\
Jutri se bo v Mariboru začel IX. kongres slovenskih sindikatov, ki bo hkrati sklep bogate štiriletne dejavnosti sindikalnih organizacij in delovni dogovor za naslednja leta. Gorenjski delegati so za razpravo pripravili več razprav, v katerih bodo osvetlili probleme naših delovnih ljudi. — Foto: F. Perdan
Leto XXXI. Številka 82
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trtic - Izdaja Časopisno podjetje GIm Kranj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni   urednik  Andrej 2alar
J
^^^■■^^■"^^ tjpjl ^S*» rW    i no a t---vcueniso, on januarja
,u,ILO zl»"»» iffaV.s,r;;ro
Kranj, torek, 24. 10. 1978 Cena: 4 din
List izhaja od oktobra lt47 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat teden*ko, od januarja 1964 kot poltednik ob •redak in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
9. kongres
zveze sindikatov Slovenije
Nova stopnica v krepitvi sindikata
S številnimi prireditvami, zastavami, transparenti in svečanim razpoloženjem obeležen se bo jutri ob 9. uri začel v dvorani kina Union v Mariboru, delavskem središču ob Dravi, IX. kongres slovenskih sindikatov, najvišji delovni dogovor o dejavnosti, vlogi in nalogah naše najbolj množične delavske organizacije. Na kongresu bodo namreč sprejeli resolucijo in program za naslednja štiri leta in statut Zveze sindikatov Slovenije ter izvolili nov republiški svet in izbrali delegate za zvezni kongres jugoslovanskih sindikatov.
V javni razpravi o predlogih dokumentov, ki bodo sprejeti na kongresu, so stotisoči delavcev tokrat odgovorno spregovorili o nalogah sindikata v razvoju samoupravnih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja in o novih statutarnih spremembah, ki bodo prispeva" katov kot množična politična organizacija
političnega sistema socialističnega samoupravljanja in o novih statutarnih spremembah, ki bodo prispevale, da bo zveza sindikatov kot množična politična organizacija delavskega razreda, čvr8tejša pri uresničevanju nalog pri razvoju naše družbe. Hkrati pa bo tudi tako organizirana, da bodo lahko v njej prišli do izraza interesi delavcev, ki so organizirani po sindikatih dejavnosti.
S številkami bi lahko spregovorili o javni razpravi. Toda statistika ne pove dosti o življenju. Razprava o kongresnih dokumentih pa je bila življenjska, kajti tokrat nismo le brali dokumentov, dodajali ali popravljali vejice in pike, temveč je v veliki večini osnovnih organizacij sindikata in v organih zveze sindikatov stekla beseda o bilanci dosedanjega dela, dosedanjih prizadevanjih sindikatov pri utrjevanju družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu in v naši družbi, o stranpoteh pri sindikalnem delu in kajpak tudi o konkretnih problemih, katerimi se srečujejo delavci v določenem samoupravnem oko lju.
aja delavcev v združenem delu in v nasi aruzm, o stranpoti sindikalnem delu in kajpak tudi o konkretnih problemih, erimi se srečujejo delavci v določenem samoupravnem ok
Brez pretiravanja lahko napišemo, da je v večini primerov la javna razprava priložnost, da delavci s svojimi izkušnjami
bila javna razprava priložnost, da delavci s svojimi izkušnjan obogatijo kongresno gradivo in tako naravnajo smer svoje pol tične akcije v sindikatu tako, da bo to res njihova organizacija. To dokazujejo številne pripombe in dopolnitve predloga sklepov in predloga statuta. Kongres tako ne bo le sklep dejavnosti
temveč tudi nova stopnica v
bogatega štiriletnega obdobja,
krepitvi sindikata in uspešno nadaljevanje dejavnosti
Iskra zanimiva za Kitajsko
V petek je obiskal Iskrino tovarno na La borah Prvi minister strojegradnje Ljudske republike Kitajske Chou-Tzu Chian s sodelavci - Zadovoljni
z obiskom
Kranj   —   Prvi   minister strojegradnje Ljudske republike Kitajske ^hou-Tzu Chian s sodelavci je predli teden obiskal Slovenijo in ra-^•n Litostroja v Ljubljani, farme v 'hanu in Tom osa v Kopru v sprem stvu predsednika zveznega komiteja *a energetiko in /industrijo Janeza 'ominca obiskal tudi Iskrino tovar no na Laborah. Po ogledu tovarniških prostorov  so  se  gostitelji in ff°stje sešli na krajši, vendar kori 8ten pogovor. Predstavniki Iskre so kitajskega ministra seznanili z orga "izacijo in proizvodnjo.v Iskri in mu ^ed drugim povedali, da bo vrednost letošnje proizvodnje dosegla že ^0 milijonov   ameriških dolarjev. Poma namerava  Iskra prodati za "00 milijonov dolarjev blaga, vred n°«t izvoza pa bo dosegla HM) milijonov ameriških dolarjev. Kar polo-v,ca tega izvoza odpade na razviti vhodni svet, predvsem na /vezno ^Publiko Nemčijo. Na trg Vzhodne Evrope bo Iskra poslala za 2!) milijonov dolarjev izdelkov ali 2.1 odstol kov vsega izvoza. 27 odstotkov ali 27
milijonov  ameriških^ dolarjev pa bo dosegel izvoz v dežele tretjega sveta. Le-1 a se razveseljivo hit nt povečuje, saj je na primer pred petimi leti znašal le dva milijona ameriških dolarjev.  Predstavniki Iskre so kitajskemu ministru tudi povedali, da se bo delovna organizacija pojavila na jugoslovanskem sejmu v Pekingu in da dosega letna rast proizvodnje.v Iskri kar 15 odstotkov. Iskra je zainteresirana za sodelovanje s Kitajsko. Na petkovem   razgovoru   je  bila tudi omenjena možnost gradnje tovarne v tej daljnji deželi in šolanje kitajskih strokovnjakov pri nas
Prvi minister Chou-Tzu Chian je povedal, da je zadovoljen z obiskom v Iskri in so njegovi vtisi ugodni. Iskrim izdelki so za Kitajsko zanimivi, saj doma ni mogoče izdelati vsega in bo treba določene proizvode še uvažati  Ugotovil je obojestranski interes za sodelovanje in dejal, da bo s svojimi spoznanji iz obiska v Iskri seznanil sodelavce. Cost se je zanimal predvsem za izdelke telefonije •I Košn |ek
Zaključek sejma opreme
Priznanja razstavljavcem
Kranj   —   »Sejem opreme bomo skušali v prihodnjih letih še dograjevati in izpopolnjevati. Sejem mora postajati središče za poslovno dogovarjanje in sklepanje pogodb. Predvsem pa se mora še bolj vključevati "v mednarodno delitev dela. pri čemer so bili na letošnjem sejmu že doseženi vzpodbudni rezultati. Predvsem bi rad poudaril, da je bila na sejmu razstavljena oprema, ki so jo že kupile nekatere kranjske in gorenjske delovne organizacije, kar dopolnjuje sejemsko  zasnovo  in po? slanstvo. Vendar pa naši načrti ne bodo uresničljivi, če ne bomo dobili primernejših prostorov.« je na kratko ocenil v nedeljo zaključen 11. sejem  opreme direktor Gorenjskega sejma Frane Ekar,
Na njem se je zvrstilo okrog ;j<).(XH) obiskovalcev, kar je za .'50 odstotkov več kot lani. Številne so bila organizirane šolske skupine, ki so imele popust pri vstopnini. Prireditev je bila deležna številnih pohval zaradi dobre urejenosti razstavišča in izredne preglednosti   razstavljenega blaga. Obiskovalci   in   predstavnici družbenopolitičnega življenja so pozitivno    ocenjevali    razstavo izdelkov domače obrti iz dežel v razvoju, prizadevanja sejma, da bi pomagal ljudem pri opremljanju bivalnega prostora (pri tem sta bili popestritev
razstava de  Toneta Svetine in izdelkov likovnikov), in gobarsko razstavo, ki so jo prizadevni kranjski gobarji stalno dopolnjevali in bogatili Obnesel se je tudi prikaz celovi e
prodaje ozimnice,  vendar smo pri tem  pogrešali sodelovanje kmetijskih   organizacij   združenega dela hejem je za ta namen brezplačno odstopil prostor.
DOGOVORIMO SE
5. STRAN:
sejem opreme v Kranju je v petek obiskal tudi republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir in pohvalil letošnjo sejemsko prireditev, (jk) — Foto: F. Perdan
Posebna komisija je ocenila urejenost paviljonov in izvirnost ter privlačnost izdelkov. Zlato kolajno za kvaliteto je prejel Meblo za sedežno garnituro Kea, priznanja pa so prejeli gorenjski tekstilci in vrtnarija Kmetijskoživilskega kombinata iz Kranja.
-jk
SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKCPŠCLni,
V četrtek, 2. novembra, se bodo na ločena zasedanja sešli zbori kranjske občinske skupščine. Delegati bodo razpravljali o osnutku samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti in o osnutku zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela: Na sejah bo govora tudi o delu skupine kranjskih delegatov v zboru občine republiške skupščine, o odloku o pripravljanju prostorskega plana v kranjski občini in o predlogu odloka o podelitvi domicila 5. bataljonu II. brigade VDV-NO. Zbori bodo obravnavali osnutek odloka o grbu občine Kranj, o ugotovitvi splošnega interesa na zemljiščih zaradi rekonstrukcije letališča^na Brniku, o dodatnih sredstvih za KS Jošt in sofinanciranju muzeja Tomaža Godca v Bohinju.
Svečanost na Pokljuki
POKLJUKA - V petek, 27. oktobra,   bo   ob   9.   uri na Mrzlem Studenim velika svečanost ob dokončanju del pri preureditvi ceste na Pokljuko. Ob tej priložnosti si bodo gostje   ogledali   tudi obnovljeno grobišče  spominskega parka 3. bataljona Prešernove brigade ter pozneje begunjski Elan.
F. J.
NAROČNIK
Prvi minister strojegradnje republike Kitaisko t h ^
obiskom na Laborah. - Foto: F. Perdan < *<>uTzu Chian med
Jubilej mladinskih brigad
Na novomeškem glavnem trgu, kjer je prebivalcem Do lenjske in brigadirjem zad nje izmene delovne akcije pri gradnji ceste »Bratstvo in enotnost« od Ljubljane do Zagreba govori/ predsednik Tito, je bilo v nedeljo velik«) ljudsko zborovanje. Pred več kot tisoč udeleženci, največje bilo nekdanjih in sedanjih brigadirjev, je govoril o pomenu mladinskih delovnih akcij član predsedstva C K ZKŠ Lojze Briški. Na govorniškem odru sta bila tudi predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Si-mič in predsednik republiške konference ZSMS Boris Bavdek. Gostitelji so pripra vili tudi kulturni'program, kjer so v pesmi in živi besedi obujali spomin na mladinske delovne brigade na Dolenj skem in v spodnjem Posavju.
Princ Charles v Beogradu
Na povabilo predsedstva SFRJ je včeraj prispel na obisk v Jugoslavijo britanski prestolonaslednik princ Charles. Med petdnevnim bivanjem v naši državi bo obiska/ več krajev. Pričako vati je. da bo britanskega prestolonasledn ika sprejel tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. Obisk priča o trajnem interesu obeh držav, da utrdita tradicionalne prijateljske vezi ter razširita sodelovanje.
Tudi živež izvažamo
Jugoslavija je postala iz voznik živeža, ki smo ga še pred nekaj leti redno kupo vali na tujem.
Letos pa se je vred nost izvoza kmetijskih in prehrambenih izdelkov povzpela na 650 milijonov dolarjev. Izvažamo tudi pšenico. Samo vojvodinske organizacij* so letos izvozile 50.000 ton pšenice.
Poraba se umirja
Iz zadnje primerjave posameznih vrst prejemkov prebi valstva je mogoče sklepati, da se osebna poraba, ki se je v prvih mesecih letošnjega leta naglo večala, polagoma umirja. Narašča obseg na hranilnih vlogah in deviznih računih in kaže. da posta jamo vse bolj varčni.
Srečanje prekomorcev
V Kopru so se srečali borci prekomorskih brigad in pro slavili .15 letnico ustanovitve 2. prekomorske brigade Okrog .7.5 tisoč prekomorcev je v narodnoosvobodilni bor bi imelo pomembno vlogo, saj so predstavljali jedro novoosnovanih enot. Na srečanju je govori/ nekdanji komisar Stane Bobnar.
Spi
omin na žrtve
Ob spomeniku streljanim dijakom   in   profesorjem v parku Sumarice v Kragujev cu je bila v nedeljo tradicionalna »Velika šolska ura«, ki se je je udeležilo več deset tisoč prebivalcev tega kraja. Sumadije ter gostov iz vseh krajev domovine, da bi se po klonili spominu :17. obletnice streljanja   7300 rodoljubov, med njimi 300 dijakoi\ V okviru te svečanosti so na seji občinske skupščine naj bolj prizadevnim posamezni kom in organizatorjem pode lili priznanje, s prireditve pa so poslali  tudi pozdravno brzojavko predsedniku Titu.
KRANJ - Okoli 50 predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc socialistične zveze delovnega ljudstva iz kranjskih krajevnih skupnosti seje udeležilo seminarja o pripravah na volitve, ki ga je pripravila občinska konferenca SZDL Kranj. - Foto: F. Perdan
Načrt vzgoje in izobraževanja za prihodnji dve leti
JESENICE
V sredo, 25. oktobra, bo seja koordinacijskega odbora u ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske konference SZDL Jesenice. Razpravljali bodo o problematiki prometne varnosti v občini ter o podelitvi priznanj
s področja ljudske obrambe.
D. S.
V sredo, 25. oktobra, bo redna seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo rai-pravljali o pripravi predloga izvedbe volilnih postopkov in opravil za volitve v organe SZDL, o pripravi predloga izhodi« za izvedbo volitev v samoupravne organe krajevnih skupnosti za sejo občinske konference SZDL Jesenice ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
V četrtek, 26. oktobra, bo v konferenčni sobi skupščin« občine Jesenice četrta seja sveta študijskega središča politične šole CK ZKS Kranj. Na seji bodo razpravljali o delovnem programu idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja v naslednjem letu, o začetku dela v trimesečnem seminarju iz teorije in prakse marksizma v oddelkih dopisne šole ter o nekaterih drugih aktualnih problemih izobraževanja komunistov na Gorenjskem.
■ :*in>i'jiir*
D. S.
Škofja Loka — Izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti je na seji. 20. oktobra, obravnaval podrobneje opredeljen program in sredstva za prihodnji dve leti. Osnutek dodatka k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti za leti 1979 in 1980 je bil izdelan na osnovi ocene, da pri dosedanjem uresničevanju petletnih planskih nalog ni bilo bistvenih odstopanj. Osnutek upošteva tudi že v letu 1978 sprejete spremembe — namensko zbiranje sredstev za usmerjeno izobraževanje in kot novo nalogo, adaptacijo objektov podružničnih šol. Po novem tudi ne bo več sredstev iz naslova solidarnosti, ker nanje izobraževalna skupnost zaradi. izločitvenih kriterijev ni več upravičena.
Ob tem je bila podana informacija, da je strokovna komisija v sodelovanju s predstavniki krajevne skupnosti Poljane ugotovila, da bi bila adaptacija podružnične šole v Poljanah predraga in neperspektivna. Zato bo treba obnoviti le najnujnejše in v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgraditi novo šolo. S tem pa se odpira možnost hitrejšega uvajanja celodnevne šole na Trati.
V nadaljevanju je izvršni odbor razpravljal o sofinanciranju športne dvorane na Podnu, ki bo zgrajena v športno-izobraževalni coni. V njenem sklopu bo izobraževalna skupnost gradila center usmerjenega izobraževanja, za katerega namensko zbira sredstva. Iz teh naj bi po dogovoru financirala souporabo telovadnic oz. prispevala sredstva za 800 kv. m, kar je 28 odstotkov celotne površine športne dvorane. Krajevna skupnost, ki na osnovi referen-
Volitve v organe
SZDL
Kranj — Predsedstvo občinske konference SZDL je na svoji seji preteklo sredo sprejelo programska izhodišča za volitve delegatov v krajevne in občinsko konferenco SZDL kot tudi načela in merila kadrovske politike ob volitvah ter navodila za kandidacijske postopke in za volitve. Gradivo, ki je bilo pripravljeno, bo predvsem organizacijam v krajevnih skupnostih v veliko pomoč, da se bodo lahko organizacijsko, kadrov sko in programsko zadovoljivo pripravili na uspešno izvedbo priprav in volitev v organe socialistične zveze. Predsedstvo je nadalje sklenilo, da bo tudi sicer nudilo vso pomoč krajevnim organizacijam, saj se bo posameznih volilnih konferenc v KS udeležil najmanj po en član predsedstva!
Ker se morajo krajevne konference SZDL konstituirati še v tem letu. da bi bilo možno konstituiranje občinske konference v februarju naslednjega leta. je rok za vse potrebne priprave in volitve kaj kratek. Zato se bodo morale krajevne organizacije SZDL pošteno potruditi, da bodo pravočasno opravile kandidacijski postopek ter izvedle volilne konference. Da bi priprave pravočasno potekale, je predsedstvo sprejelo rokovnik z zelo kratkimi »delovnimi« roki in ga že posredovah« krajevnim organizacijam v izvršitev.
Predsedstvo se zaveda težav, ki bodo pri izpolnjevanju rokov v mnogih organizacijah, vendar pričakuje temu primerno večjo aktivnost in prizadevnost vseh aktivistov, predvsem pa komunistov, ki nosijo precejšnje breme odgovornosti za uspešno izvedbo volitev v organe SZDL.
IS.
dumskih sredstev vodi gradnjo, je predlagala razširjeni program športne dvorane, ki je utemeljen z dolgoročnostjo investicije. Ob tem pa se poraja vprašanje ali naj izobraževalna skupnost iz namenskih sredstev financira ta razširjeni program. Pred dokončnim oblikovanjem predloga, ki bo dan v presojo delegatom skupščine občinske izobraževalne skupnosti, bo treba skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami sprejeti stališče glede udeležbe.
Izvršni odbor je zavzel pozitivno stališče tudi do sofinanciranja ureditve prostorov občinskega odbora Rdečega križa in Zavoda SRS za šolstvo OE Kranj. V programu sodelovanja s pobratenimi občinami sodeluje izobraževalna skupnost z obliko izmenjave otrok. V bodoče bo treba vzpodbuditi šole za sodelovanje z občinama Sovodenj ob Soči in Sele na Koroškem. Ob koncu je izvršni odbor sprejel sklep, da v ietoš-njem letu obnovi svoj predlog podelitve občinskega priznanja osnovni šoli v Železnikih.
M. Volčjak
V četrtek, 26. oktobra, bo redna seja obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti Radovljica. Na seji bodo obravnavali samoupravni sporazum o medsebojni porazdelitvi delegatskih mest v skupščini izvršnega sveta Slovenije med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi na Gorenjskem, obravnavali sporazum o združevanju sredstev za gradnjo prizidka pri gimnaziji Kranj ter se med drugim pogovorili tudi o programu usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem. jy g
ŠKOFJA LOKA
Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine, začela se je ob 7. uri, med drugim obravnavajo izostanke z dela osnutek odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve, uresničevanju družbene samozaščite v občini in javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Starš
Loka.
l. r
TRŽIČ
Člani občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič so potrdili poslovnik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Goreniskt in soglašali z izvolitvijo Ivanke Šulgaj za predsednika sveta V delegacijo tržiškega sveta za medobčinski svet so izvolili Juraii Grguša, Olgo Ipavec, Stanislava Jankovca, Jožeta Zupandica it Ivanko Sulgaj. Občinski svet je potrdil tudi predlog komisii in delovnih skupin občinskega sveta. V Tržiču nameravajo oblikovati komisije za ljudsko obrambo an družbeno samozaščito s* informiranje, za inovacijsko dejavnost, za izobraževanje* prošnje in pritožbe ter odlikovanja in za šport in rekrea Z'* Delovali bosta tudi delovn: skupini za ustanovitev inter*«* skupnosti za oddih in letovanje in za ustanovitev kluba s. upravljalcev. J. Kepic °^
Skrbne priprave na volitve
Pri občinski konferenci SZDL Kranj se že temeljito pripravljajo na volitve v organe SZDL — Vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave
Kranj - V petek. 20. oktobra, je občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj pripravila enodnevni seminar za predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL. Seminarja se je udeležilo več kot 50 predstavnikov krajevnih konferenc iz vseh kranjskih krajevnih skupnosti, obravnavali pa so programska izhodišča za volitve delegatov v krajevne in občinsko konferenco SZDL. načela in merila kadrovske politike ob volitvah v organizacijah SZDL ter kandidacijske postopke in volitve organov v organizacijah SZDL.
Na seminarju so predvsem poudarili, da se morajo povsod skrbno pripraviti na volitve delegatov v nova vodstva vseh organov, posebno v krajevnih konferencah SZDL. Pozornost morajo posvetiti vsebinskim, kadrovskim in organizacijskim pripravam ter se povsod zavedati, da so za uspešne volitve soodgovorne vse organizirane socialistične sile v okviru Socialistične zveze.
V vsaki sredini bodo morali oceniti dosedanjo aktivnost socialistične zveze kot frontne organizirane socialistične sile, oceniti uspehe, slabosti in poiskati ustrezne rešitve za probleme, ki se še pojavljajo. Na osnovi analiz naj bi pripravili tudi programsko usmeritev za nadaljnje delo ter se zavzeli predvsem za dosledno in dobro delovanje delegatskega sistema, za učinkovito informiranje, za reševanje problemov, ki nastajajo v krajevnih skupnostih ter nasploh za dosledno ustavno preobrazbo krajevnih skupnosti
Kaj so o pripravah na volitve povedali trije predsedniki krajevnih konferenc SZDL. ki so sodelovali na nedavnem seminarju?
Stanislav Drakaler. predsednik krajevne konference SZDL Vodovodni stolp: »O pripravah na volitve smo se v naši krajevni skupnosti, posebno na izvršnem odboru krajevne konference SZDL. že pogovarjali, te meljita aktivnost se bo začela idaj
V krajevni skupnosti predvidevalo reorganizacijo Socialistične zve/« \ tem smislu, da bi na terenu delovale* več vaških odborov kot tudi uličnih in hišnih odborov, saj je krajevna skupnost velika, učinkovitost pa bi zagotavljalo predvsem takšno delo
še niso zaživeli tako. kot bi morali zato bo ena prihodnjih nalog krajevne konference in vseh tistih ki delujejo v njej, boljše in aktrvnejh delo  vaških  odborov.   V krajevni skupnosti imamo okoli 1500 volilom ki so vsi člani Socialistične zveze. iu našem področju pa je tudi neia delovnih organizacij, ki tvorno delujejo pri delu krajevne skupno sti. Kadar se pojavijo problemi, jih skupno razrešujemo, vsekakor pa K delo Socialistične zveze v prihodnie še plodnejše. ko bodo prav vsi člani pripravljeni delati.«
Ob kadrovanju ne bomo imeli težav, saj srno kandidate že evidentirali, prizadevati si bomo morali re. da bo bolj kot do zdaj čutiti prisotnost sindikata. Krajevna konferenca bo morala v prihodnje tudi rešiti prostorski problem krajevne skupnosti in  drubženopolitičnih organizacij.«
Milan Pagon. predsednik krajev ne konference SZDL Naklo   »V naš. krajevni konferenci smo že evidenti-rab precei kandidatov za delo v ROD ferenci, zato s kadrovan|cni primer nih delegatov ne bo večjih težav
Domenili smo se. kateri ljudjj s"
pripravljeni delati in aktivno sndelo vati. s samimi volitvami Di boino začeli   nOVtmbrm,    Ustanovili illK> tudi že vaške odbor«-, ki pa nekateri
Stane Bernard, predsednik kra-
jevne konference SZDL Cerklje: »i prei smo evidentirali delegate za <N> I it ve in za nadaljnje delo v krajev-konferenci in izbrali tiste ljudi, "ki ^ pripravljeni delati. Uličnih odbor, v Cerkljah nimamo ustanovljeni mislim pa. da so delegati v okvin Socialistične zveze kar zadovolj delali, tako delegati društev, organi zacij in delovnih organizacij. Ni bi včeiih   problemov,   če   pa   M | pojavili, smo usklajevali nalogt jih poskušali kar najbolj učinkov : razrešiti. Mislim, da se bo potrebo v prihodnje še bolj zavedati, da ( Socialistična zveza frontna orgar zacija v kateri organizirano in skur n„ delujejo vse družbenopolitični organizacije in vsi tisti, ki so na tere nu ter tako utrjevati njeno v lose Pozornost bo treba posvetiti trdnei temu delovanju delegatskega sist* mH ter drugim nalogam, predvsefl »a bomo dosegli boljše rezultate I sodelovanjem vseh in z enotno akr ki edina zagotavlja uresničevan* delovnih ljudi  in obč* D. Sede'
JO
interesov
nov ♦
Torek, 24. oktobra 1978
3. stran O
r
9. kongres ZSS
Določila niso namenjena sama sebi
Ob dnevu republike bo preteklo dve leti od sprejetja zakona o »miienem delu, ki je pred samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v posameznih okoljih postavil na videz skoraj nerazrešljive naloge. Gre predvsem za uveljavljanje samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Res je, da je večina temeljnih organizacij v rednem roku ali z manjšo zamudo izpolnila vse zahteve po posameznih samoupravnih aktih, res pa je tudi, da so le v malokateri temeljni organizaciji, OZD ali SOZD tudi vsebinsko dobro uredili in izneliali ustrezne rešitve. J Najnovejša poročila, ki prihajajo
iz občinskih svetov zveze sindikatov
in so jih  pripravile  komisije za
spremljanje uresničevanja zakona o
združenem delu namreč kažejo, da
je še veliko zahtev le na papirju in
veliko manj v praksi. Za skoraj vse
ža zadaj prispele je značilno, da se
Halog lotevamo preveč kampanjsko.
Aktivnost se poveča »pet minut pred
dvanajsto« in takoj, ko je zakonu
zadoščeno, ugasne. Vse preveč tudi
Čakamo na neko formulo, ki bi jo
kazalo posnemati ali kar prisvojiti,
Hamesto, da bi akte napisali takšne,
kot jih zahtevajo razmere v temeljnih organizacijah.
Pomanjkljivosti bi lahko strnili v naslednje ugotovitve: sprejeti samoupravni akti so presplošni in he upoštevajo posebnosti gospodarjenja v posameznih okoljih. Prav tako so preveč splošni samoupravni sporazumi o osnovah in merilih za delitev dohodka in čistega dohodka, medtem ko so sporazumi, ki urejajo določanje mase za osebne dohodke in njeno delitev, napisani preveč zapleteno in nerazumljivo. Oblikovanje družbenoekonomskih odnosov za ugotavljanje in razporejanje skupnega dohodka je preveč forma-Jistično. Pri določanju osnov in fneri/ za ugotavljanje delavčevega prispevka k ustvarjenemu dohodku
so poleg upoštevanja opravljene količine dela premalo upoštevani gospodarnost, inovacije in racionalizacija delavcev. Večina samoupravnih sporazumov samo načelno opredeljuje svobodno menjavo dela. medtem ko ostajajo odnosi v praksi še zmeraj po starem. Tudi uveljavljanje minulega dela temelji samo na odvisnosti od delovne dobe delavcev itd.
Če bi te ugotovitve strnili v posamezne kategorije, bi se pokazalo, da smo pri oblikovanju dohodkovnih odnosov med TOZD in delovnimi organizacijami ter SOZD pri ustvarjanju in udeležbi pri skupnem prihodku šele na začetku, da še ni zaživela tako, kot predvideva zakon o združenem delu, in da tudi delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo še šepa. Podatki tudi kažejo, da so v večini delovnih organizacij dokaj podrobno opredelili normative za delo delavcev v neposredni proizvodnji, slabše ali pa sploh ne pa so opredeljena merila za administrativne in tehnične ter zdravstvene in prosvetne poklice.
Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bo kongres odgovoril na ta vprašanja, ker je pač takšne rešitve nemogoče doseči čez noč. Nedvomno pa bodo navedeni problemi našli važno mesto v nalogah sindikatov v prihodnjem štiriletnem obdobju.
Iz javne razprave
• Predlog statuta Zveze sindikatov Slovenije, ki bo v obravna-Vl na kongresu, prinaša precej novosti. Med drugim ureja tudi delovanje sindikalnih organizacij v sestavljenih organizacijah združenega dela. V zadnjem času 80 se uveljavile kot središče delovanja v temeljnih organizacijah osnovne organizacije in sindikalne skupine, na nivoju delovne oziroma sestavljene organizacije Pa konference sindikatov. O oblikah organiziranosti na ravni TOZD in SOZD se je v javni razpravi izoblikovalo mnenje, da obstajajo zaradi članstva in osnovnih organizacij. S takšno organiziranostjo naj bi kar naj-°°lj osamosvojili sindikat nepo-^ednega vpliva, bolje povedano. Pritiskov vodilnih struktur, da bi te politične organe spremenile v orodje lastnega delovanja in Prizadevanj, pri čemer sploh ni Pomembno, ali gre za njihovo Progresivno usmeritev ali za uve-'iavljanje njihove smeri.
• Ni potrebno posebej poudarjati, da brez dobre informiranosti ne more biti dobre družbene osveščenosti in ne ojegovega učinkovitega delovanja kot samoupra vlj a vca. Zato morajo sindikati videti v glasilih delovnih organizacij močno orožje za boj proti birokratizmu in organizacijo delavcev za večjo produktivnost in odgovornost. Će pa novinar želi v glasilu obravnavati določeno vprašanje, mu to onemogočijo vodilne strukture in ga pri tem sindikat in Z K ne podpreta, je to dokaz neodgovornosti in slabe organiziranosti subjektivnih sil.
• Oblikovanje in delitev dohodka je čedalje bolj temeljna skrb sindikatov. To je družbeni odnos, ki zadeva delavca kot gospodarja in delavca kot proizvajalca. Sindikati so na tem področju v zadnjih letih zelo aktivni in v predkongresni razpravi so osebnim dohodkom posvetili veliko pozornosti.
Kar zadeva osebno ocenjevanje, ki je še marsikje v praksi, so ga sindikati vedno zavračali kot glavno merilo za vrednotenje delavčevega dela. Seveda pa ne zavračajo osebne ocene kot ene od možnosti za objektivnejše vrednotenje posameznikovega dela. vendar je to lahko le kolektivna ocena, v nobenem primeru pa osebna ocena ne sme biti stvar posameznika. Za takšno oceno morajo biti izdelana ustrezna merila in izhodišča.
• Nagrajevanje po delu in rezultatih cela je osnovno merilo zakona o združenem delu. Vendar pa v zadnjem času ugotavljamo, da so se razponi med osebnimi dohodki občutno zmanjšali, tako med panogami kot med delavci v delovnih organizacijah. Razponi so se zmanjšali tudi med posameznimi kvalifikacijskimi strukturami v regijah, tako da že lahko govorimo o težnjah po uravnilovki. Največ je takoimenovane kvalifikacijske uravnilovke, nekaj pa tudi na račun socialnih primerjav. Seveda je uravnilovka najbolj na škodo proizvodnim delavcem, ki so nagrajevani strogo po učinku in ustvarjalnim izobražencem, ki so s svojim osebnim dohodkom neposredno vezani na proizvodnjo.
• V javnih razpravah je bilo ponovno ostro izpostavljeno nočno delo žensk, ki naj bi ga pri nas po mednarodni konvenciji, katere podpisnica je tudi Jugoslavija, odpravili že v začetku letošnjega leta. Tega dela je dejansko vedno manj. Uresničitev te naloge pa ni lahka: včasih že delovne naprave zahtevajo neprekinjeno delo, ponekod pa delavke tudi sama nasprotujejo omejevanju nočnega dela, ker bi manj zaslužile. Sindikati bodo še naprej ostali pri zahtevi, da je potrebno nočno delo žena odpraviti. V ta prizadevanja se morajo še posebej vključiti osnovne organizacije sindikata.
Problematika v krajevni skupnosti
Sv. Duh, 19. okt. - Včerajšnja prva seja novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti, ki je bila združena z obiskom predstavnikov zbora krajevnih skupnosti pri občinski skupščini Škofja Loka, je izzvenela kot
Beseda Gorenjcev
Gorenjski delegati bodo na kongresu sodelovali pra delu vseh petih kongresnih komisij in bodo pripravili referate iz dela, ki je značilno za sindikat v njihovi občini oziroma za problematiko delavcev določene sredine.
Največ prispevkov so pripravili delegati iz Kranja. Obdelali bodo organiziranost sindikata v Iskri in družbenoekonomski položaj delavcev v tako veliki delovni organizaciji, problematiko delavcev v gumarski industriji in trgovini. Izpostavili bodo tudi preusmeritev tekstilne industrije in analizo o socialnem položaju kranjskih delavcev ter vlogo sindikatov pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Jeseničani pripravljajo referat o delu in organizaciji sindikata v Železarni ter problematiki zaposlovanja delavcev na železnici. Delegati iz Radovljice se bodo v razpravo vključili s prispevkom o družbenoekonomskem položaju delavcev v gostinstvu in turizmu. Tržičani bodo opredelili probleme s katerimi se srečujejo delavci v tekstilni industriji in Škofjeloča-ni bodo spregovorili o družbenem planiranju in dogovarjanju.
L. B.
DOGOVORIMO SE
SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE JESENICE
Jesenice — Danes, 24. oktobra, bo seja družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Jesenice, v četrtek. 26. oktobra, pa bosta seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Na sejah bodo delegati razpravljali o organizaciji in problematiki kmetijstva v občini Jesenice, predlogu odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v jeseniški občini, predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Jesenice, gradivu točk dnevnega reda za sejo zbora občin Skupščine SRS, ki bo :)0. oktobra 1978. sofinanciranju ureditve muzeja v hiši Tomaža Godca v Boh. Bistrici ter delegatskih vprašanjih.
PROBLEMATIKA KMETIJSTVA
Jesenice — Izvršni svet občinske skupščine je obravnaval analizo o organizaciji in stanju kmetijstva v jeseniški občini. Na osnovi obravnave so člani prišli do nekaterih ugotovitev, ki jih izvršni svet daje skupaj s predlogi sklepov vsem zborom v razpravo in sprejem.
Prizadevanja za nadaljnji razvoj kmetijstva se morajo odražati predvsem v naslednjih nalogah in ukrepih:
— večjem angažiranju Kmetijske zemljiške skupnosti pri izvajanju nalog v zvezi z aktiviranjem opuščenih kmetij in pridobivanjem novih zemljišč:
— prizadevanju pospeševalne službe za pospešeno ustanavljanje temeljne organizacije kooperantov v jeseniški občini ter za spremljanje in spodbujanje samoupravnega organiziranja kmetov v kmetijske organizacije združenega dela; v vseh prizadevanjih pa je treba dati več poudarka razvoju proizvodnega sodelovanja med kmeti in gospodarskimi organizacijami;
— prizadevanju Kmetijske zemljiške skupnosti in pristojnega upravnega organa za pospešen prenos kmetijskih zemljišč v kmetijsko zemljiški sklad;
— večji skrbi za pravilno izrabljanje kmetijskih zemljišč oziroma ohranjanje kmetijskega prostora v hribovitem in gorskem svetu;
— ugotavljanju vzrokov za počasno naraščanje števila živine in opozorilu Živinorejsko veterinarskemu zavodu Gorenjske v Kranju, naj izdela selekcijski program, ki bo prilagojen razmeram na terenu;
— prizadevanju KZK Kranj — TOŽI) Kooperacija Radovljica za ustanovitev mlekarskih skupnosti, ki morajo zajemati celotno območje jeseniške občine;
— večji skrbi GG Bled in pristojnih organov za razvoj kmečkega turizma v občini Jesenice.
S. Saje
seznanjanje novih članov sveta in širše družbene skupnosti s perečimi problemi v krajevni skupnosti.
Prehod čez železniško progo v Vir-mašah je bil pred leti zaprt zaradi zgraditve šestega tira. S tem so bile usmerjene kmetije na tem področju odrezane od svojih obdelovalnih površin in kmetje morajo na 2 km oddaljeni prehod. Podvoz takrat ni bil zgrajen, saj je šla akcija mimo razprave v krajevni skupnosti. Napako bo vsekakor treba popraviti. Obstaja možnost prestavitve zapornic s prehoda na Godešiču, kjer se gradi cestni podvoz.
Pred dnevi je bil odprt otroški vrtec, ki je bil kot začasna rešitev ustanovljen predvsem na pobudo krajanov. Vendar pa so bili v vrtec sprejeti otroci s širšega območja Škofje Loke, zato problem otroškega varstva v krajevni skupnosti ni bil odpravljen. Vsekakor bo treba misliti na gAudnjo novega vrtca, ki je predviden za leto 1980.
Kulturni dom, ki je bil zgrajen namesto spomenika NOB kot eden prvih tovrstnih objektov v Sloveniji,
Uspešno delo in bodoče naloge
Godešič — Nedeljski občni zbor (10. oktobra) krajevne skupnosti je vseboval pregled štiriletnega dela organov zbora delegatov in sveta krajevne skupnosti, ki je bilo ocenjeno kot uspešno. Delo je potekalo skladno s srednjeročnim programom razvoja kraja. S samoprispevkom in s pomočjo širše družbene skupnosti so krajani asfaltirali večino za to predvidenih poti, postavili del javne razsvetljave, zgradili odcep nove kanalizacije, postavili novi avtobusni čakalnici, razširili nogometno igrišče itd.
V bodoče bo treba razširiti trgovino in zgraditi otroški vrtec, kar je predvideno za leto 1980. Glede izgradnje industrijske cone na robu krajevne skupnosti so krajani menili, da v ta namen ne sme biti uporabljena najboljša obdelovalna površina.
Sprejet je bil tudi nov statut krajevne skupnosti, kot krajevni praznik pa je bil določen 10. oktober, ko je bil leta 1941 na tem področju ustanovljen odbor OF. Ob koncu je bila izvoljena nova skupščina krajevne skupnosti.
J. Starman
je nujno potreben temeljite obnove. Treba bo pripraviti program adaptacije in jo vključiti v prihodnji srednjeročni plan razvoja.
Regionalna cesta še do danes ni dobila oznak naselij, prometnih znakov omejitve hitrosti skozi strnjeno naselje in označb na cestišču, čeprav je bil že opravljen komisijski pregled in s strani krajevne skupnosti predložena vsa potrebna dokumentacija. Število prometnih nesreč prav zaradi neprimerne hitrosti skokovito raste in kliče po hitri rešitvi problema.
Cesta v naselju Dorfarje, ki je bila pred leti asfaltirana, je zaradi povečanega prometa postala preozka, zato bo treba zgraditi izogibališča. Ker je uporabnik ceste tudi JLA, bo potreben dogovor s poveljstvom enote JLA v Škofji Loki.
Ob koncu seje je bilo ocenjeno delo delegatov in delegacij krajevne skupnosti kot vse bolj uspešno in poudarjena potreba po sodelovanju vseh organizacij in dejavnikov v krajevni skupnosti. Za novega predsednika sveta krajevne skupnosti je bil izvoljen Jože Bešter.
M. Volčjak
Počasno odpravljanje posledic potresa
Škofj a Loka — Od potresa, ki je prizadel tudi nekatere objekte v škofjeloški občini, sta minili že dobri dve leti. Kljub temu so uspeli odstraniti šele približno polovico vseh posledic potresa. Druga polovica poškodovanih objektov pa je v takšnem stanju, da bi pri sanaciji morala priskočiti na pomoč širša družbena skupnost. Prek dvajset družin se namreč še vedno nahaja v stanovanjski stiski. Takšne primere pa bo brez dvoma treba reševati individualno, s posegi odgovornih upravnih organov, so menili na seji izvršnega sveta v preteklem tednu.
Ko so člani razpravljali o vzrokih za prepočasno odpravljanje posledic potresa, so navedli predvsem nezainteresiranost in nesposobnost lastnikov prizadetih objektov, v nekaterih primerih težke socialne razmere in tudi preobširen program obnove, ne nazadnje pa tudi neurejene lastniške odnose. Zatem so se dogovorili tudi za konkretne ukrepe, s katerimi nameravajo kar najhitreje rešiti vse nu jnejše primere.
S. Saje
Ali OD ali pokojnina
V Sloveniji je redno zaposlenih več kot 7000 upokojencev, sem pa niso všteti vojaški zavarovanci — Predlagane spremembe zadevajo le redno zaposlene upokojence — »Honorarno« delo še naprej
Po predlogih, ki jih je pripravil slovenski Izvršni svet za spremembo zako o delovnih razmerjih in pokojninsko invalidskega zavarovanja, se obetajo upokojencem, ki so trenutno tudi v rednem delovnem razmerju, določene spremembe. Tako naj bi upokojenci, ki so zdaj še redno zaposleni, prejemali le osebni dohodek ne pa tudi pokojnine. Doslej so namreč upokojenci, ki so bili tudi delavci v združenem delu ob pokojnini prejemali tudi osebni dohodek, ob prekoračitvi skupnih dohodkov pa so plačevali poseben prispevek.
Predlagane spremembe, ki so v skladu z resolucijo 11. kongresa ZKJ in stališči predsedstva CK ZKS, pa seveda puščajo še naprej možnost zaposlovanja upokojencev. Če bo delavec izpolnil pogoje za upokojitev, pa ga njegova delovna organizacija še potrebuje, bo seveda lahko delal še naprej in za svoje delo prejemal osebni dohodek, vendar pa brez pokojnine. Prav tako se bo lahko zaposlil tudi že upokojeni delavec, vendar mu bo pravica do prejemanja pokojnine v času ponovne redne zaposlitve ugasnila. S pokojninskimi predpisi pa bo vsekakor treba urediti tudi vprašanja večje pokojninske osnove, ki jo bo na ta način delavec pridobil zaradi podaljšanega delovnega razmerja. Doslej ni bilo možnosti, da upokojenec spet postane delavec v združenem delu oziroma, da ostane še naprej zaposlen kljub izpolnjenim pogojem za upokojitev.
Vendar pa bodo morale organizacije združenega dela v svojih samoupravnih aktih določiti delovna opravila, ki naj bi jih opravljali reaktivirani upokojenci. Na ta način bodo temeljne organizacije združenega dela zaposlile upokojence le takrat, kadar bodo lahko z dolgoletnimi izkušnjami in strokovnim znanjem najbolj koristili združenemu delu. Ne bodo pa se mogli zaposliti na vodilnih delovnih mestih, ker bi se s tem zmanjševale možnosti za zaposlovanje mladih.prav tako sposobnih delavcev.
Še naprej pa bodo lahko upokojeni opravljali občasna dela na osnovi delovnih pogodb, ne da bi pri tem bili kaj prikrajšani pri pokojnini. Doslej so bili upokojenci lahko občasno zaposleni do 90 dni na leto, novi predlog pa ta čas še nekoliko podaljšuje
V Sloveniji je bilo sredi letošnjega leta redno zaposlenih 7250 upokojencev, med njimi 1500 upokojenih borcev NOV. i je v Sloveniji trenutno 10.400 nezaposlenih delavcev, bodo spremembe predpisov glede rednega zaposlovanja že upokojenih delavcev verjetno pripomogle, da bi organizacije združenega ć a za nekatera dela in opravila manj zaposlovale že upokojene delavce.
—J
Nove Iskrine ATC na Primorskem
Koprska regija, ki teritorialno obsega šest občin in ima skupaj 120 tisoč prebivalcev - računajoč seveda le domačine ne pa še številne turiste v sezoni, ima trenutno na voljo telefonsko omrežje s 14 tisoč priključki ali dobrih 11 telefonov na 100 prebivalcev. Vsekakor preskromno število. Koprsko podjetje za PTT promet namerava zato v treh letih povečati zmogljivost omrežja z razširitvijo sedanjih in montažo nekaterih novih central tako, da bi poprečje naraslo na 25 priključkov na 100 prebivalcev.
Koprska regija se zaradi svojega izjemnega geografskega položaja, zaradi turizma, pomorstva, transporta in naglega razvoja industrije precej hitreje razvija kot nekatere druge slovenske regije. Z rastočo gospodarsko rastjo pa vseskozi za-
, ostaja  zmogljivost  poštne službe.
' Zlasti razpolaga koprsko podjetje za PTT promet s precej šibkim tele-
' fonskim omrežjem, če upoštevamo še dodatne obremenitve med turistično vsakoletno sezono. Res je. da je regija tudi glede telefonske povezave precej napredovala,'saj se je število telefonskih priključkov v 20 letih povečalo kar za 20-krat. Na Koprskem   so  tudi  precej zgodaj
Opekarna k Vatrostalni Jesenice
Radovljica — Vatrostalna Zenica, temeljna organizacija združenega dela Jesenice namerava vpeljati proizvodnjo ognjevzdržnega materiala za potrebe slovenskih železarn, in za ostale potrošnike na Gorenjskem in v Sloveniji. Njihov proizvodni program naj bi bil sestavljen iz raznih kvalitet samotnih mas, mletja ognjevzdržnih odpadkov, sušenja glin. mletja ferolegur in tudi pečenja specialnih samotnih opek. Vatrostalna oskrbuje predvsem železarno iz lastne proizvodnje, vendar je bila v temeljni organizaciji zaradi oddaljenosti in transportnih stroškov nujna odločitev, da začnejo lastno proizodnjo tudi na Gorenjskem.
Vatrostalna Zenica, temeljna organizacija združenega dela Jesenice se je zavzela za to, da bi dobila lokacijo in objekte Gorenjske opekarne Dvorska vas, ker namerava tu začeti s proizvodnjo. Gorenjske opekarne Dvorska vas so v stečaju, izvršni svet skupščine občine pa se je načelno strinjal s ponudbo Vatrostalne s tem, da mora predložiti podrobnejši program in pokriti obveznosti, ki jih ima Gorenjska opekarna Dvorska vas v stečaju.
D. Sedej
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
pričeli z modernizacijo omrežja. Iskra je pred 20 leti montirala prav na Koprskem prvo svojo crossbar avtomatsko telefonsko , centralo. Glavna ovira seveda ni nerazumevanje za potrebe, marveč preveliki zalogaji investicij, ki jih preprosto ne zmore 460-članski kolektiv koprskega podjetja za PTT promet.
Razmere se zadnja leta močno izboljšujejo. Koprčani so si zastavili obsežen načrt modernizacije in avtomatizacije celotne poštne službe. Sedaj hite z uvajanjem mehanizacije in z razširitvijo telefonskega omrežja. 2e pred dvema letoma so uspeli povečati avtomatsko telefonsko centralo v Portorožu od prejšnjih 900 na sedanjih 3 tisoč priključkov. Centralo so vključili v javni promet hkrati s hotelskim kompleksom v Bernardinu. Tudi manjša avtomatska centrala v Ankaranu je sedaj večja za 400 priključkov, medtem ko razširjena centrala v Izoli že poskusno obratuje z zmogljivostjo 3 tisoč priključkov.
Minuli teden so na Laborah podpisali pogodbo še za dve novi razširitvi. In sicer za vozliščno avtomatsko telefonsko centralo v Sežani. Njen lokalni in medkrajevni del naj bi Iskra povečala po sistemu inženiringa za 1.000 novih priključkov. Ker pa v Sežani po sporazumu med italijansko in jugoslovansko vlado grade prosto cono, so pri načrtovanju upoštevali še bodoče potrebe in zagotovili končno zmogljivost centrale s 15 tisoč telefonskimi priključki.
Druga centrala, ki jo bo Iskra razširila, je glavna centrala v Postojni. Tod bo zmogljivost večja za 1800 priključkov. Centralo bo Iskra po dogovoru vključila v javni promet ob koncu marca 1980, medtem ko bo sežanska nared že ob koncu naslednjega leta.
To pa niso vse investicije koprskega PTT podjetja. Z Iskro se sedaj pogovarja o elektronski avtomatski telefonski centrali sistema meta-conta, ki naj bi jo montirali v Kopru. Imela naj bi 8 tisoč novih priključkov in bi v začetku delovala kot rajonska centrala, kasneje pa kot glavna centrala. Še prej pa bodo v Kopru zgradili tudi novo poštno poslopje.
Pogodbo o razširitvi koprskega telefonskega omrežja sta na Laborah podpisala glavni direktor Iskre — Elektromehanike Kranj Aleksander Mihev in direktor Podjetja za PTT promet v Kopru Roman Florjančič. - Foto: M. Kralj
mu
rita
URA
NOVI SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
LESCE - 2e leta 1977 so n« podlagi določil zakona o združenem delu morali pripraviti akcijski program prilagajanja samoupravnih splošnih aktov. Ta akcijski program poteka tudi letos in je zato delavski svet sprejel sklep, da se organizira javna razprava o predlaganih samoupravnih splošnih aktih. Razpisali so tudi referendum v delovni organizaciji.
POTROŠNIŠKI SVET
LESCE - Na območju krajevne skupnosti so te oh koncu lanskega leta ustanovili potrošniški svet. S trgovsko delovno organizacijo Murka so člani sveta podpisali družbeni dogovor o poslovnih in etičnih normah, pravicah, obveznostih in sodelovanju potrošnikov in delavcev v združenem delu. Na osnovi tega dogovora so sprejeli tudi nacrt dela, ki obsega med drugim tudi preučevanje izdelave kratkoročnih in dolgoročnih programov razvoja trgovine v krajevni skupnosti Lesc«.
Zlati znak Lepenki
Tržič — Osnovna organizacija sindikata temeljne organizacij*' združenega dela Lepenka Tržič naj bi po sodbi občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič prejela zlati znak sindikata, ki ga pode-
ljuje republiški svet. Sindikalna organizacija Lepenke je bila zadnja leta izredno delavna in je veliko prispevala, da se je gospodarski in samoupravni položaj te organizacije utrdil. J. K.
Nov obrat družbene prehrane
Tržič — V tržiškem Triu so pred kratkim uredili nov obrat družbene prehrane v novih prostorih v industrijski coni na Mlaki. Ta delovni kolektiv ima večino proizvodnje že na Mlaki in je za nove prostore že odštel skoraj dve milijardi starih dinarjev, samo obrat družbene prebrane z opremo pa je veljal milijonov starih dinarjev.
Kuhinja je sodobno urejena, prav
tako pa tudi jedilnica, ki lahko naenkrat sprejme 50 delavcev. Obrat družl>ene prehrane je bila dolgoletna želja zaposlenih v Triu. vendar v starih in pretesnih prostorih v mestu ni bila uresničljiva. Sedaj zaposlenim v Triu toplih obrokov ni treba več iskati v gostinskih obratih, kar je bilo zaradi oddaljenosti le-teb težko, ali nositi malice s seboj.
J. Kepic
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Boljša izbira za študij
®
Nadalje si bomo prizadevali poiskati sliko interesne oziroma študijske usmerjenosti srednješolcev ter ugotavljali nekatere njihove umske sposobnosti. Na ta način bodo znani podatki o prilivu strokovnih kadrov v združeno delo in v nadaljevanje študija. Rezultate bomo uporabljali za organizacijo že tradicionalnega visokošolskega dneva za individualno poklicno svetovanje.
Zvrstila se bodo splošna predavanja o izbiri studija in poklica v 2. ali 3. letniku ter bolj konkretna predavanja za 4. letnike. S predavanji
bomo prikazali sistem, zahtevnost in perspektivnost visokošolskih poklicev, učenci prvih razredov gimnazij pedagoške smeri bodo poslušali predavanja o vzgojnoizobraževalnem sistemu.
Srednješolci bodo verjetno tudi posegli po knjigi Izbira visokošolskega študija, ki izčrpno predstavlja študij na obeh slovenskih univerzah.
Učence bomo tudi seznanjali z možnostmi kadrovskega štipendiranja ter štipendiranja iz združenih sredstev in jim tudi ponudili pomoč pri iskanju štipenditorja. Posebnega družbenega pomena bo tudi usmerjanje v vojaške poklice.
V študijsko in analitično delo je bilo že doslej vloženo mnogo naporov, prepričani pa smo, da še vedno premalo. Zato se nameravamo lotiti raziskave, s katero bomo poiskali spremembe v poklicnih in študijskih interesih med šolanjem, povezanost med interesno usmerjenoHtjo, šolsko uspešnostjo in kadrovskimi potrebami združenega dela za gorenjsko regijo.
V primerjavi z osnovnimi šolami je bilo poklicno usmerjanje na srednjih šolah v preteklosti nekoliko podcenjevano. Zasnova usmerjenega izobraževanja narekuje korenite spremembe tudi v poklicnem usmerjanju. Na žalost pa moramo ugotoviti, da zakon o usmerjenem izobraževanju kasni in da ae ob tem obotavljanju obenem zatika jasna podoba poklicnega usmerjanja.
Franc Belčič
38 as
Zelenice ob blokih, ki so jih občani pokvarili z bližnjicami, dol plošče. Rešitev je, čeprav ne najboljša, saj bi po ja^ strokovnjakov zelenice morale postati počivališča in igrališča si
valcev. — Foto: F. Perdan
Radi bi lepo mest
Čeprav bi vsi radi, da bi bil Kranj čisto in cvetot mesto, je cvetja in zelenja le toliko, kolikor je za denarja — Pri projektiranju novih naselij naj sodeloval tudi strokovnjak za urejanje zelenic parkov — Načrti delovne enote Vrtnarija
Kranj - Pogosto se v pogovorih pa tudi v pisani besedi jezimo, češ kako slabo »pristojni« skrbijo, da .bi bilo naše mesto urejeno, cvetoče in zeleno. Namesto tega pa beton in asfalt, kupi nesnage, stezice čez zelenice in še marsikaj.
V sklopu Kmetijsko živilskega kombinata oziroma njegove temeljne organizacije Kmetijstvo obstoja delovna enota Vrtnarija, ki ima poleg kmetijskih površin in sadovnjakov tudi tri vrtnarije: matično na Zlatem polju, v Štražišču in na Planini. Na Planini, kjer prevladuje parkovna dejavnost, vzgajajo pretežno najrazličnejše vrste dreves, grmovnic in trajnega cvetja za okrasitev vrtov in okolice hiš in blokov. Poleg strokovnih nasvetov in prodaje rastlin posameznikom pa je parkovna služba zadolžena tudi za vzdrževanje in urejanje mestnih parkov in zelenic. Ne vseh. Vsako leto sklenejo s samoupravno komunalno interesno skupnostjo občine Kranj dogovor, v katerem je točno določen obseg njihovega dela.
Mesto je torej cetoče in zeleno, kolikor denarja komunalna skupnost za to nameni. Parkovna služba ima na skrbi skupaj okoli 30 hektarov zelenih površin, ki jih morajo delavci poprečno šestkrat v letu pokositi, sedemkrat okopati, obrezati drevesa in grmovje, skratka opraviti najnujnejša vzdrževalna dela.
Zavedajo se. da bi ob večji pomoči
njčsr
bnaV
družbe ter boljši lastni strojni«*? mi   in   kadrovski   zasedbi la& naredili veliko več. Nerešeno na primer iz leta v leto vprašan* ščenja otroških igrišč  v blok-naseljih, za kar vedno zmanjka k narja. Tudi zelenice, pretkane«^ vilnimi stezicami, niso Kranjč v ponos. To velja predvsem niče v starejših naseljih, ki bi i postale prijetna počivališča in ip» šča  stanovalcev,  ne  pa nek ostanki zemlje, kar zdaj so.
Pravzaprav bi morali strokovr-; parkovne službe sodelovati že projektiranju vsakega novega aH Ija. Ta praksa je bila do Zcjaj \* redko uporabljena. Potem ko je i selje enkrat pozidano, je zelenice parke v njem težko praktično m miselno oblikovati.
Pa še kratek pogled v načrte tak ma razvoj delovne enote Vrtnar Načrti niso skromni; že prir leto naj bi na Zlatem polju preurejati  sedanjo stavbo/ Uredi nameravajo   stalni razstavni samopostrežno trgovino za pn^ij grmovnic in cvetja ter parkirne nr store. Na Planini bodo razširili -h vesnico ter prav tako uvedli prod** na samopostrežni način, medtem I bodo v Štražišču zgradili nov ras. njak. Izbira bo potem še bogate^ čeprav se že zdaj ponašajo z najr* ličnejšimi vrstami okrasnega r*V nja.
H. Jelovčan
zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj, Poslovna enota Jesenice razpisuje javno licitacijo, ki bo v petek, 27. oktobra 1978, ob 12. uri v poslovnih prostorih PE Jesenice, Titova 16/i.
Na licitaciji se bo prodajalo kara m bol i rano vozilo:
OSEBNI AVTO OPEL REKORD 21 D, prevoženo 13.700 km,
leto izdelave l<>78. Ogled vozila je možen v sredo m četrte* •>r> in >6 M) 1078 od l"> <i<> I* »'"' m na dan l,',,t«<*W nd R
do I I ure v garaž. Muh-. Staneta. Hlod. Valva/.o.icva 2.
Izklicna cen;, j<- 17". (»nodin. Interesenti pred licitacijo položijo lll-odslotni (Milog ixkhV
ne iclic.
Kmetijskoživilski kombinat se povezuje
Kranj - Nad ' 1700 delavcev m kmetov, ki združujejo delo in BWMJ
ntva v Krnetijakoživilskeiri kombina tu Kranj, na m- na referendumu odi« čilo /a /diii/itcv h sestavljeno orga«
ni/acijo združenega dela k me! i ist v a.
industrije In trgovine KIT Ljublja na  Referendumsko odločitev .<• **
potrdil tudi delavski svet Združitev na '»snovi /.ikona 0 združenem delu
zagotavlja večjo poveaanosl kmetu
st\,i. živilske predelave in trgovine
k.u valja se posebej «a govedorejo |n njeno reprodukcijo ttr živilsko In kinetičko dejavnost,  Kita/Hno m osrednji in reveroaahodni del Blove ni it*.
Kmetijskoživilski kombinat K se za zdaj organizacijsko š? tf spremenil, vendar bo znotra S zagotovljena delitev dela in stve tri skupna vlaganja v proizvodni predelavo. Uveljavila se ho ss. nabava surovin in boljša orga"' (ija prodaje, za kranjski komi** p,, so še posebej pomembna vlas*" ^ klavniško industrijo in mlekar*.
Ljubljanski KIT tako že . 'ii delovnih organizacij, v kateri) zaposlenih nad r>(H)0 delavcem, tov kooperantov  in članov q| /;) kooperacijo ter zadrug f>a u raj 11.000
Torek, 24. oktobra 1978
5. stran O LAS
DOGOVORIMO SE
©
KRANJ
Samoupravni razvoj krajevnih
skupnosti
H. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, četrtek, 2. novembra, ob 15. uri v sejni dvorani skupščine občine Kranj
7. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, četrtek, 2. novembra, ob 15. uri v sejni dvorani skupščine občine Kranj
H SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, četrtek, 2. novembra, ob 15. uri v sejni dvorani skupščine občine Kranj
Dnevni red
Delegati zborov kranjske občinske skupščine bodo na ločenih zasedanjih po izvolitvi komisij za verifikacijo pooblastil in ugotovitvi sklepčnosti ter odobritvi zapisnikov zadnjih zasedanj obravnavali
- osnutek samoupravnega .razvoja krajevnih skupnosti v občini Kranj
- osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela .   — poročilo o delu skupine za zbor občin skupščine SR Slov nije za obdobje med letošnjim majem in septembrom
- predlog odloka o pripravljanju prostorskega plana v občini Kranj
- predlog odloka o podelitvi domicila 5. bataljonu II. brigade VDV-NO
- osnutek od'^ka o grbu občine Kranj
_ ugotovitev sv 'nega interesa na zemljiščih zaradi rekonstrukcije letališča Ljubljana
- volitve in imenovanja (sekretarja izvršnega sveta, spremembe v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu)
- dodatna dodelitev sredstev krajevni skupnosti J ost
- dodatek k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za krajevne skupnosti za leto 1979 in 1980
- predlog sofinanciranja ureditve muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici
- Predlogi in vprašanja delegatov^
Zavzetost delegatov
Stalna skupina delegatov, ki so jo izvolili v zbor občin SR Slovenije zbori kranjske občinske skupščine in jo vodi Ivo Miklavčič. je pripravila poročilo o dejavnosti med letošnjim majem in septembrom. Skupina v poročilu piše. da se je sestala šestkrat in da je bila udeležba na sejah 2adovoljiva'. Kar o b8 točkah dnev nega reda. predlaganih za zasedanja zbora občine, je obravnavala kranjska skupina. Člani skupine so se stalno dogovarjali o stališčih in razpravah na zasedanjih. Med drugim ko delegati iz Kranja v republiški skupščini (zbor občin) razpravljali o pravni pomoči, o poročilu izvršnega sveta, o uresničevanju družbenega plana republike do leta 1980 itd-Razprave so temeljile na stališčih, izrečenih na zasedanjih občinske skupščine. .
Kranjski delegati v zboru ohnn Stalno preverjajo uspešnost in meto rie svojega delovanja. Predvsem v fcoročilu poudarjajo, da je njihov.. Usrjieritev vključevanje v razprave o Vseh pomembnejših vprašanjih delovnih ljudi in občanov Nujno je stalno sodelovanje z občinsko skup Vino in njenimi zbori, temeljnimi delegacijami in konferencami dele Racij. U.takft je njihovo delo lahko uspešno. Ker so v delovni program kranjske skupščine vključena t um nekatera vprašanja, o katerih f><> razpravljal republiški /»><>' <;l»m omogoča to neposredni vpliv del«»\ bih ljudi in občanov na stališče in sklepe zbora republiške skupščine Predvsem pa je pomembna ugotavlja skupina v poročilu, da so dnevni Mi zbora občin krajši, kar omogoča Idegatom boljAje delo in povečuje biožnosti za temeljitejšo razpravo
Kranj za. Godcev muzej
Delegati kranjske občinske HupSčine bodo na prihodnjem Wdanju obravnavah predlog ^financiranja ureditve muzeja Jomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Takšno pobudo je daio Predsedstvo skupščine gorenjskih %tin. Ureditev muzeja je p<>-/*zava s praznovanjem M). <»>-(*tnice Komunistične partije Ju-^glavije in 40. obletnice seje ( K ŠKJ v Bohinju, ki jo je vod.I >ito. Kranj naj bi za ureditev Muzeja prispeval 800.000" dinar J*V. Gradbena dela naj bi *e **ćela že novembra, pred tempa Jhorajo hiti sredstva zagotovljena
Organiziranost še ni popolna
Izvršni svet občinske skupščine pripravil osnutek samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti v kranjski občini in z analizo ugotovil sedanje stanje, predvsem pa je opozoril, kje so nujne
z boljša ve
Slovenska skupščina terja s svojimi stališči, priporočili in sklepi temeljito ocenitev samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti, enake zahteve pa vsebujejo tudi družbeni načrt kranjske občine do leta 1980 in priporočila družbenopolitičnih organizacij. Ocena in zaključki razprave o osnutku samoupravnega razvoja in kasnejšemu predlogu morajo pospešiti razreševanje nekaterih vprašanj po krajevnih skupnostih kranjske občine. 1
V kranjski občini je 41 krajevnih skupnosti, ki združujejo od 160 do 8340 prebivalcev. Ker tako najmanjše kot največje krajevne skupnosti
Denar za krajevne skupnosti
Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine mora predložiti združenemu delu dodatek k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih za leti 1979 in 1980. Na osnovi letošnje metodologije in izkušenj načrtujejo, da se bo prihodnje leto v združenem delu zbralo za krajevne skupnosti 9,500.000 dinarjev, leta 1980 pa 141,500.000 dinarjev. Skupnosti bodo ta denar potrošile za uresničevanje srednjeročnih programov in za vzdrževanje komunalnih objektov ter naprav. Krajevne skupnosti pa bodo namensko za investicije prejele še 10,7 odstotka denarja, zbranega na osnovi družbenega dogovora za gradnjo družbenih objektov.
ne morejo uresničevati z ustavo določenega poslanstva, bodo nujna preoblikovanja nekaterih skupnosti v naravno življenjsko skupnost delovnih ljudi in občanov. Gradivo za razpravo obsega kriterije za preoblikovanje oziroma zadržanje krajevne skupnosti v sedanjih okvirih.
Eno od osmih poglavij skrbno pripravljenega gradiva obravnava samoupravno organiziranost. Povsod le-ta še ni usklajena z delegatskim sistemom, prav tako pa niso povsod urejena razmerja med samoupravnimi in izvršilnimi organi. V vseh krajevnih skupnostih kaže zaradi boljšega uresničevanja interesov delovnih ljudi in občanov oblikovati delegatske skupščine krajevnih skupnosti. Deset krajevnih skupnosti iz kranjske občine je na zadnjih volitvah že izvolilo skupščine, kar pomeni, da so postali sveti krajevnih skupnosti izvršilni organi, ne pa organi odločanja.
VRZELI PRI PLANIRANJU
Na osnovi zveznega zakona o temeljih družbenega planiranja in srednjeročnega načrta kranjske občine so vse krajevne skupnosti sprejele v letih 1976 in 1977 srednjeročne plane razvoja. 2al
Osnutek novega zakona
Skupna osnova za svobodno menjavo dela
Svobodno menjavo dela bomo morali urediti z zakonom, saj ta družbenoekonomski odnos v zakonu o združenem delu ni nadrobno razčlenjen. Na tem področju so nujne posebne rešitve, vendar mora kljub temu biti osnova skupna. Prav slednje pa naj zagotovi zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela, katerega osnutek je sedaj v javni razpravi.
Splošne določbe osnutka zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela govorijo o uporabnikih in izvajalcih ter o njihovem sporazumevanju, o predmetu svobodne menjave dela in o področjih združenega dela, na katerem delavci s svobodno menjavo ustvarjajo dohodek oziroma pridobivajo prihodek. Govora je o odnosih, potrebnih za menjavo. Samoupravni sporazum o temeljih plana med uporabniki in izvajalci je osnova za odnose v tej svobodni menjavi.
O odnosih med uporabniki in izvajalci je govora v drugem poglavju osnutka zakona. Družbenoekonomski položaj udeležencev v menjavi mora biti enak. Temeljiti mora na samoupravnem sporazumevanju, ki mora obsegati in upoštevati obseg sredstev, vire in osnove ter merila za oblikovanje teh sredstev. Posredovalna vloga družbenopolitičnih skupnosti je dovoljena le v primerih neuspelega dogovarjanja, če je zagotovitev sredstev za svobodno menjavo nujna. Eno od temeljnih določil osnutka zakona tudi pravi, da se morajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi opredeliti za namen, obseg in načine solidarnega združevanja sredstev, za njihovo prelivanje, potrebno za pokrivanje skupnih potreb pri družbenih dejavnostih. Upoštevana je socialna varnost. Delovni ljudje in občani morajo svoje potrebe zadovoljevati v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, enotah samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnih skupnostih in krajevnih skupnostih, kar velja za eno občino, za skupino večih občin ali za republiko.
V poglavju Uresničevanje svobodne menjave dela je govora o načinih uresničevanja svobodne menjave dela. Govora je o občinskih samoupravnih interesnih skupnostih, o posebnih samoupravnih interesnih skupnostih, o vsebini samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo in temeljno organizacijo, delovno organizacijo ali drugo obliko združevanja dela in sredstev. V osnutku so opisana oziroma predlagana temeljna načela uresničevanja svobodne menjave dela v delovnih skupnostih v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, krajevnih skupnostih itd.
Predlagano je tudi samoupravno organiziranje udeležencev v svobodni menjavi dela. Osnova za odločanje je delegatski sistem in enakopravni sistem dogovarjanja.
Po razpravi naj bi zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela začel veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predlagano je, da morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti in v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje, ki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela, uskladiti svoje akte z zakonom do konca leta 1980, če posebni zakon ne bo določil drugače. Delavci delovnih skupnosti v organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenih in družbenopolitičnih organizacijah ter društvih pa morejo enako nalogo opraviti V enem letu po sprejetj* akona.
ni bilo povsod uresničeno načelo sočasnega planiranja oziroma usklajevanja planov med nosilci planiranja. Zato so marsikje plani krajevnih skupnosti bolj »seštevek« želja, kot pa realni plan, ki upošteva naloge, možne uresničiti. Da do teh pomanjkljivosti v prihodnje ne bi več prihajalo, kaže po vseh skupnostih oblikovati komisije za družbeno planiranje, sodelovati s temeljnimi organizacijami in interesnimi skupnostmi ter še posebno komisijam zagotoviti strokovno pomoč.
Pomembno vprašanje je tudi zagotavljanje materialne osnovne krajevnim skupnostim. Čeprav sistem financiranja krajevnih skupnosti še ni popoln, se vseeno krajevne skupnosti lahko pohvalijo z vedno boljšim gmotnim položajem. To niso ie sredstva proračuna, namenjena za delovanje delegatskega sistema in samoupravnih organov, temveč je pomemben tudi denar, ki se zbira na osnovi družbenega dogovora za gradnjo drubženih objektov v krajevnih skupnostih in samoupravnega sporazuma o sredstvih za investicije in vzdrževanje komunalnih objektov. Razen tega odstopa občinska skupščina krajevnim skupnostim" na podeželju ves denar za uporabo stavbnega zemljišča, mestnim skupnostim pa 30 odstotkov tega denarja. Skupnostim je namenjena tudi turistična taksa. Dragocena so sredstva krajevnega samoprispevka, ki marsikje pokrivajo tudi 50 odstotkov potreb po denarju.
Osnutek samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti kranjske občine obravnava tudi kadrovske probleme po skupnostih. V krajevno samoupravo se premalo vključujejo ženske in mladi, izrednega odziva vseh pa so deležne prostovoljne delovne
Osnutki in predlogi
Predlog odloka o pripravljanju prostorskega plana v občini Kranj — Prostorsko planiranje je pomemben družbeni dejavnik in obsega problematiko optimalnega izkoriščanja prostora V občini, varstvo dobrin splošnega pomena in tudi skrb za človekovo okolje. Prostorski plan ie pomemben del družbenega plana, saj ureja na primer urbanistično planiranje in zemljiško politiko občine. Da bo dokument resnično takšen, je treba sprejeti odlok o pripravljanju prostorskega plana Odlok obsega in predpisuje obseg in način priprav, določa elemente za sklepanje dogovora o temeljih prostorskega plana in zavezuje vse. ki morajo sodelovati pri tem dogovoru. V odloku so urejene tudi nekatere tehnične in materialne dolr>čl)e. ki morajo veljati za nemoteno uresničevanje te naloge. Prostorski plan se sprejme za obdobje do leta 1985. vendar morajo hiti upoštevane tudi razmere in družbeni razvoj do leta 2(KH) Predlog odloka o podelitvi domicila V. bataljonu II. brigade Vojske državne varnosti — Narodne obrambe — Odbor II. brigade VDV-NO je na letošnji januarski seji sklenil prositi kranjsko in primorske občine za dodelitev domicilov njenim bataljonom Skupščina občine Kranj je bila zaprošena /.» podelitev domicila utemeljen in upravičen.
Osnutek odloka o grbu občine Kranj — Komisija za pripravo odloka o grbu občine Kranj posreduje v obravnavo zborom občinske skupščine osnutek odloka, ki določa obliko, barvo in uporabo grba. Osnutek grba, ki ga je izbrala komisija na osnovi natečaja, ima obliko ščita bele barve. Zgornji del je raven, spodnji pa polkrožno zaključen s stiliziranim nageljnovim cvetom rdeče barve Rdeča je tudi petokraka zvezda, iz katere izhaja stilizirani cvet. Nagelj in zvezda sla obrobljena s črno črto. v zgornjem delu ščita pa je s črnimi črkanli izpisano KRAN-J. (Irb se l«> uporabljal na listinah, plaketah, značkah in drugih odiičjih kranjske ol«"i-ne. Uporabljen bo na zasedanjih, sprejemih in okrasitvah, vendar ne sme blatiti ugleda in dostojanstva občine Prepovedana pa bo njegova uporaba v blagovnem in drugem prometu.
Dodatna pomoč za ceste
Svet krajevne skupnosti Jošt je zaprosil zbor krajevnih skupnosti za dodatno pomoč, potrebno pri popravilu in modernizaciji ceste Cepulje—Planica. Gre za 265.440 dinarjev iz združenih sredstev za krajevne skupnosti. Krajevna skupnost je za ta dela na osnovi natečaja že prejela 600.000 dinarjev, vendar z njimi stroškom ne bo kos. Dodatna pomoč bo dobrodošla pri plačilu strojnih uslug Gradbinca. Le-te so se podražile. Prvotni predračun za dela je bil sestavljen na osnovi cen iz leta 1977.
Odbor za dodelitev združenih sredstev za krajevne skupnosti predlaga, da se prošnji JoŠta izjemoma ugodi. Vendar naj se ta vsota upošteva pri denarju, namenjenem /a te namene prihodnje leto.
akcije. Nekatera strokovna opravila po krajevnih skupnostih kaže zaupati poklicnim delavcem, vendar le-ti ne smejo zamenjati izvoljenih organov krajevne samouprave. Večjo pomoč pričakujejo krajevne skupnosti od krajevnih uradov in strokovnih organov občinske skupščine.
VEČJA ZAVZETOST PRI OBRAMBNIH NALOGAH
Gradivo, ki se bo znašlo na prihodnji seji zborov občinske skupščine, razčlenjuje tudi organizacijo in delovanje organov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V tretjini krajevnih skupnosti organiziranost na tem področju ni zadovoljiva. Prav tako se prepočasi uveljavlja družbena samozaščita. Preredke so političnovarnostne ocene. Aktivnejše delo se obeta tudi pri narodni zaščiti, vendar vsi skupaj terjajo boljše izobraževanje. Enako velja tudi za civilno zaščito.
Precejšnja pozornost velja tudi informiranju in vlogi družbenopolitičnih organizacij. Temeljne oblike obveščanja ostajajo zbori krajanov, sestanki in najrazličnejše druge oblike zbiranja ljudi. Sredstva javnega obveščanja morajo pogosteje posvečati pozornost krajevnim skupnostim, smeleje pa kaže razmišljati o izdajanju krajevnih glasil. Ker povsod ni možnosti za informacijske in dokumentacijske centre, bi bilo treba začeti z informativnimi skupinami zadolženih za eno ali več skupnosti. Temu primerno pa bi bilo treba urediti tudi financiranje.
V vseh krajevnih skupnostih deluje frontno sestavljena socialistična zveza. Prepičel je vpliv sindikatov, čeprav morajo biti oni najodgovornejši za utrjevanje stikov in sodelovanje med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. Nekateri dolgoletni nerešeni komunalni problemi sicer krhajo razpoloženje, ki pa je sicer po vseh krajevnih skupnostih zadovoljivo.
Splošni interes za tri lastnike
Oddelek za urbanizem, gradbene   in   komunalne zadeve skupščine občine Kranj predlaga    delegatom ugotovitev splošnega interesa na nekaterih zemljiščih zaradi rekonstrukcije letališča na Brniku. Letališče se je z nekaterimi lastniki gozdov že dogovorilo o  odloku   in  o  ukrepih, da drevje ne bo presegalo 15 oziroma 30 metrov. Le tako bo lahko modernizirano letališče normalno obratovalo v skladu s predpisi o ureditvi letališč. Letališče za zdaj navaja tri lastnike   gozdov,   ki takega dogovora ne sprejemajo, utegne pa jih biti še več, če nekateri lastniki ne bodo soglašali s    ceno    zemljišča oziroma gozda.   Ugotovitev splošnega interesa je nujna za začetek postopka.
Volitve in imenovanja
• Delegatom kranjske občinske skupščine je predlagana razrešitev dosedanjega sekretarja izvršnega sveta in izvolitev novega. Boris Bav-dek. dosedanji sekretar izvršnega sveta in predstojnik sekretariata izvršnega sveta je bil izvoljen za predsednika republiške konference ZSMS. Zato je prosil za razrešitev s koncem oktobra. Za novega sekretarja izvršnega sveta in predstojnika sekretariata izvršnega sveta je predlagan diplomirani pravnik Bogdan Greif, ki naj bi prevzel novo dolžnost s 1. novembrom. Imenovanje velja do leta 1982.
• Svet za preventivo in vzgojo v testnem prometu ima 17 članov, med katerimi je tudi delegat občinske konference Zveze socialistične mladine. To dolžnost je doslej opravljal Borut Dvoršak. ki pa je preobremenjen z drugimi dolžnostmi. Zato predlagajo za novega člana Boruta Marolta. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlaga delegatom to zame-najvo v potrditev.
Na osnovi gradiva Indok slutbe delegatsko si ran pripravil Jože Koanjek
Naš srednjeveški denar
Gorenjski muzej in Numizmatično društvo za Gorenjsko sta V sodelovanju 7. Ljubljansko banko — Temeljno enoto za Gorenjsko, pripravila razstavo Naš srednjeveški denar. Razstava bo odprta v petek, 20. 10.. ob 18. uri v galerijskih prostorih Prešernove hiše v Kranju.
Razstava ima namen prikazati, kakšno je bilo v srednjem veku, med 12. in 15. stoletjem denarništvo v južnoslovanskih deželah. V prikazu je zajeto celotno naselitveno področje južnoslovanskih narodov od Koroške in Goriške do Srbije in Dalmacije.
Po keltskem, ilirskem, rimskem in bizantinskem denarju so se pojavili pri nas sredi 12. stoletja prvi srednjeveški srebrni pfenigi iz Brež na Koroškem, ki so bile posest salzbur-ških nadškofov in iz St. Vida na Glini, posesti koroških Spanheimov. Kmalu za tem, že ob koncu- 12. stoletja, so odpirali en za drugim cerkveni in posvetni fevdalci na Kranj-
prevladovala pri nas oglejski denar in graški pfenig. Pozneje seje pojavil dunajski pfenig. takoimenovani »vinar«, ki je krožil pri nas do konca 15. stoletja, ko se je uveljavil habsburški denar. Poleg tega je razstavljen nacionalni denar srbskih ter bosanskih kraljev in velikašev. ki so kovali v   svojih   kovnicah,   nameščenih v
rudniških mestih, zelo lepe srebrne groše in manjše enote. Te kovnice so delovale približno dvesto let. do konca 14. stoletja, ko so Srbijo in Bosno povsem zasedli Turki.
Na Hrvaškem je bil okoli 150 let v obtoku takoimenovani slavonski »banovec«, na katerem je upodobljen slavonski grb — kuna. Po Dalmaciji, ki je bila v tej dobi večinoma pod oblastjo beneške republike, je krožil beneški denar, le dubrovniška republika je kovala ves čas obstoja svoj denar. Druga dalmatinska mesta so dobivala denar za svoje lokalne potrebe iz Benetk, ali pa so ga tudi same kovale, kot na primer Kotor in Split.
Izbor, ki je razstavljen, nam prikazuje izbrane primerke iz opisanega obdobja. Zaradi večje nazornosti je večina primerkov prikazanih še s fot o-povečavo.
Albin Pogačnik fotografije Drago Holvnski
NAS SREDNJEVEŠKI DENAR - Kakšno je bilo v srednjem veku. med 12. in 15. stoletjem, denarništvo .v južnoslovanskih deželah, prikazuje razstava, ki bo odprta do 2. novembra v galeriji Prešernov* hiše v Kranju . (H. J.) - Foto: F. Perdan
Prešernovo gledališče na Borštnikovem srečanju
Prejšnji teden se je začel tradicionalni festival vseh slovenskih dramskih gledališč imenovan po igralcu Ignaciju Borštniku. V Mariboru se bo v teh dneh zbrala domala vsa ustvarjalna sila slovenskega gledališča, saj je spored izjemno velik.
V tekmovalnem delu se bodo predstavile naslednje uprizoritve Balada o trobenti in oblaku Cirila Kosmača in Janeza Povšeta (Primorsko dramsko gledališče), Bevkovi Pastirci pri plesu in kresu ter Zajčeva   Abecedarija (Mladinsko
Festival slovenskih gledališč — Številne uprizoritve — Uspešni Mrožkovi enodejanki
Shaferjevim Equ-
gledališče). Srebrne nitke P. Luža-na (EG Glej), Fojeva Sedma zapoved: kradi malo manj (SSG Trst). Lorcova Donja Rosita (Mestno gledališče). Seligova Čarovnica iz Zgornje Davče (SLG Celje), Gospoda Glembajevi M. Krleže (SNG Drama Ljubljana), Cervantesove Tri medigre v izvedbi gledaliških diplomantov Akademije ter gostitelj
skem takoimenovane »mejne kovnice« v Ljubljani. Kamniku. Kostanjevici. Slovenj gradcu, Ptuju. Brežicah. Čatežu. Sv. Križu. Otoku (Gutenwert). Odpiranje teh kovnic je narekovala gospodarska potreba. Kovale so skoraj izključno za potrebe trgovine s sosednjo Ogrsko, kjer je bil »breški pfenig« izredno priljubljen zaradi dobrega srebra in teže. Ko je sredi 13. stoletja zaradi napada Tatarov na Ogrsko ta trgovina prenehala, so morale kovnice postopoma zapreti svoje obrate. Tedaj sta
Novembra spet filmsko gledališče
Kranj — Morda ni najbolj duhovito, ker znova začenjamo sezono filmskega gledališča z deli ameriške kinematografije. Vendar, prav zaradi poplave njihovih filmov na naši platnih pa zaradi lanskoletnega ciklusa »nasilja« in še zgodnejših angažirano- kritičnih, ki prikazujejo zdajšnji trenutek »novega sveta«   v   nam   všečni   obliki, je
Vodnik po partizanskih poteh
Na začetku letošnjega šolskega leta je pri založbi BOREC izšel Vodnik po partizanskih poteh, knjiga, ki ji naštejemo kar 659 strani, namenjena vsem, ki se odpravljajo znotraj Slovenije po poteh našega narodnoosvobodilnega boja. na katerega nas spominjajo in opominjajo tudi številni spomeniki, plošče, grobišča, obnovljeni objekti, muzejske zbirke in pogosto poimenovanja ulic. šol. ustanov ter drugega. Knjiga je skupinsko delo. Uredništvu je nače-loval Albert -Jakopič. Pisci gorenjskega dela. ki se mu bomo nekoliko posvetili, so bili Anka Benedetičeva. France Benedik. dr. Miroslav Sti-plovšek. Zorka Tribušonova in Ivan Vidali. recenzent je bil Ivan Križnar, z nekaterimi podatki pa so sodelovali Nada Holvnski. France Kavčič, Franc Konobelj, Vlado Peraić, Ivan Vovk, Milan Zakelj in drugi. Ob koncu knjige je objavljen obsežen seznam najpomembnejše uporabljene literature. Arhivsko gradivo podrobneje ni navedeno.
Gorenjskih sedem občin je predstavljenih /. malo manj kot devetsto pomniki in opisi prizorišč ter dogodkov, ki še niso zaznamovani. Podrobnejši ogled nam pokaže, da so največ spominskih plošč odkrili v kranjski in jeseniški občini, sledijo
jima Radovljica, Domžale. Skofja Loka, Tržič in Kamnik; spomenikov imata največ Kranj in Skofja Loka. za njima so Radovljica. -Jesenice. Kamnik, Domžale in Tržič. V škofjeloški občini je največ grobišč, sledijo ji Kranj, Radovljica. Domžale. Kamnik. Jesenice in Tržič. Ker poimenovanj niso vključili vsi pisci, primerjava tu ni mogoča. Zanimiv je še podatek, da je največ opisov dohodkov in prizorišč za škofjeloško področje, iz česar lahko sklepamo, da bi tam potrebovali še več pomnikov.
Vodnik je v jugoslovanskem merilu nedvomno izjemen izdajateljski dosežek. Vsekakor je odlično izhodišče za vrsto razmišljanj in dejanj. Želeti je, da-bi ga temeljiteje predi-hali in ovrednotili udeleženci NOB (naloga domicilnih odborov gorenjskih aktivistov in borcev!), strokovnjaki zgodovinopisci ter različni uporabniki. Ugotoviti moramo, kaj nam prinaša knjiga sama po sebi in kam nas usmerja, saj vemo. da čeprav postavljamo spomenike preteklosti, jih zaznamujejo naša prizadevnost, osveščenost in materialne možnosti ter ustvarjalna moč oblikovalcev. Zanamcem bodo pričali o nas.
A. Božič
PRVINE ZNANSTVENE FANTASTIKE v delih nekaterih slovenskih umetnikov je naslov razstavi, ki jo je pripravil odbor za likovno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije Razstava je bija v petek odprta v galeriji Mestne hiše v Kranju. (H. J.) - Foto: h. Perdan
vendarle umestno začenjati sezono z izborom filmov, ki jim je skupno popotovanje kot izhodišče za dramaturško gradnjo zgodbe oziroma filmske pripovedi. Hkrati pa je tako omogočeno toliko bolj prikazati optično celovitejši kolos dežele, njene težave in ustvarjalnost. Kritično sežejo v srž političnega, sociološkega, tudi ideološkega trenja, ki tare njih. kakor pravzaprav vse nas. In kar je pomembno, v filmih ni več vsiljivega vsiljevanja lastnih pogledov ali prepričanj, najsibo optimističnih happv- endov ali politično-idejnih receptov.
Tako pred začetkom tretjega ciklusa filmskega gledališča, ki so ga naslovili Potovanje kot dramaturgija v sodobnem ameriškem filmu, pravi Janez Poštrak iz kluba kulturnih delavcev v Kranju, ki skupaj z občinskim sindikalnim svetom, občinsko konferenco ZSMS in kinematografskim podjetjem filmsko gledališče pripravlja. Povsod tod je mogoče dobiti tudi abonmajske izkaznice, ki za sedem filmov stane le 70 dinarjev.
Filmske predstave bodo vsak petek ob 20. uri v kinu Center. Začenjajo se '5. novembra in končajo 15. decembra, novost pa bodo razgovori o filmih, in sicer ob četrtkih ob 19. uri v kadilnici koncertne dvorane v delavskem domu.
V tretjem ciklusu filmskega gledališča bomo videli tele filme: Vsi smo barabe (režiser Robert Altman), Dvoboj (Steven Spielberg), Strašilo (.Jerrv Schatzberg). Lennv (Bob Fosse). Goli v sedlu (Denis Hooper). Alice ne živi več tukaj (Martin Scorseze) in Nashvile (Robert Altman ). H. J.
Slikarska razstava v Bohinjski Bistrici
V osnovni šoli Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici so odprli razstavo likovnih ustvarjalcev, članov ALPALIKA. Razstavljata akademska slikarja Albin Polajnar iz Bohinjske Bistrice in Janez Ravnik z Bleda ter slikarka Metka Vovk iz Kamne gorice.
V delu Albina Polajnarja odmevajo značilnosti fauvističnega in nadrealističnega slikarstva in so večkrat povezane z močnim ekspresivnim izrazom.
-Janez Ravnik se predstavlja s svojimi karakterističnimi »objekti« -plodovi in sadeži, le da jih je to pot povezal s tlemi, z zemljo in obdal s krajinskim okvirom.
Metka Vovk je pravi krajinar. Njeni realistični, včasih kar dokumentarni motivi izpod Jelovice kažejo v zadnjem času bolj plastičen, kompozicijsko bolj zgoščen in barvno bolj ubran značaj.
('. Avgust in
SNG Maribor s usom.
Poleg uprizoritev v tekmovalnem sporedu se festivala udeležuje kopica ansamblov, ki bodo kot gostje popestrili celoten festival. Omeniti velja ansamble iz bratskih republik s svojimi najizrazitejšimi uprizoritvami.
Letos prvič nastopa tudi Prešernovo gledališče z uprizoritvijo dveh enodejank S. Mrožka: Čarobna Noč in Na odprtem morju. Glede na to, da sta ti dve enodejanki verjetno najpopolnejši projekt lanske sezone kranjskega gledališča, bosta lahko resnično dostojno na tem festivalu predstavili ambicije Prešernovega gledališča. Kranjsko gledališče nastopa izven konkurence. Predstavilo se bo kar dvakrat, enkrat v okviru malega Borštnikovega srečanja (predstave na gostovanju) ter zadnji dan tik pred zaključkom festivala.
Naj tokrat še zapišemo, da je kranjska publika del predstav, ki bodo sodelovale na Borštnikovem srečanju. lahko videla na zadnjem
Prizor iz  kranjske upri>ortfrf
Mrožka — Foto: Milan Pajk
Tednu slovenske drame februarja letos, seveda predvsem tiste, ki $4-uprizorile slovenska dramska besr-dila. Prav o tem pa je tudi bistven* razlika med Tednom slovenske drame in Borštnikovim srečanjem.
M l
Srečanje s kitajsko kinematografije
stvovala letošnjemu festivalu
Kranj — Kitajska se je prvič srečala s kinematografijo približno leta 1900, vendar pa je bila sodobna kinematografija ustvarjena šele po dokončni zmagi revolucije in ustanovitvi Ljudske republike Kitajske 1949. leta. Izhajajoč iz stališča, da morata kinematografija in filmska umetnost služiti najširšim slojem ljudstva in v skladu s kulturno politiko Komunistične partije Kitajske, so začeli revolucionarni kitajski filmski delavci ustvarjati novo umetnost.
Lani je bilo na Kitajskem posnetih 28 igranih filmov, za letos pa jih načrtujejo 36. V zadnjem času je tudi mednarodna aktivnost kitajske kinematografije oživela; izmenjujejo se filmske delegacije, organizirajo festivali raznih kinematografij ter svečane filmske premiere. Po besedah članov delegacije, ki je priso-
FILM
Hollywood ali propad
Film / Jerrvjem Levvisom je bil posnet v petdesetih, šestdesetih letih, to je v obdobju, ko -Jerrv Levvis še ni bil režiser filmov, v katerih je igral. Frank Tashlin. režiser tega filma, je pri snemanju sicer upošteval sposobnosti Jerrvja Levvisa. vendar jih ni znal do konca izkoristiti. Hollv-vvood ali propad je tipična glasbena komedija petdesetih let. ki temelji na gledališkem musiclu. Komedijski vložki so situacijska komika in komika absurda. Situacijska komika se izraža v tistem delu, ki govori o snemanju filma v " Hollvvvoodu. komika absurda pa je na potovanju čez Ameriko. Vsekakor se temu filmu vidi. da tu .Jerrv Levvis šele »topa v svet filma, saj njegov lik še ni popolnoma dodelan. kot na primer v kasnejših filmih, ko je bil sam tudi režiser. Pri tem mislim na film Kje je pot na fronto. Tako ostaja Holl.vvvood ali propad le eden od Levvisovih poprečnih filmov kjer njegova igralska osebnost ne pride dovolj do izraza. B. Grl j
slovanskega igranega filma v p^tia so kitajski filmski delavci še poset* zainteresirani za nadaljnji razvoj sodelovanja z našo kinematografijo
Na tej osnovi bomo tudi Kranjčani ta teden lahko videli dva kiu> ska filma. V četrtek bo ob 18. uri Y kinu Center na sporedu film Me« Lung Sa, v petek ob isti uri pat s bomo lahko ogledali še film Radijsi signali. Oba opisujeta napredni revolucionarni in narodnoosvobodBat boj na Kitajskem. H. J.
Nagrade Severjevega sklada
Upravni odbor Sklada Staneta Severja tudi za letos razpisuje nagrade iz tega sklada, in sicer dve za igralsko stvaritev v slovenskem poklicnem gledališču, nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem amaterskem gledališču in nagrado za igralsko stvaritev študenta AGRFT, ki se praviloma podeljuje kot štipendij«.
V  poštev  pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v času od 15. novembra 1977 do 15. novembra letos in ki ustreza v pogojem   pravilnika Sklada. Pri amaterskih igralskih stvaritvah se upošteva tudi uspešno in kvalitetno večletno dek\ Kandidate predlagajo s primerno pismeno obrazloiitv 1 v poklicna  gledališča, republiško     združenje slovenski* dramskih umetnikov, AGRFT ali Zveza kulturnih organizacij   Slovenije.  Vsak  od tek lahko   predlaga   največ dr* kandidata. Dokončno prijavo je treba poslati najkasneje do 16. novembra na naslov Sklada:   AGRFT,   Ljubljana, Na-zorjeva 3. Pripomniti še velja da mora biti žiriji Sklada omogočen pravočasni ogled predlagane predstave.
Nagrade bodo svečano podeljene 18. decembra letos
1
»Ta veseli dan v Prizrenu«
Jutro, 13. oktobra, postaja v Lescah. Odhod radovljiškega Linhartovega odra na XIII. Večere bratstva gledaliških amaterjev v Prizrenu skupaj s trinajstimi pevci zbora iz Ljubnega. Ojoj, petek, pa trikrat trinajst; samo še črn maček manjka v kakšni potovalki, se nekdo šegavo zasmeje.
Med Ljubljano in Beogradom prijetno s koristnim, tekstovna vaja. smeh, dremež, vici, »ksinzl«. Zgodnji večer v prestolnici. Će že ne moremo videti vsaj nekaj zanimivosti, si oglejmo vso! Z razgledne terase v XXII. nadstropju palače »Beograjčanka« drsijo oči čez morje pisanih luči, v katerem so še posebej osvetljeni otočki skupščina, dom sindikatov, mostovi. Terazije . .. Prelep pogled. Spodaj pod nami živi, hlastni vrvež velemesta, ki butne v nas, ko se odpravljamo nazaj na postajo.
Sobota, 14. oktober. Cez Kosovo polje hiti vlak protiMetohiji. Ravnica in rahlo gričevje. N» jasah med hrastovimi gmajnami konji in ovce. Povsod izviri vode. Starec z lesenim raiom. Stare, značilne hiše, zraven katerih rastejo večje, nove. Naš in zdomski dinar. Se zadnji konec poti med Metohijo in. Prizrenom. Svetli in temni obrazi. Ženske v hlačah Salvarah, narejenih iz 12 metrov blaga, moški z belimi polstenimi čepicami Starožitnost. ki jo radovedno opazujemo. Tuja govorica, je albanščina ali turščina? Na poti do hotela prvi,'bežni vtisi o mestu. Diši po le-pinjah  in čevapčičih,  slaščičarnica pri slaščičarnici.  Cedimo sline za baklavami. Na levi strani Bistrice mlajši del mesta, na desni stari z majhnimi delavnicami in džamijami. Usnjarji, kleparji, zlatarji.
V Domu kulture prisrčen sprejem z lozovačo — kosovsko žganico pri direktorju festivala, Baškimu Čere-tiju. Izredno gostoljubje.
Popoldan v Visokih Dečanih. v enem naših najlepših kulturnih spo-nenikov. Stasit menih v črni opravi aam pripoveduje zgodovino tega samostana in cerkve iz XIV. stoletja, v kateri se človek ne more nagledati čudovitih fresk, rezbarij in graditeljskih sposobnosti.
Ob vrnitvi   postanek   pri izviru fc**ega Drima. Naš vodič, študent fi-m nadarjeni amaterski gleda-'*čnft Raif nas popelje v motel »bratstvo«, da si pri dobri kavi od-daJinemo in po TV ogledamo podelitev odličij našim »zlatim« košarkašem! Po večerji izmenjava izkušenj. Bačkim Čereti  pripoveduje,  da je dedališka tradicija v Prizrenu zelo živa, saj uprizore v amaterskem gledališču tudi do pet premier na leto. tri v albanščini (78 odstotkov prebivalcev govori albansko), eno v tur-
POPOTNI POGOVORI
O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI . IN O ČRNEM GRABNU
ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ
Pred vhodom v dvorano so člani pevskega zbora KUD Ljubno obiskovalcem delih prospekte Gorenjske ter kratke povzetke gledališkega besedila v albanščini in srbohrvaščini.
ščini in eno v srbohrvaščini. Lani je bila njihova predstava »Sfinga« v režiji mlade igralke Luljete Ceku najboljša na tekmovanju jugoslovanskih gledališčnikov ljubiteljev na Trebinju. Zelo jih zanimajo naša dramska besedila. Dogovor za izmenjavo.
Srečanje s prevajalcem našega gledališkega lista v albanščino, pesnikom Jusufom Gervallo. ki sijajno govori slovensko in je velik prijatelj slovenske kulture.
Vtis, da gostitelji »čakajo« na slovensko predstavo. Tesnobnost, ali se bomo čez rampo prebili v dvorano. Zvemo, da bo med gledalci tudi sedemdeset Slovencev, ki služijo vojaški rok v prizrenski garniziji. Sijajna novica. Sklenerrto, da bo tem fantom in seveda vsem gledalcem v odmoru zapel ljubenski zbor Zdravi j ico in še tri narodne.
Nedelja. 15. oktober. Dopoldanska vaja. Nervoza. Raif se mirno smeji: »Bo že šlo, bo že šlo!« Spokojno popoldne. Ogled mesta. Trdnjava, ki ždi nad njim kot orlovsko gnezdo. Stara hiša-muzej, v kateri je bila ustanovljena prizrenska liga za osvoboditev, arheološki muzej, stare netlakovane ulice, za katerimi se skrivajo notranja dvorišča, mujezi-novo petje, svatbeni sprevod . . .
Ura pred predstavo. Živčnost se je polegla. Vse je nared. Pari v gorenjskih narodnih nošah delijo pred vhodom v dvorano gledališki list v albanščini in srbohrvaščini, prospekte Gorenjske in Radovljice. Kmalu po začetku prvega dejanja smeh   iz   dvorane.   Led   je prebit.
Predstava teče živo, teče vse do konca. Navdušeno ploskanje, ki smo ga nadvse veseli. Šopki. Vsakemu igralcu in pevcu diploma za sodelovanje na Večerih bratstva, Linhartovemu odru plaketa. Med-igra v ženski garderobi. Deklica, igralka v mladinski skupini prinese »Tončku« keramičen prstan: »Uzmi, seko, nemam ništa drugo da ti dam!« V očeh se nevarno blešči. Nato prijateljsko srečanje z gostitelji in predstavniki družbenopolitičnega življenja. Slovenska, albanska, srbska in turška pesem, kolo, šota. Res, večer bratstva.
Ponedeljek, 10. oktober. Obisk in polaganje venca pri spomeniku bratstva herojema Bori in Ramizu, Srbu in Albancu. Nakupi spominkov. Pisanje pozdravov. Ob trinajstih proti Prištini. Spremljajo nas gostitelji. Čudovita pokrajina v mehkem, sončnem oktobrskem dnevu. Vinogradi. Preorana zemlja, črna, siva, rjava, rdeča. Črede ovac. Živinski sejem. Topoli. V daljavi Priština, mesto, ki dobesedno raste.
Poleg spominskega darila, serije značk Večerov bratstva, prtička z odtisom panorame Prizrena in zobne paste, izdelka pokrovitelja festivala, tovarne Farmakos dobi vsak za popotnico še dve steklenički lozovače.
No in tako se nazadnje pri petku in trikrat trinajst zatakne. Črnega mačka zaigra JAT.  Letalo z Linhart ovci naj bi poletelo ob 16.15. Ni ga. Iz zvočnika je slišati samo obvestila, da sledi  naslednje obvestilo. Gostitelji  nas  hrabrijo:   »Tudi če boste prespali v Prištini, se svet ne bo podrl!« In ko lačni in v skrbeh strmimo v prvi mrak, nam iz osem kilometrov oddaljene Prištine pričarajo tople čevapčiče in slasten kruh! (O takšnem gostoljubju bi tudi Gorenjci kdaj lahko razmislili!) Oddahnemo si ob objavi, da je letalo proti Prištini v zraku in da je za našo skupino poskrbljeno tudi od Beograda do Ljubljane.
Stisnemo si roke in se poslovimo /. na svidenje! Pod letalom se izgubljajo luči Prištine. Linhart ovci se vračajo domov, veseli in zadovoljni, da so lahko še nekje v naši domovini predstavili slovenske amaterje. Linharta in sebe.
Alenka Bole-Viabec
(49. zapis)
Pisanje o Krumperku in Ravbar-jih bi moral že skleniti; toda prav v zvezi s krumperško graščino in njihovimi gospodarji bom moral povezati prihodnje poglavje — o podzemeljskih jamah (vseh je čez 60) v neposredni okolici Krumperka in o delovanju tukajšnjega Jamarskega kluba »Simon Robič — Ivan Sesek«. Leta 1963 so jamarji odprli svoj dom na Gorjuši in v okviru slavja uprizorili Lavtižarjevo opereto »Adam Ravbar«! Torej povezav kar precej!
ANDREJ IN ADAM RAVBAR
Zadnjič sem objavil Valvasorjevo upodobitev Andreja: tudi nekaj vrstic o njem sem napisal. Velja pa povedati še kako besedo o tem nenavadnem možaku, ki mu je ljudsko izročilo podaljšalo legendo do polpreteklih dni. Andrej Ravbar je bil neki nadpoprečno visok človek — za cele tri vatle višji od drugih ljudi. To bo seve najbrž pretirano, saj je stara mera »dunajski vatel« imela kar 78 cm dolžine (natanko: 0,7792 m). Da pa bi bil nek človek 234 cm višji od drugih, je zgolj prazen nesmisel.
Andrej Ravbar pa je bil neki tudi strašno močan: z golimi rokami je prelomil vsako podkev. — Imel je sila dolgo brado: do tal in nazaj do pasu! — Da bo mera nenavadnosti o tem možu še bolj polna, povem š*e, da je imel s svojo drugo ženo (prva je bila nezakonska cesarjeva hčerka)
zapovrstjo kar osem dvojčkov oziroma dvojčic.
Po Reispu: »Pomembnejše mesto v slovenski zgodovini in tudi v slovenski ljudski pesmi pa si je pridobil poveljnik kranjskih plemiških konjenikov. Adam Ravbar, gospod na Kravjaku in Krumperku, s svojim deležem v zmagi nad Turki pri Sisku dne 22. junija 1593. — Adam Ravbar je bil izvoljen za poveljnika deželnega plemiškega poziva leta 1590«
BITKA PRI SISKU
Nedvomno je zmaga nad Turki pri Sisku pomenila tudi konec turške   nevarnosti   za naše kraje. Turški vdori in boji s Turki so se vtisnili v slovensko ljudsko miselnost za dolga stoletja. Vendar se je resničnost večkrat preodela v legendo, (ki pa ni zgodovinsko zanesljiva). — Za primer povem le dejstvo, da se je onega usodnega dne postavilo Turkom v bran še več drugih poveljnikov s svojimi četami (n.pr. Andrej Turjaški,  Rupreht  Eggenberg, ban Tomaž Erdbdv), je slovenska ljudska pesem napravila za edinega junaka in zmagovalca nad Turki le Adama Ravbarja in njegove kranjske vojščake.
Bitka pri Sisku ni bila taka kot so današnje neskončne vojne. Trajala je le približno eno uro in vse Je bilo končano. Avstrijska vojska je štela okrog 5000 mož, turška pa najmanj dvakrat toliko. Padlo je 8000" mož: tudi turški poveljnik Kasan paša je obležal na bojišču.
Bitka pri Sisku, kakor jo je upodobil Valvasorjev bakrorezec - Sisak je na levi strani ob sotočju Kolpe in Save; zadaj je turški tabor, v sredini bežeči Turki, spredaj v lepo urejenih formacijah so krščanski vojaki.
PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI
?opredstavi - priznanja z vseh strani. - Foto: Vlado Podgoršek
C
VAŠA PISMA
NE DRŽE VSI KRIŽEM ROK
Krajani krajevne skupnosti J oš t urno brali v Glasu z dne 12. septem hra letos v Ježu bodic ar ju »Vik en daška brezbrižnost«.   V njem Jež zbada graditelje črnih vikendov, soj vse preradi stoje ob strani, kadar krajani v krajevnih skupnostih, kjer imajo svoj (črni) vikend, s prosto i oljnimi prispevki ali kako drugače urejajo   svoj   kraj,   ugodnosti pa potem koristijo vsi, ki so kaj prispe '-(ih ali pa nič. Do tu vse lepo- in prat. Jež je vzel za primer ravno K S '}<At in pa vikende ob novem odseku ceste Čepulje —Planica. Treba pa je vedeti, da je področje J oš t a veliko, df* sega krajevna skupnost tja dol do Stražišča, do tja pa so posejani tudi trni in pa legalni vikendi.
Nič nimamo proti, če Ješ zbode lastnike   vikendov,   ki   imajo ob različnih  krajevnih akcijah vedno prazen žep ali pa ne zmorejo prijeti za lopato, kadar krajani kaj delajo. Nekateri to zaslužijo, prav gotovo. Vendar pa je treba reči. da se vsi lastniki črnih vikendov na našem področju ne obnašajo ignorantsko, pač pa je tudi več takih, ki so še kako aktivni in so mnogo pripomogli tako pri gradnji ceste kot tudi pri drugih krajevnih akcijah. Ce je t a kit tudi drugod, ne vemo. vendar pa. kei: je   bodica   ciljala   na   naš teren, menimo da je treba povedati, kakor je prav.  Ne dvomimo, da so tudi drugje problemi take vrste kot pri nas. toda če je bila že izrečena grajo na račun  nekaterih, je druge spet treba  pohvaliti.   Drugače nimamo prai-   nič proti   ugotovitvam Ježa hodičarja. /oda — kot že rečeno — v želji, da bi zbode/ tiste, ki to zaslužijo, so jo dobi/i tudi tisti, za katere graja ne valja.
Krajevna skupnost Jošt
MLADI GASILCI NA POHODI? - Letošnjega pohoda po partizanskih poteh, ki je potekal od osnovne šole na Koroški Beli mimo spominskega obeležja padlega kurirja Jožeta Pretnarja in Valvasorjevega doma pod Stolom do Završnice, so se udeležili tudi uniformirani mladi gasilci. Pionirji in mladinci iz gasilske organizacije so hodili v bataljonu Jožeta Gregorčiča, vodil pa jih je pomočnik mladinskega referenta GD Jesenice — mesto Alojz Gregorič. — B. B.
DELO MLADIH ČLANOV RDEČEGA KRIŽA
Škofja Loka  —  Lani so mladi člani škofjeloškega Rdečega križa zbrali preko 10 ton starega papirja, pomagali 80 pri akciji zbiranja oblačil, obutve in posteljnine, ob novem letu in dnevu žena so obiskali in obdarili ostarele občane in oskrbovance Centra slepih, s svojim programom so sodelovali na proslavah krvodajalcev, upokojencev in invalidov, z denarjem, zbranim s članarino so pomagali socialno šibkim učencem, da so se ti lahko udeležili šole v naravi, organizirali so več očiščevalnih akcij itd. Nad 100 učencev je obiskovalo tečaj prve pomoči. Svoje znanje so /, uspehom uporabljali na smučarskih tečajih, v šoli v naravi, sodelvoali so kot reševalci in demonstratorji pri obrambnem dnevu. Ekipe prve pomoči so tekmovale na občinskem tekmovanju in najboljša še na republiškem, kjer je med 48. tekmujočimi ekipami zasedla 2.1. mesto. Obenem so pripravili tudi razstavo likovnih del o dejavnosti Rdečega križa. V tednu boja proti kajenju in v mesecu boja proti alkoholizmu so poslušali predavanja in imeli razgovore 0 škodljivih posledicah kajenja iti uživanja alkoholnih pijač.
Pestra in uspešna dejavnost mladih članov Rdečega križa je osnova oblikovanja programa dela v letošnjem letu. Aktivno vključevanje šolske mladine v dejavnost Rdečega križa postaja pomemben dejavnik v procesu vzgoje in izobraževanja, saj mladim nudi nešteto možnosti za ustvarjalnost, za razvijanje humanizma v medse- , bojnih odnosih, ki lahko slehernega od nas. zlasti pa še mladega človeka, najbolj bogatijo.
M. Ž.
* •> o # » e
V KRATKEMPO GORENJSKI  V KRATKEM PO GORENJSKI    V KRATKEM
fc-5   v v/
Gregorčičeve plakete podeljene
Plakete so na svečani seji skupščine TKS Jese niče v četrtek podelili Antonu Arhu, Marku Buti-narju, Cirilu Klinarju, Janezu Otrinu in odboru za zimski pohod na Stol pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice
Plakete so na svečani seji skupščine TKS Jesenice v četrtek podelili Antonu Arhu, Marku Butinarju, Cirilu Klinarju, Janezu Otrinu in odboru za zimski pohod na Stol pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice.
Plaketo za največje športne dosežke v jeseniški občini so poimenovali po Jožu Gre-gorčiču-Gorenjcu. Njegov lik je večini go-
tovo dobro znan, saj je lui Gregorčič dober športnik in borben revolucionar. Vseeno kaže o njem zapisati nekaj besed.
Rodil se je 1903. leta v Opatiji in kmalu po končani prvi svetovni vojni prišel na Jesenice. Leta 1922 je postal industrijski delavec. Predvsem težke delovne razmere in povsod prisotne socialne krivice so na mladega Gregorčiča vplivale, da seje opredelil za napredne vrste delavskega giba-
Letošnjo Gregorčičevo plaketo je prejel tudi strelec Janez Otrin -Foto: F. Perdan
Sindikalne igre radovljiške občine
Prepričljivo Elan
RADOVLJICA - V okviru programa sindikalnih športnih rekreativnih iger Radovljice, je bilo v soboto, 14. oktobra, v telovadnici osnovne sole Radovljica letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu.
Tekmovanje   so   pod pokroviteljstvom
Hokej
Čl
am
uspešnejši od mlajših
Prvenstvena tekma med Jesenicami in Kranjsko goro bo nocoj ob pol sedmih na jeseniškem drsališču
Jesenice — Pretekli teden je bil izredno pester za jeseniške hokejiste. Bil pa je tudi uspešen, kar še posebej velja za člane, ki so najprej v tekmi za Pokal Karavank doma premagali Olimpijo iz Ljubljane s 7:3 (1:2, 5:0, 1:1). V tem srečanju so Jeseničani zlasti blesteli v II. tretjini, ko so goste iz Ljubljane popolnoma nadigrali. Še posebej so se izkazali mlajši, ki so dosegli večino zadetkov. Po dva gola so za Jeseničane dosegli Miha Horvat, Pristov in Klemene, enkrat pa je bil uspešen Pavlic. Člani so pretekli teden doma odigrali tudi prijateljsko tekmo z madžarskim prvoligašem Volanom in ga premagali tesno z 8:6 (5:1, 0:1, 3:4). Domačini so začeli izredno dobro in visoko povedli. Kasneje so popustili in dovolili, da so se jim gostje približali na en zadetek. Tudi na tej tekmi velja pohvaliti mlajše, ki so zaigrali borbeno. Gole so dosegli Miha Horvat, Drago Horvat, Pristov, Pajič* Mlinarec, Pavlic, Hiti in Rado Ra-zinger.
Manj uspešni so bili mlajši. Mladinci so izgubili v Beljaku s 5:3. pionirji pa doma z istoimenskim moštvom s 5:2. Pionirji iz Beljaka so bili fizično močnejši od domačinov.
V zadnjem, kolu državnega prvenstva so pripravili največje presenečenje Celjani z zmago nad Medveščakom, kar jim obeta dobro uvrstitev.
bel
OSZS in ZTKO Radovljica dobro organizirali in izvedli prizadevni člani namiznote-niškega kluba TVD Partizan Mošnje. Na tekmovanju je nastopilo 19 ženskih in 96 moških ali skupaj 115 tekmovalcev iz 38 osnovnih organizacij sindikata.
Tekmovalke in tekmovalci so nastopali v treh starostnih kategorijah. V ekipnem delu so v ženski in moški ter skupni uvrstitvi prepričljivo zmagali člani KOOS Elan Begunje.
Rezultati najboljših:
ŽENSKE DO 27 LET: Ana Šifrer (LIP Bled), 2. Silvana Horvatinovič (Elan Begunje), 3. Marija Bec (Elan Begunje), 4. Mirjana Prlja (Svoboda Bled), 5. Kati Bezov-nik (Vezenine Bled) itd. ŽENSKE NAD 27 LET: 1. Jasna Kaiser (LIP Bled), 2. Minka Vavpotič (Elan Begunje), 3. Milena Toma-žin (SOb Radovljica), 4. Jožica Nerat (Elan Begunje) itd. ŽENSKE EKIPNO: 1. Elan Begunje 61 točk, 2. LIP Bled 40 točk, 3. Vezenine Bled 14 točk, 4.-5. Svoboda Bled 13 točk, 4.-5 SOb Radovljica 13 točk. MOŠKI DO 27 LET: 1. Srečo Vida (Almira Radovljica), 2. Milan Misir (HTP Bled), 3. Janez Kralj (Iskra Otoče). 4. Zvone Potočnik (Elan Begunje), 5. Jože Hausman (Vezenine Bled) itd. MOŠKI OD 27 DO 40 LET:
1. Lado Eržen (Iskra Otoče), 2. Štefan Kun-stelj (GG Bled), 3. Jože Urh (Elan Begunje). 4. Stane Kozamernik (Elan Begunje), 5. Janez Kunstelj (Svoboda Bled) itd. MOŠKI NAD 40 LET: 1. Miha Vidic (Veriga Lesce),
2. Janez Skalič (LIP Bled). 3. Janez Kozamernik (Veriga Lesce). 4. Leopold Gros (LIP Bled), 5. Tomaž Kopač (Hotel Grajski dvor Rad.) itd.
MOŠKI EKIPNO: 1. Elan Begunje 77 točk. 2. Veriga Lesce 74 točk, 3. Iskra Otoče 52 točk, 4. LIP Bled 36 točk, 5. -6. GG Bled 20 točk, 5.-6. Almira Radovljica 20 točk.
EKIPNO SKUPAJ: 1. Elan Begunje 138 točk, 2. Veriga Lesce 83 točk, 3. LIP Bled 76 točk, 4. Iskra Otoče 57 točk. 5. Svoboda Bled 26 točk.
V tekmovanju OOS za skupno uvrstitev na SŠI 78 občine Radovljica po 10 športnih panogah je vrstni red naslednji:
1. Elan Begunje 1194 točk, 2. Veriga I^-s-ce 1133 točk, 3. Iskra Otoče 686 točk. 4. Vezenine Bled 408 točk. 5. GG Bled 393 točk. itd. Skupaj je do sedaj na SŠI 78. nastopilo v 10 športnih panogah 2088 članov sindikata iz 97 OOS.
V M
BALINARSKO TEKMOVANJE - Športno društvo Vodovodni stolp je priredilo v soboto v Kranju balinarsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo šest moštev. Zmagala je druga ekipa Vodovodnega stolpa pred Centrom, Novo Gorico, Domžalami, prvo ekipo Vodovodnega stolpa in Zlatim poljem. Naslednje tekmovanje bo namenjeno kegljav-kam. Tekmovanje bo v soboto, 28. oktobra na kegljišču Benedik v Štražišču. Prijave za tekmovanje, ki sodi v počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti Vodovodni stolp, sprejemajo v sredo (jutri) v prostorih krajevne skupnosti Vodovodni stolp, (jk) - Foto: F. Perdan
nja. Razen aktivne udeležbe v njem, postal je komunist, se je uveljavil tudi kot telovadec jeseniške Svobode. Vojna mu je preprečila nadaljnje uveljavljanje njegovih športnih sposobnosti. Najprej se je udeležil španske revolucije, maja I. 1941 je postal vodja vojno-revolucionarnega komiteja na Jesenicah, aprila 1942. leta pa komandant I. grupe odredov za Gorenjsko. Padel je istega leta jeseni v boju z Nemci na Jelovici.
Gregorčičeve plakete so najvišje jeseniško občinsko priznanje za zasluge na področju razvoja in napredka telesne kulture. Plakete za leto 1978 so prejeli: Anton Arh, dolgoletni član Drsalnega kluba Jesenice, za prispevek k razvoju in napredku drsalnega športa; Marko Butinar, član Planinskega društva Jesenice in dolgoletni vodja GRS Rateče, za izjemne dosežke v alpinizmu, neutrudno delo v Gorski reševalni službi in prizadevanje na področju vzgoje mladih v planinski organizaciji, Ciril Kli-nar, dolgoletni član Hokejskega kluba Jesenice, za neumorno nastopanje v državnem dresu, prispevek k razmahu hokeja in za prizadevno trenersko delo, Janez Otrin, član strelske družine Triglav, za izredne dosežke v strelskem športu, ter odbor za zimski pohod na Stol pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice, za uspešno prenašanje tradicij NOB na mlade rodove, saj je pohod postal last tisočev ljubiteljev gora — od udeležencev NOB do najmlajših.
S. SAJ K
Izreden uspeh Kranjčanov
Ajdovščina - Na 13. republiškem finalu za občinske reprezentance v krosu za pokal Dela je sodelovalo 1300 tekačev iz 46 občin. Sodelovali so tekači vseh starosti, ki so se izkazali na občinskih krosih. Kranjska reprezentanca je dosegla v Ajdovščini izjemen uspeh, saj je zmagala in osvojila pokal Dela. To potrjuje, da je bila akcija jesenskih krosov na Gorenjskem izredno dobro zastavljena in so se tekmovalci na kros preizkušnje dobro pripravili. Majcen je bil med mlajšimi pionirji drugi. Jurančič med starejšimi   pionirji  šesti, Krničarjeva med pionirkami druga. Križaj pa je med mlajšimi mladinci zmagal. Med   starejšimi   mladinkami je bila    Kranjčanka Jelovčanova tretja. Kranjčan Božnik pa je slavil med člani. Nič slabši niso bili mlajši veterani, saj je bil Gregorič drugi, enako uvrstitev pa si je pritekel tudi Jošt med starejšimi veterani.   Kranjska reprezentanca je prepričljivo slavila s 177 točkami. Sledita ji Maribor in Ptuj.
Odbojka
V derbiju
Blejci zbranejši
BLED — Blejci so v derbi srečanju II. zvezne odbojkarske lige zahod premagali Mariborčane s 3:2. Igro so začeli s postavo Močnik, Ferjan. Veskovič, Torkar, Udrih in Kapus. 90 minut trajajoča ogorčena borba je prinesla uspeh Blejcem, gledalcem pa izreden športni užitek. Gostje so povedli z 12:3 vendar je domačinom uspelo z izredno serijo izenačiti in dobiti prvi niz. Gostom ni šlo. Napad je bil boljši del obeh moštev, izredni udarci na mreži pa so bili še posebna odlika domačinov. Mariborčani so sicer vzpostavili ravnotežje, vendar jim je za zmago zmanjkalo moči. Domačini so bili boljši. To velja še posebej za zadnji niz. ko so Mariborčani osvojili le štiri točke. Pri Blejcih se je odlikoval veteran Torkar. prijetno pa je presenetil novinec Šolar, za katerega je bila to prva resnejša preizkušnja.
Po tekmi sta trenerja obeh moštev povedala:
Milan Primec, trener Maribora: »Prvi set je bil odločilen za nadaljnji potek tekme. Sodnik je bil pristranski in je sodil v korist domačinov. V nadaljevanju tekme so domačini prevladovali in zasluženo zmagali.«
Srečo Vernig, trener Bleda: »Zaradi psihološke obremenjenosti igralcev obeh moštev je bila igra kvalitetno slabša. «
V ženski II. zvezni odbojkarski ligi so bile jeseniške igralke poražene v igri s Fu-žinarjem s 3:0, v ženski republiški odbojkarski ligi pa so Blejke premagale Mariborčanke s 3:0.
Zadnje kolo v republiški moški odbojkarski ligi — zahod ni bilo popolno. Igralci Plamena iz Krope bodo v četrtek, 26. oktobra, igrali v Novem mestu, Železar pa bo jutri, 25. oktobra, oh 19. uri v telovadnici osnovne šole v Zahreznici igral r. Izolo.
B Kmih
Hoja in tek na smučeh
KRANJ — Akcija teka in hoje na smučeh je v vseh gorenjskih občinah lepo stekla. Za Radovljico, Skofjo Loko. Jesenicami so se vanjo vključili sedaj šeTržičani in Kranjčani.
Tržičani se s tekom lahko ukvarjajo vsako sredo in petek oh 16. uri. Pred osnovno solo Kokrškega odreda v Križah jih čakata Franci I)obre in Franci Homan.
Janez Gorjanc, naš bivši kombinato-rec, pa ima vsak torek in četrtek ogrevanje za zimski smučarski tek na stadionu Stanka Mlakarja. Ce je slabo vreme, jih popelje v telovadnico Partizana v StražiAču. Oba dneva se trening in vadba prične ob 16. uri.
-dh
KRANJ - TUDI NAJMLAJŠI OB ZLA TEM NA -MIZNOTENIŠKEM JUBILEJU - Kranj in Gorenjska se pripravljata na osrednjo slovensko slovesnost ob zlatem jubileju namiznega tenisa v Jugoslaviji. Tako bo 11. novembra v prostorih skupščine občine Kranj slavnostna seja, po. poldne pa bo v telovadnici OŠ France Prešeren tudi turnir veteranov. Kot poslastico v Kranju pričakujejo dvoboj moških reprezentanc Jugoslavije : Kitajske. Na vseh osnovnih šolah v občini pa se te dni vrstijo osnovnošolski namiznoteniški turnirji. Najboljši iz teh nastopov bodo merili moči na zaključnem občinskem finalnem turnirju, ki bo 4. novembra. V to tekmovanje osnovnih šol v občini so se v soboto vključili tudi učenci in učenke osnovne šole Lucijan Seljak v Štražišču. (-dh) - Foto: F. Perdan
Občinske sindikalne igre Kranja
Jutri že finalna srečanja
KRANJ - Nogometaši so v letošnjem sindikalnem prvenstvu občine Kranj tik pred zaključkom tekmovanja, saj so jutri na stadionu Stanka Mlakarja na sporedu finalni dvoboji. Sindikalna moštva bodo igrala za prvo in tretje mesto. Polfinalna srečanja so odigrali že včeraj.
V drugem kolu so bili doseženi pričakovani izidi, le Prosveta je visoko izgubila s Savo II. Zmagovalca med Tekstilindusom in Savo II so dobili šele po streljanju kazenskih strelov, Gorenjski tisk je moral priznati premoč Iskri I, nogometaši IBI pa so premagali moštvo skupščine občine.
Izidi - Planika : Železniška postaja 4:3 (2:2, 2:0), Prosveta : Sava III 0:4 (0:1), Tek-stilindus : Sava II 4:3 (1:1, 1:0), Gorenjski tisk : Iskra I 0:1 (0:0), IBI : SO Kranj 3:0 (1:0), Iskra II : Sava I 4:3 (0:2), Ikos : Creina 2:0 (0:0). Vodovod : Elektro 3:4 (1:1).
V četrfinalnih srečanjih Planika, Iskra I, IBI in Ikos niso imeli težkega dela. Dobili so srečanja s Savo III, Tekstilindusom, Iskro II in Elektro.
Izidi — Planika : Sava III 2:0 (1:0), Tek-stilindus : Iskra 11:3 (0:0), IBI : Iskra II 4-1
(2:0), Ikos : Elektro 2:0 (1:0).
PROSVETA NAJBOLJŠA V ROKOMETU KRANJ — Končano je tekmovanj« sindikalnega občinskega prvenstva v rokometu za moške. V treh skupinah je nastopilo osemnajst sindikalnih ekip. Vse tekme so bile kvalitetne in borbene, največ usoe-ha pa so imeli rokometaši Prosvete. saj se v finalu za prvo mesto z dobro igro prema-gali Iskro in Savo II.
Izidi — finale - Iskra : Prosveta 22-*a (8:6), Sava I : Iskra 31:27 (16:11). Proar.^ : Sava 116:22 (9:5). Lestvica:
Prosveta 2   2   0   0   4« -34
Sava I 2    10    1    43.43 *
Iskra 2   0   0   2    49*1 0
Včeraj so tekmovanje v rokometu začele tudi ženske. V osnovni šoli Josip Broz-Tito v Predosljah se za občinskega prvaka bon
šest ženskih moštev.
-dh
Novice iz ZTKO Kranj
Kranj — Odbor za šolska športna društva se je po skupščini TKS sestal že drugič oziroma, prvič odkar je del organov Zveze telesnokulturnih organizacij občine Kranj. Na sejo so bili vabljeni tudi vsi mentorji ŠŠD osnovnih in srednjih šol, udeležba le teh pa je bila dokaj skromna. Člani so sprejeli program dela za šolsko leto 1978/79, porazdelili še razpoložljiva sredstva po posameznih postavkah, dogovorili pa so se, da se bo moral pripraviti srednjeročni program dela odbora. Zaradi smotrnosti porabe sredstev bodo letos testiranja učencev I. in V. razredov osnovne šole izvedle same, sredstva namenjena za testiranje pa se bodo prenesla na postavko za dotacije ŠŠD za redno dejavnost. Letos bo vsa občinska tekmovanja usklajeval odbor ter določal oziroma predlagal termine tekmovanja za posamezne panoge, posebno pozornost pa bodo deležna ŠŠD srednjih in poklicnih šol, ki do sedaj niso imela organizirana občinska tekmovanja. Zaradi izrednih uspehov posameznih ŠŠD osnovnih šol na ravni republike pa so se člani dogovorili, da se obvesti TKS Izvršni odbor, da poskuša organizirati in pripraviti skromni sprejem za vse mentorje in predsednike SŠI) v občini Kranj.
ENAK KRITERIJ TUDI ZA VATERPOLO Kranj - Odbor za vrhunski šport pri ZTKO Kranj, katerega predsednik je dr. Drago Petrič, je na seji razen pregleda vrhunskih športnikov in sprejetja delitve štipendij za leto 1978 ponovno obravnaval delitev sredstev za Vaterpolo klub Triglav iz Kranja na zahtevo IO TKS Kranj. Program je bil ocenjen tako kot vsi ostali programi pri prednostnih panogah, za katere se je dogovorila in sprejela Telesnokultur-na skupnost Kranj. Vsem nosilcem pred-noNtnih  panog ie  bilo  mn*no dodeliti le
60 %. kar je veljalo tudi za Vaterpolo k hib Triglav. Odbor je pa je moral na svoji seji reševati tudi problem rokometa in delitve sredstev med RK Preddvorom in RK Savo, ker se pred tem sama nista mogla sporazumeti in porazdeliti razpoložljiva in odobrena sredstva.
Člani so se na koncu seje dogovorili, da bodo na prihodnji seji obravnavali delo s selekcijami za prve štiri prednostne panoge, ter sprejeli način dela odbora, ki seda* deluje v sklopu ZTKO Kranj.
ZA PRIZNANJE BORISA RUČIGAJA Kranj — Strokovna služba pri ZTKO je tako kot preteklo leto ponovno raspisala po sklepu žirije za podeljevanje priznani razpis za kandidate oziroma posameznike in  telesnokulturne organizacije, ki so * svojim prizadevnim delom v telesni kultur zaslužili občinsko priznanje, ki jih podeljuje   telesnokulturna   skupnost Krami Kandidate lahko predlagajo telesnokuhar-ne organizacije, družbenopolitične in delovne organizacije ter posamezniki v občini Kranj. Predlogi se zbirajo pri ZTKO Kranj C. Staneta Žagarja 27. Kranj.
RAZPIS ZA KEGLJAŠKE EKIPE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Kranj - Letos bodo že četrtič občinska kegljaška tekmovanja krajevnih skupnosti v občini Kranj. Organizator je odbor za rekreacijo pri ZTKO Kranj, celotno tekmovanje pa izvede komisija za kegljanje. Letos je rok za prijave 25. oktober 1978, prijave pa se sprejemajo po telefonu 21-17« ali pismeno na naslov ZTKO Kraaj _ komisija za kegljanje - C. Staneta Žagarja 27. 64000 Kranj. Propozicije se niso spremenile. M iv
Slabo sojenje
Neprijetno in vendar potrebno je tokrat spregovoriti o sodnikih, ki so sestavni del nogometne igre. Dogodkom, ki smo jim bili priča v tekmah kranjskih ekip, je potrebno dodati nekaj besed. Na kadetski tekmi Sava : Ihan je sodnik zamudil na tekmo (!). na.tekmi mladinskih selekcij je z ležernim sojenjem in neizenačenim kriterijem veliko prispeval, da se je tekma izrodila (trije izključeni, en zlom roke itd.). Vrhunec pa je bil v Kamniku kjer si je sodnik v zadnji minuti izmislil enajstmetrovko za domačine!
Članska selekcija je gostovala V Kamniku in izborila točko. Bilo je 1:1. Igrali so: Gros, Ix>gat, Tkalec, Jošt, Jakara, Cotman, Osredkar. Belančič (Titan), Zupan (Kurent), Robnik, Verdnik. Strelca: za Kranj Verdnik in za domačine Mandič iz 11 m v 90. minuti! O tekmi lahko rečemo, da je bila izenačena in borbena. Najboljši na igriAČu je bil sodnik, ki je zrežiral neodločen rezultat. Kranjčani so polovico tekme vodili in bi zaslužili obe točki.
Mladinska selekcija je v trdi in preostri igri oddala točki Domžalčanom. ki so se predstavili kot ekipa, ki z vaemi sredstvi skuša doseči cilj. Rezultat: 3:2 za Domžale. Neodločnost sodnika je botrovala grobostim in izključitvam. O grobi igri gostov priča tudi hujša poškodba Subica (zlom)!
rem sla
Od kadetov so nastopili le Savčani iu ar poigravali z nedoraslo in neorganiziran« ekipo Ihana. Dosegli so sedem golov, lahko pa bi jih še enkrat toliko. Pohvaliti ne auo-no nikogar, saj je bil nasprotnik pee-,b! Vse bolj je jasno, da sta kranjski ekipi za to ligo premočni in bo potrebno poiskati stik s kvalitetnejšimi ekipami.
Pri drugih selekcijah je v derbiju zmagalo Primskovo. ki je z goli Culibrka. Lahov-ca in Majcena,premagalo Naklo s 3:2. Sara je premagala Kokrico, Bntof pa Šenčur
REMI VODEĆIH V občinski nogometni ligi Kranja »e prvenstvo že v drugi polovici. Boji so zanimivi in ogorčeni in prvenstvo je izenačen* kot Se nikoli. Več pozornosti bo potreba« nameniti vzgoji igralcev in funkcionarjev, dviirniti kvaliteto iger in sojenja ter »boljšati stik med selektivnim m rekreacijski, nogometom. Rezultati: člani - Korotaa : Sava II, Šenčur : Britof2:0. Trboje : X**. |o 1:1. Kokrica : Primskovo A 4:4. ^ brezie Grintavec 3:1. Primskovo B : p^. dvor 0:3. Pri mladincih sta se vodeči ekipi Primskovega in Šenčurja ratšh z rezultatom 2:2. Pri *l«nih še naprej vodi Sav*. k se ii je priključil Šenčur, v B akup.ni sta „. vrhu Preddvor in Filmarj.. Pri mladincih pa se naprej vodi Šenčur.      M šubn
Pestra gasilska dejavnost
r
Kot je znano, so dneve od 23. do 19. oktobra razglasili za teden varstva pred požari — Da bi gasilsko dejavnost še bolj poudarili, so člani gasilske organizacije pripravili več akcij, ki potekajo ta čas — Z njimi so nas seznanili predstavniki občinskih gasilskih zvez na Gorenjskem, ko smo jih minuli teden obiskali.
Gasilska dejavnost pravzaprav nikoli ne zamre. Člani gasilske organizacije nimajo nikdar časa za počitek. Kadar se gasilci ne izobražujejo ali urijo v svojih veščinah, skrbijo za požarno preventivo. Trudijo se, da bi čim Širši krog prebivalstva seznanili z nevarnostmi, zaradi katerih najpogosteje prihaja do požarov, pa tudi poučili, kako ob požaru ravnati. In prav v tednu varstva pred požari temu posvečajo največ pozornosti. Na sporedu imajo številne akcije, ki nikakor niso same sebi . namen, ampak v mnogočem pripomorejo k osveičanju občanov v boju proti požarom. Pa poglejmo nekatere pomembnejše akcije, ki so jih posamezne občinske gasilske zveze na Gorenjskem pripravile v letošnjem tednu varstva pred požari!
OGZ Kranj, v kateri je združenih 43 prostovoljnih gasilskih društev — od tega 6 industrijskih in 37 teritorialnih — ter Zavod za poklicno re-fevalno-tehnično službo Kranj z 3 poklicno enoto, ima poleg najširše aktivnosti vseh gasilskih društev tako pri urjenju kot izobraževanju članstva v načrtu tudi vzgojo prebivalstva.
Od 23. do 26. oktobra bodo v požarnih sektorjih Cerklje, Pre-doslje, Šenčur in Bitnje predvajali filma Požar v vojni ter Zazidalna vojna sredstva in zaščita. V drugih sektorjih pa si bodo člani civilne zaščite in drugi prebivalci krajevnih skupnosti filma ogledali pozneje.
Za sklep bo občinska gasilska zveza Kranj imela v petek, 27. oktobra. Se svečano sejo, na kateri bodo predsedniki in poveljniki gasilskih društev ter desetarji pregledali dejavnost društev v preteklem obdob-]li Na seji pa bodo podelili tudi f»Wčin.ske gasilske pokale in diplome tekmovalnim enotam, ki so sodelo-va|e na občinskem tekmovanju, in republ&ka gasilska odlikovanja za-siužnim članom ter predvajali film Požar v vojni.
za preventivo pri občinski požarni skupnosti bo v oktobru končala preventivne preglede po delovnih organizacijah, v osnovnih šolah pa bodo izvedli predavanja o preprečevanju požarov.
V OGZ Jesenice deluje poklicna gasilska reševalna enota železarne Jesenice, 13 teritorialnih prostovoljnih društev in 11 industrijsko gasilsko društvo.
Predstavniki občinske gasilske zveze in občinske požarne skupnosti ta teden obiskujejo gasilska društva ter pregledujejo njihovo opremljenost in delovanje. Društva so zadolžena za izvedbo mokre vaje, predvidena pa je tudi skupna vaja enot vseh društev. V soboto, 28. oktobra, si bo desetina mladink GD Blejska Dobrava ogledala slovenski gasilski muzej v Metliki, za njo pa bodo na ekskurzijo odšle tudi druge mladinske enote.
Med vsemi propagandno-izo-braževalnimi akcijami gasilskih društev v jeseniški občini velja gotovo omeniti predavanja o požarni preventivi za prebivalstvo po krajevnih skupnostih, ki so jih pripravili predavatelji poklicne gasilske enote na Jesenicah.
OGZ Radovljica ima 3 sektorje: Radovljico, Bled in Bohinjsko Bistrico. V njih je 31 teritorialnih gasilskih društev in 4 industrijska društva.
Tudi radovljiška občinska zveza je pripravila širok program akcij, v katerih je največ pozornosti posvetila sodelovanju gasilskih društev z gasilskimi enotami civilne zaščite v krajevnih skupnostih. Teritorialna društva imajo v načrtu po eno praktično vajo v okviru sektorja, vsa industrijska društva pa izvajajo vajo na temo »Varujmo delovna mesta pred ognjem«. Vsa večja društva bodo opravila po 15. manjša pa po 10 preventivnih pregledov objektov v svojem okolišu.. V večjih krajih so gasilci uredili tudi izložbe z gasilskim orodjem in propagandnim materialom.
OGZ Skofja Loka je razdeljena v < sektorje: Škofjo Loko. Poljane. Ziri in Železnike. Ima 25 prostovoljnih gasilskih društev, med njimi 20 teritorialnih in 5 industrijskih.
Skupaj z občinsko požarno skupnostjo je občinska gasilska zveza Pripravila vajo vseh enot iz največjih gasilskih društev v posameznih ^ktorjih. Vaja, v kateri bodo ga-•ilci prikazali gašenje visokih •tavb in reševanje iz njih, bo v petek, 27. oktobra, v Podlubniku. " njej bodo sodelovale tudi posebne *note, opremljene z zaščitnimi oblekami proti vročini in dihalnimi aparati, pa poklicna gasilska enota iz Kranja, ki bo med drugim izvedla Mšenje in reševanje z mehanskim bobnim platojem.
Razen tega bodo imeli vsi sektorji Po eno vajo, s posebnim poudarkom "a gašenju požarov v industriji, v Alplesu potekajo ves teden prikazi '■"porabe gasilnih aparatov, komisija
Ob koncu tedna varstva pred požari bo občinska gasilska zveza Radovljica priredila proslavo v Bohinjski Bistrici. Med sobotno prireditvijo bodo razen kulturnega in drugega sporeda izvedli tudi kviz iz gasilske preventive za pionirje.
OGZ Tržič ima 9 teritorialnih in 4 industrijska gasilska društva.
Že pred tednom varstva pred požari so tržiški gasilci razširili svojo dejavnost. Kot je znano, se je njihova Občinska gasilska zveza 14. oktobra pobratila z OGZ Palilula iz Beograda. Istega dne so v Bistrici pri Tržiču izvedli večjo vajo pripadnikov enot civilne zaščite.
Ta teden potekajo pregledi delovanja vseh gasilskih društev, skupne vaje gasilskih enot in enot CZ. pa lokalne vaje v sodelovanju s hišnimi sveti.
Gasilci so za tržiški radio pripravili prispevke o pomenu tedna varstva pred požari in delu pionirjev v gasilstvu, v nedeljo, 29. oktobra, pa bo v Podljubelju še pionirski kviz »Znanje pomaga gasiti«.
S. Saje
dežurni veterinarji
od 27. oktobra do 3. novem-bra 1978
dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994
RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Bendikova 6 a, telefon 23-055 za občino Kranj. HABJAN Janko, dipl. vet.. Žiri 130, telefon 69-280 in LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Skofja Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 za občino Skofja Loka.
PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno.
Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske.
LJUBEČI PAR KOR EN JE V -Čudovito se zna pogosto poigrati narava. Na njivi Lenke Vidergar v Vrhpolju pri Moravčah je zra-stel ta ljubeči par koreniev — Foto: F. Perdan
sgptehnik Skofja loka
Kadrovska komisija TOZD gradbeništvo
ponovno vabi k sodelovanju za nedoločen čas sodelavca za opravljanje delovnih nalog in opravil
OPRAVLJANJE
ELEKTRIKARSKIH
DEL
pri vzdrževanju gradbene mehanizacije
Pogoji: K V elekt romeha-nik jaki tok. zaželene so vsaj enoletne delovne izkusil je. poskusno delo 2 meseca
Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba 15 dni od objave, kjer dobite tudi informacije (telefon 60-371).
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata.
Skrbijo za varno hojo
Kranj — Odsek za planinsko hojo in vodništvo pri Planinskem društvu Kranj združuje nad 30 aktivnih planinskih vodnikov, ki so organizatorji planinskih izletov in zahtevnejših pohodov pri osrednjem društvu ali po sekcijah v šolah, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Člani odseka so na zadnjem sestanku ocenili preteklo sezono in ugotovili, da so od 28 planiranih izletov organizirali 23, na katerih je sodelovalo okrog 1000 udeležencev. Razen tega pa so prirejali izlete tudi po sekcijah. Večina izletov je bila dobro   pripravljenih   in nhisfcanih.
čeprav je nagajalo slabo vreme in pogosto tudi sneg v višjih legah. Kranjski planinski vodniki opozarjajo na veliko odgovornost, saj ni njihova naloga le varno vodenje izletov, temveč tudi vzgojni vpliv na planince. V planinske izlete je treba vključiti več ljudi, da pa bo dejavnost odseka še pestrejša, pa so v vodstvo odseka vključili nekatere nove člane. Se posebej pa so opozorili na pomoč telesnokulturne skupnosti kranjske občine, ki pomaga planincem pri tem poslanstvu.
A. Vidmar
bombažna predilnica in tkalnica tržič
vabi k sodelovanju
na podlagi 6. in 7. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu strokovnega delavca za opravljanje nalog in opravil:
OPRAVLJANJE POSLOV TEHNOLOGA
za nedoločen čas — s polnim delovnim časom Za uspešno opravljanje nalog in opravil se zahteva:
— visoka šola tekstilne smeri"— tekstilna tehnologija
— 2 leti delovnih izkušenj
— višja šola tekstilne smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— družbenopolitična razgledanost
— moralne kvalitete
— ustvarjalen odnos do samoupravi janja
— komunikativne sposobnosti
IZDELAVA RAZVOJNO EKONOMSKIH ANALIZ za nedoločen čas — s polnim delovnim časom
Za uspešno opravljanje nalog in opravil se zahteva:
— visoka šola ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— višja šola ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— družbenopolitična razgledanost
— moralne kvalitete
— ustvarjalen odnos do samoupravi janja
— vodstvene oziroma organizacijske sposobnosti
— komunikativne sposobnosti
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko družbeni sektor delovne organizacije 7 dni od objave, kjer dobite vse ostale informacije.
VENAC
Industrija mesa, mesnih preradjevina i konzervi NOVI SAD
OOUR Promet
razpisuje
za skladišče Kranj prosto delovno mesto
SVETOVALCA ZA PODROČJE SLOVENIJE za nedoločen čas
Poleg splošnih pogojev, predvidenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
- VSi. VKV-KK. THL. TRG s petletnimi delovnimi izkusil jami v prodaji:
- prošnji priložiti diplomo o dokončani šoli. potrdilo o delovnem stažu:
- potrdilo od Skupnosti za zaposlovali je. v kolikor kandidat ni zaposlen.
Razpis velja 15 dni od objave.
Prošenj z nepopolnimi dokazili ne bomo obravnavali,
Prošnje pošljite na naslov: Industrija mesa »VENAC«,
Industrijska zona bb, NOVI SAD »za kadrovsko službo«
KO SE GOBARJU NASMEHNE SREtA - Stane Murn s Koejanove ulice r Štražišču jo je v petek, 20. oktobra, okrog sedmih zjutraj mahnii do gobe proti Smarjetni gori in Joštu. Cez dobre tričetrt ure Kjeie vrnil z izjemno trofejo - jurčkom trojčkom, težkim 1,75 kdo-gmma Murn Že dolgo gobari, a kaj takšnega še ni našel. Povedal je, da nabrane gobe večinoma porabijo doma, le petkovo trofejo je odnesel m sejemopreme in popestril razstavo gob. Ob tej priložnosti se kolektiv Časopisnega podjetja Glas zahvaljuje članom kranjske Gobarske družine za povabilo na ogled razstave na sejmišču in na pokušino 0o*0k jedi! <jk) - Foto: F. Perdan
Komisija za delovna razmerja pri OŠ JOSIP BROZ-TITO Predoslje
razglaša prosta dela in naloge:
UČITELJA MATEMATIKE
za nedoločen čas. Pali PU.
Nastop dela jo možen takoj.
UČITELJA
RAZREDNEGA POUKA
za nedoločen čas, U ali PU.
Prošnje pošljite v 15 dneh,
SUKNO
Industrija volnenih izdelkov ZAPUZE Komisija za medsebojna delovna razmerja pri TOZD - tekstilni tovarni Zapuže
razpisuje prosta dela in naloge
mojstra
v predilnici mikane preje Pogoj:
— tekstilni tehnik — predilska smer
— I leto prakse
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim rokom. Prijave z dokazili naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi.
GLAS 18. stran
/o
ljubljanska banka
V dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom
na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme.
V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi
z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja.
vam pomaga s posojilom do stanovanja
i.:::::S-::-:-:xS::v:i:.:-:->x*:x.>v::.
ALPETOUR
Alpetour
TOZD Potniški promet
Kranj, telefon: 210-81, 210 82 in 210-83
Organizira za vas enodnevne prevoze
V CELOVEC, BELJAK in TRBIŽ
v soboto, 28. oktobra 1978
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih pošlo valnicah in avtobusnih postajah v Bohinju na Bledu v Radov Ijici, Kranju in v Škofji Loki
Cena prevoza je 158 din.
Izposojamo osebne avtomobile RENT a CAR — tel 23-754
Za vas smo organizirali TAKSI SLUŽBO — telefon 22.320 neprekinjeno
S KOVINAR JESENICE
Razpisna komisija
delavskega sveta Komunalnega podjetja
Kovinar Jesenice, n. sol. o.
razpisuje
prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA KOMUNALNEGA PODJETJA KOVINAR JESENICE
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
L: da imajo visoko šolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, gradbene ali kovinske smeri
2. : da imajo pet let delovnih izkušenj na podobnih delih
3. : da predlože program dela
4. : da je *odgovoren gospodar, da ima ustvarjalen odnos do uresničevanja samoupravljanja in s tem do dograjevanja našega družbenopolitičnega sistema, da spoštuje zakonitost in da ima pravilen odnos do ljudi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju predpisanih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, Jesenice, Sp. Plavž fi. z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od dneva objave razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh od preteka objave razpisa.
Delavski svet
U! inštalacije
SKOFJA LOKA
razpisuje
1. za 4 leta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Kandidat mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
- da ima visoko ali višjo izobrazbo pravno upravne, družbene smeri in najmanj 1 leto delovnih izkušenj
— da ima srednjo izobrazbo navedenih smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
2. dela in naloge
REFERENTA V KOMERCIALI
za referat strojnih inštalacij
Kandidat mora imeti
— višjo izobrazbo strojne ali komercialnih smeri in najmanj 1 leto delovnih izkušenj
- srednjo izobrazbo navedenih smeri in najmanj 5 let delovnih
izkušenj.
Prijave pošljite v roku 15 dni od objave razpisa.
Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o.
Bled, Ljubljanska c. 19 Delovna skupnost skupnih služb
Po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavci skupnih služb objavljajo proste naslednje naloge oziroma dela:
1  ADMINISTRATIVNO DELO
Poleg splošnih pogojev je potreben poklic poslovnega administratorja in enoletne izkušnje v pisarniškem delu. Poskusno
delo traja 20 dni.
2. TAJNIŠKI POSLI DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev je potreben poklic administrativnega
tehnika in dveletne izkušnje v pisarniškem delu.
Za dela oziroma naloge pod 1. bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, za dela oziroma naloge pod 2. pa za določen čas do 19.7. 1979. ker gre za nadomeščanje delavke na porod
niškem dopustu.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, 64260 Bled, Ljubljanska c. 19, in sicer v roku 15 dni od objave
tega oglasa.
TOZD NT PRODAJNA MREŽA TRGOVINA Z LESOM IN GRADBENIM MATERIALOM, KRANJ, PRIMSKOVO
VEDNO V ZALOGI:
HRASTOVI SODI OD 25 DO 600 LITROV NAMAKALNE KADI OD 50 DO 500 LITROV HRASTOVI CVETLIČNJAKI OD 10 DO 50 LITROV
TRGOVINA JE STALNO ZALOŽENA
Z GRADBENIM MATERIALOM, STAVBNIM
POHIŠTVOM  IN POLIZDELKI
PRODAJA TUDI NA POTROŠNIŠKO POSOJILO TELEFON (064) 26-076
Prodam AVTOKASETOFON, 320-litrski hrastov SOD, dveletne SADIKE ligustra in enofazni ŠTEVEC. Šuceva 9, Kranj 8039
STANOVANJA
Prodam SMUĆI Fiberglass za začetnike, dolžine 160 cm. Kermelj Andreja, Reteče 42, Skofja Loka 8059 Poceni prodam DNEVNO SOBO in PEC Kiippersbusch. Informacije po telefonu 064-61-712 vsak dan od 15. do 16. ure 8060 Poceni prodam dve PEĆI za kopalnico, tlačno in navadno. Triler Franc. Puštal 103. Skofja Loka 8061 Prodam globok italijanski VOZIČEK. Ogled v ponedeljek in torek. Mežek, Planina 7, Kranj 7782 Za DAN MRTVIH bomo prodajali KRIZANTEME velikocvetne, PAJKOVCE      in MARJETKE v  različnih   barvah,   kakor tudi CVETLIČNE ARANŽMAJE. Šenčur, Kranjska cesta 25 7844 Prodam enoletne KOKOŠI nes-nks po 30 din. Tušek, Lenart 11, Selca nad Škofjo Loko 7940 Prodam   2440   rdečih STREŠNIKOV in 140 zaključnih STREŠNIKOV — Novo mesto. Kolman Polde, Cesta svobode 7, Bled 7898 Prodam SPALNICO s trodelno omaro. Ogled možen vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku 7896 Poceni prodam večjo količino rabljene strešne OPEKE raznih vrst. Jež Anton, Utik 29, Vodice 7893 Prodam sedem tednov stare PUJSKE. Kržan Kristina, Selo 23, Žirovnica 7892 Prodam 200 komadov strešnika — grafitno siv Novoteks, 120 PONT in 500 kg ŽELEZA — 6 mm. Jože Koželj, Mevkuš 2, Zg. Gorje 8026 Prodam   nove   GARE (kimpež). Rateče 54, Skofja Loka 8027 Zelo poceni prodam SPALNICO. Telefon 064-22-727 8029
Lgodno prodam PRALNI STROJ »Končar«. Britof303 8030
Prodam drobni KROMPIR. 01-fevek 3, Preddvor 8031
Prodam KRAVO, dobro mleka-Hco, Sest mesecev brejo. Rupar 25, Krauj 8032
Prodam malo rabljeno PEC kiip-perbusch. Langus, Gorjuše 43, Bohinjska Bistrica
Prodam skoraj nov REVIZOR. yse za Končnik, Prešernova 7,
Delavska univerza TOMO BREJC KRANJ
objavlja prodajo
TISKARSKEGA STROJA ADAST ROMYNOR 023
Ogled stroja bo v torek, 31. 10. 1978, od 10. do 12. ure na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, cesta Staneta Žagarja 1.
VOZILA
Prodam LADO. letnik 1973 in MZ 150, star eno leto. Puštal 103. Skofja Loka 8062
Prodam NSU Prinz 1200 L. letnik 1971, registriran do 31. 12. 1978. Čar-man Janez, Sora 33, Medvode 8063
Prodam AMI 8. letnik 1971. Kovor 43, Kranj 7923
Prodam AVTO NSU 1200. Cesta na Klanec 57, Kranj 7929
Prodam OPEL KARAVAN, letnik 1974, po zelo ugodni ceni. tel.: 41-072 7930
Prodam 125 PZ, letnik 1972, z novimi radialkami, zimskimi gumami, varnostnimi Y pasovi, za 20.000 din. Ogled vsako popoldne. Breg 165 pri Žirovnici 7932
Prodam AVTO ford exkord. odlično ohranjen. Mihelič, Žirovnica 81 7933
Prodam FORD TAUNUS 17 M, tudi dele. Ogled od 17. ure dalje. Dobro polje l/a, Brezje 8040
8034 KAVČ in 4600 din. Radovljica 8035
Prodam JABOLKA. Posavec 16, P(*toart 8036 ''roda KRAVO simentalko, osem ro«aecev   brejo   po   tretji   telit vi. •S«iica 16, Medvode 8037 Prodam nov FOTOAPARAT in PLES z enoletno garancijo. Tičar nudi. Preddvor 97, tel. 45-072 8038
Valilnica Naklo
prodaja
vsako sredo in soboto
DNEVNO SVEŽA JAJCA
cena 1.60 din.
GKZ TZE NAKLO
po
M
Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljodska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Naalov uredništva in »prava liata: Kranj, Moie Pijadeja 1. _ Tekoči račun pri SDK v Kranja itevilka 515OO-«O3-310»» - Te-»rfbad: glavni urednik, odgovorni ■rednik in uprava 23-341, uredništvo 21-436, novinarji 21-860, malo-aglasai in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 160 din, cena za 1 številko kolportazi 4 dinarje. - Oproščena prometnega davka po pristojnem
mnenju 421-1/72. J
Prodam NSU 1200. celega ali po delih.  Informacije  na  tel.: 74-326
8041
Poceni prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, v voznem stanju toda neregistriran. Hlepčar. Retnje 26. Tržič 8042
Prodam ZASTAVO 850. spredaj karamboliran, motor dober, celega ali po delih. Fekonja Jože, Koroška 23, Kranj. tel. 21-546. informacije popoldan 8043
Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 750, karoserija 68, stroj 74 letnik. Ogled vsak dan popoldan: ob sobotah ves dan. Marjan Hočevar, Bistrica 184, Tržič 8044
Prodam OPEL REKORD 1500. starejši letnik, po delih ali celega. Tel.: 26-717 8045
Ugodno prodam RENAULT 10. Ogled vsak dan. Bjelajac Ranko. Koroška cesta 49, Kranj 8046 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1975. Informacije dopoldan tel.: 22-221 int.: 2733 8047
Tovarna obutve
PEKO Tržič
oglaša prosta dela in naloge v TOZD POLIURETAN
VODENJE IN ORGANIZIRANJE VZDRŽEVALNIH DEL
Pogoji za sprejem :
— elektrotehnik, strojni tehnik s tremi leti delovnih izkušeni
— pasivno znanje nemškega jezika
— preskus znanja iz varstva pri delu
— sposobnost vodenja in sodelovanja
— poskusno delo 3 mesece.
SAMOSTOJNEGA SKLADIŠČNIKA Pogoji za sprejem:
— skladiščnik z enim letom delovnih izkušenj
— skladiščni delavec s tremi leti delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
Interesenti naj oddajo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovskem oddelku tovarne obutve PEKO Tržič v 15 dneh po objavi.
Delavka zaposlena na dve izmeni išče STANOVANJE pri starejši ženski; pripravljena pomagati v gospodinjstvu. Oddati ponudbe pod SOLIDNA 8052 Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 8053 Nudim dobro nagrado tistemu, ki mi odstopi vrstni red za stanovanje v stanovanjskem  naselju Planina, oziroma takoj kupim stanovanje v Kranju ali Radovljici. Ponudbe pod TROSOBNO 8054 Uslužbenska družina  išče STANOVANJE na relaciji Kranj. Radovljica, Tržič. Ponudbe pod SOLIDNA 8055 Mladi par brez otrok vzame v najem GARSONJERO ali opremljeno SOBO v Kranju ali bližnii okolici. Pod šifro ENO LETO 8056 V Škofji Loki in okolici iščeva sobo za eno leto. Šifra MIRNA 8057 Iščem družinsko STANOVANJE v okolici Kranja ali Škofje Loke. Pod šifro POŠTEN    • 8058
.OBVESTILA
TEČAJ DISCO PLESOV - Želite tudi vi zaplesati kot mladina v filmu Vročica sobotne neči? Pridite v Hotel Creina na tečaj modnih disco plesov, na katerem se bo učilo tudi ples iz filma Vročica. Tečaj bo ob petkih od 18.30 do 19.30 in od 19.45 do 20.45 s pričetkom 27. oktobra; prijave ob pričetku. Poučuje plesni učitelj D. Homan s plesalko 8021
KRANJČANI! Pooblaščen servis z najmodernejšimi sredstvi, vam nudi usluge na domu: čiščenje preprog, tapisoma ipd., tudi po celi Gorenjski. Oglasite se na telefon 22-043 od 14. do 20. ure 8048
Kemična ekspresna čistilnica, Staneta Žagarja 5 (80 m od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in usnja strokovno in hitro (2 dni). Parkiranje pri Čistilnici. Odprto od 8. do 18. ure. Inž. B. Zoreč 8049
ZAPOSLITVE
Zaposlim žensko, ki zna šivati na šivalnem stroju. Plačam po dogovoru. Pletilstvo Oblak Julka, Zasavska cesta 43/a, Kranj 8015
POMOČ V GOSPODINJSTVU do trikrat tedensko potrebujem v Podlubniku, Skofja Loka. telefon 61-109 8051
NAJDENO
Najdena ŽENSKA DENARNICA se dobi v trgovini Kokra — Tekstil v Kranju 8050
VIATOR
DO tovorni promet Viator Ljubljana TOZD Tovorni promet Jesenice
objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE TOZD
Pogoji:
— višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri s 4 oziroma 8 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah.
— sposobnost vodenja, organiziranja in koordiniranja dela
— moralno politične kvalitete
— posebni pogoj se določi 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe s kratkim življenjepisom z dokazili o strokovnosti in dosedanjih zaposlitvah pošljejo na naslov: DO VIATOR Tovorni promet Ljubljana, TOZD TOVORNI PROMET JESENICE, Jesenice Titova 67 v 15 dneh od dneva objave.
ZAHVALA
Po težki in hudi prometni nesreči,
nas je za vedno zapustil naš dragi sin in brat
JURIJ TIC
roj. 23.6. 1969
Ugasnilo je njegovo življenje ter z njim bodočnost in načrti. Zares boleča misel je to, da nikoli več med nami te ne bo. Oh kako prazen je zdaj naš dom, vsi hrepenimo in žalujemo po tebi, a tebe več med nami ni, vendar spomin na tebe vedno
bo živel.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, šoli F. Prešeren — podružnica Kokrica, sodelavcem tovarne Sava Kranj ter vsem ostalim, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, kjer so mu nudili pomoč. Hvala pevcem, govornikom, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov prerani grob. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mamica Ljudmila, očka Anton ter brata Zvone in Igor in ostalo sorodstvo.
Kokrica, Milje, Primskovo, Okroglo, Ljubljana, Vače, Moravče, Šentjernej, Ko-* stanjevica, 18. 10. 1978
ZAHVALA
ob smrti dragega očeta, moža, starega očeta, brata in strica
FRANCA KEJŽARJA
Sorica 12
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in karkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, zdravnikom dr. Rešku in dr. Možganu za zdravljenje ter gospodu župniku za lepe tolažilne besede in pogrebni obred.
Vsem najlepša hvala!
Žalujoča žena, otroci z družinami in ostalo sorodstvo
Sorica, Železniki, Skofja Loka, Ljubljana, Kranj, 18. 10. 1978
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta in starega očeta
JANEZA PRIMOŽIČA
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter spremljanje k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo dr. Rešku za zdravljenje in gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Lepo se zahvaljujemo tudi Mežnarjevim, Jemčevim in ZUIM-u iz Kamnika.
Žalujoči: žena Angelca, sinova Janko in Slavko z družino, hčerki Micka in Tončka z družino, hčerka Francka z možem Vinkom, hčerka Cilka z možem Ivanom in
ostalo sorodstvo
Davča, Kopačnica, Novaki, Višelnica, Kamnik, Zminec, 16. 10. 1978
Praznik kranjskega turizma
NESREČE
Jubilantu velika plaketa občine Krani Trčenje naobvoznici
Turistično društvo Kranj je bilo v stoletnem delovanju pobudnik številnih akcij vsesplošnega pomena — Proglasitev častnih članov in podelitev zlatih plaket in priznanj — Slavnostni govornik predsednik   Gorenjske   turistične  zveze Franc
Rogelj
Kranj — Petkova svečanost v Prešernovem gledališču, na kateri so za razvedrilo in zabavo poskrbeli oktet DPD Svoboda iz Britofa, člani pionirskega turističnega krožka na osnovni šoli Simon Jenko v Kranju
in ansambel Gorenjci s pevcema Sonjo Gaberšček in Francem Korenom, je pomenila vrhunec praznovanja 100. obletnice Turističnega društva Kranj. Ustanovitev društva pred stoletjem je bilo veliko dejanje.
Predsednik Andrej Babic je v imenu Turističnega društva Kranj prejel veliko plaketo občine Kranj, ki jo je podelil predsednik občinske skupščine Kranj Stane Božič
Predsednik Gorenjske turistične zveze Franc Rogelj je bil slavnostni govornik na petkovi proslavi v počastitev 100. obletnice TD Kranj
je poudaril v nagovoru predsednik TD Kranj Andrej Babic. Ko je bežno preletel društveno zgodovino, je udeležence proslave spomnil, da je društvo zgradilo na Šmarjetni gori postojanko in v Struževem kopališče, bilo pobudnik za elektrifikacijo Kranja in napeljavo vodovoda ter pobudnik in financer številnih reliefnih kart, zemljevidov, prospektov in drugega propagandnega gradiva za Kranj in tudi Gorenjsko. Turistični delavci Kranja so začeli graditi letno kopališče, po vojni pa se je društvo razraščalo, širilo in krepilo svoje poslanstvo z vzgojo ljudi, izdajateljsko in publicistično dejavnostjo, prirejanjem številnih prireditev in razstav, med katerimi je najbolj znana razstava kranjskih kamnov spotike, in organiziranjem akcij za čistejši in lepši Kranj. Pri tem je imelo in ima društvo zgledne sodelavce v Gorenjski turistični zvezi, sosednjih turističnih društvih, skupščini in družbenopolitičnih organizacijah.
Za tako bogato in vsestransko dejavnost je prejelo društvo na petkovi slovesnosti veliko plaketo občine Kranj, društvo pa je za častne člane proglasilo Ortomirja Zorca, Janka Sicherla in Lucijana Berjaka. posameznikom in organizacijam pa podelilo zlate plakete in društvena priznanja.
Slavnostni  govornik   na petkovi slovesnosti je bil predsednik Gorenjske turistične zveze Franc Rogelj. Poudaril je. da je turizem pomembna gospodarska panoga, vendar položaj društev in turističnih organizacij vedno ni jasen, kar je že marsikateremu   zavzetemu turističnemu delavcu  vzelo  voljo  za  delo. Pomanjkljivosti kaže čim prej odstraniti, najti nove oblike dogovarjanja in   usklajevanja,   predvsem   pa se smele je lotevati oblikovanja poslovnih skupnosti za turizem. Gorenjska društva, skupno jih je 42. združujejo pa nad 12.000 članov. 15 podmladkov in sekcije po krajevnih skupnostih, sodelujejo pri prizadevanjih za utrjevanje  položaja  društev   in se prilagajajo   novim    razmeram za delovanje.  Vendar se morajo turistična društva še bolj povezati s krajevnimi skupnostmi in njihovimi organi ter se vključevati v razreševanje problemov kraja, premagovati težnje po zapiranju za krajevne plotove   in   sodelovati   s turističnimi družbenimi organizacijami in agencijami. Propaganda mora preseči že neučinkovito   tradicionalnost. društvena dejavnost pa je prav tako željna mladih in svežih moči. Ti cilji bodo uresničeni, če bo tudi družba bolj upoštevala  mnenja turističnih društev in sodelovala pri urejevanju položaja in financiranja društev.
>     J. Košnjek
Slike: F. Perdan
Kakšen bo razvoj Bohinja?
Bohinj danes ni dovolj ekonomsko razvit, bil je vedno neke vrste slovenski rezervat, ne da bi pri tem upoštevali interese in življenjske potrebe njegovih prebivalcev — Razvoj Bohinja v programskih osnovah, v študiji, ki jo je izdelala Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Radovljica — Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča v Ljubljani je izdelala programske zasnove dolgoročnega razvoja Bohinja, študijo, ki je prvi temeljni kamen za reševanje več ekonomskih in družbenih problemov v Bohinju. Studijo so izdelali zato, da bi osvetlili realne možnosti in potrebe razvoja Bohinja in okoliških vasi, upoštevajoč dosedanji razvoj. Ugotavljajo, da je bil. v Bohinju razvoj dokaj počasen in neusklajen, okolje je ostalo nedotaknjeno, brez večjih posegov v naravo in zato s še vedno odličnimi naravnimi dobrinami. Živinoreja, ki je bila nekdaj pomembna dejavnost, nazaduje in se umika z višinskih pašnikov na dolinske travnike, gozdarstvo pa pridobiva na pomenu. Lesna industrija je ostala omejena na Bohinjsko Bistrico, turizem pa je v zadnjih tridesetih letih zabeležil velik vzpon, vendar pa mu po zmogljivostih gostinstvo ni sledilo. Turistični promet se je povečal v zasebnih sobah, saj je hotelov malo in so bili vsi do letos slabših kategorij. Novogradnjam so bila bohinjska vrata zaprta.
Pomembno pa je, da je narava ostala nedotaknjena in neonesnaže-
na in tako pridobila na vrednosti v slovenskem merilu. Vsa slovenska javnost si je vedno prizadevala, da Bohinj ohrani tudi z varstvenimi ukrepi kot je Triglavski narodni park, zaščita Bohinjskega jezera in urbanistična ureditev njegove okolice. Slovenska družba že doslej ni dopustila nepravilne izrabe tega prostora in se bo zanj zavzemala tudi v prihodnje. V Bohinju naj bi se razvijala gozdarstvo • in živinoreja, nanju pa naj bi se povezoval razvoj lesne industrije, v omejenem obsegu in na določenih lokacijah. Industrija naj bi bila vezana na domače surovine, saj prometna povezanost Bohinja ni ravno idealna.
Bohinjskim pogojem ustreza v prvi vrsti turizem, njegov razvoj pa se ne načrtuje v razvoju hotelirstva ali le v popolni usmerjenosti v kmečki turizem. Bohinjski turizem naj bi bil rekreativnega, zdraviliškega značaja s kvalitetnejšo in pestrejšo ponudbo. Bohinjsko gospodarstvo naj bi se razvijalo samostojno, zmanjšali pa naj bi tudi stalno in občasno emigracijo.
S smotrnim načrtovanjem razvoja Bohinja, ki se zdaj šele začenja, naj bi Bohinju omogočili hitrejši in bolj
usklajen razvoj, saj Bohinj danes ni dovolj ekonomsko razvit. Treba pa bo enkrat tudi že spoznati, da Bohinj tudi ni neke vrste rezervat, zaščiten z vrsto predpisov, temveč živijo v njem ljudje, ki imajo svoje interese in življenjske potrebe.
D. Sede.j
DEŽURNI NOVINAR *2t 21 860
Maribor — Mesto oh Mravi slavnost no okraaeno pričakuje delegate goste, ki se bodo udeležili kongresa slovenskih sindikatov Pripravili so tudi vrsto kulturnih in športnih prireditev, s katerimi bodo počastili najvišji zbor sindikalnih delavne*. Delegati in gostje si bodo lahko ogledali razstavi) »Delo v likovni podobi«, drevi se bodo udeležili osrednje kulturne prireditve »Maribor udeležencem kongresa«, v univerzitetni knjižni« i n,-i bo od prta razstava »Ob kongresih sindikata« Kongres se bo žarel iutri ob 9. uri v dvo-rani kina lInion.
Beograd - Na plenarni »eji <K /K Srbije so opredelili naloge (K Z K SrlSije in poudarili, da bodo v prihodnje morali.
akcijo usmeriti predvsem v hitrejši razvoj samoupravljanja.
Ženeva - Žarela s(. jr konferenca združenih narodov, ki je posvečena mednarodnemu kodeksu obnašanja pri pre-našaniu tehnologij. 1'osebno pozornost bodo posvetili prenašanju tehnologi je v
dežele v razvoju.
Vreme - Čeprav so vremenoslovri na povedovali dež ali vsaj oblačno vreme, jih je Včeraj presnetilo jesensko some Tudi danes pričakujejo, da se bo lepo jesensko vreme nadalievalo.
Kranj - Danes dopoldne bodo \ ,i\h občinske skupščine odprli razstavo Samoupravljanje in neuvrščeni, ki jo je V sodelovali|u z Narodno biblioteko iz Beograda pripravil Marksist k'ni (enter pri Visoki šoli za organizacijo dela v Kra nju. Razstava bo odprta vsak dan do sobote od 9. do 20, ure. IVimeina je zlasti za srediuešolre |. Bogataj
Kranj - V petek, 20. oktobra, ob 9. uri dopoldne se je na kranjski obvoznici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Praprotnik (roj. 1955) iz Kranja je odpeljal z dvorišča št. 17 na Stari cesti in zavijal v levo proti križišču z magistralno cesto. Od križišča po klancu navzdol pa je po obvoznici tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Drago Krpic (roi. 1923) iz Kranja, ki je z zavijanjem v levo skušal preprečiti trčenje, vendar pa mu ni uspelo. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 80.000 din.
Neprevidno čez cesto
Jesenice - V nedeljo, 22. oktobra, se je ob 22. uri na magistralni cesti na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avto mobila Bogomir Pust (roj. 1918) z Jesenic je vozil od Žirovnice proti Jesenicam. Ko je vozil po klancu navzdol proti avtobusni postaji na Ja-vorniku. je nenadoma izven prehoda za pešce prečkal cesto Angel Primožič (roi. 1908) z Jesenic. Voznik kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče, tako da je avtomobil pešca zadel in so ga huje ranjenega prepeljali v bolnišnico.
Zapeljal s ceste
Skofja Loka - V soboto. 21. oktobra, nekaj po 3. uri zjutraj se je na regionalni cesti v Praprotnem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Slavko Vidic (roj. 1951) iz Škofje Loke je pri srečanju z nekim avtomobilom zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desno, nato z levimi kolesi zavozil v strmi breg na levi strani ceste, od koder se je avtomobil prevrnil nazaj na cesto in preko nje zdrsel v desno na poljsko pot, kjer je obstal na kolesih. Voznik je bil v nesreči le lažje ranjen, sopotnika Janeza Tuška (roj. 1947) iz Sk. Loke pa so huje ranjenega prepeljali v Klinični center. Škode na avtomobilu je za 20.000 din.
Zaklenjen volan
Kranj — V nedeljo. 22. oktobra, popoldne se je na regionalni cesti med Kranjem in Mengšem v bližini odcepa ceste za Šenčur pripetila prometna nezgoda. Voznici osebnega avtomobila Dušici Trobec iz Kranja
se je pokvaril avtomobil, zato ga jt pustila ob cesti. Ko sta prišla z njenim očetom po avto, sta p navezala, da bi ga odpeljala domov Ko je okvarjeni avtomobil, v katerem je sedela voznica, potegnil na vozišče, je avtomobil, ki mu je voznica pozabila odkleniti volan, zapel i. kar naravnost čez sredino ceste n* nasprotni vozni pas. Prav tedaj je ■ nasprotne smeri pripeljal pravih« po svoji desni voznik osebnega avtomobila Tomaž Modic (roj. 1946 -trčil v avtomobil Trobčeve, ki p zaradi zaklenjenega volana ni mogla odviti. V nesreči je bila voznica lai* ranjena, škode na avtomobilih pa ■ za 65.000 dim
Podrsal avto in pobegnil
Kranj - V soboto, 21. oktobra.
ob 20.45 se je na cesti Kranj—Jezersko v Kokri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marko Pistotnik (roj. 1946) s Kokre je zapeljal na most čez Kokro, iz nasprotne smeri pa je tedaj z veliko hitrostjo pripeljal nek avtomobil, fc ga je pri srečanju zaneslo tako. da ji oplazil Pistotnikov avtomobil. Neznani voznik je nato odpeljal naprv ne da bi ustavil.
Zbil pešca in pobegnil
Kranj - V nedeljo, 22. oktobta. ob 21.05 se je na Jezerski cesti pn hiši št. 27 pripetila prometna nit ra. pri kateri je povzročitelj, vogal osebnega  avtomobila pobegni}. Janez Kadivec (roj. 1960) iz Sea je hodil po desni strani ceste Kranju. Za njim je pripeljal avtomobil, ga zadel, nato pa „ naprej, ne da bi ponesrečenem«pomagal. Kadivca so s hujšimi poftoi bami prepeljali v Klinični center. » neznanim avtomobilom pa še pae vedujejo. Na avtomobilu je raSftl vetrobransko steklo in sprednji d* karoserije.
Uprava javne varnosti opozarja na 51. člen rei škega zakona o varnosti nega prometa, ki določa i veznosti organizacij zdruieae ga dela in lastnikov zasebni) delavnic, ki se ukvarjajo * prodajo in popravilom motor nih vozil, da vsa sumljiva naročila takoj prijavijo organon javne varnosti.
L. M
KRANJ - V petek, 22. oktobra, popoldne so z železniške postaje r Nfr klem »ušli« štirje tovorni vagoni naloženi s hlodovino ter se uaJaaaf šele na kranjski železniški postaji, ko so trčili v druge tovorne oajfo-ne. Delovna skupina z vlakovodjem, strojevodjo in dvema zavirnčemt je nameravala iz Naklega pripeljati vagone v Kranj, da bijik prikhm-čili k vlaku št. 52421. V lako vodja je prvemu zaviraču naročil, maj * coklo podloži odklopljene vagone, ki jih je lokomotiva potegnUn m+ prej, drugi zavirač pa bi moral štiri vagone, ki bijih odklopili, zatrt* z zavoro in nato odklopiti. Preden pa je prvi zavirač lahko prišel* mesta, kjer naj bi pod sta vil coklo, je drugi zavirač zavrl en va^ro* * takoj odklopil vse štiri vagone s hlodovino. Zaradi teže se je komps* cija takoj premaknila proti Kranju; koje drugi zavirač hotel ustat* vagone z zaviranjem stranske zavore, je padel z vagona, kompozicij* pa je zdrsela proti Kranju. V naletu na kranjski železniški postaji^ bili uničeni štirje vagoni, trije pa so bili poškodovani. Po prt* nestrokovnih ocenah je škode za okoli 9 miluonov din, vzroke nesre* pa še raziskujejo. - Foto: F. Perdan