Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 5.
Cena ednoga drobca 1 krona.
30. jan. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Zakaj se meša pop v politiko?
II.
V svetovnom boji se je zgodilo na Dolinskom v Prekmurji. Odredjena je bila rekviracija konjov. V občini N. je župan dao zapisati na odvzetje jedinoga konjiča nekaj siromaškejšoj betežastoj familiji, štere jedini sin je bio v boji, drüge je pa püsto pri méri, šterim je več konjov brsalo po podi. K notaruši je zaman šla ta, familija z tožbov, té je potegno z županom. Da nindri nej dobila pomoči sirota, se je obrnola k ednomi popi. Toga je genola njena jočeča prošnja, zavzeo se je za siroto i naznáno je krivico na višišo oblast. Pride Preiskava. Župan i notaroš i ščeta
vrata, skoz šterih bi vujšla z krivicov, a drüge ne bilo, da sta tožila popa, ka hujska proti oblásti.. Pravdništvo v Zalaegerszegi je hujskanja potvarjanje odklonilo i popi dalo prav. Jeli ka je té pop nej prav včino, ka se je mešo v to politično delo? On bi jeli si mogo roké menoti, gda je sirota pred njim jokala pa bi se mogo etak vögučati. Jaz se ne smem mešati v politiko ? Jedino konjšče bi pa naj odegnali siroti? Jeli ka tak? Ali vam düšnavest nači pove? Nam zaistino nači.
Zroki dragoče? III.
Idi ti v bunto šterokoli, bodisi doma v Jugoslaviji, bodisi v sosednih državah pa gledaj pozvedavaj trgovca kak žive i kak se
oblači z svojov familijov vred. Naletiš na to spoznanja, ka kava, meso, pogače, fina obleka vino i cigarje je navadno pri velikoj večini tak, kak navadno je pri večini ljüdstva zdaj slaba prehrana, še slabša obleka, od kakših finejših reči pa ne gučati, nego niti senjati ne smejo Siromaki. Odkod té veliki razloček ? Najvekša večina trgovcov slüži predobro, računa previsiko za kože odjemalcá ali küpca. Od negdašnji!! 10% ali nájveč 25% niti ne guči! Nad 100% si računajo pri vnogom blagi. Plača pa to vse siromak. Med trgovci sedi tüdi poštüvana držáva s svojimi monopolskimi rečmi. I zakáj računajo té velike šume ? Mrla je düšnavest. Kak sv. Oča v svojoj okrožnici pišejo, to je grešili beteg toga pokolenja.
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
UVOD.
Tü je dela več vür, -tüdi celi den, predao more zastopnik reči tak je ali tak. V drügoj Sloveniji se to razume samo po sebi, samo v Prekmurji naj bo to nači. Če se je dozdáj lehkomiselne postopalo in so se ljüdem povzročali veliki stroški, od zdaj bo nači. Što pa nima zavüpanja v odvetnika, naj ráj še k njemi ne hodi i posebno naj ne pričakuje, da bo dela čüde, če jih nej mogoče.
Se nekaj. Madjarski fiškališi so imeli plačana ljüdi, ki hodijo po gos-tilnah in hišah in nagovarjajo in vlačijo ljüdi k svojemi fiškališi. To je v Sloveniji prepovedano i odvetniška zbornica ostro kaštiga takše fiškališa, ar je sramota za vnčene ljüdi, da vabijo. drüge k sebi, kak kakši štacunarček.
Pa brez toga: Prekmurski možje i žene neste deca in nej trebe, da Vas tüji ljüdje vodijo, in vlačijo s sebov, v pismo (irotia) kak nebogavno dete, štero še hoditi ne zna. Vsaki naj povej takšimi plačanomi človeki, da sam zna najti fiškališa, šteromi zavüpa i naj misli, da teh najetih ljüdi ne plačüje i redi fiškališ, nego ubogo, ne-vučeno prekmursko slovensko ljüdstvo s svojimi krvavo zaslüženimi penezi.
Posebni deo.
Civilno pravo, štero zdaj valá v Prekmurji je po večini pravo starih Rimljanov, šteri so bili najvekši postavodalci na sveti. Seve da je to staro pravo zboljšano i popravljeno po zdajšnjih razmerah. Na Madžarskom so pa valále domače postave, štere so bile čisto načiše kak so postave v Sloveniji. Zato trebe, da ljüdstvo zve konči nekaj poglavitnih naših postav. Začnem z rodbinskim in dednim pravom. Dete pride na svet siromaško na dühi i nema niedne prave pameti de 7. leta. Do toga časa ne more pridobiti nikših pravic, dobe jih zanje
stariši ali sirotinski očevje (tutorje. Te čas od rojstva do 7. leta se zove detinjska doba. Od 7 do 14 leta sprejme nedoletnik že lehko obljübo, štera je včinjena njemi na hasek. Če podarim 12 letnom! dečki 100 K, je to valáno i je ne smem nazaj tirjati. Ta doba se imenüje ncdoietna. Od 14 leta se začne mladoletje, trpi do 21 leta. Takši mladenci ali dekle, moški i ženske majo pri nas ednake pravice, majo že več pravic. Od 14 leta do 18 leta lehko delajo teštament pred sodnijov ali pri notariuši, po 18 leti ga lehko napravijo sami, vstopiti smejo v slüžbo i se sami pogoditi z onim, šteri jih sprejme, penez šteroga zaslüžijo v tüjojclüžbi, smejo porabiti zasébe. Oženiti se i sklenili kontrakte velike vrednosti pa smejo samo z dovoljenjom starišov, ali če teh nemajo, z dovoljenjom variivača i sodišča. Sirotinski!! očetov i stolcov pri nas nej.
(Dale.)
2
NOVINE
1921. 30. januar
Žela po bogastvi, finoj obleki, dobrom življenji pri tržcaj, je zrok da ceno blaga podigavajo, naj morejo svoje naredne želenje spunjavati.
Prošnje zveze županov i našega narodnoga poslanca Klekl Jožefa.
Zveza županov pod predsedništvom g. Sever Božidara dolnjelendavskoga župana i Klekl Jožef, naš narodni poslanec, so prošnjo vložili
l. na deželno vlado, naj poskrbi plačo našim invalidom i podpore našim sirotam, dá na podlagi naše carine i dače 10 milijon podpore Prekmurji za elektriko, kak najhitrej odpre tečaje za občinske tajnike i tej naj predvsem domači bodo, naj naši domači ljüdjé dobijo čast i slüžbo v prvoj vrsti doma, se železnica kem hitrej dozida, se vožnja z Vogrskim odpre pri Hodoši i Rediči, da delo ljüdem;
2. na odsek za prehrano, nej se poskrbi za melo našim Goričancom i poštene cene naših pridelkov (pove;) se ne zapleni nikaj po krivici;
3. na g. Sagadin Jakoba, orožniškoga majora, naj se poskrbi, ka naši dečki prido k orožnikom i konči naj eden bo prideljen na vsako orožniško postaje izmed domačinov domá;
4. na direkcijo agrarne reforme v Ljubljano, naj se zemlja pravično razdeli, naj dobijo drva i les občine, štere so ešče nej dobile, naj se brez zroka izmed starih slüžbenikov nišče ne püšča z slüžbe, naši domači naj se sprimajo i naj teliko ljüdi ne držijo v slüžbi, ar so nepotrebni.
5. Od pošte smo prosili da se kak najprle napravi telefon v Črensovcih, Mačkovcih in Turnišči, potem, da se napravijo bogše poštne zveze med gornjim in dolnjim Prekmurjom, nadale, da se napela poštna zveza od Martjanec prek Bogojine do Dobrovnika, ar zdaj idejo pisma v Dobrovnik iz Martjanec skoz Sobote in Lendave i tak pismo nüca po deset dni.
Izgonitve z D. Lendave.
Kak čüjemo glas, iz D. Lendave je pálik nekelko drüžin zbrani. Vö je denejo na vulico zdaj v zimskom vremeni, brez stanovanja, brez hrane, brez obleke.
Radovedni smo samo na čide Informacije čini t* Civ. komisar ali deželna vláda. Ali ma kakše Zroke preti tem ljüdem ali ne! Mi tak Znamo, da so to vsi mirni ljüdje, šteri so nigdar ne rovali proti državi, Či bi to včinoli, te nebi marali naj bi
šli. Ali ka je zagrešo en Thunhardt, en krojač, en rokodelavec, ki svoje mešterske delo mirna opravla i gleda samo na to, naj -more sebi i svojoj deci vsakdanešnji krűh pripravi í tak ravnoč drügi. 1 zdaj idejo ništerni i ščejo te ljüdi na vulico vrčti. To delo cela javnost najostrejšo obsodi. Cile zdaj, da je v celom Prekmurje ljüdstvo začala že mérno gračüvati i so se nikeliko spraznili z novimi razmerami, zdaj idejo ništerni element i začnejo novo nemirovnost delati med prebivalstvom, Meštre, trgovce, zdravnike. vögoniti z edne države, ki so proti njej nigdar nikaj ne včinoli, je to ne nespametno delo. Z kem je pa nadomestite? Mi jih po-trbnjemo. Ali Albanski razmere po vsoj sili ščete napraviti v Prekmurji tüdi ? Že tak čüjemo glasi méd ljüdstvom, da pálik trbej mesto nešternim „Kranjcom* v Prekmurji, záto té ljüdi ščete vöstirati! Tako postopati z prebivalstvom ednoga zasedenoga ozemlja je jako nevarno i netaktično dele. Ljüdstvo inači trbej k sebi pridobiti i ne s takšim sirovim postopanjom. Če Civ. komisar, ali deželna vláda nemata smisla za to, mislimo, ka de si Osrednja Vlada v Belgradi od toga dela inači premišlávala. S tem samo dober ugled našoj državi potaplala pred našim prebivalstvom.
Opozarjamo na to delo tüdi naše poslance § Belgradi i je oprosimo, naj včinijo vse, da se te nove izgonitvi iz Prekmurja preprečijo.
Glasi.
Naš račun. Lansko leto smo na vödavanje Novin, Marijinoga Lista i kalendara Srca Jezušovoga potrošili okrogi® 125 to je stopétdvajseti jezero koron. Ne zosagala sé! Za trüd niti urednik, niti pisatele ednoga filerja neso zdignoli f • Kje smo pa vzeli teliko penez, ka srno to strašno šume megli pokriti ? To je okrogi! račun dohodkov: naročnina domáča 60 jezero krpo, podpora 14 jezero koron, oglasi 7 jezero koron, stari dug za Novine i kalendar od dve let 30 jezero koron i naši vrli a meri-kanti so nas zmegii z svojov bogatov:" naročninov v zneski 33 jezero koron, da smo leto srečno brez dugov dokončali. Dužni smo 17 jezero na papiri toti, ali teliko čistoga je tüdi ostalo. Dugov zato nej. Srčna hvala predvsem našoj visokoj deželnoj vladi v Ljubljani, štera je kvár po bolševikah pri Novinah včinjeni povrnola Novinam, to je pomogia dug plačati, vsem vernim naročnikom, ki so redno i še više naročnine plačüvali, vsem ki so podporo blagovolo davali, posebno se pa srčno zahvalimo
našim vrli« Amerikancom, šterih naročitev i v novom leti v podvojenoj meri prosimo. Vsem Bog plati!
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga. i močnoga blaga za moške i Ženske obleke štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Okrstiti se dao i Pristopo iz poganske vere na katoličanske tajnik japonskoga poslanstva v Rimi. Beter njemi je bio knez Buoncompagní, krsti-teo pa monjsÍHjor Ceretti.
V Dugojvesi pri Lendavi je v nedelo, 23. jan. streljeni bio poročnik Ridling od 43. pešpolka, šo je domo z lovine i tam ga le zadela smrtna krugla. Misli se, da ga je kakši divjilovec (raubschütier) strelo. Pokojni se je komaj pred 4—5 tjedni oženo.
    Na nedelo dne 6 febr. so Povableni vsi čebelerejci (ki roje majo) iz beltinske, törniške i črensovske fare, da pridejo vküper v beltinske Spio po ranoj sv; meši, ka si Pogučijo zavolo ostanovitvej čebelarskvga (včelarskoga) drüžtva za te županije.-
Ponarejene 20 kronske banke krožijo. Spoznajo se tak, ka so na ednoj strani modri mesto zelene i nosijo številko ali namero : 1 2990600. , — pazite!
Več sirot nas prosi brezplačno Novine í M. List! Prosimo bogatejše ljüdi, naj njim je naročijo ! Pravico žejne i lačne düše .napojiti i nasititi je vekše dobro pred Bogom kak telovne potrebčine odpravlati. Sam. Bog za blažene imenüje pravico lačne žejne düše! Pridite njim na pomoč bogati ljüdjé!
Umor v Lipi. Dne 2. t. m. našla se je blüzi občine Lipa v malom gozd]) poleg poljske poti proti Gatt-čauom nupia nežna ne vmorjene ženske. Truplo je 145 em. dolgo in Srednje rejeno. Vlasje v 4kitahso kostanjov!. Oči sive ali sivkasto-motire farbe. Roke in noge so nenavadno majne, vendar je koža na dlani rok žüljava. Obraz je enakomeren. Pri trupii našli sta se dve spodnji krili, eno iz beloga domačega platna, dolgo 73 em, v štero je vtkanih v vrstah od paša proti konci več rdečih četvevokotov v velikosti 5 mm. Krilo je na več krajih zakrpano, deloma so krpe iz rdeče-èrianega blaga za žiuiniee. Drügo krilo je iz beloga navadacga šjfoaa, dolgo 64 em. Obe krili sta precej oonošeni. Što bi znao podati natauč-nejše podatke zavoljo y ge-te ví trs oseb-nosti umvrjenke, naj bo pismenim ali ví Imen im potom .naznani okrajnomi sodišči v Dol. Lendavi.
3
NOVINE
1921. 30. januar
Dr. Kolarš Fr. zdravnik v Beltincih naznanjajo, ka do junija 30. so v pondelek, tork, četrtek i v soboto zaodvečara nej doma, ár morejo trachomaše vračiti. Vsi ki trachomo majo, naj redno hodijo na zdravljenje.
Ki ščé biti eksekutor naj vloži do 30. januara prošnjo na „Delegacijo ministerstva financ“ Ljubljana. K prošnji naj priloži krstni list ka je ne več star od 35 i ne menje od 24 let, nadale svedočanstvo ka je državljan Jugoslavije, ka je spuno vojaška leta, da je zdrav, da je spuno štiri razrede domače šole i da je politično i v oponašanji brez falinge.
Amerikanski dar. G. Balažic Štefan, Potočnik Ludvik i Glavač Andraš so na podporo našega tiska poslali 513 K. Presrčna hvala za te lepi i plemeniti dar.
Ka bo z odvzetimi 20% pri markéranji penez. Komi je pod 1000 (jezero) koron odračunano, gda so od 100 K. 20 koron vkraj jemali, tisti do 1. aprila té peneze nazajdobi, komi je pa više 1000 K. vzeti od tistoga vzeme država té peneze na 3% na posodo na deset let. — To naznanje vsem, posebno Petančarom.
Dom i svet.
Jugoslavija. Položaj v politiki se ešče te tjeden ne spremeno. Tak vlada kak opozicija gleda, da bi si pridobila pomoč. Jugoslovanski klub, v šterom so naši poslanci, muslimanski klub i narodni klub so stopili v opozicijonalni blok. Jugoslovanski klub trdo stoji na svojem stališči, od autonomije nešče popüstiti i je pripravlen rajši se dokonca bojüvati. Tak pravijo, da Radič z svojimi poslanci tüdi pride v Belgrad. Ár vidi, ka bole škoduje, kak hasni z svojim zadržanjom. Dr. Korošec je zahtevao na seji konstituente, da izvoljeni poslanci, ki so ešče ne prisegnoli, tüdi smejo spunjavati svoje poslanske dužnosti. Razpravljalo se tüdi od spremembe poslovnika. Jug. klub je vložo ostro interpelacijo proti deli i osnovanji
narodnih gard. minister dr. Draškovič je oblübo, da se te garde razpüstijo.
Francija. Kriza francozke vlade je srečno rešena Ministerski predsednik je Briand, Znani politik, ki de spelavao tüdi posle zvünešnjega ministra
Blokada Reke se je končala. D’. Aaaunzie zapüsti Reko i odide v Pariz.
V Indiji se bojati revolucije. Kraleski namestnik je oznano autonomijo Indiji. Indijanci so pa stem ne zadovolni, ščejo popolno samostojnost.
Pošta.
Vogrinčič Matjaš. Vančaves. Z zahvalnostjov dobo 304 K. Z toga 232 K ide na staro, 32 K na podporo kak ste pisali. 40 K pa zračuno na novo leto. Župan Renkovci. M. j. Rankovci. Č, J. Petanci na vaše pitanje i zahteve pride odgovor v Novinah. M. Šterman. Banfija. Pri Kunčiči dobivate vaše Novine, polno je prišlo vaše pismo. M. Streicher. Hrastje Mota. Iz poslanih 22 K., 6 K stari dug, 16 zračunano na novo Ieto. Maíuš A. žena. Adrijanci. Z 10 koronami stari dug plačan.
Pozor mlinarji!!
Ravnokar došla prvovrstna volnena in svilena mlinska sita (pajtelni) vseh vrst, ki se dobe v trgovini August Čadež, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. nesproti Stare Tišlerjeve gostilne.
Páli nikaj za Vas!
Srbeščica. Mazalo proti srbeščici 12 — K. Naftalno mazalo 16 — 20 — K. Žvepleno mazalo 12 — K. Mazalo za rane 15 — K. Deteče mazalo i katrni cvet 12 — i 60 — K. Mazalo proti ozeblini 15 — K. Diahilon obliž, repni obliž 2  — i 4 — K. Cvet i mazalo proti krofi 15 — K.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala, 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Povrno se je z pravoslavne vere na katoličansko sin slavnoga rusoskoga pisatela Gorkij Maksima pa je v Florenci na Taljanskom stopo v franciskanski red.
Stariši ne davsjfe, dece slüžit, dokeč ne zvete, kama. Preveč dosta deklin pride od vere i poštenosti v vekših varašaj. Prle kak date je | slüžbo se obrnite do svojih dühovnikov ali pa naravnost pišite na drűštvo na »zvezo služkinj" Zagreb, Kaptol 27. ali v Ljubi ja nö v ,, Ljüdski dom* krščanskoj socialno) zvezi.
Nasl Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina
v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam:
Oblijalo za lančare, Portland cement, -Vapno na malo in na velko Koks in bükvenovogelje za kovače.
Zdaj rávno je prišlo tüdi dosta vsakevrste železa.
Nizke cene!
Ščete dobro i poceni küpiti?
Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Na podporo M. lista in Novin so darüvali:
iz Trnja: po 20 K. Horvat Štefan, Hozjan Ivan, Žalig Štefan, Horvat Kala, Kolarič Martin — p6 10 K: Sobočan Marija, Zadravec Treza, Kovač Peter. —Vinčec Jožef 8 K. — po 6 K: Jantel Štefan, Horvat Matjaša-' dovica, Kolenko Ivan. Stanko Martin, Peterec Matjaš, Peterec Martin; —po 5 K: Sarjaš Martin, Lebar Jožef, Denša Jožef, Sobočan Martin, Bedrnjak Ivan, Tibaut Martin, Hozjan Štefan, Horvat Marko, Horvat Jožef, Kocet Magda, Horvat Martin, Horvat Ivan. Horvat Jožef, Denša Ivan; — po 4 K: Horvat Jožef, Hozjan Martin, Matjašec Štefana žena, Sarjaš Štefan, Sobočan Štefan, Žoldoš Matjaš, Hozjan Štefan, Osma Jožef, Kosija Tomaž, Koeet Matjaš, Lejko Martin, Sobočan Jožef, Hozjan Štefan, Hozjan Marko, Sabotin Iván.
4
NOVINE
1921. 30. januar
Kocet Kata. Cvetko Ana, Horvat Martin, Dorenčec Štefan; — po 3 K: Horvat Jožef; -- po 2 K: Zadravec Štefan, Sobočan Jožef, Hozjan Martin, Sarjaš Andraš. Dominko Verona, Dominko Jožef, Kozlar Matjaš, Kolenko Mihala dovica, Sobočan Janoš. Takács Irma učiteljica 43 K.
Iz Gumilic: Györköš Matjaš 24 K., — po 10 K: Tkalčič Jožef, Horvat Martin, Zver Janoš, Zver Ivan, Markoja S. Ferenčak S. Bohnec F. Gjörköš Jožef, Ferenčak Stefan, Koroša Stefan, Lütar Ivan, Ródi Ivan. Tkalec Jožef, Koroša Verona, Dominko Marija i B.; — po 4 K: Mertük M. Balažic Jožef, Horvat Jožef, Šümen Andraš, Gjurán Ana, Sobočan Katá, Mertük Verona, Sobočan Bara, Gjörköš Ana, Sobočan Bara, Raj Marija, Dominko Marija, Rajtar Marija, Ferenčak Verona, Maučec Ana, Markoja Bara, Kolenc Marija; po 2 K: Žalig Franc, Törnar Ivan, Ritlop Jožef, Hozjan Jožef, Žalig Ana, Žalig Klara, Koroša Roza, Žalig Ana, Tkalčič Maričika; Dominko Jožef 11 K; — po 6 K: Sobočan I. Kolenc A.; po 8 K: Ceh S. Sobočan S. Žalig J.; po 7 K: Mertük S. Kovač 1 Raj B.— po 5 K: Kolenc j. Dogar B. Ferenčak A. Ftičar K. — po 3 K. Balažic Ana, Balažic Verona, Rajtar Ána, Koroša Bara. Tej 370 K., je izročila vrla mladina, dečki i dekle iz Gumilic na naš dober tisk. Bog dáj dosta naslednikov dobroj gomiiičkoj mladini.
Z Beltinec: po 5 K: Vörös Marija. Vohar Ivan, Nemec Ana; po 6 K: Antolin Jožef, Fujs Martin, Gutman Marija; po 2 K:, Düh Matjaš Koncer Marija, Vörőš Kala, Červeg Mihalj, Jona Marija, Bernadi Jožef, Kavaš Balaž, Koder Orša, Pintarič Ivan, Šipoš Štefan, Smodiš Matjaš, Vörös Mihalj, Balažic Orša, Škafar Stefan, S. J. Smej Štefan, Marič Marija, V. B. Zver Štefan, Balažic Štefan, Forjan Žofija, Smej Ivan, Šerüga Martin; po 4 K: Neubauer Katá, Šümen Mihal, Vöröš Martin, Sacar Orša, Koncer Marija, Rožman Matjaš, Bakan Janoš, Zver Andraš, Rous Ivan, Šerüga Ivan, Glavač Marija; po 1 K; Vörös Jožef, Baša Karol, Baša Bara, Balažic Matjaša žena, Peterka Martin, Drügov!č Mihalj; Fridrik Jožef 8 K., po 3 K: Škafar Jožef, Farkaš Treza, Voli Ana, Baligač Marija ; po 10 K : Rous Stefan, Rous Janoš; f Rous Katá 4 K, f Rous Marko 5 K, Šeruga Matjaš 5 K.
Z Hotize: po 5 K: Horvat Š, Hozjan B, Horvat 1; Kramar 1, Hozjan t Hozjan St, Vuk M, Német P, Farkaš M, Lackovič M, Žižek M, Zver J, Zver I, Toplak St, Farkaš M, Ftičar St, Balažic I, Habaht j; do 4 K: Makoter I, Kohek M, Vuk J; Zver J, 3 K; Kotnjek j, 2 K.
Z Žižkov: po 6 K: Sobočan I; po 5 K; Cigan J, Krao St, Krao M, Skafar L Prša 1, Zelko R, Horvat J, Ciglar SL Recek St, Jerebic F, Stanko 1, Sarjaš St, Horvat M, Prša J, Zálig J, Tibaut St, Čurič M, 16 K. Kranjec M, 12 K; po 10 K; Žižek 1, Horvat St; po 7 K; Horvat l, Sobočan F, Cuk A; po 2 K: Sobočan M, Cigan M, Fujs J, Rous T, Žižek M, Žalig M, Bogdan J, Zver St; po 1 K : Fratar T, Grüškovnjak A, Haklin M, Büček J; po 4 K : Kolenko L Kolenko I. Ritlop St; Špilak M, 3 K. Naročniki širitela Kostric Jožefa ešče spczoseb dali 140 K ma Marijin List.
Lopert J, Bogojina 10, Občina Lipa 38, Matjašec M, 10, z Beltinec Knaus E, 10, M. K. 10, Smodiš M, 6. Olaj M. 4. P. J. 2, Tkalec K. G. Bistrica 10, Z Renkovec: Trboča A. 6, Kovač M. 6, Koroša A. 1, Sraka A. 5. Magdič M. 4, Toplak F. 2, Draškovič A. 4, Fevčak SL 20, Hozjan J. 6, N. 19, Ferenčak V. Adrijanci 5, Cigan 1. D. Bistrica 5, Roža sedmere radosti Adrijanci 24, Gančani 53, Balažic St. G. Bistrica 5, Ritlop St. Cren-so\ či 4, N. Turnišče 100, Raj J. G. Bistrica 1, Kikec M. Sv. Jürij 50, Gi-htčar A. Sv. Peter 20, Jablanovec F. Plitvica i O, Gumilar L. Tišina 10, Marijanska fara 144, Dr. M. Slavič Ljubljana 100, Sever B. D. Lendava 100, Z Ropoče: Šadl M. 15, Lenaršič St. 10, Mencigar J. črpinjak F. Hari M. H. M. M.l.Hauser A Šümen J zBrezovice vsaki 5 K. Magdič V. G. Bistrica 20, Dragotin G. Ljubljana 10. N. 40, Balažek J. M. Polana 10, Z Sr. Bistrice: Hren M. 8, Horvat T. 2, Mlinarič M. 6, Kreslin I. 4, Kreslin M. 2, Vučko I. 2, Hren M. 10, Horvat I. 4, Balažek A. V. Polana 4, Tkalec K. 10, Z Dokležovja: Gregor I. 2, Bakan M. 10, Vindiš 4, Mesarič St. 2, Lipič 1. 4, Jerič M. 4, Ranko A. 5. Antolin St. 2, Gutman M. 2, Mülič M. 4, Pal St. 5, Poredoš St. 2, Horvat L. 2. Šerüga I. 1, Novak F. 2, Horvat F. 1, Kanič M. Črensovci 20, Raduha T. 20, Mar-koia F. 12, Törnar M. 10, Tomec J. 6. Ütroša K. Nerad L Curič K. Kavaš M po 2 K. Ritous M. 4, Žalig K, 4, Raduha St. Adrijanci 10, Ferenčak M. 3. Z Lipovec: Žemlič A. 5, Baligač 1. 2, gd. PerŠak A. in Križ-nič S. vsaka 20, z Renkovec: N. 4, Tratnjek A. 4, Kramar J. Žižki 10, gd. Erna Razlag Ptuj 10; z Törnišča: Küčko J. 5, Zelko St. 10, Lütar F. 10; z Nedelice: Ceh F. 6, Ceh J. 2; z V. Polane: Nežič K. 4; z M. Polane : Magdič J. Sobočan M. po 2, Žižek St. 6, Horvat T. Zakoč St Zakoč M. Horvat St. Hozjan St. Vonri St. po 2, Magdič J. 3, f Bedrnjak M. 6, Bedrnjak I. 10, Hozjan J. 4, mariborski romarje 4, občina 51; naročniki z Lipovec 211 ;.z Brezovice: Raščan M. Gerič B.
Spilak J, Raščan St. po 5, Horvat M. 4, Sömen M. Raščan V. po 2, Zver V. Sömen I. po 1 ; občina Trnje drügoč 18, Djura J. Bednja 40; z M. Polane: Skalič I. 2, Sernek K. 1, Vinčec St. 5, Hozjan M. 4, Horvat P. 3. Jörköš St. Lebar F. Vuk M. Hozjan J. Mertük M. žena, Sömen M. Kovač T. Gerič F. Gerič St. Tratnjek J i M po 5, Trnje 210, N. N. z Trnja, Gomilic i Žižkov 55, Gradišče 70, z Crnec: Holcman J. 7, Flisar M. 9, Holcman J. 12, Prélec F. 5, Granfol A. 8; Gančani 26, z Hotize: Gerič M. 3, Kreslin M. deca 3, D. Bistrica 84; z Sr. Bistrice: Vučko St. 1, Krampač St. 2, Vagner T. 8, Horvat I. 4; Bakovci 12; z Sobote: Serec M. 10. Obal I. 10; z Žižkov N. 34, naročniki 126; Hauko J. z Rankovec 10, Zavec M. z Srdice 14, N. z Tišine 20, Horvat J. Bratonci 10, N. z Črensovec 60; z Ižakovec : Skafar A. Kühar A. N. Koter St. po 10, Z.M Zver I. 3, Sreš M. Zver F. Prša St. Vučko 1. po 4, Vučko L. Berendijaš M. Senica A. Šebjan J. Magdič M. Lebar J P.,V., Sreš St. po 2 K, Z Črensovec Kolar I. Hozjan St. Matajič A, Spiclin J. Spiclin M. Markoja M. Gabor J. po 4, Gabor St. Horvat M. Bagar M. Kolenko M. Kolenko St. Gabor J. Gabor B. Hozjnn j. Gabor F. Hajdinjak M. Gabor J. Tompa K. Ritlop St. Tompa J, Hozjan M. po 5, Halász J. 6. Zelko M. 10, Šernek J. Soharc St. Kovač M. po 3; Nerad I. Horvat M. Jerebic I. "Ros M. Skledar B. Hanc St. Radoha M po 5 K; Špiclin M. 1 K; z Beltinec: Pücko J. Slavic J. Peterka A. Hartman j. Cigan M. po 4; Skafar J. 6, Cen ar F. Temlin K. po 2, Dragovič M. Farkaš A. po 1, Koter A. Sobočan St. Prša M. Fridrik F Rouzman M. Kociper 1. Žižek St. Bernadi J. po 5, Fridrik J. Pintarič L Vohar I. Baligač A. Cigan F. Balažic M. po 2, Slavic J, Erjavec A. po 4, Peterka M. 3, Horvat M, 4 K. Z Brezovice: Törnar St. Zver M. Zver J. Toplak F. Törnar J. Raj O. po 10, Raščan M. Fotivec O, po 4, Törnar St. 3. Törnar J. 6, Sömen M. Sömen J. Toplak M. Raščan St. po 5, Horvat B. 1, Horvat St. 7, Tratnjek B. 6, Spilák M. 8 K. V. Polana 75 K. Črensovci 140 K. Vcclom 1920. leti dano sküpne 14 jezero 205 koron i 30 fil. podpore. Bog povrni vsem darovnikom na tom i ovom sveti. Z teh penez smo dali vsem naročnikom brezplačno M. List i falej , kalendar, vnogim sirotam pa Novine, M. List i kalendar brezplačno. — Uredništvo Novin, M. Lista i kalendara. Srca Jezušovoga.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.