124. številka. Ljubljana, v petek 30. maja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan iveier, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av s trij s k o-oge rske dežele za vse leto lfi gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden naeBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v8e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, ^Gledališka stolba". Uprav ii i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" veJja za Ljubljanske naročnike brez poSiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt lete.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 .. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 m — „ „ četrt leta........4 „ — „ n jeden mesec.......I „ 40 „ Vpratmištvo ,t8lov. Naroda*'* Na Kranjskem se stori premalo za povzdigo kmetijstva. Kdo si upa kaj takošnega trditi? Kdo je tisti, ki ne vidi, koliko se je kranjska kmetijska družba že za kmetijstvo potrudilu ? Kdo ne ve, da ima kranjska kmetijska družba zdaj v kmetijstvu izurjenega tajnika, ki je ob jednem potovalni učitelj? Kdo ne opazuje, da kranjska kmetijska družba izdaja celo Bvoje glasilo ? J Vse to je res in v tej zadevi bi si ne upal trditi, da se premalo zgodi. S temi vrsticami bi ja/. rad samo to dokazal, da se na Kranjskem, kakor v obče po vsem Slovenskem, s peresom in s tiskano besedo že prav veliko stori za kmetijstvo. Le poglejmo, koliko imamo časopisov, ki se izključljivo s kmet-jstvom pečajo n. pr. Ljubljanski ^Kmetovalec", Goriški „Gospodarski list", Graški „Štajerski gospodar1*; večinoma pa obravnavajo kmetijske zadeve „Novice", „S!ov. gospodar" in „Mir", mnogo se pečajo s kmetijstvom naši politični listi in celo listi druge stroke posežejo v čas v kmetijske nauke, zlasti store to Šolski listi. Kaj ne, to je vse hvalevredno, da skrbe naši listi tako z veseljem za kmeta iu kmetijstvo. Res je, ali to pa ni veselo, da ti listi tako malo v roko pridejo kmetom. Vsaj kmetje na Kranjskem (na Štajerskem je izjema, morebiti tudi na Goriškem) časopisov naših malo bero. Vsi listi, ki na Kranjskem izhajajo so predragi za našega priprostega, večinoma revnega kmeta. „Novice" so bile namenjene že začetkoma največ kmetom, ali dozdeva se mi, da Štejejo mej kranjskimi kmeti kaj malo naročnikov. Po „Kmetovalcu" bi ložje zdaj segli naši ljudje, a tudi ta list je za nje — predrag. Vsaj stane drobni listič cela 2 gld. Listov kmetijskih torej n<*š kmet ne bere, od kod noj se nauči boljšega kmetovanja?! Z živo besedo in z dejanskimi poskušnjami bi se moralo na Kranjskem več storiti. Le poglejmo na Štajersko, kako je ondi vse živahnejše! Kako po-gostoma beremo ondi o shodih kmetijskih podružnic, o kmetijskih razstavah, o konjskih dirkah itd. Le poglejmo, kako na Štajerskem kmetijski strokovnjaki potujejo od kraja do kraja in pri shodih kmetijskih poddružnic razlagajo z glasno, živo besedo kmetijske nauke, zdaj govori tu ta;nik kmetijske družbe, zdaj tam ravnatelj vinorejske šole, pa zopet umui živino-zdravnik itd. Taki govori obude kmetijsko poddruž niče, ki neso na Štajerskem tuko zaspane, kako- na Kranjskem, kjer nekatero leta in leta nimajo zbora. Ali ni to smešno, da je na Kranjskem kmetijska družba, pri kateri menda nobenega kmeta ni, marveč sami duhovniki, graščaki, oskrbniki, učitelji. Ne bi rekel, ako bi Kranjci ne imeli sposobnih, v kmetijstvu izurjenih mož! Vsaj imamo zdaj ludi potovalnega učitelja! Znkaj bi tak mož vsak teden jedenkrat ne govoril! Ali nimamo na Stapa druge i/.vrstne. moči, ki zna tako razločno in mikavno govoriti. Ali ne bi kranjska kmetijska družbi v spora/.umljenji z deželnim odborom preskrbela, da bi tak mož vsa) po Vipavskem in Notranjskem hodil od kraja do kraja in s svojo gladko besedo naše ukaželjne ljudi poučeval. Zakaj bi šolske gosposke ne mignile vrlemu ljudskemu učitelju, kakeršen je n. pr. g. R. na P., da bi kaj jednacega v svojem okrožji storil. Vsaj take vrste domoljubi ne bodo zahtevali Bog ve ka-kočne odškodnine za svoj trud; zadovoljni bodo, da se jim le dejanski stroški povrnejo. Naj bi mero-dajni krogi na ta ali na oni način preskerbeli, da se za pouk z živo besedo več stori za naše kmetijstvo, nego se je do sedaj storilo. Vsaj sama mrtva Črka dosta ne izda, čeravno veliko truda stane predno se jo na tiskani papir spravi. Krški. Za zboljšanje delavskega stanja. (Dalje.) Đ. Za pomočne delavce v fabriških obrtovanjih. §. 96.: „V fabriških obrtovanjih delov-ska doba, neuštevši delovskih stank, za obrtne pomočne delavce ne sme več iznašati kakor največ jeduajst ur v štiriindvajsetih urah. „Vender pa more trgovski minister, sporazu-mevši se z nostranjim ministrom in zaslišavši trgovske in obrtne zbornice, oznameniti tiste obrtne razrede naredbinim potoir, katerim je z ozirom na pismeno potrjeue posebne njih potrebe podeliti jednournega podaljška vsakdanje delavske dobe. in zapisek le-teh je pregledati na vsaka tri leta." „Razun tega more trgovski minister, spora-zumevši se z notranjim ministrom, pri tistih razredih podjetij obrtnih, za katero je uepretrgano obr to-vanje dovoljeno v zmislu §§. 75, odstavka 3, in 96 b, odstavka 4, primerno uravnati delovsko dobo, da se tako omogoči povratna potrebna vrstva." „Če prirodni dogodki ali nezgode pretrgajo pravilno vrnilo, ali če se je pokazala po . treba, pomnožiti delo, to more obrtno oblastvo fla prvi stopinji posamezuim obrtnim podjetjem dov jj^j časno podaljšanje delavske dobe, toda najdelj £ti ^ tedne; preko te dobe pr.stoji ttko dovoljeni e p0ij_ t čnemu deželnemu oblastvu.u „Podaljšunje delovske, dobe more 8e v po_ sebni sili in najdelj za tri dni v rjoieaed dovoliti od obrtnega oblastva na prvi stop ffau rt.0\j j)roti prijavi." „Za dela, ki se jih zvrsiti < j^ova pred lastito fabrikaciio ali za fabrikacijo (kU'.jenje kotla, razsvetljenje, čiščenje), gorenja določila ne veljajo, ako teh del ne opravljajo mladostni pomočni delavci. „Preko ure je po ,ebno plačevati." LISTEK. Listi iz tujine. XXVIII. Reggio-Calabria 15. aprila 1884. Dragi prijatelj! Predno zapustim Me s s ino in z njo staro Sicanijo, kraljico otokov sredozemskega morja, o katerej je že stari Homer popeval, imenujoč jo slavno deželo solnca, odločil sem se pogledati si vsaj v naglici nasprotno stran slavnega Fretum Siculum in v ta namen potegnil me je brzi mali parobrodič v pičlej uri vožnje v Calabrijo, v glavno meBto Reggio. Prav prijetna je ta vožnja posebno zjutraj, ko solnce obseva, prihajajoče izz \ Calabriških gora, deloma še snegom kritih, nas protno siciljansko stran; malo pred uhodom v Reggio pa se prikaže v daljavi mogočni velikan Etna, katerega se od tu prav lepo in različno vidi, kakor neseni pričakoval. Mesto samo ob sebi nema posebnih znameni-tostij in je kot glavno središče dosti obširne in rodovitne provincije primerno malo, kajti z okolico vred ne šteje več nego 35.000 prebivalcev. Trgovina ni posebno živahna, ker mestu manjka dobre luke in le malo večjih parobrodov in ladij ustavlja se tu, da izvažajo bogate pridelke iz rodovitne, a zdi se mi malo zanemarjene pokrajine. Prebivalci so lepe visoke rasti, elastične*) in gibčne boje in se zelo razlikujejo od SiciMjanov, ki so večjidel — vsaj v Messinskej okolici — mule rasti in bolj čo-kaste postave, a zato pa nič manj gorke in iskreue krvi, kar so pogostoma pokazali, braneči čast rodne zemlje. Kdo ne pozna iz zgodovine slavnih „sicilijanskih večernie", prouzročenih po predrz-nej in nesramnej silovitosti francoskih gospodarjev Sicilije? Veliki ponedeljek I. 1282., ko se je v Pa-lermi popoludne ljudstvo shajalo k večernicam, vski-pel je dolgo nabrani srd do vrhunca in nesramno dejanje pojedinca prouzročilo je smrt tisočem in tisočem francoskih prebivalcev. Iz Palerinc razširil se je ko blisk klic po vsej deželi: Smrt Francozom! in kakor snopi padali so pod nožmi razjarjenega ljudstva. Samo v Messini palo je nad 12 O00 Francozov. Grozno maščevanje zatiranega ljudstva! Pa vrniva Be nazaj v Reggio, o kat« rem naj povem Se jedno ali drugo, ker veliko ni pripovedo- *) čeravno neso deželni poslanci — kranjski, najnovejše iacono. vati. Mesto ima, kakor je že \l rečenega razvidno, prijetno lego in lepo rodovitno okolico. Tu konča železnica, ki prihaja iz gornje Italije in katera Be nadaljuje iz Messine naprej po vsej Siciliji. Jako praktično uvedena je zveza čez morsko ožino, kajti iz glavne postoje Reggio gre železnica naprej tik do luke, kjer se ustavlja ma!J poštni parobrod, tako da se kar naravnost prestopi iz vagona na parobrod in ravno tako zopet v Messini iz parobroda na kolodvor iu v vagon, iu se ima mnogo manj neprilik in uadležnostij, kakor če se je n. pr. trnba na Dunaji preseliti iz jednega kolodvora na druzega. Razen glavnega „corsott, velike cerkve in nekaterih monu-mentov nesem opazil posebnih znamenitosti), ki bi bile popisovanja vredne. Tudi Reggio trpel je večkrat od potresov, posebno 1. 1783 in zadnjikrat hudo I, 1811, jedno samo leto potem, ko so ga Angleži bombardovali 1. 1810. S tem bil bi povedal do malega, kar je zanimivega o Reggio, pristavim naj le še, da prav blizu nahaja se znani Aspromonte, kjer je Garibaldi s svojimi prostovoljci proti Cavour-jevej volji prodirajoč proti notranjemu dolenje Italije bil ranjen in ujet od italija' ske kraljevske vojske pod poveljništvom gererala Paavicinija v 2H. dan avgusta 1862 1. V tem paragrafu je tedaj tudi za Avstrijo ko-nečno pripoznan takozvani normalni delavski dan. Pomenljiva nam je U istina Že v tem pogledu, ker je naša država pred vsemi drugimi drŽavami na kopnem evropskem ozemlji prva za Švico storila nekako v zmislu socijalističkih načel ta korak v resnično zboljšanje delavskega stanja. Določilo, katero ustanovlja dnevni maksimum delavskih ur, je jedro te dni obravnavane obrtno-zakonite novščine, a tudi nje najbolj občutna in napadana stran. Nepremišljenemu ali pa posilnemu trošenju telesne moči delavčeve postaviti se ima tu prepotrebni jez! Omejitev dnevnega dela ima varovati, da prevred ne usahne vir življeuja delavcu in njega družini, da delavec pred Časom ne postane suho drevo, na-rodno-gospodarsk proletarec, milovanja vreden zločin človeške družbe, katera se tudi sramovati in — bati mora svoje pregrehe! Obrtni odsek v svoji hvalevredni obiazložbi k temu nasvetu sam obstaja, da je državi potreba in dolžnost, preskrbeti varstvo delavski moči, da se je bie/vcstno in lehkomiselno ne trati, oziroma izsesavati ne pusti. To izpoznanje prišlo je že do /.inage v vseh kulturnih drŽavah; ali večinom v/elo je v resnično zavetje le mladostne delavce in ženske po tovarnah, odraslim pustila se je svoboda, gospodariti po svoji in po podjetnika volji s svojimi močmi. Častne izime in lepe vzglede so kazale in kažejo Angleška, Švica in Ameriška Unija. V Angliji, v prvem kraljestvu obrtnosti, odmerjenih je tvorničkomu delu 9 ur 25 minut na dan, 56 ur 30 minut na teden in 84 dela prostih dnij v letu. Švice zvezdi zakoni določujejo delavsko dobo na 11 ur in ob sobotih na 10 ur na dan, tedaj 65 ur na teden in 60 dnij v letu brez tvor-niškega dela, podjedno pa še prepovedujejo po noči delati ženskam in mladini pod osemnajstim letom. Severno-ameriška Uuija in nje posamezne države imajo osemurno delo na dan po državnih tvoriščih. Tem na vse strani pravičnim uredbam v rečenih državah pridružil se je te dni sklep našega državnega zbora, da ima za avstrijske v državnem sovetu zastopane, dežele in kraljestva doba fabriškega dela iznašati 11 ur na dan, 66 ur na teden ter pre-trgpna biti z 52 pogojno prostimi dnovi v letu. Na pristojnem mestu se, je že bilo predlagalo in želja delavcev, izjavljena vzlasti na zadnjem shodu delavskem v Brnu, teži tudi za tem, da bi se naj-večjino dnevnega dela skrtilo še zu jedno uro; v delavskih krogih se tu ii pričakuje, da bode gospodska zbornica v resnici na pravilni delavski dan določila le 10 ur. Aii že nad jednajsturno pravilno dobo zbirala se je v v*diko-obrt»dh lakomnih krogih velika nevihta in ni se1 brez razloga pričakovalo, da postrežljivi prijatelji veliki obrtnosti na levici izlijejo to oblačno gibanje tu li v parlamentu na bistveno določbo obrtne predloge! Ali stvar se je v debati razjasnila čudovito mirnim potom, brez govorniškega groma in treska! Levica je ta pot uvidela, da se tudi njej ne da plavati proti toku denašnjega časa, in hitela nas je zagotavljati, du tudi ona ne sovraži maksimalnega delovuika. Se ve da bi zatajevanje bilo preveliko, da ne bi levičarski govorniki v ime svojih obrtnih klijeutov tudi ta pot ponavljali svojega refrena, češ uovščiua bode obrtnosti avstrijskej vezala roke in naši* obrtnost ne bode mogla dohajati obrtnosti sosednih! Tudi nemški liberalizem je spuščal svoje zlate pene, češ, zakonodavstvo se tu utika v privatne tazmere, katere bi si svobodno uravnati imela sama, podjetuik in delavec! Lehak je bil odboj teh strašil: saj občna korist splob zahteva od posameznega, da tu ali tam odneha od svoje svobode, saj izpočite roke storijo več in boljšega, saj imenovane države delo še bolj omejujejo, nego-li nasvetovaua osnova, in saj se proti drugi konkurenciji zavarovati da z zaščitno carino! In vender videti je, državno-zborniška desnica dala je levici toliko izim in na tak način utihotapiti v dobrotvorno to postavo, d.i se je bati: za samimi izimami bode določba o pravilni delavski dobi hirala in umirala! Brnski poslanec Cblumeckv je, pravi ,,liberalec", zaupnice in oblasti metal vladi, oziroma trgovinskemu ministru, kateremu pa je gorak kakor vladi, v naročaj, nasvetoval je za §. 96-ga drugo odstavko in nadalje vladne oblasti, katere prvo, to važno odstavko blizu od vremena in njegove izpre-menljivosti zavisno store! Izredno velitto izročilo se je v tej določbi resni volji vsakočasne vlade in vestnosti njenih organov. In ker imamo v avstrijskih naših zakonih veliko zakladov, veliko hvalevrednih načel, katerih pa zmirom in vsi, na pr. mi Slovenci ne uživamo, zato je naša nezaupnost opravičena, s katero pričakujemo vladinih naredeb in pojavov iz oblasti, ki so jej dane bile v tej določbi. Ali navzlic temu kukavičinemu jajcu, leženemu od „liberalne" levice in če tudi nam v Avstriii to določilo delovske pravilne dobe, večjidel prepisuje navado v postavo, vender socijalno-politični ukrep naših zakonodavcev gre prištevati k srečnim činom v zgodovini naših postav, zlasti, ako bode opravičeno upanje, da sklep še boljši izide iz gospodske naše zbornice! (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 30. maja. V sredo je gospodska zbornica državnega zbora imela poslednjo sejo in volila je v delegacijo. Po posredovanji grališkegra deželnega šol-j skega sveta je miuisterstvo zaukazalo Levovskej mestnej obč. ni ustanoviti rusinsko šolo v smislu od-' ločitve državnega sodišča. Proti temu ukazu se je i pa pritožil šulski referent mestnega magistrata, in I če bi ta pritožba ne pomagala, se hoče pa tožba uložiti na državno sodišče zaradi prelomljenja gali-škega šolskega zakona, po katerem ima občina, ki vzdržuje šolo, pravica določevati učni jezik. Tako ta stvar pride v novic pred državno sodišče. Mi moramo le obželovati tako postopanje Poljakov proti slovanskim Rusinom, ker mejsebojni spori slovan skej stvari niuakor ne morejo biti v prid. Vitanje države. „Invalid" organ rusSte&a vojnega minister-stva prinaša nek začasni reglement o avunsovanji podpolkovnikov v polkovnike. Polkovnikom se ne bode smel nikdo imenovati, ako ne bode nobeno mesto izprazneno, sicer pa samo taki, ki so že najmanj petnajst let častniki, 4 leta podpolkovniki in neso še čez 55 let stari. Izvzeti so samo z osobno hiabrostijo odlikajoei se, in zaslužni podpolkovniki, ko stopijo v pokoj. Kdor v civilnej službi doseže čin polkovnika, ne bode mogel prestopiti v vojaško službo, pa tudi ne postati general, ko pojde v pokoj. Čin generala se bode dajal samo za neprestano ne-omadeževano službo v vojski. Bolgarika vlsda je naznanila - iearskerau zveznemu svetu, da pristopi k Genfskej pogodbi o ravnanji z ranjenimi v vojski. Najvažnejše je, kar je v načrtu Ferrvjevem o reviziji francoske ustave, da se bode 8. čl tn, ki govori o reviziji ustave tako premenil, da se pod revizijo ustave ne sme razumevati spremene republikanske državne oblike. Tako bo sedaj zagotovljeno, da se republika na Francoskem ne bo mogla po ustavnem potu odpraviti, temveč le z revolucijo. Tako bode monarhistom zabranjeno agitovati za monarhijo, ako ne bodo hoteli veljati za rovarje in kot taki biti kaznovani. Tako hode večja stalnost v francoskem državnem življenji dosežena. Do zdaj je francoski senat mnogokrat oviral vspeino delovanje zbornice. Znto se bode pa z revizijo omejila moč senata. Tako ne bode več smel senat povikšati ali zmanjSati kreditov, ki jih je dovolila zbornica, tako bode zbornica povsod imela poslednjo besedo. Dosmrtni senatorji se bodo nadomestili z desetletnimi. Te bosti tako dolgo, da izmrjejo vsi sedanji dosmrtni senatorji, pri vsakej nadomestiluej volitvi volili obe zbornici vkupe, potem pa jih bode volil senat sam izmej sebe. Sedanji triletni senatorji se bodo pa volili, kakor doslej, samo da se bodo pomnožili v razmerji z občinskimi svetniki. Ker revizija zagotovlja nedotakljivost republikanske oblike, je upati, da se jej tudi radikalci ne bodo preveo protivili, da si tudi jih v oči bode, da ne bode odpravljen senat. — Senat se sedaj bavi s postavo o ločitvi zakonov, in jo bode najbrž zelo spremenil, ali pa popolnem zavrgel. Zbornica je pa v torek vsprejela 1 član in 2. član zakona o novačenji, ki določujeta da se vojaška dolžnost raztezuje na vse Francoze od 20 do 40 leta brez izjeme. Vsi predlogi, da bi se dovolile kake dispenzije, so se zavrgli. Včeraj je pa zbornica nadaljevala posvetovanje o tem zakonu in volila komisijo 22 članov za pretresovanje predloge o reviziji ustave. Kiistijanski poslanci v kretskem narodnem sobranji predlagali so, da se dovoli 3000 funtov za urejenje vakifikega vprašanja (vprašanja o cerkvenem premožemi,) katera vsota naj se jednako razdeli mej kristijansko in mahomedansko duhovščino, ter naj se vakufski davek plačuje pri krajnej blagajnici. Turški deputati bodo uložili protest, Če se ta predlog vsprejme, v katerem bodo izjavili, da se bode izselilo vse mahomedansko prebivalstvo. V torek je angleški ministerski predsednik Gladstoue v spodojej zbornici se izjavil, da se bode konferenca bavila samo z egiptovskimi financami, ko bi se pa pozneje s Francijo ali kako drugo državo drugače sporazumelo, bode on že pred shodom konferenca naznanil parlamentu. Na privilegije m pravice Anglije se bode vedno oziralo. Kdaj da sh 3nide koniereca, tega ne more povedati. —Podobno pojasnenje dal je Granville v zgornjej zbornici. Turčija je neki privolila v konferenco, samo s tem pogojem, da se na konferenci ne bode nič go> vorilo o angleškej aneksiji ali protektoratu. Nadalje je turški sultan vsp-ejel angleški predlog, da Turčija pošlje 12.000 do 15.000 mož v Sudan, ki se bodo skupaj z angleškimi vo]ak* pod poveljstvom angleških generalov vojevali. Po dogovoru bodo angleške in turške čete ob jeduem ostavile Sudan in Egipet, ko se naredi mir. Ker sem tako brzo končal z Reggio in mi ostaja še obilo prostora, vrniva se nazaj v Mes-sino, katero mi je zapustiti te dni, in ti tedaj hočem še povedati kaj o tem prijaznem mestu, kjer sem prav prijetno preživel letošnjo zimo. O splošnem utisku mesta na obiskovalca govoril sem že v prvem svojem listu, danes podam ti nekoliko podrobnosti. Messina ali Messana je mesto jako staro, čegar početek sega daleč nf>zaj pred stari Rim. Ležeče ravno v sredini Messinske soteske ima od narave jako dobro ustvarjeno luko, jedno najlepših naravnih luk sveta, katero obiskuje na tisoče in tisoče ladij in parobrodov na leto. Luka je močno utrjena in ima tedaj tudi v vojniškem oziru precejšnjo važnost. Prebivalcev šteje mesto z okolico v katerej je več selišč, nad 112.000, ulice ima lepe ravne, čedno tlakane z velicimi kamnitimi ploščami, in za morsko mesto v južnej Italiji, kjer čednost ni ravno prva krepost prebivalstva, nenavadno snažne. Po vojnah, potresih in kugah trpela je Messina v raznih dobah, posebno je potres 1. 1783 hudo poškodoval velik del tedanjega mesta. Razen nekaterih lepih javnih prostorov šetališč, in monumentov je znameuita lepa katedrala, cerkev sv. Gregorja pa- peža, lepo veliko gledališče Vittorio Emauuele, mestna hiša in že omenjeni mali, a jako okusno uravnani mestni vrt, kjer je celo zimo po dvakrat na teden svirala jako dobra mestua godba. Znameniti so cerkveni obredi, posebno procesije „del bambino" o Božiči, procesija sv. Jožefa, katerega Statuo nosijo v slavnem sprevodu po vsem mestu in procesija na Veliki petek zjutraj in zvečer, ko nosijo takozvane „barelle" (pare z zveličar-jevo mrtvolo) v fantastičnem spremstvu po mestu, zato pa potem veliko soboto ni navadne procesije „ustajenja", kakor pri nas. Na svet večer in zadnji dan leta spuščajo sredi mesta po ulicah rakete v zrak, in ob polunoči čuje se zvonenje iz vseh v luki ukrcanih brodov, kar vse skupaj učinkuje nenavadno na Človeka, nevajenega tacih prizorov. Za danes naj končam. Prihodnje pismo dobiš iz N en pola, kjer se hočem baviti več dnij, kajti tri reči posebno dražijo mi domišljijo, te so: Ve-muv, Pompel in Ca.otamlcciola. Snovi k pisanju bode tedaj obilo. Bodi mi zdrav ti in vsi drugi prijatelji! Tvoj stari Josip No 11 i. Dopisi. Iz l*oatojliie 27. maja. [Izv. dop.] Bralec, si li že videl podzemeljske prostore razsvetljene z električno lučjo? Si vidri podzemeljska čud« in krasote v dnevnoj setlobi? — Ne? — Tedaj pa popotno torbico v levico in palico ali pa solnčnik v desnico, in pribiti Bmkoštni ponedeljek v Postojino, in glej, občuduj in strmi. — Zagotovim ti, da ti ne bode žal za novce, ki jih bodeš potrosil. Pobožen čut te bode obšel, ko bodeš ustopil v veličastni „dom", — ko bodeš videl skoro vsak kot tega velikauskega prostora, — ko bodeš gledal — kar prej pri brlečih lučicah ni bilo mogoče," — nad seboj temni, s kapniki obsejani obok, pod seboj čez šumečo Pivko držeči most, na desni in levi pa strmo, v zrak kipeče skalovje. — Zamišljen bodeš korakal dalje. — Kmalu pa te bode zdramila na uho doneča muzika, pobožen čut bode izginil in dal veselemu in radostnemu proBtora v tvojem srci, korake bodeš pospešil, da tem preje prideš na plesišče, ker od tu prihaja muzika. — In komaj usto-piš na plesišče, že ti uide občudovalni „ahu iz grla in nehote pogledaš nad se, da bi videl one velike razpokline, skozi katere solnce ta podzemeljski prostor razsvetljuje.. — pa mesto razpoklin videš tri solnca v podobi treh električnih svetilnic, ki spreminjajo podzemeljsko noč v dan. — Veselo se bodeš nasmehljal in, Če si plesalec, zasukal se bodeš gotovo predno bodeš nadaljeval svoj pot skozi jamo čudov in krasote. Pa stoj! Kaj ti bodem opisoval bliščeče bisere naše jame? Še jedeokrat ponavljam, pridi in sam gbj in občuduj, ne bodeš se kesal. Vsa čast in slava pa našemu vrlemu in muo-gozaslužnemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju A. Globočnik-u, ki je omogočil ogledovanje nade jame pri takej svetlobi! — Koliko truda ga je ta razsvetljava stala, koliko Sata je potratil, koliko Dočij je prebil brez spanja I Lahko rečem, da jama je njegov najljubši otrok, za katerega žrtvuje vse, za katerega skrbi, dela in se trudi noč in dan. — Bog ga obrani našemu trgu v korist, našej jami pa v slavo še mnogo, mnu-o let! In sedaj naj bi se dala Postojinska jama tujcem v najem, sedaj, ko je upanje, da bode električni razsvetljava privabila še dva-tri-znabiti tudi desetkrat več obiskovalcev v PostojinoV — Ne, ne! — Slavna vlada ue bode hotela, da bode 36 družiu, ki se sedaj samo z zaslužkom pri jami prežive, izgubilo vsakdanj' kruh in oberačilo, da bode šel de nar iz dežele mesto da ostane v njej, — da se bode prebivalstvo našega trga žalostilo, ko se bode mej tem par podjetnikov v pest smejalo! In ali je tudi naša jama predmet, ki se zamore dati v najem? — Kdo pa more garantov-iti, — da ti tuji špekulautje ne odbijejo in odneso najlepših in najkrasoejših biserov naše jame, kakor n. pr. zagrinjalo? — Ali naj bi položili kako kavcijo? — Kako veliko vsoto pa se hoče za to odločiti? — Vsako najmanjše poškodovanje kakega lepšega kapnika je nacenljivo. —*Ne in ne, to se ne sme zgoditi! —- Saj naš lepi trg tako že preveč čuti delovanje tujca, posestnika hot°la „Adels-bergerhof", ki odganja s svojimi neverjetno visokimi računi tujce od uas sebi in trgu v škodo! — Sedaj pa naj bi se mu še dala jama v najem, potem je pa naš trg v teku 10 let, — smelo trdim, — na bobnu, ker po preteku teh 10 let ne bode nobenega tujca sem. — Slavna vlada pa vendar ne bode hotela, da jedea sam, pa še tujec, v teku teh 10 let obogati, z dohodki jame, 36 družin pa v ravno tem času pride na beraško palico! — Vse moči hočemo napeti, da se oskrbništvo jame ne odvzame tako spretnemu in zvedenemu možu, kakor je naš gospod okrajni glavar, in ne da tujcem v roke. Iz Mlateč na Oorenjs (tem 26. maja. [Izv. dop. I Skoraj človek ne dene lista iz rok, da ne bi bral o kakej nesreči, ki so jo z dinamitom prouzročili hudobni ali lahkomiselni ljudje. Težko pa se kje v kuke] vasi toliko in tako lahkomiselno z dinamitnimi patronami strelja, kakor pri uas, in to prav po nepotrebnem. Poredni pobalini "selej streljajo zvečer z dinamitom, kadar je imendan kitke bolj „nobelj Marineu. Od kod in kdo toliko dinamita v vas douasa, ne vem, to pa vem, da se je že več nesreč pripetilo v našej vasi po dinamitnih patronah, in le Bogu se imamo zahvaliti, da nam ti „dina-niitovci" že neso vasi upepelili. Nek faat je prižgal tako dinamitno patrouo iu vrgel jo na sredo vasi. Patrona eksplodira iu v tem hipu bilo je nad 40 šip na okmh bližnjih hiš zdrobljenih. Mlad, 21 let star, jedini sin tukajšnjega posestnika Š. je laosko leto na imendan svoje „Marine" streljal z dinamitom, in kaj se zgodi? Komaj prižge patrono, ko ta že eksplodira v desnej roki in mu odtrga vseh pet prstov prav pri dlani. Tukajšni posestnik M. se je hotel na vsak način prepričati, kakšna je patrona na dnu. Zato vzame necega dne dinamitno patrono in dolg žrebelj ter ž njim prične nevarno operacijo, in, ko z žrebljem dregne vanjo, mu v roci eksplodira i u precepi palec na dvoje, kakor bi mu hotela reči „uolli me taugere". Letos v postu na Marijin dan so fantje že pozno zvečer delali s streljanjem dina mita „parado" županovej dekli „Marini". Pri tej priliki bi se bila zgodila kmalu velika nesreča. Kakor po navadi pri jednakih „paradah", so bili fantje vsi pijani. Jeden prižge patrono, jo vrže pred prag hiše št. 28, nasproti županove hiše. Udova gospa VVeiumau, sestra hišne gospodinje, je prišla ravno ta čas domov in komaj je bila še par korakov od praga, ko patrona poči in malo je manjkalo, da je ni raztrgala. Ko je gospa VVeinman potem svojo nevoljo izrekla, da župan kaj tacega okolu svoje hiše trpi, se ta za to še zmenil ni. Njegova družina pa Be jej je prav nesramno posmehovala. Vprašam, ali so res naše „Marine" tako imenitne, da se jim o vsukej priložnosti z dinamitom strelja, da se vse trese. Človek se o takih časih skoraj ne upa čez prag stopiti, v strahu, da zdaj pa zdaj te bode dinamit vrgel v zrak. Vprašam pa tudi tiste, ki jim je v srenji za javni red in mir skrbeti, zakaj oni tako nevarno in prepovedano početje dopuščajo? Župan se ve da ne more veliko opraviti, Če on komu kaj reče, ga pa ta prav dobro ozmerj;-. Tukaj bi morali že žandarji vmes poseči. Kranjska Gora je od Rateč samo jedno uro hoda oddaljena in tam imajo žandarji postajo. Oni tedaj lahko sliAijo strel od tukaj do tja. In ako se jim že toži po no i iti jedno uro dalt-č gledat, kaj streljanje v Ratečah o nenavadnem času pomenja, naj bi vsaj po dnevi, kadar v Rateče pridejo, poizvedovali po onih porednežih „dinamitovcih". To bi bila njih dolžnost, vsaj večja, kakor pa ta, da hodijo Rateškega učitelja nadzorovat. Nad tem so vsi Kate ■. m stud izrazili, in tudi tedanji c. kr. okr. šolski nadzornik g. S- KeSe. Ker že o učitelji govorim, naj še povem, kakšna je v Ratečah šola. Posebnega šolskega poslopja tukaj nemarno. Za šolsko sobo imamo staro farovško klet, katero je g. župnik v ta namen brezplačno prepustil. Ta klet, ali če hočete, šolska soba je zelo majhena v primeri s številom (nad sto) šolskih otrok. Otroci so po klopeh natlačeni kakor slaniki v sodu. Soba zelo moči, zrak v njej je, posebno po leti, kužen, zato se ni Čuditi, da noben učitelj ne ostane dolgo pri nas, ker se vsak boji, da bi si ne pokvaril zdravja. Sedanji učitelj gosp. Strel je komaj pol leta tukaj in že se je v tej beznici pokvaril zdravje, da že od Velike noči ne more službe opravljati. Kedaj si bodo vender omislili naši srenjski očetje novo šolo? Srenja ni tako revna, da bi ne mogla nove šole sezidati. To je le neodpustljiva nemarnost in popustljivost županova. Toliko sreajskih „gmajn" in lesovja iz srenjskih gozdov je že prodal, da bi bili lehko že dve šoli sezidali, pa še jedne nemamo, denarja pa v „ta železni" tudi menda ni več veliko. Ljudje se za ušesi praskajo, in povprašujejo, kam je denar prišel Kako so naši srenjski „mazi" modri, svedoči tudi to le. Tri revne, Rateške družine so se živele s tem, da so v tukajšnji Planici kredo kopale in prodajale na razne kroje. To so poprej ti revčeki smeli, ne da bi bili srenji zato kaj plačevali. Ko je pa J. Piutbacb župan postal, jim je pa takoj na ložil, da morajo vsako leto srenji plačati po 60 gl najemnine. S tem jim je bil, seveda, zaslužek zelo „pokisan", pa živeli so so vender. A to je bilo žu panu še premalo. Šel je v svojej zagrizeoosti do vsega, kar ni „paversko" (bajtarji in kočarji so pri njem le na pol ljudje), še dal|e. Dal je namreč kredo v zakup na več let Ljubljanskemu g. Šifrarju tako, da bi ta plačeval srenji po 53 gld. od vagona, ako jo bode kopal, če je pa ne bode kopal, pa nič, a Ratečanov je pa tudi ne sme nihče kopati Zdaj si je župan vihal rokave in trkal na prsi, češ, poglejte „maži" zd^j sem „uštimal" pametuo, da take le nobeden pred mano. In vsi „mažiB so mu „čast in hvalo" ploskali za njegovo modrost, kajti mislili so, da bode g. Šifrar vsako leto vsaj 10 vagonov nakopal, kakor jim je to župan ponosno pripovedoval. In srenjski „maž" „Anža" je že kar zahteval, da morajo takoj pisati po zidarje, da bodo novo šolo zidali za denarje, ki jih jim bode g. Š. za kredo dal Odbornik Lipovec pa je svetoval vender toliko časa z zidarji počakati, da bo g. Šifrer pogodbo spisal. In pri tem je ostalo. G. Š. je pogodbo spisal, „maži" pa so mej tem časom pri glažu novo šolo zidali in zraveu tudi še pogodili, da bodo županu, za njegovo modrost kupili novo peresno držalo in črne tinte, ker ne spodobilo bi se za njega, da bi še za naprej imel za peresno držalo obrezano trsko in pa tinto, kakeršno mu dekla v kuhinji iz saj naredi. Ko je g. Šifrar bil gotov s pogodbo, seveda, nemško, jih vpraša, če znajo vsi nemški V Na to vsi jednoglasno zaupijejo: „Vsi, vsi, mi bi nemški ne umeli, mi, še laški, kadar je treba kaj prodati. Še macijarski, zakriči jedeu. Kaj nesmo „drajezibekarja" Madjarjem led prodali, ki neso nič slovenski znali. „Mažiu so po tem vsi nemško pogodbo podpisali, marveč podkrižali, ker pisati izven treh nobeden sr. odbornik ne zna. S to pogodbo pa jim je g. Šifrer le kredo zaprl, da jo sami kopati ne smejo, ker so mu do sedaj ž njo konkurenco delali, on jo pa tudi ne bo kopal, še gledat ni šel, kje je kreda, on je ima pri Kamniku dosti, ki je pa gotovo bliže Ljubljane, ko Rateče. Tako Ratečani sedaj več let ne bodo dobili za kredo uobenega solda, poprejšnjim kopalcem pa so potisnili beraško palico v roke. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka, v katerem se je kritikoval slavnostnega odbora nemškega „Sehulverein"-a oklic iu postopanje deželne vlade štajerske. Ker za danes ni bilo možno prirediti priloge in nam je le malo prostora na razpolaganje, nesmo niti zaplenjenega članka mogli nadomestiti z drugim. — (Volilcem Koperskega in Volo-skega okraja) priporočajo 86 naslednji gospodje kot kandidatje za deželni zbor v Poreči: I. Za Koperski okraj: G. lekoilav Splučlc, šolski nadzornik v Kopru. G. Anton Križanac, veleposestnik v Zavijah. II. Za Voloski okraj: G. SlavoJ Jenko, trgovec v Podgradu. — (Trgovinska in obrtna zbornica Kranjska) ima v petek dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o delovanji. 3. Poročilo člana državno-železničnega sveta gosp. K. Luckmann-a o zadnjih obravnavah državno-železuič-nega sveta na Duaaji. 3. Poročilo o vprašanji, ali bi ne bilo dobro izdati ukaz, s katerim bi se vsem, kateri imajo po postavi, izdani dne 23. junija 1881 I. le pravico z žganimi opojnimi tekočinami tržiti, prepovedalo imeti v svojih prodajalnicah žgane opojne pijače v odprtih posodah in ne zapečatenih steklenicah. 5. Poročilo o vprašanji, ali se sme tudi od mlinarjev terjati, da izkažejo sposobno3t za pekovsko obrt, če hočejo črni kruh peči. 6. Poročilo o prošnji mestne občine Radovljica za dovolitev živinskih semnjev. 7. Poročilo o prošnji farne občiue Prežganje za tri semnje. 8. Poročilo o 8 prošnjah, da bi prositeljem ne bilo treba predložiti dokazov sposobnosti za nastop obrti. 9. Posamični nasveti. — (Vabilo k izletu „Sokola" v Mozirje) na Biukoštno nedeljo 1. junija 1884. 1., kjer se udeleži slavnosti blagoslovljenja zastave bratskega društva „Savinjskega Sokola". Red: Sokolovci zbirajo se v dan 31. maja t. 1. do 11. ure po noči v čitalnični restavraciji ter odidejo točno ob */a 12. uri skupno s zastavo na kolodvor južne železnice, od koder se odpeljejo ob 12. uri in 5 minut s poštnim vlakom v Celje. Priti je v polni društveni opravi s plaidom ali vrlino suknjo v jarmen povito. Strogo je paziti na splošni red in posamezne uredbe odbora, rediteljev ali predtelovadcev. — Kdor želi ostati delj nego dva dneva v Mozirji, vzame naj seboj tudi civilno opravo, da se preobleči, ker drugače ni dovoljeno ostati mu čez ta čas tam, ali kje drugje. — Program slavnosti razposlal se je že mej društvenike in ostane nespremenjen. S poštnim vlakom ob jeduem dojde deputacija Tržaškega „Sokola" in v Zidanem mostu snidemo se z Zagrebškim „Sokolom", da se zajedno popeljemo v Celje. — Odhod iz Celja na vozeh ob pol 5. uri zjutraj. V Žavci skupni zajuterk v gostilni gosp. Hausenbichlerja. V ponedeljek ob 12. uri opoludne odhod iz Mozirja v Celje, od koder se ob pol 6. uri zvečer odpeljemo z mešanim vlakom v Ljubljano. Bratje Sokoli! Dolžuost naša je, da se navedene slavnosti udeležimo društvu iu sami aebi na čast polnoštevilno. V prav obilo udeležbo vabi tedaj najvljudneje Sokolov odbor. — (K slavnosti blagoslovljenja zastave „Savinjskega Sokola" v Mozirje) odpelje se iz Ljubljane v Celje jutri po noči s poštnim vlakom ob 12. uri 20 minut nad 60 članov našega „Sokola" in 30 pevcev, obe društvi z zastavami. — Te slavnosti udeleži se mimo navedenih društev še mnogo drugih narodnjakov iz Ljubljane. Z istim vlakom dojde tudi Tržaški „Sokol" z zastavo in deputac ja »Slovanskega delalskega podpornega društva" iz Trsta, dalje Goričaui in No-tranjci. — Na Zidanem mostu pristopijo bratje Hrvatje in „Hrvatski Sokol', kateri se tudi udeleži slavuost: v večjem številu in z društveuo zastavo. — (Iz Kamnika) se nam piše: Slavnosti v Mozirji se udeležita društvi „Čitalnica" in „Lira". Odhod je v soboto ob 12. uri po noči. V Gornjem Gradu bode ob 5. uri zjutraj zajutrek, ob 7. uri odhod v Mozirje. Govori se, da se tudi deputacija požarne brambe .-davuosti udeleži. — Društveniki Šišenske Čitalnice peljejo se tudi skozi Kamnik, in sicer ob 9. uri zvečer z zastavo. — (Pri slavnostni maši v Mozirji) bo pel pevski zbor Celjske Čitalnice sledečo latinsko mašo: Kyrie, Gloria iu Čredo iz „Missa in houore St. Stanislai" od Jon. Singenbergerja iz St. Franci ška v Ameriki; Sanctus iz odlikovane maše od Vitta; Beuedictus in Agnus dei iz „Missa in Nomiuis Jesu° od Koenena. Za Graduale se bo pelo „Jesu dulcis memoiia" od Thielena in Tantum ergo od Vitta. — (Nemška Ljubljanska omika.) Piše nam prijatelj našega lista: Včeraj zjutraj stal sem proti 9. uri pred prodajaluico g. trgovca L o zarja in od daleč ogledoval krasni trak, katerega poklone ^Savinjske Slovenke" „Hrabremu Sokolu" v Mozirji. Kar prideta dva Nemca, začetna črka pri obeh je M. Ko ogledujeta trak, reče M , katerega imenu druga Črka je .o" k svojemu prijatelju ,M.U : nSa- vinjske Slovenke", das sind achw........Sloveni- nen". Gospa, ki je poleg gospodov stala, jih je za-ničljivo pogledala in odšla, jaz pa sem si mislil: BGlej nemško omiko!" — (Celjski župan dr. Neckermann) bil je pri povratku iz Žent Jurija in od ponesrečenega krsta šulferajna tako razjarjen, da je pred Celjskim kolodvorom brez vsacega uzroka uradnemu slugi Celjskega magistrata ukazal, naj nekega poštenega in popolnem mirnega moža zgrabi in pelje v zapor. Uradni sluga pa je bil bolj pameten, kakor župan sam in tega ni storil, ker je vedel, da je dotični nedolžen. Nekateri hočejo Neckermanna s tem izgovarjati, da gaje imel tisti večer „ preveč pod kapo" in da drugi dan o tem ničesar več vedel ni. Lep izgovor, če župan ne ve, kaj dela. V bodoče svetovali bi dru. Neckermannu, da pred vsakim takim izletom prav pazljivo prečita dotične določbe v zakoniku, pred vsem državne osnovne postave in da tudi v kazenski zakon pogleda, da se bode vedel ravnati, kajti v gori omenjenem slučaji se je slavno blamiral. — (Iz Trsta) nam poroča prijatelj, da je prišlo iz Beča veselo poročilo, da je namreč cesar imenoval muogozaslužuega kanonika dra. Janeza Šusta (iz Stare Loke na Gorenjskem) za dekaua pri stolui cerkvi sv. Justa v Trstu. Ta veselo novico naznanjamo vsem mnogobrojnim prijateljem in čestiteljem tako odličnega iu učenega našega rojaka. — (K istrskim volitvam.) Gosp. S trk, poprejšnji poslanec za Voioski okraj, odpovedal se jo zaradi bolehnosti volitvi v deželni zbor. Na njegovo mesto misli se kandidovati g. S la v o j Jenko, trgovec in posestnik v Podgradu. Kakor neradi pogrešamo delavnosti veležaslužnega gosp. Strka, tako nas ve&eli, da se mu je izbral Uko izvrsten naslednik, kajti rodoljubi, kakersen je g. Slavoj so redko sejaui. — (Na korist požarnej brambi na Viču in na Glincah) bode na vrtu Auer-jeve pivovarne od 1. junija do 7. julija t. 1. kegljanje na dobitke. Dobitkov je sedem, po 5, 4 in 3 cekine in po 8, 6 in 4 gld. in pa šaljiv dobitek. Serija velja 20 kr. Kegljišče jo g. Auer prepusti! brezplačno. — (V Postojinski jami) poskušava se ta teden z električno razsvetljavo, katera se jako dobro ponaša in ki bode letošnje binkoštue praznike dosedaj nepoznanih čarov razgrnila po redki podzemeljski tvornici čudodelne narave. Dvanajst svetil je razpostavljenih, jedno tako svetilo sveti za 1400 navadnih sveč. V nedeljo so jamo razsvetlili pomorskim akademikom z Reke, v sredo in pa včeraj po-poludnn pa so imeli v električno razsvetljeno jamo prost uhod Postojinski meščani in okoličani — (Zavoljo bistriške in reške vode,) ali bi se jo odprodalo mestu Trstu ali ne, v Trnovem v 18. dan t. m. zbrani srenjski zastopniki iz sodnih krajev Bistrica, Postojim1, in Novi Grad na Primorskem sklenili so, z vsemi postavnimi sredstvi upirati se vsakateremu pogajanju s Trža škim mestom glede odkupa vode in svesti si velike nevarnosti, ki bi jim iz tega pretila v gospodarskem, životnem, trgovskem in zdravniškem oziru, obrn li so se z lepo prošnjo do naše visoke deželne vlade, naj one občine reši iz nastavljene zanjke ter zaprošeno konet sijo odbije mestu Trstu v zmislu vodne po-sta\e z dne 15. maja 1872. — (Osnova zakona,) obsezajoča dogovor z deželnim zastojistvom štajerskim glede takozvanih francoskih terjatev štajerske dežele iz leta. 1809. bil*, je v torek 27. dan t. m. odobiena v naM gospodski zbornici. Poročal je o njej knez Konst. C'a»toryski. — (Pri Rožeku) na Koroškem, v vasici Breg, našli so obzirno predzgodovinsko grobišče, ki šteje okolu 300 grobov. Do sedaj razkrili so 30 grobov ter našli v njih želena bodalca, nože in srpe, bronast'! igle, zapoue, pušice itd. Izkopavanje vodi predstoje i Uvo koroškega muzeja. — (Premembe v Lavantinskej škofiji.) Gosp. Martin Napast, provizor pri Velki Nedelji ustopil je k nemškemu redu. G. Josip Rostoher uastopil je službo kaplana v Šmaitnu pri Slov. Gradci. — (Akademično društvo „Slovenija" a Dun aji ) napravi dne 1. junija izlet v G reifeli- ste in. Program: 1. Odhod z Dunaja v Greiieatein s parnikom ob 61 % z jutra. 2. Ogled Greifensteinskih razvalin. 3. Skupni obed v Kierlingu. 4. Prosta zabava v Klosterneuburgu. 5. Vrnitev z vi«kom na Dunaj. Zbirališče: Karlsteg, nasproti hotelu Metro pole. K udeležbi vabi uljudno odbor Telegrama „Slovenskemu Narodu": Dunaj 28. maja. Gospodska zbornica je brez debate vzprejela v drugem in tretjem branji načrte zakonov, ki so bili danes na dnevnem redu. V delegacijo so voljeni: Be-zceny, baron Ceschi, knez Czartorvski, pl. Czedik, grof Falkenhavn, Fluck, grof Ftlrsten-berg, Goegl, grofa Herberstein, Hubner. opat Kari, grof Latour, grof Montecuculi, Moser, Seilern, knez Thurn in Taxis, grof Traun, grof Widmann knez Windisch-Gratz in grof Wod-zicki; dalje deset namestnikov. Na to se je rešilo celo vrsto peticij v zmislu predlogov komisije, potem je pa ministerski predsednik objavil v imenu cesarja, da je državni zbor odložen. Niš 30. maja. Skupčina je ukrenila ra-dikalca Vaso Ninića in Simo Milosevića zaradi surovih, čast skupčine in države žalečih izjav izključiti za vso dobo zasedanja in naprositi ministra notranjih zadev, da se proti omenjenima poslancema tudi sodnijsko postopa. Zahvala. Podpisani st uBojam v imenu Zgornje Brniške soseske izrekati presrčno zahvalo slavnemu „Graškemu zavarovalnemu društvu44 za poslanih nmn 30 gld., katere smo prejeli v priznanje kot, hrabri gasilci ognja za novo ročno brizgal-nico. Zgornji Brnik, dm'' 26. maja 1884. • I«»sip .It-iiKo. Me t eo ro logično poročilo. Pri Nlotiu i Tujci: dne 28. maja. Bradač z Dunaja. — Dr. Rak iz Maribora. — Canigliaro i/. Trsta. — Couvrant iz Pariza. — Ba-rina iz Benetk. Dr. pl. Pozzi z Dunaja. — Griinhut iz Dunaja. — Latzko iz Budimpešte. — 3 ■ m Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nelio Mo-knna v mm. at "s? a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 73 mm. 733 87««. 73343 mm. -|- 63 C -J- 19 6*0 + 13 6" C si. svz. si. svz. si. svz. megla jas. jas. 000 nm. m "ž? a m 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735-13 m. 73367 «h 734-49mw. + 11 3«C + 194° C 12-8° G ■L szh. si. jzh. si. vzh. obl. d. jas. obl. 6*80 mm. dežja. Srednja temperatura obeb dnij je znašala 13-2° in + 14-59, za 3 1° in 2 0° pod normalom. dne 30. maja t. I. (Izvirno teleirratično poročilo.) Papirna ren a . . . . .... Srebrna renta .... . . Zlata ren ........ 50/« marčna renta........ Akcije narodne banke ...... Kreditne akcije...... . London . ..... . Srebro ........... Napoi.. ........... C. kr. cekini....... Nemške marke ..... 4°/0 državne areeke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. t' , avstr. zlata renta, davka prosta. OgrBka zlata renta 6°/....... 4*1 n n » — .» .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/„ štajersko zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 54/0 . . 100 gld. /.»■liilj. obč. avBtr. i'.' „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pri'ir. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 80 gld BO 81 35 102 — 95 90 w62 f — * 309 30 122 30 t 70«/, A Jt 75 59 rt 75 124 — 172 — * 102 m — n 122 65 92 05 t 88 n 70 104 n 50 115 n 50 122 25 n 108 40 • 107 Ji — f 176 • 50 rt 19 — n 114 25 4 221 — Pri MttliAl: Gradca. — L0wy z Bliih z Dunaja. Umrli so v I jnl>ljililfl : 26. maja: Josip Stenzel, hišni posestnik, 78 let, Rožne ulice št. 25, za oslabljen jem v starosti. V dežel ne j bolnici: 25. maja: Anton Kocmur, delavec, 88 let, za slučajnim poškodovanjem. Poslano. liankltaiis ,,l,eitliii , Wien, Schottenring Nr. 15, izdala je sto strani obsezajočo brošuro (katero pošlje na za h to vanj o zastonj), v katerej so pregledno in popularno ter natanko razložene vse pozicije avstrijskega kurznega lista. Ta brošura jo neobhodni voditelj za vsakega, ki se zanima za avstro-ogersko vrednostne papirje, evropske srečke itd., in ra/jasnuje najrazličnejše načrte žrebanja, o šansab za dobitke, aekiiriteti, amortizaciji, kurznih prernembah, kuponih in davku od u!og in špckulncijskib papirjev, srečk itd., in sploh vse, kar upliva na evrop.ske borze. Delce mora biti vsakemu pravi kompas, kjer potrebuje sveta, pri nakupovanji, prodajanji ali menjanji vrednostnih papirjev, ali pri primerjanji njih kurzov, rentabilitete iu vrednosti, ter je zato trajne vrednosti. Borzni, žrebovalui in finančni list „Leitlia" je gotovo jeden najboljših strokovnjaških listov naše države, ter je že v neštevilnib skušnjah pokazal svojo nezavisnost, odkritosrčnost, resnicoljubje ter toplo zanimanje za privatno občinstvo, ki je navadno brez vsakega vodila, ter bi bilo odveč ga hvaliti. „Leitha" izhaja vzbe svo-jej dosedanjej obilnoj vsebini v povekšanej obliki in pri -naša popolna in avtentična poročila o žrebanji vseh tu- in inozemskih papirjev z navadno skrbnostjo, ravno tako obravnava vse kunne listine srečk, inozemskih in kakeršiuh koli vrednostnih papirjev, v „borznem razgledu" obravnava po-ložaj evropskega trga vrednostnih papirjev jako obširno, dajo informacije, svete in pojasnila v jako obširnej meri, ter prinaša mnogo strokovnjaških spisov o einisjah, zavodih in njih bilan ah, denarnem trgu, inostrannkih borzah, porodila O državnih papirjih, bankinib, transportnih, zavarovalnih in industrijskih društvih, občnih zborih, rentabili-tetne in primerjalno tabele itd. Pretužnega srca naznanjamo vnem prijateljem in znancem žalostno vest, daje ljubljena iiči, oziroma sestra, svakinja in teta, gospica F A ITI, v ponedeljek 26. maja ob 11. uri dopoludne po dolgi in muČM bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Sv. maše zadušnice so bodo brale v farni cerkvi. (363) V Vipavi, dne 27. maja 1884. Josip Bernot, c. kr. davkar, oče. Josip Dolžan, Adalfcertina Dolžan, c. kr. tolegrafič. uradnik, roj. Bernot, svak. Diona Dolžan, uutikicija. Kimi, učiteljica, Jo sipina, sestre. Trgovski pomočnik m priMlajaluico z mt-namim blagom, z najboljšimi spričevali, vspivjme se takoj z ugodnimi pogoji. Prednost imajo oni, ki so popolnem vajeni prodaj«- usu n. Ponudbe pošiljajo naj se na upravništvo „Slovunskegn Naroda«._'___(3.15—1) V c. kr. smodniški tovarni v Kamniku je mrva na travnikih v obsegu od 15 Vi hektarov (goveja mrva) z dvojno košnjo za leto 1884 n.SL prodaj. (3gi -2> BANKHAUS „LEITHA" (Hulnitii), Wien, Schottcnrincj 15, vis-a-vis der Borse. ttBiv tjcrfen»cit an 3cbcrmtuiit (mi' 91«longcn), fo laiiflf ber SSorratti reidjt, nratid unb fJMMCO mtfert • foebtn erfdiiciieiK, libdiit tuiilirinc inl>nU*reirt)e unb intereffaitte ©rodjnrc fammt UiiiUerfrtl^erlofuiifl*< J5 Jtulciitcr o on ©fiteu. 42. ttuflage). »tefe« fiir Kapital, Sparanlage, EfTecten-Speculation, sowie Losbesitzer, Nentirtl uiito q98rfe<3nte*efTcnten. oroic unbttrin« ftu»>Uaiiftcn. 3nftitiUf, 2>\>avta\\en unb Vi-lbittc ntei^ uui;bi'ilt||ciibc unb luictilbrlit'ltclic aUatdien, t>oti juel)r aU :ioo ijcruorragriibcM 3ournolcn beff Jm uno JiiioiaiiDe« 9 aiu'vtenufub ti-jpiodjcit, leltfl aH © j*er~ trener C o m p,a • • VjVI Sbiivd) oUc »»ofiiioneu bni bftivvcidiifdtou 8urS6Iotti«, Oietet fammtl. enro«>iiH«»if" 8of^=3»>icU>loitc (alDljabfo«» STintcn n. CrlnutiTiuineii iib.T •.'Imovttiation, Hnia&I. Efcuritnt u. fficfot ber ofterieirtjifd) uiinar «iilanc»>at>lerc. 43 etontCiLiitcii. SJofr. 0»riiH&eutlnfiiiiiii<«=Obli|tat., '4JfouM>rlefe. •■tfrtorUiUen, ^f"8' iT i2Cfpccte». *»laii«n, ^Itntoeu&cn bet 3n|tmite >e. - 3m •»iuict)(ufie [)\txan niMJfeilen »it bal Ubountmtnt m\ baa beftuutfvriditetf, biUinfie unb r«qqama|te flnancielle, Bttrsen- uud Verlosungsblatt „LEITHA". DaMrlbf, anettonnt atf ltnnorteiijdie* unb BCtstjfttlfiaftCi 3nfoimatlonfl-3ournat. betatlu-t bel ftaiif, Uiiitnufrb unb iOeifmif uon Son&9', Btnlaae« unb SVeculatiuii#t>iUJtereii, unb oerje«d)itet ofle fllc ble Jiiteie (eiinii roiffeiiciuerllKn Btaifirtiten unb (MAefiuiiflen aaf ooltsiuii-tliidiafmdu-m (iJfOtete be« ^anbet« unb bet 3itbitilue. mt\U nelicubfte Snformatiotieti toflenfcel. »amitttltlfl bloft fl. l.sn mit 'UofUurcnbunn. ae sUantftau« „Ceitfta" uoUfUb,tt atlt ui8 Radi emidilanigenjlufttafle, foroie Dtbrefl ^05- i* li r (lic \V i o n e r Borse )u ti nlaft ei» ed en tuic atid) iu aUen © b e c u I a t i o n # f o rm e n, ?)tfimien, Gonjortial«, ImiftfjoUeratlonen, k. eroet unb recU ju Orielnalcttrfeil gegcu mftfiige »cbedung unb getinge ^touifion. _ SrtF" Voi«s«-liiis*»e uul* lVertlipaplcre bi« nuf SDtiterce |ti o\oi „ Blnjen pni urno (oebuftten« u. btouifionflftei) in ntofjeten BettSgen, bia ju 80% br* GutS»trt^t8. f Jzdateli in uredrj ^: Ivan Železni ki r. Lttstuina in tisk „Narodne Tiski