NASA TEMA i GOSPODARSTVO Zobozdravstvo: nikoli več enako? str. 12-13 Štorski Valji odslej avstrijski TV SPORED Jelena Aščić »Tišina družbe je grozljiva« ' STOPI A, ■o ■t lo ■ СЛ im "o -r-Sr- novi tednik V w y * монк* *rb« Mario Galunič Alenka Arko nM . tlramlsu »Dokler bo - ' ____ življenje, je prva liga« bodo teme« g' Tednik za Savinjsko regijo / št. 36/ Leto 75 / 3. september 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Dovolj prostora za mlade glasbenike Prostorska stiska je v nekaterih celjskih šolah velika. Letošnji prvi šolski dan je prinesel olajšanje v Glasbeni šoli Celje, ki je dobila nove prostore v sosednji stavbi na Glavnem trgu. Več kot 800 učencev in dijakov ima skupaj z mentorji boljše pogoje za delo, ob tem pa je pridobila tudi širša skupnost, saj so mladi glasbeniki člani različnih zasedb, ki nas razveseljujejo ob različnih priložnostih. str. 6 INTERVJU KULTURA KRONIKA Marko Drešček, strokovni direktor ZD Celje str. 26-27 Festival Izrekanja je dobro uveljavljen projekt str. 10 Objestni kolesarji: policija ukrepala, kaj pa sodišče? str. 14 SPORED str. 4 2 AKTUALNO ZADETKI »Dokler ne bo zdravnikov dovolj, da se bodo lahko ljudem posvetili na način, da bodo zanje imeli čas, bo medoseb-nega stika manj ali ga sploh ne bo.« Marko Drešček, strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje »Zahvaljujem se vsem na Mestni občini Celje, ki so pomagali izpeljati projekt pridobitve novih prostorov glasbene šole. Mislim, da jih nekaj let ne bomo več prosili za kaka dodatna sredstva, ampak kot veste, zarečenega kruha se največ poje...« Simon Mlakar, ravnatelj Glasbene šole Celje »S tem nazivom sem dobila priložnost in nalogo, da doma in v tujini zastopam ter predstavljam slovenske hmeljarje in slovenski hmelj. A tudi svojo družino, ki se že več generacij ukvarja s hmeljarstvom.« Janja Žagar, hmeljska princesa »Najtežje se mi je na poti zdelo sprejeti bolečino. Podobno je tudi sicer v življenju. Treba se je zahvaliti zanjo in jo preobraziti v svojo moč.« Sabrina Zavšek, pevka, učiteljica petja, popotnica »Zame to ni poraz. Moramo se še naprej boriti, ostajamo v igri za uvrstitev v evropsko ligo. S trudom smo izpisali uspešno zgodbo, kar so prepoznali tudi številni navijači. Glave gor.« Miloš Rovšnik, predsednik NK Celje po porazu z Moldejem ČETRTEK PETEK 26 11 SOBOTA NEDELJA 28 12 27 14 o СЛ Zbiranje otrok na prvi šolski dan v III. OŠ CELJE - V primeru okužbe posamezen razred v karanteno Kljub omejitvam čim bolj neokrnjena pouk in varstvo V šolske klopi devetih celjskih javnih osnovnih šol je na prvi šolski dan sedlo 4.193 otrok, od tega 458 prvošolcev. Prag celjskih javnih vrtcev je prvega septembra prestopilo 1.668 otrok, od tega 262 novincev. Tako v šolah kot v vrtcih se trudijo, da kljub vsem omejitvam zaradi preprečevanja koronavirusa otrokom omogočajo čim manj okrnjen pouk in čim bolj nemoteno varstvo. TINA STRMCNIK Ravnatelji celjskih osnovnih šol so enotni, da je kljub vsem priporočilom zaradi preprečevanja koronavirusa pouk v šoli vseeno boljša možnost kot šola na daljavo. Vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol Jože Berk je povedal, da se v šolah trudijo, da kljub omejitvam učencem zagotavljajo čim več dejavnosti, ki bi jih sicer imeli v normalnih okoliščinah. Cilj je, da imajo učenci čim bolj neokrnjen program dela. Dejal je, da v osnovnih šolah v največji možni meri pri izvajanju dejavnosti upoštevajo predpisane higienske in varnostne ukrepe. »Upam, da učenci ne bodo prikrajšani za večino dejavnosti, res pa je, da izvedba ne more biti takšna kot sicer. Če že bodo za kaj prikrajšani, bodo to pristni medsebojni stiki, druženje in ostale socialne komponente, ki so sicer zelo pomembne. Žal je tako, takšna je naša resničnost.« Dodal je, da je stike med učenci nemogoče preprečiti, kljub temu da je pouk praviloma v matičnih učilnicah. Združevanje učencev pri določenih delih programa, kot so izbirni predmeti, podaljšano bivanje ali učne skupine, je neizogibno in pravzaprav tudi ni prepovedano. Pomembno je, da je stikov čim manj in da šole zagotavljajo tako imenovano sledljivost. Če bo prišlo do okužbe, bodo tako v karanteni posamezni oddelki. Berk je še ocenil, da je zadnja okrožnica pristojnega ministrstva prinesla nekatera bolj življenjska navodila, kar zadeva šolo v naravi in prevoze na dejavnosti izven šole. Šole tako lahko ob upoštevanju predpisov spet načrtujejo omenjene dejavnosti. Kako bo v vrtcih? Celjske javne vrtce je prvega septembra prestopilo 1.668 otrok, od tega 262 novincev. Vodja aktiva ravnateljev celjskih vrtcev Irena Hren je pozvala, naj bodo starši še posebej odgovorni in v vrtec vozijo le zdrave otroke, čeprav se zaveda, da z njimi ne morejo ostati doma ob vsakem najmanjšem prehladu. »Jeseni imajo predšolski otroci številna prehladna obolenja. Strokovni delavci bodo imeli zelo veliko odgovornost, da bodo znali presoditi, kdaj bo otrokovo zdravstveno stanje ustrezno za obiskovanje vrtca in kdaj ne.« V vrtcih se trudijo slediti higienskim ukrepom, prizadevajo si za čim manjše mešanje otrok. »Socialnih stikov v vrtcu med otroki ne moremo preprečevati, prav tako ne med otroki in med zaposlenimi. V predšolskem obdobju otroci potrebujejo stik in tolažbo, v vrtcu izvajamo tudi nego,« je poudarila. In dodala, da se zaposleni trudijo, da kljub ukrepom delo v vrtcu organizirajo čim manj stresno. Izvajanje vzgojno-izobra-ževalnega programa bodo v celjskih vrtcih čez leto prilagajali epidemiološkim razmeram v okolju, od njih bo odvisno tudi, ali bodo lahko v program dela vključevali dejavnosti, ki jih sicer vključujejo v izvedbeni načrt vrtca. Uvajanju novincev ob sodelovanju staršev se ne bodo odpovedali. »Uvajanje je prvi prehod otrok od družine v novo okolje in je za otroke stresno. Še veliko bolj stresno bi bilo, če bi morali otroci že prvi dan v vrtcu ostati brez prisotnosti staršev. Tudi slednji imajo takrat veliko pomislekov in dilem,« je dejala. Bo pa uvajanje izvedeno v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kljub temu da bo izvedba šolskega leta v vrtcih zahtevna, so ravnatelji veseli, da vrtci ostajajo odprti. Vključenost predšolskih otrok v sistem vzgoje in izobraževanja je namreč po njihovem prepričanju potrebna in pomembna. Vsi trije javni celjski vrtci imajo sicer še nekaj prostih mest, in sicer tako v oddelkih prvega kot tudi drugega starostnega obdobja. Foto: SHERPA Nadaljevanje sanacije zemljine pri vrtcih Projekt sanacije zemljine v celjskih javnih vrtcih se nadaljuje. Jeseni bodo sanacijo zemljine začeli v enoti Center, ki je del Vrtca Tončke Čečeve, in na igrišču na Savinjskem nabrežju. MOC je že pred časom poskrbela za sanacijo zemljine na igriščih enot Hudinja in Aljažev hrib, ki delujeta pod okriljem Vrtca Tončke Čečeve. Sanacijo je nato prevzelo ministrstvo za okolje in prostor. Lani je izbran izvajalec zemljino menjal na otroških igriščih v enoti Mavrica, ki sodi pod okrilje Vrtca Anice Černejeve, in v enoti Ringa Raja, ki sodi k Vrtcu Zarja. Med letošnjimi poletnimi poči- tnicami je zemljino menjal na igriščih v enotah Mehurček in Živ žav, ki sta del Vrtca Zarja. Jeseni bodo sanacijo zemljine začeli v enoti Center, ki je del Vrtca Tončke Čečeve, in na igrišču na Savinjskem nabrežju. V prihodnjih letih se bo ministrstvo lotilo še sanacije zemljine pri ostalih celjskih vrtcih. AKTUALNO 3 Nove obljube o prizidku Gradnja prizidka, ki bi rešil prostorsko stisko Osnovne šole Hudinja, se je zaradi epidemioloških in finančnih razmer še zamaknila. Njen začetek je zdaj predviden za konec letošnjega leta, dokončanje prizidka je predvideno za leto 2021. Podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek je pojasnila, da je občina denar za gradnjo prizidka predvidela v proračunu, saj se zaveda pomanjkanja prostora v tamkajšnji osnovni šoli, vendar je razpis za izbiro izvajalca spomladi prekinila. »Za prekinitev smo se odločili zaradi krize in finančne situacije, v kateri smo se znašli zaradi koronavirusa, odvisni smo bili tudi od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Verjamem, da bomo razpis spet objavili v letošnjem koledarskem letu.« Dodala je, da občina pričakuje sofinanciranje na razpisu, ki ga za naložbe v osnovnošolske stavbe razpisuje omenjeno ministrstvo. Brez pomoči države bo občina, ki je že pridobila projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, težko zagotovila denar za izvedbo naložbe, ocenjene na 1,9 milijona evrov. Ravnatelj Osnovne šole Hudinja Jože Berk je vesel, da se dejavnosti, povezane z gradnjo, nadaljujejo. Prepričan je, da se nadaljevanja projekta še bolj veselijo učenci, zaposleni v šoli in starši. »Časovni zamik me seveda skrbi. Gradnja se odlaga iz leta v leto. Vsi vpleteni nove prostore težko pričakujemo, ker jih nujno potrebujemo. Vendar obljubi župana MOC Bojana Šrota, ki je staršem gradnjo prizidka zagotovil, verjamem. Prav tako verjamem besedam podžupanje. Želim si, da bi se težko pričakovana gradnja začela v najkrajšem možnem času.« Mestna občina Celje je sicer med poletnimi počitnicah v osnovnošolskih stavbah s pomočjo izbranih izvajalcev izvedla manjša investicijska dela, za katera je odštela približno 95 tisoč evrov. Nekateri vrtci so bili med poletnimi počitnicami deležni menjave dotrajanega pohištva, opreme in igral ter večjih vzdrževalnih del. Med večje naložbe sodi obnova centralne kuhinje v enoti Gaberje, ki je del Vrtca Tončke Čečeve. Omenjena naložba je bila vredna malo manj kot 280 tisoč evrov z DDV. Poskrbeli za številne izboljšave ŠENTJUR - V občini letos šolo obiskuje 1.846 otrok, od tega 196 prvošolcev. Skupno število vseh učencev šol v zadnjem desetletju še vedno narašča, so sporočili iz tamkajšnje občine. 760 otrok obiskuje enajst enot Vrtca Šentjur, 162 je novincev. Občina Šentjur si prizadeva za ustvarjanje dobrih pogojev za učinkovito delovanje predšolske in šolske vzgoje. Med večje finančne zalogaje sodijo obnova kuhinje v OŠ Dramlje, nakup nove kuhinjske opreme ter gradnja prizidka. Naložba je vredna 314 tisoč evrov brez DDV. Naložb so bili deležne tudi druge osnovne šole. V OŠ Franja Malgaja Šentjur so hodnik preuredili v kabinet. Tam so uredili še tlak dveh učilnic. V OŠ Blaža Kocena Ponikva so izvajalci delno obnovili fasado. V POŠ Kalobje so obnovili sanitarije, obnovili so tudi stavbo POŠ Prevorje. Občina je sodelovala pri nakupu informacij-sko-komunikacijske opreme v vseh šolah ter pri zagotovitvi brezžičnega omrežja. Letos je v proračunu občine za področje šolstva skupno namenjenih skoraj šest odstotkov vseh prihodkov, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi. V prvih dneh novega šolskega leta posebno pozornost posvečajo varnosti v prometu. V središčih, kjer so šole in podružnice, je vzpostavljenih tudi deset varnih točk, kamor se lahko otroci zatečejo, če se na poti v šolo ali iz nje znajdejo v stiski in potrebujejo pomoč odraslih. Varna točka v Dramljah je trgovina Kea. V Šentjurju so takšne točke knjižnica, mladinski center in policijska postaja. Na Kalobju bodo otrokom pomagali v Gostilni Erjavec, na Prevorju v Kava baru Jasmin, na Ponikvi v kmetijski zadrugi. V Gorici pri Slivnici se lahko otroci po pomoč zatečejo v Gostilno Lesjak, v Loki pri Žusmu v Tim Bar in na Planini pri Sevnici v trgovino Kea. Boljši pogoji za varstvo na Planini Rednega vzdrževanja je deležnih tudi vseh enajst enot Vrtca Šentjur, za kar denar prav tako namenja Občina Šentjur. Med poletnimi počitnicami je bila tokrat obsežnejše obnove deležna enota na Planini pri Sevnici, ki letos obeležuje 40 let delovanja. Omenjena enota je bila pred dvema letoma energetsko obnovljena, zdaj so izvajalci obnovili sanitarije, razsvetljavo, menjali so notranje stavbno pohištvo. Prostore, kjer je varstvo otrok, so prepleskali in zamenjali talne obloge. V igralnice so napeljali internetno povezavo, luči so zamenjali z varčnejšimi led svetili, zamenjali so pohištvo v garderobi in v enoti uredili ustrezno prezračevanje. Enoto Planina je v minulem šolskem letu obiskovalo 54 otrok. Starši nekaterih so varstvo zanje potrebovali tudi med obnovo, ko je bila enota zaprta. Vrtec je varstvo za njihove otroke omogočil v enoti Hruševec, kjer so bile z njimi njihove vzgojiteljice. Za to so se odločili starši šestih otrok, je pojasnila ravnateljica Elizabeta Jelen. Sicer je v posameznih enotah Vrtca Šentjur še nekaj prostih mest. Nekaj otrok bo starostni pogoj za vpis izpolnilo šele v septembru in so trenutno še na čakalni listi. TS Prvič prvi šolski dan Prvi vstop otroka v šolo je tako zanj kot za starše velika in pomembna prelomnica. Da ga lahko v polni meri užijejo otroci in starši, je poskrbela tudi država, ko je staršem prvošolcev zakonsko odobrila dela prost dan. Letos prvič za vse. In letos prvič smo se verjetno vsi, otroci, starši in ves učiteljski zbor, v šolo podali s precej mešanimi občutki. Ti so predvsem posledica nenehnega spreminjanja navodil in neživljenjskih priporočil, ki smo jim bili priča zadnje mesece. Starejša hčerka je šolski prag prestopila pred štirimi leti in upam si reči, da mi šolski sistem ni povsem tuj. Tudi vse neprijetnosti, ki jih prinaša, ne. A priznam, da me je bilo letošnjega začetka šolskega leta, ko je med šolarje prestopil sin, veliko bolj strah. Predvsem tega, da se LEA KOMERIČKI KOTNIK bomo novonastalih razmer, ki nam jih narekuje spoznavanje novega koronavirusa, ustrašili odrasli. Da bomo zaradi lastnega strahu pred neznanim vse frustracije prenesli na otroke. Na male ljudi, ki kot spužve vpijajo tako znanje kot tudi čustva. Šestletniki bi se morali še vedno predvsem igrati in tako razvijati talente, ki jih nosijo v sebi. Prav vsi. Ko smo pred leti uvedli devetletko, smo jih »oropa- li« za leto dni sproščenega raziskovanja. Čeprav se je sprva govorilo, da je prvi razred podaljšek vrtca, da je nekakšna »mala šola«, vsi, ki smo skupaj z otroki že prehodili prvi razred de-vetletke, vemo, da temu ni tako. In letos bo sproščenega raziskovanja še toliko manj. Zadnjih šest let smo otroke učili, kako pomembno je sodelovanje, kako pomembno in prav je prijatelju pomagati, ko se znajde v težavah. Kako lepo in prav je sošolcu posoditi šolske potrebščine, če jih kdaj pozabi doma. Učili smo jih, da je prav deliti. Danes vse to ni več zaželeno. Starši in otroci smo pred vstopom v šolo med drugim dobili navodilo, da si otroci potrebščin ne smejo posojati in izmenjevati. Se zavedam, da ideja ni zrasla na zelniku ravnateljev in učiteljev, temveč je vzklila v kakšnem temnem pisarniškem kotu enega od številnih uradov, kjer te dni pišejo priporočila. Takšna, ki bodo varovala naše zdravje. Žal bo ob tem trpela naša človeškost. Šolski sistem se že nekaj časa ruši, tudi zaradi tega, ker se danes na izobraževanje spoznamo vsi. Starši bi včasih radi bili učitelji in ravnatelji obenem, na svojo prvotno vlogo in nalogo pa pogosto pozabijo. Sedaj imamo vsi priložnost, da se izkažemo. Vsak na svojem področju. Morda bodo tako lahko vodstva šol bolj sproščeno udejanjala priporočila v praksi. Kako življenjska bodo ta neživljenjska priporočila, je nenazadnje odvisno od vseh nas. Predvsem pa bosta v tem šolskem letu, kot je nedavno zapisala novinarska kolegica, največ šteli zdrava pamet in odgovornost. Več učencev, a manj prvošolcev kot lani VELENJE - Kljub številnim negotovostim so se šole in ostali varstveno-izobraževalni sistemi v Šaleški dolini dobro pripravili na novo šolsko leto, ki se je začelo s številnimi prilagoditvami. Kljub vsemu so ravnatelji velenjskih šol prepričani, da pri poučevanju posebnih težav ne bo, seveda če se ne bo bistveno poslabšala trenutna epidemiološka varnostna ocena. Osnovne šole v Mestni občini Velenje (MOV) bo v šolskem letu 2020/21 obiskovalo 3.212 učencev, kar je 57 več kot v prejšnjem šolskem letu. Število prvošolcev je letos nekoliko manjše, šolski prag bo 1. septembra prvič prestopilo 369 otrok. Največ otrok bo letos v občini Velenje v Osnovni šoli Gorica - 604. V občini Šoštanj bo v šoli 749 učencev, od tega 65 prvošolcev, v občini Šmartno ob Paki bo 321 učencev, od tega 30 prvošolcev. V Vrtec Velenje je letos vpisanih 1.415 otrok, kar je pet manj kot lani. Ti otroci bodo razporejeni v 87 oddelkov. Število oddelkov bo tako od 1. septembra večje za tri oddelke v primerjavi z začetkom lanskega šolskega leta. V novem šolskem letu so v vrtec sprejeti vsi otroci. V oddelkih še ostaja nekaj prostih mest, v katere bodo lahko starši otroke vključili tudi med letom. LKK Toča, velika kot jajce Hudo neurje z močnim vetrom in s točo je v nedeljo prizadelo tudi nekatere kraje v regiji. Pravo razdejanje je pustilo v občinah Radeče, Laško, Šentjur, Dobje, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina. Veter je podiral drevesa in odkrival strehe, toča je uničevala strehe stavb, poškodovala je avtomobile, polja s pridelki so v nekaterih delih povsem uničena. V Radečah je deset minut padala toča, velika kot jajce. Neurje je odkrilo približno 50 hiš. Na terenu so bili vsa gasilska društva, pripadniki civilne zaščite in komunalne službe. Kolikšna je škoda, v občini še ocenjujejo. Največja je na stavbah, poškodovanih je bilo kakšnih 500 avtomobilov in več hektarov poljščin. Silovito neurje s točo, debelo kot jajce, je v nedeljo zajelo tudi okolico Zidanega Mosta in ostalega dela občine Laško. Zaradi poškodovanega elektrodaljnovoda so zvečer brez električne energije ostali prebivalci na območju Jurkloštra. Hudo uro so imeli tudi v občinah Šentjur, Dobje, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina. Na pokopališču v Kristan Vrhu je poškodovana mrliška vežica, podrtih je več spomenikov. NT, foto: FB 4 GOSPODARSTVO Družba Rudolf Weinberger Holding odkupila več kot 90-odstotni lastniški delež štorske livarne Štorski Valji odslej avstrijski Kar se je že nekaj mesecev šušljalo v poslovni in tudi širši javnosti, je pred približno tednom postalo uradno. Od 24. avgusta je v sodni register celjskega okrožnega sodišča kot nova večinska lastnica Valjev vpisana avstrijska družba Rudolf Weinberger Holding. Od Elements skladov, Petrola in družbe DPDS je odkupila približno 92 odstotkov štorskega podjetja, ki so ga po gospodarski krizi leta 2008 pestile hude finančne težave. Rudolf Weinberger Holding, ki deluje v okolici Salzburga, že ima eno valjarno -Eisenwerk Sulzau-Werfen. Ta je po obsegu proizvodnje in prihodkov nekajkrat večja od Valjev ter sodi med vodilne svetovne proizvajalce visokotehnoloških jeklenih valjev. JANJA INTIHAR Da bodo Valji prej ali slej končali v rokah tujega strateškega lastnika, je bilo jasno že leta 2017, ko je ljubljanska investicijska družba Elements skladi, katere lastnik ima sedež na Cipru, odkupila terjatve, ki so jih do štorskega podjetja imele NLB, Heta, SID banka in Republika Slovenija. Šlo je za 12 milijonov evrov dolga. Večino dolga so si Valji nakopali z najemom visokih posojil za posodobitev proizvodnje, kar je bila največja naložba v zgodovini podjetja. Ko se je začela gospodarska kriza, Valji niso mogli več odplačevati posojil in so se znašli v hudih finančnih težavah, ki so se začele razreševati šele s prihodom Elements skladov. Ljubljanska družba je del odkupljenih terjatev pretvorila v kapital in z dokapitaliza-cijo v višini 4,1 milijona evrov postala malo več kot 53-od-stotna lastnica Valjev. Deleži ostalih lastnikov so se takrat več kot prepolovili. Družbi Valji Group, ki je prej imela skoraj 64-odstotni delež in je bila v lasti družine Štrlekar, je na primer ostalo le še 30 odstotkov podjetja. Preostale terjatve, ki leta 2017 niso bile pretvorjene v kapital, bi Valji svojemu novemu večinskemu lastniku morali poravnavati po obrokih do leta 2024. Ker dolga niso odplačevali, poleg tega se je povečevala izguba podjetja, so Elements skladi predlagali prisilno poravnavo. Ta se je novembra lani končala tako, da so upniki malo več kot 12 milijonov evrov svojih zavarovanih in navadnih terjatev pretvorili v kapital. Elements skladi kot največji upnik so s tem svoj lastniški delež v Valjih še povečali. Za pretvorbo terjatev v lastniške deleže sta se med drugim odločila tudi Petrol in Kovintrade, zaradi konverzije terjatev so se lastniška razmerja zelo spremenila, saj so prejšnjim manjšim lastnikom Valjev ostali zelo skromni deleži. Od podjetja so se morali posloviti Valji Group in dolgoletni direktor Ivan Štrlekar. Letos spet dobiček Zaradi prisilne poravnave in tudi odločenosti večinskih lastnikov, da bodo podjetje končno »spravili v red«, se je že lani finančna slika Valjev izboljšala. Podjetje je ustvarilo 22,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je bilo 28 odstotkov več kot leta 2018, čisto izgubo je s predlanskih 11,8 milijona evrov zmanjšalo na malo več kot dva milijona evrov. Letos so kljub pandemiji, ki je močno ovirala njihovo poslovanje, Valji v prvem polletju ustvarili 14 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje ter poslovali z dobičkom. Znašal je 365 tisoč evrov. Dobro jim kaže tudi v drugem polletju, saj imajo knjigo naročil polno do konca leta. Valji okrepili položaj Avstrijcev na trgu Rudolf Weinberger Holding oziroma njegova družba Eisenwerk Sulzau-Werfen (ESW) sodi med vodilne proizvajalce valjev v svetu. Njegovi začetki segajo v leto 1770, zadnjih 120 let je v lasti družine Weinberger. ESW na leto izdela 2.200 visokotehnoloških jeklenih valjev (štorska družba jih izdela 800), lani so njegovi prihodki znašali približno 80 milijonov evrov. Kot so za eno od avstrijskih poslovnih spletnih strani zapisali vodilni iz ESW, se je z nakupom Valjev položaj Ru- ze 20 let ohranjamo^ čisto voqop za prihodnje rodove Nova lastnica Valjev, avstrijska družba Rudolf Weinberger Holding, napoveduje, da bo v Štorah izboljšala produktivnost ter povečala proizvodnjo in prodajo. dolf Weinberger Holdinga na svetovnem trgu okrepil. Podjetje iz Štor ima zlasti dober položaj v Rusiji in Turčiji, kar bodo v prihodnje novi lastniki še bolj izkoristili, izboljšali bodo produktivnost ter povečali proizvodnjo in prodajo. Avstrijci tudi pravijo, da želijo zagotoviti dolgoročen uspešen razvoj Valjev ter med svojima obema proizvajalcema valjev ustvariti sinergijo na področju nabave in raziskav. Prav tako zagotavljajo, da njihov lastniški vstop pomeni večjo varnost in tudi boljšo prihodnost za poslovne partnerje Valjev. Kot še navajajo, bosta obe podjetji najprej na trgu delovali neodvisno, z lastnima blagovnima znamkama. Napovedi sindikalistov zadržane Kaj jih čaka z novim lastnikom, se v Valjih te dni sprašuje tudi približno 200 zaposlenih. Več bo morda znano že konec tega tedna, ko se bodo njihovi sindikalni predstavniki srečali z vodstvom podjetja, ki ga trenutno sestavljajo direktorja Robert Močnik in Kristijan Goručan ter prokurist Bojan Bevc. Goručan je v podjetje prišel šele pred kratkim. Do julija je bil pri Pošti Slovenija zaposlen kot direktor računovodstva in financ, pred leti je tako kot Bevc delal tudi v Steklarni Rogaška. Sekretar območnega sindikata Skei Mirko Hirci je v napovedih oziroma predvidevanjih, kaj čaka zaposlene, zelo zadržan. »Ne vem, kako bo. Vsekakor bo novi lastnik bolj neizprosen od dosedanjega. Upam, da mu ne bo šlo samo za dobiček, da bi si čim prej povrnil kupnino, ki jo je plačal za Valje,« pravi Hirci, ki je sicer zadovoljen, da je štorsko podjetje končno dobilo strateškega lastnika. Ob tem poudarja, da je dose- danja večinska lastnica, to je družba Elements skladi, do zaposlenih in njihovih sindikalnih predstavnikov imela korekten in pošten odnos. »Skupaj smo uspešno reševali vse težave, podjetje je začelo posodabljati proizvodnjo in tudi poskrbelo, da so garderobe in drugi prostori, ki jih uporabljajo delavci, končno postali dostojni. Da je res poskrbelo za zaposlene, med drugim priča tudi to, da smo letos z vodstvom podjetja brez težav podaljšali veljavnost podjetniške kolektivne pogodbe še za dve leti,« našteva Mirko Hirci. Foto: arhiv NT (SHERPA) Unior ob polletju v rdečih številkah PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Pandemija novega koronavirusa je močno zarezala v poslovanje zreškega Uniorja. Njegovi prihodki so se v prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšali za malo manj kot 33 milijonov evrov. Znašali so 59 milijonov evrov. Podjetje je zabeležilo 5,3 milijona evrov čiste izgube, lani ob polletju je imelo 5,3 milijona evrov čistega dobička. V svojem poročilu o poslovanju v prvih letošnjih šestih mesecih vodstvo Uniorja navaja, da so zaradi delnega zaprtja števnih proizvodnih obratov in podjetij v avtomobilski industriji, od katere je odvisen pretežni del njihove proizvodnje, že sredi marca drastično upadla naročila. Zato so bili v podjetju prisiljeni zmanjšati obseg proizvodnje ter več kot polovico zaposlenih poslati domov na čakanje na delo. V prvem četrtletju so zabeležili 14-odstotni upad čistih prihodkov od prodaje, v drugem četrtletju je bilo še slabše, saj je bil aprila padec prihodkov v primerjavi z enakim lanskim mesecem 71-odstoten, maja 52-od- stoten, junija je bilo čistih prihodkov manj za 43 odstotkov. Zaradi postopnega oživljanja gospodarstva in tudi avtomobilske industrije se je julija poslovanje Uniorja že začelo izboljševati. Prihodki so bili v primerjavi z enakim lanskim mesecem nižji za »le« 23 odstotkov, tudi na čakanju je bilo manj ljudi. Aprila je v Uniorju doma ostalo 930 delavcev, maja je bilo še slabše, saj je bilo brez dela 1.083 ljudi, junija je bilo doma 883 delavcev, julija pa samo še 377, kar je najbrž dober znak, da v podjetje spet prihajajo naročila. Po sedmih mesecih poslovanja Unior za lanskim obsegom prihodkov od prodaje zaostaja za 34 odstotkov. Glede na trenutne napovedi in naročila vodstvo podjetja ocenjuje, da bo letošnja prodaja nižja od lanske za 25 odstotkov. To pomeni, da bo Unior namesto predvidenih 175 milijonov evrov ustvaril 131 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Vodstvo tudi ocenjuje, da bo ob koncu leta izguba znašala približno 5,2 milijona evrov. Rdeče številke bi bile še višje, če v podjetju takoj, ko se je začela kriza, ne bi uvedli številnih ukrepov za znižanje stroškov in če ne bi bili deležni državne pomoči. Zaradi ukrepov, ki so jih uvedli sami, bodo namreč v Uniorju do konca leta prihranili 5,5 milijona evrov, državna podpora za sofinanciranje stroškov dela za zaposlene na čakanju ter povračilo prispevkov pa naj bi skupaj znašala 5,1 milijona evrov. JI Kljub velikim težavam v zreškem podjetju niso odpuščali in takšne namere naj ne bi imeli niti v prihodnjih mesecih. Rešuje jih ukrep države o sofinanciranju plač delavcev na začasnem čakanju. Aprila je doma ostalo 930 delavcev, kar je približno polovica vseh zaposlenih, maja je bilo še slabše, saj je bilo brez dela 1.083 ljudi, junija je bilo doma 883 delavcev, julija pa »le« 377, kar je dober znak, da v podjetje spet prihajajo naročila. GOSPODARSTVO 5 Vlada z župani in razvojnimi agencijami o črpanju evropskih sredstev Na katere EU-projekte računa Savinjska regija? Kako počrpati približno 12 milijard evrov evropskega denarja, ki ga bo Slovenija imela na voljo v novi finančni perspektivi (2020-2027) v skladu za okrevanje ter krepitev odpornosti po pandemiji in v okviru neporabljenih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi? O tem se je nedavno na Brdu pri Kranju vlada pogovarjala z župani in direktorji razvojnih agencij ter z drugimi udeleženci, ki snujejo evropske projekte, da bi našli mesto v operativnem programu naše države. Ta program je namreč temelj za črpanje evropskih sredstev. Po tem srečanju smo se pozanimali, s kakšnimi projekti bo kandidirala Savinjska regija in na koliko evropskega denarja lahko računa? ROBERT GORJANC »Že kar nekaj let župani vseh slovenskih občin nismo bili povabljeni na pogovor z aktualnim predsednikom vlade. Zato nas je to povabilo še toliko bolj razveselilo. S tem je vlada pokazala, da želi dialog z občinami pri oblikovanju razvojnih projektov za naslednjo finančno perspektivo 2021-2027. Menim, da je bil posvet konstruktiven,« je povedal Branko Kidrič, predsednik sveta Savinjske regije in župan Občine Rogaška Slatina. Kot je še dodal, o načinu porabe 12 milijard evrov, ki jih bo imela Slovenija na razpolago do leta 2030 (črpanje je namreč mogoče še tri leta po koncu finančne perspektive), zaenkrat še ni mogoče govoriti, saj mora vlada najprej pripraviti izhodišča za pogajanja z Evropsko unijo in določiti prednostne naloge. »Ko bodo znana področja porabe sredstev, bo možno tudi oblikovati enega ali dva operativna programa, ki bosta določila načrt porabe Mag. Branko Kidrič (Foto: Andraž Purg - GrupA) evropskih sredstev. Na osnovi operativnega programa se bo začela priprava regionalnih razvojnih programov po posameznih statističnih regijah. Dokler vlada ne bo določila prednostne porabe sredstev iz sklada za okrevanje, tudi ni mogoče definirati, koliko sredstev bi dobila Savinjska regija oziroma občine v njej in na kakšen način bi lahko do njih prišla. Po zdaj znanih podatkih naj bi bil ta okvir znan do oktobra letos,« je še pojasnil Branko Kidrič. Znano je že, da je vlada za Slovenijo izpogajala več sredstev, kot je bilo prvotno mogoče pričakovati. Za vzhodno ko-hezijsko regijo bo na razpolago 1,5 milijarde evrov, projekte bo možno sofinancirati v višini 85 odstotkov, ter za zahodno kohezijsko regijo 0,5 milijarde evrov z možnostjo sofinanciranja 40 odstotkov. Za krepitev zdravstva, oskrbo starejših, delo mladih ... Iva Zorenč, direktorica Razvojne agencije Savinjske regije (RASR), je povedala, da je možnosti za črpanje evropskega denarja v naslednji perspektivi veliko. »Predvsem pri podpori strukturnim reformam in javnim naložbam, ki so bistvene za dolgoročno okrevanje, ter v okviru programov zelene in digitalne preobrazbe. Evropska sredstva so predvidena tudi za zagotavljanja naložbenih podpor in obratnega kapitala za mala in srednja podjetja.« Naša sogovornica je podrobneje pojasnila finančne mehanizme, ki bodo v naslednjem obdobju v Sloveniji in Savinjski regiji (SR) na voljo za črpanje evropskega denarja. Pri tem je navedla, da ima Slovenija in v okviru tega SR na voljo še 1,8 milijarde evrov iz operativnega programa 2014-2020 ter 312 milijonov evrov REACT-EU kot odziv na covid-19 za že prej omenjene programe. Skrajni rok za črpanje teh sredstev je december 2023. Drugi vzvod je novo financiranje za obdobje 2021-2024 za okrevanje po pandemiji, imenovan Next Generation EU v višini 5,4 milijarde evrov. V okviru tega so oblikovani Sklad za okrevanje in odpornost (RRF), Naravni viri in okolje, iz katerega so predvidena sredstva za razvoj podeželja, in Sklad za pravičen prehod (JTF), namenjen hitrejšemu prehodu na podnebno nevtralnost. Skrajni rok za porabo Iva Zorenč, direktorica RASR (Foto: osebni arhiv) sredstev iz tega vira je december 2026. Zanimalo nas je še, kako srečanje z vlado na Brdu ocenjujejo v Mestni občini Celje. V njenem v imenu se je dogodka udeležila podžupanja Breda Arnšek. »Vlada je bila resnično zelo uspešna pri pogajanjih za pridobitev evropskih sredstev. V občini smo pripravili seznam 60 potencialnih projektov, ki jih bomo prijavili na področju okoljske infrastrukture, trajnostne mobilnosti, digitalizacije ... Računamo tudi na sredstva iz sklada za okrevanje po pandemiji,« so zapisali v celjski občini. Tretji vzvod so sredstva novega operativnega programa 2021-2027 v skupnem znesku 4,6 milijarde evrov, ki so namenjeni Sloveniji. »Naši prednostni cilji so digitalna in zelena preobrazba, ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest za mlade, ureditev dolgotrajne oskrbe in krepitev domske oskrbe za starostnike, dvig življenjskega standarda prebivalcev regije in zmanjševanje razvojnih razlik med regijami. Prednostno nameravamo v potrditev predlagati projekte, za katere je projektna dokumentacija že pripravljena in jih je možno začeti izvajati v najkrajšem možnem času,« je še pojasnila Iva Zorenč, direktorica RASR. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Končan pilotni projekt za pomoč otrokom s posebnimi potrebami TATJANA CVIRN Projekt je bil vreden več kot 550 tisoč evrov, ki sta jih zagotovila Evropski socialni sklad in ministrstvo za izobraževanje. Vodja projekta je bila specialna pedagoginja v OŠ Glazija Celje Sabina Korošec Zavšek. »S pilotnim projektom naj bi postavili temelje in standarde prihodnjega strokovnega centra kot sistemizirane oblike pomoči otrokom s posebnimi potrebami. Pri tem naj bi ugotovili, koliko šol in vrtcev ter otrok in družin potrebuje podporne storitve in s kakšnimi pristopi lahko podpremo integracijo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.« Ob koncu projekta so sicer na voljo številni podatki. Zaključno ovrednotenje bo pokazalo, kaj je bilo dobro in kaj bi bilo treba spremeniti, če bi bil projekt osnova za nastanek strokovnega centra. A kot kaže, ga Sabina Korošec Zavšek za zdaj ni na vidiku, čeprav se o njem govori že več let. V nekaterih večjih mestih v Sloveniji delujejo svetovalni centri, ki jih financirajo občine. »Veliko truda in denarja je bilo vloženega v ta projekt. Upamo, da bo enkrat takšen center na Celjskem le zaživel in da bodo starši imeli možnost dobiti brezplačno pomoč za svojega otroka in zase,« pravi vodja projekta. Na uradnem zaključku projekta pred dnevi v Pokrajinskem muzeju Celje so sodelujoči udeležencem predstavili opravljeno delo. Izkušnje so pokazale, kako nujna je tovrstna pomoč za otroke s posebnimi potrebami, saj je zanima- nje preseglo zmogljivosti. »Iz štirih zavodov smo bili sodelujoči le deloma zaposleni pri projektu, vsi skupaj za malo več kot dva človeka. Sicer pa je veliko učiteljev delalo prostovoljno. Sodelovalo je tudi nekaj zunanjih sodelavcev.« Štirje stebri Projekt je imel štiri stebre. Prvi je zajemal diagnostiko otrok, izvajali so jo specialni pedagogi, psihologi, logopedi ... in s tem pospešili postopke usmerjanja. Drugi steber projekta je predstavljalo svetovanje, ki je omogočalo terapevtsko pomoč otrokom, svetovanje staršem in vrtcem ter šolam, predavanja in delavnice, na katerih je v času projekta sodelovalo več kot štiri tisoč staršev in strokovnih delavcev. Izdelava, nakup in izposoja didaktičnih pripomočkov so predstavljali tretji steber. »Vse šole smo sodobno opremile senzorne sobe in kupile razne pripomočke, didaktični material, gradiva. Okvirno smo za to porabile 160 tisoč evrov.« Četrti steber je pomenil razvoj strokovnega dela, saj so lahko na kakovostnih izobraževanjih sodelovali vsi strokovni delavci, ki so bili zaposleni v projektu. V okviru tega stebra sta nastala tudi priročnik in prispevek na mednarodni konferenci. »Z upanjem, da bomo vsaj del aktivnosti lahko nadaljevali, zremo v novo šolsko leto,« pravi Sabina Korošec Zavšek. Strokovnega centra še ni na vidiku Do konca meseca se bo končal pilotni projekt Strokovni center VSI, ki je zaživel aprila 2017 kot del mreže strokovnih ustanov za podporo otrokom s posebnimi potrebami. Na podlagi razpisa ministrstva za izobraževanje je takrat nastal konzorcij štirih šol s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja (OŠ Glazija Celje, II. OŠ Žalec, CVIU Velenje in OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje). Strokovni delavci iz teh šol so v minulih letih ponudili brezplačno pomoč več kot 700 otrokom s posebnimi potrebami v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, razvojni ambulanti in centru za socialno delo ter družinam v regiji in širše. V okviru projekta so se lahko dodatno usposabljali tudi strokovni delavci. PROJEKT STROKOVNI CENTER VSI V ŠTEVILKAH: 737 vključenih otrok s posebnimi potrebami iz Celjske, Zasavske in Šaleške regije ter Spodnje in Zgornje Savinjske doline 11.539 opravljenih storitev oz. svetovanj 50 vključenih strokovnih delavcev štirih šol in zunanjih izvajalcev ter prostovoljcev 63 sodelujočih ustanov 145 izvedenih izobraževanj in delavnic 4.151 vključenih staršev in strokovnih delavcev vrtcev in šol v izobraževanje 1.986 ur dodatnega strokovnega izobraževanja zaposlenih v projektu 160 tisoč evrov vrednost nabavljenega gradiva, didaktičnih pripomočkov in opreme Dovolj prostora za mlade glasbenike CELJE - Letos je v glasbeno šolo vpisanih 760 učencev, medtem ko srednjo stopnjo obiskuje 84 dijakov. Vsi ti so se z mentorji na prvi šolski dan razveselili novih prostorov, ki jih je šola pridobila v sosednji stavbi na Glavnem trgu. Šola je na svojo prostorsko stisko opozarjala že vrsto let, ali kot je dejal župan Bojan Šrot: »V času mojega županovanja smo se vsako leto pogovarjali, kje bomo še prenovili kakšno luknjo ... Kdaj vam bo zmanjkalo teh podstrešij, sem spraševal ravnatelja.« Lani je Mestna občina Celje kupila sosednjo stavbo šole za približno 600 tisoč evrov. Prenova je stala 218 tisoč, od tega je sto tisoč prispevala občina, ostalo šola. Pridobila je 457 kvadratnih metrov površine, kjer je med drugim deset učilnic, posebej veseli so orkestralne va-dnice. Odslej ne bo več treba gostovati v OŠ Lava. Kot je dejal ravnatelj Glasbene šole Celje mag. Simon Mlakar, se bodo v novih prostorih kalile nove generacije glasbenikov in plesalcev, ki bodo prispevale h kultur-no-umetniškemu utripu v mestu in regiji. Ob zahvali občini in vsem sodelujočim za izpeljan projekt je še dejal: »Mislim, da vas nekaj let ne bomo več prosili za dodatna sredstva, ampak kot veste, zareče-nega kruha se največ poje.« Šrot je odvrnil, da bo morebitna potreba po prenovi podstrešja le dober pokazatelj odličnega vpisa v šolo. Na odprtju so zaigrali učitelji šole v trobilno-tolkalnem sestavu. TC, foto: SHERPA novi tednik V enem od prostorov so s prenovo ohranili zanimivo staro stropno poslikavo. Irena Nunčič na čelu Fursa Šmarčanko Ireno Nunčič, ki je dva mandata vodila Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah in je bila tudi tamkajšnja občinska svetnica na listi SDS, je vlada imenovala za vršilko dolžnosti generalne direktorice Finančne uprave RS. Vlada je Nunčičevo na mesto vršilke dolžnosti generalne direktorice Fursa imenovala, potem ko je s tega položaja razrešila Petra Jenka. Irena Nunčič, ki je končala Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in Ekonomsko-poslovno fakulteto Univerze v Mariboru, je bila nazadnje zaposlena kot državna sekretarka na ministrstvu za finance. Svojo službeno pot je sicer začela na Banki Slovenije na področju plačilnih sistemov, pozneje je v okviru ministrstva za finance prevzela projektne zadolžitve vzpostavitve enotnega zakladniškega sistema. Dodatne delovne izkušnje je kot vodja sektorja pridobila v Generalnem davčnem uradu takratne Davčne uprave Republike Slovenije. Zadnja leta je bila vodja programa nemedicinske dejavnosti v Zdravstvenem domu Celje. Naloge vršilke dolžnosti generalne direktorice bo opravljala do imenovanja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev oziroma najdlje do 28. februarja 2021. TS Na Svetino tri priznanja ŠTORE - Na Svetini bo jutri, 4. septembra, podelitev letošnjih občinskih priznanj. Zaradi epidemije je bila podelitev prestavljena in bo na zelenici pred svetinsko cerkvijo. Letos so kar trije prejemniki občinskih priznanj z območja Svetine. Najvišje letošnje občinsko priznanje, zlati grb Občine Štore, bo prejela Pihalna godba Svetina. Prejela ga bo ob 120-letnici delovanja in to za svoja prizadevanja na kulturnem področju. Srebrna grba bosta prejela svetinsko gasilsko društvo, ki praznuje letos 50-letnico, ter svetinski župnik dr. Vinko Kraljič. Ta obhaja letos biserno mašo. Podeljeni bodo tudi trije bronasti grbi. Dušan Rožman ga bo prejel za prispevek k razvoju športa ter Marjan Teržan oziroma Optika Teržan za pomoč društvom. Bronasti grb je prav tako namenjen Ljubiteljskemu pevskemu zboru Štore, ki praznuje 20-letnico. BJ VDC v novih prostorih MOZIRJE - V torek, 1. septembra, je začela delovati v novih prostorih težko pričakovana zgornjesavinjska enota varstveno-delovnega centra. Preselila se je iz sosednjih Nazarij. Zaenkrat deluje njen tako imenovani dnevni center, kjer je prostora za 18 uporabnikov. Novi prostori v Mozirju, kjer bo od 1. oktobra tudi bivalna enota, so večji. VDC Saša Velenje, kamor spadajo mozirska, velenjska in žalska organizacijska enota, v teh dneh že sklepa s starši dogovore za vključitev njihovih otrok v bivalno enoto. V tem mesecu bodo dokončno opremljene tudi sobe uporabnikov, pri čemer bodo sodelovali njihovi starši. Po odprtju bivalne enote bo v Mozirju v dnevnem centru ter v bivalni enoti 28 uporabnikov. Ti se bodo v bivalno enoto priselili tudi z območij Žalca in Velenja ter od drugod. BJ IZ NAŠIH KRAJEV 7 Novinarska konferen-MCC, na kateri so redstavili projekte eptembru. Z leve: Senta Jevšenak, Sonja Majcen in Katja Kolenc. CELJE - Pester september Celjskega mladinskega centra Ambiciozni projekti in dobro poslovanje Ta mesec bo za Celjski mladinski center (MCC) zelo razgiban, saj se bo že 7. septembra začel projekt usposabljanja mladih za večjo zaposljivost MVP - Mladi v praksi. MCC pa čakata še dva projekta: Evropski teden mobilnosti, za katerega je mCc pripravil tri svoje akcije, ter Zelena EU-avantura na Celjski koči. Ob tem veseli, da MCC kljub prilagojenemu delovanju zaradi koronavirusa in sprejetim ukrepom vlade ter priporočilom NIJZ dobro posluje. ROBERT GORJANC Projekt MVP - Mladi v praksi je bil kot eden od treh projektov vzhodne kohezij-ske regije izbran na javnem razpisu Krepitev kompetenc mladih skozi aktivno državljanstvo za večjo zaposlji-vost. V projektu, vrednem 178 tisoč evrov, ki ga sofinancirata Evropski socialni sklad in RS, MCC sodeluje prvič, in sicer kot konzorcijski partner z Mladinskim centrom Bit iz Črnomlja in nosilcem projekta Mladinskim centrom Krško. Projekt mladim omogoča, da v okviru osebnega stika z delodajalci, mreženja, inovativnih vsebin in pristopov spoznavajo sebe in svoje kompetence ter pridobivajo znanje za učinkovito nastopanje na trgu dela s ciljem zaposlitve. »MCC je v projekt vključil devet mladih brezposelnih oseb, ki bodo sodelovale v dveh modulih izobraževanja: prvi, 90-urni se imenuje Spoznavam se in združuje delavnice nevro-lingvističnega programiranja (NLP), kreativnega pisanja ter javnega nastopanja. Potem bomo oktobra nadaljevali in pripravili 110-urni modul Predstavim se, ki nagovarja razvoj kompetenc, znanj in veščin, ki bodo mladim pomagale pri nastopanju na trgu dela,« je pojasnila Senta Jevšenak, strokovna sodelavka za program. V projektu, ki bo trajal do septembra prihodnje leto, skupno sodeluje 40 udeležencev, cilj je, da bi se 65 odstotkov oziroma 26 oseb tudi zaposlilo. Teden mobilnosti in Zelena EU-avantura V okviru informacijske točke EU Europe Direct Savinjska sodeluje MCC že tradicionalno tudi v projektu Tedna mobilnosti. V svojem programu od 16. do 19. septembra so v MCC pripravili tri dogodke: spretnostni poligon za otroke in predavanje o varni vožnji, vožnjo s Kolescem na treh različnih poteh in kot letošnjo novost Kuharski tečaj - kuhanje brez odpadkov. »Varovanje okolja ni samo skrb za zmanjšanje izpušnih plinov in alternativne oblike prevoza, tudi z recikliranjem, s ponovno uporabo in kuhanjem brez odpadkov lahko znatno pripomoremo k varovanju okolja,« je povedala mag. Katja Kolenc, vodja programov, mednarodne koordinacije in projektov. V sodelovanju z ZPO Celje bo MCC 26. septembra na Celjski koči pripravil t. i. Zeleno EU-avanturo, dogodek, s katerim želi povečati zavedanje lokalnega prebivalstva o neposrednih pozitivnih »V košarki pomeni kratica MVP (angl. most valuable player) košarkarja, ki najbolj koristi svoji ekipi. Zato ni naključje, da je kratica projekta Mladi v praksi prav MVP. Mlade namreč želimo usposobiti, da bi postali najboljša različica sebe,« so zapisali v MCC. učinkih kohezijske politike na njihovo vsakodnevno življenje ter predstaviti konkreten projektni rezultat, ki je bil sofinanciran v okviru Kohezijskega sklada. Tako bosta predstavljena projekta Pustolovski park in Doživljajski zeliščni vrtovi, ki sta bila deloma sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Udeleženci se bodo v okviru dogodka lahko brezplačno udeležili orientacijskega pohoda, lokostrelstva in sodelovali v različnih delavnicah. Celjski mladinski center je v sodelovanju s Klubom študentov občine Celje in s pobudnico projekta V. S. styling Vladimiro Skale minuli konec tedna pripravil Kreativni inkubator 2020, ki se ga je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. V pogovoru je predsednik države mladim dejal, da so za posameznikov uspeh in dosežke razen talenta in znanja ključni predvsem pogum, vztrajnost in strast. »Kot osebnosti vas bodo bolj oblikovali porazi kot zmage,« je poudaril Pahor in dodal, da nam v življenju redkokdaj uspejo stvari, za katere se ne zavzamemo. Uspešno prilagajanje in poslovanje Sonja Majcen, direktorica Celjskega mladinskega centra, je povedala, da še vedno del dejavnosti izvajajo na spletu, in nekaj besed namenila tudi delovanju mladinskega hotela (hostla) ter poslovanju. Na račun večjih skupin in zaradi možnosti uporabe vavčerjev ter poslovnih obiskov podjetij hostel posluje pozitivno, čeprav je bil nekaj časa zaprt oziroma so prostore namenili tudi zdravstvenim delavcem. »Tudi MCC kot celota posluje pozitivno in tako računamo, da bo tudi do konca leta. K temu so pripomogli številni evropski projekti, ki smo jih uspeli pridobiti.« Brezplačen najem sejalnice za celjske kmete Mestna občina Celje je lani na pobudo komisije za kmetijstvo v okviru mestnega sveta kupila sejalnico, ki bo namenjena vsem kmetom v občini. Občina je pred dnevi na travniku na Lavi v sodelovanju s Kmetijsko--gozdarskim zavodom Celje, z Govedorej-skim društvom Celje in s Kmetijsko svetovalno službo Slovenije predstavila delovanje tega kmetijskega stroja, s katerim upravlja javni gospodarski zavod Zeleni-CE. Najem sejalnice je za kmetijska gospodarstva na območju MOC brezplačen. Plačati je treba samo delovno uro traktorista (40 evrov na uro). Dve toni in pol težke sejalnice kmetje sicer ne morejo uporabljati sami. Dela namreč opravlja usposobljen izvajalec Jože Strenčan, ki je bil izbran na javnem razpisu. Izvajalec ima za uporabo sejalnice pridobljene izkušnje, pri delu uporablja lasten traktor, ki je primeren, da se lahko sejalnica nanj priključi. Kot je na predstavitvi dejala podžupanja Breda Arnšek, si v celjski občini želijo, da bi bila približno 29 tisoč evrov vredna sejalnica dobro izkoriščena. »Z nakupom sejalnice smo se želeli odzvati na potrebe celjskega kmetijstva in pokazati, da cenimo kmete in se zavedamo pomembnosti te panoge. Sejalnico smo nameravali predstaviti že v marcu, vendar nam je načrte prekrižala epidemija, zato marsikdo sploh ni vedel zanjo. Verjamemo, da bodo kmetje po tej predstavitvi sejalnico veliko uporabljali in da bo naš cilj, da bi pomagali kmetom, s tem dosežen,« je dejala podžupanja. Kot so še poudarili v MOC, ima sejalnica znamke Vredo številne prednosti in pozitivne učinke: kmetje imajo manj stroškov, saj jim njiv ni treba orati, sejalnico lahko uporabljajo neposredno na strniščih ali na travi. Manj je tudi spiranja škropiv v podtalnico, primerna je za športna igrišča in igrišča za golf, parke in travnike. Z uporabo sejalnice bodo kmetje lahko več sejali ajdo, ki je sicer med bolj medonosnimi rastlinami, zemljo obogati z dušikom, preprečuje rast zeli in je gnojilo, če je ne požanjejo. Mestna občina Celje je leta 2018 za ohranjanje ter razvoj kmetijstva in podeželja namenila 45 tisoč evrov nepovratnih spodbud, letos že sto tisoč evrov. »Glede na vloge, ki so prispele na javni razpis v prvi četrtini letošnjega leta, pričakujemo, da bomo razdelili vsa sredstva,« so sporočili iz celjske občine. Na območju je približno 390 kmetij. Prevladujejo majhne kmetije, na katerih kmetje obdelujejo v povprečju od 3 do 5 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar je manj od slovenskega povprečja, ki znaša 6,8 hektarja. Od 390 kmetij jih je kar 220 dopolnilnih, sto je mešanih in 25 čistih. 40 kmetij je ostarelih ali nedejavnih. Glavna kmetijska dejavnost je govedoreja (reja krav molznic, krav dojilj in pitanje govedi). Če bodo zmogljivosti proste, bo sejalnica na voljo tudi kmetom iz ostalih občin, ki bodo poleg delovne ure traktorista morali plačati tudi najemnino. RG Foto: SHERPA S predstavitve nove sejalnice na travniku na Lavi ^H Na tretjem mestu MURSKA SOBOTA, VOJNIK - V Prekmurju je bilo konec tedna balonarsko tekmovanje v letenju s toplozračnimi baloni. V razvrstitvi za slovensko državno prvenstvo je bil tretji Jernej Bojanovič iz Balonarskega kluba Vojnik. Zbral je 12.730 točk. V štirih dneh tekmovanja je bilo opravljenih vseh šest načrtovanih poletov. V skupni mednarodni konkurenci je zmagal pilot Helmut Pöttler iz Avstrije, ki je zbral 15.683 točk. Dogodek v Prekmurju je bil tudi uvod v svetovno balonarsko prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, ki bo v Murski Soboti. Takrat bo letelo približno sto petdeset balonov. Zaradi epidemije koronavirusa je svetovno prvenstvo prestavljeno v leto 2022. BJ Bankomat zaenkrat ostaja BISTRICA OB SOTLI - Da bodo iskali rešitev, da bi edini bankomat vendarle ostal v občini, so se na sestanku pred dnevi dogovorili predstavniki A banke in bistriški župan Franjo Debelak. Kot smo že poročali, v omenjeni banki menijo, da je bankomat, nameščen pri poslovalnici kmetijske zadruge, zastarel in nerentabilen. Občani so se na namero banke, da bi bankomat odstranila, odzvali s podpisovanjem peticije. Župan je o neenakem položaju majhnih občin obvestil Skupnost občin Slovenije, ministrstvo za javno upravo ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in jih pozval k reševanju problematike podeželja. Občina bo zdaj razmislila o tem, koliko denarja lahko nameni sofinanciranju tega, da bi občani to bančno storitev vendarle imeli na voljo še naprej. »Poteza banke, da bi bankomat odstranila, se mi zdi sila nepravična do malih lokalnih okolij. V to kislo jabolko bo občina morala zagristi in sofinancirati razliko, da bo bankomat bolj rentabilen.« Dodal je, da se bo občina v naslednjih dneh s predstavniki banke še dogovarjala o višini denarja, ki bi ga za ohranitev bankomata morala nameniti lokalna skupnost. TS 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR - Za navezovalno cesto možno tudi evropsko sofinanciranje Z ministrom o okoljskih temah Da je mogoče na podlagi pripravljenih občinskih projektov v sodelovanju z državo postoriti marsikaj, sta se strinjala župan občine mag. Marko Diaci in minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. Slednji je šentjursko občino obiskal zadnjo sredo v avgustu. Župan in minister sta med drugim govorila o gradnji kanalizacije, navezovalne ceste Dramlje-Šentjur, kolesarskih stez, sanaciji plazov in nadzoru okoljskih bremen Celjske kotline. TINA STRMCNIK Minister Vizjak je predstavil možnosti črpanja evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi, v kateri bo med drugim na voljo sklad za okrevanje. Slednji je namenjen blaženju posledic, ki jih je epidemija povzročila v gospodarstvu, okolju in življenju ljudi. Med projekti, ki sta se jih dotaknila z županom, je odvajanje in čiščenje komu- nalnih voda, za kar želi občina s prijavo na razpis pridobiti kohezijska sredstva. »Osnovni cilj tega projekta so nove priključitve na kanalizacijo in aglomeracije. Občina obnavlja obstoječ sistem, zato je med načrti in cilji kar nekaj tehničnih neskladij. Poskušali bomo uskladiti, kateri del projekta sodi v to finančno perspektivo in kateri v naslednjo, ki se bo začela čez približno pol leta,« je pojasnil Vizjak. Tudi Diaci je potrdil, da ima občina na tem področju pripravljenih ogromno projektov, za katere je že prejela določena zagotovila pristojnega ministrstva. Smernice so se vmes spreminjale, zato je bil vesel zadnjih informacij o tem, kako rešiti tehnična neskladja. Navezovalna cesta in kolesarske steze Ena od tem sestanka je bila gradnja navezovalne ceste Dramlje-Šentjur in predvidenih vodovarstvenih ureditev. Del projekta je gradnja zadrževalnika visokih voda v Črnolici, za kar je občina z ministrstvoma za okolje in prostor ter infrastrukturo pred časom že podpisala sporazum. Minister je potr- dil, da je vlada projekt na-vezovalne ceste umestila na seznam pomembnih naložb, zanj bo najverjetneje možno pridobiti tudi financiranje iz evropskih virov. Omenil je še, da na Direkciji RS za infrastrukturo že izbirajo projektanta za izdelavo projektne dokumentacije. Tema pogovora je bila tudi gradnja regionalne kolesarske povezave Šentjur-Štore-Celje. Želja ministra je, da bi bil projekt čim prej umeščen v prostor in da bi se njegova izvedba začela karseda hitro. Plazovi in okoljska bremena Sogovornika sta govorila še o plazovih. Minister Vizjak je povedal, da so v rebalansu državnega proračuna za njihovo sanacijo predvideni dodatni trije milijoni evrov, za omenjeni denar bodo lahko kandidirale občine, ki že imajo pripravljene projekte in izbrane izvajalce. Šentjurska občina ima pripravljeno dokumentacijo in izbrane izvajalce del za sanacije v skupni vrednosti 550 tisoč evrov. Župan Diaci in minister Vizjak sta govorila tudi o okoljskih bremenih Celjske kotline, ki segajo tudi na obrobje šentjurske občine, na Proseniško. Minister je za prihodnje leto napovedal začetek okoljskega nadzora tal, ki ga bo izvajala Agencija RS za okolje. Če bo treba, bodo temu ustrezni sanacijski ukrepi. Foto: SHERPA Minister Koritnik na »mini« turneji BRASLOVČE, ŽALEC - Minister za javno upravo Boštjan Koritnik v skladu z napovedjo še naprej obiskuje slovenske občine. Sredi minulega tedna se je sestal z županoma občin Braslovče in Žalec, vmes se je udeležil tudi seje Sveta Koroške regije. V Braslovčah se je minister najprej srečal z županom Tomažem Žoharjem, direktorico občinske uprave Natjo Šketa - Miser in s poveljnikom ob- Minister je srečanje v Žalcu končal pri Fontani piva Zeleno zlato, ki jo je obiskal v družbi žalskega župana Janka Kosa. Čeprav piva ne pije, je nad idejo in uspehom, ki ga doma in v tujini žanje fontana, navdušen. »Žalska inova-tivnost, ki so se ji na začetku marsikje posmehovali, kaže odlične rezultate. Tega si želim tudi za Slovenijo, da bi večkrat bolj verjeli vase, morda malo tvegali, a na koncu uspeli,« je dodal Koritnik. činskega štaba civilne zaščite Rokom Ušenom. Največ pozornosti so v pogovorih namenili odzivu lokalnih skupnosti na epidemijo koronavirusa in možnim izboljšavam nekaterih ukrepov pred bližajočimi se jesenskimi meseci. Minister Koritnik je ob tem izpostavil dobro organiziranost braslovške občine in njenih služb v času epidemije. »To dokazuje, da lahko manjše samoupravne skupnosti z dobrim vodenjem vzpostavijo standarde, po katerih se lahko ravnajo tudi večje občine,« je delo župana Žoharja in ostalih občinskih služb pohvalil minister. O razbremenitvi in financiranju občin Minister je na svoji »mini« turneji obiskal tudi največjo občino v Spodnji Savinjski dolini, občino Žalec, kjer se je sestal županom Jankom Kosom, načelnico žalske upravne enote Simono Stanter, s poveljnikom občinskega štaba civilne Lokalno vodstvo in minister se nista mogla izogniti eni najbolj aktualnih tem, uvedbi aplikacije #OstaniZdrav. Kot je povedal minister, so s številom prenosov v prvem tednu več kot zadovoljni. Je pa aplikacija za zdaj na voljo zgolj uporabnikom naprav z androidom. zaščite Robertom Vasletom in pooblaščenko župana Hano Šuster Erjavec. Govorili so predvsem o novem Zakonu o finančni razbremenitvi občin, ki naj bi ga vlada v prihajajočih tednih vložila v parlamentarno razpravo. Zakon, kot poudarja minister Koritnik, prinaša znižanje stroškov občin v predvidenem skupnem znesku 30 milijonov evrov. Združenje občin Slovenije je predsedniku vlade in finančnemu ministru poslalo pobudo za začetek pogovorov o določitvi višine povprečni-ne. Obenem so v združenju podali svoj predlog. Vztrajajo, da vlada povprečnino za prihodnje leto določi v višini 673,62 evra, za leto 2022 pa naj k temu znesku prišteje še dvig plač v tem letu, so sporočili iz združenja. Župani se sicer že dolgo borijo za dvig povprečnine, kar so nedavno tudi dosegli. Že več let so namreč opozarjali, da občine kmalu ne bodo zmogle več izpolnjevati vseh z zakoni dodeljenih nalog. Kot je zatrdil Koritnik, se na ministrstvu tega zavedajo. Prepričan je, da bo sistem financiranja občin »še deležen sprememb in izboljšav«. Ob tem je minister za javno upravo dejal še, da se je ravno v zaostrenih razmerah zaradi novega virusa pokazalo, kako pomembno je občinsko vodenje. »Tudi na državni ravni se zavedamo, da moramo iskati načine, kako lahko država občinam še pomaga. Tako kot so nenazadnje občine v času koronakrize pomagale državi. Vsak od nas je občan in tudi državljan, zato moramo hoditi z roko v roki,« je prepričan. Župani te besede seveda želijo izkusiti tudi v praksi. LKK Prenova ceste pred koncem GORNJI GRAD - Izvajalec v tem tednu končuje drugi del celovite prenove ceste Križ-Florjan-Krnica. Gre za triletno občinsko naložbo na širšem območju naselja Florjan pri Gornjem Gradu ter za prenovo šestih kilometrov omenjene ceste. Že lani je bil obnovljen kilometer dolg odsek mimo domačije Tevž. Letos je na vrsti drugi del prenove in to odsek mimo Jam. Ta meri 1,2 kilometra, njegova prenova bo stala 210 tisoč evrov. Občina je uspešno kandidirala za sredstva sofinanciranja na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. BJ Po poteh invazivnih rastlin Z delavnice na Ljubnem, ki je bila izvedena zaradi preprečevanja širjenja tujerodnih invazivnih rastlin. LJUBNO - Tujerodne invazivne vrste rastlin vedno bolj ogrožajo naše okolje, gospodarstvo in zdravje. Zaradi preprečevanja njihovega širjenja je pripravilo Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje pred nekaj dnevi delavnico oziroma voden pohod. Dogodek je bil na Ljubnem ob Savinji, kjer so udeleženci prepoznavali invazivke v okolici ribiškega doma, ob ribnikih in Savinji. »Posameznik naj ne odnaša zelenega odreza v gozd ali ob rečne bregove,« poudarja zaradi preprečevanja širjenja invazivk vodja pohoda Marijan Denša. Odrez je namreč treba kompostirati. Širjenje je prav tako nevarno med gradbenimi deli. »Od izvajalca moramo zahtevati, naj svojo mehanizacijo očisti,« dodaja Denša. Mogoče je namreč prenašanje tujerodnih vrst invazivnih rastlin v novo okolje. V Zgornji Savinjski dolini se je po zadnjem vetro-lomu pojavila tudi tujerodna barvilnica. Ta se pojavlja na ogoleli zemlji, kjer preprečuje pomlajevanje gozda. Pojavlja se tudi v okolici Celja. BJ, foto: arhiv SGDN IZ NAŠIH KRAJEV 9 Kmalu nov planinski dom '-vz-y 7. Kjer je stal Frischaufov dom na Okrešlju (1.396 m), ki je lani pogorel do tal, je devet mesecev kasneje že vse pripravljeno za začetek gradnje nove stavbe. Pri prevozu težkih gradbenih materialov je pomagala Slovenska vojska. UREDNIŠTVO Lastnik Planinsko društvo Celje - Matica je konec julija pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo novega doma. V sredini avgusta je bil objavljen razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za podporo planinski športni in večnamenski rekreacijski infrastrukturi. Nanj se bo s projektom novega planinskega doma na Okrešlju prijavilo tudi celjsko planinsko društvo. V zadnjem mesecu so bili člani društva še posebej dejavni na pogorišču. Porušili so ostanke zidov, opravili zemeljska dela in utrdili podlago za temeljno ploščo. Čez zimo bodo izbrali izvajalca, ki bo v naslednjem letu začel montažno gradnjo. Dragocena pomoč vojske Ker je bilo treba na višino skoraj 1.400 metrov pripeljati veliko gradbenega materiala, je na pomoč priskočila Slovenska vojska s helikopterskimi prevozi materiala. S skoraj 40 helikopterskimi naleti na Okrešelj so pripadniki 15. helikopterskega bataljona SV prepeljali 25 ton cementa, 14 ton armaturnih mrež in drugega betonskega železa za temeljno ploščo. Dobro sodelovanje med Slovensko vojsko Generalni sekretar PZS Matej Planko in Planinsko zvezo Slovenije traja že več kot 20 let. Kot je povedal generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko, je najprej vojska s pomočjo helikopterjev prevažala material in opremo za urejanje planinskih poti. »V zadnjem času smo to odlično sodelovanje razširili še na helikopterske prevoze materiala in opreme za ekološke ter energetske obnove planinskih koč. Na leto vojska opravi približno 30 ur helikopterskih naletov, kar je za upravljavce planinskih koč zelo dragocena pomoč.« Planinska zveza Slovenije že od oktobrskega požara leta 2017 na Korošici in ka- sneje na Okrešlju celjskemu društvu pomaga pri iskanju rešitev in denarne pomoči. Tudi letos bo PZS za namen obnove planinskih koč na Korošici in Okrešlju prispevala več kot sto tisoč evrov. Projekt gradnje doma na Okrešlju bo namreč stal približno milijon evrov. Dom je arhitekturno zasnovan nekoliko drugače od prejšnjega, saj so projektanti sledili sodobnim smernicam. V PD Celje - Matica upajo, da bodo lahko čez dve leti že odprli nov dom, v katerem bo lahko prespalo do 50 ljudi. Foto: Andraž Purg - GrupA 10 KULTURA je pesmi napisalo deset mladih celjskih avtorjev v okviru pesniške delavnice Gimnazije Celje - Center. Festival je v čudovitem okolju lapidarija ob Savinjskem nabrežju spremljalo lepo število obiskovalcev. Ob tretjem pesniškem festivalu Izrekanja Dobro uveljavljen projekt, ki bo le še rasel Konec minulega tedna končan pesniški festival Izrekanja je potrdil, da se je razvil v prvovrsten, kakovosten kulturni dogodek. V duhu naslova letošnjega festivala Brezmejno upamo, da bo imel tudi brezmejne možnosti, da se bo razvijal naprej. Vsaj kar zadeva ustvarjalni potencial in zagnanost, v to ne dvomimo, a takšen festival je seveda tudi velik organizacijski zalogaj, ki ima tudi druge zakonitosti. ROBERT GORJANC Organizacijski ekipi na čelu z umetniškim vodjem festivala Kristianom Koželjem, Osrednji knjižnici Celje kot osrednji ustanovi, ki je gostila festival, Gimnaziji Celje - Center, ki prispeva odlične dosežke mladih pesniških avtorjev, vsem sodelujočim umetnikom, ki so nastopili na festivalu, ter Mestni občini Celje in avstrijskemu kulturnemu forumu za denarno in programsko podporo lahko le čestitamo, da so v teh zahtevnih razmerah poskrbeli, da je festival spet odlično uspel. Vsebinsko in organizacijsko je bil letošnji festival Izrekanja preplet dogajanja na spletu ter v živo na odru v lapidariju ob Savinjskem nabrežju. Čeprav je bil takšen koncept po sili razmer, saj smo še vedno v koronačasih, se je izkazal tudi kot zelo zanimiv in kot najučinkovitejša oblika za kakovostno izvedbo festivala. Nenazadnje je tudi imenitno zaključil letošnje Poletje v Celju, knežjem mestu. Podrobneje si o programu in udeležencih festivala lahko preberete na FB-strani Izrekanja, kjer je tudi kronološko po dnevih dogajanje sistematično opisano, na tem mestu pa objavljamo nekaj fotoutrin-kov s festivala. Foto: Andraž Purg - GrupA Festival Izrekanja se je končal s koncertom skupine Hamlet Express in s projekcijo poetičnih videov udeležencev delavnice z Andrejo Kranjec. Mlada igralka Gledališča Celje Beti Strgar se je na festivalu predstavila s svojim avtorskim projektom Pišem pismo tebi. Kristian Koželj, umetniški vodja festivala ter alfa in omega dogodka, je tudi letos opravili veliko delo, da je festival tako odlično uspel. Ob organizacijskih nalogah je opravil tudi spletna pogovora s Polono Rodič o pesniški zbirki Sestradana in Petrom Semoličem o pesniški zbirki Robovi. Pesniški festival Izrekanja je popestrila tudi pesnitev Juana Ramona Ji-meneza Sivček in jaz v izvedbi igralca Renata Jenčka in kitarista Aljaža Cvirna ter v produkciji Hiše kulture Celje. KULTURA 11 Ob robu letošnje Veronikine nagrade in festivala Izrekanja Ali Celje zmore dva vrhunska pesniška dogodka? Celje je lahko ponosno, da se je na literarni zemljevid Slovenije vpisalo z dvema zelo kakovostnima pesniškima dogodkoma, ki sta postala prepoznavna v vsedržavnem merilu. Veronikina nagrada je to že več kot dve desetletji, v zadnjem obdobju se je uveljavil tudi pesniški festival Izrekanja. Oba dogodka pritegneta veliko medijsko pozornost in zelo ugledne udeležence, ki sodelujejo v programu. A ob tem se velja vprašati, ali v teh zahtevnih časih dva takšna ambiciozna kulturna projekta, ki za kakovostno uresničitev potrebujeta tudi podpornike in sponzorje, zmoreta sobivati, ali Celje to zmore oziroma prenese in ali si projekta morda ne postajata konkurenca. Z leve: Kristian Koželj, programski vodja festivala Izrekanja, in mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje ROBERT GORJANC To vprašanje se nam je med drugim zastavilo tudi ob nedavni novinarski konferenci pred festivalom Izrekanja, ko smo lahko slišali, da letos sponzorji zanj niso izkazali zanimanja vsej njegovi kakovosti navkljub. Letos to na nek način še lahko razumemo zaradi »korone«, katere posledice občutijo tudi podjetja, za prihodnje pa takšnih razlogov (upajmo) več ne bo. Da bi projekta postala manj ambiciozna, seveda ne moremo računati. »Glede obstoja dveh pesniških entitet v Celju ne vidim, da bi si bila konkurenca. Ne- Spomin Na nedavni podelitvi letošnje Veronikine nagrade, male Veronike in zlatnika poezije v Narodnem domu so bili prisotni priča tudi simbolni predaji projekta novemu organizatorju. Podjetje Fit media je po skoraj četrt stoletja organizacije dogodka štafetno palico predalo Hiši kulture Celje. V duhu prireditve je razloge za takšno odločitev nekoliko poetično strnil prokurist Fit medie Jože Volfand: »Nagrada ima močne korenine, pognala je visoke klase. Prepričan sem, da bo Hiša kulture Celje tista, ki bo pognala te klase še višje. Celje je nedvomno eno osrednjih kulturnih žarišč Slovenije, z Veroniko Deseniško imamo tragično zgodbo, kakršne ni v Evropi. Zasluži si, da s poezijo ohranjamo njen spomin.« Volfandu se je pred več kot dvema desetletjema porodila ideja, da bi Celje imelo nacionalno pesniško nagrado. »Takrat ni bilo veliko upanja, da bo ta ideja uspela. A je prepričal takratnega župana Jožeta Zimška in partnerstvo z MOC je zgledno vsa leta, saj dogodek podpira tudi sedanje vodstvo občine,« je povedala mag. Vanesa Čanji, direktorica Fit medie. Občina zagotovi nagrado za vsakoletnega Veroniki-nega lavreata v višini štiri tisoč evrov, medtem ko Fit media od leta 2005 podarja zlatnik poezije za življenjsko delo. nazadnje govorimo o kulturi in ne o gospodarstvu. Od nekdaj trdim, da ima Celje potencial, da postane srednjeevropska prestolnica festivalov. Pri Veronikini nagradi sicer govorimo o enkratnem dogodku in ne festivalu. Gre pa za dve popolnoma različni razsežnosti poezije. Veronikina nagrada se osredotoča na slovensko produkcijo, pesniške zbirke, akademsko poezijo, če temu tako rečemo, medtem ko želi festival Izrekanja predstavljati drugi pol poezije, ki ni zapisan, ki je performativen, ki je tudi malo >underground< in >oporečniški<. Pri pesniških Volfand je namreč želel, da bi se pozornost za trenutek preusmerila tudi na tiste pesnike, ki so bili marsikdaj spregledani pri vidnejših nagradah. V minulih letih je Veronikina nagrada postala prepoznavna in ugledna, naklonjenosti je bila deležna tako med literati kot pri medijih in sponzorjih. Pred leti so ji organizatorji dodali še malo Veroniko, da bi spodbujali ustvarjanje tudi med dijaki. Gregor Deleja iz Hiše kulture Celje, ki mu je Volfand izročil Veronikino pesniško antologijo in s tem simbolno predal organizacijo dogodka projektih torej ne gre za konkurenco, ampak za zelo dobro dopolnitev, gre za karak-terno dva različna projekta,« je razmišljal Kristian Koželj, programski vodja festivala Izrekanja. Meni, da tudi ni potrebe, da bi pesniška dogodka združe- v prihodnje, je dejal: »V velike čevlje ponižno stopamo z obljubo, da bomo s poezijo vsak dan postajali večji: malo Veroniko bomo pri šestih letih >pospremili v šolo< in ji dali še večja krila. Veliko Veroniko vali, ampak gre bolj za usklajevanje, časovno na primer. Kot pomembno je poudaril še eno razliko: »Festival Izrekanja želi v ospredje potiskati pesnike, ki so popolnoma neuveljavljeni, ki še nimajo svojega glasu in imena na tej sceni. Veronikina nagrada bomo pri 25 letih počasi začeli pošiljati v svet z mislijo na bogato celjsko dediščino, zlatnik poezije pa bo še vedno opozarjal na tisto, kar je včasih po krivici ostalo spregledano.« TC, foto: GrupA je vendarle projekt z večde-setletno tradicijo, ki dodatno uveljavlja že uveljavljene pesnike.« Letošnji festival Izrekanja je Mestna občina Celje podprla s pet tisoč evri (občina sicer tudi namenja štiri tisoč evrov laureatu Veronikine nagrade). Kot je še povedal Kristian Koželj, festivala zagotovo ne bi bilo brez sodelovanja in velike pomoči Osrednje knjižnice Celje, ki namenja prostor in krije še mnoge stroške (tisk, promocija...). »Letos, ko smo se pogovarjali, kako naprej s festivalom, je prišlo do odločitve Fit me-die, da Veronikine nagrade ne bo nadaljevala. Kolikor mi je znano, se je podjetje o prihodnosti projekta pogovarjalo z občino in drugimi udeleženci. Glede na velik finančni vložek, ki ga zahteva Veroni-kina nagrada in pri katerem sodeluje občina, je to bila nekoliko širša razprava, kako ta projekt nadaljevati na občinski ravni. K pogovoru glede te teme je občina povabila tudi Osrednjo knjižnico Celje in na koncu smo povedali, da želimo nadaljevati naš festival Izrekanja, da bi ga bilo škoda ukinjati oziroma kakorkoli spreminjati. Razmišljanja o povezovanju projektov se mi ne zdijo aktualna oziroma so preuranjena,« je svoj pogled na (so)bivanje dveh pomembnih pesniških dogodkov predstavila mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje. Oba pesniška dogodka torej nadaljujeta svojo pot, upamo lahko le, da bodo poleg zvestega mesta tradicijo obeh prireditev spet oziroma še naprej podpirali tudi sponzorji. na Veroniko bo živel Dosedanji in novi organizatorji Veronikine nagrade: z leve Matija Kovač in Nuša Komplet Peperko (Hiša kulture Celje), Vanesa Čanji in Jože Volfand (Fit media Celje), Gregor Deleja in Miha Firšt (Hiša kulture Celje). Jože Volfand: »V Fit medii smo se usmerili v trajnostni razvoj, v okoljsko politiko Slovenije, sam urejam revijo na to temo, izdajamo različne publikacije. Prav je, da predamo štafetno palico nekomu, ki bo Veronikino nagrado ustrezno vodil in razvijal naprej. Hiša kulture bo to zagotovo uspešno naredila.« Mozaik besede in vina Na dan uradnega odprtja pesniškega festivala Izrekanja je bil v Celju še en zanimiv kulturni dogodek. Celjsko literarno društvo je v okviru Poletja v Celju pripravilo tradicionalni dogodek Mozaik besede in vina. Na literarnem večeru sta uglasbeno poezijo članic in članov Celjskega literarnega društva interpretirala Matej Krajnc in Gojko Jevšenak. Če še upoštevamo, da je malo pred obema dogodkoma v Muzeju novejše zgodovine Celje v okviru projekta Beltrinini trubadurji v pogovoru z Mohorjem Hudejem Dušan Čater predstavljal svoj nov roman Ekstradeviško, potem je jasno, da je bilo na ta dan v Celju zelo razgibano literarno dogajanje. RG Foto: Andraž Purg - GrupA Utrinek z dogodka Mozaik besede in vina 12 NAŠA TEMA Zaradi epidemije letos opravljenih zgolj 40 odstotkov storitev Zobozdravstvo bo nikoli več enako"} ne Medtem ko je večina oči uprtih v splošno zdravstvo, epidemija in njene posledice v ozadju spreminjajo bistvo zobozdravstva. Na tem področju je bilo zaradi epidemije v Sloveniji opravljenega približno 40 odstotka programa. To je manj kot polovica. Kaj to pomeni za bolnike in zobozdravstvene time? Katastrofo. Prekomerno delo osebja. Potrpežljivost bolnikov. Dan, teden ali mesec bolečin dlje. Samo za primerjavo: izpad opravljenih storitev v zobozdravstvu je bil letos večji pri javnih SIMONA ŠOLINIČ zavodih kot pri zasebnikih s koncesijo. Tudi spomladanske zaostanke hitreje odpravljajo zasebniki s koncesijo. Tako so javni zavodi opravili junija 13,8 odstotka več obravnav v primerjavi z lani in zasebniki s koncesijo 27,9 odstotka več. Podobno velja tudi za Celje, kjer je bil razkorak med javnimi in zasebnimi izvajalci junija še večji: javni zavodi so imeli 9,4 odstotka več obravnav kot junija lani, zasebniki s koncesijo 29,5 odstotka več. Zakaj? Zakaj nekateri lahko, drugi ne morejo? Kam vse to potiska odnos do zobozdravstva? In predvsem oralno zdravje ljudi? Zasebniki hitreje nadomeščajo izpad storitev V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ocenjujejo, da se je dostopnost do nenujnih zdravstvenih storitev (nujne zobozdravstvene storitve so bile dostopne tudi v času spomladanske epidemije) zaradi slabših epidemioloških razmer najbolj poslabšala v zobozdravstvu. Med 16. marcem in 31. majem zobozdravniki nenujnih storitev niso izvajali. Tako je bilo od januarja do junija letos v primerjavi z enakim obdobjem lani v zobozdravstveni dejavnosti za odrasle, mladino in otroke opravljenih 417.817 oziroma 33,5 odstotka obravnav manj. V območni enoti Celje je bil izpad opravljenih storitev v otroškem in mladinskem zobozdravstvu ter zobozdravstvu odraslih enak povprečju v Sloveniji. Znano je, da je ZZZS pritisnil na zdravstvo v celoti, naj s primerno organizacijo do konca leta vendarle izvede program dela, tudi zato, ker bi nasprotno prineslo poslabšanje zdravstvenega stanja ljudi. Kako bo to možno, saj so potrebe tudi po zobozdravstvenih storitvah vedno večje? »V zobozdravstveni dejavnosti opažamo, da so izvajalci zaostanke začeli junija in julija pomembno odpravljati. Tako je bilo v zobozdravstveni dejavnosti za odrasle, mladino in otroke opravljenih junija letos 20,9 odstotka obravnav več kot junija lani (v območni enoti Celje 20,7 odstotka več), podobno po prvih neuradnih podatkih tudi v juliju, in sicer za 11,2 odstotka obravnav več kot julija lani (v območni enoti Celje 17,2 odstotka več),« pravijo v ZZZS. ZZZS vztraja Ob tem v ZZZS vztrajajo pri stališču, da je ključno bolnikom navkljub strogim zaščitnim ukrepom zagotoviti vse nujne in potrebne zobozdravstvene storitve s ciljem preprečitve srednjeročnega poslabšanja oralnega zdravja: »Pri tem se zavzemamo za celovitejšo in integralnej-šo obravnavo bolnikov, na primer da se v okviru enega obiska izvede več storitev kot pred epidemijo, če je to strokovno možno. Prav tako menimo, da je treba vzpostaviti kakovosten sistem triažiranja bolnikov, na primer v obliki klicnih centrov, kjer bi prepoznali bolnike, ki potrebujejo hitrejšo obravnavo.« Pri tem je ključen izziv, kako ob omejenih kadrovskih virih v zdravstvu še naprej ohraniti čim višjo raven ustnega zdravja. »Lani so namreč bolniki opravili skupaj 2,7 milijona obiskov pri zobozdravnikih v breme ZZZS. Epidemija torej poleg višjih stroškov obravnav na drugi strani zahteva od zdravstvenega sistema tudi optimizacijo izvajanja zdravstvenih storitev v smislu celovitejše in stroškovno učinkovite obravnave, preprečevanja nepotrebnih storitev in nekritičnega napotovanja na sekundarno raven, uvajanje e-poslovanja ...« navajajo v ZZZS. Izziv vseh Gre za skupen izziv vseh v zdravstvu, še dodajajo, saj bo drugače celoten zdravstveni sistem še bolj na preizkušnji. Rešitev pomanjkanja zobozdravnikov v Sloveniji vidijo v širjenju mreže javne zobozdravstvene službe z do- ZZZS bo izvajalcem zobozdravstvene dejavnosti tudi letos plačal le opravljene zobozdravstvene storitve, kar pomeni, da je že julija in avgusta izvajalcem zaradi neopravljenih storitev glede na pogodbeno dogovorjeni obseg znižal financiranje (avanse). Tudi v naslednjih mesecih bo ZZZS financiranje izvajalcev postopoma prilagodil glede na opravljen program. Največji izpad programa letos beležijo v specialistični dejavnosti paradontologija, in sicer 44,8 odstotka od januarja do junija 2020 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. datnimi ambulantami, kar bi pripomoglo tudi k skrajšanju čakalnih vrst. »Za to bo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva ZZZS iz državnega proračuna, saj ZZZS za letos in naslednje leto nima več prostih sredstev, ker po- sluje oziroma bo posloval s primanjkljajem prihodkov nad odhodki,« odgovarjajo v ZZZS. Bodo zavodi v minusu? »Zobozdravstvo se je znašlo v izjemno neugodni situaciji, ker so razmere takšne, kot so, in ker je postopek obravnave bolnika veliko daljši kot pred epidemijo. Število bolnikov, ki jih zobozdravniki zdaj lahko pregledajo, se je zmanjšalo. Zato je fizično nemogoče opraviti celoten program dela z manjšim številom bolnikov,« navaja strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje Marko Drešček. Javni zobozdravniki so bili približno dva meseca zaradi epidemije brez dela, na drugi strani so imeli urejen plačni status, zdaj morajo ves izpad nadomestiti. Konec leta se bodo tako zdravstvene ustanove, ki izvajajo zobozdravstvene storitve, znašle pred finančnim udarcem. »Plačnik, torej ZZZS, ne sledi navodilom stroke in ministrstva za zdravje. Če bo plačana samo realizacija programa, bomo v velikih finančnih težavah,« trdi Drešček. »Če denarja ne bo dovolj, bomo zavodi v minusu, pojavile se bodo izjave, kako ne znamo upravljati s financami, krivi bomo direktorji. Dejstvo je, da storitev zobozdravniki niso mogli opravljati nekaj časa in jih tudi v sedanjih razmerah ne morejo nadomestiti do konca leta s polovičnim obsegom dela. Gre za nerealne zahteve,« dodaja Drešček. Na vprašanje, ali bi to lahko prineslo več odločitev za prehod zobozdravnikov v zasebni sektor, Drešček odgovarja, da ne: »Zaposleni ne bodo imeli težav, ker so jim zavodi dolžni zagotoviti plače. Težave bodo imela vodstva zavodov. In tudi koncesionarji, saj so odvisni od tega, koliko strank imajo.« NAŠA TEMA 13 »Delamo od jutra do večera« Težave v zobozdravstvu niso nove »25 odstotkov bolnikov že pred epidemijo ni imelo opredeljenega osebnega zobozdravnika. Številni, ki ga imajo, storitve koristijo tudi v zasebnem zobozdravstvu. Dostopnost je bila že pred epidemijo vprašljiva, pri čemer je epidemija še dodatno vplivala na dostopnost. Vpliv se kaže predvsem na število oseb in ne na število storitev,« pravi Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. in predsednik odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Torej težav na področju zobozdravstva na površje ni prinesla samo epidemija, dodaja sogovornik: »Problemi se pojavljajo tako kot pred epidemijo, saj je vzdržnost zobozdravstvenega sistema vprašljiva. Zobozdravniki smo na to opozorili že leta 2019 v manifestu za spremembo zobozdravstvenega sistema, kjer opozarjamo na pasti in nevarnosti tega sistema predvsem za bolnike,« pravi Pavlović. O tem, kako bodo zobozdravniki uspeli uresničiti ves program dela - pri čemer zaradi epidemije določen čas niso mogli delati - pravi, da je še prezgodaj soditi. Več bo znano decembra »Veliko programov uresnič-nimo do konca leta. Žal je zaključek epidemije sovpadal še z dopusti in menim, da bomo lahko o pravih številkah govorili šele decembra. Menimo, da bo do izpada realiziranega programa prišlo, predvsem zaradi obdobja zaprtja ordinacij, ki pa je bilo nujno. Priporočila kolegom so, naj pri posameznih bolnikih opravijo več storitev, ki jih potrebujejo ob enem obisku,« dodaja Pavlović. V zobozdravstvu je manj opravljenega dela posledica tudi obsežnih varnostnih pravil. »Zobozdravniki smo s priporočili definirali varno okolje v zobozdravstveni ordinaciji, kjer ne bo prišlo do širjenja okužbe med bolniki in tudi zdravstvenim osebjem. To je velika odgovornost, saj bi širjenje okužbe pomenilo zaprtje določene ustanove in izpad zobozdravstvenih storitev,« pojasnjuje Pavlović. Dodaja, da so bila navodila o dostopu in varnosti pri zobozdravstveni obravnavi glede na sedanje razmere pripravljena v odboru za zobozdravstvo zdravniške zbornice in dopolnjena ter potrjena tudi pri razširjenem strokovnem kolegiju za zobozdravstvo: »Gre za širši strokovni posvet, ki je bil tudi mednarodno podprt. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je skoraj enaka navodila izdal vsaj mesec za slovenskimi. Meni sicer, da je zobozdravnikov v Sloveniji dovolj in da je naša država po njihovem številu v povprečju Evropske unije. »Bistveno nam primanjkuje programov za izvajanje zobozdravstvenih storitev, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Število zasebnikov se iz leta v leto vztrajno povečuje, predvsem zaradi slabih delovnih pogojev in pravil, ki jih narekuje ZZZS. Zasebniki so na trgu in vedno bolj >re-šujejo< javno zobozdravstvo s storitvami, ki so nujne za dobro javno ustno zdravje. Sistem išče rešitve, kako za vedno manj denarja in pod vedno bolj strogimi pogoji nuditi vedno večjo košarico zobozdravstvenih storitev. Torej administracija na papirju daje pravice, ki se jih fizično ne da več uresničiti,« je jasen sogovornik. OB ROBU Ni vse v denarju Nekaj dni po končani epidemiji sem prejela klic svoje zobozdravnice. »Kako so vaši zobje?« je bilo prvo njeno vprašanje. V nekajminutnem pogovoru sva se dogovorili, da se glede na stanje zob in vse razmere vidiva jeseni. Klicala me je zobozdravnica, ki je pri klicih pomagala verjetno svoji medicinski sestri v ambulanti. To je bil klic, ki me je pomiril. Dal vedeti, da če bo kaj nujnega, vseeno lahko pokličem in pridem. Mimogrede, še nikoli, ampak res nikoli, se v njeni ambulanti ni zgodilo, da bi moj klic, kadar sem potrebovala pregled še v času, ko o epidemiji ni bilo ne duha ne sluha, ostal neodgovorjen. Nauk zgodbe: zakaj nekateri lahko, drugi ne morejo? Je mar res takšna razlika med zasebnim in javnim sektorjem? Ali je morda čas, da se v družbi začnemo pogovarjati o tem, kakšno vlogo osnovnih človeških vrednot so odkrile vse posledice epidemije? Nas razgaljajo? Zdravstvo in bolnike? Vprašanja, vredna razmisleka. Ni vse v denarju. SIMONA SOLINIC Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. in predsednik odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije: »V anketi zbornice smo ugotovili, da kolegi pred epidemijo niti približno niso bili primerno opremljeni za spopad s covidom-19 in da bi lahko bile ordinacije velik problem širjenja okužb. V obdobju zaprtja je bilo poskrbljeno za vse nujne zobozdravstvene storitve in tudi analize kažejo, da je bila poraba antibiotikov v tem obdobju primerljiva z enakimi obdobji preteklih let. Najbolj izpostavljena področja so tista, ki ustvarjajo največ aerosola v ordinaciji, to sta na primer brušenje pri fiksni protetiki ali čiščenje zobnega kamna.« »Proces dela smo precej optimizirali,« pravi Jure Robič, dr. dent. med. in vodja zasebnega Zobozdravstvenega centra Diamant. Dodaja, da so morali med poletjem nadomestiti ves izpad storitev v času epidemije. »Delamo od 7. zjutraj do 7. zvečer, čeprav smo morali nekoliko omejiti število novih bolnikov.« Enaka navodila o varnostnih ukrepih zaradi epidemioloških razmer veljajo tako za javno zdravstveno mrežo kot za zasebno. V čem je torej razlika, da so se v zasebnem sektorju uspešneje lotili nadomeščanja izpada zaradi spomladanske epidemije? »V tem, da smo ta proces bolj optimizirali,« pravi Robič. »Slišal sem polemike o tem, koliko časa vzameta prezračevanje in čiščenje ambulante po obravnavi bolnika. Na tem področju smo se organizirali, da gre to delo hi- Vodja Zobozdravstvenega centra Diamant Jure Robič dr. dent. med, MSc treje. Bolniki že dan prej dobijo navodila in povezavo na elektronski vprašalnik. Nekaj težav je bilo zaradi odredbe o varstvu osebnih podatkov, a smo tudi to uredili tako, da je prav in zadeve stečejo hitreje. S tem smo znatno prihranili čas in papir. Tudi bolniki so se zelo pozitivno odzvali. Obiskal nas je zdravstveni inšpektor in se prepričal,« razlaga sogovornik. Tudi na področju zaščitne opreme so zadeve uredili, saj je delo v njej naporno. »Težava je, da je klicev več, včasih se naše osebje pogovarja z eno stranko, vmes kličeta že dve. Nemogoče je včasih vrniti vse klice, vendar poskušamo in odgovarjamo tudi na elektronsko pošto. Da bi to še bolj uredili, smo zaposlili dodatno osebo,« pojasnjuje zobozdravnik. »Vse to je lahko tudi pozitivno« Na vprašanje, kje kot zasebnik vidi bistveno razliko v primerjavi z javno zobozdravstveno mrežo, odgovarja, da je to nehvaležno vprašanje. »Zasebniki smo v precej drugačni situaciji. Vsak telefonski klic za nas pomeni prihodek, od katerega živimo. Ce nekdo ne bo dobil storitve pri nas, bo odšel drugam. Ko smo bili doma in nismo mogli izvajati storitev, nismo od države dobili ničesar. Želim si, da bi se stanje med javnim in zasebnim zobozdravstvom končno normaliziralo. Kako? Da bi lahko bolniki sredstva, ki jim pripadajo zaradi zavarovanja, lahko koristili kjerkoli. Torej da bi se trg in raven zobozdravstva bolj odprla. Nek zobozdravnik ali zdravnik je lahko še tako dober, a v sistemu ne more narediti čudeža. Država bi si morala naliti čistega vina in določiti košarico zdravstvenih storitev, ki bolniku pripadajo. Vsak naj bi jih imel možnost koristiti kjerkoli bi želel,« pravi Robič. Pri svojih 35 letih v epidemiji vidi tudi izziv. »V zobozdravstvu smo čičeva. Egić dodaja retorično vprašanje: »V preostalem obdobju, torej od junija do decembra, moramo opraviti normativ v celoti in poleg tega s tretjino manj bolnikov?« Kaj so naredili drugi? »Poleg dezinfekcije in sterilizacije, kot je bila nekoč, je zdaj treba očistiti tudi vse površine čakalnic, hodnikov ... Vse to pomeni za bolnika vsaj nekaj minut več. Pred obiskom moraš še telefonsko izprašati vse naslednji dan naročene bolnike, česar prej nismo delali. Tudi to vzame vsaj uro dela asistentki. Tu sta še obveščanje triaže oziroma prevzem bolnikov pred vhodom v zdravstveni dom, tudi preoblačenje zaradi zaščitne opreme je zdaj bistveno bolj zamudno,« pojasnjuje Jurečičeva. »Vse to za enako vrednost točke, ki smo jo imeli pred epidemijo. Delamo po predpisih pod zelo težkimi pogoji in z velikim bremenom, kako do konca leta doseči normativ. Kaj pa so druge ustanove naredile, ves čas izpostavljeni različnim virusom in bakterijam. V vseh teh letih postaneš pre-kužen. Morda zato gledam na situacijo drugače kot nekdo od starejših kolegov. Splošno zobozdravstvo se bo zaradi covida-19 spremenilo. Pri tem je treba le uporabljati zdravo pamet in skupaj lahko stvari izboljšamo. Vse to je lahko pozitivno.« da bi se ta normativ prilagodil?« se sprašuje Egić. Oba se strinjata, da v Sloveniji primanjkuje zobozdravnikov. Jurečičeva meni, da so zaradi razmer otroci najbolj ranljiva skupina, kjer se bi lahko posledice stanja pokazale zelo hitro: »V spremenjenih pogojih je preventiva še toliko pomembnejša, zaenkrat pa ni videti, da bi država spodbujala to dejavnost. V zadnjih 38 letih je bila zobozdravstvena preventiva z akcijo Cisti zobje ob zdravi prehrani zelo uspešna pri vzpostavitvi dobre ustne higiene, poudarek je bil na pravilni prehrani in rednih obiskih zobozdravnikov, kar je pripeljalo do zmanjšane obolevnosti za zobno gnilobo predvsem stalnih zob. Kako bo s kolektivno preventivo trenutno ne vemo, za izvajanje individualne, ki bi zajela spet vse otroke, pa nimamo dovolj niti kadra niti časa. Dolgoročno je preventiva tista, ki bo pomagala pri ohranjanju zdravja zob otrok, mladostnikov in odraslih.« »Nismo krivi za situacijo, mi samo upoštevamo predpise« Da se zobozdravniki v javni mreži po vsej Sloveniji soočajo z enakimi težavami, menita tudi Lijana Jurečič, dr. dent. med., spec. pedontologije in sindikalna zaupnica Fidesa, sicer zaposlena v Zobozdravstvenem varstvu Nova Gorica, in Boris Egić, dr. dent. med., specialist otroškega in preventivnega zobozdravstva, zaposlen v ZD Murska Sobota. Trdita, da je bilo tudi v času epidemije za nujne primere poskrbljeno, da je zdaj organizacija dostopnosti za nujne primere prav tako urejena, a da sta težava predvsem omejeno število dnevno obravnavanih bolnikov in podaljšanje čakalnih dob. »Posebno težavo vidim pri navano manj otrok,« pravi Ju- izvajanju preventivne dejavnosti v otroškem in mladinskem zobozdravstvu. Preventivne sestre na način, kot je bil v uporabi do zdaj, svoje dejavnosti ne bodo smele izvajati (to so mesečni obiski šol in vrtcev, nadzor čistosti, želiranje), pri čemer otroci nadzor in spodbude potrebujejo. Posledično zaradi slabše ustne higiene opažamo porast zobne gnilobe pri mlajših otrocih. Tudi izvajanje sistematskih pregledov pri zobozdravniku ne bo kot nekoč - saj je v časovni enoti obrav- rečičeva. Egić dodaja, da so se v Sloveniji čakalne dobe podaljšale tudi zaradi spremenjenega načina naročanja in sprejema: »Zato smo zobozdravniki vsak dan izpostavljeni izbruhom nezadovoljnih bolnikov. Toda medicinski timi niso krivi za situacijo, mi samo upoštevamo predpise.« Do konca leta ne bo šlo Izpad programa zaradi spomladanske epidemije bo težko nadomestiti, meni Jurečičeva: »Delo zobozdravnikov je izrazito individualno in natančno. Primanjkljaja izpada dela ne bo mogoče nadomestiti do konca leta. Se posebej ker je bilo v preteklosti število dnevno obravnavanih bolnikov v ambulanti več kot 20, danes jih je približno 10. In četudi pri bolniku opraviš več storitev, se bo pojavil primanjkljaj tudi zaradi povečanega administrativnega dela, ki ravno tako jemlje veliko časa.« Ni skrivnost, da so se tudi zobozdravniki znašli pod pritiski potreb po opravljenem programu, na drugi strani je torej skrb, da ne bi prišlo do vdora okužbe v ambulante. »Gre za velik pritisk in hkrati nemoč, ker veš, koliko bolnikov čaka na obravnavo, zato delaš po najboljših močeh, a je vseeno čakalna doba bistveno daljša, kot je bila. Tudi zaščitna oprema upočasni delo celotnega tima,« pravi Jure- 14 KRONIKA Policija ukrepala, sodišče pogledalo skozi prste? Mladi objestni kolesarji v Celju Pred mesecem smo poročali o objestnih mladih kolesarjih, nad katerimi so besneli mimoidoči v mestnem središču Celja, saj so vozili z dvignjenim sprednjim kolesom in ogrožali pešce. Objestno naj bi se vozili tudi v primestnih naseljih. Kot smo poročali, naj bi pri tem celo nalašč vozili v neposredni bližini pešcev in na ta način celo tekmovali, kdo se pešcu najbolj približa in se mu v zadnjem trenutku izogne. Preverili smo, kako je policija ukrepala, in ugotovili, da jim je stopila na prste, a naj bi jim sodišče v veliki meri pogledalo skozi prste. SIMONA ŠOLINIČ Zapisi očividcev o dogodkih v mestu in naseljih so krožili po družbenih omrež- Ogromen poudarek in nadzor celjska policija celo leto obljublja na področju preprečevanja medvrstni-škega nasilja. Spomnimo, da je bilo v preteklem šolskem letu kar nekaj tovrstnih primerov, ki so se končali tudi s hudimi telesnimi poškodbami. Pogosto je šlo tudi za medvrstniško izsiljevanje. Samo v letošnjem polletju je bilo takšnih dogodkov devet. Policija je podala dve kazenski ovadbi, napisala je dva obdolžilna predloga, v vseh devetih primerih je obvestila tudi pristojni center za socialno delo. Toda ogromno medvrstniškega nasilja je zakritega in na to opozarja tudi inšpektor sektorja uniformirane policije na Policijski upravi Celje Aleksander Podgrajšek: »V preteklosti smo ugotavljali primere medvrstniškega nasilja, ko so zadeve bile znane v šoli, a do prijave na policiji ni prišlo. Ugotavljamo tudi, jih, a le malokdo oziroma nihče ni zaradi takšne objestne vožnje poklical policije da so starši o tem, da je otrok žrtev nasilja, obveščeni zelo pozno ali jim je ta podatek do obravnave celo neznan.« Tudi »posredne žrtve« Policija zaznava, da je v družbi še vedno prevelika strpnost do vseh oblik nasilja, ne le zgolj do medvrstniškega, zato opozarja na celostno obravnavo. Mladostniki se pojavljajo kot žrtve ne le zgolj fizičnega nasilja, temveč vedno pogosteje tudi kot žrtve nasilja na spletu. »Poleg neposrednih žrtev poznamo tudi posredne žrtve nasilja, tako imenovane opazovalce, ki so po študijah kar v 95 odstotkih dogodke opisali kot travmatične, zato takoj, da bi ta prišla na kraj. Zato je policija, ko je zasledila zapise, ukrepala sama. »V vseh primerih, v katerih smo ukrepali, je šlo za kršitev pravil cestnega prometa. Samo pretekli teden smo zaznali enajst kršitev. Gre za prekrške zaradi neprevidne vožnje s kolesom, uporabe mobitela med vožnjo ali zaradi napačne vožnje s kolesom,« pravi Uroš Golob, pomočnik komandirja Policijske postaje Celje. Ogorčenja nad početjem mladih kolesarjev ne skriva in dodaja, da bodo policisti še naprej opravljali obhode tudi so imeli negativen vpliv tudi nanje, čeprav sami niso bili neposredne žrtve,« pravijo na celjski policiji. »Zelo pomembno je, da nasilje prepoznajo tisti, ki so odgovorni za njegovo preprečevanje, jih tudi obravnavajo in izvajajo vse nadaljnje ukrepe, bodisi za sankcioniranje storilcev bodisi za pomoč žrtvam,« dodaja Podgrajšek, ki že vrsto let spremlja to problematiko. Zato izpostavlja, da policisti redno tudi preverjajo, ali so vsi odgovorni storili vse, da bi preprečili medvrstniško nasilje. S tem misli tudi ravnatelje šol in pedagoške delavce, predstavnike lokalnih skupnosti, a tudi predstavnike prevoznikov, starše in druge zakonite zastopnike otrok. v civilu in ukrepali. »Gre za mladoletnike, celo otroke, kar pomeni, da smo napisali obdolžilne predloge. Povratne informacije kažejo, da je bilo nekaj postopkov zoper njih tudi ustavljenih, izrečenih je bilo tudi nekaj ukorov. Denarnih kazni ni bilo,« dodaja Golob. Sodišče postopka ni začelo Jasno je, da so kazni za otroke oziroma mladoletnike zelo blage in drugačne kot za polnoletne. Sodišče naj bi se po naših podatkih odločilo, da se postopek zo- Minuli konec tedna se je na našem območju zgodilo več prometnih nesreč. V Zrečah se je poškodovala voznica avtomobila, ki je vozila preblizu desnemu robu vozišča in trčila v škarpo ob cesti. V Florjanu na območju Šoštanja se je lažje poškodoval kolesar. Ta naj bi padel, ker mu je pred kolo pritekel neznan pes. Pes, ki naj bi pritekel na cesto, naj bi bil razlog tudi za nesrečo kolesarke na cesti Tr-žišče-Spodnje Sečovo-Tun-covec, kjer se je poškodovala 63-letna kolesarka. Podobno se je zgodilo tudi v Pečovni-ku, le da je tam kolesar padel zaradi prehitre vožnje. Na Polzeli sta trčila dva voznika skirojev. Eden se je pri padcu lažje poškodoval. Dve nesreči sta se zgodili še v Trno-vljah pri Celju in v Trnovljah pri Socki. V prvi se je lažje poškodovala sopotnica v avtomobilu voznika, ki mu je prednost na Obrtni cesti izsilil voznik drugega vozila. V drugi se je poškodoval voznik avtomobila, ki je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal s ceste. Policisti preiskujejo tudi okoliščine nesreče, ki se je zgodila izven Proseniškega. V njej se je huje poškodovala komaj 19-letna so- per mladoletne objestne kolesarje ne bo začel. Takšno odločitev naj bi sprejelo na podlagi 185. člena Zakona o prekrških. Razlog? V členu piše, da sodnik to lahko stori, če »glede na naravo prekrška in okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, spozna, da postopek proti mladoletniku ne bi bil smotrn«. Tako se sodnik lahko odloči tudi, če meni, da je že policijski postopek deloval preventivno na kršitelja. Toda ali je res tako? Na nas se še vedno obračajo Celjani, a tudi krajani okoliških mestnih naselij, kjer potnica v avtomobilu. Nesrečo je povzročil 18-letnik voznik, ki je na mokrem in spolzkem vozišču v desnem preglednem ovinku pri vožnji po klancu navzdol izgubil oblast nad vozilom in zapeljal z vozišča ter trčil v drevo. V Šmarju pri Jelšah je poškodbe dobil 73-le-tni pešec, ki je na prehodu za pešce pravilno prečkal vozišče. Vanj je trčila voznica osebnega vozila, ki so ji policisti zaradi povzročitve prometne nesreče izdali plačilni nalog. Je kdo videl nesrečo? V Velenju policisti iščejo morebitne očividce nesreče na Goriški cesti. Tam se je lažje poškodoval mladoletni motorist, ki je padel zaradi prehitre vožnje. Motor je nato zdrsel pod tovorno vozilo, ki je pripeljalo mimo. Ker voznika tovornega vozila ob prihodu policistov ni bilo več na kraju, ga policija poziva, naj se zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče čimprej oglasi na Policijski postaji Velenje. Tudi zasegov vozil je bilo v zadnjih dneh kar nekaj. V Rogaški Slatini so policisti zasegli avtomobil vozniku, ki je vozil brez veljavnega vozni- naj bi mladoletniki še naprej kršili predpise. Ne samo s kolesi, ampak tudi z mopedi. Iz nekaterih mestnih četrti celo poročajo, da naj bi skupina - v kateri naj bi bili isti mladoletniki - med neprevidno vožnjo poškodovala tudi nekaj vozil. Na policiji pravijo, da zadevo spremljajo, saj obstaja tudi sum, da bi lahko skupina, ki naj bi si nadela tudi poseben naziv, prerasla v skupino, ki bi lahko izvajala tudi ostale kršitve in celo kazniva dejanja. Zato bodo mladoletniki pod posebnim nadzorom še naprej. škega dovoljenja. V Šentvidu pri Grobelnem so vozilo zasegli tudi voznici, saj je vozila v času prepovedi vožnje in pod vplivom alkohola. Alkotest je pokazal, da je imela 0,62 mili-grama alkohola v litru izdihanega zraka. Pijani ... Pijani vozniki so še vedno velik problem celjskih cest. Tako so policisti v Celju zaradi prehitre vožnje ustavili moškega, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel 0,74 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega bodo podali ob-dolžilni predlog. Na območju Dobrne so ustavili voznika tovornega vozila, ki je imel 0,58 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Tudi zoper njega bo sledil ob-dolžilni predlog. V Vrbju so kaznovali motorista, ki mu je alkotest pokazal kar 1,16 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Rekorder v minulem tednu je zagotovo voznik tovornega vozila, ki so ga brez veljavnega vozniškega dovoljenja in močno pod vplivom alkohola ustavili v Rogaški Slatini. V krvi je imel kar 2,6 promila alkohola. Celjska policija je s pomočjo mladih celjskih plesalcev Force, ki delujejo pod okriljem plesne šole Plesni val, na temo preprečevanja nasilja med mladimi posnela preventivni videospot. Ogledati si ga je možno na Facebookovi strani Policijske uprave Celje. Hudo poškodovan otrok Prvi šolski dan je žal zaznamovala huda prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval mladoletni kolesar. Nesreča se je zgodila v Preboldu, ko je otrok z dovoza stanovanjske hiše zapeljal na prednostno cesto ravno v trenutku, ko je iz smeri Latkove vasi pripeljala 27-letna voznica tovornega vozila, ki trčenja ni mogla preprečiti. Hudo poškodovanega dečka so s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana. Cesta je bila zaprta dobri dve uri in pol. Policija starše znova opozarja, naj bodo pozorni na otroke, ki kolesarijo ali se igrajo na domačih dvoriščih v bližini cest. Ob začetku šolskega leta je posebna previdnost potrebna tudi v okolici šol in vrtcev. (BA) Domači nasad konoplje ... Konjiški policisti so konec preteklega tedna opravili hišno preiskavo pri 44-letnem moškem z območja Vitanja in našli večji nasad konoplje. Osumljencu so zasegli približno 1.400 sadik. V hišnih prostorih so našli in zasegli še približno 500 gramov posušenih vršičkov konoplje. 44-letnemu osumljencu so odredili pridržanje. V preteklosti so ga zaradi tovrstnih kaznivih dejanj že obravnavali. Foto:PUC Nesreče zaradi hitrosti in pijani vozniki Policija bo zaradi preprečevanja medvrstniškega nasilja pogosteje izvajala obhode v okolici šol in na šolskih poteh, tudi v civilu. V nadzor bodo vpeti tudi zaposleni na področju železniškega in avtobusnega prevoza, občinski redarji in varnostniki ter delavci v šolah. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Še vedno prevelika strpnost do medvrstniškega nasilja 16 AKTUALNA PONUDBA Taxi Maxi Celje - taksi služba s tradicijo Potrebujete varen, zanesljiv, ugoden, hiter prevoz? Taxi Maxi Celje je podjetje, ki se ukvarja z javnim prevozom potnikov. Ima šestnajst taksi vozil. Opravlja prevoze po Celju in celotni Sloveniji ter v tujino. Če potrebujete prevoz na letališče oziroma z njega, pokličite Taxi Maxi. Morate k zdravniku? Taxi Maxi vas odpelje od vaših vrat in pripelje do želenega kraja. Vas skrbi, ker ste doma iz okolice Celja? Skrbi so odveč, pokličite Taxi Maxi na številki 070-400-300 ali 070-400-200. Taksi služba je dosegljiva 24 ur na dan 365 dni v letu. Podjetje Taxi Maxi je ureje- MAXI, ki jo lahko vsak uporabnik VašTaxi Maxi Celje v primeru dolgoročnega sodelovanja vsakimu staršu ponuja tudi popuste oziroma ugodnosti. Za več informacij pokličite na 070-400-300 ali 070-400-200. no, zanesljivo ter seveda hitro, za kar skrbi njegov dispečerski center, kjer telefonist ali telefo-nistka urejata prevoze. Trenutno deluje tudi s pomočjo sodobne aplikacije taksi službe TAXI telefona android najde v aplikaciji Trgovina Play. S pomočjo te aplikacije lahko vsaka stranka, ki želi taksi prevoz, vidi, kje so prosta vozila, kar je zelo enostavno in seveda hitro. Stranke, ki redno uporabljajo prevoz Taxi Maxi, prejmejo od taksi službe tudi določene ugodnosti. V podjetju Taxi Maxi se zavedajo, da so pokojnine slabe, zato so pripravili popust za upokojence. To velja tudi za osnovnošolce, saj se zavedajo, da imajo starši obveznosti in nimajo časa vsako jutro peljati otroka v šolo Samo za vas vaš Taxi Maxi na številkah 070-400-300 ali 070-400-200 ali s pomočjo aplikacije Taxi Maxi Celje. ali iti po njega po pouku. Za taksi prevoze se lahko dogovorite za cel mesec ali celo leto. Taxi Maxi vedno poskrbi za stranke, saj se v podjetju zavedajo, da brez strank ne bi bili tako uspešni in zanesljivi, kot so bili doslej. Zelo so ponosni na priznanje, ki so ga dobili na osnovi glasovanja ljudi za najboljši taksi v Celju. Sicer pa v podjetju sprejmejo vsako pohvalo in kritiko, saj s tem izboljšujejo svoje delo. Če želite prevoz, daljši od deset kilometrov, se dogovorite z njihovim dispečerskim cen- trom, kjer vam bodo odobrili dodaten popust. Imajo tudi dve vozili za šest ose. plus šoferja,na kar seveda prav tako opozorite pri naročilu. Voznike Taxi Maxi službe najdete predvsem na železniški postaji v Celju, pri Celeia parku oziroma pri avtobusni postaji, Planetu Tuš Celje, Tušu v Novi vasi (pri kiosku), občini Celje in Metopolu na taksi postajališču. V podjetju Taxi Maxi so ponosni na svoj kolektiv. Voznikom lahko zaupate, so prijazni ter pripravljeni pomagati. Čas je denar, česar- se zavedajo tudi v Taxi Maxi službi, zato čakalna dobi ni dolga (55-10 minut), saj imajo veliko vozil, v primeru povečanega povpraševanja pa bodo dokupili nova vozila, samo zato, da bodo ugodili tako časovno kot cenovno uporabnikom svojih storitev. Prepoznali jih boste po modrem napisu Taxi Maxi ter po čistem, urejenem ter tehnično brezhibnem vozilu. Posebej za starejše imajo tudi vozila, ki so visoka, saj vedo, da težko sedejo v nizka vozila, zato so se tudi prilagodili njim. novi tednik vMi/ic? 2 mm jI www.birobit.si PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI AKRON Pohištvo po meri 9 Mariborska 103a, Celje V. 031 720 657 ffi celje@akron.si Ш www.akron.si r VINA tomaz@gradbena-trgovina.si www.gradbena-trgovina.si T: 051 612 666,070 96 99 55 ^ i k ■ Hi IZDELAVA FASAD J SALON KERAMIKE GRADBENI 1- MATERIAL novi tednik radio celie ŠPORT 17 Tek na deset kilometrov bo štel tudi za državno prvenstvo v cestnih tekih ix ■ ■v i ■ g v ■v■ n Konjiški maraton močnejši od »korone« Negotovosti ni več, tradicionalni Konjiški maraton letos zanesljivo bo, saj je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NiJz) organizatorjem zadnji konec tedna v septembru odobril izvedbo te priljubljene množične tekaške prireditve. Zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja koronovirusa bo letošnji Konjiški maraton nekoliko drugačen kot prejšnja leta. ROBERT GORJANC »Soglasje NIJZ za izvedbo prireditve nas je zelo razveselilo, saj se zavedamo, da živimo v nekem drugem času, v novi normalnosti, in temu se je seveda treba prilagoditi. Ne samo zaradi nas, ampak predvsem zaradi tekačev in njihove varnosti,« je povedal Anton Noner, direktor Konjiškega maratona. Dodal je, da so od NIJZ dobili nekaj posebnih zahtev, kar pomeni, da letos teka na 21 kilometrov ne bodo mogli izvesti, tudi zaradi omejitve največjega števila udeleženih tekačev. Tako bosta na programu samo tek na pet kilometrov, ki bo že v soboto, in nedeljski tek na deset kilometrov, ki bo štel tudi za državno prvenstvo v cestnih tekih. Posebne zahteve Doslej se je Konjiškega maratona lahko udeležilo največ 1.600 tekačev. »Pri tem smo število prijav vedno omejili, saj sta v ospredju naše pozornosti kakovost prireditve in dobro počutje tekačev,« je poudaril naš sogovornik. V teh posebnih okoliščinah, ko je NIJZ postavil dodatne omejitve glede števila tekačev, bo prvi dan na pet kilometrov lahko nastopilo 450 in v nedeljo na deset kilometrov 430 tekačev. Doslej se je Konjiškega maratona lahko udeležilo največ 1600 tekačev, v teh pa posebnih okoliščinah jih bo letos lahko sodelovalo manj: prvi dan bo na 5 km lahko nastopilo 450, na 10 km pa 430 tekačev. »Kvota tekačev za tek na daljši razdalji je že zapolnjena, zato za ta tek ne sprejemamo več prijav. Prijave so možne samo še za tek na pet kilometrov, zato pozivam tekače, da Štart letošnjega teka bo nekoliko drugačen od minulih let. se čimprej prijavijo, saj predvidevamo, da bo dovoljena lista tekačev hitro zapolnjena,« je še poudaril Noner. Zanimalo nas je še, ali je NIJZ po stavil tudi kakšne posebne pogoje glede štarta tekov, ko je število tekačev na enem mestu največje. »Ena od posebnih zahtev pri izvedbi prireditve je, da morajo udeleženci začeti tek v posameznih (ločenih) skupinah po 50 udeležencev, druge po- drobnosti glede izvedbe bodo znane v prihodnjih dneh. Organizacijski odbor bo v teh dneh preučil zajeten seznam vseh pogojev, ki jih je za izvedbo postavil NIJZ, vsi pa so seveda usmerjeni k temu, da je zdravje tekačev na prvem mestu. Izvedba letošnjega maratona bo za nas prav gotovo zelo zahtevna in poseben izziv,« je še povedal direktor Konjiškega maratona. Letošnja prireditev bo torej nekaj posebnega, velikega po- mena pa je, da sploh bo, potem ko je letos odpadlo že kar nekaj tekaških prireditev. Tudi na Hrvaškem so organizatorji na primer odpovedali najbolj množičen tek Rijeka Run, in sicer tudi nadomestni datum, ki je bil predviden prav v času Konjiškega maratona. »Naš letošnji tek bo zagotovo nekaj posebnega, nevsakdanjega in kot nekdanjemu tekaču so mi takšni teki ostali najbolj v spominu. Tudi letos Anton Noner, direktor Konjiškega maratona, je v teh dneh lahko zadovoljen, saj je NIJZ dal zeleno luč za izvedbo priljubljene tekaške prireditve. se bomo v teh okoliščinah potrudili, da bodo tekači ne glede na vse na štartu imeli >kur-jo polt<,« je še slikovito sklenil pogovor Anton Noner, direktor Konjiškega maratona. Foto: Andraž Purg - Grupa Podrobnejše informacije glede prijav lahko tekači dobijo na spletni strani Konjiškega maratona. Celjski hokejisti v pokalu proti Blejcem V začetku prejšnjega tedna so se na ledu zbrali hokejisti True Celja pod vodstvom trenerja Roka Rojška. Sledil je žreb parov v pokalnem tekmovanju Hokejske zveze Slovenije. Ta je bil za celjsko moštvo zelo ugoden. Od 16. do 19. septembra bodo v prenovljeni dvorani Tivoli tekme slovenskega hokejskega pokala. Naslov prvaka bo branila ljubljanska Olimpija. Moštvo True Celja se bo pomerilo z ekipo HK MK Bled. Zmagovalec se bo v polfinalu spopadel z boljšim iz para Triglav Kranj - Slavija Junior. Celjski oklepniki v zadnjih sezonah nimajo dobrih izkušenj ne s Kranjčani ne z Založani. V Maribor sta se vrnila Niko Nemeček in Nejc Voh, brata Flajs, Jan in Žan, pa sta prestopila v Olimpijo, a bosta za Celje igrala v mednarodni regionalni ligi (IHL). Jutrišnja pripravljalna tekma s Feher-varjem je žal odpadla zaradi predvidenih težav Madžarov ob vrnitvi v domovino. Na drugi strani žreba pokala HZS sta naša najboljša kluba. Branilci naslova, hokejisti Olimpije, se bodo najprej merili s Hidrio Jesenicami. Če bodo ugnali jeseniške mladce, se bodo v polfinalu udarili še s prvo jeseniško ekipo. Ta je nesporni favorit proti Mariboru. Prva četrtfinalna obračuna bosta v sredo, 16. septembra, True Celje - MK Bled in Triglav Kranj - Slavija Junior, druga dva pa v četrtek Maribor - Sij Acroni Jesenice in SŽ Olimpija - Hidria Jesenice. Polfinalni tekmi bosta v petek, 18. septembra, finalna bo dan kasneje. DŠ Z leve stojijo pomočnik trenerja Domen Ramšak, glavni trener Rok Rojšek, Nace Vilfan, Aljaž Ogrizek, Urh Jeram, Rok Kolar, Martin Steblovnik, Maks Cekuta, Jakob Dolenc, Matic Pikl Lipar, Jaka Gajšek in Matevž Marinšek, čepijo pa Timej Srebot, Timi Jeram, Blaž Knez, Filip Jeram, Nik Kukovič, Nejc Kastelic, Gašper Bervar, Luka Ramšak, Gal Škrjanec Podergajs, Matic Zupanc in Tomaž Trelc. Steblovnik, Cekuta, Marinšek, Bervar in Ramšak še ne igrajo za člansko moštvo. Na fotografiji manjkajo Marko Tadić, Ryan Widmar, Jure Zupanc in Rok Klavžar. Resno opozorilo Dobovcu Ekipa Litije je zmagovalka superpokala v futsalu. Po streljanju šestmetrovk je z 8:6 porazila Dobovec in prišla do devetega superpokalnega naslova. Dobovec ostaja pri dveh. Po rednem delu je bil izid 4:4. Uvod v tekmo je sicer pripadel Dobovcu, ki je narekoval ritem in si hitro ustvaril tudi nekaj priložnosti, toda ni bil učinkovit. Litija je v uvodu drugega polčasa povedla s 4:0! Dobovec se ni predal, zaigral je preprosto in všečno. Čeprav je v vratih Litije blestel Igor Bratič, so ga Dobovčani v zadnjih desetih minutah rednega dela vseeno štirikrat matirali - najprej Čujec, potem še Teo Turk, Vedran Matošević in v 39. minuti Niko Cesarec. Pri šestmetrovkah so bili bolj zbrani Litijani, ki so odločno napovedali boj za naslov državnega prvaka. DŠ \/ Sov pripadel Kruderju V Ljubljani je bila v središču mesta zelo zanimiva tekma. Že četrto leto zapovrstjo je prestolnica gostila tekmovanje športnih plezalcev v balvanskem plezanju z imenom Triglav The Rock. Zadnja tri leta je bil plezalni šov na Kongresnem trgu, letos pa se je sklepni del dogajanja preselil nad Ljubljanico, na lebdečo oziroma visečo ploščad nad reko. Zmagovalec premi-ernega plezalnega spektakla nad Ljubljanico je Jernej Kruder. Celjan je v finalnem krogu premagal Anžeta Peharca za zmago v moški konkurenci. Vita Lukan je dobila preizkušnjo v ženski konkurenci, za zmago je bila v finalnem dvoboju boljša od Mie Krampl. Vsak krog plezanja se je končal s padcem v vodo, ki je imela osvežilnih 17 stopinj Celzija. Šov si je zgolj ogledala najboljša slovenska športna plezalka Janja Garnbret. DŠ 18 ŠPORT Povsem desno je Celjan Nik Šalej, tokrat tekmovalec LC Maribor. Odlična fotografija ponazarja n^ncn^t pitotw pri prist^n^. Zračni reli za državno prvenstvo dobila celjska posadka V Medlogu najboljša Lepetič in Knez Že tradicionalno se najboljši piloti za naslov državnega prvaka v aeroreliju pomerijo na letališču v Celju. Tekmovanje je štelo tudi za prehodni pokal mesta Celje. Ob naselju Levec se je zbralo enajst posadk. DEAN ŠUSTER Prireditelj 28. državnega prvenstva v aeroreliju je bil Aeroklub Celje, ki je ob koncu junija in v začetku julija imenitno izpeljal državno prvenstvo v jadralnem letenju. Tokrat so brneli motorji. Tri zahtevne naloge Tekmovanje je sestavljeno iz treh disciplin: navigacij- sko letenje, opazovanje in natančnost pristajanja. Leteli so nad Podsredo do Mokronoga in nazaj. Let mora trajati vsaj uro. Piloti in kopiloti imajo več nalog, po navigacijskem letenju in opazovanju sledita še dva pristanka (po prvem letalo spet poleti in se takoj vrne na tla). Gre za športna letala oziroma letala Na lanskem občnem zboru Aerokluba Celje so člani potrdili kandidaturo za organizacijo 49. srečanja ljubiteljev starodobnih jadralnih letal. Celjskemu klubu je bila zaupana organizacija srečanja, najprej za naslednje leto, toda zaradi razmer v svetu bo prireditev v Celju leta 2022. Bojan Andrejaš generalnega letalstva. Piloti, ki so sodelovali na tekmi, so športni ali poklicni piloti, ki letijo v letalskem prometu, ali vojaški piloti. Zmaga posadka (pilot in kopilot) z najmanj kazenskimi točkami. Štiri celjske posadke Zmago sta slavila člana Ae-rokluba Celje Marko Lepetič in Matic Knez. Za las, za le eno kazensko točko manj, sta bila boljša od ekipe Aerokluba Ptuj, bratov Merc, Davida in Žana. Tretja je bila posadka Letalskega centra Maribor. Pilot je bil Mariborčan Aleš Škerbinek, kopilot Celjan Nik Šalej. Peta sta bila Matjaž Krašek in Robi Resnik (Celje), šesta Peter in Matjaž Ravnak (AK Slovenske Konjice), sedma Žan in Žiga Pižorn (Celje), osma Matjaž Gril in Tim Le- narčič (Celje) ... Z uspehom svojih tekmovalcev je bil zelo zadovoljen predsednik AK Celje Bojan Andrejaš, ki je opravljal tudi vlogo sodnika. Izpostavil je Leona Bauerja, večkratnega jugoslovanskega in slovenskega prvaka ter udeleženca svetovnih prvenstev. Žalčan je dolga leta vodja tekmovanja v Celju. Foto: AK CELJE, Andraž Purg - GrupA Kladivarjeva mladost najboljša v Velenju »To nam že dolgo ni uspelo,« so priznali v taboru Atletskega društva Kladivar po zmagi mlajših mladink in mlajših mladincev na ekipnem državnem prvenstvu v Velenju. Celjski klub, ki ga preudarno vodi predsednik Stane Rozman, ima zdaj nekaj vrhunskih atletov in atletinj, za njimi pa so številni mladi in obetavni tekmovalci, ki so porok za prihodnje uspehe celjske atletike. Celjske mlajše mladinke so zbrale 14.062 točk, kar 2.320 več od Novomeščank. Tretje so bile Velenjčanke. Pri fantih je šlo zelo na tesno, mlajši mladinci Kladivarja so zmagali s 12.088 točkami pred Massom, ki je zbral 11.998 točk. Vsi tekmovalci v rumenih majicah in modrih hlačkah so se borili in močno trudili za vsako točko, za veselje ob končni ekipni zmagi. Tri Gučkove zmage Spet je izstopal Matic Ian Guček. Zmagal je trikrat. V teku na 400 m ovire se je z odličnim rezultatom 52,36 približal državnemu rekordu na štiri stotinke. Prvi je bil tudi v teku na 100 m ovire (14,18) in v štafetnem teku 4x300 m skupaj z Luko Zdovcem, Borom Baumanom in s Sebastjanom Bašem. Ba-uman je zmagal še v teku na 1500 m (4:11,94), Baš je bil najboljši tudi v teku na 800 m (2:07,05). Lara Bezgo- všek je zmagala v teku na 400 m (57,89), Lea Haler pa na 3.000 m (10:46,94). Ivan Janez Janežič je bil drugi na 200 m (23,36) in skupaj z Luko Zdovcem, Jakobom Zupancem in Nejcem Žgan-kom peti v štafetnem teku 4x100 m. Drugo uvrščeni so bili še Maj Pritržnik na 3.000 m, Tim Siussi Podergajs in Ela Velepec v skoku s palico. Grabnerjev rekord v hoji Iza Zakošek je bila tretja na 100 m, 200 m in v štafetnem teku 4x100 m skupaj z Laro Krivec, s Karin Suhovršnik in z Laro Bezgovšek. Ana Grajžl je bila dvakrat tretja, v skoku v daljino (5.39) in metu kopja (37,04). Tudi Živa Pustatičnik je bila dvakrat tretja, in sicer na 100 m ovire (15,76) in na 400 m ovire (1:08,40). Tretja mesta so osvojili še Tia Tanja Živko na 800 m (2:18,21), Gaja Ahtik na 2.000 m z zaprekami (8:47,24), Eva Založnik na 1.500 m (5:12,22), Ajda Požun v metu kladiva, Eduard Bellaqa v hoji na 3.000 m in ženska štafeta 4x300 m v postavi Karin Suhovršnik, Nastja Kovač, Tia Tanja Živko in Lara Be-zgovšek. Jaka Grabner iz AK Velenje je v hoji na 3.000 m s časom 13:52,70 izboljšal najboljši slovenski rezultat v tej disciplini med mlajšimi mladinci. DŠ Matic Ian Guček (Foto: AZS) ŠPORT 19 Celjski nogometaši 24. septembra v Armeniji ali Luksemburgu Čez dva tedna bodo izvedeli, kam bodo poleteli Nogometaši Celja so v torek dobili novega evropskega tekmeca, pravzaprav morebitna dva, a igrali bodo seveda zgolj z enim. Pred žrebom tretjega kroga kvalifikacij za evropsko ligo so bili nosilci. Pomerili se bodo z zmagovalcem dvoboja med predstavnikom Armenije Araratom in predstavnikom Luksemburga Folo Esch. Omenjena kluba bosta imela medsebojni obračun 17. septembra. Tedaj bodo Celjani - žal niso imeli sreče, da bi jih žreb neposredno uvrstil v zadnji, četrti krog kvalifikacij - izvedeli, ali bodo potovali v Armenijo ali v Luksemburg. DEAN SUSTER Že precej pred tekmo uvodnega kroga kvalifikacij za ligo prvakov je predsednik Miloš Rovšnik za Novi tednik izrazil željo, da bi športni direktor postal nekdanji kape-tan slovenske reprezentance Robert Koren. Pred potjo v Budimpešto je športni direktor državnih prvakov Branko Veršič - morda je bil užaljen - ponudil odstop, ki ga je upravni odbor kluba sprejel. Pravzaprav je bil Veršič član upravnega odbora, ki je opravljal naloge, podobne tistim, ki naj bi jih imel športni direktor. Po spretni in srečni zmagi nad Dundalkom je bilo vse krasno, nakar je trener Dušan Kosić v prvem krogu 1. SNL preizkušal nekaj igralcev s klopi, Mura pa je gladko zmagala v Celju. Veljalo je spočiti nekaj adutov pred (za Olimpijo) že drugo »tekmo stoletja«. Zmaga nad Norvežani je obljubljala sko- raj pol milijona evrov (1,2 milijona so jih že imeli v žepu), zato so enega izjemno redkih spodrsljajev vratarja (sedaj reprezentančnega) Matjaža Rozmana še toliko bolj objokovali. Kratek stik med Kosićem in Korenom? »Naša igra je bila predvsem v prvem polčasu na evropski ravni in nimamo se česa sramovati. V nadaljevanju so nas gostje stisnili, pripetila se nam je napaka. Žoga je pač okrogla. Zame to ni poraz. Moramo se še naprej boriti, ostajamo v igri za uvrstitev v evropsko ligo. S trudom smo izpisali uspešno zgodbo, kar so prepoznali tudi številni navijači. Glave gor,« je pripovedoval predsednik Miloš Rovšnik. Navdušen je nad številnimi ponudbami za najboljše igralce Celja, ki je po golu Mitje Lotriča kasneje klonilo proti Moldeju z 2:1. Aktualni državni prvaki so še vedno brez športnega direktorja. Morda je pomenljiv podatek, da Koren ni več član strokovnega štaba. Bojda 39-letni Korošec ni več v dobrih odnosih s Kosićem. Slednji je nejevoljen, ker je izgubil velikega zaveznika Veršiča. Prehitro v obrambo »Kosić legenda!« so vzklikali Celjski grofje v znak podpore po bolečem porazu. »Vedeli smo, da bomo morali biti popolni za zmago. Mol-de je v drugem delu dvignil ritem. Začeli smo zamujati dvoboje in bili kaznovani. Zame je bil to težek poraz, kajti tekmec ni bil nepremagljiv.« Je Molde po zaostanku res tako močno pritisnili ali so se obenem Celjani tudi preveč pomaknili v obrambo? »Zdaj lahko pritrdim in prvemu in drugemu. Poraz Lestvica 1. SNL MURA 2 2 0 0 5: 0 6 BRAVO 2 2 0 0 6: 2 6 MARIBOR 2 1 1 0 4: 1 4 TABOR 2 1 0 1 1: 3 3 OLIMPIJA 1 0 1 0 1: 1 1 DOMŽALE 2 0 1 1 2: 3 1 KOPER 2 0 1 1 1: 2 1 CEDE 2 0 1 1 0: 2 1 ALUMINIJ 2 0 1 1 0: 3 1 GORICA 1 0 0 1 1: 4 0 Avtor prvega gola v Celju v kvalifikacijah za ligo prvakov je bil Mitja Lotrič. boli predvsem zato, ker smo videli, da zmoremo kljubovati.« Kdo je najbolj tolažil Matjaža Rozmana? »Vsi. On nas je pripeljal do sem. On je krasen človek in športnik. Želim si zgolj, da čim manj razmišlja o tistem dogodku,« je končal Kosić. Rozman ne bo nikoli pozabil, kako mu je žoga spolzela iz rok v mrežo. Zaupanje je upravičil v Kidričevem, obračun z Aluminijem se je začuda končal brez golov, Kosić pa je iskreno priznal, da je rezultat odličen glede na predstavo. Njegovi varovanci še niso dali gola v novem prvenstvu. Foto: SHERPA, DŠ, NŠ Minister Zdravko Počivalšek je medtem, ko so mu merili telesno temperaturo, doživel neprijeten sprejem enega izmed gostov v bližnjem lokalu. Zmerjanje je povzročilo pravo zadrego pri organizatorjih. Celjski grofje so si večino tekme ogledali na vrtu gostišča Top-fit, kjer so po Lotričevem golu nemudoma prižgali baklo, potem pa oddrveli do štadiona in pozdravili svoje ljubljence. V 2. krogu 1. SNL ni bilo zmage gostov: Bravo - Gorica 4:1, Aluminij - Celje 0:0, Mura - Tabor Sežana 3:0, Koper - Olimpija 1:1 in Domžale - Maribor 1:1. V 4. krogu 2. SNL je Rudar v Velenju presenetljivo izgubil z Brežicami z 1:0. Velenjčani so doslej osvojili le štiri točke in so na desetem mestu. Šmartno ima točko manj in je predzadnje. Zanimivo je bilo tudi v 2. krogu 3. slovenske lige vzhod. Regijski derbi je bil v Slovenskih Konjicah, Dravinja je bila boljša od Rogaške s 3:2. Zreče so zmagale v Podvincih s 4:2, Šampion je v Celju s 4:1 klonil proti Bistrici, v Vidmu je padlo še več golov, Šmarje je izgubilo s 5:3. Začelo se je tekmovanje v ligi Medobčinske nogometne zveze Celje. Izidi: Vransko - Krško 1:3, Laško - Žalec 0:4, Šentjur - Mons Klaudius 2:1, Vojnik - Mozirje 0:1 in Ljubno - Šoštanj 1:1. Mnogi ljubitelji nogometa so se uspeli znajti. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 OKROGLE silažne bale ter 4 kozličke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam ali menjam za mlade kozice. Telefon 041 815-163. 831 JABOLČNIK - bobovec in mošanček, trosilec hlevskega gnoja s tremi pokončnimi spiralnimi valji, prodam. Telefon 041 763763 . 83 2 TRAKTOR diesel za prevoz, motor 1,9, dve prikolici, kiper, grozdje belo in rdeče po 0,30 EUR/kg in hruške viljamovke po 0,60 EUR/kg, prodam. Kupim teličko brez številke in 2 prašiča težka do 70 kg. Telefon 070 612-705, kličite zvečer. 817 Poroke Celje Poročili so se: Špela STO-PAR in Aleš KOBLIČ, oba iz Žalca, Nataša REBERNIK in Miro KRAJNC, oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Nina MAJCEN iz Vojnika in Andraž FRECE iz Šentjurja. Laško Poročila sta se: Ana KRAČUN in Rastko DEBEVEC, oba iz Slovenskih Konjic. www.cinkarna.si Žalec Poročili so se: Nisa Gabrijela HRIBERNIK in Matjaž OJSTERŠEK, oba iz Hrastnika, Maša SVETLIN in Vid CAPUDER, oba iz Moravč, Katja NAVERŠNIK iz Šmartnega ob Paki in Boštjan ŠTUMFEL iz Šempetra v Savinjski dolini. Velenje Poročili so se: Barbara ČRNIČ in Matej GOLIČNIK, oba iz Velenja, Victoria EMETSI iz Rusije in Simon URBANCL iz Švice, Gabrijela TAJNIK in Denis KOCJAN, oba iz Ribnice. Smrti Celje Umrli so: Matilda CI-MERMAN iz Celja, 88 let, Edvard DRAME iz Celja, 85 let, Franc OCVIRK iz Košni-ce pri Celju, 80 let, Vinko JAZBINŠEK s Planinskega Vrha, 79 let, Angela JAVOR-NIK iz Levca, 90 let, Miran COKAN iz Pernovega, 71 let, Irena MAČEK iz Olešč, 53 let, Justina ŠPEGLIČ iz Celja, 99 let, Marija JURAN iz Celja, 84 let, Karolina NOVAK iz Dobrne, 88 let, Nada SMODE iz Celja, 69 let, Franc VREČAR iz Celja, 92 let, Srečko HRUŠOVAR iz Šempetra v Savinjski dolini, 68 let, Ernest KUHAR iz Prebolda, 84 let. Laško Umrli sta: Bojana ALBREHT iz Strmce, 66 let in Ivanka ŠTUCIN iz Laziš, 87 let. Žalec Umrli so: Vida KUZMA iz Pongraca, 78 let, Alojzij PUNTAR iz Gotovelj, 90 let, Paulina KOSTANJŠEK iz Tr-nave, 69 let, Stjepan VRBA-NIĆ iz Celja, 67 let. Velenje Umrli so: Helena BECKERDAL POTOČNIK iz Velenja, 79 let, Gabrijela VRBNJAK iz Velenja, 87 let, Dragotina LIPUŠ iz Velenja, 86 let, Frančišek KRAJNC iz Šoštanja, 89 let, Rafael REDNAK iz Velenja, 85 let, Stanislav LESJAK iz Šoštanja, 86 let, Marija HRIBER-ŠEK iz Velenja, 87 let, Ivan PRIMOŽIČ iz Šmartnega ob Paki, 86 let, Natalia GOLA-VSHEK iz Velenja, 50 let. V novi številki preberite: • Še je čas za zimsko zelenjavo! • Okrasne trave - zanimive celo leto • Sadno drevje tudi za živo mejo • V času virusnih obolenj jejmo med • Kotiček za mini vrtiček • Pravilno sajenje tulipanov Jesenska številka je že v prodaji. Za naročilo pokličite na tel.: 080 4321 ali pišite na narocnine@media24.si AZ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, strica in dobrega prijatelja IVANA ZAVŠKA iz Ulice frankolovskih žrtev 1a v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi Darinki Stagoj za lep poslovilni govor in g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo. Najlepša hvala vsem bivšim sodelavcem iz Splošne bolnišnice Celje, pogrebni službi Veking in pevcem za lepo odpete pesmi. Posebna zahvala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Majda, hčerki Mojca in Andreja z družinama p ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek FRANC ROZMAN iz Krajnčice 8, Šentjur Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, darovane sveče, sosedom za pomoč, pogrebni službi Zagajšek in gospodu župniku za opravljen pogreb. Posebna zahvala gre osebju Bolnišnice Topolšica za nego in lajšanje trpljenja v zadnjih dneh. Žalujoči: žena Marija, hči Irena z družino ter sinova Franci in Darjan n Kjer si ti, tja pot nas vodi... Enaki sta usodi, čas razdalje krajša... V SPOMIN 6. septembra 2020 bo minilo prvo leto, odkar nas je zapustil IVAN TOVORNIK iz Globokega 12b, Rimske Toplice Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Najdražji p ШП7Г muzejnovejšezgodovinelcelje VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V sredo, 9. septembra 2020, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na predstavitev knjige Marka Radmiloviča Kolesar. Z avtorjem, ki knjigo predstavlja po Sloveniji v sklopu gostovanj Beletrininih trubadurjev, se bo pogovarjal dr. Tone Kregar. Vstop prost http://www.muzej-nz-ce.si 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Zna peti, a se ne zna vrteti Vzdušje v studiu Radia Celje je bilo zadnji dan avgusta kljub oblačnemu vremenu res fantastično. Voditelja jutranjega ritma Tanjo in Boštjana je obiskal prvi glas in najlepši stas Dalmacije Marko Škugor. Navdušil je s petjem v živo, ko je zapel vsem dobro znano »Samo s tobom sam upoznao lju-bav«. To je tudi največkrat slišana pesem na porokah po celotni nekdanji državi. Slišali smo tudi pesem »Ružo bila«, ki jo sicer izvaja v duetu z Luko Basijem, a jo je tudi sam vrhunsko in s polno mero čustev zapel našim poslušalcem. Marko je priznal, da ni najboljši plesalec, a se je kljub temu odzval simpatičnemu povabilu voditeljice Tanje ter drugič v življenju zaplesal. Prvič na lastno skladbo. Sicer se pa Marko tudi v kuhinji ne zna najbolje »vrteti«. »Niti jajca ne bi znal skuhati ne speči. Še kavo bi najverjetneje preveč sladkal,« je odgovoril na vprašanje, kako se znajde za štedilnikom. Kako čudovito se je bilo prebujati s simpatičnima Tanjo in Boštjanom ter karizmatičnim Markom Škugorjem, ki nas bo s svojimi najlepšimi in največjimi hiti očaral tudi na Koncertu leta. Ta bo 19. septembra na prostoru Celjskega sejma, kjer bosta Novi tednik in Radio Celje pripravila mega rojstnodnevni koncert, kar lahko preverite v videu na spletni strani Radia Celje. k Ш l f мшрш mm _ Kulturne prireditve ČETRTEK, 3. 9. ČETRTEK 19.00 Pod belimi pečinami - drama PETEK 19.30 Tenet - fantazijski, akcijski SOBOTA 17.00 Lassie - družinska pustolovščina 19.30 Tenet - fantazijski, akcijski NEDELJA 17.00 Lassie - družinska pustolovščina 19.30 Tenet - fantazijski, akcijski SREDA 20.00 Razbijalka sistema - drama KINO VELENJE PETEK 20.00 Medena dežela - dokumentarni NEDELJA 16.00 Loti in izgubljeni zmaji - družinska pustolovščina, sinh. 20.00 Osebna zgodovina Davida Copperfielda - komična drama PONEDELJEK 20.00 Pod belimi pečinami - romantična drama novi tednik Vedi/to? г (ЛЛШС?ј/ 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Modrina odprtje razstave Tjaše Rezman, ki jo bosta glasbeno pospremila Jan Pušnik in Vanessa Vrečko 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Brez maske ... PreBrano in IzBrano v knjižnici ... z Beletrininim trubadurjem Tonetom Partljičem, pogovor bo vodila Jolanda Železnik TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 3. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 4. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 5. september 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 6. september 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 7. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 19.00 Savinov likovni salon Žalec_ Sobivanja odprtje razstave članov likovne sekcije KUD Žalec PETEK, 4. 9. 17.30 in 20.00 Park Vile Herberstein Velenje Tako ti je mala . stand-up muzikal s Tanjo Ribič, Zeleni abonma (6); v primeru slabega vremena bo predstava v Domu kulture Velenje 18.00 Celjski mladinski center Nasmeh24 odprtje fotografske razstave pobudnikov akcije, prostovoljcev in organizacijskega tima ob zaključku dobrodelnega in solidarnega projekta enostavnočlovek 18.45 Velenjski grad (atrij) 8. slovenski festival kamišibaj gledališča: Dudovo drevo in Drevo Babilon predstavitev knjige Iva Stropnika SOBOTA, 5. 9. 10.30 Velenjski grad (atrij) 8. slovenski festival kamišibaj gledališča: prvi tekmovalni program kamišibaj predstav (program za otroke), ob 18.00 drugi tekmovalni program kamišibaj Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 8. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; predstav (program za otroke), ob 21.00 tretji tekmovalni program kamišibaj predstav (program za odrasle) NEDELJA, 6. 9. 11.00 Velenjski grad (atrij) 8. slovenski festival kamišibaj gledališča okrogla miza z naslovom Kamišibaj kot analogni medij v digitalnem svetu 12.00 Velenjski grad (atrij) 8. slovenski festival kamišibaj gledališča svečani zaključek s podelitvijo nagrad in zlatega kamišibaja 2020 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 9. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 ШШШ Kavarna Miško Knjižko v svoj kolektiv vabi nove sodelavce Vloge pošljite na e-naslov kavarna@knjiznica-celje.si ali nas pokličite na 03/426 17 08 18.00 Ljudska univerza Celje Preventiva pred virusi na prehodu na jesensko obdobje predavanje Erike Brajnik 18.00 Velenjski grad (atrij) 8. slovenski festival kamišibaj gledališča: Moj prvi kamišibaj delavnica za otroke in odrasle SOBOTA, 5. 9. 8.30 Hiša Sadeži družbe Žalec Joga 10.00 Ivenca pri Vojniku Kovačnica pri Pepiju in zbirka domačega orodja ob kulturnem programu otvoritev nove turistične znamenitosti v občini Vojnik 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev 18.00 Fontana piv Zeleno zlato Novi na odru: Raptors rock band koncert v sklopu predstavitev mladih glasbenikov NEDELJA, 6. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev 19.00 Gimnazija Celje - Center Začetni tečaj argentinskega tanga 20.00 Atrij Muzeja baroka Šmarje pri Jelšah Rokovo poletje 2020: Beethoven 250 koncert Godalnega kvarteta Belebend ob 250-letnici rojstva Ludwiga van Beethovna TOREK, 8. 9. 18.00 Galerija Velenje_ Razkošje domišljije odprtje razstave ilustracij Marjance Jemec Božič 19.19 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Odprimo knjige srečanje z Avgustom Demšarjem ob pričetku Bralne značke za odrasle; z gostom se bo pogovarjala Andreja Ažber SREDA, 9. 9. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Večer v muzejski kavarni: Kolesar predstavitev knjige Marka Radmiloviča; z avtorjem se bo pogovarjal dr. Tone Kregar; vstop prost Ostale prireditve ČETRTEK, 3. 9. 10.00 Ljudska univerza Celje Modri kotiček -podporna skupina za upokojence vodi: Sabina Rožen PETEK, 4. 9. 10.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Druženje ob kavi 10.00 Terasa pred Mestno knjižnico Velenje Morning tea at 10am srečanje bo vodila Romana Bonno 16.00 Celjski mladinski center Magic: The Gathering kartaške igre POKRAJINSKI MUZEJ CELJE JAVNO VODSTVO Nedelja, 6. september 2020, ob 11.00 Vstopnina: 4€ WWW.POKMUZ-CE.SI 03/4280962 MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 031 612 618 Stari grad Celje Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 21.00, zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem gradu. VR-doži-vetij na gradu do nadaljnjega ne izvajajo. Na gradu je lahko istočasno največ 50 ljudi hkrati. Če bo število obiskovalcev pre seglo 5 0,bodo morali naslednji na obisk počakati. Drevesna hiška v Mestnem gozdu in Spominska hiša Alme Karlin Almina hiša je odprta ob petkih in sobotah od 10.00 do 17.00. Drevesna hiša je odprta od srede do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14.00 do 19.00. Obe hiški sta v primeru dežja in slabega vremena zaprti. PONEDELJEK, 7. 9. 10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knj ižni sejem sejem rabčjenčh knjig 12.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Uporaba pametnih telefonov inralčnalniška deOavnica 17.00 Dom svetegaJožefa Celje Pogovoai o življenju in imrti vjdiJeljici: Metka KJevišar in Julka Žagar 18.Č0 in Ј9.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Zvočna harmonizacija telesa in duha z Matejo Bobek 20.00 Narodni dom Celje Besede miru video prireditev o notranjem miru; vstop prost TOREK, 8. 9. 17.30 (Celjski mladinski center Pogovorna skupina Ti si ok pogover ovsakdanjih čemah, življenju, čustvih... 18.00 Ljudska unčverzr Celje Kako pomagati otroku premostiti siieko, ki smo josamidoživljali v svojem otroštdu? predavenje bo na spletu, vodila ga bo dr. Sara Jerebic SREDA,9.9. 11.00 Celjski dom_ Bolečina ve hrbtenicinas spomni pcedava: Mirjam Hočevar Korošec Г6.00 do Г8.00 Mertna knjižnic: Šoštanj Zelišaarna vodi: Kata Laštro 190.10) Študijska čitalnicaMestne knjižnrceVelenje Slovenski modno fotograf Jernej se predstavi predavanje Jerneja Jelena o svetu visoke mode Občasnerazstave Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstavaprof. dr. Srečko Bronlar, prond slovenrkeja paie-nlitika, avtorica Nrna Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtoojaAloksandra Suinikat do sredine okt obrti 2020 Pokrajinski muznj Cejjes čtara grofija: razstava Čast in slava -Odlikovanja, medalje, znaki in značke Iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtor mag. Damir Žerič; do oktobra 2020 Avla Doma Il.slovenskega tabora Žalec: ekskluzivna retrospektivna razstava lesenih izdelkov Pol stoletja rezbarij; do 29. 9. Muzej Laško: razstava Mojstri piva; do 30. 9. Galerija Velenje: razstavi s skupnim naslovom Različnosti generacij, predstavljata se Arpad Šalamon ob 90-letnici življenja in Anja Kralj z razstavo Črka na Črko; do 5. 9. Galerija F-bunker Velenje: razstava fotografij Marjana Klepca, Roberta Klančnika, Gorana Pe-traševiča, Jureta Kravanje in Črta Valenčaka z naslovom Subjektivno skozi objektiv; do 24. 9. Podhod Pesje: razstava Kopališča v Šaleški dolini; do junija 2021 Knjižnica Rogaška Slatina: društvena filatelistična razstava Slogan, razstavna zbirka obravnava razvrednotenje poštnih pošiljk v Franciji od leta 1748 do danes. Avtor razstave: Zdravko Podhraški, Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina; do 1. oktobra v času odortosti knjožnroč. novi tednik Muzej novejše zgodovine Celje Odpiralni čas: od torka do petka od 09.00 do 17.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja in prazniki od 14.00 do 18.00, ob pooedeljkih zaprto. Vsck dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalni razstavi o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v CeJju in Zobozdravstveno zbirko ter obiasno razstavo Za domovino z rock-om naprej, do 15. 11. Po predhodnem dogovoru je mogoč ogled Fotoateljeja in galerije Pelikan ter Spominske sobe Stari pisker. V edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog sta na ogled stalna razstava Brlog igrač in nova občasna Več kot barve, do julija 2021. V Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po predhodni najavi do konca leta ogledate novo občasno razstavo Obrazi. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen. Pokrajinski muzej Celje Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno-zgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prila-gojenoza osebe zokvaro vida), Alma M. Karlin Poti Razrtaviščr Knežji dvorec, Trg celjskih knezoa 8, Ceijt Stalna razstava: Celeta - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del etalne aoherloške razstave) Muzejje odprtza vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja). Galerija Zgornji trg Šentjur (stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17 Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. Stalne zbirke: Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik), Spominska soba New Swing Quarteta, Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipav-crv), Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen o gled po dogovoru, tel. 051-31 1074 s port@nt-rc.sj od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 telemach kanal 271 kanal 152 kanal 673 kanal 306 Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Privid Foto: Andraž Purg - GrupA Maska za večkratno uporabo Ted ni ko ve Št. 36/ Leto 75 / Celje, 3. september 2020 Z Alico v čudežnem Arboretumu str. 36-37 V Rogatcu 120 let v družbi čebel str. 30-31 Unikatni izdelki iz Lani na Caminu, letos slovenskega lesa str. 38-39 od Goričkega do Pirana str. 40-41 26 INTERVJU Marko Drešček, strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje »Epidemija je pokazala žalost slovenskega zdravstva« »Čas se izteka, s spremembami zdravstva je treba začeti danes,« je pred dnevi v odprtem pismu zapisal pediater Igor Dovnik in opozoril, da je epidemija »do kosti razgalila pomanjkljivosti sistemov«. Dostopnost do zdravnikov je slabša, kar vpliva na zdravje ljudi. Kdo bo odgovarjal? Na razpise za delo v družinski medicini ni odziva, če je, se za posameznega zdravnika skoraj »trga« več zdravstvenih domov. Ljudje so jezni, včasih celo besni, ker do zdravnika ne morejo več priti takoj. »Več kot delamo, ne zmoremo,« pravi strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje Marko Drešček. »Epidemija je samo pokazala žalost slovenskega zdravstva,« pravi. Na žalost se to kaže tudi v zgodbah in izkušnjah ljudi. Ampak roko na srce, niso vse zgodbe negativne, a zdajšnje razmere kažejo, da je zdravstvo skoraj tik pred razpadom. Čeprav si nihče tega ne želi. Še najmanj zdravstveno osebje. SIMONA SOLINIC Pred dnevi se je zgodilo, da oseba z vročino in s sumom, da ima koronavirus, ni mogla ves dan priklicati zdravnika, ki bi jo lahko nujno poslal na testiranje. Klic so iz ambulante vrnili šele po dveh dneh! Oseba je nato odšla na testiranje, ki je pokazalo, da je pozitivna. Je takšna odzivnost zdravstva pravilna? Oseba bi lahko vmes hodila naokoli in prenašala okužbo na druge, če ne bi bila tako odgovorna in ta čas čakala doma. Ta odzivni čas je težava v vsej Sloveniji. Povsod. Mi smo bili že prej težko dosegljivi, a s to razliko, da so ljudje lahko prišli do vrat ambulante. Zdaj morajo prej poklicati, ker brez tega ne morejo v prostore zdravstvenega doma. Tako kot pri ponudnikih telekomunikacijskih storitev slišite >čakate v vrsti<, da lahko vzpostavite linijo, je tudi pri nas. Ena medicinska sestra se namreč lahko pogovarja samo z enim bolnikom. Ne more se pogovarjati s petimi. In ko odloži telefonsko slušalko, telefon spet zazvoni. Telefonske linije so neprestano zasedene, ker je bolnikov enostavno preveč. Ena oseba ne more odgovoriti na vse klice istočasno. To je realnost. O tem govorimo že desetletja. Zadnjih 20 let opozarjamo, da je primarni sistem zdravstva podhranjen, da je treba povečati število zdravniških timov in zagotoviti dodaten administrativni kader. Ampak odločevalci tega ne slišijo. In tudi zdaj, ko je praksa pokazala, kako je bil sistem slab že prej in se je zdaj samo še po slabšal, je edini odziv odločevalcev, naj se »bolj potrudimo pri odzivnosti«. Tako kot vi ne morete narediti istočasno petih intervjujev hkrati, se medicinska sestra ne more istočasno pogovarjati s petimi bolniki. V času, ko več mesecev na vsakem koraku poslušamo, da oseba, ki ima vročino, ne sme hoditi naokoli in da se mora od ostalih izolirati, bi bilo neodgovorno, da bi to počela. Ampak da se razumemo, ta oseba ni kriva, ker ni bilo odzivnosti Daleč od tega, da je to, ker nimamo takšnega sistema, ki bi omogočil takoj šnjo dostopnost, opravičilo. A morate vedeti, da medicinske sestre ves čas dvigujejo telefonske slušalke. Zdravstveni dom ima od 85- do 95-odstotno odzivnost na telefonske klice. To so skoraj vsi. Govorite o odzivnosti na stacionarni tele- fonski številki Zdravstvenega doma Celje ali o odzivnosti v posameznih ambulantah? Za posamezne ambulante. Za vsako imamo statistiko odzivnosti. Dobili smo kar nekaj pritožb v smislu: »Klical sem 20-krat, a se nihče ni javil.« Zato preverimo navedbe in opazimo, da je oseba klicala štirikrat in da so ji iz ambulante poklicali nazaj ... Torej iz ambulant vedno pokličejo bolnike, če je klic neodgovorjen? Večinoma. Kolikor se le da. Ampak včasih je klicev preveč in na vse ne zmoremo odgovoriti. V ponedeljek zjutraj nas lahko v ambulanti pričaka tudi do 60 elektronskih sporočil. Ob tem, da ima zdravnik ali zdravnica naročene bolnike. Treba je dvigovati telefonske slušalke, opravljati preveze, bolnike pregledovati, dajati injekcije, jemati kri ... Kaj ima torej prednost? Zdravniki in medicinske sestre elektronsko pošto berejo, kadar lahko. A enostavno vedno ne zmorejo vsega. Če nekdo ne more priklicati osebnega zdravnika, gre mimo zdravstvenega doma v Urgentni center Celje. V celjski bolnišnici pravijo, da je to težava ... Ljudje vedno najdejo bližnjico. Naši zdravniki, ki dežurajo v Urgentnem centru Celje - in pogosto dežurajo - tam srečajo svoje bolnike, ki so jih dva dni prej obravnavali v svojih ambulantah in jim ob tem naročili, da imajo ponovni pregled pri njih v zdravstvenem domu. Toda ljudje gredo vseeno v ur-gentni center. Zakaj? Ker tam pridejo vedno na vrsto, četudi čakajo šest ur. In ker je brezplačno. Razumemo, da se kronične bolezni po- slabšajo ali da nastanejo določene težave, ki bi jih sicer osebni zdravnik prav tako razrešil, toda ljudi zaskrbi in ne čakajo, ampak gredo v urgentni center. Izkušeni kolegi pravijo, da pri nekaterih bolnikih pogrešajo zdravo kmečko pamet. Včasih je oseba vzela lekadol, zdaj gre k zdravniku, celo v urgentni center, da mu zdaj zdravnik po pregledu pove, naj ob bolečini vzame lekadol. Da, res je veliko nepotrebnih obiskov urgentnega centra. Povsod po svetu, kjer je brezplačen dostop do zdravnika, ljudje to koristijo. Se odpirajo vrata k participaciji ob obisku zdravnika, torej k nekemu znesku, ki ga je treba plačati? Različne države imajo različne sisteme. Participacija je verjetno edina možnost za omejitev nepotrebnih obiskov. A prinese past, da nekdo, ki bi moral k zdravniku zaradi slabšega stanja, zaradi te participacije ne gre. Za nekatere države je bila ta participacija za razbremenitev zdravstva sprejemljiva, v Sloveniji se zaenkrat za to še nismo odločili. Smo v času sodobne tehnologije. Zdravstvo gre naprej. Mora. Še posebej zdaj, ko govorimo o težji dostopnosti do zdravnika. Tu so centralni register podatkov bolnikov, meritve na daljavo, elektronska tehnologija, telemedicina ... ... toda uporaba vsega tega v praksi ni mogoča. Ce imate deset zdravnikov in na vsakega zdravnika dva tisoč bolnikov, eno medicinsko sestro v ambulanti ., ne gre. Ko bo zdravnik imel samo tisoč bolnikov, za katere bo imel čas, potem bomo lahko govorili o uporabi sodobne tehnologije. Do takrat: ne bo šlo! Včasih se »on-line« sistem ustavi, takrat ne moremo delati. Kaj to pomeni? Da moramo vse naloge, povezane z napotnicami, recepti, bolniškimi staleži, torej vse, kar je »on-line«.., opraviti naslednji dan. Torej imamo naslednji dan dvojno delo. Poleg pregleda vse elektronske pošte, »Zadnjih 20 let opozarjamo, da je primarni sistem zdravstva podhranjen, da je treba povečati število zdravniških timov in zagotoviti dodaten administrativni kader. Ampak odločevalci tega ne slišijo. In tudi zdaj, ko je praksa pokazala, kako je bil sistem slab že prej in se je zdaj samo še poslabšal, je edini odziv odločevalcev, naj se >bolj potrudimo pri odzivnosti<.« klicev, poizvedovanj, obravnav, pritožb in ... slabe volje ljudi. Je pri elektronskem načinu dela - predvsem pri pošiljanju sporočil - GDPR ovira? Po elektronski pošti ne smemo pošiljati nezaščitenih izvidov ali osebnih podatkov. To pomeni, da če nekdo želi izvide po elektronski pošti, jih moramo poslati v zaščiteni obliki, nato še geslo za »odklepanje« poslanega. INTERVJU 27 »Osebnega stika je veliko manj, kot ga je bilo nekoč. Z vsako novo uvedbo elektronske storitve je osebnega stika manj. Tudi to je realnost. Dokler ne bo zdravnikov dovolj, da se bodo lahko ljudem posvetili na način, da bodo zanje imeli čas, bo medosebnega stika manj ali ga sploh ne bo.« Med bolniki je veliko upokojencev, ki tega niso vajeni. Sodobna tehnologija ni vedno primerna za vse generacije. Starejši imajo in bodo imeli s tem težave. Čeprav so tudi takšni, ki so starejši od 80 let in nam pošiljajo elektronsko pošto. Večini sta še vedno bliže uporaba telefona ali osebni stik. Slednji je v teh razmerah otežen. To je treba priznati. Zato se trenutno z odločevalci trudimo izboljšati razmere. Odločevalci? Z ministrstvom za zdravje in ... ... ZZZS ter s politiko. Želimo doseči povečanje števila medicinskih sester v ambulantah in administratorjev, ki bi odgovarjali na telefonske klice, brali elektronsko pošto. Ker te ekipe, ki so v ambulanti zdaj, tega ne zmorejo več. Prej je bil bolnik pri vratih in posredoval listič s seznamom zdravil. Zdaj mora prej poklicati. Verjemite, da smo uvedli določene ukrepe, da bi olajšali postopke vsaj za napotnice in zdravila. Na vse načine poskušamo reševati situacijo z dostopnostjo. Ampak Zdravstveni dom Celje je od januarja do junija letos, ko je bila vmes še epidemija, več kot 100-odstotno realiziral program na račun povečanja števila ambulant in zaposlenih. Pravzaprav ste v boljšem položaju v primerjavi z drugimi. Ali vam bodo - kot jim pravite - odločevalci dejali, da ste že dobili več ljudi, ambulant, več zaposlitev? Boste trčili v zid? Ne. Realizacijo nam bodo v določeni meri priznali in del plačali, ostalo morda ne, kar pomeni, da smo mogoče delali del storitev preko programa brezplačno. To je tisto, za kar želim, da bi ljudje slišali. Ker pravijo: »Nič ne delajo, ne oglašajo se na telefon.« Toda ne bi mogli opraviti več storitev kot lani, če bi samo sedeli in gledali v zrak. Torej nekaj smo morali delati glede na rezultate. In morda je to razlog, da nismo ves čas mogli biti pri telefonu. Čeprav smo - po telefonu - rešili ogromno zadev na daljavo. Še enkrat - prej so bolniki prišli do ambulante, zdaj vsi ne morejo. Pokličejo, pošljejo tudi kakšno sliko in sledi pogovor na daljavo. To je približno deset minut. Torej je v tem času telefonska linija zasedena. Kaj zdravstvo čaka? Smo v letu 2020. Ponekod izvajajo telemedicino, merijo krvni tlak, sladkor v krvi na daljavo? To bi zdravnikom olajšalo delo. Teoretično je možno meriti krvni tlak ali krvni sladkor na daljavo, kaj več pa niti ne. Ampak še vedno za pregled teh rezultatov potrebujemo človeka. Poglejva primer: zdravnik ima dva tisoč bolnikov, morda bi jih sto od teh imelo daljinske merilce doma. To je približno dvesto meritev na seznamu. Če vzameva, da je samo dvajset meritev takšnih, ki odstopajo od normalnih vrednosti, je to dvajset ljudi, ki jih je treba poklicati, se z njimi pogovoriti, preveriti, zakaj je prišlo do odstopanj, se dogovoriti o načinu jemanja tablet. Predstavljajte si deset ali dvajset takšnih obravnav, kar znaša od deset do 15 minut za enega bolnika. Torej potrebujemo vsaj enega človeka še v ambulanti, ki bi počel samo to. Kadrovsko to v teh razmerah ni možno in zato se zdaj trudimo, da bi nam v ambulantah omogočili dodaten kader, ki bi lahko počel točno to. Obravnava na daljavo bi zmanjšala slabo voljo ljudi. Če so odstopanja, je ljudi strah, nekateri pridejo v zdravstveni dom, vanj jih ne spustijo, ker niso naročeni, zaradi česar nastaja jeza. Niso vsa odstopanja od normalnih vrednosti krvnega tlaka ali sladkorja v krvi življenjsko ogrožujoča stanja ali razlog za paniko. Gre za nadzor kroničnih bolezni, ki jih želimo imeti v referenčnih mejah. S temi meritvami bi spremljali, ali so približno v teh mejah ali ne. Ni tako, da sistem javi, da je nekdo življenjsko ogrožen. Ampak ravno zdravniki opozarjate, da so kronični bolniki najbolj ogroženi, ker se jim stanje zaradi nedostopnosti do zdravnikov poslabšuje. Takšna medicina na daljavo bi bila ključna za spremljanje kroničnih bolezni. Drži. Ampak v tem trenutku ne vidim praktičnih možnosti uvedbe takšne telemedicine, saj nimamo ljudi, ki bi to izvajali. Nimamo ljudi niti za redno delo, torej za dva tisoč bolnikov na zdravnika, saj je bolnikov preveč. Ni časa in možnosti za dodatne storitve. Zdravnik Igor Dovnik je dobro zapisal v svojem javnem pismu. Vsi razumejo, da frizer na dan ne more opraviti toliko in toliko pričesk, a ne razumejo, da zdravnik ne more opraviti več obravnav, kot jih lahko. Zakaj tega ljudje ne razumejo, ni jasno niti meni. In potem je zdravnik tisti, ki je slab, ker ne more pregledati dvajsetih oseb na uro? Nihče ne govori, da so zdravniki slabi. Ljudi motita neodzivnost ali nedostopnost. majo. Nekateri enostavno več delajo po telefonskih linijah, saj jim je elektronska pošta tuja in z njo opravijo samo tiste zadeve, ki so zakonski minimum. Drugim je delo s sodobno tehnologijo lažje, saj po elektronski pošti obravnavajo pet bolnikov v času, ko bi po telefonu morda enega. Ljudje smo različni. Ne moremo od vseh zdravnikov ali medicinskih sester pričakovati, da bodo imeli enak način dela. Lahko od njih zahtevamo, da morajo odgovarjati na klice, a ne moremo pričakovati, da bodo enako rešili težave različnih bolnikov. Imamo zdravnike, ki samo recepte in napotnice izdajajo po elektronski pošti. To je nujen minimum. Nekdo bo morda po elektronski pošti obravnaval ostale bolezni. Se zdravniki o tem kdaj pogovarjajo, si svetujejo v smislu, »glej, to ti bo pomagalo pri organizaciji dela«? Seveda. Ampak pri vseh ne gre. Pred kratkim mi je ena zdravnica dejala, da po elektronski pošti bolnikov ne more obravnavati, »Ljudje vedno najdejo bližnjico. Naši zdravniki, ki dežurajo v Urgentnem centru Celje - in pogosto dežurajo - tam srečajo svoje bolnike, ki so jih dva dni prej obravnavali v svojih ambulantah in jim ob tem naročili, da imajo ponovni pregled pri njih v zdravstvenem domu. Toda ljudje gredo vseeno v urgentni center. Zakaj? Ker tam pridejo vedno na vrsto, četudi čakajo šest ur. In ker je brezplačno.« In ni res, da so samo kritike. So tudi pohvale. V Celju imate zdravnike, ki so izjemno odzivni na vseh kanalih. Tudi po elektronski pošti. Zakaj nekateri lahko, drugi ne zmorejo? Zakaj so nekateri novinarji dobri, drugi ne? Zakaj je nekdo dober mehanik in nekdo ne? Tega ne moreva enačiti z medicino. Govoriva tudi o organizaciji dela v zdravstvu. Točno. Nekatere ambulante so bile dobro odzivne že ves ta čas in že pred epidemijo ter so izvajale tudi e-posvete . Informacije imam tudi o starejših zdravnikih, ki uporabljajo sodobno tehnologijo, ki izboljša njihov odzivni čas. Ne gre samo za mlade zdravnike, ki so tega bolj vešči. Torej se da. So ljudje, ki imajo talent in občutek za novodobne tehnologije. So ljudje, ki tega ni- ker mora z njimi vzpostaviti stik, jih slišati, pridobiti več informacij. Prej ste omenjali novinarje. Morali smo se prilagoditi sodobnemu načinu dela na svojem področju. Novinar ne more reči, da neke novice ne bo objavil na spletu, ker mu je splet tuj. Tu pa govoriva o zdravstvu. O vrhunskih zdravnikih, torej - še enkrat -ne govoriva o tem, da so zdravniki slabi. Govoriva o medicini, ki mora iti v korak s časom. In če ima nekdo primanjkljaj na tem področju, ali ni tako, da bi moral to znanje osvojiti? Ponavljam - vsi ti zdravniki imajo zdaj več kot 30 odstotkov glavarine, kot so je dolžni imeti. To je prva stvar. Vsi ti zdravniki imajo 2.600 količnikov ali več, dolžni so jih imeti 1.900. Pa saj ne pride v ambulanto vseh teh dva tisoč bolnikov ... »Ljudje se morajo zavedati, >zakaj je težja dostopnost, čeprav v čakalnici ni skoraj nikogar<. Zaradi pravil. Če jih ne bi upoštevali, bi bili kaznovani.« Tega ne moreva primerjati. Če nekdo dela 30 odstotkov več, kot je dolžan, je izjemno nekorektno govoriti, da se ni prilagodil, ker ne izvaja dodatnih storitev, ki niso obvezne ali predpisane. Ampak olajšale bi mu organizacijo dela. Mimo tega ne moreva. Tisti, ki mu to olajša, to dela. Imate pa zdravnike, ki jim sodobna tehnologija dela ne olajša. Enako je pri tem, da imate ljudi, ki si zapisujejo v blok s pisalom, in ljudi, ki pišejo na tablico. Ker je nekaterim lažje tako. Bom vprašala drugače: ali gre pri tem za zdravnike, ki bolj cenijo osebni stik z bolnikom? Ker na drugi strani je treba priznati, da sodobna tehnologija omejuje osebni stik. To je tako ali tako že zdaj. Osebnega stika je veliko manj, kot ga je bilo nekoč. Za vsako novo uvedbo elektronske storitve je osebnega stika manj. Tudi to je realnost. Dokler ne bo zdravnikov dovolj, da se bodo lahko ljudem posvetili na način, da bodo zanje imeli čas, bo tega medosebnega stika manj ali ga sploh ne bo. Zdaj je manj naročenih kot prej, ampak tistim, ki pridejo v ambulanto, se bolj posvetimo. Torej so zdaj temeljiteje obravnavani, kot so bili pred epidemijo. Ampak v ambulanto pride majhen odstotek, vse ostale obravnavamo s pomočjo telefonov ali elektronskih sporočil. Ljudje se morajo zavedati, »zakaj je težja dostopnost, čeprav v čakalnici ni skoraj nikogar«. Zaradi pravil - navodila Ministrstva RS za zdravje in NlJZ nam narekujejo, da moramo omejiti število oseb v čakalnicah. Če jih ne bi upoštevali, bi nas zdravstveni inšpektorat kaznoval, poleg tega bi s tem neodgovorno prispevali k morebitnemu širjenju okužb s koronavirusom. Ker je manj naročenih, ostaja več tistih, ki niso, ki jih ne moremo naročiti, zato pri njih poskusimo brez osebnega stika. Telefonski pogovor je vsaj delni osebni stik. Toda medosebni stiki se izgubljajo. To je problem celotne družbe, ne samo zdravstva. Foto: SHERPA (arhiv NT) 28 PORTRET Mlada Katja Brvar napisala knjižici za mamico in očeta Stegovanje proti nebu je nekaj čudovitega »Ati mi je dal največje darilo, ki ga lahko kdorkoli podari drugi osebi; verjel je vame in še vedno verjame!« Uvodne besede so iskrene misli mlade maturantke Katje Brvar, ki je očetu v petdesetih pismih, povezanih v knjižico, kot darilo za abrahama izpovedala svojo ljubezen, občudovanje, spoštovanje in hvaležnost. Mamici je nekaj podobnega podarila za 45. rojstni dan in pogumno odprla svoje srce ter drugim pokazala najstniške stiske. BARABRA GRADIČ OSET Najstniška leta so težavna, otroci ne razumejo staršev, starši ne »štekajo« svojih otrok. Med njimi ni več harmonije, kot so je bili mogoče vajini v prvih letih skupnega življenja. Starši pogosto tožijo, da so otroci zahtevni, da ne razumejo, kaj vse so starši vložili vanje, in da morajo res globoko dihati, da dan mine brez večjih prepirov. A zgodijo se tudi posebni otroci, ki hvaležnost staršem izrazijo v svojih najbolj hormonsko razposajenih časih. »Na en nič poseben deževen poletni dan sem se odločila, da bom napisala pismo z naslovom Draga mama. Počasi sem napisala 45 pisem, ravno toliko, kot je bila tisto leto stara mamica. Bratranec mi je pomagal pisma oblikovati v knjižno celoto. Darilo sem mamici predala v kavarni. Ko je videla, da je dobila zavito knjigo, je je bila vesela. A ko je odprla in videla, da sem jaz avtorica knjige z naslovom Pisma mami, je začela cviliti. Bila je čisto prevzeta. Če bi bili doma, bi bilo verjetno še huje,« je pogovor o knjižnici z naslovom Pisma mami začela devetnajstletnica Katja Brvar. Nekaj let kasneje je svoja pi- sma dobil tudi oče. »Ati je tisto leto praznoval abrahama in zdelo se mi je krasno darilo ob tako pomembni prelomnici. Ati je čustvena oseba in ko je videl, kaj sem mu podarila, je jokal. Bil je zelo prevzet.« Odkrita čustva »Imam vse, kar sem si kdaj želel. Imam krasni dekleti, ženo in vsi smo zdravi. Ko sem bral Katjina pisma, mi je bilo najbolj zanimivo, kako drugače razume svet kot jaz. Dobro je, da je to povedala, kajti čas je, da se tudi starši naučimo nekaj od svojih otrok. Videl sem, kako veliko ji pomeni, da sva tudi midva z ženo resnično zadovoljna in vesela starša. Bilo me je strah, kakšen oče bom, sam sem očeta v svojem življenju zelo pogrešal. Trudim se, da sem prisoten v njunem življenju. Vem, da ne znam vedno najbolje odreagirati, a me moja dekleta naučijo. Vem, da bosta dekleti odfrčali, pomembno je, da se zavedata, da sva midva tukaj za njiju,« je dodal Katjin oče. Njegova prisotnost pri intervjuju mlade pisateljice ni motila, saj staršema vse pove. »V svojih občutkih smo zelo odkriti. Kadar imam te- žavo, grem do njiju, da mi pomagata poiskati pravo pot. Pomembno mi je, da sta moj pristan, kadar me odnese. Prijateljica mi lahko da pameten nasvet, a vseeno nima za sabo petdeset let življenja. Zato bolj zaupam staršem kot prijateljicam. Najstniki ponavadi ne vidimo dlje od svojega nosu, jaz vidim, kakšno zlato imam doma, in sem za to izredno hvaležna.« Katja si je že kot majhna deklica izmišljevala, pisati je začela v devetem razredu. »Bilo je dolgočasno popoldne, začela sem pisati ljubezenski roman, ker tovrstno literaturo rada prebiram. Če ni knjige, ki bi jo rad prebral, jo moraš napisati. Zgodbo sem poslala na natečaj, a četudi nisem bila izbrana, sem dobila veliko podpore.« Pomembno vlogo ima vera Katja v enem od pisem piše, da jo je oče naučil ljubiti mamo, ljubiti sočloveka in propoznati Božji dar. Vera ima pri Katji močno vlogo. Sploh svoje občutke z vero močneje izrazi v drugi knjigi. »Kadar se doma pogovarjamo o veri, so to globoki pogovori. Ko sem bila majhna, sem veliko brala sveto pismo za otroke. Veliko smo molili. Ko sem rasla z mladinsko skupino, se je širila tudi moja vera. Ko enkrat ne bom imela več staršev, bom še vedno imela Boga.« Ko je prijateljicam zaupala, da piše knjigo, so bile navdušene. »Zelo me podpirajo in so zelo vesele zame. Seveda jim ni čisto razumljivo, da lahko pri svojih letih napišem tako močno sporočilno knjigo. Tudi težko razumejo, da s svojimi starši tako dobro razumem.« Detektivke z okusom ljubezni Katja želi študirati psihologijo, maturo je namreč naredila z odličnim uspehom. A če ji ne bo uspelo priti na psihologijo, bo študirala slovenščino. Pisala še bo. »Privlačijo me knjige, kjer je vsaj malo ljubezni. Vedno raje pišem knjige, kjer se zgodijo nepričakovane stvari. Zgodbe so nekakšne detektiv-ke s ščepom ljubezni.« »Obe knjigi sta ustvarjalen spopad mladega človeka, ko se na poti odraščanja spopada z osamosvojitvijo in moralnimi vprašanji, ki jih v odnosu do staršev mora rešiti mlad, odgovoren in čuteč človek. Nekatera pisma so že prave kratke zgodbe. Verjamem, da bo Katja nadaljevala literarno ustvarjanje,« je ob knjižici zapisala Katjina profesorica slovenščine Alenka Prebičnik Sešel. Za želje se je treba boriti z vsem srcem. Če si nekaj res želiš, potem v to vložiš srce. V obe knjigi je vložila veliko svojega srca in njena starša sta nanjo ponosna. »To se mi zdi res uspeh in ponosno govorim o tem. Vem tudi, da imamo različne talente, in prav je, da jih čim bolj uresničimo. Če bi več govorili o tem, kako smo hvaležni za družino in ljubezen, bi nam bilo precej bolje. Ni bistvo v materialnih stvareh, namenimo raje čas za dobre odnose,« je dodal Katjin oče. Da bi sledila očetovim stopinjam Želje mlade pisateljice so tudi, da bi enkrat svoje knjige lahko prodajala v pravi knjigarni, da bi imela veliko družino in hišo. »Eden mojih življenjskih ciljev je, da bi nekoč zmogla stopiti na tvojo pot. Da bom zmogla slediti tvojim stopinjam, ki se bodo vzpenjale visoko v nebo, nad oblake. Tja, kamor si shranil svoje sanje. Tako bom tudi jaz dosegla svoje sanje in naučila vse tiste, ki bodo želeli od mene kaj vzeti. Tudi to, da je stegovanje proti nebu vendarle nekaj čudovitega,« zaključi Pisma očetu hvaležna hči Katja Brvar. Foto: SHERPA , tudi Ob prazniku občine z županom Martinom Mikolicem »Zastonj ne borno dali nič vetra ne« Odkar se je končala poletna turistična sezona, nekoliko lažje dihajo v občini Rogatec, kjer imajo domačini v poletnih mesecih zaradi strnjenih kolon vozil nemalo težav pri dostopu do domov. Sive lase jim povzroča tudi tovorni promet, ki se skozi trško jedro vali proti Ptuju. Gradnja obvoznice bo tako po besedah župana eden najpomembnejših projektov v prihodnosti. V nekaj letih v občini želijo enoto doma za starejše, oa katero so zemljišče že predvideli. Na bližnjih poljočjih bodo morda v prihodnosti elektriko proizvajale vetrne elektrarne. Lokalna skupnost zamisli investitorja ne nasprotuje, če bo od tega kaj imel občinski proračun. Župan Občine Rogatec Martin Mikolič je bil nedolgo nazaj v karanteni, saj je tail v stiku s taščo, ki se je okužila s koronavirusom. V tistem obdobju je bilo v karanteni približno še 50 občanov Rogatca, vendar se bolezen ni razvila pri nobenem, je povedal. (Foto: SHERPA) TINA STRMČNIK IDomačini, ki ob koncih težna odidejo na delo ali pa opravkih, v času poletne sezone velikokrat ne morejo domov. Glavna cesta me d Rogatcem in mejnim prehodom Dobovec je? namreč povsem zasedena s kolono turistov, vožnja po lokalnih cestah ni najbolj varna. »>Naše lokalne ceste so v zelo slabem stanju, eiroke so le malo vreč kot 2,5 metra. Marsjkdaj navigr-cijske naprave tja usmerijo ve turiste, kinato obtičijo s čolni in prikolicami,« pravi tamkajšnji župan M artin Mikolič. Ministrstvu je zato alal pobudo, da bi državv namenila dena, ca ureditev in razširitev lokalnih cest,kar bi emogočalo srečanje dvoh au-tomobilov in bi domačinom skrajšalo čas, ki ga porabijo zavožnjodomou Župan pre-dlagc dopolnitev obstoječe zakooodcje tako, da bi država denar lahko namenka za ureditev lokalnih cest, kadar bi s tem rešile Cržavno problematiko. Kako je z načrtovano obvoznico, skatero želite tovarni peomet umakniti z nbstoječe ueste, Ivi skazi trško jedro Rogatca vodi proti Ptuju? Za gradnjo omenjene ceste, ki bi trg razbremenila tranzitnega prometa, je pristojna direkcija za infrastrukturo. Naloga občine je, da cesto umesti v prostor. Predvideno je, da bo cesta, dolga pribli- žno 700 metrov, vodila stran od občine in nato proti glavnemu krožišču. Ponekod bo treba nekoliko prestaviti potok Draganja. Upam, da bomo prihodnje leto lahko razgrnili občanski podrobni prostorski načrt in da nam bo prostorsko dokumentacijo uspelo pripraviti do konca leta 2022. Naložba je vključena v načrt državnih razvojnih programov. Sem optimist, da bo cesta zgrajena v letih 2023 in 2024. Med pomembnejšimi zadnjimi naložbami je bi>a obnova zobne amgu5ante v rogaški zduavstveni postaji. Tam boste kmalu dobili novega družinskega zdravnika. Zgravstvena postaja v Ro°ak cuje bila zgrajena leta 0991. Kljub tamz da gre za dokaj mlado stavbo, jo bila zobna ambuVanta potezbna obnove. Občina je plačalo zn gradbena in otrojna dela ter za poaodobi-tev električne napeljave prib,-žno 60 tiroč evrov ZD Šmarje priJelšah je ragotovii opremo za ambulanto. V teh dneh se z vodstvom zdravstvenega doma pogovarjamo o ureditvi dodatne ambulante za splošno modicino, saj bo nktobea pri nas poleg koncesionarja začela delati nova zdravnica v okviru javne mreže. Za ureditev prostora bomo namrnili 20 tisoč evrov. Kljub temu da smo majhna občina, bodo naši občani deležni potrebne zdravstvene oskrbe. Letos ste dokončali dva pro-jekta,povezana s turistično promocijo in sofinancirana iz evropskega razvojnega sklada. Kakšni so njuni rezultati? V okviru projekta Lokalno je in smo s partnerji uredili sprehajalno pot pri muzeju na prostem in novo razgle-dišče. Ker je naša občina prepoznavna po jadralnem padalstvu na območju Do-načke gore, si bodo turisti lahOo po novem ogledali prikaz letenja. Projekt spodbuja tudi promocijo rokodelstvo - steklarttva, lončarstvc, pletarstva in drugih dejav-novti - na širšem območju Obsotelja in Krajanskega. V okviru projekta Zeleno Ooži-vetje, ki je prav tako kot prvi projekt vreden približno 70 tivoč evrov, smo kupili novo električne vozilo s sedmimi sedeži. Uporabljali ga bomo za prevoze starejših občanov in na pravoze -uristov. Postavali smo novo polnilnico za električna vozila, namestili smo tudi solarno klop, kjer je možno napolniti prenosni telefon in ostale telekomunikacijske naprave. Med pomembnejšimi načrti je gradnja prizidka h gasilskemu domu. V zadnjem obdobjn se naši gasilci soočajo s prostorsko stisko, saj nimajo dovolj prostora za garaže za svoja vozila. V prizidku bodo tri nove garaže, za kasneje načrtujem p še uae-ditev večnamenske dvorane. Naložba je ocenjena na pzibli-žno 300 tisoč evrov. Graditi bi radi začeli jeseni in naložbo končali maju prihvdnje leto. Kaj se dogaja z načrtovanjem ničenergijskega vrica, kjer str že objavili oavpis za izbiro izvajalca del, nato ste ga razveljavili? Naše oblina, ki je za niče-nergijski vrtec že pridobila projzktnc rokumentacijo in gradbeno dovoljenje, se je z željo oo pridobitvi državnegv sofinanciranja prijavila na razpis, ki ga ječ miiartrstvo za šol-stpo prvič ЈЗО desetletju objavilo zn sofinansiranje tolske in predšolske infrastrukture. Ko je bita razglašena epidemija, je država razpis prekinila.Upam, da bo denar za ta namen zagotovljen v rebalansu državnega proračuna. Ko bo ponovno objavljen razpis, se bomo nanj spet prijavili. Poleg državnih sredstev bi gradnjo, ocenjeno na malo več kot dva milijona evrov, plačali še s posojilom v vrednosti pol milijona evrov in z taslnim denarjem. V občini je skoraj 600oseb, starejših od 65 let. Razen storitvo pomoč družini na (komu prugih obliU dolgotrajne oskrbe starejših nimate. Kalso naprej? Pomoč na domu za naše ptarejše občane od letos izvaja Dom upokojencov Šmarje pri Jelšah, s katesim zelo dobro sodelujemo. Naše vodilo je,da to pomoč zagotavljamo vsemt ki jo potrobujajo, občani zanjo plačajo minimalen prispevok Zadnja leta iz društva upokojencev in krajevnih ekupnosti prihajajo vobude, da bš bila pv nas manjša enota šmprsknga doma. Rpdi bi zgradibi novogradnjo, loi bi lahko sprejela od 350 do 40 osRrbovancev. O tem se pogovarjamo s šmarskim domom uaokojencev ter z mi-nistrstoomza delo, druoino in socialne zadeve. Zavzemam see za lo, do b5 gradbeno dovoljenje za enoto doma eridobili čim prej. V naolednji finančni perspektiv bo najverjotveje preoej deoarja za oskrbo sta! rajših na voljo tudi v tako ims-novanam koeonaoaVetu. V Rogatcu je predvideno prlje retonih elektrarn. Kako na So gledate olokalni sku-pnvsti? Dravske alekoprne želija čisto na rbsobju naše občine, na meji z občero Želele in Republiko Hevaško, postaviti šest elektrarn, projekt so nam doslei ve predstavile1 Povabljeni smo bil0 še na eno predsiavitev na ministrstvo za okolio in prospao mi pa smo os vsem obvesüli občane. V aijäni menimo, da pri pp-stavitvi štirih elektrarn n ovir. Predlagali smo, da bi drne prestavili v5 drugo mesto. Občani večjih pomislekov nimaja, tudi občinski svet nea Glede na to, da smo majhna in obmejna občina, smo veseli novih naložb, če bomo od teaa kaa imeli. Pričakujemo rento ali nadompstilo oa uporabo stavbnoga zemlji-šča.Odprto je tudi sodelovanje pri grodnji sončne, eldktrarne na strahi šolein pportno dvosane. Zantonj ne bomo dala noči tudi oetra ne. Kdo so občrnskv-nagrajenci? Letošnji občinski nagrajenci so Čebelarsko dnuštvo Ro-gatevs civilna zaščita in podjetja Jagros. Denarno nagrada v višini tisož evroa boObčina Rogatec ne-menilr tamkajšnjemu čebelarskemu društvu, kri le-os paaznuje 120 lef in je eno najstarejših društev v občini. Priznanje bo prejeta Civilna zaščita občine Rogatec, ki je odigrala k!jučno vlogo v času epidomije koronavirusa, v bližnji preteklosti je pomagala v čavu migrantskega vala in orb ooplavah. olaketo občine bo prejelo podjetje Jagros. Treovina Jager v Rogatcu zaposluje prvcej občvnov, omenjeno trgovsko podjetje dcbro sodeluje tudi z različnimi društvi v občini, ki jim namenja finančno podporo ali jim daruje blago. TS DRUŽINSKA VSTOPNICA Redna cenal4,40€ cena ; kuponom: 10,80 € Velja do 31.10.2020 Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, Pot k ribniku 6,3252 Rogatec www.rogatec.si | FB: rogatec.si | IG: visitrogatec 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Praznik enega najstarejših društev v Rogatcu 120 let v družbi čebel Čebelarsko društvo Rogatec, ki je eno najstarejših društev v občini, letos praznuje 120 let. Članom, ki imajo v tej občini za svojo dejavnost dobre pogoje -neokrnjeno naravo brez intenzivnega kmetijstva in brez industrije - sive lase povzroča le vreme. A ker za vsakim dežjem posije sonce, verjamejo, da so pred njimi dobre letine. Tako meni tudi največji čebelar pod okriljem društva Slavko Pavlovič, ki čebelari z več kot 180 čebeljimi družinami. TINA STRMCNIK Začetki organiziranega čebelarjenja v Rogatcu segajo v čas preloma tisočletja, v leto 1900. Prvi predsednik društva je bil tudi njegov soustanovitelj Simon Sekirnik, nadučitelj iz Donačke Gore. Ker novoustanovljeno društvo ni imelo denarja, mu je čebelarska organizacija z Dunaja podarila deset panjev, tako imenovanih »dunajča-nov«, emajlirano točilo in stiskalnico za vlivanje satnic. Med kasnejšimi pomembnejšimi člani je bil Anton Stefanciosa, učitelj in ravnatelj tamkajšnje osnovne šole. Mož, po katerem danes nosi ime rogaško kulturno društvo, se je s čebelarjenjem začel ukvarjati pri 27 letih. Uspešno je opravil izpit za čebelarskega preglednika, opazovalca gozdnega mede-nja in vzrejevalca matic. Daleč naokrog je bil znan kot vesten in marljiv čebelar. Ko so ga člani izvolili za predsednika društva, je ostal temu poslanstvu zvest kar 56 let. Vsi zapiski o delovanju čebelarske družine v obdobju med obema vojnama so se izgubili. Med starejšimi člani se je ohranil spomin, da so v začetku 20. stoletja čebelarji v okoliških krajih čebelarili v pletenih koših iz vrbovih šib. Nekoliko kasneje so za pletenje tovrstnih košev uporabljali slamo. Premožnejši člani društva so kupili modernejše panje. Sčasoma se je v tej dejavnosti vedno bolj uveljavljal slovenski AŽ-panj, poimenovan po Albertu Žni-deršiču, krajini pa so podo- bo dali številni čebelnjaki, posebnost slovenskega čebelarjenja. Danes pisana druščina Organizacija, ki je povezovala ljubitelje čebelarjenja, je imela skozi zgodovino pogosto le maloštevilno članstvo. Ko se je leta 2005 čebelarskim vrstam pridružil Slavko Pavlovič, sedanji tajnik društva, je bilo vanj vključenih le 13 čebelarjev. Tedanji predsednik je razmišljal, ali naj rogaški čebelarji ostanejo na samostojni poti ali naj se priključijo večjemu društvu v Rogaški Slatini. Od takrat do danes se je članstvo bistveno izboljšalo in danes je v društvu 36 članov. »Pisana druščina smo tudi glede na spol. Še nekaj let nazaj so bili med člani le moški, danes je v društvu že osem žensk. Ko imamo občne zbore, se jih radi udeležijo tudi predstavniki ostalih društev, saj vedo, da bo sledila zabava. In da bodo lahko po uradnem delu zaplesali z našimi članicami.« Pavloviča je za čebelarjenje navdušil rogaški župan Martin Mikolič. Leta 2004 sta se stara prijatelja srečala v trgu in se ob pijači pogovarjala o svojih dejavnostih. Beseda je nanesla na marsikaj, naposled tudi na čebelarstvo. Pri Pavlovičevih doma so namreč imeli opuščen majhen čebelnjak, saj je bil Slavkov oče nekoč čebelar. »Oče me ni uspel okužiti za čebelarjenje, prijatelju Martinu pa je to uspelo Člani Čebelarskega društva Rogatec so želeli letošnji pomemben jubilej obeležiti zadnjo avgustovsko soboto. Zaradi koronavirusa praznovanje obletnice zdaj načrtujejo za zadnjo januarsko soboto prihodnje leto, ko bodo imeli tudi občni zbor. (Foto: arhiv društva) »Mladi največkrat nimajo časa za čebelarjenje. Ljudje se s to dejavnostjo največkrat začnejo ukvarjati, ko se upokojijo. Povprečna starost slovenskih čebelarjev je bila nekoč približno 60 let. Sedanjemu vodstvu čebelarske zveze je uspelo, da je povprečna starost zdaj približno 55 let, kar je velik uspeh,« je razložil Pavlovič. v približno uri pogovora,« se spominja sogovornik. Ko se je uradno včlanil v društvo, kar ni mogel verjeti, da ta organizacija ob stoletnici ni pripravila nobenega večjega praznovanja. Ko je prevzel naloge tajnika, je napovedal proslavo ob 110-letnici. Začel je iskati denar, se povezal z direktorjem Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec in s tamkajšnjim županom. Društvo se je prijavilo na razpis lokalne akcijske skupine pod okriljem Razvojne agencije Sotla in prejelo približno pet tisoč evrov nepovratnega denarja. S tem zneskom je kupilo šest čebelarskih oblek, čebelarski prapor, izdalo bilten, pripravilo razstavo in slovesnost. Nekaj let kasneje so rogaški čebelarji pripravili še slovesnost v počastitev razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel. Spomin na prireditev, ki se je je udeležilo več kot 200 obiskovalcev, je še zelo živ. Čas je že za boljše letine Kakšni so v tej obmejni občini pogoji za čebelarjenje? Sogovornik se rad pošali, da je tamkajšnja pokrajina kot Logarska dolina, saj so čebelnjaki obdani s hribi, z gozdovi in s cvetličnimi livadami. Industrije ni, prav tako ne intenzivnega Eden najpomembnejših članov Čebelarskega društva Rogatec je bil Anton Stefanciosa, ki je društvu predsedoval kar 56 let. Pavlovič, ki je bil devet let tudi predsednik tedanjega Kluba malega nogometa Dobovec, v trgovinici, kjer so na voljo čebelji izdelki. Obiskovalci apiterapijskega čebelnjaka lahko vdihujejo koristne aerosole ali prisluhnejo pomirjujočemu brenčanju čebel. NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Ob čebelnjaku je vrt, kjer uspeva več kot 150 medovitih rastlin. »Nekoč so skoraj na vsaki kmetiji imeli čebelnjak. Med so uporabljali namesto sladkorja. Iz čebeljega voska so izdelovali sveče, da so z njimi svetili.« kmetijstva ali intenzivnega sadjarstva, kar čebelarjem omogoča pridobivanje kakovostnih izdelkov. To potrjujejo tudi priznanja, ki jih prejmejo na največjem mednarodnem ocenjevanju medu v Semiču. Če ljubitelji čebel iz občine Rogatec kar ne morejo pre-hvaliti naravnih danosti, o vremenu tega ne morejo reči. Leta 2016 in 2017 so imeli težave s pozebo, leto kasneje je sledila povprečna letina. Leto 2019 so si zapomnili po obilnem deževju, letošnje leto pa tako po pozebi kot po obilnih padavinah. V zadnjih petih letih so bile torej kar štiri letine takšne, da so čebelarji dobili le približno 20 odstotkov normalnega pridelka, je razložil Pavlovič. Dodal je, da je čebelarstvo ena od kmetijskih panog, ki je najbolj odvisna od vremena. »Akacija na primer cveti 14 dni. Če je takrat slabo vreme, je priložnost zamujena. Enako je s kostanjem. Predsednik našega društva Julijan Rebič, ki se ukvarja z nakladnim čebelarjenjem, se rad pošali, da je bilo že dovolj slabih letin in da je že čas za prav toliko dobrih sezon.« Številne priložnosti čebelarjenja Pavlovič pravi, da ima tri ljubezni. Na prvem mestu je družina, na drugem čebelarjenje, tretje mesto si delita politika in šport, saj je bil devet let predsednik tedanjega Kluba malega nogometa Do-bovec. Ko je vodil klub, je ta leta 2015 osvojil tudi naslov državnega prvaka. Še sam skoraj ne more verjeti, da mu je čebelarstvo samo v 15 letih tako zlezlo pod kožo. Ko mu je sodelavec nekoč dejal, da se po naporni službi najbolj sprosti, ko popoldne sede pred čebelnjak in posluša brenčanje čebel, mu Pavlovič ni verjel. Danes ve, da to drži. A doda, da se bolj sprostijo čebelarji z manjšim številom čebeljih družin. Ker ima sam več kot 180 čebeljih družin, v to dejavnost vlaga veliko časa, truda, dela in denarja. Zadnjo besedo ima vedno narava. »Imam toliko sreče, da v rdečih številkah ne poslujem, vendar o velikem dobičku zadnja leta ne morem govoriti,« je povedal. Na srečo se ne ukvarja le s pridobivanjem medu, ampak tudi s pridobivanjem matičnega mlečka, cvetnega prahu in propolisa. Od leta 2008 ima registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, kar mu dovoljuje, da lahko med tudi predeluje. Odkar je leta 2009 zamenjal službo in se v Zavodu za kulturo, turizem in razvoj Rogatec zaposlil kot hišnik v športnih objektih, so mu v omenjeni ustanovi ponudili tudi možnost izvajanja čebelarskih delavnic v muzeju na prostem. Med najbolj priljubljene delavnice se je kmalu uvrstila prav čebelarska. Takrat je ugotovil, da bi si marsikatera skupina rada ogledala tudi čebelarski turizem. Doživetje, ki ga ponuja v Logu, je bilo leta 2013 izbrano za najboljši čebelarski turizem v državi. Obiskovalce z ženo Jolando, ki je prav tako čebelarka, naprej poz- dravita, jim ponudita medeni liker, medeno pito in druge izdelke iz medu. Slavko jim opiše čebeljo družino, pomen čebelarstva in čebelje proizvode. Pokaže jim stare panje ter jih popelje po vrtu, kjer raste več kot 150 medo-vitih rastlin. Ustavijo se tudi pri apiterapij skem čebelnjaku, kjer lahko vdihujejo koristne aerosole, ki prihajajo iz panja. Ali prisluhnejo brenčanju čebel, kar dobro vpliva na človekovo psihično počutje. Foto: SHERPA »V Sloveniji skoraj 90 odstotkov čebelarjev čebelari z AŽ-panji, ki so zloženi v čebelnjake. Slednji so naša posebnost, ki je drugje v svetu ne vidimo.« Slavko Pavlovič in njegova žena Jolanda sta gonilni sili čebelarskega turizma v Logu pri Rogatcu. Tudi o tem, kako so čebelarili nekoč, lahko veliko izvemo na obisku pri največjem čebelarju v občini Rogatec. s? Ob prazniku občine z županom Jankom Kosom »2020 ni samo prest opno leto, je povsem drugačn o leto« Čeprav smo že vsi naveličani, da nas koronavirus spremlja na vsakem ko raku, se tudi v tokratnem p o-govoru ob pregledu leta v Občini Žalec temu nismo mogli izogniti, saj je virus precej preoblikoval poletje is Žalcu, po njegooem nareku bo m o ottitno vstopili tudi v jesen. Župan Janko Kos meni, da so se na prvo srečanje z epidemijo dobro odzvali in da so najtežje tedne tudi dokat dobro prebrodili. V času po epidemiji se vsi skupaj - vodstvo občine, občinske službe in občani - privaj ajo na spremenjene razmere. »Čeprav smo morali začeti razmišljati in delovati drugače, projekti niso zastali,« pravi župan. Dejavni so predvsem gradbinci. V občini j e odprtih kar nekaj delovišč, tudi za prihodnje leto ob čina načrtuje nekaj večjih gradbenih projektov LEA KOMERICKI KOTNIK »Leto 2020 ni oamo prestopno leto. Zaradi virusa, ki se je poeredno ali neposredno zažrl v vse pore našega življenja, je letošnje leto predvsem drugajnoo praoi žalski župan KoSi »iVetja in srednje veiika podjetja v naši obani so iah-ko na srečo ves čas normelno delovala, sereda v skledu z nacionalnimi priporočili. Več težav so imeli manjši podjetniki, mehaniki, vulkanizerji, frizerji, gostinci, turistični ponudniki. Ti so utrpeli res ogromno škodo in čeprav je država na posameznih področjih močno razvezala malho, je na nekatere - namerno ali nenamerno - pozabila. V zadnjih mesecih smo se marsičesa naučili, zagotzvo smo naredili tudi nekaj napak. Ampak zame jev tem trenutku najpomembneje, ela sečim prej naučimo, kalno oOgovornr živeti s cooidom. (Od nekdaj že nekateri po svetu nosijo maske,a smo se jim posme-hovali. Če bo treba, bomo tudi mi oosili maske in ei eeč rvz-kuževali roke. Pomemlono je, da ne retavimo žieljenja. Tudi druženje mora bitj. Ljudjese moram o družiti, se skupaj omejaji, jokati, tudi prepirati. Tako sr bomo obrusili. Vittu-alnoarečanjo ne morejo na-domesiiti pravih srečnnj. Čim orej moramo vzpostavipi spet normalno življenje, poslovno, goopodarsko, javno in družbeno. Pravila za zaščiiojavnega zdravja morajo t)iti življenjska, spisrna tudi na podlagi zdrave kmečke pameti.« Letošnje poletje je bilo v Žalcu precej bolj mirno. Odpovedanihje biioveliko prireditev, ki so ooganiza-torjem prinašaln dob ič e. in ljudem dajale zadovoOjstoe in druženje. (dpovedanih je bilo veliko prireditee, ki bi se jih zagoti> ve dalo izpeljati. Tudi zaradi tovrstnih oeipovedi bomo v občini uirpeli ekonomsko ško do. Težko jt ekonomsko preživeti, če ne smeiš izpeljati prirediteo, kot sta Žalska noi mladih in Savinjski oktoberfest, če gasilci ne smejo organizirati veselice, na kateri so sicer zbrali tudi do deset tisoč evrov za nakup novega gasilskega vozila. Turizem je gospodarska panoga. In ne glede na vse mu bomo v občini tudi v prihodnje namenili precej Žals°i župan Janko Kos pozornosti. A primanjkljaj bo, tako finančni kot čustveni. Iščemo sicer približke, a »live« veselicena spletu, »drive-in« koncerti niso isto. Polrg že omenjenih manjših obrtnikov je najreč škode utrpel Zavod za kulturo, šport inturizem (ZKŠT) Žalec, kjer so bUe potrebne tudi organizacijske spremembe. Ena največja žrtev, a ne eamo v okviau zavoda, ampak na ravni cojoine države, j)a je pultura. Ker so dohodki drastično upadli, od 70 do 90 odstotkov, je bila reorganizacija nujna. Res je, da je država pri uvajanju ukrepov na kulturo povsem pozabila. Čeprav je že Trubar dejal, da smo s kulturo nastali in s kulturo bomo obstali. Tega bi se morali danes še kako zavedati. Ne vem, kam nas bo pripeljalo, če nam bodo onemogočili kuliuno duha, kulturo druoenja, bivanja, medsebojnih odnosov. Kultura ni samo pesem, glasba. Kultura je mnogo vee, Če eo dogajanja ns kulturnem področju zastaia, izvajanje investicijskih projektov ni. Nekaj največjih izvajate v sodelovanju z državo, nekaj jih l)o m orala občina finan-cisati samo. Predvidoma do konca leta naj 0i bil konča n projekt urejanja cestne infrastrukture rkozi Šempeter in gradnje mo-stuv Šempetru, ki je vrrden skonaj dva milijana evrov. Pol milijona ovror je za ureditov prispevala občina, sicer gre za dnžavni projskt, na uresnini-tev katnsega smo v Žalco ča-Pali vse od gradnjeavtoceste od Vranskega proti Arji vasi. Z d-žavo smo se po več letih usp eli dogovoriti tudi glede gradnjekrožišča na žalski ob-voonioi. Zdaj je križišče zelo nepregledno, neprnSočnk, predvsem nevarno. Poleg tega projektanti izdelujejo projekt uvoza in iavoza na avtocesto v Arjj vasi, kjer je direkcija za infrastrukturo lani uredila začasno rešisev s semaforji, zdaj je na vrsti trajnejna rešitev. Gre za večmilijonski državni projekt, upam in vorjamem, da bo projektiranje končano do konca leta inda Igo iabran izvajalec v prihodnjem letu že lakko začel gtaditi. Sicor pa je občins s pomočjo evropskega denarja kod-čala gradnjo infrastrukture v poslooni coni Vnbje, ki bo služila tudi turistični ponudbi. Nikakor nismo obupali nad projektom Hopslandije. Še vadno verjamemoo da bomo spomočje evrepskoga denarja ali jvvno-zasebnega partnerstva di) leta 0023 uredili najprej šotorišče, nato glamping in sa kenec šr bazen. Občino aaka še en velik in finančno zelo obsožen inere-steuktueni projekj gradnja norega mootu o Grižah. Projekt je ereden več čot dva milijona evrov, je pa zelo nujen. Še preden bomo po-raoili tri moetove v Grižah in zrčasno več prometa -j žal -spustili skozi Petrovče in Še-šče° moramo obnoviti most -a Kasazah. Upam, da bomo to uspe ii uresrnč iti še v tem lolu. Sočasno meramo zera-diti ee mose za pešce, s čimer bamo ob povečanem prometu pagotovili uatroeno prometno narnoss. V zadnjem easu beležite Pudt kar nekal priseljevanja, ppodvsem H^ot posledioo Ptanovanjskih novogradenj, tse vsečji j s pritisk na vrtec. V načstu je gaadnja novega vrtia, kdaj bi lahko sprejel prve otroke? Veneli sm o° da j e Žalec zelo zanimioa in priljubljena občina za bivanje. Zasebni investitor je že uspel pro-gnti večino od 26 ncvfh sia-oovanj, ki jih gradi. Že prej tem je uspešno prodal vsa etanovanja v 59-stanovanj-nkem bloku. Občina mora temu slediti . Vi vrtcu imamo tagotovo premalo prostorai zato erlpravljamo vse po-črebno za pripravo razpisa, s katorim bomo poitkali javno-zasebnoga partnerja. Razpis bos objavljen najkasneje v zaoetku prihodnjega leta. Nimamo pa prostorske stiske samo v vrtcu, tudi šola v Žalcu poka po šivih in bomo morali v najkrajšem možnem času zagotoviti vsaj štiri dodatne učilnice. ULTRAZVOČNI INSPECIALISTIČNI PREGLEDIVŽALCU Pri nas opravljamo ultrazvočne preiskave: • trebuha, • vratusščitnicoj • sklepov, • mod, • mehkih tkiv, • ožilja, • srca. specialistična in UZ ambulanta Prešernova ulica 6,3310 Žalec Informacije po telefonu: 070 75 33 75 ali na spletni strani www.ultrazvoki.si Nudimo ortopedske, angiološke in kardiološke preglede ter 24 urno merjenje krvnega tlaka in 24 urni EKG z mnenjem kardiologa. Preiskave opravljajo priznani specialisti. Izvid prejmete takoj. Z veseljem vas bo pričakalo naše prijazno osebje. SKRB ZA BIVANJE ZAUPANJA VREDEN UPRAVNIK _ ^ 2020Ш Si PRO, STANOVANJSKO PODJETJE, D. 0.0., ŽALEC Naše podjetje že 28 let skrbi za kakovostno storitev upravljanja večstanovanjskih stavb in stanovanj kot tudiza storitev toplotne oskrbe. V želji doseganja ševišjih standardovv poslovanju smože četkto leto zapovrstjo uspešno pridobili CERTIFIKATZAUPANJAVOEDEN UPRAVNIK, kiga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Za pridobitev listine je podjetje izpolnjevalo zahteve oziroma standarde, inzvsakoletvim ponovnimdoKazovanjem,date zahteve še vedno izpolnjuje, se bo podjetje trudilo, da listino tudi ohrani. Občini Žalec in vsem občanOam in občanomčestKEmo ob občinskem ptazniku. Kolektiv podjetjk SIPRO,d. o. o., Žalec NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 Ko je s hmeljišč odmevala pesem Članice Etnološkega društva Hmeljarska vas s Ponikve pri Žalcu nas vsako leto konec avgusta popeljejo v čase, ko se je hmelj še vil po visokih lesenih »štangah« in ko je s hmeljišč namesto ropota strojev še odmevala pesem. Druga polovica avgusta je v Žalcu že tradicionalno odeta v zeleno, v zraku je čutiti vonj svežega hmelja. Letos so zeleno zlato ali grenko rožo, kot nekateri imenujejo hmelj, začeli obirati v dneh okrog 20. avgusta. V Žalcu so pri fontani v tem času pripravili že tradicionalno predstavitev ročnega obiranja hmelja. Spomin na čase, ko je bilo po dolini namesto traktorjev in obiralnih strojev mogoče slišati pesmi obiralk, oživljajo članice Etnološkega društva Hmeljarska vas s Ponikve pri Žalcu. Zbrane so popeljale v čase, ko se je hmelj še vil po visokih lesenih »štangah« (hmeljevkah). Za obiranje so hmeljevke podrli in položili na križ, obiralke so se lotile dela. Spremljala jih je ljudska pesem. V času obiranja hmelja se je število prebivalcev v dolini nekajkrat povečalo, ponavadi so se obiralke - večinoma so bile to mlade ženske, a med njimi so bili tudi šoloobvezni otroci, ki so si z obiranjem služili denar za šolske potrebščine - v dolino pripeljale z vlakom. Na postaji so jih čakali domači fantje, ki so jih z lojtr-nimi vozovi odpeljali na svoje kmetije. Gospodarji so nabran hmelj merili s škafi in za vsak škaf delili »balete«, ki so jih ob koncu dneva zamenjali za gotovino. Po koncu obiranja so izruvane hmeljevke do druge sezone zložili v stoječe kopice, ki so postale prepoznaven simbol Spodnje Savinjske doline. Delavci so v hmeljiščih dobili tradicionalno kosilo, zabeljen fižol in tople kumare. Včasih so v hmeljiščih pili ja-bolčnik, na tokratnem prikazu pa je »oštir« obiralkam postregel s pivom. LKK, foto: TT - Utrip S. D. r® иУ V duhu omejitev Tudi letošnji občinski praznik bodo v Žalcu slavnostno obeležili v tamkajšnjem hramu kulture, Domu II. slovenskega tabora Žalec. Zaradi spoštovanja priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bo letošnja slovesnost močno okrnjena, zdesetkano bo tudi občinstvo. Bodo pa lahko občani skrajšano slovesnost in podelitev priznanj spremljali v neposrednem televizijskem prenosu v sredo, 9. septembra, ob 21. uri. Letos bo občina podelila dva občinska grba in dve plaketi, župan se je odločil še za podelitev štirih zlatih značk Občine Žalec. Zlata grba bosta prejela Društvo upokojencev Šempeter ob svoji 35-letnici in za aktivno sodelovanje pri projektu Starejši za starejše, in upokojena učiteljica, bibliotekarka in publicistka Magda Ježovnik iz Migojnic. Priznanje bo prejela za življenjsko delo na področju društvenih dejavnosti. Plaketi bosta prejela Friderik Luskar iz Gotovelj za dolgoletno aktivno, predano in uspešno delo v gasilskem društvu in krajevni skupnosti ter Angela Rebernik iz Žalca za dolgoletno uspešno in aktivno delo na področju humanitarne dejavnosti v Medobčinskem društvu invalidov Žalec. Kot je povedal župan Janko Kos, si je tokrat pridržal pravico, ki mu jo dopušča tudi poslovnik, in z zlatimi značkami nagradil »manjše podjetnike, ki v javnosti niso tako izpostavljeni, a že desetletja pomembno soustvarjajo in oblikujejo ob- činsko podobo tako na gospodarskem kot družbenem področju«. Zlate značke bodo tako prejeli: Marjan Polajžer, ki se že več kot štiri desetletja ukvarja z urarstvom, podjetje pa je nedavno že predal sinu, Branko Zottel, ustanovitelj in lastnik podjetja s 30-letno zgodovino proizvodnje in razvoja inox opreme, Franci Privošnik, poznani in priznani gostinec in Martin Štorman, direktor praškaste lakirnice z več kot 30-letno tradicijo. Kot je napovedal župan, se bo v slavnostnem nagovoru prvenstveno zahvalil vsem, ki so pripomogli, da so se v občini ubranili virusnega napada. Vsem občanom želi predvsem zdravja in več medsebojnega razumevanja. LKK ŽALSKE LEKARNE ŽALEC www.lekarna-zalec.si lekarna.zalec@siol.net t Vabljeni Aase lekarne^ . LEKARNA ŽALEC: 03/712 02 50 Prešernova 6, Žalec LEKARNA ŽALEC II: 03/7t2 02 70 Ulica heroja Staneta 8 (PT0 TUŠ Žalec) LEKARNA PETR0VČE: 03/712 02 58 Petrovce 33, Petrovce »Tudi beseda je lahko zdravilo!« ODKUP, PRODAJA IN OBNOVA VSEH VRST TRAKTORJEV ŽALEC IMA POTENCIAL! . Za pridobivanje sončne energije. OBNOVIMO TUDI VAŠEGA! -f 7 Delovni čas: ponedeljek-petek od 8.00 do 16.00 ure, sobota in nedelja: po dogovoru Informacije: 041 620 270 in 030 338 883 e-pošta: inotrakl2@gmail.com Savinjska pivovarna, d. o. o. Arja vas 19 +386 70 452 591, +386 3 713 19 40 info@clefbrewery.com ... BREWERY ... Minister za zdravje opozarja: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA LAHKO ŠKODUJE ZDRAVJU! Po podatkih aplikacije Fotovoitaični geografski informacijski sistem (PVCIS), ki jo zagotavlja evropska komisija, je na območju Žalca možno dosegati letno proizvodnjo več kot 1.100 kilovatnih ur električne energije, za vsak instaliran kilovat moči sončne elektrarne. Kakšen je sončni potencial vašega objekta? Za brezplačen izračun obiščite www.ece.si ali nam pišite na energetske.resitve@ece.si. £ ENERGETSKE REŠITVE ECE Član skupine: Ш7 T1 đ elektro, Ц/ Elektro Celje ±J ~9 GorenJska 34 NA PRAZNIČNEM OBISKU Janja Žagar, hmeljska princesa in bodoča študentka veterine »Od nekdaj sem si želela nositi zeleno lento« V letošnjem prestopnem letu je vse drugače. Tudi največje hmeljarsko praznovanje je bilo drugačno, a to ni spremenilo tradicije predaje in podelitve nazivov hmeljarskemu starešini in hmeljski princesi. V zeleno obleko se je avgusta odela 19-letna Petrov-čanka Janja Žagar. Kot pravi, si je že od malih nog predstavljala, kako bo, ko oziroma če bo kdaj imela priložnost nositi lento hmeljske princese. LEA KOMERICKI KOTNIK »S tem nazivom sem dobila priložnost in nalogo, da doma in v tujini zastopam ter predstavljam slovenske hmeljarje in slovenski hmelj. A tudi svojo družino, ki se že več generacij ukvarja s hmeljarstvom. Zato mi je nositi naziv in lento hmelj-ske princese v veliko čast in ponos, seveda je to hkrati tudi velika odgovornost,« pravi simpatična in nasmejana najstnica iz Dobriše vasi v Petrovčah. V zadnjih dneh je imela kar nekaj dela, saj sta s starešino, ki je tudi njen sosed in ga pozna že vse življenje, sodelovala na številnih domačih prireditvah, posvečenih hmelju. Kakšen bo njen urnik, zaradi trenutnih razmer doma in v tujini še ne ve. Ponavadi sta se starešina in princesa udeleževala prireditev, povezanih s hmeljarstvom, v tujini pa predvsem kmetijskih sejmov. »Številni sejmi so že bili odpovedani, nihče prav dobro ne ve, kako bo v prihodnje. Z veseljem in s ponosom bom zastopala našo domovino in dolino na vseh prireditvah, kamor me bodo povabili,« pravi. Na veselico bo morala še počakati Zaradi številnih ukrepov je bila letos prireditev Dan hmeljarjev, na kateri uradno okronajo vsakoletno princeso, precej osiromašena. Čeprav so se prireditelji potrudili in so v okviru dovoljenega izpeljali tako slavnostno sejo kot uradno predajo škafa in len- te, jim tradicionalne veselice ni uspelo izpeljati v obsegu, kot smo jih bili vajeni v preteklih letih. In prav veselice se je Janja najbolj veselila in jo je posledično tudi najbolj pogrešala. »Že kot majhna sem se z družino udeleževala hmeljarskega likofa in veselic, ki so temu sledile. Predstavljala sem si, da bom nekoč tudi jaz princesa,« pove z rahlo sramežljivim nasmehom. Želja se ji je uresničila, za veselico bo pa tudi še čas, če ne prej, prihodnje leto, ko bo škaf predala naslednici. Kot je pojasnila mlada Savinjčanka, se je izbor v zadnjih letih nekoliko spremenil in med dekleti ni več neposrednega tekmovanja. »Včasih so se morale >punce< v boju za naziv dokazati tako z lepoto kot tudi v znanju in poznavanju hmeljarstva. Danes društvo podeželske mladine predlaga kandidatke, princeso pa nato izmed teh izbere in potrdi Združenje hmeljarjev Slovenije. Podobno je pri podelitvi naziva starešinam,« pojasni letošnja hmeljska princesa, ki se poleg s stasom lahko pohvalitudiz veliko znanja tako o hmeljarstvu kot kmetijstvu nasploh. 19-letna Janja Žagar je ponosna na naziv hmeljske princese. Ne samo da ima lep nasmeh, s katerim verjetno prepriča marsikaterega hmeljarja, ampak je tudi njeno poznavanje hmelja zavidljivo. »Veterinarka bom!« Letošnje leto je bilo za Janjo še posebej naporno. Kot gimnazijka v zaključnem letniku se je morala poleg s šolanjem na daljavo spopasti še s pripravami na maturo, ki so bile vse prej kot običajne. A je uspešno preskočila tudi to oviro. Uspešno je opravila maturo in končala šolanje na Gimnaziji Celje - Center. »Moram priznati, da je bilo težje, kot sem si predstavljala. Na začetku sem si pripravila urnik in zdelo se je, da večjih težav ne bo. A je pri tovrstnem načinu šolanja zelo težko ohranjati zbranost, predvsem samodisciplino. Mislim, da nas je veliko imelo podobne težave. Bolj kot se je matura bližala, bolj pomembno je bilo, da si pri sebi našel pravi zagon. Mene je motivirala predvsem želja po vpisu na izbrano fakulteto,« razlaga bodoča študentka veterine. Janja bo šolanje nadaljevala na Veterinarski fakultetiv Ljubljani. »Od nekdaj sem si želela postati veterinarka. Ne vem, zakaj. Morda zato, ker sem doma na kmetiji in sem odraščala med živalmi,« razmišlja »Ko sem bila majhna, sem se pogosto igrala zdravnico za živali, moji bolniki so bile plišaste živalce,« se spominja simpatična Žalčanka, ki v prostem času zelo rada POGREBNE STORITVE in CVETLIČARNA Na voljo smo vam ob katerikoli uri ROPOTAR Ivan s.p., Šempeter _DOSEGLJIVI SMO 24 UR NA DAN:_ Tel.: 03 700-14-85 041 613-269, 041 748-904 ali pa nam pišete, postavite vprašanje na: e-pošto: ivan.ropotar@gmail.com www.pogrebne-storitve-ropotar.si Z VAMI V NAJTEŽJIH TRENUTKIH ZE VSE OD LETA 1994 Iz ozadja tišine vam neslišno ponujamo toplo dlan in pomoč pri urejanju vsega, kar je treba opraviti za pokojnikovo spoštljivo zadnjo pot. Prav tako vam omogočimo sprejem pogreba na vašem domu, na razpolago smo tudi ob nedeljah in praznikih, ne glede na uro in kraj. Dovolite, da vas razbremenimo odvečnih poti in skrbi, da se boste v miru in spokojno lahko posvetili spominu na vaše najdražje in se pripravili na zadnje slovo. V naši cvetličarni bomo po vaših željah izdelali najlepšežalne aranžmaje - vence, ike-bane,šopke...,in prisluhnili ostalim vašim željam. Nudimo BREZPLAČNO OBJAVO OSMRTNICE na naši spletni strani, kot NOVOST K OSMRTNICAM pa tudi možnost, da vZALNCJ KNJIGO v t-" љ ^' ч «. љ - «j. - u, 4». _ «a« svojcem umrle osebe, ki ste jo poznali, izrazite besede sožalja, ali pa v slovo namenite kakšno lepo misel, verz. V želji, da bi bilo slovo od vaših najdražjih lepo in nepozabno, smo vam ves čas na voljo in ustrežemo vsem, še tako drobnim željam. UNIFOREST. Vgradni vitel s KONSTANTNO J vlečno silo 2x75HK pro in vgradni vitel 2x100Hpro Gozdarski vitli PRVI NA TRGU GOZDARSKI RAZPIS PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 051 647 716 prodajalna@uniforest.si www.uniforest.si NA PRAZNIČNEM OBISKU 35 bere. »Najraje kriminalke in znanstveno fantastiko,« pove in prizna, da je letos poleti prebrala precej manjši kup knjig kot običajno. Hmeljarstvo, živinoreja in pridelava žit Prav stik z živalmi je tudi ena glavnih prednosti, ki jih daje življenje na kmetiji. Že od majhnih nog obožuje muce in tudi danes so njene prijateljice na domači kmetiji. Poleg njih je na kmetiji še kar nekaj drugih živali. V hlevu prevladuje govedo. Sicer pa je osrednja dejavnost kmetije, s katere prihaja letošnja hmeljska princesa, hmeljarstvo. To ima v družini Žagar-jevih resnično dolgo tradicijo, saj so bili eni prvih hmeljarjev v dolini. Kot kaže, bo tako ostalo še nekaj časa, kmetijo bo namreč od očeta gospodarja Danijela Žagarja kmalu prevzel njegov sin, Janjin starejši brat. V družini Žagarjevih so trije otroci, dva fanta, ki sta kar nekaj let starejša od Janje, sta že našla svoji poklicni poti. Eden bo prevzel kmetijo, drugi je inženir strojništva. Sicer pa se Žagarjevi poleg s hmeljarstvom in živinorejo ukvarjajo še s pridelavo sončnic in sončničnega olja ter različnih žit. Foto: Andraž Purg - GrupA Janja zelo rada bere: »Branje je od nekdaj moj pobeg iz realnosti v svet, ki si ga lahko predstavljam samo jaz,« pravi najstnica, ki je v preteklosti veliko igrala flavto in nastopala v skupini mažoretk. Sama je izbrala tudi obleko, v kateri bo dobro ime slovenskega hmeljarstva širila na prireditvah v domovini in tujini. Zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa se žal še ni imela priložnosti na parketu zavrteti v maturantski obleki, se je pa lahko zato v princesini uniformi »vrtela« po hmeljiščih. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Poiščite ga ° O BREZPLAČNA OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE O SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, ELEKTRIKAR O USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI CAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA U IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO ^^^^ O RAČUNALNIŠKI TEČAJI ШшШШ brnxemeiiin O JEZIKOVNI TEČAJI ОХф Do znanja tudi na daljavo! 03 713 35 51 www.upi.si lu-zalec@upi.si ezagožen NUDIMO CELOVITO PONUDBO UREJANJA PODZEMNE INFRASTRUKTURE ZUNANJE OKOLICE STANOVANJSKIH IN DRUGIH MANJŠIH OBJEKTOV I I I vlamat računovodske storitve!davčno in finančno svetovanje d.o.o. Zagotavljamo vam strokovne, ažurne in vašim potrebam prilagojene RAČUNOVODSKE STORITVE. Nudimo vam DAVČNO SVETOVANJE pri izračunu davčnih obveznosti in sodelovanje v davčnih postopkih. Ponujamo vam SODOBEN način poslovanja in sodelovanja z uporabo najnaprednejših računovodskih programov. Kontaktirajte nas in preverite našo ponudbo! VLAMAT d.o.o. Šlandrov trg 1 I 3310 Žalec info@vlamat.si www.vlamat.si m. 040 897 042 t . 03 713 1623 f . 03 713 1616 36 MED CVETJEM Na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok tudi priznana florista iz naše regije Z Alico v čudežnem Arboretumu Čeprav so novo veliko cvetlično prireditev ob 30. obletnici cvetličnih razstav v Arboretumu Volčji Potok načrtovali za prihodnje leto, so se zaradi posebnosti tega leta odločili, da jo bodo pripravili že to poletje. Razstavo minljive umetniške inštalacije, ki so jo pripravili največji slovenski floristični mojstri, med njimi tudi dva iz naše regije, si je mogoče ogledati okoli nav-dihujočega zgodovinskega formalnega parka. MARJETKA R. LESJAK Vsak razstavni paviljon pripoveduje svojo zgodbo. Prva in najbolj izpovedna je Alica v čudežnem Arboretumu. »Tematika je nastala po navdihu zgodbe Alica v čudežni deželi pisatelja Lewisa Carrolla. Njegova zgodba pripoveduje o odraščajoči deklici Alici, ki pade v zajčjo luknjo in se znajde v svetu, ki je čuden in nerazumljiv. V njem išče sebe in svoje mesto v njem. Kljub temu da je zgodba izmišljena, lahko potegnemo marsikatero vzporednico z današnjim časom. Z dekoracijo želim шда» — pritegniti mlajše obiskovalce arboretuma in jim približati prečudovit poklic cvetličarja vrtnarja, ki v Sloveniji izgublja podmladek. Zato vabim mlade in manj mlade na čajanko, kjer bomo s pomočjo cvetja okušali dobrote na obloženi mizi,« je misli ob svoji osupljivo okrašeni mizi strnil Alen Kovačič, vodja Vrtnega centra Arboretum Medlog pri Celju. Je predsednik komisije za cvetličarska tekmovanja Konzorcija biotehniških šol Slovenije in ocenjevalec na vrtnarskih tekmo- Vrtinec življenja vanjih Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. S cvetjem se sicer ukvarja že od malih nog. Simon Ogrizek, ki prihaja iz Šaleške doline, nas v svojem paviljonu povabi v divjo naravo in babičin vrt. »Moja poletna kreacija je refleksija uporabe materialov iz parka ter cvetlic, s katerimi bomo lahko nostalgični in si tako približali vrtove naših babic. Seveda je dodanega še marsikaj drugega, a sprehod pod cvetličnimi oboki je namenjen temu, da vključimo vsa čutila, odkrivamo, kaj nam ponuja narava, uživamo v izobilju vegetacije, pestrosti barv, zanimivosti rastlinskih tekstur in neskončnosti zelenega. Ogrizek je predsednik sekcije vrtnarjev in cvetli- čarjev pri Obrtno-podjetni-ški zbornici Slovenije in prvi slovenski predsednik upravnega odbora mednarodne floristične asociacije Florint, ki pokriva več kot sto tisoč cvetličarskih podjetij in cvetličarjev v Evropi, na Kitajskem, v Južni Koreji in Južni Ameriki. Matjaž Beguš, zmagovalec številnih državnih in mednarodnih tekmovanj iz cvetličarstva, ki se je najprej izučil za mehanika, pozneje pa ga je cvetličarstvo bolj pritegnilo, na razstavi navdušuje z dvema postavitvama, in sicer z Vrtincem življenja in z Zmajem v parku. Cvetličarski mojster prihaja iz družine, ki je že tretjo generacijo zavezana cvetličarstvu. Morda se bo tradicija nadaljeva- Orhideje v zraku MED CVETJEM 37 Na letošnji cvetlični razstavi so na ogled floristični aranžmaji, ki so jih pripravili mojstri cvetličarstva: Matjaž Be-guš, Simon Ogrizek, Franci Landeker, Marjan Planinšek, Alen Kovačič in Katarina Zupančič Dežman. Drevo med pisanimi oblaki Reciklirajmo s cvetjem Razstavo si lahko ogledate do nedelje, 6. septembra. la s četrto generacijo, saj sta nad cvetjem navdušena oba sinova. Med orhideje v zraku nas prav tako v dveh postavitvah vabi Franci Landeker, podjetnik, edini sodni izvedenec za cvetličarsko stroko pri nas in eden od treh slovenskih mednarodnih sodnikov s področja floristike. Na domačih in mednarodnih tekmovanjih Simon Ogrizek: »Ljubezen do narave je prirojena ali privzgojena, a vedno ostaja enaka ljubezen do narave.« je dobil več priznanj. Na sprehod med tropska debla nas vabi še Marjan Planinšek, znan cvetličar, večkratni državni prvak v cvetličarstvu. Pri oblikovanju cvetja uporablja drugačne prijeme, rad uporablja naravne materiale. Širino mu daje elektrotehnična izobrazba. Na ta način je izoblikoval svojo prepoznano tehniko dela in način oblikovanja. Pogosto vodi floristič-ne predstavitve doma in v tujini. Edina ženska predstavnica je Katarina Zupančič Dežman, zmagovalka številnih cvetličarskih tekmovanj, med drugim je trikratna državna prvakinja. Na zadnjem cvetli- čarskem prvenstvu leta 2018 je osvojila naslov državne cvetličarske prvakinje in s konkurenco pometla kar v vseh kategorijah. Zaradi znanja, izkušenj in neustavljive kreativnosti v njenih rokah nastajajo privlačne in vedno zanimive cvetlične stvaritve. Na tokratni razstavi je uprizorila drevo med pisanimi oblaki. Foto: SHERPA Alen Kovačič: »V cvetličarstvu delaš z zares pestro ponudbo cvetja, ki pri ustvarjanju omogoča veliko kreativnih možnosti.« t g sw 38 POSLOVNA IDEJA Unikatni in naravni izdelki iz slovenskega lesa »Delam z iskrenim veseljem« Ko je bila hči Iva stara tri mesece, je Saša Goričan iz Sel pri Podčetrtku izgubila službo. »To se je zgodilo, ker sem diplomirala in pridobila izobrazbo, ki je bila višja, kot se je za moje delovno mesto zahtevalo,« o spletu okoliščin, ki za nikogar niso prijetne, pravi mlada ustvarjalka. »Najbrž je že moralo biti tako, sicer bi še vedno delala v steklarni.« Družina Goričan, predana izdelkom iz lesa: Saša, hči Iva, mož Mario MARJETKA R. LESJAK Tudi zasebno je bil tisti čas vse prej kot enostaven. Mlada družina se je zaradi stanovanjskih težav kar trikrat selila. »V enega od stanovanj sva z možem Mariem vložila tudi skoraj vse prihranke, a sva se bila prisiljena odseliti. Tako je moj mož zadnji denar, ki nama je ostal, namenil nakupu laserskega stroja za razrez lesa.« In to je bila najbolj pametna odločitev za navdušenko nad lesom. Prvi izdelki so bili igrače. »Za najino deklico sem želela izdelati igrače, ki bi bile naravne, ne pa plastika ali les z kdove kakšnim premazom s Kitajske. Ker otroci vse nesejo v usta, sem pač želela sama izdelati igrače zanjo. Najprej sem izdelovala preprostejše izdelke, ki na prvi pogled niso bili kaj posebnega, najini Ivi pa so predstavljali izjemno zanimiv igriv predmet. Znanci in prijatelji, ki so prihajali na obisk, so te igrače videli in začeli spraševati, ali jih lahko izdelam tudi zanje. Ko je najina deklica rasla, sem ji izdelala abecedo, avtomobilčke, punčke, rožice in podobno.« Nekega dne se je Saši in možu Mariu utrnila ideja, da bi izdelala sestavljanko na temo Slovenije. Na trgovinskih policah je namreč nista našla. »Najprej sva se spraševala, ali bo to sestavljanka po pokrajinah ali po regijah. Odločila sva se za razdelitev na regije, ker takšna delitev pomeni več kosov sestavljanke. Mož je prvo sestavljanko Slovenija ročno izrezoval kar tri ure.« To sestavljanko sta tudi registrirala pri Uradu RS za intelektualno Saša pripravi okrasje za celotno poroko. V poročni paket tako običajno spadajo naprsni srčki, ki so lahko izdelani kot magnet ali s sponko in »topperji« za torte. »Izdelam tudi številne druge okrasne elemente, tudi lesene prstane. Ti niso mišljeni za vsakodnevno rabo, ker gre vendarle za les, ampak za poseben spomin.« lastnino. Zanimiva ni zgolj za tujce, ki odnesejo iz Slovenije lep spominek, ampak tudi za vse državljane, tudi najmlajše. Od igrač do nakita Igračam je sledil nakit. »Ker sem bila alergična na ves nakit, ki sem ga lahko kupila v trgovinah, sem začela sama izdelovati svoj nakit. Najprej iz fimo mase, kasneje iz lesa.« Ostali so prav leseni uhani, verižice, zapestnice, predvsem zato, ker je možnosti za oblikovanje iz lesa neskončno veliko, in tudi zato, ker gre za povsem naraven material. Bolj kot je Saša Goričan širila nabor izdelkov, ki jih je izdelala s pomočjo laserskega rezalnega stroja, bolj je v njej zorela želja, da bi odprla svoje podjetje. In ker se obi- čajno stvari zgodijo takrat, ko resnično dozorijo, tudi pri tem ni bilo nič drugače. »Tudi mož je izgubil službo in med posvetom pri strokovni sodelavki na zavodu za zaposlovanje izvedel za subvencijo za samozaposlene ženske, ki imajo vsaj šesto stopnjo izobrazbe. To je bil odločilen trenutek, da sem odprla svoje podjetje.« »Rada imam les, rada delam. Veseli me navdušenje strank, ko dobijo narejen izdelek. To mi celo več pomeni kot denar. Delam z iskrenim veseljem.« Saša sliko izdelka najprej izriše s pomočjo računalnika. Nepogrešljiv pomočnik - laserski rezalni stroj POSLOVNA IDEJA 39 Mlada podjetnica je kasneje v Podčetrtku odprla tudi trgovino s svojimi izdelki. »Povpraševanja je bilo sicer dovolj, a sem kmalu spoznala, da ne morem biti hkrati tam in v svoji delavnici. V trgovinici namreč ni bilo možnosti, da bi lahko izdelovala svoje izdelke, ko ni bilo strank. Zato sem se odločila in jo zaprla.« To ni bila slaba odločitev, ker so se Sašine stranke navadile, da pridejo po izdelke k njej, kjer ima delavnico zdaj. V Selah pri Podčetrtku, sredi vinogradov in zasanjanih gričev, ki so nezamenljiv navdih za mlado ustvarjalko. Saša Goričan pod blagovno znamko HotART izdeluje najrazličnejše izdelke iz lesa. »Izdelujem nakit, poučne sestavljanke, >topperje< za torte, različna stojala, škatle za vina, masivne podstavke za torte, lesene sveče, okvirje, postrežne deske, stojala za žganje, voščilnice, lesene metuljčke in kravate, plakete ob obletnicah, lesene spominske skrinjice, graviram portrete in domačije, izdelujem lesene ure in rože za obletnice, aranžerski material za darilne butike in cvetličarne iz lesa ter seveda kakršnekoli spominke po želji naročnika.« Za izdelke, ki jih izrezuje z laserjem, upo- rablja vezano ploščo topola ali bukve, pri masivnih izdelkih pa hrast, oreh, jablano, slivo, hruško, tiso, jesen. Les kupujem od lokalnih ponudnikov. Za prodajo ne potrebuje posebne reklame. »Ta gre večinoma od ust do ust, kar je tako najboljša reklama.« Izdelke objavlja na socialnih omrežjih in tudi to objavljanje je medtem postalo prodajni kanal. Ideje se mladi ustvarjalki utrnejo na sprehodu o naravi, a tudi takrat, ko ne more spati in premišljuje, kaj bo v program izrisala naslednji dan. Lani je med drugim izdelovala snežinke za verigo hotelov Bernardin, lesene pladnje in postrežne deske za gostilno Krpan, njene izdelke prodajajo tudi po buti-kih v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Kopru in Izoli, delala je tudi že za kitajsko trgovino. Po želji kupca »Slovenci znamo vedno bolj ceniti naravne materiale, medtem ko je bilo pri tujcih to prisotno ves čas. Avstrijec tako nikoli ni niti vprašal za ceno. Če sem rekla, da deska stane sto evrov, mi jih je plačal brez razmišljanja.« Tisti, ki vedo, kaj želijo, pridejo do Saše, ker vedo, da bodo pod blagovno znamko HotART dobili unikaten in naraven izdelek iz slovenskega lesa, brez barvil in lakov. In izdelek po svoji želji. »Ko imajo stranke svojo željo, jim prisluhnem, prosim, da mi malo opišejo osebo, ki jo nameravajo obdarovati. Potem oblikujem nekaj oblikovnih rešitev in stranka se odloči, katera ji najbolj ustreza.« Pri takšnem pristopu je seveda razumljivo, da je izdelek dobro naročiti vsaj kakšen teden prej. »Se je pa že zgodilo, da sem kaj izdelala dobesedno >od danes do jutri<, če se je komu zelo mudilo.« Največji »naval« beleži za valentinovo, osmi ma- rec, prvi november ter v času porok, obhajil, birm in krstov. Izdelovalka lesenih mojstrovin je polna načrtov. Prva koraka, ki bosta sledila, bosta delna prenova delavnice in nakup novega, zmogljivejšega stroja za laserski izrez. Pri delu Saši Goričan zdaj pomagata mož, ki mu delo z masivnim lesom predstavlja prijeten konjiček po končani službi, in osemletna Iva, ki se rada smuka okrog mame v njeni delavnici. »Dobro ji gre od rok, ima smisel za to delo,« se veseli Saša, ki ocenjuje, da že zdaj vsi skupaj delujejo kot pravo družinsko podjetje. Foto: Andraž Purg - GrupA v t'ćd i \ Ц \ iM Mož Mario pri svojem najljubšem hobiju Blagovna znamka lesenih izdelkov Saše Goričan je HotART. »Ime se je porodilo, ker sva oba z možem Mariem ljubitelja pekočih čilijev in sva se na začetku želela tudi poslovno ukvarjati s pridelavo čilijev in z izdelavo omak. Ker okoliščine najini ideji niso bile naklonjene, sva to namero opustila. Ko sem začela z laserskim strojem izrezovati izdelke iz lesa, sem se odločila, da bom ime obdržala, ker sem veliko >žgala na les< različne portrete in stare trge mest. Ime tako združuje vroče in umetnost.« Posebnost med izdelki so »idejniki«. »To je škatla, kamor stranke npr. v restavraciji ali podjetju odložijo pohvalo, želje ali kritiko.« »Idejniki« so veliko bolj simpatičen in prijaznejši način izražanja mnenja od knjige pohval in pritožb, ki smo je bili vajeni doslej. Sestavljanka Slovenija, ki jo je lastnica znamke HotART zavarovala na Uradu RS za intelektualno lastnino. m 40 POTEPANJA Sabrina Zavšek: lani na Caminu del Norte, letos peš od Goričkega do Pirana »Ko sem sama s seboj ...« Lani v tem času je prehodila severni potek znane romarske poti Camino. Mesec dni je bila na poti. Sama. Ko enkrat doživiš takšno pot, te hoja in vse, kar je povezano z njo, kar malo okuži in to želiš podoživeti. Najprej je načrtovala, da se bo na Camino letos odpravila s svojim fantom. A razmere tega niso omogočale in zato se je nekega jutra odločila, da bi bil od Goričkega do Pirana »lušten sprehod«. Njen fant jo je konec julija odpeljal do Hodoša, ji pomahal v slovo in potem je bila 12 dni sama na skoraj 400 km dolgi poti. Ta ni posebej označena, ampak si jo je sama začrtala glede na željo, da ne bi hodila skozi večja mesta, temveč bolj po stranskih poteh, spoznavala deželo in ljudi. S poti po Caminu del Norte Sabrina Zavšek je pevka, mednarodno izobražena učiteljica petja in glasbena avtorica. Zadnje čase se ukvarja predvsem s poučevanjem petja in z odkrivanjem človekove glasovne izraznosti ter vplivi glasu na telesno stanje človeka, - njegovo duševnost in odnose. TATJANA CVIRN »Ko sem hodila, sem videla, da se ponekod prepletajo naše pešpoti, od Jakobove do evropske pešpoti in planinskih tran-sverzal. Škoda, ker ta pot ni posebej označena, kot so tiste na Caminu. Lahko bi imeli svojo pot od Goričkega do Pirana, ki bi zagotovo privabila mnoge,« razmišlja Sabrina Zavšek zdaj, ko je že nekaj časa doma in spet dela v svoj Sobi za glas. Prehojeni Camino, ki jo je po svoje zaznamoval, je imel usodno vlogo tudi pri tem, da je našla svojega življenjskega sopotnika. Pomemben je pristop Na slovenski poti si je pomagala z navigacijo na telefonu in vmes domačine spraševala za smer. Hodila je skozi kraje, ki jih prej ni poznala. Čisto brez težav ni šlo. »Nekajkrat sem zašla v gozdovih in prišla na območje kočevskega medveda, kjer nisem vedela, ali je bolje iti naprej ali nazaj.« Malo bolj glasna je bila ob tem za vsak primer ... Spala je v šotoru, ki je v nalivu premočil, zato je kasneje raje potrkala na vrata župnišč in prosila za prenočišče ali izbrala hostel. Če je bilo na Caminu v prenočiščih vedno dovolj družbe pohodnikov, ki so s svojo energijo pomagali premagovati občasne trenutke malodušja, je bila na slovenski poti tako rekoč sama, kot »puščavnik iz gozda« se je prikazala pri kakšni hiši in prosila za vodo. »Presenečena sem bila nad dobrimi ljudmi in nad lepotami domačih krajev.« Mogoče je bilo vmes tudi kaj slabega, a se tega niti ne spomni, ker je na vse pogledala s pozitivne plati. »Če daješ dobro, se ti to vrne. Tudi pri hoji je podobno. Če hodiš z neko muko, ne boš prišel daleč. Ko začneš uživati v tem, je to neka čisto druga notranja naravnanost. Ta te vodi po poteh,« pravi Sabrina, ki se zdi vedno dobre volje in nasmejana. »Pride tudi obdobje, ko sem manj pozitivna, takrat se zjočem, to prespim in grem naprej.« Njen zvon-ki smeh je sploh njen prepoznavni znak. Takšna je bila že v času, ko je prve novinarske izkušnje nabirala na Radiu Celje in se uveljavljala kot pevka z lastnimi skladbami. Po gimnaziji je povezala obe ljubezni: doštudirala je novinarstvo in na ameriškem inštitutu za glas izpopolnila tehniko petja. Po vrnitvi se Zelo malo romantike Za to, da se je lani poleti podala na Camino del Norte, ni POTEPANJA 41 S poti od Goričkega do Pirana bilo posebnega povoda. Več let je že razmišljala o tem. Nazadnje so se vse okoliščine ujele. Zakaj je šla sama in ne s kakšno prijateljico? Prizna, da med vrstniki nikoli ni imela prijateljev, večinoma so bili starejši. »Drugačna sem bila že od majhnega. Večina je mislila, da sem nora, da grem hodit na drug konec Evrope, namesto da bi se poleti zabavala. Tudi doma niso čisto razumeli in jih je skrbelo.« A čutila je, da mora iti. Pa je ni bilo strah? Pravi, da je bilo veliko adrenalina na poti in je zato s seboj vzela knjigo, da se je lahko zvečer ob branju umirila. Vse namreč ni tako romantično, kot si večina predstavlja. »Pogosto ljudje mislijo, kako je tam vse lepo, da so na poti sami dobri ljudje in da se duhovno prebudiš ... Pozabljajo pa, da je treba cel dan hoditi in nositi nahrbtnik. Dva dni sem nosila s seboj obrok hrane, a sem nato nehala, tudi količino vode sem zmanjšala. Oblačil sem imela samo za enkratno preoblače-nje. Eni odrežejo celo lističe z oblek, saj je vsak gram pomemben ...« Šokiralo jo je, ko so ji tik pred ciljem ukradli čevlje in je šla naprej bosa, dokler ni prišla do Santiaga de Compostele, kjer je lahko kupila nove in nadaljevala pot še do Finisterre in Muxie. »To je bila izkušnja, ki me je naučila ceniti tisto, kar se v življenju zdi samoumevno.« Sabrina je bila na poti mesec dni, dnevno je prehodila od 30 do 40 km, včasih celo več, če ni bilo prostega prenočišča. »Veliko se jih odloči za pot z nerealnimi pričakovanji, zato mnogi obupajo. Bistvo ni v fizični, ampak psihični pripravljenosti. Če se osredotočaš na vsako bolečino, ne boš prišel daleč. Če se znaš prebiti čez to, opaziš lepote, ki jih sicer ne bi,« se spominja Sabrina, ki se ji je zdelo, da je med najmlajšimi na omenjeni severni poti, ki je manj oblegana kot ostale in je zato večino časa hodila sama, druženja so bile predvsem v prostorih za prenočevanje. Bolečino preobraziti v svojo moč Kdaj je bilo na poti še posebej težko? »Najtežje se mi je zdelo sprejeti bolečino. Podobno je tudi sicer v življenju. Treba se je zahvaliti zanjo in jo preobraziti v svojo moč. Imela sem velike težave s kolenom, ob tem se mi je na drugi nogi vnela tetiva in sem komaj hodila. Kakorkoli se to noro sliši, zvečer sem rekla: >Drago telo, prosim, pomagaj mi, da prideva do cilja, sicer se lahko obrneva in greva domov. Obljubim, da te bom poslušala, če bo preveč vsega, ti pa mi tudi daj kakšen znak.< Naslednji dan sem se zbudila brez bolečin.« To je bilo eno pomembnih spoznanj na poti, enak tudi tisto, da ne potrebuješ veliko, da si zadovoljen. Predvsem pa, da ni vredno živeti samo za cilje, ampak za pot, kot je rekel že Nejc Zaplotnik. »Če te pot napolni, cilj sploh ni pomemben. Lahko pa te pusti praznega, če si bil že na poti izpraznjen. Sama sem na koncu poti malo namočila noge v morje in bila sem srečna,« se spominja sogovornica, ki se zaveda, da pot ne reši težav v življenju, lahko pa odpre novo videnje, zavedanje, neko novo razmišljanje. Ko se je vrnila, so ji domači rekli, da kar žari. V življenju želi to negovati, početi stvari, ki jo bodo navdihovale in jo polnile z energijo. »Če delaš z ljudmi, je pomembno notranje bogastvo, ki zori v tebi. Upam, da sem čuječa in odprta in da skušam razumeti ljudi.« Pridobljena znanja z različnih področij tako vedno bolj prepleta pri svojem delu, kjer se zadnje čase ukvarja s tehniko petja in govora ter vodi delavnice za glas. Njeni učenci so večinoma odrasli različnih poklicev. Sabrina je razvila pristop k razumevanju in poučevanju glasu, kjer ne gre samo za tehnično plat, ampak za obravnavo celega človeka. »Če imaš strahove, blokade, zategnjeno prepono, tehnika ni več dovolj. Tudi sama ne pojem enako, če sem bolna, pre-hlajena, sprta s partnerjem ... Tako sem razvila svoj celostni pristop. Na delavnicah se učimo, kaj lahko razberemo iz glasu drugega in kaj vse vpliva na to, da imamo glas, kot ga imamo in kako z njim funkcioniramo. Gre za novost pri nas, ki ima veliko možnosti,« je prepričana Sabrina, ki se zaveda, da mladim danes ni lahko, zato se mora vsak truditi in iskati svoje priložnosti ter vmes poprijeti tudi za kakšno drugo delo. Sama je počela že vse mogoče, zato toliko bolj ceni, da lahko zdaj dela to, kar si je želela. »Učim se, da ne bi načrtovala za dlje časa, saj smo spoznali, da lahko virus v trenutku ustavi cel svet. Najbolj pomembno je, da delam to, kar mi je v zadovoljstvo, in da sem mirna,« zaključi Sabrina Zavšek. Foto: osebni arhiv Iz popotnih FB-zapisov Sabrine Zavšek »Ti kilometri te naučijo nenavezanosti. Nenavezanosti na človeka in na reči. Ker ta trenutek je, naslednjega več ne bo, ker greš mimo, naprej in naprej in naprej. Zato se naučiš zaljubljati v trenutke in v drobne stike s človekom. Da greš mimo njih z zavedanjem, da jih mogoče nikoli več ne boš doživel, si pa sebi dovolil, da so šli skozi tebe in te spremenili.« »Ti kilometri niso za tiste, ki pometajo pod preprogo. In niso za tiste, ki nočejo čutiti. Ne, niso za njih. Zmešalo bi jim. Tako kot se zdi, da se včasih zmeša nam, ko predolgo kopičimo v sebi tisto, kar mora ven.« »Na tej poti sem spremenila dojemanje ljubezni. Ljubezen do koga ali nečesa nikoli ne mine. Samo spremeni svojo obliko. Tako kot se oseka prelije v plimo morja. In tako kot se mlaj napolni v polno luno. Tako kot se nam včasih zazdi, da nam je življenje nekje dalo, a nam še v isti sapi drugje preveč vzelo. Pa saj nam ni, si mislim. Le naučiti nas je želelo, da nas nič ne more narediti tako cele, kot se lahko sami.« »Kar daš, to dobiš. Mogoče ta trenutek, mogoče nekje drugje, mogoče nekoč. Ampak pride. V življenju vse pride, če mora priti in se udejanjiti. Najde pot.« »Vročina je velika in hvala dobrim ljudem, ki mi na-točijo vodo, če jim potrkam na vrata. Včasih so razdalje velike, odmaknjena območja pa nimajo pitnih dotokov ali trgovinice. Voda še nikoli ni imela boljšega okusa. Hodim čez čudovite zelene griče, gozdove, vasice, za katere slišim prvič. Zdi se mi, da Slovenijo šele zdaj spoznavam, koliko lepot premore in koliko čudežne narave. Večkrat se opomnim, da sem tu doma in kako sem lahko hvaležna.« 42 75 LET NOVEGA TEDNIKA Kako smo pisali o začetku sezone Slovenskega ljudskega gledališča Celje Drame o koronavirusu še v sanjah ni bilo September ni bil vedno le v znamenju začetka šolskega pouka, marveč je to tudi čas, ko se z vpisovanjem abonmajev in s prvimi predstavami začenja nova gledališka sezona. V vseh minulih desetletjih se glede tega ni prav veliko spremenilo. Tudi v našem časopisu smo začetku gledališke sezone v Slovenskem ljudskem gledališče Celje (SLG) vedno namenjali precej pozornosti. Zgodovinski pregled pisanja Novega tednika in njegovih predhodnikov - že nekaj mesecev stalno rubriko, ki jo posvečamo letošnji 75-letnici našega časopisa - smo tokrat posvetili zapisom o tem, kako je celjski poklicni gledališki ansambel začenjal novo sezono. ROBERT GORJANC Za obdobje tokratnega pregleda smo vzeli šestdeseta, sedemdeseta, osemdeseta in devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Uvod v novo gledališko sezono je bil vedno dogodek, vreden medijske pozornosti, včasih smo o tem pisali več, včasih manj in se posluževali različnih novinarskih zvrsti, a nikoli tega obdobja v delovanju gledališča nismo prezrli. Sredi sedemdesetih let smo na primer v uredništvu Novega tednika pripravili verjetno enega najbolj ambicioznih tovrstnih prispevkov, saj smo v Novem tedniku in na Radiu Celje v sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje ob začetku nove gledališke sezone pripravili celo okroglo mizo o različnih vidikih delovanja gledališča. Ob tem je zanimivo, da SLG Celje, ki se zdaj uradno imenuje Gledališče Celje, letos enako kot naš časopis slavi jubilej, 70. gledališko sezono. Vznemirljivega pričakovanja tako med gledališkimi ustvarjalci kot obiskovalci je bilo v bogati zgodovini celjskega Talijevega hrama na pretek. A še nikoli se nova sezona ni začela v tako izjemnih in po- sebnih okoliščinah, kot se je letošnja zaradi koronavirusa. Ta je tudi povzročil, da se je prejšnja morala končati predčasno in da zaradi covida-19 v celjskem gledališču tudi niso mogli izvesti tradicionalnih Dnevov komedije. Verjamemo, da bo koronavirus prej ali slej postal zgodovina, na katero bo tudi v celjskem gledališču verjetno ostal nekoliko bridek spomin, a tudi kakšna zanimiva anekdota o tem, kako so v času epidemije in karantene gledališčniki svoje delovanje morali preseliti na splet. O nenavadni lanski in nekoliko drugačni novi gledališki sezoni bodo zagotovo ob naslednjih jubilejih našega časopisa pisale nove generacije novinarjev Novega tednika. S poezijo in fantazijo nad življenjske tegobe Christopher Fry: Gospa ne bo zgorela, predstava cellskega gledališča Celjska gledališka sezona se je začela s prijetnim dogodkom. poetično komedij« angleškega avtorja Christopher ja Fr>ja (iospa ne bo zgorela. Igra je po desetletjih spet priromala na slovenski oder (igrali sojo 2e v Mestnem gledališču ljubljanskem) in bila tako pre-skušena za drugo občinstvo lil drugačen čas. Car te igre, ki izrazito deluje z bogastvom in bliščem pesniškega jezika, je Še dodatno v tem, da obravnava %*ečne teme in probleme človeške usode (ljubezen, smrt, oblast, nestrpnost ipd.) ne kruto zares, ampak omiljeno. šegavo, smehljaje. Vse v znamenju Fryjevega stavka: Smeh je najvišje znamenje genija v stvarstvu. O avtorjevem pravem uživaštvu v be sednem ustvarjanju pa priča drugi znameniti stavek te igre: Kako čudovita stvar je metafora! Fry se poigrava z miti (arhetipi) in z literarni mi izročili, saj je tu prisoten neogibni »bratski spor«, pa tudi reminiscence iz Hamleta so mestoma očitne. Dogajanje igre je postavljeno v širše pojmovani angleški srednji vek, lahko pa jo postavimo tudi v shakespear-ski čas, ki je, kot je znano in nemalokrat povedano, čas za vse čase.,. Odpuščeni vojak Mendip je ravno toliko harn lets ki dvomljivec kot razo-čaranec in obupanec naših časov. S težavo vzljubi, a življenje se mu kljub odkritju ljubezni studi. Jennet Jour-demayne pa je samosvoja ženska, ki bi jo že zaradi izstopajoče posebnosti vsak čas (ne le tu v igri) proglasili za čarovnico. Kot alkimistova hči je sumljiva v srednjem veku, kot sorodnica idejno-politično neprimerne osebe bi bila ogrožena danes. Zanimivi dramski vozel igre je še posebej v tem, ker si želi Mendip smrti (a oblast mu je ne nudi). Jennet pa Življenje, a ji sodnik grozi z grmado. V življenju se oač ne dogaja po naših željah. Slednjič sta v odprtem koncu vržena v svet z bremenom sebe in v iskanje doma. čeprav ne vesta, kje n^j bi bil. V igri je profili ranih še vec pestrih oseb, ki predstavljajo paleto človeških značilnosti in različnosti. Učinkovitost Fryjeve pesniške besede je zagotovil v slovenščini in s svojim odličnim prevodom pesnik Jože Udovič. Okrog režiserja Dušana Mlakarja se je zbrala vrsta pomembnih sodelavcev: kot dramaturg Andrej Hieng, večstransko uporabno stebriščno sceno je pripravila Meta Hočevarjeva, okusna, igri se prilegajoča kost um o-grafija pa je delo Alenke Bar-tlovc. Režiser je izpeljal igro v primernem ritmu in z dvojnim poudarkom: na eni strani je izstopal burkaški (zunanji) element, na drugi pa je bila izrabljena in poudarjena lepota Fryjeve pesniške besede. Zelo enakovredno se je uveljavil celotni nastopajoči ansambel. V vlogi • čarovnice- Jennet Jourdemaync je imela priložnost dinamično razmahniti svojo teatralno širino in globino Anica Kumro-va. prav nasproten tip ženske: milo in nežno Alizon je sugestivno odigrala Jagoda Tovirac, Nada Božičcva pa se je suvereno predstavila v vlogi veljavne gospe Margarete. Glavno moško vlogo odpuščenega, življenja sitega vojaka Mendipa je upodobil Peter Boštjančič s primerno dozo negotovosti, izgubljenosti, pa vendar možate prisotnosti. Stalno se prepirajoča in tekmujoča brata pa sta bila Iztok Valič kot Nicholas (s poudarjenim, malce patetiziranim gluma-štvom) in Zvone Agrež, ki si je svojega Humphreya omislil kot živahnega obešenja-ka, Miro Po4jed kot župan TVson je lahko ponovno izrabil svoj komediografski talent tako mimično kot gla sovno, drugega oblastnika sodnika Tappercooma pa je vihravo-burno odigral Janez Đermež. V ostalih vlogah so se uveljavili še D. Kastelic kot naivno prijazni pisar in srečni Alizonin izbranec. Igor Sancin kot sanjavi kaplan in Jože Pristov kot raz-K rajaš ki pijanec Matthew Skipps. Fryjeva blesteča komedija je v celjski izvedbi potrdila svojo vrednost in upati je, da ji ne bo manjkalo naklonjenega občinstva. ANDRIJAN LAH 75 LET NOVEGA TEDNIKA 43 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE vabi k vpisu za sezono 1972—1973 Spoštovani obiskovalec gledališča, tudi letos vas pred začetkom nove sezone vabimo, da se vpišete med redne gledalce gledaliških predstav. Gledališka blagajna vas bo sprejemala vsak dan od 1. do 19. septembra od 8. do 10. in od 18. do 20. ure. «• Z abonmajem si boste pridobili svoj stalni sedež v gledališču, imeli boste sedem izbranih predstav v sezoni, ki traja od septembra do maja, povrhu pa si lahko izberete še določen dan v tednu, ki vam najbolj ustreza za obisk predstave (v soboto, nedeljo, torek, sredo, petek). 20 do 50 odstotkov popusta! Plačevanje v obrokih. Ob gostovanjih ujih gledališč posebne ugodnosti, popust in pravočasno obveščan ie Nove abonente prosimo, da si čimprej rezervirajo sedeže pri gledališki blagajni ali po telefonu (22-960, 22-964), vpisovali pa jih bomo 20. in 21. septembra. SEDEM DEL, ki smo jih izbrali iz naj boljšega svetovnega in domačega repertoarja: Christopher Marlowe: TRAGEDIJA O DOKTORJU FAUSTU Anton P. Cehov: UTVA Ivan Cankar: ROMANTIČNE DUŠE Miloš Mikeln: STALINOVI ZDRAVNIKI Smiljan Rozman: ZVONOVI Witold Gombrowicz: BURGUNDSKA PRINCESA IVONA Juro Kislinger: IGRA O ZMAJU Leopold Suhodolčan: FIGOLE FAGOLE 44 BRALCI POROČEVALCI Praznovanje ob stotem rojstnem dnevu so Mariji Les pripravili na dvorišču pred domom. Kot se za praznovanje spodobi, ni manjkala niti torta, ki jo je Marija razrezala skupaj s sinom. S pozitivnim pogledom in humorjem do stotice V domu starejših v Preboldu je bilo kljub poostrenim ukrepom pred dnevi zelo veselo. Njihova stanovalka Marija Les je praznovala častitljivih sto let. Kot je povedala slavljenka, recepta za dolgo življenje žal ne more razkriti, ker ga ni. Svetuje pa zmernost pri vseh stvareh. Marija Les se je leta 1920 rodila v Hrastniku, v družini je bilo deset otrok. Po končani osnovni šoli jo je pot peljala v prestolnico, kjer se je izučila za kuharico. Nekaj časa je nato službovala v Steklarni Hrastnik. Po poroki se je preselila v Celje, kjer sta si z možem ustvarila družino. Rodila sta se jima dva sinova, danes je gospa Marija ponosna babica štirim vnukom in prababica sedmim pravnu-kom. Marija je na življenje vselej gledala pozitivno in z veliko mero humorja. Pri častitljivih stotih letih se počuti dobro, večjih zdravstvenih težav nima, nagaja ji le sluh. Pogumno se je soočila tudi s spremenjenimi razmerami, ki zaradi preprečevanja širjenja okužbe z novim virusom že nekaj časa vladajo v domovih za starejše. Marija Les pravi, da je v življenju doživela in preživela marsikaj, nikoli pa si ni mislila, da se bo »srečala« tudi z virusno pandemijo. A kot vse do zdaj tudi te izzive sprejema z nasmehom. LKK, foto: MBR v V Žalcu nov župnik V nedeljo, 16. avgusta, je bil v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu sprejem novega župnika mag. Vlada Bizjaka (pred tem je bil župnijski upravitelj Župnije Gomilsko, Župnije Sv. Jurij ob Taboru in Župnije Polzela). Dosedanji župnik, pater Viktor Arh, ki je bil 45 let župnik v Žalcu, je bolan, dominikanci pa so se odločili, da se odpovejo Župniji Žalec in ukinejo samostan svetega Jožefa. Na začetku maše ga je pozdravil začasni upravitelj Župnije Žalec pater mag. Ivan Arzen-šek in novemu župnika zaželel veliko uspeha pri dušnopastirskem poslanstvu. Župljane je prosil, naj ga z odprtimi rokami sprejmejo in imajo radi. V imenu župljanov se je domi-nikancem za 55-letno pastoralno delo v Župniji Žalec zahvalil Franjo Pasarič. TT Bronasto odličje tudi za celjsko dijakinjo Od leve: Matic Smolič, Dominik Primožič, Ivo Prelog in Anamarija Mežnar, ki je tudi letošnja diamantna maturantka I. gimnazije v Celju. Zaradi pandemije koronavirusa je letošnji koledar mednarodnih tekmovanj iz znanja precej okrnjen. Tako je odpadla tudi 31. mednarodna biološka olimpijada (IBO 2020), vendar so organizatorji sredi avgusta na daljavo izpeljali nadomestno tekmovanje - IBO Challenge 2020. Na tekmovanju so sodelovale skoraj vse države, ki bi že v začetku julija s svojimi ekipami morale odpotovati na Japonsko v Nagasaki. Slovenske barve so na tekmovanju zastopali Anamarija Mežnar s I. gimnazije v Celju, Ivo Prelog z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer ter Matic Smolič in Dominik Primožič, oba z Gimnazije Poljane. Med več kot 200 dijaki iz več kot 50 držav sta Anamarija in Ivo osvojila bronasti odličji. Tekmovanje mladih biologov je na oddelku biologije Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani trajalo dva dni. Prvi dan so se dijaki pomerili v praktičnem delu, ki so ga sestavljale naloge iz fiziologije živali ter bioinformatike in je trajal štiri ure in pol. Drugi dan so dijaki opravljali teoretični del, ki je pokrival celoten spekter biologije in je trajal šest ur. Slovensko ekipo so vodili Domen Vaupotič ter Mojca in Katja Ota. Zveza za tehnično kulturo Slovenije Slovesnost ob državnem prazniku v Štorah Kljub izjemni pomembnosti praznika, združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom - praznujemo ga 17. avgusta - se nehote hkrati spominjamo tudi na naša izgubljena slovenska ozemlja. Člani domoljubnih organizacij v Štorah smo se prazniku v društvenih prostorih poklonili tudi tokrat. Vsaka ped zemlje je dragocena. Slovenci smo je v svoji zgodovini izgubili veliko preveč. Hlastanje po njej je na žalost še vedno močno prisotno. Z našo zgodovino in izgubo našega slovenskega ozemlja se ukvarjam že kar nekaj časa. Zbiram vse mogoče knjige, zemljevide in različno literaturo. V svoji zbirki imam tudi pravi knjižni zaklad, nemški atlas iz leta 1867. Lani smo Slovenci praznovali stoto obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Letos mineva sto let od podpisa trianonskega sporazuma, podpisanega v Trianonu v Franciji 4. junija 1920, ki določa našo mejo z Madžarsko. Letos bodo v Avstriji 10. oktobra praznovali stoto obletnico koroškega plebiscita. Za nas Slovence izjemno žalosten dan. Seveda se je veliko govorilo in pisalo tudi o izgubi našega ozemlja na zahodni meji z Italijo. Izguba Istre je poglavje zase. Malokdaj se govori o izgubi Medžimurja. To je bilo v svoji zgodovini slovensko. Vsekakor me žalosti, na kako brutalen način smo Slovenci v Me-džimurju leta 1947 izgubili naselje Štrigova in skoraj za las tudi Razkrižje. Veliko vlogo je takrat odigral Ivan Horvatič Slavko, ki je pokopan na mestnem pokopališču v Celju, rojen pa je bil na Razkrižju. Je oče letošnjega občinskega nagrajenca Lenarta Horvatiča. Ko se bodo razmere glede epidemije virusa nekoliko umirile, se bomo na grobu poklonili tudi spominu Ivana Horvatiča. Vsem tistim borcem, domoljubom, redkim iskrenim politikom in vsem poštenim Slovencem, ki so se borili za naša slovenska ozemlja, izrekam svoj globok poklon in neizmerno hvaležnost. SREČKO KRIŽANEC BRALCI POROČEVALCI 45 Konferenca Drugačnost v Žalcu V II. OŠ Žalec je bila 20. avgusta druga mednarodna konferenca Drugačnost. Letošnja v obliki videokonfe-rence je imela naslov Vem, da zmorem sam - sem samostojen. 80 udeležencev, strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju iz Slovenije, je raziskovalo področje samostojnosti otrok. Spoznanja strokovnjakov je nadgradila predavateljica Damjana Šmid, socialna pedagoginja in delovna tera-pevtka. Največjo oviro pri razvoju samostojnosti vsakega otroka, tudi s posebnimi potrebami, strokovnjakinja vidi v odraslem človeku, ki otroka ne spusti na pot osamosvajanja. Ob tem si mora otrok želeti, da sam izvede določeno dejavnost in da je dovolj sposoben, da željo uresniči. Odrasli - starši oz. skrbniki in strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju - so dolžni otroka opremiti z znanji, ki mu bodo omogočila, da bo lahko nekega dne živel povsem samostojno, brez podpore drugih ljudi. Predavateljica je postregla s številnimi ilustrativnimi nasveti in življenjskimi priporočili, kako uresničiti razvoj samostojnosti in kako se odzvati v težavnih situacijah. Izkušnje iz tujine Za mednarodno udeležbo so poskrbeli štirje udeleženci iz tujine s primeri s švedskega, norveškega, danskega in kosovskega območja. Kosovski starši najmanj stremijo k razvoju samostojnosti otrok, saj so v njihovi kulturi cenjeni starši, ki v vsaki, tudi najmanjši želji ugodijo otroku. Državljane sicer ozaveščajo o populaciji otrok s posebnimi potrebami, a je pred njimi še dolga pot, da bodo lahko kakovostno zadovoljili njihove posebne potrebe, je svoje pripovedovanje zaključila Genta Hoxa. V drugih državah je družba naravnana k načinu vzgoje, ki začne otroke že zgodaj pripravljati na samostojno, neodvisno življenje. Strokovna delavka na Danskem Nina Lah je poročala, da začnejo otroke že v vrtcu spodbujati k raziskovanju, preizkušanju in reševanju najrazličnejših težav, ki jim prekrižajo načrte. Tudi Helena Matko, državljanka Norveške, ugotavlja, da se otroci na Norveškem že zgodaj začnejo učiti samostojnosti. Otroci s posebnimi potrebami so vključeni v redne šole, a imajo ob sebi ves čas svojega učitelja, ki skrbi za ustrezne prilagoditve. Švedi-nja Lena Hagle je upokojena učiteljica, ki ugotavlja, da je samostojnost na Švedskem vrednota. K osamosvajanju otrok v največji meri prispeva okrepljen in bogat besedni zaklad, ki omogoča kakovostno komunikacijo, analizo situacij, sprejemanje odločitev in predvidevanje posledic. V organizacijo konference je bilo vključenih več kot 20 zaposlenih na II. OŠ v Žalcu. Na sliki je vodje organizacijskega odbora Katarina Pogorevc Lavbič. Življenjske zgodbe Gostje okrogle mize Ana Rogel, Mateja Tominšek Pe-rovšek in David Razboršek so s svojimi življenjskimi zgodbami zaokrožili razmišljanje o samostojnosti. Ana Rogel je mlada odrasla ženska, ki se vsakodnevno spopada z omejitvami, ki jih prinaša prirojena težka oblika kožne bolezni. Ana se kljub zaraščenim prstom na rokah loti likovnega ustvarjanja, sajenja vrtnin in skrbi za rastline. Tudi David Razboršek, ki je pred trinajstimi leti v deskarski nesreči postal paraplegik, ugotavlja, da ima družba premalo vedenja o ljudeh, ki so morali zaživeti drugače od večine. Nesreče se na žalost dogajajo vsakodnevno in ravno zaradi tega David Razboršek, direktor Zavoda za inovativno izobraževanje Vozim, ozavešča družbo o varnosti v prometu. Želi si, da bi se ljudje priučili drugačnega, varnega načina razmišljanja in ravnanja. Hkrati si prizadeva, da bi ljudje, ki so odvisni od invalidskega vozička, pozitivno gledali na svet in se s težavami spopadali konstruktivno. Mateja Tominšek Perovšek uči samostojnosti svojega sina. Florjan ni običajen 11-letnik, saj ima asper-gerjev sindrom, motnjo, ki ga ovira predvsem pri vključevanju v družbo, vzpostavljanju socialnih odnosov. Na podlagi izkušenj, s katerimi se družina srečuje na poti odraščanja, je nastala knjiga z naslovom Moj prijatelj Oli, v kateri se glavni junak psiček Oli kljub aspergerjevemu sindromu z veliko mero potrpežljivosti in ljubezni kljub svoji drugačnosti vključuje v družbo. Zakonca Perovšek Florjana opogumljata na poti osamosvajanja in sta hvaležna za vsako dejavnost, ki jo Florjan opravi samostojno. KAJA HORVAT novi tednik Vedno? г илшуј I Gasilski tabor Osnovne šole Lava Gasilski tabor se je ustalil v življenju Osnovne šole Lava Celje. Vrednote gasilstva tako prenašamo iz roda v rod oziroma z njimi bogatimo svoje najmlajše - učence razredne stopnje - saj se zavedamo, da je treba začeti zgodaj, da do obdobja odraščanja otroci po-notranjijo željo in nujo, da postanejo dejavni člani družbe, predvsem pa, da radi pomagajo drugim. Tako smo pred petimi leti zasnovali idejo o gasilskem taboru, ki je odlično zaživela, in zdaj že pet let otrokom ponujamo brezplačen gasilski tabor v avgustu. Udeleženci na taboru razvijajo veščine, ki so zelo aktualne tudi v okviru kompetenc podjetnosti: etično in traj-nostno mišljenje (delujemo humano in humanitarno, krepimo pomen pomoči sočloveku), sodelovanje (medsebojno spoštovanje, krepitev strpnosti in razumevanja pravil in dogovorov), ustvarjalnost (delavnice izdelave izdelkov), vključevanje drugih (medsebojno sodelovanje v različnih dejavnostih, izražanje mnenj in sprejemanje mnenj drugih). Otrokom ponujamo privlačen način utrjevanja znanja, spoznavanje novih vsebin, izpopolnjevanje motoričnih sposobnosti s pomočjo igre in učenja, predvsem pa veliko druženja, smeha in zabave. Vse to in še več je gasilsko druženje v OŠ Lava. Zelo je razveseljivo, da je tabor zanimiv tako za fante kot deklice in oboji se zavzeto spoprijemajo z novimi znanji ter spoznanji o pomenu gasilstva, solidarnosti, medsebojni pomoči, sodelovanju v skupini ... Od 19. do 21. avgusta se je 25 učencev prepustilo gasilskemu načinu življenja. Dneve sta nam popestrila Poklicna gasilska enota Celje in PGD Ostrožno. S svojim znanjem in tehniko sta nam približala delo in trud gasilcev. Zbrali smo se v sredo, 19. avgusta, ob 10. uri na šolskem igrišču. Po kratki predstavitvi bo tabora smo z učenci v učilnicah pripravili svoja ležišča - blazine in spalne vreče za udoben spanec. Učenci so oblikovali pravila za skupno dobro vseh. Zatulile so sirene in že so se nam pridružili gasilci Poklicne gasilske enote Celje. Podrobno so nam predstavili delovanje gasilcev in pokazali svojo opremo. Učenci so se ohladili pod meglico vodnih curkov. Mavrica, ki je nastala, nam je pripeljala gospo ravnateljico, ki nas je s pravljico zazibala v spanec. Gasilci PGD Ostrožno so nam vedno pripravljeni pomagati. Tudi letos so nas poučili o gašenju in pripravili evakuacijsko vajo. V sodelovanju z njimi so se učenci učili skozi raziskovanje in eksperimentiranje. 5. gasilski tabor smo zasnovale in uresničile učiteljici Polona Hrovat in Sara Plahuta ter ravnateljica Marijana Kolenko. V času tabora smo počeli marsikaj zanimivega. O tem pričajo izjave otrok, ki so povedali: Teja Štingel, 9 let: »Všeč mi je bilo, ko so prišli gasilci in pripravili eksplozijo.« Nikolina Đuričić, 10 let: »Rada bi, da bi tabor trajal dlje.« Leon Oštir, 7 let: »Obožujem gasilce, ker rešujejo cel svet. Super je bilo, ko smo se škropili.« Urška Kos, 9 let: »Hvaležna sem, da je bil tabor brezplačen.« Svit Kundih, 9 let: »Všeč so mi bile igre na prostem.« 46 RAZVEDRILO # Ženska: 25 let sem stara in še vedno samska... Moški: ali naj si kupim lego kocke ali daljinsko voden avto? Sto besed Otroci so v šoli dobili domačo nalogo: »Opišite v sto besedah, kako ste preživeli konec tedna.« Janezek je napisal: »Konec tedna smo se nameravali odpeljati na izlet. Sedli smo v avto in ta nikakor ni hotel vž-gati. Žalostni smo šli iz avta, razen očeta, ki je ostal pri avtomobilu in izrekel ostalih 60 besed, ki niso primerne za mojo nalogo ...« Čistokrvnost SMS-sporočilo: »Dober dan. Ime mi je Katarina in rada bi posvojila čistokrvno mačko iz vašega zavetišča. Najraje bi imela britansko kratkodlako mačko. Mešanke ne bi imela iz estetskih razlogov. Imate kakšno?« »Seveda, imamo britansko kratkodlako mačko. Toda ona si želi živeti le s čistokrvnimi Britanci. Mešancev ne mara iz estetskih razlogov.« »Kaj?!« »Pošljite nam podatke o vaših prednikih, da bomo preverili, ali lahko izpeljemo posvojitev.« Prehitro Moški v zrelih letih se je peljal s svojim čisto novim vozilom BMW in ker je vozil prehitro, je za seboj kmalu zagledal policijski avto. Pospešil je in se skušal znebiti policijskega avta. Nato je pomislil, da je malo prestar za takšne neumnosti. Ustavil je ob cesti in počakal, da ga je policijski avto dohitel. Policist je stopil k njemu, pogledal uro in rekel: »Gospod, moja izmena se konča čez deset minut. Danes je petek in grem konec tedna z družino na počitnice. Če mi lahko poveste dober razlog, ki ga še nisem slišal, zakaj ste vozili prehitro, vas bom spustil.« Moški je zelo resno pogledal policista in odgovoril: »Pred leti je žena pobegnila s policistom. Mislil sem, da jo hočete pripeljati nazaj.« Policist mu je zaželel lep dan. Vse dela Žena mi je pustila sporočilo na hladilniku: »To ne deluje, preselila sem se k svojim!« Odprl sem hladilnik. Lučka je zagorela, pivo je bilo hladno. Ne vem, o čem ona piše, tu vse deluje. Šali nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Lovska Lovec Tinček se je vrnil z lova in prijatelj ga je vprašal: »Sem slišal, da si včeraj šel s prijatelji nad divje prašiče. Povej, ali si imel kaj sreče?« »Seveda, pa še kakšno! Nobenega nisem srečal.« V gostilni Gostilničar je zaposlil žensko srednjih let in jo vprašal: »Ali znate dobro kuhati?« Ona: »Seveda znam, in to na dva načina.« »Kako na dva?« »Tako, da gostje ostanejo, ali tako, da kar odidejo.« Sem dal oglas, da iščem žensko. Javilo se je 146 moških, ki so mi napisali: »Vzemi mojo!« Ste se kdaj vprašali, kako lahko tako majhen pes nadzira toliko ovac? Oven Tehtni ca ISŽJ Zagotovo ženske bolje vozimo kot moški. Moški z zategnjeno ročno niti speljati ne morejo, me pa lahko vozimo tako tudi cel dan. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kala se je tako veselila materinstva! Pa jo poglejte zdaj... V sredo, 9. septembra, se vaš glavni vladar Mars obrne v retrogradno smer, po kateri bo potoval dlje časa. Že dan ali dva pred tem lahko prihaja do zastojev, zmešnjav, nestrpnosti, prevelikega hitenja ... Nekdo lahko preizkuša vaše potrpljenje. Ne dovolite, da tej osebi uspe, da vas spravi ob živce. Čeprav se boste hoteli sprostiti, vam bo to težje uspevalo, saj boste ves čas zasedeni. 5\k Rak Lev Neko zadevo boste želeli končno pripeljati do razpleta. Nekaj časa bo še potrebno, da to dosežete. Ne pretiravajte in ne prehitevajte dogodkov, nekateri se morajo zgoditi sami od sebe, brez vašega posredovanja. Tudi če bo odgovor napačen, ne boste razočarani. Tokrat imate na zalogi še več adutov, zato vas ne bo prav nič skrbelo. Razmišljali boste o počitnicah. škorpijon O Luna bo od nedelje dopoldne do torka zvečer potovala po vašem znaku in vam prinašala umirjeno energijo. Mogoče boste malo upočasnili svoj tempo, kar ne pomeni, da ne boste vztrajni in dosledni. Bodite prepričani v svoje cilje in ne dovolite, da vas zmedejo majhne težave. Vsemu in vsem boste odlično kos. Poslovno se vam odpirajo nove poti. Zakaj se ne bi malo ustavili in uživali sadov svojega dela? Preveč hitite in pri tem pozabljate na svet ter ljudi okoli sebe. Dobro, da oni (še) niso pozabili na vas. Obeta se zanimivo srečanje, ki vam bo narisalo nasmešek na obraz. Počasi boste ujeli staro formo in se iz dneva v dan počutili bolje. Nekomu ne boste prav nič zavidali uspeha, v tem boste videli ideje, ki vam lahko izboljšajo stanje. Dvojčka Na delovnem področju ne boste mirovali in dela vam ne bo zmanjkalo. V soboto se bo vaš planet Merkur prestavil v znak tehtnice, zato bodo v prihodnjem obdobju izredno pomembni odnosi. S toplino boste naredili močan vtis na okolico, z veseljem boste priskočili na pomoč nekomu, ki ne bo v dobrem stanju. Dnevi bodo minevali izredno hitro. Strelec Vleklo vas bo na več koncev in težko se boste odločili samo za enega. Kombinacije kombinacij ponavadi ne prinašajo nič dobrega. Prednost bo imela zanimiva zadeva iz preteklosti, ki vas zaposluje že dlje časa. Časovno ne boste najbolj usklajeni, zato boste neko zabavo zamudili. Vendar bo razlog vaše odsotnosti v vaši zaposlenosti s tistim, kar imate radi. Kozorog Neverjetno se vam bo zdelo, kako se čas vrača v preteklost in kako se dogodki prepletajo. Postanete lahko celo pravi raziskovalec dogajanj in iskanj skritih pomenov. Do zelo zanimivih ugotovitev lahko pridete, zato se le aktivirajte. Kljub veliki zaposlenosti boste našli čas za vse ostalo. Posvetili se boste tudi najbližjim. Če ste še sami, obstaja zelo velika možnost za spremembo. Če mislite, da ste do zdaj stali na mestu, boste zelo hitro spremenili mnenje. Veliko se bo dogajalo in hitro se boste morali odločati in ukrepati. Ne pustite se zmesti, svojemu cilju in prvotnemu dogovoru morate slediti do konca. Ne dovolite, da bi prihajalo do sprememb. V vaših odnosih bo veliko strasti. Tudi poguma vam ne bo primanjkovalo. Vodnar Marljivi in zelo dobro organizirani boste ter zelo uspešni pri delu. Nobena malenkost vam ne bo ušla in odlično se boste znašli pri vsem. Venera, kraljica ljubezni in denarja, se v nedeljo seli v vaše znamenje. To je odlična novica za vse, ki ste zaljubljeni in še boste. V svojem urniku morate najti čas samo zase in za svojega partnerja. Neka situacija vas bo skrbela, čeprav brez potrebe. Oddahnili si boste šele tedaj, ko bo vse skupaj za vami. Informacijo lahko dobite veliko prej, zato ne čakajte na uradno obvestilo. Nekdo lahko preizkuša vaše potrpljenje. Ne dovolite, da bi tej osebi uspelo, da vas spravi ob živce. Čeprav se boste hoteli sprostiti, vam bo to težje uspevalo, saj boste ves čas popolnoma zasedeni. Devica Sonce v vašem znaku vam daje ogromno vitalne energije, zato bo počutje odlično. Čutili boste, da ste sposobni premikati gore, zato le pogumno naprej, uspešni boste. Na zasebnem področju je za vami nekoliko napetih dni, mogoče se še ne boste mogli takoj sprostiti. Vaša sumničenja bodo povsem nepotrebna. Izkoristite dobro voljo neke osebe in preživite kakšno prijetno urico. Ribi Planeti v nasprotnem znamenju vam nasprotujejo, zato morate za dosego svojih ciljev vlagati bistveno več energije kot sicer. Ne obremenjujte se in ne bodite preveč kritični do sebe, tudi to bo minilo. Nekoga boste s svojim videzom pošteno presenetili, čeprav to ne bo vaš namen. Zelo nezainteresirani boste za tisto, kar se bo dogajalo okoli vas. Izgledalo bo, kot da ste v svojem svetu. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. E RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 429 3 2 4 1 5 2 8 1 4 3 6 1 3 5 7 9 5 8 4 1 9 6 5 4 8 SUDOKU120 6 1 2 5 7 2 7 1 6 6 3 5 8 6 4 5 9 4 7 2 3 6 1 8 REŠITEV SUDOKU 428 REŠITEV SUDOKU 119 7 4 9 5 2 6 3 1 8 3 6 8 7 4 1 5 2 9 2 1 5 8 3 9 6 4 7 5 7 4 3 8 2 1 9 6 1 8 2 9 6 5 7 3 4 9 3 6 1 7 4 8 5 2 8 9 7 2 1 3 4 6 5 4 5 3 6 9 7 2 8 1 6 2 1 4 5 8 9 7 3 5 3 1 2 9 8 7 6 4 2 6 4 5 1 7 8 9 3 9 8 7 6 3 4 2 1 5 7 5 9 1 4 6 3 8 2 4 2 3 7 8 9 1 5 6 6 1 8 3 5 2 9 4 7 8 9 5 4 7 3 6 2 1 3 4 2 9 6 1 5 7 8 1 7 6 8 2 5 4 3 9 novi tednik Vednc? г илеиој / Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cehe Vddm г штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. septembra. Geslo iz številke 35: Spet sta tu pouk in učenje. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Dragica Strašek iz Štor, Urška Tajnik iz Šoštanja in Špela Križman iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi NAROČITE in prejmete DARILO -knjigo v vrednosti 16,90 eur več na: www.trik.si 48 INFORMACIJE NAJBOLJŠI IN NAJBOLJ POSLUŠAN V NAŠI REGIJI! U Vedno 0 www.radiocelje.si