ra
PRIMORSKI DNEVNIK
__________GLASILO
• Štev, 191 (1281)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
jr?
i«S . P*
sis»
:sr,i
;.P>
O#
slH
K !
f WŠki 0db01' ie organizira-b!*mCa delovnes
Po* y dela -
■J £«ke
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST petek 12. avgusta 1949
Cena 15 lir - 2.50 din
Industrijski kapital
jjj tovarniški o«1 bori
_.a razreda, na . V '«zlatem času« an-industrije, t. j. pred sto lil telo °]e.de!av,sko gibanje priti V5rniit v,e zivlienie. ni bilo še to-
1 aitaciL0db0r0v in tudi ne 01" Ilavsjfg ^Pbvezave osnovne de-
M	^	'
Vškem1 ‘J‘ul1 uaeruštvu in ne-! osnovnih 2atlran0u njihovih
a c
o ■ bjem :	*	2 velikim žrtvova-
^Uvski “no8°krat s krvjo si je odpiral nn?Zled ‘ir°m po Evropi nizaci;	0 Sv°ie enotne orga-
i. '■‘Je m
(tf
»o	s	kakšno central-
«„ ,	Delavci so se morali lo-
Protj oderuštvu
J® in dp priznanja tovarni-
bolj požrtvovalnih
■i
0 ta-va’
ki so zastopali interese delovnih ljudi. —
spoPadih z industrij-* ^ii ki °m ‘n njegovimi la-kih ’na ,!?_ sedeh na toplih stole-
v letih lani1’ .ie deiavski razred Va^arlt. rt-- in 1992 in Pozneje I ^hiJ?8*1 v večjih in indu-I	tvoiih	evropskih državah
I skih pra . prvih osnovnih delav-r Woy lc ~~ do tovarniških od-l Toda tno-
I ki Po tem Prvem uspe-I i?* desLiahko imenujemo za-l ^ Prof aV?e or§anizirane bor-i ^ »i l.. ■ ustrijskemu kapitalu,
. ni>il dni 9 §ladka vse do današ-\ k-ŽK	ie ^ skozi naj-
1 v- zad kar zgodovina porn-» tiastj. lld stopetdesetih letih.
??"» y6Valiz.ma y Ual‘ji in na'
e WbJ!mbip’ °bujenje krvo-
k .^^Osti atnprišlrncfa fran-
c°*ega j-^esti ameriškega, fran-^ angleškega kapitala, je ?a Sibani V z&'°dovini delavske-krvavo razdobje.
.!^tva a borba kitajskega Judstev ln ostalih kolonialnih !'ka borh ^ in nai'odno-osvobo-
°Pi on1* ?rck‘ nacifašizmu v ,<n po pne'e> sta dvignili po-
\j* lMoriščanrOPi Val odpol'a Pro' ' 'klavsku'111 •uter Ponovno utr-,7'’. !>o 7atl. ?lbanje, ki je konč-■ d ,°ibe rv,„.JUcku druae svetovne
‘fcAnposta‘o
„ar n ler‘m TCk-, syet°vni faktor, s ‘rj ,^'ii kapita, mdustrijski in fi-
J\ ij* 1" k-mprS11" ""k"'
nix»*
razreda.
V 'ti---!j.,'j	ki	smo	bili	is-
[J	JiSSjli in	“m‘bE
hiJ* Socia!rle , svoboščine ia-. svoj i tudi pravica do upo-i	Se	je	že	tned
t
k C, k°Val odpor in začela
6ol“Crb:
a Za narodno in soeial-
aiv
ok
ial*
,tt»
&
Ital1
Iko^itev.
1 h**s'i{ttai|vi krvavega buržoazno-, v3t* aParata je delavski Čok^11 U P°stav‘l sindikal-botw'110
^astl
„i0Ie na razredno bazo in A Oblikoval svoje osnovne h'Ji. >a,."ane v tržaški indu-. ?Pniki industrijskega Va H ^V^nliehi na čelu, so Vo^ih ^na*i tud‘ obstoj to-tb^natii v, četudi njiho-bnt^ m11* bi*° delavskemu
ISm ^>0. v istem ali po-
%la,,Ski defaJU 80 nahai«U " Co dEdavci, ki
Odbor arnah
so vzposta-svoje upravni-
oh‘, Ir ul)re (n„	.	upiavm-
[iio" 5,^0	onsigh	di	gestione).
^izir^61 Pni poplah po oifiiib Pon, 50 ‘ndustrijci s b^ijskih °-'10 anglo-ameriških raži.Ca d0 „,Cet Polagoma. a od
»fičei" Heca vedno boli iz‘ ® 8laVp • V1^at‘ svoje potuh-in, Pripravljali načrt svojih iz-
^ irf«-
VI 'r a. . Ja i>ad(
fi
!i
‘n
odbore
Padel prvi težji organizacije še posebej na to-V ladjedelnici
Crks je h-,..............j-v......
fabu Vc»v ,»* U° 0P‘'oščeno dela :	„	keleifj?	da	so	skrbeli	za
,*Vne koristi
ea j,jl Vjf-V' br j .
V N‘; *«*4ntV8ka zadruga v to-,r0 |jil (jaia "tenzr -Za kulturo, refe-> J	*>j i°vde	njeno kontrolo,
i	K b'l	itd- Enak polo-
*‘h r.., r^kih , uS‘b industrijskih ^ S^Sah. p°mPleksih in dru-^or;,]‘lskiirt od!'vi l|krep proti tem
1 1 NL^lnTčTom ie bil' da je
V- “aza;	n°v tovarniških
. 1	\iVlao teD .V	produkcijo.
bS4^ v9 TrstVOdstv° Enotnih '	^laških	j zahtevalo od
g in ,»e c ‘ndustrijcev skle-
ki naj do-k ih °vih kn£rasa'nje udborov
K vlhan,ihomrenc- Po dnl'
Nan skora:	Pogajanjih,	ki	so
bili
<i reU,diDso nani tovarniški
Pogodba, s ka-
r J r, v(
^thiškilf, Ilnv“ ofenziva
i  -
%?rCVer--tno
°bse;
trav po ža' bvetovne sindi-
S
n italijanski industrijci s pomočjo ameriških trustov in s privoljenjem razbijačev Svetovne sindikalne zveze, in tu pri nas klero-fašistične Delavske zbornice, ni samo pojav, ki bi se omejeval samo na delovne spore, ampak je del tistega splošnega načrta borbe anglo-ameriškega imperializma proti komunizmu in proti vsemu naprednemu demokratičnemu gibanju.
Položaj, v katerem se danes nahaja delavski razred pri nas, kakor tudi na vsem Zapaau. obeta hude borbe in veliko požrtvova-nja. Zato je naloga delovnih demokratičnih množic, da preprečijo priprave na novo vojno in da zagotovijo človeštvu pravičen in trajen mir.	I.	B.
nphuv° delova-kompetence znat-
nova
z večjo razvjla v
»K?1wan>enje ,a . ,
■i	raz redu	“I150 Prn'
CV V Italijj l! da‘ an‘g’ ^ Nk v Vročali «EIAT». rii« l'išic'j.pr>ln0 alletta Vj^f.e )e g>avni 'i/t '1 A^h Prn,.a'alho lz Ameri-
NhL ^Ve ln d«
%, nna
'“5l
s tem
ne ,'naki
Vedno večii razinali zadružništva v (Ul
Zdaj je v vsej državi v 4600 obdelovalnih zadrugah zajeto že 229.000 kmetijskih gospodarstev in 1,255.000 ha zemlje. Nad dve tretjini zadrug je bilo ustanovljenih letos. Samo aprila so ustanovili več zadrug, kakor jih je bilo lani ob koncu leta. V številnih okrajih je že nad polovico gospodarstev v zadrugah, v Makedoniji in Vojvodini pa so popolnoma kolektivizirani celi okraji: štipski, svetonikolski, pančevski itd. itd.
Doslej so razvijale z
liidnslnvansh nota vladi ZSSR
Vlada FLRJ zahteva, da se jugoslovanski otroci, ki se šolajo v Sovjetski zvezi, vrnejo k svojim staršem - Vlada ZSSR zadržuje omenjene otroke v ZSSR proti izrecni volji njihovih staršev in skrbnikov
BEOGRAD, 11 (Tanjug). Neposredno po končani vojni septembra 1945 je odšlo 90 jugoslovanskih otrok v starosti od devet do dvanajst let v Sovjetsko zvezo v suvorovske,šole v Voronježu. Kalinjinu, Kursku, Orlovsku, Stavropolju in Novočer-kasku. Deloma so bili to otroci brez enega ali obeh staršev — vojne sirote. nekateri med njimi pa so sodelovali v narodnoosvobodilni vojni kot* kurirji. Pred odhodom v ZSSR je bila večina teh otrok v dečjih domovih v Jugoslaviji.
V šolah v Sovjetski zvezi nj, bilo naših vzgojiteljev in učiteljev. Pouk je izključno v ruščini. V vsakdanjem občevanju, bodisi med seboj ali s starešinami, so morali govoriti učenci samo rusko. Zaradi tega in ker so bili v treh in pol letih samo enkrat na počitnicah v Jugoslaviji (julija in avgusta leta 1947) pri svojih starših in sorodnikih, so pričeli otroci pozabljati materni jezik.
Z letovanja v Jugoslaviji leta 1947
posrečilo vrniti z našimi oficirji v domovino, v Sovjetski zvezi pa je ostalo še 63 otrok.
Vsi ti otroci so mladoletni, v sta. rosti od 10 do 13 let, in jasno je, da ne morejo zavestno sami odločati o tem, če se želijo vrniti v svojo socialistično domovino ali ne. O njihovi bodočnosti imajo pravico odločati izključno njihovi starši, bližnji sorodniki ali varuhi. Starši, sorodniki in varuhi teh otrok so poslali naši vladi in sovjetskim oblastem številna pisma, v katerih odločno zahtevajo, da se otroci vrnejo.
Glede na to so v septembru lanskega leta naše vojaške oblasti po sovjetskem vojaškem delegatu v Beogradu zahtevale rešitev tega vprašanja, naš vojaški predstavnik pa je to zahteval v Moskvi. Ker je ostalo vse brez uspeha, je veleposlaništvo FLRJ v Moskvi izročilo 25. aprila 1949 zunanjemu ministrstvu Sovjetske zveze noto, v kateri je ponovno službeno zahtevalo, da ugodi zahtevi staršev, sorodni-
vorovčanovi). Prej in po vrnitvi v Sovjetsko zvezo ni tem otrokom nihče govoril o njihovi domovini, po resoluciji Informbiroja otroci niso več dobivali pisem od doma, nifi niso smeli pisati svojcem in vse bolj so jih slepili o stanju v naši državi. Poleg tega so otroke na razne se zadruge najhitreje i načine terorizirali, jim jemali slike žitorodnih pokrajinah, | tovariša Tita, jim onemogočili, da
da napravi potrebne korake, da bi se omenjeni jugoslovanski otroci vrnili k svojim staršem v Juvoslavijo.
Vlada FLRJ pričakuje, da bo vlada ZSSR razumela težak položaj, v katerem so starši in sorodniki, ki so ločeni od svojih otrok ter takoj sprejela pozitiven sklep in obvestila vlado FLRJ o datumu in načinu repatriacije omenjenih jugoslovanskih otrok v Jugoslavijo«.
Na to noto zunanje ministrstvo FLRJ ni dobilo nobenega odgovora, nakar je 25. julija predstavnik ministrstva ustno urgiral odgovor pri veleposlaništvu ZSSR. Tudi po tej urgenciji zunanje ministrstvo FLRJ r.i dobilo zahtevanega odgovora.
Velika dela v Istri
za izboljšanje rudarstva
BEOGRAD, 11. — V Istri so se pričela velika dela pri iskanju novih premfogovnih ležišč, pri povečanju sedanjih naprav in pri gradnji stanovanjskih poslopij za družabno življenje rudarjev. Pri iskanju ležišč, na katerih je bogata ta pokrajina, dela dnevno okrog 250 najboljših rudarjev in tehnikov. Ker so tamkajšnji tereni izpostavljeni uničevalni sili reke Raše, bodo izvršili velika dela za regulacijo struge te reke. Grade tudi novo električno centralo, ki bo potrojila sedanjo električno silo. Dela pri tej centrali bodo dokončana to leto. Gradi se nadalje stanovanjska kolonija za okrog 3000 rudarjev. Do konca leta bo dokončanih 50 stanovanjskih poslopij g 400 stanovanji. V koloniji bodo zgradili trgovine, poštni urad. dve šoli ter kulturne krožke za delavce.
poročilo p. na
Prejeli smo včeraj sedmo poročilo poveljnika anglo-ameriške cone Tržaškega -ozemlja gen. Aireya, ki obravnava razdobje od 1. aprila do 30. junija 1949. Poročilo je razdeljeno na šest poglavij:	1.
Uvod. — 2. Gospodarski položaj. —
3. Finančni položaj. — 4. Delo. — 5. Javno zdravstvo. — 6. Pomoč «dišplacedd» osebam in beguncem.
Najobširnejši del zavzema 2. po-glavje, ki obravnava gospodarski položaj in ki se deli na sledeče oddelke: 1. Program za evropsko obnovo (ERP ali Marshallov plan). — 2. Seznam programa za uvoz ERP za 1948-1949. — 3. Kairski tondn ERP za finančno leto od 1. julija 1948. do 30. junija 1949. —
4. Program uvoza ERP za 1949-1950.
5. Ustanovitev gospodarskega posvetovalnega sveta. — 6. Industrija. — 7. Zunanja trgovina. — S. Tržaška luka. — 9. Železnice.
10. Industrijska luka v Zavijali. —
11. Javna dela. — 12. Stanovanjski program ZVU. — 13. Kmetijstvo. — 14. Ribolov.
O vseh poglavjih, zlasti o onih gospodarskega in finančnega značaja bomo poročali obširneje v prihodnjih številkah našega dnevni ka, danes se bomo pa zadržali ie na uvodnem poglavju. Pripominjamo pa, da pogrešamo poglavja o vzgoji, o tisku, o pošti in brzojavu in o javni varnosti.
Predvsem poudarjamo, da gen. Airey kot V skoro vsakem svojem dosedanjem poročilu poudarja, da je potrebno čim prej sklenili sp t
predvsem v Vojvodini. Tako ima | bi se sešli z Jugoslovani itd. V ju-socialistični sektor v Vojvodini 65‘liju lanskega leta. to je po objavi odst. zemlje, medtem ko obsegajo zadruge v Makedonji nad tretjino kmetijskih gospodarstev. Makedonske zadruge bodo dale letos 62 odst. bombaža.
Hkrati z naraščanjem števila zadrug se množijo tudi proizvajalna sredstva. V drugi polovici lanskega leta se je povečala površina zemlje v obdelovalnih zadrugah za okrog 14,2 odst., sievilo konj za 65 odst., goveda za 62 odst., ovac za 27,4 odst. in prašičev za 104,5 odst
resolucije, se je samo 12 otrokom
Gsniera! Rrad*ev
šef glavnega štaba ameriške združene voiske
WASHINGTON, 11. Predsednik
Truman je danes sporočil, da je bil general Bradley, ki je sedaj šef glavnega štaba ameriške suliozemne voj-lem da se zadruge krepijo gospo- j ske, imenovan za šefa glavnega šta-
, .	...	•	L«	r,	cninniomni	h
darsko, se povečuje tudi njihov delež v proizvodnji in odkupu. Medtem ko je lani v Sloveniji odpadlo r.a socialistični sektor le 7 odst. presežkov pridelkov, bodo letos zadruge prispevale že četrtino državnega žitnega fonda.
ba ameriških suhozemnih, pomor skih in zračnih vojaških sil ZDA.
Truman je namreč včeraj podpisal zakon o' unifikaciji vseh oboroženih sil. Do sedaj je bil začasni šef treh glavnih štabov general Eisenhovver.
BEOGRAD, 11. -- Na avtomobilski cesti Beograd-Zagreb, ki jo gradi s prostvoljnim delom Ljudska mladina , Jugoslavije in pri čemer pomagajo vojaki jugoslovanske armade, so končali dela na odseku dolgem 203 km. Ob koncu letošnjega leta bo dokončano delo na ostalih 180 km te ceste, ki bo dolga 383 km. Trasa avtomobilske ceste j e. samo za 5 odst. daljša od zračne črte Beograd-Zagreb in za 56 km krajša od stare ceste.
Za sedaj gradijo samo eno stran ceste, toda pozneje, ko se bo čutila potreba, bodo zgradili še drugo stran in cesta bo tedaj široka 27 m. Okoli 9 tisoč vozil bo dnevno prevozilo v obeh smereh po cesti, ki se sedaj gradi. Ko bo zgrajen še druga stran ceste, bo promet v obeh smereh lahko dosegel 45 tisoč vozil dnevno.
se je vrnilo v^ZSSR 75 od 90^ <<su'!]cov jn varuhov «suvorovčanov» ter
do jih pošljejo v Jugoslavijo. Tudi na na to noto nismo dobili nobenega •.govora. Zato je zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj izročil 11. junija letos odpravniku poslov v Beogradu Snjukovu novo noto, v kateri se ponovno zahteva vrnitev naših otrok.
Sovjetska vlada je ostala gluha tudi na ta korak vlade navzlic posredovanju predstavnika jugoslovanskega zunanjega ministrstva pri svetniku veleposlaništva ZSSR 25. julija, — vprašanje teh 63 otrok ni rešeno prav do ’ danes. Ker sovjetska vlada še nadalje molči in ne želj spremeniti svojega stališča. k‘ se doslej še ni dogcd.ilo v mednarodnih odnosih, je potrebno seznaniti našo javnost z vsebino note vlade FLRJ z dne U. junija tega leta, ki se glasi:
»Zunanje ministrstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije ima čast opozoriti veleposlaništvo Zveze sovjetskih socialističnih republik na noto veleposlaništva FLRJ v Moskvi št. 74 z dne 25. aprila 1949 v zvezi z vrnitvijo jugoslovanskih otrok v domovino, kateri, so v su-vorovsko - vojaških šolah v ZSSR, in na katero nismo do danes prejeli nobenega odgovora sovjetske vlade.
Zunanje ministrstvo smatra za potrebno poudariti dejstvo, da je omenjena nota veleposlaništva FLRJ sledila po nekaj brezuspešnih posredovanjih jugoslovanskega delegata v Moskvi pri pristojnih sovjetskih oblasteh, kakor tudi jugoslovanskih vojaških oblasti preko vojaškega delegata ZSSR v Beogradu.
Starši in skrbniki teh jugoslovan-sih otrok v ZSSR, ki še niso re-patriirani, upravičeno pričakujejo takojšnjo vrnitev svojih otrok in varovancev ter se vse bolj pogosto obračajo ir-‘ vztrajno zahtevajo od vlade FLRJ, da se ugodi njihovim osnovnim roditeljskim pravicam in da se otroci takoj vrnejo v domovino. Med mnogimi pismi, ki jih star-' ši pošiljajo vladi FLRJ, prilaga zunanje ministrstvo noti nekaj pisem, v katerih se. kakor v vseh ostalih, jasno izražata želja ir: odločna zahteva staršev, da so otroci takoj vrnejo.
Zunanje ministrstvo FLRJ izraža svoje začudenje in resno zaskrbljenost nad dejstvom, da ni vlada ZSSR doslej kljub mnogokrat ponovljenim zahtevam s strani FLRJ movino in da otroke v ZSSR še na-dovolila in omogočila jugoslovanskim otrokom, da bi se vrnili v do-dalje zadržujejo proti izrecni volji njihovih staršev in skrbnikov. Vlada FLRJ prosi vlado ZSSR,
INOZEMSKI MLADINCI
delajo na cesti Beograd-Zagreh
Letos bo na cesti delalo 100 tisoč mladincev iz vse FLRJ, 80 tisoč vojakov JA in 20 tisoč specializiranih delavcev - Bolgarski, francoski, nemški, angleški in tržaški mladinci udeleženi pri gradnji ceste
Letos bo na avtomobilski cesti delalo 100 tisoč mladincev iz vseh ljudskih republik Jugoslavije ter 80 tisoč vojakov jugoslovanske vojske in 20 tisoč specializiranih delavcev. Nekatere inozemske mladinske brigade se bodo tudi udeležile dela na tej cesti. Kljub propagandi Informbiroja dela na tej cesti brigada bolgarskih mladincev, ki so v Jugoslaviji, da se izognejo terorju, »ki ga bolgarska oblasti izvajajo proti doslednim marksistom. Dalje dela na cesti skupina beguncev iz Egejske Makedonije, francoska brigada 109 članov, tržaška brigada ter skupina mladincev iz Vestfalije. V kratkem pričakujejo prihod skupine angleških študentov. Ko bo avtomobilska cesta končana, se bo podaljšala na sever proti Ljubljani in na jug proti Skopju.
ZAPADNA KITAJSKA SE UDAJA
skoraj brez vsakega odpora
Ljudska vojska napreduje v vseh smereh. S štednjo bo treba premagati sedanje težave. Sovjetski komentar k ameriški Beli knjigi o Kitajski
KANTON, 11. — Cete kitajske ljudske vojske, ki napredujejo v severnozapadni Kitajski, ne naletijo na skoraj nikakšen odpor: sedaj nameravajo s posebnim manevrom kakor s kleščami zajeti Longčou, prestolnico pokrajine Kansu; sedaj so od tega mesta oddaljene 150 km z vzhoda kakor tudi z jugovzhoda. To mesto stoji ob Velikem zidu ter je oddaljeno kakih 50 Um od mongolske meje. Druge čete, ki napredujejo na jug proti Kantonu, gredo preko reke Lu v pokrajini Hunan; severno od Herfgšana so se zapletle v ostre borbe z nacionalisti.
Železniški obrat med Hengjan-gom in Kvelinom na progi Hunan-Kjangsi je prekinjen. Ta železnica je silno važna za nacionalistične sile v južnem Hunanu. Uradno pripisujejo prekihitev prometa po-škodba.JS kakega mostu, toda vojaški opazovalci so mnenja, da je ljudska vojska, ki prihaja iz Sao. janga, dosegla mejo med Huna-
nom in Kvangsijem, ob kateri teče železniška proga.
V Kantonu uradno javljajo, da je po pripravah kitajske ljudske vojske ob obali pokrajine Cekijang pričakovati skorajšnjega napada proti otočju Cušan južnovzhodno od Šanghaja, kjer imajo nacionalisti pomorske in zračne baze.
Namestnik političnega komisarja za srednjo Kitajsko je na neki konferenci izjavil, da je edini na-
Zmanjšal se lio uvoz v Veliko Drilanijo
LONDON, 11. Britanski delegat na tarifni konferenci v Anoeeyju je sporočil 23 državam podpisnicam dogovora o tarifah, podpisanega v Ženevi leta 1947, da bo Velika Britanija zmanjšala svoj uvoz, da 0d-pomore primanjkljaju v svoji plačilni bilanci.
Pojavljajo se nasprotja
v skupščini ..Evropskega sveta”
Spaak imenovan za predsednika - Danes bo protestno zborovanje v Strasbourgu proti vojnim hujskačem, ki ustvarjajo nov hitlerjevski rajh
STRASBOURG,	11.	—.	Na	da-	riota, ki mu liberalni list «News
našnjem	zasedanju	posvetovalnega	Chronicle« daje naslov »velikega
Evropejca«.
Pariški list «Humanite» javlja v svoji nemški izdaji, da bo jutri zvečer y Strasbourgu protestno zborovanje v bližini poslopja, kjer bo Churchill imel govor. List poziva prebivalstvo, naj protestira proti Zahodni zvezi vojnih hujskačev in povzročiteljev kriz, ki ustvarjajo noy hitlerjevski rajh na Renu.
To številko lista za Alzacijo in Loreno pa je policija zaplenila.
»rvo rn *)k.Ve	Pričetka
' fiNSS, indi«A1od«ovotril
lU,|dS(Vija' Pianin kap ital / Dog v k-.i Slndikalnim
i* fcH Ikla in Tanjena
avskemu
lansko hamerava osnovi, razre-aški
^eli trža
Ko so tržaški italijanski klcrofa-šisti rabili za junijske volitve čim več glasov, so se spomnili tudi tržaških Slovencev in jim držali preko radijske postaje Trst 11 — sicer v slabi slovenščini, toda vendarle v slovenščini — svoje obljub polne predvolivne govorance. In morda se je res zgodilo, da je kateri lahkoverni volivec ali volivka glasoval v svoji pobožnosti za znak križaškega ščit«, pri čemer si je prav gotovo mislil: Glej, saj so res sveti in pravični možje, ki jih ni sram govoriti po slovensko. Toda volitve so opravljene, sveti možje so s pomočjo anglo-ameriškega imperialističnega ukaza 345 ter z marsikaterim glasom pobožnih rimoka-tolikov obeh narodnosti, zmagali. In, kakor ni bilo težko predvideli, so’ ne samo popolnoma pozabili na tržaške Slovence, temveč so se kompaktno začeli boriti proti njihovemu materinskemu jeziku.
Ta borba se je začela že na prvi seji občinskega sveta, ko je sam voditelj tržaških demokristjanov in novi tržaški župan ing. Bartoli, potem ko je slišal samo sedem slovenskih besed občinskega svetovalca tov. dr. Dekleve, dal znak za peklenski vrišč in hrušč, ki je slo-vensko besedo zadušil. Hkrati pa je milostno pojasnil, da je po zakonu prepovedano govoriti po slovensko česar na ib rž med votivno kampanjo ni vedel, ko je njegoi' agitator baron Rinaldi mamil slovenske voliv.ee in volivke, naj volili0 zanj.	,	,	_
Toda novi župan tudi potem ko
je prisegel, da bo spoštoval zakone cone A Tržaškega ozemlja in delal edino v dobrobit vseh občanov, t. j. tudi tržaških Slovencev, trdovratno nadaljuje z ignoriranjem tržaških Slovencev in se obnaša tako kot bi bila tržaška občina katera koli občina De Gasperijeve republike.
Evo dokazov:
Ko je svečano prevzemal svoje župansko mesto in polagal omenjeno prisego conskemu predsedniku, je poskrbel, da se je svečanost prenašala preko italijanske radijske postaje, popolnoma pa je pozabil, da obstaja v Trstu za tržaške Slovence tudi slovenska radijska postaja Prav gotovo v prepričanju, da menda Slovencem ni mar, kaj njihov župan počne. Med p red voli v,i o kampanjo je seveda mislil drugače.
Dalje: v Trstu ga prav gotovo ■ • m Slovenca, ki bi si želel ponovnega italijanskega suženjstva. Tega mnenja so tudi vsi resnično demokratični tržaški Italijani, čeprav bi hotel novi župan z votivnimi rezultati dokazati, da temu ni tako, pri čemer seveda pozablja, da je 12. junija t. I. volilo okrog 40.000 ljudi, ki ne bi smeli imeti votivne pravice, okrog 15.000 ljudi pa ni volilo, ki bi morali imeti votivno pravico. Zato smatramo, da nimata novi demokristjanski župan in novi «Giuntin» občinski odbor nikakršne pravice pošiljati brzojavk predsedniku italijanske republike kot da bi bil ta predsednik tudi poglavar cone A Tržaške-
ga ozemlja. Prav tako smatramo, da občinski odbor ne izraža mnenja večine tržaškega prebivalstva, ko predsedniku italijanske republike obljublja da bo edeloval za nerazdružnost mesta in domovine».
In še: Večina tržaškega prebivalstva, še prav posebno pa tržaški Slovenci, nikakor ne smatrajo, da je «citta nostra estremo lem bo Ma-drepatria», kot stoji zapisano v brzojavu, ki oa je občinski odbor poslal De Gasperiju. Večina tržaškega prebivalstva namreč sploh ne smatra za potrebno, da se pošiljajo kakršni koli brzojavi Einau-diju in De Gasperiju. Vse takšne in podobne zadeve naj «Giuntini» člani novega občinskega odbora počenjajo v imenu svoje «Giunte», ne pa v imenu tržaškega prebivalstva!
Prav tako je treba povedati, da je ista večina tržaškega prebivalstva proti temu, da bj tržaški župan nosi! ob svečanih priložnostih v gumbnici italijansko kokardo in smatral za svojo prvo dolžnost prositi rimskega papeža za blagoslov.
Spričo vseh teh neštetih dejstev ob nastopu službe novega župana, si ne moremo kaj, da se ne bi spomnili, kako je skozi dolgo četrt stoletje italijanski fašizem prav tako ignoriral tržaške Slovence. Zgodovina je dokazala, da ni bil na pravi poti. To ve tudi novi tržaški župan in novo izvoljeni tržaški občinski odbor. Zakaj torej zavestno ne dela prav? Zato. ker se očitno ob dogodkih zadnjega desetletja ni prav nič naučit.
skupščine Evropskega sveta je bil soglasno izvoljen za dokončnega predsednika dosedanji belgijski zunanji minister Henry Spaak. Za podpredsednike so bili izvoljeni Italijan Jacini (demokristjan), Francoz De Menthon (MRP), Anglež Lord Layton (liberalec) in Danec Kraft (konservativec).
Po izvolitvi je Spaak imel pozdravni govor in pozval navzoče naj delajo na tem, «da nastane iz stare Evrope nova Evropa«.
Londonski listi objavljajo danes obširna poročila o prvi seji »Evropske skupščine«. Posebni dopisnik lista «DaiIy Mail» piše, da dejstvo, da je Herriot omenil v svojem govoru Nemčijo, nakazuje možnost bodočih resnih težkeč. Herriot je v svojem govoru namreč izjavil, da je proti sprejemu Nemčije v Evropski svet in je s tem naznačil predvsem zaskrbljenost v Franciji zaradi zopetnega vstajanja nemškega nacionalizma, ki ga podpirajo ameriški okupatorji. List piše dalje: «Komite . zunanjih ministrov je namenoma ignoriral vprašanje ali naj se Nemčija povabi ali ne v Evropski svet, toda lahko se domneva, da se Churchill in njegovo evropsko gibanje še posebno zanimata za Nemčijo in da misli bivši vladni predsednik mogoče v kratkem postaviti na dnevni red vprašanje njenega sprejema. Lahko domnevamo, da bi to znalo povzročiti nasprotstva, ki bi lahko na porazen način razcepila «Evropski svet«.
Tudi «Daily Mirror« piše, da se je vprašanje sprejema Nemčije za sedaj opustilo in da bo prišlo na dnevni red tudi vprašanje sprejema Avstrije, ko bo podpisana tozadevna mirovna pogodba, kar bo nedvomno povzročilo nasprotja.
Da obstaja v skupščini že borba med raznim; političnimi strankami, potrjuje tudi sledeči incident, ki ga navaja konservativni list «Oaily Telegraph«: «Pred odhodom v Bruselj je imel Spaak živahen razgovor z Cauvelaertom, predsednikom belgijskega parlamenta. Diskusija se je naglo zaključila, ko je Spaak izjavil, da ne misli razbiti ravnotežja političnih strank v belgijski delegaciji«.
Številni listi omenjajo, da so nekateri člani britanske delegacije sprejeli z rezervo pohvalo, ki jo je Churchill izrekel na račun Herrio-ta. Tudi «Daily Worker» je napravil to opazko in dostavil nekaj sarkastičnih pripomb na račun Her-
II tačiii ie res trika šele 'iskati’’ naciste
MUENCHEN, 11.	— Kulturno
društvo židovskih občin ter glavni tožilec Bavarske sla vložila tožbo proti listu «Sueddeutsche Zeitung«, ki izhaja v Muencheipi ir.- ki je včeraj objavil protisemitski članek, za. radi katerega je prišlo do krvavih demonstracij, pri katerih je bilo 32 oseb ranjenih. Inkriminirani članek je imel podpis «Adol' Bleibtreu«, kar pomeni «Adolf ostani zvest«. Preiskava, ki jo vod; pravosodno ministrstvo Bavarske ter tamkajšnja ameriška vojaška uprava, hoče dognati izvor tega članka, ki ga list pripisuje er.emu izmed svojih čitateljev.
Pogajanja med ZDA in SZ
za vrnitev med vojno posojenih ladij
VVASHINGTON, 11. — Sovjetski admiral Piterski bo pričel v sredo pogajanja, a predstavniki ameriškega državnega tajništva za določitev r.ačina vrnitve Združenim državam treh ledolomilcev in 28 vojnih ladij, ki jih ie ameriška mornarica med vojno stavila na razpolago Sovjetski zvezi. Vojaški krogi izjavljajo. da ne bo izdano nikako urad. no poročilo, dokler ne bodo pogajanja zaključena. Kot je znano, so ZDA med %ojno izročile Sovjetki zvezi raznih dobav na račun «naje-rhov in posojil« za 11 milijard dolarjev.
O
Quito, 11. — Včeraj so v opusto-šenih pokrajinah Ekvadorja ponovno čutili več potresnih sunkov, ki pa so bili brez posledic.
čin za premaganje sedanjih težav v natančnem izvajanju strogih u-krepov. Dejal je nadalje, da bo treba ali povišati davke ali izdati nove bankovce ali pa štediti. Ker pa davkov ni mogoče povečati preko zmogljivosti ljudstva in bi izdaja rifcvih bankovcev dovedla do inflacije, ni torej druge rešitve kakor štednja.
Danes je moskovski radio oddajal članek Davida Zaslavskega, ki je bil objavljen v «Pravdi» z naslovom «Mister Acheson se biča«. Članek se nanaša na belo knjigo, ki jo je pred nedavnim objavilo državno tajništvo o odnosih med ZDA in Kitajsko. Clankar piše: «Preko vseh 1054 strani tega dokumenta se državno tajništvo biča in priznava polom svoje politike na Kitajskem. Cela knjiga se lahko takole povzame: Delali sm0 same neumnosti. Delali jih bomo tudi v bodoče. Acheson razlaga vzroke za polom, ki jih je doživel Kuomintang in ameriška politika, česar je bila kriva Rusija, ki je zadnjih 50 let vedno hotela vzpostaviti nadzorstvo nad Daljnim vzhodom. Acheson preobrača zgodovino, kajti znano je, da je bila ameriška politika na Kitajskem vedno složna s carsko politiko in da so ameriški in carski diplomati skupaj podpirali kitajsko reakcijo. Acheson izjavlja, da je pripravljen nadaljevati isto politiko in tako lahko Američanj že pričakujejo novih polomov na Kitajskem. Vsakemu j.e na prosto dano, da ravna na svoj način, toda mi si dovoljujemo svetovati državnemu tajništvu, zaključuje Zaslavski, da že sedaj prične sestavljati novo belo knjigo o bodočih polomih na Ki-tajskem.
Avstrijski petrolej
glavna točka razpravljanja štirih namestnikov
LONDON, 11. — Štirje namestniki za Avstrijo so se danes v načelu sporazumeli o klavzuli mirovne pogodbe z Avstrijo, tla podlagi katere se Velika Britanija, ZDA in Francija odrekajo dobroimetjem, pravicam in interesom, ki jih imajo v Avstriji na račun nemških dobro-imetij ali na račun vojnega plena. Sovjetski delegat Zarubin je zahteval odloga, da prouči obliko, v kateri se bo lahko ta klavzula vnesla v načrt pogodbe. Ameriški delegat Reber je izrazil željo, naj tudi Sovjetska zveza pristopi k tej iniciativi zapadnin velesil, toda Zarubin je to odklonil.
Seznam koncesij pri črpanju petroleja, ki jih mora Avstrija odstopiti Sovjetski zvezi, je pritegnil pozornost štirih namestnikov. Diskusija se je vršila predvsem na podlagi seznama, ki ga je predložil sovjetski delegat. Ameriški delegat je predlagal popravek s katerim bi bilo jasno povedano, da pravice, ki jih mora Avstrija odstopiti Sovjetski zvezi na tem področju, ne smejo presegati pravic,-ki jih uživajo družbe, ki v tem času izkoriščajo te koncesije. Medtem ko je Zarubin na neki prejšnji seji dejal, da sovjetska vlada nima namena iti preko teh pravic, je pa dar.es izjavil, da ne vidi potrebe, da se ta točka posebej poudari v klavzuli mirovne pogodbe. Razpravljanje se je nadaljevalo, ne da bi namestniki prišli do konkretnih rezultatov. Jutri dopoldne se bodo sestali znova.
razum med zainteresiranimi silam. glede ponovne priključitve Tržaškega ozemlja k Italiji, ki da je »pri. rodna domovina večine njegovega prebivalstva in izvor blagostanja». General prihaja do tega zaključka, potem ko je poudaril, da so junijske volitve dokazale «velikansko italijansko večino volivcev in nizek odstotek Jugoslaviji naklonjenih in indipendentističnih skupin. Na ie generalove zaključke moramo seveda ponovno poudariti tiste volivne pogoje, ki jih je general sum ustvaril v coni A prav zaradi tega, da bi do takšnih rezultatov, kakršne so volitve dale, mogel v svojem prvem povolivnem naročilu zapisati tisto, kar je zapisal v vseh dosedanjih poročilih in tudi v pričujočem.
Na prvem mestu svojega uvoda pa poudarja gen. Airey, da število brezposelnih počasi pada, vendar pa ime moremo pričakovati hitrejšega zrnat jf Mija brezposelnosti, dokler ne bo ladjedelniški program, ki je začel v začetku tega leta, v naprednejšem stadiju in dokler ne bo vsaj delno obnovljena tržaška trgovska flota omogočila zaposlitev pomorščakov p. celoti«. Vsekakor slaba tolažba!
Kljub tej ugotovitvi pa — kakor vidimo — gen. Airey popolnoma nelogično in trmasto ponavlja svoj predlog glede vračanja Tržaškega ozemlja Italiji, kjer brezposelnost konstantno raste in kjer je ena glavnih skrbi rimske vlade, da z mednarodnimi dogovori zagotovi-delo svojemu brezposelnemu de-lastvu v tujini.
Dalje ugotavlja poročilo, da je tržaška luka popolnoma ponovno usposobljena in poudarja, da je bilo to storjeno na stroške Italije, ki znašajo 5 milijard lir, kar pa seveda ni nikakršna posebna usluga, temveč le izpolnjevanje obveze na podlagi mirovne pogodbe Pri tem ugotavlja poročilo, da je luka sposobna zadostiti potrebam zalednih držav, «čim bodo te države razpoložene in sposobne svojo trgovino razširiti«. Vsekakor neupravičena pripomba, če se spomnimo, da ju-goslovanskotržaški sporazum že več kot eno leto čaka na podpis po zaslugi londonske in tvasning-tonske vlade in ako se spjmn’mo na potek pogajanj z madžarsko delegacijo.
Nelogična je tudi trditev, da je mogoče doseči aklivo glede tujih valut, dokler je Trst izven okvira italijanskega gospodarstva in brez livarstva» italijanske države. Vsem je namreč dobro znano, da je bil Trst v svoji zgodovini v pasivi samo tedaj, ko je spadal k Italiji in sedaj, ko je gospodarsko dejansko vključen vanjo. Nerazumljivo je torej, zakaj general ignorira ta zgodovinska dejstva.
General Airey končno v svojem poročilu tudi to pot ni pozabil vreči v isti koš fašizma in komunizma, pri čemer pa je pozabil omeniti, da še vedno ni ukinil na svojem področju številnih fašističnih zakonov, zlasti Ustih, ki so naperjeni proti tukajšnjim Slovencem ter da je ravno komunistična partija tiste, ki to ukinitev tako vztrajno že štiri leta zaman zahteva.
Zato se nam ne zdi prav nič iskrena generalova pripomba, da apolitični položaj označuje naraščajoča zaskrbljenost Italijanov cone za dobro njihovih rojakov stanujočih v rugoslovanski coni Svobodnega Tr-a.<, ega ozcmlja», kjer imajo ti sorojaki med drugim tudi vse p~avice upmabe svojega materinega jezika, :■:< kar	žalo.i ne mo-
remo udu, pri najboljši volji zu Slovence stanujoče v generalovem področju, kjer še vedno veljajo omenjeni, neukinjeni fašistični zakoni.
Slavka rudar ev v Maliji v ponedeljek nehala
CAMBERRA, 11, — Avstralski radio javlja, da je izvršilni odbor zveze rudarjev sklenil, da se prihodnji ponedeljek zopet prične delo, Podober. ukrep bo izdala tudi centralna zveza rudarjev, v kateri je včlanjenih 5 sindikatov. V Melbournu pa je stavka že prenehala.
Olrculus vitiosus
WASHINGTON, 11. — Ze dalje časa se govori, naj bi prišel general Mac Arthur v Washington, da bi pred parlamentarno komisijo poročal o položaju na Daljnem vzhodu. Ko so ga vprašali o njegovem mnenju glede na željo nekaterih senatorjev, da bi prišel v Washington poročat, je Mac Arthur izjavil; ((Prišel bojn, če mi bo predsednik ukazal.« Truman pa je na tiskovni konferenci izjavil, da bi rad podpisal tak ukaz, če bi ga Mac Arthur želel. Ali se bosta predsednik in Mac Arthur le čakala, da bo prvi ukazal in drugi želel? Potem nazadnje Mac Arthur mogoče res ne bo več videl Amerike.
Iz Iheajilja ie preplaval na Capri
NEAPELJ, 11, — Razdaljo Nea-pelj-Capri je kot prvi preplaval Gianni Gambi v 15 urah in 40 minutah. To plavanje je imelo več dramatičnih trenutkov. Potem ko ie Gambija dvakrat zajela slabost zaradi naporov pri premagovanju mečnih tokov pred Neapljem, ga je 5 milj pred Caprijem napadla skupina majhnih morskih psov. Osebe, ki so mu sledile z ladjo, so uspele pregnati morske pse. Zaradi tega dogodka je moral plavalec podaljšati pot za 3 milje. Ko je prispel na Capri, je bil do skrajnosti slab. Posredovati je morala policija, da Je oddaljila množico radovednežev. Vest, da se je Gambiju posrečilo preplavati iz Neaplja na Capri, je navdala z navdušenjem neapeljske športne kroge. ?
Filmski festival v Benetkah
BENETKE, 11. — Danes se j' pričel tukaj mednarodni filmski fp stival. Osrednja točka današnjeg. sporeda je bil ameriški film «Snakr Pit« (Kačji jarek), delo režiserja Anatola Litvaka. V filmu igra Oli via De Havilland, Celeste Hojm Mark Stevens in drugi.
O
PARIZ, 11. — Jugoslovanska lahkoatletska reprezentanca, ki bo pod imenom ((Partizan« nastopila proti pariškemu «Racing Clubu«, je danes popoldne prispela v Pariz.
Udo u i/iaSlh olgcittirMcijali
Da bomo odgovorili na laži in nisveie
Po thictaiivl nekaterih naših pristašev je tajništvo iZvršilnega odbora Osvobodilne fronte sloven-skega naroda 'ra Tržaško ozemlje ob priliki reorgdnizadje o-
krajnih odborov OF in s pristankom okrajnih tajnikov OF sklenilo, da bo pri okrajnih odborih ustanovilo «tehnične komisijert. Ime teh komisij morda ni posrečeno, toliko bolj pa se nam zdi posrečen program in delo, ki ga bodo te komisije vršile.
Vsakemu poštenjaku se že gabi kampanja laži in klevet proti coni B in tamkajšnji ljudski oblasti, kampanja izmišljotin, laži in klevet, ki se jih sedaj izmišljajo vidalijevski kominformisti, kakor so Sl jih pred 23 leti irt še prej izmišljali pisuni oseh mogočih a-genclj in časopisov na račun So-Pjetske zveze. Listom «Voce llbe-ra», «Messaggero veneton, »Lune-dt», atiaccoia*, HanUnoVi «Viti nuovi« itd. eo se pridružili sedaj vsi glasniki kominforma v Trstu. Niso se omejiti samo na to, da so omalovaževali prestiž in vrednost našega časopisja, temveč so 2 nesramnostjo, ki je lastna samo političnim pustolovcem a la Spa-daro in druščina, ki so se ji pridružili tudi slovenski šiškoviči, Bidovčevci itd., prostituirali ona glasita, ki so bila kažipot in Vzgo-jevatna šola za revolucionarne množice našega ozemlja.
Ti podli pisuni manevrirajo z gnojnico kakor s kolinsko vodo. S svojim smradom in podlostmi so hoteli obmetati Jugoslavijo in cono B« pri tem pa so na žalost iz časopisa «11 Lavoratore» napraviti živegp. mrliča, iz «Dela», ki je bilo skozi desetletja tiskano v ilegali in kažipot vsem poštenim borcem, pa so Gombačiji, Siško-viči, Bidovci in podobni «interna-cionalistis napravili navadni obrekovalni Itst.
Izleti v cono B in FLRJ
Ndši ljudje hočejo temu napraviti konec! zato pozdravljamo iniciativo, da se pri okrajnih odborih OF ustanovijo tehnične komisije, ki bodo imele nalog, da organizirajo in vodijo delovne in študijske izlete V cono B ali pa t> iiovo socialistično Jugoslavijo. Haini izleti naših žena, mladine in posebno zadhji izlet Deninča-nou v bujski okraj, so razvneti naše ljudstvo, da Kode tudi ono prispevati e lastnimi žuljavimi rokami pri gradnji boljše bodoč-nosti. Izvedeli smo, da so si raz* ni okraji mesta že izbrati svoj delokrog v coni B. Tako bo n. pr. šentjakobski okraj organiziral prostovoljno delo s kulturno-pro-svetnlm izletom v Bujščino ter smo prepričani, da to iniciativo ne bodo pozdravljali samo pristaši OF, ampak tudi mnogi zavedni italijanski tovariši, ki spregledujejo, kam Uh vodi vidalijev-tka politika.
Udarniške čele iz cone A zb gradnjo zadružnih domov
Dbiinsko-miljski okraj OF orga-ganizira že Udanriške, če te za gradnjo zadružnega doma V Škofijah, lo je nekaj 100 metrov od demarkacijske črte.
Tam si bodo grad . dctdVd; naše cone z onimi it cbne B politični prosvetni center. Pozdravljamo tudi iniciativo Lonjercev, ki pripravljajo izlet, združen z U-darnfšfcfm delom, v Marezige. Oni So biti prot, ki so že lani udarniško delali pri zadružnem domu v Šmarjah.
Zadružni dom v Dekanih, Ce-iarjih-Pobegih, Vanganelu in drugod t» Istri pričakujejo moralno in materialno podporo tržaškega ljudstva. Kmečke obdelovalne zadruge iz Babičev, saieta, Puč (najstarejša tadrUga) vabijo delivce iz tovarn In kmete iz co-
Kaj dela tistih 150 članov arkovljanskega prosvetnega Iruštva, v katerih imenu je na adnjem občnem zboru govoril hčnček in Jih »ščitil* pred oma-jvaževanjera abahičevcevn?
Igra Pa karte!
ne A, da pridejo pogledat, kako je ljudstvo cone B «suienj„ pod ljudsko oblastjo. Izletov in živega stika z ljudstvom v coni B se Vidalijevi kominformisti boje, ker nočejo, da bi ljudje z lastnimi očtrli videli ,kako je vse laž in klevetanje, kar tukajšnji sovražniki Jugoslavije pišejo in govorijo.
Žato bodo tako imenovane tehnične komisije imele velik pomen, v kolikor bodo znale usmerjati ljudi iz naših krajev V konkretno povezavo z ljudstvom v coni B. Te komisije bodo one, ki bodo skupno z agit-prop komisijami usmerjale naše ljudstvo v konkretno delo, ki se ga naši aktivisti, pristaši in simpatizerji želijo, ker hočejo tudi oni ustvarjati.
Odgovornost teh komisij je velika. Organizirati bo treba tekmovanja med okraji, z uspehi teh tekmovanj bo demokratično ljudstvo tukajšnjega ozemlja postavljalo na laž vse klevete onih, ki imajo interes blatiti ljudsko o-blast. Te komisije bodo tudi pomagale mnogim ljudem, ki so v dobri veri zašli ha krivo pot, da se b odo zopet vrnili med borce za pravičnost in resnično demokracijo.
Samo konkretno ustvarjanje, trud, borba za obnovo itd., ki jo vodijo naši tovariši v coni B in Jugoslaviji, nas bo po Živeto V borbi proti našemu sovražniku. Jugoslavija daje obračun o u-stvarjanju vsemu demokratičnemu Svetu, cona B gfadi to, kar se rti nikdar gradilo pod kapitalističnimi in fašističnimi režimi.
Obisk zagrebškega velesejma
Ena izmed nalog teh tehničnih komisij bo tudi organiziranje skupnega potovanja delavcev italijanske jh slovenske narodnosti za obisk zagrebškega velesejma. Tam si bodo tukajšnji Strokovnjaki, delavci in drugi lahko ustvarili jasno siiko, kako Jugoslavija gradi socializem. Kmečke obdelovalne zadruge V coni B irt Jugoslaviji, zadružni domovi itd. so znaki delovnega ljudstva pod ljudsko oblastjo.
To je program in to so naloge tehničnih komisij pri okrajnih izvršilnih odborih OF. Načelniki teh komisij naj se obračajo na okrožno tehnično komisijo pri agit-propu okrožnega SIAU v Kopru za delovne izlete V cono B, Za izlite V Jugoslavijo pa na agit-prop izvršilnega Odbora OF.
RADO
TRŽAŠKI
NEKAJ PODATKOV IZ POROČILA 0 DELOVANJU REPENTABORSKE OBČINSKE UPRAVE
Večja samostojnost uprave
bi Jkorlstlla skupnosti
Javna deia morajo služiti tudi za nadaljnji vsestranski gospodarski razvoj. Upoštevati je treba mnenje in predloge domačinov
Občina Repentabor je najmanjša upravna enota angloamer.škega področja STO-ja. Šteje rtekaj nad 800 stalnih prebivalcev; razteza se na 1.226 hektarjev površine; od te-ga odpade okrog 500 ha na gozdria 2emljišč&, 320 na pašnike, 70 na polja ter 8 ha na vinograde. Približno 300 ha zemljišč pa je skoraj popolnoma nerodovitnih. Precej je razvita živinoreja, ki šteje povprečno 200 glav goveje živine ter nekaj nad 100 prašičev. Krajevno gospodarstvo je torej izrazito kmetijskega značaja; izpopolnjuje ga manjša industrijska dejavnost v kamnoseških obratih. Zdaj omenjeni podatki nam v bistvu prikazujejo socialno in gospodarsko sliko male repentaborske občine.
Poročilo, ki ga je sestavil bivši upravni odbor za obdobje oktober 1948-junij 1949, nam odkriva približno sliko o položaju krajevnega javnega, gospodarjenja.
Redni proračun za teto 1949 predvideva 4 milijone 566 tisoč lir izdatkov, dohodkov pa 2 milijona 556 tisoč. Predvideni primanjkljaj, ki ga bo krila višja oblast, znaša torčj 2 milijona 99 tisoč lir, Med izdatki je najvišja postavka za splošne stroške (nad polovico vseh Ostalih rednih stroškov). Ti izdal« ki se nanašajo v glavnem na stre* ške za 11 uslužbencev, zaposlenih v občinski upravi. Za razne podpore predvideva proračtlh 569 tisoč lir, za javna dela v občinski režiji ravno toliko, za zdravstvo, higieno in policijo 344 tisoč ter za prosveto 195 tisoč lir. Med dohodki je najpomembnejši donos užit-ninskega davka (skoraj 1 milijon lir v prvih petih mesecih letošnjega leta), nadalje družinski davek (440 tisoč), davek na živino (106 tisoč) ter dopolnilni davek (20 tisoč lir).
Nasproti skromnemu obsegu občinskih fihanč je obtok denarnih sredstev za javna dela — izven okvira občinske Uprave — hepri« merno večji. Sploh je to nesorazmerje značilno pri vseh podežel* skih občinah našega področje. Manjšim občinskim Upravam se večkrat odmerja vinar. Pri javhih
Delna stavka v Tovarni strojev
A ndreja
Včeraj zjutraj bq se nadaljevala pogajanja med sindikalnimi organizacijami in zvezo industrijcev glede nove industrijske kolektivne pogodbe.
iz sindikalnih krogov poročajo, da zveza industrijcev načelno pristaja na to, da se tudi v Trstu uveljavi industrijska kolektivna pt>-godba, sklenjena med Konfindlt-strijo in glhvno zvezo dela V Italiji. * * *
V zadnjih dveh dneh so se nadaljevale v Tovarni strojev Sv. Andreja kratke stavke delavcev montažne delavnice, V kateri so odpustili dva delkVCa zaradi že znanih provokacij ravnateljstva t delavskim stenčasom. Na Zborovanju, ki je bilo pohovno v montažni delkvhiel. so delavcem drugih oddelkov obljubili, da bodo tudi oni stopili, v stavko, če rte bo ravnateljstvo preklicalo ukrepa o odpustu omenjenih dvCtt delavcev.
Bazovica nas zopet kliče
Ne Mislima na 30-letnlco P Posvet nega društva »Lipan, ki se bo vršila 21. avgusta In rte dvottimo, da se bo te proslave udeležilo naše občinstvo v velikem šetvilu, pač pa mislimo na vsakoletno romanje v Bazovico, ki se od leta 1945 dalje ponavlja na morišču naših pfVIh fašističnih žrtev: Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča. LetOs Se bomo zbrali r nedeljo 4. septembra; da se poklonimo junakom in počastimo BJIh spomin! Pevski zbori ponovite pesmi: »Žrtvam*,
»Mej brigade*, »Ubežnike*, «v nove zarje* »Partizansko*, »Na tbbrje in vihar*, »Seljačko*.
Zbori, ki nimate not, jih dobite pri Prosv. zvezi. Ne čakajte zadnjih dni!
Prisiljen je bil krasti
Včeraj ob II dopoldne m- je tttt policijski postaji n« Istrski eedti sam javil Bruno w„ ki je brez stalhega bivališča. Policiji je povedal, da je on 20, 12. ldnl zvečer Ukradel žimbki plašč V stanovanju nekega Savellija.
VV. »e je sam javil policiji, ker je brez dela, brez stanovanja, brez prenočišča in sorodnikov, pri katerih bi se lahko hranil. Omenjeni je izjavil, da je ukraden plašč takoj prodal ža 3.000 lir.
Kolo so mu ukradli
Včeraj ob 11 dopoidhe se je na glavni policijski postaji javil 18-letni Tamaro Romano Iz ul. Fetrn-rdo 9. Povedal je, da so mu ob 9 zjutraj neznanci Ukradli kolo, ki ga je pustil nezavarovanega pred hišo št. 31 v Ul. Mazzini. Kolo je bilo last Bruna Bestibella, trgov* skega zastopnika tovarhe likerjev v ul. sv. Frančiška 52. Ukradeno kolo je bilo vredno 28 000 lir. Policija je uvedla preiskavo.
ali poIjpihas slovenski
NAPREDNI TISK?
delih, ki spadajo v pristojnost višje uprave, pa se izdatki računajo v Zaokroženih milijonih. Iz poročila izvemo, da so od junija 1948 do konca maja 1949 izvršili dela v vrednosti 70 milijonov lir. Preureditev ceste Repentabor-Občine je stala 25 milijonov lir, kraški vodo-vod 24 milijonov; za tako imenovana »zimska dela* so potrosili 19 milijonov 800 tisoč lir, zo telefonsko povezavo pa 1 milijon in pol lir. V teku so zdaj dela na šoli V Colu (4 milj. 200 tisoč), gradnja ceste Repentabor-Fernetiči ter električna napeljava v Fernetiče. Ta dva objekta sta v korist predvsem policiji in vojski. Pričakujejo pričetek gradnje novega otroškega vrtca (8 milijonov) in javnega kopališča 4 milj.) Predvidene, a še ne odobrene gradnje, so med drugim naslednje: občinsko poslopje (25 milijonov lir), strokovna šola (10), stahbvartjske hiše (30), klavni* ca (7), preureditev pokopališča (1), vzdrževanje in popravilo cest (43 milijonov lir) ter razna zimska dela (15 milijonov lir). Repenta-borški občani bodo lahko sami sodili, kaj je in kaj bo od tega koristnega in nujnega in kako so bila in bodo dela izvršena. Z naše
strani bi dodali l.e splošno pripombo, da bj pri izvajanju obširnejših javnih del v večji meri upoštevali mnenje in predloge domačinov. Zagotovitev kruha in dčla Vsem onim, ki so ga potrebni, mora biti brez dvoma poglavitna skrb in dolžnost odgovornih oblasti.
Javna dela sd v tem pogledu e* bičajno sredstvo za pobijanje brezposelnosti in za zaposlitev delovne moči, ki ne najde zaposlitve V o-štaiih' pahogah dejavnosti. Jasno pa je, da to ni edini namen izvajanja javnih del in da morajo ta služiti tudi Za nadaljnji vsestrah* ski gospodarski razvoj. Razpoložljiva sredstva se morajo zaradi tega izrabljati smotrno in načrtno.
Prosvetno društvo iz Flavij
vabi v nedeljo 14. avg. 1949 ob 17 v Plavje na
oKraini pevski Koncert
Sodelujejo pevski zbori iz DOLINE, PLAVIJ IN TRSTA Okrepčila, prosta zabava, ples UDELEŽITE SE GA!
Iz Škofij
Umrl je aktivist
V srtclo. je umrl na operacij; v tržaški bolnici Klarič Bruno, znani in priljubljeni aktivist iz Škofij III.
Klarič Bruno je bil že iz svojih mladih let značajen Slovenec in napreden delavec. Zato je že od po-četka aktivno sodeloval v OE in bil več let terenski akeivist,
Zaradi njegovega delovanja so ga fašisti aretirali. Toda ni se jim pustil kar tako V roke. Ko jih je zapazil, da ga gredo iskat, jim je zbežal. Pobesneli fašisti so streljali za njim in ga nevarno ranili v noge in prsa. Drobci krogle so mu ostali v prsih še po prvi operaciji v tržaški bolnici, kjer je bil ves čas bo-lovanja pod strogo stražo.
Po osVobaditv; se mu je stanje nekoliko zboljšalo, toda pravega zdravja ni imel več. Kljub temu pa je Klarič rad izvrševal najtežja dela in odgovornosti na političnem polju. Bil je za vzgled vsem. Zadnje čase pa mu ni dalo več dihati, bolečine so bile vedno večje. Sel je pohoVho v bolnico, da se reši nadležnih drobcev V prsih. Dobre vpije je bil do zadnjega, prepričan, da mu bo sreča mila.
Ni ga več med nami. Danes se bomo poslovili od njegovih zemeljskih ostankov. Njegov spomin pa bo živel med nemi in nam bo V spodbudo v naši Vsakdanji borbi proti sta« rim in novim nasprotnikom našega ljudstva.
Vdovi in malemu sinčku ter vsem njegovim svojcem gre naše iskreno sožalje. V tolažbo naj jim bo zavest, da njihov dragi se je žrtvoval za veliko stvar.
mimm
Petek 12. avgusta
Klara, Dobrog&st Bonče vzhaja ob 5.00, sajjj
ab 19.19. Dolžina dneva
Luna vzhaja ob 20.5, ob 8.32.
Jutri sobota 13. *V|W“ Hipolit, Davela
SPOMINSKI DNEVI
1612 umrl Gabrijel Giovannihi, italijanski skladatelj baročne šole.
1759 zmaga ruskih vojsk nad pruskimi armadami pri Kuners-dbr/tl.
1906 umrl srbski pisatelj Stevdh Sremac.
194? je bit Ud Viču pri Ljubljani ustreljen mladi proletarski pisatelj Tone Čufar.
1944 sestanek Churchilla in Tita v Neaplju.
PRESKRBA
Testenine In meso na dodatne nakaznice. Sepral sporoča, da bodo od danes 12. t. m. dalje pričeli razdeljevati bolnikom v mestu in podeželju, ki imajo dodatne nakaznice, sledeče: bele testenine za mešec avgust in konservirano meso (Meat and gravy). Upravičenci do 50 g bodo prejel 2 škatli mesa, upravičenci po 100 g pa 4 škatle. Konec razdeljevanja 31. t. m.
Cena za testenine v mestu ioO do 102 litri Za kg, Za konservirano mesb pa 100 do 101 liro.
Konec razdeljevanja testenin. V soboto 13. t. m. Se zaključi Z razdeljevanjem belih testenih ža težke ir.1 najtežje delavce ter za delavce, ki So zaposleni pri zavezniški vojski (nakazila za julij).
Upravniki menz. Danes morajo vsi Upravniki mehž (privatnih In vojaških) dvigniti na prehranjevalnem uradu odrezke za testenine za ta mesec.
___—L
PROCES PROTI MLADI TOLPI TATOV KONČAN
eneaa vsi elani onsoieni na Denarno in z
Kot napovedano, se je Včeraj ob devetih zjutraj začel zadnji del sodne razprave proti mladim tatovom, veščaltom V odpiranju ameriških limuzin. Vseh 12 obtožencev je sedelo na dolgi klopi pod budnim očesom pioža postave. Prvi je spregovoril državni tožilec dr. Rosano. V Svojem nadenournem govoru je razčlenil krivdo posameznih obtožencev. Dalje je kot obte-žilno okoinost dodal, da so vsi obtoženci skupaj in sporazumno kradli. Govor je tožilec končal s predlogi, naj bi sodišče obsodilo' obtožence na sledeče ostre kazni: Petrina naj bi dobil 6 let ječe in 40 tisoč lir globe, Mulinanti 5 let in 6 mesecev ječe ter 38 tisoč lir globe, Paschini 4 leta in 10'mesecev ječe ter 28 tisoč lir globe, 'Ročen 4 leta in io mesecev ječe ter 20 tisoč lir globe, Molek 5 let in 2 mc&eca ječe in 24 tisoč lir globe, Priester 1 leto in 4 piesece ječe ter 12 tisoč lir globe. Presto, ki je sojen v odsotnosti (medtem je odšel v Argehtinijb), na 1 leto in 4 mesece -ječe ter na 12 tisoč lir globe. Za ostale obtožence, na IcupoValCe ukradenega blaga, je tožilec predlagal nižje kazni, bodisi zaporne ali denarne. Najvišja predlagana zaponki kazen je bila 3 mesecev ječe, najnižja denarna pa 8 tisoč lir.
Po odmoru, ki se je precej Zavlekel, je spregovorila cela vrsta zagovornikov. Prvi je bil odvetnik F. Presti, ki je branil Priesterja, sledil je odvetnik Ulcigrai za Roc-ca in Presta, Caprlo za Paschhli-ja, V. Bologna za Moleka ih Muli-nahtija, Antbrtih! za Petrino in Ja-CUzži za nakupovalce ukradenega blaga. V glavnem lahko označimo VSO llhijb cbrambe, da je skušala izbiti obtežiltte okoliščine iti obenem, da bi sodišče sodilo širokosrčno bodisi da bi fantom odpustilo kažen ali pa da bi jih deloma oprostilo. Za nakupovalce ukradenega biaga pa je njihov zagovornik predlagal oprostitev.
Ura je bila že pbl dveh, ko je predsednik Sodišča razpravo formalno odgodil do It popoldne, ko se je sodišče Umakttilo tla posvet. S tega posveta se je sodišče Vrrtilo v sodno dvorano šele ob četrt ria devet ZVečer. Skoraj vse obtožence je sodišče spoznalo za ltrivč, tJte-meljitev obsodbe je bila zelo dolga. Pomisliti moramo, da je ob-
tožnica očitala vsem obtožencem nič manj kot 47 kaznivih dejanj.
Sodba je sledeča; Petrina Ivan, Mulinanti, Piermartino in Paschini Pavel so bili obsojeni vsak na tri leta ječe in na 30 tisoč lir globe zaradi tatvine. Molek Stellio je bil zaradi tatvine obsojen na leto dni in tri mesece ječe ter na 16 tisoč lir globe, Rocco Odone na 1 leto in dva meseca ječe ter ha 15 tisoč lir globe zaradi tatvine, Priester Mario na 6 mesecev ječe in na 6 tisoč lir globe zaradi tatvine, Glede Presta je sodišče Odločilo, da se pcoti njemu ne postopa, ker je bil mladoleten, ko je zagrešil kaznivo dejanje. Ostali prekupčevalci pa So bili takole obsojeni; Dolani Marija na 8 mesecev ječe in na IO tiSbč lir globe, Go« glia Simeon na 7 mesečev ječe ter na 12 tisoč Ur globe, Saftič Marko na 6 mesecev ječe ter na 10 tisoč lir globe. Obsodbe pa so bile Všent tem odpuščene. Zadnja prekupče-
valca Colon! Danijel in Broglio Romani pa sta bila oproščena, ker nista žagrefiila kaznivega dejanja.
Zaprisega dolinskega župana
Predsedstvo cone je javiio, da je včeraj pred številnimi uglednimi pričami, med katerimi je bil navzoč' Sam dr, Paiutan, prisegel novo izvoljen; dolinski, župan g. Lovriha.
Dr, Paiutan je novo izvoljenemu Županu hajprej prikazal njegovo delovanje, nakar je Lavriha odgovoril, da mu jg popolnoma jasna naloga, ki mu je zaupana in da jo bo vestno opravljal v prid svojih občanov.
Ce bo Lavriha po eni strani zatrjeval, da bo delal samo v prid občine in po drugi strani ostal vedno stari kortiinformistični Lavriha, ne bodo od njega niti svetovalci niti občani imeli kdo ve kakšnih koristi.
Tiskovna konferenca na predsedstvu cone
ZAM iz Trsta poredi » deljo in ponedeljek Zvezo slovenske
Italiji
izlei na Belopeška ji®
ki bo združen z ogled0®
belskega jezera, Bele PeC1, i bila in tllfanske platiok-prenočišče preskrbljeno, na iz nahrbtnika. Štros«
‘t*
potovanje z avtobusoffl r«
smeri znašajo 1.100. lw vanje v ulici Ruggero 29. Danes zadnji dan VP nja. Ce bi ne bilo doVollj javljenih, bo izlet odpoV"
Udeležencem izleta na W
Planinsko društvo v vsem udeležencem, da Jr m nedeljo ob 4 zjutraj it #* vero.
Bodite točni!
Nočna služba 10
Mutua Impiegati, trg tel. 6120; LIoyd, ul. deP 6, tel, 6742; Zeleni križ, u1 fontane 39, tel, 90-857; donijev trg 8, tel. 8009. glia v Barkovljah, tel. 57*2» coli v Skednju, tel. 9 stalno nočno Službo.
DAROVI IN PRISPEV
Za Dijaško matico je daf»*
Regent Tončka s Proseka
Za počitniške kolonije
vali: Maver Marija 1.000; SL dislava 1.000; Žerjal Mam1, ni n-, ann- tiniMi *
Fajdiga It/a n aretiran
Agent upravne policije ga je včeraj ob 15.15 aretiral
Končno je Fajdiga padel V policijske roke. Ob 15.15 včeraj popoldne je bilo, ko ja na Fajdigo naletel v ul. S, Giacomo irt Monte Lattdo Malio, član Upravne policije, dodeljen 5. sektorju. Agentu, ki mu je iz raznih slik ostal v spominu Fajdigov obraz, je bilo takoj jasno, da ima pred seboj krimihHt-ca, ki ga je policija zasledovala že dva tedna. Brez posebnih čerema* Ulj se je Fajdiga agentu mirno vdal, niti najmanjšega znaka ni kazal, da bi se mislil upreti, S pomočjo nekega civilista je agent takoj ustavil Fajdigo. Preiskali so mu žepe, vendar pa je bil kriminu-lec razorožen. Pri sebi jg imel samo svinjske parklje, kateri so mu po njegovi izjavi služili, da je te dni, ko ga je lovila policija, odpiral veže, kjer je nato spal. V žepih so mu hašli še 18 lir. To je bilo vse njegovo premoženje.
Bodisi fizično in moralno je bil Fajdiga strt. Izjavil je, da se je te dni hranil pri »fratrih* na MontUz-zi, kjer se je opoldne ih zvečer mešal z drUgilhi reveži ih čakal v
vrsti na kosilo in večerjo, Aretiranega kriminalca ima sedaj leteči Oddelek Citia.
Avtomobilska nesreča
Včeraj ob 13.35 so t zasebnim avtom pripeljali v glavno bolnišnico 36-lelnega Loya Bruna, člana Upravne policije, doma iz ul. Mach lig 2 dalje 50-letnega LaChi-nja Evgenu, konjederca s trga Travha 3 Ih 47-letnegu konjederca Lonata Galta z istrske ceste 89. Prva dva so obdržali na kirurškem oddelku. Stanje policijskega agenta je precej težko;
Vsi trije so se včeraj .popoldne vozili ha občinskem avtu, s katerim loVijo pse. Avto je prihajal z Opčin po ul, Commbrciale. V zgornjem delu te ulice je zaradi spolzkosti tal, ker je padel d-ž, avto zdrsnil tn s prednjim delom končal v poslopju at. 148 na isti ulici. Avto se je halo še trikrat, štirikrat obrhil, nato pa je še 40 hi naprej Vožil in se Zaletel v zid, kjer se je kortčhb Ustavil.
Na Včerajšnji tiskovni konferenci je dobil prv; odgovore ha sVoja vprašanja časopis »tl Corriere di Trieste*. Na vprašanje, če je res, da je bilo določenih 36 milijonov lir za napeljavo elektrike v okraju Rojan - Piščanci, je sledi! odgovor, da je ACEGAT 15. 7. 1949 naprosil občino, naj mu nakaže denar za napeljavo elektrike. Ostalo pa da je pri tem. Tudj drugo vprašanje se ie tikalo elektrike in sicer, kdaj »e b„ ACEGAT odločil, da bo napeljal cestno napeljavo v nov okraj zgornjega Sv, Ivaha (noVe občinske hiše). Odgovorili so mu, da ACEGAT samo še čaka vsoto, kj jo je občina zahtevala od ZVU.
Nadalje je »tl Corriere di Trieste* vprašal, če bi se lahko interveniralo pri kompetentnih organih, da bi povišali podporo, ki so jo deležni tuberkulozni. Odgovorili so mu, da to ni v kompetenci Zavoda za socialno zavarovanje, ki daje t« podpore, ker še te odločbe lahko izpre-menijo samo z novimi zakom, Potem je jsti časopis vprašal, zakaj se absolventom tržaške pomorskfc šole he dovoli vpis za pomorščake. Odgovorili so mu, da je to vprašanje v štadiju v Rimu.
Časopis »tl Manifesto* je vprašal, če bodo lUdi stanovanja novih Občinskih hiš na Ponžiahi razdeljevali po odredbah, ki jih je izdela
ZVU. Odgovorili so rnu, da bo stanovanja razdeljevala pošebna komisija, sestavljena iz svetovalcev
uprave iACB. Stanovanja bodo razdeljevali po načelih statuta IACP ter komisija m dolžna da bi se ravnala po predpisih stanovanjskega urada. Na vprašanje istega ČS.šo. pisa, če bi se lahko dodelila doklada nameščencem, ki delajo pri Uradi! za vpis avtomobilskih dovoljenj za vožnjo, so odgovorili, da tud! za te nameščence veljajo isti predpis! kot v Italiji.
Končno je vpraša časopis «11 Mare*, če bodo ukinili nakaznice ža bencin, ki so zaradi svobodne prodaje bencina postale nepredmetne. Odgovorili so mU, da tbdi tukaj veljajo predpisi kot v Italiji m bo žato treba počakati.
Zobec Olga 500; Bandi 500, Vsi so iz Boljunca,
ROJSTVA, SMRTI IN ^
Cerkvene poroke: natat^ vio Silvano in gospodinj® .. Gioconda; policijski stra«^ doni Anton in gospodinj® Lidija; trgovec Vianello} prodajalka Samec Mara®! Dehis John Joseph in C Pabente Ida; električar Sergio in uradnica Saff® * nile Nives; trgovec z ri?a, vezzo Livio in gospodinj® Elda.	...	j
Umrli so: 67-ietni fo, 84-letrti Rašem Emilij® u zoli; 74-letn; Malnerič mL 1 letna RaŽem Romllda vd L-37-letni Clarič Bruno; 57‘|E setta Giulio; 45-letm Tre®-" čišek.
 I! RADIO '
JUG. CONA T*';
(Oddaja na srednjih val°v''1 ali 1250 ke) .
PETEK 12. AVGUST 6.30: Jutranja glasba. *■'y čila (v ital. in slov.). U mI glasba. 12.00: Pester soU®** s red. 12.30: Partizanske PeS, Poročila (v ital. in sN' Pevski koncert DraksF , 13.35: Lahka glasba. I3-*
univerza (v slov.). 14.00
Ljubljane. 14.30: Pregli,
Župan Bartoli nadaljuje z obiski
ZUbart irtg. Bartoli Včeraj Zjutraj 11. t. m. obiskal Mr. W. J. SU1-ltvarta, angleškega političnega svetovalca, trahčoskega političnega predstavnika in švicarskega konzula.
 ......................................................................................................................      I....minulim......i....
r 15 A M C' lAKK n. FIMŽta Ut
ILUSTRIRA M. BAMBIČ
20
fa premaganim kraljem se je poredil vojskovodja, zmagalec hzar. Prišel Je peš v poveljhl-opfavi. Droben lovorjev ve-e mu Je krasil glavo, majhno je
0 njegovo spremstvo, nekaj Ihrabrejših stotnikov, favršelo je po cesti, s streh so jeli glasovi, z oken mu je pah-la svila v pozdrav. Trombe so loneie, sprevod se je premak-, in Belizar je stopal, svojemu ipodu ponižen hlapec, ki je sto-samo kruto dolžnost ih nič več. ža vojskovodjem so peljali vo-vi vftjnt plen. Na vozeh zlati aljevi stoli, dragocena oprava, inokolčenl vozički vandalshe aljice, skladi draguljev, reza-
1 in brušenih kamnov, Zlati ke-I in čaše, vsa dragocena oprava kijevskih dbednic, mirijade ta-itov srebra, obilica najdragoce-jših posod, katere je nagrmadil kdaj Gizerih v Rimu. Med nji-i so bile posode iz JUdOVskega mplja, ugrabljene po Titu, sed-eroramni zlati svečnik iz sveti-a, Vozovi pergamentov, vezali v dragocene pušice, med nji-
mi nemški evangelij, posut z žlahtnim kamenjem.
Slovesno se je pomikalo to morje neocenijivega plena po cesti, preko Teodozijevega trga, mimo Tetrapilona na Konstantinov trg. Tu so odložili velikaši V cerkvi Ljube Gospe belo obleko in Jo za-menili z dvorno. Iz cerkve so prinesli carske insignije: najprej dragoceni križ, zatem veliko zlato žezlo, nato je sledil labarum — zastava. Ob desni in levi so tvorili gaz dirkači in vzlikali; Na mnoga leta!
Cim bolj so se bližali cirkusu, tem bolj je naraščal krik, se gnetlo ljudstvo. Vse Je strmelo, vse občudovalo neizmerni plen, lepe vojake, ujetega Gelimerja in njegove sorodnike.
Sprevod je krenil mirno razkošnih toplic Zevkslpovih “ pred njimi se je širilo veličastho vho-dišče hipodroma, semkaj je razsula carjeva roka ves biesk m *t-jaj, razkošte ih bogastvo največjega despota na svetu.
štotisoči so sedeli naokrog, sto-tisoči kričali despotu pod škrlat-
nim baldahinom, kjer je v visoki loži na zlatem tronu čakal Heii-zarja. Ob njem je sedela carLa, ki je našla edina v svetovni zgodovini iz brlogov istega cirkusa, Iz razuzdanosti in pohote pot skozi areno preko stopnic do prestola. Lepa je bila, ne vehka, pa života, da bi se ga razveselil umetnik. Iz blede polti so žarele oči, ki so zamamljale, usta, ki so koprnela po nasladi, Zlat nimb ji je venčal glavo, za demante v uhanih, na čelu, na vratu in obleki bi kupil kraljestvo. Krog nje oa so se gnetle dvorjanice, same lepotice, mladi patrlctjl, plemiči njeni ljubljenci in varovanci.
Ko je vstopil Gelimer in zagledal Justinijana na prestolu, morje ljudstva na levi in desni, ni zaplakal, ni vzdihnil, glasno je ponovil edine besede: Ničevost ničevosti, vse je ničevo.
Belizar m Gelimer sta šla po stopnicah do prestola. Tam so sneli kralju škrlat; Vandalu se je sklonila glava do tal, ljudstvo je za* kricao bueno kkor vihr v pozdrav silnemu despotu, ki ga v resnici ni jublo, ki ga je na skrivnem klelo in nazivalo utelešenega hudiča: «10 triumnhe — mnoga leta!* V vseh jezikih, ki so doneli tedaj na zerplji.
Tudi Belizar je padel na kolena, nevredni hlapec pred neomejenim gospodom urbis et orbis.
Radovan in Iztok sta stala na odru med tekmeci lokostrelci. Radovan je pil navsezgodaj dobro Epatroditovo vlho in bil dobre volje. Kričal je s krirafi in ste-gal roke. Iztok je molčal. Pomi-
£P-j
k
slil je, da bi bil skoraj tako priveden v cirkus njegov oče, Svarim, svobodni starosta svobodnih Slovenov, da ni podrla njegova strelica Hilbuthla. In zahrepenel je nazaj, domov \ gradišče, da bi povedal, kaj se godi zmaganim narodom, da bi se napotil od roda do roda Slovenov in prižgal srd v duši, edinost v vseh sreth, večen srd in večen boj Bizancu. A tedaj je dal despota) znamenje. Zahrumele so troblje, ljudstvo je zabesnelo od veselja, v oreni sta se pojavili dve krasni kvadri#!.
TRINAJSTO POGLAVJE
Trikrat so naznanile trombe odmor, trikrat so se všuli preko štiridesetih marmornih stopnic carski in Bellzarjev! sužnji ter trosili in delili med ljudstvo krepčila. Hipodrom je vrvel tn besnel. Ljudstva so se bila upijanila od veselja in vina. Bogatini so izgubljali in dobivali neizmerne stave. Po vodi v jarku krog arene so plavali kosi razbitih koles in voz. Pristaši zelenih in višnjevih, najeti kričači, šo pregazili Jarek ob areni (I), splezali na spino (2), se pbpenjali na Kačji steber, zlezli
samodržec,; despoj-
(1) Despot na — carica.
Justlnljanovo Ime so Sloveni prevedli v UpravUo.
(1) S peskom posuti prostor dirka, llšča.
U) Spina — podolgovat, iz kamna zidan prostor sredi dirkališča.
celo neizmernemu orjaku, Lisipo-vemu Herkulu, na tilnik in trgali sikomorne vence z Adama in Eve, jih metali v areno, poklekali pred krasnim kipom po ljubezni koprneče Helene, bili in se pehali med seboj ter slavili zdaj zelene zdaj višnjeve, od katerih so bili pač bolje plačani.
Nad katismo, cesarsko ložo, slonečo na dvajsetih marmornih strebrih, je rosil v predrobnem prašku dehteči žafran. Mladi Patriciji, mehkužni častniki, dvorni spletkarji so pomežikovali zboru ženskega cveta, ki se je zgrinjal krog Teodore pod katismo ter po ložah na desni in levi.
Le Teodora se ni ganila. Na čelu ji je ležal mrak, ustnice so se bile stisnile, polt JI je še bolj po* bledela, oko pa je žarelo in treskalo bliske na vrste zelenih. Trikrat so vdrle kvadrlge v hipodrom, carica je obetala višnjevim milost dešpojne, kljub temu se zmaga še ni odločila za njeno stranko. Višnjevi in zeleni so šteli enako število zmag.
Nenadoma se carica zgane in da znamenje z roko. Nagne se do lepe dvorjanke Irene, ki Je zamišljeno sedela blizu Teodore, in JI naroči, naj pozove Azbada. Prešinila Jo je z ogljeniml očmi, da bi opazila na Ilcu, kako se je zganilo v njenem srcu. Toda Irena je ostala spokojna, dvignila se Je, sporočila caričino povelje in v trenutku je klečal pred njo do tal sklonjen načelnik pa-latihske legije v blesteči opravi.
(Nadaljevanje siedij
poročila (v ital. in s^rf!
Plesna glasba. 18.15: Scha , tet o postrvi. 18.45:
ital.). 19.00:	Glasbena
19.15: Poročila (V Ital-
19.45: Skladbe Vasilija Ura hrvatske kulture. 20.J ^ ( po željah (v slov.). 23.“®' ^ ljudstvom (v ital.). 21.0° j, zbor. 21.30: Iz del BeetnmL Življenje jugosl. narod5v 22.20: Pestra glasba.
TRST II.
7.15; Napoved časa in P°. 5p»
Koledar. 7.35: Jutrahja ***’
Napoved Časa irt porocila-|.tlj vsakega tickaj. 12.08: SO' ja. 12.10: Orkester Perty 1 ■<«
Napoveu časa in poročil®, .p ba po željah. 13.45: Kl®vtir|(f
p®«*’
be. 14.00: Poročila. 14.16: 'jo
gled svetovnega tiska. '■$ danski koncert, 14.43: c' s nega sporeda. 17.30: P'e (i1 18.00: Naša povest. 18 ^it'.
zasedbe. 18.40: srainel
K'1j*
. >S' i
vodstvom Oskarja SOfit®. .j; j ški kulturni razgledi-
vanskega dperhegn svt poved časa Irt poročila. ® j koncert sopranistke °... $ 20.30: Okno v svet. 20. jt. valčki. 21.00:	Mojstri	oe
Hovvard Hanson:	Simt°.jj:
22.65: Večerne melodije.
KlJiO
KINO ob MOItJU. D®h® R03SETTI. zaprt.
EXCfcLSlOR. 10.30:	#I”
dama*, S. HCtiie.
FENICE. Zaprt.
— '"gei
ska maškerada* A. F® Lamour.	,e
Poroka ^ |j
ITALIA. 16:
stvar*, Lana Turner, y||lj OgnJF £v
ALABAHDA. 16:	",
Veronika Lake, 3oel ® iMPEno. 16: »Krožna fj Franclje 1948» (Tour VIALE. 16: »Nesmrtni ***
ry Fonda, Mauren 0 .e!p GAtilBAl.ni, 16, na Prc/3aii»f( «Sporočl!o Garcii*	j,
Barbara Stnn\vych	y|j®j
MASSIMO. 16: «V S«*1,
A11MCNIA. 15.45:	«K'	JoK
Hall, V. Mc Lagleo. m SAVONA. 16:	«L.t-viCJ,^rjeO-
VVallace Bcery, M.
ODEON. Zaprt.	masF
IDEALE. 16.30: »D®8 t Barvni film.	n:
MARCONI. 16, na P®0® f »Groza*, Charles &$|jiiW*
Del Pogglo In “•2S5 *
VlTTOniA, 16: »Sk«11 G. Brent, L, Bal'
VENfezlA' ’ 16:
GRADU SV. JUSTA- >
ta Spina« Ana M8B'!L|ije AtIBONIA. 21.10:	.
AldO Fabflžl.	vdT
KINO v l3ij
»Kraljevi se!»
Rossano Braazi. „ Pr. trt«
»I1
»tem ob 21:
SKOLJET. - na '"""pr®1 Štern ob 12: «J®® .{-.ffš GOSTILNA liflOCCl'' ,Etii
Carla bel Foggio-
primorski dnevnik
— 3 —
12. avgusta 1949
istrski dnevnik
podružnica uredništva primorskioa dnevnika v kopru - ulica c. battisti aoi/«. pritl. - tel, to
Discipiina
Pogoj	novega	g
^ vseh delavnicah ir. ladjedelnicah neprestano odmeva brnenje strojev ter udarjanje kladiv. Pri nas sa Pq zaslugi ljudske oblasti dela Povsod s velikim navdušenjem. Večina naših delavcev je razumela, da je blagostanje njihovih družin odvisno od pravilnega pojmovanja ‘! ‘RlMtlJcl jih morajo opravljati °t napredni delavci, zato ker ima-n>o take delavce, lahko govorimo o čukih uspehih na Všeh področjih Proizvodnje. V našem okrožju ima-že dobro razvite kmečke nbde-
0 ne zadruge, imamo nove sole, . odttiora za delavce, eno novo
®eda^ gradimo skladišče za itoiu veBkb moderno garažo in Uansko-slovetisko osnovno šolo.
1 1 atkem bomq Začeli graditi rie-
a sikhoVanja v Izoli in v Ko-m. Pri nas nikogar ne muči brezposelnost. nasprotno, pri nas rešu-vprašanje delovne Bile, ki jo so nujho potrebujemo.
Vsak dan poizkušamo z novimi rep‘’ ki imajo namen izboljšati , ®P°darski položaj delovnega ljudstvi ■daJ se deli delavcem 2ooo arsm omfnrja. Kdor Objektivno da|- življenjske pogoje haših v ^ev, čuti hvaležnost in spošto-anje do ljudske oblasti, ki je do-žala ih nadalje dokazuje, da restli2ha ljudska obiast reVolu-wisbaf^k oblast. Izzivanja ih izko-svhiT^ V*dalijevcev niso dosegla
šal nameha. Se vedno poizku-n ®ftdbbiti delavce Za sabotažni. j*8, ^°da r,e bock) uspeli, kot sam . ^daj. Priključil se jim bo ristim i ’ ki tte misli služiti ko-Ij; j delovnega ljudstva ih tisti, ®*ua na delovnega človeka s
rnm,
KflZi:
Vs
M ih ^ ozna®uje Koreniko Anto-J^hersa Emilijana, ki sta za-Pcr.r pri obnavljanju ceste Ko-Jt0 2°'a> Izrabila sta vsako prilesti \ °^rekoVanje ljudske obla-v,,aLr‘ hoštenih delavcev, Bila sla Pol, ,.ah Vinjena ih v tem stanju dfliDUS8la °dtegoVati od dela še tistimi delavce- Bila v zvezi s Sčj|h,i|.kl 80 žulili ugled sindikalne nm , 2nice_<i8dilit-a» m Všeh zavedali i E°žtvovalhih delavcev, Na-cejif ,9la kradla sadje z drevčg Ob Co la s tem spravljala podražili* navart 0 lui‘ Končno sta Imela kril;,,0 krožiti vsem tistim, ki so c§i0 j? * njur.o delo. Grozila sta ho nem,!odii- ki ^ kritiziral nju-ma«iost pri delu,
sta h Jli$ru*»ica spoznala, da
la to
tli Žil
je jjcla v naši coni in nadalje, da
nek Liž^Va, k sklicala sesta-
Vi t, ki tei
^ del.
V* L Jlva» Je SKiicaia aceid-
Vila delavcev, Večina je od-
S4,
*. .* da se jima ne da možnost
a- naj ju odpuste z dela
U ,
111 delavci. Na sestanku so zeh-
Jo je
To-
za nas še premalo, sp iz-
-ffegleda njuna preteklost,
(bi Že povedali, da je pri nas ln a ža tiste, ki hočejo delati resno je, božrtVovalno za tiste, ki veru-Ijiid } Ustvarjalho moč delovnega ]j!K|S5Va> ki mislijo sodelovati z bo«.	Plastjo, kajti samo tako
llt>Btt> U8lvasd-1 oshovo lepši bodoč-
sp Cudll(' «e 3u bodo Vi-Zovai)	s°delavct ščitili in doka-
ze tt S*a Postata žrtvi terorja da 5th v Zf*doVoljUJemo se S lem, Vhi i id pdstraniii z dela, kar po-izbolu5, 'iŽeti disciplino in hkrati 0lisan storilnost dela
e. c.
Nezaželeni
*VeC8S*’ t°da stalno
se
-«e	------ -- razvija
nabraviPPi0darstvo- Lahko bi bni t>l hn . i veŽie korake, če ne čej^i lasizem pustil toliko raz-'iuimrn P° naši zemlji, ludi ha Wiem p°’iu 3^ tako. tiehko ko v i 'r}° samo rtekaj! Ce b| sili, da aS delavcev morali čaka-'Sali bodo domači Učitelji po-V pr; vzgoji, bi nepismenost .Vam 1* el3'11® bivališče.
r'h iiA‘idsl?'brl Snvorili o neka-Jazahiu dih v okrožju, ki ŠO °večaht,hl' syojo moralno m 8'rc>ke ih jdplžnost, pozabili na Iti JV0 'z "®šč Cone, Ne *D °trnei i de že*e danes, ampak ? hekai ■ k* Že dolgo čaša Vrati 'z5*01 nezadovoljstvom in !> ^Zaničevanjem kažejo jav-h ’’ ki 1<?niu «8°»podp učite-ffttgo 90 pd tu dezertirali. V l*1 9ahlBh° ^ povlekla želja ®0dnern b bo meščanskem ih u-IJo, 'Vljenju. Dejstva gOvo-e "gOSpodea nadvse Za-
nima denar. Udajajo se celo zločinskim vohunskim manevrom, namesto da bi vzgajali otroke iz ljudstva. Naše delovno ljudstvo ne bo iskalo luksuznih vzgojiteljev, ki bo tako zelo odaljeni od današnje stvarnosti, ti «gospodje» so jzdali svoj poklic, ko so prekršili moralno dolžnost, katero so prevzeli takrat, ko jim je bila podeljena učiteljska diploma.
Kako naj označimo, kako naj presodimo takšne ljudi? Predvsem je prav ih dobro, da vse ljudstvo izve za hjlhoVa imena, da bo na tekočem, kdo ga izdaja. Prav gotovo rie bodo razni Pioravanti Martin, žucea Pavel, Porro Koti. rad in še drugi tisti, ki bodo u-stavili pravilne delovanje naših šol, Ljudska oblast je že poskrbela Za nove, mlade učitelje. Jasne je torej, da jim ob njihovem morebitnem povratku ne bo več dovoljeno vstopiti v šolo, Sami so dokazali, da nimajo zadostnih' moralnih pogojev, ki so neebhedno potrebni pravim demokratičnim učiteljem,
No, končno bodo tudi lisice izgubile dlake!
Žene bodo obiskale koroške pionirje
prihodnji ponedeljek 15. avgusta bo skupina 40 žen lž koprskega okraja ter delegacija mladine in pionirjev obiskala koroške pionirje, ki so na letovanju v počitniških ko. lonijah v Pulju,
Na|e žene bodo ob tej priliki obdarovale otroke naše Slovenske Ko-
roške, ki ječijo že 1300 let pod tujim jarmom in katere so komaj pred nekaj meseci zopet obsodili n* suženjstvo pod Nemci, na kar je pristala proti našemu pričakovanju celo 6Ž.
Defhokratičhe žene okraja pridno nabirajo darove in pripravljajo razno pecivo, da bodo koroški malčki čim bolj veseli!
C. M.
g ■;
Najboljša skupina tesarjev
Pri gradnji velikih skladišč Om-nie so med drugimi zaposleni tudi tesarji, mizarji in 2 vajenca. Ker je to ena najboljših skupin v našem okrožju, je prav, da spoznamo imena teh pridhih tovarišev, Skupiho vodi Stefe Ivah iz Kopra, 6stali člani skupine pa so: Sirotič Jordan iz Pirana, Piarttani Ivan iz Brescie, Collovino Anton !Z Sv. Danijela v Furlaniji, Panger Marijan iz Sečala, Jugovac Jermo iz Sv. Lucije, JugOVae Viktor iž Portol, Pa-rentin LUcio pi Stefe Mario mlada Vajenca.
Vodja Stefe Ivan, oče štirih otrok, od katerih je eden pomorski strojnik, mlajši se vadi pri njem za tesarja, je bil vedno priden delavec, pred kratkim sta delali pri gradnji skladišč Omnia dve skupini, toda kljub temu delo ni napredovalo tako hitro, Tov, Stefe s6 je obvežal, da bo s svojo skupino napravil več. izbral je tovariše, ki so imeli dobro voljo do d.ela, m vedno presegal norme. Najbolj se je izkazala ta skUpiha pri izgradhji strehe, Dnevno je presegala normo za 80 odstotkov.
Za take ljudi pa ni izobčenja
Okrajni odbor StAU V Kopru je prejel iz Umaga zanimivo in hkrati značilno oVadbo. Kdbr jO prečita smatra, da je kaj takega v današnjih dheh nemogočega, ih vendar, Dopis priobčujemo V dobesedni vsebini;
n V Umagu, dne 14,1.1849, — Podpisani Bosse Hektor, pok. Petra in Grando Lucije, rojen dne 7-1,1899. v Umagu |h tam stanujoč v ulici Borna št. 14 izjavljam, da sem bil od 1944, do 1, maja 1948. nameščen kot cerkovnik pfi župniku Jerneju GrOBso iz Umaga, t, menoj je postopal vedho sia-bOi ker sem se držal najraje družbe mojih demokratičnih tovarišev. Tako me je župhik večkrat pretepel, enkrat pa me Je tako sunil, da sem se kotalil po stopnicah, da nisem mogel zaradi poškodb več dni delati,
Gd imehovanega sem prejemal za svoje delo samo hrano in obleko, Bedko mi je dal tu in tam 100 lir, toda največ vzaka dva ali tri tedne,
Pri tem izjavljam, da je imel ponovno obiske žensk, in ob takšnih prilikah, nisem smel v hjegovb sobo, Večkrat sem skušal priti do njega, toda ha mojo škodb, kajti zato me je župnik pretepel, kakor zna le oh, in nihče he ve, kako okruten je bil ta človek. Nikdar nisem bil zavarovah pri boiniški blagajni,
Ko sem ga včeraj srečal na pločniku v bližini Ljudskega osvobodilnega odbora v Umagu, me je prijel za roko in rokav srajce, da mi jo je raztrgal in je ne bom mogel več nositi. Pri tem me je
vprašal, če imam v glavi namesto moŽgan otrobe,
Nato mi je ukazal, da ne smem zapustiti službe cerkovnika ter je
še pripomnil, da sem srajco prejel od njega, zato je on tudi lahko raztrže na koščke, Dajal mi je le ItP cigaret dnevno, si pa je zato pridržal mojo tobačno nakaznico.
Letos i, maja sem se udeležil v Kopru manifestacij delavskega praznika. Ko sem prišel domov, mi je grožil z odpustom in da me ni pretepel je pripisati temu, ker sem se mu skril iti ei n tem prihranil »lekcijo bunk«.
Od tedaj sem se iz previdnosti župnika izogibal, ker sem se ga bal in je bila tudi velika nevarnost,-
Večkrat sem zahteval, da mi vrne mojo tobačno nakaznico, toda Vselej zaman, Včeraj mi je je sicer vrnil, toda brez kuponov, tako ne bom doBll tobaka do novih nakaznic.
Želim, da se o vsem tem obvestijo oblasti in da dobim vse tisto, kar mi pritiče, po potrebi tudi s pomočjo javnega tožilstva in sodišča.
Izjavljam, da je vse, kar sem navedel, prava resnica in se sklicujem na priče: Oktavija Pavretto in Gradassija Mattijo,
Večkrat sem bil pretepen tudi v cerkvi, toda v dokaz ne morem navesti nobenih prič. ker zaradi sramote si niBem upal pogledati ljudi v obraz.
Zahtevam končno takojšno rešitev moje zadeve, ker sem brez pre. močenja in živim samo od dela.
Bose Hektgr pok. Petro, l. r.»
Vsebina pravkar objavljene o-vadbe je dovolj jasna in ni treba komentakja. Postopanje župnika iz Umaga s svojim cerkovnikom označuje srednjeveški pojav tedanjih fevdalnih gospodov. Pri tem je vežno, da je bil isti župnik Grosso Jernej zaradi svojih ((sijaj-
nih zaslug« odlikovan z naslovom »(tajnega služabnika papeža«, kakor na primer škof Santin, ki je bil za iste zasluge, ki jih «čislal» sam Mussolini, povzdignjen v ((pomočnika papeževega prestola«. Župnik Grosso je prišel v naše kraje Iž Piemonta. »Božjo besedo« je širil tako, da je dosegel med tistimi — osmimi milijoni bajoneti, s katerimi je hotel upogniti SVet, položaj podpolkovnika!
Čudno, in Vatikan Za takšne o* sebe he pozna ižobčehja...
V
ASIZZ v Pobegih organizirala šiviljsko zadrugo
V ponedeljek je pričela v Pobegih obratovati zadruga šivilj. Žene in matere so Zelo vesele tega dogodka, ker je zhanO, da delajo zadružne šivilje po zmernih cenah. Tako vemo, da so računale Ženi. kateri so napravile 5 kosov perila ih 2 obleki vsega skupaj 450 dinarjev, medtem ko so zasebne šivilje predrage in niso nikdar dovolj d >ro plačane.
V no Vi Zadrugi dela zaenkrat 5 šivilj. Voditeljica je Danica Jakomin. Njene štiri pomočnice imajo praVilho razdeljeno delo, in sicer Vodi prva krojenje Oblek, druga pripenja, tretja šiva itd. Že prvi dah so prinesle žene Iz PobegOV mnogo oblek in Še vedno dohašaio razna stvari v delo. Pri tem bo tudi konec vednega prosjačenja pri Zasebnih šiviljah, k| so z izgbtoVlt-vijo naročil tako odlašale.
Tudi zadruga šivilj v Pobegih bo pripomogla k izboljšanju naših splošnih gospodarskih razmer. V tem oziru jg njena ustanovitev velika pridobitev ža kraj jn Všo okolico,
C. M.
tf il i t p	m
iPtimoibki dnemik l
Preskrba delavcev in nameščencev
z Industrijskimi Izdelki
O ORIS K I DNEVNI K
--	-	--	-	   -	  ■	    '	'	     ■	....	,	Dl	Mfc
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V OORICI - SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. TEP
SEJA OBČINSKEGA SVETA
 - — -   -i- ■ , -EjTiU -■ , -v "Ti.-Š- »s-.v ...I T-■ ,, r   .       
Primanjkljaj občinskega proračuna
znaša 380 milijonov lir
Poviianjtt izrednih doklad stalnim občinskim uradnikom • Predlog za ustanovitev ljudskih odborov - Intervencije gleda zdravstvene službe, onemoglih, cest itd.
Ko je v Bi edo zvečer ob 20.45 župan dr, Bernardia otvorii na Gradu redno «ejn občinskega švela, je bilo med svetniki m tud, med odborniki toliko sedežev prašnih, da je nekdo vprašal, če bo aploh sklepčni, Zupan je ugotovil, da je prisotnih 25 od 4d svetnikov ln da so zato sklepčni, Pozneje je prišlo se pet ali šest sapoznelih občinskih mož. Med odborniki je manjkal podžupan dr, Devetag, ki je te dni Ra poročnem potovanju.
Najprej je po prečlianju zapisnika zadnje seje podal svoje poročilo župan, ki je goVoldl o Ureditvi plačilne lestvice občimkih uslužbencev, kakor je bila urejena v zadnjem času ž veljavnostjo od 1. julija t- 1. Nato je predlagal, da haj se zvišajo posebne doklade stalnemu tehničnemu osebju, ki obsega trenutno štiri uradnike, od sedanjih 10800 do 10800 lir nal4.400 do 17,700 lir letno, Svetniki so to odobrili in Pustetto, Batti ter Del-pin sb predlagali, naj bi se aplicirale take doklade tudi za nestalne občinske uradnike. Prav tako so odobrili zVišenje doklade za diplomo občinskega tajnika od lethih 11620 lir na 12.000 lir, ki jih bodo prejemati tisti uradniki, ki bodo napravili izpit za to diplomo, ne da bj ga zahteval položaj njihove službe.
Ob 21,80 so začeli razpravljati o glavni tbčki te seje, ki je bila razprava o bilančnem proračunu za tekoče leto ih njega odobritev. Župan Je omenil nekatere ovire, ki So vžrok, da so začeli razpravljati o tem proračunu šele avgusta letos in rte oktobra prejšnjega leta kakor je to nWčajno v normalnem poslovanju. V imenu Občinske uprave je obljubil, da bodo predložili proračun za leto 1850 še v
taku tega leta. V opravičilo Velikega primanjkljaja, ki znaša po preračunu 380 milijonov lir m za katere bo morala dati država potreben denar, je omenil, da bo pričakovali od proste Cone večje dohodke in da so se Po drugi strani občinski dohodki zmanjšali tudi zaradi tega, ker je od bivše goriške občine pripadlo okrog 8.5oo ljudi po novi razmejitvi Jugoslaviji,
Potem ko je župan končal s črtanjem svojega finančnega poročila, se je oglasil svetnik Mischou, ki je predlagal, naj bi se zmanjšali stroški za nasade in da bj bilo dobro, da »e sklene s privatnimi podjetji hekatere kratkoročne pogodbe, dokler bi ne videli, kako bo prosta cona odgovarjala v praksi. Obertem je priporočal, da občinska Uprava ne sme prepustiti pogrebnega podjetja privatni Upravi.
SVetnik dr. Verdi je kritiziral početje občinske Uprave, ki goji ha hekaterih zemljiščih v središču mesta v lastni režiji nekatere rastline in srna pri tem izgubo, dočim bi imela dobiček, če bi ta zemljišča oddala v zakup privatnikom. PraV tako Sb slabo oskrboVahi jaV-hi nasadi ob mestnih cestah, kjer so nekatera drevesa žčlo slabo Obrezaha. Poskrbeti bi bilo treba, da še žUUpa tafta dela ljudem, ki Jih znajo opravljati. Glede pokopališča je omenil, da bi morala občina dati v rtajem košnjo trave okrog grobov, kar bi služilo tudi za estetsko ureditev tega kraja.
Odbornik za javna dela Polesi je nato pozval občinske svetnike naj na tem mestu razpravljajo o proračunu in naj iznesejo vso kritiko ter dajo nasvete, ki Se jim zdijo potrebni. Pri tej priliki sta intervenirala tudi svetnik Delpin
in Batti ih razvila se je živahna razprava, ki jo je mbral župan pomiriti s tem, da je dejal, da so baš zato tu, da bi razpravljali o tem proračunu, če treba tudi do jutra.
Za tem se je oglasil k. besedi švetnik (MStl Delpin, ki je dejal, da bi te morali oglasiti k besedi predvsem svetniki večinske stranke, Bil je mnenja, da se n® more več obremeniti davkoplačevalcev ter je izrazil prepričanje, da bo država priskočila tudi finančno ha pomoč tako deželi kot občini Zaradi njene etnične, politične in gospodarske važnosti, ki jo ima kot obmejna dežela.
V svojih izvajanjih se je dr. Delpin dotakhil kot Zdravnik posebno vprašanja bolnišnic in je predlagal, da se morajo pobrigati Za izgradnjo Odgovarjajočega bolniškega cehtra, da se ne bO Zgodilb kakor se sedaj dogaja, ko številni bolniki odhajajo rajši na zdravljenje v Videm in v Trst, čeprav jim je Gorica mnogo bližja.
Za njim Se je oglasil k besedi Svetnik (KPl) Batti, ki je dejal, da zahteve mesta ntso v sorazmerju z njegovimi prebivalci ih da je Zato neobhodho pbtrebtla pohlbč države. Vendar bi bilb pbtrebho, da se proučuje, če dohodki odgovarjajo stvarnim potrebam. Bfi tem bi se lahko ravnali po zgledu drugih mest, kjer so občinske uprave pritegnile posebne ljudske odbore, ki sodelujejo z občinskimi odbori pri proUčeVahju kako ih katere meščane je treba obdavčiti. Nato je Balti prešel k proučevanju posameznih točk proračuna in ugotovil, da se premalo skrbi za ceste v ljudskih okrajih v sorazmerju z onimi v središču, ter da gre 25 odst. proračuna za jaVna
dela samo za uradništvo. Prav tako je izrazu mnenje, da bi bilo treba ugotoviti, če onemogli ža delo stvarno uživajo tistih 13 milijonov, ki so določeni V proračunu ZanjČ. Ker prispeva občina letno 28 milijonov Za bolnice, bi bilo treba izposlovati pri teh prednostne tarife za občino, ki naj bi šle v korist revnejših slojev. Ob koncu je Batti potožil, da meščanstvo premalo ve o sirotah, ki so v zavodu Odone Lenassi in o njihovem življenju.
Naslednji, ki se je oglasil, je bil svetnik dr- Carnara, ki je kot zdravnik razpravljal predvsem o bolnišnicah in zdravstvenem vprašanju na splošno. Dejal je, da zdravstveno vprašanje ni tako na tleh, kakor ga je brisal dr. Delpin, čeprav še marsikaj manjka, zlasti pri opremi. Pri tej priliki je razpravljal tudi o načrtih za bodočo, Ureditev beiništtič in je bil odločno preti temu, da bi Se preuredilo V ta namen poslopje ob Šempetrski Cesti, blizu držaVhg meje. Dejal je, da je trt poslopje, ki je doslej stalo nad 1 milijardo lir, neprimerno, kjer je zgrajeno po amerikan-kem načinu, kot je bii pred 50 ali 60 leti ter nima mti enE terase za sončenje ifl tudi drugače ni prikladno za racionalno ureditev moderne bolnice. Po njegovem bi Bilb bolje, da tistih 800 milijonov, ki so potrebni za dokohčho ureditev tega poslopja, uporabijo raje za tiovo bolnišnico na drugem mestu, to poslopje pa haj se porabi v kakšne druge namene in če treba tudi za stanovanja,
Kritiziral je tudi žavod bolniške blagajne, 0 katerem je vsem zhano, da- rte odgovarja, kjer službuje cel kup odvisnih Uradnikov in da po stroških rte odgovarja svojemu namenu , ob koncu sta zopet govorila odbornik Polesi od tehničnega urada ih župah, ki je ihed drugim odgovoril tudi na interpelacijo svetnikov BF8 glede ureditve stalnega bivališča in državljanstva nekaterih meščanov. V tej zadevi je izjavil, da ne more za sedaj odločevati, ker ima vso stvar V rokah podžupan Devetag, ki pa še še rti Vrnil. Nekaj pred polnočjo je potem župan stavil na glasovanje odobritev občinskega proračuna, ki ie bil soglasno sprejet, S tem je bila seja zaključena,
Bolj tja se pomakni
je šepetal predvčerajšnjim pod večer krompir krompirju na goričkem polju, ki je pilo, pito poživljajočo mokroto pO tolikodftevni moreči Pripeki. Iznad Sabotina in Sv. gore so pripeljali mrki, težki oblaki pblna Vedra vode in nesebično zalivali plodeče njive to iii onstran meje. Napolnili so jarke in potoke, oprali ceste in Vrtove ter zdramili iz lenivosti hirajočo, usihajočo hčerko slOVenške planine, Sočo. Kakor da so se umiti gorički vidovi na novo oblistili, se je zdelo, kakor da so brdske brajde na novo ozelenele. Tu m tam je štrknila osvežena mladika iz listnate sence starikave trte, iz postavila je nezrele plodove gostim kapljam m srkala iz njih |toljenj1 sko krepčilo.
Toda komaj da so utegnili odpreti oblaki dodobra mokrotne vrelce, je potegnila ostra sapa in jih odgnala nekam proti Krasu, kjer so te dni bržkone tudi bolj potrebni vode nego terana. Vsekakor je izdaten, Čeprav kratkotrajen nalit), o saj za silo spral in shladil goriške strehe, pod katerimi se te dni res ni dalo spati.
In včeraj? No, včeraj se je vreme enostavno skisalo. iSkrrmlito je sroj tntthaoi obraz in se drži tečno tako knfcor slabo vreme. Mam sonca, nič vode. Upeham mlečni oblaki so se naslonili nad pokrajino in čakajo na ugodne vetrove.
Urnik trgovin za Valikl Šmaran
Pokrajihska zveza trgovcev v Gorici javlja za praznike ob Velikem šmarnu naslednji urnik trgovin, ki je veljaven ža vse občine naše pokrajine.
V soboto 13, t. tli. ostahejrt trgovine odprte do poljubne ure.
v nedeljo 15, avgusta pekarije, mlekarne, mesnice, trgovine s sadjem in zelenjavo, cvetličarne ih pokriti trg ostanejo odprti do poldne, Vse ostale trgovihe bodo imele ves dan zaprto.
V ponedeljek 15, t. m. na Veliki Šmaren bodo pekarije iti cvetličarne ostale odprte prvg do 10- ure m dfrtge do 13. Vse ostale trgovine, vštevši sadni trg, bodo vstale ves dan zaprte. Prav tako bodo tudi zaprte prodajalne časopisov ih revij,
, v g^d: Martuljek 5. avg. 1949 j, Jo dolini Save Dolinke, , 'Phi-e aVni potopisec sir leti „U	<WV pred približno
n*knkniil Za nai,ePšo v Al-f ,a"U ° n<* sredi med Je sc-LCak u,'ia})no 'nejo pri Ra-fchhria an ®nicti leži prijazna »^orsk a w* Gozd (776 m k>rek onih višlne), obdana od H <laUani- no!'iov, na vznožju h"1 na u ‘i Prekrasnim pogle-I >in ~ . ikou gorski venec,
k, Mai0 Pn‘k (24>2 m), Veliko r0kn .. ° 1 onen om 1
k
Peč (24n,C7°	m)	in	Si-
ualaš^ , , m^' Vodica je ka-
*5rS"«2SSS* ”
k q°rska d ,e sPikOPčf
hj“ 9°rSk<TTl,].elc se Imenuje ► eJe Ko,-, d°Hna, ki vodi v
bot' 2«‘ Akml	ln	prb*
U’ kt teT in P°d Srcrm> ,fl
ki slem P" tej dolin,. Na t oči? Mm - J tu ob bistri Savi, bosi ’ “tojik ^“jben gorski po-B0 °l>ia Dein u Jetika moderna
.'J «f>anr’ o3a PočitnUkegn
PMni^L^an,, žgmje-% ,?enoL'n„ sl°gu, Dom je 1 . Mtččti? E° n"rodnem he-
K	Romanu.
%an UkuJe,^tXlbvAla iz Ko-
l?«Cij k sindikalnih brskega okrožja v
razne počitniške domove na Gorenjskem, V Lescah pri Bledu so izstopill Oni tovariši, ki so dobili mesto v domu Toheta Čufarja pr Begunjah, na Jesenicah pa sta se razšli skupini, od katerih je ena odpotovala v Bohinj, druga pa V Gozd ~ Martuljek,
Delavski počitniški dom v Gozdu, ali kttkor ga imenujejo domačini ((Rozmanov sindikalni dom«, razpolaga z vsemi modernimi udobnostmi, kopalnicami, mrzlo in toplo vbdo, centralno kurjavo, električno razsvetljavo, bazenom za kopanje, športnimi igrišči, igrišče za balincanje, modernimi napravami Za kuhinjo in pralnico itd. V bližal dofha pa je pse potno lepih sprehodov, tako na Srednji vrh (20 minutj, na Peč (15 minut), do prvega slapa v Martuljku (pol ure) in v Kranjsko goro fi uro). Okrog samega doma pa so prelepe livade in smrekovi gozdič i s posameznimi macesni, bistra Sava Pa skrbi za hlad, ki je v vročih poletnih dneh tako blagodejen.
Dom je sedaj poln delovnih ljudi iz Vseh republik FLRJ, ki so prišli, da preživijo svoj letni dopust v osvežujoči gorski pri-
Simliliiilisli iz Istrskega okrožja oa oddihu
i/ delat/shem pnčitnishem domu i/ Gozdu pri Kranjski gori
rodi. V predvojni Jugoslaviji delovni človek ni imel vstopa v take domove. V njih so se šopirili mzHi privilegiranci, verumki in izkoriščevalci, če je Van) pogledal skromno oblečen delavec alf kmet, so oa kaj čudno gledan in le g nevoljo postregli, ker sl od njega niso obetali dosti dobička, ali pa so mu dali vedeti, da ni dobrodošel in je bolje, da se odstrani. Na en ali drug ndtln so mn dim razumeti, da tod zanj ni mesta in naj «i poišče hrano in stanovanje v preprosti vaški gostilni,
Danes so v Jugbslavijt ravno
najlepši domovi retervimni za delovno ljudstvo, ki je Pdč edino potrebno počitka. Prednost imajo otif Sindikalisti, ki so se odlikovali kot novatorji, raeionali-zatorji ali s posebno marljivostjo Ro nekni mest je rezerviranih zn sindikaliste iz vsake republike in JO mest zg one ti
	
GQze — DELAVSKI POČITNIŠKI DOM «F. ROZMAN«.
. Istrskega okrožja in Trsta.
V naši skupini je nekaj delavcev in javnih Uslužbencev. Eden je iz Umaga, drugi iz Novega gruda, tretji iz MatCrade, tovarišica iz Pirana, ostali pa so iz Kopm, po večini Tržačani po rojstvu. Ne ntorCjo Se prečuditi lepim prostorom, vzorni čistoči in redu v dohiu. Do danes v domu ni bilo videti Uiti ene muhe, Urana je ddlična in obilna, vedno po 3 obroki, po želji dodatek, pivo in vibo po zmernih cenah. T.u razvedrilo skrbi pri obedih radio in vsak večer je ples na verandi do 10. ure, ker po tej uri mora biti v d emu popoln mir. En večer v tednu pa gostje sami priredijo tovariški večer s peVsktmi in glnsbeMfhi točkami, recitacijami, narodnimi plesi in kar je pač značilno ea njih ožjo domovino. Na teh prireditvah nastopajo srtmi gostje, ker vedno je med njimi nekaj pevcev in
Na podlagi ukaza komandanta odreda Ja z dne 16. septembra 1947, y zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in oblastnega NO-a za Istro Z dne 20. februarja 1947. in v zvezi z odlokom Istrskega okrožnega LO o pooblastilu svojemu izvršilnemu odboru ža izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947. izdaja ižVršil-f,i Odbor istrskega okrožnega ljudskega Odbora
odredbo o preskrbi delavcev in nameščencev Z industrijskimi izdelki na podlagi dodatnih bohov.
Clen 1.
Delavci in nameščenci, ki so se izkazali pri delu, prejmejo ((dodatne bone«, posebne potrošniške nakaznice za dodatno preskrbo.
Clen 2.
Pravico do dodatnega bona imajo tisti delavci in nameščenci, ki so najmanj tri mesece zaposleni pri Istem delodajalcu odnosno oni, ki niso samovoljno zapustili delovnega mesta,
Clen 3.
S pridobitvijo pravice do dodatnega bona si pridobi delavec ali nameščenec pravico do prejema dodatnih bonov tudi Za svoje rodbinske člane, vendar le do 16 let, razen ako rte nadaljujejo Učenja, ter za pridobitno nesposobne člane rodbine nad 16 let starosti.
Clen 4.
Dodatni bon ima določeno število kuponov, ki se glasijo na denarne zneske. Skupna vrednost vseh odrezkov dodatnega bona znaša 300 din, Dodatni bon se izda na ime potrošnika in velja samo Y zvezi z osnovno potrošniško nakaznico za tekstil in obutev.
Clen 5,
Dodatne bone deli okrožnj odbor Enotnih sindikatov po svojih po družnlcah.
Clen 8.
Na dodatne bone se lahko nabavljajo sledeči predmeti, ki so V prosti prodaji:
a) vse vrste železnine,
b)	vse	Vrste	steklenine,
c)	Vse	vrste	keramične	posode,
č)	vse	vrste	čevljev,
d)	vse	Vrste	gumijastih izdelkov,
e) vse vrste tkanirtskih izdelkov.
Clen 7.
Prodajo na podlagi dodatnih bo* rtov vršijo Vse poslovalnice potrošniških Zadrug, komunalnih podjetij ir. trgovinskih družb (delniških družb, ali družb z omejeno zavezo), ki se baVijo s prosto prodajo izdelkov iz člena 6. te odločbe.
Clen 8.
Imetnik dodatnega bona ima pravico do 50 odst. popusta na cenah predmetov navedenih v člehu 6. t« odredbe, ln Sicer tako, da plača polovico celotnega izkupička v gotovini, drugo polovico pa z odrezki dodatnega bona.
Ako imetniku dodatnega bona ne zadostujejo vsi odrezki za pokritje iznosa 50 odst. popusta, mora tudi to razliko poravnati v gotovini.
Clen 9.
Poslovalnice potrošniških zadrug, komunalnih podjetij in trgovinskih družb obračunajo odnosno vnov-čujejo prejete odrezke pri zadružnih poslovnih zvezah, odnosno ravnateljstvih komunalnih podjetij ali trgovinskih družb redno vsak mesec do 5. v mesecu. Zadružna poslovna zveza odnosno ravnateljstvo podjetij pa predložijo skupni obračun svojih poslovalnic okrožnemu istrskemu ljudskemu odboru-oddel* ku za trgovino in preskrbo najkasneje do 19. v mesecu.
Clen 10.
Oddelek za trgovino in preskrbo pri istrskem okrožnem ljudskem od* boru se pooblašča, da izda podrobna navodila ga Izvajanje te odredbe.
Brezposelni in njihovi zaščitniki
Odbor za brezposelne nam sporoča;
«11 Giornale d( Trieste« a dne 10. t. m. je prinesel med svojo kroniko vest, da bodo ha pobudo neke Zveze heodvisnih delavcev pobirali prihodnjo nedeljo v Gorici prostovoljne prispevke za «člane omenjene zveže«,
Ne poznamo in nas tudi več kot toliko rte zanima organizacija in poslovanje Omenjene zveze in kakšna jamstva lahko nudi. Vendar smo mnehja, da meščani ne smejo tako naivno na limanice takšnim špekulacijam, ki jih organizira kdor kol! si bodi.
Ce hočejo razne organizacije podpirati «sv-oje brezposelne«, haj pogruntajo svoje lastne pobude, naj se pa ne obračajo na vse meščanstvo, ki b0 v najboljšem pri-hteZU podpiralo «vse brezposelne*. Na ta način bi si podobne organizacije rade pridobile novih privržencev izkoriščajoč potrebo ljudi,
ki so obsojeni na bedo zaradi socialnega Sistema, ki ne edgovarja splošnim potrebam dartašfije družbe.
Pri tem pripominjamo že, da če gre tukaj V resnici za prave sindikalne organizacije, bi se moralo njihoVo delovanje Osredotočiti v praveu zahteve po proizvodnji, ki bj ponovno zaposlila delovno silo, ne pa da Varajo s takimi obljubami, ki konec kotieev puščajo nespremenjen položaj brezposelnih.
v
Časopisi za Veliki Šmaren
Iveza trgovcev v Gorici sporoča, da je bil sporazumno b prizadetimi organizacijami določen za dneve okrog Velikega femarha naslednji red za izid časopiBoV;
V hedeljo 14. t. m, izidejo jutranji časopisi; V ponedeljek 10, t. ni. he izide noben časopis. V torek 16. t. ffi. izidejo samo popoldanski časopisi. V sredo i?. t, m. Izidejo vsi časopisi kakor po havadl. Kakor že omenjeno bodo v ponedeljek prodajalne časopisov zaprte ves dan.
NOVA AVTOBUSNA PROGA TRžtC - GORICA
Včeraj zvečer je začela poslovati nova avtobusna proga med Tržičem ih Goričo ter obratno. Namen te proge je, da bi v času poletnih manifestacij v Gorici privabili v mesto čim Več gnstov iz pokrajine, ki dpi bi malo bolj poživili gorišfto večerno življenje. Odhod iž Tržiča
je ob 20.15 in se ustavi v Ronkah, Zagraju, Gradiški m V Fari. Iz Gorice se vrača avtobus po isti progi ob 24. uri. Prihod in odhod je ie* pred kavarne Garibaldi,
Mladinski izlet v Kanalsko dolino
Zveza slovenske mladine priredi v nedeljo 14. in v ponedeljek 15. t. m. dvodnevni izlet v Kanalsko dolino. Na programu je obisk Bčlo-peških jezer ter izlet na Ukvansko planino. Odhod iz Gorice v nedeljo ob 5. uri zjutraj in povratek v ponedeljek okrog 22. ure. Prijave Se sprejemajo salno še danes dopoldne pri krajevnih mladinskih Odborih, Isto tam bo mladina prejeta tudi Uta potrebna navodila.
Navodila za izletnike v Dolomite
Vsem udeležencem tridnevnega izleta v Dolomite sporoča Slovensko planinsko društvo, da bo odhod v soboto s Travnika točno ob 5. uri zjutraj.
Vsakdo naj prinese š seboj jedilno orodje, eno posodo za hrano, kozarec in eno ali po možnosti dve odeji. Priporočljivo je, da vsak prinese s seboj žepno svetilko.
Kosilo bo prvi dan iz nahrbtnika, lahko pa si boste nabavili suho hrano pri baru nzri«, ki bo dobro založen. Pozneje bo poskrbljeno za toplo hrano. Kruh pa si mora oskrbeti vsak sam, vendar ga bo lahko kupil tudi v Tolmeču, kjer bo prva postaja.
PREFEKT JE SEL
na počitnice
Predvčerajšnjim je odšel na letne počitnice goriški prefekt dr. Pala-mara, k; bo odsoten okrog tri tedne. Med tem časom ga bo nadomestoval pt-i upravi pokrajine njegov namestnik g. De Pasquale.
S€I!UQ
VERDI, 17; ((Ujetnik na otoku morskih'volkov«, B. Baxter. VITTORIA, 17: «Samo kdor pade lahko ZhbVa Vstane«. H. Bogart. CENTRALE, 17: «Lepotica Yuko-na», R. Scott.
MODERNO, 17: »Kje je Zaz5», W, Behdix.	*
EDEN, 17:	»Izdelovalci	pošasti«,
G. Nasch.
godbenikov. Vsak drugi dan je izlet, ki ga organizira uprava počitniškega doma, poMnepm ali celodnevni, n, pr, v Planico, v Vrč ta k slapu Peričtiikn, na Bled, v Bohinj, v Vintgar ali celo v Postojno z ogledom jame.
Uprava pa skrbi tudi za umet-r.iško-glasbeni program. V preteklem tednu so koncertirali beograjski glasbeniki, včeraj pa so nastopili violinist Karlo Rupel, pianist Marijan Lipovšek, oba profesorja na ljubljanski Glasbeni akademiji, in opmm pevka Bogdana Stritarjeva. Program je bil dobro izbran in izvajanje odlično. Najprej je altistka Stritarjeva odpela dve mrtizanski pesmi v KOžihoVi in Pahorjevi in-štrumentaciji, nato ja Rupel zaigral Dvorakov Slovanski ples, Fibibhov poem, RabčlOpo Haba-nero in zlasti virtuozno neko Su-kovo skladbo, Lipovšek pa Dvorakovo Humoresko in Foerster-jevo priredbo Zagorskih zvonov, h koncu pa Stritarjeva dve operni ariji m KaljUŠb. Umetniki so bili po maki točki deležni gromovitega ploskanja,
Kadar deluje, improviziramo šahovski turnir, reeraj srn priredili brzoturnir po eiiminater-
nem sistemu s 16 udeleženci. K( prvi se je plasiral mladinec to Slavko Zrimšek iz Ljubljane, I se je odlikoval že na drtigth ml diiiških turnirjih.
Ob sobotah so družabni vččc v slovo odhajajočim sin tl tke I stom, kajti sindikalno letOvan, navadno ne traja več kot 75 dl in se gostje hitro menjavajo,
Med gosti je najlepid vzajen nost in tovariška prisrčnost, kt sp Vsi vzgojeni v ljubezni do n< te države in si prizadevajo oso na svojem področju, dvigniti žh Ijenjsko raven delovnega Hov, kn in pomagati pri izgradnji St cMišllČne države.
Naši Istrani in Tržačani ne hit Vejo Prehuatit? tega počitniški ga doma, tepe in Sveže (joršk pokrajine ter vtome uprave At ma, ki brezhibno deluje tclko pogledu organizacije kakor prt skrbe. žal lepi dnevi oddiha pre hitro potekajo in kmalu bo trt ba s svežimi silami nazaj na de loVria ntesta. Preostalih nekaj dn Pa bo trebo izkoristiti, drt «g rt« užijemo lepot gorske prirode ii okrepimo telesne in dUševht energije,
BORIS KERMAVNER
lllliidiit&Ui
SLOVENSKE FILHARMONIJE v PORTOROŽU
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
Po osvoboditvi se je ustanovila v Ljubljani Slovenska filharmonija. iz tal je čez noč pod njenim okriljem zrastel filharmonični orkester, mešani zbor in pred kratkim mladinski zbor.
V Ljubljani so prej imeli Nemci 200 let svojo filharmonijo po večini s slovenskimi orkestraši in pevci, s pomočjo katerih so poveličevali njihovo glasbeno umetnost Bacha, Haydna, Mozarta, Beethovna, Schuberta,-Mendelsohna in drugih, nam pa so milostno dovolili prirediti tu in tam samostojno veselico in ve-seličico s sporedi za takšne priložnostne prireditve: «Luna sije, Ko dan se zaznava, Iz stolpa se.., Po jezeru, Od Urala do Triglava, Lepa naša domovina, U boj u boj, Slovenec sem, Moja Avstrija itd».
Po ustanovitvi društva ((Glasbena matica» leta 1872, njene šole in zbora, je počasi, preko koračnic in budnic, preko «Skrjan-ček poje žvrgoli«, «Prišla je miška«, s Gerbičem, Ipavcem, Hubadom in Foersterjem začela rasti slovenska umetna glasba. Po letu 1900 nam pa je dr. Gojmir Krek v ((Novih akordih» zapel novo himno ((Bratje v kolo stopimo », združil v svojem glasilu vse pomembnejše slovenske in hrvatske skladatelje, ki so z njim, Benjaminom Ipavcem, Antonom Lajovcem, Emilom Adamičem in Vasilijem Mirkom na čelu dali slovenski glasbi zdrave in močne temelje■
Takoj nato je po prvi svetovni vojni A. Lajovic postavil Slovensko filharmonijo, ki so jo vodili dirigenti: Teply, Michel, Adamič, Škerjanec vse do začetka druge svetovne vojne. Vsi ti so skušali nadomestiti tisto, kar nam je Avstrija v 200 letih odrekala.
Po drugi svetovni vojni je stopil v ospredje Marijan Kozina, ki nam je ob pomoči LO omogočil to, kar je še celo velikim narodom težko doseči. Borcu osvobodilne borbe je uspelo v glasbi v okviru ljudske oblasti ustvariti Slovencem hram slovenske glasbene umetnosti. Slovenska filharmonija pod vodstvom Marijana Kozine ni pozabila v svojem programu največjega činitelja našega ljudstva v mestu in podeželju, na našo ljudsko mladino ter jo uvrstila v mladinski zbor z edinim pravim vedilom kriterijem: nadarjenost za glasbeno umetnost.
Novo ustanovljeni mladinski zbor Slovenske filharmonije je pred dnevi prišel v Portorož na tritedenski tečaj v namenu, da da osnovo bodočemu rcpr: enta-tivnenm mladinskemu zboru LRS. Zbor šteje 90 članov, od teh 60 deklic in 30 dečkov. Skrbno izbran iz vseh krajev Slovenije. Zbor vodi in spremlja upravnik Slovenske filharmonije Marijan Kozina, dirigent Avgust Šuligoj, bivši ustanovitelj in dirigent Trboveljskega slavčka ter tehnični vodja Drago Zupančič. Stanovanje in učne prostore imajo v gluhonemnici in v prostorih glasbene šole v Portorožu.
Imel sem priliko slišati glasovni material, zbora, ki je zares odličen po lepoti in obsegu, barvi in toploti glasu, po smislu in občutku Za ritem, izrednim posluhom za intonacijo, z žarkim temperamentom, velikim naravnim darom, za pesniško sprejemljivost in estetsko izražanje. Očarujoče je bilo poslušati izvajanje nekaj pesmic tega glasbenega kolektiva, ki je imel eterični zvok sordiniranih violin in viol, Vse to odgovarja visokemu cilju, ki si ga je postavila Slovenska filharmonija in
OB PAPEŽEVEM IZOBČENJU
Papež in priključitev Rima k lialiii
Leta 1870 je papež izobčil italijansko državo in vse one, ki so jo podpirali za priključitev Rima k Italiji.
— Od leta 1870 je Rim preši olnica Italije in se je italijanska država nepretrgoma ugodno razvijala.
vodstvo zbora z A. Šuligojem na čelu.
Pred očmi ustvariteljev zbora so po vsej pravici vzori Sikstin-ske kapele, Tomaževega zbora (Thomas Chor iz Lipskega), zbora Dunajskih dečkov in drugih svetovnih zborov.Da, po vsej pravici! V tujini so zbor Trboveljskega slavčka primerjali kritiki z zborom Dunajskih dečkov in navajali, da ga Slavček prekaša in da je najbolj reprezentativni zbor Evrope .
Druga svetovna vojna je onemogočila delovanje Trboveljskega slavčka.	Toda lahko mirne
duše gledamo v bodočnost zbora. Trboveljski slavček je bil preje po večini sestavljen iz otrok trboveljskih rudarjev, ki ga je artistično vodil A. Šuligoj, v organizaciji pa	sta mu pomagala
Drago Zupančič in Mila Pertot. Materialno vzdrževanje zbora je bilo odvisno samo od izkupičkov prireditev. Pribitki*niso krili samo stroškov, študija, prireditev, turnej, v domovini in tujini, krili so tudi v izdatni meri socialne in vzgojne	potrebe rudarskih
otrok preskrbo oblek in obutve, vzdrževanje zbora v počitniških kolonijah, stroške za šolanje najbolj nadarjenih članov zbora itd.
Državna prosvetna oblast v stari Jugoslaviji ni dala zbcrru nobene materialne in moralne podpore, pač pa mu je delala vsestranske ovire, med temi se je zlasti vmešavala v sestavo sporedov po okusu njihovega zastarelega političnega reda. Kljub temu je bil uspeh doma in v tujini ogromen.
Vsa drugačna je prihodnost no-i>.ega zbora pod okriljem Slovenske filharmonije kot najvišjega glasbenega zavoda, ki mu je dala strokovno in upravno vodstvo iz vrst naših najboljših strokovnjakov. To bo v FLRJ prvi' vokalni zbor. To ne bo mučilnica pevcev in pevk, ki so se brez strokovnega znanja in šele z velikimi lastnimi napori napori in napori svojih dirigentov toliko usposobili, da so v enent letu dali po eden, največ dva koncerta. Dosegli so sicer celo v tujini kljub temu uspehe, vendar ni so mogli zaradi zelo pomanjkljivega tehnično-strokovnega znanja doseči ravni vodilnih svetovnih zborov. Vsi naši prejšni reprezentativni zbori kakor tudi vse glasbene šole so po večini prejemali pevce in učence samo iz večjih mest in tam iz privilegiranih meščanskih slojev, brez strokovnega kriterija glede na njihovo glasbeno nadarjenost. Duhovni kapital! mladine'tz vrst ljudskih množic so bili izključeni in tako niso mogli sodelovati in ustvarjati glasbene umetnosti.
Kako kaže sedaj za razvoj naše glasbe, ko je ljudska oblast omogočila glasbeno nadarjeni mladini vseh slojev ljudstva v mestu in na deželi, da se lahko posveti študiju glasbe. Tako bo tudi oživljeni Slavček Slovenske filharmonije naša vokalna korporacija, ki ima sedaj vse pogoje, da doseže stavljene si cilje. Programov in učnih načrtov in tujih vzorov imamo mnogo, ki so vsi več ali manj enaki. Pozabiti pa ne smemo pri tem na nacionalno glasbeno vzgojo, ki naj ima za cilj preusmeritev slovenske glasbe od škodljivih vplivov za-padne umetnosti in zapadne navlake, ki je vzela slovenski in slovanski umetnosti pristni izraz.
Elementi balkanske, vzhodne in orientalne folklore imajo v sebi neizčrpen vir za melodijo, ritem, harmonijo in mnogoglasje, ki naj se z racionalnim in umnim poukom pretopijo v dušah mladih slavčkov. Ti naj ne pojejo enominutne pesmi s spremljavo mrmrajočega zbora S neštevilni-mi kiticami. Velik ansambel zahteva temu odgovarjajočo večjo obliko.
Ideološke pesmi morajo biti prežete z resnično umetnostjo ter se tako izogibati golega sek-taštva. Izogibati se je treba tudi filozofske pesmi, ki ne spada 'v glasbeno umetnost. Ne se zanašati samo na nadarjenost. Beethoven ni bil samo nadarjen, temveč genialen,.pa se je kljub temu učil pri mnogih učiteljih in se tudi sam učil do konca življenja. Naturalistično petje,- -ki odgovarja prednašanju elementarnega primitivizma v glasbi, ne zadostuje za tolmačenje različnih dob in stilov. Zato je potrebna sirokovna teoretičnoteli-nična in velika splošna izobrazba. Nikdar ne bo dovolj poudarjena potreba-šole!
Zboru bo koristila vsakaietna izbira. Naj se v bodoče priključijo v zbor le deški glasovi, ki bodo dali splošnemu razvoju in vsem panogam naše glasbe veliko večje sadove. Po izvršeni deški mutaciji naj se uvrstijo v moški zbor mešanega zbora Slovenske filharmonije po vzoru Tomaževega zbora, čigar moški zbor je sestavljen samo iz deških in meških glasov.
Ton, glas, pesem nedolžnih o-trok bodo jasno povedali, kaj so Prešeren, Cankar, Zupančič in Tito za našo srečo in napredek, za srečo in napredek vsega sveta. Zato iz dna duše kličem na pot ((Slavčku Slovenske filharmonije«:
Zibi. rasti in cveti, poj pesmi o lepoti, resnici, pravici in svobodi!
Srečko Kumar
GOSPODARSTVi
[_TRGQlFiNANCfl
Pritožbe tržaških obrtnikov
in trgovcev na drobno o svojih težavah
TO ZNAČILNO PROČELJE KOPRSKE «LOZE» ODKRIVA KOSCEK ZGODOVINE
Zadnja številka tednika (dl Mare» prinaša v ((Obrtniškem vestniku», ki ga urejuje Združenje obrtnikov v Trstu, polemičen članek v odgovor na namigovanje v prvi šteuilfci lista «Li-bera industria«, ki ga je pričelo izdajati novo Združenje malih industrij v Trstu. Namigovanja so namreč v zvezi z mnogim,i olajšavami in privilegiji, ki so jih zadnje čase oblasti dovolile in podelile obrtniškim podjetjem, izzvenela v opazko, kako da ni treba biti vpisan v neko določeno strokovno organizacijo. ((Obrtniški vestnik» vprašuje, kaj se skriva za to pripombo, ali mar hočejo postaviti Združenje obrtnikov v slabo luč ali pa na ta način pridobivati njegove člane. Združenje da se je borilo za dosego ugodnosti, zdaj pa da se javljajo drugi kandidati, ki naj bi poželi zasluge.
Znano je, da je bil ustanovljen poseben fond za posojila, ki ga upravlja posebna blagajna, precejšnje so bile davčne olajšave itd. Vendar pa kaže, da večji obrtniki (po našem pojmovanju pomeni upiccola industria» pač (weleobrt», z nekako 5-20 delovnimi močmi in manjšimi stroji) hočejo priti do večjih kreditov iz fonda lir ERP. V ta namen so dali napisati v «24 ORE» z dne 3. t. m. dolg članek, da je po-
trebno vključiti v obnovitveni ciklus tudi manjše tržaške «industrije», ki obnavljajo naprave in usmerjajo proizvodnjo za potrebe izvoza. V ta namen naj bi tržaška ECA določila posebna sredstva, posebno blagajno in odbor, ki bi o tem določal ter bi v njem sedeli njih zastopniki. Zanimivo pri članku je, da ugotavlja v uvodu, da težav, ki jih ima tržaška industrija, ni mogoče reševati «v ozkih nacionalnih ali pokrajinskih mejah«. Doslej si kaj podobnega ni upal nihče napisati.
Združenje trgovcev na drobno pa se je v isti številki «11 Mare» zaletelo v nenavadno ostrem tonu v krajevno birokracijo, zlasti finančno, obenem pa zahteva odpravo vsakovrstnih Enalovih in podobnih prodajaln. S tem bi se na splošno strinjali, ostro pa treba ugovarjati, da šteje sem tudi tvorniške in druge obrtne preskrbovalne ustanove, ki vršijo — žal, v mnogo premajhni meri — važno socialno funkcijo-O.bratno-sindikalne ustanove so vse kaj drugega kot razni politično in versko - špekulativni «spai^:i«, kjer se kupujejo duše in volivci za nekaj fižola in špagetov... Člankar trdi, da kriza nadrobne trgovine v Trstu ne izvira toliko iz zgolj ekonomskih činiteljev, marveč — gorje če bi
Vojkov lik nam bo ostal na večne čase svetal
OTVORITEV VOJKOVE KOČE na NANOSU
zgled, kako je treba ljubiti svojo zemljo in ljudstvo I
Nanos, primorski očak. je med primorskim ljudstvom zelo priljubljen. Ze cd nekdaj so se po njegovih pobočjih kaj radi vzpenjali primorski ljudje in tudi Tržačanov pri takih izletih ni manjkalo. V času narodno-osvobodilne borbe pa je postal Nanos močna partizanska postojanka, od koder se je širil partizanski upor po primorskih vaseh.
In na paftizaOščlMo tčl' na všč, kar je bilo z njo v’ zvezi, so se v nedeljo spomnili primorski partizanski borci ter iz vseh krajev
Po Makedoniji - deželi mladosti
Džamija (mošeja), ki sem sj jo ogledala v Bitoli, ni bila tako skromna. Bila je stara nekaj stoletij in med tem časom se je nabralo y njej veliko bogastva. Največje bogastvo tiste in vsake džamije pa so preproge.
Na mojo željo se je rahlo odkrila, toda dvignila je samo zgornjo tančico feredže, spodnja ji je še vedno zakrivala obraz. Skozi njo pa so se le videle njegove oblike in bledina. Vse to je storila v trenutku, očj so ji švigale
f>o ljudeh, kajti bilo ji je mnogo do tega, da bi je kdo ne opazil in jo morda zatožil domačim. «S čim se ukvarjate doma«, sem ju vprašala dalje. «S hišnimi opravili# «Naše življenje je zelo enolično in pusto#. «Ali bi ne šle raje v tovarno, pomagale pri industrijskem razvoju dežele in e-konomsko podprle lastne družine?« «Bi» je z vzdihom odgovorila mlajša. Potem je nekoliko pomolčala in rekla, tudi to še pride. Naglp sem se nato poslovila od njuju, ker sem videla, da jima postaja že nerodno in da sem ju predolgo zadrževala.
Makedonska mesta so si drugo drugemu zelo slična. Raztezajo se v širino, glavne ulice so vedno tako obljudene, kot bi bil tržni dan, in tik za njuni je turški del mesta, ki je na las-podoben onemu v Skopju. V njih je vse polno džamiji, to je turških molilnic, ki Pa so zelo prazne, ker jih mlade turške generacije kljub pritisku duhovščine in ustrahovanju domačih ne pose-čajo več.
(Nadaljevanje sledi)
svobodne Primorske prihiteli na partizanski tabor, da se še enkrat, morda se že več let niso med seboj 'videli, porazgovorijo o prestalem trpljenju, o borbah, juriših pa seveda tudi o mulah, ki so bile tako velik prijatelj partizanov. Poleg partizanskega tabora pa je bilo na Nanosu še nekaj. Planinsko društvo iz Postojne je otvorilo tudi planinsko zavetišče, ki nosi ime največjega borca primorskega ljudstva, ime Vojka — Janka Premrla, ki je bil zaradi junaške borbe za narodno svobodo svojega ljudstva razglašen za narodnega heroja.
V zvezi z otvoritvijo Vojkove koče je bila tudi slovesnost, na katero so poleg uglednih gostov LRS, političnih organizacij in Fizkulturne zveze prihiteli tudi tržaški ljubitelji Nanosa. Spomin našega junaka Vojka So počastili tudi naši bratje Srbi, ki so dejali, da Vojko ni samo- slovenski junak, ampak narodni heroj, ki ga častijo in slavijo enako vsi jugoslovanski narodi.
V veselem in tovariškem razpoloženju, kakršnega znajo ustvariti samo partizani, je v imenu tržaških gostov spregovoril tudi tov. Milan Svab. Pozdravil je vse navzoče ter med svojim govorom dejal, da nam bo Vojkov lik ostal na večne čase svete! vzgled potrpežljivosti in predanosti ljudstvu, ki ga je nadvse ljubil in zanj dal tudi svoje mlado življenje. Mi bomo še nadalje krepili bratske vezi. ki jih je med nami zacementirala narodno-osvo-bodilna borba, in to ne glede na krivično mejo, ki so jo sovražniki ljudske revolucije jugoslovanskih narodov zarezali pipico narodnega telesa. Ko je govoril o dvigu planinstva v Jugoslaviji, je dejal; «Nova koča, last Planinskega društva Postojna, nam potrjuje, da se bo tudi na Krasu vedno bolj razvijalo planinstvo, nam potrjuje,’da postaja pri nas
mi kaj takega napisali! — v do-brž meri iz: «mala fede, ostruzio-, nismo ed incompetenza« jarav »o-dilnih organov cone! Končno poziva, naj se glasovi trgovcev strnejo v zahtevi, da se čimprel počisti z vsemi bolj ali manj P11' razitskiml strukturami, ki okjl-žujejo vsako vejo javne uprave. in trgovine.
Ponatisnjen je še drug članek, «86 poskusov fiska«, ki precej plastično smeši veljajoči davčni sistem Italije z neštetimi primeri iz zares precej neverjetne prakse «svete finančne hierarhije» in zaključuje s pesimistične šalo, da je predlagal neki uradnik finančnega ministrstva, na! uvrste med neštete priročnike domače literature tudi onega 0 «sto načinih kuhanja davkoplačevalca«.
planinstvo res množični šport. Tudi naše Planinsko društvo, ki je tako tesno povezano na planinstvo v našem zaledju, t. j. v Jugoslaviji, globoko čuti vaša vprašanja in bo rado prispevalo pri njihovi uresničitvi.# Planinskemu društvu Postojna je poklonil spominsko knjigo s posvetilom, ki bo služila, da bodo vanjo vpisovali svoja imena obiskovalci Vojkove koče.
Udeležence partizanskega tabora je pozdravil tudi podpredsednik vlade Ljudske republike Slovenije, v imenu oblasti in organizacije OF. Želel je vsem, ki bodo obiskovali ta gorski raj, da bi se tu razvedrili, odpočili in si nabrali novih sil za uspešno izgradnjo socializma jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu.
Ljudsko manifestacijo, združe-
Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM
Tržaški proletariat in narodnostni spor
MAKEDONSKO KOLO-
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiniiiiiiiiMiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin
dijo javne pozornosti in tako rekoč izginejo. Toda razna znamenja paritete med obema organiziranima proletariatoma, kakor n. pr, dvojezične tablice na vratih neke zadruge, nastop slovenskega govornika na zborovanju, slovenski kandidat na javni skupščini — to so stvari, ki se dajo lepo videti in ki zato resnično razburijo narodno čustvo (kjer je iskreno) prav zato,'ker je čustvo in se kot tako upira mirnemu premisleku razuma. To čustvo se zgane prej pred zunanjimi oblikami kakor pred globokimi vzroki narodnostnega konflikta. Pod vplivom tega čustva se italijanski nacionalist znaša nad neko tablico, a ne uvidi zamotanosti raznih skritih činiteljev, ki je ta tablica samo njihov zunanji znak.
Samo čas bo omogočil neko stvarnejšo presojo vloge, ki jo igrajo vsi socialni razredi in podrazredi v narodnostnem konfliktu v Julijski krajini. Ta konflikt bo y samem svojem razvoju pojasnil mnogo stvari,' ki so sedaj še temne ali nejasne. Tako se bo v vse jasnejši luči nego dandanes pokazalo, da vsak družbeni sloj v tem kakor tudi v drugih konfliktih, ki razgibavajo družbo, h kateri spada, uravnava svoje zadrževanje po silah, ki bolj pritiskajo nanj. Zato je prav tako neutemeljeno očitati narpdno izdajstvo tistim italijanskim delodajalcem, ki sprejemajo na delo slovenske delavce ali ovirajo strokovno izobrazbo italijanskim delavcem, kakor je na drugi strani neutemeljeno obtoževati italijanske delavce, ki razglašajo svojo solidarnost z borbo slovenskega proletariata. Obadva razreda vršita po svoji strukturi funkcijo, ki jo morata vršiti. Zato bi 'karkršen koli njun poskus, da bi zavzela v stalno drugačen položaj, kakor ga zavzemata v resnici, izpodkopal same osnove njunega obstoja. Tržaški kapitalizem bi zadal 'sam sebi smrtni udarec, če bi začel odklanjati slovansko delovno silo, Jsto bi napravil 'organizirani italijanski proletariat, ako bi se združil s tistimi, ki pritiskajo na Slovane v namenu, da bi jih nadalje nasilno poitalijančevali. Zatorej ne moremo govoriti o odgovornosti razredov v narodnostnem konfliktu. Možno je in plodno je eno samo raziskovanje, namreč raziskovanje o vplivih, ki jih lahko ima nacionalna taktika, kakršne se mora držati organiziran proletariat, na Italijane Julijske krajine.
(Nadaljevanje sledi)
71
Vse drugačni pa so razpoloženje in medsebojni odnosi obeh proletariatov, italijanskega in slovanskega, čim se začneta zbirati v raznih gospodarskih in političnih organizacijah, ki priznavajo stvarnost razredne borbe. Razredna zavest jima razčisti tudi narodno zavest: tako «Triestin» neha biti protiitalijan in avstriakant in se kakor Furlan ali Istran zave, da je Italijan. Toda istočasno vidi v organiziranem proletariatu druge narodnosti soborca za iste interese in pristaša iste ideologije in mu prijateljsko podaja roko. Ker pa slovanski proletariat pride z razredno vestjo tudi do narodne zavesti in se začne upirati asimilaciji, se organizirani italijanski proletariat sam od sebe postavi po robu vsem tistim poskusom, ki hočejo to asimilacijo nasilno nadaljevati. Konkretno italijanski proletariat se upre celotni, ali skoraj celotni taktiki narodnostne borbe, kakor jo dandanašnji vodijo v Julijski krajini italijanski buržoazni sloji. Zato tudi obtožujejo tržaški socializem, da je protiitalijanski.
Tudi v tem primeru, če hočemo biti nepristranski, moramo razlikovati. Tisti, ki istovetijo italijanstvo s separatizmom, to se pravi, ne vidijo nobene druge prave in zakonite rešitve narodnostnega vprašanja izven priključitve Julijske krajine k Italiji, vzbuja stališče mednarodno organiziranega proletariata upravičen odpor in strah. Proletariat je v bistvu proti vsem separatizmom povsod v Avstriji, tudi tam, kjer je zaradi posebnih razmer svojega okolja bolj nego drugje zapleten v narodnostno borbo (kot n. pr. na Češkem, na Moravskem). Delavsko gibanje, v tem ko se bori za kulturnejšo živ-
ljenjsko raven večine prebivalstva v državi, se posredno bori tudi za izboljšanje, torej za utrditev države same, seveda pojmovane v njenem najširšem zgodovinskem in razvojnem smislu. To zbuja odpor posebno sentimentalnih srednjih slojev, k; se v Julijski krajini zaradi svojstvenih pogojev okolja nagibljejo k separatistični ideologiji, z večjo vnemo nego srednji sloji drugih avstrijskih narodov.
Ti sloji pa ne očitajo socializmu samo tega, da ni separatističen ali da dela posredno proti separatistični ideologiji, s čemer trdijo to, kar je res. Socializmu tudi očitajo, da je največji favori-zator slovanskega gibanja, v tem pla, vsaj kadar so iskreni, delajo neko čudno perspektivično napako. Dovolj smo se prepričali o tem, kaj je prav za prav tako imenovana «slovanska invazija# v Julijski krajini in da je ta «invazija» v bistveni zvezi s splošnim kapitalističnim razvojem. Zato bi bilo treba očitek favoriziranja slovenskega gibanja naprtiti kvečjemu kapitalizmu (čeprav bomo takoj videli, da bi bila ta sodba prav tako površna). Vendar pa ta očitek škoduje organiziranemu proletariatu, ker ga takoj pograbijo in spretno izko rotijo tisti, ki imajo interes na tem, da ga razširjajo. Pomisliti je namreč treba, da je to tako imenovano «protinarodno» stališče proletariata vidno vsem, medtem ko je početje drugih slojev, ki bi bilo cesto še vrednejše istih očitkov, zakrita očem javnosti. Naj navedem nekaj primerov. Ce italijanska podjetja sprejemajo slovenske delavce ali če italijanski ljudje vlagajo svoje prihranke v slovanske banke ali če italijanski delodajalci proti zakonu ovirajo .strokovno izobraževanje in zato zmanjšujejo zmožnost italijanskih delavcev proti sldvenskim. vsa ta posamezna, zakrita, malo vidna dejanja ne vzbu-
no z množičnim planinskim izletom, ki je zgovoren dokaz, kako v novi Jugoslaviji skrbijo za razvoj množičnega ljudskega športa, je samo če povzdignilo izredno lepo, sončno vreme, ki je omogočalo krasen pogled na morje, Učko pa tudi v Vipavsko dolino in na Čaven.
Ameriške petrolejske družbe se boje konkurence evropskega petroleja
Pred državnim petrolejskih svetom je predaval šef oddelke za petrolej pri ECA Wal'er LevV, kije poudaril skrbi ameriških, petrolejskih industrijcev, ki & boje, da bi ERP-krediti zg. razvoj evropske petrolejske industrije škodovali njihovim interP som, češ da bi ZDA zalili s petrolejem, da bi ameriški proti' vodniki in lastniki čistilnic propadli in prenehali s svojim delom v inozemstvu. Levy je podčrtal, da razpolaga Evropa z znatnimi ležišči, ki jih bo razvila, da krije notranjo potrošnjo, kar pomeni zmanjšanje prodaje ameriških družb. Razvoj v Evropi bo lažji, ker niso potrebna	prevelik*
sredstva. Levy je tudi opozoril ameriške poslušalce, da je ECA uprava za Marshallov plan, storila vse, da s svojo politiko olol-ša konkurenčno sposobnost amf' riškega petroleja na svetovnm trgih (dragoceno priznanje, l‘‘ naj velja zlasti nevernim Tomažem, ki zmajujejo, kadar naprei' ni tisk zapiše kaj takega!). D® bi zaščitila tržišča in zniioti stroške v dolarjih pri izvoza f Evropo, gradi ameriška industrija. po evropskih področjih P°‘ trošnje petrolejske rafinerije, le tQ jo bo rešilo. Torej žaro®1 tega so taki naglo in velikodušn° obnovili tržpško «Aquilo», čistH' nice pri Benetkah, zato 0ra?ff nove pri Milanu in Brescii , zato ne napredujejo vrtanja :® petrolejem v Padski nižini.
Italijanske in francoske pikrosti na račun Britancev
Milanski «11 Globo» piše d 2. t. m. v zvezi z britansko tevo po povečanju kreditov Eh Ali mora vsa Evropa plačati t°f izkujs laburizma v Vel. Brit°nl" ji?«. Nato citira Perlinaia. f «France-Soir», ki piše o nezetih' šanem stališču britanskih krog0? nasproti Franciji, ki ji odreko1° ((pravice črpanja», hkrati k° mi zahtevajo ogromne kredu0' Namesto 140 milijonov funt°v' ki naj bi jih London odobril P® rizu, ponuja 35 do 40 milijon0?'
«La Vie Financiere» pa meni,
d«»
je ogromna angleška zahteva t? kreditih preračunana na to, 00 si London ustvari alibi, ker v{’ da bodo ZDA zavrnile njih Pr°. njo in bodo laburisti za s':°j? bodoče ukrepe krivili washiMT tonske kroge.
Najlepše In najbolj upoštevano obmorsko kopališče Gornjega Jadrana. — Kopanje, obala za sončenje, igre, restaviacija, bab bife, koncerti, ples. — Novost weekend hišice z dvema i” tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča. — Prodaj'« voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem weekend hišic in informacije pr; potovalnem uradu «ADR1A - EXPRESS»i TRST, ULICA F. SEVERO 5-b, TELEF, 29.243. - Ves mesec julij in avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan in zvečer■
Odhod parnikov in motorne jadrnice izpred pomola ribarnice
NEDELJSKI VOZNI RED:	VOZNI	RED
Iz Trsta.	Iz Sv. Nikolaja:	OB	DELAVNIKIH:
7.30*	9.15	Iz Trsta	Iz Sv. Nikolaja:
8.15	10.15	8.15*	12.30*
9.15	11.45	10.00*	15.00*
10.15*	12.30*	11.00*	17.45*
10.45	17.30	12.05*	19.45*
11.30*	18.30*	14.00*	
13.15	19.15	15.00*	
13.45	20.00		
14.30*	21.15		
	21.30*		
. Ob	lepem vremenu bo parnik	« VID A»	(nosilnost 600 osebi
vsako nedeljo napravil eno .izredno vožnjo v Sv. Nikolaj 1 odhodom iz Trsta ob 14.45. Da bi	se izognili	gneči se	bo	t®
parnik vračal iz Sv. Nikolaja ob	19.45.
I.em: /.n Ijn in miznj in t/Ktnp v liopuliRčn:
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:	odrasli	200	L.	otroci	130
OB DELAVNIKIH s parniki .	odraslj	200	L.	otroci	120	>*
Z motorno jadrnico »Levante#	odrasli	170	L,	otroci	12°
Gornji vozni red velja v celoti ob lepem vremenu, dočira velja urnik označen z zvezdico ob vsakem vremenu.
Redna avtobusna proga TRSI Sv NIKOLA) TRSI
ODHODI V TRSTU Z AVTOBUSNE POSTAJE:
OB NEDELJAH; iz Trstu: 8.00, 10.00, 13.30. 13.45;
iz SV. Nikolaja: 12.25, 12.30, 19.00. 22.40. OB DELAVNIKIH: iz Trsta: 8.30, 10.00, 13.45;
iz Sv Nikolaja: 12.25. 13.00. 22.40.
Ilnnii Ijn in nazaj lvKlii|ininn v liujinlišči: ni vračunan«) aiiraKli I,. 11111, iilrnci I,. 1211
T
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 Siev. 8, III. nad. - Telefon štev. «3-808. - UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 - Telefonska Številka 83-51. OGLASI- od 8.30-12 m od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-upravni 60, osmrtnice 70 lir. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70.
dW’
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega
Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7.
izdaja založništvo tržaškega tiska d. z o. z.