St 500. V Ljubljani, četrtek dne 20. julija 1911. Leto H. : Posamezna številka 6 vinarjev : ^RJTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-pokiie. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnižtvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10"-. četrtletno K 5'—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30-—. ; Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna Številka • vinarjev : Uredništvo In upravniltv« Je v Frančiškanski ulld •. Dopisi se pogiljejo uiedniitvu, naročnina uprsvHištm Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M t vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta M v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znanka : Telefon številka 303. : —i SIS—n Cehi na strani dr. Ravniharja. — Uničevalna Masarykova izjava o Jugoslovanih. Vpad bivšega perzijskega šaha v Perzijo. Primorska sramota. Ljubljenec tržaških Slovencev dr. Rybar in kraški naprednjak dr. Gregorin sta sku aj s prof. M. Mandičem, Vek. Spinčičem in dr. Laginjo vstopila v dr, Šušteršičev klub, zatajila s tem svojo preteklost in sramotno izdala svoje volilče. Kar verjeti nismo mogli, da bi bila ta vest resnična, ali žalibog, to se je res zgodilo in vsi oni, ki sodo-sedaj občudovali naše Primorce, njih vztrajnost in požrtvovalnost, se danes čudom vprašujejo: Kako je mogoče, da imajo voditelji primorskih Slovencev in Hrvatov — tako moralo značaja ? Pa pustimo Spinčiča in Laginjo na stran,, z njima naj obračunajo bratje Hrvati. Pravico pa imamo spregovoriti o skoku v klerikalni tabor dr. Gregorina, ki je bil izvoljena na naprednem programu, dr. Rybara, ki ga tržaški okoličani gotovo ne bi poslali v državni zbor, ako bi vedeli, da vstopi v Šušteršičev klub in M. Mandiča, ki tudi gotovo ne bi bil izvoljen v slovenskem istrskem okraju, ako bi kandidiral na klerikalnem programu. Ti trije možje, ki so vživali do sedaj na Slovenskem splošno spoštovanje, so zagrešili dejanje, nekaj, radi katerega mora nastati v njihovih volilnih okrajih gibanje, katerega posledica mora biti: da v bodoče ne bodo smeli več kandidirati, izvzemši, ako bi hoteli stopiti pred volilce z odkritim vizirjem, kot klerikalci in kot taki tudi — pasti. Zakaj so to storili dr., Rybar, dr. Gregorin in prof. Mandič? Ali so bili preveč osamljeni v parlamentu in so jih razmere prisilile v to, da so se med dvema jugoslovanskima skupinama odločili ravno za ono, ki je v celem slovanskem svetu popolnoma diskreditirana radi protinarodne politike svojih voditeljev. S tem se ne more izgovarjati trojica »junakov", ki so vklonili tilnik pred dr. Šušteršičem in izdali svoje volilce. Ljubljanski poslanec dr. Ravnihar je še bolj osamljen in je vendar dobro vedel, da za slovenskega poslanca, ki se hoče resnično in z vso odločnostjo boriti za pravice svojega uaroda, ni prostora v klerikalnem klubu. Združitev vseh jugoslovanskih poslancev v enoten klub se ne more nikakor imenovati koncentracijo narodnih sil, ker naša klerikalna stranka je že zdavnaj prenehala biti narodna in ako bodo primorski uskoki s tem poskušali zagovarjati svoje politično pustolovstvo, bodo svojim volilcem samo pesek v oči metali, ker tega jim noben pameten človek ne bo verjel, da jim je skrb za naše narodne koristi diktirala vstop v klerikalni klub. V svežem spominu morajo biti še vsakemu letošnje občinske volitve v Ljubljani, katerih rezultat je bil: sedem Nemcev v ljubljanskem občinskem svetu in znano je tudi to, da se je to moglo zgoditi samo s pomočjo dr. Šusteršlčeve volilne reforme! In pred tem dr. Šušteršičem so vklonili ultra - narodni primorski poslanci svoj tilnik, temu in takemu človeku bodo oni služili kot sredstvo za dosego njegovih osebnih ciljev ! Nam se smilijo volilci dr. Ry-bara in dr. Gregorina, ki so šli s tako vnemo v boj za nje, sedaj pa so dožive i tako razočaranje. Tržaški okoličani so bili naravnost ogoljufani, ker je bilo, kakor pravi » Slovenski Narod*, med dr. Rybarem in tržaškim škofom, ozir. kranjskimi klerikalci še pred volitvami že vse to dogovorjeno, ali dr. Rybar je bil toliko previden, da tega ni hotel povedati svojim volilcem, ker se je opravičeno bal, da ti ne bi bili zadovoljni z njegovimi klerikalnimi načrti in zato jim je pokazal pravo svojo barvo še le po volitvah, ko mu je mandat zasiguran za celih šest let. Mož upa, da bo v teku šestih let lahko prepričal svoje volilce o pravilnosti svoje politike in da bo potem zopet izvoljen. Mi imamo boljše mnenje o tržar ških Slovencih in smo prepričani, da se dr. Rybar v svojih računih temeljito moti in za to popravljamo naslov tega Članka v: Rybar-Gregorin-Mandičeva sramota, ker volilci teh treh uskokov niso krivi, da so se jim njihovi poslanci izneverili. Planinske kolonije. Človeku, ki je v teh toplih časih potreben počitka, zaide na gore, se zdi, kakor da je padla z njegovega telesa vsa utrujenost, da so daleč nekje tam v prašni dolini ostale skrbi, težave, sitnosti in druge življenske neprijetnosti. In iz prs se mu izvije radosten vzklik: tu bi ostal! Res, ako hodiš po planinah in poslušaš ljudi, slišiš pogosto to misel. Kako tudi ne, saj nudijo planine toliko prijetnega miru, toliko prirodne krasote in čistega zraka, da morajo ugodno vplivati na vsakega, ki išče na njih počitka. Zato se večkrat pojavlja misel na planinske kolonije. Take kolonije bi lahko nastale posebno na nižjih in lahko dostopnih planinah, kakor je n. pr. Kamniška Bistrica. Bogata gospoda si za svoje počitnice lahko izvoli draga letovišča — vsakemu to ni mogoče. In vendar so ljudje, ki delajo po pisarnah in uradih zelo potrebni dobrega zraka in mirnega počitka. Za take bi bile primerne planinske kolonije. Mnogim bi bilo bivanje v planinah koristno za njihovo zdravje. Imamo domovino, ki nam nudi vsega dovolj, na jugu imamo morje, na severu gore. Primorska letovišča imajo danes mnogo slovenskih gostov, ki tam iščejo zdravja, miru, počitka. Vse to nudijo tudi planine. Planine bi nam ne smele biti samo za vratolomne ture, za izlete, za enodnevne partije, ampak tudi za bivanje, za neko prirodno letovišče, kjer bi se nemoteno odpočili vsi, ki so siti mestnega prahu. Tako planinsko kolonijo so si ustvarili Cehi na Jezerskem. Ime Jezersko je postalo na Češkem zelo popularno in vsakov leto napolnijo to gorsko letovišče Čehi od vseh krajev. Da, Jezersko ima tudi svoje stalne goste. Poleg Jezerskega pa imajo naše gore še druge lepe planine in želeti je, da bi tudi te dobile čim več stalnih gostov. Sedaj imamo po svojih planinah le koče Slov. plan. društva. Te so namenjene večinoma gostom, ki bi nudila zahteva njih zdravje ali, ki jim ni mogoče dalje časa živeti na nižje ležečih planinskih letoviščih. Prijateljev planin je vedno več. Slov. plan. društvo nam je odkrilo vso njih krasoto in bogastvo in omogočilo bivanje na njih. Pojdimo še za korak naprej, ustvarimo si prava prirodna planinska letovišča ali planinske kolonije. Planinske kolonije ne bodo zrastle čez noč, toda velja, da se premišlja o njih. Iz slovenskih krajev. Iz Škocjana. Sokolsko slav-lje v Škocjanu pri Mokronogu. Dne 23. t.. m. pride manifestirat v napreden Škocjan skoraj vse dolenjsko Sokolstvo, ker ni le od strani bratov Sokolov zanimanje splošno, ampak hočejo tudi zavedni vaščani pripomoči k ugledu slovenskega Sokolstva in s tem uresničiti vedno govoričenje ustanoviti tudi tu prepotrebnega »Sokola*. Klerikalci že sedaj s strahom pričakujejo dne, ko nas poseti nepremagljiva četa dol. Sokolov, samo radi tega, ker so sovražnike vsakršnega napredka. Da pa bode njih strah upravičen, zato bratje Sokoli in vsi, ki znate ceniti sokolsko delo, v nedeljo v akocjan. — V nedelj o 23. t. m. vsi, ki ste krepkih nog in veselega značaja, vsi ki ljubite prijetno in zabavno družbo, prihitite v Škocjan na veliko sokolsko veselico. Da bodo vsi posetniki te narodne prireditve odnesni kar najlepše spomine za to bodo poskrbeli neustrašna škocjanska dekleta, ki bodo nudila v -ličnih paviljončkih vse, kar bo komu srce poželelo; pa tudi novomeška godba bode razpoloženje in zabavo povzdignila ter tudi plesalcem v vsakem oziru ugodila! Vladni jamolazci. Že drugo leto teče, odkar je baje sam baron Schwarz v javnost sprožil misel o ustanovitvi društva za raziskovanje jam. Ker iz palače na Blei-weisovi cesti doslej še ni prišlo nikdar kaj demokratičnega, (razen raznih udarcev po glavi Slovencev) je bil odmev Schwarzovega klica svojemu izviru primeren. K posvetovanju v svrho ustanovitve društva so se tako-rekoč na vladno povelje zbrali možje, po njih stanu in osebnem ugledu sicer vsega spoštovanja vredni možje, vendar pa možje, katerih večina morda razen postojnske jame še ni bila v nobeni drugi jami, v katero bi se ne upal tudi šolarček iz otročjega vrtca. Ker so novemu jamskemu otroku dali joleg tega še visokoleteči naslov, iz caterega bi se dalo posneti, da ima o društvo edinole namen »znanstvenega" raziskovanja jam, je naravno, da se za ustanovitev takega društva v širši javnosti ni nihče dalje brigal; vsaj je znano, da pri nas, če nima kdo profesorskega naslova, sploh nima pravice o znanstvu na tem ali onem polju govoriti. Društvo se je torej ustanovilo iz števila zgolj »znanstvenikov* o jamah, če tudi, kot rečeno, večina teh »znanstvenikov* niti ne ve, kako pravzaprav jame izgledajo zunaj, kaj šele notri. Iz posebne milosti so ti jamarji znanstveniki sprejeli med. se tudi par neznanstvenikov, ki bi bili pri vsakem drugem res demokratičnem društvu spričo njih mnogoletnih izkušenj in poznavanja doslej še ne preiskanih jam prva dika za društvo in privlačna moč za razširjenje ter blagodejno delovanje društva tudi napram interesom širše javnosti. Ampak ker ti poznavatelji jamskega sveta slučajno niso profesorji, ali kaki tem istovetni znanstveniki, so ostali v društvu le kot privesek na lastnem fraku. Vsi tisti, ki so leta in leta se žrtvovali za spoznavanje naših jam, so po ustanovitvi tega društva čakali na mnogoobetajočo »znanstveno* delovanje vladnih jamolazcev. Minilo pa je leto dni, ali o delovanju društva ni bilo ne duha ne sluha. Če se je med tem o raziskovanju kake jame slišalo, so bili povsod zraven zopet le »neznanstveniki*, kot pred ustanovitvijo društva »znanstvenih* raziskovalcev jam. Šele pretečeni in ta teden je prinesel vladen list nekake znake, da društvo teh znanstvenikov še ni izumrle in da hoče pričeti z raziskovanjem jam na Ljubniku, posebno pa one velike, o kateri je »Jutro* že ope- tovano pisalo in ki je v ljudstvu znana pod imenom »Kevderc*. »Delovanje* na Ljubniku so znanstveni |rariskovalqi pričeli s tem, da so jami odrekli, oziroma utajili znano ljudsko ime. Med tem ko je javnost radovedno čakala, kdaj pridejo ti gospodje s tistimi predzgodovinskimi kosmatinci na dan, po katerih so nam v prvem poročilu v uradnem listu napravili take skomine, je isti uraden list teden pozneje prinesel drugo poročilo, iz katerega je razviditi, da so se gospodje vladni jamolazci starih okamnelih kosmatincev na Ljubniku zbali ter bodo s svojem plodonosnim delovanjem raje pričeli v Križni jami pri Ložu. Obe poročili sta izšli v uradnem listu, iz česar bi se dalo sklepati, da vladni jamolazci z nevladnimi slovenskimi listi sploh ne smejo imeti ničesar opraviti. Tako »znanstveno* delati, oziroma nedelati, se pravi le norca delati se iz naših jam in naše javnosti. Če se Že hoče v naših jamah le znanstveno delati, za to delo morajo biti na razpolago res znanstveniki špecijelno na tem polju; nikakor pa ne morejo biti to pravi znanstveni raziskovalci jam, oni, ki pred ustanovitvijo tega društva morda kake jame niti videli niso, po ustanovitvi pa so potrebovali poldrugo leto, da smo v »Laibacber Zeitung* brali, da šele mislijo nekaj začeti v jamah, katerih zaznanje imajo le drugim zahvaliti. Tej kritiki, ki jo prepuščamo na rovaš g. piscu, bi mi iz stvarnega stališča to^le pridejali: Za našo jamskih čudežev tako bogato deželo bi bilo že davno potrebno jamsko društvo res na demokratični podlagi, društvo, ki bi obsegalo vse kraje naše in sosednje slovenske dežele, društvo, katerega prvi namen bi bil zasledovati splošne javne in krajevne koristi, varovati vse kakega zanimanja vredne jame pred opustošenjem in oropanjem in šele v tretji vrsti najdene in po splošno koristni vsebini preiskane jame tudi res znanstveno raziskati. Treba je v prvi vrsti ugotoviti število naših jam in njih vsebino, ter nad vsako zanimanja vredno jamo razgrniti zasebno ali oblastveno varstvo. Pri tem delu bi ravno deželna vlada in deželni odbor moralno in materijelno lahko mnogo in uspešno sodelovala. Pri raziskovanju vodnih jam posebno v vode-revnih okrajih bi bilo to delo velikega pomena v blagor celi deželi. Vsa županstva naj bi društvu dala izkaz vseh v obsegu dotičnega županstva se nahajajočih jam in propadov. Društvu pristopi lahko vsakdo, kdor se zanima za jame. Za prvo raziskavo jam ni potrebno znanstvenikov; zadostuje pb-gum in spretnost Za znanstvenika se LISTEK. M1CHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. Zasmejal se je glasno in si pomel roke. ki jih bom kmalu ,S0* hpnisipmti111 Kma\u^°VOTi}r Foskariju, po milosti hudičevi dožu KfžS m' ‘ ’ ¥dVe? Mor^ že iutri 1 • • • Hajdimo, « ’ n« Ki hi'i ci- ^ Roland je gotovo pretkanec vseh pretkancev On bi bil skoraj prav tako zmSžen policijski načelnik, kakor jaz. Toda jaz - jaz sem še brihtnejši od njega On ne ve mojih misli, jaz pa poznam njegove. On si domišlja, da ne ljubi več Leonore, jaz pa gledam in zasledujem, kako se ljubezen razodeva v slehernem njegovem koraku in dejanju. On je prepričan, da ne pojde več na otok Olivolski, jaz pa vem, da se vrne tjakaj prej ali slej! Ah, ah, kako se je zgodilo, da je bila lepa Leonora tam in nam je ukazala, da naj se umaknemo 1 Da, kako in zakaj? . . . Roland, Roland, ti začarani ptiček, če se vrneš v svoje gnezdece, le zapomni si, kaj ti prerokujem. V gnezdece, v kletko! Dajmo, oglejmo si to kletko! . . . Bralec se je lahko prepričal, da je delalo modrovanje Gvida Džennara možganom policijskega načelnika vso čast. Še enkrat si je pomel roke, kar je bilo njegova železna navada, ozrl se poslednjikrat v zrcalo, da še enkrat vidi in se prepriča, da ga ni mogoče spoznati; nato je odšel in se napotil proti Olivolskemu otoku. Ni se napotil naravnost. Po svoji navadi je posetil še par beznic in prišel tako tudi k »Zlatemu Sidru*. Mojster Bartolo Enooki ga je takoj spoznal vzlic njegovemu izpremenjenemu obrazu in mornarski obleki, stopil mu naproti in v smehu oskalil svoje ostre zobe. Bilo je, kakor da se šakal srečava s tigrom in se pripravlja, da mu naredi kompliment. — Ali veš kaj novega? je vprašal policijski načelnik. — Slavno novico vem, gospod Džennaro. — Kakšno pa? — Strašni Skalabrino, desna roka Rolanda Kandiana, tisti ki je samo enkrat udaril s pestjo, pa je razbil Most Vzdihljajev ... — No, le povej! — Je mrtev! Načelniku beneške policije so se oči zasvetile veselja. — Če govoriš resnico, Bartolo, si zaslužil s to novico deset cekinov. Povej: ali je res tako? — Saj sem ga sam ubil, gospod. — Ti! — Da, jaz. Prišel je semkaj, pa sem ga napojil, da je zaspal ... na večne čase. — Bartolo, oglasi se jutri pri meni; usluge, kakoršno si mi ti izkazal, je vredno poplačati. — In to še ni vse, gospod! Sandrigo ... — Ne govori mi o njem ; ni potreba. — Torej ste ga prijeli? _ Še več; stopil je v našo službo. Gvido Džennaro je pustil Enookega vsega bedastega od strmenja in planil na prošlo; od samega veselja si je mel roke tako burno, da mu je koža kar gorela. — Skalabrino ubit; je godrnjal sam pri sebi; to je bil mojsterski udarec! Roland, Roland, zdaj si moj! . . . Bližala se je deseta ura, ko je policijski načelnik prišel do Olivolskega otoka. Njegov hitri tok se je izpremenil v umerjene korake; potuhnil se je, plazeč se po senci, neslišno in nevidno kakor ponočna pošast. Tako je dospel do obzidja Dandolovega vrta. Nekaj trenotkov nato je bil onostran zidu. Skočil je z vrha obzidja brez večjega šuma, nego ga napravi vel list, ki se utrne z višine svojega drevesa. Gvido Džennaro je ostal kakih deset minut nepremično na mestu, kamor je bil padel; niti dihati se ni upal. Vsenaokrog je bila temna noč. Zaprl je bil oči ter osredotočil v ušesih vso svojo silo opazovanja. Nobenega sumljivega glasu ni bilo čuti. In zdaj se je polagoma vzravnal. — Ali je eno, ali je drugo, je mislil sam pri sebi. Ali je Roland tu — potem stečem f>o deset mož, in on je naš, živ ali mrtev. Ali pa ga ni — potem najdem starega Filipa. Že dolgo bi se rad seznanil s tem bedakom; koristilo bi mi. Naprej! . . . Začel se je plaziti in lezti med grmovjem, ki mu je bila jzsen obrala gosto listje. Dospevši do srede vrta, je nenadoma obstal; hiša se je bila prikazala njegovim očem. In skozi špranje neke naoknice v pritličju je prihajal tenek žarek luči. Srce policijskega načelnika je začelo zamolklo utripati. — Luč, ob tej uri! . . . Stari sluga gotovo ne čuje sam, v svojo zabavo . . . Kdo je tu? . . . Oh, če bi mogel skozi noč in zidovje videti človeka, ki je v hiši ... Ne. morem ga videti! Naprej! . . . Zopet se je začel plaziti in dospel plazeč se do hiše. Nemogoče je bilo videti karkoli. Dženaro je prisluhnil. Klečeč pred tisto naoknico, pritiskaje oko na špranjo, skozi katero je uhajala luč, okamenel kakor brezčuten kip, ne meneč se za nič drugega kakor za glasove notranje hiše, bi bil načelnik beneške policije gotovo vzbudil občudovanje vsakogar, kdor bi ga bil videl v tem trenotku. To ni bil več človek: bila je vtele-šena policija na najdeni sledi. Samo lovski pes, ki mahoma obstane, ko zavoha preganjano divjačino, mora dati človeku pojem, kak je bil Džennaro v tem trenotku. Minilo je pet minut Dženaro se je začel počasi odmikati. Kdor bi ga bil videl v tem hipu, bi se ga bil prestrašil. Krčevito režanje mu je pačilo usta. Postal je bil še prožnejši — če je bilo sploh mogoče — in še bolj se je pa svojem umikanju zavijal v molk in v temo noči. Besede, ki jih je uho policijskega načelnika prestreglo nazadnje, so bile te: — Gospod, ali ostanete nocoj tu? — Da, Filipo. Tu ostanem; čutim potrebo po dobrem in mirnem počilku, ki ga najdem morda tu. Džennaro je spoznal obadva glasova. Prvi je bil glas starega Filipa, drugi — Rolandov glas. Kak drug nespretnež bi se bil izdal s preveliko naglico. , . Džennaro pa, ki je porabil četrt ure, da je prišel do hiše, je žrtvoval cele pol ure za pot skozi vrt. (Dalje.) pravo delo odpre šele potem, kadar mu je katerikoli', jamolazec našel in odprl vhod v jamo. Člani, lajiki in znanstvenici bi se niedšeboj moralno pQdpirali v.ipouku; ..Jo, bi imel* znap,, stveniki najlepšo priliko razumne UiiHjf izuriti,, da bi ppst§li ^deležni, sadov njihove učenosti,,ne pa kot se to sedaj pri nas in najbrže tudi pri tem društvu dogaja, da se učeni sramujejo iajikov ter jim s preziranjem in smešenjem ubijajo veselje do dela. Treba je predavanj m.ed člani samo za čtyge J*} treba je javnih predavanj za ljudsko maso. Treba si je omisliti sklad za «oške potovanja raziskovanja, za na-vo tehničnih sredstev za dohode v jboke jame itd. Med znanimi znanstveniki naj bi bili zastopani vsi ki pridejo pri raziskoyanjih v poštev. Če konečno vpoštevamo, da romajo iz naših jam milijoni vrednosti leto za letom v tuje dežele ne da bi jhiela naša dežela sama kake koristi od tega; potem je ustanovitev takega splošho-demokratičnega jamskega drut Štva nujno potrebna. Z društvom -Vladriiji jamolazcev* pa se ta namen iri cilj ne bo dal nikdar doseči — to haj gospodje brez zamere resno uva-žujejo. 91 DNEVNE VESTI Protestni shod zoper osebno (iohodarlno se bode vršil v ponedeljek dne 24. julija ob 8. uri zvečer V veliki dvorani »Mestnega doma*, želeti Je, da bi ta shod prav dobro obiskan, ker je treba jasno in odločno (Jokazati krivično postopanje davčne administracije pri odmeri osebne do-hodarine. Vsi tisti, ki se jim je neopravičeno zvišala osebna dohodarina naj dajo potrebne podatke svojim zadružnim načelnikom ali se pa naj osebno oglasijo ha shodu. Naravno je, da je ta shod važen ih vsekako potreben, ker se mnogim dela krivica, proti kateri je treba odločno nastopiti. Toraj obrtniki in vsi drugi pridite v ponedeljek na protestni shod v .Mestni dom", , • r . Najboljši odgovor prevzetnim klerikalcem bi bil: ako bi vsi tisti, ki ne verujejo več v spletkarije rimskokatoliške cerkve, ali ki še sicer ne strinjajo z njenimi nauki (ker jih jimsko-katoliški duhovniki zlorabljajo) kratkomalo izstopili iz rimsko-katoliške cerkve. Mi se dan za dnem bijemo in svoje najboljše moči ubijamo s prerekanjem s klerikalci, pa naš izkušnja §e ni izučila oprijeti se najbolj enostavnega orožja: pokazati rimskemu erikaTizmu hrbet! — Pa imamo še eno orožje: to je naše napredno časopisje. Če bi vs naprednjaki podpirali svoje liste, bi bilo klerikalno časopisje kmalu bolj ponižno; moralo bi bitil Kajti kdo pa podpira ih vzdržuje po-največ klerikalne liste, kot je na pr. itkunoljub*, .Bogoljub-, .Slovenec* i, tl d. ? |(do drugi, kot le naši naprednjaki 1 Dajte o teh dvojih sredstvih resno ražmišljati, in kmalu bodete videli, kako bodo ista učinkovala na bbiho tniplp našega klerik “ , , šulferajnska šola v zastražena. Kako se naša poji za svoje ljube Nem ialo preveč smešno. g,,---------------- Ikov z dne. 14. julija so se gospodje vladni palači tako zbali, da so od Istega dne dalie pustili zastražiti celo — prazno poslopje šulferajnske Šole. krožniki v prazni Soli imajo toliko dolgega časa odveč, da ne vedo kam & z njim in ga, ker drugega kupca Slškl rna vlada toje že do- za n j ne dobodo, prodajajo skritim pogledom skozi okno ... zunaj pa piT kogar ni! Bi vsaiSchwarz prišel včasih malo v vas v šiško, kaj bi vedno hodil na.jetovišče k svojim Tirolcem. Članom, šišenske vodovodne zadruge v album, iz krogov narodno-napfednih volilcev v Spod. Šiški smo prejeli: Ker so se gospodje, ki imajo vodovodno zadrugo v rokah, izkazali kot škodljivci cele. občine, je naravno, da jim nobeden zaveden volil ec ne bo dal še večje pipči v , občini v roke. Ce je med njimi tudi kateri iz vrst narodno-napredne stranke, naj sedaj, ko je še čas za to, resnp.premisli, da Spravi uspeh naše stranke v nevarnost, ako niisli še nadalje ostati pri vodovodni zadrugi. Ne vemo sicer še, katere može bode postavil^ narodno-na-predna stranka kot kandidate za občinski odbor,, toliko pa vemo, da ne bi bil nobeden tistih izvoljen, o katerem bi se vedelo, da je tudi član pri vodovodni zadrugi. Zakaj opozicija, ki jo je policijski komisar Jančigaj bodisi iz kateregakoli razloga zapričel proti vodovodni zadrugi, se bo zgolj iz vsesplošnih občinskih interesov takoj po sestavi novega občinskega zastopa z vso energijo in od vseh slovenskih političnih strank zopet pričela in nadaljevala, dokler ne pride vodovod v last občine. To naj si prizadeti ih merodajni krogi dobro zapomnijo? K temu bi za danes le toliko pripomnili, da tudi .Jutro* takega kandidata ne bo podpiralo! Č. g. pater In katehet Albert Pirc ali vam je morda slučajno znano, zakaj je Vaš tovariš prednik pred nekaj leti sredi šolskega leta, ali vsaj med Šolskim letom kar naenkrat izginil iz Šiške. Prosimo vas, dajte o tem vprašanju malo poizvedeti, (če vam siučajno ni nič znanega o tem) in nam to povejte. Več radovednih Šiškarjev. Odgovor klerikalnim izbruhom. .Slovenec" zdaj z osebnim smešenjem, sramotenjem ter z grožnjo bojkota bruha svojo jezo in razburjenost nad kulturnim bojem v Šiški. Če bi bil pameten, bi bil tiho in niti besedice ne črhnil o tem boju, ki bo le njemu in njegovi gadji zalegi škodoval. Pa gospodo v črnem taboru še ni izpa-metovalo že tolikrat preizkušeno dejstvo, da še vselej kadar Je .Slovenec" zoper kako napredno stvar najbolj bruhal, je potem njegova garda najbolj gor plačala. Pa da gospoda v Črnem taboru še danes ni premislila in da jo mnoge bridke izkušnje še niso izpametovale, to je prav! Le še tako naprej! Štefetu, ki hodi sedaj po noči v Šiško, pri belem dnevu se ne upa, bi svetovali, naj gre po zadnjih dogodkih revidirat svoje črne vrste, našel bo, da mu je večina — dezer-tlrala. Da, nekdaj frančiškani, zdaj pa .Slovenec* s svojimi izbruhi so v Šiški za protiklerikalno stvar toliko naredili v par. dneh, kolikor bi napredna ideja sama v 2 letih ne storila. Da, to čast moramo klerikalcem pustiti, o tem, kako sami sebe bijejo po zobeh, so klerikalci pravi mojstri. Mi le z veseljem gledamo in pozdravljamo ta preobrat. Ljudje, ki so bili še prejšen teden trdi klerikalci, ki leta in lata za vraga niso bili pridobiti za narodno-naprednp idejo, so vam danes pre-rojeniVnavdUšeni liberalci, ali so soci-jalist/ Ljudje, , ki so preje hrepeneli obliOTtftSe črvive svetnike in svetnice po oltarjih, so danes odločni nasprotniki rimsko-katoliške cerkve.V Mi iz srca pozdravljamo ta politi« in kulturni preobrat, ker v njem^idimo najboljši odgovor vsem klerikalnim izbruhom. ; Vodnik* zopet ves oživljen Politišno društvo .Vodnik* v Spodnji Šiški, je služil taborišče političnih bojevnikov narodno-napredne. stranke V Šiški. Kakor znano, je izkušnjayec v taborišču vrgel med brate bojevnike bojno sekiro..... .Vodnik* je kljub temu Živel in delal, ali kakor 6 delavcev pe more v tistem šašu, na jatem polju, kjer je treba 12 dobrih moči, opraviti celega dela, tako bi tudi *Vod-nik* zlasti spričo hudega boja pri bodočih občinskih volitvah ne bi mogel s tako sigurnostjo računati na tak uspeh, kakor lahko tedaj, ko je bojna sekira med brati pokopana in so z združenimi močmi vsi bojevniki prijeli za orožje. Dne 26. t. m. se bo ves odbor po dolgem odmoru zopet sešel k skupni sejiv Čitalnico, kjer, je edjjno pravo zavetišče vseh narodnih društev. Dne 29. Julija pa se istotam vrši občni zbor .Vodnika." — V interesu dobre stvari bi mi novo okrepljenemu .Vodniku* nujno priporočali troje: Prvič: .Vodnik* naj svoje delovanje razširi tudi v sosednjo okolico, predvsem naj ne pozabi gnezda Št. Vida. Drugič: .Vodnik* naj resno uvažuje naš že zadnjič stavljeni nasvet glede kompromisa s slovenskimi socijalisti. Pri odločitvi tega vprašanja mora vsaka osebnost molčati, gre se le za stvar in sicer za najboljšo stvar: skupen boj proti klerikalizmu. In konečno mi želimo naj bi bil .Vodnik* na tako važni, od dveh sovražnikov zaogroženi postojanki kot je Šiška, res vodnik napredne ideje, verske svobode, vodnik složnih bojevnikov v skupnem boju proti rimskemu klerikalizmu in nemškemu prodiranju čez našo deželo do. Adrije. Le na tem potu sme .Vodnik* računati, da ga tudi mi spremljamo. Nadležna .beračica*. Poročajo nam: Tu v poljanskem okraju nadleguje točno vsako sredo občane neka zelo dobro oblečena ženska z beračenjem. Ako se jej reče, naj pride v petek, se Izgovarja da v petkih ne sme beračiti. Ker se nam to čudno zdi in je sploh opaziti, da tej ženski ni treba prosjačiti, psosimo slavno policijo, naj se za ta slučaj primerno zanima. Slovensko gledališče. Ravnateljstvo nam piše: Vaša včerajšnja notica o bodoči sezoni ne odgovarja povsem resnici, kajti gledališka intendanca doslej še ni mogla končno sklepati, ali se bo gojila opera v bodoči sezoni še v sedanjem obsegu ali ne. Tudi glede pogodb opernih in operetnih- članov ni še odločila intendanca. Ravnateljstvo najiskreneje želi, da se vzdrži nivo slovenskega deželnega gledališča v vseh strokah in v vsem obsegu naj-manje na dosedanji višini. Zato so vse nasprotne govorice docela brez podlage. Merodajni pa morajo biti seveda ravnateljstvu le sklepi sl. intendance in sl; občinskega upraviteijstva. Le ta dva faktorja odločita nadaljni značaj slovenskega deželnega gledališča. , Šišensko jezera, se je takoj po torkovi opoldanski nevihti zopet. pojavilo na dan. Državna cesta v obližju občinske hiše (ali je to le usoda ali le smola za občinsko hišo?) je bila zopet na polovico v vodi. Zadnjič so sicer nekaj strgali po požiralnikih, pa kakor takozvane .flikarije* nikjer ne rode kaj prida, tako se tudi tukaj malo poznajo vse take površne poprave Neobhodno je potrebno, da cestni erar z občino vred res nekaj temeljitega Ukrena^p; če že drugega ne moreta, naj «aj kaj tak^gl daibo Jo jezero na jfreOTi državne »ste viaitau veliko, dajta bo vredno si^/dIffletHSgledati pri* Vtem sluČ#t*TDodo vsa%«eiškarji zaužili. Promocija. Gospod magistratni pristav Janko Rupnik je bil v soboto na graškem vseučilišču promoviran doktorjem pravo. ■. ij.iii Šentjakobsko - trnovska .* moška podružnica družbe sv. Cirila ln Metoda ima danes v četrtek zvečer ob 8. uri y gostij. J>rj$Lna Ritniki ?esti MALt UŠTEL M.GWEQORIČEVX Zat samostanskim 6H-zidjem. — Kdor se ume v samostanu pretvarjati, ta izpolni svoje najvežje dol-Žvosti, mi je rekel brat Renato. Meni se je ždelo tp pravilo zelo surovo m nelepo, vendar sem se dal prepričati, kako je neobhodno potrebno, ko mi je brat Renato opomnil sarkastično. , — In tiidi med principi življenja je istotako. Povsod triumfira pretvarjanje, oziroma formalnost. — Po kratkem presledku sva se začela pomenkovati o verskem prepričanju. In šiicer sem bil jaz prvi, ki šem dejal. — Verujete vi v obstanek boga ? — Seveda verujem I Verujem namreč, ker je to potrebno! — Torej ne verujete iz lastnega prepričanja? — Kakor menih verujem, ker moram verjeti! Kakor človek pa premišljam. Ako obstaja Bog in celo pravičen in dobrotljiv, čemu nas. pusti toliko trpeti? Ako obstaja bof, je tor$ pristranski, ker je z nekimi vjednomer prizanesljiv, z drugimi neprenehoma maščevalen. Ker si pa božanstva nikakor ne morem predočevati neidealnega, površnega, polovičnega in krivičnega, zato sklepam: ni boga! rr Pogledal sem ga, ko da,hočem uveriti, je-Ti to res Človek v meniški opravi, ki je ravnokar zanikal obstanek boga? — — — , Ob eui uri po polnoči sva se obrnil^ prpti vr&im dvercem. Ko sva Se kmalu nato približala kapeli, je Renato pokleknil ter se prekrižal; meni pa pokimal naj ga posnemam.. Uprl senj se rekši: Čemu pretvarjanja i# formalnosti? Ni nikogar, ki bi naju videl! Prav zato ,$e tudi Čq$m vašemu vedenju, ko ste, vendar še pred kratkim izražali ideje neustrašenega materialista Ir— . j .. ¥ v- i -On pa se mi je kleče zaničljivo posmehnil. -r- Najini posvetni pomenki so prejeli piko tam zunaj v parku. V tem trenotku nisva v^č svobodomisleca, marveč meniha; svojej vesti na ljubo morava poklekati. Človek se pretvarja in ceni formalnost, np-le da vara druge;, da vara i samega sebe! Pokleknite 1 — Nisem se mu več ojbotavljal. Ko sem pa izmolil Ceščenomarijo, sva stopicala proti celicam pobožno, ko meniha po poklicu . . . Decembra meseca 1883. Manjkal je le eh mesec do svetih obredov, ki so mi odtrgali vsako še toli neznatno zvezo do posvetnosti. Z nenavadno brzino so mi potekali tisti dnevi, a čimbolj so se bližali Odločilnemu in usodepolnemu trentatku, tem jačje sp je porajala; v mojem srCu želja, videti še samo enkrat mili obraz in one čarobne oči, katere si je nekoč moja duša izvolila za svoje ogledalo. Mojo notranjščino je poplavljalo silno neodoljivo koprnenje, iziti le za nekoliko časa izza samostanskega zidovja, užjti le za kratko dobo zabavno prostost in stopiti le za trenutek z večnim slovesom pred onp, ki je bila edini povod moje samotarnosti, pred ono, katero je oboževala moja duša, ji£d njo*, mojo emu koprnenju šo silo in dolgo bi pač slabič, dasi ni zaslužila Almo. Seveda senj se protivil z najporogljive serijo nikalnic, Češ, bi ako bi se ne mogel toliko premago vati, da ostanem pri davno storjenem sklepu. Vendar navzlic vsemu pomilovanju samega sebe, je moja trdna volja omagovala, da nisem mogel vztrajati v storjenem sklepu, in kakorhitro je moj odločilni .ne nikdar*, izgubljal svojo moč nad .menoj, takoj se mi je dozdevala nekaka dolžnost pozdraviti še enkrat ono, ki je prva vlila v moje prsi občut ljubezni. Ne, vztrajati nisem redni občni zbor, na katerega se vabijo vsi člani in prijatelji naše šolske družbe. Strela. Včeraj popoldne je treščilo v kozolec Ignacija Hrastja v Savljah: in v pod in šupo Jakopiča na Ježici Prvemu {e pogorel kozolec s 5 štanti (okni) žita, drugemu tudi pod in šupa do tal. Kakor se čuje, je treščilo tudi v Tomačevem in Jaršah v tri kozolce. .IV. šentjakobski semenj.* Pod tem naslovom priredi .Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj* v nedeljo, 30. julija na prostornem senčnatem vrtu pri Plankarju na Dolenjski cesti velilčo ljudsko veselico z najražnovrstnejšim sporedom. , Ciril Metpdova podružnica za Škofljico je imela prav lepo veselico preteklo nedeljo v gostilni g. Jesiha navzlic neugodnemu vremenu. Udeležili so se je poleg prijaznih Ljubljančanov mnogoštevilno zavedni rodoljubi domačini in okoličani. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 269 K čistega dohodka. Hvala marljivim prirediteljem, hvala rodoljubnim udeležencem 1 »i . Družbi sv. Cirila In Metoda je poslala Kolinska tovarna 900 K kot običajni prispevek od prodane kavine primesi. Kavina /primes Kolinske tovarne je po svoji pohvalni kakovosti in vsled zmernih cen našla odjemalcev povsod med Slovenci. To nas veseli tembolj, ker podpira Kolinska tovarna našo prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda. Hvala! O. Friderik Hans, rečni nadzornik v pok. v Ljubljani je storil * družbi sv. Cirila in Metoda prav lepo dobroto : daroval ji je raznih predmetov šolske oprave, modernih, dobro ohranjenih, in prihodnje šolsko leto bodeta dva razreda ha družbenih zavodih v Trstu prejela s tem veledušnim darom velik del svoje potrebne oprave. Plemenitemu gospodu darovalcu iskrena zahvala! Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil g. P. Magdič, veletržec v Ljubljani K 100 od prodanih narodnih znakov. To je četrti stotak v kronah, s katerim je vsega priporočila vredna tvrdka P. Magdič obdarila našo družbo iz . dobička od prodanih , narodnih znakov, s katerimi dokumentujejo javno slovenski rodoljubi, da so prijatelji Ciril Metodove družbe. 'Hvala! Iz Novega mesta je prejela Ciril Metodova družba vplačane kar tri .kamne* z enim poročilom. Zaslužni brambovci pokrovitelji gg. ravnatelj R. Dolenc, nadzornik Skalicky in »Narodna Čitalnica* naj bodo posnetno-valen vzgled slovenskim rodoljubom in društvom, katerih še pogrešamo v v vrstah C. M. brambovcev, ker oddati je še 82, .kamnov*. Ciril Metodova podružnica v Volčji dragi na Goriškem je pohvalno delavna. Bodrilno glasilo za slovensko obrambo, .Slovenski Branik* je dobilo tamkaj sedem novih naročnikov, kar nam je zagotovilo za uspešno delovanje v podružnici in za sirjenje slovenske zavednosti. V Volčji dragi nabirajo štirje nabiralniki za C. M. družbo darove, uporablja se računske listke, £o trgovinah in trafikah se prodaja narodno blaga žnični odbor pa cijo. Za C. M. zanimanje reprosti mi st .Narodni eto^f sezidala družba sv. Cirila in Metoda v Gorici, se živahno-agitira innabira prostovoljne doneske od osebe do osebe. Tej vzorni podružnici slava in hvala. Najdena dedščina po zamrli CjrH Metodovi podružnici v Metliki. Sedanja marljiva ženska podružnica v. Metliki je izsledita pozabljeno hranilnično knjižico zamrle C. M. podružnice v Metliki. V to knjižico se je svoječasno naložilo 10 K in te so ostale naložene tako dolgo, da je zrastla vrednost na 22 K s poštno-hranilničnimi obrestmi. . , V domači nabiralnik so nabrali 10, K 90 v za C. M. družbo zavedli malčici: Anton, Maks, Pavel, Stanko, Ivo, Živko j . Izvenakademična Ciril Metodova podružnica na Dunaju je priglasila vplačilo dveh .kamnov" in na račun tudi že poslala 250 K Letnina je dala 174 K, kar izkazuje 87 rednih članov, tem pa se je pridružilo 12 ustanov-nikpv s skupnim prispevkom 240 K-Značajnim rojakom, ki naj bodo po-snemovalen vzgled v tujini, pa tudi v domovini živečim blovencem, srčna hvala I ' '■> Umetniška razstava, -r- Ker se umetniška razstava, katere so se udeležili tudi člani mladega slovenskega društva ,K. S, A. F.* v par dneh zaključi, se nujno opozarjajo vsi a m a t e r j i. i n pr.i j a t e 1 j i a m a -ter-fotografske umetnosti, da po se ti jb čimpreje to prvo slovensko amater-fotografsko umetniško razstav oki nudi vsakomur mnogo zanimivega in poučnega. Kakor znano imajo člani društva „K. S. A. F.* izdatno znižano vstopnino na Razstavo, ter dobe tudi razstavljalni katalog po znižani ceni. — Pri tej priliki opozarjamo tudi naše kupujoče o,bčinstvo in razne korporacije,, da podpro mlado slovensko d,ruštvo s svojim nakupom razstavljenih slik, ter si na ta način za mal denar nabavi okrase svojih sob in zbirk! Prvo društvo .Abstlnet proti tobaku* je ustanovilo Št. Jursko „na-zadnjaštvo* (pri cenah bi bil marsikdo nazadnjak, če so napredne cene višje!) Prvi sadovi tega dvakrat koristnega društva so se prikazali v obliki 4 K 80 v, katere so zbrali in C. M. družbi Poslali častiti abstinenti: Iv. Zagorec, r. Kovač, H. Knez. Iv, Videmšek, Matija Ponjšek, Vikt. Žibert. Priporočamo, da dobi to društvo mnogo članov in da se ustanovi mnogo enakih društev. Ljubljanski abstinent. Kamniška koča S. P. D. na Kamniškem sedlu. V pomirjenje onih turistov, ki so se lani dali vplašiti vsled vesti, da so vetrovi poškodovali in raztrgali streho Kamniške koče in imajo ysled tega tudi letos morda še pomisleke glede obiska imenovane koče, bodi povedano, da je streha dodobra popravljena ter se nahaja v popolnoma dobrein stanju, odkar je krita z eternitom. Obiskovalcem planinskih koč S. P. D. Ler se pojavljajo z večjih strani pritožbe čez turiste, ki prihajajo Eozno v noči v koče — osobito Velja > za turistovsko kočo v Kamniški Bistrici — se vljudno prosi vse turiste: naj v nočnem času v vsaki koči, kjer niso sami, blagovolijo opustiti vse različne načine .preglasnega do-prinaševanja dokaza resnice*, da so dite, zabtfVSjte in pijte satno ki ]e edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne-namene-30 vinarjev; kamor naročnik dotoči NaslovTotatarrika »Urtli«, poSta GnStanJ, Korofiko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim 1 vame, ko da me je pričakoval. In tako dobrotljivo mi je podaljšal dopust, da se mi vsiljuje misel, da ni z menoj spčuten marveč zaničljiv radi moje prisege. — ••------- Na hodniku sem srečal Renata. — Za koliko dni ste. svobodni? — Prosil sem dya, a prior sam tni je ponudil štiri dnj. Njegovo postopanje mi je res neumevno! — Meni pa ne,! On je pač sočuten iz lastnih izkušenj, saj trj)| na igti bolesti ko vi, samo s to razliko, da je njegova še hujša. . • • — Še hujša? -r . — Ehe! O priložnosti vam že opišem njegovo življenje! Vi ga poznate? — — Poznam natančno, ne da bi on vedel za to. — — Vi veste, brat Renato? — Vse, dragi Guido (, o , . u -r Danes imam do vas neko prp-šnjp. Potujte z menoj v moj rojstveni kraj! — ,t- V Genovo ? Srčnorad, toda pod pogojem, da mi razodenete svoj roman, ako vas seveda, ne veže kaka obljuba! — — Ah 1 Težavno mi je celo. misliti O tem, milj Renato; koliko še torej pripovedovati. Vendar vam ne zamolčim, sem mu odgovoril, ko sva stopila na vrt. (Dalje.) več niti smel v svojem nekdanjem sklepu, akb nisem hotel predčasno nazvati ječe ono bivališče, ki je bilo S svojim prekrasnim parkom zavetje mojej neutOlažljivobedfle} duši. Vztrajati nisem mogel, zlasti ker me je sobrat Renatq svaril, pred toliko strogostjo do samega sebe. ; Z drhtečim srcem sem stopil pred predstojnika in ga zaprosil dvednev-nega dopusta, da se poslovim vgaj od onih sorodhikov,. ki me zbog starosti ali bolezni ne bodo več videli ! Predstojnik mi je odgovoril s povdarkotp. Dva dneva vam jedva zadostujeta. Izostanite štiri dni v svoji svobodi. In ako ne najdete v ,teh štirih. dneh ni-kake privlačne Sile, ki bi vaš mikala ostati, tam zunaj med svetom, tedaj se povrnite zopet v naš grobnotihi dom, Radi. formalnosti pa, ki jo pripisuje samostanski red; jzberite si izmed sobratov sodruga za potovanje.. Odrinite jutri s popoldanskim parnikom; potni denar ima na razpolago pater Leonardo. j,;.. Ji; 'Jj ’■ Z nič manj nemirnim srcem nisem odhajal iz predstojniške celice. PrW' jevo dovoljenje mi je krčilo srce. Kako tiho je govoril in s Stisnjenimi ustni, kakor človek, ki hoče zakriti tresoči glas, glas, ki ga povzročajo pritajene solze. In kako presunljivo me je pogledal, ko da ve, da se v moji prošnji skriva laž in tako milo se je zazrl iz javili, da sprejmo edinega značajnega, odločnega naprednega jugoslovanskega poslanca dr. Vladimirja Ravniharja, zastop* nika na p r e d n er.L j u,b l,,j a ne,, z v eUkinskim jv£seUp.m,y sv,0? jo sredo. Dr. RavriiHarju je vstop y katerikpji £eški napredni klub vsak dah dovoljen. , Vpad bivšega perzijskega šaha Mo-hameda Alija v Perzijo. — Kritični položaj v Perziji. Petrograd* 19. julija; Bivši perzijski šah Mohamed Ali, ki se - je dosedaj mudil v Rusiji, je sedaj nenadoma z veliko vojsko vpadel v Perzijo in se hoče z o p e t. polšštitiperii j.skeg a prestola. Radi tega je položaj v Perziji postal silno kritičen. Rudija-je že dolgo forsirala akcijo, da se Mohamed Ali vrne na svoje .mesto. Angleška vlada je izjavila, da z ozirom na, vpad. Mohamed^.Alija v Perzijo za enkrat še; ne bo, zavzela $voje{ja; stališča, amfrak počakala, da napravi v Perziji mir Rusija sama. Dunaj,. 19. julija. , Avstrijska diplo-plomacija je radi vpada bivšega perzijskega šaha Mohameda Alija v Perzijo silnor razburjena. Trdi, da bo vsled tega v Perziji prišlo do resnih nemirov in se bo Rusija polastila severne Perzije. o Državni zbor.. . . Dunaj^r19. julija. Današnja seja je bila zopet sahio formalna. Vršila so se sama žrebanja za različne odseke. Vloženi so bili ugovori proti izvolitvam nekaterih .poslancev., M^d drugimi je vložen protest proti izvolitvi italijanskega klerikalca Šjjadajra,jrt jugoslovanskih poslancev dr. Ivčeviča, ar.Meika Čingrije in Sesardiča. Nato sp različne stranke zavzele svoje državriopravno stališč^. Ko k podal rusofilski poslanec Markov svojo izjavo je prisio med Rusinj in Rusi do, velikih škandalpjr. Radi tega je Češki poslanec Choc očital Rusinom, da sramote lastne sobrate. Predsednik Fuchs je komaj napravil red. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši v petek. Podpredsedniška mesta. Duhaj, 19. juliji Čelji kandidirajo za podpredsedniško mesto mla-dočeha dr. Maštalko. Krščanski soci-jalci neznatno osebo Jokla. Prepoved uvoza argentinskega mesa. Dunaj, .19. julija. Dunajski občinski svet je v svoji današnji seji naj-energičneje protestiral proti prepovedi uvoza argentinskega mesa. Sploh se vrše danes na Dunaju veliki protestni shodi. glavi, da 6e je maslo od vročine raztopilo in po hudodelcu steklo z glave- ; * Nekaj za naša dekleta. Brez moža ne ostane pri Mohamedancih nobeno dekle, ;2^aj. jxeampi§p^ žm, ska nima pn njih. mkakih pravic, mti na božjo pot v Mekko ne šme. Tudi p^i divjih narodih oi starih devic, zakaj popolnoma izključeno Je, da bi dekle- ne dobilo moža. * 60.000 novih zvezd. Med mnogimi predmeti,, s katerimi je Andrew Carnegie^ obdaril, znanstvene zavode, še juqtaj9 tudi novi teleskop, £| ga je Carnegje poklonit observatoriju na Mount-WUsonu v Kaliforniji. O tej priliki omenja »Times*, da so astronomi tega , observatorija odkrili že okolo. 60.0d0 novih zvezd in nade je, da.s pomočjo novega izvrstnega teleskopa znatno poraste to število* (P * Kateri narod Ima največ otrok? Francoska obitelj obstoji povprečno le iz treh oseb — oče, mati in en otrok, angleška obitelj, iz štirih oseb, nemška,iz pet, ruska in v obče slovanska obitelj iz šest oseb. Spominjajte se prekoristne prispeli v kočo. Torej nekoliko več obzirnosti 1 Cirkus Strassburger je imel včeraj dve predstavi: popoldansko po znižanih cenah za otroke in večerno. Obe predstavi sta bili dobro obiskani, popoldanska predstava za milino, .je pila zabavna in poučna. Cirkus pri vsaki predstavi pokaže kako novo zanimivost. !{ Obisk planinskih koč Slovenskega planinskega društva v Kamniških planiiyjh izkazujejo nastopne kpče dosedaj sledeče; Kamniška koča na Kamniškem sedlu 67 turistov, Koča na Veliki Planini nad Kamnikom 91 turistov, Tiiristovska koča, (restavracija) v Kamniški Bistrici 514 turistov. Za turistovsko kočor v Kamniški Bistrici se je javilo tudi Že veČ družin za daljše bivanje v njej. Dobro ohranjeno &-..HP MfStnr ogled pri K. Camernlku, Dunajska cesta 9. zš tapetniško delo sprejme takoj Fran Blumauer, tapetnik, Rožna ul. 31. se sprejmeta takoj v trajno delo za kleparsko obrt in vodovodno instalacijo. Franc Lončar, klepar in inštala- ter, Spodnja-Šiška 65. parketov se išče. Pismene ponudbe na gospoda Janko Primožič, Reka, Bel-vedere 282. sobni slikar in pleskarski mojster, dekora- ii fije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Poštno-hranllnlčni račun štev. 67.626. pripravno posebno za čevljarje začetnike se takoj odda. Poizve se; Kar lovska cesta št. 30, I. nad. Lastnik m glavni urednik Milan Pint, Odgovorni urednik dr. Itm Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. , potrti najglobje žalosti ob prebritki izgubi našega soproga, očeta, starega očeta, gospoda Beseda 6 rin. — Za one, ki iščejo službe, 4 Tjn. Najmanjši znesek 60 t1i>. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 rln. *— Pri malih oglasih ni nič poputta in se plačujejo vnaprej} zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri etcžer. veletržca tovarnarja in posestnika, ki je; v Kropi po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče v 68. letu svoje starosti, dne 16. julija 1911 ob 3Ia 10 uri , dopoldne, mirno v gospodu zaspal, — nam ni mogoč? se zahvaliti vsakomur posebej. Zato se tem potom iskreno zahvaljujemo za mnoge dokaze požrtvovalnega sočutja, za darovane prekrasne vence ter za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu od daleč in blizu. Zlasti; se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. dr. Vovsu za zdravljenje, pevskemu zboru pod vodstvom šolskega vodje g. A. Oblaku, kroparski in kamnogoriški požarni brambi, .Posojilnici v Radovljici*, in tudi šolski mladini v Kropi. Prav iskrena zahvala bodi izrečena vsem ostalim neimenovanim in onim, ki so nam ustno ali pismeno izrazili svoja sočutja in še enkrat vsem, ki so spremili rajnega k zadnjemu počitku. Lepa, novo meblovana mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda. Kje j pove uprava »Jutra". 224/4—11 Halo rabljeno žensko in molko kolo ter decimalna tehtnica se ceno proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna«, 4l0/x—6 Avtomobil za štiri osebe ceno proda Lovro Šebenik, Sp. Šiška. f' j1 r1 ■ ji; ,■* : '■ [ —H—fr.—..'■'' - Ugodna prilika! Proda se radi družinskih razmer v mestu hiša, kjer se nahaja dobro upeljana špecerijska in tudi gostilniška obrt. Reflektira se le na resne kupce. Kje, pove „Prva anončna pisarna. 421/7—3 Zanesljiva nčenka se sprejme takoj v papirni trgovini. Kje, pove .Prva anončna pisarna«. ___________________________________424/3-2 Učenec za specerijsko stroko se takoj sprejme. Naslov pove .Prva anončna pisarna*. 425/3-2 Po selo znlžaui ceni prodaja radi preselitve v lastno hišo M. Krištofič & Bučar. 212/x—7 Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se proda radi preselitve iz proste roke enonadstropna hiša z vrtom. Naslov pove „Prva anončna pisarna". 4261—1 Žalujoča rodbina * Zvijača beračev. V Parizu je strogo prepovedano beračenje in vendar np manjka beračev. , ki si p? znajo pomagati na razne načine. Na najbolj obljudenem kraju stoji bled, ubožno, a čedno oblečen mož, ki tuintam poprosi mimoidoče. Kar pride k .njemu črno oblečen gospod, mu pokaže svojo vizitko, s katero se. izkaže, da je tajni policaj ter zarohni nad prestrašenim beračem, da se naj odstrani; ker ga bo sicer aretiral. Mimoidoči postoje, berač pa tajnemu policistu milo potoži o strašni bedi, ki tare doma beračevo ženo in otroke. To omehča celo trdosrčnega policista tako, da dž beraču dar, ter zamrmra: »Ubogi vrag*, ter odide. Občinstvo veselo pozdravlja blagi čin policista in ljudje tek#*1 jejQ» kdo bo dal »ubogemu vragii" več. Tako dobi berač kmalu poln klobuk drobiža ter odide v stransko ulicp*, kjer se snideta s »tajnim policistom", da si razdelita darove. Potem pa na drugem kraju mesta ie u ki niso zadovoljni s svojo usodo in ki bi se srčno radi znebili svoje masti. Sjtaro pravilo: Vstajaj zgodaj, jej malo, poidi pp^no. spaj, Te zamudite si ogledati ta, večer. Gala oprava, gala oprema, grala, requislte. Rendez-vous des Jeuness Dorre v Ljubljani. iepfier ulica stadion, Trevisan oUca Fontana, ilpan9 ulica Fabra, evk, trg Goldoni, 'r/ -i7 *i -up ;jV’. :c OVK, ulica Carducci, tailič, ulica Molinpiccolo, JI: Ir. 2L' ■ ’ sekovar, VojašniČni trg, Hrast. Poštni trg, Možt, alica Miramar, Macolo, ulica Bel veri ere, Geržina, Bojan, Raunacher, Čampo Maraio, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončelj, ulica S. Marco, Cechimi, Ulica deU’ Istra, Bruna, ulica del Bivo, Bubnič,.ulica Sette Fontane, £ran!4tiC0pulo, Ul. Barriera, SpOder, Ulica Barriera, JpjafiniSni trg. Benusi, (Jreta, ... ulica Geppa, tuzatto, ulica Acquedotto, $egulin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, ulica S. Lucia, Zidar* Sv. M. Magdalena, IreM. ulica Belvedere. plačajo ptrp^i Ja 12, ieta in vojaki polovico.. Zvečer popolno J.y * vstopnino. , Predorodaja vstopnic v e. kr. trafiki „Union“ in v cirkusu pri blagajni, , 4 Vsaki dan od 10. ure dopoldan javne skušnje in odprti hlevi. Ravnateljstvo. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V-LJUBLJANI od K 5,000.000 na K 8,000.000 z izdajo 7500 novih delnic po K 400'— nominale v skupnem znesku 3HZ 3,000-000"—- Prospekt. =■■ — ---------- Stalni razvoj bančnega poslovanja, ki se že razteza po vsem slovanskem jugu, osnovanje novih podružnic, naraščanje vlog in druzega banki poverjenega denarja zahteva, da skrbi banka za primemo okrepljenje svojih lastnih sredstev, to je torej delniške glavnice in rezervnih zakladov. Ravno v zadnjih mesecih smo imeli priliko, biti zanesljiva opora zadružništvu na Kranjskem in Štajerskem, kar nam je pa omogočilo edino le to, da smo vselej razpolagali čez potrebna sredstva. Bilančni razvoj našega zavoda se najbolje kaze v sledečih številkah: v letu 1907 v letu 1910 v letu 1907 v letu 1910 Delniški kapital......................... 2,000.000 5,000.000 Čisti dobiček . ..................... 182.906 358.273 Reservni zaklad ....... 235.449 493.464 Skupni promet......................... 613,000.00 1.033,000.000 Vloge .................................. 7,240.002 11,064.138 Dividenda.......................... 6°/0 7% Gori navedeni vzroki so bili povod, da je sklenil občni zbor delničarjev dne 7. marca t. 1. zvišati delniško glavnico banke od K 5,000.000 na K 8,000.000 in sicer z izdajo 7500 novih delnic a K 400*— nom. Ker je bil ta sklep z odlokom c. kr. ministrstva za notranje zadeve št. 15.955 z dne 9. junija 1.1. odobren, je sklenil upravni svet v svojej seji dne 22. junija 1.1. razpisati to zvišanje delniške glavnice pod sledečimi pogoji: 1. Subskripcija se vrši v času od 10. do 31. julija t. 1. pri centrali Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici, pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah, pri Jadranski banki v Trstu in podružnicah, pri Prvi hrvatski Stedionici v Zagrebu in njenih podružnicah, pri Banki in štedioni na Sušaku in Reki, in pri podružnici Češke industrijalne banke na Dunaju. Pri teh subskripcijskih mestih so tudi na razpolago potrebne tiskovine. 2. Pravico, subskribovati nove delnice, imajo predvsem lastniki starih delnic po kurzu K 420’— za komad, in sicer pripadejo na 5 starih delnic 3 nove. ------ 3. Ostale delnice se ponudijo novim subskribentom in starim delničarjem (ako bi isti zahtevah razmerno večje število delnic) po kurza K 445*— za vsako delnico. Pravico reparticije si pridržuje upravni svet. 4. Kot kavcijo ozir. kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji K 120*— ozir. K 145*— za vsako delnico, ostanek K 300*— pa najpozneje do 30. septembra 1.1, — Radi jednostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek takoj pri subskripciji. 5. Nove delnice imajo kupon za leto 1912. in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot 4 ‘/2 °/o tekoče obresti do 31. decembra 1911. Lastniki starih delnic morajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje. Nove delnice bodejo enako starim notirane na Dunajski in Praški borzi, in se bodo izročile subskribentom, proti vrnitvi potrdil, začetkom leta 1912. Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir. praški borzi ca. K 472*— pomeni pri 7%>ni dividendi leta 1910 v znesku K 28’— skoraj 6°/ono obrestovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom itd., da se udeležujejo v največjem obsegu te subskripcije. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA. SODE Okasion nakup uobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja ;';V. IVAN sodar nuMfotia, Cesta na Rudolfovo želez.5. pa O vinarjev tt naslednjili. toToaltesiraaLals. Južni kolodvor, na peronu. Wlsiafe, Gosposka ulica Državni kolodvor. Kuštrin, Breg. Blaž, Dunajska cesta. Tenente, Gradaška ulica. Sever, Krakovski nasip. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Plchler, Kongresni trg. Sitar, Florjanska ulica, češark, Šelenburgova ulica. Blaznik, Stari trg. Dolenec, Prešernova ulica. Nagodfe Mestni trg. Fuchs, Marije Terezije cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Mrzllkar, Sodna ulica Treo, Sv. Petra cesta. Šubic, Miklošičeva cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Podboj, Sv. Petra cesta. Pirnat, Kolodvorska ulica. Elsner, Kopitarjeva ulica. Šenk, Resljeva cesta. Bizjak, Bohoričeva ulica, Kotnik, Šiška. . Remžgar, Zelena jama. Tivoli, na žel, prel. pri Nar. domu. Svetek, Zaloška cesta. Košir, Hišleijeva ulica. Jamšek, Tržaška cesta. Stlene, Valvazorjev trg. Štravs, Škofja ulica Sušnik, Rimska cesta. Likar, Glince. Ušeničnik, Židovska ulica. Strkovič, Dunajska cesta Klelnstein, Jurčičev trg. Klančnik, Tržaška cesta. Križa), Sp. Šiška. «Taket obleka iz čfate volne za gospode. lepa bluz«, ali krilo iz blaga, ali kostum za dame. iz blnga ali platna za obleka otroke. Popolni fotogr. aparati, dajoči zajamčeno dobre slike, s ploščami, papir-jem, kemikalijami in učno knjigo: velikost slik 6X9 jnri M cm K 1'90, 9X12 cm K \ til /I 1 V 3-30, 5-70, 9-70 itd; (pošt-\w /.J I 1 nina posebej). Eksaktni \ ■[ / g I JJ krasotni aparati in dvojni VAS 1l anastigmati nedosežno ,■ JI poceni. Rabljeni aparati ' jn objektivi znanih tvrdk po zelo zmernih cenah. Glavni ceniki 130 strani debeli in zaznamki priložnostnih nakupov zastonj. Elfr. Birabaum, tovarna fotogr. aparatov, Hirschberg, 327, Češko. Pralna obleka za otroke klobuk ali slamnik za gospode ali dedke. Angleško skladišče oblek O. BernatOvič Ljubljana, Mestni trg 5. Diplomirani krojač Anton Presker Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal ln okenskih p]0g£. Škode cenjuje takoj ln najkulantneje. Uživa najboljši »love«, koder poaluje. Dovoljuje iz {Istega dobička Izdatno podporo v narodne In občnokoristne namene. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naJraznovrstneJSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. t: vzajemno zavarpvalna banka v Pragi. ............................. ■ Reserve ln fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine In kapitalije K 100,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko - narodno upravo. ......... , . »— Vsa pojasnila daje: — „ , - Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12. *..... 11 " Pisarne so ▼ lastni bančni hiSI. ■.■■■.• — Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel staroznano = gostilno = Ve* čisti dobiček a« razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga Je Izplačalo K 2,495-719 —. Stritarjeva, ulica. št. 7, kjer bodem skrbel vedno za izborno postrežbo cenj. občinstvu s pristnimi vini ter dobro kuhinjo. Za obilen poset se najvljudneje priporoča K 5,000.000. lilnbllanska kniina banka v Ljubljani. ulica štev« 8. - 1 1 1 Podružnic* v Spijeta, Celovcu, Trstni, Sarajevu in Gorici. — Sprejema vloge na knjižice ia na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4W gostilničar,