G°*	^ #
LJUBLJANA,
ČETRTEK, 14. MARCA 1991
LETO XXXIII • ŠT. 61 • CENA 10 DINARJEV
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK

2.60 DUM. IS ATS. 2.50 C1IF. 1070 ITL
Književni listi: Pisateljski gost (kako gospodari s svojo svpbodo) - Miklošičevo mesto v Evropi - Z albanskim (prepovedanim) pisateljem j
J5ESiB252a
TEMA DNEVA
Predsednikov puč
Jovičcvo sporočilo javnosti, ki v dramatičnem tonu govori o tem. da jc zvezno predsedstvo paralizirano in »bojkotirano« in da zdaj armadni vrh zahteva sestanek vrhovnega komandanta oboroženih sil. jc najboljši dokaz, kako jc mogoče z vse pogostejšimi manipulacijami. polresnicami in celo notoričnimi lažmi pripeljati državo na rob državljanske vojne. Tistega spopada torej, ki ga želi prav generalski vrh za vsako ceno (verbalno!) preprečiti, medtem ko je vsakemu laiku popolnoma jasno, da bi kakršnakoli celovitejša intervencija vojske državljanskemu spopadu samo še prilila olja na ogenj že tako razvnetih strasti.
Čigav glasnik jc bil predsednik Jovič, ko jc na včerajšnji seji pr\i predlagal uvedbo izrednih ukrepov na ozemlju celotne države, niti ni treba ugibati. Po beograjskih dogodkih so stvari poslale še bolj jasne, vprašanje je samo, v katerih generalskih glavah je ostalo še toliko razuma in koliko imajo objektivno moči. da bi preprečili militantno vojaško-pučistično namero ostarelih ali odpisanih glasnikov nečesa, kar zgodovina upravičeno spravlja na svoje zatohlo smetišče.
Očitno se tega zavedajo tudi tisti člani zveznega predsedstva, ki so se sicer lahkotno in nepremišljeno strinjali z zastrašujočo parado tankov v Pakracu in na beograjskih ulicah, niso pa pripravljeni tvegati tistega koraka, ki bi mu sodila ljudstvo in zgodovina. Predsednikov puč se je tokrat izjalovil, scenarij pa vendarle teče dalje. Pomiritev v Beogradu tudi v naslednjih tednih in mesecih ne bo prav nič vplivala na apetite generalsko-srbijanskega vrha, ki želi za vsako ceno in na vsak način pokoriti neposlušni Hrvaško in Slovenijo. VINKO VASLE

NA RAZPOTJU
Jone hotel v vsej državi razglasiti izredno stanje
Na izredni seji predsedstva SFRJ seje izkazalo, da je prišlo do polarizacije tudi v armadnih vrstah - Danes nadaljevanje seje, ki seje bo udeležil tudi dr. Janez Drnovšek
LJUBLJANA, 13. marca — Jugoslavija bo jutrišnji dan zagotovo spet preživela v znamenju napetosti in pričakovanj, saj bo v Beogradu nova seja predsedstva SFRJ kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Tako je napovedal njegov predsednik dr. Borisav Jovič v sporočilu, ki ga je dal opolnoči, po koncu včerajšnje na hitro sklicane seje, ki je bila v generalštabu v Beogradu.
stvu, da je lahko brez skrbi, saj oborožene sile zagotavljajo mir, varnost in ustavno ureditev države.
Borisav Jovič je v tem sporočilu navedel še, da je dal štab vrhovnega poveljstva oboroženih sil oceno o varnostnih razmerah v državi in funkcioniranju njene ustavne ureditve ter predlagal predsedstvu, naj sprejme ustrezne ukrepe. O njih, pravi Jovič, ni bilo doseženo soglasje, zato je po končani seji od štaba vrhovnega poveljstva oboroženih sil zahteval, da preudari, kaj je treba po njihovem mnenju predlagati in ukreniti v sedanjih razmerah. Jovič je še zagotovil ljud-
O tem, kaj bo za jutrišnjo sejo pripravil štab vrhovnega poveljstva, seveda nismo mogli zvedeti ničesar, izvzemši nekaj namigovanj, da je tudi v samem vojaškem vrhu prišlo do polarizacije
Kučan prepričal Mocka s slovenskimi stališči
»Slovenija se bo odcepila sama, Avstrija pa bo v tem primeru morala hitro reagirati,« je dejal Mock
OD NAŠEGA DOPISNIKA
DUNAJ, 13. marca — Slovenski predsednik Milan Kučan, kije kot gost predsednika avstrijskega parlamenta Heinza Fischerja na tridnevnem obisku v Avstriji, se je danes srečal tudi s kanclerjevim namestnikom Josefom Rieglerjem in z avstrijskim zunanjim mini-•trorr. Aloisom Mockom. Osrednji temi Kučanovih pogovorov z avstrijskimi gostitelji sta bili položaj v Jugoslaviji kot celoti ter osamosvojitev Slovenije.
Milan Kučan, ki se bo jutri srečal tudi z zveznim kanclerjem Vranitzkim in za čigar obisk je v Avstriji spričo sedanjih jugoslovanskih dogodkov zelo veliko zanimanje, je v pogovorih z najvišjimi avstrijskimi politiki dogodke preteklih dni v Beogradu ocenil kot tragične. Ti dogodki so še toliko bolj tragični, ker je prvič prišlo do posega armade v spore med vladajočo stranko in opozicijo v eni od republik in spričo dejstva, da so vse republike proti svoji volji v imenu predsedstva vmešane v intervencijo proti srbski opoziciji. Beograjski dogodki — tako jc dejal Kučan — so prav tako pokazali nesposobnost in nepripravljenost vladajočih sil v Srbiji, da bi reševale spore po poti političnega dialoga. V zvezi s predsednikom zvezne vlade Antejem Markovičem. ki se je pred tednom dni srečal s kanclerjem Vranitzkim, je Milan Kučan menil, da Markovič razmišlja o ohranitvi Jugoslavije za vsako ceno in da so sedanji dogodki ponovno postavili Markovičev optimizem pod vprašaj. Vse to bi moralo Avstrijo in druge države prepričati o potrebi po ponovnem premisleku njihovega odnosa do Jugoslavije ter njene prihodnosti. Pri predstavitvi slovenskega stališča do jugoslovanske problematike pa je slovenski predsednik poudaril. da je potreben nastanek demokratičnih držav, ki bi se med sabo povezovale in ustvarile jugoslovansko skupnost suverenih držav. Ta naj bi temeljila na standardih in normah, ki bi se ujemali s tistimi v evropski skupnosti.
Alois Mock je po srečanju pozitivno odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je Kučanu uspelo, da bi ga prepričal o pravilnosti slovenskih ocen in stališč. »Predsedniku Kučanu sem zagotovil.
Vir pravih informacij
da podpiramo načelo samoodločbe narodov in načela demokratizacije. Slovenska pot v prihodnost je seveda stvar slovenskega naroda, mi pa bomo dobri sosedje, je dejal Mock. Ali to pomeni, da bo Avstrija priznala Slovenijo, če se bo Slovenija razglasila za neodvisno še pred 15. majem? Če bo razplet dogodkov zahteval osamosvojitev, bo to novo dejstvo. Avstrija pa bo reagirala v skladu z novimi dejstvi in okoliščinami. Okoliščine, potrebne za samostojnost bo morala Slovenija seveda ustvariti sama. vendar bo Avstrija morala v takšnem primeru zelo hitro ukrepati, jc za diplomatski jezik dokaj jasno povedal vodja avstrijske diplomacije.
BOJAN GROBOVŠEK
Karikatura: Franco Juri
Carina
zahteva
svoje
Slovenski finančni minister posebej za Delo: Dolg bodo dolžniki morali poravnati
LJUBLJANA, 13. marca — »Za vse tiste dolžnike, ki Zvezni carinski upravi še vedno niso poravnali lanskih in letošnjih obveznosti. bo republiški sekretariat za finance v kratkem predlagal slovenski vladi, naj sprejme sklep, da vsa tista podjetja, ki dolgujejo manj kot 10 milijonov dinarjev, dolg poravnajo takoj. Vsi tisti, ki dolgujejo več, pa naj bi svoje obveznosti poravnali v dveh ali treh obrokih, sicer bo SDK vnovčila jamstvo bank in drugih garantov,« je danes posebej za Delo izjavil dr. Marko Kranjec. republiški minister za finance.
Dr. Kranjec je med drugim opozoril tudi na to. da nekatera podjetja po tem. ko je bila v republiški skupščini sprejeta odločitev o tem, da podjetja preko zbirnega računa pri SDK RS plačujejo carinske dajatve, živijo v iluziji, da jim za uvoženo blago ni potrebno plačevati carin, ampak pričakujejo. da bo to namesto njih poravnala republika iz svojega proračuna. Večna 3. strani	F. D.
Bogičevič odstopil.
• Po sporočilu hrvaške tiskovne agencije Hina je odstopil Bogi Bogičevič, član predsedstva SFRJ iz Bosne in Hercegovine, ki je istočasno član sveta za varstvo ustavne ureditve pri zveznem predsedstvu. V zveznem in republiškem predsedstvu te novice niso ne potrdili in ne zanikali. Bogi Bogičevič je bil zadnje čase tarča ostrih napadov s strani treh glavnih bosansko hercegovskih strank.
med zagovorniki trdih in zagovorniki mehkejših prijemov oziroma ukrepov. Med prve govorice uvrščajo generala Adžiča s so-
• Dr. Drnovšek je bil še danes dopoldne, kot je povedal v pogovoru z novinarjem Radia Slovenija, v dilemi, ali naj jutri odpotuje v Beograd na sejo ali naj dokončno prekine svoje članstvo v tem organu. Za udeležbo se je odločil na poziv več članov zveznega predsedstva in zaradi njihovih prepričanj, da nastajajo pogoji za mimo rešitev jugoslovanske krize. Udeležbo pa so mu svetovali tudi na delovnem pogovoru slovenskega vodstva.
mišljeniki, med druge pa ob Veljku Kadijeviču tudi Staneta Broveta, torej zveznega sekretarja za ljudsko obrambo in njegovega namestnika.
Sicer pa je tudi včerajšnja seja hudo varovana skrivnost. A po tistem, kar nam je uspelo zvedeti iz obveščenih krogov, je izredne ukrepe v vsej Jugoslaviji zahteval sam dr. Jovič.
V njegovem uradnem predlogu je bilo tudi, da naj dobi JLA splošno pooblastilo za_ samostojno ukrepenje po lastni presoji, brez dogovarjanja in pooblastila
Uresničevanje plebiscitnih nalog
• LJUBLJANA, 13. marca — Nocoj so se sestali predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih klubov in razpravljali o perečih vprašanjih, ki so se zastavila zlasti po včerajšnji in napovedani jutrišnji seji predsedstva Jugoslavije v vlogi vrhovnega poveljnika oboroženih sil- Nocojšnjega sestanka, ki ga je sklical predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle, so se udeležili tudi član predsedstva Jugoslavije iz Slovenije dr. Janez Drnovšek, člana slovenskega predsedstva Ciril Zlobec in Ivan Oman in predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar.
Na sestanku so izmenjali mnenja predvsem o uresničevanju nalog, ki sta jih dobili slovenska oblast in politika na plebiscitu, ko so se prebivalci Slovenije v veliki večini odločili za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, sporoča tiskovni predstavnik slovenskega izvršnega sveta.
predsedstva SFRJ kot vrhovnega poveljnika. Predlagani pa so bili tudi kratkoročni politični ukrepi; v pol leta naj bi sprejeli novo zvezno ustavo, uskladili vso republiško zakonodajo z zvezno in izpeljali še »demokratične volitve« v zvezni parlament.
O prvem delu ukrepov sploh niso glasovali. Če bi, bi predlog doživel popoln neuspeh, saj sta mu menda nasprotovala tudi člana predsedstva iz Črne gore Nenad Bučin in Vojvodine Jugoslav Kostič. Pogorel pa je tudi drugi, politični del predloga, saj je bil rezultat glasovanja 4:3.
Do polarizacije po govoricah ni prišlo le znotraj armadnega
Slovenska različica za cesto Budimpešta-Trst
Hrvati in Slovenci pripravljajo študijo o dveh koridorjih ceste, ki bi jo financirali Italijani
LJUBLJANA, 13. marca — Cestna ali avtocestna povezava med Trstom in Budimpešto postaja vedno realnejša, zato ni čudno, da se za traso po svojem ozemlju tako potegujeta tako Slovenija kot Hrvaška, vsaka s svojimi argumenti. Ta cesta bi v vsakem primeru rešila nekaj hudih prometnih zagat. V slovenskem koridorju teh niti ni težko prepoznati, čeprav na republiški upravi za ceste zagotavljajo, da študija še ni končana.
Anton Gunde z republiške uprave za ceste nam je povedal, da Hrvati in Slovenci pripravljamo podatke za temeljito študijo o teh dveh koridorjih. Ker pa je študijo s štirimi milijardami lir financirala italijanska vlada, jo izdelujejo italijanski strokovnjaki, ki naj bi jo končali do prihodnjega leta. Toda sliši se. da so se tudi naši idejni načrti že krepko premaknili z mrtve točke, pa je to mogoče razumeti kot poslovnost ali pridobivanje prednosti.
Predvsem pa Anton Gunde poudarja, da ni več nobenega dvoma, kje naj bi ta cesta vstopila v Madžarsko. »Zaradi turizma ob Blatnem jezeru odrivajo cesto proti jugovzhodu in je prehod Letenje pri Čakovcu edini primeren kraj. Zato so špekula-
!•:

Neodvisna potrošniška revija
V soboto pri vašem prodajalcu časopisov
Sirija izpustila 500 Palestincev
SIDON, 13. marca (AP) — Oblasti v Damasku so danes izpustile iz sirskih zaporov več kot 500 privržencev palestinskega voditelja laserja Arafata, je izjavil predstavnik PLO. V sirskih zaporih je več kot 2000 Palestincev, večinoma takih, ki so jih zaprli že leta 1983, takoj po izgonu Jaserja Arafata iz Damaska. Zadrževanje Palestincev v sirskih zaporih je glavna ovira v prizadevanjih za ureditev odnosov med PLO in Sirijo. Med danes izpuščenimi Palestinci so predvsem tisti, ki so jih prijeli v begunskih taboriščih v okolici Bejruta od maja 19S5 do aprila 1987, ko so potekali boji med milico Amal in sirskimi četami. (Telefoto: Reuter)
cije, da bi naj šla ta cesta skozi Lendavo, zelo škodljive, saj Madžari svojega prehoda ne bodo premaknili proti zahodu, naše tovrstne kombinacije pa bi s tem dajale prednost hrvaškemu koridorju.«
Med Trstom in Letenjem si je torej mogoče zamisliti slovenski del evropske avtoceste, ki bi na vzhodu tekla nekaj kilometrov tudi po hrvaškem ozemlju. Slovenija za »svojo« traso ponuja že zgrajeno avtocesto med Razdrtim in Ljubljano, polovico avtoceste med Arjo vasjo in Sloven-
a Študija bo razjasnila, kje so prednosti in pomanjkljivosti obeh zamisli, že na prvi pogied pa je jasno, da je predlagana slovenska različica za 40 do 50 kilometrov krajša, poleg tega pa na svoji trasi ponuja več že zgrajenih kilometrov avtoceste ali pripravljenega terena za drugo polovico takšne ceste. Na vse to, pa tudi o prioritetah gradnje, in o vrsti ceste, bo dokončno odgovorila študija. Če bi slovenski del začeli graditi zdaj, bi stal med eno in poldrugo milijardo dolarjev, zatrjujejo strokovnjaki.
sko Bistrico, od tu pa bi bilo treba proti madžarski meji speljati novo traso.
Če so si v idejnem projektu to že zamislili, so se morali primerno izogniti železniškemu vozlišču v Pragerskem z ustrezno obvoznico, in morali bi se ogniti Ptuja. To pa ne bo lahko zaradi prečkanja Drave, ki se pred Ptujem razširja v akumualcijsko jezero. Slišati je, da bi Dravo prečili na njenem najožjem delu pod jezom v Markovcih in od tam ubrali bližnjico proti Ormožu. To mestece bo spet treba obiti po severni strani, za kar je študija že narejena, nadaljevati do Središča morda kar ob železnici in potem ob njej naprej do Čakovca, od tam pa do Letenja. Takšna slovenska trasa bi merila kakšnih 250 kilometrov in še tistih nekaj deset po hrvaški strani.
Če pa bi cesta tekla po hrvaškem koridorju, bi Trst povezala z Reko in tekla proti Karlovcu, od tam pa se do Zagreba ponuja že zgrajen odsek avtoceste. Od Zagreba proti Varaždinu in Čakovcu do Letenja pa bi vzhodni del hrvaškega kraka zgradili na novo.	FRANC MILOŠIČ
vrha, ampak sploh v jugoslovanskem vrhu. Markovič menda na najrazličnejše načine poskuša prepričati zagovornike vojaških posegov, da mora zmagati razum in da je treba razmere reševati po mirni proti.
Drugače kot na Hrvaškem, kjer so že v nedeljo povečevali pripravljenost varnostnih sil, se v Sloveniji niti včeraj niti danes ni dogajalo nič posebnega. Seveda pa je bilo nekaj posvetovalnih sestankov, na katerih so, kot smo zvedeli, govorili tudi o bodočem ravnanju Slovenije. Dr. Janez Drnovšek naj bi se jutrišnje seje sicer udeležil.
Več na 3. strani.
JANA TAŠKAR
■ m
TRENUTEK ZMAGOSLAVJA — Vuk Draškovič spet lahko govori množici. (Foto: Joco Žnidaršič)
Zahtevajo nove odstope
Po odstopu notranjega ministra Bogdanoviča so na mitingu združene opozicije zahtevali tudi odstop predsednika vlade Zelenoviča in celo Miloševiča
Sadam, zgrabite
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 13. marca — Srbski minister za notranje zadeve Radmilo Bogdanovič in minister za industrijo Dušan Matkovič sta odstopila. To novico so privrženci združene srbske opozicije, ki so se danes popoldne zbrali na Trgu republike, sprejeli z bučnim ploskanjem in tudi z novimi zahtevami. Zahtevali so, da odstopita tudi predsednik vlade dr. Zelenovič in ves njegov kabinet. Nič manj glasne niso bile zahteve po odstopu predsednika srbske republike Slobodana Miloševiča.
Vse. kar se trenutno dogaja, kaže, da bo Srbija dramatično in z obema nogama zabredla v globoko krizo, ki so jo neposredno sprožili tragični dogodki izpred štirih dni, že prej pa so se nakazovali s stavkami in drugimi izrazi nezadovoljstva med ljudstvom. Na današnjem mitingu opozicije, na katerem se je po naših ocenah zbralo kakih 50.000 ljudi, je Vuk Draškovič zahteval, da vsi, ki so krivi prelivanja krvi in dveh smrtnih žrtev, zagovarjajo pred »svetim Savo in tudi pred sodiščem državne pra-
gj V Bonnu obljubili pomoč za slovenske ceste
LJUBLJANA, 13. marca — Današnji razgovor republiškega sekretarja za promet in zveze Marjana Krajnca v ministrstvu za gospodarstvo v Bonnu je korak naprej v prizadevanjih za pridobitev tujih posojil za gradnjo cest v Sloveniji. Na razgovorih je nemški državni sekretar v ministrstvu za gospodarstvo Wurzen republiškemu sekretarju za promet in zveze Marjanu Krajncu zagotovil pomoč v obliki poroštva države in pri posredovanju pri podjetju Hermes za zagotovitev ugodnejšega posojila za gradnjo cest.
Gre za gradnjo avtocest, ki povezujejo Karavanke z Ljubljano, Fernetiče (Trst) z Ljubljano in Ljubljano z Bregano ter naprej z Jankomirjem (Zagreb), torej za smeri, za katere velja v okviru evropskih povezav velik interes, še posebej v Nemčiji in v Italiji. Ob tem kaže poudariti, da gre za projekt. pri katerem bi poleg Slovenije in .Hrvaške sodelovala še nemško podjetje Philipp Holzmann in italijanska delničarska družba za infrastrukturo Italstat. (C. R.)
vice«. Po besedah voditelja največje srbske narodne stranke se tej republiki bliža svoboda. Vladajoče socialiste je obtožil, da so z mitingom na Ušču hujskali 150.000 ljudi k bratomorni vojni in pohodu proti mladosti in prihodnosti Srbije. Brezpogojno je zahteval takojšnjo izpustitev vseh aretiranih. Napadel je tudi Slobodana Miloševiča, da je ponosen, da pa naj se, če noče izgubiti tega svojega ponosa in se pokloniti žrtvam, »odstrani«. Te njegove besede je množica sprejela z vzkliki: »Slobo ubijalec.
Slobo Sloba.
Profesor dr. Vojin Dimitrije-vič je rekel, da to zborovanje ni nikakršen partijski miting, temveč da gre za ljudsko skupščino in da je Srbija močna le, če je demokratična. Na zborovanju so zahtevali ponovne volitve.
• Sto novinarjev Politike je zahtevalo, da odstopijo glavni in odgovorni uredniki Politike, Politike ekspres, Nina, Intervuja in TV politike, na sestanku, ki gaje v domu mladine organiziral neodvisni sindikat novinarjev Politike.
Okoli 17. ure se je končal miting združene opozicije na Trgu republike. Z govorniškega odra so pozvali udeležence, naj se pridružijo študentom na Terazijah in počakajo, da bo izpuščen na prostost tudi Jovan Marjanovič, podpredsednik SPO. Več na 3. strani. SLOBODAN DUK1Č
DANES V DELU
• Poslušati ukaz ali ravnati po zakonu
Zakaj hočejo odstaviti vodjo službe za informiranje v republiški skupščini
h Predsedstvo naj pojasni, zakaj je posredovala JLA
Protesti delegatov v zboru republik in pokrajin
stran 2
Si O tem, daje armadni vrh pripravljen na vojaški udar, ni več nobenega dvoma
»Obveščeni« pravijo, naj bi vojska razpustila predsedstvo in ustoličila Joviča
stran 3
9 Odstop zaradi presenečenja
Janez Gajšek je naivno sedel za krmilo Metalne; finančno stanje je za polovico slabše, kot so mu ga prikazovali
stran S
> Enoten preizkus znanja
Letos bo v srednjih šolah namesto sprejemnih izpitov enoten preizkus znanja
stran 6


S katrco v tovornjak — dva mrtva
LJUBLJANA, 13. marca — Nepravilno prehitevanje, ne pa trinajstica na koledarju, je bilo vzrok za hudo prometno nesrečo, ki se je zgodila davi ob 8.30 pri Tlakah na magistralni cesti med Ljubljano in Šmarjcm-Sap. Pri tem sta se smrtno ponesrečila voznik katrce z ljubljansko registracijo. 40-letni Janez Lakner in 23-Ietni Darko Teskač, oba iz Grosupljega. Med vožnjo proti Ljubljani je voznik Lakner dohitel kolono in jo začel prehitevati. Prav tedaj pa mu je naproti pripeljal s tovornjakom vlačilcem z registracijo Uroševca, 26-letni Muhaxheri Skcnder. V čelnem trčenju sta oba po več kot 17 metrih potiskanja zdrsnila čez dva metra globok nasip in obstala na travniku. Ponesrečenca so iz razbitin izrezali ljubljanski poklicni gasilci. (Ž. H., foto: Marko Feist)
Danes na vrsti SFRJ
Poslanci evropskega parlamenta imajo pred seboj predlog resolucije o Jugoslaviji — Osem osnutkov, različna izhodišča — Brez skrajne desnice
OD NASE DOPISNICE
STRASBOURG, 13. marca — V evropskem parlamentu, eni izmed sjja razmišlja o tem, da bi pospe-treh vodilnih ustanov Evropske skupnosti, so danes različne pred- jjtev sklenitve tretjega finančne-loge resolucij o Jugoslaviji združili v enega samega, o katerem naj bi se evropski poslanci izrekli na jutrišnji plenarni seji. Včeraj je namreč sedem parlamentarnih skupin, od najvplivnejše socialistične, do skrajne desničarske, predlagalo svoje osnutke, danes pa se je včerajšnjim predlogom pridružil še osmi s podpisom britanskih konservativcev, kar pomeni, da zanimanja za jurišnjo razpravo nista pokazali le dve skupini poslancev, golisti in ena izmed dveh komunističnih skupin.
Skupni osnutek resolucije, za katero je pričakovati, da jo bodo jutri podprli, potem ko bodo položaj v Jugoslaviji izčrpno obdelali v popoldanski javni razpravi, bodo podpisali socialisti (ki jih je v strasbourški ustanovi 166 od skupaj 518 poslancev), krščanski demokrati, britanski konservativci. zeleni, skupina Mavrica (drugi zeleni), združena evropska levica (komunisti, pretežno italijanski), liberalci in verjetno tudi golisti, med podpisniki pa menda ni skrajne desnice. Poudarkov iz njenega osnutka menda niso hoteli uvrstiti v skupen predlog — ne le zaradi novonastalega zasuka v stališčih evropskega parlamenta po beograjskih dogodkih — nanašali pa so se na zahtevo, da ES ne na-
menja pomoči zvezni jugoslovanski vladi, temveč neposredno »slovenski in hrvaški državi«, in na podporo »odločitvi slovenske vlade, da vstopi v ES«.
Različne poslanske skupine so za jutrišnjo razpravo o Jugoslaviji že zastavile nekatera vprašanja, ki naj bi spodbudila izmenjavo mnenj. Tržaški (bivši) komunist Rossetti (deluje v okviru
ga protokola z Jugoslavijo in začetek pogajanj o pridruženem članstvu v dvanajsterici neposredno spodbudila demokratične procese pri nas. še zlasti pa odprla možnosti za pripravo zveznih volitev in normalno funkcioniranje zveznih institucij. Mavrica posebej opozarja na problem kršenja človekovih pravic na Kosovu. Krščanski demokrati, ki v strasbourški ustanovi nastopajo kot evropska ljudska stranka, pa sprašujejo evropsko komisijo, kakšne ukrepe bo sprejela, da bi spodbudila prizadevanja zvezne jugoslovanske vlade za volitve na zvezni ravni.
MIRJAM AČIMOV-OBLAK
Mk.
MikrohiL
računalništvo & inženiring
NA SEJMU
CeBit’91
TEHNOLOGIJA
SVETOVNEGA
RAČUNALNIŠTVA
Privlačen nogomet v Kopru in v Beogradu
Slovenija : Udinese 1:1, Jugoslavija (mladi) : San Marino 5:0
KOPER. 13. marca — Na štadionu Kopra na Bonifiki sta se v povratni prijateljski nogometni tekmi pomerila Slovenija in italijanski drugoligaš Udinese. ki ima v svojih vrstah tudi dva argentinska reprezentanta. Tekma je bila živahna zlasti po odmoru, ko je imela Slovenija pobudo. Enajsterici sta se razšli z 1:1 (0:1). Za Udinese je dal gol De Vitis (17). izenačil pa je Vidovič (58). Slovenija, čeprav oslabljena, je tokrat igrala precej bolje kot pred 14 dnevi, ko je v gosteh izgubila z 0:3.
V Beogradu pa je bila danes kvalifikacijska tekma 4. skupine mladih nogometnih reprezentanc (do 21 let) za evropsko prvenstvo in olimpijske igre med Jugoslavijo in San Marinom. Po pričakovanju so bili precej boljši Jugoslovani, ki so dobili tekmo s 5:0 (4:0). Gole za modre so dali Bokšič, Lukič, Ivic, Stevič in Savljcvič. Jugoslavija ima po treh tekmah 4 točke. Več na športni strani.
S TELEPRINTERJA
Siavnost ob 50-letnici Koroščeve smrti
MARIBOR. 13. marca — Na Kulturnem forumu v Mariboru so sporočili, da bo to soboto in nedeljo (16. in 17. marca) v Vidmu ob Ščavnici spominska slovesnost ob 50. obletnici smrti slovenskega politika dr. Antona Korošca. Ne glede na strankarsko barvo sodijo, da je bil dr. Korošec eden najbolj sposobnih slovenskih državnikov, tudi v jugoslovanskih razsežnostih, in po lanskem simpoziju v Mariboru doživlja bolj ustrezno zgodovinsko ovrednotenje. Po letu 1945 e bil kot predvojni jugoslovanski notranji minister, ki so mu zamerili zlasti ukrepe proti levici, odrinjen v pozabo. V soboto bodo torej na pobudo krajanov Vidma ob Ščavnici. Biserjan in Gornje Radgone, tamkajšnje SKZ-LS in Slovenskih krščanskih demokratov, župnijskega urada Videm ob Ščavnici in Kulturnega foruma v Mariboru impo/.ij, v nedeljo pa bo slavnost v Biserjanah, kjer bo slavnostni t ovornik dr Vekoslav Grmič, spominsko ploščo na Koroščevi domačiji pa bo odkril član predsedstva RS Ivan Oman. (F. F.)
Mariborski študentje dobili predsednico
MARIBOR, 13. marca — Na tajnih volitvah je danes mariborski študentski parlament z dvema tretjinama poslanskih glasov (od skupno 24 jih je bilo navzočih 21) izvolil za predsednico dosedanjo vršilko dolžnosti te funkcije Alenko Šverc. Pred tem je parlament na pobudo študentske prorektorice Barbare Hribernik sprejel sklep, da A šverc lahko kandidira kljub še veljavnemu določilu statuta Zveze študentov Maribor, ki iz kandidature izključuje študente druge univerze oziroma v tem primeru ljubljanske Teološke fakultete. Po volitvah se je razvnel prepir, v katerem je študentska parlamentarna opozicija očitala izvoljenemu predsedstvu, da se je »izvolilo že vnaprej-. (J. K. V.)
Hrvaško-slovenski socialistični posvet
LJUBLJANA. 13. marca - Današnji delovni pogovor predstavnikov dveh socialističnih strank, slovenske in hrvaške, je pokazal, da imata stranki podobna stališča do mnogih perečih vprašanj. Tako so se dogovorili za tesnejše sodelovanje v prihodnje, pa tudi za usklajen nastop v mednarodnih organizacijah. Sicer so izrazili zaskrbljenost zaradi vpletanja JLA v politične in nacionalne konflikte; opazna so neprestana provociranja dogodkov, ki bi JLA omogočili posredovanj Kot se zdi, se zlasti predsedniku zveznega predsedstva dr. Bon ,ivu Joviču zelo mudi, da bi do 15. maja, ko preneha njegova funkcija, insceniral večji konflikt. Vendar, kot je dejal Željko Mažar, predsednik hrvaških socialistov, lahko je osvojiti oblast z bajoneti, težko pa je na njih sedeti.
Poseben problem v jugoslovanskem prostoru je za stranki to, da se tudi Miloševičeva stranka imenuje socialistična. (M. P.)
Nihče ni načrtoval napada na Stolac
SARAJEVO, 13. marca — Najvišje bosanskohercegovsko vodstvo se je danes odzvalo na včerajšnjo izjavo predsednika srbske vlade Dragutina Zelenoviča, ki je poslance v srbskem parlamentu obvestil, da jc bila dan poprej načrtovana intervenciji enot ministrstva za notranje zadeve v Glinu. Kninu in Stolcu, zaradi česar se po njeovem mnenju srbsko politično vodstvo sooča z resnimi poizkusi ogrožanja obstoja srbskega naroda. Predsedstvo SR BiH je to izjavo označilo kot neprimerno, saj jc povsem neosnovana, ko gre za intervencijo kakršnihkoli enot v Stolcu. Ker je Stolac na ozemlju Bosne in Hercegovine, kjer ni bilo premikov policijskih enot, je predsedstvo SR BiH ocenilo, da gre v primeru Zelenovičeve izjave, ki je v celoti izmišljena, za napad na integriteto Bosne in Hercegovine kot suverene in samostojne republike. V tukajšnji javnosti kroži tudi novica, da jc Bogtč Bogičevič ponudil danes v Beogradu odstop, vendar se ugiba ali na funkcijo člana predsedstva SFRJ ali tudi predsednika sveta za varovanje ustavne ureditve. Ta novica je krožila v predsedstvu SR BiH, ki pa o njej ni razpravljalo, ker ne ve, ali je novica verodostojna ali ne. (V. E.)
Kako prodreti na Bližnji vzhod
BEOGRAD, 13. marca (Tanjug) — Naše gospodarstvo lahko uspešno nastopa na bližnjevzhodnem trgu le ob pomoči zvezne vlade - organizirano in skupaj. Delni nastopi, ki med seboj ne bi bili usklajeni, prav gotovo ne bi prinesli želenih uspehov, so ugotovili na današnjem pogovoru predsednika ZIS Anteja Markoviča z gospodarstveniki m predstavniki Gospodarske zbornice Jugoslavije. Kot so sporočili, so se pogovarjali o tem. kako bi politično »prednost«, doseženo z načelnim stališčem Jugoslavije v zvezi z zalivsko vojno, izkoristiti pri konkretnem poslovanju. Na sestanku so poudarili, daje treba pripraviti skupno politiko, kar ne pomeni, da ni treba vsakomur posebej opraviti svojega dela. V tem trenutku pa je največji problem finančna podpora za morebitne projekte, ki naj bi jih izpeljali skupaj.
Nova eksplozija v Kninu
KNIN. 13. marca (Tanjug) - Minulo noč ob 1. uri je v južnem delu Knina spet odjeknila močna eksplozija. Tudi tokrat je bil tarča kiosk Slobodne Dalmacije, pod katerega so podtaknili razstrelivo. Dokaj močna eksplozija je kiosk odtrgala od temeljev. Gmotna škoda jc nastala tudi na sosednjem kiosku, ki je last Dušana Šiniča, in na gostinskem objektu Velebit, ki je last Dobrile Vranjkovič, na katerem so se razbila predvsem stekla. Kraj eksplozije sije ogledal sodnik šibeniškega okrožnega sodišča Sanibor Vuletin, ki je izjavil, da je našel tudi kos zgorele zažigalne vrvice.
Kmalu novi izdelki iz TVT
MARIBOR. 13. marca — Mariborska tovarna vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič je v Italiji podpisala zanimivo kooperacijsko pogodbo o sodelovanju s firmo Benny iz Ansega pri Padovi. Do podpisa pogodbe jc prišlo po več delovnih srečanjih med predstavniki obeh strani, ki so iskali nove možnosti za razširitev menjave s tujino.
Na podlagi omenjene pogodbe bodo v TVT Boris Kidrič izdelovali stroje iz programa male gradbene mehanizacije. (Z. G.)
Sporna slovenska odredba
BEOGRAD. 13. marca (Tanjug) — Ustavno sodišče Jugoslavije je danes začelo postopek za ocenitev ustavnosti deklaracije o suvereno--ti Socialistične republike Makedonije, ki jo je makedonsko sobranje sprejelo 25. januarja letos. Postopek so sprožili na zahtevo zveznega :z' ršnega sveta in sodišča. ZIS v celoti oporeka ustavnosti deklara-tje. za ustavno sodišče pa sta sporna dva člena. Za sodnika poročevalca so danes določili sodnika Radka Močivnika. Na pobudo zveznega sekretarja za ljudsko obrambo je sodišče obravnavalo tudi ndrcdho zakona Republike Slovenije o ustavitvi več postopkov v zvezi s prekrški, s katero je pristojnim organom v tej republiki naloženo, da morajo ustaviti kazenski postopek za prekrške, storjene do 31. januarja 1990. Sodniki so z večino glasov ugotovili, da ta odredba ni usklajena z zvezno ustavo, zato so od skupščine Republike Slovenije zahtevali, da ta zakon v šestih mesecih uskladi z zvezno ustavo.
Premalo denarja za slabovidne
LJUBLJANA 13. marca - »V Sloveniji ni sistemske ureditve, s katero bi bili slabovidnim zagotovljeni ustrezni pripomočki za enakopravno uveljavitev v družbenem življenju.« To je na današnji tiskovni konferenci Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije poudaril predsednik Hubert Verdnik. Na konferenci so predstavili problem zakonskega zagotavljanja tehničnih pripomočkov za slepe in -i.ibovidne v Sloveniji. Mihi Kosu. osnovnošolcu iz Ruš. pa so slovesno predali elektronsko povečevalo Videostar. ki ga je izdelalo podjetje MTR d. o. o. iz Ljubljane. Aparat je plod domačega znanja, e:,radi visoke cene (okrog 5000 DEM) pa je teh naprav v Sloveniji le malo. (M. K.. 1. S.)
Vse večje težave papirničarjev
LJUBLJANA. 13. marca — Papirna, papirno-predelovalna in gi.ifična industrija je vse bolj nelikvidna, vedno več je naturalne menjave, poleg tega pa je globoko zadolžena. Tako so povedali predstavniki podjetij te industrije na pogovoru, ki so se ga poleg direktorjev udeležili predstavniki GZS, sindikata ter minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc. Kot so poudarili predstavniki podjetij te industrije, so podjetja zelo obremenjena z dajatvami. Cene njenih izdelkov so lani v povprečju padle za 20 do 40 odstotkov, m-. Jtem pa so stroški narastli za povprečno 20 odstotkov.
Kot je poudaril minister za industrijo in gradbeništvo Rejc. bo -imenska vlada v čim krajšem času poskrbela za večjo finančno -iiseipiino, saj imajo zaradi nerednih plačil vse pogosteje težave, tudi sorazmerno dobra podjetja.
Pupirničarji pa so opozorili, da so v pogozdovanje družbenih in privatnih pov ršin vložili okoli 9 milijonov DEM. Zaradi moratorija na sečnjo gozdov, ki ga je slovenska vlada tako zaletavo sprejela, in /oradi kasnejšega špekuliranja privatnih lastnikov, ki čakajo na višje cene. pa zdaj ne morejo do lesa, v katerega so investirali. (G. P.)
Albanci se bodo vrnili na delo
PRIŠTINA. 13. marca (Tanjug) — Podpredsednik tako imenovane Unije neodvisnih sindikatov Kosova Aziz Abrashi je danes ponovno potrdil, da se bodo vrnili na delo vsi delavci albanske narodnosti. Abrashi jc* na tiskovni konferenci rekel, da je »zakon na strani L: i ec. in da se bodo ti skušali vrniti na delo mirno, če pa ne bo tako. hodu uporabili vse druge načine. Dodal je, da »je ni sile, ki bi več kot 50.000 delavcem preprečila vrniti se na delovna mesta«. \ odgovoru na vprašanje, kaj Unija meni o demonstracijah v Beogradu, je poudaril, da se njihova organizacija ne ukvarja s politiko, da pa je po njegovem mnenju »tudi del srbskega naroda občutil represije. ki jih Albanci na Kosovu doživljajo že 10 let«.
Poslušati ukaz ali ravnati po zakonu in predpisih
Predsednik republiške skupščine dr. France Bučar zahteva razrešitev vodje službe za informiranje Alenke Leskovic, ker ni izpolnila ukaza
LJUBLJANA, 13. marca — To, kar se je dobra dva meseca potihoma govorilo in napovedovalo, je danes uradno prišlo na dnevni red skupščinske komisije za volitve, imenovanje in administrativne zadeve: razrešitev Alenke Leskovic, vodje službe za informiranje v skupščini Republike Slovenije, ker ni predlagala odvzema akreditiva novinarki Dela Majdi Vukelič.
mana pripeljala na današnjo se-
Razpravo je začel Andej Verlič (LDS), ki je dejal: »Če ne bi vi (Marko Herman, generalni sekretar skupščine, op. D. V.) posredovali zahteve dr. Franceta Bučarja, bi na naslednji seji govorili o vaši razrešitvi. Postavil se bom v bran odgovorne delavke, ki je vztrajala pri spoštovanju navodil in ni popustila pod pritiski. Vem, da bom doživel napad članov ustavne komisije: tako se je začela beograjska pomlad.«
Da ta poteza ni v čast slovenski skupščini, je menil Dušan Semolič (socialist). »Naš predsednik se je zaletel; v navodilih ni elementa, ki bi potrjeval predsednika, da mora to storiti.« Maria Pozsonec (madžarska narodnost) je dejala, da, če je Alenka Leskovic do zdaj dobro delala, ni treba začeti takoj z največjo kaznijo . . . »Kaznijo? To ni kaznovanost.« je dejal predsednik komisije Janez Lampret. »Kaj pa, nagrada?« smo slišali med smehom članov komisije in vrste novinarjev.
Katja Boh (SDZ) je pozvala k treznemu razmisleku, ker »sodim, da je v hiši prišlo do težkega konflikta med nekaj ljudmi. To je sicer človeško, direktorji sc sprejo s svojimi uslužbenci.« Prenoviteljica Sonja Lokar pa je dejala, da je to eden od izrazov težnje po oblastniški popolnosti, nadaljevanje sistemskih sprememb:	podržavljenja medijev,
politikantskega nastavljanja urednikov, discipliniranja novinarjev. Absolutno je bila proti temu, da bi komurkoli jemali akreditive. Franc Zagožen (SKZ-LS) razume Bučarja, da »je prizadet, ker se krivda vali nanj.« Meni pa. da gre za konflikt med predsednikom slovenskega parlamenta in Alenko Leskovic, ki ga bo težko razrešiti.
Potem je prišlo do »izmenjave mnenj«, kaj so do zdaj naredili prenovitelji (oziroma opozicija) in kaj vladajoči, pa do predlogov, da bi bilo treba preveriti delo skupščinske službe za informiranje. do kritik, ker člani komisije za to točko današnje seje nošo dobili gradiv. Andrej Verlič se je še oglasil z, kot jc sam dejal, grobimi, a nujnimi besedami: »Alenka Leskovic bo po izkušnjah slej ko prej .ustreljena’. Tema. ki je gospoda Her-
jo. je preprosta: predlog za razrešitev Leskovičeve. ker je ravnala drugače, kot je zahteval Bučar. Toda ravnala je v skladu s predpisi in interno zakonodajo. To nima nobene zveze s stran-
karsko ideologijo.«
Ker je nekaj članov komisije zapustilo sejo (pred tem so povedali. da nasprotujejo razrešitvi), je komisija ostala na robu sklepčnosti; nekaj jih je zahtevalo glasovanje, manj jih je bilo proti in za preložitev seje. Oreh je strl sam predsednik komisije, ki je vstal z besedami: »Zaradi mene boste nesklepčni. Odhajam.«	,
DARJA VERBIČ
SKUPŠČINA
REPUBLIKE SLOVENIJE Generalni sekretar PREDSEDNIKU KOMISIJE SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VOLITVE. IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE
ZADEVA: Razrešitev vodilnega delavca
Novinarka dnevnika Delo Majda Vukelič je 8. januarja 1991 v tem dnevniku objavila sporočilo s seje Komisije Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja z dne 7. januarja 1991 in svoj komentar v rubriki »Tema dneva«. V teh dveh prispevkih je novinarka opisala potek seje, povzela razprave posameznih članov komisije in temu dodala tudi svoj zelo kritičen komentar.
Predsednik skupščine je ocenil, da sta poročilo s seje Komisije za ustavna vprašanja, zlasti pa komentar novinarke Majde Vukelič, tendenciozna, za delo Komisije za ustavna vprašanja krivična in neresnična, ker ne odražata dejanskega stanja in neobjektivno prikazujeta delo Komisije za ustavna vprašanja in njene napore pri oblikovanju nove slovenske ustave.
Iz navedenih razlogov je predsednik skupščine zahteval, da se novinarki Dela Majdi Vukelič odvzame akreditiv za stalno poročanje s Skupščine Republike Slovenije, njenih zborov in delovnih teles.
Postopek za odvzem akreditiva je po veljavnih predpisih dolžan začeti vodja službe za informiranje, torej Alenka Leskovic, ki sedaj opravlja to dolžnost.
Alenka Leskovic mi je v pismu 9.1. 1991 sporočila, da niti v poslovniku Skupščine Republike Slovenije niti v Navodilu o zagotavljanju pogojev za delo predstavnikov sredstev javnega obveščanja (izdano 10. 1. 1983) ne najde razlogov za tak ukrep. Alenka Leskovic mi je sporočila, da novinarka Majda Vukelič s svojim sporočilom in komentarjem ni kršila določb poslovnika oziroma navodila in ni kršila določb novinarskega kodeksa, zaradi česar nima podlage za sprožitev postopka za odvzem akreditiva. S tem pismom je bil takoj seznanjen tudi predsednik skupščine. Predsednik skupščine se s takim stališčem vodje službe za informiranje ni strinjal in je ponovno zahteval, da se novinarki Majdi Vukelič odvzame akreditiv.
Pred naslednjo sejo Komisije za ustavna vprašanja je vodja službe za informiranje Alenka Leskovic obvestila novinarko Majdo Vukelič o zahtevi predsednika skupščine, da ne spremlja več dela skupščine in njene Komisije za ustavna vprašanja. O tej zahtevi je obvestila tudi glavnega urednika Dela Tita Dobrška, govorila pa je o tem tudi z namestnikom glavnega urednika Dela Danilom Slivnikom. Ne glede na to seje uredništvo odločilo, da bo novinarka Majda Vukelič še naprej spremljala delo skupščine in Komisije za ustavna vprašanja.
Ker vodja službe za informiranje Alenka Leskovic ni začela postopka za odvzem akreditiva novinarki Majdi Vukelič, predsednik skupščine zahteva, da se Alenko Leskovic razreši dolžnosti vodje službe za informiranje.
Prosim, da Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve to zahtevo obravnava in o njej odloči. Na podlagi prvega odstavka 39. člena odloka o organizaciji in delu služb Skupščine Republike Slovenije (Uradni list št. 8/80, 27/84 in 20/89) imenuje in razrešuje vodilne delavce generalni sekretar skupščine, v soglasju s Komisijo Skupščine Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Kolikor bo Komisija soglašala s predlogom za razrešitev Alenke Leskovic kot vodilne delavke in o tem sprejela sklep, bo izdana odločba o razrešitvi.	MARKO HERMAN
V VEDNOST:
—	dr. France Bučar, predsednik Skupščine Republike Slovenije,
—	Alenka Leskovic, vodja službe za informiranje
S privatizacijo se mudi
Z ugodnostmi je treba omogočiti nakup delnic čim širšemu krogu ljudi — Program reševanja železarn — Ugodna posojila za manjše firme
LJUBLJANA, 13. marca — Zakon o privatizaciji podjetij bi morali sprejeti čim prej in njegovega sprejemanja ne bi smeli vezati na sprejemanje drugih zakonov (stanovanjskega zakona, zakona
o denacionalizaciji___) To je eno od mnenj z današnje razprave
odbora za splošne gospodarske zadeve republiške skupščine, ki pa je hkrati opozoril na nekatere pomanjkljivosti v osnutku tega zakona.
Člani odbora so denimo menili, da bi morali s tem zakonom zagotoviti še ugodnejše možnosti
• Odbor za splošno gospodarske zadeve je danes sklenil predlagati izvršnemu svetu, naj pripravi zakon, ki naj bi zagotovil plačilno disciplino. Po mnenju članov odbora je v tem prehodnem obdobju to namreč nujno, ker je položaj že kaotičen.
zaposlenim za nakup delnic. Osnutek namreč predvideva 30-od-stotni popust od nominalne vrednosti kupljenih delnic in en odstotek popusta za vsako leto zaposlitve v podjetju, pri čemer skupni popust ne bi smel presegati 50 odstotkov vrednosti kupljenih delnic, nominalna vrednost kupljenih delnic pa ne sme preseči vrednosti 20 tisoč mark. V razpravi pa je bilo slišati mnenje. da bi morali omogočiti do
70-odstotne popuste, kar bi omogočilo nakup delnic čim širšemu krogu ljudi. Nakup delnic bi nedvomno lahko spodbudili tudi s hipotekarnimi bančnimi posojili. To osnutek zakona o privatizaciji podjetij že omogoča, saj le podjetjem prepoveduje. da kreditirajo nakupe delnic.
Glede holdingov se predlagatelj tega zakona zavzema, da bi takoj uveljavili skrbništvo izvršnega sveta nad njimi, ker gre v njih za precejšnjo koncentracijo kapitala. Nekateri člani (tudi predstavnik gospodarske zbornice) odbora za splošno gospodarske zadeve pa so menili, da bi morali dati tudi holdingom dve leti časa, v katerem bi se - tako kot druga podjetja — sami prilagodili novi zakonodaji.
V osnutku zakona o privatizaciji podjetij je med drugim predvideno, da se ncodkupljeni družbeni kapital prenese na republi-
ški sklad za razvoj; in sicer, v obliki odkupljivih prednostnih delnic. V zvezi s tem je v osnutku med drugim predvideno, da naj bi imel ta sklad prednostno pravico do letne dividende v višini dveh odstotkov od njene nominalne vrednosti pred izplačilom dividend za navadne delnice. S tem sc člani odbora za splošno gospodarske zadeve ne strinjajo, marveč menijo, da zadostujejo že enoodstotne dividende.
Sicer pa so razpravljalci še opozorili, da bo moralo biti iz zakona povsem jasno razvidno, da bo vloga republiškega sklada za razvoj le nadzorna oziroma da se država ne bo spuščala na mikro raven. Čim prej bo treba sprejeti tudi delniško zakonodajo (ločeno od tega zakona), v kateri bi določili pravila igre na tem področju. Vendar to delo ne bo prav nič lahko, kajti v posameznih zahodnih državah se zakoni o tem precej razlikujejo, sestavljajo jo veliki timi strokovnjakov, pri nas pa pravzaprav o tem zelo malo vemo.
e Minister za industrijo Izidor Rejc je člane odbora za splošno gospodarske zadeve danes seznanil s programom reševanja slovenskih železarn. Gre za sanacijo z nacionalizacijo, pozneje pa naj bi bila možna privatizacija. Pred tem naj bi se železarne (prostovoljno) združile. Zdajšnji upniki naj bi postali delničarji. Razvoj naših železarn naj bi bil torej v prihodnje skladen in prilagojen maksimalnemu izkoriščanju tržnih možnosti, upravljanje pa centralizirano. Upravni odbor naj bi imel nadzorno vlogo, poslovodni pa operativno vlogo in naj bi torej bodočo firmo vodil.
Odbor je — z nekaterimi pripombami — podprl osnutek zakona o pospeševanju razvoja malih in srednjih podjetij in zasebnikov. Namen tega zakona je omogočiti tem podjetjem, da se zaradi nižje cene kapitala odločijo za investiranje in odpiranje novih delovnih mest. Za to naj bi namreč namenili del proračunskih sredstev, kar pomeni, da bi bila posojila precej ugodnejša od kreditov, ki jih dajejo poslovne banke. Merila za dodelitev teh sredstev — na podlagi javnih razpisov — bodo določili glede na razvojne cilje Slovenije.
Osnutek zakona predvideva tudi ustanovitev republiške agencije za pospeševanje majhnih podjetij in zasebnikov in republiškega sklada za to. Sklad naj bi namreč s svojimi vlaganji pozneje seveda povečeval sredstva za razvoj teh podjetij.
LJIUANA DERIČ
Javni razpis za nagrade in zlata odličja Toneta Tomšiča
Komisija za podeljevanje nagrad in zlatih odličij Toneta Tomšiča objavlja v skladu z določbo 14. c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem obveščanju ter sklepa skupščine Republike Slovenije z dne 8. marca 1990 o merilih in postopku
RAZPIS
za nagrade in zlata odličja Toneta Tomšiča, ki bodo podeljena letos na spominski slovesnosti ob obletnici smrti Toneta Tomšiča.
V letu 1991 bodo podeljene:
Ena nagrada Toneta Tomšiča za življenjsko delo:
—	za dolgoletno strokovno, poglobljeno novinarsko delo z vseh področij družbenega življenja, ki je bistveno prispevalo k razvoju novinarstva, višji kulturni ravni in profesionalni etiki javnega obveščanja
—	za znanstveno-raziskovalno delo. ki prispeva k obogatitvi teorije in prakse novinarstva oziroma množičnega komuniciranja.
Dve Tomšičevi nagradi za vrhunske dosežke na področju novinarstva v letu 1990.
Tri nagrade iz sklada Toneta Tomšiča za pomembne prispevke na področju" novinarskega sporočanja, komentiranja in urejanja v letu 1990.
Dve zlati odličji Toneta Tomšiča kot posebno priznanje novinarjem. ki so med NOB in v povojnem obdobju prispevali k razvoju slovenskega novinarstva.
Kandidate za nagrade in zlata odličja lahko predlagajo uredništva, novinarski aktivi in sekcije, upravni odbor Društva novinarjev Slovenije, Katedra za novinarstvo pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter posamezniki.
Nagrade in zlata odličja Toneta Tomšiča lahko dobijo tudi slovenski novinarji v zamejstvu.
Rok za predlaganje kandidatov za letošnje nagrade je 10. april 199 i.
Predloge s konkretno utemeljitvijo ter navedbo, za katero nagrado je posameznik predlagan, je treba poslati Komisiji za podeljevanje nagrad in zlatih odličij Toneta Tomšiča, skupščina Republike Slovenije. Šubičeva 4, Ljubljana.
Mnenje
uredništva
Zelo smo bili začudeni ob ugotovitvi, da sta novinarka Majda Vukelič in njeno pisanje neposredni vzrok za razrešitev vodje skupščinske informativne službe Alenke Leskovic, ki je v postopku pred komisijo za imenovanje in volitve. Menimo namreč, da je to grob, nepotreben in skonstruiran pritisk na celotno uredništvo Dela in daleč od vsega tistega, kar naj bi bilo avtonomno in profesionalno novinarstvo.
Zato že ta hip opozarjamo, da bomo dosledno in do konca ščitili profesionalno integriteto Majde Vukelič, o kateri mislimo, da zelo kvalitetno opravlja svoje poročevalsko in komentatorsko delo v slovenski skupščini, kar velja tudi za omenjeni članek in temo dneva o delu skupščinske ustavne komisije.
Prav tako bomo seveda še naprej odločno in brezkompromisno branili svojo časopisno avtonomijo pred vsemi političnimi pritiski — torej tudi pred tovrstnimi pritiski iz slovenske skupščine.
UREDNIŠTVO DELA
Predsedstvo naj pojasni, zakaj je posredovala JLA
Več delegatov na seji zbora republik in pokrajin je protestiralo, ker je zvezno predsedstvo odobrilo posredovanje vojske v Pakracu in Beogradu
OD NAŠE DOPISNICE
BEOGRAD, 13. marca — Delegati /bora republik in pokrajin so danes sklenili, da bodo zahtevali od predsedstva SFRJ, naj jim /a aprilsko zasedanje pripravi poročilo o problemih uresničevanja njegove ustavne vloge na področjih iz pristojnosti tega zbora. V ozadju sklepa se skriva širša tema, povezana z diametralno nasprotnimi mnenji o angažiranju JLA v zadnjih dogodkih.
Najprej je dal Zlatan Mitev v imenu makedonske delegacije posebno izjavo, v kateri je rečeno, da njegova republika ne soglaša s posegom enot JLA v Beogradu. Hrvaški delegat Drago Krpina je opozoril, da armada praktično še vedno ni »dezanga-žirana«, čeprav vojske ni več na ulicah. Petar Šale. prav tako iz Hrvaške, meni, da kolektivni vodja države svojih pooblastil za uporabo JLA nima pravice prepustiti zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo.
Potem ko je podpredsednik ZIS Aleksandar Mitrovič poskušal pojasnili, da pri uporabi vojske ni nobenega avtomatizma in da bi bilo treba za ta namen praktično sprejeti nov sklep.
Predstavniki Srbov pri dr. Franju Tudmanu
S predstavniki slavonsko-baranjskega odbora SDS so se dogovorili o reševanju nekaterih problemov
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 13. marca — Čeprav se je na tiskovni konferenci po sestanku s predsednikom Hrvaške dr. Franjom Tudmanom, delegacija slavonsko-baranjskega odbora Srbske demokratske stranke na moč trudila, da bi dokazala enotnost srbskega naroda na Hrvaškem, je to enotnost »skalilo« že dejstvo, daje do srečanja v Banskih dvorih prišlo na njihovo pobudo in da se glede beograjskih dogodkov niso opredelili za Miloševičevo stran tako kot njihova kninska centrala, ampak za demokratično pot in proti nasilju.
Po besedah vodje srbske delegacije odvetnika Ilije Sašiča, je bilo prvo srečanje s predsednikom Tudmanom uspešno predvsem zato, ker so se tako gostje kot gostitelji izognili trenutnim dnevnopolitičnim razmeram in interesom. Na tem odkritem pogovoru, jc pristavil prof. dr. Vojislav Vukčevič, so obravnavali pravni položaj srbskega naroda, njegovo teritorialno organiziranost, gospodarska vprašanja in vsebino kulturne avtonomije Srbov na Hrvaškem. Ta projekt zdaj obdelujejo strokovne službe sabora. Predsednik zbora občin hrvaškega sabora Slavko Degoricija jc poudaril, da so sc pogovarjali tudi o vrnitvi srbskih poslancev v sabor, kjer naj bi ustanovili svoj klub. o sodelovanju Srbov ne samo pri izdelavi predloga kulturne avtonomije, temveč tudi pri drugih vprašanjih političnega življenja na Hrvaškem in uveljavljanja človekovih in nacionalnih pravic.
»Bilo bi povsem narobe, če bi naš obisk v Zagrebu razumeli, kot da delamo na lastno pest. ker je v tem trenutku interes srbskega naroda na Hrvaškem nedeljiv. Stališče SDS je. da ostane Jugoslavija federativna skupnost. Res pa jc. da bomo v vsakem primeru ostali na Hrvaškem ne glede na to, če bo ostala v Jugoslaviji ali nc,« jc rekel Ilija Sašič v odgovoru na vprašanje, ali je današnje pogovore predstavnikov slavonsko-baranjskih Srbov v Zagrebu podprl tudi predsednik SDS Jovan Raškovič.	PETER POTOČNIK
v povsem natančno predpisani proceduri, je Šale izrecno zatrdil, da predsedstvo SFRJ doslej še ni sprejelo sklepa o dezanga-žiranju JLA. Po njegovem mnenju zaradi tega obstaja možnost, da se vojska spet znajde na ulicah glavnega mesta.
Srbski delegat Miloš Aleksič je trdil, da državno predsedstvo ni nepravilno uporabilo armade, Budimir Košutič, delegat iz iste republike, pa je rekel, da Pakra-ca in Beograda po ničemer ni mogoče izenačevati:	v prvem
primeru je vojska zamudila, v drugem pa morda ni bilo razlogov za njeno posredovanje. Po njegovem mnenju imata predsedstvo in armada jasno nalogo, da zagotovita mirno koeksistenco občanov na celotnem ozemlju države pa tudi da preprečita ustanavljanje paravojaških formacij in njihovo uporabo proti občanom druge narodnosti. To žogo je ujel hrvaški delegat Drago krpina in odgovoril, da so med delegati očitne razlike, v odgovor na vprašanje, ali lahko vojska med nami kaj reši. Tega ne more storiti, še zlasti pa ne more odpraviti mednacionalnih sporov. Prej nasprotno, je dejal Krpina.
Šklep. sprejet na podlagi te razprave, bi bil verjetno bolj nedvoumen, če ne bi bilo ustavnih omejitev. Državno predsedstvo namreč ni odgovorno parlamentu in ta lahko od predsedstva zahteva samo informacije o vprašanjih iz svoje pristojnosti. Prav to je vzrok, da je bila zahteva v primerjavi z izraženo nejevoljo delegatov zaradi potez kolektivnega voditelja države precej pohlevna.
Zbor republik in pokrajin je posebej opozoril na nadaljevanje pogajanj z IMF. Republikam in pokrajinama polagajo na srce. naj pri obravnavanju stališč ZIS o razmerah v državi in ukrepih za učinkovitejše delovanje sistema v prehodnem obdobju upoštevajo tudi vse posledice, ki bi nastale, če Jugoslavija ne bi mogla skleniti stand by sporazuma.
Po razpravah z republiškimi in pokrajinskimi vladami mora zvezna vlada poročati skupščini SFRJ o rezultatih, pri čemer mora oblikovati jasno stališče do
vsake točke, o kateri ne bo doseženo soglasje.
V zvezi s sodelovanjem Jugoslavije z evropskimi integracijami in organizacijami zbor republik in pokrajin med drugim ugotavlja, da poglabljanje politične krize in konfliktov v državi zavira procese povezovanja in jih utegne celo povsem prekiniti. Zato zbor poudarja, da je treba čimprej in na miren ter demokratičen načini končali razgovore o prihodnji ureditvi države/ Dokler pa ta dogovor nc bo dosežen. jc treba zagotoviti, da bo Jugoslavija delovala učinkovito kot enotna država, kar je najpomembnejši pogoj za to. da bi se hitreje vključevala v evropske integracijske procese.
Zbor je zvezni vladi tudi naročil, naj za aprilsko sejo pripravi informacijo o tekočih gospodarskih gibanjih in učinkih dosedanjih ukrepov ekonomske politike. Sicer pa je zbor v okviru svoje skromne zakonodajne aktivnosti danes sprejel zakon o zagotavljanju denarja za vlogo SFRJ v ustanoviteljskem kapitalu Evropske banke za obnovo in razvoj.
Zelo zanimiva so bila današnja delegatska vprašanja. Ante Karič (Hrvaška) je skušal postaviti vprašanje, kako da je predsednik srbske vlade v republiški skupščini izjavljal, da so komaj preprečili napade na Knin, Glino in Stolac. vendar so mu to preprečili na podlagi poslovniškega določila: rečeno je bilo, da se za govornico v zvezni skupščini ne more postavljati vprašanj republiški vladi. Potem je Vlado Padžič (BiH) v zvezi z isto zadevo vprašal ZIS in zvezni sekretariat za notranje zadeve, kaj bosta naredili, da bi učinkovito zavrnila neutemeljene izjave uradnih oblastnih organov neke republike, ki so očitno namenjene za reševanje njenih notranjih problemov. Peter Šale (Hrvaška) pa zahteva, naj mu ZIS odgovori. kaj bo ukrenil, da bo zaščitil premoženje v drugih republikah — konkretno 150 bencinskih črpalk, ki jih je lili »vzela« Srbija. Opozoril je, da grozi enaka usoda tudi štiridesetim trgovinam, ki jih ima v Srbiji za-darska tovarna Bagat in zahteval. naj tovrstne »rope« preprečijo.	BOJANA JAGER
DELO
¥sak petek razkriva RESNICO
Podpora
drobnemu
podjetništvu
Natečaj za delitev republiških sredstev bo predvidoma objavljen aprila
LJUBLJANA, 13. marca — Razpis republiških sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva bo predvidoma objavljen aprila. Vključeval bo tudi splošna merila za pridobitev te proračunske podpore, pravi republiški sekretar za drobno gospodarstvo Viktor Brezar.
Seveda pa mora biti prej sprejet republiški proračun, ki bo predvidoma zagotovil za ta namen skoraj 500 milijonov dinarjev. Tudi kriterije za delitev tega denarja še pripravljajo, pravi republiški minister, ki je znova zatrdil. da toliko kritizirana seznama investicijskih načrtov nimata nobene zveze z delitvijo denarja. Sekretariat ju je pripravil izključno kot konkreten prikaz že pripravljenih načrtov in utemeljitev, da jc potrebno zagotoviti proračunski denar za te namene. Sicer pa obrtniki, ki so na seznamih, ne bodo imeli nobene prednosti, ampak se bodo morali prijaviti na natečaj.
AS.
Naj bolni zdravi zdravstvo?
Predlagani republiški proračun sili zdravstvo v drastične varčevalne ukrepe — Med drugim razmišljajo tudi o velikem povečanju participacij
LJUBLJANA, 13. marca — Ali bomo morali zobnoprotetične storitve res plačati kar sami, je postalo zdraviliško zdravljenje že tako razkošje, da ga je treba omejiti zgolj na nujne primere in podobno.
Kot kaže. je napočil že tudi čas. ko bo zares treba zapreti kakšno bolnišnico. Vse to napovedujejo ukrepi, ki za zdaj še imajo oznako »predvideni«.
»Že ob prvem osnutku republiškega proračuna, v katerem je bilo za zdravstvo namenjenih 11,8 milijarde dinarjev, smo se v republiškem sekretariatu za zdravstveno in socialno varstvo lotili drobnih ukrepov. Ko smo zvedeli za nov osnutek proračuna, ki je zdravstvu vzel še nekaj denarja — dobilo naj bi ga le 10.6 milijarde, smo pripravili možne ukrepe, ki bi zadoščali zgolj za klavrno preživetje!« Tako je na današnji seji odbora republiške skupščine za zdravstvo pojasnjeval namestnik republiške sekretarke za zdravstveno in socialno varstvo dr. Tone Košir.
Med tiste prve ukrepe, ki naj bi zdravstvu omogočili preživetje z 11 ,S milijarde dinarjev (in jih že uresničujejo), spadajo poenotenje kalkulativnih elementov za vrednotenje dela in za materialne stroške, stroga racionalizacija ob reorganizacijah, prepoved uvajanja novih dejavnosti, revizija vseh naložbenih projektov.
EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI CISEF
Center strokovnega izpopolnjevanja in svetovalne dejavnosti Ekonomske fakultete, Kardeljeva ploščad 17 razpisuje
FINANČNI SEMINAR III (mednarodne finance)
Od 1. do 4. aprila 1991 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, vsak dan od 10. do 16. ure.
PROGRAM:
1.	Mednarodna denarna ureditev. Evropski denarni sistem in denar v Jugoslaviji. Režim deviznih tečajev
2.	Posebni mednarodni posli - franchising, leasing, faeto-ring ...
3.	Tečaji vrednostnih papirjev na nacionalnem, mednarodnem in »evro« finančnem trgu
4.	Primerjalna analiza tujih zaključnih računov
5.	Banke in druge finančne institucije v svetu
6.	Zadolževanje v tujini
7.	Pravne oblike podjetij v tujini (Italija. Avstrija, Nemčija. Anglija. ZDA)
8.	Odkup dolgov
9.	Finančni trg v Evropi po letu 1992
10.	Izkušnje skupnih vlaganj pri nastajanju novih podjetij
11.	Empirične ocene in napovedi elementov plačilne bilance
12.	Mednarodno financiranje. V okviru Evrope projektno financiranje
IZVAJALCI PROGRAMA
dr. Ivan Ribnikar, vodja programa
Nevenka Bremec, dipl. ekon.
maq. Marjan Cerar
dr. Peter Falatov
mag. Zdenko Prohaska
dr. Krešo Puharič
mag. Andrej Rant
dr. Franjo Štiblar
mag. Draško Veselinovič
dr. Ivan Turk
mag. Wolfgang Helpa
Dodatna pojasnila lahko dobite v CISEF-u po telefonu 342-662.
racionalizacija evidenc, poročil in obrazcev in podobne stvari.
Da bi se zdravstvo lahko pretolklo skozi leto še z 10 odstotkov nižjimi sredstvi iz proračuna. to je z 10.6 milijarde dinarjev. bodo morali uvesti še dodatne varčevalne ukrepe. Zato naj bi začasno v zdravstvu ukinili vse investicije, za uvoz bodo zagotavljali sredstva samo za nujna zdravila, neobhoden potrošni material in rezervne dele.
O K preživetju zdravstva naj bi pripomogli tudi pacienti. Za nekatere zadeve bodo morali globlje seči v žepe, ali si jih plačati kar sami. Ukrepi namreč predvidevajo tudi razširitev kroga plačnikov partipacije, saj je zdaj plačila oproščenih 70 odstotkov prebivalstva. Participacijo pa naj bi tudi povišali, in sicer za 30 do 50 odstotkov. Kot je predvideno v ukrepih, naj bi si zobno protetično zdravljenje plačali sami vsi tisti, ki so starejši od 18 let, v različici je ta predlog nekoliko milejši, za zobno protetiko naj bi plačali sami približno 50 odstotkov končne cene. Opustili naj bi tudi zdraviliško zdravljenje. In spet milejši predlog: zdraviliško zdravljenje na račun zdravstvenega denarja naj bi ohranili takrat, ko je to neposredno nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja ob upoštevanju strogih indikacij. ludi korektivne plastične operacije naj bi si poslej plačevali sami, med ukrepi jc predvideno tudi zmanjševanje pravic do nekaterih ortopetskih in drugih pripomočkov, neurgentnih reševalnih prevozov, itd.
sredstev za vkalkuitrane osebne dohodke za 20 odstotkov, kar je mogoče doseči le po dveh poteh z zniževanjem osebnih dohodkov ali zmanjšanjem števila zaposlenih. Nikjer na svetu namreč ne pride na zdravnika ali zobozdravnika šc šest zaposlenih. Na seji odbora za zdravstvo so povedali, da bodo skupaj s sekretariatom za delo iskali rešitve za presežke delavcev v zdravstvu
Za zdravstvo je seveda mogoče poiskati še dodatne vire. in sicer z uvedbo obveznega dodatnega zavarovanja za športnike, rekreativce in voznike motornih vozil ter z uvedbo zdravstvenega dinarja pri cent alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov in slaščic.
Z vsemi napovedanimi ukrepi, ki jih vseh ni mogoče uresničiti čez noč ali v zelo kratkem času. bi sicer nekaj privarčevali, vendar še vedno ne toliko, da bi se letošnji račun izšel. Take ukrepe pa lahko sprejme le republiška skupščina, zato jih bodo poslanci dobili v presojo na klopi, ko se bodo odločali o predlogu letošnjega republiškega proračuna.
MIHAELA ŽITKO
Kjer bolnišnične zmogljivosti niso povsem zasedene, naj bi jih začeli zmanjševati, nekatere bolnišnice pa naj bi začeli kar zapirati. Zato naj bi pripravili analizo delovanja in upravičenosti nadaljnjega obstoja bolnišnic v Sežani. Topolščici. sanatorija Emona v bolnici dr. Petra Držaja. še posebej naj bi analizirali položaj bolnišnice v Brežicah. Takoj naj bi naredili strokovno analizo razmer v obeh porodnišnicah na Gorenjskem in v bolnišnici Trbovlje, proučili pa naj bi tudi število pediatričnih postelj v Ljubljani.
Za delavce v zdravstvu pomeni velik udarec tudi predlog o zmanjšanju mase potrebnih
DELO
BELO
Glavni in odgovorni urednik Dela:
TIT DOBERŠEK
Namestnik glavnega in odgovornega urednika Dela:
DANILO SLIVNIK
Direktor TOZD Delo:
EMIL ŠUŠTAR
Direktor trženja Delo:
JURE APIH Uredniki:
MIRAN KOREN (centralna redakcija). JANA TAŠKAR. v. d. (notranja politika). MIJA REPO VŽ (gospodarstvo). STANE IVANC ^zunanja politika). JOŽE HORVAT (kultura). JANEZ ZADNIKAR (Književni listi). HELENA KOS (slovensko dopisništvo). ŽELJKO ŠEPETAVO (ljubljansko dopisništvo), OTO GIACOMELLI (šport). UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), ŽELJKO KOZINC (publicistika). BORIS JEŽ (komentarji). JANKO LORENCI (sobotna priloga). GREGOR PUCELJ (znanost). JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija), NIKO LAPAJNE (Vikend magazin).
s:;. ...
ilSRf
DEMONSTRACIJE V BEOGRADU
Študenti bodo vztrajali na ulici, dokler e bodo izpolnjene vse njihove zahteve
Še vedno niso izpuščeni vsi, ki so jih zaprli zaradi demonstriranja — Združena opozicija pred popoldanskim mitingom: Z vsemi sredstvi je treba preprečiti uvedbo izrednih razmer
BEOGRAD, 13. marca - Beograjski študenti so še vedno na ulici.
Ce poskuša biti človek še tako objektiven, si ne more kaj, da ne bi občudoval takšne zrelosti, odločnosti in mirnosti, s kakršno že tri dni in noči vztrajajo in ne popuščajo, čeprav so jih skušali pozno sinoči prelisičiti tako poslanci pozicije kot opozicije. Mlada pamet temu ni nasedla in demonstranti še danes opozarjajo, da ne gredo domov, dokler ne bodo uresničene vse njihove zahteve.
Danes dopoldne je bilo na Tcra-zijah nekaj tisoč študentov in dijakov. medtem ko jih je bilo sinoči kakšnih sto tisoč ali pa še več. Pričakovali so namreč prihod Vuka Draškoviča, ki so ga včeraj popoldne izpustili iz zapora. Nekaj minut po pol deseti uri zvečer je Vuk Dra-škovič tudi prišel. V svojem vznesenem govoru, ki gaje mladina prekinjala z vzkliki nSobo — Sadam!« in »Vuk, Vuk, Vuk!« ter s ploskanjem, je Draškovič predlagal, naj bi se po dogodkih, ki so se zgodili 9. marca. Trg republike preimenoval v Trg svobode, na katerem naj bi postavili spomenik z napisom: »Nikoli več!«. Mladim demonstrantom jc dejal, da so prihodnost Srbije. »Jaz sem bil prihodnost leta 1968, ko smo prvič vstali proti despotizmu. Toda Brozova oblast ni ukazala do krvi pretepati srbskih otrok. Broz ni plašil Srbov s tanki. Preklet bodi tisti, ki je izzval dogodke 9. marca!«, je med drugim dejal Draškovič.
Ob 22.15 so iz skupščine Srbije prišli peš na Terazije vsi poslanci. Predsednik skupščine dr. Slobodan Unkovič, predsednik republiške vlade dr. Dragutin Zeienovič in tudi predstavnik opozicije in predsednik Demokratske stranke dr. Dra-goljub Mičunovič so študentom zagotovili, da je parlament izpolnil vse njihove zahteve. Govorili so jim velike besede, jim pihali na dušo, toda študenti so bili jasni. V natančnem preverjanju vsake točke zahtev so ugotovili, da vendarle niso izpolnjene vse zahteve. Niso bili izpuščen: vsi zaporniki, ostavke pa tudi nista dala niti Radmilo Bogdanovič niti Dušan Matkovič. Poslanec Srbskega gibanja za obnovo Milan Paroški je pojasnil, daje parlament oblikoval parlamentarno komisijo, ki naj bi do 20. marca ugotovila odgovornost za krvave dogodke. Študenti tega niso sprejeli in so zato še naprej vztrajali na Terazijah.
Pred napovedanim mitingom združene opozicije na beograjskem Trgu republike so predstavniki srbskih opozicijskih strank sklicali tiskovno konferenco. Na njej so novinarje seznanili z zahtevami opozicije po včerajšnjem navideznem sporazumu, doseženim v srbski skupščini. Poudarili so, daje bil del zahtev demonstrantov izpolnjen za-
radi demokratičnega pritiska javnosti in delovanja opozicije v parlamentu. S tem je odprta možnost demokratičnega preporoda Srbije, ki pa je odvisna od poteka naslednje seje srbske skupščine, na kateri bodo ocenjevali odgovornost za uporabo policije in vojske proti demonstrantom.
Prihodnost demokracije je zato po mnenju opozicijskih vodij v marsičem odvisna od odločitev srbske skupščine. Za to je treba omogočiti
•	V trni gori je bilo tudi danes več odzivov na beograjske dogodke. Posebno pozornost je zbudila izjava članov državnega predsedstva mag. Momira Bulatoviča, dr. Slobodana Vujačiča in dr. Milice Peja-novič (dva člana republiškega predsedstva, Svetozar Marovič in Haz-bo Nuhanovič, je nista podpisala). Ti trije, ki so tudi univerzitetni pro-fesoiji, se zdaj nerodno izmikajo in zatijujejo, da niso podprli predsedstva Srbije in njenih državnih organov, temveč naj bi samo »izrazili obžalovanje zaradi žrtev« in »obsodili nasilno vedenje«. Ko so videli, da so njihovi študentje izrazili drugačno mnenje, ali konkretneje, da so se od izjave črnogorskega državnega predsedstva distancirali, pa so bili ti trije profesoiji tudi danes nejasni. Se vedno nočejo povedati (ker menda ne vedo), kdo je izzival nerede v Beogradu in koga obsojajo: ljudi, ki so protestirali, študente ali srbsko oblast. (B. J.)
•	Delavski svet Radiotelevizije Beograd je na današnji izredni seji sprejel odstop glavnega in odgovornega urednika tretjega programa Ivana Krivca. Ob tej priložnosti so razrešili dolžnosti vršilca dolžnosti urednika notranjepolitične rubrike informativnega programa Slavka Buduhana.
•	Vztrajamo, da morajo direktoiji Radia in Televizije Novi Sad ter vsi glavni in odgovorni uredniki v skladu z zahtevami novosadskih študentov in vseh opozicijskih strank nepreklicno in takoj odstopiti ter tako omogočiti, da se tudi v glavnem mestu te pokrajine po mirni poti uresničijo sklepi ljudske skupščine Srbije o svobodnem pretoku informacij. To zahteva 300 članov neodvisnega društva novinaijev RTV v Novem Sadu.
Izjava Društva slovenskih pisateljev
• Društvo slovenskih pisateljev v skladu z večkrat javno izpričanimi stališči kar zadeva pluralna družba in pomen svobodnega političnega izrekanja ljudi v njej, ob zadnjih dogodkih v Beogradu z zgroženostjo ugotavlja, da v Srbiji vlada popolna zapora nad svobodnim pretokom informacij v medijih, da je ob protestih in demonstracijah opozicijskih strank, ki se zavzemajo za pluralno družbo, prišlo do brutalnega in krvavega obračuna oblasti z demonstranti, da je v dogajanje nelegitimno posegla JLA in s tem prevzela nase odgovornost za vmešavanje v aktualne politične dogodke. Društvo slovenskih pisateljev zato poziva slovenske politične stranke, naj se ne pustijo zavesti in ne razmišljajo o ponovni federativni ali konfederativni Jugoslaviji.
polno svobodo in pravilno informiranje državljanov, omogočiti pravno pomoč vsem zaprtim osebam in izpustitev vseh tistih, ki jih je policija zaprla zaradi sodelovanja na demonstracijah. Poleg tega je pp
da institucije sistema niso sposobne same reševati težav, ampak moramo težave reševati z izveninstituci-onalnimi metodami pritiska,« je dejal Zoran Djindjič.
JANJA KLASINC VESO STOJANOV
•	Vuk Draškovič, predsednik največje srbske opozicije stranke SPO, nam je v posebni izjavi za Delo o prihodnjih potezah njegove stranke dejal: »Srbsko gibanje za obnovo bo zahtevalo odstop cele srbske vlade. To je naša pravica, razlogov tudi ne manjka, saj je storjen zločin nad Srbijo, tekla je kri, za kar so oni krivi. Nadaljujejo z zločini in prevarami. Sinoči so se zlagali ljudem, da so vse njihove zahteve izpolnjene, zdaj pa smo zvedeli, da je naš podpredsednik profesor Maijanovič še vedno zaprt, poleg njega pa je zaprtih še veliko naših članov, ki gladovno stavkajo.« Na vprašanje, ali bodo zahtevali tudi odgovornost predsednika države Slobodana Miloševiča je Draškovič odgovoril: »Že večkrat sem dejal, da je vsak, ki je ukazal streljati na demonstrante, ki je ukazal uporabiti policijsko silo in poslal tanke na ulico, kriv. Za to bo moral odgovarjati in odstopiti, ali danes ali čez mesec dni ali pet let. Kot parlamentarna stranka si bomo prizadevali, da se vse zahteve študentov in demonstrantov uresničijo.«
mnenju srbske opozicije treba z vsemi sredstvi preprečiti uvedbo izrednih razmer in intervencijo armade, ker bi to pomenilo končen zlom Jugoslavije in konec procesa demokratizacije Srbije. Napovedali so, da bodo 20. marca na Trgu republike organizirali tako imenovani miting svobode.
Vuk Draškovič, predsednik
•	Na vseh beograjskih fakultetah se bodo predavanja začela danes,
14. marca. Tako so sklenili na včerajšnji seji predavateljsko-znan-st ven ega sveta beograjske univerze.
Stipe Mesič: v predsedstvu zmagal razum
Jovičeva varianta z vojaškim udarom je propadla - Vojaški vrh bi sam presojal razmere
ZAGREB, 13. marca — Po besedah podpredsednika predsedstva SFRJ Stjepa-na Mesiča se je na včerajšnji seji državnega predsedstva kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil izkazalo, da v državnem vrhu vendarle prvladujejo razumni ljudje, ki so zavrnili vsakršno možnost za uvedbo izrednih razmer po vsej državi. Eden izmed predlogov je predvideval tudi takšno uvedbo izrednih razmer, da bi vojska tako rekoč šla na ulice po lastni presoji s cinično razlago, da bi se to zgodilo tedaj, »ko bi vojaški voditelji ugotovili, da je demokratično dogovarjanje ogroženo«. Podpredsednik Mesič je prepričan, da Jovičeva varianta in variante izkoriščanja vojske v politične namene nimajo nikakršnih možnosti. Izredne razmere lahko uvede državno predsedstvo le v dogovoru s prizadeto republiko. Ker se je prav to zgodilo v Srbiji, je videti, da so tisti člani državnega predsedstva, ki so v soboto soglašali z »Jovičevimi tanki« na beograjskih ulicah, dali tiho privolitev za takšno početje.
P. P.
0 tem, da je armadni vrh pripravljen na vojaški udar, ni več nobenega dvoma
V dobro obveščenih krogih pravijo, da je vse pripravljeno funkcije kolektivnega predsedstva in ustoličenje Joviča na
LJUBLJANA, 13. marca — Kakorkoli že bodo različni analitiki pojasnjevali včerajšnjo izjavo zveznega predsednika Joviča, je nedvomno jasno eno: jugoslovanski generalski vrh je tisti, ki je prevzel »politično iniciativo« popolnoma v svoje roke. Armadni vrh je zdaj tisti, ki bo postavljal pogoje kolektivnemu šefu države ob močni asistenci samega Joviča. To, kar je armadni vrh že dalj časa napovedoval — da ob pogajanjih o usodi države JLA ne bo stala križem rok — zdaj konkretno uresničuje.
za »predsedniško akcijo«, s katero naj bi dosegli odpravo' čelu države — Poseg vojske v Sloveniji do konca maja?
Vrhovni komandant oboroženih sil, ki naj bi ga predstavljalo predsedstvo države, svoje ustavne funkcije praktično ne more opravljati — pa ne zaradi Joviče-vega »bojkota«, ampak preprosto zato, ker naj člani predsedstva ne bi imeli nikakršnih posebnih pooblastil, ko gre za armado. Njihova ustavna funkcija je bila baje preprosto degradirana z nekakšnim poslovnikom o delu zveznega predsedstva, ki vse te konkretne in hudo občutljive naloge prepušča samo predsedniku predsedstva. Baje obstaja poseben akt predsedstva, s katerim so bile na predsednika prenesene nekatere »posebne naloge«, ki jih lahko ta opravlja tudi samostojno. S tem aktom naj bi bili seznanjeni tudi vsi člani predsedstva.
Ta verzija, ki jo zdaj nekateri prizadevno razširjajo (na primer M. Lazanski v Politiki) je seveda neresnična! V predsedstvu SFRJ ne obstaja noben poslovnik v takem smislu. Govori pa o tem (tudi ustava), da se lahko na predsednika predsedstva prene-
SPO, je na tiskovni konferenci poudaril, da so podpredsednik SPO dr. Jovan Marjanovič in približno 150 članov njegove stranke še vedno v zaporih v Padinski Skeli in da so danes začeli gladovno stavko. »V Srbiji ne bo miru, dokler oblast ne bo poslušala zahtev ljudstva,« je še dejal Vuk Draškovič.
Zoran Djindjič, poslanec Demokratske stranke, je poudaril, da navidezni sporazum in sprejetje zahtev demonstrantov nista bila dosežena v institucijah srbske države. Če bi samo poslanci odločali o tem,
nobena od zahtev demonstrantov ne bi bila sprejeta. »Pokazalo se je,
ZADNJE SLOVO OD NESREČNE ŽRTVE - Na novem pokopališču v Beogradu se je množica poslovila od sedemnajstletnega učenca Branivoja Milinoviča, ki je izgubil življenje v demonstracijah 9. marca. (Loto: Joco Žnidaršič)
sejo nekatere naloge v izrednih okoliščinah, če se predsedstvo ne more sestati. Razlaga, da ima predsednik predsedstva avtomatično posebna pooblastila, je seveda hudo nevarna, saj omogoča dejansko uzurpacijo oblasti, in to pri tako občutljivih vprašanjih, kot je uporaba vojske za prav določene politične opcije. Ali — kot se je zgodilo v primeru »parade« tankov na beograjskih ulicah — ko je bila vsa stvar urejana po telefaksu.
Ze dejstvo, da je včerajšnja seja zveznega predsedstva kot vrhovnega komandanta oboroženih si! potekala na sedežu generalštaba — kamor naj bi nekatere tudi presenečene člane predsedstva odpeljali s posebnim prevozom — je zgovorna in skrb zbujajoča. Doslej se namreč še ni zgodilo — pravijo poznavalci — da seja predsedstva ne bi potekala v civilni instituciji, četudi je šlo za vojaška vprašanja. Da je včeraj šlo spet za las, govori podatek, da je Borisav Jovič že na začetku seje predlagal, naj se v vsej Jugoslaviji uvedejo izredni ukrepi in da se vojski v prihodnje dovoli avtonomno ravnanje ob vseh kriznih dogodkih in brez posebnih vnaprejšnjih pooblastil. Ta »carta bianca«, ki ji nasprotujejo celo nekateri bolj umirjeni in racionalni vojaški posamezniki, bi seveda v praksi pomenila, da vojska samostojno (politično) ocenjuje, kdaj, kje in zakaj nastajajo »krizna žarišča« in bi glede na vse večjo politizacijo armade dejansko predstavljala obliko permanentnega vojaškega udara.
Sicer pa je bolj kot ne jasno, da znotraj armadnega vrha ni popolnega soglasja o nekaterih vprašanjih. Baje je vse bolj izpostavljen Veljko Kadijevič, s katerim del generalov in oficirjev ni preveč zadovoljen. Po Beogradu se na primer govori, da je Blagoje Adžič, načelnik generalštaba, v soboto samovoljno in brez vednosti Kadijeviča poslal tanke na beograjske ulice. Ve pa se, da so bile enote JLA v večji stopnji pripravljenosti po vsej državi, tudi v Sloveniji.
Medtem pa nekateri obveščeni krogi poudarjajo, da je vse

vencije dobivajo zdaj predvsem kmetje
V zadnjih treh letih se je razmerje pri razdeljevanju denarne pomoči slovenskemu kmetijstvu močno spremenilo v korist kmetov - Lani je bilo za subvencije v kmetijstvu porabljenih 335 milijonov dinarjev
melioracije in komasacije iz tega 1 *	1 J	u '
naslova dobil družbeni sektor, pravi Franc Sala s sekretariata
LJUBLJANA, 13. marca — Za spodbujanje kmetijske pridelave v Sloveniji že dolgo prispevamo denar vsi zaposleni. Sistem zbiranja denarja za intervencije v kmetijstvo in pridelavo hrane se je z leti resda nekoiiko spreminjal, dopolnjeval (spreminjale so se predvsem prispevne stopnje iz dohodka ter delitev teh namensko zbranih sredstev med občinami in republiko), toda nameni so v glavnem ostajali enaki. Od leta 1979, ko je bil sprejet zakon o intervencijah v kmetijstvu in pri pridelavi hrane ter nemoteni preskrbi trga, je bil praktično ves namensko zbran denar strogo namensko tudi uporabljen za družbeno organizirano tržno pridelavo hrane.
drugo je bilo porabljeno za premije, regrese in podpore, ki pa so jih razdeljevali po
Naj se zadnje sliši še tako socrealistično, pa ta namensko zbran in družbeni (skupni) denar ni bil porabljen le za spodbujanje razvoja in za ohranjanje moči velikih družbenih posestev in kmetijskih kombinatov, kot bi mnogi to radi prikazali. V družbeno organizirani tržni pridelavi so bile namreč ves čas zajete tudi zadruge in prek njih praktično vsi kmetje, ki so z zadrugo sodelovali (tudi če je bilo to povezovanje z zadrugo samo občasno, ko je šlo za cenejši, regresiran nakup semen, gnojil ipd.). Zato ne preseneča podatek, da je razmerje delitve sredstev za pospeševanje tržne pridelave hrane močno v prid zasebnim pridelovalcem. ki dobijo kar 97 odslot-
© »Pri nas ni nobenega trdnega ekonomskega okvira, na podlagi katerega bi gradili sistem intervencij. Za celovito sliko in popolne podatke, koliko denarja, je bilo lani porabljeno in usmerjeno za vse kmetijske namene, torej vključno z denarjem iz zveze in zveznih skladov za spodbujanje izvoza in podobno, pa bi potrebovali kar lep čas. Za zbiranje teh podatkov bi bila potrebna kar raziskovalna naloga,« pravi Zdenko Glumač, direktor Poslovnega združenja prehrane Slovenije.
kov vsega zbranega denaija. ki ga za ta namen zberemo v republiki, le preostale tri odstotke dobi tako imenovani družbeni sektor. Takšno razmerje zanesljivo velja zadnja tri leta, kar je potrdil tudi Zdenko Glumač, direktor Poslovnega združenja za prehrano Slovenije, prek katerega v zadnjem letu praktično že tudi potekajo vsi posli zbiranja in usmerjanja denarja za kmetijstvo iz proračunskih virov. Investicij. na račun katerih bi odtekal denar v družbeni sektor, je bilo v tem času zanemarljivo malo. Pravzaprav bi jih lahko kar na prste prešteli, kot pravi Glumač, saj je bilo v tem času nekaj denarja porabljenega le za obnovo farme v Smledniku in hlevov kočevske farme, del denarja iz nepovratnih intervencijskih sredstev pa je bil namenjen tudi za usposobitev sadjarskega centra v Novi Gorici; vendar pa gre v tem primeru pravzaprav za javno službo, namenjeno tudi zasebnim kmetovalcem. Vse
tako imenovanem proizvodnem potencialu. Za ponazoritev: od 350 milijonov litrov odkupljenega mleka jih je bilo le 25 milijonov odkupljenih z družbenih posestev, vse drugo pa od zasebnikov, ki so torej dobili večji del premij in regresov oziroma kompenzacij pri odkupnih cenah mleka. Če k temu dodamo še podatek, da so po letu 1988 premije pri mleku povsem izenačene za družbeni in zasebni sektor (prej so bile različne, tako da so družbena posestva res dobivala več kot kmetje), potem očitki o privilegiranosti niso več upravičeni.
Slovenski pridelovalci hrane so lani dobili za »pospeševanje proizvodnje hrane« nekaj več kot 762 milijonov dinarjev, od tega je bilo največ denarja porabljenega v živinoreji, zlasti še v govedoreji (za prirejo mleka, koncentracijo mlečne in mesne proizvodnje ter pokrivanje razlik v ceni mleka), natančneje 388,4 milijona dinarjev. Sicer pa je bil denar porabljen še za: spodbujanje prireje plemenskih prašičev in spodbujanje prireje prašičjega mesa, za konjerejo v obliki regresov za'plemenske živali in sofinanciranje naložbenih programov v prirejo konjskega mesa, v ovčerejo, kunčerejo, čebelarstvo (regresiran nakup matic in nakup zdravil), v razvoj zelenja-darstva, regrese za semensko pšenico in rž, za seme oljne ogrščice. sladkorne pese, trsne cepljenke, za sadne sadike in sadike hmelja, premija za pridelavo pšenice in rži, sladkorne pese, za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov, za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah itd.
Po vsem tem lahko sklepamo, da se zaradi razpršene porabe, pri čemer bi vsak rad pristavil zraven svoj lonček, kmetijstvu namenjeni denar v proračunu preprosto preveč porazgubi in ne daje želenih rezultatov.
Sicer pa to ni ves denar, ki ga iz skupne vreče dobiva naše kmetijstvo. K temu velja namreč prišteti še denar, ki se je zbral na računu Zveze vodnih skupnosti (in s katerim zdaj razpolaga sekretariat za kmetijstvo), namenjen pa je urejanju zemljišč. V letih od 1976 do 1980 je ves denar za hidromelioracije,-agro-
za kmetijstvo. Tokrat je bila dobra polovica vsega porabljenega denarja danega nepovratno (pri sredstvih za komasacije pa je bilo 90 odstotkov denarja nepovratnega). V letih od 1981 do 1985 je bila porazdelitev denarja za zemljiške operacije med zasebni in družbeni sektor že bolj pravična, saj je vsak dobil po polovico razpoložljivega denarja, vsi pa so vrnili le desetino dobljene vrednosti, in to od leta 1982 naprej. Po letu 1985 se je razmerje v porazdelitvi denarja
• Za sistem intervencij je bilo v Sloveniji leta 1988 porabljeno za pospeševanje proizvodnje hrane 84,5 milijarde dinarjev po takratnih tekočih cenah. Leta 1989 je bilo za te namene porabljeno 1.202 milijardi dinarjev, kar pa ob takratni visoki inflaciji pomeni realno le nekoliko več kot prejšnje leto. Lani smo za pospeševanje proizvodnje hrane porabili 762 milijonov dinarjev.
nagnilo v korist kmetov, ki so dobili 80 odstotkov razpoložljivega denarja. Po podatkih za lani, ko je bilo za zemljiške operacije porabljenih 331 milijonov dinarjev, so zasebniki dobili za urejanje svojih zemljišč kar 310 milijonov dinarjev ali 93 odstotkov razpoložljivih sredstev.
Denarne injekcije dobiva kmetijstvo posredno tudi iz intervencij za zagotavljanje osnovne preskrbe. S tem denarjem upravlja sekretariat za tržišče in splošne gospodarske zadeve, pod njegovo streho pa so tudi republiške blagovne rezerve. Tudi za razdeljevanje denarja za te namene velja kriterij večinske proizvodnje. Ta pomeni, da dobijo večino kompenzacij za mleko in meso, živino in druge kmetijske pridelke spet kmetje. Po podatkih tega sekretariata je bilo lani tako v kmetijsrvu porabljenih 335 milijonov dinarjev ali skoraj dve tretjini vsega denarja, ki so ga imeli nap razpolago za intervencije na trgu (od zagotavljanja preskrbe z zdravili pa do delovanja republiških blagovnih rezerv).
Praktično nemogoče pa je razmejiti delež denaija, ki ga je slovensko kmetijstvo dobilo v obliki zveznih regresov, premij in fondovskih stimulacij za izvoz ipd. Bolj ugibanja kot pravi dokaz so govorice, da so v preteklih letih iz zvezne denarne vre« če dobili več družbena podjetja in organizacije, ki so se pojavljali kot posredniki pri nakupih reprodukcijskega materiala ali pa pri izvozu kmetijskih pridelkov. Odkar Poslovno združenje za prehrano Slovenije obravnava
tudi to področje denarnih injekcij v kmetijstvu, da lahko sekretariat za finance izplačuje tudi to, kar je bilo v zvezni domeni, postajajo tudi te denarne poti čistejše.
In koliko denarja lahko letos pričakujejo slovenski pridelovalci hrane kot različno obliko namenske pomoči? Iz republiškega proračuna naj bi (če bo predlog sprejet) za intervencije v kmetijstvu in ohranjanje proizvodnje dobili skoraj milijardo dinarjev. K temu velja prišteti še 1,4 milijarde dinarjev za šolstvo, gozdarstvo, javne službe, 360 milijonov dinarjev za urejanje podeželja in obnovo vasi, od 500 do 600 milijonov dinarjev za zagotavljanje primerne osnovne preskrbe, kakšnih 100 milijonov dinarjev (prenos iz zveznih intervencij na republiško raven) za regresiran nakup gnojil, zaščitnih sredstev, semen in sadik in še okrog 250 milijonov dinarjev za regresiranje obresti pri najetih selektivnih posojilih ter za okrog 420 milijonov dinarjev tako imenovanih posebnih fondovskih spodbud za izvozne izdelke. Skupaj torej 3,030 milijarde dinarjev.
MARJETA ŠOŠTARIČ
V Sloveniji plačujejo carine
Dr. Marko Kranjec: »Zvezna carinska uprava plačila prek prehodnega žiro računa pojmuje tako, kot da carinske dajatve niso bile plačane«
LJUBLJANA, 13. marca — Marko Kranjec je potrdil, da je med neplačniki carinskih dajatev dejansko tudi 279 slovenskih podjetij. Nekateri so v resnici dolžniki, celo zelo veliki, del pa ne. »Po sklepu republiške skupščine, ki ga je sprejela januarja letos, vsa slovenska podjetja carinske dajatve v tem prehodnem obdobju v Beograd nakazujejo prek skupnega prehodnega računa v obliki kotizacije v zvezni proračun. Zvezna carinska uprava pa na to, da carine v zvezno blagajno prihajajo prek tega računa, gleda kot da v Sloveniji carine sploh niso bile plačane.«
Na republiškem sekretariatu za finance so imeli v zvezi s tem danes poseben sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Carinarnice, Sekretariata za mednarodno sodelovanje in Službe družbenega knjigovodstva. O dejanski vsoti neplačanih obveznosti na sekretariatu za finance še nimajo natančnih podatkov, prav tako tudi še nimajo celotnega seznama dolžnikov.
Pričakujejo, da jim ga bo ljubljanska Carinarnica poslala do ponedeljka. Po Kranjčevih besedah pa je že zdaj znano, da je na seznamu tudi okoli 30 do 40 velikih dolžnikov, drugi pa dolgujejo manjše vsote denaija. Med njimi je tudi nekaj špekulantov, ki si po besedah Kranjca na ta način pridobivajo likvidnostna sredstva.
Neuradno smo zvedeli, da bo morala Ljubljanska banka kot garant mnogim podjetjem za carinske obveznosti odšteti tako rekoč čez noč okoli 800
milijonov dinarjev zapadlih obveznosti. Tomaž Aljoša, pomočnik generalnega direktorja Ljubljanske banke d. d., te informacije ni niti zanikal niti potrdil. Zvezna carinska uprava je prek SDK Ljubljanski banki že poslala naloge za vnovčenje garancij. LB do zdaj še ni poravnala nobenih obveznosti, če njene stranke teh ne bodo mogle poravnati, pa bo Ljubljanska banka izpolnila vse obveznosti, ki jih ima kot garant.
V ljubljanski filiali koprske Intereurope so nam povedali, da so jih iz ljubljanske carinarnice včeraj obvestili, da jim dolgujejo 13 milijonov dinarjev. Včeraj in danes so ugotovili, da imajo do zvezne carinske uprave dejansko »nerazčiščenih« za okoli pet milijonov dinarjev, ki pa jih bodo poskušali čimpej poravnati. Na omenjenem seznamu se je pojavil tudi ljubljanski Tehnounion.
Neporavnanih so imeli za okoli sedem milijonov dinaijev obveznosti. Nekaj so jih že poravnali danes, drugo pa bodo jutri. Ne vedo pa, kako jim bo zaradi vse težje gospodarske situacije te obveznosti uspelo poračunavati v prihodnje. Pri Hermesu in Mladinski knjigi pa so nam zatrdili, da imajo pri carinarnici poravnane vse svoje obveznosti.
Tako kot včeraj nam tudi danes pri ljubljanski carinarnici ni uspelo dobiti seznama dolžnikov. Dejali so nam, da seznami niso najbolj zanesljivi in da bi jih lahko dobili le z odobritvijo nadrejenih v Beogradu. Sicer pa smo neuradno zvedeli, da so na seznamu največjih dolžnikov Gorenje (okoli 110 milijonov dinaijev), novogoriški Primex (60 milijonov) in ljubljanska Avtotehna (60 milijonov).
FRANCI DOVČ
DILEME DENACIONALIZACIJE (4)
Pravda piranskih minoritov
Piranski minoriti pravijo, da se ne bodo potegovali za velika zemljišča, vložili pa so zahtevo za vrnitev samostana, ki ga zdaj zasedajo drugi
PIRAN, 13. marca — Cerkev je v letih po vojni, v Primorju pa malo kasneje, izgubila skoraj vse. Zdaj pa si prizadevajo, da spet pride do dela svoje lastnine, saj zakon obljublja popravljanje krivic. Vendar posamezni primeri kažejo, da tudi vračanje cerkvene lastnine v praksi ne bo tako preprosto, kot bi lahko pričakovali glede na pripravljeni osnutek zakona. Zapletati se je začelo že pri prvih poizkusih vračanja tistih razlaščenih cerkvenih objektov, v katerih so zdaj druge dejavnosti.
Zanimiv je primer minoritske cerkve in samostana v Piranu.
Če bi ta samostan dobil vrnjena vsa svoja posestva — njive, pašnike, sadovnjake, vinograde s Savudrijskega polotoka (veliko zemljišč je zdaj na hrvaški strani), bi zagotovo postal eden največjih posestnikov na Obali. Pater Slavko Stermšek, gvardijan v piranskem minoritskem samostanu, nam to našteva samo kot zanimivo možnost in v isti sapi dodaja, da red minoritov nima takih zahtev po vračanju zemljišč. Pač pa si že vse od razlastitve leta 1954 prizadeva, da bi dobil nazaj svoje samostanske prostore. Gre za znamenit objekt, saj se v delu samostanskih prostorov, v piranskem Križnem hodniku, vsako leto zvrsti veliko prireditev (najbolj znani so Piranski glasbeni večeri).
Okrajni ljudski odbor Koper je leta 1954 meniškem redu minoritov odvzel 5490 kvadratnih metrov stanovanjske površine, 1156 kvadratnih metrov kleti in 127 kvadratnih metrov dvorišča. Takrat so vrednost stavbe s 1785 kv. metri zemljišča ocenili na 257 tisoč lir (po cenah iz leta 1938) oziroma naj bi bila prometna vrednost tega samostana nekaj čez štiri milijone tedanjih dinaijev.
Razlastitveno odločbo, na katero bi se lahko pritožili v 30 dneh, so patri dobili šele po dolgih letih. V izplačilo odškodnine pa niso nikoli privolili, saj so takoj začeli z vrsto pritožb zveznemu javnemu tožilstvu, zveznemu vrhovnemu sodišču, maršalu Titu, zvtzni ljudski skupščini, itd. Zaman!
Leta 1973 so prostore nameni-
li Mestnemu arhivu (čeprav niso bili nikoli razlaščeni), še prej pa so v samostanske prostore namestili srednjo zdravstveno in za nekaj časa tudi ribiško šolo. Leta 1980 so se razmere že nekoliko spremenile in minoritom so omenili možnost, da bi lahko svoje prostore odkupili. Nazadnje je leta 1989 Provincialat Slovenske minoritske province Sv. Jožefa res predlagal, da bi samostan odkupili. Toda na ta predlog niso dobili niti odgovora, kaj šele, da bi jih kdo jemal resno.
Lani so se »zgodile« volitve in minoriti so opustili misel o odkupu, tudi zato, ker jim na njihove prošnje ni nihče odgovarjal. Zahtevali so vrnitev premoženja, občinske upravne službe pa so jim odvrnile, da »niso podani nobeni pogoji, niti razlogi, za odpravo navedene odločbe o razlastitvi«, in da se »zahteve minoritov v okviru zdaj še veljavnih zakonskih predpisov ne more obravnavati in ji ni mogoče ugoditi...« Pred približno pol leta so se minoriti pritožili na republiški sekretariat za
upravo in pravosodje in zdaj vse skupaj čaka na zakon.
Pater Slavko Stermšek je prepričan, da bodo samostan dobili nazaj. Ne vedo pa, kako si bodo lahko pomagali z vrnjeno lastnino, če ne bodo mogli uporabljati svojih prostorov in bo lastnina njihova le na papirju. Redovniki menijo, da bi zadevo najlaže uredili tako, da bi arhiv izselili iz samostana, kajti tudi sami imajo težave s svojim arhivom oziroma veliko knjižnico, v kateri je 2500 starih (iz prejšnjih stoletij) knjig, od tega sta dve knjigi iz leta 1490 in 19 knjig iz 16. stoletja. Urediti želijo tudi pinakoteko, saj imajo vrsto dragocenosti,
• Uradno so minoritski samostan ustanovili leta 1301 in slovenski minoriti se že pripravljajo na praznovanje 700. obletnice tega piranskega samostana. Prihod Frančiškanskih bratov — minoritov je pomemben tudi zato, ker so iz matične domovine prinašali v naše kraje novo gotsko umetnost. Križni hodnik, v katerem se vsako leto vrstijo zanimive piranske prireditve, je izredno slikovit zgodnjebaročni samostanski prostor, ki so ga zgradili na istem mestu, kjer je bil prej starejši gotski križni hodnik, o čemer priča gotska bifora v zida križnega hodnika. Že arhitektura (pa tudi cerkveni inventar) dokazuje, da gre za izjemno bogastvo tega reda, ki bi ga minoriti radi ohranili.
KAJ PA TI TUKAJ? (Fotodokumentacija Dela)
pripravljeno za izvedbo tako imenovane »predsedniške akcije«, ko bodo srbski krogi s pomočjo nekaterih delov armadnega vrha poskušali doseči, da bi še pred 15. majem odpravili funkcijo kolektivnega predsedstva in skušali doseči, naj Jovič še naprej ostane na čelu države.
Vse to se sklada z čedalje glasnejšimi govoricami, da armada ni pripravljena za svojega vrhovnega komandanta sprejeti Stipeta Mesiča. Po scenariju — o katerem uradni državni krogi verjetno »nič ne vedo« — je armada že uresničila vse točke iz tako imenovanih »aktivnih ukrepov« (politične tehnike — govorice, prodor v medije z dezinformacijami itd.; analitične tehnike —vse, kar jc v zvezi z delovanjem vojaške varnostne službe in »parado«
—	oblike zastraševanja), zdaj pa si prizadeva za eno od t.i. mehkih variant vojaškega puča — raz-
© Predsednik makadonskega sobranja Stojan Andov meni, da trenutno ni ovir za normalno delovanje republiških organov in da ni razlogov za uvedbo izrednih razmer, za katere se zavzema Borisav Jovič. Vsi makedonski zvezni funkcionarji delajo še naprej po svojih močeh in sposobnostih, zato ni razlogov za vznemirjenje. Demokracija naj gre svojo pot. Tisti, ki so dolžni opravljati svojo politično vlogo, naj jo opravljajo in naj ne posegajo v pristojnosti drugih, je dejal Andov. (J. G.)
glasitev izrednih razmer. Vendar pa je že bolj ali manj znano tudi to, da bi se vojaška intervencija
—	zlasti v Sloveniji in na Hrvaškem — nadaljevala s tršimi prijemi. Predvideno je namreč, da naj bi JLA zaradi mednacionalnih konfliktov in nasprotovanja zahtevam zveznih oblasti posegla v Slovenijo, in to najpozneje do konca maja.
Načrtovana je intervencija s ciljem vzpostaviti popoln nadzor nad najpomembnejšimi institucijami sistema in odstraniti posameznike, ki so vojaškemu vrhu trn v peti. Pri tem naj bi za intervencijo v Sloveniji uporabili enote iz Srbije in celo enote njene teritorialne obrambe. Ve se, da srbske TO ni doletela zaplemba orožja in je dobro oborožena. Medtem povsem nemoteno poteka tudi modernizacija enot JLA, vendar samo na ozemlju Srbije in nihče ne ve, od kod denar. Predvsem si armada prizadeva, da bi te enote toliko usposobila, da bi bile bolj gibljive v primeru intervencije na severu države.
Zanimivo je, da armadni vrh natančno spremlja in sproti analizira vsa politično-strankarska dogajanja na Hrvaškem in v Sloveniji. Znane so njegove ocene, du JLA popolnoma ustreza dejstvo, da v Sloveniji ni soglasja glede obrambnega koncepta, kar objektivno slabi slovensko obrambno pozicijo. Zato armada pred samo intervencijo računa na pet do deset dni priprav, s katerimi naj bi večino tehnike usposobili za premike. Strateška ocena armadnega vrha je, da upoštevanja vrednega nasprotnika predstavljata le Hrvaška in Slovenija skupaj, toda, tako predvidevajo, če pade Hrvaška, se bo uklonila tudi Slovenija. Sicer pa se je JLA po tem, ko je v javnost prišel dokument politične uprave, na vse načine zavarovala, da ji pomembnejše informacije nc bi uhajale. O najpomembnejših stvareh se informirajo samo vodilne strukture JLA in še to samo ustno. Pisnih dokumentov praktično ni več, razen v generalštabu. Znano je tudi armadno stališče, da se ob intervenciji na Stranki demokratične prenove na Hrvaškem in v Sloveniji nc more opreti, močno pa računajo na pomoč in podporo ZK — Gibanja za Jugoslavijo in na »jugoslovansko usmerjene državljane«. VINKO VASLE
O Izvršni odbor RO ZZB NOV Slovenije v svoji izjavi za javnost izraža globoko obžalovanje zaradi posega JLA v razplet političnih demonstracij v Beogradu v škodo demokratične razrešitve jugoslovanske krize. Ta poskus, da bi nepripravljenost in nesposobnost srbskih oblasti za demokratičen politični dialog s svojo opozicijo nadomestili z grožnjo in uporabo oboroženih sil, pomeni Iskanje povoda za uvedbo izrednih razmer v vsej državi, kar bi lahko zatrlo demokratične procese in okrepilo vlogo JLA kot razsodnika v političnem življenju in omogočilo nasilno uveljavljanje federacije, piše med drugim v izjavi. G Mladi Liberalni demokrati sporočajo organizatorjem študentskih demonstracij v Beogradu, da podpirajo njihove težnje po večji demokraciji in odprtosti javnih medijev za vse politične stranke. »Nihče, nikoli in nikjer ne sme uporabljati sile proti miroljubnim demonstrantom, ki se zavzemajo za tako plemenite cilje, kot je demokracija. Demokracija nam je in mora biti'še v naprej skupni imenovalec ne ozirajoč se pri tem na republiške meje in nesoglasja,« pravijo v svoji izjavi.
TEL
061 210-928
Revija za razvoj
umetniških del iz cerkvenega inventarja, veliko dragocenih slik, itd. (najdragocenejšo — Carpac-ciovo Marijo s svetniki so odnesli v Italijo).
Toda kam preseliti piranski mestni arhiv? Kdor pozna zgodbo o preseljevanju piranskega arhiva, si lahko kar misli, kako težko bo najti druge prostore. »Za to bo morala poskrbeti sama občina Piran,« pravi ravnateljica koprskega Pokrajinskega
arhiva dr. Dušanka Kmel-Umek. Preselitev zdravstvene šole in samostana pa bi bil enako trd oreh, če ne še trši. Seveda pa na drugi strani v Piranu sameva kar nekaj izpraznjenih velikih stavb (na primer že pred leti izpraznjeni bolnišnični prostori). Tako se bo prava vojna za lastnino šele vnela, in to po sprejetju zakona o denacionalizaciji.
BORIS ŠULIGOJ
~	v,
- - —
MINORITSKI SAMOSTAN mojstrovina. (Foto: B. S.)
Križni hodnik jc zgodnjebaročna
Teža Saudske Arabije v OPEČ se je po vojni zelo povečala
Proizvajalke nafte so sklenile zmanjšati proizvodnjo, kajti padanje cen se noče in noče ustaviti - Riad uspešno nadomešča Kuvajt in Irak
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ŽENEVA, 13. marca — Kompromisni dogovor naftnih izvoznic, da bodo v drugem četrtletju zmanjšale proizvodnjo na 22,3 milijona sodov dnevno, je namenjen predvsem naftnim borzam po svetu, kjer so cene po zalivski vojni in spričo visoke ponudbe pričele nevarno padati. Če se ministri članic OPEČ že niso mogli dogovoriti o učinkoviti strategiji vplivanja na tržne razmere, so želeli vsaj poslati signal borznim silam, da še vedno lahko vplivajo na svetovno ponudbo in s tem tudi na cene.
Znižanje proizvodnje za 700.000 ali morda milijon sodov dnevno, kajti podatki o količinah načrpane nafte niso povsem enotni, (gibljejo se namreč med 23 in 23.3 milijona sodov), ne rešuje problema prevelike ponudbe. še toliko manj, ker na ženevskem srečanju niso dosegli nikakršnega dogovor o proizvodnih kvotah posamičnih članic. Saudska Arabija je privolila v zmanjšanje količine načrpane nafe od 8.3 na nekaj manj kot osem milijonov sodov dnevno, v podobnem razmerju, torej za slabih pet odstotkov bodo proizvodnjo znižale tudi druge članice organizacije, v upanju, da bo trg
sprejel sporočilo in da sc bo drsenje cen proti 15 dolarjem za sod ustavilo. Kompromis je začasen, kaj več pa tudi ne more biti. kajti zalivska vojna je blokirala iraško in kuvajtsko proizvodnjo (skupno gre za okoli štiri milijone sodov dnevno), tako da mora OPEČ pred dokončnim urejevanjem svojega izvoza počakati na ti dve članici. Do junija. ko bo potekel sinočnji dogovor, ni pričakovati obnovitve iraške proizvodnje, Kuvajt pa naj bi šele čez leto dni znova začel črpati in izvažati nafto, dotlej pa bo Saudska Arabija, ki jc obljubila, da bo emiratu dobavljala derivate, neuradno
AVGUST PUDGAR
»Okno za mir«
Pred predzadnjo etapo desetdnevne bližnjevzhodne turneje, ki jo bo podaljšal do Moskve, ameriški zunanji minister James Baker z zmernim optimizmom govori o »oknu za mir«. Z drugimi besedami to pomeni, da šef ameriške diplomacije po dvodnevnih pogovorih v Izraelu (torej na ključni točki ambiciozno zastavljene turneje) in s predstavniki Palestincev z zasedenih ozemelj ni razočaran in da doslej noben Bakerjev sogovornik ni tvegal z nepopustljivimi stališči, kar hi bilo na začetku porajanja tako imenovane nove ureditve na Bližnjem in Srednjem vzhodu le preveč tvegano.
O ugodnem poteku Bakerjevih pogovorov v Riadu (s saudskimi državniki in zunanjimi ministri osmih arabskih držav). Kairu in Tel Avivu govorijo tudi odmevi iz VVashingtona, kjer je menda predsednik Bush ohrabren pred serijo sestankov s kanadskim premierom Mulroneyem, francoskim predsednikom Mit-terrandom in britanskim predsednikom vlade Majorjem (pogovori se bodo zvrstili do konca tedna). Vsebina izraelsko-ameri-ških pogovorov je za zdaj še neznana, čeprav po drugi strani ni nobena skrivnost, da so bili uradni izraelski krogi močno zadržani do Bushove formule »zemlja za mir« in čeprav je bilo domače politično prizorišče pred Bakerjevim prihodom hudo razcepljeno v pogledih na reševanje izraelsko-palestinskih in izraelsko-arabskih vprašanj, kar je pravzaprav stalnica izraelske notranje politike.
Očitno se med pogovori Šamir-Baker ni zgodilo nič takega, kar bi spravilo v slabo voljo ameriškega zunanjega ministra med njegovim prvim obiskom v Izraelu, čeravno je bilo prej slišati, da bodo Izraelci ponudili Američanu »zamenjavo tez«: namesto formule »ozemlje za mir« naj bi pošli na dan s predlogom o neposrednih izraelsko-arabskih pogovorih (z Jordanijo. Saudsko Arabijo in Sirijo), pri čemer naj bi bil za vzorec izraelsko-egiplovski dialog kmalu po zadnji izraelsko-arabski vojni.
Na drugi strani so Izraelci pred pogovori povedali Bakerju. da jc po njihovem za rešitev palestinskega vprašanja še vedno najbolj sprejemljiva ustanovitev palestinsko-jordanske federacije ali konfederacije, čemur se je javno uprl po zalivski vojni politično omajani jordanski kralj Husein, češ da Jordanija ne more biti »nadomestek« za palestinsko državo. Jordanski kralj se seveda zaveda, da bi bil tak »nadomestek« resna grožnja za hašemitsko kraljevino, v kateri že sedaj prevladuje palestinsko prebivalstvo, ki je v vojni skupaj z voditeljem PLO Arafatom odločno podprlo Sadama Huseina.
Arafatu, ki je v zalivski krizi vse stavil na iraško karto, so mnogi napovedali politično smrt takoj po koncu vojne, ker je stavil na napačnega konja, od katerega tudi pred krizo razen besedne podpore ni imel nobenih otipljivih koristi: hkrati se je postavil proti Saudski Arabiji in Kuvajtu, ki sta do zalivske krize najbolj izdatno denarno podpirala PLO. Če bi sklepali po Arafatovem obnašanju na sestanku voditeljev Magreba in po njegovem znanem režečem smehljanju, potem se voditelj PLO še zdaleč nima za odpisanega, marveč je njegov predstavnik celo izjavil, da bodo ZDA obnovile zamrznjeni dialog s PLO, česar tudi Baker ni zanikal, le da je vse skupaj prepustil »primernemu času«.
Omenjene podrobnosti prejkone govorijo o pripravljenosti za sklepanje kompromisov na različnih straneh, čemur se gotovo tudi v Izraelu ne bodo mogli izogniti. Vprašanje je. ali je Baker po pogovorih z osmimi arabskimi zunanjimi ministri lahko izraelskim sogovornikom povedal kaj več o »obrnjeni tezi«, o neposrednih izraelsko-arabskih pogajanjih in o tem. kaj bi moral storiti Izrael, da bi do česa takega sploh prišlo (na primer načelna izjava, da se je o zasedenih ozemljih mogoče pogovarjati).
Ob vsem tem ne gre pozabiti, da Izrael upravičeno pričakuje nagrado za vzdržanosl med zalivsko vojno, za katero je požel nedeljene mednarodne simpatije. Težko je reči, ali se bodo v Tel Avivu zadovoljili samo z izdatno finančno in vojaško podporo ZDA in zahodnih držav ali bodo terjali še drugačne koncesije. Po Bakerjevem obisku v Izraelu in pred njegovimi pogovori v Damasku in Moskvi je mogoče reči vsaj to. da v Tel Avivu niso zaloputnili vrat Bushovemu predlogu o »novi ureditvi« v tem delu sveta in da skopa oznaka o izčrpnih in odkritih pogovorih tudi marsikaj pove. Pasti za »novo ureditev« pa sc skrivajo tudi drugod, med drugim v kaotičnih in krvavih dogodkih v Iraku in v nepredvidljivem in vedno močnejšem Iranu.
prevzela kuvajtsko kvoto.
Ženevsko srečanje je bilo v bistvu uvod za burne razprave na junijskem rednem ministrskem sestanku, ko se ne bodo spremenile le razmere v OPEČ, kajti pričakovati je. da bo Irak potegnil na stran radikalnih držav, temveč tudi tržni položaj. Borznim silam bo jasneje, koliko nafte svetovno gospodarstvo potrebuje do konca leta, predvsem pa, ali je recesija, ki jo napovedujejo predvsem v Ameriki, resnično neogibna. S te plati je sinočnji dogovor OPEČ ugoden; gospodarstvo je dobilo zagotovilo naftnih izvoznic, da bodo cene energije podprle nadaljnjo ekonomsko rast, kar naj bi spodbudilo investitorje in morda pripomoglo k manj uničujočemu pišu recesije.
Z malenkostnim znižanjem skupne (in lastne) proizvodnje je. Saudska Arabija utrdila svoj položaj v organizaciji izvoznic, le da je tokrat povsem spremenila strategijo vplivanja. Dolga leta je Riad s popuščanjem pri lastnem izvozu nafte, kar si je navsezadnje lahko privoščil, uveljavljal svoj ugled najmočnejšega člana oranizacije. ki je s priložnostno sklenjenimi zavezništvi malone odločal o politiki OPEČ. Na prvem srečanju po zalivski vojni je Riad obrnil plašč; namesto z zmanjševanjem svoje proizvodnje je na sočlanice pritisnil z vztrajanjem pri osmih milijonih sodov dnevno, kar je za tretjino več od dodeljene kvote. Sporočilo je jasno: Saudska Arabija lahko načrpa toliko nafte, da zmore s trga izriniti šibkejše prodajalce, še posebej, ker se kraljestvo ponaša z najnižjimi proizvodnimi stroški. Taka taktika pa pomeni, da se notranji odnosi v OPEČ utegnejo zaostriti in da se v organizaciji polagoma oblikuje di-rektorij velikih z Riadom na čelu. ki bo v času postopnega usihanja naftnih zalog v manj srečnih izvoznicah določal takt nove strategije.
BOŽO MAŠANOVIČ
Madžarska je za Nato
BUDIMPEŠTA. 13. marca (Tanjug) — Madžarska meni, da lahko za varnost v Evropi jamči le atlantska zveza, kajti nadaljnjega razvoja dogodkov v Vzhodni Evropi po tamkajšnjih spremembah ni mogoče napovedati. Poleg tega Nato omogoča tudi ameriško vojaško navzočnost na stari celini.
NAČRTOVALCI


IRONHVIUS, »Suddeutsche Zeitung«. Munch en
Med Washingtonom in Kubo so minili časi zmerjanja
Glede na to, da Havana počasi opušča »izvažanje revolucije«, se spreminjajo tudi ameriški pogledi na Castrov režim — Normalnost brez pogojev
OD DOPISNIKA TANJUGA
HAVANA, 13. marca — Možnosti, da hi vplivali na Kubo, smo se sami odpovedali takrat, ko smo uvedli gospodarsko blokado zoper to državo in prepovedali našim državljanom potovati tja. Ta izjava je toliko bolj zanimiva, ker jo je dal ugledni ameriški poslovnež, objavila pa kubanska tiskovna agencija Prensa Latina. V vvashing-tonskem političnem lobbvju to ni nobena novost, saj se za dialog s Castrom zavzemajo številni ameriški politiki oziroma politični analitiki, od dojena demokratske stranke Edvvarda Kennedvja, prek vplivne katoliške cerkve do nekdanjega šefa ameriške interesne sekcije v Havani Mejna Smitha, ter vrsta akademskih institucij. in celo najbolj znanih imen filmskega sveta.
Podsekretar v State Depart-mentu Bernard Bronson pa je pred kakimi 10 dnevi dejal, da
Prav te dni se je v Havani mudila skupina predstavnikov ameriškega javnega in gospodarskega življenja, med katerimi jc bil tudi ugledni poslovnež iz države Wis-consin Joseph Hosc. Tega bogatega poslovneža židovskega rodu niso zanimale ideološke razlike, marveč je izjavil, da so z gospodarsko blokado Kube kršili temeljna kapitalistična načela, kajti ameriške družbe so bile v minulih treh desetletjih ob najmanj 60 milijard dolarjev, ker so zapustile Kubo. ki je skoraj 90 odstotkov svojega blaga izvažala ZDA.
BAKERJEVA TURNEJA
Zmeren optimizem po obisku v Izraelu
Dvodnevni obisk v Izraelu — v ponedeljek in torek — je bil brez dvoma najtežja etapa na turneji ameriškega zunanjega ministra Jamesa Bakerja po Bližnjem vzhodu, toda po srečanjih tako z Izraelci kot z desetčlansko delegacijo Palestincev z zasedenih ozemelj je Baker »zmeren optimist«: »Prišel je čas, ko moramo izkoristiti trenutek«, namreč čas, ko je z zmago v zalivski vojni vpliv Združenih držav na Bližnjem in Srednjem vzhodu na vrhuncu. Predsednik Bush ne namerava izpustiti priložnosti za diplomatsko ofenzivo, ki jo je nakazal v štirih točkah svojega govora pred kongresom 6.
Za dolgoročno stabilnost in mir v regiji so potrebni najprej skupni varnostni sporazumi, preprečiti je treba širjenje orožja za množično uničevanje, »zaradi miru in napredka« je treba pospeševati gospodarski napredek, predvsem pa je treba razrešiti osrednje vprašanje, na katero zmaga v Zalivu (doslej) ni bistveno vplivala: kako spraviti Arabce z Izraelci.
Bush je v svojem govoru, kjer je poudaril, da so se »Izrael in mnoge arabske države tokrat prvič znašli pred istim napadalcem«. nagovoril nove zaveznike, a še zmeraj nasprotnike, rekoč, da mora biti vsem »stranem jasno. da je za mir na Bližnjem vzhodu potreben kompromis«. Ta kompromis, ki naj zagotovi splošen mir, pa ima svoje temelje v načelu ozemlje za mir na podlagi resolucij 242 in 33S var-
nostnega sveta Združenih narodov. Iskanje rešitev za probleme. kot so Libanon, arabsko-iz-raelski spor in Zaliv, se mora nadaljevati z »novim zagonom in odločnostjo«.
Izrael se je tako znašel pod močnim pritiskom Washingtona, pa tudi Evropske skupnosti, ki sicer »do maksimuma« podpira prizadevanja ZDA, vendar si pridržuje pravico tudi do lastnih pobud, kot pravi nizozemski zunanji minister Van den Broek (Nizozemska bo 1. julija prevzela predsedstvo v Bruslju), čeprav se za zdaj pridružuje ameriškemu stališču, da je treba še počakati na pravi čas za veliko mednarodno konferenco ali vrsto konferenc o problemih Bližnjega vzhoda.
Izrael takšno konferenco odločno odklanja in James Baker se je temu spornemu vprašanju
ARGENTINSKE TEŽAVE
Menem izgublja zaupanje
BUENOS AIRES, 13. marca — V zadnjih dneh v Argentini dežuje, čeprav je zdaj tukaj poletje. Turisti, ki jih je presenetilo slabo vreme, pa se iz Mar del Plate, Pinamare, Vile Gesell in drugih letovišč niso mogli vrniti na svoje domove, ker že tretji teden stavkajo železničarji. Vodi jih sindikat strojevodij, začeli pa so stavkati, čeprav so jim člani centralnega sindikalnega vodstva, pa tudi oblasti, grozili z odpuščanjem. Tudi železničarji trdijo to, kar trdi večina Argentincev: »Nikomur več ne verjamemo. Hočemo
povečanje plač, naše odločnosti obljube.«
Tudi sindikat učiteljev odločno vztraja pri svojem. Če vlada minimalnih zaslužkov srednješolskih predavateljev ne bo s 600.000 povečala na 2,500.000 avstralov (s 60 na 250 dolarjev), se šolsko leto ne bo začelo 11. marca.
Hkrati so te dni sporočili, da je bila napoved ministra za gospodarstvo dr. Dominga Cavala točna. Februarska inflacija je bila zopet dvomestna. Znašala je 28 odstotkov oziroma en odstotek na dan. V zadnjih mesecih lanskega leta so inflacijo ohranjali na razponu od 5 do 7 odstotkov na mesec.
Tisk pa je sramežljivo skoraj na robu strani objavil, da so se v marcu za 30 odstotkov podražile telefonske storitve, cene živil pa so se minuli mesec povečale za 40 odstotkov.
pa ne morejo omajati nikakršne
Strogo (ne)nadzorovani vlaki in odločnost učiteljev, da po počitnicah ne bodo odprli šolskih vrat, pa kažejo, da se je v do zdaj razcepljenem sindikalnem gibanju zgodilo nekaj novega: čeprav se stvari v bistvu niso spremenile, pa odločnost stavkajočih. ki so prepričani, da bodo morale oblasti na koncu le izpolniti vse njihove zahteve, kaže. da je tudi vlada šibkejša kot kdaj prej.
Vlada je najprej stavko strojevodij razglasila za nezakonito in razdelila 600 odpustnic, potem pa je le pristala na to. da se začne pogajati z železničarji, ki so popolnoma ustavili domači promet. Če tega ne bi bilo, tudi učitelji ne bi mogli zahtevati štirikratnega povečanja plač. pa naj bodo njihovi sedanji osebni dohodki še tako nesprejemljivi.
Stavka uslužbencev telefonske družbe Entel pred šestimi meseci je potekala popolnoma drugače. poleg tega pa je tudi izid stavke bolj spominjal na zmago oblasti kot na zmago sindikatov.
Sedanji razvoj dogodkov je gotovo v tesni povezavi s tem, da so ljudje izgubili zaupanje v Menemovo vlado. Če je v sedanjem argentinskem vodstvu kaj stalnega, so to gotovo spremembe. Carlos Menem je še pred nekaj dnevi izjavil, da vlada ni v krizi in da predsednik ni v nikakršni depresiji, potem pa je bil znova prisiljen zamenjati tri visoke funkcionarje, katerih delovanje je povezano z občutljivim sektorjem pravosodja in bojem zoper korupcijo, ki zdaj poteka po sistemu »korak naprej, dva koraka nazaj«.
Po neki analizi, ki jo je te dni objavi! dnevnik Buenos Aires Herald. je predsednik iz dneva v dan manj priljubljen, saj je bil v zadnjih februarskih dneh deležen podpore le 7 odstotkov Argentincev, torej manj kot vlada v celoti, kar se prej še nikoli ni zgodilo.
BRANKO ANDIČ
tokrat izognil, kar je v bistvu največja koncesija razpoloženju v židovski državi, predvsem pa vladi Jichaka Šamira. Tel Aviv vztraja predvsem pri zahtevi, da so za poravnavo izraelsko-arab-skega spora potrebni najprej dvostranski sporazumi med Izraelom in sosednjimi arabskimi državami o priznanju židovske države in njenih meja. šele nato pa pride v poštev postopna avtonomija zasedenih ozemelj in volitve samouprave, nikakor pa ne palestinska država pod vodstvom PLO, s katero noče imeti nobenega opravka. Torej Šami-rov načrt iz maja 1989, ki je medtem odromal v predal, a ga zdaj oživljajo kot večjo koncesijo Washingtonu.
Toda v določenem smislu je vendarle prišlo do zbližanja stališč med Bakerjem in Šamirom, vsaj kar zadeva tako imenovano dvotirno strategijo, to je vzporeden potek procesa miru med arabskimi državami in Izraelom ter reševanja palestinskega vprašanja. To pa je tudi strategija, ki jo vsaj za zdaj sprejemajo tudi arabski zavezniki ZDA v proti-iraški koaliciji, Egipt. Sirija in šest zalivskih držav s Saudsko Arabijo na čelu, ki se sicer zavzemajo za sklic mednarodne konference.
James Baker se je v torek sestal tudi z desetčlansko delegacijo Palestincev z zasedenih ozemelj. Izročili so mu memorandum z enajstimi točkami, ki zahteva ločeno palestinsko državo v skladu s predlogi PLO iz leta 1988 in podpira Bushov predlog o ozemlju za mir. Predvsem pa
Riegler o Sloveniji in Hrvaški
DUNAJ, 13. marca — Namestnik avstrijskega kanclerja in predsednik ljudske stranke (OVP) je na današnji tiskovni konferenci na vprašanje o avstrijskem priznanju samostojnosti Slovenije in Hrvaške dejal, da v tem trenutku ni mogoče na to odgovoriti niti pozitivno niti negativno. Avstrija bo glede tega ravnala v dogovoru z drugimi zahodnoevropskimi državami. Prej pa bi moralo biti jasno, za kakšno obliko sožitja sc bodo odločile posamezne jugoslovanske republike. Možno je tudi. da pride do zelo rahle konfederacije, in v takšnem primeru se vprašanje uradnega priznanja posameznih republik sploh ne bi postavljalo, je menil Riegler.	B. G.
so dali jasno vedeti šefu ameriške diplomacije, da je PLO njihovo edino zakonito vodstvo. Presenečenje tega srečanja je dvojno: z ene strani ugotovitev voditelja palestinske delegacije Fejsala Huseinija, da Američani tokrat mislijo resno z mirovnim procesom, z druge pa Bakerjevo zagotovilo, da so stiki med PLO in ZDA. prekinjeni maja 1990, samo »suspendirani« do nadaljnjega.
Se večje presenečenje je obrat v palestinski organizaciji sami. ki preko enega najvidnejših predstavnikov. Basama Abu Šarifa. sporoča, da je pripravljena na ozemeljske koncesije Izraelu v zameno za demilitarizirano palestinsko državo, tudi brez Jaser-ja Arafata, ki se je kompromitiral s svojo podporo Sadamu Huseinu. Skratka, predlogi PLO so v glavnih potezah sprejemljivi za Združene države — zadovoljujejo pa tudi vse doslej znane izraelske pogoje, razen zahteve po samostojni državi.
Bakerjeva turneja kot prvo otipavanje utripa Bližnjega vzhoda, čeprav o kakem temeljnem premiku še zdaleč ni mogoče govoriti, morda le navaja k zmernemu optimizmu.
JAKA ŠTULAR
zalivska vojna ne bi smela vplivati na ameriško-kubanske odnose, ki bodo odvisni predvsem od kubanske politike do Američanov. Od Kube pričakujemo, da ne bo več podirala podtalne dejavnosti proti zakonitim vladam in da bo imela konstruktivno vlogo v srednjeameriških spopadih. Havana ni odgovorila na te besede visokega ameriškega funkcionarja. čeprav so njegovo izjavo na Kubi nedvomno natančno pretehtali. Ne zato. ker bi bili nasveti in priporočila severne sosede potrebni in upravičeni, marveč zato, ker omogoča dialog in do neke mere tudi normalizacijo odnosov med državama — v času. ko se jc Kuba imela za zadnjo sovražnico Washingtona v zdaj že enopolnem svetu.
Kuba že dalj časa ne pošilja orožja salvadorski uporniški fronti, vendar še vedno zagotavlja politično pomoč (materialne menda ne več) enim izmed zadnjih gverilcev na zahodni polobli. Blizu havanskega letališča je namreč taborišče za ranjence, pripadnike fronte Farabundo Marti, ki jih mednarodni Rdeči križ z dovoljenjem salvadorske vlade pošilja na Kubo.
»Kuba brez Castra?«
Vodilni strokovnjak State De-partmenta za Latinsko Ameriko pa ni — pomotoma ali nemara celo namenoma — omenjal v zadnjih letih že kar stalen pogoj VVashingtona. da bi priznal Kubo kot polnopravno partnerko, namreč, da morajo tudi tam izpeljati politične in gospodarske reforme po vzhodnoevropskih receptih. To pa pomeni Kubo brez Castra, kot je svojčas v Meksiku podpredsedniku kubanske vlade Carlosu Rodriguezu dejal tedanji voditelj ameriške diplomacije Alcxander Hcig.
Novembra lani je prišlo do prvega. torej zgodovinskega sestanka med ameriškim in kubanskim zunanjim ministrom Jame-
Ali bo Turčija posredovala v Iraku zaradi Kurdov?
Ankara si ne želi razpada Iraka, ker bi tako lahko nastala samostojna kurdska država — Generalštab opazuje
ANKARA, 13. marca (Tanjug) — Ali bo turška vojska posredovala. če bo moč kurdskega upora na iraškem severu dosegla točko, ko bo tam mogoče ustanoviti kurdsko državo? Turška vlada je prav to »obljubila« že prej. Gre za ključno vprašanje turške politike: tisk te države ga je aktualiziral potem, ko je bilo iz Iraka vse več novic, da se je upor Kurdov resno okrepil. Tu namreč trdijo, da se je med neredi v Iraku in na severu dodatno oborožilo najmanj 80.000 Kurdov, ki resno grozijo ozemeljski celovitosti te države in potrjujejo domnevo, da se utegne njihov upor spremenit v močno gibanje za kurdsko državo v tem delu Iraka.
Uradna Turčija si ne želi. da bi se zalivska kriza in vojna končali z razpadom Iraka, ker noče biti obdana s sovražnimi predstavniki bojevitega islama ali s kurdsko državo, ki bi pomenila grožnjo tudi turški ozemeljski celovitosti, saj v Turčiji živi najmanj 12 milijonov Kurdov.
Turški predsednik Turgut Ozal je v tem za njegovo državo zapletenem položaju, dal prednost političnim in diplomatskim sredstvom. Napovedal je. da se bo o vprašanju pogovarjal med napovedanima	obiskoma
v Moskvi in 22. marca v VVas-hingtonu. Izvedelo se je. da bo na dnevnem redu »nevarni položaj v Iraku«, ki se ne izmika samo nadzoru Turčije, temveč vse bolj tudi zaveznikov. Turčija je
že med zalivsko vojno poudarjala. da vidi usodo Iraka v prihodnosti kot federalno skupnost Kurdov, Arabcev in Turkov. Takrat je uradna Ankara tudi omenjala. da bi bila intervencija v Iraku možna samo v primeru, če bi se dogodki obrnili v prid ustanovitvi kurdske države na severu Iraka. Tu zdaj domnevajo. da se to že dogaja. Zalo se komentatorji v Turčiji sprašujejo, ali bo vlada svojo »obljubo« izpolnila ali ne.
Toda turški generalštab o lem ne govori in samo izjavlja, da »dogodke v Iraku spremlja«. Vojska se od iraške meje še ni umaknila in vse domneve, ki jih tu navajajo, napovedujejo, da bo umik odvisen od prihodnih dogodkov v vzhodni sosedi.
ALBANSKA LADJA JE PRISTALA V BRINDISIJU - Na tisoče jih je prišlo čez morje s trebuhom za kruhom, toda tam jih je čakalo razočaranje. Nekateri se že vračajo...
TEŽAVE Z ALBANSKIMI BEGUNCI V ITALIJI
»Pošljite jih v Rimini!«
Tako je vpil po telefonu v Rim jesolski župan in podobno razmišlja še marsikdo v Italiji, ki so mu albanski ubežniki odveč — Zatikajoča se pomoč
Vse več albanskih beguncev.
OD NAŠEGA DOPISNIKA
TRST, 13. marca — Izredno težke razmere, v katerih se je znašlo približno 20.000 beguncev iz Albanije, ki so v začetku prejšnjega tedna začeli množično prihajati v italijansko mesto ob Jadranu Brindisi, so se začele počasi izboljševati. Od nedelje do danes so iz Brindisija v druga italijanska mesta poslali več kot 6,000 Albancev, 1.800 pa jih je v nedeljo odplulo nazaj v domovino.
Prizori, ki jih je posnela itali- bolnikov, tako da so se odločili janska televizija v Brindisiju, so bili zares presunljivi. Na stotine ljudi, zavitih v prozorno plastiko, je nekaj noči prebilo na prostem. Toplih obrokov hrane do včeraj v glavnem ni bilo, prostovoljci Rdečega križa in drugih dobrodelnih organizacij so beguncem. med katerimi j'e bilo precej žensk in otrok, delili mleko. sokove, sadje, kruh in piškote. Šele včeraj je na pomoč priskočila italijanska vojska, ki je v okolici mesta postavila pel poljskih kuhinj, v katerih lahko pripravijo približno 10.000 toplih obrokov hrane.
V tridesetih šolah v mestu je zdaj še kakih 12.000 albanskih beguncev. Higienske razmere so nemogoče, širijo se razne nalezljive bolezni, predvsem garje, pojavila se je tudi zlatenica. Bolnišnice ne morejo sprejeti novih
eno izmed šol spremeniti v lazaret. Do danes so sicer izpraznili šest šolskih poslopij, tako da bi nekateri šolarji lahko spet imeli pouk že v ponedeljek. Toda vse šolske prostore je treba temeljito počistiti in dezinficirati, sanitarna služba pa zahteva, da vse stene prepleskajo z živim apnom.
S Državno tožilstvo se bo moralo v zvezi z albanskimi begunci ubadati še z drugimi neprijetnimi zadevami. Včeraj so namreč prijavili izginotje dveh mladih Albank, ki sta ju v soboto iz šole Don Milani neznanokam odpeljala dva moška. Gre za mladoletni dekleti, prijetnega videza, ki sta jima neznanca ponudila »delo«. Nato sta ju odpeljala z avtomobilom in odtlej je za njima izginila sleherna sled.
ki so se v Italijo odpravili v pričakovanju, da bodo tu dobili delo in živeli človeka dostojno življenje. je iz dneva v dan bolj razočaranih. Približno 1.800 se jih je že vrnilo domov, kakih 400 pa se jih želi čimprej vrniti. »Ne prosimo miloščine, želimo delati in si sami služiti kruh,« razlagajo v presenetljivo dobri italijanščini številni Albanci.
Namestnik tožilca v Brindisiju Nicola Piacente je sprožil preiskavo, ki naj bi pojasnila, kdo jc kriv za nemogoče razmere, v katerih so se znašli albanski ubežniki. Seveda je prezgodaj, da bi lahko rekli, da je na zatožni klopi italijanska država, toda preiskovalcem bodo morali predstavniki vlade, ministrstva za civilno zaščito in prefekture v Brindisiju pojasniti razloge, zaradi katerih je izostala pomoč albanskim beguncem. Pa tudi, zakaj številni državni in drugi organi niso opravljali svojega dela, kar je povzročilo ogrožanje zdravja albanskim beguncem pa tudi prebivalcem Brindisija. Številnim kritikam, ki prihajajo od vsepovsod, je najbolj izpostav-
NIHČE JIH NE MARA- Eden od nesrečnikov, ki so si obetali lepše življenje.
Ijen minister za civilno zaščito Vito Lattanzio, saj je vse več zahtev po njegovem odstopu. Tudi podpredsednik italijanske vlade Claudio Martelli, ki je pred odhodom v Tirano obiskal Brindisi, je dejal, da sicer ima ministrstvo za civilno zaščito, vendar se je zdaj pokazalo, da je to vse. kar ima.
O V Furlanijo-Julijsko krajino je včeraj (po 15 urah vožnje!) prispelo 620 albanskih beguncev. Gostoljubje so jim ponudili v vojašnicah majhnega kraja Istrago in Tuariano pri Pordenonu. Danes v Paluzzi, prav tako v Furlaniji-Julijski krajini, pričakujejo še 400 Albancev iz Brindisija.
Prve težave pa se pojavljajo tudi pri sprejemanju albanskih beguncev v nekaterih italijanskih mestih. V znano letoviško mesto Jesolo pri Benetkah bi včeraj moralo prispeti 800 Albancev. Sprejemni center Rdečega križa je že pripravil vse potrebno za sprejem beguncev. vključno z zajtrkom, vendar je v Jesolo včeraj prišel samo en Albanec.
Ta se je na pot odpravil iz Brindisija sam, nekaj časa peš, potem z avtostopom. Povedal je. da so ga v Jesolu sprejeli zelo ljubeznivo, z začudenjem pa je opazoval prazno menzo, kjer je bilo vse pripravljeno za sprejem 800 ljudi. Albanske begunce naj bi zavrnil župan Jesola Achille Pasqual, ki ni soglašal z vladnim
som Bakerjem in Isidorom Nlal-mierco. Srečala sta se v Ncvv Yorku na pobudo VVashingtona. Čeprav je šlo uradno le za poskus ameriške administracije omiliti kubansko stališče v okviru dokaj enotno protiiraško naravnanega varnostnega sveta, je bilo srečanje po mnenju opazovalcev javno priznanje pomena in vloge Havane na mednarodnem prizorišču.
Kako vplivati na otok
ZDA torej želijo še bolj vplivati na Castrovo Kubo. kajpada, če bodo ugotovile, da ta karibska država z voditeljem revolucije odstopa v 21. stoletje oziroma, če bodo vvashingtonski analitiki menili, da tudi vplivi vzhodnoevropskih reform ne bodo dosegli tistega. ker se ni posrečilo niti skoraj tri desetletja trajajoči domala popolni blokadi tega karibskega otoka. Kuba in Fidel Castro si želita dialog z Združenimi državami Amerike in normalne odnose. brez slehernih pogojev. Tako stališče vsebuje tudi prvi program kubanske komunistične partije, ki so ga sprejeli šele na tretjem partijskem kongresu pred štirimi leti. Nedvomno pa hi normalizacija odnosov močno vplivala na kubansko realnost, vsaj na posodobitev gospodarstva. ki naj bi postalo predvsem učinkovitejše. Do nekaterih sprememb na bolje je že prišlo denimo v turizmu, kjer imajo zahodne. predvsem evropske družbe popolnoma proste roke. in v avtomobilski industriji, kjer vedrijo in oblačijo španski delodajalci.
Omenjeno izjavo ameriškega poslovneža Josepha floseja, da se je VVashington odpovedal možnosti vplivati na razmere na Kubi, je kubanska agencija objavila bržkone v skladu s to logiko. Gotovo bi bilo nerealno napovedovati. da se bodo s to staro tezo o dialogu z najbližjim sovražnikom v Washingtonu ukvarjali prav zdaj. dejstvo pa je. da Američani vendarle počasi opuščajo misel na rušenje edine socialistične države na Zahodu. ZDA bi namreč imele veliko več možnosti vplivati na politične spremembe na Kubi. če bi odprle vrata za trgovino in potovanja Američanov na ta karibski otok. je dejal Joseph Hosc.
DUŠAN DAKOVIČ
Spodrezani frak
Med zalivsko vojno so mnogi psihologi in pedagogi opozarjali. Ja vojni prizori, ki jih jc televizija iz ure v uro pošiljala po domovih, verjetno niso najprimernejši za otroke. V Rimu je anketa med osnovnošolci celo pokazala. da televizijska vojna poročila spravljajo večino otrok v histerična in druga stresna stanja, čeprav sploh ne dojemajo, kaj sc v resnici dogaja. Kaže pa. da je vsaj eden od vseh milijonov otrok še kar predobro dojel, za kaj v tej vojni gre. Desetletni Anglež Ben Nicholas je namreč poslal pismo vrhovnemu poveljniku zavezniških sil Normanu Schwarzkopfu. V njem jc ameriškemu generalu predlagal načrt, kako bi sc lahko znebili Sadama Huseina. Pismo, ki ga je fantič naslovil »General Schivarz-kopf. Riad, Saudska Arabija«. se jc res znašlo na generalovi mizi in deček je celo dobil nazaj zahvalno pismo, v katerem mu general piše. da bodo »upoštevali predlog«. In še predlog: »Dragi general.« jc napisal fantič, ■■imam načrt, kako bi sc lahko znebili Sadama Huseina. Zakaj nc pobarvate enega izmed naših letal z iraškimi barvami? Če hi to letalo vsaj na videz streljalo po naših letalih, hi lahko potem pristalo tam. kjer pristajajo iraška letala. In posadka bi lahko nato šla gledat, kje se skriva Sadam. podstavila bombo in ga pognala v zrak.«
načrtom, da bi v njihovem mestu namestili toliko ljudi. »Pošljite jih v Rimini!« jc vpil po telefonu v prestolnico Italije, kamor se je nekaj trenutkov kasneje odpravil tudi osebno. Z avtomobilom. Vendar do Rima ni prišel, saj se je le nekaj kilometrov od Jesola županov šofer zaletel, tako da je župan zdaj v bolnišnici. Toda župan je le tisti, ki glasno izraža mnenje številnih hotelirjev Jesola, prav tako nejevoljnih zaradi odločitve iz Rima. Čez en mesec se namreč začenja turistična sezona in kdo izmed petičnih go-
• V splošni zmedi, ki je vladala ob odhodu iz Albanije in ob prihodu v Brindisi, se je izgubilo precej otrok, ki jim tudi s pomočjo časnikov in televizije pomagajo iskati starše. Do danes je svoje starše našlo 17 otrok, išče pa jih še 32.
stov bi želel dopust preživljati v neposredni bližini albanskih ubežnikov. Bi jih pa seveda z veseljem poslali v konkurenčni Rimini.. .	MIŠO RENKO
Craxi za Cuellarjem?
RIM, 13. marcaJ (Tanjug) — Eden izmed kandidatov za novega sekretarja organizacije Združenih narodov bo tudi voditelj italijanskih socialistov in nekdanji premier Bettino Craxi. Sedanjemu generalnemu sekretarju Perezu de Cuellarju bo mandat potekel konec leta. že zdaj pa je izjavil, da se ne namerava več potegovati za ta položaj, na katerem je bil 10 let.
DELO

Zgodbe še ni konec
BORIS JEŽ
Pritisk v jugoslovanskem loncu je spet nekolike) popustil. čeprav je Borisav Jovič v torek kot ponoreli kurjač nalagal na ogenj in smo bili (spet) na robu državnega udara. Srbska skupščina je ugodila skoraj vsem zahtevam demonstrantov, izpustili so Vuka Draškoviča in poslanci so se celo pridružili množici na Terazi-jah. ki je katarzo našla v rock and rollu. Manjkalo je le kolo. kakršno so demonstranti zaplesali leta 1968. pa bi imeli tipičen razplet »balkanske krčme« - nekaj mrtvih, drugi pa si pijani spet padajo i objem. Ampak študentje na Terazijah še kar vztrajajo in tega srbskega epa še vedno ni konec.
Pravzaprav j c srbskim oblastem uspelo le nekoliko pomirili strasti. v ozračju pa je ostala napetost, ki se ho prej ali slej morala sprostiti. Slobodan Miloševič je namreč s kadrovskimi zamenjavami v Politiki in na televiziji demonstrantom nametal peska v oči. ker si preprosto ne more privoščiti, da bi mu mediji ušli iz rok. Tako zdaj Politika, še pred dvema dnevoma sovražno razpoložena do demonstrantov na Terazijah. že piše o mirnih demonstracijah in toliko da jih ne imenuje še »dostojanstvene■■. kot je bilo v modi reči v časih protibirokratske revolucije Stvar spominja na pisanje francoskega liska, ko je spremljal vrnitev Napoleona na oblast: najprej je s Korzike pobegnila »pošast«, ko pa je bila ta pošast že pred Parizom, je postala »njegova visokost Napoleon Bonapartc«. ..
Ampak Miloševič očitno niti približno ne namerava dopustiti tolikšnega zasuka v medijih, ki jih neposredno nadzira. To dokazuje trenutno nekakšna nadstrankarska drža teh medijev, ki zlasti poudarjajo enotnost Srbije, zdrav razum, nujnost, da se Srbi uprejo »zunanjim pritiskom«, in podobno. Iz Politike in podobnih biltenov, kot so to vrsto tiska poimenovali bolj kritični časnikarji, so tudi čez noč izfjnili vsi pamfleti o ustašoidni Hrvaški, slovenskem separatizmu in podobnih nesmislih. Vprašanje pa je. koliko časa bodo srbski Študenti in intelektualci zadovoljni s takšnimi drobtinicami. V položaju medijev so namreč zgoščena praktično
vsa vprašanja sodobne demokracije in tako je treba pričakovati, da sc bodo prej ali slej oblaki nezadovoljstva začeli zbirati tudi okoli drugih spornih točk srbskega političnega kozmosa, od predsedniškega absolutizma do militarizacije. kvaziparlamentariz-ma in »aziatske« zunanje politike.
Srbski voditelj sc verjetno dobro zaveda, kakšno nevarnost pomeni seme dvoma, ki so ga začeli sejati intelektualci, zato sc je že lotil nove politične ofenzive. Pr\ri strel je na torkovem zasedanju skupščine sprožil Dragutin Zelenovič z domnevno zaroto proti Srbiji: to tezo bodo »bilteni« v prihodnjih dneh gotovo razpredali do onemoglosti in prej ali slej sc bodo seveda našli tudi ustrezni dokazi. Druga frontna linija, ki jo je Miloševič že odprl, pa je državno predsedstvo, kjer lahko v sodelovanju z Jovičem počne tako rekoč vse: ustvarja konflikte z drugimi republikami, ki jih prav v tem trenutku še zlasti potrebuje, se psihološko poigrava z Damoklejevim mečem državnega udara, ki bi ga seveda izvedla »jugoslovanska« vojska v skrbeh zaradi pro-tisrbske zarote, samo predsedstvo instrumcntalizira v žarišče krize in podobno.
Nobenega dvoma ni. da so sc cocacolagcneraciji začele odpirati oči in da je v prihodnjič ne bo več mogoče vleči za nos s tako cenenimi triki, kakršnim so Srbi nasedali v zadnjih letih. Zato je po trenutnem zatišju treba pričakovati nov revolt do institucij Milošcvičcvega režima, ki pa utegne biti že bolj artikuliran in torej nevarnejši. Če je šlo v minulih dneh bolj ali manj le za zamenjavo štirih televizijskih urednikov (kar spominja na zahteve ludistov, ki so svoje nasprotnike videli v strojih in so jih torej razbijali), bodo zahteve v prihodnjem »naskoku« že radikalnejše. Miloševič pa nima več dosti prostora za umikanje, kajti vsaka nadaljnja demokratizacija bi bila čedalje bolj »nenaravna« za njegov tip oblasti. Tudi delavci iz Rakovice se bodo prej ali slej naveličali hoditi na mitinge, kjer vse bolj podpirajo le prazen kult. vse manj pa svoje resnične interese.
Zato se bo srbski voditelj, ki gotovo oblasti ne bo predal kot kakšen Todor Živkov, prej ali slej prisiljen zateči k »skrajnim sredstvom«. Skratka, zgodbe še ni konec.
S tanki v Strasbourg
DAMIJAN SLABE
V evropskem parlamentu so pripravili sedem osnutkov resolucij o Jugoslaviji, ki naj bi jih uskladili v skupen predlog, o katerem bodo glasovali danes (v četrtek). Poslanci so, kot smo obveščeni, z zasedanjem o Jugoslaviji čakali celo na vtise posebne delegacije, ki je pred kratkim obiskala Jugoslavijo, poleg tega pa so se intenzivno pripravljali in oblikovali predloge resolucij po skupinah — vse seveda zato. da bi bila resolucija o Jugoslaviji čim bolj uravnotežena. Demokratično torej o demokraciji v Jugoslaviji. Jugoslovani pa s tanki.
Ker so razmere v Jugoslaviji kaotične in iz ure v uro bolj absurdno zapletene, ne bo nič narobe, če si ob današnjem ponovnem »bližnjem srečanju« Jugoslavije z Evropo zastavimo na prvi pogled absurdno vprašanje: je mar dobro za nas. če se jugoslovanski zvezni vrh — listi, s katerim se je bila Evropa do zdaj edino pripravljena uradno pogajati - v evropski prostor odpravlja s tanki oziroma s tistimi v zveznih institucijah še vztrajajočimi civilisti, ki jih pred seboj potiskajo generali?
Po našem mnenju je — če smo se Slovenci seveda ob vsem. kar sc je v Jugoslaviji dogajalo zadnje dni. dokončno odločili, da v »pogajanjih« s pozicije sile ne mislimo sodelovati. V tem primeru so si vsejugoslovansko čuteči >•Jugoslovani« s svojo najnovejšo potezo v strasbourških parlamentarnih krogih naredili medvedjo uslugo. Sami so namreč pokazali, kako si predstavljajo vsejugoslovanske (zvezne) demokratične volitve, ki naj bi po zahtevah evropskega parlamenta enotni Jugoslaviji (ne glede na kosovsko kršenje človekovih pravic) edino lahko odprle strasbourška vrata, in sami s svojo tankovsko jugoslovansko igro dali vedeti, kakšna je dejanska barva zveznega predsedstva in kolikšna je moč tistega Anteja Markoviča, na katerega je Evropa toliko računala.
Vedeti namreč moramo, da je bilo v Evropi zadnje čase (tudi po zaslugi slovenske »subdiplo-matije«) že slišati nekatera mnenja, po katerih naj bi bila na silo enotna Jugoslavija za Evropo lahko
celo bolj nevarna od »drugačne in na novo definirane« Jugoslavije. Dokaz za to je lahko že omenjenih sedem različnih osnutkov resolucij o razmerah in dogajanju v Jugoslaviji, svojevrsten utrip pa je zaznati tudi iz uradnih tujih odmevov na najnovejše beograjske dogodke.
Seveda je res, da človeška ušesa zelo hitro slišijo tisto, kar bi rada slišala in da iz nekaterih namigov ne kaže prehitro vleči preveč velikopoteznih sklepov. Nenazadnje izredne razmere v Jugoslaviji trajajo že lep čas, vojska pa žc vse od nerazčiščenega kosovskega posredovanja najprej v zakulisju vleče svoje niti — in Evropa to ve. Toda dejstvo, da zdaj celo v naši največji gospodarski partnerici Nemčiji že razmišljajo o redefiniranju svojega odnosa do Jugoslavije in nekaterih njenih republik, vendarle daje misliti. Če nič drugega, Evropi (in po novem tudi Američanom) počasi le postaja jasno, da Slovenija in Hrvaška očitno nista toliko močni, da bi demokratizirali celotno jugoslovansko ozemlje. Tudi zato ne. ker nadzor in vpliv nad vojsko in nekaterimi drugimi zveznimi institucijami po republikah in (nekdanjih) pokrajinah ni razporejen tako »enakopravno in bratsko«, kot smo se včasih hvalili in kot je bila Evropa še včeraj, ko je Jugoslavija ni tako zanimala in ogrožala kot danes, pripravljena verjeti na besedo.
In prav v tem je največji premik, ki so ga generali zagrešili s svojo najnovejšo »beograjsko parado«, Jovič s sklicevanjem »vojaškega sveta« (predsedstva). Markovič pa s svojim molkom. Vsi trije so namreč — zdaj je to žc pravilo — najbolj očitno delali proti (stari) Jugoslaviji natanko takrat, ko so zatrjevali, da delajo zanjo.
Seveda to še ne pomeni, da bodo evropski parlamentarci žc danes korenito spremenili svojo mnenje o Jugoslaviji, enotni za vsako ceno. To bi bil čudež. Njih je namreč predvsem strah tankov na oni strani Karavank, ne pa toliko na oni strani Kolpe. Toda dokler sc bodo beograjski politiki vozili s tanki, slovenski pa (če jim bo to v vse bolj nori Jugoslaviji uspevalo) z avtomobili, je vsakomur jasno, do kod lahko pripeljejo eni in drugi.
Krajnc proti Kranjcu
FRANCI DOVČ
Po precejšnjem ogorčenju tako prebivalcev iz različnih koncev Slovenije kot tudi delegatov slovenske skupščine nad tem. da bo slovenska vlada - po dosedanjem osnutku republiškega proračuna za letos — eno tretjino cestnega denarja uporabila za financiranje drugih potreb, sta za svojevrstno medijsko pozornost poskrbela tudi prometni in finančni minister.
Finančni minister dr. Marko Kranjec in njcgo\i sodelavci so do zdaj že večkrat javno povedali, da po sprejemu zakona o javni porabi v naši republiki ne poznamo več tako imenovanih namenskih sredstev. ampak sc ves denar (s cestnim vred) zbira v integralnem proračunu, iz katerega potem vsak porabnik dobi določen delež. Prometni minister Marjan Krajnc in njegovi sodelavci pa so od tiste nedelje, ko je bil na seji vlade osnutek sprejet, ob različnih priložnostih trdili. da še vedno velja zakon o cestah, v katerem je natančno določeno, da gre v naši republiki od prodajnih cen gonv za ceste 34 odstotkov denarja. Zanimivo je. da o tem. kdo ima prav. ne soglašajo niti pravniki, zato so na zadnji seji skupščinskega odbora za promet odločili, naj sc o tem izreče Ustavno sodišče Slovenije.
Finančni minister tudi razlaga, da cestarji letos tako in tako ne bi mogli porabiti vsega zbranega denarja, saj nimajo pripravljene dokumentacije do take mere, da bi gradbinci letos lahko začeli delati. Za vse tiste odseke, ki se že gradijo in za katere je pripravljena ustrezna dokumentacija, pa po njegovih trditvah ne bo težav z denarjem. Prometni minister take argumente zavrača s tem. da cestarji nc morejo pravočasno priskrbeti vse potrebne dokumentacije. če za to iz proračuna nimajo na voljo denarja. Nedvomno je. da imata pri svojih interpretacijah svoj prav oba ministra.
Dejstvo je tudi. da sta tako finančni kot prometni minister v precejšnji zagati. Prvi zato. ker ne ve. kako zbrati dovolj denarja za proračun (cestni dinar pa je tako rekoč stalen in ne tako majhen vir), prometni minister pa zato. ker si je med volilci
pridobil precej zaupanja s tem, ko je lani julija v naši republiki uveljavil (ob pomoči vlade) tako imenovane diferencirane cene goriv izključno zaradi hitrejše gradnje prometne infrastrukture. Postavlja pa se vprašanje: je tak način pravi, da se torej ministri pred očmi javnosti prerekajo o posameznih postavkah osnutka proračuna, ki naj bi vendar bil dokument vlade, ne pa posameznih resorjev. namesto da bi to opravili na svojih zaprtih sejah, v javnost pa bi prišli z vsaj kolikor toliko usklajenim mnenjem? Ali pa je to morda višek demokracije, kakršnega pri nas pač nismo navajeni? Tudi o tem so mnenja različna.
To. da bo slovenska vlada po novem uvedla davek na bencin. ni v bistvu nikakršna njena novost. ampak je to v taki ali drugačni obliki že vsa leta doslej uporabljala tudi zvezna vlada. Njeni predstavniki, še posebno od časa vlade Branka Mikuliča naprej, niso skoparili z izjavami o nujnosti pospešene graditve jugoslovanske prometne infrastrukture. denar pa so potem uporabili za vse drugo. razen za ceste ne. Zdaj nimamo ne cest ne denarja. Poznavalci cestne problematike pravijo, da gre tudi v slovenskem primeru pravzaprav za podobno taktiziranje, katerega cilj naj bi bil, da bi vlada cestni denar legalno uporabila za druge (bolj nujne?) proračunske potrebe in da pri tem ne bi dodatno razburjala že tako in tako razjarjenih dav-koplače valcc v.
Ali bo zaradi omenjenih nesoglasij kateri od obeh ministrov spoznal, da ne more uresničiti svojega programa in odstopil, kar je drugod po svetu popolnoma normalna stvar, za zdaj ni videti. Kakšno potezo bo povlekel predsednik vlade? Dejstvo je. da je prišel Čas, ko bi morala vlada svojim davkoplačevalcem končno pojasniti, ali bomo — tako kot do zdaj — zgradili deset kilometrov cest v enem letu, kar pomeni, da bo prometno omrežje, načrtovano že leta 1969, zgrajeno do leta 2033, ali pa še naprej lahko verjamemo optimističnim naP°~ vedim cestarjev, da bodo v prihodnjih petih letih zgradili 213 kilometrov norih cest.
NAŠE POVEZAVE
Kaj naj uprava nekega parka počne s pomembno medregijsko cesto?
Celoletno povezavo z Gorenjsko so podtaknili »najnižjemu po činu«, upravi Triglavskega nacionalnega parka — Ta pa svoje ravnanje opravičuje z novimi demagoškimi začimbami
Iz Ljubljane z ljubeznijo — kaj si prebivalci Zgornjega Posočja mislijo o dobrih namerah središča, če jih prepričujejo, da bi navadna cestna povezava z Gorenjsko OPUSTOŠILA dolino, samo pred nekaj leti pa so iz istega skrbnega središča prišli z načrti za poplavitev celih kilometrov prav te doline?
Ko brskam po raznih dokumentacijah, se počasi prikazuje celotna podoba in v velikem mozaiku se težko tajijo majhni deli.
Celoletna povezava z Gorenjsko se je komunistično-futuri-stično desetletja prepisovala iz enega plana v drugega, dokler to ni postalo že malo smešno in so pristojni sklenili »nekaj storiti«.
V	ta namen so povezavo morali nekomu podtakniti in dobil jo je pač politično-ekonomsko odvisni (oz. najnižji po činu) - uprava parka.
A kaj naj uprava nekega parka počne z medregijsko cesto?
V	začetku se niso mogli ali upali odločiti, zato so »kostanj« zavili v embalažo REŠEVANJA in Dogovor o temeljih planov TNP je Skupnosti za ceste naložil, da poskrbi za poskusno zimsko prevoznost Vršiča. To se je časovno ujelo z ravno netipično (»zeleno«) zimo 88/89. Zimska prevoznost ni bila mišljena »zares«, saj je pri najmilejših razmerah prišlo do velikih težav. Uboga cestna služba se je dobro namučila, na redni avtobus pa ni nihče niti pomislil (oglejte si njihovo zaskrbljeno poročilo, zamislite pa se tudi nad letošnjimi razmerami. ko je bilo januarja na Vršiču izredno malo snega, pa je prelaz stalno zaprt).
Medtem je uprava parka žc počasi doumela, da je glavni akter pri nečem zoprnem, kar se jg vsak dan bolj bližalo in večalo. Znašli so se na hudem prepihu, čas je od njih zahteval REŠITEV. ki ji niso bili kos po nobeni plati. (Ste že kdaj pomislili, kaj ima uprava nekega parka s konstruiranjem cest?) V luči navedenega postanejo jasnejše njihove novejše panične izjave in zahteve, ki jih lahko strnemo v:
1. Zahteve po spremembi zakona o TNP
Trt zakon je sicer dovolj strog
in prebivalci se že sedaj na vseh koncih pritožujejo nad omejitvami, a to upravi TNP ne zadošča.
Uprava hoče uveljaviti absolutno oblast nad tem področjem, zato zahtevajo, da se zakonsko prepove VSAKA gradnja cest (razen seveda, če to oni posebej ne dovolijo). Ob tem se še enkrat zamislite, kaj imajo skupnega na tem svetu parki in urbanizirani (pozidani) predeli? Seveda NIC, iz tega pa sledijo tudi vse definicije parkov oziroma določitve meja ne glede na velikost parka. (To si ogledate lahko tudi v literaturi, ki jo ima skoraj vsaka knjižnica.) Torej smo ga že z zakonom oziroma določitvijo meje TNP polomili, sedaj pa naj bi to še radikalizirali. Je pa res, da so naši zakoni krasne štrene in po vsakem možnem scenariju (sedanji ali spremenjeni zakonodaji) pelje do rešitve nepotrebno dolga pot.
2.	Uprava TNP zavlačuje prenovo ceste v Trenti. To je prva manifestacija odločitve uprave TNP proti povezavi. Z zavlačevanjem so zadrževali možnost fizične združitve prometa. Projektantom in izvajalcem so očitali namišljene in resnične pomanjkljivosti, kar ni bilo posebno težko. saj so naši »cestarji« znani po nespretnosti. Namesto da bi uprava TNP sodelovala pri prenavljanju ceste, pomeni samo dodatno oviro. Zavrača predložene rešitve, sama pa nima konstruktivnih predlogov.
3.	Zahtevajo preložitev povezave na leto 2000. Očitno bo to leto nekaj posebnega — čarovniki bodo z lahkoto reševali vse probleme in tudi sneg ne bo več padal na Vršič. Seveda ima tudi ta pravljica realna izhodišča: denar za ceste bodo z veseljem preusmerili drugam, prebivalci se bodo s položajem nekako sprijaznili, če ne drugega, pa jih ] od nje bolj malo. Naj omenim še
bo vsaj dosti manj (glej statistike).
4.	Vse svoje ravnanje opravičujejo z nekakšnimi (novimi) ideološkimi oziroma demagoškimi začimbami. Predor prikazujejo kot žrelo nabitega vulkana, gorsko cesto pa so napihnili na mednarodno tranzitno avtocesto. Pri tem se mirno zatekajo k lažnemu sklicevanju na izjavo ministra za zveze (ljubljanski Dnevnik).
Večkrat so tudi zagrozili, da imamo zadnjo resno priliko vstopa v Evropo le s tem. da se povezavi ODPOVEMO. Pri tem se sklicujejo na (bodočo) alpsko konvencijo CIPRA, po kateri naj bi bile strogo prepovedane heretične misli na vse posege v naravo. Žal pa so bili toliko nepazljivi, da so objavili nekatera izhodišča, ki pa od gradenj zahtevajo le ustrezno upoštevanje okolja, potrebe prebivalcev pa postavljajo na prvo mesto. Naj omenim, da je predstavnik TNP besedilo podkrepil tudi likovno, kjer sta zanimivi dve risbi iste alpske vasi pred turistično »okupacijo« in po njej. Zopet gre za pretiravanje, saj Zgornje Posočje v dolžini približno 60 km ne spravi skupaj niti polovice gostinskih objektov, kot jih ta risba prikazuje v eni sami vasi (da o helikopterjih in drugem niti ne govorim).
S popolno prepovedjo gradenj gotovo tudi ustavimo razvoj, ne glede na koncept, ki smo si ga zastavili. No, saj uprava TNP bi zase in za »svoje« že dovolila kakšno izjemo in tako smo že pri naslednji točki.
5.	V Trenti zidajo večji objekt — turistično-informativno središče TNP. ki naj bi reševalo nekatere lokalne probleme (prostori uprave, muzej, dvorana, trgovina, lokal, zdravstvo), kar je na prvi pogled zelo pohvalno. Če pa si to bajturino v »alpskem« slogu ogledamo skrbneje in izločimo nepotrebne stvari, ostane
osem apartmajev, ki so očitno namenjeni oddajanju. Torej sc je uprava TNP (ponovno) odločila, da ne bo investirala v kmečki turizem, zasebne sobe in lokale, ampak bo imela vse pod svojo streho.
Iz vsega navedenega se že kažejo glavne usmeritve uprave TNP — število prebivalcev sc lahko mirno zmanjša, ostanejo naj le delavci parka (čuvaji, lovci ipd.), pa še te bi lahko uvažali, saj je turizem stvar sezone, kar pozimi zaprta cesta le še radikalizira. Preostale zapuščene domove bodo gotovo pokupili bogatejši ljudje iz mesta in jih spremenili v vikende; to je upravi TNP očitno pogodu. Pri tem gre tudi za širitev v izpraznjen prostor. saj se tako veča območje, ki ga poleti upravljajo ljudje iz drugih koncev Slovenije, predvsem Gorenjske Področje Trente je tipičen zgled — vse koče na Vršiču, koča pri izviru Soče, koča na Doliču. Orel (da naštejem le nekatere), in večina vikendov je v rokah Gorenjcev in Ljubljančanov. Tako se je razvilo nekakšno razlikovanje (bogati in pametni Kranjci proti revnim in neumnim Primorcem), čeprav so klimatske razmere praktično enake in bi o kakšnih rasnih razlikah težko govorili.
Takega razlikovanja pod staro Avstrijo ni bilo. čeprav si je takrat oblast prizadevala za trenja med pokrajinami. Da gre danes bolj za nekakšen interes kapitala. pove tudi podatek, da je večina prebivalcev Kranjske Gore ZA celoletno povezavo. Je pa pri vsem tem res, da so Bled. Bohinj in Kr. Gora prometno dovolj povezani in razviti, zato je ekspanzija razumljiva.
Naj omenim še to, da si uprava TNP svojim delavcem v Trenti ne upa priznati stališč do celoletne povezave in krivdo v celoti zavrača na Skupnost za čete. Da je ta organ hvaležna tarča, pa ni treba posebej poudarjati. ,
(Konec jutri)
IVAN JANI-ŠRAJ
PREJELI SMO
Stanovanjski zakon v skupščini
Po številnih osnutkih nove stanovanjske zakonodaje, ki naj bi omogočila najnovejšo reformo stanovanjskega gospodarstva, je predlog za izdajo zakona z osnutkom zakona končno na sejah skupščinskih zborov. Ker je resorni minister zastavljena izhodišča reforme preverjal v številnih javnih stikih, so imele tako najširša javnost kot tudi vse parlamentarne stranke priložnost sodelovati v javni polemiki. Zdelo se je. da so vsi zainteresirani to priložnost tudi izkoristili, čeprav delovna skupina vsem pobudam, zahtevam in tudi nekaterim strokovnim opozorilom ni bila naklonjena. Ker ni bilo širšega strokovnega preverjanja posameznih predlogov, v zadnjem času pa tudi ne zahtev posameznih strank, so nekatere predlagane usmeritve stanovanjske reforme še vedno vprašljive. Zato bo tudi sedanji osnutek zakona moral doživeti še nekatere spremembe.
Ker je znan tudi že osnutek zakona o lastninjenju podjetij, ni razumljivo, zakaj pri lastninjenju družbenih stanovanj ni predviden enak sistem popustov za delavce (v našem primeru imetnike stanovanjske pravice) kot pri lastninjenju podjetij in zakaj ni predviden delež pokojninskega sklada iz tega naslova. Stanovanjski sklad Republike je sestavni del družbene lastnine, kako je nastajal, je vsem znano, le da je bilo načrtno vzpostavljeno
razmerje dve tretjini privatne nasproti eni tretjini družbene lastnine. Ker so namenske prispevke plačevali vsi zaposleni 25 let (številni med njimi so že upokojeni), imajo sedanji imetniki stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih pravico do enakih pogojev kot delavci pri lastninjenju konkretnih družbenih podjetij. To pomeni začetni popust, enak za vse, in dodatni popust za delovno dobo. Ker pa veliko število delavcev ugodnosti namenskih stanovanjskih prispevkov ni moglo izkoristiti, naj sc prouči možnost, kako zagotoviti participacijo bodočega pokojninskega sklada tudi pri lastninjenju družbenih stanovanj. Možnosti za to je kar nekaj. Vsekakor je treba pokojninskemu skladu zagotoviti dovolj velike deleže, ki bodo omogočali dodatne prihodke na podlagi donosnih naložb tako ustvarjenega kapitala, s tem pa večjo materialno varnost sedanjih in prihodnjih upokojencev.
Del prispevkov zaposlenih je bil namensko usmerjen tudi v gradnjo solidarnostnih stanovanj za socialno ogrožene skupine državljanov. Država bo morala zidavo takih stanovanj zagotavljati tudi v prihodnje. Zato je nedopustno, da je tudi za te vrste stanovanj predviden odkup na zahtevo, še zlasti če pomislimo. da bi v spričo takih odkupov nastajala tudi v solidarnostnih objektih mešana lastnina, to
Z DRUGIH ROTACIJ - Z DRUGIH ROTACIJ
Medijska izkušnja
Ob beograjskih nemirih smo se po krvavem romunskem primeru televizijske revolucije znova spomnili, kako se konča zatiranje svobode, katere sestavni del je tudi svoboda obveščanja. V skušnjavo, da bi javna glasila podredile državnemu ali strankarskemu nadzoru, so po svoje prišle tudi vse druge vzhodnoevropske države, ki so z večstrankarskimi volitvami strmoglavile enoumnost. Ob vseh razlikah jih namreč še vedno povezuje dejstvo, da sistemi, ki so jih podedovale, razpadajo, to pa lahko v večnacionalnih skupnostih. kot je Jugoslavija, v katerih se poleg tega vzpostavljajo tudi nacionalne države, poteka še bolj dramatično. Ker je v takšnih sistemih izjemno težko vzpostaviti trdnost, prihajajo njihovi politični vrhovi v skušnjavo. da bi družbeno življenje že kar pretirano nadzorovali, čeprav je liberalizacija edina gotova pot,-po kateri bi se lahko osiromašeni vzhodni sorodniki vrnili v izgubljeni evropski domači kraj. Tak primer izziva za države, v katerih se je začela razvijati večstrankarska parlamentarna demokracija, so tudi aktualne vesti iz Hrvaške, češ da bodo natisnili poštne znamke s podobo predsednika Tudma-na. kar pa je zanikal tudi sam predsednik. Tako kot so lahko sredstva javnega obveščanja sredstvo za totalitarizacijo družbe. so lahko hkrati tudi sredstvo
za njegovo demokratično krepitev. Če se že vzpostavi civilna družba, v kateri obstajajo različni smaostojni družbeni subjekti in večje število političnih strank, potem je logično, da imajo tudi javna glasila svoj avtonomni status. Ne smemo pozabiti, da so se lansko pomlad po vzpostavitvi demokratične oblasti v Hrvaški. pa tudi v Sloveniji, pojavile težnje, da bi javna glasila v kar največji meri podredili nadzoru dejavnikov izven teh glasil. To se bo seveda dogajalo tudi v prihodnje, če že ne zaradi določenih osebnih zahtev, pa še zaradi inercije podedovanega sistema, ki ga ni lahko kar čez noč liberalizirati. Blage odmeve dogodkov v Beogradu je mogoče čutiti tudi v Hrvaški, čeprav je v večini hrvaških medijev že zdavnaj mogoče opaziti težnje, ki so v nasprotju s težnjami srbskega režima. Opozicijske stranke so sicer prej kritizirale posamezne medije, vendar pa so večinoma tako šibke, da so življenjsko odvisne od javnih glasil. Te dni se je oglasila stranka Dalmatinska akcija iz Splita, češ da od hrvaške vlade pričakuje, da bo sedanji drugi program enostrankarske HTV prepustila sedanjim 53 opozicijskim hrvaškim strankam. Vsekakor pa nas nauki iz beograjskih nemirov opozarjajo, da po dosedanjem negotovem menjavanju smeri na poti liberalizacije hrvaške družbe ne bi smeli podlegati nekaterim prejšnjim dvomom, piše Branko Podgornik v Vjes-niku.
pa za upravljanje teh objektov in stanovanj ne bo koristno. Stanovanja. ki so bila s takimi ali drugačnimi prispevki grajena namensko za določene skupine državljanov. morajo ohraniti svojo funkcijo tudi v prihodnje.
Začrtani prehod iz sedanjega v novo zastavljeni sistem reševanja stanovanjskih problemov in stanovanjskega področja nasploh rti bil strokovno ocenjen s stališča racionalnega gospodarjenja z obstoječim stanovanjskim prostorom ne glede na lastnino. Zato niso predvidene stimulacije za boljšo izkoriščenost stanovanjskega prostora, ni upoštevano fizično stanje stanovanjskih objektov. ki je nastalo kol posledica dolgoletnega slabega vzdrževanja in ki nujno zahteva še nadaljnjo organizirano skrb za sanacijo teh posledic. Prehodno obdobje iz sedanjega v novi sistem je zato premalo premišljeno, to pa lahko povzroči pri uveljavljanju stanovanjske reforme velike težave. Novi sistem ustavlja financiranje zaščite in prenove zgodovinskih. kulturnih in arhitekturnih spomenikov — stanovanjskih objektov. Zato bodo morali predlagatelji v novo zastavljeni sistem vendarle sprejeti tudi vse vidike racionalnega gospodarjenja s sedanjim stanovanjskim
Odprto
pismo
starega znanca predsedniku vlade v senci Emilu M. Pintarju
Če te kak dan ni v časopisu ali na TV, me vedno zaskrbi. da nisi morda zbolel. Tako sem se že navadil tvojih modrih sodb, ki jih prav po krambergerjevsko seješ vsak dan po vseh koncih Slovenije. Ti res vse veš. Dokler boš govoril ti, bom lahko mirno spal.
A le če boš govoril po Sloveniji! Ti pa, kot sem že zvedel iz Ljubljanskega dnevnika, zahajaš redno tudi na nekakšna pogajanja v Beli grad. Tam se menda (šele) dogovarjaš, »da ni suverena federacija, ampak republike«, pa da naj bo »NBJ v Ljubljani, generalštab pa v Sarajevu« itd.
Baje pri teh velevažnih dogovorih sodeluje tudi dr. B.M.Z., ki v svojem »velikem intervjuju« v 31. števiki »Evrope« izjavlja: »Lahko da bo kakšen poskus odcepitve, ampak mislim, da odcepitve ne bo.«
In zdaj, po zadnjih paradah tankovske demokracije v Belem gradu, me je res začelo zanimati:
1.	h komu se pravzaprav hodiš pogajat tja dol;
2.	v čigavem imenu to počneš:
3.	kdo še sodeluje v tvoji »delegaciji«;
4.	kaj ste pri tem že dobrega iztuhtali.
Takole ti rečem: bolje pet krambergerjev kot en sam husak. Pa lep pozdrav Tvoj stari znanec
MARKO SELAN
skladom. Pri tem so jim lahko v pomoč podatki o izkušnjah in številnih posebnostih pri pospeševanju stanovanjske gradnje, prenove, varčevanja, nadzora nad najemninami ter o različnih vrstah državnih intervencij v zahodnih evropskih državah, ki jih je javnosti posredoval prav resorni minister (DELO, 27. febr.), V nasprotju z njegovim prepričanjem bi marsikatero teh izkušenj vsekakor lahko uporabili pri snovanju našega novega sistema, kot npr. postopni odkup stanovanj, hipotekarno kreditiranje. posebne ugodnosti za mlade družine, delniške družbe za gradnjo, oddajo v najem in gospodarjenje, skratka, gre za načrtno skrb države za enakomerno delovanje vseh segmentov stanovanjskega sistema.
Poslancem vseh strank predlagam. da pri obravnavi stanovanjske zakonodaje pozabijo na strankarska nesoglasja in naj družno poskrbijo, da bo možen čim manj boleč prehod iz sedanjega sistema v novega, upoštevajoč tudi odprta vprašanja, na katera opozarjam.
VIKA ŠAUTA, Ljubljana
Pouk
ob sobotah
Dne 14. februarja nas je Dnevnik seznanil z »razmišljanji« ministra Venclja, da bi se vpeljale v šole delovne sobote, češ da dvodnevni tedenski presledek »sili k lenobnosti in zmanjšuje delovno učinkovitost« (dr. Viljem Ščuka). V istem članku daje dr. Zakrajšek »kompliment« slovenskemu učiteljstvu: »Če hočemo doseči evropske izobraževalne standarde s slabšo izobraževalno tehnologijo in slabše izobraženimi učitelji, potrebujemo več časa. da bi prišli do enakih ciljev ...« V zameno za soboto bi morda prišla v poštev prosta sreda, ki je - po bioritmologih - manj učinkovit dan v tednu. Sobota bi se pa morebiti »porabila« za raziskovalno in seminarsko delo. športne in kulturne prireditve ter ekskurzije.
Ker se zdi. da takim razmišljanjem manjka celosten pogled na stvari, ali pa se pomembni problemi zavestno pomanjšujejo, predlagamo v premislek tole:
1. Šolske sobote bi pomenile še en korak naprej k razbijanju družine — današnja družina se že med tednom bolj malo videva. Take sobote bi prizadele vse tiste starše in otroke, ki se docela zavedajo medsebojne pripadnosti. Razveselili bi se jih le tisti starši, ki želijo imeti mir pred svojimi otroki in bi te še v soboto radi oddali komu drugemu. Šola bi tako postala ob sobotah varuška otrok neodgovornih staršev. Ker pa vsi starši ne mislijo enako, bi se šole otepale z veliko odsotnostjo otrok od pouka (premnogi ljudje ob koncu tedna z mladino za dva dni odidejo iz kraja bivanja). Pritiski staršev na šole bi bili toliko večji, ker je v mnogih ljudeh zakoreninjeno zmotno mnenje, da so (predvidoma v soboto razporejene) športne, kulturne in naravo-
Odstop zaradi presenečenja
• Delavski svet Metalne ima po komaj dobrih treh mesecih direktorja Janeza Gajška priložnost, da popravi svojo veliko decembrsko napako. Takrat je namreč v evforičnem zanosu za premagovanje krize podjetja, po odstopu Branka Fingušta, prejšnjega direktorja, imenoval Gajška, »da bi s tem omogočil pospešeno sanacijo nakopičenih težav«. Bolj kot zaradi nagovora takratnega kandidata za novega direktorja, so se člani delavskega sveta takrat še skoraj štiritisoččlanskega kolektiva tako odločili zaradi dobrega poznanstva Janeza Gajška in Izidorja Rejca, republiškega ministra za industrijo in gradbeništvo, sicer tudi strankarskih kolegov in somišljenikov v krščansko demokratski stranki.
Očitno pa so člani delavskega sveta Metalne potrebovali več časa za odkritje svoje zmote kot pa Gajšek sam. saj bodo morali na njegovo pobudo že jutri razpravljati o odstopu z mesta direktorja. Do tega ga je. kot sam pravi, pripeljalo spoznanje, ki ga je o stanju Metalne razkril zaključni račun za lansko leto Tak argument razkriva vso naivnost, s katero se je Gajšek decembra lotil vodenja podjetja: očitno torej brez pravih predstav o položaju tovarne. Ni zato naključje, da sc je letos v Mariboru razširilo mnenje, da je imel do danes kratkotrajni direktor Metalne veliko več volje in energije za sanacijo podjetja kot pa znanja, sposobnosti in možnosti, da bi Metalno prelevil v podjetje, ki bi imelo vsaj možnosti za nadaljnji obstoj. To dokazujejo tudi številke, ki deloma razgaljajo gospodarjenje največjega mariborskega izgubarja, pa tudi začudenje Gajška, da je šele zaključni račun pokazal za 50 odstotkov slabše finančno stanje v podjetju, kot je mislil sam. Še en dokaz torej, s kakšno naivnostjo je sedel v direktorsko pisarno velikega podjetja, ki so ga po njegovi nominaciji začeli zapuščati tudi mnogi renomirani kadri. Vse torej kaže, da izgube Metalne, ki presegajo 6IS milijonov dinarjev, niso zgolj napihnjena številka, kot so začeli razmišljati v mestu, takoj ko se je o tej številki razvedelo med poslovnimi krogi. Z dosedanjo logiko, da bo velikansko izgubo že nekdo pokril, po Gajškovi odstopnici torej ne bo nič. Podjetje, ki mu je mednarodna svetovalna firma Booz. Allen & Hamilton International začela pripravljati sanacijski program, drvi v propad. Poleg izgub to kažejo še dolgovi do številnih upnikov (800 milijonov dinarjev) in za dobrih 510 milijonov dinarjev blokiranega denarja na žiro računu. Zdaj Metalni ne koristijo niti v Beogradu predpisane določene izjeme, da podjetjem zaradi propada poslov z Irakom ni treba v stečaj.	BRANKO VODUŠEK
REKLI SO
Pročelje je počilo
Dr. VESNA PEŠIČ, sociologinja. za VUS:
»Sobotne demonstracije sem doživela kot pravo vojno. Nobenega dvoma ni več. da so srbske oblasti naposled pokazale svojo resnično podobo. Moram priznati, da jo že dolgo dobro poznam, zato nisem bila presenečena. Množica ljudi pa je bila dejansko zapeljana s trditvami, da smo v zadnjih letih reševali srbsko narodno vprašanje. Če ste nekaj let nazaj v Srbiji zahtevali le kanček demokracije, so vam odgovorili, da razbijate enotnost Srbije, zato so se ljudje umikali, ker niso imeli dovolj moči, da bi zrušili to novo ideološko barikado. Zdi se
slovne dejavnosti nepomembne in jim je mogoče odtecniti otroka' brez škode. Iz tega bi se vsi prizadeti (žal prepozno) naučili, da ritma šole ne moremo ločiti od ritma drugega družbenega okolja. (Razredniki srednjih šol opozarjajo še na problem velikanskega števila vozačev iz oddaljenih krajev, ki so vezani na delavske avtobuse!).
2.	Tudi prenos prostega dne
na sredo navedenega problema ne bi rešil, pač pa bi prinesel nov problem: kam z otroki ob prostih sredah (uradni dan. ko so starši uradniki najdlje z doma!). Minister dr. Vencelj sicer povsem brezčutno odgovarja, da se »ne moremo ubadati s težavami staršev, gre nam za otroke« (kakor da otrok ni prizadet, če so starši v težavah)! Toda ob naraščajočem mladinskem prestopništvu je treba z vso odgovornostjo pomisliti, kaj bi počela mladina ob (prostih) sredah, ko staršev praviloma ni doma! Poleg tega kaže učna praksa, da srede ne pomenijo posebnega problema v učno-vzgojnem delu. Nasprotno:	vidimo problem
v tem. da bi »zagon« delovnega procesa potekal, razen ob ponedeljkih. ki terjajo večji učiteljev napor, ponovno ob četrtkih, če bi delo prekinjali dvakrat v tednu.
3.	Predlagamo, da se preneha eksperimentirati s šolami, ki so že zdaj — zaradi stalnih nepremišljenih posegov - pravcate žive rane našega narodnega telesa. Tisti, ki imajo odgovorne položaje, naj v prvi vrsti poskrbijo, da se bo povečal šolski prostor (zaostanek v zidavi šol!), kajti v natlačenih oddelkih, kakršni morajo biti po današnjih normativih. res trpi kakovost pouka, toda nc po krivdi učitelja, ki je sam žrtev težkih delovnih razmer.
VLADO MODIC,
Ljubljana, in 74 podpisov učiteljev
Sporočilo javnosti
Izhajajoč iz svojih programskih in statutarnih načel se Muslimanska demokratska stranka čuti moralno dolžno sporočiti javnosti, da najodločneje podpira predsednika predsedstva Bosne in Hercegovine in njegovo prizadevanje, da bi se vsi dogovori o prihodnji ureditvi Jugoslavije končali mirno, brez uporabe sile in brez medsebojnega obtoževanja. Dogovor mora temeljiti na spoštovanju vseh narodnih. verskih, političnih in kulturnih razlik večnarodne jugoslovanske skupnosti, suverenost slehernega naroda pa na priznavanju svobode drugih narodov in pravičnih medčloveških odnosih.
Slehernemu poskusu zanikanja suverenosti Bosne in Hercegovine se bomo odločno uprli, ker hočejo suvereno BiH ne le pripadniki muslimanskega naroda, marveč tudi vsi dobronamerni ljudje v Jugoslaviji in v svetu.
Muslimanska demokratska stranka. Koper Predsednik
RASIM MASLIČ
mi. da je to pročelje zdaj počilo — če se izrazim z besedami, ki jih je v nedeljo zvečer izrekel neki študent — in da so oblasti pokazale, da so sc vselej opirale zgolj na silo.«
-k ★ ★
VASIL TUPURKOVSKI.
član predsedstva SFRJ:
»V Beogradu je šlo za spopad med legitimno izvoljeno oblastjo in legitimno opozicijo. Na seji predsedstva SFRJ sem se izrekel za poseg JLA. da bi tako preventivno demonstrirali silo. Demokracija bi bila predraga, če bi na smetišče metali človeška življenja.«
★ ★ ★
SLAVOIJUB DUKIČ, novinar:
»Politika med prvo in drugo svetovno vojno ni izhajala. Tako se je solidalizirala s svojim narodom. V nedeljo popoldne sta pred poslopjem Politike stala dva tanka. Koga branila? Mar je Zi-vorad Minovič takšna nacionalna vrednota, da ga je treba braniti s tanki? To je v zgodovini srbskega tiska najbolj sramotna stran.«
★ ★ ★
IVAN STAMBOLIČ, bivši predsednik predsedstva Srbije:
»Če molčim tri leta in pol. če je to moje stališče, bom tudi v prihodnje molčal. Vse to me prav nič ne preseneča — bojim se le, da se bo zgodilo še kaj hujšega.«
★ ★ ★
Dr MILAN VUJNOVIČ,
predsednik mestnega odbora SDS v Zagrebu, za Politiko ekspres:
»Če primerjamo politični položaj v Hrvaški z najnovejšimi dogodki v Srbiji, ugotovimo, da v našem prostoru opozicija pravzaprav nima nikakršnega vpliva na ravnanje nedotakljive vladajoče stranke. Zato tudi njena dejavnost ne more priti do izraza, ali nantančneje — v republiškem parlamentu je krepko na obrobju. Vprašal pa bi. ali bi hrvaško vodstvo in politične stranke izražali zadovoljstvo in podpirali »demokratično izraženo voljo državljanov«, tako kot so storili zdaj. če bi se ti tragični dogodki pripetili v Zagrebu in ne v Beogradu. Opozoril hi tudi. da v Hrvaški deluje 55 opozicijskih strank in da je njihova vloga v medijih in parlamentu skorajda zanemarljiva, kajti mogočna HDZ trdno drži vse v svojih rokah in nadzira tudi najpomembnejša sredstva obveščanju, torej vodilna politična glasila, zlasti televizijsko in radijsko hišo. ki ju je praktično podržavila, čeprav še ni izvolila niti posvetovalnih teles teh dveh občil, v katerih pa bo nedvomno prav tako imela večino. «
Vojaški vrh je le manjši del JLA
IVAN VEKIČ. predsednik družbenopolitičnega zbora sabora Republike Hrvaške, v pogovoru za Večernji list:
»Po mojem mnenju vojska ne bo odločala o politični prihodnosti Hrvaške in Jugoslavije in tudi ne more. Pršič, zato, ker ni sposobna razsojati o politični situaciji. Vojaški vrh ali. natančneje povedano. posamezniki v tej smetani so le manjši del vojske. Res je sicer, da so na poveljniških položajih. s katerih lahko izdajajo ukaze, vendar v bistvu niso vojska. Vojska je. to ni nobena novost. sestavljena iz fantov vseh narodnosti. To so ljudje, ki so že prišli v vojsko z določenimi političnimi pogledi in teh politično-civilnih stališč sc med služenjem vojaškega roka nc bodo znebili. V odločilnih trenutkih bodo ravnali v skladu s svojim političnim prepričanjem, to pa nikakor ni istovetno z mnenjem dela vojaškega vrha. Skratka, če bi prišlo do množične zlorabe vojske za urejanje notranjepolitičnih razmer. potem po mojem mnenju o enotnosti armade in o njenem skupnem izpolnjevanju določenih nalog ne more biti govora.«
FOTOGRAFIJA
Objektiv v iskanju umetnosti
V četrtek. 7. marca, so v galeriji Idrija odprli razstavo fotografij Janka Prelovca. Razstavljene so bile že lani v Ljubljani v prostorih ŠKUC. Ob njih pa se nam porajajo naslednje misli: dvajseto stoletje je stoletje problematiziranja statusa umetniškega dela. Z razpadom celostne umetnine ob koncu baroka na »►umetnosti«, te pa na »»sloge«, v čemer je bila pač najzgovornejša arhitektura, se začenja proces, ki je na koncu privedel do temeljnega vprašanja: kaj sploh je umetniško delo, kaj je umetnina? In ko se je zdelo, da je Marcel Duchamp z razglasitvijo narejenega izdelka za umetnino postavil še zadnje vprašanje o statusu umetniškega dela. se je prav to vprašanje kot urok znova in znova pojavilo tako v umetniški praksi kot v teoriji, zdaj z redukcijo oblikovne strukture na raven čiste prvine, zdaj s konccptualizacijo umetniškega postopka samega, drugič spet z raziskovanjem računalniške podobe v njeni nenehni spremenljivosti in dogajanju v času in še na vrsto drugih mogočih načinov. Vse pa kaže. da se ta proces še ni ustavil; nekateri najnovejši dogodki nas prepričujejo, da se umetnost še vedno oddaljuje od klasičnih umetnostnih izrazil, vsakič proč od tistega, kar jo je še pravkar konstituiralo kot umetnost. Če je kdo mislil, da se je s postmodernističnim zasukom slikarstvo dokončno vrnilo na platno in da se slikar spet trudi s čopičem in barvami, naj bo z novo podobo, transavantgardo, novim ekspresionizmom ali s čim drugim, je bil v globoki zmoti. Konceptuahsti so pred več kot dvajsetimi leti dopovedovali, da samo umetniško dejanje brez »prave« umeščenosti v določen kontekst še nič ne pomeni.
V časopisno sporočilo zastrte podobe
V prostorih nemškega parlamentarnega društva v Bonnu so v torek zvečer odprli razstavo del slovenskega slikarja in kiparja Andreja Ajdiča. Razstavo, ki ho odprta do 22. marca, je omogočila zdaj že upokojena nekdanja predsednica nemškega bun-destaga Annemarie Renger. udeležili pa so se je tudi člani slovenske skupščinske delegacije. ki je pod vodstvom predsednika dr. Franceta Bučarja prišla za to priložnost na enodnevni obisk v Bonn. Na odpiranju razstave so bili tudi ugledni nemški gostje.
Za laudatio, to je za predstavitev umetnika in njegovega dela. je poskrbel predsednik republiškega sekretariata za kulturo dr. Andrej Capuder, ki je povedal, da se dogodka veseli toliko bolj, ker je v času. ko po ulicah naših mest še vedno rožlja orožje, umetnost potrebna bolj kot kdaj doslej, saj povezuje ljudi in narode. Andreja Ajdiča je Capuder predstavi! predvsem kot mojstra sporočila, ki da je zaradi umetnikove povezanosti z nadrealistično evropsko šolo izraženo kot antisporočilo, kar pa je le na glavo postavljena peščena ura človekove nuje. da izrazi sebe in svet. minljivo in večno. »Živali, sadeži, telesa, vse to živo in arhetipsko, ki pa se šokantno zastira v časopisno sporočilo, nas hkrati izziva in zabava, vzbuja našo radovednost in ogorčenje. Da bi nas opomnil, do kolikšne mere smo podvrženi falsifikatu črke, je umetnik čutil polrebo. da ga vlije v bron. Protest proti dezinformaciji javnih občil se tu direktno preliva v protest proti dezinformaciji kot metodi razčlovečenja- Njeno nasprotje je doživetje večno živih likov in kretenj, je očiščenje ob vsem tem, kar je človeštvu od nekdaj veljalo kot pristno in preprosto,« je dejai dr. Andrej Capuder in se za konec zahvalil tistim, ki so prišli na razstavo, ter še zlasti tistim, ki so jo omogočili.	M. S.
Da pa vse to ni nekakšna samovoljna intelektualna igra teoretikov, je s svojim fotografiranjem na zadnjem beneškem bienalu prinesel sveže dokaze idrijski fotograf Janko Prclovec. V posebej rezerviranem času. ko si bienale lahko ogledujejo le posebej vabljeni kritiki, teoretiki, poznavalci, umetnostni trgovci ipd. sc je s kamero gibal med paviljoni, umetninami in obiskovalci. Napravil je precej posnetkov in iz tega sta dozorela predvsem dva fotografska cikla: obisk razvpite Cicioline s spremljevalcem Jeffom Koonsom v paviljonu z njunimi umetniškimi deli (njuno veliko barvano plastiko v naravni velikosti in velikimi fotografskimi povečavami njunih erotičnih fotografij) ter cikel umetniškega dela v združitvi z njegovim avtorjem oziroma obiskovalcem. Tu puščam ob strani Prclovčcvo učinkovito podajanje videnega, čeprav seveda ni dvoma, da gre za kvalitetnega fotografa, marveč poskušam obrniti pozornost na listo, kar nam sjroroča posredno. na vprašanje, kaj se je na bienalu razglašalo za umetnino in kje je njeno družbeno mesto. Po
Nova knjiga dr. Jožeta Pirjevca
TRST, 13. marca- Založništvo tržaškega tiska je v Trstu predstavilo novo knjigo dr. Jožeta Pirjevca, ki nosi naslov II granri-fiuto (Velika zavrnitev). Gre za razširitev knjige istega avtorja, objavljene pri isti založbi leta 1985. z naslovom Tito. Stalin, e 1’Occidente (Tito, Stalin in Vzhod).
Knjigo je predstavila docentka za zgodovino Vzhodne Evrope na milanski univerzi dr. Bianca Valota Cavallotti. ki je poudarila, da gre za pomembno delo, v katerem so objavljeni tudi podatki iz nekaterih doslej še neobjavljenih dokumentov, na katere je dr. Pirjevec naletel v številnih evropskih in ameriških arhivih. Knjiga je izšia v zbirki EstLibris. na 447 straneh, stane pa 32.000 lir.	M. R.
Gimnazijci za boljšo šolo
V	petek se je na gimnaziji Šentvid v Ljubljani sestala komisija za pripravo programa Koordinacije slovenskih gimnazijcev. Sestavila je smernice razvoja, ki jih bo 22. marca obravnavala skupščina koordinacije.
Najprej se gimnazijci zavzemajo za prenovo šolskega sistema: matura nai bo mednarodno priznana. potrebno je skrčiti preobsežen program in razbremeniti gimnazije; zahtevajo popolno avtonomijo šol in profesorjev in uvajanje novih metod pouka, želijo profesorje, ki so primerno usposobljeni za svoj poklic, več ur telesne vzgoje.
BLAŽ ZGAGA
Dvoje vodstev po razstavah
V	četrtek. 14. marca ob 16. uri bo v galeriji Tivoli v Ljubljani vodstvo po razstavi grafik Rika Debenjaka. Vodil bo prof. Marjan Tršar. Razstava v Tivoliju bo podaljšana do (vključno) nedelje, 24. marca. - V četrtek, 14. marca ob 17. uri bo v Moderni galeriji v Ljubljani po razstavi risb znanega italijanskega umetnika E. Cucchija vodila kustosinja Lilijana Stepančič.
Novosti v filmski
publicistiki
Na današnji tiskovni konferenci v prostorih Ljubljanskih kinematografov. povezani s projekcijo filma Čaj v Sahari (The Shelte-ring Skv) Bernarda Bertoluccija
—	film prihaja na redni spored
—	sta bila predstavljena dva pu-
blicistično-filmska dogodka: izid brošure Zgodba o Botru avtorja Marcela Stefančiča jr., ki sta jo založila revija Ekran in Ljubljanski kinematografi, in izid prve letošnje številke revije Ekran, z novo uredniško zasedbo in z novo zasnovo. Kot ustanovitelj in izdajatelj revije je navedena Zveza kulturnih organizacij Slovenije, sofinancira pa jo Republiški sekretariat za kulturo. Glavni urednik Ekrana je Stojan Pelko, odgovorni urednik Miha Zadnikar.	L. R.
njegovem videnju je umetnina prej-kone hipni medijski dogodek. Ni pomembno, ali je Ciciolina s svojim partnerjem napravila kvalitetno umetniško delo ali ne, pomembno jc. da sta ustvarila šokanten, z erotiko nabit ambient in s svojim prihodom na prizorišče prignala temperaturo med obiskovalci do vrelišča. To je bil očitno najpomembnejši in med ljudmi, tudi čisto preprostimi. najbolj opazen dogodek, »umetnina«, o kateri so nekateri še dolgo za tem ognjevito razpravljali. Druge umetnine, bolje »dogodki«, so sc hierarhično zvrstili nujno pod to medijsko konico. Zato jih je kamera zabeležila malone kot tihožitja: umirjene ljudi v prej pasivnem kot dejavnem odnosu do umetnine. Diskusija, dvogovor povsem brez navzočnosti umetnosti je seveda tu povsem smiselen fotografski dodatek celotni pripovedi o bienalu. Še enkrat poudarjam: Prelovčev prefinjeni fotografski prijem jc le gibko sredstvo, s katerim nam posreduje izredno pomembna sporočila o položaju sodobne umetnosti, ko se zdi, da je umetnost vse bolj »okolje«, težko opredeljiv in lociran pojem. pač okolje, kot ga danes vzpostavljajo mediji, medij razstave, medij publike, mediji obveščanja, na kratko: okolje, sestavljeno iz medijskih trenutkov.
PETER KREČIČ
Slike Gorazda Satlerja v galeriji ARS
V ljubljanski galeriji ARS bodo v četrtek. 14. marca, ob IS. uri odprli razstavo slik ljubljanskega slikarja Gorazda Satlerja, ki jo bo predstavil umetnostni kritik Brane Kovič. Pod naslovom »Prcleta-nje« bo slikar razstavil ciklus slik. ki je nadaljevanje že zastavljenega razmišljanja o prepletanju življenjskih usod, kjer ptica ponazarja simbolično vez med nebom in zemljo. Razstava bo odprta do 4. aprila. Na sliki: Gorazd Satler. Prelet IV.. 1990. olje platno, kvadrip-tih, 184 x 204 cm.
GLEDAMO. POSLUŠAMO... OCENJUJEMO
GLEDALIŠČE
Kriki in znoj izza rešetk
Koreodrama Ljubljana — Jean Genet: Poostreni nadzor (Haute survciliance). Prevod Stane Potisk, lektorica Nada Šumi. sodelavka režiserja Željka Udovičič. kostumografinja Gordana Gašperlin, režiser in scenograf Damir Zlatar Frey. Igrajo: Pavle Ravnohrib (Yeux-Vcrts), Jožef Ropoša (Lcfranc), Niko Goršič (Mauricc) in Srečo Špik (paznik). Premiera je bila 1. februarja 1991, predstava traja brez odmora eno uro.
Drama Jeana Gcncta Poostreni nadzor je bila prvič uprizorjena 1949. leta in prikazuje zaporniško igro spolnosti in nasilja. V tesni ječi se z nepismenim morilcem, obsojenim na smrt. znajdeta v svojevrstnem trikotniku kriminalca, potencialna morilca, moško silaški Lc-franc in »žensko« prilagodljivi in spolzki Mauricc. Na medsebojne odnose pomembno vplivata navzočnost črnega jetnika, kot vrhovne avtoritete v tem zaprtem svetu zla in stopnjevanega nasilja, ter morilčeve žene, spodbujevalke erotičnih spominov in hrepenenj. Na smrt obsojeni Yeux-Verts je v igri vse bolj svoboden in osamljen, razbremenjen »zemeljskih« norm, načrtov in hrepenenj, vse bolj uničevalski »režiser« tragičnega spopada med ostalima protagonistoma. V prizoru živalskega spopada med njima in umoru Mauriceja doživlja sam erotično slast in svojevrstno katarzo, iz katere ga vodi pot na morišče, v smrt. Njegovo mesto lokalne avtoritete nasilja in zla bo prevzel zgroženi in z izkušnjo umora presvetljeni Lcfranc. Iz ječe, kraljestva vscuničujočega zla in svobode, vodi pot samo v smrt, v popono izničenje.
Režiser Damir Zlatar Frey, ki se praktično v vseh svojih uprizoritvah ukvarja s tematiko zla v človeku, vsakršnega nasilja in sprevržene spolnosti, je tudi tokrat izrabil mračno Genetovo besedilo za kar se da kruto in mazohistično predstavo, polno kipeče in drhteče telesnosti, ekstatičnega sopenja in kričanja iz zariplih in znojnih teles, za agresivno manifestacijo živalskega v človeku ter za eno samo bolestno utripanje surovega uničujočega in samouničujočega nasilja. Protagoniste in gledalce jc zaprl v zaprt in hladen prostor kopalnice ter prizorišče ločil z zaporniško kletko, ki spominja tudi na živalski zverinjak. Vse jc postavil v prostor razkrite telesnosti in (prek nje) tudi človeške notranjosti, za okvir napetega dogajanja pa uporabil operno arijo »Smej se pajaco«, ki na začetku spremlja silovit prehod igralcev iz »civilnega« statusa v like, na koncu pa krike Mauricovc groze.
Igralci so kruto igro napolnili s tolikšno mero telesne izraznosti in muke, da so prej zbujali občudovanje in sočutje zaradi svoje samouničevalne akcije kot pa zaradi usode likov, ki so jih oblikovali. Pavie Ravnohrib je upodobil elementar-
nega in topega morilca Yeux-Vert-sa avtoritativno, z jasnovidnostjo in svobodo, ki mu jo daje usoda morilca in obsojenca na smrt. Skrbno je stopnjevano in dušeno nihanje obvladujočega zla v njegovem telesu in duhu. Jožef Ropoša jc izrisal razvoj moško agresivnega in živalsko sunkovitega Lefranca v morilca, Niko Goršič pa priliznjenega in ves čas begajočega v iskanju zaščite Mauricca. Porogljivi glas paznika je prispeval Srečo Špik.
SLAVKO PEZDIR
GLASBA
Najboljši Ravelov cikel
V petek, 8. marca, sta v dvorani ljubljanskega magistrata v okviru Festivalovega ciklusa Ljubljanski umetniki Ljubljani koncertirala baritonist Marcos Bajuk in pianist Andrej Jarc. Na sporedu so bila naslednja dela: štiri skladbe Wolfganga Amade-usa Mozarta (An Cloe, Das Lied der Trennung, Abendempfin-dung in koncertno arjo Mentre di lascio), trije samospevi Franca Schuberta (Der Zwerg, Der Ne-ugierige in Die Post), ciklus treh samospevov s skupnim naslovom Don Ouichotte a Dulcinee■ Mauricca Ravela ter v drugem delu koncerta celoten ciklus samospevov na Heinejeva besedila Pesnikova ljubezen (Dichterliebe, op. 48).
Predvsem v Mozartovih skladbah je Bajuk spored zastavil nekoliko preambiciozno, zato skladbe niso živele v vsem svojem razponu. Muzikalno so bile nedodelane, pa tudi nekaj glasovnih težav je omejevalo podajanje. Zelo podobno velja tudi za Schubertove samospeve, katerih izbor je pravzaprav kar nekako nerazumljiv. Vtis so popravili trije samospevi Ravelovega ciklusa, ki so glasbeno in izrazno prinesli v koncept sporeda poživitev z bolj neposrednim izrazom (čeprav s tehnično zahtevnejšimi kompozicijskimi sredstvi) in z določeno mero španskega kolorita. Ta ciklus je bil gotovo najsvetlejša točka večera.
Schumannov ciklus je s svojimi dovolj raznolikimi skladbami ponudil velike možnosti dinamičnega. agogičnega, pa tudi siceršnjega kontrastiranja, ki so bile delno izkoriščene. Tako je ciklus izzvenel solidno.
Pianist Andrej Jarc je solidno zaigral svojo pretežno spremljevalno vlogo, lahko pa smo opazili nekaj manjših nenatančnosti.
Za dodatek sta izvajalca zadovoljnemu občinstvu predstavila še dva samospeva Josipa Ipavca, ki pa sta bila bolje in bolj zanesljivo izvedena od večine napovedanega dela sporeda.
TOMAŽ RAUCH
Pogovor o astrofiziki zvezd
Društvo matematikov, fizikov in astronomov je svoj letošnji seminar — že sedemindvajseti po vrsti — namenilo pogovorom o astrofiziki zvezd. Društvu že leta stoji ob strani zavod za šolstvo, letošnje udeležence je pozdravil njegov direktor dr. Srečo Zakrajšek. Prof. dr. Martin Čopič jc obdelal »podaljške oči«, opisal je teleskope in merilnike svetlobe ter njihovo delovanje. O uporabljanju podatkov, ki jih daje svetloba zvezd, je predaval prof. dr. Andrej Čadež. Vesolje jc na različnih velikostnih stopnjah opisal dr. Tomaž Zwitter, prof. Čadež pa je predaval o »zvezdnih kopicah«. Pod mentorstvom dr. Zwittra so se dijaki zbrali v astronomski delavnici na gimnaziji Vič v Ljubljani. Na računalnikih so analizirali posnetke Orionove meglice. Konjske glave, Rakovice in spiralne galaksije NGC2203. Posnetke so naredili na observatoriju na Golovcu brez barvnih filtrov skozi avtomatični teleskop, ki so ga sami razvili. Pogovori so pokazali, da si učitelji želijo takih seminarjev in da upajo, da v prihodnje ne bo več pripomb: »Prišel sem, čeprav mi šola tega ni omogočila.« M. S.
Nove razstave
V četrtek, 14. marca bodo ob IS. uri v Ljubljani odprli dvoje razstav: v galeriji Insula na Dvornem trgu razstavo grafik Bogdana Borčiča, v galeriji Vodnikove domačije pa razstavo likovnih del Janeza Kovačiča; v galeriji Kompas (Titova 12) bodo ob 20.30 odprli newyorško razstavo Mik, ki spremlja mednarodni kiparski projekt »Mostovi zaupanja« Mika N. S. Projekt bo v prihodnjih mesecih predstavljen v New Yor-ku, Clevelandu in drugih ameriških mestih. V četrtek, 14. marca ob 18. uri bo v galeriji sodobne umetnosti Gambit v Mariboru nadaljevanje razstave iz muzeja Simulakrumov — predstavlja jo Vojko Pogačar. Gost večera bo Andrej Brvar. V petek, 15. marca ob 18. uri bodo v galeriji Meblo Nova Gorica odprli razstavo slik Martina Avsenaka, istega dne ob istem času pa v avli KC Delavski dom Zagorje ob Savi razstavo del Alojza Konca iz Sevnice. V soboto, 16. marca ob 19. uri bodo v kreativnem ateljeju Klavdija Tutte v Novi Gorici odprli prvo samostojno razstavo slik Bogdana Vrčona. — V razstavnem salonu Rotovž v Mariboru so pred dnevi odprli razstavo slik Gerlinde Thuma, v nemškem mestu Singen pa v okviru medmestnega sodelovanja (Sin-gen-Celje) razstavlja svoje slike in grafike slovenski ustvarjalec Goran Horvat. Razstava bo odprta do konca marca.
Zaščita pisatelja kot svobodne osebe
Braniti je treba kulturne institucije pred težnjami po njihovi komercializaciji in zaščititi pisatelje kot svobodne posameznike — to sta dve stalnici društvene politike v novem mandatu upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev, je na torkovi konstitutivni seji tega telesa poudaril novi predsednik društva Dane Zajc. Po njegovem mnenju je spričo sedanjega negotovega družbenega položaja težko definirati politiko društva za daljše obdobje, sicer pa bo javnost lahko (tudi med vrsticami) razbrala sedanji društveni »kurz« iz izjave za javnost, ki jo je društvo sprejelo ob zadnjih beograjskih dogodkih.
Drago Bajt jc predstavil pravilnik za male avtorske pravice in problematiko urejanja tega področja sploh, gre pa za pomembne stvari, kajti iz tega naslova se je doslej prelilo veliko slovenskega denarja v Beograd. France Pibernik pa je prisotne seznanil s predlogom, da bi bilo društvo pokrovitelj odkritja spominske plošče N. Velikonji na njegovi rojstni hiši (ta tragično umrli kulturnik sploh nima groba), čez dve leti pa se ob obletnici rojstva podobno angažira tudi pri spominski plošči za pesnika I. Hribovška.	S. J.
Namesto sprejemnih izpitov bo enoten preizkus znanja
Sočasno bo junija tak preizkus na vseh srednjih šolah v Sloveniji, na katerih bo prijav preveč in ne bodo mogli vpisati vseh učencev
j preizkus znanja enoten za vse šo-j le, ki bodo letos omejile vpis, se j pravi za gimnazije, ekonomske
V nekaj dneh bodo učenci 8. razreda osnovnih šol dohiii ponudbe vseh srednjih šol v Sloveniji za vpis novincev v šolsko leto 1991/92. Nekaj čez 31.000 jih je. Učencev, ki letos končujejo osemletko, jemanj, okoli 28.000. Ponavljalcev v 1. razredu srednje šole bo najbrž toliko kot prejšnja leta, okoli 2000. In pomeni, da ho letošnja ponudba srednjih šol nasploh večja od povpraševanja. Ve-u-dar pa ne bo tako na vsaki šoli. Na nekaterih bo prijav veliko in ne bodo mogli vpisati vseh. Na teh šolah letos ne bo sprejemnih izpitov, kakršni so bili dordaj, ampak bo enoten preizkus znanja — na vseh teh šolah enak in v istem času.
se ti lahko prijavijo za preizkus znanja do 10. junija. To možnost imajo samo kandidati, ki se bodo poprej že prijavili za vpis v kateri izmed srednjih šol in bodo predložili dokazilo o tej prvi
Tako je odločilo ministrstvo za šolstvo in šport in temu primerno je bil pred kratkim spremenjen »Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v usmerjenem izobraževanju«. V njem zdaj piše. da je »preizkus znanja . . . enoten za vse programe oziroma smeri srednjega izobraževanja. Opravlja sc na isti dan med 16. in 20. junijem v pisni obliki na izobraževalni organizaciji. ki je omejila vpis in na kateri je kandidat prijavljen za vpis.«
Nadalje piše, da se omenjenega preizkusa lahko udeleži vsak kandidat, ki je kje prijavljen za vpis v srednjo šolo. Na šoli. ki je sprejela sklep o omejitvi vpisa.
Koroški Slovenci s kulturnimi dnevi spet v Cankarjevem domu
Potekali bodo 15. in 16. marca — Odprl jih bo dr. Janez Dular — Okrogla miza o literaturi
Kulturni dnevi koroških Slovencev, že četrto leto zapovrstjo, se bodo letos začeli v petek, 15. marca, ob 16. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani z okroglo mizo o slovenski literaturi na Koroškem s predstavniki literarnih revij Mladje in Celovški
Otvoritev kulturnih dnevov bo istega dne ob 18. uri v I. preddverju Cankarjevega doma, uradno jih bo odprl minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular, in sicer s predstavitvijo razstave Kmečka arhitektura na južnem Koroškem. Njen avtor je tudi
• Program sta na včerajšnji tiskovni konferenci v Cankarjevem domu predstavila tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer in tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Mal-le. Ob omenjenih organizacijah sta med organizatorji 4. kulturnih dnevov koroških Slovencev še Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Cankarjev dom.
avtor istoimenske knjige dr. Peter Fister, ki je lani izšla pri celovški Mohorjevi družbi, aprila letos pa izide tudi v nemščini. Ob otvoritvi bo nastopala folklorna skupina Trta iz Žitare vasi.
V soboto, 16. marca bo ob 11. uri v Kosovelovi dvorani otroška matineja z lutkovno predstavo Gospod petelin, recitacijo pesmi v izvedbi učencev ljudske šole Mohorjeve družbe v Celovcu in
Pouk matematike drugače
V januarju je društvo Kor-tina organiziralo odmeven seminar iz vvaldorfske pedagogike, ki se ga je udeležilo več kot sto vzgojiteljic in učiteljic. Mnoge izmed njih so želele natančneje spoznati način poučevanja posameznih predmetov oziroma predmetnih področij v teh šolah. Te dni je pri nas gost iz Anglije g. Ron Jarman, dolgoletni waldorf-ski učitelj in član odbora mednarodnega	združenja
waldorfskih šol, zdaj pa vodi enoletni seminar za učitelje naravoslovnih	predmetov
v srednjih vvaldorfskih šolah. V Ljubljani govori o metodi pouka matematike. Seminar je namenjen razrednim učiteljem nižjih razredov in predmetnim učiteljem matematike v višjih razredih osnovne šole. Gospod Jarman je podal pregled metodike poučevanja matematike od 1. do 8. razreda v povezavi z otrokovim razvojem v drugem sedemletnem obdobju ter nakazal razvoj poučevanja matematike v srednjih šolah.
predstavitev glasbene kasete za otroke (Gabrijel Lipuš, Polde Bibič). Napovedana predstava Centessima (Plesno gledališče Ikarus iz Celovca) odpade zaradi težav z vizumom enega od nastopajočih. ki ni avstrijski državljan.
Ostaja torej Ic še zaključna prireditev (v soboto)'ob 20.15 (prenašala jo bo tudi TV Slovenija) z nastopom malih vokalnih skupin. Osrednji dogodek bo izvedba kantate Ustoličenje karantanskega kneza. Besedilo je napisal Zdravko Novak, uglasbil ga je France Czigan (20-ietnica njegove smrti), kantato pa izvajajo mešani pevski zbor Gallus iz Celovca ter solisti in kvartet trobil, dirigiral bo Jože Ropitz. S tem nastopom bo končan delni pregled kulturne ustvarjalnosti koroških Slovencev.
DRAGO MEDVED
prijavi.
Enake naloge v vseh vrstah šol
Pravilnik med drugim pravi, da bo vsak učenec, ki bo opravljal preizkus znanja, v 3 dneh po preizkusu dobil dokazilo o svojem rezultatu na preizkusu znanja. Z njim se bo lahko potegoval za vpis tudi na drugi šoli, prt kateri je prijavljen za vpis To najbrž pomeni, da mu ta listek ne bo odpiral vrat v katerokoli šolo, marveč samo na tiste, kjer bo za vpis že prijavljen. V Ljubljani, na primer, so lani organizirali prijavo in preizkus znanja za vse gimnazije kot za eno skupno šolo. Gotovo bo letos podobno. Pravilnik o vpisu o tem zdaj kar določno piše: »Če je v istem kraju več izobraževalnih organizacij, ki uzvajajo isti program usmerjenega izobraževanja in ki imajo skupaj prijavljenih za vpis bistveno večje število kandidatov od razpisanih mest, se lahko dogovorijo za skupna merila ter skupni minimalni kriterij za izbiro kandidatov, upoštevaje število razpisanih mest.«
Vsa strokovna opravila, vključno z določitvijo natančnega datuma za izvedbo enotnega preizkusa znanja, njegovega obsega, načina ocenjevanja ud. so zaupane zavodu za šolstvo. Glede na okoliščine ob lanskih sprejemnih izpitih je zapisano, da sc vprašanja in naloge za preizkus znanja obravnavajo kot uradna tajnost Zavodu za šolstvo je nadalje naročeno, da postavi strokovna iz hodišča, po katerih bo ob vpisnem izbirnem postopku urejeno razmerje med kandidatovim šolskim učnim uspehom in uspehom pri junijskem enotnem preizkusu znanja.
Pomembna novost je, da bo
šole, jjoklicne šole- itd. Vprašanja in naloge bodo gotovo morali tako sestaviti, da bo to izvedljivo. V prejšnjih razpravah o omenjenem preizkusu znanja je bilo nekajkrat omenjeno, da bodo učenci opravljali enoten preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike, v Pravilniku pa vsebina preizkusa ni posebej določena, kar pomeni, da je tudi za določitev tega pristojen zavod za šolstvo.
Lani na sprejemnih izpitih vsak tretji
Koliko učencev bo letos opravljalo enotni jrreizkus znanja, je težko napovedati. Nasploh je letos na voljo več mest v srednjih šolah, kar pomeni, da bi utegnilo biti letos manj takih šol. ki ne bodo mogle vpisati vseh prijavljenih učencev. Nadalje je zaželeno, da bi v skrajšanih programih (zdaj 2-letnem strokovnem šolanju) letos ne omejevali vpisa in da bi, če le mogoče, odprli toliko novih oddelkov, da bi se vpisali vsi zainteresirani. Tudi na triletnih in štiriletnih šolah naj bi nikjer nikomur ne kratili možnosti za vpis, če je le prostor in če kandidat kaže sposobnosti, da bo šolanje zmogel.
Za predstavo o obsegu novega enotnega preizkusa znanja pa je pogled v lanske sjrrejemne izpite na srednjih šolah vendarle zanimiv. Za vpis v šolsko leto 1990/9 1 so bili lani sprejemni izpili v 3 smereh skrajšanega izobraževanja, v 12 smereh 3-letnega poklicnega šolanja, v 12 smereh 4-letnega strokovnega šolanja, v pedagoško smer in v gimnazije. Skupaj je imelo pravico izvesti izbirni postopek 59 izmed 120 srednjih šol Preizkuse iz splošnih znanj ali ponekod ročnih spretnosti je po podatkih službe šolskega ministrstva skupaj opravljalo 34 odstotkov kandidatov izmed vseh, ki so se bili lani prijavili za vpis v srednje šole v Sloveniji, največ v Ljubljani. Med tistimi, ki so delali sprejemne izpite, jih je bilo odklonjenih 28 odstotkov, oziroma 6 odstotkov med vsemi lanskimi kandidati za vpis v srednje šole v Sloveniji. Ti so se potem znašli na drugih šolah, za katere pa — v največ primerih — niso imeli dovolj zanimanja ali zmožnosti, da bi uspeli.
JANKO SVETINA
Med kruhom m ... li
V Sarajevu se končuje Sarajevska ziu>a. kulturna manifestacija, ki ima tokrat zlasti glasbeni značaj - Negotovost v prihodnje
Zimske olimpijske igre so Sarajevčane zazibale v sladke, a očitno nerealne sanje, da so dobili z njimi vstopnico za vzpon v visoko družbo svetovnega turizma in da se jim bodo po zaslugi te manifestacije na široko odprla tudi druga vrata v svet. Zdaj jim je že postalo jasno, da so upali zaman.
V tem duhu so tedaj zasnovali tudi Sarajevsko zimo, kulturno manifestacijo, katere poglavitni namen je bil bogatim gostom in ljubiteljem zimskih športov, ki so jih pričakovali z vsega sveta, postreči s kar najbolj pestro kulturno ponudbo iz tujih in domačih logov, da bi jim bilo bivanje tukaj čimbolj prijetno. Žal je pri nas že tako, da se kaka dobra ideja že takoj spočetka postavi na glavo.
Po sarajevskih olimpijskih igrah se je Sarajevska zima nekako vendarle obdržala in kljub vsem nevšečnostim ostala na zavidljivi umetniški ravni. Res jc sicer nihče več ne povezuje s svetovno zimskošportno prireditvijo, ki je bila v bistvu povod zanjo, pa tudi na tuje goste kot »porabnike« tukaj ne mislijo več, ker jih ni, in jim je torej ostalo le še domače občinstvo. Kljub temu pa je dobro, da taka prireditev obstaja, vsaj zato, da popestri sarajevsko kuiturno-umetniško ponudbo.
Čeprav se Sarajevska zima še
ni končala (trajala bo do prvega pomladnega dne), je bilo vse najpomembnejše že prikazano. Od otvoritve (7. februarja) naprej so bile v ospredju glasbene prireditve, ki so izstopale s svojo serioznosljo. Vse so bile v znamenju velikega jubileja Wolf-ganga Amadcusa Mozarta. Velikemu umetniku na čast so tukaj organizirali glasbene večere z vrhunsko zasedbo. Umetniki, ki so sodelovali v glasbenem delu programa, so prišli domala iz vseh jugoslovanskih kulturnih središč, nastopili pa so tudi gostje iz Avstrije in Francije.
Kar zadeva gledališko umetnost, naj poudarimo gostovanje zagrebškega gledališča ITD, ki je nastopilo z Mandragolo Nic-coia Machiavellija v režiji Ivice Bobana in Jurija Menzla, ter izvedbo ljubljanskih pantomimikov s pantomimo za mlade in večerom pantomime »Gib in lisi na«. Za scenarij in režijo je poskrbel Andres Vaiciee. Sarajc -sko Narodno pozerište ž. nekaj let uspešno izvaja La. ...iv,o Bu-
rano C. Orffa v režiji Miroslava Homna in z izredno scenografijo Draga Boldina. Sarajevska zima je postavila tudi doslej največji rekord v vsej tukajšnji gledališki umetnosti: na njej je bila namreč izvedena stola predstava.
Od filmskih predstav naj poudarimo dneve turškega, italijanskega in ruskega filma ter sedem »Cineastovih dni«. Se posebej zanimiv je bil večer z Borisom Dvornikom. Odprtih je bilo nekaj dragocenih razstav, od monografije ob življenju in delu Meše Selimoviča prek prikaza del Pjera Križaniča in mlade bo-sansko-hercegovske grafike do japonskega plakata, tik pred koncem pa je pričakovati razstavo sodobnega slovenskega slikarstva.
Sarajevsko zimo so organizirali letos že sedmič. Glede na čas, v katerem živimo, in nadloge, ki nas tarejo, bi bilo dobro, da bi se obdržala, še zlasti v letu, ko se bliža kriza svojemu vrhuncu. V Bosni imajo navado reči, da potrebuje ljudstvo kruha in iger. Kruha je čedalje manj. zato bodo vsaj igle. v tem primeru Sarajevska zima. upajmo, spodbudne in dobrodošle
MICO CVIJETIČ
Anton Rupnik:
©
BALTIK NA BARIKADAH
(Burna pomlad ’91 v Litvi, Latviji in Estoniji)
V7 predsednikovi pisarni je kot v čebelnjaku. Zdaj morajo tu reševati stvari, ki so jih prej reševali v posameznih redakcijah. Teh ni več in složno morajo iskati zasilni izhod za pripravo časopisov.
Večji del pisalnih strojev in opreme so rdeči desantniki — tako jih imenuje kolega Rimga-udas — preprosto razbili. Kar pa se je dalo na hitro odnesti, so — pokradli.
Ker ve, da so sovjetski pogoji dela bistveno drugačni od »normalnih«, poudarja, da moramo razumeti udarec vojske, ker da je praktično ves tisk bil osredotočen v enem središču, tega pa so zdaj okupirali, pač pod pretvezo, da gre za lastnino KP Litve, da pa se je »odpadniška«, nacionalna partija (vodi jo Algirdas Brazau-skas) ločila tudi po imenu, saj je zdaj •■demokratična stranka deta«.
»Od :am, iz doma tiska, so izgnali sedem naših uredništev,« z dvignjeno roko obupa ponazarja nerešljiv položaj tiska predsednik novinarjev Eilunavičius. Armada pri nas opravlja svoja umazana uda navadno ponoči, nadaljuje, ampak v domu tiska se je vse dogajalo podnevi. Spočetka je bilo na kraju dogodkov še malo ljudi, ko pa so vojaki začeli tudi streljati, se je na trgu okrog doma tiska zbrala pravcata množica. Na kaj takega sploh nismo mislili, saj so
tokrat že drugič okupirali dom tiska. Zakaj? Partiji se nista mogli prav sporazumeti okoli delitve imovine, zato so oni tam spet poklicali vojsko za varovanje svojih interesov.
V tiskovnem središču zdaj pripravljajo izdaje. ki so naperjene proti novi oblasti. Nekdanji dnevnik Sovjetskaja Litva so preimenovali tako, da so obe besedi obrnili in s tem poudarili, da mora Litva ostati sovjetska.
»Pri vas vlada zdaj nekakšno informacijsko dvovladje, kajne?«
»Ne, nobenega dvovladja ni,« me zavrne Rimgaudas, češ da tam delajo v glavnem ljudje, ki so jih Rusi pripeljali od drugod, največ iz sosednje Belorusije. Litovci so v glavnem vsi na tej strani barikad, pravi.
Pisalni stroji 2cot prva pomoč
Sploh pa zveza novinarjev Litve priznava samo zakone Litovske republike, poudarja njen predsednik.
Iz Moskve je prišla v Vilnius komisija, ki je skušala rešiti vprašanje lastnine doma tiska. Švedovi komunisti so jih očitno spodbudili k trdi liniji in že naslednji dan so se vrnili v Mosk-
»ODPUSTITE NAM ZARADI NEVZOROVA — ON JE SVINJA/« — Eden mnogih napisov na barikadah okrog vrhovnega sovjeta Litve je posvečen nedavnemu škandalu, ki ga je povzročil sicer zelo ugledni in sporni televizijski reporter Nevzorov iz Leningrada. V Vilnius je prišel iskat opozicijo Landsbergisovi oblasti, krvave dogodke pa je prikazal tako, kot da so litovski skrajneži sami pehali svoje žrtve pod tanke. Ogorčenje med Litovci je še danes nepopisno; solidarni del Rusov pa na tak način prosi za odpuščanje. (Foto: A. R.)
vo. Tiskovno središče pa ostaja še naprej v okupaciji.
Pomanjkanje tiska zbuja kup političnih govoric. Takrat ko sem se pogovarjal v Vilniusu, so mnogi vedeli povedati, da bo Gorbačov 25. februarja uvedel prezidentsko upravo nad Litvo. Nenavadno zatišje po pokolu pač odpira niz vprašanj o tem, kaj bo druga stran ukrenila, da bi izšla iz zagate.
Pogovor prekinjajo »zvonki«, telefoni. Zdaj prosi šef iz Vilniusa svoje kolege v Kaunasu, naj bi začasno sprejeli pod streho tri časnikarje, da bi vsaj nekaj številk svojega tednika spravili na dan, kajti sicer jim po zakonih lahko prekine delovni staž, izgubijo lahko naročnike in podobno. Seveda patriotska dolžnost narekuje vsakomur, da stori tudi nemogoče. Lz vseh koncev Litve se tu zbirajo pisalni stroji kot prva pomoč časnikarjem. »Vidite, časniki vseeno izhajajo; tisto, kar so mislili, da bodo namreč z enim zamahom uničili svobodni litovski tisk, se jim ni posrečilo,« povzame svoj pogovor po telefonu. Sploh pa z velikim navdušenjem opisuje prvih devet dni po okupaciji doma tiska: rdeči desantniki so mislili, da so pretrgali mednarodne vezi, ampak prav tu na zvezi novinarjev je imel predsednik dan in noč odprto linijo, pa je s tegale telefona obvestil najprej centralo mednarodne časnikarske federacije v Bruslju in tako dal prvo informacijo o litovskih dogodkih v svet. Vseh devet dni ni zapustil te pisarne.
Kako pa je z medbaltsko solidarnostjo? Seveda smo med seboj solidarni, pravi Eilunavičius: ko so njim v Latviji rdeči zasedli tiskamo, smo jim tiskali tukaj v Vilniusu, dali smo jim svoj papir, saj so jim zasegli skladišča. Zdaj nam vračajo papir. V Latviji je nasploh težje s tiskarnami, ker je koncentracija tam dosti večja kot v Litvi; tu se najdejo tiskarne za
Osrednji dnevnik v ruščini je zdaj Eho Litvi, ki v podnaslovu pravi, da je »družbenopolitični časopis vrhovnega sovjeta in vlade Litovske re-pubike« ter da izhaja že od leta 1940, kajti ima se za dediča treh časnikov, med katerimi je eden z istim naslovom, drugi pa prejšnji osrednji dnevnik Sovjetskaja Litva. Kot večina vseh je tudi ta dnevnik skromnega obsega, saj ga tiskajo le na štirih straneh srednje velikega for-
mata.
Za obveščanje širše sovjetske in mednarodne javnosti pripravljajo tednik Soglasije (sloga).
Se naprej izhaja večji del časopisja v obeh jezikih, litovskem in ruskem. Mimo navade pa oh,anja tudi ruska izdaja lilovsRt naslov. Primer: Lietuvos Ritas pomeni litovsko jutro.
V stavbi sedeža novinarske organizacije je majhno uredništvo popula: nege dne er.iRu
Ekspresas z jutranjo in večerno izdajo. Od 13. januarja naprej ima pod glavnim naslovom še dodatek »okupaci-nis«. Na eni od naslovnih strani ponaliskuje karikaturo iz tednika Moskovskije novosti, na kateri Gorbačov šiva, krpa razcefrano kožozemlje-vid Sovjetske zveze. Nasploh so v Pribaltiku Moskovskije novosti Jegorja Jakovljeva tisti ugledni časnik iz Moskve, s katerim se tu v celoti enačijo.
časopisje v celi vrsti mest, v Latviji pa se večji del koncentrira v Rigi. Tudi Estonci so priskočili na pomoč latvijskim tiskarjem. »Mi pa sme tesno povezani z vsemi novinarskimi zvezami v pribaltskih republikah in pomagamo koordinirati pomoč,« dodaja.
Kaj pa je s sosednjo in veliko Belorusijo? Znano je, da so morale napredne sile nekoč iskati v Vilniusu zatočišče, da so tu imeli celo prvi kongres beloruske narodne fronte. Da, povzame vprašanje kolega Rimgaudas, Belorusom je še zelo težko, za zdaj nam še skorajda ne morejo s čim pomoči, ker razmerja sil tam še zdaleč niso tako jasna kot pri nas v Litvi. Ko so se pričkali s prosovjetsko KP. ko ji niso hoteli več tiskati dnevnika Litva sovjetskaja v Vilniusu, so Švedovi »nočni partijci« našli tiskarno v Minsku. »Menim, da je bila to naša napaka: zakaj pa naj ne bi smeli tiskati, naj vendar nadaljujejo s svojo propagando Moskve, koga pa lahko s tem ogrožajo? Saj vseeno privažajo svoje izdaje sem v Litvo in jih tu
razpečujejo kok jih ‘nocc brati, naj jih bere. ir. kaj potem/
Kc pa hočem od preglednika zveze novinarjev izvedeti, kdo vendar je promoskovskim komunistom prepovedal tiskati svoja glasila v domu tiska, takrat v veliki zadregi išče odgovora, češ da so to bili delovodje v tiskarni. Bili pa so seveda drugi vodje . . .
Fronta ne zaupanj a med Polj algi
»Mi Poljaki smo padli po izobrazbi že na raven ciganskega, vi nas pa še kar naprej ropate možnosti, da bi se postavili na noge,« zabrusi v obraz predstavnici litovske vlade Czeslav Wysocki. predsednik rajonskega sovjeta (občinske skupščine) v obmejnem mestecu Šalči-ninkai. dobrih 70 kilometrov južneje od Vil-niusa.
trrtrtrtrrtrtnr^

Pokličite
nas:
f
Nikar ne brskajte po telefonskem imeniku. Zavrtite številko ljubljanske rubrike Dela: 318-296!
Prav gotovo so stvari in dogodki v Ljubljani in njeni bližnji okolici, o katerih hi bilo treba po vašem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti.
Oh prebiranju lokalne strani v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem ni uspelo spoznati prave resnice, o prodreti v resnično življenje.
Kaj ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje pripombe in predloge. Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med H), m 11. uro, razen ob sobotah in nedeljah.
c*
o
s
O
o
°
o
O
£
Q 0 P 0 Oj
Zavod za tehnično kulturo že leze iz težav
Ob uvedbi ukrepa družbenega varstva je biio v Zavodu pravo razsulo — Zdaj iščejo delo
LJUBLJANA, 13. marca - »V ljubljanskem Zavodu za tehnično kulturo, ki ima sedež na Viču. ob uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva niso bila problem le kriminalna dejanja nekdanje direktorice, ampak smo našli pravo .razsulo* - tako v kadrovskem kot tudi finančnem in delovnem pogledu, je na današnji seji viškega IS dejala -prisilna" direktorica Meta Vesel-Valentinčič.
Minulo poslovno leto je Zavod končal z nekaj več kot 77.000 dinarji izgube, vendar pa to ne pomeni velike težave. Huje je, ker je Zavod zaradi nekakovostnega dela izeubii naročnike svojih storitev in bil izpisan s seznama izvajalcev raziskovalnih nalog, recimo mladinskih raziskovalnih taborov. To pa pomeni, da so bili v Zavodu stain»> ob delo in dohodek. Prihodnost Zavoda je v iskanju novih področij dela. Ponudba izobraževalnih organizacij za odrasle in mladino je namreč precej velika, zato bodo morali izbrskati, česa na tem trgu ni. Ena od takih dejavnosti je specializacija za izobraževanje obrtnikov in podjetnikov. K. M.
Kje dobiti denar za obnovo gradu?
Stari denarni viri za prenovo počasi usihajo — Ogled gradbišča in pogovor z odborom
LJUBLJANA, 13. marca - Odbor za prenovo Ljubljanskega gradu se v zadnjem času zaradi nenehnih denarnih težav vse bolj spreminja iz strokovnega v finančni odbor. Zaradi zapletov prt sprejemanju mestnega proračuna in zmanjševanju denarja za družbene dejavnosti je usoda gradu vedno bolj negotova.
Od načrtovanih 145 milijonov dinarjev naj bi za letos po trenutnih obetih dobili samo 35 milijonov, ki pa po novih predlogih za variantne programe prenove ne pokrivajo niti stroškov za dokončanje že začetih del, za katera imajo že podpisane pogodbe, najnujnejša konservatorska dela ter delno demobilizacijo gradbišča. Vse to pomeni, da bi morali prenovitvena dela na Ljubljanskem gradu ustaviti. Odbor pa je že februarja poudaril, da je izvedba del za letošnje leto ključnega pomena, ker bi tako lahko odprli vzhodni del gradu.
Na današnji izredni seji odbora so še poudarili, da denar za obnovo gradu nikakor ni samo strošek družbenih dejavnosti; Ljubljanski grad je druga najbolj obiskana turistična točka v Sloveniji, zato je lahko prenova gradu tudi gospodarska investicija.
Vsekakor pa pomenijo nove upravnopolitične razmere v mestu in nasprotja med občinami na eni in mestom na drugi strani
Nov predlog za viški praznik
LJUBLJANA. 13. marca — Viška kmečka zveza predlaga spremembo datuma viškega občinskega praznika. Drago Stanovnik v imenu viške kmečke zveze namreč pravi, da velika večina Vičanov 27. aprila ne more priznati za svoj praznik, ker je zgodovinsko nedorečen, pa tudi če bi bil, je to hkrati republiški praznik in tudi zato neprimeren še za občinskega. Drago Stanovnik predlaga, naj bi Vičani praznovali 6. maja. na dan rojstva Gabrijela Gruberja, ali 25. novembra, ki je datum otvoritve Gruberjevega kanala, ki »je omogočil varnejšo poselitev precejšnjega dela naše občine«, pravi Drago Stanovnik, ki obenem trdi. da kmečka zveza ne nasprotuje praznovanju obletnic iz NOB. vendar pa meni, naj jih do potrditve nevtralne zgodovinske komisije praznujejo tiste stranke in društva, ki se z njimi strinjajo. K. M.
DELO	I
veliko oviro pri reševanju finančnega problema obnove gradu. Vedno manj je sredstev za mestne programe, vlaganja so vse bolj delna, vse skupaj pa spominja na barantanje med petimi ljubljanskimi občinami. Zalo je danes župan Jože Strgar povabil predstavnike občin, da si ogledajo potek del in obnovo gradu ter se pogovorijo z zastopniki odbora.
V takšnem finančnem položaju odbor vedno bolj poudarja nacionalni pomen Ljubljanskega gradu in skuša tako kot večina nosilcev različnih mestnih projektov vplivati na nacionalna čustva občinskih in mestnih veljakov ter prebivalcev, kajti zdi se. da je to še zadnji ključ, ki bi morda lahko v teh časih odprl kakšno blagajno.
NINA KOZINC
mmm
		
m m
PREDSTAVNIKI LJUBLJANSKIH OBČIN MED OGLEDOM GRADU. (Slika: Nina Kozinc)
Želimo si moderen muzej
Slovenski etnografski muzej že dolgo opozarja na prostorsko stisko — Smo edini narod v Evropi brez stalne etnološke razstave
replik izbranih predmetov. Želimo si sodobnega, nikakor ne sanjskega modela muzeja,« pravi kustosinja Inja Smerdel.
LJUBLJANA, 13. marca — Slovenski etnografski muzej se od svoje ustanovitve leta 1923 nenehno ubada s prostorskimi problemi, ki pa težijo tudi sorodne muzejske inštitucije, s katerimi si delijo skupno podnajemniško streho v Narodnem muzeju.
Kot je dejal ravnatelj Etnografskega muzeja dr. Ivan Sedej, so se po vojni že nekajkrat lotili reševanja prostorskega problema, narejenih je bilo nekaj zanimivih projektov, vendar pa do uresničitve ni nikoli prišlo. V šestdesetih letih naj bi se bil muzej preselil v vladno palačo, vlada pa v stolpnico na Trgu revolucije. Ker je zmanjkalo denarja, sta stolpnici kupili banka in Iskra, vlada je ostala v stari palači, za Etnografski muzej pa so začeli načrtovati stavbo v obliki kontejnerja na Bokal-cah. kjer naj bi bil tudi muzej na prostem. Vse skupaj je ponovno ostalo pri načrtih. Medtem pa je Etnografski muzej dobil nekaj gradov v okolici Ljubljane: grad Goričane, ki ga trenutno obnavljajo in v katerem je muzej neevropskih kultur, in grad Podsmreka, ki so ga pred dvema letoma morali vrniti občini. Pred leti so v Škofji Loki dobili prostore. v katerih so si uredili depoje.
Delo v tako razseljenem muzeju je seveda ovirano, saj morajo po vsak eksponat v dvajset kilometrov oddaljen depo Trije razstavni prostori, ki jih ima Etnografski muzej na razpolago v Narodnem muzeju, pa so v posmeh 30.000 predmetom, ki jih javnost ne more videti. Etnologi že nekaj desetletij poudarjajo, da smo edini narod v Evropi, ki nima razstavljene zbirke slovenske tradicionalne kulture.
Kustosi v Etnografskem muzeju pa iščejo dalje. Ker delajo, bi radi namreč svoje delo tudi predstavili oziroma, kot je v navadi v muzejih, razstavili. »Potrebujemo dovolj veliko lastno stavbo, v kateri bi delovali kot pravi muzej in ki bi poleg prostorov za stalno razstavo, delovnih prostorov, knjižnice in delavnic, imela tudi depojske prostore, sobo za videoprojekcije in predavanja, sobo za prikazovanje starih ročnih spretnosti, prodajalno literature, plakatov in
So tudi taki, ki želijo pomagati
Servis dobrote mladih na Verovškovi 38 s 120 člani pomaga vsem, starim, mladim, bolnim, tistim v duševnih ali drugih stiskah
LJUBLJANA. 13. marca — V enem ljubljanskih blokov so, ko je že nekaj časa zaudarjalo spod vrat nekega stanovanja, sosedje le obvestili policijo. Žensko truplo je že razpadalo. Mesto, blok, množica ljudi, ki se od vrat do vrat ne poznajo med sabo. Anonimni znanci s stopnišča ali iz dvigala. Prav ta odtujenost je bila vodilo, da so leta 1989 v Šiški ustanovili Servis dobrote mladih, ki nesebično pomaga vsem v stiski. O brezplačni pomoči 120 mladih učencev in študentov, ki so vključeni v servis, nam je nekaj več povedal njegov ustanovitelj Pavle Jakop, župnik v šišenski Plečnikovi cerkvi.
»Naša pomoč gre v dve smeri. Prva so ostareli brez sorodnikov in prijateljev, druga pa mladi, ki se znajdejo brez zaposlitve, strehe nad glavo, brez osnovnega denarja za preživetje, v črnem obupu, ko se jim zdi edini izhod samomor. Samo iepa beseda in razumevanje sta največkrat premalo, treba je konkretno ukrepati, človek mora jesti, nekje bivati in imeti občutek, da nekdo bedi nad njegovo stisko. Noseča študentka, ki se je vrgla v Ljubljanico bi bila še živa in se veselila materinstva, če bi bili le vedeli zanjo. Veliko dobrih občanov in faranov je v Ljubljani, !e da ne razglašajo svojih naslovov, pomoči potrebni pa ne vedo zanje. Prav zaradi te povezave je naš servis tudi nastal.«
Študentka s podeželja se je pripravljala na samomor, tako se
jc bala očeta. Neki ljubljanski inženir je dve leti nakazoval tretjino plače zanjo in za hčerko, ki se je rodiia. Bil je v letih, samski. brez otrok, in želel je narediti dobro delo. Mlada mati. ki je danes srečno poročena, ga ni nikoli spoznala, tudi on je ne pozna. Življenje pač čudno plete svoje niti, občasno tudi v lepih vzorcih.
»Naše delo, kar velja tudi za sprejem med naše člane, darovalce in tiste, ki so pomoči potrebni. m povezano z raso, veroizpovedjo. ateizmom. narodnostjo. političnim prepričanjem. Tu smo samo ljudje, eni v stiski, drugi pripravljeni pomagati. Zdelani ostareli roki je v veliko pomoč mlada, krepka, ki naseka drv, skida sneg, postori to in ono v stanovanju, hitre noge, ki nadomestijo stare, drsajoče ko-
PAVLE JAKOP
rake do trgovine in nazaj, včasih samo prijazen, spodbuden pogovor in že je dan svetlejši.«
Simbol servisa je srce. ki razpolavlja solzo. Člani, med katerimi je tudi nekaj starejših, imajo izkaznico s tem simbolom, s svojo fotografijo in podatki, z njo se predstavijo, ko pridejo, seveda je zraven tudi naziv servisa s telefonsko številko 061-559-341, kamor lahko pokličejo vsi
stari in mladi, ki potrebujejo pomoč, tudi materialno, ali želijo sodelovati pri delu, in to ob ponedeljkih in četrtkih med 17. in 19. uro. Vodstvo, to sta župnik Pavle Jakop, ki že 15 let dela z mladimi in 5 let z ostarelimi, in profesorica Reza Fiirst s pedagoškimi in zadnja leta podobnimi izkušnjami, sta zaradi čedalje večjega zanimanja organizirala seminar za mlade sodelavce, ki je dopolnilo k natisnjenemu pravilniku o tem, kaj servis pričakuje od svojih sodelavcev. Število novih prijav ni omejeno. Zadnjo zimo je bil servis zelo uspešen, pomagal je 200 ostarelim.
»Sneg s pločnika po zakonu mora biti skidan, ne glede na to. da je hišni lastnik star in onemogel,« se je nasmehnil simpatični 35-letni Pavle Jakop, ki se je s srcem in dušo posvetil tudi novim nalogam.
MARINA UČAKAR
Janez Kovačič razstavlja
LJUBLJANA, 13. marca — V Vodnikovi domačiji bo jutri, v četrtek, ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Slikarja, katerega bistvena značilnost je neposredno razmerje z naravo, bo predstavil prof. Janez Šter. Razstava bo odprta do 3. aprila. Na otvoritvi bo nastopil oktet bratov Pirnat, Vinag Maribor pa bo predstavil svoja vrhunska vina.	K. Ž.
Ideja o selitvi v Cekinov grad izvira še iz časov, ko so načrtovali novi muzej NOB na Trnovem. Novi časi pa narekujejo revizijo zgodovine, denarja za revolucijo ni več. Muzej NOB pa se je preimenoval v Muzej za novejšo zgodovino. Ker je zgodovina ena in nedeljiva, menijo v Etnografskem muzeju, da bi njihova selitev na Cekinov grad pomenila tudi rešitev prostorske stiske zgodovinarjev v Narodnem muzeju, ker bi tako dobili tri razstavne prostore za načrtovano stalno razstavo Zgodovina civilizacije na Slovenskem.
Ali kot pravijo v Slovenskem entografskem muzeju, lahko v času, ko se povsod sklicujejo na narod in njegovo identiteto, vizualno predstavijo kar dobršen del doslej deponirane dediščine, ki jo je, »če jo bomo iskali v preteklosti, stoletja ustvarjalo in soustvarjalo še do tega našega stoletja večinsko slovensko prebivalstvo — kmetstvo«.
NINA KOZINC
Vrhničani čakajo na odvzeto premoženje
Množična udeležba na okrogli mizi o denacionalizaciji - Veliko razlaščencev
VRHNIKA, 13. marca - Člani vrhniške podružnice Slovenske kmečke zveze ljudske stranke so sinoči napolnili malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki, prišli pa so tudi mnogi drugi poslušalci iz bližnje in daljnje okolice na okroglo mizo o denacionalizaciji. Gost večera je bi! predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine dr. Ludvik Toplak, ki je na Vrhniko prišel še s svežimi novicami s sestanka republiške skupščinske komisije za denacionalizacijo.
Vprašanja so se seveda po strokovnem uvodu sukala predvsem okrog praktičnih zahtev vračanja lastnine, kajti tudi v vrhniški občini jc nemalo lastnikov, ki so tako ali drugače prišli ob premoženje na podlagi različnih razlastitvenih postopkov.
Na občinski upravi imajo tačas zahtevke za vrnitev približno 400 hektarov gozdov in približno toliko obdelovalnih površin ter za približno 4 hektare stavbnih zemljišč. Pokazalo pa se je, da bo treba problematiko še pojasnjevati, čeprav bi biio mogoče že po sedanji zakonodaji urediti nekatere zadeve.
N. Č.
LPP bo kupil nove avtobuse
LJUBLJANA, 13. marca — Potem ko na včerajšnji tiskovni konferenci mestne vlade nismo dobili natančnega odgovora, za kaj bo LPP porabil denar od prodaje nekaterih sredstev poslovnega sklada, nam je danes tiskovni predstavnik mestnega izvršnega sveta Borut Pogačnik sporočil, da bodo s tem denarjem kupili nove avtobuse z rezervnimi deli in PC računalniško mrežo. Direktor LPP se je namreč konec lanskega leta pritoževal, da mesto »čudno« pokriva izgubo v njihovem javnem podjetju. Predlansko, kar 20 milijonov dinarjev, so namreč morali pokriti s prodajo sredstev poslovnega sklada.	J. B.
Predavanje o biološki zaščiti vrtnin
LJUBLJANA, 13. marca — Vrtičarska univerza pripravlja v četrtek, 14. marca, ob 17. uri predavanje z naslovom Biološka zaščita vrtnin brez uporabe kemičnih sredstev. Predavanje, ki bo v dvorani krajevne skupnosti Prule na Prijateljevi 2, bo vodil dipl. ing. agr. Darko Znaor iz Zagreba.	K. H.
Na Igu postavili na črno kar 36 garaž
Ljubljanski inšpektorji so ugotovili, da so si stanovalci prilastili parkirišče
LJUBLJANA. 13. marca — Ljubljanski urbanistični inšpektor je že sredi januarja na Igu pri Ljubljani odkril, da 36 stanovalcev blokov, oštevilčenih od 441 do 445, postavlja kovinske montažne garaže, ne da bi za to imeli dovoljenje. Izvajalcu del (stanovalci so najeli gradbeno podjetje Kraški zidar), je inšpektor na kraju samem prepovedal nadaljnjo gradnjo, vendar pa ta njegove ustne prepovedi ni upošteval. Tako zdaj tam že stoji 36 na črno postavljenih garaž.
Garaže so postavljene na parkirišču oziroma na parceli, ki sodi v splošno družbeno premoženje in s katerim upravlja sekretariat za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo mesta Ljubljana. Zaradi nedovoljenega posega v prostor je urbanistični inšpektor proti investitorjem, torej stanovalcem, že sprožil upravno-inšpekcijski postopek in ustavil vsa nadaljnja dela (izdal jim je odločbo) in od njih zahteval, da v enem mesecu na upravi občine Vič-Ruanik zaprosijo za odločbo o dovolitvi priglašenih del. J. P.
PO SLOVENIJI
Albin Lugarič razstavlja na pedagoški fakulteti
***&'"-- v-vmzi*|1||
? ® Ijf	,	*■
'■■.mm
it - ■

I W£m
MARIBOR, 13. marca — Razstavišče pedagoške fakultete v teh dneh gosti uglednega siikarja. Razstavlja priznani ptujski slikar Albin Lugarič, ki se predstavlja z dvajsetimi novejšimi risbami in akvareli. Razstava pomeni tudi avtorjevo vrnitev v znano okolje, saj je bil Lugarič profesor na oddelku za likovno pedagogijo mariborske pedagoške fakultete. Avtorja je na otvoritvi predstavil akademski slikar Bogdan Čobai. v otvoritvenem kulturnem programu pa je nastopil glasbeni orkester oddelka za glasbeno pedagogiko le fakultete. (Besedilo in slika: Bogo Čerin)
Kako odlagati posebne odpadke?
VELENJE, 13. marca — Na pobudo velenjskega IS se bo s spornim primerom nameravanega sežiga poplavljenih zdravil iz celjske bolnišnice v šoštanjski TE začela ukvarjati republiška skupščinska komisija za varstvo okolja in kulturne dediščine. Na včerajšnji seji te komisije so namreč po besedali Petra Rozmana iz velenjskega odseka za varstvo okolja ustanovili skupino, ki bo podrobneje raziskala okoliščine v zvezi z nameravanim sežigom zdravil. Ker se je v tem primeru pokazala neustreznost sedanje zakonodaje, so v republiški komisiji tudi sprejeli pobudo Velenjčanov o tem, naj se pospeši izdelava zakona, ki bo urejal vprašanje odlaganja posebnih odpadkov. (S. G.)
Kakšen nadstrešek pred Evropo oziroma ali je sploh potreben?
To se sprašuje mestni sekretariat za urbanizem — Preureditev pasaže Supermarketa - Sporna nadzidava Moderne galerije
LJUBLJANA, 13. marca — Vprašanje, kakšen naj bo nadstrešek pred kavarno Evropa pri Ajdovščini oziroma ali je nadstrešek, potem ko so se Ljubljančani končno znebili prejšnjega »balona«, sploh potreben, ostaja za zdaj odprto. Mestni sekretariat za urbanizem namreč ni bil zadovoljen z nobeno od dveh možnosti, ki sta mu bili predstavljeni. V zvezi z nadstreškom bodo reševali tudi problem preureditve pasaže Supermarketa, sicer pa v Ljubljani čaka na soglasje ustreznih ustanov in organov še nekaj projektov.
Prvo možnost ponuja arhitekt Matjaž Tomori, ki je nadstrešek nad kavarno Evropa zasnoval po zgledu secesijske verande iz leta 1900. Postavljen naj bi bil na litoželezne stebre, ki bi bili bogato dekorirani, po obodu pa bi jih vezal (prav tako litoželezni) venec, ki bi po arhitektovi zamisli deloval kot čipkasta bordura pod napuščem. Streha bi bila iz kovinske konstrukcije in obita z lesnim opažem, strop pa naj bi imel vgrajene svetilke. Vhod na teraso bi bil poudarjen z zelenim okrasnim drevjem. Arhitekt Grega Košak pa je v svoji zamisli verandi z nadstreškom dodal precej zelenja, tako da bi prostor deloval kot nekakšen za-
• Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje sicer ne nasprotujeta nadzidavi in prenovi Moderne galerije, vendar opozarjata investitorja, da so posegi v prostor mogoči samo v okviru obstoječih možnosti.
stekljen rastlinjak. Konstrukcija nadstreška bi bila iz okroglih jeklenih cevi, streha pa iz bakrene pločevine. Mestni sekretariat za urbanizem ni bil zadovoljen z nobeno od ponujenih rešitev, sicer pa, kot pravi predsednik
sekretariata Marjan Bežan, bi lahko prostor pred kavarno Evropa pustili prazen oziroma bi ga uporabili za kaj manjšega in novega.
Omenjena arhitekta sta naredila tudi načrt za preureditev pasaže Supermarketa. Oba menita, da bi morali sedanji kiosk v pasaži podreti in namesto njega postaviti zimski vrt kavarne Evropa. Sicer pa se pri preureditvi pasaže pojavlja dilema: ali je to javni prostor, pri katerem gre tudi za interese mesta, ali ne. Po besedah Marjana Bežana si mesto želi, da bi pasažo »zaprli« in v njej pripravljali za mesto zanimive programe. Privlačnost pasaže pa si želita povečati tudi oba investitorja (Mercator-Aj-dovščina in Emona), toda pri tem izhajata iz že obstoječih programov in možnosti. Najbolje bi bilo, da bi našli še tretjega ali četrtega investitorja, ki bi delovala v interesu mesta, pravi Marjan Bežan, s tem pa priključila pasažo v projekt »Ljubljana moje mesto«.
Mestni urbanisti in arhitekti so razpravljali tudi o prošnji Gostinskega podjetja Vič, ki želi nad vhodom v .staro ljubljansko gostilno Šestica na Titovi cesti postaviti večji napis in baldahin, na slepi fasadi gostilne, ki je obrnjena proti Kraigherjevi ploščadi, pa svetlobni barvni pano. Mestnemu sekretariatu za urbanizem se zdi predlog ustrezen (pri napisu gre za posebne zglajene in lakirane črke), vendar pod pogojem, da baldahin ne bo iz plastike in da bo mesto od svetlobnega panoja dobivalo rento, kot se to po besedah Marjana Bežana prakticira na Zahodu.
Preoblikovati in obnoviti nameravajo tudi vhod in vežo Gospodarske zbornice Slovenije na Titovi cesti. Idejni osnutek je naredila arhitektka Katarina Langus, ki med drugim predlaga odprt in navzven pomaknjen vhod, ki bi bil oblikovan iz najkvalitetnejših materialov. To naj bi po arhitektkini zamisli zbujalo občutek »trdnosti, varnosti in pozitivne vizije v prihodnost«, hkrati pa »spoštljivost in zaupanje«. Po mnenju Marjana Bežana je njena zamisel preveč postmodernistična in po arhitektur-
• Po besedah mestnega sekretarja za urbanizem Marjana Bežana je Gradbeno podjetje Grosuplje takoj pripravljeno vložiti denar v nov poslovno-trgovinski center na Kotnikovi ulici. »Toda prav neverjetno je, da lahko en glas proti na skupščini občine Center za nekaj časa ustavi gradnjo, medtem pa pripravljena sredstva propadajo,« je še dejal.
no-estetski plati neustrezna, zato bo mestni sekretariat za urbanizem predlagal drugo rešitev.
V Ljubljani pripravljajo še dva projekta, in sicer nadzidavo Moderne galerije, s katero bi povečali in posodobili sedanji objekt, in prenovo bivše kartonažne tovarne na Kotnikovi ulici v po-slovnotrgovinski center. Toda pri obeh se zatika. Medtem ko imajo strokovnjaki glede prvega pomisleke iz arhitekturno-estet-skih razlogov, pri drugem, po besedah Marjana Bežana. investitorju in lastniku (Gradbeno podjetje Grosuplje) občina Center ne da dovoljenja za uresničitev zamisli. JOŽE BIŠČAK
,	.... 'tpm. r-	■':
/ f L V,,	_
NAMESTO KIOSKA V PASAŽI SUPERMARKETA BO PO NOVEM ZIMSKI VRT KAVARNE EVROPA (Slika: Marko Feisl)
M
PO OBNOVI FASADE KAVARNE EVROPA TUDI NADSTREŠEK? (Slika: Jože Biščak)
74	\' Ž 1 1	a Jfe	j j
VHOD V GOSPODARSKO ZBORNICO SLOVENIJE NAMERAVAJO PREOBLIKOVATI (Slika: Jože Biščak)
E
NA KOTNIKOVI ULICI BO NAMESTO RAZPADAJOČE STAVBE KARTONAŽNE TOVARNE STAL POSLOVNO-TRGOVSKI CENTER (Slika: Marko Feist)
PISMA BRALCEV
Z avtobusom iz Ljubljane v Novo Gorico
Med Novo Gorico m Ljubljano je okoli o o kilometrov dolga pot. po cesti čez Col in Črni Vrh malo manj kot po Vipavski dolini, mimo Razdrtega in Postojne, še najbliže je po trasi rimske ceste čez gozdnato Hrušico, rimski Ad Piruin. Malo za srednje dobrega šoferja in lepo cesto, veliko za kozje steze in grabne (izjema je avtocesta med Ljubljano in Razdrtim). ki jim korajžno pravimo ceste Z vlakom je še dlje. okoli riti v v ar žet. kol bi sc reklo po domače, z avtom je na moč tvegano ali pa gre po polžje, z avtobusom pa dolgočasno, saj obleze-jo vse, kar se da. povrhu pa so še postanki v Postojni ali Ajdovščini prav dolgi. In če drugače ne gre. je pač treba na avtobus, in če je to kakšnih petdesetkrat na leto. se nabere okroglih 250 ur avto-busenja. kar je za polni mesec delovnih dni ali celih sedem in nekaj desetink odstotka delovne dobe v štiridesetih letih.
Za toliko porabljenega časa si seveda želim(o) potovati kolikor se da udobno, upoštevaje seveda vse vplive, takšne, ki so udobnosti v prid in tiste, ki so ji v škodo. Med slednje vsekakor velja prišteti ceste, pa kakovost avtobu-
sov f nekateri so prave drvarnice na kolesih), vozne rede. pa tudi kajenje prenekaterega šoferja m sprevodnika (med vožnjo, seveda ). med prv e pa na primer možnost rezerv arije sedeža.
7'u pa me tokrat čevelj žuli. Peljati se udobno vsekakor pomeni sedeti. Med tednom največkrat ni težav, zaplete pa se ob petkih, ko vse drvi iz Ljubljane domov na podeželje. Ta dan brez dovolj zgodaj kupljene vozovnice in z njo rezervacije ni nič. Do nedavnega so na blagajnah ljubljanske avtobusne postaje prodane sedeže prcčrtavali ročno in le malokrat se jim je zalomilo. Potem pa so zmotljivega človeka zamenjali nezmotljivi računalniki in od takrat se mi je že kar trikrat primerilo, da sem si kupljeni sedež z nekom delil. Morda bi napako zmogel opaziti tudi dovolj pozorni prodajalec, ampak kaj. ko je navadno do konca vsega sit in otopelo brezbrižen vtipkava zahtevane podatke v neobčutljivi stroj. Kakor koli že. hudo nerodno je. kadar se zgodi. Na avtobusih namreč velja zakon hitrejšega. prvega. Kdor prej pride, sedi! Sprevodniki takih zagat ne razrešujejo. karkoli bi že ukrenili, eden od zakupnikov sedeža bi ostal pokonci.
Dvakrat sem bil tiho. tudi zato. ker sc je vse dokaj dobro izteklo, tretjič ne bom. Pa ne sa-
mo zato. ker sem v nabito polnem avtobusu zelo neudobno stal vse do Ajdovščine, oglašam se predvsem zato. ker tokrat sploh nisem bil osamljena žrtev. Na mojem sedežu je ob mojem prihodu že sedela prikupna šolarka, zraven nje prijateljica, ki jo je s sedeža preganjal njun vrstnik, blizu pa jc bilo slišati še nekaj razočaranih vzdihov in jeznih pi-bov. Vozovnico, ki sem jo imel v žepu. sem kupil dan prej, torej 24. januarja 1991. šest minut po šesti zvečer, na avtobusni postaji v Ljubljani. Veljala je za avtobus, ki odpelje v Novo Gorico ob 14.15 čez Črni Vrb in Col zli. perona. Na vozovnici jc stalo, da me v avtobusu čaka sedež št. 27. Zraven pa še nekaj, verjetno identifikacijskih	številk
(06995NG) 971 RŠ1 03 7232).
Očitno je bilo cel kup napačno prodanih rezervacij. Prodanih pravim, ne podarjenih. To pa pomeni. da je šlo v nekogaršnji žep nekaj nezasluženega denarja (kolikšna je cena rezervacije, na vozovnici ni označeno). Bog ve. kolikokrat se je to že primerilo, kolikokrat sc še bo? Dinar na dinar. . .
Potniki smo seveda ogorčeni, sem in tja pade tudi kakšna hudau največkrat pa smo pobotani srečni. da se peljemo (posebej ob petkih) in da se ne pritaknejo še kakšne druge sitnosti. Nekoč na primer v avtobusu ni nihče smel stati! Največkrat tudi ni več časa za takojšnji protest in tako je
volk lepo sit. koza pa kljub vsemu na cilju.
Težko bo dokazati, da je vse zgoraj zapisano do pike resnično, dokaze (vozovnice) bi moral zbrati že tisti dan na avtobusu, tako da bi v morebitnem resnejšem dvobojevanju s prodajalcem vozovnic (avtobusna postaja Ljubljana) kaj verjetno potegnil ta kratko. Ampak vseeno. Tu je žiro račun (50100-620-10705-1010115-154037S, Društvoza boj proti raku. Ljubljana. Lipičeva 2). na katerega naj nakažejo meni neupravičeno pobrani denar. Za naprej pa svetujem več reda in, čeprav so časi težki in smo že vsega naveličani, denarja pa je vse manj in manj, vsak sold pa še kako prav pride, tudi več poštenja. Računalnikom, tem nepridipravom. pa ukor pred izključitvijo!
P. S. Ko sem že pri avtobusnih cenah, še tale zgodba s podobno vsebino. Iz izkušenj starega avtobusnega volčiča. Zgodilo se je nekoč, da sem imel s seboj, ob tradicionalni uradniški aktovki, še malo večjo popotno torbo. Na pol prazno. V njej je bilo le nekaj cunj za čez ljubljanski teden in brez muk bi jo zmogel potlačiti pod sedež, tako da zagotovo nikomur ne bi bila v napoto. Ampak sprevodnik je bil drugačnih misli, ocenil je to mojo torbo za prtljago, ki mora v poseben prostor in za katero se tudi nekaj doplača. Pa sem se mu upri z vsemi štirimi in terjal predpis, po katerem se je sprevodnik ravnal.
Če sc ne motim, sem v knjižici nekakšnih pravil v 39. členu odkril. da potnik sme imeti pri sebi prtljago, ki ni težja od 10 kg in ki jo lahko spravi na polico nad sedeži ali podnje tako, da ne moti sopotnikov. Zagotovo pa vem. da študentske in dijaške potovalne torbe, pa tudi tiste delavskih vozačev, le redkokdaj presegajo te mere. pa jih morajo skorajda dosledno oddajati v skupni prtljažnik in seveda odšteti nekaj tudi za voznino. Nevednost se plača, ni kaj!
Prav vesel bi bil kakšnega pojasnila odgovornih. Za oba primera.
Pa še srečni konec gornje zgodbe. Obveljala je moja in sprevodnikova. Torba se je v Ljubljano pripeljala pod sedežem. S plačano prtljažnico!
DRAGO SVOUŠAK.
Ledine 23.
Nova Gorica
Osel gre le enkrat na led
Popeljati več kot tisoč prosvetnih delavcev na Didakto v Diisseldorf je vsekakor fantastičen podvig, ki se je žal sprevrgel v še bolj fantastično polomijo.
Žrtve tega podviga iz Bele krajine smo se s precejšnjo zamudo vkrcale na avtobus Montenegro Expressa iz Budve in niti slutili nismo, kaj vse nas čaka. Eden od šoferjev je imel nalogo nadirati potnike in očitno je bil cepljen
proti razpoznavanju prometnih in drugih znakov, kar je potrjeval na vsej poti.
Za dolgo čakanje na nemški meji nismo dobili pojasnila, ko pa smo ob odhodu iz Ulma vsaj trikrat obkrožili letališče, se nam je začelo rahlo svitati. Ker se je nakopičilo že precej zamude, se je ogled romantičnega Heidelberga sprevrgel le v zasledovanje vodnice, ki nam je prijazno svetovala, naj uživamo. Užitek je bil še toliko večji, ko smo ugotovili, da tudi ona nima pojma, kje bi našli avtobus. Za nameček so se med dirjanjem skozi mesto izgubile tri potnice, ki pa so nas po srečnem naključju čakale v avtobusu.
V nadaljevanju smo imeli veliko srečo, da nismo zgrešili doline Rena, da pa je že padal mrak. gre pripisati izključno naravnim, zakonitostim. Prelestno Lorelei smo laho občudovali na razglednicah in kdor si je privoščil kozarček pristnega renskega rizlinga, je bil ravno prav otopel, da se ni preveč razburjal.
Koln smo iskali z vseh strani, dokler nas ni odrešil najeti taksi, ki nas je končno popolnoma zdelane v poznih nočnih urah pripeljal pred hotel, kjer naj bi nas kot majhno presenečenje čakala skromna večerja. Ostalo je le pri presenečenju, da smo dobili postelje, česar nekateri udeleženci tega zgodovinskega pohoda slovenskih učiteljev niso bili deležni.
Drugi dan nam je obetal celod-
nevni ogled Didakte in zvečer slovesno večerjo v Kolnu. Poparilo nas je obvestilo, da bo slovesna večerja, ki naj bi se nadaljevala s pravo slovensko veselico, kar v prostorih razstavišča. Dobili smo priponke z lipovim listom, ki naj bi služile kot vstopnice za vse obljubljene užitke. Izkazalo sc je. da je pedantnim Nemcem figo mar lipovega lista in bitka za prave vstopnice je trajala precej dolgo. Ob dogovorjeni uri. po ogledu razstave, so se začele zbirati skupine in prav nihče ni vedel, kaj bo z oboljub-ljenim »žurom«. čas pa je tekel v prazno. Končno so nas spustih v okrašeno dvorano in nam postregli z nekakšnimi konfekcijskimi safaladami, prelitimi s paradižnikovo omako. To bi še prenesli. razbesnel pa nas je nastop obeh organizatorjev, ki sta valila krivdo za vse spodrsljaje drug na drugega in na nas. ki smo verjeli njihovim obljubam. Predlagala sta nam, da bi vsak udeleženec proti vračilu prispeval 20 DEM, ker sta v Diisseldorf pripeljala tudi pevski zbor in ansambel Oliver Twist (povezovanje s sceno iz slavnega romana ni dobronamerno).
Prvo zadoščenje smo doživeli, ko se je poleg naše. še ena skupina demonstrativno dvignila in zahtevala povratek v Koln. Slovenci imamo doma dovolj veselic, priložnosti, da bi videli čudovito katedralo in začutili večerni utrip mesta, pa niso ravno pogoste. Žal sta šoferja zopet izvedla
dolg pristajalni manever s pomočjo taksija in v hotel smo prišli tako pozno, da je večina kar obsedela in se zadovoljila s steklenico piva.
Zamisel, da bi naslednje jutro pevski zbor v katedrali zapel Ave Mario, jc seveda propadla. V sivem, deževnem jutru so nas izkrcali pred mogočno katedralo in za ogled in nakupe nam je ostalo le nekaj več kot uro časa. Zopet nas je čakalo mukotrpno sedenje v avtobusu in nepotešene želje po »shoppingu«, ki so sestavni del vseh poučnih potovanj. Jasno je bilo. da se bomo morali odpovedati ogledu Wiirzburga. vztra- ! jali pa smo pri postanku v Ntirn- : bergu. Šoferja sta zopet izvajala parkirne manevre, trgovine so se zapirale. Tisti, ki smo se odločili za ogled stare frankovske prestolnice, smo užili vsaj nekaj zadovoljstva.
Potrjena je bila kruta resnica, da stvari nikoli niso tako slabe, da ne bi bile lahko še slabše. Ker si je agencija, ki si je omislila to kalvarijo, nadeta ime Makarcn-ko, menimo, da si vsi udeleženci zaslužimo časten naslov »zaslužni
Vse. ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
didaktik«. kar bi se upoštevalo kot ena od stopničk pri bodočem napredovanju prosvetnih delavcev. . .
Skupen seštevek je 4H ur vožnje z nekaj zgrešenimi postanki in grenak priokus, da nas je nekdo s svojimi diletantskimi organizacijskimi prijemi pošteno »potegnil«. Agencija za svetovanje in turistično vodenje Makarenko pa si bo med prosvetnimi delavci težko našla nove žrtve.
GABRIJELA VIDIC-MIHEL ČIČ, Srednja šola Črnomcli
Poziv Zelenim in komunalcem
Skopnel je sneg in gola narava kaže necivilizacijski odnos do narave. Ob vseh cestah kateregakoli reda in po vseh delih Slovenije (seveda tudi drugje v Jugoslaviji) je na kupe odvrženih plastičnih posod, vrečk, štedilnikov in druge nesnage. Predlagam, da Zeleni organizirajo leden čiščenja Slovenije prek aktivistov v krajevnih skupnostih, komunalci pa naj »posodijo« tovornjake. Tako bi tudi stranka Zelenih dobila večji ugled med prebivalstvom in se njeno delo ne bi odražalo le v »zapiranju nuklearke«.
Tudi gozdarje oziroma kmečko stranko velja opozoriti na neštete sušeče se jelke v gozdovih, ki sloje propadajo in širijo škodljivce na zdrava drevesa.
IVAN ŠEGA.
Dolenjska c. 45 d.
Ljubljana
POLANC V DOBRI DRUŽBI - (Od leve) predsednik Bianchia Angelo Tnipletti, Marko Polanc in Fclicc Gimondi. (Foto: Marjan Zapla til)
Bivši svetovni prvak Felice Gimondi predstavil gorska kolesa bianchi
KRŠKO. 13. marca — Široka predstavitev koles in drugih izdelkov italijanske t\rdke Bianchi. ki jo je priredil domači partner tega znanega izdelovalca športnih koles, podjetje Delta team iz Krškega, je privabila številne strokovnjake in privrženec kolesarskega športa. Na predstavitvi so podelili tudi več kot dvajset dirkalnih koles tekmovalcem iz slovenskih in hn aških klubov.
Kolesa bianchi so dobili Sandi Papež, Bogdan Fink. Milan Eržen, Bogdan Ravbar. Marija Krnc (Krka. Novo mesto). Valter Bonča. Sandi Šmerc. Borut Rovšček. Marko Baloh (Mcrx. Celje), Marko Polanc, Igor Bertoncelj. Aleš Pagon. Tomaž Poljanec (Sava. Kranj). Mario Karažija. Ncven Kovačič. Damir Ko\ačič. Zvonimir Belščak (Metaliacommerce, Zagreb). Jože Zupanc, Dam-.•n Četrtič. Tomaž Malik, David Dremelj, Igor Kogoj (Videm Krško). Na predstavitvi so bila na voljo za preizkušnjo tudi gorska kolesa. Prav o teh kolesih je športni \odja Bianchija, -svetovni kolesarski prvak iz leta 1973 Felicc ' timondi poudaril, da jih tovarna v Trevigliu pri Bergamu izdela največ, vsako. Ido \cč kot tristo tisoč. »Tudi sam za zabavo čedalje rajši sedem na gorsko ko! To je zame šport, ki me približa naravi,« je menil Fclicc Gimondi. ki je leta 1963 zmagal tudi na dirki po Franciji. odtlej pa še noben italijanski kolesar r,i dobil Toura. Na to zmago je Gimondi še posebej ponosen, morda še bolj kot na naslov svetovnega prvaka.
Podjetje Delta team bo ponudilo ljubiteljem kolesarskega športa pri nas 70 modelov koles Bianchi in njihovih tovarn Puch v Avstriji in Legnano v Italiji. Prodajni program pa bo dopolnjen z oblačili, čeladami, obuvali, očali in drugo kolesarsko opremo. (J. D.)
Heinz Kuttin prvič zmagal
na tekmi svetovnega pokala
Odličen nastop Avstrijca v Trondheimu - Naši drug za drugim zapravili priložnosti z grobimi napakami — F. Petek na 20. mestu
TRONDHKIM, 13. marca - -.Kat bi se vse zareklo proti nam!
! ranči Petek spet odličen na treningu, skupaj z Janusom in Štirnom SO imeli razmeroma dobro izhodišče, a so vsi zapored napravili grobe napake. Janušu so povrh v prvem nastopu znatno slabo zmerili daljavo, vzeli so mu kake tri metre. Prav škoda, ker nasploh forma te trojice ni slaba. Vetrovno vreme in sneg sta precej krojila razplet, to je res. /tasti t ranči je imel precejšnjo smolo v prvem skoku, v veliki želji da nadomesti zamujeno, razlike so bile majhne, a je vnovič napravil hudo napako«.
I akojc po telefonu na kratko poročal po včerajšnji tekmi za svetovni pokal na veliki novi skakalnici \ Trondheimu na Norveškem zvezni trener Jelko Gros. seseda nič kaj zadovoljen z izidom, saj so naši še tretjič zapoi d na skandinavski turneji ostali hiez točk svetovnega pokala in so jih zdaj med ekipami prehiteli še skakalci moštva ČSFR. Prvo zmago v tej sezoni in v svetovnem pokalu sploh si je
Belgijci
! so se
ustrašili
Zaradi krvavih dogodkov v Beogradu si niso upali na dvoboj evropske AT lige
BEOGRAD — \ čemj bi morata biti v Novem Sadu povratna tekma namiznoteniških reprezentanc Jugoslavije in Belgije za 3. mesto v evropski šaperHgi (prvo tekmo v Belgiji je naša trojka P rini orač —L upuiescu — Fazlič. dobila v 4:3). Belgijci pa so sc ustrašili krvavih dogodkov v Beogradu in splob niso prispeli v Jugoslavijo,
»George Vates. tajnik evropske namiznoteniške zveze. me je obvestit, da se Belgijci boje za svojo osebno varnost in da si ne upajo priti v tako nemirne kraje. Predlagal je, naj bi bila tekma prihodnji teden.« nam je povedal Dušan Osmanagič, generalni tajnik NTZJ. »Naša zv eza bo Belgijcem predlagala, da bi dvoboj odigrali 19. ali 21. marca. Odvisno bo tudi od Novosadčanov, če so še pripravljeni organizirati tekmo. in od TV Beograd, ki naj bi. dvoboj prenašala.«
V dvoboju za peto mesto v SLE je v Drzonkonu reprezentanca Poljske premagala ČSFR s 4:3 (Grubba—Korbel 2:1. Kucharski-—Javurek 2:0. Mikijanec—Safaro v a 0:2. Grubba, Kucharski-— Vimi. Javurek 2:1, Gieraga, Skierski—Sararova. Ja v ar ek 0:2, Grubba —Javurek 1:2, Ku c barski— Korbel 2:0}.
z veliko prednostjo priskakal svetovni prvak na srednji skakalnici. Beljačan Heinz Kuttin. Se enkrat je bil odličen tudi Šved Mikael Martinsson. medtem ko je čast Norvežanov s tretjim mestom rešil Ovvind Berg. ki se je prvič v karieri povzpel na zmagovalne stopničke. Presenetljivo se je odlično odrezal tudi Kanadčan Horst Bulau. ki po vrnitvi na skakalnice, potem ko je dve sezoni prekinil z nastopanjem, v drugem delu sezone vse bolj stopnjuje formo.
V svetovnem pokalu je tako našega Francija Petka prehitel Avstrijec Kuttin. tik za petami pa mu je tudi Šved Martinsson. Vodilni Andreas Felder je pristal šele na 25. mestu, seveda pa je obdržal visoko prednost pred zasledovalci. saj je najbližji. Nemec Dieter Mioma osvojil vsega tri točke.
Skakalci se bodo jutri preselili v Oslo. kjer bodo v nedeljo. 17. t. m., na slovitem Holmenkollnu končali skandinavsko turnejo svetovnega pokala. nato pa bodo že na vrsti poleti za svetovni pokal v Planici.
REZULTATI:	1. Kuttin (Avs)
220.1(115.119). 2. Martinsson (Šved) 202.7 (115. 110.5). 3. Berg (Nor) 202.1 (1 10.5. 1 13.5). 4. Bulau (Kan) 191.6 (110. 109). 5. Vlipulli (Fin) 191,4(107.5. lil). 6. Dluhoš (ČSFR) 186.5 (109.5.	105.5). 7. Šakala
'ČSFR) 185.5(110.5. 104.5). 8. Kjo-rum (Nor) 185.3 (105.109). 9. Vettori (Avs) 182,3(108. 105). 10. Wcissflog (ZRN) 181.9 (109. 103.5), 11. Duff-ner (ZRN) 1979.7 (1 10. 110). 12. Schuster (Avs) 178.4 (114. 97). 13. Thoma (ZRN) 177.1 (1 11. 103). 14. Oiijnvk (Nor) 176.3 (1 12.5.97.5), 15.
Brcdčscn (Nor) 176.4 (105. 106)__
20. Pelck 163.3 <105.5. 99). 29. Januš 150.4 (106.5. 94.5). 34. Štirn 139.4 (103, 90.5). 50. P. Kopač 62.9 (93.5). 55. Gosliša (vsi Jug) 58.3 (92).
SVETOVNI POKAL - POSAMEZNIKI: 1. Felder (Avs) 245,. 2. Thoma (ZRN) 168. 3. Zhund (Svi) 149.4. Nik kola (Fin) 147.5. Homgac-her (Avs) 134.6. Kullin 129, 7. Petek (Jug) 118. 8. Martinsson 117. 9. Ki-escvvetter (ZRN) i 14. 10. NVeissflog (ZRN) 111.11 Vettori (Avs) 105. 12. 1 laim (Avs) 62 . . ..Januš 12. Tepeš in Ulaga po 9 točk.
EKIPE: 1. Avstrija 725. 2. Nemčija 560. 3. Finska 3 12.4. Švedska 187. 5. Švica 180.6. ČSFR 15 1.7. Jugoslavija 148. 8. Norveška 108 točk itd.
KAM, KAJ, KJE_____________________________
____________________ 22 do 24. t. m. na največji skakalnici
Izleti v naravo
PD VRHNIKA vabi v soboto, 16. t. m., na turo Moravče-Limbarska gora-Golčaj—Doline-Trojane. Vodil bo Franci Brojan. Hoje, primerne za vse, bo približno za 6 ur. Zbor udeležencev pod uro na pročelju ljubljanske železniške postaje ob 8.15, avtobus pa odpelje ob 8.35. Če bo snežilo ali močno deževalo, ture ne bo. Avtobusne karte kupi vsak sam.
PD Ljubljana Matica sporoča, da bo 97. redni letni občni zbor v sredo, 27. t. m. ob 17. uri v dvorani Sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani.
Vaditelji, učitelji in trenerji bodo tekli
POKLJUKA - V nedeljo. 17. t. m., bo na Rudnem polju republiško prvenstvo strokovnih kadrov v teku in drsenju na smučeh, združeno z odprtim prvenstvom ljubljanskih občin (v prostem slogu. 10 km za ženske in st. moške in 20 km za mlajše moške kategorije). Zenske kategorije bodo tri (do 25 let. do 35 let in nad 35 let), tri pa bodo tudi za moške (do 30 let. do 45 let. nad 45 let). Prvi trije v vsaki kategoriji bodo dobili kolajne SZS. Prijave na dan prireditve med 7. in 9. uro v brunarici na koncu vojašnice. Začetek: 9.30.
Na odprtem prvenstvu ljubljanskih občin lahko nastopijo tudi drugi izven Ljubljane. Starostnih kategorij je 7. I
S Kompasom v Planico
LJUBLJANA — Finale I. svetovnega pokala v smučarskih poletih od
v Planici si lahko ogledate s Kompasom vse tri dni. Avtobusi bodo odpeljali ob 6.30 izpred tivolske dvorane. Cena v petek 180 din za odrasle in 160 din za otroke do 14. leta, v soboto in nedeljo pa 190 din za odrasle in 160 din za otroke do 14. leta. Na izbiro so tudi družinski paketi v soboto in nedeljo: 1 odrasla oseba in 1 otrok = 300 din. 1 odrasla oseba in dva otroka = 410 din. Prijave: vse Kompasove poslovalnice in druge pooblaščene agencije do zasedbe prostih mest.
Za večje skupine organizira Kompas Holidays. oddelek za šport, ski in prireditve, posebne enodnevne izlete. Dogovor: po telefonu 331-941. H. U.
Jahanje na Krumperku
KRUMPERK - Konjeniški center Krumperk. 61230 Dob pri Domžalah vabi ljubitelje konj in konjeniškega športa, da se udeleže začetnih in nadaljevalnih tečajev jahanja (vsak ponedeljek ob 16. uri) ter rekreacijskega in terenskega jahanja (po dogovoru). Druge informacije po telefonu (061) 721-576 ali (061) 711-988.
Rdeči vragi vabijo
LJUBLJANA - KMN Rdeči vragi — Janežič bo na igrišču ŠRC BelinČa v Šentjakobu priredil (od 22. do 24. t. m.) turnir v malem nogometu v okviru tekmovanja Šampion Ljubljane 91. Prijave bodo do 17. t. m. sprejemali na telefonu 376-612 po 12. uri ali pa osebno v gostilni Janežič na Pšati 25. Kasneje se bo mogoče prijaviti na tel. 343-188 ter še pred žrebanjem, ki bo 19. t. m. ob 19. uri v gostilni Janežič. Prijavnina za ekipo (4+1) znaša 450 din.
Meškovski 4 točke za SP v Milanu
Skopska plavalka Nataša Me-škovska 5. na 100 m delfin - Drugi naši po pričakovanju
MILANO. — Drugi dan tekmovanja v 25-m bazenu je bil nadvse zanimiv, dokaj zadovoljni pa so bili tudi jugoslovanski plavalci. Skopjanka Nataša Meškovska je s 5. mestom na 100 delfin osvojila 4 točke, zelo solidno pa so plavali tudi Ljubljančani.
Junak drugega dne je bil sovjetski plavalec prsnega sloga Dimitrij Volkov. ki je za manj kot pol sekunde zgrešil svoj svetovni rekord.
Med našimi se je najbolje odrezala Nataša Meškovska. ki pa tudi ni imela prav številčne konkurence, saj je na 100 m delfin nastopilo samo 13 deklet. Rezultat pa vsekakor mnogo več obeta za zadnji dan, ko naj bi sc na 200 m delfin morda potegovala celo za bron. Na 200 m kravl sta Jure Bučar in Nace Majcen plavala po pričakovanjih Prvemu je slabo sekundo manjkalo do nastopa v finalu, drugi pa jc za svoje možnosti na krajši progi dosegel dober rezultat. Mlada delfinista Ilirije, ki prvič nastopata na tako velikem tekmovanju, sta po svoje plačala neizkušenost. Sicer pa je Feguš dosegel svoj najboljši dopoldanski rezultat, medtem ko so Mastnu po štartu skoraj padla očala, zaradi česar je obrate bolj slutil kot videl in je temu primerno tudi dosegel skromnejši rezultat.
Rezultati: mnoški — 50 m kravl: 1. Popov 22.18, 2. Prigoda (oba SZ) 22.78, 3. Gusperi (Ita) 22.80; 200 m kravl: 1. Dassler 1:48,17. 2. Tro-eger (oba Nem) 1:48.77, 3. Bro\vn (Astral) 1:49,59, II. Bučar 1:53,15, 19. N. majcen (oba Jug) 1:54,51; 100 m prsno: 1. Volkov (SZ) 59,73, 2. Postiglione (Ita) 1:02.18, 3. Denzon (Švc) 1:02.70, 200 m hrbtrno: 1. Dia-nchin (Ita) 1:57.43. 2. Selkov (SZ) 1:58,03,3.Tewksbury (Kan) 1:58,18; 100 m delfin: 1. Gerv (Kan) 53,86 2. Kulikov (SZ) 54.12. 3. Belfiore (Ita) 54,45, 24. Feguš 58,82, 26. Masten (oba Jug) 59,22; 400 m mešano: 1. Sacchi (Ita) 4:12,15, 2. Gessner (Nem) 4:17.74, 3. Kaltev (Bol) 4:19,38; ženske — 50 m kravl: 1. Zhu-ang (Kit) 25:57, 2. Dittmann (Nem) 26.24, 3. Sheppard (Ško) 26,37, 200 m kravl: 1. Majer (Avstral) 2:01.86,2. Gilfillan (Ško) 2:01,94. 3. Borgato (Ita) 2:03.1 1; 100 m prsno — 1. Volkova (SZ) 1:08,84. 2. Dalla Valle (Ita) 1:09.26. 3. Boernike (Nem) 1:10,77,200 m hrbtno: 1. Hase(Nem) 2:10,40, 2. Deakins (Vb) 2:11.65, 3. Vigarani (Ita) 2:13,61; 100 m delfin: 1. Tocchini (Ita) 1:02,04, 2. Bosser-hoff (Nem) 1:02,86, 3. Skrctova (ČSFR) 1:03,65, 5. Meškovska (Jug) 1:04.42; 400 m mešano: 1. Svveetnam (Kan) 4:39,32, 2. McKenzie 4:47.38, 3. Von Kotze (obe Avstral) 4:48.55.
Zadnji dan nastopata Bučar in Majcen še na 400 m kravl. Meškovska na 200 m delfin, Feguš in Majcen pa tudi na 200 m delfin.	S. T.
Prvenstvo RS v tekih
LJUBLJANA - Republiško pr-venstvo v smučarskih tekih bo v soboto in nedeljo v Ratečah — za članske mladinske in juniorske kategorije ter ženske. Pričetek tekmovanja v soboto bo ob 9. uri, tehnika teka je prosta. Štart štafet v nedeljo bo ob 8.30, štafete bodo tekle v klasični tehniki. Vse druge informacije: Smučarsko društvo Rateče —Planica; razpis ostane enak.
Prireditelji upajo, da Hockey ’91 bo
Poljaki bodo prišli na SP, z Nizozemci in Norvežani se pogovarjajo, Japonci še oklevajo
LJUBLJANA, 13. marca - Ker je bilo vse več vprašanj iz tujine, ali svetovno in evropsko hokejsko prvenstvo skupine B v Ljubljani in na Jesenicah bo — zaradi neredov v Beogradu — nam je organizacijski komite poslal naslednje obvestilo:
»Mednarodna hokejska federacija je 1 1. marca 1991 poslala pismo vsem državnim udeleženkam svetovnega in evropskega prvenstva v hokeju na ledu skupine B. da ji do 12. marca 1991 (do 17. ure) sporočijo, ali bodo zaradi aktualnih političnih razmer v Jogosla-viji poslale svoje moštva na svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu v Ljubljano in na Jesenice.
V pismu poudarjajo, da sta g. Nc-umaver. tehnični direktor Mednarodne hokejske federacije, ine. Fasel.
• Medtem se naši hokejisti nemoteno pripravljajo na Bledu za nedeljsko tekmo z Avstrijo, ki bo ob 18. uri v dvorani Tivoli. Tekma naj bi bila pomembna preizkušnja zlasti za tehnične službe SP, obenem pa tudi generalka za modre.
predsednik direktorata, ob svojih obiskih v Ljubljani in na Jesenicah ugotovila, da jc s športne strani celotno delo za organizacijo svetovnega in evropskega prvenstva v hokeju na ledu opravljeno na najboljši način.
Hokejske zveze držav udeleženk svetovnega in evropskega prvenstva v hokeju na ledu B skupine v Ljubljani in na Jesenicah so svoje odgovore posredovale Mednarodni hokejski federaciji, pri tem pa so Japonska, Nizozemska, Norveška in Poljska izrazile zaskrbljenost in sporočile, da njihovih moštev ne bo v Ljubljano in na Jesenicah.
Predsednik izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije Lojze Peteric je s posebnim pismom obvestil vse hokejske zveze, ki naj bi s svojimi moštvi sodelovale na svetovnem in evropskem prvenstvu, da Slovenija zagotavlja vsem udeležencem varne in normalne razmere za njihovo bivanje in tekmovanje v Sloveniji. Hkrati je predsednik organizacijskega komiteja Matija Malešič seznanil dr. Gunthcrja
Polom pokalnega tekmovanja
fj UBIJ AN A - Za rokometaši Kolinske Slovana, ki ne bodo igrali oa čcUfinainem turnirju za pokal v Beogradu, še mnoge druge ekipe ekipo napovedujejo, ds jih ce bo na prizorišča turnirjev. Turnir v Bito-fju, kjer naj bi igrali Zagreb,. Sloga, Crvenka in Pehster, bo najbolj okrnjen, saj ne bo igralcev Sloge m Crvenke, tako da bo o uvrstitvi v polfinale odločala le tekma Pelister—Zagreb. Klubi so začeti odpovedovati že lani, še večji ral odpovedi je pričakovati prihodnji teden, ko bodo ženski turnirji, tako da pokalno tekmovanje izgublja smisel.
Organizacijski komite Planica o Planici 91
LJUBLJANA. 13. marcu - V prostorih Autocommcrca, kije eden izmed dolgoletnih sponzorjev Planice, je bila danes prva seja novo imenovanega organizacijskega odbora Planica. Na njej so se po uvodnih besedah predsednika Andreja Marinca, v katerih je opozoril na nacionalni in mednarodni pomen naše doline skakalnic m vsakoletne prireditve, osredotočili na problematiko letošnjega tekmovanja za svetovni pokal, ki bo od 22. do 24. t. m. Prireditev ima tokrat še poseben pomen, saj bo na letalnici tudi finale prvega tekmovanja za poseben svetovni pokal v poletih. Navzlic hudim denarnim zadregam so organizatorji — tako so poročali predsedniki komisij — opravili vse priprave, še posebej pa se bodo javnosti predstavili na tiskovni konferenci, ki bo v torek. 19. t. m. v prostorih Fakultete za telesno kulturo. Tedaj bo navzoča tudi naša skakalna reprezentanca, opravili pa bodo tudi promocijo knjige sonetov Nika Križanca z naslovom Slava Planice, ki jo je izdalo Založništvo slovenske knjige. Zastopnik Kompasa je obvestil komite, da je zanimanje za letošnjno prireditev že zdaj veliko, prihodnji teden pa pričakujejo odziv še večjega števila posameznikov, pa tudi kolektivov in šol. Na sliki: vodstvo OK Planica — z leve: podpredsednik dr. Božidar Brudar. predsednik Andrej Marinc, generalni sekretar Milan Štrban in podpredsednik Vlado Gorišek. (Foto: Marko Feist)
Sabetzkega, predsednika Mednarodne hokejske federacije, in vse hokejske zveze, udeleženke svetovnega in evropskega prvenstva v Ljubljani in na Jesenicah, o doslej opravljenih aktivnostih in pogojih za tekmovanje ter hkrati opozoril na veliko škodo, ki bi jo utrpeli organizator, Ljubljana in Jesenice ter domača in tuja športna publika. ki bi bila z odpovedjo oziroma preložitvijo prvenstva drugam oškodovana.
Mednarodna hokejska federacija je obvestila organizacijski komite, da naj opravi razgovore s posameznimi zvezami. ki so odklonile svoj prihod v Ljubljano in na Jesenice, in poskuša pridobiti njihovo soglasje. Dosežen jc že pozitiven dogovor poljske hokejske federacije. Razgovori s hokejskima zvezama Norveške in Nizozemske so v teku. Japonska hokejska federacija se bo pridružila večinski odločitvi.
Organizacijski komite nadaljuje svoje delo, kot da svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu v Ljubljani in na Jesenicah bo.«
Debevec zmagal v Mehiki
CIUDAD DE MENICO — Rajmond Debevec. 27-letni strelec ljubljanske Olimpije, je na tekmi za svetovni pokal v mehiškem glavnem mestu zmagal z zračno puško. To je že njegova osma zmaga v svetovnem pokalu (toliko jih je na primer v svetovnem pokalu imel tudi smučarski as Bojan Križaj) in hkrati 19. uvrstitev med najboljše tri v tem tekmovanju. Z zmago si je Devcbec že zagotovil nastop v finalu svetovnega pokala, ki bo avgusta v Miinchnu.
Tokrat je Debevec v prv em delu tekmovanja s 595 krogi samo za en krog zaostal za svojim svetovnim rekrodom. Prednost pred drugouvrščenim Robertom Fot-hom, profesorjem matematike in fizike iz Kolorada, je bila tako velika, da je bil finale za Debevca bolj ali manj samo formalnost. Toda kljub temu je v dodatnih desetih strelih prednost še povečal.
Rezultati: zračna puška — člani: 1. Debevec (Jug) 696,4 (595),
2. Foth (ZDA), 690,6 (951), 3. Stenvaag (Nor) 688.2 (589). 7. MirosavJjev (Jug) 685.1 (585), 26. Pletikosič (Jug) 577; članice: 1. Wigger (ZDA) 492,0 (392). 2. Mihajlovič (Jug) 492,7 (390), 3. Čarkasova (SZ) 491,9 (390), 4. Skoko(Jug)498.9(389). 13. Pejič (Jug) 381. zunaj konkurence: Horvat (Jug) 391.	B. S.
Slovenija in Udinese sta se
tokrat razšla brez zmagovalca
Prijetno nogometno popoldne na Bonifiki v Kopru — Strelca De Vitis (17) in Vidovič (58) — Slovenija boljša po odmoru
KOPER — V povratni prijateljski tekmi sta se nogometna reprezentanca Slovenije in italijanski drugoligaš Udinese razšla brez zmagovalca. Tekma je bila živahna zlasti po odmoru, ko je Slovenija več napadala. Čeprav je bilo srečanje zelo športno, je sodnik Ausec v 2. polčasu pokazal rdeči karton italijanskemu nogometašu Oddiju zaradi predolgega jezika.
Slovenija : Udinese
1:1 (0:1)
Štadion na Bonifiki. gledalcev 1.000, sodnik Ausec (Sežana).
STRELCA: 0:1 - De Vitis (17),
1:1 — Vidovič (58).
SLOVENIJA: Koželj. Jančič. Da.
Vrabac, Galič. Jermaniš, Zulič (Križan). Lorger, Gruškovnjak, Djurano-vič (Vidovič), Cvikl, Poznič.
UDINESE: Giuliani (Michelutti),
Cavallo, Susic. Sensini (Piatta), Lucci (Oddi), Al. Orlando, Pagano. An.
Orlando. Balbo (DalMoro), DelFAn-no (Matti), De Vitis.
Slovenska reprezentanca, ki je tudi tokrat nastopila precej oslabljena, jc spodbudno začela dvoboj. Gostom se je želela oddolžiti za poraz z 0:3 na prvi tekmi. Že v 2. min. je Zulič lepo zaposlil Cvikla, ki pa je streljal mimo vrat Giulianija. V 14. min. je Jermaniš poslal v ogenj Gruškovnjaka, ta je ._a:i - vratarjem, odbito žogo pa je
trčil
Cvikl z roba kazenskega prostora poslal prek vratarja, a tudi prek prečke.
V	17. min. so gostje dosegli vodilni gol. Jermaniš je 30 m od vrat nepravilno zaustavil De Vitisa. Prosti strel je izvedel DclFAnno. Žogo je ostro podal pred naša vrata, Koželj ni pravočasno posredoval, naj višje je skočil De Vitis in jo s strelom z glavo poslal v mrežo — 0:1.
Le tri minute kansejc je proti vratom Slovenije močno streljal argentinski reprezentant Sensini, žoga pa je zletela mimo vratnice. Le malo kasneje je po Zuličevi podaji Gruškovnjak močno ustrelil iz težavnega položaja, a zadel le zunanji del mreže.
V	drugem polčasu je bila tekma še živhanejša. Ž vstopom Vidoviča je Slovenija prevzela pobudo. V 58. min. je Poznič podal žogo Vidoviču, kije ušel italijanski obrambi in z lepim strelom od strani izenačil izid na 1:1. V 70. min. je Cvikl presekal podajo obrambnih igralcev Udinescja, se podal v napad, toda namesto da bi stre-
ljal, jc žogo netočno podal. Le osem minut kasneje sta lepo akcijo izpeljala Poznič in Cvikl, slednji pa je tik pred vrati zgrešil žogo. Omeniti kaže, da bi lahko v 84. min. sodnik Ausec dosodil 1 1-m v korist Slovenije, ko so obrambni igralci Udinescja v svojem kazenskem prostoru zrušili Cvikla. Le minuto kasneje pa se je gostom ponudila lepa priložnost, toda Koželj je močan strel ubranil. JOŽE KREFT
Plesalci Urške najuspešnejši
RAVNE — Na kvalifikacijskem plesnem turnirju je nastopilo 93 parov iz osmih klubov. Turnir je v novem plesnem centru na Ravnah na Koroškem priredil PK Velenje.
Zmagovalci po kategorijah: pionirji — standardni plesi in LA: Voglar-Ber-gant (Urška); ml. mladinci C — standardni plesi: Globokar-Sancin (Urška); LA: Perat-Drole (N. Gorica); ml. mladinci B — standardni plesi: Bebler-Grabnar (Kazina); LA: Cvje-tičanin-Lesar (Urška-Zebra); mladinci B: Tavčar-Lazarevič (Bolero); LA: Možina-Potokar (Urška); mladinci B — standardni plesi in LA: Rabič-Stojiljkovič (Urška); člani C - standardni plesi: Peklar-Novak (Svoboda); LA: Kralj-Omahen (Kazina); člani B — standardni plesi: Sarman-Muzek (I. Cankar); člani A — standardni plesi: Tumpcj-Višnjevac (Bolero); LA: Sagmeister-Jarc (Urška).
V. v.
Vič — Rudnik v košarki
LJUBLJANA — Prvenstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik v košarki za leto 1991 bo v aprilu, maju. juniju in septembru. Prijave do 20. t. m. Prijavnina 1.600,00 din. Druge informacije: Izvajalska služba. Staničeva 41. Ljubljana. telefon 302-804 ali 302-830 (Vinko Jurjec).
Karateisti na Bledu
BLED — II. jugoslovanski simpozij o karatejskem športu, posvet trenerjev karateja in strokovni seminar bodo od 15. do 17. t. m. v hotelu Svoboda na Bledu. Začetek ob 9. uri. Druge informacije: Dušan Macura, telefon (061) 221-434 ali Tine Ančnik (061) 553-080. int. 207 (služba) ali 373-394 (doma) ali Marko Kastelic (064) 75-585 (služba).	______
Ekipa 10., Šapek ml. 19
JESENICE — Z evropskega prvenstva v kegljanju na ledu. ki je bilo v ZRN. se je vrnila mladinska reprezentanca. V močni mednarodni konkurenci so bili najboljši tekmovalci ZRN in Avstrije, naši mladinci pa so se uvrstili takole: 19. Šapek ml.. 21. Ristič. 22. Mušič. 26. Begič. Ekipa je zasedla 10. mesto.
Na EP v ZRN. so odpotovali člani moške reprezentance v kegljanju na ledu.	JANKO RABIČ
1. A ZOL — ženske
C. zvezda
1)
: Paloma Branik 3:0 <8, 8,
1. A ZOL — moški
Vojvodina : Mladost Monter 3:0 (12, 6, 3)
ŠAH SAH SAH SAH SAH SAH
Ljubojevič s trdnjavo več izgubil proti Kasparovu
V časovni stiski se je Ljubojevič zmedel in izgubil — Ivančuk bo skoraj zanesljivo zmagovalec v Linaresu
LINARES — Na turnirju 17. kategorije je imel svetovni prvak Gari Kasparov kar trdnjavo manj proti Ljubojeviču, pa je vseeno zmagal! Drugi izidi 12. kola: Anand — Speelman remi, Ivančuk — Geljfand 1:0, Elvest — Šalov remi, Jusupov — Timman remi, Gurevič — Karpov remi, Beljavski — Kamskv prekinjeno.
v časovni stiski (3 minute za 3 poteze) zmedel, naredil začetniško napako in izgubil. Tako je omogočil Kasparovu, da je še naprej v boju za prvo mesto. Ljubojeviču pa partiji sploh ni bilo
Lestvica pred zadjim kolom: Kasparov 8,5. Ivančuk 8 (1), Beljavski 7 (1). Speelman in Jusupov po 7, Anand, Šalov in Timman po 6, Geljfand in Ljubojevič po 5,5. Gurevič 5 (1), Karpov 4,5 (1). Elvest 3,5 in Kamskv 1,5 (2).
Gari Kasparov je bil proti Ljubomi-ru Ljubojeviču popolnoma izgubljen, saj je imel kar trdnjavo manj. Odločil se je namreč za nekorektno žrtev, vednar se je jugoslovanski velemojster
Uspešni v Celovcu
MARIBOR — Na teniškem turnirju Alpe Jadran za pionirje do 12 let in mladince do 16 so se izkazali tekmovalci iz Slovenije. V kategoriji do 16 let je bil finale čisto slovenski. Zmagal je Mariborčan Franci Bezjak (ŽTK). ki je v četrtfinalu premagal Kranjčana Muleja, v polfinalu Jakija (Gradis-Branik) s 6:3. 3:6, 7:5, v finalu pa še Ljubljančana Uroša Severja s 6:3, 2:6. 6:2. Severje v polfinalu izločil Avstrijca Treua s 7:5, 6:4. Med pionirji do 12. leta je v finalu Pipenbacher (ZTK Maribor) ugnal Avstrijca Polessniga s 3:6. 6:4, 6:2.
jasno, kaj se mu je bilo zgodilo.
Ivančuk je dokaj hitro opravil z Geljfandom. Četrti igralec na svetovni lestvici je slabo igral otvoritev in je moral že v 18. potezi podpisati vdajo. potem ko je spregledal figuro. Ker ima Ivančuk dobljeno prekinjeno partijo proti Gureviču. bo pred zadnjim kolom sam na vrhu, ob zmago pa je lahko po nesrečnem naključju. Če bi Ivančuk in Kasparov na koncu delila prvo mesto, bi bi Ivančuk zmagovalec zaradi boljšega rezultate po Buckhoi-zu. tako daje prva nagrada (volksvva-gen) skoraj stoodstotno že njegova.
Tretjo mesto je rezervirano za Be-ljavskega, ki ima v prekinjeni partijski proti Kamskvju figuro in kmeta več. tako da bo imel točko več kot Speelman in Jusupov na 4. mestu.
Sekundant Garija Kasprova Gurevič je bil dobro pripravljen za partijo proti Karpovu. Imel je tudi kmeta več, vendar je po šestih urah moral privoliti v remi.
RP za starejše pionirje
LJUBLJANA — Na Sorici bo v soboto (16. t. m.) slalom (štart ob 10. uri) republiškega prvenstva za starejše pionirje in pionirke. Prijave bodo sprejemali še jutri do 16. ure na sedežu Šmučarskega kluba Dolomiti na Kosijevi 1 v Ljubljani, ob 18. uri pa bo žrebanje. Če ne bo novih prijav, bodo organizatorji upoštevali tiste za prejšnji termin, ko je bila tekma odpovedana.
Zmagal Sykora
NOZAWA — V drugem veleslalomu za kontinentalni pokal na Japonskem je zmagal Avstrijec Svkora pred Japoncema Kimuro in Išioko.
Mladi na pot v Skandinavijo Bo kolajna v veleslalomu?
Naše smučarke in smučarji na tekmah za evropski pokal — Barbara Brleč in Narcisa Šehovič imata možnosti za kolajni v veleslalomu
LJUBLJANA — Obe alpski B reprezentanci sta se danes odpravili na sklepno turnejo evropskega pokala v Skandinavijo. Glavni namen te sicer precej drage poti je seveda popravek točk FIS, ki bi v prihodnji sezoni omogočile boljše štartne številke, hkrati pa bo to tistim, ki so še mladinci, tudi dobra priprava na svetovno prvenstvo. Z največjim zanimanjem pa bomo spremljali rezultate naših deklet na tej poti, saj sta Barbara Brleč in Narcisa Šehovič med glavnimi kandidatkami za kolajne v veleslalomski razvrstitvi.
V slalomih jc bila najbolj uspešna Urška Hrovat s 4. mestom v St. Michaelu (zmagala jc sicer Veronika Šarec. ki pa jc v Skandinaviji seveda nc bo) in 6. mestom v A\betoncju ter še nekaj uvrstitvami za točke. Četudi je po točkah FIS ta čas najboljša mladinka na svetu v slalomu, pa za kolajno nima možnosti, saj na 14. mestu s 36 točkami za vodilnimi Christinc Von Griinigen 106, Gabrielo Zingrc (obe Švi) 86 in Annelise Coberger (N. Zel) 78, vendarle preveč zaostaja.
Od naših smučarjev bi imel največ možnosti za visoko uvrstitev v veleslalomski razvrstitvi Mitja Kunc, ki je med drugim zmagal na tekmi v Beljaku in je s 45 točkami na 6. mestu. Toda Kuneje ta čas v ZDA. od drugih naših pa nihče nima možnosti, da bi sc vmešal v boj za kolajne vodilnih (Pi-eren 72, Barncrsoi 71. Belfront 60). Še huje je v slalomu (Berra 58, Erics-
Spisek potnikov so na Smučarski zvezi Slovenije zaradi velikih stroškov dobro oklestili, tako da v Skandinavijo odhajajo res samo tisti, ki imajo možnosti za visoke uvrstitve. Med dekleti, ki jih bosta vodila Sašo Hrovat in njegov pomočnik Jože Prebil, so Urška Hrovat. Barbara Brleč in Narcisa Šehovič. v moški ekipi pa bodo pod vodstvom Jara Kalana, Herberta Juriča in njunega pomočnika ter serviserja Iva Peternela nastopili Jure Košir. Aleš Brezavšček. Uroš Pavlovčič, Matej Jovan, Andrej Miklavc in Primož Jazbec.
• Med dosežke, ki se jih bomo še zlasti radi spominjali, sodi vsekakor
naga
in 6. mesto Narcise Šehovič ter
4. in 6. mesto Barbare Brleč na dveh veleslalomih v Font Romeu v Franciji, 2. mesto Šehovičeve in 3. Brlecove v Andori. Srečen kraj za naše je bil tudi Lans en Vercors (prav tako v Franciji), kjer so naše na dveh veleslalomih dosegle tele uvrstitve: 3. in 6. mesto Briec. 9. Šehovič in 6. mesto Hrovat.
V	letošnji sezoni je v tem tekmovanju najbolj načrtno nastopala ženska B reprezentanca (nekajkrat se ji je pridružila tudi najboljša garnitura), saj se je udeležila vseh tekem v tehničnih disciplinah in zato sc tudi možnostim za kolajni nc gre čuditi.
© Spored skandinavske turneje: od 16. do 18. t. m. moški slalom in dva veleslaloma v Narviku (Nor) ter dva ženska veleslaloma v Sundsvaliu (Šve), 20., 21. t.m. dva ženska slaloma v Ylljistu (Fin), od 22. do 24. t.m. finale v Rovaniemiju (Fin) moški veleslalom in dva slaloma ter ženski slalom.
V	veleslalomski razvrstitvi EP vodi Avstrijka Alexandra Meissnitzer z 98 točkami, za njo pa so se zvrstile: Brleč 73, Šehovič 62, Lieb (Avs) 57, Biondi (Ita) 53, Ertl (ZRN) 46, Aam (Nor) 45 itd.
Kunc 6., C rile 8. na Nor-Am
MAMOTH MOUNTAIN - Na iz-redno dobro zasedenem veleslalomu serije Nor-Am, na katerem sta imela naša zastopnika štartni številki 23 in 27. sta sc na dokaj ledeni progi oba uvrstila med deseterico.
Vrstni red:	1. VVallner (Šve)
1:58.14. 2. Holzcr (Ita) 1:00.01. 3. Pesano (Ita) 2:00.03. 4. Pieren (Švi) 2:00.29. 5. Fourtrier (Fra) 2:00.3 1.6. Kunc (Jug) 2:00.59. 7. Levvis (ZDA) 2:00.62. 8. Grilc (Jug) 2:01.13. 9. Spampati (Ita) 2:01.27. 10. Ri Pra-motton (Ita) 2:01.31. Jutri bo še en veleslalom.	J. K.
PREJELI SMO
Kaj je pomembneje: program ali denar za šport od države?
Dolgoletni boj, ki je divjal v samoupravnem športu najman zadnjih 10 let, se je v zadnjem letu še bolj razvnel. Namreč boj za to, kdo bo delil denar, ki ga država namenja za športne programe. Ta boj se je do lani bil med športno zvezo in telesnokulturni-mi skupnostmi, ko pa so delo in pristojnosti telesnokulturnih skupnosti prešle v državne organe (sekretariate ali ministrstvo za šolstvo in šport), pa se bije med Športno zvezo in državnimi organi. Boj je hud. najbolj pa divja na ravni (nove) države Slovenije, tu še z dodatnim namenom obeh vojsk, da bo zmagovalec po zmagi priznan kot zmagovalec tudi v občinah (in mestih) Slovenije.
Obe strani se borita za to. kdo bo delil denar, v vsakem primeru pa ta denar dobijo izvajalci športnih programov, to pa niso ne ena organizacija in ne drug urad. Izvajalci so športna društva in njihove panožne zveze in teh prav nič ne zanima, kdo jim bo dal denar za njihove programe, pomembno je, da denar bo.
In ravno tu je problem.
Programa športa v Sloveniji ni in zato bo za šport težko dobiti kaj denarja.
Konec leta 1988 so začeli v družbeni dejavnosti pripravljati nacionalne programe posameznih družbenih dejavnosti. To je bilo za šport še posebej pomembno, kajti šport je edina med družbenimi dejavnostmi, ki ni opredeljena z nobenim zakonom, za njeno sofinanciranje pa države ne zavezuje noben zakon.
Zato je bilo toliko bolj pomembno, da se izdela nacionalni program.
Izdelana sta 2 osnutka, zelo podobna; enega je pripravila Športna zveza Slovenije in drugega bivša TKS Slovenije. sedaj republiški odbor za šport.
Oba finančno (in praktično) neuresničljiva. a pustimo to ob strani.
Oba sta ostala v fazi osnutka tako v letu 1989, nato v letu 1990 in enako je sedaj.
S tem člankom se ne misli vmešati v boj, katera od bojujočih se strani ima prav. pač pa le opozoriti, da — kdorkoli bo zmagal — v tem boju izgublja šport. Šport izgublja zato, ker
© prvič: sploh ni programa, ki bi ga ponudili državi v sprejem, da ga naj financira
• in drugič zato, ker ni kvalitetnega programa, ki bi naj ga šport ponudil in ker namesto boja za čimboljši program poteka boj za to, kdo bo imel v športu (in nad športom) oblast.
Medtem se druge družbene dejavnosti organizirajo, pripravljajo programe, in za to, da bi jim priznane programe država (so)finacirala v čim-večji meri. Borijo se, da bi država sploh (so)finacirala sprejete zakonske obveznosti (ki jih za šport ni).
Pred kratkim je bilo v Poročevalcu št. 6, uradnem glasilu Skupščine Slovenije, objavljeno gradivo z naslovom »»Strategija nacionalnega in regionalnega razvoja Slovenije«, v katerem je tudi poglavje »Politika na področju razvoja družbenih dejavnosti«. Nadvse pomembno gradivo, ki pa ni bilo doslej deležno še nobenega odziva na področju športa.
Iz tega gradiva je razvidno skoraj vse, kar sem navedel: da šport nima programa in da zato v družbi družbenih dejavnosti zavzema zadnje in komaj opazno mesto. Medtem ko so oblikovalci gradiva za vsako od 7 družbenih dejavnosti porabili najmanj 50 vrstic, je politika na področju športa zapisana takole, citiram: »2. g. Telesna kultura
Na področju telesne kulture bomo v povezavi z drugimi dejavnostmi, predvsem izobraževanjem, otroškim varstvom in telesnokultumimi organizacijami skrbeli za racionalnejše in učinkovitejše ureničevanje prednostnih programov, predvsem pa krepili množičnost in športno aktivnost mladine.
Zato bomo odpravili organizacijske pomanjkljivosti, ki so v preteklosti zavirale hitrejši razvoj športa in pri tem bolj upoštevali specifičnost te dejavnosti, predvsem prostočasno dejavnost. interdisciplinarnost in vsebinsko raznolikost dejavnosti, povezane praviloma z okoljem, ki zajema vso populacijo. Odpravili bomo večtir-nost in razmejili upravljalske funkcije od izvajalskih.«
Upam si reči, da jc tekst nesmiseln oziroma da bi lahko vse to veljalo za katerokoli dejavnost, torej da o kakršnikoli politiki razvoja ali o kakšnem programu športa ni ne duha ne sluha. Kajti vse pleteničenje o povezavah, o racionalizaciji, o odpravi organizacijskih pomanjkljivosti i. p. je navedeno že v uvodu gradiva, veljavno za vse družbene dejavnosti. In še več. V uvodu so navedene tudi za šport izjemno pomembne usmeritve, in sicer (citiram):
—	da »država mora organizirati in v okviru proračuna financirati sprejete nacionalne programe za posamezna področja družbenih dejavnosti« in
—	da država »v okviru proračuna mora podpirati ustanavljanje neprofitnih javnih služb za izvajanje storitev nad nacionalnimi programi in zakonsko omogočati tudi profitno opravljanje različnih storitev iz tega področja«.
Oboje navedeno je za šport izjemno pomembno in novo, ob tem da tudi sugerira oblike organizacije za izvajanje programov.
Vendar v tekstu pod 2. g. nič o tem. Tudi ne o nacionalnem programu. Gornji tekst namreč pravi: Država mora financirati sprejete nacionalne programe. Da, samo nacionalni program športa je treba šele narediti in ga sprejeti.
Ali dotlej šport ne bo dobil denarja — ali pa le simboličen prispevek — dokler ne pripravi programa?
In ali bo šport začel s pripravo programa šele tedaj, ko bo končal svoj domači boj za oblast v športu?
Kaj če bi dotlej pod 2. g. poskušali vstaviti vsaj naslednje besedilo:
— Zagotoviti je treba, da bo šolski sistem izvajal sprejete šolske programe redne telesne vzgoje (ter dodatni in dopolnilni program) v osnovni in srednji šoli, že začeti program pa bi morali naprej razvijati v visokih šolah;
—	iz proračunskih sredstev bo država zagotavljala gradnjo športnih objektov in njihovo vzdrževanje, s čimer se zagotavlja temeljne pogoje (temeljna je pravzaprav šolska telesna vzgoja) za športno udejstovanje vseh državljanov. ne glede na to, ali so člani športnih društev ali ne;
—	temeljni poudarek bo dan športnim programom za mladino
—	sofinacirali bomo tudi šport za dosežek in to predvsem programe mladine (tako imenovanega usmerjevalnega programa športa za dosežek) in naj višje športne dosežke; šport za dosežek se bo sofinanciral skupno na ravni države (Slovenije), kajti to je skupen, nacionalni interes
—	tekmovalni šport odraslih se naj samofinacira oziroma se denar zanj zagotavlja na trgu. JANEZ G. VIRK
son 52. Thocni 50), kjer so točke osvajali Benedik. Žan in Miklavc, pa še ti so jih malo zbrali. Pomembno pa je predvsem to. da bo naša ekipa med vsemi najmlajša in bo imela ob odsotnosti nekaterih najboljših lepo priložnost za uveljavitev.	B. Š.
Mladinci za naslove na Norveškem
UUBIJANA - Po odpovedi sovjetske in n.sto ve nemške smučarske zveze j c FIS vendarle tmšia prireditelja letošnjega svetovnega mladinskega alpskega prvenstva. Smučarski upi »strga sveta se b*r-do pomerili na Norveškem v Hcmsedalu in Geihi od S. do 14. april j. Datum je resda nekoliko pozen, toda to zagotavlja, da bodo prišli tudi vsi tisti, ki v sv lijih reprezentancah že nastopajo v sveto vnem pokalu. Podrobnejši spored prvenstva bo naslednji: ti. april — super G. 9. april — frc-niag smuka. 10. april — trening smuka, 11. april — smuk. 12. april — veleslalom, 13. april — pn>st dan. 14. april — slalom.
b. i.
Mladinci Slovana tudi brez Laliča kos vrstnikom Britofa
V uvodnem pomladanskem kolu v slovenski mladinski nogometni ligi vodilne enajsterice zmagale - Nihče izključen
t J UBIJ ANA — V prvem pomladanskem kolu v slovenski mladinski nogometni ligi ni bil izključen nihče, kar pa ne pomeni, da je bilo kolo mirno. Na sedmih tekmah so sodniki igralcem pokazali kar 2! rumenih kartonov. Zanimivo je. da le na tekmi Slovan : Britof sodniku ni bilo treba opominjati igralcev.
Sicer pa presenečenj v 10. kolu SML ni bilo. Vodilnih pet moštev je zmagalo. Trboveljčani pa so se z novima točkama prebili na 6. mesto.
Edina poraza na domačih igriščih sta si privoščila Ljubljana in Ilirija, sicer pa so si najvišjo zmago zagotovili mladinci Kopra, ki branijo naslov prvaka. Tekma med Koprom in Muro (5:1) pa jc bila tudi najbolj burna, saj so si igralci obeh moštev prislužili skupaj kar 7 rumenih kartonov.
V 16. kolu SML sta bila najučinkovitejša Pivk (Slovan) in Bogovič (Britof), ki sta edina dosegla po 2 gola.
Zanimivo je. da je Slovan do 57. min.
Jugoslavija : San Marino 5:0 (4:0)
BEOGRAD - V tekmi 3. kola 4. kvalifikacijske skupine mladih reprezentanc (do 21 let) za nogometno EP in olimpijske igre so naši nogometaši na štadionu OFK Beograd zanesljivo premagali vrstnike San Marina z goli Bokši-ča, Lukiča, Ivica. Steviča in Save-ljiča. Naši mladi upi so igrali zelo dobro pred odmorom, v drugem polčasu pa so igrali manj povezano, pa tudi tekali niso več tako hitro.
Vrstni red 4. skupine: Danska (2 tekmi) 4. Jugoslavija (3 tekme) 4. Avstrija (2 tekmi) 2. San Marino (3 tekme) 0.
Zmaga naših kadetov
LARNAKA — Nogometna kadetska reprezentanca Jugoslavije je v prvi kvalifikacijski tekmi za EP premagala Ciper s 5:1 (3:1). Strelci: Pivaljevič 2 ter Filipovič. Nadj in Bezer po 1 za Jugoslavijo ter Klimis 1 za Ciper.
vodil kar s 3:0, potem pa je Bogovič dvakrat zatresel mrežo Slovana, ki je tokrat nastopil brez reprezentančnega vratarja Laliča, ki jc poškodovan.
Izidi 16. kola: Koper : Mura 5:1 (3:1) — strelci: 1:0 - Macchiut (4), 2:0 - Nikčevič (10). 2:1 - Buzeti (22). 3:1 — Lazar (40), 4:1 - Franjko-vič (58). 5:1 - Gunjač (6:2): skupaj 7 opominov.
Slavija Papir : Rudar (V) 2:1 (0:)
—	strelci: 0:1 — Spasojevič (46). 1:1
—	Hotič (53). 2:1 — Feigel (69): skupaj 2 opomina.
Izola : Aluminij 1:0 (1:0) - strelec: 1:0 — Mamilovič (22). skupaj 3 opomini
Ljubljana : Ingrad Kladivar 0:2 (0:1 > - strelca: b; 1 — Podrepšck (37:. 0:2 - Vrečko (65); skupaj 3 opomini. Olimpija :	Svoboda 2:0	(0:0)
-	strelca: 1:0 - Kitič (60), 2:0 - Božič (76): skupaj 2 opomina.
Ilirija : Rudar (Tr) 0:1 (0:1) strelec: 0:1 - Tornše (11); skupaj 2 opomina.
Železničar : Dravinja 2:0 (0:0)
—	strelca: 1:0 Vršič (567. 2:0 - Lu-banjšek (62); skupaj 2 opomina.
Slovan : Britof 3:2 (2:0) — strelci: 1:0 - Pivk (8), 2:0 Pivk (39), 3:0
-	Begič (50), 3:1 - Bogovič (57), 3:2
-	Bogovič (65): nobenega opomina Vrstni red po 16. kolu: Slovan 29.!
Olimpija 26. Ingrad Kladivar 23. Železničar 20. Koper 19. Rudar (T) 18, Svoboda 17. Rudar (V) 16 (	1 toč-
ka). Ilirija in Izola po 14. Aluminij 13. Britof 1 1. Dravinja 9. Slavija Papir in Ljubljana po 8. Mura 7 (- 1 točka).
Pari 17. kola (nedelja. 17. t. m.): Slovan - Izola (3:1). Britof - Železničar (1:3), Dravinja - Ilirija (11). Rudar (T) - Ljubljana (1:0), Ingrad Kladivar — Slavija Papir (1:3). Rudar (V) — Olimpija (0:3). Svoboda - Koper (1:5). Mura — Aluminij (0:0).
(K B . A Z.)
ŠPORT PO SVETU
Klimo v a nezanesljiva, T. Čižmešija izpade1
MUNCHEN - Letošnje SP v umetnostnem drsanju se jc začelo s presenečenjem. Olimpijska zmagovalca, svetovna in evropska prvaka v plesnih parih KJimova in Ponomarenko (SZ) sta po obveznih plesih na 2. mestu z 0.8 točke za rojakoma Usovo in Šulinom z 0.4. a pred francosko dvojico Duchesnav-Duchesnav z 1,2. Zlasti pri Klimovi je bilo opaziti nezanesljivost, ki naj bi bila posledica krivične obtožbe, da je med EP letos v Sofiji zaužila prepovedana poživila. Tudi pri športnih parih presenetljivo vodita Kanadčana Brasseur in Eisler
Neslavno je končal SP naš Tomislav Čižmešija. V originalnem nastopu je zasedel šele 28 mesto med 32 sodelujočimi, tako da ga v drugem delu ne bo med 20 najboljšimi. Vodi Petrenko (SZ) 0.5 pred Kanadčanom Brovvningom 1,0 in Barno (ČSFR) 1.5.
Svetovnega pokala za ženske ne bo
CLEVELAND — Svetovnega pokala za najboljših osem teniških igralk sveta, ki so ga nameravali izvesti po zgledu moškega Grand Siam cupa. letos ne bo. Za tak korak so se organizatorji iz International Management Group odločili zaradi stiske s termini. Predvideni nagradni sklad je znašal tri milijone dolarjev, prizorišče pa naj bi bil Munchen.
Rozman tretji v Italiji
PIEVE Dl CENTO - Celjski atlet Stane Rozman je zasedel tretje mesto na 8. malem maratonu v tem mestu. Zmagal je Tanzanijec Akonav z 1:05,13 pred rojakom Sambujem 1:05.13 in Rozmanom, kije dosegel čas 1:05.18.
Korejci bi radi SP v nogometu ____________________
SEUL - Južna Koreja, prirediteljica olimpijskih iger 1988. bo kandidirala za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2002. Za to sc jc odločila korejska nogometna zveza, potem ko jc dobila zagotovilo, da bo vlada podprla to zamisel.
Pogoj, ki ga kandidatom za organizacijo SP postavlja mednarodna nogometna organizacija FIFA, jc, da imajo najmanj 12 stadionov s po 40.000 sedeži, ti stadioni pa ne smejo biti v več kot osmih krajih.
Predsednik korejske nogometne zveze Kirn Woo-Choong računa, da bo Južna Koreja imela resnega tekmeca v Japonski, medtem ko sc bo Kitajska verjetno bolj usmerila v to, da dobi organizacijo olimpijskih iger leta 2000. Po mnenju Joaoja Havelangca. predsednika FIFA. bi imela združena Koreja velike možnosti, da dobi SP 2002.
Sijajna zasedba na londonskem maratonu
LONDON — Olimpijska zmagovalca v maratonu Portugalka Rosa Mota in Italijan Gelindo Bordin sta med prijavljenimi za letošnji londonski maraton, ki bo 21. aprila. To tekmovanje pa bo hkrati svetovni pokal v maratonu, ki ga organizira IAAF. Najboljše čakajo bogate denarne nagrade. Zmagovalca med moškimi in ženskami bosta dobila po 28.000 funtov, obe zmagovalni ekipi po 16.000 funtov. Prijavljena so zastopstva i/. 39 držav.
Švicar Rominger vodi na dirki Pariz—Nica______________
SAJNT-ETIENNE - V tretji etapi prve velike kolesarske dirke profesionalcev v novi sezoni Pariz—Nica je zmagal Nemec Andreas Kappes (na sliki), v skupnio razvrstitvi pa je vodstvo obdržal Švicar Tony Rominger. V tej etapi se je po množičnem padcu polomil 34-letni veteran Sean Kelly, sedemkratni zmagovalec te dirke, ki bo moral najmanj tri tedne počivati.
Zavetišče za narkomane na Obali?
PORTOROŽ. 13. marca — Na Obali je tudi za slovenske razmere, zlasti med mladimi, sorazmerno veliko narkomanov. Vse več zdravnikov, vzgojiteljev in drugih, ki sc ukvarjajo s problematiko tovrstne zasvojenosti, pa se sprašuje. kako se postaviti tej problematiki po robu. Še posebej zato. ker v Sloveniji pravzaprav ni ustrezne inštitucije, ki bi se celovito ukvarjala z zdravljenjem tistih, ki so padli pod vpliv mamil, pa tudi zamisli o doktrinah so različne.
Zaradi vsega tega je med zdravniki na Obali, pa tudi v portoroškem župnišču, vzniknila zamisel, da bi skušali s svojim delom in prizadevanji pomagati zasvojenim z mamili. Franc Prelc, portoroški župnik, nam je pojasnil, da je tako razmišljanje o kar se da primernejši pomoči narkomanom vzpodbudilo tudi dejstvo, da se je nekaj mladih na Obali odločilo odtrgati tej zasvojenosti. pri tej odločitvi pa potrebujejo pomoč. V bolnišnicah lahko poskrbijo le za t. i. »prvo pomoč« — za najbolj nujen del zdravljenja s pomočjo zdravil. Toda tisti, ki bi se radi ločili od mamil, potrebujejo veliko več - nekakšen drugi dom, drugo družino, v kateri bi (tudi z delom. učenjem, ustvarjanjem) in sodelovanjem najrazličnejših strokovnih služb ter ustanov postopoma poiskali dovolj moči za neodvisno in normalno življenje. V Italiji imajo menda 120 takih središč, kjer poizkušajo nuditi pomoč vsem. ki so zašli v težave. pri tem pa igra odločilno vlogo cerkev. ki podpira in vodi vrsto takih središč. Franc Prelc in skupina zdravnikov z Obale so zato obiskali tako središče v Trstu. ki ga vodi Don Mario Vatta, da bi se pobliže seznanili s tamkajšnjimi izkušnjami pri tem nelahkem in marsikdaj tudi nehvaležnem delu. »Delo z narkomani je zelo občutljivo,« pravi Franc Prelc, »in nikakor ne pričakujemo ne vem kakšnih lovorik. Koprski škof mi je dal pooblastilo, da se lahko ukvarjam s to problematiko. Portoroško župnišče pa je že po tradiciji odprto za težave številnih ljudi. To sicer ne pomeni, da nameravamo naše župnišče spremeniti v zavetišče za narkomane. Tu nastaja le jedro bodoče organizirane pomoči zasvojenim z mamili.«
BORIS ŠULIGOJ
Izkušene in oprezne žepaije	Evropske sanje niso vožnja z avtom,
zaupati
je težko zalotiti pri delu
Ljubljanski policisti in kriminalisti prijeli tri žeparske »trojke« — Med prijetimi, vsi so Albanci in polnoletni, je nekaj starih znancev policije
no, ker ni denarja in so izkupički majhni, delno, ker
LJUBU ANA, 13. marca - V zadnjem času so ljubljanski krimina-listi in policisti zaznali porast žepnih tatvin. Že kmalu potem, ko se je posebna ekipa za to problematiko usposobljenih kriminalistov lotila dela na terenu, so odkrili, da po Ljubljani, zlasti v središču mesta, »operirajo« tri trojke, vsi po rodu Albanci. V nasprotju s tovrstnimi »sezonci« v prejšnjih letih so tudi polnoletni, zavedli
DELO
Vsak petek razkriva RESNICO
Samo 4. marca so v svoja poročila 1 1 žepnih tatvin. Največ žeparjenja se je dogajalo na Trgu OF m na postajališčih mestneca prometa, žrtve so bile v glavnem ženske, okradli pa so jih pri vstopanju v avtobus. Večina jih je imela torbice, obešene prek ramena, okradli pa so jih zato, ker so imele torbice »zaprtega tipa«, pa so jih odprle, ko so iskale vozovnice in potem pozabile zapreti, nekajkrat pa so jih zmikavti odprli kar sami.
• Spretnost žeparjev včasih meji že na »barsko čarovništvo«. Res je, da so žrtve v glavnem ženske, kljub temu pa ni jasno, kako tat ukrade torbico z ramena med vožnjo v avtobusu. Nobene namreč še niso našli, da bi ugotovili, ali nosilni jermen tat prereže, ga odpne aii stori kaj tretjega, le ženska običajno šele zelo pozno opazi, da torbice nima. V kriminalističnih muzejih pa hranijo razne prstane z vgrajenimi rezilci, s katerimi je mogoče neopazno prerezati in potem izprazniti žep, prav tako bi se dalo prerezati jermen torbice in so sploh zelo uporabni.
Kriminalisti vedo povedati, da so trojke sila učinkovite predvsem zaradi tega, ker eden krade. drugi pa s telesom pokriva pred »gledalci«, tretji, ki je precej oddaljen, pa z žvižgi ali nedoločljivimi kriki opozarja na bližino policista ali kriminalista, če ga seveda prepozna. Stari povratniki pa kajpak že vse poznajo. saj so se že večkrat srečali z njimi. Takoj po pojavu teh dejanj so kriminalisti šli v akcijo in odkrili tri trojke, seveda vse na mestnih postajališčih.
Znano je, da je žeparje pri delu dokaj težko prijeti, sicer pa je njegovo početje, ko se znebi denarnice in ostalih razpoznavnih stvari, praktično nedokazljivo. Kljub siceršnji prislovični žepar-ski opreznosti so 8. marca »zrušili« trojko, ko so pred konzorcijem dva prijeli, eden pa je pobegnil. Prijeli so 26-letnega Bajrama S., starega povratnika, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi istega početja, in 20-letnega Fla-murja S. Za prvega je preiskovalni sodnik takoj odredil pripor. tretji, signalizator, pa se še skriva.
Izsiljevanje mladega Kranjčana se je začelo za biljardno mizo
KRANJ, 13. marca — Dva mlajša Ljubljančana sta utemeljeno osumljena kazniv ega dejanja izsiljevanja, za katero je zagrožena kazen do pet let zapora. Kriminalisti UNZ Kranj so zoper njiju, skupaj s kolegi iz Ljubljane, zbrali že dovolj dokazov za ovadbo javnemu tožilstvu. Zgodba je nadvse zanimiva, začne pa se pri biljardu.
Razplet je lahko tudi poučen tako za mlade naivneže kot za njihove starše. Tako je mladoletnik iz Kranja v začetku leta za eno od biljardnih miz spoznal znanca, ki sta na vse pretege hvalila njegove biljardne veščine. Povabila sta ga. naj pride na obisk v eno od zasebnih hiš v Šentvidu, kjer da bo z dobrimi udarci s palico v biljardne krogle tudi kaj zaslužil.
Kranjčan se je ujel v premeteno nastavljeno past. Prišel je, imel s seboj 700 DEM v denarnici in »pustili« so ga, da je nekaj ieer blestel, nato pa so mu »profesionalci« pokazali, kaj je biljard. Iztržek od igre se je od začetnih sto povečeval na 500 DEM in po dveh urah je izgubil 6700 DEM.
»Šefi« so mu polovico odpisali, polovico pa je moral plačati. Kako? »Poučili« so ga. kako mora doma prepričati starše, da mora kot povzročitelj prometne nesreče plačati škodo v višini 2500 DEM. Fant je uspel pepričati očeta, da mu je dal toliko denarja, vendar pa se je takrat pravo izsiljevanje šele začelo. Ieralci bilijarda so namreč terjali še dodatek v višini 3000 DEM. Po telefonu so »dolžniki« pojasnili, da lahko »zapoje« tudi orožje, če ne bo plačal. Ponoči so ga iskala doma. I ako so covorili tudi njegovemu očetu in tudi nanj skušali zastrašujoče vplivati.
Za vse so izvedeli kriminalisti, zmenili so se. da bo odgovoril na opozorilno pismo in. da bo minuio soboto dopoldne prinesel še manjkajočo vsoto. Kriminalisti so pripravili zasedo, dogodek, kot se spodobi, lepo posneli in seveda prijeli oba izsiljevalca, ki sta prišla po tisoč mark. Le toliko je namreč oče nesojenega poklicnega igralca biljarda lahko spravil skupaj
Preiskava še ni končana, nadaljevali jo bodo kolegi gorenjskih preiskovalcev v Ljubljani...	. ,
MIRKO KUNSIČ
Odkrili so tudi svojega starega znanca, s katerim se že zelo dolgo poznajo, so tako rekoč »kolegi«, Jetulaha P. Pred dnevi so ga na Krekovem trgu dobili pri že-parjenju, nato pa odkrili, da je možak tudi pedagog.
Ko je žeparil, je delal še z dvema, ki sta pobegnila, izkazalo pa se je še, da je svoje učiteljske sposobnosti posvetil tudi 12-letnemu dečku in ga ure in ure usposabljal za lepši jutri.
Za plen se je pod nosom obrisal tudi stari žepar Ilir S. Ko so ga pred dnevi v krčmi Ana na Trubarjevi legitimirali, je med ostalim izvlekel iz žepov šopek predmetov, ki so očitno izhajali iz žeparskih tatvin, med drugim tudi čeke, tujo osebno izkaznico in čekovno kartico. Ilir je povedal, da je res vse skupaj sunil nekemu potniku med vožnjo na mestnem avtobusu med Bavarskim dvorom in Ruskim carjem. Preiskovalni sodnik ga je takoj poslal v pripor.
• Na tržnici, pokriti ali zunaj, skorajda praviloma izginevajo denarnice z vrha cekarja ali vrečke, zlasti še pred stojnicami, kjer so vrste in se ljudje prerivajo. Letos in ob koncu lanskega leta so kriminalisti morali v poročila zapisati, da je prišlo do žeparjenja tudi v banki. Tat se malce zadrži pri ljudeh, ki izpolnjujejo papirje in si ogleda, koliko žrtev dviga, potem jo pa »očisti«. Ali: zamišljen človek izpolnjuje položnice in pripravlja denar, pa pri tem pozabi na torbico, na denar ali na žep.
Kriminalisti so med ostalim opazili, da ljudje žeparske tatvine vse manj prijavljajo, menda pa jih je tudi res vse manj. Del-
Koga vse je ogoljufal podjetnik JJP?
SLOVENJ GRADEC, 13. marca — UNZ Slovenj Gradec zbira obvestila o več goljufijah, ki jih je osumljen Jožef Prašni-
razmeroma
so tudi žrtve po vseh devalvacijah že malce otopele in jim tistih nekaj dinarjev »dol visi«. S tem seveda delajo uslugo zlikavcem, saj jim je toliko teže priti na sled in jih pospraviti na varno. Verjetno tudi ni naključje, da so vsi
• Ni minilo še mnogo let, ko so kriminalisti v Jugi odkrili pravo šolo žeparjev. V neki gostilni v posebni sobi so imeli krojaško lutko, opremljeno z nekaj sto zvončki, normalno oblečeno in seveda z denarnicami v vseh mogočih žepih. Če je pri kraji denarnice zacingljalo, je »študent« na izpitu padel...
izsledeni žeparji za razliko izpred let. ko jih je bilo največ iz Sarajeva ali Novega Sada, sedaj Albanci. Med drugim tudi zaradi tega, ker je Ljubljana vmesna postaja na poti na Zahod. Tako je tudi uspešnost kriminalistov praktično onemogočena, ko tatovi »zatonejo« za mejami. M. S.
LJUBLJANA, 13. marca - Pred dvema dnevoma je na policijo prišel ves razburjen možakar in povedal, da so mu ukradli ročno torbico, v kateri je imel nič več in nič manj kot 20.000 nemških mark. Ko se je nekoliko pomiril, je lahko povedal tudi to, kako se je vse skupaj zgodilo.
Z osebnim avtom se je lastnik dragocene torbice pripeljal v Prušnikovo ulico v Šentvidu, kjer je imel opravke. Parkiral je in odšel v bližnjo zgradbo. Torbico je pustil kar v avtu, kjer naj bi ga počakal tudi njegov sopotnik, leto dni starejši Ljubljančan. Ne ve sc natančno. koliko časa je bil »bogataš« odsoten. Prav tako ni znano, koliko časa se je sopotnik, ki pa je moral biti njegov znanec in je zagotovo vedel, kolikšno »težo« skriva voznikova torbica, boril s tatinskimi skominami in drugimi človeškimi slabostmi te vrste. Vc se, da je na koncu zmagal pohlep in možakar se je odločil za tatvino, ki jo je dokaj amatersko, da ne rečemo naivno, tudi speljal. Zgrabil je namreč torbico in z njo stekel do drugega vhoda v isti ulici, kjer jo je v kleti skril. Kasneje in na vso srečo so jo tam tudi našli, z dragoceno vsebino vred. Svoje početje bo zmikavt verjetno še zelo obžaloval.
K. D.
ampak predvsem varna vožnja z njim
Program, s katerim bi radi za 10 odstotkov zmanjšali število nesreč in njihovih posledic, že daje sadove — V kratkem bo izšla knjiga Petra Šefmana » Vozi in preživi« s koristnimi napotki za varno vožnjo
UUBUANA, 13. marca — Razdruževanje Slovenije s preostalim delom Jugoslavije pomeni tudi samostojnost na področju prometne varnosti in usklajevanje naše prometne zakonodaje z evropsko. Žal pa ugotovitve kažejo, da smo še daleč od prometno razvite Evrope, tako po številu nesreč, kot tudi glede dobrih cest in vozniške kulture. Evropa namreč že dolgo časa ne razmišlja zgolj o vožnji z avtom (tako kot to počnemo pri nas), ampak je njen cilj predvsem vama vožnja s tem avtom. Ali smo lahko glede prizadevanj za boljšo prometno varnost optimisti? O tem smo se pogovarjali s Petrom Šefmanom, načelnikom oddelka za prometno varnost pri RSNZ.
• Kako je s prometno varnostjo na slovenskih cestah?
»Čeprav smo lani prvič po dveh desetletjih imeli nekoliko boljšo prometno varnost, vsemu navkljub z razmerami glede varnosti ne moremo biti zadovoljni. Glede na trenutke družbene razmere bi lahko celo trdil, da imamo srečo, ker razmere še niso slabše. Lani se je na naših cestah smrtno ponesrečilo 517 ljudi, medtem ko jih je bilo 6527 huje in lažje ranjenih. Brez pretiravanja trdim, da uspeh nacionalnega programa, s katerim naj bi za deset odstotkov zmanjšali število nesreč in njihovih posledic, ni izostal. To je moč podkrepiti tudi
Pet grobarjev ropalo mrliče
Zagrebški policisti prijeli skupino, ki je od lanskega poletja vdrla v 50 grobnic na pokopališču Mirogoj — Z umrlih so jemali nakit in zlate zobe
ZAGREB, 13. marca — Kot so povedali na včerajšnji tiskovni sto- Očitno so prvo večjo napa-konferenci v zagrebški policijski upravi, so zaradi utemeljnega naredili med vlomom v grob, suma, da so od lanskega poletja oropali 50 grobnic, priprli pet v katerem je bil pokopan V. M. grobarjev zagrebškega pokopališča Mirogoj.
Ugotovili so, da so osumljenci odmikali nagrobne plošče in odpirali krste, potem pa z umrlih
kar. lastnik podjetja JJP v Slovenj Gradcu. Prašnikar, ki je imel prostore svojega podjetja v slovenjgraškem hotelu Kompas, je stranke običajno ogoljufal tako. da je zbral predplačila za tehnično blago (največkrat za barvne televizorje in videorekorderje), ki ga pozneje seveda ni dobavil. Od občanov si je z različnimi pretvezami sposojal tudi denar, ki ga ni vrnil.
»Iznajdljivi« podjetnik, ki je v Slovenj Gradec prihajal z avtom nizozemske registracije, je pred časom »izginil«; ker pri UNZ v Slovenj Gradcu predvidevajo, da je oškodovancev še precej več. prosijo vse prizadete posameznike, da se oglasijo na najbližji postaji milice ali na UNZ v Slovenj Gradcu N. K.
jemali nakit, pa tudi zlate zobe. Ukradene predmete so prodajali v prodajalnah, ki se ukvarjajo z odkupom zlata.
Minuli četrtek je v zagrebški policijski postaji Medveščak neki občan povedal, da je nekdo vdrl v grob njegovega očeta, ki so ga pokopali sredi januarja. Miličniki so ugotovili, da je v omenjeni grob dejansko nekdo vlomil, da pa je bilo vlomljeno še v pet drugih grobov oziroma grobnic. Vlomilci so iz grobov pokradli nakit. Že na začetku preiskave so ugotovili, da so v grobove po vsej verjetnosti vlamljali grobarji.
V soboto so aretirali 25-letne-ga Josipa K., 44-letnega Franja V., 24-letnega Nenada M. in 36-Ietnega Dragutina P. Policisti so hoteli aretirati še 29-Ietnega Dubravka O., vendar ga ni bilo doma. Ta je istega dne, torej v četrtek, ko so se v Mirogoju poja-
vili miličniki, odšel k zdravniku, vzel bolniški dopust in izginil v neznano smer. Aretirali so ga 10. marca v nekem vikendu v Dubravi, kjer se je skrival pred policisti.
• Preiskovalni sodnik zagrebškega sodišča, ki je zaslišal osumljence, zanje ni odredil pripora, pač pa je dovolil, da se branijo s prostosti. Neuradno smo izvedeli, da policija zbira dodatne informacije o ropanju grobov na pokopališču Mirogoj. Pokazalo se je namreč, da so grobove skrunili kar nekaj let.
Kot so povedali ostali člani skupine, je menda prav on organiziral vlamljanje v grobove. Osumljenci so priznali, da so od junija lani v tričlanskih ali petčlanskih skupinah vlamljali v grobove in kradli nakit. Svojci pokojnikov niso ničesar opazili, ker so grobarji nagrobne plošče vedno skrbno vrnili na isto me-
STIRIIND V A J SET UR
Z lado vijugal po cesti
NOVA GORICA, 13. marca — Včeraj okrog dveh zjutraj se je po Ulici tolminskih puntarjev v Novi Gorici z lado 1200 peljal 37-letni Hazim Keranovič iz okolice Cazina, začasno pa stanuje v Šempetru. Med vožnjo proti Vojkovi cesti je. kdo ve zakaj, vijugal sem ter tja in se v bližini bencinske črpalke znašel na levem voznem pasu, po katerem mu je takrat z golfom pripeljal nasproti 31-letni Darko Rusjan iz Medane v Goriških Brdih. Avtomobila sta čelno trčila. Keranovič se je pri tem tako hudo ranil, da so ga odpeljali v šempetersko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Tudi laže ranjenega Rusjana in njegova sopotnika. 37-letnega Novogoričana Vladimirja Seražina in 26-letnega Franja Polanca iz Dobrovega so odpeljali v bolnišnico, vendar sojih po nudeni prvi pomoči odpustili domov. Na obeh avtomobilih je za sto tisočakov škode. (K. D.)
Ropar s solzilcem
BEOGRAD. 13. marca - Triindvajsetletni romunski državljan Emil Bučur se bo moral pred beograjskim sodiščem zagovarjati zaradi roparskega napada. Lani 22. decembra, je namreč v ulici Pavla Papa v Beogradu napadel in oropal mimoidočega Ra-denka Gruiča. Pri tem je uporabil sol-zilec, ki ga je razpršil Gruiču v obraz, ga pretepel in mu nato vzel 900 DEM, 200 dolarjev in 150 avstrijskih šilingov. (N.Š.)
Alkohol pomagal vihteti nož
MARIBOR, 13. marca - S slabšanjem socialnih razmer v mariborskih družinah se stopnjuje tudi nasilje v njih in ni slučajno, da se družinske tragedije v mestu kar vrstijo. Tudi tokrat je bil epilog družinskega prepira krvav: 41-letni Mirko V. je prišel v ponedeljek vinjen domov. Z ženo sta se sprla, med prepirom pa je pograbil kuhinjski nož in jo s 15 centimetrov dolgim rezilom zabodel v trebuh. Hudo ranjeno Nado V. so prepeljali v mariborsko bolnišnico, zoper moža pa bodo organi za notranje zadeve podali ovadbo pristojnemu tožilcu. (M. S.)
Neprištevni morilec
ZENICA, 13. marca — Fadil Per-vič, 33-letni medicinski tehnik iz Zenice, ki ima na vesti dva umora, ne bo obsojen. Višje sodišče v Zenici je namreč upoštevalo mnenje strokovnjakov zagrebške bolnišnice Vrapče, da Fadil Pervič v terenutku zločina ni bil prišteven. Devetnajstega septembra lani je Pervič v motelu Sretno na Vla-šiču z nožem zabodel 29-letno Nasiho Pusahi. s katero je živel v izvenzakon-ski skupnosti, in njuno petmesečno hčerko Neremino. S kraja zločina je Pervič pobegnil, a so ga že po dveh dneh našli in prijeli. (N. Š.)
delo
katerega sin je potem vlom prijavil policiji.
Aretirani so sicer dobro situirani, nekateri izmed njih pa so bili že obsojeni zaradi premoženjskih prekrškov. V pokopališki upravi nam včeraj o tem primeru niso hoteli ničesar povedati, saj so očitno vse skupaj prepustili policiji in sodišču.
Že zdaj pa je jasno, da bo ta gnusna oblika kriminala v Zagrebu še nekaj časa »tema dneva«.	DUŠAN MILJUŠ
Mladoletniki pa kar eden po drugem
LJUBLJANA, 13. marca — Kot smo v zadnjem času že večkrat pisali, je videti, da postajajo mladoletni nepridipravi vse bolj predrzni. Nič posebnega ni več, če se jih več loti osamljenega mimoidočega, ga premikasti in mu vzame vse, kar ima v žepih. Pogosta so tudi izsiljevanja v njihovih lastnih vrstah, češ, daj mi denar, če ne, boš tepen, da bo hudo. Skratka, lotevajo se eden drugega, in le za malo tovrstnih primerov se zve, saj žrtve ponavadi to skrbno skrivajo.
Nekoliko drugače je med tako imenovanimi zavodskimi »gojenci«. Ti se malodane sploh ne zmenijo za ustaljene norme obnašanja in ko jim nekaj šine v glavo, to speljejo in kar bo, pač bo. Tako sta pred dnevi dva taka mladeniča zatavala v Kora bar na železniški postaji v Ljubljani. Šestnajstletnika sta bila očitno brez cvenka, ko pa sta v lokalu opazila dva svoja vrstnika, sta ugotovila, da bi jima morda onadva lahko kaj »posodila«.
Fanta, »doma« v nekem drugem zavodu, sta sicer opazila, kaj nameravata njuna tovariša, enemu je celo uspelo pobegniti, toda drugi jih je kar precej skupil. Nepridiprava sta mu vzela denar, obdržala natančno 302 dinarja, nekaj stotakov sta mu dala nazaj, ukradeno pa potem kar tam zapila. Še prej sta nebogljenega, tepenega in okradenega fanta nagnala iz lokala.
Seveda je bilo vse skupaj le malce preveč na očeh, prišla je policija, zgrabila predrzna tatova in enega od njiju je preiskovalni sodnik pri priči poslal v pripor.
K. D.
s podatkom, da je bilo lani v primerjavi z letom poprej za dvanajst odstotkov manj nesreč z ranjenimi in za domala šest odstotkov manj mrtvih. Seveda pa smo glede števila žrtev v prometu še zmeraj na vrhu evropske lestvice. čeprav smo daleč od tistega, ko smo imeli v zadnjih dvajsetih letih nekajkrat tudi po 12 tisoč ranjenih in več kot 700 mrtvih na leto.«
•	Kaj vpliva na slabo prometno varnost?
»Najbrž nič takšnega, česar ne bi že vedeli. To so človek, ceste, vozilo in družbeno okolje, v katerem živimo. Določene zasluge pri utrjevanju prometne varnosti na naših cestah imajo tudi novinarji, ki spremljajo tovrstno problematiko. Morda bi lahko več pozornosti prometni varnosti namenila tudi televizija. A je že tako, da vse teče po tržnih zakonitostih, žal tudi tedaj, ko gre za tako pomembno področje, kot je prometna varnost.«
•	Omenili sle voznike. Ali nimajo dovolj vozniških izkušenj?
»Odlika dobrih voznikov je v tem, da med vožnjo pravočasno predvidijo, kaj bodo storili drugi v prometu. To pa hkrati pomeni tudi pravočasno ukrepanje in zanesljivo preprečevanje nepotrebnih zapletov ali celo hude nesreče. Gre za nekaj podobnega. kot pri športu, kjer se mora posameznik pripraviti na nasprotnika. Menim, da gre v naših avtošolah za pomanjkljivo znanje inštruktorjev, ki bi morali vedeti kaj več tudi o psihologiji vožnje, lastne izkušnje pa prenesti na bodoče voznike.«
S No, tudi naše ceste so vse prej kot vzorne ...
»Razen tega, da so lani zgradili sedem kilometrov nove ceste med Ankaranom in Koprom ter del tretjega pasu na Črnem Kalu, se vsemu navkljub vozimo po še slabših cestah, kot v preteklosti. V naši republiki je 300 tako imenovanih črnih točk. kjer pogosteje prihaja do nesreč, a so jih lani odpravili le devet. V Sloveniji je trenutno skoraj 54 tisoč kilometrov cest, če pri tem odmislimo mestne ulice. Od tega pa je le 9.5 tisoč kilometrov sodobnega vozišča, medtem, ko so ostale ceste komaj kaj boljše ali celo enake makadamu. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da dobrih cest še dolgo ne bomo imeli, kajti bencinskega dinarja, ki naj bi bil namenjen za novogradnje in rekonstrukcijo že obstoječih cestnih odsekov, vključno z odpravo črnih točk, zaradi odločitve vlade ni. Za primer naj omenim smiselnost gradnje odseka avtoceste med Šmarjem Sap in Višnjo Goro. Analiza triletnega povprečja nesreč za obdobje med letoma 1987 in 1989 kaže, da je bilo tedaj vsako leto na tem odseku povprečno devet mrtvih. 18 huje in 28 laže ranjenih. Lani pa je bila na novem že zgrajenem odseku le ena smrtna nesreča in .vsega* 24 huje in laže ranjenih. Glede na podatke, da v Nemčiji stane mrtev v prometu 1,2 milijona DEM, hudo ranjen 54.000 DEM in laže ranjen 4.100 DEM, smo pri nas v omenjenem triletnem obdobju na tem cestnem odseku povprečno izgubili
13.5	milijona DEM. lani pa le še
2.5	milijona DEM. Čeprav mrtvih ne gre vrednotiti v dinarjih, pa lahko trdim, da bi na račun mrtvih in ranjenih na naših cestah lahko vsako leto privarčevali toliko, da bi zgradili 50 kilometrov sodobne avtoceste.«
•	Torej so tudi slabe ceste vzrok za številne nesreče?
»Ob tem bom nekoliko kritičen do našega dela, ko gre za ugotavljanje vzrokov pri številnih nesrečah. Na žalost miličniki
pri ogledu nesreče ugotavljajo v glavnem le prvotni vzrok za nesrečo, ne pa tudi drugih okoliščin. ki so prispevale k nesreči. V Nemčiji poleg hitrosti, ki je med vzroki za nesreče tudi pri njih prav tako na prvem mestu, upoštevajo v osemnajst odstotkih kot vzrok za nesrečo tudi slabo vozišče, medtem ko je to pri nas krivo le za en odstotek nesreč. . .«
• Kako pa je z vozili?
»Morda se zdi skoraj neverjetno. vendar sem prepričan, da so vozila na naših cestah iz leta v leto boljša. Čeprav je res. da prevelike dajatve ovirajo nakup boljših in varnejših tujih vozil.
PETER ŠEFMAN Podatek, da imamo v Sloveniji 360 vozil na tisoč prebivalcev, nas uvršča med razvite evropske države. Žal tega ne moremo trditi za druga področja.«
•	Kako lahko milica prispeva k večji varnosti na naših cestah?
»Menim, da so k izboljšanju lanske prometne varnosti veliko prispevali ukrepi milice. Miličniki so lani napisali 150 tisoč predlogov sodnikom za prekrške, na kraju prekrška pa so kaznovali 530 tisoč voznikov, kar je največ v zadnjih dvajsetih letih. Tudi v zahodnih demokracijah trdijo, da mora biti kazen ustrezna in učinkovita. To tudi pomeni, da je denarna kazen za posamezno kršitev na kraju prekrška dva- do trikrat cenejša, kot pa je tista, ki jo potem določi sodnik za prekrške. A ker je pri nas še zmeraj vse po starem, ni mogoče pričakovati, da bi bili miličniški ukrepi šc bolj učinkoviti, saj kršitelju, ki ne plača globe takoj, še vedno pošljejo po pošti plačilni nalog za isti znesek, kot bi ga moral pred tem plačati na kraju prekrška. Ostaja torej vprašanje, ali kazen sploh kdaj plača ali ne.«
9 V pripravi je nov slovenski zakon o prometni varnosti. Kaj od njega pričakujete?
»Vsa tuja spoznanja, ki jih imajo razvite države, je treba prenesti v naš zakon. Kajti zakaj bi iskali nekaj novega, ko pa je veliko že znanega in preizkušenega v praksi. Gre le za vprašanje, kako to prilagoditi za naše prometne razmere. Določeni prekrški bi morali biti v pristojnosti milice. Tako bi. denimo, lahko miličnik za vožnjo skozi rdečo luč, kadar kršitelj ni nevarno ogrožal drugih v prometu, kaznoval voznika že na kraju prekrška, seveda pa bi tudi globa morala biti precej višja, kot jo sedaj izreče sodnik za prekrške. Tako bi imeli sodniki precej manj dela, miličniki bi pridobili na ugledu, hkrati pa bi vzgojno vplivali na druge v prometu.«
•	Slišati je, da vozniku, ki bo prvič zaloten vinjen za volanom, naj ne bi izrekli varstvenega ukrepa. Ali to drži?
»Velika neumnost je, da imajo poklicni vozniki, ki so vsak dan na cesti, zaukazano popolno treznost, medtem, ko imajo lahko vozniki amaterji v krvi do 0,5 grama alkohola. Ali vsi povsem trezni ali pa obratno. Gre za vprašanje izkušenj. Po drugi strani pa bi bilo prav. da bi vse kršitelje, ki imajo v krvi več kot 1,3 grama alkohola obravnavali za kazniva dejanja, tako, kot je to že drugod v Evropi. Menim, da bi morali prometna pravila poenotiti za vso Evropo. Kajti če v letalskem prometu veljajo pravila za vse enako, zakaj ne bi bilo enako tudi v cestnem prometu . . .«
•	Napisali ste knjigo »Vozi in preživi«, ki bo izšla v kratkem. Kaj vas je k temu spodbudilo?
»Zapolniti skušam vrzel na .področju vzgoje novopečnih voznikov, vse ostale, ki so že vozniki in si skozi vsakodnevno vožnjo nabirajo nove izkušnje, pa bi rad vzpodbudil k temu, da bi spoznanja in izkušnje drugih upoštevali na naših cestah. Le tako je mogoče sožitje med prometnimi udeleženci, kar bržčas vpliva tudi na zmanjšanje krvnega davka na slovenskih cestah.«
•	Gre torej predvsem za koristne izkušnje in napotke?
»Seveda, vendar ne samo moje. pač pa tudi drugih prometnih strokovnjakov, za izkušnje, ki smo jih kot poznavalci tovrstne problematike spoznali pri obravnavanju obnašanja ljudi za volanom. To je tudi prva knjiga s takšno vsebino v Jugoslaviji. V njej opisujem dejavnike, ki vplivajo na vedenje, vožnjo voznikov, njihove sposobnosti, kot tudi različna ravnanja v prometu. Predvsem pa pišem o tem, kako bi lahko preprečili nesrečo.«
O Kako pa, da je uvodno besedo za to knjigo napisal kar sam predsednik slovenskega predsedstva, Milan Kučan?
»Za to so pravzaprav trije razlogi: menim, da se kot človek in tudi kot politik zaveda krvnega davka, ki ga Slovenci vsako leto plačujemo na naših cestah. Morda je mojo knjigo ocenil tudi zato. ker sem ga kot inštruktor naučil voziti avtomobil. In kot dolgoletna prijatelja se večkrat pogovarjava o problematiki v cestnem prometu. Sicer pa je med drugim zapisal: .Glede na to. da smo majhen narod, nam je vsako življenje še toliko bolj dragoceno. Žato naj vsak posameznik stori nekaj sam. da jih vsaj v prometu ne bomo izgubljali preveč . . .*« ŽARKO HOJNIK
DELO
Zdravniška napaka s mm: življenje
»Zdravniki so srečni. Njihove uspehe obseva sonce, napake pa zagrne zemlja.« Nekako tako je davno tega Mnntaigne izrekel misel, ki ob vsem napredku medicine šc danes ostaja aktualna.
Ne samo zemlja — zdravniške napake, do katerih, kakor pač v vsakem drugem poklicu, prihaja tudi v tem
—	vse prerad zakrije tudi molk. Nekako po pregovoru, da vrana vrani ne izkljuje oči, zdravnik pa se noče zameriti zdravniku, naj mu ima strokovno in človeško šc toliko zameriti.
Darja G. je žrtev ene takšnih napak. Pred dvanajstimi leti je izgubila moža. Ne toliko zaradi prometne nesreče, kakor zaradi napačne diagnoze ter z njo povezanega napačnega zdravljenja. Vsaj sumi. da je bilo tako, pritrdil pa ji je tudi izvedenec.
Toda zdravniško napako
—	če je bila napaka — od tedaj zagrinja molk. skozi katerega Darja G. niti po sodni poti ne more priti do svoje resnice.
I. P. GAREN
VEČERNI
PPIIREC
30. nadaljevanje_____
»Trenutek. Phil!« sem rekel in se delal, kot da bi mi bila pravkar padla v glavo dobra misel. »Če obtožim Douglasa umora njegovega strica, se bo zagovarjal kot vrag. Potem bo morda pripravljen, da raje prizna prodajo cigaret z mamili, da bi se izognil težki obtožbi umora.«
Dixon je zdaj spoznal, da sem ga spregledal. Nasmehnil se je in svojeglavo odvrnil:
»Če bi imel take pomisleke, bi mi sploh ne bi bilo treba priti sem. Zadoščalo bi. da bi se oglasil pri Cartiingu.«
~»Ta bi gotovo dolgo okleval, preden bi ti pomagal. Šaj vendar ne more nekega državljana obtožiti umora, če je pravkar nekdo drug. v tem primeru Minerva, pod isto obtožbo pred sodiščem. To bi vendar porušilo tezo javnega tožilca! Cartling je že predolgo v svoji službi in preveč izkušen, da bi si nakopal Himesa za sovražnika.«
Oba sva se zasmejala — kot dva zarotnika. »No. zdaj se mi zdi vse pojasnjeno. Greš zdaj?«
Vstal sem.
»Saj veš. da grem s teboj! Sicer pa. saj sploh ne bi bil prišel Šem. če ne bi bil tega že vnaprej
vedel!«	.....
Sedla sva v njegov avto; močnejši je bil povrh pa je imel še“policijsko luč. Priznal sem
si. da se je poseben užitek voziti na stroške davkoplačevalcev.
Dixon je bil zaradi hitre vožnje popolnoma zaposlen in je kar molčal. Sam pa sem se prepustil svojim mislim.
Dvanajsto poglavje
Bila je skoraj polnoč, ko je Dixon ustavil pred hišo pokojnega Horacea \Varrena. Zvonil je brezobzirno, dokler ni končno prišel služabnik in odprl vrata. Čeprav je Millsa vrglo iz spanja in si ni utegnil urediti obleke, je bil kljub temu umirjen, kot vedno. Naramnice so sicer drsele po tleh, srajca je bila zapeta v naglici, toda njegovo dostojanstvo ob tem ni trpelo.
Dixon mu je pomolil pod nos svojo izkaznico.
»Rada bi govorila z Douglasom Tullnerjem. Prosim, če naju takoj peljete v njegovo sobo.«
Samo rahel dvig obrvi je izdajal Millsovo začudenje ob tej zahtevi.
»Prosim tukaj, gospoda.«
Vodil naju je po stopnicah navzgor in nato še po hodniku. Mills je potrkal na ena od vrat in se obotavljal, ker ni bilo odziva. Toda Dixon je že odsunil vrata — a soba je bila prazna. Postelja je bila nedotaknjena.
»Kje je?« je zarenčal Dixon.
»Ne vem. Gospod Douglas je danes večerjal sam in . . .«»Kdaj ste ga videli zadnjikrat?«
»Okoli pol enajstih. Rekel mi je. da se bo pred spanjem še malo sprehodil po parku.«
Pod nejevoljnim pogledom služabnika je Di-xon naglo preiskal sobo. Bila je prav študentovska. Vladal je prijeten nered; na pisalni mizi je ležalo več revij kot knjig, stala pa je ob oknu. Edini predal mize je bil zaklenjen.
»Gospod Douglas ima ključ vedno pri sebi,« je pojasnil Mills, ki je vsako Dixonovo kretnjo bistro zasledoval.
Dixon je bil divji. Ključavnica je bila kaj enostavna. Iz žepa sem potegnil majhno jekleno kljukico — darilo ene mojih strank, specialista za vlome. Po dveh minutah tipanja je šibek kovinski zvok potrdil moj uspeh. Nisem pa sam odprl predala, ampak sem to prepustil Dixonu, ki je moje naprezanje spremljal s posmehljivim zanimanjem.
»Saj si mi vendar rekel, da se ti mudi!« sem mu dejal z nedolžnim obrazom.
Dixon je preiskal predal brez komentarja. Prav zadaj je odkril ploščato škatlo z okoli sto cigaretami, ki so bile nekoliko debelejše in temnejše od običajnih. Plen je bil boren, toda vsaj opravičeval je najino ne povsem zakonito preiskavo.
»Mislite, da bo Tullner kmalu prišel domov?« sem vprašal Millsa.
S skrbi polnimi gubami na čelu je odgovoril;
»Ne vem. Čudim se pa. da gospod Douglas ni vzel svojega avta.«
»Kako to veste?« je brž vprašal Dixon.
»Spim poleg garaže in bi bil ropot gotovo slišal.«
»Mislil sem. da je Douglas prodal svoj fer-rari?«
»Seveda, toda odkar je bila gospa Warren aretirana, uporablja njen avto, lanskoletni Chevrolet.«
»Stopite, prosim, v garažo in poglejte, če je vozilo še tam.« je ukazal Dixon.
Po treh minutah se je Mills vrnil.
»Vsi avtomobili so še tu.« je potrdil Mills.
»Je Jill Tullner doma?«
»Vrnila se je pred slabe pol ure. Ker je bila zelo utrujena, je takoj legla.«
Temu se nisem čudil, saj je zaradi Dixona in mene preživela razburljive trenutke. Dixon naju je potisnil iz sobe.
»Ne dotikajte se ničesar,« je ukazal Millsu.
Yvonne Whittal:
KAROOJSKI UROK
25. nadaljevanje
»Čisto prav imate,« je na njene vznemirjene strune zabrenkal njegov glas. V zraku je začutila nevarnost in v hipu je bila vsa na preži, ko je mrko dodal; »Kar hočem, si vzamem. Kakor tole, na primer.«
Lisa je bila pripravljena na besedni spopad z Adamom Vandeleurjem, čisto nepripravljena pa je bila na moč, s katero se je njegovo telo dotaknilo njenega. Njegove roke so njeno majhnost uklenile boleče kot primež, osupli vzdih je pridušila brezobzirna zahtevnost njegovih ustnic, ki med navalom na njene ustnice niso pokazale milosti. Čez nekaj trenutkov jo je enako vrtoglavo hitro izpustil, da se je soba noro zavrtela okrog nje. Divje se je oprijela mize, da ne bi padla. Adam pa se je vrnil na prejšnje mesto in sedel, kot bi se nič ne zgodilo.
»Z darilom lahko počnete, kar vas je volja,« je oznanil in dal z glasom vedeti, da je pogovor zanj končan. Spet je prijel za pero. »Zadeva me ne zanima več.«
Čutila je, da se trese po vsem telesu in da ji v ušesih šumi. Na robu omedlevice je nekako prišla do vrat in jih odprla. Kasneje se ni mogla spomniti, ali jih je za seboj tudi zaprla, edino, kar ji je rojilo po glavi, je bilo: uiti čimprej stran, predvsem pa, še preden se vpričo njega poniža z izbruhom v jok.
Ko je kasneje šok popustil in se je razburjenje poleglo, je skušala najti odgovor na nepred-
vidljivo Adamovo vedenje. Ni ga našla. Še je čutila njegove trdne ustnice na svojih in zdrznila se je. ko se je spomnila, da mu je bila pri priči, četudi nehote odgovorila. Bil je to brezobziren poljub, a jo je zadel v bistvo, kot poljub nobenega moškega doslej. Rorv jo je bil velikokrat poljubljal. Sama je bila prepričana, da je zaljubljena vanj in je v njegovih poljubih uživala, celo hrepenela po njih, a takole - kot tale Adamov poljub brez strasti je ni zadel še noben.
Plašila jo je misel nanj, njene misli pa so se vztrajno oklepale vznemirljivih trenutkov v objemu moškega, za katerega je že od trenutka, ko sta se prvič videla, nagonsko slutila, da se ga mora varovati. Znal je biti blag in nežen — to je ugotovila, ko je obvezoval Joshov gleženj, znal pa je biti enako kruto trd in strašljivo surov, če je hotel. Te plati značaja svojega delodajalca se je najbolj bala.
Lisa je pograbila škatlo z Hlastim omotom in jo porinila v najgloblji konec omare. Hotela je pozabiti na Adamovo nepričakovano in nesprejemljivo darilo, spomina na tisto, kar se je zgodilo v njegovi pisarni, pa ne bo tako lahko izbrisati.
»Kar hočem, si vzamem.« je dejal in izvabil iz njenih ustnic osupljiv odziv, ki jo je zdaj begal in ji dal vedeti, da bo morala biti v prihodnje neskončno previdnejša, če noče. da se isto ponovi.
Naslednje dni je Lisa ugotovila, da se je silno težko izogibati človeku, s katerim živiš pod isto streho. Se težje je bilo ohranjati razdaljo do delodajalca potem, ko je prišel nov oskrbnik, ki ga je bil Adam najel za vodenje Waverleya, farme preminulega brata. Vedno več časa je preživljal doma in Lisa je na svoje veliko začudenje ugotovila, da srečuje Adama, kamorkoli se odpravi z dvojčkoma. Redkokdaj je bil sam.
Willa Jackson mu je bila skoraj zmeraj za petami. Po njenem posestniškem vedenju je Lisa sklepala, da namerava postati gospodarica Adamovega kraljestva. Redkokdaj se je potrudila spregovoriti z Liso; bilo je, kot bi ji bilo izpod časti videti v Lisi kaj več kot zgolj uslužbenko. a njene zelene oči so jo pogosto ošvrknile. češ naj Adamu ne hodi preblizu. Lisa se je potihem prav zabavala, kadar je pomislila, da jo ima Willa za nevarno. Adam Vandeleur pač ni bil moški, ki bi se na tak način zanimal zanjo. Willa pa očitno ni marala nič tvegati.
Nekega večera je na povabilo Eriče Vandeleur prišel na večerjo novi oskrbnik — Kenneth Rudman. Bil je vitek mlad moški z neubogljivimi rjavimi lasmi in lačnimi očmi. Bilo je neizpodbitno. da veliko ve o kmetovanju in to delo obvlada. Lisa je ob drugih priložnostih, ko ga je še srečevala, ugotovila, da je v primerjavi z Adamom prav prijetna sprememba, kljub temu. da se je prav po deško nagibal k zaljub-ljanju.
Njegova laskava pozornost jo je sprva plašila in begala, ko pa je opazila, da ju Adam tu in tam gleda s sardoničnim posmehom, je popustila vražji želji in začela Kennetha spodbujati. Ni si znala razložiti, zakaj to počne, vendar je to močno obžalovala, ko je nekega večeru med običajnim sprehodom srečala Kennetha na vrtu.
»Iščete gospoda Vandeleurja?« ga je vprašala. ko je s pozibavajočim korakom prišel čez travnik.
»Ne,« se je lahkotno zasmejal, jo prijel za roko in stopil poleg nje. »Upal sem. da bom srečal tebe. Lisa. in glej. tu si. Kot bi me čakala.«
Lisa se je sunkovito ustavila in radovedno zastrmela v suhi sveže obriti obraz. »Zaradi mene si prišel?«
)
Strokovnjaki ga občudujejo, rja pa ga žre že od znotraj
Mostu, kakršen je jelovški, ni v tem delu sveta — V beton so vzidali lesene kocke, da ne bi Kobalovim konjem drselo — Cement in oplesk
JELOVEC, 13. marca - Kdor sc pelje po dolenjski progi od Trebnjega proti Sevnici ali pa pa vzporedni cesti, lahko v ostrem ovinku pri vasici Jelovec opazi edinstven železobetonski most, ki ima bojda par samo nekje v Bosni. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in Tadej Brate sta že leta 1987 izdala o njem zanimivo strokovno mnenje. Mostje žal hudo načel zob časa. te dni so si ga ponovno ogledali cestarji, varstveniki spomenikov in predstavniki boštanjske krajevne skupnosti. Kdo bo dal denar za nujno popravilo?
Strokovnjaki kot izjemno posebnost poudarjajo nenavadno ločno gradnjo. Vzporedno nad strugo Mirne sc namreč pneta dva velika železobetonska loka. Graditelji so se vsekakor želeli izogniti vsakršnemu presenečenju, saj loka premoščata še najmanj tako širok pas poplavnega območja. Navpični nosilci so obremenjeni na nateg. »Videti je, kakor da gre za železobcton-sko konstrukcijo. Vendar so raziskave pokazale, da so ti nosilci izdelani iz šopov med seboj tesno prilegajočih se železnih palic, ki so le oblečene oziroma zalite s cementom. Ker beton le slabo prenaša natezne sile. je oplašče-nje vertikalnih nosilcev začelo pokati, skozi razpoke pa je začela pronicati voda v notranjost nosilcev, ki zdaj rjavijo,« piše v mnenju samostojnega svetovalca za varstvo tehniške dediščine Tadeja Brateta. Dalje piše. da nadaljevanje tega procesa, torej večanje razpok in korozija, lahko občutno zmanjša nosilnost mostu in povzroči rušenje betonske plošče cestišča, zato svetuje sanacijo predvsem omenjenih navpičnih nosilcev.
Graditeljem ne moremo pripisovati še ene težave tega veterana. To so meteorne vode, saj so za odtekanje deževnice in snež-nice zidarji predvideli posebne odtočne jaške, ki pa so danes, žal. zamašeni. Pozimi na vozišču zato nastane drsalnica, zmrzal ima prosto razdiralno pot in že načenja ploščo mostu. Posebnost jelovškega mostu, pravi inž. Brate so lesene kocke na sicer betonskem vozišču. Zakaj so vgrajene? Kmetje preprosto odgovarjajo, da zavoljo Kobalovih konjev, ki so pod težkim tovorom cepali po gladkem betonu. Komunalci za gradnjo mestnih pločnikov si lahko ogledajo, kako je to videti. Kolikor kocke ni prerasla trava, bodo lahko vide-ii. da je del, predviden za pešce, vzorno napikan.
Drugačna zgodovina
Pred mostom je bife Marije Majer, ki se jezi, da so bila vsa dosedanja opozorila vaščanov na zborih volilcev zaman. »Pred vsakimi volitvami padajo obljube odgovornih, kako bodo poskrbeli za most, a iz vsega ni nič,« ogorčeno pripoveduje! Sosed poštar Mirko Murene pa se je ponujal. da bi vsaj železno ograjo prebarval. če bi mu kdo dal nekaj minija in kakšen čopič, a je Bog dal le rjo. pristavi.
Povsem v drugi luči govori o zgodovini jelovškega mostu upokojeni železniški nadzornik Anton Štern iz Boštanja. »Ne drži. da bi ta most gradili zavoljo predvidene drugačne trase ceste med obema vojnama. Most je leta 1936 zgradil primorski Slovenec Dukič zavoljo potreb železnice. Takrat je bila zgrajena železniška proga Trebnje-Šentjanž. Šele prometni minister Anton Korošec je povezal progo s Sevnico. Pod Kobalovim hribom je bil največji predor. Predor Lipovec blizu jelovškega mostu je dolg 275 metrov. Tako v Jelovcu
DELO
Vsak petek razkriva
RESNICO
kot Tržišču sta bili zgrajeni mogočni nakladalni rampi. V Jelovcu so shranjeni rezervni profili za jeklene mostove in prepuste na tej progi, kdo ve, koliko lesa so furmani preložili tod na vagone,« se spominja. Časi so se spremenili. most pa jim kljubuje sam samcat v pravi puščavi.
Najmogočnejša stavba tu je postajno poslopje. Pravzaprav je še vse tam, kar je potrebno, za dobro lesno trgovino. Najverjetneje je še najmanj lesa in tudi krepkih možakov, ki bi bili kos takim hlodom. Majerjeva se še
spominja pripovedovanja domačinov, kako so za most in predorske oboke mešali beton na roke. Dukičevi graditelji pa niso bili od muh: oba mostna loka imata lep okrasek, železni elementi so lepo vstavljeni v beton, pločnik vzorno napikan za varno peš hojo, obrežje poploščeno . . . Železna cesta in hlaponi so takrat računali na ljudi. Mi bi nanju radi nespametno pozabili, nekateri so most že kar odpisali. Še obujeni turistični vlak, ki je dvakrat zapored peljal na tržiška srečanja polne vagone ljudi, v tretjič ni imel več moči. Ne zato, ker bi opešala prastara lokomotiva, ki so jo zlasti otroci na moč občudovali, temveč zato, ker je sevni-škim prirediteljem pošla volja. Bo letos bolje, bo našel kdo kaj cementa in opleska za most? Kdo ve kakšne zgodbe še pozna, most, ko čaka svojega Andrica?
ALFRED ŽELEZNIK
ŽELEZOBETONSKI MOST V JELOVCU — Samonosilna konstrukcija zbuja občudovanje strokovnjakov in obenem strah, da bo ta izredni tehnični spomenik do kraja propadel. (Foto: A. Z.)
Bomo zapeljali v predor in potem peš šli na morje?
Mlada arhitektka predlaga zanimivo rešitev več desetletij starega piranskega problema s parkiranjem — Različne strokovne ocene o ceni
PIRAN, 13. marca — Garažna hiša za Piran naj bo v predoru! Tako izračunali, da bi kvadratni meter te predlaga mlada arhitekta Majda Skrinar v svoji diplomski nalogi, ki garažne površine stal kar 17 tisoč so jo predstavili piranskim občanom in obalnim ter slovenskim dinarjev. Prav stroški bodo zagoto-strokovnjakom za ta vprašanja. Seveda to ni prvi predlog, po vsej vo v vc,!k* mcn odločilno vplivali verjetnosti tudi zadnji ne, vendar bo glede na odmeve, ki jih je na lo> a 1 ° mo£occ z ratl zaimc' načrt doživel po predstavitvi, verjetno ta zamisel deležna najmanj (ali pa vsaj manj) pripomb od dosedanjih.
Med prvimi je idejne načrte za garažno hišo pred Piranom pred približno 30 leti predstavil arhitekt Edo Mihevc, sledilo je še več drugih predlogov, diplomskih nalog, arhitektonskih študij, skic. . . Tako so nekateri predlagali predor, ki bi pod piransko cerkvijo povezal Tartinijev trg s severnim delom piranske obale, drugi so predlagali garaže na mestu sedanjega nogometnega stadiona in gondolsko povezavo z mestom, tretji predlagajo, da bi bila garažna hiša vkopana v klifu pod piranskim župniščem, nekdo je celo predlagal, da bi garažo vkopali pod Tartinijev trg . . . Majda Skrinar je skupaj z mentorjem Janezom Koželjem prišla do spoznanja, da bi
ŠE ENA JUGOSLOVANSKA MEZZOSOPRANISTKA NA TUJEM
Petje in poezija, ljubezni lepe pevke
Se pred nekaj leti so naši pevci in zlasti pevke na svetovnih opernih odrih dosegali velike uspehe in mednarodna priznanja. Kar nekaj se jih je uvrstilo v sam vrh svetovnih opernih zvezd: Milka Trnina, Zinka Kunc-Milanov, Marijana Radev, Sena Jurinac; za njimi so se uveljavile Biserka Cvejič, Radmila Bakočevič, Milka Stojanovič, Nada Puttar Gold, Ljiljana Molnar-Talajič, Božena Ruk —Fočič, Danica Mastilovič in še nekatere. Mnoge med njimi so že končale svoje kariere, nekatere so se posvetile pedagoškemu delu in svoje znanje ter bogate izkušnje prenašajo na mlade.
Štipendistka italijanske vlade
Od tistih, ki še danes dosegajo opazne rezultate, naj navedem Ružo Pospiš—Baldani. Ano Pu-sar—Jerič, Jadranko Jovanovič in zlasti Marjano Lipovšek. Poleg njih je treba omeniti še najmlajši—Marino Jajič in Dragano Jugovič. Obe sta mednarodno kariero začeli v Mestnem gledališču v Luzernu, kjer že nekaj časa nastopata.
Pred kratkim sem bil v Luzernu. kjer je na programu opera Evgenij Onjegin P. I. Čajkovskega. V tej operi je v vlogi Olge nastopila Dragana Jugovič.
Začetek z violino
»Prihajam iz Beograda, kjer sem se že v najzgodnejšem obdobju začela ukvarjati z glasbo. S petimi leti sem pričela igrati violino, pozneje pa me je povsem prevzel klavir, na katerega še vedno rada igram. Igranje klavirja mi pomaga pri pripravi na nove vloge,« — mi je povedala mlada umetnica.
— Pa vendar, zakaj ste se odločili, da postanete operna umetnica?
»S trinajstimi leti sem se začela učiti petja in takoj sem vzljubila opero. Pogosto sem bila v družbi opernih pevcev, ki so name naredili velik vtis.«
— Kdaj ste prvič nastopili na odru?
»Debitirala sem leta 1987. Imela sem vlogo Rosine v Seviljskem brivcu v Novem Sadu. Pozneje sem v beograjski operi pela Preziossilo v Verdijevi operi Moč usode« — pripoveduje Dragana.
Med razgovorom izvem, da je bila Dragana pet let solistka v beograjskem ansamblu za zgodnjo glasbo Renaissance.
»To petletno obdobje mi je pomagalo. da sem si pridobila izkušnje in se znebila treme, ki spremlja vse mlade (pa tudi veliko starejših) umetnikov. Po zaslugi številnih turnej s tem ansamblom sem bila v Rimu in drugih italijanskih mestih, v Parizu. Londonu. Moskvi, Nemčiji. Avstriji. Španiji in Portugalski, moja prva turneja pa je bila v sirskem mestu Damask.
ji	2	3	L	5	6	7	u	8	9	10	11
112								13			
ju					15		16				
7	i			18		19			20		
|		21			22			23		1	.	
2t 125 !			m	26			27			28	29
K			31			32	■	33			
“ 1 :					35		36				
[ŠT-					38						
Dragana je bila odlična študentka na Glasbeni akademiji v Beogradu in zato je dobila enoletno štipendijo italijanske vlade za izpopolnjevanje v Milanu.
Na vprašanje, kako je prišla v Švico, mi je povedala, da je iz Milana poslala nekaj ponudb v švicarska gledališča, od tam pa so ji prvi odgovorili v Luzernu. Šla je na avdicijo in takoj podpisala pogodbo.
»To je moja prva sezona v Mestnem gledališču v Luzernu, kjer bom ostala še naslednjo sezono.«
— Kaže. da ste naredili dober vtis, ker so vas angažirali še za naslednjo sezono.
»Zavedam se, da Luzern ni tako veliko gledališče kot na primer opera v Ziirichu, vendar je za mladega umetnika zelo primerno, ker imamo možnosti, da več časa posvetimo vajam in delu. Poleg tega posamezne oper^ izvajajo tudi po dvajsetkrat v se-1 zoni in jih tako lahko izpopolnimo.«
— Že veste, kaj boste peli v naslednji sezoni?
»Imela bom dosti nastopov v Bizetovi operi Carmen,« mi pove umetnica, ki je po videzu idealna za to vlogo, takšna, kot jo je Bizet predvidel za junakinjo svoje najlepše in najpopularnejše opere.
— Kdo vas je vpeljal v operno življenje oziroma kdo so bili vaši pedagogi?
»Najprej sem delala s profesorjem Žvonimirjem Kmetičem, nekdanjim prvim tenorjem beograjske opere, veliko mi je pomagalo delo z Dubravko Čakarevič, ki je prav tako mezzosopranistka in je pred koncem svojega nastopanja dosegla lepo mednarodno kariero.«
Čudovita Ann Murray
— V času enoletnega bivanja v Milanu ste gotovo imeli priložnost videti mnogo predstav v Scali in spoznati številne vrhun-
ske umetnike. Kdo je na vas napravil največji vtis?
»Bilo jih je več, najbolj pa Angležinja Ann Murray. Ta čudovita umetnica ni le odlična pevka, ampak je izredna tudi kot igralka. Nepozabna je njena vloga Sextusa v Mozartovi operi Titus. Mislim, da danes ni boljše mezzosopranistke,« meni Dragana, resničnost te njene trditve pa potrjuje dejstvo, da Ann Murrav že več let nastopa v vodilnih operah v Londonu. New Yorku. Milanu, Miinchnu, na Dunaju, v Parizu in Salzburgu.
Zelo mi je bila všeč tudi Teresa Berganza, zlasti kot koncertna pevka. Slišala sem jo v Milanu in na koncertu v Beogradu.«
— Do zdaj sva govorila predvsem o glasbi. Vas poleg nje zanima še kaj drugega?
»Ljubim poezijo, s katero se tudi sama malo ukvarjam.«
Zmagovalka mednarodnega natečaja
Zanimalo me je še kaj več o njeni poeziji, zato je dodala, da je zmagala na natečaju Mladi spoznavajo Evropo, ki so ga organizirale radiotelevizije Italije, Nemčije, Velike Britanije in drugih zahodnoevropskih držav na temo mir. Za nagrado je dobila desetdnevno potovanje po Italiji.
»Bila sem edina iz Jugoslavije, ogledali pa smo si vsa večja mesta na Siciliji«.
Koliko pesmi ste že napisali in ali jih mislite objaviti?
»Napisala sem jih kar nekaj, vendar mi mnoge, ki jih napišem
zvečer, drugo jutro niso več všeč. Zbranih imam več kot 30 pesmi, ki so vse osebne in za zdaj samo moje.«
Koncertni večeri v Luzernu
— Kako ste se vživeli v Luzernu? Znano je, da je v vsakem mestu lepo, če si človek najde pravo družbo. S kom se vi družite?
»Moja družba so izključeno pevci, s katerimi nastopam. Ker v Švici ni dovolj dobrih domačih pevcev, gledališča vabijo tuje. Naša ekipa v Evgeniju Onjeginu je mednarodno sestavljena: dirigenta sta iz Amerike in Velike Britanije, vlogo Lenskega ima tenorist iz Londona, Onjegina Američan, Tatjana je Poljakinja, Gremin je iz Leningrada, vlogo Olge pa imam jaz. Čeprav se vsi dobro razumemo, moram priznati. da so moji najboljši prijatelji tukaj Rusi in Poljaki«.
— Ste razen v Luzernu peli še kje v Švici?
— Pred kratkim sem imela nastop v Baslu, kjer sem v katedrali pela v Mozartovi maši v d-duru. Čeprav sem šele v zadnjem trenutku zvedela, da bom nadomestila obolelo pevko, z nastopom nisem imela težav, ker se hitro učim. Kmalu bom nastopila v Ženevi s solističnim koncertom. To bo večer samospevov, pela pa bom večinoma pesmi ruskih skladateljev: Čajkovskega. Rahmaninova in drugih velikih mojstrov vokalnih skladb.
DRAGAN LISAC
DRAGANA JUGOVIČ maje. (Foto: D. L.)
V švicarskem Luzernu čaka nove angaž-
LJUDJE IZ NEGOVE
Pri enainosemdesetih letih dočakala vodovodno napeljavo
Vendar pa so Marija Šiško in nekateri njeni sovaščani še zmeraj brez elektrike — Ali bo izglasovan samoprispevek?
GORNJA RADGONA, 13. marca — Po zaslugi že dve leti trajajoče akcije krajevne skupnosti Negova za napeljavo vodovoda v obrobne dele kraja je tudi 81-letna Marija Šiško, ki s hčerko Jožico že 44 let živi sama, dobila vodovodni priključek.
Ker so za napeljavo vode iz sosednje lenarške občine oziroma iz Benedikta krajani morali večji del denarja prispevati sami, je Marija za priključek že sedaj dolžna več kot dvajset tisočakov. Toda najbrž jih nikoli ne bo mogla plačati, kajti skupaj s hudo bolno hčerko ne more več obdelovati svojih njiv, edine krave v hlevu pa tudi ne bi rada prodala. Vsaj mleko je tako pri hiši.
Kljub dolgu, ki si ga je nakopala z vodovodom, pa je Marija pridobitve neizmerno vesela. Z enainosemdesetimi križi je namreč težko nositi vedra vode po hribu navzgor, hčerka pa tega zaradi bolnih pljuč tako ni smela delati. In še ena pridobitev je za Šiškovi in za druge štiri prebivalce na njihovem griču pomembna: stari kolovoz, po katerem prej z avtomobilom ni bilo mogoče priti do njihovih hiš, so takrat, ko so napeljevali vodovod, razširili v cesto, po kateri bo mogoče voziti že spomladi. Tako tudi Šiško-
• Slaba reklama
Prodajalec dietnega kruha Allred lluscckcn iz Spodnjega Porenja je shujšal za 25 kilogramov in bo tako lahko obdržal delovno mesto. Šestinštiridesetletni Alfred ima po osemtedenski shujševalni kuri. med katero se je hranil predvsem z dietnim kruhom, namesto prejšnjih 119 »samo« še 94 kilogramov. S tem je dobil »kalorijsko stavo«, ki jo je sklenil s svojim šefom. Ta mu je namreč zagrozil. da ga bo odpustil, če ne bo do 1. marca shujšal, saj je bila njegova obilna zunanjost kaj slaba reklama za izdelke, ki jih je prodajal.
Delo Iks,
druga stran iz prve roke!
vi Jožici takrat, ko ji bodo pljuča znova ponagajala, ne bo več treba peš po hribu navzdol do rešil-ca. ampak bo le-ta lahko pripeljal prav pred hišo.
Je pa v krajevni skupnosti Negova ostalo še veliko podobnih domačij, h katerim še vedno dovažajo vodo s cisternami, pa takih, do katerih peljejo le blatni, ozki kolovozi^ in šest — med njimi tudi dom Šiškovih — do katerih še ni speljana elektrika. Večino tega bodo morali po besedah predsednika skupščine krajevne skupnosti Slavka Lončariča zgraditi sami z lastnim delom in denarjem, upajo pa vsaj na kakšno drobtinico iz občinskega samoprispevka, če bo ta seveda izglasovan. Po tihem upajo tudi. da bo več blaginje v te kraje prinesla obnova gradu Negova, v katerem obljubljajo delovna mesta tudi številnim domačinom.
JOŽE POJBIČ
predor začeli kopati v hrib tik ob piranski avtobusni postaji, na mestu. kjer je zdaj bencinska črpalka. Gre pravzaprav za dva vzporedna tunela na dveh metrih nadmorske višine, ki bi segala 175 metrov globoko in bi bila 12.6 metra široka in 4,2 metra visoka. V obeh bi bilo lahko prostora za 190 (lahko pa tudi več) parkirnih prostorov. Portal tunela je zid. ki podpira hrib. lahko pa bi iz tega nastal objekt, v katerem bi bila katerakoli dejavnost.
Zanimivo je, da je strokovnjak slovenskega Geološkega zavoda ocenil, da bi kvadratni meter površine v tej garaži stal le dva tisoč dinarjev, medtem ko so pri SCT
resirane sovlagatelje. Piranski izvršni svet ali pa zainteresirane gradbene organizacije bodo ceolo-
• V piranski občini pa prihajajo vse bolj do spoznanja, da ne bo mogoče graditi ene velike garaže in da bo najbolj smotrno, če bi gradili več (vsaj dve) majhnih, ki pa bi morale biti čim bliže središču mesta. Seveda bi se morali \ občini zdaj kar najhitreje odločiti, saj z mestno garažo zamujajo vsaj deset let.
škemu zavodu naročile raziskavo terena. Šele na podlagi teh podatkov bi bilo mogoče natančneje izračunati prave stroške gradnje mestne garaže.
BORIS ŠULIGOJ
KOZERIJA
Poglobimo delo komisij za odkrivanje povojnih morij
Ko sem v Delu brni o tcžuvuh in mukuh, s katerimi se spopadajo komisije zn odkrivanje povojnih moritev, so se mi elani teh komisij v dno srcu zasmilili, in prišlo mi je na misel, kako bi lahko svoje delo poglobili, razširili in si ga olajšali. Poglejte: najprej bi bilo treba vse kosti identificirati, dognati, kako so se pisali njihovi bivši last niki. katere narodnosti so bili in kakšne vere. njihovo starost in kdaj naj bi bili umrli, na begu ali v dvoboju ali pod puškinim kopitom, posebno še v kakšni uniformi (partizanski, domobranski, ustaški. četniški, nemški ali italijanski), potem bi bilo treba vse te kosfi ustrezno sortirali in jim prišteti šc tiste, ki so pomrli v italijanskih m nemških taboriščih, pa ugotoviti, zaradi čigave ovadbe so se tam znašli — tako bi dobili jasne številke, kateri, zakaj in kako so umrli. Kajpak sc zavedam, da bi bilo vse to delo težavno in dolgotrajno, toda splačalo bi se, ker bi edini na svetu zasloveli po temeljitosti in pravičnosti do umrlih med vojno in po njej. Seveda bi bilo treba številčnost komisij pomnožiti, ustanavljati šc nove v občinah, v krajevnih skupnostih, po vaseh in ulicah, šc najbolje pa bi bilo. da bi vsak državljan dobil anketno polo. da bi nanjo zapisal vse. kar ve o takih primerih, in to čimbolj obširno. Centralni komisiji bi bilo treba dodeliti dovoljšnje število pisarn, strokovnega in administrativnega osebja ter papirja. Nujno bi bilo pritegniti k sodelovanju vrsto inštitutov: arheološkega, anatomskega, antropološkega, pa medicino, psihologijo in še druge znanosti, da bi tako zanesljivo ugotovili in ne bi pomešali med seboj kosti partizanov, domobrancev, fašistov in nacistov, ki so popadali na primer na Rogu. pa povrh šc kakšnih lovcev in logarjev, ki so jih poklali medvedi. Na koncu pa naj bi za vsako zvrst kosti sezidali mavzolej in ob otvoritvi priredili veličastno slavje, kakršno je bilo na Rogu ob posvetitvi kosti. ki so jih bili našli pobiralci v jamah. Tako bi bilo zadoščeno vsem žrtvam in nežrtvam. člane komisij pa bi bilo treba vpisati v zlato knjigo zaslug za suvereno republiko Slovenijo, kajti od vseh manj ali bolj nujnih zadev bi opravili najzahtevnejše in najpomembnejše delo za dosego naše popolne narodne in socialne osvoboditve. Bog nam pri tem pomagaj!	CVETKO ZAGORSKI
MARIJA IN JOŽICA ŠIŠKO - Nc bo treba nositi na glavci vodč. (Foto: J. P.)
VRTIMO GLOBUS - VRTIMO GLOBUS - VRTIMO GLOBUS- VRTIMO GLOBUS
VODORAVNO:	1 mesto
v Vestfaliji, rojstni kraj politika Matternicha, 8. slovnični pojem. 12. ime severnoameriške javne delavke Rooseveltove, 13. gorska reka. ki se v Franciji izliva v Rono. 14. ime filmskega igralca Douglasa. 15. kraj pri Škofji Loki. 17. lirska pesniška oblika, 19. kemijski znak za stroncij, 20. otok v Irskem morju. 21. »kraljica« športa. 24. škotski strokovnjak za prehrano. Nobelovec za mir leta 1949 (John Bovd), 26. okrajšava za avenija. 27. grški mitološki stoglavi zmaj. stražar Herinega drevesa z zlatimi jabolki. 30. koren, znak za računsko operacijo. 33. lesen prizidek pred hišo. 34. hrvaški pisatelj in dramatik (Viktor Car). 35. časnikar žurnalist. 37. astrijski meteorolog (Viktor Car). 35. časnikar, žurnalist. 37. avstrijski meteorolog ki je dal pomemben prispevek klimatologiji (Julius. 1839-1921). 38. stojalo za knjige, regal. polica.
NAVPČ1NO: 1. drobno, krhko pecivo, piškot. 2. Stanov parnter v filmskih komedijah. 3. obmorsko hotelsko naselje v Por-
torožu. 4. del roke med zapestjem in komolcem. 5. števnik, 6. priprava za rezanje, 7. zraščena tvorba. 8. desni pritok Visle, ki izvira v Vzhodnih Beskidih. 9. prva pevka operne hiše. 10. domača žival, ki daje volno. 11. angleški filmski režiser (David, »Pot v Indijo«), 16. flamski slikar in grafik (Paul. 1554-1926), 18. pritisk, 22. angleški arheolog, ki je izkopal Minosovo palačo v Knososu na Kreti (sir Arthur)
23.	arabski filolog, sestavljalec arabskega slovarja, 24. sadež z jedrci v lupini. 25. reka v BiH. pritok Neretve, 28. lesen oboj, 29. nekdanja japonska prestolnica. 31. reka. ki teče skozi Innsbruck. 32. svinčnica, grezilo. 36. avtomobilska oznaka Benetk. (KLE)
Rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: 1. savana. 7. Aramis. 13. Andreja Potisk. 15. Ston. 16. drn. 17. Inki, 18. iriga-tor. 21. Arn. 22. O. K., 23. čr.
24.	uz. 26. E(gon) K(unej), 27. krš, 29. kamerman, 34. Rita, 38. red. 37. Eros. 39. asociativnost. 42. Strand. 43. Trento.
■	Kuvajtski zrak ni primeren za dihanje
Sami al Jakub. strokovnjak za ekologijo s kuvajtskega inštituta za znanstvene raziskave, je Kuvajtčanom priporočil, naj nosijo kirurške maske, da bi tako vsaj malo zmanjšali tveganje, da obolijo za rakom na pljučih. Prepričan je namreč, da je koncentracija ogljikovega dioksida in drugih strupenih plinov v zraku zaradi požara na približno 500 naftnih vrelcih tako velika, da zrak sploh ni primeren za dihanje. Zato naj bi prebivalci nosili na ulicah maske, če pa je le mogoče, naj bi večinoma ostajali v poslopjih, v katerih so vgrajene klimatske naprave, ki vsaj do neke mere filtrirajo zunanji zrak. Inštitut nima naprav za merjenje stopnje zastrupljenosti ozračja in tudi ne more natančno oceniti, kakšne posledice bo imel požar naftnih vrelcev na zdravje prebivalstva.
■	Arheološke najdbe v Iraku niso huje poškodovane
Generani direktor Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) Federico Mayor je izjavil, da glavna arheološka nahajališča v Iraku med zalivsko vojno niso bila resneje poškodovana. Večja skupina strokovnjakov Unesca je odpotovala v Kuvajt. da bi tam proučila škodo, ki jo je vojna prizadejala kulturnim in znanstvenim ustanovam, za-
tem pa bo obiskala še kulturne spomenike v Iraku. Po Mayorje-vih besedah bagdadski arheološki muzej med zračnimi napadi ni bil poškodovan, natančnejše poročilo o stanju arheoloških nahajališč stare Mezopotamije pa bodo lahko strokovnjaki podali, ko si jih bodo ogledali.
■ Darilo, vredno milijardo dolarjev
Nekdanji veleposlanik ZDA v Veliki Britaniji, založnik in zbiratelj, triinosemdestletni Walter
Annenberg, je newyorškemu Metropolitanskemu muzeju podaril zbirko 50 umetniških slik, med katerimi so tudi dela največjih impresionistov Reniorja, Moneta. van Gogha, Cezanna in Picassa. Njena vrednost je ocenjena na milijardo dolarjev. Tako se je končala neformalna tekma med najuglednejšimi ameriškimi muzeji, ki so se potegovali za najdragocenejšo zasebno zbirko v ZDA. Lastnik je v tolažbo vsem ustanovam, ki so ostale praznih rok, obljubil, da bo zbirko. preden jo bo dobil Metropolitanski muzej, poslal na gostovanje po ZDA .
■ Krastača velikanka
Samantha Moore je v mestnem parku v avstralskem Brisbanu ujela 450 gramov težko krastačo, ki ji je dala ime Debela Berta. Samant-hina krastača je največja med 1057, ki so jih ujeli med vsakoletnim lovom, katerega namen je izkoreniniti dvoživke, ki so se v tem avstralskem mestu preveč namnožile.
Furtvvanglerja. Za te posnetke je javnost prvič zvedela leta 1960, ko so v Sovjetski zvezi predvajali neznane Furtwang!erjeve posnetke.
■ Sovjetska zveza je vrnila zgodovinske posnetke
Moskovski radio je berlinski radijski postaji vrnil zgodovinske glasbene posnetke, ki so nastali v času tretjega rajha in ki jih je Sovjetska zveza zasegla po drugi svetovni vojni. Med 1462 vrnjenimi posnetki so tudi posnetki Bachovih, Wagnerjevih, Handlovih,
Brahmsovih in Mozartovih del. ki jih izvajata berlinski filharmonični orkester in orkester berlinske opere pod vodstvom Herberta von Karajana in VVilhelma
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1820 sc jc rodi! prvi italijanski kralj Viktor Emanuel II.. ki je s Cavourjem izvedel zedinjenje Italije (umrl
1878).
Viktor Emanuel II. je nekega dne stopil h kmetici, ki je v košarici nesla jajca za kraljico, in ji rekel:
»Daj meni tistale jajca!«
»Ne morem.«
»Dam ti dvajset lir.«
»Niti če mi daste sto lir! Ta jajca so za kraljico.«
»Jaz sem pa kralj. ..«
Kmetica ga je debelo pogledala, ga premerila od nog do glave m rekla:
»Velik lažnivec ste! Vi - pa kralj! Tako lepa ženska, kot je kraljica, se ne bi nikoli poročila s tako grdim moškim, kot ste vi!«
Nekega dne se je kralj prijateljsko pogovarjal z republikancem Brofferiom in ni prav nič skrival svojih misli.
»Če boste kdaj oklicali republiko.« je rekel kralj, »ali se bo našla zame službica generala?«
S temi besedami je izvlekel iz svoje zbirke orožje sabljo in jo pokazal Brofferiu. Na rezilu je bilo vrezano »Viva la Republiquc«. Pripomnil je:
»Kot vidite, se je nc bojim.«
14c marec
Na Hitlerjevo priključitev Avstrije so ostro reagirali tudi slovenski študenti. Na manifestativno zborovanje za slovensko Koroško so se zbrali 14. marca 1938 v univerzitetni avli in pred univerzo. Z nastopom so hoteli podpreti Narodni svet. ki naj bi se sestal na pobudo Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Ker pa je sestanek Narodnega sveta vlada prepovedala, je prišlo le do zbiranja študentov. Proti njim pa je skrajno brutalno nastopila policija in manifestacija za svobodno Koroško se je sprevrgla v manifestacijo proti policijskim postopkom. Spopadi s policijo so se nadaljevali po ljubljanskih ulicah še v pozne večerne ure, pretepenih in ranjenih je bilo mnogo študentov in drugih prebivalcev Ljubljane. Nekaj demonstrantov so tudi zaprli.
Študenti so bili seveda razburjeni in so sklenili protestirali pri rektorju in banu. Različne fakultete in društva so poslali protestna pisma, toda vlada jc ta pisma ocenila kot škodljiva, pretirana in napihnjena, predvsem pa je menila, da škodujejo avtoriteti in ugledu policije in je zato njihove podpisnike prijavila državnemu tožilcu. Za mnoge je predlagala kazenski pregon in stroge kazni. Sodna obravnava je bila leto dni pozneje, po razsodbi sodišča pa so bili vsi obtoženci oproščeni, protest strokovnih društev pa je bil po mnenju sodišča popolnoma upravičen. Glede na vse postopke policije si študenti niso le vzeli pravice, da protestirajo, temveč je bil protest tudi njihova dolžnost.
Demonstracije pa niso bile edino dejanje proti »anšlusu«. Študenti so izdali tudi lepak, s katerim so pozivali, naj sc v tem usodnem trenutku, ko je ogrožena tudi Slovenija, vsi študenti združijo ne glede na svetovnonazorsko ali versko pripadnost in branijo domovino pred nacistično nevarnostjo. Tudi izdaji lepaka so sledile represalije: aretiranih je bilo 1 j študentov, ki so bili vpleteni v akcijo. Zaporniki so organizirali gladovno stavko in bili po nekaj dneh izpuščeni. Z enako borbeno vsebino je izšlo tudi nekaj knjig, brošur in razglednic, ki jih je založil Slovenski klub v opozorilo na nevarnost fašistične agresije.
Dogodki na današnji dan
1682 Umrl je nizozemski sikne in grafik Jacob van Ruisdael (rojen okoli leta 1628 ali 1629).
1804 Rodil se je avstrijski skladatelj Johann Strauss Starejši, »oče valčka« (umrl leta 1849).
1853	Rodil seje švicarski simbolistični slikar Ferdinand Hodler (umrl leta 1918).
1854	RodiI se je nemški baktenolog, utemeljitelj moderne kemoterapije Paul Ehrlich (umrl leta 1915).
1879 Rodil se jc Albert Einstein, eden največjih fizikov našega časa (umrl leta 1955).
1946 Albanija je s prvo povojno ustavo poslala ljudska repu-blika.
ALI JE KAJ TRDEN TA MOST?
PIRANSKA MESTNA GARAŽA
DNEVNA
OBVESTILA
CANKARJEV
DOM
Od 15. do 16. 3.: KULTURNI DNEVI KOROŠKIH SLOVENCEV
Petek. 15.	3.. oh 16. uri:
OKROGLA MIZA — Slovenska literatura na Koroškem (pogovor s predstavniki literarnih revij Mladje in Celovški zvon) v prostorih Društva slovenskih pisateljev ob 18. uri: OTVORITEV RAZSTAVE - Kmečka arhitektura na južnem Koroškem (avtor univ. prof. dr. Peter Fister) in nastop folklorne skupine Slovenskega prosvetnega društva Trta iz Žitare vasi s starim ljudskim običajem Babja hojset. (Cankarjev dom. I. preddverje)
Sobota, 16. 3., ob 11. uri: OTROŠKA MATINEJA - lutkovna predstava GOSPOD PETELIN. Pripravili: Breda in Tine Varl. Sabina Nachbar: RECITACIJE IN PESMI, nastopajo učenci ljudske šole Mohorjeve družbe iz Celovca; DIČI. DIČI, DIČA. predstavitev glasbene kasete za otroke: izvajalca Gabrijel Lipuš in Polde Bibič. (Kosovelova dvorana. 30 din); ob 20.15 zaključna PRIREDITEV - I Nastop malih vokalnih skupin; II. Ustoličenje karantanskega kneza, kantata za solo in mešani zbor s spremljavo trobil. (Linhartova dvorana, 50 din)
glasba
Petek. 15. 3., ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJE, zeleni abonma. Dirigent Lior Shambadai. Izrael; solisti Irena Baar. sopran; Sonja Milenkovič, alt; Jurij Reja. tenor. Ivica šarič. bas in Božo Rogelja. oboa. Program: M. Gabrijelčič. A J. Ešpalj. L Stravinski. (Gallusova dvorana, 200. 170. 120 din)
Ponedeljek, 18. 3.. ob 19.30: 30 I.ET UMETNIŠKEGA DELOVANJA HARFISTKE PAVLE URSlC KUNEJ. Sodelujejo; Go-dalni kvartet — Božo Mihelčič. Majda Jamšek. Boris Krajnik. Mojca Gregorin; Slavko Goričar, klarinet; Fedja Rupel, flavta; povezovalka programa Miša Molk. Program: G. F. Mandel, M. Ravel. C. Dcbussv. O. Respighi. (Kosovelova dvorana, 100 din)
Ponedeljek. 18. 3., oh 20.30: FRANOLIČ - GORŠE
-	UGRINOVIČ: 3VONDER-LANI). Trio: Dražen Franolič
-	lutnja. Vesna Gorše — alt saksofon in Junca Ugrenovič — tolkala je pri nas prvi predstavil vvorld mušic s ploščo \VONDER-LANI). (Štihova dvorana. 60 din)
32. MEDNARODNI FESTIVAL JAZZA (pni del)
Petek. 15. 3.. ob 20. uri: CAS-SANDRA VVILSON, vokal. (Linhartova dvorana. ISO din) Sobota. 16. 3.. ob 22. uri: SAM RIVERS TRIO. (Klub CD. 200 din)
Torek, 19. 3.. ob 20.30: NU-SRAT F ATE H ALI KHAN PA RTV'. Pakistanska qawwali glasba kot vvorld mušic. (Gallusova dvorana. 170. 140 din)
Sreda. 20. 3., ob 22. uri: PAL) BRASI L, zopet se obeta vroč večer. (Klub CD. 200 din)
Sobota, 30. 3.. ob 20.30: MI-LES DAVIS. (Gallusova dvorana, 950. 850, 400 din. popustov ni!)
Torek, 19. 3.. ob 20. uri - Marinko Nikolič: HITLER MED NAMI, monodrama/kabaret. Igra Marinko Nikolič, izbor tekstov Esad Hcčimovič, scenski gib Gordana Magaš, glasba Emil Je-kauc. Najatraktivnejši aforizmi najbolj sporne osebnosti tega stoletja. (Štihova dvorana, 80 din)
Torek, 19. 3., ob 17. uri: DRUŽINA DANES, okrogla miza revije Otrok »n družina, (sejna E3, vstop prost)
Sreda. 20. 3.. ob 19.30: THOMAS CHRISTIAN, violina, in EMMA SCHMIDT, klavir; srebrni abonma, mednarodni mojstrski ciklus. Program; W. A. Mozart. L.v. Beethoven. R. Strauss, (dvorana Slovenske filharmonije, 150 din)
Četrtek. 21. in petek, 22. 3., ob 19.30: KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, oranžni abonma I in II. Dirigent Uroš Lajovic, solisti: Thomas Christian, violina; Iva Hraste, sopran, in Josip Lešaja, bas. Program: W. A. Mozart. A. Ze-mlinskv. (Gallusova dvorana. 200. 170. 120 din)
K> vodarjevem ■	domu!
Četrtek. 14. 3. in tudi petek, 15. 3.. ob 20. uri: CVRANO DE BERGERAC. Režija Jean Paul Rappeneu. igrajo: Gerard Depar-dieu, Ane Brochet. Vincent Pe-nez. Zlata palma za glavno moško vlogo. Cannes 90 nagrada Felix 90 za scenografijo in kostumografijo. (Kosovelova dvorana, v sredo Linhartova dvorana, 50 din. slovenski podnapisi)
Od 20. do 27. 3. ob 20. uri: RETROSPEKTIVA A KIJ A KA-URSIMAKUA
Sreda. 20. 3.: ZLOČIN IN KAZEN. 1983
Četrtek, 21. 3.: ZVEZA KALAMARI. 1985
Petek. 22. 3.: SENCE V RAJU,
1986
Ponedeljek. 25. 3.: POSLOVNI HAMLET. 1987 Torek, 26. 3.: ARIEL. 19SS Sreda. 27. 3.: DEKLE IZ TOVARNE VŽIGALIC, 1989 Prepoznavna Filmska govorica trenutno najuspešnejšega finskega režiserja temelji na pripovedovanju v slikah, na predmestnih miljejih. na kadriranju. ki jemlje sapo. na ostrih rezih in lakoničnih zatemnitvah, ob katerih so visokoleteči pomeni in velike besede groteskni. Upamo tudi. da bomo na koncu retrospektive uspeli predstaviti zadnji režiserjevi uspešnici:	Leningrajski kavboji
gredo v Ameriko in Najel sem plačanega morilca. V' sodelovanju s ŠKUC — film. (Linhartova dvorana. 50 din. simultani prevod)
iredavania
Četrtek, 14. 3.. ob 11. uri: MU* ZEOFORM. prireditev Društva muzealcev Slovenije, (sejna V4, vstop prost)
Do 31. 3. od 12. do 20. ure: FRANCE MIHELIČ retrospek-
tivna razstava risb, pastelov in grafik. (Galerija CD. 40 din, študentje in dijaki 20 din)
Do 31. 3.: JOSEF SUDEK.
(Sprejemna dvorana. 30 din. študentje in dijaki 15 din)
Do 9. 4.: VID INGELEVICS
(Kanada). PROSTORI MIRU: ZGODBE O RAZDELJEVANJU. (Mala fotogalerija)
informacije
Center za informacije in prodajo vstopnic CD (pasaža Maksimar-keta) je odprt vsak delovni dan od 13. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom prireditev. Tel. 222-815.
Kn n KM DOM ŠPANSKI 10 LET BORCI
•‘Mojc gledališče«^ — O. PREUS-SLER: RAZBOJNIK ROGOVI LEŽ.
Igrali bomo:
v četrek. 14. 3.. ob 9. uri zaključeno za O Š. OSKARJA KOVAČIČA, ob 10.45 zaključeno za VVO MUCA;
v petek. 15. 3.. ob 9.30 uri zaključeno za VVO MLADI ROD. ob 1 1 uri zaključeno za O.Š LE-OPOLD MAČEK in MAJDE VRHOVNIK.
Četrtek. 14. 3..oh 19.30: »ELIS« prireditev.
GLEDALIŠČA
DRAMA SNG
V LJUBLJANI ČETRTEK. 14. marca, ob 19. uri
—	F. M. Dostojevski — A. Waj-da: ZLOČIN IN KAZEN. Abonma DIJAŠKI 5 VEČERNI in IZ-VEN (konto).
PETEK. 15. marca, ob 19.30
-	Ira Levin: SMRTNA PAST. Abonma PETEK DRUGI in IZVEN (konto). Gostuje PDG iz Nove Gorice.
SOBOTA, 16. marca, ob 19.30 -Ira Levin: SMRTNA PAST. Abonma SOBOTA in IZVEN (konto).
Vse. ki želite izvedeti kaj več o Primorskem dramskem gledališču iz Nove Gorice, vabimo. da sc v petek, 15. marca, ob 17. uri udeležite zanimive predstavitve, ki bo v prostorih Kluba Drama. O sedanjem delu in načrtih, o projektu nove gledališke stavbe in o prihodnosti Festivala Al-pe-Jadran bodo novinarjem in javnosti spregovorili: direktor gledališča Tomiča Du-mančič, arhitekt Vojteh Ravnikar. vodja Festivala Emil Aberšek in kandidat za novega umetniškega vodja Marko Sosič. Hkrati bodo razstavljeni tudi plakati in maketa nove stavbe novogoriškega gledališča.
MALA DRAMA SNG SOBOTA, 16. marca, ob 20. uri - POLONA VETRIH v monodrami Aida Nicolaja BLAGI PO-KOJNIKl. DRAGI MOŽJE. Za IZVEN (konto). Predstava je razprodana.
BLAGAJNA DRAME je odprta od 11. do 12. ure in od 18. ure do začetka večerne predstave. Rezervacije po telefonu 221-51 1.
IjjJj
ERA BALETi
'vi O'. ENS-v j NAHOONO r.. t DAl iSCE UUBl J.
Dragi obiskovalci opernih in baletnih predstav: Vstopnice za vse naše predstave lahko odslej kupite v vaši agenciji (seznam objavljamo vsako sredo).
Prebivalci krajev, ki še niso vključeni v naš sistem prodaje vstopnic, nas lahko pokličejo po tel. 061/331-950.
OPERNI DOGODEK LETA Giuseppe Verdi
AIDA
na >elikem odru Cankarjevega doma
April: 29. in 30.
Sobota. 16. marca, ob 19. uri:
KONCERT SOLISTOV ORKESTRA OPERE IN BALETA SNG LJUBLJANA v Slovenski filharmoniji. Izven. Dirigent:	VVolfgang
Scheidt. Program:	Mozart.
Simfonija v C-duru KV 200; Albrechtsberger. Koncert za pozavno in godala, solist: Aleš Šnofl — pozavna; Sara-sate. Ciganske melodije, solist: Saša Olenjuk — violina; Cimarosa. Koncert za oboo in godala, solist: Dušan Jovanovič — oboa; Mozart. Koncert za fagot in orkester v B-duru, solist: Zoran Mitev-fa-got: Weber, Oberon, uvertura.
Torek. 19. marca, ob 19. uri
-	Verdi: TRAVI ATA. Izven. Sreda. 20. marca, ob 20. uri
-	Orff: CARMINA BURANA. Red študentski, izven.
Petek. 22. marca, ob 19. uri
-	Verdi: NABUCO. Izven. Sobota. 23. marca, ob 19. uri
-	Rossini: SEVILJSKI BRIVEC, izven.
Ponedeljek, 25. marca, ob 16.30
-	Čajkovski: LABODJE JEZERO v CD. Dirigent: Fuad Mansu-rov; plešejo: Irena Pasarič in Ma-ximiliano Guerra (Buenos Aires). Red petek, izven.
Sreda. 27. marca, ob 19. uri
-	Čajkovski: LABODJE JEZERO v CD. Dirigent: Fuad Mansu-rov; plešejo: Irena Pasarič in Ma-ximiliano Guerra (Buenos Aires). Izven.
Četrtek. 28. marca, ob 20. uri
-	Orff: CARMINA BURANA. Red četrtek, izven.
Petek. 29. marca, ob 19. uri
-	Donizetti: LUCIA Dl LAM-MERMOOR, Lucia: Kathleen Cassello. Izven
Blagajna v Operi je odprta od 10. do 13. ure. razen nedelje (tel. 061/331-945).
DELO
MGL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Četrtek, 14. marca, ob 19.30
-	D. Zajc: POTOHODEC - za abonma ŠTUDENTSKI A;
ob 20. uri -J-.J- Bricaire —M. Lasavgucs: LAŽNIVKA. Gostovanje v Kopru.
Petek. 15. marca, ob 20.30 — D. Zajc: POTOHODEC, za abonma ČUK in IZVEN, ob 17. in 20. uri — J. J. Bricaire
-	M. Lasavgucs: LAŽNIVKA. Gostovanje v Velenju.
Sobota. 16. marca^ ob 19.30
-	David Mamct: ŽIVLJENJE V TEATRU - za ABONMA D in IZVEN.
MALA SCENA MGL
Sobota, 16. marca, ob 21.30 — Stanko Vuk:	»»TAKO
SREČEN BI BIL. ČE BI TI RAZUMELA TE MOJE BESEDE«.
Ste brali znameniti roman Fulvia Tomizze »Mladoporočenca iz ulice Rossetti«?
Ali morda sočustvovali s kruto usodo zaljubljenih zakoncev ob Pahorjevi knjigi »Zatemnitev«?
Potem si oglejte še doživeto monološko izpoved o siloviti ljubezni Stanka Vuka do žene Danice, v interpretaciji TONETA KUNTNERJA in v režiji Jožeta Babiča.
Vstopnice prodajamo v Prodajno-informativnem centru — PIC MGL vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 210-852. Vabljeni!
Sponzorja MGL sta Mednarodno podjetje Slovenijales in Neodvisni Dnevnik.
Slovensko
Mladinsko Gledališče
Ljubljana
ČETRTEK, 14. marca ob 20. uri Rdeči pilot: DRAMSKI OBSERVATORIJ ZENIT (79) - za IZVEN in KONTO.
Rezervacija vstopnic: med 10. in 12. uro (razen sobote in nedelje) po telefonu 301-286.
Prodaja vstopnic: med 10. in 12. uro ter 15. in 17. uro (ob sobotah med 10. in 12. uro) v lokalu SMG na Trgu francoske revolucije 5 ter dve uri pred vsako predstavo pri blagajni gledališča.
Veliki oder
SOBOTA. 16. marca, ob 11. in 17. uri — Svetlana Makarovič: SAPRAMIŠKA. IZVEN. Gledališka blagajna je odprta v četrtek in petek od 11. do 12. in uro pred predstavo. Rezervacije in informacije ob istem času po telefonu 314-962.
C-iFJILfV" 5’ Ff! P p
meiuMiMi.
PETEK. 15. marca, ob 19.30-J. B. Moliere: IZSILJENA ŽENITEV, veseloigra. PREMIERA. Abonma red PREMIERSKI in
IZVEN.
SOBOTA. 16. marca, ob 19.30 — J. B. Moliere: IZSILJENA ŽENITEV, veseloigra. Abonma red SOBOTNI in IZVEN. NEDELJA, 17. marca, ob 16. uri 7 J. B. Moliere: IZSILJENA ŽENITEV, veseloigra. Abonma NEDELJSKI popoldanski in IZVEN.
Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 16. do 18. ure. na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 312-860.
Grumova klet. Krekov trg 1
Jean Genet
»POOSTRENI
NADZOR«
PETEK, 15. marca, ob 20. uri
AVTORSKI VEČER
BOGDANA
HERMAN
»DAVNE
LJUDSKE
PESMI«
Koncert je posvečen Svetlani Makarovič. Jožetu Cijuhi. Francetu Miheliču in Oskarju Kogoju, sobota. 16. marca, ob 20. uri nedelja. 17. marca, ob 20. uri
Jean Genet
POOSTRENI
NADZOR«
Vstopnice dobite uro pred predstavo pred vhodom v Grumovo klet. Krekov trg 1.
Študentje in dijaki imajo pri nakupu vstopnic popust.
V četrtek, 14. 3. ob 21. uri bo Gledališče Ane Monro izvajalo svoj VARIETE program. V pe-
tek zvečer bo rock’nToll zabava z Mad Dog. v soboto pa spet OTROŠKA SOBOTA. Razstava Aleksija Kobala je odprta vsak dan, razen nedelje in ponedeljka, od 17. do 21. ure.
Il
GL6DA
MONRO
AN6
USC0„
VARIETE - danes ob 21. uri v KUD Prešeren.
PO VELIKEM USPEHU NA FESTIVALU JUGOSLOVANSKIH	ALTERNATIVNIH
GLEDALIŠČ V TITOGRADU
er°s
SIS 0 tem
GLEDALIŠKA INSTALACIJA GRAND PRIX FJAT '91 NAGRADA ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO FESTIVALA V CELOTI
Igrajo:	Polona JUH, Petra
GOVC, Boris MIH ALJ, Rastko KROŠL
Homo cogitatis: Bojana KUNST Homo theatralis: Igor ŠTROMAJER
Oblikovanje luči: Denis TAN-KOVIČ.
Reaktiviranje instalacije bo v soboto. 16. marca 1991, ob 21. uri. Rezervacije po tel. 216-679, študentje in upokojenci imajo popust.
najhttrejia dostava tople hrane in pijače na dom
Tel. (061) 376-111
Odprto od 9. do 01. ure.
GLEDALIŠČE V SENCI v petek, 15. marca, ob 20. uri na Tomšičevi 5
SKLICUJEM ZBOROVANJE
JERICA MRZEL JANI GOLOB E. Kocbek. T. Pavček, E. Fritz, A. Brvar Koncert Sklicujem zborovanje je plod študioznega. visoko profesionalnega dela. (R. Šuklje)
»Mrzelova je v svojem igralskem predstavljanju poezije kratko in malo sijajna. Njeni šansonjerski in recitativni parti so nabiti s silovitim, drhtljivim liričnim občutjem, z bolečino, a tudi s (samo)-kritično agresivnostjo, z veliko prizadetostjo in jezo, pa-tosom in sarkazmom, z rafiniranimi dvoumnimi aluzijami.« (A. Inkret)
Nas pa zanima, kaj nam te pesmi pripovedujejo danes in v dvorani na Tomšičevi 5! Cena vstopnice: Prispevajte, kolikor zmorete!
Slovensko Ljudsko Gledališče Celje

ČETRTEK. 14. marca, ob 10. uri
—	Ivan Cankar: HLAPCI. Režiser Mile Korun.
Zaključena za Srednjo kmetijsko in živilsko šolo iz Celja.
PETEK, 15. marca, ob 18. uri
—	Samuel Beckett:
Režiser Franci Križaj.
Abonma LAŠKO in IZVEN. SOBOTA. 16. marca, ob 19.30
—	Svetlana Makarovič: KABARET *91.
Režiser Vinko Moderndorfer. Gostovanje v Št. Primožu v Avstriji.
NEDELJA, 17. marca, ob 11. uri
—	Svetlana Makarovič: KABARET'91.
Gostovanje v Železni Kapli v Avstriji.
Ob 19.30 — Svetlana Makarovič: KABARET ’91.
Gostovanje v št. Jakobu v Avstriji v okviru Rožanskega kulturnega tedna.
e
PREŠERNOVO
GLEDALIŠČE
KRANJ
Harold Pinter HIŠNIK
ČETRTEK, 14. marca ob 15.30 zaključena predstava za TOŠC Kranj.
Svetlana Makarovič KORENČKOV PALČEK
SOBOTA, 16. marca, ob 10. uri za IZVEN. Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana.
Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav pri gledališki blagajni. rezervacije sprejemamo po tel. 064/21-355, tudi obdelavnikih dopoldne.
LJUBLIANSn
l\INEHATOGt)Af{
j KINOTEKA j
ob 16. in 19.30
BEN HUR, ZDA, 1959. R.: Wil-liam Wyler. I.: Charlton Heston (v barvah)
| KOMUNA | ob 10. uri matineja BOLNICA FRANKENSTEIN,
horror/komedija. ob 15.30, 18.15 in 21. uri ANGEL ZA MOJO MIZO (AN
ANGEL AT MY TABLE), Nova Zelandija, 1990, melodrama. R.: Jane Campion. 8 NAGRAD NA BENEŠKEM FESTIVALU; SPECIALNA NAGRADA ŽIRIJE, NAGRADA KATOLIŠKE FILMSKE KRITIKE. Premiera.
UNION
ob 16., 18. in 20. uri POLICAJ IZ VRTCA (KIN-DERGARTEN COP). akcijska komedija. I.: Arnold Schwar-zenegger.
I MINI KINO UNION ] ob 16., 18.30 in 21. url HAVANA, melodrama. I.; Robert Redford.
ob 16.30, 18.45 in 21. uri DIVJI V SRCU (WILD AT HE-ART). Melodrama. R.: David Lynch (Tvvin Peaks).
I BEŽIGRAD |
ob 16., 18. In 20. uri PROBLEMATIČEN MULC
(PROBLEM CHILD), komedija. Zadnjič.
I ŠIŠKA I
ob 16., 18. in 20. uri
NAVY SEALS - OKORELI
SPECIALCI. Vojni/akcijski.
I TRIGLAV I
ob 16., 18. in 20. uri ODPADNIKI, akcijski.
I MOJCA I
ob 16. in 17.30
ČUDEŽNI GOZD, Hrvaška/ ZDA, risanka.
I SLOGA I
ob 10. in 12. uri
STRASTI. Repriza, ob 14., 16., 18. in 20. uri KARIN IN BARBARA, SU-PERZVEZDI.
ob 22. uri
HUDIČ V GOSPODU HOLM-SU.
DOMŽALE
ob 18. in 20.30 Četrtkova predpremiera ČAJ V SAHARI (THE SHEL-TERING SKY), ZDA. drama. R.: Bernardo Bertolucci.
j KOČEVJE! ob 18. in 20. uri JAKOBOVA LESTEV (JA
COBS LADDER). Thriller/ drama.
Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo.
KINO MARIBOR PARTIZAN:	amer. komedija.
TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA (THREE MEN AND A BA-BY), ob 16., 18. in ob 20. uri. MATINEJSKI SPORED: amer. komedija, TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA. ob 10. uri; Erotična MATINEJA z italijanskim erotičnim filmom MONDI-ALE 90. ob 12. uri. GLEDALIŠČE - KINOTEKA: amer. avanturistični film. GULI-VERJEVA POTOVANJA, ob 15.30;
amer. melodrama. ZAJTRK PRI TIFFANYU (BREAKFAST AT TIFFANVS). ob 17.30 in 19.30. UNION: amer. akcijski film, RA-BF.U (PUNISHER), ob 16.. 18. in ob 20. uri.
UDARNIK: amer. akcijski film ROCKY V. ob 17. in 19. uri;
NOČNI KINO:
amer.-nem. erot. film PORNO BABY. ob 21. uri.
ŠKOFJA LOKA: amer.. ZLOČINI IN PREKRŠKI, ob 20. uri. CENTER - KRANJ:	amer.,
PROBLEMATIČNI MULC. 16. in 18. uri.
amer., BELI LOVEC - ČRNO SRCE, ob 20. uri.
STORŽIČ - KRANJ: amer., PRSTE K SEBI .. . ONA JE ŠE MLADA, ob 18. in 20. uri. ŽELEZAR - JESENICE: amer.. POLICIJSKA AKADEMIJA 6. - OBLEGANO MESTO. ob 18. uri. amer.. NOČNO ŽIVLJENJE, ob 20. uri. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
DUPLICA: amer., VROČICA LJUBEZNI, ob 20. uri. RADOVLJICA: amer., DICK TRACY, ob 20. uri.
BLED; amer., ZALJUBLJEN
V	VOHUNKO, ob 20. uri.
BOHINJ: amer.. CESTNA KAVARNA. ob 20. uri. ZAGORJE: amer., UMRI POKONČNO (II. del), ob 17. uri, amer., NEUTRUDEN LJUBIMEC. ob 19. uri. Samo za gledalec nad 18. letom starosti. DELAVSKI DOM - TRBOVLJE:	amer.. GREMLINI (II.
del), ob 17. uri.
amer.. DNEVI GRMENJA, ob
19.	uri
HRASTNIK: amer.. HENRIK, ob 19. uri.
DOM KULTURE - NOVO MESTO: amer.. BRUC, ob 18. in 20. uri.
KRŠKO:	amer.. ZAROTA
V	SAN FRANCISCU II, ob 20. uri.
ROGAŠKA SLATINA: amer.. ŠKANDAL V HOLLYWO-ODU. ob 17. in 19. uri. SVOBODA - ŠEMPETER PRI GORICI: amer., ŽELVE NI-NJE. ob 20. uri.
SOČA - NOVA GORICA:
amer.. ŽIVI PAKET, ob 18. in
20.	uri.
OBVESTILA
m
Prirodoslovni muzej Slovenije
vljudno vabi na ogled razstave »Naravoslovec Franjo Koščcc«.
(več kol plesna šola)
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU hala B2/II - tel.: 327-651 INFORMACIJE REZEVARICJE, VPIS: od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure
Vabimo k vpisu v plesne tečaje DRUŽABNI PLES
I.	: sobota. 23. 3.. ponedeljek. 1. 4. (nad 30 let);
II.	: sobota. 6. 4.;
III.	: sreda. 20. 3.. petek, 29. 3.; IV: torek. 19. 3.; sobota. 23. 3.: KLUB: sobota. 23. 3.
Vabimo k vpisu v plesno šolo za otroke in mlade.
Oov
DANES NASTOPA POPULARNA SKUPINA TUTTI FRUTTI.
DNEVNI BAR OD 10. URE ČETRTEK:	CHECK THIS
OUT!
ea
coliege
5n09 LjuDljara. Kardeljeva pl 17. p p 122 Tei 061-345-326. 061-345-161 (m? 32!)
KAKO DO USPEŠNE MALE TRGOVINE?
Work shop s pripravo poslovnih načrtov od 20. do 22. marca v Bohinju ter 5. aprila v Ljubljani. Cena 5100,00 din.
KAKO DO USPEŠNEGA MALEGA PODJETJA?
KAKO Z MALIM PODJETJEM ZASLUŽITI PROFIT? Priprava poslovnega načrta za lastno podjetje in nove programe od 25. do 27. marca v Bohinju ter 11. in 12. aprila v Ljubljani. Cena 6900,00 din.
TRAINING ZA POSLOVNE TAJNICE
Štiridnevni tečaj od 16. do 19. aprila bo potekal v Bohinju. Praktično usposabljanje poslovnih tajnic za učinkovito opravljanje vseh tajniških opravil v malih in srednje velikih podjetjih: poslovno komuniciranje, korespondenca in vodenje poslovnih knjig, osnove računovodstva, vodenje blagajne, racionalizacija pisarniškega poslovanja in računalniška podpora, izpolnjevanje obrazcev, obnovitev poslovnega komuniciranja v angleškem in nemškem jeziku, graditev image-a podjetja, moda itd. Cena tečaja znaša 8600,00 din na osebo. Prijave do zapolnitve skupine.
VSE O LEASINGU 21. marca v Ljubljani na Ekonomski fakulteti. Domači in tuji primeri leasinga, nastanek in vrste in druge značilnosti Ieasing pogodb, operativni in finančni le-asing, garancije, nadzorovanje, davki, leasingu sorodni posli itn. Na tečaju bo svoje izkušnje predstavil tudi direktor Commercial Combination A/S — Ieasing podjetja iz Kopenhagna (Danska) g. Blagoje Damjanovski. Potrdilo o plačani kotizaciji 1900.00 din prinestite s seboj. Žiro račun: 51540-603-32489/SDK Radovljica. Pokličite nas in zahtevajte podrobne programe. V kotizacijo je vključeno tudi gradivo za vse teme ter dodatno podjetniško usDosabljanje
%
;fj
■
Plesn^ šola
ROŽANC
Trg OF 3 (pri kolodvoru)
* I tel.: 325-878
Vpis od 13. — 18. ure
ZAČ.: 17. 3., 4. 4.. JAZZ N.: 15.
3.
KEEPFITZ.: 1.4., NAD. 18. 3.
AGENCIJA »REJ«
ENKRATNA PRILOŽNOST. DA DOBITE INFORMACIJE O RAZPISIH ZA VISOKO PLAČANA DELOVNA MESTA V
tujini,
ZA VSE STROKE.
Tel. 011/767-059, sreda in sobota od 9. do 19. ure.
Žagarstvo žag—les,
Tržaška 118, Ljubljana, prodajamo žagan les
—	smreka, jelka, debeline 20—80 mm, ČPČ - IV. klasa
-	hrast in bukev, grede in ostrešja po naročilu.
Informacije po tel.
(061) 272-674 od 9. do 14. ure.
350
K sodelovanju vabimo akviziterje za prodajo knjig.
Založba park, p. o.,
Trg osvoboditve 13, 61000 Ljubljana Tel. (061) 214-386.
2119
Izjemno ugoden Ieasing za vozila mercedes v ponudbi:
230 TE z dodatno opremo
300 E-24 z dodatno opremo
Telefon: 32-17-09.
330
Telefon ZATE - ZAUPNI TELEFON za otroke, ženske, družino, žrtve nasilja in vse nemočne 323-353 vsak dan od 16.-21. ure
Planinsko društvo Trbovlje
objavlja prosto delovno mesto
oskrbnika
planinskega doma na Mrzlici (1122 m). Zaželena je gostinska ali živilska praksa.
Vloge pošljite na naslov Planinsko društvo Trbovlje, Ulica 1. junija 10 do 19. marca 1991, z navedbo dosedanjega dela oz. zaposlitev.
Mikro Ada
računalniški tečaji tel. 061-329-244
STIKOVA VROČA LINIJA
v	.<- • ' ' -.'V-'
ZVEDELI VČERAJ - VELJA DANES!
NAROČILA ZA OBJAVO OGLASOV V STIKOV! VROČI LINIJI SPREJEMAMO TO TELEFONU (061 j 329 S59 IN NA NASLOV DELO STIK. LJUBLJANA. TITOVA 35. DO 12. URE ZA fEfcJAVO NASLEDNJI DAN.
KITAJSKA KUHINJA od 15. do 23. marca	v restavraciji J&AS v Zg. Jaršah pri Dorr~- lah (ob Indupiati) vsak dan od 18. do 22. ure. Rez. po tel. (061) 721-47,.
NARTA STUDIO in T. A. GALILEO, tel./faks (061) 483-160	Narta studio in T. A. GALILEO vas vabita na igled največjega evropskega sejma parfumerije, kozmetike in \nzerskih pripomočkov — COSMOPROF v Bolonji. Med vožnjo do B ilonje bo Narta studio pripravil kratko predstavitev novosti v Narta kozmetiki in najnovejše dosežke s področja kozmetike in oblikovanja p ičesk. Za udeležence izleta smo pripravili presenečenja in nagrade.
UGODEN NAKUP!!! TAKOJŠNJA DOBAVA!!! SUPER GARANCIJA!!!	ROS INTERNATIONAL - Domžale, Ljubljanska 80. vam ponuja 15% popust za PC računalnike in EPSON-ove tiskalnike ter drugo računalniško strojno, programsko in pisarniško opremo. Informacije in naročila po tel. 712-170, tel/faks 712-190.
SPANJE ZDRAVO -ZA CENO PRAVO!	Do 25. marca je velika akcija SPANJE ZDRAVO — ZA CENO PRAVO! Do četrtine nižje cene spalnic, otroških in samskih sob, predsob, kosovnega pohištva in karnis, vzmetnic, odej in vzglavnikov, posteljnega perila in brisač... nagradna žrebanja kupcev v Prodajnih centrih SLOVENIJALES: Ljubljana, Vižmarje, Celje, Velenje, Slovenj Gradec in Maribor.
UNICOM, Stegne 25, Cesta 5	Pestra izbira uvoženega blaga pri nas - za vas: prašek za strojno pomivanje posode, prašek za pranje perila, mehčalci, kozmetika, ameriški jeans. Odprto vsak PETEK od 13. do 18. in vsako SOBOTO od 8. do 20. ure.
NOVI STROJEPISNI IN RAČUNALNIŠKI	TEČAJI se bodo začeli 20. 3. pri Izobraževalnem centru DSS. Vpis vsak dan od 9. do 17. osebno ali po tel. 314-937 na Resljevi 40.
MONTAŽERJI GOSPODINJSTVA HIŠNI SVETI KRAJEVNE SKUPNOSTI PODJETJA	INDIVIDUALNI SATELITSKI SISTEMI PAP SAT SET PAP TELEMATIKA vam omogoča ugoden nakup individualnih satelitskih sistemov s parabolami premera 0,55 do 1.8 m in sprejemniki MASPRO. UNIDEN, VORTEC JUPITER, ki omogočajo sprejem programov s satelitov Astra 1 A in 1 B. Cena kompleta z montažo od 12.400,00 din naprej. Možnost plačila v dveh obrokih, za nakup večjih količin še dodatne ugodnosti! Ogled in demonstracija opreme v prodajnorazstav-nem salonu na Kersnikovi 7 v Ljubljani. Telefon: (061) 327-777.
ENOSTAVNO, TODA OSUPLJIVO ODKRITJE IZ AMERIKE	Lastniki avtomobilov, pozor! Do 16. marca je v Prodajnem centru in Tehnični trgovini SLOVENIJALES (poleg Salona Hyundai v Ljubljani) predstavitev in prodaja ameriškega izdelka Rust Evader — elektronskega preprečevalnika rjavenja avtomobila. Promocijski popust 20%.
HIT TEGA MESECA - PIVNICA JAMA NA KODELJEVEM NAJNIŽJE CENE MALIC IN KOSIL V LJUBLJANI!!!	Želite dobro in poceni malicati? V popularni Jami vam ponujamo golaž, pečenico z zeljem, špagete, vampe in še kaj za samo 30 din. In kosilo? Juha, glavna jed, priloga, solata in sladica za samo 45 din. Kruh dobite brezplačno! Vsak večer živa glasba s skupino DEMIAN, v petek, 15. 3., pa v Jami gostuje priljubljena skupina POP DESIGN! Informacije: Pivnica Jama, Poljanska 99, tel.: 443-561.
DIGI ELECTRONIC d. o. o., Milana Majcna 24, tel. 301-922, od 8.30-12. in od 17. do 19. ure	NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Prodaja TV, video, hi-fi, video kasete, baterije, avtoradie, zvočnike. Možnost nakupa na obroke. Poleg tega ponujamo tudi nadomestne dele. Sprejemamo naročila po katalogu.
KMETIJSKA MEHANIZACIJA	še po starih cenah do 31. 3. 1991 v METALKA DISKONTU, Vižmarje, Celovška 492 b, Lj., tel. (061) 52-261, 52-275.
TEČAJ KLASIČNE MASAŽE	DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA ponovno organizira tečaj KLASIČNE MASAŽE in vabi k vpisu predvsem osebe z znanjem osnov anatomije in fiziolo-
	^pis in informacije: Delavska univerza Boris Kidrič, Ljubljana, Miklošičeva 26, tel. 311-121, do 22.3. 1991.
TERME ČATEŽ VELIKONOČNI PRAZNIKI	30. 3. 1991 do 6. 4. 1991: paket 7 dni (7 polnih penzionov, kopanje, zdr pregled, merjenje krvnega tlaka, svečana večerja, zabavni program za odrasle in otroke, ura rekreacije). Cena paketa v dvoposteljni sobi na osebo od 1715 do 2940 din Rezervacije po tel: (0608) 62-110.
RACIONALLES AKCIJSKA PRODAJA PARKETA IN STAVBNEGA POHIŠTVA POPUST 10-40%	Parket hrastov in bukov 10% pop., okna »izolir«, vrata »sumo«, nav. in rustika, fur. obloge »parno« 20% pop., nemška vrata s podboji 40% pop. vhodna in garažna vrata 10% pop. Gotovinsko plačilo ali naročilnica S. Z. Dostava do 120 km, če kupite za 30.000. Informacije po tel. (0602) 41-160, 41-118, faks: 41-063, od 8. do 16. ure.
DOMUS organizira seminar in ekskurzijo GAST91 v Celovec	Seminar KAKOVOST IN UPORABA MESA IN MESNIH IZDELKOV V DRUŽBENI PREHRANI s strokovno ekskurzijo bo 19.-20. 3. v hotelu BOR PREDDVOR. Inf. po tel. (061) 315-244, 316-753.
Šola tujih jezikov ATIDA, Prešernova 26, Lj.	ZAČETNI TEČAJ ITALIJANSKEGA IN FRANCOSKEGA JEZIKA! Dopoldan in popoldan v majhnih komunikativnih skupinah. ANGLEŠČINA OSVEŽILNI. Inf. po tel. (061) 324-891.
PIZZERIJA BOTRA	Pridite v Pizzerijo BOTRA. Pripravljamo 15 vrst različno velikih pizz, z zelo zanimivimi in dobrimi dodatki. Za vas pripravljamo, vendar samo med 9.30 in 11. uro, TOPLE MALICE in VELIKO PIZZO BOTRA M. Botra M je največja pizza z najnižjo ceno. V pizzeriji Botra vas pričakujemo vsak delovni dan od 9.30 do 22. ure, ob sobotah od 12. do 22. ure. Opekarska 17, Trnovo, tel. (061) 216-591.
AKCIJSKA PRODAJA PROGRAM TOMOS	Kolesa z motorjem, izvenkrmni motorji, motorne žage. Omejene količine! Inf. na DERU d.o.o., Stegne 21, tel. (061) 571-944. od 8. —15. ure.
ELEKTROTEHNA ELZAS TRGOVINA, Poljanska 17	V naši trgovini prodajamo po ugodnih cenah: ® motorne žage in motorne kose HOMELITE: •	varnostne ključavnice EVVA •	pretočne bojlerje in etažne kombinirane grelnike JUNKRS •	MULTIPLEX in GRAUPNER - modelarstvo Pričakujemo vas v naši trgovini v Ljubljani, Poljanska, 17, od 8.-14. ure. Lahko nas pokličete tudi po tel. (061) 312-134.
Do 31. marca AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA v MAŽI	Do 31. 3. po tovarniških cenah ali celo ceneje ponujamo pohištvo večine slovenskih proizvajalcev (kuhinje Gorenje, Tovarna pohištva Brežice, Alples Železniki, ...). MAŽA trgovina s pohištvom, Tomšičeva 4 (poleg Name pri pošti), tel. (061) 215-748.
TARA Indian Beauty Center, tel. (061) 302-351	Zagotavljamo •	zdravljenje PLEŠAVOSTI IN DRUGIH VRST IZPADANJA LAS •	odstranjevanje vseh vrst bradavic ® zdravljenje aken.
TEČAJ IN IZPIT ZA VODITELJE ČOLNOV	DU BORIS KIDRIČ PRIREJA TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV, KJER BOSTE PO POSEBNEM PROGRAMU OSVOJILI ZNANJA. KI SO POTREBNA ZA USPEŠNO OPRAVLJANJE IZPITA Z MEDNARODNO VELJAVO. IZPIT ORGANIZIRAMO V KOPRU. TEČAJ SE BO ZAČEL 25. III. IN BO TRAJAL DO 4. IV. 1991 Informacije dobite po telefonu 311-182 in 313-542, vpišete se lahko vsak dan od 7. do 15. na DU Boris Kidrič, Miklošičeva 26, Ljubljana.
NISSAN SUNNY, model 91	V zalogi vozila sunny in primera za takojšnjo dobavo. RUFAC, 61330 Kočevje, tel. (061) 851-197, od 9.-17. ure
DOMUS Kardeljeva 2 ob 10. uri. ob 17. uri	vabi na prodajno svetovalno akcijo VRT SPOMLADI.
	predstavlja Semenarna dve agrotehnični novosti — OAZA in FONTANA; bo predavanje o gojenju vrtnih rastlin.
DOMUS VABI VTEČAJE	velikonočnih dobrot, slikanja na tekstil in svilo in patchworka Prijave sprejemamo po tel. 315-244, 316-753.
Posvetovanje PODJETNIŠTVO IN INFORMATIKA Portorož, 25.-27. marec 1991	Teme: Vloga informatike pri osvajanju novih znanj in prenosu tehnologije, Problematika gradnje IS podjetja, Izobraževanje in razvojni projekti v informatiki, Uporaba sodobne informacijske tehnologije v podjetju. Organizacija in prijave: Društvo ekonomistov Ljubljana, Trubarjeva 3, tel. 332-411, int. 96.
MINI-C rent a car	Posojamo osebne avtomobile in kombije v avtokampu Ježica, Titova 260 A, tel. 371-382 non-stop in v Tur. ag. ADRIATIC, Kidričeva 11, tel. 210-688, od 8.-16. ure.
SUBARU LEGACY 4 WD dobava takoj 17.399 DEM	Limuzina ali karavan, standardna oprema, zatemnjena stekla, el. stekla, centralno zaklepanje, el. nastavljiva zunanja ogledala, naprava za pranje žarometov, ogrevani sprednji sedeži, katalizator, servo volan, el. vbrizgavanje. CLASSIC MARKETING, tel. 302-686.
T. A. PANORAMA, tel. (061)262-108, (064) 36-261
Obrtni sejem MUNCHEN - 22. 3.-2 dni, ŠPANIJA - 27. 4.-8 dni,
DUNAJ-PRAGA - 28. 4.-3 dni, RIM - 1. 5. - 4 dni.
KAM, KAKO IN KDAJ, PO DOMOVINI IN PO SVETU
Golfturistove eksotične poti
TAM, KJER SE POLETJE ZAČNE PREJ
MALLORCA ® RODOS • KRETA /. letalom. 7 dni, od 3620 dinarjev
velikonočna potovanja -------------
COSTA DEL SOL /. letalom, 29. 3., 3 dni TURA PO SICILIJI z letalom. 27. 3., 6 dni 9 7800 dinarjev AŽURNA OBALA ® PROVANSA z avtobusom, 30. 3., 5 dni • 3200 dinarjev ZURICH 9 BERN 9 LAUSANNE © ŽENEVA 9 i avtobusom, 30. 3.
5 dni ® 3900 dinarjev
aprila ----------------------------
KRALJEVSKI MAROKO
z letalom, 14. 4.. 8 dni • 10.900 dinarjev
HISPANO - AMERIČANA
PERU © BOLIVIJA 9 ARGENTINA •
BRAZILIJA © z letalom. 26. 4., 17 dni
City tour
PARIZ © z letalom, 10. 4.,
5 dni © 6300 dinarjev
~ČOSTA BRAVA
z letalom, 18. 3.
7 dni © 3600 dinarjev
velike teniške prireditve na Braču marca in aprila
nastanitev:
SUPETAR
hotel Kaktus, 7 dni 9 1250 dinarjev BOL
hotel Bretanide, 7 dni • 1500 dinarjev
POČITNICE '91 NA JADRANU zahtevajte cenik poletnih počitnic
Ljubljana: 061/222-741. 222-711 Portorož: 066/73-264, 74-496 Bled: 064/78-965, int. 236. 237
H KOMPAS
\l
w///
COSMOPROF
BOLOGNA - 19. 4.-20. 4. 91 in 20. 4.-21. 4. 91 AVTOBUS, 2 dni BOLOGNA - 20. 4. 91 in 21.4. 91, AVTOBUS, 1 DAN
* I POMLAD V OPATIJI
» ji RABAC ZA UPOKOJENCE - ZELO UGODNO
11 LONDON - 3. 4. - 7. 4. 91, LETALO, 5 DNI || AMSTERDAM - 18. 4.-21. 4. 91, LETALO, 4 DNI
STROKOVNI PROGRAMI: PARIZ. LONDON, MA-
?■§ DRID. AMSTERDAM
m-----------------------------------—
PRVOMAJSKI IZLETI
H SMUČANJE VAL THORENS - 27. 4.-4. 5. 91 RIM - 1. 5.-4. 5. 91, AVTOBUS. 4 DNI DUNAJ - 1. 5.-3. 5. 91, AVTOBUS, 3 DNI RIMINI - S. MARINO - FIRENCE - 1. 5.-5. 5. 91, AVTOBUS, 5 DNI
ŠPANIJA - 28. 4.-4. 5. 91, AVTOBUS, 7 DNI LONDON - 1. 5.-5. 5. 91, LETALO, 5 DNI PARIZ - 1. 5.-5. 5. 91. LETALO, 5 DNI
MATURANTSKI IZLETI - ZELO UGODNO
ŠPANIJA, ITALIJA, KRIŽARJENJE PO JADRANU
ŠOLARJI!
ORGANIZIRAMO ENODNEVNE AVTOBUSNE IZLETE V EVROPSKI DISNEYLAND —GARDALAND!! I
PRODAJA DOMAČIH IN MEDNARODNIH LETAL-
SKIH VOZOVNIC
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: KVARNER EX-PRESS. LJUBLJANA, VEGOVA 2, TEL. 061 321-980 In 223-038 ter prodajna mesta na Bledu, v Ilirski
Bistrici in Sežani.

PRVOMAJSKI JADRAN -27. 4,-2. 5. 91 - 6 dni
UMAG - Adriatic, Aurora, Kanegra, Polinezija, Stela Maris
Cene od 350 do 1.215 din
POREČ - Albatros. Materada. Lotos, Parentium. Delfin, Galeb, Lanterna, Vile Astra Cene od 480 do 2025 din
ROVINJ — Vile Rubin, Istra, Eden, Park, Rovinj, Montauro, Monte Mulin Cene od 1050 do 2275 din
VRSAR - Funtana, Panorama Belvedere, app. Riva Cene od 465 do 930 din
PULJ - Belvedere. Palma, Verudela. Horizont Cene od 495 do 1595 din RABAC - Hedera, Mimoza, Lanterna Cene od 1310 do 1475 din ' MALI LOŠINJ - Vespera 1360 din [ OPATIJA - Istra, Kristal, Admiral, Belvedere, Amba-|sador
i Cene od 1465 do 2255 din
i KRK, CRIKVENICA, SELCE. RAB, ZADAR. MAKAR-| SKA, BRAČ, HVAR, DUBROVNIK
DUBROVNIK z letalom, 24. 4.-2. 5. 91 - 8 dni
RIM, 4 dni. avtobus, 28. aoril, 23. maj RIM-NEAPELJ, 5 dni, avtobus,
27. april
LONDON, 5 dni, 24. in 29. april PARIZ. 5 dni, 24. april
PRVOMAJSKO SMUČANJE ROLSKA
27. 4.-2. 5. 91, polpenzioni
HlNTERTUX
Zadnje dni letošnjega aprila bo Golfturist, ljubljanska turistična in potovalna agencija, dvakrat peljal v Singapur in na Tajsko: 24. aprila za 15 in le štiri dni pozneje za 16 dni. To bosta vsekakor veliki, svetovni potovanji, kakršna so zdaj v zahodnem svetu v središču pozornosti: cilj je čisto na drugem koncu sveta, kjer je dugačno podnebje, je drugačna kultura in veljajo drugačne družbene norme. Ker sta prav ti dve deželi še posebno poceni, je mogoče prijetno združiti s koristnim in mimogrede za prav majhen denar kupiti marsikaj.
Potniki, ki se bodo odločili za to potovanje, bodo odleteli z zagrebškega letališča, v Kobenhavnu presedli v drugo letalo in drugi dan potovanja pristali na skrajnem jugu Malajskega polotoka, v majhni republiki Singapur. Nemara bodo že med potjo, skoraj gotovo pa tam premišljevali o nekaterih podobnostih, iz katerih bi se bilo nemara mogoče kaj naučiti: manj kot 600 kvadratnih kilometrov velika deželica z nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev je bila do leta 1963 britanska kolonija in nato dve leti zvezna država v Maleziji, nakar se je odločila za samostojnost in leta 1965 postala neodvisna republika, ki kljub majhnosti odlično živi in uspešno trguje z vsem svetom. Res pa je, da je za Tokiom drugo največje azijsko pristaniško mesto, kar je vsekakor komparativna prednost. — Ker v tem mestu prav v vsaki ulici uspešno trgujejo, bo naslednji dan Golfturistovega potovanja le deloma namenjen ogledu mesta, večidel pa samostojnim ogledom in predvsem cenenim nakupom odličnega blaga.
Že četrti dan potovanja bo letalo naše potnike iz Singapura zapeljalo v Bangkok, glavno mesto Tajske, ki je nastalo ob izlivu reke Menam v siamski zaliv Južnokitajskega morja. Cele štiri dni bodo ostali v tem eksotičnem, pisanem in izredno živahnem skoraj petmilijonskem velemestu, katerega velik del leži na močnih in bogatih tradicijah budizma: v templju Wat-Po je, na primer, velikanski ležeči Buda, v templju Wat-Trimtr je pet in pol ton težak Buda iz čistega zlata. Iz Bangkoka bodo naši svetovni popotniki odšli do približno sto kilometrov oddaljene tržnice, plavajoče na vodi, ki je za turiste zanimivost, za domačine pa trgovina, ki deluje po neizprosnih tržnih načelih. Od tod se bodo popotniki napotili v vrt rož in nato v Patajo, kjer bodo ostali na mini počitnicah naslednjih pet dni. ta čas pa »skočili« na koralni otok Kohn Lahn in se kajpada okopali v toplem morju in se predajali soncu v podnebju večnega poletja, ki je v tem delu sveta vroč in poln vonja po tropskih sadežih. Štirinajsti dan potovanja se bodo zagoreli potniki iz Pataje odpravili v Bang-
ODDIH ALI POTOVANJE?
CIPER
Otok sonca, otok boginje Afrodite.
DUNAJ
Nekdanje središče mogočnega cesarstva.
ISTANBUL
Mesto s petimi imeni — utrip Orienta.
LONDON
Zanimiv v vsakem letnem času.
PARIZ
Prestolnica sveto.
R I M
Cilj vseh ljubileljev umetnosti in kulture.
TEL AV I V
Skozi sveto deželo na Rdeče morje,
25.	4.-2. 5. 91.
MEDNARODNE REDNE UNIJE ADRIA AIRWAYS DUNAJ, FRANKFURT, LARNAKA, LONDON, MUNCHEN, MOSKVA, PARIZ, IEL AVIV
INFORMACIJE: ADRIA AiRWAYS. GOSPOSVETSKA 6, LJUBLJANA. VOZOVNICE - TEL.: 061/313-312, POTOVANJA - TEL: 061/302- | 030. 318-657 IN VSE POOBLAŠČENE AGENCIJE.	i
_	____ __	J
:	ADRIA AIRWAYS
KOMPAS
I Ippiltel
*	STROKOVNA POTOVANJA * *
*	S POSEBNIM LETALOM V:
*	HANNOVER —INDUSTRIJSKI SEJEM, 3 dni, letalo, 10. 4.: 4 dni, 12. 4.
*	PARIZ-FAST FOOD, letalo, 4 dni. 24. 3.
*	PARIZ-KNJIŽNI SEJEM, letalo 4 dni, 24. 3.
*	LONDON-CABLE/SATELITE (komunikacija), letalo, 4 dni, 7. 4.
V MILANO-MEDN. SEJEM POHIŠTVA, 3 dni, avtobus, 12. 4.
*	BOLOGNA-SEJEM OTROŠKE KNJIGE, 3 dni, avtobus, 5. 4.
*	DUNAJ-IFABO (pisarniška oprema in tehnologija), 3 dni, 23. 4.
*	LONDON-KNJIŽNI SEJEM, 4 dni, letalo 24. 3.
*	BOLOGNA-COSMOPROF, avtobus, 2 dni, 20. 4.
*	BOLOGNA-COSMOPROF, avtobus, 1 dan,
21.4.
*	MILANO —IPACK IMA, 3 dni. avtobus, 22. 3.
*	MILANO-PLAST, 3 dni, avtobus, 6. 5.
*	PARIZ-SICOB, 4 dni, letalo, 21.4.
*	LONDON-MEDNARODNA RAZSTAVA GASILSKE TEHNIKE IN POŽARNE VARNOSTI, 4 dni, 17. 3.
*	UTRECHT - MEDICA, 4 dni, letalo. 19. 3.
*	ŽENEVA (Medn. razstava investicij in novih tehnik), 4 dni, 17. 4.
*	KOBENHAVN-SEJEM POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME, 4 dni, 25. 4.
*	FRANKFURT-INFOBASE, 3 dni, letalo 23. 4.
*	ESSEN —EOUTANA, 4 dni, letalo, 25. 4.
*	DUSSELDORF—INTERHOSPITAL, 4 dni, letalo, 22. 4.
*	FRANKFURT—TECHTEXIL, 3 dni, letalo, 14. 5.
kok, od tod v Kpbenhavn in naslednji dan že pristali na zagrebškem letališču.
Prav tako konec aprila bo Golfturist peljal za devet dni v turško Kapadokijo, pokrajino v osrčju Anatolske planote, ki jo imenujejo tudi »Mesečeva pokrajina«. Po izbruhih ognjenikov pred tremi milijoni let sta veter in dež v mehke kamnine izklesala čudovite oblike sotesk, dolin in stolpičev. V to pokrajino se je v svoji zgodovini zatekla krščanska skupnost, ki je svoje domove, cerkve in samostane vklesala v pobočja teh dolin.
To potovanje se bo začelo v Ljubljani in se prvi dan s kratkim postankom v Zagrebu končalo v Carigradu, velemestu, za katerega že dogo ne vedo natančno, koliko prebivalcev živi v njem. Ve pa se, da v njem skoraj vsakdo trguje - in daje bilo tam središče velikanskega in vplivnega imperija. Po ogledu tega mesta na dveh celinah se bodo potniki že naslednji dan odpeljali v Ankaro, glavno mesto Turčije, si ogledali njegove najpomembnejše znamenitosti in se tretji dan potovanja odpeljali v Kapadokijo, po kateri bodo hodili in se vozili naslednje štiri, pet dni. Tam bodo videli več cerkvti in samostanov, okrašenih s freskami, tudi podzemsko mesto, izklesano v mehko kamnino v sedmih nadstropjih, ki so ga gradili od 6. do 10. stoletja, in v katerem je živelo več tisoč ljudi, pa tudi naravne posebnosti, med drugim okamnele slapove, ki jih je izoblikovala voda iz termalnih vrelcev, bogatih s kalcijevim karbonatom. Skozi Ankaro in Carigrad, kjer bodo ostali po en dan, se bodo z letalom vrnili v Ljubljano. Tisti, ki imajo raje dobro, staro Evropo in še posebno njena lepa zgodovinska mesta, bodo
globtour
EMONA GLOBTOUR. LJUBLJANA TRAVEL AGENCY —
61000 LJUBLJANA ŠMARTINSKA 130 JUGOSLAVIJA
23. IN 24. MARCA ORGANIZIRANI PREVOZI V PLANICO
ZIMA POMLAD 90/91 - MORJE, ZDRAVILIŠČA
MARCA PONOVNO NA CIPER!
DAVISOV POKAL V PRAGI - 29.-31. 3. Avtobus iz Ljubljane - odhod 28. 3. (4 dni) Letalo iz Zagreba — odhod 28. 3. (5 dni) Letalo iz Ljubljane - odhod 29. 3. ali 30. 3. (1 dan)
IZLETI ZA T maj
KUKLJICA-KORNATI - 4 dni - odhod 1. 5.
BRATISLAVA in DUNAJ - 3 dni - odhod 1. 5.
ISTANBUL - 4 dni - odhoda 26. 4„ 29. 4. TUNIZIJA - 7 dni - odhod 26. 4.
MALTA - odhodi 27. 4., 1. 5., 5. 5„ 8. 5. CIPER - odhod 28. 4.
VAL THORENS - odhod 26. 4. BANGKOK - odhoda 26, 4„ 6. 5.
IZLETI V TUJINO
NEW YORK - odhodi v marcu — ZELO UGODNA CENA - POHITITE!
MUNCHEN — ogledi in nakupi — odhod 5. 4„ ob 23.30
BUDIMPEŠTA - 3 dni - (petek/nedelja)
-	po dogovoru
LONDON - 5 dni - odhodi 24. 4„ 8., 22.
5.,	5. 6.
LONDON - 3 dni
PARIZ - 5 dni - odhodi 17. 4., 1.5., 5. 6. MONACO-AZURNA OBALA-LLORET DE MAR-BARCELONA - avtobus/letalo
-	4 dni — od 5. do 9. 4. BARCELONA-LLORET DE MAR-AZUR-NA OBALA-MONACO - letalo/avtobus
-	5 dni - od 9, do 14. 4.
ISTANBUL - 4 dni - odhodi 12., 19. 4.,
10.,	17., 24., 31. 5., 7„ 14. 6.
BENETKE - 1 dan - UGODNO
SAN MARINO - 2 dni - odhodi 6., 27. 4.,
1. 5.____________________
DUBROVNIK IN ČRNA GORA - 3 dni
-	odhodi 10., 17., 24., 31. 5„ 7., 14. 6. VELIKA NOČ V MEDJUGORJU - 4 dni
-	odhod 29. 3.
DUBROVNIK - 7 dni - odhod vsako sredo - letalo
SEJMI
BOLOGNA - COSMOPROF - kozmetika, parfumerija, frizerstvo — odhoda 20. in 21. 4. - UGODNA CENA MUNCHEN — obrtni sejem IHM — odhod 20. 3.
PARIZ - PREMIERE VISION - 16.-20.
3„ 17.-20. 3.____________________
PRIPRAVILI SMO PROGRAME ZA ZAKLJUČENE SKUPINE PO UGODNIH CENAH!
Pokličite po tel. 061/218-565, 217-565.
MATURANTJE! ZA VAS IMAMO PRI-PRAVLJENE POSEBNE PROGRAME (ŠPANIJA, TURČIJA, CIPER. DOMOVINA).
PRIJAVE SPREJEMAJO VSE POSLO-VALNICE EMONE GLOBTOUR IN DRUGE POOBLAŠČENE TURISTIČNE AGENCIJE!
Informacije: 061/327-743, 329-771
lahko prav tako konec aprila z Golfturistom za deset dni obiskali države Beneluksa. Iz Ljubljane bodo skozi Miinchen in Stuttgart ter mimo Strasbourga in Metza najprej odšli v glavno mesto kneževine Luksemburg, ki je v svoji tisočletni zgodovini postalo ena od najmočnejših utrdb na svetu. Od tod se bodo odpeljali v Bruselj in si med drugim ogledali katedralo, kraljevo in sodno palačo, center Evropske skupnosti, Atomium in še kakšno znamenitost. Pot jih bo od tod vodila v Gent, nekdanjo prestolnico flamskih grofov. Brugge, najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Flandriji, Ant\verpen in Rotterdam, Haag, kraljevsko prestolnico in sedež nizozemske vlade, polderje severne Holandije, si ogledali nasade tulipanov in drugega cvetja ter videli nasip, ki povezuje severno Holandijo s Frizijo, pa Amsterdam, to večno lepo in zanimivo glavno mesto Nizozemske. Na poti domov se bodo spotoma ustavili še v nemškem Kolnu, ki je vreden vsaj bežnega ogleda.
Poleg teh potovanj je mogoče pri Golfturistu izbirati še med več drugimi. S to agencijo je mogoče za devet dni iti v deželo faraonov, v Egipt, za pet dni v špansko Barcelono in v Llo-ret de Mar ali za tri dni v Nemčijo, da bi si ogledali vse tri prelepe gradove, ki si jih je dal zgraditi čudaški vladar Ludvik Bavarski, s čimer je skoraj izpraznil državno blagajno.
Podrobne informacije o tem in še drugih potovanjih lahko dobite v Golfturistovi agenciji na Trdinovi 3 v Ljubljani ali po telefonu 061/314-544. kjer je mogoče tudi rezervirati in plačati vsa ta potovanja.
SLOVENIJATURIST
N*«** Nej,pojdite z nami!
►	PLANICA — SLOVENSKI PRAZNIK — finale svetovnega pokala v smučarskih poletih, 1 dan; odhodi 22., 23. in 2A marca
smučarski izleti________
►	NASSFELD (MOKRINE) - &, 1 dan; ► ARNOLDSTEIN
/ PODKLOŠTER (TROMEJA) - ss, 1 dan; ► KATSCH-BERG —	1 dan, odhodi za skupine po želji
IZLETI IM P070VAMJA_______________
ŠPANIJA — es -f- 4- — 6 dni, odhod 3. 4.
►	RIM — ess, 4 dni, odhoda 2. 5. in 30. 5.
►	SICILIJA — «, 7 dni, odhoda 29. 4. in 20. 5.
►	PARIZ — cs, 5 dni, odhodi 27. 4., 22. 5. in 5. 6.
►	PARIZ — ►>-, 5 dni, odhodi, 10., 17. in 24. 4
►	BENETKE — zeleni cs, 1 dan, odhod 16. in 23. 3
►	DUNAJ - si, 1 dan, odhod 23. 3. Ogled Mozartom razstave
S8CSftCLUZIVNO____________________
►	TORONTO - KANADA, -K 7 dni, odhod 25. 4.
►	AMSTERDAM in cvetlični nasadi v KEUKENHOFU
—	+ s, 5 dni, odhoda 27. 4. in 1.5.
STROKOVNA POTOVANJA_______________
►	MUNCHEN — s, 2 dni, obrtni sejem IHM, 22. 3.
PRVQMaJSKs POČITNICE______________
►	PULJ / PUNTA VERUDELA - ra, 4, 5 ali 7 dni, odhoda 27, in 30. 4. Polni penzioni ali najem apartmaja, odhodi iz Maribora, Celja in Ljubljane. Poseben program KLUBA VESELA DRUŽBA.
MATURANTSKI IZLETI________________
►	GRČIJA — posebni cs, 7 dni, odhoda 25. 4. in 28. 8.
►	ŠPANIJA —	+ s, 5 dni, odhoda 26. 4. in 30. 4.
INFORMACUS IN §>iUJAVE____________
SLOVENIJATURIST Ljubl|ana, (061) 325-646, 325-651, Maribor (062) 23-990, 28-851, Celje (063) 24-719, 26-010, Murska Sobota (069) 21-189; Rogaška Slatina (063) 811-488; Nova Gorica (065/ 26-012, 26-554, Koper (066) 21-358, Portorož (066) 75-670; Pulj (052) 42-496, 42-497, Bohinjska Bistrica (064) 721-032, Kroni (064) 21 -946; Poreč (053) 34-644, 34-804
SLOVENIJATURIST
Nej,pojdite, z nami!
GENERALTURIST
POTOVANJA ZA 1. MAJ
LIECHTENSTEIN, avtobus, 3 dni, 2. 5,
KLASIČNA GRČIJA Z ENODNEVNIM KRIŽARJENJEM, vlak. 8 dni, 27. 4.
KLASIČNA GRČIJA IN LETOVANJE OB GRŠKI OBALI, vlak, 10 dni, 26. 4.
PRAGA, avtobus, 5 dni, 28. 4.
ŠPANIJA (Ažurna obala-Barcelona-Andora), avtobus, 6 ali 8 dni, odhod 27. 4.
EGIPT (Kairo-Asuan-Luksor), ietalo, 8 dni, 28. 4. PICASSO v ARLESU (razstava), avtobus, 6 dni, 30.4. ŠRILANKA, letalo, 11 dni, 25. 4.
RIM, letalo, 4 dni, 29. 4.
LONDON, letalo, 5 dni, 29. 4.
Prodajamo domače in mednarodne letalske in domače železniške vozovnice.
Organiziramo sindikalna in maturantska potovanja. Pripravljamo strokovna potovanja.
Priporoča se Generalturist na Gosposvetski ulici 7 v Ljubljani!
Telefoni: 217-319, 217-215, 217-223, teleks 31173, faks 217-231.
*	Počitnice — domovina *
*	SENIOR KLUBI (7 dni bivanja)
*	M. LOŠINJ, hotel AURORA do 30. 3.. cena 1.700 din, prevoz organiziran
*	ZA KONEC TEDNA V ISTRO (vikend programi)
*	ROVINJ, hotel PARK. 10% popusta za upokojence, ugodna cena
*	NOVIGRAD, hotel MAESTRAL, vikend teniški tečaji, PRVOMAJSKI TENIŠKI KAMPI
*	ŠMARJEŠKE TOPLICE. 8 dni, 27. 4.
*	UMAG. Stella maris, 6. oz. 9 dni, 27., 30. 4
*	BOL, 9 dni. 27. 4._________________
*	Počitnice — tujina *
*	KANARSKI OTOKI: GRAN CANARIA IN TENERIFE - vsak ponedeljek
*	Smučanje 90/91 *
*	VALTHORENS — 1. MAJ, tradicionalni klub — že v prodaji, 26. 4.-4. 5. ali 28. 4.-6. 5.
*	ROGLA — smučanje, tek na smučeh, tenis, plavanje, squash ...
*	PLANICA - 22.-24. 3. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA PRODAJO VSTOPNIC
*	SP SKUPINE B V HOKEJU, 23. 'CC. 4. v Ljubljani in na Jesenicah
*	Uradna agencija za prodajo vstopnic
*	JADRANJE *
*	NAJEM JADRNIC IZ PORTOROŽA /BIOGRADA n/m/ SPLITA / DUBROVNIKA
*	MOTORNE JAHTE IZ PORTOROŽA
*	OLDTIMERJI - KRIŽARJENJE MED OTOKI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE
IZLETI - DOMOVINA
*	DOLENJSKE TOPLICE, 2. 4 -9. 4
*	TUHELJSKE TOPLICE. 30. 4 - 5. 5.
POSEBNA PONUDBA: POTOVANJA ZA
UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE_
*	POTOVANJA V TUJINO *
ENOLETNO ŠOLANJE V 4. LETNIKU SREDNJE hfl ŠOLE V ZDA, ŠOLSKO LETO 91/92
UGODNO
=k ENODNEVNI SKOK Z LETALOM v KRAKOV ali BERLIN, 9. 4., CARIGRAD - 16. 4. in RIM r 23. 4.
*	ŠPANIJA ZA MATURANTE, 6 in 8 dni, avtobus,
26.,	28., 30. 4., 7., 21., 28. 6.
*	DUNAJ, 3 dni in 2 dni, avtobus, 22. 3., 12. 4., 1. 5.
*	DUNAJ IN SAMOSTANI. 3 dni, 1.5.
*	SALZBURG - Mozartovo mesto - obisk razstave, vsak teden od 1.4. naprej
*	BISERI S. AVSTRIJE IN J. NEMČIJE
— Munchen, Regensburg, Berchtesgaden,
2 in 3 dni, april, maj
*	ROMANTIČNA CESTA IN BISERI BAVARSKE. 6 dni, 27. 4., 29. 6.
*	IRSKA-ZELENI OTOK, 6 dni, ietalo, 26. 4.. 17.
5.,	28. 6.
*	ŠKOTSKA. 5 dni, letalo. 26. 6., 19. 7.
*	MUNCHEN, 1 dan, avtobus, 8. 3.. 22. 3.
*	ŠVICA, 3 ali 4 dni, avtobus, marec, april, maj, junij
*	GRČIJA, posebno letalo. 4 dni, 4. 5., 5 dni, 26. in 30. 4.
*	KATALONIJA in MADRID. 5 dni, letalo/ avtobus, 25. 4., 1.5.
*	MADRID, 3 dni, letalo, 29. 4.
*	POD OBRONKI PIRENEJEV, 8 dni, letalo, 26.
4.,	24. 5., 18. 10.
*	ANDALUZIJA IN MADRID, 8 dni, letalo. 26. 4.. 17. 5., 27.9.
m
i
*	ROMANTIČNE FRANCOSKE POKRAJINE*
*	AŽURNA OBALA, 4 dni, 4. 4., 18. 4., 26. 4., 30.
4	2. 5.
*	PROVANSA, 5 dni, 3. 4., 1,5.22. 5.
*	ŠAMPANJA, 5 dni, 3. 4., 1.5., 29. 5.
=k NEPOZABNI PARIZ, 5 dni, avtobus, 11.4.. 25.
4.,	1.5., letalo 5 dni, 3. 4., 17. 4.. 27. 4., 1., 8. 5.
*	PROVANSA ZA SLADOKUSCE, 8 dni, 27. 4.
*	LONDON, 4 dni, 29. 3 :5., 19., 26. 4.5 dni, 27. 3.; 17., 24. 4., (3 dni za zaključene skupine)
*	NIZOZEMSKA. 4 dni, letalo. 21.. 28. 3 . 4.. 11..
18.,	25. 4.
*	NIZOZEMSKA, 5 dni. avtobus, 27. 3., 10.. 17., 30. 4.
*	CVETOČA HOLANDIJA, letalo/avtobus, 27. 4., 1.5.
*	SPOZNAJTE EVROPO. 8 dni, 14., 26. in 27. 4.
*	BUDIMPEŠTA, 3 dni, 8., 22. 3.
*	PRAGA, 3 dni. 8.. 29. 3.
*	VELIKONOČNI PRAZNIKI NA SICILIJI, ietalo.
5	dni. 29. 3.
*	RIM, avtobus, 4 dni, 21., 3.: 11., 18.. 25. 4.
*	MADRID. 4 dni, 22. in 29. 3., 12. 4.
*	NICA - FORMULA 1,4 dni, 10. 5.
*	MOSKVA, 5 dni, letalo, 29. 4., 22., 24. 7.
*	MOSKVA-LENINGRAD, 8 dni, letalo. 25. 4.. 20. 5., 20. 6.
*	MOSKVA-LENINGRAD-KIJEV. 8 dni, letalo. 12. 4., 31. 5.. 28. 6.
*	STARORUSKA MESTA. 8 dni, letalo, 18. 4., 16.
5.,	22. 8.
*	SREDNJA AZIJA - Taškent. Samarkand. Buhara, 13 dni, letalo, 11.6.
*	SIBIRIJA - Abakan, Novosibirsk. Irkutsk, Bajkalsko jezero, 11 dni, letalo. 20. 6.
*	PRAGA - DAVISOV POKAL/ČSFR
: JUGOSLAVIJA. 4 dni. avtobus, 28. 3.
*	PRAGA, 3 in 4 dni, 12. 4. in 27. 4.
*	BUDIMPEŠTA, 3 dni. avtobus, 22. 3., 5., 12. 4.
*	BUDIMPEŠTA. 4 dni. avtobus, 27. 4.
*	V PRIPRAVI *
-	CARIGRAD, 4 in 5 dni, ietalo. april, maj, junij
-	EGIPT, 6 in 9 dni. letalo, april, maj, junij
-	SAFARI KENIJA—TANZANIJA, 11 ali 14 dni. letalo, 26. 4., 24. 5.,
-	SAFARI JUG AFRIKE, I5dni, letalo. 1.5.. 14.
8.,	18. 9.
-	CIPER. 5 dni, letalo, 17.. 24. 4.; 1., 15., 22: 5.;
5.,	12., 19. 6.
-	KRALJEVSKA MESTA MAROKA. 8 dni, letalo, 29. 4., 20. 5.
*	VELIKA POTOVANJA *
*	INDIJA-KATMANDU, 15 dni, 24. 4.
*	ŠRILANKA-MALDIVI, 14 dni, 6. 4.
*	HONGKONG-BANGKOK-PATAJA. 11 dni,
24. 4., 12. 6.
*	ZAKLADI TAJSKE. 10 dni. 24. 4., 3. 7.
*	BANGKOK-PATAJA/PHUKET, 10 dni, 27. 3.. 24. 4., 22. 5.
*	BANGKOK — PHUKET—SINGAPUR —KU A LA LUMPUR, 11 dni. 26. 4., 31.5.
*	SEVERNA INDIJA - GOA. 13 dni, 24. 4,
*	BALI, 11 dni, 26. 4., 20. 7.
*	INDONEZIJA, 14 dni, 21.4., 4. 8.
*	FLORIDA, KARIBi, MEHIKA, 8, 13 ali 15 dni!
*	AVSTRALIJA, 19 dni, 25. 4.: 1.8.
*	NORDKAP, 12 dni, letalo 12. 7.
*	NAROČILA / VTOBUSNIH PREVOZOV - MODERNI TURISTIČNI AVTOBUSI
Prometna služba, Ljubljana, Pražakova 4, tel. 061/325-159
a
M
* GALERIJA KOMPAS *
Newyorška slikarska razstava MIK
Z gostom, ki je tvegal
Svobodo drago plačam, zato bom tudi sam gospodaril z njo
7
zLj\
delom Pikec in Puhec iščeta Mihca, roma-, nom za otroke, kot ga I sam imenuješ, si pravzaprav presenetil, saj je zlasti s svojo vedrino in nežno nostalgijo prav majo soroden s tvojo prozo za odrasle.
Nekje sem prabral, tla je razlika med dečkom in moškim le v ceni njunih igrač . No. na zunaj je morda to celo res. Kar pa se tiče vrednosti igre same, je zadeva krepko obrnjena na glavo — medtem ko namreč dečka igra osvobaja, ko skozi njo uresničuje in izgrajuje svojo substanco in je ta igra dejansko čarovnija, kjer so tako rekoč vse največje dragocenosti, srkivnosti, lepote tega sveta in življenja povsem dostopna realnost, pa z igro zasvojen moški tone zmeraj globlje v stisko ujetosti med lažne vrednote in vrednosti, med kolesje potrošniških mehanizmov, tako da kmalu več ne ve, zakaj se je pravzaprav začel igrati, še manj pa seveda, da je v tej igri zaigral lastno substanco. Od te prevare živi naša potrošniška civilizacija. Ker pa kot pisatelj ne moram pristajati na tovrstne prevare, si prizadevam, da bi skozi mladinsko literaturo to ali ono prispeval k čarobnosti otroške domišljije in igre, skozi literaturo za odrasle pa k zavesti o vrednosti, enkratnosli in neponovljivosti substance subjekta. Pristop pa seveda mora biti drugačen. Prav tako jezik, motivika. tematika, zgradba, stil itn. Ker gre pravzaprav za približevanje iz dveh nasprotnih koncev k središču, ki je ključna točka ravnovesja človeka s svetom.
Si po tem ustvarjalnem in uspešnem premiku v mladinsko literaturo lahko obetamo še kak preskok v katero od literatu ponude-nih zvrsti, denimo v dramatiko ali celo poezijo?
Zame glede literature najprej obstajajo temeljni principi, šele nato pa zvrsti in žarni. Se pravi, da na mladinsko literaturo in na literaturo za odrasle gledam najprej
HH
Po zbirki osmih novci Bukovska mati in romanu Stari pil, se je pisatelj Vlado Žabot lani prvič predstavil še z mladinskim delom in zanj pred kratkim dobil Kajuhovo nagrado, ki jo za najboljše stvaritve iz svojih programov podeljujeta založbi Park in Mladika.
m
Vlado /.abot
kot na dva temeljna principa, ki ju je mogoče uresničevati skozi to ali ono zvrst in žanr. No, doslej sem napisal tudi dve drami. Eno za otroke in eno za odrasle. Nekoč prej sem pisal tudi pesmi. Vendar pa se zavedam, da mi proza ponuja največ možnosti. Za moje pojme dobra umetniška proza pač mora poleg vsega ostalega vsebovati tudi vse (literarne) elemente dramatike in poezije. Zato bo moja osnovna in glavna zvrst zagotovo še naprej proza.
Tvoja proza za odrasle, zbirka novel llu-kovska mati in roman Stari pil, živila iz ozračja posebej izvotljene samote in smrti, to ni reč pisateljska zavezanost ljudem z roba, ampak že svet z onkraj roba, ki ga iz povsem razpadajočih delcev sestavljaš v novo kvaliteto. Ta zatohli, četudi po svoje nežno melanholični svet je nekako nepričakovano izhodišče za sorazmerno mladega avtorja.
Prizorišče moje proze za odrasle je človekova duševnost, torej zavest in podzavest. Tukaj je vse. kar potrebujem. Ne zanimajo me kakšni socialni, ideološki, ekološki vidiki, ampak skrivnosti substance življenja in smrti. Pa ne le pri ljudeh. Ampak tudi pri mrličih, demonih in bogovih Največkrat pravzaprav pišem o znan-cih-mrličih. Njihova resnica je nekako zaokrožena Tukaj ne gre za nobeno zgolj fantazmo. Ampak za resnične znance-mr-liče. ki se pač še zmeraj potikajo po moji zavesti in podzavesti. Potem se gremo življenje Jaz s te. oni z one strani. To jezelo zanimivo, ker smo bili nekoč vsi na tej strani in se dobro poznamo. Tud igra je znana od prej... Le da so oni prišli resnici do dna Jaz pa se tega bojim-. Mislim da ravno toliko kot jaz njih. oni obvladujejo mene. No. v zadnjem času sem odkril tudi precej mrtvih ali celo samo napol mrtvih bogov in demonov.
Rekel si, da pišeš nov roman.
Ja. Pastoralo. V pripravah za ta roman sem preštudiral vso dosegljivo literaturo o slovenski mitologiji. In odprl se mi je čudovit svet animističnega pojmovanja dreves, vode, živali, ognja, pravzaprav narave v celoti. Hkrati pa sem nemalo presenečen odkril, da mnogo tega starega živi še danes v ljudeh, v njihovem*odnosu do temeljnih elementov narave in do temeljnih bivanjskih vprašanj.
Vse to arhaično in pogansko se je do današnjih dni ohranilo kot neka skrita, zelo intimna vera v božansko mater naravo in v mistično podstat življenja. Ko sedaj govorim o tem tako, rekel bi dvodimenzionalno. ni slišati nič posebnega. Toda v tistem čarobnem prostorju in časovju, ki nastaja z romanom in z vzpostavitvijo potrebnih razmerij, vzdušja, odnosov itn., te vsebine zaživijo nekakšno nenavadno in razkošno plaslovitost. ki me navdušuje . . . Skratka, reči bi najbrž moral, da pišem izjemen roman.
Ti si eden od tistih sorazmerno redkih umetnikov, ki to niso samo po svoji nadarjenosti, ampak tudi z vsem svojim značajem. Šest mesecev si »zdržal« kot novinar v kulturni redakciji Dela, malo dlje v bolj svobodni »službi«, pri zasebni založbi Emonica, a videti je, da ne preneseš niti rahlih vezi s kakršnokoli ustanovo. V kolikšni meri je lak odnos naporen zate in za tvojo najbližjo okolico, ker pač ima, če nič drugega, določene materialne posledice . . .
Rekel bi, da sem najbrž eden tistih redkih umetnikov, ki imajo potrpežljivo in razumevajočo ženo. To je to.
Ali če zastavimo to vprašanje malo drugače: tudi >• zadnjem času v Sloveniji verjetno ni moč preživeti samo z lastnim pisanjem, še zlasti, če je kdo tako maloplodovit, kot to velja zate. S čim si se torej še prisiljen spoprijemati v zgolj materialne namene?
Ko se umetnik mora nekega dne še enkrat, tokrat povsem zavestno, na realnih nogah in pri zdravi pameti, dokončno odločiti, da bo v življenju pač predvsem umetnik, se odloči za veliko tveganje. Na kocko je postavljeno vse: zdravje, družina, ugled, socialni položja itn. Mislim pa, da brez tega tveganja ni nič. ali vsaj ne dovolj. To je pač umetnikova muka. Njegovi zasebni problemi, ki jih le komaj kdaj lahko komu zaupa. Jaz sem se o tem odločal ravno v času, ko sem bil v službi na Delu. Takrat sem tudi pisal roman Stari pil. In predvsem iz dneva v dan ugotavljal, da obojega hkrati pač ni mogoče početi. Vsaj ne tako dobro, kot sem to hotel jaz. No, in tako sem sedaj to, kar sem. In mi ni žal. Čeprav je res, da se danes v Sloveniji od lastnega pisanja lahko le gladko crkne — in to toliko prej. kolikor kvalitetnejše je to pisanje.
T voj ustvarjalni postopek je morda še najbližji kiparstvu. To počasno, a premišljeno in precizno klesanje...
Sam pravzaprav nimam občutka, da sem, kot praviš, »maloplodovit« in počasen. Zastavil sem si cilj, da povprečno na vsake dve leti izdam dobro knjigo. In se pri tem seveda ne bom dal motiti s kakršnokoli ihtavostjo in normiranostjo nevrotičnih ali hiperproduktivnih povprečnežev. Svobodo, ki jo imam. drago plačam, zato bom tudi sam gospodaril z njo. Sploh pa moja literatura, če bi moral pisati hitreje, kratkomalo ne bi bila več to, kar je. Ali pa je, kar je še najverjetneje, sploh ne bi bilo. Tu se ne da pomagati. In se ni mogoče siliti v neki tempo — včasih se odpre in teče, da sploh ne moreš od pisalne mize in te premetava in preganja še v spanju, spet drugič se komaj kdaj kaj malega pocedi iz ogromno vloženega truda in muke, ko za-vržeš cel kup popisanih strani in ti pri tem niti na misel ne pride, da bi jih prodajal, pa čeprav se povsem prilegajo standardom tovrstne ponudbe in povpraševanja. Tukaj gre pravzaprav za početje, ki mogočno presega zgolj proizvodnjo po nekih standardih. tukaj gre za oživljanje, za preseganje smrti in mrtvosti . . . Primerjava s kiparjenjem mi je blizu. Mnogokrat sem namreč razmišljal o tem, kako kipar z vsakim rezom dleta počasi in precizno oživlja recimo kamen. Kako z močjo lastnega duha spreminja fiziko v metafiziko... In pri tem je prav gotovo treba biti zbran, premišljen in precizen, sicer ni nič. Podobno je z jezikom, s to ogromno, brezoblično gmoto neštetih možnosti, pa z mrtvimi bogovi, pa z znanci-mrliči itn.
Na literarnem večeru ob letošnjem kulturnem prazniku si v Cankarjevem domu javno protestiral proti sedanji kulturni politiki...
Delno sem protestiral proti stanju v kulturni politiki, ker o kakršnikoli aktivnosti ni moglo biti govora, predvsem pa proti odnosu vlade in Demosovih veljakov v skupščini do kulture in umetniške ustvarjalnosti. Mislim, da je srž problema predvsem v tem odnosu, medtem ko je g. Capuder le žrtveni kozel, pa že prav komičen v tej vlogi. Prav nič pa ni komično, če se veljaki vladne koalicije že takoj na začetku uštejejo v oceni strateškega pomena nacionalne kulture za celotno slovensko politično realnost in perspektivo. In da še zmeraj nočejo ali ne morejo videti nastajajoče politične škode, pa tudi tega ne, da zaradi te napake najbrž odločno izgubljajo politični prostor, ki ga bodo do naslednjih volitev prekleto težko pridobili nazaj. Mislim. daje kakršnakoli ocena demosovega političnega delovanja krepko negativna. In da to ni pot v demokracijo.
Si kdaj razmišljal, da bi sam skušal vplivati na to politiko z lastnim sodelovanjem v njej, ali pa morda meniš, da politika nikoli ni stvar ustvarjalcev?
Predvsem nočem biti član kakšne stranke ali partije in torej podvržen tej ali oni disciplini. Mislim, da je identifikacija z de-lovnajem katerekoli stranke ali koalicije za ustvarjalca skrajno pogubna reč. Kar pa se tiče mojega vplivanja na politiko, me je pred kratkim presenetil sam predsednik Lojze Peterle, ko je iz moje. povsem neobvezno in pri točilni mizi izrečene domislice (tiste o pisatelju in 10.000 delavcih) ročno skoval malodane nekakšno monstruozno stališče, ki povsem opravičuje politiko ministra Capudra in do katerega se mora nemudoma opredeljevati tudi celotna slovenska vladna politika. Ob tem mi je seveda prišlo na misel predvsem to, da gospod Peterle nima več prav nobenega resnega argumenta, s katerim bi opravičil kulturno politiko in da si torej mora pomagati z domislicami izza točilnih miz, če so le dovolj pripravne za demagogijo.
Sicer pa verjamem, da imajo danes v slovenski vladi ogromno težav in da pri najboljši volji ne morejo izpeljati vsega tako, kot bi želeli. Pa je za marsikakšno reč tudi bolje tako. Ker kot za enkrat kaže, imamo trenutno precej nesposobno vlado, in je potemtakem sreča, da ne more izpeljati vsega tako, kot bi hotela. To je vlada brez globalne vizije tako v notranji kot zunanji politiki — brez globalne ideje — in takšna vlada je nevarna reč. Krepitev države, pa čeprav že zopet le za »prehodno obdobje«, pa skrajno nazadnjaška. Vendar pa me kljub temu ni strah za bodočnost slovenskega naroda. Ta narod je preživel še mnogo hujše reči, pa bo zagotovo tudi ta proces zbliževanja in združevanja narodov na osnovi kulturne identitete. Čeprav gre trenutno za razdruževanje, pa mislim, da je to pravzaprav prva faza resničnega združevanja, v, recimo, panslavistično skupnost, ki seveda ne bo služila tem ali onim hegemonističnim interesom, pa tudi ne vzpostavljanju federacij ali konfederacij. ampak obstoju civilizacije in kulturne identitete, ki bo spričo ekspanzioni-stične kokakola civilizacije še kako potrebna in dragocena.
MARJETA NOVAK-K.AJZER
Tihomir Pinter: Iz cikla Slovenski književniki
lišiii
Andrej Hieng v soboto 5. januarja 1991
Drugi slavolok
Sonce sije na teraso. Iz sobe na desni je slišati pridušen pogovor, na levi cinglja hišni zvonec, seveda precej daleč.
Po terasi prikoraka DON ALONSO. Oblečen je v domačo haljo in zmršen. Kaže. da prešteva ploščice, s katerimi je tlakovana terasa. Potem se začne mimohod in direndaj. Iz sobe prihiti DEBELUH s šopom spisov pod pazduho. Z leve ČRNUH precej skromnega videza, tik za njim OČALAR
z veliko mapo. ŽID, ampak ne v kaftanu, civilist. ŽID se umakne OČALARJU, ž desne ORJAK, po vsem videzu nekak podeželski bogatin ali mešetar. KAPITAN trgovske mornarice. DANDY s panama slamnikom. PISAR, ki bi utegnil biti tudi policijski špicelj. Eni prihajajo, drugi odhajajo. Vse gre dokaj hitro. Urno izmenjani pozdravi, fraze v raznih jezikih.
(Obnebje metuljev. Mladinska knjiga. Nova slovenska knjiga, 19S0)
Janez Milčinski
Miklošičevo mesto v kulturnem
svetu srednje Evrope
Yi
veliko čast si štejem, da smem na tem mestu Avstrijski akademiji znanosti sporočiti iskrene pozdrave Slovenske akademije znanosti in umetnosti in se hkrati pokloniti spominu velikega znanstvenika Franza Ritterja von Miklosicha na dan stoletnice njegove smrti.
Avstrijska akademija znanosti prireja današnjo slovesnost v spomin na svojega člana, zasluženega tudi za njeno ustanovitev, pa še rednega profesorja in dekana filozofske fakultete ter rektorja univerze na Dunaju. Nisem poklican, da bi našteval vse visoke počastitve najvišjih državnih oblasti in vodilnih znanstvenih združenj širom po svetu, pa do izrazov občudovanje njegovih sodelavcev z besedami »cunt Au-striae totius tam universitatis Vindoboncn-sis lumen et ornamentum«.
Pri tako visokih počastitvah iz Avstrije in iz drugih dežel se čutimo pripadniki Miklošičeve rojstne dežele. Slovenije, dolžnike velikega pokojnika, tako zaslužnega za slovansko in za slovensko jezikoslovje in še posebej za naš slovenski jezik. Priznanja, ki jih je Miklošiču dala njegova
Govor predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti na slovesnosti, ki so jo pripravili na dunajski Akademiji znanosti ob stoletnici smrti Frana Miklošiča.
NASE USODE
Osamosvojeni
Prestali smo že Habsburžane in protireformacijo, nato proslule vidovdane in trojno okupacijo.
A zdaj ne vidiš konca konsekvenci, Slovencem sedli so za vrat — Slovenci.
Kvartopirci
Bili smo, ah. otroci, veselo smo igrali se... Nenadoma pa v roči ostal nam je švarepeter le.
Detnokracili
Demokracija kot epidemija sprožila je razmah neznanskih sil. Iz starih se luščin hrešče izvija Slovenec nov: pol človek pol bacil.
TIT VIDMAR
domovina in domovina njegovih prednikov, so bila res vsaj navidez skromna: spominska plošča na njegovi rojstni hiši, v Ljubljani skulptura znanstvenikove glave na podstavku, ki niti ni bil zgrajen za njegov spomenik, poimenovanje velike ceste v Ljubljani. Pri tem pa je v učnih načrtih srednjih šol premalo omembe o osebnosti in o vlogi velikega znanstvenika. Res. prejel je v priznanje zaslug za slovenski narod in njegovo kulturo najvišje priznanje, ki gaje takrat Slovenija poznala — bil je izvoljen za častnega člana Slovenske Matice. Večje počastitve takrat Slovenija ni poznala.
Če bi Miklošič po končanih študijah ostal v Sloveniji, bi mu bilo glede na njegovi diplomi odprto mesto gimnazijskega profesorja ali advokata; kvečjemu še knjižničarja v nacionalni biblioteki ali uradnika v pokrajinski upravi.
Čeprav sta nemirni genij in izredno mnogostransko znanje gnala Miklošiča v veliki svet, vendar ni pozabil svoje dežele, svojih rojakov in prijateljev: z najbližjimi je ostal v stikih do konca življenja: Kopitar, Vraz, Vuk Karadžič. Tudi prizadevanje za slovenski učni jezik v osnovnih šolah in znanstveni članki o slovenščini priča o neskaljeni Miklošičevi narodni zavednosti.
Danes se nam ime Miklošič kar samo od sebe veže na pojma jezikoslovje in primerjalna lingvistika, kakor da bi to bila njegova prava in edina težnja za znanstveno raziskovanje in dosego najvišje stopnje v tej usmeritvi. Pa ni bilo tako: saj je na univerzi v Gradcu začel s pravnim študijem in s filozofijo. Še pred doktoratom iz filozofije je dobil mesto suplenta na filozofski katedri v Gradcu. S tega položaja se je potegoval za redno katedro na univerzi
Recenzijski izvod
Kaj se strdi v času
Alenka Jensterle:
Juditin most, Lipa, 1990
Pl
v Innsbrucku. Ni je dobil, danes še ne vemo, zakaj ne. Ob tem njegovem neuspehu pa biografi gotovo niso preveč razočarani. Če bi namreč Miklošič v Innsbrucku uspel, bi danes imeli Miklošiča filzofa, najbrž pomembnega za to stroko, ne bi pa imeli velikega slovenskega filologa in prvega moža primerjalnega jezikoslovja v minulem stoletju.
Po innsbruški odklonitvi se je Miklošič iz Gradca napotil na Dunaj in se tam po kratkem intermezzu v advokaturi dokončno oklenil lingvistike, segel po najvišjih stopnjah in jih dosegel, sebi v spodbudo in zadovoljstvo, nam vsem — ki smo s srcem vezani na svoj jezik — v srečo.
Na današnji slovesnosti bomo slišali o Miklošiču in njegovem mestu v kulturnem svetu srednje Evrope mnogo tehtnega od dveh najbolj poklicanih strokovnjakov. Konec junija, na velikem simpoziju v Ljubljani, bo dolga vrsta raziskovalcev iz raznih delov sveta, razkrila ali obnovila mnoga dejstva, ki bodo — tako pričakujemo — zagotovila novo, popolnejšo in nepristransko pretehtano podobo Franca Miklošiča. To naj bi bil prispevek za poravnavo zgodovinskega in čustvenega dolga, ki ga Slovenci čutimo do našega velikega rojaka.
Naj mi bo dovoljeno, da v imenu Slovenije, rojstne dežele Franca Miklošiča in v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti izrečem Avstrijski akademiji znanosti priznanje in zahvalo, da je svojemu zaslužnemu članu in hkrati našem j velikemu rojaku priredila današnjo blestečo slovesnost. Od srca želimo, da bi la prireditev obudila in poživila spomin na slavljenca v kar najširšem krogu pripadnikov in častilcev znanosti v vaši in v naši deželi ter preko njunih meja.
. odpisa ni j c o zbirki Rob. P ki jo pri založbi Lipa ureja Jaša Zlobce (produktivna anomalija našega časa jc. da urednik cnc založbe ureja zbirko pri drugi založbi) napisal kar nekaj pohvalnih besedi, ki so jih strogi predstavniki novega kritiškega vala v privatnih pogovorih označili kot pancgirikc. In vendar je podoba zbirke Rob v svoji strogi profiliranosti daleč stran (morda res »na robu«) od »ljudskosti«. a tudi dirigiranega »postmodernizma«. z mnogimi knjigami odpira nove in produktivne razmisleke o slovenski poeziji in tako presega svoje izhodiščno poslanstvo: odpirati prostor realizacije zamolčanim, prezrtim in neuveljavljenim avtorjem.
Tudi prvenec Alenke Jensterle Juditin most sodi v ta izzivalni, robni položaj, zanimiv le za ozek krog tistih, ki skušajo poezijo vrednotiti, predvsem pa razumeti po njenih notranjih zakonitostih, ki nimajo kaj dosti opraviti s pragmatičnim »hitenjem časa«. Alenka Jensterle v svoji knjigi namreč odpira čisto novo občutenje lastnega početja, prostora in časa. v katerega je vržena, razmerij, ki jih vžiga njene ubesedenje in obzorij, s katerimi sc poezija brani pred minljivostjo, molkom in brezbar\nostjo našega časa. Juditin most. ki jc svoje snovne korenine pognal med pesnič-nim bivanjem v Pragi (hkrati pa. v konkretnih situacijah, s tipalkami segel v širši prostor evropske civilizacijske tradicije), je knjiga presunljivo ostre, intelektualne (posebej
v	drugem delu) in refleksivne lirike. Pesnica je namreč zmožna oživiti ostri, čeprav pridušeni in »slovansko melanholični<* patos kakšnega Brodskcga (kolikopomenljivih, drobnih, drhtečih vezi med pesmijo Judovsko pokopališče pri Leningradu Brodskcga in Klepet s Kafko Jcnsterlctovc) ali Cvctajcvc, enzcnsbcrgcrjc-
vi	volčji posmeh »temeljnim vrednotam «. zna pa tudi tematizirati evropsko središčno izkuš: njo, »razumevanje umetnosti«. kakor jo jc v slovensko liriko vnesla Ifigenija Zagoričnik ali v hrvaško Neda Miranda Blaževie. V njeni liriki žari tudi šalamunovski svetovljanski čredo pesnika-občana sveta, ki šele skozi svojo popotujočnost ugleda tudi slovenske (pesniške) obraze, arhetipe in mite v njihovi popolni navzočnosti in strašljivi hromljivosti, s katero stopajo pred nas.
Juditin most je samosvoja in samotna knjiga lirskih popotovanj, ki so se zgodila in v katerih je pesnica dozorela, saj. med drugim, zapiše: gledam in v aprilski modrini vidim vse mrtve svetu,/ ki se sv etijo v temi. in: stara civilizacija bo za vreščala in crknila (v pesmih Roman prevare in Mesečna romanca iz prihodnostij. In vendar jc la lirika več kot zgolj občutenje smrti in smrtonosnega objema civilizacije na robu tisočletja, kakor jo pesnica opazuje na različnih točkah Evrope, ki vsaka zase diha s svojo posebno, a hkrati /vem tudi s skupno »civilizacijsko usodo«. Kit jc podpisani pred časom uvajal najmlajšo slovensko liriko pojem avtopoetike in z njim podčrtaval pesniško svobodo in osvobojenost, jc imel pred očmi prav tisto razmerje lirskega subjekta do imagi-nativnega poesisa, kakršnega zapisuje recimo pesem Neprestano bežim.
Sporočilo te v vsakem pogledu ekstatične pesmi se namreč paradoksalno glasi: in za konec o bog, ki nisi daj da bi se naučila pisati tako, da bi me razmeti še ptiči. To namreč ni poezija, ki samo zaznava in beleži kruta znamenja časa, ki se dotika vsepovsod razsutih simbolov in emblemov, to je tudi poezija, kise zaveda vrednosti in enkratnosti svojega zrenja, skozi katero sc kristalizirajo tako velike, heroične, usodne civilizacijske zaveze (pesmi Fogovor z Ma.\om livckmanom, Lovec in pisar smrt in roka. Pesem za mrtve Grke. Ali umiram) ali osebne, enigmatične, erotične zaznave (Avgdor. Karo, Alesečna romanca iz prihodnosti. Trije ptiči preletijo februarsko obzorje. Vročični song za dvoje teles in orkester). Pesnica namreč ve. da s skrivnostnim ponavljanjem praizvornega. erotičnega slika silhueta konca bledi v žarečih ogorkih besed, da je v poeziji skrita neskončna rahlost planetarnih meglic (Mesečna romanca . . .). vse to pa ji odpira vedno nove možnosti samogovorov, nagovarjanj, navajanj iz zakladnice evropske civilizacije. Njen lirski jaz zanesljivo. čeprav na nekaterih mestih tudi gostobesedno, z nepotrebnimi ponavljajočimi se zankami. spet drugič hlastno preskakujoč, bego-ten in človeško nezadoščen, stopa skozi pokrajine, v katerih — paradoksalno, v grozi in spel znova sladkem zadoščenju — na koncu vedno sreča svojo eno od svojih številnih zrcalnih podob. Ali. s parafrazo znane misli o novoveškem literarnem junaku. Pol sc pričenja, ko ni več poti.
DENIS PONIŽ
Pogovor z albanskim pisateljem
Neljuba »mračna sporočila« v prepovedani kosovski drami
Zl
Vladimir Makuc; Nerazumljiv obup?
Res se kriza nezaustavljivo poglablja: vsak dan več stečajev, brezposelnost, nimamo novih delovnih mest, vse manj je uspešnih podjetij, nimamo sodobnih strojev — Imamo pa (in to dovolj) najsodobnejše tanke. (Povsod pri roki. tudi v Šentvidu pri Ljubljani!)
■	daj pa so prepovedali še dramo Žrtve Bara,
■	ki naj bi jo prav te dni I premierno uprizorili
v pokrajinskem narodnem gledališču v Prištini. Po mnenju cenzorja Krveziu navaja napačne podatke (o pokolu Albancev, do katerega je prišlo ob koncu vojne), hkrati pa mu tudi očitajo, da je omenjeni dogodek uporabil za svoja »mračna sporočila«. Kryeziu trdi nekaj povsem nasprotnega. Zanimivo pa je, da si tudi sami udeleženci tega dogodka (komandanti enot in zgodovinarji) niso povsem edini. Zlasti glede tega, kako je prišlo do upora albanskih mladeničev v Baru in koliko jih je bilo ustreljenih — 150 ali celo nekaj tisoč.
Z uglednim pisateljem smo se pogovarjali o njegovi drami, pa tudi o številnih drugih vprašanjih zgodovinopisja Albancev in njihovega sedanjega kulturnega trenutka.
Boleče prepovedi
Ko smo Ekrema Kryeziua na začetku pogovora zaprosili za nekaj življenjepisnih podatkov, ki so povezani z njegovo ustvarjalnostjo. je dejal:
Ekrem Kryeziu, ugledni albanski književnik, dramatik in režiser, je bil že v začetku devetdesetih let razglašen za »oporečneža« in bil tudi obsojen na nekaj let zapora. Po njegovem mnenju je njegovo delo nacionalno-kulturna in intelektualna naloga, njegovi nasprotniki pa mu očitajo »nacionalizem«.
»Kadar dajem intervju in moram povedati kaj o sebi, se mi zdi to vedno zelo težko. Nikakor ni treba končati fakultete dramske umetnosti, da bi človek spoznal, da jc moj narod danes zasužnjen. Moje nagrade na zvezni ravni (bronasta arena za režijo iganega filma Bele sledi, posebna diploma beograjskega festivala za dokumentarni film Ostanki) ali mednarodno priznanje Prix d’Italy ne morejo pomagati lačnim na Kosovu, ki jih je iz dneva v dan več. Vse moje nagrade, ki sem jih dobil za krajše zgodbe, vse moje drame od televizijskih do odrskih — so vredne veliko manj od enega samega srečnega trenutka alban-
tako cenjena, jim nikoli ne bo mogla nadomestiti izgubljenega otroštva. Zaman so vsa predavanja o mojih delih, zaman moji podatki v treh evropskih enciklopedijah . . . Vse to jc zaman, saj zasedba Kosova šc vedno traja. Čeprav sem moral tri letu in pol prebiti v zaporu in nad mojo družino nenehno izvajajo različne pritiske, sam, čeprav me še vedno preganjajo, kljub temu živim v Prištini, in to skupaj s tremi nezaposlenimi sinovi in ženo, ki je doktorica znanosti, pa že drugi mesec ni dobila plače, poleg tega pa bom že v kratkem postal ded. Danes gledam na svet z očmi človeka, ki ga je življenje pahnilo do najnižje točke, pa kljub temu ni prenehal
upati v boljšo prihodnost. Prepoved uprizarjanja moje drame Viktimate Tivarit (Žrtve Bara), ki je bila tik pred premiero, me je prizadela toliko, kolikor so me prizadele vse druge prepovedi, ki jih je na Kosovu kot gob po dežju. Kosovo živi danes brez dežnika sočutja jugoslovanske skupnosti, nanj pa lije kisli dež okupacije. Ta dež skuša uničiti vsako idejo, ki stremi k svobodi. Ko to govorim, se zdim sam sebi lažno poetičen in celo smešen. Vendar pa se lahko smrti in ponižanju. ki vlada okoli mene, uprem samo s poezijo, s toplo besedo, ki bo slej ko prej prodrla do ljudskih src, saj želim tudi sam kot človek in kot Albanec živeti skupaj z drugimi ljudmi. Samo tako bo imela svoboda, ki si jo bom pribojeval. svoj pravi smisel.«
Kaj je tema vaše drame Žrtve Bara?
Smrt tisočev mobiliziranih Albancev
To je drama o prebujeni zavesti nekega sodnika Albanca, ki je, ker sam ni znal živeti svojega življenja, uničeval življenja drugih. Ker v Življenju ni imel svojega lastnega ideala, je uničeval ideale drugih ljudi. Tak način življenja jc že od nekdaj omogočala oblast okupatorjev, ki zavza-• mejo tuja ombočja, potem pa med zasužnjenimi prebivalci tega območja iščejo kolaboracioniste. To je drama o tragediji albanskega voditelja, ki je tako kot Faust za nekaj »srečnih« trenutkov v družbi izbrancev prodal svojo dušo hudiču. Na nesrečo albanskega naroda smo imeli v naši povojni zgodovini veliko takšnih sinov naroda, ki so bili vzgojeni v političnih inkubatorjih beograjske Ozne, Udbe in centralnega komiteja ZK. Ti ljudje se niso menili zu interese Albancev: sodelovali so pri odku-
povanju žita od sestradanih in do konca izmučenih Albancev, z močjo komunistične oblasti so od svojih sonarodnjakov pobirali orožje, ki pa so. takrat ko niso imeli časa dati. da hi si rešili življenje in življenje svojih otrok, to orožje kupovali od Srbov in Črnogorcev in ga potem izročali oblastem. Ta vrsta ljudi, ki jo je na žalost mogoče najti v vsakem narodu, je bila vedno na razpolago velikim kadrovskim kombinatorjem. Ob vsakih novih volitvah smo dobili svoje voditelje. Zadnji tragični circulus vitiosus se je začel po vojni z osvobajanjem Kosova leta 1945. Vsak dan so sc pojavljala nova morišča, na katerih so umirali tisti, ki so bili za. pa tudi tisti, ki so bili proti. Njihova skupna krivda je bila v tem. da so bili »Šiptarji«. Tako je prišlo tudi do tragedije v Baru. ko so po uradnih podatkih ustrelili okoli 500 ljudi, po pripovedih preživelih pa naj bi bili takrat ubili na tisoče mobiliziranih Albancev, s katerimi naj bi dopolnili četrto dalmatinsko armado NOV. Glavna osebnost moje drame, skorumpirani albanski sodnik, jc odrastel brez očeta, o katerem je rekel le to, da je bil partizan in da je umrl med vojno.
Tako kot Telemah v Homerjevem Odiseju začne sodnik iskati svojega očeta. Pravzaprav išče svoje izgubljeno življenje.
V' tem mučnem iskanju odkrije vso golgolo albanskega naroda od osvoboditve do danes. Na koncu izve. da je bil tudi njegov oče žrtev tragedije v Baru.
Propad kot osvoboditev
O tem dogodku se do danes ni veliko vedelo, poleg tega pa je prevladovala povsem drugačna verzija. Zakaj?	y
14. stran * DELO
Kocbekovi dnevniki (2)
Njih vsebina, izraz in pomen ter pridržki glede redakcije
T
■ ovarišija in Listina imata tudi izjemno estetsko vrednost, ker jc avtor sam prvotne zapiske, nastale neposredno v partizanih, pred objavo prečistil, razširil, poglobil ter oblikovno izrazno dodelal. Dnevniki, ki jih po pisateljevi smrti urejajo drugi, teh značilnosti in odličnosti Tovarišije in Listine seveda ne morejo imeti, ker ohranjajo svoje prvotno formulirano besedilo in dokumentarni, pričcvanjski značaj. To pa je hkrati primarna naloga dnevnika pri takšni osebnosti, kakršna je bil Edvard Kocbek, in pri njegovi vlogi v naši novejši kulturno politični zgodovini.
D
Mihail Glavan je s pomočjo Janeza Gradišnika za Cankarjevo založbo prebral in za tisk pripravil besedilo dveh Kocbekovih zgodnjih povojnih dnevnikov. Tako Dnevnika 1945 in 1946 nadaljujeta mojstrsko napisani Tovarišijo in Listino, ki zajemata čas od maja 1942 do decembra 1943. medtem ko za zadnji del vojne in štiri mesece po njej zeva vrzel — tisti dnevnik je izginil, kakor znano, v Kocbekovi odsotnosti iz njegovega stanovanja.
nevnik 1945 zajema čas j od 1. septembra do 31.
' decembra, se pravi samo štiri mesece, in zato obsega z Gradišnikovim in Glavanovim uvodom vred le okrog 160 strani. V navedenem času je Kocbek živel kot minister za Slovenijo v Beogradu, namenoma odrinjen od dogajanja v ožji domovini in tudi v prestolnici brez večje možnosti v odločanju, a vendar toliko vezan na politiko, da tudi v leposlovju v tem času — razen literariziranja Tovarišije — ni mogel ničesar ustvariti.
Vedno bolj je čutil usodne napake jugoslovanske in slovenske politike neposredno po osvoboditvi: odtujevanje zahodnim zaveznikom in slepo naslonitev na Sovjetsko zvezo, kar je pripomoglo tudi k izgubi Trsta in Koroške: zaukazan množični pokol domobrancev in drugih nasprotnikov v Kočevskem Rogu; popolna oblast Komunistične partije, ki ji je Osvobodilna fronta samo lepa kulisa za javnost ter krščanski socialisti že odvečni in nadležni partnerji.
Iz Kocbekovih osebnih razmišljanj in pogovorov z rojaki, ki se je z njimi srečeval v Beogradu. spoznamo, da je avtor predvojnega eseja Premišljevanje o Španiji še vedno veroval v pravilnost gospodarske in družbene usmerjenosti marksizma in v zgodovinsko razvojno nujnost socializma, kar je za tisti čas. ko sistema še nismo preskusili v praksi, razumljivo. Poudariti pa jc tudi treba, da se je hkrati odločno in dosledno zavzemal za pluralizem svetovnih nazorov, za avtonomijo kulture in duhovnosti ter za uveljavitev etike v medčloveških odnosih, pri čemer naj bi odigrali pomembno vlogo prav krščanski socialisti.
Za to gibanje, ki mu je bil idejni vodja, je s somišljeniki zasnoval načelen in konkreten delovni načrt: poglobitev religioznosti in demokratizacija Cerkve in s tem v zvezi izkoreninjenje klerikalizma: priprave za takojšnjo izdajo Zbornika z leposlovnimi in kulturnopolitičnimi prispevki: čimprejšnje oživljanje in nadaljnje izhajanje revije Dejanje; ureditev založništva, zlasti posodobitev Mohorjeve družbe — po zamisli Partije naj bi izdajala predvsem nabožno literaturo, v upravni odbor jc za nadzor vrinila svojega člana.
V	dnevniku Kocbek posega tudi v življenje svoje družine, tako skrbno spremlja duševni in telesni razvoj prvorojenke Lučke, in v intimne kotičke samega sebe. vključno vznemirjeno in močno erotiko, ki jo usmerja predvsem njegov estetski čut. Zanimivi so tudi prikazi, oznake in vrednotenja raznih ljudi iz tistih let. zvečine Slovencev, ki so stalno službovali ali se občasno mudili v Beogradu, bodisi politikov, bodisi kulturnikov, zlasti krščanskih socialistov, zvestih gibanju ali iz koristoljubja odpadajočih. Manj prijetni so za bralca ponavljajoči se opisi obilnih večerij in ponočnih zabav raznih funkcionarskih druščin v prestolnici v času, ko jc večina državljanov živela v revščini in pomanjkanju.
V	tehniki pisanja tega dnevnika prevladujejo opisi stvarnih dogodkov; razmišljanja, pogovori, kulturniški načrti: tu pa tam poetične pokrajinske impresije. Politično zanimiv je prikaz nasilnega polaščanja zasebnih tiskarn v Sloveniji (str. 83). doživljajsko lep in pretresljiv prizor pisateljevega poleta z generalom Pircem nad ustaškim Jasenovcem (61/62). Pritegne nas tudi zgoščen zaris Kocbekove estetike — obet za njegove poznejše surrealistične novele Strah in pogum: »Cilj umetnosti je mistična zveza stvarnosti in življenja /Eksaltacija lirizma in muzičnosti/ Iskanje presenečenja in žeja po novosti /Dajanje prednosti čustvu simpatije pred estetskim čustvom« (str. 130). Slog dnevnika, kljub temu da ga avtor ni literariziral. je za Kocbeka značilni esejistični slog razgledanega in globokega misleca evropskega formata. V jezik sc je vtihotapilo pod vplivom bivanja v Beogradu in tedanjega političnega žargona nekaj redkih, a otipljivih srbizmov.
Pri sicer težavnem in skrbnem branju in urejanju Dnevnika 1945 je prišlo do nekaterih napak: »zahteve po Dodekescku« (str. 28) bi bilo vsekakor treba brati »po Dedeka-nezu«. otočju v Sredozemskem morju: »lec-tor uninus libri« (33) je pač »leetor unicus«, enkraten, nenavaden, čuden bralec: »nadškof Dobračič iz Bora« more biti samo »nadškof iz Bara«, črnogorski metropolit: pod
črto navedenemu založniku nezaželene in neizdane knjige (122) ni bilo ime Fran. temveč Jože Žužek.
D
ruga in tretja knjiga j prinašata dnevnik za I celotno leto 1946 in obsegata z imenskim kazalom skupno okrog 480 strani. Ker gre za neposredno časovno bližino s prejšnjim dnevnikom. se srečujemo v bistvu z istimi vprašanji. le da tu nastopajo bolj izostrena in razvidna.
Kocbeku je izhodiščna napaka, izvirni greh naše novejše zgodovine boj Komunistične partije za absolutno oblast ter igra in prevara • z Osvobodilno fronto. S somišljeniki sc zaman prizadeva, da bi Fronta spet zaživela enakopravno s Partijo kot organizacija vseh Slovencev različnih nazorov. Partija mu po krivici očita, da hoče ustanoviti svojo, klerikalno stranko: pojem strank jc imel zanj iz predvojnih let neprijeten priokus, poleg lega je strogo ločeval klerikalizem in krščanstvo. O vsem tem beremo v Dnevniku 1946 med drugim tale njegova zapisa: »OF je v idealni zasnovi odgovorila bitnim potrebam naroda, pa se je pozneje izrodila v instrument kom-partije." (46/11. 122.) »Razlika med tem, kar naj bi sodobna revolucija bila, in tem, kar je dejansko, predstavlja največje razočaranje današnjega časa.« (Prav tam. 111.) Sicer tako tihi, fini in obzirni Koblar pa je Kocbeku v sveti jezi izjavil: »Vse. kar sc dogaja, je ali satansko preračunana prevara ali je delo skrajnih analfabetov.« (Prav tam, 140.)
Med najbolj značilne lastnosti tega leta v našem političnem dogajanju avtor Dnevnika šteje: vsevednost, nadutost, oblastnost in nasilje Partije in njenih veljakov; nezadovoljnost. prestrašenost. moralni relativizem in nazorska prilagodljivost med ljudmi, tudi izobraženci; našim razmeram docela neprimerno in nasilno reševanje kmečkega vprašanja; nenaklonjenost in gonja oblasti proti Cerkvi, duhovščini in vernikom: občasne in le delne vesti o pobojih domobrancev; enostranska izbira kandidatov in goljufije pri volitvah; spremenljiv in neugoden potek diplomatskega boja za Trst; stopnjujoča se in vsestranska odvisnost od Beograda.
V začetku 1946. leta sc je Kocbek iz Beograda preselil v Ljubljano. Želel je imeti ustvarjalno in odgovorno mesto, dodelili so mu zgolj reprezentančno. Prej minister za Slovenijo v zvezni vladi, je zdaj postal podpredsednik prezidija ljudske skupščine Slovenije. Še več, v njem je po pravici zaživel občutek, da je »sistematično opazovan, izoliran in degradiran« (46/11, 153). Marksizem je iz lastnega študija dobro poznal ter priznaval njegovo veljavo za gospodarsko in politično področje javnega življenja. Toda ni mu bilo do udejstvovanja in uveljavljanja v politiki, svoje in somišljenikov delovno torišče je videl drugod. Pomagali naj bi uresničevati, širiti in poglabljati svobodo in človečnost, kulturo in duhovnost, nravstvenost in religioznost ter v duhu francoskega personalizma poudarjati pomen notranje in strokovno bogatega posameznika za narodno skupnost. Kakor sta se mu upirala oholost in nasilje komunističnih veljakov, tako je obsojal koristoljubje in uskoštvo nekaterih krščanskih socialistov, a na drugi strani tudi reakcionarni klerikalizem, ki naj bi ga zamenjalo pravo evangeljsko krščanstvo. Kocbek je bil politik samo na videz, v duši je bil mislec in pesnik, kulturnik: »Paziti moram, da bom ostal v duhovno-kulturni sferi in da ne bom prestopil v politično območje.« (46/11. 105.) Daši nujno pripet na bridko zemsko stvarnost, je težil za višjimi, duhovnimi cilji: »Sem v tem svetu, živim v ognjišču njegove drame, vendar nisem od tega sveta.« (Prav tam, 151.)
V' Dnevniku opisuje srečevanja in pogovore z raznimi sodobniki: Josip Vidmar mu je v tem času še dokaj naklonjen, čeprav se tu pa tam znebi kake žaljivke, »klerikalec« ali celo »Tartuffe«; izmed ljudi, ki so mu nazorsko blizu, je v izjavah in sodbah najbolj bister in zanimiv Izidor Cankar (kot diplomat je tedaj čakal na Atene); v srečavanjih z vodilnimi partijci čuti Kocbek njihovo nezaupanje, sovraštvo in odrivanje, za njim celo vohljajo, a ga hkrati skušajo izkoristiti. Trpko spoznanje o svojem položaju v novi družbi opiše takole: »Samota današnjega človeka, ki je samemu sebi zvest, je kljub socialističnemu in
kolektivnemu veku vedno večja.« (46/1,240.)
V Dnevnik beleži tudi bolj osebna doživetja, tako svoj nenehni ljubezenski nemir in lepotna zamaknjenja ter vzklikne: »Kaj bi jaz dal za ljubezen, resnično ljubezen, ki po njej žejam in umiram. Lepa, dobra, izredna žena, kje si?« (46/1. 120.) Prav tako si notira občasne zdravstvene težave, izgubo zavesti in blodne sanje ter splošno utrujenost. Izjemna je njegova skrb za hčerko, ki je svoje zgodnje otroštvo v času njegovega partizanstva preživela pri drugih ljudeh, prav tako radost in ponos ob rojstvu prvega sina. Z družino in prijatelji rad odhaja na izlete v Sorico, Bohinj ali Martuljek, ko živi sredi planinske narave, se počuti spokojnega in srečnega. Iz Dnevnika tudi izvemo, kako obiskuje in ocenjuje filme, koncerte in gledališka dela. operna in dramska. Predvsem pa. katere knjige, leposlovne in filozofske - prevladujejo sodobni Francozi — prebira. Iz njih si pogosto izpisuje miselno tehtna mesta in le obžalovati moramo. da ti za razumevanje dosti zahtevni citati niso pod črto tudi prevedeni.
Kocbeku je proti pričakovanju uspelo, da so ga poleg Josipa Vidmarja in Mileta Klopčiča — oba sta bila med drugim znana kot uspešna prevajalca iz ruščine - priključili jugoslovanski delegaciji, ki jc odšla za mesec dni v Sovjetsko zvezo. V posebnem dnevniku opisuje svoja doživetja in vtise s potovanja in ogledov v Moskvi. Leningradu in Kijevu. Povsod ugotavlja zadržanost in zapetost tamkajšnjih ljudi do tujcev ter prevladujočo skrb sistema za politiko, gospodarstvo in tehniko. Po galerijah vidi, da izvirajo skoraj vsa kvalitetna likovna dela z Zahoda, medtem ko jc rusko slikarstvo, razen starih ikon. realistično in skromno. Bolj ga pritegnejo baletne, operne in dramske predstave po gledališčih, navdušijo pa ga odlične uprizoritve Moskovskega hudožestvenega akademičeskega teatra. Predvsem ga je gnalo v Sovjetsko zvezo vprašanje, kakšne so tam stopnje in možnosti verskega življenja, toda videl in zvedel je manj, kot je želel in pričakoval.
Tudi 1946. leto je potekalo, kar zadeva lastno in skupinsko kulturno in literarno dejavnost. v glavnem — samo v načrtih. Kocbek je razočaran in zagrenjen spoznal, da partija njemu osebno in naprednim kristjanom sploh ne dovoljuje le politično, temveč tudi te vrste dejavnost. Stari načrt o oživitvi predvojnega Dejanja sc še vedno ni premaknil z mrtve točke: neuresničena je ostala tudi misel na zbornik kot začasno nadomestilo za revijo. Prav tako ideja, da bi s somišljeniki prevzel Mohorjevo družbo in posodobil njen knjižni program. Kocbeku se je tudi zdelo potrebno, da bi gibanje dobilo svoje glasilo, če že ne dnevnik, vsaj tednik. Nadalje je sodil, da bi bilo prav. če bi ponatisnili svoje članke iz partizanskih listov. Sam je sklenil objaviti Krščanska pisma oziroma Pisma brez odgovora, svoja pisma iz partizanov raznim osebnostim v Ljubljani. Obletavala ga jc tudi misel. da bi zasnoval zajeten roman v dveh delih o predvojni Ljubljani in življenju v partizanih. Že tedaj je načrtoval zbirko esejev o sodobnih mislecih, kakršna sta bila že pred vojno priobčena eseja o Kierkegaardu in Pe-guyu. Odločil se je tudi objaviti potopis po Sovjetski zvezi s poudarkom na religiozni problematiki. Toda edini otipljivi in pomembni rezultat vseh njegovih prizadevanj jc bil. daje 1946. oddal Cirilu Vidmarju oziroma Državni založbi rokopis Partizanskega dnevnika, s poznejšim naslovom Tovarišija, toda še ta je izšla šele 1949. leta.
Tudi v Dnevniku 1946 sc še srečujemo s srbizmi kot posledico avtorjevega bivanja v Beogradu in tedanjega aktivističnega žargona: zadatek. obveze, prcviranja. osobine, v stvari, od početka, zemunica. šetnja. zavod-ljiv, stav, prekid. biten. Avtorje zapisal tudi dve drobni stvarni napaki: Sevčenkovega Kobzarja ni prevedel J. Ev. Krek (46/1. 191). temveč njegov učenec Joža Abram; Danilo Bučar ni bil pisatelj (46/11, 48), temveč skladatelj.
Napačnemu branju Kocbekovega rokopisa pripisujem napako na str. 68 Dnevnika 1946/1 zgoraj: namesto zaimka »ki« mora uvajati odvisnik veznik »da«, kajti knjigo V planinah je napisal Stanko Cajnkar. Očitna napaka, nastala pri branju rokopisa, pa je »obse-urum« namesto »obscurum« v latinskem navedku »Mea nox obscurum non habet« (Moja noč ne pozna teme, 46/11, 212). Pri besedni
zvezi »Velika nedelja« (na naslednji strani) je treba drugo besedo že od nekdaj pisati z veliko začetnico, saj gre za kraj na Štajerskem, kjer je potekalo študentsko zborovanje in se z njim začelo križarsko in krščanskosociali-stično gibanje.
Na številne pomanjkljivosti naletimo tudi v Abecednem imenskem kazalu v zadnji knjigi (Dnevnik 1946/11). naj jih navedem nekaj: Avsenak Mirko, profesor, ne: Avsenik; že imenovani skladatelj Bučar je na ustreznem mestu (str. 219) izpadel; Cunder dr. Milan, zdravnik; Čemažar France, profesor; Jeršič Miro, ne: Jaka, publicist: Kimovec Fran. kanonik (ne župnik) in skladatelj; Konvalinka-Tavčar dr. Anča. zdravnica: Prepeluh Marko, ne: Lojze, pravnik; Buča je domače, prijateljsko poimenovanje za znanega režiserja Bojana Stupico, izpadel (229); Šmid dr. Vladimir, pedagog, izpadel (230); Ujčič dr. Josip, teolog: Valena František. pravnik.
Ni mi jasno, zakaj razlika v naslavljanju tega Kocbekovega dela. Na prvih straneh vseh treh knjig pa na platnicah in ščitnem ovitku beremo naslov Dnevnik, v petitu pod besedilom, kjer so označene tiskovne pole, pa dosledno Listi zgodovine. Od kod se je vzel ta drugi naslov, ki je sicer bolj ustrezen in privlačen kot konvencionalni Dnevnik?
In — kakor sem že omenil — zakaj niso številni, ponekod tudi obsežni, predvsem pa filozofsko abstraktni citati iz Kocbekovega čtiva pod črto tudi poslovenjeni, kakor je bilo menda predvideno in pripravljeno? Mlajše in srednje generacije naših izobražencev, ki na splošno francoščine ne obvladajo v tolikšni meri kot angleščino, bi bile najbrž za to razlago zelo hvaležne.
Kj
Ponatis pričevanjske knjige
Novi podatki in opisi dogodkov v zvezi z vrnjenimi domobranci
r
-ocbek je piša! dnevnike. kakor sam nekje pravi, iz duševne potre-,be. po notranjem imperativu tako rekoč vse življenje. V Dnevnikih 1945 in 1946 s skrajno resnicoljubnostjo osvetljuje kulturno politično dogajanje v tem časovnem izseku ter svojo vlogo oziroma hotenje v njem. Gre za prvi leti življenja v novi Jugoslaviji, za čas, ko je KP dokončno prevzela vso oblast in je bila OF samo lepa kulisa navzven, in s tem združene represivne razmere v politiki, gospodarstvu in kulturi. Kocbekova osebnost se v teh in takih razmerah razodeva politično nepretenciozna. kulturniško poduhovljena, velika v zvestobi sami sebi in tragična v svoji osamljenosti. Pred vojno je veljal za odpadnika klerikalcem, med vojno in zlasti po njej pa še komunistom, nekdanjim tovarišem v partizanih: »Ko sem danes prebral besedo heretik, sem začutil, da sem ostal sebi zvest, prej heretik, zdaj znova.« (46/11. 203.) Kljub duševnemu trpljenju in prav iz njega pa živi v Kocbeku tudi zavest trajne pomembnosti in veličine: »Jaz pa čutim: da bom živ ali mrtev še pomenil postavko v slovenskem človeštvu . . . Duhovni razvidi so mi pokazali značaj žrtvenosti na mojem življenju.« (Prav tam, 210.)
Do kraja odkrita pripoved o javnem dogajanju in osebnih doživetjih, tehtna razmišljanja o družbi in človeku, pogosto podana v aforistično zgoščeni obliki, pretanjene pokrajinsko razpoloženjske impresije, osebni slog, ki je preplet esejistike in lirike, so glavne vsebinske, oblikovne in izrazne sestavine in značilnosti obeh Kocbekovih Dnevnikov. — Cankarjevi založbi gre zahvala za izdajo tega dela, dasi bi bilo še bolj solidno opravljeno. če se ne bi z njim tako hitelo; Mihaelu Glavanu in Janezu Gradišniku za skrbno in uspešno luščenje nelahke pisave in zahtevnega besedila; avtorjevemu sinu Juriju Kocbeku za svetlo in toplo opremo knjige, ki se najbrž domiselno opira na naslov Listi zgodovine. Uredniku pripravljajočega se Kocbekovega Zbranega dela pri Državni založbi bo s temi tremi knjigami nekoliko olajšano naporno delo. ki ga čaka.
V obeh Dnevnikih, ki smo jih obravnavali, srečujemo partije, ki imajo predvsem pričcvanjski, dokumentarni značaj in marsikje tudi literarno ceno, te partije so v večini. So pa tudi mesta izrazito osebnega, zasebnega in intimnega značaja: v njih avtor razkriva družinske odnose in svoj ljubezenski nemir, v prvi knjigi nočne zabave v Beogradu, v obeh pa daje vrsto ostro (dasi pravično) zarisanih portretov sodobnikov, od katerih nekateri ali njih svojci žive. Ponekod beremo tudi malo zanimive obrobnosti in malenkosti, naletimo pa tudi na samo skicirane pasaže in nedokončane stavke. V zvezi z vsem pravkar navedenim se postavljajo razna vprašanja in pomisleki redakcijske, etične in pravne narave. Ali jc bilo razumno objaviti Dnevnika v popolnem. neokrnjenem obsegu in ali ne bi bilo bolj pametno določene izrazito zasebne in nedodelane pasaže izpustiti? Ali se ne bi morali založnica in dediči pred objavo vprašati, kako bi ravnal s takšnimi mesti v besedilu. ko bi bil še živ, v vsakem pogledu zahtevni avtor sam? Ali ne vzbuja integralno besedilo Dnevnikov poleg težnje po objavi neznanih delov Kocbekove zapuščine in odkrivanju popolne zgodovinske resnice tudi (zavedno ali nehoteno) težnjo po nezdravi senzaciji? Tudi za Kocbekovo Zbrano delo v okviru slovenskih klasikov bo treba opravili določeno selekcijo. ker po do sedaj uveljavljenih načelih vanj sodita leposlovje in kultura, ne pa tudi politika in zasebnost.
JOŽA MAHNIČ
le bi se leta 1960 smela ' »vetrinjska tragedija« pojaviti na slovenskem 'knjižnem trgu, bi bila gotovo takoj razprodana, saj avtorja opisujeta umik slovenskih domobrancev, četnikov in civilnih beguncev na Koroško, vrnitev le-tch v Jugoslavijo in kratkotrajno bivanje v taboriščih po Sloveniji, iz katerih so veliko večino odpeljali na morišča.
Takrat, pred tridesetimi leti. se je o tem vedelo le malo. danes je znanega sorazmerno veliko. Vendar pa bo knjiga zbudila pozornost bralcev, ker so v njej novi, širši javnosti doslej neznani podatki in opisi dogodkov v zvezi z vrnjenimi domobranci.
V predgovoru k izdaji iz leta 1960 piše. da je čas zacelil prenekatero globoko zasekano rano in je zato bilo možno presojati dogodke mirneje, trezneje, kot pa so jih lahko presojali prizadeti takoj po vojni.
Prvi del knjige, v katerem je opisano bivanje domobrancev na Koroškem, je res napisan trezno, umirjeno, dokumentirano, na podlagi še kar bogatega arhivskega gradiva. Zbral ga je zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev. Bralec občuti negotovost in vedno večjo vznemirjenost velikanske množice ujetnikov na Vetrinjskem polju zaradi govoric, da so prvi transporti domobrancev odpeljali v Jugoslavijo, ne pa v Italijo, kot so bili obljubili Angleži.
Ne manjka kritičnih pripomb na račun poveljstva domobrancev oziroma slovenske narodne vojske, kot so se imenovali. To poveljstvo je kljub dokazom, da so prvi transporti odpeljali v Jugoslavijo, dopustilo, da so tja odpeljali še vsi drugi. Na Koroškem je ostal le del višjih častnikov — število ni navedeno — in več sto domobrancev, ki so se preoblekli v civilne obleke. Čutiti je kritičen odnos avtorjev do
Pri založbi Magnolia v Ljubljani jc izšla knjiga Franceta Gruma in Staneta Pleska »Vetrinjska tragedija«. Sodeč po predgovoru gre za ponatis knjige, ki jo je izdala Zveza slovenskih protikomunističnih borcev leta 1960 v Združenih državah Amerike.
nekaterih najvišjih častnikov v domobranskem poveljstvu, zlasti do generala Franca Krennerja in polkovnika Tlirka Bitenca, vendar pa je kritika nedorečena. Morda avtorja nista smela napisati vsega, kar sta verjetno želela, marveč to, da so vso to velikansko množico domobrancev in civilnih beguncev enostavno prepustili njihovi usodi, rešili pa samo svojo kožo.
Znane so razlage zgodovinarjev in publicistov v Jugoslaviji, da je domobransko poveljstvo računalo na spopad med angleško in partizansko vojsko in na možnost, da bi se domobranci bojevali na strani Angležev proti komunizmu. Ali so upali, da se bodo tako vrnili v Slovenijo kot narodna vojska? Ali je bilo domobransko poveljstvo sposobno realno oceniti tedanji vojaški in politični položaj? Teh vprašanj avtorja ne načenjata. Tudi ne pojasnita, s kakšnim namenom so na Koroškem, v taborišču na Vetrinskem polju, mladoletne fante, begunce, mobilizirali v Slovensko legijo.
Drugi del knjige, v katerem je opisana usoda vrnjenih domobrancev, pa ni napisan umirjeno in trezno, kot je napisan prvi del. Avtorja povsem prepustita besedo ljudem. ki so v taboriščih v Sloveniji (po vrnitvi s Koroške) prestajali ponižanja, pretepanja, mučenja in lakoto, ter tistim redkim, ki so pobegnili z morišč. Razumljivo je torej, da svojih izpovedi niso mogli napisati umirjeno.
Avtorja ne dopolnjujeta teh izpovedi s podatki, ki bi jih bila morda lahko zbrala od preživelih. Navajata, naprimer. podatek. da je na Koroškem ostalo okoli 6.000 civilnih beguncev in so se tako rešili pred negotovo usodo, ki bi jih čakala, če bi sc vrnili v Jugoslavijo.
V Slovenijo sc jih je vrnilo najprej dvesto skupaj z domobranci, dvesto pa potem, ko je bilo že popolnoma gotovo, da so vsi transporti odpeljali v Jugoslavijo, ne pa v Italijo. Avtorja pa ne navajata podatkov o njihovi usodi, ali so bili izpuščeni iz taborišč po Sloveniji ali odpeljani na morišča. Druga pripomba, ki jo utegne imeti marsikateri bralec, je v tein. da knjiga piše samo o grozotah, ki so jih prestali vrnjeni domobranci po vojni, ni pa v njej nobenega podatka, nobene njihove misli, spomina na vojni čas. Izjemoma je navedeno, da je v taborišče v Št. Vidu pri Ljubljani prišel neki partizan in znancu domobrancu naštel grehe, o katerih da se temu še sanjalo ni.
Zanimanje bralcev bo gotovo pritegnil zlasti ta. drugi del knjige, pač zaradi opisov morij, groze, ki sojo doživljali pobegli z morišč. Toda v njem skorajda ni zgodovinsko pomembnega gradiva, ne presega ravni površnega časopisnega pisanja o tej problematiki, pisanja, ki ga je bilo veliko ob tako rekoč uradno proglašeni spravi med Slovenci in po njej.
ALOJZ STRADJOT
Že drugič roža cveti
Pesmiy ki jih (skoraj) ni brez uglasbitve in avtorjevega petja
N
a sredini se obrne vse na glavo in prikaže se Zoran Predin: Sonček je in ti si tako skuštrana. Ker je bilo o njegovi ironično-resni poeziji, ki sprevrača spoštovane idole in mite. že veliko napisanega, se bomo tokrat obrnili le k prvi polovici knjige, v kateri se pevec Kreslin predstavi prvič tudi kot pisec besedil. Pravzaprav drugič, saj prihaja pred nas ponatis. In prav za to gre. Kaj jc v tej knjigi takšnega, da je pošla, kar sicer pri slovenskih knjigah ni ravno pogost pojav.
Že bežen pregled naslovov nam ponudi avtorjevo historično zavezanost predvsem zadnjima dvema glasbenima izdelkoma, se pravi, drugi plošči (Bogovi in ovce) ter zadnji kaseti (Namesto koga roža cveti). Iz prve je pet pesmi iz druge šest. V izboru so še tri. dve iz prve samostojne pregledne kasete in ena iz prve plošče (Od višine se zvrti). Kljub temu tematska enotnost izbora ničesar ne izgubi, kajti v celoti je zavezana dvema »nadrobnostima« iz našega sestavljenega sveta, namreč intimi in družbi. Pozornemu bralcu ne bo ušlo. da je glavni generator recikliranja preteklosti in mimetičnega prepisa vsakdanjega življenja avtor sam. Izročen zgodovinskemu in aktualnemu času, skuša prodreti (predvsem pa kritično — ovrednotiti) v življenje in svojo usodo.
Čeprav je do tega trenutka deloval na nas kot nosilec zvoka, ko je s svojim sugestivnim glasom (ob obilni pomoči glasbenikov) dosegal, da je bilo za duha kaj kmalu konec gotovosti, pa je s točke začaranega začudenja upal sestopiti v polje prizoriščne poetike, kjer se opira predvsem na enojne analogije, enostavnost, prisotnost stvarnih prizorišč, kar vse je njegova ustvarjalna strategija.
Po njej nas vodijo že naslovi pesmi samih (čeprav se morda avtor tega niti ne zaveda, saj se je močno potrudil pri premeščanju časovnega zaporedja nastanka besedil). Takole pravi: najlepše pesmi so o domu, ne more pozabiti očetove kitare, ljubezen je zanj nekaj preživetega, zavezujoča le še v pogojniku (Če bi te imel), nov dan je le bežen žarek, raja morda sploh ni.
Na prodajnem pultu leži drobna, črno-bela knjižica, na naslovnici fotografija. Očitno nov tržni prijem, kajti med množico predmetov je knjiga vidna. Vlado Kreslin: Namesto koga roža cveti. Sedaj že rokerji objavljajo pesmi, je prva misel, nato pa bežen spomin na knjigo Johna Lennona z izvrstnimi ilustracijami. Ko knjigo pred seboj odpreš, so tudi v njej ilustracije, grafični listi Viktorja Šesta.
ideal je možen le v smrti: kot otrok je bil čuden, danes se sprašuje, kdo je, čemu (Namesto koga roža cveti); pri rokovsko-refleksivnih besedilih je enkrat upornik, drugič spet zanika, da bi imel opravka s kritiko (To ni političen song) ali pa noče, da bi o tem sodili drugi, nato ošvrkne nemoč vsakršnih »bogov« in za zaključek zbode še vse nas (Ovce).
Dom mu pomeni simbol varnosti in izhodišče iskateljskih pohodov, popotovanj v nevarnost. Opremljen jc s preteklostjo, nostalgijo, kar mu omogoča odmik/umik v spomin. V teh pesmih najdemo jezik analogij vzporedno s svetom izkušenj kot njegovo definicijo. Preprosto, čeprav skoncentrirano izrazoslovje odkriva smisel določenega doživetja. Gre predvsem za osebno pomenljivost, kjer prav impresionistično podajanje sproža univerzalnost. Čeprav je avtor ikonografsko vezan na domačo (prekmursko) pokrajino, so metafore dovolj prepoznavne, da preko detajlov ponujajo obči smisel.
Ljubezenska tematika se giblje med pristno erotičnimi toni. igrivostjo in neoprijemljivimi ideali. Čeprav izpovedno ubrana, je še čutiti nekaj »prikritega«.
Pri pogledu na mesto in pregledu družbenega stanja pa je refleksija neomajna, zadira se v kaotično stanje in ne prizanaša nikomur. Je tudi najbolj direktna, četudi z nekaterimi elipsami, ki dopuščajo bralcu lasten dodatek. V tem ciklu je Kreslin »stari roker«, ki ga nihče in nič ne more iztrgati njegovi osebni zavezanosti, svobodi in skušnji. Na dlani je torej dvopolnost:
nasprotje med zunanjim angažiranjem in umikom k sebi. Kritično preverjanje in potopitev v melanholijo (vendar ne obup). Njegova razumska ugotovitev, kaj vse je res, ga sicer premetava v različna čustvena stanja, osebna izpoved in kritično iskanje pa sta vendarle izražena. Z enostavno pesniško dikcijo (včasih v mejnem področju ljudske pesmi), a zato tem učinkoviteje. Seveda pa je ves čas prebiranja Kreslinovih pesmi jasno čutiti, da je verzifikacija podvržena melodiji in ne kakšnim notranjim pravilom poetike. Zato si jc vse tc pesmi težko zamisliti brez uglasbitve (saj naravnost silijo vanjo) in pevčeve interpretacije (naša interpretacija mora nujno zapustiti - kot je to imanentno vsaki kritiki — malce moreč priokus). Morda je prav v tem iskati vzrok, da je zvočna kaseta doživela že tretji ponatis. Komuniciranje na literaren način je v tem primeru dragocen dodatek. Knjigo sta založila in izdala Lokvanj. Maribor in Založba M&M. Ljubljana.
NEVA MUŽIČ
Epigrama
Spel rad povzročil bi preplah, osinjek naših starih zdrah, jc misel vaša zarjavela, podjetnik veliki. Žajdela!
Vuk in Slobo. stara znanca, dve plati taistega kovanca.
CVETKO ZAGORSKI
Albanci so propad predvojne Jugoslavije doživeli kot svojo osvoboditev. Bivša Jugoslavija je svojo politiko do Albancev gradila na Čubrilovičevi teoriji, češ da mora biti Kosovo dealbanizirano. Po eni strani naj bi to dosegli z močjo orožja, po drugi pa z naseljevanjem ljudi iz Črne gore in Hercegovine. V takratni agrarni reformi so Albancem odvzeli plodno zemljo, za povračilo pa so lahko dobili kroglo ali pa možnost, da se izselijo v Turčijo. Ob tej priložnosti so sklenili celo meddržavno pogodbo med Turčijo in kraljevino Jugoslavijo. ki še vedno velja. Tudi komunisti se s svojim odnosom do Albancev na Kosovu niso kaj dosti proslavili. Vsi partijski sekretarji so bili Srbi in Črnogorci, sinovi tistih, ki so albanskim kmetom na Kosovu odvzeli zemljo. Komunistično gibanje se je začelo krepiti s prihodom Albancev s Kosova, ki so. ker v njihovih krajih niso imeli šol v maternem jeziku, hodili v šole v Albaniji. Ti Albanci so propagirali bratstvo in enotnost s trditvami, da v predvojni Jugoslaviji niso bili zatirani le Albanci, temveč tudi Srbi. Albanci so nasedli tej komunistični ukani in se vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Leta 1943 so imeli v vasi Bujan svoj Avnoj. V sklepih, ki šo jih takrat sprejeli, piše. da se bo Kosovo
po vojni pridružilo svoji matični državi — Albaniji. Komunistični režim naj bi popravil napako velikih sil. ki so polovico naroda pustile zunaj meja njegove domovine.
Kot jamstvo v teh sklepih omenjajo NOV Jugoslavije, NOV Albanije. Rdečo armado ter sile protifašistične koalicije Ameriko in Anglijo. Ko so kosovski in albanski partizani osvobodili Kosovo, so kosovski Albanci to doživeli kot kratkotrajno veselje. Februarja 1945 so na Koso-
vu vzpostavili vojaško upravo, ki jo je vodil Savu Drljevič. Ta uprava je zato, da bi si utrdila oblast in se enkrat za vselej zavarovala pred morebitnimi vstajami nezadovoljnih in prevaranih Albancev, začela z izrednimi mobilizacijami, katerih cilj je bil. da se s Kosova odpošlje čimveč Albancev. Nekaj so jih poslali na sremsko fronto, druge pa kot dopolnitev v ostale enote NOV Jugoslavije. Albanske armade, ki so osvobodile Kosovo, so se tokrat boljevale okoli Višegrada v Bosni, tako da je bil albanski narod na Kosovu prepuščen na milost in nemilost bokeljski brigadi in še nekaterim drugim brigadam, ki so se prav tako proslavile s svojo krutostjo. Pokol v Baru ni bil edini tak pokal. Takšni pokoli so bili tudi v Gnjilanu. Drenici. pa tudi v nekaterih drugih mestih. Zakaj so vse to prikrivali? Najbrž si nihče ne želi, da bi javnost izvedela za njegovo sramoto. Vendar pa zločina ni mogoče prikriti. To so bili zločini nad človeštvom, ki nikoli ne zastarajo, zato bodo morali tisti, ki so te zločine zakrivili, slej ko prej pred sodišče pravice, saj so ti zločini kaznivi tudi po mednarodnem pravu.
»Streljali so, dokler seje še kdo premikal«
»Se ukvarjate tudi s faklografsko-doku-mer.tarno rekonstrukcijo?
Ne. to prepuščam zgodovinarjem. Da pa sem lahko napisal omenjeno dramo, sem moral preštudirati vso dokumentacijo vojaško-zgodovinskega arhiva v Beogradu. ki zadeva Kosovo, ter vso dokumentacijo, ki jo je izdal zgodovinski arhiv Kosova v Prištini. To so tri zajetne knjige, ki vsebujejo vse dokumente iz omenjenega obdobja. Seveda so tudi v teh dokumentih

Ekrem Krveziu
praznine, vendar pa vsega kljub temu ni bilo mogoče prikriti. V zvezi s pokolom v Baru imam toliko dokumentov, da bi lahko storilce spravili pred sodišče, vendar pa menim, da to ni pisateljevo delo. To prepuščam novim demokratičnim vladam, ki naj same razgalijo svoje zločince. Brez sojenja so streljali v množico neoboroženih albanskih kmetov, ki so jih mobilizirali. da bi pomagali pri osvobajanju države. Da bi lažje razumeli, za kakšno strahoto gre, vam bom navedel le del grozljivega dokumenta, tako da boste lahko sami presodili:
»Streljajo se je iz vseh orožij. Pri tem streljanju so sodelovali tudi odborniki in bolničarke, pravzaprav vsi. ki so se znašli na tem kraju in ki so imeli pri sebi orožje.
Streli so utihnili šele takrat, ko se v kupu trupel ni nihče več premikal.
Enote so tako izgubile 550 ljudi. Od teh jih je bilo 150 ranjenih, vsi drugi pa so bili pobiti. Le majhno število se jih je skrilo po okoliških hišah ali pobegnilo. Domnevamo. da je bilo takrat ubitih okoli 430 ljudi. Pokola sta se udeležila tudi komandant in komisar 10. brigade in vodje skoraj vseh vojaških in civilnih ustanov v Baru. Mnogi izmed njih so tudi sami streljali v množico. Tisti, ki so pokol preživeli, pravijo, da je bil to strahoten prizor. Na ulici, ki je bila široka kakih šest do sedem metrov, je v dolžini 60 metrov ležalo 400 trupel. Ko je streljanje prenehalo, so tisti, ki so se prej razbežali po hišah, stajah ali konobah. začeli pobirati trupla.
Streljale so tudi bolničarke
Da bi bilo vse skupaj še hujše, je še med streljanjem v bližino pripeljalo terensko vozilo z Američani. Na srečo so ga nekateri naši voditelji opazili, tako da so vozilo ustavili in ga napotili nazaj proti Ulcinju. Opazili so tudi nekaj civilistov, ki so vse to fotografirali, vendar pa so se pozneje izgubili v gneči.« (AVIIB-K 1 1411-41/5).	.
Samo pomislite, streljale so tudi bolničarke! Tiste, ki bi morale skrbeti za zdravje borcev, so prevzele vlogo krvnikov! Ljudje, ki so vodili takšne morije, so bili vajeni, da to počnejo v temi, podnevi pa so se razglašali za dobrotnike. Prav zato so poskrbeli, da Američane, ki bi bili v tem trenutku gotovo neželeno občinstvo, čim-prej oddaljijo z mesta zločina. Na njihovo nesrečo pa se nad svetom vse hitreje dani, tako da bodo v kratkem tudi njihovi zločini prišli na svetlo.
Kakšen je vaš ustvarjalni odnos do tega dogodka?
To je odnos, kakršnega bi moral imeti do takšnega zločina vsak pošten človek, še zlasti pa ustvarjalec. Zločin so zakrivili tisti, ki bi morali vse te ljudi voditi v boju za osvoboditev države. Kaj naj rečem drugega? Če bi znova odpirali rane naše preteklosti. potem ne bi bilo nikakršne možnosti za nadaljnje skupno življenje. Albanci pa še vedno želijo živeti v tej Jugoslaviji. Ne zato, ker bi jo imeli tako radi. saj ji prav nič ne dolgujejo, pač pa zato. da bi bili skupaj z drugimi Albanci, ki jih je komunistična vlada Jugoslavije kot rakave otroke namerno razdelila v tri republike. Če bi se hoteli Albanci združiti, bi se morali bojevati s tremi republikami, menim pa, da danes ni čas za vojno. Če se lahko sporazumemo, bomo živeli enakopravno, kot narodi, ki so. če že ne morejo živeti skupaj, prisiljeni živeti v sosedstvu. Moj človeški in ustvarjalni odnos do tega in vseh drugih morišč, ki jih je bilo na nesrečo vseh nas več kot preveč, je v tem. da je treba za skupno življenje v prihodnosti nujno doseči odpuščanje žrtev. To pa bomo dosegli le v primeru, če bomo vse te vojne zločince spravili pred sodišče. Dokler so ti zločinci živi. poleg tega pa jih očitno še malo ne peče vest, pač pa se spuščajo v nadaljnje krvave avanture, je
moje usmiljenje na strani tistih, ki so po krivici umrli.
Neporavnani računi ustavljajo korake
Kakšno je ustvarjalno in idejno sporočilo vaše drame?
Ker se zavedam, da ni naroda, ki ne bi imel svojega Fausta, pa tudi ne malih na-
rodov. ki ne bi preživeli svoje Golgote, pri tem ko žalujem za svojimi mrtvimi, žalujem tudi za vsemi drugimi, ki so po nedolžnem umrli po vsem svetu. Vse liste, na grobovih katerih si »zmagovalci« brez kakršnekoli pietete gradijo piramide in slavoloke.
Če želimo z mirno vestjo stopiti v prihodnost. potem moramo enkrat za vselej razčistiti s preteklostjo, saj nam breme naših nerazčiščenih računov ustavlja korake.
Idejno sporočilo drame se kaže prek tragike glavne osebe. Že na samem začetku se sooči z zlom. ki se je v njem nakopičilo. S tem ko je sam pred seboj in pred vsemi drugimi priznal svojo ničevost, ima možnost, da se je bo rešil. Katarza, ki jo doživlja s svojim priznanjem, je potrebna vsem majhnim in velikim zločincem. S tem ko sem ta problem rešil v okviru lastne nacionalne entitete, sem dramo osvobodil zlohotne maščevalnosti, ki je pogubna za vsako okolje. Roko sprave naj ne ponudi le posameznik posamezniku, pač pa jo morajo drug drugemu ponuditi tudi sprti narodi. Če se nenehno vračamo v krvavo preteklost, bo tudi naša prihodnost krvava. Če želimo jutrišnji dan dočakati kot ljudje, se moramo enkrat za vselej otresti atavističnega pogleda na svet, ki je tako značilen za balkansko zakotje.
Kaj je bilo po mnenju cenzorjev v drami nesprejemljiva?
Ko sem z dramo Žrtve Bara začel odkrivati le nekatere resnice o strašni usodi Albancev v tistih razburkanih časih, sem vedel, da bom trčil ob zid birokracije na oblasti, sile. ki je pripravljena poseči po novih zločinih, samo da bi ohranila svoje privilegije, ki temeljijo na neresnicah.
Ko sem prebiral dokumentacijo vojaško-zgodovinskega inštituta v Beogradu in posluša! izpevedf tistih, ki so pokol preživeli. sem odkrival strahotno Golgoto albanskega naroda v drugi svetovni vojni. Ker niso navajeni, da bi jim pripadnik manj vrednega naroda v obraz povedal umazano resnico, so mojo dramo doživeli kot novo breme svoje že tako hudo obremenjene vesti. To jih je najbolj motilo v moji drami, vendar pa na njihovo žalost tega ni mogoče- spregledati, ker prav na tem temelji vsa drama. Drama odkriva tragedije Albancev od vojne, pa vse do današnjih dni. Ta krvava reka. ki izvira iz vojnega obdobja, ima pa tudi izvire iz prejšnjih časov, na nesrečo vseh nas teče še danes in s smrtjo obliva nove kraje in nove ljudi na Kosovu. Prepričan sem. da bo to zlo. ki se samo obnavlja, takrat, ko ne bo več sovražnikov, napadlo tudi tiste, ki so ga spodbudili.
Kdo pravzaprav odloča o vaši drami, o gledališču in sploh o sedanjem trenutku kosovske kulture? Za kakšne ustvarjalne avtoritete gre? Kaj bi lahko povedali o celotnem kulturnem ozračju na Kosovu? Kakšno je razmerje sil, kje so in kaj počnejo albanski ustvarjalci, kaj se dogaja v kulturnih institucijah (akademija znanosti, založništvo, inštituti itd.)?
Temno ozračje nad politično kupolo
Kosovo danes spominja na veliko dvorano. v kateri so ugasnile luči. zdaj pa iz nje prihaja vse tisto,Lar se lahko prerine skozi vrata. Takšno vandalsko obnašanje je značilno za zastarele kolonialne režime, ki pred svojim propadom panično ropajo bogastvo kolonije, hkrati pa uničujejo vse
Civilna družba in politični pluralizem
Ne kritika veljavnih razmerij, marveč socialističnih iluzij
A dolf Bibič je bil član Izvršnega odbora IP-Z-A SA (Mednarodna jL. -Srn. asociacij a za politične vede) in sedaj sodeluje v njenem komiteju za družbeni in politični pluralizem, ki v prihodnjem letu pripravlja eno od razprav tudi v Ljubljani. Navedena dejavnost mu omogoča razgledanost po svetovni literaturi in diskusiji o pluralizmu, kar je razvidno tudi iz uporabljenih virov, ki so navedeni v opombah in na koncu knjige. Pred sabo imamo tako tudi po formalni plati visoko kompetentno študijo o pluralizmu in civilni družbi.
Bibičevo delo je prvi obsežen spopad s političnim prevratom na Slovenskem, hkrati pa ponuja tudi politološko legitimacijo novo nastajajoči demokraciji. Razprava poteka na ravni konceptov in ne posega v empirična dogajanja pluralizacije. Zato spopad ni kritika obstoječih razmerij, temveč je kritika socialističnih iluzij in nekaterih iluzij, ki jih je prinesel večstrankarski politični sistem. Po drugi strani pa Bibič predstavlja večplastnost in široko razsežje diskusije o pluralizmu in o civilni družbi v svetu in v ta okvir vmešča tudi diskusijo, ki se je razcvetela pri nas. Opozarjanje na zgodovinsko posredovanje diskusije o pluralizmu in civilni družbi je gotovo ena davnih vrednosti Bibičeve analize.
Naslov sporoča temeljno vsebino dela. ki ga je Bibič organiziral okrog teze. da obstaja med razpravo o civilni družbi in o političnem pluralizmu večplastna povezava. Avtor začenja razpravo z ugotovitvijo. da je civilna družba v zadnjem času poslala megatrend v mednarodni diskusiji. Pojem je rehabilitirala neokonservativna revolucija po eni strani, po drugi pa so jo revitalizirala reformna gibanja v socialističnih državah. Temeljne razloge za ponovno oživitev diskusije o civilni družbi avtor vidi v kritiki militarizma, protestu zoper leviatanizem sodobnega sveta, v protestu zoper etatizacijo in centralizacijo in s tem v zvezi z iskanjem nove družbenosti. Obsežno poglavje je namenjeno predstavitvi historično-genetskih apektov razvoja civilne družbe. Tu se avtor ustavlja zlasti pri Fergusonu. Smithu. Heglu in liberalizmu. Posebej poudarja pomen Marsa. R. Luvemburg in A. Gramscija za diskusijo o civilni družbi. Najpomembnejši skupni imenovalec njihovega prispevka vidi avtor v ideji asociacionizma. Temeljni manko njihovih razprav pa je po mnenju avtorja \ nepopolni elaboraciji koncepta asociacije, podcenjevanju vloge politične oblasti in neupravičeni veri v hitro družbeno homogenizacijo po revoluciji.
Bibič v nadaljevanju klasificira in opisuje pristope k problematiki civilne družbe. Poglavje zaključuje z nastavitvijo vprašanja o pomenu razprave o civilni družbi za afirmacijo pluralizma pri nas. Ideja civilne družbe je implicite afirmirala kategorije asociacije, avtonomije, ekonomske demokracije. javnosti in federalizma, ki so hkrati tudi ideje pluralizma. Eksplicitno zavzemanje pa avtor v idi v zavzemanju za pluralizem ob kritiki monizma, centralizma in totalitarne države. Bibič ugotavlja, da je razlikovanje med državo in civilno družbo nujen pogoj katerekoli koncepcije pluralizma. Po drugi strani pa nobena koncepcija civilne družbe nima svoje identitete, če ne vključuje tudi pluralističnega pristopa k civilni družbi.
V kronologiji povojnega razmerja med državo in civilno družbo Bibič ugotavlja, da je bilo konceptualno razlikovanje med njima uvedeno šele v šestdesetih letih kot
posledica zahtev po demokratizaciji socializma. Poraz demokratizacije v Jugoslaviji je Bibič povezal s porazom praške pomladi avgusta 1968. Sele sredi osemdesetih se je civilna družba prebila v javno diskusijo in postala prava medijska zvezda osemdesetih let. Med poglavitnimi vzroki za njen ponovni vzpon Bibič navaja globoko družbeno krizo in neuspeh dolgotrajne kritike etatizma, da bi utemeljila demokratizacijo političnega sistema. Neposredno zaslugo za oživitev razprave Bibič pripisuje ZSMS. novim družbenim gibanjem in mladinskim medijem. Celotna razprava o civilni družbi, ki jo Bibič prikazuje glede na udeležence, je bila »povezana z globoko potrebo po reformi m obnova našega javnega življenja.■■ (str. 68)
Nato se avtor podrobneje ukvarja z implikacijami diskusije o civilni družbi za politični pluralizem. Podrobneje predstavlja koncepte avtonomije, asociacionaizma, človekove osebnosti, pravne države, nadzora centrov državne moči, delitve oblasti, javnosti, samoupravljanja in ekonomske demokracije, ki so imanentni tako koncepcijam civilne družbe kot pluralizma. Bibič tudi opozarja, da je ideja samoupravnega pluralizma bila in ostala pomembna za razpravo o (socialistični) civilni družbi.
Posebno poglavje Bibič namenja našte-
Nasiov 232 strani obsegajoče knjige prof. dr. Adolfa Bibiča, ki je pred nedavnim izšla v Zagrebu pri Mladinskem kulturnem centru v zbirki Biblioteka sodobne politične misli: »Civilna družba in politični pluralizem«.
vanju elementov civilne družbe, kar je bilo po njegovem mnenju v diskusiji zapostavljeno. Izmed enajstih elementov navajamo celokupno sfero delovne družbe, področje prostovoljnega organiziranja, sfero klasičnih in novih pravic in svoboščin, spontane iniciative, sfero avtonomnega javnega mnenja, družino, avtonomno založništvo itd.
• Pluralizem izhaja iz civilne družbe kot nujnost moderne epohe. ki zahteva priznavanje subjektivitete individua in akterjev kolektivne akcije.« (str. 95)
Drugi del. ki nosi naslov Od monizma k pluralizmu. Bibič začenja s prikazom geneze in razvoja pluralističnega pristopa. Na prvo mesto postavlja Ota von Gierkeja z njegovo utemeljitvijo avtonomne asociacije. Sledi mu podroben prikaz Laskija. ki je leta 1915 pojem pluralizma iz filozofije prenesel na teren politike in politologije. Na tretjem in četrtem mestu sta predstavljena A. F. Bentley in D. B. Truman, ki veljata za utemeljitelja analitičnega pluralizma. Posebno mesto je odmerjeno še R. A. Dahlu in predstavniku (neo)plura-lizma v ZRN. E. Franklu.
Nato se Bibič spopada s problemom povezanosti socializma z monizmom in s pluralizmom. Monistična narava socializma je posredovana predvsem z neugodnimi zgodovinskimi okoliščinami, ne pa toliko s konceptualnimi vzgibi klasikov. Prav nasprotno. Pri teoretskih virih Bibič ugotavlja številne elemente pluralizma: idejo asociacionizma. avtonomije, decentralizacije, kritiko etatizma in birokratskega monopola idr. Med teoretike razmerja pluralizem-—socializem —demokracija Bibič uvršča Roberta Dahla. Hansa Kremendahla, Re-inerja Eisfelda in Stanislawa Ehrlicha.
Novejšo zgodovino razprave o pluralizmu Bibič uvaja s komentiranjem dokumenta Socialistična zveza danes iz leta 1970. Na drugem mestu je Kardeljeva koncepcija samoupravnega pluralizma, katerega glavne slabosti so bile: marginalizacija političnega pluralizma, negiranje strankarskega pluralizma in monopolni položaj ZK. Tretja faza razprav se je začela v osemdesetih letih, osredinila pa se je na afirmacijo političnega pluralizma.
Bibič se je nato pozabaval še s problemom pluralizma z ali brez pridevnikov. Povzel je zgodovino uporabe pojma plura-
lizem in navedel cel kup pridevnikov, ki so se uveljavili v politološki literaturi. Bibič na kratko povzema nasprotovanje strankam s strani nekaterih avtorjev in kritiko strankarskega sistema. Nato povzema glavne pridobitve in prednosti večstrankarskega sistema, v primerjavi z drugimi sistemi. Nujnost obstoja strank Bibič veže na obstoj države in politične oblasti. Pri obravnavi alterantivnih oblik večstrankarskemu sistemu Bibič navaja naraščajoči pomen asociacij, neokorporativizma in reforme. ki so jih prinesla nova družbena gibanja. 'V zaključnem delu Bibič ugotavlja. da so stranke samo eden od elementov političnega pluralizma, za katerega predlaga poimenovanje asociacijski pluralizem.
Asociacijski pluralizem je Bibič vpeljal, da bi poudaril, kako v političnem pluralizmu ne gre le za strankarski pluralizem, temveč tudi za druge asociacije in s tem ob strankarskem tudi za nestrankarski pluralizem. Pri tem se sklicuje na številne avtorje, ki jim predstavlja asociacija temeljno kategorijo v politični teoriji, in na zakonitost modernega obdobja, da ljudje vse več skupaj rešujejo svoje skupne probleme. Bibič opozarja, da je za okrepitev politične demokracije neobhodno treba povečati število in utrditi strukturo asociacij. Seveda pa so politične asociacije temeljni faktor vsake politične demokracije. V svojo koncepcijo je Bibič vključil tudi boj za oblast, volitve, opozicijo, politični trg. po-liarhično naravo politike, participacijo itd. Asociacijski pluralizem implicira kritiko bipolarni naravi politike, po kateri oblast konstruira sovražnike in jih potem preganja. Namesto tega prinaša pripoznanje mnoštva protislovnosti in konfliktov. Namesto zaključka je Bibič posredoval nekaj odprtih problemov pluralizma.
Bibič v svoji analizi prikazuje pomen razprave o civilni družbi in o pluralizmu za demokratizacijo političnega življenja v Sloveniji in Jugoslaviji, pa tudi drugod po svetu. Diskusija o političnih konceptih ni nikoli zgolj akademska razprava, temveč vedno pripravlja konceptualni teren za politično delovanje in reforme. Zato je bila reakcija aktualne politike na politološke razprave vedno ostra in večkrat neusmiljena do njenih nosilcev. Morda je tudi zato delo izšlo samo v hrvatskem jeziku. IGOR LUKŠIČ
Pričevanja nekih partizanov
Zgodovinska dejstva prepletena v pripovedi
uj Tr knjigi »Pogumna zve-/ sta četa« so predstav-Ijeni razvoj, vloga in ▼ pomen	številčno
majhne enote (povprečno je štela 30 — 50 mož), ki jo je po nalogu CK KPS ustanovil Ivan Maček maja 1942 na Polici z nalogo, zagotovili vsestransko zaščito vojaškega in političnega vodstva NOB Slovenije, ko je le-to odšlo iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje. Knjiga se zaključuje s septembrom 1943. nadaljnje razdobje pa naj bi obravnavala nova knjiga.
Delo ni zasnovano povsem na klasični zgodovinopisni metodi in delno prebija tradicionalen način podajanja tovrstne problematike, čeprav ustreza temeljnim proklumiranim zahtevam zgodovinske stroke. Tisto, kar izstopa, so namreč svojevrstne literarne intarzije. Gre torej za iskanje sožitja med dokumentarnostjo na eni strani ter pripovedno doživetim opisovanjem dogodkov in občutij akterjev na drugi strani, kar je naposled prispevalo k oblikovanju privlačnega, lahko berljivega teksta. Nizanje zgodovinskih dejstev se prepleta s preprosto in šegavo. včasih tudi trpko pripovedjo borcev, toda ne na škodo dokumentarnosti. Pripoved ostaja vseskozi verodostojna in prepričljiva.
Ko govorimo o dokumentarnosti, je treba posebej izpostaviti dejstvo, da je avtorica imela na voljo izjemno skope primarne vire ter da je večino dogajanja morala rekonstruirati na osnovi pričevanj zaščitni-
V okviru za zgodovinopisje narodnoosvobodilnega boja uveljavljene Knjižnice NOV in POS je izšla knjiga »Pogumna zvesta četa«, katere avtorica je Slava Mihevc-Mira.
kov, kar je nedvomno bistveno vplivalo na končno podobo knjige.
Glavna naloga začitne enote je bila zagotavljanje osebne varnosti članov voja-škopolitičnega vodstva ter s tem omogočanje njegovega funkcioniranja. Izvrševanje te naloge se je na zunaj manifestiralo v zavarovanju sedeža vodstva, v zavarovanju posameznih funkcionarjev na njihovih poteh izven sedeža vodstva, v opravljanju kurirskih in obveščevalnih nalog, po potrebi pa vse do opravljanja intendantskih nalog, gradnje nastanitvenih objektov za vodstvoitd.. medtem ko bojne naloge niso bile v ospredju, kajti veljalo je pravilo — čim manj opozarjati nase. zato je četa praviloma sprejemala boj. kadar je bila k temu prisiljena, ali pa v sklopu širše zasnovanih akcij v kombinaciji z drugimi partizanskimi enotami.
Trdna pravila konspiracije, kar je bil
tisto, kar ne morejo strpati v svojo lopovsko torbo. Ta manična destruktivnost poteka pod pokroviteljstvom in z odobritvijo pravne države Srbije. Zlohotno ozračje, ki je značilno za današnjo politično kupolo na Kosovu, ne potrebuje znanih osebnosti. Za takšne stvari so najprimernejši anonimneži. Takšni, ki na svoja nova delovna mesta - kot na primer Mirko Žarič. prisilni direktor v kosovskem Narodnem gledališču — prihajajo v spremstvu do zob oboroženih eskadronov srbske milice. Takšni ljudje sit breme vsakemu narodu, \seka-kor se jih je treba čimprej otresti, če se želimo dvigniti v svobodoumne višine civiliziranih narodov. Zasedbene oblasti Srbije. ki so sprevidele, da albanske duhovne kulture ni mogoče ukrasti, pri tem pa nočejo dopustiti njenega svobodnega razvoja. si zdaj prizadevajo, da bi jo čimprej uničile.
Z zasedbo RTV Priština, ukinitvijo skupščine Kosova, spodkopavanjem kosovskega gospodarstva, odpuščanjem albanskih zdravnikov in zapiranjem bolnišnic. knjižnic, osnovnih, srednjih in visokih šol v albanskem jeziku, s prisilnimi upravami v skoraj vseh insiitucijah. kjer so zaposlen: Albanci, ukinitvijo financiranja kosovske akademije znanosti in umetnosti. filozofske fakultete in drugih ustanov, naj bi zlomili duhovno hrbtenico Albancev. Ce hi jim to uspelo - jasno pa je. da jim ne bo - bi iz najstarejšega naroda na Balkana naredili množico, s katero bi lahko. ker je pač izgubila svoje duhovne voditelje. Zlahka manipulirali. Gre za kratkovidno politiko kulturnega in gmotnega ropanja Ropajo celo devize od občanov, cele tovarne in lokalne radijske postaje. Vse to vodijo kosovopoljski jurišniki. kot voditelji protibirokratske revolucije, ki je
Srbiji prinesla rešitelja — Slobodana Miloševiča.
Ker poznam srbski narod, sem prepričan. da pripadniki tega naroda ne nameravajo dlje časa trpeti, da se v njihovem imenu vodi nova križarska vojna zoper albanski narod, ki jim nikoli ni prizadejal nikakršnega zla. Nasprotno, če se bodo rešili tega pogubnega bremena, bodo imeli priložnost, da jih priznajo kot civilizirani narod Evrope.
Izredno stanje — le za Albance
Kje vi, kol intelektualec in Albanec, vidite izhod iz sedanjega (izrednega) srbsko-alban-skega položaja?
Na Kosovu velja izredno stanje le za Albance, in sicer že vse od vojne. Morda so bile vmes le manjše prekinitve. Ta oblika pacifikacije. ki svoje arzenale zla vsakih 10 let zapolni z novimi strahotnimi "pikan-terijami'. še vedno kot glavno orožje uporablja množične zaporne kazni (po uradnih podatkih je policija v obdobju od leta 1981 do 1990 »obdelala« okoli milijon Albancev). Ko so spoznali, da Albanci kljub zaporni kazni vztrajajo pri svojih zahtevah po svobodi, so začeli ubijati ljudi na ulici ter zastrupljati albanske otroke v šolah, kinematografih in vrtcih. Njihovo zadnje »orožje« je lakota. S tem ko so odpustili okoli 80.000 Albancev, hočejo doseči vse tisto, kar jim ni uspelo z vsemi drugimi »civiliziranimi« metodami. Kot vidite, zadevajo ti izredni ukrepi samo en narod — in sicer večinski albanski narod s Kosova. Kot Albanec in intelektualec bi svojim
srbskim sobratom po duhu priporočil, naj skušajo za lastno blagostanje spametovati svoje voditelje. Albanci se niso pustili iztrebiti oziroma asimilirati niti v srednjem veku. zato se kaj takega tudi danes ne bo zgodilo. Vsi tisti, ki bi jih hoteli zlomiti, se morajo sprijazniti z njihovo neverjetno vitalnostjo in začeti z njimi enakopravni dialog — če že ne o civiliziranem življenju, pa vsaj o mirni razdružitvi. Kajti to jih bo veliko manj stalo . . .
BRANKO JOKIČ
Knjige v tisku
Pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani z UK v Mariboru
TREMSKI Gradišnik, Ruža Temne kaplje neznanega / Ruža Tremski Gradišnik. — Ljubljana: Emonica, 1991 — (Zbirka Emonica)
886.3-	1
PANGERC. Boris
Pesem brega / Boris Pangerc: [spremna beseda Marjan Tomšič]. - Koper: Fontana, 1991
856.3-	1
PREVERT, Jacques
Barbara / [tekst in ilustracije] Jacques Prevert: [izbral, prevedel in spremno besedo napisal Aleš Berger]. — Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. — (Zbirka Živa beseda)
840-1
f	A
Kitajci so popustili
Pisateljica Dobre zemlje rehabilitirana
lavna ameriška pi-fefoA sateljica Pearl Buck je končno re-k-r habilitirana tudi na Kitajskem, v državi, kjer je preživela svoje otroštvo in pozneje še 36 let življenja in ki ji je posvetila največji del svojega knjižnega opusa. Po več desetletnih kritikah, češ da so njena dela reakcionarna in sovražna, so književni krogi LR Kitajske sklenili, da bodo ponovno presodili njene zasluge za kitajsko-ameriško kulturno menjavo.
Več generacij zahodnih bralcev je Kitajsko in Kitajce, njihovo tradicijo in življenje najprej spoznavalo iz romanov Pearl Buck (1892-1973), na Kitajskem, ki jo je imela za svojo drugo domovino, pa so bila dela ameriške pisateljice popolnoma neznana. Njeno ime se je pojavljalo samo ob kritiki njenega »buržoaznega sovraštva do proletariata« in nerazumevanja »upravičenosti razrednega boja«. Kitajski literarni kritiki so šele konec prejšnjega meseca z dovoljenjem partijskega vrha organizirali simpozij o pravilnem, celostnem in pravičnem razumevanju del Pearl Buck. Na njem so prvič ugotovili, da njene romane ni mogoče preprosto soditi kot dobre ali slabe, ampak je »treba pisateljico razumeti in presojati z dialektičnega in zgodovinsko-materialističnega stališča, ji priznati zasluge za kitajsko-ameriško kulturno menjavo in opozoriti na njene izkrivljene poglede in napake v njenih delih«.
Simpozij je potekal v Zhenjiangu v kitajski provinci Jiangsu, kjer je Pearl Buck s staršema, ki sta prišla na Kitajsko kot misijonarja, preživela prvih 18 let svojega življenja.
O življenju v tej državi je pričela pisati leta 1922, za roman Dobra zemlja pa je leta 1938 dobila Nobelovo nagrado.
Hišo v Zhenjiangu, kjer je s starši živela ameriška pisateljica Pearl Buck, bodo v okviru njene rehabilitacije spremenili v center kitajsko-ameriške kulturne menjave. Slovesno ga bodo odprli prihodnje leto ob stoletnici njenega rojstva.
ZORANA BAKOVIČ
v_____________________________J
sploh glavni imperativ v delovanju čete. so potiskala njene borce v vojnem času, pa tudi kasneje, v anonimnost. Poleg tega borci te enote niso imeli običajne možnosti razvijanja vojaško-političnih sposobnosti in temu ustreznega napredovanja. Bili so v nekem smislu izbranci, ne da bi imeli možnost lastnega uveljavljanja in potrjevanja.
Gotovo ni potrebno posebej poudarjati, da so bili pripadniki zaščitne enote posebej skrbno izbrani (največkrat od strani Ivana Mačka osebno, ki je imel sploh odločujočo vlogo pri formiranju in funkcioniranju zaščitne enote) in preverjeni kadri — večinoma so bili člani KPS ali SKOJ. nekateri so prej delali npr. v VOS. Vendar so mnogi izmed njih doživljali odgovornost že kot pezo. čeprav komponente časti ne gre zanemarjati. Odgovornost, na drugi strani pa revolucionarni romantizem, ki se je v vojnih razmerah udejanjal pač s puško v roki. sta pri zaščitnikih nemalokdaj odpirala travmatična razpoloženja in so enostavno želeli oditi v redne enote.
Zaradi že omenjenega pomanjkanja sočasnih virov, zaradi narave nalog, ki pogosto niso imele izrazitejše zunanje dinamike. delno pa verjetno tudi zaradi osebne nagnjenosti avtorice je opazno večje posvečanje pozornosti tistim področjem, katera običajno pri tovrstnih delih redko upoštevamo. Tako je namenila precejšnjo pozornost osebnim odnosom med borci-zaščitniki. odnosom med njimi in nadrejenimi in upodobila zanimive portrete nekaterih borcev, pa tudi funkcionarjev, katere so borci imeli priložnost dnevno pobliže opazovati ter spoznavati s povsem človeške plati. Njihovo podobo slikovito dopolnjujejo kar številne vkomponiranc anekdote ter psihološki orisi. Iz funkcionarskih vrst predvsem izstopa osebnost Ivana Mačka, kar je razumljivo glede na pozicijo. ki jo je vzdrževal do zaščitne enote, delno pa je gotovo vplivalo dejstvo, da je avtorica bila tudi oblikovalka leta 1981 izšlih Mačkovih »Spominov«. Maček se izrisuje kot sinonim discipline in vzdržljivosti. ki pa je hkrati izjemno pozoren do zaščitnikov, tako. da so le-ti oblikovali do njega odnos strahospoštovanja. Zbuja pa se vtis, da gredo karaktistike zaščitnikov bolj v živo, medtem ko ostajajo pri vodstvenih kadrih vendarle nekoliko prizanesljive in blagohotne. Hote aii nehote. In ker je knjiga tudi kolektivna pripoved in izpoved povsem določenega dela partizanske generacije, se v njej ob izrazitejši afirmativni opredelitvi do lastnega ravnanja in nehanja v kontekstu povsem določenega časa. nujno reflektira zavezanost zvestobi. Takšna je pač četa bila. Predvsem zvesta. VIDA DEŽELAK-BARIC
ŽNIDARŠIČ-Kranjc. Alenka Kako kupiti podjetje / Alenka Žnidaršič Kranjc. — [L natis]. - Ljubljana: Gospodarski vestnik. 1991. - (Gospodarska založba)
334.75
KOCBEK, Edvard
Osvobodilni spisi I / Edvard Kocbek: [izbral. uredi! in spremno študijo napisal Peter Kovačič-Peršin]. - Ljubljana: Društvo 2000. 1991
886.3-	6 »1941/1943«
940.534.971.2	»1941/1943«
SLOVENSKE basni in živaiske pravljice
/ [zbral in uredil Alojzij Bolhar: ilustriral Marjan Manček]. — [3. ponatis]. — Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. — (Zbirka Zlata ptica)
398.2	(497.12) (082)
JURIČ. Evgen
O Sloveniji in Slovenkah samo vse najboljše: humoreske / Evgen Jurič. — Ljubljana: samozal.. 1991
886.3-	7
Mitoszevo leto
Razdiralec mita o sebi kot svetovnem pesniku in nacionalnem patriciju
”T'a prvi pogled sc zdi.
I da si je v Ameriki ži-I	veči poljski pesnik in
JL ^ profesor, ki je sicer po prejemu Nobelove nagrade (1980) eruptivno ustvarjalen, za bolj ali manj redne dnevniške zapiske pač izbral leto. ko je dopolnil 76 let, saj časovni prostor med avgustom 1987 in julijem 1988 v sinhronizaciji zasebnega življenja in družbenega dogajanja sam po sebi ni bil ravno »zgodovinski«, zlasti če ga primerjamo z usodnejšimi konicami v desetletjih poljske povojne zgodovine. Vendar se nam od strani do strani (ki bi jih težko brali »diagonalno«, če hočemo med Miloszeve bralce) bolj utrjuje slutnja, da se v tej »tkanini časa. nihajoči mreži soodvisnosti pojavov, ki med seboj nimajo skupnega nič drugega kot to. da so istočasni«, za navidezno obliko sprotnih zapiskov o bežni in nepregledni vsakdanjosti skriva ali zakriva neka trajnejša. globlja, daleč čez konkretne dnevne zabeležke in zunanji okvir leta segajoča vodilna in urejevalna misel. Zraven pa se težko ubranimo prebiranju kar obsežnega »letopisa« v luči konca dobe »zasužnjenega duha«.
Zakaj se je pesnik lotil oziroma se odločil za objavo dnevniških zapiskov iz obrata tistih dveh neizrazitih in »vmesnih« let? Tudi če imamo takoj pri roki odgovor, ki bo deloma gotovo pravičen, namreč, daje bila za Milosza vedno značilna distanca do aktualnih, zlasti političnih dogodkov, da sc je ob modnih in postmodnih receptih pisanja navihano oznanil za tradicionalista, pri tem pa dal razumeti, da je zanj še zmeraj merodajna le osebna izvirnost in notranja potreba po izražanju (čemur je ostal še posebej zvest v Ameriki), pa se vendarle zdi. daje bilo leto, transponirano v ritual pesnikovega vsakdanjega razmišljanja. izbrano načrtno, v pričakovanju globljih družbenih sprememb v »nesrečni deželi«, ko naj bi se tudi in predvsem literatura in umetnost znašli v novem položaju. V letu 1990. ko je knjiga izšla, je na Poljskem že vela evforija; kot posledica vseh drugih sprememb je mnogo bolj kot drugje odmevala uradna likvidacija cenzure, kar je bilo za poljski duhovni svet bistvenega in zgodovinskega pomena, saj se je poteg tega, da je dobil domovinsko pravico ves gigantsko razvejani ilegalni tisk. predvsem združil duhovni svet. razcepljen na svobodno misel v emigraciji, in zasužnjeni duh v domovini. Vrtoglave naklade vsega, kar je'glodalo tabuje, so sproti pohajale, kriterij knjižnih uspešnic pa je bila predvsem udarnost v okviru vseh sodobnih mitov, zadevajočih poslanstvo emigracije. Solidarnosti. skorumpiranosti boljševističnega režima in vseh njegovih zgodovinskih zablod ter zločinov, ideološka podlaga pa znova polarizirana. Vendar Mitosz v svojih dnevniških zapiskih nič ne vzame v misel najbolj vročih poljskih točk po letu 1981 in le naključno tu in tam omeni legendarne osebnosti iz obdobja propada komunizma na Poljskem. Ža dnevnik je namreč značilno
vztrajno vračanje v preteklost
in skoraj obsesivno, travmatično analiziranje težko ločljivih stopenj lastnega samozavedanja. skozi katere je zorel njegov občutek za objektivnost in razumevanje dogajanja v univerzalnih razsežnostih. Tako npr. pod datumom 1. februar 1988 razmišlja: »Najbrž smo priče in udeleženci prelomnega obdobja, ki je enakovredno tistemu, kakršno je bilo v rimskem imperiju obdobje prehoda od poganstva h krščanstvu. Nimamo kaj dosti možnosti, da bi lahko natančneje dojeli, kaj se dogaja. Obstajajo sicer nekatera znamenja, a ni znano. ali jih je mogoče pravilno razbrati. Vse življenje sem poskušal uganiti njihov smisel in danes v Kaliforniji še zmeram počnem prav to.« Kazalo bi torej sklepati, da je Mitosz pričakoval preobrat v družbenem življenju Vzhodne Evrope in ga naposled. ko se je dogodil, sprejel kot tisto zgodovinsko nujnost, ki bo končno odprla možnost za normalno in adekvatno sprejemanje in dojemanje bistva njegovega pesniškega iskanja.
V	tem smislu je vsaj zaradi približne podobnosti in sorodnosti razpoloženja pri nas (tudi v ponovnem pričakovanju genija, ki bo nosilec odrešilnega metafizičnega razodetja) mogoče Miloszev dnevnik aktualizirati v naših kulturnih travmah, oziroma, da se bo slišalo bolj ustrezno, vzpostaviti odnos med konsistentnostjo Mitosze-vega subjektivnega ubesedovanja objektivne resničnosti in kongenialnostjo slovenske in poljske duhovne resničnosti kot možnega skupka v dnevnik vpisanih naslovnikov. Ker je zdaj to jasno in naše branje Milosza bržkone utemeljeno, pripomnimo le še to, da avtoterapija Mitosze-vega zapisovanja lastne resničnosti daje vpogled v proces osvobajanja literata od družbenopolitičnih zadev, njegov polet nad kratkotrajnostjo režimov, šol in sistemov (glej tudi strofo »Življenja grobarja je veselo« iz Moralnega traktata), predvsem pa osvetljuje tisto trnovo pot. po kateri se je Milosz kot pesnik in Poljak rešil vseh mogočih klavstrofobij in postal pesnik ter ostal Poljak in kako je to sploh mogoče doseči.
Posebnost Mi/oszevih zapiskov je v takem oblikovanju minule dobe. kot so mu je v zavesti in spominih dogajalo tistega leta v Berkeieyu. na potovanjih po Ameriki. Evropi, med bivanjem na Havajih. Več portretov, zgodb, spominov ali samo mučnih spraševanj se nadaljuje skozi tedne ali vrača po več mesecih. Že zato so bogat prerez refleksivnega in duhovnega utripa pesnikove zavesti. V široko začrtanih krogih se avtobiografska pripoved naravno prepleta z biografskimi zgodbami sodobnikov. ki jih večkrat osvetli iz doslej neznanih plati, ali razkriva temne in zagonetne vrzeli njihovih življenjskih usod. Posebej dragocene in za literarno zgodovino zanimive so upodobitve Iwaszkiewicza, Macki-ewicza, Gatczvnskega. Prusczvnskega. V teh spominsko analitičnih portretih Mitosz najraje preskuša njihovo značajsko držo v kraju in času zasužnjenega duha.
V	osnovnem tonu je spet tista značilna umirjena refleksivna pripoved, ki je enako dosledna in sistematična takrat, ko razstavlja pred sabo osebne, večkrat intimne dvome, ko »sestopa v globine svojega sramu«. kakor tudi v razmišljanjih o objektivni resničnosti. Krajevne oznake ob zapisih vsakodnevnega miselnega obreda pesnika in profesorja, ki je v tem letu (kot tudi sicer) zelo mobilen, začrtajo razvejan iti-nerarij po ameriških državah podolgem in počez, se za hip prekinejo in nadaljujejo
Pri poljski pariški založbi Institut litteraire jo izšla nova prozna knjiga Czesfavva Milosza »Lovčevo leto« (Rok mvšlivvego, 1990), neke vrste diarij pesnika, izobraženca in svetovljana. Letopis se začne z datumom 1. avgust 1987. konca pa se čez leto dni.
v Evropi med Londonom. Parizom. Rimom in enkratno potjo v Varšavo. O motivaciji za tovrstno miloszevsko pripoved pa nekaj pove že naslov, ki ga avtor v predgovoru sam dešifrira: povzet je po avtentičnem lovskem priročniku Vladimira Korsa-ka. Mifoszu iz mladosti znanega velikega ljubitelja prvinske narave, to je tiste, ki je krasila »deželo davne Velike kneževine«, torej Litve. Seveda se ob dvoumnem naslovu ponuja aluzija na način lastnega početja: predstavljen bo koledar, rokovnik opravil skozi pesnikovo koledarsko leto, v katerem naj bi prišel do izraza zlasti njegov večni instinkt na lovu za ubesedovanjem sveta. Pri taki zasnovi je kronološko beleženje vsakdanje resničnosti sicer stalna, vendar v ozadje potisnjena primes, doživljajski segmenti njegove spominske preteklosti pa se razporejajo v sloje njegove zavesti, ki jih razgrinja in prenika v iskanju lastne podobe v objektivni resničnosti. To je tisto območje, iz katerega je zavedno ali nezavedno nastajala njegova poezija. Proza je k temu le komentar. In iz teh sfer je moči razbirati, kdaj in kako
»sistemi, vere in šole«
niso mogli več odločilneje posegati v njegovo osebno bivanjsko in pesniško orbito in kako je pesnik začel dojemati »objektivno obstajanje sveta kot olajšanje«.
Za razvoj Mitoszeve osebnosti so bile najbrž odločilne tri biografske prelomnice: odhod iz Litve (1937), odločitev za emigracijo (Pariz 195 1) in končno odločitev za življenje v Ameriki (1960 Berkelev, Kalifornija). Za vse te življenjske vijuge lahko rečemo, da so bile predvsem rezultat lastnih pesnikovih odločitev, saj je imel ob zgodovinskih, od njegove volje neodvisnih zunanjih prelomnicah zmeraj na izbiro več možnosti. Ker je potemtakem sam odločilno odrejal pota svoje usode, se njegova misel v dnevniku utemeljeno vedno znova sprašuje o moralnih, etičnih, psiholoških dimenzijah in načelih ter posledicah teh odločitev. Poezija in druga dela. najgloblje zaznamovana s temi obdobji, živijo slej ko prej svoje, od tvorca odtujeno in samostojno življenje, on sam pa mora še naprej iskati svojo pot, venomer ustvarjati. In iz tega. sedanjega, trenutnega položaja, v \atcrem prozni zapis večkrat kar sam preide v ritmizacijo povedi in nekako uide v zarodek pesmi, sc Mitosz vrača k lastnim podobam iz omenjenih obdobij. Iz današnjega vsakdana rastoča avtorjeva »notranja biografija« lepo razvija sklenjcnost njegove duhovne geneze. Posamezna obdobja niso pomenila nikakih vratolomnih nazorskih preobratov, ampak so predvsem dodajala nove izkustvene poteze Miosze-vim temeljnim etičnim in nazorskim konstantam. Seveda pa se te v toku asociativne naracije odkrivajo pesniku lastne podobe v številnih nezdružljivih nasprotjih, davek na lastno ne- ali nadpovrečnost je zajet predvsem v utemeljitvi krivde za lasten obstoj, ko seje težko izogniti potvarjanju in enako težko prenašati sebe brez olepševanja. Potemtakem se je najbolje sprijazniti z raznolikostjo in nezdružljivostjo vseh lastnih podob. Da je igra še zanimivejša, vseskozi poteka tudi soočanje s tistimi liki Mitosza. ki si jih je ustvarilo občinstvo, ki jih je izoblikovala publicistika, kritika, propaganda ali poljska režimska in opozicijska personalna mapa. Iz enega lahko tako nastane nešteto obrazov in vsi bodo relativno resnični: če pesnik danes odkriva kot svojo konstanto »metafizični temperament«, je v tisti svoji poeziji, kjer je »zavest kronist resničnosti po načelu .vidim in opisujem', vendarle dosleden in zvest sebi. Vendar je ideološko, nacionalno obremenjeno dojemanje literature in temu ustrezno vrednotenje avtorja ustvarilo v polariziranem duhovnem svetu razdeljene Evrope dve najsplošnejši podobi avtorjeve osebnosti: na eni strani je nastal mit preroka, vidca, nekakšnega izgnanega duhovnega patricija. nasproti temu pa cela paleta diskvalifikacijskih oznak, ki se v posameznih obdobjih razblinijo v najučinkovitejšo onvellovsko nonperson. Še najbolj diskva-lifikatorska za »metafizični temperament« pa je gotovo publicistična oznaka disident. od katerekoli strani je izrečena. Za Mitosza pa je bilo v domovini in emigraciji, posebej še. ko se je znašel v Ameriki, temeljno vprašanje.
nacionalnem patriciju Ker se ima predvsem za pesnika, so zanj bistvene stvari poezije, zato nekako med vrsticami ponudi v publicistično rabo za oznako svoje vloge drug izraz: »skrbnik, gospodar poljske poezije« in v tej vlogi je za Poljake in njih poezijo storil največ kar je mogel ravno kot »ameriški profesor«.
Iz kritičnih razmišljanj o sodobni poeziji nasploh, zlasti po ameriški in poljski, se da razbrati precej splošno brezpotje ene in druge. Najprej mu to dokazuje lastna izkušnja na nastopih pred publiko, ki ga postavlja v razdvojen položaj, v razdvojenost med vlogo ameriškega profesorja, ki nastopa pred petsto, šeststo poslušalci v ameriških »campusih« in lahko prodre s poezijo, pisano po meri metafizične razsežnosti svojega temperamenta, ter vlogo nacionalnega »preroka« in nobelovca v domovini, kjer lahko da na repertoar miselno razvidne in lahkotnejše verze, kajti poljska publika razbira bolj idejno sporočilo. Pri vsem tem pa mu je jasno, da pri sto in tristotisočih izvodih naklade piše za dvajset, trideset ljudi, v glavnem kolcgov-pesnikov, »tik zraven pa so tisoči, ki pozorno vlečejo na uho. če se bo pesem morebiti obregnila ob politiko in bodo takoj pripravljeni priznati in sprejeti pesnika. če bo le služil stvari. Tisti del poljske poezije, ki mu je uspelo prebiti patriotske tabuje in viteški etos, ter spoznati, da umetnost zahteva predvsem hrezinteresno kontemplacijo nad čudežem človekove biti, za kar niso potrebne zarote, upori, mu-čeništvo — je dosegel to. kar je teoretično skoraj nemogoče. Na robu dokončnega eksistencialnega razpada zasužnjene dežele je ta poezija razvila nenavadno energijo in jo enakovredno sproščala v duhovnem potencialu Srednje Evrope. Iz duha večjega dela ameriške in svetovne poezije, poezije »epistemološke sofistikacije« pa sc svetlika eno samo prepričanje, da »ni o čem pisati«. Mitoszevo razmišljanje o poeziji se v glavnem navezuje na znana objavljena predavanja »Pričevanje poezije« in številne priložnostne eseje, vsakdanja resničnost dnevnika pa večkrat napelje na trenutek, ko se pesniku razpre tisti osnovni revir poezije, »občutje čudežnosti obstoja«, iz katerega je mogoča miselna utemeljitev poezije kot nadomestne liturgije religije v tem obdobju velikega prehoda v neznano kakšno novo poganstvo, ko kilavost človeške vrsre s fiziološko bedo svoje urinospolne ljubezni in z bivanjem v samičjem trebuhu ne more brez enako klavrnega neprestanega ustvarjanja mitov, sestavin »kulture«, ki ravno preprečujejo, da bi prodrli do resničnosti in videli, kako je kaj v resnici bilo.
Tudi pri nas je Milosz že zaživel v nekaj značilnih podobah, bržkone smo ga v času. ko je zaslovel, sprejemali zelo podobno kot njegovi rojaki, zlasti ob polemikah, ki so se doslej sprožile zmeraj, ko je pomembno nagrado dobil ustvarjalec iz ideološko obremenjenega prostora. Ce smo v takem ozračju dobili prvi knjižni prevod (Cankarjeva založba 1981, uredila in prevedla Janko Moder in Katarina Šalamun-Biedrzvcka), se je drugi izbor iz poezije (Somrak in svit. Slovenska matica 1987) predvsem po zaslugi urednika Toneta Pretnarja povsem približal »osvobojenemu« Mitoszu. skladnemu z »mnogimi njegovimi med seboj sprtimi podobami«, ki pa so izražene zgolj skozi poezijo. Verjetno se je ob srbohrvaških prevodih Miloszeve esejistike (Zarobljeni um BIGZ 1985) tudi pri nas uveljavila najznačilnejša predstava o Mitoszu disidentu, kar je težko razumel avtor sam. ko je v Parizu izvedel. da je njegov Zasužnjeni duh »biblija jugoslovanskih izobražencev«. Lovčevi zapiski so nekak epilog k tisti biografiji pisca, iz katere je nastal Zasužnjeni duh Epilog, ki iz različnih iztočnic sedanjosti in preteklosti prihaja do spoznanja o ujetosti človeškega duha nasploh in samospraševa-nja. koliko je v poeziji tiste duhovne svobode. ki človeku omogoča prodreti do objektivne resnice. V tej točki je Lovčevo leto sklenjeno in globoko moralistično delo. Milosz pa ni več zgolj ameriški profesor, oporečnik nekega minljivega sistema, ampak zavetnik poezije kot izraza »metafizičnega občutenja čudeža obstoja«.
Je že tako. da se bržkone morajo izjaloviti naša pričakovanja okrog genija, ki dojame in izrazi »metafizično občutje bivanja« — kar izneveri se nam in oddalji od tiste vloge, ki smo mu je predpisali.
NIKO JEŽ
kako se uresničevati kot pesnik
zgoraj omenjenega temperamenta Kdaj se mu je izneveril in kdaj mu je bil bolj zvest v tistih svojih prelomnicah, ko se mu je upiral ameriški način življenja po načelu »papu. kako in lulu« (pristajanje na gove-dji obstoj) ali se zoperstavljal mistifikaciji svoje disidentske vloge v domovini (kjer zaradi detronizacije Boga ni mogel ostati).
Takšen je bil njegov odnos do obeh polov takrat, ko se je znašel v položaju poljskega emigranta, ki »vsak dan na novo preskuša sebe in svojo usodo«. Danes, ko se je poljska resničnost temeljito spremenila in bo bržkone sprejemljivejša za globlje sporočilo njegove poezije, pa avtor tudi ne skriva vsebine svojega lika kot javne osebnosti. Pod datumom 25. oktober 1987 ga ob tenkočutnem zapisu svojega razpoloženja med obiskom Ženeve spreleti misel. da se čuti pravzaprav ameriškega profesorja in turista. Morebiti je ta bežno in prostodušno navrženi razpoloženjski utrinek pomemben element za »zunanjo«, publicistično pesnikovo biografijo, saj na eni strani kaže na Mitoszevo notranjo osvoboditev vseh zavor in kompleksov, s kakršnimi so se bolj ali manj morali spoprijemati vsi njegovi znani rojaki od Gombrovvicza. Kotta. Kolakovvskega do Polanskega, ko je Ljudska republika za njimi zatresnila svoja vrata, pometla z domačih gledaliških odrov VVitkacvja. Mrožka in očistila literarnozgodovinske priročnike in leksikone njihovih imen ali njihovih »sovražnih« knjig, tiskanih na Zahodu. Na drugi strani pa je v okviru dnevnika ena tistih intimnih sestavin, s katerimi nobelovec Mitosz razdira mit o sebi kot svetovnemu pesniku in
Vlado G. Zupančič:
Hiša v vetru
Po dveh pesniških zbirkah v samozaložbi (Majolka pisana. 1984 in Gostilniški stihi. 1987) je zdaj pred nami »prava« knjiga Vlada G. Zupančiča; izšla je (v imenitni opremi Toneta Rožanca) pri Založništvu slovenske knjige. Zraven tega - zdaj ne gre le za poezijo, pač pa za kompletno ponudbo iz Zupančičeve literarne delavnice, v kateri nastajata tudi proza in drama. Kar zadeva prvo. so to na pogled črtice, v resnici pa so kratki prozni zapisi, ki segajo od lirizirane izpovedi do kulturološke refleksije in potopisnih primesi. Posebnost te knjige pa je nedvomno »rumantičen dramoletak na tri prpetlaje« z naslovom Hlebček guspe Lize: dodajmo, gre za šegavo-pikanten izsek iz veselega življenja posrednjeveške Ljubljane, in to v študiozno patiniranem pogovornem jeziku. — Hiša v vetru je zbir raznovrstnega in dražljivega branja, kratko spremno^besedo je pripisal Jože Horvat.
P. K.
Pričevanja piscev
Umiranje na obroke
"■■k ~yepodkupljivi stari I zbadljivcc Zgodovin-I	ski spomin mi šepeta
^ na uho razuma in srca. da je od leta 1941 naprej umirala na obroke Titova Jugoslavija. Teh obrokov je osem.
Prvi obrok.
Prva Titova Jugoslavija naj bi zaživela leta 1944, ko je Josip Broz zapadnim zaveznikom uradno obljubil, da Jugoslavija ne bo komunistična, ampak demokratična parlamentarna država.
Drugi obrok.
Drugačna Titova Jugoslavija je tista, ko so bile po vojni razpuščene vse stranke
—	razen Komunistične partije Jugoslavije.
Tretji obrok.
Tretja Titova Jugoslavija je tista, ko je Josip Broz. po Stalinovem navdihu, z besedo in pisanjem podprl idejo o balkanski KONFEDERACIJI naših republik skupaj z Bolgarijo in — Albanijo!
Četrti obrok.
Četrta Titova Jugoslavija je tista, ko je Josip Broz z uporom proti Stalinu in In-formbiroju prebudil upanje, da bomo zakorakali v demokracijo, a nam tega upanja
—	ni uresničil! To je. ne samo delovne množice, ampak tudi številne »zvezne« pomembne osebnosti dokončno razočaralo. Na primer. Kočo Popoviča.
Peti obrok.
Peta Titova Jugoslavija je bila dolgo let po vojni superstalinistična monološka dr-ž.ava — konglomerat brezobzirnih prisilnih odkupov na kmetih, kolektivizacije kmetijstva na račun težke industrije pa obdobje montiranih procesov, roških množičnih in skritih posameznih pobijanj. Spremenila je Goli otok v zločinsko mučilnico, hujšo ko; so bila nemška gestapovska taborišča. Rodila je tudi »samoupravni socializem«. v katerem je manj kot dva milijona komunistov izkoriščalo in varalo dvajset milijonov Jugoslovanov.
Šesti obrok.
To je tista Titova Jugoslavija, ki je v šestdesetih letih stalinistično zadušila hrvaški nacionalizem in hkrati pričetek demokracije na Hrvaškem.
Sedmi obrok.
To je Titova Jugoslavija, ki je v sedemdesetih letih poruvala Kavčičeve, v Srbiji pa Nikezičeve sadike demokratizacije in tržnega gospodarstva.
Osmi obrok.
Ta Titova Jugoslavija je končno tudi Jugoslavija, ki je »samoupravno« prigospodarila preko 22 milijard dolarskega dolga in hkrati utrdila uspešno delujoče popolno brezpravje, rekordno korupcijo, povečala inflacijo samomorov, podkurila sovraštvo med svojimi narodi in narodnostmi ler omogočila razpad Zveze komunistov Jugoslavije.
Tako so umirali in še umirajo na obroke Titova Jugoslavija in stalinistični titoisti. ki so varali ljudi, da jugoslovanski narodi in narodnosti korakajo v cvetočo družbeno politično pomlad.
Zadnji dogodki v Beogradu pa — s prelivanjem krvi — prepričljivo dokazujejo, da umirajo na obroke, oziroma da so že mrtvi ostanki srbokomunizma: razpokani bro-vetdvolomec, našopani kadijevičris in zarjaveli jovičrezač. Vse te odpadke v beograjskem muzeju »Hiša cvetja« stražijo J jugoslovanske) L(apaste) A(ge) kot čuvaji velesrbostalinizma. Tudi ti pospešeno umirajo na obroke. Edini.ki ne bo umrl na obroke je Slobo Miloševič. Njega bo ubil
—	KRUH! Se pravi, lakota tistih srbskih delavskih množic, ki so mu še pred dobrim letom fanatično ploskale.
Ko je razpadla monološka diktatorska oblast in smo se na svobodnih volitvah odločili za večstrankarski parlamentarni družbeni sistem, sem upal, da bomo Slovenci uveljavili demokratično, humano, dialoško družbo, katere »ideološko srce« bo PRAVIČNOST. Pravičnost, za kateri je modri Erazem Roterdamski že pred 500 leti zapisal: PRAVIČNOST je edina ideja, ki bi morala biti človeštvu skupna — kot najvišji ideal!!
Bojim se. da naša, na volitvah priborjena dialoška družba že pričenja umirati na obroke. Ta strah mi prebujajo vedno bolj glasne ideološko monološke frakcije strank, ki prebolevajo otroške bolezni večstrankarske demokracije, ko se v slovenskem parlamentu igrajo ravbarje in žan-darje — posebno nekateri do žalitev objestni sinčki, ki so zrasli v udobju prejšnjih rdečeburžujskih komunističnih familij. Zato postajajo skoraj vse stranke gluhe, na primer, za nasvete v članku »Za kulturo dialoga«, objavljenem v sobotni prilogi DELA 16. II. 91, ki ga je podpisala skupina članov Društva likovnih umetnikov. Pišejo: ». . javno se distanciramo od NAČINA. kako se v tem trenutku skušajo reševati žgoči problemi naše kulture.«
—	». . . pozivamo oboje — odgovorne v vladi in ministrstvu ter predstavnike prizadetih. da se odpro za DIALOG in se skušajo v medsebojnem spoštovanju, brez prilivanja olja na ogenj strankarskih razprtij, dokopati do resnice o razmerah v naši kulturi.. . Iskanje rešitev v tako težavnih okoliščinah. v katerih smo se znašli, zahteva OD VSEH veliko mero zrelosti, tolerance in — kulturnosti.«
Kdor je gluh za takšne nasvete pomaga dialoški družbi umirati na obroke. Spomnil sem se — v stalinistično monološkem času — slavnega Stipeta Suvarja. njegove znamenite »beie knjige« pa četice vojakov, s katero bi on — Stipe Šuvar — mimogrede utiša! domišljave intelektualce. Spominjam se njegovega »tovarniškega šolstva« pa tudi njegovega ironičnega domisleka, da bi avtorju ideološko spornega, a hkrati umetniško kvalitetnega dela. z desno roko dal nagrado, z levo pa zaporno povelje.
V Suvarjevent času je danes prilagodljivi novinar Volfand napisal: Kaj je pomembnejše. kaj je večji kulturni dogodek — izid pesniške zbirke v 500 izvodih ali odločitev kakšnega delavskega sveta, da razpravlja o kulturnem življenju delavcev in nato tudi nekaj kulturnega sklene?«
Volfandu sem takrat javno odgovoril: Če je neki delavski svet nekaj kulturnega razpravljal in sklenil, še ne pomeni, da je potem tudi nekaj kulturnega napravil. Ob vsem tem pa je predvsem odločilno, kakšna je tista pesniška zbirka v 500 izvodih!? Če bi sc po umetniški vrednosti, na primer. vsaj malo približevala knjižici Prešernovih pesmi, potem bi bil njen izid seveda večji kulturni dogodek in bi več pomenil za dviganje kultu: rtosti delavcev, kot • kulturna ■ ? . te" • s tkšnega delavskega sveta.
Spoštovani eden od treh vodilnih predsednikov naše s! -venske oblasti! V zadnjih mesecil sem nekaterim vašim pametnim in politično razsodnim govorom pritrjeval. Zate, zaenkrat vašega imena nisem napisal
—	ne zaradi osebne previdnosti, temveč zaradi upanja, da ste zagrešili le nepremišljen spodrsljaj. Kljub temu pa vas moram kot slovenski izobraženec opozoriti, da je Šuvarjevim in Volfandovim stalinistično
Kaj vse že desetletja umira na obroke v Jugoslaviji in hkrati v Slovencih posameznikih ter v slovenski družbi? Na to vprašanje poskušam odgovoriti v tem zapisu.
monološkim stališčem do izobražencev nepričakovano podobna naslednja vaša javna izjava, citirana iz poročila v časopisu:
»Četudi je kultura pomembna sestavina našega življenja namreč ne smemo pristajati na stališče, da je en pisatelj vreden za 10 tisoč delavcev. Prav tako v ekonomiji ne moremo delati razlike med izobraženci in obrtniki: če oba na mesce zaslužita po 30 tisoč dinarjev, naj oba za ta dohodek plačata tudi enake davke.«
Ob tej vaši izjavi vam svetujem: Doma. v vaši delovni sobi izobraženca, v tihi uri samokritike vprašajte samega sebe: Ali ni prekleto važno za dviganje kulturnosti slovenskih delavcev in sploh Slovencev S KAKŠNIM DELOM oziroma IZDELKOM zaslužita izobraženec in obrtnik 30 tisoč dinarjev? Ali. recimo, obrtnik z maši-no »štanča knofe«, lastnik mašin pa sc medtem prevaža z belim mercedesom
ali. recimo, izobraženec z mašinco. ki se ji pravi ustvarjalno srce, ustvari nadpovprečno umetniško ali znanstveno delo? Prepričan sem. da vam bo glas poštene samokritike prišepnil, da vaša citirana izjava. ki jo obsojam, obsodbo zasluži! Najprej zato, ker obuja staro resnico, da sleherni oblasti preveč izobražen narod ni všeč, ker je z njim teže manipulirati kot z neizobraženim. In seveda še zato. ker izjave, podobne vaši, pomagajo, da še vedno preštevilnim neizobraženim, nekulturnim Slovencem narodna zavest in rentabilna delavnost umirata na obroke!! Zares bi vam rad pomagal, da boste čintprej pravičnejše ovrednotili odnos med izobražencem in obrtnikom ali. odnos med pisateljem in politikom. Upam, da boste svojo izjavo sami laže obsodili, če boste razmišljajoče prebrali naslednji odlomek iz polemičnega pisma umetnika Ivana Cankrja politiku I lenriku Tumi:
»Vi se hvalite z delo. delo. delo. dolžnosti, dolžnosti, dolžnosti! Kaj pa je to vaše delo? vaša dolžnost? Kaj pa bo ostalo od vsega tega. komu in kaj pomeni? Jaz sem bolj globoko oral, moj brazde bodo ostale! Vi ste me pač videli le ob vinu in oh puncah. Živ krst pa me ne vidi tiste dolge tedne, dneve in noči. ko hodim gor pa dol kakor v rešetki in kujem s kladivom stavek na stavek!«
Ne samo v politiki in gospodarstvu, tudi v kulturi, znanosti in umetnosti vse vrednote, merila, ocenjevalna stališča, življenjski nauki, zapovedi in nekatere stare resnice umirajo na obroke. Seveda vsi vemo. da smo ene, univerzalne resnice ni. S ščepcem površnega pretiravanja lahko rečem, da je resnic toliko, kolikor je ljudi. Z nekakšno objestno apatijo opazujemo, kako umirajo na obroke celo takšni medčloveški domenki, kot so: Ne laži! Ne kradi! Ne ubijaj!. Ne daljni monološki vzhod ne dialoški zahod jih ne spoštuje ta več! Hkrati s tem umirajo na obroke v različnih družbenih sistemih različno oblikovane in določene etike in morale, in prav to je temeljni vzrok tudi naše gospodarske, družbeno politične, znanstvene in kulturne krize, razkroja in kaosa!
Naj spomnim, da ne lažejo, kradejo in ubijajo samo različni družbeno politični sistemi in diktatorske vladajoče ideologije. Lažejo, kradejo in ubijajo lahko tudi umetniške besede in sploh umetniški šok izdelki vseh zvrsti. In prav na teh delovnih ravneh še posebej umirajo na obroke vsa ocenjevalna stališča in vsa merila in vse temeljne vrednote, kar povzroča popolno zmedo in kaos ocenjevanj v založbah, gledališčih. galerijah, koncertnih dvoranah, na televiziji, v radiu pa tudi v minsitrstvu za kulturo — kaj je umetnina in kaj ni. Ta zmeda ocenjevanj seveda sproža žolčne prepire komu in za kaj dati denarno vzpodbudo in komu ne.
Gospod Živadinov, »firer NSKunsta« je s šok avtorežijo grozil, da bo stradal do smrti, če takoj ne dobi denarnega avansa za projekte »NSKunsta«. Precej časa pred smrtjo je pričel spet jesti, čeprav vse njegove zahteve niso bile izpolnjene. Zanimivo za moralni karakter te kulturniške grupe je naslednje njihovo obnašanje: Ko je skupščinski odbor za kulturo povabil k zelo razširjeni okrogli mizi tudi »NSKajevce«. da bi sc skupaj pogovorili, kako reševati težavne probleme kulture zdaj in tukaj — so »NSKajevci« vabilo zavrnili, češ, mi smo nadstrankarski, nadnacionalni, mi smo planetarni!!? O zmedi v kulturi priča tudi to, da so opisani »gladovnostavkarski projekt« podprla vsa umetniška društva! Javno ga je zagovarjal celo kulturnik, član Predsedstva R Slovenije. Tako je Živadinov naenkrat postal eden največjih režiserjev v Sloveniji in Jugoslaviji. Naenkrat so »NSKajevce« pretirano podpirali časopisi in televizija. Naenkrat so se prebudili spomini. kako »NSKajevci« po Evropi polnijo dvorane.! Nihče pa ni povedal, kaj je o tem pisal nemški tisk! Pisal je: Res so naši časopisi pisali o nastopih »NSKaja« a nobeden ni podčrtal kakšno nadpovprečno umetniško vrednost teh nastopov. Napisali so, da so bile dvorane res polne a napisali so tudi to, da so jih povečini napolnili neonacisti s »hakenkrajci« in z vpitjem Hcil Hitler!!
Da ne bo nesporazuma! Nimam nič proti. če alternativci ala »NSKajevci« eksperimentirajo z modnimi superšok projekti, ki so večkrat obrtno tehnične perfekcije. Tam kjer ne dovoljujejo eksperimentiranja in ne vzpodbujajo večnega gona umetniških ustvarjalcev in znanstvenih iskalcev za odkrivanjem nečesa novega, nečesa še neznanega — tam sleherna umetnost in znanost STAGNIRA! Sem le proti temu, da razne alterantivne eksperimente prehitro proglašamo za genialne umetnine, za katere potem spet prehitro terjamo prevelika plačila.
Ob povedanem vprašujem — samo za primer, recimo — galerije, oziroma direktorje galerij, ki načrtno klanovsko polnijo svoje majhne pa tudi velike dvorane s trenutno modnimi likovnimi šok »umetninami« — recimo z uokvirjenimi petimi, šestimi platni, od katerih je vsako »poštrihano« z eno samo barvo — vprašujem iorej. koii-ko obiskovalcev imajo take razstave. Ko sem si jih sam ogledal, sem ugotovil, da so bile dvorane v glavnem — prazne! Najbrž bi bilo prav, če bi takih razstav sicer ne prepovedali, a bi zanje vendarle poskusili uveljaviti merilo, da niso vredne hrupno zahtevanih prevelikih denarnih podpor!
In kako je z najnovejšimi zmagovitimi spektakli v slovenskih gledališčih? Režiser Pandur je, na primer, pandur gledaliških odrskih šokov. Obvlada dramaturgijo vseh odrsko tehničnih elementov od šokantne perfekcije, ki zasluži občudovanje. To je dokazal z Goethejevim Faustom in s Ska-kespearovim Hamletom. Vendar v obeh predstavah ni bilo o Goethejevem Faustu niti o Shakespearovem Hamletu ne duha ne sluha. Kot gledalec to sprejemam in proti temu ne protestiram! Protestiram samo proti gledališkim listom! Če gre mlad človek v gledališče in kupi gledališki list, kjer piše. da je na sporedu Goethejev Faust ali Shakespearov Hamlet ali. recimo. Cankarjevi Hlapci, naj predstave pokažejo mlademu gledalcu to. kar piše na Gledališkem listu, kajti prav je. da mlade generacije spoznajo tudi temeljna dela svetovne in slovenske dramatike. Skratka: Gospod Pandur, ob vaših odličnih odrsko tehničnih perfekcijah prevzemite osebno odgovornost tako. da na Gledališkem listu jasno zapišete: Pandurjeva odrska vizija Goethejevega Fausta ali Shakespearovega Hamleta — pa bo vse lepo in prav in jasno! Nimam tudi nič proti, ko se z mladostno vnemo trudite, da javnost domiselno šokirate tudi s svojimi oblekami, na primer, s tisto estetsko učinkovito, v kateri ste prišli po nagrado Prešernovega sklada pred kamere v Cankarjevem domu. Način vašega oblačenja je vaša neodtujljiva osebna pravica, katere vam seveda tudi jaz ne odrekam. Prepričan sem. da tudi vi meni ne odrekate moje neodtujljive pravice do subjektivnega mnenja: V tisti obleki, v kateri ste sprejeli nagrado Prešernovega sklada, nisem videl talentiranega režiserja Pandurja, ampak gledališkega Narcisa. Vesel bom, če nam bodo Pandurji predstavili še več odrskih raziskovalnih projektov, ki naj bi sprožili plodne strokovne dialoge, ki pa bodo možni seveda le v demokratični dialoški družbi!
Sleherna monološka družba postane namreč diktatorsko nasilna! S policajskimi metodami ustvari vzdušje univerzalnega strahu, ki je najboljše vezivo za ohranjanje vladajočega družbenega sistema.
V klimi policajskega nasilja in univerzalnega strahu so pogum, etika in morala posameznika ter družbenih skupin tudi v Sloveniji umirali in še umirajo na obroke. Prav to umiranje nas peha v grob osebne, družbeno politične, gospodarske, kulturno umetniške in znanstvene krize ter kaosa! V grob materialnega in duhovnega gnitja!
V	času otroških bolezni slovenskega strankarskega pluralizma tudi vpliv in vloga slovenskega pisatelja v družbi in narodu umirata na obroke!
V	Društvu slovenskih pisateljev in v slovenskem PEN smo bili pred svobodnimi volitvami pomembni vzpodbujevalci boja za ustvarjalno svobodo, za demokratično, humano, dialoško družbo. Vsi smo — ob redkih oportunistih — vztrajno napadli in razkrinkavali monološko oblast! Po voli- ■ tvah pa so nekateri uveljavljeni pisatelji naenkrat pristali klavrno poslušni advokati različnih političnih strank. Lipov list — ki naj bi bil simbol Slovenije — grizejo gosenice kameleonstva. Zdaj ko je na obroke umrl komunizem, upam, da nam ne bo zavladal kameleonizem....
Demokratično in humano usmerjeni pisatelj ne sme in ne more prisegati na ideologijo nobene stranke. Vsaka vladajoča ideologija, pa naj bo rdeča, bela, črna ali violetna, teži za hegemonijo. Če je pisatelj član neke politične stranke, mora gledati, misliti in čutiti strankarsko. S tem sam sebi zapravi svobodo mišljenja, pisanja in slehernega ustvarjanja. Seveda pa mora pisatelj — dokler duhovno utripa — še posebej pisatelj malega naroda — sestopiti iz slonokoščenega stolpa umetniškega ustvarjanja in postali tudi družbeno politično bitje. In to takrat, kadar družbene napake egoističnih političnih strank prično — kot voluharji — razjedati korenine pisateljevega naroda. Ob tej usodni nevarnosti mora med izobraženci vseh zvrsti pisatelj prvi — gluhonem za vabevvseh strank — odločno in jasno zapisati: Tam kjer so pendreki, solzivec, vodni topovi, strojnice, rdeči in črni ideološki monologarji pa tudi kipi raznih svetnic, ki čudežno migajo z glavo — tam narod umira na obroke!! Bojim se, da tudi zaradi preštevilnih priseljenih južnih »bratov in sester« slovenski narod umira na obroke!!
Kljub naštetim bridkim dejstvom pa moramo za konec povedati:
Ne morem živeti ne pisati brez upanja, da bodo Slovenci lahko živeli vsaj znosno življenje edino v samostojni, demokratični. humani dialoški državi!
Kako se bo ta država imenovala in kakšen grb in kakšno zastavo bo imela, ali z zvezdo ali brez zvezde — ne vem. Upam. da svobodna, samostojna Republika Slo-cnija ne bo nikoli več ne starosocialistična ne prenovljeno komunistična. Upam tudi, da predvojna Koroščeva SLS (Slovenska ljudska stranka) ne bo na obroke - oživela .. .
IGOR TORKAR
Q času in ljudeh
Domiselni lirski zajemi trenutkov
-y svoji že drugi knjigi se / nam avtorica Jelka Sernec predstavlja kot ▼ tenkočutna in povsem izvirna zapisovalka utripa svojega in po sebi našega utripa trenutkov, teka časa, podobnega teku reke, ki se nikoli ne ustavi. Naslov O času in ljudeh je potemtakem edini ustrezen tem nežnim lirskim zapisom. pravzaprav pesmim v prozi, ubesedenim doživetjem trenutkov, ne hipnim vtisom, pač pa globokim spoznanjem, ki se oblikujejo ob njih.
S posluhom za vse, kar se dogaja nenehno v nas in okoli nas. čemur je bila priča, o čemer je mislila, razglabljala iz dneva v dan, je avtorica ujela lepote in radosti, trpljenja in žalosti. Ne zaradi hipnega olajšanja, kajti zavedala se je, da je trpljenje, skozi katero je šla, kot očiščevalni ogenj, ki sežiga trohnobo duha in okovov okoli src in duš, pač pa, ker je želela, da bi njene zvoke, njene barve, njene podobe časa ujeli tudi drugi, vsi, ki ne marajo odmevati v gluhi loži; še posebej pa tisti, ki so že oglušeli, oslepeli, komaj ali že nič več sposobni vonjati, tipati vse. kar je naš svet, naše življenje, nam dano, neponovljivo.
S tem nam Jelka Sernec na najbolj v srce segajoč način odpira pogled v smisel našega bivanja. Saj govori besede, prežete z ljubeznijo do vsega, kar je in kar smo. na kar pozabljamo v že kar nori hitrici, ki postaja naš imperativ, namesto da bi znali postati, poduhati cvetico, se zazreti v nebo, oblake, v tihi tek reke.
Knjiga O času in ljudeh piše življenje, ker jo je pisalo življenje: njeno, po njej vsakogar izmed nas. Kajti sleherni posameznik bo našel v njej svoja koprnenja, svoja čakanja, svoja veselja, svoja razočaranja — vse, kar vključuje potek življenja, kar je torej zares življenje samo.
In v teh ujetih trenutkih, ki se jim pravi čas. ki bodo poslej po zaslugi knjige živeli z nami, je moč besede, k »gore premika in je močnejša kot vsa orožja«. S tem ko bomo uzrli svoj obraz kot v ogledalu, bomo morebiti obstali v svoji naglici, beseda iz knjige nam bo zaradi svoje preproste lepote, resnice same. pregnala črne misli.
Knjige v tisku
Pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani z UK v Mariboru
VSAKDANJE in praznične jedi / strokovno obdelala, uredila in dopolnila Andreja Grum: [foto Janez Klemenčič in Dušan Škerlep). — [7. izd.]. — Ljubljana: Kmečki glas, 1991 641.5(083.1)
SEVER, Mateja
Knjiga / Mateja Sever. — Ljubljana: sa-
mozal., 1991
8S6-3-1
FIZIKA [priredil in strokovno uredil Janez Strnad]. — 4. izd. — [Ljubljana]: Cankarjeva založba, 1991. — [Leksikoni Cankarjeve založbe)
53(031)
ISBN 86-361-0207-3
KOROŠEC, Paola
Alpski Slovani = Die Alpenslaven / Paola Korošec:	[prevod v nemščino Adela
Žgur: fotografije Srečo Habič in Vinko Šribar; risbe Josip Korošec]. — Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete,
1991
949.712'05/08"
KRAKAR-Vogel, Boža Skice za književno didaktiko / Boža Krakar-Vogel. — [L izd.]. - Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 199] 371-3:82(100).09 BOLJKA, Janez
Oblo / Janez Boljka. Tone Pavček; [fotografije Janez Kališnik]. — Ljubljana: Založništvo slovenske knjige. 1991 730(497.12):929 Boljka 886-3-1
Zveza kulturnih organizacij v Slovenski Bistrici je za Prešernov praznik izdala, kakor je njena že dolgoletna tradicija, knjigo svoje someščanke, dolgoletne ugledne prosvetne delavke Jelke Sernec.
nas jela vračati odtujenemu življenju, k samim sebi. Tako bomo spet znali uzreti vrednote, ki smo jih zanemarili, a so potrpežljivo čakale na nas. To so sporočila, ki vodijo v nova spoznanja: naj že vendar zapustimo domovanja, v katera smo se dovolili naseliti, domovanja razprtij vseh vrst. razdorov namesto zbližanj; naj nas spet žeja po svetlobi, ki v nas že ugaša, naj nas obide lakota po ljubezni, ki je skoraj ne poznamo več, kaj šele, da bi se bojevali zanjo. Ker le tako bomo lahko poskušali spet zaživeti človeka vrednejše življenje, le tako bodo vrednote postavljene na svoje mesto kot kažipoti, ki smo jih že kdaj podrli.
Tako govori knjiga Sernečeve tudi o tem, da poskušamo to nečedno, razbito, razpršeno vsakdanjost, ki jo živimo, strniti v domovanje za nas in za naše otroke, da bodo spet lahko zrli k zvezdam, ne pa stikali po zgledu svojih staršev samo po lažnih zakladih na zemlji.
Nadarjeni pisateljici se je zaradi bogastva njene notranjosti v celoti posrečilo sestaviti čez dvesto domiselnih, klenih, duhovitih, ironičnih, lirskih zajemov trenutkov časa. polnih ostrine zaznavanja, v svojevrsten, izviren »roman«, mozaik življenja sodobnega človeka v nam znanem okolju, saj je naše. Zato je brati to knjigo večji užitek kot brati pogrošen stereotipen roman. ki klišejsko ponavlja znane reči. NADA GABOROVIČ
PERIN, Patrick
V času barbarskih kraljestev: od velikih vpadov do Karla Velikega: IV, —IX. stoletje / [avtorja besedila Patrick Perin in Pierre Forni ob sodelovanju Laure-Char-lotte Feffer]; [prevedel, strokovbno priredil in dopolnil Davorin Vuga; ilustriral Pierre Joubert]. — Ljubljana; Mladinska knjiga, 1991. - (Kako so živeli)
Prevod dela: Au temps des royaumes bar-bares
940'03/08102.053.2)
BARBER, Noel
Kairčanka / Noel Barber. [prevedla Alenka Stanič]. - V Ljubljani; Prešernova družba. 1991. — [zbirka Za lahko noč) Prevod dela: Woman of Cairo 820-31
KRIŽANEC, Niko
Slava Planici / Niko Križanec; [priredil Rado Bordon; ilustriral Bine Rogelj; spremno besedo napisal Tone Pavček]. Ljubljana: Založništvo slovenske knjige, 1991 886-3-1
SALECL. Renata
Disciplina kot pogoj / Renata Saleci. — 1. izd.[. — Ljubljana: Krt, 1991. — (Knjižna zbirka Krt; 75)
37.01:17.022.2 17.022.2:37.01 316.738:37.01 ISBN 86-7347-043-9 DEXTREIT, Rajmond
Glina zdravi: moč žive zemlje / Rajmond Dextreit: (prevedel Andrej Novak). - (2. natis). - V Ljubljani: Vale, 1991
Prevod dela: L’Sargile qui guerit
615.83
633.88
Periodika
Dolenjski zbornik 1990
Zbornik za humanistične, družboslovne in naravoslovne raziskave, ki ga je izdala in založila Tiskarna Novo mesto —Dolenjska založba (urednik in oblikovalec zbornika Jovo Grobovšek, glavni urednik založbe Franci Šali, odgovorni urednik Janko Saje) v nakladi 500 izvodov in s pomočjo občinskih kulturnih skupnosti Novo mesto, Metlika, Črnomelj in Trebnje, že ima svoje predhodnike. To so publikacije, ki jih je uredniški odbor Dolenjskega zbornika 1990 (Bojan Božič, Danilo Breščak, Jože Dular, Jovo Grobovšek — urednik, Janko Saje, Ludvik Tončič in Ivan Zoran) takole naštel: Dolenjska metropola Novo mesto, progres. Novo mesto 1930; Dolenjska, Tiskarna Merkur Ljubljana 1938; Dolenjski zbornik. Dolenjska založba 1961; Dolenjska zemlja in ljudje. Dolenjska založba 1962; Novo mesto 1365— 1965ZaIož-ba Obzorja in Dolenjska založba 1969; Dolenjska in Bpla krajina, založilo Geografsko društvo Slovenije 1984 in Dolenjski zbornik 1985. DIC TOZD Dolenjski list, Novo mesto 1985.
V uredniški besedi Jova Grobovška najdemo tole misel: »Nekaj naporov sem vložil v zamisel, ki se je oblikovala sproti, da bi letnik oblikovali ožje zgodovinsko, naravoslovne in naravovarstvene prispevke pa začeli zbirati v posebnem »zelenem« letniku. Žal za to drugo zamisel ni bilo mogoče najti zadostnega števila sodelavcev. Tako sem vključil dva prispevka v letnik 1989. Upam, da je s tem že nakazana možna oblika pestrega in raznovrstnega letnika, ki bo morda sledil.«
Zdaj pa k vsebini. Mateja Belak piše o gomili Velše na Vinjem vrhu, Danilo Breščak o antičnem grobišču na Verdunu pri Stopičah, Marijan Slabe o raziskavah v cerkvenem stolpu v Šentrupertu na Dolenjskem, Vinko Šribar in Vida Stare o gradu Prežek in kranjsko-ogrski meji, Božo Otorepec o Starem gradu pri Novem mestu in njegovih lastnikih. Dušan Kos o gospostvu novomeškega kapitlja do srede 17. stoletja, Janko Jarc je avtor prispevka Gospodje črnomaljski, Eva Holz piše o državnih uradnikih na Dolenjskem in v Beli krajini. Stane Granda je avtor prispevka Dolenjska vas v prvi polovici 19. stoletja, Emilijan Cevc je napisal članek Francoski slikar Charles le Brun in slika iz Slap pri Šmarjeti. Barbara Jaki Mozetič piše o štukaturi in poslikavi stolpne sobe na gradu Grm v Novem mestu, Blaž Resman o novi gotiki na novomeškem kapitlju, Tine Kurent v vernakularni arhitekturi in njenih anonimnih mojstrih. Helena Lo-žar-Podlogar je avtorica prispevka o tradicionalnih šegah in navadah Dolenjcev z naslovom Od spoznavanja do poročnega dne, Ludvik Tončič: Iz zapisnikov srenj-skega odbora v Dolenjskih toplicah (1895—1942), Igor Gedrih: Malo znana in neznana Jarčeva pesem, Jože Dular: Me-škova pisma Ivanu in Meliti Čampa, Matjaž Puc: Klevevž in njegove naravne znamenitosti, Dušan Plut: Vodni viri novomeške občine in Janko Jarc: Franc Pirkovič-Črt (In memoriam).
Zbornik je lektoriral Drago Rustja, pre- ' vode v angleščino (povzetki); Marta Pihlar, Uroš Mozetič, Tine Kurent, Mateja Belak, Dragica Breščak, Bariča Novak (lektorica Judith Buncher), prevodi v nemščino Helena Ložar-Podlogar in Bariča Novak (lektor Harry Ulrich), v francoščino pa Jelisava Čopič. Fotografijo novomeškega Brega na naslovnici je prispeval Jovo Grobovšek.
D. M.
Liria 7
V	slovenščini je objavljena resolucija, sprejeta v Cankarjevem domu. kot pomemben dokument, ki je v Jugoslaviji povzročil preobrat k demokraciji in pluralizmu.
Glavni in odgovorni urednik Ramadan Marmullaku piše o Albancih v Jugoslaviji in poudarja, da se mnogi razmišljajoči Al banci in ves albanski narod v Jugoslaviji intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako odpraviti sedanje stanje: ali naj iščejo rešitev svojega narodnega vprašanja zunaj SFRJ. ali pa naj poskušajo Jugoslavijo spremeniti v demokratično skupnost, v kateri bo albanski narod neodvisen in enak vsem drugim neodvisnim narodom v državi.
Čeprav sedanji oblastniki, bodisi srbski bodisi jugoslovanski, zanikajo legitimne pravice albanskega naroda na Kosovu in v Jugoslaviji, se glavni in odgovorni urednik Lirie izreka za rešitev albanskega vprašanja v okviru Jugoslavije. Pri lem je za Albance na Kosovu najpomembnejša naloga, da si spet pridobijo politično in gospodarsko oblast, institucije za represijo iti nasilje ter pretirano velik kontingent jugoslovanske armade pa naj se s Kosova umaknejo. Jugoslavija se brez odprave kosovske krize pravzaprav ne bo mogla ohraniti, z odlaganjem te naloge pa se njena agonija podaljšuje.
R. M.
Geografski vestnik 61
Enainšestdeseti letnik Geografskega vestnika, časopis za geografijo in sorodne vede, je izšel skoraj z enoletno zamudo. Kljub temu pa je njegova vsebina aktualna in pestra ter kaže na vsebinsko razvejenost in usmerjenost današnjih raziskovalnih dosežkov slovenskih geografov. Poleg tega ugotavljamo, da je program akcije -2.000 mladih raziskovalcev«, ki je bil zasnovan in udejanjen v drugi polovici osemdesetih let, tudi na področju geografije obrodil prve žlahtne sadove. To se nedvoumno kaže tudi v prebiranju zadnje številke Geografskega vestnika, ki je osrednje strokovno glasilo slovenskih geografov.
V	razdelku Razprave je objavljenih 9 študij, ki segajo na različna področja. P. Habič je prispeval zgodovinski pregled in podrobnejši oris novejših raziskav na področju sledenja kraških voda na Slovenskem. V sledilni hidrologiji, ki je v svetu močno razvito raziskovalno področje na krasu, pri nas ne zaostajamo za spoznanji drugod po svetu. V zadnjih 25 letih so
opravili v Sloveniji 90 sledil n poskuse v
s katerimi so bile ugotovljene zveze .sen glavnih ponikalnic na našem krasu kakor tudi zveze vodic v alpskem in osamljenem krasu. F. Bernol razčlenjuje izostanek padavin v Sloveniji v zimi 1988 —89 in njegov vpliv na nizek pretok Save. Zimska sušna doba je trajala 67 dni; zimski meseci so dobili od ene osmine do največ polovice padavin, ki so značilne za tridesetletne povprečje (1956— 1985), kar je povzročilo hudo pomanjkanje vode.
L. Gosar se zavzema za skladnejši ta*, voj Slovenije. Posebej poudarja, daje get, grafija že po svojem bistvu interdisciplinarna veda in zato primerna, da posega na mejna področja, zlasti še pri reševanju družbenih problemov, ki se kažejo v pokrajinskih sestavinah. Med drugim je v njegovem prispevku osvetljen odnos med podeželjem in mestom in prikazana metoda za usklajeno reševanje razvojnih problemov. Geografsko tipizacijo turi:,tič nih krajev v Sloveniji je na osnovi v svetu uveljavljenih in priznanih kriterijev opravil U. Horvat. Pri nas je turizem osredotočen
na 81 naselij, ki imajo nad deset desetin vseh turističnih nočitev na Slovenskem. Vse turistične kraje je na podlagi 6 kriterijev razdelil v 7 skupin. M. Dolgan Petrič je podrobno preučila go/dne požare na krnskem gozdnogospodarskem območju Slovenije v obdobju 1966 — 85. Ugotovila je, da je bilo na tem območju blizu 1 20(1 požarov. ki so zajeli 16.500 ha zemljišč, od tega 66% pašnikov. V enem požaru je zgorelo povprečno po 14 ha površin
S Pelc razčlenjuje problematiko prometne dostopnosti do delovnih mest. in sicer z vidika potreb prostorskega planiranja. Sprejeta metoda, ki je bila preizkušena na primerih občine Domžale in Šentjur pri Celju, je pokazala, da je prometna dostopnost med pomembnimi dejavniki gospodarskega in socialnega razvoja pokrajine A Gosar prikazuje na primeru Goreljka na Pokljuki in Bleda spremembe v laslniško-posestm strukturi v slovenskem alpskem svetu, ki so nastale zaradi pospešene gradnje počitniških bivališč. Social-nogeografsko preobrazbo Suhe krajine po zadnji svetovni vojni in njeno današnjo podobo podaja J. Zupančič. Zanjo je še vedno značilno močno izseljevanje, ostare-lost prebivalstva, visok delež kmečkega prebivalstva, prevlada agrarnega gospodarstva in visok odstotek aktivnega prebivalstva. ki je zaposleno v Ljubljani. V zadnjem času postaja Suha krajina čedalje bolj privlačna tudi za gradnjo počitniških domov O raznovrstnih problemih deponiranja odpadkov v ribniški občini, kjer so našteli tudi 6(1 divjih odlagališč, piše L. Mihelič. Pri iskanju primerne lokacije osrednjega odlagališča še najbolj ustreza zgornja dolina Tržiščicc.
Rubrika Razgledi prinaša pet sestavkov. D. Ogrin piše o dendroklimatologiji. ki preučuje odnose med rastjo dreves in podnebjem v sedanjosti in preteklosti, ter o možnostih uporabe njene metode pri nas. Z. Pavšek podaja bioklimatsko oceno dveh vremenskih situacij na Rakitni v primerjavi z Ljubljano in ugotavlja, da je za ljudi julijska klima na Rakitni ugodnejša kot v Ljubljani, v januarju pa je zaradi močnejšega vetra in nižjih temperatur podnebje Rakitne precej bolj dražilno za človeški organizem kot v Ljubljani. A. Černe predstavlja nekaj izhodišč za zasnovo prometnogeografskega modela, ki temelji na prvinah, kot so: dostopnost, konvergenca. koncentracija in centralizacija, specializacija, interakcija in decentralizacija. J. Velikonja iz Seattla v ZDA podaja nekatere poglede na tridesetletni razvoj in stanje ameriške socialne geografije, ki temelji na študiju prebivalstva, družbe in družbenih procesov v prostorski stvarnosti
pokrajini. M. Cencen predstavlja projekt avstralske nevladne organizacije AREA za ohranitev naravnega okolja v pokrajini Gorepanija v osrednjem Nepalu.
V razdelku Izrazoslovje in imenoslovje predstavlja in utemeljuje L Gams termine za premikanje zemeljskih gmot; plazovi, tokovi zdrsnine, soliflukcija pa usad, posip, posed, ugrez. podor itd.
Sledita še rediti ruhriki Književnost in Kronika V prvi je predstavljena bera novih del iz slovenske, jugoslovanske in svetovne geografske literature. Kronika prinaša jubilejna zapisa ob osemdesetletnici prof. dr. F. Habeta in sedemdeseti letnici prof. dr. V. Bračiča ler seznam odlikovancev in prejemnikov drugih strokovnih priznanj. Sledijo še zapisi o treh mednarodnih strokovnih srečanjih, ki so bila v Jugoslaviji. in o geografiji na Karlovi univerzi v Pragi.
M. N
Revija za človekove pravice Liria (Svoboda, Liberty), ki mesečno izhaja v Ljubljani v albanščini, slovenščini, srbščini, hrvaščini in angleščini, v zadnji številki obravnava predvsem dogodke, ki so se odigrali pred dvema letoma, to je stavko starotrških rudarjev in zborovanje v Cankarjevem domu.
Zakaj ravno ta dva dogodka? Zato, ker je bil tisk pred dvema letoma v večjem delu države zgolj transmisija partije in ni smel svobodno poročati. Kot dokaz lahko navedemo dejstvo, da vodilni slovenski dnevnik Delo ni objavil Deklaracije o miru in sožitju na Kosovu, ki so jo sprejele vse politične stranke in politična gibanja v Sloveniji, podpisalo pa jo je 500.000 državljanov Slovenije — če o tem, kako je bilo drugod po Jugoslaviji in na Kosovu, niti ne govorimo.
Zdaj s primerne časovne distance o tem pišejo in govorijo Azem Vllasi, Burhan Kavaja in rudar iz Trepče Mursei Haziri, ki se je v imenu rudarjev na devetem horizontu pod zemljo pogajal z visokim komunističnim funkcionarjem Stipetom Šuvar-jem. Objavljen je tudi govor Jožefa Školča v Cankarjevem domu. ko je Albance primerjal s preganjanimi Židi v času med obema vojnama v Evropi.
Zaradi tega so bili on pa tudi Milan Kučan in slovenski narod tarča kritik in napadov tistih krogov v Jugoslaviji in Srbiji, ki so vse do včeraj, ko je počilo tudi v Beogradu, uspešno lagali lastnemu narodu.
Vživljanje v različne svetove
Roze za mamo z dobrodušno ironijo
J
■ anez Švajncer je že nekajkrat opozoril nase kot pisatelj mladinskih knjig (»Junak na kolcih«
—	v več ponatisih in preveden v nemščino. »Ključ na oblaku«, »Iznajditelj«. »Budilka za grlico«, »Pravljični svet pod Garo«
—	skupaj z ženo Marijo). V obširni in pisani svet literarnega ustvarjanja Janeza Švajncerja sodijo ta dela med njegove boljše umetniške stvaritve, ki jih je doslej napisal.
Knjižica »Rože za mamo« je slogovnem pogledu blizu »Budilki za grlico«. Podobno kot v tej knjigi (izšla pri Mladinski knjigi L 1987) so zgodbice v »Rožah za mamo« napisane v lapidarni. karseda str njeni obliki, v taki. kakor jih najraje piebi rajo otroci (ali poslušajo, če jim jih pripovedujejo). ki so sedli že v nižje razrede osnovne šolo in ki so že osvojili črke njihove povezave v slovenske besede in te
DEI.ACOUR, Jean Baptiste
Veliki leksikon o človeških značajih / Jean Delacour:	[prevedla Vladka Štivan].
— Ljubljana: Prešernova družba, 1991 Prevod dela: Das grosse Lexikon des Charukterkunde
DRUŽINSKI zdravnik: domači svetovalec / glavni urednik Tony Smith; (ilustracije Tony Graham, Edwina Keene. An-drew Popkiesvicz; fotografije Sallv and Richard Greenhill. . . (etal.): prevedel Tomaž Kiauta). — Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991
Prevod dela: Family doetor
61(035)
ISBN 86-341-0955-0
22980096
ENCIKLOPEDIJA vprašanj in odgovorov. Kdaj? / [pisci Neil Ardley... (et al.); ilustratorji Norma Burgin . . . (et al.): uredila Marjana Hdnigsfeld Adamič; prevedla Irena Samide]. — Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991
Prevod dela: Ouestion and answer en-cyclopedia. When did it happen?
030.3	= 863 (02.053.2)
HRIBAR, Tine
Teorija znanosti in organizacija raziskovanja / Tine Hribar - Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, 1991. —(Znanstvena knjižnica: 1)
167/68
VIDČEVO sporočilo: slovenska nova proza / Švabič... (et al.); (izbral in spremno besedo napisal Aleksander Zorn). — Ljubljana: Mladinska knjiga. 1991. — (Knjižnica Kondor: 260)
886.3-3 (082)
886.3.09-3’T97/1990”
CLARKE, Arthur Charles
Skrivnosti sveta / Arthur C. Clarke: (prevedel Iztok Ilich). - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991
Prevod dela: Mysterious world 001.94
JUHE in enoločnice / (uredila Irena Trenc-Frelih; prevedla Marjana Samide).
—	Ljubljana: Mladinska knjiga. 1991
—	(Paša za oči in usta)
Prevod dela: Suppen und Eintdpfc 641.5 (083.11
KAJ mora vsakdo vedeti o dednosti in gluhosti / (Walter E. Nance . (et ai.) prevajalka Smilja Černelč). Ljubljana: Zveza društev slušno prizadetih Slovenije, 1991
Prevod dela: What every petson should know about hcredity and deafness 616.28-008.14:575.1
KUNDERA. Milan
Nesmrtnost: roman / Milan Kundera: (Prevedel Jaroslav Skrušnv). - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991
Prevod dela: Nesmrtclnost
PLATH, Sylvia
Stekleni zvon / Svlvia Plath; (prevedel in spremno besedo napisal Andrej Blatnik).
—	Ljubljana: Mladinska knjiga. 1991.
—	(Zbirka Zenit)
Prevod dela: The beli jar 820 (73)-31
MAMILOVIČ, Jurij
Varstvo vinske trte / Jurij Mamilovič: (ilustracije Maja Češnovar in Miklavž Sintič). - (2., dopolnjena izd.). - Ljubljana: Kmečki glas. 1991 634.8:632
Založba Petra Amalietti-ja je izdala novo mladinsko delo pisatelja Janeza Švajncerja iz Maribora.
\ smiselne stavke. To so zgodbe ali tudi kar domiselni utrinki, vzeti iz vsakdanjega življenja otrok, ki so se že zagledali s čarobni (zanje) svet življenja, ki jim je zanimiv, ki se rnu čudijo, ki je enkraten. Avtor (ali pa morda oblikovalec vsebine Jure Križanič, ki je naveden na kolofonu knjige?), je razdelil vsebino knjige na tri dele. ki jih med seboj združujejo oziroma ločujejo različni motivi in nastopajoči.
Tako nastopajo v prvem delu predvsem mala Zarja z babico in mamico, mali Dami ter v povezavi z njimi nekatere živali, zlasti psiček Bučko. V drugem delu usmeri avtor pozornost bralca na drugačne »glavne junake«, ki jih tu predstavljajo rastline, rože. sadeži, veter in prometna tabla, medtem ko so osebe drugotnega pomena. V tretjem delu so v ospredju živali: žabe, srne, ježki, ježki, hrošči, komarji, čebele, čmrlji, zajčki, vrabčki, muce. grlice, mravlje in druge; tukaj oseb skoraj ni ali pa se pojavljajo le marginalno.
Kljub taki razdelitvi in tako variiranim motivom ter nastopajočim osebam je pisatelj v vseh treh delih ohranil stilno enotnost, tako da beremo jedrnate stavke, povezane v prilagojene vsebine.
To. kar odlikuje sicer drobno knjižico, jc pisateljevo globoko vživljanje v svet nastopajočih najsi so to osebe, živali ali rastline Dogodki, ki se vrstijo pred nami. so izvirni jezik do skrajnosti discipliniran, nobena beseda ni odveč. Opazne so tudi ... .a besedne tvorbe žvečka za žvečilni gumi, pajek tnrežopicicz. grlec »je odgr-lii' vrabci so se »povt,Ločili«, miška je . odmiskiia« in pdb Pisatelj pozna dušo mladega človeka, pozna tudi njegovo miselno obzorje, zato ni nikjer gostobeseden, ne psihologizira, misel in poanta sta v zgodbah močni in zapustita vtis.
Naj omenim še dobrodušno ironijo, ki včasih zaveje iz zgodb in ki je tudi sicer značilna za pisateljeva mladinska dela pa tudi za nekatere njegove romane.
Knjigo »Rože za mamo« je opremila in prispevala ilustracije Eva Košak. Skladne so z vsebino, a vendar likovno izvirne in domiselne. Tisk je solidno delo Ateljeja za grafiko Šuštaršič & Pance.
Za mladega, pravzaprav kar za najmlajšega bralca bodo »Rože za mamo« prijetno in mikavno berilo, a tudi tisti odrasli bralec, ki ima rad dobro literaturo, bo to Švajncerjevo knjižico prebral z užitkom. FRANC ŠRIMPF
KAM, KAKO IN KDAJ,
PO DOMOVINI IN PO SVETU
mik
"	YUGOSLAV TRAVEL AGENCY
DALMACiJATURIST VAS VABI:
-	na eno- in večdnevne izlete po domovini in tujini
-	maturantske izlete
letni oddih po zagotovljenih cenah
-	1. MAJ - POREČ, OPATIJA, KRK, RABAC autokamp »BABURA« - Supetar na Braču - letna namestitev prikolic po zelo ugodnih cenah
PLANICA - smučarski poleti 23. in 24. 3., cena 190.00 din (za šolske skupine posebni popusti) Vabimo vas tudi v na novo odprto trgovino DAL TUR SHOP, na Linhartovi 3.
Priporoča se Dalmacijaturist, Ljubljana, Linhartova 3. tel. (061) 322-998, 314-491.
GDLFTURISfjp
TURIZEM IN RENT AGENCIJA 61000 Ljubljana. Trdinova 3 tei (061) 314-544. 310-933. teleks 31541 YU VATOUR
*	HONG KONG - TAJSKA, 12 dni. 28. 3.
*	SINGAPUR - TAJSKA, 15 dni, 24. 4.
*	KENIJA - SAFARI 12 dni, 21.4.
*	VELIKA INDONEZIJSKA TURA (Sumatra - Javi
- Bali) 16 dni v aprilu
*	INDIJA - DELHI - AGRA - DŽAJPUR - BOMBAJ 10 dni. 26. 4.
IZLETI ZA 1. MAJ
*	GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, 1. 5. bus,
3 dni
*	DRŽAVE BENELUXA. 26. 4. bus, 10 dni
*	RIM, 30. 4., bus, 4 dni
*	RiM, 29. 4.. letalo, 4 dni
*	ŠPANIJA. 26. 4., bus - letalo, 5 dni
*	ŠPANIJA, 30. 4., letalo - bus, 4 dni KAPADOKIJA. 26. 4. - letalo
POČITNICE ZA 1. MAJ
Apartmaji v UMAGU, Maestral NOVIGRAD, Monta-uro ROVINJ. Palma, Belvedere, apt. Horizonz PULA, Pineta. Panorama. Belvedere VRSAR, TN Kačjak CRIKVENICA. Mimoza/Hedera RABAC, San Marino RAB. Tamaris HALUDOVO/KRK.
IZLETI Z NEDELJCEM
*	PLANICA, 23. 3., 1 dan. avtobus
*	RIM, 30. 3.. 4 dni, avtobus za veliko noč TERME ZREČE, od 16. 3. naprej - ROGLA hotel
ugodna smuka in cene od 9. 3. dalje
UGODNO
*	VELIKA NOČ V PULJU 29. 3. do 1.4. ali 30. 3. do 6. 4. 91
*	ZA JOŽICE IN JOŽETE 16. do 23. marec Dolenjske Toplice
*	VIKENDI V ČATEŽU vsak vikend v marcu Programi so na voljo v vseh naših poslovalnicah v Domžalah, Kamniku, na Vrhniki in v Ljubljani ter
pooblaščenih agencijah.
SžšSSšlSllll

st
A
rrm
mA
m
IkloSteevalT »fon 311-542, 314-88
SffkT^rjsfi; ržj r
| VELIKA JUŽNA AMERIŠKA TURA, 23 dni, 27. 4 MEHIKA-GVATEMALA, 18 dni, 27. 4. KENIJA-safari, 12 dni, 28. 4.
ŠRILANKA—TAJSKA, 15 dni, 25. 4.
KAIRO, 6 dni, 22. 3., 5. in 26. 4 TUNIS. 8 dni, 26. 4.
ŠPANIJA z avtobusom ŠPANIJA z letalom, 5 dni, 1. 5.
LURD z avtobusom 7 dni, vsak teden
MADRID — od 1. do 8., 4. 1991 — avtobus PARIZ - od 3. do 8. 4. 1991
jg AMSTERDAM BARCELONA -
'r: .
- od 26. 4. do 8. 4. 1991, letalo od 26. 4. do 3. 5. 1991, letalo
:. maj — Velika holandska tura
Barcelona
Mali Lošinj
Maturantski izleti v prodaji. UGODEN NAJEM AVTOBUSOV.
Slavnik koper
Informacije SLAVNIK LJU3LJANA. TAVČARJEVA 8a. 321-351. 321-552.
--7... -•
Pokažite, da ste podjetni!
Toda najprej morate prepričati nas!
Od vas pričakujemo:
-	da ste uspešno zaključili študij na ekonomski ali pravni fakulteti (pripravniki)
—	da nameravate storiti vse. da bi bili uspešni pri delu
Od sebe zahtevamo veliko, enako bomo tudi od \ as.
Kaj delamo?
Podjetjem pomagamo zaživeti, se prestrukturirati in preživeti.
Ponudbe pošljite na naslov: PIC Ljubljana. Tržaška 118
Informacije: tel. (061) 273-774
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
France Rozman:
VELIKA NOČ PO PRIČEVANJU EVANGELIJEV
Malokdo pozna ozadje rega največjega pomladanskega praznika; ta knjiga ga osvetljuje z zgodovinskega, bogoslužnega in etnografskega vidika. Njen prvi del je posvečen Kristusovemu trpljenju in smrti, pri čemer je glavni poudarek na sodnem postopku proti Jezusu pred judovsko in rimsko oblastjo. V drugem delu so razložena evangelijska poročila o Kristusovem vstajenju in prikazovanjih, bogoslužni in etnografski del pa predstavlja obhajanje velike noči nekoč in danes in vse običaje v zvezi s tem praznikom. Knjiga sloni na najnovejših znanstvenih spoznanjih eksegeze in lirurgike, vendar je pisana dovolj poljudno, da je dostopna vsakomur, bogatijo pa jo rudi slikovne priloge.
cena 480,00 din
14,5 x 20,5 cm italijanska vezava 215 strani
risbe in barvne fotografije
Skupščina občine Idrija Krajevna skupnost Idrija Pihalni orkester rudarjev
vabi k sodelovanju:
dirigenta
Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba glasbene smeri,
—	sposobnost dela z ljudmi, sposobnost vodenja orkestra in oblikovanje programa,
—	vsaj 5-letne dirigentske izkušnje
Kandidat naj ob pisni prijavi predloži tudi program dela in vizijo razvoja orkestra.
Prijave pošljite do 25. 3. 1991 na naslov: Krajevna skupnost Idrija, Trg m. Tita 2, Idrija.
O izbiri kandidata vas bomo obvestili po občnem zboru orkestra, predvidoma v začetku meseca aprila 1991.
2020
OBRTNA ZADRUGA
IHcMp.o.
Ljubljena, Kersnikova 3
objavlja prosto delovno mesto
računovodja zadruge
Pogoji:
a)	Zahtevana šolska izobrazba in ustrezen delovni staž;
—	višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 3-letne ustrezne delovne izkušnje
—	srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 5-letne ustrezne delovne izkušnje
b)	Posebne zahteve delovnega mesta in pogoji dela:
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti,
—	poskusno delo 3 mesece.
Delo je za nedoločen čas. Pisne ponudbe sprejema OZ Novoplesk, Ljubljana, Kersnikova 3, Komisija za delovna razmerja, v 8 dneh po objavi.
2129
Vabilo za sodelovanje na posvetovanju »Čase 3«
—	softverska orodja in metode hotel »Atriatic« - Opatija 25.-28. 3. 1991
Na Posvetovanju bo 15 referatov in 5 sporočil, ki bodo tiskana v zborniku. (Jezik posvetovanja
—	hrvaški, slovenski, angleški.)
Organizacija seminarja in Workshopov
Vsak udeleženec se lahko prijavi brezplačno kot poslušalec dveh od načrtovanih petih VVorskhop-ov. VVorkshop traja dve uri, njegov namen pa je spoznavanje enega od Čase orodij. Za seminarje plačate posebej 1500 dinarjev in niso vračunani v kotizacijo. Seminar traja osem ur in obsega eno celovito temo. Namen seminarja je usposabljanje udeležencev za reševanje določenega problema. Vsak udeleženec lahko prijavi dva seminarja (27. 3. in 28. 3.) po listi seminarjev.
Razpored posvetovanja
25.	3. 1991 I. skupina referata (zjutraj), prezentaci-je (popoldne)
26.	3. 1991 II. skupina referata (zjutraj), VVorkshopi (popoldne)
1.	ATAG informatik AG: čase orodja firme Know-ledgevvare
2.	ETNA, Zagreb: uporaba čase orodja — ER Mo-deler
3.	SRC Kemija, Ljubljana: Pose Čase
4.	ORACLE Jugoslavija: Oracle Čase
5.	ITECH, Krk: Microfocus VVorkbench
27.	3. 1991 8.-14. ure seminarji:
1.	Uporaba ekspertnih sistemov
2.	Računalniška podpora projektiran sestav pisarniškega poslovanja
3.	Življenjski ciklus sfotvera: Modeli in metodologije
4.	Strukturni sistem analiz s čase
5.	Načrtovanje in analiza informacijskih sistemov
6.	Richard Barker, Tim Young, Jovan Marjanovič, Oracle:
Oracle čase method and orade tools (28. 3. 1991 8,—14. ure)
27. 3. 16.-19.30 Vabljeno predavanje Richard Barker: — Efective Systems Development with Čase
—	Čase Tools and Technologies
V sosednih prostorih bodo hkrati razstavili in predstavili praktiučne rešitve. Predstavniki proizvajalcev bodo na voljo ves čas posvetovanja.
Za sodelovanje na Posvetovanju z zbornikom Posvetovanja bodo udeleženci plačali 1700 dinarjev, po seminarju pa 1500 dinarjev.
Informacije, prijave in vplačila: Privredna komora Rijeka, Rade Končara 44, 51000 Rijeka. tel. 37-333, faks 212-273, žiro račun 33800-637-1237 z oznako »za Savjetovanje — Čase 3«.
Na Posvetovanje prinesite potrdilo o vplačilu kotizacije. Nastanitev je priskrbljena v hotelu -Adriatic-, Opatija, tel. 051/271-938.
880
Družbeno podjetje Center Marketing, Vošnjakova 5, Ljubljana
organizira posvetovanje na temo
novosti na carinah, uvoznih dajatvah in prometnih davkih pri uvozu blaga Ljubljana hotel Lev v petek, 15. marca 91, ob 10. uri
program
1.	Uvod — kratek pregled sprememb
2.	Odgovori na vprašanja udeležencev in strokovna svetovanja Referenti — Franci Košir carine,
Veljko Čavič prometni davki,
Mira Jagodič uvozne dajatve in takse
Strokovna literatura — prometni davki pri uvozu, uvozne dajatve in izvozne stimulacije
Kotizacija na udeleženca s strokovno literaturo in odgovori znaša 1.570.00 din in jo vplačate na žiro račun št. 50105-601-19964 Center Marketing Ljubljana z bariranim čekom ali gotovino na posvetovanju
Vse podrobne informacije dobite po tel. 061/302-350, Center Marketing.
2025
Državna založba Slovenije, d. d., Ljubljana, Mestni trg 26
K sodelovanju vabimo delavki, ki bi v manjšem
počitniškem domu v Piranu
opravljali pogodbeno delo
servirke — kuhinjske pomočnice
za serviranje hrane, prodajo pijač, pomoč pri delu v kuhinji in pri pospravljanju
kuhinjske pomočnice
za pomoč pri kuhinjskih opravilih, pospravljanju sob in drugih prostorov.
Prednost pri sklenitvi pogodbe o delu imajo delavke z izkušnjami pri podobnih delih.
Delo traja od 1. junija do 15. septembra 1991. Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj sprejemamo osem dni po objavi na naslov:
Državna založba Slovenije d. d., Ljubljana, Mestni trg 26, Kadrovski oddelek.
2071
O
Skupina Emona r.o.
Razpisna komisija
skupščine Skupine Emona — r. o.
razpisuje
delovno mesto predsednika Skupine Emona, r. o.
Razpisni pogoji:
—	visoka šolska izobrazba - prednost ima poslovodska, ekonomska ali pravna smer;
—	dokazana uspešnost pri vodenju velikih podjetij ali poslovnih sistemov ali dokazana uspešnost pri opravljanju družbenih funkcij s pretežno gospodarsko vsebino v zadnjih 5 letih;
—	dokazano znanje najmanj enega svetovnega jezika;
—	izpolnjevanje pogojev za delo v zunanji trgovini.
Poleg navedenih razpisnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določa zakon in še naslednje posebne pogoje:
1.	da se pred izbiro zavežejo plačati vlogo v osnovni kapital družbe;
2.	da pred izbiro navedejo vse podatke o morebitnem članstvu v organih drugih podjetij ter o deležih in delnicah, ki jih imajo v drugih družbah;
3.	da podpišejo izjavo o tem, da so seznanjeni z določbami o konkurenčni prepovedi po določbah statuta družbe.
Če so kandidati predvideni v ožji izbor, morajo izjavo pod 1. in 3. oddati pred izbiro.
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
SKUPINA EMONA, r. o., Ljubljana, Šmartinska 130 z navedbo »za razpisno komisijo skupščine Skupine Emona.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh.
Dodatne informacije dobite po telefonu (061 ) 442-960.
400
lElUroj/
PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE D o
Elkroj — proizvodnja modne konfekcije Mozirje, p.o.,
objavlja
prosta dela in naloge
vodja službe za domači trg
Pogoji:
1.	višja strokovna izobrazba ekonomske smeri
2.	3 leta delovnih izkušenj
3.	poskusno delo 4 mesece
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Vsi zainteresirani kandidati naj vložijo pisne prijave na naslov:
Elkroj Mozirje, kadrovsko splošni sektor v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
2121
DN-VNIK -D^LO- IZDAJA ČGP DELO. TOZD DPI O • USTANOVITELJ TOZD DELO • NASLOV UREDNIŠTVA. LJUBLJANA. TITOVA 35. TELEFONA N C. 318-255, 319-255 • MALOPRODAJA - KO1 PORTAŽA o Yl’ DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29. 61001 LJUBLJANA e TISK DRUŽ-Bpvo"PODJETJE DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ. I’ O LJUBLJANA. TITOVA 35 • NAROČNINA TEI 51'- -66 REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA -DELO« ZA LJUBLJANO TEL. M8-880 LJUBU ANA. TITOVA 35. NON STOP OB DELAVNIKIH IN SOBOTAH • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 10.00 DINARJEV. PETKOVA IN SOBOTNA ŠTEVILKA 14.00 DINARJEV • NAROČNINA ZA MAREC 1991: 300.00 DINARJEV. ZNIŽANA NAROČNINA ZA UPOKOJENCE ■jHhio dinarjev VEZANA NAROČNINA ZA DELO PLUS 340.00 DINARJEV. ZA UPOKOJENCE 306 00 DINARJEV SAMO ZA DELO PLUS 50.00 DINARJEV. • ZA PLAČNIKE PO BANKI (TRAJNI NALOGU ŠE 5% POPUST • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: ČGP DELO - TOZD -DELO-* ŠTEVILKA 50102-603-4S909 • POLLETNA NAROČNINA ZA TUJINO JE 46S DEM (ZA LETALSKO DOSTAVO DODATNO ZARAČUNAVAMO PO TARIFI) • PLAČILA NA DEVIZ.
RAČUN PRI LB. ŠTEVILKA 50100-620-107-257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA
•	ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM MALIH OGLASOV PO TELEFONU 318-866 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35 OD 7. DO 19. URE • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO 11. URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN ITTOV4 35) PO TELEKSU YU DELO ST 31-633. S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 318-86b (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN UUBLJANE
•	OGLASNO TRŽENJE, UUBUANA. TITOVA 35 61001 UUBUANA. TELEFON 318-570. TELEFA.K 302-414 • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE! NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DEL/-, . LJUBLJANA. TITOVA 35. OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 ZA NAROČNIKE IZVEN UUBUANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS YU DELO 31-255. TELEFAKS 311-871.
- - •
T.TlffTJA
ZVEDELI VČERAJ -VELJA DANES!
NAROČILA ZA OBJAVO OGLASOV V STIKOVI VROČI LINUI SPREJEMAMO PO TELEFONU (061) 329-559
REVMATIZEM?	Prva zasebna specialistična — revrnatološka ambulanta v Sloveniji | Mag. dr. VLADIMIR PIRNAT, spec. internist — revmatolog. Celovška 3 106. tel. (061) 557-794.	
CELULITIS, AKNE, OTEČENE NOGE	MERITUR. d. 0.0., tel. (061) 264-264, niso več vaši problemi!	
MUNCHEN 15.-17. 3.	Nakupovalni izlet + ogled obrtnega sejma. Še nekaj prostih mest. Inf.: T. A. GALILEO, Leninov trg 4. tel. (061) 483-160	
AKCIJSKA PRODAJA TEHNOUNION, Lj.	Ugodni nakupi barvnih TV — 37 in radia s kasetofonom ter mini TV j japonske proizvodnje. Tel. (061) 320-855.	
PANASONIC & TECHNICS SIMARK, Celovška 149	NOVA POŠILJKA. Kompletna izbira Hi-Fi komponent ter video tehnike. Dinarska prodaja — ugodne cene. Nov model — S VHS NV - FS90. Inf po tel. 555-866, 555-867. Odprto od 9, —13. in od 15.30—19. ure	
Y. C. C. d.o.o., Titov trg 17, Kranj, tel./ faks (064) 21-249	SUZUKI SVVIFT FORD ESCORT FORD ORION TOYOTA CARINA TOYOTA CELICA NOVO! NOVO! MAZDA 121 (novi model) PRODAJA IZ ZALOGE: TOYOTA TERC EL 1,5i	od 11.750 DEM naprej od 15.100 DEM naprej od 16.500 DEM naprej od 19.500 DEM naprej od 23.500 DEM naprej od 12.850 DEM naprej 298.000,00 DIN
INTEKO, Podjetje za elektroniko in trgovino, d.o.o., LJUBLJANA	Prodajamo licenčne videokasete JVC-W!NiONS E-180 po 45,00 din/kos. Informacije po telefonu 573-975, 572-331, int. 588. 589 _ . 	1	
		
Center za socialno deio Kamnik
V skladu z 90. členom Statuta Centra za socialno delo Kamnik in po sklepu seje sveta Centra z dne 25. 2. 1991 razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
individualnega poslovodnega organa
(4-letni mandat)
Kandidat mora polega splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
—	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo socialne, pravne, psihološke ali sociološke smeri;
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega dela;
—	da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje, organizacijske in vodstvene sposobnosti razvidne iz dosedanjih zaposlitev;
—	aktivno obvladanje slovenskega jezika;
—	zaželen »Elaborat« razvoja Centra za socialno delo Kamnik;
—	zaželen vozniški izpit »B« kategorije.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Center za Socialno delo, Ljubljanska 1, 61241 Kamnik, z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po imenovanju o izbiri.
2076

podjetje za urejanje voda 63 001 celje
Razpisna komisija delavskega sveta PUV NIVO razpisuje prosto delovno mesto
glavnega direktorja
Kandidat za opravljanje prostega delovnega mesta mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe gradbene ali druge ustrezne smeri,
—	da ima najmanj 3-letne delovne izkušnje pri podobnih delih,
—	da ima organizacijske sposobnosti za uspešno gospodarjenje,
—	da nima omejitve po zakonskih določilih.
—	da predloži program razvoja podjetja. Izbranega kandidata bomo imenovali za 4-letm mandat.
Kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela, programom razvoja podjetja ter dokazili o strokovnosti na naslov:
PUV NIVO Celje (za razpisno komisijo) Lava 11 63000 Celje
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po izbiri.
20.85
iskra
Iskra Elektrozveze
industrija sistemov elektronike in
zvez Ljubljana, Stegne 11
Na področju razvoja digitalnih radiorelejnih sistemov in naprav potrebujemo več novih sposobnih in ustvarjalnih strokovnjakov s sposobnostjo za timsko delo zato objavljamo prosta delovna mesta za nedoločen čas
1.	razvijalca
—	dipl. inž. elektrotehnike
-	2 leti izkušenj (vabimo tudi pripravnike)
—	znanje tujega jezika
2.	samostojnega razvijalca
-	dipl. inž. elektrotehnike
-	5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	znanje tujega jezika
Ponujamo vam zahtevno in ustvarjalno delo, ki vam bo omogočilo strokovni razvoj in uveljavitev. Stimuliramo rezultate in kakovost.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektrozveze. Sektor za razvoj kadrov in operativo. Ljubljana, Stegne 11, tel. (061) 575-947.
2079
ZASLOVEMSKE
ZMAGE
Steklarna Hrastnik, p.o.,
Cesta 1. maja 14 61430 Hrastnik
objavlja
javni razpis za oddajo počitniškega doma
Bohinj, Stara Fužina 5, in sicer damo v najem:
—	stavbno parcelo — enostanovanjsko hišo
(22 ležišč, stanovanje za oskrbnika, kuhinja, jedilnica in sanitarije)
—	okoli 200 m2
—	funkcionalno zemljišče — okoli 1200 m2
Z najemno pogodbo, ki jo bomo sklenili za 5 let, se bomo dogovorili o vseh pravicah in obveznostih obeh strank.
interesenti naj pisne ponudbe pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi taga razpisa na gornji naslov (s pripisom »NAJEM«),
Najemnika bomo izbrali v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Prednost pri izbiri imajo zaposleni v Steklarni Hrastnik.
2124
Sl alpos
Industrija kovinskih izdelkov in opreme »Alpos« Šentjur pri Celju
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	komercialista v zunanji trgovini
za program črne metalurgije in orodjarstva - 1 izvajalec
2.	komercialista v zunanji trgovini
za program kovinskega pohištva - 1 izvajalec Pogoji:
—	diplomirani ekonomist
—	3 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri enakih delih in nalogah
—	aktivno znanje enega tujega jezika — nemško ali italijansko (pod 1) oziroma angleško ali nemško (pod 2).
Pisne prijave pošljite na naslov: »Alpos«. Šentjur pri Celju - Leona Dobrotinška 2. v 15 dneh od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
1971
Zavod za načrtovanje Vrhnika, p. o., Vrhnika, Tržaška c. 23 izvršilni odbor
objavlja
prosta dela in naloge
projektiranje urbanistične in arhitektonske dokumentacije
—	projektant I.
za nedoločen čas Pogoji in zahteve:
—	visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene ali arhitektonske smeri, za visoko 3 leta. za višjo 5 iet delovnih izkušenj pri projektiranju, strokovni izpit. Poskusno delo po pravilniku.
Kandidati naj pošijejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod za načrtovanje Vrhnika. Tržaška c. 23. Vrhnika. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi Izvršilneaa odbora.
2068
PODARIM
DOBIM
Podjetje Josip Kraš Zagreb, Ravnice bb
Prehrambna industrija p. o.
razpisuje oglas (ponovni) za delovno mesto
šefa prodajno distributivnega centra
s sedežem v Ljubljani
Pogoji: - VSI ekonomske ali druge ustrezne smeri 3-letne delovne izkušnje
Delovno razmerje bodo sklenili za nedoločen čas. s pogojem poskusnega dela. ki bo 3 mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela. življenjepis-nimi podatki in dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Josip Kraš - Kadrovska služba z oznako za oglas. 41000 Zagreb, Ravnice bb O^izidih bodo kandidate obvestili v 15 dneh od izteka roka za pošiljanje ponudb.
2078
18. stran
DELO

$
TELEVIZIJA
TV SLOVENIJA 1_______________
8.35-10.50 in 14.35-23.55 TELETEKST TV SLOVENIJA S.50 VIDEO STRANI 0.00 GRIZLI ADAMS (42. delameri-skc nanizanke)
9.20 ZAKON V LOS ANGELESU (LA LAW -41., zadnji del .imenike nadaljevanke) PETINSEDEMDESETLETNI OTROK
10.10	SLOVENCI V ZAMEJSTVU 10.40 VIDEO STRANI
14.50 VIDEOSTRANI
15.00	SLOVENCI V ZAMEJSTVU, jjonovilev
15 30 ŽARIŠČE, ponovitev
16.00	SOVA. ponovitev KRIMINALNA ZGODBA (5/ 22 del ameriške nadaljevanke, 1987)
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK I
17.05	ŽIVAL - ČLOVEK (ponovitev 3/5 dela ameriške poljudnoznanstvene serije)
17.55	PO SLEDEH NAPREDKA, ponovitev
18.35 ZBIS. ŠTIRIDESET ZELENIH SLONOV (2/7 del otroške serije)
18.55	NOVOSTI ZALOŽB - OD OBZORJA DO OBZORJA: TARZAN
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.18 DOBRO JE VEDETI
19.30	TV DNEVNIK II
19.55	VREME
20.05	SIMENON
21.05	TEDNIK
22.10	TV DNEVNIK III
22.30	SOVA
VSE RAZEN LJUBEZNI (ANYTHING BUT LOVE
-	28., zadnji del ameriške humoristične nanizanke) KRIMINALNA ZGODBA (6/ 22 del ameriške nanizanke, 1987) OBOROŽEN ROP
23.45 VIDEO STRANI TELETEKST TVS________________
200	TELEVIZIJSKI IN RADIJSKI PROGRAMI
201	TELEVIZIJA DANES - JUTRI
202	TV Slovenija I — dopoldne
203	TV Slovenija 1 - popoldne
204	TV Slovenija — zvečer
205	TV' Slovenija II
206	Hrvaiska TV I - dopoldne
207	Hrvatska TV 1 - popoldne
208	Hrvatska TV' I - zvečer 284 IZLETI IN POČITNICE 450 Teletekstov KALEJDOSKOP TV SLOVENIJA II
16.00	SATELITSKI PROGRAMI
-	POSKUSNI PRENOSI
16.30	Miinchcn:	SVETOVNO PR-
VENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, PARI. posnetek
•7 i, REGIONALNI PROGRAMI I V SLOVENIJA STUDIO IJUBUANA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	DANES V SKUPŠČINI
20.30	ZDAJ PA PO SLOVENSKO: (5/10 del izobraževalne oddaje) KJE SO TISTE STEZICE
20.55	MALI KONCERT
21.10	PEP V KOŠARKI M: BAYER
-	POP 84. posnetek iz Leverkusna
22.30	SVET NA ZASLONU
23.00	KOMEDIJA NA SLOVENSKEM ODRU:
HUDIČ NA FILOZOFSKI FAKULTETI
1.05 YUTEL. eksperimentalni program (do 1.45)
HRVAŠKA TV I	___ _____
9.15
9.20
9.30
10.00
10.20
10.35
10.55
11.15
11.30
12.00
12.10
12.20
14.55
16.15
16.30 16.35 16.45
17.15 18.00
18.30
19.30
20.00
21.35
23.00
23.20
00.30
POROČILA TV KOLEDAR JELENKO.otroška serija ŠOLSKI PROGRAM LUTKE SVETA: KITAJSKO GLEDALIŠČE SENC PREMISLI IN NAREDI SAM ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE
AZMNOŽEVANJE RASTLIN ŽIVIMO Z GLASBO: OTROŠKI ZBOR S PLESALCI NEMŠČINA: ALLES GUTE. 22. lekcija POROČILA VIDEO STRANI SATELITSKI PROGRAM: SCREENSPORT STARO ZA NOVO HRVAŠKI PISATELJI NA TV EKRANU:
V. Kljakovič-Z. Dirnbach: HUDIČEVO SEME. 1. del TV drame
VIDEO STRANI POROČILA TV' KOLEDAR TELEKOMUNIKACIJE (poljudnoznanstvena oddaja) HRVAŠKA DANES JELENKO, otroška serija PRENOS OTVORITVE RAZSTAVE 1000 LET HRVAŠKE SKULPTURE DNEVNIK I
V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja KVIZKOTEKA DNEVNIK II
30 LET ZAGREBŠKEGA GLASBENEGA BIENALA POROČILA
20.30	TUTTI FRUTTI - glasbena oddaja - VODI: ALEX BINI
21.30	LETEČI ZDRAVNIKI - serija
22.15	TV DNEVNIK
22.30	ŠPORTNA RUBRIKA
RAII______________________
6.55 JUTRANJI PROGRAM, vodita Livia Azzariti in Puccio Corona
10.15	NADALJEVANKA
11.00	POROČILA
11.05	NADALJEVANKA
11.40	PAZITE NA KARTICO 11.55 VREME
12.00	POROČILA
12.15	NA RAI UNO
13.30	TV DNEVNIK / TRI MINUTE ZA..
14.00	KVARKOV SVET
14.30	PRIMISSIMA
15.00	KOLESARSTVO
15.30	MODRO DREVO
16.00	BIG
17.30	PROSTI ČAS
18.00	POROČILA
18.05	ITALIJA OB ŠESTIH 18.45 ODDAJA
19.40	ALMANAH
19.40	VREME
20.00	TV DNEVNIK
20.40	PIPPO BAUDO
23.00	TV DNEVNIK 23.10 ODDAJA
0.00 NOČNI TVD 0.20 DANES V PARLAMENTU 0.25 OPOLNOČI RAI II
HRVAŠKA TV H
15.55
16.00
16.10
17.10
18.00
18.05
19.30
20.00
21.30
22.20
22.50
23.50 0.10
1.10
VIDEO STRANI DOBER DAN
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
NORČIJE (A BIT OF A DO — ponovitev 4/6 del britanske humoristične nanizanke. 1989) LUCKY CHANCES (Ponovitev 3/6 dela ameriške nadaljevanke) DOBER VEČER IGRE NA LEDU GLASBENI VSAKDAN Leverkusen:	KOŠARKA ZA
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV: Bayern - POP 84 LUCKY CHANCES (4/6 del ameriške nadaljevanke) ŠALJIVI HIŠNI VIDEO TUDI TO JE ŽIVLJENJE POROČILA
SPLOŠNA PRAKSA (G. P. - 6/ 26 del avstralske nanizanka. 1986)
Munchen:	SVETOVNO PR-
VENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, MOŠKI PROSTO, prenos
7.00
8.00
8.30
9.30 10.20 10.50 11.55
13.00
13.30
13.45
14.15
15.10
16.15
17.00 17.05 17.25
17.45
18.10
18.30
18.45
19.45
20.15
20.30
23.15
23.30 0.10 0.20
RISANKE MODRO DREVO NADALJEVANKA TUDI JAZ
DOKUMENTARNA ODDAJA USODE, nadaljevanka VAŠE ZADEVE OB TRINAJSTIH GOSPODARSTVO BEAUTIFUL. serija KADAR SE LJUBI, serija MED NAMI REČENO VSI ZA ENEGA, oddaja o živalih
POROČILA
REGIONALNI PROGRAM V1DEOCOMIC NADALJEVANKA CASABLANCA, serija ROCK CAFE HUNTER, serija TV DNEVNIK ŠPORT IGRANI FILM ZABAVNA ODDAJA TV DNEVNIK KOŠARKA. Pokal prvakov VREME / HOROSKOP NOČI KINO
AVSTRIJA I
TV KOPER
16.00	ŠPORTNE ODDAJE
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU
18.45 ODPRTA MEJA
19.00	TELEGI O RNALE 19.20 VIDEOAGENDA
19.25 ČAROBNA SVETILKA- otroški program WOOBINDA - serija . TEMA
19.50 AKTUALNA'
9.00 ČAS V SLIKI in
PRAVICA DO LJUBEZNI, ponovitev 17. dela
9.30 ZEMLJA IN LJUDJE, ponovitev
10.00	ŠOLSKA TV
j 10.30 PREDDVERJE PARADIŽA, ponovitev
12.15 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev
13.00	CAS V SLIKI
13.10 MI. ponovitev
13.40 KUHARSKE DOBROTE
14.05 SADEŽI ZEMUE, Kiwicha — Žito inkovskih bogov
14.20 ZAHODNO OD SANTA FE-JA. Brata
14.45 ANGEL NA ZEMLJI, Vzhod-zahod je stran neba
15.30 Otroški program in
I	JANOŠEVA URA. Tujec
z ostogami, risanka i 16.00 AM, DAM, DES
16.20 USPEŠNICE IN NAPOTKI : 16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05	SUPERBABICA.	Sanjska
ženska
17.30	MINI LEKSIKON
17.55	YAKARI. risanka
18.00	MI
18.30	FALCON CREST. Skrivnosti
19.22 ZNANJE DANES
19.30	ČAS V SLIKI
19.53 VREME
1 20.00 ŠPORT
20.15	NEKOČ, oddajo vodi Teddv Podgorski
21.05	ČAROVNIJA DAVIDA COPPERFIELDA, show s slavnim iluzionistom
21.50	POGLEDI S STRANI
22.00	Videoteka:
KAMELA GRE SKOZI ŠI-VANKINO UHO. film ] 23.15 ČAS V SLIKI i 23.20 ŠPORT
0.50 ČAS V SLIKI
AVSTRIJA II_________________
!	8.30 VREMENSKA PANORAMA
16.05	LEKSIKON UMETNIKOV, sli-kar Lothar Bruckmeier
16.15	ŠPORT
17.15	SESTANKE Z ŽIVALJO IN ČLOVEKOM, oddaja Otta Ko-cniga
18.00	PRAVICA DO LJUBEZNI, 18. del telenovele
! 18.30 WURLITZER
19.00	LOKALNI PROGRAM
19.30 ČAS V SLIKI
: 19.53 VREME
^ 20.00 KULTURA
1 20.15 DOMAČE REPORTAŽE
21.05	SPEKTRUM
j 22.00 ČAS V SLIKI ! 22.25 KLUB 2
POROČILA
: MADŽARSKA I________________
i 7.55 TV TELOVADBA, za upoko-jcnce
i 8.000 MAGAZIN ZA MENEŽERJE 9.00 VIDEO STRANI I 9.05 WALT DISNEY VAM PRED-STAVL.IA, ponovitev
10.50	RAZGIBAVANJE, telovadba za invalide
i 11.00 VIDEO STRANI, in ob 16.30 j 16.40 PANONSKA KRONIKA, studio Pecs
16.50	VIJESTI, poročila v srbohrvaščini
17.00	NARODNE ZA ZBORE, pesmi iz kraja Isaszeg
; 17.05 KAJ NAJ POSTANEM, poklicna posvetovalnica
17.50	TRETJI KANAL, opera. 3. del
IS.35 GOSPODINJSKI TEČAJ
! 19.00 O VERI, za otroke ! 19.30 TV DNEVNIK
20.05	BUDIMPEŠTANSKI SPOMLADANSKI FESTIVAL, otvoritveni koncert
21.40	DOMAČE OGLEDALO
22.40	TV DNEVNIK
22.55	DNEVNIK BBC
MADŽARSKA H_________________
17.00	TV 2 — Video strani — Reportaže — Vreme — Glasba — Smučarske minute — Telefonska igra
18.00	TELEŠPORT
18.25 ZA OTROKE. Nekje in nekoč, risanka
18.52 TV 2 - Poročila - Najava programa
19.00	IGRE OKOLI PRAVA. 2. del nemške serije
19.59 TV 2 — vmes marčne improvizacije
i 21.00 TV DNEVNIK
21.30 TV 2 - ZAKLJUČEK DNEVA ; 22.00 SO V UMETNOSTNEM DRSANJU. moški
i 22.50 BESEDA IN GLASBA, franco-sko-kanadski Film 0.35 TV 2
SATELITSKA TV
—
| SUPER CHANNEL______________
7.00 Ob zori; 8.30 Poslovni tednik;
9.10	The Mix; 13.00 Poslovna poročila z Japonske; 13.30 The MLx; 13.30 The Mix: 16.00 Vroča linija; 17.00 Oddajamo; 18.30 Modra noč; 19.30 Novice;
19.45	Nit časa; 20.00 Alexander Ncwklj, sovj. film; 22.00 Poročila; 22.15 Scarface. am. film; 0.10 Poročila; 0.30 Modra noč; 1.30 Time Warp; 1.45 Pozna nočna glasba
i 3SAT________________________
14.35	Gost v studiu: 14.45 Glasba prihaja; 15.35 Countrv glasba iz prve roke; 16.25 King s Singer*; 17.20 Mini čas v sliki: 17.30 Mauly .n Raltv ob Veliki reki: 18.00 Slike iz Švice: 19.00 Danes 3sat studio; 19.30 Granitna glava, kmečka komedija: 21.00 Novo v kinu.
21.45	Kultura in šport; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Kulturno mesto Sopron:
23.10	Richard Golub - Ogenj in žveplo na Manhattanu: 23.40 Poročila
SATI_______________
6.00	Dobro jutro; 8.35 Sosedi; 9.05 Splošna bolnišnica; 9.50 Teleshop:
10.10	Bingo; 10.35 poročno noč v gradu duhov. pon. filma. 12.20 Kolo sreče;
13.00	TV borza: 14.00 Sosedje; 14.25 Splošna bolnišnica; 15.10 Risanka:
15.35	Teleshop: 15.55 Kadeče sc pištole; 16.45 Make up in pištole; 17.45 Pregled programa; 17.50 Mr. Belvcde-re; 18.15 Bingo. nagradna igra; 18.45 Dober večer, Nemčija; 19.15 Kolo sreče; 20.00 Čudeži. show; 21.00 Gremli-ni. am. film; 22.50 Poročila; 23.05 Hokej. posnetek; 0.05 Tenis, vrhunci ATP turnirjev; 0.35 Pregled programa
RTL PLUS____________________
6.00	Halo, Evropa; 9.30 Suhec. am. film; 11.00 Tvegano: 12.00 Cena je prava; 12.35 Oddelek M; 13.00 Dirlv; Dancing, am. serija; 13.20 Kalifornijski klan; 14.05 Springfieldova zgodba; 14.50 Divja roža, tv novela; 15.38 Ne-
! to: 15.50 Buck James; 16.40 Tvegano;
17.10	Cena je vroča; 17.45 Sterntaler;
18.00	Mož za šest milijonov dolarjev; 18.45 Poročila: 19.15 21 Jump Street; 20.15 Dr. No, angl. film, Sean Conne-ry; 22.15 Poročila; 22.25 Vrnitev z reke Kvvai. angl. vojni film: 0.20 Ubijalski robot. am. film: 1.50 Aerobika
TV 5________________________
16.05 Poročila; 16.15 Teleskop; 17.15 O ženskah: 17.45 Kuhinja za sladokusce: 18.00 Mladinska oddaja: 18.20 Te-leturizem; 18.50 Bons Basiers des Fran-cofiles; 19.00 Poročila; 19.15 Ciin d*oe-il; 19.30 Le 19/20: 20.00 Ura za Evropo; 21.00 Poročila; 21.35 La Marchc du Siecle; 23.00 Poročila; 23.15 Pri Fredu;
23.00	Poročila; 23.25 Viva; 0.00 Pred-! lagane knjige
EUROSPORT___________________
; 6.30 Poslovna poročila; 7.00 D. J. Kat Shovv, za otroke; 8.30 Evrobika; 9.00 i Motošport; 9.30 SP v umetn. drsanju,
, vrhunci; 11.00 Akrobatsko smučanje;
12.00	Rokomet, turnir v Parizu; 13.00
Lahka atletika. Sevilla; 14.00 SP v umetn. drsanju, izvirni program plesnih parov; 17.00 Ford Ski Report. 18.00 Motošport: 18.30 Konjeništvo. sv. pokal v preskakovanju. Dortmund; 19.30 Poročila: 20.00 Tenis, polfinale turnirja, Ž; 21.00 Motošport, formula 1; 22.30 Nogomet, kvalif. za EP. 2. skupina; 0.00 SP v umetn. drsanju, vrhunci; 1.30 Poročila
RADIO
PRVI PROGRAM
(Krvavec stereo 91,8 MHz)
4.30 Jutranji program; 5.50 Jutranja gimnastika: 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.50 Glasbena matineja: 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo:	11.05 Izbrali smo...;
12.10 Pojemo in godemo; 12.35 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00: 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije: 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Minute z Big bandom RTV Slovenija; 18.30 Zborovska glasba - uglasbene pesmi Otona Župančiča: 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Četrtkov
TEHNIK, d. o. o.,
satelitski TV SISTEMI, ugodne cene za povezane en. hiše.
Nasveti in naročila med 8.-16.30 po tel. (061) 554-794.
večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer — Iz Boccacciove bogate sklede - II.; 21.45 Lepe melodije;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno
—	Deborah Lcvy: Dejanje iz ljubezni; 23.15 Nočni program
DRUGI PROGRAM
(Krvavec stereo 98,9 MHz, Krim stereo 93,5 MHz)
5.30 Val 202 - jutro; 8.00 Val 202
—	dopoldan; 13.00 Val 202 - popoldan; 13.00 Danes do 13.00; 15.30 Dogodki in odmevi: 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Jazz na 1. programu; 21.00 Vi izbirate — jaz izbrerem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Pesmi svobodnih oblik
TRETJI PROGRAM____________________
(Krim stereo 96.5 MHz)
16.00	Dober dan: 16.05 Pojeta sopranistka Ada Sardo in tenorist Carlo Bi-asini: 16.30 Znanja široka cesta; 17.00 Spoznavajmo glasbeno umetnost (G. Bizet-R. Ščerdin: Carmcn, baletna suita, R. Ščedrin: Poredne in okrogle
—	Koncert za orkester št. 1); 18.00 Poročila; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert (J. llavdn, W. A. Mozart); 19.30 Predstavitev večernega programa: 19.32 Slovenska in svetovna zborovska glasba: V oddaji bomo poslušali zborovske skladbe Emila Adamiča in Maxa Regerja: 20.00 Koncert sezon J RT - prenos iz Beograda: Simfonični orkester RTV, dirigent Vladimir Kranjčevič, spored: W. A. Mozart: Maša ob kronanju (Recjuicm); 22.00 Vprašanja znanosti; 22.15 Glasbene miniature: 22.20 Žive misli; 22.40 Stoletje improvizirane glasbe; 23.50 Napoved sporeda za petek: 23.55 Lirični utrinek
RADIO ŠTUDENT
17.30	Primorski dnevnik (aktualna tema); 18.00 Glasba; 19.00 Radijski dnevnik
RA Dl O MA RIB OR
(UKV 93.1 in 90,4 MHz, SV 558 KHz) 0.00 Nočni program (Radio Maribor);
4.30	Prenos I. programa Radia Ljubljana; 7.15 Dobro jutro; 9.00 Čez tri gore; 10.05 Mavrica; 10.30 Portrct-reporta-ža; 11.00 Mavrica; 12.05 Zabavna glasba; 13.00 P. P. 121: 14.30 Poročila, osmrtnice, objave, glasba; 15.00 Nove note; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste. poslušajte; 16.30 Dnevnik Radia Maribor; 17.00 Pokličite 513-555 (kontaktna oddaja), 17.30 Zimzeleno — šanson; 18.00 Mladi mladim; 19.00 Večerni radijski dnevnik
Avto-mobil
d. o. o., Ljubljana,
Palmejeva 14
objavlja prosto delovno mesto
pripravnika
s srednjo ali višjo izobrazbo ekonomske ali splošne smeri Pogoj je, da ima kandidat veselje do dela z ljudmi in avtomobili ter izpit B kategorije
Rok prijave 7 dni. Nastop dela takoj po preteku prijavnega roka. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Avto-mobil d. o. o., Ljubljana, Palmejeva 14.
2117
DELO
vedno v središču dogajanj
(89,3 in 104,3 MHz)
00.00 Radio-satclit (MTV/RTL); 12.00 Vžig; 14.00 OF; 17.00 Joculator; 19.00 Tolpa bumov: JERRY GONZALES — Rumba Para Monk /sunny side/;
20.00	Klic iz Londona (Campus Jeffs);
24.00	Zatemnitev/radio-satelit
RADIO GLAS LJUBU ANA________________
(Krim stereo 100,2 MHz, Grad stereo 10,24 MHz)
6.00	Dobro jutro, Ljubljana; 6.15 Prve novice; 7.00 Horoskop; 7.15 Novice; 7.20 Naj. naj. naj; 7.30 Vremenska napoved; 8.00 Jutro je lahko tudi takšno;
8.15	Novice: 8.30 Kam danes v Ljubljani; 9.15 Novice; 10.15 Novice. 11.15 Novice; 11.25 Naj. naj, naj; 11.30 Po-wer play; 12.00 BBC novice; 12.15 RGL novinarska oddaja; 13.15 Novice;
14.00	Pasji radio; 14.30 Glasbena oddaja; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.30 Naj, naj. naj; 15.35 Power plav;
16.00	Vse o Ljubljani. 16.10 Spoznajmo se s CD; 16.30 Nagradna uganka;
17.15	Novice. 18.15 Novice; 19.15 Novice; 19.25 Vremenska napoved; 20.00 Glasba do jutra
RADIO KOPER
(SV 549 KHz, UKV 88,6-93,8-100,3-100,6-104,3-107,6 MHz)
6.00	Glasba za dobro jutro: 6.05 Na današnji dan; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15
! V podaljšku; 13.30 Dnevnik Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
današnjega
m tiska ;
1 Gospodarski vestnik
Tovarne na boben, delavci na ceste
— Slovenija si obeta razcvet, izračunati pa si ga ne zna; brezposelni bodo čedalje bolj čepeli na gospodarskem dinarju, ki ga že zdaj ni več Za Jugoslavijo se zanimajo samo Albanci - Letošnjo turistično sezono so pokopali zadnji dogodki v Pakracu in Beogradu, Sloveniji pa še ni uspelo oblikovati turistične podobe Je nevarno samo Krško? — Avstrija močno nasprotuje jedrski energiji, vendar je nc motijo jedrske elektrarne na Bavarskem in v Švici, od koder sama prejema elektriko Pozitivna bilanca vojne - Če upoštevamo prispevke, ki jih morajo Američanom izplačati zavezniki, utegne Pentagon pod obračun vojne v Zalivu zapisati plus
SVETOVALEC: Pogodba o prodaji podjetja
"i______________________i
STOP
Stopova osebnost tedna je dr. Alojzij Križman, bivši rektor mariborske uni-i verze. Pred mikrofon smo povabili Marijo Štremfelj, žensko z naj večjih višin. Zvezdni prah je ta teden posut po francoskem igralcu Depardieuju. Umrla je Margot Fontain. V novem Stopu boste zvedeli o vsem. kar se dogaja okoli Evrovizije. Stop. ogledalo medijev!
V Stikov časopisni kiosk lahko oddate napoved po telefonu: (061) 329-559 ali telefaksu (061) 302-414 ali teleprinterju 31 633 in na naslov ČGP Delo Stik, Ljubljana, Titova 35. Kiosk je odprt vsak dan do 1 1. ure za objavo naslednjega dne.
X*I
.v.
Xv
v.
&:
'v!
.*.v
>X
X'*.
.v.
•!v
v,.
£5
X
X-,
*.*.*
x::
•*.x
•X'
v.;
*!v
*.v
.*.*.•
•X'
.v
X*!
•X
•X'
v.'
►X-l
t-‘-'i
r
I

ggBBBBH
inženiring
					
				1	□ □
informacije: MEGRAD INŽENIRING, Ljubljana, Cesta v Kleče 12, tel. (061) 555-896, 555-895
V Ljubljani ugodno prodajamo:
-	lokale za gostinstvo in trgovino
-	pisarne
-	skladišča
-	delavnice
HI.
TEGRAD
inženiring in proizvodnja kabelskih in elektronskih sistemov p.o.,
61000 Ljubljana, Kamniška 41
vabi k sodelovanju
diplomirane inženirje elektrotehnike
ki želijo ustvarjalno delati na področju projektiranja in operativnega dela pri izgradnji telekomunikacijskega kabelskega omrežja Pridobiti želimo kreativne sodelavce, od katerih
pričakujemo
-	da imajo visoko izobrazbo elektro smeri — šibki tok
-	zaželen opravljen strokovni izpit po Zakonu o graditvi objektov in delovne izkušnje Objavljamo prosta dela in naloge
vodenje obračuna osebnih dohodkov
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	srednja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri (V. stopnja)
-	3 leta delovnih izkušenj
Poskusno delo po splošnem aktu podjetja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih (8) dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba Tegrad, Kamniška 41, Ljubljana.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh od dneva izbire.
136
SNG Ljubljana TOZD Opera in Balet
Župančičeva 1 Ljubljana
vabi k sodelovanju
več pevcev v opernem zboru (sopran, alti, tenorji, basi)
Pogoj za angažma je uspešno opravljena avdicija. Zaželeno je, da imajo kandidati srednjo glasbeno šolo in da vsaj pasivno obvladajo en svetovni jezik.
Možna je sklenitev rednega delovnega razmerja.
Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih pevskih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov SNG Ljubljana_, TOZD Opera in balet, Zupančičeva 1, Ljubljana.
2118
ISKRA — Polprevodniki p. o. Trbovlje
objavlja po sklepu Delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo dveh počitniških stanovanj v Bohinjski Bistrici na Zoisovi plani v objektu Murka, in sicer garsonjero H-4 v velikosti 32,70 m2 v pritličju in dvosbono stanovanje F-41 v velikosti 46,30 m2 v IV. nadstropju.
Javna dražba bo v ponedeljek, 18. 3. 1991, ob 11. uri v poslovnih prostorih Iskre Polprevodniki p. o. Trbovlje, Gabersko 12.
Izklicna cena za garsonjero H-4 z opremo je 678.600,00 din. Izklicna cena za dvosobno stanovanje F-41 z opremo je 933.400,00 din. Ogled stanovanja je mogoč 16. 3. 1991 od 10. do 14. ure.
Prednost pri nakupu stanovanj bo imel tisti udeleženec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje.
Vsi udeleženci na javni dražbi morajo vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun 52700-601-13698 ali pri blagajni podjetja. Ce bomo s kupcem sklenili prodajno pogodbo mu bomo varščino vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa vrnili v 3 dneh po končani javni dražbi.
Za dražbo bodo veljala določila Zakona o prometu z nepremičninami.
2120
Naii razgledi,
vam v premislek
i zavarovalnica triglav d.d.
ljubi jana
S Centralo v Ljubljani, Miklošičeva 19 ter Območnimi enotami v vseh večjih mestih v Sloveniji in na Hrvaškem
—	širi posiovno mrežo,
—	posodablja poslovanje z računalniško podporo pri vseh
projektih.
Če želite delati v zavarovalni organizaciji, ki ima perspektivo na zavarovalnem trgu v Sloveniji, v Jugoslaviji in v Evropi, in če vam tako delo ustreza zlasti na
področju
—	računalništva In
—	financ,
vas vabimo k sodelovanju
Vabimo vas, da nam osebno ali pisno sporočite vašo pripravljenost za sodelo-ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d., Ljubljana, Miklošičeva 19
Po določilih 44. člena Statuta na osnovi sklepa delavskega sveta razpisna komisija pri DP »Segrap« separacija, gradbeništvo, prevozi Ljutomer, p. o., Glavni trg 13/1 razpisuje dela in naloge
direktorja
Kandidat za opravljanje navedenih del in nalog mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali tehniške stroke
—	da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 2 leti na vodilnih delovnih mestih
—	da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organiziranje, ter vodenje poslovanja podjetja Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj se v 15 dneh po objavi prijavijo s pisnimi vlogami z dokazili in obvezno predložitvijo programa razvoja podjetja na naslov »Segrap« Ljutomer in na ovojnici označijo »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
• 800
Zavod za zdravstveno varstvo, Maribor, Prvomajska 1
odda poslovne prostore
v Kopru, Vojkovo nabrežje 10.
Predmet oddaje je 5 poslovnih prostorov v skupni velikosti okoli 110 m2 po izhodiščni ceni 20 DM za m2 v dinarski protivrednosti.
Interesenti, ki se zanimajo za najem poslovnih prostorov najmanj za obdobje 5-ih let, pridobijo predkupno pravico v primeru prodaje poslovnih prostorov.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo, Maribor, Prvomajska 1, v 15 dneh od dneva objave, ko bo Zavod za zdravstveno varstvo izmed prispelih vlog izbral najugodnejšega ponudnika.
2122
Kmetijska zadruga Ljubljana,
TZO Vič
objavlja prosta dela in naloge
vodja zadružne enote Dobrova
Pogoji:
—	najmanj VI/1 oz. V. stop. strokovne izobrazbe kmetijske smeri;
—	najmanj 3-letne delovne izkušnje pri podobnih delih;
—	organizacijske sposobnosti;
—	lastni prevoz;
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s poskusno dobo 3 mesecev.
Rok za prijavo je 8 dni. Prijave pošljite na naslov: KZ Ljubljana, Ižanska 303, Ljubljana (kadrovska služba).
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Dodatne informacije po tel.: 214-401 ali 215-644.
2125
Živimo v času vsakdanjih sprememb in presenečenj... Kljub temu pa vam ponujamo polno varnost
© ZANESLJIVE IN FUNKCIONALNE MODELE © UGODNE CENE
© ZAJAMČENE CENE NA DAN VPLAČILA © DOBAVO VPLAČANEGA MODELA PO UGODNEM KOKU © OBSEŽNO MREŽO POOBLAŠČENIH SERVISOV 9 REDNO PRESKRBO Z ORIGINALNIMI NADOMESTNIMI DELI © SPREJEMLJIVE STROŠKE NABAVE IN EKSPLOATACIJE
V tem je jedro naše uspešne prodaje in zaupanja 3.500.000 kupcev, modeli YUG0 pa imajo najboljšo prodajo na našem trgu
ZASTAVA VUGO PONUJA VEDNO NEKA J VEČ ...
KAM A. CKOVT/V	
BARVNI TV	GLASBENI STOLPI
ZASLON 37 cm	K-3206 GLASBENI STOLP
SAMO 272 CHF	SAMO 187 CHF
in 59% carinskih stroškov	in 77% carinskih stroškov
ZASLON 51 cm	K-3208 GLASBENI STOLP
SAMO 367 CHF	S K0MPAKT DISKOM
in 59°e carinskih stroškov ZASLON 54 cm	SAMO 296 CHF in 77% carinskih stroškov
SAMO 397 CHF	K-3213 GLASBENI STOLP
in 59°o carinskih stroškov	SAMO 144 CHF in 77% carinskih stroškov
INTERK0MERC V SODELOVANJU Z JUG0SPED0M	
LJUBLJANA. Celovška 11 a. tel 552- 241	
»Tehna« ZZ Vrbovec razpisuje oglas
za sprejem v delovno razmerje
trgovskega potnika
—	2 delavca
za območje Slovenije
Pogoji:
—	SSI ekonomske, tehnične ali trgovske smeri
—	2-letne delovne izkušnje pri prodaji blaga
—	da ima svoj avtomobil in vozniško dovoljenje »B« kategorije
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: »Tehna« Zanatska zadruga, Križe-vačka 4. 43216 Vrbovec, v 8 dneh po objavi. Kandidate bodo obvestili o izidih v 30 dneh od izteka roka.
202,1
VUGO flOTOMCBiU
CELOLETNA NAROČNINA NA NAŠE RAZGLEDE
NAROČILNICA
TiT^razgledi
ime in priimek naslov _______
naročam NAŠE RAZGLEDE za leto 1991 —----------------------—
Naročilnico pošljite na naslov: Naši razgledi, Titova 35, Ljubljana.
LIKO
VRHNIKA
Liko Borles, družba za proizvodnjo pohištva, d. o. o., Borovnica
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	visoka ali višja šolska izobrazba lesne ali druge tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri,
-	znanje vsaj enega svetovnega jezika.
-	organizacijske sposobnosti, poznavanje sodobnih načinov vodenja,
-	5 let ustreznih delovnih izkušenj
Pondube pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Liko Vrhnika. Tržaška 28. pod oznako -za razpisno komisijo Borles-.
Liko, družba za trgovino, finančni inženiring, proizvodnjo in razvoj, p ||^(Q d- °- o., Vrhnika, Tržaška 28
VRHNIKA
objavlja prosta delovna mesta
1.	vodenje ekonomskih projektov
2.	vodednje prodaje na domačem trgu
3.	vodenje prodaje pohištva na domačem trgu
4.	vodenje razstavnega in prodajnega salona s prodajnim skladiščem na Vrhniki
5.	organiziranje in programiranje
6.	razvojni tehnolog za program pohištva
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.
-	visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri
-	znanje vsaj enega svetovnega jezika (zaželena nemščina ali angleščina)
-	organizacijske sposobnosti
-	3 do 5 let ustreznih delovnih izkušenj pod 2.
-	visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, komercialne, lesne ali druge tehnične smeri
-	najmanj 3 oz. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	organizacijske in komunikacijske sposobnosti pod 3.
-	visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, komercialne, lesne ali druge tehnične smeri
-	najmanj 1 oz. 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
-	organizacijske in komunikacijske sposobnosti pod 4.
-	VI. ali V. stopnja izobrazbe ekonomske, komercialne, lesne ali druge tehnične smeri
-	1 oz. 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del
-	zaželeno vsaj pasivno znanje enega svetovnega
jezika, pod 5.
-	visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, komercialne, računalniške ali druge tehnične smeri,
-	najmanj 1 oz. 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
-	organizacijske in komunikacijske sposobnosti pod 6.
-	VII. ali VI. stopnja izobrazbe lesne ali druge ustrezne tehnične smeri
-	najmanj 3 oz. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	znanje enega svetovnega jezika
Liko Stroji, d. o. o. Borovnica
LIKO
VRHNIKA
objavlja prosto delovno mesto
trženje za področje proizvodnje iesnoobdeiovalnih strojev
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	VII. ali V. stopnja izobrazbe tehnične, ekonomske ali komercialne smeri
-	1 oz. 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
-	znanje enega svetovnega jezika
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo.
Ponudbe pošljite na naslov: Liko Vrhnika, Tržaška 28. v 8 dneh od dneva objave.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh od sprejema sklepa o izbiri.
1975
Anonimni alkoholiki
Vas zanimajo naše izkušnje?
Pokličite nas:
(061) 311-524 (061) 451-022 (061) 319-322 (061) 714-238 ali nam pišite AA - 61116 - p.
p. 12
8959
Noši razgledi,
vam v premislek
Sporočamo, da je umrl upokojeni delavec
FRANC TAVZELJ
Od njega se bomo poslovili v soboto,
16. marca 1991. ob 16. uri iz pokopališča v Cerknici
Kolektiv tovarne transportnih naprav Cerknica
Po daljši bolezni nas je v 88. letu starosti zapustila draga sestra, teta, sestrična
ROZI ANKON
upokojenka
oskrbovanka doma na Taboru v Ljubljani
Pogreb pokojnice bo v petek, 15. marca 1991, ob 15. uri na pokopališču na Savi pri Litiji
Žalujoči: brata Nikolaj, Albin z družino in drugo sorodstvo
Litija. Beograd. Zagreb. Glasgovv, Pulj. Šmartno pri Litiji. Ljubljana. Lavrica. Škofljica. Sava pri Litiji, Švica. Belgija

Umrla je naSa upokojenka
• t aA L) A \lV ,nYČ
A i A,- v.
-
.. -4- »	■
,	V'
Na zboru banke bomo razpravljali in odločali o:
-	poslovanju banke z zaključnim računom za leto 1990
-	poslovni politiki banke za leto 1991
-	spremembah. In dopolnitvah Statuta SKB in s tem povezanimi kadrovskimi spremembami v organih banke.
Vsebina dnevnega reda se ne bo spreminjala.
Na zboru bodo glasovali delničarji banke, ki so vpisani v njeno delniško knjigo.
Če se zbora ne boste udeležili, lahko glasove s pooblastilom oddate vnaprej pisno, po telefaksu, teleksu ali telegramu, vendar takšno glasovanje ne sme izražati zadržkov ali pogojev.
PREDSEDNIK IZVRŠILNEGA ODBORA
Boris Šebenik l.r.
Mortc magis metučnda sc ričet us (Juvcnalis)
Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustil naš nadvse dobri mož in skrbni oče
BOŽIDAR ŠVENCBIR
rojen 1929
Od njega se bomo poslovili v petek. 15. marca 1991. ob 11. uri na celjskem pokopališču
Žalujoči: žena Marija, sin Krešo z družino in hči Suzana z možem
Celje. Ljubljana, 12. marca 1991
IIP1
STANOVANJSKO KOMUNALNA BANKA D.D.
Sprejem osmrtnic:
ob delavnikih od 7. do 16. ure. Po teleksu YU DELO ST 31633, s telegramom ali po telefonu 318-866 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«. Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 315-366 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo
Za vedno nas je zapustil naš dragi
JANEZ SEDLŠAK
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek.
18. marca 1991. ob 14. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v štirinajsti mrliški vežici
Vsi njegovi
Stara očetova hiša je mir.
Njegova desnica na mizi je sreča, njegova beseda je ključ, ki domačijo odpira.
O. oče-
(Ivan Zoran)
Prezgodaj je utihnilo plemenito srce našega dragega moža. očeta, brata in dedka
IVANA PLUTA
iz Žužemberka
Pogreb bo v petek, ob 17. uri. v Žužemberku
Žalujoči: žena Milena, sinovi Boris, Zdravko, Milan z ženo, vnukinji Katja in Mateja, bratje in sestra z družinami ter drugi sorodniki
Žužemberk. Novo mesto. Potok
Za vedno nas je zapustila naša draga
MARIJA SALMIČ
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v sredo, 13. marca 1991, na ljubljanskih ŽalalT
Žalujoči: družine Salmič, Perko in Šturm
Ljubljana, 13. marca 1991
Tiho, kot je živel, je odšel od nas naš mož, oče, dedek in brat
MARIJAN JUVAN
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 15. marca 1991, ob 13.30 iz šeste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah
Vsi njegovi
Po kratki in hudi bolezni nas je zapustil naš ljubi mož. oče. ata. brat, stric in svak
MATIJA ŠVED
borec od leta 1942
Od dragega pokojnika se bomo poslovili v petek. 15. marca 1991, ob 13. uri iz trinajste mrliške vežice
V globoki žalosti: žena Nežka, sinovi, hčere in drugo sorodstvo
Ljubljana, Koper, Nova Gorica.
Zagreb, 11. marca 1991
Sporočamo žalostno vest. da je umrl
JOŽE OVEN
visokokvalificirani elektromonter v pokoju
Pogreb bo v četrtek, 14. marca 1991, ob 15. uri iz mrliške vežice na pokopališču na Brezovici pri Ljubljani
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Delavci Elektro Ljubljane okolice
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre in babice
ANE PERMAN
rojene MIHELČIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam pisno in ustno izrazili svoje sožalje, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili toliko cvetja in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivoma Tovila in Saturnusa iz Ljubljane.
Mož Franc v svojem in v imenu vsega sorodstva
Ljubljana, marca 1991	373
Umrl je
MARTIN ŽUGELJ
upokojeni delavec RSNZ borec NOB
Od njega se bomo poslovili v petek, 15. marca 1991, ob 15.30 na pokopališču pri Treh farah nad Metliko
Delovna skupnost RSNZ RS in člani Kluba Maksa Perca
MARIJA SALMIČ
ocenjevalka zaves
Slovo jc bilo v sredo. 13. marca 1991, v ožjem družinskem krogu na ljubljanskih Žalah
Velana Ljubljana
Zapustila nas je naša draga mama. babica in sestra
dr. MIRA VRABIČ
nevrolog v pokoju
Pokopali smo jo v družinskem krogu v Podkraju pri Velenju. 13 marca 1991
Žalujoči: sinova Janko in Dane z družinama ter sestra Olga
Celje. Shoram, Zagreb
Nenadoma nas jc zapustila naša draga mama. nona. prababica, sestra in teta
ROZALIJA LUGLIO
rojena MODIC
Od nje se bomo poslovili v petek. 15. marca 1991. ob 16. uri na pokopališču v Borovnici
Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici Borovnica
Vsi njeni
Borovnica, Brezovica pri Ljubljani, Ljubljana, Grosuplje. Črna vas. Podpeč, Jezero, Ravcnna. Gorizia. 11. marca 1991
Umrl je naš dolgoletni sodelavec
VLADIMIR FABJAN
upokojenec oddelka strojnih konstrukcij
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Delavci podjetja »Industrijski biro« Ljubljana
Prezgodaj nas je zapustil mož, oče. brat, dedi, stric. zet. tast in svak
VLADIMIR FABJAN
Od njega se bomo poslovili v petek. 15. marca 1991, ob 10. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v deseti mrliški vežici
V veliki žalosti: vsi njegovi
V Ljubljani. 13. marca 1991
ZAHVALA
Še vedno nismo dojeli krute resnice, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče
in dedek
KAROL OTOREPEC
iz Vid Ivanuševe ulice 5 v Rogaški Slatini
Hvaležni za nesebično pomoč, izražena sožalja in darovano cvetje sc iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in vsem drugim, ki so počastili pokojnikov spomin, nam pa v teh težkih dneh nesebično pomagali in nas tolažili. Posebej se želimo zahvaliti Društvu invalidov občine Šmarje pri Jelšah, č. g. duhovnikoma in vsem. ki so namesto cvetja darovali za obnovo celjske bolnišnice.
Žalujoči: žena Finci, hčerki Marjeta in Edita ter sin Karli z družinami
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti.
Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(narodna)
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega ljubega sina. očeta, brata in strica
ANDREJA URBANČIČA
iz Celja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za iskrena ustna in pisna sožalja. Hvala za darovano cvetje in sočustvovanje ob naši žalosti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube
BETKE IGIČ
rojene VILK iz Višnje Gore
se iskreno zahvaljujemo dragim sorodnikom in prijateljem za vso plemenito pomoč, sosedom in znancem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih, hvala za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Čufarjevi in osebju OI Ljubljana za trud pri zdravljenju dolgotrajne bolezni ter tudi dr. Novakovi iz GA Ljubljana. Prisrčna hvala dr. Janezu Zupančiču'in sesiri Cilki Groznikovi. ZD I. Gorica za humano pomoč pri zdravljenju in lajšanju bolečin. Posebna hvala govornikoma Anici Petričevi in Pavlu Grozniku za nepozabne poslovilne besede, pevskemu zboru Višnja Gora pod vodstvom Milana Jevnikarja za pretresljivo zapete žalostinke. godbeniku za čustveno žalostinko. vodji pogrebne svečanosti Poldetu Novljanu za vsestransko'pomoč, KO ZZB NOV in vsem. ki ste jo obiskovali med težko boleznijo, se poslovili od nje in jo spremljali k njenemu zadnjemu počitku. Vsem prisrčna hvala.
Vsi njeni žalujoči
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage nam
JORDANKE DEBELJAK-DANICE
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, kolektivu Vojne bolnišnice in komandi garnizona za izkazano sožalje, spoštovanje ter spremstvo na njeni zadnji poti. za darovane vence in cvetje. Posebna zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju ljubljanskega onkološkega inštituta in oddelku reške bolnišnice za prizadevanja pri njenem zdravljenju Mož Jože in vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči, prerani izgubi mojega ljubega moža, brata in strica
EVGENA LEMUTA
se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujem se zdravniku dr. Tomažu Benuliču in sestram Onkološkega inštituta, stavba B za skrbno nego in lajšanje bolečin. Podjetju ŽG za vzdrževanje voz in strojev Lj. Šiška za številno udeležbo in lep poslovilni govor ter duhovniku iz Kosez za lep obred.
Žalujoča žena Angelca in vsi njegovi
DELO DELO DELO DELO DELO DELO PELO DELO DELO PELO
Izpustili politične zapornike
Italija je sprostila uvoz iz Albanije - Še petnajst prebegov v Makedonijo — Miting privržencev Enverja Hoxhe
SKOPJK, 13. marca (Tanjug) - Novoustanovljeni forum svetega Klementa Ohridskega se je zavzel za humanejše ravnanje z begunci iz Albanije in za to, da bi jih v prihodnje zadržali v Makedoniji in jih ne bi več pošiljali v Srbijo. Minulo noč je v Makedonijo prišlo še 15 albanskih državljanov iz okolice Male Prespe in skupno število beguncev makedonskega rodu povečalo na 54.
V Albaniji so danes pomilostili vse politične zapornike, sporoča albanski radio. Po Tirani so začele krožiti novice, da bodo tuja veleposlaništva kmalu spet začela sprejemati azilante. Na govorice je reagirala republikanska partija, ki je ljudi pozvala, naj ne nasedajo »dezinformacijam tujih sil.« V rodnem mestu Enverja Hoxhe so njegovi privrženci pripravili miting in odkrili spominsko ploščo.
Na poti v \Vashington. kjer bo podpisal sporazum o obnovi
diplomatskih stikov med Albanijo in ZDA. se je zunanji minister Mohamed Kapllani danes ustavil v Rimu. Italija bo Albaniji pomagala s sprostitvijo uvoza njenih izdelkov, k enaki potezi pa je pozvala tudi druge članice evropske skupnosti. Te predloga niso sprejele, češ da Albanija ni članica GATT in bi bila tako preveč privilegirana. Italija pa bo sprostila uvoz za več kot tristo albanskih izdelkov, med katerimi so proizvodi kemične industrije. perutnina, steklo itd.
NA KRATKO
Washington: Moskva seli orožje
LONDON, 13. marca (AFP) - Sovjetska zveza je vzhodno od Urala preselila »več kot 10.000 sodobnih tankov, 4000 drugih oklepnih vozil in več kot 20.000 kosov topniškega orožja«, o katerih so razpravljali o pogajanjih o omejitvi konvencionalne oborožitve. Tako trdi tednik Jane’s Defence Weekly. ki se sklicuje na direktorja obveščevalne agencije ameriškega obrambnega ministrstva (DIA). Omenjena agencija ocenjuje, da je Moskva skušala obvarovati to orožje in da ga je umaknila z območja »od Atlantika do Urala«, kjer bi ga morali po sporazumu o odpravi konvencionalne oborožitve uničiti. Kot ocenjuje tednik Jane's, Bela hiša »senatu še ni predložila sporazuma, da bi ga potrdil, ker s Sovjetsko zvezo ni bilo doseženo soglasje glede nekaterih točk o uničenju tega orožja«.
»Mama Mandela nas je tolkla s pestmi«
JOHANNESBURG, 13. marca (Tanjug) — Nasprotnica apartheida \Vinnie Mandela je bila danes obtožena, da je osebno mučila štiri mlade črnce, ki so jih njeni telesni stražarji ugrabili iz sprejemnega centra v Sovvetu, črnskem predmestju Johannesburga. »Mama Mandela nas je tolkla s pestmi. . . Mene je udarila neštetokrat. . . Kričala je. da bi bilo bolje za nas,-ko bi bili mrtvi,« je izjavil 21-letni Barend Nlono. ki je danes nastopil kot priča na javni obravnavi johannesbur-škega sodišča. Kot poročajo tuje agencije. 56-letna VVinnie Mandela, žena legendarnega črnskega voditelja, vztrajno zavrača take obtožbe, in trdi, da jo skuša režim bele manjšine »politično in moralno očrniti«.
Razpuščen indijski parlament
NEW DELHI. 13. marca (Tanjug) - Indijski predsednik Ramas-wami Venkatamaran je danes razpustil parlament, izvoljen pred 16 meseci, in sporočil, da bodo posebej objavili odlok o razpisu novih volitev. Vlada premiera Čandra Šekarja je odstopila že 6. marca, ko so ji po štirih mesecih odrekli podporo glavni zavezniki, poslanci kongresne stranke. Pričakujejo, da bodo volitve morda že junija.
Exxon bo povrnil škodo
VVASHINGTON, 13. marca (AFP) — Družba Exxon soglaša s plačilom 1.1 milijarde dolarjev odškodnine in poleg tega še denarne kazni za ekološko škodo, ki jo je leta 1989 povzročila z razlitjem nafte ob obali Aljaske. To je bilo doslej največje razlitje nafte v Združenih državah Amerike, so sporočili uradni predstavniki. Zvezna vlada in vlada Aljaske sta soglašali s sto milijoni dolarjev globe in z omenjeno odškodnino, plačljivo obročno v desetih letih, kar je največja pogodba o poravnavi ekološke škode v zgodovini ZDA.
OB KONCU REDAKCIJE
PODPORA BOLGARSKIH ŠTUDENTOV - »Kot študenti in kot ljudje protestiramo proti uporabi vojaške sile pri razbijanju demonstracij v Beogradu,« je zapisano v deklaraciji neodvisnih študentskih društev Bolgarije.
MARKOVIČ Z BANČNIKI - Predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Markovič in njegovi sodelavci so sinoči nadaljevali pogovore z domačimi bančniki o problemih devizne likvidnosti poslovnih bank.
ODSTOP VODSTVA NOVOSADSKEGA RADIA - V skladu s študentskimi zahtevami iz Novega Sada in Beograda so odstopili direktor radia Novi Sad Milorad Vukovič in glavna in odgovorna urednica programa v srbohrvaščini Dušanka Radmilovič.
STO BEOGRAJSKIH DEMONSTRANTOV NA PROSTOSTI - Iz mestnega sekretariata za pravosodje so sporočili, da so od 108 oseb. ki so bile priprte med demonstracijami 9. marca, sto izpustili iz zapora. Za osmerico pa bodo izrečene kazni pretehtali naslednje dni po običajnem postopku, ker gre baje za hujše prekrške kot je posest orožja in napadi na uradne osebe.
ZAMENJATI VODSTVO DRUŠTVA NOVINARJEV - Novinarji beograjskih redakcij zahtevajo, da zamenjajo vodstvo društva novinarjev Srbije in uradnega novinarskega sindikata. Ocenjujejo, da njihove organizacije ne morejo voditi ljudje kot sta Predrag Vitas in Dušan Čukič.
Onesnaženost zraka v Sloveniji 13. 3. 1991
Poročilo Hidrometeorološkega zavoda Slovenije__________
Izmerjene koncentracije SO: v mikrogramih/m'
Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Za>odnje
Mejne koncentracije SO; (odlok iz leta 1990):
Enourna 350 jig/nv’; 24-urna 125 ng/nr’
Kritične koncentracije SO; (odlok iz leta 1990): enourna 1050 pg/rn Kritične koncentracije niso bile presežene.
>ovpr. 15.00	danes najv. uma	ob	včeraj 24-uma
ISO	486	8.00	114
136	471	8.00	145
110	299	8.30	84
162	648	11.00	122
157	488	9.30	62
95	208	9.30	76
130	286	3.30	50
Pred nedeljskim referendumom v ZSSR napeto
V Litvi opozarjajo, da je v republiki zadnje čase vse več agentov KGB
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 13. marca — Poslanci vrhovnega sovjeta ZSSR so prekinili zasedanje in odpotovali v volilna okrožja, kjer »snubijo« državljane, naj se 17. marca množično udeležijo zveznega referenduma. Hkrati se nadaljuje ostra in brezkompromisna kampanja v javnih medijih zoper »demokrate«, ki da z Jelcinom na čelu želijo razrušiti državo.
Čeprav so vodstva šestih republik napovedala bojkot referenduma, pa si Moskvi lojalne stranke zlasti v -Litvi, Latviji in Estoniji na moč prizadevajo storiti vse, da referendum bo. Litovski parlament je udeležbo na zveznem referendumu razglasil kot hudodelstvo, vrhovni sovjet Estonije zvezni referendum formalno sicer dopušča, vendar rezultatom odreka pravno veljavnost. Litovski parlament je med drugim na tuje države naslovil poziv, naj preprečijo »napad ZSSR na svobodno Litvo«. V izjavi predsedstva je še rečeno, da je v dneh pred 17. marcem opazno povečanje enot KGB in notranje vojske kot tudi enot sovjetske armade na ozemlju republike.
Medtem ko se strokovna in laična javnost sprašujeta o usodi federacije (socialistična obnova ali konfederacija), pa nekateri akademiki opozarjajo, da bi v državi morali namesto enega podpisati vsaj pet različnih dogovorov. In sicer za področje gospodarstva, za znanstveno-teh-nično sodelovanje, ekološko varnost, o pravicah narodnih manjšin ali državljanov ZSSR. pa tudi o statusu sovjetske armade. Nikogar naj ne bi prisilili v državno zvezo, kajti prisilni zakon ne traja dolgo. Sociologinja Tatjana Zaslavskaja napoveduje, da se bo zveznega referenduma udeležilo okrog 60% državljanov, od tega pa jih bo 60% glasovalo pritrdilno. Levosredinski analitiki opozarjajo, da ni toliko pomembno, kakšen bo rezultat, temveč kako bodo ti rezultati uporabljeni. Kdo bo rezultate uporabil, pa tudi ni več dvoma!
MIHA LAMPREHT
Devet žrtev plazu
BANFF (Kanada), 13. marca (AFP) - V Skalnem gorovju je plaz odnesel devet smučarjev in vse kaže, da so mrtvi. Vsi so tujci in so v četrtek s helikopterjem poleteli izpred neke koče 200 kilometrov zahodno od Parceli Mountains, kamor so bili namenjeni.
Je Sadam Husein res posegel po napalmu?
Trideset iraških beguncev, ki so se zatekli na iransko stran, ima opekline — Ankara podpira kurdsko vstajo proti Bagdadu — Baker v Siriji
BAGDAD, TEHERAN, JERUZALEM, 13. marca (Tanjug AFP) — Iraške enote, zveste Sadamu Huseinu, že drugi dan zapored napadajo z napalmskimi bombami pristanišče Basro na jugu države, pripovedujejo begunci, ki so se minnlo noč zatekli v iransko obmejno pokrajino Kuzistan. Trdijo, da je oporno ljudstvo pod vodstvom islamskim aktivistov v pokrajini že prejšnji teden strmoglavilo zakonito oblast.
Iranski novinarji navajajo, da je okoli 30 Iračanov pobegnilo v mesto Koramšar z opeklinami, ki jih je povzročil napalm. Ameriški vojaški strokovnjaki na ob-
•	Kuvajtski emir šejk Džaber al Ahmed al Sabah se bo jutri popoldne po sedmih mesecih vrnil v domovino. Prej menda ni mogel priti, ker so mu morali pripraviti rezidenco.
•	V zadnjih štirih dneh je zapustilo Kuvajt okoli 20.000 državljanov. še več naj bi jih v naslednjih dneh, je objavilo zunanje ministrstvo. »Ljudje bi bili radi veseli, ne pa gledali samo žalost,« se je glasilo uradno pojasnilo za množične odhode.
•	Predsednik ZDA George Bush je odpotoval v kanadsko glavno mesto Ottavvo, kjer se je pogovarjal z ministrskim predsednikom Mulroneyem o zalivski vojni in ureditvi bližnje-vzhodnega območja. Jutri se bo na Martiniku sestal s francoskim predsednikom Mitterrandom.
•	Tridnevno zasedanje iraške opozicije v Bejrutu se je danes končalo s pozivom vojakom, naj se priključijo upornikom in tako pomagajo čim prej narediti konec vladavini Sadama Huseina. »Njegov padec je edini način za ohranitev enotnosti Iraka,« so opozorili na kongresu.
močju Perzijskega zaliva pa pravijo, da ni dokazov za uporabo takega orožja. Kaj se dogaja v Basri, je težko oceniti, saj se boji nadaljujejo, prav tako v osrednjem delu Iraka. Uporniki naj bi bili zelo uspešni v pokrajini Babil, kjer so menda zavzeli sedem manjših mest, je izjavil iraški opozicijski predstavnik v Teheranu. Ubita naj bi bila policijski poveljnik pokrajine in guverner tega območja.
Iran je danes vnovič potrdil, da se nadeja vzpostavitve islamske vladavine v Iraku. Voditelj islamske republike Ali Hamnei je poudaril, da »iraško ljudstvo lahko nadaljuje odpor in se reši zgolj, če bo spoštovalo islam«. Hamnei se ni odrekel niti verskim ukazom iraški vojski, ki ji
je sporočil, da ji je kot delu muslimanskega ljudstva v Iraku »po veri prepovedano« streljati na prebivalstvo. Takšne zapovedi so v skladu s tukajšnjim prepričanjem, da je voditelj Irana hkrati tudi voditelj vsega muslimanskega sveta. V Teheranu menijo, da takšni nasveti ne pomenijo vmešavanja v notranje zadeve soseda.
Turčija vse bolj odkrito podpira kurdski upor na severu Iraka, ki ima za cilj strmoglaviti Sadama Huseina. Voditelj kurdske patriotske zveze Dželal Talabani je izjavil, da je na tajnem posvetu v Ankari 8. marca dobil po-polno politično podporo Ankare
za prihodnji Irak brez dosedanjega predsednika. Menda je Talabani prosil Turčijo za pomoč v orožju in denarju, ali jo je dobil, pa ni znano.
Eden od najvplivnejših iraških islamskih voditeljev ajatola Mo-hamad Baker al Hakim. ki živi v Teheranu, pa se je obrnil na papeža Janeza Pavla II. s prošnjo, naj zastavi svoj vpliv in prepreči množično pobijanje prebivalstva v Iraku. Hkrati je iraški veleposlanik v Ankari Rafi Da-ham Meivol izjavil, da »ni proti-sadamovskega upora v Iraku« in da so vse vesti o tem »sfabricira-ne na Zahodu«. V intervjuju za turško časopisno agencijo Ana-dolijo je rekel, da prihaja do manjših incidentov v državi, ki pa jih Bagdad povsem nadzoruje.
V okviru svoje bližnjevzhodne mirovne misije je ameriški državni sekretar James Baker danes obiskal Sirijo.
Računalniki vse manjši in vedno bolj zmogljivi
Letos v Hannovru še več razstavljalcev - Namizne računalnike spodrivajo čedalje manjše verzije
OD NAŠEGA DOPISNIKA
HANNOVER, 13. marca — S slovesnostjo v državni operi spodnje-saške prestolnice so danes odprli Cebit '91, naj večji sejem elektronike na svetu. Število razstavljalcev — okoli 4500 - se je letos spet povečalo za kakih deset odstotkov, s čimer hannovrski sejem ostaja sejem rekordov; ne glede na to pa se v panogo, ki je dolga leta blestela z najvišjimi stopnjami rasti, tihotapi strah.
Čedalje močneje se namreč evropskemu trgu vsiljujejo azijski proizvajalci, ne samo tradicionalno močna Japonska, marveč tudi države, kot so Koreja. Tajvan in Hongkong, ki se na letošnjem Cebit predstavlja kot »dežela partner«. Z vse cenejšimi proizvodi, ki so hkrati vse bolj pipravni za uporabo, so si v zadnjem letu dni pridobili številne nove kupce tudi na stari celini. Nemški proizvajalci s seboj tokrat niso najbolj zadovoljni, razlog za to pa so številke: vrednost njihove proizvodnje se je lani v primerjavi z letom 1989 povečala za 4,6 odstotka in je tako le za las posekala splošno gospodarsko rast ZRN v letu 1990. Konkurenca na tem področju je vse ostrejša in vsiljuje vse krajše produkcijske cikle.
Vedno manjši so tudi tiskalni-
ki, pri katerih sicer še vedno prevladujejo iglični tiskalniki oziroma tiskalniki z neposrednim udarcem na papir, kjer pa že kaže, da jih bodo začeli spodrivati tiskalniki, ki tiskajo brez udarca, še zlasti tisti, ki na papir brizgajo barvo.
Potem ko so nemške pošte izgubile monopol na telefonijo, so se letošnjega Cebita v polnem številu udeležili tudi proizvajalci telefonov. Proizvajalci ponujajo čedalje več brezžičnih modelov in vse več udobja s pomočjo vse močnejših vgrajenih spominov, pa tudi za večnamenske telefone, pripravljene za čas, ko se bo v Evropi začelo obdobje ISDN, ko bo moč po telefonskih kablih vzporedno prenašati glas, podatke in sliko.
MARJAN SEDMAK
SVET O BEOGRAJSKEM REVOLTU
Miloševič govori o zaroti
■ 1	r»r» t*»m iinntovlio Ho c*
OD NAŠIH DOPISNIKOV
BONN, 13. marca — V spopadu z opozicijo je srbski vodja Miloševič izgubil prvo bitko, piše danes bonski General-Anzeiger. kajti uporaba vojske in policije ni utišala kritikov nacionalnoboljševi-stičnega srbskega vodstva. Nasprotno: moralo je popustiti pred zahtevami demonstrantov in odpustiti nosilce državno usmerjene televizije, katere nepošteno poročanje je zanetilo upor.
Miloševič govori zdaj o zaroti: komunistom, katerih oblast se začenja zaradi javne kritike majati, le redko pride na misel kaj bolj domiselnega. Zadoščenje spričo takšnega razpleta srbskega dogajanja je v drugih republikah veliko, pravi časnik in opozarja, da je že moč slišati primerjave z zaključno stopnjo Ce-ausescujevega režima.
Obsežno analizo dogodkov v Srbiji in Jugoslaviji objavlja tudi Frankfurter AUgemeine Ze-itung. ki v uvodu ugotavlja, da je moral Miloševič zdaj izkusiti, da se v »svobodnjaškem Beogradu« ne more uveljaviti s primitivnim nasiljem; opozicijskim strankam, ki so demonstrirale v soboto, so se zdaj pridružili še študentje in intelektualci. Časnik
• Čakanje na politično usodo Slobodana Miloševiča je blokiralo vsa pogajanja za miroljubno rešitev težke politične krize v državi. Generali so zaskrbljeni, saj bi padec Miloševiča pomenil, da so izgubili edinega resnega sogovornika in istomišljenika v državi. Z njegovim padcem bi se okrepila moč republik in izginilo bi upanje, da bo Jugoslavija ostala skupaj, v okrilju socialističnih držav, piše Repubblica. Zdi se, daje zdaj v Jugoslaviji vse mogoče. Zanesljivo je edino to, da bodo generali storili vse za ohranitev svoje vloge, ki bo nedvomno postajala vse bolj aktivna. To pa hkrati pomeni, da se bodo krhka ravnovesja v državi dokončno porušila, kar bi povzročilo precejšnji zaplet v odnosih med Beogradom in drugimi evropskimi državami. V primeru vojaške intervencije pa bi se povečala tudi napetost vzdolž celotne jugoslovanske meje.
M. R.
— ISKRICE------------
Če se človek proda na milost in nemilost kaki ideji, sc ne da nič več napraviti z njim.
A. P. ČEHOV
Tutu mlajši pred sodiščem
JOHANNESBURG. 13. marca (AFP) - Trevor Tutu. »izgubljeni sin« anglikanskega nadškofa Desmonda Tutuja, je bil po glasnem prepiru s prometnikom spet aretiran. To se je zgodilo pred tukajšnjim višjim sodiščem, je sporočila policija. Mladi Tutu je imel že prej težave z zakonom, ker naj bi razstrelil letalo in povzročil škodo na letališču. Obtožen je bil žalitve javnosti in drugih prekrškov, izpustili pa so ga na podlagi varščine.
Snežne razmere
Soriška planina: 70 cm pomrznjenega snega. Smučarski center Cerkno: do 30 cm pomrznjenega snega. Rogla: 30 cm snega. Krvavec: 60 cm pomrznjenega snega. Kope: 20 cm snega. Vogel: 140 cm pomrznjenega snega. Pokljuka: 100 cm snega. Zelenica: 20 do 120 cm pomrznjenega snega. Zatrnik: 30 do 80 cm pomrznjenega snega. Kanin: 40 do 190 cm snega. Kranjska Gora: na spodnjem delu smučišč so snežne krpe, zgoraj pa je od 50 do 60 cm snega.
NOVI DEVIZNI TEČAJI
Tečajna lista št. 51 z dne 13. marca 1991
za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice
država	valuta	tečaj velja za		nakupni	srednji	prodajni	nakupni za čeke in kred. pisma	nakupni za efektive in medn. pošt. nakazn.
Avstralija	a. dolar		1	10.8065	10.8390	10,8715	10,3742	10.3202
Avstrija	šiling		100	127.5401	127.9239	128,3077	124,9892	124,3515
Belgija	frank/C		100	43,5326	43.6636	43,7946	42,5531	42,3354
Kanada	dolar		1	12,2081	12,2448	12,2815	11,7197	11,6587
Danska	krona		100	233.5384	234.2411	234.9438	228.2837	227,1160
Finska	marka		100	373,6242	374,7484	375,8726	365.2176	363,3495
Francija	frank		100	263,3034	264,0957	264,8880	257,3790	256,0625
Nemčija	marka		100	897.3000	900.0000	902,7000	879,3540	874.8675
Grčija	drahma		100	—	8.3472	8,3722	7,9893	7.9477
Irska	funt		1	—	23,9603	24,0322	22,9328	22,8134
Italija	lira		100	1,2014	1,2050	1,2086	1,1773	1,1713
Japonska	jen		100	10,3309	10,3620	10,3931	9,9176	9,8660
Kuvajt	kv. dinar		1	—	—	—	—	—
Nizozemska	gulden		100	796,0096	798,4048	800,8000	778,0993	774.1193
Norveška	krona		100	229,4685	230,1590	230,8495	224,3054	223.1581
Portugalska	escudo		100	10.3370	10,3681	10,3992	9,9235	9,8718
Švedska	krona		100	243,1297	243,8613	244,5929	237.6592	236,4436
Švica	frank		100	1034,4619	1037,5746	1040,6873	1013.7726	1008.6003
V. Britanija	funt		1	26,2274	26.3063	26.3852	25.6372	25,5061
ZDA	dolar		1	14.0893	14,1317	14,1741	13,7722	13,7018
	ECU		1	18,4372	18.4927	18,5482	18,0684	-
Španija	pezeta		100	14,4166	14,4600	14.5034	13,8399	13,7678
Tečaj dinarja za obračunski dolar je 14,1317 dinarja. Tečaji za obračunski dolar začno veljati 13. marca 1991 ob 14 00 uri Tečaji s te tečajne liste veljajo od 14. marca 1991. Tečaji za grško drahmo in irski funt veljajo samo za elektivo in čeke. Tečaji za britanski funt veljajo tudi za škotski funt, vendar le za efektivo in čeke. - Najvišji zajamčeni znesek evročeka je 3.300 dinarjev (velja od 1. marca 1991). - Poročilo o višini povprečne realne obrestne mere na trgu denarja in kratkoročnih vrednostnih papirjev dne 12.3.1991: letna 54.42; mesečna 3,76; za čas od 14. 11. 1989 do 12. 3. 1991: letna 38,31. mesečna 2,71.
pri tem ugotavlja, da se je Miloševič v preteklosti lahko opiral na intelektualce, kajti program
na zategnjenih vajetih televizijo, beograjsko Politiko z njenimi izdajami ter univerzo. Ta pritisk so beograjski intelektualci le s težavo prenašali, zato so bili odnosi med njimi in Miloševičem že nekaj časa hladni. Pa tudi na podeželju naj bi se naklonjenost, ki jo je užival Miloševič, ker je s pendreki udaril po AI-
• Wall Street Journal tudi meni, daje »žalostno, da premier Markovič pri svojih prizadevanjih ni imet malo več pomoči od zunaj, saj bi imel lahko več uspeha pri usmerjanju Jugoslavije k reformam. Evropska skupnost bi bila lahko malo bolj širokogrudna s trgovinskimi koncesijami, ZDA pa bi morale bolj podpirati demokratične, protikomunistične reforme. Kri, ki sojo minuli konec tedna prelivali v Beogradu odtočni demokrati, ki vedo, da je komunizem zanič, bi morala biti opozorilo državnikom, ki govore v imenu narodov s starejšo demokracijo«, zaključuje komentar Wall Street Journal. Ta časopis tudi sicer prinaša dolgo poročilo o razkroju v Jugoslaviji. V njem med drugim piše, da »Jugoslavija še vedno leži na strateško pomembnem položaju in je most med Zahodnimi in Vzhodnimi državami ter med krščanskimi in muslimanskimi območji. Izmed sedmih ima kar šest sosed ozemeljske zahteve in poželenja po jugoslovanskem ozemlju«, pravi VVall Street Jorunal. »Nekatere med njimi, na primer Bolgarija, utegnejo pritisniti močneje, če v Jugoslaviji ne bo nobene centralne oblasti več. Takšni pritiski pa bi povzročili intervencijo drugih držav, da bi -zavarovale obstoječe meje,« piše VVall Street Journal.	M. M.
srbskega hegemonizma nad Jugoslavijo oziroma nadomestni program zaokrožanja velike Srbije sta bila zasnovana v Srbski akademiji znanosti. Prvi od obeh programov je spodletel, zdaj pa to grozi tudi drugemu, kajti Miloševič je uresničevanje teh programov dojemal tudi kot utrjevanje svojega monopola na oblast ter je pri tem skušal držati
bancih, že ohladila. Kajti obljuba. da bo Kosovo vrnjeno Srbiji, ni bila izpolnjena. Pri vsem tem pa je Srbija zdaj pred gospodarsko katastrofo, Miloševičeva Srbija je razbila Jugoslavijo. Srbija je sprta s praktično vsemi jugoslovanskimi narodi ter je do kraja izgubila ugled na mednarodnem prizorišču.
MARJAN SEDMAK
OGLEDALO
DOVOLJENJE ZA MITING
M1DHA T AJANO VIČ. Oslobodenje
SVET SO LJUDJE
Najbolj priljubljen
Ameriška javnost je izbrala BILLA COSBYJA za najboljšega in najbolj zabavnega televizijskega zvezdnika. Tako je Cosby že sedmič dobil nagrado, ki jo podeljujejo glede na rezultate Gallupove raziskave javnega mnenja. Med igralkami so izbrali JULIO ROBERTS, ki se letos z vlogo v Čednem dekletu poteguje za Oskarja. Najboljša televizijska nadaljevanka se gledalcem še zmeraj zdi Zakon v Los Angelesu (petič zapored), najboljša komedija pa nadaljevanka Kavarna Na zdravje.
Eremitaž se ozira za zaslužkom
Dve stoletji po tistem, ko je ruska carica Katarina II. Velika izrazila željo, da bi imela svojo umetniško zbirko in s tem postavila prvi kamen muzeja Eremitaž, se nova skupina kustosov spopada z dolgo zanemarjeno materialno platjo muzeja. Zimski dvorec je treba razširiti in potrebni denar skušajo dobiti na vse mogoče načine, ki so sicer na Zahodu čisto običajni. Kadar so v starih časih potrebovali denar, se je bilo treba iti pogajat zanj v Moskvo, pravi MI-HAIL B. PJOTROVSKI. novi namestnik direktorja Eremitaža. Zdaj si pomagajo drugače, med drugim z ustanovitvijo mešanega podjetja z zahodnimi partnerji, med katerimi je družba National Geographic.
Mihail B. Pjotrovski, arabist na leningrajski univerzi, je tako rekoč odrasel v ozračju Eremitaža, saj je bil njegov oče učenjak Boris B. Pjotrovski, ki je 70 let delal v tem muzeju in je lani umrl kot njegov direktor. Mihail se je pred kratkim pridružil 200-članskemu raziskovalnemu inštitutu.
Po sedmih viharnih desetletjih po zgledu drugih svetovnih muzejev zdaj Eremitaž uveljavlja podjetniško strategijo: iz svojega neprecenljivega bogastva skuša narediti donosen posel s prodajo posterjev, katalogov, daril, spominkov . . . S tistim, kar jim daje vlada, ne morejo kriti stroškov, še tistih za policijsko varstvo in gasilce ne, kaj šele za obnovo, pravi Pjotrovski. Ravno zaradi nujnosti prenove so ustanovili mešano podjetje in neodvisni sklad Eremitaž, ki bo zbiral prostovoljne prispevke za obnovo muzeja.
Kdor pogleda 141 soban samo z zahodnoevropskim slikarstvom, pač ne razume tarnanja o revščini. Glavni kustos VLADIMIR J. MA-TVEJEV, strokovnjak za dragotine Petra Velikega. potrjuje, da je tri milijone predmetov Eremitaža res neprecenljive vrednosti, da pa je od vsega tega na ogled le sedem odstotkov.
Muzej nikakor ne namerava ponoviti napake iz 60. let, ko so boljševiki prodali precej bogastva muzejem na Zahodu (21 umetnin, ki jih je kupil Andrevv Mellon, je zdaj bistveni del Narodne galerije v VVashingtonu).
Zadnji čas si je Eremitaž pridobil imenitnega soseda: nekdanji sedež poveljstva ruske armade Novi direktor muzeja VITALIJ SUSLOV namerava tu odpreti muzej uporabne umetnosti. Pravkar so obnovili dve stoletji staro gledališče in pridobili še palačo kneza Aleksandra Menšikova na drugi strani Neve in jo posvetili ruski kulturi 18. stoletja. Vodstvo muzeja si prizadeva pridobiti še več prostora v Zimskem
dvorcu, od koder bi drugam preselili restavratorsko delavnico in raziskovalne prostore, radi pa bi pridobili še nekdanjo carsko stražarnico, ki jo še zaseda sovjetska vojska.
Vodstvo se zaveda, da je posojanje zbirk pomembna dejavnost slehernega muzeja in sc ne brani služiti s tem. četudi sc zaveda nevarnosti. Lani poleti je le malo manjkalo, pa bi bil Eremitaž ob svojo zbirko islamske umetnosti, ki jo je posodil kuvajtskemu muzeju in jo le s težavo dobil nazaj tik pred iraškim napadom na Kuvajt. Aprila namerava muzeju v Memphisu poslati posebno razstavo o obdobju Katarine Velike.
Umrl je izumitelj kovinskih smuči
V Baltimoru je v 76. letu starosti umrl HO-VVARD HE.AD. izumitelj kovinskih smuči, imenovanih po njem. ter teniškega loparja znamke prince. Bil je letalski inženir in jc med drugo svetovno vojno načrtoval in gradil letala, leta 1948 pa je svoje obširno znanje uporabil na čisto drugem področju: nerodne lesene tradicionalne smuči jc zamenjal z aluminijastim modelom Novi proizvod družbe Hcad Ski jc bil izredno uspešen, priljubil se je tako navadnim smučarjem kot tekmovalcem, ki so z njimi zmagovali na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih.
Potem ko je Hcad leta 1971 svojo družbo prodal, se je pridružil družbi Prince Manufactu-ring Co in spremenil zasnovo teniškega loparja. Njegov lopar je za štirikrat povečal najidealnejšo površino za nadzorovano odbijanje žogice in omogočil teniškim igralcem, da so močno izboljšali svojo igro.
Umrl je skladatelj Josef Palemček
V starosti sedeminsedemdesetih let je v Pragi umrl češki skladatelj m pianist JOSEF PALE-NlCEK. Rodil se je 19. julija leta 1914. Na praškem konservatoriju jc študiral klavir, pri Albertu Rousselu v Parizu pa kompozicijo. Od leta 1935 je nastopal kot pianist. Bil je član Češkega tria (Plocek, Sadlo, Palemček), med letoma 1939 in 1942 pa je predaval klavir na praškem konservatoriju. Njegova dela obsegajo tri klavirske koncerte, koncert za saksofon (1944), koncert za čelo (1973) in celo vrsto komornih skladb. Kot pianist se jc posvetil predvsem delom svojih rojakov Leoša Janačka in Bohuslava Martinuja.
Na sporedu

PA SE TO

DAVID LVNCH
pripravlja nov napad j, na televizijsko občin-stvo: nadaljevanko On the Air (Na sporedu), ki govori o predstavi televizijskega kviza.
V vlogi voditelja oddaje bo nastopil Migucl Ferrer. Konec marca pa bodo na zahtevo gledalcev po šestteden-skem premoru začeli ponavljati priljubljeno nadaljevanko tega režiserja Twin Peaks. Ameriška televizijska mreža ABC je namreč dobila na tisoče pisem gledalcev z izrazi občudovanja in pohvale.
ZADISJI STADIJ — Predsednik predsedstva SFRJ dr. Borisav Jovič pravi, da so v državi potrebni izredni ukrepi, ker sistemske institucije ne delujejo več. Res se dogajajo čudne stvari. Ko je namreč Jovič člane predsedstva prepričeval, naj vojski odobrijo izredna pooblastila, mu je nasprotoval celo črnogorski predstavnik.
Če pa razpada celo najtrdnejša jugoslovanska institucija, to je srbsko-čmogorsko zavezništvo, potem je strah tovariša Joviča za prihodnost nedvomno upravičen.
5S 5.

Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 14. marec 1991
ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve
lasno	Ci	—ca	 cS lačno	loži	-i T tet	—	megla	—T— ttaflna Jront2	c	sreliSče citata
poloblačno	wrjr	nevihta	+£ sneg	—*—	topla fronta	—rr- c5c!uzl!2	A	sreiličs anuckloca
SLOVENIJA
Pretežno jasno bo, zjutraj bo ponekod kratkotrajna megla. Temperature bodo od — 3 do 2, ob morju 8, dnevne od 11 do 15, na Primorskem do 18 stopinj Celzija.
JUGOSLAVIJA
Po Jugoslaviji bo pretežno jasno in toplo. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla.
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Nad zahodno Evropo se zadržuje oslabljen frontalni val. Ob šibkih vetrovih doteka nad naše kraje topel in suh zrak.
KAKO KAŽE
V petek in soboto bo sončno in toplo.
VREME IN TEMPERATURE 13. MARCA 1991 OB 13. URI		
kraj	vreme	°C
LJUBLJANA	jasno	13
BRNIK	jasno	13
PLANICA	jasno	10
KRFDARICA	iasno	0
CELJE	pret. jasno	14
SL GRADEC	pret. jasno	12
MARIBOR	pret. jasno	14
M.SOBOTA	jasno	13
N MESTO	Jasno	12
LISCA	pret. jasno	10
N. GORICA	jasno	17
PORTOROŽ	jasno	14
REKA	iasno	16
PUU	pret. jasno	14
SPLIT	jasno	16
DUBROVNIK	pret. jasno	16
ZAGREB	iasno	14
NOVI SAD	pret. jasno	14
BEOGRAD	jasno	14
SARAJEVO	jasno	12
TITOGRAD	pret. jasno	17
PRIŠTINA	jasno	13
SKOPJE	jasno	15
CEI OVEC	jasno	12
GRADEC	iasno	12
DUNAJ	jasno	12
RliniMPESTA	pret. oblačno	14
BENETKE	jasno	15
MILANO	pret. jasno	15
RIM	pret. jasno	17
MiiNCHEN	oblačno	0
7URICH	oblačno	7
RERLIN	jasno	12
PARIZ	jasno	17
1ONDON	jasno	18
ATENE	oblačno	12
MADRID	rahlo dežuje	11
STOCKHOLM	oblačno	1
MOSKVA	rahlo sneži	1
Stanje voda II. marca 1991 ob 7. uri
Pretok v mVs: Drava HE Dravograd 230. Mura Gornja Radgona 134. Soča HE Doblar 80,0, Sava Radovljica 54.3. Sava HE Mavčiče 60.0. Sava Šentjakob 49,2, Sava Radeče 206. Sora Suha NIP. Ljubljanica Moste 36.5. Savinja Laško 40.1, Sava HE Moste 13.0. Savinja Nazarje 21,8. Krka Podbočje 36,8, Kolpa Radenci 65.7.
ARAC obvešča o nesrečah
V Lawrcncc Livcrmorc National Laboratorv v Kaliforniji deluje Svetovalna skupina za atmosferska onesnaženja ARAC. Najbolj so bili doslej zaposleni 26. aprila 1986 m v naslednjih dneh, ko je po eksploziji v jedrski elektrarni Černobil ušlo v ozračje na tone radioaktivnega prahu.
Skupina dvajsetih računalniških strokovnjakov, meteorologov, fizikov in drugih tehničnih strokovnjakov je nenehno obveščala ameriški ministrstvi za obrambo in energijo o pričakovanem gibanju radioaktivnega oblaka. Hkrati so strokovnjaki točno napovedovali, kdaj bodo njegovi ostanki dosegli ozemlje ZDA.
Osnovna naloga skupine ARAC jc obvladovanje posledic ekoloških nesreč v ZDA, pri katerih pride do uhajanja radioaktivnih in drugih strupenih snovi. Več kot petdeset obveščevalnih postaj po vsej državi jc direktno povezanih s skupino ARAC. Ko pride do ekološke nesreče, lokalni meteorologi iz obveščevalnih postaj takoj pošljejo opis nesreče v centralni računalnik VAX centra ARAC, kjer so razvili zapletene računalniške modele za napovedovanje širjenja radioaktivnih ali drugih strupenih snovi v ozračju. Programi za modeliranje posredujejo svoje rezultate v obliki slikovnih elementov (pikslov) preko vmesnika DMA na grafični zaslon visoke ločljivosti.
IZ NAŠIH KRAJEV - LJUBLJANA
Četrtek, 14. marca 1991
DELO * IV., V. - stran 7
nnrirrTnnrinr^^


Pokličite
nas!
Nikar ne brskajte po te- o a lefonskem imeniku. Z.a- o o \rtite številko ljubljanske c “ rubrike Dela: 318-296!
Prav gotovo so stvari in dogodki v Ljubljani in njeni bližnji okolici, o katerih bi bilo treba po vašem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti.
Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je o najbrž večkrat zazdelo.
da novinarjem ni uspelo “ spoznati prave resnice, o prodreti v resnično živ-° Ijenje.
Kaj ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje o pripombe in predloge. Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. m 11. uro. razen oh sobotah in nedeljah.

OOOOOOOOOOOOOOOtv.
Zavod za
tehnično kulturo že leze iz težav
Ob uvedbi ukrepa družbenega varstva je bilo v Zavodu pravo razsulo — Zdaj iščejo delo
LJUBLJANA, 13. marca - ..V ljubljanskem Zavodu za tehnično kulturo, ki ima sedež na Viču, ob uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva niso bila problem le kriminalna dejanja nekdanje direktorice, ampak smo našli pravo .razsulo* - tako v kadrovskem kot tudi finančnem in delovnem pogledu.*- je na današnji seji viškega IS dejala »»prisilna« direktorica Meta Vesel-Valentinčič.
Minulo poslovno leto je Zavod končal z nekaj več kot 77.000 dinarji izgube, vendar pa to ne pomeni velike težave. Huje je, ker je Zavod zaradi nekakovostnega dela izgubil naročnike svojih storitev in bil izpisan s seznama izvajalcev raziskovalnih nalog, recimo mladinskih raziskovalnih taborov. To pa pomeni, da so bili v Zavodu stalno ob delo in dohodek. Prihodnost Zavoda je v iskanju novih področij dela. Ponudba izobraževalnih organizacij za odrasle in mladino je namreč precej velika, zato bodo morali izbrskati, česa na tem trgu ni. Ena od takih dejavnosti je specializacija za izobraževanje obrtnikov in podjetnikov. K. M.
Kje dobiti denar
za obnovo gradu?
Stari denarni viri za prenovo počasi usihajo — Ogled gradbišča in pogovor z odborom
LJUBLJANA, 13. marca — Odbor za prenovo Ljubljanskega gradu se v zadnjem času zaradi nenehnih denarnih ležav vse bolj spreminja iz strokovnega v finančni odbor. Zaradi zapletov prt sprejemanju mestnega proračuna in zmanjševanju denarja za družbene dejavnosti je usoda gradu vedno boij negotova.
Od načrtovanih 145 milijonov dinarjev naj bi za letos po trenutnih obetih dobili samo 35 milijonov, ki pa po novih predlogih za variantne programe prenove ne pokrivajo niti stroškov za dokončanje že začetih del, za katera .majo že podpisane pogodbe, najnujnejša konservatorska dela ter delno demobilizacijo gradbišča. Vse to pomeni, da bi morali prenovitvena dela na Ljubljanskem gradu ustaviti. Odbor pa je že februarja poudaril, da je izvedba del za letošnje leto ključnega pomena, ker bi tako lahko odprli vzhodni del gradu.
Na današnji izredni seji odbora so še poudarili, da denar za obnovo gradu nikakor ni samo strošek družbenih dejavnosti; Ljubljanski grad je druga najbolj obiskana turistična točka v Slo-.veniji, zato je lahko prenova gradu tudi gospodarska investicija.
Vsekakor pa pomenijo nove upravnopolitične razmere v mestu in nasprotja med občinami na eni in mestom na drugi strani
veliko oviro pri reševanju finančnega problema obnove gradu. Vedno manj je sredstev za mestne programe, vlaganja so vse bolj delna, vse skupaj pa spominja na barantanje med petimi ljubljanskimi občinami. Zato je danes župan Jože Strgar povabil predstavnike občin, da si ogledajo potek del in obnovo gradu ter se pogovorijo z zastopniki odbora.
V takšnem finančnem položaju odbor vedno bolj poudarja nacionalni pomen Ljubljanskega gradu in skuša tako kot večina nosilcev različnih mestnih projektov vplivati na nacionalna čustva občinskih in mestnih velja1 kov ter prebivalcev, kajti zdi se, da je to še zadnji ključ, ki bi morda lahko v teh časih odprl kakšno blagajno.
NINA KOZINC
PREDSTAVNIKI LJUBLJANSKIH OBČIN MED OGLEDOM GRADU. (Slika: Nina Kozinc)
Žeiimo si moderen muzej
Nov predlog za viški praznik
LJUBLJANA, 13. marca
— Viška kmečka zveza predlaga spremembo datuma viškega občinskega praznika. Drago Stanovnik v imenu viške kmečke zveze namreč pravi, da velika večina Vičanov 27. aprila ne more priznati za svoj praznik, ker je zgodovinsko nedorečen, pa tudi če bi bil, je to hkrati republiški praznik in tudi zato neprimeren še za občinskega. Drago Stanovnik predlaga, naj bi Vičani praznovali 6. maja, na dan rojstva Gabrijela Gruberja, ali 25. novembra, ki je datum otvoritve Gruberjevega kanala, ki »je omogočil varnejšo poselitev precejšnjega dela naše občine«, pravi Drago Stanovnik, ki obenem trdi. da kmečka zveza ne nasprotuje praznovanju obletnic iz NOB, vendar pa meni, naj jih do potrditve nevtralne zgodovinske komisije praznujejo tiste stranke in društva, ki se z njimi strinjajo. K. M.
DELO fSfjfljj-f
Slovenski etnografski muzej že dolgo opozarja na prostorsko stisko — Smo edini narod v Evropi brez stalne etnološke razstave
LJUBU ANA, 13. marca — Slovenski etnografski muzej se od svoje ustanovitve leta 1923 nenehno ubada s prostorskimi problemi, ki pa težijo tudi sorodne muzejske inštitucije, s katerimi si delijo skupno podnajemniško streho v Narodnem muzeju.
replik izbranih predmetov. Želimo si sodobnega, nikakor ne sanjskega modela muzeja,« pravi kustosinja Inja Smerdel.
Kot je dejal ravnatelj Etnografskega muzeja dr. Ivan Sedej, so se po vo|ni že nekajkrat lotili reševanja prostorskega problema, narejenih je bilo nekaj zanimivih projektov, vendar pa do uresničitve ni nikoli prišlo. V šestdesetih letih naj bi se bil muzej preselil v vladno palačo, vlada pa v stolpnico na Trgu revolucije. Ker je zmanjkalo denarja, sta stolpnici kupili banka in Iskra, vlada je ostala v stari palači, za Etnografski muzej pa so začeli načrtovati stavbo obliki kontejnerja na Bokal-cah, kjer naj bi bil tudi muzej na prostem. Vse skupaj je ponovno ostalo pri načrtih. Medtem pa je Etnografski muzej dobil nekaj gradov v okolici Ljubljane: grad Goričane, ki ga trenutno obnavljajo in v katerem je muzej neevropskih kultur, in grad Podsmreka. ki so ga pred dvema letoma morali vrniti občini. Pred leti so v Škofji Loki dobili prostore, v katerih so si uredili de-poje.
Delo v tako razseljenem mu-
zeju je seveda ovirano, saj mora-
jo po vsak eksponat v dvajset kilometrov oddaljen depo. Trije razstavni prostori, ki jih ima Etnografski muzej na razpolago v Narodnem muzeju, pa so v posmeh 30.000 predmetom, ki jih javnost ne more videti. Etnologi že nekaj desetletij poudarjajo, da smo edini narod v Evropi, ki nima razstavljene zbirke slovenske tradicionalne kulture.
Kustosi v Etnografskem muzeju pa iščejo dalje. Ker delajo, bi radi namreč svoje delo tudi predstavili oziroma, kot je v navadi v muzejih, razstavili. »Potrebujemo dovolj veliko lastno stavbo, v kateri bi delovali kot pravi muzej in ki bi poleg prostorov za stalno razstavo, delovnih prostorov, knjižnice in delavnic, imela tudi depojske prostore, sobo za videoprojekcije in predavanja, sobo za prikazovanje starih ročnih spretnosti, prodajalno literature, plakatov in
Ideja o selitvi v Cekinov grad izvira še iz časov, ko so načrtovali novi muzej NOB na Trnovem. Novi časi pa narekujejo revizijo zgodovine, denarja za revolucijo ni več, Muzej NOB pa se je preimenoval v Muzej za novejšo zgodovino. Ker je zgodovina ena in nedeljiva, menijo v Etnografskem muzeju, da bi njihova selitev na Cekinov grad pomenila tudi rešitev prostorske stiske zgodovinarjev v Narodnem muzeju, ker bi tako dobili tri razstavne prostore za načrtovano stalno razstavo Zgodovina civilizacije na Slovenskem.
Ali kot pravijo v Slovenskem entografskem muzeju, lahko v času, ko se povsod sklicujejo na narod in njegovo identiteto, vizualno predstavijo kar dobršen del doslej deponirane dediščine, ki jo je, »če jo bomo iskali v preteklosti, stoletja ustvarjalo in soustvarjalo še do tega našega stoletja večinsko slovensko prebivalstvo - kmetstvo«.
NINA KOZINC
So tudi taki, ki želijo pomagati
Servis dobrote mladih na Verovškovi 38 s 120 člani pomaga vsem, starim, mladim, bolnim, tistim v duševnih ali drugih stiskah
LJUBLJANA, 13. marca — V enem ljubljanskih blokov so, ko je že nekaj časa zaudarjalo spod vrat nekega stanovanja, sosedje le obvestili policijo. Žensko truplo je že razpadalo. Mesto, blok, množica ljudi, ki se od vrat do vrat ne poznajo med sabo. Anonimni znanci s stopnišča ali iz dvigala. Prav ta odtujenost je bila vodilo, da so leta 1989 v Šiški ustanovili Servis dobrote mladih, ki nesebično pomaga vsem v stiski. O brezplačni pomoči 120 mladih učencev in študentov, ki so vključeni v servis, nam je nekaj več povedal njegov ustanovitelj Pavle Jakop, župnik v šišenski Plečnikovi cerkvi.
»Naša pomoč gre v dve smeri. Prva so ostareli brez sorodnikov in prijateljev, druga pa mladi, ki se znajdejo brez zaposlitve, strehe nad glavo, brez osnovnega denarja za preživetje, v črnem obupu, ko se jim zdi edini izhod samomor. Samo lepa beseda in razumevanje sta največkrat premalo, treba je konkretno ukrepati, človek mora jesti, nekje bivati in imeti občutek, da nekdo bedi nad njegovo stisko. Noseča študentka, ki se je vrgla v Ljubljanico bi biia še živa in se veselila materinstva, če bi bili le vedeli zanjo. Veliko dobrih občanov in faranov je v Ljubljani, le da ne razglašajo svojih naslovov, pomoči potrebni pa ne vedo zanje Prav zaradi te povezave je naš servis tudi nastal.«
Študentka s podeželja se je pripravljala na samomor, tako se
je bala očeta. Neki ljubljanski inženir je dve leti nakazoval tretjino plače zanjo in za hčerko, ki se je rodila. Bil je v letih, samski, brez otrok, in želel je narediti dobro delo. Mlada mati, ki je danes srečno poročena, ga ni nikoli spoznala, tudi on je ne pozna. Življenje pač čudno plete svoje niti. občasno tudi v lepih vzorcih.
»Naše delo. kar velja tudi za sprejem med naše člane, darovalce in tiste, ki so pomoči potrebni, ni povezano z raso, veroizpovedjo, ateizmom, narodnostjo, političnim prepričanjem. Tu smo samo ljudje, eni v stiski, drugi pripravljeni pomagati. Zdelani ostareli roki je v veliko pomoč mlada, krepka, ki naseka drv, skida sneg, postori to in ono v stanovanju, hitre noge. ki nadomestijo stare, drsajoče ko-
PA VLE JAKOP
rake do trgovine in nazaj, včasih samo prijazen, spodbuden pogovor in že je dan svetlejši.«
Simbol servisa je srce, ki razpolavlja solzo. Člani, med katerimi je tudi nekaj starejših, imajo izkaznico s tem simbolom, s svojo fotografijo in podatki, z njo se predstavijo, ko pridejo, ses eda je zraven tudi naziv servisa s telefonsko številko 061-559-i 341, kamor lahko pokličejo vsi
stari in mladi, ki potrebujejo pomoč. tudi materialno, ali želijo sodelovati pri delu, in to ob ponedeljkih in četrtkih med 17. in 19. uro. Vodstvo, to sta župnik Pavle Jakop, ki že 15 let dela z mladimi in 5 let z ostarelimi, in profesorica Reza Fiirst s pedagoškimi in zadnja leta podobnimi izkušnjami, sta zaradi čedalje večjega zanimanja organizirala seminar za mlade sodelavce, ki je dopolnilo k natisnjenemu pravilniku o tem, kaj servis pričakuje od svojih sodelavcev. Število novih prijav ni omejeno. Zadnjo zimo je bil servis zelo uspešen, pomagal je 200 ostarelim.
»Sneg s pločnika po zakonu mora biti skidan, ne glede na to, da je hišni lastnik star in onemogel,« se je nasmehnil simpatični 35-letni Pavle Jakop, ki se je s srcem in dušo posvetil tudi novim nalogam.
MARINA UČAKAR
Janez Kovačič razstavlja
LJUBLJANA, 13. marca — V Vodnikovi domačiji bo jutri, v četrtek, ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Slikarja, katerega bistvena značilnost je neposredno razmerje z naravo, bo predstavil prof. Janez Šter. Razstava bo odprta do 3. aprila. Na otvoritvi bo nastopil oktet bratov Pirnat, Vinag Maribor pa bo predstavil svoja vrhunska vina.	K. Ž.
Vrhničani čakajo na odvzeto premoženje
Množična udeležba na okrogli mizi o denacionalizaciji — Veliko razlaščencev
VRHNIKA, 13. marca - Člani vrhniške podružnice Slovenske kmečke zveze ljudske stranke so sinoči napolnili malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki, prišli pa so tudi mnogi drugi poslušalci iz bližnje in daljnje okolice na okroglo mizo o denacionalizaciji. Gost večera je bil predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine dr. Ludvik Toplak, ki je na Vrhniko prišel še s svežimi novicami s sestanka republiške skupščinske komisije za denacionalizacijo.
Vprašanja so se seveda po strokovnem uvodu sukala predvsem okrog praktičnih zahtev vračanja lastnine, kajti tudi v vrhniški občini je nemalo lastnikov, ki so tako ali drugače prišli ob premoženje na podlagi različnih razlastitvenih postopkov.
Na občinski upravi imajo tačas zahtevke za vrnitev približno 400 hektarov gozdov in približno toliko obdelovalnih površin ter za približno 4 hektare stavbnih zemljišč. Pokazalo pa se je, da bo treba problematiko še pojasnjevati, čeprav bi bilo mogoče že po sedanji zakonodaji urediti nekatere zadeve.
N. Č.
LPP bo kupil nove avtobuse
LJUBLJANA, 13. marca — Potem ko na včerajšnji tiskovni konferenci mestne vlade nismo dobili natančnega odgovora, za kaj bo LPP porabil denar od prodaje nekaterih sredstev poslovnega sklada, nam je danes tiskovni predstavnik mestnega izvršnega sveta Borut Pogačnik sporočil, da bodo s tem denarjem kupili nove avtobuse z rezervnimi deli in PC računalniško mrežo. Direktor LPP se je namreč konec lanskega leta pritoževal, da mesto »čudno« pokriva izgubo v njihovem javnem podjetju. Predlansko, kar 20 milijonov dinarjev, so namreč morali pokriti s prodajo sredstev poslovnega sklada.	J. B.
Predavanje o biološki zaščiti vrtnin
LJUBLJANA, 13. marca — Vrtičarska univerza pripravlja v četrtek, 14. marca, ob 17. uri predavanje z naslovom Biološka zaščita vrtnin brez uporabe kemičnih sredstev. Predavanje, ki bo v dvorani krajevne skupnosti Prule na Prijateljevi 2, bo vodil dipl. ing. agr. Darko Znaor iz Zagreba.	K. H.
Na Igu postavili na črno kar 36 garaž
Ljubljanski inšpektorji so ugotovili, da so si stanovalci prilastili parkirišče
LJUBLJANA, 13. marca — Ljubljanski urbanistični inšpektor jc žc sredi januarja na Igu pri Ljubljani odkril, da 36 stanovalcev blokov, oštevilčenih od 441 do 445, postavlja kovinske montažne garaže, ne da bi za to imeli dovoljenje. Izvajalcu del (stanovalci so najeli gradbeno podjetje Kraški zidar), je inšpektor na kraju samem prepovedal nadaljnjo gradnjo, vendar pa ta njegove ustne prepovedi ni upošteval. Tako zdaj tam že stoji 36 na črno postavljenih garaž.
Garaže so postavljene na parkirišču oziroma na parceli, ki sodi v splošno družbeno premoženje in s katerim upravlja sekretariat za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo mesta Ljubljana. Zaradi nedovoljenega posega v prostor je urbanistični inšpektor proti investitorjem. torej stanovalcem, že sprožil upravno-inšpekcijski postopek in ustavil vsa nadaljnja dela (izdal jim je odločbo) in od njih zahteval, da v enem mesecu na upravi občine ViČ-Rudnik zaprosijo za odločbo o dovolitvi priglašenih del. J. P.
Kakšen nadstrešek pred Evropo oziroma ali je sploh potreben?
To se sprašuje mestni sekretariat za urbanizem — Preureditev pasaže Supermarketa — Sporna nadzidava Modeme galerije
UUBUANA, 13. marca — Vprašanje, kakšen naj bo nadstrešek pred kavarno Evropa pri Ajdovščini oziroma ali je nadstrešek, potem ko so se Ljubljančani končno znebili prejšnjega »balona«, sploh potreben, ostaja za zdaj odprto. Mestni sekretariat za urbanizem namreč ni bil zadovoljen z nobeno od dveh možnosti, ki sta mu bili predstavljeni. V zvezi z nadstreškom bodo reševali tudi problem preureditve pasaže Supermarketa, sicer pa v Ljubljani čaka na soglasje ustreznih ustanov in organov še nekaj projektov.
Prvo možnost ponuja arhitekt Matjaž Tomori, ki je nadstrešek nad kavarno Evropa zasnoval po zgledu secesijske verande iz leta 1900. Postavljen naj bi bil na litoželezne stebre, ki bi bili bogato dekorirani, po obodu pa bi jih vezal (prav tako litoželezni) venec, ki bi po arhitektovi zamisli deloval kot čipkasta bordura pod napuščem. Streha bi bila iz kovinske konstrukcije in obita z lesnim opažem, strop pa naj bi imel vgrajene svetilke. Vhod na teraso bi bil poudarjen z zelenim okrasnim drevjem. Arhitekt Grega Košak pa je v svoji zamisli verandi z nadstreškom dodal precej zelenja, tako da bi prostor deloval kot nekakšen za-
• Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje sicer ne nasprotujeta nadzidavi in prenovi Moderne galerije, vendar opozarjata investitorja, da so posegi v prostor mogoči samo v okviru obstoječih možnosti.
stekljen rastlinjak. Konstrukcija nadstreška bi bila iz okroglih jeklenih cevi, streha pa iz bakrene pločevine. Mestni sekretariat za urbanizem ni bil zadovoljen z nobeno od ponujenih rešitev, sicer pa, kot pravi predsednik sekretariata Marjan Bežan, bi lahko prostor pred kavarno Evropa pustili prazen oziroma bi ga uporabili za kaj manjšega in novega.
Omenjena arhitekta sta naredila tudi načrt za preureditev pasaže Supermarketa. Oba menita, da bi morali sedanji kiosk v pasaži podreti in namesto njega postaviti zimski vrt kavarne Evropa. Sicer pa se pri preureditvi pasaže pojavlja dilema; ali je to javni prostor, pri katerem gre tudi za interese mesta, ali ne. Po besedah Marjana Bežana si mesto želi, da bi pasažo »zaprli« in v njej pripravljali za mesto zanimive programe. Privlačnost pasaže pa si želita povečati tudi oba investitorja (Mercator-Aj-dovščina in Emona), toda pri tem izhajata iz že obstoječih programov in možnosti. Najbolje bi bilo, da bi našli še tretjega ali četrtega investitorja, ki bi delovala v interesu mesta, pravi Marjan Bežan, s tem pa priključila pasažo v projekt »Ljubljana moje mesto«.
Mestni urbanisti in arhitekti so razpravljali tudi o prošnji Gostinskega podjetja Vič, ki želi nad vhodom v staro ljubljansko gostilno Šestica na Titovi cesti postaviti večji napis in baldahin, na slepi fasadi gostilne, ki je obrnjena proti Kraigherjevi ploščadi. pa svetlobni barvni pano. Mestnemu sekretariatu za urbanizem se zdi predlog ustrezen (pri napisu gre za posebne zglajene in lakirane črke), vendar pod pogojem, da baldahin ne bo iz plastike in da bo mesto od svetlobnega panoja dobivalo rento, kot se to po besedah Marjana Bežana prakticira na Zahodu.
Preoblikovati in obnoviti nameravajo tudi vhod in vežo Gospodarske zbornice Slovenije na Titovi cesti. Idejni osnutek je naredila arhitektka Katarina Langus, ki med drugim predlaga odprt in navzven pomaknjen vhod, ki bi bil oblikovan iz najkvalitetnejših materialov. To naj bi po arhitektkini zamisli zbujalo občutek »trdnosti, varnosti in pozitivne vizije v prihodnost«, hkrati pa »spoštljivost in zaupanje«. Po mnenju Marjana Bežana je njena zamisel preveč postmodernistična in po arhitektur-
O Po besedah mestnega sekretarja za urbanizem Marjana Bežana je Gradbeno podjetje Grosuplje takoj pripravljeno vložiti denar v nov poslovno-trgovinski center na Kotnikovi ulici. »Toda prav neverjetno je, da lahko en glas proti na skupščini občine Center za nekaj časa ustavi gradnjo, medtem pa pripravljena sredstva propadajo,« je še dejal.
no-estetski plati neustrezna, zato bo mestni sekretariat za urbanizem predlagal drugo rešitev.
V Ljubljani pripravljajo še dva projekta, in sicer nadzidavo Moderne galerije, s katero bi povečali in posodobili sedanji objekt, in prenovo bivše kartonažne tovarne na Kotnikovi ulici v po-slovnotrgovinski center. Toda pri obeh se zatika. Medtem ko imajo strokovnjaki glede prvega pomisleke iz arhitekturno-estet-skih razlogov, pri drugem, po besedah Marjana Bežana, investitorju in lastniku (Gradbeno podjetje Grosuplje) občina Center ne da dovoljenja za uresničitev zamisli. JOŽE BIŠČAK
PO SLOVENIJI
Albin Lugarič razstavlja na pedagoški fakulteti
MARIBOR, 13. marca — Razstavišče pedagoške fakultete v teh dneh gosti uglednega slikarja. Razstavlja priznani ptujski slikar Albin Lugarič, ki se predstavlja z dvajsetimi novejšimi risbami in akvareli. Razstava pomeni tudi avtorjevo vrnitev v znano okolje, saj je bil Lugarič profesor na oddelku za likovno pedagogijo mariborske pedagoške fakultete. Avtorja je na otvoritvi predstavil akademski slikar Bogdan Čobal, v otvoritvenem kulturnem programu pa je nastopil glasbeni orkester oddelka za glasbeno pedagogiko te fakultete. (Besedilo in slika: Bogo Čerin)
Kako odlagati posebne odpadke?
VELENJE, 13. marca - Na pobudo velenjskega IS se bo s spornim primerom nameravanega sežiga poplavljenih zdravil iz celjske bolnišnice v šoštanjski TE začela ukvarjati republiška skupščinska komisija za varstvo okolja in kulturne dediščine. Na včerajšnji seji te komisije so namreč po besedah Petra Rezmana iz velenjskega odseka za varstvo okolja ustanovili skupino, ki bo podrobneje raziskala okoliščine v zvezi z nameravanim sežigom zdravil. Ker se je v tem primeru pokazala neustreznost sedanje zakonodaje, so v republiški komisiji tudi sprejeli pobudo Velenjčanov o tem, naj se pospeši izdelava zakona, ki bo urejal vprašanje odlaganja posebnih odpadkov. (S. G.)
NAMESTO KIOSKA V PASAŽI SUPERMARKETA BO PO NOVEM ZIMSKI VRT KAVARNE EVROPA (Slika: Marko Feist)
PO OBNOVI FASADE KAVARNE EVROPA TUDI NADSTREŠEK? (Slika: Jože Biščak)
VHOD V GOSPODARSKO ZBORNICO SLOVENIJE NAMERAVAJO PREOBLIKOVATI (Slika: Jože Biščak)
NA KOTNIKOVI ULICI BO NAMESTO RAZPADAJOČE STAVBE KARTONAŽNE TOVARNE STAL POSLOVNO-TRGOVSKI CENTER (Slika: Marko Feist)
PISMA BRALCEV
Z avtobusom iz Ljubljane v Novo Gorico
Med Novo Gorico in Ljubljano je okoli sto kilometrov dolga pot. po cesti čez Col in Črni Vrb malo manj kot po Vipavski dolini, mimo Razdrtega in Postojne, še najbliže je po trasi rimske ceste čez gozdnato Hrušico, rimski Ad Pirum. Malo za srednje dobrega šoferja in lepo cesto, veliko za kozje steze in grabne (izjema je avtocesta med Ljubljano in Razdrtim). ki jim korajžno pravimo ceste. Z vlakom jc še dlje. okoli riti v varžet, kot bi se reklo po domače, z avtom je na moč tvegano ali pa gre po polžje, z avtobusom pa dolgočasno, saj obleze-jo vse. kar se da. povrhu pa so še postanki v Postojni ali Ajdovščini prav dolgi. In če drugače ne gre. je pač treba na avtobus, in če je tv kakšnih petdesetkrat na leto. se nabere okroglih 250 ur avto-busenja. kar je za polni mesec delovnih dni ali celih sedem in nekaj desetink odstotka delovne dobe v štiridesetih letih.
Za toliko porabljenega časa si seveda žclim(o) potovati kolikor se da udobno, upoštevaje seveda vse vplive, takšne, ki so udobnosti v prid in tiste, ki so ji v škodo. Med slednje vsekakor velja prišteti ceste, pa kakovost avtobu-
! sov (nekateri so prave drvarnice na kolesih), vozne rede. pa tudi kajenje prcnekaterega šoferja in sprevodnika (med vožnjo, seveda). med prve pa na primer možnost rezervacije sedeža.
Tu pa me tokrat čevelj žuli. Peljati sc udobno vsekakor pomeni sedeti. Med tednom največkrat ni ležav. zaplete pa se ob petkih, ko vse drvi iz Ljubljane domov na podeželje. Ta dan brez dov olj zgodaj kupljene vozov nice m z njo rezervacije ni nič. Do nedavnega so na blagajnah ljubljanske avtobusne postaje prodane sedeže prečrtavali ročno in le malokrat se jim je zalomilo. Potem pa so zmotljivega človeka zamenjali nezmotljivi računalniki in od takrat sc mi je žc kar trikrat primerilo, da sem si kupljeni sedež z nekom delil. Morda bi napako zmogel opaziti tudi dovolj pozorni prodajalec, ampak kaj. ko je navadno do konca vsega sit in otopelo brezbrižen vtipkava zahtevane podatke v neobčutljivi stroj. Kakor koli že. hudo nerodno je. kadar se zgodi. Na avtobusih namreč velja zakon hitrejšega. prv ega. Kdor prej pride, sedi! Sprevodniki takih zagat ne razrešujejo. karkoli bi že ukrenili, eden od zakupnikov sedeža bi ostal pokonci.
Dvakrat sem bil tiho. tudi zato. ker se je vse dokaj dobro izteklo, tretjič ne bom. Pa ne sa-
mo zato. ker sem v nabito polnem avtobusu zelo neudobno stal vse do Ajdovščine, oglašam se predvsem zato. ker tokrat sploh nisem bil osamljena žrtev. Na mojem sedežu jc ob mojem prihodu že sedela prikupna šolarka, zraven nje prijateljica, ki jo je s sedeža preganjal njun vrstnik, blizu pa je bilo slišati še nekaj razočaranih vzdihov in jeznih pi-hov. Vozovnico, ki sem jo imel v žepu. sem kupil dan prej. torej 24. januarja 1991. šest minut po šesti zvečer, na avtobusni postaji v Ljubljani. Veljala je za avtobus. ki odpelje v Novo Gorico ob 14.15 čez Črni Vrh in Col zli. perona. Na vozovnici je stalo, da me v avtobusu čaka sedež št. 27. Zraven pa še nekaj, verjetno identifikacijskih	številk
(06995NG) 971 RŠ1 03 7232).
Očitno je bilo cel kup napačno prodanih rezervacij. Prodanih pravim, ne podarjenih. To pa pomeni. da je šlo v nekogaršnji žep nekaj nezasluženega denarja (kolikšna jc cena rezervacije, na vozovnici ni označeno). Bog ve. kolikokrat se je to že primerilo, kolikokrat se še bo? Dinar na dinar. . .
Potniki smo seveda ogorčeni, sem in tja pade tudi kakšna huda. največkrat pa smo pobotani srečni. da se peljemo (posebej ob petkih) in da se ne pritaknejo še kakšne druge sitnosti. Nekoč na primer v avtobusu ni nihče smel stati! Največkrat tudi ni več časa za takojšnji protest in tako je
volk lepo sit. koza pa kljub vsemu na cilju.
Težko bo dokazati, da je vse zgoraj zapisano do pike resnično, dokaze (vozovnice) bi moral zbrati že tisti dan na avtobusu, tako da bi v morebitnem resnejšem dvobojevanju s prodajalcem vozovnic (avtobusna postaja Ljubljana) kaj verjetno potegnil ta kratko. Ampak vseeno. Tu je žiro račun (50100-620-10705-1010115-15403 78. Društvozaboj proti raku, Ljubljana. Lipičeva 2), na katerega naj nakažejo meni neupravičeno pobrani denar. Za naprej pa svetujem več reda in. čeprav so časi težki in smo žc vsega naveličani, denarja pa je vse manj in manj. vsak sold pa še kako prav pride, tudi več poštenja. Računalnikom, tem nepridipravom. pa ukor pred izključitvijo!
P. S. Ko sem že pri avtobusnih cenah, še tale zgodba s podobno vsebino. Iz izkušenj starega avtobusnega volčiča. Zgodilo se je nekoč, da sem imel s seboj, ob tradicionalni uradniški aktovki, še malo večjo popotno torbo. Na pol prazno. V' njej je bilo le nekaj cunj za čez ljubljanski teden in brez muk bi jo zmogel potlačiti pod sedež, tako da zagotovo nikomur ne bi bila v napoto. Ampak sprevodnik je bil drugačnih misli, ocenil je to mojo torbo za prtljago, ki mora v poseben prostor in za katero se tudi nekaj doplača. Pa sem se mu uprl z vsemi štirimi in terjal predpis, po katerem se je sprevodnik ravnal.
Če se ne motim, sem v knjižici nekakšnih pravi! v 39. členu odkril. da potnik sme imeti pri sebi prtljago, ki ni težja od 10 kg in ki jo lahko spravi na polico nad sedeži ali podnje tako. da ne moti sopotnikov. Zagotovo pa vem, da študentske in dijaške potovalne torbe, pa tudi tiste delavskih vozačev, le redkokdaj presegajo te mere. pa jih morajo skorajda dosledno oddajati v skupni prtljažnik in seveda odšteti nekaj tudi za voznino. Nevednost se plača, ni kaj!
Prav vesel bi bil kakšnega pojasnila odgovornih. Za oba primera.
Pa še srečni konec gornje zgodbe. Obveljala je moja in sprevodnikova. Torba se je v Ljubljano pripeljala pod sedežem. S plačano prtljažnico!
DRAGO SVOUŠAK, Ledine 23, Nova Gorica
Osel gre le enkrat na led
Popeljati več kot tisoč prosvetnih delavcev na Didakto v Dusseldorf je vsekakor fantastičen podvig, ki se je žal sprevrgel v še bolj fantastično polomijo.
Žrtve tega podviga iz Bele krajine smo se s precejšnjo zamudo vkrcale na avtobus Montenegro Expressa iz Budve in niti slutili nismo, kaj vse nas čaka. Eden od šoferjev je imel nalogo nadirati potnike in očitno je bil cepljen
proti razpoznavanju prometnih in drugih znakov, kar je potrjeval na vsej poti.
Za dolgo čakanje na nemški meji nismo dobili pojasnila, ko pa smo ob odhodu iz Ulma vsaj trikrat obkrožili letališče, se nam je začelo rahlo svitati. Ker se je nakopičilo že precej zamude, se je ogled romantičnega Heidelberga sprevrgel le v zasledovanje vodnice, ki nam je prijazno svetovala, naj uživamo. Užitek je bil še toliko večji, ko smo ugotovili, da tudi ona nima pojma, kje bi našli avtobus. Za nameček so se med dirjanjem skozi mesto izgubile tri potnice, ki pa so nas po srečnem naključju čakale v avtobusu.
V nadaljevanju smo imeli veliko srečo, da nismo zgrešili doline Rena, da pa je že padal mrak, gre pripisati izključno naravnim. zakonitostim. Prelestno Lorelei smo laho občudovali na razglednicah in kdor si je privoščil kozarček pristnega renskega rizlinga. je bil ravno prav otopel, da se ni preveč razburjal.
Koln smo iskali z vseh strani, dokler nas ni odrešil najeti taksi, ki nas je končno popolnoma zdelane v poznih nočnih urah pripeljal pred hotel, kjer naj bi nas kot majhno presenečenje čakala skromna večerja. Ostalo je le pri presenečenju, da smo dobili postelje, česar nekateri udeleženci tega zgodovinskega pohoda slovenskih učiteljev niso bili deležni.
Drugi dan nam je obetal celod-
nevni ogled Didakte in zvečer slovesno večerjo v Kolnu. Poparilo nas je obvestilo, da bo slovesna večerja, ki naj bi se nadaljevala s pravo slovensko veselico, kar v prostorih razstavišča. Dobili smo priponke z lipovim listom, ki naj bi služile kot vstopnice za vse obljubljene užitke. Izkazalo se je, da je pedantnim Nemcem figo mar lipovega lista in bitka za prave vstopnice je trajala precej dolgo. Ob dogovorjeni uri, po ogledu razstave, so se začele zbirati skupine in prav nihče ni vedel, kaj bo z oboljub-Ijenim »žurom«, čas pa je tekel v prazno. Končno so nas spustili v okrašeno dvorano in nam postregli z nekakšnimi konfekcijskimi safaladami, prelitimi s paradižnikovo omako. To bi še prenesli, razbesnel pa nas je nastop obeh organizatorjev, ki sta valila krivdo za vse spodrsljaje drug na drugega in na nas. ki smo verjeli njihovim obljubam. Predlagala sta nam, da bi vsak udeleženec proti vračilu prispeval 20 DEM, ker sta v Dusseldorf pripeljala tudi pevski zbor in ansambel Oliver Twist (povezovanje s sceno iz slavnega romana ni dobronamerno).
Prvo zadoščenje smo doživeli, ko se je poleg naše, še ena skupina demonstrativno dvignila in zahtevala povratek v Koln. Slovenci imamo doma dovolj veselic, priložnosti, da bi videli čudovito katedralo in začutili večerni utrip mesta, pa niso ravno pogoste. Žal sta šoferja zopet izvedla
dolg pristajalni manever s pomočjo taksija in v hotel smo prišli tako pozno, da je večina kar obsedela in se zadovoljila s steklenico piva.
Zamisel, da bi naslednje jutro pevski zbor v katedrali zapel A ve Mario, jc seveda propadla. V sivem. deževnem jutru so nas izkrcali pred mogočno katedralo in za ogled in nakupe nam je ostalo le nekaj več kot uro časa. Zopet nas je čakalo mukotrpno sedenje v avtobusu in nepolešene želje po »shoppingu«, ki so sestavni del vseh poučnih potovanj. Jasno je bilo, da se bomo morali odpovedati ogledu Wiirzburga. vztrajali pa smo pri postanku v Niirn-bergu. Šoferja sta zopet izvajala parkirne manevre, trgovine so se zapirale. Tisti, ki smo se odločili za ogled stare frankovske prestolnice, smo užili vsaj nekaj zadovoljstva.
Potrjena je bila kruta resnica, da stvari nikoli niso tako slabe, da ne bi bile lahko še slabše. Ker si je agencija, ki si jc omislila to kalvarijo, nadela ime Makarcn-ko, menimo, da si vsi udeleženci zaslužimo časten naslov »zaslužni
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse. naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
didaktik«, kar bi se upoštevalo kot ena od stopničk pri bodočem napredovanju prosvetnih delavcev. . .
Skupen seštevek jc 48 ur vožnje z nekaj zgrešenimi poslanki in grenak priokus, da nas je nekdo s svojimi diletantskimi organizacijskimi prijemi pošteno »potegnil«. Agencija za svetovanje in turistično vodenje Makarenko pa si bo med prosvetnimi delavci težko našla nove žrtve.
GABRIJELA VIDIC-MIHELČIČ, Srednja šola Črnomelj
Poziv Zelenim in komunalcem
Skopnel je sneg in gola narava kaže nccivilizacijski odnos do narave. Ob vseh cestah kateregakoli reda in po vseh delih Slovenije (seveda tudi drugje v Jugoslaviji) je na kupe odvrženih plastičnih posod, vrečk, štedilnikov in druge nesnage. Predlagam, da Zeleni organizirajo teden čiščenja Slovenije prek aktivistov v krajevnih skupnostih, komunalci pa naj »posodijo« tovornjake. Tako bi tudi stranka Zelenih dobila večji ugled med prebivalstvom in se njeno delo ne bi odražalo le v »zapiranju nuklearke«.
Tudi gozdarje oziroma kmečko stranko velja opozoriti na neštete sušeče sc jelke v gozdovih, ki stoje propadajo in širijo škodljivce na zdrava drevesa.
IVAN ŠEGA, Dolenjska c. 45 d, Ljubljana
MALA ANKETA
Kolinska jih je razočarala, nanjo so veliko stavili
TREBNJE, 13. marca - V proizvodnjo krompirja za potrebe tovarne Kolinske na Mimi je bilo v preteklosti v trebanjski občini vloženega veliko truda, pa tudi denarja. Trudila se je trebanjska kmetijska zadruga, še bolj pa kmetje. Z zmanjševanjem odkupa krompirja so počasi začele pokati vezi kooperacijskega sodelovanja, ki ga je bilo dejansko konec na začetku letošnjega leta. ko je Kolinska prenehala izdelovati krompirjeve kosmiče. Kaj zdaj. je bilo vprašanje, ki smo ga postavili štirim večjim proizvajalcem krompirja v trebanjski občini?
Branko Novak — Blato: >*Za potrebe Kolinske smo pripravili tudi do 50 ton krompirja na leto, kar nam je prineslo lep dohodek Že nekaj časa smo slutili, da je Kolinska zašla v krizo, vendar nas je presenetilo, da je povsem prenehala proizvajati krompirjeve kosmiče. Nismo vrgli puške v koruzo. Letos bomo posadili krompir na enakih površinah kot v prejšnjih letih, skušali bomo poiskati trg kje drugje.
Če ne bo šo, potem se bomo še bolj usmerili v živinorejo, na njive pa posejali silažno koruzo.«
1
imm:A
m j
K
Alfonz Jaki — Brinje pri Mirni: »V dobrih letinah sem za Kolinsko pripravil tudi do 50 ton krompirja, lani pa niso odkupili niti kilograma, zato sem vedel, da je vsega konec. Za našo kmetijo, kjer delamo trije, je to hud udarec. Ne da se kar čez noč preusmeriti, poleg vsega pa imamo tudi vso potrebno strojno opremo za proizvodnjo krompirja, ki jo ne moremo uporabiti za obiranje jabolk. Kolinska, na katero smo veliko stavili, nas je močno razočarala. To ni več naša tovarna, kot je včasih bila.« Polde Višček - Volčje Njive pri Mirni: -Ni udarilo kot strela
z jasnega neba. Čutil sem. da	ŽjRfetefa
Kolinsko .jemlje hudič", vendar ^jp*" nisem pričakoval, da nas bo pu-
stila povsem na cedilu. Prav bi	Vpigf!®;
bilo. da bi med zmanjševanjem	7	<K
čev vodstvo Kolinske razmišlja-	lipjK
lo. kako poiskati nadomestilo za to Zdaj smo prepuščeni sami se-
bi. vsak se mora znajti, kakor ve	•.-'•.£«4—|H|
in zna Prepričan sem. da nas bo §Sp||p| skr'" "	?* -k
Kolinska prej ali slej le potrebo- gSlfec vala. na kar pa ne bi smela poza-	^
Ludvik Povhe - Račje Selo pri Trebnjem: »Že nekaj časa smo kmeti čutili, da se naša ladja po-ilfc^Nitfrr-	taplja, nismo pa vedeli, kdaj jo
..-«■, .,	bo zagrnila voda. Ker ni bilo pobili	godb in prave volje s strani Ko-
linske. smo se postopoma preusmerili v živinorejo, čeprav bomo še vedno sadili krompir^ vendar v manjšem obsegu. Želim samo to, da ne bi v tovarni odpeljali na odpad proizvodni trak za krompir, ker ga bodo po mojem mišljenju še potrebovali. Kakšna škoda je to za kmetijstvo v trebanjski občin pa naj ugotavljajo drugi, to ni moj problem.«
Besedilo in slika: SLAVKO DOKL
-s.
m


4«
VLI
mm
Novomeščani bodo počastili
jubilej OF
Okvirni program ob 50-letni-ci ustanovitve OF slovenskega naroda so že pripravili
NOVO MESTO, 13. marca — Odbor za pripravo in izvedbo praznovanja petdesetletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki ga je ustanovila občinska skupščina Novo mesto, je pripravil okvirni program praznovanja.
Med drugim bodo aprila v Novem mestu pripravili pogovor na Studiu D, s člani okrožnega odbora OF Novo mesto. Nanj bodo povabili dr. Franceta Kočevarja, Vlada Amrožiča-Novlja-na, Viktorja Avblja-Rudija in Bogdana Osolnika. Pripravili bodo tudi okroglo mizo, na kateri bodo govorili o pomenu in vlogi Osvobodilne fronte, s poudarkom na manj znanih dogodkih.
Kulturna prireditev v počastitev obletnice bo v Novem mestu 25. aprila, praznovanje pa bodo zaključili s prvomajskim srečanjem na Javorovici pri Šentjerneju, kjer bodo obudili spomin na 4. bataljon Cankarjeve brigade, ki je doživel tragični konec 16. marca 1944 v tej gorjanski vasi.	S. D.
Plinovod se bliža Novemu mestu
NOVO MESTO, 13. marca — Krak posavsko-doienjskega plinovoda, ki ga gradi Petrol DO Zemeljski plin Ljubljana, se počasi približuje Novemu mestu. Projektanti so poiskali najccnejšo traso, kar pa ne bi mogli trditi za poseg na relaciji Bela cerkev—Gornje Kronovo, kjer so skušali ustreči nekaterim lastnikom zemljišč, s tem pa so na nekajkilometrski trasi povečali po oceni stroške za petnajstkrat. Vprašamo se lahko, na čigav račun? Podobne težave ima investitor tudi na trasi mestna razdelilna postaja Novo mesto — IMV, kjer pa je sprožil upravni postopek proti dvema lastnikoma zemljišč, ki sc bosta pač morala ukloniti višjim družbenim interesom. Na sliki: gradnja plinovoda pri Beli cerkvi (tekst in foto: Slavko Dokl).
Volčje Njive so dobile velik market in »letečega trgovca«
Gričarjeva sta v domači vasi odprla trgovino, ki bi je bili marsikje veseli — Ciril pripelje blago tudi na dom
VOLČJE NJIVE PRI MIRNI NA DOLENJSKEM, 13. marca — Ciril Gričar je sicer avtoprevoznik, ker pa je avtoprevozništvo zaradi gospodarske krize v velikih težavah, sta se z ženo Jožico odločila, da odpreta v svoji domači vasi, Volčjih Njivah, trgovski market. Za naložbo v trgovino sta morala globoko seči v žep. Vse tako kaže. da se bosta morala odpovedati tovornjaku in še čemu, če bosta hotela »pokriti« naložbo.
—	Ste dobro pretehtali upravičenost vaše naložbe, ko sta se z ženo odločila odpreti market, ki se ga ne bi sramovali tudi v večjih naseljih?
»Odločitev ni bila lahka, ker najin market verjetno presega potrebe naših vasi in njenih prebivalcev, vendar sva prepričana, da bova lahko živela. Potrebujeva določen čas. da se ljudje na trgovino navadijo, midva pa seveda ne bova držala križem rok.«
—	Na čem temelji vajin optimizem?
»Na Dolenjskem so vasi raztresene. v njih pa v večini živijo starejši ludje, ki se težko odločijo za obisk v nekaj kilometrov oddaljene trgovine. Če ne morejo starejši ljudje k nam, bomo pa mi prišli k njim. Postal sem »le-teči trgovec«. Vse kar ljudje po- CIRIL GRIČAR trebujejo, jim pripeljem na dom, seveda po enaki ceni, kot jo
imamo v trgovini.«
— Kaj mislite o razvoju zasebne trgovine na Dolenjskem?
»Trgovine rastejo kot gobe po dežju. Ponudba že marsikje presega potrebe, zato bo čez čas konkurenca naredila svoje. Za vse ne bo kruha, obstali bodo pač tisti, ki bodo v tem neusmiljenem boju najmočnejši. Končno bo trgovina prišla na evropski nivo, kajti poleg blaga bomo morali skrbeti tudi za kulturo ponudbe. Kupci so zadnji čas glede tega vedno bolj občutljivi in pozorni.« SLAVKO DOKL
Predavanje o biološki zaščiti vrtnin
LJUBU ANA,	13. marca
— Vrtičarska univerza pripravlja v četrtek, 14. marca, ob 17. uri predavanje z naslovom Biološka zaščita vrtnin brez uporabe kemičnih sredstev. Predavanje, ki bo v dvorani krajevne skupnosti Prule na Prijateljevi 2, bo vodil dipl. ing. agr. Darko Znaor iz Zagreba.	K. PL
Vojaški most
DOLENJI BOST AN J. 13. marca - Pred leti so celjski inženirci pri žagi zgradili nov most čez reko Mirno, vaščani, posebno številne delavke, ki tod hodijo v Jutranjko, so mu kmalu nadele ime Vojaški Prvonovembrska poplava je dvignila vozišče, gasilci so ga zavarovali. Dolge mesece je bil za pr, imet zaprl, a pešci so le hodili čezenj~ Slednjič je prišel na vrsto za popravilo minuli teden. Koliko časa r, sedaj takole kazal rebra, šolarji in delavke pa morajo naokrog? (Foto: Alfred Železnik)
Nadhod za pešce bi skazil trg
Strokovnjaki so predlagali podzemski prehod v Dolenjskih Toplicah
DOLENJSKE TOPLICE, 13. marca — »Razumemo, da Topli-čane skrbi, ker miniramo, ko gradimo podzemni hodnik. Strokovnjaki so nam zagotovili, da je vse v redu. Pred posegom smo se posvetovali z našim vodilnim strokovnjakom za termalne vrelce inž. Tonetom Nosanom. Geološki zavod je raziskal podzemlje, projekt miniranja pa so naredili pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij, ki vse tudi nadzira. Minira Geološki zavod iz Ljubljane,« je povedal direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice Jože Plut.
V zdravilišču so želeli povezati kopališki in zdraviliški dom s hodnikom na stebrih — v zraku. Vendar so urbanisti to odločno odklonili, ker bi to bojda pokvarilo videz vaškega trga. Zdravilišče se je moralo temu ukloniti, saj sicer ne bi dobilo dovoljenja za gradnjo.
Sam poseg je zaradi hrupa za goste zdravilišča moteč, vendar kot trdijo v upravi, ni pritožb. Dolgoletni gostje so, kot je povedal direktor Jože Plut, že dolgo želeli vez med obema domovoma. da jim ne bi bilo treba po kopeli v sobe prek ulice. Ker zdravijo v Dolenjskih Toplicah predvsem revmatska obolenja in bolezni po poškodbah, zaradi katerih so ljudje manj pokretni, so imeli v Dolenjskih Toplicah doslej težave. Gostje so morali iz zdraviliškega doma prek trga v kopališki dom.
Čeprav so bile cene v zdraviliškem domu nižje in udobje večje, so v Dolenjskih Toplicah teže zapolnili postelje zdraviliškega kot kopališkega doma — ravno zaradi hoje prek trga. To bo po predvidevanjih uprave zdravilišča zdaj odpravljeno. Gostje se bodo vozili z dvigali do hodnika, zunanji gostje pa bodo prihajali do bazena skozi poseben paviljon, ki ga bodo postavili sredi trga oziroma zdraviliškega parka in po hodniku. V upravi pravijo, da bodo zaradi novega hodnika in dvigal poslej lahko sprejemali tudi težje in težko pokretne bolnike. Te so doslej odklanjali ravno zaradi neurejenega prehoda.
»Vode imamo dovolj za osemkrat večje zmogljivosti, kot jih imamo zdaj in računamo, da miniranje (glede na zagotovila strokovnjakov) ne bo povzročilo težav. Vrelec v kopališkem domu daje 30 litrov vode v sekundi,« je povedal Jože Plut.
MILOVAN DIMITRIČ
Na Trati se branijo orodjarne in livarne
Krajevna skupnost zahteva najprej sanacijski program za boljši zrak, šele potem dovoli nove obrate
ŠKOFJA LOKA, 13. marca — V krajevni skupnosti Trata so proti temu, da bi na njihovo območje preselili orodjarno in livarno LTH. To so predstavniki krajevne skupnosti povedali na novinarski konferenci, na kateri so opozorili na spornost morebitne nove lokacije za obrat LTH v stanovanjsko-industrijski coni na Trati.
Lokacija za preselitev orodjarne in livarne v resnici še ni določena. »Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki sicer sprejeli poročilo komisije za proučitev možnosti preselitve obrata LTH na novo lokacijo, konkreten predlog v zvezi s tem pa mora občinski izvršni svet šele pripraviti. Res pa je, da je omenjena komisija ugotovila, da bi bila najprimernejša lokacija za preselitev na trati med gorenjsko predilnico EGP in Traškim grabnom.
Kot so povedali predstavniki krajevne skupnosti, hočejo pred končno odločitvijo opozoriti odbornike in širšo javnost na spornost lokacije na Trati. To območje je namreč glede onesnaženosti zraka v 4. kategoriji, za katero je po republiških predpisih določeno, da mora občina sprejeti sanacijski program in da prej ni mogoče graditi novih industrijskih objektov.
V krajevni skupnosti so že pred
leti, ko je bilo onesnaženje zraka še močnejše kot je sedaj, sprejeli stališče, da zunaj obstoječih tovarniških ograj ne bodo gradili novih industrijskih objektov. To stališče je kasneje podprla tudi občinska skupščina. Novi objekti bi namreč pomenili dodatno obremenitev okolja. Zaradi tega so na Trati tudi proti graditvi novih stanovanjskih blokov.
Na novinarski konferenci so tudi oporekali sestavi omenjene občinske komisije in njenim kriterijem, po katerih je Trata dobila daleč najboljšo oceno med več izbranimi lokacijami. Opozorili so tudi na to, da je bila predstavitev ugotovitev komisije na seji občinske skupščinske pomanjkljiva, ker niso posredovali ocen sedanje lokacije v Vincar-jih. Delo komisije pa so kritizirali še zato, ker se ni oglasila na krajevni skupnosti, da bi skupaj ocenili razmere. LADO STRUŽNIK
PO SLOVENIJI
Mladinska knjiga držala obljubo
NOVO MESTO — Mladinska knjiga je te dni na novi novomeški avtobusni postaji v Kandiji odprla novo trgovino kot nadomestilo za bližnji kiosk. Tako je Mladinska knjiga med prvimi, ki je izpolnila svojo obljubo, drugi pa kot kaže čakajo na boljše čase.	S. D.
Družba Rozman vabi kupce
KOČEVJE — Kočevska družba Rozman (v njej sta kapital zasebnika Staneta Rozmana in tovarne pohištva LIK) je sklenila pritegniti kupce s posebej ugodno ponudbo pohištva za kuhinje. Gre za pohištvo iz masivnega lesa. Odločili so se za prodajo na metre. Dolžinski meter te opreme stane 4300 dinarjev, kar je približno polovico cene konkurenčnih vrst pohištva. Takšna ugodnost pa je seveda le za kupce z gotovino.	M. D.
Kako odlagati posebne odpadke?
VELENJE, 13. marca — Na pobudo velenjskega IS sc bo s spornim primerom nameravanega sežiga poplavljenih zdravil iz celjske bolnišnice v šoštanjski TE začela ukvarjati republiška skupščinska komisija za varstvo okolja in kulturne dediščine. Na včerajšnji seji te komisije so namreč po besedah Petra Rczmana iz velenjskega odseka za varstvo okolja ustanovili skupino, ki bo podrobneje raziskala okoliščine v zvezi z nameravanim sežigom zdravil. Ker se je v tem primeru pokazala neustreznost sedanje zakonodaje, so v republiški komisiji tudi sprejeli pobudo Velenjčanov o tem, naj se pospeši izdelava zakona, ki bo urejal vprašanje odlaganja posebnih odpadkov. (S. G.)
Akcija »Sonce sreče« uspela
KRANJ, 13. marca — Odziv poslušalcev kranjskega Radia, da podarijo igrače trem otrokom, ki so v prometni nesreči izgubili mamico, jc presenetil tudi tiste, ki so to akcijo, na pobudo s terena, sprožili. Že po dobri uri so po radijskih valovih povedali ljudem, da je darov toliko, da jih bodo komaj z večjim vozilom odpeljali naslovljencem v Škofjo Loko. Akcija »Sonce sreče« je potrdilo več o moči medijev, za kolektiv kranjskega Radia pa izziv več za podobne akcije.
Stanovanjski zakon kot da jih ne zanima
Sevničanov številni plakati niso privabili k obravnavanju žgoče teme
SEVNICA, 13. marca - Sinoči je bila v veliki dvorani gasilskega doma v Sevnici prva v nizu predstavitev ta čas aktualnih zakonov, v tem primeru stanovanjskega. Kot gosta so povabili Primoža Bajca, svetovalca republiškega sekretarja za varstvo okolja in urejanje prostora. Plakati so viseli v slehernem stanovanjskem bloku po mestu, odziv pa je bil sila pičel. Udeležencev je bilo 21, od tega sedem po službeni dolžnosti (novinarji, itn.). Družbenih stanovanj je v Sevnici blizu 560. Če bi prišli vsaj vsi predstavniki hišnih svetov, praznih stolov ne bi bilo. Pa je marsikje po Sloveniji ta zakon vroča tema, le Sevničane kot da to ne zadeva.
Sklicatelj sevniških predstavitev novih zakonov sta občinska skupščina in izvršni svet. Naslednja bo v ponedeljek, 18. marca, ob 17. uri, prav tako v dvorani gasilskega doma. Govorili naj bi o zakonu o denacionalizaciji, za gosta pa so povabili pravosodnega ministra dr. Rajka Pirnata. Bo udeležba tokrat kaj boljša?	A. Ž.
Vatrostalna upa na najboljše
Precej delavcev jeseniške tovarne čaka na delo doma, saj jih tare pomanjkanje naročil - Obeti od sanacijskih del in reorganizacije podjetja
JESENICE, 13. marca — Tudi Vatrostalna Jesenice, kije nekoč na Jesenicah pomenila isto kot trdna delovna organizacija z dobrimi osebnimi dohodki, je v težkem položaju. Njen žiro račun je bil blokiran US dni, precej delavcev čaka na delo doma. O položaju Vatrostalne smo se pogovarjali z direktorjem Božom Jokovičem in sekretarjem Ivanom Klokočovnikom.
Vatrostalna Jesenice, ki se je septembra čaka na delo doma
v začetku lanskega ieta izločila iz Vatrostalne Zenica, je podjetje za gradnjo in vzdrževanje industrijskih peči in drugih toplotnih agregatov ter (kot edino v Jugoslaviji) dimnikov hladilnih stolpov in drugih objektov na področju visokogradnje. Zanjo se je krizno obdobje začelo v drugi polovici leta 1989 zaradi visoke inflacije in nelikvidnosti največjih kupcev. Zaradi razvrednotenih terjatev so izgubili okoli 25 milijonov obratnih sredstev. Zmanjševala pa so se tudi naročila. Ko so v Slovenskih železarnah ugašali plavže in peči, je ugasnil tudi del dela za Vatro-stalno, naročila pa so se zmanjšala tudi v energetiki in gradbeništvu. Konec lanskega leta so imeli 16 milijonov dinarjev izgube (10 milijonov je bilo terjatev). oktobra pa se je začela blokada žiro računa, ki so jo po 115 dneh prekinili 21. februarja. Od
Zasavje: večina izgub je v industriji in rudarstvu
od 80 do 120 delavcev, vodilni delavci si od oktobra ne zaračunavajo potnih stroškov, svojemu podjetju pa skušajo pomagati tudi delavci sami. Da blokada ne bi presegla kritične meje, so pristali, da januarsko plačo (v povprečju je znašala 5025 dinarjev) izplačajo v dveh delih.
V Vatrostalni je bilo na začetku lanskega leta 385 zaposlenih, danes pa jih je 330. Ocenjujejo, da bodo morali število zmanjšati na približno 270 delavcev. Medtem ko je ponekod matematično lahko (ne pa tudi človeško) določiti, koliko delavcev v prihodnje ne bodo potrebovali, je v Vatrostalni precej drugače. V primeru, da dobe neki posel pri gradnji dimnikov, to pomeni za daljše obdobje delo za precejšnje število delavcev. Če bi jih pred tem zaradi pomanjkanja dela razpustili, bi jih morali iskati po vsej Jugoslaviji. Sodeč po besedah Boža Jokoviča pa vendarle računajo, da se bodo izvlekli iz težav. Medtem ko je njihova dejavnost vzdrževanje peči v Slovenskih železarnah (kjer pa skušajo del običajnega Vatro-
stalninega opraviti sami) in drugih podjetjih večinoma vezana na vitalne obrate, se večje možnosti kažejo pri gradnji m vzdrževanju gradbenih objektov za energetiko. Prijavljajo sc na vse razpise (za katere zvedo) po Jugoslaviji. njihov inženiring pa je skupaj z ameriško firmo Morley izdelal tudi projekt za sanacijo
• Delavci Vatrostalne Jesenice so v termoelektrarni Plomin 2 zgradili 340 metrov visok dimnik, v katerega so vgradili 40 ton materiala. Višji dimnik imajo le v Trbovljah. Septembra 1988 začeto delo bo končno junija letos, delavci Vatrostalne pa so se vključili tudi v končna montažna dela.
—— II in ■ ■	'
hladilnega stolpa termoelektrarne Ugljevik. V primeru, da bodo uspeli pridobiti tudi sanacijska dela, bi jim to prineslo delo za precejšnje število delavcev K boljšim rezultatom pa naj bi pripomogla tudi reorganizacija podjetja. Sedanje družbene podjetje bo skupaj z delavci ustanovilo Vatrostalno Inženiring d.o.o., v katerem bodo uvedli večjo samostojnost obeh proizvodnih programov (peči in dimniki) začeli pa tudi z novim programom Trženje za prodajo specializiranih materialov.
VLASTA	FELC
Med zasavskimi gospodarskimi izgubarji je tudi osem zasebnikov — Izgube naraščajo, število zaposlenih se zmanjšuje ZASAVJE, 13. marca — Izguba v višini 412 milijonov dinarjev, ki jo je zasavsko gospodarstvo izkazalo za prvih devet mesecev lanskega leta (tedaj še s 15.773 zaposlenimi), se je po podatkih Službe družbenega knjigovodstva, podružnice v Trbovljah, do konca leta povečala na skoraj 700 milijonov dinarjev. Ustvarilo pa jo je 7222 od 14.717 zaposlenih.
Večji del izgube (307 milijonov dinarjev) odpade na trboveljsko gospodarstvo, od tega pa kar 97 odstotkov izgube odpade na industrijo in rudarstvo, ki zaposlujeta 3761 ljudi ali skoraj polovico vseh zaposlenih v trboveljskem gospodarstvu (6699). Za primerjavo: elektrogospodarstvo in proizvodnja premoga sta še ob devetmesečju predstavljala 81.5 odstotka celotne izgube trboveljskega gospodarstva ali okrog 158 milijonov dinarjev. Tako le trije odstotki izgube odpadejo na gradbeništvo, trgovino, gostinstvo, stanovanjsko-ko-munalne dejavnosti in poslovno-tehnične finančne storitve. Med izgubarji je tudi osem zasebnikov.
Podoben položaj kot v trboveljskem gospodarstvu se kaže tudi v zagorskem in hrastniškem — tudi tu največjo izgubo predstavljata industrija in rudarstvo. Razlika je le v tem, da je v trbo-
veljskem gospodarstvu v lanskem septembru delalo še 7651 delavcev, danes jih dela kar 952 manj, v Hrastniku in v Zagorju pa je v primerjavi s septembrom zaposlenih le 37 oziroma 67 ljudi manj. Med tem ko so v zagorskem gospodarstvu v devetih mesecih ustvarili 11 1 milijonov dinarjev izgube (tedaj je v njem delalo 4200 delavcev), se je do konca leta le ta povečala za več kot dvakrat. Ustvarilo jo je vsega skupaj 2090 delavcev, med njimi trije zasebniki.
Tudi v Hrastniku je izguba od septembra do konca leta le naraščala, število zaposlenih pa se je zmanjševalo. Hrastništvo gospodarstvo je tako v vsem letu ustvarilo 156 milijonov dinarjev izgube, število zaposlenih pa se je zmanjšalo s 3922 na 3885, od tega je 1371 zaposlenih v gospodarstvu, ki je ustvarilo omenjeno izgubo. POLONA MALOVRH
Predelava rib na Dvoru?
DVOR V SUHI KRAJINI, 12. muren — Odkur jc umrla dejavnost Novolesovega obrata za proizvodnjo gugalnikov na Dvoru v Suhi Krajini, jc prebivalcem ostala le ribogojnica »Krka-, ki zaposluje komaj pet delavcev. Zato je zbudil veliko zanimanje predlog Emona Ribarstva iz Ljubljane, da bi v starem objektu bivše fužine (železarne), ki je v lasti Straškega Novolesa, odprli obrat za predelavo sladkovodnih in morskih rib. Kot je dejal direktor Emona Ribnrstvo. dipl. veterinar Andrej Rupnik, bodo obrat predelave odprli še letos, seveda če se bodo za odkup lahko dogovorili z Novolesom, prej pa morajo še prodati stare skladiščne prostore na Viču. Na sliki: stari objekt nekdanje fužine bo, kot kaže, kmalu postal obrat za predelavo sladkovodnih in morskih rib (tekst in foto: Slavko Dokl).
PISMA BRALCEV
Z avtobusom iz Ljubljane v Novo Gorico
Med Niivo Gorico in l.jubljano jc okoli slo kilometrov dolga pot. po cesti čez Col in Črni Vrh malo manj kot po Vipavski dolini, mimo Razdrtega in Postojne, še najbliže je po trasi rimske ceste čez gozdnato Hrušico, rimski Ad Pirum. Malo za srednje dobrega šoferja in lepo cesto, veliko za kozje sreze in grabne (izjema jc avtocesta med Ljubljano in Razdrtim). ki jim korajžno pravimo ceste. Z vlakom je še dlje. okoli
riti v varžet. kot bi se reklo po domače, z avtom je na moč tvegano ali pa gre po polžje, z avtobusom pa dolgočasno, saj obleze-jo vse. kar se da. povrhu pa so še postanki v Postojni ali Ajdovščini prav dolgi. In če drugače ne gre. je pač treba na avtobus, in če je to kakšnih petdesetkrat na leto. se nabere okroglih 250 ur avto-
busenja. kar je za polni mesec delovnih dni ali celih sedem in nekaj desetink odstotka delovne dobe v štiridesetih letih.
Za toliko porabljenega časa si seveda želim(o) potovati kolikor se da udobno, upoštevaje seveda vse vplive, takšne, ki so udobnosti v prid in tiste, ki so ji v škodo. Med slednje vsekakor velja prišteti ceste, pa kakovost avtobu-
sov (nekateri so prave drvarnice na kolesih), vozne rede. pa tudi kajenje prenekaterega šoferja in sprevodnika (med vožnjo, seveda), med prve pa na primer možnost rezervacije sedeža.
Tu pa me tokrat čevelj žuli. Peljali se udobno vsekakor pomeni sedeti. Med tednom največkrat ni težav, zaplete pa se ob petkih, ko vse drvi iz Ljubljane domov na podeželje. Ta dan brez dovolj zgodaj kupljene vozovnice in z njo rezervacije ni nič. Do nedavnega so na blagajnah ljubljanske avtobusne postaje prodane sedeže prečrtavali ročno in le malokrat se jim je zalomilo. Potem pa so zmotljivega človeka zamenjali nezmotljivi računalniki in od takrat se mi je že kar trikrat primerilo, da sem si kupljeni sedež z nekom delil. Morda bi na-
pako zmogel opaziti tudi dovolj pozorni prodajalec, ampak kaj, ko je navadno do konca vsega sit in otopelo brezbrižen vtipkava zahtevane podatke v neobčutljivi stroj. Kakor koli že, hudo nerodno jc. kadar se zgodi. Na avtobusih namreč velja zakon hitrejšega. prvega. Kdor prej pride, sedi! Sprevodniki takih zagat ne razrešujejo. karkoli bi že ukrenili, eden od zakupnikov sedeža bi ostal pokonci.
Dvakrat sem bil tiho. tudi zato. ker se je vse dokaj dobro izteklo, tretjič ne bom. Pa ne sa-
mo zato. ker sem v nabito polnem avtobusu zelo neudobno stal vse do Ajdovščine, oglašam se predvsem zato. ker tokrat sploh nisem bil osamljena žrtev. Na mojem sedežu je ob mojem prihodu že sedela prikupna šolarka, zraven nje prijateljica, ki jo je s sedeža preganjal njun vrstnik, blizu pa je bilo slišati še nekaj razočaranih vzdihov in jeznih pi-hov. Vozovnico, ki sem jo imel i žepu. sem kupil dan prej, torej 24. januarja 1991. šest minut po šesti zvečer, na avtobusni postaji v Ljubljani. Veljala je za avtobus, ki odpelje v Novo Gorico ob 14.15 čez Črni Vrh in Col z 11. perona. Na vozovnici je stalo, da me v avtobusu čaka sedež št. 27. Zraven pa še nekaj, verjetno identifikacijskih	številk
(06995NG) 971 RŠ1 03 7232).
Očitno je bilo cel kup napačno prodanih rezervacij. Prodanih pravim, ne podarjenih. To pa pomeni. da je šlo v nekogaršnji žep nekaj nezasluženega denarja (kolikšna je cena rezervacije, na vozovnici ni označeno). Bog ve. kolikokrat se je to že primerilo, kolikokrat se še bo? Dinar na dinar. . .
Potniki smo seveda ogorčeni, sem in tja pade tudi kakšna huda. največkrat pa smo pobotani srečni. da se peljemo (posebej ob petkih) in da se ne pritaknejo še kakšne druge sitnosti. Nekoč na primer v avtobusu ni nihče smel stati! Največkrat tudi ni več časa za takojšnji protest in tako je
| volk lepo sir. koza pa kljub vsemu na cilju.
Težko bo dokazati, da je vse zgoraj zapisano do pike resnično, dokaze (vozovnice) bi moral zbrati že tisti dan na avtobusu, tako da bi v morebitnem resnejšem dvobojevanju s prodajalcem vozovnic (avtobusna postaja Ljubljana) kaj verjetno potegnil ta kratko. Ampak vseeno. Tu je žiro račun (50100-620-10705-1010115-15403 78. Društvozaboj proti raku. Ljubljana. Lipičeva 2). na katerega naj nakažejo meni neupravičeno pobrani denar. Za naprej pa svetujem več reda in. čeprav so časi težki in smo že vsega naveličani, denarja pa je vse manj in manj, vsak sold pa še kako prav pride, tudi več poštenja. Računalnikom, tem nepridipravom. pa ukor pred izključitvijo!
P. S. Ko sem že pri avtobusnih cenah, še tale zgodba s podobno vsebino. Iz izkušenj starega avtobusnega volčiča. Zgodilo se je nekoč, da sem imel s seboj, ob tradicionalni uradniški aktovki, še malo večjo popotno torbo. Na pol prazno. V njej je bilo le nekaj cunj za čez ljubljanski teden in brez muk bi jo zmogel potlačiti pod sedež, tako da zagotovo nikomur ne bi bila v napoto. Ampak sprevodnik je bil drugačnih misli, ocenil je to mojo torbo za prtljago, ki mora v poseben prostor in za katero se tudi nekaj doplača. Pa sem se mu upri z vsemi štirimi in terjal predpis, po katerem se je sprevodnik ravnal.
Če se ne motim, sem v knjižici nekakšnih pravil v 39. členu odkril, da potnik sme imeti pri sebi prtljago, ki ni težja od 10 kg in ki jo lahko spravi na polico nad sedeži ali podnje tako, da ne moti sopotnikov. Zagotovo pa vem. da študentske in dijaške potovalne torbe, pa tudi tiste delavskih vozačev, le redkokdaj presegajo te mere. pa jih morajo skorajda dosledno oddajati v skupni prtljažnik in seveda odšteti nekaj tudi za voznino. Nevednost se plača, ni kaj!
Prav vesel bi bil kakšnega pojasnila odgovornih. Za oba primera.
Pa še srečni konec gornje zgodbe. Obveljala je moja in sprevodnikova. Torba se je v Ljubljano pripeljala pod sedežem. S plačano prtljažnico!
DRAGO SVOUŠAK.
Ledine 23, Nova Gorica
Osel gre le enkrat na led
Popeljati več kot tisoč prosvetnih delavcev na Didakto v Diisseldorf je vsekakor fantastičen podvig, ki se je žal sprevrgel v še bolj fantastično polomijo.
Žrtve tega podviga iz Bele krajine smo se s precejšnjo zamudo vkrcale na avtobus Montenegro Expressa iz Budve in niti slutili nismo, kaj vse nas čaka. Eden od šoferjev je imel nalogo nadirati potnike in očitno je bil cepljen
proti razpoznavanju prometnih in drugih znakov, kar je potrjeval na vsej poli.
Za dolgo čakanje na nemški meji nismo dobili pojasnila, ko pa smo ob odhodu iz Ulma vsaj trikrat obkrožili letališče, se nam je začelo rahlo svitati. Ker se je nakopičilo že precej zamude, se je ogled romantičnega Heidelberga sprevrgel le v zasledovanje vodnice, ki nam je prijazno svetovala. naj uživamo. Užitek je bil še toliko večji, ko smo ugotovili, da tudi ona nima pojma, kje bi našli avtobus. Za nameček so se med dirjanjem skozi mesto izgubile tri potnice, ki pa so nas po srečnem naključju čakale v avtobusu.
V nadaljevanju smo imeli veliko srečo, da nismo zgrešili doline Rena, da pa je že padal mrak, gre pripisati izključno naravnim, zakonitostim. Prelestno Lorelei smo laho občudovali na razglednicah in kdor si je privoščil kozarček pristnega renskega rizlinga, je bil ravno prav otopel, da se ni preveč razburjal.
Koln smo iskali z vseh strani, dokler nas ni odrešil najeti taksi, ki nas je končno popolnoma zdelane v poznih nočnih urah pripeljal pred hotel, kjer naj bi nas kot majhno presenečenje čakala skromna večerja. Ostalo je le pri presenečenju, da smo dobili postelje, česar nekateri udeleženci tega zgodovinskega pohoda slovenskih učiteljev niso bili deležni.
Drugi dan nam je obetal celod-
nevni ogled Didaktc in zvečer slovesno večerjo v Kolnu. Poparilo nas je obvestilo, da bo slovesna večerja, ki naj bi se nadaljevala s pravo slovensko veselico, kar v prostorih razstavišča. Dobili smo priponke z lipovim listom, ki naj bi služile kot vstopnice za vse obljubljene užitke. Izkazalo se je, da je pedantnim Nemcem Ligo mar lipovega lista in bitka za prave vstopnice jc trajala precej dolgo. Ob dogovorjeni uri, po ogledu razstave, so se začele zbirati skupine in prav nihče ni vedel, kaj bo z oboijub-Ijenim »žurom«, čas pa je tekel v prazno. Končno so nas spustili v okrašeno dvorano in nam postregli z nekakšnimi konfekcijskimi safaladami, prelitimi s paradižnikovo omako. To bi še prenesli, razbesnel pa nas je nastop obeh organizatorjev, ki sta valila krivdo za vse spodrsljaje drug na drugega in na nas, ki smo verjeli njihovim obljubam. Predlagala sta nam, da bi vsak udeleženec proti vračilu prispeval 20 DEM, ker sta v Diisseldorf pripeljala tudi pevski zbor in ansambel Oliver Twist (povezovanje s sceno iz slavnega romana ni dobronamerno).
Prvo zadoščenje smo doživeli, ko se je poleg naše, še ena skupina demonstrativno dvignila in zahtevala povratek v Koln. Slovenci imamo doma dovolj veselic, priložnosti, da bi videli čudovito katedralo in začutili večerni utrip mesta, pa niso ravno pogo- | ste. Žal sta šoferja zopet izvedla
dolg pristajalni manever s pomočjo taksija in v hotel smo prišli tako pozno, da je večina kar obsedela in se zadovoljila s steklenico piva.
Zamisel, da bi naslednje jutro pevski zbor v katedrali zapel A ve Mario, je seveda propadla. V sivem. deževnem jutru so nas izkrcali pred mogočno katedralo in za ogled in nakupe nam je ostalo le nekaj več kot uro časa. Zopet nas je čakalo mukotrpno sedenje v avtobusu in nepotešenc želje po »shoppingu«, ki so sestavni del vseh poučnih potovanj. Jasno je bilo, da se bomo morali odpovedati ogledu Wiirzburga. vztrajali pa smo pri postanku v Niirn-bergu. Šoferja sta zopet izvajala parkirne manevre, trgovine so se zapirale. Tisti, ki smo se odločili za ogled stare frankovske prestolnice, smo užili vsaj nekaj zadovoljstva.
Potrjena jc bila kruta resnica, da stvari nikoli niso tako slabe, da ne bi bile lahko še slabše. Ker si je agencija, ki si je omislila to kalvarijo, nadela ime Makarcn-ko, menimo, da si vsi udeleženci zaslužimo časten naslov »zaslužni
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
didaktik«, kar bi se upoštevalo kot ena od stopničk pri bodočem napredovanju prosvetnih delavcev. . .
Skupen seštevek je 48 ur vožnje z nekaj zgrešenimi postanki in grenak priokus, da nas jc nekdo s svojimi diletantskimi organizacijskimi prijemi pošteno »potegnil«. Agencija za svetovanje in turistično vodenje Makarenko pa si bo med prosvetnimi delavci težko našla nove žrtve.
GABRIJELA
VIDIC-MIHELČIČ.
Srednja šola Črnomelj
Poziv Zelenim in komunalcem
Skopnel je sneg in gola narava kaže neciviiizacijski odnos do narave. Ob vseh cestah kateregakoli reda in po vseh delih Slovenije (seveda tudi drugje v Jugoslaviji) je na kupe odvrženih plastičnih posod, vrečk, štedilnikov in druge nesnage. Predlagam, da Zeleni organizirajo teden čiščenja Slovenije prek aktivistov v krajevnih skupnostih, komunalci pa naj »posodijo« tovornjake. Tako bi tudi stranka Zelenih dobila večji ugled med prebivalstvom in se njeno delo ne bi odražalo le v »zapiranju nuklearke«.
Tudi gozdarje oziroma kmečko stranko velja opozoriti na neštete sušeče se jelke v gozdovih, ki stoje propadajo in širijo škodljivce na zdrava drevesa.
IVAN ŠEGA, Dolenjska c. 45 d, Ljubljana
Bo KS Portorož
postala občina?
Portorož, ki je nekoč že bil občina, si obeta večji vpliv na prostorsko in komunalno načrtovanje
PORTOROŽ, 13. marca - V portoroški krajevni skupnosti že zbirajo predloge in pripombe svojih krajanov o tem, ali naj bi kraje\na skupnost postala samostojna občina. Nekaj časa (po vojni in po priključitvi ozemlja Jugoslaviji) je bil Portorož že občina, kasneje pa so jo ukinili in pridružili piranski občini.
Zamisel o samostojni občini ni nastala šele zdaj, ko po vsej Sloveniji ugotavljajo, da bi morali iincti več manjših občin, ampak mi jo v portoroški krajevni skupnosti že dolgo premlevali. V piranski občini so jim zato tudi ves čas očitali, da sc gredo v tej krajevni skupnosti nekakšen občinski separatizem Portorožanom pa so menili, da v občini ni dovolj jx)sluha za vse njihove skrbi in težave. Dodatno jih jezijo piranske prometne in parkirne težave. Te povzročajo precej preglavic vsem, ki imajo opravke na občini Zato so že večkrat predlagali. da naj bi vsaj del upravnih služb premestili v Portorož ali Lucijo.
V' portoroški krajevni skupnosti ne vedo natančno, kako naj bi delovala njihova občina, kako
naj bi organizirali upravne službe .. . Želijo si le takšno lokalno samoupravo, ki bi jim zagotavljala statutarno in denarno samostojnost pri odločanju o prostorskih in komunalnih zadevah, pa tudi vpliv na demografski razvoj kraja. Predsednik sveta portoroške krajevne skupnosti Mitja Jančar je prejiričan, da bodo imeli demokracijo v svojem kraju takrat, ko bodo vsi krajani lahko res odločali o lastnih, krajevnih problemih. Če bo Portorož postal občina, pa bo nedvomno zelo hitro sledila Lucija, kjer imajo vsaj toliko razlogov za ustanovitev svoje občine kot Portorožani, pa še prebivalcev lucijske krajevne skupnosti je približno dvakrat več.
boris Šuligoj
Brezplodna seja delavskega sveta izolskega Mehana
Njegove pristojnosti so le formalne, saj mu bo besedo vzela skupščina podjetja
IZOLA, 13. marca — Medtem ko je Marjan Starc ponudil odstop z mesta direktorja Mehana, mu je sindikat podjetja izrekel nezaupnico. O položaju podjetja. ponujenem odstopu in nezaupnici so danes razpravljali več ur na seji delavskega sveta. Posebnih sklepov niso sprejeli, ker je prevladalo mnenje, da je delavski svet trenutno zgolj formalni organ podjetja, ki se preoblikuje v kapitalsko družbo. O vsem tem naj bi zatorej odločala skupščina podjetja, ki jo bodo formirali v prihodnjih dneh.
Ne glede na različne poglede o pristojnosti delavskega sveta ostaja dejstvo, da je Mehano v izjemnih težavah. Od prejšnje srede, ko so razglasili splošno stavko, je doma na čakanju vseh 1400 delavcev, ki še niso prejeli januarske plače. Po napovedih naj bi jutri (v četrtek) delavci prišli v Mehano in se na zboru delavcev odločili, ali bodo nadaljevali s splošno stavko.
I. U.
V novem Tokisu ne bo kruha za vse
Podjetje, ki je nastalo iz nekdanjega Toka, bo lahko zaposlilo največ polovico delavcev
KOPER, 13. marca — Ker še ni bil objavljen sklep o uvedbi stečaja Tokove tovarne citronske kisline, se je stečajni senat koprskega sodišča odločil, da narok za preiskus terjatev preloži na 26. junij. Kljub temu je sodišče v prisotnosti predstavnice največjega upnika, splošne banke Koper, prisluhnilo poročilu stečajnega upravitelja Bogdana Mahneta o dosedanjih dogajanjih od začetka stečaja prvega Tokovega podjetja. Citronske kisline, 26. decembra lani.
Takoj po uvedbi stečaja so ugotovili, da je bila dotedanja organiziranost Toka neustrezna, kar ovira celo stečajna opravila. Dokončen potop podjetja pa je povzročila ustavitev proizvodnje citronske kisline, za katero so se lani poleti odločili tudi iz ekoloških razlogov. Zgledu Citronske kisline so kmalu sledila tudi ostala Tokova podjetja, tako da je dobilo knjižnice vseh nekaj več kot 300 delavcev. Kmalu po uvedbi stečaja za krovno firmo TOK je glavni upnik. Splošna banka Koper, spodbudil ustanovitev novega podjetja Tekis.
Tako so v nekdanjem obratu fermetacije začeli s poskusnim gojenjem gob, ki daje dobre re-
zultate, vendar bo dobila delo največ doslej tretjina zaposlenih delavcev. Zaključujejo tudi pogovore z Avstrijci, ki naj bi pomagali začeti čisto proizvodnjo natrijevega citrata. Ta program naj bi zagotavljal kruh približno štiridesetim delavcem, medtem ko naj bi kolektivu Remonta in energetike zagotovili delo z ustanovitvijo manjših zasebnih podjetij za preoblikovanje kovin in vzdrževanje strojev oziroma naprav. Z uresničitvijo teh zamisli bi zagotovili zaposlitev le tretjini ali polovici Tokovih delavcev. Ostali pa si bodo morali zagotoviti socialno varnost drugje, pri čemer Bistričani pričakujejo tudi sicer obljubljeno pomoč republike.	JANEZ ODAR
Bližnjica iz Kopra do Izole nared do junija?
KOPER. 13. marca — Pred kratkim so v Žusterni. v podaljšku Kvedrove ulice pričeli graditi povezovalno cesto med Markovim hribom in bolnišnico v Izoli. Izvajalec del je SCT Ljubljana, glavni kooperant pa Primorje iz Ajdovščine. Precejšen del ceste oziroma trase je že narejen in kot ocenjujejo na koprskem Zavodu za družbeni razvoj (investitor je sklad stavbnih zemljišč, ki deluje v okviru zavoda) bo cesta v dolžini okrog 1,6 kilometra končana do junija. Predračunska vrednost del je ocenjena na okrogle 4 milijone din. (Besedilo in slika: Dušan Grča)
Velike izgube vode na Obali
Rižanskemu vodovodu je že uspelo zmanjšati izgube vode na omrežju, še vedno pa močno curlja iz nažrtih cevi v starih mestnih jedrih
KOPER, 13. marca - Precejšnje pomanjkanje vode in v zvezi s tem že ogrožen -normalen« razvoj obalnega območja je pred leti že prispevalo k temu. da so se na Obali intenzivneje lotili reševanja
problemov z oskrbo z vodo.
Potem, ko je v prvi polovici osemdesetih let začela pritekati večja količina vode iz Gradol v Hrvaški Istri, so se razmere sicer nekoliko uredile, a so suše kmalu pokazale zobe in nujno je bilo (tudi zaradi napovedanih in pogodbeno o opredeljenih manjših dobav vode iz Gradol) hitreje reševati probleme na »domačih« tleh. Del prizadevanj je bil usmerjen v iskanje novih virov na območju izvira Rižane, del v skupno projektiranje Primorskega vodovoda, del pa tudi v uspešno izgradnjo magistralnega vodovoda od izvira Rižane proti Izoli. Ob vseh teh prizade-\ anjih in tudi dosežkih ne gre prezreti še enega, morda nekoliko manjšega, a še kako pomembnega: zmanjševanje izgub vode v vodovodnem sistemu.
S tem problemom se resno ukvarjajo povsod po svetu, kjer bolj cenijo zdravo pitno vodo kot jo mi Med te so se v Jugoslaviji uvrstila redka območja oziroma kraji in obalno je goto-
vo eno izmed njih. Dokajšnje pomanjkanje, pa tudi draga voda (gospodinjstvo 20 din za kubični meter, gospodarstvo pa 40
e V minulem letu so na obalnem območju, zlasti v piranski in izolski občini opravili številne analize omrežja. V piranski občini so opravili temeljito analizo in odpravili številne napake na 50 kilometrih omrežja, v izolski pa na 30 kilometrih omrežja. Izgube so krepko zmanjšali tudi tako, da so na sistem vgradili 100 kontrolnih merilnikov, oblikovanih pa je tudi 35 merilnih področij, kjer ves čas spremljajo porabo in ob spremembah lahko tudi hitro ukrepajo.
din) so vodovodarje prisilili, da so začeli resneje razmišljati tudi o zmanjševanju izgub vode v sistemu. Obalno območje morebiti v primerjavi z drugimi ni kdo ve kakšna izjema, saj so izgube vode povsod velike, a če viri usihajo . . .
Pri Rižanskem vodovodu so tega leta pripravili načrt ukrepov za zmanjšanje izgub vode in v nekaj letih jitn je uspelo zmanjšati izgube za milijon kubičnih metrov. Po podatkih vodovoda so namreč lani prodali 6,4 milijona kubičnih metrov vode (manjša prodaja je posledica drage vode, varčevalnih ukrepov v firmah, slabše »turistične porabe« in racionalnejšega obnašanja potrošnikov sicer) v sistem pa so poslali vsega 10,7 milijona kubi-kov vode. Izgube so se torej s 5,4 milijona kubikov zmanjšale na 4,3 milijone kubičnih metrov. Še vedno veliko, a kot pravijo na Rižanskem vodovodu, precej manj kot včasih in ne veliko glede na razvejanost omrežja. Na kilometer vodovodnega omrežja je na Obali 25 odjemalcev. K povečevanju izgub veliko prispevajo tudi dolgotrajna in pogosto s slano vodo nažrta omrežja v starih mestnih jedrih (»To je eden od klučnih problemov,« je povedal vodja enote Pogon Vlado Knez), svoje pa prispevajo tudi različni materiali, iz katerih je narejeno omrežje itn.
DUŠAN GRČA
Zdravstvenega doma ne bodo selili
V osnutku načrta ureditve Sežane je nasprotno predvidena dograditev sedanjega
SEŽANA, 13. marca - Sežanski sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo je v odgovoru na delegatsko vprašanje odločno zanikal govorice, da se občinski izvršni svet pogovarja o možni selitvi zdravstvenega doma v bolnišnico Ivana Regenta.
Sekretar Darij Škerjanc dodaja, da je v osnutku ureditvenega načrta Sežana Center, ki je prav zdaj v javni razpravi, predvidena možnost celo dograditve Zdravstvenega doma na sedanji lokaciji. Četudi je ta naložba predvidena med družbenimi dejavnostmi, pa nihče ne more povedati, kdaj jo bodo uresničili. Ker je denarja za vse potrebe premalo, občinski izvršni svet pa se je odrekel možnosti za razpis občinskega samosprispevka, se bodo morali v občini še dogovoriti o vrstnem redu gradenj v skladu z razpoložljivim denarjem. Pri tem Sežana računa tudi na pomoč iz republiškega proračuna, saj sama ne bo zmogla vseh nujnih velikih naložb.	J. O.
Zelena luč za mladinski dom
Novogoriška skupščina navsezadnje le potrdila spremenjeno najemno pogodbo za bodoči mladinski dom, ko se je LDS odrekla »ugodnostim«
NOVA GORICA, 13. marca — Ko je včeraj na že drugič sklicanem nadaljevanju zasedanja novogoriške skupščine in v že velikokrat nadaljevani razpravi o bodočem mladinskem domu odbornik iz vrst novogoriške Liberalno-demokratske stranke Borut Bašin prebral sklep občinskega odbora te stranke, da izstopa iz podjetja Odeon, ker noče ovirati odprtja mladinskega doma, so številni odborniki zaploskali.
Takšna odločitev LDS naj bi namreč pomenila konec več mesecev trajajoče in očitno za večino novogoriških odbornikov mučne in utrujajoče polemike v skupščinskih klopeh o virih naložbe in načrtovanem poslovanju mladinskega doma.
Na zasedanju skupščine pred dvema tednoma se je izkazalo, kot je znano, da je za odbornike iz vrst novogoriškega Demosa, ki so lansko jesen začeli prever-jeti financiranje gradnje mladinskega doma, najbolj sporna in moteča možnost, da bi LDS. kot je bilo rečeno, kovala dobiček z mladinskim domom. Občinski odbor LDS je sicer skupščino seznanil s svojim takratnim sklepom, da bo vso najemnino, ki naj bi jo dobil zaradi svojega deleža v naložbi, odstopil Izvršnemu svetu novogoriške skupščine za financiranje neprofitne mladinske kulturne dejavnosti v ob-
čini. Toda to zagotovilo ni prepričalo nekaterih Demosovih odbornikov. Zahtevali so tudi, naj LDS izstopi iz mešanega podjetja Odeon, ki ga je ustanovila skupaj z zasebnim podjetnikom in ki naj bi dom opremil ter v njem uresničeval zasnovani program dejavnosti.
Zahtevi je torej občinski odbor LDS ugodil in se s tem odrekel prav vsem očitanim mu »ugodnostim«. Toda novogoriška skupščina, kot kaže, ne more brez zapletov in brez polemik. Kar dvakrat smo lahko slišali odbornika Marjana Tavčarja in njegove dvome, da bo LDS res naredila, kar je sklenila. Še bolj zapletena in prepletena s poskusi, da bi se vrnili na začetek »raziskovanja« naložbe, pa je bila razprava o dopolnilih k dopolnilu pogodbe o najemu poslovnih prostorov v bodočem domu. V zadnjih nekaj mesecih
so namreč ob pogodbi, ki so jo sklenili novogoriška občina, LDS (kot naslednik OK ZSMS) in podjetje HIT-Invest kot sovlagatelji v gradnjo doma in podjetje Odeon kot najemnik, nakopičili veliko dopolnil, ki so jih nato strnili v tako imenovani aneks k pogodbi. Ta pa je z včerajšnjo razpravo dobil še vrsto dopolnil in sprememb.
O vsebinni včerajšnjega sklepnega dela skupščinske nadaljevanke o novogoriškem mladinskem domu je moč na kratko reči: odborniki so končno sestavili poslovno pogodbo. Pri tem delu pa so preslišali vprašanja sicer redkih iz svojih vrst, kaj bo o spremembah menila druga stranka v pogodbi, torej zasebni podjetnik, ki bo za opremo doma menda namenil precej denarja, in kdo bo prevzel odgovornost, če se z njo ne bo strinjal in bo torej tudi on »izstopil« iz mladinskega doma. Odborniki so mu med drugim določili najemnino, ki bo po šestmesečnem odlogu (moratoriju) znašala vsak mesec 5500 DEM in osemletno najemno dobo.	S. C.
Razpadajoči hotel Helios
bodo prenovili
Novi najemniki bodo objekt obnoviii v zamenjavo za triletno najemnino
PORTOROŽ. 13. marca — Povsem razpadajoči Hotel Helios v središču Portoroža, tik ob tržnici Kaštel. je gotovo ena največjih sramot kraja. Kaže pa. da ga bodo do poletja vsaj za silo uredili. Z deli so že začeli, saj je lastnik, podjetje Hoteli Palače sklenil pogodbo z ljubljansko agencijo za marketing Ideja K K. Šiška in podjetjem TIP (Grafično podjetje za zaposlovanje invalidov), s katero sta podjetji najeli odsluženo hotelsko stavbo oziroma njen del za dobo treh let Gre za 60 kvadratnih metrov pritličja, 200 kvadratnih metrov prvega nadstropja in 92 kvadratnih metrov terase. (V drugem delu pritličja je že turistična agencija in cvetličarna, v drugem nadstropju pa so stanovanja zaposlenih v Hotelih Palače.) Novi najemniki so se obvezali, da do prvega maja uredijo pročelje, inštalacije, strope, tlake in vse. kar je zdaj povsem dotrajalo — tudi streho. V tako prenovljenih prostorih pa naj bi dobili šest poslovnih prostorov.
ZAKAJ TAKO?
Potnikom vzeli postajališče
IZOLA, 13. marca — Zaradi temeljite prenove kotne stavbe v Cankarjevem drevoredu in Pit-tonijevi ulici v Izoli, kjer ima svojo poslovalnico tudi koprski Slavnik, so Izolani in potniki, ki se pripeljejo v to mesto, ostali brez osnovnih informacij o voznem redu. ne morejo rezervirati vozovnic za medkrajevne proge, vozovnice za primestni promet lahko kupujejo le na avtobusih, izgubili so še tisti majhen kotiček, kamor so se lahko zatekli pred dežjem in burjo. Izolska avtobusna postaja — če ji tako sploh lahko rečemo — je torej podobna »zadnji« postaji v Te-xasu.
Zakaj takšen odnos do potnikov. smo skušali izvedeti v koprskem Slavniku, kjer nam je Danijel Privošnik povedal, da so pred samim začetkom prenovitvenih del skušali urediti prodaje vozovnic v bližini postaje. Prostora pa jim niso hoteli odstopiti niti na bližnji pošti. JIK banki, restavraciji, kjer so igralni avtomati: pomagalo jim je samo Delo. ki je prevzelo prodajo vozovnic za mestno progo od Izole do bolnišnice. Privešnik je še dodal, da bi moral izvajalec prenovitve-
na dela končati v enem mesecu. Izvajalec del. piranska splošna obrtna zadruga Jadro, nam je povedal, da se je delo nekoliko zavleklo tudi zato, ker Slavnik ni pravočasno poravnal svojega deleža za prenovo.
Tako Slavnik, tako Jadro.
Potniki pa na cesti čakajo na milost ali nemilost šoferjev avtobusov. če jih bodo pripravljeni vzeti v atobus. Po dveh mesecih pa so ta teden dobili vsaj izvleček avtobusnega voznega reda.
Besedilo in slika: IZTOK UMER
DE LO " s sredtšš« dogajaj
Cerknica: zadnji dve leti se je število nezaposlenih podvojilo
V občini je lani delež mladih med brezposelnimi znašal že 68 odstotkov — Vse več upravičencev do denarnega nadomestila CERKNICA, 13. marca — V cerkniški občini se je v zadnjih dveh letih število nezaposlenih podvojilo. Pri tem zbuja skrb podatek, da se brezposelnost povečuje pri vseh stopnjah izobrazbene zahtevnosti. Iz letošnjih ocen je razvidno, da se bo zaradi bistveno manjših možnosti zaposlovanja mladih iz šol in nadaljnjega dotoka brezposelnih število iskalcev zaposlitve povečalo še za 70 oseb oziroma za
skoraj 28 odstotkov.
Konec lanskega leta je bilo pri cerkniškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 255 iskalcev zaposlitve. Delež mladih se stalno povečuje, tako da je lani med brezposelnimi znašel že 68 od-stotov, iskalcev prve zaposlitve pa je bilo 71 oziroma 27 odstotkov. Nezaposlenost se je nekoliko povečala tudi zaradi delavcev (11). ki so izgubili zaposlitev zaradi stečajev podjetij. Na Cerkniškem se je relativna stopnja brezposelnosti povečala od 1,3 odstotka v letu 1985 na skoraj pet odstotkov konec lanskega leta. To je nekoliko nad povprečjem ljubljanske regije (4,4 odstotka) in pod republiškim povprečjem (6,2 odstotka). Soraz-meno z možnostmi zaposlovanja se povečuje tudi število upravičencev do denarnega nadomestila in denarne pomoči. Teh je bilo lani 123 oziroma vsak drugi brezposelni. Število upravičen-
cev do denarnega nadomestila (54) se je povečalo zaradi vedno večjega zaposlovanja za določen čas in stečajev, število upravičencev do denarne pomoči pa narašča zaradi čedalje večjega števila pripravnikov (46) in vedno daljše čakalne dobe za zaposlitev.
Pri cerkniškem zavodu za zaposlovanje menijo, da politika zaposlovanja potrebuje nove ukrepe in programe, s katerimi bodo pomagali najbolj prizadetim skupinam brezposelnih (starši, iskalci prve zaposlitve, težje zaposljivi). Tu mislijo predvsem na razširitev sofinanciranja pripravništva, na sofinanciranje usposabljanja iskalcev prve zaposlitve, invalidov. Precejšnjo vlogo bo imelo tako imenovano usposabljanje na zalogo, verjetno pa tudi uvajanje javnih del, ki imajo izrazito socialni značaj.
MARJANA TRILER
MIMOGREDE
Vsak Sežančan je daha kulturni dom 284 DEM
Neizčrpna zvedavost poslanca SKZ-LS doktorja Benjamina Jogana v sežanski skupščini je pripomogla, da so zaposleni in upokojenci sežanske občine izvedeli, koliko so med dolgotrajno gradnjo prispevali za svoj veličastni kulturni dom. Občinska strokovna služba je namreč izračunala, da je bil novi, doslej še neuporabljeni, kulturni hram zadnji dan lanskega leta vreden 40,112.130,80 dinarjev ali 4,456.903DEM. Zainvesti-cijo je 11 odstotkov prispevala republika, ostalo pa občina Sežana.
Ker je bilo ob obračunu investicije v občini zaposlenih 8.491 prebivalcev, nadaljnjih 5.490 Sežančanov pa je dobivalo pokojnine, že preprosta računska operacije pokaže, da je vsak aktivni prebivalec in upokojenec iz tega dela Slovenije za svoj dom prispeval natanko 284 DEM. J. O.
PO SLOVENIJI
Zagreti divaški gasilci
DIVAČA, 13. marca — Gasilsko društvo Divača, ki združuje več kot 40 članov, je lani odpravilo pri svojem delu pomembno poslanstvo. Ponosni so na gasilski dom, ki so ga ob lanskem krajevnem prazniku maja predali svojemu namenu. Sicer pa so divaški gasilci lani sodelovali pri 22-ih požarih. Pomembne uspehe so dosegli tudi na tekmovalnem področju, saj sta ekipi veteranov in mlajših pionirjev dosegli 1. mesto v sežanski občini.
Na nedavnem občnem zboru so lanskoletno delo ocenili kot uspešno, saj so v društvu opravili preko 1.800 prostovoljnih delovnih ur. Z novim gasilskim domom pa so dobili boljše razmere za delo društva. (O. K. S.)
Kako odlagati posebne odpadke?
VELENJE, 13. marca - Na pobudo velenjskega IS se bo s spornim primerom nameravanega sežiga poplavljenih zdravil iz celjske bolnišnice v šoštanjski TE začela ukvarjati republiška skupščinska komisija za varstvo okolja in kulturne dediščine. Na včerajšnji seji te komisije so namreč po besedah Petra Rozmana iz velenjskega odseka za varstvo okolja ustanovili skupino, ki bo podrobneje raziskala okoliščine v zvezi z nameravanim sežigom zdravil. Ker se je v tem primeru pokazala neustreznost sedanje zakonodaje, so v republiški komisiji tudi sprejeli pobudo Velenjčanov o tem, naj se pospeši izdelava zakona, ki bo urejal vprašanje odlaganja posebnih odpadkov. (S. G.)
V Cimosu podpisali kolektivno pogodbo
KOPER, 13. marca — V koprski tovarni avtomobilov Cimos sta direktor Boris Bernetič in Ivan Črnac kot predstavnik sindikata podpisala podjetniško kolektivno pogodbo, prvo v kovinsko predelovalni industriji na Obali. V njej so poleg najnižjih osebnih dohodkov opredelili tudi vse ostale pravice zaposlenih, ki po zagotovilih predstavnikov Obalnega sindikata ustrezajo sindikalnim zahtevam. Najnižji bruto osebni dohodek za najbolj enostavno delo znaša 6.502 dinarja (nekaj čez 4200 dinarjev neto), kar je usklajeno z določili panožne kolektivne pogodbe, ki so jo v Sloveniji podpisali prvega marca. Za peto stopnjo izobraze predvideva podjetniška kolektivna pogodba 10.403 dinarjev bruto OD. za visoko izobrazbo pa najnižji bruto OD 14.630 dinarjev. In to za 174 ur mesečno, znesek pa nameravajo usklajevati z mesečno rastjo cen v Sloveniji.
Pogodba določa 40-urni delovni teden, delavci pa so z njo pridobili tudi kakšen dodatni dan dopusta, saj jim zdaj omogoča najmanj 20 dni letnega dopusta (prej je za dopust bilo najmanj 18 dni). Določila kolektivne pogodbe veljajo eno leto. (B. S.)
Sindikat pomorcev zadržal ladjo
KOPER. 13. marca — Na sodišču pred koprsko luko je že šesti dan prisilno zasidrana britanska ladja Aquila L. tanker v lasti firme Rex Shipping. Temeljno sodišče v Kopru je odredilo, da ne more izpluti iz Kopra, dokler lastnik trem mornarjem. Fincem, ne izplača upravičenega dohodka. Za prvega, ki je prijavil terjatev v višini okrog 18 tisoč USD, je ladjar dal pisno jamstvo, da bo dobil izplačan dohodek, za druga dva, eden je celo kapitan na ladji, pa jamstva v višini okrog 52 tisoč dolarjev še ni dal. Ladja bržčas ne bo izplula, dokler terjatve mornarjem ne bodo poravnane, saj je med prizadetimi tudi kapitan. Sicer pa je primer zanimiv zato, ker so ladjo prisilno zadržali potem, ko je ITF. mednarodni pomorski sindikat, za pomoč zaprosil obalne sindikate, prek teh pa so mornarji dobili tudi odvetnika, ki je pravno uveljavil njihove zahteve. (D. G.)
NAŠ VSAKDANJIK
Zakaj je banka odprta le šest ur?
PORTOROŽ, IZOLA. 13. marca — Portorožani so spet razburjeni. Tokrat zaradi poslovnega časa banke. V Splošni banki Koper so se namreč že pred nekaj tedni odločili, da bodo varčevali z delavci in delovnim časom, in v nekaterih bančnih poslovalnicah (samo na Obali) bistveno skrčili poslovni čas. Tako so v portoroški agenciji namesto enajst ur (od 7. do 18. ure) skrajšali bančno poslovanje na šest ur (med 8. in 11. uro in med 15. ter 18.). Podobne težave imajo tudi Izolani, kjer so podobno dolg delovnik bančne agencije skrajšali na dva dela (med 8. in 12. in med 15. ter 17. uro), za nameček pa je to v Izoli edina poslovalnica te banke. Pri Splošni banki Koper nameravajo nezadovoljne občane potolažiti z bankomati, ki pa še zdaleč niso tako uporabni, kajti z njihovo pomočjo je mogoče dvigati le omejen, sorazmerno nizek denarni znesek. In če je Splošni banki Koper res toliko do njenih varčevalcev, ki ji prinašajo tri četrine likvidnega denarja, naj s spremembo urnikov počakajo vsaj do takrat, ko bodo bankomati res že delovali, ne pa, da varčevalce tolaži z obljubami in lepimi besedami, hkrati pa jim vsako leto nudi manj. (B.Š.)
Prenovljena tržnica še pomanjkljiva
KOPER. 13. marca — Konec minulega tedna so koprske branjevke s precejšnjo zamudo vendarle dočakale selitev na obnovljeno tržnico. Mnogi pravijo, da je tržnica lepo urejena, branjevke negodujejo, ker menda nimajo ustreznih pogojev za dostavo blaga (a to sc bo bržčas dalo urediti, saj ni mogoče, da se vsakdo pripelje do stojnice z avtom), obiskovalci pa sprašujejo kje so javne sanitarije in kdaj bo urejena tudi ribarnica. V'se — česar še ni — bo. tako je slišali, urejeno v kratkem in upajmo, da bo v kratkem očiščena in izpraznjena »začasna« tržnica, kjer naj bi Koprčani in obiskovalci tega mesta spet dobili nekaj prepotrebnih parkirišč. Za prodajo večjih količin sadja in vrtnin bo čimprej treba urediti primeren prostor. (Besedilo in slika: Dušan Grča)
PISMA BRALCEV
Z avtobusom iz Ljubljane v Novo Gorico
Med Novo Gorico in Ljubljano je okoli s:o kilometrov dolga pot. po cesti čez Col in Črni Vrh malo manj kor po Vipavski dolini, mimo Razdrtega in Postojne, še najbliže je po trasi rimske ceste čez gozdnato Hrušico, rimski Ad Pirum. .Malo za srednje dobrega šoferja in lepo cesto, veliko za kozje steze in grabne (izjema je avtocesta med Ljubljano in Razdrtim). ki jim korajžno pravimo ceste. Z vlakom je še dlje. okoli riti v varžet. kot bi se reklo po domače, z avtom je na moč tvegano ali pa ere po polžje, z avtobusom pa dolgočasno, saj obleze-jo vse. kar se da. povrhu pa so še poslanki v Postojni ali Ajdovščini prav dolgi. In če drugače ne gre. je pač treba na avtobus, in če je to kakšnih petdesetkrat na leto. se nabere okroglih 250 ur avto-busenja. kar je za polni mesec delovnih dni ali celih sedem in nekaj desetink odstotka delovne dobe v štiridesetih letih.
Za toliko porabljenega časa si seveda želim(o) potovati kolikor se da udobno, upoštevaje seveda vse vplive, takšne, ki so udobnosti v prid in tiste, ki so ji v škodo. Med slednje vsekakor velja prišteti ceste, pa kakovost avtobu-
sov (nekateri so prave drvarnice na kolesih), vozne rede. pa tudi kajenje prenckaterega šoferja in sprevodnika (med vožnjo, seveda), med prve pa na primer možnost rezervacije sedeža.
Tu pa me tokrat čevelj žuli. Peljati se udobno vsekakor pomeni sedeli. Med tednom največkrat ni težav, zaplete pa se ob petnih, ko vse drvi iz Ljubljane domov na podeželje. Ta dan brez dovolj zgodaj kupljene vozovnice in z njo rezervacije ni nič. Do nedavnega so na blagajnah ljubljanske avtobusne postaje prodane sedeže prečrtavali ročno in le malokrat se jim je zalomilo. Potem pa so zmotljivega človeka zamenjali nezmotljivi računalniki in od takrat se mi je že kar trikrat primerilo, da sem si kupljeni sedež z nekom delil. Morda bi napako zmogel opaziti tudi dovolj pozorni prodajalec, ampak kaj. ko je navadno do konca vsega sit in otopelo brezbrižen vtipkava zahtevane podatke v neobčutljivi stroj. Kakor koli že. hudo nerodno je, kadar se zgodi. Na avtobusih namreč velja zakon hitrejšega, prvega. Kdor prej pride, sedi! Sprevodniki takih zagat ne razrešujejo. karkoli hi že ukrenili, eden od zakupnikov sedeža bi ostal pokonci.
Dvakrat sem bil tiho. tudi zato. ker se je vse dokaj dobro izteklo, tretjič ne bom. Pa ne sa-
mo zato, ker sem v nabito polnem avtobusu zelo neudobnojstal vse do Ajdovščine, oglašam se predvsem zato. ker tokrat sploh nisem bil osamljena žrtev. Na mojem sedežu je ob mojem prihodu že sedela prikupna šolarka, zraven nje prijateljica, ki jo je s sedeža preganjal njun vrstnik, blizu pa je bilo slišati še nekaj razočaranih vzdihov in jeznih pi-hov. Vozovnico, ki sem jo imel v žepu. sem kupil dan prej. torej 24. januarja 1991, šest minut po šesti zvečer, na avtobusni postaji v Ljubljani. Veljala je za avtobus. ki odpelje v Novo Gorico ob 14.15 čez Črni Vrh in Col zli. perona. Na vozovnici je stalo, da me v avtobusu čaka sedež št. 27. Zraven pa še nekaj, verjetno identifikacijskih	številk
(06995NG) 971 RŠ1 03 7232).
Očitno je bilo cel kup napačno prodanih rezervacij. Prodanih pravim, ne podarjenih. To pa pomeni. da je šlo v nekogaršnji žep nekaj nezasluženega denarja (kolikšna je cena rczer\'acije. na vozovnici ni označeno). Bog ve. kolikokrat se je to že primerilo, kolikokrat se še bo? Dinar na dinar. . .
Potniki smo seveda ogorčeni, sem in tja pade tudi kakšna huda, največkrat pa smo pobotani srečni, da se peljemo (posebej ob petkih) in da se ne pritaknejo še kakšne druge sitnosti. Nekoč na primer v avtobusu ni nihče smel stati! Največkrat tudi ni več časa za takojšnji protest in tako je
volk lepo sit. koza pa kljub vsemu na cilju.
Težko bo dokazati, da je vse zgoraj zapisano do pike resnično, dokaze (vozovnice) bi moral zbrati že tisti dan na avtobusu, tako da bi v morebitnem resnejšem dvobojevanju s prodajalcem vozovnic (avtobusna postaja Ljubljana) kaj verjetno potegnil ta kratko. Ampak vseeno. Tu je žiro račun (50100-620-10705-1010115-1540378,Društvozaboj proti raku. Ljubljana, Lipičeva 2), na katerega naj nakažejo meni neupravičeno pobrani denar. Za naprej pa svetujem več reda in. čeprav so časi težki in smo že vsega naveličani, denarja pa je vse manj in manj. vsak sold pa še kako prav pride, tudi več poštenja. Računalnikom, tem nepridipravom, pa ukor pred izključitvijo!
P. S. Ko sem že pri avtobusnih cenah, še tale zgodba s podobno vsebino. Iz izkušenj starega avtobusnega volčiča.. Zgodilo se je nekoč, da sem imel s seboj, ob tradicionalni uradniški aktovki, še malo večjo popotno torbo. Na pol prazno. V njej je bilo le nekaj cunj za čez ljubljanski teden in brez muk bi jo zmogel potlačiti pod sedež. tako. da zagotovo nikomur ne bi bila v napoto. Ampak sprevodnik je bil drugačnih misli, ocenil je to mojo torbo za prtljago, ki mora v poseben prostor in za katero se tudi nekaj doplača. Pa sem se mu uprl z Vsemi štirimi in terjal predpis, po katerem se je sprevodnik ravnal.
Če se ne motim, sem v knjižici nekakšnih pravil v 39. členu odkril. da potnik sme imeti pri sebi prtljago, ki ni težja od 10 kg in ki jo lahko spravi na polico nad sedeži ali podnje tako, da ne moti sopotnikov. Zagotovo pa vem. da študentske in dijaške potovalne torbe, pa tudi tiste delavskih vozačev. le redkokdaj presegajo te mere. pa jih morajo skorajda dosledno oddajati v skupni prtljažnik in seveda odšteti nekaj tudi za voznino. Nevednost se plača, ni kaj!
Prav vesel bi bil kakšnega pojasnila odgovornih. Za oba primera.
Pa še srečni konec gornje zgodbe. Obveljala je moja in sprevodnikova. Torba se je v Ljubljano pripeljala pod sedežem. S plačano prtljažnico!
DRAGO SVOUŠAK, Ledine 23, Nova Gorica
Osel gre le enkrat na led
Popeljati več kot tisoč prosvetnih delavcev na Didakto v Diisseldorf je vsekakor fantastičen podvig, ki se je žal sprevrgel v še bolj fantastično polomijo.
Žrtve tega podviga iz Bele krajine smo se s precejšnjo zamudo vkrcale na avtobus Montenegro Expressa iz Budve in niti slutili nismo, kaj vse nas čaka. Eden od šoferjev je imel nalogo nadirati potnike in očitno je bil cepljen
proti razpoznavanju prometnih in drugih znakov, kar je potrjeval na vsej poti.
Za dolgo čakanje na nemški meji nismo dobili pojasnila, ko pa smo ob odhodu iz Ulma vsaj trikrat obkrožili letališče, se nam je začelo rahlo svitati. Ker se je nakopičilo že precej zamude, se je ogled romantičnega Heidelberga sprevrgel le v zasledovanje vodnice, ki nam je prijazno svetovala, naj uživamo. Užitek je bil še toliko večji, ko smo ugotovili, da tudi ona nima pojma, kje bi našli avtobus. Za nameček so se med dirjanjem skozi mesto izgubile tri potnice, ki pa so nas po srečnem naključju čakale v avtobusu.
V nadaljevanju smo imeli veliko srečo, da nismo zgrešili doline Rena, da pa je že padal mrak. gre pripisati izključno naravnim, zakonitostim. Prelestno Lorelei smo laho občudovali na razglednicah in kdor si je privoščil kozarček pristnega renskega rizlinga. je bil ravno prav otopel, da se ni preveč razburjal.
Koln smo iskali z vseh strani, dokler nas ni odrešil najeti taksi, ki nas je končno popolnoma zdelane v poznih nočnih urah pripeljal pred hotel, kjer naj bi nas kot majhno presenečenje čakala skromna večerja. Ostalo je le pri presenečenju, da smo dobili postelje, česar nekateri udeleženci tega zgodovinskega pohoda slovenskih učiteljev niso bili deležni.
Drugi dan nam je obetal celod-
nevni ogled Didaktc in zvečer slovesno večerjo v Kolnu. Poparilo nas je obvestilo, da bo slovesna večerja, ki naj bi se nadaljevala s pravo slovensko veselico, kar v prostorih razstavišča. Dobili smo priponke z lipovim listom, ki naj bi služile kot vstopnice za vse obljubljene užitke. Izkazalo se je, da je pedantnim Nemcem figo mar lipovega lista in bitka za prave vstopnice je trajala precej dolgo. Ob dogovorjeni uri, po ogledu razstave, so se začele zbirati skupine in prav nihče ni vedel, kaj bo z oboljub-Ijenim »žurom«. čas pa je tekel v prazno. Končno so nas spustili v okrašeno dvorano in nam postregli z nekakšnimi konfekcijskimi safaladami, prelitimi s paradižnikovo omako. To bi še prenesli, razbesnel pa nas je nastop obeh organizatorjev, ki sta valila krivdo za vse spodrsljaje drug na drugega in na nas, ki smo verjeli njihovim obljubam. Predlagala sta nam, da bi vsak udeleženec proti vračilu prispevat 20 DEM, ker sta v Diisseldorf pripeljala tudi pevski zbor in ansambel Oliver Twist (povezovanje s sceno iz slavnega romana ni dobronamerno).
Prvo zadoščenje smo doživeli, ko se je poleg naše. še ena skupina demonstrativno dvignila in zahtevala povratek v Koln. Slovenci imamo doma dovolj veselic, priložnosti, da bi videli čudovito katedralo in začutili večerni utrip mesta, pa niso ravno pogoste. Žal sta šoferja zopet izvedla
dolg pristajalni manever s pomočjo taksija in v hotel smo prišli tako pozno, da je večina kar obsedela in se zadovoljila s steklenico piva.
Žamisel. da bi naslednje jutro pevski zbor v katedrali zapel Ave Mario, je seveda propadla. V sivem, deževnem jutru so nas izkrcali pred mogočno katedralo in za ogled in nakupe nam je ostalo le nekaj več kot uro časa. Zopet nas je čakalo mukotrpno sedenje v avtobusu in nepotešene želje po »shoppingu«, ki so sestavni del vseh poučnih potovanj. Jasno je bilo, da se bomo morali odpovedati ogledu Wiirzburga, vztrajali pa smo pri postanku v Nurn-bergu. Šoferja sta zopet izvajala parkirne manevre, trgovine so sc zapirale. Tisti, ki smo se odločili za ogled stare frankovske prestolnice, smo užili vsaj nekaj zadovoljstva.
Potrjena je bila kruta resnica, da stvari nikoli niso tako slabe, da ne bi bile lahko še slabše. Ker si je agencija, ki si je omislila to kalvarijo, nadela ime Makaren-ko. menimo, da si vsi udeleženci zaslužimo časten naslov »zaslužni
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
didaktik«, kar bi se upoštevalo kot ena od stopničk pri bodočem napredovanju prosvetnih delavcev. . .
Skupen seštevek je 48 ur vožnje z nekaj zgrešenimi postanki in grenak priokus, da nas je nekdo s svojimi diletantskimi organizacijskimi prijemi pošteno »potegnil«. Agencija za svetovanje in turistično vodenje Makarenko pa si bo med prosvetnimi delavci težko našla nove žrtve.
GABRIJELA VIDIC-MIHELČIČ, Srednja šola Črnomelj
Poziv Zelenim in komunalcem
Skopnel je sneg in gola narava kaže necivilizacijski odnos do narave. Ob vseh cestah kateregakoli reda in po vseh delih Slovenije (seveda tudi drugje v Jugoslaviji) je na kupe odvrženih plastičnih posod, vrečk, štedilnikov in druge nesnage. Predlagam, da Zeleni organizirajo teden čiščenja Slovenije prek aktivistov v krajevnih skupnostih, komunalci pa naj »posodijo« tovornjake. Tako bi tudi stranka Zelenih dobila večji ugled med prebivalstvom in se njeno delo ne bi odražalo le v »zapiranju nuklearke«.
Tudi gozdarje oziroma kmečko stranko velja opozoriti na neštete sušeče sc jelke v gozdovih, ki stoje propadajo in širijo škodljivce na zdrava drevesa.
IVAN ŠEGA, Dolenjska c. 45 d.
Ljubljana
S ■ : : a h 11 \it-j ^
NOVI BLOK BO V SOSESKI TUJEK, KI GA ŽE ZDAJ NIHČE NE MARA. (Foto: Bogo Čerin)
Hiše pod Piramido pokajo, kdo bo poravnal nastalo škodo?
V mariborski KS Tone Tomšič gradijo višji objekt, kot to dovoljujejo načrti — Kako zavarovali teren, ki drsi?
MARIBOR, 13. marca — Gradis kot izvajalec in Marking kot investitor naj bi bila kriva, da hiše v Ulici pod Piramido pokajo. To trdijo stanovalci hiš rta katerih se že vidijo razpoke. Ni pa samo to kamen spotike pri gradnji manjšega bloka.
Po izjavah stanovalcev, ki so se zbrali na sestanku v prostorih krajevne skupnosti Tone Tomšič, naj bi izvajalec gradil večji objekt, kot to dovoljujejo načrti. Moti jih tudi višina objekta: v dovoljenjih za gradnjo je napisano, da sta lahko na južni strani bloka ob kleti in pritličju še dve nadstropji in mansarda, na severni pa tri nadstropja in mansarda. Kota nič je enaka kot pri objektu, ki so ga podrli. Danes pa merijo koto nič približno dva in pol metra višje. Zato naj bi bil, tako menijo stanovalci, blok previsok. Prav tako so jih nalagali, ko so jim obljubljali nov vodovod in kanalizacijo. Zdaj so jim povedali, da bo novi blok priključen na sedanje omrežje. Zato se stanovalci ulice pod Piramido bojijo, da bo pritisk v vodovodnih ceveh prenizek.
Zato. ker nova gradnja stoji zunaj tlorisa stare stavbe, investitor krivi geološki zavod in se v njegovem imenu opravičuje stanovalcem. Ti pa opravičil ne sprejemajo in sprašujejo. ali se jim bodo na enak način opravičevali tudi, ko bo blok veliko višji kot je predpisano. Odločili so se. da bodo za posredovanje poprosili zavod za spomeniško varstvo, svoje delo pa mora opraviti tudi inšpekcija. Odgovora ni tudi na vprašanje, kdo bo poravnal stroške za obnovo hiš, ki so popokala, in kako bodo zavarovali teren, da ne bo več drsel. To bi morali narediti že pred začetkom gradnje. Krajani pa se bojijo, da jih bodo pristojni spet zaobšli, kot so to naredili pri izdaji dovoljenj.	VASJA VENTURINI
Maribor močno onesnažuje reko Dravo
Mesto nujno potrebuje osrednjo čistilno napravo, ki jo bodo začeli graditi I. 1997
MARIBOR, 13. marca — Kar 15 do 40 odstotkov odplak, ki onesnažujejo Dravo od Dravograda do Ormoža, prispeva Maribor. Odpadnih vod namreč ne čisti. V mestu so doslej zgradili dva glavna zbiralnika na levem in desnem bregu Drave ter pre-črpalno postajo v Melju, kjer prečrpavajo vse odpadne vode z levega brega Drave na desni breg, od tam pa bi morale teči v osrednjo čistilno napravo.
To naj bi po mnenju strokovnjakov stala v okolici Dugoš. Zanjo bodo potrebovali okoli 1 1,5 hektara zemljišča, graditi pa naj bi jo začeli leta 1997. Še prej bodo morali v Mariboru dokončati zbiralnik na desnem bregu. dolg približno 12 kilometrov, zatem pa še sto kilometrov primarne in sekundarne kanalizacije. Posebne naprave za predčiš-čenje bo potrebovalo tudi dvajset mariborskih podjetij. Glavni zbiralnik in osrednja čistilna naprava bodo stali 106 milijonov nemških mark.	V. V.
Proti odpoklicu posameznih članov IS so predstavniki SKD
Sporni predlog odloka o možnosti odpoklica posameznih članov utegne povzročiti krizo celjske skupščine - Vsi se sklicujejo na ustavo
CELJE, 13. marca — Vse kaže, da celjska občinska skupščina še ne bo nehala premlevati tistega spornega odloka, po katerem bi bilo mogoče — če bi ga sprejeli — zamenjati tudi posamezne člane izvršnega sveta. Za zdaj je namreč predvideno, da se bo zaradi odhoda opozicijskih odbornikov prekinjeno zasedanje skupščine nadaljevalo prav tam, kjer se je nehalo: pri sklepanju o spornem odloku.
Agonija
štorske
železarne
»Jeklo« bo imelo jutri že 60. dan blokiran žiro račun — Trudijo se obdržati tuje trge
ŠTORE, 13. marca — Prepočasno urejanje razmer v slovenskem železarstvu, ker je pač problem očitno zahtevnejši, prinaša čedalje hujše posledice, te pa sc nazadnje izražajo tudi v stavkah. Štorska železarna preživlja pravo agonijo, saj bo podjetje Jeklo, ki zaposluje dva tisoč delavcev, imelo ta petek že 60 dni blokiran račun. Vsota 18. milijonov dinarjev je po mnenju direktorja Borisa Marolta prevelika, da bi lahko karkoli naredili sami. Ob tem ko so brez zemeljskega plina. elektrogospodarstvo še dopušča. da ne plačujejo računov. V železarni sc seveda zavedajo, da to ni prav. Zdaj skušajo na podlagi sklepov poslovodnih svetov in upravnih odborov izpolnjevati obveznosti do tujih partnerjev (naročil je za vse letošnje leto), saj bi bilo katastrofalno, če bi izgubili tuje trge.
Pričakujejo, da bo čimprej podpisana pogodba o podržavljanju železarne in da bodo v tem okviru našli tudi rešitev za kakih 1200 delavcev — tehnoloških presežkov.
D. H.
»Doslej smo največ napravili na področju strojegradnje. Začetki so bili težki, a smo s praktičnimi primeri dokazali, da znamo delati dobro, da smo cenejši od uvoznikov ter da proizvodne linije, ki smo jih posodobili, delujejo zanesljivo. Za slovenjgraški TUS smo na primer napravili mešalnico termoplastičnih granulatov, pa sistem za pripravo krojnih slik, z računalniškimi programi smo opremili več hra-nilno-kreditnih služb pri kmetijskih zadrugah itd. Posamezne računalniške komponente seveda uvažamo, k vsakemu programu pa dodamo veliko svojega znanja,« je rekel direktor Ino-matike dipl. inž. Jože Korent.
Inomatika iz Podgorja, ki je prostore našla v stari osnovni šoli. je svoje izdelke oz. programe prodajala izključno doma. Direktor pravi, da domači podjet-
To je potrdil tudi celjski župan Anton Rojec, čeprav je dopustil tudi drobno možnost, da se bo v petek sklicano predsedstvo skupščine odločil drugače. Sam se zavzema za to, da bi podali tolmačenje spornega odloka pristojni republiški organi, saj je iz vrst nekaterih odbornikov slišati, da gre celo za protiustavni akt. Anton Rojec ni tega mnenja, pri čemer se kot župan in kot pravnik sklicuje na 395. člen slovenske ustave in na 159. člen statuta občine Celje. Prepričan je namreč, da je dovolj zakonskih podlag za to, da bi imeli odborniki celjske skupščine možnost odpoklicati tudi posamične člane izvršnega sveta — če ne bi bili zadovoljni z njihovim
niki še vedno bolj verjamejo uvoženim strojem in programom, čeprav so precej dražji od tistih, ki so jih sposobni napraviti v Inomatiki. A to ga ne moti preveč, saj po njihovih programih in napravah ter projektih za posodobitev proizvodnje povprašujejo že v drugih jugoslovanskih republikah; letos pa se bodo prvič poskusili tudi s prodajo znanja v Italijo.
Podjetje Inomatika, katerega ustanovitev je pred dvema letoma podprla tovarna KO-SI iz Slovenj Gradca, se še posebej lahko postavi z Inomatikom 2000, integriranim računalniškim sistemom za vnos in oblikovanje krojnih delov ter izdelavo krojnih slik v oblačilni, obutveni, lesni in kovinski industriji, ki je boljši in cenejši od uvoženega.
IVAN PRAPROTNIK
delom — in ne le izvršnega sveta kot celote.
Tako tolmačenje, da lahko odborniki odpokličejo le izvršni svet kot celoto (ker pač imenujejo mandatarja, ki sestavi občinsko vlado) so namreč pred dnevi
Kdaj bosta odprta prehoda v Martinju in Prosenjakovcih?
MURSKA SOBOTA, 13. marca — Goričanci na naši strani meje in prebivalci porabskih vasi v obmejnem Porabju na Madžarskem, kjer živijo tudi Slovenci, so že naveličani praznih obljub naših in madžarskih oblasti o odprtju maloobmejnega prehoda Martinje—Gornji Senik. Kdaj bosta odprta maloobmejna prehoda z Madžarsko v Martinju in tudi v Prosenjakovcih na Goričkem, smo vprašali predsednika soboške občinske skupščine Andreja Gerenčerja; »Če povem po resnici, niti sam ne vem natančno. Pri odpiranju prehoda v Martinju povzročajo težave madžarske oblasti, čeprav je skupna jugoslo-vansko-madžarska komisija že lani 12. novembra sklenila, naj se o odprtju tega prehoda dogovorijo po diplomatski poti. Tudi sami imamo težave z ureditvijo objektov na prehodu, saj se z JLA ne moremo dogovoriti za odkup zemljišča. Gre za določitev cene zemljišča, res pa je. da so nam sicer načelno dovolili gradnjo na svojem zemljišču. Z Madžari se bomo dogovorili, da bosta mejna prehoda v Martinju in Prosenjakovcih med velikonočnimi prazniki odprta vsaj začasno. I. G.
Predavanje o biološki zaščiti vrtnin
LJUBLJANA, 13. marca — Vrtičarska univerza pripravlja v četrtek, 14. marca, ob 17. uri predavanje z naslovom Biološka zaščita vrtnin brez uporabe kemičnih sredstev. Predavanje, ki bo v dvorani krajevne skupnosti Prule na Prijateljevi 2, bo vodil dipl. ing. agr. Darko Znaor iz Zagreba.	K. H.
j podali na tiskovni konferenci štirje krščanski demokrati in ob njem zatrdili, da je predlagan odlok protiustaven. Zanimivo, da so nekajkrat poudarili tudi vprašanje, kdo je pravzaprav sprožil skupščinsko proceduro o spornem odloku, iz česar je bilo jasno čutiti, da letijo strelice na samega župana. Več kot očitno je namreč, da so krščanski demokrati na zunaj zamerili Antonu Rojcu nevešče vodenje skupščinskih sej, globlje gledano pa gre za razkol, ki ga v Demosu vse težje skrivajo. Kolega novinar je slikovito dejal, da smeti zdaj še pometajo pod predpražnik. Kako dolgo jim bo v celjskem Demosu to še uspevalo, je seveda vprašanje, vsekakor pa je pričakovati, da bo razrahljanost oblastne koalicije skušala izkoristiti tudi opozicija. Če Celju res grozi parlamentarna kriza, ki jo opozicija vztrajno napoveduje, Demosove stranke pa je, vsaj po besedah krščanskih demokratov, ne vidijo, pa bo pokazalo že ponedeljkovo nadaljevano zasedanje skupščine.
DAMJANA STAMEJČIČ
Prim. dr. Vlado Weingerl
- sedemdesetletnik
Dolgoletni	slovenjgraški
zdravnik, specialist pulmolog, vrsto let tudi direktor tukajšnjega zdravstvenega doma, prim. dr. Vlado Weingerl, je te dni praznoval svoj 70. rojstni dan. Čvrst mož visoke postave, ki ga domačini srečujejo na kolesu, vedno pripravljen na pogovor, dati nasvet in stopiti do še tako oddaljenega bolnika, je v Slovenj Gradcu služboval dobrih 37 let. Po skoraj enain.štiridesetih letih zdravniškega dela se je nedavno tudi upokojil, a brez dela tudi zdaj ne more.
Inomatika iz Podgorja vse bolj uspešno prodaja svoje znanje
Družbeno podjetje, ki ima le štiri člane, je pri posodabljanju proizvodnih linij doseglo že vidne rezultate
PODGORJE PRI SLOVENJ GRADCU, 13. marca - Družben« podjetje Inomatika bo konec marca staro komaj dve leti, a so le štirje zaposleni v njem pri oranju novih podjetniških ledin napravili veliko delo. Mali kolektiv seje specializiral za računalniško podprto posodobitev vseh mogočih proizvodnih linij. Lani so imeli okrog 500 tisoč DEM prometa, že letos pa se bo ta povečal na dva milijona DEM.
Ljutomerčani bodo v nedeljo
glasovali o novem samoprispevku
Kar 70 odstotkov naj bi namenili za šole, 30 pa za ceste - Tudi tega denarja bo zaradi slabših razmer najbrž premalo
UUTOMER. 13. marca — V nedeljo zjutraj bodo v ljutomerski občini odprli 54 volišč, na katerih se bodo krajani odločali o uvedbi novega občinskega samoprispevka. S prvim marcem se je namreč v tuj občini zaključilo zadnje petletno referendumsko obdobje, po daljših, tudi vročih razpravah v občinski skupščini pa so se poslanci vseh strank vendarle strinjali, da je samoprispevek še vedno potreben. >*Za referendum smo se tokrat odločili še zavestno, kajti mlada država Slovenija nam je zmožna pomagati le, če si bomo pomagali sami. S tem programom bomo poravnali »referendumski« dolg do najmanj razvitih območij v občini.« je kot skupno mnenje poslancev zapisano na plakatih, ki pozivajo na referendum.
V referendumskem programu, ki je med javno razpravo doživel nekaj sprememb, ima zdaj za šole. tem naj bi namenili 70 odstotkov s samoprispevkom zbranega denarja, prednost dokončanje prizidka pri ljutomerski osnovni šoli Ivan Cankar ter novogradnja osnovne šole v Bučkov-cih: pri cestah, zanje bo poleg ostalih virov namenjenih še 30 odstotkov referendumskega denarja. pa je najprej na vrsti nekaj čez osemindvajset kilometrov občinskih cesi.
Naj večja naložba v predlaganem programu je prav gotovo osnovna šola v Bučkovcih, ki naj bi po grobi oceni stala 41,6 milijona dinarjev. Čeprav naj bi po finančnem načrtu ie dobro polo-
[ PREJELI SMO
; Zakaj bi se odpovedali sprejetim m rman družbenega sožitja?
Kot je že znano, je šentjurska skupščina na svojem prvem zasedanju obljubila mandatarju za sestavo IS za 40 odstotkov višjo plačo, kot bi mu na tem delovnem mestu pripadala.
Zakon o funkcionarjih v RS je to izjemnost odpravil. Komisija za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja je plačo za to funkcijo zmanjšala oziroma uskladila z zakonom in s pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev. Skupščina je ta pravilnik dobila v razpravo. a o njem ni sklepala. Odstavila je predsednika komisije, izvolila drugega in komisiji naročila, da pravilnik znova pripravi.
IS se je strinjal, da o plači funkcionarja odloča organ, ki ga je izvolil: torej o plači predsednika IS odloča skupščina oziroma njena komisija. Menil je tudi, da naj bi predsednik le dobil plačo, ki je bila prvotno dogovorjena.
Kolegij vodstva občine, ki ga je vodil podpredsednik Zdolšek, je soglasno sklenil, da se do sprejema pravilnika, t. i. stimulativni del plače (do 10 odstotkov) izplačuje vsem občinskim funkcionarjem kot akontacija v enakem odstotku.
Isti podpredsednik je naslednji dan, predvidevam, z blagohotnim dovoljenjem predsednika IS, odredil izplačati svojemu predpostavljenemu za 40 odstotkov povečan OD!
Tako sedaj plača predsednika šentjurskega IS izhaja iz koeficienta 7,0 — piača predsednika Peterleta pa, za primerjavo, iz koeficienta 6,5!
Nemoče je mogoče!
Četudi bi bil g. Grdina tako izjemen voditelj, ustvarjalec ALPOS-a in rešitelj EMA ter GORENJA, kot so glasni njegovi privrženci, ne vidim razloga, da bi se v Šentjurju odpovedali širše sprejetim normam družbenega sožitja!
Gre za načela!
Franc KOVAČ,
predsednik skupščine občine Šentjur
vico denarja zanjo dobili iz samoprispevka. pa je tudi vse preostalo financiranje odvisno od uspeha nedeljskega referenduma. In ta šola bo, če referendum uspe, tudi najšibkejša točka uresničevanja programa, saj je na primer kot eden izmed virov denarja zanjo predviden tudi izkupiček od prodaje stare bučkovske šole, čeprav se vsi v občini zavedajo, da bo to stavbo zelo težko prodati. Pa tudi načrtova-: ni priliv denarja iz samoprispevka jc vprašljiv, saj so ga izračunali na podlagi lanskoletnega povprečnega priliva, medtem pa so se razmere v gospodarstvu občine in regije krepko poslab-
SalC'	JOŽE POJB1Č
Pri izobraževanju podjetnikov bodo pomagali Avstrijci
Avstrijska gospodarska zbornica je namenila več milijonov šilingov za seminarje v ČSFR, na Poljskem in v severni Jugoslaviji
MARIBOR, 13. marca — »S Trgovinsko zbornico Štajerske že zelo dolgo in uspešno sodelujemo, zato so se tudi spomnili na nas, ko je Zvezna gospodarska zbornica Avstrije in avstrijsko gospodarsko ministrstvo namenilo več milijonov šilingov za izobraževanje kadrov za tržno gospodarstvo na Češkem in Slovaškem, Poljski in severni Jugoslaviji. Skupaj z inštitutom za gospodarsko pospeševanje pri Trgovinski zbornici Štajerske smo po določenih merilih izbrali teme in s ponudbo za sodelovanje tudi uspeli,« je povedala Heda Lešnik, samostojna svetovalka pri Gospodarski zbornici Slovenije, Območna zbornica za Podravje, ki bo začela konec tega meseca izvajati seminarje o vodenju podjetij v tržnem gospodarstvu.
Avstrijci zahtevajo, da pripravi organizator seminarja izbor tem, ki se morajo nanašati na tržno gospodarjenje, zagotoviti mora prostor in prevode tako pisnih gradiv kot predavanj (tem stroškom je namenjena tudi kotizacija). Tuji partner plača predavatelja in da na voljo literaturo v nemščini.
Pri podravski gospodarski zbornici so za seminar pripravili 10 tem, financer iz Avstrije pa jih je izbral osem. Mladi podjetniki, vodilni delavci v podjetjih in tisti, ki bi na seminarjih pridobljeno znanje želeli posredovati naprej pa bodo lahko med drugim izbirali med naslednjimi temami: Podjetniško planiranje v malih in srednjih podjetjih, celovito vodenje podjetij. Strateški koncepti za propagando in pospeševanje prodaje ter prodajni marketing — novi trendi v prilagajanju kupcem.
Seminarji bodo v Mariboru v prostorih zavarovalnice. »Da bi bilo delo in spopolnjevanje slušateljev čimbolj uspešno, bo v skupinah največ 20 udeležencev. Predvsem pa bi radi, da bi se seminarjev udeležilo čim več vodilnih in strokovnih delavcev iz podjetij, ki jim je novo znanje zdaj še posebej potrebno,« je še dejala Heda Lešnik.	MAJDA ŠTRUC
Slovenjgradčani in Korošci 1 prim. dr. Vlada VVeingerla dobro poznajo in zelo cenijo. Čeprav se je že kot mlad zdravnik specializiral za pljučne bolezni in potem dolga leta vodil dispanzerje v mnogih tukajšnjih krajih, se nikoli ni odrekel tudi delu v splošnih ambulantah in na razmeroma velikem območju Mislinjske doline. V letih, ko je bilo zdravnikov še zelo malo, je znal delati ves dan in pozno v noč. Zanj ljudje radi rečejo, da je bil njihov zdravnik, ljudski zdravnik. Svojega dela nikoli ni omejeval le na ambulanto, temveč je svoje znanje dolga leta prenašal ljudem prek valov Koroškega radia, predaval je na srednji medicinski šoli v Slovenj Gradcu in bil mentor številnim mlajšim poklicnim kolegom. Izjemno veliko je napravil za to, da imajo v Slovenj Gradcu danes sodoben zdravstveni dom, da imajo primerno zdravstveno postajo tudi v Mislinji itd.
Zadnja leta je, tako kot je prizadevno delal vseh 41 let svojega poklicnega dela, vodil tudi dispanzer za borce v Slovenj Gradcu. Ti se ga zelo radi spominjajo, saj jim ni pomagal le do boljšega zdravja, temveč je zanje reši! še mnogotere druge, tudi socialne probleme.
Jubilant je za svoje predano poklicno delo dobil številna priznanja in odlikovanja, leta 1986 tudi priznanje dr. Jožeta Potrča.	1. P.
PO SLOVENIJI
Iz Pekarne Jager še več črnega kruha
MARIBOR. 13. marca — V mariborski Pekarni Jager so pred nekaj dnevi začeli peči črn kruh v novi peči. uvoženi iz Nemčije. V njej lahko spečejo 180 kilogramov črnega kruha v pol ure. Koliko hlebcev oziroma štruc bodo pekli, bo odvisno od povpraševanja.
V Pekarni Jager so s postavitvijo nove peči uresničili le prvi del svojih načrtov. Urediti nameravajo tudi butik slaščic in slaščičarno. Toda za to bodo potrebovali še več prostora. Trgovsko podjetje Klas, ki je imelo v najemu prostore, v katerih stoji zdaj nova peč, je dobilo od Staninvesta sicer enoletni odpovedni rok toda Pekarni Jager so ..storili uslugo in prostore izpraznili že čez dobra dva meseca. (Z Š.)
Tudi na kramarskih sejmih kupcev ni veliko
LJUTOMER, 13. marca — V organizaciji turističnih društev in KS bo v ljutomerski občini letos 12 tržnih in kramarskih sejmov. Od teh jih bo kar pet na ljutomerski tržnici, med njimi tudi osrednji »Prleški sejen po čelen Lotmerki«. Drugi letošnji sejem. »Cvetni sejen«, bo 19. marca.
Na sliki: eden minulih kramarskih sejmov v Ljutomeru. Kupcev je bilo zelo malo. (Besedilo in slika: S. F.)
Janžev hram so spet odprli
JANŽEVVRH. 13. marca - Znano gostišče Janžev hram vjanže-vem vrhu v radgonski občini, ki spada pod Radensko, so pred dnevi spet odprli. Obnavljali so ga dva meseca. V objektu je prostora za več kot 160 gostov. Gostišče je znano po dobri ponudbi in nizkih cenah zaščitenih vin. (F. K.)
Kako odlagati posebne odpadke?
VELENJE, 13. marca — Na pobudo velenjskega IS se bo s spornim primerom nameravanega sežiga poplavljenih zdravil iz celjske bolnišnice v šoštanjski TE začela ukvarjati republiška skupščinska komisija za varstvo okolja in kulturne dediščine. Na včerajšnji seji te komisije so namreč po besedah Petra Rozmana iz velenjskega odseka za varstvo okolja ustanovili skupino, ki bo podrobneje raziskala okoliščine v zvezi z nameravanim sežigom zdravil. Ker se je v tem primeru pokazala neustreznost sedanje zakonodaje, so v republiški komisiji tudi sprejeli pobudo Velenjčanov o tem, naj se pospeši izdelava zakona, ki bo urejal vprašanje odlaganja posebnih odpadkov. (S. G.)
Okrogla miza z dr. Jožetom Pučnikom
ŠMARJE PRI JELŠAH. 13. marca — Občinski odbor Socialdemokratske stranke Šmarje pri Jelšah prireja v četrtek, 14. marca ob 18. uri v Kulturnem domu v Rogaški Slatini okroglo mizo. Gost večera bo predsednik Socialdemokratske stranke dr. Jože Pučnik, ki bo navzoče seznanil s socialdemokratskimi stališči o aktualnih problemih in odgovarjal na vprašanja. (C. R.)
Celjska zemlja po poplavi ni bolj strupena, kažejo analize
Koliko je zemlja tudi sicer onesnažena, bodo povedali v kratkem, pravijo pa, da je poplave niso dodatno onesnažile
CELJE, 13. marca — »Lanska katastrofalna poplava celjski zemlji ni toliko škodila, da bi vrtovi letos morali »počivati«, menijo strokovnjaki. Povsem nekaj drugega pa je onesnaženost tal s težkimi kovinami in drugimi strupenimi snovmi, ki jih nekatere rastline intenzivno vsrkavajo. Kaj naj Celjani in okoličani torej storijo s svojimi vrtovi? Naj jih zasadijo z rožami oziroma zasejejo s travo, ali pa jih vendarle obdelajo in s tem tvegajo, da bodo pridelali nezdravo zelenjavo.
Vsekakor ni naključje, da je te dni, ki že spominjajo na pomlad, precej celjskih vrtov še nepripravljenih. Dvomom, ki so jih v prebivalcih mesta in okolice že predlanskim in zlasti še lansko leto zbudila opozorila naravovarstvenikov, da v strupeni celjski zemlji pač ne more zrasti zdrava hrana, se je letos pridružila še bojazen, da je zemljo dodatno onesnažila lanska poplava. S povodnijo se je po Šavinj-ski dolini namreč marsikje razlilo tudi kurilno olje, poplavljeni so bili industrijski objekti, pod vodo so ostala zdravila v celjski bolnišnici, skratka, sum, da je celjska zemlja letos še bolj strupena kot lani, je utemeljen.
Seveda pa bi bilo nesmiselno, če bi ljudje pustili vrtove prazne samo »za vsak primer«. Ko smo le dni poskušali najti odgovor na vprašanje, kaj bi pravzaprav veljalo storiti, smo v celjskem sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja izvedeli, da poplava menda ni ravno pogubno
vplivala na celjska tla. Tako Celjanom vsaj sporoča republiška sanitarna inšpekcija, ki je to ugotovitev povezala po analizah, ki so jih na Celjskem opravili raziskovalci ljubljanske biotehnične fakultete. Le-ti pa so se že lani — pod vodstvom prof. dr. Franca Lobnika — lotili tudi širše analize o (ne)oporečnosti pridelkov, pridelanih na celjskih tleh. Na štirih lokacijah — v Medlogu, v Oblakovi ulici, na Žepini in v Dobrni — so namreč posadili različne rastline in jih spremljali v vseh obdobjih njihove rasti, še zlasti seveda potem. ko so dozorele. Rezultate te analize bo dr. Lobnik v Celju javno predstavil — najverjetneje že prihodnji teden, ko bodo Celjani izvedeli tudi to, katere rastline bi na onesnaženem območju še veljalo gojiti, kaj pa bi morali opustiti. V časih, ko je za marsikoga domači pridelek velik prihranek življenjskih stroškov, bo takšno navodilo več kot dobrodošlo.	IVICA BURNIK
PISMA BRALCEV
Z avtobusom iz Ljubljane v Novo Gorico
Med Novo Gorico in Ljubljano jc okoli sto kilometrov dolga pot. po ce>ri čez Col in Črni Vrh malo manj kot po Vipavski dolini. mimo Razdrtega in Postojne, še najbliže jc po trasi rimske ceste čez gozdnato Hrušico, rimski A d Pirum. Malo za srednje dobrega šoferja in lepo cesto, veliko za kozje steze in grabne (izjema je avtocesta med Ljubljano in Razdrtim). ki jim korajžno pravimo ceste. Z vlakom je še dlje. okoli riti v varžet. kot bi se reklo po domače, z avtom je na moč tvegano ali pa gre po polžje, z avtobusom pa dolgočasno, saj obleze-jo vse. kar se da. povrhu pa so še postanki v Postojni ali Ajdovščini prav dolgi. In če drugače ne gre. je pač treba na avtobus, in če je to kakšnih petdesetkrat na leto. sc nabere okroglih 250 ur avtobuse nja. kar je za polni mesec delovnih dni ali celih sedem in nekaj desetink odstotka delovne dobe v štiridesetih letih.
Za toliko porabljenega časa si seveda želim(o) potovati kolikor se da udobno, upoštevaje seveda vse vplive, takšne, ki so udobnosti v prid in tiste, ki so ji v škodo. Med slednje vsekakor velja prišteti ceste, pa kakovost avtobu-
| sov (nekateri so prave drvarnice • na kolesih), vozne rede. pa tudi j kajenje prenekaterega šoferja in sprevodnika (med vožnjo, seveda). med prve pa na primer možnost rezervacije sedeža.
Tu pa me tokrat čevelj žuli. Peljali se udobno vsekakor pomeni sedeti. Med tednom največkrat ni težav. zaplete pa se ob petkih, ko vse drvi iz Ljubljane domov na podeželje. Ta dan brez dovolj zgodaj kupljene vozovnice in z njo rezervacije ni nič. Do nedavnega so na blagajnah ljubljanske avtobusne postaje prodane sedeže prečrtavali ročno in le malokrat se jim je zalomilo. Potem pa so zmotljivega človeka zamenjali nezmotljivi računalniki in od takrat se mi je že kar trikrat primerilo, da sem si kupljeni sedež z nekom delil. Morda bi napako zmogel opaziti tudi dovolj pozorni prodajalec, ampak kaj. ko je navadno do konca vsega sit in otopelo brezbrižen vtipkava zahtevane podatke v neobčutljivi stroj. Kakor koli že. hudo nerodno jc. kadar se zgodi. Na avtobusih namreč velja zakon hitrejšega. prvega. Kdor prej pride, sedi! Sprevodniki takih zagat ne razrešujejo. karkoli bi že ukrenili, eden od zakupnikov sedeža bi ostal pokonci.
Dvakrat sem bil tiho. tudi zato. ker se je vse dokaj dobro izteklo, tretjič ne bom. Pa ne sa-
mo zato. ker sem v nabito polnem avtobusu zelo neudobno stal vse do Ajdovščine, oglašam se predvsem zato. ker tokrat sploh nisem bil osamljena žrtev. Na mojem sedežu ie ob mojem prihodu že sedela prikupna šolarka, zraven nie prijateljica, ki jo je s sedeža preganjal njun vrstnik, blizu pa je bilo slišati še nekaj razočaranih vzdihov in jeznih pi-hov. Vozovnico, ki sem jo imel v žepu. sem kupil dan prej. torej 24. januarja 1991. šest minut po šesti zvečer, na avtobusni postaji v Ljubljani. Veljala je za avtobus. ki odpelje v Novo Gorico ob 14.15 čez Črni Vrh in Col zli. perona. Na vozovnici je stalo, da me v avtobusu čaka sedež št. 27. Zraven pa še nekaj, verjetno id en tifikacijskih	šte vilk
(U699SNG) 971 RŠ1 03 7232).
Očitno je bilo cel kup napačno prodanih rezervacij. Prodanih pravim, ne podarjenih. To pa pomeni. da je šlo v nekogaršnji žep nekaj nezasluženega denarja (kolikšna je cena rezervacije, na vozovnici ni označeno). Bog ve, kolikokrat se je to že primerilo, kolikokrat se še bo? Dinar na dinar. . .
Potniki smo seveda ogorčeni, sem in tja pade tudi kakšna huda, največkrat pa smo pobotani srečni. da se peljemo (posebej ob petkih) in da se ne pritaknejo še kakšne druge sitnosti. Nekoč na primer v avtobusu ni nihče smel stati! Največkrat tudi ni več časa za takojšnji protest in tako je
volk lepo sit. koza pa kljub vsemu na cilju.
Težko bo dokazati, da je vse zgoraj zapisano do pike resnično, dokaze (vozovnice) bi moral zbrati že tisti dan na avtobusu, tako da bi v morebitnem resnejšem dvobojevanju s prodajalcem vozovnic (avtobusna postaja Ljubljana) kaj verjetno potegnil ta kratko. Ampak vseeno. Tu je žiro račun (501UU-620-10705-1010115-1540378, Društvoza boj proti raku, Ljubljana, Lipičeva 2). na katerega naj nakažejo meni neupravičeno pobrani denar. Za naprej pa svetujem več reda in. čeprav so časi težki in smo že vsega naveličani, denarja pa je vse manj in manj, vsak sold pa še kako prav pride, tudi več poštenja. Računalnikom, tem nepridipravom, pa ukor pred izključitvijo!
P. S. Ko sem že pri avtobusnih cenah, še tale zgodba s podobno vsebino. Iz izkušenj starega avtobusnega volčiča. Zgodilo se je nekoč, da sem imel s seboj, ob tradicionalni uradniški aktovki, še malo večjo popotno torbo. Na po! prazno. V njej je bilo le nekaj cunj za čez ljubljanski teden in brez muk bi jo zmogel potlačiti pod sedež, tako da zagotovo nikomur ne bi bila v napoto. Ampak sprevodnik je bil drugačnih misli, ocenil je to mojo torbo za prtljago, ki mora v poseben prostor in za katero se tudi nekaj doplača. Pa sem se mu uprl z vsemi štirimi in terjal predpis, po katerem se je sprevodnik ravnal.
Čc se ne motim, sem v knjižici nekakšnih pravil v 39. členu odkril. da potnik sme imeti pri sebi prtljago, ki ni težja od 10 kg in ki jo lahko spravi na polico nad sedeži ali podnje tako, da nc moti sopotnikov. Zagotovo pa vem, da študentske in dijaške potovalne torbe, pa tudi tiste delavskih vozačev, le redkokdaj presegajo te mere. pa jih morajo skorajda dosledno oddajati v skupni prtljažnik in seveda odšteti nekaj tudi za voznino. Nevednost se plača, ni kaj!
Prav vesel bi bil kakšnega pojasnila odgovornih. Za oba primera.
Pa še srečni konec gornje zgodbe. Obveljala je moja in sprevodnikova. Torba se je v Ljubljano pripeljala pod sedežem. S plačano prtljažnico!
DRAGO SVOUŠAK.
Ledine 23.
Nova Gorica
Osel gre le enkrat na led
Popeljati več kot tisoč prosvetnih delavcev na Didakto v Diisseidorf je vsekakor fantastičen podvig, ki se je žal sprevrgel v še bolj fantastično polomijo.
vkrcale na avtobus Montenegro Expressa iz Budve in niti slutili nismo, kaj vse nas čaka. Eden od šoferjev je imel nalogo nadirati potnike in očitno je bil cepljen
Žrtve tega podviga iz Bele krate smo se s precejšnjo zamudo
proti razpoznavanju prometnih in drugih znakov, kar je potrjeval na vsej poti.
Za dolgo čakanje na nemški meji nismo dobili pojasnila, ko pa smo ob odhodu iz Ulma vsaj trikrat obkrožili letališče, se nam je začelo rahlo svitati. Ker se je nakopičilo že precej zamude, se je ogled romantičnega Heidelberga sprevrgel le v zasledovanje vodnice, ki nam je prijazno svetovala, naj uživamo. Užitek je bil še toliko večji, ko smo ugotovili, da tudi ona nima pojma, kje bi našli avtobus. Za nameček so se med dirjanjem skozi mesto izgubile tri potnice, ki pa so nas po srečnem naključju čakale v avtobusu.
V nadaljevanju smo imeli veliko srečo, da nismo zgrešili doline
gre pripisati izključno naravn. zakonitostim. Prelestno Lore smo laho občudovali na razgie nicah in kdor si je privoščil k zarček pristnega renskega rizlt ga. je bil ravno prav otopel, da ni preveč razburjal.
Koln smo iskali z vseh strai dokler nas ni odrešil najeti tak: ki nas je končno popolnoma zd lane v poznih nočnih urah prip Ijal pred hotel, kjer naj bi nas k majhno presenečenje čaka skromna večerja. Ostalo je le p presenečenju, da smo dobili p stelje, česar nekateri udeležen tega zgodovinskega pohoda sh venskih učiteljev niso bili d Iežni.
Drugi dan nam je obetal celo<
nevni ogled Didakte in zvečer slovesno večerjo v Kdlnu. Poparilo nas je obvestilo, da bo slovesna večerja, ki naj bi se nadaljevala s pravo slovensko veselico, kar v prostorih razstavišča. Dobili smo priponke z lipovim listom, ki naj bi služile kot vstopnice za vse obljubljene užitke. Izkazalo se jc. da je pedantnim Nemcem figo mar lipovega lista in bitka za prave vstopnice jc trajala precej dolgo. Ob dogovorjeni uri, po ogledu razstave, so se začele zbirati skupine in prav nihče ni vedel, kaj bo z oboljub-Ijcnim »žurom«, čas pa je tekel v prazno. Končno so nas spustili v okrašeno dvorano in nam postregli z nekakšnimi konfekcijskimi safaladami, prelitimi s paradižnikovo omako. To bi še prenesli, razbesnel pa nas je nastop obeh organizatorjev, ki sta valila krivdo za vse spodrsljaje drug na drugega in na nas, ki smo verjeli njihovim obljubam. Predlagala sta nam. da bi vsak udeleženec proti vračilu prispeval 20 DEM, ker sta v Diisseidorf pripeljala tudi pevski zbor in ansambel Oliver Twist (povezovanje s sceno iz slavnega romana ni dobronamerno).
Prvo zadoščenje smo doživeli, ko se je poleg naše, še ena skupina demonstrativno dvignila in zahtevala povratek v Koln. Slovenci imamo doma dovolj veselic. priložnosti, da bi videli čudovito katedralo in začutili večerni utrip mesta, pa niso ravno pogoste. Žal sta šoferja zopet izvedla
dolg pristajalni manever s pomočjo taksija in v hotel smo prišli tako pozno, da je večina kar obsedela in sc zadovoljila s steklenico piva.
Zamisel, da bi naslednje jutro pevski zbor v katedrali zapel A ve Mario, je seveda propadla. V sivem. deževnem jutru so nas izkrcali pred mogočno katedralo in za ogled in nakupe nam je ostalo le nekaj več ko: uro časa. Zopet nas je čakalo mukotrpno sedenje v avtobusu in nepotešene želje po »shoppingu«. ki so sestavni del vseh poučnih potovanj. Jasno je bilo. da se bomo morali odpovedati ogledu \Vurzburga. vztrajali pa smo pri postanku v Niirn-bergu. Šoferja sta zopet izvajala parkirne manevre, trgovine so se zapirale. Tisti, ki smo se odločili za ogled stare frankovske prestolnice. smo užili vsaj nekaj zadovoljstva.
Potrjena je bila kruta resnica, da stvari nikoli niso tako slabe, da ne bi bile lahko še slabše. Ker si je agencija, ki si je omislila to kalvarijo, nadela ime Makaren-ko, menimo, da si vsi udeleženci zaslužimo časten naslov »zaslužni
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
didaktik«, kar bi sc upoštevalo kot ena od stopničk pri bodočem napredovanju prosvetnih delavcev. . .
Skupen seštevek je 48 ur vožnje z nekaj zgrešenimi poslanki in grenak priokus, da nas jc nekdo s svojimi diletantskimi organizacijskimi prijemi pošteno »potegnil«. Agencija za svetovanje in turistično vodenje Makarcnko pa si bo med prosvetnimi delavci težko našla nove žrtve.
GABRIJELA VIDIC-M IH E L ČIČ.
Srednja šola Črnomelj
Poziv Zelenim in komunalcem
Skopnel je sneg in gola narava kaže neciviiizacijski odnos do narave. Ob vseh cestah kateregakoli reda in po vseh delih Slovenije (seveda tudi drugje v Jugoslaviji) jc na kupe odvrženih plastičnih posod, vrečk, štedilnikov in druge nesnage. Predlagam, da Zeleni organizirajo teden čiščenja Slovenije prek aktivistov v krajevnih skupnostih, komunalci pa naj »posodijo« tovornjake. Tako bi tudi stranka Zelenih dobila večji ugled med prebivalstvom in se njeno delo ne bi odražalo le v »zapiranju nuklearke«.
Tudi gozdarje oziroma kmečko stranko velja opozoriti na neštete sušeče se jelke v gozdovih, ki stoje propadajo in širijo škodljivce na zdrava drevesa.
IVAN ŠEGA.
Dolenjska c. 45 d, Ljubljana