Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 30. NOVEMBRA 2010 št. 283 (19.990) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € WikiLeaks: Tudi Veliki bratje pod nadzorom Martin Brecelj Spletna stran WikiLeaks, ki je letos že vznemirila svetovno javnost z objavo tajnih ameriških dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu, je to nedeljo priobčila prvi sveženj zaupnih depeš med ameriškim zunanjim ministrstvom in ameriškimi diplomatskimi predstavništvi po vsem svetu. Gre za 250 tisoč občutljivih dokumentov, ki razgaljajo ameriško diplomacijo. Tudi novi medijski podvig spletne strani Juliana Assangea je dvignil veliko prahu. Da je hrbtna stran diplomacije bistveno drugačna od fasadne, je bilo sicer od vselej obče znano, a razgaljeni primeri te dvoličnosti ne morejo ne povzročati zadreg. Objavljeni zaupni dokumenti bi lahko sprožili tudi resne politične krize na svetovnem prizorišču, saj gre za informacije in ocene, ki hočeš nočeš odražajo stališča in poglede svetovne velesile. Objave WikiLeaksa pa imajo tudi globlji epohalni pomen. Opozarjajo nas na večkratno dvoreznost sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Le-te nam po eni strani izredno povečajo možnosti občevanja z drugimi, po drugi strani pa nas tudi v enaki meri izpostavljajo tujemu nadzoru. Ne samo. S pomočjo novih informacijsko-komunikacij-skih tehnologij oblast lahko vdira v zasebnost državljanov v skladu z Orwellovim mementom: »Veliki brat te opazuje!«. Kot zdaj dokazuje WikiLeaks, pa te tehnologije dajejo tudi navadnim Zemljanom - naj si bo pridnim ali malopridnim - možnost, da prodrejo v tajnosti oblasti: tudi Veliki brat je lahko pod nadzorom! MEDNARODNA POLITIKA - Od nedelje na spletni strani 250 tisoč zaupnih dokumentov WikiLeaks z objavo depeš razgalil ameriško diplomacijo Clintonova: To je napad na ZDA in na celotno mednarodno skupnost TRST, VIDEM - Obisk člana komisije za nadzor nad RAI Sen. Fabrizio Morri o pomenu stika RAI s krajevnimi stvarnostmi TRST, VIDEM - Včeraj je bil na obisku v Furlaniji-Julijski krajini senator Demokratske stranke Fabrizio Morri, načelnik DS v parlamentarni komisiji za nadzor nad državno radiotelevizijo RAI. Morri, ki so ga spremljali parlamentarci DS iz FJK, se je sestal z vodstvom deželnega sedeža RAI, uredniki informativnih programov in sindikalnimi predstavniki, pa tudi s predstavniki Odbora 482 ter se s tem seznanil s pisano stvarnostjo naše dežele. Opozoril je, da je usoda radiotelevizije RAI pre- cej odvisna prav od njene zmožnosti biti blizu krajevnim stvarnostim, pozdravil pa je tudi dejstvo, da bo z digitalizacijo po vsej deželi viden program RAI3 bis, ki oddaja tudi programe v slovenščini. Na 3. strani NEW YORK - Spletna stran WikiLeaks je ponovno razburila svetovno javnost. Objavila je 250 tisoč zaupnih diplomatskih depeš, ki razkrivajo skrivnosti ameriške zunanje politike, dvignila pa je veliko prahu v številnih državah. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj izjavila, da objava zaupnih diplomatskih dokumentov pomeni napad na ZDA in celotno mednarodno skupnost. V dokumentih je Berlusconi prikazan kot Putinovo trobilo v EU, ki je sicer nesposoben in preutrujen od norih zabav, Slovenija pa je omenjena v zvezi s sprejetjem zapornika iz Guantanama. Na 29. strani Uveljavljen arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško Na 2. strani Okrepitev dolarja segreva cene bencina Na 4. strani Na Opčinah žarišče velike »ribje« goljufije Na 7. strani Doberdobu ni po godu načrt o kamnolomih Na 23. strani Brulc odpira poslansko pisarno v Novi Gorici Na 24. strani Režiser Mario Monicelli si je vzel življenje Na 28. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO Revisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. Dragulj arna Skerlavai Trst, Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012 2 Torek, 30. novembra 2010 ALPE-JADRAN / meja med slovenijo in hrvaško - Stališče slovenskega zunanjega ministrstva MZZ: Uveljavitev arbitražnega dogovora začetek novega obdobja II VI • I • V • I I • V I I • , V I • V V I • • • v V I • Hrvaška naj bi ze izbrala svojega člana arbitražnega sodisca, v Sloveniji se čakajo LJUBLJANA - Včerajšnja uveljavitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško pomeni zaključek procesa ratifikacije arbitražnega sporazuma in hkrati začetek formalnih priprav na arbitražni postopek, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal govorec slovenskega zunanjega ministrstva Milan Balažic. Z vstopom sporazuma v veljavo se je po besedah Balažica končalo neko obdobje, zaključuje se čas, namenjen pogovorom in ratifikaciji sporazuma, in se začenja novo obdobje. "Za nami je prelomno obdobje, saj državi pri reševanju mejnega vprašanja, ki je dolga leta obremenjevalo odnose med državama, tako daleč še nista prišli," je poudaril Balažic. Dejal je še, da so z začetkom veljave sporazum dosegli mednarodnopravno veljavnost pogodbe, na podlagi katere bo določena meja med državama kot tudi stik Slovenije z odprtim morjem in režimi za uporabo relevantnih morskih območij. "Gre torej za uspešen zaključek 20-letne-ga procesa pogajanj o vprašanju meje med državama," je menil Balažic. Pojasnil je še postopek, ki sledi. S podpisom hrvaške pristopne pogodbe k EU, do katere bo predvidoma prišlo prihodnje leto, začnejo teči vsi procesni roki iz arbitražnega sporazuma. Nato morata državi najprej v 15 dneh imenovati tri skupne arbitre, zatem pa imata še 15 dni za imenovanje vsaka svojega nacionalnega arbitra. V enem mesecu po začetku teka rokov se državi lahko dogovorita tudi o konkretnem predmetu spora. V primeru, da do dogovora ne bi prišlo, vsaka država sodišču predloži svoje zahteve. V 12 mesecih po začetku teka rokov državi sodišču predložita tudi pisni memorandum, ostale roke zagovora pa nato določa arbitražno sodišče, je pojasnil. Da bi slovenska stran čim bolje pripravila svoj zagovor, je že 1. septembra na MZZ začela delovati projektna enota za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem. Oblikovana je bila tudi posvetovalna skupina za arbitražni sporazum s svojimi podskupinami. "Prejšnji teden je vlada potrdila tudi pravne svetovalce oz. odvetnike, ki bodo skupaj z nami pripravili zagovor Slovenije pred arbitražnim sodiščem," je dejal Balažic, ki pa ni želel razkriti imen, ker je gradivo označeno s stopnjo zaupnosti. Ker je z včerajšnjim dnem arbitražno sodišče pravno-formalno ustanovljeno, bo morala slovenska vlada po besedah Balažica v kratkem imenovati svojega predstavnika oz. agenta pred tem sodiščem, čigar naloga bo komunicirati s sodiščem in drugo stranjo glede pravno- osebnost primorske V novembrskem izboru tudi Barbara Ferluga Barbara Ferluga kroma KOPER - V novembrskem izboru kandidatov za Osebnost Primorske Radia Koper in Primorskih novic je tudi dijakinja liceja Prešeren Barbara Ferluga, ena od protagonistk zasedbe višjih srednjih šol v Trstu. Ostali kandidati so režiserka Anja Medved, kantavtor Marko Brecelj, podjetnik Ivo Boscarol in predsednik Turističnega društva Lokovec Miro Šuligoj Bremec. Glasuje se lahko po pošti do četrtka opoldne (naslov Primorske novice, Ulica OF 12, 6000 Koper s pripisom Osebnost meseca), do jutri opolnoči na telefonski številki 090-936096, v živo na Radiu Koper ob 11. uri s SMS sporočili na številko 031-36999 (predklicna številka za Slovenijo 00386) in na elektronski naslov osebnostprimorske@rtvslo.si. Borut Pahor (levo) in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor(desno) skupaj s švedskim premierjem Fredrikom Reinfeldtom med podpisom sporazuma o arbitraži novembra lani v Stockholmu arhiv procesnih pravil in koordinirati celotno slovensko ekipo, ki bo pripravila zagovor. "Pogovori o imenovanju slovenskega arbitra še potekajo in pričakujemo, da bodo v doglednem času zaključeni, tako da bo tudi Slovenija prišla do svojega arbitra," je še pojasnil govorec MZZ. Glede navedb hrvaških medijev, da je Hrvaška za svojega arbitra že izbrala mednarodnega pravnika z Reke Budisla-va Vukasa, je Balažic dejal, da na MZZ nimajo uradne informacije o tem in da za zdaj vedo le, da je hrvaška vlada imenovala svojo predstavnico oz. agentko pri sodišču. Pogajanja za sporazum o arbitraži so bila po besedah Balažica težka in v tem času sta državi vzpostavili pravo partnerstvo. "Veselimo se obdobja, ko bomo s sosednjo državo skupaj sodelovali v Evropski uniji," je poudaril. Postopek pogajanj se je sklenil z izmenjavo not, s čimer je bil po besedah Balažica storjen pomemben korak v procesu reševanja vprašanja meje med sosednjima državama, v okviru katerega bi lahko kot največjo dodano vrednost izpostavili vzpostavitev velikega zaupanja med Ljubljano in Zagrebom. Na novinarsko vprašanje, kaj je Slovenija ponudila, da Hrvaška ni vztrajala pri enostranski izjavi, je Balažič dejal, da pogojevanj ni bilo in ni bilo nikakršne blokade, odkar sta strani dosegli preboj ob obisku tedanjega evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna. (STA) slovenija - Slovesnost 21. decembra Univerzitetni klinični center slavi 35-letnico LJUBLJANA - Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je včeraj obeležil 35. obletnico, ko so s preselitvijo v novo glavno stavbo rešili prostorsko stisko tako bolnikov kot zaposlenih. Hkrati obeležuje 40. obletnico preselitev 600 bolnikov v nastajajoči bolnišnični objekt, so sporočili z UKC Ljubljana. "Človek redko doživi tolikšno srčnost, odgovornost in moč, s kakršno so graditelji in osebje kliničnega centra takrat ustvarjali to prepotrebno dobrino slovenskega zdravstva in celotne družbe," se je včeraj spominjal Janez Zemljarič, direktor Kliničnih bolnic v času med letoma 1968 in 1973. Zgradbo UKC Ljubljana so gradili v več fazah. Zaradi težav s financiranjem se je gradnja leta 1970 skoraj ustavila. Zaradi neznosnih razmer, zlasti v kirurških strokah, so se kljub vsemu odloči- li za postopno selitev v nastajajoči hospitalni objekt; konec leta 1970 se je v osmo nadstropje nove stavbe preselil urološki oddelek stare kirurške klinike. Zdravniki, medicinske sestre in drugo osebje so delali v novi stavbi sredi gradbišča. "Ravno njihov žar in obvladljivost situacije sta pripeljala do tega, da so vendarle zbrali moči in sredstva za postopno nadaljevanje dela, ki je leta 1975 pripeljalo do dokončne otvoritve," so še sporočili z UKC. Ob tej priložnosti bodo 21. decembra organizirali slavnostno konferenco in manjšo razstavo z vpogledom v zgodovino gradnje glavne stavbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki bo v avli v pritličju na ogled približno mesec dni, kasneje pa bo trajno premaknjena v upravno stavbo UKC Ljubljana, še dodajajo z UKC Ljubljana. (STA) ljubljana - V sobotnem trčenju udeleženih 38 vozil Kresalova in Vlačič napovedala temeljito analizo vzrokov za trčenje Po za zdaj znanih podatkih naj bi bila za nesrečo, v kateri so umrle tri osebe, kriva neprilagojena hitrost LJUBLJANA - Slovenska notranja ministrica Katarina Kre-sal in prometni minister Patrick Vlačič sta včeraj napovedala temeljito analizo sobotnega verižnega trčenja na dolenjski avtocesti, v kateri so umrli trije ljudje. Na včerajšnjem sestanku sta se s predstavniki zimskih služb pogovarjala tudi o petkovih zastojih na primorskem kraku avtoceste. Vlačič je povedal, da sestanek vseh pristojnih služb sklicala prav zaradi petkovih zastojev in sobotne nesreče. Kot je dejal, bodo ob analizi vzrokov za verižno trčenje skupaj z upravo za zaščito in reševanje pogledali, ali je mogoče ukrepanje po nesreči še izboljšati. Glede vzrokov pred nesrečo pa bodo preverili, ali je vse delovalo, kot bi moralo, ali bi bilo mogoče storiti še kaj več. V zvezi s petkovimi zastoji pa je minister povedal, da analize kažejo, da so težave povzročila z letnimi pnevmatikami opremljena osebna vozila. Ta so povzročila zastoj tovornih vozil, ki so potem zaprla celotno avtocesto. Tudi v tem primeru prometni minister napoveduje analizo vzrokov za nastalo situacijo, saj so bile petkove vremenske razmere precej boljše, kot denimo v nedeljo, ko do tovrstnih težav v prometu ni prišlo. Udeležence v prometu pa je minister pozval, naj gredo v zimskih razmerah na pot le s primerno opremljenimi vozili in le če je to nujno potrebno. Sicer pa je minister iz lastne izkušnje povedal, da so se vsaj ob nedeljskem sneženju vozniki avtomobilov s slovenskimi registrskimi tablicami v prometu obnašali "neprimerno bolje od tistih, ki so imeli tuje tablice". Kljub temu pa je opozoril, da je bila varnostna razdalja v večini primerov bistveno prekratka. Kresalova pa je poudarila, da je v razmerah, kakršne so nastale minuli konec tedna, zlasti pomembno dobro sodelovanje pristojnih služb. Policija je tudi sporočila, da je v enem popoldnevu in večeru izločila več kot 150 tovornih vozil, kar je po besedah Kre-salove velika številka. Vse voznike osebnih vozil je Kresalova tudi pozvala, da vozila zimsko opremijo, če za to še niso poskrbeli. Ob tem je zagotovila, da bodo vozniki osebnih vozil, ki jih je policija v petek izločila zaradi neprimerne opreme, dobili kazen. Tudi notranja ministrica se je dotaknila sobotnega verižnega trčenja in napovedala, da bodo pregledali, ali je bilo obveščanje dobro, ali je koordinacija služb delovala in ali so načrti reševanja primerni. Vzrok za sobotno verižno trčenje na dolenjski avtocesti je bila po do zdaj zbranih ugotovitvah najverjetneje neprilagojena hitrost vozil glede na lastnosti in stanje ceste, preglednosti na njej oz. vremenske razmere ter gostoto prometa, so sporočili iz Policijske uprave Ljubljana. Kot so ugotovili, je bilo v prometni nesreči skupno udeleženih 38 vozil in 51 oseb (vozniki in sopotniki v vozilih). Od tega so trije vozniki, in sicer 47-letna Ljubljančanka, 44-letnica iz Logatca in 69-letni Ljubljančan, za posledicami poškodb umrli, šest oseb je utrpelo hude telesne poškodbe, 14 oseb pa je bilo lažje telesno poškodovanih. Do verižnega trčenja je prišlo v soboto nekaj pred 17. uro na dolenjski avtocesti pred izvozom Grosuplje v smeri proti Ljubljani. Avtocestni odsek so po nesreči zaprli in promet preusmerili na vzporedne lokalne ceste. Avtocesto so znova odprli v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah. (STA) Pristanišče Reka kot peta zvezdica združenja NAPA RAVENNA - Včeraj so se v Ra-venni zbrali predsedniki pristanišč Koper, Trst, Benetke in Ravenna ter tudi uradno potrdili vstop Reke v združenje severnojadranskih pristanišč. Trenutni predsednik združenja, sicer predsednik pristaniške uprave Ravenna Giuseppe Parrello je ob tem povedal, da se Reka s svojimi izkušnjami pridružuje naporom združenja za promocijo Severnega Jadrana kot vstopne točke za srednjo in vzhodno Evropo. Bojan Hlača, predsednik reške pristaniške uprave, je ob tem izrazil namero, da pristanišče Reka postane vrata združenja NAPA predvsem za vzhodno Evropo. Združenje sicer nadaljuje z intenzivno promocijo južne transportne poti, aktivna pa je tudi pri državnih in evropskih institucijah, ki krojijo evropsko prometno politiko. Nedavno je tako bil v direktivo EU za razvoj železniškega tovornega prometa med devet prednostnih koridorjev prvič uvrščen tudi koridor Jadran-Baltik, konec oktobra pa se je združenje mednarodnim logističnim podjetjem predstavilo na multidisciplinarni konferenci o transportu in logistiki v Opatiji. Sneženje ponoči prenehalo, na delu zimske službe LJUBLJANA - V večjem delu Slovenije je v noči na ponedeljek prenehalo snežiti, največ snega pa je zapadlo na Notranjskem, Kočevskem, hribih severne Primorske, Idrijskem hribovju ter hribovju zahodno od Ljubljane. V noči z nedelje je v vzhodni Sloveniji zapadlo od 10 do 20, drugod po Sloveniji pa 20 do 40 centimetrov snega. Burja na Primorskem je včeraj ponehala, v vzhodnih krajih se je delno razjasnilo, občasno pa so bile ponekod še rahle padavine. Meja sneženja je bila na okoli 600 metrov nadmorske višine. Danes popoldne in v noči na sredo bo sneženje ponovno zajelo večji del Slovenije, le na Primorskem bo deževalo, pihala bo tudi burja. V četrtek bo še nestalno vreme z občasnimi padavinami. Sneženje je pretekli konec tedna povzročilo precej težav v prometu, zlasti zaradi zdrsov tovornih vozil in prometnih nesreč, pa tudi zato, ker se je pod težo snega na ceste prevrnilo več dreves. Zlatarji in draguljarji v Sloveniji opozarjajo na povečano število ropov LJUBLJANA - Zlatarne in dragu-ljarne so vedno pogosteje tarče vlomov in ropov, porast vrednosti zlata pa je še dodatno povečala obseg kriminalnih dejanj. V Sekciji zlatarjev in draguljarjev na Obrtni zbornici Slovenije zato opozarjajo, da bi porast vlomov pri zavarovalnicah lahko vzpodbudil dvig zavarovalnih premij ter zahteve po dodatnih varnostnih sistemih. Kot so zapisali v sekciji, imajo zlatarne in draguljarne zaradi ropov in tatvin več sto tisoč evrov škode, ogroženost trgovin z nakitom in urami pa je sicer zelo visoka. Ukraden nakit in ure lahko tatovi prodajo raznim podjetjem iz držav Evropske unije. Odkupi ukradenega blaga so pogosto najavljeni preko letakov, vršijo pa se v hotelskih sobah in gostilnah. Ropi in tatvine še dodatno zaostruje trenutni položaj slovenskega zlatarstva in draguljarstva, Sekcija zlatarjev in draguljarjev pa je o tem dogajanju obvestila pristojne organe. Zahteve po dodatnih varnostnih sistemih bi zlatarje in draguljarje lahko stale več tisoč evrov, v sekciji pa se sprašujejo, ali bi dodatni varnostni ukrepi sploh zmanjšali število kraj in ropov. / RADIO IN TV SPORED Petek, 26. novembra 2010 trst, videm - Obisk sen. Fabrizia Morrija (DS), člana parlamentarne komisije za nadzor RAI 3 Prihodnost RAI precej odvisna od bližine krajevnim stvarnostim Srečanje z deželnim vodstvom in uredniki radiotelevizije ter s člani Odbora 482 TRST, VIDEM - Velik del prihodnosti italijanske državne radiotelevizi-je RAI bo odvisen od njene sposobnosti, da se približa različnim krajevnim stvarnostim. To velja toliko bolj za stvarnost obmejne dežele, kot je Furlanija-Julijska krajina, ki jo bogati prisotnost manjšin, ki jih italijanski zakoni priznavajo in ščitijo. To je sporočilo včerajšnjega obiska člana parlamentarne komisije za nadzor nad družbo RAI, senatorja Demokratske stranke Fabrizia Morrija (v omenjeni komisiji načeljuje senatorjem DS), ki se je v spremstvu parlamentarcev njegove stranke iz FJK srečal z vodstvom deželnega sedeža RAI v Trstu ter predstavniki uredništev slovenskih in italijanskih programov oz. poročil in sindikalnimi predstavniki, v Vidmu pa se je poleg drugega srečal tudi s predstavniki Odbora 482. Morri, ki so ga spremljali senatorji Tamara Blažina, Flavio Pertoldi in Carlo Pegorer ter deželna tajnica DS in evropska poslanka Debora Serracchiani, se je dopoldne v prostorih deželnega sedeža RAI v Trstu srečal z direktorjem Robertom Collinijem, urednikoma slovenskega in italijanskega informativnega programa, Marijem Čukom in Giovan-nijem Marzinijem ter s sindikalnimi predstavniki, popoldanski del obiska pa je potekal v Vidmu z obiskom tamkajšnjega uredništva RAI in sedeža radijske postaje Radio Onde Furlane ter tudi srečanja s predstavniki Odbora 482. V okviru obiska je bila velika pozornost posvečena med drugim vprašanju premajhnega posluha osrednjega vodstva državne radiotelevizije za deželne sedeže na splošno in za sedež RAI za FJK posebej, tudi zato, ker gre za sedež, ki odseva tudi posebnosti deželne stvarnosti, ki jo zaznamuje med drugim prisotnost različnih narodnih oz. jezikovnih skupnosti. Od zmožnosti RAI, da bo blizu vsem tem različnim stvarnostim, ki sestavljajo Italijo, je v precejšnji meri odvisna prihodnost italijanske državne radiotelevizije, je prepričan Morri, ki so ga prijetno presenetili podatki o visoki gledanosti oz. poslušano-sti deželnih poročil RAI, saj so najvišji v vsej Italiji. Za razliko od drugih dežel, je dejal senator, so v FJK javna radiote-levizijska poročila daleč glavni vir informacij za občane. Deželni sedež RAI se lahko ponaša tudi z zajetno produkcijo, kar pomeni, da se dobro dela, na težave pa se opozarja predvsem z željo, da bi se delalo še bolje. Demokratska stranka bo skušala glede odpravljanja težav V Trstu so se sen. Morri (tretji z desne) in parlamentarci DS iz FJK srečali z vodstvom in uredniki deželnega sedeža RAI kroma pomagati deželnemu sedežu pri soočanju z vsedržavnim vodstvom RAI in parlamentom, je dejal Morri. Razveseljivo je tudi dejstvo, da bo čez nekaj dni (točneje 3. decembra) z nastopom digitalnega oddajanja televizijskih programov po vsej deželi viden tudi program bis tretje mreže RAI, ki oddaja tudi programe v slovenskem jeziku. Gre za izjemno priložnost, meni Morri, ki jo gre napolniti z vsebino, saj bo v vsej deželi možno gledati tisto, kar že je in številne novosti, ki bi se jih lahko izvedlo ne nujno z visokimi dodatnimi stroški. Lepo bi bilo, da bi deželna in krajevne uprave, politične sile in deželna RAI izdelale načrt, ki bi družbi pomagal, da nudi program, ki bi čim bolje izkoristil dane možnosti. Ob vsem tem bo treba tudi deblo-kirati vsedržavno službeno pogodbo, ki jo je upravni svet RAI blokiral z obrazložitvijo, da bi bile dodatne obveznosti, med katerimi so tudi tiste o večji pozornosti do krajevnih stvarnosti, za družbo finančno nevzdržne, medtem ko Morri meni, da s tem družba želi izsiliti od države večja sredstva ali večjo pomoč pri boju proti neplačevanju članarine. Gre za hudo dejanje, je dejal senator, ki ga bo treba rešiti, pri čemer je DS pripravljena tudi najti kako pot za finančno pomoč RAI-u, pod pogojem, da si tudi družba pomaga, npr. z bojem proti potrati in ovrednotenjem kakovostnih produkcij, ki bi privabile tudi veliko reklame. (iž) V gledališču Palamostre v Vidmu jutri o Slovencih in Furlanih VIDEM - V gledališču Palamostre v Vidmu bo jutri debatni večer (začetek ob 18. uri) z naslovom Kulture na obrobju: Slovenci in Furlani med realnostjo in domišljijo posvečen slovenski in furlanski problematiki v vi-demski pokrajini. Organizator je Občina Videm (7. rajon Chiavris-Pader-no). Predavali bodo Boris Pahor, Igor Jelen, Aldo Colonnello in Luigia Negro. Posvet bo vodil Tržačan Alen Carli.Pozdravljeni, V petek v Kobaridu »Matajurski večer« KOBARID - Fundacija Poti miru v Posočju iz Kobarida, Združenje Evgen Blankin in Zadruga Most iz Čedada so za petek, 3. decembra pripravili »Matajurski večer«. Prireditev se bo začela ob 18. uri v prostorih Fundacije v Gregorčičevi 8 v Kobaridu. Program predvideva nastop pevskega zbora Pod lipo iz Barnasa pri Špe-tru, odprtje fotografske razstave in predstavitev knjige Štirje letni časi na Matajurju (prisoten bo avtor fotografij Marco Gorenszach), nastop pesnice Luise Battistig in za konec še mata-jurskih harmonikarjev. Razstava bo odprta do 30. decembra 2010 vsak delovnik od 8. do 16. ure. fjk - Komisija za kulturo in šolstvo deželnega sveta Deželni sklad za Slovence še brez sredstev, formalno pa je celo izginil iz finančnega zakona Na seji komisije se je Gabrovec zavzel za financiranje sklada in opozoril na težave pri promociji furlanskega jezika TRST - Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je bila tudi v proračunu 2011 še kar skopa do slovenske manjšine. Deželni sklad za Slovence je še naprej brez proračunskega kritja (formalno je celo izginil iz finančnega zakona), za 25 odst. (z 42 tisoč na 30 tisoč evrov) je bil okleščen prispevek tržaški Univerzi za usposabljanje učnega kadra in nedorečen je tudi deželni prispevek SKGZ in SSO. Edina razveseljiva novica je potrditev letnega deželnega prispevka 250 tisoč evrov za Slovensko stalno gledališče. To je kar precej nespodbudna slika, ki je prišla do izraza na včerajšnji seji komisije za kulturo in šolstvo deželnega sveta. Komisija je vzela v pretres proračunska poglavja, za katera je pristojna, in ki jih deželni svet lahko še spremeni. Vsaj tako obljublja odbornik Elio De Anna, ki je na nedavni seji posvetovalne komisije za Slovence napovedal dodatnih 200 tisoč evrov za manjšino (tudi včeraj ni pojasnil komu naj bi bil namenjen ta denar) in uvrstitev Inštituta za slovensko kulturo iz Benečije med t.i. primarne manjšinske organizacije. Igor Gabrovec je De Anni priznal prizadevanja Dežele FJK za ohranitev državnih prispevkov slovenski manjšini, gotovo pa ni koristno, da deželna vlada še naprej zapostavlja svoj sklad za Slovence. Od- bornik De Anna je pred komisijo priznal, da se je predsednik Renzo Tondo tako s slovenskim veleposlanikom v Rimu Iztokom Mirošičem, kot z voditelji stranke Slovenske skupnosti, obvezal za financiranje tega sklada. Odločitev o tem pa je, kot rečeno, prepustil deželnemu parlamentu. Odbornik Roberto Molinaro je krčenje sredstev za usposabljanje slovenskih učiteljev in profesorjev uokviril v splošno zmanjšanje stroškov za podobne namene. Gabrovec (Igor Kocijančič ni član te deželne komisije) je tudi opozoril na nerazumljivo izničenje prispevkov za promocijo furlanskega jezika v medijih, na katerega je zastopnik SSk že nekajkrat opozoril deželno vlado.Očitno zaman. Slovenski deželni svetnik bo pripombe z včerajšnje seje vsekakor strnil v proračunska dopolnila, v upanju, da bodo vsaj nekaterega doživela podporo deželnega odbora. Levosredinska opozicija je očitala Tondovi upravi, da je za okoli 40 odst. zmanjšala podpore kulturnim ustanovam, odborniku za šolstvo Molinaru pa, da ne posveča dovolj pozornosti vzdrževanju šolskih stavb, posebno na Tržaškem. De Anna je zavrnil očitke opozicije glede kulturnih dejavnosti in za prihodnje leto napovedal korenito reformo pravil in kriterijev za financiranje kulture, vključno s slovensko. koroška - Vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov Rešitev se odmika v prihodnost Dörfler klonil pritisku iz vrst lastne stranke - Socialdemokrati in Zeleni ne pričakujejo nič dobrega CELOVEC - Vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem očitno le ni tako blizu rešitve, kot se je to slišalo šele pred nekaj dnevi na otvoritvi Evropskega kongresa o narodnih skupnostih v Celovcu. Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) je v nedeljski »uri tiska« na avstrijski televiziji (ORF) sicer zahteval »finalno rešitev« ni pa našel odgovora na vprašanje, katero mnenje v stranki FPK/FPÖ sedaj res velja, saj predsednik koroških svobodnjakov (FPK) Uwe Scheuch in tudi predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) HeinzChristian Strache zahtevata preštevanje slovenske narodne skupnosti pred kakršnokoli rešitvijo. Predsednik koroških socialdemokratov (SPÖ) Peter Kaiser in tudi govornik koroških Zelenih Rolf Holub sta se na Dörflerjev nastop odzvala z zaskrbljenostjo in menila, da glede dvojezičnih krajevnih tabel ni mogoče pričakovati nič dobrega. Dörfler je na televiziji izrazil prepričanje, da bo vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov rešeno v letu 2011, najkasneje 2012, ob tem pa tudi poudaril, da mora biti rešitev »dokončna« in v obliki zakona v ustavnem rangu. Dodal je še, da je njegova stranka FPK proti tako imenovani odprtostni klavzuli, ki bi omogočila postavitev dodatnih tabel tudi kasneje. Poudaril je še, da gre za ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, ne pa dvojezične topografije, torej dvojezičnih napisov na javnih stavbah, cestah in ulicah, itd. Jasno in nedvoumno se je na takšno trgovanje z manjšinskimi pravicami odzval koroško-slo-venski umetnik Valentin Oman, ki - po 13 let trajajočem razstavnem bojkotu zaradi Jorga Haiderja - od petka spet razstavlja svoja dela na Koroškem, in sicer v Beljaku. V pogovoru za koroški deželni radio je Oman v zvezi z ureditvijo vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem med drugim menil, da jih dežela »deli kot miloščino.« Kakor je razložil tudi v pogovoru za slovenski spored ORF, s svojo vrnitvijo lahko poseže tudi z besedo, kar je bolje, kot molče spremljati dogajanje. Pristavil je še, da o sedanjem političnem vodstvu v deželi nima boljšega mnenja kot o prejšnjem, vendar se je njegova abstinenca nanašala izključno na osebo Haiderja. Glede nadaljnjega delovanja pa je Oman za avstrijsko tiskovno agencijo APA menil, da si osebno lahko predstavlja deželno razstavo, na kateri bi prišlo do izraza okrog 900 slovenskih krajevnih imen na Koroškem. Poleg tega si Oman, ki velja za enega izmed najpomembnejših koroških likovnih umetnikov in za mojstra likovnega oblikovanja javnih prostorov, ob svoji 75-letnici želi, da bi zvezna vlada izpolnila svojo dolžnost in uresničila določila Avstrijske državne pogodbe. Po Omanovem mnenju je absurdno, da mora pravna država izpolniti neko pogodbo in za to iskati soglasje. Za ureditev, ki je blizu predstavam deželnega glavarja Doerflerja, pa se je izrekel Josef Feldner, predsednik koroškega Heimatdiensta (KHD) in član t.i. konsenzne skupine, v kateri sodelujeta tudi predsednika ZSO in SKS Marjan Sturm in Bernard Sa-dovnik. Feldner je bil na občnem zboru konec tedna v Celovcu ponovno izvoljen za predsednika te desničarsko-domovinske organizacije. V predsedstvo KHD pa so delegati spet izvolili tudi evropskega poslanca skrajno desničarskih Strachejevih svobodnjakov Andreasa Molzerja, ki redno sodeluje tudi na prireditvah t.i. konsenzne skupine. Potrjeni predsednik KHD Feldner je v svojem govoru napovedal, da se bo tudi v bodoče zavzemal za spravo in sporazumevanje v deželi. V zvezi z ureditvijo dvojezičnih krajevnih napisov pa so delegati KHD na čelu s Feldnerjem soglasno izglasovali resolucijo, v kateri še posebej podpirajo prizadevanja deželnega glavarja Dorf-lerja za rešitev, ki bo spoštovala zahteve nemških Korošcev v tem spornem vprašanju. Ivan Lukan Valentin Oman obsoja ravnanje dežele 4 Torek, 30. novembra 2010 GOSPODARSTVO gibanja - Evropska komisija včeraj objavila jesenske gospodarske napovedi Evropsko gospodarstvo na poti počasnega okrevanja Tako Italiji kot Sloveniji grozi, da deficita do leta 2013 ne bosta spravili pod 3% BDP BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju predstavila jesensko gospodarsko napoved za Evropsko unijo, za območje evra in vsako posamezno članico unije. Na splošno je komisija napovedala nadaljnje, a neenakomerno okrevanje evropskega gospodarstva. Območje evra naj bi letos beležilo 1,7-odstotno rast, prihodnje leto 1,5-odstotno, v letu 2012 pa 1,8-od-stotno. Celotna EU pa naj bi letos beležila 1,8-odstotno, prihodnje leto 1,7-odstotno, v letu 2012 pa 2-odstotno rast. Javnofi-nančni primanjkljaj se po napovedi komisije znižuje in bo letos v območju evra v povprečju 6,3% bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu se bo zmanjšal na 4,6%, v letu 2012 pa na 3,9% BDP. Celotni EU komisija za letos napoveduje 6,8-odstotni, naslednje leto 5,1-odstotni in v letu 2012 4,2-odstotni primanjkljaj. Tudi brezposelnost bo po jesenski gospodarski napovedi komisije manjša, kot je bilo napovedano v preteklosti. Območje evra naj bi letos beležilo 10,1-od-stotno brezposelnost, prihodnje leto 10% in leta 2012 9,6%, celotna EU pa letos 9,6%, naslednje leto 9,5% in leta 2012 9,1-od-stotno stopnjo brezposelnosti. Ocene rasti za letos so za območje evra in za celotno EU tokrat enake kot septembrske. To je bistveno izboljšanje v primerjavi z majsko napovedjo, ko je Evropska komisija ocenila, da bo območje evra letos beležilo 0,9-odstotno rast, prihodnje leto pa 1,5-odstotno. Celotni EU pa je tedaj za letos napovedala enoodstotno rast, naslednje leto pa 1,7-odstotno. Za Italijo so v Bruslju napoved gospodarske rasti glede na spomladansko poročilo popravili navzgor: letos naj bi BDP zrasel za 1,1%, enako tudi v letu 2011, medtem ko naj bi v letu 2012 ob nespremenjenih politikah zrasel za 1,4%, kar je precej pod povprečjem EU (2%). Zadnje napovedi italijanbske vlade so bolj optimisične, saj naj bi letos BDP zrasel za 1,2%, prihodnje leto za 1,3% in v letu 2012 za 2%. »Pričakujemo, da se bo italijansko gospodarstvo vrnilo k zmerni stopnji rasti, kot jo je imelo pred krizo. Strukturne šibkosti, kot npr. nezadovoljiva rast produktivnosti, bodo negativno vplivale na sposobnost hitrega gospodarskega oživljanja po zelo izrazitem padcu med recesijo,« je zapisano v poročilu Evropske komisije. Javnofinančni primanjkljaj, se bo letos le rahlo znižal (od 5,3% lani na 5,0%), prihodnje leto bo padel na 4,3%, leta 2012 pa ga ne bo mogoče znižati pod 3%, ampak bo ostala na ravni 3,5%. Italijanska vlada je bolj optimistična in napoveduje 5% za letos, 3,9% za prihodnje leto in 2,7% za leto 2011. Bruselj je manj optimističen od Rima tudi pri javnem dolgu: komisija napoveduje 118,9% BDP za letos, 120,2% prihodnje leto in 119,9% v letu 2012, medtem ko vlada za leto 2012 načrtuje znižanje deleža dolga na BDP na 117,5%. Slovenija bo po napovedih Bruslja letos beležila 1,1-odstotno rast, javnofinan-čni primanjkljaj v višini 5,8% BDP in 7,2-odstotno brezposelnost. Za prihodnje leto komisija napoveduje 1,9-, za leto 2012 pa 2,6-odstotno rast BDP. Letos naj bi torej Slovenija rasla manj kot območje evra, v prihodnjih dveh letih pa naj bi bila rast v Sloveniji višja od povprečja evra. Javnofi-nančni primanjkljaj Slovenije se bo prihodnje leto znižal na 5,3%, v letu 2012 pa na 4,7% BDP. Primanjkljaj Slovenije naj bi bil torej letos nižji, v prihodnjih dveh letih pa višji od povprečja evra. Za Slovenijo je sicer rok za znižanje primanjkljaja pod 3% BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, leto 2013. Stopnja brezposelnosti bo po napovedi komisije prihodnje leto enaka kot letos, leta 2012 pa naj bi se znižala na 6,6 odstotka. Evropski komisar za gospodarsko in monetarno politiko Olli Rehn ansa generali - Predsednik krilatega leva Cesare Geronzi Ob koncu leta zadovoljiv rezultat Vse sile za obrambo skupne valute BENETKE - Skupina Generali bo letošnje poslovno leto sklenila z »zadovoljivimi rezultati«, je na včerajšnjem srečanju z zaposlenimi na italijanski direkciji koncerna v Mo-glianu Venetu zagotovil njegov predsednik Cesare Geronzi. »Rezultati tekoče poslovne dobe se napovedujejo zadovoljivi, in to še toliko bolj, ker so doseženi v času zadnjega dela hude globalne finančne krize. Dejavnost na področju škodnega zavarovanja bomo morali še izboljšati, tako kot oblike upravljanja prihrankov, kjer se je odprlo precej prostora za diverzi-fikacijo oblik zaščite prihrankov,« je povedal prvi mož krilatega leva. Po Geronzijevih besedah si je družba postavila cilj povečanja učinkovitosti organizacijskega ustroja skupine, in sicer z ovrednotenjem svojih profesionalnih re-surzov in s hitrejšim odločanjem. Večjo odzivnost pri odločanju naj bi si zagotovili s tako obliko upra- vljanja, kjer bodo funkcije jasno ločene, a se bo hkrati povečala stopnja sodelovanja pri odločanju. Za predsednika krilatega leva je treba preprečiti zmešnjavo med vlogami in zagotoviti jasno »komandno linijo«, delovati na čim bolj transpa-reten način, individualno odgovornost pa dopolniti s kolegijskim delom, ker morata biti v čim večjem ravnotežju. »Za strategijo, ki ima za cilj nadaljnje napredovanje, je temeljnega pomena valorizacija člo- veškega kapitala, in to na vseh ravneh,« je prepričan Geronzi. Predsednik Generali se je ustavil tudi pri aktualni dolžniški krizi v Evropi: »Po pozitivni odločitvi glede Irske je zdaj treba preprečiti, da bi najrazličnejše napovedi pospešile špekulacijo. Sicer pa je potrebna večja kohezija pri obrambi skupne valute.« Evro se je po Geronzijevih besedah rodil po nepopolnem načrtu, z manjkajočim stebrom, tiste, ki so na to opozarjali, pa ves ta čas ni nihče poslušal. »Vračanje nazaj bi bilo zdaj pogubno, prav tako kot načrtovanje območij evra z različnimi hitrostmi,« je opozoril predsednik krilatega leva. Nasprotno, potrebno je napredovati po poti integracije in konsolidacije evropskega sistema centralnih bank, kratkoročno pa je namesto ukrepanja od primera do primera in šele takrat, ko kriza izbruhne, nujen splošni načrt za preprečevanje okuževanja med državami v težavah. naftni derivati - Od pretekle polnoči V Sloveniji dražji bencin, ■ • ■ • • V «V« I I glavni krivec je močnejši dolar Od sosednjih držav ima dražje gorivo kot Slovenija samo Italija LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji podražili naftni derivati. Cena najbolj prodajanega, 95-oktanskega neos-vinčenega bencina se je zvišala za 0,9 centa na 1,238 evra, neosvinčenega 98-ok-tanskega oz. 100-oktanskega bencina pa za 0,9 centa na 1,264 evra za liter. Dizelsko gorivo se je podražilo za 0,1 centa na 1,193 evra, kurilno olje pa za 0,2 centa na 0,762 evra za liter. Kot so sporočili iz Petrola in OMV, je ostala cena avtoplina nespremenjena pri 0,699 evra za liter. Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET) Djani Brečevič je za STA pojasnil, da so trenutno pogonska goriva, če upoštevamo sosednje države, dražja kot v Sloveniji le v Italiji. Na vprašanje, kakšna bo glede na visoke cene vladna politika na področju trošarin, je odgovoril, da si vlada ne more več privoščiti višanja, saj bi s tem dodatno pritiskala na inflacijo. Poleg tega izvajalci dejavnosti, katerih glavna ali pomembna surovina so naftni derivati, tega ne bi prenesli, je dodal. Brečevič torej dviga trošarin ne pričakuje, glede na to, da bo s 1. marcem 2011 v Sloveniji začela veljati t.i. okoljska dajatev na pogonska goriva, pa meni, bo jih bo vlada prisiljena celo znižati. V zadnjem mesecu se je sicer cena surove nafte na svetovni ravni ves čas gibala nad 80 evri za 159-litrski sod. V zadnjem mesecu se je podražila za nekaj manj kot tri dolarje. »Glavni vzrok za sedanjo podražitev je tečaj evra nasproti dolarju v zadnjih 14 dneh. Dolarska vrednost evra se je v tem času zmanjšala za skoraj štiri odstotke,« je dogajanje na naftnem trgu komentiral Brečevič in dodal, da je na rast cen rahlo vplivala tudi zaskrbljenost zaradi morebitne širitve dolžniške krize v območju evra. Kratkoročno pričakuje, da bodo cene pogonskih goriv odvisne predvsem od tečaja dolarja in evra, medtem ko ne pričakuje, da bi se do konca leta cene nafte dvignile na več kot 90 dolarjev za sod. Dolgoročno pa bo cena pogonskih goriv odvisna od kazalnikov gospodarske rasti oz. od povpraševanja. Za Slovenijo to pomeni, da se cene goriv v prihodnje ne bodo zniževale, ampak bodo trendno rasle, je napovedal Brečevič. (STA) V Bruslju jutri posvet o železniški progi Baltik-Jadran TRST - Furlanija-Julijska krajina, Veneto in Emilija-Romagna pritiskajo na ministrstvo za infrastrukture in - skupaj z Avstrijo - na Evropsko komisijo, da v evropski program razvoja velikih železniških osi vključi tudi razširitev prednostnega projekta št. 23 (Ten-T PP 23) proti jugu oz. proti Jadranu. Povezava že obstaja med Varšavo in Dunajem oz. Bratislavo, omenjene italijanske dežele pa bi jo rade podaljšale do Jadrana. Predlog bo jutri v razpravi v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju, in sicer na posvetu, ki so ga organizirale tri dežele s podporo italijanskega in avstrijskega transportnega ministrstva. Na srečanje je povabljen tudi podpredsednik Evropske komisije Antonio Tajani, gotovo pa se ga bodo udeležili predstavniki generalne direkcije EU za transport. Kot je znano, je za baltsko-jadranski koridor zainteresirano 14 evropskih regij iz Italije, Avstrije, Poljske, Češke in Slovaške, ki so lani v Bruslju podpisale pismo o nameri za realizacijo tega železniškega koridorja. Do danes je zgrajen od baltskih pristanišč Gdanska in Gdinje do Varšave, od koder se v dveh krakih nadaljuje do Dunaja in Bratislave; na novo bi bilo treba zgraditi progo čez avstrijski Gradec, Calovec in Beljak do Vidma in nato proti pristaniščem Trst-Tržič in prek železniškega vozla v Bologni do pristanišča v Ravenni. V FJK razpršeni hoteli s 5,9-odstotno rastjo nočitev VIDEM - V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je število nočitev v t.i. razpršenih hotelih v Furlaniji-Julijski krajini povečalo za 5,9 odstotka, so sporočili iz deželne zveze zadrug Confcooperative, ki se v teh dneh udeležuje borze zadružnega turizma v Firencah. V Furlaniji-Julijski krajini je 12 razpršenih hotelov s skupaj 1228 ležišči, ki so v obdobju med januarjem in avgustom zabeležili 6011 gostov, ki so ustvarili 32.530 nočitev (v enakem lanskem obdobju jih je bilo 30.691). Poleg razpršenih hotelov sodelujejo v projektu Zadružni turizem tudi didaktično-naturalistični subjekti, med njimi Hiša metuljev v Bordanu, tržaški Znanstveni ima-ginarij, Naravni park v izlivu Soče in otok Cona. Del projekta je bila tudi izdelava kataloga in spletne strani (www.turismocooperativo.it), ki je imela v letošnjem tretjem četrtletju za 220 odstotkov več obiskovalcev kot v drugem četrtletju. EVRO 1,3146 $ -q,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. novembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 29.11. 26.11. ameriški dolar japonski jen 1,3146 110,73 1,3325 110,92 88178 kitajski juan ruski rubel innnckn niruia 8,7560 41,1575 60,3950 41,5390 60,6430 MlUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4543 0,84400 7,4558 0,84470 Lil 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpin^ 9,2205 8 1285 9,3070 81770 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona o/irstCKi Tra n K 24,758 13186 24,725 1,3252 jVlv.aljM llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki tArint 15,6466 280,58 15,6466 279,90 1 1 la ,l im i 1 Slovesnost ob izročitvi Klasa pred štandreško cerkvijo bumbaca V Štandrežu so v nedeljo počastili domačinko Vilmo Braini in ji izročili priznanje Klas, ki ga že sedem let podeljujeta štandre-ški rajonski svet in župnija. Prisotne je nagovoril rajonski predsednik Marjan Brescia, pozdravil je tudi župan Ettore Romoli in poudaril, da je podelitev priznanja Klas zelo hvalevredna pobuda in da si nedvomno Vilma Braini nagrado popolnoma zasluži. Pred podelitvijo nagrade je motivacijo prebrala rajonska svetnica Nataša Paulin, nato pa sta Brainijevi čestitala tudi štandreški župnik Kar-lo Bolčina in nekdanji tržaški škof Eugenio Ra-vignani, ki je v nedeljo daroval slovesno mašo v štandreški cerkvi. Prisotne je nagovorila tudi sama Brainijeva in poudarila, da ji nagrada veliko pomeni. Doslej je namreč prejela mnogo priznanj, Klas pa je izraz štan-dreške vaške skupnosti, tako da je domača nagrada še toliko pomembnejša. Na podelitvi nagrade so bili prisotni številni vaščani, kar še dodatno potrjuje, da je gospa Vilma v Štan-drežu priljubljena in spoštovana. Rodila se je 14. junija 1928 v Štandrežu, njena mama se je imenovala Ida Bofulin in je bila po rodu iz Šempetra, njen oče pa Jožef in se je ukvarjal s prevozništvom in s trgovanjem z zelenjavo. Vilma je mladost preživela v rojstni vasi, med vojno se je vključila v osvobodilni boj in sodelovala s partizani. Zaradi tega so jo SS-ovci aretirali 23. aprila leta 1944; skupaj z njo so zaprli tudi njenega strica Andreja, prijateljico Stano Logar in številne druge domačine, ki jih je nekdo izdal. V zaporu je Vilma preživela dva meseca in za rešetkami praznovala svoj 16. rojstni dan. Kmalu po izpustitvi na prostost so jo še enkrat aretirali. Decembra so jo v zapor privedli pripadniki oddelka Decima mas. Februarja leta 1945 so jo z zadnjim transportom iz naše dežele prepeljali v Nemčijo. Dva dni je preživela v Ravensbrukcu, nato so jo internirali v taborišču Bergen Belsen, ki so ga Angleži osvobodili konec aprila leta 1945. Po osvoboditvi se je Vilma vrnila v rojstni kraj. V povojnem času je najprej delala pri družinskem avtoprevozniškem podjetju, nakar se je zaposlila v tekstilni tovarni Ma-nufattura Goriziana. Kmalu po vojni se je se včlanila v italijansko komunistično partijo in bila dvakrat izvoljena v goriški občinski svet. Več let je bila raznašalka dnevnika L'Unita' Vključila se je tudi v sindikat CGIL in bila izvoljena v sindikalno predstavništvo svoje tovarne. Upokojila se je leta 1984; trenutno je predsednica štandreške sekcije VZPI-ANPI, obenem je članica združenja političnih de-portirancev ANED in Društva slovenskih upokojencev. Za svoj doprinos k osvoboditvi je prejela red za hrabrost Jugoslavije in plaketo Janka Vojka Premrla ob 65-letnici Goriške fronte. Podelili so ji še številna druga odlikovanja, med drugim jo je pred leti predsednik republike Giorgio Napolitano imenoval za viteza republike. V zadnjih letih Vilma Braini spremlja delegacije šolarjev na obiske nemških koncentracijskih taborišč. Mladim vsakič spregovori o težkih izkušnjah, ki jih je doživela med vojno; njeno pričevanje je mladim v poduk o pomenu svobode in spoštovanja do sočloveka. gorica - Dvodnevna delavnica Krepijo glasbeno mrežo na območju Jadrana in Balkana Srečanje v okviru multilateralnega sporazuma bo potekalo jutri in v četrtek Jutri in v četrtek bo v Gorici potekala mednarodna delavnica za uresničitev in krepitev glasbene mreže na jadransko-balkanskem območju, ki se ga bodo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici udeležili predstavniki OZN, Srednjeevropske iniciative, dežele Furlanije-Julijske krajine in izvedenci na področju finančnega poslovanja. Delavnica bo potekala v okviru multilateralnega sporazuma, ki ga je na začetku letošnjega leta ob združenju Progetto Musica - Mednarodni glasbeni festival V zvokih krajev podpisalo sedem držav jugovzhodne Evrope. Združenje Progetto Musica -Mednarodni glasbeni festival V zvokih krajev namreč ni le organizator koncertnega niza, pač pa ima tudi vlogo institucionalnega posrednika in kulturnega združevalca med raznimi organi OZN, Evropske Unije in držav jugovzhodne Evrope. K sporazumu so pristopile umetnostna akademija iz Banje Luke, glasbena fakulteta iz Beograda, glasbeni akademiji iz Ljubljane in Cetinj, umetnostna akademija iz Tirane, glasbena akademija iz Zagreba ter konservatoriji Tartini iz Trsta, Tomadini iz Vidma in Steffa-ni iz kraja Castelfranco Veneto. lokve - V pričakovanju na nov sneg Na zasneženi Planoti ceste zaenkrat splužene Vremenoslovci za prihodnje dni napovedujejo snežne padavine do nadmorske višine 600 metrov, zato na Lokvah pričakujejo še obilo snega foto b.kante Čeprav so Lokve in preostala Trnovsko-Banjška planota zasnežene, so ceste splu-žene in prevozne. V petek je prvi sneg sicer, kljub temu, da je bil napovedan, očitno presenetil vzdrževalce cest, saj so domačini imeli marsikaj povedati na račun zasneženih vozišč. Včeraj zjutraj so bile ceste na Planoti brez večjih težav prevozne. Da pa ne bomo pisali samo o nevšečnostih, ki jih prinaša sneg, naj omenimo, da je snežna odeja poskrbela tudi za pravo zimsko idilo. Na fotografiji Borisa Kanteta so zasnežene Lokve. Ker vremenoslovci tudi za prihodnje dni napovedujejo sneg do nadmorske višine 600 metrov je pričakovati, da ga bo zapadlo še več. (km) gorica - Dijaki zavoda Žiga Zois gostje uredništva Pripravljajo glasilo Prisluhnili so novinarjem in spoznali, kako dnevno nastaja časopis Dijaki zavoda Žiga Zois v goriškem uredništvu Primorskega dnevnika Dijaki prvega razreda trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois se lotevajo priprave šolskega glasila, zato pa so prejšnji teden obiskali goriško redakcijo Primorskega dnevnika. Novinarji so jim pojasnili, kako dnevno nastaja časopis, povedali so, kje črpajo novice in kako oblikujejo članke, nato pa so odgovarjali na vprašanja mladih gostov. Dijake je zanimalo tudi delovanje računalniških programov, ki jih novinarji vsakodnevno uporabljajo za pripravo časopisnih stra- foto pdk ni. Vsako jutro so namreč strani popolnoma bele, potem pa je na njih treba narisati članke in naslove ter jih napolniti s čim bolj zanimivo vsebino. Med obiskom sta dijake spremljali profesorici Nataša Sirk in Marija Milič. gorica Rafal dogodkov Na koncu Gorica prisluhnila V minulih dneh je prag goriškega Kulturnega doma prestopilo preko tisoč gledalcev, saj so se v kulturnem hramu zvrstili kongres VZPI-ANPI, srečanje treh županov, gledališka predstava »Nodo in gola«, odprtje Palči-čeve razstave, teater različnosti, koncert skupine Global Kryner, in če k temu prištejemo še sobotni večer poezije in glasbe, je mera res polna. Sobotni večer z naslovom »Gorizia ascolta prima che s'alzi il vento« (Gorica poslušaj preden se dvigne veter) je bil enkratni kulturni dogodek, ki je privabil v osrednjo dvorano Kulturnega doma številne poslušalce iz cele Furlanije-Julijske krajine. Šlo je za splet poezij pesnika Amadea Cal-ligarisa in glasbenih vložkov priznanega goriškega kantavtorja Gina Pipije in gojencev glasbene šole Roland iz Gorice ob spremljavi Sandra Bucciola, Pierluigija Bumbace in Gianfranca Mascalc-hina. Calligarisove pesme so recitirali Granfranco Ziccarelli in dijaki goriškega liceja Dante Aleg-hieri. Svojevrsten kulturni večer je priredilo društvo Panta Rhei iz Gorice v sodelovanju s Kulturnim domom. 2 6 Torek, 30. novembra 2010 GORISKI PROSTOR GORICA - Fundacija Coronini Cronberg pripravila razstavo Miniature in silhuete Slike majhnega formata iz 18. in 19. stoletja po funkcij se ne razlikujejo od fotografij, kijih danes hranimo v denarnici ump M Odprtje razstave (zgoraj); miniatura Ludvika XV. bumbaca X.! Petkov večer predstavlja dobrodošel presežek v delovanju Fundacije Palača Coronini Cronberg, saj so prvič ob predstavitvi novega kataloga, ki je tokrat posvečen fondu miniatur in silhuet, poskrbeli še za priložnostno razstavo obravnavanih umetniških del. V prvem primeru gre za zelo natančno, podrobno izdelane slike majhnega formata, ki upodabljajo posvetnega oblastnika ali cerkvenega dostojanstvenika, take izdelke pa so naročali tudi premožnejši plemiči in meščani, da bi ohranili živo podobo in spomin na drago osebo. Po funkciji se torej miniature iz 18. in 19. stoletja ne razlikujejo od fotografij najbližjih, ki jih dandanašnji nosimo v denarnici ali jih imamo shranjene na ekranih telefončkov, dlančnikov ipd. Še bolj posebna in redka je zvrst silhuete. Tudi v tem primeru gre običajno za portrete v profilu, ki pa so izrezani iz temnega enobarvnega papirja, prilepljenega na svetlo podlago. Tehnika je dobila ime po Etinneu de Silhouetteju, finančnem ministru francoskega kralja Ludvika XV, ki je bil znan po tem, da je štedil z denarjem: ravno tako je silhueta, v obdobju pred nastankom fotografije, predstavljala najcenejšo možnost portretira- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 1. in 2. decembra ob 20.45 »Il vecchio e il cielo« Cesareja Lievija, igrajo Gigi Angelillo, Ludovica Mo-dugno, Paolo Fagiolo, Giuseppina Turra; informacije po tel. 0481790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo bo v četrtek, 2. decembra, ob 20. uri premiera »Sovražnik ljudstva« Henrika Ibsena; predprodaja in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 17.00 - 18.50 - 20.45 »Rapunzel - L'intreccio della torre« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Pre-cious«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 nja. Čeprav Coroninijev fond ni bogat, saj šestintridesetim miniaturam lahko prištejemo samo še štiri silhuete, je spremna razstava izjemno domiselno postavljena. Preproste, a vendar elegantno oblikovane viseče vitrine nudijo primeren okvir za ogled majhnih slikc, ki si sledijo v kronološkemu zaporedju. Besedni vložki z opisom tehničnih posebnosti ali ustvarjalnih postopkov in razstavljene umetnine večjega formata pa dodatno »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 16.45 - 18.45 - 20.45 »Rapunzel - L'intreccio della torre« (digital 3D). Dvorana 3: 16.30 - 22.00 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«; 19.50 »The killer inside me«. Dvorana 4: 17.45 - 20.15 - 22.15 »A Natale mi sposo«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Mammuth«. fi Razstave V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V PALAČI LOCATELLI V KRMINU bo danes, 27. novembra, ob 18. uri odprtje razstave Daria Scottija z naslovom »Bretagna, la pietra in fiore«; na ogled bo do 19. decembra ob petkih in sobotah med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro (vstop prost). V GALERIJI TI R centra Mostovna v Solkanu bo do 1. decembra na ogled slikarska razstava z naslovom »Večplastnost celote« skupine 12. poteza. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled razstava Deziderija Šva-re z naslovom »Nenapisana pisma...«; do 8. decembra od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici Davide Garbuggio razstavlja do 8. decembra; od 28. decembra do 12. januarja 2011 bo razstavljala Alessandra Ber-nardis; od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro, informacije po tel. 0481-383287383297, www.comune.gorizia.it, urp@comune.gorizia.it. OB 70. LETNICI KLAVDIJA PALČIČA je v Kulturnem domu v Gorici na obogatijo ogled. Na predstavitvi so ob županu Et-toreju Romoliju in predsedniku Funa-dacije Goriške hranilnice Francu Obiz-ziju, spregovorili še Robert Keil, avstrijski izvedenec za minature, avtor uvod-noega besedila v katalogu, Luca Gero-ni, ki je prispeval kataložne enote silhuet, in Cristina Bragaglia v imenu Fundacije Coronini. Razstava bo na ogled do 27. februarja. (sq) Zveza slovenskih kulturnih društev čestita Mitji Jurnu, ob prejetju 1. nagrade na 21. fotografskem natečaju občine Fiumicello. ogled razstava »Pripovedna prehajanja«; do 12. decembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro in med prireditvami. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Batti-sti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 15. januarja 2011 od torka do nedelje med 10. in 18. uro. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava fotografij filmskih zvezd med 30. in 50. leti Artura Gherga; do 31. januarja 2011. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja na ogled razstava »Far di se stesso fiam-ma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. Vsako soboto bo ob 17. uri brezplačni vodeni ogled, ob nedeljah bosta brezplačna vodena ogleda dva, ob 11. in 17. uri. 4 Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v četrtek, 2. decembra, ob 20.15 nastopila ameriška blues skupina Mississippi. Koncert sodi v cikel koncertov Jesenski glasbeni tris 2010. četrtek, 2. decembra 2010, bo ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica nastopila blues skupina Mississippi Heat iz ZDA. Koncert sodi v cikel kon- certov Jesenski glasbeni tris 2010. četrtek, 2. decembra 2010, bo ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica nastopila blues skupina Mississippi Heat iz ZDA. Koncert sodi v cikel koncertov Jesenski glasbeni tris 2010. V petek, 17. decembra, ob 20.15 bo koncert Slovenskega okteta; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« v soboto, 4. decembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert koncert Tria Cremona; vstop prost. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v četrtek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert »Balkan festival orchestra«; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. 9 Šolske vesti COCKTAIL PRIGRIZKI: Gostinski učni center Ad formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v sredo, 1. decembra, ob 18. uri v Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici. Jedilni list: tunini zvitki z avokadom, zavitek iz paprike in mocarele, žemljice s kislim zeljem in popečeno panceto, pečene paprike z drobnjakovo kremo, klobasice v testu, slive v slanini. Udeleženci prejmejo v dar recepte in potrdilo o obiskovanju tečaja; vpisovanje po tel. 334-2825853, promo@ad-formandum.eu. BOŽIČNI JEDILNIK: Gostinski učni center Ad formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v sredo, 15. decembra, ob 18. uri v Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici. Jedilni list: pate' v listnatem testu, capesan-te na Mornay način, puran s prazničnimi prilogami, meringa s chantilly smetano in mangom, izbor vin vpisovanje po tel. 334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. S Izleti KD SOVODNJE organizira v soboto in nedeljo, 18. in 19. decembra, dvodnevni izlet v Brunik, Merano in Bočen. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 6.30. Prihod v Brunico ob uri kosila. Posamezen ogled mesta in tržnic. V zgodnjih popoldanskih urah prihod v Merano in čas na razpolago za ogled mesta in tržnic. Skupna večerja v pivnici Forst v vasici Lagundo. V nedeljo zjutraj obisk tovarne keramik Thun. Sledi ogled središča Bočna z vodičem. Kosilo prosto. Popoldan na razpolago za ogled muzejev, tržnic in drugih zanimivosti mesta. Povratek v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisovanje po tel. 349-3666161 (Erik) do 30. novembra. HI Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsaki petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. AŠKD KREMENJAK prireja Silvestrovanje in novoletni ples v večnamenskem centru v Jamljah. Bogat meni, nagradne igre in ples; informacije in vpisovanja po tel. 334-5370094 (Bruno) ali tel. 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v torek, 28. decembra, tradicionalno silvestrovanje v Pineti pri Gradežu v hotelu »Ai pi-ni«. Odhod iz Doberdoba in Gorice ob 16. uri. Srečanje v pineti ob 17. uri. Vpisujejo do zasedbe razpoložljivih mest na avtobusu Saverij R. (tel.0481-390688), Marija Č. (tel. 0481-390697), Ivo T. (tel. 0481-882024), Dragica V. (tel. 0481-882183), Rozina F. (tel. 3471042156), Ema B. (tel. 0481-21361); na račun 20 evrov. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). -/ S Poslovni oglasi V NAJEM ODDAMO poslovne prostore v Štandrežu, približno 100 kv.m. Tel. 3290286591 PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA SV. ANDREJA: danes, 30. novembra, ob 15. uri v župnijskem domu lutkovna predstava z naslovom »Koruzna zgodba« v izvedbi kulturnega društva Slavec Solkan - Lutke 1000 in 1 Solkan; ob 19. uri praznična maša. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo od 2. do 10. decembra zaprta. MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 3. decembra, 14. januarja 2011, 11. februrja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor v nedeljo, 5. decembra, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu. UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan prireja v soboto, 11. decembra, božični srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprti ob sredah zaradi izpopolnje-valnega tečaja uslužbencev do 29. decembra. 15 Prireditve PIXXELPOINT 2010 - 11. mednarodni festival novomedijske umetnosti bo potekal med 3. in 10. decembrom v Novi Gorici in Gorici: 3. decembra bo ob 20. uri odprtje festivala v Mestni galeriji Nova Gorica; ob 22. uri bo odprtje razstave v galeriji Metropolitana v Ul. Dei Leoni 7 v Gorici; ob 23. uri bo Pixxelnite v organizaciji društva Lucide v lokalu Pieffe Factory, Ul. Ma-rega 14 v Ločniku; informacije na www.pixxelpoint.org, www.pixxel-music.com, www.mgng.net. PRIREDITEV »CORMONSLIBRI2010« bo potekala med 2. in 14. decembrom v dvorani Italia v Ul. Friuli v Krminu ob delavnikih med 16.30 in 20. uro, ob sobotah, nedeljah in 8. decembra med 10.30 in 12.30 ter med 15. in 20. uro; informacije na www.culturaglo-bale.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KŠD Ro-janski Krpan vabi na slavnostno podelitev nagrad in predstavitev antologije mednarodnega natečaja poezije »Sledi - Tracce« v petek, 3. decembra, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma (Ul. Petronio, 4) v Trstu. 0 Mali oglasi LJUBITELJU ŽIVALI podarim dvomesečno psičko mešanko z dolgo dlako, majhne rasti; tel. 347-1243400. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Ernesto Cri-stofoli iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 10.15, Lida Moretti vd. Beacovich iz splošne bolnišnice, sledila bo upepe-litev; 11.00, Elena Gruden vd. Elifa-ni z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 10.30, Giuseppe Favaro (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Celestino Medeot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Carmine Di Florio s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. / RADIO IN TV SPORED Petek, 26. novembra 2010 27 festival wunderkammer - Koncerta z dvema »zgodovinskima« instrumentoma Z9 • É • • • V É •• novimi strujami in čutenji zaznamovane prehodne dobe Fortepiano in čembalo v »branju«romantične glasbene literature in klasicistične govorice Prehodne dobe so z novimi strujami in čutenji zaznamovale dva koncerta festivala Wunderkammer, ki sta bila na sporedu prejšnji teden v pre-stolni dvorani Miramarskega gradu in v dvorani muzeja Sartorio v Trstu. Izbrani glasbili sta namreč pričali o lastnem zatonu ob zori novega časa: fortepiano se je namreč preizkusil v barvitih pokrajinah romantične literature, baročni čembalo pa je skušal razširiti svoj potencial do afektov klasicistične govorice. Zanimiva izbira je na zelo jasen način prikazala, kako so zgodovinske spremembe neizogibno usmerile tok glasbenega ustvarjanja in potrebo po določenih zvočnih dimenzijah. Originalni dunajski fortepiano iz leta 1830 je v primerjavi z modernejšim klavirjem ponudil manjšo globino zvoka, ravno njegova »omejenost« pa je evidentirala zahteve glasbenega navdiha Chopina in Schumanna. Nizozemski pianist Bart van Oort se je dotaknil nasmejanega in bolj zamišljenega obraza romantike, valčkov in nokturnov, ki jih je dinamična paleta fortepiana obarvala z antično patino. Izvajalec se ni izkazal po natančnosti in obvladanju glasbila, njegov romantični salon pa je razkril svoj diskreten čar z melanholijo in iskrivostjo Chopinovih valčkov in posebnim poklonom irskemu skladatelju Johnu Fieldu, ki mu je bil vzor kot »izumitelj« nokturna. Znano Vabilo k plesu Carla Marie von Webra je uvedlo »vabilo k poslušanju«, ko je izvajalec pojasnil dra-maturgijo programske skladbe, ki jo je avtor poklonil ženi za rojstni dan. Poglavje zase pa je bilo idealno potovanje med Francijo in Rusijo na krilih oblike nokturna s čustvenostjo Bertinija, eksotičnimi prizvoki Karganoffa, zbranostjo Borodina in napetostjo Čajkov-skega. Koncertu je sledila še posebna poslastica, saj si je van Oort ob prihodu v Miramar ogledal tudi grajsko knjižnico in je publiki večernega koncerta zaigral dva valčka iz knjige Mak-similijanove žene Carlotte, na kateri so tudi prstni redi, ki jih je sama zapisala. Zrela romantika je v soboto prepustila oder prvim znakom novega ču- tenja, ki je zaznamovalo 19. stoletje. Naslov »Julijin vrt« je po navdihu Rousseaujeve Nove Eloize simboliziral raziskovanje tistega še nedorečenega vtisa, ki je preveval umetnost in družbo na koncu 18. stoletja, na poti v nov svet, ki se je pričel s francosko revolucijo. Hrepenenje po novem je v temnih niansah skladb z izrazitim dramatičnim nabojem forsiralo zmožnosti baročnega glasbila v zanimivih izzivih skladb, ki so v glavnem nastale za čembalo. Največja »provokacija« v tem smislu je bila izvedba Mozartove že skoraj romantično viharne Fantazije v d molu. Glasbilo se je bolj nesporno prilagodilo skladbam, ki zaobjamejo hkrati baročne kalupe in novo, čustveno izraznost, kot je sonata v d molu Johanna Schoberta. Italijanski čembalist Mario Martinoli je obenem dokazal, da čembalo premore tudi ekspresivnost pro-toromantičnega klasicizma z razgibanim razvojem kreativne sonate Wil-helma Friedmanna Bacha. Martinoli je »part-time koncer-tant«, ki poleg glasbene dejavnosti vodi belgijsko družbo, ki se ukvarja s komunikacijo, njegovo igranje pa odraža solidno obvladanje snovi in muzikali-čnost, tudi v stilni primernosti, s katero se je lotil Haydnovega klasicizma ali enigmatičnega Rondoja Carla Philippa Emanuela Bacha, ki se zaključi z lebdečim, odprtim vprašajem, simboličnim pogledom na zoro novih časov. Festival Wunderkammer bo ponudil danes (torek, 30.novembra) in v četrtek zadnja dva sprehoda po suge-stivnih glasbenih vrtovih preteklih stoletij. Nocoj ob 20.30 v muzeju Sartorio bo Franco Pavan pričaral z lutnjo magijo baročne noči v Versaillesu, čembalistka Paola Erdas pa bo v četrtek predstavila monografski program o mojstru španskega zlatega stoletja Antonia de Cabezona. Oba koncerta bosta s prostim vstopom in s popoldanskim srečanjem ob 17.00 za otroke, ki bi se želeli na pravljični način seznaniti s starimi glasbili in njihovim repertoarjem. Rossana Paliaga la contrada - V abonmajskem nizu Nasprotja med pogledi na sedanjost in prihodnost Komični par Zuzzurro & Gaspare spet na odru Nino Formicola in Andrea Brambilla sta kot Zuzzurro & Gaspare zaslovela kot komika številnih, tudi kultnih televizijskih oddaj s svojim značilnim slogom, v katerem je bilo nekoliko nadrealističnega nesmisla, celo v mimiki, nekoliko uglajene družbene satire in tudi učinkovito uporabljenih tradicionalnih komičnih prijemov. Po letih velike popularnosti na malem ekranu sta se posvetila gledališču z uprizarjanjem sodobnih, a dokaj tradicionalno grajenih komedij, v katerih sta igrala like ki so si jih zamislili avtorji kot, denimo Neil Simon, a posegla sta tudi po vodvilsikih enodejankah Antona Čehova. Letos sta se vrnila k začetkom, čeprav še vedno na gledaliških deskah: v predstavi Non c'e piu il futuro di una volta, ki je ta teden na sporedu v Bobbiovi dvorani v okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada, sta protagonista spet stara Zuzzurro in Gaspare s svojimi tipičnimi gagi. Res gre za niz skečev, ki jih v celoto povezuje okvirna zgodba o komičnem paru, ki mu po dolgih letih, ko se oba že posvečata drugim dejavnostim, televizijski direktor povabi, da pripravita novo oddajo. Eden od dveh, ki je ravno pred otvoritvijo svojega informatsko-ajur- vedskega b@ra, je nad ponudbo nadvse navdušen, drugi pa sploh ne, kljub temu mu pomaga pri grajenju novih likov za oddajo: bosta to Dante in Vergil, ali Christian in Cyrano, sinji princ in Sneguljčica, vsi v modernem duhu tretjega tisočletja? Morda pa današnji najstnik, ves predan sodobni tehnologiji, ali starček v modernem domu za ostarele, polnem pripomočkom, ki lajšajo življenje? Predstava tako z raznih likov slika nasprotje med navdušenostjo nad sedanjostjo, ki jo zamenjuje za prihodnost in v njej vidi vse dobro, celo v najbolj neumnih reklamah, in nad nezadovoljstvom nad smerjo, ki jo je ubrala sedanjost in ki jo ponazarja zlasti televizija. Prvo pooseblja Nico Formicola, Gaspare iz komičnega dua, drugo pa Andrea Brambilla, Zuzzurro. Predstava izpod peresa štirih avtorjev (Aicardi, Formicola, Pista-rino in Freyrie) in v produkciji goriške Artisti Associati s številnimi domislicami nudi veliko priložnosti za smeh, ki so grajene na rahli družbeni satiri in na preizkušenih komičnih prijemih ter seveda na prepoznavnem slogu Zuzzurra in Gaspareja. Andrea Brambilla ji je kot režiser vtisnil primeren ritem, tako dve uri hitro mineta, kot bi mignil. (bov) Mario Martinoli je dokazal, da čembalo premore tudi ekspresivnost protoromantičneg a klasicizma kroma Pesniki, prijavite se na 8. pesniški slem V četrtek, 2. december, bo ob 20. uri v KUD France Prešeren (Karunova 14) v Ljubljani potekal 8. ljubljanski pesniški slem. Prireja ga LUD Literatura v sodelovanju s KUD-om France Prešeren, udeležijo pa se ga lahko vsi pesniki in pesnice, ki bi radi tekmovali v živem odrskem izvajanju lastne poezije na pamet. Prijave so možne samo še danes na naslovu ludliteratura@yahoo.com ali LUD Literatura, Erjavčeva 4, 1000 Ljubljana (s pripisom SLEM 2010). Večer bo povezoval Boštjan Gorenc Pižama, nastope bodo bodrili in ocenjevali literarni kritik in urednik Andrej Hočevar, lanski zmagovalec Kobrowsky ter občinstvo! Umrl ameriški igralec Leslie Nielsen V starosti 84 let je zaradi zapletov ob pljučnici na svojem domu blizu Fort Lauderdala na Floridi umrl ameriški filmski in televizijski igralec Leslie Nielsen. Najbolj znan je bil po vlogah v komedijah "Airplane" "The Naked Gun" (Gola pištola). Igralec je bil v bolnišnici zadnja dva tedna, ob smrtni postelji so se zbrali njegova žena in prijatelji. Nielsen je bil po rodu Kanadčan, igralsko pot je v 50. letih začel na televiziji. festival trieste prima - Na sporedu variacije Frederica Rzewskega Pianist Andrea Rebaudengo izvrstno odigral izredno zahtevno delo Klavirska literatura šteje veliko del, ki puščajo v glasbeni zgodovini globoko sled. Omenimo le Beethovnove Diabelli variacije ali pa Lisztovo Sonato v h molu. Kar pa zadeva sodobno klavirsko literaturo, prepogosto pozabljamo na izjemno delo ameriškega pianista in skladatelja Frederica Rzewskega: 36 variacij na znano revolucionarno temo The People United Will never Be Defeated, ki nam je znana v španski različici čilskega skladatelja Sergia Ortege El pueblo unido jamás será vencido. V četrtek 25. novembra smo imeli priložnost, da se spoznamo s tem samosvojim glasbenim temeljem klavirske literature. V Luteranski cerkvi je v okviru festivala Trieste Prima nastopil znani pianist Andrea Rebaudengo (na arhivskem posnetku). Na programu je bilo "le" omenjeno delo Frederica Rzewskega, saj mojstrovina zaobjema celo uro glasbe: ena izmed zadnjih izdaj teh variacij šteje kar 93 strani! Frederic Rzewski je izjemen pianist; po študiju na znameniti Harvard university v Bostonu je živel v Berlinu in Rimu; bil je nenehno angažiran na področju sodobne glasbe in je res veliko pripomogel k uveljavitvi sodobne glasbene misli - sam je tudi skladatelj in med njegovimi kompozicijami je tudi znameniti orato-rij The Triumph of Death. Pianist Andrea Rebaudengo (njegova koncertna dejavnost šteje marsikateri uspeh, naj omenimo le nastop v sloviti Carnegie Hall decembra lani) nam je zaupal, da so po njegovem mnenju te Variacije Rzewskega skupek vseh skladateljskih tehnik pisave za klavir. Res je: veliko tehnično-zvočnih rešitev spominja na Chopina, ravno tako pogosti so Lisztovi tehnični prijemi, tu pa tam se poraja kako posvetilo zvočnostim Sergeja Rahmaninova, vse to pa sega harmonsko in povedno od romantike prek moderne do (Barberjevega) neobaroka in še dalje do Cageovih zvočnih prizorov, ki so na meji s tišino. Skratka, celotna klavirska literatura se pred nami poraja na skupni osnovi revolucionarne teme, ki je zaznavna le kot skrita sled, in od koder Rzewski črpa gradivo za oživljanje vsakršne zvočne sugestije. Tako se na primer po sladkem arpeggiandu v G-duru glasba razraste v atonalno pošast: ameriški skladatelj nas stalno preseneča s stilno različnimi elementi, ki se pred nami vrstijo v samosvoji rapsodiji. Mojstrska arhitektura teh variacij zahteva tudi mojstrsko izvedbo. Tehnični prijemi, ki spominjajo na Chopina, Liszta ali Rah-maninova že sami po sebi pomenijo izredno težko izvedljive glasbene trenutke in res so te variacije pravi koncertni izpit za pianista, ki si jih upa izvajati. Andrea Rebaudengo je v četrtek poskrbel za izvrstno izvedbo, publiko je osvojil z izjemno široko barvno paleto in blestečo drznostjo, predvsem v nevarnih skokih, ki jih Rzewski v tem svojem delu množi s pianistično veščino in nadvse skrbno pisavo. Publika je pianista nagradila z burnim, dolgim aplavzom. Andrea Rebaudengo se je pred publiko vrnil kar petkrat, dodatka pa ni bilo, in prav je storil: kaj naj bi še igral, po teh variacijah! Corrado Rojac grt LA MAGL1A ^^^ L ŽENSKA OBLAČILA T i m* tržič ulica Roma 5B -Tel. 0481.790074 ftFCFMRftA V£DNO ODPRTO KOLEKCIJ t žtNSKt MODE ¿ A IÍSÍN tN ZiMO BOŽIČNI ČAS ¡E ŽE JU. POPUSTI on 20 no 30% DECEMBER, MESEC UGODNEGA PREDINIŽANfA Judi modni udobni in prilagojeni kroji 28 Torek, 30. novembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / politika - Razkritja WikiLeaksa dvignila veliko prah u tudi v Italiji Za ameriške dilomate je Berlusconi »Putinovo trobilo« Preutrujen naj bi bil zaradi »norih zabav« - Bersani: To le potrjuje, da Berlusconi škodi ugledu države vlada Reforma pravosodja odložena RIM - Italijanska vlada danes ne bo razpravljala o paketu reform, ki zadevajo pravosodni sistem, čeprav je v prejšnjih dneh premier Silvio Berlusconi napovedoval drugače. Pravosodni minister Angelino Alfano naj bi se po posvetovanju z Berlusconijem odločil, da razpravo o reformi pravosodja preloži na čas po 14. decembru, ko je v parlamentu predvideno glasovanje o zaupnici vladi. Prioriteto naj bi v tem trenutku predstavljala reforma univerze, medtem ko bo Berlusconi v prihodnjih dneh, potem ko bo zaključil obisk v Libiji, odpotoval v Kazahstan in Rusijo. Medtem pa se je v farso spremenila objava pisma nezaupnice Berlusconiju, ki se je pojavilo na spletni strani združenja Generazione Italia, ki odraža stališča predsednika poslanske zbornice in nekdanjega tesnega Berlusconijevega zaveznika Gianfranca Finija ter njegovega gibanja Prihodnost in svoboda (Fli). Potem ko je objava izredno ostrega pisma, v katerem je bila napovedana nezaupnica premieru, povzročila burne odzive stranke Ljudstva svobode, so njeni pobudniki razkrili, da so preprosto objavili besedilo, s katerim je vodja Severne lige Umberto Bossi leta 1994 napovedal nezaupnico prvi Ber-lusconijevi vladi. Na ta način so privrženci Finija hoteli odgovoriti tako Ljudstvu svobode kot Severni ligi, ki jih obtožujeta izdajstva. Zadevi pa ni hotel dati prevelike teže notranji minister Roberto Maroni, ki pripada Severni ligi. Dejal je, da stvari ne želi komentirati: »Objavljena je bila stvar iz neke druge geološke ere, iz leta 1994, mi pa gledamo v prihodnost,« je dejal Maroni novinarjem. RIM - Zaupni dokumenti ameriške dilomacije, ki jih je objavila spletna stran WikiLeaks, med drugim razkrivajo, da je italijanski premier Silvio Berlusconi po mnenju ameriških diplomatov vse bolj tiskovni predstavnik oz »trobilo« ruskega premiera Vladimirja Putina v EU. Poleg tega je iz dokumentov razvidno, da je ameriška odpravnica poslov v Rimu Elizabeth Dibble Berlusconija označila za »fizično in politično slabotnega«, kar je med drugim pripisala »nočem brez spanca«, ki so posledica Berlusconijevega navdušenja nad »norimi zabavami«, zaradi katerih se italijanski premier ne more dobro odpočiti. Berlusconi je v nedeljo ob objavi dokumentov najprej reagiral s smehom, češ da gre za mnenja drugo- in tretjerazrednih funkcionarjev, ki jih objavlja levičarski tisk. Včeraj pa se je v Tri-ploliju, kjer se je mudil na srečanju EU-Afrika, vprašal, kdo plačuje dekleta, ki se udeležujejo večerov v njegovih vilah, da same sebe prikazujejo kot prostitutke. Italijanski zunanji minister Franco Frattini se je na objavo dokumentov odzval veliko bolj alarmirano. Dejal je, da Wi-kiLeaks hoče uničiti svet«. Tiskovni predstavnik Ljudstva svobode Daniele Capezzone pa je ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea označil za »digitalnega maoista«. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je menil, da razkritja WikiLeaksa le potrjujejo, kako Berlusconi s svojim obnašanjem škodi ugledu Italije, tiskovni predstavnik Italije vrednot Leoluca Orlando pa je Berlusconija pozval, naj odstopi in gre na zdravljenje. Silvio Berlusconi in Vladimir Putin arhivski posnetek univerza - Danes v poslanski zbornici Morda dokončen sprejem reforme Protest se je razširil tudi na tujino Tako so protestirali v Pompejih ansa RIM, ŽENEVA - Italijanska poslanska zbornica naj bi danes dokončno sprejela zakon o reformi univerzitetnega sistema, ki ga ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje označuje kot prvi organski ukrep v tej smeri, ki med glavnimi točkami ima boj proti potrati in t.i. univerzitetnim »baronom« ter odpravo dosmrtnih rektorjev. Univerze ostajajo avtonomne, a tudi odgovorne s finančnega, znanstvenega in didaktičnega vidika, pri čemer bodo denar prejele le tiste, ki bodo delovale kakovostno. Reforma, so prepričani predlagatelji, gre tudi v smer ovrednotenja zaslužnosti pri zaposlovanju osebja in prozornosti glede upravljanja univerz. Če jo ministrstvo kuje v zvezde, pa reforma ne prepriča številnih študentov, docentov in raziskovalcev, ki so tudi včeraj uprizorili vrsto protestov. Tako je npr. prišlo do zasedbe visoke šole Normale v Pizi in Univerze v LAquili, na arheološkem najdišču v Pompejih, na Velikem kanalu v Benetkah in na milanski stolnici pa so protestniki razobesili transparente. Simbolično so zasedli tudi rektorat tržaške univerze. Najbolj odmevno akcijo pa so izvedli zunaj italijanskih meja, točneje v znamenitem laboratoriju za jedrsko fiziko Cern v Ženevi. Skupina italijanskih raziskovalcev, študentov in doktorandov, ki tam delajo, se je namreč povzpela na streho sedeža glavne uprave, da bi izrazila protest proti reformi, ki bi po njihovih besedah spravila v nevarnost vodilno vlogo na področju raziskovanja, ki si jo je Italija priborila s trudom in navdušenjem številnih znanstvenikov. Filmski režiser Mario Monicelli si je vzel življenje RIM - Tik pred zaprtjem redakcije je sinoči prišla iz Rima novica, da si je filmski režiser Mario Monicelli vzel življenje. Okrog 21. ure se je vrgel z balkona petega nadstropja rimske bolnišnice San Giovanni, kjer je bil na zdravljenju zaradi raka na prostati. Monicelli je bil star 95 let. Rodil se je namreč leta 1915 v Viareggiu. Skupno z Dinom Risijem, Luigijem Comencinijem in nekaterimi drugimi režiserji velja za očeta t. i. italijanske komedije. Ustvaril je 66 filmov, med katerimi Guardie e ladri, I soliti ignoti, La Grande guerra in L'armata brancaleone. Zabeležimo naj, da si je tudi oče Maria Monicellija Tomaso vzel življenje, in sicer leta 1946. Bil je uveljavljen novinar in pisatelj. Neapeljski odpadki v ostale dežele RIM - Italijanska vlada in predsedniki deželnih uprav so dosegli dogovor, na podlagi katerega naj bi v prihodnjih treh mesecih vsak dan odpeljali iz Kampanije v ostale italijanske dežele 600 ton odpadkov. Podrobnosti v zvezi s količinami odpadkov, ki bodo potovale v posamezne dežele, so predmet tehničnega omizja, sta včeraj razložila minister za odnose z deželami Raffaele Fitto in predsednik konference dežel Vasco Errani. Včeraj je bilo v Neaplju na delu 400 vojakov: 160 jih je odstranjevalo smeti, 240 pa nadzorovalo situacijo. Najnižji porast plač od leta 1999 RIM - V Italiji že veliko let niso zabeležili tako nizkega porasta plač, kot so ga oktobra letos. Plače se od septembra niso zvišale, v primerjavi z lanskim oktobrom pa so zrasle le za 1,5 odstotka, kar je manj od porasta inflacije, ki je bil v tem obdobju 1,7-odstoten. Gre za najnižji porast od marca leta 1999, so ugotovili pri državnem statističnem zavodu Istat, ki je včeraj objavil podatke o rasti plač. Tako nizkemu porastu je botroval zelo omejen učinek obnovitve pogodb v zadnjem mesecu, saj so obnovili le dve pogodbi, medtem ko je ena zapadla. Trenutno je veljavnih pogodb 37 in zadevajo dobrih osem milijonov delavcev, na obnovitev pa čaka 41 pogodb za 4,9 milijona delavcev, kar znaša 37,7 odstotka vseh zaposlenih. Najbolj prizadeti so zaposleni v javni upravi. Če ne bo prišlo do obnovitve, Istat predvideva stabilno raven plač do decembra, 1,8-odstotni porast v januarju in februarju 2011, zatem pa naj bi porast v marcu padel na 1,3 odstotka. gospodarstvo - Sodišče EU Italija izgubila bitko z EU glede »čiste« čokolade LUXEMBOURG/BRUSELJ - Italija je izgubila pravno bitko z Evropsko unijo glede uporabe napisa "čista čokolada" na ovitkih te kakavove dobrote. Italijanski zakoni namreč določajo, da se ta napis uporablja na ovitkih čokolade, ki vsebuje le kakavovo maslo, ne pa drugih rastlinskih maščob. Sodišče EU (ECJ) je v četrtek odločilo, da italijanska zakonodaja krši skupna pravila EU. Ta namreč določajo, da se ime čokolada lahko uporablja za izdelke, izdelane iz kakavovega masla, pa tudi za tiste, ki vsebujejo do pet odstotkov drugih rastlinskih maščob. Italija je v prepričanju, da je takšna čokolada manj vredna in mora biti tako tudi označena, leta 2003 uvedla zakonodajo, ki določa, da čokolada, narejena le iz kaka-vovega masla, nosi oznako "čista čokolada". Sodišče EU je v svojem sklepu poudarilo, da bi tovrstne oznake lahko zavajale kupce in vplivale na njihovo pravico, da dobijo pravilne, nevtralne in objektivne informacije. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Roger Waite je ob tem povedal, da se zavedajo, da na področju proizvodnje čokolade obstajajo različne kulture, vendar pa je poudaril, da se mora Rim držati zakonodaje. V Evropi namreč že več let poteka živahna debata med Veliko Britanijo, kjer čokolado navadno sestavljajo tudi rastlinske maščobe, in čokoladnimi puristi iz Belgije, Italije in drugih držav, kjer čokolado tradicionalno izdelujejo le iz kakavovega masla. opera - Premiero 7. decembra bo neposredno prenašala televizija RAI5 Barenboim za uvod v sezono Scale dirigira Wagnerjevo Valkiro Daniel Barenboim MILAN - Scala bo sezono 2010/2011 začela 7. decembra z Wagnerjevo Valkiro, dirigiral bo Daniel Barenboim. Opero režira Guy Cassiers iz Belgije. Za premiero je ravnatelj Scale Stephane Lissner izbral najboljše wagner-janske glasove, mezzosopranistki Waltraud Meier in Ekaterino Gubanovo, sopranistko Nino Stemme in, prvič v Scali, tenorista Simona O'Neilla. "Ta opera je metafora za sodobno Evropo, ki se bori za svojo enotnost in obenem raznoliko identiteto," je Barenboim povedal na predstavitvi opere v Milanu. Postavitev Valkire je del velikega projekta v počastitev Wagnerja. Oktobra 2012 imajo v milanski Scali namen uprizoriti še en del Nibelunškega prstana, Siegfrieda, maja leta 2013 pa Somrak bogov. "Pri režiji smo stavili na naravne elemente z močnim simboličnim pomenom, kakor tudi na moderno tehnologijo. Na ta način bomo gledalcu bolje predstavili pristno vsebino Wagnerjevega sporočila," je poudaril režiser Cassiers. Scala v tej sezoni načrtuje 14 novih uprizoritev, med njimi jih bodo devet ustvarili italijanski umetniki. "Ponudili bomo najbogatejši nabor uprizoritev v zadnjih 20 letih," je napovedal Lissner. Ponovitve Valkire bodo 10., 14., 17., 21. in 28. decembra ter 2. januarja 2011. Kot piše na spletni strani operne hiše, bodo opero, ki traja pet ur, peli v nemščini, nadnapi-si bodo v italijanščini. Premiero 7. decembra bo neposredno prenašala televizija RAI5, novi satelitski kanal državne televizije. Tako kot vsako leto bo prenos mogoče spremljati na kinematografskih platnih po Italiji in v kakšnih stotih digitalnih dvoranah po vsem svetu. V Milanu si bo opero, kot piše na spletni strani, v prenosu moč ogledati na velikem zaslonu v galeriji Vittorio Emanuele. V Franciji bo Valkiro prenašala televizija Mezzo, v Avstriji bo posnetek 19. decembra predvajala Servus TV. Septembra prihodnje leto bo na vrsti izmenjava z Dunajsko državno opero. Ta bo predvidoma 7. septembra v Milanu gostovala z Arabello Richarda Straussa pod glasbenim vodstvom Franza Welser-Mosta, dan pozneje bo na programu simfonični koncert Dunajske filharmonije. V zameno bo Scala na Dunaju 6. in 8. septembra izvedla Verdijevo opero Simon Boccanegra, dirigiral bo Barenboim, in 9. septembra še Verdijev Requiem. (STA) / RADIO IN TV SPORED Petek, 26. novembra 2010 29 mednarodna politika - Od nedelje na spletni strani 250 tisoč občutljivih amerišjih dokumentov WikiLeaks objavil sveženj ameriških diplomatskih depeš Clintonova: Objava dokumentov napad na ZDA in mednarodno skupnost - Vznemirjenje po vsem svetu NEW YORK - Spletna stran WikiLeaks je bila v nedeljo zaradi napadov hekerjev še vedno nedostopna, vendar pa so nekateri mediji, med drugim časopis New York Times, objavili prvi sveženj od skupaj 250.000 diplomatskih depeš ZDA, ki bodo objavljene v naslednjih dneh. Washington objavo ostro kritizira. New York Times med drugim piše, da so diplomati v New Yorku, Rimu in na Dunaju ter 33 drugih ameriških veleposlaništvih julija lani dobili navodilo državne sekretarke Hillary Clinton, naj zberejo različne informacije o visokih uradnikih ZN in veleposlanikih držav članic Varnostnega sveta. Zbirali naj bi podatke o ljudeh, kot je generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, podatke o kreditnih karticah, biografske informacije ter celo njihova gesla za komunikacijske sisteme. Večina objavljenih dokumentov izvira iz časa po 11. septembru 2001, nekateri pa segajo do leta 1966. 11.000 dokumentov nosi oznako "zaupno", nobeden pa oznake "strogo zaupno". New York Times piše, da so iz nekaterih dokumentov odstranili imena oseb, ki bi bile lahko zaradi objave ogrožene, kakor tudi podatke, ki bi lahko ogrozili potekajoče obveščevalne operacije. Dokumenti razkrivajo nadaljevanje ameriške vojne proti terorizmu, ukrepanje proti iranskemu jedrskemu programu, strah pred nevarnostjo izraelskega napada na Iran, odnose med velesilami, pri čemer je EU prikazana kot "drugorazredna". Predsednik ZDA Barack Obama naj ne bi čutil nič posebnega do Evrope in raje gleda na Vzhod kot na Zahod. Dokumente naj bi spletni strani WikiLeaks priskrbel ameriški vojak Bradley Manning, ki so ga julija obtožili izdaje in mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Eden od dokumentov razkriva resno opozorilo Nemčiji, če bo skušala izvršiti nalog za aretacijo agentov ameriške obveščevalne službe Cia, ki so ugrabili nedolžnega človeka z istim imenom, kot ga ima osumljeni terorist, in ga več mesecev zasliševali v Afganistanu. Dokumenti razkrivajo, da je italijanski premier Silvio Berlusconi po mnenju ameriških diplomatov vse bolj predstavnik ruskega premiera Vladimirja Putina v EU. Med njima naj bi posredovali sumljivi ljudje, izmenjavala naj bi si draga darila ter podpisovala energetske pogodbe. Berlusconi je opisan kot človek norih zabav, Putin pa kot alfa samec, ki ne zmore obvladati lastne neobvladljive birokracije. Med depešami je tudi dokument, po katerem naj bi ZDA srečanje slovenskega premiera Boruta Pahorja z ameriškim predsednikom Barackom Obamo pogojevale s sprejetjem zapornika iz Guantanama, kar pa Ljubljana zanika. Med evropskimi voditelji je predsednik Francije Nicolas Sarkozy označen kot cesar brez oblačil, nemška kanclerka Angela Merkel pa si menda ne upa tvegati. Savdski kralj Abdulah naj bi Američane prepričeval, da napadejo Iran. Iran naj bi dobil od Severne Koreje 19 raket, ki lahko nosijo jedrsko orožje, s katerimi bi lahko napadel evropske prestolnice. Abdulah naj bi imel zelo slabo mnenje o iraškem premieru Nuriju al Mali-kiju, pakistanskega predsednika Asifa Zardarija pa je imenoval za glavno oviro napredku države, ker ko je "gnila glava, to vpliva na celotno telo". Depeše obenem razkrivajo, da teroristična mreža Al Kaida še vedno dobiva največ denarja iz savdskih virov. Vodstvo kitajske komunistične partije naj bi ukazalo hekerske napade na spletne strani podjetja Google. Kitajska se omenja tudi v povezavi s Severno Korejo, ko diplomati Južne Koreje omenjajo možnost ponudbe poslov za pomiritev skrbi v primeru propada severa in združitve obeh Korej. Libijski predsednik Moamer Ga- dafi naj bi bil lani jeseni sila jezen, ker mu v New Yorku v času zasedanja Generalne skupščine ZN niso dovolili postaviti šotora ali obiskati prizorišča terorističnih napadov 11. septembra 2001. Zagrozil naj bi, da bo odstopil od dogovora, da pošlje oplemeniteni uran v Rusijo. O Ga-dafiju tudi piše, da je zadnje čase nenehno v družbi svoje privlačne svetlolase ukrajinske medicinske sestre. Zanimiv je tudi opis pogovorov predsednika Jemna s takratnim poveljnikom centralnega poveljstva ZDA, generalom Davidom Petraeusom po ameriškem raketiranju oporišč Al Kaide v Jemnu. Ali Abdulah Saleh naj bi generalu povedal, da bo njegova vlada še naprej trdila, da je Jemen sam bombardiral teroriste, ker so se bali razkritja, da sodelujejo z Američani. Opisano je tudi odkritje 52 milijonov dolarjev v prtljagi afganistanskega podpredsednika Ahmeda Zia Masuda v času lanskega obiska v Združenih arabskih emiratih. Denarja naj mu ne bi odvzeli, Masud pa še vedno zanika, da bi no- sil denar iz države. Polbrat afganistanskega predsednika Hamida Karzaja Ahmed Vali Karzaj je opisan kot skorum-piran trgovec z mamili. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj izjavila, da objava zaupnih diplomatskih dokumentov pomeni napad na ZDA in celotno mednarodno skupnost. Dejanje spletne strani WikiLeaks je označila za nezakonito, zaradi česar administracija predsednika Baracka Obame "agresivno preganja" odgovorne. Objavljeni dokumenti sicer dvigajo prah tudi drugod po svetu. Številne države so poudarile, da objava depeš slabi diplomacijo in predstavlja grožnjo demokratični oblasti, Avstralija pa je ustanovitelju WikiLeaksa Julia-nu Assangeu zagrozila z obtožnico, če se bo vrnil v domovino. Zadovoljstvo ob objavi depeš so izrazili le v Izraelu, saj se je po njihovem izkazalo, da je stališče judovske države do Irana dosledno in torej vedno enako, v formalni in neformalni komunikaciji. (STA) Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange arhivski posnetek zn - V Cancunu se je začela nova okoljska konferenca Zavezujočega podnebnega dogovora verjetno ne bo CANCUN - V mehiškem letoviškem mestu Cancun se je včeraj začelo 16. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) ter šesto zasedanje pogodbenic Kjotskega protokola, na katerih bodo predstavniki številnih držav ob vzpodbudi nevladnih organizacij in znanstvenikov skušali do 10. decembra priti do dogovora o skupnem ukrepanju. Tuje tiskovne agencije ocenjujejo, da naj bi se v naslednjem tednu v Cancunu zbralo 15.000 obiskovalcev iz vsega sveta, od novinarjev, politikov, državnih uradnikov, znanstvenikov ter protestnikov. Glavni ministrski del zasedanj bo potekal zadnje tri dni in kot je to na podobnih konferencah že skoraj običaj, bo dogovor, če bo do njega sploh prišlo, najverjetneje dosežen "pet minut pred 12 uro" 10. decembra. Na zadnji tovrstni konferenci v Koebenhavnu glede naslednika Kjotskega protokola o mednarodno zavezujočih omejitvah izpustov toplogrednih plinov po letu 2012, ko veljavnost protokola poteče, ni bilo. EU se je sicer že zavezala k omejitvi izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov pod raven leta 1990 do leta 2020. Pogajanja v Cancunu se nadaljujejo na dveh tirih, in sicer konvencijskem in kjotskem. Kon-vencijski tir gre v smeri sporazuma za aktivnosti in obveznosti vseh držav za področja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, prilagajanja na podnebne spremembe, razvoja in prenosa tehnologij ter finančnih tokov in investicij. Kjotski tir pa išče sporazum o obveznostih razvitih držav za drugo ciljno obdobje po Kjotskem protokolu. EU pri tem želi, da se ohrani okoljska integriteta protokola in določi ambiciozno ter učinkovito mednarodno sodelovanje vseh razvitih držav. Pričakovanj o podpisu globalnega sporazuma v bližnji prihodnosti ni, proces pa se nadaljuje z iskanjem napredka pri manjših korakih. S tem naj bi se okrepilo medsebojno zaupanje, ki bi bilo podlaga za sporazum, ko bosta nanj pripravljeni tudi ZDA in Kitajska. Države v razvoju se sedaj zavzemajo predvsem za napredek pri zmanjšanju izpustov razvitih držav, razvite države pa za napredek boja proti spremembam vseh držav. Napredke je možno doseči glede zmanjševanja krčenja in degradacije tropskih gozdov ter trajnostno gospodarjenje z njimi, na področju tehnologij, financ, prilagajanja na podnebne spremembe, in merjenje ter preverjanje napredka. (STA) gospodarstvo - Evropa Borze v rdečem kljub dogovoru o pomoči Irski BRUSELJ/DUBLIN - Finančni ministri držav članic EU so na nedeljskem srečanju v Bruslju dosegli dogovor o mednarodni finančni pomoči Irski v višini 85 milijard evrov, je po srečanju sporočil pristojni evropski komisar Olli Rehn. Ministri so podprli tudi predlog o vzpostavitvi stalnega kriznega mehanizma za območje evra. Kot je pojasnil prvi mož evroskupine Jean-Claude Juncker, so ministri držav, ki bodo prispevale pomoč, ukrepe pomoči Irski "podprli soglasno". V skladu z dogovorom bo šlo 35 milijard evrov za krepitev irskega bančnega sistema, preostalih 50 milijard pa za pomoč vladi pri pokrivanju proračunskih izdatkov. Mednarodno finančno pomoč bodo po navedbah irske vlade prispevali Mednarodni denarni sklad (IMF), 16 držav članic območja z evrom in Evropska komisija, Velika Britanija, Švedska in Danska pa bodo pomagale z bilateralnimi posojili. V povprečju bo morala Irska plačati 5,8-odstotno obrestno mero, navedbe Dublina povzema ameriška tiskovna agencija AP. IKjub temu pa so evropske borze včerajšnje trgovanje sklenile z negativnim predznakom, saj je strah pred širjenjem dolžniške krize iz Irske v druge države območja med vlagatelji še prisoten. Vlagatelji namreč ugotavljajo, da pomoč Irski širjenja krize ne bo ustavila, skrbijo pa jih predvsem razmere v Španiji. Evro je izgubil na vrednosti, nafta pa se je podražila. (STA) iran - Drug znanstvenik ranjen Jedrski znanstvenik ubit, Teheran krivi Izrael TEHERAN - V eksploziji bombe v Teheranu je bil včeraj zjutraj ubit ugleden iranski jedrski znanstvenik, še en znanstvenik pa je bil v ločeni eksploziji ranjen. Teheran je krivdo za napada pripisal Izraelu oz. ameriški in izraelski obveščevalni službi Cia in Mosad. Znanstvenik Madžid Šahriari, profesor fizike na univerzi Šahid Behešti v Teheranu in član Iranskega jedrskega združenja, je bil ubit, ko sta dva motorista na severovzhodu iranske prestolnice na njegov avtomobil namestila bombo, ki jo je nato razneslo. Njegova soproga je bila v napadu ranjena. V ločenem napadu, ki so ga pred omenjeno univerzo na enak način izvedli neznanci na motornih kolesih, pa je bil prav tako davi ranjen strokovnjak za laserje in doktor jedrske fizike, profesor Farejdun Abasi. Ranjena je bila tudi njegova soproga. Tudi Abasi, ki naj bi delal za iransko obrambno ministrstvo, je profesor na univerzi Šahid Behešti, ki velja za eno izmed najuglednejših v Iranu. Iranska televizija je krivdo za atentata pripisala Izraelu. Kot so zapisali na njeni sple- tni strani, "so agenti sionističnega režima v kriminalnem terorističnem dejanju napadli ugledna univerzitetna profesorja, ko sta bila na poti v službo". Iranski notranji minister Mustafa Mohamed Nadžar je zatem krivdo za napada pripisal ameriški in izraelski obveščevalni službi Cia in Mosad. "Mosad in Cia sta sovražnika Irancev in si zmeraj prizadevata škoditi temu narodu. Še posebej pa želita ustaviti naš znanstveni napredek," je dejal Nadžar. Vodja iranske jedrske organizacije Ali Akbar Salehi je že pred tem po napadih "sovražnikom" sporočil: "Ne igrajte se z ognjem. Iransko potrpljenje je omejeno in če ga bo zmanjkalo, bodo naši sovražniki doživeli žalostno usodo." Salehi sicer odgovornosti za napada za razliko od iranske televizije in notranjega ministra ni pripisal nobeni tuji sili. Iranski znanstveniki so bili v zadnjih letih večkrat tarča atentatov oz. so nepojasnjeno izginili. V napadu 12. januarja je bil ubit ugledni fizik Masud Ali Mohamadi, ki je bil profesor na teheranski univerzi, prav tako pa je delal za elitno iransko revolucionarno gardo. (STA) Gadafi na vrhu med EU in Afriko zagrozil Evropejcem TRIPOLI - Libijski voditelj Moamer Gadafi je včeraj v Tripoliju dvodnevni vrh med EU in Afriko odprl z grožnjo evropskim državam, da bo takoj ustavil svoja prizadevanja za zaustavitev ilegalnega priseljevanja iz Afrike v članice unije, če ne bo deležen finančne in tehnične podpore. Če bo prišlo do tega, bo "krščanska, bela" Evropa postala "črna", je pred predsedniki, premieri in ministri iz 27 članic EU in 53 afriških držav dejal Gadafi. Za edinega pravega partnerja Libije v EU je Ga-dafi označil Italijo, katere premier Silvio Berlusconi je bil med udeleženci vrha. Na volitvah v Kataloniji slavili zmerni nacionalisti BARCELONA - Na nedeljskih volitvah v španski pokrajini Kataloniji je zmagala desnosredinska nacionalistična stranka Convergencio i Unia, ki je v 135-članskem regionalnem parlamentu po še neuradnih podatkih dobila 62 sedežev in je za las zgrešila absolutno večino. Poraz so doživeli doslej vladajoči socialisti, ki bodo imeli v novem parlamentu le 28 sedežev. Vodja socialistov v Kataloniji, dosedanji predsednik regionalne vlade Jose Montilla je zato že napovedal odstop. Poraz katalonskih socialistov je velik udarec za špansko socialistično vlado premiera Joseja Luisa Zapatera, ki se zaradi krize sooča s čedalje večjo nepriljubljenostjo. Muslimanska bratovščina brez poslanskega sedeža KAIRO - Prepovedana Muslimanska bratovščina, največje opozicijsko gibanje v Egiptu, je sporočila, da na nedeljskih parlamentarnih volitvah ni prejela nobenega poslanskega sedeža. V Egiptu so sicer zaradi volitev, ki so jih po trditvah opozicije zaznamovale hude kršitve, potekali nasilni protesti. Končni izidi volitev naj bi bili znani danes. Na volitvah leta 2005 je Muslimanska bratovščina zabeležila velik uspeh, saj ji je pripadlo 88 oziroma približno petina poslanskih mandatov. Tokrat pa se v prvem krogu volitev v parlament ni prebil noben kandidat bratovščine, pa tudi v drugi krog to nedeljo se jih je prebilo le 21 od 130, je sporočil tiskovni predstavnik bratovščine Valid Čalabi. 3 0 Torek, 30. novembra 2010 KOPER - V četrtek ob 1 8.30 in 20.30 Odprtje tretje razstave in ponovitev recitala V Kopru bo v četrtek drugi del projekta Boris Pahor - Lojze Spacal: Krajine dvajsetega stoletja, s katerima želita Občina Milje in Mestna občina Koper ovrednotiti skupno kulturno dediščino obmejnega prostora. Po dveh likovnih razstavah, ki so jih prejšnji teden odprli v Miljah, bodo v četrtek ob 18.30 odprli še tretjo: v ga- leriji Loggia na Titovem trgu v Kopru bo na ogled nov izbor Spacalovih del. Ob 20.30 pa bo v Gledališču Koper (Verdijeva ulica 3) na sporedu recital iz opusa Borisa Pahorja ...Moj tržaški naslov ..., ki je nastal v kopro-dukciji med miljsko občino in Slovenskim stalnim gledališče. Nastopata Lara Komar in Janko Petrovec, režijo je podpisal Giorgio Pressburger. SSG - Jutri o priseljencih-homoseksualcih Manjšinci med manjšinci? Homoseksualnost je v preko sedemdesetih državah kaznivo dejanje, v sedmih državah te lahko zaradi tvojih spolnih nagnjenj celo obsodijo na smrt. Zato ni čudno, če se marsikateri gej ali lezbijka poda v emigracijo ...kjer nato živi kot manj-šinec med manjšinci. Emigraciji in homoseksualnosti je posvečeno jutrišnje srečanje (ob 18. uri) v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma, ki ga v sklopu niza Raz/seljeni prirejajo v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Sodelujejo Giorgio DelTAmico, Davide Zotti, Alberto Rochira in Philippe Castetbon, francoski novinar in fotograf, ki je v knjigi zbral zgodbe preganjanih homoseksualcev. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 30. novembra, ob 21.00 / Lars Noren: »20 novembre«. Nastopa: Fausto Russo Alesi. / Ponovitve: od srede, 1. do sobote, 4. ob 21.00 ter v nedeljo, 5. decembra ob 17.00. Gledališče Verdi V soboto, 4. decembra, ob 20.30 / Boris Pahor: »Necropolis«. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 3. decembra, ob 21.00 / Fran-cesca Reggiani: »Quello che le donne non dicono«. V petek, 10. decembra, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »La locandiera«. Nastopata: Elena Bucci in Mario Sgrosso. / Ponovitve: v soboto, 11. ob 20.30, v nedeljo, 12., ob 11.00, v torek, 14. ob 16.30,od srede, 15. do sobote, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 19. decembra, ob 16.00. Gledališče Ragazzi V ponedeljek, 6. decembra, ob 11.00 / V sklopu: »Ti racconto una fiaba: Il bruto anatroccolo«. / Ponovitve: v torek, 7. in v sredo, 8. decembra ob 11.00. V nedeljo, 12. decembra, ob 11.00 / V sklopu: »Ti racconto una fiaba: Il mio piccolo principe«. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 1. decembra, ob 20.45 / Cesare Lievi: »Il vecchio e il cielo«. Režija: Cesare Lievi. Nastopajo: Gigi Angelillo, Ludovica Modugno, Paolo Fagiolo in Giuseppina Turra. / Ponovitev: v četrtek, 2. decembra, ob 20.45. V ponedeljek, 13. decembra, ob 20.45 / Will Eno: »Thom Pain (Basato sul niente)«. Prevod: Noemi Abe. Nastopa: Elio Germano. / Ponovitev: v torek, 14. decembra, ob 20.45. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20) V četrtek, 2. decembra, ob 17.00 / Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič, ZSKD in AŠZ Dom vabijo na gledališko predstavo Stena Vilarja: »Kdo si, dedek Mraz?«. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V torek, 7. decembra, ob 20.30 / Tamara Matevc in Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. Režiser: Samo M. Strelec. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 30. novembra, ob 18.00 / Georges Feydeau: »Bumbar«. MGL Veliki oder Mala scena Danes, 30. novembra, ob 20.00 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 11. decembra, ob 20.30 / P. I. Čajkovski: »Romeo e Giulietta«. / Ponovitve: v nedeljo, 12. ob 16.00, od torka, 14. dočetrteka, 16. ob 20.30, v petek, 17. ob 18.00 ter v soboto, 18. decembra, ob 17.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 30. novembra, ob 20.30 / Matthew Bourne's swan lake«. Glasbe: P. I. Čajkovski. Koreografija in režija: Matthew Bourne. / Ponovitve: v četrtek, 2. ob 20.30,v petek, 3. ob 20.30 ter v so-boto,4. in v nedeljo,5. decembra, ob 16.00 in ob 20.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 12. decembra, ob 18.00 / Openska glasbena strečanja - kvartet saksofonov »Ensamble 4saxess«. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 9. decembra, ob 20.45 / »I Balletti russi, Daghilev e i suoi musici- PRIREDITVE sti«. Solista: Liza Ferschtman - violina in Inon Barnatan - klavir. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 30. novembra, ob 21.00 Klub CD / Nastopajo : Eduardo Raon ( Portugalska) Breschand, Parkins, Sharp, Vigroux (Francija in ZDA). Jutri, 1. decembra, ob 20.30 Gallusova dvorana / Slovenska filharmonija: nastopa Cadencee ensamble. V ponedeljek, 6. decembra, ob 20.15 Linhartova dvorana / Nastopa: Niyaz iz Irana. V soboto, 4. decembra, ob 19.30 / »Tradicionalni decembrski koncert«. Nastopajo: Vlado Kreslin, Mali bogovi, Beltinška banda, istrski rocker Li-vio Morosin in vokalni trio Insingizi iz Zimbabveja. / Ponovitve: v nedeljo, 5. in v ponedeljek, 6. decembra ob 19.30. V torek, 7. decembra, ob 21.00 Klub CD / Nastopa Vesna Zornik - Tango apasionada (Slovenija). Kino Šiška Danes, 30. novembra, ob 21.00 / Nastopa skupina White Lies iz Velike Britanije. V četrtek, 9. decembra, ob 21.00 Katedrala / Edo Maajka & band (BiH) Do-ša & band (LJ). V ponedeljek, 13. decembra, ob 21:00 Katedrala / Borbetomagus (USA) in Thomas Ankersmit (NL). V sredo, 15. decembra, ob 21:00 Komuna / Odprti Mikrofon in Eskobars unplugged. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 13. decembra, v tretjem nadstropju, sta na ogled rastavi: »Scultura triestina del '900« ter »Ruggero Radovan (1877 -1965) l'atelier di uno scultore«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 12. decembra je na ogled razstava Roberte di Camerino »La rivoluzione del colore«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Po-rečanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. Vhod parka Miramarskega grada: v četrtek, 2. decembra, bo otvoritev razstave: »Giorgio De Chirico. Un maestro silenzioso«. Razstava bo na ogled do 27. februarja 2011. OPČINE Bambičeva galerija: v soboto, 4. decembra, ob 20.30 bo odprtje razstave Alda Usberghija » ... okoli mene«. Glasbeni utrinek ob odprtju: Paolo Skabar - violina. Slikarja bo predstavila Jelka Cvelbar. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011 je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): do 8. decembra razstavlja Davide Garbuggio in od 28. decembra do 12. januarja 2011 Alessandra Bernardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.co-mune.gorizia.it, urp@comune.gori-zia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano dUngheria, fondato-re dello Stato e Apostolo della nazio-ne«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 31. januarja 2011. Kulturni dom:Ob 70. letnici Klavdija Palčiča je v Kulturnem domu v Gorici na ogled razstava »Pripovedna preha-janja«.Urnik: do 12. decembra od ponedeljka do petka med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 18.00 in med prireditvami. Društvo Ars (Travnik 25): do 8. decembra je na ogled razstava Dezide-rija Švare z naslovom »Nenapisana pisma...«; Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.00 in 19.00. _SLOVENIJA_ ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej (Metelkova 2): v sredo, 1. decembra, ob 18.00 bo na ogled »Folimage - od začetkov«; razstava francoskega studia animiranega filma Folimage. Na ogled bo do 21. decembra. Cankarjev dom (Prvo preddverje): do 25. novembra, ob 21. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu -LIFFe razstava pod naslovom »Zarota molka«. Preplet filmske in fotografske ustvarjalnosti. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 27. novembra 2010 663 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Gremo skupaj - Z Romano Kranjčan 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Proza: Filumena Marturano (i. M. Melato, M. Ranieri) 23.20 Aktualno: Porta a Porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Nan.: Love boat 7.00 Risanke 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.20 Nan.: Zorro 9.30 Aktualno: Protestantizem 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 0.40 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Film: Le cronache di Narnia: il leone, la strega, e l'armadio (fant., ZDA '05, r. Andrew Adamson. i: T. Swinton) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Charlie's Angels Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Sfida oltre il fiume rosso (western, ZDA, '67, r. R. Thorpe, i. G. Ford) 17.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Dok.: Viaggio nei miracoli 0.00 Film: Birthday girl (dram., i. N. Kidman) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: I Cesaroni (i. C. Amendola, A. Fassari) 23.00 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Smallville 10.30 Nan.: Terminator - The Sarah Connor Chronicles 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Variete: Cotto e mangiato (v. B. Pa-rodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Dok.: Wild - Oltrenatura (v. F. Ci-cogna) 22.05 0.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.00 Film: Anaconda (akc., ZDA '97, i. J. Lopez) ^ Tele 4 8.00 Variete: Camper Magazine 9.00 Variete: L'eta non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.20 Aktualno: Saul 2000- Ripartire da Damasco 11.30 Dok.: Cavallo... che passione 12.30 Variete: Mukko Pallino 13.15 Aktualno: Pagine e fotogrammi 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Super Sea 15.45 Dok.: Spledori d'Italia 16.55 Risanke 19.00 Variete: Attenti al cuoco 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Schimansky - La scomparsa di Laura 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Košarka: Basket Iesi - Basket Snai-dero LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.55 11.35 12.35 13.55 16.00 18.00 19.00 20.30 22.45 23.50 1.10 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.45 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Ultime dal cielo Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: La sfinge d'oro (pust., It., '67, r. L. Scattini, i. A. Ekberg) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Adventure Inc. Nan.: The District Nogomet: Fiorentina - Reggina, pokal Italije Nan.: Leverage Variete: Victor Victoria Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu (pon.) 10.45 Otroška oddaja: Nočko (pon.) 11.00 Dok. nan.: Zgodbe iz školjke (pon.) 11.15 Impro Tv, 3. oddaja (pon.) 11.50 Večerni gost: Dr. Matija Horvat (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 14.05 Duhovni utrip 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izgnajalci vesoljcev 16.20 Nan.: Šola na Sončavi (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 0.25 Dok.: Naravni parki Slovenije: Slovenske Alpe 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Parada 21.00 Tarča 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Dok. odd.: Sojenje rdečim kmerom 23.55 Prava ideja! (t Slovenija 2 1.05 Zabavni infokanal Infokanal Nad.: Strasti, 36. del Dober dan, Koroška (pon.) Na lepše (pon.) Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) NLP - Razvedrilna oddaja Bleščica - oddaja o modi Na obisku - oddaja Tv Koper-Ca-podistria (pon.) Studio city (pon.) Glasnik - oddaja Tv Maribor Mostovi - Hidak Babilon si: Čakre Odbojka: (Ž), finale slovenskega pokala, prenos Dok. odd.: Šakali med nami Prava ideja! Dok. film: Dediščina Evrope Film: Trinajst dni 6.30 7.00 8.50 9.25 10.10 10.40 11.45 14.45 15.25 16.00 16.40 17.05 17.25 17.55 20.00 20.55 21.25 22.40 14.30 Vzhod - Zahod 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevisione - magazin 16.50 Meridiani 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 In orbita - glasbena oddaja 20.30 Nautilus 21.00 Dok. oddaja 22.15 Glasbena oddaja: Zaigrajmo si televizijo 23.15 Baiker explorer 23.45 Istra in Tv Primorka 8.00 20.00, 23.000 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 15.50 Odbojka Interliga: Salonit Anhovo - ACH Volley 18.00 Videofronta 18.40 Pravljica 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja 23.30 Videostrani 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Animali ami-ci miei (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka -iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Bruno Vol-pi Lisjak - Vonj po morju, 6. nad.; 11.00 Studio D: Psihološka obzorja - sodeluje dr. Martina Flego; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Rumena podmornica - potovanje v svet Beatlesov; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje s področja civilnega prava; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta: pogovori; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ri-cordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Glasbena lestvica; 11.0011.30, 20.30 V manjšini; 11.45-12.15, 21.00 I diari di Athena... dal mondo dell'educa-zione; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.00-14.30 Proza; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00 RC Jazz Club; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.10 Ricordi go-losi (pon.); 22.00 Etnobazar (pon.); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30, 16.15, 13.40 Visoke pete; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 30. novembra 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óvr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Nad osrednjo Evropo je obsežno ciklonsko območje. Nad našo deželo še vedno dotekajo jugozahodni tokovi. Danes bo atmosfera stabilnejša; v višjih plasteh ozračja bo dotekal toplejši in bolj suh zrak. Jutri nas bo dosegla vremenska fronta,-, z vlažnimi južnimi višinskimi vetrovi. ^ V prizemlju pa -jf^-^^i^bo pihal mrzli severovzhodnik. Nad jugozahodno Evropo se poglablja območje nizkega zračnega pritiska. Danes še priteka nad naše kraje razmeroma hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.59 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.04 in zatone ob 12.59 BIOPROGNOZA Danes se bo vremenska obremenitev krepila, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.28 najvišje 49 cm, ob 13.17 najnižje -40 cm, ob 19.11 najvišje 18 cm. Jutri: ob 0.37 najnižje -29 cm, ob 7.04 najvišje 54 cm, ob 13.52 najnižje -51 cm, ob 20.00 najvišje 25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........-2 2000 m...........-7 1000 m...........-1 2500 m...........-9 1500 m...........-6 2864 m...........-9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan mm, sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo povsod po deželi jasno ali kvečjemu delno jasno vreme. V hribih bo zmrzovalo; ponekod bo zmrzovalo tudi po nižinah in na Kraški planoti. Čez dan se bo pooblačilo sprva ob morju. V nižinskem pasu bo pihala zmerna burja, ob morju pa bo močnejša in se bo še krepila. Zjutraj bo zmerno oblačno in po nižinah megleno, nato se bo postopno pooblačilo in popoldne bodo padavine od juga zajele večji del Slovenije. Po nižinah Primorske bo deževalo, drugod snežilo. Na Primorskem bo pihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -9, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem do 9 stopinj C. TOLMEČ O -1/-5 VIDEM O 0/7 O PORDENON 1/6 O GRADEC -5/-1 O -3/1 S. GRADEC CELJE -2/0 o d MARIBOR O -2/-1 PTUJ O M. SOBOTA O-2/0 O -LJUBLJANA -2/1 POSTOJNA O -3/-1 KOČEVJE REKA 4/12 Po vsej deželi bo oblačno z močnimi padavinami. V hribih bo snežilo do dna dolin. Po nižinah in ob morju bo lahko sprva zjutraj snežilo, nato pa deževalo. Na vzhodnem pasu dežele in na Kraški planoti se bo verjetno pojavljal žled in poledica. Nad nadmorsko višino okoli 100-200 m bo dež ob dotiku tal zmrzoval. Ob morju bo pihala močna burja, po nižinah pa zmerna. Pozno popoldne bo burja oslabela. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo oblačno s padavinami. Na Primorskem bo deževalo, pihala bo burja. Drugod bo najprej snežilo, čez dan pa bo sneg prešel v dež, zato bo nastajal žled in poledica. C ^■^ndia.si QLANDIA Dežela nakupov Nova Gotica Nedeljski delovni cas jedo*.**10 . podaljšan do 17- ure!