List 43.
Iz popolnama gnjiliga sadja
nar boljši jesih (kis) napraviti.
To je gotovo nar veči kmetijski čudež , take reči v prid oberniti, od kterih ljudje mislijo, de so za nič in le za preč vreči. Tak čudež je tudi iz popolna m a gnjiliga sadja prav dober jesih napravljati.
Kdor ni poskusil, še verjel ne bo, de se da iz gnjilih jabelk in hrušk ne le prav dober, ampak še veliko boljši jesih napraviti, kakor iz nar lepšiga, clo nič gnjiliga sadja, in sicer še veliko več se gada napraviti in veliko prej. Kdor bo pa to sam poskusil, se bo prepričal, de resnico govorim, in bo pustil svoje sadje , iz kteriga si misli jesiha napraviti, raji sognjiti, kakor pa nesognjitiga za jesih porabiti.
Malo hiš je, ki bi ne imele nekoliko sadja za zimo
prihranjeniga. Med sadjem se pa vedno kaj gnjiliga najde.
Nikar tega ne zametujte! Marveč ga pridno spravljajte
celo zimo v sodeč, ki ne teče, in sodeč postavite v klet
(kelder), de sadje ne z mer z ne, kar bi za jesih slabo bilo.
Tudi lupine in vse kar ostane od siroviga povžitiga ali kuhaniga sadja , verz/te zraven v sodeč; na spomlad pa, ali pa še poprej, naj se iz vsiga jesih takole naredi: Iz sodca naj se vsuje vse nabrano sadje , jabelka in hruške vse skupej v p reso—ali pa kar je še bolje — v korito, kakoršno imajo v nekterih hišah, de za živino pičo stolčejo in zmečkajo. V tem koritu naj se sadje z betam dobro stolče in potem v prešo dene. #) Cist sok teče s preše, ki je sladak in zares boljši, kakor bi kdo verjel; enmalo sicer po gnjilim diši, de bi marsikdo mislil, de bo jesihu ta duh ostal. Pa ni res; — kader se kisati začne, mu kisanje popolnama ves duh vzame.
v
Čeravno je most lepo čist, naj vunder 2 ali 3 dni stoji v sodcu Lpri kterim se je eno dno vun vzelo) ali v kadi, čebru ali škafu, de vse kar se je utegnilo gnji-liga v mošt vriniti, na verh stopi. To kar tukaj na verh stopi, niso tropine vinskiga vrenja, ampak le ostanjki sadne gnjiline; — vinsko vrenje je že večidel poprej v gnjilih jabelkih in hruškah dokončano bilo.
Po vinskim vrenji pa nastopi po kemijskih postavah kisanje, ktero se v tem moštu zdej še le začne.
Penasti sverš, ki je ložji kakor mošt, se začne počasama na verh mošta podajati. Vse te pene posnami preč , in prelij potem mošt v jesihov sod, ki v kleti, ali kaki drugi shrambi stoji.
Ce si si na tako vižo eno vedro mošta v sodcu napravil, boš imel že v 4 ali 5 tednih dober jesih s perst debelo maternico. Še ene tedne po tem pa se ti bo tako močin jesih z nar prijetnišim okušam brez vsiga gnjilčniga duha, in s tako lepo barvo naredil, de ga boš vesel, in ki veliko veliko prekosi tisti jesih , ki si ga z veliko več pripravami in z veliko večim trudam iz siroviga , tiegnjiliga sadja napravil. Poverh tega ti da gnjilo sadje napol več jesiha kakor negnjilo.
Ve'mo sicer, de se gnjilo sadje veliko bolj skupej poleže, ko ga na kup deneš, in de jih gre gnjilih jabelk ali hrušk veliko več v eno kad , kakor negnjilih — de tedaj zna kdo reči: ??gnjiIo sadje lahko več jesiha da , ke'r ga gre veliko več v eno kad." — To je res —ali pri vsim tem da gnjilo sadje vselej več jesiha zato, ke'r gnjilo sadje da ves svoj sok iz sebe do zadnje kaplice, — sirovo sadje pa ne.
Kako lahko si tedaj zamore vsak kmet za svojo potrebo dobriga jesiha napraviti — verh tega pa še sadne ostanjke, ki po preši ostanejo, prešičem s poparjeno pičo zmešati, ki jo radi jedo \u jim dobro tekne! Tako piše skušeni kmetovavec Struf.
Pri ti priliki moramo še nektere besedice pristaviti od veliciga prida in koristnosti jesiha za vsako hišo.
Vsaka hiša bi mogla z dobrim jesiham preskerb-ljena biti, ker si je tolikrat in v toliko prilikah z njim pomagati v stanu. Polno žlico pridniga jesiha v vodo perliti, da prav zdravo, dobro pijačo, ktera v vročini človeka pokrepča, žejo ogasi in ohladi. Pozirk dobriga jesiha brani človeka sil ni ga mraza. Ce se nova rana z jesiham izpira, in v jesih namočene rutice nanjo pokladajo, kervaviti neha, in se dostikrat kmalo brez otekljine, brez gnojenja zaceli. Ce se v omedlevci jesih pod nos derži, in se z njim po sencih dergne, človeka epet k zave'di pripravi. Lepo dišeče vode, ki jih nektere ženske seboj nosijo in rabijo, več skaze, kot koristijo, in v omedlevco še pripomorejo. V nalezljivih in kužnih boleznih, če se koze, griža ali pa kolera i. t. d. lotujejo, če je hud neprijetin duh v hiši, ali pri bolniku,   kako   kapljo  dobriga jesiha   na razbeljeno
—    186   -
*) Kjer preše ni, bi se morebiti znalo stolčeno in zmečkano sadje s teškimi kamni obložiti, kakor kislo zelje v kadi, ki ima spodej luknjo in cev, po kteri mošt \un teče.
železo ali pa na razbeljeni kamen kani, in tla nekoliko z njim pokropi. Jesihov hlap da zdrav, prijetin duh. Posebno zdej o koleri naj se lesne koče, v kterih veliko ljudi prebiva, vsaki dan z jesiham pokade. — Napeti kravi, ki se je preveč sirove detelje ali kaj druziga na-puhljiviga nažerla, vlij po maseljcu jesiha v gobec, enkrat ali dvakrat — in pomagal ji boš !