Mubljana, nedelja, 23. marca 1958 leto XXIV. Stev. 69 liU/VJ« ^ TISKA C*<0tit*NO Z.AUOZM1SKO PODJITJ1 »fc.ro us k * pravica« OlRuKTO« PODJETJA t-KV MODIO slavni tN odgovorni (REDNIK t tVAN SlNKOVEO n«» d*o razen oetit« • oen* t« dinarjev Jf* # • -Š JJudsko, PROLETAKC) VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SEl -L J O D a K A PRAVICA« USTANOVLJENA L OKTOBRA 193* • MJED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT l »-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1981 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA UK* IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO- Z enotno udeležbo na volitvah bomo izrazili svojo pripravljenost in voljo da smelo nadaljujemo izgradnjo lepšega življenja in bolj humanih socialističnih odnosov Danes stopamo v zaključni del volilnega obdobja. 11,337,644 Ju-0osl°vanov-voUvcev, med njimi 5.931.314 žensk ter blizu 3 mili- j 0ne mladincev in mladink, bo I poslance Zveznega in repu- j iških z borov, čez neka) dni pa ' e Poslance zborov proizvajalcev. I Na volitvah leta 1938 je imeta volilno pravico četrtina takratnih Pavijanov, to je blizu 4 milijo- j ne- Se ta volilna pravica je bila omejena zgolj na formalne vo-. 1 ve, vse ostalo pa je bila stvar Politikov. Ko smo leta 1945 volili pred-* 0Bn*ke za prvi parlament v novi riavi, je sodelovalo ie okoli bilijonov državljanov, pri da-*aS«jih volitvah pa bo ta številka e Za tri milijone višja. Ena iz. \ *T0(* inaiiInosti našega sistema je, a vsi naši delovni ljudje sodelu-, *** odločajo v javnem in ružbenem življenju. Ena taka oblika aktivnega sodelovanja dr-avljanov je zelo očitna pri teh volitvah. Več kot dve tretjini na-' eaa prebivalstva ima pravico od-otati, sklepati in razpravljati ne e> kdo jih bo zastopal v najvišjih Predstavniških organih, pat pa u i aktivno sodelovati v vseh zadevah glede razvoja in napredka naše socialistične domovine. Uvodoma smo napisali, da da-®* stopamo v zaključni del vo-ne0a obdobja. Volitve so se pri a* namreč začele že s tistim nfTn' 80 volivci po vse) državi z°celi razpravljati o kandidatih, P° Pretresati dosedanje t ’ naPore, uspehe, slabosti in ***** Vgradnje naše sociale h« ^upnosti. V treh mesecih v . * 0 Po vsei državi na stotine rov na manjših zbo- kat^! ^am° z^orov volivcev, na er h so državljani razpravljali Kandidatih, se je udeležilo blizu zvez*' ]lone ljudi. Socialistična ne H’ Veza komunistov, zadruž- nizaciian»aCiie’ mladimka or°a' srix„ , *° organizirale na ti- ral n- °rovanj’ ®aj v državi sko-] m bilo naselja, kjer se v tem času državljani ne bi bili zbrali in govorili, kaj smo poslednja leta napravili, kaj nameravamo in kaj bomo storili v prihodnje. Milijoni naših državljanov so na teh zborovanjih razpravljali o naši notranji in zunanji politiki, o dejavnosti svoje republike in okraja, o bratski povezanosti vseh narodov Jugoslavije, o naših prizadevanjih za mir na svetu. Zelo mnogo so govorili tudi o delu in uspehih svoje občine in podjetja, odkrito so se pogovorili o različnih slabostih in napakah, o svojih težavah in kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo v prihodnje življenje še lepše in plodnejše. V vsem tem predvolilnem obdobju so se volivci tudi odločali za kandidate, toda še bol) so na temelju dosedanjih dosežkov sprejemali program dela za v bodoče. To volilno obdobje nam je pomagalo, da smo se iz vseh republik bolje spoznali. Na zborovanjih v Makedoniji so govorili tudi o razvoju in uspehih Hrvatske, v Sloveniji smo slišali o prizadevnosti in uspešnosti v Srbiji in Makedoniji, na Hrvatskem sp govorili, kaj to vsi storili v Crni gori, skratka, v tem predvolilnem obdobju smo še zlasti spoznali, kako smo vsi narodi Jugoslavije neločljivo povezani v gospodarsko in politično enoto. Druga značilnost tega predvolilnega obdobja pa je nedvomno v tem, da so vse razprave in zbori dale bogat delež za sestavo programa naše bodoče dejavnosti. To pa ni le program kandidatov, ki jih bomo danes zbrali v najvišje predstavniške organe, pač pa je program slehernega izmed nas, saj smo vsi soodgovorni, kako se bo razvijalo naše življenje. Dobro gospodarjenje v podjetju, razvijanje proizvodnje, naprednejše kmetovanje, razvijanje najrazličnejših oblik dela u občinah, vse to so steze, ki nas peljejo na široko cesto še lepšega življenja. | Milijoni državljanov so sodelovali v predvolilnem obdobju, milijoni bodo danes.z glasovnico ponovno potrdili, da si bodo vsak po svoje prizadevali, dh bomo čim uspešneje uresničevali naloge, sprejete na teh zborovanjih. Ljudje, ki jih bomo izvolili, bodo opravljali svoje dolžnosti v skupščinah, drugi pa, bodisi v tovarnah ali na polju, v šolah ali ustanovah, v občinskih in okrajnih 'odborih, v organih delavskega in družbenega upravljanja, pa bodo na svojih področjih prispevali rs« za uresničenje teh nalog. S skupnim prizadevanjem bomo gotovo dosegali še nove in rove uspehe, nakazane v predvolilnem obdobju. G. O. POGOVOR S PREDSEDNIKOM CK LMJ MIKO TRIPALOM Z zaupanjem se lahko naslonimo na mlade ljudi Malokntera politična akcija je v zadnjih letih pritegnila toliko mladine kakor volitve Beograd, 22. marca (Tanjug). — Spričo jutrišnjih volitev poslancev Zvezne in republiških ljudskih skupščin ter bližnjih volitev delavskih svetov je predsednik Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Mika T r i p a 1 o Izjavil sodelavcu Tanjuga, da je malokatera politična akcija v zadnjih letih pritegnila toliko mladine kakor te volitve Mladina je v velikem številu kandidati, je rekel Mika Tripalo. sodelovala na prvih in drugih zborih volivcev In na konferencah, ki so jih sklicali poslanski Včeraj so povsod krasili in pripravljali volišča, da bi čim lepše proslavili dan volitev Razen tega smo organizirali posebna mladinska zborovanja, konference in sestanke z mladimi volivci, ki bodo zdaj prvikrat glasovali. V DELAVSKE SVETE NAJBOLJŠE DELAVCE O volitvah delavskih svetov, ki bodo v aprilu, In o sodelovanju mladine v družbenem upravljanju je Mika Tripalo rekel: »Volitve delavskih svetov so postale ena stalnih dejavnosti Ljudske mladine. Za nas je zelo važno, da bodo -v delavske svete izvoljeni najboljši delavci, ki bodo svoja gledišča ob razpravi in sklepanju v delavskih svetih prilagodili splošni gospodarski politiki skupnosti. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se lahko v tem oziru z zaupanjem naslonimo na mlade ljudi. Zato si bo organizacija Ljudske mladine v pripravah na volitve delavskih svetov prizadevala, da bodo prišli na kandidatne liste tovariši, ki bodo lahko izpolnili njena pri-(Nadaljevanje na 2. strani) i ■ POVSOD PRIPRAVLJENI Včeraj so bile po vsej državi končane priprave na volitve. Povsod je čutiti svečano vzdušje in razpoloženje volivcev, ki danes glastijejo za svoje predstavnike v nove skupščinske organe. V Sloveniji so bile včeraj zaključene vse organizacijsko-tehnične priprave za današnje volitve. Tako Ljubljana kakor tudi druga mesta, industrijski centri, vasi in zaselki Kažejo svečano lice, ki še bolj poudarja pomen volitev. Povsod vise zastave, proglasi S2Z)L, liste s kandidati in volilna gesla. V nekaterih planinskih domovih v Sloveniji so organizirana volišča, kjer bodo lahko glasovali vsi planinci in drugi državljani, ki bodo na dan volitev v planinah. Vzdolž trase avto ceste, kjer delajo mladinske brigade, so tudi pripravili volišča za mladince, ki so že izpolnili 18 let. Volili bodo kandidate iz svojih volilnih okrožij. V Beogradu kot v vsej Srbiji je končana predvolilna aktivnost, v kateri je samo v Beogradu sodelovalo več sto tisoč prebivalcev. Na večer pred volitvami so vsepovsod krasili volišča in še zadnjikrat pregledali volilne spiske. Ulice so okrašene s številnimi partijskimi in državnimi zastavami, na Trgu revolucije, Trgu Marxa in Engelsa, Trgu Dimitrija Tucoviča in na Te-razijah pa so razstavljeni veliki panoji, ki prikazujejo razvoj Jugoslavije. V Makedoniji je v predvolilni dejavnosti sodelovalo več Kot pol milijona volivcev. Tudi v tej republiki so že končali vse priprave na volitve ter uredili volišča, ki jih je 2600. V Skoplju je videti na mnogih stavbah razsvetljena predvolilna gesla. Svečano vzdušje je zajelo tudi mesta v Crni gori, ki so okrašena z državnimi in partijskimi zastavami, na mnogih krajih pa vise tudi slike voditeljev Jugoslavije in Crne gore. Po nepopolnih statističnih podatkih je v vseh volilnih imenikih vpisanih okoli 3 milijone mladih volivcev, od tega pa jih bo več tisoč danes glasovalo prvikrat. Večina izmed njih je prisostvovala raznim predvolilnim zborovanjem in sestankom, na katerih so se seznanili z uspehi dosedanje*izgradnje socialistično družbe, kakor tudi s kandidati, ki jih danes volijo. VRFfAFMSKfl NflpmrsD za nedeljo 23. marca 1958 Jedro hladnega zraka se zadržuje nad Alpami, topleJSe zračne gmote pa dotekajo od jugovzhoda nad Balkanom In Karpati ter povzročajo zla-»tl v Panonski ■ nižini oblačno vreme s sneženjem. V vzhodni Sloveniji Se precej oblačno, v zahodni pa delno Jasno. Temperature ponoči na Gorenjskem do —12, v ostalih krajih okcli —5, v Primo-rju okoli o, najvSje dnevne do +5. v Primorju do 8 stopinj Celzija. ZAVZEMIMO SE VSI, DA BODO VOLITVE V ZVEZNO IN REPUBLIŠKE SKUPŠČINE MANIFESTACIJA ENOTNOSTI NAŠIH NARODOV ZA NENEHNI VZPON IN NAPREDEK NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE! Pogovor s predsednikom CK LMJ Niko Tripalom (Nadaljevanje $ l. strani) dink. Na sestankih z njimi so čakovanja, med njimi pa bo ne- nam govorili: .Vojni rod je imel dvomno večje število mladih delavcev in delavk kakor doslej.* v težavnih pogojih borbe za osvoboditev naše dežele priložnost izpričati, koliko velja. Rod, ki Je zrasel takoj po osvoboditvi, je DELOVNE AKCIJE IMAJO ZELO VELIK VZGOJNI POMEN Na vprašanje sodelavca Tanjuga o velikem prispevku jugoslovanske mladine za zgraditev avtomobilske ceste Bratstvo — enotnost je predsednik Ljudske mladine izrazil prepričanje, da bo ta glavna prometna zveza od Ljubljane do Djevdjelije, dolga nad 1000 km in speljana skozi štiri naše republike, dograjena v šestih letih, ker jo bo gradila mladina. Prvotno je bilo predvideno, da bo trajala graditev deset let. »Mi pa ne organiziramo ponovno delovnih akcij samo iz gospodarskih razlogov,« je nadaljeval Mika Tripalo. »Delovne akcije so za nas mnogo večjega vzgojnega pomena. Stvar ni samo v tem, kakor pišejo nekateri časniki na Zahodu, da oživljamo imel to priložnost na velikih de a;- « S SEJE IZVRŠNEGA SVETA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Odlok o ustanovitvi Zavoda za zdravstveno varstvo študentov univerze in drugi odloki z gospodarskega področja Ljubljana, 22. marca. — Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Izvršnega sveta tov. Boris Kraighe^, najprej obravnaval poročilo Izvršnega sveta za leto 1957. Poročilo, ki obsega vsa področja dela, kakor tudi problematiko, ki jo je obravnaval Izvršni svet v minulem letu, bo predloženo v razpravo in potrditev Ljudski skupščini LRS. Izvrini svet je v skladu s pred- pisno založniška podjetja in časo il zakona o univerzah in zakoni o univerzi v Ljubljani sprejel od meznih vrst uporabnikov iz istega območja ali kraja praviloma pred- Sredstva stanovanjskih skladov tudi za industrijo gradbenega materiala Zvezni izvršni svet je izdal uredbo, ki -dopolnjuje uredbo o izvajanju zakona o prispevku za stanovanjsko graditev. Dodatni člen 19a te uredbe določa, da se prispevek ne plača: na nadomestila za ločeno življenje, na terenske dodatke, na prejemke iz začasnega delovnega razmerja (159. do 164. člen zakona o de- nost tisti interesenti/ W nudijo ^^razmerjih) in na prejem- višji odstotek lastnih sredstev za kritje investicijskih stroškov v odnosu na predračunsko vsoto ke Udeležencev mladinskih Pr0' stovoljnih delovnih akcij. Nadalje je predpisan nov člen objekta a ki sicer prisDevaio k 37 b- kl Pravi- da se sredstva ^ pocenitvi gradbenih del z uporabo Riških in občinskih skladov■» . pisi^zakona*«} ui^verzah^ln zakona pUni“ ZET' ^oJtaVVd^ 5t!?US | o univerzi v Ljubljani sprejel od- obrati ali poslovnimi enotami na 1 _pllv> nje investicijskih posojil za grad- : lok O ustanovitvi, organizaciji in območju LR Slovenije v letu 1958 ... ‘ . . 3 .P®]* Pr.£° njo, rekonstrukcijo in razširitev delu Zavoda za zdravstveno var- v celoti oprostijo plačevanja tiste- , , ‘ objektov in gradbenega materiaja stvo študentov univerze, akademij ga dela proračunskega prispevka n’1kjh hrilp_n) >Znrluiurf,v in za nabavo opreme, ki služi me- in viiiili inl tor onolro cW>nio i* ncchnoaa rfnhnHlra rlplavr-m Irl raSUinSKin DOieznl in SKOdlJlVCeV. „HiilČlV- in višjih šol ter šol enake stopnje, iz osebnega dohodka delavcev, ki D . materialni nneoii 7a Zavod _________________nrinnHn T.inrf«iri ronnhiin sinvo. uanl 80 vsi materialni pogoji za bo nudil študentom S noT učinkovito ‘ zatiranje rastlinskih zdravstvene usluge v svojih stro- niji. Casopisno-zalozniška pod- bolezni in gkocj]iivcev sai oroiz- aa se mvesuuit v kovnih enotah in jim omogočal U ‘majo v, svojem ^sestavu vaja našg ln°Jtr,£ dovolj teh- bi 0 zaveže, _da_bo Wa hanizaciji visokogradnje, vključiv-ši tu gradbeno obrt, vse pa s P°' gojem, da se investitor v pogod- po potrebi zdravljenje tudi v dru- tiskarne, bodo vložila oproščeni ničJnih sredstev škropilnic kemič- g0’ Proizvedeno v novih objektih, gih zdravstvenih zavodih. Sedanje de prispevka osebnega dohodka jh pripornoč^ov jfd Zakon o Prvenstveno dajal za stanovanjsko študentske ambulante bodo s tem delavcev v sklad osnovnih sred- varst£u Prast°jn pooblašča med graditev, oziroma da bo storitve prešle iz sklopa šolske poliklinike »tev. drug;a časopisno-založniška drugimu da lahko °Prav«al za stanovanjske graditve, v delokrog novoustanovljenega odredijo skupno zatiranje bolezni zavoda. SVOLrodTokn'o Sdolo%vi akontacije ^^‘vcev in ^očijo.kdo in —...................... - -.......................................... . Raze" Ijurativn® in zobozdrav- in plafevanju dohodnine od kmJe. kako bo pri tem sodeloval. Sta- delovne brigade, da bi mladino lovnih akcijah, mi pa se razvi- ®tvene službe bo zavod opravljal tij8tva ter 0biinskih doklad za zv?j8,a, sveta ^ je, naj bi odvrnili od zla. Mnoge naše or- jamo v pogojih na prvi, pogled dru8° četrtletje 1958, po katerem ^ Milijardni kredit za pospeševanje inozemskega turizma Z odlokom Zveznega izvršnega ganizacije in mnogi mladinci in drobnega dela' v organih druž- P°trebn® za zdravstveno varstvo bodo občinski- ljudski odbori do- tega določila z odlokom zadolžili sveta je iz sredstev gospodarskih ... . kmetijske^ zadruge^ za izvajanje re2erv federacije dodeljen sploš* .. .. i j nemu investicijskemu skladu zne- sek ene milijarde dinarjev za da- mladinke so zahtevali od nas, benega upravljanja, ko. se vklju- Študentov. loem na svoJem območju akonta- Z““I'u»e 12VfJa"Jh mesecih ‘m tovarne izdelale ®trojev, biciklov in pi- clh presegli predvideno 8-odstotno 5020 garnitur sobnega pohištva ®aln*h strojev, medtem ko je pro- .................... " (lani 44201 in 12,740 kosov pisar- ^vodnja motornih koles zaostaja- riiškega p6hištva (lani 8080). la za ‘anskim letom. visoko proizvodnjo. Naše čevljar- material * za pospešeno uvajanje ne so v januarju in februarju pro- tipiziranih gradbenih elementov, izvedle 375.000 parov obutve na- montažnega in polmontažnega sproti 303.000 v istih dveh mese- gradbenega sistema ter uvajanje cih lanskega leta. Naj še omeni- takih novih gradbenih materialov mo uspehe črne metalurgije, ki & elementov, kl jih pri nas danes je v januarju in februarju v ce- ne izdelujemo. To naj bi poloti presegla lansko proizvodnjo spešilo in pocenilo gradnjo staža 11 %, v kovinski industriji pa novanj in omogočilo gradbeništvu, je bila značilna višja proizvodnja da bo lahko Izvršilo naloge, kl so Delegacija Bratislave v Liubliani povetonte-j. benem tJlŠnVSlovenfje leto. Odločilnega pomena je bila tudi v februarju ugodna preskrba z električno energijo, ker so imele hidroelektrarne v tem, sicer kritičnem mesecu, precej vode, tudi termoelektrarn ni bilo treba vključiti z vso zmogljivostjo. Elektrometalurški in elektrokemični obrati so lahko normalno obratovali. Tako je Kidričevo v prvih dveh mesecih dalo 2802 ton aluminija, lani v istem razdobju pa le 1082 ton. Kalcijevega karbida smo izdelali 3340 ton nasproti 100 tonam v prvih dveh mesecih lanskega leta. Proizvodnja umetnih gnojil s^ je tudi v februarju držala na visoki ravni. Tudi tekstilna in usnjarsko-1 S. Preprečimo izumiranje naših ptic Ob ustanovitvi Odbora za varstvo ptic v LRS mu določene; — odlok o določitvi deleža iz lastnih sredstev investitorjev pri gradnji stanovanjskih hiš s posojili iz republiškega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Po tem odloku se da lahko posojilo gospodarskim organizacijam in finančno samostojnim zavodom iz omenjenega sklada, če vložijo v gradbene stroške tudi lastna sredstva v naslednjem najmanjšem odstotku od proračunske vsote: gospodarske organizacije 30°/o, fi- Ljubljana. 22. marca. — Pri no pobudo Lovske zveze Slovenije Lovski zveži Slovenije so *e zbrali zastopniki naših gozdarjev, nančno samostojni zavodi 5%. nocoj zbrali na drugi sestanek kmetij cev, prosvetnih in vzgojnih i Nadalje je Izvršni svet sprejel , _______________________.delavcev, mladinskih organizacij, pravila o spremembah In dopol- zastopniki tistih slovenskih zavoda za varstvo narave, Dru- nitvah pravil sklada LRS za zi- organizacij, ki jim gre za za- štva za varstvo ptic pevk, naših danje stanovanjskih hiš. Med dru- ščito naših koristnih ptic. strelskih in drugih organizacij na gim je rečeno, da imajo pri do- posvet, kako zaustaviti izumira- deljevanju posojil izmed posa-1 Neposreden povod prvemu se- nje naših koristnih ptic ter ustva- Tako šo ”tovarne"*v januarju in stanku, ki je bil pred kakim me- riti ugodne pogoje za njihovo po- februhrju izdelale 14.940 ton sec?m dni, je bilo dejstvo, da so novno namnožitev. umetnih gnojil (lani 9700). ^skem S^ojTvif fludje^aše1 . Poglavltni pouaarek posv618 • Sploh izkazuje kemična indu- govorice, ki so prodajali mrtve ^ . veliki koristi, ki jo ima stri ja Slovenije v prvih dveh me- ptice pevke po 400 din za kilo- °darstvo. °d miliJ°nov secih med vsemi industrijskimi gram. Dosti bolj zaskrbljivl kot P.1"}"?. .«7 ten "a^nko- panogami najvišji vzpon nasproti je ta posamični primer pa so ^ uničevalcev škodljivega lanskemu letu, namreč povečanje vzroki, ki so pripeljali do teh V^,U ‘*n 1 g°?du- proizvodnje za 30%. Z 28-odstot- dveh sestankov: stalež koristnih pa bilo tudi etično nim povečanjem se ji približuje ptic v Sloveniji je nanpreč v zad- ? ?’ saj sloYen" gumarska industrija, ki je izde- njih letih močno upadel, tako ?,a 1"a^a’ Pr?,.^s?m pa njen.° lala 12.400 avtomobilskih plaščev močno, da je po naših vrtovih in ? ~ o ° iil-TSf« i? i (lani 8800), s 23-odstotnim preše- poljih ptičje petje že skoro po- Ti ganiem lanske proizvodnje pa je vsem zamrlo, medtem ko ga je nrlh^ni^ na tretjem mestu živilska indu- bilo še Rred dvajsetimi pomlad- ,' p , ? stri la. ki je zlasti povečala proiz- mi na pretek. Ce bi ptice pevke v T j Ji6 nfJ' vodnjo olja, bonbonov, škroba. Sloveniji še kakih deset let v ta- °?Lj Pi0n‘rs^0 del° sl°: ribiih konserv in brezalkoholnih kem številu naprej izumirale, bi venskih gozdarjev delo, ki ga vodi pijač. Skoraj enak vzpon zazna- se nam lepega dne lahko zgodilo mnie lpsna industrija ob visoki to, kar je seda) na Nemškem, ko j ♦ « proizvodnji furnirja in vezanih j so začeli koristne ptice - .uvažati zlvno biološko zaščito gozda ter v Ljubljana, 22. marca. — Danes dopoldne je predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia sprejel delegacijo mesta Bratislave. Obisk je namenjen upostavitvi tesnejših stikov med obema mestoma. Zato bodo gostje ostali v Ljubljani več dni in si bodo ogledali vse pomembnejše znamenitosti našega glavnega mesta. Med prvimi so si že danes ogledali Muzej NOV. Na sliki: Gostje pri predsedniku OLO. DNEVNIK plošč, predvsem pa pohištva. VI Tako so se torej na hvalevred- »MALA POLITIČNA KNJIŽNICA« CANKARJEVE ZALOŽBE Janez Stanovnik: 0 gospodarskem razvoju Jugoslavije v luči svetovnega gospodarskega razvoja .egu. stara Jugoslavija je potrosilo Lovske in ' Zadružne zveze S^že* 50 kg, medtem lco '«& M prosvetnih delavcev pripravil tej smeri dosegli pomembne re-. zultate. Temelj bodočega varstva naših koristnih ptic pa bo slej ko prej stal na naših prosvetnih in vzgojnih delavcih, ki naj bi tradicionalno slovensko ljubezen do narave smotrno gojili tudi v sklopu svojih reidnib učnih progra- j mov. I Iz dela obeh posvetov je zrastel Odbor za varstvo ptic Slovenije, ki bo iz Ljubljane kot republiške-1 ga centra predvsem s pomočjo Pisali smo že o zbirki Cankarjeve dosegli. Stara Jugoslavija Je potrojila Lovske in ZaHruJne 7vp7p ter založbe Mala pollllin-, knjižnica« ln na prebivalca 15 kg jekla, zdaj pa ga .f.^ sl nekolil<' trgovino V Zagrebu Leo Hof- valo. Vdor hladnega zraka Je vplival man. — •- 3' na temperaturo, Z £ ?re«J NAJBOLJ hladno v evropske* Proslave upora proti nacistom znižala. Jutranja temperatura v Primorju in v Makedoniji Je znašala v varšavskem ghettu se bo ude- Pe^' DELU SZ Skoraj v vsej Evropi Je bilo vč*" raj mrzlo vreme. Nad področje1” Mi želimo, da bi se naši ,delavci, naši delovni ljudje v podjetjih čimbolj zavedali tega, kakšne Kravice vse imajo. Tega še ni dovolj, zavedati po i s bolj razvijati tudi kmetlj-čas k£r?ceJSer> napredek bomo brž- Valci n zaDeieziu, ce bodo kmeto-naravmUsmerl,t Proizvodnjo ustrezno bansk? i 111 družbenim pogojem. Ko-"amenni , Pohorski kmetje bi mogli radi potreb skrbl »vinoreji. Za- Delavski sveti so dosegli ogromne uspehe v teh štirih, petih letih. Proizvodnost dela je narasla za 22,7 %. To pa je ogromen uspeh. Razume se, da še ni povsod položaj enak in da se lahko še mnogo stori. Delavsko samoupravljanje je v tovarnah osvobodilo ogromne ustvarjalne možnosti, tako da^ je povečana proizvodnja, izboljšana je kakovost in izbira proizvodov, z eno besedo, naši delavski sveti so resnično pokazali svojo polno vrednost. Iz govora maršala Tita na predvolilnem zborovanju v Beogradu eii. 46*a- • dolino*" in P° “godnejSlh zvezah * Koncu pa ne razvitega gozdarstva namreč na tej reki skritih mili- jard samevala hidroelektrarna Fala, medtem ko se ji je do konca druge svetovne vojne pridružila le še dravograjska. Potlej je sledil strm vzpon... Na zapuščenem gradbišču elektrarne Mariborski otok so naši dravski pionirji vzlic pomanjkanju gradiva in skromnim izkušnjam požrtvovalno nadaljevali med zadnjo vojno začeto delo in leta 1948 je-stekel prvi agregat v novi Jugoslaviji. Ze leto dni prej se je pričela odvijati gradnja vuzeniške elektrarne, v kateri sta izmed treh turbin dve inozemskega izvora. Dva meseca pred pričetkom obratovanja prvega agregata v Vuzenici pa so naši graditelji položili temelje za vuhreško elektrarno, ki je največja na Dravi in od projekta do turbine v celoti delo domačih ljudi. Spričo vsega tega so dravski agregati že lani dali več ko milijardo prve svetovne vojne je zanemariti perečega fale ga zbora ®oslanca Republlške-Ravne ”,IvaJalcev v občinah gradu; K°roškem ln Dravo- stva preblval- mn°gokdai i. 511 Prtdelkl je pri nas yadno viši« i?a?ovolllva- Cene so na-jega bomo L,°i v Mariboru. Spričo “rejenih odpreti več sodobno diSčih, Da 1? v industrijkih sre- sredno s , enltl Pogodbe nepo- basib krai?h i slc*r pa je v tr8ovlnsko v«* w slabo razvito tako postna dejavnn« n? omrežje. Usluž-Zboliinil le zelo zanemari- Vs®kakor en1 < omenJenlh razmer je halog.« a kmed naSih konkretnih |V da premagajo mrtvo točko kršnih omejitev. Bonnski odgovor v razorožitvenih pogajanjih. To na poljsko pobudo v nevtralizaciji pa ne bo mogoče, kolikor bodo osrčja Evrope, ki bi lahko bila midaljevali z ustanavljanjem ra-tudi srečni uvod v reševanje nem- ketnih oporišč, jedrskimi eksplor škega vprašanja, je atomska obo- dovoljevali Cangkajško- rožitev. Seveda bodo neizbeina mm deneralom, da netijo upor na posledica tega po0f>bni ukrepi na Sumatri itd- Prvi stvarni dokaz drugi strani, kakor je zapisal on- dobre volje bi bil Pač v tem, da dan poljski časnik »Tribuna ne bi nobena stvar storila niče-Ludu«. sar’ kar bi poslabšalo sedanji sta- Se enkrat so se razblinile ilu- tus quo' zije, da bo uradni Bonn začel Svetovna javnost (vse ankete trezneje presojati položaj, da bo v zadnjem času so potrdile, da poskušal ustvariti prožnejšo alter- se velika večina ljudi po vsem nativo dosedanji premočrtni po- svetu zavzema za sestanek) in 1 z-litiki »s pozicij sile«. Sodeč po venblokovske države lahko v ve-razpravi v Bundestagu je zmer- tiki mri prispevajo k naporom, da nejše krilo Adenauerjeve krščan- bi onemogočili zlohotne sejalce sko-demokratične unije popolno- dvomov, ki bi hoteli speljati v ma kapituliralo in se podredilo svoje blokovske okvire sedanjo Adenauerjevim koncepcijam. Voj- veliko pobudo, da bi blazno rani minister Strauss je nastopil z ketno-jedrsko licitiranje zame-argumentacijo, ki celo po mnenju njala miroljubna pogajanja. Naša predsednika Svobodne demokrat- država, ki je doslej v svojih med-ske stranke dr. Magerja vzbuja narodnih odnosih, v vsakodnevni žalostne asociacije na trenji rajh mednarodni praksi ustvarila otip-in militaristične ambicije, ki so tjiv primer možnosti ustvarjalne-že dvakrat v zadnjih petdesetih oa, prijateljskega sodelovanja z letih pahnile Nemčijo in Evropo vsemi državami ne glede na druž-v nesrečo. Adenauerjeva »atom- beno in politično ureditev, bo tudi ska poteza« pa je v sedanji fazi v bodoče zastavila vse svoje sile, priprav za sklicanje državniške če ponovimo misel iz govora konference negativna tudi v šlr- predsednika Tita minulo nedeljo, šem smislu, saj vzbuja nove dw»' da pride do pomiritve na svetu, me in sumničenja, razen tega pa ]. TRI TE2NJE V KROGIH ATLANTSKE ZVEZE Neenotnost na Zahodu glede priprav za državniško konferenco — Macmillan bi bil zadovoljen tudi z omejenim sporazumom — Začetni uspeh podlaga za nadaljnji napredek — Predstavniki skandinavskih dežel za čimprejšnje sklicanje konference London, 22. marca (Tanjug). Predsednik angleške vlade je v sinočnjem govoru na letni večerji parlamentarnih dopis kov spet vznemiril tiste, ki so mislili, da natanko vedo, kje Velika Britanija stoji. Predsednik vlade je večino svojega govora posvetil vodikovi bombi, pobijal je argumente o tem, da bi se ji morala Velika Britanija enostransko odreči in zagovarjal vladno politiko zgraditve raketnih oporišč. Po njegovem mnenju je »ohranitev miru odvisna od trdnega sklepa, da se grožnja z maščevanjem obdrži, ter od učinkovitega orožja in učinkovitih sredstev za njegovo uporabo«. Istočasno pa je Macmillan govoril o potrebi, da bi bila angleška politika »bolj elastična v sredstvih, ki naj pripeljejo do ,___________ cilja«. Ta del govora se seveda kov. Predvsem gre za namen, da ni nanašal na sredstva za poši- bi se s predhodnimi posvetova-ljanje raketnih izstrelkov na cilj, nji dogovorili o »skupnih začet-marveč na diplomatska sredstva, nih glediščih Zahoda« glede poda bi dosegli diplomatični cilj — gajan j z Vzhodom in pooblastili sporazum s Sovjetsko zvezo. Zna- velesile: da bi s stiki z Moskvo čilna je bila njegova izjava: »Od sestanka najvišjih predstavnikov ne smemo preveč pričakovati. To bi nas lahko privedlp do razočaranja. Jaz bi bil zadovoljen z omejenim napredkom, če bi bil jasen in dokončen. Vsak začetni uspeh je lahko podlaga za nadaljnji napredek.« Vtem ko takšno preudarjanje nedvomno kaže na nadaljnjo po-dtivno evolucijo angleškega gledišča o sestanku najvišjih predstavnikov, se je Macmillan v prvem delu svojega govora istočasno povrnil k nekaterim najbolj nepomirljivim pozicijam politike »grožnje z maščevanjem«. Pariz, 22. marca (Tanjug). Tri težnje je opaziti v krogih Atlantske zveze, ki naj bi začela v ponedeljek obravnavati priprave na konferenco najvišjih predstavni- čimprej sklicati konferenco, da bi se ognili vtisu, da Zahod ni za-'nteresiran za popuščanje napetosti na svetu s pogajanji. Angleški delegati pa v Stalnem svetu še niso sprožili nobenih pred-, logov. Vse kaže, da. si bo London prizadeval prevzeti vlogo posredovalca med temi različnimi gledišči Dag Hammarskjold Razorožitev glavna tema razgovorov generalnega sekretarja OZN v Moskvi ' V.:-v \ . , *4f ■ A ■« v • v-'"'-' New York, 22. marca .(Tanjug). Potovanje generalnega sekretarja OZN Hammerskjolda na razgovore s sovjetskimi voditelji je v formalnem oziru sestavni del Hammarskjoldove dejavnosti za vzdrževanje stikov s članicami OZN v vprašanjih, ki zadevajo mednarodno organizacijo. Ham-marskjoldovemu obisku v SZ pa prisojajo v OZN znatno večji po- vijo, da Hammarskjold ne namerava začeti razprave o bistveni plati vprašanja, marveč o proceduralni, pri čemer spet nina v načrtu nobenega posebnega predloga in se tudi ne namerava zavzeti za neko ureditev. Njegova misija bi bila v tem, da bi Pr°" učil možnosti za morebitni dogo" vor obeh glavnih strani — S?-vjetske zveze in ZDA — da bi namreč v okviru OZN začeli raz- »Obujanje vojnih spominov« je v Zahodni Nemčiji čedalje pogost-nejše. Na sliki: odkritje spomenika pripadnikom zloglasne »Luft- waffe« ib Ur DOSLEJ NAJSRDITEJSl SPOPAD MED VLADO IN OPOZICIJO . Z mobilizacijo javnosti skuša opozicija odvrniti vlado od njenih načrtov — Karlo Schmidt se je zavzel za postopno razorožitev in vzporedno ureditev nemškega vprašanja — Široka akcija z geslom »Proti atomski smrti« (OD NAŠEGA DOPISNIKA) I di takrat bržčas še ne bo zaklju- stavniki njihove stranke z ena- Bonn, 22. marca. - Dvorana kim navdušenjem glasovali za lodnonemškeaa Zvezneca zhn- hodnonemške radijske postaje, »posebna pooblastila« novemu srfe dTnefsnrememlf v to- Javnost je kurjena. Ali bo kanclerju Hitlerju.« -Danes,- je :e doslej hajsrditejših prepi- nhNn!l™niI?klJUiena V nadalJeval> »Pa u.te«ne biti akl?P atomsko oboroževanje? o atomski oborožitvi prav tako V davišnji debati je prvi go- usoden, kakor je bil sklep iz leta zahodnonemškega Zveznega zbora rišče rov in medsebojnih obdolžitev kl°' vorii issr#sr«&£s& ssr tl ‘“S? kr,tek. .tranke profesor Karlo > atomskem oboroževanju prak- 1 Tisti hip 3e nastal v dvorani tično že tako začeli uresničevati, mk ^čeraf nčUal dl nm sPlošen hruP- »Mi ne želimo voj-si opozicija očividno prizadeva f l neU 80 v^llkali vladni poslanci. __.-i.i_._k zeval nemško narodno čast« s »Tudi in dn„r»n ..»to—„ izkoristiti to zadnjo priložnost,, ■ »Tudi prve in druge svetovne da bi odvrnila vlado od njenih | vojneJn,ihee nl h°tel>« 3im je od- načrtov, za kar mobilizira vso “ “n- govarjal govornik, »vsi pa so jo javnost. je odgovoril. »Bil sem na kraju pripravljali, '^kakor^ jo priprav- Cedalje večje število govorni- “m**Poljskem !^ate -daj t7dL vi’ Tudl cesar Vi’ kov bo podaljšalo debato tudi na “ H tn i,,nf^ ljem Je sv°3 6as govoril o smrt- prihodnji teden do torka, pa tu- i l /JT nem sovražniku nemškega naro- ____________________________ . ™odA’ raAmrečnnl ,bll?unapfka’ da, kakor govorite zdaj vi o So- temveč zločin«. Prof. Schmidt je Vjetski zvezi«, rekel, aa so med nemško okupa- , -y.x . .■ , , , , cijo na Poljskem pobili več mi- ~ ^ .?e ^0S_eSel hrup, ko je Zavrnitev lijonov ljudi, zdaj pa bi radi ta za^®l *sti poslanec govoriti o Washington, 22. marca (AFP). zločin zabrisali, in sicer v času, 9sebnos^ ministra Straussa, ki men glede na to,%da se bodo raz- i govore o razorožitvi na morebit-govori nanašali predvsem na ra- ni konferenci vodilnih državni-zorožitev. V poučenih krogih pra- | kov. Izvoz električne energije iz naše države bi lahko znatno olajšal evropsko stisko v energetskih virih Ženeva, 22. marca (Tanjug). - se je sestala v okviru Evropske Na posebnem zasedanju strokov- j gospodarske komisije v Ženevi, , njakov, ki obravnavajo vprašanje prisojajo zlasti velik pomen zato, | energetike in na katerem so po-1 ker naj bi pripravila predloge i udarili, da je energetika eden za nadaljnje proučevanje proble-glavnih problemov evropskega matike energetskih virov v Evro-gospodarstva, je govoril tudi ju- pi. Sekretariat Gospodarice ko-goslovanski delegat Janez Sta- misije je pripravil razo " o, ^ j novnik. Izjavil je, da Jugoslavija kateri strokovnjaki ugo ki.io-meni, da se je treba predvsem da primanjkuje Evropi D'30 , usmeriti na razvijanje običajnih več energije in da ji bo leLa !975 ; evropskih energetskih virov, ki še manjkalo že 450 milijonov ton rušo dovolj izkoriščeni. Pptem ko premoga. Med možnostmi, da bi je opozoril na velike možnosti ju- uredili to vprašanje, opozarja goslovanske hidroenergije, je go- razprava zlasti na bogate ener-voril tudi o drugih možnostih, ki getske vire v Jugoslaviji in P°' jih ima Jugoslavija v tem oziru, udarja, da bi lahko izvoz elek- Jugoslavija iz gospodarskih razlo- trične energije iz Jugoslavije gov pridobiva čedalje več boljše- znatno pripomogel k ureditvi teh ga' premoga iz lignita, ki ga Ima problemov. v zemlji nad 19 milijard ton. V- Za prvega podpredsednika za-tej proizvodnji se nabere mnogo sedanja je bil izvoljen vodja ja' igotovile, kako kaze glede uspe- odpadnega premoga, ki bi ga lah- goslovanske delegacije Janez Sta- lia konference. To težnjo zago- ko zelo koristno uporabili za pro- novnik. varjajo predvsem ameriški pred- j izvodnjo električne energije. Ju- stavniki, ki danes poudarjajo, »da goslovanska ležišča premoga so Čestitka predsednika TiW bi lahko v najboljšem primeru razporejena dokaj enakomerno in prišlo do konference šele zadnje mnoga so blizu njenih meja, kar Beograd, 22. marca (Tanjug)- " dni oktobra«. I bi omogočilo ekonomičen prenos Predsednik republike Josip BroZ ■c, __, ,_______.. .. električne energije v druge de- Tito je poslal predsedniku islam' ^ . žele. Da pa bi lahko razvila te ske pakistanske republike Iskan-čanom »nezadostno bogate energetske vire, potrebuje derju Mirzi naslednjo brzojavko1 ja nost« za pospešitev razgo- jug0slavija mednarodno finančno **Ob obletnici proglasitve neodvis-vorov med Vzhodom in Zahodom, pomoč. nosti isiamske pakistanske repu- meni pa, da bi bilo trebu nalogo | j\ja ^oncu je jugoslovanski de- blike pošiljam pakistanskemu na-Atlantske zveze usmeriti »na jegat poudaril, da je najvažneje, rodu in Vaši Ekscelenci v imen11 okrepitev enotnosti« kot glavne- bi se lotili obravnavanja tega jugoslovanskih narodov in v svo-mu pogoju za uspeh bodoče kon* vprašanja enotno in da bi ga pro- jem imenu tople čestitke in iskre-terence. ^ ^ učili istočasno s tehničnega, go-, ne želje za napredek pakistan- Predstavniki skandinavskih spodarskega in političnega vidika, skega naroda in za Vašo osebno dežel pa poudarjajo, da je treba i Konferenci strokovnjakov, ki srečo.« i • POZITIVNA ZAGOTOVILA predsednika tržaškega Pokrajinskega sveta tržaškim Slovencem Trst, 22. marca. Ob zaključku ki jamči vsem državljanom ne kar zadeva dvojezičnost. .. razprave o letošnjem proračunu glede na narodnost enake pravice. I Izjava prof. Gregorettija tu‘? tržaške pokrajine je na sinočnji Tajnik tržaške Slovenske go- potrjuje, "da je vedno več ugleP' seji Pokrajinskega sveta pred- spodarsko-kulturne zveze Mirko nih ljudi v Trstu, ki se zavedaj®’ sednik prof. Gregoretti odgovoril Kosmina je govor predsednika da živi tod tudi slovenski živeUj na nekatera vprašanja in ugoto- Gregorettija tako komentiral: i ki ima in mora uživati enake P^a' vitve svetovalcev v zvezi s slo- Zagotovilo, da se Slovenci ni- vice kot vsi ostali italijanski dr' vensko šolo v Trstu in pravicami mamo česa bati za svoje pravice, žavljani. Upamo, je dejal K° ” slovenske manjšine sploh. I sprejemamo z zadovoljstvom po- mina, da bodo besede prof. Gre' Poudaril je, da Pokrajinska sebno še zaradi tega, ker so v gorettija padle na plodna tla, k® uprava ije favorizira slovenskih zadnjem času italijanski nacio- bo samo tako nastalo tisto soždl šol na račun italijanskih, in je nalistični krogi sprožili nova go- med Italijani in Slovenci, ki si S f treba sorazmerno večje stroške za n3° Proti Slovencem, predvsem iskreno želimo, slovensko šolo pripisati samo na- Zunanje ministrstvo je zavrnilo ko francoski tisk piše o podob- Yes bIed sedel v ministrski prošnjo sovjetske vlade, da bi so- nih zločinih v Alžiriji, angleški k^P1- Poslanec je rekel, naj se vjetska letala na reakcijski pogon pa o Cipru. nemški narod varuje takšnih mi- »TU-10« pristala na newyorškem Prof. Schmidt je nadalje za- ^strov, kakor je Strauss, in tak-letališču. S temi letali naj bi hteval, naj vlada opusti pota , ,h. Polltikov, kakor so kleri- namreč prispel v New York an- atomskega oboroževanja in ostri- f ,C1 v vladni stranki. V dvora- . _____ ____________ sambel ljudskih plesov -Mojse- tve ter namesto tega uporabi m 7 nastalo splošno kričanje, od plačevati zasebniku, v čigar stav-jev«, ki bo odšel na turnejo po sleherno možnost za sporazume- vseh stranI Je bilo slišati srdito j bi je slovenska srednja šola. ZDA. Ameriško ministrstvo pravi vanje z Vzhodom Vlada naj bi Prerekanje med vladnimi in opo- i Medtem je vladni komisariat po-v svojem odgovoru, da takšno tudi sama vzpodbujala takšno zicionalnimi poslanci. . I krajinski upravi že nakazal sred- njegovo stališče v nobenem pri- \ politiko v NATO. Schmidt se je Zasedanje parlamenta se bo stva za grhdnjo nove slovenske meru ne pomeni poskusa ameri- izrekel za postopno razorožitev nadaljevalo v torek. Medtem se bo šole- ške viade, da bi onemogočna pri- ,na določenih zemljepisnih pod- ^afela med prebivalstvom široka Predsednik Gregoretti je tudi Qr„t. (New Mcxko). 22. marca Pjongjang, 22. marca. - v aKcija z geslom. »Gibanje proti dejal, da se Slovenci na Tržaškem (ap>. znani ameriški minski produ- Jangu je bil danes sklenjen trgovin® atomski smrti.« nimajo kai bati 7a ir. nravirn cent Michael Todd sc Je danes v le- in plačilni sporazum med DR Nemcu Pri tem ‘als¥ ^rtno ponesrečil. Po- ln Severno Korejo za leto 1958. Scvet jemnini, ki jo mora pokrajina Z VSEH STRANI SVETA MICHAEL TODD | SE JE SMRTNO PONESREČIL SEVERNA KOREJA TRGOVINSKI SPORAZUM hod sovjetskih umetnikov. ročjih, vzporedno pa naj bi ure- Ansambel -Mojsejev« bo imel atli tudi nemško vprašanje, svojo prvo prireditev 14. aprila 2e uvodne besede naslednje-! v Metropolitanski operi v New ga govornika, socialdemokratske-Yorku, gostoval pa bo tudi v Chi- ga poslanca iz Hamburga Hel-cagu, Clevelandu, Los Angelesu mutha Schmidta so spravile na in San Franciscu. noge vso dvorano. Med splošnim hrupom je govornik rekel: »Po- Novo odkrit nacistični zločin litiki kanclerja Adenauerja se moramo zahvaliti, da smo doživeli še atomsko oboroževanje. Varšava, 22. marca (PAPP). V Za kanclerja je bila to zmerom Zaganu na področju Zielo - Gora tudi glavna stvar. Ze zdaj je na. M Raio- Pri te>m cn „1,1;________________, _ .---- taiskl nesreči smrtno ponesrečil. Po- m severno Korejo za leto 1958. M. Bajec tem se je skliceval na ustavo, toval Je s svojim zasebnim letalom, na Koreja bo dobavila Vzhodni 5acl- V katerem so bili 9p trije ljudje. čijl razne minerale, kmetijske Prl Toddova soprega Elizabeth Taylor kc ln drago, Vzhodna NemCija Pa ,n se Je zaradi prehlada v zadnjem tre- izvažala v Korejo razne stroje .(j nutku odločila, da ne bo odpotovala opremo, kemične ter druge izdelke, s svojim možem. Jih potrebuje severnokorejsko eoS" darstvo. ___ ZDRUŽENA ARABSKA DRŽAVA -----------------------—------------------------ Za zmanjšanje omejitev v trgovini med Vzhodom in Znhodom — »Recesija« vplivala ria ameriško stališče Pariz, 22. marca (Reuter). Od- vzhodnoevropskimi deželami. V Sprejem pri Colakoviču Beograd, 22. marca (Tanjug)- »«, n«„„„ .. — po-Sl.d?/viomkobt°“: VELIK POŽAR Kairo, 22. marca (Reuter). V vasi Karkur v Spodnjem Egiptu je sinoči vzplamtel požar, v našli 9krog 20.000 trupel. V tem pripadamo rodu, ki je izgubil pravljat) 0 embargu zahodnih de- neSa skrčenja omejitev v trgovi-kraju je bilo med vojno nemško dve svetovni vojn . Spričo teh Ž1 trgovini z vzhodom Priča- ni med Vzhodom in Zahodom, taborišče za vojne ujetnike -Sta- izkušenj bi morali z manjšim ... * “7: f Poudarjajo tudi, da je ameriška tag 8-c«. V taborišču so bili vojni navdušenjem znova prijeti za kuJejo' da bodo *o vprašanje ob- .. •' ucu> aa ameriška ujetniki iz Poljske, ZDA, SZ, Ve- orožje. Od kod to navdušenje za ravnavai* ,rl do štiri mesece. To like Britanije, Francije, CSR čije, Jugoslavije, Romunije in lije. Večina ujetnikov je umrla lakote ali za tifusom, več tisoč so jih pobili. \ i Športni palači v Berlinu pred- vjetsko zvezo, LR Kitajsko in | vjetski zvezi. INDONEZIJA 10 TOVORNIH LADIJ recesija prvikrat izzvala notranji Djakarta, 22. marca (Reuter), so- nriMcLr n»J nmneiMe« .,^1__„1__li_ ...J___ stvom generalnega sekretarja Komisije za kulturne stike s tuji®' Cen Cung 'Cinga. Na sprejemu J bil tudi kitajski veleposlanik delegacija J® jugoslovansko kitajskem kulturnem sodelovanju bodo sovjetske posadke ostale na ladjah ln tolale Indonezijske mornarje, za letos. '//■'/'.'■'it,. iiijiifiiiifUi SV, mili ms (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) New York, marca drugi strani pa so garnizije in Va oza neposredne vojne ne- oporišča tako rekoč stalno pri-n rn°sti> nezaupanja in možnosti pravljene na vojno, ponekod pa nadnega napada velikega obse- se vežbajo tudi posadke letal, ki Presenetljivo spremlja našo nosijo atomske bombe. dobo. spremlja dni svetu namreč prevla- n Je mnenje, da je razorožitev DJ, ^nogo bolj pereča, kakor pa cakovanje raketnih izstrelkov ij»_omskim razstrelivom in mrz- lične ni na Pnprave na tej ali oni stra- V ZDA je nenadoma padla iz letala že druga atomska bomba. Prva je padla v morje, druga pa je lii marca porušila hišo nekega železniškega delavca v Južni Karolini in ranila šest članov nje- počilo samo običajno razstrelivo, ki normalno sproži verižno reakcijo v atomskem naboju. Naj pa bo bomba kakršna koli, stvar je dovolj resna, da vzbudi veliko zaskrbljenost in ustvari zelo neprijeten položaj, v katerem opravičevanje in pretveza, da razmere zahtevajo, da je tretjina letalskih sil zmerom pripravljena in sposobna, da začne v 15 mi- pereče vprašanje. Denimo, da do jedrske reakcije sploh ne more 'priti; kaj bi prineslo razsipanje atomskih snovi okrog žrela, ki ga napravi po naključju ali iz neprevidnosti vržena atomska bomba, če bi to žrelo ne bilo kje v gozdu, marveč v središču kakega naselja ali pa celo v. gosto naseljenem velikem mestu? Eksplozija sekundarnega trini- nutah izpolnjevati prave vojne ' trotoluola predvsem ni razdejala množično maščevanje. Na gove družine. Na srečo se je raz- dnevi smo poročali, da je padla iz bombnika B-47 hlizu ®nce v Južni Karolini (ZDA) atomska bomba, katere jedrska dni i« se na srečo ni sprožila. Zračni pritisk je močno poško-a‘ šest h*i, pet ljudi pa je bilo ranjenih. Na sliki: ruševine enega izmed stanovanjskih poslopij. naloge, ne pomeni mnogo. Prazni so tudi izgovori, da nosijo letala atomske bombe nad ameriškim ozemljem in da bombe niso do kraja montirane. Najmanj leto dni se ameriško vojno letalstvo že pripravlja za primer, da bi izbruhnila vojna in da bi bila njegova naloga zloglasno »maščevanje«. Težki bombniki so lani na obsežnih manevrih teoretično napadali ameriška mesta, »ki so po svojem položaju, velikosti in drugih lastnostih podobna resničnim ciljem v morebitni vojni-«, in teoretično uničila že vsa industrijska središča ZDA ter vsa mesta, ki imajo nad 25.000 prebivalcev. Za takšne polete in teoretične napade ni bilo nujno potrebno, da bi letala nosila at6mske bombe. Toda, kje je meja teoretičnega napadanja, ko pa so letalske vaje vsak dan bolj realistične in ko so prešle vojaške oblasti od simbolične bombe na maketo, od makete pa na pravo bombo in ko je na svetu čedalje več letal, ki nosijo z letalskih oporišč velesil atomske bombe že tudi na patruljne polete? Tu nastaja še eno »Evropsko navdušenje« (QD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) n Dunaj, marca nasprotja in naj iščejo pot k Ueset let je minilo, odkar so koeksistenci; Evropa ne sme po-ki ^aa§u ustanovili Evropski svet, stati nadomestek za izgubljene kolonialne pravice in blago za interesne skupine, temveč z žrtvami priborjena politična, gospodarska in kulturna enota.« Mnogi, med njimi tudi liberalna »Presse«, so- mnenja, da je avstrijsko »evropsko navdušenje« zato tako močno, ker je Avstrija pač nekje na robu političnega dogajanja in ni v neposrednem žen bil kvas bodoče Zdru- «.k e .Evrope. Trenutno je evrop-krm ?!“anje v službi zahodne blo-e Politike, ki postavlja meje blok3156 ^a’ Kjer se dotikata dva cin p°javlja pa se vedno več Evr^V’ ki ta Politični koncept nai f6 zametujejo in zahtevajo, na šfršo°StaVi- evr°Psko 6ibanJe osnovo. realnejšo, geografsko v Hbk i?nzacievanje se jasno kaže nPDa °kr°g bodočega glav- Štirio me®ta Združene Evrope, nirp P5, ogi so v pretresu. Članki , lantske zveze zahtevajo, naj bo Bruslin ®Vr°Pska prestolnica v dokai ^ .Strasbourgu. S tem »EvronaSn° izpričuieJo, kaj zanje PrnH „ ■ X. l'esnici Pomeni: blok nje'nai°hiai!-S1tieriim deželam. Za-v prestolnica Evrope ^upnosti. Idejaahd°ad W dotočufza jedrske TnergijeT V pozivu kriti-Rlavno mesto Evrope j uŽnSolsM zirajo del° komisije za jed5sko ie prišla Iz krogov vodi- ener^° ‘n. javijo, da je zadnja tem hn?e,mŠke man-išine ki so s Pnnoi.: ^ znova opozoriti na ev- stiku s problemi »evropskega združevanja«. Avstrijski evropski optimizem in uradno proklami-rana vera v Združeno Evropo temelji res na precej idealističnem zanosu. Tisti, ki Ste že leta ubadajo s tem problemom, so mnogo realnejši, skromnejši in tišji in si ne razbijajo glave toliko s tem, kje bo bodoča prestolnica Evrope. Problem, kako rešiti evropsko idejo mimo .čeri politični!) in blokovskih interesov, je vsekakor važnejši, a tudi brez posebno optimističnih perspektiv S. Fras samo hiše železniškega delavca, marveč je poškodovala tudi vaško cerkev v kraju, oddaljenem pol milje od mesta, kamor je padla atomska bomba. Daleč naokrog so popokale na hišah vse šipe. Se bolj žalostno pa je, da je samo poveljstvo ameriškega letalstva po tem dogodku priznalo, da je »stalna nevarnost, da bi bila v takšnih primerih prizadeta manjša površina«. Pristojne ameriške oblasti so takoj odredile obširno preiskavo, da bi ugotovile, kako se je mogla bomba odklopiti od letala. Doslej je znano, -da je šlo baje za mehanično okvaro, toda posadka letala je prišla takoj pod nadzorstvo, na kraj eksplozije pa so prišli vojaški strokovnjaki in agenti zveznega preiskovalnega urada. Pristojne oblasti so tudi objavile poročilo, da so začeli v štabu letalskih sil neutegoma proučevati način, kako bi, »kar najbolj omejili« nevarnost takšnih vaj in morebitnih podobnih nesreč. Vojni minister je izjavil, da obžaluje vse, kar se je pripetilo, da pa so časi zelo nevarni in da morajo biti strateški bombniki v sklopu obrambnih ukrepov na j enodnevnih vajah«. Hkrati pa je v isti zvezi izjavil, da se je po-| kazalo, kako zelo so imeli vladni strokovnjaki prav, ko so trdili, da lahko velja nevarnost vskla-diščenja in prenašanja atomskega orožja za tako neznatno, da pravzaprav ni vredno govoriti o njem.« ... Blagoje Lazič Motiv z riževih polj v Sečuanu KITAJSKIM POLJEM JE TREBA VODE Pri —30 stopinjah Šestina prebivalstva sodeluje pri namakalnih delih (Od našega posebnega dopisnika) Peking, marca Kitajskim poljem, zasejanim predvsem z rižem, tej zemlji, ki jo pripekajoče sonce neusmiljeno suši, je potrebna predvsem voda. Potrebni so rezervoarji, jezovi in prekopi, nešteto kilometrov prekopov, da bi iz bogatih rek napeljali vodo na polja, da bi zemlja, ne bila več -žejna, da bi preprečili sušo, regulirali struge in raven . rek, da ne bi več prestopala bregov in poplavljala orne zemlje. Zdaj sodeluje pri melioracijskih delih blizu 100 milijonov ljudi ali šestina vsega prebivalstva Kitajske. Največje uspehe sd dosegle huda, kjer ni strupenega mraza in mnogo snega, kjer lahko ljudje v znosnih pogojih nepretrgoma delajo. Ne smemo pa misliti, da bi bili uspehi manjši tam, kjer ni tako. O tem najbolje pričajo severna področja: Severovzhodna Kitajska, Notranja Mongolija in pokrajina Hejlunčan, kjer je pritiskal letošnjo zimo tako strupen mraz. da menda v nobeni drugi deželi ni bilo tako mrzlo. V letošnji zimi je bilo mnogo dni, ko je padla temperatura na —30 in celo —35 stopinj. Povrhu so. divjali še silni snežni meteži. Ljudje pravijo, da prej nikoli nihče ne bi mislil na poljsko delo v takšnem mrazu, zdaj pa so de- doslej pokrajine, Hopej, Honan,1 lali na polju nepretrgoma. Noč in Santung, Anhvej, Sečuan, Sansi in Sensi. V slednjih dveh je zlasti zanimivo, kako • namakajo ob vznožjih hribov polja, ki imajo obliko teras. Te pokrajine so v srednjih in južnih področjih Kitajske, tam, kjer zima ni tako PROTI MONOPOLU vladne komisije za jedrsko energijo VVashington, 22. marca (Reuter), šala na omejeno skupino znan-Zveza ameriških znanstvenikov, stvenikov v svoji službi. Ti znanki ima 2000 članov, je danes po- stveniki, čeprav gre za kvalifici- zvala pristojne oblasti, naj omogočijo nevladnim strokovnjakom izraziti mnenja o usmerjanju uradne politike ZDA na področju ropski blertii ov. značaj opozoriti na ev-manjšinskih pre- leta objavljala za javnost informacije o nevarnosti radiipaktivnlh padavin. Njene informacije pa so bile baje v nekaterih primerih nepopolne ,in v določenem smislu prikrojene. Glede nasvetov se je ameriška Džebel Druze leži pravzaprav komaj 120 km od Damaska, 150 km od Amana in vendar se le malokateri Evropec odpravi Morda se mu ne zdi vredno is za v Avttl—'ne-^a ide3a se je rodila list Fran*’ TDunajski župan socia- Premestfr Ž^iagalS?W vlada'doslej'v veliki meri zana- iz Str-^v^ Vse evropske institucije ustvarili norii3 na Dunaj in s tem stolnico m« u^° za kasnejšo pre-rope v Morebitne Združene Ev-dišču Mi°nem geografskem sre-Pobudo i?Knrede" P°v°d ^ to bo medna i odločitev OZN, da na Dunafu J18 atomska agencija dobil na m m je D'unaJ pri' in dokazi j arodnem pomenu sposohAn je organizacijsko lte rnlspreJeti P°d svoje okri-f ' upravni aparat krenil® °bsesa- Da bi še pod- tudi nrfJn° 'dejo. je župan Jonas PMske fd ag,al naj bi bile olim- Dunaju v tata 1964 ali 1968 na Večati Hur, • , I?arnen so že začeli tega bodn a:l j-®tadi°n in razen ni center ogromen šport- Ottakringu ^najskem Predmestju niei nrne* ’ dvorano, ki bo v Misel k- ?? 000 ljudi-Za hnri k Dunaj proglasili nri k u Prestolnico Evrope je K.1* sflnlh pomiM™™! nje« TnlnVeV,ropsko navduše- ostaii kancler inž. Raalj in ske .vodi.lni možje OVP (Ljud-kannin I* kakor tudi Pod-Sa kH* ,' Pittermann m drugi Zdn,*f ČIU v°ditelji se izrekajo za V7ema^n°(. vropo in se seveda za-zemajo tudi za to, da bi bil Dunai n^eno središče Dr; Pittermann g t 1kongresu evropske- mosJ m JT" da pomeni Du"aj most med dvema političnima si- emoma, med dvema velikima kulturama in vezni člen med Slo- skfm v ,germlnskim ter roman-ž,vl3em. Zato bi naj bilo to stvn ° predestinirano za poslanstvo evropske združitve ne glede vn* P in gospodarske siste- c1edovana nasProt3a med rel^ ne SmT° gojiti kot drage dnm ,ntoleranco moramo na-aomestiti z občutkom enakopravnosti; politične skupine naj opuste rane in odkritosrčne ljudi, pa bi se težko ognili pristranskemu gledišču glede nadaljevanja atomskih poskusov, ker je njihova bistvena vloga v programu razvoja orožja, čemur so posvečeni njihovi veliki napori. Zveza ameriških znanstvenikov pravi v svojem pozivu, da je nujno potrebno, da, bi se vlada v prihodnje naslanjala tudi na širšo predstavniško skupino znanstvenikov in se glede svoje jedrske politike posvetovala tudi z znanstveniki, ki niso v tesni zvezi s programom vlade. dan je delalo v treh izmenah 270.000 ljudi in njihovo delo je bilo sila naporno. Vsaka izmena je delala po osem ur. In vendar so delali. Led so talili z električnim tokom. Namesto običajnih po 3,5 kg težkih krampov so uporabljali 5 do 6 kg težke, da so z njimi razbijali zmrznjeno zemljo. Ljudje so padali na spolzkem ledu in snegu, ko so nosili na ramah košare, polne prsti, toda nosili so jih vztrajno in potrpež-Vendar pa ima tudi mraz ki ga- lahko zgrabiš zanj. in noči so tekli, jezovi so in prekopov je bilo čedalje ;......... D. J. Boaojevič Za 10 °/» Denver Kolorado, 22. marca (AP). — John Boyd Orr iz Velike Britanije, ki je dobil Nobelovo nagrado za mir, priporoča ZDA in Sovjetski zvezi, naj znižata svoja obrambna proračuna za 10 '/o. Po njegovem mnenju bi bil to prvi korak na poti k razorožitvi. Boyd Orr je tudi rekel, da bi morale ZDA in Sovjetska zveza vplivati np druge dežele, da bi znižale svoje proračune za obrambo. Orr priporoča, naj bi del teh sredstev porabili za znižanje davkov, drugi del pa za razvoj gospodarsko nerazvitih področij na svetu, tako da bi denar razdeljevala OZN. Dunaj — univerzitetna četrt a ljenje bolj trdo. In to zemljo, namočeno le po nekaj mesecev na leto, smo branili ■! • a • • pred vsemi sovražniki. Niti Turki niti v ta kraj. Mbrda se mu ne zdi vredno f' 1+/N 1 1 OTI 1 Francozi nam niso mogli do živega. Fran- izgubljati čas za samotno planoto sredi pu- V V II J IV I FILi I II U.O BBS I I cozom smo se večkrat uprli. Najhujši je stinje ali pa se mu zdi prijetneje opazo- JT J bil upor 1925. leta, O njem je pisal takrat vati arabski svet kar iz toplo-zakurjenih •' ves svetovni tisk.« hotelov Damaska. nekaj kilometrov za jordansko-sirsko mejo Hermona na tromeji Sirije, Libanona in »Le kako ste se sploh ohranili, ko vas »Saj ne boste nič zvedeli,« me je svaril stopil iz avtomobila, počakal trenutek in Izraela, zatem se je pokazal gorski venec, j® pa tako malo,« sem silil dalje, ko so me nek hotelir v Amanu, ko sem mu povedal, stopil v prvi avto, ki je šel za Džebel ki obdaja Damask, nazadnje pa so pomo- domačini že ujeli s svojimi pogledi, da bi se rad odpravil na Džebel Druze. Druze. Za menoj so bila plodna polja leli iz daljave še hribi, ki obkrožajo Gali-’ “-Le tako, da smo živeli vedno, zase in Brž je potegnil karto iz miznice, se za- Horšna in Džol&na, pokrita zdaj s črno lejsko jezero (ali morje, kakor so mu pra- da se nismo družili niti z muslimani niti mislil in rahlo pristavil: kamnito plastjo, torej vulkanski izmečki, vili v starih časih). Občutek, da smo na s kristjani, čeprav imamo s prvimi precej Nič, prav nič vam ne bodo zaupali o zdaj s svetlikajočo se in porozno rdečo nekem otoku, ki plava sredi pustinje, je skupnega. V naših običajih, izročilih in sebi. Morda bi o njih kaj več zvedeli v prstjo. Zg. nami so bili štirioglati, črnosivi bil popoln, fega občutka se ves čas nisem sploh miselnosti je še precej zoroastrskih Damasku. Saj veste, da so nezaupljivi in šotori čerkeskih beduinov,-za nami je bil mogel znebiti. elementov,« je povzel malo filozofsko, da imajo težave tudi še z oblastjo.« dvajseti vek in vse, kar je to stoletje pri- In Džebel Druze je otok. Tu žive nam- Zdaj žive Druži v bistvu v treh velikih »Kakšne,« sem brž vprašal? neslo ljudem, ki žive ob veliki cesti iz reč sedaj le Druži. Nekdaj, do začetka skupinah. Največja je v Džebel Druzu, »Ali ne veste,« je čez čas nadaljeval, Damaska v Jordanijo. 19. stoletja, so tod živeli samo Arabci. Ali tnanjša v libanonskih gorah, nekaj jih je .^da so se v palestinski vojni borili proti Pred nami je polagoma rasla mrka, vulJ ni bila nekdaj Bosra središče rimske pro- še v Izraelu. Ohranili so svoje narodne Arabcem — na strani Izraela. Tam jih kanska masa Džebel Druza, pokrita z uga- vince Arabia, ali se nista t vikaj, kot doka- običaje, svoje noše, svoja svetišča, sicer ni veliko, klikih °0.000 jih bo, toda slimi ognjeniki, ki so zapustili za seboj le zujejo še dobro ohranjeni rimski stebri, To je še stara Arabija, zakopana v svoje baje se med Židi kar dobro počutijo. Prav- še nekaj stožčastih vrhov in polno po- srečala Arabija in Rim. Vzhod in Zahod? tradicije in izročila. Tod se še oblačijo v zaprav se Vam -e splača,« je končal. črnelega kamenja. Naše obzorje je raslo To je bilo v drugem stoletju po našem stara, doma izdelana oblačila. Tod se je In vendar sem se odločil. z vsakim metrom. Najprej so se zasvetile štetju, tedaj, ko je cvetela tudi Palmyra, še ohranil cehovski sistem: ta vas dela Pomladansko sonce je sijalo, ko sem bele, s svežim snegom pokrite planjave kraljica pustinje — in središče največje to, ta drugo. Tod žive še v klanih kot ........................arabsko-aramejske države v Siriji. srednjeveška škotska plemena. V Damasku »Mi smo v teh gorah šele pet genera- in Bejrutu jih je sicer tudi precej, celo '• cij,« mi je razlagal mlad Druz, ki je vsto- v parlamentu jih je nekaj, vendar se od pil v av(p, tik preden smo prispeli v glav- ostalega prebivalstva skoraj ne ločijo več. Džeb^D^ Le v Džebel Dr^zu^n v Mbanonskih^gorah NEVARNI MANEVRI SKUPEN JEZIK Komunalni sistem mora tvojo življenjsko moč dokazati predvsem v povezovanju koristi delavcev-proizvajalcev s koristmi delavce v-potrošnikov v okviril osnovne teritorialne celice, t. j. občine. Za sedaj so glede tega v praksi Se dokajšnja nasprotja: delavci-prolzvajalci še ne mislijo dovolj tudi kot potrošniki in prebivalci določene občine; še zmeraj je čutiti ograjo okrog podjetij. T6da ta ograja se z novo vsebin? odnosov med podjetji in občinami že podira in o njej, upamo, kmalu ne bo več sledu. Primer takih novih odnosov lahko zadnje čase zasledimo v Kranju. Stanovanjsko vprašanje je za industrijski Kranj še posebno pereče zaradi precejšnjega prirastka prebivalcev, zlasti delavcev. Čeprav so podjetja zadri j a leta gradila vsako za sebe po nekaj stanovanj za svoje delavce, glede tega le ni bilo nekega organiziranega dela in je glavno breme ostajalo na občini. Na listi priča-kovalcev je od 158 prosilcev več kot polovica delavcev (83). Podjetja tudi niso skrbela za graditev vseh potrebnih družbenih objektov za neko zaključeno naselje' (raznih servisnih obratov, pralnic, otroških zavetišč, preskrbovalnih centrov itd.) in mora te stvari naknadno reševati občina. Razen tega je bil komfort teh stanovanj kaj različen — od zmernih meja do pretiranega luksuza (primer stanovanj Trgov, podjetja »Klasje*): ne da bi računala za naprej, so podjetja vložila v stanovanja, kolikor so pač trenutno V ta namen odmerila sredstev. • Ob razpravah okrog teh problemov so podjetja in občina končno našli skupen jezik. Spre- • S prvim sklepom bo naposled uresničeno načelo, da se skrb podjetja za delavce ne konča pri tovarniški ograji, ampak da seže ta skrb tudi na delavčev dom. Nekaj podjetij je tudi že doslej skrbelo za to. Najbolj resno sta se gradnji stanovanj posvetili tovarni »Iskra« in »Tiskanina«, sedaj pa bodo 'vsa podjetja postavljena v enak položaj. Občina bo odslej gradila stanovanja samo za svoje uslužbence, invalide, upokojence, prosvetne delavce, zdravstvene delavce in delavce ter uslužbence vseh tistih dejavnosti, ki same ne morejo graditi stanovanj (n. pr. detajlistična trgovina) itd. Pri delitvi dobičkov torej odslej ne bo treba le trkati na zavest delavcev, češ če hočejo, naj odrinejo še nekaj za svoja stanovanja, drugače jim bo pa itak občina morala preskrbeti stanovanje, ampak bo to odslej njihova izključna skrb. Ta skrb pa ni majhna: v »Iskri« imajo 178 nerešenih prošenj, v »Tiska-ninl« 136, v »Inteksu« 130 prošenj itd. »Iskra« je lani zgradila 10 stanovanj, »Tiskanina« 10, »In- | teks« pa bo imel kmalu vseljive tri 9-stanovanjske bloke. • Osnovo za sklep, naj gradT 'njo stanovanj v družbenem sek-, ! torju (t. j. občine, podjetij itd.)! opravlja samo Zavod za stanovanjsko gradnjo, je iskati pred-| vsem v nenačrtnosti dosedanje posamične stanovanjske gradnje. Ne samo da je bila ta gradnja pisana po zunanjosti, po tipu stavb, komfortu stanovanj ipd., ampak predvsem ni nihče skrbel za urbanistično ureditev naselij ter o gradnji potrebnih družbenih objektov: preskrbovalnih centrov, družabnih prostorov, otroških vrtcev in igrišč, modernih mehaniziranih pralnic, servisnih obra- tov itd. Tako je zraslo »Zlato polje«. Ta vprašanja mora naknadno reševati občina z dodatnimi sredstvi, vendar nobena še tako idealna naknadna rešitev ne more zadostiti urbanistični ureditvi. Stanovanjsko gradnjo je potrebno usmerjati v skladu z urbanističnimi zahtevami in na osnovi študija razpoložljivega stanovanjskega fonda, socialne sestave prosilcev, velikosti družin itd. Če bi n. pr. v »Tiskanini« napravili analizo o velikosti družin delavcev, gotovo ne bi lani gradili samo 3-sobna stanovanja, tako da imajo sedaj težave z zasedbo teh stanovanj, ker ni toliko tako velikih družin. Kr PRED VOLITVAMI V DELAVSKE SVETE Zdaj se pogovorimo o slabostih Občinski sindikalni sveti v murskosoboškem okraju so v pripravah na volitve delavskih svetov sklicali konference, na katere so povabili mimo sindikalnih funkcionarjev tudi predsednike delavskih svetov in upravnih odborov. Na konferenci so se pogovorili ne le o tehničnih pripravah, temveč tudi o tem, kako bodo med pripravami na volitve'delavskih svetov aktivizirali vse delavce in uslužbence za odpravo slabosti in napak v kolektivih. Delavsko upravljanje v večjih izkušenj pa je že čas, da delav-kolektivih se je že kar dobro uve- 1 ski sveti v celoti uveljavijo svoje * * • -».«4 . , : v ■' ;■ pravice, pa tutii dolžnosti.• Prav med pripravami za volitve novih delavskih svetov za čas, da se o tem temeljito pogovorijo. Pobudo za to so prevzele sindikalne organizacije. J. p. :< • •V--: * ' ^ <**» ■ ♦>' * ^ ' »K*!«*. •>:. . ^ \ > - -t- :: vanj v Velenju. F.ft- PREDLOG OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE: V Ptuju 4 stanovanjske skupnosti ljavilo; slabše je v manjših, kjer so odkrili še takšne predsednike delavskih svetov in upravnih odborov, ki niso vedeli niti tega, če njihovo podjetje ima tarifni pravilnik. Ali so takšni delavski sveti lahko opravljali svoje naloge ali jih je v njihovem imenu upravljal morda en sam človek? Odpravljati bo treba tudi samovoljo višjih uslužbencev, ki izigravajo nepoučenost delavskih svetov ali izvajajo na njih celo pritisk. Tako so na primer v Tovarni usnja biLjim°'podie*t^izplačalo^nad^- Občinski odbor Socialistične po hišah. To bo prvi korak k raz- i skupnosti. V tej komisiji so P1*1? mest™ zaletni dopust čeprav bi ^ V ,Ptu]u je pred dnevi bremenitvi ptujskih gospodinj pri! stavniki Zavoda za pospeševan ® ga lahko izkoristi°f Ko ie delav- obra™auval, organiziranje stano- pranju in tudi k ustanavljanju gospodinjstva, občinskega sin* ski svet na svoji seli ta Bredlo« Vfnjs,klh ^!upn°tti "a območju stanovanjskih skupnosti, saj se kalnega sveta, Društva napredni zavrnil ie direktor zaDustil seio JSum, ° Jlne- K obravnavi 50 bodc tudi -najbolj nezaupljive gospodinj in Društva prijat^ avrml, je direktor zapustil sejo. povabili tudi predstavnice ženskih ženske lahko prepričale o predno- mladine. Občinski ljudski °d,b° Razne slabosti so bile v začet- društev, ki so s svojimi predlogi sti sodobnih gospodinjskih pri- bo v kratkem sklical zbore vol* ku delavskega samoupravljanja i pokazale izredno zanimanje za to pomočkov. cev, na katerih bo širok kr, _ vprašanje. Na sestanku so govo- Na sestanku je bila imenova- državljanov razpravljal o nstj* rili o osnutku .splošnega zakona o na tudi komisija, ki bo pospeše- navijanju stanovanjskih skw stanovanjskih skupnostih ter vala ustanavljanje stanovanjskih nosti. 'fll možnostih organiziranja le-teh v Ptuju in okolici. Zelo zanimive so bile razprave odbornikov iz podeželja, ki so se zavzemali za ustanavljanje takih skupnosti tu- in v rasti delavskih svetov razumljiv pojav, po tolikih letih Z občnega zbora SZDL v Hrastniku Ondan bo Imeli člani SZDL letni občni zbor v Hrastniku. Clanl so po- jeli so dva pomembna sklepa: prvič — podjetja so dolžna skrbeti za stanovanja svojih delavcev in drugič — vso družbeno Pogled iz Kranja na Stražišče ■ '•* ’ ■ ■' ’. ;■ f ■'. Zimsko pitališče ovac v Čezsoči sluSall obširni poročili o delu Socialistične zveze, ki s di na vasi. Posebno* so naglaše- bre kot predsedmk l3ntPovdapovSe: ko't Potl;cb° P° ustanavljanju organizacijski sekretar. Tovariš pred- Otroških vrtcev, pralnic in dru-sednik Je govoril o izrednih uspehih gih uslužnostnih podjetij stano- ■kS£"?“ ™ ff*?110- Revizija premijskih pravilnikov Zbor proizvajalcev novogoriške občine je priporo^’ naj bi kolektivom trgovskih obratov delili nagrad N« Gospodarski poslovni zvezi v Zabeleženo ki ne bi bile večje od treh plač Zbor proizvajalcev novogoriške so ponekod delili pretirano vis°^® BkeSanra"vojaešodijoVtum Zal kmetijske zadruge glede tega občine je na svoji zadnji seji raz- »nadplače«. Čeprav niti ena trg i«. _________________________ att hi za fiasa stare Jugoslavije so zgradili v niso uspele pritegniti k sodelova- pravljal med drugim o premij- vina v Novi Gorici ni lani P°]L i“So 3iUbnS"'“vie”*’ ?° S0- fSSJSTSlo SS.“g“'» Čezsoči na Bovškem osnovali zimsko soo stanovanj, razen tega pa so prehi* dobnih naprav za olajšanje go* izjemami ni bilo pretiravanj pri voljevai visoke nagrade. Gr pitališče ovac. v poletnih mesecih bi valci zgradili no enosobnih ali dvosob- spodinjskega dela .še precej ne- izplačevanju premij, pač pa so rej za sredstva, ki so jih kolek1’ se Čreda lahko pasla na okoliških nih stanovanj. Razen tega so zgradili zaupljive. ponekod premirali večino delov- zbrali z dviganjem cen ali ''ele. da bi taka pre- temi stvarmi. Statistični podatki o po- dovoljiv uspeh v živinoreji, saj imajo mariborsko nnliklinikn nadaUnJ ogledati filme. Prav bi bilo, če Dl pri- davania večkrat organizirali. žarih v Mariborski tekstilni tovarni mlekarico, ki daje 23 litrov mleka na f ® HrU«°’ dan. Upajo, da bodo takšno mlečnost elektrifikacijo podeželja m aruB davanja Se večkrat organizirali. Delavce navajajo ravnati z gasilnimi napravami kažejo, da je bilo prva leta po osvobo- _____________ ____________________________ __________ ditvl v podjetju letno 6o požarov, lani dosegli čez nekaj let pri ostalih molz-pa se je to Število znižalo na 14 in še nlcah. To si obitajo od selekcije žlvi- to so bili manjši požari. K temu so ne in izboljšanja travniških povrSin. | Industrijski odbor Civilne zaSčite v pripomogli člani kolektiva, ki sami po- Letos pa nameravajo urediti pregon-Mariborski tekstilni tovarni dnevno žar takoj pogasijo ali ga pa vsaj loka- ske paSnike in zgraditi večji odprti Občinski komite 7KS V ***—| predvaja filme in prireja predavanja lizirajo. hlev. ns .KOmite O hlev. Novi člani Zveze komunistov _ v M je po zadnji občinski konfere" p* . ij__ a |________________________________________________________. p Konjice daH ^»čane,8 če* ^"hioč*"* “ _Pr®dvajalT^ud'i trt'' ?jirav3tven°-po- [^8 a _ d ejavca_ ^ po drobno"^ e znan ijo' "s “““‘Na tem posestvu so tudi dosegu za- nabavo rentgenskega aparata 0(1 Mati ■ ata M stojni dali kinoprojektor v popravilo ln če bi potem naročili nekoliko boljše filme m po okolici napravili nekoliko več propagande, bi bil obisk prt kino predstavah zadovoljiv. Tudi tu v Ločah smo potrebni nekoliko razvedrila, saj druge zabave kot filma, nimamo. V tehničnih krožkih radi delajo Na šoštanjski osemletki že uvajajo tehnično vzgojo v krožkih. V krožke Je vpisanih več kot sto učencev lz nižjih ln vlSJlh nazredov. Enkrat tedensko se učenci zberejo in obdelujejo les, vežejo knjige, lz ostankov usnja pa Izdelujejo razne praktične predmete. Podobne krožke bi kazalo uvesti po vesh Šolah. Poučnih predavanj si žele Osnovna organizacija RK Duplje je imela v sredo občni zbor. Na 'njem so ugotovili, da so v minulem letu razen Dve tragični smrti Kronika tragedij ln nesreč v severnem Primorju Je zabeležila dva nova primera. V sredo opoldne se Je v Robiču št. 12 pri Kobaridu obesil na stopnišču v podstrešje domače hiše 43-letnl kmet Alojz Benko. Zakaj se je odločil za nasilno smrt še niso mogli ugotoviti, sodijo pa. da zaradi neurejenih družinskih razmer. V četrtek zgodaj zlutraj pa so v postelji našli mrtvega «0-letnega upokojenca Mihaela Arčona lz Renč št. 40, ki si je prerezal vse žile in Izkrvavel. Mislijo, da sl je vzel življenje v trenutni duievnl zmedenosti. M. D. povečal skrb za pomladitev nlzacij. Te dni so sprejeli re. vih članov v rudniku živega bra, med komuniste pa so sp' jeli tudi 15 najboljših goj«0^. idrijske gimnazije. V kratkert>“ do sprejeli v ZK tudi nekaj ^ dine iz tovarne pohištva »22- J lij«. M- Avto-moto društvo Tovarno . at-: ^»<*« «*•*<«*. h;, Podnartu razstavo vendarle gradili v Toln o prometu in pro- V zadnjih mesecih so »"Jjj metnih nezgodah, ugibali, če je Tolmin naj'° Maketo, ki jo vi- ustrezen kraj za gradnjo nove ( dite na pričujoči varne mlečnega sladkorja. s0 sliki, Je Izdelal no- raznih dvomov in pomislekov a silec značke »To- pred časom prenehali 23 varištvo na cesti« gradbena dela. O zadevi so tovariš Lojze Pa- pravljali te dni slovenski strok pič. Razstavo al je njaki in prišli do zaključka, razen učencev iz je kraj primeren za gradnjo okoliških šol ogle- kega objekta ter bo po njihov^., dalo tudi veliko mnenju nova tovarna imela ° število odraslih iz volj surovin. Se pravi, da bo Podnarta in oko- varna mlečnega sladkorja v Ilce Idarle stala v Tolminu. #*• 2££gLJA, 23. MARCA 1958 TELESNA KULTURA > ZAKLJUČENA TURNEJA KOŠARKARJEV OLIMPIJE PO ITALIJI Nešportna gesta Virtusa Ker Olimpija ni pristala na podaljšek tekme (58:58), ji domači niso hoteli izplačati dogovorjenega denarjal ■ ■■ .f’ '■ , :v.,, * ;'--M • ^V'4" . -"vv:■■ ■ : . ' 'V- ‘ •.> -W • , ">(**»: 1 Igralci AŠK Olimpije so se že drugič v nepolnem mesecu vrnili v Ljubljano — zmagovito. Ni nam še obledel v spominu rezultat iz Poljske, kjer so od osmih možnih dosegli šest točk in že sino prejeli vest, da so v Italiji dosegli nekaj podobnega. Pet točk od osmih možnih! Ne oziraje se na to, da italijanska košarka beleži prav v letošnjem letu svojo renesanso (spomnimo se samo izvrstne zmage nad Francozi v Parizu, kjer le-ti niso izgubili niti ene tekme po vojni), je že sam zadnji rezultat nadvse sijajno spričevalo • lJuHinnskim košarkarjem. Torej tudi po tej turneji lahko ljubljanskim študentom brez vsake skrbi in s popolnim zaupanjem damo oceno prav dobro — 9 točk. l&ča športov v Bologni, kjer Je Olimpija igrala z Vlrtusom Rossi* ar v Kranjski gori oljski smučarji v šoli priznanega avstrijskega strokovnjaka t1uhn„l°5ek *v«*r je prispel v, -Mislim, da se bo z novimi žični- 'mogrede povedano, igrali po starfhpra-zvezeC|„ a P°v®hllo Smučarske caml, ki Jih sedaj gradite tudi pri vas, v,l,h- ,ako da 8° domačini preigravali na avurHabV i trer*er tn profesor močno dvignil vaš smučarski »šport,« *°K<> tudi po dve minuti, so zabeležili visoki šoli — ' ' - - - ■ Prvo tekmo so igrali a Cantujem. Po vodstvu 13 točk v prvem polčasu, po sijajnem odporu domačinov v drugem, Kjer je odigrala vlogo tudi utrujenost zaradi predolge vožnje, so državni prvaki v zadnjih sekundah klonili. Začetek ni obetal nič dobrega. K sreči pa je ta poraz do skrajnosti »mobilizirale vse sile igralcev Olimpije. NEPOMEMBNA UVERTURA Na drugi tekmi v Bielli, kjer so, mi- po pogodbi dosegli lepo številko — 80 tisoč lir. Vodstvo in igralci našega državnega prvaka * soglasno odklonili vsa pogajanja in dostojni svojega imena zapustili mesto, kjer so dosegli svoj največji uspeh in najbolj negostoljuben sprejem v dolgih letih igranja na evropskih igriičih. VIRTUS ZASLUZI LEKCIJO BONTONA! Naš komentar k temu je le ta, da bo Olimpija postopala pravilno, če bo po. zvala Virtus na povratno srečanje v Ljubljani in ne oziraje se na rezultat, zastonj dala enemu najbolj uglednih moštev v Evropi lekcijo iz dobrega ve-bilo na kolenih po prvih 15 minutah den*a- N« incident v Bologni se bo, kot igre. Vodstvo naSih predstavnikov v '"" 'J''1' ItaTfiliVkI koI«k\Skl"?i/ stlBn11 Crveno zvezdo v kazenski pro- ?„VvP*»Tfci?0*kalu le. , c'el,Ul 28 Eiinn^iMednarodniko*«rW*rikif«H«" P» ‘udi v drugem polčasu jo točk! Z lahkoto, spretno in duhovito so !?. p,Tt Meanaroant kosarlctriJCi fede- i y,n o«airntiraHftn preigravnli dobrega nasprotniku in v dvomimo, da^ bo njuna odlo- PRESENECENJE V BEOGRADU Crvena zvezda : Železničar 2:2 (2:2) Beograd, 22. marca — Danes Je sarajevski 2elezničar presenetil Cr-veno zvezdo na njenem terenu in Ji odvzel točko. Srečanje se Je končalo z neodločenim rezultatom 2:2 (2:2). Pet tisoč gledalcev Je prisostvovalo bolj razburljivi kot lepi igri', ki Je bila v drugem polčasu zelo nervozna, in od časa do časa tudi groba. Sodil J« Kukanja iz Murske Sobote. Teren Je bil prekrit s snegom, med igro pa je pihala burja. Vzlic temu Je Crvena zvezda začela tekmo v velikem slogu. Njeni lgralot so se gibali z lahkoto, st veSče podajali in z lahkoto začeli polniti Železničarjevo mreto. Prvi gol Je zabil Kostič, potem ko mu Je lepo podal Mitič. To J® bilo v prvi minutii. Pet minut pozneje pa Je zabil drug* gol Tasič. Vsi so pričakovali reprizo tekme z Vardarjem, ki Jo Je le-ta izgubil z 1:9. Toda že sredi prvega polčasa Je nastal velik preobrat, potem ko Je v 14. minuti PaSlč zmanJSal rezultat na 2:1. Železničar je nato popolnoma ... . ti protinapadov nenehno višali rezultat. Razumljivo je, da je občinstvo prisrčno pozdravilo uspeh jugoslovanskega moštva in da so se jim pridružili tudi domači funkcionarji ponovno oglasijo pri utegnemo. čitov energično kaznovala krivce. vabilom, naj se 1 zadnjo UTRJEN MEDNARODNI UGLED Če na kratko povzamemo pravzaprav v Čl . .o pripravo _____________ ______ njih, kadarkoli gradu, 4. aprila, so lahko nali zaključ ki skrajno optimistični. Zadnja teki pred nastopom ari- bil Zvezdi enakovreden nasprotnik, izenačil je v 30 min. Bukvič, VISOKE DELNICE VIRTUSA Zadnjo tekmo in verjetno svoj naj večji mednarodni uspeh doslej pa so i skrajno optimistični. Zadnja tekma odločno priča, da se Olimpija nihaja v vrhunski formi. K temu moramo dodati Je to, da je bilo gostovanje ljubljanskih akademikov doslej edino uspešno gosto-»k« " “ vzgojo Al??«* n£ za telesno je odgovoril prof. HSssner, ko smo ga svojo prvo zmago. Obisk v tem mestu in dosegli potem, ko so prepotovali 400 km vanje jugoslovanskega moštva na itali- °dpotoval v in,er’ V sredo J® pobarali za mnenje o naših smučarjih, pa rezultat, ki so ga dosegli, lahko pre- prišli nekaj ur pred tekmo, da bi se Janških igriščih. To se najbolje zrcali v Vodi Kranjsko goro, kjer »Pri vas imate, kot opažam, precej mla- zremo. Saj ni bil posebno pomemben, srečali z moštvom, čigar delnice na ev- »Javi prireditelja turneje, ki Je orne, »“nanevnl tehnični točni /a rtih ^ T»tl 1» J.™- i.: i— «...i_i. V?"*, . ,1, j..i.s i,; Slovanom, slal°ma lu posvet jugo-V lh smučarskih trenerjev. "Ika zhrli k ^utra-i se je vrh Bukov- *r»nerlev ?krpB prof- »Ossnerja 20 —..................... ....... vc 1 vseh Jruk,orJev' kl 80 Prls11 imeli ugodne vremenske pogoje, ki Smon^Lf"?°?lfly1Je- Med tečaj- „In kako 1e , v.elm) tekmov smučati. Prepričan sem, da se bo v prihodnjih letih kvaliteta vaSih smučarjev močno dvignila, če boste le ja . . . . w_ „ ______________________ „ „ II. da je bilo doslej nateže pripraviti igrama, kjer je Olimpija zablestela, tako leta zelo visoko. Virtus Mignanti je mo-i*urnei° * dobrimi pogoji prav jugoslo-kot smo jo videli lo včasih v svoji naj- jtvo, ki bi po svojem videzu in po igri vanskim vrstam. V prihodnja, viaj za uspešnejši sezoni. najbolj zaslužilo naziv ieaderja evrop- n6k®J #»»•• terou ne bo več tako, kar dih, še neizurjenih smučarfev in taki Bil je le uvertura k' dvema naslednjima ropski košarkarski borzi "so**že” leta 'in tekmovalci morajo samo smučati in 1---------------- '-1— s- r"‘—“--------........... . ......................... nlki _ • «“e»ujin\i,|c. ivieu smučarim, zapazllt tudi vrsto znanih zVeznesa tV9recli n^lh pa tudi bivšega to Pot nrif.enPr;la Franfeta Copa, ki je Po kratvnl nal°8° tolmača. . »thučis^l 4. “ otvoritvah vrh strmega kaj be^ort prot' Riissner povedal ne-Volu hovejšl zgodovini in raz- n« offiM i ’ nakar so skupno odSli rena ,, in, tehnično pripravljanje te-•temu lom' Morrta se Je marsika-zaman icnU(fi?e,mu Inštruktorju zdelo ^Ko r\J i, Rtissner poučil, J^ivisiamu tunuai na »Stanf^ii p avl;no tepta smvčlšča, čeS rad. Precej bo odvisen od vremena, den je „,pa znamo, Toda Se pre- Danes zvečer bo prispel v Kranjsko ■In kako je z vaSlrnl tekmovalci?« »Od avstrijskih smučarjev za sedaj največ obeta mladi Karl Schranz, ki se je uveljavil že na avstrijskem državnem prvenstvu in pa na tekmovanju Kandahar. Zapazil sem ga, ko mu je bilo komaj 14 let in že takrat Je kazal izreden talent.« Brž smo an še povprašali o programu, ki ga Je pripravil za naše tečajnike. O programu nikdar ne govorim NASPROTNIK NA KOLENIH Varesee, moštvo, ki je izgubilo na svojem igrišču letos le eno tekmo, je |—Brzojavke— jbolj zaslužilo naziv leaderja evrop- »Kih košarkarskih klubov. Ne le, da ima 1 uvna*u v svojih sedmih igralcih, višjih od 1,90 Olimpija ie dobil Rrtssner zn kij učil svojo goro še Oberrelgner, ki bo demonstra- — CANNES, 22. marca (AFP). Na medn.aro= t>iujuu« w- povedujejo igralci Olimpije, je r. vsako - prit«*’ da Je ftestokrat grešil tudi je Oberrelgner poškodovan je namreč džarska) 6:8, 6:2, 6:1, Drot)ny (Egipt) minuto tekma postajaln ostrejša, bolj Znani avstrijski tekmovalec Ober-v letošnji Jeseni dvakrat PotWu' trener, , i Je bil° pred Porentovlm Zni— vahno er domujejo, ži- reigner si Je miadaJl?' mravljišču. Prijetno spo- zlomil nogo. Tokrat se ni poškodoval zakrivali son('e' ki so ga sem ln tja pri smučanju, pač pa pri nogometu. na temi cun-1asti oblaki, je privabilo Oberreigner je Se prispel v Kranjsko 6onea ?;?. ^orftl vse tečajnike. Med goro v četrtek zvečer, kjer vodi tečaj ' teU turi, »martinčki« smo nale- za naše mladince, kV ga Je pripravila »V r na prof- Hosnerja. Smučarska zveza Slovenije. V ta tečaj če se JUBoslavi]i sem .že star znanec, so poklicali 20 naših najboljših mla- devetW».,!?otlm> sem sed*J Prl vas že dincev ln mlajših članov, kot so Cu- nem ra»l Je dejal v prijaz- govlc, Klinar, Lakota itd. ‘‘ razgovoru. j X. F. . je premagal Backera (Anglija) s 7:5, dramatična in lepša. Vodili so zdaj eni, 7:5, Ulrich (Danska) pa Američana zdaj drugi. Občinstvo je bilo Športno, Foxa s 6:4, 1:9, 6:4. i sodniki nekoliko pristranski. I — MELBOURNE, 22. marca (Reu- IZGUBLJENA DRAGOCENA PREDNOST ter). — Na atletskem tekmovanju •“'J 1 Melboumeu Je Avstralka Marlyn j V zadnji minuti je bil rezultat na se-Matthews dosegla nov svetovni re- ! maforju zn tri točke v korist Olimpije, kord v teku na 220 yardov v času Dvakrat so izgubili iogo in le nekaj 23,4. Prejšnji rekord Je Imela sovjet- sekund pred koncem so domačini izena-, »ka atletinja Itklna 23,6, pred 14 dne- čili rezultat na 58:58. V tem trenutku je j*vi pa je Avstralka Cuthbert preteikla prišlo do incidenta, ki je po svojem Žaklju" ' ' ’ 1 !L to progo v času 23,5. v Planici za 30. marec jučku brez primera v mednarodnih kronikah jugoslovanskih moštev. Zaradi utrujenosti od številnih zaporednih tekem in dolge'vožnje je vodstvo Olim-ijo odklonilo, da bi igralo podaljšek. Brez ozira na pravila, ki so v tem oziru n©<)I?ičajno elastična, povsem opravičujemo odločitev Olimpije. Za ilustracijo lahko povemo, da je oelo v letošnjem francoskem prvenstvu, ki se igra po sistemu lige, dovoljen neodločen rezultat. Domači funkcionarji, skrajno nezadovoljni z neuspehom, bo na vsak način želeli izsiliti petminutno nadaljevanje igre. Potem ko do sporazuma ni priSlo, ^ _______ ___________________ ______________ ___________ so funkcionarji Virtusa naglo zapustili in Rojina. Prav lepo pa so se znašli Še ne vem, vendar pa bedo skakali na igrišče in pustili na njem samo nepo- tekmi vsi, kl bodo zanjo sposobni.-« merabno osebo. Le-ta je pojasnila, da T. F. vodstvo odklanja plačilo stroSkov, ki so Lokomotiva : »Reka« 1:0 (1:0) Težji padec Aibma Ad/ešiča čer*!Ianica’ 22. marca. V sredo zve- Najlepše so skakali Rogelj, Šlibar brali za tekmo. Kdo bodo ti, zaenkrat boi m s,e *bi-all v Planici naSl na.1- in Rojina. Prav lepo pa so so znaSU ' asaJ“ skakalci, ki se pripravljajo na veliki skakalnici tudi , mladinci, kl bn « i^rotlno skakalno tekmo, zlasti Jemc, PeCar in Eržen, ki niso trski , ,n^° nedeljo na 80-me- prav nlfi zaostajali za člani. nineu i lc* v Na tre- 2al se prvi trening ni končal sreč- lansu« iVSLelilnl skakalci, razen n0j Kot smo pričakovali. V zadnjem dnevi vLU Z*daria. kl sta se pred skoku je Adlešlč v zraku izgubil rav-rnma .™hi* « Holmenkollena ozi- novesje ln je poševno pristal na do-; v četriZC ia’ ‘n pa Mira Omana, skočišču. Težko Je padel, nato ga Je kald prvi tr t}°P°ldr>t so imeli ska- se nekajkrat zavrtelo po doskočišču Zagreb, 22. marca. - Pred 5000 gle-kalnici Trm? 8 na 80-metrski ska- kjer je obležal. Tovariši so mu takoj • dalcl je bila danes prvenstvena tekma ner franc. S s*ta, vodlla zvezni tre- pomagali, vendar Adlešlč ni mogel i. conske lige, derby vodečih, med Zoran ZainiP Sek' Pomagal pa mu pregledu je zdravnica, ki je slučaj- Lokomotivo in »Reko«. Zmagali so cem se _,Vaem našim skakal- pregledu |e zdravnica, ki se je slučaj- domači z 1:0 (1:0). Stielec: Sobočan v na trenlnoT, dlJe S8sa niso blu bila ' ob skakalnici ugotovila 30. min. Sodil Gvardjančič iz LJub- Jkakali dok«’< Yendar so kljub temu pretres možganov in pa poškodbo v ljane odlično. Igrišče skoraj neupo-3e večina P° ln tuc11 do'eč, saj sklepu leve rame. Bineta Adlešiča so rabno, med tekmo je vseskozi snežilo. -_L_^aKalcev preskočila 70 m. kmalu po padcu prepeljali v Jeseniško Poseben vlak z Reke je pripeljal 500 bolnišnico. ' najvernejših navijačev reškega mo- MnXi , I Po končanem treningu smo se za- štva. *wai llUfJH v tUjini I pletu v razgovor s trenerjem Pribo-, Zagrebčani so to srečanje nestrpno Atletska B škom. Dejal nam Je, da so sicer prvi pričakovali in veliko razpravljali o "a tradlclonaiVT.. . ,01Jske je povabila dnevi treninga vedno kritični, vendar njem. Vsi pa so bili prepričani, da bo pa upa, da se bodo skakalci’ —' *---------- ”—1— V drugem polčasu Je »Reka« igrala tako kot Lokomotiva v prvem, vendar ni znala Izkoristiti nekaterih ugodnih priložnosti za Izenačenje. Pri Lokomotivi so bili najboljši Abadžič, Balant ln Ožegovič, pri gostih pa Jurič, Radakovič in Naumovič. Ji P. Prvi start ruskih avtomobilistov na so zagrebški železničarji prijetno pre- nenai Kuaf,Ai’,Vri.1l':‘i1I."!van',e za »“»e- pa upa, da se bodo skakalci do pri-: Lokomotiva pretrpela poraz. Vendar »‘lete, in . JuSoslovanske hodnje nedelje le nekako privadili ...... ............ teki5L,Be^ak*‘i>' j ' 'c ; ■■■■' Kadar pripravljate močnate ali k.kšne druge jedi po receptu, sl recept pritrdite s ščipalko za perilo tako, da stoji pokonci, kot kaže naša slika. Tako recepta med kuhinjsko posodo ne boste izgubili, niti ga ne boste umazali ali celo zamešali med testo. Vogali preprog se kaj radi Vihajo. Spet bodo gladko ležali na tleh, če na notranji strani preproge prišijete močno Jadrovino. * Jelenova koža z« pomivanje oken Je postala trda. Dobro Jo namilite in Jo pustite stati 'ez noč. Naslednji dan Jo sperite v vodi, ki ste Ji primešali salmijaka in Jo v senci posušite. Jelenove kože ne sušite na soncu, niti ob pečil Ko bo suha, Jo zmencajte ln postal« bo spet lepo mehka. Radi bi pregreli kos pečenke ali perutnine, pa se bojite, da se bo v pečici izsušil ln tako Izgubil obliko ln okus. Dobro pregrejete odrezan kos pečenke ali perutnine tako, da ga zavijete v z maščobo namazan pergamentni papir ln ga postavite v pečico. Ko bo meso toplo, bo spet kakor takrat, ko ste ga prvikrat prinesli na mizo. • Raskave pletilke so posledica potenja rok ln Je najbolje, da Jih odrgnemo s čebelnlm voskom, da bodo zo-pdl gladke. * Vreče iz Jute so trpežnejše ln ne trohne, če Jih en dan namakamo v prekuhani vodi, v kateri Je vrela hrastova skorja. Na 10 litrov vode damo 1 kg skorje. Po namakanju vreče hitro lzplaknemo ln posušimo v senci.. • Mast pečenke ne bo porjavela prehitro, če dodamo pečenki nastrgan' rumen korenček. Ta izvleče grenak okus lz masti ln mesa. smemo odvračati, temveč moramo le usmerjati njihovo izbiro filmskih predstav. 7. Tudi film, ki ga otrok ne razume, vpliva nanj. Vznemirja ga in ga utruja, posreduje mu za vzor slike in ustvarja v njem predstave o življenju, ki vpliva-: jo nanj tudi poslej 8. Dober mladinski film je za vsako starostno stopnjo drugačen. Ustrezati mora starosti primirnemtf zanimanju mladega gledalca. Izberi svojemu otroku predstavo med tistimi filmi, ki jih priporočaj o. kot primerne njegovi starostni stopnji. 9. Doživljanje filma je mlademu človeku okno v življenje, vrata v svet odraslega. Zato vzgajaj v njem s pogovorom in z razpravljanjem o filmski predstavi odnos do filma in sposobnost kritičnega presojanja. Uči uporabljati svojega otroka silo razuma zoper filmske sanje in njihov močni vpliv. 10. Film je veličastna obogatitev človekovega življenja. Sleherna dobrina življenja pa koristi le, če ze uživamo preudarno. V Parizu že spet nova »trapez linija« Zadnji dan februarja Je bila v Parizu velika modna revija, na kateri je naslednik pokojnega Diora modni risar Loran prikazal modno novost »trapez linijo«. PrAvljo, da so Jo gledalci Sprejeli c velikim navdušenjem. Dio-rova modna hiša je namreč prva, ki se Je odrekla vrečasti obleki. To pa zato, da bi ženski vrnila ženskost. Pri novih modelih Je pas začrtan za centimeter više kot normalno, ravna ln široka krila ne padajo več mehko, pač pa so podložena s trdim platnom, tako da stoje od telesa. Pri oblekah, plaščih in kostumih je silhueta zmeraj začrtana v obliki trapeza. Kostum ima celo dva: jopico ln krilo. Krila so krajša in odkrivajo kolena. Modna barva je modra v vseh odtenkih, kakor je že navada v Parizu spomladi, veliko pa je tudi črnega ln belega. Rumena barva ni /rei v modi. čevlji so ostali močno ošiljeni v vseh barvah, pogosto pa so lz enakega materiala kot obleka. Velika moda v Parizu: nogavice rožnatokoralne barve. Po vseh teh novostih vidimo, da se moda naglo spreminja, da prinaša v modo tudi vsemogoče nesprejemljive novosti, ki delajo žensko nenaravno. Naglo pa Jo spreminjajo zato, ker spremembe prinašajo modnim hišam veliko denarja. življenje. Ob njej sta naglo rast-la Jakec in Jožica. Starši so skrbno bdeli, nad vsemi tremi in kdaj pa kdaj je njihova čela preletel tih in zadovoljni nasmešek. To vselej takrat, kadar je Marjana učila bratca, kako mora jesti, ali pa takrat, kadar je Jožica razkazovala, kako naj lepo uredi igrače, da bo tudi punčka s plavimi očmi, ki spi v kotu, lahko sladko spala. Samo nekaj primerov medsebojnega vplivanja sem naštel. Nisem omenjal čustvenih momentov. Pač, enega se ravnokar domislim. Bil je Dan mrtvih. No, in tudi Marjana pripoveduje Jožku, kako zagrebejo stare mame v črno prst in tistih, ki'jih imamo tako radi, ne bo nikoli več. Jožek je zavzet poslušal in del: »Potem ne bo več jabolk, kaj?« Marjana molči in Jožek molči, še vedno ves zresnjen. Taki otroški pogovori so včasih tako lepi, da bi jih še kar poslušal. Iz vsega povzemamo le eno: vzgoji prvega in najstarejšega otroka v družini posvetimo vso skrb! Ne izkazujmo mu pretirane ljubezni! Prav tako bomo ustvarili med otroki ravnotežje, da bodo čutili: vsi smo pred očetom in materjo. Kadarkoli pa mislimo na vzgojo najstarejšega otroka, vedimo, da je posnemalni gon med otroki najmočnejši in hkrati najboljše vzgojno sredstvo. In za epilog: ne le skrbeti, kako bomo vzgajali najmlajšega? Vprašajmo se še prej, kako bomo vzgojili naj starejšega, da bodo vsi naši otroci vzgojeni tako, kot želimo mi in želi družba. 8. Hren naj bi bil pogosteje na mizi Hren vsi poznamo, Je večletna rastlina ln Ima zelo bujno rast. Cesto ga izrujemo iz zemlje, ker bi nam sicer uničil druge kulture. Korenine hrena uporabljamo za jed, bolj kot začimbe k raznim mesnim Jedem. Ce pa bi po* znali njegove hranilne vrednosti, bi ga prav gotovo pogosteje srečevali na naših mizah. Prav gotovo se boste začudili, da vsebuje hren petkrat več vitaminov C kakor limona ali pomaranča. Vsebuje tudi precej eteričnega olja, odtod njegov pekoč okus in- vonj. Omenjeno olje deluje tudi desinfekcij-sko, kakor tudi antisektlčno; Hren draži Sluznice in nas sili Jc solzavosti. Pomaga Izločati želodčni sok povečuje tek, močneje pa deluje na ledvica. Hren lahko jemo na več načinov: s kisom in oljem, s smetano, jabolki, kuhanega s kruhom ali naribanega k mesnim Jedem. Zapomniti pa sl moramo, na] ljudje, ki imajo želodčna, črevesna, jetrna ali ledvična vnetja, hrena ne uživajo! Dvodelna o&d&ka &a dečke. Hlačke ln Jopica sta primerna za dečke v starosti od 1 do 2 let. Za pulover potrebujemo 90 g bele volne ln' 20 g jeklenomodre. Pletilke St. 3 in št. 2 in pol za robove, 8 gumbov ali 2 zadrgi. Dolžina puloverja Je 29 cm. Ce imate volno, katere 13 pentelj, pletenih v vzorcu št. 2, da 4 cm širine, potem se držite točno opisa. Vzorec št. l. Vse robove pletemo v vzorcu ena leva, ena desna pentlja. Vzorec št. 2. Za pulover število pentelj naj bo deljivo s 6 ln še dve končni pentlji. 1., 3. in S. vrsta: (belo) pletemo same desne pentlje. 2., 4. in 5. vrsta: (bela) l desna in 5 levih pentelj. 7. vrsta: (modra) 5 desnih pentelj. 1 pentljo preložimo nepodpleteno na drugo pletilko, nit naj teče zadaj za pentljami (to je lice dela). 8. vrsta: (modra) l pentljo preložimo nepodpleteno, nit naj teče pred pentljami in 5 levih pentelj (narobna stran). 9. vrsta: od prve vrste spet ponavljamo vrstni red vzorca. Hrbtni del: zanj nasnujemo 83 pentelj, pletemo 3 cm visok rob v .vzorcu št. l, dalje pletemo v vzorcu št. 2 ln takoj v prvi vrsti dodamo porazdeljeno 10 pentelj. Pri 16 cm višine od nasnutka snemamo za ro-kavni Izrez zmeraj v začetku vsake vrste kot sledi: 3, 3, 2, 1, 1, 1 pentlja. Prt 12 cm rokavne višine snemamo za ramena po 23 pentelj, in sicer trikrat, ostalih 25 pentell vratnega izreza snemamo narahlo enkrat. Prednji del: pletemo ga kot prednji del, samo da začnemo snemati za vratni Izrez pri 25 cm celotne višine. Najprej snamemo srednjih 7 pentelj, na to še na vsaki strani v vsaki vrsti: 3, 2, 1, 1, l, l pentlje, pri 12 cm rokavne višine snemamo po 23 pentelj trikrat. Rokav: nasnujemo 81 pentelj, pletemo poldrag cm visok rob v vzorcu št. 1. Dalje pletemo v vzorcu št. 2 ter v prvi vrsti dodamo porazgubljeno 14 pentelj, na obeh straneh dodamo še dvakrat po eno pentljo na l cm razdalje. Prt 3 cm višine rokava snemamo za rokavno okroglino v začetku vsake vrste na obeh straneh: 2, 2, 13-krat po eno pentljo, 6-krat po 2 pentlji, ostalih 21 pentelj snamemo naenkrat. Po želji lahko pletemo tudi dolg rokav. Vse dele narahlo prelikamo, se-šijemo, ramena na obeh straneh pa pustimo odprta. Okrog vratnega izreza naberemo vse pentlje na zadnjem ln prednjem delu posebej in napletemo poldrug centimeter visok rob v vzorcu št. 1. Ramena na obeh straneh obkvačkamo s 3 vrstami go-Sl}h pentelj. V sprednje dele ramen vkvačkamo 4 gumbnice, na hrbtnem delu ramen pa prišijemo 4 gumbe, ali pa vstavimo dve krajši zadrgi. Hlačke: njih stranska dolžina Je 18 ln pol cm. Potrebujemo 70 a je-klenomodre volne, pletilke št. 3 ln št. 2 ln pol ln približno so -stike 2 cm širine. 14 pen**-pletenih da 4 cm širine. Prednji del: začnemo daj pri kozici »er nasmij* telj. Pletemo na lice same des« pentlje, na narobni strani same leV ‘ Hkrati nabiramo v vsaki vrsti •' vsaki strani na koncu pletilke *, hlačnice, in sicer ll-krat po 2 penw« 4-krat menjajoče 1-krat po 3 in i. krat po 2 pentlji. Hkrati pa 20 sre® njih pentelj snemamo na obeh sy** neh na koncu po eno pentljo t°uj; časa, da ostane v trikotu le še e>> pentlja v sredini. Pri 12 in pol cen® metrih stranske višine (85 Pent„~ napletemo še 5 cm visok rob v vzo‘ cu št. 1. Zadnji del: začnemo plesti prednjega ln snemamo za kozico ko* ta- za la- "10 ko kakor pri prednjem delu. hlačnice pa nabiramo menjajoče n obeh straneh 1-krat po 3 pentlje- ‘ krat po 2 pentlji tako dolgo, da ‘"17. mo na vsaki strani 23 pentelj. to dodamo še na vsaki strani po 2. Pri 12 in pol centimetrih str*” ske višine (83 pentelj) pletemo skraJ. šane vrste kot sledi: (da je zad,j. del višji od prednjega). Najprej P1:,, temo sem ln tja samo 23 sredrU1" pentelj, na to pa podpletamo na vs“ ki strani vsakokrat po 10 pentelj u‘ ko, da podpletemo vse pentlje. Na ' napletemo še 3 cm visok rob v cu št. l ln vse pentlje narahlo sn mamo. Oba dela narahlo, prelikamo tet ob straneh ln med nogami sešljen’?: Okrog hlačnic nasnujemo 76 pet] ln pletemo 3 in pol centimetra vis° rob v vzorcu št. 1. Rob ob hlačnic8' prepognemo na polovico ln ga na tranji strani narahlo prišijemo. Pr“, tako prepognemo tudi rob v ga narahlo prišijemo in vpelje1" elastiko. J. mm in ............................................. i« € HALJAK za trgovine pisarne laboratorije in v - podobno Meditacij a ob ribarici Francka čisti parket. Francka poriba pod. Francka briše in pometa stopnišča. Francka nacepi celo drva. Vse — za vse — Francka. »Prosim ali lahko dobim jutri perico?« < »Za veliko žehto?« »Da, pošljite mi Francko.-* * * Francka prihaja. To je njen poklic, njen kruh. Dan za dnem, zdaj tu zdaj tam, po vsem Kranju, trka na vrata: »Prišla sem. Ali imate veliko žehto?« Od stanovanja do stanovanja drži pot, od kleti do kleti, od pralnice do pralnice, od žehte do žehte. Tak je red v Gospodinjskem biroju. Ni samo zanjo, za vse te ženske, ki jim je orodje cunja, pralni prašek in milo, parketno loščilo to rlbaricaj je delavnik enak delavniku. Vsak dan je treba prijeti za to orodje in praktično delo je potem nekoliko trše in težje kot načelo: pomoč zaposleni materi, pomoč ljudem. * * * Gospodinjski biro je zato, da pomaga. Samo zato? Morda tudi zato, da propagira sodobne načine in metode dela v gospodinjstvu. Toda s čim? S cunjami, ribaricami in žehtami gotovo ne. Zamislite si: pralnice s pralnim iti sušilnim strojem, aparatom za likanje in šivalnico v neposredni bližini. Pomislite na stroje za čiščenje parketa, posode, obleke. Vse to sodi v »gospodinjsko tehniko*«. Toda tehnike je malo in gospodinjski biroji morajo prekleto dokazovati, zakaj to in ono, da, zakaj sploh gospodinjski bno. Saj je vse lepo, pravijo, ampak... -odšteti pa je treba dva, tri milijone. Navsezadnje to ni veliko, če pomisliš: Francka ne stoji več v vodi, ne hodi od kleti do kleti, od žehte do žehte. Pri stroju stoji in mu streže, on dela namesto nje. Desetkrat hitreje. Včasih celo več. Samo takšna je lahko sodobna pomoč zaposleni ženi, ljudem brez ognjišča in doma. * * • Francko srečaš vsak dan. Sinoči je čistila našo pisarno. Gledal sem jo in si mislil: kolikokrat bi moral človek napisati članek, da bo kranjski Gospodinjski biro vendarle dobil sodobno gospodinjsko tehniko? Se bolje, da bi jo dobil čimprej!? D. Vresnik U nim krilom, všitimi rokavi 10 spredaj zapeta z gumbi. Ovrat' nik bo visoko in nekoliko <*?' maknjen od vratu. Če bo halJfJ rdeče barve, jo lahko včas>.n kombinirate s črtastim ali P*' kastim rdeče — belim o vratni' kom. Drugačna bo halja, ki navaden moški ovratnik, ki J ozka in ima dva velika žep®" Posebne vrste halja se bo zapenjala tudi zadaj. Taka halJ** bo navadno brez ovratnika 1 ^ jo lahko kombinirate z r®z' ličnimi ruticami. Halja, ukro]e' na popolnoma ravno in s no rokavi, bo podobna vre Olepšate je J " ' porkoma m samo zadaj. iuai tnceiru**-jopica, ki sem jo orrfenila n začetku, bo dobro služila kemu namenu kot dolga . Posebno čedna je, če jo nosirt1^ h krilu. Med materiali, iz j 11 “A 11U. •' idil) *" — - terih naj bo narejena žens» Vtis puščobe in enoličnosti nas prevzame, kadar stopimo v trgovino in zagledamo mlada dekleta - prodajalke v črnih haljah, Ali so tako temne halje res nepogrešljive? Ce se postavimo na stališče, da se jžrna halja manj zamaže, potem nimamo povsem prav. Na njej se prav tako, včasih še bolj kot na svetlih blagovih, poznajo madeži. Ta razlog torej odpade in če pogledamo na to vrsto oblačil še z estetske strani, potem se bomo prav gotovo odločili za pisane, živobarvne halje ali tričetrtinske jopice. * Kako naj bo narejena taka halja ali jopica in iz kakšnega materiala? Lepo bo halja, oprijeta po životu, v pasu z nabrar halja za delo in službo, naj otn nim razen težke svile še b°.„rl baž, tanjšo svilo, barvasti sv*1 ,e klot, popelin in platno. G‘e. 3 barv velja, da je za haljo tre izbrati tople tone: rdeče, no zelene, rumene,- svetlo dre itd. Razen enobarvnih terialov so za haljo pri^,: tudi vzorčasti, pepita karira-'’ črtasti in pikasti blagovi. 1 .. bro bi bilo, če bi halje doD tudi v konfekciji. »UJUUSKA HKAVICA*. M2GANlOVr«iZ5f,ZKI- OCVRTI MO- herci, razni il A S1,bskl flžc>1 z re~ bet Pečenke, svinjski hr- orehova pollitrsko uh t ’ bel° 4taJersko In ^GEnVScSr1 'Lovcu« kmeika ^,ni Svinjski kotlet, nlnr> mesom -,, cviček’ „ :f“e pečenke ln pristen Koper m!??/?yraoiJ1 »Katrca«. Skt žličniki ^etrca. • solnogra-tek- Malvai'n domač Jabolčni zavihtela v dlngač, mi- _______ „v„wuli(likniluumjn A11 PLESKAR- NEGA GLEDALIŠČA V MARIBO- SKREGA' POMOČNIKA sprejmem. ?isuJe me6to dramaturga v Naslov v podružnici »LP« Celje. Dramil. Pismene ponudbe do vključ- LEP ZASLU2EK NUDIM gibčnemu no 31. marca 1958. m 50 VESTNEGA OSKRBNIKA klubskega prostora Iščemo za takojšnji nastop. Kaslov v oglasnem oddelku LP«. noi -l-tia V »r ’ V4.I ugfll., mi *■ 1J.VI RF.STAVRAr; ^ i5oper"’ Gradišče. VESTNO SNAŽILKO za jutranje ure LJE: E&fe v|NO-KOPER CE- Iščemo za takojšnji nastop. Naslov i&trcb- Yecer ražnjiči, čevapči- r'° ^«10° *•'«*>-> -*• m'eSann J! bundiola, koper ološča, v ska vina ,n.a *aru’ Pristna istr-KURjo OBAp?°,sk malvazija, teran B°ve1i nnui? teleCj® ocvrte kotlete, s krormn..!’ vampe v omaki, vampe Ijem, nečpnJJ1' rebrca 3 kislim ze-ptrjev gofaž? ričet - krom* strokovnjaku, ki bi zastopal moje interese pri gradnji skladišč na Studencih. Putnik, Maribor, Premogovna 3, 3375-d MEDICINSKO SESTRO sprejmemo. -Obratna ambulanta Telekomunika-, - -- cij, Ljubljana, Pržanj. 3388-d VFCa staSvSmtS !^r REVmNE LOVSKE ČUVAJE sprejme- STAVBNIH KLJUČAVNIČAR- mo. Naslov v ogj. odd. 3387-d Jnrfnll .l P rlS' Naslov v po- STROJNEGA TEHNIKA s plačo od 16 nA7P!«n TTA r„v it * d0 20-00() dinarjev sprejmemo s 1. •n? F KOMISIJA Fakultete za aprilom. Naslov v ogl. odd. 3386-d ?ShiS'al'iS2J,?i.St°^.a*l0lSS!L° TAKOJ SPREJMEMO: visokokvallflcl- ranega avtomehanika, kvalificirane- RAZPISNA KOMISIJA Fizikalnega inštituta »Jožef Stefan-« v Ljubljani razpisuje na podlagi 33. in 37. čl. zakona o Javnih uslužbencih delovna mesta za: 2 fizjka, 5 inženirjev kemije, 4 Inženirje elektrotehnike (šibki tok), sekretarja, pravnika. Pogoj: popolna fakultetna izobrazba. - 7 labor. kemije, 3 tehn. elektrotehnike (šibki tok). 3 tehn. strojne tehnike, pis. referenta (kadrovske zadeve), pls. referenta (daktllograf), pis. referenta, daktilografa, materialnega knjigovodjo, nabavnega referenta. Pogoj: popolna srednja izobrazba. - Galanterijskega kleparja, ličarja, vodovodnega inštalaterja, telefonskega mehanika. Pogoj: visokokvalificirani delavci. - Galanterijskega kleparja ali strugarja, mehanika, radiomehanlka, elektro-instalaterja, kurjača za centralno kurjavo. Pogoj: kvalificiran delavec. - Polkvallf. delavca mehanske stroke, 2 pom. skladiščnika, 4 obrat-ne čuvaje, 5 obratnih gasilcev ln vratarja. Pogoj: polkval. ali nekvalificiran delavec. - Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Ponudbe z življenjepisom pošljite na Inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana, Jamova ul. 39 do 10. aprila 1958. Naročniki! ObveSčamo vse naročnike LJUDSKE PRAVICE IN LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA -predvsem pa nove naročnike, da imajo pri malih oglasih odstotni popust v obeh časnikih Poslužujte se malih oglasov v LJUDSKI PRAVICI In LJUBLJANSKEM DNEVNIKU - Male oglase za »Ljudsko pravico- sprelemajo mimo naših podružnic Judi vse pošte v Sloveniji. - NAROČNIKI, IZKORISTITE POPUST, OGLAŠUJTE V LJUDSKI PRAVICI ske rih« t« ncet z mesom, mor-Vam n„!»i J??£ s,a5člce. turško kavo v«ni nuni "v-c* IUI3RU ivcivu mfan-U TržaUan£e5.8°SUlna — v Ljubljani razpisuje mesto iabo- Stlt^u ea ključavničarja in kvallflčiranega TAKOJ SPREJMEMO; 10 nekvalificl- Vložitp' ni ri?k»nat Faknitoto elektroinstalalerja. Naslov v oglas- ranih delavcev, 10 kvalificiranih te- šnloino il nem oddelku Lp- 3385-d sarjev, 10 kvalificiranih zidarjev, 20 » TtahH™ ^ KUHARICO, kvalificirano, z gostinsko vajencev. Hrana in stanovanje pre- šolo, sprejme takoj gostinsko pod- skrblje_na: _Projekt, Kranj. 3368-d 1080-h v Ljubljani, Vrazov trg 2/1. 10 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV in kvalificiranega minerja sprejme takoj Opekarna Stražišče. 3365-d POSTREZNICO, starejšo, pošteno, za dve url vsak dan dopoldne, iščem. Naslov v oglasnem odd. LP. 1075-d Jetje v Ljubljani. Naslov v oglasnem 10 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV DOBREGA KOMERCIALISTA-trgovca Kurirja oddelku LP. 3384-d DVA GODBENIKA, harmonikarja in klavirista, s plačo 17.000 dinarjev in sprejmemo takoj. Hrana in stano- zaposlimo. Ponudbe na oglasni od-vanje preskrbljena. - Kamnolom delek LP. 1071-d Kokra. 33157-d GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki želi spremeniti službo, sprejmem k malemu fantku. Zaželeno vsaj delno znanje kuhe. - Kavčič, Savsko naselje. blok 7-III. 1070-d sprejme uredništvo »Ljudske pravice«. Nastop takoj. — nteresentje naj se javijo v tajništvu uredništva lista, Kopitarjeva 6/iri. službo išče kvalificirano kuharico sprejme go- 10 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV stinsko podjetje v Ljubljani. Na- takoj sprejmemo. Hrana in stano- slov v ogl. odd. LP. 3383-d vanje preskrbljena. Kranjsko grad- 4 KOMERCIALISTE z znanjem enega beno podjetje. Kranj. 3366-d ali dveh tujih jezikov sprelmemo takoj. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice. 3382-d INŠTRUKTORJA ozir. REVIZORJA S plačo od 13 do 15.000 dinarjev sprejmemo. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice. 3381-d REFERENTA za reklamo ln oglase takoj sprejmemo. Naslov v oglasnem oddelku LP. 3380-d ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za vsa dela sprejmem takoj. Plača po sposobnosti. Candir Koper, Bene-tijev trg št. 8. Ko 33 T SPREJMEMO vajence la učenje U- LAMBRETTO, malo rabljeno ali no- VESPO ali LAMBRETTO. dobro ohra- vse čarla ključavničarja avtomehanl- v°. kupim. Ponudbe na ogl. odd. - ka ln avtoetektričaria Osebno se »LP« Pod »Lambretta«. -k • - KUPIM lep ženski steznik. Ponudbe s ceno pošljite na podružnico LP v QUtitk& išče s^St^Erf,TKA gostinske šole ' Ponudbe na ogl. odd. pod MlZARslnra:- 3071-1 zarisu Mojster z dovršeno mi-PraJr* delovodskn šolo in večletno 'it « v 'esnl predelovalni lndu-m spremeniti služb in ■sa^?lov v ogl- 0<3d- pod SLU2BO ISCE kovaški mojster, samostojen, z Izpiti podkovskega in vozovnega kovača. Službeno mesto bi ml najbolj ustrezalo kjerkoli na deželi. Pismene ponudbe na oglasni zglasite na upravi podjetja, Električna cestna železnica, Ljubljana Celovška c 1B4 - remiza 0B1 SPREJMEMO strojne tehnike, Joferje C in D kategorije, ključavničarje, strugarje, kleparje karoseriste, avtomehanike, mizarje kvalificirane ln visokokvalificirane, mlajše delavce za priučitev v zgoraj navedene poklice, vojaščine proste. Osebno se zg las te na upravi podjetja Električna cestna železnica, Ljubljana. Celovška c. 164 — remiza. 980 Juditi Bizjak za 18. pomlad želijo --- najboljše mama, sestra Marica, njeno, kupim. Naslov v oglasnem brat Tone ln mali Siečko. Hkrati pa oddelku LP. 3363-k tudi prijatelji in prijateljice. Mariboru pod »Linija«. 3374-k razno strlji lesnl Predelovalni lndu- odd. pod »Kovaški mojster«. 3073-1 SPREJMEMO V TAKOJŠNJO ZAPO- MIREN VISOKOSOLEC-ABSOLVENT «0. N«!,1}, spremeniti službeno me- DIPLOMIRAN EKONOMIST, z več- SLITEV: Avtoelektričarja mojstra zadnji letnik. lSta ooremUe.no sarnost0jen» Vesten 1073—i Trgovina vrvarna sPrejme skladiščnika Plača po dogovoru. 1088 letno prakso v knjigovodstvu išče primerne zaposlitve v gospodarskem prijetju v Gefiu ali drugod. Pogoji.: ustrezna plača in zajamčeno družinsko stanovanje. Naslov v podružnici »LP« Celje. -1 zadnji letnik, iSče opremljeno sobo, gre tudi kot sostanovalec. Plača dobro. Ponudbo pod »Hva- SLITEV: Avtoelektričarja mojstra ln avtoelektričarja. več avtomehanikov. avtokleparjev, elektrovaril- cev.in ključavničarje. Agroservis, ležen «na ogl. oddelek. Ljubljana, Draga 41. - Za obrat KRMA ZA PRAŠIČE - mesni od-Rakek stnigarja kleparje, več av- padki se dobijo v klavnici Ljub- ---------------------------------- _ tomehanJkov za popravilo traktor- ljaha, Mesarska 1 1100 FRIZERSKA POMOCN1CA z nekaj pra- 1 ^v in avtomobilov, sprejmemo ta- DAMSKI FRIZERSKI SALON Martia kse želi zaposlitev v Ljubljani. — koj. 1042 Gruiič Maribor flnrkpBn ul 42 Naslov v oglasnem oddelku LP. 10 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV vaiS nudi nalmodemeiSe :frizure do BLAGAJNIČARKA za gostinsko stro- takoj sprejme tovarna usnja »Stan- zmernih cenah 3377-r ko želi zaposlitev v Ljubljani. Služ- dard«. Kranj. 3372-d ZAMENJAM lepo’dvosobno komfortno bo bi nastopila takoj. - Naslov v DVA NEKVALIFICIRANA DELAVCA stanovale v Kranju za enako ali upravi -Ljudske pravice«. -i takoj zaposlimo. Odpad. Kranj. manjše v Ljubljani Naslov v oglas- KOMERCIALIST 7 daljšo prakso želi DVA NEKVALIFICIRANA transportna nem oddelku LP 3081-r zaposlitev v Ljubljani ali okolici. - delavca tako' zaposlimo. - Oljarna ZAMENJAM enosobno, parketlrano, Naslov v oglasnem oddelku LP. Britof. 3370-d suho, sončno in zračno stanovanle ZLATARSKI POMOČNIK, mlajši, Išče PET NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ■ zračno stanovanje zaposlitev v svoji stroki. Naslov v takoj sprejmemo. - Tovarna »Tiska- oglasnem oddelku LP, nlna«, Kranj. Važno za vse naše naročnike! Illllllll!llllllll[||||||l!llll!ll!ll!llll!lll||||||!|||||||||||||||||l!llllllll|||||||||||||||||||llllll||||!llllllllllll!llllll||||||||||||lllllllllllllllll[l Nujno Vas opozarjamo, čimprej poravnajte naročnino za »Ljudsko pravico«. Le tako boste prišli v poštev pri žrebanju nagrad 30. marca 1958. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALISCB Kranj s shrambo za enako ali večje kjer- Nedelja, 13. marca oo 10: - Radovan stanovanjska uprava »ZOLA razpisuje mesto za GHfiDBENEGA TEHNIKA ^trezna strokovna kso z nekajletno pra-v Sradbeništvu. koj stan'U^e po m°žnosti ta-tanovanje preskrbljeno. 1089 prodam koli v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod -Parketlrano«. 3086-r ZAMENJAM lepo sončno sobo in majhno, kuhinjo za eno- ali dvosobno stanovanje. Ogled od 15. ure dalje. Križevniška ul. 7, IH. nadstropje. Kukec. AVTO-MOTO nDTTOTTf/M o« i 7 . w*ixix xxiiu i^oiuuiia i ai vai- mntnm7nnn«!h/n -fn i!? 4 ska. 14 angl. barvm fidm »Junaki Shko°n^SanH sherwoodskega gozda« ln dokumen. bol. strežnica lz Ljubljane — deklico, Sodja Cecilija iz Podkorena — dečka, Kunšič Ivana, gospodinja iz Zabreznice — dečka. Kopitar Olga-Ana, knji-govodkinja iz Planice pod Golico — _ . dečka, Korožec Slavka-Milena, gospo- treh rlpinnllh riven in Ha dlnla lz Vipolž — dečka, Ambrož treh delanjih. Izven in ta podeželje. lvanka_ gosp£dlnJa z jesenič - dekli- co, Bricelj Ivanka, poštna uslužbenka iz Jesenic — dečka, Reichart Marta, gospodinja te Jesenic — deklico, Ržen Antonija, gospodinja iz Bleda — deklico, Gobec: »Planinska roža« KINO »STORZlC«: ob 10 Avanture Don Juana amer. barvni film in dokumen-3361-r tarni illm Narodna republika Hrvat- lahko naročite pri Avto-moto dru štvu Tržič. Cena 250 din. 1081-r ZAMENJAM dvosobno stanovanje v PRODAM za din 1,775.000 sadjarsko AVTO VVANDERER v vlnogradsko posestvo, 6 km od Ce- rabnem stanju, 6-sedežnl, z rezerv lja — 8 ha, 2000 sadnih dreves, nlmi deli, menjam za 5-sedežnega 100 hi posode, možna žganjekuha, ali prodam. Naslov v podružnici stanovanjsko in gospodarsko po- Celje. -p slopje, takoj vseljivo. Vprašajte ZENSKO KOLO, italijansko, novo, s Anton Lečnik, urar, Celje, Zadan- prestavami, prodam. Ogled pri škova ulica. -p Brence, Soteska 4, pritli PRODAM SKOOTER TOMOS, dobro vhod iz Vegove ul. št. 6. ohranjen. Naslov: Toter Tone, So- PRODAM ŠPORTNI VOZIČEK štanj. Trg svobode. -p slov v oglasnem oddelku. GASILSKO UNIFORMO, skoraj novo, PRODAM DVOSTANOVANJSKO HI-za srednje veliko postavo, prodam. SO z gospodarskim poslopjem in Naslov v podružnici »Ljud. pravice« vrtom. Volte Jože — Mirna 23. -p tarni tlim Slovenija, ob 16, 18 in 20 amer. barvni cinemascope film »Dir-Celju za slično v Ljubljani. - Vida * dokumentarni film »Slove- Glavnik. frizer, Ljubljana. Mestni »TR1IGLAV«: amer. barvni film ZAHVALJUJEM SE DOZ Postojna za dobrem, upo- Izplačano Invalidnino 46.000 dinar- «i!? Umske nojev ob poškodbi brata Albina. Za- voec>' Predstavi ob 16.30 ln 19. varovalnlco vsakomur priporočam. fiim Anton Premrl, Predjama 45. 1070-r »Avantuie Don Juana«, ob 17 MLAD ŠTUDENT nuj‘no išče sobico ^52?* /“"L ,*Junakl‘ vsaj za 4 mesece. Naslov v oglasnem 80zda> ln dokumen- oddelku LP 1074-r taml film »Narodna republika Hr- Na- Celje. -P SPLOŠNO MIZARSTVO D®BBflvc ZORAN, državni obrtni mojster, l,UBLJANA-MOSTE, U,ica Vlde Prcear«cve 8a nopisuje delovni mesti RAČUNOVODJE in MIZARSKEGA MOJSTRA oddelku LP. 1074-r Brence, Soteska 4, pritličje, levo, PREKLICNA IZJAVA. Podpisana An- -P gela Krajnc, gospodinja na Malem vrhu, preklicujem in obžalujem vse žalitve, ki sem Jih kdajkoli do današnjega dne izrekla o tov. Vojinu Jovanoviču, šefu železniške postaje Šmartno ob Paki, ter se mu zahvaljujem, da {3 seinica ob Dravi — Mirana; Mlakar, 22 let, uslužbenka, Razgor,,, i Vladimira; Terezija Ferlin, 24 let- e I spodinja, LJubično — Danijela; * K lena Ribič, 24 let, gospodinja, Kf110. — Jožefa; Angela Dvoršak, 20 let.JU 'spodinja, Pekel — Bojana; Anton.> Marin, 31 let, gospodinja, Vrhov d°‘28 | Konrada; Emilijana Kramberger.-,,, \ let, delavka — Frančiško; Marija x lob, 24 let, vrtnarica, Bresternipmj Franca; Ana Drofenik, 21 let, ^ m- — Majdo; Marija Debelak, 30 let- 8r. spodinja — Bredo; Gabrijela Cr®f'n*; 21 let, gospodinja, Fala — DUsa ^ Klara Cernej, 26 let, gospodinj",k* Blanko; Jožefa Cojhter, 35 let, tk®^, — Ireno; Rozina Tomec, 25 let, n» , J alka — Jožefa; Jera Koci, 29 let-vljalka — Borisa. IZ PTUJU OKRAJNO GLEDALIŠČE V00*0f. Nedelja, 23. marca ob 15: la »Sedem let skomin«. Izven podeželje. Ugodne zveze z vla «'uie: Sreda, 26. marca ob 17: K. c®Lt»* »Veja v vetru«, zaključna Pre va za kolektive. .tru* Ob 20; K. Cašule: -Veja v V«' zaključna predstava za kolek« IZ MURSKE SOBOTE KINO jv. »MURSKA SOBOTA«: amer. p iO film »Krogla čaka«. Predstave o dopoldne ob 15, 17.30 ln 20. ? SLATINE KINO 0 »ROGAŠKA SLATINA«: f™nC «. barv. film »Pariz mesto zaljubile 1958 Povi^I^r^ medkrajevnega avtobusnega prometa ter za ' Črnomlja in Metlike direktne z glavnim om republike Ljubljano ln z Gorenjsko otvarja SAP-Turist biro Ljubljana. splošno željo ln potrebe prebivalstva vsakodnevno avtobusno progo LJUBLJANA— *I0V0 MESTO—METLIKA— ČRNOMELJ—VINICA Velja od 23. km 53 73 marca 1958 dalje. odhod 103 118 137 Z 16.00 17.00 17.35 prihod 17.40 odhod 18.30 18.45 prihod 18.50 odhod 19.25 prihod Ljubljana Trebnje Novo mesto Novo mesto Metlika Črnomelj Črnomelj Vinica Vozi vsak dan. prihod 8.25 7.25 6.50 6.45 5.55 5.40 5.35 5.00 odhod prihod odhod prihod odhod cena Ljubljana— : vsemi vmesnimi postajami. - Vozna Vinica 600 din. tobus ima po prihodu v Ljubljano zveze s Koprom In rc^torozem, Kranjem, Tržičem in Bledom. nlkl in turisti, poslužujte se ugodnih avtobusnih zvez SAP-Turist biroja! ___ *tESNILKA<« _ TOVARNA TESNIL IN PLASTIČNIH MAS kUpi; 1028 MEDVODE — telefon 43 in 21 STRU2NIC0 dolžine 2 m UNIVERZALNI REZKALNI STROJ dolžine 1,20 m brusilni stroj Z izmero magnetne plošče ca. 250 X 400 m •sija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij P« Avto-turističnem podjetju »Slavnik-Adria«, Koper razpisuje delovno mesto za: vodjo avtoelektričarskega oddelka z°Iai« vls°k°kvalificirani delavec avtoelektričarske stroje jso prakso. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prijave naslovite na tajništvo podjetja v Kopru. Ko 35 Splošno gradbeno podjetje »BETON« CELJE, Ljubljanska cesta 16 ■pisuje naslednja prosta delovna mesta za: GRADBENE TEHNIKE z najmanj. 5-lctno prakso, GRADBENE DELOVODJE z najmanj 3-letno prakso, STROJEPISKI, absolventki administrativne šole, 10 KVALIFICIRANIH SLIKOPLESKARJEV, 2 SAMOSTOJNA SKLADIŠČNIKA, 1 kUHARICE - 4 SNAŽILKE - 10 TESARJEV, 5 kvalificiranih ključavničarjev. C 37 -LJUDSKA PRAVICA« Komisija za delovna razmerja pri TRGOVSKEM PODJETJU S TEKSTILOM NA DEBELO »VELETLiSTIL«, Ljubljana, Nazorjeva ul. 4 razpisuje delovno mesto za TRGOVSKEGA POMOČNIKA v tekstilni galanteriji kratke robe in za delovno mesto FAKTURISTA oz. FAKTURISTKE Pismene ponudbe na -Veletekstil«, Nazorjeva ulica št. 4. v »liniMri wr;sw!« UPRAVNI ODBOR OBRATNE AMBULANTE STEKLARNE BORIS KIDRIČ — ROGAŠKA SLATINA razpisuje mesta za: stomatologa ali dentista zoboteSmika medicinsko sestro za patronažno službo Za stomatologa ali dentista na razpolago komfortno štirisobno stanovanje s pritiklinami, za 'ostale samske sobe. 1065 Več raznašalcev ali raznašalk ZA RAZNAŠANJE -LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA- V OPOLDANSKIH URAH ZA DRAVLJE, JEZICO IN IŽANSKO CESTO SPREJME TAKOJ UPRAVA. PLAČA DOBRA. ZGLASITE SE V EKSPEDITU -LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA« NA POLJANSKEM NASIPU ST. 2. I L RAZPISNA KOMISIJA PRI vv 7 Kliničnih bolnicah v Ljubljani razpisuje sledeča delovna mesta: Pediatrična klinika v Ljubljani ima VEC PROSTIH MEST ZA OTROŠKE NEGOVALKE Sprejmemo hkrati 1 3 PRAKTIKANTKE ZA OTROŠKE NEGOVALKE Pogoj: ^ razredi gimnazije. Ginekološko-porodniška klinika v Ljubljani ima 2 MESTI SPECIALIZANTOV IZ GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA, 1 MESTO ZDRAVNIKA SEKUND ARIJA Nastop službe lahko takoj! 1096 Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri MONTAŽNEM PODJETJU -TOPLOVOD« — LJUBLJANA CRTOMIROV A 6 sprejme takoj: strojne tehnike monterje za centralno kurjavo in vodovod šoierja za tovorni in osebni avto nekvalificirane delavce katerim se nudi možnost priučitve za polkvalificirane delavce snažilko za čiščenje pisarniških prostorov Komisij; a *a sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri = !> AttlVUCNi TOVAKWl MOSTE-UUBIHJiJ, Ob železnici 14 Ie naslednja delovna mesta za: 2 Mza»fiTRA,ZA PROIZVODNJO GLINICE, vodjo Izmene, - slom i 0 ^,a k* Ml delavec kemiine stroke z mojstr- sko!, “Pitam ter potrebno prakso, ali pa s prakso kemij- 2 KS,,H"ikl m a« LABORANTA — z opravljeno Industrijsko ke- 2 K Hlin il. ' P° možnosti s prakso i: , .A, TEHNIKA — z dokončano srednjo tehnično šolo 1 »ddelek in po možnosti s prakso no..iuGA INŽENIRJA — po možnosti s prakso ali stroj- 1 IN2i?v.^^,llka z da>JSo Prakso 2 Kirmil KEMIJE - po možnosti s prakso 1 STnnitiSri^niCARJA — kvalificirana, po možnosti s prakso 1 PARNE turbine, kvalificiranega ZAVit« ZA DELOVNO VARNOST IN ZDRAVSTVENO 1 z dokončano šolo za sanitarne'tehnike, po mož-l mSk, Prakso 1 STiinS'0. USLUŽBENCA, veščega obračunavanja plač 1 SiS^PiSKO s poznavanjem administracije 11 INDUSTRIJSKO PODJETJE ELEKTROTERMlCNIH APARATOV CERKNO f razpisuje prosto delovno mesto za strojnega tehnika ali elektrotehnika s petletno prakso v industriji. Plača po tarifnem pravilniku. — Družinsko stanovanje zagotovljeno v mesecu maju. Ponudbe je treba dostaviti do 31. marca 1958. 1064 LEKARNA SLOVENI GRADEC razpisuje mesta za: FARMACEVTA, FARMACEVTSKEGA POMOČNIKA s strokovnim izpitom ali brez njega, FARMACEVTSKEGA POMOČNIKA s strokovnim izpitom za Lekarniško postajo Mislinje. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po zakonu in pravilniku o plačah. — Samsko stanovanje na razpolago. ZAVOD ZA REHABILITACIJO INVALIDOV LRS LJUBLJANA, Linhartova 51, razpisuje naslednja delovna mesta za: 2 bolničarki \ Pogoj ustrezna bolničarska šola. 2 honorarna inštruktorja za uvajanje invalidov v poklice iz lesno-galanterijske in usnjeno-galanterijske stroke. s Pogoj: izučen poklic in daljša praksa, dogovoru. Nastop službe po 1090 Kmetijsko posestvo ,Brič', Puče, Šmarje p. Kopru proda motorni tricikel znamke »Gilera-« 500 ccm, nosilnosti ene tone. — Vozilo je bilo v generalnem popravilu in je v brezhibnem stanju. — Interesenti si vozilo lahko ogledajo vsak dan v mehanični delavnici »Zadružnega servisa« v Kopru, Cesta Pina Tomažiča 9. — Cena ugodna. 1092 _ * | Razpisna komisija pri Splošni bolnici v Kopru razpisuje p sledeča delovna mesta za: 1. PISARNIŠKEGA REFERENTA pri kirurgičnem od- j delku v Izoli. * 2. POMOŽNEGA PISARNIŠKEGA REFERENTA ali ra- g čunskega režiserja v računovodstvu v Kopru. 3. MEDICINSKE SESTRE pri kirurgičnem oddelku v Izoli H 4. RENTGENSKEGA TEHNIKA pri kirurškem oddelku ] v Izoli. 5. FARMACEVTSKEGA POMOČNIKA pri upravi od- | delkov v Kopru. 6. BOLNIČARKE pri internem oddelku v Kopru. i| Pogoji: Pod 1. popolna srednja šola, poznanje bolnišnične 1 g administracije in znanje strojepisja. Reflektanti s prakso pri 1 fl kirugičnem oddelku imajo prednost. Pod 2. nižja 'srednja šola, g s pod 3, 4. 5 ln 6 ustrezna strokovna šola. S Prejemki po zakonu o javnih uslužbencih in pravilniku. 5j Prošnje vložite v roku 15 dni od objave razpisa na j Splošno bolnico Koper. • Ko 36 iiiiiiiiiliiliiiitiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiBiitiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii . Nikakih zaostankov ne smete imeti pri naročnini, če hočete, da boste izžrebani za eno izmed bogatih / nagrad! 1 PisomS?rtl na^ pošl3e3° pismene ponudbe s kratkim življenje-opisom dosedanje službe na gornji naslov. 1 finrpDi* u s poznaval 1 &Aco“ °'ebnl avto Interesenti naj se zglase ali pošljejo pismene prošnje na upravo podjetja -Toplovod-, Ljubljana, Crtomirova 6. 1066 »ZADRUŽNI SERVIS«-KOPER proda iz s voj 3 trgovske zaloge: ’ dostavni avtomobil »ZASTAVA« (Fiat 1100) naj novejši tip z ojačeno šasijo, 4 cilindri, 40 KS, za 2.519.000 dinarjev pol tovorni avtomobil »ZASTAVA« (Fiat 1100) najnovejši tip z ojačeno šasijo, 4 cilindri, 40 KS, za 2.269.000 dinarjev Posredujemo tudi nabavo avtomobilov »ZASTAVA« 600, 1400, 615, Campagnola in TAM. Izvršujemo vsa naročila rezervnih delov iz uvoza za italijanska vozila po zmernih cenah in s kratkim dobavnim rokom. KOMERCIALA: tel. 72 — TRGOVINA: tel. 82 Ko-34 ^\\\\\\\\\\\\\\\'.\VV \V\\\VAVW\\\\v. Pozor — bralci dobrih knjig! Založniško knjigamiško podjetje »Naprijed«, Zagreb, vam bo kmalu pripravilo prijetno presenečenje Berite Vjesnik u srijedu z dne 26. marca 1958! »METALKA«, trgovsko in uvozno podjetje LJUBLJANA, Parmova 33 razpisuje natečaj ( za sprejem uslužbencev za naslednja delovna mesta, za: 1. SAMOSTOJNE UVOZNE REFERENTE, ki imajo-soglasnost po uredbi o zunanjetrgovinskem poslovanju, 2. KORESPONDENTKE ZA UVOZNI ODDELEK, 3. REFERENTA V NABAVNO-PRODAJNEM ODDELKU za valjani in vlečeni material, % 4. REFERENTA V NABAVNO-PRODAJNEM ODDELKU za vijačno blago in okovje, 5. REFERENTA V NABAVNO-PRODAJNEM ODDELKU za orodje in kroglične ležaje, 6. REFERENTA V NABAVNO-PRODAJNEM ODDELKU za gradbeni material, 7. VODJO ODDELKA ZA GRADBENE STROJE in rezervne dele, 8. REFERENTA V NABAVNO-PRODAJNEM ODDELKU za barvne kovine in litine, , 9. KORESPONDENTKE v nabavno-prodainem oddelku, 10. POMOČNIKA SEKRETARJA PODJETJA. Pismene vloge z opisom šolske in strokovne kvalifikacije in dosedanjega službovanja dostavite tajništvu podjetja do 31. marca t. 1. — Za referentska mesta pridejo v poštev tudi mlajše moči, ki se želijo v teh strokah izpopolniti. 1079 pravica. UJubllan« Kopitarjeva ulic« 9, telefon 89-181 - Notranjepolitična *>Spodar*ka rubrika Nazorjeva 1» II. tel 20-efoo ai-aso T « — Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22-491 ln 22-493 — Naročninski oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 - Oglasni oddelek 81 388 “ Poslovalnica oa Titovi cesti 18, telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, ta tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-8-2-1393 - Poštni preda) 42