m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE P N O N T SL*. štev- 416 - Cena 4,- lire ZA SLOVENSKO PN|M0R«!E Poetmna plačana #v gotovini Spedtzione in abbon. postale TRST, sreda, 9. oktobra 1946 UREDNIŠTVO ln UPRAVA, FIAZZA GOLDONI čt. 1 - X Tel, št.: Ur. 93806, 93808 -. Upr. 93807. Rokoplsj se ne vračajo Vemo, da moramo največ)! del bremena vojne nositi sami. Toda nismo pripravljeni spriiaznltl se a tako politiko, da sl nekdo vzame vse, kar želi, d očim drugega prepusti samemu seb'. Ali je lahko taka politika konstruktivna, ali lahko doprinese k utrditvi medsebojnega zaupanja med narodi? KARDELJ ri iz strahu dneva v dan »e krepi spozna-^demokratičnega prebivalstva njemu prisojenega esvo-. !ff?» ozemlja, kakšno je de-P? bistvo Sterilnih, določb r*fsa statuta, ki so ga vo-Pfoifod zahodnega imperiahz-inoslej izglasovali v Parizu. j ljudstvo se vse bolj zaveda, iMu v resnici obeta med v angloameriSkih t« njiho-P^&antsfcifc delegatov, kaki ^^lenje, beda, politična iti i 11(1 brezpravnost ga čakajo J* temni, * pariško toulno burko podprti nakte-^effo kolonialnega imperla- h ' strani pa so tt sklepi < samo razveseliti fašistične lakdonarne kroge predvsem . > Pa tudi v ^demokratični* tl se Se ni odrekla svoji jj^lktijnl samogoltnosti, Ti I *o ob pariških sklepih mo-!*Poznati dvoje: I » da jim kolonialni statut, j*0 ga «izglasovali* v politič-Jrtforlalnt komisiji za Italijo, ^ u9odno priliko, da obdrie l* vnovič pridobe te izgub-j Položaje, da jim obeta de-JJ* kolonialnem izkoriščanju d- 9a ljudstva in daje mol-^ 40 — zdaj v tuji slutbi — kjOT/o pni pripravljanju nove, Pa stare imperialistične ^ je, kt ji je ljudstvo zn-osvobodilni vojni tak od- voras- da predstavlja zanje nevarnost, da spozna ki so na njegov račun h/ * svoje zajedalske načrte, ^°'>0 igro, da se zave nujnosti jSe borbe proti vsaki guvernersko - policijske 1» kolonialnega Iziema-^ se na osnovi spoznanja Vnesti strne v nepremagljiv, a;JlrSi7, osnovah zgrajen de-^ r0(iien blok tn jim na ta na-^emogoči uresničenje lepega Jj^alne^a sna, ki je, zlasti Jtr statut ni dokončno sprejet i,e4° ima Se plenum konferen-, končno veliki Štirje), Se ved-^d v oblakih. t ■S°iki zadnjih dni so Sli prav itotno pot. NaSega ljudstva rnogle\ prevariti sleparsko ne besedb Bgrnesa, Connalg-^vina, Bennetta in kdo ve * 1®» najmanj pa morda M-"'te tbrez hinavščine* izrečene p9 laž.socialističnega pred• •. ta italijanske ustavodajne "čine ISaragata, da je spre-ip!r >lhtut trlaikega ozemlja 'r, n-9f sulenjstva. Treba je te ropotarnice neofaši-■l( effa ognja, geslo o plebiscitu utež proti stalno rasto-' spoznavanju dejanskega , kolonialne demokracije. So° skratka obrniti po-vsaj dela triaSkega pre-^,. ua od bistvenega, življenj-problema in ga usme-^ Pode, ki ženejo mline tria-^ agentov tujega imperia- o plebiscitu danes, ko storitev svobodnega ozem-^no dejstvo, dejansko ne .J*1 nič drugega kot zavaia-V^ffa dela tržaškega prebi-r4- ki je po svoji pri vzg o-V^ntatttetl morda Se dostop-f nacionalistična in šorini-V Pesta, po svojem boljšem [l Pa vendar le ni tuje de-L ^memu pojmovanju držav-\^'tve. Govoriti o plebiscitu \ poizkus načrtnega ceplje-tookratičnih sil naSe po- $ So*10® (o dejstvo ni toliko S* ’ ter se zavedamo demokra- 'iit srelosti demokratičnega S “J*. Za nas je važnejše dej- % r* se nekateri te zrelosti 'u,*® Hm je vlila odločna bor- demokratičnih sil našega Su Čroti kolonialnemu zati- S 0*lrah „ fcostl, da poizku- \ f^ogočiti uresničenje i* \ ° je dokaz naSe moči. Pa, KARDELJ PRED PLENUMOM KONFERENCE Jugoslavija ne podpiše pogodbe na podlagi dosedanjih sklepov mirovne konference . Pariz, 8. — V torek je nadaljeval plenum konference s pretresanjem mirovne pogodbe z Italijo. Čeprav je J>il prihod Molotova, ki je pred-eedoval zasedanju, predmet zanimanja, vendar je bilo napeto pričakovanje osredotočeno na to, kakšno stališče bo zavzel vodja jugoslovanske delegacije, katerega govor je bil napovedan za nočno sejo. Kljub temu, da se je že šušljalo o neki spremembi jugoslovanskega gledanja na vprašanje Trsta, Je Kardelj odgovoril z odločnim «Ne!» Kar je napravilo na vse delegate globok vtis. Na jutranji seji, ki se je začela pod predsedstvom Molotova točno ob 9.30 url, je dobil prvi besedo belgijski delegat Spaak, ki je najprej pohvalil »odločno borbenost junaške Jugoslavije med razpravljanjem mirovne pogodbe z Italijo. Zato je pa takoj visoko ocenil Italijansko sobojevništvo, kar je za njega zadosten argument, da je tre- ba Italiji oprostiti, če hočemo obdržati pri življenju mlado, nedolžno in demokratično italijansko republiko, — kakor da bi iz njega govoril sam De Gasperi! Zato seveda globoko obžaluje, da bo morala Italija toliko plačati. Spaak je zadel terno, ko je dejal dobesedno sledeče: »Združeni narodi bodo izvlekli več koristi iz žive Italije kot pa iz nekaj borih milijard, ki naj' bi jih Italija plačala nemudoma* Ali je s tem mislil na ZDA in Veliko Britanijo, ki so se »velikodušno* odpovedale italijanski vojni odškodnini, zato pa si črpajo nemoteno iz žive Italije dobičke, Vrtoglavi Spaak, ki se je pri razpravi o tržaškem statutu reči vzdržal glasovanja, se je pritožil nad postopkom konference, češ da dvotretjinska večina onemogoča malim državam, da bi prodrle s svojim predlogom, kadar glasuje proti njemu velika četvori-ca. Obljublja za zasedanje o pogodbi z Nemčijo boljši postopek, ki. ga bo sam predložil. Predlog mirovne pogodbe ne zagotavlja uničenja fašizma v Italiji Nato se Je oglasil k besedi sivolasi poljski delegat Rzimovski. Z njegovega obraza se je odražalo veliko trpljenje poljskega naroda pod na-cifašistično okupacijo in odločna volja, da se taka nesreča ne ponovi več. Pred njegovim očmi je lebdel Gdansk s koridorjem — poljska golgota — ko se je dotaknil Vprašanja Trsta in jugoslovansko - italijanske meje. Odločno je nastopil proti francoski črti in se zavzel za beloruski predlog, ki pušča Gorico Jugoslaviji in omejuje »svobodno ozemlje* izključno na tržaško mesto. Dejal je, da bi večinsko priporočilo odbora o tržaškem statutu samo dajalo priliko tujim vladam, da se vmešajo v notranje zadeve tržaškega svobodnega ozemlja, Nato je Rzimovski 'apeliral na svet četvorice naj pri odločanju vprašanja Trsta skrbno preuči jugoslovanski predlog, kajti mirovna pogodba mora neposredno zadovoljiti upravičene jugoslovanske koristi. Predlagana mirovna pogodba nikakor ne zagotavlja demokratični razvoj Italije in uničenje fašizma, je dejal poljski delegat, In s tem s prstom pokazal na fašistične In teroristične formacije — med njimi na svoje rojake Andersove vojake — ki nemoteno krožijo po Italiji. Ponovno je predlagal, naj se vnese v pogodbo z Italijo člen, ki prepoveduje obstoj in delovanje •fašističnih organizacij in vsakih skupin, ki bi skušale oropati narod demokratičnih pravic. Rzimovski je pristavil, da je ta poljski predlog zelo mil, ker niti ne zahteva smrt za faš'ste, torej ne gre niti tako daleč kot nurnberška razsodba. Tsaldaris še vedno rovari Grški delegat Tsaldaris je protestiral proti premajhni odškodnini, ki naj bi jo Italija plačala. Nato je ostro napadel osnutek 21. člena mirovne pogodbe z Italijo, v katerem so Italija obvezuje, da bo spoštovala nedotakljivost albanskega ozemlja. Medtem ko namreč divja v Grčiji državljanska vojna in se maje prestol na' novo prišiemu kralju, skuša Grčija odvrniti pozornost od svojih notranjih težav s tem, da zahteva zase južni del Albanije. Bevln in Bidanlt Kot prvi od velike četvorice, ki je govoril na plenumu, je bil vodja britanske delegacije Bevin. Postavil se je v obrambo francoskega predloga o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo in o tržaškem vprašanju. Poudaril je velike napore, ki jih je imela Velika Britanija, da je izgnala os iz severne Afrike. In popolnoma upravičeno izjavlja, da bi Italijani pripravili čisto drugačno usodo Angležem, če bi os zmagala, kakor pa jo doživlja sedaj premagana Italija. Dočim dela iz tega dejstva Bevin popolnoma logične zaključke, da se Italija v te kraje ne sme več povrniti, pa izgublja vsako logiko, ko se dotakne vprašanja Trsta. Tudi Trst je bil namreč odskočna deska imperialistične Italije proti Jugoslaviji, kakor italijanske kolonije proti Suezu; kljub temu pa Bevin odreka upravičene jugoslovanske zahteve po Trstu in po združitvi vseh Slovencev. Nasprotno pohvali Jugoslovane, da so se umaknili iz Trsta in da niso napravili podobnega udara kot Italijani svoj čas na Reko. Bevin se seveda brani, da bi Anglija imela kakšne strateške interese v Trstu. V isti sapi pa izjavlja, da so njegove čete vedno na razpolago varnostnemu svetu, če bodo potrebne v Trstu. Seveda Bevin zanika, da bi Anglija izvajala politiko »divide et impera* in čisto pogrešno vidi v Trstu dve nacionalistični skupini, dočim stvarno obstojata samo antifašistična slovensko-ita-lijanska in na drugi strani italijan-sko-fašistična z jugoslovanskimi pobeglimi fašisti. In Bevin obljublja, da bo vse storil, da bo varnostni svet ščitil manjšino. Toda katero manjšino? Drugi od velike četvorice je spregovoril francoski predsednik vlade vsod je prevladovalo nasilno ozračje vsiljevanja. Jugoslavija je storila. vse, kar 'je v njeni moči, da bi prišlo do sporazuma. Toda vse te njene napore so že vnaprej sabotirali. Pričakovalo se Je, da to Jugoslavija sprejela ta diktat brez vsakega ugovora ali spreminjeval-nega predloga. Zadržanje skupine držav, k: tvorijo stalno večino, so razdelili konferenco na dvoje. Samo sovražniki rrJiru in predstavniki včerajšnjih napadalcev se lahko vesele tega dela.* Neimi zunanji minister Rim, 8. - VZN — 'ANSA poroča iz pristojnega vira, da bo podpredsednik vlade Pletro Nenni v prvih dneh prihodnjega tedna prevzel posle zunanjega ministra. Maršal Tito sprejel IM. ANDERSON NEStt britanskega veleposlanika Beograd, 8. (Tanjug). — Maršal | Tito je sprejel britanskega velepo-' slanika v Jugoslaviji Charles Pea-keja. Pri razgovoru je bil navzoč tudi namestnik zunanjega ministra Velebit. Sovjetski protest zaradi pridržanja sovjetskega poslanika Washington, 8. - VZN ■ Sovjetsko veleposlaništvo je predložilo a-meriškemu zunanjemu ministrstvu protestno noto zaradi pridržanja sovjetskega veleposlanika Nikolaja Novikova na newyorskem letališču »La Guardia*. (lani delegacije Unre pri marlalu Titu Beograd, 8. (Tanjug). — Maršal Tito. je popoldne sprejel člane delegacije ustanove Unra, ki je trenot-no v Jugoslaviji. Razgovoru so prisostvovali šef jugoslovanske misije ustanove Unra Sergejčik, Jugoslovanski minister za zunanjo trgovino ing. Petrovič ter namstnik zunanjega ministra dr. B. Velebit. Kreditni in trgovinski dogovor med ZSSR in Švedsko Moskva, 8 - Tass — 7. oktobra je bil v Moskvi podpisan med Z33R in Švedsko .dogavor, na podlag? katerega dovoljuje švedska vlada sovjetski 'vladi kredit ene milijarde švedskih kron. Kredit bo izrabljen v petih letih za plačilo sovjetsk'h naročil na Švedskem. Razen tega dogovora sta se obe vladivladi sporazumeli, da podaljšata za pet let trgovinski in plačilni dogovor, ki je bil sklenjen 17. ssptemira 1940. Na seznamu švedskih dobav so naprave za h'droelektrične in termične centrale, za rudninske aglo-merate in mehanizacijo, gozdarske industrije. 0 Istri in Jugoslaviji «ilasnu mi je, čemu si hočejo bogati ljudje iz inozcmsti/a prisvojiti to doželo Veliki danski pisatelj Martin Andersen Nexo je po povratku iz Istre podal novinarjem v Beograr du naslednjo izjavo: V Istri sem bil samo tri dni. Potoval sem z avtomobijpm; zato sem spoznal pokrajino le po-vrSno. Videl sem čudovita polja m prekrasno obalo. Bilo mi je jasno, čemu si hočejo bogati ljud- je iz inozemstva prisvojiti to fe- ~no, POvsod se izraža radost Ijud-želo zase. To, kar je v Istri na-, pravilo name najgloblji vtis, je. odločno izražena volja ljudstva po priključitvi k Jugoslaviji. Po vaseh tn cestah v Istri n{ hiše, ni kamna, na katerem ne bi bilo zapisano ime Tito ali kjer ne bi bila napisana zahteva ljudstva, da se zedini s svojo matično deželo. Z mpogih strani sem imel priliko spoznati, da so odnoSajt med Slovani ter Italijani t> Istri zelo dobri, vsaj kar se Uče S 'rokih slojev italijanskega delovnega ljudstva. Kljub jezikovni razliki se čuti tudi pri italijanskem protifašističnem prebivalstvu Istre volja po priključitvi k Jugoslaviji. Radost ljudstva Ko sem odpotoval v Jugoslavijo, sem pričakoval, da bom po tolikih letih vojskovanja videl' razruSeno in opustoieno deželo. Bil pa sem prijetno presenečen, Pred zaključkom zagrebškega procesa Neveijetna ustaška zločinstva ki so jim kumovali zagrebški nadškof Stepinac in ostali obtoženci V Zagrebu se nadaljuje razprava proti nadškofu Stepircu in ostalim ustaškim zločincem. Med drugimi Bidault. Dejal je, da se italijanski ; pričami, ki so bile te dni zaslišane narod še nj popolnoma opral, s tem ko je zrušil Mussolinija. O Trstu je nekoliko užaljen dejal, da mu je zelo neprijetno, ker so njegov «kompromis» sprejeli, samo z na-ve.dno večino. Češkoslovaški delegat Slavik je takqj no, njim izjavil, da je ob poslušanju Bidauitovega govora vedno bolj prihajal do prepričanja, da se pripravlja za zadnjo minuto nov in boljši kompromis, kj bi bil sprejemljiv za Jugoslavijo. Jugoslavija je storila za sporazum vse toda diktata ne more sprejeti Po ffovoru češkoslovaškega delegata je bila popoldanska seja zaključena in na večerni seji je ob splošni pozornosti dobil besedo vodja jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj. Ze v tretjič, od kar zaseda mirovna konferenca, je Kardelj izjavil, da Jugoslavija ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo glede jugoslovansko-i tali Janške meje, kakor jo je predložila velika četvorlca. »Vsak odlok konference, kakor tudi katera koli druga odločitev, ki bi puščala jugoslovansko, prebivalstvo pod tujim go-spodstvom, ni skladna z obvezartii, ki so jih sprejeli med vojno zavezniki do Jugoslavije. Ze večkrat so mirovne konference oropale Jugoslavijo tega, kar sl je sama z orožjem v roki priborila. Jugoslovani so vedno naleteli v svoji torbi na nasprotstva vladnih krogov zapad-nih držav, k; tako radi in s ponosom govorijo o njihovih demokratičnih tradicijah. Ze od dunajskega kongresa dalj« so mirovne^sonference skušale pre. prečiti osvoboditev vseh južnih Slo-vanov. Na tej mirovni konferenci jugoslovanski narodi srečujejo iste zapreke, ki so v preteklosti dušile njihovo svobodo. Od njih se danes zahteva, da branijo italijanske imperialistične težnje in da čuvajo nedotakljivost Avstrije. To ni prvič danes, da doživlja Jugoslavija razočaranje po junaški in krvavi borbi za svojo svobodo zaradi tujih nacionalističnih in imperialističnih teženj. Jugoslovanska delegacija bi bila srečna, če bi konferenca napravila skrajni napor — pa če tudi ob 'zadnji uri — da bi prišlo do sporazuma, ki bi predstavljal uspeh tudi konference same. Nezainteresirane države so preglasovale zainteresirane Opominjali so nas, naj se ne vznemirjamo zaradi kakega kvadratnega km, toda dejansko gre za narod, kateremu ae odreka izhodišče na morje. Nekateri so nam zopet z zanosom rekli, naj ne postavljamo več ponovnih teritorialnih zahtev, češ da to vodi v novo vojno. Toda v.tem primeru mi ne težimo po tujih ozemljih, pač pa drugi & m važno dejstvo, da 0 domači failsti in re- J 0 )e vprajanje vsebine in 'it, ,(atu{a je odprto, mobili-* *a lase privlečenimi ma-h ker kaže to, da ni h v' v množioah, temveč X. . 'lo iičejo. To je dokaz V* tokosu. i° hge Pa nam dokazuje, da )o - Prav| poti, da smo pr a. \presodiH položaj in da je borba vseh demo- i i »kij. našega ozemlja edi- ,°iilait*beJneJžg sredstvo proti K*'”* zasužnjevanju m iz-, 1% , • Dokazuje nam pa tu-i 4a r( 1(* borba le rodila uspe-Pr? V ° aadsla one, ki > ^ d' *a’' nafveČJi interes na i guvernerske- C' da Ba orih parazitskih s |e kih načrtov, ki je mo-JcVju »enot despotskega gu-% Po statutu, ki čalea v odločitev. , 'tr>0 ** smo, da ima na Je V »Po Um odločilno besedo & "d* *e hr,lj utr- i)^i borbi proti vsa- g' ko- * •uien/atvo. KITAJSKI KOMUNISTI odklonili predlog za 10 dnevno premirje London, 8. (VZN). — Kitajski komunisti so odklonili predlog za 10 dnevno premirje. Istočasno Je komunistični zastopnik pri ppgaja-nju general Chu En Lie izjavil, da se ne bo vrnil v Nanking, da bi obnovil razgovore s kitajsko vlado. Komunisti trdijo, da bi vlada izrabile predloženo premirje, da bi prispela ojačenja. oblasti v Koreji včeraj nadaljevale z aretacijami sindikalnih voditeljev ln voditeljev ljudskih organizacij. Sovjetska zveza zahteva razprave proti japonskemu cesarju London, 8. (VZN).. — Sovjetska izjava, ki so Jo izročili, mednarodnemu vojaškemu sodišču v Tokiju, zahteva, naj uvedejo postopek pro. tl japonskemu cesarju kot vojnem zločincu. Izjava nadalje zahteva, naj velike industrijske in finančne japonske družbe sodijo kot zločinske organizacije. Izjava dodaja, naj bi postavili pred sodišče vse član* japonske vlade od dobe napada n* Mandžurijo v letu 1931. Aretacije na Koreji Seoul (Koreja), 8. — Kakor poročajo .sovjetske radijske postaje, so ameriške vojaške okupacijske Velike preiskovalne akcije na Filipinih Manila 8. (VZN). — Filipinska vlada je danes mobilizirala policijske in vojaške sile v obširno preiskovalno akcijo po vsem ozemlju države, da bi zajeli na Filipinih kriminalce vseh vrst. , , Med sprejetimi ukrepi so tudi reorganizacija ail policijskih agentev ter ustanovitev nadzorstvenih mest na strateških položajih, kjer ustavljajo ves praraet ta preiskujejo voznike ln potnike. preden jih zaslišujejo. Stavka radijskih uslužbencev na Japonskem Se traja Tokio, 8. — Kljub prapovedl a-merišklh okupacijpskih oblasti nadaljuje 6000 uradnikov japonske radiofonske službe stavko. Japonska vlada je baje zahtevala od a-merlške vojaške policije, naj da izprazniti radijsko postajo, ki j« sedaj zasedena po stavkujočlh. zahtevajo, da Jim mi odstopimo svojo zemljo. Prav gotovo bi morale imeti meje manjši pomen 'n narodi bi se morali med seboj ljubiti, toda spore ni mogoče odstraniti s podobnimi vzpodbujanji. Večina odbora za Italijo je odbila jugoslovanski spreminjevalni predlog glasovale države, ki so ne-Glaaovanje je jasno pokazalo, da so za to (tdlcčitev bile prekomorske države, dočim so za jugoslovanski predlog, glasovale države, ki so ne rosredno zainteresirane. Tako torej je bil ta predlog vsiljen, neposredno zainteresiranim državam. Nova kolonija v u src ju Evrope Sklep o tržaškem statutu je bil sprejet v nasprotju z etničnim načelom, kakor tudi v nasprotju . s sklepi sveta štirih ministrov, ki je določil, da mora statut sloneti na čisto demokratičnih osnovah. Tržaški statut bi tudi moral upoštevati gospodarske interese mesta, njegev zemljepisni položaj in njegove pravice. To je bilo edino sredstvo, s katerim se je lahko zahtevalo od Jugoslavije, da sprejme internacionalizacijo Trsta. Tako »e Je usta-novila v csrčju Evrope nova kolonija, in odobritev tako malo demokratičnega statuta ni posledica kakega sporazuma, ampak Je samo rezultat vollvnlh spletk. Ozračje vsiljevanja Nikakor ne moremo trditi, da je konferenca zaključila kako koa-strutlvno delo za utrditev miru 'n sodelovanja med narodi. Nasprotno, izid konference je negativen. Temu je krivo popolno pomanjkanje iskrenosti pri diskusijah, kar Je zatrlo vsako sled objektivnosti. Fo- Preučuiejo prošnje za pomilostitev London, 8. - VZN — Nemška policija je včeraj zvečer aretiralo Schachta. Nahaja s« v stauttgart-skih zaporih; Von Papen je de v niirnberškem zaporu, kjer pričakuje rešitve prošnje za vstop v britansko področje. Hamburška mestna zbornica pa je odklonila Fritachcju dovoljenje za bivanje v tem mestu. Vsi obsojenci razen treh so vložili prošnje za pomilostitev na zavezniški nadzorstveni svet, ki ba jutri o njih* razpravljal. v zvezi z obtožnico proti dr. Stepin-cu, so tri vodilne osebe ustaške NDH: Slavko Kvaternik, -ustaški »vojskovodja*, Vladimir Košak, Paveličev finančni minister m poslanik v Berlinu, ter dr, Mehmed A-lejbegovič, »zunanji- mi rti st ep. v u-staškl vladi. Vsi trije so bili proglašeni za vojne zločince in so jih zavezniki pred kratkim izročili jugoslovanskim oblastem. Btvsi ustaš ki ministri osvetiiu/eio delovanje Stepinca Iz Kvaternikovih izjav sledi, da so se nemški agenti in vohuni že pred zlomom stare Jugoslavije ra izgovarjali z mačkovci in takratnim vodstvom HSS. • Posebno pa je osvetlilo Stepinče-vo proustaško delovanje pričevanje Paveličevega finančnega ministra in poslanika v Berlinu Vladimlra Košaka. Med drugim so se takrat bavlll z načrtom, po katerem naj bi se na Hrvatskem osnoval pod vodstvom HSS nekak regentski svet, v katerem naj bi bil dr Ste-plnac, dr. Kulenovič in drugi. Bil je že en načrt za izpremembo režima na Hrvatskem, pri katerem so sodelovali obtoženi dr. Stepinac, Slavko Kvartemik, inž. Torbar, ge-neral-feldmaršal Keitel, nemški generalštab in drugi. Paveličev zunanji minister dr. Alejbegovič je obširno obrazložil vzroke ta okoliščine, v katerih je prišlo do poslanice hrvatskega epi-skopata ob koncu Paveličeve vlade. Izpovedal je, da je bil glavni namen te poslanice prikazati NDH v zunanjemu svetu, posebno pa še pri zapadnih zaveznikih, kot edino državno obliko, ki »i jo želi hrvat-sfci narod. Priče pripovedujejo... Sodišče je nato zaslišalo 75 prič, ki so prišle iz vseh krajev Hrvat-Ske, Bosne, Hercegovine, Dalmacije Itd. in ki so pripovedovale o grozotah, mučenjih in ubijanju na u-staški policiji, kjer je zapovedoval obtoženi Lisak. Tako je priča Seše-rta Anton o preganjanju Srbov in o nosilnem prekrščevanju Izpovedal sledeče: »Bil sem nameščen v gllnski e-lektrični centrali in znano mi je, da so leta 1941 vozili Srbe na kamionih v glinško cerkev. Govorilo se je, da bodo prišli škofje iz Zagreba, ki jih bodo prekrstili. Nagnetli so jih polno cerkev, okrog 11. ure ponoči pa je prišel k meni neki ustaš po imenu Nikoli Sapar, znani krvnik. Vprašal me je, ali lahko prekinem tok, stroj pa, da fkhko dalje dela. Odgovoril sem mu da lahko, ker nisem vedel, čemu to vprašnje. Sedel je nekoliko časa zraven mene. Jaz sem prekinil tok. Ko pa je on odšel ven, sem bil radoveden in sem šel za njim. Kjer Je centrala na Kolodvorski u-llcl, se od tu vidi pravoslavna cerkev. VideJ sam zvonik cerkve, ki je bil osvetljen z reflektorjem. Nisem vedel, kaj to pomeni. Zjutraj okoli 4. ure sem šel domov, da pozajtrkujem tn da ležem spat. Ko sem Sel mimo cerkve, sem videl, kaj se je zgodilo. Zjutraj so ustaši prali cer-kev, kri pa ja tekla v potoku. To som videl ha svoje oči. Videl sem. da je bilo okoli 600 dosegli 2 gola, v drugam pa še 3, Pri »Kvarnerju* Je bil ns (boljši vratar Kaunik, ki je rešil svoje moštvo pred še hujšim porazom ter levi krilec Pavanello. To je bila ptva tekma »Kvarnerja*,- vendar so iew Ški ljubitelji nogometa prepričani, da je to le slučajni poraz ln da bodo igralci »Kvarnerja*, v bodbčlh tekgsah* zriali čuvati prtstii raškega nogometa. Sovjetska lahkoatletinja Nintf Dumbazde je na lahkoatletskih tekmah v Norveški postavila nov svetovni rekord v metu diska. Ploščico je vrgla 50,30 metrov daleč, N'-na Je bila za ta sijajni, rezultat* odlikovana z diplomo IJ‘stopnja ter je prejela I^ninovo nagrado v zhe-sku 25.000 nibljev. Jugoslovan Avgust Prosi nek je zmagal na krilni dirki po Rumu mj!. Dne 6. t. m. Je bila zaključe-na krožna dirka kolesarjev po Ru-munlji. M«! poedincl Jo zmagal Ju- Stanovanjska zaiilta posebne sorte Kako lastniki hiš samovoljno ravnajo s svojimi stanovalci kljub vsem odredbam ZVU in stanovanjskega urada,: priča naslednji žalostni primer: V ulici Favetti 15 je bivala družina težaka Petra Marušiča, ki šteje osem ljudi. Med njimi je šest otrok v starosti od 4 do 16 let. Nekega dne je lastnik stanovalcem na lepem odpovedal stanovanje. Marušič ni ftičgel najti dduge-ga stanovanja in predvčerajšnjem ob 11. uri so se zglasili pri njem občinski nameščenci, naležili v njegovi odsotnosti pohištvo In ga prepeljali v občinske prostore. Zeleni križ pa je prepeljal štiri najmlajše otroke v bolnico. Nihče ne ve čemu tako1 postopanje z revnim delavcem. Pogrel) župnika Zavad ava Truplo gorenjepoljskega župnika Zavdlnva, ki so ga oni dan po 20 dneh našli, so prepeljali v Vrtojbo, kjer so ga pokopali. Pogreba se Je udeležil tudi goriški nadškof Mar-gottl, ki so ga spremljali na poti v MNOŽIČNI SESTANEK Pred dnevi ae je sežansko ljudstvo zbralo v precejšnjem številu na sestanku, na katerem je neka tovarišica govorila o tržaškem statutu. Z zanimanjem je ljudstvo sledilo njenim besedam in protestiralo proti kolonialnim naklepom za-padnih sil. Odposlane so bile resolucije tov. Kardelju v zahvalo za njegovo borbo ter zapadnim zaveznikom, ki nam hočejo zopet zasužnjiti naše brate. Obenem so enoglasno odobrili kandidatno listo ro iliteljskega sveta. Avber-Gradnje POMANJKANJE VODE Ze nekaj mesecev smo v naših vasicah skeraj vsi brez vode. V vsem tem času smo jo prejeli le nekajkrat. Pripeljali so nam jo zavezniki. Dogodilo se je pa zadnje dni, da smo bili kar 3 do 4 dni brez nje, Ce si prišel pozno v .noč v vas, si opazil na Ukmarjevem dvorišču celo vrsto vozov s posodo in ljudstvo, ki je nestrpno pričakovalo tako nujno potrebne vode. A vse zaman. Kamiona z vodo ni bilo od nikoder in ljudstvo je moralo brez nje domov. Vzrok, da so nas popolnoma, pozabili, je ta, da nismo obdarovali šoferja C. P., kakor je navajen. Dol pri Doberdobu Pred dnevi so imeli v Dolu pri Doberdobu veliko zborovanje SIAU-ja. Ob otvoritvi je zaigral mladinski godbeni kompleks. Po porečilu o političnem položaju, ki je bilo burno odobravano, so razdelili izkaznice članom organizacije, ki se je tudi v Dolu znatno ojačila. Vsi so se ogorčeno izrazili o krivičnih pariških sklepih in je bila sprejeta ostra resolucija, v kateri obsojajo francosko črto in izjavljajo, da se bodo z vsemi razpoložljivimi silami vztrajno borili proti sramotni razmejitvi, ki bi jih izročila nenasitnemu italijanskemu imperializmu. Idrija ZA DELAVSKI DOM Na seji medstrokovnega sveta se je sklenilo pripraviti fond za zgraditev delavskega doma. V ta namen so dali naši rudarji zgled ostalim podružnicam enotnih delavnih sindikatov ter izvršili prvo udarniško nedeljo, katera zaslužek v znesku 250.000. lir so prispevali v fond za izgradnjo delavskega doma, ki bo v ponos vsemu našemu delavstvu in ki bo ostal v trajen spomin našim zanamcem, da bedo spoznali napore svojih prednikov za izboljšanje socialnega stanja vsega delavstva. Spohakia. Poslovni čas trgovin Zveza trgovcev na drobno Javlja, da je z vzpostavitvijo sončne ure otopil v veljavo naslednji poslovni čas v trgovinah: Vrtojbo številni civilni policisti na kamionu, 'na motornih kolesih in radijskem avto. Pogreb sta snemala fotograf ameriške časopisne agencije Associated Press in filmski operater družbe Metro Goldwln May«r. Prt ogledu 'trupla so ugotovili, da Je župniku strel prebil glavo. Ko so mrtvega župnika našli, Je-bil aszut. . Vedno nov) gosti z Juga Na girlškem Južnem kolodvoru je bila aretirana 19 letna Failla Germana iz PUlja, ker ni imela osebnih dokumentov niti dovoljenja za vstop iz Italije v cono A. Iz istih razlogov so bili aretirani Licinin Dtcolo, 22 let stara, iz Pordenona: Soda Marija, 28 let stara, iz Farii (prov. Cuneo). Mrak Angelo iz Gorice pa so naSli brez osebnih dokumentov.. Zato so tudi njo pridržal.. 20 letni Puzziello Salvatore iz Neaplja, Je bil aretiran, ker ae (e brez dovoljenja vtihotapil v Julijsko krajino. Včeraj je bil aretiran tudi Romano Antonio, 23 let star. iz Neaplja, ker je opravljal posel potujočega fonografa brez dovoljenja. Osebno izkaznico na ime ŠKERJANC MARIJA roj. Mlkolj iz Brezovice sem izgubila. Proglašam Jo za neveljavno. Ob delavnikih: trgovine z manufakturo, opremo, mešanim blagom ter radijskim in optičnim materialom od 9. do 13. in od 15. do 18.30; papirnice in knjigarne od 8. do 12.30 in od 15. do 18.30; trgovine z motocikli, gradbenim materialom, šivalnimi stroji, železnino in »troji od 8. do 12. in od 14.30 do 18.; trgovine z živili, delikatesam', sadjem in zelenjavo od 8. do 12.30 In od 15. do 18.30.; drogerije cd 8. do 13. in cd 15. do 18.; mlekarne od 7. do 12. in od 15.30 do 18.30; cvetličarne od 8. do 19. varno vSa naša prosvetna društva iz Trsta, da pošljejo svoje delegate. KULTURNI KROŽEK »SLAVKO ŠKAMPERLE* vabi vse one, ki so se že vpisali ali se mislijo vpisati v novo ustanovljeni godbeni odsek, na prvi sestanek, na katerim bedo razpravljali o bodočem delu. KULT. KROŽEK NA ŠKORK-LJI ima nocoj ob 20.30 sestanek s predavanjem. Ob nedeljah in praznikih: Mlekarne od 7. do 12.; cvetličarne od 8. do 13. Med šolskim letom se smejo pa.pirnlce odpirati, pol ure pred začetkom šolskega pouka; ob so-batah in dnevnih pred prazniki smejo zvečer trgovine zapirati pol ure kasneje. Ob pOlpraznlkih morajo vse trgovine zapreti ob 13, razen onih, za katere jo ob takšnih dnevnih določeno da ostanejo odprte tudi popoldne. Enotni sindikati SIND. POMORŠČAKOV. Danes ob 18.30 sestanek dlrektlvnega sveta. SINDIKAT VRATARJEV. Vs! vratarji, včlanjeni v Enotnih sindikatih, naj se ravnajo po navodilih, ki jih bo dal ta sindikat danes 9. t. m. na skupščini, ki bo ob 16. uri v ul. Conti 11. Izlet v Predjamo Planinsko društvo v Trslu priredi v nedeljo 13. oktobra izlet v dveh skupinah v Predjamo pri Postojni ln na Nanos. Prva skupina pojde do Razdrttga in od tu čez Plešo na Nanos,- povratek v Predjamo. Druga skupina pa ostane v Predjami in si bo ogledala tamkajšnji zgodovinski grad, kjer bo tudi seja Zveze primorskih planinskih društev. Vcžnja za člane 250 lir, za nečlane 285 lir. Odhod ob 7. uri zjutraj. Prijave v paparinci Stoka, kjer se dobe vse podrobne informacij«. ŠOLA Opozorilo učiteljem V odgovor na številne prošnje na številne opozarja šclsko nadzorništvo združenim ljudsko-šolskim učiteljem, da morajo do nadaljnjega ukaza že nadalje vršiti službo pri šolskih vodstvih, od katerih so trenutno odvisni. Ob?ni zbor SPZ Slovenska prosvetna zveza v Trstu naznanja da bo njen občni zbor dne 13. t. m. ob 9. uri zjutraj v gledališču Verdi. Pozivamo delegate vseh v zvezi včlanjenih društev, da se ga gotovo udeleže.. Izostanek je neopravičljiv. Tajništvo. Silošni dohodninski davek Splošni dohodninski davek, ki ga je odredil odlok štev. 125 z dne 10. maja 1946, bodo pobirali tudi v letu 1947. in pozneje. Ta davek so morale plačevati občine in druge javnopravne ustanove od svojih dohodkov. Najkasneje do 31. decembra 1946. bo finančno ravnateljstvo javilo določeni davčni odstotek registrskemu uradu ih davčnim, izterjevalcem, da ga poberejo. Novi stanovanjski ukrepi S pokrajinsko odredbo ZVU štev. 305 so popravili določbe o delovanju in uporabi stanovanj na Goriškem in razveljavili pokrajinsko odredbo štev. 73 z dne 25. marca 1946. Na pcdlagi nove odredbe bo treba vse trgovske prostore, ki 'niso namenjeni za bivališča, prijaviti stanovanjskemu uradu čim bodo razpoložljivi) Nihče ne bo smel dati v najem, podnajem ali drugače razpolagat; s kakršnim koli pro3torcm brez dovoljenja, ki ga Izda stanovanjski urad. Ta ima možnost prostore rekvirirati za nekatere kategorije oseb s predhodnim pristankom pokrajinskega komisarja in odrediti v primerih potrebe skupno bivanje. Prizadeti bodo lshko predložili posebnemu stanovanjskemu odboru priziv proti odločitvam stanovanjskega urada. Komur bodo dodelili kak prostor, se bo moral sporazumeti z odda-jalcem glede najemnine. V primeru nesporazuma bo najemnino določil urad za najemniške prizive. Pokrajinski komisar si pridržuje pravico Izdati izredne ukrepe glede dodelitve stanovanj. Kršitelji nove na-redbe bodo kaznovani z globo, z zaporom ali z obojim. Pevcem Komorni z:or namerava pomnožiti svoje vrste V ta namen organizira tečaj za zborovsko petje. Pevci z dobrim posluhom in primernim glasom, ki se žele resno udejstvovati, naj se prijavijo pri Prosvetni zvezi, vta S. Vito 17 ali po telefonu St.. 4437. zora, ki nos jo dan za dnem mleko v Trst, eno, dve ali celo tri ure daleč. Sama po sebi se vsiljuje misel, zakaj se ne bi uredilo s skupnim sporazumom, da bi nekaj voz ali kamionov odpeljalo mleko vsega Brega in Osapske doline v Trst in bi s tem prihranili toliko truda, petov in dragocenega časa mnogim desetinam, morda stotinam ljudi.. Pred nami laži krasna Osapska dolina, ki jo na seVeru zapirajo pobočja in na vrhu skalnati robovi Malega Krasa, ki prehajajo na koncu doline nad Črnim Kalem v lepo steno s fantastično skalo, na kateri stoji danes le še nedostopna razvalina črnikalskega gradu. Južni del doline omejuje dolgi razvlečeni greben s Tinjanom in njegovo cerkvico na vrhu, ki obvlada vso pokrajino s svojo slikovito lego. Nad Ospom, središčem te lepe doline, se vspenjajo skoro da roba Malega Krasa veličastne stene, kratke vdorne dolinice okrog Osapske jame s svojim gradom oziroma z razvalino utrdbe iz turških časov, če je ljudsko pripovedovanje točno. Mogočni vhod v jamo pusti neizbrisni vtis v obiskovalcu. V jami pa ga kvarijo vsiljivo kričavi napisi mnogih neslavnih obiskovalcev. Med temi napisi zbudi pozornost z bleščeče svežim minijem ime «GIoventii italiana di Trieste, anno 1887». Kak nadebuden tržaški šovi-rdstičnl mladič je hotel pred nekaj dnevi uveljaviti italijanska zgodovinska prava na Osp s tako bedasto sleparijo. Cisto v slcgu CLN-ov-skega neofašizma in De Gasper:ie7 vega potvarjanja zgodovine. Od Ospa »e vspenja pot navzgor med polji in vinogradi, višje gori preko presušenih gmajn do bero-vtga gozdička, ki obdaja pod vrhom razvalino gradu poleg tinjanske cerkve. Stopajoč po dolgem strmem bregu navkreber ob ostri poldanski sončni, pripeki, si je marsikdo razbijal glavo z vprašanjem, ali je umestno, da se tudi danes še gradijo vasi na najvišjih vrhovih .kakor v nevarnih starih časih, in obdane z zidovjem pred turškimi, plemiškimi in drugimi razbojniškimi napadi. Danes teh nevarnosti ni več, polja, prometna pota, voda pa so po delinah. Tinjanska vas je precej trpela v osvobodilni vojni. Na srečo so Nemci požgali-mnogo več gospodarskih poslopij kot stanovanjskih hiš. Pri reševanju vprašanja svoje obnove bi bilo ‘ pač umestno imeti pred očmi postavitev vodovoda. Nismo se zavedali, da so nas ti-njanski vaščani, posebno pa vsa vrla mladina pričakovali in nam pripravili sprejem v prostorni baraki, ki si jo je bila zgradila kot začasni mladinski dom s prireditveno dvorano in odrom. Ob .izvrstnem domačem vinu letošnj-ga pridelka in ob drugi pijači •— le vode ni bilo, ki Je tu skoro bolj dragocena kot vino — so se vrstili pozdravni nagovori zastopnikov KN OO-ja in mladine tržaških planincev. Nekaj zelo lepo ^podanih deklamacij mladih deklic nas je presenetilo. Pridružili so se mladincem še vaščani, grla so se razvezala v razigrano pesem, partizansko ln narodno, še kasno v popot danske ure. Iz pogovorov smo posneli o krepkem prosvetnem delu tinjansklh mladincev, ki pogosto prirejajo v bratski slogi z mladinsko skupino bližnje vasi Urbanci. Iz dohodkov so zgradili začasni Mladinski, toda v načrtu imajo gradnjo stalnega Prosvetnega doma. Vmes pa poma- gajo 8 svojimi prispevki šoli in rev ni šolski mladini, ker je 80SPC“ ski položaj vasi kot mnogih gih istrskih in kraških pre vse prej kot rožnat, po treh štirih zaporednih letih suše. Nova mladina ki ve osvobodilni borbi v vistah in je pokazala, dk zn® Hkopotezno in razgledano reevo" vprašanja svoje izobrazbe, bo z istim duhom reševati 8V0la spodarska in socialna vprašan] se s tem postaviti v teku b° ' let v isto vrsto z drug:ml v. A! Kasno popoldne smo se pc® od gostoljubnih tinjanskih m . cev, vaščanov in partizanov mahnili kar povprek po ; bregu, drugi pa po zložni ^ poti ske-zi Urbance v P1®VJ j a-poti smo srečali vaščenke z ( otovorjenimi z vodo. Vodnj®“J kapnico, edino vodo v večji del Ze suhi, majhen pa je globoko v dolini. Iz Urbancev dalje vodi sjr°l!®0vt sta, pod Plavji pa je Poli“ ceste še asfaltirana cesta' v ' .^je I Krajšnica seče nekdanje ® | onllno nrnti TVutll. —* J soline proti Trstu. — - jzrj. 1 večer so nekateri mimogre | vc-t. o-. rnorj" 1 bili še za kratko kopel v . pred povratkom z mil jakim k°m. jj U Ako Tinjanci zavidajo dol« obilje vseh teh udobij :n Pr° w sredstev, se pa mi dolinci P j| spominjamo na veličasten - diha iz razgledov nad velita® i krajino tja preko istrskih S nad Kubedom do Učke, ki ^ ^ DNEVNA KRONIKA Prireditve* predavan]« In seatankt SLOV. PROSV. DRUŠTVO »S. ŠKAMPERLE* Ima v četrtek 10. t. m. ob 20.30 redni letni občni zbor, ki je obvezen za vse člane. Pozi- goslovan Avgust Prosinok, ki Je 31 etap prevozil v 6kupriem času 60.33.33 ur. Drug t je bil Francoz Vaterkot, tretji Romun Siconban, četrti Tržačan Strain in peti Jugoslovan Bat. Med državami pa je zmagala Rumunlja pred Jugoslavijo In Francijo. Sparta-Arsenal *-*. Češkoslovaško nogometno moštvo Sperta iz Prage Je na gostovanju po Angl jl v Londonu odigralo prvo tekmo z Arsenalom. V soboto Je bilo na stadionu Arsenala zbranih 45.000 gledalcev, ki so na vse grlo navijali za svoje moštvo. V prvem pol-čaa,u so Angleži zmagovali z 2-0. V drugem delu po so Pražanl po krasni Igri Izenačili ln samo sreča Je rešila Angleže pred porazom. Ta nogometna tekma pa Je ponoven dokaz, da, Angleži niso več najboljši nogometaši na svetu, temveč da je pričela prevladovati Evropa. £ part a, bo v Angliji Igrala še tri tekme. Bretanja fugoslovanskik nogometašev * teikeslovaiklml. Do sedaj »o jugoslovanski nogometaši odigrali z češkimi 15 tekem, od katerih so v 11 zmagali 4 pa izgubili. Razmerje v golih je 41-31. Po zmagi jugoslovanske nogometne reprezentance nad Češko, ki je premagala fivico z 3-3 smemo soditi, da je Jugoslavija v Srednji Evropi najboljša v nogometu. Balkanske igre v Tirani. V Tlw ni so s« pričele Balkanske Igre, pri katerih sodelujejo Jugoslavija, Albanija, Bolgarija ln Rumunija. Včeraj je bila odigrana nogometna tekma med reprezentanco Jugoslavije ln Albanije. Zmagala Je Jugoslavija z rezultatom 3:2. ’. Rojstva, smrti, poroke Anagrafski urad tržaške mestne občine Javlja, da se je dne 8. oktobra rodilo 11 otrok, umrlo je 7 ljudi, porok pa je bilo 5. . VKNJIZENE POROKE: električar Pozzo Igtnij In uradnica Ver-con Marija, Inštalater Petfrosso Karel in zasebnica Schtllanl Alhln-ca, železniški uradnik Padoan Wal-ter. in zasebnica Cafagna Rosa, trgovec Loebl-Carovlc Marko ln zasebnica Bornlolo Argia, Monselvlo dr. Peter in zasebnica Tedeschi Li-bera. UMRLI: 73 letni Matttcola Alojzij, 70 letni* Rasman Ivan, 63 letni Calore Vincenc, C2 letni Rebec Anton, 47 letni Svagel Adolf, Battlla-na 'Grazia Marija in Cernecca Luciana obe stari 2 dni. Nesreča na pevinskem mostu ' Na psvmskem mostu je nek zavezniški avto povozil 33 letnega mesarja Antona Rustjo, stanujočega v Gorici ul. Torrlpnl. M°2 je dobil poškodbe na desni rami. Odpeljali so ga v civilno bolnico. Tihotapstvo sladkorja Objave ZDTV Obveščamo, da za 13. .oktober napovedanih lahkoatletskih tekem ne bo. • Športni odsek Enotnih a'nd batov V četrtek. 10. t. m. bo ob 19.'url v ulici Imbriani 5, soba 13 sestanek vodij odsekov za rokoborbo, nago-met, kobarko, boks, hokej na kolescih in tog vrvi. razpravljal; bomo o bodočem delovanju. Medtem ko ljudsvo trpi pomanjkanje in cene stalno naraščajo, se razni špekulanti bavijo z dobičkonosnimi pcsll ter bogatijo na račun revnega ljudstva. Včeraj je policija prijavila sodem ljudi zaradi preti-hotapljenja 300 stotov sladkorja, dva izmad njih pa tudi zaradi potvorb dokumentov. Sladkor, ki Je po črnoborz'janakih cenah vreden *15 milijonov lir, so predali v Milanu ln Trstu. Kupili so ga v Svicl ln ga napotili v tržaško pristanišče. V resnici pa sladkor ni prišel nikoli v tržaško pristanišče, temveč so ga po drugi poti prodali na črni borzi v Milanu In Trotu. Verlžntkl so zato potvorili dokumi te ln pe- čate. S potvorjenimi dokumenti bi bili lahko dvignili tudi 1 milijon kavcije na cadlnarnicl, toda poli-cija jih je prehitela. Pr.eiskava se nadaljuje. izpred sodti£a Dva ipijona Achllle Manso ln Ferrante Ser-gio, kapetan ln narednik 'republikanske fašistične milice sta bila predvčerajšnjim zaradi ovaduštva Qbaojena, prvi na 24, drugi pa na 10 let in 8 mesecev zapora. Obema šo sodili v odsotnosti, vendar se je Ferrante v času o-bravnava javil ln pismeno predložil svoj zagovor. Več prič pa Je njegov zagovor razkrinkalo ln pripomoglo k obsodbi ovaduha. Zanimivo je tudi da js obtoženi kapetan Manso še vedno v Italijanski vojski ter je obramba s tem celo opravičevala njegovo odsotnost. Ob 25 letnici poroke EMILIJE MLAK in MARIA LUXE jim naprisrčnejše čestitajo sinovi MARIO, PINO in LINO Trst, 8. 10. 191,8. zato ■ zna prometnih poti, pa jrepov ameriške policije ni rlzirane angleške vojaške P® # nit; Čerinov na vseh mogo'-tornih vozilih, niti sličnih dati dol nske, tržaške zav^ j demokracije. K1N0PREDSTAVE NAZIONALE. 16.15: iU. kletki* - N. Noel, R. Gen' ^ 1( SUPERCINEMA. 16: «»e skupaj* - C. Boyer. .grči FILODRAMMATICO. ’ n- ' arene* - E. Cantor, R- J te ITALIA. 16: «Srečala r1 meljska površina; 19 or.93O glasba; 19.15 predavanje; * '^ji tiranska ura; 20 napoved ^ vesti v slov.; 23.15 zadnje slovenščini. Odg urednik DUŠAN MALI ČEVLJARSKA DEUAVJ^fe stroji naprodaj. Posredni fji> stroji naprodaj čenl. Naslov pri sktga dnevnika*. upravi Tov. Kmetič . :e OZPP Ankarano-Valdoltre se Ti iskreno zahvaV^ za podarjene zastave, ki nam bodo v ponos tn tudi drugim organizacijam osvobodilnega pokreta v jj Primorju, Istri in Trstu. Obljubjamo Ti, da bomo iuvati podarjene zastave kot simbol borcev in udar n' Znali se bomo boriti in delati s podvojeno tnwi dokončno priključitev Primorske k Jugoslaviji. Te pozdravljamo z geslom: na delo k obnovi' Smrt fašizmu — svobodo narodu! Darovi In prispevki. Za sirote padlih partizanov ao darovali Casadio K9rel 1500, Kralj Bruno 500, Guštin Karel 1000, Stopar Anton 500 lir. Tov. Ncdokova j« nabrala ob priliki ljudskega zborovanja na Pro-sek 1 4487 lir za primorske partizane. Okrajni odsek za socialno skrbstvo v Sežani Javlja, da Je prejel v trstjem četrtletju iz vaal 'Lokev 2469, Merč 800, Vggelj 727, Vrho-velj 300, iz Repentatt-a (pionirčki) 260 ln od Prosvetnega društva »Kraški vrh* 500 Ur prostovoljnih prispevkov, nadalje iz Dutovelj namesto. venca na grob bazoviškim žrtvam 1634 lir, o priliki šolske prt reditev v Sežani za počitniške kolonije 750 Ur ln lz Dobravelj za naše »irote 1730 lir. TRGOVINA ČEVLJEV REBE C Dospela {e nova poilljka najmodernejši damskih, moSkih ln otroikfh čevh TRST, Passo Goldoni 1 CENE ZMERNE J -------PARNO BARVANJE Barvam, v vseh modernih barvah svilo, volno, CENE SOLIDNE! . PENCARO ALDO, ul ca do! Bosco 8 od6je ‘tfE! CENE 8°^pST Nagrobne kao®* nike, e. po mernike pro' 5.000 do MIKI. A V SttK. Gostilna Naprodaj