Podlaga vsakega nauka. Spisal J. Eržen. /* »letnega sporočila" černomeljske pogl. iole. (Konec.) Poglejmo samo, kako se na svetu živi. Verti se, muči se, potikaj se po svetu , baraataj z drugioii, laži, goljufaj , lizaj se, pričakuj , postavljaj se v sto aevarnosti, ia stori tega vec, kakor zamore perii popisati, ker se misli preveč naberd — pa kakšea prid? — človek se zave, ker mu še iskrica vere klije v sercu in vidi, da je slabo začel, prazao slaaio mlatil ia se zastonj ubijal po svetu; ali ako se ne zave v slepoti in nepravičnosti, ktera mu v kri dospe, se tako zabrede, de sam ne zna, kdo da je. Zato je resnica, da so znanosti in umetnosti večkrat samo koristoljubaa igrača lakoiunosti, goljtifije i. t. d., ia Imd primer jih silo veJiko za saboj vleče, ko bi od drugc straui zaanosti in umetaosti bile blagoslov za človečanstvo, ako bi jih vcra navduševala ia vodila. To je neprevergljivo, da kar je oaa pridobila, je bilo in bo božje ia veličastao; ajeai sad je pravičaost, pošteaost, zuaaaja in zaotraaja čistost, z eao besedo: dobra voditeljica. Zategadelj se mora ž ajo otrok že pri času soznaaiti, da se bo trudil iskati kraljestva božjega ia njegove pravice. Iz oaieajeaega vzroka ima poduk v veri povsod pervo inesto. V ajej je cela svetiaja, in sveto mora ostati sveto, ako želimo, da bo močaa podlaga k spodobnemu izrejenju aaših aiaJih. Da se pa imenitne resaice vere s pripravnim načinoni otročji duši predstavijo, se mora imeti aačia postopaaja in vladaaja. Za res je aajtežja reč visoko misel, vzvišene zapopadke ia inicaitae reči v otročjem jeziku razodevati ia jiai aialiai lako ponujati, da jih bodo zastopili. V tem aaai je na roko znaaost, ktera se inieauje katelietika, t. j. aapeljevaaje, kako se imajo otrokoai resaice sv. vere s primeraiaii vprašanji ia odgovori vcepiti, da jih spozaavajo, spozaafle zapamtijo in jih v življenji potrebuje- Moramo se toraj tudi postopaaja ia vladanja glede podučevanja kersanskega aauka deržati. V teai pa zabrede marsikteri ZBied Bas. Večkrat je poduk v veri v vseai poverhen ia prisiljen, kar aapravlja, da se otroku sv. božja beseda ostudne, ktero tudi kasaeje v nio.ški starosti rad odstraauje. Večkrat sc zopel opusti ta reč, ker se ae razjasni vsaka resnica, ia iz tega izvirajo slabi Basledki; otrok se trudi ib uči aa pamet od straha pred šibo ali kreganjeai; dva dai ZBa, ib potem se mu je vse izkadilo. To je ravao to: ,,Kje si bil? aikjer; kaj si delal? nič*. — Truditi se moramo, vse dobro raztolaiačiti ia aikakor ae dopusliti, da sc otroci uče le goli katehizem aielianično za to, da bi se pri skušnji kaj bolje spoapsli. Zelo tam, kjer se to godi; otrok se z velikim trudora nauči besed brcz preaiišljevaaja, da zaa odgovor kakor vodo odrezati, in vse bo kniali brez prida pozabil. Da tii nauk brezspešea ostaja, se razume samo po sebi. *) Ta katehetika se najde v Drobtinicah 1. 1855. in se dobi tudi posebej natisnjena. Izrejenei po nji! ri». Ako toraj hočemo, da aauk sv. vere tudi dalje ostaae cela neprevergljiva podlaga vsakega podučevaaja, je treba, da se soznaniaio z iiačinoia, kako bi bilo treba otrokoai o keršaaskih resnicali govoriti, da jih razuinejo, zapaaitijo ia se jih poslužujejo; treba je nadaljc, da s priiueraiat postopaajeai do otrok njilino Ijubezea, zaupaaje iu priveržeao serce zadobiaio ia tako pobožaost, klera vt. oaienjeaega vladaaja ali obaašaaja izvira, prebudimo ia vterdimo v aježaein sercu mile mladosti aaše.