Draga je zaklad
Zakaj naj bi postala dolina Drage pri Igu žepni naro-dni paii. Kdor je ne pozna, pomisli, da take zaščite ne more zaslužiti ddeek zemljišča ob neposredni biižini Ljubljane. Če pa si vzame nekaj ur časa, predvsem pa, če mu je dano, da o pomenu te dofine za ptice prebere tudi nekaj podatkov, potem bo takoj podprl predlog o popol-ni ohranitvi tega območja.
S članom izvršnega odbora Lovske družine Ig ter pred-sednikom koordinacijskega odbora krimskega lovskega gojitvenega območja Janezom Jalnom stno obiskali to dolino in zbrali tudi nekaj podatkov.
»V dolini Drage so štirje bajerji z enostavnimi nazivi: veliki, mali, zrezani bajer, ki jih upravljamo lovci ter sredni bajer, ki je v uporabi GG Ljubljana obrat Škoflji-ca. Bajerji so različnih površin. Mali bajer ima ohranjeno naravno podrast, veliki bajer pa smo lovci pred desetimi leti očistili, postavili frtico in zapolnili z vodo. Sedaj dosega na nekaterih mestih do šest metrov globine,« je kratko opisal tri posebnosti doline Drage.
Kaj pomenijo ti bajerji lovcem?
»Veliki bajer je pravzaprav rešitelj rac mlakaric. S pomočjo umetnih gnezdišč in inkubatorja smo pred sla-bimi desetimi leti pričeli s pospešeno vzrejo teh rac. Uspelo nam je vzgojiti več tisoč rac mlakaric in tako s pomočjo tudi drugih ukrepov obvarovati to raco pred iztrebljenjem. Nekatere race so našli obročkane celo v sevemi Italiji in Ukrajini.
Mali bajer, tisti z naravno podrastjo, je še vedno naravno območje, v katerem gnezdijo race mlakarice. Trudimo se, da bi skrajšali čas lova na race, predvsem pa, da bi bil prepovedan lov takrat, ko race še niso uper-jene.«
To prav gotovo ni tako pomembno, da bi območje doline Drage proglasili za narodni park?
»Društvo za varstvo okolja Ljubljana navaja, da je v tej dolini nesporno tudi edino nahajališče želve sklednice v Sloveniji. Največji pomen pa imajo ribniki v ornitolo-škem pomenu. Tu je bilo opaženih vsaj 134 različnih ptičjih vrst, ki bodisi tu gnezdijo ali pa se ustavljajo med selitvijo. Ta številka se ne razlikuje dosti od števila vrst opaženih na Cerkniškem jezeru, v Sečovljah ali Bobovku znanih prebivaliških redkih ptic. Od redkih gnezdilk naj omenimo le veliko bobnarico (trenutno edino gnezdo v Sloveniji), čopastega ponirka in belo štorkljo. Na preletu med sefitvijo pa so se tu ustavili orel belorepec (samo še ena najdba v Sloveniji), ribji orel, čaplje, pionirki, race...«
Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi ostala dolina nedo-taknjena?
»Sprejeti napovedani odlok in seveda razviti tudi pra-vilen odnos vseh, predvsem pa okoličanov, do tega izre-dnega naravnega zaklada. Lovci se še vse pogosto otepa-mo najrazličnejših krivolovcev, ki plenijo med pticami in po bajerjih.«
Janez Jalen: »S pomočjo obnovlje-nega velikega ba-jerja smo rešili iz-treNjenja raco mlakarico«