PoStnlna plačana v gotovini- Leto XV., štev. 137 Ljubljana, nedelja 17» junija 1934 Cena Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon ^t. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodib: LJubljana šL 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—« Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Bukareška konferenca Ko je pred dvanajstimi leti prišla v javnost vest, da se je med Prago, Bukarešto in Beogradom sklenila rahla zveza z namenom samostojnega presojanja političnih zadev z vidika koristi manjših držav, se zapadne velesile niti niso zavedale, da pomeni zbližanje naših treh držav odpor proti onemu mišljenju, ki je doslej manjše države obsojalo na večno vazalstvo večjih. V srednjem Podunavju, kjer so povojni diplomati zmanjšane Avstrije in Ogrske kljub iz temelja izpremenjenim razmeram obdržali nekdanje ohole manire dunajskega Ballhausplatza, pa se je dvignil val zasmeha proti Čehoslovakom, Rumunom in Jugoslovanom, češ, da pritlikavci snujejo po vzorcu velikih an-tanto, ki pa bo kljub vsemu ostala majhna. in brezpomembna. Tudi v naših treh zveznih državah je bilo ob ustanovitvi Male antante dovolj skepse in dvomov v smotrenost take teritorialno nekoliko neenotne ter narodnostno in gospodarsko vsekakor zelo pestre zveze. Naše javno mnenje je bilo pač še močno pod vplivom prejšnjih časov, da je bila za pretežen del današnjega. ozemlja Male antante merodajna beseda Dunaja ali Budimpešte. Bilo je očito, da potrebuje nova zveza časa, da se ji javno mišljenje treh zveznih držav dovoljno prilagodi, pred vsem pa, da potrebuje vidnih in otipljivih uspehov, da lahko doseže nedeljeno priznanje vseh treh narodov. Ako preskočimo prvo desetletje previdnega dela, ko je Mala antanta le redko pokazala svojo notranjo silo, ne moremo iti mimo dejstva, da je v zadnjih letih, ko so prišle na dnevni red važne stvari največjega mednarodnega pomena, na splošno presenečenje domačega in mednarodnega sveta naenkrat stala Mala antanta tu kot trdno povezan organizem z enotno voljo, ostro začrtanim programom in čvrsto odločena, da v koncertu narodov pove svojo besedo in zahteva, da je ta beseda tudi v polni meri upoštevana. Za tak nastop je bilo treba še ožje povezanosti treh držav, M so na vso srečo imele na čelu svoje zunanje politike može svetovnega slovesa Beneša, Titulesca in Jevtiča. Ti trije dalekovidni državniki so šli preko navideznih in teoretičnih zaprek složno na delo. V binkoštni praški konferenci so dali zvezi nov statut, tesno strnili in določno formulirali enotne poglede treh držav na svetovno politiko in prvi uspeh ni mogel izostati. Znani pakt četvori-ce, ki je hotel uporne maie države za večno ukloniti pod igo zapadnih mogoč-nikov, je ostal krpa papirja. Nadaljnje delovanje Male antante je ohranilo ta izraziti značaj samostojnosti, podčrtalo pa je še razločneje voljo za organizacijo miru in varnosti. Na tem potu koraka Mala antanta od zmage do zmage in osobito naša država se je pri tem skoro popolnoma izvila iz ob-krožitve in zrušila dušeči jo sovražni obroč. Zlasti prošlo leto je bilo znamenito po velepomembnih dogodkih v tem pravcu. Londonski pakt z definicijo napadalca je otvoril doslej neslutene možnosti in ravno v tem je> veličina naših državnikov Jevtiča, Beneša in Titulesca, da so smatrali za dosegljivo ono, kar je inozemstvo smatralo za absurd, doma pa je imelo samo videz pobožne želje. Februarja meseca je prišel balkanski pakt, ki je povzročil mnogo javne in nič manj skrite nejevolje, saj je pomenil začetek popolne osamosvojitve balkanskih narodov izpod varuštva velesil. Dva člana Male antante sta obenem sopodpisnika balkanskega pakta, s čimer se močno razširi ideja in mirovna politika Male antante. Naša zunanja politika je tudi na tem, da spretno premosti staro nasprotstvo z Bolgarijo, kakor je poravnala grško nasprotovanje balkanskemu paktu, ki je imelo svoj izvor po vzgledu nekdanje politike izven Balkana. Danes že ni nikakega dvoma več, da je postala Mala antanta važen in zelo upoštevan činitelj v mednarodni politiki. Česti poseti zunanjih ministrov Male antante v Parizu, ki jih je sprejel vselej z največjo pozornostjo, so ugotovili smernice za sodelovanje Francije z jugovzhodom Evrope, zadnji poset g. Jevtiča pa je bil po izrednih odlikovanjih, ki jih je bil deležen naš zunanji minister, naravnost demonstrativni dokaz za enotnost v precenjevanju sodobnih političnih potreb Evrope. To vse bo še znatno podčrtal obisk Barthouja, ki bo neposredno po konferenci v Bukarešti vrnil posete v naši in rumunski prestolnici. Bilo bi preuranjeno govoriti o sklepih sedanje konference v Bukarešti, saj je eno izmed glavnih jamstev za uspeh ravno okoliščina, da se le-te vrše v največji tajnosti, kar onemogoča spletke in vmešavanje onih, ki mislijo, da imajo še vedno iVkliučno nravico, določati pra-vec politike tako zvanirn manjšim državam. Toliko pa je gotovo, da se bo konferenca bavila z razpravo, na^ kak način nai se obnove stiki in odnošaji z Rusijo. To je tem važnejše, ker jeraz-orožitveni problem skoro pokopan in je Uničujoča obsodba bojevništva Predsedstvo JNS se je včeraj v navzočnosti vseh članov predsedstva in vseh članov vlade solidariziralo s sklepom ljubljanske konference sreskih organizacij JNS ter pozvalo vlado, naj napravi konec rušenju avtoritete oblasti in vere v nespremenljivost jugoslovenske nacionalne politike Beograd, 16. junija p. Predsedstvo JNS je na svoji današnji seji, ki je trajala od 10. do 13.30, razpravljalo o resoluciji, ki je bila eno-dušno sprejeta na konferenci delegatov in mandatarjev JNS v Ljubljani dne 4. junija 1934, v kateri je rečeno: »da je smatrati tako zvano bojevniško akcijo kot pogubno za konsolidacijo političnih prilik v dravski banovini na osnovi ideje državnega in narodnega edinstva ter šesto januarskega manifesta.« V obširni debati, v kateri so sodelovali skoro vsi člani vrhovnega vodstva stranke, ie bilo konstatirano, da se stranka popolnoma soli-darizira z mnenjem svojih poverjenikov in da ie potrebno, da se napravi konec stanju, ki ruši avtoriteto oblasti in slabi vero v nespremenljivost nacionalne politike. Z ozirom na slične, ako tudi manj razkrojne pojave v nekaterih banovinah, je vodstvo stranke sprejelo sklep, ki precizira stališče stranke do vseh teh pojavov v državi. Vrhovno vodstvo stranke fe avtoritativno sklenilo, da niti en organizirani pristaš JNS ne more biti član bojevniške organizacije v dravski banovini, niti ne sme sodelovati na tako zvani bojevniški akciji. Istočasno je vodstvo stranke opozorilo kraljevsko vlado, da tudi ona v svojem delokrogu izda in izvrši potrebne ukrepe. Seji so prisostvovali predsednik JNS g. Nikola U z u n o v i č, podpredsedniki generalni tajnik dr. Albert Kramer, dr. Vojislav Ma-rinkovič, Ivan Pucelj, dr. Kosta K u man udi, dr. Svetislav P o p o v i č, Boža M a k s i m o v i č, Juraj Demetrovič ter glavni blagajnik Ilija Mihajlovič. Prisotni so bili tudi ministri gg. dr. Dragutin K o j i č. dr. Ilija Šumenkovič, Bogoljub Jevtič, 2ivo-jin L a z i č, dr. Franjo Novak in dr. Grga Andjelinovič. O seji je bil izdan zvečer komunike, ki pravi: Predsedstvo JNS je na današnji svoji seji povodom Baznih akcij na terenu, ki pod nepolitičnim in izvenstrankarskim imenom dejansko razvijajo politično delovanje, sprejelo sklep, da člani JNS ne morejo v nobenem pogledu sodelovati niti na kaki politični akciji izven okvira JNS, niti ne morejo biti člani organizacij, ki izvajajo take akcije. EV PRIJATELJSTVA MED NEMČIJO IN ITALIJO Beneški sestanek Mussolinija in Hitlerja ni rodil nobenega praktičnega sporazuma - Hitler je že odpotoval Benetke, 16. junija, k. O včerajšnjih popoldanskih razgovorih Mussolinija in Hitlerja je bil izdan kratek uradni komunike, ki pravi, da sta nadaljevala in zaključila v duhu prisrčnega sodelovanja proučitev vseh problemov, ki se nanašajo na občo politiko in se neposredno tičejo obeh držav. Oba predsednika vlade se bosta tudi v bodoče osebno sestajala. Med tem je načelnik kancelarjevega tiskovnega urada dr. Dietrich sprejel italijanske novinarje in jim izjavil, da sta Mussolini in Hitler s svojim osebnim nastopom v evropski politiki ustvarila odkri-tosrčnejšo atmosfero. Politična javnost obeh narodov je prepričana, da bo prijateljstvo Italije in Nemčije postalo tudi osnova odkritosrčnega sporazuma med narodi. tako da se bodo odprla vrata novemu razvoju evropskega kontinenta. Nato je dr. Dietrich dejal: »Miru ne bo v Evropi, če si tudi drugi narodi ne bodo postavili svojega življenjskega razvoja na podlago reda, discipline, avtoritete in hierarhije, kakor sta to izvršila itali ians.ki in nemški narod.« Mussolini: Usoda Evrope fe dozorela Program manifestacij, ki so jih navezali na razgovore obeh državnikov v Benetkah, so nekoliko izpremenili. Šele včeraj zjutraj je bilo določeno, da bo zvečer veliko ma-nifestacijsko zborovanje ra Markovem trgu. Za zborovanje je vladalo tem več zanimanje ker Mussolini že 11 let uradno ni posetil Benetk. Na trgu se je zbralo po poročilih fašističnih listov okrog 50.000 ljudi. S centralnega balkona kraljevega dvorca je imel Mussolini naslednji kratek nagovor na ljudstvo, ki mu je prirejalo viharne ovacije: V Benetkah so se te dni vršili razgovori, zaradi katerih je postal pozoren ves svet. Vam Italijanom, pa tud? vsem onim onkraj meja povem, da se Hitler in jaz nisva sestala, da bi obravnavala ali izpreminjala evropski in svetovni politični zemljevid, ali pa ustvarjala nove povode za nemir in skrb poleg onih, ki razburjajo že vse dežele od skrajnega vzhoda do dalinega za-pada. Sestala sva se zato, da poizkusiva razpršiti oblake, ki so zatemnili obzorje evropskega političnega živHenja. Še enkrat bodi rečeno, da je vest vseh evropskih narodov postavljena pred strašno alternativo: Ali doseže io minimum politične enotnosti, gospodarskega sodelovanja in medsebojnega duhovnega razumevanja ali pa je neizbežno dozorela evropska usoda. Mi, fašistični Italijani, lahko govorimo tako, ker na vidiku morda defenzivna zveza med Francijo in Rusijo, da se v Rvropi zagotovi varnost. Pri tak: konstelaciji sta velikega pomena tako Mala antanta, kakor balkanski sporazum. Verjetno je, da ta stvar v Bukarešti še ne bo dobila konkretne oblike, vendar si je treba za bližnjo bodočnost biti na jasnem tudi glede te možnosti in nje potrebe, na katero meče svojo senco neuspeh razorožitvene konference. Vse te važne zadeve pridajajo konferenci izredno važno obeležje in lahko upravičeno trdimo, da gleda Evropa na sestanek ministrov Male antante z veliko pozornostjo, pričakujoč dalekosežnih zaključkov. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da se Mala antanta tudi v novi nastajajoči eri evropske politike udejstvuje kot izredno važen činitelj. Njena konferenca je v neki meri otvoritev te nove faze v delu za mir in konsolidacijo političnih prilik v Evropi smo postali močan narod. Naš mir je možat, kajti mir se izogiba slabotnim in se druži s silnim. Zvečer je Hitler, ki je prisostvoval z nekega sosednega balkona fašističnemu zborovanju, priredil v »Grand hotelu« na čast Mussolinija banket, ki mu je sledil sprejem v »Excelsioru« na Lidu. Davi ob 8. je Mussolini spremil Hitlerja na letališče Micelli. Hitler se je po kratkem slovesu z vsem svojim spremstvom odpeljal nazaj v Nemčijo, opoldne pa je tudi Mussolini odpotoval proti Rimu. Sadovi razgovorov Benetke, 16. junija, k. Listi so objavili danes že bolj jasne komentarje o političnih razgovorih Mussol.nija in Hitlerja. Čeprav navajajo izre-cno vprašanja, ki so bila v prvi vrsti na dnevnem redu njunih sestankov, vendar ne podajajo nikakih konkretnih rezultatov. Ugotavljajo predvsem naslednje: Oba predsednika vlade sta precizirala svoie stališče jn misli o najbolj kočljivih vprašanjih. Glavni problemi, k: sta se jih dotaknila, so £ili razorožitev, avstrijsko vprašanje in italijansko - nemško sodelovanje. Kar se tiče razorožitve ln nemškega zadržanja napram Ženevi, je bilo določeno, da se bo Nemčija nemudoma vrnila v Društvo narodov in na razorožitveno konferenco, čim ji bo ne le platonično, marveč tudi de facto priznana enakopravnost Stališče nemške vlade je bilo v tem smislu znano že doslej in Italija ie Nemčijo v Ženevi tudi vselej podpirala. Glede na avstrijsko vprašanje je Mussolini ponovno pojasnil Hitlerju razloge, zaradi katerih vztraja Italija na tem, da je treba ohraniti absolutno neodvisnost avstrijskega ozemlja. To politično načelo je bilo tudi osnova tozadevnih razgovorov Mussolinija in Hitlerja. Oba državnika sta se sporazumela, kakor zatrjujejo listi, povsem konkretno, da je treba v Avstriji čimprej obnoviti normalne razmere, ki so ji nujno potrebne za njen notranji politični razvoj. Glede na nemško-ltalijansko sodelovanje sta se Hitler in Mussolini sporazumela, da ga bosta usmerila predvsem na podunavske države, da bi jim tako Nemčija kakor Italija pomagali premostiti njihove gospodarske težave in obnoviti njihov gospodarski razvoj. L sti poudarjajo, da Mussolini in Hitler nista kovala nikakih tajnih zvez, kakor je to izjavil tudi Mussolini sam v svojem govoru na maniiestacijskem fašističnem zborovanju. Končno pravijo, da na sestankih niso sestavili nikakih protokolov nit: glede ureditve posameznih vprašanj niti glede nadaljnjega splošnega sodelovanja obeh držav v mednarodni politiki. Kaj pravi nemški komunike Berlin, 16. junija, č Nemška vlada Je snoči objavila uradni komunike o beneških razgovorih, v katerem pravi: Oba državnika sta razpravljala na svn jih sestankih o vseh glavnih problemih mednarodne politike ter sta napram vsa kemu vprašanju zavzela svoje posebno sta lišče. Na teh sestankih ni bil sklenjen ni kak praktičen sporazum, ker so bili na men jeni predvsem obnovi osebnih prijateljskih stikov med obema državnikoma. Taki sestanki se bodo vršili tudi v bodoče. verjetno je, da bo pr\'i prihodnji sestanek v Nemčiji. Berlin, 16. junija, g. Listi poročajo, da se more rezultat sestanka Mussolinija tn Hitlerja označiti v naslednjih treh točkah: 1. Hitler priznava neodvisnost Avstrije in hoče posredovati, da se odpravijo nemški ukrepi proti Avstriji, da bi se na ta način zopet normalizirali odnošaji med Nemčijo in Avstrijo 2. Nemčija je načelno pripravljena vrniti se v Društvo narodov, pri tem pa si pridržuje ta korak kot posledico uresničenja njenih stremljenj po enakopravnosti, glede katerih je obljubil Mussolini, da jih bo podpiral. 3. Pacifikacijo Evrope si predstavlja Mussotini in Hitler po sklenitvi sistema splošnih pogodb, ki bi jim morale pripadati posamezne države kot enakopravne pogodbenice, in pričakujeta, da se bodo obstoječi načrti za pogodbe razvijali s teh vidikov. Sporazum glede Avstrije London, 16. junija č. Vesti o razgovorih Mussolinija in Hitlerja je agencija Reuter objavila v prav senzacionalnih oblikah. Agencija pravi, da so narodni socialisti v Avstriji že ukinili svojo ofenzivo proti sedanjemu režimu. Hitler da je prevzel vsa potrebna jamstva za ohranitev popolne neodvisnosti avstrijske republike, čeprav ni prišlo do nikake protokolirane pogodbe, je bil vendar dosežen oseben sporazum med obema diktatorjema, po katerem Se je Nemčija odpovedala priključitvi avstrijske republike. Kar se tiče nemškega povratka v ženevo, je agencija Reuter mnenja, da o tem ne more biti govora. Niti Hindenburg niti Hitler nista za tako nemško kapitulacijo. Včeraj je tudi sam Neurath na vprašanje novinarjev izjavil, da »o tem ne more biti govora«. Londonski politični krogi so mnenja, da je odstranjena največja ovira trajnemu miru, če sta se Hitler in Mussolini zares sporazumela gl ede neodvisnosti avstrijske zvezne republika. ^Times« pravi, da sta bila v tem primeru zares trdno odločena ohraniti evropski mir. Baje nameravata zastaviti tudi svoj posebni vpliv za ureditev razorožitvenega vprašanja. Zasedanje Mili© antante v Bukarešti Včeraj se je začela novinarska konferenca, v ponedeljek pa se začno posvetovanja zunanjih ministrov, ki bodo trajala tri dni Beograd, 16. junija, p. Drevi ob 11.45 odpotuje zunanji minister g. Bogoljub Jevtič v spremstvu pomočnika zunanjega ministra dr. Pu>riča in svojega kabinetnega šefa Markoviča v Bukarešto na konferenco Male antante. Poleg vseh tjeh zunanjih ministrov se bodo zbrali v Bukarešti tudi poslaniki vseh treh držav, in sicer jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Grisogono, češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Welner, rumunski poslanik v Beogradu Gurane-scu in rumunski poslanik v Pragi Rmandi. Jevtič prispe v Bukarešto jutri zvečer, dr. Beneš pa v ponedeljek zjutraj. Posvetovanja zunanjih ministrov Male antante bodo trajala tri dni. Prva seja bo v ponedeljek ob 10.30. predsedoval bo rumunski zunanji minister g. Titulescu. Že pred prvo sejo se bosta Jevtič in dr. Beneš vpisala v dvorno knjigo, po seji pa bosta položila venec na grob Neznanega junaka. Opoldne priredi ministrski predsednik dr. Tatarescu svečano kosilo na čast Jevtiču in Benešu. Popoldanska seja je določena od 17. do 19. Zvečer bo svečana večerja v rumunsikem zunanjem ministrstvu. V torek dopoldne bodo imeli zunanji ministri svoio tretio konferenco, nakar bosta Jevtič in dr. Beneš sprejeta v posebni avdienci pri kralju Karolu. Opoldne bo kosilo na dvoru. Popoldne bo Jevtič sprejel jugoslovensko, dr. Beneš pa češkoslovaško kolonijo v Bukarešti. Nato bodo imeli zunanji ministri svojo četrto se-k>. V torek zvečer bo svečana večerja v češkoslovaškem poslaništvu. V sredo dopoldne bo zaključna seja zunanjih ministrov, opoldne pa bo svečano kosilo na jugoslovenskem poslaništvu. V sredo popoldne prispe v Bukarešto francoski zunanji minister Barthou. Zunanji ministri Male antante se bodo udeležili svečanega sprejema in slavnostne večerje, ki bo na čast Barthouju v zunanjem ministrstvu, nakar bosta Jevtič in Beneš odpotovala domov. Pred odhodom bosta sprejela novinarje ter jim podala svoje izjave o delu in sklepih konference. Program Barthoujevega poseta Bukarešta, 16. junija, p. Zadnji dan konference zunanjih ministrov Male antante prispe v Bukarešto francoski zunanji minister Barthou. da uradno poseti ru-munsko prestolnico. Pripravljajo mu nad vse svečan sprejem, ki se ga bodo udeležili tudi zunanji ministri Male antante. Na čast Barthouja bo v sredo zvečer gala-večerja v zunanjem ministrstvu, po večerji pa velik sprejem. V četrtek dopoldne bo kralj Karol sprejel francoskega zunanjega ministra v posebni avdijenci in ga nri-držal na kosilu v dvoru. Popoldne bo skupna seja poslanske zbornice in senata na čast francoskemu zunanjemu ministru V petek bo Barthou sprejel člane francoske koloniie in posetil razne francoske ustanove v rumunski prestolnici. Opoldne priredi njemu na čast kosilo ministrski predsednik dr. Tatarescu. zvečer pa bo banket na francoskem poslaništvu. V soboto ob 9.15 odpotuje Barthou s posebnim vlakom v Oršovo. kjer bo prestopil na jugoslovenski parnik in nadaljeval potovanje v Beograd. kamor prispe istega dne zvečer Bojevniška shoda v Sevnici in Rajhenburgu prepovedana Brežice, 16. junija, r. Po nalogu banske uprave ie sresko načelstvo prepovedalo za Jutri, nedeljo, 17. t. m. napovedana shoda bojevnikov v Sevnici in Rajhenburgn. Dr. Joža Bohinjec: Izpodjedanje delavskega socialnega zavarovanja Ustanova delavskega zavarovanja tvori najjačji temelj socialnega reda in osnovo, na kateri je zgrajena zaščita socialno šibkih slojev naroda za trenutke, ko je sila najhujša. Danes si družabnega in državnega reda brez ustanove delavskega zavarovanja sploh ne moremo predstavljati in se pam zdi, da bi ves državni organizem slonel na trhlih tramovih, ako v narodovem življenju ne bi mogli čutiti blagodejnih učinkov delavskega zavarovanja. Tudi je gotovo, da bi bili naša nacionalna kultura in naša nacionalna kapaciteta globoko potlačeni navzdol, ako bi iz teh stavb iztrgali stvariteljsko silo socialnega zavarovanja, ki širokim vrstam naroda daje šele zavest pravne in socialne zaščite in s tem ponos državljana svobodne države. Ni prazna beseda in puhla gesta državnikov, ki z usodo svojega naroda in države mislijo resno, ako problem socialnega zavarovanja postavljajo na čelo problemov državne notranje politike in med prve točke svoje nacionalne politike. Ko je Bismarck ustvarjal nemško državo, se je dobro zavedal, da bo država ostala brez notranje sile, ako po nemških pokrajinah ne bodo razliti blagodejni učinki dobrega socialnega zavarovanja. Tudi danes vidimo, da med prve reforme regeneracije vsake države spada ustvaritev ali izpopolnitev socialne zakonodaje, zlasti socialnega zavarovanja. Prevratni pokreti usmerjajo svoje stremljenje v hotenje po gioboki in solidni socialni zakonodaji, v kateri socialno zavarovanje predstavlja krono in bistvo. Vsak preobrat mora biti socialen, ako hoče imeti trajne uspehe. Nacionalistična gibanja vidijo v socialni zaščiti naroda osnovni predpogoj za zdravo in koristno državno in nacionalno politiko. Tako bi moralo biti tudi v naši državi! Mnogo naših nevšečnosti in nerganj ima svoj izvor v dejstvu, ker smo na splošno še vedno mnenja,"da v agrarni državi ni zemlja za to, da bi na njej rastla socialna miselnost in da bi iz nje poganjala vsestransko intenzivna resnična ljudsko-socialna zakonodaja. Ta miselnost se kaj rada posplošuje, saj opažamo, da tudi v agrarni, v kmetski politiki ni videti doslednega stremljenja po stvarni in trajni zaščiti našega kmeta. Celo male agrarne države, n. pr. Bolgarija, se trudijo, da vsaj najnujnejša kmetska zavarovanja uvedejo v življenje. Agrarna reforma pri nas ni prinesla krepkega in splošno koristnega socialnega učinka. Denarna zaščita v sedanji obliki kmetu ne bo prinesla sreče. Enotni zakon o zadružništvu bi v kmetsko socialno in gospodarsko življenje prinesel predpogoje za res intenzivno socialno silo po naših vaseh. Industrijska Nemčija z važnimi socialnimi reformami posega v življenje kmeta, da ga usposobi za pot k velikim ciljem Nemčije. Ne zato, ker smo agrarna država, je naša socialno politična zakonodaja še vedno v embrionalnem stanju, temveč zato, ker smo na splošno zadovoljni, ako problemi socialnega značaja, pa naj se tičejo delavca ali kmeta, počivajo nekje na stranskih tirih. Samo na ta način je mogoče, da naše socialno zavarovanje postaja čimdalje bolj reven in ubog otrok in če se ogražajo že sami temelji zavarovanja. Pričakovali bi nasprotno: v težki socialni in gospodarski krizi bi tudi delavsko zavarovanje potrebovalo in zaslužilo pametno in skrbno državno zaščito, saj gre tu za interese onega stanu, ki vzporedno s kmetom nosi glavno težo dnevnih žetav življenja. Vemo, da ima država težave, da nam postaja temno pred očmi, toda to dejstvo še nikakor ne daje legitimacije za izpodjedanje zgradbe delavskega zavarovanja. Okrnjevanje našega že itak revnega zavarovanja ne more niti malo olajšati finančne krize države. Naše zavarovanje je tako revno in ubogo, da vsako, tudi na videz neznatno okrnitev težko in boleče občuti, tako da mu organizem stalno bolj peša in prehaja v položaj hirajočega životarjenja. Značilno je, da naše delavsko zavarovanje ne uživa niti pare državne subvencije. Kar je bilo v zakonu samem v tern oziru predvidenega, so finančni zakoni iz leta v leto skrčevali in končno popolnoma črtali. Vsakoletni finančni zakon je za naše zavarovanje grd in hud parkelj! Redka je država, ki delavskemu zavarovanju ne bi nudila znatne in direktne finančne pomoči. To velja zlasti za čase gospodarskih kriz. Celo bolniško zavarovanje je deležno državnih subvencij. Švicarska zvezna vlada je n. pr. lani to panogo zavarovanja subvencionirala z 8 milijoni švicarskih frankov, CSR iz državnih sredstev pomaga vzdrževati finančno ravnotežje v bolniškem zavarovanju. Delež držav na finančnih potrebah invalidnega in starostnega zavarovanja dosega v mnogih državah najmanj eno tretjino vseh potreb. Pri nas nič vsega tega! Pri mizerno nizkih mezdah je moralo naše zavarovanje seči po maksimalni prispevni tarifi, da je na ta način postalo relativno zelo drago zavarovanje. Delavci in nameščenci morajo v naši zakonodaji dobiti več zaščite. Obrtniki so dobili svojo Zanatsko banko z državno subvencijo, imamo Agrarno banko, dobički drž. loterije gredo v razne svrhe, vedno pa mimo socialnih potreb delavcev in nameščencev; davčna zakonodaja, carinska politika se trudita uvaže-vati potrebe industrije, delavcem in nameščencem pa se stalno okrnjujejo osnove celo njihove edine socialno-gospodarske ustanove! Davčni pritisk je na ustanove delavskega zavarovanja strašen. Če je zakon sam s svojim skrajno nepopolnim besedilom v načelu priznal neko davčno prostost za »zgradbe, zavode in zemljišča, kolikor služijo svrham delavskega zavarovanja«, je pa zato davčna praksa na podlagi navodil finančnega ministrstva to davčno prostost enostavno ukinila in v ustanovo zavarovanja pritisnila tako, kakor bi se šlo za obdavčitev velebanke. Ta davčna praksa pozna samo eno interpretacijo: interese državnega fiskusa. Na dlani leži, da bi ustanove delavskega zavarovanja, katere vrše izrazito državne funkcije, morale uživati resnično davčno prostost in oprostitev taks in pristojbin, ker je jasno, da vse premože- nje in vse uveljavljanje zavarovanja služi samo svrham zavarovanja. Da je omalovaževanje interesov zavarovanja popolno, je državna finančna zakonodaja letos uveljavila celo predpis, da morajo ustanove delavskega zavarovanja vse svoje knjige in podatke na široko odpreti organom davčne uprave. S tem je država sama .v svojo lastno socialno ustanovo zanesla strup davčne nemorale, ki bo razjedal solidne temelje zavarovanja v obliki zataje prijav za zavarovanje in v obliki zataje zavarovane mezde! Država je zavarovanju na celi črti ukinila poštninsko prostost, kar samo za Slovenijo pomeni izgubo okoli % milijona dinarjev. Izpodjedanje temeljev našega zavarovanja pa gre še dalje! Finančni zakoni so uvedli prakso, da vsako leto izločijo iz enote zavarovanja eno ali drugo skupino uslužbencev države, seveda v škodo teh uslužbencev in proti vsem določbam za nas obveznih mednarodnih konvencij. Lani so bili iz okvira zavarovanja iztisnjeni kontrak-tualni uslužbenci države, dnevničarji itd., s tem, da so postali člani posebnega državnega fonda, ki še niti pravilnika nima in da so dajatve skrčene, premije pa zvišane. Premija za bolniško zavarovanje v državni fond znaša 5%, v splošno zavaroavnje pa za zavarovanca 3.5%. Letos morajo iz zavarovanja uslužbenci državnega posestva Belja in cestarji. Tako država sama ruši enotnost zavarovanja, podpira stremljenje po drobni parcelaciji zavarovanja, da bi v pogledu organizacije zavarovanja padli za 50 let nazaj, že izločitev zavarovanja rudarjev iz splošnega zavarovanja bi morala vse izučiti, kam taka stremljenja peljejo. Rudarsko zavarovanje danes bedno živo- Analiza glasovitega Radenskega zdravilnega vrelca y 10.000 delih Natrijevega blkarbonata . . Litij evega blkarbonata . . Kalcijevega blkarbonata . . Magnezijevega bi karbonata . Železovega blkarbonata . . Manganovega blkarbonata . Kalijevega sulfata .... Natrijevega sulfata ... Natrijevega klorida .... Natrijevega bromlda ... Natrijevega Jodlia .... Natrijevega fluorlda . . . Kremenlkovega dioksida . . Gllnlce........ Zveplovega vodika .... Titanovega dioksida . . . Alumlnljevga fosfata . . . Vsota sestavin..... Prostega ogljikovega dioksida Vsota vseh tehtljlvih sestavin ln še težki minerali, ki so bili ugotovljeni preteklo leto in ki se od vseh mineralnih vod Jugoslavije nahajajo edino v Radenski. Pri vsaki mineralni rodi je poglavitno, koliko Ima raznih zdravilnih sestavin: dim več jih ima, tem več velja. Radenska jih ima preko 20. Zahtevajte enkrat Izrecno Radensko, Jo primerjajte z analizo drugih mineralnih vod in jo poskusite: celo življenje ostanete zvest Radenski: 58.4629 0.6001 7.1520 3.S965 0.2000 0.0004 3.7487 2.3440 7.9188 0.0064 0.00007 0.0002 0.2089 0.0081 0.0068 0.0007 0.0001 84.6847 34.6532 119.3379 tari, tudi v svoji bolniški panogi! Rudarji imajo samo še videz zavarovanja! Drugo leto pridejo najbrže na vrsto delavci ostalih državnih podjetij — potem bo pa vsaka fa-brika hotela imeti lastno zavarovanje, da bo zasužnjenje delavstva še večje! Potem je modernega zavarovanja konec! V zboru naših poslancev in senatorjev mora čim prej prevladati zavest, da ima dravska banovina po svoji gospodarski strukturi tudi zelo resne socialne probleme, katere je treba poznati in dosledno braniti! Prostovoljni čuvarji" Dollfussovega režima Dollfussovi klerogardisti bodo z gorjačami in revolverji vcepljali nasprotnikom ljubezen do kleroSa- šistične Avstrije Dunaj, 16. junija, r. Čeravno so teroristični atentati večjega obsega ponehali, pa napetost ni še niti najmanj popustila. Zato je poskrbela klerofašistična Dollfussova vlada sama s tem, da je osnovala posebno meščansko gardo in jo postavila izven zakona. Po posebnem pravilniku, ki je pravkar izšel, bo vršila meščanska garda službo v civilu in brez nagrade. S tem hoče Dollfuss vsekakor odvreči s sebe neposredno odgovornost za dogodke, ki lahko nastanejo, ker se bo mogel v takem primeru izgovarjati, da gre za prostovoljne organizacije ki nimajo značaja državne oblasti. Kljub temu pa bo te »prostovoljne« organizacije oborožila vlada, in sicer z revolverji in gorjačami. Obenem daje vlada tem »prostovoljnim čuvarjem javnega reda« pravico, da smejo uporabljati orožje ne samo v silobranu, marveč vselej, kadar se jim zdi to potrebno, zlasti pa, če nalete na »telesni odpor«. Delovanje meščanske garde se raztega na vse vrste preganjanja in zatiranja prepovedanih političnih in strankarskih organizacij. Kot take morejo »prostovoljni čuvarji« Dollfussovega režima smatrati vse in vsakogar, kdor se jim slepo ne pokori in ne trobi v klerofa-šistični rog. V kakem duhu bo delovala ta meščanska garda, se vidi že po tem, da so sedaj Heimwehr in slične obrambne organizacije že zahtevale, naj se takoj izpuste vsi njihovi člani, ki so bili aretirani in obsojeni zaradi nasilstev nad političnimi nasprotniki in sličnih kaznivih dejanj. Razni klerofašistični župani pa so obenem predlagali, naj se uvede kazen batinanja, kar je bilo z aplavzom sprejeto. Že včeraj, prvi dan, ko so začele po novem pravilniku funkcionirati meščanske garde po raznih večjih krajih, je prišlo do krvavih spopadov med klerogardisti in domačim prebivalstvom. Vlada je dalje ustavila več listov, ki so si drznili opozoriti na nevarnosti, ki morejo nastati, ako bo vlada s takimi sredstvi naravnost prisilila prebivalstvo, da v samoobrambi proti režimskim samosilnikom poseže v orožju. Značilno je, da se je pojavil odpor ne samo pri ljudeh, ki veljajo za simpatizerje hitierjevcev, temveč tudi v širokih plasteh prebivalstva m to celo v krajih, kjer je imela doslej klerikalna stranka monopol. V monakovskem radiju je snoči bivši vodja avstrijskih hitierjevcev, nedavno pobegli poslanec Frauenfeld, prečital pismo, SO ga pisali avstrijski legitimisti nekemu inozemskemu poslaniku. V pismu pravi vodja avstrijskih monarhistov, da je v Avstro .puč narodnih socialistov samo še vprašanje kratkega časa. Zmedo, ki bo na-k?T3.!? Okoristiti legitimisti in ta- 0° JT%laSu± Z°J° v,ado ter Proklamirati S n, "^bsburškega za avstri jskega cesarja. Da bo vse dobro organizirano, naj se ze sedaj (»nuje tajna vlada, ki bo v danem trenutku takoj stopila na plan. Ta vlada b. mogla prevzeti oblast zlasti v onih pokrajinah, ki jih bosta Italija in Madžarska v pnmeru hitlerjevskega puča za-£5- s.s;?j m vojaštvom. Od hi bi mogel legitimisticm režim razširiti pozneje svojo oblast na vso Avstrijo, ker računajo s tem! ''UdKStV°xZ vesdjem Popravilo po^ vratek Habsburžanov in takoj obrnilo hit- lerjevcem hrbet Da so legitimisti pole* h,tlerjevcev najbolj ogorčeni nasprotniki Dollfussovega režima, o tem so si danes v Avstnji ze vsi na jasnem. Dollfuss si sicer prizadeva, da bi jih z raznimi obljubami m koncesijami potolažil, toda doslej mu to m uspelo Ne da se zanikati, da Dollfuss vedno bolj izgublja na terenu in da je treba pričakovati v Avstriji radikalnih izpre-memb že v doglednem času. Dunaj, 16. junija, p. V pretekli noči je bilo izvršenih zopet več atentatov manjše- ga obsega, ki so zgolj demonstrativnega značaja. Ena bomba je eksplodirala v Sol-nogradu, druga pa v telefonski kabini v Schonbrunu. Materialna škoda je precejšnja, človeških žrtev ni bilo. V Solno-gradu so aretirali odvetnika Neuera, ker so v njegovem stanovanju našli eksploziva. Tudi Mussolini ne zaupa Dollfussu Pariz, 16. junija č. V članku z naslovom »Italija oborožuje Madžarsko«, opisuje »Populair« zgodovino hirtenberške afere in naglaša, da Italija nima nikakega zaupanja niti v Dollfussov, niti v kak drug avstrijski režim ter da zaradi tega predvsem računa na Madžarsko, katero zato mrzlično oborožuje. Po Mussolinijevem mnenju bo Madžarska igrala še važno vlogo pri restavraciji Habsburžanov, kakor tudi v bodoči vojni, na katero se fašistična Italija že pripravlja. Predsednik italijanske vlade je sedaj zahteval od kancelarja dr. Dolifussa, naj nemudoma odredi dostavo hirtenberškega orožja madžarskim vojaškim oblastvom. Zadnje športne vesti Mednarodna plavalna prireditev na Dunaju Dunaj, 16. junija Danes popoldne se je v okvirju jubilejnih svečanosti Hakoah pričela velika mednarodna plavalna prireditev, na kateri star-tajo najboljši plavači in plavačice šestih držav. Največ zanimanja vzbuja številna ekipa holandskih plavačic, med njimi več* kratna rekorderka Den Ouden. Med tekmovalci so tudi trije Jugosloveni. (Wilfan, Mihalek, Fritsch). Današnji spored je obsegal med drugim naslednje zanimive točke: l00 m prosto za dame: 1. Den Ouden 1:07, 2. Timmermann (obe Rotterdam) 1:11.8, 3. Lenkay (Budimpešta) 1:12.9. 50 m prosto seniorji: 1. Ceik (BEAC, Budimpešta) 26.8, 2. Svoboda (EWA3K, Dunaj) 27.4, 3. Hnatek (EWASK, Dunai) 28. 409 m prosto seniorji: 1. Costoli (Firinca) 5:14, 2. LengVel (BEAC, Budimpešta) 5:14.2 3. Getreuer (Hagibor, Praga) 5:29.6. Micba-lek (Ilirija) se ni plasiral. 3X100 m dame: 1. Rotterdam 4:11.6, 2. Danubia A 4:23.6, 3. Danubia B 4:41.4. 200 m prsno dame: 1. Brouwers (Rotter-dan) 3:17.1, 2. Wertheimer (Hakoah) 3:17.5. 4 X 200 m prosto seniorji: 1. BEJ A C (Budimpešta) 10:06, 2. EW!ASK (Dunaj) 10:06.8 (avstrijski rekord); 3. Hagibor (Praga) 11:02.6. Tekma za srednjeevropski pokal Dunaj, 16. junija, g. V današnji tekmi za srednjeevropski pokal je Ujpest zmagal nad Avstrijo z 2 : 1 (2 : 1). Dva gola sta padla iz enajstmetrovk, in sicer za vsakega nasprotnika po eden Sindelar pa je za_ streljal še eno enajstmetrovko. Avstrija je igrala zelo slabo. Gledalcev je bilo 15.000. Davisov pokal Češkoslovaška : Italija 2:1 Milan, 16. junija. V današnjem doubjeu za Davisov pokal je par Menzel - MarSalek zmagal nad italijansko dvojico Qu ntavalle-Palmieri 6:8, 6:3, 6:0. 6:4. Češkoslovaška vodi brez zadnjih dveh singleov z 2:1. Perzijski šah v Ankari Ankara, 16. junija AA. V Ankaro je prispel perzijski šah. Prirejen mu je bil veličasten sprejem. Bojevništvo na meji Maribor, 16. junija. Da slovenski bojevniški pokret ne prispeva k nacionalni konsolidaciji, marveč voli nujno v razkroj in desorganizacijo, poslani vsakemu objektivnemu presojevalcu takoj jasno, če je prisostvoval le enemu bojevniškemu shodu zadnjih tednov. Če pa se že sme demagogija neovirano uganjpti povsod drjgod, pa je gotovo v splošnem narodnj;n interesu, da se ne pusti tako destruktivno početje neodgovornih zabavljačev vsaj taiu, kjer ji naša najobčutljivejša točka in kjer je treba, da se strnejo vee pozitivne sile z-* ohranitev in obrambo tega. kar je naša. V mislih nam je naša državna in narodna meja. Ne sme se mislili, da ie mogla kratka doba petnajstih svobodnih lai popolnoma iztrebiti vse sledove, ki jih je zapustila stoletna tuja vzgoja. Res je sicer, da se je tudi prebivalstvo obmejnega pasu oklenilo svoje svobodne domovine, toda mučni narodnostni boji predvojne dobe in veham ent-na protislovenska propaganda eo napravili ljudi boli občutljive in do gotove mere nezaupljive. Iako da bi vsak razdiralni pr*-tresljaj utegnil imeti v teh krajih resnejšo posledice, kakor drugod. Ne sme s i pozabiti, da onstran naših državnih mejnikov ne držijo rok križem in se še niso odrekli poželenju po naši zemlji in po dušah naših ljudi. Treba nam je samo čita mnogo ostankov iz nemško-avetrijske prela bo načelnišfevo Saveza Sokola kraljevine goelavije zbralo v kratkem vse staregše io mlajše aktivne telovadce ter začelo s pripravami. Začeti pa je treba brez odlašan ia, da nas čas ne prebiti. Zato takoj m delo! b. a. Za popolno gimnazijo v Prekmurju Prejeli smo: Med onimi činjenicami, ki so ovirale in kljub varljivim navedbam ovirajo še danes napredek našega ljudstva v Prekmurju, je poleg nezadostne izpolnitve pričakovanja ljudskih množic po kruhu glavna ovira pomanjkanje možnosti, da si pridobi mladina iz najširših plasti ljudstva višjo izobrazbo, to je v prvi vrsti pomanjkanje popolne gimnazije v Soboti. Stvarnih argumentov proti vzpostavitvi popolne gimnazije v Bubotici ni. Tehtni argumenti, ki zahtevajo popolno gimnazijo, pa so: 1. Popolno gimnazijo v Monoštru, ki raznaroduje ostanke našega 2ivlja, vzdržujejo madžarske oblasti kljub pičlemu številu učencev, samo zaradi obmejnega položaja; 2. Gimnazija v Soboti je bila ustanovljena zaradi nujne potrebe po protiuteži madžarskemu vplivu, da tvori most, ki naj odstranjuje prepad med Prekmurjem in ostalo Slovenijo. Ta prepad se po 15 letih še ni odpravil, madžarska ekspanzivnost pa stalno narašča; 3. zaradi svoje posebne zgodovine, posebnih razmer in deleža, ki ga mora doprinesti slovenstvu, potrebuje Prekmuirje svoje lastno domače izobraženstvo, ki edino lahko razume njegove posebne potrebe, za katere so »prišleki« pokazali premalo razumevanja. Tako domače izobraženstvo pa lahko dobi Prekmurje le od lastne popolne gimnazije. Izmed ^seh gimnazijskih okolišev v Sloveniji ima soboški najmanjši procent izobraženstva (1. 1933 je prišel en učenec na 523 ljudi). O nadprodukciji inteligence torej ni govora, pač pa obratno. 4. Soboška gimnazija ne more ostati okrnjena, ker ji pripada okoliš, katerega število prebivalstva (Sobota, Lendava, Ljutomer: skupno 125.713 preb.) prekaša število prebivalstva v okoliših: Novo mesto, Ptuj, Kočevje, Kranj (105.605, 71.013, 48.165, 95.517). 5. Sobota je preveč oddaljena od ostalih gimnazij v Sloveniji. Razdalja Sobota — Ptuj znaša 51 km Sobota—Maribor 99 kilometrov, nasprotno pa znaša recimo Ptuj —Maribor 38 km. Revščina širokih slojev onemogoča večini študij na gimnazijah v ostali Sloveniji, favorizira ga pa na gimnaziji v Soboti, kamor lahko hodijo učenci bodisi peš, bodisi 3 kolesi, z druge strani pa je prav Sobota glede preživljanja di-jaštva najcenejše izmed vseh slovenskih mest. Brez popolne gimnazije v Soboti je srednješolska izobrazba prekmurskih otrok omejena le na otroke bogatejših staršev. 6. Davčni ključ je za Prekmurje ▼ razmerju z ostalo Slovenijo izredno neugoden. V obliki davkov se odteka iz Prekmtrrja ogromna množina denarja, če bodo morali prekmurski dijaki hoditi v šole izven Prekmurja, se odtok denarja s tem že veliko bolj poveča. 7. Prekmurje je eno izmed najgosteje naseljenih pokrajin v Jugoslaviji (100 na 1 km2). Zemlja vseh prehraniti ne more, jasno je torej, da mora znaten del mladine v srednjo šolo. Politika, ki gre za tem, da pridrži naraščaj na grudi, je za Prekmurje odločno zmotna. 8. število učencev za višje razrede je bilo spočetka nizko pač zaradi mladosti zavoda, ko pa je narastlo, so začeli gimnazijo že ukinjati. Danes po številu dijakov v nižjih razredih daleč presega zakonske predpise za otvoritve višjih razredov. Vsi dosedanji poskusi, da se popolna gimnazija v Soboti vzpostavi, so ostali brezuspešni. Dejstvo je, da so pri mnogih Izmed teh poskusov, zlasti po 1. 1930., igrali postranski nameni in osebne ambicije preveliko vlogo in včasih celo odločali o usodi gimnazije ter s tem našemu 1 jr ci-stvu v največjo škodo omalovaževali njeno zgodov. poslanstvo. Prekmurju nihče nc more jamčiti, da se prizadevanja po p^ polni gimnaziji tudi v bodoče ne bodo izjalovila in če bodo uspela, da popolna gim nazija ne bo igračka v krempljih nasprotujočih si sil, kakor je to že bila. Zato je Klub prekmurskih akademikov po načelu, da je gimnazija last vsega prekmurskega ljudstva, vseh razredov in vseh svetovnonazorskih grupacij, ter vsem v enaki meri nepogrešljiva nacionalna, kulturna, gospodarska in socialna nujnost, sklenil, da izroči vprašanje popolne gimnazije najširšemu forumu, prekmurskemu ljudstvu, Jrt naj se samo izreče za svojo pravico. Akcija se izvrši prihodnji teden, in sicer tako, da zberejo akademiki in učitelji podpise vseh prekmurskih družin v tri knjige, Izmed katerih izroče eno Njeg. Vel. kralju, drugo ministru prosvete, tretjo pa si obdrži klub za svoj arhiv. Klub je povabil k sodelovanju prekmursko učiteljstvo, ki se je povabilu z razumevanjem odzvalo in poslalo v akcijski odsek delegata za soboški in lendavsfrt srez. Prepričani amo, da bo imela Slovenska javnost razumevanje za našo akcijo in nas bo v našem docela upravičenem stemljenju po popolni soboški gimnaziji podprla Za Klub prekmurskih akademikov: Škrlak Vladimir, t č. predsednik; Tiva-dar Jože, t. č. tajnik. Za akcijski odsek: škrlak Vladimir, t. č. načelnik; Gumilar Franc, delegat učiteljskega društva za srez Murska Sobota; Savli Andrej, delegat učiteljskega društva za srez Lendava. Tam, kjer so moški za gospodinje Spomini in doživljaji s Popovega polja Resnično je v naši državi tak kraj, pa naj ae čudi kdorkoli, čez dan v vaseh ne najdete žene. Moški z otroki postopajo sami po cesti in obirajo vsakdanjosti, a če začnete z njimi pomenek, se bodo kmalu opravičili in izgubili domov: — Otrokom moram skuhati kosilce. Tako se oglašajo drug za drugim, izogibajo se pogovoru. Ne zato, ker ne bi marali tujcev ali ker niso za pomenek, nego se le boje, da ne bo še tisto bore jedi prismojene in neužitne. Pri nas rentačijo očetje, če jim jed ne prija, a tam imajo že leta in leta to pravico in navado ženske. če hočete doseči Popovo polje, se morate najprej seznaniti z vsemi prelestmi Bosne in Hercegovine. Skozi okno bežeče-ga vlaka sta lepi, Se lepši pa s ceste, ki se "vijuga med griči, potoki, gozdovi, prijaznimi pravoslavnimi, mohamedanskimi in katoliškimi vasicami, ki ao tam ločene, in se poganja zdaj navkreber zdaj spet spušča nizdoL Bogastvo spominov se vzbuja ▼ človeku. Sami kraji so tod, ki so tako tesno povezani z našo kulturo in nacionalno zgodovino, kakor le redki drugi. Prebogat kaleidoskop, da bi ga človek vsega mogel razumeti in dojeti. Pri čapljini, ki je kakor lastavičfc gnezdo s svojimi mičnimi minareti in mohamedanskimi hišicami prilepljena na pobočje malega hriba, se nam izneveri zvesta prijateljica Neretva, hiteča proti Jadranu. še slišimo milijone žab iz ogrom- nih močvirij. Neprehodna so in jih reže le cesta, zgrajena na č vrstnem nasipu, žabja pesem je neutrudna. Domačini so je vajeni, a tujcu so ti glasovi pošastni, preteči. Močvirje zahteva življenje vsakogar, ki ga ne pozna in zaide Male postajice beže naglo mimo nas. Zaspani prometniki leno pozdravljajo vlak, ki hiti v vedno neznosnejšo vročino in večji krš, ki nas spremlja že od Sarajeva, le na poti čez Neretvansko polje ga nismo, videli. Edini sem bil poleg nekega domačina z domačinko, ki sem izstopil v Poljicah. Takoj nad postajo sta me iznenadili dve cerkvi, druga tik druge, obe zakopani do polovice v zemljo, da se moram spustiti po več stopnicah, preden stopim na tlo. Začudil sem se in so mi povedali, da je ena cerkvica starejša, druga, večja, pa je bila zgrajena za »imat«, iz kljubovalnosti. že davno, 700 let je menda tega, je vaški bogataš Ljepava šel v sosednjo vas na sejem. Smejali so se mu in mu nagajali, da je cerkvica v njegovi vasi tako majhna, da niti vsi vaščani ne morejo vanjo k molitvi, zato pa morajo v sosedne božje hrame. V svojem domačem ponosu razžaljeni Ljepava je takoj hitel domov in s pomočjo kmetov zgradil še drugo cerkvico. Kdor pozna pravi srbski »inaf«, bo skoraj lahko verjel tej povesti. Začudil sem se še drugič pri prvem koraku v notranjost Popovega polja. Pred menoj je šl$ žena, po obleki sodeč iz premožne hiše, in nosila pogrbljena na hrbtu velik zaboj. Poleg nje moški, vzravnan in brez vsakega bremena. Pospešil sem korak in jima nazdravil lep dan. — čudiš se temu? — Kako tudi ne, če lastni ženi ne pomagaš ? — Tako je, boga mi, pri nas vedno bilo. Do njihovega Dračeva ni bilo daleč. Trgovino sta imela tam in sta šla kupit robo, ki jo je prinesla žena. Moški je samo na videz gospodar, v resnici pa je kuhar, vzgojitelj otrok — sploh, gospodinja Nedaleč od Dračeva je vas Baljevac. Ce hočete najti moža, da spregovorite z nJim in ga povprašate o življenju, ne napotite se v polja! Le ženske delajo tam: kopljejo, okopavajo, sejejo, žanjejo. Edino oranje je moško delo. Tudi vsa druga najtežja dela morajo opravljati ženske, ki jim moški odkrito priznavajo, da so le sužnje, če vprašate moškega, kje mu je žena. bo dejal: — Na polju, boga mi, ln tako Je prav. človek božji! On pa kuha kosilo, skrbi sa otroke fn klepeta po vasi, kakor naše stare vaške mamice, ki jim je opravljanje in pogovarjanje edina življenjska zabava. Bog ne daj omeniti, naj tako ne ravnajo z ženami. Spet nekaj kilomstrov od tod je oddaljen Orahov dol, kjer se Je rodil oče znamenitega matematika Rudjera Boškoviča. Vsak vaški otrok ve zanj in Je ponosen na svojega rojaka. Dum Rudje je njihov vaški svetnik, četudi ne vedo, kaj je prav za prav bil. Pop. In zato »dum«. Mate Krstič je danes lastnik dum Rudje ve očetovske hiše. Se očetovo rojstno sobo bo rad pokazal in pripovedoval, da je potomec znamenitih Boškovičev. V tej sobi je bil rojen Niko, oče dum Rudja. Pozneje se je odselil v Dubrovnik in pričel tam trgovati. Tudi Rudjer se Je rodil iim, a vendar si ga Orahovčani radi prilaščajo. Na Popovem polju srečate tudi druge zanimivosti. Ogromno, precej globoko blatno jezero imajo tam od jeseni do pomladi Skoraj tonejo v vodi, a poleti je jezersko dno izsušeno in razpokano cd silne vročine, ki vlada v teh krajih. Pomladi voda izgine, kakor v našem Cerkniškem jezeru. V požiralnikih, ki jih je tam nešteto, so zgrajeni mali mlini, da komaj strehe gledajo iz njih. Trebišnjica jih goni nekaj poletnih mesecev, 5e ni suša pro-huda, a pozimi so vsi pod vodo. Ljudje so v takih krajih siromašni, kakor pač v vsej Hercegovini. Glavni zaslužek jim daje pelin, ki ga nabirajo vsi. čez 50 vagonov letno ga odnesejo daieč do Slanega, divnega mesteca v malem Slanskem fjordu, ki ga je Cvijič štel med najlepše na Jadranu. V Slanem ga predelujejo in pripravljajo za izvoz naravnost v Južno Ameriko, ki je najboljša odjemalka. T&ko svoje posebno življenje žive na Popovem polju iz leta v leto. iz desetletja v desetletje. Le redkim »o znane njihove Sege, ker redki tujci zaidejo tja saj tam skoraj ni poštenih cest in je beda večen gost. Pa so kljub vsemu zadovoljni in ne tožijo nikdaj nad svojo usodo. Vladimir Regally. vJUTKO« Bt tST Nedelja, 17. VL 1934 Kraljev prapor celjski sokolski Sapi Kakor smo obširneje poročali, se je preteklo nedeljo vršila v Celju na Glaziji velika sokolska svečanost z razvitjem prapora, ki ga je celjski sokolski župi poklonil Nj. Vel. kralj Aleksander. Na sliki so odlični predstavniki (gg. ban, župan dr. Goričan, narodni posalnec Prekoršek in drugi), zbrani na odru, ko poklanja kraljev zastopnik poikovnik Golubovič prapor župnemu starosti Smertniku (Foto Pelikan) Br. Fran Ramovš — novi rektor univerze Ljubljana, 16. junija Na univerzi kralja Aleksandra se je danes ob 16. zbral univerzitetni svet k vo-litvi novega rektorja za prihodnji dve leti. Funkcijska doba sedanjega rektorja univerze prof. dr. Matije Slaviča poteče dne 24. septembra in naslednji dan s pričetkom novega študijskega leta nasstopi svojo funk cijo novi rektor. Izvoljen je bil redni profesor filozofske fakultete g. dr. Fran Ramovš. S pričetkom novega študijskega leta poteče tudi funkcijska doba dosedanjega projektorja prof. dr. Alfreda Šerka in vseh dekanov in prodekanov posameznih fakultet Na nekaterih fakultetah so novi dekani že izbrani, in sicer je izvoljen: za dekana medicinske faklutetc prof. dr. Alfred Šerko, za dekana tehniške fakultete prof. dr. Maks Samec in za dekana teološke fakultete prof. dr. Josip Ujčič. Novi rektor univerze kralja Aleksandra L dr. Franc Ramovš se je rodil 14. septembra 1890 v Ljubljani in stoji tako danes šele v 44. letu svojega ploaonosnega življenja. Njegovo ime je sicer v širših krogih manj znano, tem večji ugled za uživa v znanstvenem svetu in v zboru profesorskega kroga našega vseučilišča, kakor seveda tudi med dijaštvom. Osnovno in srednjo šolo je dovršil prof. g. dr. Fran Ramovš v Ljubljani, vseučiliški študij pa je užival na Dunaju in v Gradcu. Leta 1914. je v Gradcu doktoriral iz slovenske filologije in komparativne indoev-ropske gramatike ter se riato posvetil vse-očiliškemu delu. Leta 1918 .se je habilitiral na graškem vseučilišču, takoj naslednje leto pa je postal redni profesor novo ustanovljene slovenske Almae matris, za katero ima zelo mnogo zaslug. Novi rektor je najvestnejši poznavalec slovenskega jezika in vseh njegovih narečij. »Historična gramatika slovenskega jezika«, ki jo je prof. dr. Ramovš zasnoval kot velikopotezno analitično in sintetično studijo o slovenščini, je njegovo veliko delo. Tudi razprava o slovenskem jeziku, ki jo je prispeval za Stanojevičevo Narodno enciklopedijo, je najtemeljitejša sinteza vseh dosedanjih raziskavanj o slovenščini in njenih narečjih. Posebnega pomena je njegova dialek-tološka karta slovenskega jezika. Prof. dr. Ramovš je sodeloval in še dela za razne strokovne revije. Že pred leti je bil imenovan za člana Srbske akademije v Beogradu, a tudi nekatere inozemske znanstvene ustanove, med njimi Slovanski institut v Pragi, ga štejejo med svoje dopisne člane. fflVEA na zrak in sonce Toda, prosimo, oprezno! Vsa koža se je zaradi zimske obleke odvadila sonca. Zato se natrite najprej z Nivea-kremo ali Nivea-oljem; oboje varuje in neguje kožo in pospešuje, da postane pri rod no rjava. Požarna nesreča v Vinici Škocijan, 16. junija. V sredo ob pol 2. popoldne, ko je bila večina vaščanov iz Vinice na svojih njivah, ;e izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju Antona Kačiča, po domače Kosa. Ko je zvon naznanil požarno nesrečo, so va-ščani hi teli proti domu v velikem strahu in skrbeh za svoje domačije, ki so po večini pokrite s slamo. Na Kačičevem posestvu Je gorelo z v«o močjo in se je goreči pod HOTEL FRANKOPAN Aleksandrovo, otok Krk •toji r lepa a(MD«m legi, brodsk-ega prifitec ižča in veiiks terae*. i na-zgledom pred praiiom. Lepo oprem s električno razsvetljav«, koncem, n« razpolago je Prs*yvrsfjD« kuhinja. vzorna (55 Din e sobo; pred roeseoe 60 Din. v skupinah po 10 nepot»redrai bližina p«-«-kopališča. Pred hotelom je oa morje, zavarovana jene, diete in iradne »obe Za razvedrilo rečemi radrlo klavir. Vod« k i t t i r a. postrežba Popoln« oskrba m junijem in po avgustu oseb znaten popust. 60 zrušil tako, da je zaprl pot v hlev. Zgorela je vsa živina: par lepih volov, dve kravi, tele in 9 svinj. Nesrečni posestnik Kačič je iz hiše rešil bolno ženo in nekaj malenkosti. Zavarovan je bil komaj za 7000 Din, in ker je izgubil vse svoje premoženje, si ne bo mogel pomagati brez tuje pomoči. Ogenj pa se je naglo prenesel tudi na Štrasbergerjevo in Jankovičevo posestvo tako, da je bilo naenkrat v plamenih pet objektov. Posestniku Jožefu štrasbergerju ie zgorelo gospodarsko poslopje, večja zaloga sena in vse gospodarsko orodje. Škoda pnaša preko 20.0000 Din, zavarovalnina pa komaj eno četrtino. Na posestvu Franca Jankoviča, ki ie v Ameriki, pa so zgoreli svinjaki, dočim so svinje rešili. Precej ško« de je po njivah napravila tudi živina, ki so jo prestrašeni vaščani izganjali iz hlevov. Gasilci iz škocijana so preprečili razširjenje ognja, na pomoč pa so prihiteli tudi gasilci iz Šmarjete, Grmovelj, Bele cerkve, Bučke in Dobrove. K sreči so bili vodnjaki polni vode. Če bi se bila nesreča pripetila v času suše, bi bil ogenj uničil večino poslopij v vasi , Iz krvi izliajajo mnoge slabosti in bolezni, zato je poglavitno pri zdravju zdrava kri. Kri more očistiti samo ono sredstvo, ki se vpije v organizem in z oja-čenim mokrenjem izloča razne strupe iz telesa. Tako sredstvo mora vsebovati razne sestavine, da deluje na vse notranje žleze in jih temeljito očistL Tako sredstvo je edino naša Radenska prirodna slatina Sedaj na spomlad bi moral vsak bolan ali zdrav človek popiti najmanj deset steklenic te plemenite mineralne vode. Strela zažiga, vode prestopajo bregove Ptuj, 16. junija. Nad Ptujem in Ptujskim poljem je včeraj spet divjala nevihta, ki je nnstala okoli 12. ure. Med nevihto je tudi treskalo in je padala toča, vendar ne v takt meri kakor v četrtek. Med najhujšo nevihto je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika in tesarja Kukovca Franca na Mestnem vrhu pri Ptuju. Gospodarsko m stanovanjsko poslopje s hlevi in svinjaki je bdlo mahoma v plamenih. Domači so komaj še rešili pohištvo in živino, dočim je ogenj vse drugo uničil do tal. Na pomoč so prihiteli ptujski gasilci s svojo motorno brizgalko, ki so jo z največjo težavo spravili v hrib. Po več ko štiriurnem napornem gašenju se jim je posrečilo ogenj lokalizirati. škoda znaša okoH 45 tisoč dinarjev. Strela je, po poročilih ia Haloz, treščila tudi v neko kmetsko hišo pri Sv. Barbari in jo je ogenj takisto do tal uničil. Ob neprestanem deževju so tudi narasli potoki in prestopili bregove. Zlasti dela občutno škodo Pesnica, ki je poplavila travnike, s katerih odnaša poko-šeno seno in imajo posestniki veliko škodo. Tajinstveni jezdec Senzacionalni zvočni velefilm z divjega zapada po romanu slavnega Zane Greya ZVOČNI KINO DVOR. TeL 27-30 Predstave: 3., 5., 7., 9. Cene 4.50, 6.50 Zadnja pot starega pevca in gasilca Šmartno pri Litiji, 16. junija V četrtek je bil položen k večnemu počitku g. Franc Blanč, eden od najstarejših gasilcev, pevcev in tamburašev v širši okolici. Ko je že pred 34 leti umrli učitelj in skladatelj g. Bartl ustanovil poleg pevskega društva »Zvon« še tamburaški zbor, je bil Blanč eden od njegovih prvih in naj-vnetejših sotrudnikov. Kot pevec se je rajnki Blanč udejstvoval tudi' pri razvitju sokolske zastave v Zagorju, in bilo je malo pevskih in tamburaških prireditev, pri katerih ne bi bil sodeloval. Bil je tudi vnet gasilec ter odlikovan za 401etno požrtvovalno delovanje v gasilski organizaciji. Kot višji sodni oficiant je bil upokojen že prod vojno ter je ostal kot upokojenec v Šmart-nem. Priljubljenega in požrtvovalnega pevca in gasilca so spremljali na zadnji poti mnogoštevilni prijatelji iz kraja in širše okolice. Pred hišo, v cerkvi in na pokopališču je pelo pevsko društvo »Zvon«, pred odprtim grobom pa sta se nagnila pevski in gasilski prapor. Blagega, za prosvetno delo tako vnetega moža bo ohranil ves okoliš v častnem spominu. BAŠKA aa KRKU Poznano udobno morsko kopališče na otoku Krku za odrasle, otroke in ne-plavače. Ugodno sončenje in odpoči-tek na peščeni morski obali, dolgi 1600 metrov. Dnevna parobrodska zveze s Sušakom in ostalimi mesti na gornjem Jadranu. Hoteli na morski obali (plažit prav pri kopališču. Kopališče z kabinami in šotori. Vodovod, električna razsvetljava. Sezona od 1. maja do konca septembra. Prospekte na zahtevo pošlje Kopališka uprava Baška. Hoteli: Baška, Gran-dič, Velebit, Volarič, Europa. Pen-sioni: Jadran, Kvarner. Praha, Ruža, Tomša. Triglav, Zvonimir, Barbalič, Buffet F. C. Dujraovič. 130 Roman o naši izgubljeni zemlji Tiskovna založba v Mariboru, ki se je netanovila pred nedavnim, da zbere okrog sebe mariborske pesnike in pisatelje ter ie izdala doslej Maistrovo >Kitico mojih*, Šin-derlovega »Človeka iz samote«, Reharjeve »Vipavske povesti« in Glaeerjevo zbirko »Čas — kovač«, je vrsti del pridružila zdaj še Snfuderlov roman »Izgubljena zemlja«, roman slovenske vojne generacije in roman borbe za nacionalno osvobojenje Koroške. Kljub temu, da spremlja knjigo ovitok e simbolično skico odtrgane slovenske zemlje ob Žili in Dravi s podobo starega voj-vodekega stola od Gospe svete, govori knjiga več o neki drugi izgubi kakor o izgubi tega koščka slovenskega sveta: to je roman o zemlji, kr jo je na fronti izgubil izood sebe najmlajši, najbolj drobni rod, rod, ki je od mature in iz šolskih klopi prešel v kasarno in v bojno linijo, da neznaten in nepripravljen sredi vsega oreživi najeilnejše strahote, kar jih je kdai videl svet. Zločin, ki ga je svetovna vojna storila nad to najmlajšo. najrahločjtnejšo generacijo svojih volkov, je bil v resnici njen največji, najusodnejši zločin. Niti glad dojenčkov in mater za fronto, niti usoda milijonov invalidov, ki so ostali oo nji, ee ne dasta primerjati s tragičnim razdejanjem rodiu, ki bi bil moral stooiti na evoie mesto v življenju, pa se ie vrnil s fronte decimiran, razbit in strt. Da naše družabno in duhovno dejanje in nebanje danee tako težko, tako brezupno išče izhoda iz zagat, ki jih nastavlja kriza. je brez doma do neke mere krivo tudi dejstvo, da v naravnem redu, kakor si sledijo generacije .v razvoju naroda, manjka mladine, ki je tvorno ali dahovno padla na frontah na vseh štirih straneh neba. Nič čudnega ni zatorej, da so ee oblikovalci v vseh slovstvih po vojni e tolikšno vnemo lotili iskati obraza temu tragičnemu rodu ;n iskali rešitve zanj. Ta naša »Izgubljena zemlja« se dostojno uvršča v red te literature, in ker je usoda mlade slovenske frontne generacije zvezana v romanu z usodo slovenske Koroške, je knjiga obenem dokj-ment naše nedavne politične zgodovine. Mirne duše lahko pribiiemo, da je Snudcr-lov roman literarno najboljše, kar je bilo doslej pri nas napisanih del, ki bi rada narisala tragiko naših gorečih narodnih meja. Po enovi in idejni zasnovi, ki ni sicer nikjer, ob nobeni peri peti ji določno izpove-dana in jo razbereš predvsem iz naetroje-nja in prikaza celotnega dejanja, je šnu-derlov roman v mnogočem sličen Remar-queovemu »Der Weg zuTuck«. Oba prikazujeta povraitek mladih ljudi s fronte, ki zanje v resnici ni vrnitve nikamor. Svet ee je v svoji struktjri v letih vojne komaj kaj izpremenil, izoremenili so ee samo ljudje, ki eo v jarkih z granatami in bajoneti v rokah in z zmerom boli grenkim strupom v dmšah žrtvovali mnogo več, kakor eo vredne vse moralne in stvarne pridobitve povojnega sveta. Ne, ti mladi ljudje se nieo imeli kam vrniti, in sveta, kakor ee je na novo zgradil, niso mogli razumeti. Njihov odnoe do dražbe pozna skoraj en eam ton: prezir, ki se v svojih eketremnih oblikah preobra-ža že v mržnjo do človeka, ki ni bil na vojni. Ta neprikrivani odnos do civilnega človeka je eeveda krivičen, posebej, še, ker prav v ničemer ni utemeljen. Saj smo vendar prav vsi deležni enake usode. Silno lepo ozna6u>ie Šnuderl bolest študen- ta, ki se je iz jarkov vrnil na univerzo, v pesmi, ki jo nr zagrebški beznici čita tovarišem eden najsimpatičnejših junakov njegove zgodbe, bolni, zapiti pesnik in študent Matej Verdnik: S krvjo smo močili skalna tla: Dobra, o zemlja, spet, kot si bila, bodi nam, bodi! Zemlja je žrtve popila in zagrnila. Zarja se je eklonila — a tuja in hladna. Tam, glej, eo objesti j>repolni, mlade lepote, prešernih dni. Mi — pa smo etari, nervozni in bolni. Sodba pa niše najtežja se nam: Razdobij dveh nosi razkol! Mladosti dveh dušo in bol! 9 In še pravi Matej Verdnik: »Bolečina se imenujejo moje pesmi, ker je vsej naši dobi bolečina ime.« Iz te silne bolečine Šnu-derlov, kakor Remarqueov rod ni naše! izhoda. Nobene poti ne ve niti Peter Dob-o-ta. osrednji obraz »Izgubljene zemlje«, ki ga je pisatelj orieal z največjo, skoraj z ma- VSA LJUBLJANA SE ZOPET SMEJE IN SMEJE... KAJTI VLASTA BURIAN skrbi v sijajni komediji CARJEV ADJUTANT kot nekdaj pri »Lažnem feldmarftalu« za imenitno zabavo s svojimi novimi, izvrstnimi dovtipi. Sodelujeta Greti Theimer in Werner Fiitterer. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Telefon 21-24 Predstave ob S., 5., T.15 ln 9.15 uri. Lokram — raj mladine Nedeljski obisk v največjem in najlepšem državnem letovišču za slabotno mladež Na Lokrum, — ali ni to tudi Vaša prva pot, kadar se znajdete na starinskih tleh Dubrovnika? Ves gost in temno zelen vabi v svoj blagi mir tujca izza trdnjavskih zidov. Ni je bolj blagoslovljene samote, kakor na tem rajskem otočku in ni ga bolj obiskanega otočka na Jadranu, kakor je Lokrum. Za deset, ne, za pet, o, za tri dinarje — kakor je pač konkurenca tam v dubrovniškem mestnem pristanišču — vas prepelje krmar z lepo motorko v lokrum-sko pristanišče. Tako nekako je tam, v ti stem pristanišču, kakor na Bocklinovem otoku mrtvih. Tako tiho. Ali otok Lokrum je otok življenja, kipečega, vonjivega sočnega, večno cvetočega življenja. Bogve kje v eksotičnih deželah še najdete tak park Ogromne agave molče pozdravljajo tujca takoj ob vhodu. Potem ciprese, pinije, borovci. Kakšni borovci! Vonj kakor balzam, vonj, ki opaja zaradi gostote dreves in za radi solnca, ki se venomer smehlja nad Lokrumom in hoče prodirati skozi krošnje. Ne, takšnega izbora eksotičnih dreves ta krat gotovo še ni bilo, ko si je na tem božjem solncu Rihard Levjesrčni po vrnitvi iz Palestine zdravil svoje turobno levje srce Dvesto let pozneje se je tu po neverjetno urnem begu pred sultanom Bajazitom upehan tolažil madžarski kralj Sigismund. Sama nesrečna imena... še eden je prišel semkaj iskat velike tolažbe in lepote. Nadvojvoda Maksimilijan. Zgradil je dvorec in ga obkrožil s parkom, da bi nekoč na stara leta užival pokoj, razmišljajoč o svojih zaslugah. Ni mu bilo dano. Kmalu potem, ko so ga podrli streli v Mehiki, so hoteli Habs-buržani znova krotiti svojo strašno usodo z dobrim delom. Darovali so gradič domini kancem. In tudi te sence so se izgubile iz paradiža, kamor ne spadajo. Danes je Lokrum največje državno zdravilišče za šibko mladino. — Vendar enkrat nekaj pametnega! — To slednje je pripomnil striček Steva, ki se je z nami pripeljal na Lokrum. * Mlad gospod nas vodi po gradiču. Po sobanah, po dolgih hodnikih, po celicah, še je marsikaj, kakor je bilo napravljeno za samostan. In še so lepi ostanki, ki spominjajo na Habsburžana. Toda dolge vrste ličnih postelj, prostorna teresa-ležalnica, ki jo napajajo same vonjave z grajskega vrta in potem sami srčkani obrazki fantov in deklet, ki jih srečujemo vsepovsod — vse to nam priča, da je Lokrum postal tisto, kar mora ostati. Najdragocenejša zakladnica zdravja za naš mladi rod. — In koliko drobiža morete spraviti pod streho? Mladi gospod, ki ga spoznamo za lokrum-skega zdravnika dr. Viktorja Vindakijeviča, nam v veliko zadovoljstvo — »svi imamo dicu, po Bogu brate« — pojasni, kar hočemo vedeti. — Kapaciteta je 220. To seveda v glavni sezoni. V poletju. Vendar pa sta najbolj priporočljiva junij in september... Pozimi ? Da, tudi pozimi imamo otroke, zakaj pa ne, saj zime prav za prav ne poznamo. Sneg smo imeli januarja 1928. Pomislite, snežilo je celih 10 dni in to je bila za Dubrov- lo preveliko mero ljubezni, in ki je kot uporen, trmasto dosleden fant nosrtelj osrednje, sicer ne. povsem jasne zamisli romma. Okrog tega Petra Dobrote živi dolga vrsta mladih in starih ljadi, študentov in deklet, odsluženih vojakov in kmetov s Peščenhriba in Strenskega, konjunkturistov in strem a-hov, ki nazorno oživljajo dobo, kakršno smo doživeli po preobratu. Borba med dobro-tovekim in etoklaejim principom, ki tvori nekakšno ogrodje vse zgodbe, pa najbrž prav zato ni našla svoje končne izrazitosti, ker je vsa idejna usmerjenost romana premalo jasna in odločna. — Majhna mojstrovina sama zaee pa je »Poglavje v oklepaju«, zgodba o potopu vojaške transportne ladje na Jadranu. Dokumentarično dragocen je oni del romana. ki riše borbo za Koroško. Ta poglavja. ki jih je napisal Šnuderl kot eden neposrednih udeležencev borbe, prinašajo mnogo nazornega, drastičnega gradiva o tem, zakaj je ta kos slovenske dežele ostal onkraj Karavank. Podoba je. kakor da je hotel avtor eam od daleč poudariti e simboliko naslova, da rod, ki je v strahotah vojne izgpbil zemljo izpod sebe, ni mogel sam iz sebe odeti slovenske zemlje, ki je soeed etezal roke no nji in ki ie bilo zanjo v našem narodu tieti čae komaj kaj več žive ljubezni kakor pa tietega motnega razpoloženja, kakor ga prostodušno izpoveduje v »Izgubljeni zemlji« mladi parveni Tomič: »Skjpni žep, to je narodnost in pri najbolj nabasani mošnji jih bo največ!« Oprema knjige je lepa v svoji preproščini. L. Mrzel. nik le majceno manjša senzacija, kakor tisti silni potres pred 300 leti. Spet smo v vrtu. Ob zidovju spet velike sivkasto zelene agave in kakteje. Dozorevajo ogromni citrusi, ki jih zrele prodajajo poltretji kilogram težke po kovaču. Najrajši jih kupujejo Angleži in Nemci. Oranže se nam smehljajo z dreves. Ene so že zrele (pa žal nevžitne), druge zorijo, tretje so v cvetju. Pravi čudež: na enem samem drevesu cvet in zor in sad. Limone in pomaranče uspevajo na Lokrumu prav dobro. Datlji pa ne. Stojimo pred pravo, visoko urmo. Polno je datljev po tleh, že drugi letošnji plod, ki pa je odpadel bledikav in pust. Urma tu nima dovolj vode. Ob strani tam mogočne kalifornijske palme; te je še Maksimilijan pred 80 leti privlekel iz Mehike. Polno je nešpljev, vsak čas bodo zreli; ali te prepustimo otrokom. Za naše oči je dovolj, da se napasejo zelenja. In tega je obilno. Kamorkoli nas povedejo bele stezice po vrtu, se košatijo japonski in kitajski euonimus, naš domači lovor in rožmarin. Na zapadni strani gradu, odkoder je razgled na široko morje, so njivice. Ob robovih nekaj travnika. Seno je že davno po-košeno. Dve čokati kravi, ki oskrbujeta vso »posadko« z zdravim mlekom, paradirata bolj zaradi nedelje, kakor zaradi paše. Ca se ne motim, premorejo tudi oslička in jako udomačeno mačko. { — A kje so vinogradi? Zaskrbljen vprašuje naš stari striček Steva. Nimamo, pravi doktor. Kako da ne, se huduje stric Steva. Kaj pa je potem tisto: Lokruma Kristi? » — Kako gospodarite? Kakšne so finance preslavne vaše majhne republike? — Lahak račun. Otroci plačajo mesečno po 750 Din, uradniški manj. Nam je kajpa vseeno, kdo pošlje otroka: starši, država, mesto ali banovina. Sprejemamo samo slabotne m rekonvalescentne, nikakor pa ne bolnih, kakor se splošno napačno sodi. Poglejte jih! Ta je prebolel pljučnico, oni ja slaboten že od rojstva. So stalno pod mojim nadzorstvom. Imamo šolo s pravico javnosti. In otrok ostane pri nas, kakor dolgo pač kaže možnost ali potreba. Nekateri se zredijo takoj, pri drugih se pokažejo ugodne posledice, šele potem doma. Vsekakor pa so uspehi brez izjeme taki, da ne moremo želeti drugega, kakor da Lokrum ostane vsaj tak, kakršen je. Država nam je znižala dotacijo na letnih 31.000 Din. Bog se usmili, malo je, ali šlo bo! Prišli smo do Mrtvega morja. V velikansko kotanjo med golim skalovjem je ujeto morje ki priteka semkaj skozi vijugavo špranjo. Kakor je to romantično morsko jezerce zanimivo za tujca, je njegova veljava tem večja, ker se voda v mirnem zatišju zelo razgreje: tu ima mladina svoje morske toplice. Vsi se nauče plavati, nikdo ne more utoniti. * Ah, pa hvala za lepi sprejem in sprehod po Lokrumu. Vse smo ogledali. Ali bi še krenili do trdnjavice, ki se tiho šopiri na najvišjem vršičku? Kaj bi tam! Fort Ro> yal sanjavo zre proti Dubrovniku, nekoč ga je hotel strahovati, danes pa je mrtev, kakor vsi tisti, ki so kdaj bili nasilni. Obkrožimo Lokrum po morju, da bomo docela objeli njegovo bizarno lepoto. Doplačamo nekaj dinarjev in lepa motorka nas vleče po mirnem morju okrog potoka. Daleč doli — uro hoda, bi dejal — počiva v nedeljskem miru Cavtat s svojo belo legendo, Račičevo grobnico, na gričku. Zavili smo v veliko špiljo, — tu sem prihajajo filmske družbe uganjat razburljive prizore. Vprav sem, kjer je morje tako čisto, da vidiš deset metrov v globino. Stric Steva pa ne verjame. »Je 1' duboko?« vpraša in požoka s svojo palčico v globino. »Jeste.« Strahovito razsekano je črno skalovje otoka na vnanji strani. Saj, koliko milijonov let že buta obenj valovje, ga liže in boža in zaman ob njem uganja svoj bes in milobo, veličastno v obojnem. Tam, kjer je prehod v Mrtvo morje, zremo z vnanje strani kameniti lok, močan, kakor najsil-nejši most. A že smo na severni strani, ob strmi steni. Preko nje so kakor preko tar-pejske skale v dobi dubrovniške republike metali v morje izdajalce in zločince, zvezane v vrečo. Ubili so se na ostrem skalnatem zobovju, skritem pod gladino, pošastim in ribam v zabavo. Ali ko da ni nikdar bilo nič zlega na svetu, stoji pred nami zopet Dubrovnik v svojem starem dostojanstvu. R. OMIŠ PRI SPLITU HOTEL BELLEVUE. Nova stavba, tekoma voda Pension Din 60—80; za daljše bivanje zahtevajte specijalno ponudbo! Domač« vesli * Glavna skupščina vseh bratovskih skladnlc dravske banovine se je nedavno vršila v Ljubljani. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje sanacije pokojninskega zavarovanja rudarskega in topilni-škega delavstva. Bratovske skladnice so imele lani vkljub zvišanju prispevkov in znižanju pokojnin že preko 500.000 Din primanjkljaja, ki se v tekočem poslovnem letu rapidno zvišuje. Na merodajnih mestih je bilo predloženih že več sanacijskih predlogov. Po sklepu skupščine bo poslana posebna deputacija banski upravi v Beograd. * Obi-k uglednega solnograškega botanika. v Split je prispel iz Solnograda baron Meinhoff, ki je znan botanik in ima na svojem velikem posestvu tudi zoološki in botanični vrt. Solnograški botanik »e zanima za dalmatinsko rastlinstvo, ki ga namerava presaditi v svoj vrt. Nekaj dni bo ostal v splitski okolici, potem pa bo odpotoval v Dubrovnik in v črno goro. NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV EN OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta Stev. 12. ♦ Ameriški Slovenci pridejo na obisk. Kakor smo že poročali, prispe letos v domovino zopet, večja skupina ameriških Slovencev in sicer pod eseboim vodstvom našega' rojaka g. Avgusta Kollandra zastopnika iz Clevelanda. Izletniki so se 16. t. m. vkrcali v New Yorku na luksuzni frameoski ek&pres-parnik »Ile de France«. Nad 35 Slovencev bomo že v nedeljo "4. t. m. pozdravili v Ljubljani. Našim dragim rojakom iz tujine, ki morda že deset Jetja niso videli drage domovine, bo prirejen na glavnem kolodvoru časten sprejem, kajti to bo največja in prva letošnja skupina ameriških izletnikov, ki jih bomo pozdravili v naši sredi. Giede naznačenega prihoda teh izletnikov se dobe pojasnila pri zastopniku Francoske linije, French line, Ljubljana, Masarykova cesta 14, palača >Grafike«. L« je pristno orehovo olje, zato za sončenje priznano najboljše. PARFUMEP.UA „Y£NUS" nasproti pošte. • Velike kulturne proslave v Slavoniji. V Vukovaru je Hrvatsko pevsko in glasbeno društvo »Kuhač« priredilo velik vokalni koncert, v Djakovem pa bodo danes proslavili 70-letnico Hrvatskega pevskega društva »Preradovič«. Svoj jubilej pa proslavlja tudi pevsko društvo »Lipa? v Osjeku, ki deluje že 40 let. ♦ Izpit za vodstvo privatnih trsnic so položili z dobrim uspehom gg.: Breznik Anton, oskrbnik, Krvača vas p. Slov. Bistrica; Čeh Janez, posestnik, Trnovska vas 57, p. Sv. Bolfemk v Slov. goricah; Hrovat Martin, posestnik, Juršinci pri Ptuju; Vo-denik Pavel, posestnik, Konjice; Obrul Fr. posestnik, čadram pri Oplotnici; Rataj Iv. posestnik, Slovenska Bistrica; Crešnar Josip pos. sin, Malakoroja vas p. Oplotni-oa; Berlič Anton. vin. upravitelj, Ritoznoj pri Slovenski Bistrici. MED. UNIV. Dr Milan Žiga Červinka vodja ln šefzdravnik banov. žen. bolnice v Novem mestu s c je vrnil z dopusta in zopet redno ordinira od 18. junija 1934 dalje Dlatermija, obsevanje, visokofrekvenčna elektroterapija. 5568 ♦ Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani bodo sprejemni izpiti za I. razred 23. t. m. ob 8- zjutraj. Prošnje, naslovljene na ravnateljstvo, je vložiti do 20. t. m. Kolekovane morajo biti s kolkom 5 Din in opremljene z rojstnim listom in šolskim Izkazom, Cene zmerne. Celoletni obrat. Dolenjske Toplice pri Novem mestu Zdravnik: DR. RUDOLF ROŽIC (poprej šef-zdravnik Slatina-Radenci) Pojasnila in prospekti: Uprava Dol. Toplic. ♦ Vpisovanje v državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani se bo vršilo prvič v novi zgradbi v Gregorčičevi ulici dne 1% 2. in 3. septembra 1934. V prvi razred se sprejmejo tisti (e), ki so -dovršili (e) nižjo srednjo šolo z nižjim teč a ju i m izpitom ali meščansko šolo z završenim izpitom. V primeru prevelikega števila priglašenih bodo odločala izpričevala in okolnost, če ostane priglašenec (ka) po dovršeni šoli v domačem podjetju ali če ima že zagotovljeno službo. V drugi razred se sprejemajo tisti (e), ki so dovršili prvi razred. Podrobnosti so objavljene na razglasni deski iu bodo v avgustu objavljene v časopisju. Absolventi dvorazredne trgovske šole imajo pravico na dijaški rok. Trgovska, bančna in industrijska podjetja, ki nameravajo sprejeti nove pisarniške nastavljen-ce (ke) naj se blagovolijo obračati na ravnateljstvo drž. dvor. trgovske šole v Ljubljani. ki bo rado posredovalo ira priporočilo sposobne absolvente (inje). Javna zahvala. Podpisani Anton šilec, posestnik, Kapela-Slatina Radenci, imam svoje viničarsko poslopje zavarovano pri zavarovalnici »CRO-ATIA« v Zagrebu. Za hitro likvidacijo in popolno izplačilo zavarovane odškodnine se tem potom domači zavarovalnici »CROATIA« najtopleje zahvaljujem, kakor tudi njenemu poverjeniku g. Mišku Križancu v Gornji Radgoni in vsakemu najtopleje priporočam omenjeno zavarovalnico. Kapela-Slatina Radenci, 12. junija 1934. * Na banovlnski kmetijski šoli na Grmu Pri Novem mestu se prične novo šolsko leto celoletne šole 15. septembra 1934. Sprejme se 34 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev^ ki bodo ostali po končanem šolanju na ' kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s 5 Din je poslati ravnateljstvu najpozneje do 1. avgusta 1934. Starost je najmanj 16 lefcin z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit lz slovenščine In računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem, pa naj zaprosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. Izka-zilo o višini prispevka kmetijskega odbora je priložiti prošnji. Vsa potrebna pojasnila daje ravnateljstvo šole. * Mestni dekliški zavod »Vesna« v Mariboru obsega enoletno gospodinjsko, dvoletno obrtno šolo in internat. V internat zavoda se sprejemajo razen učenk za omenjene šole tudi učenke drugih srednjih šol. V zavodu imajo otroci dobro oskrbo, skrbno nadzorstvo ia vsestransko pomoč pri učenju tudi iz francoščine in klasičnih jezikov. Celotna oskrba znaša za učenke gospodinjske šole 800 Din, za učenke ostalih šol 600 Din na mesec. * Razdeljenih je bilo 30 nagrad, kakor fotografski aparat, darilo Kaneeva drogeri-je v Ljubljani, jagn*e, pegatke, kokoši in piščanci, kunci, eolobje. morski nrašicki, papigice, razni predmeti in knjige me.} naročnike lista ?Rejea malih živali«, ki eo poravnali naročnino 30 Din na poštno čekovni račin 11.763. Več je razvidno iz 6. številke, ki je pravkar izšla in vsebuje poučne strokovne članke iz pemtninarstva, golobarstva, kuncereje, reje kanarčkov in papigic, akva-rietovetva in kinologije. * N°vi grobovi. Na Brjah pri Rihenber-ku na Goriškem je 12. t. m. umrl posestnik g. Anton K o d r i č. — V Hrastniku je umrla v starosti 58 let gospa Marija Drakslerjeva, rojena Kilerjeva. Pokopali so jo na pokopališču v Dragi, kjer počivajo tudi njeni starši, ki so bili doma iz škofje Loke. — V Mariboru je umrla gospa Marija Auguštinčičeva, nad-učiteljeva vdova, stara je bila 74 let in ne 40, kakor je bilo pomotoma navedeno v naznanilih njene smrti. — Včeraj popoldne so v Tržiču pokopali čevljarskega mojstra Ivana P a p o v a, o katerega nenadni smrti smo kratko poročali. V četrtek se je g. Papov vračal s popoldanskega sprehoda proti domu. V Bistrici se je ustavil, da popije čašo piva v AljanCičevi gostilni. Nenadno mu je postalo slabo. Naslonil se je na mizo. Ko je v tem položaju dalje časa vztrajal, so pogledali domači, kaj mu je. V strahu so opazili, da ni več življenja v njem. Zdravnik je ugotovil, da je Papova zadela kap. Vsa pomoč je bila zaman. — Mir pokojnim, preostalim pa naše sožalje l * Pri osmrtnici ge. Marije AuguStlnčIč ki je bil objavljena v včerajšnji številki »Jutra«, se mora starost pravilno glasiti, da je bila stara 74 let. * Poplavne nevarnosti v Bosni. Zaradi dolgotrajnega dežja so narasle vse glavne reke v Bosanski Krajini. Preko noči je Bosna pri Doboju narasla za en meter, Vrbas pri Banjiluki in Una pri Bosanskem Novem pa tudi stalno narašča ter sta na nekaterih krajih že rušili obrambne nasipe. Starodavno cesto Ferhad—pa-šin drum, ki vodi iz Travnika v Banjo luko, so hudourniki razorali na nekaterih mestih. Po porušeni cesti se je razlila voda na dolžino 15 km ter zasula s peskom, blatom in kamenjem tudi okolico. V dolini Vrbasa pa se je zrušila na cesto velika skalnata stena in so se v zemljo ob cesti zarile skale prav globoko. S popravili cest imajo mnogo dela oddelki delavcev, ki jih je najela banska uprava. * Veliko romanje bosanskih muslimanov. Vsako leto 17. in 18. junija je veliko romanje muslimanov iz Herceg-Bosne na Ajvatovico pri Dolnjem Vakufu. Romarji se tam zbirajo že nekaj sto let, kajti stare listine in ustno izročilo pričajo, da je bila širša vakufska okolica nekdaj strašna pustinja in da so šele molitve na Ajvato-vici izprosile studence in poteke. Letos so dobili romarji na Ajvatovici tudi polovično vožnjo. * Krvava bitka po pogrebu. V mali vasi nad Tuzlo se je mnogo kmetov iz okolice zbralo k pogrebni molitvi za nektia uglednim vaščanom. Talce pogrebne molitve se po stari navadi pretvorijo v zabavo in ker se vmes tudi pije, pride večkrat do obračunov med starimi nasprotniki. Tudi tokrat sta se sprla dva mladeniča, ki sta bila že dolgo v jezi zaradi nekega dekleta. Iz spora se je kmalu razvila krvava bitka, v katero je bilo zapletenih kakih 30 mož in mladeničev. Na bojišču sta obležala dva mrtva, več pa je ranjenih. Ko so prispeli orožniki, je bila bitka že končana. * Katastrofalna toča na K asovem. Te dni so divjale hude nevihte tudi na Koso-vem in je 35 vasi katastrofalno oškodovanih od toče. Toča je bila tako debela, da je ubijala drobnico na pašnikih, hiša.™ v vaseh pa je poškodovala strehe in razbila okna. Revnim vaščanom so zbite vse njive in sadonosniki ter so tako nevihte napravile ogromno škodo. * Gradba velikega savskega mostu pri Bosanski Gradiški. Posebna komisija gradbenega ministrstva pregleduje teren pri Bosanski Gradiški zaradi gradbe velikega betonskega mostu preko Save. Projekt novega mostu je bil že davilo dovršen'in tudi odobren od ministrstva. Sedaj pa je zagotovljen tudi 19 milijonski kredit in bodo z graditvijo pričeli v najkrajšem času. Most bo dolg 200 m, zgrajen bo tako visoko, da 'bodo pod njim lahko vozile tudi največje rečne ladje. Vsi stroški tega, v gospodarskem oziru tako važnega mostu so preračunani na 30 milijonov dinarjev * Strela je določila mejo. Od začetka maja že neprestano dežuje v nekaterih delih Hercear-Bosne in vrstijo se tudi hude nevihte Zadnja silna nevihta je besnela nad vasjo Konjeviči v cazinskem srezu. Poletje Je ta — serija za solnčenje NIGEROL- olje in NIGEROL-krema sta preizkušeni in vsepovsod priljubljeni sredstvi za solnčenje. Varuje pred solnča-rico in pospešuje fiziološki proces porjave-nja kože. Rjava koža — zdrava koža! PIEDOR KREMA za noge. BOROSAN PRAŠEK proti potenju. DROGERIJA GREGORIC dr. z o. z. LJUBLJANA, Frešernova ulica 5 173 Kmet Ahmed Aranovič je hitel ob izbruhu nevihte na polje, da 'bi spravil na varno svojega konja. Na poti proti domu pa mu je konja ubila strela njega samega pa je vrglo daleč proč, a se je kmalu iz nezavesti zbudil brez hujših posledic. Drugič pa je strela udarila baš na pot, ki tvori mejo, zaradi katere so se kmetje že mnogokrat prepirali in tudi stepli. Strela je prekopala zemljo ter pustila sledove na daljavo nekaj metrov, ki pa se ne krijejo popolnoma z dosedanjo mejo. Kmetje so prepričani, da jim je Bog s strelo začrtal pravo mejo in da Js zaradi tega konec dolgotrajnih sporov. * Cigan, ki je petkrat prodal svejo ženo. Dva ciganska tabora v okolici Der-vente sta v hudem sovraštvu zaradi lepotice Zije, ki je žena cigana Sulje Mehl-čiča. Suljo je že petkrat prodal svojo ženo, ki pa po dogovoru vedno pride nazaj. Suljo si potem obriše roke, češ. da so kupci sami krivi, če jim je kupljena žena spet ušla. štirikrat je ta nenavadna kupčija uspela v veliko zadovoljstvo Sulje m Zije, ki sta si delila denar, petič pa je prišlo do velikih prepirov in pretepov. Zija je bila prodana nekemu prvaku iz sosednega ciganskega tabora In se je že naslednji dan vrnila k svojemu Fofofeftnlka Prešernova ulica 9 (poleg glavne pošte) vodi samo kvalitetno blago: filme 8 posnetkov 26° že od 12.— Din naprej; razvijanje filma 1.— Din (finozrnato 3.— Din); format papirja 9/12 6.— Din, 100 kart. 50.— Din. Znižane cene povečavam. Izposojamo aparate. Po pošti obratno. možu. Takoj za njo pa Je pridrvel tudi kupec, ki je zahteval, naj mu Suljo vrne ženo ali pa kupnino od 800 Din. Kakor že štirikrat poprej, je tudi tokrat Suljo odločno izjavil, da ne vrne ničesar, ker ni bilo takega kupčijskega dogovora. O sporu so potem razpravljali z največjo resnostjo najstarejši cigani obeh taborov, ki pa niso mogli priti do sporazumnega zaključka. Posledica tega so bili hudi pretepi, s katerimi se zdaj ukvarjajo orožniki. DANES OB 3. URI POPOLDNE NASTOP SOKOLA m. TELOVADIŠČE OB TYRŠEVI CESTI Po telovadbi: ples, šaljiva pošta in srečolov. ♦ V tekmi za svetovno prvenstvo so zmagali švicarski telovadci. Do zimage jim je poleg rednega vežbanja pripomogel tudi higienični nači.n življenja, v prvi vrsti pa to, da je Ovomaltine tvorila važen del njihove hrane. Ta naravna okrep&ilna hrana vsebuje v koncentrirani obliki one elemente in vitamine, ki povečavajo sposobnost mišic tn živcev ter odpornost organizma. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. ♦ Avtobusni izlet od 28. junija do 1. julija iz Ljubljane na Jezersko, Vclikovec, Celovec^ Judenburg, Knittelfeld, Leoben, Bruck, 'Miirzzuschiag, Semmering, Dunajsko Novo meste, Dunaj, Gradec, Maribor, Celje, Trojane, Ljubljana. Informacije in .prijave do 2.2. t. on. na Avtobusno podjetje J. Goričan, Tržič. ZDRAVNIK MED. UNIV Dr, Braanen Fran o t v o r i dne 19. junija privatno prakso v Ptuju. Ordiniral bo v hiši gostilne Zupančič. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vah In plislra tovarna JOS. REICH. ♦ Darujte Podpornemu društvu slepih. Ljubljana. Pod Trančo 2-1II. ♦ Zobni kamen nI mogoč v ustni votlini z zdravo sluznico, dokazuje prof. Heirae-mann, toda zobem je treba dati zdravo podlago! Skrbite torej za zdravo zobno meso in normalno stanje ustnih organov! Rabite Doramad zobno kremo! S s volim i čudovitimi žarki radija, ki se enakomerno .porazdele v ustui votlini, masira zobno meso in v njem pospešuje krvni obtok. Tako hitreje dovaja zdrave redilne snovi. Zaradi tega ostanejo zobje zdravi in dobe snežno belino. Dobite jo povsod! ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Hary Piel v pustolovskem velefilmu Sledovi v snegu Film krasnih zunanjih posnetkov. Predstave: v nedeljo ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer. Dopolnilo nov zvočni tednik Pride! »ZVEZDA VALENCIJE« DAMSKE PRALNE OBLEKE iz vseh vrst modnih in trpežnih blagov od 80 do 150 Din; fine svilene, najnovejši modeli od 220 do 230 Din; damske bluze triko od 22 Din; trpežne poplin od 70 Din naprej; najfinejše svilene od 110 do 180 Din; športna krila od 45 do 85 Din; fina modna krila od 120 do 160 Din kakor tudi vseh vrst otroških in dekliških obleke nudi zelo veliko izbiro po najnižjih cenah F. L GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra 29 Iz Ljubljane u— Jugoslavla — the Romantlc Land of the Southern Slavs« Je naziv filma, ki ga bo predvajala akademska YMOA v Ljubljani pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Draga Marušiča v ponedeljek 18. junija ob 20.30 v zbornični dvorani univerze. Predstava bo zvezana z angleškim predavanjem gospe in g. P. M. Sittersa, gen. dir. YMCE v Jugoslaviji, ki sta film snimala ln ga predvajala v Angliji v propagandne svrhe. Film prikazuje življenje naše kraljevske rodbine, važnejša mesta in naravne krasote Jugoslavije. Vabljeni s0 vsi, ki se zanimajo za lepe naravne posnetke, prijatelji angleškega naroda in oni, ki se zanimajo za delo YMC-E. Vstopnina prostovoljna. ,,P&i<>H'' ftazhU pri obiskovalcih Narodne galerije vzbujajo v zadnjem času posebno pozornost na novo pridobljene slikane table nekdanjega oltarja v Slovenjem gradcu. Z njimi se je srečno ohranilo naši zemlji in naši znanosti odlično delo gotske umetnosti na Slovenskem. u— V Maribor pojdejo v nedeljo 24. t. m. vsi, ki jim je pri srcu ugled Ljubljane. Ljubljana mora biti častno zastopana v Mariboru, saj ne gre le za to, da se odpelje s posebnim vlakom nekaj izletnikov, ki re-flektirajo na razne ugodnosti, temveč, da pokaže Ljubljana kot kulturno in nacionalno središče, kaj je dolžna Mariboru, braniku naše severne meje. Zato je tudi dolžnost naših kulturnih in nacionalnih društev, da bodo častno zastopana Po svojem članstvu v Mariboru. Samo nekaj dni je še čas za prijave (v Tičarjevi trgovini v šelenburgovi ulici). Prireditelji so poskrbeli, da izlet ne bo zvezan za nikogar z gmotnimi žTtvami, saj bodo znašali stroški s hranarino in voznino le S6 Din, kar je mogoče le zato, ker so vodili priridite-lje le idealni motivi. u— Otroci gredo na počitnice. Kakor smo že poročali, so bili vsi prosilci sa mestne počitniške kolonije podvrženi najprej zdravniški preiskavi. Preiskava je bila te dni zaključena tn so vse kandidate razdelili v tri vrste. V prvo so prišli samo za fcbc resno ogroženi in podhranje-ni otroci, v naslednjo otroci, ki gredo v dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči, in naposled otroci, ki gredo v Medno in Poljane. Mnogo Je bilo seveda otrok, ki niso prišli na vrsto in ki so ob razdelitvi mnogo prejokali. Preskrba kolonij bo veljala okrog 90.000 Din. u— čudovito lep In užitka poln dan se obeta tistim, ki bodo danes obiskali prireditev društva »Soče«-matice na senčnatem vrtu Narodnega doma. Proslava se prične ob pol treh popoldne in sicer z nastopom samih izbranih narodnih noš iz neodrešene domovine, primorskih lm koroških, zraven pa bodo seveda tudi druge povečale slikovitost. Tako bo Ljubljana zopet, enkrat imela priliko videti krasne prizore. Vsej zbrani družbi bo govoril predsednik Soče župan dr. Puc. Nato Pa — o, sporeda ni mogoče našteti. Deklamacije, pevski zbori, godbe, srečolov, kolo, pri vsem tem pa samo dobri prigrizki im pijača takšna, da se bodo gostje čudili, kaj zmorejo prireditelji nuditi za najnižjo ceno. Vstopnima je samo 5 Din, otroci prosti. čisti dobiček pa bo seveda šel v dobrodelne namene. Pridite, zberim© se popoldne v prijaani domači družbi na vrtu Narodnega doma. u— Smeh je dandanes zelo, zelo redek, zato pa so Ljubljančani tem bolj zadovoljni, če se jim nudi res dober, humorja poln film. Pri fil.mu, ki pravkar teče v Elitnem kinu Matici, je seveda že samo ime Vlaste Buriama najboljše Jamstvo, da je smeha in zabave dovolj. A film je tu ' sicer v tehničnem pogledu, vsebinsko In režijsko uspel bolj kakor vsi dosedanji, v katerih je nastopil Burian. Soigralca Gretka Theimerjeva in Werner Fiit-terer v lepi meri pripomoreta k celotnemu uspehu. Predstave so zelo dobro obiskane, ogled pa tudi lahiko vsakomur priporočamo. u— V nedeljo 24. t m. avtobusni izlet na Koroško, prijave v trgovini »Lustra«, Go-sposvetska cesta. u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske sklicuje v ponedeljek 25. L m. ob 20. v Hubadovi pevski dvorani svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. u— Turneja APZ v Sarajevu. Akademski pevski »bor se je odzval povabilu Slovenskega kluba v Sarajevu in odpotuje drevi ob 20. v Sarajevo, kjer bo pod pokroviteljstvom bana drinske banovine priredil dva koncerta. Prvi koncert bo v torek 19. t. m., drugI pa v sredo 20.. t. m. Za oba koncerta vlada veliko zanimanje In je dvorana za oba večera že sedaj razprodana. u— Operna Šola državnega konserva-torija oddelek dramatična igra in dekla-macija iima svojo javno produkcijo v torek 19. t m. ob 20. v dramskem gledališču Najprvo Je na sporedu Schnltzlerjeva tro-dejanska Igra »Ljubimkanje« ki jo Je pre-vel gojenec Cveto Švigelj V posameznih vlogah nastopijo: Fratnlkova. Grausova, Kristanova, Igličeva, ter Ju vara ec, Pia-nec- ^B Sovsod jfiomoL^ou Zotois1 Prhljaj izgine! Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo! ki, švigelj in -Burger. Zatem Bledi V. dejanje iz Rostand-žrapamčičevega »Cyrana« Zasedba posameznih vlog je naslednja: Igličeva, Kristanova, Gnusova, Fratnlkova, Rudolfova ter Burger, Raztresen, Brišnlk in Pianecki. Tudi na to produkcijo opo« zarjamo vse prijatelje našega konservato rija Cene od 6 do 20 Dira, sedeži pri dnevni blagajni v operi. u— Na I. sklepni produkciji goJencoV drž. konservatorija v Ljubljani, ki bo V sredo 20. t. nu ob 18. v Filharmonični dvo» rani, nastopijo naslednji goječi: Prevor-šek Du£an (violina), Petrovčič Tone (b«' ritora), Rupelj-Turk Zora (klavir) Lapajn« Helena (sopran), Raubar Miljutin (klarinet) Rudolf Vida Cmezzcsopran). Lovše Majda (sopran^ Likovič Jože (bariton) Mucha Božena "(klavir). Sedeži po 6 Dio, stojišča po 2 Dira eo v predprodajl od torka daJ.ie v Matični knjigarni na KornLki: ga. Pertotova, upravitelj g. Gaibrijelčič in upravitelj pošte g. Vutkovič; preglednika računov: sreski načelnik g. Lipovšek kn geometer Per-tot ms— Sreaka kmetijska raizstava bo v začetku okt v Sok. domu v Murski Soboti. Banovina je določila lep znesek za nagrade. Med kmetovalci vlada za razstavo veliiko zanimanje, saj bo to prva tovrstna prireditev v Prekmurju. ms— Razstava risb in ročnih del bo tudi letos na tukajšnji državni Tealni gimnaziji. Razstava bo odprta v soboto 16. lin v nedeljo 17. t m. Ogled razstavljenih Izdelkov je brezplačen. me— Huda nevihta Je bila v nedelio v našem okolišu. Med ploho je udarila strela v strelovod katoliške in evangeličanske cerkve, v neki topol na cesti proti Raki-čanu in v električno napeljavo na nosta-ji. Najhujše pa je trpel električni transformator, v katerega je treščilo kar 11 krat zaporedno tako, da je ostal del mesta v temi Do polnoči pa so električno napeljavo spet spravili v red. Iz življenja na deželi BLED. »Kino Bled« bo predvajal danes ob pol 16. in 20. uri interesantni nemški film: »Noči velemesta«, kot dodatek nov tednik in kulturni film. KONJICE. Danes ob 9. bo v Konjicah v Narodnem domu velik protestni shod delavcev in privatnih nameščencev. Dnevni red: Protest proti nameri poslabšanja socialne zaščite delavcev kn nameščencev. Vsi prizadeti eo vabljeni na zborovanje. MEŽICA. Za binkošti smo spet otvorili sezono na Peci. Istočasno je začel voziti na progi Preval j e-Meži ca-Črna nov avtobusni podjetnik g. V. Faktor, ki je doslej vzdrževal progo Šo&tanj-Dravograd. Z otvoritvijo proge Prevalje-Mežica-Crna je prenehala avtozveza šošta mir Dravograd. Novi avtopod-jetnik vozi zanesljivo in točno po voznem redu. Razpolaga z avtobusi znamke »Tatra« z 16 in 22 sedeži, odprtim in zaprtim vezem. Cene avto vožnjam so ostale neizpre-menjene. Tako je sedaj vendar enkrat rešeno tudi to pereče vprašanje, da se tjri-stom in ostalim potnikom ni treba bati, da bi ob prihodu s Pece zamudili vlak. V primeru potrebe pa je g. Faktor na razpolago z izrednimi vožnjami. — SPD gradi v Mežici moderno letno kopališče v izmeri 33.33 Xl2 metrov. To bo za Mežico in vso dolino ter za turiste velikega pomena. Bazena za deco in odrasle sta že izkopana ter smo začeli že z betoniranjm. Stroški znašajo prjko 100.000 Din. — Razposlali smo širši javnosti pismene prošnje, da priskoči tej velevaž-ni akciji ob naši skrajni severni meji na pomoč s primernimi darili za tombolo, ki bo danes v korist gradnje kopališča v Mežici, ali pa, da z denarnimi sredstvi prioomore k čimprejšnji zg radnji kopališča One, ki (-o podružnici naklonjeni in prošnje za podporo niso prejeli, prosimo oproščen ja e prošnjo, na se blagovolijo poslužiti pri nakazilu podpore čekovnega računa št. 14157. — Mežica, ki leži ob vznožju stare sive Pece, je bila že dosedaj priljubljeno letovišče z modernim kopališčem pa bo postala središče tujskega prometa v prekrasni Mežiški dolini. Iz Mežice so na vse strani krasne daljše in krajše ture. Bivanje v tej kmetski vasi je zelo ceneno, ljudstvo pa nadvse ljubeznivo. Vasica razpolaga z okusnimi in čistimi tujskimi sobami. Vabimo vas ž sedaj, da nas nosetite ob priliki otvoritve našega letnega kopališča, ki bo predvidoma v prvi polovici meseca julija, vsekakor pa bomo datum otvoritve še pravočasno objavili. Opozarjamo tudi na legitimacije, ki jib morajo imeti poeetniki obmejnih točk v redu. To velja tjdi za poeetnike Pece, ker le e pravilno opremi I eno in veljavno planinsko legitimacije ie dostop na Peco neoviran. 835 POLJCANE. Pred dnevi se je vršil občni zbor podružnice SPD. Predsednik dr. Hro-novsky in drugi so v poročilih omenjali, da je bilo vse delo podružnice osredotočeno na odplačevanje dolga za stolp na Boču. V nedeljo bo pri Mahoriču v prid stolpa planinska prireditev. Popravila in nanovo markirala so se pota na Boč, na križiščih pa so postavljene lične potrebne informativne table. Podružnica šteje 87 članov in je zelo delavna. K tujskemu prometu tukaj je s svojim delom mnogo pripomogla, zato je predsednik ob koncu zbora upravičeno prosil, naj to delo vsak po svoji moči podpira. POLZELA. Polzelski pevski zbor je priredil 3. t. m. v Cimpermanovi gostilni koncert narodnih in umetnih pesmi. Nastopili so mešani moški in ženski zbor. Zadnji ie, posebno ugajal, saj je po splošni sodbi med najbolj izvežbanimi našimi žepskimi zbori. Celoten zbor šteje 54 pevcev in je največji v Savinjski dolini. Dvorana je bila nabito polna in zbor, posebno ženski, je moral mnoge točke ponoviti. Zbor vodi učitelj g. Skok, ki mu gTe vse priznanje za njegovo veliko delo m uspehe, ki jih je pokazal v teku pol leta, odkar zbor sploh obstoja. Zboru m g. dirigenta čestitamo. PBTROVCE. Rdeči križ H Potoele ponovi danes svoj koncert narodnih in umetnih Za zdravljenje hemoroidov RECTO—SEROL Odpravi tako] srbečico In bolečine. Hemoroidi m naglo zmanjšajo. Zdravniško preizkn-teoo. Dobiva se v vseh lekarnah. _ Zastopstvo: »MIBRA« in L kem. A. Mitjevi«, Zagreb, Marniičev trg 11. Ogtaa regiatman pod S. br. 18574/1933. ipesmi v dvorani g. Vodenika t Petrovčah otb 16* — Po krasno uspelem koncertu v Polzeli ,prošk> nedeljo pričakujemo, da nama bo ta najmočnejši pevski zbor v Savinjski dolini tudi v Petrovčah dokazal, da ga upravičeno že po prvem nastopu prištevamo med najboljše. — Zanimiva in hkrati zabavna je zlasti zadnja točka sporeda, Vodopivčevi »Snubači«, dramatska slika narodnih pesmi v 6. prizorih. — Cene običajne ! Ugodne zveze z vlaki na vse strani. ŽALEC. OmlaLjubim-kanje«, v kateri nastopajo gojenci raznih letnikov, m pa V. dejanje Roetandove herojske komedije >C7rano de Bergerac« (Cyr»-no — Novioar). Opozarjamo na to zadnjo produkcijo opernega naraščaja dri. bonser-vatoriia. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje pri dnevni blagajni v operi. Opera. Nocoj se poje v operi najuspelejša opereta zadnjih sezon >Plee v Savo7u«. Veljaj« cene od 6 do 20 Din. — Gostovanje tenorista Andrea Burdina, napovedano za danes, je preloženo na prihodnji teden. Datira javimo. Vstopnice, kupljene za nedeljo, bodo veljale za to gostovanje. Javna zahvala! Dne 12. maja t. 1. je umrla moja soproga Marija po kratki bolezni. Zavarovana j® bila za slučaj smrti in doživetja pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Ta zavarovalnica mi je takoj po njeni smrti brez vsakega odbitka izplačala zavarovano vsoto v gotovim. čutim dolžnost, da se zaradi tega kulant* nega ravnanja domači Vzajemni zavarovalnici javno zahvalim. Zlasti v teh težkih gospodarskih časih je poslovanje Vzajemna zavarovalnice resnični blagor za njene zavarovance. Iskreno želim, da bi ta edinai naša čisto domača zavarovalnica čim pre* združila vsa slovenska gospodarstva in tako postala slehernemu pametnemu gospodarju zaščitnica in poštena prijateljica. V Velenju, dne 11. junija 1934. Pibernik Jožef, 5563 mesar in posestnik. Gospodarstvo Delo Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani Okrožni odbor obrtniških združenj T Ljubljani |e sklical nedavno v dvorano Zbornice za TOI konferenco predstavnikov vseh prisilnih obrtniških organizacij iz svo->ega področja, da jih seznani s svojim delt ni. Konference eo ee udeležili zastopniki nad 30 združenj. Po pozdrava predsednika okrožnega odbora je podal tajnik poročilo. Okrožni odbor se je ude;stvaval na veeh področjih, ki ee tičejo obrtništva. Deloval je organizatorno med združenji, nadziral njihovo poslovanje ter be udeleževal občnih zborov, kar ;e velike važnosti, ker ima tajništvo e tem priliko priti v dotik e posameznimi obrtniki in čuti njih težnje in naevete. Posebno pa-žnjo je posvetil šušmarstvu ter je podpiral združenja pri preganjanju nelegalnega obr-tovanja, vlagal je predstavke na odločilna mesta, protestiral proti konkurenci delavnic državnih in samoupravnih oblaste/ in sodeloval na osnutku zakona o pobijanju šušmarstva. Boril ee je za čevljarje proti Batovim prodajalnicam in popravijalnicam in za kroiaško stroko proti konfekcijski industriji. Zahteval je olajšanje davčnih bremen in podpiral akcijo za pavšaliranje pridobni-ne malemu obrtniku. Zbiral je podatke in predloge za novelizacijo obrtnega zakona in za mojstrsko zavarovanje. Interveniral je glede ureditve števila vajencev, inšpekcije dela, znižanja obrestne mere in drugih zadev. Od njegove ustanovitve dalje je opažati med obrtniškimi organizacijami mnoso več razgibanosti in delovanja. Obrtni referent Zbornice za TOI g. dr. Pretnar je v izčrpnem poročilu orisal delovanje zbornice za obrtništvo ter podal poročilo o konferenci vseh zbornic v Skoplju z dne 8. in 9. maia letos Navzočni eo z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. V debati, ki je eledila. je pozival za proja-ško stroko g. Franc I g 1 i č vsa združenia na pomoč v boju proti Tivarju, poudarjajoč eo-lidnoet dela legalnega obrtnika krojača, ki piore konkurirati e tovarniško konfekcijo in izdelovati obleko iste kvalitete še ceneje kakor konfekcija. Zato je posebno pozornost posvečal okrožni odbor otvarjanju tovarniških prodajaln in popravijalnic, ki v splošnem odjedajo zaslužek malemu obrtni kiu. osobito v oblačilni stroki. G. Lož ar je v imenu ljubljanskih čevljarjev pozdravil lake čitanke kot zelo potrebne za obrtnike. Dosedanji boj proti Bat'i ni rodil uspeha. Pozival ie odločilna oblastva, da čevljarje pravočasno rešijo oogina. G. Mali iz Domžal je zahteval zakon o pobijanju šušmarstva. v katerega naj ee vnese določba, da se kaznuje tudi tisti, ki daje šušmarju delo. Pritožil se ie obenem proti konkurenci javnih ustanov in njihovih delaivnic in premilemu preganjanju šušmarjev. Obravnavale so se še druge obrtniške zadeve, pri katerih so ee udeleževali debate zadružni načelniki gg. Praprotnik. Primožič, Čampa. Lotrič, Lenarčič. Udovič in Pire. K eklepu ee je predsednik okrožnega odbora zahvalil za udeležbo in prosil, da se prihodnie konference udeleže tjdi predsedniki združenj, ki so bili zdaj odsotni. Okrožni odbor je na konferenci dobil nov material in smernice, po katerih bo delal v bodeče. Gospodarske vesti = Zamenjava obveznic vojne škode. Od davčne uprave za mesto Ljubljano emo prejeli: Po določilih odstavka 11. člena 12 finančnega zakona za leto 1934/35 se morejo zamenjati obveznice 2.5"/o loterijske državne rente za vojno škodo z novimi obveznicami. Izza 1. avgusta letos se bodo izžrebale ie nove obveznice in obresti izplačevale le za ku Dane novih obveznie. Državna in samoupravna oblastva ne emejo po 1. avgustu sprejemati etarih obveznic niti kot kavcijo niti kot depozit. Ker izgube po 1. ave.i-tu stare obveznice razen pravice do zamenjave vse drrage pravice, ;e v interesu lastnikov obveznic.1 da jih čimprej, najpozneje pa do 31. julija letos predlože v zamenjavo ali davčni upravi svojega bivališča ali pa neposredno oddelku državnih dolgov in državnega kredita v Beogradu. Kdor hoče zamenjati obveznice pri davčni upravi, mora izročiti osebno: 1. prijavo, 2. seznam obveznic. V prijavi mora navesti nominalni znesek obveznic in število obveznic po apoenih. V seznamu obveznic mora navesti po aritmetičnem vrstnem redu eerije in številke vseh obveznic, ki jih predloži v zamenjavo. Tudi obveznice mora urediti po istem vrstnem redu. Prijava in eeznam morata biti episana čitljivo in razločno, podpisana e polnim imenom in priimkom. V obeh ee mora navesti tuidi poklic in točen naelov. Ako ee predložijo v zamenjavo obveznice, ki pripadajo raznim lastnikom, se morata v prijavi navesti vsak lastnik in nominalni znesek njegovih obveznic. Zaradi hitrejše odprave ee piiuoroca vsem predlagateljem, kateri predlože v zameno nad 10 obveznic, da predlože seznam obveznic v dvojniku. Davčna uprava bo zamenjavala le nepoškodovane obveznice e taloni in še neizžrebane obveznice. Poškodovane obveznice in obveznice brez talonov ee morajo predložiti zaradi zamenjave naravnost oddelku za državne dolgove in državni kredit v Beogradu. Serije in številke izžrebanih obveznic eo razvidne iz tozadevnega seznama, ki je razglašen na uradni deski. Podrobnejša navodila ee dobe pri blagajni davčne uprave. Za območje da/včne uprave za Ljubljano mesto ee bo vršila zamenjava v dopoldanskih uradnih urab od 18. t m. nanrej pri blagajni dravske finančne direkcije v Ljuabljani, Krekov trg 1. pritličje, desno. — Naš pomorski promet v lanskem letu. h podatkov Trgovinsko-industrijske zbornice v Splitu za 1. 1933. rosnemamo: V vsa naša pristanišča na Jadranu je dospe--Io v lanskem letu skupno 91.958 ladij s tonažo b'izu 16.4 milijona ton. Od tega je bilo 11.565 jadrnic z 0.4 milijona ton in S9.393 parnikov z okroglo 16 milijoni ton. h naših jadranskih pristanišč pa se je odpeljalo v istm času 91.940 ladij s preko 16.4 milijona ton. Od teh ladij je 'bilo jadrnic 11.537 z 0.4 milijona ton. Prispelih in odpotovalili ladij je bilo 183. 898 s skupno tonažo 32.S milijona ton. Pod našo za- stavo je bilo od dospelih ladij 85.859 s tonažo 12.8 milijona ton, od odpotoval h pa 85.863 s tonažo 12.8 milijona ton. Stanje naše trgovinske mornarice ob koncu 1. 1933. je bilo: 11.191 jadrnic in dokov (30.531 ton), 262 jadrnic s pomožnimi motorji (4457 ton), 394 ladij in čolnov na motor (923 ton), 179 parnikov (213.688 ton). = Kmetijski posvetovalni odbor in racionalizacija našega kmetijstva. Nedavno se je ustanovil pri ministrstvu za kmetijstvo kmetijski posvetovalni odbor. Glede na to ustanovo prinaša »Politika« razgovor s kmetijskim ministrom dr. Kojičem o vprašanju racionalizacije našega kmetijstva. Minister je izjavil, da je smoter kmetijskega posvetovalnega odbora, dajati ministru odločilna mišljenja o vseh važnih kmetijskih vprašanjih. Razen tega bo odbor sodeloval pri izdelavi načrta za. kmetijsko racionalizacijo. Ta načrt po mišljenju ministra ne more biti določen v podrobnostih Ln ne časovno omejen ker je v času stalnih izprememb v svetovnem gospodarstvu nemogoče .postavljati določene prognoze o konjunkturi za daljšo dobo. Načrt bo obsegal samo glavne obrise ter se bo mogel prilagoditi razmeram. Zavzemal ne bo samo žitaric, nego tudi sadjarstvo, živinorejo, perutninarstvo, čebelarstvo in druge kmetijske panoge. Na koncu je minister izjavil, da se more letos pričakovati povprečno dobra žetev. Zaradi slabih upov na žetev v posameznih državah je menil, da se bodo cene na svetovnih tržiščih letos dvignile, kar bo nedvomno povoljno učinkovalo tudi na naših tržiščih. = Odmevi nemškega moratorija. Kakor čMamo v časopisju, razglas ustavitve trans-fera na nemške inozemske dolgove mednarodnih finančnikov ni presenetil. Vee okol* nesti so že več tednov kazale na to. Kljub temu ee nemški ukrep eplošno odklanja, češ. da je vsa nemška gospodarska politika čisto sistematično že nekaj časa šla za tem, da se Nemčija prikaže svetu kot finančno bolna. Poročali smo že. da grozi Anglija na ta nemški ukrep s prisilnim kliringom, če Nemčija ne sklene do 1. julija zadovoljivega sporazuma z Anglijo. Protiukrepi ee pripravljajo tjdi v drugih upniških državah. Pričakuje ee odločen protest vseh upniških držav, ko prejmejo nemško noto. Tečao marke ee včeraj in predvčerajšnjim ni znat-neje izpremenil. Nekatere borze pokaziu.jejo majhen padec, druge pa celo majhen dvig, ker ee ustavitev tranefera glede na plačilno bilanco smatra celo kot krepilni moment za marko. Tečaji nemških inozemskih posojil pa eo seveda občutno popuetili. Banka za mednarodno plačilno izravnavo v Basi a je predvčerajšnjim prejela oficielno obvestilo nemškega državnega finančnega ministra, e katerim ee javlja uetavitev tranefera za Dawesovo in Youngovo posojilo. Obenem se ta uetavitev v sporočilu utemeljuje. = Švica je tudi prizadeta zaradi nemškega moratorija. Kakor poročajo iz Cu-riha, so zaradi nemškega moratorija prizadeti tudi švicarski finančniki. Od Dawe-sovega posojila sta bili dve tranši. Ena je znašala 15 milijonov švicarskih frankov, druga pa 2.36 milijona angleških zlatih funtov. Zavoljo redne amortizacije dose-zata zneska danes še 11.88 milijona švicarskih frankov, odnosno 1.87 milijona funtov. Švicarski delež pri Toungovem posojilu je znašal spočetka 92 milijonov frankov in znaša zdaj še 86 milijonov. Od obeh posojil pa so medtem titri v izmeri, ki se danes ne da določno navesti, bili dalje prodani v tujino. = Klirinški promet med Jugoslavijo in Švico. Na klirinški račun Juejoslavisa-Švica je bilo plačano v korist švicarskih upnikov pri Narodni banki v Beogradu do 31. maja letos (v švicarskih frankih) 15.94 milijona (stanje 7. maja 15.49 milijona). Od gornjega zneska še ni bilo izplačano švicarskim upnikom za blagovne dolgove do istega dne 0.63 milijona (stanje 7. maja 0.60 milijona) in za druge dolgove 0.07 milijona (0.05 milijona). Pri Narodni banki v BeogTadu eo nadalje prijavljene neizplačane švicarske terjatve za blago v znesku 3.16 milijona (3.08 milijona) in za druga poslovanja 0.13 milijona (0.03 milijona). Ostane za obračuna-nje dne 31. maja skupno 3.99 milijona (stanje 7. maja 3.76 milijona) švicarskih frankov. Številka zadnjega izplačanega nakazila do 31. maia 12.252 (do 7. maja 11.902). — Blagovni promet med Jugoslavijo in Švico. V maju letos je uvoz la Švica iz Jugoslavije ( po statistiki carinske direkcije v Bernu) 41.012 litrov pijač, 153 glav živine in 33.958 kvintalov drugega blaga v skupni vrednosti 676.125 švicarskih frankov. Izvozila pa je Švica v Jugoslavijo 4889 ur in 9542 kvintalov drugega blaga v skupni vrednosti 575-675 švicarskih frankov. JugosJavija je udeJežena pri uvozu z 0.57% (v aprilu 0.78%), pri izvozu pa z 0.84% (0.79%) in je tako glede uvoza kakor izvoza na 22. mestu med 54 državami. Celotni uvoz Švice ie znaša4 v maju vrednost 119-24 milijona, a celotni dzvoz 68.67 •milijona švicarskih frankov. = Načrt češkoslovaškega žitnega monopola je bil v petek v ministrskem svetu v načelu sprejet. Uvede naj se monopol za pšenico, rž in oves, ne pa za ječmen. Finansiral bi se brez udeležbe države. Ministrski svet se bo prihodnji teden še bavil s podrobnostmi načrta in se računa, da bo uveljavljen ob koncu junija. = Tovarna za dušek, d. d. Ruše, v Rušah pri Mariboru. Upravni svet Tovarne za dušik, d. d. Ruše, je imel 11. t. m. bilančno sejo za leto 1933. in je sklenil, da predlaga občnemu zboru, ki bo 3. julija letos v Mariboru, naj za preteklo poslovno leto doseženi dobiček v znesku 41.498.19 Din skupaj s prenosom dobička iz prejšnjih let prenese na nov račun za leto 1934. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Cimerman, kom and i t/na družba strojno mizarstvo pri Devici Mariji v ' Polju: »Multiplar«, komanditna družba Gjuro Eger v Ljubljani (komisijska trgovina z uvoženimi stroji in tehničnimi predmeti); *Slord«, gradtoa radijskih aparatov Marjeta Mlaker v Mariboru. Izbrisala se je tvrdka Gaspari & Faninger v Mariboru. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Urana Josipa v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani 11. julija ob 10. v sobi 140. Rok za oglasitev do 5. julija. Poravnalna ponudba 40%. Odpravljeni so konkurzf: o Ahčanu Rudolfu, trgovcu v Zagorju ob Savi (v smislu člena 178., odstavka 41.) o Cernetu Francu, trgovcu s papirjem v Ljubljani; o Dogši Antonu o Jelovšku Josipu, trgovcu v Celju; o Korenčinu Francu, imetniku tiskarne Jadrana v Slovenjgradcn (pri vseh zaradi razdeljene mase). — Likvidacija. Splošno vzajemno podporno in kreditno društvo, r. z. z o. z. v Mariboru v likvidaciji, poziva upnike, da ji prijavijo morebitne terjatve v 15 dneh od 16. t m. dalje. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. = Razpis gradbenih del na ljubljanski posta ji. Dne 6. julija bo pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubi ja-ni prva javna ofertna licitacija za podaljšanje postajne verande in za napravo službenih prostorov na glavni postaji v Ljubljani. Načrti, proračuni in drugi podatki ee dobijo od 20. t. m. dalje pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, II. nadstropje, soba 115. Borze Devize Curih. Pariz 20.3250. London 15.5350, Newyork 307.75, Bruselj 71.95, MIlan 26.52, Madrid 42.15, Amsterdam 208.75, Berlin 117.50. Dunaj 73.17 57.25), Stockholm 80.10, Oslo 78.05, Kobenhavn 60.35. Praga 12.S1, Varšava 58.15, Bukarešta 3.05. Dunaj: (Tečaji v priv. kliringu). Beograd 10.78. London 27.24. Milan 46.28. Nev/Tork 537.44, Pariz 35.59, Praga 21.76, Curih 174.66, 100 S v zlabu 128 S pap. Efekti. Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 10.52, Alpina-Mont. 9.85. Blagovna tržišča fcITO + Chicago (1C. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za julijj 95, za eept. 95.75; turšči-ca: za sept. 59.875; oves; za sept. 43.75 + Winnipeji (16. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za julij 77.50, za avgust 79.50, za oktober 80.25. + Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca čvrsla, promet je bil srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad 120 do 122.50; baška potiska 122.50—125; baška, ladja Tisa. 77 kg 127.50—130; ladja Tisa 78 kg 130—132.50; eremska, slavonska 117.50 do 120; gornjebanatska 116—118; ladja Be-gej 125—127.50. Oves: baški, eremeki, banatski, elaivoneki 97.50—100. Koruza: baška 89—91; eremska par. Indjija 90—91; okol. Sombor 90—92 banatek* S7_S9: ladja Begej 98—100; ladja Tisa 99—100 — Moka: baška in banatska »0g< in *0gg« 190 do 210; >2« 170—190; >5« 150—170; >6« 130—150; »7< 105—115; »8« 106—110; eln-vansko »Og« in »0gg< 190—200; >2< 170 do 180: >5« 150—160; >6« 130—140; »7« 105 do 115; >8« 105—110. — Otrobi: baški m eremeki 95—100; banateki 92.50—97.50: baški ladja 102.50—105. Zamenjava obveznic Vojne škode (Konec) 4. Pri 14. žrebanju na dan 1. junija t. 1. so bile za dobitke izžrebane naslednje obveznice: ŠPORT Dirke motorjev na Hermesa Ob 15. za gorenjskim kolodvorom Danes ob 15. nastopijo na dirkališču 2SK Hermesa (ob gorenjski progi) najbolj« dirkači dravske banovine. Pokroviteljstvo dirk je prevzel ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič. Spored bo izredno zanimiv. Pridite in poglejte! Rapid: Ilirija Danes ob 18.15 v nogometni tekmi na Stadiona Današnja tekma se lahko smatra kot merilo moči med dvema najboljšima predstavnikoma našega I. razreda. Ilirija, naj-resnejši kandidat za podsaveznega prvaka in Rapid z najboljšimi šansanal za ta naslov, če bd mu bilo dovoljeno nadaljevanje prvenstvenega tekmovanja. Prepričani smo, da bi bila v tem primeru podsavezna prvenstvena tabela popolnoma drugačna. Naj bo tako ali tako, popoldne bomo imeli priliko primerjati moči in prav to obeta izredno zanimivo in napeto borbo kot si jo vsi želimo. Rapid je Ljubljani tako dobro znan, da m treba govoriti o njegovih prednostih, njegovem znanju, borbenosti itd., saj vsi vemo, kako je odpravljal različna zagrebška in inozemska moštva. Moštvo je splob mariborski nogometni strah, pred katerim je zlezlo srce v hlače marsikateremu sicer zeflo skorajžnemu« nasprotniku. Ilirija ne smo videli zadnjo nedeljo in opazili smo mnogo dobrega in če se še nekoliko popravijo, bomo danes gledali lepo borbo dveh dobrih nasprotnikov. V predtekmi nastopi ob 16.30 ilirijan-ska rezerva proti Amaterju iz Trbovelj, :>b 15. pa Slovan proti Grafiki. Važne reforme za razvoj našega športa Pri ministrstvu za fizično vzgojo je bil imenovan 20-eIanski posvetovalni odbor za telesno vzgojo ser. štev. ser. štev. ser. štev. 13 395 1361 683 3074 943 36 66 1370 504 3096 106 43 417 1371 771 3168 172 63 558 1425 637 3235 413 64 933 1448 144 3385 305 91 230 1472 564 3411 628 114 648 1502 173 3453 782 132 693 1527 205 3457 954 188 934 1528 844 3459 796 232 318 1574 400 3492 329 231 113 1579 414 3492 424 289 90 1584 865 3547 148 321 367 1621 707 3614 58 335 868 1635 167 3629 313 379 525 1758 338 3660 186 395 294 1762 211 3670 978 475 608 1791 400 3688 971 549 360 1799 540 3720 554 552 650 1803 305 3734 629 608 188 1818 61 3752 557 639 939 1826 532 3767 360 645 156 1867 586 3795 23 683 67 1912 318 3863 46 699 97 1913 348 3921 873 701 725 1925 235 3966 359 784 275 1952 753 3999 816 825 234 1963 505 4000 716 851 414 1998 481 4008 1000 883 369 2126 41 4049 445 916 57 2142 617 4070 727 999 806 2185 1 4108 770 018 889 2201 809 4141 69 023 447 2254 390 4149 927 042 158 2297 645 4210 460 052 302 2359 106 4232 339 059 414 2445 819 4235 461 066 68 2459 692 4280 377 091 30 2472 538 4286 493 131 959 2517 744 4332 773 137 644 2522 227 4405 111 155 995 2581 188 4407 819 187 716 2598 259 4423 73 194 295 2667 397 4428 605 199 260 2678 747 4475 482 229 428 2681 871 4486 674 246 301 2682 114 4557 716 257 945 2737 123 4560 8 266 467 2822 699 4564 682 272 296 2829 215 4601 42 273 379 2837 448 4626 929 275 583 2876 129 4713 29 283 495 2881 735 4772 661 289 947 2947 465 4777 766 300 962 2957 616 4837 797 307 253 3033 468 4854 414 312 907 3044 432 4879 998 353 876 3068 569 4928 613 356 681 3074 193 Minister za fizično vzgojo naroda dr. Grga Andjelinovič je imenoval v ministrstvu za fizično vzgojo naroda posvetovalni odbor z nalogo: 1. da daje ministrstvu v vprašanjih fizične vzgoje strokovna mnenja in nasvete; 2. da poveže med seboj posamezne de.e privatne pobude in spravi to delo v sklad z delom in stremljenji ministrstva in 3. da predlaga ministrstvu potrebne korake in načrte za splošno in po. sebno fizično vzgojo naroda. Posvetovalni odbor je sestavljen lz 20 oseb, ki jih imenuje minister za fizično vzgojo za dobo enega leta iz vrst strokovnjakov v posameznih društvih in ustanovah, ki spadajo pod ministrstvo za fizično vzgojo ter po enega zastopnika ministrstva vojske in prosvete. Služba v posvetovalnem odboru je častna in za delo člani ne bodo dobivali nobene nagrade razen odškodnine za potne stroške za udeležbo na sejah, ki bodo izmenoma v Beogradu in Zagrebu. V posvetovalni odbor so bili imenovani: kot predsednik dr. Alfred Pichler, univ. asistent in načelnik sokolske župe v Zagrebu; kot podpredsednik Stedran Kneževič, brigadni general v pok. in podpredsednik SSS ter JLAS iz Beograda in za člane Miroslav Ambrožič, ravnatelj tiskarne in načelnik SKJ iz Ljubljane, dr. Vidmar Belajčič, kasacijski sodnik in predsednik prosvetnega odbora SKJ iz Novega Sada, inž. Stanko Bloudek, načelnik drsalno - tehničnega odbora JZSS iz Ljubljane, inž. žarko Deškovič, predsednik jadralnega kluba »Labud« iz Splita, Miro- slav Dobrin, tajnik JOO in tehnični referent JLAS iz Zagreba, Edo Funk predsednik saveza motoklubov v Jugoslaviji in podpredsednik JOO iz Zagreba, dr. Stevan Hadži, pomočnik bana savske banovine in predsednik SSS ter JOO iz Zagreba, Vladimir Jankovič, učitelj telovadbe in blagajnik SSS iz Zagreba, Ivan Kovač, učite1 j telovadbe v vojni akademiji in član uprave SKJ iz Beograda, Hrvoje Macanovič, novinar in tajnik SSS ter član uprave JOO iz Zagreba, Milan MUičevid, sodni polkovnik v pok. in član uprave strelskega sa. vega iz Beograda, inž. Mata Miodragovič, bivši podpredsednik JPS in BLP iz Beograda, inženjer Nenad Mirosavljevič, diplomirani pilot in tajnik osrednjega odbora Aerokluba iz Beograda, tn». Kopti Petrovič, bivši starešina sokolskega društva iz Subotice, dr. živko Prebeg, zdravnik šole narodnega zdravja in načelnikr komisije SSS iz Zagreba, inž. A. šmit, član uprave gasilskega saveza iz Osijeka, dr. Ivo Stalio, zdravnik in predsednik veslaškega kluba »Gusar« iz Splita ter Stjepari Vukelič, član upravnega odbora skavt-skega saveza iz Beograda ter za poslovnega tajnika prof. Bogoljuba Krčika, strokovnega referenta ministrstva za fizično vzgojo iz Beograda. Novi posvetovalni odbor bo v bodočo stal ob strani ministrstvu za fizično vzgojo in prepričani smo, da bo v bodoče delovanje naših sokolskih in športnih edini c vse bolj smotreno in uspešno. S tem sklepom je storjen prvi korak za konsolidacijo naših športnih razmer in za enotno vodstvo, ki je porok za čim lepši razmah vsega našega športa. Nogometni spored na Primorju Na Primorju bosta danes dve tekmi, m sicer: ob 16. Primorje : Mladika, ob 18. pa Primorje : Mars. Prva tekma šteje k poskusnim tekmam za sprejem Mladike v JNS. Mladika obstoja sicer že nad 10 let in je igrala med ljubljanskimi klubi že vidno vlogo, toda v savez se bo prijavila šele sedaj. Rezervno moštvo Primorja pa igra nato prijateljsko tekmo z Marsom. Tudi ta tekma bo zanimiva, saj spada Mars med boljše ljubljanske mlade klube, ki imajo še bodočnost. Ligaško moštvo Primorja igra z Železničarjem v Mariboru in ne, kakor je bilo jav-ljeno prvotno v Ljubljani. Vstopnina k tekmam na Primorju Je neznatna. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk, pred tiskanje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 •Marelice ročno brano Ia blago v košaricah po 3.50 kg franco Šid nudi EMIL ŠALOVAC, Tovarnik. V nekaj vrstah. Tržiška Svoboda je preteklo nedeljo igrala prijateljsko tekmo z moštvom Enakosti z Jesenic. Žal je bila prireditev kljub zanimiv in napeti igri slabo obiskana. Rezultat je bil 4 : 1 (1 : 1) za goste. Svoboda pripravlja nočno tekmo z ljubljansko Svobodo. — Mednarodni tajnik JNS dr. Adrejevič je podal ostavko; prav tako je odložil tudi vse funkcije v BSK. Njegovo mesto v savezu bo menda prevzel Kosta Hadži. — Včeraj in danes so v Zagrebu tekmovanja za drž. prvenstvo v desetoboju. Izmed naših atletov sodelujeta Zupančič (Ilirija) in Putinja (Primorje). — Kakor posnemamo iz »Vremena«, je ZNS razveljavil zadnje sodniške izpite, ki so bili koncem maja v Ljubljani ter odredil ponovne v dnevih 23. in 24. t. m. Razlog: administrativne pomanjkljivosti. Nerodna stvar za kandidate! — V Milanu je reprezentanca Argentinije zmagala nad reprezentanco Italije z 2 : 0. V italijanskem moštvu ni bilo niti enega igralca izmed onih, ki so igrali preteklo nedeljo v finalu proti ČSR. — Današnje tekme za srednjeevropski pokal so: na Dunaju Ad-mira : Napoli, v Budimpešti FAC : Fe-renezvaros, v Bologni Bockay : Bologna, v Turinu Juventus : Teplitzer FC ter ▼ Kladnu SK Kladno : Ambrosiana. Zanimanje po vrhuncu pretekle nedelje ni posebno živahno. ASK Primorje v Maribora. Danes bo v Mariboru prijateljska tekma med edinim slovenskim predstavnikom v državni ligi Primorjem in železničarjem na Tržaški cesti in se bo pričela ob 16. Sodil bo ss. Nemec. 100 km na kolesih. Koturaški savez Jugoslavije priredi pod organizacijskim vodstvom mariborskega kolesarskega podsaveza danes kolesarske dirke za savezno olimpijsko prvenstvo, in sicer na progi Maribor - Dravograd - Maribor. Start bo ob 6. na Vodnikovem trgu, kjer bo tudi cilj. Prvi kolesarji dirkači bodo prispeli okrog 9. na cilj. Po dirki bo Ob 11. v hotelu »Orel« (IEL nadstropje), razdelitev nagrad in družabni sestanek. Finalna tekma drugega razreda v Celju. Danes ob 17 bo na Glaziji v Celju zanimiva drugorazredna finalna nogometna tekma med Olimpom iz Celja in Svobodo iz Maribora. Sodil bo ss. Ochs iz Celja. Ob 15.30 bo predtekma med rezervama SK Celja tn SK Olimpa. ASK. Prtmorjs (nogometna sekcijah. Zaradi današnjih tekem naj bodo na našem igr. ob 15.30: Hvastja, Pavlica, Pod-gornik, Jerman, Puterle, Vahen, Kovačič, MiCo, Sovine L in H., Zornado, Mi rtič. Ob 17.30 Logar, ftinkovic, Molk, Legovič, Slamič, Pišek IL, S^etic, Makovec, Petrič, BoncelJ IL, Caleari, Petelin. SK Ilirija (nogometna sekcija). Postava za tekmo proti Rapidu v članski knjigi. Postava B-moštva se določi pred tekmo. Javijo naj se zato g. Haftlu ob 16.: JancU, Svetle Vili, Buljevič, Dernik, Franz ot, Lah H, Cernač, Rohaček, Primožič, Kos, Kveder, Hortner, Doberiet, Aljančič. Ju-niorji igrajo ob 10. na Mladiki na Kode« ljevem v postavi; Kroupa, žargi, Vodnik, Miiller, Aljančič O., Stavjanik, Goršič, Kroupa IL, Smerkolj, Eržen, Dežman, Erber, Kogovšek. Nastop rediteljske Službe na Stadionu ob 14.30 za naslednje: Nered (vrhovni), Gorjanc, Oebron, FeJcher, Kri-sche, Bizi, Pribovšek, Hiinčik, Oviro. Srimšek, Mtiller, Janežič, Habicht. Znaka, ki Jih imate doma, prinesite s seboj. ŽSK Hermes (moto-sekcija). Za današnjo dirko naj bodo ob 9. na našem igrišču poverjeniki: Boškovič, Oglar; zapisnikarji: Bari, Gregorc, časomerilci: Maver, Kii-vic, šribar, Sancin Savo, Jamnik; telefonisti: Cirman, Drovenik, števci prog; Bračič, starter: Rupena, pregledniki na zavojih: Skopec, Fantini, Miklavčič, vrhovni reditelj: Marinko. Vsi ostali, ki sodehv-jejo kot reditelji, morajo biti ob pol 14. na igrišču. SK Grafika. Danes ob pol 15. url na j se v društveni garderobi zglase igral ci-Gašperič, Katavič, Mekina, Usnik, Zagac, Bežan L, Stupica Leo, Verčnik, Vili, Lava, Trobevšek, Verbek, Bežan IL — Načelnik. TSK Slovan. Danes ob 9. na igrišču Mladike, Kodeljevo: Franetič, šavs, Dečman, žnidarčič, Smrekar, Rozman L, Jerančič Ceglar, Poznik, GaHe, Rozman IL, Batič in Lesica. Kapetan moštva naj skrbi, da bode oprema za vse igralce pravočasno na igrišču. Ob 14. na igrišču Ilirije v stadionu: Moša I in n, Marchiotti L Ko-bal, Grm, Sinkule, Uhan, Jovanovlč, Ko« larič, Thuma, Jankovič, Gerjol, Keravec in Stojanovič. Opremo preskrbi gospodar, garderoba bo na igrišču Primorja skupno z Grafiko. SK Svoboda. Vsi določeni igralci za Trbovlje morajo priti ob 7. na glavni kolodvor. Rezervni igralci se pozivajo, da pridejo ob 8. na igrišče Primorja. SK Mars. Na igrišču Korotana naj bodo ob pol 10.: Ive, Dolinar, Trček n., Lili, Rudi, Humar, Janez, Žigon, Gene, Burger, Janez L, Klemenčič, Bine, Milan. —. Opremo dvignite ob 8. pri gospodarju. SK Slavija. Danes ob 8.30 naj bodo na igrišču Reke ob Tržaški cesti naslednji: škrl, Marjetič, Eržen, Janežič, Orehek, Gestrin, Smolnik, Ošabnik Drnovšek, Jer-šek, Laznik, Pogačnik, štravs, Maks, Golob, Baumgartner, Janežič n, Vala Kotlu-šek, Pogača r, Zgonc, Valente; igramo med seboj. Važno zaradi slikanja za verifikacijo. SK Zalog, v ponedeljek se prične urejevati novo igrišče. Zato se pozivajo vst člani, da pridejo pomagat. — Reden trening za obe garnituri je v torek na novem igrišču. pa ift počešemo navzgor, kar riasti priporoča umetnik-frizer Antoine. Ušesa so pri obeh pričeskah prosta in to dejstvo jo značilno za vse nove pričeske. Južni narodii ne poznajo druge praznič-joe obleke, kakor črno in marsikdo je na potovanju v južne kraje presenečen, ko zagleda množico na cesti, ki si jo je predstavljal pestro in živobarvno in ki je prav xa prav oblečena črno — v črnem- Drugod je nastopin je bila de-Sežna izrednega uspeha, posebno zategadelj, ker je prišla v dohi gospodarske krize. Ženske so namreč spoznale, da je čr-laa obleka prikladna za vse priložnosti, da .ie najbolj elegantna in se je tudi po večkratni uporabi ne naveličamo, kakor drugih. bolj vidno barvanih oblek. Izkušnja oči, da moremo ravno črno obleko najbolj uspešno predrugačiti s svetlo garnituro, z umetno cvetlico, s pasom, z nenavadnimi gumbi ali s fantastično ogrlico itd. Na ta način ima obleka vsakokrat drug videz in »di se, kakor da Imamo pet oblek in ne samo eno. Svojčas smo videli črno barvo le v zimski modi. Šele zadnia leta jo prinašajo tudi poletni modeli. Odkar namreč znamo ceniti posebni slog črne obleke, so ugotovile elegantne ženske, da ne morejo izhajati brez tega ali onega črnega oblačila, ne da bi imele občutek, da so nepopo-lno obleče-aie. Zato so tudi velike modne tvrdke eno-dušno sklenite, da prinesejo v letošnjem poletju veliko množico črnih modelov, ki jih bodo poživljale sveže bele garniture. Ker so v modnih zadevah kontrasti na dnevnem reda, se ne smemo čuditi, da sledi velikim uspehom črnih oblek nova moda bleščeče belih modelov. Zanimivo ie tudi dejstvo, da so čele obleke večinoma garnirane s črnim, črni modeli pa imajo belo okrasje. Črno in belo je torej geslo letošnje poletne mode! Temne dopoldanske obleke iz lahkega jKiletnega blaga so letos ravno ukrojene, imajo pa širok pas iz belega platna ali pikeja in iz istega tvoriva robove na žepih ter gornji del života v obliki kepa (1. skica). Zanimiv je kroj v obliki predpasnika, bi ga vidimo na krilu naše druge skice. »Predpasnik« je v tem primeru obrobljen z belim volanom, ki se ponavlja na tesno zaprtem kepu. Fod vratom krasi obleko šopek belih cvetlic ln tudi mali 'beli klobuk je obdan z venčkom enakih cvetlic (2. skica). Nenavadno elegantni so črno-beli kompleti. Posebno posrečena je sestava bele obleke s širokim robom iz črnega pliseja v zvezi s tričetrtinskim črnim paletojem <3. skica). Prav tako učinkoviti so tudi beli modeli. Po pravici je vsled svoie elegance izredno priljubljen bel tričetrtinski plašč, ki ima balonasto nabrane rokave in širok črn pas ter nosi ime »kozaškega« plašča (1. skica »a drugem listu). Zanimive so nove obleke z dolgo belo tuniko nad črnim krilom. Takšno obleko opremimo s črnim pasom in črno zaponko ob vratu. Na našem modelu so posebno originalni polovični rokavi s serpentinami (2. skica). Očarljiva je dolga večerna obleka iz belo svile, ki jo krasi venec črnih rož ob izrezu. Venec učinkovito zaključimo z dolgo pentljo iz črnega baršuna (zadnja skica). Otroške obleke za igranje Igralne otroške obleke so nekak kompromis med kopalno in navadno obleko ter so določene za šport in igro ob vročih poletnih dnevih. Mehko, naravnobarvno platno, ki je dobro pralno, je v ta namen najbolj prikladno. Zavoljo praktičnosti smo opustili vsako okrasje in izbrali posebno enostaven kroj. Igralne obleke na naši skici sesto.ia.io iz telovnika in pripetih hlačk, hrbet pa je prost, ker je- telovnik zapet zadaj ob vratu, kakor damske obleke za sončenje. Nove pričeske Povsem kratke in gladke pričeske so prišle iz mode, kar je docela naravno, če pomislimo na nekoliko smešen kontrast, ki bi nastal med bogato garniranimi oblekami ING-J-IHAUEN MM-SBOJNIK mmsm L J U t LJ Q N Q Levstikova ulica na Vrtači tega po-letja in prekratko pričesko. Nove pričeske so nakodrane na tilniku. Kodre uredimo bodisi v tesne zavoje ob vratu, ali Zdravniška posvetovalnica Razočarana. Takšna nezgoda, kot se je vam dogodila, se lahko vsakemu pripeti in ni treba biti radi tega prav nič razočarana. Neprijetne goste prav lahko odpravite. Najbolje je seveda, da se pred vsem obrijete, nato pa namažete prizadeti del s sivim mazilom ali pa še bolje z Mitigalom, ki ne maže perila. — D. K. železnega vina doma ne morete pripraviti, ker mora biti železo v posebni spojini, da ga telo resorbira. Najdražje in pa nepotrebno je pri tem vino, zato je bolje, da Vam zdravnik predpiše kake železne pilule. — V. K. Opisani rdečkasti madeži so verjetno brezpomembni. Umivajte se z lahko raztopino kalijevega hipermangana, nato se pa napudrajte z der-matolom. Zaradi sigurnosti Vam pa svetujemo še zdravniški pregled. — SL O. Predvsem morate urediti stolico in to poglavitno z dieto, ki naj bo pretežno vegetarična; torej: sveže sadje ali kompot, salato, veliko prikuhe, posebno krompirja, jabolčnik, mošt, med, rogaško slatino. Ogibajte se pa jedi, ki napenjajo, posebno če so pripravljene s kvasom. Gibajte se veliko na svežem zraku. V koliko bi pa bila potrebna kaka zdravila, (kalcij, arsen), mora pa odločiti zdravniška preiskava. — Hel. B. Ce ste popolnoma sigurni, da ni kak naravni greh vzrok izostanka perila, mora potem biti vzrok ali v kaki organski napaki aii pa v motenju funkcije žlez z notranjo sekrecijo. Tudi slabokrvnost je lahko vzrok. V prvem slučaju bi prišla event. v poštev operacija. V drugem hormonski, v tretjem arzenovi in železni preparati. — Dete. Termin poroda se izračuna po Ahlfeldu tako, da se odšteje od prvega dneva zadnje perijode 3 mesece in pridene sedem dni. V Vašem slučaju torej: 18. L manj 3 mesece je 18. X. Ce se pridene 7 dni, dobimo za dan poroda 25. oktober. Popolnoma točen ta račun tudi seveda ni vedno. Pregibe ploda boste čutili kot da bi hoteli na stran. Ol. B. Vnetje zanohtne kože, ki se poslabša, če močite roke z vodo, je, kakor ste se že sami prepričali, trdovratno obolenje. Ker ste že vse poskusili, Vam svetujemo kot najbolj energično sredstvo obsevanje z Rontgenovimi žarki. Dotika z vodo se pa lahko ubranite na ta način, da pri delu nosite gumijaste naprstnike. — C^sen. Vaše mnenje, da slovi češen kot sredstvo zoper poapnenje žil, Je popolnoma pravilno in ni izključeno, da je na tem tudi nekaj resničnega. V prometu so tudi preparati češnja. Znanstvena raziskovanja vendar še niso mogla točno dokazati, oziroma obrazložiti tega dejstva. Vsekakor uživanje česna ne škoduje, seveda se ne sme pretiravati. Zadostuje, če vsak dan uživate toliko česna, kolikor je potrebno kot dodatek k salati, siru itd. — H. S. C. Omenjeno nagnenje je lahko čisto psihološkega izvora ali pa ima vzrok v kakšni organični napaki. V prvem primeru je lastna močna volja, eventualno tue bila kazen omiljena. Ullmo je izmaknil važne listine o francoski vojni mornarici in jih je ponudil v nakup neki tuji državi. Zasačili pa so ga še preden je mogel izvršiti svojo namero. Njegova zadeva je dvignila skoraj toliko j.rahu, kakor nekaj let pred njim afera Dreyfuss. MNOGI NE VEDO... da so prinesli krompir v Evropo ne iz potrebe, marveč zategadelj, ker so ga smatrali za okrasno rastlino. Temu primerno so ga gojili prve čase edino v loncih: da je v vsakem panju 30.000 do 80.000 čebel; da je turški Metuzaiem Zaro aga po točni ugotovitvi turških zdravnikov star »samo FTTONc, družba z o. z., Zagreb 1-78. tudi najstarejše KVAVUIUlfi (Reg. pod Sp. Štev. 1281 od 28. VII. 1933.) KRONIČNE RANE, CENE MALIM OGLASOM Po 50 pat za Desedu, Din z.— davka za vsak ogiaa ln enkratno pristojbino Din 3.— za Sitro ali dajanje naslovov plačajo oni, k) t&čejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglatta Din 12.—. Dopisi in žeuitve ne zaračunajo po Din '£.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Dio 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20__. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n««« * . - odgovor, priložite 1*111 v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Politehnični institut v Parizu Jugoslovenska sekcija Višja tehnična šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽENJERJEV IN INŽENJERJEV v elektro - strojnem in stavbno - arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut PoIytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e) 94 rmmraa beseda i Din. da ves 2 Din sa šifro ali dajanje na slova 5 O'n. Najmanjši znesek 17 Din. Pletiljo Hiorljivo, izurjeno, popolnoma samostojno sprejmem Stanovanj« in hrena v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod značk-o »Podeželje 105«. 16245-1 Trg. pomočnico ea manufak:u.ro in špeceri-jo sprejmem v trgovino mešane stroke na deželi. Stanovanje in hrana v hiši Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mlajša moč« 16244-1 Pletilje c vzletno prakso siprejme-no reko j z« stalno. Isto ta m sprejmem tudi učenko. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra« . 16228-1 Trg. pomočnika fevežbanega meš. trgovine ca dežeii, poštenega, delavnega, zmožnega do 5000 Din kavoije v gotovini, sprejmem takoj. Najnižje »ahtevke pošljite na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Stalna služba v Prlekiji«. 16305-1 Kuharico (kuharja), restavracijsko — iščem za takoj. Ponudbe ca ■ogl. odd. »Jutra« pod »Stalna služba« 16304-tl Slaščičarja in hvežbane kuhinjske pomočnice išče hotel Jekler d« Bledu. 1630?-1 Pisarniško meč potnika in delsvca/ko) — »prejme dobroidoče podjetje v stalno službo s primerno kavcij-o v kapitalu. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifno »Poštena moč«. 16355-1 Gospoda ali gospodično t znanjem slovenske, italijanske in nemške kore-apodence ter knjigovodstva sprejmemo k lesni stroki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana okolica«. 16055-1 Trg. pomočnico zmožno kavcije, sprejmem za vod«tvo špecerijske trgovine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 164-17-1 Vzgojiteljica (aii učiteljica.) dobi meeto v Ljubljani čez šolske počitnice (event. v hišo) za pripravljanje deklice na sprejemni izpit za srednjo tehnično šolo. Zahteva se perffcttno znanje italijanščine. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 36040-1 Sobarico ki iim dobro bivati, iščem z« letovanje fcraj Samobo-ra. Yvonne Kiepach, Sa-mobor kot Zagreba. 16188-1 Iščem strokovnjaka za izdelovanje (naravnega) malinovega soka, s prakso v večjem podjetju Ponudbe n« A loma Oom-penv d. z o. z., Ljubljana Aleksandrova oesta št. 2/1 16209-1 Vajenca ki je z dobrim uspehom dovršil meščansko šolo ter je zdrav, krepak im poštenih staršev, sprejme trg. z mešanim blagom And. Elsbacher, Laško. 16309-44 Učenca za trgovino, močnega, poštenega, iščem. — Andrej Kačičnii, Loče. 16296-44 Torba r. pomočnik dobro izvežbau dobi takoj stalno službo. Naslov po ve oglasni oddelek »Jutra« 36455-1 Frizerko zmofno vodne, železne in trajne ondulaoije, sprejme takoi frizerski salon Jakob Kerle, Trbovlje I. 16441-1 Pletiljo iti navijalko dobro izurjeni sprejme za stailno G li h a. Lju.blja.na-Siška, Kaivško-va štev. 26. 164S0-1 Natakarico prijazno, s kavcijo, sprejme gostilna »Nad Dravo« v Studencih pri Mariboru. 16507-1 Salon »Moda« Prožakova ulica štev. 15/1 išče dve prvovrstni polnočni©!. 16499-1 Pletilja ki ima pletilni stroj 10, dob; delo na dom. Čuden. Zg. Šiška št. 251 (nasproti Paurove tovarne). 16468-1 Plačilno natakarico s kavcijo, sprejmem v boljšo gostilno v Ljubljani Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra.« pod šifro »60O0«. 16470-1 Hišnico 30—45 let sta.ro, iščem za. večjo stanova.njsko hišo v Ljubja.ni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnica 40«. 16453-1 Kuharico to julij in avgust sprejmem. Ponudbe z navedbo zahtevkov na naslov: Jože Tavčar, gostilna. Poljane nad Škofjo Loko. 16041-1 Natakarico veščo slovenskega in nem-žkega jezika ter zmožno kavcije, iščem. Ponudbe s sliko na naslov: Berta Petek, Ptuj. 16091-1 Pridno dekle prijetne zunanjosti, — iščem na Sušak za vodenje samostojne mlekarne. Obrniti se Je takoj na mlekarno nasproti dramskega gleda-lšča v Ljubljani. 16437-1 Jeseda 1 Din davek 2 Din za filtre al) dajanje oa slova S Din. Najmanjši znesek 1*7 Din Trg. vajenca močnega, zdravega, poštenega, s srednješolsko izobrazbo, sprejme Fnanjo Soper, trgovec, H-astaik. Hrama in stanovanje prosto. 16314-44 Učenca s primemo šolsko izobrazbo sprejme A. Sušnik, železni na, Ljubljana. 16501-44 Ljuba Jurkovič: MALA* » * I* K&AUICA * ! * NOČI (Ilustrira) V. Masi) 113 Na vozu sta sklenila Liii in šarik prijateljstvo s starim klovnom Lonijem, ki sta mu zaupala svojo žalost in nesrečo. Mehko-srčni Loni ju je obadva vzljubil in jima zmerom rad pomagal. »Kolikor delj opazujem ljudi, toliko rajši imam živali!« je mnogokrat rekel Loni. Krepkega vajenca sprejmem v večjo trgovino mešanega baga. Prednost imajo sinovi železničarjev z dežele. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober računar« 16252-44 Krojaškega vajenca sprejme krojačnica Vinko Sefie na Sv. Petra nasipu št. 15. 16433-44 Službe išče beseda SO para da««* t Din za biro al) da anje naslova 3 Din Naj ms niši »nesen i? om Hotelska sobarica z lepimi spričevaJi, zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče namestitev Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16288-2 Vrtnar t 151 etno prakso, z dobrimi spričevali, išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vrtnar«. 16247-2 Mlada gospodična simpatična, bi šla za čas šolskih počitnic k enemu ali dvema otrokoma na deželo, aH na morje. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Otnoke imam rade«. 16201-2 Mlada gospa izurjena v trgovini mešanega blaga, išče kako primerno zaposlenje. Zmožna nekaj kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »pridna in poštena«. 16189-2 Primerno službo iščem. — Sem vojaščine prost, trezen in zanesljiv ter razpolagam z dobrimi spričevali. Vajen sem vsakega de!«. Poizve se pri hišniku na Novem trgu 1,. 16314-2 Pek z obrtjo Seli primernega nameščenca. Dopise na Ambrož Karel, pismo meša v Mu-r-enbergn. 16287-2 Starejša gospa ki obv'ada perfektno slovenščino, srh.-brv., češči-no, francoščino >m nemščino išče primerne zaposlitve. Cenjene ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod »Praga«. 16291-2 Služkinja ki zria dobro kuhati in opravljati vsa hišna de'a, išče službo v Ljubljani. Naslov v oglas®em oddel. »Jutra«. 16280-2 Kmečko dekle s t/romesečnim gospodinjskim tečajem želi primerno službo. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Pridna.«. 16278-2 Plačilni natakar 36 let »tar, kavcij« zmožen, išče etalno nameščence. Evont. gre tudi na sezono. Ponudbe na og'ea. oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen«. 16157-2 Inteligenten Bolgar išče kakršnokoli zaposlitev proti majhni plači. — Po-Dudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Bogar«. 16249-2 Kateri samostojen, dobrosrčen gospod, same«, vdovec ali ločenec, bi nudil službo gospodinje čedni in pošteni gospodični, vajeni vseh hišnih del in šiva-nja. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vzorca gospodinja«. 16219-2 Prodajalka z osemletno prakso, znanjem nemščine in pisarniških del, išče službo. Gre tudi v pisarno. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod šifro »Marljiva in poštena«. 16259-2 Postrežnica išče mesto za čiščenj« pi-sa-niških prostorov. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Delavna«. 16113^2 Mizarski pomočnik zmožen boljšega dela. vešč furniranja. politiranja in stavbnega dela. išče kjerkoli zaposlenje. — Franjo Trojair, Mez.niki. 16261-2 Brivski pomočnik dobro izurjen, išče službo. Nastopi la-hko 25. t. m. — Ponudbe na osr'as. oddelek »Jutra« pod »Solidon«. 16368-2 Šofer t nekaj prakse, želi službo. Gre tudi kot sluga.. — Ponudbe na pndruž. Jutra v Mariboiru pod »Šofer«. 16506-2 Šofer-mehanik vojaščine prost, zmože.n radi kavcije, išče službo šoferja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16373-2 Beseda i Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova Din. Najmanjši znesek li Din Velik zaslužek brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi! Dopise z znamko za odgovor na: Persson, Ljubljana, poštni predal 307. 166-3 Samoprodajo epohalnega pralnega stroja (cena 1200 dinarjev) v Ljubi;«™, Mariboru i.n Celju dajem pri privatnikih dobro uvedenemu zastopniku. Ponud.be na Publici-tas, Zagreb, pod 37731 15968-3 Postranski zaslužek Poznane naslove iz Vaše okolice morete vnovčit.i. Natančne informacije daje Daruvarčcn, Da-ruvar. 16257-3 Šivilja za Rti« obleke in kostume, srre n« dom po 20 Din dnevno. Pismene ponudbe na ocrlasni oddelek Jutra pod »10.888«. 16326-2 Strokovnjak za cepljenje vrtnic, ee priporoča. Pišite dopisnico na naslov: Po!še, Mala vas št, 40 — Jezica, 16386-2 Šivam perilo novo in popravljam staro po najnižji ceni. Po deJo pridem tudi na dom. Pelko, Trnovska ulica 3. 16183-2 Mehaniki! Katera avto-mehanična delavnica bi sprejela v svrbo prakse šoferja — ki gre brezplačno. — Cenjene ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod značko Ukaželeoc. 16324-3 Bolničar-maser išče mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Maser«. 16427-2 Trgovec zelo dooro vpeijan z lastnim potovalnim avtom, sprejme dooro zastopstvo za prodajo vina in žganja ali tudi drugo dobro vpeljano blagu. Dam tudi garancijo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro zastopstvo«. 16391-2 Iščem službo lovskega ali 6 umskega paznika aU kaj sllcnega, sem izučen šoier s civilnim ln vojaškim izpitom, zmožen potrebne kavcije. Nastopim lahko takoj. Naslov: Joško Venčec, Presika pri Ljutomeru. 16415-2 Mesar hi prekajevalee z dolgoletnimi spričevali Išče službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prekajevalee«. 16403-2 Službo sobarja «1« vrtnarja išče Rudolf Kokalj, Marij™ trg 4. 16346-2 I41eten deček brez staršev, išče kakršnokoli službo, najraje t Ljubljani ali okolici. Ponudbe n« »glas. oddelek »Jutiu«. 16328-2 Maserka močna, z daljšo prakso, se priporoča damam in gospodom. — Sprejme tudi službo ▼ kakem zdravilišču. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod značko »Zmerna cena 66«. 1632T7-3 Mesto hišnice* iščem. Sem poštena »n snažna. Naslov v oglasnem odd »Jutra«. 16337-2 Natakarica inteligentna, srednjih let, z osebno pravioo, zmožna jezikov in vsega gospodinjskega dela, išče na-meščenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč«. 16190-2 Mlinarski pomočnik m'ed. dobro izvežban v mlinarski stroki, vešč vseh popravil, išče stalno službo v valjčnem mlinu. Vzamem tudi mlin v Dajem. Ponudbe m oglas, oddelek »Jutra« pod »Mlinar«. 16885-2 Gospodična vajena pisarniškega dela, ljubezniva in zelo pridna, išče namestitev v kakšni pisarni kot pisarniška moč ali trgovini kot blagajnlčarka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vestna uslužbenka«. 16411-2 Službo sluge vratarja ali kaj slične-ga Iščem. Jamčim v nepremičninah 60.000 Din. Grem tudi k avtomobilu kot spremljevalec. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pošten«. 16467-2 Plačilna natakarica kavcije zmožna, išče službo v Ljubljani, ali vzame gostilno na račun. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod JPlačlina-c. 16471-2 Mlada gospodična inteligentna, zmožna nemščine, išče mesto vzgojiteljice, družabnioe, gospodinje ali podobno. Cenjene ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvič«. 16513-2 Mesto hišnice ' sprejmem proti cenejšemu stanove.nju. Zmožna sem hišnih in vrtnih del. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažnost«. 16435-2 Kuharica gospodinjska in hotelska, išče stalno služibo v srednjem hotelu, restavraciji ali graščini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16502-2 Zamenjam za tesarske, kleparske in cemeutarske izdelke lepe spalnice im kuhinje. Mizarstvo Vidmar. Zg. Šiška. 15901-3 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem n« dom. Naslov onstiti v oglasnem oddelku »Jutra«. 16090-3 It rJeseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnika proti proviziji za prodajo galanterijskega blaga, za katero je vedno pavpraše-va.nje, sprejmem. — Bivši orožniki ali financarji imajo prednost Po.nudbe ca Ofrl. odd. »Jutra« pod »Takoi št. 4S«. 16335-5 Zastopnike z!eskane ...... 1800 » Mnare .......400 » postelje ......200 » nočne o-merice . . 130 » kuh .»prave ... 850 » k ti h kredence . , 4.25 » vložk.i ....... 90 » madraoi ...... 230 » Sprejemajo se vsakovrstna popravila po konkurenčnih 'ena h Vse drugo pohiš'V' 1-vhi*^ nsVpne^e. I>r Mizarstvu »SAVA«. Kolodvorska ulica 18. Mikloši čeva cesta 6. Telefon 278*1 16481-12 Nekaj pohištva dobro ohra>n;eno. naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16414-12 Spalnice iz orehovih korenin, šperane, iz mehkega lesa in kuh:n;eke oprave poceni prodaja mizarstvo Josip Goljar, Gosp^svetska c. 13 16482-12 Pohištvo predno se nabavite, — oglejte si moje moderne šperane spalnice, trde. mehke ln kuhinje, ple-kane. Znižane cejie. Jože Kurnllc. mizar, Zg. Šiška 51 pod Hribom. i5jl4-12 Eeseda 1 Din. davek 2 Din za šilro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Otroške vozičke in kolesa kupite poceni in tudi na obroke pri S. P. e b o l j & drug, Vosnjakova ulica 4. 84-6 Strešne opeke (•bobrovec) lahko že rabljena, tisoč komad«Mv kupim. Ponudbe z navedbo cene Tržaška cesta 8. 16376-7 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifre al) dajanje na slova S Din Najmanjši znesek 17 nin Radio-aparat baterijski, štiricevni, kompleten, z zvočnikom — in dobro moško kolo poceni naprodaj. Tudi oboje zamenjam za motorno kolo, vredno 3500 Din. — Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod značko »Radi potovanja«, 162i0-9 Z esean I Din davek 2 DtD ?a šifro ali dajanje na lova S Din NajmanJš' znesek 17 Din m laki 15 Din J. Čehova šoferska šola za poklicne šoferja ■ma-terje, Tyrševa cesta 36 — garaža Jugoauto. 134-4 Starejša oseba ki bi poučevala nemščino, dobi za mesec dni brezplačno stanovanje ln hrano na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nem-fičlna«. 16363-4 Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra cesta 133 Otroške vozičke najnovejši modeli, v vseh modnih barvah dobite najceneje edinole pri tvrdki M. Tomšič Sv. Petra cesta 52. 3536-6 Ovalno ogledalo brušeno. 5t>X®-> mizo in kredenco prodam. — Boh. Tobačna 14. 16297-6 Cinasto posodo 8 malih in 4 velike krožnike in eno vetrino prodam. Ponudbe na oglasna ndd. »Jutra« pod »Posoda«. 16S50-6 Steklenice s/io 1 vsebine, zelene, češke, nove, večja m.nožina poceni nap-odaj. Ljubljanska koroercijalna družba. Ljubljana, B'eiwe:so.va 18. 16356-6 Škarje za pločevino varilni acetilen aparat, pionir primož. razprši'ni a tiara t. rezila in drugo orodje ceno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16342-6 V Gradu št. 28 pri Cerkliah naprodaj za tretjino ceni' ne vrednost1 pod roko raz ni sodno zarobljeni pred meti. Interesenti naj se javijo do 19. t. m. pri izvršilnem organu Sreskee« sodiišč« v Kranju. 36235-6 Mlinski kamni za mlet j« ovsa in koruze, naprodaj. Ivan Tomšič. Kočevje št. 312, Dravska banovina. 15771-6 Parkete vsakovrstno kupite najugodneje v tovarni Alojzij Kane. Mengeš. 15857-6 Zakuhavajte sadje Ln sočivje v v VVeckovih kozarcih ki so najboljši. Cenike pošilja zastonj trgovina s špecerijo in železnino Jo«. Jagodic, Celje, Glavni trg 15661-6 Voigtlander Bergheil 10 X 15 skopa r 4:5 s pritiklinami prodam za 3000 D:n. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16105-6 Naprodaj: lepa velika linolejska preproga 250 Din, pletena garnitura za predsobo 320 Din, vezen prt 80 Din. 3 m svet'« svile 70 Din. — Ob Ljubljanici 33, pritličje. Razprodaja raznih premičnin in kuhinjske posode se vrši 18. t. m. ob Vi 15. na Rimski cesti 4. 16110-6 Kremenčevo svetiljko (Quarzlampe), velika, »Hanau«, 150 volt, skoro nova, se ugodno proda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16456-6 Razna kuhinjska oprava in lončen štedilnik naprodaj v Sp. Š'ški, Gasilska it. lit, pritličje. 16498-6 Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, G ince, Tržaška cesta 6. telefon 2605. 16469-6 Spalni divan dobro ohranjen, za 250 Din proda Peternel, Kiiževni-ška 9/1U. 16361-6 Leico dobro ohranjeno ugodno prodam. Nas! ov v oglas, oddelku »Jutra«. 16ŽKT-6 Obešalno steno z ogledalom, 2 m dolgo, do belo obleko za 9 let starega dečka poceni proda I. S., Prisojna ui. 3/1, Levo. 16359-6 Trgovski inventar avtomatično tehtnico, declmalko in nekaj galanterije prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljali pod »12.000 Din«. 16388-6 Osebni avto prodam. Kupec prevzame cca 20.000 km letne stalne vožnje. Tonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 19i34«. 16255-10 Harley Davidson s prikolico proda I. Lov-še, Beethovnova ulica 14. Telefon 3728. 16383-10 Gasilci! Eno in pol t. avto, prvovrsten, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tretlnska cena«. 16362-10 Motorno kok> Harley Davidson 1200 cm' s prikolico ln že plačano tak-so, ceno naprodaj. Ogleda re v av-todelavnlcl »Kraljlč«. Gosroosvetska cesta — Ljubljana. 16385-10 Osebni avto AdJ-o-r - Standard, d-e-s^ri. u^rrvlno n«.r>roda.j. Po"asnlla :t>ri Kottcču na Celovški cesti 14- 16446-16 ABC Ljubljana. Medvedova cesta 8, telefon 24—44 proda: Več avtomobilov, osebne in tovorne, damska ln moška kol°sa. pohištvo in trgovske oprave, železen štedilnik. gramofone itd. Za občinske urade Izredna prilika: Mo*na »Werthelm« bla-gajra. — V prodalo pa sprelema vse predmete od A — C. 16413-10 I.eoo limnzino brezhibno. zamenjam dvo--vležnl voz ali B. M. W. -— Tatro — Ponudbe na oči. oddelek »Jutra« pod ^Totra« 16491-10 Jeseda 1 Din davek 2 Din •ca šifro ali dajanje na «Iova S Din. Najmanjši znesek » Din. Restavracijo ali gostilno dobro vpeljano, vzamem v najem na prometnem kraju v Ljubljani, kjer bi se točilo najfinejša štajerska, dolenjska vina. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Vino in gotovina«. 16393-17 Gostilno vzame v najem zakonski par brez otrok, najraje v ljubljanski okolici. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Promet«. 16412-17 Kapital eseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na =iova j Dir.. Najmanjši znesek 17 Din Hranilne vloge vseh bank kupujemo in prodajamo najugodneje in točno. Bankarsko poslovno zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/11. fei. inter-urb. 38-38. Za odgovor priložiti 3 Din v znamkah 161-16 Vlogo Celjske mest. hranilnice Din 11.236, prodam za 75 % gotovine. Ponudbe na naslov: Oder, Zagreb. Via ška 125. 16224-36 75.000 Din vložim proti sodelovanju v varno rentabilno podjetje aH trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »St, 75«. 16:67-16 8—10.000 Din posojila za dobo 5 let išče pocestnic« s posestvom, vrednim 30.000 Din. Posojilo potrebuj« v toku enega mesena: vknjižba na prvo mesto. Takojšnje ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Zanes~ Ijivo«. 16079-16 Vložno knjižico z« 50.000 Din novomeške Mostne hranilnice, prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod *M 50.Ano«. 16:64-16 Večje vloge Hranilnice dravska banovine. kuipitn. Ponudbe z navedbo po-pustA ca og'«sni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovima 63«. 16372-16 400.000 Dhi gotovine nudim proti prvi vknjižbi o-b zmernih pogojih. ?o-nudfoe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varno 3ft«. 16371-16 25.000 Din posojila proti vknjižb: na prvo mesto išče gosr>a za de£rredi-tev nove hiše. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« prd »800 mesečno*. 16399-16 Družabnika sprejme prvovrstno vpeljano podjetje s sigurnim odjemom in visokim zaslužkom. Gotovina 25—30.000 Din pogoj. — Ponudbe na og'es. oddelek »Jutra« pod »Povečanje«. 16426-16 Kupim knjižice vseh ljubljanskih ln podeželskih zavodov. Spo-lus« velike množine raz-ceno na o^l. odd. »Jutra« pod »Be^en kv.pe"« 16414 16 Ureditev dolgov »od ne in iivensodn« poravnave, konkurzne zadeve, upeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelaivo proračunov in kal-ku ac-ij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko obrtne infor macije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesiijomra.ni k-o-mercijalni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljena. Gledališka ulica štev. 7/1. Kapital naloži'« varno in viso-ko-rentabiino potom moje pisarne. Družabnike za dobro idoča podjetja z in brez sodelovanja, sprejmem. Kredite nabavlja konoesijonir. ko-m-ercijalna pisarna Z A J C LOJZE, Gledališka ul. 7/1 36443-16 Za Vašo vlogo Kmetske posojilnice ljubljanske okrog 100 tisoč dobite polno vrednost proti garanciji na I. mesto lepe hiše na Rakeku. Obrnite se na ogl. odd. »Jutra« pod »Rakek«. 16463-16 Zadr. gosp. banke večje vsote kupimo za gotovino, ako povoljna cena. Pišite na ogl. oddelek >Jutra« pod »Banka 2000«. 16464-16 Beseua i Uiti UiiieK i uin, za šifro al) dajanje naslova 5 Om. Najmanjši znesek 17 Din. Danes vgi h Kalinu na Giiii»'o balinoanje. igrišči, prisMia vina. Vabljeni! 16340-18 Danes gremo vsi v restavracijo »farmar*« k Urbančiču. Tam je koncert, točijo dobra štajerska in dolenjska vina, in eo mi razpolago gorka in mrzi« jedila, postrežba točna io soiidne cene. — Za obilen obisk se priporoča Milen* Urba-nčič. 16337-33 Hranilno vlogo v višini 27.000 Din kupim na mesečne obroke. Pismene ponudbe je poelati na podr. »J uitra« na Jesemi-cah pod šiiro »Hra.nilna vloga št. 199«. 16300-16 Knjižico Mestne hranilnice ljubljanske od 2000 do 4000 Din dalje do 600.000 Din kupim. Ponudbe ne oglasni oddel. »Jutra« pod značko »Knjižica 600.000 Din«. 16312-16 Kupim knjižico Kmetske posojilnice — do 25.000 Din — lahko tudi v manjših vlogah, plačam takoj v gotovini. Ponudbe z navedbo eene poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam, v gotovini«. 164)38-16 Aparat za sušenje las e ektričen. zs 150 volt. skoraj popolnoma nov, zelo ugodno prodam. Poizve se v og! nddelku »Jutra«. Selenburg^a ni. 15526-6 Otroški voziček še dobro ohranjen po nizki ceni naprodaj pri hišniku, Privoz štev. 4. 16440-6 Mlinske kamne za mletje ovsa in koruze proda Ivan Tomšič, Kočevje št. 312, dravska banovina. 15771-6 Avt0, mota Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Motorno kolo s prikolico, novejše tipe. kupim. Naslov v oglasnem oddelku»Jutra«. 16080-10 Motor »Puch« 250 ccm. rabljen, kupim. Garaža St tipi ca.. 16227-10 Avto 7 sedežni, odprt, Avstro-Dalmler tipa A. D. M. brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Avto se-demsedežnl«. 16409-10 Družabnico(ka) za prevzem večje mešan«, vpelja-ne t-rgovit>e iščem. Kapital od 50.000 dinarjev naprej. Dve trettjini kapitala vložim sam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trgovina v centru«. 16299-16 Uložnice Jadran.-Podunavske Banke do 500.000 aina^ra ku.-pur jem i plačam u gorivom. Horvat i č, Zagreb, Mra®o-vičeva 8- 16320-16 Kot družabnik pristopim k solidnemu podjetju z 200.000 Din. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Rentabilno«. 36381-1« Hranilno knjigo- Ljubljanske kreditne banke. oziroma Ljubljanske mestne. Mariborske mesta« ali Maribor Narodni dom, 7 vlogo do 135.000 Din ku-p:m proti mesečnemu odplačilu po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vamo«. 16098-16 Posredujem denarna hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališke 12. 16071-16 Cca 20.000 Din posodim na prvo mesto, ali kupim lep gond blizu železnic«. Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod »Čimprej«. 16160-16 Vložne knjižice Mestne in Kmetske hranilnice ljubljanske — in od vsoh posojilnic, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina A. L.« 36479-16 V vseh zadevah glede hranilnih knjižic tuul v zameno za biago in ureditev dolgov posreduje Augustin, LJubljana, Aleksandrova 4. 16453-16 Družabnika z nekaj kapitala, išče obrtnik za povečanje obrata. Ponudbe oa podruž. Jutra v Ceiju pud »Promet*. 36503-36 Družabnika sprejmem v dobro vpeljano trgovino na najpromet-nejši točki Ljubljane. Ponudbe na ogesni oddelek »Jutra« pod zmačko »Kapital 300—300«. 16449-36 Posojila dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9*/. obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo ln prodajamo. Hitro in točno poslovanje. Pučka štediona, Zagreb. Naš zastopnik za dravsko banovino Je: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. _ 16465-16 Kupim knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »25.000 Din«. 16511-16 Otvoritev gostilne D a ne 6 otvoritev zce-as gostilne Rebolj na Krki pozna®« ribičem in fTrri* f-t/om. Postrežba bo točna, ka-pljica pa prvovrstna. 1627S-1B Halo! Sokol! Jaz pa pojdem! Kam pa? Na Dolenjsko! Na telovadni nastop sokolske čet» na Laverci! Na svidenj« bratje in. sestre! Zdravo! 16212-18 Kdor ima še v spomina ha ražnju pečene prašičke z velesejma, naj pride t»-di danes k Prepeluhu m Hradeckega. cesti štev. 1042&-18 Danes v Kersnikovi ul. 5 prašiček in jagnje na ražnju. Dobra dalmatinski! vina, krasen vrt. Cene solidne. Se priporoča cenj. občinstvu M. P. gostilničar. 16486-13 V gostilni Stara šola v Šiški nasproti mitnice, vedno topla in mrzla jedila, cel cvrt piščanec 16 dinarjev. Pristna vina, lep senčnat vrt, 2 prostora za balincanje. — Laurich. 16518-18 ti eseda l Din. davek 2 Din.. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanJ&l znesek 17 Din. Mesarijo in delikateso dobro -vpeJjaiH), na najprimernejšem kraju takoj oddam pod ugodnimi pogoji aii pa sprejmem t-tudri družabnika z 10.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Geij« pod značko »10.000«. 16290-3) Brivski in damskl salon zaradi bolezni pooesii prodam. Vprašanja na podnrt' nico »Jutra« v Maribora pod šifro »Ugodna priliko« 16385-1» Gslvanizacijska delavnica v pogonu, kompletno moderno opremljena, uvedena pojiikijaiia, bairena, medena kopel in brusi Inica na 2 vreteni, z vpeljanim telefonom in ostalo opremo naprodaj. — Naslov: »Galvapol«, Zegreb, Ma-k&f-mirska cec.ta 54. 1615&-39 100 % torej brez odbitka Vam plačamo za vlogo Mestne hran. ljubljanske ali Kmetske posojilnice ljubljanske okrog 150 ' DJ-> nrntr rneceA- nemu odplačevanju po 5000 Din proti vknjižbi na 1. mesto. Pišite na ogl. odd. »Jutra« pod »Garancija prima«. 16482-16 Buffet na prometnem kraju bfe« kolodvora prodam z vsem inventarjem zaradi odhoda iz Zagreba. Naslov: Buffet, Zagreb, Ljubi -ansk« ulic« 33. 16306-19 Gostilno v strogem centru Zagreba, dobroidočo in sirom Slovenije poznano, se radi selitve proda za polovično ceno lastnih krvesticij. — Garantirano velita frekvenca ob sotolskem zletu, Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 3630S-19 Pisarniške prostore oddamo s 1. julijem 1934 v bližini sodišča v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16281-19 Lokal in pisarno « predsobo oddam. Tvrše-v* 36. J 6329-19 Trgovski lokal v Zagrebu, Jurišičeva ul. 8 takoj oddam. Izcedno dobro mesto. Pojasni'a daje Šimun Rak. Zagreb. Visoka 20, telefon £4-06. 16489-19 Majhen lokal » prometnem kraju mesta Hč:m v najem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Lokal«. 16052-19 Restavracijo ■ bogatim inventarjem prodam t centru Zagreba. Lokal ima eentra.no kurjavo. Prijazen Trt, velik promet. Kadi rodbinskih r»izm«r telo ugodna cena. Nas>iov pove og.as. oddelek »Jutra«. 169-86-19 Lepi posl. prostori v pritličju, 3 sobe s pritiklinami ln vsem modernim komfortom ev. s pisarniško ©premo v najlepši mirni legi v pre-dvojnl hiši v neposredni bližini kavarne Evrope, primerni za poklicno delo, se »delajo s 1. avgustom, na željo tucll preje. šiirisob. stanovanje ■udobno, z vsemi pritiklinami ln komfortom. oddam Istotam v prvem nadstropju. — Prednost ima reflektant na poslovne prostore. Vprašanja naj se naslovijo na ogl. odd. »Jutra« pod »Št. 219«. 15944-19 Gostilno d^b-o idočo. na promevvi točki prodam. Informacije P podnje Radv^nje 46 pri Mariboru. 16144-19 Mlekarno mleka) vzamem " najem na prometnem kraju v moetn. Ponudbe r* oglasni oddel-ek »Jutra« j**1 »Mlekarna«. 16051-19 Lokal jrfc-raven ta vsako obrt. •vdffim na prometni točki. Poi-rvo f o v rv.rni pekarni. Jooh!jaiwk* 63. 16364-19 Lokal za buffet večjo gostilno vzamem na prometnem kraju v najeli. Ponudbe pod značko »Vestna najemnica« na ogl. oddelek »Jutra«. 16396-19 Gostilno v Ljubljani dobro idočo oddam kavcije tmožnemu. Ponudbe na ocitn«. oddelek »Jutra« pod »Ž22«. 16406-19 Gostilničarji in natakarice, pozor! Vtnotoč z delikateso na najprometnejši točki v Ljubljani se proda zaradi prezaposlenosti dru-frega obrata. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« poel »Velik promet«. 16392-19 Gostilno oddam Potrebno 8000 Din za najemnino, blaeo. Ponudbe pod »Center — Ljubljane«. 16407-19 Na Gosoosvetski c. S*. 11 oddam večji »!:čni trgovski lokal in veliko suho skladišče. 16424-19 Mizarji! Zaradi d-n-žins\ih razmer prodam mizarsko delavni eo.. t vsem inventarjem — dobro v.pe-1 "a no. Potrebo ^ 7000 I^n. Pmiidbe na o?'. o1d"iek »Jutra« pod »Ugodno«. 1f.-264-19 Brivnlco ▼ T.;,nbl w ni pod ugodnirot pogoji p-odam. Ponudbe na o-r'od Jftfro »Brivnica«. 1643»-19 Pes»da 1 ntn davek 2Dm za šifro ail dajanje na slova *> Oin. Naimaniš1 snesek 1? Din Vogalna parcela 600 m;, vse udobnosti. jui!-ni kraj Ljubljane, naprodaj ta knjižic« Kmetsk<* posojilnice. Pojasnila daje Martine«, Prule štev. 8. 16242-30 Hišo-v!k> z vrtom ▼ Ljubijani k n p i m. Ponudbe na o.g'«sni oddelek ►Jtjtr«« pod značko »50«. 16193-20 Zemljišče S0OO kvad. metrov. ob kamniški ali gorenjsk progi kupimo. — Ponudbe na ogl. odd. »Jntrw« pod »Zemljiške«. 16315-20 Družinsko hišo nov obzidano. 2 veliki t*>bi tn kuhinjo event. 3 oddam poceni v najem. Prabu prosta lega; če trt Tire it mest«. VpmSo-ti: IV« gos Štefan, erad SHv-eio-d »Redka prilik««. >16289-20 Parcelo 5*10 3o 900 kvad. metrov r«;;Vo kupim v Št. Vidu-Polianah. v bližin! ^ tram va;n. proti gotovini. Ponudbo na og'ann' oddelek »Jntra« pod šifro »"*2«- 16307-20 Hiše. nosestva, vile od -20.000 narrrej. Gostilne mestti® ln podeželske. Obodni* Pnfedovaluie« Maribor Slovenska uMe* 26 16325-20 Nova hiša r Starem fvoni 35. Mitu kolodvora v Skofji V>k; bo n«r>-odaj na ]avrv| draZb" 17. t. m. ob 4. nr r>or.odne. 163S1-50 Hišo t vrtom v p-ediwi LmbJione predam »Jntm». 16454-20 NAŠE PREPROGE IN PERZI3ANCI so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje. Hišo e*n»ta,novenJ«4co, r Ljubljani aH v neposredni okolici do 150.000 Din kupim. Po-nndbe na o g!« s ni oddel. »Jutra« pod »Hiša«. 16318-20 Lepo hišo s pekarijo in nekaj temljišča takoi ugodno prodani. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutro« p^d šiiro »120 tiso« IVn«. 16007-20 Krasen vinograd z velikim sadovnjakom. nek...j polja in gozda, skupno 13 oralov, lepo aron-dirano. t več solidno Ti-1« ni mi poslopji, lasten vodovod, električna razsvetljava, v bližitti Novega mes*a naprodaj it proste roke. event. proti vkrenim knjižicam domačih bančnih zavodov. Ponndhe na r>el. odde'ek »Jntm« pod šifno »Krasen«. 1C045-20 Stavbne in gozdne parcele v letoviškem krajn na Oo--enjskem prodom. V p!«?i!io spre;m»m »vent. hmnilne knjižice ljubljanske Ljudske posoii'nioe. Cenj. po-nndbe pod ?;fro ■»odfiili pod Tr:^'avom« n« og'asni oddelek »Jurra«. " 16035-20 Tovarna za tekstilno industrijo ia prod« j nod ši f ro •ia og'asrai tra«. D-^p:se poslati »Zelo nrodno« oddelek »Ju-15774-20 Tristanovanj. hišo . 3000 m1 zemlje. 20 minn' >d postaje na Gorenjskem irodaai ali zamenjam sa Tionjšo v bližini Ljubljane VssIot v og'asnem odde^D •Jutra«. 15687 20 Visokopritlično hišo novo. tr.stanovanjsiko. zelo ugo-dno prodam b izn mitnice v Zg. Šiški št. 230 -Ja.n&igajev* pot. !5398-20 Kupim posestvo z gospodarskim poslopjem event. samo par njiv. v bližini Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«. 16246-20 Vinograd 5 o-aV.v t vinogradskim poslopjem in inventarjem, v najlepši legi naprodaj. Ceno in podrobnosti pove "fl«tn:k Virnpolšek Frenc. po^ta Pišeee. 16199-20 Mlin s 5 pad ktmnov, s stalno m"č-no vodo in 3 orali prvovrstne zemlje v Bregani tv^* Je.«en'>iah ne Dol en j-«kpm proda Mlin Horvat. Brega na. 16133-20 Hišo z mesarijo in prekajevals-ko industrijo z vsem! stroji in h'b tramvajski prop5 prodam »H dam v najem. — Poia^nr'« d«je I®idor Fra/nk — Zagreb. JHc* 154. 16352-20 Novo vilo dvostanovanjsko. t vrtom rvvvdam ▼ nHiVpftem delu Liublj«.ne. — Naslov pove oo-lacnt oddelek »Jutra«. 165t6-90 Novo hišo ugodno prodam. — Pripravna za penzljonista, tri sobe, kuhinja s toplovodno napravo, — shramba ln obsežen obdelan vrt, pol ure iz mesta Celja. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 14793-20 ..POSESI" realitet. pisarna, dr. z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 po ugodni ceni proda: VILO, enonadstropno, tristanovanjsko, 500 m-' vrta, pri Sv. Krištofu. 385.000 Din. HlliO. trinadstropno, osemstanovanjsko, kolodvorski okraj, 300 m- vrta, 1,350.000 Din. VILO. enodružinsko, no-vozidano, komfortno, blizu tobačne tovarne, 600 ms vrta, 220 tlsoi Dtn. HISO. novozldano, trgovina, 3 stanovanja, 700 m! vrta. Bežigrad. 380.000 Din. HIŠO. dvonadstropno. 2 trgovska lokala, 2 veliki stanovanji, mesto. 3?0.000 Din. PARCELO 1200 m', Most«. a 20 Din. PARCELO za Bežigradom. 1400 m? a 70 dl-narlev. PARČELO. 700 m®, — DrivUe. 6. 45 Dm. PARCEIO v Zg. šlSkl blizu remize, 500 m7 65 Din. VEČ PARCEL nasproti repilze 500 600 m=. A 50 m 60 Din. Pol«? te^a ve* stano-vpntskih. trgovskih in obrtnih h'š v mestu in oredmestiih. stavbne ■narcele istotam v veli-izberi po ugod^'^ conah 16367-20 Petstanovanj. hišo poceni prodam. Elektrl ka. parketl. vodovod, 10 minut od tramvaja. 15 t.i=oč Din letni donos za 155.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16466-20 Malo vogal, parcelo v Šiški ze'o poceni prodam proti gotovini. Primerno za eno- do t-ristanova.njsko bt-šo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 161o9-20 Posestvo, mlin-žaga ob tržiški železnici nfipro-daj celo ali brer. gozdov Pojasnila daje Jurij B'aži!.n _ Šenčur. 16420-2" useda i Dtn daveK 2 Din ia Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Za 1 ali 2 dijaua 11 boljše tLiifc, pnptvrcča sianova.nje z otikrbo eia ščičarna Novotny Goepo-»vetoka cest« ž. 16171-22 2 dijakinji (ka) iz aoore ooltelji se sprejmeta v zeio dobro popolno oskrbo in vzgojo v vili na Mirju. Velik vrt, kopalnica ln centralna kurjava. Na željo nemška konverza-cija. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15941-22 2 nižješolca I. drž. realne gimnazije sprejmem prihodnje šolsko leto v oskrbo, k tretješol-eu (odličnjaku). A. Sta-ri trg št. 32/1. 16379-22 Za dijaka 5 gimna. se išie preprosta družina z dežele za sprejem požltnlške do, be ceno, strogo nadzorstvo ln pomaganje pri delu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Nadzorstvo 3549«. 16484-22 9-iesfda 1 Dm daveB 2 Dtn za Slfro ali dajanje na sior« i Dtn Najmanlš' rr»pf*lt il ntn Dvosob. stanovanje s ke[>alj]ico in delom vrta oddam t argufitioju. Naslov v ogl. odd. ».Jutru«. 16313-21 Dvosob. stanovanje solnčno, s pnitikMnami oddam takoj ali za avgust ca Dolenjski cesti 18/1. 16345-21 Podpritlično stanovanje lepo, soba. kuhinja, to [»ririkiioe, odd«jn v Zele-oA jami, Pre&ernova 30. 16336-il Enosob. stanovanje oddam boljSi stra nki na Giincab, Tržaška ceet« 30 16847-21 Stanovanje dvo- »ii trmobo-o, solaioo. modwno, s teraso, kopat-aioo in vsemi oetaiimi pri-fcittiiiaim oddam v bližini artiljerijske voješnic«. — Ogled mogo< vsak d«wi. — Naslov ▼ oglaanem oddelku »Jotra«. 16035-31 Stanovanja trisobno s kopalnico, dvo-8K>bn.o s kopalnico in eno-eobno. v vili oddam samo boljSi manjši družini. — VpraMti med 1. ia 4. aro v OraZnovi nJici žtev. S/I. 16274-21 Stanovanje 1 »obe, kuhinj« in pritiklin oddam a 1. julijem v Rožni dolini, cesta IT št. 7 16260-21 Enosob. stanovanje oddam « i. julijem v Rožni dolini, Meto m/7. 16397-21 Državni uradniki, častniki, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do 24 mesecev brez povi-ška cen in obresti. SARAJEVSKA TKALNICA PREPROG SKLADIŠČE ZAGREB, GUNDULIČEVA Ul* [ Dvosob. stanovanje solnčno, c pritiklinami oddam e 1. julijem. Naslov v oglasnem oddeku Jutra 16069-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam 1. iv g ne-'«. Rožna dolina, cesta V/31. ,16339-31 Dvosob. stanovanje s pririkliuami, solnčno, v novi biši oddam na Povše-tovi cesti št* i. 16382-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami. v I. nadstr. oddam z avgustom 2 a.li 3 odraslim osebam na Tržaški cesti 8. 16375-21 Štirisob. stanovanje v centru mesta na razpolago s 1. avgustom. Informacije na Bleiweisovi cesti 20/1. Istotam naprodaj okenski okvirji. 16400-21 Fnosob etanov*"" solnčno i® suho. * elektriko ter vodovodom poceni oddom na Dolenjski cesti št. 87. 16374-21 Stanovanje obstoječe it velike soJnčne in zračne sobe ter kuhinje oddam takoj na Kodelje-vem. Ob Mladinskem domu št. 1. 16360-31 Stanovanje tri- ali dvosobno oddam e 1. avgustom v Livarski ni. št. 5. 16409-21 Trisob stanovanje poleg sodišča oddam. Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točna in mirna«. 16411-21 Dvosob. stanovanje parketirano. z elektr. razsvetljavo oddam v Flori-■anski ulici štev. 22/1. 16418-21 Dve stanovanji lepi, enosobni, na željo tudi že obdelan vrt, oddam. Gostilna Mežek, — Pokopališka ul. 35. 16365-21 Enosob. stanovanje iščeta za takoj ali pozneje dve osebi. Navesti je kraj in ceno na ogl. odd. »Jutra« pod Slfro »Dva mirna« 16416-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Povšetovi ulici štev. ?2 — Kodeljevo. 16432-21 Na Gosposvets!'.! c. št. 10 oddam dvosobno in enosobno stanovanje. 16425-2T.. Dvosob. stanovanje s kopalnico in sobo z« služkinjo oddam takoj aH pozneje stranki brez otrok v v i M v Rntarjevi ulici št. 4a/I. 16150-21 Stirisob. stanovanje s plinom in kopalnico oddam z avgus-t-om. Naslov v oVasntm odd-eJku Jutra 16442-21 Dvosob. stanovanje pod enim ključem, oddajn s 1. avgustom samo solidni stranki. Naslov pove oglaeni oddelek »Jutra«. 16152-21 Sobo s kuhinjo v podpritličju vile Ple-ter.=nikova ulica 11, blizu Sv. Krištofa, oddam z julijem s pritiklinami. 16472-21 Dve stanovanji dvo- ali trisobno oddam takoj v vili v St. Vidu — Male GniH-ije itev. 40. 16494-31 Trisob. stanovanja v bHžiai banske uprave, !e-p& i« soi.nčna, ugodno oddam. Ponudbe na ogla«, oddelek »Ju.tra< pod »Dva« 16487-21 Dvosob. stanovanje nasproti barske o-prave — snažno in eolnčno, poceni oddam. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutro« pod šifro »Snažno«. 16498-21 Solnčno stanovanje 5—6sobno, v centru mest« ugodno oddam. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrun«. 16489-21 Sobo s kuhinjo za 200 Din oddam Pod goro št. 88, St. Vid nad Ljubljano. 16447-81 Trisob. stanovanje komfortno, v IL nadstropju v centru mesta oddam takoj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 16384-21 Enosob stanovanje e pritiJciiTMuni, eotnčno in suho, v prižemi ju oddam majhni družini v Trnovem — Jeiovškov« štev. 2-4. 36312-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. }®Mj«m ▼ Vod-matu. Društvena alica 88-16476-21 Dvosob stanovanje podpritlično. lepo. oddam z Julijem, španče-va pot 171, Zg. Šiška. 16497-21 Enosob. stanovanie lepo. solnCno. elektrika ln vodovod oddam s 1. julijem, Zg. Šiška. Kosovo polje 223, 16493-21 Stanovanje sobe, kubinj« in pritiklin takoj oddam v K-amniški ulici 20. 16195-21 Enosob. stanovanje solnčno, pritlično, odda takoj aH julija Pretnar, Tržaška 24. 16515-21 Stanovanja rseseda I Din davek 2 Din za šifre aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjš" znesek •'« Din Stanovanje dvo- ali trisobno, v Sp. Šiški a-li za Bežigradom iščem z«i avgust. Ponudbe na ogl. odd. »Ju.tra« pod »Mirna etrankac. 16296-21 a Enosob. stanovanje lepo, v mestu, išče zakonca brez otrok za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod tnatko »Reden plačnik«. 16277-21« Stanovanje dvoeobno ali enosobno e kabinetom, išče mirna in čieta stranka brez otrok za 1. julij. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutro« pod znaSko »Reden p'ačnik«. 16253-21/a Dvosob. stanovanje ta avgust { š S e zakonski par br»t otrok. Ponudbe pod »Mirje aH Kolenija« na oglasni oddelek Jutra. 16215-21/a Stanova je 2—3sobno, blizu centra — in vinsko klet iščem. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Konec junija«. 16267-21/a Trisob. stanovanie v vili blitu eredišč« mesta išče stranka brez otrok. Ponudbe d« oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Prvi avgust«. 16266-21/a Stanovanje dvo- aH trisobno išče t« avgust dri. uslužbenec. — Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Od-asle o»ebc«. 16272-21/« Enosob. stanovanje udobno, v bliiiai centra mesta išče vdov« e 1. avgustom. — Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutro« pod značko »Soma«. 15697-21/a Državni uslužbenec išče enosobno stanovanje v Sp. Sišfci. Naslov pove og'ttffli oddelek »Jutra«. 16102-21/a S 1. julijem išče stanovanje državni upokojenec (2 osebi) v mestu — eno eobo s pritiklinami ali dve majhni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16395-21/« Triso'>. stanovante s kopalnico ln pritlkll-n.e ištem za tri osebe. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Bežigrad ali Vrtača«. 16405-20a Lepo stanovanje približno petsobno, t vsem modernim komfortom, v vili, ali celo vilo vzamem v najem s 1 novembrom. Onjene ponudbe na ogias. oddeVk »Jutra« pod šifro »Dobftr plačnik«. 16419-a Dvoso^ v I. ali H. no dstrop hi, s kopalnico in vsemi drugimi pritiklinami. išie ta-konski p«c brek 18 «"Mn Vis a vis gL pošte oddam takoj v najem lepo pisarniško sobo a posebnim vbodom. V primemo Dajemnloo všteta eiektiri&oa rujsvetltava u topla voda. Somporaba telefona. Naslov por« oglaa. oddeu^k »J»U»«. 16279-23 Sobo kramo in eolnčno oAdam dvema o*ebam« > dobro brano po 430 Dia mesečno Klavir in kopalnica. Na-eiov pove oglaaoi oddelek »Jutra«. 16241-23 Opremljeno sobo i dvema posteljama oddam. Naflov v oglasnem oddel. »Jutra«. 16517-23 Opremljeno sobo t centra mest« ta stalno oddam dvema gospodoma aH gospod ična m*, event. zakoncema bret otrok. — Franja Komon, Oank»rje-vo nabrežje Stev. 7/13. 16408-23 Sobo prazno, anašDO, popolncma separirano, t v ho a<>m s stopnišča oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16282-33 2 sobi s kuhinjo ta letoviš&arj* od Jam po tmemi ceni. Jelen« Valentin, Prezreti;e, p. Podnart. Gorenjsko. 16310-23 Sobo za 2 osebi im vo of remije- no, s posebnim vbodom, »taktni ko in vso oskrbo oddam e 1. julijem. Ljubljana^ Z*'oška c<*to S. 16354-33 Prazr.o sobo oddam. Naslov t oglasnem •>Jdelku »Jutra c. 163S3-33 Sobo oddam ca Tn-born S t. 6, des.no. 1633S-23 Prenočišče v Zagrebu za poq»u'«n)e nitke cene: enoposteljne sobe »a Din 17. 20. 22, 25, 27. 35. Dvoposteljne 45, 50, 60 v preurejenem hote!« »Z!«ttM. Kruna«, Oajeva nI. št. 12, telef. 52-41 (strog centmm. brez godbe). 16321-23 Moderno sobo s kopalnico, oddom 1 ali 2 damama z« 300 Din v Gojevi »lici št. 9/11. 16167-33 Sobo event. e hrano oddom solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15955-23 Sobo oddam 5 gospodičnama. — Na«'ov t oglasnem odde'kn »Jutra«. 16326-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, e-le.ktr. razsvetljavo in souporabo kopalnice oddam s 1. julijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16366-23 Lepo sobo s posebnim vbodom, opremljeno za 2 osebi, ▼ nor! vili pri Strojnih tovarnah oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16401-23 1 ali 2 sobi orazni, e po#ebwim vhodom, v centru, oddam ta pisa-mo ali samsko stanovanje. Pogledati od 10. do 12. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16357-23 Opremljeno sobo s prostim vbodom, oddam boljAt osebi v Livarski ul. št. 5. 16416-23 Gospodični po nitki ceni odda samostojna gospa opremljeno sobico r centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 16104-33 Opremljeno sobo s posebnim vbodom takoj oddam r Komenskeg« ulici štev. lfl — pritličje, levo. 16432-33 Dve lepi sobi • v novi hiši v Mednem št. 35 oddam letoviščar-jem za kopalno sezljo. Vprašati: Koler, Medno št. 35. 16358-23 Opremljeno sobo takoj oddam t Ilireki ud. St. »H, ie»o. 16436^8 Opremljeno sobo prostorno, oddam tik tr-uovoke cerkve — Kolegijska u«ica & 16444-^3 Sobo *epo opremljeno, t elektriko ia prijetim Tbodvm odd&m na Co/zori c. 1/1. 1645*^8 Solnčno sobo oddam lahko tudi s hrano Zorko, Ceiovšk« cesta 68. 16492-23 Opremljeno sobo separirano, t centru mesta odkiaai. Nasiov pove ogi. oddel ei »Jutra«. 10490-^3 Sobico oddam t »m j cm ua UiUo-eioevi cesti itev. 4.U. 16460-33 Zračno sobico i vodovodom v sobi, 6 brano m bres oddam pri operi- Naoiov pove og«ism oddelek »Jutra«. 16475-23 Sobo z 2 posteljama oddaim. Naslov v og.««aiem oddelku »Jutra«. 16500-33 Solidnemu gospodu oddam aobo v Beethovnovi tki« štev. 16, vrata 17. 16509^23 Sostanovalko k nui-očia.36k: družini sprejmem na Sv. Petra cesti U. M. 16473-33 Dve sobi sodišča oddam za piearno. Ogled med 11. ia 16. »ro. Naslov v ogl. oddelka »Jatra«. 16510-33 Separirano sobo lepo opremljeno, parket, elektrika, oddam oP Napoleonovem trgu. Vbod s stopnjlfiča. Rimska cesta 2, levo, n. nadstr 16478-23 Sobo pracoo aH opremljeno oddam a 1. juh jem. event. t veo oskrbo. Bežigrad 8 — visoko pritlMVe. 15920-23 Dopisi beseda t ULu davek t ULd ia šifro ali dajanje aa slova 8 Din. Najmanjši enesek 20 Din. Mlada gospa inteligentno, bridko razočarana t zakonu, »tare 29 let, »elo dobro siiuirana. išfte tem pot«j m manja v svrho razvedrila, z akad. naobraženim gospodam primerne star^s-ti. — Predons: ir.i«io inženjerji ter ljubitelji narave. — Ponudbe s sliko, ki se ▼ neodgovar-jajočem slučaju takoj vrne pod »Strogo diikre*no« na oglasni oddelek »Jutra«. 16251-24 Poroke vseh stanov im ver posredujemo naidi- skretneje ln zelo uspešno. Tja. svoje ponudbe jamčimo Obiščite nas s polnim zaupanjem! V evidenci imamo itredne partije iz vfeh družabnih slojev. Prospekte in potisnil« ratpo5il:a proti plačilu 10 D'n v poštnih znamk* h FIDES. Zagreb, Tkaičičevo ulica 4. 16217-24 Državni uradnik er-ednjih let. želi poznanstvo z mirno in lepo razvito damo črnih las in oči. srednje ve'; kos-ti, k-i bi imela veselje do itletov v planine. Dop;se n« pod.ruž-n!eo »Jutro« v Mariboru T>od »iPlani-nska noža«. 16077-2-4 Katera blondinka simpatična in neodvisna, mi hoče biti pri teletih dober tovariš. D~»pise na ogla«. odde'ek »Jut-«« pod značko »N-mško«. 16431-24 Pridna Dvignite pismo. 16W8-fM Beseda 2 Din davek 2Din za šifro aH dajan le naslova S Oin. Naimanjfii znesek 20 Din 391etna gospodična lepe zunanjosti, simpatična. izobražena, pridna gospodinja, 50.000 Dim dote, poroči treznegH državnega uradnika, oziroma trgovca, [►odjetnika ali posestnik«. Sarost nad 40 let. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Značajna«. 16351-25 Gospod varan v zakonu, dobro «i-tuiran, v d-žavni službi, želi poznanstvo t gospodično. vdovo ali ločenko, ne p«d 30 let staro, z večjo gotovino ali upokojenko. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Srečna bodočnost«. 16203-25 Pek s pekarno star 28 let. 6e želi poročit! radi boljšega gospodarstva Prednost Slovenke, dobre gospodinie z nekoliko kapi ta'a. Starost do 25 let. Neanonimne dopise e eHko na naslov: Viktor Varja-čič. Gju/rmanec, Savska banovina. 16059-25 Kučevlastnik obrtnik, 33 g odi na, traži ž e n i d b e radi gospojicu, udovicu ili rastavljenu. sa 80—120.000 miraz«>m, ko ji bude osiguran. Ponude na ogjas. oddelek »Jutra« pod znač-ko »Sreča«. 16248-26 Gospodična stara 33 let, 8 40.000 dinarjev, se želi poročiti z državnim uslužbencem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Resnost«. 16390-25 Gospodična stara 26 iet, z nekaj premoženja, se želi poročiti t dri. uslužbencem. Dopiee n« podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Res-na bodoč noet«. 16504-25 Gospod srednjih let, v stalni službi, želi znanje z gospodično, ki Ima nekaj gotovine. Cenj. dopise prosim pod »Poštenost« na ogl. odd. »Jutra«. 16508-25 K & oeseda 1 Um davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.s. Enesek i? Dtn. Steznike in trebušne pasove itdelu-jem po meri. Izvršujem vsa popravila; na željo pridem lo dom. Terezija Kranjc, Vodmat, Ljublja.ua, Dyi-štvea« ulica 23. 16386-30 Glasbila Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupimo B Hellgon, Baskrllovko in krilni rog (visoka uglasitev). Sprejmemo tudi nekaj godbenikov rutinlranlh na lok ln pihala, katerim preskrbimo delo v tekstilnih tovarnah v Mariboru. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«, podružnica Marlhpr pod šifro »Nova godba«. 16505-28 Pianino prvovrstne inamke, vsled odpotovanja ugodno naprodaj. Ogled med 14. io 16-uro. — Naetor v oglasnem oddelku »Jutrac. 16474-36 Lep klavir za 8500 Din prodam event. na obroke. Naslov pove ogaeni oddelek »Jntra«. 16445-26 Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400— prve svetovne fabrika*« B8 st?Dd!>rfer, Steinway. F5r-stM, Petrof. Holti, Stingi orig., ki »o ne»portM> naj-0/..Š) 1 Lahka in predana mejnika. Pro-jaja jih it ključno le sodni »»edeiiee tn bivši učitelj (H. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovoov« altce). Harmonij rab'jen, ameriškega irtte-ma.'kupi Glasbeno društvo Zuzorje ob Savi. 16308-36 mroji .-lesecin I (Jin davek 2 Din za šifro ali dajanje na ■slova d Dm. Najman}6i znesek 17 Oin Čevljarski stroj za rezanje podplatov ee telo poceni prooa~ Naalov v ogl. odd. »Jutra«. 16*46-29 Elektro-avtomatski stroj za sladoled dam v najem. Pooudbe na •-■glas. oddelek »Jut™« pod »Tvorniiko »ov«. 16116-29 Šivalni stroj moderen, že rabljen, a dobro ohranjen, kupim. Ponudbe n* ognsni oddelek »Jutra« pnd šifro »Dobro ohranjen šivalni etiroj«. 16269-29 Šivalni stroj Singer pogretijiv. t okroglim čol-ničkom, fikoro nov, naprodaj v Gledališki uJici 12. vrata S. 16430-29 Šivalni stroj »Pfctff« t okroglim čolw<:-kom. skoraj nov n godno naprodaj n« Zabjaku 10. 16477-29 Živali Beseda « Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek i*» Din. Jazbečarje čistokrvne — odlikovanih staršev. 9 tednov s'are, t rodovnikom, proda Viktor Vrenjak v Rožni dolini — Cesta VII/22. 16254-27 Volčjak prvovrsten čuvaj naprodaj vsled odpotovanja. Marija Kle-cfa Vončina, Kozie 26. 16214-27 Bernhardince 6 tednov st«M-e. čistokrvne z rodovnikom, prodam. — Fratvjo Strah, trg. * meš. blagom, Gornja Radgona. 16301-27 Male papige naprodaj v pekarni Duha-nič. Kodeljevo. 16196-28 Tri mlade bernhardince čistokrvne, prod« L Jli-heve, Vrhnika štev. 120. 16186-27 3 bernhardinke naprodaj' n« Tržaški rerti št. 47. 16263-27 Trapistovski sir poltvomasten, od 5 kg naprej pošilja po po štetja pottnine la odpravnice pro-sto po 13.Din kg Mlekar-tm Rudolf Bambečh, Crn.a, Dtniavfka banovina. 16341-33 Jabolčnik katerega sem pred vojno pod Imenom »Jab-lus« velke množine razpeta!, je lzboma domača pijača, katero si vsak lahko doma sam napravi za majhen denar, in sicer po navodilu g. dr. I. Vošnjaka, ki se lzbomo obnese. Pišite po navodilo na »Jab-lus«, Prane Renler. Podčetrtek. 16322-33 Orehe, orehova jedrca in fižol n« AroVso in deV.o u?od-t>o tvndi M. Geršak ft C^.. Prečna ul>« 4. 16439-->) Informacije tseseda 1 Din da^ek 2 Din za šifro ali dajanje na slove 5 Dtn. Najmanisi znesek i'i Din Vljudno damo ki mi je poslala v petek krasni biderma jeret i šopek. prosim, d« mi da možnost, da se ji »hvalim 16335-31 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Javna dražba Dne 16. julija 1934 ob 9. uri bo prodajalo na prisilni javni dražbi sodišče Radovljic* posestvo kovača Ivana Lah, Lesce, obstoječe i« hiše, koračnice, gospodarskega poslopja, 1 njive in 2 travnikov. Ce-nilna vrednost 196.093 Din, najmanjši ponudek 130.726 Din. Hiša « koračnico leži na najbolj prometnem kraju ob cesti kolodvor Lesce proti Bledu. Pojasnila daje Matija Hrast, Leece. 16162-32 Na sodni javni dražbi se proda v četrtek 21. junija ob pol 9. url na sodišču soba 16 posestvo vVelss Alojzija, Vodnikova c. 4, Ljubljana VII. nova enonadstropna hiša. gostilna in gospodarsko poslopje, 1800 m= vrta ln dva gozda. Hipoteka se lahko prevzame. Najmanlšl ponudnik 174.000 Din. — Kupci vabljenL 16517-32 V mirnem letovišču pri Kranjski gori oddamo v novi vili sobe. Edinstveni razgled, izletniška točk« Postelja, zajtrk, postrežba in letoviška taksa skupaj 23 Din. — Pojasnil« daje Arko, Ljubljana VII. Albertova 27. 16233-38 Letoviščarji rad4 letovanja se obrnite na gostilno Tavčar ▼ Poljanah nad Škof jo Loko. Dobra postrežba, lope sobe, senčnat vrt kopanje v topli So H. Celodnevna oskrba 32 Din. 16035-38 letovišče r Poljanski dolini. Celodnevna peirtija t u-ponabo kopa išča 30 Dia. Pojasnila daje Inglič, Srednja, v^-Poljane, uad Skofjo Loko. 16330 Letovišče na deželi (kmetih) v mirnem in kra«-nem kraju, kopališč« na prostem, s terasami ta solnčenj«, nudi proti primerni odškodnini p^sestv« »Pri Levč-evih« na Mlrkab št. 2, pošta Vrhnika, . 15481-39 Astma, katar, bolezni srca? Seveda samo v Gleicben-berrro v Avstriji — hotel Venedig. 21 dol bivanja, zdraviliška »aksa in postrežba 2O00 Din. Vplača, se v počtirt hranilnici r Zagrebu. Zahtevajte prospekte. 122-3« V Škof ji Loki ugodno oddam solidnim, letoviščarjem veliko sobo z 2 posteljama ln kuhinjo za mesec julij. — Stanovanje je v bližini kopališča ob SorJ Naslov v ogl. odd. »Jutra« 16378-38 Letoviščarji! Pohitite vsi v Skofjo Lo,k>». Re-"t«iv-racija pri Otc-tu Vam nudi dobro hrano i® priznan« kuhinj« po tel*> zmerni ceni. Posreduje tudi za sobe. Skofja Lok« ima krasne itprebode ia '.€po urejeno kopališče. 15«S2-» Vrednote Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin ▼ Ljubljani, Ilirsk* ulica štev. 36 — vbod is. Vido vda nske oest« (pri gostilna Možina). TO Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih oenofc ČERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica J Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cen« h Mariborska 0'ft-nerija tla t« — Maribor, Orožnova ulica 8. 230-35 II jim . fOg! -i * r Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na« slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Avto vožnje eleganten, 6 sedeiesnl voz, tudi v inozemstvo. Zelo ceno! Josip Heul-. fel, Moste, Vodmatska t 16496-TI Med mestom in deželo posreduje >Jutrov< mali oglasnik. Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din. Fižol večjo količino starega in novega proda Vinko Petek, Vel. nedelja. 16328-33 I emendolski sir po 17 do 19 Din za kg proda Mlekarska zadruga Nova vas pri Rakeku Sprejme tudi potnika. 16485-33 AKO ŽELITE, DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žličieo okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 85.—. (Reg. S. br. 4787-32> inseriraite v „JUTRU" ZA SONČENJE priznano najboljša NATIS TE KO t A k&EMA Ne tratite svojega dragocenega časa? Ne dražite svoje kože z dolgotrajnim mil jen jem in vtiran jem! Obrijte se z »RAZVITE" KREMO BREZ MILA BREZ ČOPIČA BREZ VODE in brez izgubljanja časa, obenem daje Vašemu obrazu potrebno nego in hrano krema Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Glavni zastopniki za Jugoslavijo: Milovanovič i brat, Beograd. Knez Mlhajlova S9. Tel 21-124 NA MNOGOSTRANSKO ZAHTEVO SE PROPAGANDNA PRODAJA FOTOAPARATOV PODALJŠA DO ZAČETKA SPLOŠNIH ŠOLSKIH PRAZNIKOV. ZARADI TEGA dobite tudi nadalje 100- Din pri nakupa novega aparata KODAK 3UNIOR 620 z anastigmatom F. 7*7 Sedai ie vsakomur izpolnjena želja, ko ima edinstveno priložnost nabaviti si in postati lastnik take prekrasne kamere. Informirajte se slede obročnih odplačil pri svojem fototrgovcu. Ne zamudite zaradi tesa te prilike KODAK VERICHROME FILM JAMSTVO ZA USPELE POSNETKE! Pri oddaj! izpolnjenega kupona plačate namesto samo Din 390.- Od režite ta kupon, izpolnite ga, ker je ta vreden 100.— Din pri nakupu aparata KODAK JUNIOR 620 F. 7,7 rmn---------------------**— /Sr-n ! Podpisani ima pri oddaji tega kupona pravico do po- | I JJ38JL I pusta j _ ^ | j pri nakupu aparata Kodak Junior 620 f. 7,7. j IME: ______ j NASLOV: Potniki! Stenice Vas motijo v spanju po končanem napornem del« r .... toda stenice uniči samo „FLIT" TTbod stenice ni samo neugoden ampak tudi nevaren. Stenice prenašajo najhujše bolezni od hiše do hiše. Stenice so odporne, s slabimi sredstvi se ne morejo uničiti. Zahtevajte zato izrecno »FLIT« in ne zadovoljite se z imitacijami. Zahtevajte rumeno ročko s črnim robom in s i sliko vojaka. — (Za izlete in potovanja vzemite potno kombinacijo: malo ročko z malo brizgalko). »FLIT« je originalen s a m o v zaprtih ročkah. KOSE srpi, garantirani W e c k o v i kozarci in aparati za vkuha-vanje sadja in sočivja so najboljši. Prodaja JOS. JAGODIC Celje, Glavni trg in Gubčeva ulica Hranilne knjižice bank in posojilnic, drža vb« papir j«, kupon« et-c. kupujemo in proda;« m a proti takojšnji gmovitn. Inkaso menic, čekov, faktur in drugih terjatev izvršujemo promptno i.n 6 popolnim uspehom Družabnike ako iščete, od n orno a>ko bi se sami s evajim kapitalom hoteli udeležiti pri do-bičkanoeni trgovini a.!i Industriji — pišite takoj na Bančno bom. kom tre. zavod ▼ M a riban; — Gosposka 10. 5372 Za odgovore 3 Din. mmiM— VATO v tablah in za odeje. Preden krijete rvojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspetif IEL'HEROLD uu ZAt b -i. f-, Z, M-ahvalo. Vsem, ki so nam izrazili ob smrti našega predobrega strica, gospoda rama lastnika valjčnih mlinov in tovarnarja na Viru ajdica svoje sožalje in sočustvovanje, izrekamo svojo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini iz Doba in Kamnika, Sokolskim, pevskim in gasilskim društvom Vir, Dob, Domžale, Kamnik, Domžalski godbi, zastopnikom oblasti in korporacij in društev, darovalcem vencev in cvetja in končno vsem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župnih cerkvah Dob, Kamnik in Kranj. Vir, dne 16. junija 1934. FRANC MAJDIČ ml. in ostalo sorodstvo. i h - # "V Zoper izpadanje las in prhljaj, ne napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča se za vodno in trajno ondula-cijo. Petrole Hahn Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodajajo ga vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MATER IN DRUG, Zagreb. 154 Letovišče LUČE v Zgornji Savinjski dolini, oddaljeno 15 km od Logarske doline, gorska lega, gozdovi, kopališče, dnevno dvakrat avto-zveza s postajo in Celjem. Penzija 30.— Din dnevno. Prvovrstna domača kuhinja v kmečki hiši na samoti, dve minuti od vasi. Naslov: POLDE LOŽEKAR-MARTINC, Luče. Na križišča cen t ruma Ljubljane oddamo za 1. avgust v L nadstropju komfortno stanovanje jbstoječe: lz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne salone. 4740 Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«. Z balzamskim učinkovanjem kisi-kove kopeli se Vam povrne zdravje in lepa oblika nog v štirih dneh! Otekli sklepi, kakor todi težka to oesigur-oa boja uničujejo popolnoma rta«, ki ga »moreta oe ta vi ti ljubek obraz in lepa postiva, k« se popolnoma po pravici predpo-»tavlja, da ee ionska, ki n« posveča svojim Sena lahko zadobi le- oogara nikake pa ž nje, zanemarja todi v dru- pogledu. Vsaka f _ o. »k.epe m ritk* noge, ako stopi v la-torjo tople vode nekoliko dekagnai&or sv. Roka eoli. V tej baJzamsii kopel ji j« tre-oa kopati ooge 10 miovi. V tem času pre- idejo boJečioe, pečenje bo« te otekline kakor Voda, ki je nasičena • kisikom, prodre ▼ por«, omebča trdo kožo in kurja očesa ▼ toliki mori. da jih lahko brez noža io brez britve e pretim odstranite zajedDo • korenino. Izdaten zavojček sv. Roka dobKs le aa oeeo 9.— Din. DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA za otroke in odrasle je prašek »Mag-na« purga, ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter prepreča s tem težka obolenja. Ako zaužijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvisno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje k kolcanju, vzpe-havanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni |eter, želodčnih krčih, hemoroidih in čirih v želodcu. »Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.— . Reg. S. br. 1178-32 »ŽIMA« KONJSKA STRUNA (Rosshaar) Zimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste ln v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E 8 E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! »TK1BUNA« F. Najnižje cene! Batjel, Ljubljana, Kariovška cesta 4 Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, o-iuih strojev, motorjev to dvo-koles v prostorih domače tovarne Zahvala zavarovanju »KARITAS". Za izplačilo cele zavarovane vsote po moževi smrti se varovanju »Karitas« javno zahvaljujem. Lož, dne 6. junija 1934. MARIJA DR. RAZNOZNIKOVA L r. 5579 Zahvala. Za izplačilo cele zavarovane vsote po ženini smrti se zavarovanju »KABITAS javno zahvaljujem. Zavarovanje Je trajalo komaj 7 mesecev. Hrušica pri Jesenicah, dne 2. junija 1934. SKUMAVC JAKOB, 5579 kurjač drž. železnic L r. idealno letovišče in morsko kopališče. Informacije daje brezplačno kopališčno poverjeništvo otoka Raba. NE BOSTE SE kZSAU tč *UPIT£ NATIS KREMO ZA BRITJE KREMA BREZ PRIMERE, KI VAM PRIHRANI VSO JEZO Z BRITJEM. POSEZITE PO NJEJ IN VIDELI BOSTE, DA JE TUDI BRITJE KRASEN UŽITEK PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, « strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani