TRST, četrtek 5- maja 1955 Let0 XI. - št. 105 (3034) PkLJDSKI DHEVMIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808, 37-338 fcRE3Ml»STV0: UL" MONTECCHI it. *, III. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: tJL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tol. ujrjv-j . ~ °OLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak ngn višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnanino-L osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tei. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Po*ni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDa si ve je. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo trzasKega tis __ _ " Boslel brez resnih perspektiv tonovne govorice o razčiščevanju dni pred ostavko vlade je negotovost prav takšna kot pred Silvami predsednika republike - Fanfani pred težavno izbiro med Franjo opozicijo in štiristransko formulo - Prve prognoze o *°inih oblikah nove vlade - Liberalci in socialni demokrati čakajo našega dopisnika) ' Sim/': ~ Politieni položaj 5«jau- ,le se Vedno skrajno to 65 p * kot se bliža dan, tvoja „„ °ncb> uradno prevzel Scejk- °Vo dolžnost in mu bo 1. moral . .. Menderes v Beogradu J n,d?°,ra. Predložiti ostav-!!P0n>Ji-ako nastaja vtis, da iitvam: )ai° dnevi pred Vo- hi čjt.^ .^nika republike: itteij Kav ’n oihče se noče ki’Povsem ' na>brz ne Ve- ka) teči, ,ja uapačno pa bi bilo 61» j„.Je to zmedo povzroči Cn0llteY. Gronchija ali tu-■tvolitve nac’P' kako je do te Ido s;„ Pfišlo: izvolitev je >!rok 7a ■ 111 Položaja, ne pa 1« okre^’ aePrav je res, da ^ii pou*-Vtis'. da po dose- Utiies N; res ni mogoče več „ 80 zborovali liberal-Nstva* ses*anku osrednjega cev j„ stranke, parlamentar-N»j 0}^e gacl)e v vladi je tajnic. _i?!rn° poročilo glavni ?°voril anke Malagodi, ki je lie. . * UroHlra ______ • I • . 1 ‘.'eni '\e£redvsem o pailjub-?wenja, i1 Političnega «raz- .temi fNsertl;ln 0 izvolitvi novega ■e- Na v Poslanske zborni- i' *ončTCP zasedanja, ki se '■ v, ^, e. Pozno popol-5«iovnn ien'li, da se bodo ve ?estali v prihodnjih ■ - 'a ioVetn° tl- maja zve- -•, jjj - j a*- majo z. v v- !0ačne -i5i *akrat sprejeli do- '*j nis0 , ope. Liberalci to- volitev SK enili ničesar glede • otaice e n*ka poslanske **le, k« in se bodo odločili o«. . u ho 0--11. - , _ 1 ?stavko°; k? Scelba že podal ■ °,*a ko °hchi sprejel ali od- el l>o °G'rb J5? ,se bo videlo, ali ki, °«il. S j^Inju01’ ,da so se liberalci Vi6 (j0 pokončnemu sklepu Scelb ove ostavke, pa * M ^ krj?A sami silili v vlad- iki, ijC{)an'4ko izrekli pr-jii J* Vztrai° te™’ aU nai vla" « e., ala pri ostavk:, ali J-ijevo re zadovolji z Gron-,'ttri r.iavrnitvijo, bodo mirt1' 10 .,?ravliali na svoji »«. x'.„ 11 - maja predpol- Jli !eSfa pa' ba so pnhod-jNočiij ne^ samo »verjetno« ,‘.«i n/3 H. maja zvečer, t«li .ra*ci vendarle pri-•.jVni»Znp*t: da ■-'Premeni-6 t letno v upanju. Ajih možnost pri po- ji'in , 8 Predsednikom via-.'1»k- . ostalimi vladnimi nf°včili L morda kakorkoli h1 Mai- .er je bil tajnik 1 ..triu -M01!' že Dri Scelbi s' svn približno sta- li' ml3”- stranke. Ih?*tllim j se očitno mudi k rem°^ratom. Vod- toreke9bil0 skl'oano še-V^-tor-f 9- maja predpol-t» i hi-ljna dan Pred volit-- °tniCe ^.sednika poslanske ■! tiemoi--r- Pa kažej.° so* v!5u t,. .2a to izvolitev, češ, Cimi vpraša^1/ t™ * manj ts 8re 7 “sanji, ko pa ven-tsj^ieno ?a , usodo vlade in iji te!-bod°eo politiko. Za-Posta Verjetno tudi ne av'li svojega kandi- data za predsednika in se utegnejo celo vzdržati glasovanj a. Demoknistjanski vodilni organi se bodo sestali še ta teden, vendar dan doslej še ni določen. Sicer pa je bil odsoten tudi Fanfani; po neuspehu z volitvami predsednika republike se je, kakor hitro je opravil dolžnostne poklone Gronchiju, umaknil iz Rima, baje skrajno nerazpoložen, in med drugim obiskal v Emiliji «črnega papeža« de-mokristjanske imtegralistične levice Dossettija. Kakšne nasvete je dobil od moža, ki se je pred leti zagrenjen u-maknil iz političnega življenja, ni anano. Guidotti za ustvarjanje prijateljskih stikov BEOGRAD, 4. — Novi italijanski veleposlanik v Beogradu Gastone Guidotti je izjavil Jugopressu, da je bil čas od podpisa londonskega sporazuma dobro izkoriščen in da se odnosi med obema državama razvijajo v duhu, ki je omogočil londonski sporazum. Veleposlanik Guidotti je poudaril, da se ne bi smelo dovoliti, da lokalne razmere, podedovane iz preteklosti, ovirajo uresničenje tega, kar je v interesu obeh držav, in je Izrazil prepričanje, da se bodo odstranile morebitne zadevne težave. Italijanski veleposlanik je nadalje poudaril važnost razširitve medsebojnega gospodarskega sodelovanja in možnost poglobitve kulturnih stikov. «Različne tradicije in različna kultura, je zaključil Guidotti, vzbujajo zanimanje za stike v umetnosti in znanosti. Tu je pot boljšega medsebojnega spoznavanja, ustvarjanja novega prijateljstva in novih stikov.* v Wiesbadeiiu in Florenci BEOGRAD, 4. Sinoči je odpotovalo na gostovanje v Wiesbaden 220 članov baleta, zbora, orkestra in solistov beograjske Opere. Beograjska Opera bo v Wiesbadenu prikazala «Borisa Godunova«. «Era z onega sveta« in «Kne-za Igorja«. Po gostovanju v Nemčiji bodo člani baleta in orkestra odpotovali v Florenco, kjer bodo v okviru «Mag-gio Fiorentino« prikazali «0-hridsko legendo«, balet Prokofjeva, »Romea in Julijo«, skrajšano verzijo «Kitajskih pripovedk« in «Lectovo srce« Krešimira Baranoviča. Vsekakor pa bo morala biti glavna skrb demokristjanske-ga političnega tajnika, da poskuša narediti red v lastnih vrstah in to še pred volitvami predsednika poslanske zbornice, da se ne bi ponovila razcepljenost s predsedniških volitev. Predstavniki »koncentracije« (združene de-mokristjanske opozicijske skupine) ne kažejo nobene volje, da bi se uklonili vodstvu stranke, in zlasti ne, da bi kakorkoli podprli napore, da se skrpa majava barka Scel-bove vlade in štiristranske formule. j Fanfant bo torej moral izbirati med dvema možno-stima; 1. lahko poskuša doseči sporazum o skupni kandidaturi s strankami centra, pri tem pa tvega, da se demo-kristjanski glasovi razdelijo in da uradni strankin kandidat še enkrat propade: 2. lahko poskusa zadovoljiti notranjo opozicijo in se odloči za demokrist jansko kandidaturo, ki bi jo podprla tudi »kancen-tracija«, pri čemer bi računal na tretje glasovanje, ko zadostuje relativna večina glasov. \ tem primeru pa bi še bolj užalil laične zaveznike. Sicer pa tudi neuspeh skupne kandidature zaradi demokristjan-ske nediscipline ne bi teh strank ravno potolažil, če torej socialni demokrati kažejo, da nočejo pripisovati prevelike važnosti volitvam predsednika poslanske zbornice, s tem že dokazujejo, da nočejo povečevati nasprotij v štiristran-ski koaliciji. Za presojo, kakšen bo Fan-fanijev sklep, pa bi bilo treba predvsem vedeti, ali želi še podpreti Scelbovo vladno formulo. Te uganke pa še ni nihče razrešil. Niso izključeni tu-d’ nenadni obrati v odnosih znotraj demokristjanske stranke, saj slonijo sedanja globoka nesoglasja predvsem na notranjih strankarskih, ne pa na političnih osnovah. Zaradi vsega tega se zdi, da bo glavna teža reševanja vlade in vladne koalicije padla na Scelbova ramena, da pa ga bo verjetno podprl tudi Saragat. Razen današnjega razgovora z Malagodijem Scelba v zadnjih dneh ni i-mel pomembnejših političnih razgovorov, pač pa več posvetovanj z ministri, s čimer hoče verjetno dokazati, da se čuti trdno v sedlu in da nadaljuje svoje delo. kot da mu je usojenih še sto let vlada-nja. Medtem pa so seveda ze začeli govoriti o novih možnostih vladnih kombinacij. Zelo vztrajno se širita imeni Pelle in Vanonija, pri čemer povezujejo zlasti prvo ime z možnostjo enobarvne demokristjanske vlade, ki bi dobila nekaj podpore, ali vsaj abstinenco, na desni in levi. Nadalje upoštevajo v političnih n uspeh Mendes-Francea izrednem kongresu radikalov DjpJ0 burnem zasedanju je predvladala teza mendesistov proti tezi Martinauda-s ,er ie bila imenovana komisija, ki ima nalogo reorganizirati stranko Iz red»: • 4 r>=n— j0 gtranke, pomeni prvi uspeh £koriDDants Se ie začel loa bo-soei i'-es fr£mcoske ra- C . pJert ali8ti4na sfa"ke vedstvom Edouarda hodile ~ v£° sa je bivši pred-v ,e Mendes-France Vrženo d^-r,ani‘..so sa vsi i1' bi|„ p°?dravili, medtem «rav,wS,1Sat‘. vzklike pro-u aaUdu n taimku stranke ‘VNes-P epUtu- utn(ie ie zahteval V* 3ip°teiTT t ga kongresa ja bila njego- l'i!a0fažena klega februar-V,- Martin v ,nar°dni skup- aComUd'Pepla, pa :',4'f^ Potlpr[V i Fedaj je zahtevo Men- >'■ iti Preklica, 16 zagrozl>. da Sn i» sv°jega Odstopna16 Voh«. Povedal' ko ie ZahtevV° prvo,no od-i' 2a sklicanje i>tl°a ,tudTJ > za' „ *tiK 'n >r|U(un reor8»nizacijo SS* f6derb i-Ve- Clani ne-Jo . so na svojih rihort0r^ni, 2ahtevali popol-d---'0 Shanke d0 °ktflb edneg a kongre- tez0'"vI^'c>ru- S tem so PoUH endes‘Francea, da ie re- W tran' To iriranke nuino v Jt ^Coski 12Jsvo presoja-N *>n»;se Politični krog »tv3e0H.;?e.. srditem, Via?- s .,stra "U6sistiaj. dega b°ia «LrStruio -J . ln konser-folt 'anke = v stranki. Vod- ,Hqlji k°nserVa?mre^ sedaj > m je iVPe ,truie- Sv>hde;l,. danes 't« hvto oti 7 skl , s 96 IV ^aZBrr6ofganL P 'zvcsti Dfj >1 «'*« j. u fci,° stran- l4V'I'“t i. ? ,Z'10 bur-e.,. S^Pr^Ttom sv, ^sstf- n?', Skleb. k> sprejel mendesistov. Na podlagi tega predloga se bo ustanovil namesto upravnega predsedstva odbor sedmih predsednikov ali glavnih tajnikov federacij, ki naj vodi stranko pod predsedstvom Herriota. Herriot je v .svojem govoru poudaril, da je nujno potrebno razčistiti položaj v stranki in sedanji kongres mora pokazati orientacijo, ki naj določi stališče, ki naj ga stranka zavzema v okviru političnih kombinacij. Radikalna stranka mora ohraniti svoj značaj ljudske stranke. »Prihajam iz ljudstva in nameravam ostati z ljudstvom, je poudaril Herriot, s tistimi, ki potrebujejo zaščite, pomoči, podpore, to so načela, ki u-pam, da jih boste danes tolmačili«. Na koncu svojega govora je Herriot pozval na enotnost v stranki na podlagi omenjenih načel in na podlagi socialnega in republikanskega programa. Popoldansko zasedanje pa je bilo zelo burno. Ko je začel govoriti neki Mayerjev pristaš (Rene Mayer je povzročil padec Mendes-Francea). mu je začela večina delegatov žvižgati, tako da ni mogel svojega govora nadaljevati. Tedaj sta vstopila v dvorano Mendes-France in Edgar Faure in navzoči so oba navdušeno pozdravljali. Dobil je besedo Mendes-France, ki je poudaril, da do izrednega kongresa ne bi prišlo brez Herriotovega posredovanja, kar dokazuje neenotnost pogledov med vodstvom in bazo. Poudaril je. da je potrebno primerjati posamezna stališča in se odločiti glede tega. da se postavijo eni proti drugim, pač pa da se obnovi enotnost stranke. Potrebne so notranje reforme. Potrebno je spremeniti v dejanja voljo baze. Kri*iziral je nato delovanje tako imenovanega odbora «Cadilliac» in predlagal ustanovitev komisije, ki naj prouči reformo statuta in stranke. Za Mendes-Franceom je govoril Martinaud-Deplat, ki je zagovarjal svojo akcijo in u-činkovitoet dela stranke. Polemiziral je nato z Mendes-Franceom, izrazil željo po tesnejšem sodelovanju s socialistično stranko, dodal pa je, da je treba prav tako upoštevati, kar se dogaja na desnici. Zadnji popoldanski govornik je bil bivši predsednik vlade Daladier. ki je pozval kongres, naj odobri resolucijo, s katero se zahteva, naj se upravno predsedstvo nadomesti z odborom sedmih članov pod predsedstvom Herriota. Na nočni seji je Queuille, ki je bil skupno z Daladierom in Herriotom imenovan za člana komisije, ki naj reorganizira stranko, to imenovanje odklonil. Tedaj je Mendes-France pozval Martinau-da-Deplata, naj »z gesto« o-mogoči delo zopetne združitve stranke, toda Martinaud-Deplat je pozval kongres, naj se izreče z glasovanjem, Nato je predsednik vlade Faure v svojem govoru hvalil krogih možnost vlade, ki bi se še naslanjala na sedanjo formulo, ki bi ji predsedoval morda Vanoni in v kateio bi bilo vključenih nekaj predstavnikov aemokristjanske o-pczicije. Piav tako pa omenjajo možnost »tristranske« formule z republikanci namesto liberalcev; takšna vlada bi bila za odtenek bolj levo o-barvana kot dosedanja. Vendar gre doslej samo še za govorice in kombinacije brez resnejših osnov. Resne prognoze pa so v sedanjem italijanskem položaju kaj tvegane, A. P. BEOGRAD. 4. — Danes popoldne je prispel v Beograd predsednik turške vlade Ad-nan Menderes v spremstvu podpredsednika Zorlua, generalnega tajnika zunanjega ministrstva Nurija Birgija, pomočnika načelnika glavnega štaba generala Ristu Erbelhu-na in drugih visokih osebnosti. Visokega gosta so na zemunskem letališču pozdravili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ran-kovič, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik izvršnega sveta Srbije Jovan Veselinov, generalni tajnik predsednika republike dr. Joža Vilfan, viso-ki funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve, zastopniki vojske in mesta Beograda. Po pregledu častne čete in odigranju turške in jugoslovanske himne je predsednik Menderes izjavil novinarjem, da je turško-jugoslovansko sodelovanje, ki temelji na pri- jateljskih občutkih in medsebojnih simpatijah, našel svoj pravi izraz v ankarskem in blejskem sporazumu. Po izjavi, v kateri je med drugim izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da je v Beogradu in sporočil pozdrave jugoslovanskim narodom, se je predsednik turške vlade v spremstvu Aleksandra Rankoviča odpeljal v Beli dvor, kjer bo stanoval med bivanjem v Beogradu. Meščani Beograda so ga na vsej poti pozdravljali z vzkliki in ploskanjem. Auriol na Reki BEOGRAD, 4. Bivši predsednik francoske republike Vincent Auriol je danes s svojim spremstvom obiskal Boko Kotorsko, Cetinje in Titograd. kjer mu je predsednik skupščine Crne gore Blaže Jovanovič priredil slavnostno kosilo. Nocoj je Vincent Auriol s spremstvom odpotoval z letalom na Reko. Interesi petrolejskih družb zapletajo pogajanja o Avstriji Zahodne delegacije zagovarjajo na konferenci veleposlanikov na Dunaju predvojne privilegije tujih družb na avstrijskih petrolejskih ležiščih ■ Sovjetske koncesije v vprašanju beauncev, avstrijske vojske in bivše nemške imovine* Avstrijsko zun. ministrstvo demantira ameriške vesti o beguncih DUNAJ. 4. — Na današnji tretji seji je konferenca veleposlanikov o Avstriji prišla do prve točke, od katere je odvisen ugoden razvoj pogajanj. Druga točka bo razpravljanje o štiristranski garanciji za neodvisnost Avstrije in njeno nevtralnost. Na današnji seji. ki ji je predsedoval francoski opolno-močeni minister Lalouette, se je konferenca lotila čl. 35 načrta državne pogodbe, ki govori o nemški imovini v Avstriji. Zaradi avstrijsko-sovjet-skih sporazumov v Moskvi je treba besedilo člena sestaviti na novo. V Moskvi je avstrijski kancler Raab dosegel od ZSSR obljubo, da bodo sovjet- Danes pariški bodo začeli sporazumi o veljati Nemčiji Ustavno sodišče v Karlsruhe je zavrnilo socialdemokratski priziv, Hnndestag pa zahtevo, naj se začne diskusija o nemški združitvi - llllenhauer je izročil Adenauerju svuj načrt za združitev Nemčije, ki naj hi ostala izven vojaških hlokov in se vključila v evropski sistem kolektivne varnosti pod okriljem OZIM - llloskva se pripravlja na odpoved pogodb s Francijo in Anglijo LONDON, 4■ V običajno zelo dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bo britanski zunanji minister Harold Mac-Millan med konferenco treh zunanjih ministrov 8 traja v Parizu predlagal Dullesu in Pinagu, naj se predvidena konferenca štirih s sodelovanjem ZSSR začne s sestankom štirih šefov vlad. Britanska vlada je to mnenje te sporočila na zasedanju izvedencev v Londonu. Nadalje bi britanska vlada želela, da bi bi-la konferenca čimprej, po mož nosti le v prvih dneh junija. BONN, 4. — Jutri opoldne bodo v dvorani urada zveznega kanclerja v Bonnu položeni francoski in angleški ratifikacijski instrumenti pariških sporazumov. Slovesnost, ki ji bo prisostvoval kancler Adenauer. bo v isti dvorani, v kateri sta pred dnevi položila ratifikacijske listine ameriški visoki komisar Conant in kancler Adenauer. Takoj po slovesnosti bosta francoski visoki komisar Francois Poncet in angleški visoki komisar sir Hoyer Millar izročila predsedniku zahodnonemske zvezne republike Heussu svoje veleposlaniške poverilnice. S položitvijo ratifikacijskih listin sporazumov o obnovitvi nemške suverenosti in o statusu zavezniških «zaščitnih» čet v Nemčiji bodo zahodne velesile bonnski republiki priznale tudi formalno neodvisnost, Nemčija pa bo postala zaveznica Francije. Anglije, ZDA in ostalih atlantskih držav. Zahodni visoki komisarji pa bodo od jutri veleposlaniki. Obenem bo v Bruslju izvršeno deponiranje ratifikacijskih listin pariških sporazumov o ustanovitvi zahodnoevropske zveze, v Washingtonu pa sporazuma o pristopu Nemčije v NATO. Vrhovno ustavno sodišče v Karlsruhe pa je danes zavrnilo priziv skupine 174 poslancev v Bundestagu (večinoma socialnih demokratov) o protiustavnosti francosko-nemškega sporazuma o Posarju. S tem je odpadla tudi zadnja juri-dična ovira za nemški polog ratifikacijskih listin vseh pariških sporazumov. Zahodno-nemška vlada bo torej lahko jutri tudi izvedla predvideno izmenjavo not med Parizom in Bonnom, s katero bo začel veljati posarski sporazum. Bundestag je na današnji seji zavrnil resolucijo socialdemokratske poslanske skupine, ki je zahtevala začetek debate o zunanji politiki še ta teden; debata bi morala biti po socialdemokratski zahtevi posvečena predvsem vprašanju nemške združitve. Socialdemokratska skupina je zaradi lega vložila tako imenovano »veliko interpelacijo«, na katero mora vlada v dveh lednih odgovoriti, ali pa se odločiti, da odkloni odgovor. Socialni demokrati zahtevajo v »veliki interpelaciji« pojasnila o prizadevanjih zvezne vlade, da se omogočijo štiristranska pogajanja o vprašanju nemške združitve. Po današnji vladni seji je kancler Adenauer sprejel predsednika socialdemokratske stranke Ollenhauerja, ki mu je izročil predloge svoje stranke za bodočo politiko nemške združitve. Vsebina pisma ne bo objavljena, v dobro obveščenih krogih pa izjavljajo, da zahteva opozici delo Mendes-Francea. ki je s j 3a od vlade takojšnjo pobu-ueio me ,. . d0 za združitev, obenem pa svojimi akcijami najbolje služil stranki. Sledilo je še dolgo preieka-nje glede omenjenega predloga dokler ni predsednik Herriot dal resolucijo na glasovanje Martinaud-Deplat je zaradi ‘tega zapustil uradno tribuno in kongresno dvorano med velikim hruščem in žvižganjem. Sledilo je močno prerekanje po vsej dvorani m končno je bila resolucija z veliko večino sprejeta. Resolucija, ki jo je podpiral tudi Mendes-France, in ji je nasprotoval Martinaud-Deplat. določa ustanovitev komisije 7 članov, med katerimi je »udi Mendes-France. ki bo imela nalogo reorganizirati stranko. Martinaud-Deplat Je sporočil, da se bo pritožil proti glasovanju. ki je bilo v dvorim, »polni ljudi brez pooblastila«. Zatem je Herriot zaključil delo izrednega kongresa. odpoved pariških sporazumov. tako da bi združena Nemčija, prosta vseh vojaških obveznosti, lahko sodelovala v evropskem sistemu kolektivne varnosti, ki bi bil v skladu z listino OZN. Pač pa je Ollenhauer v govoru po bavarskem radiu danes prikazal stališče socialdemokratske stranke, o tem, kakšna naj bi bila združena Nemčija, Rešitev, za katero se zavzemajo socialni demokrati, je izjavil Ollenhauer, nikakor ne pomeni nevtralizacije dežele pač pa je po socialdemokratskem mnenju mogoče doseči združitev Nemčije edino na naslednji način: 1 Združena Nemčija ne sme stooiti v no beno vojaško zavezništvo, ne z. Zahodom, ne z Vzhodom, temveč mora postati enakopraven član sistema kolektivne varnosti v okviru OZN. 2. Vse zainteresirane države, vzhoefne in zahodne, pa tudi nemška vlada, se bodo morale sporazumeti o obsegu vo-ješkega prispevka, ki ga bo morala dati združena Nemčija za zajamčenje varnosti v Evropi. Ta prispevek ne smo biti tak, da bi ga lahko imeli za grožnjo proti Vzhodu ali Zahodu. 3. Nadzorstvo nad proizvodnjo orožja in nad oo-segom oboroženih sil bo morala biti za Nemčijo isto. kot bo veljalo za ostale člane sistema kolektivne varnosti. »S hipoteko pariških sporazumov — je zaključil Ollenhauer — ne bo mogoče nikoli doseči združitve Nemčije v miru in svobodi«. O razgovoru med Adenauerjem in Ollenhaueriem dodajajo v socialdemokratskih krogih, da socialni demokrati nočejo sprejeti Adenauerjevegn predloga, naj bi bil podtajnik v bodočem obrambnem ministrstvu socialni demokrat. V Parizu pa javljajo iz dobrih virov, da bodo tri zahodne velesile verjetno povabile ZSSR na konferenco štirih še pred sklenitvijo avstrijske državne pogodbe. Sodijo, da bodo v tem vabilu zahodne države predlagale tudi kraj in datum konference, pri čemer bi bil datum naznačen samo približno, tako da bi sovjetska vlada lahko po uvidev-i osti izbirala. Vabilo naj bi tudi vsebovalo predlog dnevnega reda. kot ga bodo sestavili izvedenci, ki zdaj zar sedajo v Londonu in kot ga bedo v končni obliki odobrili tuje zunanji ministri, ko se bodo sestali 8, maja v Parizu. Iz Moskve pa poročajo, da sta zunanjepolitični komisiji obeh domov Vrhovnega sovjeta odobrili predlog ministrskega sveta in priporočili pre-zidiju Vrhovnega sovjeta, naj razveljavi francosko-sovjetsko prijateljsko in zavezniško pogodbo. sklenjeno 10. decembra 1944. Na zasedanju komisij je poročal namestnik zunanjega ministra Zorin. Uradno poročilo pravi, da sta komisiji ugotovili, da je pogodba izgubila vsak razlog za obstoj zaradi francoske ratifikacije pariških sporazumov, ki omogoča oborožitev Zahodne Nemčije in njeno vključitev v vojaške bloke. Ker so ti blr.ki naperjeni proti ZSSR, pravi poročilo, pomeni francoska ratifikacija kršitev obveznosti, ki izhajajo za B'ran-cijo iz pogodbe z ZzšSR. 25. aprila sta obe komisiji že predlagali razveljavlienje podobne angleško-sovjetske pogodbe. Berlinski časopis «Neues Deutsctland«, glasilo vzhodnonemške kominformovske stranke, piše, da bodo na konferenci vzhodnoevropskih dežel, ki se bo začela prihodnjo sre do v Varšavi, razpravljali o ustanovitvi skupnega vojaškega poveljstva, pa tudi o sklenitvi pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med udeleženimi državami. Moskovska «Pravda» pa piše o nedavnih razgovorih med Adenauerjem in francoskim zunanjim ministrom Pinavem, da so se francoski voditelji odkrito umaknili s svojih pozicij pod zahodnonemškim pritiskom, Pinay in Adenauer nadaljuje «Pravda», sta hotela predvsem ustvariti vtis, da med Parizom in Bonom ni več nesoglasij, vendar <-e jima to ni posrečilo kar je razvidno tudi iz. zaključnega poročila Zlasti pa ostajajo nerešena nesoglasja v zvez: s posarskim vprašanjem, pravi moskovski list. predvsem glede pooblastil «evrop-kega» komisarja in glede načina, kako bo izveden referendum o statutu. «Ta kapitulacijska politika, zaključuje »Pravda«, ne bo premo- stila prepada, ki loči Franci-1 darske pomoči in ga nadome- jo od Zahodne Nemčije: francosko ljudstvo to iz izkušnje zelo dobro ve«. Stavke v Angliji LONDON. 4. — Danes so se v Barnsleyu sestali voditelji sindikatov rudarjev iz York-shire, da bi se sporazumeli o rešitvi spora, zaradi katerega stavka sedaj okoli 60.000 rudarjev. Stavko je pred 13 dnevi začelo 2600 rudarjev z zahtevo po povišanju mezd in od tedaj se je stavka vedno bolj širila. Sedaj stavka V Yorkshire skoraj polovica rudarjev od skupnih 140.000. V Londonu pa se ie danes popolnoči začela stavka avtobusnih vozačev in sprevodnikov. Stavka ni popolna, ker se je zanjo izreklo okoli 14.000 nameščencev, t. j. približno polovica. Delo je prenehalo v 35 remizah od skupnih 63. Minister za delo Monckton se je sinoči razgovarjal s predsednikom vlade Edenom v zvezi z napovedano stavko. Danes popoldne pa se je veliko število stavkajočih vrnilo na delo. Ugovori senatorjev ZDA glede pomoči tujini WASHINGTON. 4. — Državni tajnik Dulles bo jutri pred senatnim političnim odborom obrazložil in zagovarjal program za pomoč tujini, ki ga je predložil Eisenhower. Predsednik senatnega finančnega odbora demokratični senator Byrd je izjavil, da bo naletel Eisenhowerjev program na velik odpor. Dodal je, da ni bilo še uporabljenih 10 milijard, ki so bile določene v proračunih v zadnjih letih, ter je pripomnil, da ne bi smeli nakazati nobenega zneska več, dokler se ne izčrpajo prejšnji krediti. Senator Byrd je dodal, da bi morali opustiti sistem neposredne gospo- stiti s sistemom posojil. Demokratični senator Mans-field pa je predlagal, naj bi se gospodarska pomoč zmanjšala v korist tehnične pomoči. Na današnji tiskovni konferenci je Eisenhower v zvezi s svojim programom, ki določa 3 milijarde in 530 milijonov dolarjev pomoči tujini, izjavil, da zneski za posamezne države niso bili še objavljeni, čeprav‘so bili pojasnjeni pristoj nim odborom kongresa, ker gre za začasna nakazila, tako da bo imel predsednik pri nakazilih možnost, da do neke mere te zneske spreminja. III. kongres sindikatov Jugoslavije o Sarajevu SARAJEVO. 4. Jutri se bo v Sarajevu pričel tretji kongres zveze sindikatov Jugoslavije, ki se ga bo udeležilo 530 delegatov, ki bodo razpravljali o vlogi in organizaciji sindikatov v nadaljnji izgradnji socializma Predsednik osrednjega odbora Djuro Salaj je v izjavi »Borbi« ugotovil, da bodo na kongresu predlagali spremembe v organizacijski strukturi sindikalnih ogranizacij, da bi se sindikati prilagodili svoji sedanji vlogi pri izgradnji socializma. Predvideva se med drugim združitev nekaterih sorodnih strokovnih zvez in formiranje sekcij in komisij za razne stroke v okviru posameznih zvez Osnovna naloga sindikatov bo tudi v bodoče demokratizacija sistema samoupravljanja in udeležba čim večjega števila delavcev v samoupravljanju. Sindikati bodo med drugim verjetno prevzeli nekatere pravne funkcije, med drugim udeležbo v odobravanju tarifnih pravilnikov in službo posredovanja dela. ske oblasti izročile Avstriji vso bivšo nemško imovino. ki jo zdaj upravljajo v Avstriji, med njimi petrolejske vrelce v Zistersdorfu, ki so lani dali 3.400.000 ton surove nafte. V zameno za dobavo milijona ton surove nafte letno za deset let. Po avstrijskem mnenju je treba moskovske sklepe o bivši nemški imovini v Avstriji vključiti v besedilo državne pogodbe in tudi ZSSR se s lem strinja. Pač pa imajo pomisleke zahodne delegacije, ki zagovarjajo interese nekaterih petrolejskih družb, ki so pred letom 1938 imele določene privilegije v Zistersdorfu. Ob robu konference so se danes zahodni predstavniki razgovarjali z avstrijskim podkanclerjem Schaerfom in s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Kreiskyjem. in ju opozorili, da so pravice, ki J■ h je ZSSR v Moskvi prepustila Avstriji, že obremenjene s hipotekami nemških lastnikov iz predvojnih časov. To velja zlasti za petrolejska ležišča. Nacionalizacija teh naprav, so opozorili zahodni predstavniki, bi še bolj zapletla lastninska vprašanja. Kljub temu je po današnji seji prevladoval optimizem, ki ga ne kažejo edino v ameriških krogih, zlasti pa ne v ameriških tiskovnih organih, ki med drugim tudi opozarjajo, da bi bil umik ameriških vojaških sil iz Avstrije nevaren, ker bi ustvaril «luknjo» med Nemčijo in Italijo. zlasti pa, če medtem še ne bi bila organizirana nemška vojska. Tudi poročila iz ameriških virov o nesoglasjih glede vprašanja beguncev in obsega bodoče avstrijske vojske se zde pretirana. Zadnja poročila z Dunaja govore, da je sovjetski predstavnik na današnji seji izjavil, da je dobil nova navodila iz Mo« skve, in izrazil pripravljenost, da se nekoliko spremenijo členi o beguncih, o avstrijski vojski in o bivši nemški imovini. Zdi se, da se sovjetske koncesije v tem vprašanju tičejo predvsem jamstev, da bo Avstrija redno plačevala Moskvi dogovorjeno odškodnino. V krogih, ki so blizu kon- vi pregled besedila državne pogodbe praktično že končan in da se bodo na jutrišnji seji vrnili k vprašanjem, glede katerih ni bilo popolnega soglasja med vsemi delegacijami. Na Dunaju upajo, da bo dnevni red kmalu izčrpan, če ne bo posebnih težav v zadnjem trenutku. Avstrijskemu zunanjemu ministrstvu se je zdelo danes potrebno, da zavzame stališče do vesti iz tujih, zlasti ameriških virov, o vjsrašanju beguncev. Poročilo zunanjega ministrstva pravi: »Nekatere tuje agencije so razširile v zadnjih dneh ‘nforma-cije, po katerih bi člen 16 načrta državne pogodbe v svoji prvotni obliki obvezoval A.vstrijo, da po uveljavljenju državne pogodbe s silo re-patriira begunce v njihove dežele. Treba je poudariti, da iz številnih izjav notranjega ministrstva jasno izhaja, da se avstrijske oblasti strogo drže načela pravice azila za politične begunce. Clen 16 pred-.videva samo repatriacijo onih, ki bi iz lastne volje izjavili, d.i se žele vrniti domov. Zaradi tega je vse izražanje bojazni glede beguncev, ki so v Avstriji, popolnoma ne-osnovano«. Dodati je treba, da je bilo o Desedilu čl. 16 že pred leti doseženo soglasje vseh štirih velesil. Tudi glede avstrijske vojske je bil dosežen sporazum med štirimi velesilami še med londonskimi sestanki namest-n kov zunanjih ministrov; ta sporazum omejuje avstrijsko vojsko na 53.000 moz. Zdaj trdijo baje zahodne delegacije, da je to premalo za zavarovanje avstrijske neodvisnosti, medtem ko je avstrijska delegacija mnenja, da določila, po katerih Avstrija ne bi smela imeti teh ali onih vrst modernega orožja, krši načelo popolne suverenosti. Narava današnjih sovjetskih koncesij v tem vprašanju ni znana. LONDON, 4. — Pododbor OZN za razorožitev je imel danes popoldne novo sejo pod predsedstvom francoskega delegata Julzsa Mocha. Nasled- ference, zatrjujejo, da je pr-|nja seja bo jutri popoldne. V ZDA niso zadovoljni s potovanjem Krišne Menona Eisenhovverjeve izjave o t orino/J - Britanski poslanik v Pekingu se ni še razgovaijal s (Juenlajein WASHINGTON. 4. Predsednik Eisenhower je izjavil, da ZDA «budno čakajo« glede možnosti razgovorov s pekinško vlado za premirje na področju Formoze. Dodal je, da c tej zadevi ni nig novega, ter je pripomnil, da se razen ZDA številne druge države zanimajo za premirje v For-moški ožini. Na razna vprašanja je predsednik odgovoril, da mu do sedaj nihče ni svetoval, naj bi ZDA ustanovile na Formozi veliko vojaško o-porišče ali pa da bi tja poslale ameriške kopenske sile, Pripomnil je. da imajo ZDA na Formozi svojo vojaško posvetovalno komisijo, ki Posvetovanja o Indokini med Francijo, Anglijo in ZDA Faure je izjavil, da francoski ekspedicijski zbor ne bo posegel v sedanji spor v Južnem Vietnamu - Sporazum med Francijo in ZOA glede cesarja Bao Daja? PARIZ, 4. — V pooblaščenih krogih javljajo, da se bosta predsednik vlade Faure in zunanji minister pinay v soboto razgovarjala o Indokini z ameriškim državnim tajnikom Dullesom in z britanskim zunanjim ministrom MacMil-lanom, ki bosta prišla na zasedanje sveta NATO. Del razgovorov bodo imeli francoski predstavniki samo z ameriškimi predstavniki. Anglija ni neposredno prizadeta v Indokini, pač pa na splošno, ker je bil Eden med predsedniki ženevske konference in ker je Anglija tudi podpisala sporazum o premirju v Indokini. Predsednik francoske vlade Faure je včeraj izjavil, da se francoski ekspedicijski zbor ne bo vmešaval v notranje zadeve Vietnama in ne bo interveniral pri sedanjih spopadih. Pripomnil je, da je general Ely med sedanjo krizo vedno vestno izpolnjeval navodila vlade in da je skušal tudi doseči pomirjenje. V brzojavki, ki jo je Bao Daj poslal Diemu, pravi, da bi se moral v pričakovanju, da se ustanovi ustavodajna narodna skupščina, ustanoviti predstavniški svet. Bao Daj dodaja, da je sklical konferenco v Cannesu prav zaradi tega, da bi se sporazumeli o imenovanju predstavniškega sveta, in da je upal na Die-movo sodelovanje. V Sajgonu pa so se danes v vladni palači sestali dele- gati občinskih in pokrajinskih svetov, da se izrečejo o resoluciji, ki jo je/preteklo Soboto odobril «revolucionai^ ni odbor«. Na seji je udeleženih okoli tisoč delegatov iz 40 pokrajin in iz prestolnice. Jutri pa bo v Sajgonu političen kongres, ki se ga bodo udeležili delegati »revolucionarnih odborov«, ki so bili ustanovljeni v prestolnici in v ostalih pokrajinah, predstavniki političnih organizacij in razne vietnamske osebnosti, zato da »sprejmejo oblast, ki jo ima Diemova vlada, in da jo svečano predajo vietnamskemu ljudstvu ter Diema pooblastijo, da sestavi začasno narodno vlado«. V predsedstvu vlade poudarjajo, da se Diem ne bo udeležil političnega kongresa, dodaja pa se, da bo pozval delegate današnjega in jutrišnjega zborovanja, naj se skupno sestanejo pod njegovim predsedstvom in na tem zborovanju bi razpravljali o resolucijah, ki bodo sprejete. Današnja skupščina se je zaključila po triurnem razpravljanju. Delegati so sklenili. da se bodo ponovno sestali jutri, da sestavijo zaključno resolucijo. Ob otvoritvi današnjega zborovanja je govoril predsednik vlade Diem in je pozval delegate, naj se izrečejo o sledečih vprašanjih: ukrepi, ki naj se sprejmejo v zvezi s sedanjim političnim položajem; sklica- nje narodne skupščine. Resolucija, ki jo je predložil Diem, zahteva od cesarja: 1. Naj svečano proglasi, da bo izročil vso svojo oblast izvoljeni narodni skupščini, takoj ko bo ta ustanovljena; 2. Naj izroči predsedniku Diemu vojaško oblast, ki mu jo je odtegnil, ter naj ga pooblasti za ustanovitev narodne skupščine v štirih mesecih; 3. Naj ne imenuje novega predsednika vlade, dokler ne bo ustanovljena narodna skupščina. naj ne umakne izrednih pooblastil Diemu in naj se ne vmešava v državne zadeve. Med razpravo sta se pokazali dve težnji. Delegati severnega in srednjega Vietnama so podpirali resolucijo »revolucionarnega odbora«, južni delegati pa zahtevajo ustanovitev skupščine občinskih in pokrajinskih delegatov, ki naj organizira volitve. Sporazumeli so se o potrebi splošnih volitev za suvereno narodno skupščino. General Collins je danes na zasebnem sestanku ameriških novinarjev v Sajgonu izjavil. da je naklonjen »ustavni monarhiji«, ki naj ji na-čelju.ie Bao Daj. Glede vojaškega položaja pa javlja vrhovno poveljstvo vladne vojske, da je popolnoma prenehal organiziran odpor vojaških sil Binh Xuyen v mestu in da so bile te sile prisiljene umakniti se proti jugu. je v stiku s kuomintanškimi voditelji. Na vprašanje, na kakšni podlagi bi on razločeval morebiten krajeven napad na o-toke Kvemoj in Macu od napada. ki naj bi pomenil uvod v ofenzivo proti Formozi, je predsednik dejal, da bi ZDA lahko pripisale daljnosežne namene napadu, ki bi bil izvršen z istočasnim nakopičenjem vojaškega materiala na tem področju, ki bi očitno presegal potrebe zasedbe Kvemoja in Macu. V ameriških krogih niso preveč zadovoljni s potovanjem Krišne Menona v Peking, kamor ga je povabil Cuenlaj, in pripominjajo, da Krišna Menon ne bi bil za ZDA primeren za posredovanje, ker je večkrat kritiziral ameriško stališče v OZN. A-meriški poslanik v Novem Delhiju Sherman je v razgovoru s Krišno Menonom takole obrazložil ameriško stališče; ZDA bodo z veseljem sprejele informacije o razpoloženju kitajske vlade glede načrta za prenehanje sovražnosti na področju Formoze. S svoje strani pa ne nameravajo uradno priznati Menonove-ga potovanja in zato ne bo mogel Menon nastopati v i-menu ameriške vlade. Toda pripravljalno delo za neposredne razgovore sta prevzela predvsem Anglija in Pakistan. Dulles se je včeraj razgovarjal z angleškim in tudi z avstralskim poslanikom in o zadevi se bo govorilo tudi na sestanku treh zahodnih zunanjih ministrov prihodnje dni v Parizu. V Londonu se je indijski visoki komisar v Veliki Britaniji gospa Pandit v ponedeljek razgovarjala z Edenom, danes pa z zunanjim ministrom MacMillanom. V spodnji, zbornici pa je podtajnik v zunanjem ministrstvu John Hope v imenu zunanjega ministra izjavil, da je britanski poslanik v Pekingu že zahteval razgovor s Cuenlajem, ni pa bil še obveščen, kdaj ga bo Cuenlaj sprejel. Indijski list «Hindustan Times« piše, da Krišna Menon ne potuje v Peking zaradi neke posebne naloge posredovanja, ker Indija ne ponuja svojega posredovanja. ZDA pa ga ne zahtevajo. Ce pa bi se med razgovori v Pekingu našel način za rešitev spora zaradi Formoze. ne bi Wa-shington verjetno zavrnil takega načina zaradi indijskega posredovanja. Indija hoče napraviti vse, da bi ne prišlo do vojne, in zato pošilja Nehru svojega odposlanca v Peking, da bi ta v čim večji meri skušal doseči pomirjenje. »pominmki i>\kvi Na današnji dan js leta 1944 padei heroj Beneške Slovenije Marko Radelonghi. j n \ jjf JVJ Wx Danes, ČETRTEK 5 B>>)1 Pii V nap., Dcsvrto . ^ Sonce vzide ob 4.49 in1Az?iori|iUn* 19.16 Dolžina dneva V**1- ^ vzide ob 18.11 m zatone ob ^ Jutri, PETEK «. »aja Janez, 7-demff — Po šestih mesecih... Nihče si v Trstu ni delal iluzij, da bo prihod italijan-se uprave popravil močno o-majan tržaški gospodarski položaj. Vendar pa se je strani nove uprave pričakovalo, (e že ne iz drugih pa vsaj iz prestižnih razlogov, več razumevanja za tržaške gospodarske in socialne potrebe. Dolga je vrsta vprašanj, katera bi morala rešiti ncva uprava in katera se kljub dolgim mesecem niso premaknila z mrtve točke, odnosno glede katerih je Trst dobil le nekaj obljub. Oglejmo si nekatera najvažnejša vprašanja: 1. Vprašanje tržaškega pomorstva. Položaj je dobro znan in se ni v zadnjih mesecih o ničemer i spremenil. Trst je sicer dobil dve novi redni pomorski progi toda prvo vzdržuje egipčanska, diujo pa kanadska družba in ladje na teh progah nimajo Trsta za matično pristanišče. Edino tržaški sedež družbe «A-drtatica« je po dolgih peripetijah uspel ustanoviti novo turistično progo ob vzhodni jadranski obali, in vzhodnem delu Sredozemskega morja. Perspektive za bodočnost pa po drugi strani niso rožnate. Minister Tambroni je sicer prišel v Trst toda s kaj skromnimi zagotovili, Obljubil je vrnitev «Saturnie» in aVulcanies in pet zastarelih «Ltbertgs. Toda te obljube se nanašajo šele na septemoer, do takrat pa se lahko mnogo spremeni, saj je znano,, da se neapeljski gospodarski krogi krčevito upirajo vrniti obe ladji. Prav v zadnjih dneh je bila zaradi tega v Neaplju protestna dveurna stavka. 2. Mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču je bila že mnogokrat napovedana. Sklicana bi morah biti v decembru, nato v januarju, kasneje v april«, končno se je pričelo govoriti o maju. Nič pa ne kaže. da bi v tem mesecu do te konference v resnici prišlo. Pa tudi uspeh konference je že motno omajan zaradi izredno h,tre akcije konkurenčnih pristanišč, kot tudi zaradi stališča, katerega so do konference in do vprašanja tržaškega tranzitnega prometa zavzeli vladni krogi. 3. 72 obljubljenih milijard Trstu. Da je številka 72 milijard samo propagandistični pesek v oči je b/ilo vidno prav kmalu po ob javi vladnega sklepa in se je izkizalo. da gre v resnici za zelo skromne vsote, ki poleg tega prihajajo z izredno zamudo. Do sedaj je parlament sprejel tri zakone o pomoči. Prvi zakon se nanaša na javna dela za 13.8 milijard lir, vendar bo šlo v korist Trsta od te vsote le 9.8 milijard lir, medtem ko bodo preostale 4,0 milijarde Ur porabiti za gradnjo cest, železnic in stanovanjskih hiš v drugih pek rajinah. Drugi zakon predvideva pet milijard lir za ezule, od česar bodo le malenkost porabili v Trstu in veliko večino v Furlaniji. Tretji zakon pa nakazuje tržaški občini okrog 2 milijardi lir. Z bučno propagando obljubljenih 72 milijard lir v korist Trsta se je tako skrčilo na 11,8 milijard, katerih pa, kljub temu da so bili zakoni že sprejeti, do sedaj Trst še ni videl. Vladni generalni komisar Palamara je 18. februarja na tiskovni konferenci o tržaškem conskem proračunu izjavil, da se bodo pričela izvajati prva dela v okviru te posebne pomoči Trstu že v aprilu. Sedaj je že maj in razen nekaterih priprav, se ni pričelo izvajati v okviru lega načrta prav ničesar. Posebno poglavje predstavlja tudi rotacijski fond, katerega sestavljajo sredstva iz bivšega fonda ERP tn ki bi moral biti na razpolago v obliki ugodnih kreditov za tržaško industrijo in ostale produktivne panoge. Zakonski načrt o uporabi tega fonda je bil tako sestavljen, da je naletel na ogorčen protest vseh tržaških gospodarskih krogov in sedaj o njem ponovno razpravlja parlament. Le malo pa je upanja, da bo nov zakonski osnutek upošteval o snovno tržaško zahtevo, naj namreč s temi sredstvi upravlja Trst sam brez vmešavanja vladne birokracije- 4. Vprašanje proste cone se noče premakniti z mrtve točke, kljub temu da se je za njeno ustanovitev izjavila velika večina gospodarskih združenj, političnih strank, vse sindikalne organizacije, tržaški občinski svet itd. Vlada je sicer 5. a-prila imenovala posebno komisijo, ki pa naj prouči vprašanje nproste cone v tržaškem pristanišču». Ze naslov te komisije kaže, da vlada ne misli raztegniti režim proste cone na celotno področje, temveč kvečjemu preučevati notranji sistem proste luke tržaškega pristanišča. Pa celo taka komisija je že cel mesec poplononta tte-dtlovna in se nič ne ve, kdaj bo končno le prišla v Trst. 5. V okviru jugoslovansko-italijanskih sporazumov je bil 1. aprila podpisan tudi posebni sporazum o ureditvi blagovnega obmejnega prometa med Trstom in sežanskim, goriškim, koprskim in bujskim okrajem. Vsi o-stali takrat podpisani sporazumi so se pričeli takoj izvajati, samo ta tržaški sporazum se bo na zahtevo italijanske delegacije pričel izvajati šele s posebno izmenjavo not. To je vlada zahtevala, ker more po njenem mnenju še posebej proučiti sporazum podtajnik za Trst Scalfaro, kljub temu .la gre za izrazito gospodarsko vprašanje, katerega so naj- višji gospodarski strokovnjaki obeh dežel proučevali dolgo časa. Praktični rezultat pa je tak, da je minil že dober mesec od podpisa sporazuma, da pa ta še vedno ne velja in se v Trstu l.e izvaja, zaradi česar tudi ni moglo priti do povečane trgovinske zamenjave. Se vedno je ostal v veljavi izredno ozejc sistem uvoznih dovoljenj, ki zavira trgovino. Vsa navedena nerešena vprašanja ne samo obrazlo-žujejo, zakaj je v Trstu gospodarski položaj tako izredno slab, temveč istočasno govore, da ima vlada kaj malo dobre volje dokončno rešiti tržaško gospodarsko krizo. Zato so tudi razumljivi vedno ostrejši protesti ne samo delavcev temveč zlasti malih in srednjih gospodarskih slojev, ki so proglasili že dve ostri protestni zapori. Po tej poti bo nujno prišlo še do znatno ostrejših protestnih akcij, saj je v obratnem primeru tržaško gospodarstvo obsojeno na umiranje. S. B. Z ZflHTEVH PO PUKNOTEfMJIJ PLAČ IM NORMATH/MH IZBOUŠflMJ V ponedeljek 24-nrna stavka uslužbencev trgovskih podjetij delovišču KKLA1I v Nabrežini odpuščenih 20 delavcev v na« sprotju z dodatnim sporazumom od marca 1034 - Nezadovoljstvo delavcev v ladjedelnici Sv. marka zaradi podpisanega sporazuma SE ENA POMEMBNA OBLETNICA TRŽAŠKIH SLOVENCEV Pred proslavo 150-letnice slovenske šole na Katinari Vse sindikalne organizacije so se sporazumele, da napovedo v ponedeljek 9. maja 24-urno stavko uslužbencev trgovskih podjetij. Kot smo že pisali, bo ta dan stavka u-službencev trgovskih podjetij po vsej Italiji. Uslužbenci zahtevajo poenotenje mezd in plač, njihovo prilagoditev in preureditev ter razne normativne izboljšave. Glede teh zahtev so se sindikati že večkrat pogajali z Zvezo trgovcev, toda brez uspeha. Tržaški uslužbenci postavljajo enake zahteve kot u-službenci po vsej Italiji, razen tega pa zahtevajo zaradi posebnega položaja v Trstu še 30 odstotkov poviška osnovne mezde, preden se ta vnese v poenoteno mezdo. Ce ne bo do ponedeljka nobenih sprememb, bodo odprte samo tiste trgovine, v katerih bodo prodajali sami lastniki ali njihovi svojci. Nocoj ob 20.30 bo na sedežu Delavske zveze skupščina uslužbencev * * * Med delavci SELAD je zopet nastalo vrenje. Znano je, da se njihovo število trajno krči, ker ne nadomeščajo delavcev. ki končajo predpisano delovno dobo. z novimi. Sedaj pa je šlo ravnateljstvo ustanove še dalje. Inž. Rome- TRI TEDNE PO SPREJETJU RESOLUCIJE V OBČINSKEM SVETU Uanevri proti ustanovitvi tržaške integralne proste cone Kdo zavira prihod komisije za proučevanje vprašanja proste cone Trst ? - Zakaj še ni bila sklicana konferenca za pristanišče 't Ko smo objavili resolucijo o prosti coni, ki je bila sprejeta z večino glasov v tržaškem občinskem svetu smo med drugim zapisali tudi, da je bilo iz vsebine resolucije razvidno, da se demokristjan-ki svetovalci nočejo »prenagliti« v tem vprašanju, čeprav je večina delegatov na zadnjem demokristjanskem kongresu zahtevala ustanovitev tržaške proste cone, in da se cmejujejo le na priporočila rimski komisiji za proučevanje proste cone. Ta naj komentar je izviral iz vsebine resolucije, ki ne zahteva ustanovitve tržaške proste cone ali pa integralne proste cone, ampak zavzema z njo občinski svet v tem vprašanju samo indirektno stališče in se omejuje le na tolmačenje zahtev javnega mnenja, namesto da bi kot edini izvoljeni organ mesta izrazil svojo konkretno zahtevo. In prav to indirektno stališče resolucije do vprašanja proste cone je omogočilo tudi najbolj zagrizenim sovražnikom proste cone kot so pripadniki MSI. liberalci in monarhisti, da so glasovali za resolucijo. Sicer sta tako liberalni kot fašistični svetovalec izjavila, da jim ni težko glasovati za takšno resolucijo, ki ne zahteva ustanovitve proste cone in ki se sklicuje edino na vladno komisijo za njeno proučevanje. Sedaj pa v krogih italijanskih strank že govorijo, da se rimska vlada in večina »italijanskih)) strank v Trstu (med temi strankami naj bi bile KD, PLI. MSI, monarhi sti in celo nekateri eksponenti PRI) strinjajo le s postopno vključitvijo Trsta v italijansko gospodarstvo in da se zato Trst ne sme izključiti iz vsedržavnega carinskega režima, kar pomeni, da Trstu ni treba dati proste cone. To mišljenje je izrazil večkrat tudi videmski «Messag-gero Veneto«, ki tako pogosto tolmači mnenje Confindu-strie. List v tej zvezi poudarja, da Trst že uživa določene ugodnosti, češ da niso bili še raztegnjeni na naše področje razni upravni ukrepi, ki so v Italiji stopili že v veljavo. Nato pa govori o »načrtih« za nove pomorske proge, o občutnem «znižan.iu» nekaterih davkov na trgovinskem področju. Hkrati naj bi nekatera vprašanja, ki bi morala biti rešena z ustanovitvijo proste cone, rešili s »prosto luko«. Isti list je poročal tudi. da je sklicanje mednarodne konference za tržaško pristanišče, kot jo določa londonski sporazum, odvisno od dela in zaključkov posebne komisije za proučevanje proste cone, ki pride v kratkem v Trst, in vprašanj, ki so s tem v zvezi. Pisanje omenjenega lista ni brez osnove, ker je znano, da je prav ta list v določenih vprašanjih, ki življenjsko zanimajo naše mesto in ki so v nasprotju z interesi velikih italijanskih pomorskih mest, rimske vlade in Confindustrie, vestno tolmačil to. kar v Rimu nameravajo ali pa so že sklenili. Zato opozarjamo prebivalstvo na te protitržaske manevre, ki imajo samo en namen: preprečiti tržaškemu področju neodvisen gospodarski napredek, ki naj mu zagotovi procvit produktivnih panog, izboljša gospodarsko stanje prebivalstva, da se »s tem preprečijo vsake tuje gospodarske infiltracije v Trst, k: bi ogražale italijanstvo mesta«. Ta smešen izgovor služi italijanskim monopolom kot krinka za prikrivanje njihovih interesov, ker se bojijo, da bi se v Trstu z ustanovitvijo resnične proste cone ustanovile njim konkurenčne industrije, da bi tako ne mogli več diktirati c ep na tržaškem in na raznih mednarodnih trgih, ki jih italijanska industrija ima za svoje »življenjsko« področje. Zanimivo je tudi, da so ponovno našli izgovor z« nadaljnje zavlačevanje sklicanja mednarodne konference za tržaško pristanišče. Kot je znano, je bil v Trstu poseben vladni strokovnjak, ki je po nalogu rimske vlade proučil vprašanja tržaškega pristanišča v zvezi s sklicanjem mednarodne konference. Pred kratkim so celo pisali, da bo- do to konferenco sklicali v najkrajšem času. Sedaj pa je, vsaj po pisanju omenjenega lista, konferenca odvisna od zaključkov posebne komisije za proučevanje proste cone. Kot vidimo torej. se jim v Rimu nič ne mudi, da bi kaj konkretnega ukrenili za rešitev gospodarske krize v Trstu. SE VEDNO NA OPČINAH BOLNIK Zdravniško poročilo o Togliattijevem stonju Tudi včeraj je bilo na Opčinah pred vilo na Konkonel-ski ulici 31, kjer trenutno stanuje generalni sekretar KPI Palmiro Togliatti, živahno vrvenje, ki ga povzročata pred' vsem kretanje policijskih avtomobilov in stalni obiski ra-dov,|;dqežpv. Včeraj zjutraj ob 9.30 je v vilo vstopil prof. Do-nini, ki skupno z dr. Spallo-nom zdravi generalnega- sekretarja KPI. Bolnika so obiskali tudi Vidali, Marina Ber-netič in dr. Weisova, ki je nekaj po poldnevu novinarjem izjavila, da je Togliatti-jevo zdravstveno stanje zadovoljivo, vendar je izključila možnost njegovega nenadnega odhoda, kajti po njenem mnenju bo moral Togliatti ostati v Trstu še nekaj dni. Prof. Donini, ki je popoldne odšel, je zvečer zopet obiskal bolnika. Po drugi strani pa so se razširile govorice, da je v Trst na glavno postajo prispel bolniški voz, s katerim naj bi Togliattija odpeljali v Rim. Nepričakovano zadržanje generalnega sekretarja KPI v Trstu, posebno še po optimističnih izjavah voditeljev tukajšnje kominformovske podružnice, da slutiti, da je To-gliattijeva bolezen resnejšega značaja. Okrog 10. ure zvečer so zdravniki po pregledu bolnika in posvetu izdali naslednje zdravniško poročilo; nVenozni zastoj po sončarici (ki je nastala 1. maja po živahnem govoru, katerega je imel, izpostavljen soncu) je do danes potekal ne da bi prizadel možganov in se je omejil na srednjo možgansko opno. Togliattijevo stanje je dobro. Domneva se, da se bo lahko po nekaj dneh vrnil v Rim«. Poročilo so podpisali; prof. Frugoni, prof. Donini in o-sebni zdravnik dr. Spallone. Okrepitev proge Trst-Levant »Helverio Levant Lines« je ustanovila novo redno progo med Trstom, Pirejem, grškimi pristanišči in Izmirom. Proga se bo dotaknila Trsta dvakrat na mesec. Prvi parnik «Pat-nos» je na tej progi odplul 29. aprila. V Trst pa bo priplul 6. aprila parnik «Panaghia», ki ima 940 ton. Redna pomorska proga Trst-Levant, katero vzdržuje pomorska družba «Navigazione E. Sperco«, in na kateri je do sedaj odplula ladja 2 do 3-krat na mesec, bo postala odslej redna z odhodom vsakih deset dni. Okrepitev odhodov je postala možna, ker so skrčili čas pristajanja v posameznih pristaniščih. Proglt. se-bo odslej dotaknila najprej Bei-ruta, nato Port .Saida, Aleksandrije in Heraklftmtf, od kodfer se bodo ladje vrnile brez pristankov v Jadransko morje. Na progi vozita motorni ladji «Irma» in «Enri», ki imata 1.300 odnosno 1.500 ton, dosežeta 12 milj na uro in sta bili zgrajeni v tržaških ladjedelni cah 1950. odnosno 1953, leta. Ladji lahko sprejmeta po 101 h ni uspelo na tako sramoten gialli je namrej pozval nabre-žinsko občinsko upravo, naj odpusti 20 delavcev na nekem delovišču, ker je treba prilagoditi njihovo število tako, da bodo vsi popolnoma zaposleni. Inženir trdi, da je za to delovišče preveč delavcev. Pri tem pa pozablja, da je bila SELAD ustanovljena zato, da podpira brezposelne delavce, ne pa iz produktivnih razlogov. Razen tega pa je odpust teh delavcev tudi nasproten dodatnemu spora zumu z dne 31. marca 1954 k ukazu št. 197 bivše ZVU. Po tem sporazumu nehajo delavci delati pri SELAD. potem ko so opravili skupno 1250 ur dela. Delavci, ki jih hočejo sedaj odpustiti, pa še niso opravili toliko ur dela; zato js odpust popolnoma neupra vičen. Tako ravnanje je delavce seveda zelo razburilo in pravijo, naj premestijo teh 20 delavcev na kakšno drugo delovišče, kjer jih primanjkuje, če se že boje, da bi morali držati na delovišču v Nabrežini križem roke Po mnenju delavcev je predčasna odpustitev delavcev SELAD v Nabrežini nov dokaz, da nameravajo oblasti SELAD ukiniti in jo nadomestiti z navadnimi delovnimi centri, kakršni delujejo v Italiji, kar bi pomenilo znižanje prejemkov na polovico. Jutri ob 18.13 bo na sedežu Delavske zveze skupščina delavcev SELAD, na kateri bodo proučili novi položaj. * * * V ladjedelnicah CRDA irf v Tovarni strojev vlada med delavci še vedno nezadovoljstvo, ker ugotavljajo, da niso delodajalci kljub vsem stavkam skoraj nič popustili ter dejansko vsilili vse, kar so spočetka nameravali. Delavcj zlasti obsojajo ravnanje Delavske zbornice, ki se ji je tako mudilo skleniti in podpisati z ravnateljstvom sporazum, ki utegne imeti za delavce še zelo pogubne posledice. Najbolj pa so ogorčeni delavci ladjedelnice Sv. Marka, kjer je ravnateljstvo odpustilo 7 delavcev, od katerih e-nega celo brez vsake odprav-'lišne. Sklenjeni sporazum sploh ne omenja teh delavcev. ki se jih je hotelo ravnateljstvo pač iznebiti zaradi njihove razredne zavednosti. Sindikati so sicer proti tem odpustom protestirali, na Zvezi industrijcev je bil zaradi odpustov tudi brezuspešen sestanek, nato pa je stvar zaspala. Ko je bilo delavstvo še enotno, delodajalcem niko- Sola je bila ustanovljena 1. 1803 in je nepretrgano delovala do fašizma - Leta 1922-23 je imela 375 učencev potnikov. I nzčn vreč delavce na cesto. S VI. KONGRESA UNUKI V BRADEŽl) ZA TESNEJŠE SODELOVANJE med jug, in italijanskimi študenti Pozdrav jugoslovanskega delegata so kongresi« sti pozdravili s ploskanjem in izrazili isto želje VI. kongres italijanskih univerzitetnih študentov, ki so vključeni V enotno organizacijo UNUR1, nadaljuje v Gra-dežu s svojim delom. Predvčerajšnjim dopoldne je kongresu prinesel pozdrave zastopnik Mednarodne študentske zveze, medtem ko je popoldansko zasedanje otvoril jugoslovanski delegat, podpredsednik Zveze študentov Jugoslavije Ivo Bojanič, ki je med drugim dejal: «Cast mi je, da vas pozdra- IZPRED POROTNEGA SODIŠČA 4 leta in 8 mesece m zapora za obtožbo poskusne ga umora toleg tega je bil obtoieni sojen ie na globo zaradi Superina ob-posesti noia Razprava proti 49-letnemu Albinu Superini iz Ul. Bono-mea, ki je bil obtožen poskusnega umora Giovannija Var-gliena in posesti noža se je včeraj zaključila z njegovo obsodbo. Kakor smo že pisali, je tožilec zahteval 7 let zapora in 2 meseca pritvora, čemur pa se je uprl obtožencev zagovornik odv. Bologna, ki je izjavil, da bi se lahko imenoval Superinov primer «proces pretiravanja« in predlagal ob-toženčevo oprostitev predvsem ker je Varglien okreval v 9 dneh kar pomeni, da ni obstajala smrtna nevarnost. Ker se po zakonu ne more za lažje poškodbe, ozdravljive v 10 dneh postopati uradno pač pa šele po tožbi ranjene osebe, kar v tem primeru manjka. bi moral Šupenna priti takoj na prostost. Odvetnik je nato predlagal, če sodišče ne bi sprejelo njegove teze, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, ker bi moralo sodišče izključiti željo obtoženca, da bi Vargliena ubil. Sodišče pa ni sprejelo odvetnikove teze in je Superino obsodilo na 4 leta in 8 mesecev zapora zaradi poskusnega umora in na 8.000 lir denarne kazni zaradi posejti noža. Sodišče je nadalje odredilo zaplembo noža. Dve aretaciji v Miljah zaradi industrijskega vohunstva Pred dnevi se je v Miljah razširila vest o aretaciji 46-letnega tehničnega uradnika #CRDA» Manlia p. in 35-let-nega delavca »Atjuile« Sergija P. Baje gre za »industrijsko vohunstvo«, kar pomeni, da sta hotela aretiranca prodati neki bližnji državi risbe in slike objektov v tovarnah, kjer sta bila zaposlena. Koliko to drži ni znano. Govori pa se, da bi morala moža izročiti proti plačilu poldrugega milijona lir «emisar-ju» te države pripravljeni material, vendar «emisar» ni bil nihče drugi kot policijski a-gent, ki je oba aretiral. Preiskava še traja in prav zaradi tega policija molči o zadevi, V Miljah se tudi govori, da je bil prvi oboževalec propadlega režima, medtem ko so drugega dobro poznali v krogih neke skrajno desničarske stranke. vim v imenu študentov Jugoslavije in da vam ta pozdrav izročam v novi atmosferi, ki nam omogoča bližnje medsebojno sodelovanje. Naši državi, naši narodi in mi njihovi študenti živimo eden poleg drugega, a se kljub temu malo poznamo. Zelja jugoslovanskih študentov je, da okrepijo sodelovanje z italijanskimi kolegi. Jasno je, da se to sodelovanje ne more okrepiti samo preko u-radnih ustanov. Mi smo za široko sodelovanje med univerzami in fakultetami. To nam bo omogočilo, da se bomo bolje spoznali in razumeli. Dosedanje sodelovanje med UNURI in jugoslovanskimi študenti je bilo na mednarodnem področju uspešno, imeli smo mnogo skupnih pogledoji pri razpravljanju o važnih problemih mednarodnega študentskega sodelovanja. Upam, da se bo to manifestiralo tudi na V. mednarodni študentski konferenci v Londonu. Danes je v Jugoslaviji okoli 70.000 študentov, kar je štirikrat več kot pred vojno. Vsi študenti se skupno s svojim ljudstvom borijo za napredek in mir. Zato nam ni težko najti skupno platformo sodelovanja z onimi študenti, ki imajo iste naloge. Prosim, da prenesete pozdrave jugoslovanskih študentov vsem vašim tovarišem. Z vero v uspešen razvoj naših bodočih in medsebojnih odnosov vam želim mnogo uspehov pri vašem delu«. Govor jugoslovanskega delegata so prisotni pozdravili s ploskanjem ter pri tem tudi s svoje strani izrazili željo po čim tesnejšem sodelovanju med univerzami in fakultetami Jugoslavije in Italije, po govoru jugoslovanskega delegata so kongres pozdravili še predstavniki univezitetne mladine Nemčije in Švice, potem pa je kongres nadaljeval s svojim delom. Z lestve je padel Zaradi rane na čelu, prask na obrazu in ran na rokah so morali včeraj sprejeti na opazovalnem oddelku 48-letnega zidarja Arduina Aviana iz Ul. Pascoli, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtomobilom Rdečega kriza. Prebivalstvo katinarskega šolskega okoliša, ki obsega Lonjer, Katinaro, Sv. M. M. Spodnjo in Rocol se že nekaj časa pripravlja na proslavitev pomembnega narodnega dogodka. Pred 150 leti je bila namreč ustanovljena na Katinari slovenska osnovna šola, ki je potlej nepretrgoma vzgajala rodove slovenske mladine vse do nasilne prekinitve po fašizmu. Proslava bo verjetno že v tem mesecu in bo — kot smo izvedeli — pri njej sodelovalo vse prebivalstvo ne glede na politično opredeljenost. O programu samem pa še ni mogoče pisati nič točnejšega, ker je ta zaenkrat še tajnost organizatorjev. Kot je razvidno iz arhivov tržaškega škofijskega ordinariata, je bila slovenska šola na Katinari ustanovljena leta 1803, delovati pa je začela 22. decembra istega leta. Sola je bila seveda državna, poučevali pa so na njej duhovniki, kakor je bilo tedaj marsikje v praksi. Kot že rečeno, je šola delovala nepretrgoma do fašizma in se je iz leta v leto krepila. Naj navedemo le, da je v šolskem letu 1922-23 bilo na njej redno vpisani h nič manj kot 375 otrok v devetih razredih in treh vzporednicah, kar je najlepši dokaz njene vitalnosti in izključno slovenskega značaja njenega tedanjega o-koliša (na katerem ni bilo nobene italijanske šole). Iz katinarske šole je izšlo tudi lepo število poznejših intelektualcev, ki so igrali vidno vlogo v narodnem življenju tržaških Slovencev. Danes, ko slovensko Šolstvo na Tržaškem še vedno občuti direktne posledice četrtsto-letne fašistične raznarodovalne politike in ko tudi v povojnih razmerah ni deležno ravnanja, ki bi ga moralo kot lastnina enakopravnega in kulturnega naroda, ima proslava 150-letnice katinarske šole še poseben pomen, ki presega obeležje enega samega šolskega okoliša. ne bo komplikacij, bo ponesrečenec okreval v 15 ali najkasneje v 30 dneh. Aretiran in izpuščen v zvezi z afero opija Kakor smo izvedeli so 30. aprila izpustili na svobodo Marija Buzana, katerega so obtožili tihotapstva z opijem skupno z drugimi štirimi osebami. Ni znano če so Buzana oprostili obtožbe ali če so ga izpustili le na začasno svobodo. Gotovo pa je, da so preklicali zaporni nalog proti njemu. Kos železa na nogo Na ortopedskem oddelku so včeraj popoldne sprejeli 33-letnega težaka Romana Stras-nerja iz Ul. Vidali 2. kateremu so ugotovili hud udarec na desni nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami. V nedeljo dve slovesnosti v qledališču «Verdi» Prihodnjo nedeljo bo v Trstu državni zbor odlikovancev z zlato kolajno za vojaške zasluge. - Slavnostna ceremonija bo ob 11. uri v gledališču Verdi in prisostvovali ji bodo najvišji civilni in vojaški predstavniki. Istega dne bodo proslavili tudi 10. obletnico o-svoboditve iz nacističnih koncentracijskih taborišč. Slavnostna proslava bo ob 10. v mali dvorani gledališča Verdi. Obe slavnosti bosta pod pokroviteljstvom tržaške občine tftl Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 5. MAJA v kino dvorani v SKEDNJU ob 15.30 premiera ob 18.30 repriza »PASTIRČEK PETER IN RRALI RRIllANTiN“ Mladinska igra bajka v štirih dejanjih. Spisal: Oskar Wuehner. Prevedel: Ivan Cesar. Režiser: Jožko Lukeš. Scenograf: Jože Cesar. Pastirček Peter - Silvij Kobal; Briljantin, kralj palčkov - Josip Fišer; Cipcop. njegov služabnik - Srečko Košir; Hu-damora, hudobna čarovnica - Leli Nakrstova; Mrvar, kmet - Danilo Turk; Lizika, njegova hči - Tea Starčeva; Gašper Sirotka, hlapec pri Mrvarjevih - Stane Raztresen: Nanča. dekla pri Mrvarjevih - E. Starčeva. Prodaja vstopnic v Ul, Roma 15-11., telef. 31-119, danes od 11. do 13. ter pri blagajni kina v Skednju eno uro pred pričetkom vsake predstave. Koncert za klavir M <900 M-18.35 Melodije iz re7‘'A ptar) dijska univerza; 19-1“ ^vni glasba; 20.00 Šport, 20° ^ pevci; 20.30 Dramat«d»™ ba: »Bledi jezdec. .na * ls|iB ■nju«; 21.00 JPrilju-bdjen« melodije; 21.30 Skrjabjn * 21.54 sa-i-nt-Saens: Vattgj y Glasbeno predavanje; ^ Gershvvinovi skladb'. ■ vet^ bertovi impromptui; z ■ ni ples. t«»p 11.30 Operna glasba. ,j f kester G. Gim-ellija. ■ 0^ fenična glasba: 174 ,, cpf!* in revij;_ 18.30>TKoncert Prijatelja je okradel Ponoči 1. maja sta se oglasila na policijskem komisariatu 35-letni Marcello Cossini iz Ul. Capuana in 32-letni Ar-turo Mervich iz Ul. Crosada. Prvi. ki ie bil vinjen, je obtoževal Mervicha, da mu je med potjo, ko ga je spremil domov, ukradel listnico, kar pa je Mervich zanikal ne le na poveljstvu, temveč tudi na cesti, kjer se je Cossini zavedel tatvine. Mervich, ki je sicer že znan policiji zaradi svoje ne preveč čiste preteklosti, ga je notel prepričati, da je listnico izgubil, vendar ga ni hotel spremiti po isti poti nazaj, da bi poiskal izgubljen predmet. To je Cossinija tako razburilo, da je priklical nekega pešca, ki je oba spremil na komisariat, kjer so pri Mervichu res našli listnico, ki jo je imel skrito na hrbtni strani za pasom. Tatu so prijavili sodišču. Usoden padec s postelje Sinoči nekaj pred 23. uro so z avtom RK pripeljali v splošno bolnišnico Žo-letiio Katarino Klobocki vd. Maličič z Reške ceste 43 in jo v resnem stanju sprejeli na II. kirurškem oddelku. Niena sostanovalka Nives Visintin, ki je Klobockijevo spremila v bolnišnico, jc policijskemu funkcionarju izjavila, da- je Klobockijeva okoli 18. ure padla s svoje postelje :n se pn tem hudo poškodovala po glavi. a Avto jo je podrl S prognozo okrevanja v 7 dneh $0 sprejeli včeraj zjutraj na I. kirurškem oddelku 170-letno Marijo Hrevatin por. Fichfach iz Milj, katero je med prekoračenjem ceste v bližini ladjedelnice »Felszegj« podrl na tla Cesare Bassana iz Por-togruara, ki se je tedaj pripeljal mimo s svojim avtom. Zensko so z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi globoke rane na desni nogi in kolenu pridržali. Z očesom ob obešalnik V slačilnice neke pristaniške tržaške družbe si je včeraj zgodaj popoldne 53-letni Albert Slavec iz Ul. Donadoni povzročil na očesu precejšnjo rano, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na okulističnem oddelku. Mož je povedal, da je odprl omarico, v kateri je imel obleke in je iz neznanih razlogov zdrsnil, pri čemer je z očesom udaril ob obešalnik, kj je bil pritrjen na vratih. DIJAŠKA MATICA vabi na PROSVETNO PRiRFDlIEV ki bo v nedeljo 8. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH. Na sporedu, ki ga izvajajo gojenci Slovenskega dijaškega doma, je revija pesmi in plesov «Na Gorenjskem je fletno...«, petje mladinskega pevskega zbora, šaljiv prizor «Učeni bolnik« in narodni plesi, folklorne skupine ter petje dekliškega kvarteta. Vabljeni. FOLKLORNA SKUPINA IZ BREGA gostuje v okrilju prosvetnega društva »Slovenec« v soboto 7. t. m. v BOLJUNCU. Sodelujeta pevski zbor prosvetnega društva »F. Prešeren in ojačena godba iz Boršta. Z lambreto v avto Medtem ko je 60-letni Pie-tro Burazzini iz Foljana vozil s svojo lambreto po Miramar-ske 1 drevoredu proti mestu, je v bližini bara »Marinella« trčil v zadnji del avta »Lancia«, s katerim je bil 29-let-ni Jordan Makuc iz Gorice namenjen proti središču našega mesta. Burazzini je seveda padel na tla in ker se je močno u-daril v glavo, so ga z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga tudi zaradi omotičnega stanja pridržali na II. kirurškem oddelku. Ce * Razna obvestila Plezalni tečaj SPDT. Alpini-nistični odsek SPDT začenja »udi letos s plezalnim tečajem v Glinščici. Na tečaj so vabljeni vsi, ki jih veseli plezalno udejstvovanje v gorah. Ima namen nuditi začetnikom osnovo v p'czanju in jim omogočiti, da spoznajo težje, toda mikavn-ejše lice gora. Prijave se sprejemajo vsak četrtek od 20.30 daije do vključno 5. maja na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Glasbena Matica v Trstu. Obveščamo vse interesente, ki -se zanimajo za pouk solopetia, da se lahko se vpijejo v pisarni Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29. telefon 29779. Ker se vrši pouk solopetja tudi ob nedeljah dopoldne, je tečaj primeren zlasti za tisie, ki iz služben-ih razlogov ne bi utegnili pr.-hajati med tednom. Poučuje priznani strokovnjak za solo-betj«. , . ZVEZA INVALIDOV za tržaško področje obvešča vse svoje člane, da se Je njen urad preselil Iz Ul R. Manna 29 v Ul. Montecchi 6 pri Sv. Jakobu. ( OLEDAHSČA~) SNG Četrtek: ob 15.30 in 18.30 v Skednju mladinska igra »Pastirček Peter in krali Briljantin«. VERDI Četrtek: ob 21. uri koncert orkestra Tržaške (Hh-armonije. Dirigira Sergiu Celibidache. Program: Mozart - Simfonija št. 41 (Jupiter); Čajkovski - Simfonija št. 6 op. 79 (Patetična), TEATRO NUOVO stoj trenutek, lep si!« Ob 21. uri: j. Patrich: «Po- DIJAKI SLOV. KLAS. LICEJA IZ TRSTA uprizorijo veseloigro v 3 dejanjih R O K S I v gledališču v KR1ZU v soboto 7. maja ob 20.30; na KONTOVELU v nedeljo 8. maja ob 16.30; v kino dvorani v NABREŽINI v četrtek 12. maja ob 20.30. Režišfert pfdf. 'Peterlin. tett Izlet SPDT V nedeljo 15. maja priredi SPDT izlet na Nanos. Vpisovanta od 2 do 5. maja od 19. do 20. ure v društvenih prostorih v Ul. Machiavelli 12, seveda le za tiste, ki imajo itali-la-nski potni list. Od vcerai do danes ROJSTVA, SMHTl IN POROKE Dn-e 4. maja t. 1. se je v Tistu rodilo 8 otrok, umrlo je 7 eseb, porok pa je bho 8-POROČILI SO SE: krojač Fi-lippo Virdi in šivilja LUia-na Laurenti, uradnik Edoardo Zam-bald: in učiteljica Lidia Brac- chetti, pomorščak Michelr Sido-nio i-n gospodinja Lo-redana Sar-do, tesar Diego Ca-ndotti in gospodinja Dina Medveš, električar Alberto Cam-pana in prodajalka Laura Cibrri, uradnik Fa-bio Sarcinelli in gospodinja Laura Urizio, cestar Antonio Uhana Rosa in gospodinja Giovanna Klanac, mizar Mario Colla in gospodinja lot a n da Fazzlnl. UMRLI SO: 65-letni Giusto Savi, 58-ietna Lidia Dovotich vd. Sain, 53-!etna An-na Pregacz por. Zorzet, 70-letna Ada Robba vd. Gion-go, 78-letr.a Ida Nigris vd. Spa-gnul, 1 leto stari Paolo Al-brizio, 90-letni Doimo De Coloni-ban-i - Righetti, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 19.1, naj-n-fcžja 11.9, ob 17. uri 18.2, zračni tlak 1013.2, veter 7 km severo-zahodnik. vlaga 55 odstotkov, nebo 3 desenne oblačno, morje lahlo razgibano, temperatura morja 14.7. Exceisior. 15.30: »Princ - študent«, A. Blvth ,E. Purdom. Penice. 16.00: »Pustolovščine Casanove«, G. Ferzelti, C. Calvet. Naz'onale. 16.30: «Krivec je. med ndrni«, E. 0’Brien, J. Agar. lilodrammatico. 16.00: »Preisko- valni oddelek«, B. Cravvford, K. Roman. Supercinema. 16.00: «BabiIonska kurtizana«, R, Fienving, R. Montalban. Mladini izpod 16 let prepovedano. Arcobaleno. lo.OO: »Protivohun- stvo«, C. Gable, L. Turner. Astra Rojan. 16.30: »Veliko srečanje«, A. Nicol, A. 'Tottfir. Capitol. 15.30: «Rihard Levje- srčni«, V. Mayo. G Sa-nders. CristaRo. 16.30: «Dekleta iz S. Frediana«, R. Podesta, M. Mariani. Grattacielo. 16.00: «Svet pripada ženskam«, J. Allyson, L. Bacali. Alabama. 16.00: «Rasputi'n». P. Hrasseur, M. Vi-ta-le. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 16.00: »Bobneči orli«, J. Derek, J. Barrvmore Armonia. 15.00: »Postrzrk 53«, M. Fiore. Aurora. 16.00: «Venerino znamenje«, S. Loren, V. Dp. Sica. Garibaldi. 15.300: «Rdeče čepice«, A. Ladd. Ideale. 16.00: «Ljubimci preteklosti«, L. Amunda Impero. 1600. »Ljubosumnost«, F. Crisa. Italia. 16.00: »Cigan«, Donn-a Cor-coran. S. Marco. 17.00: »Baracudski morski roparji«, R. Čarnemu. Kino ob morju. 16.00: «Dve noči s Kleopatro«, A, Sordi, Moderno. 16.00: »Ponoči na cestah«, H. Al-bers. Savona. 15.30: «Zaradl tebe sem se vrnila«. N, Birgel. Vlale. 16.00: «Gangs;erji na preži«. F Ri-ratra. Vittorio Veneto. 16.00: «12 m ljubezni«, L. BaU. Azzurro. 1600: «Sijajna zaskrbljenost«, j. Wyma-n. Belvedere. 16.00: «Lov na človeka v džungli«, J. VVeissmul-1-er. Marconi. 16.00: «V ljubezni se greši v dvoje«, C. Greco. Marsimo. 16.00: »Pazi na žogo«, D Martin. Novo Cine 16.00: «Deželanka v Parizu«, C. Bloom. Odeon. 16.00: »Volkulja«, E Man. ni Mladini prepovedano. Radio. 16.00: «49. mož«, J. lre-land. Secolo. 16,30: »Velika ljubezen Jurija IV.» Y. Soward. Venezia. 16.00: «Zlali pašniki«, F. Tucker. Skedenj. 18.00: »Ljudje brez miru«, R Vallone. KIdo na Opčinah 18.00: »Nedeljsko dekle«, G. Champion. glasbe; 21.45 H. cert«. igra v 3 dej. KO P®H «30, Slovenska P0!®£il*: «jf’ .. 13.30. 14.30, 19.30 M j*?# Hrvaška poročila, vsa« 20.00. ..... 6.11 P*" Italijanska poročita- 17.00. 19.00 in 23.00. jjjDg, Iz naših listov v $11 dan (razen nedelje m. , ka) ob 14-36 it>'-; 5'i- Iz naših rinV*)!' dan (razen nedelje m ka) ob 17.06. «00 “ 6.49 Jutranja El,aft,*jtap0 ledar - vremenska napoved tasa; 7-® eV‘> £ dobro jutro; 7-30o^>ialni koncet be etomačih avtorjev. M bO V K * ' 4 rt 327,1 m, 202.1 m. ^ \W' Poročila ob 5.00, S.w. „ 15.00. 17.00 in 2i-°®nle4»F. 11.00 Radijski , ko\% „ Glasbena medigra. U- , 35 de pevce in godce, ^ Moreau Gottschalk nJ jo Kav: C»ke-watk. oaa- jr< 12.10 Zbor Slovensk* je poje slovenske 13.00 Želeli ste cert; ‘L. 13.30 Opoldanski kod „,r Pisan spored . ^ i-srbi: .itifr ni h in umetnih I*f6oO fflf: Chansoni in rltml:Iv0 pffV ki iz literature - d , ItTa «Beg čevljarja pn***,; ,j 16.20 Iz oper ut °'Ls0r; ‘L. Po svetu zabavne e13 u $ UKV program: fonični koncert; 18-1“ Marii*'«; mospevov; 18.45 PW komorni zbor; 20.00, razgledi; 20.15 «C^!*Sav; domačih pesmi 'n n .-hite !U Literarni večer: Ne .j, et 21.30 Spored popul*rnln stralnih skladb. TELEVI. jjalfl 17.30 Spored za «Oživljen,je lutk«'^ 18.3G Goldo-n i i-n hl“PJri; ‘ ‘ 20.30 Vesti; 20.50 Pve*1. Godba na oddihu; 2/. rt TRST Ul. sv, Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in-serate, male oglase, osmrtnice i® jj, i od 8. do 12.30 in 00 18. ure. r. ZOBOZDRA ORDIN1RA V UL. LAVATOlO od 14. do !*• NA OP od 9—12. in !’• cinah -20- ur« ADRIA EX ČETRTEK 5. maja 1955 Tit 9*1’ POHTAJA A 1130 Lahk| orkestri; 12.00 Potovanje po Italiji: Benevento; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.00 Zabavna glasba; 13.13 Operne arije; 14.00 Igra Dinu Lupatti; 14.15 Kulturni obzornik; 14.25 Južnoameriški odmevi; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Martucci: T H S T pr,tl- Ul. Cicerone **• tel. 292*3 i e Adria Expre=s prii1®^ znanje spor« njih izletov ^ 28. - 29. - 30. - ’ d„a 0 TURIN (med£ira Ital'1 gometna tek gjj. Jugoslavija) Vpisovanje__^, 7. - 12.VI.10** DUNAJ . jj VpisovanjeJ^. V. I«55 j« odhodi 29. rn^VlV 9.. 12. i" PARIZ__________- t,|I> dnevni odhodi na , *! SICILIJO pust' jO (specialni poajm skupine P° oseb) _____________ of«T Adria -«et*,CuV skrbi v 7 trgovske^ stične i*1 zume. 0vnic> riano, DELAVNICA MEHANIČNIH , ■ A. Fabian'. TRST — UL. CORTI 2 — ^ specializirana za Izdelavo motorjev * podjetjih, revizije, mehanične izdelke, 0 -trd - avtogeno in električno varj« afuih Popravila na krovu: motorjev Diesel. V , pot in kotlov ter vseh pomožnih naprav P strojih in napravah na kf°v CVETKO CAC VLADIMIR ZVAB ZMAGE M NACIEAŠIZMOM SPOMNIMO se naših padlih UDOVIC-NINO n v Trstu 13,1.194*1 V ITI ninn-iclirjl MARIJ ZUPIN rojen v Bertokih 3. 9. 1922 pogrešan na Goriškem Kako demokrščansko-monar- histična vlada skrbi za koristi Sicilije je razvidno tudi iz položaja, nastalega na področju, ki neposredno zadeva sicilsko poljedelstvo. Gre namreč za kalijeve soli, ki so jih nedavno in v velikih količinah odkrili v osrednjih predelih otoka. Gre za ležišča, ki se morejo po količini_ primerjati edinole z ležišči žvepla. Z neverjetno naglico pa so izkoriščanje teh ležišč dali v koncesijo delno družbi «Trinacria» (ki je vključena v skupini Edison) delno pa monopolu Montecatini. tako bodo morali sicilski kmetje plačevati umetna gnojila, ki jih imajo doma, po cenah, ki jih na italijanskem tržišču diktira ta monopol! Električna energija Drugi, zelo porazen primer kako demokrščansko-monarhi-stična vlada podpira monopolistične interese, imamo tudi pri električni energiji. Elek-rična energija je na otoku monopol SGES, ki spada v trust Milanske splošne elek- r0u„ ;ETER GOJCA — Padel 22G-r°0adi 27- 10- 1914 roj«n_ v Borštu 26. 11. 1921 ANGEL PETAROS _____... ..._____________ v Borštu 26. 11. 1 *■ 1944 v Kobaridu padel 7. 8. 1944 pri Senožečah Nel u Je«ru (Boršt) t". 8. 1944 v Korevlu rojen v Skopem 12. 3.^1910 dmrl leb. 1945 (Mathausen) Na Siciliji se je začela pred- Le£i$£a kalijevih »oli volilna kampanja za obnovo | deželnega parlamenta. V tej kampanji sodeluje okrog 25 političnih strank, za neposredno politično borbo pa prihajajo v poštev le krščanska demokracija (s svojimi tremi laičnimi zavezniki, ki jih je pustila na cedilu in se povezala z monarhisti in z njimi vladala vsa poslednja štiri leta), Nennijevi socialisti in komunisti, monarhisti ter neofašistični misijevci. To pot je v predvolilni kampanji prisotna tudi neodvisna socialistična zveza, ker ji ni uspelo doseči skupnega nastopa vseh socialističnih sil, kijub temu, da so bili za tak nastop podani vsi potrebni pogoji. Enoten nastop vseh socialističnih sil bi utegnil resno ogroziti dosedanji politični monopol demokrščar.ske-monarhistične koalicije, kar bi privedlo do pozitivnega preokreta v gospodarskem, socialnem in političnem življenju otoka, ki preživlja dokaj resno gospodarsko krizo. Spričo dejstva pa, da se sedanje volitve na Siciliji vrše v bistvu v okviru dosedanje politične razvrstitve sil, je skoro povsem izključeno vsako večje presenečenje, pereči gospodarski problemi otoka pa bodo zato predstavljali še nadalje nerešeno vprašanje. Oglejmo si na kratko katera so ta osnovna nerešena vprašanja sicilskega gospodarstva. Sicilsko gospodarstvo se danes bori z naslednjimi vprašanji: petrolej, žveplo, agrar-na reforma, izkoriščanje ležišč kalijevih soli in vprašanje električne energije. Kakšno je danes stanje na teh področjih, če ga gledamo s stališča temeljnih koristi sicilskega gospodarstva? Petrolej Sicilija razpolaga z zelo bogatinu ležišči petroleja. Racu-a se, da bi že sama ležišča okolici Raguse zadoščala za P-odstotno kritje letne državne potrebe po gorivu. In ležišča pri Ragusi niso niti edina niti največja; a vsa zade-je tembolj kočljiva, ker sta se na področju petrolejke industrije spopadli dve tendenci, namreč, tendenca državnega monopola in ten denca zasebne konkurence. Medtem ko je na ostalem državnem ozemlju prevladala va tendenca, in Je zat°..lz? koriščanje petrolejskih ležišč rokah državnih ustanov ENI in AGIP. so na Siciliji leta 1D50 izglasovali zakon, ki prepušča izkoriščanje petrolejskih ležišč zasebni pobudi z udeležbo tujega kapitala. To pa je imelo negativne poledice za sicilsko gospodarstvo, ker je izkoriščanje pe-olejskih ležišč na Siciliji danes v rokah ameriške Gulf Oil Company, to je v rokah enega najmočnejših svetovnih petrolejskih trustov, ki dikti-ceno petrolejskim proizvodom na svetovnem tržišču. Od svojega naravnega bogastva nima -Sicilija tako rekoč nič, razen tistih 7 12 odstot- kov kosmatega dohodka, ki uh mora družba letno odstopiti deželni vladi za uživanje koncesije. Ce k temu dodamo še dejstvo, da se omenjena družba poslužuje inženirjev in drugega strokovnega osebja, ki ga Z družinami vred pokliče iz Texasa. kljub temu, da bi ga mogla dobiti tudi v Ita-da gre za kompleks rmlRKo REBULA 2f" v Sempolaju OSKAR ŠKERJANC rojen v Bazovici 12. 11. 1921 ' 9' 1944 na Križni gori padel 2.4.1945 v Trnov, gozdu "O ha nL SPANGER RUDOLF IPAVEC ',|hrl , „r°seku 24. 2. 1919 rojen v Potravnem 29. 12. 1923 1 v Rižarni 1. 7. 1944 padel 3. 2. 1944 f6knA vT2^ MRAKIC nadei wu ,21- *• 1914 K- 1. 1943 PAOLO MORGAN padel na Opčinah 3. 4. 1944 ^cBJL^.ancic * h*. *°rOVlCi 1 r. n •*tuX£‘C‘»«. 7- 1916 e ln Pogrešan ALDO BOZDON rojen v Pulju 23. 1. 1910 padel 6. 10. 1943 pri Pazinu delniških družb, ki izključuje v^ako možnost državne kontrole nad njimi, potem nam postane takoj jasno da bi bilo zaman pričakovati, da bo sicilski petrolej mogel vpit vati ugodno na razvo.l sicil-skega gospodarstva, dokler bo njegovo izkoriščanje v rokah družbe, ki posluje le v -okvi-?u potreb svetovnega petro le iškega monopola. Tej politi-kontrolirane proizvodnje« ta monopol fzvaj°alejse imamo tudi zahva- guseCčrpa petrolej le na petih mestih, medtem ko bi ga mog-črpati že na najmanj 40 mestih. Žveplo oe tragičnejši Pa je položaj v industriji žvepla. Kriza se tu vleče že od konca korejske vojne. A tudi korejska vojna je za to industrijo pred stavljala konjunkturo le v ko-likor -so ZDA takrat uvedle embargo na izvoz ameriškega žveDla- Danes je ta industrija popolnem zastoju in 13.000 delavcev na tem da Jih od-nuste Pohlep «baronov», k se zrcali tudi v zastarelosti industrijske opreme vpliva neugodno na proizvodno ceno ki ie za skoro 50 odst. višja od one na svetovnem tržišču Tnkn ie pred kratkim pnslo do značilnih ukrepov: 300.000 ton Žvepla, za katerega Sicilska banka izdala posojil razmerju 40.000 lir za to-ri0 ie ostalo v skladišču, ker ’ kos ameriški konkurenci (žveplo iz Texasa stane svetovnem tržišču 23 tisoč lir za tono). »Baroni« so u stavili obrate in zagrozili odpustom vseh 13.000. delov-D0 tega m pnslo ker’ je Rim v naglici pristal izdatno finansiranje dustrijcev, deželna skupščina v Palermu pa zajamčila izda janje kreditov iz Javnih fon dcv! Sodobne oblike suženjstva trične družbe, in ki jo dobavlja na otoku po 25 do 30 odst-višji ceni kakor na celini. Z avtonomijo se je ustanovilo Sicilsko podjetje za elektriko (ESE), ki naj bi zamenjalo SGES. Ta ustanova je 8 let vlagala ogromne vsote v izgradnjo velikih jezov in ustanovila termoelektrično družbo STES. A kaj se dogaja? STES prepušča privatni SGES električno energijo, ki jo proizvaja v lastnih centralah, SGES pa jo dobavlja potrošnikom po lastni tarifi. EGES m potrošila niti lire za električne naprave, hkrati pa pobira ogromne profite s prodajanjem električne energije, ki jo proizvajajo elektrarne, zgrajene z javnimi sredstvi in celo z namenom, da bi tako država vplivala na znižanje cene električne energije! V ozračju takih škandaloznih pojavov monopolističnega povampirjenja se vodi politična bitka v sicilski predvolilni kampanji: a kljub temu je malo upanja, da bi v sedanjem političnem položaju, napredne sile mogle izvojeva-ti zmago, ki bi pomenila pre-okret v gospodarskem in socialnem življenju otoka. Organizacija Združenih narodov bo na svojem desetem znova morala pretresti vprašanje konvencije o prepovedi suženjstva. Zdi se kot protislovje, da mora danes — 106 let po pro-klamaciji o odpravi suženjstva, .po secesijski vojni v Ameriki, po vrsti večstranskih konvencij o prepovedi trgovine s sužnji, po konvenciji Društva narodov o prepovedi suženjstva, po zadnjem protokolu o reviziji vseh teh konvencij — vprašanje suženjstva znova priti na dnevni red. V resnici se danes vprašanje suženjstva pojavlja v novem obsegu, v novih oblikah in z novo vsebino. Izginila je — vsaj reče se lahko, da je izginila - klasična oblika suženjstva. V deželah članicah Združenih narodov in njihovih posestih človek ne predstavlja več predmeta, ki bi mogel z njim gospodar razpolagati kakor z navadnim predmetom. Izginila so pojmovanja sužnje-lastniške družbe, po katerih je bil v seznamu domačih živali, kot med njimi najvažnejša, človek-suženj. Toda kapitalistična oblika proizvodnje je ustvarila nove oblike suženjstva, ki se po končnem učinku v bjstvu ne razlikujejo od institucije suženjstva. Združili sta se dve do konca različni instituciji; institucija suženjstva ter institucija svo- Dr. Milan Bar to s bodnega sklepanja pogodb. Človek je svoboden in potemtakem ni suženj. Toda svoboden človek ima pravico sklepati vsako pogodbo, ki v določeni deželi ne nasprotuje javnemu redu. V mnogih deželah pa javni red dopušča, da more človek sklepati nedeljive in dosmrtne pogodbe o mezdnem odnosu nasproti tretji osebi, o mezdnem odnosu povezovanja na določene objekte eksploatacije, ali celo o mezdnih odnosih na nedoločena dela po volji delodajalca. Po čem naj se takšne oblike naj ločijo od suženjstva? Suženjstvo je predstavljalo odkrito institucijo razpolaganja s tujo osebnostjo. ne glede na njeno voljo. Temu nasproti obstaja dejstvo, da se prav na osnovi te iste človekove svobodne volje, njegove sposobnosti, da sklepa pogodbe in ob pravilu, da mora vsakdo izpolnjevati pogodbo, ki jo sklene, neka o-sebnost spreminja v sužnja. Ce se neka osebnost obveže, da bo za večne čase ostala na določenem mestu, delala za določenega delodajalca in pri vnaprej določenih pogojih, da je s to pogodbo dosmrtno vezana ter ne sme zapustiti tega mesta niti prekršiti pogodbe, če ji dalje država, na katere ozemlju se to dogaja, grozi s sankcijami, v primežu, da bi prekršila svojo pogodbeno obvezo potem se njena situacija v ničemer ne razlikuje od položaja sužnja. Ta oseba ni suženj v tem smislu, da bi sodišče ne upoštevalo njene volje, pač paje suženj po tem, ker je sodišče določilo njeno sužnost prav na osnovi njene volje, na o-snovi tako imenovanega svobodnega pristanka na pravilno sklenjeno pogodbo. V kolonialnih deželah in nekaterih deželah imigracije, kjer obstaja bojazen, da ne bo dovolj delovne sile, je e-den pogojev, na čigar osnovi se zainteresirana oseba sprejme v službo ali se ji dovoli vselitev, prav ta, da sklene tako pogodbo. Njena svoboda preneha v trenutku sklenitve pogodbe. Od tega trenutka je ona suženj po lastni volji in to suženj, kateremu groze z državno sankcijo, v primeru, da bi ne izpolnjeval pogodbe. Ta nova oblika suženjstva je osnova, ki se na njej ohranjujejo velike plantaže, sloneče na delovni sili domači- Kitajska se krepko *‘a iz zaostalosti Kljub temu, da so kitajske oblasti Vzele stVar industrializacije kot sVoj prVi in najvažnejši program, je gotoVo, da bo ta dežela, ki ji je preteklost pustila tako žalostno dediščino, morala še dolgo čakati, preden se bo uVrstila med industrijsko razvite držaVe Agrarna re/orma Tudi za agrarno reformo ni nič bolje. Ustrezni zakon, k; bi moral razdeliti med kme-te ogromne veleposesti, ima toliko pomanjkljivosti, da la-tifundisti najdejo nešteto oblik da se izognejo njegovim posledicam, pri tem pa naletijo celo na podporo sodisč. Pred kratkim je sicer kasa-cijsko sodišče zavzelo drugačno' stališče, kajti sicer bi se latifundistom posrečilo dobiti nazaj še tisto malo zemlje, ki je že bila kmete. razdeljena med Po korenitih spremembah a Kitajskem v letu 1949, ko se ni končala le dolgotrajna itajska revolucija, ampak se tedaj začelo povsem novo obdobje njene zgodovine, se začel proces postopnega spreminjanja kitajskega gospo-arstva. Na Kitajskem, ki je pretežno agrarna država, se je industrializacija začela šele s drugi polovici preteklega in r prvi polovici tega stoletja ir še tedaj je bil tempo izgrad nje, razen v Mandžuriji, kjei o Japonci v tridesetih leti! zasedbe zgradili precej indu strije, zelo počasen in nena črten. Agrarno vprašanje na Kitaj skem se je v zadnjih leti! zelo zaostrilo. Kljub temu, d: živi 90 odst. kitajskega ljud stva od poljedelstva, je polje delstvo te vedno na skrajni nizki stopnji, poleg tega j-od vsega velikanskega pro slranstva kitajske republik komaj kaka desetina površin obdelana, dočim so štiri peti ne ozemlja gorata področji k.ier je poljedelstvo nemogc ce. Do revolucije je bilo d 63 odst. kitajske zemlje las veleposestnikov in zakupnin zemlje je znašala celo do 7 odst. žetve. Obdobje od 1949. do lansk ga leta se v družbeno gospe darskem smislu deli v dv dela. Do leta 1952 je bilo ot dobje obnove gospodarstva, 1« ta 193U in 1954 pa je obdot je načrtne socialistične grač nje in socialistične preosnov državnega gospodarstva. Ze v marcu 1949 je centra ni komite KP Kitajske sprejel sklep o postopnem prehodu v socializem. Ta smer je bila zajeta v tako imenovanem skupnem programu, ki je bil v septembru istega leta sprejet na prvem plenarnem zasedanju kitajske ljudske posvetovalne konference. Skupni program prikazuje osnovne naloge industrializacije, izvedbo agrarne preosnove, mo dernizacijo poljedelstva in trgovine in celotno preobrazbo kitajskega gospodarstva. Po dokončanih obsežnih delih pr obnovi države se je leta 1953 začelo izvajanje prvega kitaj skega petletnega načrta, v ka terem zavzema glavno mesto gradnja težke industrije. Pet letni načrt nadalje predvideva gradnjo prometnih sred stev in cestne mreže, lahk industrije, poljedelstva in trgovine. Isti načrt predvide va usposabljanje kvalificira nega strokovnega kadra, razvoj zadružnega sistema v poljedelstvu in obrti ter seveda dvig življenjske in kulturne ravni kitajskega ljudstva. Zamisel o industrializaciji Kitajske je poudaril že stari kitajski revolucionar Sun.iat-sen v svojih »Treh ljudskih načelih« in v »Industrijskem načrtu«. Vse kaže, da je Mso-cetung prežet s temi idejami. Danes se na Kitajskem delajo veliki napori predvsem za gradnjo bazične industrije. Kitajska je bila ob koncu vojne tako rekoč na tleh, saj je njena industrijska pvoiz-vodnja bila za 40 odst. manjša od predvojne proizvodnje. V obdobju obnove pa je bil zabeležen predvsem kar se tiče jekla, bombažnih tkanin, žitaric, papirja in tobaka izredno velik napredek Hkrati pa se je zelo razširil državni sektor gospodarstva. je bilo ob koncu leta 1952 v državni upravi že sto odstotkov železniške mreže, 80 odst. težke in 60 odst. lahke industrije, 60 odst. ladjevja. Poleg tega ima država pod svojim nadzorstvom 90 odst. vseh denarnih zavodov, 90 odst. zunanje trgovine, okoli 50 odst. trgovine na debelo in 30 odst. trgovine na drobno. Od tedaj se industrijska proizvodnja iz leta v leto veča Kljub temu pa je vrednost kitajske industrijske proizvodnje danes še vedno izpod 30 odst. celotnega državnega dohodka- V poročilu o državnem gospodarskem razvoju od 12. septembra lani beremo, da je vrednost proizvodnje in indu- Notranjost nekega novega metalurškega podjetja v Severni Kitajski, za katerega trdijo padni strokovnjaki, da v ničemer ne zaostaja za podobnimi podjetji na Zapadu Po navadnem optičnem mikroskopu je tudi elektronski mikroskop, ki je dejansko novejšega datuma v vrsti tehničnih izumov dosegel precejšen vrhunec popolnosti. Zadnji poizkusi francoskih raziskovalcev so pokazali, da je nadaljnje izpopolnjevanje mikroskopa možno edinole na bazi jonov in protonov in da so se posebno dobri rezultati pokazali s poizkusi jonov lahke kovine litija. Sedanji elektronski mikroskop z magnetno lečo je v stanju, kot piše francoski časopis »Nature«, da razdvoji dve nevidni točki, ki sta mrd seboj oddaljeni komaj 6 ang-stremov, t. j. v navadnem računskem merilu sto milijoninka centimetra, oziroma v številkah napisano takole: 0.00000006 cm. Ako elektrone zamenjemo z joni, dobimo o-koli desetkrat manjšo valovno dolžino, povečevalna moč mi kroskopa pa postane 12-krat večja. Dva ameriška znanstvenika Shperou in Shaurer sta pred kratkim odkrila, da proti kratkovalovnim in atomskim izža zevanjem niso občutljivi le človeški in živalski organizmi, ampak tudi rastline. Ce tobačno rastlino obžarevamo s ko baltnimi žarkami. je ta kmalu prekrije s sivozeleno tumor-no maso in že po nekaj tednih popolnoma usahne * * » Neka angloameriška arheo-lcška skupina že del] časa vrši izkopavanja v dolini Jor je naletela na odkritje, ki je privedlo do precejšnjega začudenja med arheologi. S tem odkritjem je namreč dokazati a je mesto Jeriha naj-ttarejše naselje, ki je bilo obdano s trdnjavskimi zidovi. Arheologi so najprej hame-ravali priti si na jasno o zgodovinskem razdobju, ko sc je zadnji izraelski kralj Osij (726—718 pred našim štetjem) boril za Jeriho. Ko pa so u-gotovili. da so bila obzidja tega mesta 23-krat porušena in ponovno zgrajena, so svojo pozornost usmerili na ostanke zidov iz prejšnjih dob. Stranski zidovi neke utrdbe ki je bila globoka 15 m in ki j-; bila med dvema trdnjavama, predstavljajo dejansko prerez zgodovinskega razvoja, ki gre do leta 6.000 pred našim štetjem. Starost tega mesta se najbolj jasno opazi, če ga primerjamo s starim Egiptom. Ostanki zidov na primer, ki so jih odkopali kakih 5 m globoko, izhajajo iz dobe, ko so ob Nilu gradili piramide. Sledovi zidov in utrdb so izrazite priče dolgh vrste osvajalnih pohodov. En sloj zemlje na primer, ki je sestavljen skoraj izključno od pepela, dokazuje, da so sovražne horde verjetno razrušile in požgale tamkajšnje utrdbe, dočim predstavljajo ostanki drugega sloja jasen dokaz, da je bilo mesto porušeno zaradi potresa, Ruševine pokrivajo približno 3 hektare površine in so v neposredni bližini sedanjega mesta. Čeprav je gotovo, da so biti prvi prebivalci tega doslej najstarejšega ljudje kamene dobe, je bilo njihovo orodje izdelano zelo dobro. Med izkopaninami so našli tudi več nožev, srpov, puščičnih konic in ključev, seveda vse iz kamna. Po uradnih državnih podatkih | dana. Pn tem izkopavanju J človeškega večjega naselja še Poveljstvo ameriškega vojnega letalstva je pred kratkim objavilo, da bodo na Atlantskem oceanu zgradili več u-metnih otokov. Otoki bodo namenjeni predvsem obrambi ZDA proti letalskim napadom. Na omenjenih otokih bodo namestili radarske na prave, ki bodo medsebojno po vezane tako. da bo zaščiten prav vsak meter ameriške o-bale. Radarske naprave bodo oddaljene druga od druge kakih 300 km. Poleg tega bodo na otokih nameščene najmodernejše naprave za vodenje radijsko vodenih letal-Kakšni bodo ti umetni otoki. ni še nikomur znano, ker je to vojaška tajnost. Vendar računajo, da bodo morali biti mnogo bolj trdni kot so oni, na katerih so nameščeni vrtalni stroji v Mehiškem zalivu. Ker ne bodo mogli vseh otokov pritrditi neposredno na morsko dno. bodo morali nekatere opremiti s pogonskimi stroji, da se ob viharjih ne bodo «se 1 ili». Isti strokovnjaki računajo, da bodo stroški za vsak umetni otok znašali približno 3 do 5 milijonov dolarjev, seveda če tu ne računamo tudi tehnične opreme. Morda bodo ti otoki nekoč služili tudi za civilno letalstvo, gotovo pa je, da je njihov glavni namen »strateška obramba« ZDA, stri.ie v sledečem sorazmerju: moderna industrija 31 odst., obrtna proizvodnja 8 odst., zasebna obrtniška proizvodnja 7 odst., poljedelstvo pa 54 odst. V vseh panogah kitajske industrije je zaposlenih 13,740.000 ljudi, kar dovolj jasno priča o zaostalosti Kitajske kar se tiče industrijskega razvoja. Kot smo že prej omenili, polaga prvi kitajski petletni načrt težišče v gradnjo težke industrije, predvsem metalurgije' ' goriv, energetike, strojnih tovarr) in kemične industrije. V petih letih (195 do 1957) je predvidenih 300 novih velikih industrijskih objektov, od katerih bo pri gradnji 141 podjetij pomagala Sovjetska zveza Med temi podjetji so predvideni moderni piavži in drugi metalurški kombinati, premogovniki, tovarne lokomotiv, avtomobilov, traktorjev, letal in drugega. Po najnovejših izjavah najvišjih kitajskih funkcionarjev je gradnja tovrstnih objektov v letu 1953 dosegla 94,3 odst. predvidenih načrtov. Nižji odstotek Pa so dosegli pri gradnji energetskih objektov in nekaterih objektov za proizvodnjo potrošnega blaga. Po istih podatkih 25 odst. vseh podjetij, ki so v gradnji, ni doseglo predvidenega načrta. Poudariti pa je potrebno, da je bil načrt v mnogih primerih tudi nerealen ter da je pri tem imelo precejšen delež tudi pomanjkanje strokovnih kadrov ter seveda pomanjkanje izkušnje v gradnji tako velikih objektov. V letu 1954 je kitajska industrija zabeležila nove važne rezultate. Ro podatkih, ki jih je Cuenlaj prikazal v svojem ekspozeju kitajski skupščini, je Kitajska imela v lanskem letu že skoraj 11 milijard kWh električne energije, kar je za 250 odst. več kot leta 1949. Premoga so na Kitajskem nakopali 81 milijonov 990 tisoč ton, to je 2.6-krat več kot leta 1949. železa so proizvedli 3 milijone ton, jekla več kot 2 milijona ton, kar pomeni okoli 13-krat več kot ob koncu državljanske vojne. Pri vsem tem pa je najvažnejše to, da je zelo razširila svoj železniški, cestni, vodni in zračni promet. Ko gledamo ta velik napredek. se postavlja vprašanje, koliko bo Kitajska proizvedla ob koncu petletnega načrta, oziroma kakšna bo njena zmogljivost ob začetku novega petletnega načrta leta 1958. Po nekaterih ocenah tujih gospodarskih strokovnjakov bo Kitajska leta 1958 proizvajala več jekla kot ga proizvaja Kanada, Belgija in ostale male države, vendar pa bo še mnogo za proizvodnjo industrijsko visoko razvitih držav na Zahodu. Vse kaže torej, da je LR Kitajski potrebno še več desetletij intenzivnega dela preden se bo lahko uvrstila med industrijsko visoko razvite države v svetu. nov ali priseljencev. V tem primeru je suženj sicer plačan in se vzdržuje sam, toda plačan je tako, kakršni ao bili pogoji pogodbe v trenutku, ko je bila ta sklenjena, delati pa mora, kot je v tej pogodbi predvideno. On nima nobene pravice več, da bi še naprej odločal o. svoji usodi, da bi svobodno izbiral pokli« in kraj stanovanja. Takšen pogodbeni odnos se pogosto dovoljuje v kolonijah, ker so pač tu takšni krajevni običaji, običaji, ki jih ohranjajo konservativne sile, ki so dejansko pod vplivom suž-njelastniških pojmovanj, vtem ko je to v metropoli prepovedano, kjer je tu osebna človekova svoboda nad pogodbeno obveznostjo. Civilni zakoniki modernih dežel obsojajo tako pogodbo. Oni prepovedujejo določeno sklepanje delovnega odnosa za daljši čas in pu navadi priznavajo delavcu pravico, da more ob določenih pogojih in v relativno kratkih rokih odpovedati svojo delovno pogodbo. Toda svoboda v metropoli še ne pomeni tudi svobodo v kolonijah. Na osnovi analize ki so jo izvršili eksperti Združenih narodov, je dokazano, da s» te oblike pogodbenega suženjstva v raznih deželah razlikujejo po svoji vsebini. Dokazano je, da se v mnogih teh dežel dosmrtni angažma smatra za pravilo, njegova odpoved pa za zločin, ki se kaznuje po kazenskem zakoniku. Anketa je dalje ugotovila. da obstajajo tudi blažje oblike pogodbenega suženjstva. za katere veljajo občutne ekonomske sankcije, s katerimi se delavcu odvzame vsaka svoboda opredelitve. Tako so na primer dežele, kjer ne obstajajo kazenske sankcije, toda, ce angažirana oseba ni izpolnila svoje obveze ali bi jo hotela prekršiti, potem bi te spravile v nevarnost vse plodove njegovega dolgoletnega dela (tako mu n. pr. propade kavcija, ustvarjena iz polovice vseh zaslužkov določenega števila zadnjih let, ali pa se mu odvzamejo imetje ter investicije, vložene v imetje, ki si ga je pridobil s kolo-natom), tako da pride tu znova do tiste osvoboditve človeka, ki jo Marx imenuje dvakratno osvoboditev, a do katere je prišlo v deželah, ki so se kasno osvobodile fevdalizma; kmet je osvobojen fevdalne obveznosti, hkrati pa je tudi «osvobojen» imetja, ki ga je dotlej obdeloval kot tlačan, s čimer so mu odvzeta osnovna sredstva za obstoj. PREJELI SMO: Documenti di vita italiana. An- no V. Maggio 1951. Roma. Centro di documentazione della Presi-denza del Consiglio dei Ministri delia Repubblira italiana. Priroda, človek tn zdravje. Mesečnik za poljudno zdravstvo. Leto X. Marec—april. LOvec. Glasilo republiške lovske zveze Slovenije XXXVIII, letnik, št. 2, Maj 1955. Ostale oblike suženjstva izhajajo iz ostankov družinskega prava patriarhalne družbe. Kaj pomeni pravica staršev, da morejo svoje otroke prodati zaradi,--sklenitve zakona kupcem ali osebo, ki jo on določi? To pomeni do-življenjsko suženjstvo, še posebno, če se poveča s pravico moža. ki obstaja v teh deželah, da odloča o usodi žene in da je ločitev zakona odvisna izključno od njegove volje. Iz tega izhaja tudi tako imenovano mladoletniško suženjstvo. To obstoji v tem, da morejo starši v nekih deželah v imenu mladoletnika zaključiti dolgoletno delovno pogodbo in prodati delodajalcu svojega otroka za ves čas trajanja pogodbe, na vsak način do polnoletnosti. In nazadnje — pravica moža, da v imenu žene sklepa pogodbe o njeni zaposlitvi, kakor tudi dolžnost Žene. da se takšne pogodbene obveznosti drži. vse to ni nic drugega kot suženjstvo posameznika na osnovi pogodbe, v kateri ta oseba dejansko ne sodeluje, mora pa nositi njene težke posledice. Vse te stvari se nam zde tuje, daleč in skoraj paradoksalne. V resnici so to razmere, ki v svetu še danes obstajajo, proti katerim se .ie težko boriti, ker po navadi slone na verskih zablodah. na »božji pravici« staršev in moža. na pojmovanju popolne podrejenosti osebnosti po družinskem pravu in na poskusu konservativnih krogov, da vse to pojasnijo tako, češ da starši,_ oziroma mož pravilneje ocenjujejo interes otroka ali žene. Ta popolnoma poslušnost predstavlja negacijo svobode osebnosti. Je osnova podrejeva-nja osebnosti ne le tistemu, ki mu je družinska oblast z zakonom priznana, ampak tu-di onemu, ki se nanj ta oblast prenese. Oblike suženjstva morejo biti tudi drugačnega značaja. Ce si ogledamo verske zakonike ter uvajanje raznih meniških redov, pravno priznanje doživljenjske redovniške obljube, obstoj državnih sankcij, s katerimi se redovnik lahko prisili, da se vrne v svoje vrste in samostansko prepoved redovnikom, da bi se, pod kaznijo disciplinske in moralne obsodbe. desolidarizirali s svojim bivšim redom — pa imamo ponovno pred sabo jasno sliko o instituciji suženjstva- Redovnik se je baje odrekel svoji osebnosti. Po lastni volji se je odrekel osebnosti ter se oprijel ideje o popolni poslušnosti svojim nadrejenim. Toda, če gre za dosmrtni angažma, potem je on predmet in ne subjekt socialnega obstoja. Obstajajo še mnoge druge oblike suženjstva Imamo danes sužnje, ki na videz žive v okoliščinah najbolj sijajne družbene ravni, imamo spet druge, ki se mučijo, da bi prišli do skorjice kruha, potem so tudi takšni, ki ne morejo priti do zadostne skorje kruha prav zaradi tega, ker so v svojih življenjskih stremljenjih o mejevan. Toda vsi ti ljudje skupaj imajo v današnji obliki neko skupno potezo, ki kvalificira njihovo usodo. V bistvu je ta njihova usoda v tem, da ne morejo svobodno odločati o svojem poklicu in delovnem odnosu, da si ne morejo privoščiti izbire poklica in odpovedi delovnega odnosa, (Iz članka, objavljenega * «Mednarodni politiki«]. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK V URADNEM LISTU OB1AVL1ENO BESEDILO ■ • Italijansko - lugoslot/ans ki sporazi nn o preskrbi goriške ol ičine z voi do Sporazum velfa deset iet - Sedaj plačujemo vodo po 7 Irt pol lir kubični meter V Uradnem listu je objavljeno besedilo sporazuma med italijansko in jugoslovansko vlado glede dobave vode goriški občini. Sporazum je bil sklenjen v Rimu 26. julija lani v skladu s točko 5 mirovne pogodbe z Italijo. Po tem sporazumu bo Uprava gori-»kih vodovodov iz Nove Gorice dobavljala vodo goriški občini po glavni cevi v rezervoar na goriškem gradu. U-prava goriških vodovodov jamči, da bo kakor v preteklosti dobavljala maksimalno 4 milijone in pol kubičnih metrov vode, kar predstavlja 8» odstotkov celotne sedanje zmogljivosti naprav v Kron-bergu in pri Mrzelcu, ostalih, 15 odst. vode pa bodo potrošili na jugoslovanskem ozem- lju. V začetku bo goriški občini dobavljenih dnevno okoli 12.400 kubičnih metrov. Ta količina se bo lahko povečala v skladu s potrebami občine, nikoli pa ne bo mogla presegati 13.800 kub. metrov na dan. Uprava vodovodov bi filtrirala in razkuževala vodo v napravah na Mrzelcu na način, ki je bil doslej v rabi. Cena vode je sledeča: med 16. septembrom 1947 ter 31. decembrom leta 1951 po 5.90 lire za kub. m, od 1. januarja 1952 do prenehanja veljavnosti sporazuma po 7.50 lire. Sporazum velja deset let od vstopa v veljavo mirovne pogodbe 16. septembra 1947. S tem sporazumom preneha veljavnost italijansko-jugoslo- N E ZADOVOLJSTVO PREBIVALSTVA ZARADI VOJAŠKE ODREDBE 4 dni na teden Doberdobci ne morejo delati na polju Kmetje želijo, da se poišče za strelske vaje drug prostor Vojaško poveljstvo je v Doberdobu nabilo na zidove poziv prebivalstvu, naj se zaradi strelskih vaj v ponedeljek, torek, sredo in četrtek ne kreta na področju, ki se razteza med pokrajinsko do-berdobsko cesto, Poljanami in redipuljskim pokopališčem. Prebivalstvo je vest sprejelo z nezadovoljstvom, ker ima na področju, ki je določen za strelske vaje, skoraj vse njive. Prav sedaj je na teh njivah veliko dela; med drugim morajo poškropiti tudi trte. V dveh dneh na teden prav gotovo ne bodo utegnili opraviti vsega dela. Verjetno bo oblast poravnala škodo, v nobenem primeru pa ne bo mogla škode v celoti poplačati. Zaradi tega so kmetovalci mnenja, da je treba za strelske vaje poiskati drug prostor, ali pa urediti tako, da jim bo omogočeno redno obdelovanje zemlje. NA JAMELJSKEM OVINKU Prva preizkušnja avtomobila «Fiat 600» V prvih popoldanskih urah v torek je na glavni cesti, ki pelje v Trst, in sicer med Jamljami in «ovinkom smrti«, kakor ga imenujejo zaradi pogostih nesreč, prišlo do hudega trčenja avtomobilov Eiat 600 in Fiat 1100. Pri nesreči, do katere je prišlo zaradi mokre in spolzke ceste, so se ponesrečile kar štiri osebe. V avtomobilu Fiat 600 z evidenčno tablico TS 8912, ki je vozil proti Gorici, sta bila 33-letni šofer Pietro Giampiccolo iz Trsta in 43-letni Mario Fantini prav tako iz Trsta. Proti Tržiču pa je v istem času vozil avto Fiat 1100, v katerem sta se peljala 50-letni Luciano Simeoni ter 57-letni Gioacchino Colautti oba iz Tržiča. Trčenje le bilo zelo hudo, kajti obe vozili sta zleteli s ceste. Da ni prišlo do večjih poškodb, se je zahvaliti prav grmičevju, ki je v precejšnji men zaustavilo vozili. Kakor smo že omenili, so se potniki obeh vozil precej potolkli. Na pomoč je takoj prišel rešilni avto Rdečega križa iz Tržiča, ki je tri ponesrečence odpeljal v tržiško bolnišnico in e-nega v bolnišnico v Trst. Ponesrečenci se bodo morali zdraviti od 36 do 60 dni. Hude okvare sta utrpeli tudi obe vozili, ki so ju tržiški. gasilci spravili na cesto in odpeljali v Tržič. Izvedeli smo, da Je včeraj zjutraj eden izmed ponesrečencev, 57-letni Gioacchino Colautti podlegel ranam. Pri nesreči v Jamljah si je zlomil več reber in prejel tudi druge poškodbe; vsa pomoč, ki so jo nudili zdravniki tržiske bolnišnice, ni pomagala. V dopoldanskih urah je Colautti umrl. Nepreviden deček prišel pod avtomobil Na križišču Ul. Boschetto z Ul. Zorutti je v torek zvečer okrog 19. ure 33-letni dr. Dai-nese iz Gorice, Ul. Garzarol-li, povozil z avtom Fiat 1100 14-letnega dečka Paola Ceco-ta iz Ul. Brigata Casale 37. Deček je s kolesom nenadoma privozil iz Ul. Zorutti in tako prečkal pot avtomobilistu, da ta kljub prizadevanju ni mogel preprečiti nesreče. Avtomobilist je ponesrečenega dečka takoj odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer mu je zdravnik ugotovil poškodbo na glavi. Ozdravel bo v približno dveh tednih. Sadno cvetje prepovedano škropiti s strupenimi snovmi Goriški prefekt sporoča, da je v goriški pokrajini prepovedano škropiti sadno drevje v cvetju z arzenikovimi spojinami, z DDT in z drugimi strupenimi snovmi. Škropljenje je prepovedano v dobi, ko se cvetje odpre in dokler cvetno listje ne odpade. Dekret je prefekt sporočil že lansko leto na zahtevo čebelarjev. Škropljenje cvetja z zgoraj omenjenimi snovmi uničuje čebele, ki po cvetih nabirajo cvetni prah. Kdor se ne bo ravnal po navodilih, bo po zakonu kaznovan. vanskega sporazuma iz leta 1947 glede predujmov goriške občine za preskrbo z vodo. Pred cerkvijo je padel V bolnišnico Brigata Pavia so v torek okrog 22. ure sprejeli Fiorella Fabra iz Ul. Ba-iamonti I. Padel je, ko je stal na stopricah pred cerkvijo sv. Ignacija na Travniku. Z glavo je udaril ob pločnik in se potolkel. Po zdravniški pomoči je zapustil bolnišnico. Tri mesece zapora zaradi prehoda meje Na tri mesece zapora, 16 tisoč lir globe in plačilo procesnih stroškov je goriška pretura včeraj obsodila 57-letnega Domenica Scuntara iz Tera v občini Brdo v Beneški Sloveniji. Scuntaro je 16. aprila letos brez potnega dovoljenja zbežal v Jugoslavijo; tamkajšnje oblasti so ga kmalu potem vrnile italij. oblastem, ki so ga zaradi nedovoljenega dejanja obsodile. Z avtomobilom zlomil železniško zapornico K sreči je šofer pravočasno utegnil odpeljati s tira in na ta način preprečil trčenje z vlakom Pri železniškem prehodu v Standrežu je prišlo 27. decembra lani do nesreče, ki bi lahko imela hujše posledice. Tistega dne je namreč 25-let-ni Ruggero Tommasini s tovornim avtomobilom pripeljal iz Standreža po Ul. Tabaj proti Tržaški cesti. Čeprav je zapiranje prehoda z zapornicami spremljano z zvočnimi znaki. Tommasini teh znamenj ni slišal in se je s kabino avtomobila zaletel v zapornico ter jo prelomil. Avtomobil je skupaj z zapornico zavozil do srede tračnic. Šofer kljub prihajajočemu vlaku ni izgubil živcev; menjal je prestavo in se ritenski vrnil. Skušal je odstraniti tudi polomljeno zapornico, vendar zaradi bližajočega se vlaka tega ni utegnil napraviti. Lokomotiva se je zaletela v zapornico in se nekoliko poškodovala. Zaradi nesreče je imel vlak 10 minut zamude. Sodišče je včeraj proučilo dogodek in Tommasinija obsodilo na 2.000 lir globe ter plačilo procesnih stroškov; kazni mu ne bodo vpisali v kazenski list. msm ' ' : ; : :: iiiiilliiimii:;:::":; m i:j l| ; Ufe m* | issa K-1™ v! iKHjM«;. :y:!: .Uitii I t 1 ! t UMUJ J. R t«*-1 te Sili ! ,,, T it i: s \ i; PniiMTHi: thkmd rrni,n-,iinii)si.ui,i\ Dva tedna skupnega treninga pred tekmo z Jugoslovani Istega dne (2!). maja) bn reprezentanca B nastopila v Atenah RIM, 4. — Komisija za državne nogometne reprezentance je imela 2. maja v Bologni sejo, kjer je določila nekaj podrobnosti v zvezi s tekmama z Jugoslavijo v Torinu in Grčijo v Atenah. Tajništvo Italijanske nogometne zveze bo pozvalo igralce za reprezentanci v ponedeljek 16. maja zvečer, potem ko bo komisija o tem sklepala na seji v Bologni istega dne. Igralci se bodo morali zbrati v Grand Hotelu v Florenci ob 18. uri 18. maja, od koder bodo odpotovali v Roveto. V četrtek 19. maja popoldne bo na občinskem stadionu v Florenci trening med reprezentancama A in B. V’ soboto 21. maja bosta moštvi imeli na istem stadionu atletski trening. Nato bo ob 12. uri razpust, ponovno pa se bodo igralci zbrali 23. maja popoldne, in sicer zopet v Florenci. 24. maja bo spet v Florenci atletski trening, naslednjega dne pa trening tekma med reprezentancama A in B. V četrtek zjutraj bo reprezentanca B odpotovala v Rim, nato pa z letalom v Atene, kamor bo prispela po 18. uri. V petek bo še v Atenah trening. Reprezentanca A pa bo imela še v četrtek in petek (26. in 27. maja) trening v Florenci, v soboto po kosilu pa bodo igralci s pulmanom odpotovali v Torino. Ing. Tentorio bo prisostvoval tekmi Jugoslavija-Skotska. ki bo 15. maja v Beogradu. Orlandini bo sodil tekmo FLRJ-Škotska RIM, 4. — Za sodnika tekme Jugoslavija-Skotska, ki bo 15. maja v Beogradu, je bil povabljen Italijan Orlandini, stranska sodnika pa bosta Li-verani in Maurelli. Istega dne bo Jonni sodil tekmo Francija B - Egipt v Nici. Tržačan Pieri bo sodil 18. maja tekmo Španija - Anglija v Madridu, stranska sodnika pa bosta Jon-m in Maurelli. . Bernardi bo 19. maja sodil tekmo Avstrija -Škotska na Dunaju in prav on bo 22. maja sodil še tekmo Portugalska - Anglija. zentanco Posarja s 6:1 (3:1) v Lizboni. * * * GLASGOW, 4. — Škotska -Portugalska 3:0 (2:0). * * * PARIZ, 4. — Kacing-Kaiser-lautern 1:1 (0:1). * >it * Avstrijci so sklenili predlagali SZ, da bi bila nogometna tekma med obema reprezentancama 18. avgusta ali 25. septembra letos. * * * Rezultati madžarskih prvenstvenih tekem pretekle nedelje: Honved-Vasas 3-1, Kiniszi-Gyoer 6-1, Czepel-Izzo 1-0, Szalgorarjan-Dorog 2-1, Legie-roe-Diosgyoer 2-0, Pecs-Voros 1-0, Szombathely-Dosza 3-2. Niso vsi sorodniki Pod naslovom «Sorodniki med seboj« prinaša mariborski «Večer» (28. IV.) sledečo notico: V «Primorskem dnevniku« smo citati o tekmi dveh košarkaških moštev v Trstu. Rezultat tekme ni važen, pač pa dejstvo, da so igrali na tej tekmi skoraj sami sorodniki. Kar poglejte postavi! Trebče: Kralj A., Kale, Kralj R., Kolauti, Visintin, Kralj Mario I., Padovan, Kralj Mario lil., Križmančič, Kralj L., Cuk. Opčine: Sosič V. Pič, Gava S., Protti, Sosič B., Rudež, Sosič Bruno, Sosič Dario, Sosič Aurelio, Sosič Seraf in, Gava Livio. Tovarišem pri «Večeru» moramo pojasniti, da je na Opčinah mnogo Sosičev in v Trebčah mnogo Kraljev, ki so si v sorodu. Mnogi pa si z enakim imenom niso prav nič v sorodu med seboj. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in po-neči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4, tel. 25-76. KINO CORSO. 17.00: »Igralka«, S. Tracy. VERDI. 17.00: «Bosa grofica«. A. Gardner. Barvni film. CENTRALE. 17.00: »Koman- dant Johnny«, G. Cooper in J. Greer. VITTOR1A. 17.00: «Sovražni ljubimci«, David Del Orne, Henri Vidal. MODERNO. 17.00: »Rdeča glava«. Juvenlus izgubila v liegeu LIEGE, 4. — Standard C.L.-Juventus 1:0 (1:0). Juventus je nastopila v postavi: Viola; Travia, Manenle; Turchi, Fer-rario, Montico; Muccinelli, Bronee, Boniperti, Vairo, Praest. Najboljši so bili Viola, Fer-rario, Mucinelli in najnovejša pridobitev: Vairo. MILAN, 4. — Za eno tekmo je bil diskvalificiran Virgili (Fiorentina), z globo pa so bili kaznovani Rosetta (Fiorentina) — 24.000, Chiappella in Magnini (oba Fiorentina) — po 12.000. i Zagreb-Basel 8:0 V nedeljo je v Baslu nastopilo izbrano moštvo Zagreba in porazilo domače izbrano moštvo z 8:0. V zagrebškem moštvu je bilo osem igralcev Dinama, v domačem moštvu pa je bilo sedem igralcev Basla in štirje nekega drugoraz-tednega kluba. * * * Portugalsaa B-reprezentanca je v nedeljo premagala repre- TENIS V finalu teniškega turnirja v Firenzah je Gardini premagal Merla s 3:6, 1:6, 6:0, 6:0 (Merlo odstopil). * * * RIM. 4. — Rezultati drugega kola mednarodnega teniškega turnirja: Patty (ZDA) - Sto-ckenberg (Sved.) 6:0, 6:4. 6:3; Davidson (Šved.) - Schwartz (ZDA) 2:6. 7:5, 6:2, 7:5; Merlo (It.) - Gimeno (Šp.) 7:5, 8:6, 6:1; Rose (Avstr.) - Guercile- na (It.) 6:2, 6:1, 6:2; Gardini-Hojberg (Dan.) 6:2, 6:2, 6:3. * * * Nemčija in Italija bosta igrali v -drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal v dneh 14. do 16. maja v Muenchenu. Nemško moštvo: Biederlack, Buchholz. Huber in Hermann: italijansko moštvo: Gardini, Merlo, Petrangeli in Sirola. RUGBY V JUGOSLAVIJI Treviso premagan po Mladosti na Reki REKA. 4. — Član prve italijanske rugby-lige Treviso je izgubil včeraj svojo prvo tekmo na turneji po Jugoslaviji. V turnirju na Reki ga je premagala zagrebška Mladost z 10:6. Igra je bila ves čas zanimiva. Tehnično boljši so bili Italijani, fizično bolj vzdržljivi pa Jugoslovani. Treviso je odpotoval v Split. Hermann Lingnau je vrgel kroglo 16.04 m in tako postavil nov nemški povojni rekord (absolutni nemški rekord je 16.60 m). Heinz Fuetterer je na isti prireditvi pretekel 100 m v 10,6 in 200 m 22,2. Tudi letos «totosport» za Giro dltalia Tudi letos bo v času kolesarske dirke po Italiji (Giro dTtalia) uveden »totosport«. to je stava o prihodu dirkačev na cilj, in sicer 22. maja (etapa Viareggio - Perugia) ter 2. junija (etapa Trst - Cortina dlAmpezzo). Formula bo topot takšna: na obrazcu bo 15 imen dirkačev, od katerih bosta dva rezervna in bosta prišla v poštev, če eden ali več od prvih trinajstih ne bo startal ali ne bi prišel na cilj. Stavilo se bo pa tako: z 1 bomo označili, da se bo dirkač na cilju plasiral na 1. do 15. mesta, z 2 označeni dirkač bi moral biti na 16. do 30. mestu, z X označeni dirkač se pa ne sme plasirati med prvimi tridesetimi. *** Za Giro dTtalia so nadalje vpisani dirkači De Filippis, Conterno, Pettinati, Moser, Maule in Zuliani, ki bodo sestavljali moštvo Torpado. k** V deseti etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal Uliana (It.) pred Quilezom (Sp.). Dottojem (Fr.), Barru-tic (Šp.), ki so vsi dosegli isti čas. Magni je bil šesti. Po tej etapi vodi v splošni klasifikaciji Dotto pred Mari-gilom, Quilezom, Geminiani-jem in drugimi. Magni je 15. s presledkom 13'25”. MADRID, 4. — V enajsti etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal Piazza (It.) pred Agutom (Fr.) in Mo-renom (Sp.), ki sta prispela na cilj v istem času kot zmagovalec. PO X. KOLU TURNIRJA V BUENOS A1RES0 Ivkov še sam vodi SREDNJEŠOLSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO u Mini vodi lil. razred realne IV. realna - IV. klasična 13:6 (7:6) IV. realna: Delfar (8), Da-nev (4), Pahor, Čebulec (1), Koritnik. Kozeler. Vouk. IV. klasična: Cibic. Gruden 14). Muzina (2), Vremec, Mlač, Slokar. Sodili so prof. B. Pavletič: Sancin in Klun. V prvem polčasu sta obe ekipi prikazali v vseh pogledih precej revno igro. Niti podajanje niti streljanje na koš ni bilo na dostojni višini; na višku je bila le borbenost. Verjetno je treba prav v tem iskati razloga za slabo tehnično plat igre. Spočetka so klasiki nudili realcem močan od- MEDNflRODNl KOŠARKARSKI TURNIR V BEOGRADU Zmagala je Crvena zvezda Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Beogradu je Crvena zvezda z zmago nad Spartakom iz Prage z 68-60 (27:32) zavzela prvo mesto. Na drugem mestu je reprezentanca Dunaja, na tretjem Spartak, na četrtem pa beograjski Partizan. (Na sliki prizor s tekme med Partizanom in Spartakom). por, kar je razvidno tudi iz rezultata prvega polčasa. V drugem polčasu pa se je stanje bistveno spremenilo. Klasiki so popustili, realci pa sc kot oživljeni vedno pogosteje pretresali mrežo na nasprotnikovem košu. Moštvo četrte klasične ni v drugih desetih minutah igre dalo niti enega koša. Zmaga IV. realne je popolnoma zaslužena III. realna - V. realna 13:12 (10:8) III. realna: Cesarec Z (10), Zajc, Relič (2), Pahor (1), Pavšič. V. realna: Ažman (2), Klun (1), Košuta (5), Mersnik (2), Tavčar (2). Sodira sta: prof. B. Pavletič, Bradač. Predvčerajšnjim so odigrali v rojanski telovadnici eno izmed najzanimivejših srečanj v letošnjem srednješolskem košarkarskem prvenstvu. Igra med tema dvema precej izenačenima ekipama je bila ves cas zanimiva in napeta. Do končnega sodnikovega žvižga je rezultat visel v zraku. Eno minuto pred koncem tekme je bilo stanje še 12:12. Tedaj je sodnik zaradi prekrška nad Pahorjem prisodil kazenski strel za tretješolce. Trenutek tišine — nato gromozanski vik in krik prisotnih dijakov III. razreda, ki so bili natlačeni povsod na telovadnih lestvah in stolih okrog igrišča. Zmaga je v žepu, dve točki na lestvici bosta vsekakor vplivali na končni plasma III. realne. Ob koncu lahko pripomnimo, da se kakovost naše košarke stalno izboljšuje. Stanje na lestvici je sledeče: Nezgoda Gligoriča raza,- Trifunovič je V nadaljevanju šahovskega turnirja v Buenos Airesu je bilo deveto kolo zelo ugodno za jugoslovanske udeležence. Premagali so vsak svojega nasprotnika. Gligorič je premagal Rossetta, Trifunovič Don-nerja, Ivkov pa Reinhardta. Za polovico slabše je bilo v desetem kolu. Trifunovič je zopet zmagal in se tako nekoliko popravil; to pot je bil njegova žrtev Lipinix. Ivkov pa z Donnerjem ni dosegel zmage, kot v prejšnjem kolu Trifunovič, temveč le remi. Gligorič pa je podlegel Espo-situ. Da pa je zanj še bolj porazno, je izgubil še prekinjeno igro z Bisguierjem. Ivkov je se vedno ostal v vodstvu s točko razlike pred Pilnikom in Szabom. medlem ko je Gligoriča dohitel se Pach-man in lahko ga dohiti še Pan-no, ki ima prekinjeno igro. Trifunovič ima po X. kolu vsaj dobrih 50 odstotkov točk. kar sicer ne zadovoljuje, vendar se bo mogoče še popravil. V prekinjenih partijah iz VIII. in IX. kola sta Guimard in Rossetto remizirala ter prav tako Guimard in Esposito. Szabo je Benca premagal, s Pilnikom pa je remiziral. Rezultati X. kola: Donner -Ivkov remi, Gligorič - Esposito 0:1. dr. Trifunovič - Li-pinix 1:0, Panno - Guimard ze drugič prekinjeno, Pach-man - Rossetto remi. Szabo Bisguier 1:0, Sanguinetti - Pil- - Dva zaporedna p°* pa dvakrat zmagal nik remi, Martin - Benco fr mi. Reinhardt - Toran 0:1. Stanje po X. kolu: Iv*■ Pilnik, Szabo 7, Gligorič, , man 6.5, Rossetto Pan" (I), dr. Trifunovič, ’ Donner 5.5, Esposito 4.5,, . mard 4 (1), Bisguier, netti, Martin 4, Lip«#® Reinhardt 2, Benco 0.5 Lahka zmaga MooN nad Valdesom LAS VEGAS, 4. — štiridesetletni svetovni P srednjetežke kategorije ^ Moore je brez težave Pre ^u. v 15 rundah po ^očka ^ banca Nina Valdesa (tez^ tegorija). Po dvoboju Je ..^ re izjavil, da se želi spo^etov-z Marcianom za naslov s nega prvaka težke ka'teg s če bo ta prej premagat Cockella (16. maja). Carrara proti Loto Za nasprotnika Dhili* iona prireditvi 21. n,.a^ar-rf»r* ločen Francoz Louis y iz francoske prve serije. *** rveir LONDON, 4. — Dve Pdivi-stveni tekmi angleške I- . zije; Everton-Aston Leicester-Bolton 4:0. 0a bledega in upadlega obličja; pravili so mu ravno zato bo «uhi pet,eK», in vcasi tudi «spitek» (sicer šaljivo, se 'e da); bil je lahke in vroče krvi in trmaste glave. Kakšnega :uta za čast in kakšne dražljivosU da je bil vidi se ze iz ega. kar se je omenilo pod tiotičniim prejšnjimi členki (po-rlavji) tega opisa; vidi se sicer tam, kako da je on hrepenel jo uku, kako da si je dobičkov iskal in porabljal za vsestran-«ke svoje potrebe, pa kako varčno ali «šparavitno» da &e .1 udi pri tem obnašal...» Takoj za tem stavkom pride Godina v oster napad: « . . Ker je bil sam vselej nenavadno oster gospodar, črtil n zaničeval je od nekdaj brez usmiljenja vsakega, ztasA nanj premožnega, ki ni bil ali ni hotel tak biti ki je rad 'apravljal po nemarnem in brez potrebe svoj denar, pa st v lolgove zakopaval in tako na beraško palico prihajal; tak' narave, take krvi je bil on! ...» A že v naslednjem stavku je spet v obrambi; »...Sicer bil je tudi on (Godina) včasi prisiljen jemati pri enem ali drugem za svojo potrebo kak znesek na posodo, 3il je vendar mož beseda (kakor sploh v vsem) — plačeval je ravno takrat in tako svoj dolg, kakor Je obljubil; zato pa Je bil celo opominjan, da naj le naravnost tudi vprtaodnje še za kaj praša, kadar bi se v potrebi tnahajal» Kaj se d it med temi vrsticami brati? Citate]] nehote pomisli na to, da je moral kdo. morda kak bližji, sirornasnejšl sorodnik, prositi Godino kdaj na pčsodo, Godina pa je prav od njega zahteval, naj prizna, da je siromak. Drugič, naj živi varčno in naj ne zapravlja. In tretjič, naj se obveže, da bo pravočasno poravnal dolg. Ker tega bržkone Godina ni dose- gel. mu je odrekel posojilo. Tedaj je moral pasti očitek nanj; »Ali si nisi tudi ti kdaj sposojal?* Da, prizna Godina, toda jaz sem svoj dolg redno vračal. Toda na Godino je moral pasti še težji očitek in tu preide naš pisatelj v popolno obrambo, ko nadaljuje (str. 151); •sTrdih so sicer marsikateri, saj kakor je Josip po sreči zvedel, da je on strašen oiurnik*) Pa kdo je vendar ožurnik? Gotovo le tisti, ki neprestano in nezmerno po denarjih hrepeni, jih le kopiči in skrbno zapira, pa še sebi skoraj ničesar ne. ali saj malce privoščuje; ki nosi po navadi le kako slabo in smešno obleko starokopitne šege; ki pri svojem velikem premoženju celo strada in revo prodaja, kakršen je še zdaj neki M.... v Gorici...» Tu navede Godina primera dveh izrazitih skopuhov in *• nato dalje zagovarja, tokrat z dejstvi (str. 152); »Če se je pa Josip vselej čedno in spodobno nosil; če s® je vselej dobro, to je, po navadi hranil; če imel si Je stanovanje, kakor se spodobi; če si je rad kupoval knjig, da jih člta; če je s prihranjenim si denarjem ubogi omoženi sestri Mariji na Vrdeli leta 1838 celč malo kmečko, pa precej lepo hišo napravil; če je leta 1873 sezidati dal tudi bratrancu Andreju enako, sicer nekaj večjo hišo; če je vrh tega se nekim drugim zlahtnikom v njihovih potrebah pomagal; če je — večidel ra svojo zgubo — tiste spise, o katerih se je že govorilo, za tukajšnje in druge Slovence objavil; če je dal Jeta 1876 staro cerkev sv. Ivana «na Starem bregu* v Vrdeli na svpje stroške popraviti; če je radovoljno izroči] gospodu fajmoštru (župniku) pri Sv. Ivanu obligacijo od 100 I. (forintov) kot pripotnu- *) Orurnik — skopuh. Svetuivanska narodna nosa. ček za napravo oltarja sv. Josipu v novi ondašnji . bil Josip ozurnik? ... Sicer v tržaški okolici ima se P° vaflje' za ožurnika tisti, ki ne mara za zlempaoje in kakor je, postavimo, na Vrdeli Josip Godina *) P° «Cut», zidar, moder ta pameten moz». e 2» V nadaljevanju pripoveduje Godina, da n* maralin ples ne za veselice, čeprav so te kdaj celo potrebne. rradc'1' so se leta 1835 in 1836 dr. Lavrič (takrat študent v u šl<> Im njegove sestre trudili, da bi ga naučili plesati. ID iu m L11 moglo it!. Najrajši Je Godina bral kako kol5. no-poučno berivo ali pa se v primerni družbi .tli s kas*n meznim treznim človekom pogovarjal. . cel° Sam o sebi pravi, da je bil ne šemo varčen, ma,r'5|SeAr)i' ko mu je bilo enainsedemdeset let. Pod naslovom eyv Ji je dal na levi strani svoj portret v lesorezu, P4-13 rec- m sal on sam leta 1879 s pristavkom raznih stra' . PJL]o razdelitev med domačince po njegovi smrti*. Z^ je jp-mogel ugotoviti, ali je Godina svojo be.sedo 'lrza‘ a je fiwl prišlo med ljudi res šele po njegovi smrta, ali Pa r£,j P° ^ vednost, kakšen bo učinek, zamikala, da 1° )e n,,\t meseC v svet. Pisec njegovega nekrologa namreč že pisateljevi smrti bogato črpa iz »Zivenja. • .»• m Pr »vi, d» Tena solmmjaka Godin« It nekj* prej o«n«nta .Ašl * njim v m kakem sorodstvu, tfadali*«*