Političen list za slovenski narod. ff« |»*lti preJeiiiM ?•!}•: Z» oelo leto predplačan 15 rld.. la pol leta 8 fld., u četrt leta 1 fld., la en mesec 1 jld. 40 kr. V Rdnliiiitrmoljt prejeman TeiJA: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fU., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Rareinine prejema »pravmitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške nUee št. 2, U., 30. X»*nanllm (igrati) le iprejemajo in velji trirtopna petit-vreta: 8 kr., če se tiska enkrat: 19 kr oe se uska dvakrat; 15 kr., če le tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša le ne vračajo, nefrankovana pisma $e ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniškili ulicah h. it. 2, L, 17. Izhaja VMk dan, iivzemši nedelje in praznike, ob ',,6. uri popoludne. išltev. sor. 7 Ljubljani, v .sredo lo. septembra 1890. letnik: v v v. REDNI VELIKI SKUPSCINI draibs sv. mUk m MSTOBil v Ljubljani sredo 24. septembra 1890. Vspored: I. Slovesna sv. maša pri sv. Jakobu ob 10. uri dopoldne. II. Zborovanje v čitalnični dvorani ob 11. uri. 1. Prvomcstnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev'! jedne tretjine odbornikov. Po pravilih iicstO])ijo naslednji udje družbi-nega vodstva: 1. Ivan Hribar, 2. Luka Svetec, 3. dr. Ivan Tavčar in 4. Tomo Zupan. 6. Volitev') nadzorništva (5 članov]. 7. Volitev') raz.sodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. v Ljubljani, dne 10. septembra. 1890. Prvomestnik: Toimo Sllitpnn. Podpredsednik: Lukn Svotoc. +) Iz § 16. glavnih pravil: Vsako leto izstopi jedna tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa se velijo vsako leto iz novic. Iz § 14. Velike skupščine se vdeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: . . . . b) pokrovitelji; c) udje družbi-nega vodstva; d) udje družbinega nadzorništva in razsod-niStva; in e) podružnični zastopniki. Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja lako, da je na vsacih 50 družbenikov eden zastopnik; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti. Iz § 15. Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov. Slavnost v Celji. Slavnost, ki se je due 7. in 8. septembra povodom osacvanja »Ceijsiiega Sokola" vršila v Celji, je zt siovensiii narod tolikega pomena, da moramo zopet obširneje govoriti o tem velevažnem dogodku v zgodovini narodnega gibanja in razvoja na Spodnjem Štajerskem. Citateljem našim je znano, da se je celjski magistrat trudil na vse kriplje, da bi zabranil slavnost. Izdajal je ukaze, da vdeieženei ne smejo v društveni opravi in s posebnimi znamenji prekoračiti okrožja celjskega mesta, naznanil je ta svoj ukrep v Zagreb in okrajnim glavarstvom, kjer so sokolska društva; toda čast in hvala visoki vladi, ki je po svojih organih ovrgla te nezakonite ukrepe in dovolila vhod v društveni opravi in sploh dovolila slavnost, katera bi bila brez vsega političnega značaja, da ji ga niso vtisnili narodni naši nasprotniki. Da nas ne zadene zopet usoda konfiskacije, hočemo mirno in stvarno ob kratkem zavrniti neutemeljeno sumničenje, češ, da hodimo s svojimi slavnostmi škodo delat v nemške zelnike. Iz venca mnogih napadov le jedno cvetko. V sobotni številki je pisal listič, ki se imenuje glasilo kranjske ustavoverue stranke, mej drugim naslednje: »Vseučilišče brez vednosti, akademija brez učenjakov, telovadna društva brez droga! Toda politika — mnogo politike! To je glavna stvar pri vseh narodnih slovanskih slavnostih, torej tudi pri telovadnih društvih, ki motijo mir nemških prebivalcev s svojimi slavnostnimi sprevodi. Pri avstrijskih Slovanih se vsa zašiljuje v narodno politiko. Češke šole v nemških občinah se niso ustanovile zato, da bi se otroci česa naučili; nasprotno, da se ue naučijo nemščine, katero bodo kdaj najbolj potrebovali med Nemci. Te šole so tedaj ravno tako narodno-politični zavodi, kakor brez števila slovan- skih srednjih šol, katere si i z b e r a č i j o in katere preplavlja „ dobri svet" slovanske duhovščine, j da pohajajo iz njih podčastniki slovanskega gibanja v Avstriji ... To so vojaške šole za slovanske bataljone, za semenišča cele Avstrije, iz katerih se naberajo slovanski »hetz-kaplanje", ki so največ krivi narodnostnega prepira v Avstriji; za slovanske birokrate, ki imajo prvo besedo v narodnih društvih ... Kot kulturovoditelji pa stopajo na čelu armade nSokoli", ki za svojo narodno in politično službo ne potrebujejo telovadnega droga, ker ta jih le ovira pri slavnostnih sprevodih. Ti gospodje telovadijo z vlogami in pritožbami pri oblastvih in delajo narodne in politične skoke. Vsakemu pozna-vatelju razmer je jasno, kateri nameni so merodajni, če slovanska društva v nemških mestih in občinah prirejajo sprevode in neprijetnosti. Njim ai na veselju do telovadbe in družnosti, temveč na veselju do nevolje, katero vzbujajo med Nemci, na veselju, da morejo reči: slovanska želja najde več ozira, nego nemška obramba. Ta namen tembolj žali Nemce, ker dobro Yedp., zakaj se jim i?obešaio rudeče srajce. S slavpostnimi sprevodi hočejo svetu kazati, da so Slovani gospodje t Opavi in Celju in ne več ono nemško prebivalstvo, ki je naseljeno iz-za zgodovinskih časov v teh mestih ia si je do danes ohranilo nemški značaj. In to naj morda Nemce na-vdaje z radostjo in gostoljubnimi čustvi do onih, ki so jim vedno in povsod najhujši nasprotniki in ki vse store, da bi Nemcem vzeli nemško preteklost in nemško bodočnost? . . Dovolj te predrznosti in zelotjpije! Ne hodi nam na misel, da bi odgovarjali na vse te neimi-selne in zlobne provokacije; konstatujemo le, da je z ljudmi, ki tako čutijo in govore, nemogoč vsak stvaren razgovor, prazna vsaka mirna beseda. Dokler bode nemški listi in lističi govorili tako oholo, ne boda konca narodnostnemu prepiru. Slovenski rod ni rod pastirjev brez domovja, brez pravic. Tii prebiva dolga stoletja, ko o Nemcih v Oelji ni bilo LISTEK, Zadnja dneva Marije Stuar^. (Spisal baron Kervyn de Lettenhove; poslovenil J. Benkovič.) | Pomračilo se je iu megle, ki so se vzdigovale | nad ledinami, pomočtnimi po reki Ntn, zatemnile so obzorje ter naznanjale škotski kraljici, da se je poslovil zopet jeden dan, kateremu ne bo nobeden več sledil. Kraljica se je podala v svojo sobo in, zavita v dolg plašč, sedla k vznožju svoje postelje; vtopila se je v globoko premišljevanje iu opravila svoje navadne molitve. Ko je odprla svojo priljubljeno molitveno knjigo »Služba Marijina", ki je bila tiskana v Parizu in okrašena z mnogimi lesorezi Jakoba Kerver-ja, za- Opomba prelagateljeva. Od 8. do 13. aprili 1888 je zboroval v Parizu »mednarodni zbor katoličanov", h kateremu se je sešlo mnogo učenjakov vseh delov sveta. Obravnavali so najrazličnejše predmete v obrambo katoliške vere. V preteklem letu sta izšli v Parizu dve obširni knjigi „Congres scientiflque International des eatholiques. Pariš, 1889", ki obsezate vse one učene govore. (Vsebina I. dela: 1. jako obširen in zanimiv uvod, 2. razprave verske, 3. modroslovne. — II. dela: razprave: 1. pravoslovne, 2. zgodovinske, 3. naravoslovne in 4. anthropologicne.) Tu podajam iz drugega dela (str. 268 do j276) poročilo o slavni škotski kraljici, nesrečni Mariji Stuart, o kateri je razširjeno toliko nesramnih zgodovinskih lažij. zrla je — nekega dne meseca februarija — (na sliki) drvarja, dvigajočega sekiro, da bi zamahnil in podrl deblo drevesa, ki je bilo ponos in kras celemu gozdu. Sledeče jutro je spominalo na nekega mučenca, in dalje je sledil izrek iz Jobove knjige: »Človek vsklije kakor cvetica, pohodijo ga, in zgine kakor senca." Zvesti zdravnik Bourgoing je imel mnogo skrbi radi svoje dobre gospe. Dolgoletno stanovanje v mrzlih in mokrotnih jetniških prostorih je omajalo njeno zdravje, in od dne do dn^ se ja hujšalo nje stanje. Šel je zato v sosedne vrtove, da bi nabral zelišč, s katerimi bi ji polajšal trpljenje. Toda, kaj naj bi značile besede jetničarja v Potheringhay-u, Amyas-a Powlet-8, »naj se k temu podviza?" Služabniki škotske kraljice so bili zopet v drugih Učeni baron Kervjn de Lettenhove, ud belgijskega parlamenta in bivši minister, pa je v tem zboru na podlagi novih originalnih listin jasno dokazal, da je bila Marija Stuart bolj m u-čenica katoliške vere, kakor žrtev častihlepnosti angleške kraljice, zloglasne Klizabete. Imenovani pisatelj se mnogo bavi z godovino Marije Stuart, vzlasti o njenem preganjanji in jetništvu se hoče natančno poučiti. Ravno v preteklem letu je potekla z njegovega peresa učena in temeljita razprava: „Marie Stuart. L' oeuvre puritaine. Le Procčj. Le Supplice. (1586—1587) par le Baron Kervyn de Lettenhove. Pari?. 1889. 2 vol. in 8. stiskah. Dne 6. februarija je prišel iz Londona Robert Beale, izumitelj najhujših načrtov puritanske stranke, in je imel seboj spremljevalca oblečenega v črn žamet; njegovo poslanstvo je bilo zavito v skrivnostno temo. Drugega dne so zvedeli, da je došel grof Kent in ž njim grol Shrewsbury, ki je kot veliki maršal angleški predsedoval slovesnim sodnim sklepom in slednjič, da je šerif grofije Northampton tudi že tukaj. Strahu preplašeno se je zbiralo kraljičino spremstvo trumoma v dvorani, katero je zapustila njih gospa, da bi ostali med seboj pokramljali. Ob štirih popoldne so se začuli siloviti udarci po vratih. Grofa Kent in Shrewsbury sta vstopila, spremljana od Beale-a in Powlet-a, in hotela govoriti s kraljico. Ko pa je jedna izmed služkinj odgovorila, da želi gospa nekaj časa biti osamljena, in da jih ne more vsprejeti, razven ako je nujna sila, potrdila sta ji in dostavila: »Da, nujno je in usodepolno!" Grof Kent, ki je imel toliko let nadzorstvo čez škotsko kraljico, korakal je naprej in, vtisnivši vi-težkemu grbu Talbotov prvi madež, odkril se je ia jo tako-le nagovoril: »Gospa, zelo bi želel, da bi Vam kdo drugi mesto mene donesel tako slabo poročilo, kakoršno je to, katero moram jaz v imenu angleške kraljice naznaniti. Toda kot njen zvesti služabnik, kakoršen sem, ne morem drugače, nego ie sluha. Mi nismo naselniki, nismo lačni nemške zemlje, branimo Io svojo grudo, katero so Dam zapustili naši pradedje; upiramo se proti besnečim valovom tujega morja, katero se zgrinja nad našimi glavami. Ne poznamo nasilstva, sevraiimo tujo moč, prosimo le pravice, ki nam je zagotovljena v ustavi. V političnem ozira smo mi pravi liberalci, ker vsakemu privoščimo svoje in branimo le svoje borno domovje. In ker je borno to domovje, ljubimo je s tem večjo ljubeznijo in vstrajnostjo. Stoletja besni proti nam vihar močnejših rodov, desetletja nam prorokujejo narodni pogin; a Bog, ki nam je dal svoj jezik, vzdržal nas bode i v prihodnje nad vodami povodnji, slavni habsburški rod, ki nas je pred šeetato leti vzel pod mogočno svoje okrilje, varoval nas bode potopa v krutem boju za obstanek, ker Bogu, vladarju in domovini posvečeno je vse naše mišljenje in delovanje. V Avstriji smo, tu ostanemo, Bogu in cesarju zvesti Slovenci smo, in le kot taki hočemo obvarovati svoj dom, ali pa slavno pasti, če nam je božja previdnost odločila tdko usodo. Zato bodemo vedno in povsod povzdignili svoj glas, kjer iu kadar nas bodo naši klevetniki ometa-vali s sumničenjem, stali vstrajno na braniku za svoje najdražje svetinje, da pridemo skozi rudeče morje skrajnega pritiska iu terorizma nemško-liberalne in irredentovske falange do mirnega in gotovega po-kojišča. Nemška gospoda, ne skrbite za nas, ne od-kazujte nam potov v državnem in socijalnem življenju. Privoščite nam prost razvoj po božjih in državnih postavah, mi vam ne bodemo belili las. Tolaži nas zavest, da narod nemški v svojem korenu v sedanjih časih ni toliko sovražen slovanskim narodom; krivdo nosijo le posamezni kričači, časnikarski tlačani in nekateri slepi odpadniki, ki vedno vzdržujejo v toku valove narodnostnega boja. Tudi večina celjskega prebivalstva je mirna in gostoljubna, ker nad tristo stanovanj je ponudilo slavnostnemu odboru na razpolaganje. Čast torej gostoljubni večini celjskega prebivalstva, čast in priznanje vladi, ki se ni dala motiti po neutemeljenih ukrepih, da se je mogla slavnost vršiti sijajno in brez neredov od slovenske strani. (Dalje sledi) ]\eniške naselbine na Ruskem. I. Ruska cesarica Katarina II. je začela 1. 1764. naseljevati po neizmernih prostorih svoje države tuje, posebno nemške koloniste, ker je hotela na ta način povzdigniti vrednost zemljišča ter pospešiti napredek v poljedeljstvu. Za tedanje čase je bilo to sredstvo za napredek države morda koristno, ali nasledki so se pokazali za ruski narod škodljivi, kajti Nemec je nenasiten, pa si želi svoje naselbine razširiti na škodo ruskega naroda. Nemcu je na-puhnjenost prirojena, pa misli, da mora Slovanom, ki so po navadi blagodušni, vselej in povsodi zapovedovati. Spočetka sprejeti kot kolonisti si počasi pokoriti se danemu ukazu, glasečem se, naj Vas opomnim, da se pripravite na izvršitev smrtne obsodbe, katero je izrekla nad Vami." Takoj potem je prečital Bobert Beale dano mn povelje, da vse zapleni, hoteč se, kakor sam poroča, ravnati po aktu asociacije iz leta 1584. Toda to nikakor ni zadoščevalo Roberta Beala-u; hladnokrvno je razlagal vse, kar mu je narekovala puritanska gorečnost. „Poklicali smo ji v spomin", poroča on sam s bvojo surovo in kruto govorico, „v8e njene pregrehe, opomnili smo jo na blagovoljne ozire, katere smo imeli zd-njo pri obsodbi, in na potrebo, ki sili angleško kraljico k smrtni obsodbi; umreti mora namreč ta ali ona. Pričakovali smo, da bode, gledč na take razloge, pripravljena in da bode torej naše poročilo brez zamere vsprejela. In da bi izpolnili vse svoje dolžnosti, katere imamo kot kristijani, ponudili smo ji pomoč škofa ali dekana iz Peter-borough-a. Toda odgovorila nam je, piekrižavši se T imenu Očeta, Sina in sv. Duha, da je pripravljena umreti v rimsko-katoliški veri, katero so priznavali njeni pradedje, in da ji ne more nobena moč omajati njenega sklepa. Potem je odločno pro-testovala in zanikala, češ, da se je ona kedaj vdeležila zarote v Babingtonu in je povedala, da dobro ve, da mora le radi svoje vere smrt pretrpeti. Dostavila je: dasiravno bo ona odpustila orodju Evoje smrti, vendar nikakor ne dvomi, da jo bode maščeval vsekako Bog sam." (Dalje »ledi.) Politični pregled. v Ljubljani, 10. septembra. ]^otraii)e deiele. Čeika. Znamenje časa je, da na Češkem povsod prodirajo Mladočehi s svojimi kandidati. Pri dopolnilnih volitvah so minoli teden v treh krajih zmagah mladočeški kandidatje. „Politik" piše tem povodom: Izid teh vohtev govori tako jasno, da je odveč vsak komentar. Dunajski mestni »astop in obrtniki. V petek je sklenil dunajski mestni zastop, da bode slovesno sprejel v mestni hiši odposlance četrtega avstrijskega obrtniškega shoda ter jih pogostil. V ta namen je dovolil 4000 gld. kredita. Ta predlog je stavil znani dr. Lueger. Obrtniški shod je zmaga protižidovske ideje, kateri se i mi z veseljem pridružujemo. Katoliški shod. V Rumburgu na Severnem Češkem vršil se je dnč 7. in 8. septembra prav slovesno in ob obilni vdeležbi četrti se-verno-češki katoliški shod. Navzočih je bilo blizu 2000 vdeležencev. Prvi je govoril litomeriški škof dr. Scbobel o potrebi verske šole ter pri tej priliki ojstro obsojal nasprotne resolucije, ki no jih sklepali učitelji zbrani na učiteljskem shodu v Žitcu- prilastijo Nemci kaj radi v dotičnem kraju gospodstvo in najboljši dokaz ta to so nam take naselbine v Rusiji, kjer so se v zadnjih 25. letih tako po-množile, da vzbujajo ie pozornost in velik nemir m«j politiki. Po .Rusk. Vjest." se je naštelo v 12 ruskih gubernijah In še posebej v saratovskej, sa-marskej, besarabskej, kersonskej, tavriškej in jeka-terinoslavskej I. 1864.: tujih naselbin 559, ter v njih 225.694 moških, ki so naselili 2,104.032 de-(= 3 vrste == 2400 □ ») zemljišča. Ali kako strašno so narasle te številke v poslednji četrti tega stoletja. Pred dvema letoma so iipeli v vlasti naseljenci T 7 ruskih gubernijah že 8,792.104 desetin t. j. skoraj za 75% več in to vse za 23 let! a v posestvu tujih podložnikov, z večino Nemcev, bilo je 636.100 desetin. Od vkupnega števila 4,428 204 desetin odpada 2,606.714 na štiri južne gubernije, a 557.325 desetin ua tri gubernije jugozapadnega okraja. O gubernijah v kraljestvu Poljskem in se-vernozapadnem kraju, kakor tudi o predkavškem in zakavkaškem nočemo niti govoriti. Nemški koloni-jalni naval sega do tam, a v kraljevini poljski, katero je tujcem odprl I. 1864. tamošnji namestnik iz političnih vzrokov je 10% vsega zemljišča naseljenih s tujci t. j. večjidel z Nemci. So sicer še čisto ruska okrožja, kje je bilo le malo nemških naseljencev, ali od tega časa se je razširila kolonizacija I nemška kakor povodenj na zapadu in jugu Rusije, kjer kupujejo Nemci na vrat na nos najlepša zem- I Ijišča v onih gubernijah, koder je do zdaj živel j samo krepki ruski narod. Tako so že v tem jugo-zapadnem kraju pred dvema letoma posedovali tuji kolonisti pol milijona desetin, a zdaj jih imajo že 800.000. Iz vsega tega se vidi celi zistem in modra operacija nemškega naseljevanja na Ruskem. Pravi faktum je zdaj ta, da prehajajo Nemcem v roke najboljša in najplodnejša zemljišča, ki so bogata žitnica ruskega naroda, in sicer prehajajo v takej množini, da je vprašanje o nemškem posestvu postalo najvažneje vprašanje v gospodarskem in političnem življenju jugozapada in juga Rusije. Da moremo to vprašanje bolje razsoditi, čujmo neke izjave, ki se odzivljejo v raznih ruskih časopisih iz onih krajev, kjer nevarnost najbolj preti. Iz Rovna v volinskej guberniji javljajo časopisu „Jnžnij Kraj", da posedujejo Nemci v jugozapad-nem kraju okoli 800.000 desetin zemlje in sicer samo v volinskej guberniji čez 600.000 desetin; nemških naseljencev v tej guberniji je okoli 200.000 duš, a v celem tem kraju je čez 300.000 duš, od katerih je vsaj četrtina, okoli 80.000 duš, tujih podložnikov, ki nimajo nobene moralne niti pravne odgovornosti, ako v slučaju vojske pristopijo na stran sovražnikovo. Ponašanje teh mirnih osvojačev je čisto neprijazno nasproti ruskemu narodu, oni znajo vse ruske postave prezreti, ali nasproti temu širiti v Rusiji svoj .Vaterland". Glavna sila nemška je zbrana v posameznih okrajih, kjer jib je gotovo ena četrtina vsega prebivalstva. Ce prideš v te kraje, misliš že zdaj, da si v kaki nemški provinciji, a ne na ruskem zemljišču. Nemci so se tukaj udomili še bolj nego domd, nočejo ravnati se po ruskih odredbah, ponašajo se drzovito, a večkrat tudi brezobrazno; prepiri mej Nemci in službenimi ruskimi uradi so na dnevnem redu. Tukaj se ponaša Nemec že kot gospodar, kar odgovarja popolnoma njegovi oholi naravi. Profesor Gratl je pojašnjeval, kako krščanstvo vpliva na omiko duha; Mittelbach o šolski mladini; benediktinec Mehler o socijalnem delovanju cerkve; Tra-bert X Dunaja o pešanju srednjega stanii; Opitz o obrtno-delavskem vprašanju. Odposlali so tadi vda-nostne telegrame na papeža in cesarja. V odsekih 80 razpravljali še drnga jako zanimiva vprašanja. Celotno podobo podd nam svojedobno poročilo, ki se bode sestavilo in izdalo o tem ta Severno Češko prevažnem shoda. Tnanje driare. Itlm. Kakor so poroča iz Rima „Kreuzztg.", pride lisabonski nuncij Vannutelli kot papežev državni tajnik na mesto kardinala Rampolle. Srbija. Iz Belega grada se poroča: Vsled povabila avstrijsko-ogrske vlade udeležila se bodeta ministerski predsednik Gruič in minister javnih del lozimovič slavnosti, ki se bo vršila dne 14., 15. in 16. septembra povodom blagoslovljenja novih zgradeb pri Železnih vratih. Imenovana srbska ministra se bosta sošla z avstrijsko-ogrskimi ministri na srbskem parniku „Delibradu", kjer se bo priredila pojedina v čast avstrijskim gostom. — Da se odtegne mogočim neugodnostim, namerava bivši srbski kralj Milan zapustiti Beli Grad, še predno se prično volitve v skupščino. Bolgarija. Bolgarski politiški časniki omenjajo neke brošure z naslovom: „Ali je pričakovati v Bolgariji kake izpremenbe ?" Ta knjižica, ki bo še-le na svitlo prišla, bo vseskozi politiške vsebine. Njen pisatelj obsoja vlado Battenberžanovo, slavi ruskega generala Dondukova z oz'rom na njegovo upravno delovanje, poveličuje vlado princa Ferdinanda ter zatrjuje, da bo Bolgarija kmalu nezavisna država. Toda, kakor poročajo najnovejša poročila iz Sofije, ne vzbuja omenjena brošura v višjih krogih nikake zanimivosti, da, princ Ferdinand in Stambulov jo neki brez ozira obsojata. — Iz Sofije se poroča: Na včerajšnjem shodu volilcev so bile sprejete kanditature Stambulova, Tončeva, Drokova, Petkova, Svačarova iz Angbelova. Stambulov je imel govor ter povdarjal da se ne meša ni v osebno politiko ni v tuje interese, — Iz Sofije se poroča 8. t. m. mej drugim: Pri včerajšnjih volitvah so bili skoro povsod izvoljeni vladni kandidatje. V mnogih krajih so javno pokazali, da so veseli izida volitev. Tudi v Plevni in nekaterih druzih krajih, kjer je imelo navadno opozicijonalna stranka večino, zmagali so zdaj vladni kandidatje z izdatno večino. Kandidatje Stambulov, Toačev in ^ivkov so izvoljeni v mnogih mestih. Tri opozicijonalne stranke so dobile pri vseh volitvah le malo glasov. Sicer so se vršile volitve popolnoma v redu. Sofijski volilci so šli po volitvi z godbo pred stanovanje Stambulovo ter mu napravili ovacijo. Stambulov je dobil od vseh stranij mnogo čestitek. Tako poročila. Rusija. Iz Peterburga se poroča: Zaradi prevažanja čet k vojaškim vajam je prenehalo začasno prevažanje žita in lesa na jnžno-zahodni železnici v Kovel in Grajevo, kakor tudi na druzih železnicah čez Kovel, Brest, Bialystok, Grajevo v Gdansko, Kraljevec, Mlavko, Aleksandrovo in IIovo. Italija. V Turinu bo priredil občinski svet 28. t. m. pojedino na čast minister^ikemu predsedniku Crispiju. Na povabilo občinskega sveta pojde Crispi na pojedino, da se vdeleži njemu prirejene slavnosti. Kakor se zagotavlja od nekaterih stranir, bo imel Crispi pri tej priliki velik politiški govoe v katerem bo posebno povdarjal potrebo trodtUvu zveze za Italijo. Iz Turina se bo Cri spi takoj Berolin podal, da bo obiskal novega nemškega kan-celarja Caprivija. — Iz Trapanije se poroča 4. t. m.: Državni podtajnik v mnisterstvu vnanjih zadev, Damiani, došel je danes po poldne semkaj ter je bi na kolodvoru sijajno sprejet in pozdravljen od senatorjev, odposlancev, zastopnikov oblastev in društev. Njemu v čast prirejena pojedina, katere se je vdeležilo dvanajst senatorjev in šestintrideset odposlancev, vršila se je v „Teatro Garibaldi'. Damiani je imel pri tej priliki naslednji govor: „Stopivši v trodržavno zvezo, v obrambo miru in zavarovanja, zavzemamo v njej vsekako povoljno mesto; narodna samozavest jamči, da se bodo naši interesi merili z isto mero, kakor interesi naših zaveznikov. To vsekako veselo stališče nas pa ni nikdar zadrževalo, da ne bi bili v najprijaznejših razmerah tudi z drugimi državami. Staro prijateljstvo z Anglijo, katero je vkorenineno globoko v srcih naših državljanov, okrepljeno je z novimi prijateljskimi vezmi, vsled katerih se bodete Italija in Anglija še nadalje pospeševali v raejsebojnih interesih. Naše razmere z Rusijo 80 bile vedno prijateljske. Kar se tiče Francije, storili nismo nikoli ničesar, kar ne bi bilo pospeševalo mejsebojnega prijateljstva Francije in Italije." Govornik je završil svoj govor z naslednjimi besedami: .,Bližamo se slavnostnemu trenotku splošnih volitev. Se nikoli ni bilo tako živo potreba preosnovati politiške stranke, kakor dandanšoji." Govornik meni, da umejo volilci svojo dolžnost ter bodo osnovali zbornico z dvema ustavnima strankama. Konečno je zahteval od zbranih državnikov, naj ž njim pijo na zdravje viteškemu, vrlemu, do-brotljivemu kralju, zaščitniku liberalnih (!) poroštev. Da, v Italiji so lepi liberalci! Šoica. Kakor utegne marsikomu znano biti, ustanovljena je bila švicarska zveza 1291 1. Zato (Dalje Y prilogi.) Pi^loga 207, štev. „Slovenca** dii6 lO. septembra 1890. nameravajo v Švici 1. in 2. dn4 avgusta 1891 1. čestoletnico švicarsice zveze slovesno praznovati. Glavna slavnost se bode vršila v kantonu Švicu. Tem povodom se bode darovala slovesna sv, maša, kovali se bodo posebni denarji, igral zgodovinski igrokaz in pela slavnostna kantata. Mej drugimi točkami je zaznamovan na programu tudi izlet na zgodovinsko znani vrh Riitli. Portugal. Ko je sklepala Anglija pogodbe z drugimi evropskimi državami, nameravala je le sebe okoristiti; zakaj samogoltnežu je malo mar druzih Ijadij. Posebno za portugalsko državo je njeno spo-raeamijenje z Anglijo jako pogubonosno. Zatorej je provzročila augleško-portugalska pogodba pač po vsej pravici vznemirjenost in nezadovoljnost med Portugalci. In ta nezadovoljnost se še ni polegla med ljudstvom; zakaj te doi se je pojavil med množico upor zaradi določbe angleško-portugalske pogodbe, vsled katere se ne sme Portugalu odstopiti nikako ozemlje, če v to Anglija ne dovoli. No, saj je pa to tudi dovolj poniževalno za portugalsko državo. Bržkone se bodo pričeli zopet prepiri med Portugalci in Angleži. Anglija. Popotovanje ruskega carjeviča se je ie uradno naznanilo. Tem povodom piše »Standard": Popotovanje carjevičevo v Turčijo je isto tako pomenljivo s politiškega, kakor z obrednega stališča. Pred vsem je gotovo, da se ozira Eusija po Carjigradu. Omenjena država ne bode zamudila nobene prilike, prisvojiti si turško prestolico. Kar se pa tiče njegovega popotovanja v Indijo, ne bode imel posebnega vspeha; zakaj tu imajo tudi druge evropske države svoj vpliv. Nemiija. V kakem razmerji živita daues knez Bibmarck in nemški cesar Viljem, uvidi se iz poročila, poslanega s helgolaudskega otuka v »Presse", ki se glasi: Helgolandiji je napil pri slavnosti tamošnjih Nemcev neki govornik knezu Bismarcku. Ko 86 je nadalje predlagalo, uaj se napitnica brzo-javi Bismarku, začulo se je močno ugovarjanje, rekoč: ,To bi bila opozicija proti cesarju Viljemu". Iu — da niso žalili svojega vladarja, ni se brzojavil pozdrav kneia Bismarcku. Belgija. Iz Litiha se poroča listom : Katoliški kongres v pospeševanje socijalnih preosnov je otvorjen. Kongresa se vdeležuje mnogo državnikov, mej katerimi so tudi avstrijski odposlanci. Tudi so se Je brzojavna poročila poslala, in sicer sv. očetu in kralia Leopoldu. Španija. Kakor javljajo poročila iz Madrida, pri[u:Avl)a. španjaki voini miniater postavni načrt, da se uvede splošna dolžnost vojaške službe. — Du6 7. t. m. jo zbolelo v mestu Valenciji 15 oseb za kolero. V provincijah pa vedno bolj pojemlje ta bolezen. Izvirni dopisi. St. 116. Slavno vredništvo »Slovenca ' v Ljubljani. Na podlagi § 19. tiskovne postave prosim slavno vredništvo, da sprejme v Svoj cenjeni list sledečo popravo: Dopisnik iz Črnomlja v .Slovencu" (št. 194 z da^ 25. avgusta t. 1.) izjavlja, da z napadom glede zakasoene dovršitve šolskega poslopja v Črnomlji in drugačnega ravnanja z dotičnima podjetnikoma, nego 8 podjetnikom sosedne šole, in sploh z do-pisona priobčenima v št. 166 in 186 »Slovenca" nikakor ni mislil in hotel dotakniti ee c. kr. okr. šol. 8v6ta, najmanj pa ga strankarstva dolžiti, ker prepričan je, da se je okr. šol. svet vedno trudil svoje dolinusti izpolniti, ter obžaluje, da se stvar Uko razlaga. ll navedenih dopisov, vzlasti iz onega od 25ega avgusta t. i. sledi očividno, da je napad veljal le Toditelju tukajšnje šole in c. kr. okr. šol. nadzor-Biku, Antonu Jeršmovicu, češ, da bi bil on zakaš-Djanja kriv ali s podjetnikoma strankarsko ravnal. C. kr. okr. šolski svšt šteje si v dolžnost, da tdko predbaoivaoje in pisanje povsem kot ničevo zavrne, kajti zgradbo vodil je c. kr. okr. Sol. svžt in omenjeni nadzornik, kot organ okr. šol. svka, je le sklepe veetDO in natančno izvrševal, se za solidno zgradbo posebno trudil, tar v tem stavbeni odbor in podjetnika z dobrimi sviti tako podpiral, da zasluži 1« občno pripoznanje in zahvalo. C. kr. okr. šolski avit v Črnomlji dn^ SO. avgusta 1890. Predsednik: Dr. Hinterlechner D os ta v «k vredništva: Ker je naš dopisnik saiB javno priznal, da ni imel v mislih okrajnega šolskega sveta in ga ni hotel dolžiti strankarstva, ker je prepričan, da se je okr. šol. svet vedno trudil izpolniti svoje dolžnosti, v resnici ne v^mo vzroka, ftamu nam je si. okr. šol. st^ poslal ta popravek. Tudi ta popravek bi labko odložili, kakor smo onega krajnega šolskega sveta. Da pa končamo to prasko, ki je zanimiva iz mnogih vzrokov, objavimo popravek, ne iz strahu pred sodiščem, s katerim se je nam pretilo, temveč, da bode »nekdo" mirno počival na svojih lavorikah. Forsan et haec olim meminisse iuvabit. Z Dunaja, 6. septembra. (Povodenj.) Zaradi neprestanega skoraj 40dnevnega silnega deževanja po bavarskih, tirolskih, solnograjskih in gorenje-avstrijskih hribih in dolinah, narastla je mogočna Donava, stopila iz svoje struge ter poplavila nižje kraje in polje. Iz Linca poročajo, in sem tudi sam videl, ko sem se včeraj peljal od Pasave nazaj, da Donava sili v mesto; vojašnica, parobrodni skladišči in tabačna tovarna so pod vodo; v predmestji Urfahr pridni pijonirji prevažajo prebivalce s svojimi železnimi čolni iz prvih nadstropij. Pri tej katastrofi se je potopilo 6 teh vojakov, ko so lovili ljudi. Ko sem se dalje peljal, bilo mi je vedno tesneje pri srcu, kajti videl sera na desnem in levem bregu Donave žalostno povodenj. Vsako mestece ob bregu stalo je pod vodo, videti je bilo le malo hiš, ki so molele iz vode. Po polju so se kmetje trudili, da bi rešili še kaj pridelkov. Ko se pa pripeljem v Stein pri Kremsu, kjer sem kakih šest let bival, bilo je to starodavno mestice do prvega nadstropja pod vodo. Lesena parobrodna postaja šla je po vodi, parobrod je postal pri hiši angentovi in v prvem nadstropju smo so malo oddahnili, dokler nas ni mestni čoln ponesel, kamor smo se namenili, kajti ceste so bile pod vodo. Jaz sem obiskal svoje staro stanovanje pri starem »lesenem mostu", ki pelje čez Donavo iz Steina v najstarejše mesto na Nižeavstrij-skem, Mautern; o polunoČi bilo mi je malo hladno pod hrbtom, potipljem, a groza, voda je bila. Moral sem takoj iz stanovanja. Popeljal sem se drugi dan iz tega sicer prijaznega mesteca na Dunaj. Tudi tukaj preti DanubiusVindoboni s svojo hladno odejo. Novo vravnani del Donave je tudi pokazal inženerjem koliko meri. Voda je stopila iz struge. Na mestnem bregu pri Pratru so parobrodna skladišča, mestno kopališče iu vse tovarne, kakor tudi brežna železnica pod vodo. Voda stoji v kletih celega II. okraja. Več hiš je v nevarnosti, ako Bog ne da lepega vremena. Danes se je nekoliko zvedrilo. Mnogo radovednih ljudij je na mostovih in še ob suhih bregih Donave, ki gledajo reči, katere Donava seboj vlači. Od Pasave do Dunaja naštel sem 30 krajev več ali manj poškodovanih po tej nesrečni povodnji. Parobrodna družba ustavila je danes vožnjo. V predmestju Brigitenau je 90 hiš pod vodo. O polnoči je deževalo silno. Ravno sem si ogledal zaporo stare Donave in našel sem tam prijatelja inženirja, kateri se muči s svojimi pridnimi delavci, da bi ohranili stari nasip z vrečami, napolnjenimi s peskom, kajti Donava bi zopet rada tekla po svoji strugi. Tudi jaz, dragi mi »Slovenec", bi ti rad kaj novega poročal, kakor prejšnja leta, ako me zopet sprejmeš med svoje sotrudnike.*) Božanski. Iz Prage, dne 5. septembra. (Grozna povodenj. — Karlov most v valovih Veltave.) Hndo je skušan letos češki Ijnd. Zadeva ga nesreča za nesrečo; najprvo požari, potem skazonosna toča, ki je pobila vse po poljih in uničila kmetu pridelek. Zdaj pa dohaja iz vseh krajev Češke Jobova vest o nepopisni Katastrofi, koja je v sredo zjutraj iznenadila kot razliučena furija celo porečje Veltave. Deževalo je že prej ves teden, kar lilo je z neba, ker se je na nekaterih krajih lužne Češke, zlasti okoli Budjejovic, utrgal oblak, vsled česar so narasli vsi pritoki Veltave. Dokaz, kako naglo je voda tu v Pragi v reki Veltavi stopala, je merjenje pri staromestnih mlinih. Včeraj ob 2. uri popoldne je ondi stala voda 308 cm nad normalom, ob 9. uri zvečer pa že celo — 460 cm! Strel za strelom oznanjal je v sredo z višegradskih in marijanskih gradeb, da se bliža našemu mestu velikanska povodenj in da je budjejoviška ravnina nepregledno jezero. Tu v Pragi je voda provzročila po pritličnih stanovanjih in hišah, ki Ifž6 ob obeh bregovih Veltave, mnogo škode, prizadetih je blizu 50.000 ljudij, toda vse to se ne d& primerjati s pustošenjem v odprtih krajih. Na poljih je krompir, repa m ze-lenjad uničena. Sto^i so podkopani ali pa podrti; snopi plavajo po vodah, bore koče sesate, prostori odtrgani, vse to se drvi po reki, a tudi živina plava po vodni gladini; kamerkoli se oko ozr^, vse je Pozdravi Oglasite se večkrat. Vredništvo. opostošeno iu pod vodo. Cele pokrajine, prej cvetoče in rodovitne, premenjene so v puščavo. Žal, da je tudi mnogo ljudij utonilo v razijučenih valovih, blizu Kariina je utonilo devetnajst zakopnikov, v Podmoklih pa šest. Vsa škoda se smelo broii na milijone. Jeden sam pogled po Pragi nas pouči, kako je voda pustošila po deželi. Takih povodenj je Češka le malo doživela. V prvem trenotji se še vsa škoda in beda pregledati ne more, koje so provzročili divji valovi. Kak obraz nam predstavlja danes sicer tako mirna srebropena Libušina reka! Ulice in nižje ležeči oddelki praškega mesta in predmestij podobni so jezerom, po kojih se vozijo vojaki in pijonirji. ognjegasci, redarji itd., v pontonih, da rešijo ljudi in njih imetje. In kakor ne bi bilo še na tem dosti, divji tok reke pridri je Cehom i do — srca, starodavni Kariov most, ta ponos zlate Prage, najkrasneja dika slovanskega Bima, ki je tvoril s Hradčani čarobno panoramo, iu radi katerega je slavni Humboldt imenoval Prago, da je med naikrasnejšimi mesti na svetu, — štrli iz rujavib, umazanih valdv kot razvalina, nad kojo krvavi sre6 in bolesti solzi vsak odkritosrčen Ceh. Tudi tega. v narodnih pe.^^mih toliko veličastnega velikana uničili so valovi in stoprav za nekoliko let bode zopet zgrajen v svoji prvotni krasoti z velikimi troški. Uničene so pa tudi vse priprave za deželno jiibileino izložbo, ki se bode morala preložiti na 1892. leto. Vendar bi poplavljeni oddelek ne oviral toliko tega podjetja, temveč pogibelj po mestu. Draga nabrežja, koia so stala miliione, so izoodko-pana, dražestni m razkošni praški otoki, kakor Žo-finski (najemnik ima 20 000 gid. škode). Strelski, Židovski, so pud vodu; tovarne ob reki poškodovane, stanovništvo pa obupno vije roke in ječi: Pomagajte! Usmilite se! Kakor slaba stvar, stOji tu človek pred razlju-čenim življem, kakor pritlikavec pred takimi ogromnimi pnrodnimi nesrečami; ta človek, ki se celo drzne boj napovedati Bogu, glej. ukročen je od divjega življa in obupno vzdiha. V sredo in včeraj je dež neprestano lil z neba. Danes je jasno kot ribie ok6 in žarko solnce se na.smeva na opustošeno mesto. Veltava veličaino vali svoje valove, hlodje plavajo po reki. Ako primerjamo letošnjo povodenj z onimi minolih let prekaša ta povodenj še ono leta 1872; največje povodnji je pa Praga doživela leta 1784, 1845. leta, in 2. februvarija leta 1862. Največja katastrofa se je pa prigodila včeraj zjutraj o polu 6. ari in ob 9. uri; ko so se podrli in sesuli trije oboki Kariovega mostu v valove. Voda je namreč take ogromne klade hlodov in drv nanosila pred most, da so kupi sezali in bili naku-pičeni do obokov, voda se torej m mogla dosti odtekati, močni tok je pa potem pretrgal oboke. Na stebrih sta ostala samo velikanska soba deželnega patrona sv. Janeza Nepom., pred kojo se vsako leto v 16. dan maja bere slavnostna sv. maša na mostu, — in sveti križ! K njemu v tem trenotji spenja proseče tisoč in tisoč Pražanov svoje roke za odvrnitev te nadloge. Usoda ostalih stebrov in obokov je negotova, in smelo se labko reče: Karlovega mosta ni več! V obče so pa vsi sedmeri praški mostovi zelo poškodovani in izpodkopani in škoda je velikanska. Karlov most, ta prelepi spomenik Karla IV. vlade in češkega staviteljstva pohaja iz 1. 1357. m je bil od Karola IV. položen tcmt-ljni kamen dn^ 9. julija na starumestni strani blizo samostana sv. Klemena. Pred tem je bil že tudi zgrajen kameneni most čez Veltavo, tega je pa podrla povodenj leta 1342. Karlov most, koji le bil početkom z^^rajen v priprostem slogu brez okraskov in je spadal glede velikosti mej najslavnejše mostove; njegova daljava znaša od zadaje hiše na Staronaeški strani do mostnega stolpa na Mali strani 1572 črevljev ali nekaj nad 700 korakov, širok j» 33 '/« črevlja, visok nad navadno vodo 40 čevljev. Za gradivo so rabiti trd, obtesan peskovec; sedemnajst stebrov nosi 16 obokov; obok je dvojni, iu vsak se razpenja čez 67 črevljev. Ljudje pripovedujejo — kakor je čitati v stari kroniki — da so zidarji apnu primešavali — »mleka in jajec", da bi bil trši, kajti za 1 srebra vinar se je tedaj dobilo 14 jajeo! Do včerajšnja katastrofe je bil most samo dvakrat precej poškodovan; prvikrat 1. 1437, ko se je sesul na treh krajih, in so morali čezenj položiti lesene mosinvoe in leta 1784. dn^ 28. februvarja. Na obeh koncih mostli sta dva lepo, v gotiškem sloga in s sobami okrašena stolpa s prehodi, nad kameneuo ograjo je pa postavljeno 30 lepih sob iu skupin, deloma iz mramorja. Gledš rešilnih priprav in naprav se pa čuje le en glas, da so bile nedostatoe, povsodi je primanjkovalo čolnov, pa tudi ljudi, garnizija je bila pa ivunaj mesta pri vojaških vajah. Baš, ko pišem te vrste, je posadka komandovana na najnevarneje kraje. Voda hitro upada. Češki namestnik namerava sklicati deželni zbor vsled povodnji, danes se pa govori in poroča z Dunaja, da pride cesar v Prago, da se osebno uveri o veliki bMI in pomaga brisati solze obupanja; brzojavno je že naukazal 10.000 gld. kot prvo pomoč; že danes je to svoto namestnik izročil županu g. Solcu v roke. Da, pomoči, izdatne pomoči treba, in sicer, kakor pravi pesnik „Sldvy Deery", — „da ne iz kalnega očesa, temveč iz pridne roke sveti nddeja" in vse bo še dobro. Ko je usodnega dn6 12. avgusta I. 1881 pogorelo ndrodno gledišče, postavil je narod v kratkem še krasnejši Talije dom, in tako bode, Bog dal, Karlov most kmalu blestel še v lepšem lesku in veličastvu, da bode učakal drugega pol tisočletja. Ta vera in vstrajnost, osvedočena delavnost In neupognjenost češkega duha bode tudi gled^ te velike nesreče trdo pon štvo, da bode kmalu vse popravljeno in se obrnilo na bolje. V tej smeri bila je Praga — caput regni — vselej velika, domovina ji bode pa sledila. Iz Vipavske doline, 8. septembra. Včeraj popoldni izročili smo materi zemlji truplo pokojnega nadučitelja g. Alojzija Lavrenčiča. Pogreb bil je za vas Vrhpolje res velikansk. Vdeležila se ga je vsa bližnja inteligencija in mnogobrojno občinstvo. Bil je rajnki občepriljubljen in zavoljo svojega delovanja tudi vreden spoštovanja. Kot učitelj na Slapu spolnoval je vrlo svojo dolžnost, kot učitelj v vipavskem trgu bil je mož na svojem mestu, in ko je dobil nadučiteljsko službo v Št. Vidu, veselila se ga je vsa občina, želeča mu le trdnega zdravja. Bil je učitelj, kakoršnih bi si pač več želeli. Četudi iz novejše šole — star je bil komaj 30 let — ni nikoli skrival svojega verskega prepričanja, dolžnosti kot kristijan je redno izvrševal. Vnet je bil za šolo, spreten in izvrsten organist. Koliko se je trudil na Slapu za povzdigo narodnega petja, v^ Vipavska dolina, in v Št. Vidu deloval je enako vrlo. Žal, da mu je slabo zdravje oviralo, kar sta njegov duh in pridnost hotela doseči. Kako vešč je bil v harmonizaciji in modulaciji, kažejo nekateri poskusi v „Cerkv. Glasbeniku". Še lansko leto je bil iz-med mnogih izbran kot pevovodja pri slavnosti 25letnice vipavske čitalnice, katero nalogo je z mnogim naporom izborno zvršil. Bolezen jetika branila mu je še več delovati, kakor je hotel. Sklenil je svoje življenje v rojstveni hiši, po dolgi in mučni bolezni. Gg. tovariši pri-biteh so iz obližja, nekateri celo iz daljnih krajev skazat mu zadnjo čast; veliko duhovnikov je šlo pred in za krsto, grof Lanthieri, vodja ajdovske predilnice g. Hohn, vsi uradniki, čitalnica vipavska t zastavo, šentviški občinski odbor in krajni šolski svit prišli so in corpore in mnogo druzega občinstva došlo je k sprevodu. Da, prav je govoril po končanem petji na pokopališču neki gospod: »Glejte, kako časti slovenski rod učitelja, ki vestno spolnuje svoje dolžnosti!" Rajnkemu želimo večni mir v nebesih, katerega je na zemlji v večletni bolezni toliko pogrešal I Včerajšnjega shoda v Logu vdeležilo se je do 10.000 ljudi. V nedeljo popoldni in še celo noč dohajali so romarji cel6 iz Furlaniie, od Gorice s Pivke in idrijskega okraia. Pri veliki sv. maši ob 10. uri peli so na koru združeni vipavski in šturski pevci. Z Dunaja, 6. septembra. (Volilni oklic. — Obrtniški shod in dunajski mestni očetje. — Dr. Scheicherja ,Oompen-dium Repetitorium". — Katoliško šolsko druStvo.) Katoliško politično tiskovno društvo v St. Politu je izdalo za bližnje volitve v deielni zbor volilni oklic, kjer omenja, da priporoča samo take može, kateri s svojim javnim in zasebnim življenjem opravičujejo nado, da bodo 1. vestno stali na temelju krščansko-katoliške vere; 2. da bodo vsikdar zvesti svojemu vladarju, in 8. da bodo nesebični in neustrašeno delovali za domovino in se vzlasti ozirali na želje in potrebe svojih volilcev. — Zatem našteje imena kandidatov, med katerimi je tudi znani socijolog dr. Scheicher. — Tudi politična društva na Dunaju pridno snujejo volilne , shode; ua „Alsergruudu" so mestnega odbornika Latschko postavili antisemitje proti podžupanu dr. Boschke-ju; politično društvo ..Edinost" je po nasvžtu dr. Lueggerja imenovalo kandidata koope-ratorja Schnabelna, ki je rekel, da hoče, ako bo izvoljen, delovati v deželnem zboru kot smrtni sovražnik liberalizma, kot antisemit in kot prijatelj ljudstva. Kak vpliv imajo združeni kristijani v mestnem zastopu dunajskem, priča nasvžt dr. Lueggerja gled6 na obrtniški shod, ki je bil vsprejet z veliko večino glasov. Ta nasvet se glasi: „Občno znano je, kako potreben je krepak, cvetoč obrtniški stan in zato vsakdo, komur je mar blagor države, z veseljem pozdravlja, da se snidejo na Dunaju možje iz vseh krajev Avstrije brez razločka narodnosti, da slovesno izjavijo želje in potrebe svojega stanu. Mestni magistrat zato z veseljem pozdravlja zastopnike obrtnega stanu zbrane 6. t. m. na četrtem splošnem avstrijskem obrtniškem shodu in naprosi gospoda župana, da ta sklep tudi izvrši. Da se v ta namen vse potrebno ukrene, dovoli se do 4000 gld. kredita." Iz strahu pred obrtniki si liberalci niso upali nasprotovati temu predlogu in tako bodo zastopnike obrtnikov dunajski župan ali njega namestnik slove.sno pozdravil, — Na letošuiem obrtnem shodu hoče jo obrtniki osnovati nekak program, na kateri se bodo upirali obrtn.ki pri prihodnjih deželnozborskih volitvah Uprav zaradi tega .se je toliko trudilo liberalno časopisje, da bi preprečilo shod, ki bo tudi v političnem oziru velike važnosti. Neumorni izdajatelji znanega lista „Oorrespon-denzblatt f. d. kath. Glerus" zasnovali so izdavanje praktično-važnih knji(; in sicer je pričel dr. Seheicher s prvo knjigo: „Compendium Repetitorium Theolo-giae moralis". Kdor pozna Scheicherjevo pisavo, ' verjel mi bo rad, da je tudi ta njegova knjiga iz- ; vrstna. Knjiga, priporočila vredna vzlasti duhov- | nikom, velja za naročnike omenjenega lista 2 gld., ! sicer v knjigarnah 2 gld. 50 kr. Katoliško šolsko društvo izdalo je svoje letno poročilo; iz tega posnamemo, da šteje društvo 11.428 udov in 3280 dobrotnikov; podružnic, ali kakor jim tukaj pravijo „farnih skupin", ima društvo 85. Ono vzdržuje na Dunaju štiri- in petrazredno deško šolo in dekliško šolo, podpira raznovrstne šole šolskih sestra ter je vložilo dne 27. julija temeljni kamen za svoje najvažnejše delo, namreč da ustanovi katoliško učiteljsko pripravnico v Wiihringu pri Dunaju. Društvo izdaje tudi svoje časnike in knjižice ter se pogostokrat shaja pri shodih. Napredki tega mladega društva so sicer lepi, vendar ako jih primerjamo z nemškim „šulvereinom", moramo reči, da se katoliki veliko premalo brigajo za svoje šolsko društvo, kakor se mora, žal, reči tudi o vaši šolski družbi sv. Cirila in Metoda, Brez živahnega delovanja, brez požrtvovalnosti se nič ne doseže. Iz Zagreba, 6. septembra. V Zagrebu je zborovala glavna skupščina „Zveze hrvatskih učiteljskih društev" od 3.—5. septembra. Zbralo se je na to skupščino do osemdeset učiteljev in učiteljic od raznih stranij. Predsednik g. Ivan Filipovič je pozdravil zbrane skupščinarje ter omenil lepega napredka, ki se opaža v tem društvu, čeravno do zdaj še niso v mnogih mestih nčitelji zbrani, kakor bi mogli biti; ali on se nadeja, da se bode tudi v tem kmalu na bolje obrnilo. Na to je prebral tajnik poročilo središnjega odbora, ter omenja, da je učiteljski dom, v katerem imajo zdaj učitelji svoje središče, popolnoma dodelan, in da je v njem odprta tudi čitalnica. Navada je bila, da se je v teh skupščinah razpravljalo o vprašanjih, katera so rešili učitelji tekom jednega leta. Za najbolje take razprave so določene tudi nagrade; ali letos ni bila nobena razprava nagra-djena, pa se tudi ne bodo dana vprašanja razpravljala. Blagajniško poročilo za tekoče leto je prav povoljno, kajti vkupni iznos je v vsera 8083 gld., troški pa 7563 gld., torej prebitka 520 j S ^ irakomere ? mm toplomara po C«liijo ■is < »S 736-9 7387 88 20 6 13 4 brezv. sl. vzh. me^la del. jasno jasno 0 00 738-4 738-3 740 1 120 17-6 123 sl. vzh. »» oblačno del. jasno 000 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zve«. Srednja temperatura obeh dni 14 3°, in 13 9», za 12° in 14° pod norma lom. ]>una}Hka borila. (Telegrafično poročilo.) 10. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) gld. — Srebrna „ 5'.', „ 100 „ „ 16* , 88 n 75 5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 n 45 Papirna renta, davka prosta...... 101 * 25 Akeije avstr.-ogerske banke...... 97C „ — 309 „ 50 London ............. 112 40 Srebro ............. — — Francoski napoleond......... 8 „ 95 Cesarski cekini ........... 5 38 55 „ 10 — kr. ITnirli mo: 4. septembra. Markiza pl. Gozani, zasebnica, 67 let. Rimska cesta 3. olrpnjenje pljuč. Zahvala. Podpisani /.»hvaljnjcmo tem potom mnogobrojn m izrazom sožalja prijateljev in znancev med dolgo in mučno boleznijo preljubega n»m sina, oziroma brata in nepozabnega soproga, gospoda Alojzija Lavrenčič-a, nadučitelja v Št. Vidu nad Vipavo. Nad vse pa so nas ganoli dokazi sočutja o priliki pogreba ljubega nam pokojnika. V sveto dolžnost si štejemo, da prav presrčno zahvaljujemo v prvi vrsti čestito duhovščino in nsvzoče gg. tovariše, visoko-rodnega gospoda grofa Lanthierija in voditelja tovarne v Ajdovščini g. Ilohna, kakor tudi pevska društva v Sturiji, na Gočah, Slapu in Vipavi ter čitalnico vipavsko, a nadalje darovatelje in nosilce vencev ter vse p. n. vdeležence, kateri so s svojo navzočnostjo pripomogli, da se je sprevod ta izvršil tako stanu pokojnikovemu dostojno. (1) V VRHP0L.J1, dne !». septembra 1890. Josipina Lavreučlč, roi. UIzJak, soproga. — Matej LttvrenMč, cče. — Marija Luvrenfie, mati. — Janez LavrenSIČ, Anton Lavrenčid, PutcI Lav-renčlč, bratje. — Marija Lavreui-lč, sestra. Posebni vlak y GORICO in na SV. GORO z znižano ceng pdide iz |.JUBLJANEj. kolodv v soboto, dne 13. septembra 1890. Yožiije cene snižane so tako, kot pru ie nikoli. Iste bo znižane tudi za postaje od do Nabrežine s uporabo navadnih poitnih vlakov, Ce^a do Ljubljane in od Trita kakor je spodaj navedeno. Odhod postnega vlaka iz Voinja cena do Gorice in nazaj Celja Laškega . . . Rimskih Toplic . Zidanega Mosta . Hrastnika . . . Trbovelj . . . Zagorja .... Save..... Litije .... Kresnio .... Lazov .... Zaloga .... Dohod v Ljubljano ob 1 uri 54 m. zjutraj 2 2 2 3 3 3 3 3 4 4 4 4 11 23 47 01 10 19 34 47 15 27 40 M. raz. gl. 9-85 „ 9 40 n 9 I-"« „ f-85 „ 8 60 „ 8 4.5 , 8-35 „ 8 05 ., 7-80 „ 7-.50 . 7- 5 ., «-95 ., 6G5 Ml. raz. gl. 6-45 „ 6-15 « 6-„ 6 80 „ 5-60 „ .5 .5.5 „ 5 45 „ .5-25 . 5-10 „ 4-90 „ 4-70 4 .50 t Odhod posebnega vlaka iz VotjM cena do Gorice in nazaj ob 7 uri — m. dopold. 9 9 10 10 10 11 11 11 1 36 18 48 10 22 10 28 51 08 30 58 popold. II raz. gl. 6-65 „ 5-85 ., 4-Šr, „ 4 30 ., 4 05 ., 3-90 , 3-50 ., 2-95 ., 2-65 . 3-25 . 1-75 lil. raz. gl. 4:/o „ 8-80 „ 3'40 n 3-16 „ 2-75 „ 2-60 „ 2-50 „ 2-20 „ 1-85 „ 109 . 140 „ 110 Ljubljane Borovnice . . Logatca . . . Rakeka . . . Postojne . . . Prestraneka Sv. Petra . . Gornjih Ležeč . Divače . . . Sežane . . . Proseka . . . t uu -H Nabrežine . . 4.30 'f Dohod v Gorico Vožnja eena do (iorlcc in nazaj Odhod poštnega vlaka iz II. razred III. razjed Trj!ta.....ob 9 uri — m. dopo d. gld. 2 :i0 gl