(Kq)I»»I3IGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
DANES V GORENJSKEM GLASU.
stran 3:
Jeklarjem bodeč trn, predelovalcem mehka preproga
stran 4:
Dražgoše niso bile napaka stran 5:
Ko bi ne bil tako »fidast«
strani 8 in 9:
Ščurki so lazili po šoli Nepremostljivo — to ne obstaja
stran 18:
Štefan in Činč sta otela planinca smrti
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Tudi po zaslugi denarja, ki ga delavci z Gorenjske izločajo iz osebnega dohodka v intervencijske sklade, so naše trgovine dokaj dobro založene z mesom, mlekom in drugimi živili. - Foto: F. Perdan
Na stežaj odprta vrata
Ko so se skladi za pospeševanje kmetijstva preoblikovali in preimenovali v »samoupravne sklade za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane«, so s tem na stežaj odprli vrata do denarja vsem, katerih dejavnost le malo »diši« po hrani. Skladi so postali bilka, ki se je v težavnih gospodarskih razmerah oprijemajo poljedelci in živinorejci, čebelarji in ribiči, peki, mesarji, mlekarji — in še kdo. Skladi so pod pretvezo nesorazmerij med odkupnimi in prodajnimi cenami (mesa, mleka ...) že večkrat pokrili del izgube v predelovalnih obratih. Skladi (škofjeloški, na primer) so tudi posqdili denar za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, da bi se potem lahko zanj obrisali pod nosom. Skladi bodo pomagali tudi Žitovi temeljni organizaciji v Kranju, za katero so delegati skupščine kranjskega sklada ugotovili, da neodgovorno pristopa h gradnji nove pekarne v Na-' klem .. .
Denar, ki ga delavci prispevajo v intervencijske sklade iz osebnih dohodkov, se drobnjakarsko deli za sto in sto namenov, kar še dodatno zamegluje učinkovitost premij, regresov, nevračljivega denarja in drugih spodbujevalnih ukrepov. Premije in regrese dobivajo tudi kmetje, ki tržne presežke prodajajo mimo zadruge, koljejo na »črno« in podobno. Celo republiški intervencijski sklad z različnimi premijami za mleko dodatno doliva olje na ogenj stalnih nasprotij med zasebnim in družbenim kmetijstvom. Delegat skupščine kranjskega sklada, kmet Janez Šumi iz Struževega, se je ob tem opravičeno vprašal, zakaj takšne razlike, je naše delo manj vredno ali kaj. In takšne razlike lahko opazimo tudi med občinami: medtem ko v Kranju predlagajo za poletne mesece dodatne premije za kakovostno mleko, v Škofji Loki o tem ne razmišljajo — iz preprostega razloga,
ker nimajo denarja.
Kmetje ob vsem tem trdijo: ne potrebujemo premij in regresov, te nam vračunajte v osnovne cene naših pridelkov. Pa še prav imajo: intervencijski skladi so namreč ob vseh ugodnih učinkih, ki jih dajejo pri oskrbi prebivalstva s hrano, tudi del pošastne družbene (gospodarske) režije. Če kdo ne verjame, naj vpraša v zadruge, koliko časa porabijo, da spišejo vse zahtevke za premije in regrese.
C. Zaplotnik
JUTRI IN V NEDELJO V DRAŽGOŠE - Jutri in v nedeljo bodo na sporedu že 29. tradicionalne prireditve Po poteh partizanske Jelovice. Pričakujejo, da bo na športnorekreativnih in drugih prireditvah sodelovalo nad 3000 ljudi. Osrednja slovesnost bo v nedeljo opoldne pred spomenikom v Dražgošah. Več o prireditvi na športni strani. — toto: F- Perdan
nI
ti
ti> h' s«
a«
a' ei en
»
0 P
.m
b< b<
Ponavlja se stara pesem
Mojstri za izjeme
Da smo Jugoslovani mojstri izjem in skrajnosti, vedo zadnje čase Povedati tudi možje iz vodstva Gospodarske zbornice Jugoslavije. Njihova naloga je priprava skupnih jugoslovanskih razvojnih načrtov za Prihodnjih pet let s posebnim poudarkom na izvozu. Delo jim ne gre Preveč dobro od rok. Nekateri pišejo v programe vse mogoče, drugi pa se obnašajo kot da v prihodnjih petih letih ne bi ničesar načrtovali.
Pri skupnih planih naj bi bil v ospredju izvoz, gledan z jugoslovanskimi očmi, s stališča skupnih državnih interesov, na osnovi povezovanja in sodelovanja združenega dela iz več republik in pokrajin. Tu se je že ponudila prva priložnost za iskanje izjem. Manj razviti pravijo, da bi morali oblikovati dvojno politiko: prvo zanje, drugo pa za razvite. Republika Srbija pa predlaga zase še posebno politiko in to za izvoz zadnje čase tako opevanega juga v Združene države Amerike.
Skupni programi naj bi razen tega v prihodnjih petih letih Jugoslaviji zagotovili večino deviz za odplačilo dolgov. V družbenem planu Jugoslavije je zapisano, da moramo leta 1990 na tujem iztržiti 26 mi-hjard dolarjev, od tega samo na konvertibilnem trgu 21. To je pogoj, da bomo leta 1990 dajali za odplačilo tujih dolgov le še znosnih 25 odstotkov deviznega priliva. Programi, ki jih ima sedaj zbornica, pa tega se niti zdaleč ne zagotavljajo.
Prve letošnje podražitve
Da bomo pritiskom za višje cene težko kos, se je pokazalo že v prvem tednu leta 1986. Jugoslovanski železničarji  so  včeraj podražili prevoze za okrog 30 odstotkov, višja pa bo tudi cestnina na slovenskih avtomobilskih cestah, če bo danes takega mnenja tudi republiški izvršni svet. Republiška skupnost za ceste predlaga kar precejšnje povišanje. Po njenem predlogu naj bi za vožnjo od Ljubljane do Razdrtega plačali 600 dinarjev, od Celja do Maribora 400 dinarjev in za vožnjo po gorenjski cesti 300 dinarjev. Za vozila z našo registracijo naj bi bila cestnina polovična. Na račun višje cestnine namerava skupnost za ceste zbrati okrog n milijarde dinarjev.
Bilo bi pa prav čudno, če ne bi bila v to podražitev vključena tudi vozila Crvene zastave. 15. januarja se bodo vozila podražila za povprečno 28,75 odstotka, najbolj zastava 101GTL  in   najmanj lada-niva. Drobnoprodajna cena juga se bo gibala med 1.085.090 in 1.517.090 dinarjev, zastava 101 GTL 55 s tre mi vrati bo veljala 1.378.490 dinar jev, s petimi vrati pa 1.391.090 di narjev. Za zastavo 128 bo treba od šteti 1.416.290 dinarjev, za lado 1300 1.466.690 dinarjev in za 126 P 784.889 dinarjev. Tistemu, ki bo vplačal vozilo do torka, 14. januar ja, jamči Zastava stare cene.
Star pregovor pravi, da se na dan svete Neže kuram rt odveze. No, danes je jajc dovolj vse leto, le vedno dražja so. — Foto: F. Perdan
Jeklarna
je vredna že 49 milijard
Jesenice — Vrednost nove jeklar-ne na Jesenicah kot največje slovenske naložbe stalno raste, zato si graditelji prizadevajo, da z gradnjo ne bi kasnili. V začetku so bile težave pri dokumentaciji, Rudis in Gradiš pa sta zamujala z roki gradnje. Jeklarna se je precej podražila.
Podražitev ali novo investicijsko vrednost nove jeklarne je že obravnaval bančni konzorcij, soglasje je dala republiška komisija za oceno investicij. Novo vrednost in nove vire financiranja investicije je potrdil tudi delavski svet jeseniške Železarne.
Dražja elektrika?
rač •ru^ problem pa je denar za izpeljavo teh programov. Prvotni iz-pa "h1 zaradi.v„isoke inflacije in tečaja dinarja ne veljajo več. Novi, ki ob t 23 Zc*a^ ^e m' b°d° neprimerno višji. Spet se najdejo taki, ki si ron-i pretirano ne belijo glave. Zadišala jim je tuja akumulacija ozi-del H n-V° zadolzevanJe v tujini, pozabili so, da bomo morali dati lep da h UZDenega proizvoda samo za sanacijo gospodarstva in bank in liuhi° za n.ova vlaganja treba strniti sile in denar, pozabiti na tako pri-nim Gne izJeme in posebne pogoje, in svoje interese podrediti skupog JUS°slovanskim. Za takšno gospodarjenje pa je naša pamet še pogosto prekratka!
J. Košnjek
Cen elektrike letos ne bo več določala zvezna vlada, najkasneje do konca marca bodo elektrogospodarske organizacije pripravile izhodišča novih cen, osnova bodo sprejeti srednjeročni načrti.
Kolikšna bo podražitev elektrike, je težko napovedati, saj še ni znano, kaj vse bo pokrivala cena elektrike.
Najprej so seveda tu lanske izgube. Številke še niso dokončno znane, slišati pa je, da bodo večje, kot so sprva računali. Za njihovo pokritje bo nekje treba dobiti denar, najpri-vlačnejši vir so nove cene.
Naslednja stvar so pravkar sprejeti srednjeročni načrti, ki predvidevajo rast porabe e ektrike in zato seveda gradnje novih objektov (o načrtih slovenskega elektrogospodarstva lahko več preberete na 2. strani). Elektrogospodarske organizacije za novogradnje nimajo dovolj denarja,
glavni vir financiranja razvoja naj bi bile torej spet nove cene.
Pozabiti pa ne smemo še na tretjo stvar. Že pred leti je bila sprejeta usmeritev o približanju cen elektrike svetovnim cenam in zmanjšanju razlik med republikami in pokrajinami. Cilja kljub podražitvam nista bila dosežena, malo smo se res približali svetovnim cenam, razlike pa so se povačale. Še vedno obstaja dvom: poceni ali draga elektrika? Zagovorniki poceni elektrike pravijo, da tako ščitimo življenjski standard ljudi in pospešujemo gospodarski razvoj. Vse glasnejši zagovorniki drage elektrike pa pravijo, da bo le draga elektrika porabnike prisilila k resničnemu varčevanju, k smotrnemu ravnanju z njo, k pospeševanju razvoja energetsko manj zahtevne proizvodnje, k temeljitemu razmisleku o rentabilnosti proizvodnje.
MV
Vrednost nove jeklarne na Jesenicah znaša danes 49 milijard dinarjev, do zdaj so porabili 10 milijard. Na Jesenice prihaja tuja oprema v vrednosti 16 milijard nemških mark, polovica je je že na Beli. Vstavili so tudi procesni računalnik, domači dobavitelji pa so poslali že dovolj opreme, tako da se bodo spomladi lahko začela obsežna montažna dela.
Železarji bodo sami namenili za jeklarno precej denarja, tudi za razliko do nove vrednosti investicije, vse do leta 1987, ko naj bi se začela poskusna proizvodnja. Da bi dobili več kvalitetnega jekla, bo njihov prispevek k novi vrednosti znašal 16 odstotkov, prav toliko bo premostitvenega denarja, sestavljena organizacija železarn bo dala 13 odstotkov* kupci jekla 21 odstotkov, krediti konzorcija so 24 odstotkov, ostalo pa tuji krediti.
D. Sedej
®®m®SSojJ©IEnGLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
Po Sloveniji in Jugosla vi ji _
• V začetku tedna se je sestalo predsedstvo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in obravnavalo gradivo za 19. sejo CK ZKS o položaju družbenih dejavnosti kot elementu gospodarske stabilizacije. Člani predsedstva so menili, da morajo biti družbene dejavnosti sila napredka. Gospodarska kriza je sicer poslabšala njihov položaj, za četrtino znižala njihov delež v družbenem proizvodu in poslabšala gmotni položaj zaposlenih v teh dejavnostih. Družbenih dejavnosti ne smemo več jemati le kot nepotrebno porabo, ki ji lahko še naprej režemo krila, ampak kot faktor večje proizvodnje. Ker pa v teh razmerah zanje ne moremo nameniti več denarja, kaže zagotoviti gospodarnejšo in učinkovitejšo porabo ter trošenje tam, kjer je to potrebno. Interesne skupnosti namreč niso banke denarja, kot se dogaja sedaj, ampak mesto dogovarjanja in sporazumevanja, ne pa odločanja v ozkih krogih.
• Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič je v sredo odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer se je že sešel s sovjetskim zunanjim ministrom Eduardom Ševarnadzejem. Srečanje v Moskvi je pomembno za nadaljnje sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, za ocenitev svetovnih razmer po srečanju voditeljev SZ in ZDA v Ženevi, po katerem naj bi svet zaplul v mirnejše vode, obenem pa je obisk v Moskvi nadaljevanje bogate zunanjepolitične dejavnosti Jugoslavije leta 1985. Naš zunanji minister je lani imel 190 mednarodnih srečanj doma in na tujem.
• Tanjug je sporočil, da letos zvezni izvršni svet ne bo več določal cen elektrike, premoga, nafte in derivatov, zemeljskega plina in železniških ter PTT storitev. Cene bodo oblikovale organizacije združenega dela, in sicer do konca marca, do takrat pa bodo cene pod nadzorstvom zvezne vlade. Nad ostalimi cenami pa bosta še vedno bedela zvezna vlada in zvezni zavod za cene, vendar pravijo, da bo letos pri cenah manj administriranja kot pretekla leta.
• Zvezni tržni inšpektorat ugotavlja, da je preskrba jugoslovanskega trga z najpomembnejšimi proizvodi nemotena. Do zastojev prihaja le občasno, in to najpogosteje zaradi tega, ker proizvajalci skrivajo blago v pričakovanju višjih cen. Takšna praksa v Jugoslaviji ni neznana: tako se je dogajalo pri moki, umetnih gnojilih, sladkorju in podobno. Kršitelji imajo pogosto podporo svojih občinskih vodstev in politikov, zato nista dovolj le nadzor in kaznovanje, ampak tudi sprememba političnega ravnanja.
-jk
Bosna in Hercegovina predlaga Branko Mikulić kandidat za predsednika zveznega izvršnega sveta
Sarajevo — Predsedstvo republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Bosne in Hercegovine je predlagalo za novega predsednika zveznega izvršnega sveta Branka Mikulića, člana predsedstva SFRJ. Pobudo, da bi bil Mikulić predsednik zvezne vlade, je dalo tudi predsedstvo SFRJ skladno z opredelitvijo, da mora pri kandidiranju za to dolžnost prevladati sposobnost kandidata, prav tako pa morajo s kandidaturo soglašati v vseh republikah in pokrajinah. Kandidaturo Branka Mikulića za predsednika zveznega izvršnega sveta je že podprlo na torkovi seji tudi predsedstvo slovenske republiške konference SZDL, prav tako pa tudi na Hrvaškem.
Branko Mikulić se je rodil 10. junija leta 1928 v Gornjem Vakufu. Po narodnosti je Hrvat. Ze med NOB, ki se mu je priključil leta 1943, je postal član Skoja in Komunistične partije Jugoslavije, potem pa je opravljal pomembne dolžnosti v skupščini in družbenopolitičnih organizacijah Bosne in Hercegovine, v organih Zveze komunistov Jugoslavije in nazadnje v predsedstvu Jugoslavije. Branko Mikulić je znan kot odločen in dosleden mož in to vrlino je uveljavljal povsod, kjer je doslej deloval. Zavzemal se je za krepitev socialističnega samoupravljanja in za dejavno vlogo zveze komunistov, za razvoj Bosne in Hercegovine in ob tem Jugoslavije kot celote, za krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, za uveljavitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in za pomembno vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenih. Zaradi tega je upravičeno upanje, da bo zvezni izvršni svet pod njegovim vodstvom kos nalogam pri uresničevanju gospodarske stabilizacije in razvoju Jugoslavije.
Velika plaketa obrtnikom
Na sinoćnji osrednji slovesnosti ob prazniku občine Škofja Loka so podelili veliko plaketo občine Škofja Loka za leto 1985 Obrtnemu združenju Škofja Loka, malo plaketo petim posameznikom, nagrado občine prav tako petim in pismeno priznanje občine štirim posameznikom za njihovo prizadevno delo in posebne uspehe pri zboljšanju družbeno ekonomskega napredka občine
Škofja Loka — Sinoči so na osrednji slovesnosti, posvečeni prazniku občine Škofja Loka, med drugim podelili občinska priznanja za prizadevno delo in posebne uspehe pri zboljšanju družbeno ekonomskega napredka občine.
Veliko plaketo občine škofja Loka za leto 1985 je prejelo Obrtno združenje Škofja Loka za uspešen razvoj in organiziranost samostojnega osebnega dela in vključevanje Obrtnega združenja v družbeno življenje občine.
Malo plaketo občine Škofja Loka so dobili: Jože Albreht iz Škofje Loke za uspešno delo na področju organiziranja in vodenja civilne zaščite v občini, za dosežke na področju grad-beno-komunalne dejavnosti v občini kot direktor delovne organizacije SGP Tehnik in za dolgoletno delo v organih krajevne samouprave; Ferdinand Buh iz škofje Loke za prispevek k razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini in k razvoju občinske uprave ter za dolgoletno delo v organih krajevne samouprave; Janez Jan iz Ži-rov za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo, zlasti v zvezi komunistov; Marjan Masterl iz Škofje Loke za uspešno delo pri raziskovanju pomembnih dogodkov med narodnoosvobodilnim bojem v občini; Henrik
Zdravljenje alkoholizma v Škof ji Loki
Zdravljenje ali propadanje
Tako kot v drugih občinah imajo tudi v škofjeloški občini že vrsto let organizirano zdravljenje alkoholikov — Zaradi prikrivanja in strpnega okolja pa se posamezniki odločajo za zdravljenje zelo pozno, šele v kritičnih trenutkih
Peternelj iz Mavčič-za zasluge pri razvoju in izjemne dosežke na področju strelske dejavnosti v občini.
Nagrado občine Škofja Loka so prejeli: vokalni sekstet Dekleta z Bukovice za 15-letno prizadevno in uspešno delo na ljubiteljskem glasbenem področju; Gregor Cerkvenik iz Škofje Loke za uspešno in prizadevno delo v organih občinske konference ZSMS; Anton Čadež iz Poljan za zgledne uspehe v kmetijski kooperacijski proizvodnji in aktivnost v organih samoupravljanja; Marija Jagodic iz Škofje Loke za izredna prizadevanja pri oživitvi dela društev prijateljev mladine v občini; Franc Podnar iz Stare Loke za uspešno urejanje zbirke NOB v Loškem muzeju in prispevek k raziskovalnemu delu o dogodkih med narodnoosvobodilnim bojem v občini.
Pismeno priznanje občine Škofja Loka pa so prejeli: Ciril Korošec iz Škofje Loke za dolgoletno delo na družbenopolitičnem področju, zlasti v zvezi komunistov; Janez Kermelj iz Škofje Loke za uspešno sodelovanje in vodenje skupine tamburašev orkestra Bisernica; Vinko Markelj iz Žirov za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Žiri; Mateja Vraničar iz Škofje Loke za aktivnost v mladinski organizaciji, j
Škofja Loka — Tudi za škofjeloško občino je značilno majhno število tistih, ki iščejo strokovno pomoč, ko zabredejo v alkoholizem. Žal pa je alkoholizem tudi v Škofji Loki velik problem, saj ocenjujejo, da zaradi tega trpi kar 4000 ljudi ali vsaj 12 odstotkov prebivalstva. Sem niso všteti le alkoholiki, ampak tudi člani njihovih družin — zakonci in otroci pa tudi drugi, s katerimi alkoholiki prihajajo v stik. Posamezniki se za strokovno pomoč navadno odločijo šele v kritičnih situacijah, ko se v medsebojnih odnosih že hudo zalomi. Pogosto se izkaže, da bi ljudje s takimi težavami prišli po pomoč že prej, če bi bili seznanjeni z možnostmi in oblikami strokovne pomoči. Zato morda ne bo odveč, če bomo opisali te možnosti.
Center za socialno delo v Škofji Loki že od leta 1980 organizira svetovalne razgovore s kandidati za sklenitev zakonske zveze in ob tej priložnosti je govor tudi o zlorabi alkohola
in njegovih posledicah. Prenekateri par, ki te razgovore jemlje kot nujno zlo, pa verjetno hitro pozabi, kar je slišal.
Socialni delavci v Centru pa so vedno na voljo tudi za individualno in družinsko svetovanje. Vsak, ki išče nasvet glede omenjenega problema, se lahko zglasi v Centru ob urah, običajnih za sprejem občanov (ponedeljek in petek dopoldne, ob sredah tudi popoldne). Za obisk seje možno dogovoriti tudi po telefonu, socialni delavec pa lahko pride tudi ' domov. Prav zdaj pa pripravljajo še skupinsko svetovalno delo s svojci alkoholikov, ki potrebujejo več spodbud in nasvetov za učinkovito ravnanje. Skupina se bo sestajala enkrat tedensko v popoldanskem času.
Strokovni nasvet glede alkoholizma pa lahko dajo tudi zdravnik v splošni ambulanti, kadrovski ali socialni delavec v delovni organizaciji, socialna delavka v osnovni šoli, odvetnik itd. Vsekakor je edina in učin-
kovita oblika reševanja alkoholik' 'vih težav zdravljenje. Alkoholizei nima kvarnega učinka le na pivC samega, temveč tudi na vse, s kater mi živi. Zato je tudi razumljiva izk« šnja in zahteva, da v zdravljenju s< deluje vsa družina.
Alkohološka ambulanta v Škofi Loki deluje v okviru dispanzerja t duševno zdravje pri zdravstvene! domu vsak ponedeljek dopoldne, potrebna napotnica, za obisk pa š je možno dogovoriti tudi po telefon« Pri dispanzerju delujeta dve skupin za zdravljenje alkoholikov, ena o! ponedeljkih ob 7. uri, druga ob sr* dah ob 12.30. V eno od skupin 9 vključi alkoholik skupaj s svojce« po prejšnji obravnavi v ambulant Program traja približno leto dni med zahtevami, ki se jim mora zdr* vljenec podrediti, pa so tele: popolni opustitev uživanja alkohola, redn* delo, redno obiskovanje tedenski! sestankov skupine, javno priznanj1 alkoholizma in drugo. Iz skupin S1 zdravljenci kasneje vključijo v klub1 zdravljenih alkoholikov; le-ti so Škofji Loki, Gorenji vasi in v Žele* nikih. Brez lastnega truda se alkohd lizma ne da premagati. Števil" uspešno zdravljeni pa dokazujejo da se skupni trud — tako zdravlje« ca samega kot svojcev in strokovni! delavcev — vendarle izplača.
Bogdan Čufar
Za elektrarne premalo denarja
J
Letos bo nov elektrarniški objekt le toplotna elektrarna Uglje-vik II — Petletni plan zanesljivo lahko računa le na 224 milijarde dinarjev naložbenih sredstev, 42 odstotkov bo namenjenih elektrarnam, 25 odstotkov premogovnikom — Vprašaj ob objektih, ki bi jih morali začeti graditi do leta 1990, elektriko pa bodo dajali kasneje
V slovenskem elektrogospodarstvu in premogovništvu bo letos na voljo za naložbe 39,2 milijarde dinarjev, potrebe pa so ocenjene na 78,9 milijarde dinarjev. Zagotovljenih je torej le 49 odstotkov potrebnih sredstev. V letošnji plan graditve so uvrstili le objekte, ki jih že gradijo in jih bodo z dodatnimi sredstvi pospešeno dogradili. Kot edini nov elektrarniški objekt je le toplotna elektrarna Ugljevik II. Financirali pa bo še izdelavo tehnične dokumentacije za nekatere bodoče objekte. ____
V znesku 39,2 milijarde dinarjev je kar 36,3 milijarde dinarjev »energetskih sredstev«, ki se zberejo v skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva. Samo razlika so torej lastna sredstva, domači in tuji krediti, za 938 milijonov dinarjev pa je sredstev, katerih zbiranje so kot investicijski prispevek pri prodaji komercialnega premoga vpeljali v bivši poslovno planski skupnosti za premog.
Od razpoložljive 39,2 milijarde dinarjev bo največ, 14,9 milijarde dinarjev, namenjene naložbam v premog in uranovo rudo. 8,1 milijarde dinarjev nameravajo porabiti za gradnjo elektrarn, 7,7 milijarde dinarjev za prenosne objekte, 5 milijard dinarjev pa za preostale naložbe, pri čemer bo 1,2 milijarde dinarjev potrošene za investicijsko dokumentacijo in 1,1 milijarde dinarjev za male vodne elektrarne.
V srednjeročnem planu pa je vprašaj postavljen ob tako imenovane objekte kontinuitete, torej tiste, ki naj bi jih začeli graditi do leta 1990, dogradili pa kasneje. Plan računa s 224 milijardami dinarjev investicijskih sredstev, 87 odstotkov bo potrošenih za objekte, ki bodo dokončani do leta 1990. Le 13 odstotkov ali 30,2 milijarde dinarjev pa bo ostalo za objekte kontinuitete.
Da bo mogoče po letu 1990 zagotavljati načrtovano oskrbo z električno energijo in premogom, bi potrebovali še 159 milijard dinarjev dodatnih sredstev. Skupaj bi torej v teh petih letih potrebovali 383 milijard dinarjev.
Načrt je sestavljen na podlagi pričakovanja, da se bo poraba električne energije povečevala za 4,4 odstotka na leto. To pomeni, da bo leta 1990 večja za 2247 milijonov ki-lovatnih ur in se bo povzpela na 11.568 milijonov kilovatnih ur. Ker pa se bo hkrati tudi moč ob konični porabi povečala s 1505 na 1866 me-gavatov, bo treba povečati moč elektrarn za 347 megavatov, od tega naj bi moč vodnih elektrarn povečali za 247 megavatov.
Do leta 1990 bodo zgrajene elektrarne: Mavčiče (38 megavatov), tri nove elektrarne na spodnji Savi (vsaka po 35 megavatov), dve na Muri (s po 22 megavati), vodna elektrarna Bistrica (10 megavatov), toplotna elektrarna Ugljevik II (100 megavatov) in še dva agregata na Fali s skupno močjo 40 megavatov.
zagotovljena le za 381 megavatov moči.
V prenosu električne energije p8 si v petih letih obetajo 263 kilometrov novih daljnovodov, v distribU' ciji 66,5 kilometra daljnovodov.
V petih letih naj bi izkopali 24,9 milijona ton lignita in 11 milijonov ton rjavega premoga, pri čemer je upoštevanih tudi pričakovanih 700 tisoč ton lignita iz Globokega in 400 tisoč ton rjavega premoga iz Lendave. j^V
Zatika pa se še pri objektih kontinuitete, do leta 1990 bi morali zastaviti gradnjo elektrarn, ki bi po letu 1990 prispevale 700 megavatov dodatne moči. Za zdaj so sredstva
NAŠ SOGOVORNIK
Preslabo opremljeni za zimo
Peter Porenta, vodja vzdrževanja cest pri Cestnem podjetju Kranj: »Takšna zima kot je zdaj, je za cestarje precej strupena. Snega je za oranje premalo, letos pa imamo še smolo s soljo, ki slabo prijemlje.«
Kranj — Za nami so šele trije tedni koledarske zime. Pa vendar so se v tej sezoni zimske razmere na cestah začele že dober mesec dni prej, kmalu v začetku novembra. Na začetku zimske sezone so na srečanju cestarji, komunalci, predstavniki milice in inšpektorji ugotavljali, da pred bližnjo zimo niso nič bolje opremljeni z mehanizacijo kot zadnja leta, da imajo posipnega materiala dovolj in da bodo zimsko službo organizirali podobno kot prejšnje sezone.
Ko smo se pred dnevi pogovarjali z vodjo vzdrževanja cest pri Cestnem podjetju Kranj Petrom Po-rento, nam je povedal: »Takšna zima kot je zdaj, je za cestarje precej strupena. Celotna služba, ki tudi precej stane, mora biti organizirana tako, da lahko vsak hip posredujemo. Vendar pa je bilo za zdaj snega komaj za oranje, vsaj v večini predelov Gorenjske. Smolo pa imamo letos tudi s soljo. Uvožena iz Sovjetske zveze slabo prijemlje, ker je kemično obdelana, da se pri skladiščenju ne str-di. Zato jo moramo mešati s tuzlansko soljo, vendar vseeno deluje bolj počasi. Sicer pa za zdaj kaže, da bomo imeli tako posipnih materialov kot soli dovolj. Slednje smo namreč pred sezono nabavili 2800 ton.«
»Takoj po praznikih je bila precej pogosta pripomba, da so magistralne in regionalne ceste dokaj dobro očiščene, slabše pa je na nekaterih lokalnih cestah. Je vzrok prioriteta vzdrževanja ali kaj drugega?«
Tudi v tej sezoni velja enaka prioriteta kot že nekaj let. Mi skrbimo za 106 kilometrov magistralnih cest in 425 kilometrov regionalnih. Razen tega pa je na Gorenjskem še 520 kilometrov lokalnih cest, od katerih jih mi vzdržujemo le kakšnih 80 kilometrov. Ostale pa plužijo in vzdržujejo pogodbeni izvajalci, kot so komunalna podjetja ali krajevne skupnosti. Za vse, ki vzdržujemo ceste, pa zaradi pomanjkanja denarja veljajo minimalni standardi. Dokler ne bodo spremenjeni normativi in ne bo namenjenega več denarja za lokalne ceste, bomo še priča takšnim težavam. Predlog za spremembo normativov je že v razpravi in upam, da bo tudi sprejet. Razen tega pa so konec leta prenehala veljati določila o pogodbenem vzdrževanju cest na podlagi samoupravnih sporazumov za prejšnje srednjeročno obdobje. Iztekle pa so se tudi letne pogodbe. Ponekod je morda to vneslo nekaj zmede. Moram pa povedati, da ni razlogov, da tisti, ki so že zdaj skrbeli za lokalne ceste, ne bi še naprej, čeprav pogodbe še niso podpisane.«
»Pravih padavin to zimo res še ni bilo. Kaj pa,če zapade več snega?«
»Obilnejših padavin se bojimo. Za hudo zimo smo namreč preslabo opremljeni. Če bi se, recimo, ponovile razmere iz leta 1952, bi morali poklicati na pomoč štabe za civilno zaščito. Upam, da bodo letos tudi druge občinske skupnosti za ceste sledile zgledu kranjske in namenile nekaj denarja za posodobitev opreme za zimsko službo. Sredstev, ki jih zberemo na podlagi amortizacije, je namreč veliko premalo. Tudi z novim letom povečani prispevek na domača motorna in priklopna vozila, ki bo namenjen za vzdrževanje kategoriziranih cest, finančnega stanja ne bo občutno popravil. Osnovni vir, bencinski dinar, je namreč še vedno nespremenjen oziroma njegova vrednost nenehno pada.«
A. Žalar
PETEK. 10. JANUARJA 1986
3. STRAN (^IMSSHMSnGLAS
Ali ukrep zvezne vlade o svobodnem uvozu jekla res prinaša
Jeklarjem bodeč trn, predelovalcem pa mehko preprogo
Metalurgi, jeseniški železarji, so tak ukrep doživeli pred dvaj setimi leti in so ga težko preboleli — Predelovalci bodo lahko uvozili le toliko, kolikor so uvozili leta 1984
Namen zveznega izvršnega sveta, da dovoli svobodni uvoz jekla, je dvignil temperaturo v jeklarnah in med vsemi metalurgi v državi. V prvem preplahu so si predstavljali, da PO zdaj jugoslovansko tržišče na široko odprlo vrata jeklu z vsega sveta. Zvezni odbor sindikata delavcev predelave kovin je takoj predstavil vse hude posledice odločitve, češ da so in morajo domači metalurgi izvažati, saj potrebujejo devize za uvoz premoga za koksira-njej opremo in rezervne dele.
Takšen izvoz za vsako ceno piše neugodno statistiko: leta 1984 smo izvozili 795 tisoč ton jekla in dobili zanj 248 milijonov dolarjev, obenem pa uvozili 855 tisoč ton jekla v vrednosti 472 milijonov dolarjev.
u inas Je letna proizvodnja jekla okoli 4 milijone ton, potrebujemo Pa ga 6 milijonov ton. Metalurgi zahtevajo, naj uvoz določijo s kontingenti.
Jeseniški metalurgi: v izgubi bomo
Na prvi pogled se zdi, da si bodo Predelovalci   oddahnili, metalurgom pa se pišejo črni dnevi. Že nekaj časa je pri nas kvaliteta jekla vprašljiva, domače jeklo pa dosega visoko ceno, višjo od uvoženega. Po predvidevanjih  ga  manjka vsaj J rnilijona ton, saj so ga morali metalurgi zaradi deviz izvažati. Kaj pravijo prizadeti železarji? Jelka Vidali, članica poslovodnega odbora jeseniške Železarne: »železarji smo posledice odlokov o sprostitvi uvoza izdelkov črne me-pjurgije doživeli pred dvajsetimi • i    Psledice so potisnile proizvajalce jekla v težak ekonomski položaj, prišlo je do izgube in razvojnega zastoja. Sedanja odločitev zvezne vlade se nam zdi neprimerna, ker je ekonomska zaščita proizvajalcev jekla v svetu vedno več-Bu      čutimo ob vedno pogostejših omejitvah, ki jih vlade v svetu uveljavljajo v korist svojih proizvajalcev jekla. Zdaj, ko ni deviz niti za uvoz repromaterialov, koksa, nafte, da ne govorimo o opremi, železarji upravičeno dvomimo, da ?° tak ukrep pripomogel k-izbolj-sanju gospodarskega položaja Jugoslavije in kovinsko-predelovalne industrije. Z naložbami minulih let smo slovenske in ostale železarne Jetos prvič sposobne pokriti potrebe domačih predelovalcev jekla po kvaliteti in vrsti. Izvoz in uvoz bosta kajpak še naprej potrebna za ravnovesje kvalitete in morebitnih tržnih viških.
9VD takih ukrepih je nemogoče Pričakovati, da bi po uspešnih letih zelezarii tudi v nrihodnje poslovali
-arji tudi v prihodnje poslovali ?rez izgub in se normalno razvijali.«
Preplah je odveč, če...
Tako železarji. Predelovalci so
pločevino, ki je do zdaj nismo mogli dobiti doma — metalurgi so jo zaradi deviz morali izvažati — jskali na vse mogoče načine: iz kontingentov in kompenzacijskih Poslov z drugimi partnerji. Bili so v stalnih škripcih, tudi zaradi rokov in višjih domačih cen.
Kaj pravi predelovalna industri
ja, leska Veriga?
Inženir Miroslav Noč, direktor Verige: »Naši dobavitelji so Slovenske železarne in kombinat Ze niča, deloma dobimo jeklo iz uvoza, s Poljske, v obliki kompenzacijskih poslov, če ga ne moremo dobiti iz domačih železarn. Potrebujemo kvaliteten material za snežne, rudarske in zaščitne verige. Vse naročene količine nam vedno poš lje le Železarna Štore, iz Zenice pa smo dobili le 60 odstotkov naroče nega materiala.
Mislim, da je odveč vsak preplah, saj gre le za deloma svoboden uvoz izdelkov, imeti pa moraš tudi devizne pravice za tako imenovani »pogojno prosti uvoz«, ki sloni na družbeno priznanih re produkcijskih potrebah za prvo četrtletje leta 1984. Če ni bilo pretiranega uvoza leta 1984, ni nobene bojazni, da bi povpraševanje po domačih izdelkih padlo.
če smo se odločili za prosto obli kovanje cen, je ta ukrep logična posledica. Menim tudi, da se mora kovinski industriji dopustiti, naj uvaža, če rabi, saj ustvarja ogromnih 4,5 milijarde dolarjev izvoza, jekla pa doma manjka vsaj 2 mili jona ton. Pripomniti pa moram, da bi bila cenovna razmerja znatno manjša, če bi imeli realen tečaj dinarja.«
Kaj pravi škofjeloški LTH? Jana Pire, vodja nabave v Loški tovarni hladilnikov: »Za zdaj nam pravzaprav ni še jasno, kako bo Mi smo nabavljali material deloma iz kontingenta in ga kupovali tudi na domačem trgu. Nimamo še nobenega uradnega obvestila, prav tako ne vemo, koliko znaša naš de vizni znesek, v okviru katerega bi lahko uvažali. Kupovali pa bomo doma, če bo material dober in če ga bomo dobili po zmerni ceni.«
Metalurgom zatorej vlada ni poslala tako zelo bodečega trna, če ... Če bodo držali razumno ceno in kvaliteto, predelovalci pa tudi ne bodo ležali na mehki preprogi, saj jim je dovoljeno uvoziti le v količinah, ki so jih uvozili leta 1984. Vsi skupaj pa bodo odslej zanesljivo morali hoditi tesneje eden poleg drugega in si kazati prijaznejši obraz, kajti naše ekonomske razmere in naši gospodarski ukrepi jim, tehnološko zarjavelim in svetovno težkim konkurenčnim, pod noge nikakor ne polagajo mehkih preprog. p Sedej
Delavci zbirajo denar za pospeševanje kmetijstva in za nemoteno preskrbo s hrano
Sedemkrat več za poljedelstvo
Delavci v kranjski občini bodo letos prispevali za pospeševanje kmetijstva in za odpravljanje motenj pri preskrbi s hrano 0,8 odstotka kosmatega osebnega dohodka. Na ta način se bo v intervencijskem skladu nabralo 376 milijonov dinarjev in razen tega še 16 milijonov iz drugih virov.
kov, za zrejo črnih bikcev v pitali-ščih, za pregled molznih strojev in za izvajanje ukrepov na 72 »mlečnih« kmetijah. Sklad bo v času od l.maja  do  30. oktobra izplačeval kmetom in posestvom za mleko, ki bo zdržalo reduktazni preskus najmanj štiri ure, premijo štiri dinarje za liter, vendar le pod pogojem, če bo nekaj prispevala tudi Mlekarna. Za tak korak so se odločili, da bi izboljšali kakovost mleka v mesecih, ko je zaradi visokih temperatur običajno najslabša. Novost so tudi premije za rejce, ki imajo krave v A kontroli. Na ta način naj bi spodbudili še druge kmete in dosegli, da bi se tovrstna kontrola molznosti krav, ki je osnovni pogoj za selekcijo in za dolgoročno uspešno živinorejo, še razširila.
Sklad bo glede na to, da si je kranjska občina doslej zagotovila doma le desetino potrebnih prašičev, tudi letos in verjetno še v prihodnosti pospeševal rejo prašičev — z nevračljivim denarjem za urejanje hlevov za plemenske svinje in za beko-ne, s premijami rejcem za oddajo be-konov ter s prispevki pri nakupu plemenskih svinj in merjascev. Letos bo za prašičerejo namenil 11 milijo-
Kranj — Kranjski intervencijski sklad bo kot podpisnik Dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1986 nekaj manj kot tretjino zbranega denarja (117 milijonov) namenil republiškemu skladu za izvajanje skupnega, slovenskega programa — za enotne republiške premije in regrese, ostali denar pa bo porabil za uresničevanje republiškega programa.
Sklad bo letos kar sedemkrat več kot lani (34 milijonov) namenil za pospeševanje poljedelstva, predvsem za pridelovanje pšenice. Ker je le-ta zelo poceni, trenutno celo cenejša kot otrobi, in ker se je kmetje in družbena posestva zaradi nedo-nosnosti otepajo, bo sklad letos izplačeval pridelovalcem za vsak kilogram oddanega zrnja 20 dinarjev premije, dodatno pa bo spodbujal tudi nabavo visokorodnega semena novih sort žit.
Za govedorejo bo namenil 37 milijonov dinarjev, od tega 16 milijonov za pospeševanje prireje kakovostnega mleka v poletnih mesecih, 10 milijonov rejcem, ki so se odločili za A kontrolo molznic, ostalo pa za pomoč pri nakupu plemenskih telic in telič-
nov dinarjev, za konjerejo milijon, malenkostno več za ovčerejo ter okrog 28 milijonov za pospeševanje hribovskega in obmejnega kmetijstva. »Hribovci« bodo v začetku leta prejemali 7 dinarjev občinske premije za liter mleka in 60 dinarjev premije za kilogram goveda. Premije se bodo ob podražitvah kmetijskih pridelkov spreminjale, tako da bodo kmetje iz hribovitega območja vedno prejeli skupaj z republiškimi premijami približno 30 odstotkov več kot  rejci  v  nižinskem območju. Sklad bo dal denar tudi za popravilo hlevov na Veliki in Mali Polani ter na jezerski planini Robci, za uredi-. tev pašnika na Zgornjem Jezerskem, polovico pa bo prispeval tudi za umetno osemenjevanje.
Za množično zavarovanje živine in posevkov bo dal 35 milijonov dinarjev, nekaterim kmetom več, drugim manj, odvisno od tega, koliko mesa, mleka, krompirja in ostalih pridelkov so lani oddali zadrugi. Nekaj manj kot 24 milijonov dinarjev bo dobila kmetijska pospeševalna služba, če bo seveda izpolnila obveznosti, dva milijona pionirske zadruge in kranjska kmetijska šola, šest milijonov bo  šlo  za nadomestilo obresti,  približno  toliko  tudi za obrambo pred točo. Sklad bo 20 milijonov dal za izgradnjo hladilnice na Trati in pekarne v Naklem in blizu 4 milijone za nabavo naprave za ugotavljanje kakovosti mleka. 22 milijonov bo namenil za sovlaganja v dolgoročno preskrbo z mesom, mlekom in ribami, 35 milijonov pa za sprotno oskrbo z mesom: dodatne premije bo izplačeval rejcom, ki se bodo pogodbeno obvezali, da bodo nekaj živine oddali v klavmeo med 20. junijem in 20. avgustem, z nadomestili (kompenzacijami) pa bo blažil tudi nesorazmerja med cenami prašičev in
svinjskim m^som.     _ _   , • ., C. Zaplotnik
Inž. Marjan Rode:
Za malega obrtnika bi morala veljati drugačna merila
Mladi obrtniki se ob novih osnovah za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne razburjajo toliko, saj je še daleč do njihove pokojnine. Lahko ostanejo v nižjem razredu,  od  katerega bo tudi manj dajatev za sise in za vse druge. Starejši, ki so tik pred upokojitvijo, pa bodo brez pomisleka segli po višjih razredih, ki bodo zagotavljali večjo pokojnino, pa zahtevali, seveda, tudi večje dajatve. Nekateri pri svojih izračunih že ugotavljajo, da ni dosti razlike: če se bodo odločali za višji pokojninski razred, bodo več dajali za sise pa manj za davkarijo, tisti v nižjih razredih bodo pa dolžni manj dajati za sise, a jim bo davkarija pobrala več. Vsekakor pa višji razred ne bo problem za tiste obrtnike, za katere delajo stroji, ki imajo dovolj velik promet in dovolj velik ostanek čistega dohodka. Problem pa bo pri storitvenih obrteh, pri malih obrtnikih, ki si s svojim nizkim ostankom dohodka ne bodo mogli zagotoviti višjega razreda, čeprav so delali vse življenje, veliko več kot oni drugi.
O tem smo se pogovarjali z Marjanom Rodetom, livarjem, se-
kretarjem aktiva Zveze komunistov pri Obrtnem združenju v Kranju.
»Tisti obrtniki, ki služijo le z rokami, so družbi koristni, družbe ne obremenjujejo, dajejo ji pa tudi svoj finančni delež, kot vsi ostali; spet bodo udarjeni. Pri njih bi morali misliti na davčne olajšave. Osebni dohodek, ki je osnova za pokojninsko invalidsko zavarovanje pa avtomatično tudi za socialno zavarovanje, mu ne gre v celoti v strošek, temveč samo do tiste mere, ki jo predpisuje občina, to je 70 odstotkov poprečnega osebnega dohodka Slovenije, razlika se pa prenaša v ostanek čistega dohodka, ki pa je obdavčen s 35-odstotno stopnjo.
Na hitro izračunano bi izgledalo takole: če je poprečni osebni dohodek Slovenije 56.000 dinarjev, je 70 odstotkov od tega 40.000 dinarjev. Če si je obrtnik izbral torej samo 5. razred, bo že od 30.000 dinarjev vsak mesec plačeval 1000 dinarjev, to je 12.000 dinarjev davka na leto. Takole izgleda smešno malo. Toda za tiste obrtnike, ki si vsak dinar prislužijo z rokami, to ni malo. Tu bi morali misliti na davčne olajšave,
oziroma bi jim morali celoten osebni dohodek šteti v stroške. Saj bo družba zagotovo dobila od njega vse, kar ji pač gre.
14. januarja se bomo z obrtniki spet sestali, da se bomo dogovorili o novih osnovah. Tokrat se bodo sestanka zagotovo udeležili tudi predstavniki z davčne uprave. Vendar hočem, da ljudem s primeri na tabli nazorno prikažemo, kako bodo osnove izgledale po novem, kaj vse bo to potegnilo za seboj. Vsaj za tri razrede,za 1., 5. in 10., bomo izračunali vse dajatve. Rok za prijavo razreda je podaljšan do 31. januarja in upam, da bo do takrat vsem jasno, kaj jih čaka. Sicer pravijo, da bo to veljalo le za eno leto. Verjetno spet en poizkus na obrtnikih. Hočem le, da se ljudem pokažejo čisti računi, ne pa, da bi ribarili v kalnem.«
D. Dolenc
Gradnja po naše
v ^enice — Za letošnje novoletne praznike so se nekateri Jeseničani ali v dve novi stolpnici. Lahko pa bi bili veseli že prej, če ne bi bilo zari • ^° zaPletov, tako zelo značilnih za »gradnjo po naše«, da navse-
nje sploh niso več tako zanimivi, no Jadisom se je stanovanjsko podjetje dogovorilo za izhodiščno ceni* S - ero so se strinjali tudi kupci Železarna in druge delovne orga-(jajaciJe- Inšpektorji so najprej dali soglasja, nato pa so si zadevo ogle-na i *->a licu mesta« in rekli odločni ne. Stanovanja naj bi bila ogrevali Ž železarne, inšpektorskim očem pa je bila napoti butanska posta-
G !? ^° morali zgoditi novo. ^ radnja se je zavlekla, delovne organizacije potem niso imele vsega je iaf?a na razP°lago- Čas je tekel, graditelji so začeli dokazovati, da tra • ^a že zdavnaj opravila z izhodiščno ceno. Začela so se dolgo-PreHla *n mučna pogajanja za ceno, ki jo tudi povsod drugod višajo leti SGm nepredvideni zapleti. Sploh ni tako redko, da pri gradnji na-vaJ° na stare kable in napeljave, ki povzročijo toliko počasnega dogo-str^anJa, da se človeku jezijo lasje. V nobeni občini namreč ni kata-
v komunalnih naprav, ker zanje nikoli ni bilo dovolj denarja. no Jeseniškem primeru je bila končna cena kvadratnega metra v pre?.VselJenih stolpnicah 86 tisoč dinarjev, čeprav je Gradiš najprej m. aiagal 100 tisoč dinarjev. Malo, če jo primerjamo z drugimi občina-nVi^^Pnici stojita v komunalno zadovoljivo urejenem naselju. Ce-jese * a k*JUD vsemu višja od izhodiščne, zanesljivo pa je bil to zadnji dir, n*§ki kvadratni stanovanjski meter za vsoto, manjšo od 100 tisoč dlnar*v- D. Sedej
Investiranje v tržiškem gospodarstvu
Za stroje le toliko kot lani
V tržiškem gospodarstvu so lani uresničili komaj 55 odstotkov načrtovanih naložb — V skupnih 992,9 milijona dinarjih je bila najdražja naložba BPT v česalne in predilne stroje ter izdelavo tkanin za prosti čas, ki je stala 570 milijonov dinarjev — Letos bo najzahtevnejša gradnja Pekove tovarne za obutev na Loki v predračunski vrednosti 7,6 milijarde dinarjev Tržič — Lani so v tržiškem zdru-
ženem delu načrtovali, da bodo ures ničili naložbe v skupni predračunski vrednosti 1,8 milijarde dinarjev. Uresničili so jih komaj polovico, 992,9 milijona dinarjev. Do razkoraka je prišlo predvsem zaradi pomanjkanja denarja.
Največji izpad je pri tovarni obutve Peko, kjer so načrtovali gradnjo obrata v Lenartu, infrastrukturo za Loko, vedno elektrarno in opremo za računski center. Skupaj s komunalno skupnostjo so zgradili infrastrukturo na Loki v vrednosti 27,1 milijona dinarjev, za opremo v računalniškem centru so odšteli 83,4 miliiona dinarjev in za obrat v Ormožu 219,8 milijona dinarjev. Gradnjo vodne elektrarne prenašajo v to leto, medtem ko jim je zmanjkalo denarja za gradnjo obrata v Lenartu. Prednost so dali Ormožu, ki je za manj denar-
ja dal hitrejše rezultate. Obrat v Lenartu bodo gradili v naslednjih letih.
V Tiku so lani nameravali graditi proizvodno dvorano v industrijski coni v predračunski vrednosti 131 milijonov dinarjev. Naložbo v celoti prenašajo v to leto.
Podobno so ravnali tudi v Tovarni kos in srpov, kjer so lani načrtovali gradnjo nove tovarne in posodobitev opreme v predračunski vrednosti 153 milijonov dinarjev.
V kmetijski zadrugi v Križah so računali, da bodo že lani zgradili skladišče za reprodukcijski material, ki bi stal blizu 20 milijonov dinarjev. Obstali so pri pripravi dokumentacije, gradili pa bodo predvidoma letos, seveda ne več za »samo« 20 milijonov dinarjev.
Med drugimi pomembnejšimi naložbami v minulem letu velja omeni-
ti nakup dveh novih avtobusov v In-tegralu-Sapu, tozd Gorenjska za 19,1 milijona dinarjev, gradnjo gozdne ceste Potočnikov jarek, ki je Gozdno gospodarstvo stala približno dvanajst milijonov dinarjev, povečanje proizvodnje notranjikov in skladiščnih prostorov v Triu, ki je zahtevala 43 milijonov dinarjev, naložbo Bombažne predilnice in tkalnice v česalne in predilne stroje ter izdelavo tkanin za prosti čas v vrednosti 570 milijonov dinarjev.
Glede na to, da je oprema tržiške industrije 90-odstotno iztrošena in dokaj tehnološko zastarela, bo letošnji znesek za naložbe v osnovna sredstva, ki bo predvidoma enak kot lani, preskromen, da bi vsaj preprečil nadaljnje zaostajanje proizvodne tehnologije. Velik del akumulacije bo letos namreč namenjen za trajna obratna sredstva, za pokrivanje izgub, tuja posojila in podobno.
Med prijavljenimi naložbami bo vsekakor najzahtevnejša Pekova gradnja nove tovarne tozda Obutev na Loki za 7,6 milijarde dinarjev, gradnja vodne elektrarne za 403,2 milijona dinarjev posodobitev tozda Orodjarna za 310,3 milijona in Tikova gradnja proizvodne hale za 265,2 milijona dinarjev.
H. Jelovčan
@®g^Sgo5J©ISnGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 10. JANUARJA 19^
Praznik krajevne skupnosti Železniki
Telefonija in šola
V krajevni skupnosti se zavedajo, da je želja veliko in jih bo treba uskladiti z možnostmi. Pri tem pa računajo tudi na razumevanje posameznih interesnih skupnosti v občini — Niko Žumer častni meščan Železnikov
ŽELEZNIKI - Vsako leto v začetku januarja se v Železnikih v škofjeloški občini spominjajo organiziranega množičnega odhoda prebivalcev iz današnje krajevne skupnosti v partizane in potem še legendarne dražgoške bitke. Praznik v krajevni skupnosti vsako leto obeležijo s številnimi prireditvami. Tako je tudi letos. Prireditve so se začele že konec leta in nadaljevale takoj po novem letu. Osrednji svečanosti pa bosta drevi in jutri.
Čeprav so Železniki praznično okrašeni, življenje v teh dneh poteka predvsem delovno. Različne prireditve so hkrati tudi priložnost za oceno dosedanjega dela. Takšen, deloven in kritičen, je bil pred dnevi tudi pogovor s predstavniki vodstva krajevne skupnosti.
»V pravkar končanem letu smo bili v naši krajevni skupnosti, kjer
je prek 1100 prebivalcev, v veliki večini vsi zelo zaposleni z izgradnjo telefonije, ki je bila in bo tudi še to leto med glavnimi akcijami,« ugotavlja predsednik skupščine krajevne skupnosti Lojze Tolar. »Želeli smo, da bi na mestnem področju akcijo končali in da bi vaškim odborom uspelo postaviti tudi že drogove. Vendar se je zatikalo pri zbiranju denarja, potem pa nas je prehitelo slabo vreme. Najprej je kazalo, da bomo potrebovali 38 milijonov dinarjev, potem smo zbrali kar 41 milijonov. Spomladi bomo dela takoj nadaljevali. Glavne napore pa bomo letos usmerili v zbiranje denarja. Po ponovno ocenjenem programu bo celotna telefonska akcija veljala okrog 110 milijonov dinarjev. S tem bomo zgradili blizu 600 telefonskih priključkov in tako bo imelo tele-
Drevi ob 17. uri bo v kulturnem domu v Železnikih slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti bodo za častnega meščana Železnikov proglasili 80-letnega Nika Žumra. Podelili pa bodo tudi priznanja krajevne skupnosti in sicer: Alplesu, tozd Strojegradnja in energetika za uspehe in pri gradnji proizvodnih razdelilnih in skladiščnih zmogljivosti in za oskrbo tako industrije kot prebivalcev s toplotno energijo, Filipu Berniku za delo na področju organizacije Rdečega križa, Jožetu Fajfar-ju za širjenje tehnične kulture, Janku Rantu za društveno dejavnost in delo v organih krajevne skupnosti, Janku Šmidu za ohranjanje tradicij .NOB in Jožetu Smidu za delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih.
Glavni letošnji akciji v krajevni skupnosti bosta telefonija in urejanje križišča
fon vsako drugo gospodinjstvo v krajevni skupnosti.«
Poleg telefonije je lani v krajevni skupnosti potekala gradnja kanalizacije od Iskre do Trnja. Nadaljevali so regulacijo Dašnjice. Velik zalogaj pa je bila tudi zamenjava vodovodnih cevi od Tehtnice do Alplesa. Razen tega so na Češnjici rušili stare hiše, letos pa nameravajo nadaljevati z urejanjem križišča. Lotili so se tudi rekonstrukcije ceste na Martinj vrh in bodo letos dela tudi nadaljevali.
»Posebnost minulega leta so bile temeljite priprave in razprave o bodočem razvoju na našem območju,« poudarja Franc Benedik, predsednik sveta krajevne skupnosti. »Osnutke naših srednjeročnih razvojnih planov smo obdelali. Zdaj je na vrsti usklajevanje z interesnimi skupnostmi. Nekaj perečih vprašanj bo treba rešiti v tem obdobju. Najpomembnejša je vsekakor rekonstrukcija šole, kjer je zdaj pouk triizmenski. Že na samem začetku tega obdobja bi se morali lotiti tega programa, proti koncu pa upamo tudi na gradnjo telovadnice. Tako izobraževalne kot razmere za pouk telesne vzgo-
Lojze Tolar: »Po končani akciji bo imelo telefon vsako drugo gospodinjstvo.«
je so danes pri nas zelo slabe, morda kar najslabše v občini.«
V programu do leta 1990 imajo tudi obnovo cest do posameznih naselij, gradnjo TV pretvornika za Zagreb in Koper, nadaljevanje to-plifikacije v mestu. Želja je še veliko in jih bo treba uskladiti z možnostmi. Pri tem računajo tudi na razumevanje posameznih interesnih skupnosti v občini. Resno pa razmišljajo tudi, da bi za uresničitev celotnega srednjeročnega razvojnega programa v krajevni skupnosti razpisali referendum o samoprispevku.
»Tudi letošnji program je precej obsežen,« ocenjuje tajnik krajevne skupnosti Darko Gortnar. »Poleg nadaljevanja in dokončanja telefonije nas čaka urejanje križišča. Lotili se ga bomo, če bomo pravočasno dobili načrte oziroma dokumentacijo. Obnoviti bi bilo treba-dobršen del javne razsvetljave v starem delu Železnikov in čim prej usposobiti pretvornik na Puču za prvi in drugi TV program. Tik pred koncem leta nam je na Miklavžu uspelo zgraditi pretvornik za lokalno radijsko postajo Žiri.«
Glavna naloga tako vodstva kot posameznih organizacij v krajevni
Franc Benedik: »NajpomembnejŠi je rekonstrukcija šole, nato pa ii' gradnja telovadnice.« ž<
U P'
Darko Gortnar: »Obnoviti bo trebi javno razsvetljavo.«
skupnosti v tem srednjeročnem obdobju bo razvijanje in ponekod tudi oživitev posameznih družbenih oziroma društvenih dejavnosti. To velja še posebej za kulturo, ki V tem obdobju, na primer na dramskem področju, ni mogla zaživeti. Pohvalo pa zaslužijo godbeniki) oba pevska zbora in nekatera športna društva.
A. Žalar
_J
Ml PA NISMO SE UKLONILI
Dražgoše niso bile napaka
V sovodnju obeh Sor, v nekdanjem fužinskem predmestju Škofje Loke, je Kavčičevim otrokom tekla mladost. Ni jim bilo dolgčas, saj jih je bilo osem pri hiši, dve dekleti in šest fantov.
France je bil najmlajši, 18 let mu je bilo ob začetku vojne. Pavle je bil od Kavčičevih bratov tisti, ki je zbral okoli sebe loške patriote. Popularni bratje so bili. Sokoli, za boljše telovadce na Gorenjskem so veljali.
Odbor OF, ki ga je vodil brat Pavle, je določil 20. december 1941 za odhod v partizane. To je prišlo na uho gestapu in v petek, 19. decembra, je bila njihova hiša obkoljena. Jožeta so dobili v gostilni, Franceta pa v Petrovi delavnici. Pavletu in Petru je uspelo uiti na Ožbolt, v štab Cankarjevega bataljona.
France in Jože sta tiste dni preživljala vso grozo gestapovskega zapora: zaslišanja, pretepanja. Štirje so Franceta držali na mizi, dva sta tepla. Do nezavesti pretepenega so zvlekli na hodnik, polivali z vodo in vrgli nazaj v celico. Grozile so Begunje. Smrt. Nekaj jima je reklo, da ju bratje ne bodo pustili kar tako odpeljati. In ju tudi niso. Že v nedeljo, 21. decembra 1941, so partizani naredili akcijo. Preoblekli so se v žandar j a in obmejnega stražarja, ki sta pripeljala v zapor ujetega tihotapca. Za tihotapca se je žrtvoval Jaka Božnar iz Puštala. Zvito, enkratno. O tem partizanskem podvigu je govorila vsa Gorenjska. Takrat bi lahko ušli vsi zaporniki, a kaj, ko so se bali »komunistov«. Zato sta se rešila le France in Jože.
Skupaj z bratoma Pavletom in Petrom sta sodelovala v bojih v Poljanski vstaji in skupaj so bili tudi v Dražgošah. France je bil v skupini, ki je prišla v Dražgoše na novega leta dan, ob lepem sončnem vremenu. Posebno zmagoslavje so občutili. Težko otovorjeni so bili, ker so šli tisto noč v preskrbovalno akcijo v Dobravo pri Kropi in tam izpraznili trgovino.
Domačini so vojsko, ki je prihajala in se zbirala v njihovi vasi, gledali eni. s strahom, drugi z navdušenjem. Žagarjev govor na novega
"TT
leta dan je naredil ogromno. Kako je znal spodbuditi borce, pridobiti domačine! Bil je prepričevalen. Takrat je že govoril o prvi slovenski svobodni republiki — Dražgošah.
Vojaški duh se je v Dražgošah utrjeval s predavanji, s patrolami, s stražarjenjem, s tečaji prve pomoči, z akcijami. Po strelivo so šli v Farji potok, na Lancovo po hrano. Dnevi so hitro minevali. Francetova četa je bila nastanjena v So-kolskem domu, njihov komandir je bil Franc Benedičič, politkomisar pa Matija Udvanc-Vajs. Kako so zapeli. Gregorčič, odličen tenorist, in Vajs, oba španska borca, sta jih učila španske pesmi.
Ko se je v petek, 9. januarja, začelo, je bila Francetova desetina dodeljena na najbolj izpostavljeno križišče: Lajše—Križ—Jelenšče—-Dražgoše. Ob šestih zjutraj so bili že vsi v pripravljenosti. Okoli devete ure je France zamenjal brata Petra, ki je bil na opazovanju malo višje nad potjo. Že ves moder je bil od mraza. Ni minilo pol ure, ko je France zagledal kolono belih halj, belih smuči. Vse je bilo belo. Sprožil je petelina. To je bil prvi strel, ki je padel v Dražgošah. Prvi strel v napeto tišino. Ni mogel skrčiti prsta. Potegnil je z vso silo kar s celim prstom. Naslednji strel ga je skrbel, a mu je kri tako zaplala po telesu, da je bil pri naslednjem strelu prst že ukrivljen. Megla se je valila sem in tja. Biček, ki je bil še bolj desno, Nemcev še ni videl. Pri Francetu pa se je naredilo nekakšno okno...
Njihov mitraljez zaradi mraza ni delal, zato so le puškarili. Oni od spodaj so napadali. A prvi dan niso bili tako predrzni, niso preveč silili proti njim. S smučmi so se spustili nižje. Ko je to opazil njihov vodja, bil je esesovec v črni uniformi, jih je s pištolo poganjal nazaj, bliže k partizanskim položajem. Tega čr-nuha je France vzel na muho.
Ko je padel ta esesovec, ni bilo več pravega vodstva in na tem koncu je pritisk popustil. Okoli tretje ure je Francetovo enoto zamenjala druga, sveža, oni pa so se vrnili v vas. Le pojedli so, pa je že Vajs spraševal za prostovoljce. Po strelivo so šoli preko Mohorja prav v
France Kavčič-Veljko
besniške gmajne. V soboto, 10. januarja, zjutraj so prinesli v Dražgoše par tisoč nabojev. Druga skupina je šla po strelivo v Farji potok.
Ta dan so Nemci začeli užigati s topovskimi granatami. Goreli so kozolci, hlevi, hiše, živina je bežala iz hlevov. Preplah je bil med vašča-ni še večji, ker nekatere granate niso eksplodirale. So tempirane? Sabotirane? Fantje so jih pobirali in metali nazaj na nemške položaje.
Vse vaščane so povabili, naj se priključijo bataljonu, naj skupaj delijo usodo ali pa naj se pravočasno umaknejo na varno.
Nedelja je bila odločilna. Menjali so položaje. Ko je Biček s svojim vodom okrog enih popoldne zapustil položaj in se umaknil v rob Jelovice, je Gregorčič vse borce poklical v vas k Birtu na zborno mesto, kjer so se zvrstili v kolono in se usmerili naravnost v rob Jelovice. Organizirano, mirno, brez vsake panike.
Francetova enota je ostala na planini Kališnik v pastirskih stajah. Ko je stal sam na straži v tistem lepem sončnem zimskem dnevu, je razmišljal o dogodkih v Dražgošah. Zavestno so se odločili, da se tule, sredi raj ha, upro z vsemi močmi in se s streli zažro v okupatorjevo meso. Kaj so takrat Dražgoše pomenile za vso Gorenjsko, za vso Slovenijo! In za Ljubljano! Kako se je pri ljudeh dvignila morala. Dražgoše so s svojim pogumom napajale Ljubljano. Potem jim je Ljubljana vrnila. Na Gorenjsko je poslala številne borce. Brez Dražgoš tega ne bi bilo.
D. Dolenc
Piše: Danica Dolenc Naši kraji (1)
Ambrož pod Krvavcem
Pravijo, da je sveti Ambrož nemški svetnik, zaščitnik čebelarjev. Nabožna pesem poje o njem, da je bil dober, da je zbiral okrog sebe vernike kot čebele med ... Kako, da je bila na južnem pobočju Krvavca zgrajena prav cerkvica sv. Ambroža, je težko reči. Ljubljanska škofija hrani arhive le za 200 let nazaj in če bi hoteli izvedeti kaj podrobnejšega, bi morali v Oglej k patriarhom. Legenda, ki je še živa med ljudmi tod okrog, pa pravi, da je cerkvica svoj čas stala v dolini, na Cerkljanski Dobravi, pa so se tam ljudje nekaj pregrešili, grdo govorili, da svetnik tega ni mogel poslušati, pa je svojo cerkvico odpeljal više, čisto pod Krvavec, in da so se še pred leti poznali kolovozi v Dovu, kjer se je cerkev vozila v hrib. Podobno se je baje zgodilo s cerkvico sv. Primoža na Šutni v Kamniku. Furmani in konjski mešetar j i so takšno zganjali okoli cerkve, da je sv. Primož ušel v hrib, v cerkvico, kjer je bil že sv. Felicijan. A je bila za dva svetnika hkrati gneča v cerkvi in sv. Felicijan se je uprl. Končalo se je tako, da je sv. Felicijan ostal v oltarju, Primož pa za vrati. Še dandanes je tako.
Naj bo kakorkoli že, strokovnjaki ocenjujejo, da je cerkev sv. Ambroža pod Krvavcem stara okrog 800 let. Leta 1471 so tod strašili Turki. Požigali so po Cerkljanskem polju in prišli celo tja gor. Poškodovali so cerkvico, v njej so menda naredili kar konjski hlev.
Cerkvica sv. Ambroža je postavljena 1084 metrov visoko.
Notranjost cerkvice, za katero skrbe Art'^ bružarjevi, je obnovljena. — Foto: D. VOT ■ lene
*I
te
Da bi se kje v cerkvi poznala konjtoi ska kopita, to pa ne. Ambružarjet>o va mama, Tončka Slatnar, ki ž«a$ ves čas, odkar je prišla k hiši, čisti cerkev, ni opazila nič posebnega J na tlaku, ki je še prvoten. Pravijo pa, da so v bližini našli velike pod'a kve turških konj. B.
ar,
Ambružarjevi s kmetije tik otac cerkvici, pravzaprav mežnarije, l#io po skrbe za cerkev. To naj bi sicefoj bila naloga cerkve in Zavoda zh\ spomeniško varstvo, ker pa ta dvfyc nimata denarja, so se je AmbrU>tt žarjevi kar sami lotili, da ne b^a propadla. Prekrili so streho, postaj vili so novo ostrešje, naredili no^j strop. V žagredu je bila lesna g0'\0 ba, zato je bilo vse uničeno. Tudve mašna oblačila so bila uničena-ir omare, podi pa mašni prti. Leta^ 1962 je dala Ambružarjeva mamuta v Ljubljano karmeličankam izve^lr; ti težak svilen prt, nunam v Radoia vljici pa nov mašni plašč iz praveij« ga francoskega brokata in še e$i prt. Edinstven je, pravi, saj so n^€ njem izvezene gorske rože, ki ji^ik je sem in tja najti tudi še na KTri| vavcu, encijan, murke in planike ra Tudi za Krvavec, za kapelico Malti rije Snežne, je naročila takšen prtjn
(se nadaljuje) ^i )v
France Kreuzer:
Ko bi ne bil tako »fidast«
Kako si je želel barvice! In ko je za osmi rojstni dan dobil v dar nekaj dinarjev, jo je kar na svojo pest, v copatih, po lužah in snegu, ubral v Kasto na Jesenice. Z barvicami je domov prinesel tudi za vso zimo prehlada. A je risal. Risal vse, kar mu je prišlo pred oči. Hiše, ptice, konje, ljudi. Podobe so nastajale na listih železarskih knjig, ki so ob koncu leta ostali prazni. Prinašal mu jih je oče.
v Ko mu je bilo sedemnajst let, v železarni se je že učil za elektrikar-ja, je profesor Vidovič iz Sarajeva Ponujal dopisno risarsko šolo. Prijavil se je, pošiljal svoja dela v Sarajevo in dobil vzpodbudno mnenje profesorja, da ima smisel za risbo. Ko se je začelo barvanje, je bila naročnina povišana, in France je moral opustiti tečaj. A vseeno je bil vnet: v Ljubljano si je hodil ogledovat razstave. V eni od ljubljanskih izložb ga je pritegnil plakat Hinka Smrekarja, s katerim je vabil na tečaj mlade risarje: skozi velik lijak je vsipal pamet v glavo ... Prijavil se je. Staro ženico, ki nese butaro iz gozda, jim je Hinko velel narisati prvič. Prišlo jih je dvajset, ze takoj jih je odpadla skoraj polo-Ylca, naslednji teden jih je ostalo le se šest. France je pol leta hodil k Smrekarju, potem pa se je podražil vlak, Smrekar je povišal tečajnino m France je spet opustil tečaj. Kasneje mu je Smrekar pisal, naj vendar še pride, da bo zanj cena nižja. Y tehničnem muzeju na Jesenicah je še ohranjeno eno od teh Smre-karjevih pisanj  Francetu. A se France ni več vrnil — vse življenje mu je bilo žal. Vedno je bilo tako, razmišlja danes. Navduševal se je, Pa spet ohladil. Ko bi imel na Jesenicah vsaj malo več podpore, nekoga, ki bi ga spodbujal, bi se zagotovo drugace zasukalo. Družba je odgovorna za vsakega posameznika. Ce ni družbene podpore in prave "usmeritve,se človek v življenju lovi, lahko pa tudi izgubi.
Francetu je pela železarna, a je slikal ves čas. Osnovam, ki jih je dobu\ je dodajal svoje izkušnje. Vsega se je loteval: olja, risbe,
akvarela, pastela, krajine, portreta. Tudi v partizanih ni mogel iz te kože. V Črnem vrhu so bili na straži in tam je narisal vse soborce po vrsti. Ob neki priložnosti je risbe videl oficir iz štaba Kosovelove brigade, pa je velel, naj ga pripeljejo v štab. Fantje niso vedeli zakaj in v Planino nad Cerknim so ga vodili pod stražo. Izkazalo se je, da je bilo oficirju všeč njegovo portretiranje, pa je hotel naj France nariše vse štabovce. Niso ga več poslali v brigado, temveč v gledališko skupino IX. korpusa, k Jocu Turku, da jim je risal kulise in plakate. Z gleda-liščniki je bil vse do Porezna, ko so bili razbiti.
Ko je prišla svoboda, je France takoj začel iskati po Jesenicah fante, ki so imeli smisel za risanje. Rad bi jih bil zbral v klubu. Tako je že februarja 1946 nastal Dolik.
»Razganjalo nas je od svobode«, pripoveduje, »kot bi se samega kvasa najedli.« Sledili so tečaji, kolonije, razstave. Dolik je pridobival mlado in se uveljavljal. Štirideset let se je obdržal. Med njimi so bile tudi razprtije, tudi njega so razjezili, da se je po skoraj enem letu zdaj komaj spet pobotal. Vendar, če pogleda nazaj, so veliko naredili.
Planine so njegova ljubezen. Menda ni nobenega najlepših kotičkov v Julijcih in Karavankah, ki bi ga ne upodobil na platnu. Vedno znova se vrača na Vršič, na Sleme, kjer so zanj najlepši, najbolj raztrgani viharniki, pa v Zgornjo Krmo, na Lipanco ... Skicirka, fotoaparat, daljnogled in pes so njegovi stalni spremljevalci na teh pohodih.
Čez zimo se drži v svojem skromnem ateljeju na podstrešju njihove hiše na Koroški Beli. Na eni strani majhna razstava njegovih del: nekaj hribovskih domačij, stara žaga, nekaj risb s flomastrom, pa seveda planinski motivi, pod Jalovcem, v Kotu, pod Vršičem. Kovače ima tudi in tkalca. Odlična figuralika. A za te vrste slik se ljudje ne zanimajo toliko. Bolj jih vleče krajina. Posebno tisti kraji, ki jih dobro poznajo, ki so jim posebno pri srcu.
Na drugi strani podstrešja pa je njegov atelje. Na pol atelje na pol elektrikarska delavnica. Ne more se ločiti od obeh ljubic. Zato sta tudi tu skupaj, čeprav nimata razen Franceta čisto nič skupnega. Tu gori razmišlja o svojem življenju, o delu in še bolj o tistem, kar je v življenju zamudil. Nikoli si ne bo odpustil, da je bil tak strahopetec. Da je bil tako »fidast«, kot pravi sam. Tako rad bi portretiral ljudi, pa jim ni upal reči. Kakšen bi bil »ta bogat« Čop, ko je objemal glavo svojega konja, »pinzgauerja«. Obraz na pol v konjski grivi... Po spominu je narisal Peterčnikovega fotra s Koroške Bele. Lep portret, obešen je nad vrati ateljeja. Posebnež je bil, lep človek. Beli lasje, beli brki in oči modre, skoraj vodene, da jih ne najdeš. Kako vse drugačen bi lahko bil, če bi portretiral živega! Takole spušča človek priložnosti, potem se pa griva, ko je prepozno. Morda bo zdaj nadoknadil; lotil se bo obrazov, figuralike. Soseda, Šubicova mama, 89 let stara, bo prva. Pri teh letih ima še toliko življenja v sebi! Naslikal bo tudi vse stare Belane, »ta starega« Sronca z njegovim nizkim, širokim klobukom, zavihanimi krajci in širokim štajerskim trakom za njim. Za slike bo poprosil otroke, da bodo oblačila verna tistemu času, po spominu pa jim bo vdahnil značaje. Dober lastni portret je naslikal leta 1931, Po Smrekarjevem vzoru. Res, nič čudnega, da ga je Smrekar vabil nazaj.
Presneto, France, zakaj, za vraga, si bil tako »fidast«?!
D. Dolenc
Kademski pevski zbor France Prešeren z Kranja
16. letni koncert
j Sloviti kranjski Akademski pevski jpor France Prešeren je v telovadni-I kranjske gimnazije pripravil že P- zaporedni letni koncert. Umetni-Ej, vodja in dirigent TOMAŽ FAGA-r5^ Je nastop programsko razdelil ta dve, kar najbolj razdeljeni stilni iasbeni obdobji: v prvem delu je lešani pevski zbor (a cappella) pel 0 večini posvetne zbore pozne rene-*nse (Gallus, Monteverdi, Banchie-• Oastoldi, Wilbye in Morlev). V J^gem delu pa smo slišali kar najeli sodobno (moderno) oblikovani ^orovski zvok — priredbe ljudskih apevov (nemška, madžarska, slova-U m češka pesem). V ciklusu Štirih f°vaških pesmi Bele Bartoka se je ooru pridružila še pianistka Maja ;aganel.
j Malo več kot 50-članski mešani ,evski sestav Akademskega pevske-I zbora France Prešeren je uvedel I« letni nastop s štirimi poznorene-gnčnimi ali zgodnjebaročnimi zbori ^cobusa Petelina Gallusa. V prvem »otetu Nvmpha refer iz Opus musi-jun' IV/22 z odpevanjem je že bilo ajuti tisto značilno Gallusovo razvoj enost med motetom in madriga->m> za katero je Faganel tokrat od-poleg zbora še mešani vokalni jjtet, ki je v poudarjeni vlogi odpeli ocega se zbora popeljal Gallusove /otetne dvome v naslednje tri poletne madrigale. Tudi v En ego ^mpana, Quam gallini suum parit /um in Heroes pugnate viri (vse iz parrnoniae morales in iz Moralie) je ngentu in zboru uspelo ujeti tisti , asbeniški trenutek, ki stilno poglobi eno tega našega Gallusa tako deli j °stalih velemojstrov zlate zborov-«e d0be renesanse in kar smo imeli „J?°J za tem priložnost slišati v ma-^galih Monteverdi j a, Banchierija, ^stoldija, Wilbye in Morleya. Ver-foio pa je bil ta naš Gallus poudarja jyfe zaradi drugotnih, tako vsebin-,A   kot glasbeno oblikovnih efek-,v> Po katerih vsak od navedenih
motetov oziroma madrigalov tako slovi.
Poustvarjalno dobro ujeti zborovski zvok Akademskega pevskega zbora France Prešeren je dirigent Faganel ujel tudi v stilno interpretacijo sicer dokaj občutljive zlate zborovske dobe s sestavom ter glasovi, s katerimi   razpolaga,   ujel ravno pravšnje  glasovno  in intonančno ravnovesje, ki mu je tudi dobra dikcija doprinesla kar najbolj optimalni rešitvi   številnih   interpretacij skih problemov.   Programska nenavadnost ali celo skrajnost se je iz pozne renesanse oziroma zgodnjega baroka v drugem delu zborovega nastopa preselila v našo in današnjo sodobnost. Ljudski napevi štirih evropskih narodov v pestri glasbeni preobleki tudi na ta način izkazovanja bogatega zborovskega zvoka pričujoči pevski zbor še naprej vodijo na številna mednarodna glasbena razpotja, kamor se s kvaliteto in programsko oziroma repertoarno pevsko politiko v Kranju prav gotovo mora in more odzivati ter meriti svoja hotenja in dosežke. Od navedenih nemških, madžarskih, slovaških in šveskih obdelav ljudskih napevov se je tokrat zboru skupaj z zahtevnimi tekstovnimi dikcijami izvirnih besedil še najbolje posrečila Turot eszik a cigany Madžara in hkrati univerzalnega zborovskega pisca Zoltana Kodalyja. V tem, sicer kratkem, a zato efektno poudarjenem odseku, so pevci dosegli tisti poustvarjalni in kulminacijski vrh, ki ga na 16. letnem nastopu niti prej niti kasneje niso presegli.
Pianistka Maja Faganel, ki se je zboru pridružila v Štirih slovaških pesmih (1917) Bele Bartoka, je tudi v tem poustvar j alnem smislu popestrila zborovski večer z Akademskim pevskim zborom France Prešeren iz Kranja, ki je tudi v odzivnosti hvaležne številne pevske publike dosegel svoj namen.
FRANC KRIŽNAR
France Cvenkel
Zgodbe o živalih
Pred dnevi (21. novembra) je bila v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici slovesna predstavitev knjižice Zgodbe o živalih. Prisostvovali so ji avtor France Cvenkel, predstavniki izdajateljice Državne založbe Slovenije iz Ljubljane, Zavoda za šolstvo, novinarji, zlasti pa učenci in učitelji četrtih razredov iz Radovljice, Begunj, Ljubnega in Mošenj. Glavni del te prireditve je bil razgovor avtorja z učenci in tekmovanje učencev za najboljše odgovore o divjih živalih na območju radovljiškega šolskega okoliša. Predstavitev omenjene knjižice torej ni bila običajna tiskovna konferenca, temveč nekaj posebnega, pravo doživetje. Poudarek dogodku je dala tudi nova prodajalna Državne založbe Slovenije v Radovljici na Cankarjevi cesti, ki je v svoji izložbi na domiseln način predstavila številne preparirane živali, ki nastopajo v knjižici. Ta poučna razstava živali je otrokom in odraslim na volji za ogled še sedaj.
Zgodba o živalih so zadnja izmed že izdanih knjižic v zbirki Enajsta šola, ki ima ime po »enajsti šoli« pisatelja Ivana Cankarja, ko je kot otrok pod mostom in na Mesarjevi^ kladah razširjal svoje obzorje. Torej nam ime zbirke pove, da te knjižice niso obvezni šolski učbeniki, čeprav so šoli zelo blizu. Njihov osnovni namen je, učencem na čim privlačnejši način poglabljati in razširjati osnovno znanje iz raznih predmetov, ki ga šola daje po učnem načrtu.
Zgodbe o živalih, ki jih je napisal bivši dolgoletni urednik revije Lovec, odličen poznavalec živalstva in po osnovnem poklicu pedagog France Cvenkel, popeljejo bralce, zlasti učence četrtega in višjih razredov osnovne šole, v živalski svet na naša polja, v vrtove, gozdove in gore. V teh zgodbah ni neresničnosti in ne suhoparnega ter dolgočasnega navajanja podatkov, temveč prijetno in zanimivo branje, ki nevsiljivo uči in vzgaja. V njih srečujemo razne ptice in sesalce, spomladi, poleti, jeseni in pozimi. V vsebino so vpletene številne posebnosti, na katere more biti pozoren vsak, ki ga narava zanima. (V teh zgodbah so odgovori na razna vprašanja, na primer kako lisica in volk pri hoji in lahnem drncu postavljata noge, da so stopinje v snegu nanizane ena za drugo v ravni črti. Kako pa stopajo srna, divji prašič in jelen, ker je njihov sled drugačen? Zakaj mrzlo zimsko noč zunaj na prostem droben ptiček preživi, enako težka miška pa zmrzne? Zakaj so jajca golobov snežno bela, jajca številnih drugih ptic pa drugačnih barv? In tako dalje in tako dalje ...)
Drugi namen knjižice je, odpreti bralcu oči in ušesa, a tudi srce, za naravo in njene živali, ki se morajo samostojno boriti za svoj obstoj.
Zgodbe o živalih pa niso prijetno branje samo šolarju, ampak so lahko tudi zelo koristna pomoč učitelju pri uvajanju aktivnih metod dela in interesnih dejavnosti učencev. Vendar knjižica ne sodi le v šo-larjevo torbo in na učiteljevo mizo, saj je v njej marsikaj, kar naj bi vedel sleherni ljubitelj narave. Tudi lovec, še zlasti lovski pripravnik!
Zato bo knjižica, ki je privlačno ilustrirana s črno-belimi in barvnimi slikami, dobrodošla prenekateremu posamezniku v najširšem krogu. V bližajočem se času obdarovanj bo torej lahko prav primerno darilo otroku, mladincu in odraslemu. Ker knjižica ni obsežna, tudi ni draga.
Novoletni koncert kranjskega pihalnega orkestra
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — Drevi se bodo ob 20. uri v kinodvorani Center v Kranju predstavili na celovečernem nastopu člani sekcij KUD Sava Kranj.
Njihov nastop bo posvečen prazniku dneva Save — 7. januarju. Predstavili se bodo plesalci (odrasla in pionirska skupina) ljudski godci, tamburaši, oktet Sava in citrarji.
Čeprav je nastop namenjen Savčanom, bodo kranjski ljubitelji ljudske glasbe in plesov lahko dobili vstopnice uro pred predstavo v blagajni kina Center.
SPODNJI BRNIK - KUD Matija Valjavec iz Preddvora bo gostoval v nedeljo, 12. januarja, ob 15. uri, v gasilskem domu na Spodnjem Brniku s komedijo v treh dejanjih Jovana Steria Popo-viča — Jara meščanka.
ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo v ponedeljek, 13. januarja, ob 19. uri otvoritev razstave akademskega slikarja iz Beograda Dragiše Miloševiča. Ob 19.20 bo literarni večer, svojo zbirko Vzemi in verjemi bo predstavila Francka Tronkar.
V torek, 14. januarja, ob 17. uri bo Ura pravljic.
V sredo, 15. januarja, ob 18. uri bo Večer z diapozitivi, kjer bosta Tomaž Vrabič in Irena Rozman predstavila naravne parke vzhodni Afriki — Ugandi.
KRANJ - V Glasbeni šoli v Kranju bo v torek, 14. januarja, ob 19.30 koncert bluesa in jazza Nastopili bodo Tone Janša, piha la, Renato Chico, klavir, Lado Re brek, kontrabas in Aleš Rendla, bobni.
BOHINJSKA BISTRICA - V
Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici bo v ponedeljek, 13. januarja, ob 12.30 otvoritev razstave KRAJINA učencev gorenjskih osnovnih šol. Razstava je posvečena spominu bohinjskega slikarja Valentina Hodnika.
V nenavadnih in za novoletno razpoloženje kar prijetnih okoliščinah se je ob dramskih popestritvah s skeči, humorjem in dedkom Mrazom v kranjskem kinu Center predstavil domači PIHALNI ORKESTER. Dirigent BRANKO MARKIČ je tudi takemu vzdušju znal že tretje leto zapored navdihniti malce drugačna umetniška naprezanja, ansambel pihal, trobil in tolkal z danes že 50 člani pa je dirigentu tudi v tem umetniško zabavnjaškem odzivu igral enega svojih boljših (letnih) nastopov.
Kljub temu da spretna napovedovalca in hkrati sogovornika kranjskega   Pihalnega   orkestra nista uspela napovedati vseh odigranih skladb, pa se je že iz napovedi novoletnega nastopa dalo razbrati, da gre tokrat v programskem smislu za »lažja« glasbena delca. Prav to pa se je na koncu izkazalo za dokaj težje oblikovano igranje, kajti večina domačih pihalnih sestavov šepa prav na tem programskem področju: zastareli programi, problemi z intonacijo, problemi z oblikovanjem sodobnejših   (zabavnejših) glasbeniških fraz, zastarela miselnost ansamblov, njih vodij in celo prevečkrat zavedene publike. No, pri nastopu kranjskega  Pihalnega  orkestra  pa je Branko M ar kič prav navedene dvome in za posebno priložnost izbrani progVam navdihnil z izborom lažjih uvertur (priredb, ki že mejijo na pot-pourije), potpourijev,  koračnic in drugih plesov z južnjaškimi ritmi, operetnih priredb, musicalov itd. Pihalni orkester pa je še dodatno presenetil z oblikovanjem glasbenih fraz in s presenetljivo čisto intonacijo. Sicer pa bi tudi zaradi namena celotne prireditve in časa, v kateri se je odigrala v kinu Center, gladko lahko še malce zamašili ušesa. Pa tokrat z ansamblom, ki je tako po številu godbenikov, njihovi instrumentalni zasedenosti ter relativni mladosti, ni bilo tako.
Po dveh resnejših uverturah (Pesnik in kmet in n. n.) so Kranjčani igrali potpouri Življenje umetnika. V holandski skladbi Coklarski ples za dve trobenti in celoten ansambel se je v vlogi prvega trobentača že izkazal odlični mladi solist Dominik Kranjčan in ki je nadaljeval svojo parado trobentarskih uspešnic v naslednjem ameriškem musiclu My fair lady. Po koračnici in še enem potpouriju se je omenjeni solist (D. Kranjčan) še enkrat predstavil v skladbi južnjaškega ritma. V naslednji Panami pa so nastopili kar trije
pozavnisti in tudi v dodatnem zanimanju za zabavnjaški žanr oblikovanja pihalno-trobilnega-tolkalnega zvoka utrdili drugačnost tokratnega letnega (novoletnega) nastopa. Po Jamsu Lastu in njegovem Napevu parade so sledile še Vesele viže alpskih dežel, za dodatek pa še tradicionalna priredba popularne novoletne muzike z voščilnico godbenikov Ra-detzky marš in Adamičev izvirni potpouri Če zapojemo.
Ansamblu kranjskega Pihalnega orkestra ter dirigentu Branku Mar-kiču velja tudi po takem nastopu zaupati, da se bo tudi tovrstna, kar najbolj tradicionalna »mestna« muzika, razvijala še naprej in obstajala tudi s takimi iskanj i ,kot so tradicionalni novoletni koncerti, ob sicer mnogo večjem številu drugačne tradicionalne glasbe z nadaljnjim umetniškim razvojem.
FK
Planinsko predavanje v Gorjah
Gorje — Planinsko društvo Gorje je znano po delavnosti množičnega članstva. Med lansko zimo je pripravilo štiri predavanja z diapozitivi, na katerih so si obiskovalci ogledali lepote domačih in tujih gora.
Domači planinci in alpinisti so držali obljubo, da bodo tudi letošnjo zimo nadaljevali ustaljeno prakso. Na prvem predavanju, ki je bilo 19. decembra 1985, je v domu TVD Partizan v Gorjah gostoval kranjski alpinist Tomo Česen. Predaval je o jugoslovanski alpinistični himalajski odpravi na Jalung Kang. Z zanimivimi posnetki je gledalcem predstavil mikavnost in divjino daljnjega gorstva.
Domačini si želijo še več podobnih predavanj. Obenem upajo, da bodo vsaj tako dobro obiskani kot lani.
Jože Ambrožič
Predstavitev
Grenkega
brinja
Radovljica — Danes ob 19.30 bo Zveza kulturnih organizacij Radovljica pripravila v knjigarni DZS v Cankarjevem naselju v Radovljici kulturni večer, v katerem bodo predstavili roman Polone Škrinjar Grenko brinje. Pred nedavnim je izšel pri Prešernovi družbi, prve javne predstavitve se bo udeležila tudi pisateljica.
GLAS 6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KlOPI
PETEK, 10. JANUARJA 198
VARJTVO PRED POŠKODBAMI —
(nadaljevanje)
Po mnenju strokovnjakov, ki se poglabljajo v razvoj človeške vrste, je hrbtenica najbolj nepopoln, defekten del našega telesa. Telesna teža, ki jo povečata še dvigovanje in prenašanje bremen in navpična drža, hrbtenico hudo obremenjujejo. Zato kaj rada popusti ob poškodbah ali boleznih, ki so predvsem posledica prehudih in dolgotrajnih obremenitev.
Nekaj nasvetov za varovanje hrbtenice!
Vse težje predmete moramo dvigovati tako, da jih počasi potegnemo ob sebi, zato je treba biti ustrezno obut in oblečen. Posebej priporočamo dvigovanje na način, da hrbtenice med dvigom ne premikamo — to je možno, če dvigamo predmet z rokami ali iz počepa z iztegovanjem nog. Podlaga, na kateri stojimo, naj bo ravna, brez navlake, ne spolzka; če ne stojimo trdno, je potrebna večja sila za dvig bremena. Pri prenašanju bremena moramo z nagibom telesa ustvariti ravnotežje z bremenom..Če je breme tesno pritisnjeno ob telo, ga laže prenašamo. Več prenesejo hrbet in ramena kot pa roke. Enakomerna obremenitev obeh rok je za hrbtenico ugodnejša (šolska torba sodi na hrbet, ne v eno roko). Dvigovanje in prenašanje bremen za stavo in po nepotrebnem je otročje in nepremišljeno dejanje, nevredno človeka, ki je odgovoren za svoje zdravje!
Okvare hrbtenice so težka in lahko tudi nevarna posledica napačnih obremenitev hrbtenice, ki jih je moč preprečiti z upoštevanjem naših navodil. Posebej svetujemo krepitev ob-hrbteničnih mišic s telovadbo. To velja predvsem za tiste, ki pri delu veliko sedijo. Priporočamo razgibavanje s telovadbo med delom, večkrat po nekaj minut. Enako velja ravnati pri pletenju in podobnih opravilih.
Podatki kažejo, da zaradi težav s hrbtenico hodi vrsta ljudi k zdravniku, jemlje zdravila, izostaja z dela, ne zmore opravljati poklicnih in domačih del, je nesrečna, invalidna. Zato vključuje skrb za zdrav razvoj tudi način sedenja v šoli in vaje za normalno držo že pri šolarjih, delavci pa moramo upoštevati navodila za preprečevanje poškodb in bolezni hrbteni--ce, ki so del varstva pri delu. In ne nazadnje — previsoka telesna teža je pogost vzrok za težave s hrbtenico zaradi večje obremenitve in zaradi pospešenega redčenja kosti pri debeluhih v starosti.
Tone KOŠIR
KUHARSKI RECEPT
Krompirjev pire z jetri
Potrebujemo 600 g krompirja, 250 g piščančjih jeter, 1 čebulo, 1 strok česna, 3 jajca, 100 g ementalca, 6 rezin nalistanega sira, 7 žlic olja, sol, poper in peteršilj.
Olupljen krompir skuhamo, odcedimo in pretlačimo ali zmešamo z električnim mešalnikom. Na olju popra-žimo sesekljano čebulo in česen. Medtem jetra grobo narežemo, jih stresemo na čebulo in še 3 minute pražimo. Solimo, popramo in odstavimo.
Pretlačenemu ' krompirju primešamo jajca, nariban ementalec in poper. Dobro premešamo.
V pomaščeno nepregorno posodo položimo plast krompirjevega pireja, prelijemo s popraženimi jetrci in prekrijemo z drugo plastjo krompirjevega pireja. Po vrhu naložimo nalistan (na tanke rezine narezan) sir in pekač postavimo za 15 minut v pečico, ki smo jo segreli na 200 stopinj.
Zraven ponudimo zeleno solato.
LIOD
Marija je stara 40 let. Rada bi imela obleko za razne poslovne sestanke, ker ima tako delovno mesto. Je visoke in vitke postave, rada se oblači elegantno.
Narisala sem ji model obleke, ki je primeren zanjo. Kroj je kimono, posebej pa dodamo širok usnjen pas. Obleka ima fazono in se zapenja po vsej dolžini, tako da spominja na plašč. V zgornjem levem delu ima pospuli-ran žep, iz črnega blaga, ravno takega, kakršna je fazona. • Ostalo blago je lahko enobarvno, to deluje bolj elegantno, lahko pa je tudi karirasto, tedaj je primernejše za vsakdanje priložnosti. Paziti morate, da je spodnji del obleke krojen čim ožje, da se lepo prilega bokom.
Bidovec
TA MESEC NA VRTU
Starejša in posebno še neredno oskrbovana drevesa nudijo pod razpokano skorjo pribežališče mnogim škodljivcem. Januarja skorjo postrgamo ter odstranimo tudi lišaje in mahove. . I
Pod skorjo se zabubijo ličinke nekaterih sadnih škodljivcev in tudi kali glivičnih bolezni pogosto prezimujejo v skorji. V zanemarjenem sadovnjaku so debla in debelejše veje prekrite z mahovi in lišaji, ki prav tako dajejo zavetišče škodljivcem, poleti pa po nepotrebnem povečujejo vlago v notranjosti krošnje. Staro skorjo, mahove in lišaje previdno odstranimo s strguljo tako, da ne ranimo lubja. Pri vsakoletnem čiščenju in temeljitem zimskem škropljenju na sadnem drevju ne morejo uspevati lišaji in mahovi. Pred čiščenjem s strguljo razpro-stremo tesno okoli debla ponjavo, na katero ulovimo vso zalego in odluščke skorje, kar takoj sežgemo.
Bela omela je upoštevan dodatek pri vezanju zimskih šopkov, todazavrtnike je to predvsem parazit, ki srka sokove sadnemu drevju in nekaterim drugim drevninam. Stara imne-oskrbovana drevesa so gostitelji bele omele, ki raste iz vej in debel, svoje sesalne korenine ali havstorije pa poganja v les in drevju odvzema vodo in hrano. Zato se veje nad grmiči bele omele po krajšem hiranju posuše. Seme je v lepljivih jagodah, ki jih raznašajo drozgi in druge ptice. Tega rastlinskega polzajedalca zatiramo tako, da veje gostiteljice odžagamo tako nizko, da odstranimo vse sesalne korenine. Tako očistimo tudi druge listavce v bližini sadovnjaka, kjer se je naselila bela omela.
V PRALHI ffRO) PRAVO ROLIČIHO— PERILA
Perilo se bo najlepše opralo, če ga v pralni stroj ne damo toliko, kot je njegova opisana zmogljivost. Pri nas so na voljo pralni stroji z zmogljivostjo 5 kg perila. V takih strojih najlepše operemo, če damo:
— samo 4 kg srednje umazanega belega perila iz bombaža ali lanu,
— 4 kg barvastega perila nežnih obstojnih (indantren) barv,
— samo 3,5 kg zelo umazanega belega perila ali barvastega perila obstojnih barv,
— 2,2 kg barvastega perila neobstojnih barv,
— samo 1 kg sintetičnih tkanin, svilenih tkanin in drugih občutljivih tkanin,
— samo 4 moške srajce hkrati.
1A)CA- ČIIDEŽHA HRAHA
Vedno več zdravnikov ugotavlja, da so oplojena jajca bolj hranilna kot neoplojena. Jajca imajo le malo manj beljakovin kot meso, perutnina ali riba. V njih so potrebne amino kisline v idealnem razmerju. V laboratorijskem vrednotenju beljakovin v hrani jih večkrat uporabljajo za standardna merila. V jajcih je zelo veliko železa, vitaminov A in B2. Vsekakor pa ne smete prepogosto uživati surovih jajc. Surov beljak lahko povzroči različne kožne izpuščaje ali alergijske reakcije. Avidin iz beljaka se veže z biotinom, enim od vitaminov B, in mu tako prepreči vstop v kri. Posledica pomanjkanja biotina pa so kožni izpuščaji. Jajca imajo kar veliko hranilno vrednost, če so kuhana v trdo ali vsaj toliko, da beljak zakrkne. To
je v nasprotju s splošnim mnenjem, da so v trdo kuhana jajca težko prebavljiva. Jajce vsebuje 7 do 8 gramov beljakovine. Za zajtrk si jih skuhajte nekoliko več in pustite v hladilniku. Jajca hitro dajejo občutek sitosti in jih priporočamo med obroki. Nasitijo tudi zelo zahteven želodec. Zdrav človek bi moral pojesti eno do dve jajci na dan. Jajca nimajo le veliko holesterola, temveč tudi veliko lecitina in vitamina B, ki onemogočijo nabiranje holesterola. Jajca odlično obogatijo druge vrste jedi. Če je le mogoče, uživajte čim bolj presna jajca, po možnosti takšna, ki jih dobite neposredno s kmetije.
(Iz knjige G. Hauserja Moja pot k zdravju in mladosti)
OBISK
Moj brat Branko je odšel k vojakom. Daleč ga je peljala pot. V južno Srbijo, v Pro-kuplje. Ob slovesu smo mu obljubili, da ga bomo obiskali.
Štel sem dneve, ko se bomo odpeljali. Pred obiskom nam je poslal prve slike. Kako sem bil ponosen na svojega vojaka! Vsakemu sem jih pokazal, kdor je prišel k nam. Še tisti so jih videli, ki so šli samo po poti mimo naše hiše.
Končno smo odšli na pot. Vso noč smo se vozili z avtobusom. Utrujeni smo si ogledovali mesto.
Peš smo odšli do kasarne. Kako lepo! Okrog in okrog negovana drevesa. Rjavo listje je padalo na beli sneg. De-
žurni vojak je odšel po brata. Pritekel je, me objel in me dvignil visoko v zrak. Zvedavo sem ga ogledoval. Obleka mi je bila posebno všeč. Ko smo hoteli v mesto, se je zataknilo. Naš vojak je bil ta dan določen za stražo. Prosil je oficirja za dovoljenje, da gre z nami. Zaman! Žalostno smo stali pred vojašnico in nismo vedeli, kaj bi.
Branko si je oči pokril s kapo. Hotel je skriti solze. Vojak vendar ne sme jokati!
Takrat je v vojašnico prišel kapetan. Koliko zvezdic, koliko našitkov! Branko me je prijel za roko in skupaj sva šla prosit, če gre lahko z nami. Poslušal je brata in gledal name. Vprašal me je: »Odakle si, mali?« Že je pote-
gnil iz žepa blok in nekaj napisal nanj. Ogledovali smo si listek — izredna dovolilnica — in se odpravili v mesto. Srečal sem veliko vojakov, a naš se mi je zdel najlepši.
Ko bom velik, bom tudi jaz vojak. Šel bi v Prokuplje. Mogoče bo tam še polkovnik Skender. Rad bi mu povedal, da ga poznam že dolgo kot dobrega človeka.
Janez Jenko, 3. r.
OŠ Kokra
(Učenec je dobil za spis nagrado na svečani proslavi ob dnevu JLA v Kranju 20. decembra.)
SPOMINI NA ŠOLSKA LETA-
24. november je bil za Sorico praznik. Odprli smo obnovljeno šolo, ki je vsa lepa, svetla in topla sprejela soriške učence. Starejši so obujali spomine na šolska leta, 86-letna teta Lojza je takole pripovedovala:
»U šola sem začela hodit leta 1905, ka mij blo šest let. Jur-lov šoštar mij naredo prve šlifrčke, dubila sm nova suknca. U cekarčk sa mi dal obicednik, računica pa zvesk. U šol sm pa dubila tablca s pisalam. U šol nas i blo zlo vilik. Točn glih na vem kolk, tam ukol sto sij sukal. Pu šter srna sidel u klupeh. U razredo i bla vilika krušna pač, spred hrmoni, miza za učitlna, umara, na sten i pa viso zimlivid. To sm si bala, kadr sm mogla na zimlivido kej pokazat, ka nism neč znala. Zlo rada sm pa brala pa računala.
Učiv mij učiti Primožič. Zlo dobr i biv. Mejhnkrat i kerga udaro, čij biv res zlo putrebn.
Dobr še povnam, kok i blo u parumo razredo, ka srna si učil čarke. Učiti i pukazo ana slika. Gor i biv pa an dimnik narisan. 'No, Lojzka, kaj je to?' mij uprašo. 'Raufnk!' sm mu ud-gavarila.
Du dvanajstga leta sm hudila vsak dan u šola, poj pa še dve let u punavlalna. Taj bla pa sam ankret na tedn.
O, tud na izlet srna šle. Ankret nas i učiti pelo na Ratituc. Ene sa še malca uzel saba, ene pa neč. Cencuva Ančka i že zmeraj mela kruh, sa sa mel maln dama.
O, pa kok sma ble žleht. Pusebn pobje. Ankret sa Teclno Joža, pa naš Joža nastavi u Trmavno varuca čiz pot. Kačarju-va Franca i pa padla, pa čist si mi zdi, dij še mal zuba udlumi-la. Koj ta druj dan i pa učitlno zatužila. Naš Joža i cev pupo-vne mogo sidet tam u šol. U, to si mij smila.
U šola sma hudil busi. Kaj pa že zmrzval, sma pa ubul čizme. Tiste ta bol sa pa že mel take stabalce. Rančahe sma jim tud reki.
O, boh ja, kolk let i že ud takret!« je zavzdihnila teta in se zazrla v sklenjene roke v naročju.
Katarina Kačar, 7. r. OŠ Železniki
RAZVOZLAJTE
FRANCI KOS
Kateri tuji jezik se uči?
NEJKO MONIS
V katero osnovno šolo hodi
Nejko?
Odgovor:
!>jsooui3jj  oy\udf uotuis
Sestavila Minca Markun, 6. b r.
OŠ Matije Valjavca Preddvor
V OSMEM RAZREDU
Zopet v klopeh s peresom v roki in z zvezkom na klopi, ki te zbada v oči in ti vedno znova kriči: »Uči se!« To je zadnje leto in s tem tudi velika odločitev.
Odločiš se. Nato skleneš, da se boš vestno učil. Ko prideš domov, vidiš sonce, naravo, prijatelje in pozabiš na šolo, odgovornosti, ki te čakajo in hitro odideš ven, da ne bi bilo vesti, ki jo za nekaj časa pustiš doma. Knjige čakajo doma in neznansko bi si želela, da bi se kdo drug mučil z njimi. Naj komu drugemu cvilijo svoj: »Uči se!« Ko prideš nazaj, te še vedno čakajo odprte, nedotaknjene, neprelistane, in zvezki nepopisani. Kaj hočeš? Usedeš se in buljiš v knjige, bereš, v mislih pa se podi drug svet, ki nima kaj iskati v zvezkih.
Zjutraj pa zopet v šolo. Isti obrazi, pozdravi, šale ter dogodivščine. Odpiraš zvezke, hitro listaš po knjigi in iščeš vse, kar bi si zapomnil. Prepozno . . .
Hedvika Meglic, 8. a r. OŠ heroja Grajzerja Tržič
NAGRADNA UGANKA-
Presneta reč! Prepričani smo bili, da vam bodo imena iz zadnje nagradne uganke delala preglavice. Vi pa prav nasprotno; vsi ste napisali, da je naslov romana in nadaljevanke Pesem ptic trnovk ter da igrata v vlogah Meggie Rachel Ward ter Ralpha Richard Chamberlain. Odgovorov je bilo zajeten kup. Med njimi smo izžrebali Ano Kristan, 64228 Železniki, Na Kresu 20. Poslali ji bomo Aerove akvarelne barvice.
Zdaj pa k novi uganki. Smučarji nas že lep čas spet razveseljujejo s svojimi vožnjami med slalomskimi in veleslalomskimi vratci ter s skoki na skakalnicah. Na fotografiji je alpski smučar, re-prezentant, ki je letos stopil ob bok doslej našemu najboljšemu, Bojanu Križaju. Kdo je, boste gotovo takoj uganili, zato o njem kaj več tudi ne bomo izdali.
Odgovore z imenom in priimkom smučarja pošljite do konca januarja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Nagrado spet poklanja Aero.
ZEUE
Oh, kaj bi dal, da bi bilo vse drugače, da bi učenci prihajali vedrih lic v šolo, da učiteljeve besede ne bi bile grom, ampak bi se pretakala po njih pohvala. — Žiga Krofi, 7. b
Rada bi dobila svoj radio in močno upam, da brat v prihodnjem letu ne bo več tako tečen. — Tjaša Žunkovič, 7. a
Želim, da bi mamica in očka imela manj dela in bi se večkrat zvečer s"kupaj pogovarjali o težavah in problemih vseh družinskih članov. Rada bi, da bi mi očka pomagal pri učenju in mi razlagal težke naloge, ki jih ne razumem. — Tončka Nertelj, 7. a
V naslednjem letu želim, da bi bili vsi nasmejani in dobrovoljni. Vsa usta naj bi se vedno zaokrožila v nasmeh. — Helena Oman, 7. a
Bila bi srečna, če bi atiju in mamici zvišali plače. — Petra Jakelj, 7. a
Učenci TOZD OŠ Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora
Rad bi lepo pisal. — Sašo
Več risank in več snega. — Tomaž
Vse dobro pri pisanju kontrolnih nalog in učenju. — Urša
Da ne bi bilo slabih ocen. — Urška
Rad bi se igral. — Jernej
Srečo in zdravje. — Maja
Daljše počitnice. — Marko
Več dobrih filmov za otroke. — Tone
Da bi se vsi imeli radi. — Irena
Mir za vse. — Janez
Učenci 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
Želim, da bi dedek Mraz obdaril vse otroke sveta, da ne bi bilo več vojn in tatvin, da bi bili vsi veseli. — Gregor Ahačič, 5. a
Učiteljem želim, da ne bi imeli preveč dela s slabimi ocenami. — Katja Razinger, 8. a
Staršem želim, da bi bili veseli in zdravi in da bi še veliko let z nami preživeli. — Karla Smolej, 6. c
Učenci OŠ heroja Bračiča Tržič
Najbolj želim trenerko, želim pa še bonbone, piškote, poli-tanke, kavbojke, pulover in bundo. — Matjaž Novak, 3. c
Dedku Mrazu sem napisala, naj mi prinese sestavljanko. — Barbara Papež, 3. a
Dedek Mraz, prinesi mi puščico, žogo in avto na baterije, bratcu pa krede in tablo. Jaz bom vozil avto, on pa pisal na tablo. Ko bom šel v šolo, bom narisal raketo. — Darko Kočar, 3.b
Želim smuče, rokavice, drsalke, sanke, kolo in žogo. Ko bo polnoč, se bom delal kot da spim in videl bom, če se bo želja uresničila. — Tomaž Stopar, 3. a
Učenci OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center
PRVIČ V ŠOLSKI KNJIŽNICI
PRIŠLI SMO S TOVARIŠICO V KNJIŽNICO. TAM NAS JE KNJIŽNIČARKA LEPO PRIČAKALA. POKAZALA NAM JE, KAKO SE VZAMEJO KNJIGE. KNJIGE SO LEPO ZLOŽENE. NA VSAKI POLICI JE OZNAČEN PISATELJ. KNJIŽNIČARKA JE VZELA KNJIGO IN NAMESTO NJE DALA RAVNILO. ZAČELA NAM JE BRATI ZGODBICO O ČURIJU MURIJU IZ AFRIKE. VSI SMO NAPETO POSLUŠALI. ZGODBICA NAM JE BILA ZELO VŠEČ. KO SMO ODHAJALI, NAM JE BILO ŽAL, DA NISMO MOGLI POSLUŠATI ŠE LEPIH PRAVLJIC.
MILORAD BRUJIČ, 1. A OŠ SIMON JENKO, DE CENTER KRANJ
£§IEK. 10. JANUARJA 1986
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
.7. STRAN (^ISMMIEnGLAS
TV SPORED
SOBOTA
11. januarja
8.00 Poročila 8.05 Prebesedimo besede.
Ljubezensko pismo 8.25 Pesmi in zgodbe za vas:
Potepuška pravljica,
oddaja TV Zagreb 8.40 Oživele strani, 2. del
nadaljevanke TV Skopje 8.55 Marlenka, portret slikarke
in ilustratorke Marlenke
Stupica 905 Miti in legende - Biblijski
miti: Legenda o Juditi,
nanizanka TV Beograd 920 Najdaljši dan, danski TV
film
9 50 Potovanje skozi osončje: Naša zvezda - Sonce, 1. del angleške poučne serije
10.20 Slovenski ljudski plesi:
Gorenjska, 2. del 10.50 Ščepec ši rnega sveta:
Česen, ponovitev 5. dela
angleške izobraževalne
serije
1115 Ljudje in zemlja
11.55 Garmisch-Partenkirchen
Svetovni pokal v alpskem
smučanju -
superveleslalom (M),
prenos
13.45 Vojna. Pot k totalni vojni, ponovitev 1. dela kanadske dokumentarne serije
14.45 Zgodba o potovanju,
romunsko-sovjetsko-če-škoslovaški mladinski film
16 30 Zgodbe iz življenja rastlin: Seme in plod, 11 del francoske
poljudoznanstvene serije 17.00 PJ v košarki  Bosna CZ,
prenos 18.35 Knjiga 18.50 Kratki film: Mroži,
sovjetski film 20.00 Pirati v Metroju, ameriški
film
21.40 Zrcalo tedna 22.00 Videogodba
Oddajniki II. TV mreže
12.05 Test 12.20 Kako biti skupaj,
informativni magazin 12.50 Nekoč v prihodnosti,
kanadski mladinski film «4.20 Miti in legende 14.35 Otroška predstava 15.35 Debitantka, poljski film 17 05 B. Stanković: Koštana,
predstava Narodnega
pozorišta Beograd 19.00 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavna glasba 20.30 Človek in čas,
dokumentarna oddaja 2 00 Poročila 21-10 Športna sobota 21 30 Glasbeni večer
NEDELJA
12. januarja
8.45 Poročila
8.50 Živžav: Risanke, Smrkci II 9.55 Berchtesgaden: Svetovni pokal v alpskem smučanju
- slalom (M), prenos
1. teka
11.00 Sokoli, ponovitev 11. dela angleške nadaljevanke
11.30 Domači ansambli: Ansambel RŽ
12.10 Berchtesgaden: Svetovni pokal v alpskem smučanju
— slalom (M), prenos
2. teka
12.45 A. Ivanov: Večni klic,
1. del sovjetske
nadaljevanke 13.55 Svetovni pokal v alpskem
smučanju - slalom (Ž),
posnetek iz Bad Gasteina 15.05 J. Knittel: Via mala,
ponovitev 3.-zadnjega
dela nemške nadaljevanke 16.40 Mozaik kratkega filma:
Dolina, angleški film 17 10 »Poslednja igra Leptira«,
zabavnoglasbena oddaja
TV Titograd 17.35 Anatomija neke bolezni,
ameriški film 20.00 G. Mihić: Sivi dom, 1. del
nadaljevanke TV Beograd 21.00 Športni pregled 21.30 Planica: Smučarski skoki
Oddajniki II. TV mreže
16.45 Test
17 00 Titograd: Rokomet (Ž)
Budučnost-Titex : Baver,
prenos
v odmoru .. . 18.25 Dediščina za ffffhodnost?
oddaja iz kulture 19.10 Prometni krog 19.30 TV dnevnik 20.00 Novi Pacifik, 2. del
dokumentarne serije 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 Franz Liszt, 2. del
madžarske nadaljevanke 22.10 Stereovizija (do 23.10)
PONEDELJEK
13. januarja
8.30 Periskop: Televizija 9.05 Športnik Bili, 1 del
ameriške risane serije 9.30 Kje, kam, kako med
počitnicami 9.35 Pusti me na miru, 1. del
dokumentarno kontaktne
serije TV Zagreb 10.35 M. Stefanovič: Pomlad
življenja, otroška drama
TV Beograd 11 40 Vesela dvajseta leta z
Laurelom in Hardvjem,
ameriški film (ČB) (do
13.05) 17.35 Poročila 17.40 Budnica za miške 17.50 Pesmi in zgodbe za vas:
Tri basni, oddaja TV Zagreb
18.05 Miti in legende - Biblijski miti: Zgodba o Tobiju in Suzani, nanizanka TV Beograd
18.25 Podravski obzornik
18.45 Festival MPZ Zagorje'84: Pesmi o živalih
20.05 J. C. Grumberg. Tereza Humbert, 4.-zadnji del francoske nadaljevanke
21.05 Aktualno: Izobraževanje odraslih - nujnost na pragu XXI. stoletja
21.45 Glasbeni večer: VVolfgang Amadeus Mozart
Oddajniki II. TV mreže
17.15 Test
17.30 Beograjski TV program
18.55 Premor
19.00 športni grafikon
19.30 TV dnevnik
20.00 Pota spoznanj
20.50 Včeraj, danes, jutri
21.05 Propagandna oddaja
21.10 Dinastija, 81. del ameriške
nadaljevanke 22 00 čas knjige
TOREK
14. januarja
8.30 Periskop: Astronomija 9.05 Športnik Bili, 2. del
ameriške risane serije 9.30 Kje, kam, kako med
počitnicami 9 35 Pusti me na miru, 2. del
dokumentarno kontaktne
serije TV Zagreb 10 35 G. Mihič: Mamutova kost,
TV drama 11.35 Risanka
11.45 Bela griva, francoski film 17.30 Poročila
17.35 Glasba za cicibane: Rdeča
kapica, Od zime do zime 18.05 Vsak regrat dobi enkrat
lučko, pravljični portret
ilustratorke'Ančke
Gošnik-Godec 18.20 Propagandna oddaja 18.25 Obalnokraški obzornik 18.40 Pesniki o otrocih: Kako
napišeš pesmico? 20.00 T. Partljič: Moj ata
socialistični kulak,
predstava SNG Drama
Ljubljana 22 00 Spomin, v knjige ujet 20
let zbirke Knjižnica NOV in
POS
Oddajniki II. TV mreže
9.25 Kje, kam, kako med
počitnicami 9.30 Pusti me na miru, 3. del
dokumentarno kontaktne
serije TV Zagreb 10.30 G. Mihič: Vsa čuda sveta,
drama TV Beograd 11.40 Rdeči balon, francoski
film 17.25 Poročila 17.30 Pahljača mladosti,
japonska ljudska pravljica 17.40 D. Gorinšek: Rdeča
kapica, 1. del mariborske
gledališke predstave 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Ščepec širnega sveta:
Zelišča, 13.-zadnji del
angleškega
izobraževalnega niza 20.00 Film tedna: Kino za groš,
ameriški film 22.05 Dokumentarec meseca:
Slovenija 23 00 Svetovni pokal v
smučarskih tekih Bohinj
'86, reportaža
Oddajniki II. TV mreže
15.45 Test
16.50 Namizni tenis -
Jugoslavija : Švedska Odbojka (Ž) -Jugoslavija : NDR, kombinirana prenosa
18 30 Premor
18 45 Starogradske pesmi
19.30 TV dnevnik
20.00 Resna glasba
20.50 Risanka
21 05 Portret Pulja,
dokumentarna oddaja
21 50 Dnevi jazza '85
Oddajniki II. TV mreže
16.25 Smučajmo vsi 17.45 Smogovci, otroška serija 18.15 Od dela do načrta 18.45 Madrid: Košarka (M) -
Pep-Real : Cibona, prenos
v odmoru ... 20.15 In življenje se nadaljuje,
2. del italijanske
nadaljevanke 21.20 Umetniški večer: Pero
Kvrgič
PETEK
17. januarja
ČETRTEK
16. januarja
17.15 Test 17.30 Hokej - SZ : Olimpija,
prenos, (slov. kom.)
v odmorih . .. 20 00 Narodni pesmi naproti,
glasbena oddaja 20 45 Žrebanje lota
20 50 Včeraj, danes, jutri
21 05 Revolucija, ki traja
dokumentarna oddaja 2150 Izobraževalna oddaja (do 22.35)
SREDA
15. januarja
8.30 Periskop: Fotografija 9.00 Športnik Bili, 3. del ameriške risane serije
8.30 Periskop: Gledališče 9.00 Športnik Bili, 4. del
ameriške risane serije 9.25 Kje, kam, kako med
počitnicami 9.30 Pusti me na miru, 4. del dokumentarno kontaktne serije TV Zagreb 10.30 D. Abramovič: Ričet, TV
drama 1125 Deček s kamelami, avstralski risani film 17.35 Zgodba o Poluhcu: Poluhec nese kosilo očetu, 2. del lutkovne serije
17.50 Potovanje skozi osončje: Merkur predstavitev planeta, 2. del ameriškega izobraževalnega niza
18.25 Koroški obzornik
18.40 Svetovni pokal v
smučarskih tekih - Bohinj '86, reportaža
20.05 Tednik
21.10 S. P. Snow: Tujci in bratje,
12. del angleške
nadaljevanke 22.15 Retrospektiva
jugoslovanskega filma: Tri
zgodbe, slovenski film
(ČB)
8.30 Periskop: Jame 9.00 Športnik Bili, 5. del
ameriške risane serije 9.25 Kje, kam, kako med
počitnicami 9.30 Pusti me na miru, 5. del
dokumentarno kontaktne
serije TV Zagreb
10 30 J Radulović: Kaljenje
Pavla Pletikosa, TV drama 11.30 Risanka
11 35 Gremo - naprej,
jugoslovanski film 17.30 Poročila 17.35 Oživele strani, 3. del
nadaljevanke TV Skopje 17.55 Sokoli, 12. del angleške
nadaljevanke 18.20 Propagandna oddaja 18.25 Obzornik ljubljanskega
območja 18 40 Računalniški informacijski
sistemi: Gradnja in
uporaba baz podatkov,
2. del izobraževalne serije 20 00 Vojna: Dober je sin
kogarkoli, 2 del kanadske
dokumentarne serije 21.05 Ne prezrite 21.15 Pod krinko, 2. del
ameriške nanizanke 22.15 Sibila, 1. del ameriškega
filma
Oddajniki II. TV mreže
17.25 TV dnevnik 17 45 Daj mi krila, otroška serija 18.15 Govorimo o zdravju 18.45 Želeli ste poglejte,
poučnozabavna oddaja
19 30 TV dnevnik
20 00 Koncert na mednarodnem
Bachovem festivalu v Stuttgartu (sa.no za U 2)
21 00 Porota
22.05 Nočni kino:Ali si sama doma?, ameriški film (do 23.35)
TV Zagreb I. program
16.45 Politični magazin, oddaja
TV Sarajevo 16.40 Želeli ste poglejte 17.10 Videostrani 17.20 Poročila 17.25 Kronika občine Reka 17.45 Daj mi krila, otroška serija 18.15 Govorimo o zdravju 18.45 številke in črke - kviz 20.00 Vetrovi vojne, 1. del
nadaljevanke 20.55 Zabava vas Oliver Mandič 21.40 TV dnevnik 21 55 V petek ob 22j00 - kulturni
magazin
Ta teden na TV
SOBOTA
20.00 Pirati v metroju
Film je poln akcije, dramatične napetosti, zgodba se odvija v brezhibnem dramaturškem redu. Podzemna železnica že sama .po sebi ustvarja svojevrstno razpoloženje. Če pa so tu še ugrabitelji, ki hočejo z ugrabitvijo celega vlaka izsiliti visoko odkupnino, je napet film tu. Vloge so odlično odigrali VValter Mathau, Robert Shaw in Martin Balsam.
NEDELJA
TV zasloni. Zanje bo vsak dan na sporedu več kot tri ure počitniškega programa; zvrstila se bo deset oddaj iz niza Periskop, junak risane serije Športnik FJillv, šest kontaktnih oddaj Pusti me na miru, deset enournih iger za otroke, filmi, med njimi Bela griva in Rdeči balon, Ko je kraljevala komedija, Vesela dvajseta leta z Laurelom in Hardvjem, Dogodivščine Toma Sawyerja, Deček s kamelami, med risankami pa bodo gostovali Krtek, Dorotka, Modri dirkač. Tom in Jerrv in nekateri drugi-
PETEK
8.15 Poročila
8.20 Videostrani
8.30 Daj mi krila, otroška serija
9.00 Zimski šolski spored: TV
koledar, Risanka, Insekti,
Kako gledati sliko,
Risanka, Poročila 10.35 Zimski šolski spored 12.30 Dober dan,
informativnozabavna
oddaja
Prezrli ste poglejte 13.45 Umetniški večer: Pero Kvrgič
17.35 Anatomija neke bolezni
V družinskem okolju srečno živečega publicista se pojavi zahrbtna bolezen. Zdravniki so v svojih napovedih precej neenotni, jasno pa je, da je obolela hrbtenica. Posledica je paraliza. Toda junak se ne da. Nekaj časa sicer prenaša jalovo zdravljenje, potlej pa »stopi« na lastno pot. Ob moralni podpori svoje družine in pomoči zdravnika, ki sam ne verjame v ozdravitev, mu uspe odvreči invalidsko palico . . . Scenarij je napisan po resnični zgodbi.
20.00 Sivi dom
Nadaljevanka pripoveduje o usodah mladih fantov in deklet, ki so se zaradi nepravilnih postopkov znašli za zidovi vzgojnega zavoda. Za njihovo prevzgojo skrbi skupina ljudi, med katerimi so najpomembnejši upravnik ter vzgojitelja Zeka in Beli.
PONEDELJEK
Na počitnice bodo morali gorenjski šolarji sicer še počakati štirinajst dni, kljub temu pa se bo morda kateri pridružil  ljubljanskim pred
22.15 Sibila
Med televizijskimi filmi sedemdesetih let je film Sibila znanega TV režiserja Daniela Petrija požel nede-Ijena priznanja tako kritikov kot občinstva. Nič čudnega, če je film dobil kar tri televizijske oskarje, nagrade Em-my. Film je v dveh delih, ki sta samostojni celoti, vendar je treba za razumevanje pripovedi videti oba. Temelji na resnični zgodbi, ki jo je v svoji knjigi opisala Elora Retha Schreiber. Gre za pripoved o Sibili, dekletu, ki je zaradi krutih izkušenj svojega otroštva zbežala v šestnajst različnih osebnosti, kar je zanjo pomenilo obrambni mehanizem v različnih življenjskih situacijah. Travme Sibilinega otroštva so tako hude, da je popolnoma nezmožna obvladovati svoja psihotična stanja, ki temeljijo na neopredeljivem občutku krivde, zatiranju spomina, nesposobnosti ovrednotenja otroštva in vloge shizofrene matere v njem, razumevanja neizmerne nasilnosti in krutosti, ki je je bila deležna in ob katerih se gledalcu jezijo lasje. Po eni izmed hudih depresij Sibila naleti na psihiatrinjo Cornelio VVilbur, ki jo sprejme pod svoje okrilje in postopoma spoznava vzroke za Sibilino psihotičnost. Pri tem ji odpira možnosti za samospoznanje in s tem za postopno socializacijo in normalno življenje. V filmu sta enkratni Sallv Field v vlogi Sibile in Joanne Wood-ward kot psihiatrinja.
RADIO
_SOBOTA. 11. januarja
pfvi program
430-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Pionirski tednik 905 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanja repu blik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši Poslušalci čestitajo in pozdra v,Jajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.10-15.25 Popoldanski moza-* " 16.00 Vrtiljak in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z Qodbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 20.00-2300 Slovencem po svetu 23.05 Od lod do polnoči - 00.05-5.00 No čni program - glasba
NEDELJA. 12. januarja
Prv
program
5 00 8.00  Jutranji program
glasba 8.07 Radijska igra za otroke 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci česti tajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce 15 00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo ama terski zbori - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00-22 00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00.05-4.30 Nočni program - glasba
PONEDELJEK, 13. januarja Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate... -
12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Ponedeljkov križemkraž 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Na ljudsko temo -18.25 Zvočni signali 20 00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami 21.05 Orkester Slovenske filharmonije, violončelist Miloš Mlejnik in dirigent Uroš Lajovic -22 50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 14. januarja
Prvi program
4.30 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 8.35 Iz glasbe nih šol 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 Naše pesmi in plesi    12.10 Danes smo
izbrali 12.30 Kmetijski nasveti -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.45 Mehurčki -1405 Odrasli tako, kako pa mi? -14.35 Iz mladih grl 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 21 05 Radijska igra -22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05-24.00 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05—4.30 Nočni program glasba
_SREDA, 15. januarja_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.05 Ali poznate ...   11.35 Š pesmijo po
Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes do 13 00-ih - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba 1405 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrti Ijak želja in EP 17 00 Studio ob 17.00 + glasba 18.00 Naj narodi pojo (4 oddaja) - 18 30 S knjižnega trga 19.50 Likovni odmevi - 20.00 S prijatelji glasbe 22 30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program -studio Maribor
ČETRTEK. 16. januarja
Prvi program
4.30 8.00 Jutranji program glasba 8 05 Radijska šola za višjo stopnjo 8.35 Igraj kolce -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 11 35 Naše pesmi in
plesi - 12.30 Kmetijski nasveti -13 30 Od melodije do melodije 14.05 Enajsta šola 14.20 Kon cert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 18.15 Jezikovni pogovori 18.30 Med klavirskimi deli Marija Kogoja 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literar ni večer - 22.30 Večerna podoknica 22.50 Literarni nokturno -23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00 05 4.30 Nočni program - glasba
PETEK. 17. januarja
Prvi program
4.30-8.00   Jutranji program glasba    8 05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica     845 Naši umetniki
mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 11.36 S pesmijo po Jugoslaviji 12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov 13 20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Amaterski zbori tekmujejo - 14.30 Človek in zdravje - 14.40 15.25 Popoldanski mozaik - 16 00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18 00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . . - 18.15 Gremo v kino - 20.00 To imamo radi 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih glasba - 22.30 Iz glasbene skrinje - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Nordring ren-dez vous - 00.05-4.30 Nočni program glasba
UbiL x utii um
Francoski ljubimec je ameriška melodrama, ki pripoveduje o srečanju ameriške turistke in privlačnega Francoza, katerega *ana je z otroki odpotovala na dopust. Postaneta ljubimca. Ona se zaljubi, zanj je to le nova pustolovščina. Ko ona odide na letališče, on spozna, da tudi sam ljubi in odhiti za njo. Deli ju mej-na zapora, samo nekaj korakov ...
Zločin iz strasti je erotična 9rozljivka, v kateri sta glavna junaka nekdanji nogometni zvezdnik in lepa, vendar hladna modna kreatorka, ki svoja zmedena
spolna sanjarjenja ostvarja kot druga oseba. V njuno življenje vdre duhovnik, ki je obseden z mislijo, da reši junakinjino dušo. V vlogi duhovnika je zablestel Anthony Perkins.
Zaplet v ameriškem filmu Dan morilca povzroči vladar neke srednjevzhodne države, ki pobegne v Mehiko. Njegova jahta potone z vsem bogastvom vred. Po svetu pa seveda žive ljudje, ki bi se ga radi dokopali. Za enega od njih (Glenna Forda) išče skrivnosten dokument Tom Fleming (Chuck Connors). Pretepi, streljanje, umori se vrstijo.
KRANJ CENTER
10. januarja: amer. komedija KOLO SREČE ob 16. in 18. uri,
11. januarja: amer. komedija KOLO SREČE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. krim. filma DAN MORILCEV ob 22 uri,
12. januarja: slov. film KEKEC ob 10. uri, amer. komedija KOLO SREČE ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. filma ZLOČIN IZ STRASTI ob 21. uri, 13., 14. in 15. januarja: amer. thriller ZLOČIN IZ STRASTI ob 16., 18. in 20. uri
__KRANJ STORŽIČ
10. januarja: nem. erot. komedi ja KLINIKA ZA SEKS ob 16., 18. in 20. uri, 11. januarja: ital. pust. film BOJEVNIKI IZ BRONXA ob 16., 18. in 20. uri, 12. januarja: hongk. karate film ZMAJEV BES ob 14. uri, nem. erot. film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. ljub. filma FRANCOSKI LJUBIMEC ob 20. uri, 13. in 14. januarja: amer. ljub. film FRANCOSKI LJUBIMEC ob 16., 18. in 20. uri, 15. januarja: hong. karate film ZMAJEV BES ob 16., 18. in 20. uri
TRŽIČ
10. januarja: amer. srhljivka LJUBEZEN NA PRVI UGRIZ ob 17. in 19. uri, 11. januarja: amer. akcij, film SUPER AGENTA ob
16. uri, amer. erot. film 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 18. in 20. uri, premiera amer. ljub. filma FRANCOSKI LJUBIMEC ob 22 uri, 12. januarja: hongk. karate film MEČ RUMENEGA TIGRA ob 15. uri, amer. erot. film 1001 EROTK'NA NOČ ŠEHEREZADE ob 17. in 19. uri, premiera amer. krim. filma DAN MORILCEV ob 21. uri, 13. in 14. januarja: amer. vojni film MORISKI VOLKOVI ob 17. in 19. uri, 16. januarja: amer. krim. film PAJČEVINA SMRTI ob 17. in 19. uri
KAMNIK DOM
10. januarja: amer. erot. film 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 18. in 20. uri, 11. januarja: hongk. karate film ZMAJEV BES ob 16. uri, amer. vojni film MORISKI VOLKOVI ob 18. in 20. uri, premiera amer srhljivke MORILEC BREZ OBRAZA ob 22. uri, 12. januarja: ital. akcij, film BOMBARDER ob 15. uri, amer. vojni film MORISKI VOLKOVI ob 17. in 19. uri, premiera angl. srhljivke NOŽ ZA PROSTITUTKE ob 21. uri, 13. januarja: amer. akcij, film SUPER AGENTA ob 16. in 18. uri, angl. srhljivka NOŽ ZA PROSTITUTKE ob 20. uri, 14. januarja: hongk. karate film MEČ RUMENEGA ob 16. uri, angl. barv. srhljivka NOŽ ZA PROSTITUTKE ob 18. in 20. uri, 15. januarja: amer. risani film LARIFARI ZAJČEK ob 16. uri, 16. januarja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16. uri, amer. srhljivka MORILEC BREZ OBRAZA ob 18 in 20. uri
DUPLICA
11. januarja: amer. akcij, film SUPER   AGENTA   ob   20. uri,
12. januarja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 15. in 17. uri, ital. erot. film ZA VETIŠČE     ZABLODELIH ob
19. uri, 15. januarja: amer. ljub. film FRANCOSKI UUBIMEC ob
20. uri, 16. januarja: amer. thril ler ZLOČIN IZ STRASTI ob 20. uri
JESENICE ŽELEZAR
10. januarja: amer. fant. film ob 17. in 19. uri. premiera amer. krim. filma DAN MORILCEV ob 21. uri, 11. januarja: amer. fant. film SUPER DEKLE ob 17. in
19. uri, premiera amer. thrillerja ZLOČIN IZ STRASTI ob 21. uri, 12. januarja: slov lutkovni film ZVEZDICA ZASPANKA ob 10. uri, amer. fant. film SUPER DEKLE ob 17. in 19. uri, 13.14. in 15. januarja: amer. krim. film DAN MORILCEV ob 17. in 19. uri
JESENICE PLAVŽ
10. januarja: premiera amer. krim. filma SUPER DEKLE ob 17. in 19. uri, premiera amer. krim. filma DAN MORILCEV ob 21. uri,
11. januarja: amer. krim. film PAJČEVINA SMRTI ob 18. in
20. uri, 12. januarja: hongk. film ZMAJEV BES ob 16. in 18. uri, amer. krim. film PAJČEVINA SMRTI ob 20. uri, 13. januarja: hongk. film ZMAJEV BES ob 18 in 20. uri, 14. januarja: nem. erot. film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 18. in 20. uri, 15. januarja: franc. komedija ZEUNATA JUHA ob 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA
10. januarja: amer. akcij, film SUPER   AGENTA   ob   17. uri,
11. januarja: amer. komedija POROČNA ZVEZA ob 20. uri, 14. januarja: amer. krim. drama BRAZGOTINEC ob 19. uri
DOVJE
12. januarja: amer. srhljivka MO RILEC BREZ OBRAZA ob 19. uri
RADOVUICA
10. in 13. januarja: amer. film JEZDEC SKOZI ČAS ob 20. uri,
11. januarja: amer. film MLADI ZAUUBUENI ZDRAVNIKI ob 18. uri, amer. film NEW YORK MESTO GROZE ob 20. uri, 12. januarja: amer. film NEVV YORK MESTO GROZE ob 18. uri, amer. film MLADI ZAUUBUENI ZDRAVNIKI ob 20. uri, 14. januarja: amer. film ZAKLAD AMAZONKE ob 20. uri, 15. januarja: amer. risani film NEUSTRAŠNI POPAJ ob 18. uri, amer. film ZAKLAD AMAZONKE ob 20. uri, 16. januarja: amer. film MLADI ZAUUBUENI ZDRAVNIKI ob 20. uri
BLED
arja: amer. film NEW YORK, MESTO GROZE ob 20. uri
BOHINJ
11. januarja: amer. risani film TOM IN JERY, NAJVEČJA NE-PRIJATEUA ob 18. uri, angl. film GARDEROBER ob 20. uri,
12. januarja: jugosl. film UNA ob 18. in 20. uri, 16. januarja: amer. film ZAKLAD AMAZONKE ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA
10. januarja: braz. erot. film BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI ob 18. in 20. uri, 11. in 12. januarja: amer. krim. film BOTER ob 17. in 20. uri, 14. in 15. januarja: franc. komedija FANTJE ZA ZVEZO ob 18. in 20. uri, 16. januarja: slov. drama LJUBEZEN ob 20. uri
POUANE
10. januarja: braz. film ZELENI PEKEL ob 20. uri, 11. januarja:
amer. pust. film ZAKLAD AMAZONKE ob 18. uri, jug. film UNA ob 20. uri, 12. januarja: braz. film ZELENI PEKEL ob 18. uri, angl. film GARDEROBER ob 20. uri, 13. januarja: amer. film ZAKLAD AMAZONKE ob 20. uri, 14. in 16. januarja: amer film JEZDEC SKOZI ČAS ob 20. uri, 15. janu-
10. januarja: hongk. film V KREMPUIH ŠPIJONOV ob 19. uri, 12. januarja: ital. film ROPARJI ATLANTIDE ob 17. uri, 14. januarja: slov. drama UU-BEZEN ob 19. uri
ŽELEZNIKI
10. januarja: amer. film BOTER ob 17. in 20 uri, 11. januarja: braz. erot. film BLAŽEN MED* PROSTITUTKAMI ob 20. uri, 12. januarja: hongk. akcij, film V KREMPUIH ŠPIJONOV ob 18. in 20. uri, 15. januarja: ital. film ROPARJI ATLANTIDE ob 20. uri
GLAS 8. STRAN
REPORTAŽA
PETEK, 10. JANUARJA 1^5
JOŽE ALBREHT, DIREKTOR SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA
Ugled dajeta dobro delo in solidna cena_
Stanovanjska gradnja sicer pomeni stalen, vendar tenko namazan kruh, pravi Jože Albreht in dodaja, da so gradbene cene Tehnikovih stanovanj približno za deset odstotkov nižje od drugih predvsem zato, ker se v loški občini vsi skupaj dogovarjajo o tehničnih izvedbah, rokih, cenah in sistemu financiranja gradnje. Vsekakor pa gre za dobro organiziranost tudi v samem Tehniku.
Škofja Loka — Direktor je že osemindvajset let. Začel je v manjših podjetjih v Gorenji vasi, nadaljeval v loški komunali in zadnjih dvajset let, po spojitvi, v SGP Tehnik. Ravno pred novim letom so mu spet potrdili mandat. Zadnjega.
Jože Albreht, po rodu iz Ži-rov, pravi, da direktor ne sme biti dlje kot tri mandate, ker sicer postane cokla v razvoju podjetja. No, zanj to gotovo ne velja, saj je SGP Tehnik prav pod njegovim vodstvom pridobil ugled ne le v loški občini, ampak tudi zunaj nje. In ga še pridobiva.
Kakovost dela in solidna cena sta najboljša reklama Tehniku. Vabijo ga na različne konce, da prevzame to ali ono gradnjo. Praviloma ne gre, saj ima dosti dela doma in v so-dednji šišenski občini, v Medvodah, kjer ima prav tako tradicijo.
V proizvodnem programu Tehnika predstavlja stanovanjska gradnja dvajset, petindvajset odstotkov. Lansko poletje je bila povprečna cena
novega metra stanovanjske površine, ki jo je gradil Tehnik, 78.175 dinarjev. Letošnje poletje bo približno 150.000 dinarjev.
Med gradbenimi podjetji oziroma občinami najraje primerjamo prav ceno stanovanjskega prostora. Ko govorimo o njej za loško občino, pa je treba povedati najprej to, da se v njej udeleženi vseskozi skupaj dogovarjajo o tehničnih izvedbah in cenah, ne glede na različne zakone. Kolikor se da, skupaj pripravijo projektno dokumentacijo, se zmenijo za
roke, cene in zdaj, ko je denar posebno drag, tudi za sistem financiranja.
Ob takem dogovarjanju jim je uspelo v primerjavi z drugimi oblikovati za približno deset odstotkov nižjo končno ceno nove stanovanjske površine. Čeprav bo kdo očital, da vsak berač svojo malho hvali, je vendarle res, da za nižjo ceno Tehnik tudi več da. Kuhinje še opremlja s štedilniki in elementi. Številna priznanj a-kupcev pa tudi ne lažejo o kakovosti dela.
Razlogov, zakaj v Tehniku delajo ceneje in bolje, je ob že napisanem skupnem dogovarjanju še nekaj. V Tehniku so dobro organizirani. Imajo zelo nizko režijo. Neproduktivnih ljudi je, računano v urah, le
Jože Albreht je prejel Malo plaketo občine Škofja Loka za leto 1985 tudi za dosežke na področju gradbeno-komunalne dejavnosti v občini kot direktor delovne organizacije SGP Tehnik.
PANTZ0VA NAGRADA V PRAVIH ROKAH
Jeklarski
»obratni
tiger«
Železarna je podelila najvišje priznanje inženirju Stanku Čopu, dolgoletnemu jeklarju, ki se ni nikdar obotavljal pri uvedbi tehnoloških novosti in sodi med tiste jeseniške strokovnjake, ki imajo velik delež pri razvoju jeklarstva. Že pred tridesetimi leti so mu sovjetski strokovnjaki zaradi njegove volje in neizmerne vztrajnosti, znanja in odločnosti pravili kar »obratni tiger«
Jesenice — Letošnje najvišje priznanje jeseniške Železarne za življenjsko delo na metalurškem področju je upravičeno prejel dolgoletni železar in prizadeven delavec, inženir Stanko Čop.
Leta 1953 se je zaposlil v Železarni kot asistent v Siemens-Martinovi jeklarni in osem let kasneje postal glavni metalurg topilnic, bil je tudi obratovodja jeklarne in vodja temeljne organizacije Talilnica. Zdaj dela v sektorju novogradenj kot vodja skupine za pripravo proizvodnje v novi jeseniški jeklarni.
Stanko Čop se je že kot študent odlikoval z uspešnim delom in leta 1952 za svoje delo dobil Prešernovo nagrado.
Tedaj je bilo malo metalurških strokovnjakov, tehnološki napredek v svetu pa že precejšen. Stanko Čop je v razvoj Železarne vložil vse svoje sposobnosti in prizadevanja in se trudil za večjo produktivnost peči, uvedbo nove tehnologije, večjo kvaliteto jekla, varnejše delo, za manjše proizvodne zastoje. Z brezmejno voljo in zagnanostjo je sproti reševal probleme, zato ni čudno, da ga je nekdanji sovjetski strokovnjak, ki je v šestdesetih letih sodeloval v jeklarni pri uvajanju raznih tehnoloških novosti, klical kar »obratni tiger«.
Stanko Čop je človek širokega metalurškega in splošnega znanja, ki ga stalno dopolnjuje in prenaša svoje bogate izkušnje na mlajše sodelavce. Tudi v novi jeklarni se zrcalita njegovo znanje in neizmerna volja, da bi jeklarska industrija napredovala. Tisti Gorenjci, ki se ukvarjajo z ekološkimi problemi, pa ga poznajo tudi kot odločnega aktivista za ohranjanje okolja, saj je dolgoletni predsednik gorenjske komisije za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Gorenjske.
• Inženir Stanko Čop, nenehno govorite mi smo, mi smo delali . . .
A vendar je Pantzova nagrada namenjena le vam in vašemu prispevku v teh dolgolc-
Inženir Stanko čop, dobitnik najvišjega železarskega priznanja
tnih prizadevanjih za izboljšanje kvalitete jekla v jeseniški Železarni.
»Delo v takem proizvodnem procesu niko- I li ne more biti samostojno, zato je Pantzova I nagrada priznanje vsem mojim sodelavcem, I vsem tistim, ki smo si v jeklarni prizadevali, |
da bi proizvedli kar največ. Začetek izdelave dinamo jekla, zamenjava plina s tekočim go- I rivom, nova kvaliteta na osnovi visokega si- I licija in visokega aluminija — vse te novosti I smo lahko uvedli le s skupinskim delom. I Naš cilj je bil jasen: na vsak način več ton I na delavca.«
• Zdaj se intenzivno ukvarjate s tehnologijo v novi jeklarni. Večkrat slišimo vprašanje: kakšno tehnologijo za novo jeklar no je železarna kupila v Zvezni republiki Nem- I čiji?
»Tehnologija je zanesljivo najmodernejša. Razen tega smo vključili vse nove dosežke in spoznanja, pri izbiri opreme so sodelovali najuglednejši strokovnjaki jeklarn, razvoj-; nih oddelkov in valjam, kjer bodo naše proizvode tudi uporabljali. Odločitev je bila zatorej skupna in prizadevali smo si vključiti vse novosti, ki so danes dostopne. Proizvod-, njo bo vodil računalnik. Takšne jeklarne in I takšne naprave že delajo na Danskem, v Zvezni republiki Nemčiji. . . «
• Zakaj je bilo toliko težav z dobaviteljem J opreme firmo Mannesmann — Demag izf Zvezne republike Nemčije, oziroma z dokumentacijo?«
»Firma je znana in ugledna, poznana po' elektroobločnih pečeh, napravah za izven-i opečno obdelavo, po napravah za kontinui— rano vlivanje in tako dalje. Gradi Gradiš, opremo pa dobavlja Rudis. Nekaj težav je nastalo predvsem zato, ker se naprave dopolnjujejo, ker želimo predvsem sodobnejše izvedbe.«
• Kako bo jeklarna vplivala na okolje?«
Ekološko ne bo posegala v okolje, saj bo peč zaprta v zvočno izolacijsko komoro in ne bo tako hrupna, da bi motila okolje. V jeklarni bo tudi zaprt sistem hladilnih in tehnoloških vod s čistilno napravo. Zanesljivo bomo pazili na okolje, saj je tudi do zdaj Železarna namenilo izjemno pozornost varova nju narave. Dobro dele je odpraševalna na prava, na Beli smo zamenjali okoli sto ventilatorjev in zmanjšali hrup, namestili prezračevalne naprave, na Jesenicah postavili več kompresorjev. Tudi za novo jeklarno na Beli imamo projekt omejitve hrupa in izolacije zgradbe.« D Sedej
Kvadratni meter novega stanovanjskega prostora je v jeseniški občini decembra stal 86.000 dinarjev, nova izhodiščna cena bo 120.000 dinarjev; v kranjski občini je bila povprečna lanska cena približno 130.000 dinarjev, programirane končne vrednosti pa bodo v prvem polletju letos 187.000 dinarjev in konec leta 280.000 dinarjev; v radovljiški občini je bil lani meter stanovanja v Bohinju vreden 78.000 dinarjev, na Bledu bo stal okrog 90.000 dinarjev, konec tega leta pa bo v Lescah, kjer se odpira nov gradbeni kompleks, veljal predvidoma 180.000 dinarjev; v škofjeloški občini je bila cena lansko poletje 78.175 dinarjev, letošnje poletje bo okrog 150.000 dinarjev; v tržiški občini je bila konec leta cena metra stanovanja na Ravnah 108.300 dinarjev, julija bo 180.000 dinarjev. Pri teh cenah gre seveda upoštevati različne pogoje in pristope.
med deset do dvanajst odstotkov.
Delavci so večinoma kvalificirani, med domačimi in iz drugih republik, ki so tu že deset, petnajst let, ni razlike. Kot trdijo v Tehniku, pa je usmerjeno izobraževanje gradbincem zagrozilo, da jih bo uničilo. Medtem ko so imeli včasih po trideset vajencev, imajo zdaj le po šest, sedem učencev. Zato tiste, ki so uspešno končali osemletko, izobra-
žujejo tudi mimo rednega šolskega sistema. Kvalifikacija je res samo interna, vendar je to edina pot, če želijo dobiti dovolj novih usposobljenih delavcev. V nasprotnem primeru bi v petih letih ostali domala brez njih.
Pred desetimi leti so začeli veliko vlagati v sodobno opremo, gradbene stroje. Po nekih ' primerjavah so glede na velikost med najbolje opremljenimi podjetji v Sloveniji. To se jim zdaj že obrestuje. Stroji lajšajo in cenijo delo. Prav ta-■ ko kot lastna gramoznica s celotno predelavo, v kateri si delavec komajda umaže roke.
Cena gradbene zemlje, ki jo pridobijo, ne raste. Tudi po dveh letih ostane er\aka.
Običajno kupci stanovanj v Loki gradnjo sproti plačujejo. Kar plačajo, se ne draži več. Stanovanjska skupnost da denar, če ga ima, na voljo Tehniku, ki ga obrača in obrestuje. Trženje in obresti gredo v prid kupcem.
SGP Tehnik se ne namerava širiti, razen v še višjo kakovost. Sedanja organiziranost ima prednosti: obvladajo tržni prostor, da se jo voditi, ljudje se med seboj poznajo, čutijo pripadnost podjetju in zato bolje delajo. Znani so po tem, da ne zamujajo rokov.
Če bi hoteli sprejeti naročila tudi od drugod, bi morali širiti zmogljivosti, posebno velikih koristi pa od tega ne bi bilo. Zlasti za stanovanjsko gradnjo velja, da je sicer stalen,
vendar tenko namazan PE Razen tega so tudi drug' renjska gradbena podje'| sozdu Imos, tako kot Tej" Med seboj si nočejo neloi konkurirati. Prepričani SL je tako bolje za celo drl Za boljše in cenejše delo^ dogovoriti tudi drugače; p no, z odprtimi kartami, 0>Rj zgolj   s   konkurenco dL.:> podjetij,  kar predvsem krog   siromakov,   gradbll C seveda. V Tehniku krize.— rešujejo tako, da prevzel g različna dela. Če je treba,^ . zasebne hiše, fasade. lfla^ skupino ljudi, ki se ukv&2 j samo s popravili in obnoir
Bojijo pa se, da jih v S j Loki na področju stano*. ske graditve ne bo doleteli.* podobnega   kot   v   Krie! Gradnjo na Trati bodo trQ sklenili, ne vedo pa še, kjiet do nadaljevali. V Tehnilfjg docela nemočni, ker je ($e'j ski urbanizem odpovedal^ vi prostorski plan, ki jena razgrnjen, bo sicer dal možnosti za organizirano;** kovno gradnjo, vendar ntf čez tri leta. * .
Lahko se torej zgodi, di leti v Škofji Loki ne bo nega novega stanovanja* zen tega pa vsaka preki^" gradnje sproži še drug pla^e stem graditve in organiz'ra razpadeta. Večina delavc^.1 kooperanti se usmerijo
rm
gam. Tak sistem na nov0| kovati je težko in drago.
INVALID/ LOMIJO OVIRE
o-to
U M
g m< ed
10,
-3 el,
<Š ec i i
Andreju Mraku je njegov računalnik več kot »desna roka«; je pomagalo, s katerim lahko iU in uveljavlja svoje sposobnosti, ki bi jih drugače sploh ne mogel — Najraje ima matematik** tudi drugih predmetov ne zanemarja — Brez pomoči sošolcev in profesorjev ne bi šlo, don\ je povsem samostojen
Kranj — Ni jih bilo malo, ki so pred poldrugim letom zmajevali z glavo in govorili, da Andrej Mrak poskuša nemogoče: hotel se je namreč vpisati v računalniško-smer srednje šole naravoslovnomatematične, pedagoške in računalniške usmeritve v Kranju. Postati programer na računalnikih namreč za Andreja, ki bo ta mesec star 17 let, ni bila le želja ali odločitev, ki se je pojavila v zadnjem razredu osnovne šole, takrat, ko se morajo štirinajstletni odločati za poklic. To je bil cilj, ki so si ga pri Mra-kovih zastavili že pred leti.
Andrej Mrak ima že od rojstva cerebralno paralizo: težko hodi, težko piše, težko govori. Če bi se njegovi starši ob spoznanju, da je tako moten v telesnem razvoju, da ne bo mogel nikoli dohiteti zdravih otrok, le zjokali, ga zavili v vato in ujčkali vse življenje, bi mu prav gotovo storili medvedjo uslugo. A so sicer bistrega fantiča že od prvega leta dalje navajali na delo, z njim so se veliko ukvarjali in si prizadevali kar najbolj razviti njegove umske sposobnosti. Skupaj s strokovnjaki, ki se pri nas že vrsto let ukvarjajo z manj razvitimi otroki, od logopedov do fizioterapevtov in specialnih pedagogov, je bil Andrej pripravljen za osnovno šolo, seveda ne v domačem okolju, temveč v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku.
»Že v šestem razredu osnovne šole so mi starši kupili računalnik,« pravi Andrej, »in od takrat naprej je bilo jasno, da bo z njim povezano vse moje nadaljnje učenje in usposabljanje.« Prej je bilo treba še prebroditi spremembo, ki jo za vsakega pomeni zavodski način šolanja, saj se za programiranje na računalniku Andrej Mrak ni mogel vpisati nikamor drugam kot v srednjo šolo odprtega tipa. Toda kako visok bo prag srednje šole, ga bo Andrej sploh lahko prestopil ali pa bo naletel na zaprta vrata?
Zdaj,ko ima Andrej Mrak za seboj že prvi letnik, ki ga je izdelal s prav dobrim uspehom, se sicer smeje, toda pred dobrim letom ni bilo do smeha ne njemu ne njegovim staršem. Toda v kranjski srednji šoli naravoslovnomatematične, pedagoške in računalniške usmeritve so fanta z razumevanjem sprejeli. Dogovorili so se s profesorji,na kakšen način bodo lahko preverjali njegovo znanje, dogovorili so
se tudi za pomoč, ki jo bo potreboval.
»Ko je bilo mimo prvo polletje, sem vedel, da je najhuje mimo in da bo šlo dobro tudi naprej,« pravi Andrej, ki se največ uči s snovjo, ki jo posname s kasetofonom, pri tem pa mu pomagajo sošolci in profesorji. Znanje pa mora pokazati ne le ustno, temveč tudi pisno. Ker s težavo piše in pri tem seveda rabi veliko časa, mu dovolijo, da v eni šolski uri naredi le polovico šolske naloge, drugo polovico pa v nasled nji uri. Če zna, dobi pozitivno če ne, padeta tudi dvojka a! nezadostna. Prav te nezadostne — res so zelo redke — pa tudi pomenijo, da imajo profesorji za Andreja Mraka povsem enaka merila kot za njegove sošolce in da ocene Andreju niso podarjene.
»Doma se učim kaki dve uri na dan, ostalo pa porabim za delo na računalniku,« razlaga Andrej, ki ne skriva zadovoljstva, da lahko večji del prostega časa presedi pri svojem spektrumu s tipkovnico ines, z monitorjem in tiskalnikom. Del opreme je lani ob koncu šolskega leta dobil od Zavoda za zaposlovanje, kjer je nekaj časa  iz  združenih sredstev
JO'
prejemal tudi štipendijo, ra pa je štipendist Iskre Tel^D tike. Sedaj ga najbolj zai\v, delo na programih, ki bi pf gali pri učenju invalidne L, dine. Andrej Mrak je naJf! član razvojne skupine pri zi društev za cerebralno f lizo Slovenije, ki si priza' pomagati otrokom s specif mi učnimi težavami. Ra# nik s primernim progra*1 naj bi postal orodje za 1 obvladovanje snovi pri ( cih, ki lahko svoje sposobf' urijo le na specifičen nači Andrej njihove probleme 1 gotovo zelo dobro pozna. { se pripravlja tudi na izde programa, s katerim se bo goče naučiti hitrega br* uporaben pa ne bo le za i' lidne osebe, ki jih priza1 motorika  ovira  pri bra temveč tudi za vse druge, 1 radi   skrajšali   čas br< knjig.
Žal pa ni programov z*, čunalnike, s katerimi bi j drej in njemu podobni že: lahko v šolski klopi ob f nalniški tipkovnici odgova: enako hitro kot sošolci. ' gotovo pa bo do tega prišl morda bo k temu delež maknil tudi Andrej Mrak bo seveda čez dve, tri let* bo končal šolo in se zapc še utegnil. Že zdaj so ga mreč na obvezni dvetede' praksi v Iskri pritegnile f nosti dela z računalniki, V le nastajajo. Nekaj pa bo i vo ostalo: izkušnje, ki jih svojo odločitvijo za račun' ški poklic prinesel v sre* šolo Andrej Mrak, bodo p" gale pri takem in podob' izobraževanju še drugim i' lidnim otrokom. L. Menci*1
Proste ure ob računalniku — Andrej Mrak si pomaga z ra&i\ nikom pri učenju, mnogo ur pa presedi ob njem, ko prip*^ programe, primerne za invalidno mladino. — Foto: L. M. ;
PETER POLAJNAR IZ ŽELEZNIKOV
torenine v železarstvu
10]
ji sodarstvu _
p ■---
^Razcvet kraja v teh 40 letih je tolikšen, da mi, ki smo bili girica siromaštvu in bedi, komaj verjamemo, da je to mogoče W da je delo dalo tolikšen blagodat.«
1 ^Jezniki — Menda celo Benetke tjtojijo na železnih konicah, ki so bile /aiarejene v Železnikih. Neki profesor qvz Italije, ki je bil pred leti na obisku, ge povedal to novico in obljubil, da !0$° kraJu Poslal ta pismen dokument. ejreprav ga še ni in niti ne bi predstava! posebne zgodovinske vrednosti, 5 € že novica sama dovolj zanimiva za k£roniste. Povedal nam jo je 58-letni iKoter PolaJnar iz Železnikov, ki je že W- leto direktor delovne organizacije Niko. Z njim smo se pred dnevi ■ »ogovarjali zaradi tega, ker kot do-j način jaozna kraj in ker v prostem n0asu rad zaide tudi v Muzej-     M1 ,
l3;ko društvo ter, včasih še s po- »Njen lastnik je bil zaposlen ebno kritičnim očesom, opa na ministrstvu za kulturo in ^je njegov razvoj prosveto, vendar je tudi prvi
d« »Pravzaprav   je   praznični terjal, da se v Železnikih ne-.irenutek res  najprimernejši kaj naredi. Najprej je odprl ja« obuditev nekaterih prete- delavnico, ze spomladi 1946 ki*»n dogodkov,« se je nazad- P* osnoval zadružno obliko ,l<«e strinjal Peter Polajnar, če- organizacije. Zato se je v njej iz»rav je v pičlo odmerjenem ča- lahko zaposlilo vec ljudi in la-v dei0vni organizaciji težko *e je prevzela nalogo obnoviti o 'Jistal na pogovor. »Ni mi žal kovinsko dejavnost v kraju, ki /o^te pripadnosti kraju, ki Je živela 700 let in je zamrla ,. F* v meni. Tudi edini nisem, na začetku tega stoletja.« včilma r»d ta kraj. In veliko    Proizvodni program na za-^ Je z mano p0nosnih na četku obratovanja pa je bil f2eyet, ki so ga Železniki do- skromen. Zaceli so razmišljati *gl> v teh 40 letih. Celo mi, ki o programu za pisarniško de-■J bili priča siromaštvu in javnost To Pa^bUoševed^ edi, včasih komaj verjame- premalo, da bi bih 1947 leta lo« <*a je to mogoče in da je vključeni v petletni plan. Živo ' «*o dalo tolikšen blagodat.«    tarjenja jih je pravzaprav reši-aI Se(tiste nekaj malo predvoj- lo nesramno natolcevanje, ki I obrti je v Železnikih po voj- je prišlo na ušesa tudi Borisu „ i usahnilo. Svobodo je kraj Kidriču, ki je bil takrat v Beo-^fičakal gospodarsko mrtev in gradu. .... ,
..ruševinah. Ko so se borci    »Kidrič je bil razjarjen, ko •t^ali na domove, so se za- je izvedel, da se v Železnikih tlK^h, da so jim velike žrtve dogaja menda nekaj pnknte-^dvomno izborile tudi pravi- ga. Hotel je razčistiti in pome-w\ da poskrbijo za zaposlitev sti, pa je poklical ljudi v Beo-domačem   kraju    Razen grad. Izkazalo se je ravno na-^arne, ki je lahko zaposlila sprotno in za Železnike so za-: sest do osem ljudi, je bila ta- čeli   iskati   proizvodni pro-Sl£f-V kleznikih. le še onespo- gram. Dobili so izdelavo labo-/a£bljena ključavničarska de- ratorijske opreme in tako so zaJvnica Niko Žumer bili vključeni v gospodarski
razvojni plan Jugoslavije. Iz Železnikov so začele prihajati najprej razne vrste tehtnic«
Temu, osnovnemu programu so kmalu sledili instrumenti  na  principu rotacije, kmalu zatem pa še mali elektromotorji. 1954. leta so se lotili že vžigalnega magneta za stabilne  bencinske motorje, hkrati so načrtovali osvajanje novega programa avtoelektri-ke, za katerega so tri leta kas- I neje dobili tudi investicijska sredstva.   Čas,   razmere   in I družbene potrebe pa so marši- I kaj zasukale in zgodilo se je, > da so morali avtoelektriko od- \ stopiti.
»Potem pa so nastopile težave in 1962. leta je bil Niko črtan iz registra delovnih organizacij in se je spojil z Iskro. V okviru Iskre pa je bil izločen program laboratorijske opreme in tako je nastala današnja   Tehtnica. Risalno orodje je odšlo v Žiri, v današnji Kladivar. Program široke potrošnje je odšel v Prilep ... Tako od 1963. leta v kraju delujejo: Niko — kovinska izdelava, Iskra Elektromotorji in Tehtnica. Po letu 1958, ko se je otresel zadružništva, pa je začel   nastajati  tudi današnji Alples.«
Ce  imajo  današnji Niko, Iskra in Tehtnica korenine v železarstvu oziroma kovinski dejavnosti in njegovi dolgoletni tradiciji, jo ima Alples v sodarstvu. Slednje je pravzaprav tudi nastalo zaradi železar- " stva. Žeblje, ki so jih izdelovali, so namreč v sodih tovorili na Primorsko in v Furlanijo. In od takrat najbrž tudi verjetnost, da so v Železnikih naredili konice, s katerimi so ojačali lesene pilote, na katerih stojijo Benetke.
»Bili so trenutki, ko razvoj industrije v Železnikih ni potekal tako, kot bi si želeli. Celo obdobja malodušja so bila, ko bi se najraje izenačili s tistimi, ki so hodili le v službo. Danes pa so Železniki in življenje tukaj nad ravnijo slovenskega povprečja. Zdaj je naša nenehna skrb, da obdržimo, kar imamo, in razvijamo doseženo. Le tako bomo obdržali dolino mlado in živo. To pa je tisto, kar so si ljudje v tem kraju zadali pred 40 leti.« a Žalar
PETKOV PORTRET
D0LFE VOJSK
Elanov direktor Dolfe Vojsk je letošnji Kraigherjev nagrajenec. Minuli ponedeljek je prejel priznanje, ki jih Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje najboljšim direktorjem. Priznanje torej, ki nekaj velja. V težkih časih toliko več.
Begunjski Elan je zelo znan. Njegov direktor Dolfe Vojsk nič manj. Tako znan, da je težko povedati kaj novega. Pa vendar, recimo še enkrat, kar je že splošno znano. Dolfe Vojsk je že dvanajst let pri krmilu tovarne, ki žanje slavo doma in po svetu. Uspehi Elana so povezani z njegovim imenom, z njegovo osebnostjo.
Vendar v Elan ni prišel šele leta 1974, ko je postal njegov glavni direktor. Prvič je prišel že leta 1951, ko je končal srednjo strojno šolo v Ljubljani. Tedaj so pisali še službene dekrete, poslali so ga na Gorenjsko. To ga je nemalo začudilo, saj je doma iz Celja, kjer za strojnega tehnika tovarn ni manjkalo. Toda bil je srečen, da so ga poslali v športno tovarno.
Ukvarjal se je s športom. Najresneje z atletiko in plezanjem, smučanje ima rad že od nekdaj. Neugnano pa se je preizkusil v domala vseh športih. Morda prav v tej športni zagnanosti najdemo vir njegove vitalnosti, skoraj mladeniški izgled, ki ga je ohranil, čeprav se mu je nabralo že štiriinpetdeset let.
Prvič ni dolgo ostal. Odpravil se je nazaj v Ljubljano, študirat ekonomijo. Ze v študentskih letih je imel kopico zadolžitev in funkcij, že kot študent je bil organizacijski sekretar na RTV. Kot zanimivost pa velja povedati, da je bil eden prvih članov uni-
verzitetnega sveta iz vrst študentov, za Markom 1.ničem in Stanetom Dolancem. Tudi šestdeseta leta so ostala zanj funkcionarska. Iz tistih časov hrani koledar, s katerega je moč razbrati, da skorajda ni imel prostega popoldneva.
Njegova izjemna, občudovanja vredna delavnost pa je prišla do polnega izraza, ko je leta 1974 postal glavni direktor Elana. Tovarna je bila v težavah, skladišča so bila polna, denarja je manjkalo. Za prilagajanje in razmišljanje ni imel veliko časa, v dveh mesecih je naredil program boljše organiziranosti, jasno so začrtali razvoj tovarne, dali poudarek lastnemu znanju, dobro prisluhnili trgu. Korak za korakom je Elan pod njegovim vodstvom postal svetovno uveljavljeni izdelovalec smuči, ki se jim vse bolj uspešno pridružujejo jadrnice in jadralna letala.
Elanovi in njegovi uspehi so tako znani, da jih ne kaže naštevati, mirno lahko rečemo, da je šla Kraigherjeva nagrada resnično v prave roke.
V tem trenutku je dosti bolj mikavno vprašanje, bo Dolfe Vojsk še naprej ostal direktor Elana, saj se mu mandat izteka in slišati je ugibanja, kako bo. Kaj pravi sam?
Iskrivo, kakor vedno, je dejal, da je nedolgo tega prebral razpis v neki nemški reviji, velika firma je iskala novega glavnega direktorja in med pogoji mu je padel v oči slednji, s katerim so zahtevali, da kandidat ne sme biti starejši od štirideset let. To je le potrdilo njegovo spoznanje, da morajo operativne posle prevzemati mladi ljudje, sveži in polni energije. Krmilo Elana mora prevzeti mlad človek, meni bi to delo kmalu postalo breme, postal bi cokla, oditi moram, ' preden bi delavci to opazili. Za človeka z izkušnjami je operativa preveliko,' nenaravno breme, lahko je le dober svetovalec.
Žal je pri nas takšno spoznanje silno redko, saj na ravnega odhajanja tako re koč ne poznamo, svetovalci nimajo prave veljave, cenjeni so le šefi.     m. Volčiak
:i
NAJVEČJA JESENIŠKA SRAMOTA:
Ščurki so lazili po šoli
Kaj pomeni »prostorska« stiska šole Poldeta Stražišarja? Vredno si je ogledati šolo na lastne oči in prisluhniti potrpežljivim pedagogom, ki že leta in leta Prosijo za znosne razmere. Telovadnica je kilometer daleč, a telovadnica TVD Partizana, ne pa morda telovadnica olimpijskega blišča in sija ali celo bazen, vendar so m'adi športniki prejeli najvišje občinsko športno priznanje za uspehe na šolskih športnih igrah po vsej Sloveniji
Jesenice — Ko so se v jeseniški občini pred desetimi leti odločili za prvi občinski samoprispevek, so bili volilci Prepričani, da bo dobila nove Prostore tudi šola s prilagojenim programom Poldeta Stražišarja. Ko so uvedli drugi samoprispevek, so pedagoge tolažili, da bodo zanesljivo prišli na vrsto pri petjem samoprispevku, o g**n pa ni ne duha ne sluha.
, pa se že potihem razprava o novem samoprispevku, Potem je program drugačen kot upa in želi posebna šola. Skratka: šolo so na Jesenicah tako zelo pozabili, da so rnorali pedagogi sklicati vse inšpekcijske službe, da so jih rnukoma »uvedli« vsaj v srednjeročni program razvoja občine.
Hrup na meji bolečin
šola, ki stoji tik ob hrupni magistralni  cesti, sprejme Približno 70 učencev iz vseh krajev občine. Vozijo se od Rateč do Smokuča, nekateri z rednimi avtobusi, druge pridejo iskat s šolskim kombijem. Res je bilo pred leti število učencev manjše, saj je tedaj prevladovalo mne-nJe, da vsi tako imenovani 'težje učljivi otroci« -sodijo v redno šolo. Vendar je bile mnenje zmotno in spet so se
polnile klopi šol s prilagojenim programom.
Učenci v jeseniški šoli nikdar ne smejo odpreti okna, ker potem ne slišijo nič drugega kot velike bučne tovornjake, ki drvijo mimo. Še ekologi iz Železarne so bili nadvse presenečeni, ko so v šoli merili decibele hrupa. V konicah so ob zaprtem oknu namerili celo 71 decibelov, pri odprtem oknu pa 82. Strokovnjaki pa vedo, da pri 90 decibelih začutimo že bolečine.
Pedagogi iz šole so nadaljevali boj za vsaj delno boljše razmere in dokazovali, da
po občinskem odloku sodijo vrtci in šole v posebno zavarovana območja. Če jih karkoli zelo moti, se morajo razmere urediti v šestih mesecih ali najkasneje dveh letih. Za zdaj »na ureditev razmer« še čakajo. Sami predlagajo, da bi jim uredili prostore poleg osnovne šole Toneta Cu-farja, saj imajo za te prostore celo že gradbeno dovoljenje. Tako bi bili lahko skupaj, saj ima šola danes razvojni oddelek, ki gostuje na Koroški Beli, delavnice pod posebnimi pogoji pa v tako mrzlih prostorih Podmeža-klo, da bolj mrzli in neprimerni sploh ne morejo biti. Prostori so namreč v hiši le-darne, kjer jih je pred nedavnim strašno zeblo, zdaj so jih vendarle za silo ogreli.
Tatjana Dvoršak, ravnateljica šole
Kilometer do telovadnice
V osnovni šoli Poldeta Stražišarja najdete vse, kar ne bi smeli najti. Kuhinja je tako majhna, da obilnejša kuharica vanjo sploh ne bi mogla iti; otroci jedo na hodniku, pred stranišči; delavnica za likovni, tehnični in podobni pouk, ki je na šolah s prilagojenim programom zelo pomemben, je večja soba, kamor so šele pred nedav-
Svetlana Zašara, učenka 6. razreda, navdušena telo-vadka
nim napeljali vodo in postavili korito. Lani jim je nekako uspelo zatreti gnusne ščurke, ki so lazili po spodnjih prostorih okoli kuhinje, ki so jih pobijali z lopato in metali ven ...
Otroci po šolah jeseniške občine   imajo telovadnice olimpijskega blišča in sija ali vsaj nadvse lepe telovadne prostore, v Stražišarjevi šoli še pomisliti ne upajo na telovadni prostor. Trimske kabinete, v kakršnih bi morali telovaditi pod nadzorom tera-pevtke,   si   lahko žalostno ogledujejo le po drugih občinah, kjer imajo več srca in posluha za mlade. Sami hodijo kilometer daleč v telo-Vadnico TVD Partizana. Za uro šolske telovadbe plačajo 900 dinarjev ali skupaj 300 tisoč na leto in še veseli so, da jim sploh odprejo vrata. Tako so tudi veseli, če »ulovijo« prostor na igriščih šole na Plavžu in tedaj trenirajo na vso moč.
Anica Kalan, učenka 8. razreda, predsednica šolskega športnega društva: »Lani smo bili na šolskih športnih igrah v Lendavi drugi, dosegli pa tudi druge uspehe v
Šolsko   športno društvo imajo, ki se ne da in ki mu ni mar, če mora stalno gostovati. Medtem ko starši njihovih sovrstnikov po drugih šolah trepetajo, da se ne bi njihovi malčki po telovadbi prehladili, če morajo iz telovadnice ven, na zrak, in zato vztrajajo, da mora biti telovadnica v šoli, se mladi »Stražišarji« krepko držijo in prepoteni pešačijo celo v najhujši zimi. Na športnih  igrah so bili uspešni, zlasti v rokometu in nogometu, zato so jim ob letošnjem novem letu jeseniški športni delavci tudi dali najvišje športno priznanje v jbčini: Gregorčičevo plaketo. Iz Ljubljane pa so razen pokalov prinesli še dokaj nenavadno priznanje: za športne dosežke in zato, ker delajo v
Samir Brdar, učenec 8. raz reda: »Najraje igram nogo met, rad pa imam tudi atleti
ko.«
najslabših prostorskih ra/. merah.
Hvaležni so tržiškemu Triglavu, da jim nudi delo in za služek, saj ni, da bi po jeseni ških trgovinah prodajali svo je izdelke. Vedeti je treba, da otroci prihajajo tudi iz revnejših družin in da jim veli ko pomeni, če zastonj dobijo vsaj malico ali kosilo. Veseli so, da so pri Železarni odprli oddelek s skrajšanim pro gramom za kovinarsko stro ko in dali vsem štipendijo. '   Otroci so otroci. Žalostno je, da tisti, ki so že tako in tako za vse življenje prikrajšani, žive v takih razmerah, da te je sram, še posebej, ko -veš, da se drugi otroci podijo po marmorju in si trgajo hlače v klopeh prekrasnih kabi netov. »Stražišarji« ne terja jo veliko, prosijo le za nekaj srčnega razumevanja — da bi jim vsaj ščurki več ne lazi li po kuhinji . . .
D. Sedej
f-
;:
i
liJB
i
h
o i'
l-i' l
rat
riltl
GLAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 10. JANUARJA 1986.
Enaintrideseto mednarodno FIS tekmovanje v smučarskem teku Bohinj 86
V Bohinjski Bistrici kar triindvajset držav
BOHINJSKA BISTRICA - Le
še šest dni nas loči od največjega smučarskega tekaškega tekmovanja v Sloveniji. V Bohinjski Bistrici bo namreč v sredo in četrtek letošnja tekma moških za svetovni pokal v smučarskih tekih. To bo hkrati tudi ena največjih tekaških prireditev v Sloveniji, saj bo na startu v Bohinjski Bistrici kar nad stoštirideset tekačev iz Evrope, Amerike, Kanade in Avstralije. Prijave je poslalo triindvajset držav.
Veliko trdega dela je bilo treba, da sta Bohinjska Bistrica in Bohinj dobila tekmo za svetovni pokal. To je veliko priznanje Bohinjcem za ves trud, ki so ga za to mednarodno tekmovanje vložili v tridesetih letih. Priznanje, ki ga je zaslužil Bohinj in s tem vsi tisti ljudje, ki so dolga leta z vsem srcem in pridnimi rokami krčili pot današnjemu uspehu, jim zato veliko pomeni. Tekmovalcu je tu dano, da se spoprijema z naravo, jo sam doživlja kot del sebe in se na koncu z njo spoprijatelji kot z vsemi, ki so v bistvu tekmovali sami s seboj.
Start teka bo v Bohinjski Bistrici in nato smučina tekmovalca popelje v smeri Polja do Bohinjskega jezera, ob vznožju Dobrave, do Polja, kjer zavije levo v smeri stare smučarske skakalnice. Od skakalnice smučina poteka navkreber mimo zaselka Zlan proti Bohinjski Bistrici. Pred vasjo zavije proga ostro v levo, nazaj proti sredi Dobrave, nato spet desno in ponovno
v Bohinjsko Bistrico, kjer je cilj.
Organizacijskega odbora nič več ne skrbi, da bi morali prireditev prestaviti na rezervno smučino na Pokljuki. V Bohinju in njegovi okolici je dovolj snega in marljivi organizatorji vsak dan utrjujejo smučino. Organizacijski odbor vodi Bogomila Mitič, predsednik častnega odbora pa je Marjan Rožič. Vendar brez pomoči združenega dela Bohinjci ne bi mogli organizirati take prireditve kot je svetovni pokal v smučarskem teku. Glavni pokrovitelji svetovnega pokala so poleg vseh ostalih Slovenske železarne, Modni salon iz Titovega Velenja in seveda Elan.
Organizatorji imajo tudi že skoraj vse prijave udeležencev iz triindvajsetih držav. Kanada je prijavila šest tekmovalcev, Finci sedem, SZ osem, gvdcarji sedem, Francozi osem, ZDa štiri, Avstralija šest, Italija osem, Avstrija sedem, ČSSR osem, Norveška deset, Švedska osem, Bolgarija pet, Velika Britanija štiri, Liechtenstein štiri, Grčija štiri, Madžarska štiri, ZRN štiri, NDR štiri, Španija štiri, Poljska štiri in Romunija enako število kot Poljska, naših pa bo startalo osem.
Start solo tekov bo v sredo ob 10. uri, v četrtek pa bo ob 10. uri start štafet na 4 x 10 kilometrov.
-dh
France Kemperle — dobitnik zlate Bloudkove značke
Mož, ki ostaja v senci
Škofja Loka — V škofjeloški občini je lani edino zlato Bloudkovo značko
— najvišje občinsko priznanje za trideset let dela na področju telesne kulture — prejel 50-letni France Kemperle iz Škofje Loke, zaposlen kot vodja revirja Podbrezje v Gozdnem gospodarstvu Kranj, v temeljni organizaciji kooperantov Preddvor. Priznanje je zahvala za trud, ki ga je Franc vložil za razvoj športa, še zlasti smučanja, in hkrati tudi obveznost, da še naprej pomaga v smučarskem klubu Alpetour in pri izvajanju smučarskih tekmovanj, prireditev Po stezah partizanske Jelovice in avtomobilskih rallvjev.
Zanimivo je v kramljanju s Francem Kemperletom stopati po športni poti, ki jo je prehodil v trideset in več letih. V rodnih Železnikih je še s tremi, štirimi sorodnimi »dušami« začel s tekom na smučeh, marljivo je vadil in se uvrstil v državno mladinsko reprezentanco. Vsakič, ko je odlezel sneg, ga je zamikala kraljica športov
— atletika. Ob koncu petdesetih let je nastopal za ljubljanski klub Železničar v teku na 1500 in 3000 metrov z ovirami in tudi v tej športni panogi se je prebil v jugoslovansko moštvo.
Ko je opustil tekmovalni šport, se je pridružil prizadevnim športnim delavcem v klubu Alpetour. Postal je prvi trenei jugoslovanskih biatlon-cev, vrsto let je vodil prireditve Po stezah partizanske Jelovice, zadnja leta le tekmovanje Jugoslovanski smučarski pokal maršala Tita v Dražgošah, dve desetletji je tajnik smučarskega kluba, vodja pisarne ali tehnične komisije na tekmovanjih, ki jih prireja klub. Z znanjem in izkušnja-
mi si je pridobil naslov zveznega sodnika za alpsko smučanje in smučarske teke, bil je sodnik na tekmovanju v biatlonu na olimpijskih igrah v Sarajevu in štirikrat doslej tudi med merilci daljav na poletih v Planici. Postal je republiški funkcionar v av-to-moto športu, pomagal je pri izvedbi cestnohitrostnih dirk motoristov v Škofji Loki ter pri organiziranju dirk za republiško in državno prvenstvo v avtorallvju.
»Mladi se izogibajo organizacijskemu delu. Ko smo pred nedavnim priredili v Kranjski gori mednarodni FIS smučarski tekmi, smo ob progi in na cilju, v dežju, postopali le starejši športni delavci. Težko je pridobiti mlade, da bi bili sodniki ob vratih. Nihče se tudi noče spopasti s pisarniškim delom, brez katerega kljub veliki pomoči računalnika za zdaj še ne gre,« z grenko izkušnjo pridene France Kemperle, mož, ki na smučarskih tekmovanjih, skromen kot je, in zaradi dela, ki ga opravlja, ostaja v ozadju, v senci drugih.
C. Zaplotnik
Smučarski tečaj za vaditelje
Kranj — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj tudi letos razpisuje smučarski tečaj, na katerem si bodo kandidati pridobili naziv vaditelji smučanja. Prireditelj sprejema prijave v torek, 14. januarja, od 17. do 18. ure v avli kranjske gimnazije. Kandidati morajo biti stari najmanj 17 let in razen tega tudi dobri smučarji.
Šport ob koncu tedna
JESENICE: ekipno slovensko prvenstvo v kegljanju na ledu — Petnajst najboljših slovenskih moštev, med katerimi prevladujejo ekipe z Gorenjske, se bo v nedeljo pomerilo na drsališču pod Mežaklo na drugem turnirju za republiško prvenstvo. Tekmovanje se bo začelo ob sedmih zjutraj. Po prvem turnirju vodi Vatrostalna (Jesenice). - (cz)
PRIJAVNICA ZA 11 MNOŽIČNI SMUČARSKI TEK ■•PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA.. Rok za pniavo je 15 1 1986
Pri|ave poslali na naslov .TVD PARTIZAN DUPUE-64203 Dupl|e
Kraj bivania_
PRIJAVNICA
Hišna številka.
Spol ženski Z, moški M
Pri|.ivljenci pod |k morajo obvezno označiti tudi | a, Kategorizirani tekmovalci pod k "t, V morajo obvezno označiti tudi a ali o
Postna številka
							30 km	15 km	7 km	7 km	16 km			
izpolni organuator			Priimek in <m«	L »to roj it v«	1	D.tov org iport drult	mnol	IF.m	Mm	pion	JLA UJV	tmal	k.I t»k	Stan
							a	B	c	D	E	k	kTG	
														
Startnino vplačal dne
po posti na TVD Partizan Duplje 84303 Dupl|e □ na žiro račun štev 51500-679-70076 □
Podpis
Pilila MI|ivo P'.kriia|«
'» p»i|avl|.n. do *kl(ućno 15 1 1986
- ra odrasla 400 din
- h pKiivria m ataMnma
/oiaki ao oproacai. plačila itarinina'
TEKMOVALNA ŠTEVILKA
Za ud.laianca ki aa pnjaviio kaanaia — za odraala 500 din
Devetindvaj sete jubilejne prireditve Po stezah partizanske Jelovice
Dražgoše pripravljene
ŠKOFJA LOKA — Vse je pripravljeno za letošnje, že devetindvajsete jubilejne prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Prireditve v soboto in nedeljo v Dražgošah bodo športno rekreativna tekmovanja in množični pohodi, to bo tudi slovesnost ob prazniku občine Škofja Loka. Pred spomenikom v Dražgošah bo v nedeljo ob 12. uri svečana proslava ob štiriinštirideseti obletnici dražgoške bitke. Slavnostni govornik bo generalmajor Edvard Pavčič, komandant republiške TO SR Slovenije. V kulturnem programu bosta nastopila mešani pevski zbor KUD Bratov Biček iz Dražgoš in pihalna godba Alples iz Železnikov. Po slovesnosti bo še razglasitev rezultatov.
Začelo se bo že v soboto ob 10. uri, ko bo za Kamnitnikom v Škofji Loki start ekip za jugoslovanski smučarski tekaški pokal maršal Tito. V nedeljo se bo ob 8. uri na Jelovico začelo že petnajsto odprto smučarsko prvenstvo moških in žensk, TO, patrulj JLA, milice in enot TO iz ostalih republik in pokrajin. Start patrolnega tekmovanja bo v Kropi v nedeljo bo 8. uri. Nastopile bodo ekipe ZRVS in ZSMS. Ob 10. uri se bodo v Dražgošah v veleslalomu pomerili cicibani in cicibanke.
V množičnih rekreativnih pohodih bo prvi pohod že v soboto, ko se bodo na pohod podali pohodniki s Pasje ravni. Po poti Gorenjskega odreda bo v nedeljo ob 7. uri pohod od Soteske v Bohinju prek Jelovice v Dražgoše. Od Stražišča prek Čepulj do Dražgoš bo v nedeljo ob 8. uri pohod
§o poti heroja Iva Slavca-Jokla. Iz kofje Loke prek Križne gore v Dražgoše bo ob 6. uri zjutraj v nedeljo pohod po poti Škofjeloškega odreda, ob 9.30 pa pohod po poti Otona Vr-hunca-Blaža iz Selc v Dražgoše. Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča bo v nedeljo ob 10. uri pohod od Rudnega v Dražgoše, po poti heroja Antona Dežmana Tončka pa bodo pohodniki v nedeljo krenili iz Krope mimo Jamnika v Dražgoše. Nasvidenje v nedeljo v Dražgošah. -dh
Osemnajsta skakalna turneja Treh dežel
Za točke
evropskega
pokala
PLANICA — V ponedeljek se je končala letošnja novoletna skakalna turneja Intersport. Toda vse najboljše skakalce že ta konec tedna čaka nov nastop za točke svetovnega pokala v ČSSR, ostali pa bodo šli na turnejo Treh dežel. To je edinstven primer na svetu, saj jo prirejajo tri sosednje države in pokrajine: Julijska krajina Furla-nija, Koroška in Slovenija. Turneja se začne že danes ob 13.30 v Trbižu, v soboto je tekma ob isti uri v Beljaku in nato konec turneje in finalni nastop na 90-metrski skakalnici v Planici. Tekma pod Pomami bo ob 13. uri.
Organizator tekme v Planici je skakalni klub Elektrotehna Ilirija iz Ljubljane, častni pokrovitelj je IS skupščine SR Slovenije, predsednik častnega odbora je član predsedstva SFRJ Stane Dolanc, predsednik organizacijskega odbora je Vili Vrhunc.
Skakalnica v Planici je že nared za nedeljske skoke. Pripravljena je bila že prej, saj so jo za trening naših skakalcev odlično pripravili smučarski delavci SK Rateče. Za letošnjo skakalno turnejo Treh dežel še ni dokončnih prijav, vendar prireditelj upa, da bo nastopilo več kot osemdeset skakalcev iz desetih evropskih držav. Tisti, ki računajo na točke svetovnega pokala, bodo nastopili v Harrachovu in Libercu, ostali pa bodo merili moči na tej turneji za točke evropskega pokala. V ospredju bodo Italijani in vzhodni Nemci in seveda naši skakalci. Od naših ne bo nastopil Ulaga, ki bo nabiral nove točke v svetovnem pokalu. V Trbižu, Beljaku in Planici bodo od naših nastopili: Miran Tepeš, Matjaž Debelak, Matjaž Žagar in Tomaž Dolar ter mladinska državna reprezentanca. Zanjo -bo to izbirna tekma za sestavo reprezentance, za svetovno mladinsko prvenstvu, ki bo od 11. do 16. februarja v Lace Placidu. Za Jugoslavijo bodo na turneji skakali: Janez Debelak, Puš-nik, Kopač, Zupančič, Zupan, P. Kopač, Tomše in Golob.
Vstopnina za nedeljsko tekmo v Planici je 200 dinarjev, ravno toliko bo treba odšteti tudi za parkirnino. Torej, nasvidenje v nedeljo ob 13. uri v Planici. D. Humer
Po štiriintrideseti novoletni skakalni turneji Intersport
Od naših skakalcev so pričakovali več
KRANJ — V Bischofshofnu se je v ponedeljek končala že štiriintrideseta novoletna skakalna turneja Intersport, ki šteje tudi za svetovni smučarski skakalni pokal. Med najboljšimi skakalci na svetu je sodelovala tudi naša prva skakalna reprezentanca. Na turneji so nastopali Miran Tepeš, Raj ko Lotrič, Tomaž Dolar, Matjaž Žagar in Matjaž Debelak, medtem ko se je reprezentanci v Garmisch-Partenkirhnu pridružil še naš prvi skakalec Primož Ulaga, ki je iz že znanih vzrokov izpustil prvo tekmo v Obersdorfu. Vendar je prav GA-PA, v Innsbrucku in Bischofshovnu Primož Ulaga dokazal, da res sodi med najboljše skakalce na svetu. Na olimpijski skakalnici v Garmischu je bil odličen tretji, v Innsbrucku je zasedel sedmo mesto, v Bischofshofnu pa izvrstno četrto mesto. Po teh dobrih uvrstitvah v svetovnem pokalu še vedno vodi pred drugim, Avstrijcem Neulandtnerjem, in še enim Avstrijcem, Vettorijem. •
Ostali naši skakalci so dosegli veliko manj, kot so od njih pričakovali. Začelo se je že na prvi tekmi v Obersdorfu, ko je le Miranu Tepešu uspelo, da se je uvrstil med prvo petdeseterico, nato pa je zasedel komaj dvajseto mesto, čeprav smo od njega pričakovali boljše dosežke in nove točke v svetovnem pokalu. Vendar se je po drugi tekmi v Garmischu Miran Tepeš le ujel; na koncu je bil v generalni razvrstitvi štirih skakalnic odličen deseti. Z desetim mestom je ponovil uspeh Bineta Roglja pred tridesetimi leti, leta 1955. Jasno je, da je Miran Tepeš tak skakalec, ki lahko doseže še boljše uvrstitve. Po dveh nastopih si je namreč vtepel v glavo, da mora shujšati, in to ga je vrglo v posteljo. Hujšanje se je pokazalo v GA-PA, ko je bil le devetinštirideseti.
Ostali naši so bili povprečni. V GA-PA sta se v finalno serijo poleg Tepe-ša in Ulage uvrstila Dolar in Debeljak. Bolje sb turnejo končali v Bischofs-hofnu,ko so bili v drugi seriji poleg Ulage in Tepeša še M. Debelak, Dolar in Lotrič. Toda vsi niso dosegli tistega, kar bi lahko.
Sama novoletna turneja je pokazala, da med najboljše skakalce na svetu v ospredje prihaja z velikimi koraki mlada generacija skakalcev. Mnoge države so na turnejo — v enem tednu na štirih skakalnicah in je izredno naporna — poslale fante od šestnajstega leta starosti naprej. In prav ti mladi so pokazali tisto, kar skakalni šport dela privlačen.
D. Humer
Sankaška tekmovanja
Ob koncu tedna se bo začela sankaška turneja za pokal Koroške in Slovenije, v okviru katere bodo štiri tekme: dve v Avstriji (v Beljaku in Svečah) in dve v Jugoslaviji (na Jesenicah in v Železnikih). V Feld am Seeju v Avstriji pa bo evropsko mladinsko prvenstvo v sankanju na naravnih progah, na katerem bo sode-
II
lovalo tudi osem tekmovalcev iz Slcc venije: Ferjančič (Idrija), Luznflf (Jesenice), Rakovec, Pohleven in TUt šek (Železniki) ter Bahun in Meglfo (Tržič). Ekipo bo vodil Jože RakoveM zaradi nevzdržnih razmer v sanka> ški organizaciji pa bodo denar udeležbo naših sankačev na prvefl9 stvu zagotovila društva. »|
J. Kikel r<
--T<
i
Smučarski talenti uhajajo
Najboljši jugoslovanski alpski smučarji in smučarke, ki nastopajo na tekmah evropskega in svetovnega pokala, se ne morejo pritoževati nad možnostmi za vadbo in nad smučarsko opremo. Denarja je, vsaj za vadbo, nastope in opremo najboljših po zaslugi močnega smučarskega sklada, akcije Podarim-dobim in splošnega, smučanju naklonjenega razpoloženja, dovolj. Strokovnjaki Smučarske zveze Jugoslavije in podobne slovenske zveze so ob koncu (izkupičku) lanske akcije Podarim-dobim (ne brez razloga) ugotavljali, da bo v prihodnje treba zagotoviti več denarja tudi za delo z mladimi, če bo Jugoslavija hotela obdržati stik s svetovnimi smučarskimi velesilami.
Za kaj pravzaprav gre?
Smučarski klubi se že več let otepajo z denarnimi težavami. V tržiškem, na primer, le tretjino denarja prispeva občinska telesnokulturna skupnost, vsa ostala sredstva si morajo zagotoviti sami, pri čemer pomembno breme nosijo tudi starši tekmovalcev in tekmovalk. Smučarska oprema je draga in ob tem, da je vse manj otrok pripravljenih ugrizniti v jabolko, ki se mu reče »trdo delo«, je zaradi upadanja življenjske ravni prebivalstva tudi čedalje manj staršev, ki so pripravljeni za (morebitne) uspehe svojih sinov in hčera žrtvovati veliko prostega časa in veliko denarja. To zmorejo v sedanjih časih le bolje stoječe družine; v večini gospodinjstev namreč bolj kot o dragih smučeh, smučarskih čevljih in o velikih izdatkih za prevoz sina ali hčere na trening razmišljajo o tem, kako bodo s skromno plačo zvezali začetek meseca j koncem.
Težko je povsem določno govoriti o posledicah, ki jih bo imelo pomanjkanje denarja za nadaljnji razvoj jugoslovanskega alpskega smučanja; jasno pa je, da talenti, obetavni mladi smučarji, odhajajo, obupujejo ali ostajajo na pol poti — tudi zato, ker gmotno slabo stoječi klubi in starši mladih smučarjev in smučark ne zmorejo bremena, ki jim jih nalagajo treningi in
tekmovanja. _ ,__   . , ..
J C. Zaplotnik
KDAJ PO OBRESTI?
Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske bo letos pripisala na vloge svojih varčevalcev visok znesek obresti.
Za obračun tega zneska se je banka temeljito pripravila. Že od 6. januarja dalje je mogoče vpisati oziroma dvigniti obresti za leto 1985 za vse dinarske in devizne vloge ter žiro račune.
Na Gorenjskem vodi Ljubljanska banka, Temeljna
banka Gorenjske 600 tisoč računov občanov. Tako rekoč vsak prebivalec ima v banki hranilno knjižico ali račun. Če bi hoteli imetniki vseh vlog hkrati vpisati obresti za preteklo leto, bi prišlo do zastojev.
Varčevalce zato vabimo, da se oglasijo v banki glede vpisa obresti kasneje v januarju oziroma da združijo ta opravek z rednim obiskom v banki.
Varčevalec ne bo oškodovan zaradi kasnejšega vpisa obresti.
Ne glede na datum vpisa so obresti za leto 1985 obračunane z 31. decembrom in od 1. januarja 1986 tudi obrestovane po veljavni obrestni meri.
r
.-^
ljubljanska banka.
Temeljna banka Gorenjske"
10. JANUARJA 1986
REPORTAŽA — OGLASI
11. stran (mmms^iciLAS
joslovno prireditveni center ~orenjski sejem
5 let povojne ejemske tradicije
franjske sejemske prireditve so znane po vsej državi, daleč po Evropi in tudi Pa drugih kontinentih. Zato bi sejem Vhko primerjali z večjimi trgovskimi ^Poslovnimi giganti ^^^^
Kranj — pred 35 leti in ne-pj let kasneje v Kranju ni bilo telovne organizacije ali obrtne elavnice, ki ne bi sodelovala in I predstavljala na takratnih selskih prireditvah. Zavzetost a oživitev dotakratne 100-let-e sejemske tradicije v mestu J bila po vojni zares velika. Za ■arsikoga je takrat sejem po-jenil pripadnost, združeno z očinskim praznovanjem, ne a Potrebo.
^Tako je bilo prvih 15 let in rani si je spet upravičeno na-I ime sejemsko mesto. Zaradi lorostorskih in organizacijskih a^žav pa je prireditev zašla v M'izo. Grozila je celo ukinitev Gorenjskega sejma. Vendar pa 3fitkraten majhen kolektiv ni wfcupal. Lotil se je gradnje v z^vskem logu. In že po letu ;H977 se je na tem prostoru za-$   pospešeno uresničevati 1 red leti začrtan razvojni prodam. Sejem je začel postajati omemben poslovni partner .ospodarstva in se je nenehno P izvijal ter rasel. Prostor v Sav-<em logu je začel dobivati pra-t > podobo velikega prireditve-i -ga prostora.
■ P° 1981. leta je bil v razvoju . *|emske in prireditvene dejav-0stl v Kranju napravljen velik ' 5rak. V Savskem logu so bili z ': 9.radnjo večnamenske hale
Jože Kavčič, predsednik odbora za večnamensko dvorano: >Ko smo se pred leti pogovarjali o gradnji večnamenske hale, smo menili, da jo mora zgraditi združeno delo. Ocenjevali smo namreč, da bo hala izkoriščena za sejme pol leta, za športne prireditve pa naj bi bila drugo polovico. Ko smo takšen program predstavili kranjskemu združenemu delu, je dobil podporo. Zato je prišlo do podpisa samoupravnega sporazuma za   združevanje sredstev. Hkrati pa je bilo tudi dogovorjeno, da bo ta objekt vodil družbeni organ.
Začetne težave so bile pričakovane in smo jih znali reševati. Zavedali smo se namreč, da objekt na samem začetku ne bo rentabilen. Ob dobrem gospodarjenju in prizadevanjih kolektiva Gorenjskega sejma pa se zdaj že kažejo tudi rezultati, ki hkrati potrjujejo upravičenost takratne odločitve. Lansko leto je namreč večnamenska dvorana prvič sklenila s .pozitivno ničlo'. Ne smemo, pa pozabiti, da je prav po zaslugi te dvorane drsanje postalo najbolj množična oblika rekreacije v Kranju.«
. svečanosti konec minulega leta ob 35-letnici Gorenjskega ma *o podelili tudi priznanja
ustvarjeni pogoji za zahtevnejše programe. Savski log je dobil s samoupravnim sporazumom najprej 17 osnovnih podpisnikov, nato pa še 16; skupaj torej 33 soinvestitorjev, ki so v skupni investiciji prevzeli kar 60-od-stotni delež izgradnje kot kreditno obveznost.
Današnji rezultati kažejo, da je bila pred leti nastala misel dobra in odločitev združenega dela za takšen program pravilna. Danes bi sejem lahko primerjali z večjimi trgovskimi in poslovnimi giganti. Na tisoče milijard poslov je bilo že sklenjenih na teh prireditvah. Pre-nekatero, danes znano poslovno ime si je začetne poti utiralo prav na Gorenjskem sejmu. Danes zato sodelovanje na sejmih v Kranju ne pomeni le pripadnosti kraju in tradiciji, marveč resen in trezen poslovni nastop. Težko bi našli večje gospodarsko ime v državi, ki ni poznalo kranjske sejemske prireditve. In čeprav se od časa do časa še vedno dogaja, da nekateri na Gorenjskem tovrstno poslovnost   podcenjujejo, že
Franci Ekar, direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem: »Sejem je v preteklosti iskal različne poti in oblike delovanja. Zaradi smotrne uporabe energije je bil v okviru sejma izdelan projekt za hladilnico. Zanimiva je bila, na primer, študija o zimskem olimpijskem bazenu z zunanjim kopališčem na Savi. Vendar so potem prevladali drugačni predlogi. Čas bo najbolje ocenil, kaj bi bilo bolje.
Danes imamo na sejmu celovito in strokovno usposobljeno službo a obdelavo tržišča, tehnično usposobljeno za najzahtevnejše prireditve in visokokvalificiran kader za obratovanje in vzdrževanje drsališča. V letu, ki je pred nami, imamo v programu šest sejemskih in še štiri večje prireditve. To so dan Iskre, zbor gorenjskih aktivistov, zbor zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije in jubilej tekstil ne stavke ...«
Na šestih sejemskih prireditvah vsako leto sodeluje okrog 2100 razstavljalcev Iz Jugoslavije in prek 100 iz tujine. Na leto si jih ogleda okrog 370 tisoč obiskovalcev in tajco sejem po-srednoprispeva na turističnem področju okrog 6000 prenočitev na Gorenjskem. V 35 letih si je skoraj 150 sejemskih prireditev ogledalo približno 100 milijonov obiskovalcev.
Delovna organizacija Gorenjski sejem se je 1981. leta preimenovala v Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem. Od takrat naprej ima 17 članski kolektiv v svoji poslovni dejavnosti tudi negospodarski program. To je drsališče, za katerega mora delovna organizacija na leto zbrati 8 milijonov dinarjev oziroma sleherni zaposleni 450 tisoč dinarjev. To je redek primer, da je neka delovna skupnost obremenjena s tolikšnim deležem za telesno kulturo. Rezultat tovrstnih naporov kolektiva in hkrati tudi pomoči kranjskega združenega dela pa je drsanje, ki je postalo najbolj množična oblika rekreacije. Vsako sezono se namreč na ledeni plošči zvrsti prek 120.000 obiskovalcev.
Seiem danes sodeluje z delovnimi organizacijami oziroma oWinanTpo vsej Jugoslaviji. Sedaj mu je zaupano tud, usklajevan "sejemski h'pr i Feditev v Sloveniji. Za svoje uspehe je^kolektiv^Prejel že več priznanj. Nenehno krepi tudi poslovne stike s Slml manjšinami i zamejstvu. V 35 letih so s, sejemske prireditve v Kranju ogledali nekateri najbolj ugledni gostje, med njimi tudi tovariš! Tito, Kardelj, Marinko in številni drug,.
dosedanji rezultati potrjujejo pravilno začrtano dosedanjo in prihodnjo poslovno razvojno pot na tem področju.
Pri tem pa ne gre pozabiti, da ima poleg ozke sejemske specializiranosti ta prostor v Kranju tudi veliko širši družbeni pomen. Savski log je po dograditvi večnamenske hale oziroma drsališča in nekaterih drugih objektov in naprav postal že kar rekreacijsko prireditveni prostor Kranja in širše okolice. Danes se že uvršča med tiste redke podobne prostore, kjer v strnjenem, vendar prometno
zelo dobro povezanem delu mesta in okolice najde prostor veliko ljudi.
Nedvomno gre za vse dosežene rezultate velika zasluga T7-članskemu kolektivu, ki se je pred leti z veliko vnemo in odločnostjo lotil začrtanega razvojnega programa. Doseženi uspehi pa jih niso uspavali. Tudi za naprej imajo v programu dve nalogi: poslovno organizacijski razvoj sejemskih dejavnosti in nenehno bogatitev rekreacijsko prireditvenega prostora tega dela Kranja.
ELITA - NOVO - ELITA - NOVO
Prodajalna BAZAR, "^•7       Vodopivčeva 6 ^MŽK-J (na Mohorjevem klancu)
'GODNI NAKUPI
^Podnje perilo do 190 din naprej n°gavice
^"'kotaža (puloverji) od 1.000 din naprej ?lske torbe, potovalke, cekarji, denarje, dežniki, gobelini in nekaj drobne ;5 galanterije
NEJŠE BLAGO IN BLAGO Z NAPAKAMI jEjIgJj8 in moške NA MOHORJEVEM
ELITA - NOVO - ELITA - NOVO
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije BLED TOZD Pozamenterija Bled
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VEZILJE II - 10 delavk
Pogoji: — poklicna šola tekstilne smeri, • trimesečno poskusno delo
K sodelovanju vabimo tudi interesentke, ki imajo veselje do dela na vezilnih avtomatih in imajo dokončano katerokoli poklicno šolo ali IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja
2. VODJE IZMENE V OBRATU VEZILNICA
Pogoji: — tekstilni tehnik,
— 2 leti delovnih izkušenj v obratu vezilnice,
— trimesečno poskusno delo
3. VODJE IZMENE V OBRATU ClPKE VINTGAR
Pogoji: — poklicna  šola  kovinske  ali  druge ustrezne smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
Vsi interesenti naj pošljejo prijave do petka, 18. januarja 1986, na naslov Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, Kajuhova 1.
LESNINA LJUBLJANA, n. sol. o.
TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavko za opravljanje del in nalog
KOMERCIALNEGA REFERENTA - TAJNICE
Kandidatke morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— srednješolska izobrazba ekonomske ali upravno administrativne smeri, •
— 4 leta delovnih izkušenj v stroki,
— 3 mesece poskusnega dela,
— znanje strojepisja,
— zaželeno je znanje stenografije,
— delovno razmerje je za nedoločen čas.
Kandidatke naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev z opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov: Lesnina Ljubljana, TOZD Tapetništvo Radovljica, Gorenjska cesta 41.
Kandidatke bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
@©IMMM5MG__AS 12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
PETEK, 10. JANUARJA ti
Si m
;i
h. bj
INFRA bivši motomat
9020 CELOVEC, Siebenhugelstrasse 15 Telefon: 9943-42222/23350, 23483
STROKOVNA TRGOVINA ZA AVTOMOBILSKI IN MOTORNI TE SPLOŠNI AVTOMATERIAL:
dobavlja in nudi za vse vrste bencinskih in diesel motorjev različne rezervne dele za vse tipe osebnih, tovornih avtomobil in traktorjev:
— bate (Nural, Hepolite, Borgo)
— cilindrske puše
— REINZ — tesnila v garniturah in posamezna za cilindrske glave ter za ventilne pokrove
— filtre za olje, zrak, nafto in hidravliko
batne obročke motorne ležaje ventile
ventilna vodila ojnične puše premični izdelki nosilci za smuči
— odmične gredi
— cilindrske glave
— F ERO DO — obloge za zavore
— kompletne sklopke
— diske za sklopke diske za zavore amortizerje
— motorne verige
— garniture čelnih zobnikom
— vodne črpalke
— tesnilno maso
— OLYKON — oljne dodatk* svečke
izpuhe, itd.
Če pridete preko Ljubelja, zavijte pri 4. semaforju na levo (pred podvozom) 800 metrov naravnost.
PRINESITE S SEBOJ TA OGLAS, DA DOBITE DO 30 % POPl STA NA OMENJENE MATERIALE.
Pričakujemo vaš obisk! Govorimo tudi slovensko!
elan
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
CT i\ K i (?^\ TOVARNA ŠPORTNEGA OROI CLn/V \r^y   BEGUNJE NA GORENJSKEM
Na osnovi sklepa komisij za delovna razmerja, pravilnikov o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog v TOZD Plastika in DS Skupnih služb in pravilnikov o delovnih razmerjih objavljamo dela in naloge
1. MANJ ZAHTEVNIH DEL MIZARJEV IN PLESKARJEV
2. VODJA KONTROLE I
Pogoji:
Pod 1.: KV mizar in KV pleskar, do 1 leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok in 3-mesečno poskusno delo
Pod 2.: visoka ali višja izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, aktivno znanje 1 tujega jezika, eno oz. tri leta delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo
Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska služba Elana, tovarne športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objave.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA p. o.
objavlja prosta dela in naloge
1. AVTOELEKTRIČARJA
2. 2 DELAVCEV V MLEKARNI
Pogoji:
pod 1. — poklicna šola za avtoelektričarja pod 2. — dobro zdravstveno stanje, delovni čas v dopoldanski izmeni
Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema Kmetijska zadruga Škofja Loka, 8 dni po objavi oglasa.
SAVA KRANJ
objavlja proste delovne naloge
v TOZD AVTOPNEVMATIKA Sava - Semperit
1. TEKOČE ELEKTROVZDRŽEVANJE
— delo je v treh izmenah
Pogoji: — obratovni elektrikar, zaželene so ustrezne delovne izkušnje
2. TEKOČE STROJNO VZDRŽEVANJE
— delo je v treh izmenah
Pogoji: — strojni ključavničar ali avtomehanik, zaželene so ustrezne delovne izkušnje
V TOZD VZDRŽEVANJE
3. VODENJE DE ELEKTROVZDRŽEVANJE
Pogoji: — diplomirani inženir elektrotehnike — jaki tok s 4 leti delovnih izkušenj ali inženir elektrotehnike — jaki tok z daljšimi delovnimi izkušnjami, — strokovni izpit
4. NAKLADANJE ODPADKOV IN UREJANJE DVORIŠČ
— delo je samo v dopoldanski izmeni
Pogoji: — dokončana osnovna šola
Drugi pogoji: — primerne   psihološke   lastnosti in zdravstvene sposobnosti
Pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Sava Kranj, kadrovski sektor, Škofjeloška 6, lahko pa se oglasite osebno vsak ponedeljek ob 8. uri ali pa nas pokličite na telefonsko številko 25-461/377.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE
Kranj, n. sol. o., Kranj, Mirka Vadnova 1, tozd Komunala b. o.
objavlja naslednja prosta dela in naloge
IZDELAVA OBRAČUNA ZA DE ODVOZ SMETI IN VODENJE ADMINISTRACIJE — 1 delavec
Pogoji: — ekonomski ali administrativni tehnik in eno leto delovnih izkušenj, — poskusno delo traja tri mesece, delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas
Kandidati za navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.
PLANINSKO DRUŠTVO KRANJSKA GORA
objavlja prosta dela za planinske postojanke:
1. OSKRBNIKA
planinske koče MIHOV DOM v Kranjski gori
OSKRBNIKA planinske postojanke KOČA V KRNICI, Kranjska gora
Prijave sprejemamo od dneva objave do 31. januarja 1986 na naslov Planinsko društvo Kranjska gora.
SAMOPOSTREŽNA RESTRAVRACIJA L KRANJ, Stritarjeva 5 \
bj
objavlja prosta dela [u naloge
KURJAČA
Delovno razmerje bomo K nili za nedoločen čas. Pogoji:
— izpit za kurjača nizkv čnih kotlov, vozniški i ' B kategorije lc
Kandidati naj prijave pO®l jo v upravo v 8 dneh c objavi. )]
O izbiri bomo kandidatOg vestili v 15 dneh po pre* ] roka za sprejemanje prij1 '
KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o.
objavlja prosta dela in naloge MIZARJA
v investicijsko-vzdrževalni službi
Pogoji: — ustrezna kvalifikacija in devetmesečne delovne; kušnje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim lovnim časom. Vloge z dokazili naslovite v 8 dneh po objavi Kemično tovarno Podnart, splošna služba.
Ul inštalacije
INŠTALACIJE p. o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 55
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. 3 KV MONTERJEV CENTRALNEGA OGREVANJA
2. 3 KV ELEKTROINŠTALATERJEV
3. 2 KV KLJUČAVNIČARJEV
Pogoj za zasedbo del in nalog je:
— končana poklicna šola oziroma IV. stopnja usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri z enim letom delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in z dvemesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave oglasa na naslov: DO Inštalacije Škofja Loka, Kidričeva 55.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa.
DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE
Razpisna komisija za imenovanje direktorja deloVd organizacije Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice f1 pisuje prosta dela in naloge
d
Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati pogoje, dolold ne s I. odstavkom 89. člena Zakona o oŠ1 vni šoli, d
— imeti mora pedagoško izobrazbo in t manj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoi braževalnem delu,
— imeti mora organizacijske in strokovne sobnosti za vodenje in usmerjanje ped^ škega dela, biti mora družbenopoliti^si aktiven pl
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjK nju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: b lovna organizacija Vzgojnoizobraževalni zavod JeS^ ce, Tomšičeva št. 5 — za razpisno komisijo.
________________J
7
(gjUO. JANUARJA 1986
OBVESTILA, OGLASI
13. STRAN (^MmmšZGiLAS
—---
1 Iskra
SKRA TELEMATIKA
ndustrija za telekomunikacije in računalništvo wRANJ, n. sol. o.
iomisija za kadrovske zadeve delovne skupnosti skupnih hižb
bjavlja
jfosta dela in naloge: . V SLUŽBI ZA VZDRŽEVANJE
VEČ VZDRŽEVALCEV ELEKTRONSKIH NAPRAV
; Pogoji: a)
visoka ali višja strokovna izobrazba smer industrijska elektronika,
— zaželeno  poznavanje  procesnega vodenja strojev in kontrolnih naprav,
— pasivno znanje angleškega jezika; h) — srednja strokovna izobrazba smer industrijska elektronika,
— zaželena praksa na vzdrževanju elektronskih naprav.
^ ?TyiPi20V0DJA VZDRŽEVANJA ELEKTRIČNIH IN-«*ALACU ZA MOČ IN RAZSVETLJAVO
goji: _ višja šola elektroenergetske smeri ali srednja strokovna izobrazba elektroenergetske smeri,
— 5-letna praksa na vzdrževanju ali montaži električnih instalacij.
VEČ STROJNIH MEHANIKOV
S°Ji:     — kvalificiran strojni ključavničar,
— 3 leta prakse na vzdrževanju obdelovalnih strojev.
KLEPAR - VZDRŽEVALEC STREH
Soji:     — kvalificiran klepar, ^ — zaželena praksa na vzdrževanju streh s plo-
čevinastimi in bitumiziranimi kritji.
KONSTRUKTER
goji: _ srednja strokovna izobrazba strojne smeri z znanjem in veseljem za konstruiranje strojnih elementov in naprav
— zaželena nekajletna praksa na tem delu.
V PROGRAMSKO RAZVOJNI SLUŽBI
) VODJA PREVAJANJA
Pogoji;     _ profesor angleškega, ruskega ali nemškega jezika
jI — ustrezne delovne izkušnje pri prevajanju in
' lektoriranju tehnične dokumentacije ter or-
ganiziranju dela v oddelku.
2 PREVAJALCA RUSKEGA JEZIKA
goj:      _ profesor ruskega jezika PtpSS za kadrovske zadeve TOZD TOVARNE ZASEBNIH
^KOMUNIKACIJSKIH SISTEMOV B»Vija prosta dela in naloge °DJE PLANIRANJA *< S°3*-     dipl. ekonomist ali dipl. organizator proizvodne oz. ^ računalniške smeri,
~~ znanje angleškega jezika, "* odslužen vojaški rok.
^opiscfh naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev biavi     dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po i [uJžu^ nTa naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, Kadrovska ua- Ljubljanska c. 24/a, Kranj.
iSTRA - ENGINEERING KRANJ
»ceva 23, Kranj
oalavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili b odgovornostmi za:
>DJO TEHNIČNEGA SEKTORJA
tfjgoji za opravljanje del oziroma nalog:
B* visoka ali višja izobrazba tehnične smeri,
ij1 4 leta delovnih izkušenj,
J družbenopolitične vrline in moralnoetične lastnosti, ^ strokovni izpit
branega kandidata bomo za opravljanje del in nalog imeno-Jl za 4 leta.
sne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi v zaprti kuverti z nako »razpisna komisija«.
>misija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
VODILNEGA PROJEKTANTA ELEKTRO SKUPINE VODILNEGA PROJEKTANTA GRADBENO ie ARHITEKTONSKE SKUPINE
VODJO OBJEKTA a VEČ MONTERJEV (strojna aH elektro smer) /i RISARJA - projektant strojne konstrukcijske skupine
Jgoji za opravljanje del oziroma nalog:
- I- - visoka ali višja izobrazba elektro smeri (zaželeno * poznavanje procesna avtomatike za avtomatizira-
nje linij v galvaniki), .      . .
- 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit
>Vd 2. - visoka ali višja izobrazba gradbene ali arhitekton-f1 ske smeri, .        ,      . •
*- 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj in strokovni iz-
P «• — višja ali srednja izobrazba tehnične smeri,
- 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj in strokovni iz-
S*1 4' ~" P°klicna šola ali KV delavec ustrezne smeri in 1 Lfl-, to delovnih izkušenj , ,.      - ,■„
- 5- - srednja šola strojne smeri ali 3-letna poklicna sola *J ustrezne smeri,
3*      ~ 3 leta delovnih izkušenj in izpit iz tehničnega risanja
^vijena dela in naloge združujemo za nedoločen čas s pol-TJi delovnim časom. , M
»ne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati f Uejo v 8 dneh po objavi na naslov: Astra - Engineenng jevanj, Spuceva 23.
'javljene kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po javljeni izbiri.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET ŠKOFJA LOKA
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge
ADMINISTRATORJA za DE Kranj
Pogoji: — poklicna administrativna šola in 1 do 2 leti delovnih izkušenj, od tega 3 do 6 mesecev na strojepisnih delih,
— test iz strojepisja,
— dvomesečno poskusno delo
STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJO
Pogoji: — ekonomska srednja šola in 2 do 3 leta delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na področju knjigovodstva,
— dvomesečno poskusno delo
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijav nega roka.
bombažna predilnica in tkalnica tržič Bombažna predilnica in tkalnica Tržič
razpisuje v skladu s 5. in 6. členom statuta DO ter v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič dela oz. naloge individualnega poslovodnega organa
VODENJE DELOVNE ORGANIZACIJE
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola ekonomske, pravne ali ustrezne tehnične smeri
— poznavanje družbenopolitičnega sistema SFRJ,
— poznavanje zakonodaje,
— poznavanje gospodarskega sistema in gospodarskega gibanja v SFRJ,
— organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja,
— aktivno znanje enega svetovnega jezika,
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
Razpisana dela oz. naloge opravlja individualni poslovodni organ in se razpisujejo vsaka 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanji zaposlitvi naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh od dneva objave na naslov:
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ - Kadrovski oddelek — Cesta JLA 14 — z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav.
ALMIRA
Alpska modna industrija RADOVLJICA
objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri samoupravni delovni skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge:
ADMINISTRATIVNO STENOGRAFSKA IN STROJEPISNA DELA
Pogoji: — srednja strokovna izobrazba upravno-administra-tivne smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri splošno administrativnih opravilih
Delo združujemo za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj.
Kandidate vabimo, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Odbor za delovna razmerja pri SDS skupne službe Almi-ra Radovljica, Jalnova ulica 2.
Kandidati bodo o sklepu obveščeni v 15 dneh po sklepu odbora.
ALPETOUR
ALPETOUR DO CREINA, TOZD SOVM CERKLJE, Cerklje, Ul. Toneta Fajfarja 30
razpisuje po sklepu komisije za osnovna sredstva in delavskega sveta javno licitacijo, ki bo 16. januarja 1986 ob 10. uri v servisu v Cerkljah, TOZD SOVM Alpetour.
Naprodaj bo naslednje osnovno sredstvo:
— lada 1200 karavan, vozna, registrirana, ohranjena, izklicna cena 450.000 din
Po komisijski oceni prodajamo še generalno obnovljene viličarje in traktor:
— viličar 1,5 t Indos, izklicna cena 1.200.000 din
— viličar 2 t Indos, izklicna cena 1.300.000 din
— viličar 2,5 t Indos, izklicna cena 1.000.000 din
— traktor IMT 540 s komprescrjem, izklicna cena 900.000 din
Na motorje strojev dajemo šestmesečno garancijo. Navedene stroje je možno kupiti takoj.
Ogled razpisanih osnovnih sredstev je vsak delovnik od 7. do 14. ure v servisu ALPETOURA v Cerkljah. Varščina za licitacijo avtomobila je 10 odstotkov. Nakup vozil je po sistemu »VIDENO — KUPLJENO«. Kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Prometni davek plača kupec. Informacije po tel.: 064-42-164, 42-184.
				
				i
		-	bombažna predilnica in tkalnica i trži.	
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič
razpisuje v skladu z 81. členom statuta tozda Oplemenitilnica, 22. členom pravilnika o delovnih razmerjih tozda Oplemenitilnica in v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občin} Tržič dela in naloge individualnega poslovnega organa
VODENJE TOZD OPLEMENITILNICA
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola tekstilne, kemijske, organizacijsko proizvodne ali ekonomske smeri,
— poznavanje tehnologije in organizacije,
— organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja,
— visoka izobrazba — 3 leta delovnih izkušenj višja izobrazba — 5 let delovnih izkušenj.
Razpisna dela in naloge opravlja individualni poslovodni organ tozda Oplemenitilnica in se razpisujejo vsaka 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanji zaposlitvi naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh od dneva objave na naslov: BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ — kadrovski oddelek — Cesta JLA 14 — z oznako »za razpisno komisijo TOZD Oplemenitilnica«.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SRS, Podružnica 51500 Kranj
Razpisna komisija razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODENJE TIMA OCENE
2. OPRAVLJANJE NALOG OCENE - 2 delavca
3. OPRAVLJANJE POSAMEZNIH NALOG OCENE
Za opravljanje del in nalog pod 1. in 2. se zahteva visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju računovodsko finančnega poslovanja, aktivno znanje slovenskega jezika in prenehanje pravnih posledic obtožbe za kazniva dejanja, našteta v 176. členu zakona o SDK.
Za opravljanje del in nalog pod 3. se zahteva visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj na področju računovodsko finančnega poslovanja, aktivno znanje slovenskega jezika in prenehanje pravnih posledic obtožbe za kazniva dejanja, našteta v 176. členu zakona o SDK.
Delavci, ki bodo izbrani, bodo morali opraviti tudi izpit iz kontrolnega postopka.
Mandat za opravljanje navedenih del in nalog traja štiri leta. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija podružnice SDK v SRS 51500 Kranj, Trg revolucije 2, 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljenem razpisnem postopku.
KRANJ
000000000000000000
o o o o o o o o
O
o o o
Konfekcija »NA KLANCU« UGODNA PONUDBA TA TEDEN
o o o o
C
o
c moška jakna od 46 do 56 št. — o 9.396.— din podložena z imitacijo g krzna.
fi *)0000000000000000000000000 O
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ
TOZD ZA PTT PROMET KRANJ
in TOZD ZA PTT PROMET JESENICE
objavljata prosta dela in naloge:
1. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK - PISMONOŠA
— 6 delavcev (4 delavce za Kranj, 1 delavec za Naklo, 1 delavec za Tržič,
— 1 delavec za Mojstrano
2. SORTIRANJE IN USMERJANJE POŠTNIH POŠILJK
— 3 delavci (moški nad 18 let starosti)
3. USMERJANJE PTT POŠILJK
— 3 delavci (moški nad 18 let starosti)
4. OPRAVLJANJE PTT STORITEV
— 5 delavcev
Pogoji:
pod I. — končano usmerjeno izobraževanje — ptt manipulant — ali osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje
pod 2. — končana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanje in vozniški izpit B kategorije
pod 3. — končana srednja š61a ali osemletka in vozniški izpit B kategorije pod 4. — končana poklicna ptt šola ali gimnazija
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Poskusno delo traja pod 1. in 2. tri mesece, pod 3. in 4. pa en mesec. Osebni dohodek znaša pod 1. od 55.000 do 60.000 din, pod 2. in 3. od 70.000 do 80.000 din, pod 4. okrog 70.000 din po opravljeni pripravniški dobi.
Vse informacije in prijave sprejema za vsa objavljena dela komisija za delovna razmerja TOZD za ptt promet Kranj, Kranj, Poštna ulica 4, vsak dan od 6. do 14.30,pod drugo alineo prve točke pa bo sprejemala prijave komisija za delovna razmerja TOZD za ptt promet Jesenice 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri.
GLAS 14. STRAN.
MALI OGLASI> OBVESTILA
PETEK, 10. JAGUARJA
MALI OGLASI
tel.:27 960 certaJlAI6
aparati ti*roll
Prodam črno-beli TELEVIZOR gore nje. Jezerska c. 138. Kranj_79
Prodam ŠIVALNI STROJ, original victoria, z okroglim čolničkom. Alič, Zg Bitnje 57_80
Prodam TRAKTOR univerzal. Trste-nik 14, Golnik_8_[
Ugodno prodam PRALNI STROJ, KINO KAMERO, barvni TELEVIZOR in SESALEC. Telefon 064/26-150 82
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, prodam za 2,5 SM. Sp. Bitnje 44, Žab niča_ 83
Prodam 80 W MONITORJE. Telefon 51 637 od 15. do 16. ure_84
Prodam CB MOBIL ANTENO. Tele-fon 51-246 po 20. uri_85
Prodam ŽAGO za razrez hlodovine. Telefon 65-109_86
AVTORADIOKASETOFON z zvočnikoma, po 15 W in ANTENO, prodam. Telefon 25-497_87
Prodam PRALNI STROJ gorenje exclusive in PEČ na olje EMO 5. Lakič, Gradnikova 119. Radovljica, tel. 74-615 _88
SHARP HI-FI, 2x45W, nov, zelo ugodno prodam. Telefon 49-160 89
Prodam vprežno SEJALNICO, lahko se priključi na traktor. Sp. Brnik 33, Cerklje_ 264
Prodam 80 VV avto ZVOČNIKE. Te-lefon 61 -261 - int. 16 - Ivo 265
Prodam 69-100
STRUŽNICO
Telefon 266
Prodam TELEVIZOR grundig, črno-beli, obnovljen. Janko Bertoncelj, Go dežič 78, Škofja Loka_267
Prodam CIRKULAR za žaganje DRV z bencin petrolej MOTORJEM, pre-klopno samohodni. Telefon 61 -032 268
Prodam dvobrazdni obračalni PLUG (avstrijski). Telefon 74-368_269
Prodam vinogradniški TRAKTOR goseničar, 21 KM in MOTOKULTIVA-TOR gorenje Muta s priključki: kosilnica, obračalnik, osipalnik in okopalnik. Brane Bertoncelj. Zg Dobrava 4, Kam na gorica_ 270
Takoj prodam URO za dvotarifni ŠTEVEC. Viktor Koblar, Jesenice, tel. 82 008 271
gradbeni maj.
Ugodno prodam BETONSKO ŽELEZO 6,10 in 12 mm. Telefon 42-751 99
Prodam macesnov OPAŽ. Janez Smolej, Gozd Martuljek 7_100
Prodam OKNI; eno 120x100 cm z roleto, eno 80 x 80 cm in JEDILNI KOT s stensko oblogo. Hrastje 199, Kranj _281
Prodam hrastove PLOHE. Telefon 79-056 popoldan_282
Smrekove PLOHE, prizme, colarice, skupaj 10 kub. m, prodam. Telefon 064/75-618_283
VRATA - lužen hrast 60 x 240,10-li-trski BOJLER, RADIATOR jugoterm, prodam. Telefon 061/373 919 284
razno prodam
Prodam novo LISIČJO JAKNO št. 42-44, za 18 SM. Telefon 064/28-654 _35
KOMPRESOR, 25-litrski z vsemi priključki, nov in etažno CENTRALNO PEČ, 17.000 kcal, prodam. Telefon 064/42 098__36
Prodam mlado jalovo KRAVO in drobni KROMPIR. Sr. Bitnje 22, Žabnica_37
Prodam večjo količino SENA. Jože-fa Mesec, Gorice 15, Golnik_38
Prodam KAVČ, POSTELJO; plato VOZIČEK (cizo), 8 PERES reform, 1,2 mm; ADRIO 305, »PANCARJE«, št. 42. Telefon 74 078_39
Ugodno prodam DELOVNO MIZO (ponk). Franc Salmič, Pivka 16, Naklo
40
Oddam GARAŽO, in ugodno prodam PEČ TAM stadler, 35.000 kcal. Plahuta, Pot na Jošta 28, Kranj, Stra-žišče, tel. 28 244_4_[
Prodam nemško KAMP PRIKOLICO 503 knaus, s carinsko deklaracijo, letnik 1974, cena 65 SM. Ogled od 15. do 17. ure. Huje 23/A, Kranj    ._42
Prodam EMO CENTRAL 23, rabljen eno sezono, 30% ceneje in dva PLAŠČA za ZASTAVO 101, nerabljena. Dragica Poženel, Golnik 169_43
Prooam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna, rjav žamet; in kupim športne-ga PEG. Telefon 35-669_44
Poceni prodam popolnoma novo uvoženo DIRKALNO KOLO in 6 mese cev starega PAPAGAJA — nimfa, s kletko. Uroš Hafner, Huje 23/A, Kranj
45
Prodam 3-t kiper PRIKOLICO. Kranj,
Jezerska c. 92_232
Prodam FIŽOL in KORENINE. Pože-
nik 11, Cerklje_233
Prodam 30 PALET. Porenta, Sv. Duh
43, Škofja Loka_234
Prodam dve breji KRAVI in 10 prm suhih DRV. Binkelj 7, Škofja Loka 235 Prodam konzolno GRADBENO DVIGALO, 5 kub. m trdega TERVOLA in otroško POSTELJO. Tone Žakelj, Po-
Ijanska 20/A, Škofja Loka_236
Prodam drobni KROMPIR za krmo, novo POMIVALNO KORITO z dvema kotličkoma, levi odcejalnik. Prebačevo
45, Kranj_237
DRSALKE za 10 let starega fanta
prodam. Telefon 21-345_238
OTROŠKI VOZIČEK liberta, globok, ohranjen, ugodno prodam. Kranj, Vo-
dopivčeva 3, tel. 25-238_239
Prod m kvalitetno travniško SENO. Jože Pretnar, Zg. Dobrava 5, Kamna
gorica_240
Prodam drobni KROMPIR za krmo in 10 dni starega BIKCA. Srednja vas
25, Šenčur_241
Prodam 2100 litrsko CISTERNO za gorivo. Telefon 77-583 — int. 19 242 Prodam krmilni KROMPIR. Strahinj
38, Naklo_243
Prodam dva para VEZI TYROLIA
180. Telefon 061/831 322_244
Prodam drobni KROMPIR za krmo.
Podbrezje 54, tel.70-149_245
Prodam popolnoma novo KRZNENO JAKNO — korejski pes, rjavo, veli-kosti 40 -42. Telefon 41 -159 246 Prodam tri GUME za silokombajn na 12 platnov, 500 x 8. Velesovo 35, Cer-
klje__247
Prodam nove SMUČARSKE HLAČE Elkroj, št. 52. Telefon 79-660 248 Prodam 100 LAT za kozolec. Telefon
79-952_249
Prodam globok italijanski VOZIČEK za dvojčka, GRELEC za stekleničko in 2-kW termoakumulacijsko PEČ. Tele-
fon 33 941 _250
Prodam SMUČKE, dolge 130 cm, z okovjem in čevlje št. 34 ali zamenjam za SMUČKE, dolge 150 cm, z okovjem in čevlje št. 37. Marija Mesec, Rovt 7,
Selca, tel. 65-065 _251
Prodam OTROŠKO HOJICO PEG, otroški KOMBINEZON od 4 do 12 mesecev, SMUČI RC04 z okovjem M 4 ter zelo dobro ohranjen PRALNI STROJ. Omerzel, Polje 1, Zasip, tel.
77-623_252
Prodam SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 15-kubično in 2700-litrsko CISTERNO za gnojevko. Jugovic, Trata 10, škofja Loka, tel.62-039_253
DEŽURNI VETERINARJI
od 10.1. do 17.1.1986
za občini Kranj in Tržič
Od 6. do 22. ure Živinorejsko
veterinarski     zavod, tel.:
25-779 ali 22-781,
od 22. do 6. ure pa na tel.:
36-121
za občino Škofja Loka DAVORIN VODOPIVEC, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310
MARKO OBLAK, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518
za občini Radovljica in Jesenice
ANTON GLOBOCNIK, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629
INFRA
Celovec
Seiebenhugelstrasse 15
tel.: 9943-4222-23350, 23483
STROKOVNA TRGOVINA ZA AVTOMOBILSKI, MOTORNI IN SPLOŠNI AVT0MATERIAL.
Pokličite nas — prihranite čas in denar.
Prodam SVINJO za zakol. Hudo 3, tel. 57-183_ 67
Prodam 7 tednov staro črno-belo TELIČKO. Velesovo 45_68
Prodam dve TELICI ter lažjo brejo KOBILO ali menjam za težjo delovno. Telefon 79-953_69
Prodam KRAVO simentalko, po drugem teletu. Cerklje, Janeza Bobnarja 3 __70
Prodam BIKCA in TELIČKO, stara po 14 dni. Voglje 61, Šenčur_T\_
Prodam KRAVO, ki bo januarja dru-gič teletila. Luže 12, Šenčur_72
Prodam KRAVO, brejo, simentalko. Jože Lipovec, Zg. Laze 22, Gorje 73
Prodam 6 tednov starega BIKCA za zakol ali rejo. Srednja vas 36, Šenčur _ 74
Prodam tri leta staro NEMŠKO OV ČARKO z vzrejnim dovoljenjem in s 5 mesecev staro MLADIČKO, rodovni-ški. Telefon 064/78 032_75
Prodam dve TELICI frizijki, breji po 4 mesece, KRAVO simentalko s teletom ali brez. Aleš Vrhovnik, Tunjice 42, Kamnik, tel. 061/832-239_76
Prodam 7 mesecev starega DOBER-MANA z rodovnikom. Telefon 82-786 okrog 13. ure _77
Prodam 9 mesecev brejo TELICO frizijko, težko 440 kg. Breznica 8, Žirovnica 78
Prodam 110 kg težkega PRAŠIČA. Zg. Brnik 99, Cerklje_254
Prodam visoko brejo, mlado KRAVO simentalko. Papirnica 9, škofja Loka _ 255
MLADIČE NEMŠKE OVČARJE z ro-dovnikom, stare 9 tednov, prodam. Kopališka 9, Škofja Loka_256
Prodam PAPAGAJA »Rozelo«. Mo-horič, tel. 66-043_257
Prodam polovico KRAVE za v skri-njo. Telefon 42-402_258
Prodam mlado SVINJO za dopita nje. Sp. Brnik 60_ 259
Prodam po 30 kg težke PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh 41, Škofja Loka_260
Solidno in kvalitetno vam v najkrajšem roku izvršim vezavo knjig, uradnih listov, finančnih kartic, diplomskih nalog in revij; izdelam mape po naročilu v najkvalitetnejši vezavi; izvršim kasiranje slike v živo, paspartu in z robovi ter ostala knjigoveška dela.
Srečno, zadovoljno, zdravo in delovnih
uspehov polno NOVO LETO 1986 vam želi
in se priporoča knjigovez
IVAN OREHEK, Kokrica, Snedičeva 12,
Kranj.
živali
Prodam TELIČKO, staro 10 dni, bre-jo KOZO in dve novi zimski GUMI za P-126. Pogačnik, Alpska 86, Lesce 46
Prodam 25 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart 13767 Prodam TELICO za zakol. Šenčur,
Gasilska 17_ 47
Prodam 6 tednov staro TELIČKO.
Sp. Besnica 182, Besnica_48
Prodam 8 tednov staro teličko za zakol. Trstenik 2, Golnik_49
Prodam TELE za zakol ali rejo. Sv.
Duh 41, Škofja Loka _50
Prodam ali menjam jalovo KRAVO za brejo. Praprotna polica 13, Cerklje
_______51.
Prodam   težko  SVINJO za zakol.
Bohinc, Zalog 49, Cerklje'_52
"~ Prodam TELETA za zakol. Mavčiče
21_ 53
Prodam 10 tednov stare rjave JAR-KICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 54 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE.
Stanonik, Log 9, Škofja Loka_55
Prodam PRAŠIČA za zakol. Pivka 3,
Naklo_ 56
Prodam 4 tedne starega TELIČKA.
Jezerska c. 92, Kranj_57
Prodam 10 dni starega BIKCA križanca in teden dni staro TELIČKO si-
" mentalko. Urbane, Gorice 24_58
Prodam visoko breje TELICE ali menjam za mlado jalovo GOVED. Virma-
še 42, Škofja Loka__59
Prodam KRAVO, ki bo četrtič teleti-
la. Nasovče 6, Komenda_60
Prodam TERIERJA, starega 8 mesecev, z rodovnikom. Dežmanova 7, Ko-
krica, Kranj _§1
Prodam jalovo KRAVO ali zame-njam za brejo. Lahovče 30, Cerklje 62 Prodam teden dni starega BIKCA. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 63 Prodam teden dni starega BIKCA
Kozjek Huje 13, Kranj_64
NEMŠKE OVČARJE, stare devet tednov, prodam. Zg. Bitnje 130, Žabni-
ca pri puškami_ 65
Prodam 10 dni starega BIKCA frizij ca. Igor Jamnik, Žabnica 8, tel. 44-600
66
Prodam dve breji TELICI simentalki in KRAVO, ki bo drugič teletila. Silva Čebulj, Vopovlje 16, Sp. Brnik, Cerklje _2611
Prodam brejo KRAVO, brtjo TELICO in brejo OVCO. Primožič, Lom 27, Tržič_262
Prodam BIKCA križanca in TELIČKO frizijko. Gorice 11, Golnik_263
Prodam GOLFA JGL, letnik 1981. Telefon 57-080 - Ribnikar 291
vozila
Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 101. Telefon 064/75-609 od 20.
ure dalje_106
Prodam  4  nove  GUME  za VW
165x15. Telefon 49 174_107
126-P,  letnik  1979, karamboliran,
prodam. Sp Brnik 60_108
Prodam ŠKODO coupe, letnik 1977, registrirano do julija. Ilijanič, Planina 4
_109
Prodam OPEL KADETT 1200, letnik 1977, karamboliran, vozen. Sredojevič,
Gorenjesavska 13, Kranj__10
Prodam ZASTAVO 750. Križaj, Trste-
nik 19, Golnik_11_
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Ogled vsak dan po 14. uri.
Kajuhova 6, Kranj _ 112
Prodam MINI 1000. Zg. Bitnje 99 -
popoldan_113
ZASTAVO 101, letnik 1974, menjana pločevina, za 200.000 din prodam. Te-
lefon26 124_114
Prodam GOLFA JGL diesel, prevoženih 27.000 km, letnik november 1982. Telefon 42-333 ob delavnikih po
15. uri__115
Ugodno prodam  SPAČKA, letnik
1975. Meden, Golnik 46__16
Prodam dve KOLESI z zimskima PLAŠČEMA in vlečno KUUKO za fi-
čka. Šuceva 9, Kranj_117
Nova prednja BLATNIKA za golfa,
ugodno prodam. Sr. Bitnje 14_118
Prodam registriranega in obnovlje nega FIČKA, letnik 1973, za 10 SM.
Muzga, Prešernova 23, Bled_1_9
Prodam AVTO PRIKOLICO. Telefon 37-868 120
Ugodno prodam ZASTAVO 750, le-tnik 1976. Nasovče 30, Komenda 121
Prodam zelo ohranjen MOPED tribr-zinc. Pšata 15, tel.42-820_ 122
Prodam desni BLATNIK, PRAGOVE, obrobe, prevleke ter vzglavnike za Z-750 in še nekaj delov. Vse je novo. Srednja vas 65, Šenčur_123
Prodam glavno GRED in BATE z obroči in ležaji za KADETTA 1100. Ivan Boštar, Nazorjeva 10, Kranj_124
Prodam odlično ohranjen MERCEDES 220 diesel. Zofija Dremelj, Hote-maže 46, Preddvor_125
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, celo ali po delih, registrirano do marca 1986. Franci Veber, Podkoren 41/B 126
Nove GUME za JUGO, 5 kosov, pro-dam 20% ceneje. Telefon 70-195 127
CITROEN GS 1.3, letnik 1979, v okvari, prodam. Telefon 064/75-907 popoldan _128
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 ter MOPED APN-6 in philipsov dvojni KASETAR. Bizjak, Begunje 133 129
Prodam vozen neregistriran NSU 1200 C. Radovljica, Cankarjeva 46, sta-novanje 11, od 15. ure dalje_130
Prodam komplet ZIMSKE GUME za Z-750 in R-4. Telefon 061/611-373 131
Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983 in KUPIM OPEL KADETT, star do 5 let. Telefon 23-725_132
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Andrej Svoljšak, Binkelj 31, Škof-ja Loka_ 133
Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, komplet prenovljeno. Janez Demšar, Vincarje 15, Škofja Loka, tel. 60-986_134
126-P, letnik 1976, neregistriran, vozen in ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano, prodam. Bogo Klemene, De-lavska 25, Mojstrana_135
Prodam brezhibno DIANO, letnik december 1976, kleparsko popolnoma obnovljeno, registrirano do decembra 1986. Telefon 064/39-313_136
Prodam 4 zimske GUME 155 SR 14 s platišči. Perne, Podbrezje 139, tel. 70-191_137
FORD FIESTO, letnik 1981, prodam. Telefon 064/35-284_138
Desni sprednji čelni BLATNIK, za VVARTBURGA, nebistveno poškodovan, star dve leti, cena 15.000 din in srajčke in bate za FIAT 1100, 103, za 10.000 din prodam. Telefon 78-324 139
Prodam rabljene ZIMSKE GUME s platišči (feltnami) ter verige za VW hrošč. Anton Ahačič, Pod ljube I j 18, Tržič_;_140
R-4, letnik 1978, kleparsko in ličar-sko obnovljen, ugodno prodam. Bla žič, Frankovo naselje 73, Škofja Loka
_197
Prodam JUGO 45, karamboliran levi sprednji del. Krajnik, Breznica 5, Škof-
ja Loka _198
Prodam ŠKODO 110 S, nevozno. Vine Demšar, Frankovo 46/18, Škofja Loka_199
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Gorjup, Dolenja vas 21, Selca_200
Prodam NSU 1200 C, registriran do avgusta 1986, 850 sport, po delih in dve novi ZIMSKI GUMI 165x13. Gro-
har, Vincarje 16, Škofja Loka_201
Prodam MERCEDES, 51, kasonar, vozen, primeren za čebelarje. Telefon
23-616_202
Prodam AUDI 100/GL, letnik 1972, neregistriran, obnovljen, vozen. Mlaka
3/A, Kranj_204
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, pro-
dam. Žeje 19, Duplje_205
Prodam dobro ohranjen GOLF JGL, letnik 1981, in dirkalni kolesi profesio nal ter senior. Zupanec, Retljeva 10,
Čirče_206
Prodam PASSAT, letnik 1975. Blaz-nik. Visoko 82, Šenčur, tel. 43-144 207 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, še vozno, ali za rezervne dele. Rakovi-
ca 11, Besnica_208
Nujno prodam PASSAT L, letnik 1975. Ogled vsak dan razen sobote in nedelje. Emil Brovč, C. 4. julija 1, Tržič,
Bistrica_209
Ugodno prodam dve novi ZIMSKI GUMI sava 145 SR 13 za Z 101 in otroško rabljeno DVOKOLO, za starost od 5-8 let. Telefon 064/26-886 - Kranj
_210
GOLF diesel, star 3 leta, registriran do 6. 1. 1987, prodam. Šutna 69, Žabnica_2M
Prodam KATRCO, letnik 1979. Marjan Ribič, C. 4. julija 25, Bistrica pri Tr-
žiču, tel. 51-636_212
Kupim  za  VVV  variant  1600 ali 1500 cem MOTOR, v dobrem stanju. ' Janez Bukovnik, Gorenjesavska 57,
Kranj_213
Prodam ZSTAVO 750, letnik 1980. Zg. Bitnje 194, Žabnica pri puškami
_214
Prodam nov 126-P in barvni TELEVIZOR iskra, za 15 SM. Telefon 62-708
_215
Prodam avtomobilsko PRIKOLICO.
Telefon 40-590_216
Prodam karamboliran FORD 15 M karavan, lahko tudi po delih, in plinsko napravo za avto ter dve toni SENA.
Telefon 39 584 _217
Prodam 4 PLATIŠČA za JUGO 45, komplet z novimi gumami. Telefon
37-333_218
Prodam dve letni GUMI za fička in dve PLATIŠČI za Z-101. Telefon 37-353
_219
Po delih prodam ZASTAVO 101 in alternator za simeo 1100. Milenko Jo-
vič, C. 1. maja 67, tel. 26-115_220
Prodam avto VVARTBURG, letnik 1982. Dermastja, Partizanska 34, Šenčur^_221
Prodam R-18, letnik 1980, registriran za celo leto, dobro ohranjen. Ogled v petek popoldan in soboto. Peter Je-všek, Godešič 70, Škofja Loka 222 Prodam VW 1200, letnik 1973, karamboliran. Telefon 80-439 popoldan;
81-040 dopoldan_223
Prodam osebni avto VVARTBURG, letnik 1976. Ogled popoldan. Marjan Rolih, Gubčeva 7, Kranj_224
^ nama inj
JJJJ škofia loka '12} v prihodnjem tednu:
V prihodnjem tednu vam Nama Škofja Loka na posebnem pultu v I., nadstropju veleblagovnice priporoča nakup ženske, moške in otroške obutve. Cene so znižane do40%.
Priporoča se Nama!
HIŠA DOBREGA NAKUPA
J
Prodam FIAT 126-P, letnik 1970. Te-lefon 75-702_225
Prodam R-4 GTL, letnik 1984. Tele-fon 25-310 v soboto po 10. uri 226
Prodam KOMBIJA ZASTAVA 750 in 850, letnik 1977 in 1978 Virmaše 98 __227
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do oktobra 1986. Begunjska 28, Tržič, Bistrica, od 16. ure dalje _228
Ugodno prodam FORD ESCORT, lažje karamboliran, dobro ohranjen, prevoženih 61.000 km. Jože Cimerman, Gorenja vas 244 (blok)_229
Prodam R-4 GTL, letnik 1984, ali menjam za GOLFA; športna PLATIŠČA za Z-750. Franc Kranjec, Pristava 10, Tržič, tel. 50-832 v petek od 10. do 16. ure_230
Prodam dve novi ZIMSKI GUMI tiger, dimenzije 155/14 M + S, cena 14.000 din. Telefon 26-973 231
kupim
--^is
V Kranju oddamo opremljafjg BO zakoncema ali dekletom«^ Nekadilci_*__^ •
Zamenjam družbeno GAR^| RO s centralno (28 kv. m) #n kjerkoli v Kranju. Telefon 35-2jj^
V centru Kranja oddam opf*kL> trisobno STANOVANJE, 96^ centalno in telefonom. Ponud^j šifro: Predplačilo___^c
V Kranju iščem SOBO s cejJo ogrevanjem. Telefon 064/21-"
V Škofji Loki prodam sta sardno STANOVANJE z vrt nudbe pod: Center
'Pl
Kupim SILOREZNICO, večjo ali manjšo, s puhalnikom ali brez. Ivanka Dremelj, Dragomelj 50, Domžale 101
Kupim TRAKTORSKO VITLO, lahko tudi v okvari. Arnež, Kokra 3, tel. 45-458_102
Kupim 10 dni starega TELETA si-mentalca. Telefon 60-734_103
Kupim PRALNI STROJ obod indesit, v okvari, WM 110. Telefon 62-816 104
Kupim mesnatega PRAŠIČA, težke-ga 200 kg, krmljenega z domačo krmo. Jože Mulej, Studenčice 5. Lesce 105
Kupim 200 kg težkega BIKCA si-mentalca. Telefon 45-338_285
Kupim UMIVALNIK, bel, širok 65-70 cm in ZAGANJAČ (štarter) za avto R-16. Pungeršek, Pot na Jošta 7, Kranj_286
Kupim 4 kub. m gradbenih PLO-HOV. Naslov v oglasnem oddelku. 287
Kupim TRAKTOR deutz 4006 ali 4506. Telefon 47-796_288
Kupim BIKCA simentalca, težkega nad 100 kg. Telefon 40-508_289
Kupim dobro ohranjeno SILOREZNICO. Viktor Šturm, Stara Oselica 66, Sovodenj, tel. 69-095_290
»fan.oprema
Prodam 60-litrsko HLADILNO SKRI , NJO. Oman, Veljka Vlahoviča 7, tel. 34-772_90
Prodam novo hrastovo KUHINJSKO »KREDENCO«. Hlebce 26, Lesce 91
Prodam SEDEŽNO GARNITURO in »TEPIH« za v dnevno sobo. Kovačič, Kranj, Zlato polje 3/C, stanovanje 11_
Poceni prodam lepo SPALNICO. Mi-ro Krajnik, Luznarjeva ul. 2, Kranj 93
Prodam PRALNI STROJ GORENJE, letnik 1978 in 80-litrski BOJLER. Tele-fon 25-923_94
Prodam nerabljen KAMIN lokaterm hrast. Telefon 22-185 popoldan 95
Prodam novo PEČ za centralno sig-ma žaleč, 35.000 kcal, 10 % ceneje. Sp. Bitnje 31 (mlinar)_96
Prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin). Telefon 25-861_97
Prodam rabljen HLADILNIK gorenje, 175-litrski. Rant, Škofja Loka, tel. 62-535_98
Prodam KAMIN kuppersbusch. Mir-ko Čuturič, Predoslje 61/C_272
Ugodno prodam ŠTEDILNIK na trda goriva. Telefon 21 188_273
Prodam dva JOGIJA, kombiniran ŠTEDILNIK   in   litoželezno švedsko PEČ, 35.000 MCAL/H. Telefon 22-477 ___274
Okroglo raztegljivo MIZO, prodam. Telefon 38-597_ 27E
Prodam OMARO za dnevno sobo. Ogled od 15. do 19. ure. Ržen, Hrastje 87, Kranj_ 27f
Prodam kompletno KUHINJO z ele menti bele tehnike. Telefon 24-630 27^
Prodam nov PRALNI STROJ gore nje, tip 8044. Telefon 79-660_278
Prodam termoakumulacijsko PEČ, 2 kW, za 25.000 din. Ivko Ljubo. Fran kovo nasejje 176, Škofja Loka samo dopoldan razen sobote in nede ^279
Prodam JEDILNI KOT,"MIZO, STO-LE marles, ter električni varilni APARAT varstroj 160—180 A. Miro Pelko, Predoslje 87/A, tel. 25-461 — int. 692 do 14. ure 280
V okolici Škofje Loke iščem no STANOVANJE, po možnosti tličju, za dve leti. Ponudbe S> 61 -620__JI
Mlad par brez otrok išče STAC! NJE v Kranju ali Radovljici. PrJJL lo. Telefon 061/213-213 - int. 3MI ____, Ol
Na Jesenicah ali okolici išče^J" NOVANJE ali SOBO ali kupi*-. HIŠO, potrebno adaptacije. NW oglasnem oddelku.__
Novo trisobno STANO^ 100 kv. m, v Kranju, s centralnOyg( I. nadstropje, zamenjam za dv«ta enoti. Telefon 064/88-454 ^a
Najamem GARSONJERO v 2 Loki. Telefon 60-892 zvečer _Je,
Dekle najame STANOVA^ Škofji Loki ali okolici. Šifra: NtjL
Samsko dekle išče GARSOP* ali enosobno STANOVANJE v' Škofji Loki ali okolici. Mara Jo* Partizanska 43, Škofja Loka ^
Mlad par (inženirja) išče S Kranju ali okolici. Ponudbe I 69-358_^
Zamenjam  enosobno STA NJE za večje. Toporš, Lojzeta 7, Kranj, Planina II.__*l
Opremljeno ogrevano
SOBCD
nju oddam za predplačilo. P'
pod: Kranj__
Zamenjam enosobno df STANOVANJE s telefonom na-' cah, za enakovredno v Kranju Zamenjava — st.___,
V centru Kranja oddam pror* plačilu neogrevano opremljeno* s posebnim vhodom — samsl" Telefon 21 -217__/
Nujno zamenjam družbeno G NJERO za družbeno dvosobn' NOVANJE. Svete, Planina 22'
ilaiiovaiila
Zamenjam dvosobno ogrevano STANOVANJE na Planini za enosobno ogrevano — »Savsko«. Telefon 37-868 _141
Mlad par — Slovenca, iščeta GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Nujno
142
poieiil
Prodam    PARCELO   za I 1000 kv. m, ZAZIDUIVO, z v* I mentacijo, Praproče nad Ljub' i lefon 24-219 zvečer__J 1
Prodam HIŠO z vrtom. Stra^
Nakl°__jin
Kupim KMETIJSKO ZEMUJ ravnini, od 2 do 5 ha. šifra: '»c zdomec _ Tii
Kupim starejšo HIŠO z gtfOj skim POSLOPJEM, do 30krr>di bljane. Ponudbe po tel. 061/Lj proti večeru__^
V    k. o.     Drulovka z^i 700 kv. m    prvovrstne KM'*1 ZEMLJE za zazidalno. Ponudil Zamenjava___,fj]
Prodam ZAZIDALNO PAR(ni Britofu. Britof 238, tel. 36-112^
GOZD prodam oziroma z*' za STARO HIŠO. Šifra: ČežDJg
Kupim ali vzamem v naj0f REJŠO HIŠO. Možna je tud' starejšim ljudem, smer Kranj' Loka. Šifra: Pomlad
lokali
KRAJEVNA SKUPNOST Tr^ nudi v najem delovnim organih ali privatnim obrtnikom POSl PROSTORE, primerne za pro^ obrt ali vodenje gostinske dejav ___'
gapoilliwc [
Zaposlim STAVBNEGA KLČ( Bohinc Janez, Radovljica, š(S( va 1, tel. 064/75-814_
KUHARJE-ICE, NATAKARJE SOBARICO ali delavce z izkuŠ' 0: veseljem do dela v strežbi in R sprejmemo v Dom na Krvaveli g in stanovanje zagotovljena, dohodek dober. Telefon 061/31
Takoj zaposlim DELAVCA z' tev kleparske stroke. Tele' 064/75-814 - Radovljica
Sprejmem DELO na dom. V sten prevoz in telefon. Ponudi Dogovor__
Mlajšo delavko zaposlim p1^ za PLASTIKO. Škofja Loka, tel-^
KV MIZARJA in DELAVCA i tev, sprejmem takoj. OD ugo< lefon 064/79-839__,
Samostojna KUHARICA dej službo. OD dober. Telefon 45-* STILNA BIZJAK BELA
Iščem kakršnokoli DELO <* Lahko tudi sestavljanje. Ponud Takoj — delo___,
KV KOVINARJA sprejmem' delovno razmerje. Telefon 623
Zaposlim ŠIVILJO za šivanj« že. Telefon 26-408 __^G
ŠIVIUO ali PREŠIVALKO £ redno in eno honorarno, tudi nwr Telefon 78-242_
Takoj zaposlim dva KV ali KOPLESKARJA.  OD  dober\u zvečer po tel. 39-552__
__'
OBVESIIIA
MIZARJU Za takojšnjo proj nudim več zanimivih IZDELKU. ZANIH PLOŠČ. Na voljo so 3 potrebne šablone. Zupan, tel. tf
'EK. 10. JANUARJA 1986
čem IZVAJALCA KROVSKO-KLE-1SKIH DEL. Telefon 24-485 171 J1SCO BAR KOBRA obvešča cenje Vste, da bo DISKOTEKA zaprta od
^16. januarja 1986_172
SEVOZI in SELITVE do 3 tone. Te-{"26-124 173
MALI OGLASI, OSMRTNICE
15 STRAN (^JI^S^ISIGLAS
lAHVALt
^JANJE zamrznjenih JLACIJ in ostalo ynik. Telefon 28-427
VODOIN-vam izgotovi 174
Zahvaljujem se vaščanom s Posav-ca, gasilcem Ljubnega, članom civilne zaščite za pomoč ter gasilcem Radovljice, Begunj, Verige Lesce za pomoč pri gašenju požara na Posavcu. Janez FRELIH _l°y
[FE STRAHINC je od 1. januarja ' dalje ZAPRT 175
izgubljeno
3§*
ONTAŽA in POPRAVILO termo} ulacijskih   PEČI.   KodrTcT ter"
_176
»PRAVUAM vse vrste ZIDARSKIH t — keramične in kamnite obloge. jfon 74-736 _177
iHPtPITVE
ULADINSKI PLESI v DELAVSKEM IMU v Kranju vsak PETEK in SOBO-od 20. do 0.30 ure. GLASBA ZA fcKOGARI Vabi vas plesni klub 178
lf--~
ridesetletni,
Izgubil se je PES - NEMŠKI OV ČAR. Sliši na ime Hago. Sporočite: Kranj, Tavčarjeva 22_181
Če se je k vam zatekel rjavo-beli PES, zgubljen 1. januarja 1986 v Ambrožu pod Krvavcem, pokličite družino Roš, tel. 064/26 328_182
3. januarja sem pri savskem mostu izgubila belo KUČMO. Prosim najdite-Ija, naj se oglasi po tel. 24-630 195
OIIAIO
'780,
stalno zaposlen, I'—■ - urejenim lastnim domom, tar zemlje, dvoje živine, s strojno Jian.zacijo, v lepem kraju Gorenj-' z razvito industrijo, išče primerno Je, staro od 20 do 30 let, zaradi že-W_Pgnudbe pod: Pričakujem tB 179
Iščem žensko za popoldansko VARSTVO dveh otrok, vsak drugi dan, v Škofji Loki. Telefon 60-995 petek po-poldan_183
Iščem VARSTVO za sedemmesečnega otroka v Podnartu ali okolici. Telefon 45-335 v soboto od 14. do 18. ure_184
Začasno nudim brezplačno STANOVANJE in hrano za občasno pomoč bolniku. Sebenje 3, Križe_185
* ZAHVALA
;( .        Ob prerani izgubi najinega očeta
J      ALOJZA JENKA
'sprem-?-110 zanvalJuJeva vsem, ki so nama izrekli sožalje in ga nDnnHiv/r0? nJeS°vi zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva DO J      1 Medvode TZO Naklo, Savi Kranj, gasilcem iz Trboj,
pevcem in gospodu župniku za lep pogreb, r       JOČI: hčerki Neva z možem Lojzetom in Janja z možem 1 Janezom
Trboje, decembra 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža in ata
MATEVŽA ŽEROVCA
j| * ^ Ribčnekovega ata z Bleda
lin zna6*10 zallYal3uJemo vsem sorodnikom, prijateljem jjga s_ ncem' ki ste se od njega tako številno poslovili,
nam i na nJeSovi zadnji poti, darovali cvetje in 'osebi Zt sožalje. Hvala dr. Šolarju, zdravnikom in 'dr M Vlternega oddelka Bolnišnice Jesenice, posebno
niku k eŽU' dr- RuPnikovi' dr- MuleJ
evi in dr. Hriber-
Tskre S^e v ^asu njegove težke bolezni skrbeli zanj. fku H*^ Se zanvalJuJemo jeseniškemu župniku Zdravit^- ajnriharju za takojšnjo pomoč in tudi domačemu 'druž- Ur>^nacu Potočniku za pogrebni obred. Hvala *m nu^ za nesebično pomoč in podporo. Iskre-nvala blejskim fijakarjem za ganljivo slovo in tu-di pevcem iz Gorij. LUJOCl: žena Štefka, sin Martin, sinova Jure in Janez z družinama in drugo sorodstvo
na
i
Bled, 6. januarja 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
JOŽETA POLAJNARJA
Sokovega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje ter govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
Zg. Bela, 28. decembra 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica, svaka
FRANCA PODOBNIKA
iz Murav št. 10
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu ob težki bolezni pomagali lajšati trpljenje, dr. Šoba, zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta, vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala g. Seljaku in g. Bohincu za lep pogrebni obred. Zahvala vsem gasilcem za izkazano pozornost.
Žalujoči: žena, sestre, bratje in ostalo sorodstvo
Murave, 20. decembra 1985
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre in tete
MARIJE KRIŽAJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, in prijateljem, ki ste se je spomnili in obiskovali v času njene bolezni, jo pospremili na zadnji poti in darovali cvetje. Hvala dr. Bajžlju zd dolgoletno zdravljenje, organizaciji ZB Stražišče za venec in besede slovesa ter pevcem in gospodu župniku za opravljeno zadnje slovo.
VSI NJENI
Stražišče, 8. januarja 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata, strica, bratranca, vnuka, nečaka in svaka
VINKA _____ OBLAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Grenca, prijateljem, znancem, sodelavcem LTH, Name in njegovim sodelavcem Centra slepih in slabovidnih za denarno pomoč, izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Posebna zahvala tudi Intenzivnemu oddelku na Infekcijski kliniki, še posebej dr. Piklju in medicinski sestri Vidi za lajšanje bolečin. Hvala tudi govorniku, pevcem in župniku za pogrebni
obred.
ŽALUJOČI: žena Tončka, sin Dominik in hčerka Petra ter drugo sorodstvo Grenc, 6. januarja 1986
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu od naše mame
MARIJE BIZANT
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja in dobrodelne prispevke v njen spomin. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, gospodu župniku za opravljene molitve in besede slovesa, pevcem pa za lepo zapete žalostinke.
Mož in hčerki z družinama
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
PAVLA CVENKLJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu bili dobri, ga spoštovali in ga imeli radi. Iskrena hvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem DO Sava Kranj — Vzdrževanje TAP-a in VLP, kolektivu Otološke ambulante Kranj ter Otolo-škega oddelka bolnišnice Jesenice, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Enaka zahvala tudi KO ZZB NOV Črnivec, tov. Omanu za poslovilne besede, dr. Šolarju za obisk in pomoč, g. župniku za lep pogrebni obred ter kvintetu bratov Zupan za lepo petje pesmi v slovo.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
0b boleči in prerani izgubi naše ljube mamice, hčerke, sestre, vnukinje, tete in
sestrične
, MIRJANE KLOJČNIK
'l^na^1"'611^ zanva^JuJerno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili oseb n^en\ Prerani zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja, ki ga je tako ljubila, nam 1 nim s°nali pisno izrazili iskreno sožalje. Posebna zahvala tov. Načetu Pavlinu in nje-i g žun°-iflavkam iz Iskre Kibernetike za tako tople poslovilne besede. Iskrena hvala • Pniku za lep pogrebni obred, pevskemu oktetu Savčani za lepe pesmi slovesa, zdravnikom za zdravljenje njene težke bolezni.
HVALA VSEM, KI STE JO IMELI RADI IN JO BOSTE OHRANILI V LEPEM
SPOMINU!
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA ČIMŽAR |
p. d. Španova mama
vsem, ki ste ji izkazali poslednjo čast, nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti iskrena hvala. Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom in g. Manci Rehberger za izkazano pomoč v času slovesa. Zahvaljujemo se dr. Žgajnarju in dr. Hriberniku ter ostalim dežurnim zdravnikom za zdravljenje v času njene bolezni. Hvala tudi vsem, ki ste našo mamo v času njene bolezni obiskovali. Posebno se zahvaljujemo tudi gospodu župniku za obiske in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Naklega za petje žalostink.
ŠE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: sinova Lojze in Francelj z družinama, hčerka Marica, sestra in brat ter drugo sorodstvo
Zg. Bela, Tatinec, 3. januarja 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne žene, mame in stare mame
MARIJE DOLENEC
"^*<mm& roj. ŠUŠTAR
Jr/]fc?^Tza.nvalJuJenio osebju Kliničnega centra v Ljubljani, posebno še primarij Jfodnik Vr^"\za tajšanje trpljenja v zadnjih letih. Iskrena hvala dobrim sosedom, so-ttarov m ln priJateyem za pomoč in obiske v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje in M*anf vence m cvetJe. Hvala Vinku Kržišniku za poslovilne besede, gospodu župni-■petie1^/ ^on^a za ^eP obred in poslovilni nagovor ter gorenjevaškemu oktetu za lepo ' • vsem skupaj, ki ste sočustvovali z nami in pospremili našo drago mamo Mici na njeni zadnji poti in nam pomagali, še enkrat hvala.
VSI NJENI
Podobeno, 29. decembra 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
i__ JANKA ŠPAROVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Hvala za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se gasilcem za spremstvo in poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevcem za žalostinke. Hvala
g. župniku za lep pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
Duplje, Tržič, Kranj, Otoče
NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. oborožen čuvaj, 7. vprežni voz s košem, 12. vrsta metulja, 13. tokovni odjemnik pri trolejbusu, trola, 14. naziv mongolskih poglavarjev v Bagdadu, 15. italijansko mesto v Piemontu, 16. poklon, darilo, 17. starejši avstralski tenisač, 18. štajerska reka, ki teče skozi Maribor, 20. solmizacijski zlog, 21. oseba, ki opravi reklamacijo, 24. začetnici dramatika Šeliga, 26. tanka kožica, opna, 27. drstenje, 30. oče, 32. starožidovski kralj, 33. norica, neumnica, 34. žgana pijača, 36. diameter, 37. zadruga v carski Rusiji, 38. veliko platno za pokrivanje.
Navpično: 1. verz, 2. orodje za trenje lanu, 3. lovec na potočne živali s kleščami, 4. starogrški junak iz Aten, po katerem so dobile ime visoke šole, 5. mladi jeseniški smučar, ki je v prejšnji sezoni dosegel odlične mednarodne uspehe (Robert) 6. kemijski znak za argon, 7. domača žival, ki daje mleko, 8. začetnici skladatelja Savina, 9. veletok v Pakistanu, 10. francoska pevka šansonov (Edith), 11. glavno mesto Gane, 13. gledališka igra, 15. orodje za brananje polj, 18. gozdna ptica, 19. ime predsednika CK ZSMS Marinca, 22. okrogla domaćinska vas v Afriki, pri Hotentotih, 23. mehko vita preja, 24. grobnica, 25. ostanek posekanega drevesa, 28. arija, 29. teža embalaže, 31. pripadnik izumrle veje Zahodnih Slovanov, 33. rastlinska bodica, 35. začetnici nemškega pesnika Eic-hendorfa, 36. italijanski veletok.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 15. januarja, do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din.
Rešitev nagradne križanke z dne 27. decembra: astrid, tatar, struna, ameba, trama, arakan, mena, trans, als, oris, tek, pasma, Mirna, Stojka, polir, Kirka, marela, Antar, proces.
Prejeli smo 186 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Janez Križaj, Godešič 120, Škofja Loka, 2. nagrado (300 din) prejme Ljudmila Janša, Sebenje 63, Bled, 3. nagrado (200 din) prejme Tone Podnar, Sorska c. 27, Škofja Loka.
Rešitev nagradne križanke z dne 30. decembra: prednost, Larionov, Aman, OF, tiran, IS, na zdravje, sen, Anvar, tovarnar, Enare, akt, Rateče, kri, ant, SL, Oolit, BS, vlivalo, OL, Nika, arara, Bojan, Ne Vin, kravar, elisa, oralo, as, sidol, Otta, ožine, tirs, Janet, hokej, EJ, TO, skala.
Prejeli smo 394 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (1.000 din) prejme Franc Potočnik, Kranj, V. Vlahoviča 8, 2. nagrado (600 din) prejme Edo Tepina, Kranj, Planina 16, 3. nagrado (400 din) prejme Verena Mencinger, Na Vrtači 3, Lesce, ostalih pet nagrad po 200 din prejmejo: Breda Kecman, Kranj, M. Pijadeja 48, Jožica Triller,Jesenice, Prešernova 30, Danica Kržan, Radovljica, Gradnikova 109, Ivan Eržen, Škofja Loka, Podlubnik 220. Nagrade bomo poslali po pošti.
STANE DOLANC, ČLAN PREDSEDSTVA SFRJ, V NOVOLETNI PRILOGI DELA:
»Vsi smo navdušeno podpirali nove bazene, igrišča, nove ceste, naravnost slepo pohlepno smo najemali tudi osebne kredite, si gradili vikende in kupovali avtomobile ... Ob vsem tem pa smo mnogo premalo delali. Statistiki, ki v svetu spremljajo našo produktivnost, pravijo, da po naših delovnih organizacijah pravi delovnik traja povprečno le po tri ure.«
Priložnost za novo obrt
Kranjski Merkur zadnje čase dobavlja take brikete, da ne veš, ali ti je pripeljal njivo ali kurjavo, saj se pred hišo dvigne oblak prahu. Pri dveh tonah briketov ga je tudi po 650 in več kilogramov. Kam s prahom? Za v kante ga je škoda, za v ogenj pa ni, ker ga pogasi. Če bo šlo tako naprej, bo na Gorenjskem potrebna nova obrt — briketpopar. Župani naj resno razmislijo o tem. Zakaj bi šlo toliko dragocenega prahu v nič?! Saj smo vendar Gorenjci!
PONOVOLETNI ODMEVI IZ »BAZE«:
J. F., šušmar: »Dopoldne imam 30jurjev na uro, popoldne 130. Le zakaj bi se dopoldne pretirano trudil?«
M. M., socialno ogrožena: »Ja, saj sem tudi plačana samo za tri ure dela na dan. Ne verjamete: na mesec zaslužim štiri stare milijone.«
J. L, računan »Če sem lani s tremi urami dela na dan zaslužil v enem mesecu deset starih milijonov, bom letos z osemurnim delom 26,6 milijona. Ne nadlegujte me več: grem delat!«
Obvestilo pohodnikom iz Kranja
Iz kranjske smeri bosta v Dražgoše letos vodila dva pohoda. Prvi bo potekal iz Stražišča prek Čepulj in Mohorja v Dražgoše. Je zahtevnejši, saj bo hoje za tri ure. Drugi pa bo iz Nemilj prek Pod-blice do Dražgoš. Ta pohod je lažji, saj bo le dobro uro hoda.
Izpred hotela v Kranju bodo do izhodiščnih točk vozili posebni avtobusi. Za prvi pohod bodo av-tousi izpred Creine odpeljali ob osmih zjutraj, za drugega pa ob pol desetih. Za povratek v Kranj bodo čakali posebni avtobusi v Nemilj ah pred gostilno. Prvi avtobus bo odpeljal iz Nemilj ob 14. uri, zadnji pa ob 16.30. Razen tega vozijo iz Podblice do Kranja tudi redni avtobusi.
Le
Groharjeva štipendija
Škofja Loka — Drevi ob 18. uri bo Združenje umetnikov Škofja Loka pripravilo v galeriji na loškem gradu Groharjevo proslavo, na kateri bodo podelili Groharjevo štipendijo. Umetniški svet se je namreč odločil, da letos Groharjeve nagrade ne bodo podelili. Pripravili pa bodo tradicionalno razstavo, na kateri se s svojimi deli predstavijo člani združenja.
0EŽ0RNE PR0PAJALNE
V soboto, 11. januarja, bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA
Od 7. do 18. ure SP pri Petrčku, SP Vodovodni stolp, SP Zlato polje, PC Planina II, Kranj, SP Planina-center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, SP Hrib Preddvor, PC Klanec Kranj, SP Kočna Jezersko, SP Storžič, Kokrica, od 7. do 17. ure: SP Šenčur, SP Cerklje, od 7. do 16. ure SP Klemenček, Duplje.
ŠKOFJA LOKA
SP Groharjevo naselje in mesnica Groharjevo naselje
JESENICE
Emona Market, Prešernova l/a, Delikatesa, posl. 5, Jesenice
V nedeljo, 12. januarja, bodo dežurne naslednje prodajalne:
Od 7. do 11. ure, SP Gorenj ka Cerklje in PC Delikatesa Kranj.
Modni plašči iz škofjeloškega Kroja so znani po vsej Evropi.
Direktor Kroja Janez Ziherl: Moda gor ali dol, najbolje se počutim v irhastih hlačah.
^Zadostuje dež
Ko so se kranjski obrtniki v Delavskem domu razvnemali ob novih osnovah za pokojnine in hoteli pojasnila tudi od davkarije, so vsi vprek na ves glas zahtevali Burjo, direktorja davčne uprave:
»Po Burjo, Burjo, Burjo-oo ...!
V najhujšem odpre vrata za7 mudnica, ki je prišla na zbor namesto moža, otresa dežnik — zunaj je neusmiljeno lilo — pa udari vmes:
»Dajte no mir, saj je zadosti, da je dež ...!«
w w E
Štefan in Cinč sta r otela planinca smrti J
Službeni pes Činč in miličnik Kološa iz Kranjske gore sta šla v plazu pod Malo Mojstrovko še živega ponesrečenca Vodnik je nagradil svojega varovanca z obilno pečenko — N" prej kuhar, potlej miličnik
Kranjska gora — Bil je turoben zimski dan, kakršen rad zvabi človeka, ki nima kaj početi, pod odejo. Tudi kranjskogorski miličnik Štefan Kološa, ki je bil zadnjo soboto lani prost, se je za začetek popoldneva odločil malo podremati v sobici mili-čniške zgradbe. Toda komaj je dobro zaprl oči, mu je njegovo namero preprečil dežurni miličnik z obvestilom, da je pod Malo Mojstrovko plaz zasul planinca.
Sprva je Štefan pomislil, da gre za tovariško potegavščino, a je bilo žal sporočilo resnično. V hipu se je pripravil za odhod in odšel po službenega psa Činča. Že pol ure po sporočilu o nesreči sta se s strojnikom, zdravnikom in dvema gorskima reševalcema odpeljala na teptalcu do hotela Erika, kjer se jim je pridružil tudi vodja reševanja Janez Mertelj s svojo psico Astro, drugi reševalci pa so jim sledili na večjem teptalcu.
»Med vožnjo proti Vršiču, ki se je hitro in srečno končala po zaslugi izvrstnega voznika teptalca Janka Koširja,« se spominja miličnik Kološa, »so mi rojila po glavi vprašanja, ali bomo pri iskanju zasutega v plazu uspešni, ali ga bomo rešili pravočasno in podobno. Nemir se me je loteval, ker je bilo pred mano in Čin-čem prvo resnično reševanje iz plazu. Vseeno sem zaupal v sposobnosti psa, ki se je že velikokrat izkazal med urjenjem.«
Na kraju nesreče, približno dvesto metrov nad vršiško cesto, je Štefan uvidel, da je bil nemir odveč. Že ko je vodnik Mertelj pregledoval plazo-vino s svojo psico, je Cinč kazal močno željo po iskanju. Ko je prišla vrsta nanj, se je zapodil v breg. Naenkrat je obstal, dvakrat zakrožil na istem mestu in zaril smrček v sneg. Vodnik, ki je že stal ob njem, je opazil, kako je žival nasršila dlako. Hip nato je pes zarenčal in začel kopati, po čemer je Kološa spoznal, da je našel ponesrečenca. Trajalo je še pet do deset minut, da so ga previdno odkopali z lopatami in ga rešili iz objema bele mrzle gmote.
»Ko sem zagledal planinca, ki je kljub štirim uram bivanja v plazu kazal znake življenja,« radostno opisuje njegovo rešitev Činčev vodnik, »sem pogladil in objel svojega štiri-nožnega prijatelja ter zašepetal, češ da imava eno življenje več. Seveda ima največjo zaslugo, da je to življenje ohranil, kranjskogorski zdravnik Janko Kokalj. Ko se je po več kot dveurnem oživljanju s toplotnim ovojem 19-letni Janko Mehle z Broda pri Ljubljani zavedel, smo bili vsi zbrani v Erjavčevi koči posebno veseli. Takrat sem Činču obljubil, da mu ob novem letu spečem sočno nagrado.«
Zvesta sodelavca
Težko je reči, ali je rešeno življenje prineslo več zadovoljstva miličniku Kološi ali njegovemu službenemu psu. Pohvalili pa so oba; Štefa-. nu je podaril prijatelj, nekdanji kranjskogorski reševalec Franc Mrak, v znak priznanja svojo reše-valsko bundo in tudi Činčev vodnik ni snedel obljube o nagradi. Psu je pripravil skoraj pet kilogramov sočno pečenih svinjskih zarebrnic za silvestrski obed. Sicer pa se Činču ni kaj pritoževati niti nad vsakdanjim jedilnikom, saj ga izbira in pripravlja izučeni kuhar.
»Ko sem po končani osnovni šoli prišel iz Prekmurja k teti na Bled,« zaupa o sebi Štefan, »sem po konča-
Mi lični k Štefan Kološa nameA jen ju službenega psa činča trt liko prostega časa. — Foto: S-1
ni gostinski šoli delal kot ku! blejskih hotelih Park in Golf.' nitvi od vojakov se mi je zal* da ne bi vsak dan v zaprtem p' ru za štedilnikom opravljal istf ri. Zaradi moje odločne in odr narave mi je teta svetovala, d» najbolj primeren za miličnik res so me na jeseniški postaji * sprejeli za pripravnika. Po N nem enoletnem šolanju sem s« mesec vrnil na Jesenice, pot) sem tri leta služboval v zaščiti" ti milice. Takrat sem spoznalv planinstva do konjenice.«
Tudi psi so bili Štefanu v všeč, vendar se jih je pomalefl Strah pred njimi je izgubil, ko uril za vodnika službenega ps8"* dutiški šoli. Tam ga je instruk*— že Selan spoznal z osemmes* mladičem, nemškim ovčarjetf čem. Postala sta dobra prijate sodelavca.
»Leta 1980 sva prišla v nov" novljeni oddelek milice v Kf* gori,« nadaljuje sogovornik ini ja: »Sprva sem imel z mlado £ . veliko opravil in skrbi, kmalu f * se drug drugega navadila. Tu*?1 sodelavcih sem imel oporo; tajj ' kranjskogorski miličnik Martinkovič mi je pomagal ^ pesjak in komandir Andrej mi je omogočil redno  ur j«*0' psom. Zatem ko se je izkazal P ^ kritju več roparjev in drugihSl stopnikov, je Činč uspešno ol« tudi vse izpite in preizkušnje' vinskega psa.«
Štefan Kološa, ki je kot m"s nekajkrat sodeloval pri reše|n ponesrečenih v gorah, je sliš*v za uspešno reševanje iz plazoV2 močjo psa. Zato se je lani pri'^ rateškemu moštvu gorskih v& cev, da bi kot vodnik lavinskelp pomagal ob potrebi.
Že v prvi resni preizkušnji1 oba izkazala. Štefan, ki je zal* prekmursko ravnico s kranjsl skimi gorami za novi dom, ob upa, da tudi pred naslednjimi sta klonila. To je moč soditi njuni mladostni vnemi, saj je ku komaj malo prek 33 in psf pet let.
Stojan
Pogorelo
gospodarsko
poslopje
Jesenice — V torek, 7. januarja, popoldne je ogenj zajel gospodarsko poslopje Francke Tavčar v Zabrezni-ci. Poslopje je pogorelo v celoti, razen tega pa tudi 4 tone premoga, 4 metre drv, nov pralni stroj, preša za mošt, žensko kolo, 200 m opaža, deske in razno orodje. Škode je za okoli 1,7 milijona din. Vzrok požara še ni znan.
Ogenj na podstreš
Tržič — V ponedeljek, 6. j' ar j a, ob 7.30 je zagorelo na I strešju stanovanjskega blok* Cesti 4. julija v Bistrici. OgeH zajel podstrešno sobo, ki j' M. M. uporabljal kot shramb priročno popravljalnico čevU Pogorel je lesen opaž, kov# orodjem in čevlji, delno pa st* škodovani tudi dve hladilni I nji in pralni stroj. Škode j« okoli 1 milijon dinarjev. Do*? vajo, da je ogenj nastal zaradi movžiga lepila in drugih čistil sredstev.
TRŽNI PREGLED
©©S^K^IEHCjHLAS  0b 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po»*pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 1.600 din.
KRANJ - Solata od 240 do 3j špinača 260 din, cvetača 250 din.f ček  120 din,  česen 400 din, I 90 din, fižol 480 din, pesa 80 diUf 480 din,    jabolka    150 din, I 180 din, grozdje 240 din, pom'f 310 din, limone 420 din, ajdova 240 din, koruzna moka 90 diflt 220 din, surovo maslo 1.000 din, | na 460 din, skuta 320 din, sladk 130 din, kislo zelje 160 din, kisi' 160 din, orehi 2.800 din, jajčka o<l 37 din. krompir 70 din, radič od * 1000 din.