Ozdravljati vrančni prisad, čerm ali metljaje. V poslednji seji kmetijskega zbora v Ravicz-u na Pruskem je bilo gospodarjem na znanje dano od gospoda Lehman-a v Ničeji priporočano zdravilo zoper vrančni prisad, čerm ali metljaje, kakor jim na Notranjskem sploh pravijo, in ki konje, govejo živino in ovce radi napadajo. 1. Pri goveji živini. Berž ko se je zapazilo, da je v kaki cedi le eno živinče za vrančnim prisadom zbolelo, se more po vseh ustah reči, da je omenjena bolezen več ali manj med celo čedo zatrošena. Da se ta bolezen odverne, se mora: a) gnoj nagloma iz hleva izkidati, b) vsakem« živinčetu na persih za vleči; zavleka naj se pusti 14 dni; c) vsakemu živinčetu naj se daje skozi 6 do 8 dni, in sicer vsaki dan po trikrat mlačne pijače s pšenič-nimi otrobi oblojene, in vsakikrat po bokalu piti dati, v kteri se ima 1 lot solitarja in pa 2 lota grenke soli raztopiti, tedaj po 3 bokale pšeničnih otrobov, 3 lote solitarja in pa 6 lotov grenke soli pridjati, d) dobro rejenim živinčetom naj se puša in vsakemu vzame, ko se mu pušča, po velikosti in močnosti po 4 do 6 funtov kervi, e) vsakemu živinčetu se daje zjutraj na tešče, to je, preden se mu klaje prinese, vsaki drugi dan skoz 8 dni 1 lot klorovega apna (Chlorkalk), ki se raztopi v 3 maseljcih rnerzle vode. Ce letni čas pripusti in kdor ima priliko, mora vsaki dan živino zjutrej in na večer kopati, in če ne dežuje, naj jo pusti od jutra do večera pod košatimi drevesi v senci. Hlev naj se nastilja s peskom namesti slame, da nima živina prilike po slami segati, ako je lačna; razun tega je pesek v hlevu hladen naštel, kar je za unete bolezni pri živini gotovo verlo zdravilo. Med vsem tem se mora tudi hlev vsaki dan zjutrej in zvečer s klorom pokaditi in vseskoz, kar je le najbolj moč, gnoj in scavnico spod živine spravljati. Kavno tako se mora živina najmanj po dvakrat na dan z merzlo vodo napajati. 2. Pri konjih. Bolni konj se, kar klajo, puščanje in zavleko zadeva, ravno tako glešta in opravlja, kakor goveja živina, le samo klorovega apna se mu ne daje; namesti klora se prideva merzli vodi toliko žveplene kisline (hudičevega olja), da je precej kisla. Ker pa živinče po ti primesi vode rado ne pije, se je iz začetka menj jemlje, dokler se je živina bolj ne privadi. Potem pa, ko je gospodar pri živinčetu prikazek bolezni zapazil, ga mora vsake pol ure z merzlo vodo klištirati. 3. Pri ovcah. Tudi bolni ovci se mora na persih zavleči in na vratu puščati, pa ne poln maseljc kervi vzeti. Zjutrej na tešče, opoldan in zvečer se da popiti vsaki ovci i dober maseljc te-le mešance, ki se napravi iz 9 bokalov Tode, i lota žveplene kisline in 4 lotov solitarja. Ta pijača se dan za dnevom posebej napravlja. Ce so ovce sol lizati privajene, se jim zvečer tistega dne, kadar se ta mešana pijača napravlja, soli daje, kar se le zato stori, da ovce drugi dan vodo z žveplokislino in solitarjem zmešano same pijo, in to že zavolj tega dovelj dela prihrani, ker jim ni treba preveč okisane vode v gobec vlivati. Dokler pa niso ovce popolnoma zdrave, se nimajo na pašo goniti; kdor ima priliko, naj jih večkrat koplje, ker pogostno kopanje ovcam k zdravju veliko veliko pripomore. Iz 55Landw. Anz."