\ Glasilo jugoslovanske socialne demokracije, Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje ra celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta ‘2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 E, za pol leta 7 K. Peaauaana fttavllba 10 *. Reklamacije *o poitain« prati«. Mefrankirana pira* n r* »pit-itmjo. Rokopisi «• m w»*kj», Utsmtt. BatiUpia pukit-vnUm {iijriaa 88 mm) n takrat 10 vla., niknl pa digmra. 15. štev. V Ljubljani, v soboto dne 20. februarja 1909. Leto XII, NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Bdečega Pjapora*, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Politična kriza na Tnrškem. O mladoturški stranki se gotovo ne more trditi, da bi bila v vsakem oziru najidealnejša. Zlasti socialna demokracija mora imeti pomisleke o marsičem, kar delajo Mladoturki in kar so zapisali v svoj program. Njihova zmaga nad sultanovim absolutizmom je morala razveseliti vsakega prijatelja svobode, toda pozabiti se ne more, da je zmagala največ z vojaštvom in kjer ima militarizem politično moč v rokah, je državniška svoboda vedno dvomljiva. Verjetno je, da so turški častniki posebna vrsta vojakov, kakor so bili tudi ruski dekabristi, ki so zanesli revolucionarno misel na Rusko, resnično svobodomiselni ljudje. Vendar ni nikdar dobro, če komandira militarizem v politiki. N Ob vseh teh pomislekih se mora pa priznati nekaj važnega. Doslej kažejo Mladoturki, da so edini zastopniki buržoazije v Evropi, ki razumejo svojo politično nalogo in ki znajo braniti svojo politično svobodo. Pogled na buržoazne stranke po zapadni Evropi je nad vse žalosten, posebno pa velja to za meščanske stranke v Avstriji. Velikanske revolucije so odpravile absolutizem iz evropskih držav in priborile ustavnost. A stranke, ki so bile v prvi vrsti poklicane, varovati pridobitve revolucij, so popolnoma pozabile na dela svojih očetov in dedov j vlade ki ne bi smele biti po konstitucionalnem načelu nič druzega, kakor izvrševalni organi v parlamentih izražene ljudske volje, se postavljajo nad parlamente, meščanske stranke pa ne kažejo toliko moči, da bi znale uveljaviti svojo voljo in svoje pravice ter da bi prisilile vlade, da jih respektirajo. V tem oziru kažejo Mladoturki, da živi v njih res še neporabljena moč in naše meščanske stranke bi se lahko marsičesa naučile od njih. V soboto je v Carigradu padel veliki vezir Kiamil paša in ideja mladoturške revolucije se je s tem mogočno utrdila. Obseg lista nam ne dovoljuje, da bi opisali vse posameznosti velezani-nivih dogodkov. Zadostuje naj torej kratek pregled. Pred kratkim je bil vojni minister Riza paša odslovljen. Utemeljeval se je ta korak, češ, da se je odkrila vojaška zarota proti sultanu in da se od Riza paše v slučaju nevarnosti ni moglo pričakovati dovolj krepko nastopanje. Mladoturški list »Šuraj Ummet“ je pa obdolžil velikega vezirja, da je sam razširil govorico o zaroti, ker se je hotel iznebiti vojnega ministra, uničiti vpliv mladoturškega odbora in vpeljati zopet absolutizem. Kaj je na vseh teh govoricah z ene in z druge strani resnice, se na podlagi časoikarskih vesti ne more razsoditi. Gotovo je pa to, da so Mladoturki zaslutili nevarnost za mlado konstitucijo in to nevarnost so takoj odbili z vso odločnostjo. V soboto je turška zbornica imela sejo. Udeležba je bila nenavadno velika; tudi lože so bile prenapolnjene. Mladoturki so vložiti interpelacijo, kakšne izpremembe da so se izvršile v ministrstvu brez znanja zbornice in zakaj. Veliki vezir ni prišel na sejo, temveč je sporočil, da ne more odgovoriti na interpelacijo prej kakor v sredo in da dotlej ne pride v zbornico. To je povzročilo velikansko razburjenje. Razvila se je viharna debata, velikemu vezirju so telefonirali, da naj pride na sejo. Kiamil paša se je zopel branil. Poslali so še enkrat ponj in Mladoturki so vložili predlog, da naj zbornica ostane vso noč skupaj. Kiamil paša pa le ni hotel zapustiti svojega stanovanja. Tedaj so Mladoturki vložili predlog, da naj zbornica velikemu vezirju izrazi nezaupanje in da naj se sultanu naznani volja zbornice, ki zahteva za načelnika vlade takega moža, da bo vžival zaupanje parlamenta. Tisti hip, ko se je imelo začeti glasovanje o tej resoluciji, je došlo od Kiamila pismo, v katerem je naznanil da je pripravljen d e m is ion i-rati in da prepušča zbornici odgovornost za vse dogodke. Resolucija, ki izraža Kiamilu nezaupanje, se je sprejela s 198 proti 8 glasovom. Ta ogromna večina je napravila nepopisen vtisk. Odločnost, s katero varujejo Turki svojo ustavo, je na vsak način vredna vse pozornosti. Naš zbor. Daije. Kar so to stranke producirale kot argumente, ni moglo zakrinkati sovraštva, ki ga goje proti delavstvu ; razredno stališče meščanskih strank, ki ga sicer očitajo sccialni demokraciji, se je pa povsem jasno pokazalo. V gospodarrko-političnem zmislu je bilo to, kar so nesocialistične stranke takrat uganjale t parlamentu, prosti šarlatanizem. Glasile so se klerikalne in agrarne stranke, ki so neprestano deklamirale o kmetu in o njegovih interesih, a prav pri tej priliki so pod svojo »zeleno zastavo* pokazale, da imajo kmeta le za predprego. Predlogi sodruga drja, Ren ne r ja so obsegali celo vrsto sredstev za povzdigo male kmetije, ki bi pa seveda v marsičem morala obračunati s fevdalnimi veleposestniki. (Zastopniki kmeta* so se pa z vso silo postavili na branik fevdalnih gospodarskih privilegij in so pokopali nujnost socialno-demokratičnih predlogov. Sodrug dr. Renner je n. pr. pokazal, kako bi se dalo povzdigniti domača živinoreja, a zastopnikom veleposestnikov je Slo le zato, kako bi domačemu prebivalstvu podražili meso. Zapiranje mej je bilo geslo agrarcev, i katerim so se upirali tudi vsem trgovinskim pogodbam z balkanskimi deželami in so s tem provzročili mnogo škode avstrijskemu prebivalstvu in avstrijski industriji. * Kakor s temi predlogi, je šlo tudi z mnogimi drugimi predlrgi socialnih demokratov, namenjenimi izboljšanju gospodarskega položaja delavskih slojev. Večina državnega zbora je v marsikaterem vpra- PODLISTEK. Francka. Spisal E. Kristan. Dalje. V. Pogostoma se je zdaj Francka shajala z Andrejcem in njene oči so bile vedno videti jasne. V prvih dneh jo je včasih mučilo vprašanje, kaj li se je zgodilo, da so tovarišice imele povod, pikati jo z Andrejcem. Nikdar se pa ni tako vdala sitni misli, da bi jo bila mogla premagati žalost. Če se je spomnila na Andrejcev pogled, je vedela, da ni mogel storiti nič zlega. Kadar so se ji približale take misli, jih je brez truda prepodila. Končno pa jo je rešil neprijetnosti slučaj, ki ji je povedal, kako je bilo. Pavla se je bila dobrikala Andrejcu, tako da bi bil slepec videt, kaj da hoče. Ko ji je pa fant mirno povedal, da se ne zna ni noče po sili zaljubiti, ga je začela dražiti z drugimi dekleti, kakor so ji pač prišla na jezik, imenovala je tudi Francko in tedaj je Andrejc vzrojil tako, da je hipoma zavezal Pavli in vsem, ki so ji pomagale, jezike. Odkar se je Francka seznanila z Andrejcem, ji je bilo, kakor da se je izpremenilo nekaj velikega v njenem življenju. Vse slike so imele novo barvo, v vsaki temi je bilo še nekaj svetlega in kadar je bil dan mračen in žalosten, so ji odsevali še shranjeni solnčni žarki iz oči. Pozabljene »nje so 9e ji vrnile v dušo, iz neznanih daljav je zopet slišala šumenje gozdov, v katerih so rajale Vile. Vse je bilo polno življenja in nikdar več ni bila sama. Razumela je slabosti matere in govori tovarišic ji niso prizadevali bolečin. Zdelo se ji je, da so se izpremenile tudi one in da so na svetu sami dobri ljudje, ki se včasi nerodno pošalijo, ne da bi imeli kaj hudobije v srcih. V njeni duši pa je zopet vstalo veliko upanje. Vse se bo izpolnilo, kar se ji je kdaj sanjalo in nenadoma bo stala pred njo velika sreča pa jo bo obsula z belimi in rdečimi rožami, da se bo kopala v cvetju in bo vse duhtelo kakor v paradižu. Take blažene misli so jo obhajale, kadar ni bilo Andrejca pri njej. V njegovi družbi so pa obmolknile in prevzelo jo je samo čustvo, mehko in milo kakor majski dan, kadar cveto divji kostanji. Tedaj ni bilo bodočnosti, ampak sama sedanjost, v kateri je že živela sreča, vsa podobna oni iz prvih otroških let, le večja, mogočnejša, slajša in svetlejša. Francka se ni več zavedala, da poteka čas. A polagoma se je nekaj izpreminjalo v dekletovih čuvstvih. Dolgo je čutila samo srečo tre-notka, iz katere je izhajala neskončna zadovoljnost. Sčasoma, ne da bi bila vedela kdaj in kako, se je vmešalo nekaj novega v dekletove občutke. Sanje o luninih nočeh v gozdovih so se množile in obiskovala jo je misel, da je nekje nekaj neznanega, kar se ji še ni razkrilo, pa se ji mora razodeti, da doseže sreča nebeško višavo. Včasi so ji le misli vhajale v neznane kraje, zdaj pa je pogled iskal daljave, kakor da mora nekje uzreti lepoto vseh lepot. Vsa duša se ji je polagoma izpremenila v hrepenje, ki je iskalo neznane cilje; v ušesih so ji zvoneli tihotni odmevi čudnih pesmi. Hipoma se je tedaj ustavila in ozrla ter napeto poslušala. Srce ji je močno utripalo in v žilah se ji je ogrevala kri. Mislila je, da mora naenkrat glasno zadoneti čudna pesem. Ali pa ji je zadišalo po vilojicah in rezedah in njene oči so iskale skrivnostne vrtove. Kadar je bila z Andrejcem, sta včasi dolgo molčala, pa se ji je zdelo, da se kaže njegovim očem enaka čudežna dežela kakor njenim. Potočki šumljajo in ga vabijo, ptiči pa pojo, kakor da godejo gosli in veter med listjem jih spremlja in igra na harfi o njenem in njegovem hrepenenju, o lepoti in sreči. Pa je prišel čas, ko so jo obiskavale nove sanje. Prikazovale so se včasi še prešnje slike; v gozdu po mehkem mahu so plesale Vile, da se noge niso dotikale tal in srebrna luč je plavala nad drevjem. Med plesalkami pa je bil Andrejc in le zanj so plesale ter so mu kazale svojo lepoto. Silna želja jo je pograbila, da bi skočila med nje, da bi se oklenila fanta in da bi ga čvrsto držala, da bi nobena ne mogla do njega. Pa se ni mogla geniti in ko se je zbudila, ji je bilo, da šanju celo ponižala sama sebe, kakor n. pr. v zadevi znižanja davka na sladkor. Kapitalistično razredno stališče meščanskih strank nam pojasnjuje sicer neumevno dejstvo strašnega propadanja avstrijskega liberalizma, za katero je nad vse značilna znana Wahrmun-dova afera. Marsikdo bo danes, če sliši Wahr-mundovo ime, začuden vprašal: Kaj pa je zdaj ž njim? Kje pa je? In skoro nihče ne zna odgovoriti na to vprašanje. Afera je pozabljena in s tem je vlada dosegla svoj cilj. Wahrmund je povedal po svojem prepričanju nekoliko resnic, ki niso bile všeč klerikalcem in nastopila je proti njemu krščansko - socialna denuncijacija. Mncgo prahu je bilo v državi. Profesorski zbori in dijaki na vseh vseučiliščih so bili na nogah. Doživeli smo celo nenavadno dejstvo, da so bili složni nemški in slovanski dijaki. Večina v državnem zboru, ki bi bila mogla in morala pokazati svojo moč, je bila protiklerikalna in vendar so klerikalci zmagali na celi črti. VVahrmund je moral zapustiti Inomost, v Gradcu je bil odklonjen, v Prago je bil premeščen pro forma. Zdaj ga tudi v Pragi ni, zdaj ne predava na nobenem vseučilišču, ampak ima dopust in klerikalci triumfirajo. Kakor proti svobodi znanosti, so klerikalci nastopali proti gmotnim interesom delavskih slojev ob vsiki priliki in strah pred socializmom jim je priganjal druge meščanske stranke. Socialni de-mokratje so vodili najkrepkejši boj za izboljšanje položaja železničarjev, poštnih in drugih državnih uslužbencev, krščanski socialci, ki so najprej nastopali s praznimi, demagogičnimi predlogi, so pa vselej pri odločitvi izdali interese teh slojev. Gospodarski, čisto razredni momenti torej pojasnjujejo, kako je bQo mogoče, da so dosegli klerikalci v protiklerikalnem parlamentu moč, ki ni simbolizirana le s tem, da je krščanski socialec WeiCkirchner predsednik te zbornice, ampak še bolj v dejstvu, da sta dva krščanska socialca, GeBmann in Ebenhoch, postala ministra. Obe kr-Sčansko-socialni listnici sta bili plod kravje kupčije, jji bi bila porazna za to stranko, če bi bila politična razsodnost njenih volilcev enaka njeni predrznosti. Za dvoje ministrskih sedežev so krščanski socialci zatajili desetletno agitacijo in svoja najkrepkejša gesla. Za dvoje ministrskih sedežev so glasovali za tisto nagodbo z Ogrsko, katero so ves čas pobijali, za tisto nagodbo, katero je socialno - demokratična frakcija odklonila, ker prinaša delavskemu ljudstvu vseh narodov v Avstriji velikansko škodo. Narodnostni boji, ob katerih boleha Avstrija, pa tudi v tem razdobju niso vtihnili. Nekaj časa je imel baron Beck srečo, da so tleli bolj pod pepelom, naenkrat pa so izbruhnili z vso silo na vseh koncih in krajih. Kakor njegovi predhodniki, tudi mora vstati in pohiteti k njemu. Tedaj včasi ni mogla zaspati do jutra. Pa tudi v takih sanjah in v njenem hrepenenju je bila sreča, kajti kakor da ji je bilo obljubljeno, je vedela, da se izpolni vse. In potekali so dnevi in meseci. Naenkrat se je odprlo brezdno. Rakar je zaprl tovarno in je odslovil vse delavce. Nič mu ni ostalo; komaj da je delavcem izplačal mezde. Andrejc se ni ustrašil. V svojih rokah je čutil dovolj bogastva za vse svoje življenje. -Vzel je svojo knjižico, pa je šel drugam iskat dela. Toda nikjer niso potrebovali njegovih rok. Skomizga-vali so: Morda drugo leto, zdaj ni dela. Nekje je slišal besedico kriza in tedaj je vedel, da je skrb prišla v vas in da bo treba trkati na mnogo vrat, preden se odpro katera. Ko mu je bilo jasno, je povedal Francki, da mora poiskati kruha v tujini in da bo treba hiteti, ker ga bo morda kmalu povsod premalo za vse, ki ga bodo željni. Francki se je stemnilo pred očmi in Andrejc jo je moral prijeti, ker se je zbal, da omedli. Prvi hip je mislila, da je vsega konec. Potem jo je potolažil. Tako je delavčevo življenje, a če bi obupal on, bi moralo obupati sto in sto drugih, ki jih zadene še hujše. Njegov pogum jo je pomiril. Ločitev ne bo večna. Kmalu bodo zopet iskali krepke roke in kadar se vrne, pojdeta k župniku, da napravi, kar je treba. Francka se je stresla. Žalost in radost sta ji preletavaj po duši. Oklenila se je Andrejca pa je plakala bridke in sladke solze. Dalje prih. baron Beck ni imel poguma, da bi bil pograbil ledro tega perečega vprašanja in konec je bil, da se je moral Beck, ki nikdar ni bil velik državnik, pa spreten mešetar, umakniti. Moral se je preiti, da ne more nobena vlada živeti ob samem zakulisnem kupčevanju, ampak da je prav v taki od ure do ure živeči taktiki največja nevarnost Kupčevalca Becka je spravil kupčevalec GeBmann ob ministrski sedež. Beck je hotel reševati narodno vprašanje od dežele do dežele, od vasi do vasi — vemo, kako ga je reševal v Istri — a naenkrat je gorelo na severu in na jugu. Dalje. Pollcajne mahinacije. Odkritje nezaslišanega škandala z Azevom, ki je blamiral ves ruski policijski zistem do kosti, še ni odvrnil generalnih vohunov z dosedanje poti. Slej kakor prej deluje ne le doma, temveč v tujini s starim gnusnim aparatom vohunstva in provokatoričnega zapeljevanja. Sledeči dogodek, ki se je pretečenega tedna piimeril v Bruselju (v Belgiji), je nad vse značilen za rusko policajstvo. Pri nekem bruseljskem trgovcu sta se v sredo oglasila dva neznanca, ki sta vzbujala tako malo zaupanja, da ju prodajalka izprva sploh ni hotela pustiti v pisarno. Trgovec je slišal pogovor in ker večkrat podpira siromašne dijake, je menil, da prihajata tudi neznanca prosit podpore, pa ju je sam poklical. Komaj sta bila v sobi, ko sta položila večji zavoj na mizo ter sta dejala, da prihajata vimenu »tajnega anarhističnega odbora", ki zahteva od trgovca 3000 frankov za »agitacijske namene*. Da podkrepita svojo zahtevo, sta potegnila iz žepa samokrese in povedala, da je v zavoju — bomba. Obenem sta pokazala pismeni nalog »Tajnega odbora” in dejala, da bo, ako bi naznanil stvar policiji, po sklepu odbora usmrčen. Samokres in bomba končno ni šala; ker pa trgovec ni imel dovolj gotovega denarja pri sebi, je dal neznancema častno besedo, da izplača v četrtek zahtevano svoto. »Anarhista* sta odšla, drugi dan pa je prišel eden izmed njih sam v pisarno in je dobil nakaznico na 3000 frankov. Trgovec sicer ni verjel v obstanek tajnega političnega odbora, temveč je bil prepričan, da ima opraviti s sleparji. Drugi dan so delavci v ulici Saint Josse našli bombo, ki je bila napolnjena z nevarnimi razstre-ljivi. Strokovnjaki so rekli, da je pripisati samo srečnemu slučaju, da se delavcem, ki niso vedeli, kako nevarno reč imajo v rokah, ni nič zgodilo. Policija je vpeljala preiskavo, našla pa ni ničesar. Dognala je le to, da sta bila odposlanca »tajnega odbora" Rusa, kar je pa dotični trgovec spoznal tudi brez policije. Posledica takega odkritja pa je ta, da preganja policija v $ Bruselju živeče Ruse, večinoma politične begune na vso moč. V ruskih revolucionarnih krogih So prepričani. da je vso stvar priredila policija, bodisi ruska, ali pa belgijska. Najbolj čudno je to, da se je upal posamezen človek iti k trgovcu po denar. V Bruselju živeči Rusi imajo tudi dokaze, da sta oba roparja vohunarila v njihovih krogih. Če bi bilo policiji kaj ležeče na tem, da bi zasačila »anarhista*, bi moralo biti delo precej lahko, zakaj socialistični »Peuple* poroča, da je prišla vsa stvar šele vsled bahanja roparjev v javnost, da se torej »arnahista* ne bojita preveč policije. V takih razmerah ni čudno, če mislijo ruski revolucionarji, da je napad le za to vprizorjen, da ima policija pretvezo za preganjanje revolucionarjev, ki žive v Bruselju večinoma zaradi študij. Politični odsevi. Baron Bienerlh razpravlja s strankami, enkrat z nemškimi, drugič s slovanskimi. Oftciozni listi govore o vspelib, drugi oporekajo. Na jasnem pa ministrski predsednik sam ni. Velikansko neumnost je napravil Bienerthov sistem, ko je začel preganjati češke radikalne poslance. Državno pravdništvo v Pragi je mobiliziralo 20 tajnih policistov, vse svoje prezidijalne uradnike in 16 referentov, ki so izvršili hišne preiskave pri posl. Klofaču, Ghocu, Bufivalu in Slami ter v uredništvu »Češkega Slova», Klofačevem glasilu, in v raznih drugih redakcijah čeških radikalnih listov, pri predsednikih in tajnikih čeških radikalnih društev in voditeljih te stranke. Našli so baje razne protimilitaristične proglase in izjave ter hočejo priti na sled pripravljavcem in organizatorjem protinemških izgredov. Tudi po deželi so se začele hišne preiskave. Državno pravdništvo ima trden namen tako naperiti pravdo proti vsem, proti katerim bi te hišne preiskave dale količkaj gradiva za ■odno preganjanje. To se pravi: Baron Bienerth hoče napraviti mučenike, kar je najzanesljivejše sredstvo, da razburi do skrajnosti tiste duhove, ki bi jih imel pomiriti. Fol]iU minister rojak Abrahamovi« je ob-avil v «Cza8U» članek, v katerem pravi, da ima e krona pravico imenovati in odstavljati ministre, ne pa klubi deželnih in državnih poslancev. A b r a* h ara o vi cz se smatra za zaupnika krone in zato odstane na svojem mestu. Poljski klub je nato pretrgal vse zveze s ministrom Abrahamoviczem in je poveril fin. ministru Bilinskemu zastopstvo svojih interesov. Finančni minister Bilinski je v svojem nagovoru na uradništvo dejal, da so bili pred 12 leti, ko je bil zapustil urad, blagajniški prebitki ogromno narasli, da so pa danes popolnoma porabljeni. Finančno ministrstvo ima zelo težko nalogo, vendar upa, da jo bo s pomočjo parlamenta rešil, kajti brez parlamenta je vsaka davčna in finančna reforma nemogoča. Prekoračevanju določenega in dovoljenega proračuna treba napraviti konec! Zatvoritev zavodov obsojena na eno leto, odnosno 7 mesecev težke ječe, oprostilo. Kakor je znano, sta bila obsojena, ker sta objavila dobesedni prevod nekega članka iz »Pester Lloyda», torej iz polvladnega lista. Socialni pregled. Razveljavljene volitve. Namestništvo v Trstu je razveljavilo volitve v VI. kategoriji zavarovalnice proti nezgodam, kjer so »zmagali« narodnjaki, zaradi nepravilnosti. Iz stranke. Občni Zbor sklicuje na nedeljo dne 28. svečana ljubljanska podružnica kovinarjev in vabi vse člane, da se udeleže za gotovo. Vrši se v salonu pri Perlesu. Začetek ob pol 10. uri dopoldne. Okrajna konlerenca v Pulju. Okrajni odbor jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Pulju sklicuje okrajno konferenco, ki bo v nedeljo, 28. t. m. ob 3. popoldne v dvorani »Arco Romano* b sledečim dnevnim redom: 1. Poročila političnega odbora: a) tajniško. b) blagajniško. 2. Poročilo o strankinem zboru v Ljubljani. 3. Občinske volitve v Pulju in naša stranka. 4. Organizacija, novi organizacijski statut. 5. Volitev odbora okrajne organizacije za Pulj. 6. Eventualnosti. Pristop na konferenco imajo samo plačevalci strankinega davka in strokovno organizirani so-drugi. Zaključenje državnega zbora in socialna demokracija. Ljudski shod v Ljubljani. V torek je bil v »Mestnem domu" v Ljubljani ljudski shod, ki ga je sklicala krajna organizacija. Izvršil se je tako, da so .ljubljanski socialni demokratje lahko ponosni. Če bi katerakoli druga stranka v Ljubljani imela tak shod, bi se bahala ž njim cele tedne. Ker je imela socialna demokracija krasen vspeh, seveda zabavljajo kar se da; a prav jeza nasprotnikov in njihovi manevri so najboljši dokaz, da je shod popolnoma dosegel svoj namen. Radi pa priznamo, da so nasprotniki nekoliko pripomogli, da se je izvršil shod nad vse pričakovanje krasno. Tistih par možicev, ki se imenujejo »Narodna Delavska Or-ganizacija1*, se je ves tedea pripravljala in je mobilizirala kar je mogla, da bi rasbila shod. »Slovenec11 je pa popoldne pred shodom objavil uvoden »članek*1, s katerim je hotej ščuvati proti shodu in proti socialni demokraciji sploh. Obojni poizkusi so le še bolj navdušili delavce, ki so nasprotnikom odločno pokazali, da niso backi, ki bi se dali voditi za nos na liberalni ali pa na klerikalni led. Udeležba na shodu je bila brez baharije velika. Bil je delavnik, sredi tedna. Delavci so bili ves dan na delu in so morali drugi dan zopet na delo. Tudi se ne sme pozabiti, da je predpust, toraj za shode ne posebno ugoden čas. Vendar je bila dvorana »Mestnega doma" in galerija ob 8. zvečer vsa polna. Stolov ni bilo. Prostora je v dvorani za 1400 ljudi. Množica je pa bila zlasti v sprednji polovici dvorane natlačena; segala je prav do odra in je zastavila tudi ves oder, kar ga je bilo poleg predsedništva in časnikarske mize še praznega. Kdor je bil na shodu, se bo torej smejal, če bere v »Slovenskem Narodu", da je bilo 4—500 ljudi, ali pa v »Narodnem Dnevniku", da je bilo 600 ljudi. Če bi imeli liberalci, ki na napravijo iz 40 Ribnikarjevcev 300, tako množico na svojem shodu, bi trdili, da so imeli vsaj 3000 udeležencev. Otforltev shoda. Točno ob 8. uri zvečer je sodrug B a r tl v imenu sklicateljev otvoril shod in povedal, zakaj je bil sklican. Omenil je, da je vlada zaključila državni zbor in da so prevarjeni upi, ki jih je delavstvo gojilo o zavarovanju za starost in onemoglost, za katero se je bojevalo že več kakor deset let. Naenkrat so zadoneli žvižgi po dvorani in na galeriji. Razgrajači, katere je bila naiela »Narodna Delavska Organizacija ‘, da bi razbili shod, so prišli s piščalkami, imeli so menda nalog, kopirati Klofačevo družbico in tako preprečiti zborovanje. Če bi se bili gospodje od „N. D. 0.“ prej informirali pri svojih liberalnih patronih, bi bili že lahko izvedeli, da se socialno-demokratični shodi tudi v Ljubljani ne razbijajo tebi nič meni nič. Zakaj socialni demokratje ne sklicujejo shodov, da bi se igrala komedija, ampak da se razpravljajo važna vprašanja. Zato imajo zborovalno disciplino, katero so liberalci že leta 1906 spoznali — takrat v svojo korist. Naravno je, da je hotela imeti stranka tudi na tem shodu red in ko sklicateljev opomin ni pomagal, so morali nastopiti reditelji in odstraniti razgrajače. To se je izvršilo v dveh, treh minutah in potem je bilo dobro. Sodrug Bartl je naglasil, da dobi vsak udeleženec shoda besedo, če jo bo zahteval. Ko je to slišal „narodno-delavski“ gospod Škerl, je — odšel. Nato so bili izvoljeni v predsedništvo brez ugovora sodrugi Kocmur, Petrič in Toka n. Sodrug Kocmur se v imenu predsedništva zahvali za zaupanje, pozove zborovalce, naj ohranijo mir v vsakem slučaju, in izjavi, da dobi vsakdo svobodno besedo in jamči predsednik s svojo častjo vsakomur, da bo lahko prosto govoril, dokler se bo bavil z dnevnim redom Potem naznani, da ima za prvo točko , Zaključenje državnega zbora1 kot poročevalec prvo besedo sodrug Etbia Kristan. Frenetičen aplavz je pozdravil govornika, čegar poročila zaradi omejenega prostora žal ne moremo v celoti objaviti. V glavnem je izvajal sledeče: Ko je bil zaključen državni zbor na Dunaju, je jugoslovanska socialno-demokratična stranka takoj sklenila, sklicati shod, ker je bil dogodek tako izvenreden, da se je moralo ljudstvo poučiti o njegovem pomenu. Menili smo, da se bomo morali baviti le s tistimi faktorji, ki so zakrivili zaključenje. Toda naši klerikalci so sila ljubosumni in vedno jih vznemirja misel, da bi se govorilo 0 drugih, o njih pa ne. Konec prih. Domače vesti. Torkov shod v Ljubljani je spravil gospode nasprotnike popolnoma iz ravnotežja in čitanje liberalnega in klerikalnega časopisja je bilo v sredo res zanimivo. Klerikalni »Slovenec* se je napravil pravzaprav že v torek zanimivega. Priobčil je na uvodnem mestu stilističen poizkus, poln kislega humorja, ki je očividno člankarju iztisnil nekoliko škafov potu; pred »Mestnim domom" so dajali „Slovenca“ obiskovalcem shoda, ki so imeli na ta način dobiti najboljšo priliko, da so se prepričali o neresnosti in o jezuitovstvu klerikalnega glasila. V sredo je pa komični humorist »Slovenca" prebrskal cele letnike „vicblatov“ in iz sadov tega študija sestavil „članek“, ki naj bi bil osmešil socialno - demokratično prireditev. Smešno je bilo pač — kar je spakedral „Slo-venčev“ peresar; škoda le, da je bilo na shodu preveč ljudi, ki so gledali s svojimi očmi in poslušali s svojimi ušesi, vsled česar bodo imele klerikalne laži prekratke noge. Surovost in podivjanost je sedaj geslo, s katerim sčuje (Slovenski Narod* v onemogli jezi proti socialni demokraciji. Podivjani so bili v torek — socialni demokratje, ker niso mirno trpeli, da bi jim bilo nekoliko najetih in naščuvanih elementov razbilo shod. Razgrajači so bili postavljeni pred vrata; to je res. Ampak to je bilo najprimernejše sredstvo, da se je napravil red, ki so ga hoteli Ribnikarjevci kaliti. Verjamemo da bi bilo «Na-rodu* in njegovim ljudem IjubSe, če bi bili socialni demokratje mirno trpeli naroCene kravale in nazadnje razpust shoda. Tedaj bi bil «Narod» seveda triumfi ral. Ker to ni šlo, pa zmerja. Ampak če mora govoriti o surovosti, tedaj mu svetujemo, naj posveti svoj nauk svojim zizibambulam. Surovost je, najeti ljudi, da bi ili razbijat shode; surovost je, prepuščati naščuvane fante usodi, ki ne more biti v takih razmerah nikoli prijetna. Surovost je pa končno tudi lagati, kakor se laže »Narode. Njegova •ilustrativna fakta* pri tem nič ne pomagajo. O strahotah, ki so baje zadele Feldsteinovo ženo, lahko tarna povsem nepoučenim ljudem; ker pa niso vsi nevedni, bi bil v interesu Feldsteinove žene bolje storil, če bi bil molčal. Oaa je prišla na galerijo i namenom, da razgraja. S seboj je imela piščalko in je tudi v resnici razgrajala. Ko jo je reditelj pozval, da naj odide, se je uprla, pa ne ie 1 besedo, ampak z rokami in z nogami. Zena ima pravico do posebnih obzirov, dokler se vede kakor žena. če pa nastopa tako kakor pijanec v beznici, ima pa sebi pripisati, 6e so tudi posledice take. Prav čudno logiko ima vCasi celjski ‘Narodni List*, zlasti v poročilih, ki se tičejo ljubljanskih zizibambul. O zadnjem shodu v »Mestnem Domu» poroča" takole i i fa9°na^ *n v velikih izberah priporoča JVan 5oKllž, Cjnbtjasa Pod Trančo štev. 2. 10-9 LJUBLJANA Mestni trg št 10. | Zaloga manufaktur-nega blaga na debelo — in drobno. — Telefon it. I7T L Tomažič zaloga piva 62— 2 J Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebaško in deško pivo Katinka Widmayer trgovina pri ,Solncn‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—1 perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, L t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vene* s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče' vedno v zalogi Specialiteta za delavce: Celnlloid-ovratniki, prsa in manšete. Nizke cene. * * * * * ♦ * ♦ * * Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, slamoreznice, čistilnice, preše za sadje i. t. d.? Edino le pri FR. STUPICA v Ljubljani, Harije Terezije ceita itev. L, Valvazorjev trg itev. 6. In zakaj: zato, ker ao dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrabifim, port-land-cementa, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic i. t. d. 24—10 ♦ ♦ * * * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t 10 zapovedi za zdravje lično tiskane, vpošlje poštnine prosto in zastonj lekarnar 24—9 Trnk6czy v Ljubljani. Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni. Prva slovenska :: modna trgovina za gospode • • • • Ljubljana Mestni trg štev. 19 se najtopleje priporoča. H i i M Svoji k svojim! Lud. Černe zlatar in trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana, Wolfove ulic« 3. Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine In raznih nr. ^ Častna delaVaka za popravila in nova del a. Cue Rajolžje. solidni postrežba. Globoko izpod cene prodajam zaradi pomanjkanja prostora: Obleko, površnike, zimske suknje, dežne plašče za gospode in dečke. Najmodernejša konfekcija za damo in deklice. 52-17 Konfekcijska trgovina v Ljubljani S = Pred škofijo štev. 19. k Cttkic BLUZE v težki svili, volni in drugim modnim blsgu, v basnih modelih, naj-novejša modna krila, ko-»turne, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča največja narodna konfekcija M. Krištofič-Bačar Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28 Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Gene radi male režije brez konkurence. 52—16 Solmi, soBlilitaimi KaVarac iz briVnicc, Kjer jc n razpolago Vale »Rdeti Prapor”! Vajenca išče za jermenarsko in torbareko obrt Mihael Jager Ljubljana, Poljanska cesta štev. 9. 4 Ustanovljena 1847. 52~9 Ustanovljena 1847. tovarna pohištva J. J. Naglas Turjaški trg št. 7 u LJUBLJANA :s Turjaški trg št. 7 Največja zaloga poliUtva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmoti, žimnati modrooi, otroški vozički i. t. d. Najnlije oene, Najaolldtiejše blag;o. $ Kmečka di :: “ 8i m v Dobra J J Jt«gistroVana 11 U stan o A ilggoh J Podpisano se tem potom zahvaljuje ^ dosedanjim vinskim odjemalcem, po- ^ sebno občnemu konsumnemu društvu v Y Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, Y zasebnikom v Mirnu in drugod. v To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipav- ^ skega naravnega vina iz lastnih kleti zdru- X ženih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, T Šmarji, Rihenberge, Karunja in bližnjih 'jr vasi, vsem svojim dosedanjim in novim ^ odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, A Štajerskem, Koroškem in drugod. ^ 20 Zadružno vodstvo. A rldtond ' ispodarska zadruga v jah, Goriško, »drogi z omejene zavezo, vljena 1.1908. * 1 Vino poftllja od 80 litrov naprej Al po Jako smernih oonah. i | ] t \ n Nova £enasi & Gerkman Nova slovenska trgovina Ljubljana slovenska trgovina priporoča za pomlad in poletje 24-1 Cene solidne in postrežba točna. A i i i \ ti i t it M it it it < t it F * s •p Najvačja naloga, Čopičev m pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. Lakov, pristnih angleških za vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po */„ V,.l/. in 1 kg. 104—20 Jantarjeve glazure za pode, Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. najoenejia tvrdlta xn uje onir. nakupovanje I ajbQlJ& »rooov Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g, dr. Schonfeida. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega, CII psa, alabasterskega in štukatumega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apnq. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. *?BS" Adolf Hauptmann v Ljubljani I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnešev, lakov ln steklarskega kleja. Ustanovljeno 1.1832. M M i \ i\ A it *t ♦ ❖ it J «d|*TtnM ondaife F»»a Rirtlf Tlaku Iv* Pf, Uaprot v Krosju*