Stev. 155 V Trstu, v soboto 7. funlfa lefnISt XilV J^haJa v*:k din, ud! ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica *v. Asižkega 5tev 20, I. nadstropje. — Dopisi na} ae pošiljajo ured- ^mi. — Ncfraakirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Šteian Godini. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol L iS - In celo leto L 36 —. — Telefon c-edni§tva in uprave Štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se raSumja y Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtniKov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarniii zavodov m-n po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se po-Uljajo izključr-.o upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Tfetu, ui. sv. Francka As 20. Jadransko upraSsnie. Poravnava za Reko. PARIZ, 5. »Nevv York Herald« piše: Jugoslovani so odnehali od zavračanja kompromisa, kakor ga jim je predložila amerikansak delegacija. Predložili so nekaj protipredlogov, ki pa so brezuspešni, kajti koncesije, v katere je privolila Italija in ki pomenjajo neoficijelno pritrditev onemu kompromisu, so bili zadnja meja, do katere so mogli italijanski delegati po ministrskem svetu v Oulxu pred dvema tednoma. Zagotovlja se, da so Italijani, videč sedanjo pozicijo Jugoslovanov, odločeni za vztrajanje pri londonskem paktu. Vendar se zavezniki in ameriški deiegatje ne odrekajo nac1e, da sklemejo jugoslovanske delegate, da pritrde predloženemu kompromisu. Ti napori niso dosegli doslej določenih uspehov, toda, odposlanci Wilsona nadaljujejo, da bi prepričali Jugoslovane. »RESITE ŽELEŽNICE ZA TRST!*« Ped tem naslovom objavlja »Nazione« nov članek iz peresa istega L. Tancredija, ki je spisal tudi »Zaroto proti Trstu«. Članek pravi, da bi po odpadu Smirne in Dalmacije za tržaško trgovino* ne ostalo Trstu nič drugega kot trgovina z zaledjem, katerega, kakor pravi član-kar, ne bi mogla zavest drugih izpremeniti v sovražnike Italije, namreč z Nemško Avstrijo, Mrdjarsko in Romunsko. ».Madžarska in Romunska imata gospodarstvo, ki bi izpopolnjevalo italijansko, in bi mogli dajati Italiji žito in petrolej, ne da bi bili narodnostno odvisni od... svobode morja. Zlobnosti, ki bi jih potem Jugoslovani gotovo uganjali v škodo madžarski trgovini preko Reke, bi bila jutri v korist Italiji, v korist Trstu. Pa tudi štajerskim rudniškim in kovinarskim okrožjem bi nudil Trst bližnje pomorsko trgovišče. Toda da se to zgodi, da edino pristanišče, ki nam ostane v Adrlji ne bo obsojeno v pogin, ker bi moralo deliti z Benetkami, ki so tako blizu, omrtvele trgovine Nemčije, ob tla potisnjene z nadzorstvi in dolgovi, je treba, da vsaj železnice ki vodijo v Nemško Avstrijo in Madžarsko, ostanejo v posesti teh dveh držav tamkaj, k,er teko po neitalijanskem ozemlju. Treba je. da gospodje Jugoslovani, gospodarji železnic z Reke v Zagreb in v Ljubljano, popolnoma odtegnjenih našemu nadzorstvu, ne postanejo gospodarji tudi železnic, ki vodijo s Trbiža preko Celovca proti Dunaju in iz Celovca preko Maribora na Ogrsko. Pomni naj se, da sta Maribor in Celovec čisto nemški mesti, severno točne naravne meje, ki jo tvore Karav-nke in Drava. (G. Tancredi hoče torej odvzeti Jugoslaviji vso slovensko Koroško in tretjino slovenske Štajerske.) Pomni naj se, da posest železniških prog, ki vežejo omenjeni dve mesti z Dunajem, Budimpešto in Italijo, ne donaša Jugoslovanom nikakršnih koristi, kvečjemu v negativnem smislu, namreč da bi nadzorovali, pretrgavali, bojkotirali zakonite zveze drugim. In kar si je balkanska moda, podpirana po tujih spletkah, znala izmisliti za železnico Reka-Madzarska prve dni po premirju (nesklada^oči se urniki, pomankanje zvez, samo' oljno zaustavljanje vlakov, fantastični ceniki, latvine blaga in žepne tatvine v škodo potnikov), obeta zelo malo za bodočnost. Proti železniškima vozliščema Celovcu in Mariboru — to je proti Trstu — se nekaj časa jem dogaja nekaj nezaslišanega. Isti, ki so Dunaju obetali gorenjo adiško dolino — zemljepisno italijansko — če bi se Dunaj odrekel ze-dmjeniu z Berolinom, odrekajo novi nemško-av^trijski republiki pas ozemlja, ki je narodo-(Mt.no in zemljepisno nemški, zato ker teče po njem edina železnica, ki bi bila na razpolago Trstu. Izprva določa konferenca, da naj se v tem pasu izvede ljddsko glasoavnje, morda zaradi zadnjega koščka sramu, ker je bil izidi ljudskega glasovanja znan že naprej. In ravno zato so Jugoslovani zasedli Maribor in tako prerezali železnico Trst-Madžarska. In to, kar se tudi udejstvuje sedaj v -porenski republiki Napoleonovega spomina, pojasnjuje, kaj je »volja narodove pod vladavino sovražne zasedbe. Vsekakor se je po srbski zasedbi Maribora določila začasna premima meja, krivična ie zato, ker severno Karavank — vsled ameri-kanskega posredovanja se Celovec reši — mora Trst še občevati z Dunajem. Jugoslovani, videč, da se jim je poteza z Mariborom posrečila, jo smatrajo za primerno, da poizkusijo novo: napadajo na Koroškem, ali pa se, odbiti, umikajo. Italijanska vojaška misija na Dunaju zaukaže obema strankama, da naj ustavite sovražnosti, in začasno se ji pokorite: njena pravica posredovanja je tako dejanski potrjena. Dva tedna nato Jugoslovani zo- pet prično sovražnosti, vdrugo kršeč premirje, sklenjeno z Italijo, ki jim nalaga — od novembra sem — razorožitev, kršeč v naprej načeloma sprejeti sklep konference, ki gre na razorožitev vseh dedičev Avstrije. In italijanska misija ni posredovala več; in italijanski vojaki, ki imajo teoretično pravico do zasedbe ozemelj in potov sovražnih držav, se ne ganejo, niti da bi imeli posadke v spornem ozemlju in varovali celovško železnico in postajo! Pojasnila? Ce naj se ta beseda umeva v ironičnem smislu, evo jih nekoliko. Prvo: Srbska vojska je bila popolnoma izčrpana glede orožja in moštva; sedaj ste se pojavili dve lepi srbski diviziji, da se bojujete v Avstriji, oboroženi od nog do glave. Drugo: Ker ipak Srbi nimajo divizij v preobilici, so se številne čete, potrebne za vdrževanje reda v srečni, složni in wilsonijanski Jugoslaviji, v Zagrebu nadomestile s francoskimi četami. Tretje: Pariška konferenca, namesto da bi protestirala proti jugoslovanskemu rokomavliarstvu, vkljub kakemu formalnemu Wilsonovemu ukoru na Trum-bičev naslov, obnavlja razpravo o mejah med Slavonijo(?) in Avstrijo, tunika predlog na ljudsko glasovanje v celovškem in mariborskem okraju in si »pridržuje« odločitev o celovški kotlini. In beseda »kotlina« stavi na kocko ne samo mesta s tako zelo važno železniško postajo, poleg tega pa tudi še oni mali konec železniške proge, ki bi, nekoliko kilometrov severno, še vzdrževal zadnjo nezadostno zvezo med Trstom in Dunajem. Tako se o Mariboru ne govori več: zaseden je po Srbih, ki se ne maknejo z zasedenih mest. In Celovec je na tem, da ga zadene ista vojaška usoda. Opozarjamo vlado na tragični pomen slovanske ofenzive — in ne samo slovanske — proti Nemški Avstriji, zaradi njenih očividnih namenov, zaradi njenega posebnega značaja in zaradi njene škandalozne oznake. In če ne misli odpomoči in protestirati, da se doseže, da bi se vsaj za zadnjo zvezo z vzhodom ne oropal Trst, predlagamo naslednjo logično rešitev: naj se zahteva pomednaroditev vseh železnic, ki iz Reke in Trsta vodijo preko Jugoslavije v Avstrijo in Madžarsko.« Hirouiu Konferenco. PODLISTEK Rose Kery. (9) Ivo Vojnović. — Prevedel M. C—JL Ne! Ne! — je vzkliknilo nekam veselo v njem, kakor da je zdrobil nasprotnika ... To ni plesalka !— A vendar! Čudno! Nikdo ni omenjal imena te nove zvezde baleta; vedel je samo, da je Francozinja--in lepota — — a vkljub temu se je ta lahka beseda zaplela kot pajčevina okolo njegovega srca. Ti uboga mladeniška domišljija! Zjutraj je metal neznansko smeli paradoksen (nekaj, kar nasprotuje splošnemu mnenju), da v moderni družbi ni izjem; trdil je celo, da pozna vse ženske! — Ona pa ga je zvito, ironično vprašala: ali res? — a na večer se je boril z golo sumnjo. Kje hočeš, da te odložim? je vprašal Hugo molčljivega prijatelja. Prosim ie, dovedi me do mojega stanovanja — je odgovoril Marko. „ Po nekolikih trenutkih je kočija hitela po Odgovor na nemški prolinačrt PARIZ, 5. »Temps« piše: Zelo dvomljivo je, ali bodo zavezniki izročili Brockdorff-Ran-tzanu odgovor pred koncem tega tedna. Nemški proti predlogi še redno v proučevanju. PARIZ, 5. Četvorica glavarjev vlad nadaljuje z vso delavnostjo proučevanje nemških pro-tipredlogov. Danes so bila predmetom razprave posebno vprašanja vzpostav in pa usoda Zgornje Šlezije. Sklenilo se ni ničesar. Niso še vse komisije predložile svojih poročil. Z druge strani se je proučevanje nekaterih članov nemških protipredlogov odložilo na danes, da se čuje mnenje zavezniških izvedencev, posebno kompetentnih. Vsakako pa s« zdi verjet no, da se besedilo kaj izpremeni. Te izpre-membe pa se bodo nanašale Ie na modalitete izvedbe mirovnih pogojev, ne da bi se dotak nile bistvenih določb, za katere so se zavezniki sporazumeli poprej, nego so se pogoji predložili nemški delegaciji. Ni pričakovati torej, da bi se odgovor entente izročil nemški delegaciji pred ponedeljkom. Potem bo tej poslednji dovoljen rok štirih dni, da se odloči. Podpis mirovne pogedbe se utegne — ako ne pride kaj nepričakovanega vmes — izvršiti okolo 15. t m. Grof Brockdorff-Rantzau je dal izročiti nocoj del francoskega prevoda gospodarskih in juridičnih prilog k nemškim protipredlo-gom. Petorica ministrov za vnanje stvari je določila popoldne postopek za. revizijo pogodb iz leta 1839. Tardieu in Loucheur sta bila danes zaslišana o vprašanju vzpostav od strani Avstrije. Odgovor na nemške protipredloge. PARIZ, 5. »Temps« piše: Ni gotovo, da se bo mogel odgovor zaveznikov Brockdorffa-Ran-tzzu izročiti pred koncem prihodnjega tedna. Nota Llojda George o nemških protipredlo-gih. PARIZ, 5. vlntransigent« je doznal, da Lloy< George pripravlja noto, ki naj pojasni zavez- nikom nazor Anglije o nemških protipredlogih. Ta nota se priobči baje v petek. Protesti Dunaja proti krivičnosti zaveznikov. BASEL, 5. Z Dunaja poročajo: Začetkom seje občinskega sveta je župan izustil govor, rćkši: Dan miru, po katerem smo hrepeneli, je prišel. Ali ta dan ne bo — kakor smo se bali — dan veselja, ampak žalosti po strašnih materijalnih in moraličnih opustošenjih vojne. Nositelji oblasti med zavezniki ne nameruje-jo ustvariti pravice v Evropi« marveč najbo-lestnejo krivico. V nasprotju s pravico samoodločbe narodov, je naš narod uničen. Milijoni avstrijskih Nemcev na severu in na jugu se podrede tujinskemu gospodstvu. Tega ima pričakovati naše ljudstvo, naša mlada republika, u nima nič skupnega z bivšo monarhijo Habs-auržanov, ki je začela to fatalno vojno. Nadejamo se vsi, da bo naša delegacija na konferenci v Parizu, do katere imamo polno zaupanje, mogla doseči bolje pogoje, kajti tudi mi avstrijski Nemci imamo pravico do življenja istotako, kot druge države in drugi narodi. Moramo prevzeti svoj del žrtev, ali, od nas se zahteva nekaj nemožnega. Tisti, ki izvrše ta čin, bodo prokleti, kajti vsaka krivica, izvršena proti kakemu narodu, bo prej ali slej v nevarnosti za mir in svobodo vseh narodov. Renner v Predarlškem. BASEL, 5. Iz Inomosta javljajo: Vsled novih določb se je razgovor državnikov nemške Avstrije z Rennerjem vršil danes v Feldkirchu. Dcšli so tudi predstavitelji Tirolske. Anglija se pripravlja umi libfskp rdgov lh.tCcč Baltiško vprašanje. STOCKHOLM, 5. Finska vlada javlja službeno, da ne namerava poslati na konferenco, ki bo morala proučevati baltiško vprašanje, note o holandskih otokih, temveč bo vstopila v direktno zvezo s Švedsko, Estonska pro3i pomoči. PARIZ, 6. V Pariz je prispel estonski minister da brani pri vrhovnem svetu na konferenci zadeve svoje države ter da prosi velesile, naj pomagajo majhni estonski vojski, ki se s slabimi silami bori proti petrograjskim boljševikom. Angleška odstopila Ciper Grčiji. ATENE, 6. Poslanec ciprskega parlamenta, zastopnik oteska Cipra v Londonu, Theodotu, je brzojavil ciprskim zadrugam v Atene, da je odstop otoka Cipra s strani Anglije Grčiji, že dovršen čin. Gospodarski svet. PARIZ, 4. (Oficijelno.) Vrhovni gospodarski svet, sestavši se danes, je bil obveščen, da so zavezniške vojaške oblasti ukrenile potrebne odredbe, da se prepreči nemški vladi ustavljanje transportov živil, namenjenih Poljski pre ko Gdanskega. Svet je začel proučevati priporočila sekcije blokade, nanašajoče se na skr čenje trgovine Avstrije z Nemčijo* boljševiško Rusijo in Ogrsko. Dovoljen je uvoz dobav zdravstvenih materijali) v Nemčiji. Hoower je predložil poročilo, v katerem obrazložuje odredbe, ki naj se ukrenejo za odpravo kontrole nad sedaj veljavno svetovno preskrbo z živili, ter za reševanje gospodarskih problemov, ki se predstavijo po prihodnji žetvi. Za proučenje teh vprašanj se je imenovala komisija, ki jo sestavljajo: Robert Cecil, Clement, Crespi, Hoower, Cartier de Marchienne. Wilsonov obisk v Belgiji. BRUXELLES, 6. Vsled malega nerazpolože-nja kraljice, ki ima mrzlico, se Wilsonov obisk v Belgijo odloži na drugi teden. Ringu, zasukala okolo cesarskega dvora, pak je odložila Branskega pred njegovim stano vanjem na Kohlmarkto. Caof — je zaklical Hugo, prisrčno, stisnivši roko Marku. — Kaj naj rečem lepi Elli? .. Vse, kar hočeš — je odvrnil Marko, skočivši na trotoiar. Bi en!... Glava te boli! — je pridodal mladi oficir glasnim smehom ... Srečen uspeh!.. mu je zaklical še enkrat, obrnil voz in odšel Marko je šel na svoje stanovanje, obleke frak — zataknil cvetko na prsa in odšel peš proti operi. m. Težkega koraka se je potiskal grof Branski skozi polne ulice. Majnik je razsul po' zraku veselost vedrine in pomladi. Nešteta množica je vrvela, sprehajala se, razgovarjala, met tem, ko je hrup hitečih kočij bučil po ulicah ki so se začele dičiti z večerno razsvetljavo Iz prodajalen je že plamtela luč plina, ki se je v blestečih trakih razgrinjala po pločniku, slično pomarančastim pregrinjalom. Z neba je padal slab plav odsev na strehe in zgornja nadstropja, dočiaa so se v nižim hiše potapljale v skatn); od tod naravnost na sever, do severoizto-čno Be!»'aka. nekako do Zg. VogliČ (Obervvinklern) v občim ..Kosfc&oie (Kostenberg med Osojskim in Vrbskim jezerom); od tod iztočno do meje med okraienta Št. Vid in Celovec nekako pri Vel. Bukovju (Grossitsch, občina Dele, Ponfeld); dalje \ga>— Osojsko jezero; dalje bi tvorite mejo dosedanje celovškega, Šentvidskosa in veHkovške=ga glavarstva do vi&ne Špika (Speikkogel), severovzhodno Svinca. Od tu bi šla mefca proti jugovzhodu med St Pavlom in labudom do Kwjeg* vrha (na Štajerski meji severno od Dravograda in vzhodno od Labuda). Na Štajerskem bo tvorila n*??o po večinf dosedanja demarkacijska črta. Od Radgone bo šla meja naravnost proti severu do Sv. Ane pri Oleichen-bergu. Od hi pa dalje proti severovzhodu do St. Gotarda. Celo Prekmurje }c jugoslovansko. Celovec,"TTospa Sveta, V-aJikovec, Labud, Dravograd, Maribor, St. ftj, Hadrona so jugu slovanski; Beljak, St. Pavel Lu-Sace. Spiljo in Cmurek pripadejo Nemški Avstriji. Meja na Koroik««. S pridržkom: Od vrha Peči na iztok ob koroška deželni meji do Kepe (lud J*ujJti4fHi U* OUignj- pepelnastem somraka. Na belkastem nebu so svetile plahe zvezde — tresle so se drobne v mlečnem obzorju. Po dunajskih ulicah je sedaj pa sedaj popihal svež vonj polja in gozda skozi hrup in vrvež množice. V tem somračju si čul trepet preporoda; šum vrelega življenja je odmeval v smehu in hrepenenju. Spomlad je opajala to velemesto in padala kot dijamanten prašek z blesteČega neba. Tudi v srcu mladeniča je pevala tiho pesem naravi — prizor veselja je utoiažil nemir prenapetih želja. Občutil je neko slast« da se nahaja v toliki množici, da sluia pretrgane šaljive besede, pozdrave, vzklike, ki so se križali in izgubljali v šumu ljudstva. Neka nova naslada je spremljala njegov izprehod — bilo mu je kakor da je došel v tuje mesto; zrl je kot novinec v ogromna stekla prodajalen« odzdravljal veselim glasom redkim pozdravom, ki so v po-lutemi prihajali od nekod. Ne da bi se bil zavedal daljave poti, je hkratu stala pred njim v večerni polutemi dvorna opera. Dospel je do nje, pozabivši svoje sanje, uživajoč Se enkrat enega tistih bežečih trenutkov notranje radosti, Id jih pozna samo -Pcčrczc£aT*V beljaškem okraju je silno škoda vernbuške občine na severnem bregu Drave (železniška postaja Podravlje—Foderbach), ki je po dolgoletnih najširših bojih (žu pano val je tu prosluli bivši nemškouacijonalni državni poslanec Orasch) prišla tih pred vojno v slovenske roke. Južno Drave pa odpade Marija na Žili (Meškova župnija), befcitanjska občina e Blašklm jezerom narodno tako zavedna Brnca, in ipotem vse dalje tja gori: Podklofter, Vrata, Zafcomec—Bistrica (domovina naših Zwi'tterjev, VViegelejev In Milo nikov)» v^a Zila do šmeborja. Tu se izgublja vseh skupaj najmanje 25.000 Slovencev. Celovec, Vrb sko ;ekei o, Gospa sveta, Krnski grad. Velikovec — to vse bi bilo jugoslovansko. Pripadel bi Jugosla viri "torej ves celovški politični okraj (sodna okra,£ Celovec in Borovlje), severna in južna stran Vrb-skesa jezera, velikovški politični okraj (sodni okraji Veliko vec, Doberlavas. Pliberk, Zelczua vjapla) in nekako polovica šentpurelskega soduega okraja v Labudski dolini Toda. kakor veli poio-čiio, je v oj>eratu govora o nekem pridržku, ki nam ni razumljiv. Ne moremo še danes vedeti, kaj ta pridržek -pomeni. Morda pomeni ta določitev meje na Koroškem te to, da se Nemci odieko upravi teh krajev, dokler Eaidsko (glasovanje ne bi končnoveljaviio odločilo, komu naj ti kraji pripadejo Bližnji dnevi aam prinesejo v tem oznru jasnosti. Opozarjamo pa že danes, da se v svojem optimizmu ne smemo prenagliti in da nam &e marsika ka kaplja pelina utegne zagreni« veselje na tem vsaj navideznem uspehu. N;i_Si3ičIskem jc izgubljeno tza Jugoslavijo Spilje ter žokztiica Spi&e—Radgona. Obmejna postaja južne žeissnice bo odslej St. Iti v Slovenskih goricah. Največ pozi tf vrt osja us4>eha je še v tužne ni Prek-murju, 'ki je (pri ser eno v celoti Jugoslaviji. DUNAJ, 4. junija. Člana koroškega sosveta avstrijske mirovne delegacije protestira v »Neue Freie Presse« proti odcepitvi 70.000 koroških Nemcev in več ko 66.000 večinoma Nemcem prijaznih Slovencev. Ta!M teh vodnih operacij ravno v trenutku, ko pariška konferenca dciočuie nemško-jugoslovanake meje. Sporočilo iz Ljubljane, ki na široko pripoveduje 0 nemških vojaških pripravah, o iz-zivajočih artiljerijskih dvobojih. Polog tega pa pravi sporočilo iz Belgrada: »V »začeitku majtiika so Avstrijci prekršili premirje na koroški fronti, odbirH naše oddelke rz Velikovca, prestopili Dravo, zasedli vso jugozapadno Koroško in prodrli <20 km južno Drave. Na»padK so tudi v odseku pod roške ga predora in zasedli tudi južni izhod prodora.« Sporočilo obtožuje tudi avstrijske vojake raz>nlh itasi& in pravi: »Pogajanja, ki so se vršila v Celju, da bi se ustavile sovražnosti na podlagi umekiritve avstrijskih čet na staro demarkacijsko črto, kakor ie bila pred napadom, so ostala brez uspeha, avstrijski odposlanci niso sprejeli predloženih jim predlogov, vs&ed česar so jugoslovanske čete 29. majnika pričete tprotiofenzivo, poraizile sovražnika in v dveh dneh zopet zavzele «e samo vse ozemlje, 4ci je bilo izgubljeno prve dni majnika, temveč tudi ono, kl bilo izgubljeno prošlo leto. NemcS so na svojem umiku poškodovali most čez Dravo. Na moii proti Štajerski vlada mir, ker so ni kršilo tamkaj sklenjeno premirje. In železniška 1 zveza onstran Ljubljane ni pretrgana.« Pcluradno sporočilo vrhovnega povoljnSŠtva iz Ljubljane, z datumom 31. majniika ob 10 zvečer, izpopolnjuje bekrajsiko rporočiK) tako-le: »Naša ofenziva se nadaljuje uspešno. 31. t. m. zjutraj so naše vrle čete zav.rele Borovlje in Suhi Vrh (severno vhoda v pedroški predor). Labud je v naših rokah. Nemci na umiku pokončavajo vse 5n plenijo. Vse hiše v Spodnjem Dravogradu so oropane, vse železniške naprave so raizdeijane. Naše vrle čete so zajele okoM 20 topov raznih kalibrov, veliko število strojnic (ena sama kolona jih je zajela 42), neštevilo pušek, municije in avtovozJI. Zajeli smo veliko število sovražnikov. Naše izgube so relativno nezmatne. Čete, ki so osvobodile slovenski Korotan, je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Naši vojaki povsod do z na vajo groco-vitosti, ki so jih počenjali Nemci v Borovljah in v Labudu, kar jih Ie še izpodbuja za naidaljno prodiranje. V krajih, preko katerih so priSIe naš« čete, se je vrnil mir in red.« Na koncu pa še strupen popad Italije. »Jutranji List«, iz katerega posnemam te vesti, poroča iz Ljubljane: »Iz zasebnih vesti se doznava, da se med nemškimi četami nahajajo tudi italijanski vojaki, ki jih podpirajo v bojih!« Hrvatje so izstopili iz občinskega sveta v Sarajevom. SERAJEVO, 5. Hrvatje so odložili svoje mandate kot občinski svetniki vsled navskrižij med člani občinskega zastopa. mladost; sedaj — se je dvigala pred njim, o-gromna, kot iz zemlje, prelivajoč iz arkad in loggle, kot iz odprtega žrela, žarko luč, dočim so se temne črte masivne zgradbe zdele 5e črneje, še ogromneje, na finem belkastem somračju neba. Na vrh strehe je metal zapad svoj zadnji rožnati odsev — podobno žarki tresoči se iskri, je zablesteval še za trenutek na pozlačenem drogu strelovodne žice ... pak je utrniL Senca zlovolje je zastrla za hip pogled mladeniča. Kakor da je nastala v njem kratka borba. Bilo je samo za trenutek. Nasmeh je zaigral okolo njegovih ustnic — in čvrstim korakom je stopil pod arkade. Preidši hitro sijajni vestibul je došel do hodnika, ki vodi v lože v prizemlju, potrkal na 5t. 5 ter odprl vrata. Orkester je še sviral ouverturo Mignona. Zadnji alegro je oril v ognjenih akordih — a šibek ženski glas je odgovoril na grof ovo trkanje: »naprej«. Grol je vstopil. V polusenci lože, obrnena proti odru, je sedela — Rose Mery. Isti utisek čara, isto neizrecno čutstvo občudovanja mu je zapelo besedo v grlu, ko mu je ponudila tanko, kot alabaster snežna roko. Na njeni osebi je bilo nekaj še čudnejega in ontamnejega. Je-li to koketarija ali skrajni okus, kdo ve to — tu-jinka je bila vsa odeta od črnih čipk. Viloviti ji stas je počival v bujnih, lahnih volantih iz črnega vela. Vse se je izgubljalo v tem črnem oblaku — — — samo na prsih in na laktih se je kazalo nekoliko beline mramorne polti. Na zlatih laseh, ki so bili, kakor na grških kipih, zvezani vrhu glave, je bila nataknena, nekoliko v ozadje, mala capotte, okolo katere se je vilo črno pero. Zlati njeni lasje in svežost tega obraza so blesteli v črnini obleke in v senci zaprte lože s prozirnostjo rimskih »ka-mej« (Vrst prozornega kamenja). Ali motim? — je rekel grol in sedel poleg nje v zatišju. Niti najmanje, grof! — je odgovorila Rose Mery z veselim sineškom. Ouvertura je ravno končala — a izpovedujem vam, da sem kot navadna ženska iz provincije prišla pred prvim akordom... Vam so morda pevci naše opere nepoznani — je rekel Marko opazivši, da se je zagledala! na oder. (Dalje.) liru It wfc0WOST« Šter, 155. V Trstu, dne 7. fanffa 1919. IZ FRANCIJE, PARIZ, 5. Razširjanje stavke v Parizu tn na deželi smatra časopisje za zelo vznemirljivo. »Ne sme se pozabiti,« piše »Temps«, da ogroža to skrbno organizirano gibanje javno življenje in da paralizira najvažnejše narodovo delovanje, ker Francija izmučena po 4 letni vojni, potrebuje vse moči, da razvije svoje energije in da vzpostavi ravnotežje. Zdi se da pri tej stvari ne gre samo za spor med delavci in delodajalci, zdi se, da se hoče izkoristiti gospodarsko razsulo v politične svrhe in da gre za predpriprave važnega gibanja v revolucionarne svrhe.« Poziv turških pooblaščencer na mirovno konferenco. PARIZ, 5. Poroča se, da je turška vlada dobila poziv, da pošlje v Pariz delegacijo pooblaščencev. IZ RUSIJE-Petrograd ni padci? LONDON, 5. Od raznih strani prihajajo brzojavke, da je Petrograd padel in da so zavezniške čete zasedle mesto. Toda, glasom bolj pozitivnih vesti iz Finlandije niso zavezniške Čete — litvanske, estonske, finlandske, angleške in ruske — že več dni napredovale proti svojemu cilju. Najveća težava je v dejstvu, da je otok Kronstadt z vsemi njegovimi močnimi utrdbami, zalogami topništva in streljiva, z dobrim delom ruskega brodovja, še vedno v rokah boljše viko v. Sedaj ni možno napredovati po morju, kakor bi hotela angleška eskadra, operirajoča sedaj v finlandskih vodah, ne da bi prišla pod ogenj topov Kronstadta, a če se Petrograd ne napade od morske strani, ne morejo napredovati vojske na kopnem. Trebalo bi torej doseči, da se Kronstadt poda, angleške sile v Baltiškem morju pa menda ne zadostujejo za tako podjetje, niti se ne zdi, da bi bila Anglija v sedanjem trenutku pri volji, da bi rizkirala ladje v skrajno ozkih vodah, ki so nevarne vsled stalnih in plavajočih min. Iz vrste razlogov ni pričakovati pada Petro-grada v bližnjem času, kakor se je zdelo poprej in kakor so uverjala polooficijozna spo-TUČila do današnjega dr.e. Boji proti boliševikom. STOCKHOLM, 6. Neko estonsko poročilo pravi: Minuli torek ponoči je poizkusil sovražnik koncentrirati svoje sile pred Pskovom, toda naš ogenj ga je motil. Zaplenili smo 11 strojnic in ujeli 500 ujetnikov. HELS1NGFORS. 6. Boijševiška poročila priznavajo, da so sibirske čete in uralski ko-zaki doživeli poraz, ter da se je mesto Uralsk moralo izprazniti. IZ NEMČIJE. NesBČifa zahteva pravico samoodločbe za Nemško Avstrijo. BASEL, 5. Iz Frankobroda poročajo: »Frankfurter Zeitung« je prejela z Dunaja, da je državni urad za vnanje stvari brzojavil nemškemu poslaništvr, na Dunaju, da se v onem oddelku odgovora nemške delegacije, ki govori o Nemški Avstriji, nahaja naslednja pasaža: Nemčija ni in ne bo nikoli imela namena, da bi z nasiljem določila nemško-avstrijsko mejo, ali, Če bi se prebivalstvo Nemške Avstrije hotelo vnovič izreči za združenje z Nemčijo, ne bi se poslednja upirala tej želji, kajti pravica samoodločbe oc more veljati samo na škodo Nemcev. IZ PGLJSKE. Norvefija je pripoznala poljsko republiko. KRISTIJANIJA 5. Norveška vlada je pripoznala Poljsko kot neodvisno državo. IZ CEHOSLOVAŠKE. BASEL, 6. Iz Prage poročajo: Dogodki na čehoslovaški fronti vznemirjajo javnost. Predsednik republike, M.asaryk, je imenoval generala Bela za vrhovnega poveljnika vseh voju-jočih sil. To imenovanje so listi sprejeli z enoglasnim odobravanjem. Službeno se poroča, da vlada v Požunu mir in da oblasti še vedno poslujejo brez talcev. Cehoslovaki nikakor ne nameravajo da bi zapustili mesto. Mestni poveljnik je ukazal, da se orožje mora izročiti in da se javni lokali morejo zapirati ob mraku. IZ MADŽARSKE, Zmage čet kcmuni3tične -vlade. . CUIUH, 5. Madžarsko sporočilo pravi: Budimpeštanske čete so po dobri artiljerijski pripravi porazile romunske čete na severu Tise in so tako očistile sporno črto med romunsko in češko fronto. Mad'.ari zasledujejo sovražnika na vsej črti, ki si brezuspešno prizadeva z obupnimi protinapadi, da bi zaustavil napredovanje rdeče vej&ke.__ IZ ITALIJE. Zasedbe ministrskega sveta ▼ Rima. RIM, 5. Ministrski svet se je včeraj zopet sestal v palači Braschi. Colosimo je poročai ca podlagi vesti iz Pariza o izteku pogovora, ki se je vršil pepeldne med >X'iisonom in Orl&n-dero. Tekom tega pogovora se je imelo definitivno določiti formulo rešitve jadranskega vprašanja, toda nastale so nove težave vsled nepopustljivosti Jugoslovanov. Toda merodaj- 17, ni krogi molčijo o tej »formuli«. Neko oficijelno! rui glasilo trdi, da vlada v krogih, ki so Wiisonu i—2t>0 najbližji, mnenje, da se Wiison kaže pooust-Ijivejšega in da želi čim hitrejšo rešitev. Ni šc določeno, kdaj se zopet zaCne delova- za posojila, vštevši tržaško, tridentsko in goriško, se določa na 50 let. Določeno je izven-redno nakazilo od 120—160 milijonov. Italijanski učitelji se pripravljajo na stavko« RIM, 5. Osrednji odbor za gospodarsko zboljšanje, ki ga je ustanovila narodna učiteljska zadruga, javlja da so njegove zahteve glede preureditve plač naletele na zelo velike težave. Učiteljska plača v velikih mestih bi, navzlic vsem dokladam, ne dosegala 200 lir na mesec, a učiteljice na samostojnih občinskih šolah bi ne dobile več kot 2'50 lir na dan. Zdi se, da se bo učiteljstvo odločno uprlo. Domače vesii. Našim čitateljem! Jutri, binkoštno nedeljo, Izklc naš fcst na šestih str-aneh. Pojutrišnjem, binkoštrri ponodtJjek, lis; ne izide. V torek izide copet redno. Iskrena beseda. Poročajo nam, da se vrši sedaj med JjubJjanskinri listi precej ostra polemika ob vpnašanj« »čiščenja«. To je: od sumljivih, nevrednih, nevarnih elementov. Dobro. Ali prebivalstvo na zasedenem ozemlju ve, >da da^o povode za tako čiščenje* često denuncijacije, ki so brez vsake resnične podlage, da se prečestokrat kažejo le kot čini osebnegs maščevanja. Tudi naš tržaški »Lavoratore« Je že večkrat izpregovoriJ o tem s hvalevredno rezkostjo, zahtevajoč odločno, naj se takim denuncijantom zaustavi tako sramotno rokodelstvo. In ne ie, da vemo, e javil iz Švice: Vsled twda g. Frank Hudo vernika, tajnika Slovenske narodne zveze v Ameriki*, so v Ckvelandu nabrali za potrebne domače Slovence 371 aabojev živeža, obleke, obuvala itd., kar je že odposlano ia Amerike. Ganljiva je taka domovinska ljubav, tako sočnt*e do bratov, tam onkraj ve£kega morja v daljnji tujini. Nefcc&bo preveč ie teh plesov! Pod tem naslovom smo prejeli: Menda ni bilo še nikoli toKko plesov po naših krajih, kakor jih jo zadnje čase. Res je, da je naša mladina skoraj pet let morala pJesati u a raznih bojiščih, ali vsaj pokorno služiti pri vojakih, Razami v o še, da si mladina skuša sedaj nadomestiti bzgubiiene zabave, ali, men se zdi, da je tega vendar nekoliko pTeveč. Časi so zelo resni. Draginje sJeherni tcan občvtnejša, bodočnost p>a czelo meglena. MJadina je mladina! Otn si ne ra»ibij« glave z vprašanji za prihodnost. Dovolj U je, da je vesela in da v veselju poraMja vse kar ie ne ve seleča! Jaz pa menim. yd 1125e— 1145 Lussino 1800— 1850 Martinoiich 515— 545 Na\-igazione Libera Triestina 1900— 1950 Oceania . 540— 5S0 Premuda 700— 730 Tripccvicb 645— 675 Asslcurazioni G«iera?i 16850—17150 Riucione Adriatica 3150— 3300 Amoelea 440— Cement Dalmativ. 275— Cement Spaiato 365— Cistrlnica riža (Pilaiura riso) 400— Krka 365— Ladjedelnica v Tri'č« (Cantiere) 370— Tržaški Trafnway 225— Tržaška tvornica olja (OleiJici Triest.) 675— 460 295 386 415 385 390 235 710 ULI OGLASI se računajo po 10 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 1—. Debele črke 20 stoL beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—■. RAD! selitve prodam poročno sobo. Nasiov pove ins. odd. Edinosti. 3765 SVETLA zakonska soba z vzmeti, popolno novi, proda se. Cena L 2200. Corso GaribaJdi (ex Barriera) 29, vr. 6. P 119 OPKEMA zakonske sobe, moderna z vzmetmi in btazinami, vse novo, se proda radi od potovanja. Barriera 33, I. vr. 4. 3766 HISA (dvorec) z lepim razgledom, 15 prostori in lepim vrtom pri Sv. Ivanu se takoj proda po zelo nizki ceni. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 3761 DVA čevljarska delavca se sprejmeta. Ul. Farneto št. 33. 3754 KUPIJO se po najvišjih cenah večje množine stavbnega ia kuriavnega tesa. Ponudbe na Jankole & Keber, Opčine. 3731 KLOBUKE za b'rmo in damske, elegantne, po ugodnih cenah. Spre:ema se naročila in poprave. Ul. Barriera 15, III. 3730 DOBER be' vms-ki kfs se dobi pri R. Mahtlanu na Gpčinah v vsaki množini. 3756 b PRODAM svojo popolnoma opremljeno ključavničarsko delavnico v Gorici, uL sv. Antona št. 12. 2139 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nI. delle Poste št. 10. Gotfca, Corso it 36 na dvorišču. P 1233 NAGROBNI SPOMENIK, naročen v Času vojne in od naročttelja ne plačan .se proda takoj, radi pomanjkanja prostora Cena po dogovoru. Pojasnila (in načrt spomenika) se dobijo pri Ins. odd. Edinosti Edinosti (ul. S. Francesco 20, pritličje) kakor tudi pri lastniku ivano Rendlču, kiparju v v Trstu. ul. Rossett! 6t 11, pritličje. B 77. Kovaška delavnica^ Hnđrej Purit grst, mL Medrn S Prevzema v«ako de o kovaške stroke Ima na prodaj več Štedilnikov. Prevzema nazočne po meri. — Priporoča se slav. občinst-u. lil »t. uuiwv.vi.ui---J----« J^. JV1-(Ji; JVln»M> 1 I. - O ▼ • JT1. nje parlamenta, toda misli se, da bo parlament 601_h663 {22) C. CunoeKieri 110, 1—100 (23) C. c klican že v drugi polovici meseca junija, ker se mora začasni proračun dogotovili £e pred koncem tega meseca. Rimski listi medtem u-gibajo, kedaj bodo volitve, toda vse to polemiziranje temelji na še nevtemeljenih dokazih in računih, ker se ne more ničesar do'očiti, dokler se mednaroden položaj ne uredi. Zdi se pa na vsak način, da se volitve ne bodo vršile »red: leta in pred demobilizacijo. Posojila odreseniir. občinam. RIM, 5 Danes etepi v veljavo dekret gle^e Cancettieri i 10, 101—250 (23) S. M. M., Bi vio. Grozen zločin. SiaTka Marjana Homan, stara 70 let ki je stanovala v neki hišici na Vetti dl Scor-cola, se že nekaj dni ni prikazala iz hiše. Sosedom se je to čudno zdelo; prepričani so bili, da se ii ie zgodila kakšna nesreča, pa so udrll v nie sobo. Prizor, ki se jim *e prikazal, ie bil *rozen: ubosa starka je ležala vsa krvava na postelji. Poklical: so karabinjerje, ki so prišli na Sce mesta s kc-m s jo, v kateri Je bil sodnik dr. Aite, avditor dr. Zumin in zdravniški izvedenec dr. Castisiiooi. Ugotovili m, da je bila starka asiorfcna že pred! za preprodaislce usodne cene. Trgovina jesfviKt J. SederssIlL Hadaomaa 17. OtfllKouana opnama 1 U1LD Nabreilna posluj« In «0M|V> I*, žgano apno vsaki mnoiini. itt ili H v Gorici se je preselila iz ul. Seminario 4 v nII:o sv. Antena Il2v. 13, L nadstropje in sc priporoča za nadaljno naklonjenost. JRVEM PLES sc priredi v nedeljo 8. in ponedeljek 9. t. m. na Konkonelu. K obilni ndeležbl vabi mladina. !! ZA BIRMO !! Velika izbira vsakovrstnih zlatih in srebrnih daril. Alojzij Povb. Trst. Trg G. GariHalSI it 3 (prej Trg Barnera vecchia . Javen PLES priredi podružnica Ljudskega odra v Sv. Križu jutri, 8. t. m. Začetek ob 4 popoldne. ZOBOZDRAVNIK priredi v nedeljo, 8. junija t. I., domače glasbeno društvo. Dasies se o sip r a kavama „TREUISO" aJca Mtii il 61 (ex Belv^dere). Last lik FRANJO BOJC Javen ples priredi mladina 6. julija v Kazljah, pred gostilno MoŽetit. Svira godba iz Sežane. K obilni udeležbi vabi mladina. it Slamnate metle, 2 vezi L 1.50 » 3 n rt * 4 „ „ 2.30 Metle iz vrb po 80 vinarjev. prodaja tvrdka RUGCSERO GA^BSL Skladišče v Trstu, ul. P. L. Palestina št. 2 (vogal ul. CJoroneo). Tel. 2403 D". MRAČEK TUST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Brez&olBslno Izdiranja zoi. ploajiraaie in urnetal PRODAJALNA izsotovljenih oblek I Fran. Pera Trst, ul. 6. Carduccl J;bv. 21 Trst. - w Obleke kompletne. Črne in plave .... L 130.— Barvane........L 95.— Moški slamniki.....L 8.50 Otroški „ L 5.— naprej Dr. FRANZUTTI ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gioichiuo Rossini štev. 12, vog.il ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, tlolcroletni asistent Dr. J. č rmaka. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. S se priredi na GRETI pri gospodu Furlanu dne 8. t. m. Začetek ob 3 pop. Fantje na Gretf. priredi mladina v Gabrovcu pri Prošeku dne 15. junija. Svirala bo kriška godba. K obilni udeležbi vabi mladina. JADRANSKA BANKA Delu. glav. K 30.(100.000. Reserve K 8,600.000 Centrala t TRST na [assa d Rispannia i - Kis l Ml 9 Podružnice: Dubrovnik. Dnnaj, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split. Šibenik, Zadap Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse y bmčno stroko spad.ijefe po?'c Sprejema vloge na hranilne knjižice proti :n/2°0 letnim obre-stim v baocog'fo-prometu proti letnim o-brestim Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnej? h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Bajt i um f3rn«sta2 pnials (Sa?2> ivMtiH Blagajna posluje od 9 do 13. Oskrbništvo Jožef Ridomi iz Vidma (Udine) § Prva in ernacijonalna tvrdka za direktni uvoz in izvoz. P§drulnka z bogate zalogo v Trstu. Grlginsina cene. Vino v Fodih, belo In črno, thianti, vermouth, maršala v sotlih in v steklenicah, fin t asortirano namizro vino, ša i panjec itd. — Konjak, žganje in clrugi line i. — Meso, pa adižniki vkonservi, začimbe, sa dine slane v olju; kondenzirano m eko. Čokolada, p epeč^nec, milo itd. Itd. G. ZMfliEVIEH In U. PAUANETTO — TrJ, ulica Valtflrlvo štev. 30. i se iS BOLLOklE, Trst Ul. Olulla 13 g (Zraven ljudskega vrta). Prodaja na debelo velko maožino volnenega blaga, syile, bombaževine, perila, musolme in črnega satina itd. po zmernih cenah Preprodajalci dobijo velik popust--: naiprskiad^eise, v nalvefii izfeera Trg Rosario 2 Velika izber ljudskih čevljem lx državne zaloge. Za noike 38.L0 39 Ur — Za žensRe 26.50-29 I, m detks 21-29.50 L posejii cdreieaiin občinam. Amortizacijski rok ockaj cucvi Varok umora ai xoaa. Bržkone ne t