Največji slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah > Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 g1as naroda rhe largest Slovenian daily -- w the United Stat« Lise slovenskih delavcev v Ameriki. -ko proletariat a" da stre buržoazijo, ki se veseli, da "koščena roka lakote stresa revolucijo''. Delavec sili jo, da delajo skupno s kmeti v vsaki vasi proti buržoaziji, katere imenujejo ''založnike žita". Washington, D C., 28. junija. — Oziraje se na splošne dogodke ruske politike, premišljuje predsednik Wilson, ako ne bi kazalo, da bi več odločnih Amerikanccv vodilo v Rusiji komisijo, ki bi jo pomagala zopet zgraditi. Domneva se. da bo izvolitev padla na moža, katerega simpatije niso nasprotne splošnim težnjam ruskega naroda. Zns.ro je. da sodnik Brandeis kar najtančnejše pron-čava ruski položaj. Načrt, da bi se poslala komisija v Rusijo, je imel vi dno mnogo zagovornikov, ki so zatrjevali, da ni potreb no, da bi se taka komisija poslala kaki posebni stranki v Rusiji. Peking, 28. junija. — Zadnja poročila generala Seme nova pravijo, da so boljševiško čete. ki mu stoje nas-[proti, prejele povelje, da se naj vrnejo v Irkutsk, da branijo boljševiško stvar v zapadni Sibiriji, kateri sedaj pre-t i prot irevolucija. General Seinenov, ki je dobil ojačenja iz Harhina ali pa od kod drugod, zopet prodira in je prišel v Daurijo. — General Taube. ki mu stoji nasproti, je Rus in ne Nemec, kako je bilo poročano. Neko drugo poročilo pravi, da se Kirgiz v Sibiriji žeji pridružiti opoziciji in da nameravajo boljševiki oborožiti stotisočev mož, ako se more dobiti za nje orožja Londn, 28. junija. — V nekem poročilu iz Moskve, ki je prišlo tu-sem preko Berlina in Amsterdama, se glasi. da se je mlajši brat prejšnjega carja Nikolaja veliki knez Mihael Aleksandrovi«" postavil na čelo nove sibirske vlade in da je izdal manifest na ruski narod. Zdaj se nahaja v Omsku ob sibirski stepi. Harbin, 28. junija. — Kakor pravijo poročila iz tega mesta, so avstrijski in nemški ujetniki v popolni kontroli Irkutska ob transsibirski železnici. Ujetnikom povel jujejo avstrijsko-nemški častniki. ROJAKI, NA&OČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DEŽ A V AH. P Konec boljševikov s u Lenin in Trocki na begu. — Moskvo sta zavzela Kornilov in Ka- Q ledin a pomočjo Nemcev. True translation filed with the post master at New York, N. Y. ou Juiie Wl8, as required by the Act if October 6. 1917. London, Aiigiija, 28. junija. — 2; Boljševiška vlada v Rusiji je bila j strmoglavi jena ki Nikolaj Niko j jevič je bil izvoljeu za carja. Ni kolaj Lenin in Leon Trocki, bolj 11 ševiški ministrski predsednik h vojni minister, sta na begu. lt Brezžična brzojavka pravi, d; lj se petrograjska poročila strinja jo v tem, da so čete pod general o- i. tu a Komilovom in Kaledinom in * ramo tako nemške čete zavzeit Moskvo. ^ r London, Anglija, "8. junija. - , Tukaj prevladuje dvom glede ob 1 javljeuiii poročil, da sta generala v Kornilov in KaledLn strmoglavila boljševiško vlado v Moskvi iii di ^ j-e bd p rej sni vrhovni poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolaje vu . proglašen za carja. Nek dobro poznan ruski dipl o y mat, ki je bil v ruski javni službi C nad četrt stoletja in ki je dobei prijatelj Kerenskvja, jc vzkliknil t ko je bral brzojavko, ki je po>ro eala zadnji državni preobrat: "Kornilov z Nemci! To jc ne- j mogoče! Kar se tiče Ka ledina, morebiti je živ, toda je dvomljivo 1 Velikega k-nezp Nikolaja sem po t znal in njegovo družino. To jc < pravi Rus in noben pravi Rus ni rna nikakega opravila z Nemci. Vest je mogoče resnična, toda . smatram jo bolj za na vdata jen. domišljijo. Kornilov- je bil pred enim ali dvema dnevoma proč od ( Moskve in nemogoče je. da b 1 zdaj bil tam. Morebiti se je ka;' i zgodilo tega., kar se je poroča , jlo. toda mislim da je slika preti rana. Poročila je najbrže navdih nila Nemčija, ki želi, spoznaval < da so boljševiki dokončali svoj« delo, zagotoviti rusko vlado, ki b( njej naklonjena.'' Poročila izjavljajo, da so pr'sta-ši velikega kneza Nikolaja Nikola jeviča strmoglavili vse sovjete v sibirskih provincijah Irkutska i Blagovešeenska in Habarovska. K porazu boljševikov so poma gale zmage češko-slovaških če* in izdajstvo rdeče garde. Poroča se. da so nekateri oddelki rdeče garde pomorili s\ojc častnike i^ so s? nato podali. Kodanjski listi polagajo posebno važnost Tia neko berlinsko poročilo, ki navaja za vir "Tages-zeitung", ki je prejela od svojega [petrograjskega poročevalca ma-J ' i sledu jo vest: j "Tukaj se pričakuje, da bo boljše viška vlada v kratkem strmoglavi jma in da jc bodoči mož Rusije Kerenskv." Poročevalec lista "Daily Mail' v Ilarbinu pravi, da so boljševiki ' v Sibiriji slabi rn da bi jih b"lo , lahko odstaviti, ako ne bi imel: . pomoči od oboroženih ujetnikov katere so izpustili. V dolerem po roeilu z dne 23. junija pravi ta poročevalec, da je med 20 tisoč ujetiki. ki se bore na strani bolj-. ševikov v Transbajkaliji. 4 trsov j Madžarov, ki so glavni vir bolj še viške moči. T>oročevalec pravi, da bi dve al j tri zavezniške divizije zadušile vsv opozicijo v Sibiriji in pravi: c "Slabost boljševikov se razvidi iz dejstva, da more nekaj raz-i bitih češko-slovaških čet držati sibirsko železnico od Celjaboisk do Xij-l'dinskega v razdalji 1500 ,milj in biti v stiku s protirevolu-eijonamim gibanjem v južno-vzhodni Rusiji pod vodstvom ge--J nerala Aleksijeva. TRPLJENJE AVSTRIJE ]■ -OOO- TRPLJENJE V AVSTRIJI NARAŠČA — ZARADI * POMANJKANJA HRANE SE ŠIRIJO NEMIRI. — VSAK ČAS SE PRIČAKUJE, DA BO NAD ČELO AV STRIJO RAZGLAŠENO OBSEDNO STANJE. — AV STRI J A HOČE SRBOM ODVZETI ŽIVEŽ, DA PRE n HRANI SVOJE PREBIVALSTVO. — STAVKE PO 1 TOVARNAH SE ŠIRIJO. -000- Trne translation filed wt;h the post master at New York. X. Y. «11 Juue ^ 191S, as required by the Act of Octol*r G, 1917. 5 Pariz, 28. junija. — Poročila iz Švice pravijo, da so i bo po celi Avstriji zaradi živilskega položaja vsak čas raz- š glasilo obsedno stanje. N — V odgovornih krogih se priznava, da vesti, ki prihajajo iz Avstrije, odkrivajo zelo resen in zmeden pole- * žaj v tej deželi, — pravi neko oficjelno francosko poroči- J lo, — toda za zaveznike bi bilo zelo nevarno pretiravati r važnost morebitnih posledic. Avstrija ima zaveznice, ki 1 prav lahko preskrbe čete, ki bi bile potrebne, da se zopet vpelje mir, ako bi nastala vstaja. Avstrijci so pohlevni in ' nimajo energije, da bi pričeli močno revolucjonamo gi- j banje — 1 i l Oba elementa, ki delata v deželi nemire, se ne moreta •aliko združiti. V Avstriji je delavska stranka nemška, v i Budimpešti pa madžarska. Njihove zahteve so zelo različ- j ne od zahtev Oeho-Slovakov in drugih narodnosti in na zvezo med njimi ni niti misliti. 1 Delavski nemiri nikdar ne vplivajo na armado in je vedno mogoče, da z vojaško silo nasprotuje delavstvu. j Avstrija na liben način ni pripravljena separatno se < j »ugajati, toda kot zaveznica Nemčije je samo mrtva teža. Bila bi slaba politika, ko bi se ji hotelo ponuditi roko. i kajti naše delovanje bi se izrabljalo proti narodom, ki ji stoje nasproti. T<> je naš interes, da podpiramo te narode v njihovih i zahtevah. — Sedanji ]K»ljedelski minister grof Silva Tarouea. ki je intimen prijatelj cesarja Tvarola. "o najbrže prihodnji avstrijski ministrski predsednik kot naslednik barona pl. Sevdlerja. i Washington, 1) ( .. 28. junija. — Neko poročilo iz iCurilia, ki je prišlo po diplomatičnem potu, se glasi: — Z Dunaja se poroča, da so zaradi mizerije, ki via-j j da v Avstriji, nemški poslanci nasvetovali vladi, da naj zapleni vse pridelke v zavzeti Srbiji. Vslcd tega bo srbskemu prebivalstvu odvzet kruh. S Krfa prihaja vest: — V obupu, katerega so povzročile živilske razmere, so vsi nemški elementi Avstrije sprejeli resolucijo, ki zahteva neusmiljeno plenjenje vseli pridelke,v onih delih Srbije, ki so zasedeni, da se more rešiti živilski problem Avstrije. Avstrija bo na ta način povzročila še več (mizerije in lakote v Srbiji, kar bo, dodana dragim postopanjem izstrebljenja, imelo za posledico, da bo uničen srbski narod. — i Te vesti pa tudi naznanjajo, da so stavkarske razmere na Ogrskem skrajno resne. V poslanski zbornici je ministrski predsednik Wekerle potrdil poročilo, da jc bilo v mnogih tovarnah vstavljeno delo in da celo listi več ne izhajajo. Rekel je, da 44gre agitacija za tem, da delavci ne bi več pričeli delati'' in jih je imenoval delo-j mo "naše sovražnike", deloma pa 44zmoteni elementi" r doma. | Rotterdam, 28. junija. — Kakor piše 44Neue Freie ■ Presse", jc bilo poslanih iz Nemčije v Avstrijo samo 400 1 do 1000 železniških voz žita- j V avstrijskem glavnem mestu se ni več poročalo o nadaljnih resnih nemirih, toda vladno zanikanje poročil v londonskih listih nasprotuje policijskemu naznanilu, 1 da so bili ubiti štirje stavkarji in bilo 19 oseb ranjenih v nemirih, ki so imeli za posledico, da je bilo razbito stano-j vanje vojaškega poveljnika v tovarnah za vozoe na Du-. naju. — j | Poroča se, da so se stavke razširile na tovarne, od ka-terih nekatere popolnoma mirujejo. Rudarji so že nekaj dni na stavki in nemiri v poštni prevozni služb si<3 narasli. Amerikanci v ognju -OOO-- VSE SE ČUDI JUNAŠTVU AMERIŠKIH ČET. — NEMCI BAJE NAMERAVAJO JESENI OBNOVITI SVOJO OFENZIVO. — UDARILI BODO Z VSO SILO, NE GLEDE NA TO, KOLIKO ČET IMAJO AMERIKANCI NA ZAP ADNEM BOJIŠČU. — EN SAM AMERIKANEC JE VJEL 83 N EMŠKIH VOJAKOV. j -OOO- True t m u slut i« m filed with the i>ost master at New York. N. Y. oj Juue 2" lUlS. as required l»y the Art of October 6. 1917. ]> »vedal. kako je bil prisiljen vjeti > Xemeev sredi največjega boja v torek ponoči. Ravnokar je dospel s svojimi jetniki, ves zasop-Ijen in ponosen. — Vidite — dobil sem jih med ^ e rt am i — je reke.l — Opazil sem I strojno puško, ki je biia name- ] njena naravnost name in vsleu j te^a sem skoč'l v neko jamo, ka^ tero je bil izkopal izstrelek. Ker pa strelec ni hotel streljali, sem se malo poeakal, ter zatem : dvignil roke in zakril žnjim gIa-( vo. Ker pa še vedno ni jhx'-lIo. sem . pomolil relo glavo iz luknje. Videl sem Nemea, ki je stal pred me- ; noj in dvigal roke. Pomtignil mi je. naj pried m k njemu. Zatem nu* je peljal k stotniku, ki me je od-vedel v svoj jarek. Tam mi je dal j nekaj pijaoe in par cigaret ter me vprašal, -ee ni obkoljen. Jaz sem mu rekel, da je. 1 Rekel j.*: Počakajte eno minuto, — Kako veste, jaz razumem nemški — ter šel ven. Rekel je da se hoeejo tudi drugi vdati ! , predno jih ubijejo in me prosil naj jih odvedem za našo erto. Začeli smo torej korakati. Razen mene. so imeli vsi dvignjene roke j V gozdu smo se izgubili in trajale je precej easa, predno smo prišli j do Amerikaneev. Vsi so bili pre-iseneeeni. ko so me opazili s takoj | velikim številom Nemeev. 1 Zatem je pristopilo še več ameriških vojakov, ki so hoteli z menoj vred spremljati jetnike v glav-'ni stan. N>* bo n e — sem rekel. — Ti so moji. Hoteli so, da jih imam ja/. in jaz sem jih privede] setn.l Sti»tjiik in poročnik >»o bili lepo oblečeni, možje so bili pa močni in krepki, čeravno Sl> nekateri priznali- da niso že jxfcdva vlili niče->ar jedli. Washington, D. ('.. 28. junija Najbrže je polk. katerega je -do-» loeH general Pershing za. italjan- I Z ameriško armado ob Marni, J s junija. — Sodiv po izjavah nenr-ski: j«*tn.ikov, je nemško vrhovni o poveljstvo odločilo začeti meseca avgusta /. največjim navalom, kur jih je videla ta vojna, Nemci, katere so vjeli Amerikanci prešerno pripovedujejo, da bo Nemčija vrgla na zaveznike v.se sposobne rezerve. Po nj iiovem mnenju bo ta največji napor &torjen brez obzira na to, koliko čet bodo imeli do takrat Amerikanci na za pad nem bojišču. Ti zgovorni jetniki pripovedujejo, da bosta Ludendorff in Hin denburg poskušala prodreti ter izvojevati nemško zmago. — - Amer kanci so sicer junaški v boju - je rekel nek ranjeni nemški častnik — toda v tem ozi-ru bodo zelo presenečeni. Ta častnik in drugi jetniki so rekli, da je smešno misliti, da bodo Amerikanci končno odloči i to vojno. — Nadalje prav jo, da bo mir sklenjen tekom treh mesecev in zatrjujejo, da nemški generali popolnoma zaupajo v svoje nam-: te in da sc jim nova ofenziva ite more izjaloviti. Pravijo. «la jc Pariz cilj prihod-; ne j ga nemškega navala, ki se bo raztezal zapadno «> dMontdidiera do Chateau Thierry. Po mnenji, nekater h bo uvedel glavno o|k*-racijo proti Rheimsu. Pravijo, da si jc feldmttršai Hindenburg zagotovil prosto roko v prihodnjem napadu. V splo *šncm sc Mnli. da s«' Ijii nova ofcn» živa vršila po Hindcuburgovcm načrtu. Za la pohod pa Ifindenburgu ne bo maJijkalo čet. On bo lalu ko uporabil kakih petdeset divizij, katerih že par tednov ni več v vojni coni in se zaenkrat še ne ve, kje sc pravzaprav nahajajo. • * Kradik P. Leuard. največji junak, kar jih je rodil Chicago, je sko fronto samo začetek ameriške vojaške sile. katero bodo sistematično pošiljali ua to fronto. Ameriki poveljnik ni ničesar povedal, kateri polk je določen za službo v Italiji. Najbrže je pa to polk. ki je že dovršil svoje vež-banje v Franciji in je pripravljen za službo na bojni črti. Kc bo dospel v Italijo, bo postal del zavezniške sile, ki nasprotuje Avstrijcem. J£dai bo atonR v akei- 1 jo. je še odvisno od raznih raz-- mer. Možje so pripravljeni za vsake službo, ko bodo dospeli na ituljan-i ska tla._ _ t BAT COJtN SAVE - VHEAT -OOO- Lansing in avstrijski Slovani ' -OOO--j AMERIKA SE JE ZAVZELA ZA POPOLNO 0SV0-) BOJENJE VSEH SLOVANSKIH NARODOV, KI SE NAHAJAJO V AVSTRIJI. — ZNAČILNA IN JASNA IZJAVA. — ODSEDAJ ZANAPREJ NE BO MOGLA VEG AVSTRIJSKA VLADA POTVARJATI RESNI CE. — PROSTOST IN SVOBODO VSEM AVSTRIJSKIM SLOVANOM! -OOO- True translation filed witlitJbe postmaster al New York. X. Y. on June t!»18. ax required hy the Act of October 6, 1917. Washington, I). ('.. 28. junija. — Državni tajnik Lansing je danes ponovno in odločno izjavil, da je odločila vlada Združenih držav, da morajo biti vse slovanske na-1 rodnosti, zatirane od Nemčije in Avstrije, proste. Državni departt-ment je pred kratkim izjavil, da( Minpat izira z narodnostnimi željami zatiranih narodov A vsi ro-Ogrskt*. To naznanilo mi pa Neme i po svojem tohnaeili in po-ivarjali, samo da l>i ne izvedeli njihovi narodi resnico. Današnja deklaracija sr glasi: Izza maja. ku je izdala vlada ugotovilo glede narodnih želja po svobodi i 'eho-Slovakov in Jugoslovanov, j so nemške in avstrijski* oblasti ter njihovi somišljeniki' 1<> ugotovilo na parno tolmačili ter potvarjali njega glavni pomrn. I)a pa ne bo nobenega nesporazuma glede bistva tega ugotovila, je državni tajnik danes se enkrat pojasnil stališče vlade Združenih držav. VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV ZAHTEVA, NAJ i BODO VSI NARODI SLOVANSKEGA POKOLENJA OPROŠČENI IZPOD NEMŠKE IN AVSTRIJSKE VLADE. Torej, kadarkoli hočete, oglasite se-pri tajniku br. Franku Malo-vašiču na Wadsworth Ave. med r m 10. cesto v Waukeganu. J. Th-iporočam vseni Slovencem po s Združeuih državah, da se malo j bolj zanimajo »za sokolsko misel, i katera iiiia vse lastnosti /a osvo- i boditev Slovaustva. ^ Klicem vsem skiupaj krepki: r Na zdarl 1 Math. Varšek, načelnik. t 1 Kansas City, Mo. c Ker sesti Vas večletni naročnik i in čitatelj Vašega lista. upam. da K mi odstopite malo prostora v Va- * sem. med rojaki zolo priljubijo- «, ne i ti listu. i l'ukuj sem še malo časa. zaradi t te«ra Vam kraja ne morem dosti opisati. Delavske razmere so tukaj ; še -precej dobre, da, ako le kdo ] hoče. lahko dela. Obenem se lepo zahvalim botra j in botri John in Frances 1-ozar v Jolietu, lil., ker so mojo -družino j v svojem avtomobilu mi kolodvor < spremili. Še enkrat hvala jiiu! • Kar je meni Znano, smo samo . dve družini tukaj in nekaj fantov, j Ako j hi je kaj, naj se pa oglasijo, . jih pridemo obiskat. ; Pozdravljam vse rojake in rojakinje po Združenih državah. Frank Kržič. Nemiri na Ogrskem. True translation filed with the post master at New York, N. Y. on June 2i>, 1918, as required by the Act if October 6, 1017. Pariz, Francija. 28. junija. — Vesti na Matin poročajo o upornih izgredih v gamizijah mest Gvor in Peeuh n Ogrskem, vsled česar je bilo 2000 nipornih čet obsojenih na smrt. Avstrija in Ogrska sta prizadeti od tega revolucionarnega gibanja, ki je v Avstriji v velikem obsegu v teku. Revolucionarni duh je prevzel armado. Poroča se o velikih demonstracijah po več mestih. Amsterdam, Nizozemsko. 28. ju-ija. — Kakor pravijo poročila, ki 1 i so danes prišla tu-sem, *je miiii-strski predsednik Wekerle nazna-j nil; v ogrskem državnem zboru, da je vsled stavke vse delo v Budim ■ pesti vstavljeno. Na tisoče delavcev je na stavki Socjalisti v Budimpešti so vsta.no-vili delavski svet in so sprejeli resolucijo, ki ima sledeče zahteve 1. Več hrane. 2. Takojšnji mir. 3. Odstranjen je policije m po lieijski sistem se mora premeniti 4. Razpust državnega zbora. Bivši car je na varnem True translation filed with the post muster at New York, N. Y. on June 20, 1018, as required by the Act if October 6, 1917. Bazel, Švica, 28. junija. — Ka-pišejo tukajšnji listi, se naznanja da je rusko poslaništvo v Berlinu obvestilo dannstadtski dvor, da je prejšnji ear na varnem. Amsterdam, Nizozemsko, 28. ju« nija. — Neko berlinsko poročilo pravi: v soglasju z brzojavko, ki 1 je bila prišlai z Kijeva, da je nek 'član sovjetove vlade naznanil, dia poročila, da je bil prejšnji car Nikolaj postavljen pred sodišče in tla je bil umorjen, niso resnična. Vladni uradnik je zagotovil, da _ je Nikolaj pri dobrem zdravju ikakor tudi vsa njegova družina. Neodvisnost Armenije. True translatiou Tiled with the post master at New York, N. Y. on June 29, » 1018. as required by the Act if October i 0, 1917. Amsterdam, Nizozemsko. 28. ju-[ nija. — Kakor pravi berlinski Lo- > kal Anzeiger je kavkaška Arme-i nija razglasila ?»vojo neodvisnost C. R. Kačaznuui je bil imeuo-van za predsednika. A. Satissiau [ pa za zunanjega ministra. Ta list omenja. <1 je prišla v Carigrad ar-meska deputaeija. [ Miljnkov v Sibiriji. Trne translation filed with tbt post " master at Xew York. X. Y. on Juue 29, 1918, as required by the Act of October ft, 1917. i Amsterdam, Nizozemsko, 28. ju- > nija. — "'Vee&ische Zeitung" po-i čora. kakor pravi neka berlinska i brzojavka nizozemskemu časopisju, da sta profesor Pavel Mil ju- i kov, voditelj ustvnih demokratov - in Aleksander J. Gučkov, vaditelj i oktobristov prišla v Harbki v - Mandžuriji in «ia se postavila na i čelo protirevolueijotiarega giba- Popotnik Spisa L Ksaver Heško. Xsa dolina kakor velika posoda, napolnjena z mlekom. Le dva. tri korake se je videlo naprej po cesti. ki je bila vlažna In se je odvijala le počasi pred človekom iu je izginjala takoj spet. kakor bi se zvila iznova v klopko, kakor bi jo" popila megla. Megla... megla... megla... Silila je v oči. močila je J lice, oprijemala se je las in zenic, da so bile vlažne, na prsi je legala in j ill je polnila z žalostjo in sij čutom osamelosti... Sodjičnega žarka nikjer, dasi ui bilo več ago- < daj. Vedi Bog. ali s»je kje solnce danes, ali je preplavljen ves &rai svet s to meglo. Morda niti otoka ni nikjer v neskončnem morju, v občnem potopu. .. Vedi Bog___ Počasi sem stopal po eesti. Tiho je bilo kakor v cerkvi v somraku, ko še ni inolileev, ko je edino živo bitje v cerkvi večna Luč in grešna duša, ki je stopila neslišno in je pokleknila v temo za vrata, ker 1 ni upala dalje. Kleči tiho, s pove-šeno glavo, ne vzdih ne nitri (polglasno. Le -srce vzdihuje, six« oib žaluje, pričakuje in drhti le samemu sebi slišno, v polbridkem, polsladkem hrepenenju in pričakovanju... Milost! — Tiho je bilo. Le rai'. drevje ob cesti je kapljalo, a brez glasu sko-ro, da ne moti svetiške tišine. Stopal sem počasi. Težko mi je bilo srce. samotno v duši. Sam sebi sem se -zdel tujec, potujoč po neznanem svetu, po tujih potih v čudežnih krajih. Hipoma so se oglasili za menoj koraki. Bili so tihi, kakor bi stopala stara ženica v copatah po mehkih preprogah. * Začudil sem se in sem se okre- . nil. Ali je še živo bitje na samotni cesti v tem čudovito meglenem jutru.' ] Resnično Nekaj korakov za me- < moj je stopal visok mož. Postal ; sem, da se mi približa povsem... Neznan, mlad tujec, z debelo po- ] potno palico v roki, sicer brez vse i prtljage. Koščen obraz mu je ob-. robljala rdeča brada. Velike mo- ] ; dre oči so se vprle fckozi megilo v h . inc. Zazdelo se mi je, da zro kal- ] uo: a nisem vedel v prvem hipu, ] , ali je res, ali me vara megla. Samotno mi je bilo pri duši, a ni me razveselil prihod tujcev. , "Dobro jutro!" . Odzdravil je nemški. og poskrbi, da dobim službo. Da bi imel vsaj jesti! In da bi se mogel obleči pošteno. Vse bi bilo pridobljeno, menite ne?" "Gotovo! Upam, tla dobite slu-1 7 žbo... A jaz grem tukaj na kolodvor." "Nc, vozim se .jaz ne. Ni denarja. Grem peš. »Jutri pridem v M:<-ribor. Morda dobim slu/bo. Potem k bratu... " Pomislil je. ' ■ Navsezadnje se prebijem, če ne gre drugače, do Trsta, na Ile-ko. Tam ni pamik. Delam lahko na paril i ku, če ne bo denarja za vožnjo. Se imam moč v rokah. Stegnil je svoje nušičaste roke predse v meglo. "Spet v Ameriko! Tam je vsaj delo. šlo bo. upam!" "Želim vam sreče... Ce dovolite, tukaj malenkost za pot." "Hvala... Ne odklanjam. Hudo je, če živi človek od miloda-rov. Včasih je bridko, da bi zajokal, zakričal. A od vas ne odklonim. Hvala. Bog vas blagoslovi!" "I vas. Srečno pot!" Krenil sem proti kolodvoru, tujec je šel proti mestu. Bolj in bolj nerazločno se je videla njegova visoka postava iz megle. Kmalu ga je zakrila megla povsem, kakor bi se zgrnilo morje nad njim. Kam vodi tvoja pet, samotni popotnik, tujec bre.'. doma ? Kje ] najdeš cilj. kje pokoj? Ali osta-j n»*š vse življenje stiha veja . ? Pri spahnenju in ^drobljenju ▼drgnit« UkoJ i Dr. Rkhter-Jeve« PAIN-EXPELLER V rabi to 5C lat »rt •lortn.kOi drukinab la pafl ;ablj«a ko« dMdhfe mdHw. ledtoo prnrt % im^imi mwto 35e. »d«. ▼ lakaraab to naraTBort od P. AO. WU1I1 * CO. H-— Wufcfcgt— tra«, N«w Vark, bL Izvolite, tukaj list iz Kige, tukaj > o bivanju v Rimu. Tudi na Hrvat skeni s«.'ia bil tukaj, glejte!" 1 Kaagrinjal je precej umazane, listine iu je .stopal ob meni počasi.' nekako mehko in negotovo ' Govorjm vse; ruski, italjanski.! nemški, hrvatski. Sloveustci slabo.' (zato se porazuniem s tukajšnjimi' ljudmi malo težko... Slabo je naj poti.. . " "A nimate nič sorodnikov.'" 4 V Rigi daljne. A k njim nc bi «el, vobče ne v Rusijo. Odpadel sem od nje. Na Hr\ atskem imam brata. Pri njem sem ravno bi\al na Hrvatskem. A potem sem šel i na Nemško, v Monakovo Pričel sem trgovino in sem se oženil." "A gospa soproga — kje je sedaj " Umrl a." "Umrla? — Morala je biti še mlada." 1'Šestindvajset let... A debroi za njo, da je umrla." v Gledal je v meglo. Govoril je o rajni brtii žalosti in brez veselja, brez zanosa in brez bridkosti, —j vsakdanje kakor vse drugo. Ni-, sem mogel spoznati, ali jo je Iju-' bil ali ne. ali ji hrani "blag spomin v wtu ali jo ipreklinja. "In trgovina?'' Zamahnil je s palico po megli. "Proj.ala, s eve. Konkurenca jej dandanes premočna. Zadušijo človeka, tujca. Domač-iui imajo že svoje občinstvo, ki kupuje pri njih, tujec, začetnik, propade... Škoda? Da. A človek se mora vdati. Tolaži me le. da ui p ropala -po moji krivdi. Veste, ko sem videl. da ne izhajam, sem spal v nekakem hlevu, .Mimo da sem si prihranil drago stanarino A ni šlo. Povsod imam nesrečo.'' "A bi Šli h gosjxnlu bratu." ''K bratu? Tak. kakor sem sedaj? Ne! — Poglejte!" Odpel je suknjo in mi jo je pokazal od znotraj. Ves podšiv je bil razeefran. " Ves umazan, ves strgan. — K bratu .\eui pač «pravzapi-av namenjen. a tak lie pojdem. Ko bi dobil kako službo, da se vsaj oblečeni .spodobno... A tak iti pirosit službe! .Saj se me vsak l*>ji! Kdo me sprejme takega .' Ves zanemarjen, umazan, strgan. Vagabund!" Gla-s mu je postal hripav. Povesil je gla vo. "Ne obupajte. Nekaj sc že dobi.'' Ni me pogledal. Stopal je nekaj časa tiho. "Res. čemu obupavati? (Jodilo se mi je še slabše. A še živim.'* Zavila sva na travnik, po bli/.-nici. '"Alt, tukaj se stopa prijetno, po travi---- Menili ste pač, da stopam po cesti lahko, kaj. Poglejte!" ^ Postal je. privzdignil je uogo. Podplat je bil odkreean malone ves. da se je videla bosa nog«. "(Hejte, zgcuag to šokiji še »a Brooklyn, Y. J s Cenjenim Slovencem v Greater ^ New Yorku vljudno naznanjamo, t da priredi slov nar. pevsko društvo "Slo\au" svoj letni izlet s . piknikom v Henry Walter's Enie- j raid parku v G len d ale. L. J., dne ^ 18. avgusta t. 1. Prostor je Slo- j a eneem že tako dobro znan, ker se na njem vrše večinoma vsi slov. ^ pikniki. Kegljanje za cash dobitke! Na listke bo prodan cekin in krasni dobitki, ki l.odo marsikateremu ugajali, ker take vsakdo rabi doma in bodo predstavljali pre j eejšnjo vrednost. l Kateremu je ljuba slovenska ; pesem, gotovo ne ostane doma. pa } naj "bo član tega ali ornega pevskega društva. Ker je "Slovan" s 1 svojim nastopom žel žo lepih uspe- ( hov, zatorej jt upati, da nas ibo ; eenjeiiio občinstvo mnogoštevilno ] posetilo. Vstopnina 15 centov, otroci do ; 12. leta vstopnine prosti. Yj>e rojake vljudno vabi "Slovan". : Waukcgan, 111, ( lYue translation filed with the post j master at New York, X. Y. on June 1!9, HI 18, as required by the Act of October C, 11*17. Odkar je začela svetovna vojna in do danes, se je prav malo ali eelo nič čitalo o sokolski misli, katera je po svojem namenu in poklicu izključno narodna organizacija, kajti namenjena je telesni iu 1 ura* ni vzgoji ter poplemenitenju vsega naroda. Njegov končni cilj je torej: zdrav, močan in plemenit narod, iu zategadelj osvaja s svojim delovanjem vse sloje brez ozira na razrethie. premoženjske in socijal-ne razanere. Ako naj Sokolstvo \T ši to idealno nalogo, mora porabljati vsa sredstva, v kolikor spadajo v njegov delokrog, da bi se s sigurnim in trdnim korakom bližalo svojemu končnemu cilju. Ne sine živeti samo svojemu pisanemu programu, ampak mora prodirati v dejanstvcuo življenje, zasledovati. opazovati in proučevati življenje naroda in vseh njegovih! slojev, zakaj tudi najboljši pro-! gram ofctane prazna beseda, ee sel ne prevede v čin iu dejstvo. Narod so vsi njegovi in razredi iu mi kot naroden zavod, prosveten in napreden — moramo tudi poznati iu zasledovati težnje in želje vseli ni v prvi vrati najslabših. Ce ne bomo imeli zanje minevanja in zanimanja. ]>ojdejo mimo nas in brez nas iu mi izgubimo ne le ves vpliv, nego tudi možnost, kakorkoli delovati med njimi. Tako bi Sokolstvo prenehalo biti vsenaroden zavod in ]»ostala bi družba .samo gotovega, omejenega razreda narodovega. Sokelska društva niso v ožjem pomenu l>esede politična. Politično strainkai-stvo — podpiranje gotovih političnih strank, razpori pripadnikov raznih političnih smeri. izključevanje manjšin itd. — mora ostati na strani, zakaj Sokol-st.vo je skupna zadeva vsemu narodu. njegov namen je tele-sna ki uravna čvrstost vseli pripadnikov j narodovih. \ Kiir je bilo preje tolikokrat pri nas povdarjano, to lahko danes vidimo. Vsi Jugoslovani postavljajo svojo mladino v krog sokoLsktga naraščajo, zakaj, oni hočejo imeti zdrav in čvrst naroil. Kdir se tiče nas Slovencev, pa zelo počasi na-' i predujcmio. Ure poglejmo Čehe. j Slovake. Pol jake, oni imajo ra»'iw>' \ake ovire kakor mi.'pa slišimo, da žrtvujejo vse. aKo bi bilo mogoče osvoboditi svojo domovino po izidu te vojne. Koliko pa mi -storimo? I.e poglejmo v knjige, v »i listi prazni. Dela se pa na vseh -tranch z 0. Veliko se vpije, pa nič se ne sliši. In dokler ne bo naš iiiwod prepojen s sokolsko mislijo, ne bo mogel nikamor. Več mi je še pri srcu. kar bi rad priporočal, ali preveč sc oddaljim, npam da bo še čas za paa vrstic. Omeniti mi je, da je Narodno podporno društvo Slovenski Sokol v naši naselbini razpisalo prost pristop k društvu s tem namenom, da napreduje s članstvom, da se bolj razvija bistvo sokolske misli, kar je tudi velik napredek. Da ni J bil uspeh slab. priča nam pristop novih bratov. 10 po številu, kateri sc tudi že pridno vadijo sokolskih vaj in korakanja. 1 ore j. katerega veseli pristopiti 1 k sokolskemu društvu, naj ne za-, mudi prilike, katero ima sedaj na raepoltgo, kajti, ako jih več prist opi sedaj, tHiko bolje in boijše . _____ ".j učiti vaj in korakanja. \ ROJAKI, HABO0AJTE SE NA "GLAS HA*ODA", NAJ- STEČJI SLO V fW^l WfEW TK V ^Ti P^TAV&TT. mmrm** _ ____^ * ___» Kozel vod Kuehlmann r ■ ■ ■ Trne trsnalaflon filed with the pogtmrivfrr :ii Xrw Y..jk, N. Y. on June 1J»18, as retjuired by the Act of October 6, " / i Pi«'k<» Švice in Hoiandskc rujcinu. da so pau-geriiiaui : jezni na tli', von Kiwhliiiaiina, kajzerjevega zunaiijega nii--1 is t i«u ker je rekel v svojem govoru v nemškem državnem zboru, da je knea vojne komaj pričakovati edinole potom vojaških odločitev, ne renuslimo najprej, kako skrajno nevrjetno je, da bi se zunanji minister sam nadel nalogo objaviti mirovne pogoj«1 Nemčije. Njegov govor je moral hiti slovesno sprejet od vlade, predno je bil objavljen v poslanski zbornici Pri analizi leli l«)gojev je razvidno, da vsebujejo zahteve in pogoja, ki gredo preko katerihkoli predlogov, kateri so bili dosedaj stavljeni v imenu nemške vlade. Kadi subtilnost i. s katero so stavili te nesramne predloge, pa je napravil govor na ušesa in na preveč dovzetnega duha utis kot da je spravljiv. To pa je bil natančen učinek, katerega so namerava- , ii doseči. Del, o katerem poročajo, da je tako razsrdil vojaške blazneže v Nemčiji, je prav isli del, s katerim se je pečal velik del zavezniškega časopisja kot s simptomom porajajoče se trezne panieli. To je bil predlog, naj posreduje diplomacija za končanje vojne. Sedaj pa razmišljamo o stvari s stališča nemškega zunanjega urada. Treba je spustiti v tek mirovno ofenzivo. Treba je klicati. — kot pravi von Kuehlemaun, — z govorniške tribune. Besede naj bi slušal sovražnik. Vsled tega morajo izgledati besede kot spravljive Besede bo slušal tudi nemški narod. Vsled tega je treba obesiti narodu, da predlagani pogoji, sploh niso taki kot izgledajo, ali pa, da je minister, ki jih je ohjavil. napačno predstavil čustva zmagoslavne vlade. Dejanski >*> najbrže uporabili obe sredstvi. Cesarski nemški kaneelar j<* sledil zunajemu ministru na govorniškem stoleu v državnem zboru. i»lgl bres pcdplsa In oeebncHStl se ne prioMiQfldO. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. _ Pri i rMsnislil kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi preJBoJi %iMUM naznani, da hitreje najdemo naslovnUca, •GLAS NARDOA" »2 Oortlsaat St.,__n g | ^New^oric Otty. Dopisi ■ - • ~ i GLAS NARODA, 29. JU K. 1918. I Jugoslovanska Katol. Jednota Ustanovljena leta 1898 - takerporirasa leta 1900, Glavni urad v ELY, MINN.J GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS RALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, *Ely, Miini. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida-Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., X. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Elv, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M'\ So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn.. Box 480. JOHN RUPNIK, S. R, Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W- Duluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: ttUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK &KRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jedoote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani člauov se ue bode ozira lo- Društveno fjlasilo: "GLAS NARODA". - "Iff " -„ .5S*V GLAS VABODA. 29. JPN. 1918. Iz železniškega voza Piše John J. Leary. Blokiranje pristanišča v Zeebrugge |Tr\w translation filed with the postmaster at New Turk. N. Y 1918. as required by the Act of October C, 1917. __Bog je gotovo zelo milost-'prašiče, katere je že imel. j i v napram tem Združenim drža- ou Juue tm in vse kaze. da je storil far-j ter svoj polni delež. »Govornik, človek srednje staro-[. ki je ij"m1 kot znamenje svo • ga poklica rimski kolar. je nii-dil s tem milje pšeničnih polja, skozi katera je hitel neki Burlington brzovlak. Ta polja so napra-ila nanj utis kot morajo napra iti na vsakega, ki potuje v teh Inch po zapadu in steer radi ču-lepolne izobiliee. ki se obeta na 'aruiah. Ta izgled je bil objavljen vsem fotoni cenitev glede žetve, objavljenih od strani poljedelskega departments, vendar pa sc ne mu re ceniti teh cenitev, dokler člo ek sam ne vidi dejanskih razmer. Da pa sc v polni meri ceni te razmere, jc moral človek videti isto deželo in pokrajino v drugih letih, ko vprašanje velikega pridelka ni bilo tako življenjskega pomena kot je danes. I V zadnjem mesecu sem bil a I Illinoi.su, Ohio, Nebraski, lowi I Michigauu in Wisconsinu, potujoi po ozemljih, skozi katera sem potoval skozi petindvajset let. V o I nih letih smo iincli večkrat obil ne žetve, a v nobenem 'zined vseh let niso polja izgledala tako do bro in niso bile razmere tako eno lične. Te dobre razmere niso nam reč omejene na posamezne kraje — to je, sijajno stanje pšenice al koruze v eni sekciji ni oslabljeno v sled redkih polja v drugih sek eijah. j Še bolj značilna, vsprieo po manjkanja dela, katero je pripl sov at i velikanskemu številu mož katere se je vzelo s farm v arma do in vojne industrije, pa je či s? ost na poljih. Človek bi gotovo pričakoval, da bo videl na poljih znake tega pomanjkanja. To po manjkanje sem opazil le v eni sek ciji, med Hannibal, Mo. in St ^ Louis, kjer so kazala dolga ozem V ] ju pomanjkanje kultivaeije. T bplošno čisto stanje polja je l»o mojem mnenju pripisovati trem vzrokom: — prvič večjemu delu od strani onih, ki so ostali: drugič in kar je še bolj važno delu, ki ga vrše ženske in starejši možje ua poljih in tretjič indirektno razširjenju dela zapadnih državnift kolegijev in vseučilišč. Učinke prvih dveh vzrokov je bilo opaziti skozi žel v.niška okna Tretji vzrok pa se mi je pojasnilo oil strani bankirjev in drugih s katerimi sem se sestal v središčih kot Omaha in St. Louis. Ti odločno povdarjajo, da vrše te » le s tem, da prinašajo pouk k farmer jem v obliki poljskih postaj, korespondence in zimskih tečajev, vojno službo, koje vrednosti se ne |x>zna na iztoku ter ne cent v polni meri na zapadu. Nada'jna stvar, katero zapazi človek iz okna železniškega voza. je nenavadno veliko število vrtov kot jih imenujejo. Ta majhna polja, posejana s krompirjem, koruzo in drugimi pridelki, ki ne zahtevajo dosti postrežbe, je videti vespovsod. Videl sem j h na tisoče in nekatera ni>o večja kot kak mestni let. V celoti pa je površina takih polja velika in množi nuj živil, katera se bo proizvedlo na njih, bo izdatna. Zapaziti je tudi velk prirastek v številu prašičev, katere vidi človek. Prašiče je videti vsepov s.kI in v večjih številih kot sem jih < videl kedaj |K>prej. Te razmere je v veliki meri pripisovati visokim ecnp u za prašiče ter nadalje resnici jeclji farmer je v. da pripo-'moi>jfo k i/vojevanju vojne potom dobavljanja izobiliec živil. Vpoštev pa pride L* vzgojno delo, k a tero smo omenili preje. V oni dr-1 žavi vsaj pa &e lahko navede še tiadaljni vzrok. Ta država je Indiana, ki bo v tem letu producirala več svinjiiife kot bi človek Mploh vrjel, da je \ stanu produeirati. Vzrok v tej dr. žavi je inteligentna akcija, s katero so za počel i državni uradniki v boju proti prašičji koleri, kate ra bolezen postaja hrtro skoro nepoznana v tej državi. Ta akcija, kot mi je povedal go-verner Goodrich, je obstajala v tem, da se je izsililo upoštevanje obstoječih državnih postav glede živalske higijene. Nadalje se je napravilo državni poljedelski department trgov s k m družabnikom fanuerja, ki je že4el zrediti več prašičev, ki pa «e je bal kupovati pujrike iz klavnic, ker je domneval, da bo kupil tudi bolezen za — Ta department, — je rekel guverner, — sc je izročilo nekemu mlademu možu. ki je preje zavzemal podrejeno mesto, ki pa je bil dober veterinarec. l>alo se mu jc nalogo, naj doseže dobre uspehe. Pričel je s tem, da je izsilil u-poštevanje obstoječih postav. — V sled tega se je zmanjšalo izgubo prašičev vsled kolere od IS stotko v na manj kot 5 odstotkov. To pomeni denarni prihranek več kot $.">.,000,000 in ta znesek l>o po-stal še večji Nato je potom priprostega izpraševanja, kdo bi mogel rediti več prašičev, če bi se mu zagotovilo zdrave mladiče, določil, da se farmerje založi, z živalmi, ki so bile cepljene proti bolezni ter razkužene. ko so zapustile velika skla proti vsaki izgubi ali nevarnosti! lišča. Farinerjem je dal jamstvo iz tega vira. Priprosto. kaj ne? Druge države, ki hočejo povečati dobavo živil, se oprijemajo tu navedenega načrta kot konkretnega vzgleda tega, kar se je izvršilo. O vsem tem sem pripovedoval nekemu človeku v kaldihiem depart mentu nekega železniškega voza. Dot ič n i človek je prihajal narav os t od pacifične obali. — Ista povest J je vsepovsod — je rekel. Vi gotovo niste še nikdar videli take pšenice kot jo imajo sedaj v suhih farmskih sek eijah Colorada. To bi bil za staro-kopitnega človeka zadnji prostor kjer bi pričakoval velikega pridelka, a videl sem tam polja, ki so lepše izgledala kot pa ona v lowi V času. ko je v časopis h tako veiko stvari, ki niso razveseljive, je veselje videti, kaj vse obetajo frein na zpadu. Kaj je pripomogla Anglija Piše P. W. Wilson. CENENE POČITNICE V CALI F0RNIJI. _ ( True translation filed witli the jx»st ' master at New York, N. Y. on June Ll». l'.HS. as required by the Act of October 0, 1017. t • ( John L. < "obbs Jr. opisuje v Leslie " nov načrt za 'počitnice. , katerega sc usjx'sno uvedlo na -Zapadli - Počitnice d\eh tednov v gorah : za svot-o *S.50 je skoro nevrjet'ua ] stvar v leh dneh velikanske vira- • 1ginje. vendar pa je to. kar nudi iinisto Los Angules svojim pa*ebi-| valeem na taboriščnem prostoru' občine. Skoro vsakemu človeku je 'mogoče spraviti skupaj $8.50 in /. 'ozirom na zdravje je ni stvari, ki bi bila boljša kot pa je potovanje v gore. V preteklem poletju se je 26(H) ljudi, ki bi drugače ne imeli j niki.kih počitnic. odpovedalo vsakdanjemu po»lu ter lovu na ; dolarje in ti ljudje so preživeli j par tednov v občinski kempi, kjer so si nabavili polagoma rjavo kožo ter se spravili v stanje, da so 1 mogli zopet oditi aitazaj v bitko življenja. , i Občinska kenipa jc pravzaprav nova ideja, a v tem pogledu je v < aliforniji veliko novih stvari ! Nekdo jc rekel, da je cela država! en sam velik eksperiment glede socijalne vlade, in sicer zelo uspe-' sen eksperiment. Narod mest v < aliforniji ima svoj lastni način mišljenja ler se ne čuti obvezanim, da bi sledil vzgledom nekaterih starejših občin na Iztoku. .00 en angleški funt. Treba je tudi pripomniti. da znaša prebivalstvo Anglije 41 ..">00,000 duš proti skoro 110.000,000 v Združenih državah. V širšem smislu so naši viri glede mož in denarja na polovico vaših, dočim smo glede hrane in kovin nič več kot ena vaših večjih • Iržav. Vsled tega ne smete priča kovati od nas, da bi tekmovali ? vami v vaših velikanskih predlo gih. Na drugi strani pa smo bili tik poleg glavnega sedeža vojne v Franciji in to je olajšalo probleme transporta. Vaše može j*1 bilo treba prepeljati preko treh tisoče\ milj ter jih povedlo v številnih slučajih še preko daljših razdalj po kopnem. — kar je prišlo pri naših četah vpoštev le v slučaju da se je te čete dobilo iz prekmor-skili posesti. .Mi tudi nimamo kakega izdatnega nem. elementa. Belo prebivalstvo angleškega cesarstva izven Anglije obstaja iz Irske. 4,500,000; Canade. 7.000.000 Avstralije 5.000.000; Nove Zelan dije 1,000.000 ter treh milijonev belcev v Južni Afriki, — recimo iz -0.000.000 v celem. Celo belo prebivalstvo cesarstva. reeuno 60.000,000 je s tem majše po številu kot pa ono Nemčije. Poleg tega je ena tretina te možke sile v veliki razdalji od Evrope, dočim j? <».000.000 teh ljudi ali francoskih Canadcev ali pa Ircev in številni južni Afrikanei so tudi Nizozemci. Nadaljni faktor je odgovornost belcev za velikansko štev lo domačinov, ki štejejo 350.00.000 ter so nastanjeni v Aziji in Afriki. Kampanja v Franciji pa ni ostala osamela. Precejšnje vojne se je iz vojevalo v Palestini in Mezopota niiji'. Manjše ekspedicije so bib vprizorjene v iztoč-ni in zapadni Afriki ter na zapadni meji Egipta Tako težak je bil položaj v enem času. sla se je belo posadko Indije, ki je odgovorna za 300.000.000 ljudi, skrčilo na 15.000 mož. Kljub vsem nemškim intrigam pa je o-stala Indija neomajno lojalna. Ko je izbruhnila vojna, je obstajala angleška armada iz 250,000 Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav 10 pa ko. lonljskfh posestev vseh velesil. Obaega 1 1 raznih icmljevidov, CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. OBSTRUCTIONS m ZEEBRUCGg HA«BOR> štirje ljudje ter ubili oosestnika, [njegovega ^L'leniega sina ter 17 ; letno hčer. kfiteri prere/ali vrat in luso s.> po])oljioma razrušili. Se niti enega nI roparskih inoiilccv ; niso prijeli. Od straže ustreljen. Peter i/ Skednja se je j vračal o!;ro«» II. ure ponoči i/. Tr-\ n -eti je zabl »lil ^ pota te* ; na železniško i>n>g'». \ ojak na ; straži j<- zal^Hc^d trikrat "stoj!", a ker mladenič v Z!in»ti ni slu^aSi <_;a je vojak, ustrelil. Radi opeklin je umrl J-b-tiii Fr«iU Kocmur. uslužbenec tvrdl'e S.*] i finer v 'jOgatcu. Samomori in blaznost. Josip Plevuik. «b'ina iz l»uč pri ('elju. se je v samomorilnem namenil smrtno uevtrno ranil \ Ljubljani. I .'strel i 1_ sc j« v Dotiiji-m 1 »< »št ;i -njit 26letni mlrdcnič .Jožef šc'. im-. doma i/. Ilrcžie. V Trstu sn se v en, m samem dnevu 21. aprila, izvršili štirje samomori in dva slučaja blaznosti vsled pomanjkanja. \* neki luknji 1 so našli mrtveca d* iav<-i F. t *oI-■ lanti. Truplo je ležalo tam že več tednov, tako d.i že razpadalo i ■ •j Roparski morilci. 1 Y hišo malega posestiuka To uinža ('iiuperška v Osi-edku. obči ; na Križe na štaj< !-kttm. ^o vdrl: PLAVAJOČE JAJCE. Raztopi v kozarcu vode prccej ■—»■ -ii_ To t<-kocino napolni revidno izvršiti. k<-i' se ti sveža voda vsede na dno. Najbolje je. akn ji» s pomočjo žlice polagoma <>b straneh kozarca spustiš na solno raztopi in o. Cista voda ne loči celo nič od raztopim© in videti je v kozarcu samo ena tekoč im. Nato vzemi drugo enako posodo in jo napolni z navadno vodo. Ako spust š jajce v votlo. bode m> vsedlo na dno. ako pa je potem položiš v kozarec z raz-toplino. vse;ilo -e bode le tako daleč kakor sega čista voda. na raztopljeni pa bode plavalo. I JAJCE KUHANO V MRZLI VODI. r ____ I V lonec daj samo toliko mrzle vode. kolikor je pokriva jajce. To pokaži družbi Na lonce pritisni potem pokrivalko, a glej, da med tem neopazo.VHiio spustiš v lonec nekaj živega apna. Jajce se bode kmalu skuhalo. - Ako hočeš poskus bo'je izvrš ti, daj si narediti posodo, ki bode imela dva dna. (Jornje dno mora biti fino naluknja-no in se mora dati izvzeti. Med obe d« ni živega apna. j>oloži več jajce v posodo, pokaži jo družbi in nalij mrzle vode. Takšno posodo ti naredi klepar prav poceni. ----11 na francoska armada pripravlje- I na za sodelovaje, ko je pad?l v I marcu udarec. M | tej vojni 750,000 angleških voja- C kov. j V preteklem letu smo poklical 'pod zastave skoro natančno tolike ljudi kot so znašale izgube, nam- , reč f^00.000. V tem letu pa ne mu-j I remo upati, da bomo v stanu sto-' riti to. Treba se je spomniti, di J se j(. od 'JI. marca pa do 17. aprila angleška armada na sektorjih I" katere je imela izključno ona zase-j I d^ene, ustavljala napadu t0"-i neiu-škili divizij ali natančno petkrat) večjemu številu divizij kot pa s- -jih jc vrglo proti Verdunu m<*a ; lil. febniarjem ter li'J. marcem le-1! ta 191<>. Pojasnilo za umikanje na zapadni fronti pa je iskati v upo-j rabi mustard-plina od strani so- 1 vražnika, kateri strup je veliko smrtonosuejši kot kateri drugi 1 uporablj 'ii v tej vojni, ker se loti mokrih delov telesa ter i>ovzroči i velikansko škodo. Ta boj je že dolgo prenehal biti stvar umetno , sti generalov v starem smislu be-' setle. Odvisen je od morale, mož-i ke s'le in predvsem od kemije. Anglijo se je kritiziralo, ker je leta 1917 držala U.000.000 mož v, svojih lastnih mejah. V kolikor se je to veliko silo nameravalo upo-. rabiti kot obrambo proti invazij i z morske strani, priznavam, tla je bilo to neopravičljivo. Vojni ura! 1 ni hotel nikdar vrjeti v to, da J« , ; obramba naših obal zadeva mornarice same. Ta skepticizem je ' treba pripisovati profeisjonalnc-mu tekmovanju in želji nekaterih naših vojakov, da najdejo v mirnih čas h vzroke za konškripcrj<\ ■ Treba pa je vzeti vpoštev še dm-• ge faktorje. Teh 2,000.000 mož jc vključevalo ter je deloma obsta-! jalo lz deloma neizurjenih čet. Po-I leg tega pa se je domenvalo, da se ■ te rezerve lažje prehrani v Angliji kot pa v Franciji, ki je koin-čno ) dežela, oddaljena le par ur. Raz ventega pa smo tekom bojne do-. be leta 1917 izgubljali po 28,00u >(mož ua teden in naše rezerve se >'je smatralo za protiutež na banki t V tem letu, vspričo naših ve. . čj h izgub, spoznavamo vso mo-; drost odredb preteklega leta. Pri i prvem napadu pri St. Qucntin ni i smo mogli spraviti svojih ljudi t preko dosti hitro, a odtedaj je od-i šlo nad 700.000 rezervnih čet v i j Francijo in ameriške čete izpo-i polnjujejo v zelo velikem številu t svoje izurjenjenje v Združenim . državam. Vi ste ponavadi pod«.*e-» njevali svoje sile v Evropi, a jaz i lahko rečem, ela je v sedajem času J . najmanj en miljou Amerikaneev i 3 na drugi strani vode. Nadaljni ) faktor je bilo ojačenje možke si-' 3 le v fracoski armadi, kjer *o bile j ? igube tekom Jeta 1917 na srečo iz-j . dat no manjše kot pa one v angle-1 - ški armadi. Vspričo izgub Fran i i eije v njenem junaškem boju te-1 3 kom let 1915 in 1916 je bilo kaj d takega seveda pričakovati in do-k-j bro za nas je bilo, da je bila moč- uiož redne armade, 'JOO.OOO rczer-'t ve ter 250,000 teritorijabiili čet 1 Nekako 100.000 teh je služilo v! iozemstvu. Kljub temu se je po-'] slalo \ Francijo ekspedicijsko si- ] io 160,000 mož. — V štirinajstih ] dneh se prijavilo 100,000 pro-ji stovoljeev. V petem tednu se jc' vpisalo 175.000 mož. nič manj kot1' •jO.OOO na dan. V prvem letu sc je vpisalo L',000,000 mož. Položaj je danes tak, da je cesarstvo ^pravilo na noge 7 miljo nov 500.000 mož in sicer na našlo, in.j i način: Anglija 4.500.000 Wales 280,000 škotska 620.000 Irska 170.000 Domini ji 900,000 Kolonijaluc čete 1.000.000 Skupaj. ..7,500.000 Samo v letu 1917 se je stavilo v armado j*20.000 mož in to se jt-zgodilo predno se je zvišalo starostno mejo od 41 do 51 let- ali celo do 55 let v gotovih slučajih. To pomeni, da služi v Angliji in Škotski en mož izmed sedmih in pol. dočim služi v Dominiih ena oseba izmed petnajstih. Izmed vseh mo-žih v Angliji, od zibelke pa do gro ba se bori ali sc je boril vsak četrti proti Ncmč ji. na kopnem al: na morju. Pri i »omilit i je treba, da se izmed 7.500.000 buri le 6,500,000 belcev Izmed teh se nahaja 500.000 v mornarici, tako da imamo za arma to število 6,000.000. Skupne angleške izgube s(J bile naslednje- Koncem leta 1915 350.00C Tekom leta 1916 650,000 Tekom leta 1917 800.006 Supaj 2.000,00 Od marca 21. tega leta so zna-i šale angleške izgube od 30.000 do, 45.000 na teden in srečni bomo, če bomo končali to leto z manj kot 1.000.000 skupnimi izgubami. Nekateri ljudje živijo v misli, da se s0 odstotkov ranjenih vrne na fronto. Nikdar še ni bilo večjega varanja kot je to. Izmed ranjenih ki p-idejo v bolnice, se jih reši, veliko število, a treba je dolgegaj zdravljenja, predno so v stanu podvreči se zopet težkim vojaškim i dolžnostim in tekom zadnjega pritiska je padlo veliko število ra> njenih v roke Nemcev, vsled čet sar ne pridejo ti nič več vpoštev. i V vsakem slučaju pa moramo računati z mrtvimi. Izmed 320,000 i avstralskih čet j*1 bilo kakih 150 - tisoč ranjenih, dočim jih je 47,000 ) dalo življenje. Nekako sliene šte-> vilke veljajo glede Canade. Av- - -stralija in < 'anada pa sta dali na razpolago Angliji le eno šestino - vseli vojakov. Najnižje cenjeno j moramo računati, da je umrlo v, - TJ---- or, as vj Bojazljivci in junaki Trne tran>lat iou filed with the postmaster al New York. X. Y. on Juue tills. u» required by »he Act of October 1». 1917. K o smo šli skozi neki zvezni zakup, med uničenim mestom Rlieims ter opazovalno postojanko, odkoder se je videlo na nemške zakope prve vrste, smo prišli mimo vee vojakov, ki so kopali jarek proti drugemu zakopu v isti smeri. Kapitan, ki nas je spremljal, je obrnil mojo pozornost na nekega franeoskega prostaka. Njegovi lasje so bili ("isto rrni razni za pol inea. v bližini senc in dotieni lasje so bili beli kot sneg. Ce bi kdo prijel za njegove •lase ter ocenil starost moža po črnih laseh, bi mu pripisoval Z") let. Ce bi pa kdo preiskal bele lase ter sc o/1*1 v njegovo lice, bi mu prisodil 55 do GO let. — Sprejeli smo ga, — je rekel kapitan, —: ker si je pobarval lase. Pred par tedni pa se je zdrobila steklenica, v kateri je imel svojo barvo za lase. Sedaj je prestrašen skoro do smrti, ker se boji, da ga bomo zavrgli, kajti nahaja se že v prieetku starosti. In vendar nimam nobenega boljšega vojaka, nobenega močnejšega in hrabre j šejja moža. Mnogo pričakujem od nekega prijatelja v Epemav, katerega sem naprosil, naj mi pošlje steklenico črnega barvila za lase. — Dokler bo navdajal Francoze tak duh. ne bodo nikdar poraženi. jE^IL • • Pred vee tedni sem bil v nekem industrijalncrn mestu v bližini Pittsburgha. Veter je bil oster in mrzel. Vsi sn nosili zimske suknje z navzgor zavihanimi vratniki. Na nekem zavoju je stal mlad avstralski poročnik. Na njegovih licih je bilo opaziti dve temnordeči pegi. Pripovedoval je povest o drugi bitki pri Ypres. Borim je govoril, ste hodili vi v duhu z njim po ulicah propasti izročenega mesta ter slišali eksplozije velikih iz Mielkov. ki so podirali javna poslopja. Bili ste priča požiga slavne "Cloth-Hall" ter se stresli, ko je to krasno poslopje padlo. Človek sc je smejal z njim v trenutkih humorja ter jokal nad bedo in žalostjo beguncev. Prosil je svoje rojake. ki so bili navzoči ter jim povedal, da krvavi domovina do smrti in da pride vpoštev vsak posamezni deček. Silili je svoje poslušalce jih, zmerjal, jih hvalil, jokal, se smejal, jih preobrazil ter konečno — pridobil. Konečno, ko sem mu stisnil roki, sem opazil, da ga stresa mrzlica, da je njegova koža suha in vroča. — Poročnik, morali bi biti v hotelu, v postelji. Ubili se boste, če boste še naprej govorili v tem mrzlem zraku. — Well. — je odgovoril — veliko naših dečkov je. ki so popolnoma zdravi in ki bodo ubiti v teku treh mesecev. Jaz imam t. b. to je tuberkulozo ali jetiko ter mislim. da se bom mogel preriniti še skozi eno leto. Pridobil sem za armad nad sto premogarjev iz Wales in jeklarjev iz Cornwall. Jaz sem voljan umreti za svojo domovino po enem letu za jetiko, kajti moji tovariši bodo mrtvi v teku treh mesecev od krogelj. Ko pa bom umrl, želim umreti z zavestjo, da sem vzdržal svoje moštvo. Zapustil sni ubogega, ranjenega, na pol mrtvega mladega vojaka z zavestjo, da sem se nahajal v navzočnosti višjega bitja. Zammnri poskusi Goreč robec, ki ne utorL Vzemi kolikor mogoče fin in tanek žepni robec, manjša obliko kakor ima. boijši je, in ga namoči dobro v čisto vodo. Ko si ga dobro izžel, pomoči ga rahlo z vinskim cvetom in ga zažgi. Gorel bode brez škode. Negorljiva karta. V kozarcu vode raztopi precej galuna, namoči v to tekočino karto in pusti jo, naj se posuši. Ako jo držiš v ogenj, ne bode gorela. Belorudečo rožo spremeniti v temnorudečo. Pol i j na belorudečo rožo nekaj kapljic vitrijolnega cve^a in takoj bode temnordeča. Če jo poli ješ ^ slmijkovcem. postala bode zelena a takoj zopet rudeča, ko jo bos zmočil z vitrijolnim cvetom. Novec, ki se raztopi v vroči vodi Najprej naredi iz mehkega ila dve ploščici, v kateri stisni srebrni novec, tako da bodeš imel ce-J lotno obliko novca v ilu. Ploščici posuši potem prav dobro, a pre/ še naredi do odtiskov zarezo, skozi katero bodeš pozneje lahko vlival sledečo raztopino: v žlici raztopi nad ognjem 8 gramov visim>-Ui (kovine), 5 gramov svinca ir ■i grame čina. To ratopljino vi i j v ilnato obliko. Dobil bodeš novcu podobno, srebrno svetolčo se reč katei-a se takoj raztopi, ako jo vržeš v vodo, ki vre nad ognjem. Kako se lahko s črnilom piše na les Ako pišeš navadno s črnilom n* les, razlije se ti črnilo in črke postanejo nerazločne. Da se to iu zgodi, stolci gumi v prah. pomoči vanj volneno cunjo ter drgni jt, ji jo les. na katerega hočeš pisati. Ako si les dobro drgnil, bod»*r prav lahko pisal nanj in črnilo si ti ne bode raztekalo. Plavajoča šivanka. NapoJni kozarec z vodo celo do vrh, S suhimi prsti primi suho ši-vanko in poioži jo prav rahlo Em previdno (liorieoutalrio) n površje vode, tako da bodeta konica in uhlja šivanke naenkrat legla na vodo in šivanka ne bode utonilo ampak plavala bode na površje vode. i Sveča, ki se vžge v vodi. Naredi svečo iz 500 gramov voska, (JO gramov žvepla, 60 gramov neugašenega apna bi 30 gramov orehovega olja, ne pozabi pa stenj in daj jo v vdo. Vžgala se bode sama od seb<'. Mraz v Nemčiji. True translation filed with the i*K*t master at New York. X. Y. on June 29, 101S, as required by the Aet if Oetober 6. 1917. London, Anglija, 27. junija. — Poročilo iz Amsterdama na Exchange Telegraph pravi, da je v več kraj li Nemčije zapadel sneg od enega do tri palee na debelo. Mraz je napravil na sadnem drevju velikansko škodo. Ta mrzli val se smatra za ekonomsko katastrofo. V Berlinu in Hamburgu je štiri dni neprestano deževalo. Semeni v Meng- Ting True translation fitetf '.vitli the post master at Xew York. X. Y. on Junv 1918, as required by the Act of October 0, 1U17. 11. L. Andrews, ki no je vdeležil. azijske e k špedicije, popisuje te-! denski semenj v Meng-Tingu. Tu semenj je nudil najbolj slikovito skupino domačinov, kar iih je pi j satelj kdaj i m-j i srečo videli. On, nadaljuje v svojem (poročilu: — Bila je to skupina, ki je ble-, štela v barvah in vsak posamezni' je predstavljal študijo ./.a umetni-f ka. Bili so modro oblečeni Kitajci. Sans s tatoviranimi nogami ter 'rumenimi ali belimi Uirbani ter Burmani, opravljeni v sijajen škr-lat :;li v zelene- obleke. D<«l«;i meti so \iscli raz pleča onih. ki niso nosili sulic a!i pušk ter nožnice •za vratno izigledajocih bodalc so molile izza pasov. Vsak človek je nosil orožje, ki je bilo pripravljeno za trenutno uporabo. Devet plemen je bilo zastopanih na sejmu oni dan in ravno tako mnogo jezikov sc je govorilo. Bil je pravcati Babilon in polovico kupčije se je sklenile* pomoč jo znamenj. Ozka eeista je bila natlačena z bhngom vsake vrste, ki je bilo razloženo po tleh. Videti je bilo Kadeže. riž. blago, žeblje, nože. meče, klubuke. sandtde. ko- KJE SE MORA PRIJAVITI ZA SVEČANOST V WASHINGTONU REMEMBER THE DAYS SUNDflf rmm TOESMT OMX WEAL WHEAELESS ^ALLMEAIS -VBQEATLESS OKEMEAL VEMSM™^"^ "WHEAEUESS ALL Ml "VBSATLESS mrnrn him S/ffUKMf ONI MEAI -WHEA3LESS rk. X. Y.. on June 27. T->ls. as required by the Act if Oetober 0. 1017. Jugoslovanski odbor za sveča uost dne 4. julija t. 1. v WashLng-tonu javlja: Naknadno se javlja nasproti vsem prejšnjim neznanilom vsem društvom, korporacijant in posameznikom da se po prihodu v Wash ingtou prijavijo v Virginia Hotel 13. Street and New York Avenue kjer se bo nahajal glavni stan Jugoslovanskega pododbora in kjei-bodo udeleženci dobivali vse na daljne informacije. Ker so prostori Jugoslovanske Pisarne premali, se tam ne bo vršilo nikako sprejemanje, temveč >-e imajo vsi prijaviti na zgoraj-Išnjo adreso v Virginia Hotelu. — Društva in korporacije se poleg !tega prosijo; da takoj naznanijo j brzojavno Jan in uro svojega prihoda v Washington, da se jih mo-1 re pričakati na kolodvoru. Jugoslovanski pododbor ne more biti fodgovoren za pričakanje, ako ni-'ma o prihodu »natančnih informacij. Naši zastopniki. j kateri 00 pooblaščeni pobirati naroS- • nlno za dnevnik "Glas Naroda". NaroG-' nina za "Glas Naroda" je: za'celo leto I $3.50, za pol leta $2.00 in za Četrt leta i pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo 1 za stoco, Katero je prejel in jih roja-i Lom priporoCamo. j San Fnuicisco, CaL: Jakob Lov&ln. j Denver, Colo.: Louis AndolSek in Frank Škrabec. Leadville, Colo.: John Hočevar. meznikom tla se po prihodu v Wash ingtou prijavijo v Virginia Hotel Ogrin in Frank Pettov.sek. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, John Germ, Frank Janesh ln A. Koebevar. S*lid% Colo, in okofiea: LonU CosteUo. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, in.: Jernej B. VerbiC. Chicago, III.: Jos. Bost 15, Jos. Bllsb In Frank Jurjovec. Joliet, UI.: Frank Bamblch, Frank Laurlch In John Zaletel. La Salle, IU.: Matija Eomp. Livingston, 111.: Mih. Cirar. Mascontab, 111,: Fr. Augustln. Noeomis, 11L In okolica: Math Gaishek. North Chicago. HI* In okolica: Anton Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank černe. Springfield, 111.: Matija BarboriC. Wankegan, I1L in okolica: Math Frank Frank Oregon City, Oreg.: M Justin in J* Mlsley. Allegheny, Pa.: M. Klarteh. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Bronghton, Pa. In okolica: Anton Ipavec. Bnrdine, Pa. In oko'lca: John Demšar. Canonsburg, Pa.: John Koklleb. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vld RovanSek. Claridge. Pa.: Anton Jcrina In Ant. Kozoglov. Export, Pa.: Louis SupančiC. Forest City, Pa. Mat. Kamln ln Fr, Leben. Fare 11. Pa.: Anton ValcntlnCiC. Greensbnrg. Pa. In okolica: Fran* Novak. Hostetter, Pa. in okolica: Frank Jordan. Imperial, Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln John Potanc. Luzerne, Pa. In okolica: Anton Osolnlk. Manor, Pa. In okolica: Fr. DemSar, Moon Ron. Pa.: Frank Maček In Fr. Todmilšek Pittsburgh, Pa. In okolica: U. R. Franklin, Kaos, in okolica: Leskovld Rlngo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. In okolica: Vodoplvec. Battle, Mich.: M. D. Llkovlch. Calumet, Mich. In okoUca: M. F Kobe, Martin Bade In Pavel Shalta. Detroit, Mich.: Paul Bartel. , ,, ^ w Chlsholm, Minn : Frank Govže, Jak ! Jakoblch, Z. Jaksbe, Klarich Mat, I. „ _. , — i Magister. Petrlch. Ely. Minn. In okolica: l>an Gouže. ; „ ** okolico: Martin Jos. J. Peshel, Anton Poljanec hi Louit Korosehetz. M. PeruSek. Reading, Pa. in okulira: J. Tezdlrc. Eveleth, Minn.: Louis Govže in Jurlj! South Bethlehem, Penna.: Jernej Kotze. ' KoprlvSek. Gilbert, Minn. In okolica: L. Vesel, j Steelton, Pa.: Anton Hren. Trni junakom nasproti pa stojijo — strahopetci. — \a stotino, na tisoče mladih mož je iz Wales, Cornwall in Lancashire, ki se nahajajo v vojaški dobi. Xa tisoče j<* Ircev. Škotov in Canadeev, ki so le malo presegli službeno starost. Na tisoče drugih je, katere se je oprostilo h* raditega. ker ima prvi ploščato nogo, drugi kako napako v o«Vh in tretji na zobeh. Kak drugi ima jetiko v njenem prvem stadiju in kdo drugi je žrtev bronchitis. VeČina teli ljudi je dolžna njih deželi in samim sebi, da raztrgajo svoje oprostilne izkaznice. Oni zaslužijo za svoje življenje v tej deželi ter delajo po deset ur na dan. vendar pa nočejo delati šest ali osem ur na dan za Anglijo ter oprostiti s tem kakega mladega moža.. . Vprašenje pa ni. če ima kak mlda človek oprostilno izkaznico. Glavna smisel vprašanja je: — Ali ima tak človek moralno pravico sprejeti oproščen je t — To vojno so vojevali neštevilni tisoči vojakov, ki bi lahko dbili celega, pol ducata oproščenj od vojaške službe. Oni pa raj še riskirajo smrt skozi šest mesecev, da bodo potem lahko varovali svojo lastno kožo ter se držali vstran od nevarnsti skozi nadaljnili šest ali šestdeset let. Vsakdo, ki je bil v premogovnih okrajih ali v velikih rudiškili okrajih Rocky Mountains, spoznava, da je v tej deželi velikansko število eanadskih in angleških strahotepcev. Prepustili so svojo deželo veliki nevarnosti v trenutku, ko krvavi Anglija do smrti — ko pride vpoštev vsak mož, ko bi morali pohabljenci, invalidi, stari možje in ženske in sploh vsak, ki more delati štiri ali osem ur na dan, priti v velike vojne urade ali komisarske de-partmente ter delati tam v uradih, da bi se s tem oprostilo močnejše može za drugo delo na fronti. Prišel je čas, ko se morajo Amerikanci vprašati, če imajo moralično pravico ali ne, da podpirajo z denarjem, katerega bi se lahko boljše obrnilo za vojno-varčevalne znamke ali Rdeči križ, vse one eanadske strahopetce, — a ne boj a zl j i vee iz Walesa in Comwalla v času, ko jih domovina prosi, naj vržejo proč svoje oprostilne izkaznice in uri, ko so civilizacija, prostost in človecanstvo zakladi, ki so na tehtnici.. Belo vino izpremeniti v rudeče. V kozarec s beli tu vinom vrzi aropozavan nekoliko bražiljkine-^ra prahu in vino'postane takoj ru-deee. Mesto bražiljke vzameš lah ko tu
  • vzameš nekoliko ei-troninega soka in sa kaneš v kozarec. že rogovje, košare. 1»reproge. loke s puščicami, loneeno blago. C*; i j. opij in še nešteviliio dnigih predmetov za lira no ali hišno uporabo. • - 1 Xa dueate domhčiiiov jt- priha-: jaio ali odhajalo, nosilo na mesto' novo blago ali pa pospravljalo na-, kupljene predmete. Pod odprtimi paviljoni so sedele trhe skupine1 moških, ki so ijrrali za srebro, in . . .1 v eajnicah so bledi moški ložali iztegnjeni po deskah, pušei* opij in ne meneC* se za vrvenje ljudi 11a cesti. llil je to slikovit, vedno i/ipi*e-. mrnjajot; s»* prizor. kalejdosko|> j mase življenja 111 barve, kjer sir Kitajci iz civiBdranega ( aniona pili. kadili ter igrali z divjimi do-iu;o;i;u iz gom ali iz globin d/.un-gelj. polnili mrzlice. Kacliin ženske so bile osebe prav posebnega značaja. Liilc so kratkega života, a tuoeno raščene, s kratkimi, debelimi lasmi in debelimi ustnieami. ki so bile pobarvane s sokom Betel-oreha. Njih obleka je obstajala t/, kratkega, ernega jopiea ter iz kiila. ki je se-U'aJo do kolen, okrašenega z biseri ali koščki medi ali srebra. Bilo je le malo Buriobuiov na Jajce V steklenici. i sejmu. dasii*avno leži meja konnaj Jajce se mora tako dolgo nauia-1 dvanajst milj proti zapadu. Deklice so bile posebno privlačile. Hibbing, Minn.: Ivan Ponše. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mont.: Math. Urlh. Klein, Mont.: Gregor Zobee. Roundup, Mont.: Tomai Paulln. Govanda, N. Y.: Karl Sterniša. Little Falls, N. Y.: Frank Masle. Barberton, O. ln okolica: Math Kramar. Bridgeport, O.: Michael KoCevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Cleveland, O.: Frank Sak»er, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, Frank Meb in Jakob Resnlk. Lorain, O. in okoiira: Louis Balanf in J. KumSe. Niles, O.: Frank Kogovfiek. Yonngstown, O.: Anton KikelJ. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank Schlfrer. ! West Newton, Pa.: Josip Jovan. i Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okoiira: J. KastellC, Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta. Davis, W. Va. In okolica: John Brosich. Thomas, W. Va. in okolica: fL Korenehan. Milwaukee. Wis.: Andrew Fon la Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stainpfel In H. Svetiin. West Allis, Wis.: Anton Demšar ln Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: .Toe YurovVc, A. Justin in Valentin Marcina. Prstan n? niti, ki je zgorela. Namoči nit v vodo, v kateri si raztopi precej soli. Da se zadnje ne porabi veliko, vzame se seveda kolikor mogoče malo vode. Nit se mora potem posušiti Ako obeliš na takšno nit prstan, držiš nit v roki iu jo zažgeš v pepel, ven-ilar ne bode prstan padel na tla. KT ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA1;, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. kati v hudem kisu, da postane lupina eelo mehka i« se da jajce čan ves prebavni sistem. PMttaa pripoKiljiva je m stare, slabotne in Izdelane ljudi in Vzeti j« je treba Celo zdravi ljudje bi morali vtasih virti trn tm pred jedj«. Naprodaj v lekarnah. Cena 75c. In $1.50. Ako jo nima slučajno vaš lekarnar. iH*em mu naročite, da jo za vas naroči. Ako noče tega storiti, potem jo vam pošljemo ml, ako nam pošljete potrebno svoto. W. F. SEVERA CO, CEDAR RAPIDS, IOWA. Slovenska-Hrvatska Zveza ▼ Združenih Državah Ameriških in Canadi. Ustanovljena 1. januarja 1903 v Calumet, Michigan. Inkorporirana 11. junija 1906 v državi Mich. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK G REG O RICH, Box 29, DodgeriHe, Mich. Podpredsednik: GEOliviE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveleth, Ml—, Pxvi tajnik: ^NTON GESHEE. Borgo Block. Calumet, Mich. Zapisnikar: MATH IAS OZANICH, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ARB ANAS, First National Bank, Calumet, Mick, NADZORNI ODBOR- / I. nadzornik: ANTON GERZIN, Eveleth, Minn. O. nadzornik: JOHN B. UALNAR, Calumet, Mich. ILL nadzornik: PAUL SHALTZ, 20» Seventh St.. Calumet, Mich. POHOTNI ODBOR: L porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 Ely, Mina. H. porotnik: VILJEM MIHEE1Č, Calumet, Mich. HI. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora. Mine. POMOŽNI ODBOR: JOHN KAM RICH, 417 Osceola St., Laurlum Mich. ' L.UKAS STEFANEC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet. Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR JOHN S STEFANEZ, 268% First Avenue, Milwaukee, Wis. ODVETNIK: AXTHONY LUCAS, Calumet. Mich. flpada^-Vn dopisovanja, kakor tudi spremembe Članov In članic naj m pošiljajo na glavnega tajnika: Anton Geshel, Slovenlc Croatian Union, Borgo Block, 5th S t, Calumet, Mich. Denarne poSiljotve naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbanas First National Bank, Calumet, Mich. ' ProSnje za novo prlstople člane in članice naj se poSUjajo na vrhovnega adravnlka: John S. Stefanez, 268% First Ave., Milwaukee, Wis. Vse pritožbe naj se pofiiljajo na predsednika porotnega odbora: Math. Zgonc, Box 423, Ely, Minn. TTradno glasilo: GLAS NARODA Bodočnost Avstrije BODOČNOST AVSTRIJE JE NA TEHTNICI. — AVSTRIJSKO ČASOPISJE PRIZNAVA, DA SE VLADA NAHAJA V ZAGATI. — POLJAKOV NE MORE ZADOVOLJITI. — VLADA JE IZGUBILA POLJSKO POMOČ, KI JI JE BILA NEOBHODNO POTREBNA. — POGODBA Z UKRAJINO. — DUNAJ JE MOČNO RAZBURJEN. True translation filed with the postmaster at New York. X. Y. on June 21», lniS. as required*by the Act of October 6. 1017. Wekeile je šele pred nekaj dnevi priznal v ogrski poslanski zbornici. tla se je v resnici sklenila taka pogodba z ukrajinsko republiko v Brest-Litovsku. V svojem odgovoru na neko tozadevno vprašanje je dodal, tla mirovna pogodba z l krajino še ni bila odobren:«, toda omenjenega dejstva .ni zanikal. Ministrski predsednik Seydler je priznal brest-litovsko pogodbo in jo je podpisal. Zaradi tega Poljaki zahtevajo, da se pogodba z I'krjjino umakne in uniči, kar se tiče Galicije. Avstrijski zunanji minister baron Iiuria.ii je poskušal stopiti v stopinje prejšnjega zunanjega ministra grofa Uemina ter je liotel zavzeti stališče, da jc rešitev narodnostnih problemov izključno avstrijsko-ogrska zadeva. Budimpeštanski poslance San-der, ki jc predsednik narodne trgovske zveze, je v ogrskem držav, nem zboru 18. junija ostro napadal Nemčijo v zvezi s predloženo ekonomsko pogodbo uied Nemčijo in dvojno monarhijo. • Rekel je. da so Nemci preprečili. da Ogrska ni mogla pošiljati vino v Švcdijo pred vojno in da so šli tako daleč, da so vstav ili ogrske vinske potnike. Kakorbitro ie Nemčija, podpisa-^ la mirovno pogodbo z Ukrajino, je prodala to deželo. Grof Karo-lyi je ]K>tem. ko je Sander skoučal svoj govor. pripomnil. da šc nikdar v svojem življenju ni slišal tak" ostrega govora proti Nem-5 čiji- Ženeva, Švica. nG. junija. — [ List "La Suisse" pravi da je av- • i strij.ski poraz v Italiji povzročil i i veliko potrtost, na Dunaju, kjer i|m) se vprizorile velike demonstra-.jeije po ulicab. kakor tudi v Pragi, »i kjer je ljudstvo zahtevalo mir. -I Nemški listi so zelo sarkastični . zaradi avstrijskega umikanja. — i j ** Konstanzer Zeatong " na primer vprašuje: "Ali se morajo nemške ?i čete vedno odvračati od važne za-ijpadne fronte, da podpremo svojo slabo zaveznico'.'" > f V voCio je padci. V Tržiču je padel \ vodo štiri- "jletni sin delavca Franci Kralja. I Kljub takojšnji pomoči je bilo 4 dete izvlečeiio iz vode uutvo. -i r Ogenj. c ' - Josipu Stopnicarju v Pečicah J na Kran jskem je pogorela hiša k z vso opravo. London, Anglija, 'JU. junija. — Avstrijski listi, ki --o prišli v Ilirih. Švica, soglašajo v tem. dw jc ' politični položaj v t!vojni monarhiji skrajno resen. "Die Zeit" piše. da jc bodočnost cesarstva odvisna godbe z zastopniki ukrajinske re-i publike, 4'da bo s postavnimi me-' todami izvedla delitev Galicije v ■ dva dela" in da to napravila dve ' avtonomni kronovini vzhodne Galicije in Bukovine. " Ogrski ministrski predsednik PROSLAVA NEODVISNOSTI > " WASHINGTONU. Trne translation filed wltbtbe post master at New Tout. X. T. on Jane 2' i 1918, as require*! by the Act of October 6, 1917. Jugoslovanski pododbor za proslavo dneva neodvisnosti v Wash-ingtonu naznanja vsem društvom korporaeijam in privatnikom, ki pridejo na proslavo v Washington, da se je na seji osrednjega odbora sklenilo sledeče: 1. da se svečanost prične ob petih popoldne (po razvitju jugoslovanske .zastave, kar bo izvršeno ob pol petih popoldne). Za Jug* siovane je odločeno za to svečanost mcstto na takoiineaovamh Agriculture Grounds, preti palačo Agriculture Department (prostor med 12., 14. in P-cesto). Na tem prostoru bo trajala svečanost od; 5. do S. ure in ji morejo prisostvo-votJi vsi Ju "Slovani, bodisi v so-' kolskcm "kroju, narodni noši in cl-} vil ni obleki. s 2. Ob osmih zvečer bo veliko hi-, storičiio korakanje "Democracy Triumphant" na Kapitol. kjer se Ibo svečanost završila z veliko apo-teozo zmage Pravice in Demokracije nad surovo silo. Ker je to korakanje vprizorjeno zaradi tega da se narodi pokažejo v svoji zgo-doviski in narodni obleki, te tega korakanja ne sme vdeležiti nikdo v civilni obleki. Ta sklep je veljaven za vse narodnosti in se mora brezpogojno uvaževati. Zaradi te-sra se poživljajo jugoslovanski poletni ki. tla pridejo kar največ v narodni noši iu sokoLskcm kroju Oni. katerim to nikakor ni mogo« I če, bodo sodelovali pri proslavil .popoldne, medtem ko pri koraka juju ne morejo sodelovati: zato p;<, jse jim bodo odločila mesta, s ka-, jterili jim bo mogoče opazovati ko rakanje. i 3. Ponovno se opozarjajo vsi , oni. ki žele dobiti stanovanja na hotelih, da to takoj brzojavno spo , roče na spodaj označeni naslov in da jasno označijo, kateri dan h" .kateri čas žele stanovanje. Jugoslav Press Bureau, Washington, D. C. Novi obisk na fronto. True translation filed with the post master at New York. X. Y. on June 2U, If 18, ns required by tlie Act of October vzročesna materjala škoda. Žrtev - ni bilo. 1 __I i * Lakota v Petrogradu. j i _ | True translation filed wltb th*> poat' master at New York. N. Y. on June 29, ' 1018, as required by tb*» Act of October i «. 1917. .1 Washington, D. C., 27. junija . Poročijo -z .Kodanja pravi, d-Ji je položaj glede hrane v Petrogradu ^ obupen. Vsak dan se dogajajo ne i miri in boljševiki se poslužujejo pri tem strojnih pušk. ( 0 V Moskvi s« prodaja sod moke. iz katere pečejo črni kruh, po u $150. j ii -— i I Kitajsko časopisje. t i i- Kitajska ima nekako 440 časo-pisov, kojih povprečna cirkulacija .. za vsako številko ne presega -'{00- "baitana" je priletela baronu čez )- hrbet in z besedami: "Tu imaš z kolekovano -pobotnico za svoje za-ii sramovanje, oholi dolgopetec!" i- poslovil se je moj gospodar od ne-i, srečneža. te * a (Dalje prihodnjič.) ker mi je pomagal on — moral sem trdo delati, krbno vareče vati s in si *uai*sičesa pritrgati. Tega «»e r veda ne znajo takšni petelini, ki j pojejo na gnoju, katerega kupe|t je pozlatilo bogastvo iu oderuštvo\ njihovih pradedov. Ker jim pa , \slcd brezmejne raztrosijivosti t ure premoženje j-akovo pot in -se t navadno le bolj in bolj zakopuje- ] jo v dolgove, žive brezskrbno ol» y tujih denarjih in ne mr-lijo d.dje. , kakor od danes do jutri. Vendar ] ne morejo pozabiti svoje prezir- , I j iv ost i napram kmetu iu -mislil bi . človek, da jim je prirojena; kajti ] vsak pameten človek mora priti t dandanes k spoznanju, da so se ( časi iTjpremeniii. * f- j Hlapec je pritrdil gospodarju.!, 'kateremu se jc bil tokrat poSteno , | razvezal ieziK". in jc obljubil, daj hoče paziti na mene. Gospodar je'-1 še nekaj robantil, ko je odhajal. ' 4i nisem ga mogel več razumeti. , | 1'rLšel je tretji dan. lahko bi iv-kel željno pričakovani dan. Bil seift radoveden, kako sc bo rsiz-J, | vila cela zadeva med baronom in mojim gos|>odarjeni. Že prav zgo-| !ilaj sem dobil izbrane krme v ne-j navadid obilici, hlajjec pa mi j*-povrh še nalikal kopita, d;; sem bil skoraj nekoliko ponofeen na nje. Zunaj pred hlevom se jc blestela' osna žen a vozna oprava. Gospodar jc hodil po dvorišču in nadzoroval zdaj to in zdaj ono. Tega jutra iuu ni bilo nič prav. Naposled sva se odpeljala. Kakšne četrt ure od doma sc jc stekala v našo cesto stranska cesta, po kateri se je vozil baron. V bližini jc bila krčma in tamkaj sva postala z gospo-'darjetn. Privezal me je k drogu, ki je bil nalašč pripravljen za to. stopil jc v krčluo in kmalu mi jc 'prinesel dva kosca kruha ki sta bila omočena z vinom. Teknila sta j mi dobro. Postal sem zelo zdv in ker se nisem smel, pa tudi nisem mogel oddaljiti, jel sem nestrpno z nogami kopati zemljo. Gospodarju se je to moje početje videz-•nodopadalo, kajti po k i m al je večkrat z glavo in oči so se mu iskrile. Tudi samemu sebi je okrepčal duhove z nekaterimi četrt ink ami zlatega vin ca; vedno je gledal po i cesti, po kateri jc imel priti baron. Naposled ae v daljavi prikasže 'oblaček prahu, ki so je naglo Mižal. Gospodar plača, odvede me, 'pogleda po opravi, ako je vse v re-' du. pogladi me po a ratu in reče: j"Danes velja, konjiček! Dobro se I obuešaj in pokaži, da imam dobro in čilo živinče!" j ! Da bi pokazal gospodarju, kako sem ga dobro razumel, zarezgetal 'sem se na vso moč in jel kakor v liiestrpnosti stopicati in dvigovati j izpočite noge. V prihodnjem tre-■ mitku je bil že tukaj baron in od-drdiid je z veliko luiglico uapi«ej. J A že sva bila z gospodarjem za njim. Kmalu sva ga došla. Kakor | gad je pogledal srd^o nazaj in jel 'th-ati svojega konjiča. Toda l*ilo .'mu je zastonj. "Ho-o-hop!" ziikri-tlčal je moj gospodar in že sva bila .(poleg barona, ki je klel.-4a so mn ,^ščetinasti bi*ki kafcw ježeve bodi-. ce štrleli izpod nosu v svet. "Butce, mar me hočeš prehite-i ti.'" je siknil izjned zob, kajti sa-i nit- razburjenosti nru je pomanj-> kovalo sape. Mislil sem, da bo ka--'kor snop onvahnil iii se prekopic-r ni! nn pra?no cesto. Pa že se je - vzdignil bič m v slepi jeJ'i je za-. mahnil po mojem gospodarju, ka-i terega pa ni zadel, ker se je uniak-e nil nekoliko in seni tudi jaz voz . potesmil močnejše. Predno je mo-i1 ge; baron zamahniti »vdrugič. do-e bil je že od mojega gospodarja z Ibieevnikom, ki je bil po kmfct^ki j navadi nekoliko debelejši od ba-ronuvega, takšen udarec po roki, ^ da mu jc ta omahnila in se je bič zapi'asil na e%sto. Se ona težka ia reč pa za mene ni imela drugih 1 posledic, kakor da sem menjal -svojega gospodarja, in sicer že v i par dneh. Kakor sem slišal iz u.>t ^ hlapca, silila je v mojo inv-dajo \ najbolj žena, ki se je bala /.a svo- j jega "zlatega" moža. No. po ua- i ključju sem izvedel če« nekaj let. 1 da si je dobra in mlada ženka po t besedah: "Prej mi je bil mož pre- i zlati zdaj pa jc kot vrag rogati!"j. nekoliko premislila in ovrgla pr- i votno dobro mnenje 4> svojem mo- 1 /,u. Večkrat je namreč o priložilo- j stili, ko so temni zakonski oblaki 1 viseli nad hišo in pošiljali na njo « hudo zakonsko točo. želela: "Oh. da bi si bil takrat zlomil vrat, ko < si me vozil od poroke!" Baje ji « tudi mož ni želel o takšnih prilož i nostih nič dobrega, a tako hudo.'] kakor ona. ji vendar ni šel s svo-, jimi ž«ljami do živega. Želel ji jc I ?riča. da sem enega kakor dru-. prekobiciul veliko premalc v obcestni jarek. j' Prišel sem v last novemu gospo, da i ju. ki je bil daleč naokrog ) nan kot velik bogataš, v a-oke pa ■ sem prišel njegovemu hlapcu. 1>. redkokdaj se je vozil z menoj go- ' spodar sam. lllapwi je imel moč- ■ nega in takoj sem spoznal že v prvih dneh. da mi nič kaj ne zaupa, ker me je vedno držal zelo trdno. 1 Bržčas me je pozna že od prej in * ako me je kupil novi gospodar. ! moral je -imeti svoje posebne vzroke. Imel sein prav. Kom«:j sem bil nekaj tednov pri novi hiši, in mo- ' ram reči, da si štejem lahko v čast te tedne, kajti vedel sem se izbor-( no, že slišim nekoč sledeči razgovor. katerega sta imela hlapec in gospodar pred hlevom: ' "Ali si že kaj poizvedel, kdaj se bo prismuknjeni baron zopet poljal v mesto?" vprašal je gONi>o-dar hlapca. I1 "Včeraj sem sc po naključju1 sešel z njegovim hlapcem, s katerim sva si dobra prijatelja, in jmi-vedal mi jc, da ima njegov gospod od danes šteto v treh dneh oprav-_ jke v mestu." "Tako, tako", oglasil se jc gospodar. "Dobro, dobro1 Nič mi {konja te dni ne p rešil i z vožnjo, j ker se bom v treh dneh tudi jaz^ JpHjal v mesto, in sicer bom i»e-) Ijal enkrat saui. Mora iti kakov, veter in naj si poleg zlomim vrat.! Ta zadolžena in denarja vedno J lučna pok veka" — gospodar je mislil barona — "me od istega ča-1 tsa. ko mu nisem hotel posodili ne-!ke lepe svotice. katero bi si bil si-, cer moral s črno kredo zapisati vj [dimnik, pri vsaki priložnosti za-j ismchuje iu kjer mi le more. meče j mi polena pred noge. Ko sem imel, I zadnjega kouja. kateri je bil ne-| i koliko zaspanega plemena in m« jc ta plemeniti baliač e-j • sem. ki ti bo vse dj-uigače donela, kakor ti doni evenk svojih prigo-Ijufanih in raz kožo svojih sose-, dov odrtih zlatov!" Tožil bi ga bil lahko za te besede, pa razen naju dveh in najinih konj ni bilo nikogar, ki bi bij slišal to ražža-* I ljivo govorico. D\"ignil sem sicer bič in hotel sem zamahniti, pa ba-ronski dolgopetec je bil naglejši. švrknil me je jwrkrat piek hrbta in porogljivo se smeje zdrknM je jS svojim naglim konjem mimo mene. Udarci me sicer niso boleli, pa bolelo me je v prsih, kakor bi se < mi bil črv za jedel v prsno drobo-' vino. Tudi mi kmetje občutimo t svojo čaft in ee sem že prišel -'do lep 3:1 ime*ji h.ala l?'>gu, gineiiio ostalim svatom celo it^pred < oči. Zda.j je ženin ali iz nerodnosti, ker ni pazil, ali nalašč premočno potegnil za vajeti, ne vem; toda zase sem si ta potegljaj tolmačil tako: "Belec, he, gospodinjo ima-! v a novo! Lepa in mlada je. in ker ^e tlopuda meni, na j se dopada >tu-'di tebi Vesel bodi ter poskoči nekoliko!" Da. ravno sem s-i tolmačil ta potegljaj in ne drugače. Kaj torej stojim.' Zavrisknem po sva- , 'tovski navadi ter poskočim neko- I liko naprej. Jji to je bila zdaj smo- 1 I a ! SMšiiti je bilo za menoj v vozu, 1 kakor bi dve t i k v i trčil eno ob 1 dVtitfo. Da, ravno tako je bilo sli- 1 '«»ti iu ne drugače, toda le v pr- I vem hipu. V drugem hipu je že /akričala nevesta: "Oj joj!". ženili pa se je oglasil z zamolklim: h "Au!" Takoj sem vedel, kaj se je p pVipetilo. Ko sein namreč po- s skočil, je vikz zadel ob velik ka- p men. mladi p»r pa je zadel z obra- h zouia skupaj, in sicer s takšno si- n 1". du se ]e obema potočila kri iz j nosu. Zapazivši nestečo, k«tero k sem bil povzročil s svojo lahko- «J miselnu>tjo, scnu žo postal plah. b Ko pa je ženin v svoji besu osti za- z [čel z bičem prati [k> meni. kakor n bi mi hotel preurojit i kozo in jo v narediti pripravno > a boben, jkj- ž il sem se ]K>konci, prijel sem s 'uzdo z zobmi, sicer bi mi bil voz- v iiik pretrgal žrelo do vratu, uda- h ril sem parkrat proti vozu. tla je d 'kar prasketalo, krenil sem ni. t o s's [ceste, previ-gd vo/., potrgal vso t 'opravo in kakor blisk sem jo po- r pihal proti domu ter na pašnik, h Tamkaj sem se takoj pomiril in j kmalu mi je minila prejšnja to- s j;otnost. 2 Mirno sem pričakoval, k-aj se bo t godilo dalje. Dolgo, dolgo ni bilo t 'svatov. Da bi se razen raztrgane j 'oprave, krvavega nosu iu prevr- j \oza znalo prigoditi še kaj -j 1 hujšega, ni ni prišlo na pnmct.jv Kri ki jc tekla, mislil sem si, bol 'že sama ob sebi nehala teči. ka->t 'dar je bo dovolj. • Naposled se prikaže ]>rvi voz.U i Na njem je sedel ženin, a na din- i trem vozu, ki sc je kmalu prikazal s 'za pvvim, je sedela nevesta. Oh, i 'kakšna sta bila! Lepa njuna oble- \ ' ka jc. bila pomandrana in raztr- J, 'gana. a povrh sta bila olx* blatna.! I kot da bi bila vstala kie iz luže, I 'Skoraj sta se mi smilila. Ko uic'i 'ženili zagleda. , zaroti se. da mi boj 1, '.stotero poplačal storjeno hudobijo'j ter mi zapreti s pestjo "Le pridi ; 'mi blizu!" mislil sem si; pokaisal t 'sem ni ii kopita, zavriskal sem iu si i privoščil zelene trave. Nihče se ni > j brigal več zame. Tako je bilo tudi j, prav: tega dne bi nihče ne bil kaj opravil z menoj. < Ko se jc naredil večer, vrnil sem j se po stari navadi domov in Ida- ^ pec me je privezal k jaslim cclo 'mirno, kakor bi se ne bilo nič zgo-1 dilo. Ko je zaprl duri, potrkal mi i 'je po vratu, rekoč: *'Be4ec, dopa- a deš sc mi! Prav si naredil, da si , tega sitneža liekoliKo pouiaiulral11 []fO tieh. Ker si mu ti plačal tisto! ! klofuto, ki mi jo je bil pripeljal L j>rcd tremi dnevi s takšno naglico,i ] Ikakoi- bi se mu mudilo bogve kam. i j tlobiš danes skrivaj šoj* lepe. suhe j j detelje in kos belega kiuha s sva- i jtovske mize!" i Hlapec je ostal mož-l>cseda. ' '"Glej ", sem si urisijI. "kako so ] ljudje čudne stvari! Kar ni etie- , 'mu »-elo nič všeč, to je drugemu!, zelo ljubo. l>a sem nekoliko pre-|l jkobienil yos]»oap<,u in še bolj ['škodoželjni dekli, ki sta se pogo j , varjaia pri odprtih hlevnih durSiJ . nista bila tistega \-ečera ženin in . nevesta nič kaj vesela pri mizi. . Bila sta si vsled svojih oteklih t obrazov podobna kakor dva viivar-t\ia. Ž*»niu je imel čelo obvezano na ('levi. nevesta pa na desni strani, in1 . :na takšen način sta tvorila žare* II tako iz boren par. ki sodi po zuna-jhjosti skupaj, kakor pri novih 1 grabi jali klin h kliliu. Soditi se " da, da so se tudi ostali svatjrt ob-• našali z malimi izjemami po \ / i - ponesrečenih iiovoporučencev, ^c-' Ali uiso to tuzni spomini V Sapu najdeta ! Kdo >e bo čudil, uko setu t postal včasih »»amosvoj m litttem K hotel ugoditi gospodarjem' la ka- j ko tudi ne! Iwiidoveden som, kaj / bi storil človek, če bi \"pregel nje- t ga prati voz, ki bi bil njegovi mo-(v či primerno preobložen iu bi čio- s veka pretepal iu preganjal! Go-'r >un>p nn liu in n ^voje štii i pomoli lahko od sebe 4 šele tedaj, ko jemlje neg i njen slo v o od teta j»vela. Kouj je ub<»ga s l>ara do zadnjega dihlj-tja ju Da •]m, imam več tužuih sponi'- z nov, kakor bi jih bilo po potšiteui l< »m ri potre ba. kri\« j«- tudi mnogo n luoja nezmerna smola. Imel sein s je pri vsaki najmanjši priložnosti n preobilo. Na vse Mnoleue dogodka I; >se r«'s m- morem več spominjali c pa nekateri markantuejšt mi šc Ii žive v opominu tako živo, kakor u bi sc bili dogmtiti šele včeraj, s Marsikateri s«> skoraj smešni — iu'i samo teh se hočem s]x»miujaU —ti ako bi ne bili vsled moje smole't imeli tzanie vsekdur slabili posle-' l die. — j c Nekoč sem prišel v la>i in roke c — prosim, za konja to ni vseeno \ — mlademu ncožeujencniu gospt>- ' darju. l ep in brhek mladenič je ^ bil, pa tudi ja^- seiu bil tak t at še r mlad in brhek. Katlar sva se vo-j žila po vaseh, gledala so dekleta V kaj rade za ua na. !u to sc mi ie * i dopadalo, ker ie znana tvč, tla sc ' i. gi»sj»iMlar meri po konju ter im- z sprotno !vonj po gospodarju. Mar- ' si katero oko te ali one vaške ki a- ■ sotiee sc j«- uprlo tudi v mene. iu ' tla se mi jc to dopadalo. je ver-j t jetno, kajti tudi koi.ji imamo svoj ! ponos. Ker o takšnih prilikah tu-'^ tli moj mladi gospodar vihaje si - brke meril uiLadc in lepe deklice. J * govoril zdaj s to iu zdaj z ono, ali ^ obiskal zdaj to in ono. prišel sem'^ kmalu do spoznanja, da sc vozi'? rnubit po okolici. Kes je prišlo do l poroke. Kot domačina je zadelajo seveda mene čast, da sem med(' drugimi svatovskiiui konji siue! ^ jmrz voziti poročenca k cerkvi iu t ml cerkve nazaj domov. Konji ' smo 'biLi okiteni in okiučaui, da je^ bilo kaj. Najbolj našemljen izmed 1 vseh sramoval sem a»? takšnega nc-j' » rodnega požetja seveda najbolj J jaz. še danes me pretresa mraz. * ko sc spominjam vseh neštevilnih raznobarvnih in vihrajoči h tra- *v kov, katere so mi voletli med gri- I . . i ve in za rep. all pa navesiLi na o^1 pravo. Obsojal sem takšno vrto-(l glavo ravnanje i: dim svojegii J konjskega propričanja iu ni mi * Šlo k sred, čemu bi bil našemljeni^ konj lepši od onega z naravno zu-,1 naujostjo. Sramota me je nekoli- j' ko minila, ko sem videl ženina in I nevesto, ki sta bila kakor dve Ik- J1-račevi bisagi. kateri bi zakrpal s t pisanimi cunjami ter jima navesil *• v \ seli barvah kričečega trakovjaj1 iu lepotic ja. Posebno nevesta je bila močno obložeua. V roki je po-j vrh še držala nek velikausKi šop. ! ki je bil po moji oceni prav po-J' •dobcu prekratki iu |>reširoki iire zovi metli, s katero navadno hlap-j ci pou»etajo hleve in dvorišča, se nočem Hplašiti ter da hočem: voziti (Himetno. kakor bi bil najpametnejši k.m j na svetu ter ne j na devet vasi okoli razkrivam| divjak. Do cerkve j«- šlo vse dobro; pa j i na potu proti domu začela se mi je cediti smola in moral sem vso svojo trdno voljo vreči za grm. Bila je prava smola: prigodila se je reč pa tako. Domov se je u«»w>-poročeni par peljal kot prvi in ker jc bil ženin preveč vesel aLi pa je irotel svatom pokušati mojo. zmožno*! v urnem tekanju, jel mej je tirati, da sem bil kmalu vsem j daleč naprej. Letel sem naglo in ižborno, toda celo pametno. Ko do-r sporno v irozd skozi katerega je držala cesta v velikem krogu, iz- GLAS XABODA. 29. JTTN. 1918. SLOV. DELAVSKA UittMvlj«nt dn« 16. >«r>iu* ISO8. PODPORNA ZVEZA I okorporirani 22. aprila 1909 v državi Pm Sedeš Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI f Fradaednlk: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood B'd., Cleveland, Okla. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R- F. D. 2. Bar 11S. We«t Newt««. Pa. O lavni tajnik: BLAŽ NOVAK, KUMaln St, Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PATLOVČIČ. 634 Main St., Johnatown. Fa. % Po«, tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemangh. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. «502 SL Clair Ave., Cleveland. Ohio. p«rn blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport. NADZORNI ODBOR: Prodaednlk nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box W, Will«*, Pa. L nadzornik: NIKOLAJ POVfiE, i Grab SU Nnmrey Hill. N. 8. Pitta- L aadaornlk: IT AN GROŠELJ, 880 R 187 tb St. Cleveland, Okla. POROTNI ODBOR: Prodaodnlk porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Bas T2, lut Ml—1» L porotnik: FRANC TEROPČTC, R. F. D. 8, Box 14«, Fort Smith, Ar«. 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1018 So. 14th SL, BprlngfleVd, DL VRHOVNI ZDRAVNIRt Dr. JOSIP V. «&AHEK. 848 R Oblo St* Pittsburgh. Pn." Glavni araJ: «84 Mala 84, Johnstown. Pn. URADNO GLASILO: **«ILA0 ■▲RODA". 82 Cortlandt Street New Tsrl OttT- Cenjena drnltrs, odroma njih nradnlkl, ao oljndno profcal. poBIjatl vee dopise naravnost na glavcego tajnika ln nikogar drugega. Denar naj aa poSlje edino potom Poit&lh, Bxpfwanlb all BaaCnlh denarnih atkimle, nikakor po o« potom privatnih Čekov. Nakasnloo naj PS nanlovljajo: Blaž Novak. Title Trust A Qnarantee Co. ln tako naslovljene potlljajo z meseCnlm poročilom na naslov gl. tajnla. V alnčajo. da opazijo drnitvenl tajniki pri poročilih glavnegn tajnika kak* pomanjkljivosti, naj to nemudoma na ma nt Jo uradu glai rajnih«, da se ▼ prihodnje popravi. sanjal jaz. Nekega (hie.sein sedel v nekem kotu v gostilni iu pil svojo pija-eo. Naenkrat so se vrata rojwtoma odprla in vstopilo jo vee moških. Bili so večinoma vsi mornarji, zagorelih obrazov m vsi zelo razburjeni — Na mene napravili največji ntis štirje zagoreli mornarji, ki »o mah {J i z rokami ter prpovedovatt tovarišem neko zgodbo, katere nisem m«»«rel razumeti. K malo se je pa razširila po \>»ej gostilni vot. da so bili ti št irje mornarji, kapitan Trent in vsi polJirki rešeni ter da so dospeli v JSau Franeisco Nahajali so ^e na angleški ladji ' * Lastovka *. ki je na sedla pri otoku Midway. Može in kapitana >em ^i natančno ogledal. Trije s.* I»ilL obvezani. «"etrti je j>a imel v rokah kletko s kanarčkom, ki je žalostno pel. Kapitan je bil majhen, čokat človek pri petinštiridesetih letih. Kapitan, je imel obvezano jrlavo. Sedli so k mizi ter pričeli p ti žganje. Vse«a pogovora nisem siišal ]>ač pa le nekatere .stavke kakor: Da, iiva zračna vala sta se zadela. — Zapadni in severni veter. Va lov je je bilo tako in tako strašno grmenje, da ui bilo mogoče slišati nobenega povelja. .. Dva moža j>reko krova.,.. Kaj ne. .lack* In Jack. zagorel mornar je odvrnil: — Da, gospod kapitan. Množica je vpraševala in hotela vedeti vse podrobnosti. Kapitan Trent je govoril in bi bil najrajše vsem naekrat vstre-gel z odgovori. Jaz M?tn nehote vzel iz žepa svinčnik ter začel škieirati rešene mornarje. Priznati moram, da se mi je škiea prav dobro posrečila. Jskrbuo sem spravil papir ter odšel iz gostilne. (Dalje prihodnjič.) UNIČENJE Spisal: L. OSBOURNE ZA "GLAS NARODA" J. T. 11 časa nisva Osmo poglavje. DRAŽBA. s 1'inkertuiiom tako pogosto občevala kot zameril, ker poznal zaljubljene ljudi. Kljub veliko dela. »o mi vseeno ostali vsak teden trije St j / d r d > i I i r n r j d r a » | p v ti r u r i n .1' Hrbtobol B j« bolezen, kateri s« kaj rada pridružijo ža druga bolozni. V obča nastane hrbtobol v?!ad leaks nered nosti na ledicah, »li v mehurju in so zahteva jrri tem takojšna pozornosti m dobrega zdravila. V vseh takih slučajih vam toplo priporočamo S everas Kitat) ui Uiir Rini) (Ssverovo Zdravilo za obisti in jetra). Rabite to zdravilo pn pogostem in bolestnem spuščanju voda in pri otrocih, ki močijo po noči posteljo. To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali če imate zoprn želodec. To zdravilo odpravlja oteklina dolenjih delov života. Cena 75c in $1.25. Na prodaj v vseh lekarnah. SATURDAY OttT. M CAT. VHEAXLESS VW HO HUF r*«TA >■ RIAkUoa zopet odpotuje dalje po nebu. Nekateri komet se zopet po več letih vrne, nekateri pa izgine za vecbio. NAZNANILO. Cleveland, Ohio. Društvo Slovenski Bratje št. 41 želi naznaniti svojim članom in članicam, da se v obilnem številu vdeleže prihodnje seje-, ki se ima vršiti v nedeljo 7. julija ob eni popoldne v navadnih prostorih. Na tej 5>eji moramo rešiti mnogo važnih stvari, med drugimi tudi srečka nje za društvo. Pridite na sejo vsi; tivti. Ui ž«' imate srečke kup I jene in tisti, ki jih še nimate, da jih kupite. Enega čaka sreča, pa ne vem, katerega. Kden bo šel veseljem domov, dmgi pa z ža-lost jo. Pa nič zato, kajti vse ho v korist društvu iu Narodnega Doma. Bratje iit sestre, vsi na sejo 7. julija in vas vljudno vabi odbor dr. Slovenski Uititje štev. 41 Z bratskim pozdravom Frank Ah-šnik. tajnik. 2H-6&2-7 » štev. 4 J. P. Z. Sloga. V. O. Box 180. Ako želite kaj več. blagovolite se obrniti na mene. aLi i>a na Joe Goličnik. Box 199. Sublet, Wyo. NAZNANILO IN VABILO. True translation filed with the post' master at New York, X. Y. ou June 'JS,1 iyt8, as required by the Aet of October C. 11117. j Due 4. julija bodo imeli Slovaki in Poljaki v Graeotonu, Pa., veli-; ko in lepo SLAVNOSTNO PARADO. Po paradi pa bo zabava in ples. Ob toj priliki so nas Slovence in Hrvate ter pploh vse Jugoslovane brez razločka povabili ter prosili, da bi se vsi .Jugoslovani ž njimi skupno vdeležili proslave uajvečjeg-i praznika Združenih držav. ; »i i Kar nas je bilo skupaj, smo vsi obljubili, da se vdeležiino te slav-nosti. kar va.s i>a ni bilo navzočih in da še ne vrste, vas tem potoni vabimo vse Slovence in Hrvate iz Homer City. Pa., in Duzerne Mine, Pa. ter okolice, da pridete dne 4. julija t. 1. ob i?, uri zjutraj na Bell Street v Homer City, Pa., ker tukaj se skupno zberemo pod zvezdnato zastavo, na čelu nam grace-j tonska godba, katera pride sem-' kaj, nakar skupno odkorakamo na Graceton. | Tukaj torej, dragi rojaki in bra t je Hrvatje, ni razločka, katerega^ društva ali stranke član si. po nas vseh se pretaka jugoslovanska kri, zato naj noben ne išče izgo-1 vora, vsak naj se pokaže, da je Jugoslovan ! Nobeden naj ne ostane doma, vsi na plan dne 4. julija ob 8. uri zjutraj na Bill St. v Homer City, Pa. John Jeras. katere je imel sovražnik v zadnji ofenzivi je odgovoren, da se je obnovitev ofenzive odjjodila. V topli sobi na mizo prim~znjena žlica. Ta poskus nas s raj spominja ravno imenovanega. V žlici zimšaj soli in snega. 11a mizo kani nekaj kapljic vode in postavi vanja žlico z mešanico. Snoj; se bode jel tajat in bode v zvezi s soljo povzročil to! i ko mraza, tla bode žlica primr-znila k mizi. Ugasnjeno luč z nožem prižgati. Na noževo konico natakni tak«, da ne bode nihče videl, košček fosforja. pntem pa ugasni svečo. Ako stenju hitro približaš noževo konico. vžgal sc bpde fosfor na vročem stenju iu luč bo zagorela. Vulkan ali ognjenik. Vzemi enake dele zdrobljenega žvepla (žvepleno cvetje) in pilovi-ne. katere dobiš lahko pri vsakemu ključarju. Iz teh snovi naredi lonec iu «ra pokrij s kakšnim platnom, za katero ni škoda. Lonec za-koplji v zemljo in naredi čez njega majhen griček. Čez nekaj dni bode postajala zemlja topla, bode začela razpokline dobivati, iz razpokli-ne pa se bodo dvigali žvepleni so-' pari. Naposled se bode prikazal plamen, ki bode okrog sebe bruha. 'nek črn in rumen prah. Da se ti I pa poskus dobro posreči, ne smeš j vzeti premalo snovi. Prav dobro se I ti bo reč obnesla, ako vzameš vsake snovi 12 111 pol kilograma. Orški ogenj. Izpihni jajce in je napolni z živim apnom in žveplom. Luknjic: zamaži z voskom, vrzi jajce v vodo in takoj sc bode vnel plamen, oko moraS hitro umakniti, da se ne opečeš. t Lonec izpije iz sklede vodo. Napolni skledo z vodo, v loneu pa zažgi nekoliko papirja. Kakor-hitro ogenj ugasne, povezni nagle lonec z odprtino v vodo in lonec bo izpil zadnjo iz sklede. Od onega potia vatli. Jaz mu nisem Icmu, da sem imel velik ..It štirje pio.-ti večer; iu tedaj mmii šel, kamor me je gnalo. Ponavadi • ■nt zahajal \ pristanišče, obiskoval razne gostilne ter se včasih dolgočasil. včasih pa dobro imel. Znane >o mi bile v-e kitajske, mehiške in italjanskc btv.nice. Ko sem stal nekega ki urad.' me je vprašal prvi. Pojdite t menoj sem o tvrnil. Kaj se je zgodilo? — Kali'« se imenuje ladja T Cleaner se je glasil ndgovor. Jaz sem prvi častnik, ta gos p i >11 tukaj jo tretji. Moštvu hočeva pomagati. Na ladji ni bilo več mogoče prestajati Marsikaj sem že doživtd. marsikak boj i/vojeval na morju, toda takega človeka kot je naš kapitan, pa še nisem videl v celem svojem življenju. — Od Sandy Hooka pa do Fa-roIonov se je vršila ta strašna z.sro Iba. Mornarje je streljal kakor podgane. No. zdaj ga bo pa zalotila piavica. Če s., mu posrečiti priti na suho — je odvrnil njegov tovariš iu t«' bo ušel liučanju, bo že jutri najel novo ladjo in se podal na morje Mornarji s., pa tinli taki tepci, da mu gredo na lini. Od samega /lodja je naš kapitan — je zopet rekel prvi. — Jaz lie vrjameni, da je dal tekom zadnjih treh voženj komu kaj de-narja -- Ni em plače? — sem se začudil jaz, ki sem bil novinec v mo>. narihkih stvareh, - Že vKaj navadnim mornarjem ne. — Toda veste, gospod "Cleaner*' ni edina ladja, ki ne izplačuje plač. Zatem sino začeli hoditi bolj počasi in tekom pol ure dospeli na policijsko stražnico. Tam sta povedala častnika strašno zgodbo o petih mornarjih, katere jo umoril kapitan. — Nekatere zato, ker so ga /jezili, nekatere pa čisto hladnokrvno in brez vsakega povoda. Policijski načelnik je takoj |mslal policijo 11a ladjo, tcAla ladja je bila že prazna. Kapitan je bil namreč že dospel med tem časom na suho, pomešal se je med množico ter se najbrže skril v stanovanju kakega svojega prija-iolja ali znanca. To je bila zanj velika sreča. — Na suho so prišli namreč tudi trije ranjeni mornarji in začeli kazati navzočim svoje rane. Ljudstvo je postalo razburjeno in bi gotovo lineal o kapitana., če bi ga dobilo v roke. Se zdaj nisem na jasnem, če oni pr\i častnik ni.pomagal kapitanu k begu. Čeravno sent pa pozneje natančneje spoznal in mi je marsikaj zaupal, ni hotel nikdar več govoriti o kapitanu ter o zadnji vožnji ladje "Cleaner" Najbrže je imel za to svoje vzroke. — Torej n sem omenil, da se je ua poti na 'policijsko stražnico posvetoval s tretjim častnikom Johnsmiom, če bi ne bilo dobro, da bi tudi sebe saiuega naznanil. Slednjič se jo pa odločil za nasprotno iu še tretji dan neznauo-kum izgin I brez vsakega sledu Tretjega častnika Johnsona. sem pa od onega časa še večkrat videl. Njegove narodnosti nikakor nisem mogel dognati. — Akorav-110 s« ni mu večkrat izrazil željo da bi rad vedel, od kje je. ni hotel nikdar govoriti n tem. Samo enkrat je rekel, da je Amerikauec, toda jaz sem ga smatral za Šveda. Po svoji naravi je bil plemenit človek, toda življenje na vodi ga je precej pokvarilo. - Ko mi je včasih pripovedoval o svojih doživljajih so se mi kar jezili lasje. Bil je lepe, krasne postave, tako da bi ga laliko smatral človek za kavalerij&kega častnika. Skoraj ves dan je preživel v gostilni pri "Črnem Tomu" v dru-iiii svojih prijateljev, dobili poznavalcev Južnega morja. — Pili so ž garje, kadili pipe ter se pogovarjali o dekletih. — Tudi jaz sem bil skoraj Vsak večer v njihovi družbi. In ko so pripovedovali o tujih deželah, daljnih morjih, se je porodila v moji glavi slika nebeške lepote. - V di\hu sem užival indijske večere, izprehajal sem >e po \ rt« vi h indijskih mahard/ev. » edal kakor venera lepe ženske ter > vso silo zahrepene! po tem soliicu. zvezdah m mesečini. Človek mora biti izgubljen umetnik, ki je stradal po Parizu ter »>e slednjič lotil dolgočasne trgovine, da zamore sanjati tako kot sem • : --j-t. POZOR ROJAKI 1 Najnipdneji mazilo ca ien%k« laae, kakor tudi i« moCke brk* tn brado. Od ta ga mazila zra ■tejo ▼ 6tih te dnlb krasni go ■ti in dolgi lzBj« kakor tudi no —6th Ave., New York N*. > . Podpisani Leopold Tiu-Šič iz Cerknice p ti Kakeivii se nahajam v ital.fanskcm vojnem ujetništvu in vljudno prosim vse rojake, prijatelje in sorodnik;', dn. aku jii«*. je /nano. k.je nahajajo moji bratje JOK. JACK in KL>. HOFFMAN*, kateri živeli v ^Murray. 1'tah. naj mi hla^ovo-lijo piiročati. za kar hoceni hiti zelo hvaležen. — Leopold Tur-šič. 1'ri^ionicro tli tiuerra* Ser« vigrliano. Eseoli i'iccno, Italia. 27-2t>— G Jaz .Jožef l>anič u HrvaLskt^ja Broda se naJiajair. že dalje časa v italjanskem vojnem ujetništvu ter želim izvedeti naslove JOHNA BANll' iz Škoejar.a in FRANKA CERNE iz —G. do pr.) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Pittsburub Pa. in okolici nazuanajmo, da ji^ bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko Flaiko, ki je pooblaščen »prejemati naročnino u "Glas Naroda" in iadajaU tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, ▼ katerih se naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mv bodo rojaki ▼ reeh oairik pomafali, postbno le, k« ima po. krarjwo lav* Wmkm. f t Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK Pjttslmrgh. Pa Dr. Eotar I« m|-\ l«IMUttt. HB r^fv n*% v PlttakvKSa. |Huk; ptmiao v aSraTlf*- mtm nrt «dfttt krvi Mnvt a mtim* m«, ki mm )« limul Sr. mt ■m«a trn trn*«* BotoUf aH atkii-Sk* mm Man. v ari«, laptdta)« Im, koMU* v koauk, fdSto la UM na Sob krt. N« lakaju, kav ta Sa-luti a* ■■>■— Vmm mmškm Soteaal aSravl* mm miom$-Sul BMtoSL Kakor kltra opast«. Sa vam praHhtj« tdnvK a« lakaSta. fill prisila la Jaa Tta ca Waa ■upat povnil * tt arafe la Sm traa apwaal*a fcluS Bakarfa. ki aoraro«li* ka-IiIIbi r krtSa la hrkta ta v«aalk «a« pn paSSaaia raSa. —SravlM a •ata- ftavmatiBam. trpanja, »alaSlaa, a-»akMna. TkaSl««, ftkrofia In Smpa kaSfM aalaanl. ki aaataaala valaS aa-Mat* krti MSravte r kratkaaa Saaa la al potrckaa laka« OraSaa ara: vaakSaa aS I. ara M« tr«| a* I r*«Mr: t p«tki k m B at« trm) Sa I. papolSaa: al a«Sal|ak aS t alami a« t. iwtoi4m« S poŠta aa Salua — rasu «a«M* — N« poaaMt« Uaa la Btavtlk*i • MrtTla aat aatta aaab« COM CONSUMERS MUST m vnnmsumYNOv Conjuoert vniflt Inqt Asir IMcr tfupp^raf CoaTdaxiqt the Sprin^nd Sumner for JiOKm^Q. tnodncGar i* to Ik »—i^iB ' iiwt*iMd«tk ^I bavadaaaioB Coat cKoHide BOMKM tkis tfa/foAAiU 0 j. run. &SMIMnunoN POUČNE KNJIGE: RAZGLEDNICE _ Ahilov nemSko-anpl. tolmač vezan —.BO Newyorsko. tmži^ne, velikonočne Domači zdravnik mali •—.25 in novoletue komad jkj _03 Hitri račuuar (ucuisko-augl.) ducat f—.21 vezan 1—.50 Allium uiesta New York a kras- Poljedeljstvo —50 uiinl bilkami _.25 Sadjereja v pogovorih --.25 Slov. angl. tn ainrt. alov. slovar $1.50 ZEMLJEVIDI: Veliki slov. ang. tolmač $2.50 Avrtro-Italijanska vojna majm —.25 Avstro-ogrski, veliki vezan —.50 ZABAVNE |N RAZNE DRUGS Celi svet mali 10 KNJIGE: Celi »vet veliki Hipnotizem '—W Evrope vezan _.50 Doli z orožjem «—.52 Vojna stenska mapa $3.00 Dve saloijrri: "ČarHJeva ienltev" Vojni atlas ?_*25 in "Trije ženini" —-25 Vojni atlas nov ^.30 Mesija 2 zvezka —.60 Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo., Pod Robom SL Večernlop —.30 Cal. itd. ik> f—.25 Postrežba bolnikom —.50 Združenih