Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za on mesec 1 gld. tO kr. V administraciji prejemali velja: Za colo leto 12 gld., za pol leta (i gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezno stovilke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če sc tisi; t. siknit; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cenit primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemaj ). Vredniitro je v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne. itev. V Ljubljani, v petek 3. junija 1887. Ljiite rune modernega društva. (Po „Vrhbosni".) (Dalje.) S. Nič ue more naravnejšega biti od državnega zjedinjenja po narodnosti. Po tem je svet že od nekdaj hrepenel, po tem še dandanes hrepenijo posamezni narodi. Toda „nimium vertitur in vitium,,. i Prevelika ljubezeu do svoje krvi, do svoje narodnosti je rodila potujčevanje drugih narodov in za ljudi pogubne nauke o suverenosti naroda, koja išče v sami sebi razlog svojega obstanka. Svetovna zgodovina nam pripoveduje jedno in drugo; pripoveduje nam, kako so močni Rimljani polatinjevali tuje narode; pripoveduje nam pa tudi to, kako se je oholi Francoz, postavivši za najvišje načelo svoje ime iu svojo narodno slavo, poklonil nečistuici. Pa jeden in drugi narod sta uzor ljubezni do svojega imena in plemena. Ali nam toraj zamore biti najvišji uzor to narodnostno zjedinjenje? Na svetu pa niso niti v njegovi zgodovini sami Rimljani in Francozi. Izraelci so dosegli svojo narodno svobodo, kadar je Bog s svojimi kaznimi spomnil egiptovsko vladarje njihovih krivic, storjenih izraelskemu podjarmljenemu narodu; a koliko je v zgodovini narodov, kteri so posegli nestrpljivi, da jih ne osveti božja roka, po bodalu, po smodniku in svincu! Glej tii tretjo zmoto vsled neobrzdane ljubezni do svobode svoje krvi. Od kod ti grehi? Iz sebičnosti morda jednega jedinega, morda nesoliko njih, kteri so, prilizovajoči se s sladko besedo, o slavi naroda dvignili sebe, svojo časno srečo. Kaj hasui samo narodnostno zjedinjenje, ako se ž njim ne doseza pravi namen človeka, koji stoji izven njega in daleč nad njim? Bilo je narodov v polnem užitku svoje narodnostne zajednice — ali propali so. Zato se ue morem, poleg vse časovue sile sebičnosti, rešiti načela, da narodnost ne sme biti absolutno izhodišče našemu delovanju — da izključljivost v narodnostnem vprašanji rodi izključ-ljivost tujih na korist bodisi večni vojski, bodisi propasti ktere narodnosti — da se slava jedinstve- nega naroda pridobiva samo takrat, ako se ž njo širi slava božja. 9. Občni blagor. Kaj je ljudem občni blagor, t. j. blagor, kojega vsi ljubijo in koji je vsem neprevarljiva dobrota? To je jedina vera, ktero imajo vsi ljudje in ktera je vsem ljudem največja svetinja, čuvarica človeškega dostojanstva in razlog prave sreče in človeškega užitka. Kdor gleda na to, da ta blagor vtrdi in k resnici privede — kajti resnica je samo jedna — ta dela za občni blagor naroda, ta pripravlja in daje narodu zadovoljstvo. Bog, vsem nam najboljši prijatelj, ni le k resnici privel te duševne potrebe, ampak je poskrbel tudi za to, da jo tako vtrdi v novem zakonu, da je ne bo nobena človeška zmota potemnila, uiti uničila. Tudi posamezni ljudje se najdejo na obrambi občnega človeškega blagra. Tudi daudanes so državniki, kteri obračajo svoj ura in trud v to, da narode store zadovoljne, t. j. da jiin rešijo občni blagor. No kako? Završivši pravi namen odločili so se za sredstvo kakor za namen: vero, koja imajednako vrednost v vseh svojih razmerah, vrgli so na stran, kakor da ne vredi državljanu nič, planili so pa v boj za različne državne sostave. Čudno, da se svet ni prepričal, da je boj za takimi sostavi prazen — da je tam občni blagor zagotovljen, kjer vlada nesebičnost. Medseboj svet vedno tekmuje za liberalnešje politiške oblike, dognal pa je s svojim konštitucijo-ualizmom do absurda, a na korist sebičujaštvu. — Današnji konstitucijoualni boj ue ve, kaj je blagor, občni blagor, ker ne vodi borbe, da reši blagor, ampak zato, ker ima oblast. Ni občnega blagra, kjer ni vere. 10. Bogastvo naroda — prazna beseda! Pa vendar so, ki pravijo: ta narod je bogat, treba, da postane tudi naš narod bogat. In v tem imenu iščejo morje, če ga nimajo, če ga pa imajo, imenujejo ga svoje bogastvo — delajo železnice, kopljejo kanale, širijo kolonizacijo, podpirajo vsako tovarniško industrijo. Da li kdo obogati po tolikih nosljivih podvzetjih? Da li država, za Ktero delajo? To pričajo na vse strani grozni državni dolgovi, kteri leto na leto rastejo vedno višje. Da li narod? to priča siromaštvo, kojo po številu raste, a po premoženji pada tam, kjer so taka podvzetja večja in obilnejša. Ne bogatijo se toraj niti državne blagaj-uice, pa niti narod. A drugače ni niti mogoče. Velika podvzetja nosijo podvzetnikom velik dobiček, kajti čim večje so vloge, tim večji dobiček. Siromaštvo dobiva drobtinice, ktero padajo z bogataških miz, ker ne more vložiti ničesar druzega, kot golo roke svoje. Ali nam treba dosti premišljevanja, da spoznamo, zakaj se vendar vpije za bogastvom naroda? V novejšem času pišejo francoski listi, da jo nek zavod, vteraeljen na korist siromaštvu, nekdaj obilno pomagal siromaštvu, dokler je ž njim gospodarila cerkvena nesebična uprava; a danes, ko deli denar država iz svojih rok, da obogati narod, trpi pomaujkanjo vsled velikega uradništva pri zavodu, kterega ni bilo poprej. Je li večja nesebičnost v bogastvu, recimo, angleškem, kjer jo toliko blaga, za njim pa toliko siromaštva, kakoršno ni nikjer v kulturnih državah? V Londonu, v tem pravem bogataškem mestu, v tej prestolnici tako bogate države, polne so ulice bitij, ktera so podob-nejša divjaku, nego odgojenemu človeku, rojenemu v krščanskem mestu. Tako pride povsod to narodno bogastvo v roke pojedinih, bogastva poželjivih, a nikdar siti, nikdar zadovoljni tudi ne vedo, da na vsak njihov založek padajo stotiue solz lačnih ljudi. Bogata država — to je pojem, le za toliko opravičen, kolikor je narodov srečnejših po podnebji, zemlji itd. iu kakor je posameznemu zabra-njena prekomerna želja za bogastvom, tako jo dolžna vsaka država zapostaviti bogastvo plemenitejši nakani; drugače ji postane premoženje plen sebičnežev. — Nazadnje ne bo preveč povedati, da je bilo mnogo bogatih narodov, pa so propali ravno tako, kakor je po svetu muogo privatnega in javnega bogastva propadlo v ognji, v morji, po grabežu, po razkošji itd. Zato pa tudi pravimo, kdor želi, da s to dobroto osreči narod, vara ali sebe ali druge; v jednem in drugem slučaji igrd glavno ulogo se-bičnjaštvo. _______(Dalje prih.) LISTEK. Trapec. i. Na visokem odru so ji postlali in tukaj je ležala trda in mrtva. S podobicami so ji okrasili zadnjo posteljo in okrog glave so ji ovili beli venec v znamenje njenega devištva. Na obeh straneh pa je gorelo po dvoje sveč, ktorih plapolajoči svit se je ožarjeval v bledem obrazu umrle. Se ista skrb-ljivost ji odseva raz lica, kot nekdaj, ista miloba in ljubeznjiva prijaznost se ji vidi na obrazu, kakor jo je imela blaga pokojnica v življenji. Stare kosti je sicer razsula britka smrt; z mnogimi gubami ji je že čas razoral velo lice, a veudar jih je mnogo, začuvši smrt njeno, pobožno se prekrižalo in reklo: »Škoda je Marijane; za vse je bila še dobra." Zato so se pa duri vedno odpirale dohajajočim molilcein, ki so po stari navadi prihiteli pomolit »Očenaš" za srečo njene duše in nato posedli po klopeh, ter se pomenkovali o čemer si že bodi. Pri vzglavji umrle pa je bil možak, ne meno se, kaj se godi po hiši. Samo v mrliča je uprto srpo njegovo živo oko, ki sem pa tje zabliskne tako strašno, da je človeka skoraj strah. Nepremakljivo sedi na svojem mestu, le če se jo kaka sitna muha vsedla mrtvi na lice, jo odpodi. Kakih petdeset let mora imeti; njegov obraz priča tako, ker sicer je njegovo truplo krepko iu močno. Izraz njegovega obraza je skoraj divji; špičasta, koščena brada štrli naprej; zabuhlo lice se mu pod upademi očmi žari v svitu sveč in nad nizkim čelom mu stoje kvišku skuštrani lasje. Vendar bistri gledalec opazi neko podobnost med njim in med umrlo; »trapec" je brat njen. Odkar so jo položili na oder, ni se odmaknil od nje, in nikdo ga ne pripravi, da bi bil obrnil proč svoje oko. Kaj bi pa tudi ne! Umrla mu je bila vse na svetu; branila ga je kot ne-svestuo dete pred surovimi napadi razposajene mladine, čuvala ga je pred zasmehajočo ga družino in skrbela zanj kot skrbna mati. Pri nji je jedel, pri nji stanoval; ona ga je oblačila, ona ga čedila, kedar je bilo treba. Ubogal jo je kot poslušen otrok; ž njo je hodil v cerkev; njo je spremljal na polic, k nji je pribežal, ko ga jo preganjalo zlobno ljudstvo. In danes, ko so jo oblačili in napravljali na oder, gledal je tako preplašeno v milo njeno lice, tako srpo se oziral v neusmiljeno sosedinje. In ko je menil, da ga nihče ne vidi, poboža jo po lici; a bilo je mrzlo, mrzlo kot led in isto tak mraz tudi njemu napolni žile. Ves tresoč se zasope, sklonivši se k njej: »Marjanica, kaj pa ti je; Marjanica, samo to mi povej; glej, jaz sem tii, tvoj Primož, čuj me Marjanica". A zastonj je bilo vsako ogovarjanje; Marjanica ni se mu oglasila. In tedaj mu je kri skoraj zastala, obsedel je nepremično in srp svoj pogled upiral v mrtvo sestro. »Kaj to, če je mrzla, vsaj so ogreje; jaz bom toliko sopel vanjo, da se malo ogreje, ali pa jo prenesem na peč; a da ne govori nič, prav nič ne govori, to je strašno!" Tako jo mrmral pred-se iu že še je hotel okleniti umrli in pričel ji jo zopet dihati v obraz; a gospodar, rodni brat njegov, je takoj spoznal važnost svojega posla, priskoči k njemu, udari ga preko glave in se zadere Ijubez-njivo nad njim: »Trapec nori! pusti jo, če ne to potisnem takoj skozi vrata". »Ne, ne, ne", zaječi IntnpHaHja ilr. Pokliikarjn in tovailsev do ministorskoga predsednika in do truovinskoua ministra v zadevali požara tovarne za smodnik v Kamniku na Kemijskem. (1'rooltunn v vooornl Hoji ilno iimjii.) Dno II. 1. m. nastal jo v Čistilnici /.u solitap državno tovarno zo smodnik v Kamniku na Kranjskem požar, kteri jo uničil dol volikogo poslopja /.a shrambo, daljo zalog Nolilra iu pripravo čistilnice tor tako, kolikor ho sedaj čujo iz niorodujuih virov, prizodol škodo okrog 40.000 gld. Kolika jo liila iiovarnoHt voliko večjo, zelo občutljivo škodo, kiižo okoliščina, da so rošoni veliki dol obsežnogu, iz treh oddelkov obslojofiegu, tor po-dulgoma zvozouogo shroinbonega poslopja, s solitrom, žveplom in drugimi zalogami vred od morodajno strani coni mnogo nad jedou milijon g o I d i n a r j o v. /m po sodbi nestrokovnjakov pa jo nodvomljivo, da jo požarna nevarnost zgradbo shrombonego poslopju v tem, du so vsi tlijo veliki oddelki po dolgem zvezani in da jo bila v ouom dolu čistilnica za Holitnr. Kurilnica za kotlu iu ponve v Čistilnici jo sicer na dvorišči oddelku priziduna, voudar pa jo skušnja pri zadnjom požaru pokazalo, da no moro no nuj-ntrogojši hišni red in no nadzorstvo zabraniti, da po nesrečnem slučaji ali po nopruvidnosti onogu Honiogu delavca vsa voliku in lepa zgradba z dragoceno vsebino vred no pridu v nevarnost uničenju, d o k I o r | o čistilnica v p r o s t o r i h n h r a m b o n o ga p o s 1 o p j a. l'o okoliščini, da jo v ouom oddelku slirum-lionegu poslopju /.utiraj spravljena zelo velika nino-ž i u a ž v o p I a m da ga jo bilo tudi za čas zad-njogo požaru bojo 150.000 funtov, m o g o I bi bil t a p o ž u r p o s t u t i oso d o p o I n z u m o s t o J< u in n i š k o i n njegovo prebival c, o. Ker k sreči ni bilo volerno, zato so na nevarnost za nicsl.no hišo, akoravno stojo noktoro prav blizo pogorišču, šo celo mislilo in, toliko večji pu jo bil strah prod pretočim žveplunim hlapom. Prebivalci mostu, z razumnejšim dolom svojim na čelu, vreli so v trumah iz mostu, doloma poš, doloma nu vezeh, vzemši seboj stvari vodjo vrednosti; otrok« in bolniku vozili so doloma na ročnih vozoli. Vso hitelo so jo rošit proti MongiŠko-Kumniški struni. Du ho tudi oblustvu niso mogla obraniti strahu prod velikostjo pretečo nevarnosti, razvidoti jo iz okoliščino, du so ho vjotiiiki pri o. kr. okrajni sodniji, ruzun zučusno zaprtega večjega hu-ilodolnika, ki bi so bil imol izpustiti šo lo v trenutku skrajno nevarnosti, spustili vhi v začasno prostost, K sroči I rajala jo dejanska nevarnost samo ono uro, od II. 11 o 12. uro. dušenje z brizgolnicomi, spravljenimi v poslopji skladišč sumili iu h pomočjo tovarniških doluvcov, daljo h pomočjo požarne brambo Kamniškega mostu, klora jo nuglomu prihitela nu polnoč pod osobniin vodstvom vodjo smodniško tovarno stotnika Schvvabu iu župana Kischorju h spremstvom mnogobrojnih doluvcov, pričelo ho jo nomudomu iu h toliko previdnostjo tor izvrševalo h pomočjo urno došlo požarno brambo Dontžolsko h Primož, „hiij bom miren, sume ven ne, sumo od Murjunco ne". To je Inlu zadIIju ujogovu bosodu ; na uoboiio vprašanje, na nobeno zbadljivo IiohoiIo ni voč odgovoril ; kakor živ kip so jo tiščal mrtvo, (iospodur pa jo mrmral šo med zobmi, ko jo luko blago uto-Ja/.il svojegu brata: „Seduj ho ti prično drugi časi, ti gujila kluilu li; ne bo več tu bubiira Htulu za toboj iu no boš ho jo držal voč. zu krilo; pinkul boš po mojem, lo li rečem", V zgornji sobi pu jo gospodinjil pruloževulu blago umrlo m ho krogulu nad to bubiiico, češ, ilu jo vtokuilu denar v toliko no-potrebne šaro. Nu vho strnili jo ruznietavala njeno obleko, njeno spominku, podobico, darila z božjih polov, marsikaj jo pu skrivši stisnila pod predpusnik iu mrmrala liho med seboj: „0eg6v(< bo h to, nogo iiiišc; brez oporoko |o umrla iu druzogu dediču ni; It u | bo .trupoc', ta kludu stara; suj ne vo, knm h tem. Vho bo iiuho, vho, iu takoj hi omislim novo krilo, pu šo ku| druzogu". Suha ženica ho jo ve-učijo vsit Ireslu iu živili oči jo brskulu po produlili. Moralo je bili /o kuj zunlmivega notri I tolikim vspehoui, du jo liilu ob 12. uri protipožarna stena proti zuhodno-sovoruimii oddelkoma shrumbe-uoga poslopja od pogorišča odločena. Ob enem obračalo se jo gušonjo krog proti-požarno steno, ktero loči prvi oddelek od podolžnega oddelku iu delo gašenja bilo jo po prihodu br/.o-javno na pomoč pozvano ljubljansko požarno brambo s parno gnmluico h čudovitim vspohom v kratkem času doguuno. V očiglod voliko važnosti državno smodniško tovarno Kamniške zu proskrbovunje c. kr. vojno h smodnikom zu ujono bojno moč v slučaji vojsko, obstoji državna korist v toni, d u l o v a r u a v a r u o i u u o m o l o n o dolnjo; enako jo v koristi varnosti mostu Kamniškega iu njihovih prebivalcev pred ognjem, da ho dosedanja novurnost ognja pri skladišču za solltar iu žveplo, ki so s primeroma malimi stroški du odpraviti, kar prej moč odpravi. Osamljonje treh oddelkov skladišču, odstrnnjunjo čistilnico za solitor, dalje zalog žvepla iz teh prostorov in pa spravljanje loh zalog v posebnem, od mesta bolj oddaljonom poslopji bi za Kamniško mesto vsuko novurnost oguju konečno odpravilo, novurnost ognja v poslopjih tovarno pu bistveno zmunjšalo. Pri tem pa so no moro prezreti, du bi konečno zgradba k r a j u u žel o z u i c o L j u b 1 j u u u -K u m n i k enako pomnožilu delavno zmožnost tovarne zu smodnik, kakor tudi novurnost ognju za Kamniško mesto bistveno zinunjšulu h lom, da bi ho ročnojšo odvažal izdelan smodnik tor so In po mulom dovažale v to potrebne, zu ogenj tiovoruo Ivuriuo, Navdani želje, du bi ho dolavnu zmožnost Kamniške smodniško tovorno povokšolii in zagotovilu, stavijo podpisani vprašanju: I. Jo li ujogovu provzvišenost gospod mini-slorski predsednik kot vodja miuislorslvu notranjih zadev pri volji, pozvedoti vzroke zadnjih požarov pri tovarni za smodnik v Kamniku ter jih kar prej odpraviti dali? Ali hoče ujogovu provzvišenost gospod trgovinski minister konečno zgradbo postuvno že sklonjeno krojne železnico Ljubljano• Kamnik po moči pospeševati in požuriti? Nu Dunaj i, dnrf 25, maja INS7. Iiiovor g. dr/aviiPiiii poslanca ilr. Viliziia v državnem zhnru dno 14. maja. Namenil sem se, posebno o razmerah istorske ljudsko šolo govoriti. 1'rudon so pu logu predmetu lotim, zdi so mi potrebno, ker mo jo delelela čast, du som izvoljen zu ghivnogu govorniku, prav nu kritiko omenili uo-ktorih govorov, ki smo jih lo dni tu culi, ker h leni vstrežem želji listih gospodov, ki so me volili. V večerni soji dne II. t. in. jo gosp, poslanec Luzzoto govoril o peticiji, ki jo jo izročilu Tržoško inesluo občino glede ustnnovilvo univerzo z izključ-Ijivo luškim podučnim jezikom, uli po vsuj pnivo-slovno fakulteto. Mod vzroki, h klorimi jo policijo podpiral, jo tudi rekel, du vso luško pokrajine to peticijo noj-toplejo podpirajo. Vprašal hi gosp. posloncu, ktero so to luške pokrajino? Kolikor jo meni znano, jo policijo edino lo isterski deželni zbor podpiral, o dalmatinskem deželnem zboru pa, oko ho tudi lu pokrajino med luško prišlevn, kur so od luške struni luko rudo in lolikrut zgodi po krivici, daljo o do-riškem iu Tirolskom deželnem zboru pa nisum slišal prav nič sličuegu. Sploh pa tudi no vem, kaj da on misli pod izrazom Juško pokrajine", Daljo je rekel v svojem govoru (bere): „Tudi državni služiti somi na korist moralo Iti so zgoditi, du Iti imeli nekaj v laščini izšolanih mladih mož za državne službe na razpolaganje povsod ondi, kjer je šo dondaiius luščiuu uradni Jezik." Prod vsem drugim moram omenili, da jo za poduk pravoslovju v Uščiui že zadosti preskrbljeno, kajti na univerzi v Inoinoslu predavajo so vsi predmeti, dotikajoči ho pravne zgodovine, v luščili'. Naj voč predmetov, ki so potrebni za pravne državne po-skušnje, se tudi ondi v laščini pndučnjojo, Sicer so pa ludi no (iraški univerzi državno poskušajo lahko v laščini napruvi. Heduj pu vprašam: na klere pokrajino pu nuj bi ho raztezalo bodočo delavnost tistih gospodov, za ktere zahtevate lastno univerzo? Uradni jezik iz-ključljivo luščiuu ni v nobeni pokrajini; mešano vpeljano je v Dalmaciji iu mislim, do še to prav malo času, kajti pravičnost, zahteva, da se ondi vpelje hrvaško-srbski jezik za uradni jezik, kajti lo je jezik, ki ga rabi ogromna veČino naroda, no po luščiuu. V Primorji je uradni jezik inešun, posebno pri soduijski gosposki rabi so lit luščiuu, ondi nemščino. Hrvaščina iu slovenščino se pa žulibog jako rodkokjo najde. Področje je toraj, kakor vidite, jako majhno. Pač po so živo občuti potrebo, du bi so Slovunoiu ustanovila univerza, kterih jo zdutuo voč v Avstriji, kakor pu Lahov, toda za lo so nihče ne briga. Sploh ni nobeno provoslovno stroko, ktera Iti ho uo tej ali enoj univerzi slovenski ali hrvaški podučovulo. t Jo umu že toraj nečolo dovoliti lastno univerze, noj se vendar na (iraški univerzi predavajo nekteri pruvoslovni predmeti iu lo tint i, ki ho zu praktično življenje najbolj potrebni, v slovenščini uli hrvaščini in naj ho tudi državni izpiti lahko v teh jezikih Izdelovujo. (lospod poslanec jo daljo rekel (bore): „Ko bi imeli luško univerzo, na kteri bi ho nušu mladina lahko prav temeljito izobrazila, bi poč no bilo treba tolikemu številu mladih ljudi, ki so kako avstrijsko univerzo dokončuli, zarad nepopolnega znanju luščino, kakor tudi jim popolnoma plujo nemščino, odhajati uo tujo za kruhom." Kuj jo gospod h tem mislil, Vam po pravici povem, du no razumem. Kajti, če mora kdo zurud tega nu tujo, ker ne zmi uo nemščine, no luščino, si bo ondi prav tako niitlo opomogel, kakor v Avstriji, ruzun čo po krivili potih. Dalje je rekel gospod poslanec (bere): „ Vse južno občino iu pokrajino vložilo ho peticijo, du nuj so napravi popolna laška univerzo v Trstu, uli ko In lo no bilo mogočo, vsaj pravoslovna fakulteto." To jo pu že predebelo! (Poslonoc pl. Iturg-sluller: Ni ros!) Slovansko občine niso nikdar lakih policij vlagalo. Kar naravnost Vam povem, du, čo s takimi argumenti semkaj pridete, no bedelo nič opravili. Nu otoku Krk jo pot občin, štiri od teb so slovansko in o vseh teh lahko s popolno gotovostjo rečem, do niti jedrni ni prosila za laško univerzo v Trstu. Prav taka jo v Poznu, kjer so so poslednje občinske volitve v slovanskem smislu izvršile. Tii, kakor luili v Huzotu so občinski zastop izvestno ni luko daleč spozabil, kjer so dobili noduvno pri občinskih volitvah Slovani večino. S tem som gospodu poslancu Luzznln obdelal. (lastili gospod poslanec (loriških most in trgov poganjal se jo v svojem govoru dne 12. t. m. zu lo, ilu uaj bi v Poznu ostala vsuj muhi gininuzi|u, čo ho bo žo prestavila velika v Pulj. Zu to misel selil mu jako hvaležen, ker je na korist glavnemu volišču mojega volilnega okraju. Ju/, suni som, čo so no motim, že pred nekaj loti, ko stvar šo ni bila zrele, preti loj preselitvi govoril. K'ukor ho mi zdi, jo žulibog stvar žo sklonjeno in ustanovitev malo gimnazijo v Poznu kur uiij-loplejo priporočam nj. ekscelonci gospodu uuučnemu ministru, do so v 1'aznu mnlu gimnazijo pusti, morala bi ho uvesti hrvaščina ondi zu podučili jezik, Nu ta način bi dobili vsaj mulo gimnazijo s hrvaškim podučnim jezikom in bi ho s tem le večletna zamuda popravilu, V Istri ho tri petino prebivalstvo Hrvatje in nimajo nikake gimnazije. To Vam jo nedostotnost brez primere, kakoršno ue nahajalo no v Avstriji, uo drugod. Zalo bi jako toplo priporočal gosp. noufineinii ministru, da se odloČi zu hrvaško gimnazijo v Istri, kar bi bilo izvestno najlagljo, če se pusti malo gimnaziji! v Poznu h hrvaškim učnim jezikom, Tudi državo bi Imela svojo korist pri tem. (Haljo pr h.) Politični |>iv,o'1(»<1. V L j u li I j a n i, H. junija. IMulnuiJe ilc/clc. „Wiener Zeltung" je objavila potrjeno/Imnifino postavo. Državni dohodki ho proročuujeni uo 5011,54(1.504 gld., stroški uo 5:17,221.N02 gld.; pri-niaujkljoj znese 37,075.208 gld. Vsled nemirov trških dijakov prijela jo policija dva dijaka iu jodnega sotrudnika »Narodnih Listov". V t.orok ho je vršilo preiskovanje. (luNiii-karja jo policija izpustila, dijaka pa jo izročila sodniji. Profesor dr. Žiieker jo nameraval v sredo pričeli predavanja na češkem vseučilišči. Ker pa so jo raznesla govorica, da bodo proti njemu razsajali češki dijaki, moral je odložiti svoja predavanja. Dr. Zuckor namreč v državnem zboru ni glasoval za predlog dr. Grčgra, da so prokllčejo na češkem vseučilišči nektere skušnjo v nemškem jiuiku. Kakor se poroča iz Zagrelm, upa hrvatska vladna stranka pri prihodnjih volitvah priboriti si ogromno večino v deželnem zboru; opozicija bi imela le 20 do 25 sedežev v zbornici. Isto poročilo trdi, da stranka prava izgublja svoj vpliv po deželi; duhovniki in učitelji po Slavoniji jo zapuščajo. — To so menda lo gorko želje vladno stranko. Tnaiije države. Holfjarsko vprašanje jo zopet obtičalo. Turška okrožnica, ki opominja evropejske državo, naj imenujejo novega kandidata za Bolgarijo, ue bo imela vspeha. Vse države, razen Rusije, odgovorilo so Turčiji, da hočejo dogovarjati so o bolgarskem vprašanji. To pa je tudi vso, kar so do sedaj storilo. - V Tatar-Bazardžiku bili so pred nekimi dnevi nemiri. Vlada jo premestila jeden polk vojakov v llaskovo, in prebivalstvo jo zopet mirno. Bolgarski regenti sedaj pozvodujojo pri vnaujih državah, kuj nameravajo storili v bolgarski zadevi. Bolgarski uradni listi pišejo jako sovražno proti Rusiji. Tako piše znani Stojanov: 0o Rusi trdijo, da jo njihov protektorat v Bolgariji naraven, gotovo jo opravičen tudi avstrijski protektorat v Srbiji. Knez (iorčakov je ua Berolinskoin kongresu svetoval Srbiji, naj so sprijazni z Avstrijo. Srbija ju to storila in jo dobila Niš, 1'irot, Vranjo in druge okraje. Avstrija se jo največ potegovala, da Srbija dobi omenjeno okraje, in od tedaj ima Avstrija svojo veljave v Srbiji. Ta vpliv jo časten iu času primeren. Srbija jo dobila pri avstrijskih bankah denarja, dolžnega lista si pa Avstrija ni izvojovala z orožjem. Ko jo liila Srbija v nevarnosti pri Pirotu, poslala je Avstrija svojega zastopnika na bojišče, iu Srbija jo bila rešena. V Bolgarijo pa Je prišel general Kaulburs; potoval je od mesta do mosta iu narod hujskul proti vladi itd. Kakor vidimo žo po teh besedah, sedanja bolgarska vlada in njena glasila še vodno sovražijo rusko vlado. Zato pa tudi ni čudno, da Rusija ni-česa no stori. da se reši bolgarska zmešnjava. 1'rido čas, ko se bodo tudi Bolgari ozirali na sever. Ituskc »Novosti" so objavilo dopis iz So/I je. Dopisnik piše, da jo knez Aleksander nemogoč v Bolgariji. Stanibnlov je neki govoril: V Bolgariji ni voč Bultouboržunovo stranke, vendar pu bo vodno na dnevnem rodu knežje vprnšanje. (Jo pride nov knez, nasprotovala mu bo opozicija in se potegovala zu prejšnjega knezu Aleksandra. Kar je v Srbiji princ Karadjordjovič, to bo v Bolgariji princ Aleksander. Ako bo pu novi knez Znnkovti in njegovim prijateljem izročil vlado, nasprotovala mu ho naša stranka iu zahtevala nazaj kneza Aleksandra. Seduj pu nikdo no želi nazaj knezu Aleksandru, kakor le nekteri častniki v Rumeliji. Vrodništvo ruskega listu »Kijevljanina" jo poslalo jedno številko nekemu naročniku v Sumli. Bolgarska mejna pošta poslala jo list nazaj z opombo, du so ruski listi v Bolgariji prepovmluni. - „Svjot" piše, du bo »deželna banka" posodila Bolgarom, iu tako bo Avstrija razširila svoj vpliv v Bolgariji. Toda šteti so dnevi bolgarskih regentov. Ko dobe v roke denar, pustili bodo nesrečno deželo njeni osodi. Rusija stori najbolje, da skrbi lo za to, kako hi so obranil mir v Kvropi, Ako so Rusi ju zvežo z Nemčijo, škodovulu bi sumu sebi. Ker jo lin sija neduvno izdala postavo proti tujcem, du si namreč ne smejo kupiti nepremakljivih posestev zunaj mest iu pristanišč, razburilo je ■nemške časnikarje. Povsod v Nemčiji to postavo obsojajo, akoravno ni nikakor tako ostra, kakor llismarkovu protiPoljakoiu. Nad 110.000 revnih družin jo moralo zapustiti svojo domovino v pruski državi, in sedaj časnikarji mečejo kamenje na ruske posta-vodujulee. Nemški časniki so vodno lo zaničevali poljsko narodnost, sedaj pa priporočajo nemški iu avstrijski državi, naj so potegnejo za inejnurodne pravico svojih državljanov pri ruski vladi v Peterburgu. Toda Rusija lahko odgovori /. istimi razlogi, kakor je Bismurk opravičeval svoje postopanje proti Poljakom. Nek ruski list priporoča svoji vladi, nuj so ozira ua oskrbnike iu služabnike, ki niso državi nevarni iu deželi mnogo koristijo; ti nuj ostanejo v deželi, ker se bodo lahko vdoniučill, Gotovo je, u no moro v veliki vojski obdržali Kgipta in tudi ne Sueškegn prekopa. Iz Londona no poročil, da |o vojvodu Norfolški odpotoval v Rim, kjor hoče zopet ponoviti diplomatičuo dogovore med papežem tu Angleško državo. Polkovnik Ridgovvnv jo poklican v London, da poroča vladi o stanji nfgansko meje. Vrne so zopet v Polerburg. Angleška vlada je zasledila neko zuroto, ki namerava o priliki pet- desetletnico kraljica Viktorijo izvršiti zločine. Vlada jo potrebno ukrenila, du zatrč zaroto. Obravnave rusko-nugloške komisijo o aff/anskt meji šo niso končano. V Poterburg pride iz Londona odposlanec z novimi naročili, iu posvetovanja so bodo nadaljevala. Izvirni dopisi. Iz Hronovico, I. junija. Pretekli teden našli so v vnNi Brinje 42 let starega samon Fr. Blažiča mrtvega. Na pol kleče bil jo z glavo naslonjen ob zid neke gostilne. Prejšnji večer jo še krčninrju prodajni neko souožot iu jo okoli 10. ure zapustil hišo. Vso je mislilo, du se jo podal na svoj dom, oddaljen lo kukih dvajset kornkov od gostilno. Pa lo malo stopinj jo napravil od gostilničuih vrat. Najbrž na-padla gn je slabost in obtičal jo celo noč pri zuniii mu hiši. Ko so gn zjutraj mi vso zgodaj dobili ljudje, poskušali so otrpnolo ude oživiti, pa zastonj. Komisija ga sicer ni pregledala, du bi konŠtatiralu vzrok naglo smrti. Pu, ker jo bil vedno slnbotnego zdravja iu že voč let som ne poseben sovražnik žganih pijač, iu ker jo bilu listu noč zelo mrzla, lahko se sodi, zakaj jo umrl tako naglo smrti. Iz Postojnsko okolico, I. juniju. Binkoštni torok pripeljala soje neka gospedičinn i/, Ljubljane, obiskat tii svoje znance. Tuk dnu pa so ne smo zamuditi, obiskati tako krasno ruzsvilljono Postenjsko jamo. Na velikem prostoru igrali ste v jami dve godbi veselo poskočnice, in veliko mladih ljudi sukalo se jo pri veselem plesu. Kdo so bo čudil, čo jo to občno rnjnnjo imelo neko posebno vabljivo moč za našo gospodičino, iu ko jo šo drug znanec poprosi zu ples, zuvrtiln sta so kuj hitro med drugo plesnlce. Bilo jo pu zelo soparno iu gospodičini precej vroče. Ker pa jo ni volja, tako hitro popustiti ples, oddit svoj drug sviljeni robec z glave in ogrinjalo dekli, ki jo jo spremljala. Po končanem plesu hoče pa robec, iu ogrinjalo zopet nuziij. Pu kako se prestraši z deklo vred, ko tu svi-ljonega robca nikjer no moro najti. »Siij mi gn niste bili vročili, samo ogrinjalo sto mi bili dali V" pravi dekla. »Oboje skupaj sem ti vročila", jo nagel odgovor. »Gotovo si ga zgubila, pojvo ga iskat!" Voč znank in znancev jo pristopilo k njima in njimu odsvetovalo vsako iskanju iu povpraševanje po robcu. V laki gnjoci so težko najde, iu razni ljudje so tii; kdor ga jo unšel, gn je gotovo zu-so spravil. Pa vse eno sto šli iskat iu čez mulo časa ga tudi najdete, visečega precej visoko nu nekem kapniku bolj na svitlom kraji. Kako sto bili obe veseli, luhko si mislimo. Dekln zato, du ji niso podtikali slabili namenov, gospica, ker jo bila s tem rešena zelo sitno zndrogo. Kaj bi rekli ljudje, ko bi jo videli gologlnvo v jami in iz jamo v Postojno iti. Zdelo so mi jo vredno, tu dogodek v čast poštenim obiskovalcem jame obelodaniti, posebno še, ker se v nuši zarad napredka tolikanj hvalisaui dobi toliko boru, še voč pa sliši o nepoštenosti in izne-verjenji. v. Od Kolpo. 2. junija. Dno :il. ninjnikn priredil se je kot k zaključku Marijinega meseca z šolsko mladino mali izlet na prijazni hribček »Zeželj", Ob 8. uri jo imel čast. g. župnik sv. mašo, ktero se jo ruzvcn šolske mladine vdoložilo tudi precejšno število vernih. Po sveti maši so bili otroci pogostimi z kruhom in vinom. Du piv so jo moglo pogostiti 250 otrok, darovalo jo v to voč dobrotnikov, dolonin v denarjih, doloma vina. Vsem dobrotnikom izrekam srčno zahvalo Bog pluti ter povrni Motorno! Friinjo Trošt, niidučitelj. \nsr slovstvo. Logika. 1'i'ljntoljom ntoilroulovj« napisal ilr Josip Krilim, l>i kmiiii profesor \ ViuuMiiiu INK?. \ mloMii ..Popotniku' Tisk tinUiti no s\ Cirila \ Martinim Vel. S" sli IM. knjigo |ui HViiiMijo |iisalo|j Kiisp dr 1'Vnl l>nininkuft-u. To delo, prva logiku v slovenskem jeziku, izhajalo jo v »Popotniku14 in sedaj je pred nami poseben ponatis, »Več let ležal je rokopis pri odboru »Matice Slovenske", n ker logika ni knjiga, ki bi za- dovoljila vse njene ude, zato se odbor ni mogel odločiti, da jo izdsl" (Predgovor). Vsekako nam kaže ta knjiga, da jo slovensko slovstvo razvilo se za korak dalje, da hoče prisvojiti si tudi modroslovuo polje. In prav zato pozdravljamo z veseljem to najnovejše znanstveno delo. Gotovo je kaj dobro došla »prijateljem modroslovja" in prijateljem domačega slovstva. A zamolčati vendar ue moremo, da jezik v tej knjigi je pač trd in da se slog preveč oklepa nemščine. Dobro vemo, da znanstveni spisi ne morejo biti lahko iu gladko pisani, kakor leposlovni: toda slovenska stilistika, duh slovenskega jezika ima svoje posebne zakone, kterih ne sme pisatelj prezirati. To moramo glasno klicati vsem sedanjim in prihodnjim znanstvenim pisateljem. Kaj bi nam pomagala slovenska knjiga, ako bi jo mogel le oni dobro urneti, ki zna nemški jezik? Koliko smo na boljem s spisom slovenskim, kterega je treba sproti prevajati v nemščino, ako ga hočeš umeti? Stvarno kritiko prepuščamo strokovnjakom. »Ker je to prvi poskus logike v slovenskem jeziku, sestavljen brez vsakega jezikovnega pripomočka, upam, da se pomanjkljivosti, ki se tu pa tam gotovo še nahajajo, ue bodo preostro sodile. Naj nam marveč strokovnjaki blagovoljno pripomagajo, da je pri novi izdaji povsem iztrebimo in popravimo. Brez začetka ni napredka" (Predg.). Da označimo pisateljevo stališče in malo pokažemo, kakšna je pisava, navajamo sklep tega dela: »Religiozna vera osniva se ua objektivnih teologiških razlogih. Vera iu zuanost se ne izključujete, ampak se medsebuo dopolnjujete; ker znanstveno mišljenje prizadeva si vedo in vero združiti. Z znanstvenim mišljenjem spremenja se namreč vsebina verskih načel v zuanost, iu tako baš se vera in znanost vzajemno približujete" (str. 92). Domače novice. (Za novo bratovščino treznosti), ki se vedno bolj širi po naši škofiji, dovolili so sv. oče odpustke. (Pred porotnim sodiščem) stala je včeraj tridesetletna delavka Ana G r d i n e c, zatožena hudodelstva umora. Zatožena je tajila svoj zločin. Ker pa je bila že leta 1883 zatožena jednakega zločina, potrdili so porotniki vprašanje, in sodišče jo je jedno-glasno obsodilo na vislice. (Svojega očota ubil) je 25. maja 351etni ože-njeni Martin Gornjak v Veličauu pri Ormoži zarad tega, ker mu oče ni hotel izročiti gospodarstva. Starček je bil že pri 67. letih in je omenjenega dne kar na nagloma umrl. Mrtvega so ga ljudje, kakor navadno, opazovali in so videli, da je mož okoli oči in po desni strani obraza s krvijo zatečen. Tudi po hrbtu je imel vse polno višnjevih klobas. Vse je bilo takoj prepričano, da ta mož ni naravne smrti umrl in stvar se je objavila orožnikom. Po pregovoru: »(Jui prodest" — kedo ima korist od te smrti, — prijeli iu zaprli so sina, ki je tudi res obstal, da je bil omenjenega dne nekoliko razjarjen, nekoliko pa pijan in sta se z očetom zarad gospodarstva sprla. Naposled je sin očeta otolkel in ga je konečno tudi še s pestjo s tako silo v prsi sunil, da se je stari revež znak čez prag prekucnil, kjer je nezavesten obležal. Ob polunoči ua to je umrl. Tudi tu je šnops povod zločina. (Gradiškanski okrajni glavar), g. Janez vitez Vintschgau, ki je imel do sedaj le naslov in značaj c. kr. namestništvenega svetnika, postal je pravi svetnik za Primorsko. (Državna obrtna šola v Trstu.) Tržaško c. kr. namestništvo poslalo je oudašnjemu mestnemu za-stopu dopis, v kterem mu sporoča miuistersko objavo, da je presvitli cesar dovolil ustanovitev te državne šole v Trstu in da je za ravnatelja imenovan gosp. H e s k y. Minister želi še nektere spremembe v zidovji in poziva Tržačane, da naj mu kmalo predloži konvencijo sklenjeno med vlado in mestnimi korporacijami. (Umrl je) te dui v Celovci ondašnji župan vitez J e z e r n i k (Jessernigg). Graško mesto mu je poslalo v sredo zvečer venec na krsto. (Imenovanje.) Nadškofov tajnik in vrednik »Vrh-bosno", č. g. Juraj P i š o k, imenovan je župnikom v Travniku. Na njegovo mesto pride č. g. Matija P a j i c. _ Telesnimi. Peterburg, 3. junija. Poročila iz Merva javljajo, da so 20. maja blizo Kirki-ja stanujoči Afganoi potolkli 14 bokliardskih uradnikov, ker niso pregovorili prebivalstva, da so .ustavi prodiranju Rusov proti Kirki-ju. 24. maja jo prišla v Kirki ruska četa vojakov, in sicer jeden bataljon pešcev, stotnija kozakov in jedna baterija topnioarstva, Prebivalci, beg in ruski diplomatični zastopnik v Bokhari so rusko vojake veselo pozdravili, Kiel, 3. junija. Cesar, princ Viljem in Leopold prišli so tii sem zdravi. Umrli s«: 30. maja. Prane Jeraj, delavce, 02 let, Kravja dolina št. 11, vsled raka. 31. luaja. Alojz Cvar, dolavčev sin, 9 dni. Kravja dolina št. 1, božjast. — Viktorija Prašek, nadpaznikova hči, 13ljs nios., Reber št. (5, božjast. — Marija Kerzišnik, privatnega uradnika hči, 15 let, sv. Petra cesta št. 23, jetika. 1. junija. Rudolf Brunčič, dolavčev sin, 1'/« meseca, Poljanski nasip št. 48, božjast. — Janez Bizjak, dolavčev sin, 1 mesee, Stari trg št. 11, katar v črevesu. V boln išniei: 31. maja. Simon Virant, gostač, 66 let, jetika. — Matija Jerko, gostač, tO let, jetika. Tujci. 1. junija. tri Matični Jelinek, Sclnitz, Printz, \Vrany, Polaezek in Boehatz, trgovci, z Dunaja. — Jožef Rainer, potovalcc, iz Inomosta. — Prane Stering, o. k. namestnik poročnika, iz Radgone. — Anton Pelz. krčmar, h Malborgertha. Pri Slonu: Princ Polignac, zasebnik, iz Podvina. — A. Riehter, c. k. stotnik, iz Dunaja. — Artur Spitzer, trgovoc, iz Linea. — A. Marek, zasebnik, iz Celja. — Honigmann in Hofholzer, zasebnika, z soprogama, iz Kočevja. — Vernot, posestnik, iz Vipave. — J. Murgol, zasebnik, iz Velkili Lašč. H. Kandolini, zasebnik, iz Kranja. — J. Hovvak. zastopnik, iz Mengša. — Lončarič in Antlič, podjetnika, iz Selc. — W. llaas, e. k. uradnik, iz Ljubljane. — Janez Ogorele, zasebnik, iz Ljubljane. — E. pl. Mayerbaeh, zasebnik, iz Volovskcga, Pri Južnem kolodvoru: Karol Zeilinger, posestnik rudnika, iz Gorenje Štajarskega — Matija Jereb, župnik, iz Javora. — Samuel Velieo, zasebnik, iz Dignane. — M. Gregorič, trgovec, iz bolnice. Vremensko »poročilo. g Čas 1 Stanje J g --Veter Vreme iS sj g oni/nvnim fakoraera toplomera o