Leto XXIII., ŠL 2|8 (JpravniJtvo: Ljubljana. Puccini jeva afio 3. Telefon H. 11-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubi lana, Puccinijeva ulica 5 — Telet on k. il-i2 do Jl-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Liubljansko pokrajino prt poitno-čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 LpuijaiKV) tVU RR 4« UUVHllUfll ly4J mim Iskal« vsak 4ia wmmm p*a«4«lfka Nitotalti nafta niitio« lit lfe—t »ključno i »Pooedeljairia J*. lit J&M DrtdalitTti is. i ii in ti " - ■ ■ un iin|i u un mr. 9w ker. 51-22. 31-23, 31-24. kok opisi a« aa vritifo. Andauern der schweren Kampfe im Osten Feindlicher Landekopf auf der Krim weiter eingeengt — Drei So-wjetschnel!boote im Finnischen M eerbusen versenkt — Nordameri-kanische Nachtangriffe in Siiditalien abgewiesen Ans dem Fiihrerhauptqaa' se je v ponedeljek odpeljal k Viktorju Emanuelu v Bari,- da mu poroča o poteku razgovorov, izjavil, da ne more tako dolgo sestaviti vlade po želji zaveznikov, dokler ne bo kralj odstopil. Zastopnik ameriške »United Press« izpopolnjuje to poročilo z ironično pripombo, da je kralj postavljen v »dokaj svojevrsten« položaj, ko mora odobriti vladno listo, na kateri so številni možje, ki odklanjajo sleherno sodelovanje z njim. Ameriška poročila pa tudi javljajo, da je Badoglio pristal izročiti italijanske generale- ki so v seznamu tako zvanih vojnih zločincev. Poziv „Daily Heralda" Viktorju Emanuelu Stoekholm. 3. nov. DNB »Daily Herald« je naslovil v sredo odprto pismo na kralja Viktorja Emanuela in ga je energično opozoril, naj takoj ocistopi. List piše med drugim: »Zakaj ne odstopite? Če ste pravi kralj, potem vam čast ukazuje, in če niste podlež, potem vam ukazuje previdnost, da odložite svojo krono« Sklicevanje na čast bržkone ne bo* imelo uspeha pri izdajalcu Viktorju Emanuelu, toda kot previden podlež bo ugodil pozivu, kajti tudi Badoglio je zaposlen že nekaj dni s prizadevanji, da bi pripravil svojega kraljevskega gospoda do odstopa. Besede In resnimml Angleško-ameriški »osvoboditelji« — Lakota in teror v južni Italiji — Poročilo člana ameriške komisije Milan, 3. nov. DNB. Kakor poroča »Cor-riere della Sera«, je neki član komisije ameriškega ministra Morgenthaua podal pozornost zbujajočo poročilo o katastrofalnem prehranjevalnem položaju v pokrajinah Italije, zasedenih po Angležih in Američanih. Med drugim pravi to poročilo, da je v enem samem dnevu umrlo v Neaplju 250 otrok v naročju svojih mater. Tovorne avtomobile s kruhom za okupatorske čete so sestradani Italijani napadli in zaplenili. Spremljajoči vojaki so streljali v množico ki ubili "mnogo ljudi. Poročilo tudi dodaja, da imajo angleški in ameriški vojaki pravico delati vsak čas hišne preiskave in re-kvrrirati vse, kar lahko služi okupatorskim četam. Prebivalstvo živi v stalnem strahu pred takšnimi strogo izvajanimi rekvizi-djami. V Palermu so podvzeli najstrožje represalije proti italijanskim pristaniškim delavcem, ki v protest proti angleškoame-riški prepovedi prevoza živil za civilno prebivalstvo niso hoteli več delati. Kanadčanom je bilo izdano povelje, naj uporabijo orožje proti stavkujočim. Pod naslovom »Dokaj besed in pekel dejanj« je objavil rimski radio k tem in-diskrecijam visoke ameriške osebnosti komentar. v katerem spominja na lepe besede Angležev in Američanov, ki so se hoteli predstaviti italijanskemu narodu kot njegovi osvoboditelji. Ta priznana strahovita beda in brutalno zatiranje utegne vsaj sedaj ozdraviti bolne možgane, ki so morda verjeli v to »osvoboditev«. Sicer pa naj si Anglosasi ne utvarjajo, da prodaja italijanski narod svojo domovino za košček kruha ali peščico zrnja. Stavka v angleškem premogovniku ženeva, 2. nov. DNB. »Daily Express<. poroča o novi stavki angleških rudarjev. Zaradi kapitalisičnih izkoriščevalnih metod plutokratskih angleških podjetnkov so namreč pričeli stavkati vsi delavci premogovnika Hattfel.1 Mine v južnem Yorkshireju. Skupno stavka 2.400 rudarjev. Ob tej priliki se bavi »Times« v uvodniku s staniimi stavkami v premogovnikih. List Piše, da si Anglija ne bo mogla zagotoviti narodnim potrebam primerne premogovne proizvodnje, ako ne bo bistveno zvišala števila uporabljenih delovnih sil. Dodatni delavci m boljši stroji pa sami ne bodo mogli zadovoljiti angleških potreb po premogu, ker melsebojno nezaupanje in pomanjkanje sodelovanja med podjetniki in rudarji zelo ovira premogovno industrijo. Razširjenje stavk ssa kanadske premogovnike Stoekholm, 2. nov. DNB. Reuter poroča, da so se nemiri v premogovnikih Zedinjenih držav razširili sedaj tudi na zapadno Kanado. V Manaimu, Cumberlandu in na Vancouverskih otokih ter v Princetownu f Britanska Kolumbija), je glasovalo nad 1400 rudarjev za stavko. Cenijo, da je v ostalih krajih Britanske Kolumbije glasovalo približno 2300 nadaljnjih rudarjev o tem, ali naj se ravnajo po navodilih delavske organizacije v Valgaryju, ki zahteva, da rudarji prično stavkati. Turški zunanji minister odpotoval v Kairo Ankara, 3. nov. DNB. Anatolska brzojavna agencija javlja, da je v torek odpotoval turškj zunanji minister Numan Mene-menzoglu v Kairu kjer se bo na posebno povabilo sestal z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Zopet odstavljen sodelavec Girauda Algeciras, 3. nov. DNB. Po moskovskih navodilih nadaljuje de Gaulle v Alžiru čiščenje Giraudove okolice. Sedaj je tudi odstavil vodjo disidentske francoske vojaške misije v Zedinjenih državah generala Bethoarda in ga nadomestil z generalom, za kar je dal pristanek sovjetski zastopnik v vojaški komisiji Višinski. Hmfi bog m vzhodu še trajajo Sovražno predmestje na Krimu še bfilj zoženo — Trije sovjetski brzi čolni potopljeni v Finskem zalivu — Ameriški nočni napadi v južni Italiji zavrnjeni Ffihrerjev glavni st»o, 3. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sii javlja: Na Krima je bilo južno od Kerča kljub ogorčenemu odporu Se bolj zoženo sovražnikovo predmostje. Ob severnih dohodih na Krim, na področju vzhodno od Hersona in v velikem Dnjeprovem zavoja se nadaljujejo hudi boji z močnimi sovražnimi pehotnimi in okiopnimi silami s krvavimi izgubami za nasprotnika. Sovjetski napadi so bili zavrnjeni in vdori zajezeni. Lastni napadi so kljub zagrizenemu sovjetskemu odporu imeli uspeh. Veliko število oklopnikov je bilo sestreljenih in neka odrezana manjša skupina uničena. Na ostalem vzhodnem bojKču so bUl včeraj zgolj krajevno važni boji. Sovražna skupina, ki se je poizkušala utrditi na nekem Dnjeprovem otoku vzhodno od Cer-kasov, je bila uničena. Južnovzhodno in severno od Kijeva ter zapadno od Smolenska so bili sovjetski napadi v protisnnlca zavrnjeni. Na bojišču Velikih Lak so Se v teka borbe s trdovratno napadajo čim sovražnikom. Vlak protiletalske obrambe pod poveljstvom poročnika Muhra je uničil na južnem odseku vzhodnega bojišča v enem dnevu 15 sovjetskih oklopnikov in onesposobil za gibanje še en zelo težek sovražni oklopnik. V Finskem zaliva so se zaščitne ladje vojne mornarice spopadle z lahkimi sovražnimi pomorskimi silami. Potopile so tri sovjetske brze čolne in poškodovale večje število drugih, med temi enega tako težko, da se mora računati z njegovim uničenjem. V južni Italiji je bilo zavrnjenih večje število nočnih napadov ameriških čet zapadno od Voltu rna. Vzhodno od Voltoma je sovražnik pri poizkusa, da bi prodrl za našimi umikajočimi se zaščitnicami otrpel zaradi strnjenega ognja topov in metalcev min ter napadov nemških bojnih letal občutne izgube. V vzhodnem odseku sta napadla dva angleška polka ob močni podpori topništva in oUopokmr naše postojanke ob reki Tri-gno. Z hudimi izgubami sta bila zavrnjena. Jate sovražnih letaI so povsxo«ie z bombami včeraj v južno vzhodni Nemčiji žrtve in škodo na poslopjih. Sedem napada^-jočih štirimotornih bombnikov je bilo se-streljenh. Naše letalstvo je ponovno bombardiralo v pretekli noči cilje v Londonu. Nemške lahke pomorske sile so prodrle v noči na S. november proti angleški južni obali in potopile v močno zaščitenem konvoju brez lastnih izgub dva parnika s skupno 4.500 brt. Maršal Kluge odlikovan s hrastovim listom z meči Fiihrerjev glavni stan, 2. nov. DNB. Fiihrer je odlikoval poveljnika armadnega zbora generalfeldmaršala. Guntherja von Kluge ja v hvaležno počastitev njegovega vedno znova potrjenega junaštva s hrastovim listom z meči k viteškemu križcu Železnega križa. Maršal je 40. vojak nemške vojske, ki je prejel to odlikovanje. Fiihrerjev glavni stan, 2. nov. DNB. Fiihrer je odlikovali z vi težkim križcem železnega križa: stotnika Heinza Mothesa, poveljnika gre_ nadirskega bataljona; stotnika Emila Rentschlerja, poveljnika gi enadirskega bataljona; poročnika A rna Taulna, čejiega poveljnika v oklopnem polku, in rezervnega podporočnika Herberta Wollschlagerja, izvidniškega častnika v topniškem polku. Berlin, 3 nov. DNB. Na predlog vrhovnega poveljnika vojne mornarice velikega admirala Donitza je Fiihrer podelil vitešiu križec k železnemu križu korvetnemu kapitanu Franzu Kohlaufu, povejniku torpe-dovke. Berlin, 2. nov. DNB. Na predlog vrhovnega poveljnika letalstva maršala Herman-na Goringa je Fiihrer odlikoval z viteškim križcem železnega križa letalskega stotnika Grafjemana. Siloviti boji na vzhodnem b&flš&a Velike sovražnikove izgube pri Krivem Rogu Berlin, 3. nov. DIB. V zaonjih dveh dneh se je preložilo težišče nemških protinapadov v Dnjeprovem kolenu po končanih bojih južnovzhodno od Kirovgrada na področje Krivega R*ga. Od več strani so vpadli nemški oklopni oddelki v hrbet in v boke sovražnih sil, ki so poizkušale polastiti se industrijskega središča Krivi Rog. Le-te so bile odrezane od svojega ozadja, obkoljene in uničene. Pri obrambi sovražnih napadov in pri razbijanju bclj-ševiških oddelkov v bitki za Krivi Rog so nemške čete s svojim protinapadom zasegle ali uničile 250 sovjetskih oklepnikov, 177 topov vseh kalibrov, več sto strojnic, metalcev granat, protioklepnih pušk in številno drugo orožje. K temu pa moramo prišteti še velike izgube, ki jih je sovražnik utrpel med napadi nemškega letalstva, ki je predvsem uničevalo številna sovjetska vozila in težko orožje. Razen tega so izgubili boljševiki nad 4000 padlih m zajetih. Tudi protinapadi, kj so se izvedli istočasno z boji za Krivi Rog na drugih mestih vdora, so prinesli nadaljnje uspehe. Tako je uničila ali zaplenila neka oklop-no-grenadirska divizija SS v enem samem dnevu ob zavzetju žilavo hranjenih krajev med drugim 22 oklopnikov, 27 topov različnih kalibrov ter 93 metalcev min in strojnic. Tudi vse ostale nemške divizije, ki so sodelovale pri teh napadih, javljajo občutne sovražne izgube, nemške izgube pa so bile zaradi brzine operacij, močnega učinka našega težkega orožja in dobre podpore letalstva le majhne. Da bi razbremenil svoje ogrožene oddelke severno cd Krivega Roga, je sovražnik 1. novembra napadel na več mestih na jugu vzhodnega bojišča, na Krimu pa se je poizkušal izkrcati na obeh straneh mesta Kerča. Severna izkrcana skupina je bila uničena, južna pa stisnjena na tesen prostor ob obali. Lastni protinapad smo nadaljevali še ponoči. Na Nogajski stepi so podpirali oddelki strmoglavcev premikalne obrambne boje nemških čet. Posebno proti spodnjemu Dnjepru napadajoče sovražne sile so utrpele na zaklonih revnem ozemlju po bombnih zadetkih in obstreljevanju občutne Izgube. Boljševiki so dosegli sicer krajevni Der Flammemverfer geht vor! Die Flammenvverfer sind eine der gefiirchtetsten deutschen Nahkampfwaffen bei Stosstruppunternehmen Metalci plamenov prodirajo. Metalci plamenov so eno Izmed najbolj učinkovitih nemških orožij za boje is biižinel Id ae poslužujejo nemške nask&kovalne čete vdor v nemško zaščitno postojanko južno cd reke, vendar pa so bili drugod krvavo odbiti. Tudi južno od Zaporožja so se izjalovili krajevni sovražni sunki, ki so jih spremljali napadi številnih bojnih letal. V Dnjeprovem kolenu so prav tako sovjetske čete znova napadle. S koncentracijo 40 oklopnikov in močnih pehotnih sil jim je najprej uspelo vdreti v naše črte južnozapadno od Dnjepropetrovska. Nemški grenadirji. podprti z oklepniki, pa so po uničenju 28 sovjetskih oklopnikov zaustavili ta napad. Rensko-majnški oklopni lovci so pri tem uničil} 6 sovražnih oklopnikov in topov ter večje število prctioklop nih topov in so odločilno prispevali k raz> bitjti dveh napadajočih sovjetskrh polkov Trije sovražni oklopniki so bili še uničeni južno cd Dnjepropetrovska. Na bojišču severno od Krivega Roga so očistile naše oklopne edinice ozemlje, ki so ga osvojile v dosedanjih protinapadih. Razpršene ostanke sovražnika so razbile in so nato- s pomočjo letalstva nadaljevale operacije. Strmoglavni napadi naših letalcev so si izbrali za svoj cilj predvsem poljske utrdbe in poveljniške postojanke v ozadju. Bojna letala so uničila v sovražnem ozadju 3 tovorne vlake in razrušila važne oskrbovalne železnice. Z nadaljevanjem nemških protinapadov pa so ojačili boljševiki tudi svoje razbremenilne napade proti našim zapornim postojankam. Tu so napadli po siloviti" topniški pripravi kar petkrat po vrsti s silami v moči do enega polka. Naša pehota, podprta z oja-čenim topništvom je odbila napadalce in očistila mimogrede doseženi sovražni vdor. Severno zapadno od Kremenčuga je uspelo našim grenadirjem po večdnevnih napadih naskako-valnih čet odstraniti sovražnikovo predmostje in zasesti ponovno staro bojno črto ob Dnjepru. Južnovzhodno od Kijeva so obnovili boljševiki svoje napade v Dnjeprovem zavoju. V hudih bojih so bili po uničenju desetih oklopnikov odoitt. Prav tako so se izjalovili krajevni sovražni sunki severno od Kijeva. V srednjem odseku bojišča so se razvih tudi na dosedanjih težiščih le krajevni boji. Pri tem je uspelo boljševikom, ki so napadali južnozapadno od Gomla s podporo topov in bojnih letal, doseči le posamezne malenkostne vdore. Protinapadi so v teku. Zapadno od Kričeva so zboljšale naše čete bojno črto. Pri očiščenju nekega starega vdora v tem odseku je grenadlr-ski bataljon uničil alj zaplenil 78 strojnic, 8 protitankovskih pušk, 66 avtomatskih pištol in številno drugo orožje. V tem boju so jzgubili boljševiki nad 500 padlih in skoraj 100 zajetih Zapadno od Smolenska se Je omejilo bojevanje zgolj na obrambo sovražnih sunkov. živahnejši krajevni boji so se razvili južnozapadno od Velikih Luk. Sovražniku je tu najprej uspelo malenkostno napredovati, vendar smo v protisunku osvojili mimogrede izgubljeno ozemlje in pri tem zajeli velik plen. Tudi južnozapadno od Ne-vela so se v bojih od blizu in v protisun-klh izjalovili sovražni napadi. V ostalih odsekih na severu vzhodnega bojišča je pri- < Slo razen do uspešnih krajevnih obrambnih bojev ob Volhovu le do nepomembnih prask. Letalski napadi na sovražnikove kolone v Italiji Berlin. 2. nov. DNB. Na južnem italijanskem bojišču 6o napadala dne 1. novembra nemška brza letala v nizkih poietih sovražnikov promet po gorskih cestah na južnem pobočju pogorja Matese. številna vozila so bila zadeta z bombami ah pa zažgana z orožjem, sa Novi Gvineji Tokio, 2. nov. DNB. (Vzbodooezijska služba.) Japonske čete, M ao v bUffini zaliva Finsh zadale sovražnika hude Izgrtba, se pripravljajo za nove operacije. V časa od 16. do 29. oktobra je postil sovražnik na bojišču 2648 padlih. Z bombami »ta bili zadeti dve municijski skladišči tn 3 prevozna skladišča. Japonske tzgufoe ao znašale 422 padlih. V odseku južnega Madanga so zasledujoče japonske čete od konca septembra doslej naštele nad 1000 padlfti sovražnikov. Rastoča moč Japonske Bangkong, 3. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Z Nove Gvineje poročajo, da je vrhovni poveljnik zavezniških sil general Thomas Blamey izjavil v interviewu, da, je prepričan, da se bodo Japonci za vsak košček zemlje, ki ga še imajo v svojih rokah, borili. »Japonska moč raste z vsakim dnevom im stalno se izgrajujejo njena oja-čenja. Pri zalivu Finsh bo kaj trda. Japonci so se naravnost prikovali na zemljo in se borijo za sleherni meter. Mi nikakor še nismo tam gotovi.« Živahna komunistična delavnost v Tunizi ji Tanger, 3. nov. DNB. Tudi v Tuniziji se je sedaj pričela razvijati v polnem obsegu komunist čna delavnost. Medtem ko vodi v Maroku glavno propagando bivši poslanec Jacques Gresa n se je v Alžiru polar stil vodstva poslevodeči predsednik francoske komunistične stranke Andre Marty, potuje po Tuniziji bivši pariški poslanec Croizat in prireja v vseh krajih agitacijska zborovanja. Na nekem velikem zborovanju v Tunisu je izjavil med drugim, da »tvorijo sedaj komunisti sestavni del narodne skupnosti, brez katerega si je ne bi mogli več zamišljati«. španske ugotovitve c komunistični nevarnosti Madrid, 3. nov. DNB. »Alcazar« v uvodniku ponovno kaže na neodklonljivo nevarnost, ki jo predstavlja komunizem za ves svet, če ne bi Nemčiji uspelo zadržati Stalinovih tolp. List podčrtava, da pred 1. 1936 tudi v Španiji mnogi niso hoteli verjeti v brutalnost boljševiških mogotcev, dokler jih ni izkušnja sama poučila. »Komunistična nevarnost«, tako piše dobesedno, »bo komaj tedaj prenehala obstojati, ko bc zadan Sovjetski zvezi smrtni sunek«. Podkupovanje v angleški letalski proizvodnji ženeva, 3. nr v. DNB. Po poročilu »Daily Expressa« zbuja sedaj v Angliji veliko pozornost rov velik korupcijski škandal v angleškem ministrstvu za letalsko proizvodnjo. V zvezi s pogodbo o dobavi lovcev Beaufureghter za več kot 25 milijonov mark, je plačal poslevodeči ravnatelj Cun-cliffe Owen pri letalski delniški družbi Rex Morbley Kcwes 20 tisoč mark podkupnine generalnemu ravnatelju v ministrstvu za oskrbovanje z letali Haroldu Lavers Armstrongu in 4 tisoč mark njemu podrejenemu oddelkovnemu vodji Herbertu George Blossu. Pogodba je predvidevala nakloni-tev 1,720.000 mark letalskim tvomicam za domnevne razširitve tvornic. Velike nove zgradbe v Madridu Madrid, 2. nov. DNB. Na mestu, kjer Je stala nekoč madridska jetnišnica Modelo, v kateri je bilo med državljansko vojno najstrahotneje mučenih in umorjenih na tisoče narodno zavednih Spancev, bo zgrajeno novo špansko letalsko ministrstva Stroški za veliko palačo, ki bo zgrajena v modernem slogu in sestavljena iz štirih stavbnih blokov, bodo znašali 90 milijonov pezet. Pripravljalna dela so že toliko napredovala, da bodo v kratkem pričeli z gradnjo palače. Španski uradni list objavlja te dni vladni sklep, ki dovoljuje kredit za zgradbo nekega nadaljnjega ministrstva v univerzitetnem mestu. Stroški te stavbe bodo znašali 10 milijonov pezet ki so ga imela letala na krovu. Nadaljnje bombe so padle pn teh presenetljivih napa' dih v nizkem poletu na korakajoče čete in na taborečo pehota y Uspehi nemških lovskih letalcev na Jadranu Berlin, 2. nov. DNB. V ponedeljek so lovci tipa »Messerschrmttc napadli nad vzhodnim jadranskim pri morjem jato sovražnih Jetal. Pri tem so brez lastnih izgub sestrelili 4 letala. Protiletalsko topništvo je sestrelilo še nadaljnji stroj, tako da je izgubil sovražnik skupno 5 letal. Nad južnoitalijanskim bojiščem je zbila protiletalska obramba 2 sovražna bombnika in 1 lovsko letaki Foflževsko prodiranje Anglosasov v Italiji i ženeva, 3. nov. DNB. Nezadovoljstvo angleške javnosti zaradi izostanka pričakovanih velikih uspehov v južni Italiji je povzročilo, da so nekateri vojni dopisniki Ion. donskih listov končno odkrito izpregovori-li. Z griča na grič in z gore na goro se pomikajo Angleži in Američani le v polževem tempu naprej, piše posebni dopisnik »Daily Telegrapha«. V trdovratnih bojih se Angleži in Američani ne samo izčrpavajo, temveč imajo tudi mnogo žrtev. Z razmeroma maloštevilnimi možmi pa se sovražnik drži v svojih težko dostopnih gorskih postojankah in zapira zaveznikom kjerkoli in s čemerkoli mu je možno pot. »Po severnoafriški puščavi smo dospeli ▼ italijanski vesoljni potop«, pojasnjuje vojni dopisnik »Daily Maila«. V apeninskem odseku lezemo le v polževem tempu naprej in «e počutimo strašno neudobno. Italijansko bojišče je »skrajno deprimirujoče«. Poslovanje naborne komisij« slovenskih domobrancev Naborna komisij«. 8k>v. domobranstva posluje v biv*em Sokolskem domu na Taboru. Naborni komisiji se morajo javiti zaradi pregleda prostovoljci za Slov. dcmo- hranstvo po sledečem redu: 4. novembra ob 9 oni, ki imajo vpisne številke od 750—1100. 5. novembra ob 9 oni, ki imajo vpisne številke od 1100—1250. 6. novembra ob 9 oni, ki Imajo vpisne številke od 1250—1450. Dan pregleda za ostale bo objavljen v dnevnem časrpisju ln po radiju. Poveljstvo. Naše poslanstvo Krinke padajo z obrazov in življenjske vloge se porazdeljujejo. Samo dve vlogi obstojata danes, samo dva izhoda. Kdor misli, da obstoja še tretji izhod, nekaka srednja, kompromisna pot, se bridko moti; čutil bo na lastni koži! Slovenska nacionalna omladina je izbrala svoja pravo mesto v tej odločitvi, sa.1 drugega tudi storiti ni mogla, kajti na eni strani je nacionalna, na drugi internacionalna fronta, na eni strani slovenski narod, na drugi strani pa zmes vseh mogočih narodnosti, združenih z enim samim namenom: žrtvovati slovenski narod do iztrebljenja za dosego svetovne revolucije. In to žrtvovanje se že z brutalno točnostjo izvaja mnogo mesecev in danes naj bi zavzelo najširši obseg in doseglo svojo končno fazo; iztrebljenje slovenstva. Ni še dovolj 15.000 žrtev komunističnega terorja, premalo je nekaj tisoč grobov na Rabu, premalo tisoči talcev, desett-isoči internirancev in milijarde škode v narodnem premoženju, premalo je porušenih domov in uničenih eksistenc. Sedaj mora še to, kar je ostalo, izvršiti svojo dolžnost do »svetovne revolucije«. Nekaj stotisoč Slovencev mora nadomestiti vse ono. kar niso storili 40 mili jonski francoski narod, 8 milijonski češki narod, belgijski, holandski, danski, norveški narod in še mnogi drugi. Žrtvovali naj bi se vsi. vsi do zadnjega naj bi padli za »revolucijo«. Toda slovenski narod noče umreti! Saj še niti prav zaživel ni. Zato smo mi nacionalisti zagrabili za orožje, zato izvršujemo danes svojo nacionalno dolžnost, svojo nacionalno poslanstvo, zvesti onim idealom, ki so leta in leta bili naš simbol, naša svetinja, in ki so nam še danes bolj kot kdaj prej sveti. Izvršujemo nalog, izvršujemo poslanstvo, ki nam ga narekujeta glas vesti in neizmerna ljubezen do našega naroda. Izvršujemo ga dobrovoljno, brez sile in s ponosom. In nihče zapomnite ai vsft, nihče nas pri tem ne sme ovirati. In tudi purgarska Ljubljana, ki je danes pozabila na svojo vlogo, ki jo kot prestolnica slovenstva ima. in ki pljuje in tepta vse one svetinje, ki so nam nacionalistom svete. To so tiste svetinje, na katere je včasih Ljubljana prisegala. In vi, gospodje »čistih, neomadeževanih« ki se prikrito smejete, v dnu srca vas pa že zebe, pomnite, da je tudi vaša sodba že pisana. Greh, ki. ga zagrešite nad narodnim simbolom, je veleizdaja. a kazen za veleizdajo vam je gotovo znana. In tudi vi, ljubljanski petičniki. ki ste tako zvesto pomagali »osvoboditveni akciji«, špekulirajoč na našo prizanesljivost, glejte, da vas ne prizadene kaj neprijetnega. In vi, promenadni levi in kavarniški strategi, menda ne mislite, da boste še nadalje udobno živelj in z viška ocenjevali, kaj je narodno in kaj je »izdajalsko«, medtem ko bo moralni cvet mladine padal in krvavel v borbi za narod. In vsi tisiti, ki ste si tako hitro v zadnjem času našli službe, le delajte hitro, kajti dnevi so šteti. In še en nasvet vam dajemo pravočasno: jezik za zobe in čakajte na svojo usodo! Pomnite: koraka nacionalne omladine ne more nihče zaustaviti. Pot je težka, a cilj je velik in jasen: osvoboditi slovenski narod internacionalne roparske bande, kjer kolj se pojavlja, bodisi v šumi na terenu ali pa v pragozdu mesta. In tako osvobojen narod zediniti v enotnem, mogočnem slovenskem narodnem gibanju in ga tako duhovno in telesno ozdravljenega povesti lepši bodočnosti nasproti. To je naša sveta naloga. Zato, bratje in tovariši, slovenski nacionalisti, vstopa jmo strnjeno v slovensko narodno vojsko, v demobranstvo! To nam nalaga naša dolžnost, naša čast in ljubezen do naroda. Ustvarjajmo novo ozračje, nov duh, kajti nismo samo borci meča, ampak tudi ba-klonosci prerojenja in prosvete. Naj ne bo razlike v stanu in položaju, kmet in delavec naj vidita v inteligentu brata, a ne sovražnika, sobojevnika, a ne izkoriščevalca. In zedinjeni pozabimo na bolno preteklost, ki nas je brez naše krivde ločila in s tem ustvarila nesrečne pogoje za današnjo tragedijo. Proč z razlikami, ki so umetno stvorjene, kajti mi vsi verujemo v enega Boga in v svoj narod- Proč s starimi politikanti, ki So črpali svoj renome iz starih notranjih političnih bojev, proč s strankami, s temi pijavkami naroda, ki so glavni krivec nesreče našega naroda. V usodni povezanosti celokupne slovenske mladine in z davkom v krvi, ki ga bomo položili na oltar domovine, naj se ustvarijo prvi pogoji za narodno edinstvo Slovencev v bodočnosti, za tisto edinstvo, ki smo ga v preteklosti toliko pogrešali. Iz te krvi naj kot iz krvi Zlatoroga zrase j o triglavske rože svobode kot simbol preporoda Slovencev. Bratje, vedite, to ni državljanska vojna, to nj bratomarilni boj, kajti mi nismo komunistom bratje, njih bratje so italijanski, kitajski iti zamorski komunisti, slovenski nacionalisti pa smo njihovi sovražniki, , J Zato £>a »v boj, v boj, za dem v boj m so vragu kletemu smrt«! In spremlja naj nas naše staro vojaško geslo: Z vero v Boga, za narod Ul domovino — naprej do zmage! __ _ fMifcn iaefcgdč 1 Inozemski odmev moskovskih razgovorov Pravice majhnih narodov poteptane — Mnoga In vznemirjajoča vprašanja nerešena Berlin, 3. nov. DNB. Mpdtem ko si An- glo-Američanom poslušen tisk prizadeva, da bi po svoje komentiral moskovske razgovore, je ostali inozemski tisk hitro uvi-del, da ne stoji za frazami, ki 30 bile iz Moskve poslane v svet, ničesar drugega kakor namen, pomiriti Stalinovo ekspanziv-nost na račun Evrope. Predvsem poudarjajo dežele, ki jih ograža Sovjetska zveza, da je sedaj končnoveljavno umrla Atlantska karta in da se bo Sovjetska zveza obogatela na račun malih držav. V romunskem tisku se poeeboo izrazito čutijo ta mišljenja. »Curentul« ugotavlja: »O Atlantski karti ne slišimo več ničesar. Angloameričani so poizkušal j uspavati male narode. Siloviti napadi proti Finski, ki jo je »Rdeča zvezda« v Moskvi imenovala volka v ovčjem kožuhu, so bili očividno priobčeni z namero, da podčrtajo, kako malo zamorejo Angloameričani preokreniti sovjetsko politiko, ki teži za iztrebljenjem malih narodov. Nad Atlantsko karto vlada organiziran molk in z ruske stepe slišimo tuljenje volkov, ki obstoja v uničujočih sovjetskih geslih, polnih mržnje. O romantičnem idealu svobode narodov ne slišimo ničesar več. Vsi narodi, ki jih je usoda obsodila, da živijo v soseščini sovjetske pošasti in so morda v svoji nedolžnosti še verjeli, da bodo našli v Angliji in Zedinjenih državah zagovornike svojih življenjskih pravic, bodo sedaj po končani moskovski konferenci za eno iluzijo revnejši.« Slično se glasj tudi odmev iz Finske same. »Hufvudstadtsbladet« prav tako poudarja, da so bila najvažnejša načela Atlantske karte v Moskvi kratko malo prezrta. Nič ne slišimo, da bi si Angloameričani in boljševiki ne prizadevali osvojiti si kakih dežel. Veliko je vprašanje, ali bodo Angloameričani Sovjetsko zvezo, ki je bila »voječasno zasadi preloma miru s Finsko izključena iz Društva narodov, na kakšen način zahrzdali. Nasprotno obstoja vtis. da bo prav ta Sovjetska zveza izrekla sodbo kot sodnik o finski miroljubnosti. Švedski list poudarja, da v Moskvi sploh niso bila rešena številna vznemiri u j oča vprašanja. »Dagens Nyheter« podčrtava: »Osnuje naj se svetovni koncem, v katerem majhne države sploh ne bodo imele besede. Moskovskih sklepov ne vodijo ni-kaika demokratska načela. Za majhne narode ne predstavljajo nikakega neskaljenega vrelca veselja.« V Švici poudarjajo kot vtis moskovskih razgovorov, da so bila politična nasprotja, ki so vladala med Washingtonom in Londonom na eni strani in Moskvo na drugi strani, baje že premostena, nikakor pa Se spravljena s sveta. »Tribune de Lausanne« meni: Ce se. na kakem političnem zborovanju debata brezkončno vleče in se zdi, da ne bo možno priti do sporazuma v spornih točkah, potem običajno predsednik predlaga, naj se prepusti to vpapšanje v pretres kakemu odboru. Približno tako je bilo tudi v Moskvi. — Tudi »Suisse« ugotavlja, da so bila odložena vprašanja, v katerih se ločijo mišljenja Angloameriča-nov in sovjetov. — »Basler Nachrichten« pravi, da nikakor ne preseneča, ker komunike sploh ni omenil tako važnih problemov, kakor so n. pr. Poljska Balkan, Finska, Baltik. Perzija itd. Tudi v Londonu ne morejo prikriti razočaranja, da so pri moskovskih razgovorih morali odložiti toliko važnih vprašanj. »Times« piše, da So mnogi Angloameričani upali, da bo omenjen poljski problem bodisi s kako posebno izjavo ali pa s primerno označbo v splošnem komunikeju. Tudi o razcepljenosti med jugoslovanskimi begunci molče. GOSPODARSTVO Izdelovanje, nakup in prodaja čevljev Zedinjene države pod boljševiškim pritiskom Povečana komunistična propaganda med ameriško mladino Vigo, 3. nov. DNB. V Buenos Alresu izhajajoči list »Pueblo« ugotavlja v posebnem poročilu, da s* komunisti bolj kakor kdajkoli prej prizadevajo, da si pr-dobijo severno-ameriško mladež za svoje razkra-jalne teorije. Razen tega ugotavlja Ist, da je bil tak? zvani razpust tretje interracio-nale le kr:nka, kar potrjujejo vsa poročna iz Zedinjenih držav. Kot dokaz navaja list večje število poročil agencije NC iz New Yorka in Wa-shingtona- ki pr kazujejo povečano kcmu-nist:čno propagando med študirajočo mia, dežjo. Tako se je bivša v Zveza komunistične mladeži« prekrstila v »Amer ško mladinsko zvezo za demokracijo« Ln sprejela v svoj program zahtevo, da se v vseh mestih ustanovi e mer. ško-sov jetsk' mladinski institut, ki naj razširja komunist'čne teorije. Vodja nove zveze Maks Weis je odkritosrčno izjav'1, da se bodo po njegovem pričakovanju člani zveze prej ali slej pridružili komun stični stranki. »Pueblo« navaja končno, da so severnoameriški boljševki vse pozkusili, da ustanovijo v sami Ameriki rdečo fronto. Ameriški politiki za židovske interese Lizbona, 2. nov. DNB V svoji postamci, ki jo je poslal zborovanju židovskih voditeljev v New Yorku. nastopa Wendel Wilk.e kot židovski zagovornik in zahteva, naj se Palestina Židom popolnoma odpre. Willkie izjavlja, da So za obseg židovskega naseljevanja v Palestini merodajne »potrebe« židovskega naroda in njegova »sposobnost« dvign ti dornov;no. Vsakršno zatvoritev Palestine, bodisi kot za" časnega pribežališča ali pa kot sta]nesa domo-vališča Židov je treba preprečiti. Podobno poslanico je poslal ne\vyorški guverner De\vey, ki pa je priznal, aa tega pro- blema ni mogoče tako lahko re&ifc. Tudi on pravi, da je treba na vsak način najti sredstvo, ki naj odpre vrata v Palestino. Rnmunska sodba o angleškem izdajstvu Evrope Bukarešta, 2. nov. DNB. L;st »Acthmes« se zgraža naa podcenjevanjem in izdajstvom malih evropskih narodov, ki pr haja do izraza v angleškem tisku. »Observer« je na primer na-zval obstoj malih narednh držav »sramoto in aiiahron;zem« Dejstvo, da tako govore o celi vrstj držav, ki so delno zavezniki Anglije, je po mnenju rumunskega lista zelo značilno, sicer pa je vzrok vsemu temu pisanju okoliščina. da London išče države in narode, ki bi jih lahko kot plen vrgel Sovjetski zvezi. So vjetski pohlep po Perzijskem zalivu Stockhoim, 2. nov DNB. V »New York Timesu« piše njegov bivši moskovski dopisnik, da hoče Moskva vključiti v Sov/et-sko- zvezo tud: Iran. da bi s tem zverala industrijska področja na Uralu s Perzijskim zalivom. Kratke vesti iz vsegs sveta Oslo. 2. nov. DNB Ob zaključku izobra ževalnega tečaja organizacije H rd je govoril norveški ministrski predsednik Quisling. ki je dejal, aa Se bore narodi Evrope za pravično stvar, dočim hočejo sovražniki samo zadovoljiti svoje denarne m gospodarske interese Madrid, 2 nov DNB Ravnate'j španske višje vojne akdemije. letalski general Kmae-lan. je v torek -»prejel 18 španskih generalov in admiralov ter 44 polkovn kov. ki so se udeležili letošnjega tečaja. Madrid. 2 nov DNB Pod naslovom »Zaupanje Nemčije v zmago« slika španski list »Ariba« železno zaupanje. 6 katerim gledata eiviina Nemčija in fronta na srečno bodočnost Opazovalec vidi v Nemčiji zaupanje naroda v zmago in red v tovarnah. Stockhoim. 2. nov. DNB Britanska vlada ie objavila belo knjigo, v kateri zahteva dodatne kredite v znesku 1250 milijonov funtov šter lingov. Ta vsota je za 250 milijonov večia kakor vsi doslej zahtevam krediti. Posamezni obroki tega kredita bodo krili vojne stroške za približno deset tednov. Ženeva, 2 nov, DNB. Posebni dopisnik »Ti-aiesa« se bavi z »zapadnoindijskinu otoki v vojnem času«, ki jih je pred kratkim prepotoval, V vseh člankih sc odraža bojazen Angle žev, oa ne bi v korist Zedinjenih držav za vedno izgubili svojih tamkajšnjih posesti. Ženeva, 2. nov. DNB. Zahtevo, naj Angleži Sovjetski zvezi pomagajo tudi na zapadu. je sedaj izrekel tudi novi sovjetski poslanik v Londonu Gu&jev na nekem zajtrku, ki mu ga je priredil londonski župan. Ženeva, 2. nov, DNB. Angleški min'ster Law je govoril na nekem govoru pred člani Primrose League o hvaležnosti, ki «o jo Zedinjene države dolžne britanskemu imperiju TEDEN MILODARNOSTI Mislite na brezdomce, ki se v nastopajoči zimi nimajo kam zateči! Mislite na siromake, ki nimajo najnujnejše hrane za sebe in otroke! Mislite na one, ki v vedno hujšem mrazu nimajo kaj obleči! J>ajSajte stisko in bedo! Darujte v blagu in denarju! V spmihi p&ročnikia Marjanu Sternlši Med smrtnimi žrtvami k"nu:n'<°čnp-ga »sodišča« v Kočevju je tudi ž nil2-. msri.iski poročnik Marjan Stcniiša. Iz kroga njegovih znancev pišejo o njem: V sobo se zamislm, kjer se je v Kočevju izrekla najstrahotnejša :n najsramotnejša ! sodba kar jih pozna slovenska zgodovina. »Sodišču« predseduje mež bre?'zr?z->c zunanjosti, dr. Krž čn k. ki je znal v bivši Jugcs!av'j! tako hinavsko prkrivnti svoje komunistično prepričanj?, d: si je ustvaril razmeroma uglede- prlcžaj v »buržuj-! sk « družbi. Ob njegovi strani sedi »veja-! šk; tožilec«, moč oab jajočega, ne sk. enega j izraza, bivši celjski advokat Jernej Stante. i Tudi psavdoninmi - dr Tom nič« ;e b.'žčas ! pravnik enake bafe. j Tem in drug m nasprot: stoj' mlad, 30-! leten mož. visoke in prikupne pestave, čr-j nih las in cči, vedrega čela im jasnega pogleda. Njegova simpatična zunanjost njegov odločni in možat* nastop sta oster kentrast osebam na »sodnih stolh«. In to si Ti, drag; Marjan, v trenutku, ko s prezirom gledaš v cbraz smrt in ko se zgrinja nad Tebe strahota komunističnega terorja. Ne umakneš pogleda pred svojimi rabi j', ne bojiš se siovenske Ceke. In vendar se tudi Ti zavedaš svojega mladega žvljenja, potrebnega Tvoji materi in Tvojemu narodu, ki si oba tako srčno ljubil. Ko so Ti pognali strel v tilnik in končal" Tvoje svetlo življenje, so Te po svoji stari peklenski cavadi skušali še po smrti oblatiti. Toda Tvcj l'k je za vse, ki smo te poznali, jasen in vzvišen. Nič ga ne more očrniti. Blato, ki so ga metali na Tebe. je padlo nazaj na nje same. Dragi Marjan! Spominjam se Tvojih mladih let tam ob s'vi Savi. V telovadnici si si krepil telo, si uril duha ter se učil ljubiti svoj narod, kakor sta Te to ves čas učila Tvoj oče, železniški uradnik, in Tvoja mat', preizkušera slovenska žena, ki je izgubila s Teboj sina edinca, svoj ponos in svojo uzdo. Ko si odrasel v moža, si našel poklic, ki je odgovarjal Tvojim željam ln težnjam in v katerem si lahko udejstvoval svojo gorečo ljubezen do naroda, ki Ti je bila poleg oficirske časti življenjska vodnica. Z zaupanjem si gledal v bodočnost našega naroda in risi mogel verjeti v trajnost zaslepljenja, ki ga vedi v samo'ztrebljenje. Veroval si, da bo zdrava in življenjska sila naroda prevladala tudi v taboru komu. nistlčnih iZkoreninjencev. Premalo si poznali njih un'čujoči protinarodni strup in ta zmota Te Je privedla v smrt. Vsi, ki smo Te poznali, dragi Marjan, Te bomo ohranili v najlepšem hvaležnem spominu ln T1 prisegamo, da ne bomo mirovali, dokler Tvoja kri ne bo maščevana. • Za poročnikom Sternišo, kapetanom Vo*- nerjem, Rudijem Marinčičem tn drugimi kočevskimi žrtvami komunističnega terorja se bo v petek ob 7. brala slovesna mate zadušnica x ljubljanski stolnici, __ 1 Na podlagi pooblastil je .šef pokrajinske uprave glede na člen 1. ureabe o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega pro-meta, razdeljevanja in porabe vseh vrat blaga z dne 12. marca 1941 izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 3 .novembra t L in je » tem dnem stopila v veljavo: Izdelovanje in popravilo čevljev Od 7. novembra t. 1. naprej se prepoveduje izdelovanje čevljev po meri. Čevljarji, ki imajq ta dan popre je naročene čevlje v delu, morajo taka dela navedem dan naznaniti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu z navedbo imena in bivališča naročnika in vrste čevljev (moški, ženski, visoki, nizki, gorski itd.). Izjemno oa prepovedi izdelovanja čevljev po meri se smejo na podlagi zdravniškega izpričevala, ki ga izda brezplačno pokrajinski zdravnik v javni službi, po meri izdelovati ortopedski čevlji na podlagi nabavnice, ki jo predpisuje ta naredba. Čevljarski obrati smejo brez posebnega dovolila od imenovanega roka naprej (od 7. t. m.) (zvrieva/i le popravila čevljev. Seznam strank za popravilo čevljev Vsak tak čevljarski obrat mora napraviti seznam strank, v katerega vnese ^sc stranke, ki žele, da jim ta obrat popravlja čevlje. V ta namen morajo priglasiti vsi družinski poglavarji sebe in člane svoje družine; osebe, ki ne žive v gospodinjski skupnosti, morajo priglasiti sebe, vse gospodinjske skupnosti (zavodi, konvikti itd.), ki oskrbujejo ivoje člane z obutvijo in nimajo lastnih čevljarskih delavnic, pa morajo prijaviti vse osebje; prijava se mora izvršiti do 13. novembra 1943 pri kakem čevljarskem obratu za vpis v seznam strank. Čevljarski obrat petrdi vpis v seznam strank s svojim pečatom oziroma z vpisom označbe obrata in z naveobo sedeža na oblačilnih i z* kaznicah. Seznam mora vsebovati naslednje podatke: tekočo številko vsake ceebe. ime in priimek, bivališče in številko oblač.lne izkaznice. Seznam strank se napravi v dveh primerkih. En primerek ostane v obratu, drugega pa je takoj po preteku roka za prijavo (po 13. novembru) predložiti Pokrajinskemu gospodar- skemu 6vetu, ki ga dokončno potrdi, upoštevajoč zmogljivost obrata. Izdelovanje in prodaja konfekcijskih čevljev Za izdelovanje konfekcijskih čevljev za prodajo je potrebno posebno dovolilo šefa pokrajinske uprave, ki se bo izdajalo le zmogljivejšim obratom. Šef pokrajinske uprave predpiše tem čevljarskim obratom kakovost, obliko in mero čevlje*' ter dobavne in prevzemne po- goje- Trgovci in ustanove, pooblaščene za nabavo in oodajo čevljev, prejmejo blago na nakaz niče, ki jih izdaja Pokrajinski gospodanski »vet po načrtu, ki ga odobri šef pokrajinske uprave. Čevlji se smejo oddati potrošniku samo pro*t nabavmei, ki jo izdajo župan v Ljubljani in okrajna glavarstva za okraje ob neoporečnem dokazu, da prosilec nima več nego dva para uporabnih če\-ljcv in da mu je nabava novih (evljev potrebna. Nabavnica se sme izdati samo stalno na območju pokrajine 6tanujt>čepiu piosilcu. Obrazec nabavnice se prcdp.še ? posebno odločbo. Kupec potrdi prodajalcu na nabavnici, aa je čevlje prejel, prodajalec pa razveljavi nabav-nico s tem, da jo prečrta ali preluknja. Prodajalci so dolžni voditi vpisnik kupcev; obra zec vpisn ka se predpiše s posebno odločbo. Razveljavljene nabavnice se moTajo vpisati v vpisnik isti dan, k0 se blago izda, s podatki, ki so v vpisniku označeni. Nabavnice se morajo shraniti v istem vrstnem redu. Nadzorstvo in kazenske določbe Izvedbo obstoječih predpisov smejo organi, pooblaščeni za nadzorovanje in izvajanje oskrbovalnih predpisov, vsak čas pregledati, zlasti smejo pogledati v predpisane vpisnike, nabavnice in nakaznice ter preizkusiti, ali se zaloga surovin in blaga ujema s stanjem po vpisniku in poslovnih knjigah. Prestopke določ.l te naredbe kaznujejo redna sodišča s kaznijo strogega zapora do 5 let in z denarno kaznijo do 300.000 lir. Poleg kazni sme sodišče izreči tudi zasego blaga in odvzem obrtne pravice za vedno ali za določen čas. Pogojne kazni se ne smejo izrekati. Postopek je pospešen. GOSPODARSKE VESTI =3 Iz ujjov.ntiKegu, in zadružnega registra. Zaradi končane likviiacije je bila 'izbrisana tvrdka Hlebš Jakob, družb®, z o. z. v Ljubljani. V zadružnem registru je fcila zaradi kor.fiane likvidacije izbmana Eiektrčrj. zadruga za Sp^njo in Zgornjo Šiško v Spodnji iSiški, zadruga z o. j. = Ponovno pwro»n> krušnega obroka na Madžarskem. Glade na dcb:o letcšijo no „e mau.žajsiia vlada dne 1. juli.a povišala krušni obrok in 1. septemb a oo.-ck za mciko. Z novo naredbo madžarskega ministra za oskrbo jc bil s 1. novembrom ponovno povišan krušni obrok od 200 na 250 g dnevno. = Nemške dobave kmetijskih strojev Rumuniji. Rumunski listi, poročajo, ua je Nemčija v zadnjih treh letih dobavila Rumuniji S870 traktor,ev, 3390 traktorskih plugov, 14.200 bran, 5-600 sejalnih stivjev itn 70.852 običajnih plugov. Leta 1940. je bilo v vsej Rumuniji (b.ez Bes.-rabije, Bu_ kovine in odstopljenega dela Sedmrgraške) , j 3296 traktorjev, med tem ko zniša sedaj število traktorjev 8250. - Gospodarske vesti iz Hrvatske. Družba Kemične tvornice d. d. v Zagrebu, ki Je bila lani ustanovljena po naredbi ministrstva za trgovino, obrt in industrijo z glavnico 50 milijonov fcun. se je odločila, Jigraditi na lastnem zemljišču nedaleč od Siska novo veliko tvornico modre gal.ee. Družba Je že prosila za oblastveno odobrenje za gradnjo te tvornice. — Pri dr jžbi »Pokuna«, pooblaščeni peirolejski d. d. v Zagrebu ie biia izvržena spremenita pravil v tem einulu, da vrši družoa izključno pravico uvoza, izvoza iu prodaje mineralnega olja in njegovih p:oizvp.dov na vsem področju države v smislu zakonskih odredb 7. dne 23. VI. 1941 in 17. II. 19415. — Za^rei sia občina je izdala naredbo, s katero se prepov*GUie uporaba električnega toka za reklamo in se prestopki kaznujejo z denarno globo do 100.030 kun. -= Nemški oskrbovalni predpisi. Nemški »r-žavni poblaščenec za steklo, keramiko in p.ft-delavo le. finega reda in rudarskega zakona, ki sta b'la izdana leta 1912. Za nameščence je b'i leta 1913. proglašen zakon o zavarovanju nameščencev. Po prvi svetovni vojni je v teku gospodarske krize imovina nemškega socialnega zavarovanja znatno upadla. V dobi inflacije jc bil nosilec zavarovanja izčrpan do skrajnih meja. Leta 1934. pa je bil objavljen zakon o preosnovi socialnega zavarovanja. Kot načelno novost je ta zakon u-veljavil, da je treba smernici o povračilu in popravilu škode perdpostaviti smernico o skrbi za preprečevanje škode same. Novo socialno zavarovanje r? zavarovanca vsestransko zavzema ter stalno nadzira njegovo zdravstveno stanje in na ta način varuje in ohranjuje nemško delovno silo. Socialno zavarovanje hkrati obsega tri Četrtine nemškega naroda Nemško socialno zavarovanje obstoji v dajanju bolniških podpor, podpor porodnicam in doječim materam ter družinskih podpor. Razen tega je še zavarovanje proti nezgodam vseh vrst, ki skrbi za poškodovanca vso dobo njegove delovne nesposobnosti. Rentna zavarovanja, ki sestoje iz invalidskega, nameščenskega in rudarskega zavarovanja, nudijo vsa sredstva zdravljenja ter izplačujejo rente v primeru starosti ali nesposobnosti za izvrševanje poklica. Odkar nemško socialno zavarovanje deluje, je izplačalo v raznih oblikah zavarovancem 72 milijard mark. Kakor je nedavno najavila Nemška delovna fronta, bo zavarovanje tako Izgrajeno in razširjeno, da bo vaak Nemec užival zaščito proti vsem boleznim v svojem poklicu v primeru delovne nesposobnosti ter mu bo zagotovljena brezskrbna starost. Podlago za domačo knfiSnioo fi najbolj poceni ustvarite. 6e ae naročite an knjižno zbirko »Dobro knjigo«. Vri njeni romani so taki. da Jib boste radi vedno na noro jemali r roke. Vsak mesec Izide po ena knjtgn. Porpralajte v nprav) »Jntra« In •Slorenskee« naroda« t Narodni tiskarni. Kvonite® * Smrt viteza železnega križa. Na vzhodni fronti je padel junaške smrti stotnik Josip Menapace, poveljnik oddelka bojnih letal. že pred enim letom si je ko: letalec priboril tol.kšen uspeh, da je bil o '.likovan z viteškim križcem železnega križa. * General Falkenhausen 65 let star. Vojaški poveljnik belgijskega in severnega francoskega ozemlja, pehotni general von Falkenhausen. ie te dni dovršil 65. leto svoje dobe. * Črtana civilna listu za Savojsko dinastijo. Po sklepu ministrskega sveta nove italiianske fašistične vlade pod vodstvom Mussolinija je bila v italijanskem državnem proračunu črtana civ.lna lista za Savojsko dinastijo. Dižavna blagajna ne bo izplačevala dosedanjih prispevkov ne članom vladarske hiše. ne drugim princem Savojskega doma * Vojaško poveljstvo v Trstu. Tržaško vojno okrožje je z,:pet začelo poslovati pod vodstvom divizijskega generala Gio-vannia Esposita. * Bcžična pošta na fronto. Tudi letcs je odrejeno v Nemčiji, da se pravočasno oddajo vse pošiljke, namenjene na fronto. Svojci vojakov so že v oktobru prejeo do-volilne nakaznice za poš Ijanje zavojčkov. Najpozneje ao 30. t. m. morajo biti ?&voj-čk. oddani na pošto. Do enega kilograma teže zadostuje poleg dopustne znamke po-štng znamka za 20 pfenigov. za zavojčke v teži dveh kilogramov pa sta potrebni dve dopustni znamki in psemska znamka za 40 pfenigov. Od 1. do 25. decembra se zasebni zavojčki na poštah ne bodo več sprejemali. * Skopi jc- je bilo dvakrat bombardirano. Bolgarski notranji minister HrisLov je pred kratkim obiskal Skoplje, ki je bilo v nedavni preteklosti dvakrat napadeno od angleških terorističnih bombnikov. * Novi šef izkrcevalnih čet. Za naslednika poveljnika angleške izkrcevaJne vojske Mountbattena je bil imenovan brigadni general Layoock, ki je že leta 1941. sodeloval pri operacijah angleške vojske proti č^tarn nemškega maršala Rommla. * Komunističen župan v Neaplju. Brit-sko-ameriške okupacijske oblasti v Neaplju so imenovale kom. agitatorja odvetnika Eugenija Realeja za župana neapeljskega mesta. Rcale je cii od italijanskega sodišča v preteklosti obsojen na 15 let ječe ter je preživljal svojo kazen rwi Tremi,ts-kih otokih. * Sneg v Moskvi. Po vesteh iz sovjetske prestolnice je te dni v Moskvi padel prvi letošnji sneg. * Album za Stalina. Nemški listi poročajo. da je bil Stalinu pri obisku v Moskvi v navzočnosti Molotova ter britanskega poslanika Kerra in generalnega poročnika Ismaya po angleškem zunanjem ministru E členu izročen album, ki ga je ruskemu diktatorju poklonil angleški ministrski predsednik Churchill. V albumu so zbrane fotografije, ki kažejo razdejanje nemških krajev po angleških terorističnih bombnikih. * Jablana, ki je dala dvakrat v letu sad. V Gradcu ob Brucknerjevi ulici raste na nekem vrtu 8 let stara jablana tako zvane vrste »bele Klare«. Drevo je po vesteh graških listov letos proti koncu ju- tet starega Ljubljančana G. Ivan S k u š e k , ki bo danes popoldne ob 15. poroma! jz kapelice sv. Andreja na Žalah k večnemu počitku pri Sv. Križu, je bil štet med najstarejše Ljubljančane. Spominjali smo se ga nekajkrat v »Jutru«, ko je praznoval častitljive življenjske jubileje, in prav go- 11 ja obrodilo obilen sad. Meseca avgusta je začelo zopet cvesti in proti koncu oktobra so jabolka drugič doozrela. V drugi letini je dalo drevo približno 70 okusnih sadežev. \% Ljubljane tovo bi ga počastili tudi cez pet mesecev — namreč 4. marca 1944 bi praznoval svojo 90-letnico. Tako pa mu posvečamo spominske b-sede za posmrtnico. Veljal je za častitljivo ljubljansko korenino, čeprav je bil po rodu iz Radeč. Po primernem šolanju se je že v svojem 18. letu posvetil finančni stroki in ie služboval v Novem mestu. Žužemberku, Metliki, Postojni, Ribnici in v Ljubljani. Povsod je zapustil zaradi poštenega značaja mnogo prijateljev. Po polnih 60 letih službe je 1931 stopil v zasluženi pokoj kot lu-strator davčnih uradov. S pokojno soprogo Marijo iz znane žužemberške rodbine Nahti-galove je vzgojil 9 otrok v poštene značaje. Ob njegovem grobu pa žalujejo samo še trije sinovi s širšim krogom sorodstva. Častitljivemu starčku naj bo lahak počitek, žalujočim pa naše odkritosrčno sožalje! u— Nabiralci prispevkov v blagu in denarju za brezdomce in druge potrebne se oglašajo te dni po stanovanjin. Izkažejo se s pooblastilom in nabiramo pelo škofijske dobrodelne pisarne, ki je organizirala ta »teden dobrodelnosti«. Naj bi nikamor ne prišli zaman! Potrebe so zelo velike in nujne. Moralna in narodna dolžnost vsakogar je da prispeva v olajšanje bede, kolikor največ more. u— 70 letnico rojstva praznuje danes, dne 4. novembra, g. Jože Vidmar, že.eznišrti upokojenec. Rodil se j v lepem piimorskem kraju, v vasi Rihemberku. V mladih letih je služboval v raznih ki a jih naše domovine, dokler se m s svojo družmo za stalno naselil v Ljubljani. Ko v svojem družinskem krogu, deležen ijubezmi in spoštovanja, praznuje lepo obletnico, mu toplo čestitamo tudi mi in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. u_ Slovesna maša zKdušnica za smrtne žrtve zločinskega komunističnega »sodišča« v Kočevju, o čemer smo že obširno poročali, bo v petek, 5. t. m., ob 7. zjutraj v ljubljanski stolnici. u— Nova grobova. Po dolgem boleha-nju je na praznik Vseh svetnikov popoldne umrla soproga pokojnega vseučiliške-ga profesorja dr Frana Ilešiča ga. Ana 11 e š i č e va. Pokojna je bila vzorna mati, žena in gospodinja in je vdano prenašala življenjske tegobe. Svojim otrokom je posvetila vso materinsko ljubezen in jih vzorno vzgojila, žal sta ji že pred leti umrla sin Vladimir in hčerka Milica. Po smrti soproga, ki se je lani preselil v večnost, so ji ostali še hčerka Vanda in sinova Milivoj in Svetozar, ki so ji vračali vso ljubezen in lajšali zadnje dni njenega življenja. Pokojno so položili k večnemu počitku v sredo popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Po muke polnem trpljenju je preminila ga. Marija š k e r b i -cova. Za njo žalujejo mož Peter, hčerka Ida por. Mrzljak in drugo sorodstvo. Po-gieb blage rajnke bo v četrtek ob pol 15 iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima bodi ohranjen lep spomin, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo naše jskreno sožalje! u— Promocija. Na komercialni univerzi L. Bocconi v Milanu je bil 28. oktobra pro-moviran za doktorja ekonomskih in komercialnih ved g. Branko Sotelšek iz Ljubljane. čestitamo! u— Ob spremembah v izhajanju listov je ostala »Domovina« neprizadeta in izhaja kakor doslej tedensko na osmih straneh. Prinaša veliki roman »Divjina cvete«, ki zbuja splošno pozornost, prav tako kakor odlično n:pisana povest »Nenavaden doživljaj«, Vsak teden prinaša »Domovina« tudi krajše novekce in podlistke. V številki tega tedna je objavljena značilna novelica francoskega pisatelja Maupassanta »Zajček«. Razen tega prinaša »Domovina«, kakor po navadi, raznovrsten poučni drobiž, politično kroniko in pa veliko kr;žanko, ki jo od tedna do tedna z vnemo rešujejo veliki in mali. »Domovina« se je v Ljubljani prav tako priljubila kakor na deželi. Naročnina je malenkostna. Za poslednja dva mesca letošnjega leta znaša samo 4 lire. u— Sprejem v policijsko službo. Uprava policije poziva vse predčasno upokojene, na lastno prošnjo izstopivše in vse "druge v Ljubljani ali okolici se nahajajoče bivše orožniške podčastnike in orožnike, ki so zdravi, da se javijo za sprejem v eksekutivno policijsko službo pri poveljniku policijskega varnostnega zbora v Ljubljani — šentpetrska vojašnica, kjer bodo dobili vsa zaželena pojasnila. u— Megla nas je zagrnila in mas ne pusti več iz svojega gostega objema. Odkar nas več ne ogreva prijazno jesensko sonce, je hlad prav občuten. Na Vernih duš dan je živo srebro doseglo komaj 6.3 stopinje Celzija, včeraj zjutraj pa se je dvignilo komaj nekaj nad 3° C. Ozračje je sicer mirno, vendar kujavo in tudi barometer je nekoliko padel. Po starih kmečkih pravilih, ki se sučejo okrog praznika Vseh svetnikov, bi bilo moralo biti pač o Vseh svetih grdo vreme, nakar bi nsm zdaj sijalo sonce. Tcda je že bol;'e, da je bilo obratno, kajti kmetje pravijo: Ako je dan Vseh svetnikov lepo vreme, bo drugo leto čudo žira. če pa so deževni Vsi sveti, so pozimi hudi zameti. Vsi svetniki radi prineso kake dni še vreme lepo, toda letos so Verne duše napravile zap:k sončni jeseni in ras zagrnile s spokorniško belo haljo. u— Specialni pouk modernih jezikov — prične v novih začetniških in nadaljevalnih tečajih dne 8. novembra. Dopoldanski, popoldanski in večerni oddelki. Odlična učna metoda. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt. Specialni jezikovni pouk — v središču mesta — Kongresni trg 2 (v prostorih Trgovskega učnega zavoda). (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Založba »PLUG« Vas vabi, da se kot reden naročnik naročite na njene redne knjige. Kot tak boste imeli znaten popust. Doslej so izšle: Gelč Jontes »SREČA NA ČREPINJAH«, Herman Melville »BELI KIT«, novembra in decembra pa izideta oba dela velikega romana Jona Steinbecka »SADOVI JEZE« kot izredno izdanje je pravkar izšlo umetniško ilustrirano delo dr. Janka Lo-karja »GOZDOVI IN VODE VABIJO« — Miklošičeva cesta 30 — tel. 44-42. □□□□□□□□□□□□□□□□□UUUUUUUUUUO n_ Kopamo dobro ohranjene slovenske gramofonske plošče po najvišji dnevni ceni. EVEREST, Prešernova 44. ti— Letognje Vodnikove knjige izidejo konec tega meseca, člani Vodnikove družbe prejmejo Vodnikovo pratiko 1944 in Matlčičevo lepo pripovedno delo »Petnn-ka« članarina je določena na 24 lir, odpravnina na 1.50 lir. Vsi, ki žele dobiti knjige, tiskane v omejeni nakladi, naj se nemudoma prijavijo svojim poverjenikom ali pa pisarni Vodnikove družbe v Narodni tiskarni! u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-, trimesečni dnevni in večerni tečaji prično 6. novembra. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica. Pouk po želji dopoldne, popoldne ali zvečer. Vpis: vanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje knjigovodstva, korespondence, stenografije, jezikov, strojepisja itd. — Novi dnevni in večerni tečaji prično 6. novembra. Izbira predmetov po želji. Učnina nizka. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Dar. Ob priliki godu gospe in gospoda unlv. prof. di. Lušičkega je poklonilo stalno omizje 500 lir za brezdomce. —u Učbenik za angleški jezik, Ki ga je priredil unlv lektor prol. dr. Janke Kotnik, oo izšel začetkom prihodnjega meseca v založbi knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani. Kdor učbenik v imenovani knjigarni (Šelenburgova 3) v naprej naroči do 30. oktobra t. 1.. ga dobi za 50 lir. Z Gorenjskega Vojno poklicno tekmovanje koroške mladine se je pričelo v torek v dvorani komorna glasbe v Celovcu. Na zboru sta govorila nadomestni okrožni vodja Thjmel in pokrajinski mladinski vodja. Sodelovala sta mladinski pevski zbor in Schmidtnerjev kvartet. K svečanosti so prišla predstavništva delovne mladdne z vsega Koroškega in z Gorenjskega. Na Golniku je državni propagandni urad iz Radovljice priredil 26. oktobra Obdaritev ranjencev. Sodelovala je vojaška godba, ki je razveseljevala ranjence s koračnicami in operetno glasbo. V Spodnjem Dravogradu se je poslovil poštni predstojnik Alfred Reiner, ki se je zadnji dve leti posebno prizadeval za izgradnjo SA v Mežiški dolini in za gasilsko društvo. Uradno je premeščen v drug kraj. Strelci iz Rožne doJine so imeli nedavno svojo glavno skupščino in streljanje v spomin na severni fronti padlega tovariša Ludvika Kruschitza. Borovlje so že znano središče dobrih strelcev in so se kot take tudi tokrat izkazale. Celovški dnevnik v poročilu o delovanju strelcev pravi, da so na Koroškem dani vsi pogoji za dober razvoj tega športa in da Koroška lahko zavzame častno mesto zraven Tirolske. Poročili so se v Beljaku naddesetnik Avgust Toscher in Ana Zweinerjeva, podčastnik Arnuld Jahoda in Ingeborg Ze-kowitz, Jožef Klampferer in Avguština Krieglova, rojena Strnadova. V št. Vidu na Glini so se poročili žagarski delavec Anton Seunig in Alojzija Baherjeva, železničar Peter Leitner in Lucija Nastra-• nova, naddesetnik Rudolf Konir in Margareta šrajeva. Na drugem simfoničnem koncerta, ki ho danes, 4. novembra v Celovcu, bo dirigiral prof. Hermamn von Schmeidel. Za uvod bodo zaigrali novo skladbo koroškega rojaka Rudolfa Kattnigga. Delo je doživelo velike uspehe že v mnogih nemških kanceitnih dvoranah ter se imenuje »Večerna glasba«. Nadalje sta na sporedu Mozart in Haydn. Pri delu se je ponesrečila 37 letna posestnica Marija Ilgoutz iz Linzenberga. Na njivi se je splašil konj in si je pri padcu zlomila desno nogo. Z reševalnim avtomobilom so jo pripeljali v celovško bolnišnico. Avtobus ga je do smrti poškodovat V Ve- likovcu je avtobus v ozki ulici pritisnil ob steno 811etnega mizarskega mojstra Mateja Wolautschnigga in mu zdrobil prsni koš. Ponesrenčenca so pripeljali v celovško bol-niišinco, kjer je hudim poškodbam kmalu podlegel. Smrt ga je rešila trpljenja. Pred dnevi smo poročali, da se je smrtno ponesrečil nameščenec Jožef Wagner. Več dni je bil mož brez zavesti, zdaj pa mu je smrt postala rešiteljica. Nesreče. 14 letni mizarski vajenec Alojzij Novak iz Gospe Svete si je pri delu zlomil desnico. 39 letni poljski delavec Jožef Biedermann iz Poitschacha si je na krožni žagi poškodoval roko. Ponesrečenca so prepeljali v celovško bolnišnico. Spodnje štajersko Sprejem zaslužnih Spodnještajercev v stranko. V graški deželni dvorani so se zbrali izbrani možje in žene iz vseh spod-nještajerskih okrajev, ki jim je bila priznana čast sprejema v stranko in s tem v gardo Adolfa Hitlerja, cd katere se v sedanji vojni zahteva skrajna požrtvovalnost. Svečanost je bila polepšana z glasbo in s petjem. Okrožni vodja dr. Uiberreither je zaprisegel nove člane im članice, okrožni zakladnik pa jim je izročil članske izkaznice in znake. Novi jezikovni tečaji so se pričeli s 1. novembrom na vsem Spodnjem štajerskem v naslednjih treh skupinah: 1. splošni jezikovni tečaj, 2. tečaji po obratih in Na ljubljanskem živilskem trga je zaradi bližajoče se zime psvrtnine je Se vedno živahno, čeprav vedno manj Ljubljana, 4. novembra. Gospodinje tudi zdaj posvečaj: mnogo časa obiskom na živilskem trgu. Dobro se zavedajo da trg nudi le nekatera živila, vendar bi bi'o še mnogo teže sestavljat: jedilnike, če bi ne mogli kupovat živ 1 n-trgu. Na prvi pogled se zdi, da bi gospodinje lahko pogrešale še to kar ]ini trg splrh lahko nudi. kajti §tev;in" meščanrk-hiše imajo zclenjadne vrtove tako da meščani sami priadaio. kar io napiodai na trgu. V resnici pa trg nudi nrecp vec kar vedo gospodinje, k' ga redno obiskujejo. živilski trg ne privlačuje množic zaman, zlasti ob tržnih dneh. Tako . je bHo zelo živahno na njen tudi danes Ob srečah sicer ni nikdar toliko blaga kak r r.b sobotah in promet je manj živahen. vend~r prihaja mnogo kupovallt že v zgodnuh urah. Tudi na trgu velja: Kdor prej pr'-de, prej melje. Tako se kupova'ke dc << lahko še založe z razno povrtnino ki j p razprodana že v nrVin tržnih urah. čeprav prodajalke ne prihajajo posebno zgodaj na trg. Zelo zgodaj pa morajo vstajati zlast-kupovalci svežega zelja, če hočejo vr.y čim prej na vrsto. Sveže zelje prodajajo na trgu pooblaščeni prodajalci. Kakor ravadno v zadnjh tržnih dneh." je bilo zelje tudi danes naprodaj le v eni tržni lopi. Mestno tržn" nadzorstvo je ponudilo trgovcu (Gospodarski zvezi) več lop za prodajo zolia. a danes niso bili tako založeni z blagom. da bi ga lahko prodajali na več krajih. K bodo imeli toliko biaga da jim ga bo kazalo prodajati na več krajih, bo prodaja šla hitreje od rok in ljudem ne bo treba čakati v vrsti po več ur. podjetjih in 3. tečaji za mladino. V prvo imenovanih tečajih so tsti, ki ne pripadajo ostalim tečajem in sa zlasti priporoča, "da se takih splošnih tečajev ude^žijo cele družine. V tečajih po podjetjih se uče delavci poleg občevalnega jezika tudj strokovnih izrazov. V mladinskih tečajih pa se poučuie mladina v okviru svoje organizacije. Na razpolaero so različna pomagala. Tečaji trajajo 6 tednov, dvakrat na teden po poldrugo uro. žrtev nevarnega bika. Pri bikih mora biti človek vedno previden, četudi so na videz pohlevni in se dajo voljno voditi za obroček v nosnici. K temu svari nesreča, o kateri poročajo štajerski listi. Neki kmet je vodil svojega dveletnega bika, na katerega je bil zelo ponosen, k premovanju živine. Spotoma je postal bik nemiren in je z rogovi smrtnonevarno poškodoval gospodarja. Kmet se je sicer vrgel v plitek ribnik ob cesti, toda podivjani bik mu je sledil in mu zadal nove poškodbe. Sosed je pri-hitel na pomoč in je bika sicer ukrotil, toda poškodovani gospodar je medtem že izdihnil. Nesreče. 421etni Jakob Lorbek, posestnik iz žitancev, si je zlomil rebro in ima poškodovano lice. 361etni Friderik H esinger, valjar iz Maribora, se je ponesrečil na levi nogi pri prevažanju stroja. 141etr.i David Scnoisvvohl iz Maribora se je ponesreči z najdeno patrono, ki mu je ranila levo "ad-lehtie. 131etna Friderika Pošova iz Razva-nja se je poškodovala na obrazu, ker jo je podrl kolesar. Poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Iz Hrvatske Izpremembe pri velikih županstvih. Notranji minister je odredil, da se prenese sedež velikega županstva Cetine iz Omiša v Split in da se tej županijj priključijo osvobojeni kraji Trogir, Hvar, Komiža in Vis. Sedež velike županije iz Knina pa je bil prestavljen v šibenik. Bcka Kotorska ter otok Korčula sta zdaj priključeni k veliki županijj v Dubrovniku. Pri mednarodni pravni zbornici je bil namesto dr. Puka imenovan protonotar dr. Andi i ja Artukovič za predsednika hrvatskega državnega zastopništva. Narod pomorščakov. Pod tem naslovom je graški dnevnik nedavno objavil daljši-članek o Hrvatih. Odkar je jadranska obala cd Sušaka do Dubrovnika tudi državno-pravno pripadla Hrvatom in so najvažnejša pristanišča in otoki zasedeni od hrvatskih in nemških čet, se poživlja tudi vprašanje hrvatske trgovske plovbe, čeprav vojne razmere še niso ugodne za razvoj te važne panoge hrvatskega gospodarstva. Po prevratu 1918 je plovba v bivši Jugoslaviji postala skoraj izključno monopol Hrvatov, katerim ie s pridnostjo in spret-naostjo uspelo povišati, tonažo z novimi ladjami jn z nakupom starih ladij. Zveze Jadrana so segale daleč po Sredozemlju in po Oceanih, da celo na Daljni vzhcd ;n v Južno Afriko. Na Hrvatskem upajo, da se bo po sedanji vojni razvila nova in srečna bodočnost jadranske plovbe in da si bodo hrvatski pomorščaki s svojo bistro spretnostjo priborili odlično mesto v novem svetovnem pomomištvu. Rešitev iz ujetništva. Listi poročajo podrobneje, kako sta se minister za osvobojene pokrajine dr. Edo Bulat in njegov spremljevalec glavni urednik »Hrvatskega Naroda« Ivo Bogdan rešila iz ujetništva pri komunistih. Ko sta po badoljevskem izdajstvu pohitela v Split organizirat hrvatsko civilno upravo v Dalmaciji in sta se nato spet vračala v Zagreb, so ju zajeli uporniki. V borbi od blizu sta bila oba ranjena vendar so ju kmalu nato rešile nemške čete. Zanimiva zbirka. Pri zamenjavanju starega papirja za cigarete je bil v Zagrebu nedavno dosežen velik uspeh. Oddanega je bilo 36.000 kg starega papirja. se rodimo s posebnim svojstvom ljubezni. Res pa je, da je v človeka položena težnja po medsebojnem dopolnjevanju, ne samo telesnem ampak tudi duševnem, in tej težnji pravimo spolni gon. Uveljavi se pretežno v dobi biološke zrelosti. (OzvaJl. Splošna psihologija.) Na str. 7., 3. odstavek beremo: Ljubezen rodi duha in duh jo vzdržuje. — Duh se ne rodi, duh je. Poleg brezčasnega duha pa je na pr. še objektivni duh doba ali kultura, dalje subjektivni duh poedinca pa morebiti še občestvrni ali zajedniški duh in drugi, če se dva ljubita, porajata občestvenega duha: v obdobjih razmaha ga pomnožujeta, v obdobjih omagovanja črpata iz njega tvonvh sil. Torej se ima razumeti zgornji stavek tako, da ljubezen ooraja občestvenega duha in občestveni duh jo krepi. Tega pa prevajalec ne upošteva. In kaj poreče čitatelj k 4. sentenci na 8. str., ki se glasi doslovno; Ali se ne zdi, kakor da ženska, kalar koli stopi iz sebe, da se vtisne drugemu v srce, izprazni svoje srce za vsakega drugega? Saj menda ni mišljeno tako, da bi izpraznila srce, kakor se izprazni vreča? Smisel stavka bi se imel glasiti najbrž tako, da normalna ženska hkratu ne more podariti srca več kakor enemu ljubimcu, do ostalih moških pa je bolj ali manj hladna, nedostopna, nikakor pa ne nevljudna. A kaj naj si predstavljamo pod »krivič-nostjo v duhu«? — 8. odstavek, str. 10.? Stran 11. zgoraj — ljubezen ni »tenka«, je kvečemu plitka, površna ali pa morebiti tenkočutna, nežna. Psihologija uči, da se nobena človeška lastnost ne poraja iz niča, temveč se razvija iz prirojenih nastavkov v človeški du-ševraosti. Kjer pa nič ni, še cesar pravico izgubi. Zato ni res, da bi ljubezen rodila nove astnosti, ki jih čovek poprej ni imel. Tako namreč čitamo na 11. str. predzadnji odstavek. Ljubezen lahko samo dviga, vzgaja že dane, poprej nemana zakopane nastavke. Saj ne pravimo zaman, da je sožitje višjih duš enako najplemenitejši vzgoji. 4. in 5. odstavek na 12. str. kažeta, da prevajalec ne ve ničesar o hedonskih, estetskih in drugih vrednotah in da so mu prijetnost, ugodje, lepota prazne besede. (Glej Veber, Očrt psihologije). In čemu pri-rodna čud ? — isti odstavek, čud je temperament, narava, kri. Je prirojena, torej nad vse prirodna. V 2. sentenci na str. 13. izvemo, da ljubezen ni nič drugega kakor »miselna povezanost«. Samo to in nič več? Včasi pravimo: unitas multiplex — enota v mnogoterosti. Nazadnje še vprašamo, kako naj razumemo »resnobne resnice«? Podobnih vprašanj po smislu bi mu lahko stavili še nešteto. Zakaj Pascalove »Misli« niso perl-fernost. temveč cetralnost. globina. In te slovenskemu prevodu nedostaja. H- Zagovor operete V operni izdaji »Gledališkega lista« (št. 2) je objavil režiser prof. Ciril Debevec duhovito »Kramljanje o opereti«, ki bi lahko označili za apologijo te gledališke zvrsti, če bi ne šlo piscu predvsem za-to, da s svojega vidika razčisti poljudne in nepoljudne pojme o opereti. Kramljanje je spisano v obliki dvogovora. Debevec piše med drugim: »Opereto odklanjati samo zato, ker je opereta, se mi zdi otročje in tudi v kulturnem smislu estetsko, literarno ali glasbeno omejeno in ozkosrčno. Zvrst sama po sebi za vrednostno oceno ne more biti važna. Poznamo opere, ki bi se jih sam Bog ne usmilil Jn so operete, ki so tudi umetniško zelo dragocene in pomembne. Zato mi je ena sama resnično dobra opereta ljubša kot deset slabih oper«. V nadaljnjem izvaja: »Nevrednost operete ni v lahkoti, v prešernosti in ve-selosti, niti v iskrivosti in čisti strastno-sti, nevrednost operete je v puhlosti vsebin, v praznoti misli, v nesmislu vseh dogodkov, v celotni trhli zgradbi, v fiablon-sko osladni tipiki oseb, v dvoumnosti dov-tipov, v draženju animaličnih nagonov in zlasti v plehosti, naduhlosti in surovosti glasbene »domišljije« in glasbenih domislic. Judovski kič, zamorska in kanibalska napačno občutena in prenešena ritmika, salonska sfrizirana »glasbeželjnost« in kavarniška perverznost sta nanesli zlasti v moderno skladanje toliko privlak, živčno ln nagonsko dražitve navlake, da je mo- rala sicer omamiti in zastrupiti povprečno čustvovanje da pa se je morala istočasno upreti vsakemu količkaj zdravo, prirodno in nepokvarjeno čutečemu okusu. To vrsto operete odklanjam, lahko rečem, da jo ce- lo sovražim .. .« Mnogo zanimivega in estetsko veljavnega pove Debevec v nadaljnjih izvajanjih, kjer obravnava zlasti vprašanje dostojnosti, taktnosti, mirnosti, temperamenta in drugih značilnosti operetnega igranja. Omenjajoč ob koncu poljudno mnenje o opereti kot sredstvu, ki naj polni gledališko blagajno poudarja pisec, da je za blagajno važen predvsem izbor in pa podajanje repertoarja, ne pa poudarjanje in favoriziranje zvrsti operete pred opero. Danes, sklepa Debevec, uprizarja naše gledališko vodstvo operete res samo iz razlogov, ki jih narekujejo repertoarno-umetniški oziri ali pa. kar je tudi zelo važno, ekonomski vidiki zaposlitve in razporedbe nameščenega izvajalnega osebja. < Gledališki koledarček izide tudi letos že v bližnjem času. UredH ga bo režiser in pisatelj Emil Frelih. Šolski pouk po radiu. Budimpeštan-ska mestna občina je 8 podporo državnih oblasti izvedla preselitev večjega števila prestol niških otrok na deželo. Kakor poročajo madžarski listi, bodo vsi ti otroci sedaj deležni šolskega pouka a pomočjo radijskih oddaj. V ostalem bodo šole otvo-rlle svoje učilnice v teku meseca novembra. Pridelovalci povrtnine. ki jo pridelujejo sanv. s:- sorazmerno dobro založili trg, vendar je bilo precej manj blaga kakorv soboto. Blago je šlo hitreje v denar. Pri posanuznh proda pikah so se zbrale gespo- dui.e v giučah in ?o vneto posegale »po biagu Gospod nie zdai res niso izbirčne. : , prav tako rade endivijo kakof ohrevt ki sc ga že'c mnago več —, peso r rur 'no kc^rabo. ko enie in zeleno kole: IlailepSa c bil;- c.anes še izbira med šplnačo. Zd&i i :erda cena špinače bolj uriti r rs kakor :'e prej r. a leta, ko je nridelcvclke niso hote'e pi-dajati na trgu, češ da crma ni krila pridelovalnih stroškov. Tu d prknrrjo zdaj gospo-d n je i iir e ilno mr. go. Do poldneva ie razproda -o vse blaTO. ča bi na trgu ne bil. naprodaj drugega kakor k:~io zelje in repa bi bila vsak dan precej živahna kupčija. Tega blaga je stalno mnogo; zeliaricv je letos še več kakor lan'. Prejšnja leta šo navadno prodajali kislo zelje 1? ookiicni zeljarji iz Trnovega. Krakovega in s Pcsavja, zdaj pa dovažajo svoje izdelke tudi prsamezni kmetie, ki so sprevideli, da je prodaja k:s!og? zelia d ob ar vir dohodkov. Danes so sta-ne gruče kup~valk pri vseh proda-ja'kah 1* slega zelja n repe. Prodaja gre sorazmerna hitro od rok. da kljub živahnemu kupčevanju ljudem ni treba dolgo čakati. G~spcM!lin^e si želijo, da bi bil trg še nadalje dobro založen z gobami. Vendar gobe kuouje sorazmerno mnogo manj gospodinj kakor n. pr. sveže zelje in drugo povrtnino. Ljudje še vedno ne zaupajo dovolj gobam: v kosteh j;m tiči strah pred zastrupljanjem in ne morejo te otresti starih predsodkov. Vselej, ko pivemo o živilskem trgu, bi bilo treba posebej nagiasiti. da je prodaja gob na ž vilskem trgu pod strogim nadzorstvom gobarskega strokovnjaka in da tržni organi zelo vestno skrbe, da so vse gobe pregledane. Sleherna prodajalka gob na trgu mera prinesti najprej nabrane gobe v tržno lopo. kjer strokovnjak pregleda gobe ter izreči prodajalki p:trci lo o preigladu. Stalni nabiralci gob so se zdaj že kolikor toliko izvežbafi, da ne prinašajo na trg mnogo starih, neužitnih in črvivih gob. saj vedo. da bi jim slabo blago zaplenil. Vsak dan zaplenijo nekaj gob, a sorazmerno Tielo malo res strupenih; večina zaolenienih gob je manj vrednih, neokusnih ali prestarih užitnih. Zdaj je naprodai skoraj največ kolo-barnic in štorovk. Vendar je ša sorazmerno malo tako zvanih mražnic, n. pr. sive kolcbarnice, k; jo gospodinje poznajo pod imenom sivke. Redke so maslenke. Mnogo je pa rjavega ježka. Branjevci niso posebno dobro založeni z blagom. Zadnje čase so najbolj prodajali jaibolka na nakaznice. Prejšnje mesece ln tedne uvoženo blag-' so že skoraj povsem razprodali; imajo Ie še nekaj česna in čebule. zato se pa posamezni tem boli zalagajo z domačimi pridelki, zopet drugI pa priha jajo na trg samo ob tržnih dneh. Obvestila »Prevoda" Dodatne nakaznice za osebe nad 60 let starosti Pozivamo vse osebe starejše od 60 let (t. f. rojene pred 1. novembrom 1883 leta), et zaradi pozabljenih galoš; kar razumljivo se nam zdi. da pregovor s so-se'r«i prav pogostokrat posveča (da. tudi v Ljubi a:-!:) nckai besed tak: prkupni situa- j ciji — kakor je tudi naravno, da smo vsaj j nekoliko poučeni o slabi ve-!j- bl:žnjega nad j škandaloznim vremenom Slabo vreme ni samci neprijeten dodatek ; k živijerru: ono pomeni-več. v mnog;h pri- f m.rih tud; slabe kupčije N'a primer potnk | je kratkc.malc kriv za nastalo vreme Slučaj- i m? priae k šefu ob lepem sončnem, toplem j vremenu. Sef si bo mel roke in rekel: »N č, | pr'nesl; ste na i k rasne j.še vreme1 Saj pravim, k.ikor bi zadeli, prav sedaj monim 'zpoln*t' svojo zalogu!« — kako to prjetneje zveni, kakcr tole: »Seveda, vse jc tak0 gotovo' In vreme, ki vas spremlja, je kar strašno. Sicer se ne bom dolgo ukvarja! z vami, moja zalo-' jja mi še zadošča . . « — Poleg vsega obstoje tudi »nemoralne« ,stroke. kakor n. pr. industrija dežnikov, ki najbrže odkrito špekulira s slabim vremenom. Sicer ne bo dolgo trajalo, ko bomo o vsem tem rekli: »To je bilo le nekoč!« Zakaj že pred sedanjo vojno se je pojavil g. Johann-sen On je namreč, če je časopisom sploh verjeti. po dolgoletnih poizkusih končno izumil tako imenovani vremenski stroj. Načelo je kar enostavno; slom namreč na tem, da zračno e!ektriko tako zranžinis, da lahko dosežeš pri dobrem vremenu dež, pri slabem pa sončno toploto in sijaj. In tako ne bomo v bodočnosti nič več izpraševali raznih zelenih reg in reguljic, lastavic in zvezdnega neba, ampak bomo kratko prebrali vremenski listek (»menu«), ki ga bodo določili časopisi za mesec dni ali več mescev naprej in od česar bosta imeli konfekcija kakor tudi gospodarstvo prav lep dobiček Samo ob sebi je razumljivo, da bo ▼ bodočnosti mogla le vsaka država zase prevzeti to reguliranje vremena in ooa bo najbrže postavila r čast in slavo vremenskega generalnega intendanta, ▼ čigar predsofeju bodo še bolj antišambrirali kakor pri drugih diplomatih. Vsak stan bo moral rešiti velikansko pisemsko naklado, kajti iz vseh pokrajin bodo kar deževale prošnje in padale grožnje; sicer bo to tudi edina toča m dež, ki ga bo lahko reguHraL — V fatalizmu bo nastalo veliko in splošno nezadovoljstvo, kajti danes se vsak lahko malo pravda z Bogom, če mu ni ugodit potem se bodo pa vsi obregovail ob vremenskega intendanta, če ne bo mogel popolnoma ugoditi želji vsakega poedinca. In ta služba bo postala tako vznemirljiva, da se najbrže nc bo nihče, kljub velikim dogodkom, trgal zanjo. Državljanski zakonik bo dobil še dodatni zakon, ki bo zadeval samo vreme. Poleg vsega bodo vstajale zaradi tega samovoljnega upravljanja vremena, kakor gobe po dežju, razne zveze za varstvo interesov zračnega potovanja in take za varstvo gospodarskih interesov, in take. ki bodo čuvale interese damske konfekcije. Vse «4 bodo med seboj večno v laseh. Je pa to vendar že boIJSe, kakor da M vsak sam napravljal vreme. Kaj na bi iz tega nastalo, če bi se Peter jezfl na Pavla ter mu s pomočjo tajfuna odgrnil streho, ali bi se prokurist jezil na šefa ter ga dal po zračnem vrtincu odnesti, ali pa bi nevoščljiva soseda enostavno učaraia drugi točo na njen novi klobuk in tako naprej. — Bodoče skrbi že sedaj lahko pripomorejo do mnogih noči brez spanja. Hvala Bogu, da še nismo tako daleč. Hvala Bogu, da upravlja vremenski resor še neka višja instanca, ki jo brez nadaljnjega lahko MKUmSR« obtožimo, četudi k ttn nfi, da se celo M upravičeno tožbo prav malo ozira. Bog bodi zahvaljen, da So pri tem mogoča še presenečenja in še nismo prisiljeni, da bi morali pogoltniti marsikateri vremenski jedilni listek. Prav za družinskega očeta je vremensko prerokovanje neka avtoritativna priložnost, četudi večkrat ne ve, kako bo. Nebo je pomladi ažurno modro, naprtiš si v mirni dobi nahrbtnik in greš z otrok' jn vso šaro v svežo pnrodo. Že v slabi uri si prikorakaš g'aa, kar je tudi smoter te vaje; prav domače se spustiš na pisan travnik, iztožiš, odpreš steklenico vina, izumetničeno pravično mrcvari.š kopuna, oluščih trdo kuhana jajca, se vrežeš ob škatlici sardin, odstraniš mravljince s presnega masla, pogledaš nad vse baženo in smejoče sc rečeš: »Na zarav-jc!« in zvrneš- kozarček ... A ... »Ali ni bila kapljica?« in že je najlepša nevihta, četudi še nisi prežvečil prvega grižljaja ter že, aa bi te vrag, moraš zopet pospravljati, zamašiti, zaviti, pri čemer prevrneš steklenico vina, drug stopi v maslo, ta pa prevrne sol, kar je seveda zelo slabe znamenje. kar se zdrobi kozarec, marmelada se razleze in namiznega orodja ne najdeš več. Nepcb'tno nastane polom, kajti tega so osuvali, tega pohodili po kurjih očesih, in vsega tega je posebno1 kriva družinska glava, saj bi že prej to morala vedeti. Če je pa v zgodnein jutru vse nebo pre preženo r. oblaki in b' stavil deset proti eni, da bo lilo kakor iz škafa, se naenkrat okoli popoldneva začne svetlikati in prikaže se sonce .. . tedaj se razlije jeza vse dotlej popolnoma vase utopljene družine na družinskega glavarja. Soproga jc pikirana, otroci so mu-Iasti, Ema bi se rada izprehajala. postopno se prikažejo zbadljivosti, deloma skrito, de- loma zaradi bojaldjne naiivo bolj odkrite, ta nesramni obrazi dobe nekaj zaušnic; vendar je najbolje, da vzameš po prvih uspehih te gverilske vojne klobuk in pobegneš v kavarno, da ne postaneš tarča svoje soproge. In kakšne skrbi ima ubogi družinski oče šele pri nevihti! Šteti mora, koliko časa preteče med bliskom in gromom ter določiti, kje je zdajle nevihta in v katero smer se ir gublja Skrbet' mota. da so vsa okna zaprta da ne nastane prepil, saj je vendar /nano, da prepih privlači strelo Prižgati mora vse električne luči. kar seveda občutno zviša končni račun porabljene elektrike. Preprečiti mora vsako telefoniranje in paziti, da je vsak klobuk 'n plašč v primerni bližini v primeru, da trešči, in je treba hitro ubežati. — Tud: pri izprehodih mora vsak trenutek oslniti prst ter ga pomoliti v zrak, da potrdi, čc slučajno ni pričakovati nikakrga hujšega vetra. Vendar se tudi na vremenske preroke ne moremo zanašati Mogoče nosežemo po ba-b je vernosti, če se da številka bližnjega avto-taks:ja deliti <; trinaist, tedaj bo lepo. Al' pa žabo tako dolgo dražiš, dokler se ne povzpne na vrh lestvice: vendar absolutne zanesljivosti in verjetnosti tudi tukaj ni. »Devet mesecev dežuje, tri mesece sneži in temu prav' sedrga domovina.« je rekel Napoleon pri Water!oo-u, pa če je tudi ivapač-no trdil — saj 'c sedem mcsecev dežuje, v nekaterih letih še manj — je vendar opom-nie vredno ponašanje, s katerim se more pre naša ti to vreme, ko vendar razni narodi o studno kolnejo, če le malo po dežju diši. Sicer zavisi na svetu vse dobro razpoloženje tak od vremena. Kakega pomena je šele vreme v zgodovini, v prometu, v športu! In končno niso potresi in vulkanski zbruhi nič drugega kakor »slabo vreme«. Spremembe v našem gledališču V zadnjem času so se izvršile v vodstvu Državnega gledališča v Ljubljani nekatere osebne spremembe. Z odlokom predsednika pokrajnske uprave je b i imenovan za pomočnika in namestnica upravnka g. Ferdo H erzog. Novi funkcionar gleoaiiškcga vodstva je upokojeni pc-dpo kov-nik in je bi dolga leta vojaški kapelnik. V dramaturško in estetsko tako temeljita tn smotrna obdelava, kakor je dotlej nismo bili va^ jeni v našem gledališču. Prav zaradi tega je bil imenovan za profonrja na Glasbeni akademij!, kjer sc po« njegovim vodstvom razvija po znanstven h metodah naš- igralski naraščaj. No vi direktor D-ame je napisa' o gledališču več kakor vsr drug: na» gledal ški teoretiki in prak- zadnjem času pred razsulom Jugoslavije je '■ tiki V pesebrn knjigi so izšli pn Tiskovni za- s'užboval pri vojaški godbi v Ljubljan Žc tc daj je pokazal živahno zanimanje za gledališče in je ostal kot glasbenik v tesnem stiku zlasti z Opero tudi pozneje, dokler mu n bdo /aupano vplivno in častno mesto v glcual šhem vodstvu. Prepričani smo. da bo s Hcrzog za stavil vso svojo strokovno razgledan^-t in svoje dobre zveze za uspeh n napredek našega gledališča. Na mesto ravnatelja Drame g Pavla Golie, ki odhaja v p^koj. je bil imenovan doseuanj' glavni režser opernega g'cda!'šča, profesor Glasbene akademije g Ciril Debevec. Imenovanje tega priznanega in aglnega strokovnjaka bo vzbud lo zadoščenje vseh. kj cenijo njegove izredne eposobno6ti. njegovo globoko in obsežno znanje ter neumotno mciativnost Ciril Dcbevcc je po rodu iz Ljub'jsnc (r. 1902) in je po maturi a'ip!om:ral na piaški glasbeni 'n igralski akademiji, nato je dovršil še filozofsko fakulteto v Ljubljani. Med gledališke sodelavce je vstopil leta 1927., leto dni pozneje je žc postal režser in igralec Kot igralec je ustvaril vrsto od!ičn:h kreacij, ki so se s svojim; govorilnimi in mimičnimj odi kami vtisnMe globoko v spomin. Bil je Hamlet, Jago. Ivan Karamazov itd. Kot režser se je uvelja vil s predomira uspehom najprej v Drami, nato pa v Operi. Vse njegove režije odlikuje Gore rastejo in potujejo Cerkvica tik pod vrhom Dobrava KINO MATICA Telefon 22-41 Velezabavna zgodba o spreobrnenju zakrknjenega sovražnika otrok. V vlogi upokojenega »postaj enačelnika« priljubljeni HANS MOSER NA POČITNICAH Predstave ob delavnikih 17.30. uri ob 15. in Tel.27-30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Razvedrila vas bo nad vse zabavna opereta GOSPA LUNA Za smeh skrbita: Theo Lingen in Paul Kemp Predstave: ob 15. in 17. uri. KINO UNION lelefon 22-21 Danes zadnjikrat! Kako je stari zviti lisjak ukanil lakomnega mešetarja Vam predočuje sijajna burka PRODANI ŠTABI OČKA Josef Eichheim, Erna Fentsch, Winie Markus, Oskar Sima itd. Predstave: ob 15.30 tn 17.20 uri. Opaaovanfla Vzhodnih Alp v zadnjih letih kažejo, da so gorotvorne s0® v alpskem ozemlju mnogo bolj žive, kakor so ljudje Se pred kratkim domnevali. Merjenje višin posameznih vršac ev je že pred leti prineslo velika iznemadenja. Posebno so presenetila odkritja v nekaterih skupinah Visokih Tur, kjer so v zadnjih šestdesetih letih nastali štirje novi vršaci, ki presegajo danes 3000 metrov, dočim so prej veljali za manj kakor 3000 metrov visoke. Drugod so zopet dognali, da ležijo temena gora nekaj metrov nižje, kakor so navajale prejšnje ugotovitve. Poznavalci geologije Visokih Tur pravijo, da gredo te višinske spremembe brez izjeme na račun tektonskega značaja Visokih Tur. Točke, na katerih se vršijo premiki, so se po vsej verjetnosti ločile od svoje podlage in se vleknile ter še danes ne mirujejo. Nasprotno, podoba je, da se živahne je premikajo nego kdaj koli prej. S tem, da so nekateri vršaci danes dvignjeni nad svojo prejšnjo v^ino, drugi pa so se pogreznili, se nam kaže vsa so-d-c bn a slika alpskih tvorb. Sile, ki so v terciarni dobi dvignile posamezna gorovja, so danes prav tako gibljive kakor v davnin1. Iz tega izhaja, da alpski svet še danes nima dokončne oblike. Mnogo opazovanj je, ki potrjujejo sodobna gibanja v alpskem svetu. V bližini Beljaka leži na pr. vsem znani Dobrač, mo. gočna gora, ki pada s strmimi stenami proti dolini. L. 1348 se je tukaj utrgal plaz, o katerem poreča opat Floriamun iz Pod-kloštra, ki je doživel nesrečo kot očividec. Plaz je bil tako silen, da je zasul 17 vasi. Pod tem plazom iz leta 1348 pa leži še drugi plaz, ki sega v pred zgodovinsko dobo. Južna stena Dobrača pada na nekaterih mestih skoro navpično proti dolini. Te strmine kažejo mestoma cel s:stem razpok, ki tečejo vzporedno s padajočimi stenami. Razpoke delijo goro v razmeroma tanke plasti, ki niso v spodnjem delu skoro n:č več povezane med seboj, če se na tem področju začno gorotvorni premiki, kakor so to na pr. dokazali v bližnjem Pliberku, zadošča že čisto majhna strmina stene, da se sproftl gorski plaz. Vsako pot, kadar postanejo napetosti v skalovju prevelike, se loči od njih plast kamenja v obliki plazu in vsakdo lahko vidi, da se razpoke na Do-braču širijo od leta do leta. Iz širine teh razpok sklepajo prebivalci nove plazove, čeprav traja včasih več let ali celo stoletje, preden se plaz zruši v dolino. V pliberškem rudniku, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od D obrača, eo najnovejše premike izmerili pred nekaj leti. V nekem delu rudnika so dognali, da ae posamezne plasti premaknejo za en milimeter letno. Na prvi pogled se zdi, otem čudimo, da v poslovenjenih Pasca_ lovih Mislih mrgolč m selni skoki in vrzeli, ohlapni izrazi in okornosti, meglonosti in nesmisli ? Navajamo nekatere. Ze iz naslova ter iz ponavljajočih se napak v celotnem delcu, posebej pa še na tretji strani, 2. odstavek se vidi, da prevajalec ne razlikuje med psihološkimi poi-mi čustvovanja in stremljenja ter goriov in strasti. Njih analizo hi bil naSel v vsaki psihologi jiu Ista stran, zadnji odstavek: Pasoal rau-motriva o kratkosti človeškega življenja, ki da ga računamo od rojstva, morali pa bi ga prav za prav šteti šele od takrat, ko začne človekov razum dozorevati, nekako okoli 20. leta starosti. To Pascalovo misel potrjuje sodobna pedagogika, učeč, da se proces umskega zorenja pa kulturnega včlo-večevanja začne po adolescenčni dobi, to Je po 20. letu. Poprej pa je človek še duševno nedorasel, še otrok. Prevajalcu duševna rast človekova pač ni jasna, sicer bi ne bil zapisal, da začne človeka razum po 20. letu vznemirjati. Vznemirjajo ga morda različni problemi, razum pa mu dozoreva. Prava babilonska zmeda Je 3. odstavek na 4. strani, kjer so vse vprek pomešani pojmi duh, telo, mišljenje, čustvovanje, tako da je popolnoma zabrisan smisel. Takoj v 1. vrstici na 5. str. čitamo, cka. / velike višine ... '-*"ivc V vojni in v miru so prednosti letenja v stratosferi v primeri s poleti v pičlih višir«h tako veliki m prepričevalni, da "so energični napori letalstva ter industrije ža razvoj stratosfemih poletov popolnoma upravičeni. Medtem ko so v prvi svetovni vojni dosegla letala povprečno višino do 6000 metrou, je ta!'višinska meja danes že davno prekoračena Italijan Pezzi je že i. 19**8. s svojim Specialnim letalom dosegel svetovni višinski rekord v višini 17.033 m. r Prednosti, ki jih nudi stratosferno letalo v pi imeri z vojnimi letali, ia jasni in leži ;o na dlani. Qt£&tos/eroi bombniki se lahko umaknejo protiletalskemu topništvu ter neopazno dosežejo zaželjeni cilj. Prav tako lahko izvršijo švojo nalogo tudi iz-vidniška letala v velikih višinah. Lovci za \'elike višine se s svojo hitrico lahko dvignejo nad sovražnika in si ustvarijo primerne pozicije za napadanje. Za civilno in vojaško letalo pa so enake važnosti ostale prednosti letanja v stratosferi. Tam ni vetrov, ki motijo letala med poletom, tudi ni oblakov in ne nevarnosti, da krila poledenijo. Mogoča je nadalje nemotena astronomska navigacija, vočja brzina poleta. boljše gospodarstvo z gorivom in popolna sigurnost pri poletu čez visoke grebene. 2e polet v višini 6000 metrov prinaša izključitev motilnih nevarnih vremenskih vplivov. Vsekako pa velja, preden letalec doseže stratosfero, kakor tudi potem, ko je višinski polet končan, premagati nekatere težave, vendar to ni tako neizvedljiva reč. Zmanjšanje kisikovega pritiska vzporedno z višino je tisto vprašanje, ki predstavlja za človeka in za stroj najvažnejši problem višinskega poleta. Storilnost normalnega motorja doseže v višini 6000 metrov komaj polovico zmogljivosti med zemljo in to višino. Stroj, ki mora za zgorevanje pogonske snovi sam načrpati potreben zrak, je pri zunanjem pritisku polovice atmosfere sposoben zajeti samo polovično količino zraka kakor pri pritisku ene atmosfere, vsrka torej samo polovično količino kisika Srednji pritisk plinov za zgorevanje in storilnost motorja pade zaradi tega za polovico. Za višinski polet je torej potrebno, da je aparat previden s kompresorjem, kakršne imajo dirkalni avtomobili ali pa mora imeti takšen cilinder, ki mu tudi v velikih višinah navzlic manjšemu zračnemu pritisku dovaja isto količino zraka kakor v neposredni bližini zemlje. Upoštevaje vsa ta izkustva, imajo višinski motorji tipa Junkers-Diesel že več let vdelane posebne turbine za izpušne pline. Pri nekaterih letalskih tipih se je izkazalo to vprašanje za posebno kočljivo, ker dosežejo temperature izpušnih plinov, ki že- nejo turbino, ne samo 600° Celzija, kakor je to primer pri Dieselovem motorju, ampak celo 1000° C. Vendar se lahko reče, da je praksa v tem pogledu pokazala tehniki pravo pot. Graditelji letal za višinske polete so si pomagali z raznimi praktičnimi iznajdbami, ki se uporabljajo več ali manj individualno. Popuščanje kisikovega pritiska pa tvori tudi najvažnejše medicinsko vprašanje višinskega poleta. Človek potrebuje za zgorevanje na energijah bogatih hranil v telesnem staničevju kisik, kakor se to dogaja v motorju za zgorevanje. Energija, ki se pri tem zgorevanju sprošča, daje telesu toploto ter ga napravlja sposobnega za delo. Če organizmu zmanjka kisika, postane telo neodporno in peša Pri normal- menitvi letalskih ploskev je treba poiskati pravilno razmerje med lastno težo, balastom in hitrostjo poleta. Pojemajoča zračna gostota sili letalce Se k drugim ukrepom Mehanični učinki zmanjševanja zračnega pritiska na človeško telo do stratosfer-ne meje niso nič nevarni Plini, ki se nahajajo v črevesju, se sorazmerno z zmanjševanjem pritiska raztegnejo in trebušna mrena se sama od sebe pomakne više. V ušesnih votlinah, v čelni duplini in v čeljustih občuti letalec pri dviganju in spuščanju svojevrstne bolečine, in sicer posebno tedaj, če je normalno izenačenje v nosnicah in v žrelu zaradi zssluzenja oteženo. Za vsak polet v stratosferi se mora letalec pripraviti po vseh pravilih. V mo- ■ i ir nš&^&m »SSi« 13% v jJU Junkersovo stratosferno letalo nem poletu v višini 2000 do 3000 metrov se te stvari še ne očitujejo posebno. Če se pa letalec dvigne više, reagira človeško telo na ta način, da jame hitreje dihati, obenem pa se v njem pospeši krvni obtok. Pri prekoračenju višine 4000 m je treba že skrbeti za nadomestilo manjkajočega kisika. Pomanjkanje kisika se izraža z motnjami v očeh, ušesih, možganih, z oslabitvijo volje in z nepopolnim delovanjem mišic, kar vse skupaj označujemo z besedo »višinska bolezen«. Pri dvigu v še večje višine se delovna sposobnost še bolj skrči. Moči popuščajo, zavest gineva in med višino 6000 in 8000 metrov se poloti človeka brezbrižnost, potem ga objame nezavest in če bi vztrajal ter silil nad 8000 m višine, bi brezpogojno umrl. Ker pa vsi ti nedostatki izvirajo zgolj iz pomanjkanja kisika, se da temu pomagati. To se dogaja na ta način, da si letalci v trenutku, ko se dvignejo nad 4000 m "višine, nadenejo dihalne maske, ki jim dovajajo dovolj čistega kisika. Pri gradnji stratosfemih letal se torej morajo graditelji ozirati na človeški organizem in na zmogljivost strojev. Prj obre- Stratosfernl letalec v svoji opremi dernih stratosfemih letalih so letalci ločeni od vnanjega sveta s pomočjo posebnih kabin za višinske polete. Ta kabina jih ščiti pred previsokim zračnim pritiskom. Poleg tega nosijo posebne obleke zoper prehud zračni tlak. Za civilne polete v stratosferi pride seveda v poštev samo višinska kabina, v kateri najde potnik vse udobnosti, ki jih je deležen že v normalnem potovanju po zraku. Mrzla smrt Pozimi — in posebno na bojišču — se množijo smrtni primeri zaradi mraza. Vojake in turiste zasipajo snežni plazovi ter Jilh ni mogoče rešiti niti v primerih, ko so izkopali ponesrečence kmalu po nezgodi. Vzrok, da nastopi smrt, je povečini preveliko ohiajenie človeškega trupla. Natančen vzrok smrti seveda s tem še ni dovolj obrazložen. Stari posrtopki pierijo vsi na to, da se takše.i ponesrečncc prehitro ne segreje. Pri poskusih, ki so i h napravili nemški zdravniki., v novejšem času, pa se kažejo popolnoma drugačni rezultati. Poskusni objekti v tem primeru sevela ni»o bili ljudje, ampak živali. Te so v vodi precej časa ohlajevali in so pri tem ugotovili, da nastopa tako zvaina »mrzla smrt« domnevno zaradi pcmanjakanja kiska. Pri nizkih temperturah namreč hemoglobin, snov, ki da;je krvi barvo, ni več v stanu oddajati kisika tkaničevju. Ko so iskali učinkovite metode, kak > bi rešili poskusne živali pred smrtjo, se je pokazalo, da je mogoče živali rešiti samo te. diaij, če so jih kolikor mogoče hitro cgreli, bo Kisi da se je to zgodilo s kopel jo 40 3'o-pinj Celzija, ali pa z obsevanjem s kraiki-mi valovi. Dobre učinke so dosegli tu li z vbrizgavanjem sladkorja v kri, ki znatno podpre in pospeši krvni obtok. Uspehi, dosežeri s to metodo, kažejo, da pade v ugodnih primerih odstotek umrljivosti od 78 na 35%, torej pod polovico! Važna ugotovitev je tuli, da pri teh poskusili nikoli ne nastopijo krči. Seveda pripominja medicinski glasnfT.c, ki piše o tej stvari, je zaenkrat še preuranjeno sklepati iz teh poskusov z živalmi o učinkovitosti sličnih metod pri človeku.^ Edvard Feuchtersleben Imeniten gospod je prosil nemškega pesnika, zdravnika in ficz»i"a barooa EJ-varda Feuchterslebna (1806—1849), naj mu posodi prvi del svojega slovitega dela: »Svojstva nemških klasikov«. Osem dni pozneje je dostojni gospod knjigo vrnil z iskreno zalivalo in ga /obenem prosil, naj mu posodi še drugi del istega dela. Feuchtersleben. ki je bralen učene knjige dobro poznal, mu je ponovno poslal prvi del iste knjige. Teden dni pozneje mu je marljivi čitatelj poslal tudi dozdevni drugi del knjige s pripombo, da mu je drugi del še bolj ugajal od prvega in ga je obenem naprosil, kar še za tretji del iste razprave. Feuchtersleben je uganil dobro in mu še enkrat poslal v čitanje prvi del. To komedijo je učenjak ponovil še desetkrat, ne da bi bil bralec opazil, kaj se dogaja. Ko je neutrudljivi mož ob knjigi preči-tal še deseti del, se je v p(smu še enkrat prisrčno zahvalil za uslugo in pristavil, da mu je posebno deseti del izredno všeč, in sicer zato, ker je po njegovem ta del vseboval jedrnato vsebino vsega, kar je obravnavalo prejšnjih devet zvezkov. Naročite se na romane DK! Z badoglijevskimi topovi nad sfovendco mesto Iz Kostanjevice na Dolenjskem nam pitajo konec oktobra: Od lanskega leta, ko so komunisti zažgali nad al oviti grad, m od letošnje pomladi, ko ao upoeto&li cerkev Marije pomočnice na Slinovicah, je vladal pri nas priličen mir. Večje nesreče so nam bile pai&rvjcne do kapitulacije Badoijeve vlade. Pri tej priliki je vsa tukajšnja badoljevska posadka zbežala v Novo mesto, kjer se je predala svojim zaveznikom, razbojniškim komunistom. Toda mesto nI ostalo brez zaščite, kajti komunisti ai niso upadi pokazati se v mestu, ker je bala tam močna domobranska posadka. Pač ao se posamezne izvšdnice vča- j ah približale mestu, toda z otoka, k:mor se je zateklo mnogo ljuli, ao nepovabljene g<>ste vedno odpodili z učinkovitim ognjem. Raxbo£iiki so se v svoji onemogli jezi znesli nad mestom a tem, da so s hriba Kiččra, kjer je prej stal evharistični križ, obstreije. vali s težkimi strojnicami dohod *eko mostu na otok. Kmalu po so a vzeli na pomoč tudi badoljevsko topništvo, ki je pošiljalo svoje granate v mesto. Obstreljevanje je trajalo polniti osem dni ln je povzročilo asw«taa fitoeta. Predvsem Je Ma poniftsna dola, Id ao Jo granate aapalfle ta rasru&le do temelja- Od nje je ostalo le nekaj golih stan, ki ožgane štrle v zrak in kažejo obupno sliko razdejanja. Močno je prizadeta tudi bivša Gačsva hida ki je b% sedaj svojina Emone. Tudi župnišče je precej poškodovano od zadetkov, takisto hiša gostilničarja Kuntariča, ter nekohiko drugih poaicpejj. V splošnem je le malo Irš, ki bi ostale nepoškodovane, le da gre v večini primerov za menjše poškodbe na strehah, kj se bodo dale popraviti z razmeroma majhnimi stroški. Človeške žrtve na vso srečo niso aiatae. Med obstreljevanjem vseh osmih dni je bila usmrčena le ga Joapina Bertoli, kakor smo že poročali, in dvoje otrok. Nekolcfke pra-hivalcsev je razen tega zadobilo lažje aH težje poškodbe. Prebivalstvo trdno upa, «la je bil to zadnji udarec razbojnikov proti mestu, ki sn ga prej ustrahovali skoro ves čes litalijanske zasedbe, ln da so za vselej minuli časi. ki je pri Sv. Mohorju poslovalo tolovajsko sodišče in ko so na Kičeru pobi. jali ljudi kar na debelo. Sodba v Bagdadu Kalno }e modri kaHf zadostil zatonu o kamenjanju Matni kamni so kakor zvezdice na nebu: ne moreš jih prešteti. Poleg diamantov, ki so jih že stari Rimljani dobivali iz Indije in ki so tudi v Uralu i® v Braziliji, so ljudje od nekdaj cenili tudi bisere. Lov na bisere je imel že v starih časih neprekosljive mojstre na zapadnih obalah otoka Cejlona. Pa tudi v severnem teku reke Dvine in njenih pritokih so že davno pridobivali bisere. In prenekatera dragocena ruska ikona in bojarsko oblačilo sta bila posuta z biseri iz reke Tvine V Burmi so nahajališča rubinov: v Sia-mu pridobivajo modre safirje; v Perziji, Turkestanu, Braziliji ln Uralu pa so in še kopljejo vinskorumene, modre in rdečkaste tepaze; Avstralija je bogata skriv-nostipolnih opalov. ki baje prinašajo nesrečo tistim, ki jih nosijo ... žlahtni kamni so bili od nekdaj v posesti bogatcev tega sveta. Vselej so se radi stekali v roke tistih srečnežev, kier že od nekdaj domujeta bogastvo in moč. Kakšna korist pa prinašajo prav za prav lastnikom? Namesto odgovora na to vprašanje vam bom povedal zgodbo, ki se je nekoč primerila v Bagdadu. Prvi, ki jo je zapisal, je bil neki ruski novinar iz Odese v fasu pr. ve svetovne vojne, njemu pa jo je povedal romar, ki se je bil iz Meke povrnil v domovino. ... V Bagdadu je vladal kalif, ki je bil svojim podanikom strog, a moder vladar. Njegova modrost in resnicoljubnost se še danes omenjata v premnogih zgodbicah, kj krožijo o njem med ondotnimi ljudmi, v spomin nnnj, ki že davno spi nevzdram-no spanje v svojem dragocenem sarkofagu. Kalif je bil še mlad vladar, ko Je na pritisk in na prigovarjanje velikega vezirja. k; je v starih letih postal čez mero čednosten, podpisal zakon o morali. Ta zakon je spoštoval čednostne in krepostne ljudi, vseboval pa stroge, da, prestroge kazni za ljudi, ki bi so pregrešili zoper moralo. Posebno ženskam so bile do^čbe zakona nenaklonjene, saj so vsebovale kazni zoper petje, zoper ples in zoper tiste grešnice, ki bi se pomanjkljivo oblečene razkazovale v javnih prostorih pohotnim očem... Nekega dne je bagdadska policija aretirala v nočnem zabavišču mlado in lepo dekle, ki je plesala v sami tenčlcl in razveseljevala zabavoželjne goste. M;ni!o je k'maj teden dni. odkar je bil kalif izdal zakon zoper moralne pregreške. Strogi policaji so plesačico prepeljali v sodne zapore. o prestopku mladenke pa obvestili strogega kalifa. Le-ta se je odločil, da bo grešn'c0', ki se je bila prva pregrešia zoper novoizdani zakon, sodil sam. Ko se je bil naslednjega dne pripeljal pred sodno palačo, odet v slavnostno, z dragimi kamni bogato okrašeno oblačilo, ga je tamkaj hrupno pozdravila zbrana množica meščanov, ki so popadali pred svojim vladarjem na tla. glasno zahtevajoč, naj gospodar pohujšljivo žensko sodi in obsodi. Sodni zbor je bil sestavljen iz samih najuglednejših bagdadskih mož, ki so se po zgledu svojega vladarja udeležili prve sodbe po novem zakonu v slavnostnih oblačilih, okrašenih z biseri, sasirji, diamanti in briljanti. V dvorani se je trla množica radovednih poslušalcev, ki so prišli, da bi slišali iz ust premodrega kalifa strogo sodbo. Takrat so pred velmože pripeljali plesalko takšno, kakršno so bili pograbili v nočnem zabavišču. Bila je odeta s tenči-cami, skozi katere je prosevala zorna mladost. Kalif je ostrmel nad lepoto mlade grešnice, ki je obstala, po vsem telesu tre-petaje, pred strogimi sodniki. Ko je bilo zaslišanje končano ln mla- denkin prestopek zoper kalifov zakon pojasnjen, je mladi kalif sklonil glavo, pokrito s turbanom, na katerem je kakor zvezda jutranjica blestel prekrasen, velik diamant. Vsi poslušalci v dvorani so umolknili in s pritajenim dihanjem pričakovali, kakšno sodbo bo Izrekel kalif. Vladar Bagdada pa je dolgo razmišljal. Končno pa je položil roko na koran, in v očeh mu je zaigral hudomušen ogenj, ko se je obrnil k velikemu vezirju in ga vprašal na ves glas: »Kaj predpisuje zakon, veliki vezir?« »Kamenjanje!« je odgovoril veliki vezir, »ženska mora biti kamenjana, ker je prekršila tvoje postave, o vladar!« »Kamenjana naj bo!« je nato dejal veliki kadi, ko se je srečal z vprašujočimi kalifovimi očmi. »Kamenjana mora biti!« je vzkliknil predsednik bagadske policije. »Kamenjana!« so pritrdili vsi ministri drug za drugim. Kalif je poljubil koran, nakar je dvignil roko in izrekel v smrtno tišino tele besede: »Zgodi naj se, kar predpisujejo postave!« Komaj je spregovoril, že je strgal s turbana žlahtni kamen in ga vrgel v de-vojko. Diamant se je ujel v gube devoj-k:ne tančice, nakar se je strkljal pod njene noge. Veliki vezir ni mogel ugovarjati zoper to dejanje, saj je zakon, ki ga je bil še pred tednom predložil kalifu v podpis, prevideval za nemoralna dejanja kamenjanja, ni pa določal obliko kamenjanja. Osramočen nad tem, da je pomanjkljivo sestavil zakon, je s tresočo se roko strgal s turbana prekrasen rubin in ga po kali-fovem zgledu vrgel v lepotico, ki je v samih tenčicah trepetala pred strogim sodnim zborom. In glej! Tudi rubin se je ujel v gube devojkine tenčice, nakar se je sko-talil pred njene noge. Vezirjevemu »kamenjanju« Je sledilo »kamenjanje« velikega kadija; ta Je vrgel v mladenko najlepši safir, ki ga je takrat premogel Bagdad. Policijski predsednik ni hotel zaostati in je vrgel v lepotico krasen smaragd, ki ga je strgal s svojega turbana. Ta modra kalifova razsodba je zadivila množico v dvorani. In vsakdo cd uglednih poslušalcev, ki je imel na turbanu večji ali manjši dragoceni kamen, ga je strgal s pokrivala in ga vrgel v mladenko. In pred mladenkine noge so deževali mali turkizi in drugo žlahtno kamenje ... »Zakonu je zadoščeno!« je končno dejal kalif, vstal s sodnega prestola in se odpravil v svoj dvor. Zgodba pa ne povč, je-li kalif s to mladenko, ki je na ta način obogatela, okrasil svoj bagdadski harem ali ne. Najmanjša ura na svetu Urar Camille Festernaets iz Saint Tronda v Belgiji, ki je pred leti v nek prstan vdelal najmanjšo uro, je zdaj po triletnem neutrudnem delu izgptovil še manjšo urico. Tudi nova »najmanjša urica na svetu« je namesto dragega kamena vdelana v prstan. 32 dni brez hrane V razvalinah neke hiše v Bruslju, ki je bil zadnjikrat hudo prizadet po letalskem napadu 7. septembra, so našli živega zajčka, ki je bil 32 dni zasut brez hrane in pčrjače. Nekaj minut je sicer preteklo, predean se je živalca navadila spet na dnevno svettabo, takoj ko je dobila prvo hrano, pa je popfcala spet živaima. Genoveva Fox: 26 !>lL!t 'E* l^lEsFJE Ko man »Si vse to sama napravila?« je nato ogorčeno vprašal in pekazal z roko po gazi, ki je spajala hiso s skednjem. »Ne, Jožef mi je pomagal. Pa je dobil vročico, ker ga vrat boli, in mati ga je spravila v posteljo.«; Peter, ki je že odmetaval debele gruče snega, je odložil -lopato, vzel iz žepov dva kunca in ji ju pomolil. rf.- »Na, vzorni. Jožef potrebuje krepke kunčje juhe, ti pa grižljaj mesa, da dobiš spet nekaj barve v lica.« Izabela je zmajala z glavo. »Mislim, da re smem sprejeti.« Toda Peter je sflil: .. s »V gozdih i:h je toliko, da jih ne more zmanjkati.« »Vem, ali —« Peter ji je pogledal naravnost v cči:. *Vid'š, mislim, da bi vam lahko pomagal, kadar ste v ..kaki zadregi, čeprav ge tvoji in moji ljudje ne pogledajo. In, Be-la« — glas mu je-proseče zazvenel »vsaj midva b; lahko ostala prijste"ja,. a0 ne?« . - -os* Iztegnil je roka, fn deklica je nehote Zgrabila za to v kfžtto zavito mirovno po-" nudbo. Nekaj toplega je vzkipelo v nji in storilo njene oči svetlejše. »Hvala ti lepa, Peter. Svojega prijateljstva do tebe nisem nikoli opustila ln ga nikoli ne bom ...« Napetost v fantovih črtah se je umakni, -la nasmešku. »Počakaj še malo,« je zaklical, ko je hotela steči v hišo. »Daj kunca meni. Ode-rem ju, kakor hitro končam to delo.« Ubogala je, potem pa vendarle stekla noter. »Mati,« je povedala, »Peter Allen kida zunaj sneg, in dva kurca je prinesel, da bo imel Jožef vročo iuho. mi drugi pa lonec kunčje obare za kosilo.« Gospa Ovvensova je začudeno vzdignila roke. »Kaj, za Boga, mu je bilo? Po tem, kar se je zgodilo msd str.rim Allenom in očetom, bi se od Indijanca prej nadejala pomoči kakor cd njegovega sinu. To je pa res lepo od Petra. Ali.. . mar se ne bi bilo bolje odpovedati njegovim kuncem? Al-lenovi so loj: listi, ne bilo bi prav, da jim postanemo dolžniki.« »Kakopak!« je zavpil dedek iz svojega ftota. »Izdajalci »o!« Jožef se je v spanju obrnil in zakašljal. Gospa Ov/en&ova se je ozrla nanj. »Seveda, požirek juhe bi se mu gotovo priegel.« - Ded'je mlasnil ž uštn:caml. »Košček mesa ne bi škodil nikomur izmed nas, da, da.« To je rekel takisto, kakor da bi bil pozabil vse svoje zaničevanje do izdajalcev. »Uicer pa vobče ne razumem, kaj imamo proti Petru,« je menia Izabela, »in korec koncev je on t-'sti, ki je ustrelil kunca, ne kdo drug.« »Tako je. Pa tudi ne verjamem, da bi svojemu očetu kaj povedal o tem jutrnjem obisku pri nas. To je storil kar sam od"sebe.« Mati Ovvensova si je dala očitno še pre-rada dopovedat, da sme sprejeti darilo. »Samo gorčičn* obliž še pripravim za Jo. žefa, pa stopim venkaj in se mu zahvalim.« Ko si je pa ogrnila plašč in stopila pred vrata, ni bilo o Petru ne duha ne sluha več. Samo skrbno izkidana gaz do vodnjaka in sled njegovih smučk, ki je vodila v nasprotno smer po hribu navkreber, sta še pričevali o njegovem ob sku. Da, in še eno znamenje je zapustil za seboj. V drvarnici sta visela dva kunca, lepo odrta in otreb-Ijera. Drugo jutro, ko je Izabela prižgala svečo in se oblekla, je zbudil njeno pozornost čudni mir v kravjem hlevu. Običajnega mukanja, s katerim so drugače naznanjale, da je čas za molžo in krmljenje, danes ni bio slišati. Tišina je bila kar nenarav-. na. Izabela je hitro smuk-Mla dol v kuhinjo. Iz jedilne shrambe je začula curljanje mleka, ki je teklo iz žehtarja v pločevinasto ročko. »Oh, mati, zakaj me nisi počakala z delom? Saj sem takoj vstala, ko si me zbudila.« »Jaz, dete? Prav nič dela nisem imela. Nekdo je bil tu, ki je pomolzel krave ter jsh nakrmil ln napojil, šla sem v drvarnico po drva, pa sta štela oba žehtaria že na polici. Bela, menda ni bil spet Allenov fant?« »To je bil Peter!« je Izabela hitro pritrdila. »Nihče drug ne ve, da je Jožef bolan. Pojdiva ven in poglejva, aH je še tu.« »Bolj gotovo je zdaj z živino na poti v Kanado, da jo proda Angležem,« je z na baš prijaznim glasom rekel ded. »Niti toliko mu ne zaupam, evo! Ko bi bila moja no. ga boljša, bi ga zapodil z našega sveta in mu nabrenkal to in ono, neprid'pravu!« Gospa Ovvensova se je nasmehnila. »Mar počakaj z naganjanjem, da Jožef ozdravi. V teh dneh ne bi mogla odbiti niti najhujšega sovražnika, če bi mi ponujal pomoč.« »Ali zanesi se: poslal je tega fanteta sam bognasvaruj, da te skuša,« se je dedek razvnemal. Njegove zadnje besede so ostale brez odgovora, kajti ženski sta bili že na poti k skednju. Odprli ata vrata. Vse je bilo y najlepšem redu. Vsem živinfiatom so glave tičale v jaslih. Vsak gobec j« mlel svoje Meno. Nobeno izmed goved se ai ozrlo po der klici in njeni materi. »Ali je kdo tu?« je vprašala Izabela Nič odgovora; le sledovi smučk so pripovedovali o dobrotniku, ki je bil prišel izza Volčjega hriba in spet odšel. »Moj Bog.« je vzkliknila gospa Ovvensova, »fant je moral biti tu že pred petimi zjutraj. Okrog podi šestih sem bija jaz pokonci, pa je bila molža že opravljena. Vest mi nI povsem mirna zastran tega; ne vidim pa, kako bi si mogli sami pomagati, in to so edini sosedje, ki jih še imamo.« Izabeli je bilo takisto, kakor da bi se ji cb pogledu na zložno in zadovoljno žveka-joče živali zvalilo težko breme z ramen na tla. Ovseno kašo, ki se ji je bila tolikanj zamerila, je danes a slastjo pojedla, zlasti še, ker je mislila na pogreto kunčjo obaro, ki jo bodo imeli za kosilo. Pa tudi Jožefu je šlo na bolje. Nič v§fc s« ni tako nemirno premetaval v postelji. Spal je po navadi dolgo in :nirno. &oer je še kašljal, toda njegov kašc'j je bil zdaj rahlejši in ma®j mučen. Skratka: svet se Izabeli ni zdel več tako brezupen kakor d3» poprej. Ko je šla sriat st je da jutri preseneti Peti a, pttden io ,ftQ utegnil na smučkah i »>ihati na Volčj» hrib. 6e v polsnu se Je .mehl ala. ko s; je z mišljaia njegov oeup obraz Toda načrt ji je klavrno spod ite}. ?de?o se ji je, da je komaj legla — ta jo je mat} žt v trat je p .klical*. »Spet je bil ty. m kako lepo je vse postoril, Dober dečko je, recite kar hočete.« »JUTRO« Št 248 Oetrtak, 4. XX. IMS 2 I M O ZA ŽIMNICE NUDI NAJUGODNEJE IZ LASTNE NAJMODERNEJŠE HIGIJENSKO UREJENE TOVARNE »KINA« MILAN JAGER Tovarna: FUŽINE i Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 6ČETKARSKE IZDELKE VSEH VRST NUDI NAJUGODNEJE — NA DEBELO — IZ LASTNE TOVARNE Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih! Mali oglasi Mlado Jutro Urni Belin in mlada Breda Belin je velik pes, a blaga duša: le Bredo sluša, ji ustreči skuša. O, dober norček to! — Zato seveda različne šale z njim uganja Breda. Službe išče TRGOV. POMOČNIK 30 leten, mešane stroke, delaven, vesten, pošten, prispel iz internacije, sposoben vseh, tudi samostojnih ali pisarniških del, vešč nemščine in italijanščine, želi za december kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »December« 19355-1 SADJAR mlajša moč, sposoben samo. stojno urejevati večji vrt, vešč prec^pljevanja sadnega drevja. išče takojšnjo zaposlitev. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Strokovnjak«. 19342-1 Na vrv Belina Bredica pri-v eže — Be1'« uboga in takoj ustreže, kakor konjiček koraca ob vrvi, a Breda ga priganja: »Kdo bo prvi?« ČEVLJ. POMOČNIKA sprejmem takoj. Kržišnik, Trdinova 7. 19373-la POSTREŽNICO išče mala družina za ves dan. Naslov v vseh posl. Jutra. 19393-la KROJ. POMOČNIKA ali pomočnico, sprejmem takoj. Josip Boc, Tavčarjeva 4. 193S9-la RAZNAŠALKO za cvetličarno, iščem. Oglasiti se v cvetličarni Split. Frančiškanska 8 — od 3. do 4. me. 19394-la PLESKARJA ali izurjenega vajenca z daljšo učno dobo sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreten«. 19300-1 a KLJUČAVNIČARJA sprejmem. Prednost auto-genski varilec. Ponucfbe na ogl. odd. Jutra pod »Precizen delavec«. 19301-la MIZARJA ali izurjenega vajenca z daljšo učno dobo sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen«. 19302-la POSTREŽNICO čisto, pošteno, sprejmem za nekajkrat tedensko dopoldne Naslov v ogl. odd. Jutra. 19357-la POSTREŽNICO pošteno, iščem. Dobi stalno službo. Naslov v vseh posl. Jutra. 19323-1» POŠTENO DEKLE do 20 let. spreinem v službo v peknrijo. Nadov v vseh posl. Jutra. 19351-la KROJ. POMOČNICO damsko. sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 19346-la NATAKARICO ki bi opravljala tudi drnja hišna dela, takoj sprejmem. Sv. Jakoba trg 5. l9337-1a VAJENCA 7.a ščetarsko obrt, sprejme Splošno ščetarstvo, M. Armi č Slavko, Tržaška 47. 1927J-44 PEKOVSKI VAJENEC išči: radi dokončanja učne dobe. takojšnjo zajioslitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekovski vajenec«. 19341-44 INŠTRUKTORJA trg. akad.. tretjega ali četrtega letnika, resnega, za pr-voietnika, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Juua pod »Dober«. 19364-3 KISLO ZELJE novo, prvovrstno, dobite po dnevni cen; v zaželjeni količin: pri G. Erklavec, Ljubljana, Povšetov« 47. 18552-6 DNEVNO SOBO s komb nirano "maro. kavčem, popolnoma novo. orehovo furnirano temno, nujno prodam. Lančoš. VVolfova 12, dvorišče. 19286-6 MRČES (uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s »Toxin« praškom. Drogeiija KANC — Židovska ul. 1. 19275-6 ZIMSKO SUKNJO črno, rjavo obleko, vse novo. predvojno blago, prodam. Naslov v vseh po«l. Jutra. 19:561-« DVA FOTOAPARATA Baldina. opt. Meyer-Trioplan 1:3.5 za Leica film in Berg-heil 9/12 cm. z odlično optiko Heliar 1:4.5 prodam. Pojasnila: Kovačič Ivan. kemi-graf, Gerb;čeva 19. 19376-6 KLAVIR. HARMONIKO 80 basov, znnmke Meinl-IIe-rold. ugodno prodam. Naslov v vseh posl Jutra. 1939! 6 OTROŠKA POSTELJA se proda v Križevniški nI. 5-in. Osled od 10. do 12. 19390-6 VOLNENO OBLEKO za srednjo žensko postavo in črne e»v]je št. 37. vse dobro ohranjeno, predvojno blago. pro'nm.. Ogled od 1? do pol 2. ure. Merv:č Mestni trg 8-III. 19399^6 INSEHIRAJ V ^JfJTOU"! Tedaj Bertin se v <£r m skok požene v poletu zanj ovire ni nobene — 3 ojoj! — že teče kakor veter urno, na vrvi Bredo vleče — naglo, burno. Naposled truden se Belin ustavi, jokaje mala Bredica mu pravi: 5 Močan, stasit s čeljustmi Bredo prime. .. »Le nesi me domov, nič ne bolj me!« »Belin, ti grdi, divje ti strašile!« Belinu zdaj se mile je storilo.. Za smeh — In srečno, varno ste domov prispela, nič več pa Breda s psom ne bo drvela... OTROK V TRGOVINI »Dober dan! Rad bi imel ovratnik za očeta!« »Lep6, dečko! Takega mogoče, kakršnega imam jaz?« »Ne, bolj čistega.« »Mama, kako to, da je hodil sveti Peter po vodni gladini?« »Ker je veroval v Jezusa!« »Saj jaz tudi verujem, pa vendar ne morem hoditi po vodi!« » »Mama, kako je vendar to. vsak človek je najprej majhen, potem velik, le Adam in Eva sta bila takoj velika?« DAMSKI PLAŠČ moder, zimski, popolnoma, nor, najfinejše kvalitete, ugodno prodam. Naslov v vieh posl. Jutra. 19393-6 KROM. HARMONIKO 6 vrst, vsi akordi, i rastra, poceni prodam. Ogled od 13. do 15. ure. Naslov v vseh posl. Jutra. 19387-6 ŽENSKI PLAŠČ, črn, za vitko postavo in škor nje št. 36. prodam. Naslov v vseh posl. Jutm. 19SJ65-9 DAMSKO KOLO prvovrstno, še novo, prodam. Naslov t vseh posl. "jutra. 19115-6 ŠIVALNI STROJ pogTezljir, r zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Naslov r vseh posl. Jutra. 19383-6 30 LITRSKE SODČKE za kisanje zelja, razprodaja-mo komad 20 lir. Pohitite, dokler traja še zaloga. — Gerovac, Kolodvorska 8. J-334-M-6 RADIO APARAT z električnim gramofonom, prodam. Oblak, Delavski dom. Ogled od 13 do 14., soba 11, I. 19322-6 GOJZERICE popolnoma nove Jt. 30 in 31 za dečka ali deklico, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19319-6 POSTELJO velik filodendron, prodam. Rismal J., Miklošičeva 3?A, m. nftdrtr. 19371-6 LESENE SODE prodam. Poizve se: Celovška c. 68. »Indio«. 19:570-6 CIVILNE ČEVLJE, malo rabljene, škornje, eneike in galoše. imam v zalogi. — Klavžar. Vošnjakova 4. 19365-6 DAMSKI PLAŠČ črn, zimski, nošen, prodam. Ogled med 10. in 11. aro. Naslov v vseh posl. Jutra. 19366-6 MOŠKO KOLO popolnoma novo, prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra. 19362-6 ZIMSKO SUKNJO dobro ohranjeno in moško obleko, ugodno prodam, Šmar-tinska c. 14-1, levo. 19363-6 ŠKORNJE št. 42. zamenjam za škornje št. 46. Vrhovčeva 3-II .desno. Ogled od 1. do 2. ure. 19331-6 PSA ČUVAJA izvrstnega, velikega, mladega, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19327-6 PSA VOLČJAKA predam. Naslov v vsoh posl. jutm. 19329-fi OTROŠKO POSTELJICO iepo belo. prodam. Istotam kupim visoke čevlje za 7—8-letncga. Vodmntska 14. 19396-6 MOŠKE SRAJCE nove, št. 3R/-10 ter nore vn'nene domske hlačke :n m*i;kp n >gav*ce. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19353-6 PSA nemškega ovčarja. dobr^jja čuvaja. 5. mes. starega in nto. prodam. Poljanska 17, Vinotoč. 19348-6 ŠIVALNI STROJ skoraj nov. radi olpotovnnja prodam. Poizve se od 12. do jioi 4. ure. popoldne Lepo-dvorska 30. 19343-6 ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, prodam. Rad eva c. 30, podpritličje. 19330-6 ODEJO. žimnico z morsko tmvo. turški kavni servis za 12 oseb in dve ovalni smirna preprog: — ročno delo — prodam. 0?lrd dopoldne Trstenjakova u!. 1, I. nadst'.. desno. 19340-6 ULL PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka zopet ku puiemo B Guštin, Vodni kov tre 2. I 324-M-7 MOŠKO KOLO u žensko kolo, dobro ohranjeno, šivalni stroj, znamke »Singer« al »Pfaff«, in risalni stroj »Portabel«. kupm. Pcnudbe na ogl. odd. Jmra po I »Kupim razno«. 19300-7 DELNICE industri.skiti jodjetij, kupimo. Kudolf Zore. Ljubljana. Gledal ška ul. 12. 19378-7 KNJIGI Blagoznunstvo. I de: za trg. šole in Kernc: Tehnika, reklame in prodaje, kupim. Ko-menskega '.6-11. 19386-7 KNJIGO »Rcin: f iziologija«, kupim ali si izposodim proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Medici-nec«. 19317-7 KINO KAMERO 8 mm in proiektor kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kino«. 19318-7 PLENICE, nerabljene, šifon ali rjava kotenina in nekaj flanelastih, kupim. Ponudbe pod »Staro blago« na ogl. odd. Jutra. 19358-7 RADIOAPARAT kunim. Naslov v vseh posl. Jutra. i9Jj4-7 PREPROGO :o, lepo, k »pim. Ponod. na ogl. odd. Jutra pod »Perzijska«. 19369 7 KLAVIR znamke »BOaendorfer« ali »Steinway«, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brt-sendorfer«. 19368-7 FOTOAPARAT dober, »Leira«, »Konta*« ali »lične znamke, khpim. Ponudbe n;» ogl. odd. Jutra («d »Fotoaparate. 19354-7 LINOLEJ PREPROGO kvalratično ali podolgovato za kuhinjo ter »Siemens« električni kuhalnik na dva žarišča, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Linolej«. 19340-7 V najem VEČJE SKLADIŠČE zdravo in šupo. lahko ločeno, vzamemo v najem. Pis mene ponudbe pod »Začas no« na ogl. odd. Jutra. 19307-17 LEPO HIŠO manjšo, i dvema stanovanjema, malim vrtom, dam takoj v mtjem. V hiši 2 trgovini. Tramvajska postaja. Naslov v vseh posl. Jutra. 15*345-17 JUavLL , iščem. Ponuobe na ogl. odd. Jutra pod »Sokupec«. 193(19-20 TOV AR. POSLOPJE ▼ bližini Ljubljane, cirka 30.000 kv. m sveto, 4 veliki objekti in 21 mal:b masivno zidano, vodna moč za. električno centralo, ob glavni cesti in bližini železnice, ugodno naprodaj. Pripravuo Za tekstilno al: kako drugo industrijo. Delovna moč na razpolago. Koni interesenti n&j se obrnejo na: Rudolf Zore, Ljub-ljaa, Gledališka ulica 12. 19380-20 PARCELA ena najlepših, ob glavni cesti Bleiweisove, okrog 800 kv. m, sončna lega, peščen teren — ugodno naprodaj. Najboljša naložba denarja! Ne zamudite! Rudolf Zore. Lmbljana, Gledal iška ul. 12. 19o73-?0 ^flfiMOiM PRAZNO SOBICO 8 štedilnikom in prosto razsvetljavo dob; poročena oseba brez otrok, katera bi prevzela mesto hišnika. Brezposelni iikljnčeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in trezen. Ljubljana«. 19381-21 GARSONIERO opremljeno, dveh sob, s priključkom na plin in možnostio kuhanja, oddam takoj. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Mirje«. 1914 OPREMLJENO SOBO centralno kuT.avj, cd lam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19372-23 OPREMLJENO SOBO ločeno z dveme p--"' I Hma, oddam s 15. nov. Vhod • stopnišča. Zidovskn ul. 3. 19335-23 OPREMLJENA SOBA lepa, sončna, mirna, s posebnim vhodom se odda. Koro--čeva 1, Moste. IM54B PRAZNO SOBO svetlo, o Idam takoj. Noslov v vseh nosi. Jutra. 19359-23 SOBO centralno kurjavo in uporabo kopaln;ce. oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19367-23 SOSTANOVALCA sprejmem, takoj. Možna mala kuha S posteljnim perilom ima prednost I Pri Ma-ver Anton, Jegličeva 5-1. I udi zakonski par brez otrok! 19350-23 OPREMLJENA SOBA It-jia, sončna, z razgltdom na g:ad, se od ia lukoj pri cerkvi Sv. Jožefa. Naslov v vseh posl. Jutra. 19329-23 NA STANOVANJE prejmem dva gosjioda. Naslov v vseh (»Ki Jutra. ;9341-23 SOBICO odduii boljšemu, mirnemu go-podu. Slomškova 15-1. desno. 19336-.:; preprosto sobico prtmljeno po možuosti z ga-iperčkom, išče stolen soli 'en gospod. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Mirno 1369«. 19384-°3a OPREMLJENO SOBO z uporabo kuhinje, najraje v bližini Tabora, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodična«. 19320-23a SOBO s cemralno kurjavo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Opreml-ena<. l9352-23a OPREMLJENO SOBO po možnosti - posebnim vho. dom ter s hrano ali brei, v bližini rmnivaja ali v sreiišču išče mlajši, reden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 19356-23a Naročite bogato opremljeno knjigo Razglednik Jutra! »Razgledni k« vam prinese tisto, česar vsi želite: leposlovja in pouka, znanja in zabave. Nekateri odlični slovenski pisatelji so prispevali izvirne spise. Nato se vrstijo nekateri prevodi biserov svetovne literature. Obširen je razgled po širokem svetu z mnogimi njegovimi političnimi, zgodovinskimi in zemljepisnimi vprašanji. Tisku, mostu kulture, je posvečenih več zanimivih člankov. Na široko se nam razodevajo mnoge skrivnosti prirode, vsemirja, živalstva, zdravstva. Mnogo je zabavnega in poučnega drobiža, na svoj račun pa pridejo tudi vsi ugankarji, ki si za zimske večere želt križank ln raznih zanjk. Obilo je izbranih slik. Prav g' ovo pri nas Se nI bilo Zbor- nika, ki bi se predstavil najširšemu občinstvu s tako izbrano in pestro vsebino. »Razglednik«, Id so ga priredili uredniki »Jutra«, bo iz&el v prvi polovici prihodnjega meseca. Obsegal bo okrog 300 strani velikega formata (21X30 cm), kljub temu pa bo veljal v prednaročbi same 28 lir. V kasnejši prodaji bo cena seveda višja. Zato vabimo vse, da se v naprej priglasijo kot kupci knjige. Za naročbo naj uporabijo spodnjo naročilnico. Vsak naj jo točno izpolni, prečrta na njej, kar mu ne ustreza, nato pa izreže in pošlje ali odda v opravi »Jutra« v Narodni tiskarni. NAROČILNICA NA JUTROV »RAZGLEDNIK" Upravi ,Jutra" LJUBLJANA Puccinijeva 5 Naročam knjigo »Jutrov »RAZGLEDNIK« po znižani ceni 28 lir. Plačam jo — takoj ob naročbi — takoj ob prejemu. Knjiga naj se mi dostavi na dom po donašalcu — po pošti. Knjigo dvignem sam v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda«. dne 194 Ime ln poklic: Točen naslov: Podpis OPREMLJENO SOBO i zračno in sončno, išče za takoj ali s 15. t m v bližini Sv. Jnknba al' šole na Viču, ' miren in reden gospod. Po-1 nudbe na ogl. odd. Jutra pod i »Reden plačr.:k«. 19332-23a ! >»»♦»•«»»»♦>»>»«»>«♦ Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburcova nI. 4 tel. št. 2109 ČRNOLASKA mlada, simpatična gospodična, žel: spoznati starejšega, dobro eituiranega gospoda, kateri bi nudil finaneielno pomoč. Re-c-ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč«. 19336-25 POTUJEM V TRST Gorico. 1'dine. Sprejmem lahko naročila. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Potujem«. 19375-37 STARŠI! Obrnite se glede učne pomoči ln nadzorstva za i svoje otroke na diplomirane filozofe: Novi trg 5. Inštrukcije. — Honorar j zmeren. 18979-37 | ZLATO URO j z usnjenim trakom sem izgubila od BežigTada do Blei-'we:sOve ceste. Pošten najditelj naj jo odda proti nagrad: v ogl. odd. Jutra pod »Dragocen spomin«. 19374-37 KL.OBUCARNA »P A J K" Vam strokovno osnaži, preoblika is prebarva Vaš klobuk, da izgleda not nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK. LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA ST. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 'Nasproti hotela Union) STENICE, PODGANE. ščurke zanesljivo uniči Zavod za pokončevanje mrčesa in golazni, Zor Adolf, Tavčarjeva 4, III., levo. 19347-37 POROČNI PRSTAN s črkami »Anica 10. II. 1934« — sem -zgubil dne 1. XI. popoldne na poti Kodeljevo D. M. v Polju. Poštenega najditelja prosim, da ga odda v upravi Jutra. 19333-37 VAŠE ROKAVICE. torbice, vsakovrstne čevlje kakor tudi semiš, najceneje barva in čisti Hairula Dže-mal, Mestni trg 11. 19241-37 ZLATO ZAPESTNICO z dvema obf«koma. sem rz^i bih. dne 38. X.. Mi je dr*2 spomin. Poštenega najdite] i prosim, da jo prou nagr;. : vrne. Naslov v vseh posl. Jutra. 1983n-°.7 Po muke polnem trpljenju nam je umrla naša nadvse dobra žena, mati in tašča, gospa Marija Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 4. t. m. ob pol 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 6. t. m. ob pol 7. uri v župni cerkvi sv. Frančiška v šiški. Ljubljana, dne 3. novembra 1943. žalujoči: PETER, mož; IDA por. MRZLJAK, hčerka; IVO, zet in ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki ste nas v teh težkih dneh, ob izgubi naše nenadomestljive dobre sestre, gospe CIRILE GREIF vdove profcurista Kreditnega zavoda tolažili in z nami sočustvovali, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki so ji v bolezni lajšali trpljenje, ji poklonili toliko vencev in cvetja in jo spremili na zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 5. novembra ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 3. novembra 1943. SCHIFFRERJEVI in sorodstvo Oaptrne dn Manrier: 28 FRANCOZOV ZALIV B o m s n Nasmehnila sta se drug drugemu; mahoma sta vedela, da se je čustvena vez, k1, ju spaja, ojačila, ln oba je prevzel nemir, kakor da se v prihodnosti, ki je še nista poznala, skriva nekakšna tajimstvena obljuba. Nato je krenil Francoz spet po gozdu nizdol, med tem ko se je Dona zapeljala v drevored, pod visokimi bukvami, ki so gole in mršave stale v poletni noči in rahlo pregibale veje, kakor da bi šepetale o tem, kaj še bo. X. WUliam je bil tisti, ki jo je zbudil; Wil-liam jo je stresel za komolec in ji šepnil na uho: »Ne zamerite, milostiva gospa, moj - - ' ' — Silo, da lad- gospod je pravkar poslal sporočuo, ---- _ ja čez eno uro odplove.« In že je sedela Dona v postelji pokonci, vsaka potreba po spanju jo je bila minila ob njegovih besedah. »Hvala, William,« je rekla, »dvajset minut, pa bom nared. Koliko je ura?« »Tri četrt na štiri, milostiva gospa« Zapustil je sobo. Dona je odgrnila zavese im videli da je še tema, somrak še ni bil nastopil. Jadrno se je oblekla; roke so ji bile kar čudno nespretne. Pri duši ji je bilo kakor malopridnemu otroku, ki se odpravlja na prepovedano pustolovščino. Pet dni je bilo prešlo izza tiste večerje s Francozom v zalivu; potlej ga ni bila več vide- la. Nagon ji je pravil, da hoče biti sam, kadar dela. Preživela je bila te dni, ne da bi romala po gozdu k reki. niti po WilUa-mu mu ni bila poslala glasu. Stava ni bila prismojena trenutna domislica, izrodek poletne noči, ki ga še pred jutrom pozab'š; bila je pogodba, ki jo je vezala v njegovih očeh, preskusnja njene moči, izziv njenemu pogumu, časih je pomislila na Harryja, kako nadaljuje svoje londonsko življenje z jahanjem, igranjem, klatenjem po krčmah in igralnicah, in s kvartanjem v Rockm. ghamovi družbi; slike, ki jih je obujala pri tem. so se ji zdele kakor z drugega cveta, s sveta, do katerega ni imela več odnosov. Spadale so v čudno preteklost. Harry sam je bil postal duh, pošastna prikazen, ki je strašila po nekem drugem, m nulem času. Tudi ona druga Dona je bila zdaj mrtva. Ženska, ki je bila stopila na njeno mesto, je bila nekdo, ki je živel strastneje, iz večjih globin, to vdihaval sleherni m'sli in slehernemu dejanju novo bogastvo občutkov, nekdo- ki je v vseh drobnih vsakdanjih rečeh spoznaval nove, skoraj čutne lastnosti. Poletje je bilo že samo po sebi radost in krasota. Bleščeča jutra, trganje cvetlic z ctroKoma, hoja z njima po poljih in gozdih; dolgi popoldnevi, ieni in popolni, ko je vznak ležala pod drevjem in vsrkavala vonj bodičevja, negnoja in hiacint. Tudi najpre prostejša opravila, živanja hrane, postala vir vese sti. prvotne funkcije z-u-a tn spanja, so ji bila in mirne, neskrbne sla. Ne, Londonska Dona je bila ža zmerom izginila, ženska, ki je ob soprog o vi stra- ni počivala pod velikim posteljnim naida-hinom v svoji hiši na Cesti sv. uamesa, kjer sta na tleh prepeličarja praskala v svojih lerbusih; odprto okno na ulico s tistim soparnim težk"'m zrakom, s "nfpavivn vpitjem prodajalcev mesa in rokodelskih vajencev — titta Dona je spadala v drugo življenje. Zvon na dvorišču je odbil štiri. Nova Dona, v obleki, ki io je bla zdavnaj odlo-žMa. da jo ob priložnosti podari kaki kmetici, z cgrtačem okrog ramen in culico v roki se je splazila po stopnicah n zdol v obedDico, kjer jo je William s svečo v desnici pričakoval. »P!erre Blanc je zunaj, v gozdu, milostiva gospa.« »Da, William.« »Med vašo odsotnostjo bom nadzoroval Iršo in paril, da Prue ne bo zanemarjala otrok« »Docela se zanesem na vas, William.« »Moi namen je, da precej zjutraj naznanim hiši, da se milostiva gospa ne počuti dobro, ker jo napada vročina; iz strahu pred okužer.jem ne dovoli, da bi jo otroci in ženski posli obiskovali; naročila mi je, naj sam prevzamem njeno postrežbo in oskrbo.« »Izvrstno, William. Vaš slovesni obraz bo za to priložnost kakor ustvarjen. Saj ste, tako bi rekla, poosebljena hinavščina.« »ženske so me že večkrat tako obsodile, milostiva gospa.« »Po vsem, kar vem in vidim, William, vas imam za brezsrčnega. Ali se zanesete da vam smem zaupati vso to jato zmetanih ženščet?« »Oče jm bom, milostiva gospa.« ^Pruo lahko oštevate, če hočete; nagnjena je k lenobi « »Se bo zgodilo, milostiva gospa.« »In če bi gospodična Henrijeta preveč žlobudrala, ji pokažite strog obraz.« >Da, milostiva gospa.« »In če bc- kdaj gospodič James pretrma-sto terjal še en obrok jagod —« »Tedaj mu jih dam, milostiva gospa.« »Da. tVilliam, a ne tako, da bi Prue videla. .. pozneje, sami od sebe, v jedilni shrambi.« »Docela razumem položaj, milostiva gospa « »Zdaj moram iti. Ne marate z menoj.« »Na žalost, milostiva gospa, se moja notranjščina ne more sprijazniti z gibanjem ladje na vodi. Milostiva gospa, razumete, kaj misl'm?« ^ „ »Z drugimi besedami. WilUam, vaše zdravstveno stanje ni baš odlično?« »M'lostiva gospa se kaj srečno izražate. Zares — ko že govoriva o tej stvari, se vam usodim ponuditi to škatlico kroglic za želodec Prepričal sem se, da so neprecenljive vrednosti. Bila bi vam v pomoč, če se vas polasti kak nezaželen občutek.« »Izredno ste prijazni, William. Dajte ml jih. da jih denem v culico. Stavila sem z vašim gospodom, da ne bom odnehala. Mislite, da bom dobila stavo?« »Treba bi bilo vedeti, na kaj milostiva gospa nam1gava.« »Na to, da me gibanje ladje ne bo ugna- lo. kakopak. Kaj ste pa mislili, da hočem reči?« »Ne zamerite, milostiva gospa. Glava mi je bila ta mah polna drugih stvari. Da, mislim, da boste stavo dobili.« »Samo za to sva stavila. WiEiam.« »Točno, milostiva gospa.« »Videti je, da dvomite?« »Kadar se dva odpravljata na potovanje, milostiva gospa, in je eden izmed nj;ju tak mož. kakor moj gospod, drugi pa takšna žeoska kakor moja gospa, tedaj bi se človeku zdelo, da v danih okoliščinah kar mrgoli raznih možnosti.« »Predrzni ste, Wrll!am.« .■»žal mi je- milostiva gospa.« »In močno francoski v svojem mišljenju« »Tega je kriva moja mati, mikwtiva gospa-. <£ »Ne pozabite, da sem že S?st let poročen \ /. gospodom Harryjem, da fem mati treh otrok in da mi bo prihodnji mesec tit-deset let.« »Nkakor ne, milostiva gospa, prav to troje mi je bilo največkrat na misli.« »Potem se moram čutiti od vašega vedenja kar najmučneje prizadeto. Takoj odpete vrata in me spustite na vrt.« - »Da, milostiva gospa.« Odrinil je okn'co in potegnil dolgo, težko zaveso v stran. Nekaj je zafrfotalo pro. ti oknu, kakor da išče izhoda; ko je Wil-liem odprl vrata, je vzletel kviSku metulj, ki je bil ujet med gubami zavese. »Se en ubežnik, ki se mu mudi v prostost, nrlostiva gospa.« ✓