tin ENAKOPRAVN OST prH |1&SSM Oglasi v tem / EQUALITY Best ll&S 'ffifffl listu so Advertising JU|(I\ Paa uspešni NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium ^Mm^m Volume xxiv. — leto xxiv. Cleveland, ohio, Wednesday (sreda), noevmber 26,1941. številka (number) 277 DELAVSTVU PRETI NEVARNOST § OD STRANI ZAKONODAJE t ..._____ ^ Washingtonu snujejo odredbe, ki bodo naperjene proti delavskim unijam. -Roosevelt se je moral vdati pritisku. unije, ki se ne podvržejo arbitraciji, bodo zaigrale svoje privilegije ^sttlNGTON, 25. novem- i logi Administracija se je od-^a, odtegniti federalne dobri-^ °n'm delavskim unijam, ki hočejo podvreči odlokom ar-acije v delavskih sporih v tobni industriji, s čemer je ^jamovati odvračanje New Hj od svoje dosedanje močne ■ Savske pozicije, katero je Zettlal že osem let in pol. j Izguba pravic ^grešnik Robert Ramspeck ]J^rat iz Georgije in eden tuicnejših zagovornikov or-^ lranega delavstva med juž-I kti 2va^011odajci, je razodel . °žitev predloge, ki predlaga se pridrži pravice, katere h 1 ^agnerjev zakon, onim unijam, ki se ne pod-j0 odlokom arbitracije. planj'e odredb proti stavkam v^pecku je bilo naročeno, naj naredi do petka osnutek an-tištrajkarskih odredb. Jasno je, I da je predsednik Roosevelt pod grožnjo revolte v stranki, prisiljen, ukloniti, se onim, ki zahtevajo drastične odredbe proti unijam, ker slednji vztrajajo, da ne bomo v svojem boju proti Hitlerju nikamor prišli, če se bo z večnimi stavkami zavlačevalo vitalno važno produkcijo. Dalekosežne posledice Nameravana predloga namerava določiti, da če se unija ne podvrže odlokom arbitracije, izgubi svoje pravice, ki so ji zajamčene pod Wagnerjevim zakonom, in dalje utegnejo njeni člani tudi zaigrati podporo, do katere so upravičeni pod zakonom za brezposelnostno kompenzacijo. Ako pa se kompanija ne podvrže odlokom arbitracije, i. i tedaj v tem slučaju lahko vlada zaseže tovarno. Uprizoritev gorostas- 2 ne farse v Berlinu Nacisti so prignali v Berlin zastopnike lutkarskih državic, kjer so sodelovali pri novi komedijantski potegavščini. V Berlinu se je včeraj zavr-ila nova gorostasna farsa, ko e zunanji minister Joahim von Libbentrop prignal pred leče ilmskih kamer in radio-mikro-onov zastopnike sedmih nadalj-ih narodov, ki so podpisali ntikominterni pakt, dočim je iil ta pakt s šestimi originalni-li dopisniki podpisan za nadalj-lih pet let. Ceremonija se je završila v .vorani poslanikov v novi kan-elariji. Ribbentrop je fungiral :ot minister ceremonij. Hitler ■ iri ceremoniji ni bil navzoč. "Siguren sem, da izražam tmenje vseh navzočih," je rekel on Ribbentrop, "ako rečem, da taše države ne bodo mirovale ~~ iotlej, dokler ne bo uničen ko- ^ tiunizem in dokler ne bo od-tranjena zadnja nevarnost." )ejal je tudi, da dajejo zapadne lemokracije komunizmu svojo lomoč, zato so postale njegove lekle. Nove države podpisnice so ledeče: Finska, Danska, Bolga-ija, Hrvatska, Slovaška, Ru-aunija in po Japonski postav-jena lutkarska vlada Wang jiang Veta v Nankingu na Ki-ajskem. Od prej .pa so v tej i" vezi Nemčija, Italija, Japonska Y ipanska, Madžarska m Mar.ču- S1 :uo. 3a Zakaj je sklenila Nemčija po- Vi em, ko je prvič podpisala ta iakt, zvezo s Sovjetsko Rusijo, m ,ega Ribbentrop tekom te pav- jj, iharske farse ni pojasnil. Od- m reč bi bilo še posebej pripomin-ati, da je bilo vse skupaj pod- jz rzeto zgolj v propagandne na- p, nene. p Nov grob r: Po kratki in mučni bolezni je p preminila na domu svojega sina v iobro poznana Frances Beudi- b selič, rojena Tomac, stara 55 ž et, stanujoča na 1613 E. 70th j, 3t. Tukaj zapušča soproga Jo- d sepha in pet otrok: Franka, d Johna, Nicka, Mary, omoženo d Franke, in Annette, omoženo p Hamilton v Youngstownu, O., v ter dve sestri, Mary in Vero v n Kaliforniji in več sorodnikov. v Pokojna je bila rojena v Mrko- g palu pri Reki, kjer zapušča bra- p ta Andreja Tomaca in več so- g rodnikov. Pogreb se bo vršil iz r Jps. Žele in sinovi plogrebnega r zavoda na 6502 St. Clair Ave. v r četrtek zjutraj ob 8:15 v cerkev s sv. Vida ob 9 in nato na Calva- v ria pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin. Preostalim naše sožalje. Žalostna vest t Joseph Frank, 1108 Dear- t born Ave., je prejel iz stare j domovine pismo, da je^tam u- i mrl v vasi Erjavce na Primor- ] skem njegov oče Jožef Frank. Tukaj v Clevelandu zapušča si- ] na in brata Martina Franka, ] tam pa dve hčeri. Naj mu bo , lahka domača gruda. , Seja Coll. Citizens Committee Vsi, ki so delovali v tem odboru za izvolitev Lauscheta, ste tem potom vabljeni na sejo v petek večer ob 7:30 uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Podani bodo računi obeh veselic in prostovoljnih J prispevkov, nakar se odbor razpusti. — John Zaman, pred. 'Zadnje vesti z bojišč Armada generala Grigo-rija Žukova se danes srdito in desperatno bori, ko je vdrla nemška armada skozi obrambne pozicije severno in južno od Moskve. Nemška poročila naznanjajo, da so Rusi stopnje-vaje potiskani proti notranjim obrambnim pozicijam, ki se nahajajo 25 milj od Moskve. Istočasno se iz Kremlja naznanja, da je vstopila bitka v svojo odločilno fazo, vsled česar se poziva brambovce vojake in civiliste, naj za vsako ceno vzdrže v svojih pozicijah. Iz Kaira v Egiptu pa se poroča, da so Angleži nago-milili danes stotine topov okoli čet osišča pri Rezeg-liu, kjer si prizadevajo zadati "knockout" udarec e-litnim nemškim četam generala Rommela. Župan Lausche je imenoval ravnatelja utilitet Župan je odslovil tudi enega izmed dveh svojih šoferjev, češ, da mu je eden dovolj. Župan Frank J. Lausche je imenoval Williama Dentona Younga, 50 let starega glavnega deputija ■ okrajnega inženirja Johna O. McWilliamsa za direktorja javnih utilitet. Ko je Lausche naznanil to i-menovanje, ki je zdaj peto v kabinetu, v katerem je sedem mest, je izjavil, da bo dobil novi direktor svoje instrukcije glede izvajanja splošne ekonomije in popolne predelave utilitnega de-partmenta. Dalje je župan Lausche dal razumeti, da sta dva šoferja : preveč zanj, ki se sploh le nerad • vozi v novem, krasnem avtomo- • bilu, katerega mu je dalo kot ' županu na razpolago mesto. On 1 je namreč odstavil enega izmed ■ dveh šoferjev, ki. sta mu noč in . dan na razpolago. Včeraj popol- > dne je župan Frank J. Lausche > prelomil star običaj ter naročil > varnostnemu ravnatelju Nessu, 7 naj pošlje enega izmed njego- • vih šoferjev v redno službo, - češ, da mu je en šofer dovolj. - Po županovi želji je ostal njegov - šofer detektiv George W. Tu- 2 rek, dočim je bil drugi doseda-1 nji šofer, detektiv Orville Min-v nich, prideljen redni detektiv-v ski službi. — Župan Lausche je " v vseh ozirih skromen človek. 1 Poroka Poročil se je Mr. Tony bre-nik. ki služi v ameriški armadi "" ter je poznan našim čitateljem e po svojih zanimivih dopisih v listu Enakopravnosti. Za živ-*■ Ijensko družico si. je izbral Rose Yankovich-Klun, hčerko Mr. in i- Mrs. Andrew Yankovich, 692 i> E. 160 St. Poroka se je vršila 0 v Watertownu, N. Y. Mnogo sreče, Tony in Rose! V bolnici 1- V ponedeljek se je podala v a, Mt. Sinai bolnišnico, Mrs. Rozi jo Mihčič, 7014 St. Slair Ave., kjei d- je srečno prestala operacijo. — la Prijateljice jo lahko obiščejo n- Obiskovalne ure so ob 2:30 po ih poldne in ob 8:30 zvečer. Želim< z- ji, da bi se kmalu vrnila zdravt na svoj dom! Amerika bo najbrže ukinila odnose s Francijo Zaradi sodelovanja Francije z Nemčijo bo Amerika najbrže zasedla začasno vso francosko posest v tej hemisferi. WASHINGTON, 25. novembra. — Zedinjene države in Velika Britanija sta zdaj najbržs na robu preloma s Francijo. Vse je odvisno od tega, kako daleč bo šla vlada v Vichyju glede "sodelovanja" z Nemčijo. i Ako se Francija pridruži osi- j šču ali če da Nemčiji na razpo- j lago svojo mornarico, ali če ji dovoli vporabo svojih afriških baz, tedaj bodo Zedinjene države, Veika Britanija, Holandska Indija in Brazilija najbrže nemudoma zasedle Dakar, Fran- i cosko Guiano, Francosko Za-1 padno Indijo, St. Pierre in Mi-quelon in Francosko Oceanijo v južnem Pacifiku. Zedinjene države so že poslale svoje vojaštvo za zasedbo ; Holandske Guiane, kakor se je včeraj oficijelno. naznanilo v Beli hiši. Zedinjene države motrijo tudi z budnim očesom francoski otok Martinique kakor tudi drugo francosko posest v zapadni hemisferi. VSI DOBRI TOVARIŠI ROCKFORD, 111. — Churchill, Hull, Hitler Goering so tukaj vsi dobri tovariši. — Vsi ti štirje, namreč Russell Churchill, Wendell Hull, Edward Hitler in Albert Goering, so namreč vojaki ameriške armade v Camp Grant. v I | V Clevelandu, in sicer na ' Western Reserve univerzi, pa najdete Hessa, Benesa in Cham-berlaina. Vsi trije so dijaki tega ^ vseučilišča. J DELAVSKA FRONTA V ARGENTINI \ : Posebni argentinski kongres-1 ni odbor, ki preiskuje protidr-l žavne delavnosti., poroča, da se 1 je nemška delavska fronta, ki je ■ bila razpuščena leta 1939, spet 5 pojavila in sicer pod imenom 1 Nemška unijska zveza. ' I Zveza ima nad deset tisoč članov. Med njimi so nemški konzularni in poslaniški uradnv '7 ki, nemški učitelji, trgovci, zdravniki, ,duhovniki ter tudi več vladnih uradnikov. ZDRUŽITEV DVEH ZRAKO-PLOVNIH TOVARN e Iz Burbank, Cal., poročajo, da se bosta Vega Airplane Co. in Lockheet Aircraft Corporation združili. Glasovati morajo še delničarji, ki se bodo najbrž iz- ^ razili za združitev, n _ v St. Clair Grove, št. 98 r- ' ie Članice društva St. Clair n Grove, št. 98, ki so pomagale pri i2 jubilejni prireditvi, so vabljene, a da pridejo v sredo, 26. novem-;o bra (nocoj) v Slovenski narodni dom v navadne prostore kjer bodo slišale račune, potem pa bo malo zabave. — Tajnica ^ Poprayek jr V zahvali 25-letnice na zapad — ni strani, bi se moralo pravilne o. glasiti: Mr. Joseph Klince, ne pj o- Mr. in Mrs. Joseph Klince. Z? io vesele poskočnice bratoma Sim m čič, ne pa bratu Simčič.—Char les in Frances Zakely. STRAHOVITA BITKA V LIBIJI; NEMCI SE BORE KO ZAJETI LEVI Ameriški časnikar poroča, da so na nekaterih sektorjih zavzeli Nemci iniciativo. NEMCI PRAVIJO, DA VOJNA V AFRIKI NI PIKNIK Edward Kennedy, ameriški, časnikar z angleško armado v Libiji, poroča, da se "Nemci bore kot v pasti tičoči levi" in da so tekom zadnjih 24 ur zavzeli na mnogih sektorjih iniciativo. Da-li je ta nemški odpor smatrati kot zadnjo trzavico Ipred poginom, ali pa pomeni | morda obrat vojne proti Angležem, se še ne ve. Prva laza vojne končana Zdaj je končana prva faza angleške invazije — velika bitka tankov. Tanki so sicer še 'vedno v akciji, toda v glavnem j je*.nastopila zdaj angleška peho-ita s puškami in bajoneti, ki si počasi utira pot naprej. Anglija dominira Sredozemsko morje Dočim se iz Berlina poroča, j ! da je pričel nemški general Rommel pozivati v bitko rezerve, pravijo Angleži, da ni o teh rezervah doslej še nobenega sledu. Angleška pozicija je sicer še vedno bolj ugodna kot pozicija Nemcev, zlasti ker angleška mornarica dominira Atlantik, toda nagle angleške zmage še ni na vidiku. Potop dveh italijanskih parni-kov Zalaganje osišča je bilo nadalje otežkočeno z naznanilom, da je angleška mornarica zopet pogreznila dvoje italijanskih parnikov, ki sta bila z raznimi potrebščinami in ojačenji na potu v Libijo. Dva italijanska rušilca, ki sta spremljala ladji, sta jadrno pobegnila, čim se je pojavila angleška mornarica. Oblegana angleška posadka v Tobruku, ki je pred dnevi planila iz obleganega mesta, je u-jela nadaljnih 2,000 ujetnikov, večinoma Nemcev, ki jih je pri-delila 1,500, katere je že prej zajela. "Vojna ni piknik" Vsa poročila s fronte naznanjajo o strahovitih bitkah v Libiji. Angleži pravijo, da doslej ni bilo še časa ugotavljati, katera stran je utrpela več na tankih, Nemci pa samo poročajo, da ta vojna ni noben piknik. O Italijanih pa se prav malo sliši, dasi je Libija italijanska posest, kakor je tudi Sredozemsko morje, na katerem gospodarijo angleške bojne ladje, "italijansko jezero." «_ i Nujna seja direktorija SNPJ farme i V četrtek večer, 27. novem-'bra se v Slovenskem delavskem 'domu na Waterloo Rd., vrši ja-jko važna seja direktorija SNPJ 'farme. Vse člane direktorija se s tem poziva, da ste gotovo navzoči in točno ob 7:30.—Frank Sustaršič, tajnik. Smrtna kosa Danes zjutraj je preminil v Huron Rd. bolnišnici Frank Pin-tar, star 50 let, stanujoč na 15703 School Ave. Pogreb oskrbuje Angust F. Svetek. Podrobnosti poročamo jutri! Seja Čitalnice S. D. D. Danes zvečer ob 8. uri se vrši seja čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prosi se nadzorni odbor, da pride pol ure preje. — Louis Elo-'var. ""Neodvisno Hrvatsko" so nacijski gospodarji ponižali do tal e e Nacisti, ki so resnični gospodarji Hrvatske, so odredili za t nemške državljane posebne privilegije. — Hrvatskim n Nemcem ie dovoliena celo nemška zastava. Nemcem je dovoljena cel CURICH, Švica, 25. novem- c : bra. (ONA). — Hrvatska, lut- \ karska država Italije, je bila r ■ izpremenjena v pravcato nem- r . ško kolonijo, sodeč po celi vrsti \ i dekretov, ki so bili nedavno pro- ( glašeni v Zagrebu. 5 Ti dekreti dajejo nemški a manjšini, v Hrvatski tako dalj- j Inosežne privilegije, da so narav- i l nost v posmeh italijanski ali hr- j 1 vatski vladi dežele. s j Nemec ni nikomer odgovoren j Z enim teh dekretov je odločeno, da je voditelj nemške ] manjšine v Hrvatski član hrvat- > ske vlade, in ni odgovoren za i svoja dejanja nikomer, razen i Ante Paveliču, nominalnemu po : r glavniku dežele. Oficijelni na- : i slov glavarja nemške manjšine : s. je "Staatsdirector." -1 Drugi dekret daje nemškim *! Hrvatom pravico do popolnega e! državljanstva. Oni ostanejo lahni ko hrvatski državljani, ako ta-u ko želijo, ter so v tem slučaju deležni privilegijev državljanskega statusa. I- Nemščina poleg hrvaščine ofi-o cijelni jezik a Nemščina postane poleg hr-a vaščine oficijelni jezik v vseh! i- okrajih, kjer je več kot dvajset ^ r- odstotkov nemškega prebival-j stva. Oficijelne listine v takih io nemška zastava. okrajih se morajo tiskati v hrvaščini in nemščini. Prav tako morajo biti dvojezični napisi, namreč nemški in hrvatski, na vseh ulicah in javnih poslopjih. Okraji oziroma občine, kjer znaša število nemškega prebivalstva nad 51 odstotkov, so u-pravičene, izvoliti nemškega župana, nemški mestni svet in posebnega poslanca v državni zbor. Privilegij nemške zastave Tretji dekret pa regulira neiriške kulturne pravi-ce, dovoljujoč Nemcem otvoritev nemških šol v vseh okrajih oziroma občinah, kjer Staatsdirector razsodi, da je dovolj učencev zanje. Isti dekret upravičuje Nemce do polne kulturne avtonomije ter jim daje celo pravico izvešanja nemških mesto hrvatskih zastav . . . Silno je bil udarjen slovenski narod, kateremu so nacijske zveri opustošile domove, oskrunile hčere ter pognale ljudstvo z rodne zemlje, vendar je mnogo na boljšem, kot je hrvatski narod: Usoda mu je prizanesla s (ponižanjem, katero so nakopali ! hrvatskemu narodu na glavo I njegovi izdajski Kvislingi. — Uredništvo. lspEHl RUSOV NA JUŽNI FRONTI; ; I Moskvi preti velika nevarnost - _ ' I 2 ne«aterih sektorjih južne fronte so potisnili Rusi v i ®v°ji ofenzivi Nemce do 95 milj nazaj. — Na mos- j ^°vski fronti pa so Nemci prodrli do glavne ceste, «1 Vorli xr MacL-va v W1USAVU. ' !u a(*a nemškega maršala z v°n Bocka je včeraj na- r ^ti S SV0J'm prodiranjem tt ;0skvi, toda zaradi silne- j i^ega meteža mnogo po- s ^^tralnem sektorju mos- : ^ 5ronte se nadaljujejo sr- 1 k toda brez znatnih iz- 1 >b po^. 1 i "očirv. W nadaljujejo Nemci s : ?j>. ,°bkroževanjem Moskve, j ?s v 1 °bnovili. svoje aktivno- j ^°nskem bazenu, kjer' so ( 14!:emce na nekaterih me- (k • drugih pa celo 95 > > ^ ' ^oV • ni mol^ita Slede °Pe" I ' fe Mostova, kjer si Nem-^evajo dobiti oporišče, pot proti Kavkazu. | Ka* priznava> da 3e situa-|\i lil0Slkovski fronti resna, k^ovrgli v napad 40 divi- t. zij, polovico med njimi oklop- ^ nih. j! Moskovski radio naznanja, da je zapadel na bojišču pred Mo- v skvo visok sneg, ki leži preko ^ n • 1 • - u v vsega ozemlja, kjer se vrse boji. Na fronti vlada silen mraz n in mnogo nemških vojakov je najdenih zmrznjenih na svojih pozicijah. Poročila z ruske fronte pri- F : znavajo, da so Nemci prodrli c , pri Klinu, 50 milj severno od s glavnega mesta, preko glavne > ceste, ki vodi. v Moskvo. ^ Ta proboj se je Nemcem po- E > srečil po dvodnevni bitki, v ka- J tero so vrgli dve diviziji tankov 1 ■ in eno motorizirano pehotno di- * ■ vizijo. * , Na južni fronti pa nadaljuje- * jo Rusi s svojo uspešno kontra- 1 - ofenzivo, s katero so potisnili I . Nemce na nekaterih sektorjih 4 - že šestdeset milj nazaj. 1 Kazanje slik , ( Mr. A. Grdina poroča, da bo , kazal slike v sledečih krajih: , " dne 30. novembra pri fari sv. , 1 Lovrenca v Newburghu. Dne 7. , decembra v Girardu, O. Začetek ob (Jveh popoldne. V soboto 13. . decembra v West Parku. O. Dne 1 14 decembra zvečer pa v dvorani cerkve sv. Pavla na E. 40. cesti. Kazalo se bo zanimive sli- ' ke iz sedanje vojne kakor tudi C I drugi svetovni in domači dogod- )- kL s Seja ie 2 Članom in članicam društva ^ "Cerkniško jezero" št. 59. S. D. j Z, se naznanja, da ker se ni vršila seja zadnji četrtek zaradi praznika, se bo vršila v četrtek 27. novembra v navadnih pro-3. štorih Slovenskega delavskega lu doma na Waterloo Rd., ob 7:301 to uri zvečer. Člani, so vabljeni, da - se seje polnoštevilno udeleže. —] ( Tajnica. W ^i&nska svoboščina \ ^ McCarty, star 69 let in V alnega naslova, je stal V Teljek pred mestnim sod- I" h ^°hnom J- Busherjem, ki 1 r^0^ porotno obravna-\ L Pijanosti. Sein bil že ponovno pred Sa prestopka, vi ielZmerom Pošiljate v prisil-if' J'e rekel obtože- ni aJ Pa zahtevam na po-°je državljanske pravice obravnavo." ^jok'" 36 rekel sodnik. "Do-°Ste" Toda opozoriti vas kW Se prično porotne i'* 0{jVe šele 4. januarja 1942. \raVnavo boste torej po-\ V 3eči," mu je rekel sod- \J*0tWa Zarji ; I> J dne Slovenke št. 137, S V So darovale pevskemu ES Ja"' $5-00- nameste \ i V Programni knjižici. — UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto..................................................................$5-50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece —.....................................$1-50 v Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 ^ za 6 giesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ........'....................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 d za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 v Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 ------ - E Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. s --\ __ v KAJ JE SVET DOLŽAN RUSIJI r V soboto, 22. novembra, se je pričel šesti mesec naj- ^ strahovitejše in najbolj krvave vojne v zgodovini sveta. ( V vojni presenečenj, nudi bitka za Rusijo največja pre- r senečenja. Celo danes je še končni izid te bitke zavit v r večjo misterijo kot kdajkoli prej. I Toda ne glede na konec te bitke, je gotovo to, da je < Eusija rešila letos Anglijo pred nemško invazijo in morda t pred možnim porazom. Rusija je bila namreč tista, ki je t š svojo strašno borbo izposlovala Veliki Britaniji drago- 1 ceni čas, v katerem se more z ameriško pomočjo pri- ! praviti za odločilne bitke leta 1942. • Če bi bil Hitler, mesto da je napadel Rusijo, na- l daljeval s svojimi oprijemi s Krete in Libije proti Suezu, 1 bi bil morda zdai že zlomil hrbtenico britanskemu im-periju. Toda pet dragocenih naaljnih mesecev pošiljanja ; ameriških dobav je pripravilo Anglijo za libijsko ofenzivo. Turčija, ki je bila takrat skoro popolnoma obkrožena, je bila že na tem, da prične faktično pomagati Nemčiji, tako pa danes še vedno vztraja v svoji pasivnosti. Državi Iraq in Iran, ki so ju kontrolirali nacijski peto-kolonci, sta bili že pripravljeni za britanskimi črtami za revolto Arabcev, čim bi bil Hitler napadel na dveh frontah. Danes pa sta Velika Britanija in Sovjetska Rusija konsolidirali svoje pozicije na Srednjem vzhodu z ogromno bariero moštva, strojev in vojnih potrebščin. Italija, ki je prišla zopet nekoliko k sebi ter bila oživljena po nacijskem zavojevanju Balkana in Krete, je bila tedaj zmožna nuditi znatno pomoč Nemčiji za njen končni boj na Sredozemlju. Danes pa je Italija coklja Nemčije. Da kolikor mogoče ojači svojo fronto v Rusiji, črpa Hitler dan za dnem ono malo iz Italije, kar slednja še ima, prepuščajoč pri tem italijansko armado počasnemu razpadu pod udarci jugoslovanskih četnikov in ostalih balkanskih borcev, in italijansko mornarico izbegavanju in uničevanju pod udarci angleške mornarice. Zlomljena in razočarana, sovražeč Mussolinija prav tako smrtno kakor svojega novega nacijskega diktatorja, je Italija danes brezdvomno najslabotnejši člen Hitlerjeve verige in najbolj ranljiva točka angleške invazije. Dalje se ne sme pozabiti, da je Hitlerjeva izjalovitev, da bi "poblical" in stri Rusijo, kakor je nameraval in kakor je ves svet pričakoval, užgala prve iskre revolte v zasedenih deželah, zlasti v Jugoslaviji. Po vsej Evropi so zasužnjeni narodi zopet dvignili svoje glave, ker so ruski kmetje in delavci, in sicer prvič v zgodovini te vojne, ustavili strašno nacijsko vojno mašino. Kar se tiče Zedinjenih držav, je bil rezultat neposreden. Ko so Hitlerjeve horde pričele korakati v Rusijo, je bila večina vlad južnoameriških republik pronacijskih nazorov, ki so se še ojačevali z vsakp nadaljno nemško zmago. Danes pa so Hitlerjeve šanse v Južni Ameriki jako nizke, dočim so šanse Zedinjenih držav danes tam boljše kot so bile še kdaj izza pričetka te vojne. Nepričakovana sijajna ruska obramba je dalje tudi odložila, če ne morda popolnoma preprečila, vojno na Pacifiku. Japonska je nameravala napasti sredi meseca avgusta, računajoč na obljubljeno nacijsko zmago, če bi se bilo to zgodilo, Velika Britanija najbrže ne bi mogla braniti Singapora ali ruske Sibirije, Zedinjene države pa ne Filipinskega otočja. Tako pa danes vidimo, da stoje Zedinjene države na čelu A. B. C. D. zveze, ki sodeluje z Rusijo, to je na čelu zveze, ki je dovolj močna, da zadrgne Japonski vrat. (A. B. C. D. zveza je: A — Amerika, B — Britanija, C — China in D — Dutch East India (Holandska Indijti). Nič manjši pa niso rezultati ruske vojne tudi v zadevi nemške bojne mašine same. Ruska destrukcija nemškega matriala, nemških Strojev, tankov, letal, materiala, moštva in morale je bila ogromna. Hitler sam je javno priznal Nemcem, da je naredil veliko napako, ker je podcenjeval rusko silo in pripravljenost ter je pripomnil, da se bore Nemci na ruski fronti ne proti ljudem, temveč proti zverem, s čemer je dal najboljše spričevalo ruskim brambov-cem. Goebbels pa je tekom dveh tednov že dvakrat posvaril in opomnil Nemce, da jim je pričakovati še vse huišega. — Za vse to se ima svet danes zahvaliti Rusiji... vt<3 UREDNIKOVA POŠTA LAUSCHE-KOVACIC ZMAGOVALNI PLES Volitve so v kraju, in mi Slo- n: venci smo dosegli pri zadnjih M volitvah, kar ni dosegel noben M drugi slovanski narod v zgodo- s< vini našega mesta. ti Izvolili smo si našega kore- d njaka-poštenjaka Franceta Lau- R scheta za župana s tako veliko J večino glasov, da nas občuduje n vsa javnost. Poleg tega smo pa h izvolili tri slovenske fante v E mestno zbornico. I Prišel je čas, da se po tež-: I kem delu, ki smo ga izvršili, tu- v di malo zabavamo in zato je De- ] z mokratski Klub 23. varde skle- j 1; nil, da se priredi "Zmagovalni1 o ples" v počast našega župana Lauscheta in našega vrlega za-1 stopnika v mestni zbornici z 23. varde, Edward Kovačiča v pe- n tek zvečer, 28. novembra v Slo-1 p venskem narodnem domu na St.; I Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. z Pripravljalni odbor je uredil lep program in obeta se nam o- \ bilo zabave. Nastopile bosta in 1 nam zapele v dueti par krasnih■ s pesmi, kot jih znata in moreta c zapeti le te dve preljubljene pevke Mrs. Josephine Lausche-j Welf'in Miss Mary Udovich. Na j£ klavir spremlja dr. Wm. J. Lau-; ~ sche. V soli bo nastopil naš barito-1 Veselica Slavčkov Kakor vsako jesen, tako bo- ( bo tudi letos imeli Slavčki veselico in sicer prihodnjo nedeljo, 30. novembra. Toda žalibog, da ne bo naša mladina nastopila s petjem in to pa radi tega, ker je zbor premajhen za nastop. j Zato bomo imeli samo doma-j čo zabavo in ples v Slovenskem 1 narodnem domu. Igra Johnny Pecon godba. Cisti preostanek te veselica bo za otroke, da se lahko še na- i prej učijo lepo slovensko pe- j sem, Na zadnji seji smo sklenili da bodo vaje za otroke, katerega veseli, brezplačno, da vbo i-mel vsak priložnost se učiti. Vpišite svoje otroke pri predsedniku, Mr. Trebecu, pri tajnici Juliji Peternel, 1383 East 55 i St. ali blagajnicarki Annie Ci-; rinski, 1174 E. 61 St. Tudi jih lahko pripeljete na 1 vaie v Slovenski narodni dom' j i i 1 in jih tam vpišete pri učitelju' , Mr. Šemetu. V nedeljo pa le pridite na ve- j selico, da pomagate s tem do-! ' bri narodni stvari in da se sku- i oaj veselimo do drugega dne. L S Slavčkovim pozdravom, , Rose L. Ersj-e i -——-i .Ložki ples v Collinwoodu Pudlaka, pudlaka, pudlalca, tako je hreščala harmonika na 1 velikem furmanskem vozu z loj-l tricami ob strani, vpreženim z i najlepšimi konji z Ložke doline, i pred gostilno, v gostilni se je pa , razlegalo petje Ložanov, ko so se pripravljali pozno v jesen dr-varit v velike hrvaške gozdove. ' Harmonika in petje jih je ? spremljalo celo pot, in tudi ta-l ko so prišli nazaj spomladi ter - se ustavljali pri vsaki postaji o-l ! zirema gostilni, če je pa se kaj i ostalo, so pa doma dokončali, . tako da so prišli taki kot so od-1 šli. Zamudili niso tako nič dorr^a 1 j pozimi, luštno je pa le bilo, in 1 to, kar šteje. 1 Ako ne bi živeli v mašinski . dobi, bi se tudi sedaj Ložanje , pripeljali na furmanskih vozo-Ivih v Collimvood s harmoniko lin petjem na ložko veselico, ki " ! se bo vršila v soboto 29. novem-" i bra zvečer v Slovenskem domu - i na Holmes Ave. Tako bomo pa mašine napre- nist Mr. Louis Grdina; Miss * Marion Kuhar, sopran solo in ' Miss Caroline Budan, sopran 1 solo, ki je članica Glasbene Ma- 1 tice. Nastopil bo Slovenski Radio Kvartet — Johnny Kovačič, J Rudy Koporc, Eddie Seifert, in c Johnny Sternisha; ter sekstet c naših mladih deklet, Maidens of 1 Melody, Dorothy Zugel, Lilian j Koshel, Dorothy Jalen, Mary 1 Ivansek, Nettie Gačnik in Elsie ' Hrastar. Vse spremlja na kla- 1 'vir dr. William J. Lausche, iz- J j zvemši Miss Kuhar, ki jo sprem- ' Ija Mr. Louis Seme in Maiden | of melody spremlja na klavir ■ |Miss Eleanor Karlinger. Torej obeta se nam veliko zabave kot je razvidno iz progra-'ma, in za sebeče pete bosta pa 'pripravljena Johnny Pecon in 1 Louis Trebar in njih orkestri. Vstopnina za ves program in za-ples je samo 35c. Vabljeni ste vsi prijatelji slovenske pesmi. Pridite vsi. in .pokažimo našemu županu in za-'stopniku v mestni zbornici, da odobravamo njih izvolitev. Na svidenje v petek zvečer 28. i novembra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. ; Clair Ave. Joseph Luschin gli ter poulične tare, bo pa na veselici toliko več petja, saj ima |društvo svoj pevski zbor, kar vam je garancija dosti lepega petja. Za ples bo igral Trebarjev orkester, ki ga tudi poznate. Društvo "Ložka dolina" pri-'! jazno vabi Oollinwoodčane, da | jih posetijo v soboto večer 29. j novembra na Holmes Ave v Slo-1 venskem, domu. Vabimo pa tudi Kraševce, saj meje na Javorniku, ni več toraj ! nič bati, ker imamo vsi enega j gospodarja tukaj in tam. " j Za dobro postrežbo vam jam-. či odbor društva "Ložka doli-1 na" v" vseh ozirih. — Vstopnina samo 25 centov. Na svidenje! Ložan [ Obrambno varčevalni bondi i 1; Vprašanje: Kdaj se bo pri- 1 čela kampanja za prodajo ob-j rambno varčevalnih bondov? ' | Odgovor: Ne bo nikake kam-' \ pan je. Mnogi ljudje mislijo, da ', je obrambno varčevalni program nekaj takega, kot so bile kampanje za posojila svobode \ tekom prve svetovne vojne, katere so se vodile za določene čase ' v svrho podpisa določenih kvot. ■ Obrambno varčevalni program a je dolgoročni, nadaljevalni na-' por, ki naj pripravi javnost, da 2 nakupuje več in več obrambnih bondov in znamk mesec za me- a sečem, ter je v bistvu program 0 za pospeševanje varčevanja med " ljudstvom na splošno, obenem ■■ pa, da se s tem dobi denar, po-e treben za obrambo. - j Vprašanje: Ali se morejo ob-r rambno varčevalne zna m k e, - kupljene v raznih trgovinah, za-j menjati za obrambno varčeval-i. ne bonde? Odgovor: Da. Dotične znamke a so prav take, kot se prodajajo ti na poštnih uradih in drugod. | Pripomba: Obrambno varče- 1 val ne bonde in znamke morete e kupiti na najbližji pošti, na ban- - ki ali v uradu hranilnih in poso- 0 jilnih društev. Lahko pa tudi 1 pišete ponje na naslov: Treasur- - er of the United Stales, Wash-n ington, D. C. Znamke so ludi na prodaj v trgovinah na drob- - no. BAN DR. ŠUBAŠIČ V PITTSBURGHU i Tiskovni biro jugoslovanske- me ja poslaništva v Washingtonu ka lam pošilja dnevno obilico za-! po limivega, važnega in splošno in- Ida ormativnega gradiva, katerega rij )a nam, žal, zaradi pomanjka- ko ija prostora, ni mogoče vsega na liti ne v celoti priobčevati. te. Med tem gradivom smo pre- ga jeli tudi poročilo, v katerem je du opisan obisk hrvatskega bana mi ir. šubašiča države Pennsylva- ka nije in mesta Pittsburgha. Ob ni tej priliki je ban obiskal tudi hrvatsko naselbino Millvale, ka-jce tero je ovekovečil z ondotno hr- ž vatsko cerkvijo in z osebami, zv ki so imenovane v tem poročilu, SI že naš ameriški pisatelj Louis "i Adamič v svoji knjigi "My A- B; merica." To, i po vsebini, i po ki lepoti. slovenskega sloga napi- Z1 ano poročilo, se glasi: Po obisku v SNS je hrvatski ~ Ban odšel na obisk Slovencem, ™ '' 1 ki v Pittsburghu nimajo sredi- . IZ :ča svojih narodnih organiza- ^ ■ij, a imajo zato svoj Narodni ^ Dom in svojo župnijo s cerkvijo n šolo, kjer ga je sprejel rev. VTatej Kebe. Med Slovenci je o- o stal dalj časa in je z velikim g ^animai^jem poslušal razlaganja - šupnika rev. Kebe-ja o življenju n in razmerah med slovenskim iz-1 v -eljeništvom v teh krajih, ter s: sploh o vsem našem izseljeniš- v , • k tvu. CT 5 16. novembra., v nedeljo zju- t; t raj, je Ban s soprogo prispel" v Millovale. To jutro je rev. Ža- v gar, župnik hrvatske župnije sv. p Nikolaja v Millvale-u daroval i, svečano veliko mašo ob slavno- v 3ti blagoslovitve slik, ki jih je s hrvatski umetnik Maks Vanka č naslikal po svodih in stenah te v .nale cerkvice, izgubljene v tvor- v niški megli okolice. Millvale je r malo mestece v predmestju t Pittsburgha, med klanci in str- \ ninami, v neprestanem^odmeva- j nju tvorniškega ropota in tule- g nja siren. Cerkev sama je na \ malem hribčku, odkoder pada r pogled na tvorniški del Pitts- \ burgha, strašen in presunljiv, i Dimniki, dimniki, sami dimniki 5 tam čez reko, po kateri se vali i 5rna in težka voda, potem pa c tvornice za tvornico, z malimi, i drobnimi delavskimi hišicami < med njimi, vse zavito v dim in -meglo, ki se komaj tin komaj skozi njo prebija žalostno sence. Ljudstvo narobe, ljudje so veseli in razposajeni, vedno do-; bre volje. Otroci. posebno ve- j . dri in zdravi. . i V cerkvi je polno ljudi. Pod ' svodom in po stenah je Maks-1 i milijan Vanka dal vse iz sebe,! '; iz svoje mistične duše, iz kate-j re govori duh hrvatskega Za-i ' gorja, pesmi Domjaniča, Vidri-' ' ca in Matoša, duh naše krvave- j ' če in na križ razpete Hrvatske, •, ki je danes bolj ljubljena kakor . ' kdaj poprej. Madona zavzema; '.glavni del ospredja, nad glav-j ' nim oltarjem. To je Kraljica j ' Hrvatov, Bistriška Marija, ki j veličastno in ž globoko skrbjo; ' čuva svoj narod. Na levi je na- ] ' slikano hrvatsko zaselje v Za- j '; gorju, na desni pa hrvatski j kmet, spremenjen v delavca, na delu v pittsburških "šapah" in " "majnah", ves izgorel v materi-' jalistični civilizaciji današnjo- j " j sti, pa vendar še trdno povezan I s svojo staro domovino, daljnim ; J rodnim krajem. Ob trpljenju | Kiistusa, Boga in Človeka, je ' Maksimilijan Vanka podal tra- ( gedijo in trpljenje ljudi, posa- i leznikov in narodov. Zlasti ne-ateri odlomki, so presunljivi in omembni. Mati 1. 1941, ki upo-ablja Hrvatsko, vkovano v ve-ige, ki upira prst v veliko knji-:o tisočletnih borb hrvatskega taroda za njegove pravice. V ej sliki Matere je nekaj velikega, usodnega in pesniškega, kar lušo prenaša v stari kraj, v do-novino, ki v teh trenotkih trpi cakor nikdar prej v zgodovi-li. Ban in soproga sta vstopila v :erkev v spremstvu marljivega : u p n i k a rev. Žagarja, ob rvokih orgelj in verskih pesmi.. 51ovesna maša je vsebovala 'Ave Marijo^', ki jo je v čast 3anu in svojemu prijatelju Van-u odigral z globokim zanosom Slatko Balakovič. "Čudna so pota Gospodova" — je napisal Ban v knjigo, ki mu jo je po božji daritvi, izro-:'il rev. Žpgar, ki je pri maši z izbranimi besedami pozdravil Bana Hrvatske v izgnanstvu. Res, čudna so. Pod svodi male cerkvice, — 0 kateri danes zaradi Vankine-ga dela piše ves ameriški tisk — smo brez priprav, čisto samo po sebi, srečali enega največjih hrvatskih slikarjev, Mak similijan Vanko, največjega hrvatskega violinista Zlatka Balo-koviča in Bana Hrvatske, v iz gnanstvu, daleč od domovine, k tako strašno trpi. To srečanje dveh velikih hr vatskih umetnikov z Banom ns potih in stezah izgnanstva, da leč od domovine, čeprav sta pr va dva v velikem amerišken svetu našla uresničenji njunil človeških in umetniških zamisli vsekakor ostaja polno prepričlji ve zgodovinske resnice, ki je n mogoče pozabiti. "Čudna so po ta Gospodova", je pisal Ban Njegova duša je trepetala. Bi je ginjen, prežet s vseslovan skim in vsečlovečanskim du hom, ki poživlja lepote Vanki novega dela, prenesenega iz hr vatskega' Zagorja v te daljm kraje tehnike in civilizacije. — Zraven Bana je ginjena stal; njegova soproga, ki je njeno li ce morda bolj ko kdaj popre izražalo domotožje za Hrvatske okovano in trpečo. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI1 1 J« BUY i v vmm united states fi[wjf savings ' //fl Hm/*ONDS i V M hfjp)Ati D STAM PS ; ^dBiaii i! '^iSfhm 1 Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENU Tel: ENdicott 3113 j ŠKRAT j : Tole ni politika. Sedajle se® dobil na piko Ložane, ki se ^ jejo skoro za polovico dole« ; ' '""• prejj5 i čal. V Clevelandu so seJ.a V - pri prvi seji društva L0> j0|. - lina zaradi številke 1 p i go, da so dali številk0 ^ Jerneju Kraševcu v Prl"ge(jaj i, kot najstarejšemu članu- ^ l . so pa prijatelji pa dobri P JJ Li Društvo Ložka dolina bo 'J £1 dne' 29. novembra vese j l. Holmes Ave, Pravijo, da .H [1 tretali. Bomo vi deli, 1- [. No, saj sem vedel, da * prj .. Endi Šuštar nekaj P010!^ e tistih štrukljih, ker ni p _ da je štruklje kuhala ^ a Bašel. Pomagale so ji ^ ^i- i Rotar, Mrs. Ogrin in ^ prva .j gec. Pri poticah je bila P . .^jj 3> Mrs. Gorjanc. Zadnji ® ^ smo pojedli v Narodne^ .,10 - na St. Clair Ave. Pris°s 5° je deset ljudi. Vse čerem"1 " se završile po domače. ' * * kat>11'' Kje je neki naš adV ' jc^ Leo Kušlan? Zadnji namreč v soboto in ^ iv sem bil trikrat zaprt- ^^f to, ker sem kradel gr°z J & sv. Vidu, drugič pa ^ 'pP sem vedel, da ga ne sBie"jr' ^ I mi je povedal sodnik J ko1 i Okorn. Mr. Frank Turc^ jji advokat držal s sodn1^.^ sem plačal prvič 25, . 50 centov globe. Rekli ► ^t-dajmo ga, saj ima den:U v v jič pa sem plačal gl0^ č^1 I rodnem domu zato,,kcl ~ društva Kranj niso P fr . kdaj se je veselica~kom:-^ ko sem prinesel dom<>v .. ^ 5'' v vrednosti 60 centov. - ^ ii;l ; dalo tole še enkrat sf»"» 1 sodnijo, Mr. Kušlan, i te ? Ne zahtevam druge^a: p I da, društvo Kranj napr^ 1 krat veselico. Če ne l držal za 60 centov °3 J Mr. Penca. To kar smo pričah ^ E dolgo, bo dne 28. nov*' d0# Slovenskem narodne«1 ^ iT - namreč Victory dance ^cj "i! Lauscheta in Kovačiča-_ / < i je dobil 50,790, kound^ ^ \' varde, Eddie Kovaču' 1 f 1 ■ v- o «>ni i 1 glasov večine. Saj ^ (14 dni pred volitvami-%0 f i bil Lau rhc več kot • . 1 sov veČine. ; c:-k ' JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD G502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 Avtomobili in bolniški vo?, redno ln ob vsaM url na razpolairo. Ml smo vedno pripravljeni e najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: • 45.1 East 152ud Street Tel.: KEnmore 3118 ----J Svidec o strahotah v Paveličevi "državi" Wniki gredo p "delo. ! j Jugoslovanska vojska je ko- 1 ^ strelske jarke na madžar- a , "leji. Ko je bila vojna kon- 1 a' so ujetnike iz taborišča i J1 dan z lopatami gnali zako- i :,Vat te jarke. Na pot se je šlo < ob šestih, brez hrane se- 1 ,a- do jarkov prispelo ob £ Delalo se "je do ena j- £ ,potem nazaj v taborišče i fosilu", okrog treh popol- ^ štirih pa spet na pot, ^ delo od osmih do deve- 1 do polnoči nazaj v tabo- 1 • h tako vsak dan, s hra- < ^at na dan. Res, na to ( ^ So Pošiljali samo kmete in i v taborišču največ pretr- ] Jikajti :so vse 1 Vrsti. J^epati ujetnike ni bila sa- 1 ^olžnost" vstašev, temveč 1 ^njihova zabava. Vsak dan, s i Uro in ob vsaki priložno- 1 ^ tepli. s l®si?" vpraša vstaš svojo 1 ! _ ° mu ta pove svoje ime, as 2 vso močjo udari s £ v °braz. "Kaj si?", na- s z izpraševanjem. ' •. 1" odgovori, jo spet dobi S ' i aZU' 1 • smo se, kako se je 1 i Lol)varovati pred tem pre- 1 . Ko je vstaš udaril 1 ■ |ASe je žrtev morala takoj i L v slamo, kakor da bi jo i ■ jj Mrl. Vstaš je pri tem 1 ! tnSfVeSveleč se SV0J'e "moči" 1 i t. a žrtev pri miru, preis- i ' SVoj'° m°o na drugi žrt- 1 Nk ^ S° na ' i i, Bil ggm prjča straš < K ' ji I i L,e^tih je prišel v tabori- j i r. | 1 železničar,-oče šestih o- j 6 so <=a oropali in j i 'j L 1 Vse podatke je bila ura j' >■ Takoj, ko so ga iz ^ fm^ Prostorov pripeljali v. i dobil zaušnico. Ni.: io I Roben od nas si mu ni, ■V^lati, naj se zvrne v --I r j v slamo. Zdržal je drugi., tretji, v peti, petdeseti udarec in ob pe-' i tih popoldne je izdihnil v naj-' j, večjih mukah, pretepen po; j, vsem telesu s puškinim kopitom 1 s in brcami. Tiste, ki so nanje i.- j g meli posebno "piko", so mučili1 n drugje, ne pred našimi očmi.' p Poklicali so jih v spodnje pro-store, kjer so jih do onemoglo- p sti pretepli in potem polzavest-ne privlekli v "nadstropje" in p vrgli na slamo. jj Stražnika iz Koprivnice, Hor- p vatiča, ki je bil skupaj z nami v z taborišču, so vsak dan pretepli ^ do nezavesti, češ da jih je prej on pretepal in mučil. Prebivalci p iz Koprivnice in okoliški kmetje s pa so nam pravili, da je bil, ko ^ je bil stražnik, dober kot kruh. v Resnici za ljubo pa moram po- n vedati, da so v našem taborišču n vstaši imeli obzir do starejših, tako da n. pr. niso pretepali ,p starejših pravoslavnih duhovni- (j kov. Navadno so jim rekli: "Ti p si prestar in preslab, da bi. te n pretepel. Lezi in ne gani se!" }; V tem taborišču so bile tri j. vrste logorašev. V prvo skupino p so spadali srbski in hrvatski j kmetje, ki so jih pretepali in gnali na delo. V drugi so bili v pravoslavni duhovniki, zdravni- ^ ki, uradniki, trgovci, brez raz- j like v verah. Tretja skupina so s bili pa vstasi. g , Prej omenjena dr. Besarovič r in dr. Jeftanovič sta spala zra- p ven mene na slami. Z nami so r bili pravoslavni župnik Maga- b raševič, sodnk iz Klanjca dr. š Peric, župan Crikvenice Nikola j Car in še drugi, ki jih nikar ne t omenjajte. Najpogumnejši je c j bil dr. Bosarovič. Imel je govo- r ire, seveda pritajeno, ter nam , govoril, naj nik%r ne popustimo, s naj vztrajamo, da bo zmaga za-Jveznikov kmalu rešila nas vse j, | in da bomo v novi Jugoslaviji . I najboljši vajenci ravno mi, ki ;nas tako mučijo. V "paviljonu", t I kjer so bili hrvatski kmetje ni r bilo tako hudo kakor v našem j. "paviljonu". Z njimi so ravnali i mnogo bolj milo, vendar tudi ne r ravno "z rokavicami". Tretja r vrsta "logorašev" so bili vstaši. 5 Ti so v svoji hišici prepevali, g jedli, se opijali in — prepirali c in tepli med seboj. Kolikokrat j smo prosili Boga, naj pošlje angleške letalce/da vržejo bombo r na njihovo kočo, pa najsi sami s pomremo pri tem! { Vstanite, da vas r postrelimo „ « . v Po takem pijančevanju, pre- t pirih in pretepu, je prišlo neko- j liko vstašev s puškami v naše r prostore, posvetilo v prostor in r zakričalo: "Vstanite, zdaj vas p bomo ustrelili!" r Drug za drugim se spuščamo r po stopnicah v dvorišče. Ko j smo zbrani vsi, nas peljejo do i tistih jam za smeti in postavijo 1 v vrsto. S puškami pomerijo na 1 nas — in tako stojimo nekaj j minut in gledamo smrti v oči. i Teh trenotkov ni mogoče ne t povedati ne opisati. Ne glasu ne e dihanja se ni slišalo. Ko pa je \ prišlo povelja, naj puške zadenejo na rame, se iiam je vsem iz prsi dvignil težak vzdih o- j lajšanja. Po takem mučenju je j prišlo povelje: "Vci spat. Stre- ( ljanje smo preložili do jutri! Taki prizori se niso dogajali i( vsak dan, vendar, med enim in j; drugim niso nikdar pretekli tri- j' je dnevi. Od zunanjega sveta 1 smo čisto odrezani. Z ženami, ki so nam včasih prinesle hrane nismo «ali sploh nič govorili ali j pa samo nekaj besed v prisotnosti stražarja. Z meščani in s kmeti, ki so prihajali k taborišču v obisk ali 'prinašali kakšna jedila smo se pogovarjali kratko in naskrivaj in od njih zvedeli akko vest, kolikor so pač njim dogodki bili znani. "Maršalovega" brata so ubili. Med ujetniki v taborišču je bil tudi omenjeni Nikola Car, župan cirkveniške občine. Njega je obremenjevala posebno težka obtožba, vendar mu jej niso mogli dokazati: da je ubil ' brata "maršala" Kvaternika. Ta . je "bil redni častnik jugoslovan- s ske mornarice. Takoj, ko se je ' razvedelo, da je Kvaternik pristopil k Nemcem in da sestav- < lja "vlado" v Zagrebu, je nekdo ' ubil njegovega brata, morna- d riškega častnika. Sum je padel I na Carja in so ga takoj zaprli. L Zakaj ga niso takoj ubili je u- r ganka. Morda zato, da bi ga č dalj časa mučili in Car je res h pretrpel strašno muko. \ Jeftanovič je imel posebno v nesrečo, da so ga trikrat izpustili iz taborišča in trikrat spot " pripeljali nazaj. Njegova žena, š roj. Petrinovič, je poiskušala p vse mogoče, da bi ga rešila iz c taborišča. Dvakrat se je pri- ' peljala v taborišče v spremstvu 2 nemškega generala. Plačala je 1 mnogo denarja in spravila vse c posestvo na nič, samo da bi ga c rešila. Vso zastonj. Dokler ji l niso pobrali vsega denarja, so \ ji obljubljali vro mogoče in vse S nemogoče, seveda v naprej od- \ ločeni, da ga ne bodo osvobodi- j li. Kakor vi veste, so ga pozne- { je ustrelili. Jas sem ga izgubil t imred oči, ko sem pobegnil iz c taborišča, v katerem je on o- 1 stal, ko so ga 2e v tretje vrnili i vanj. i Lc:iar, denar in še enkrat, 1 denar! Kakor z Jeftanovičem tako so delali z vsakomer, če so vedeli, « da ima denar ali da ga lahko ; 'dobi drugje. Ko je Pavelic uka-I zal, da morajo židje spraviti , j skupaj eno tono zlata, je dal za- j preti najbogatejše žide, celo ži- kl 1 Na varnem I Dekle na, gornji sliki in fran-coslci poročnik sta nedavno pri- . spela iz Francije v London. Mla-, denka je bila voditeljica mladi- ; ' ne, ki je lepila po Franciji anti-! ' nacijske lepake. Najprvo je po-' begnila v družbi tega poročnika v Afriko, od tam pa v Anglijo.' dovsko občino, v posebno sobo. 11 . Dal jim je papirja, zalepk, črni- c la in peres, zdaj pa pišite Židom, I naj prinesejo denarja, čim več E . denarja. Ljudje so dajali, koli- \ i kor so premogli, a potem so i: vstaši prišli v hišo in hoteli še z 1 več! Nikdar ni bilo zadosti. Ne samo Pavelic, tudi njegovi \ ; "doglavniki" do zadnjega vsta- r , ša so pokvarjeni do kosti. Le- \ , pega dne so razglasili z lepaki, 1 ; da vsak, ki se hoče izseliti iz £ • "neodvisne" v kraje, ki jih je \ i zasedla Italija, lahko dobi dovo- £ : ljenje. Ljudje so navalili, da bi i : dobili dovoljenja—samo da pri-l dejo ven iz tega pekla, kamor- j i koli že. Nekateri so hoteli do- \ 1 voljenje za Ljubljano, drugi za r > Split, tretji za Karlovac, samo ^ ■ ven iz "neodvisne." A tudi to ^ - je bila samo past—vse zaradi ■ plenjenja. Ljudje so napolnili 1 prtljago, vzeli s seboj denar in 5 odšli na pot. Pred Karlovcem— E ■ ker v mestu so že Italijani, so 1 i že čakali vstaši, pognali potnike 1 iz vlaka, jim pobrali vse do kože 1 in iih, cele, družine z otroci • 1 1 vred, odpeljali v taborišče. Vstaši pomagajo Židom ... 1 5 Še drug način, med tolikimi, ; > so si izmislili "mali doglavniki." ' ) Za dober denar, dvesto do tri- " sto tisoč, so žide pretihotapili 1 i čez mojo "neodvisne." To je šlo " pa tako-le: 1 Zagrebška policija ima nekoliko zaprtih avtomobilov za prevoz kaznjencev. Tisti "mali doglavniki," ki so prilezli malo višje, so na tiskani papir napisali, da "v imenu 'poglavnika' ukazuje policijski 'minister' Ar-tukovič, da mora določeno šte- ■ vilo vstaške straže v Sušak (ali j kam drugam za mejo), ker se j tam skrivajo neke sumljive osebe." Vstaške straže tako niso imele pravice ustaviti avto, za Italijane so imeli pripravljene pa spet druge papirje. Namesto j vstaške straže so bili v poiicij-I skem avtomobilu židje, ki so ■ mastno plačali, da jih na ta na-! - čin iztihotapijo iz "neodvisne." - j V tej obrti sta bila zlasti pre-. - j brisana "detektiva vstaške po- - lici je" Jurek in Celovški. Jurek - i je dobil v dar za "usluge" za--' grebško podružnico sarajevske 1 tovarne preprog. Mimo teh pa je še mnogo drugih načinov, kako se ljudstvo skubi, tak je primer 'Častnega državljana neodvisne' Maceljski-ja, ki se je prej pisal Deutsch in bil lastnik znane lesne industrije Robert Deutsch ! in Sinovi v Zagrebu. Prej je \ vsako leto dajal sto in sto vagonov drv narodnim, človekoljub-| nim in dobrodelnim društvom m 1 mestni občini za pomoč revežem, i Ko je Pavelic prevzel oblast v Hrvatski, je Deutsch-Maceljski I pohitel in podaril "neodvisni" 87 hiš od 98, kolikor jih je imel I v Zagrebu. Za to svojo "pleme-' nito potezo" je dobil častni naziv in diplomo "častnega in zaslužnega državljana neodvisne" V najem j se odda kuhinja in spalnica. Pri-| pravno za pečlarja ali novoporo-čenca. Vse udobnosti. Samostojen vhod. Vprašajte na 434 E. 157 St. blizu Waterloo Rd. j. j Delavca na farmi a' se išče. More znati molzti krave. 1- Pišite na Filip Kalin, Box 46,! Rock Creek Station, Ohio. Misija miru Roosevelt pred delegacijo dela S. fC Ik^OI t- I!i h Vidimo, kako govori predsednik Roosevelt ! 38-52 Years W Suffer Distress At This Time! If this period in a woman's life makes you cranky, restless, nervous, irritable, tired, blue at times, suffer weakness, dizziness, hot flashes, distress of "irregularities"— Start at once—try Lydia E. -Pinkham's Vegetable Compound. It's one medicine you can buy today made especially for women-^it helps relieve distress due to this functional " disturbance. Lydia Pinkham's Compound has helped hundreds of thousands of women '_ mm m niMHUJi to go smiling thru trying "middle age." v Taken regularlyT—Lydia Pinkham's Compound helps build up resistance to such annoying symptoms that may betray your age faster than anything. Also very effective for younger women to relieve 1 monthly cramps. Follow label directions. WORTH TRYING! Kfl '