p. i List 32. m v • lecaj LVIII # fl m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta. 1 krono 50 vin. po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 60 vin., za Četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. > za trikrat 80 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravniStvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic v Ljubljani 10. aveusta 1900. Politični oddelel<. W W W w in z deželnimi financami. Največji konsument in najvaž « nejši kupec je država sama. I ^ pospeševanje narodnega blagostanja pa rabi vlada investicij, toda od 1. 1897. se v Suklje položaju. še ni odobril noben proračun Tako pa se je morala danes vlada v Najdalekovidnejši in tudi najmodrejši vseh sedanjih slovenskih državnih poslancev, dvorni svetnik Šuklje, je imel minolo soboto v Novem mestu shod, na katerem je govoril o splošnem položaju v obče in o političnih razmerah v naši deželi posebej. S tem zadnjim oddelkom Šukljejevega govora se bomo še bavili. Ako tega ne sto- vlada lotiti blagajniških preostankov državnih bljigajnah suša. Naše uredništvo je zbegano ugled parlamenta pa je vsled obstrukcije padel tako glo boko, da veljamo v svetovni politiki manj kot Italijani Zato pa pravim, da je obstrukcija za državo velika ne- g sreča. Če po 24 ur, bi rimo že danes 1 je vzrok ta, da hočemo najprej slišati oficijelni glasili obeh slovanskih strank na Kranjskem. Kar je Šuklje govoril o splošnem notranjepolitičnem je ta tolkla in bila toča ves mesec in vsak dan škoda v državi ne bila tako velika kakor je sedaj. Prizadeti smo prav zelo tudi Kranjci. Za nas so se vlade vedno premalo brigale, zato pa ljudstvo beži preko položaju, s tem se popolnoma strinjamo. Šuklj e položaj tako duhovito pojasnil, kakor doslej še nobeden drug slovenski državni poslanec. Podal je izborno sliko tega položaja in narisal pota, po katerih bo morala slo- hoditi > ako hoče slu venska državnozborska delegacija žiti narodu. Ta del Šukljejevega govora se nam zdi, da je najvažnejša enuncijacija, kar smo jih v zadnjih letih slišali morja v daljne dežele. Körberjeva vlada pa je venderle predložila parlamentu zakon glede nove zveze z Dunajem in s Trstom preko Bohinja in Gorice. Ta železnica bo pomagala dvigati bogastvo naše dežele, ki leži v vodnih silah. Miza je pogrnjena, a sesti ne morejo za njo radi obstrukcije. Čehi. Tri leta so obstruirali Nemci 1 sedaj ko nam reči obstruirajo 1 da bila nemška obstrukcija ne od naših državnih poslancev zategadelj podajamo v naslednjem najvažnejše odstavke tega poročila o položaju Šuklj utemeljena, izvirajoča iz jalovih razlogov, tega o češki obstrukciji reči ne morem in ne smem. Jezikovne na-redbe so bile Nemcem itak e govoril tako-Ie: Splošni notranji položaj Vender morem reči 1 pretveza za obstrukcijo. da bi bil lahko Badeni postopal v Avstriji je najboljše karakterizovan z besedo cija. Pred petimi leti skoraj še vedeli nismo ) obstruk-kaj je drugate. Padel je le vsled strahu dvornih krogov pred pouličnimi nemiri Gautsch nato prenaredil naredbe v obstrukcija, sedaj pa razsaja že od 1. 1897. ta pošast ter nemškem smislu in obdržal določbo ) da mora biti v je napravila nepopisno škodo. Obstrukcija je onemogočila čisto čeških okrajih uradni jezik češki, a Nemci še niso tvorno silo zakonodajstva, izpraznila državne blagajne, bili zadovoljni, dokler niso zmagali na celi črti. Prišel spravila v skrajni nered avstrijsko upravo ter vsekala skeleče rane našemu narodnemu gospodarstvu. Moderna Clary, mož brez sledu državne modrosti 9 ki se ni menil za glas češkega naroda, in vrhu vsega raz država brez zakonodajstva ne more obstajati. Zakono- žalil Čehe še z zloglasno Kindingerjevo naredbo. Körber dajalni aparat ne sme počivati, kajti družbene in gospo- je predložil troje jezikovnih načrtov, ki niso sprejemljivi. darske razmere se spreminjajo vedno, zato pa treba novih Čehi so jih odklonili, in če bi bil jaz Čeh, bi jih tudi. zakonov. Mi pa že štiri leta nismo sklenili niti jednega Ugovarjajo jim pa tudi Nemci, zlasti na Moravskem, a novega zakona. hujše je z narodnim gospodarstvom to je gol humbug, kajti istina je, da so ti jezikovni 9 . k načrti v nemškem interesu Čehi zlasti še na Moravskem. so začeli torej proti tem vladnim predlogam ob- poganjal za to, da se s Liberalni tirolski poslanec dr. Grabmayer se je strukcijo, najprej tehnično, končno pa hrupno. Zasedanje valni jezik absolutno • V m m m m ^ m 14. oktroira nemški posredo pa se je moralo zaključiti. stiram nesprejemljiv. Slovesno pa prote da bi se oktroiral nemški posredovalni jezik Dasi imamo Slovenci škodo od češke obstrukcije državni uradnik in načelnik samostojnega urada sam smo Čehe vender podpirali v njih boju. Dal Bog se Slovenci nikdar ne ločijo od Čehov. Morda da se nam čutim težave, ki vzraščajo iz mnogojezičnega poslovanja. Vender pa rečem: Dokler bode kaj Slovencev, ne bomo nikdar dovolili da taka ločitev celo drago poplačala, toda koncesije bi bile samo efemerne vrednosti, od danes do jutri. Te koncesije nam izvijejo takoj zopet iz rok, ko bi bili poraženi --J-------——w^w«» Avr K^A KfAmm ^XJLIAU^UA ' ^ ----------- Čehi. Zato pa je za Slovence najbolje, da goje do Čehov Prisegel. A če že sedaj ti uradi pri vsaki priliki preži se dala nemščini prednost, ali da bi se vpeljala kot državni jezik! Ustava nam določa enakopravnost vseh jezikov. Vsak urad je na to ustavo sorodstvu, v skupnih vedno lojalnost, ki temelji na krvnem nasprotnikih. Nisem vročekrven radikalec in vedno sem skušal ohraniti z Nemci dobre odnošaje, a reči moram rajo ustavo zajamčene slovenske pravice, kaj se godilo šele potem če se sprejel Grabmayerjev predlog, ter ___________________________________^ ^^ z njim vsakemu uradniku sredstvo, da zatira da je sedanja nemška pohlepnost nečuvena. Nemci kar Jezikovne pravice nenemških narodov! Tako torej odkla- nočejo razumeti, da smo Slovani iz istega testa kot oni. Naš boj za jednakopravnost proglašajo za napad na svojo posest, in če se potezamo za narodne šole, kriče: «Zada- njamo tudi tega liberalnega tirolskega zdravnika. Kako pa je po mojem mnenju pomagati Avstriji iz grde zagate ? to svrho treba jasnega programa I viti nas hočejo! Kradejo nam posest!" Zato pa Slovencem ne kaže zapusUti Čehe. Nemška pohlepnost je namreč nenasitna. Ko se jim izpolni želja, že prihajajo z drugo. energično razsodne vlade, in dobro organizovane stalne parlamentarne večine. Priznavam: lahko rečeno, a sila težko storjeno. Kriza torej tu, država je skrajno bolna. Seveda se Jasen program 1 vedeti moramo, kam plovemo ? oglašajo zategadelj poklicani in nepoklicani zdravniki. Reči pa moram, da se mi zde vsa njih zdravila nič vredna. nas ni bolen samo parlament, temveč bolna je ustava naša. Dandanes je razdrta in ohromela ona ista ustava. Poslanec Steinwender priporočal, naj bi se raz katera je bila sklenjena 1. 1867. od naših političnih na pustil državni zbor, in se vršile nove volitve. Toda potem bi došlo z desnice in z levice še več radikalnejših elementov v parlament, in sprava bi bila še bolj oteškočena. sprotnikov direktno proti nam, in glejte čudo! iste stranke so jo zlomile, dasi so SVOJ čas ustvarile se Nekateri mislijo rektna volilna J da nas rešila splošna, jednaka, di bično za se. Zato pa se stanovito pomirjenje našega ce potom ustavne premembe. Centra sarstva more doseči pravica Za to sredstvo se navdušujejo listični ustroj ta vzor naših starih birokratov ne zlasti socialni demokrati in celo slovenska sila konser vativni poslanci. Oslepili so jih namreč vspehi 1. 1897. 1 1 ko je poslala V. kurija same duhovnike. A jaz se s tem sredstvom vender le ne strinjam. Res, da dandanes služi vsak doraslec državi, in da se državno premoženje opira največ na indirektni davek, da zato ne gre nikogar izklju- ta pravica ne more biti ugaja Avstriji, ker ni primeren ne zgodovinskemu razvoju niti različnosti dejanskih gospodarskih in kulturnih razmer Državni zbor je preobložen s tvarino, zato je ne more zmagati. Potem pa, mari nesmisel kovati postave za dežele na pr. za Galicijo ali Bukovino — poslancev ni bila. Preuatrojiti j9 tedaj v katerih večina ustavo ne v čevati od volilne pravice, razdeljena na jednake deleže. Saj lilci federalističnem smislu tako » da se bo centralnemu parla ]asno da imajo vo- nejednako zanimanje in važnost za državo, ter da ni staviti na isto stopinjo svetovno uglednega vseučili škega profesorja in pouličnega pometača. Sicer nas pa tudi uči zgodovina, da posledice take splošne, jednake in direktne volilne pravice niso najboljše. Ako imajo že na prosvetljenem Francozkem tako spriden, gnil, korum« mentu baviti z onimi zadevami, ki so v istini skupne vsej monarhiji, druge stvari pa je odstopiti dež. zborom. Ali ugovarjalo se mi bo: z razširjenjem dež. avtonomije podaviš slovenske manjšine v mešovitih deželah. Saj jih že sedaj mrcvarijo deželnozborske večine v Gradcu in Celovcu, v Trstu, Gorici in Kopru, kaj pa bo potem, piran parlament, česa se moremo nadejati šele pri nas! Poslanec Ebenhoch je svetoval, naj se oktroira nov oni večini, ki se če se področje deželnim zborom še pomnoži in razširi? Toda ta argument ne odločuje. Pred vsem ni pozabiti, da pripada slovenska delegacija že dolgih 20 let naslanjala v svojem programu na državnozborski opravilnik in jezikovni zakon. To sredstvo dve glavni točki: narodno jednakopravnost in deželno nanje ne more ozirati, avtonomijo. Večkrat, žalibog brezuspešno, sem že zahteval je tako radikalno, da se vlada Opravilnik je res neraben, in mogoče ga je spremeniti od svojih ožjih tovarišev, naj hr vender enkrat korenito tako ) da se onemogoči tehnična in silovita obstrukcija preštudirali preporno to vprašanje ter rešili ga dogo če obstruira peščica poslancev. Če pa ni hotel obstru irati večji oddelek zbornice, na pr Čehi vorno z rojenimi avtonomisti ) Čehi in Poljaki. Slovenci 1 nikova vrednost takoj razkadila v nič. Jezikovni zakon bi se opravil- moramo formulirati precizne pogoje in uvete, pod kate pa vlada že itak umaknila, ko je sprevidela ) da ga vsa zbornica odklanja. rimi smo pripravljeni tudi mi sodelovati pri avtonomnem preustroju državne ustave. Avtonomija deželna namreč ni več škodljiva za našo narodnost, kakor hitro se potem državnega zakona zagotove narodne pravice manjšinam v poln dobre volje, izkušen in neumorno delaven uradnik I mešovitih deželah. Tedaj zakon v varstvo in obrambo narodnih manjšin, jasen zakon, nobenih splošnih fraz > da Slovanom nikakor ni protiven. Navzlic temu se bojim, nas s svojo popustljivostjo nasproti neopravičenim nego konkretna določila, kake pravice je prisojati manj- italijanskim šinam in katerim javnim organom, na podstavi narodne opozicijo. m nemškim zahtevam ne prisili v hudo avtonomije, bodi izročeno varstvo teh pravic nosti se ne spuščam, podrob a preverjen sem, da bi osnova Ne pripadam k onim vročekrvnim in kratkovidnim politikom, ki bi najrajši takoj začeli napad na vlado, če samostojnega šolskega sveta, samostojnega deželnega kul- se v naših političnih okrajih imenuje adjunktom ali no-turnega sveta, ustanoviti narodni kurij v deželnem zboru tarjem kak naš nasprotnik. Vem namreč, da imajo mini- in deželnem odboru itd. v primerno preosnovo cesarskih strstva večkrat vezane roke. Iz premnogih žalostnih uradov omogočila na pr. tudi štajerskim Slovencem > da skušenj vem tudi, da je celo nečuvena breztaktnost neka bi se končno tudi sprijaznili z razširjenjem deželne samo- terih slovenskih poslancev naravnost onemogočila vladi, ugoditi nam. Ali vzlic temu je imenovanje državnega nad-vprašanje, pravnika v Gradcu direktna žalitev, direktna provokacija uprave Isto ta ko bi se dalo urediti finančno namreč težavno razmerje med aktivnimi in pasivnimi slovenske narodno privatni otroški vrtec gospice Dragice Gregoričeve 32.407 gld Razni stroški 279 gld 241/ 2 kr Skupaj v Škednju z 52 otroci in 21V2 kr 17 privatni otroški vrtec gospice Skupni izdatki 57.207 gld Vrnjena posojila 24.800 gld Antonije Čargove v Rocolu. Tekom leta sta vsklila dva nova družbina zavoda, ko sta otroški vrtec v Tržiču na Gorenjskem s 54 otroci in slovenska ljudska 21V2 kr Velikovška šola zdaj enorazrednica stala 36.413 gld. 17 kr. Tržaška šola je stala 19,000 gld. Posestvo na Muti 9000 gld. Vsa vrednost brez inventarja 64.413 gld. 17 kr., dolg 17.900 gld., torej čista na Muti z 32 otroci (poučujejo vrednost 47.413 gld. 17 kr. Saldo 31. decembra 1. 1899. šola šolske sestre). Društvo pa ustanovi čim preje novo šolo v Marenbergu. Društvo je dalo zabaviščem večino inventarja, razposlalomnogo učil in nad 2500 zabavnih in učnih knjig. Družbo so podpirala razna bralna in pevska 2416 gld. 1 kr. Terjatve (dolg in posojilo) 1700 gld 1 skupaj 4116 gld kr Vse premoženje 51.529 gld. 18 kr Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem društva ter čitalnice , ( Iv. Gospod dež. odbornik dr. Tavč družbino korist se prodaja voščilo lagal odboru Drufovke v Gorici, svalčični ovitki ) naj se posvetoval Petričiča ali na to pred-ne kazalo v v Ljubljani, kava Jebačina, vžigalice Perdana, svinčniki . Petričiča, platno Skaberneta in stekleni Petriča milo cilindri. Darila 1 katera polagajo rodoljubi in rodoljubke govornik znak hvaležnosti velikemu družbinemu dobrotniku pokojnemu. Jur. Vrečkotu vzidati morda prihodnje leto v poslopje na Muti spominsko ploščo. Razen tega je želel na družbin žrtvenik ob veselih, slovesnih in žalostnih J naj odbor da pojasnila, komu na korist sta prilikah, izkazujeta „Slovenski Narod in rt Mir tt Tudi nekatere posojilnice so se spomnile družbe. Deželni zbor kranjski in mestni zastop ljubljanski podpirata dosledno našo družbo. Naj bi tudi zastopi manjših mest in zastopi srenj dosegli družbi pod pazduho, kot se to godi na Češkem! Končno se je spominjal tajnik še blagih pokoj nikov. Tega • v • unici zemljeknjižno vknjiženi šoli v Velikovcu in na Muti. pojasnila ne želi radi svoje osebe, nego da odbor s svojo izjavo neke govorice po deželi, da sta omenjeni šoli vknjiženi na korist šolskim sestram. Prvomestnik gosp. Tomo Zupan je izjavil, da se bode odbor glede plošče Jur. Vrečkotu na čast in v za- ki imajo za družbo dejanskih in drugih zaslug hvalo posvetoval, in če le možno želji gosp. dr. Tavčarja ugodil. Nato Glede vknjižeb pa je prvomestnik izjavil, da so poročal blagajnik gosp. profesor Petelin: vse v redu, in da je vse premoženje pravilno vknjiženo Račun družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za 1. 1899 družbi sami. kaže to stanje: Dohodki: 1. Prispevki podružnic 6626 gld 94V2 kr . Pokroviteljnina 1564 gld. 25 kr. pora slav. deželnega zbora kranjskega 1000 gld. pora slav. občinskega sveta ljubljanskega 500 gld rila 45 slovenskih hranilnic in posojilnic 1035 Pod Pod Da Novoletni darovi 171 gld. 42 kr gld Podpredsednik gosp. Luka S v e t e c je potrdil prvo-mestnikovo izjavo. Imenom nadzorništva je poročal g. Oroslav Dolenc Poročilo se je odobrilo. Nato so se vršile volitve ter so bili voljeni v druž- Darovi Mohorjanov bino vodstvo iznova gg. Ivan Murnik, M. Petelin 1 * dr. Iv. Svetina in A. Z a me j i c. Volitev nadzorništva in razsodništva se je izvršila z vsklikom. Gospod dr. V i d r i č je izrekel odboru za njegovo vestno in požrtvovalno delovanje zahvalo vseh članov. __Izbera trt za obnovitev vinogradov (Konec) Politični pregled* Moč vinogradnika v vinorodnih okrajih, kakor so Že dlje časa se je vedlo, da obišče Porenski, Mozelski itd. na Nemškem, obstoji največ v K položaju. Körber svojega kolega Szella. Naši liberalni krogi so gojili vedno nado na ta skupni sestanek ministrskih predsednikov. Kakor se čita, se baje ni vedel Körber po navodilih nemških liberalnih listov in zategadelj je „Neue freie Presse" ob omejitvi. Ta vinogradnik obsadi nizke, srednje in visoke lege z enotnimi ali različnimi zemljinami z eno ali večjemu z dvema sortama, ki se dasta v potrebnem slu vrnitvi Körberja na Dunaj postala zlovoljna. Ona je hotela čaju dobro med seboj pomešati, kakor na pr. rizlec in nekdaj Körberja tiranizirati, a sedaj se ljuto zadira v ogersko zelenčec, in dobi radi tega v vinski kupčiji zanesljivega n.ownstvo in meni, da, se Ogri na ravs-kavsu med Čehi m Nemci vesele! A to očitanje in zadiranje ter domnevanje je prišlo od „Neue freie Presse" in zategadelj ni treba komentara. Poslanec nedeljo je gosp Šuklje pred svojimi volilci. Mi nolo diž poslanec, dvorni svetnik Fr. Šuklje, po- kupca, kajti ta kupi blago, katero more res dobro izkoristiti. Vinotržec mora ozir jemati na svoje odjemalce, kateri želijo vedno jednako vino brez ozira na letino, on torej primoran, kupovati vina, s katerimi more ustre- lagal račun svojim volilcem v Novem mestu. Poročilo njegovo zati tem željam. Ako oddaja vinogradnik vedno jednako je bilo kakor vsigdar — velezanimivo in aktuelno. Govoril ukusno vino v raznih kvalitetah in po razni ceni, potem je o sedanjem položaju, o domačem boju itd. Zasedanje dež. zborov. Čuj e se, da se snidejo dež zbori baje koncem novembra ali začetkom decembra. Deželni zbori bodo imeli priliko sklepati o zakonu, tičočem se dež doklade na žganje. Vojna v južni Afriki. Iz Grravoka javlja Eeuterjev dobi lahko odjemalce in jih ohrani, kar se mu nikoli ne posreči, ako ima več različnih sort vina. Sajenje malega števila sort omogoči priprostejše obdelovanje vinogradov in ložje ravnanje z vinom. Tako so tekom časa nastala v tem oziru trdna načela in tako je bilo mogoče, da sta biro, da so bili v Vryburgu minolo soboto zelo razburjeni, se vinogradstvo in vinska kupčija v omenjenih krajih Poklicali so mestno stražo in prišla so vojaška ojačenja Vse pripravljeno na napad Burov. Harysmith se je udal gene- železnična zveza v Natal zopet ralu Macdonaldu. tem povspela do tolike popolnosti, da morejo drugim vinskim krajem biti v izgled. izpostavljena. Pri Elaandsriverju se je pričela dne 5. t. m. Posnemajmo te kraje in sadimo tudi malo, v huda bitka, je trajala še drugi dan. Podrobnosti še niso dotičnem kraju v tem ali v onem oziru najbolj ugajajoče znane. Capstadtu mislijo, da se je generaloma Carington in sorte. Sedaj, ko velja, z velikim trudom rn precejšnjimi! Hamilton posrečilo rešiti posadko v Knotenburgu ter da se je troški obnoviti naše opustbšene vinograde, morali ista umaknila v Zeerust. se da Laurenzo Marqueza pa se javlja. o e angleške čete bližajo Machersdorfu. En oddelek koraka iz Middelburga, drugi pa od juga. Buri se četam, prihajajočim z juga, le malo ustavljajo. našli Vojna na Kitajskem. Kakor piše n Standard u so ogleduhi od Tsientsina proti jugozapadu veliko ki- varovati starih napak ter opustiti mešani nasad in obilost sort, ker s tem se ne da nič prida doseči. Katere sorte pa naj torej aadimo? Določnega odgovora na to ni mogoče dati; zavisno je to od kraja ter gospodarskih od ondotnih vremenskih, zemeljskih in tajsko četo, sestavljeno iz konjenikov in pešcev in drugo četo razmer. Kar se tiče zadnjih, pride v prvi vrsti v poštev, pri Luttaiu, od Tsientsina proti vzhodu. -- - . » Lihung-čang je Istega je razburila vest, da se dva člena Tsing-li-Yamena, prijazna tujcem, usmrtili. Niso ju prosil za dvamesečen dopust obglavili, ampak presekali so ju na dva kosa. 01 1 ^ 11 * 1 • T^ll Taku pa se ali se hočejo porabiti take sorte, ki dajo veliko, ako-ravno slabšega vina, ali pa take, s katerimi se hoče pridelati posebno dobrega vina. Pri takem presojevanju se javlja, da je zvedel poveljnik kiižarice vernerja v Šanghaju z dne 30 r» Elba U julija. pravi slaniki in ostali tujci v Pekinu živi in zdravi. Dajejo jim živila ter se posvetujejo, kako bi jih čuvali na potu v Tsientsin, Honkonga pa je prišla da nastanejo nemiri v za noto gu- naj v prvi vrsti o dr jemlje na sorte, ki se v dotičnem da so po- kraju že od nekdaj sadijo in se naj izmed tistih izbere časa kamor se podajo za nekaj vest: ker so se pojavila znamenja, najboljše, zlasti take, ki dajo vinom tistega kraja značaj Vender pa naj se ne izključijo novejše vrste, o ka terih se po izkušnjah ve, da tudi pri nas dobro uspevajo marveč deluje naj se na to, da se sadijo ondot, kjer do- okrajih Lamou in Tungkuu ob meji pokrajine Kaubung, so mandarini svetovali misijonarjem, da se umaknejo ter so isti mače sorte ne rode povoljno, pa tudi poleg njih v čistih zapustili svoje postaje. V Kantonu vlada mir. » Obrtnijske raznoterosti. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici, da sprejema oskrbništvo pristanišča Ta- obsežnih nasadih. V tem smislu omenjamo že precej raz množeni laški rizlec, drobni rizlec, zelenčec in beli bur-gundec. Za črna vina je vredno omeniti: črni burgundec Portugalko, modro frankinjo in modro lovrenčevko. 9 felbai (Kaplandija) do 31. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo borovih debel (Peehkiefer) za tamoSnji pristan. Ponudbeni pogledati pri c. kr. avstrijskem trgovskem Od vseh teh starih in novih sort naj bi se po trt-nicah vzgajale kolikor se da velike liinožine, tako da bo vinogradnikom mogoče si jih ložje preskrbeti, kakor vzorec labko muzeju na Dunaju. doslej, ako jih potrebujejo za nove nasade. Trtnice morejo na ta način, kakor tudi s tem, da priporočajo vino- gradnikom malo sort ali dobre sorte, pospeševati preno vitev trsnih nasadov Novega je malo -----1 r—gxiuvcga jc Ul Škodljiv pa more njih vpliv biti, je ta, ali nEdejam se ako jim nedo^taje dobrega materijala, potem pa pripo ročajo sorte ali mešanice tistih, katere dotičnim krajem nikakor niso prikladne. . madame Remi" Da se nam kmalu 1 sreči odgovoril nekaj po- Ako vam Gospod pomore — tako čez mesec » Kaj še Nam ne pomaga!" nasmehnila se je kra sotica. „Nam se je treba na hudiča zanašati" Gospa Remi jela rodovinah, kakor da v Čarovnik. Historičen roman. Ruski spisal grof E. A. Salias. (Dalje.) Vrata so se zaprla. Starka, komaj premikaje nogi, jela je stopati po stopnicah, med tem ko je mlada ženska izpraševati doktora o raznih jo zanimali razni možje, mlade ženske dekleta in starke. Nekaj dobro znanih, celo znamenitih imen pridvornega kroga bilo Pri tu izgovorjenih tem sta se pomenkujoča večkrat spomnila grozne besede: „Bastilija". Med drugimi visokimi govornika omenila imena redarskih mlada gospa izpregovorila: imeni sta oseb slednjič je n Da 1 Čisto sem bila pozabila Kako se že ima? No, ona Španka? Kaj pa vojvodica ? uže imela za seboj prvo nadstopje. Urno in lahno je t) Markiza Kampo d* Olivas?" omenil je doktor hitela v četrto nadstropje, čez nesnažen temen in vlažen f» Da uprav ista samo da vi pravilno ne izgo mostovž, ali takoj so se jedne iz durij svetile mostovž. Izginila je za durmi toda revno in s stoli, z cdprle in raz varjate. Njo pri dvoru zovejo Oliva a mali snažno r» ubrani sobici, z navadnimi lesenimi mizami To je naša francozka navada ne izgovarjati na južni Franciji in v Španiji izgo- z dvema omarama in jednim ne velikim zrcalom, sedele so tri oči vidno njo čakajoče osebe: dva moška in starka. Prišlica pokimala je malomarno z glavo in rekla: koncu besede črke s varja se ta črka. Zatorej jaz govorim: markiza d' Olivas a ne Olivä". 9 B D Doktor, sledite mi!« ne da bi obstala drugo sobo. ) šla n To menda pomeni polje olk? čisto gotovo. Je staro a ime v » Jeden možkih je šel za D njo in skrbno zaprl za od tega«. Kako neumno ime!« Ne rečem: francozka imena so dosti neumnejša seboj duri. Ta soba je bila še manjša od prve sicer pa nekoliko lepši ubrana Tu je n bil majhen divan in na- doktor?« 1 z Bogom slovnica! Kaj je z vašo markizo 9 slanjači, pozlačeni in z volnenim suknom prevlečeni, miza pokrita z bledorudečim namiznim prtom, a v kotu Nič tednu JO dvakrat ali na polici bile so vidne nekake malenkosti in bron. Velika » da porcelan Sedaj sva se že malodane spoprijateljila velikanska stara hrastova omara kinja je dražestno bitje trikrat obiščem . . A nje ne tja« tt zavzemala skoraj polovico sobe. Na njej visela je po » šteno velika, kakih pet funtov težka ključavnica » Tujka se je bila usedla in pokazala vsesti se gospodu, ki ga je nazvala doktora. Potrpite, da se oddahnem od teh prokletih » Vem. Ali kako je Vam kaj naklonjena?« Ima me še rajši kakor nje teta«. No, li jo ta ruski knez, severni, revni bojar vsaki nu stopnic in potem začnite pripovedovati Mlada ženska XX. urno, ali rahlo vrgla dan poseti? Kedaj se ga bomo že iznebili?« Doktor je molčal in bil nekako v zadregi. „Zlahka se ga ni mogoče iznebiti. S silo umoriti ga, pa je nevarno. Naju lahko, to se pravi, mene potem a Čaka prognanstvo, ječa, čaka rabeljnov meč SVOJ robec na stol in odložila klobuk s pajčolanom n To bila izvan- umnosti gospod zdravnik! Ako bodete govorili take ne % potem raje molčite. Če redno krasna ženska na videz stara šele osemnajst let, beljna, prognanstva, ječe dasi jih je štela uže pet in dvajset Jako bledi obraz s pravilnimi črtami, svetlokostanjevi, vijoči pramenasti lasje ; mal nalahno privzdignjen nos, potem Storite raje tako, kakor jaz se bodete bali ra-mi nič ne dosežemo sem že davno nad visokim zalim čelom v katerem je bilo nekaj nasmešljivega in drzkega ustnice, kakor da sklenila, rano ali pozno, pasti v ječo ali priti v rabelj ; tanke bile večno stisnjene, in velike modre oči, nad katerimi so veliki dve ogelni črti, rezko izstopali popolnoma črne obrvi. Te oči in črne obrvi na napravile so nekak poseben, čuden vtis. nove roke; ali kedaj se še to zgodi ni znano dotlej pa naj zdravstvuje neustrašenost, svoboda dejstev in njih plodi, to je zlato in bledem licu bomo imeli v rokah te prezirane kovine se nam je bati zapora. Verujte!« zlato! In čim več, ko tem manj Pri prvem pogledu na to krasotico moralo Ijudij izmed sto devetdeset misliti n Kaka krasotica! Gotovo tudi zlobna ženska pa # • jej i zlobno To govoreč, oživila je gospa Remi. Lahna rudečica pokrila bledi obraz, svetle oči pa so žarele i zalo. a n 1) Torej, idite in vedite se lepše nu Blagovolite torej praviti«, Ijubeznjivi zopet tu in se nadejam, da mi gospod Djuge! sprožila je ona z delovim glasom gospod treh dneh bodem doktor prinese kako prijetno novost. Ako bodeva potrebovala zanesljive I r pomoči J tako je ona pri rokah Saj menda poznate njegovo hrabrost? starki držati ključavnico, kar je vselej storila in menila sto če uže ne tisočkrat » Kdo ne pozna njega svetlosti, gospoda Kanardje, ali kakor ga navadno v Parizu imenujejo Kanar. D To pa to! Človeka ubiti tem bi bilo možno človeka ubiti" ie z vsem možno mila Eoza » in njegovim imenom se ne stražijo pomoči le muhasti otroki, ravno ta težka ključavnica je izmed orodij za te najmanj ampak tudi pošteni ljudje, odrasli in priletni, trepečejo pripravna. Glejte to le bo boljše pred tem imenom. In krasotiea, jedva se nasmehnivši, podala je starki In doktor se je nasmejal ne toliko veselo, kolikor razdraženo in suhotno. Mlada ženska je razumela ta smeh. Vstala je in hipoma izgovorila s čudnim glasom, niti prevzetno, niti ukazujoče in grozno: steklenico z neko žolto tekočino n Samo to si zapomnite, s prvega le jedno žlico potem za vselej dve tt » Ti In v treh dneh bo gotov?" treh dneh ne bo gotov, a čez teden d ni j » Veste kaj J gospod doktor, meni se včasi dozdeva gotovo u nasmejala se je krasotiea. (Dalje sledi) 1 da se niste lotili pravega dela, niste prišli Meni se včasi dozdeva, da niste naš tovariš \ sredo, ali kar je hujši od tega, slab tovariš. Vam včasi ni včeš to, kar nas najbolj vesele. Jaz sem uverjena, da si ne upate za nobeno ceno zabosti nož komur si bodi v prsi, manj pa še od zadaj, v hrbet". c^^o orno 'o Ö 'm' W W W Novice. ^^ » vi grcfinja se upate? Osebna vest. Absolvirani pravnik gosp. Fran Vo n -čina je imenovan konceptnim praktikantom pri deželni vladi. a Gluhonemnica v Vodmatu Poslopje, nosi » Jaz sem vam že večkrat rekla ne imenujte me tu tako. Odgovarjaje na vaše vprašanje, rečem iskreno: ne vem. Dozdeva se mi dä ako bi bilo potreba b^ io storila. Bala se Sicer da bi bila preslaba telesno s e koga umoriti . . . naših mislij pa nas zapustite pa ne gre za to če na pročelji slovenski in nemški napis: „1900. Ustanovni zavod gluhonemnica'', — se sedaj Se znotraj snaži in opravlja, jeseni t. j. 1. oktobra pa bo slovesno otvorjen, in na to izročen svojemu namenu. Vojaštvo v Ljubljani je zdaj večinoma na vajah ali sredi tega meseca bo tt Dne 14 nekaj dni kar mrgolelo vojakov t. m pride namreč iz Celovca cela 12 Doktor je molčal nekaj trenutkov in naposled rekel obstoječa iz peSpolka 17 lovskih bataljonov brigada n D Ne morem Zakaj?« in št tt 20 divizijskega artilerijskega eskadron huzarskega polka. Dne 15 domobranski polk polka t. m. m štirih pride v Ljublj 5 iz Trsta To ojaštvo ostane menda n Čudno vprašanje. Sami bolje veste kakor jaz. Kajti ^^^ ^^^ ^ Ljubljani in odrine potem na vaje proti Turjaku bali se me bodete kakor ovaduha, nad katerim bi že v treh dneh po vašem ukazu poslsusil Kanar svojo spretnost. Politični shodi. V nedeljo več političnih A jaz pa še ne želim umreti k v Sicer pa pustiva ta dr.^Lamp shodov Kostanjev v Škocij V- Novem mestu sta bilo na Kranjskem govoril poslanec gov dr šušteršič m anu V razgovor. Jaz sem se z vami, v vašem društvu zaklel brepoljah dr. Krek in dr. Gruden, molčati in obljubil sodelovati po svojih močeh in razumu katoliška stranka prav pridno po celi deželi in dr. Žitnik Kakor se vidi v Do-agitira in darovati samega sebe, ter pripravljen biti vsaki dan Iz^Kokrske doline se nam piše: Pred par leti se dati zapreti. sel j a Česar še več hočete? Ako ne čutim ve- zgradila „Kranjska sekcija nemškega in avstrijskega pla- tej vaši delavnosti, če me greva kaj vam to nmskega društva" Zoisovo planinsko kočo. Pričakovali smo, naari, grofinja Oproste gospa tt da bode ta stavba pomnožila promet tujcev po naši dolini, Doktor je odšel in prekoračil prvo sobo ne ozrivši se v nikogar m ne poslovivši se z nikomur. Gospa Remi stopila je na prag in pozvala starko, zatvorivši isopet vrata. n Nu J kako je Koza?" izpregovorila je ta, ter se 2opet usedla. ker je tudi c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu uvedlo poštni voz iz Kranja do Pavšnarja. A „Section Krain" je s svojim delovanjem mnogo pripomogla, da se proniet ne more razvijati. Strašijo tujce po Časopisih z neresničeimi podatki o sovraštvu zoper Nemce in tudi v publikacijah „kranjske sekcije" veje isti nesrečni duh. Kdor pozna dobrosrčnost in uljud-nost našega prebivalstva, mora s studom taka natolcevanja odvračati. Zameriti po tem takem ne moreš Nemcu iz Nemčije Starka osivelih las in zgrbančehega obraza, toda v se ogiblje naših krajev, pred katerimi jih svarijo naši kranjski Nemci in renegatje. „Section Krain" ovira s tem resnici šele petdesetletna ženska, začela je svojo pripoved promet v onih krajih, katere si je sama kot torišče planin- o svojih pozvedovanjih, in znova se je čula ista pesem. delovanja izbrala. Omenjeni poštni voz je vsled tega navadno prazen, in poštno ravnateljstvo namerava vožnjo s pripovedovanje bile so upletena dovolj znana imena viših pridvornih krogov, magistrata in tudi imena iz tem vozom opustiti. Svetovali pa da poštni voz vozil drugih parižkih krogov. Roza, ki pa ni delala časti svo- Na ta način do Gorenjega Jezerskega, ki je sedaj važna planinska postaja. jemu imenu, končala je brzo ukazov. SVOJ doklad m prosila Mlada ženska privlekla je iz žepa veliki ključ se poštni voz gotovo izplačal. „Section Krain" napravila nov pot od Pavšnarja do Zoisove koče. Ta pot je nepotreben, nevaren za večino obiskovalcev in brez udobnosti, sploh pa mnogo slabejši od starega pota. Hvaležni 1 moramo biti domačinom, ki svare potnike pred novim potom podala se k ogromni omari, jo urno odprla in velela in jih opozarjajo na varen in krajši stari pot. Želeli glede na varnost potoikov, da dotiöna pristojna oblast ogledala ta novi „sekcijski pot". Prepričala se bode o nevarnostih manj vežbanega turista klame „Section Krain" za f da ßi izbere nov pot vsled velike re- novi pot najudobnejSa in naj- kaj prozoren manever. Namen silno so . bil kazati na zgorej slavnost dne 15 razburjeni" duhovi v Celju, tako da t. m absolutno kako Sokolska krajša zveza Kokrske dolioe s Zoisovo kočo večeru prihaja po novem potu, bode vsled Kdor pa proti pokazali se dela razburjenost v Celj nemogoča. Na kak način so nam znani umetniki opet ... _ snežiSč primoran vrniti se Poznavajoč ta kraj smatramo kot dolžnost oblasti da odstrani markacijo in napisne table jskega pota", predno se zgodi kaka nesreča tega novega n sek Vodovod v Mariboru Dunaja, se je zgradba vodovoda dala dunajski tvrdki Eumpel & Waldeck Kakor se nam poroča z katerega dobi Maribor, od- Iz Postojne se poroča: V korist gasilnemu druStvu Popisovalni in v Postojni priredi pe dne 12 pri Postoj avgusta v logu na Grobškem velika ljud ska veselica, katera obsega raznovrstne zabave, kakor godbo, ples, petje, strelj Trstu in Zagrebu se bodo vodom ljudskega Štetja, i zakona. zglaševalni uradi v Gradcu^ kakor čitamo v dotičnih listih po- uveljavljenja novega domovinskega veliki javni tomboli na tarčo itd Pri vsled pomnoženega posla preustrojili in z uradnim krvne pincgavske pasme je glavni dobitek SV^ let star bik čisto osobjem pomnožili dobitkov za poljedelsko in hišno vreden 400 kron in mnogo drugih Razširjena šola Trirazredno bo prižgal velik porabo. Koncem veselice se sv. Lovrencu na Dravskem ljudsko po šolo prf nika gosp umetni ogenj pod osebnim vodstvom piroteh jerski razširil v štirirazrednico deželni šolski svet sta Ferda Makuca iz Gorice mena preloži se veselica na dan 19 Nov vodovod. slučaj avgusta t «labega vre- poletj Streljanje proti toči na Štajerskem. Tekom pri dej tako poroča gosp dr Josip Blok se piše: Dne 28 julija se je v vasi Metulje v bloški občini vršil ogled novega vodovoda. Spodnje Štajersko tile strokovnjaki vinogradništva Vošnjak logij meteoro ravnatelj centralnega meteorološkega zavoda dr. Per napravo ker Mnogo let smo prosili za to prekoristno ^ __ morali skoraj gkozi celo leto večinoma vso poVebno vodo do smo vaŽati iz pol 5ila se je živina vse one težave. oddaljene Nove Da tulj danes pa Trpel je ljudstvo neter z Dunaj varski vladni Tiflisa v Kavkazu gornjeavstrijski deželni tajnik tnik mu pride Bermann iz MonaKoveg ravnatelj carskih ko imamo vodovod Gogol Janovski. Neka londonska tvrdka Tanzer, ba-i in celo \z vinogradov, Juri) naša 19 številk smo pozabili sade za čaj, katere veskrat pobij dobila prepotrebni vodovod, zahvaliti moramo broječa vas Me toča ki ima v Indij na- pa pošlj tudi svojega zastopnika. Vsi ti gospodje se bodo poučevali o uspehih stre PO pripomogli s trudom in prispevki. Zahvalimo se našemu faktorje, Ijanja proti toči gosp. deželnemu poslancu Fr. Modicu da je pospešil to napn si dež odboru in vis se Preložitev ceste. Strmi „Halerjev klanec" med dež Zahvalimo se županstvu na Blokah -----" ^ X-1C1UZ11.CV cesie. ötrmi mnogo trudil, Železno Kapljo in Belo prelagajo. Nap zboru sta tudi gosp Izjaviti pa moremo da da se strmina izgubi ečje inke tako bo veliko ložje voziti. Kakor znano. vodna dela Lončarič in gosp Ahčin dobro izvršila vodo so rstno urejena tudi za slučaj ognja Podražen premog. Ljubljanski trgovci s premogom ]e v Beli mnogo obiskovano kopališče s kislo vodo. Prihodnj leto prično z delom na Jezerskem vrhu. Primorskem in na Laškem so zvišali ceno premoga za Laško vin. pri 50 kg Žalovanje demonstrati na Žalovanj po kralj Deželni poslanec Lenarčič bino bil na potu preko Nemčije in Belgije v London hotel obiskati pariško razstavo, je v Bruslj s svojo rod- na vso moč morrikem je postalo že naravnost škandalozno Umbertu na Pri da m sicer za legarjem sanatoriju so otroci odkoder nevarno obolel Zdaj leži v nekem ondotnem privatnem se razobesilo zastav in drugih žalnih znakov temu Lahi agitiraja kar mogoče mnogo črnih Celo s terorizmom silijo ljudi a vlada vse to trpi. Namen vsemu temu počfnj mu streže njegova gospa soproga, v tem ko da ljubeznjivemu in stanjeni v nekem hotelu. Iskreno želimo da ajnemu rodoljubu kmalu povrnilo zdravj se o ! je, pokazati Nasprotno Italijanskem tudi silno Primorska zrela za združenj pa se poroča, da so z Italij vesti o silnem žalovanju na izmišljene. V Ben^itkah in v Milanu t Pohvalno priznanje. Z dekretom z dne 28. je okrajno glavarstvo ljubljansko v imenu deželne izreklo posestniku Ijani pohvalno julija vlade le ljudstvo povse indiferentno Črnih zastav ni skoro prav nič Celo v Moozi ni na velikem trgu nobene zastave razobešenih zato pri reševanj mesarju gosp. Ivanu Počivavniku v Ljub-priznanje za pogumno in energično postopanje pa se v Milanu prirejajo javni koncerti in gledališke Marij Urbane iz ogni a vršila dne Slomšekova slavnost na t. m Ponikvi se predstave. Ta razloček mej Italijo in Primorsko pade v oči Kaj si morajo drugod po svetu misliti o naši državi prenaša taka izzivanja in take demonstracije, Udeležnikov je bilo nad 8000 bila prav sijajna narodna manifestacij rejajo na Primorskem kakišne s tem si mi ne bomo belili glave mirno se pri- di j o Piše Celjski mestni magistrat je provzročil kome- se nam: Prišedši iz Ponikve nas ie pričakalo na politični ko- stranka v Istri Osvobojen) Laški naskok na občinsko avtonomijo peronu celjskega kolodvora vse polno orožnikov Laška po vsi pravici v strahu za svojo nadvlado. jarma se vršj Že mar Hrvatov in Slovencev iz laškega misarji so švigali sem in tja jeli mestni policaji. Vsi ti varstveni pred vhodom pa so nas spre se ločili noči. množica organi so odredili da pred kolodvorom pomiri in razide. Res so nas in kaj pomenja tako cepli naših sil v Celj J'O siaer počasi, a konstantno V zadnjih desetih letih sikaka občina prišla v slovansKe roke in celo v tacih občin7b za gospo- kaka že niso več v Lahi_že stoletja vladajo, začeli so se ljuti boj dalo povod, da so Lahi začeli razmišljati to vemo že iz skušenj izza prejšnih let. Pred kolodvorom darstvo. To bi si zagotovili vpliv tudi na take občine. hrvatskih rokah in zlasti kako bi si zamogli preprečiti hrvatsko je bilo zbrano tisto znano celjsko barabsto kakor na povelj žici navezani na vrvico. pravočasno v pravilni pozituri katero stoji vedno uradovanje. In našli so tako sredstvo kakor v jedni zadnjih mno sej sprejel zakonski načrt Deželni zbor istrski je stranskih ulicah pa so stale s puško ob nogi kompanije vojakov. No zgodilo se ni ničesar- jako humanitaren, hvalevreden namen ima na videz smoter, utesniti občinsko avtonomijo in razširiti resnici pa je njegov pli deželnega razven par žvižgov in nekoliko heil-klicov smo odgo katerim pozdravom s krepkimi „na zdar", duo le vse mirno ^emu je celjska policija pustila, da katera najbolj bilo zbirala odbora. Eečeni zakon zagotavlja občinskim tajnikom razmerno dobro gmotno stanje, stalnost služb in tudi pokojnic vse hvalevredno sodrga Zajedno pa določa, da poznata ravno celjski policiji, zakaj je ni občinskih tajnikov odvisno od deželnega odbora lino, kar je imenovanje stalnih poslala domov, vsakega remitentneža pa zaprla davno rešena uganika. Komedija, ki je bila nam je že sebi umljivo Seveda je oh da bo deželni odbor potrjal samo take tajnike uprizorjena se bodo z dušo in telesom zavezali laški stranki t Slovan gotovo ne zadobi nikdar tega potrdila Zaveden ne bo tore) « nikdar postal definitiven in nikdar deležen dobrot rečenega Zeitung" je ritmpjstru povedala kar mu gre, in ritmojster zakona. Ako se pomisli, da je pri istrskih občinah tajnik naj- zato pozval urednika Ptaka na dvoboj. Ptak ga je vsekal takoj večkrat duša občinskega odbora, potem si je lahko predstav- pri prvem naskoku po glavi in roki da Ijati,- kake posledice bi imel sklenjeni zakon. Ker pa ]e ta ^akon v direktnem nasprotju z načeli o občinski avtonomiji, delavci omedlel Krvav boj med madjarskimi in hrvatskimi Mag szo a pričakovati, da se ne odobri. poroča, da so ee v vasi Simovec stepli madjarski in hrvatski delavci. Pri regulaciji Drave so delali Umrl je v Ljubljani meščan, pasar in posestnik tudi Hrvatje, ali podjetnik odpusti! vzel samo Mad gosp. Valentin Sadnikar, oče znane rodoljubne družine. Dosegel jare na delo. Ko so prišli madjarski delavci v Simovec po je dobo 75 let in je praznoval predlanskim svojo zlato poroko. Naj v miru počiva! živež so jih napadli Hrvatje. Toda Madj je prišlo baje že 400. Unel se je s koli, lopatami in sekirami krvav boj Neurje Pretečeni teden je treščilo v senik na Da- v katerem je bilo bolj ali manj' ranjenih več delavcev a 12 njarski plani, občina Sorica V Seniku je bilo sedem oseb, Hrvatov in troje Madjarov ubitih. Boj je dobil tolike dimenzije katere je omamila strela. ponedeljek opoludne se je pridr- da je prišel mirit cel oddelek huzarj vila huda nevihta nad Sorico. Med dežjem je padala jako de- Madjarom je strašno Bazburj pro bela toča, napravila jako veliko škode. Toča je bila tako debela, da se je še drugi dan dobila na planini, debela kot na ministrstvo za uk s prošnj Senat češkega vseučilišča v Pragi se je obrnil da se ustanovila na češki lešniki. Orožje tatinskih lovcev. Te dni se je vršila pri €odniji dražbena prodaja vsakovrstnih pušk, samokresov in re- univerzi stolica poljskega jezika; lektorat bode poverjen zna- slavistu A. Černemu, uredniku „Slovanskeho Pfehledu". nemu Zobozdravniki v Pragi Pragi sedaj toliko volverjev, ki so bili odvzeti raznim obsojencem. Skoro vse to zobozdravnikov, da je skoraj v vsaki ulici jeden Po poročilu orožje se je dobilo pri tatinskih lovcih Da to orožje ne nekega zdravnika jih je v Pragi 72, dočim sta pred 20 leti prišlo zopet v roke take vrste ljudi, je kranjsko društvo za bila samo dva. Zdi se. da hočejo občinstvo pripraviti ob zobe varstvo lova kupilo vso to zalogo. Dobilo je nad 100 pušk Čuden zaljubljen par 461etna soproga zboro in kanih 40 samokresov in revolverjev. Nekatere teh pušk so vodje budimpeštanske opere, je imela ljubezensko razmerje z take, da je tatinski lovec bil vselej v smrtni nevarnosti, kadar 181etnim knjigovodjo. Minolo nedeljo se je peljala z ljubincem streljal v Hatvan ter vzela v ondotnem hotelu sobo Sleparstvo. V soboto popoldne je prišel neznan vila svoje dragotine in kupila revolver. V hotelu Prej pa je zasta človek v prodajalnico k Stakulu z listkom, na kateiem je bila bincem večerja, nato je pregovorila fanta, da umori ponarejena štempilja kranjske stavbinske družbe. Predloživši z Iju- najprej potem pa še sebe. Fant je streljal nanjo štirikrat, a re- Nato mu listek s podpisom polirja, na katerem je zahteval 25 kg sira ^olver se ni sprožil in 7 k^ suhega špeha, češ, da bode družba plačala. Stakulu pognala dve kroglji v prsa, da je obležala sta se zdela listek in podpis sumljiv in napačen. Vprašal je ustrelil. Zaprli so ga, a zopet izpustili, telefonično družbo, katera je vzela revolver iz rok in si Fant pa se ni takoj pojasnila, da se je s fal- ßifikatom hotelo vprizoriti sleparstvo. Mej tem jo človek popihal. pa neznani Moža zastrupila. 28. m m. se je vršila v Sara jevu sodna obravnava proti 27letni Mohamedanki, Mejri Čakali materi otrok m proti 27ietnemu Mohamedaacu Menij Ukradeni hranilnični knjižici kranjske hranil- Džombi radi umora, Mejra in Memija sta imela grešno raz- nice. Posestnici Margareti Dimnik v Tupaličah je bila ukra- merje, in sta se hotela Čakalja znebiti Zato dena hranilnična knjižica z vlogo 460 K, Mariji Pengov, tudi iz Tupalič, pa knjižica z vlogo 1060 je dal Memij ljubici katerega je zastrupila z arzenikom Mož le umrl. Slučajno pa je pokusil tisti sir tudi umorjenčev brat in Vlak povozil je te dni mej postajama Logatec Pia- postalo mu je slabo. Ker je sumil, da je bil brat zastrupljen, nina nekega železniškega Čuvaja Krki Utonila je v sedemletna KrimšiČ iz Žužemberka. šolarica Josipina je napravil ovadbo, in se je dognala vsa resnica Kraljica Margherita ob mrtvem kralju Um Strela je dne 30. m. m. udarila v vinski bertu. Listi poročajo da je prihitela kralj kralj Um hram Ivana Kerina iz Leskovca in ga je užgala. Škode bertu nemudoma, ko so ga pripeljali 400 več tujih gospodov h le Požar. Dne 22 m. so otroci zakurili v neki stelj zdravniki n Da prašala Ali Veličanstvo Videč okoli kralj i gospodj ste v Goričah na Koroškem. Ogenj se je hipoma razširil in pogorelo je pomagajte za božjo voljo! so odgovorili n No je rekla kralj toia zdravniki številk s 26 poslopji. Prizadeti posestniki so bili so odvrnili, da vsa zdravniška umetnost ne more pomagati obožni in so že itak komaj izhajali. Za nesrečnike se nabirajo več. Nato je začela kraljica krčevito jokati. Klicala milodari Muha ga je usmrtila je: „Umo rili so ga, mojega dobrega, srčno dobrega moža! Kaj si jim storil. Podkloštru na Koroškem besedico da so te umorili? Reci mi, ljubi moj, reci! Zini vsaj umrl te dni ondotni notar gosp Makso Kreunzer poprej ga je bila pičila muha. Kreunzer se ni za to dni omenil, dokler ni rana otekla. Tedaj je poklical zdravnika ta mu ni mogel veČ pomagati. Kreunzer ie umrl. Nekaj ti ubogi moj Umberto Vsi a jokali go v ar prošnjam le smejal. Kralj Baje je imela kraljica slabe slutnj Kralj so bili poleg, so je kral) pri naj ne gre telovadbi pa se je n enim molila in jokala Tudi vso Anarhisti v Trstu. Zopet so v Trstu aretovali Kralj le ležal v črni obleki dva ptiča, ki sta na sumu, da sta anarhista. Jeden se zove ie cula vso noč ob mrtvem kralju, drugo noč je prejokala na zofi. a svoji postelji. Ker so zdravniki Aleksander Clementi in je iz Loreta na Laškem doma po poklicu pa natakar. Drugi, ki je javno odobraval umor kralja cijami ohraniti truplo razkraj pričakovali novega kralja, da vidi še poslednjič svojega očeta umorjenega Umberta niso mazilili, nego so skušali z injek Umberta je dejal, da se zove Alfred Melega, in da je iz Bo led Pod posteljo je stal vedno lonj toda policij tovanec dognala, da se mož ne piše tako Are si dal zadnje dni obriti brke da se ga ne donu spoznalo, neče dati nikakega odgovora na vprašanje, kdo da 65 čevljev globoko in odkod da je in zrak pa je čistilo četvero ventilatorjev. Podzemsko električno železnico grade v Lon-Predori leže večinoma pod najbolj živahnimi ulicami, po nekod celo 96 čevljev. Vsak vlak ima v Stockerau kega kmeta Kaznovana preširnost. Eitmojster grof Erlanger stroj in sedem voz za 336 oseb. Vsa vož bode trajala pustil jezditi vojakom po njivah ter 22 minut in bode mnogo cenejša kakor vožnja na omnibusih ne- protestiral, vsekal po glavi n Deutsche Gradnja te železnice šterlingov. opremo bode stala 4 milijone tuntov k Scran 312 Loterijske srečke v Brnu dne i Na Dunaji dne V Gradci dne avgasta I;. avgusta t. 34 66, 69, 37. : 22, 21, 76, 60, 30. avgusta t. 1.: 37, 61, 80, 89, 90. v St. 9218 Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajna kranjska, Turjaški trg štev od 16. do vštietega 18. avgusta t strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske Ljubljani 7 dn^ avgusta 1900. CO (M J napraviti si I vsakdo ivnost ni doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran coskem zistemu s pomočjo ekstraktov ki stanejo za napraviti po 5 litrOT likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Euski pelinoyec. Češki liker, Kimel po 80 kr.; Češnjevec, Alaš, Alpski SliTOTec, Rum liker po 85 kr in tinec. Chartreuse Konjak Benedik 95 kr 5 Razpošiljam ^v/ujciiA, XfCllCUlH- Pilzenski liker po proti znamkah ali poštno nakaznico predplačilu v povzetju 10 kr 7 Teč po poštnem Vsaki pošiljat vi denem navodilo, kako se napravi liker pri Pre prodajalcem ) če naročijo več blaga ceneje Anton mnogo 25) Rukavina Belvedere št. Letnik LVlll Tržne cene. v Ljubljani dne 10. avgusta 1900. Pšenica rž K 7. ječmen o. oves K ajda K proso turS'iica leöa fižol > ' i » I r- ' I . i A Vse cene veljajo za 50 kilogramov tistim obilno jed, neredno življenje, želodečno želodečni katar, želodečnl prebavanje želodečno tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Üllrich-OYO zeliščno I vino. « To zeliščno vino je Iz izb orno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi oeli človeški prebavni org^anizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega z liš^nega vina, se o vi vsaki želodečni bol kar v kali zatre Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bela so: grlavobol, riganje, zgaga, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. ^^abasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba kolika srčno bitje pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na iz želodča in črev odstrani ek način odpr ker vse slabi snovi Sulii bledi obraz, pomanjkanje krTi, % so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in 9 r slabost bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem Čutu, kakor vednem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa da oslabelemu životu novo moč. :Zeliščno Tino povzdigne tek, povspeši prebav-Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo živi enje Mnogobrojna priznanja m pohvalna pisma potrjujejo vse to. 2^eliscnö Tino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki. Črnomlju. Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakou v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklen po izvirnih c .nah na vse kraje Avstro Ogerske v _ m Proti ponarejanju se svari! i Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrleh-ovo zeliščno vino. Moje zeliščno vino ni nobeno tajno sredstvo, taisto obstoji iz: Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 24;0,0, jerebinkovi sok 150,0^ češnov sok 320,0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska korenina, amerikanska krepostna korenina, svedrec, kalmus Odgfovorni urednik : Avffust Pncihar Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki / f l