686. štev. V Ljubljani, sreda dne 19. novembra 1913. Posamezna številka 6 vinarjev, ,,OAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20“—, polletno K 10 —, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se »b pošilja upravništvu. nt «: Telefon številka 118. ut NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Leto 11. Posamezna številka 6 vinarjev. * Uredništvo ln upravništvor at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma M ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa •e plača: petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana ia zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, ut * Telefon številka 118. Dejanja govore. Pred volitvami srno. Zato se klerikalci kar tope same ljubezni do učiteljstva in kdor tej ljubezni ne veruje, ta je v njih očeh »največji škodljivec učiteljstva«, ta spada med »kliko«, ki je kriva, da se še niso regulirale učiteljske plače. Izgovarjajo se tudi na bivšo večino deželnega zbora, češ takrat so imeli liberalci priliko, da bi izboljšali učiteljstvu plače. Res pa je, da se ima učiteljstvo že dvakratni regulaciji svojih plač zahvaliti edinole narodno - naprednim poslancem. In, ali ni učiteljsko pokojninski zakon zopet zasluga na-rodno-naprednih poslancev? To je potrdil celo sam dr. Šušteršič, ki je v seji deželnega zbora dne 24. novembra leta 1905. govoril takole: »Cuje se očitanja, kakor bi deželni zbor tekom 10 let nič ne storil za učiteljstvo. To očitanje ni utemeljeno, kakor kažejo sklepi deželnega zbora, če posežemo nazaj do leta 1879., nahajamo zakon od 9. marca, kjer so se prvikrat sistematično uredili službeni prijemki. Tu so stalne letne plače od 400—600 gld. L. 1890. so se uredile učiteljske plače od 450—700 gld. Leta 1898. se je deželni zbor odločil od 500—800 gld. temeljne plače.« S tem so torej ovrženi vsi klerikalni očitki, da bivša liberalna večina ni ničesar storila za učiteljstvo. Da pa učiteljstvo ni doseglo popolne regulacije, ki jo je z gotovostjo pričakovalo, je pa edino kriva bila klerikalna obstrukcija in nihče drugi. Tukaj je Rhodus, tukaj pleši! Klerikalna obstrukcija je bila naperjena edinole proti učiteljskim plačam. To beremo zapisano z debelimi črkami med dr. Šusteršlčevlm govorom, ki ga je imel dne 8. novembra 1903 v Cerknici. Tu je slovesno oznanil, da se učiteljstvu ne bodo zvišale plače na noben način in dokler se ne Izvrši volilna reforma, se ne bo razpravljalo v deželnem zboru o učiteljskih postulatih. Volilna reforma je Izvršena, ni pa še govora o učiteljskih postulatih. Ko je bila volilna reforma ped streho, so pa stavili klerikalci (prof. Jarc) kot predpogoj za regulacijo učiteljskih plač zakon o šolskem nadzorstvu. Ta zakon je sankcioniran, a regulaciji učiteljskih plač ni duha ne sluha. Klerikalci učiteljstvo samo za nos vodijo — z obljubami. Zdaj se izgovarjajo zopet na državne preodkaze. Pa tudi v to Jim ni dati vere in če država ne bo kar naravnost zaukazala, da se imajo ti preodkazi vporabiti izključno le v regulacijo učiteljskih plač, bodo še ta denar pobasali v strankarske namene. »Domoljub« piše v pamfletu, ki ga je priobčil dne 31. januarja leta 1907.: »Ne vinarja ne v pobolj-Sanje učiteljem!« Kdor pa bere še druge klerikalne liste ter paznim očesom zasleduje v njih razne psovke in napade na učiteljstvo, bo lahko izpoznal, kakšen namen imajo klerikalci z učiteljstvom. Najraje bi takoj danes spravili vse posvetno učiteljstvo s pozorišča ter jih namestili z redovniki In redovnicami. Slom-škarji jim pa grade most v to dobo. Ta namen klerikalcev je izdal brez ovinkov »Novi List« iz Trsta, dne 24. novem. 1900, ki je napisal pamflet na učiteljstvo, da bi morala taka pisava tudi prvaku Slomškarjev odpreti oči. Člankar hvali na vse pre-tege redovniške šole, kako so bile dobre in poceni ter se na najnesram-nejši način norčuje iz posvetnih učiteljev, o katerih piše: »da so »lumpje«, t. j. pijanci, ponočnjaki, babjeki in kar je takega več. Tem razmeram je mnogo krivo — nadaljuje člankar — redovnik —, ker imajo učitelji preveč prostega časa. V učiteljstvu se zaplodi vsled zadolževanja itd. beda in ž njo demoralizacija, ki rodi učiteljske rodbine, na katere z zasmehom kaže sleherni občan. Ali, kaj še posamezni člani učiteljstva! Tu je žalostnih, pomilovanja vrednih eksemplarov, ki končujejo svoje življenje v obupu in — bolnišnicah. Ni potem čudno, ako se učiteljstvo često pritožuje črez premajhno plačo. Bože! Ako bi se hotelo samo vse dolgove in druge »lepe« obveznosti učiteljev poravnati, tre-balo bi vzeti v roke par milijonov! Učitelj vzgajaj in redi mnogoštevilno deco, ženo itd. a to vse iz svoje plačice, res ni čuda, da se tožbe za povišanje plače venomer množijo, kar vsega ne bi bilo treba pri — redovnikih (sic!) in srčno sl moramo želeti nazaj zopet časov z redovniškim učiteljstvom « Tako je! Ali ste slišali, Slom-škarji? In navzlic tem odkritim besedam si pa drzne »Slovenski Učitelj« pisati in farbati javnost: »Duhovniške nadvlade nečemo. To trdijo naši nasprotniki, ker nam hočejo izpodmakniti tla med učiteljstvom.« To so prazne besede, dejanja pa go-govore drugače. Slovenska žemlia. IZ DEV. MAR. V POLJU. Sijajen shod, ali — odkrito rečeno — grozna polomija dr. Šušteršiča. V nedeljo dne 16. novembra t. 1. Je oklical naš brihtni in občeznani, občinski tajnik po maši kar pred cerkvijo, da se bo vršil en velik shod v ljudskem domu (po domače v čuka-riji), a samo za pristaše zloglasne S. L. S. Na shodu bo govoril sam gospod deželni glavar dr. Šušteršič. Kmalu na to res priderdra na stroške revnih in izžetih davkoplačevalcev zakurjeni deželni avtomobil, v njem sedi ponosni vojskovodja S. L. S. pričakujoč nepregledno množico, katera naj bi njegovemu prihodu dodala potreben sijaj. A pretreslo je mogočnika kakor da bi prišel pod mrzel tuš, ko zapazi, namesto nepregledne množice — samo 7 — reci in beri sedem navadnih kimovcov in podrepnikov slavne S. L. S. Razume se, da bi se bil pri tako mnogobrojnemu številu zavednega občinstva? — shod težko vršil, radi tega so skočili poslužni lakaji dr. Šušteršiča hitro v bližnje gostilne po ljudi, ter so na ta način z velikim trudom spravili število zborovalcev na približno 30 oseb. Seveda ni tudi manjkalo na shodu nežnega spola, in to pa že radi tega ne, ker je bil sklican v ravno iste prostore v istem času na pre-računjen način shod radi volitev v obrtno sodišče. Na shodu je gromovnik gospod dr. Šušteršič, kakor vedno ob vsakih volitvah delal vodo — to se pravi — obljuboval je Zadobrovcem vodo, kakor je na kratko, ali žalibog že večkrat povedal povzel direktno iz Save. Voda se bo pretakala, kakor se sliši v starih bajkah, kar skozi sedem vasi, in sicer še skozi take, v katerih imajo v največji suši vode v izobilju. Osrečene bodo po zatrdni zopetni obHubi z vodo vasi: Jarše, Obrije, Šmartno, Hrastje, Sneberje gornja in spodnja Zadobrova. Srce, si poželiš li še več? — Razume se, da ni pozabil zopet obljubiti, da bo kupila dežela most čez Savo pri Sneberjih, da se bo prihranilo denar, katerega so dosedaj plačevali za mostnino, da ga bodejo lažje porabili za v kratkim zvišane davke kranjske dežele, katero tako imenitno upravljajo korifeje S. L. S. Vse to dobimo pa, po zagotovilu dr. Šušteršiča precej po volitvah, in sicer vodo, most, in kar bo pa izmed vseh obljub najbolj sigurno — zvišane davke. Tako se je toraj končal sijajno klavern shod našega dičnega in poštenega glavarja dr. Ivana Šušteršiča v Dev. Mar. v Polju. IZ RADOMLJA. Kakor vam je gotovo znano, imel je tu kamniški dekan Lavrenčič shod, kjer je agitiral za Kreka, češ, da je on fejst poslanec, ker S. L. S. je tekom 6 let toliko in toliko naredila. Pa tufli nedolžen je dr. Krek in ima še krancelj. Ljudje, ki so se shoda udeležili so kmalu začeli nekaj upiti — veste pri nas imamo v eni sami vasi več bircauzov, potem se lahko vpije. Včasih smo bili pri nas zelo liberalni: imeli smo »Bralno društvo«, vrag ve, kje je sedaj. Imeli smo Ciril Metodovo podružnico, šla je rakom žvižgat; eno knjižnico smo tudi imeli, menda od »Prosvete« iz Ljubljane, kjer je pa tercijalkam in duhovnikom vzbujala Jurčičeva povest »Sosedov sin« noželienie mesa — smo jo pa nazaj poslali. Na delu za volitve. Klerikalni \ anter preži na volilce! Pozor! Fejst se nam je včasih tudi zdelo čez farje udariti, tako-le, če smo bili pri ta rdečem vinu. Ko se pa gospod kaplan prišli iz Kamnika, se je pa liberalcem še bolj fajn zdelo, ko so jih izvolili v odbor — pri nas se vsak rad da v odbor zvoliti — od tistega časa naprej smo pa klerikalci. Vedeli pa nismo prej nič, sedaj pa še manj. Včasih smo bili tako »napredni«, da smo enga dijaka menda zlasali, ko je dal našo mlekarno v »Domoljuba« — sedaj pa celo radi vidimo, če nas dajo v »Slovenca«, kar je še slabše. Takole se nam godi. Če pa kaj pogledat pridete, nikar po noči ne hodite, ker pri nas imamo Čuke.« — ongav une. IZ ILIRSKE BISTRICE. Kaplan oboževalec sv. Johance Iz Vodic. V pondeljek dne 17. t. m. se je vršil semenj v II, Bistrici, prodajali so se tudi »Vodiški Čudeži«, in že koj ob početku semnja se Je pojavil en kaplanček in je pokupil hitro za vsako ceno vse »čudeže«. Ko so ljudje izvedeli ta čin kaplančka, so si hoteli na vsak način preskrbeti to čudodelno knjižico in postalo je naenkrat velike povpraševanje po »čudežih«. čudno se je zdelo ljudem, da je ta kaplanček tako iskren in prepričan oboževatelj »Johance«; njemu ne zadostuje, kakor navadnim zemljanom, po 1 čudež, ampak njegova gorečnost in oboževanje svetnice so ga navdušile tako, da se ni radostil z enim samim eksemplarom, ampak je vse kolikor jih je mogel na sejmišču dobiti — pokupil. Govorilo se je splošno o tem in splošna sodba je bila, da smo lahko Kranjci veseli in zadovoljni, da imamo kaplančke, ki so tako iskreni in prepričani oboževa-telji sv. Johance iz Vodic. Ker duhovniki tako marljivo kupujejo in či-tajo »Vodiške čudeže«, bi bilo dobro LISTEK. PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) Zagotavljam vas, da je to v nesrečo gospodične Gilberte Rošegij-ske.« »Zakon vam ne dovoljuje, imenovati jo tako.« »Naj bo; zagotavljam vas, da mi skrivate naslov gospodične Gilberte Lemetrove v njeno lastno nesrečo. Verjemite mi, da ji imam povedati In pojasniti marsikaj. Gospod Roa-janč, vi, ki jo ljubite ... vi, ki imate V svojem življenju gotovo edini namen, storiti jo srečno.« Ze dvajset let sem živel edino temu namenu.« »In vi bi preprečili pomenek, ki mora nujno izpremeniti njeno čuvstvo in njeno življenje ter ga obrniti na pot zmage in vrnitve zasluženih pravic...« »Gospod grofi« je vzkliknil vtarec obupno, »ne izkušajte me! i$aj vam pravim, da sem obljubili« »Ona sama bi vam očitala enkrat, da ste molčali trdovratno... napram meni, ki sem bil odposlanec miru in radosti.« »Ali,« se je uprl Florestan s poslednjimi očmi, »če pa ona sama hoče...« »Eh, tudi vi veste prej ko ne, koliko so vredne zaobljube, storjene v Jezi zaljubljencev. Zak in Gilberta sta vendar zaljubljenca ... ljubita se.« »Ona ga ne ljubi več ...« »Ona ga ljubi še vedno, kajti jeza... to veste z mano vred... ni še nikoli zamorila prave ljubezni. Nikoli!« »To Je resnica!« je zamrmral Florestan, ki mu je zmanjkovalo tal pod nogami. »In če silim v vas tako trdovratno, silim zato, ker imam tudi jaz gorko simpatijo do te deklice, ki sem Ji že enkrat otel življenje. Dajte mi, da jo otmem tudi zdaj.. v da rešim njeno srečo! Ali se ne spominjate več, kako je bilo tam doli, na Valmijskem nabrežju?« »Ah, Bože, da, spominjam se!« »Mari menite, da to ne ustvarja vezi! Tisti dogodek mi pač daje pravico, da vam smem reči: Zdaj izkažite vi mojemu posinovljencu to, kar sem storil jaz otroku vašega srca ... Zakaj moj ubogi sinko je nevarno bolan. Se včeraj se je bal zdravnik za njegovo življenje; mati in sestra mu plakata, babica njegova se je zrušila pod težo svoje bolesti... In zdaj je vrsta na meni, da vam kličem: Na pomoč — na pomoč!...« Ah, Florestanu le bilo zmanjkalo tal pod nogami. Bil je podoben utopljencu, ki išče še rešilne veje, dasi se čuti izgubljenega... »Ali... sai le ni tu...« »A kam je šla?« »No, kam drugam, kakor k svojemu staremu očetu? »H Gregorju Lemetru! On torej ve ... on je vedel? ...« »On ve, da ... Toda pred manj kakor osmimi dnevi ni vedel še ničesar, ne tega, da je njegova hči mrtva, niti tega, da je Gilberta na svetu. Ona sama mu je povedala vse, ko je prišla k njemu.« »To je ... v Bisjeri?« »Gozdar Gregor ne živi več v Bisjeri. Odkar je stopil v pokoj, se Je naselil v Šansneju; sicer pa to ni daleč od ondot. Vedite pa, da ste mi prišli baš o pravem času izvabit to vest: čez par dni ne bi bili našli nikogar več...« »Zatorej se mi zdi, da nekaj pospravljate v stanovanju!« »Pripravljam se, da odrinem za svojim otrokom, gospod grof; namenila sva se zapustiti Pariz. Zdi se mi, da imam s svojimi petinsedemdesetimi leti pač pravico do pokoja.« »Gotovo.« »In ta pokoj si hočem privoščiti tam ‘doli, pri Gilberti...« »Ne upam si vas prašati...« je dejal grof d’Ormod obotavljaje se. »To se pravi... gotovo imate gmotna sredstva, da si morete privoščiti zasluženi počitek.« »Tako le okrog dvanajst sto frankov rente,« je odgovoril stari Florestan ponosno. »Malo je, vidite, a vendar Predstavila to malce oetin- da bi jih še mnogo po deželi poslali — da pridejo tudi drugim ljudem \ roke. Iz Voloske-Op&iije Samomor. Ze 9. novembra t. 1. odšel je pri opatijski pošti nastavljen poduradnik Josip Krese od doma, da se ni vedelo kam. Zena, kakor hčerke bili so v skrbeh, ko ga ni bilo domu o pravem času a še bolj jih je pa skrbelo, ko ga tudi drugi dan ni bilo. Šle so k policiji in prijavile, da moža ni domu, a policija je takoj ukrenila potrebno, in tudi v novinah se je razglasilo, če kdo kaj ve, kje se jiahaja naj to naznani opatijski policiji. Ves trud je bil pa zastonj. 17. novembra t. 1., ko je prišel zjutraj travo kosit neki Blaž Dri iznad vile Friedrichshof, na Lipovici v predmestju Voloskem, pa zagleda pod zidom imenovane vile nekaj črnega, gre pogledat kaj je in opazi, na svoje veliko začudenje, viseti, oziroma klečati, obešenega moškega, katerega se je potem spoznalo za izgubljenega Antona Kreseta. Mrlič je že grozno izgledal in tudi eno roko so mu že podgane pojedle. Vzrok samomora je bojazen pred operacijo. Pokojnik je bi! zgled oče, vedno trezen in zelo zaveden Slovenec. Še nekoliko o opatijskem »Casi-nu des Entragers«. Mnogo se je že pisalo o tem opatijskem »zlu« če ga že hočemo tako imenovati, ali prav z »odprtimi knjigami« se pa le še ni prišlo na dan in to z raznih vzrokov. Namen tega članka pa je, javnost malo pobližje seznati s to afero, ki je ravno sedaj po vsih novinah na dnevnem redu. — Casino sam po sebi ni bil tako veliko zlo za Opatijo kakor se ga opisuje, ampak je bil po drugi strani zelo koristen. Casino prispeval je v razne dobrodelne namene velike vsote, ki so ostale v petdeset let dela in truda, izmed katerih jih nekaj ni bilo brez slave.« »Gotovo, gotovo,« je kimal grof, misleč na vse druge reči. In zdajci Je prašal: »Ali ste premislili dobro, gospod Roajane? ... Gospodična Gilberta pa vi... dvanajst sto frankov rente ... Saj gospod Lemetre gotovo ni premožen: kje pa se naj nabere denarja v svojem poklicu?« »Motite se, gospod grot; on je bogat.« »On!« »Podedoval je sestro — baš tisto, h kateri se je takrat zatekla uboga Gilbertina mati...« »Ah, spominjam se: tisto, ki je umrla med obleganjem Pariza. Torej je bila bogata?« »Zapustila je lepo premoženje.« »No dobro; tako sem vsaj potolažen zaradi gmotne strani njenega sedanjega življenja...« »Gilbertinega? Oh, ona je doma, v Šansneju, v hiši svojega deda, kjer ponuja staremu prijatelju soglasno z Leinetrom gostoljubje ... in jaz, to se razume, se ga ne branim, dobro vedoč, da me vabita od srca.« »Pa kadar bosta vidva z njenim starim očetom že obadva v naročju Abrahamovem — ali se vam zdi naravno, da ostane vaše dete potem samo na svetu?« »Oh...« »Vi ji dajete očete. Jaz Ji hočem dati moža, vam pa vnuke, da jih bo-*te uičkali ua lmlenih.« »Oh!« je vzkliknil Florestan ves ganjen. »A ne, to je nemogoče... Ona ga ne ljubi več...« »Niste si upali priseči tega. A jaz vam prisežetn, da ga ljubi še vedno. Toda zdaj, ko vem, kje je ...« »Kakor bo volja božja,« je odgovoril Florestan ogibljivo. Eh, on je vedel, da drži, kar pravi njegova Gilberta! Grof d’Ormoa se je poslovil in se vrnil v Varensko ulico, dočim se je vrnil stari režiser k svojemu pospravljanju, premišljaje sam pri sebi? »Zdaj moram samo gledati, da ne pade kaka odgovornost na moje rame; ne povem ji torej niti besedice o tem, kar se je zgodilo danes. Rekla bi mi, da sem star klepetun, iz katerega izvabijo vse, kar komu drago. Gotovo bi se nejevoljila name... Ne, ne, molčimo rajši...« LVI. Kadar se vmešajo mlada dekleta Ko se je poslavljal od Floresta-na, je bil grof d’Ormod v večjih skrbeh, nego je mara! pokazati. Z begom Gilberte in Florestana Je bil postal položaj mnogo zapletenejši. Namenila sta se v Šansnej — kako daleč! — in v hišo, o kateri Je slutil že naprej, da bo težko prodreti vanjo. Zato je ugibal, vračaje se v Varensko ulico: »Kaj mi Je storiti?« (riali* 1 Vjpaciji in Casino je takorekoč tudi glavni faktor, ki je pospešil gradnjo . zdraviliške palače v Opatiji s tem, da je prevzel lep del stroškov na svoja pleča brez katerega dela je na-daljne delo okoli zdraviliške palače flaravnost nemogoče, neizvedljivo. Toraj »Casino« kakor tak, ni škodoval in tudi nikoli ne bi škodoval Opatiji, kakor zdravillišču niti kot mestu, ampak tisti ki je škodoval in bi tudi nadalje škodoval, so pa le osebe, ki so to molzno kravo imele v svojih rokah. Casino, pod nadzorstvom občine ali kurkomisije ali pa obeh dveh, bi bil pa kaj privlačljiva sila za bogatine in sploh za ljudi, ki morejo riskirati pri igralni mizi nekoliko sto in tudi tisoč kron, pa tudi revnejšim bi mogla biti kdaj sreča mila, kar bi pod bivšim nadzorstvom nikoli ne mogel'biti slučaj. Laž Je pa, kar pišejo nekatere novine, da se Je ,vsled tega, ker so zaigrale večje vsote že več oseb ubilo. To ni res. Znan Je le en slučaj in še to človeka, Jci Je na Ogrskem gotov znesek de-fravdiral in si je hotel z ostankom tega zneska priigrati v Opatiji celi defravdirani znesek, kar se mu pa hi posrečilo in ni mu preostalo druzega, kakor vzeti pihalnih v roko in $ tem likvidirati svoj dolg. Naj ne Eisli kdo da hočem zagovarjati ralnico kakor tako. Niti na misel {ni ne pride. Moj namen je le stvar i>rikazati javnosti kakor faktično je, n pa protestirati proti vpitju sedaj, :o se je vendar tedaj, ko se le Carino vstanoviio, to vstanovitev rav-Jio od tistih, ki sedaj najbolj kriče, Odobravalo. Povdarjam pa, kar ml mora priznati vsak človek v Voloski-Ppatijl, ki pozna razmere dobro, da Casino pod dobro kontrolo oblasti, »e bode nikoli škodoval Volosko-OpatiJI, ampak nasprotno zelo koristil, če se drži daleč od njega ko-ritarje, ki so zakrivili, da je prišlo tako daleč, da se Je ta igralnica po vsem svetu razvpila kakor prava razbojniška luknja. Opatija dobi novo cerkev. Ali fllsmo srečni mi tu v Opatiji? Sedaj bomo Imeli kar 4 cerkve: dve v Voloski in dve v Opatiji. Za to novo Cerkev, ki se že pridno dela, se je naberačilo okoli en miljon kron In se le nadalje berači, to Je, za predmet, ki Je popolnoma nepotreben v temu našemu kraju, ampak koristen za pa-jfenje lenobe beiokutarjev, ki bojo brlflno pomagali zabijati nemške feblje v most od Balta do Adrije. Smo pač v krščansko katoliški dr-favl. * Kaj le z bolnišnico v Voloski? Ze leta in leta nabira se denar za se-tldanje bolnišnice v Voloski, ki bi bila tako potrebna, pa se še do sedaj ni nabralo toliko, da bi se s zidanjem moglo pričeti. Če Je pa treba zbirati denar za nepotrebno cerkev, se ga pa v kratkem nabere kar milijon. Prva bližnja bolnišnica Je na Reki, na ogrskem teritoriju, kamor se mora pošiljati bolnike rte samo z Voloskega okraja, ki je mimogrede rečeno, eden največjih v Avstriji, ampak tudi Iz otokov ln drugih istrskih krajev, a poleg bolnikov tudi lepe tisočake na leto za njih oskrbo. Slavne naše c. kr. in ne c. kr. oblasti bi pač bolje storile, da se malo več brigajo za toli potrebno stvar kakor |e bolnišnica, a cerkve naj puste le kutarjem, ki tako nimajo druzega dela kakor skrb za svoj trebušček. Ravno ta nam )e še manjkal. V tekočem mesecu počastila nas je naša slavna vlada zopet s tem, da je poslala k okrajnemu glavarstvu v _ bbbbmb i i l_ mm JOS, SEST:: Bajka o pesniku in njegovih treh sinovih. Živel Je pred časom modern pisatelj in se preživljal skromno od perverznosti in od utrinkov misli. Ko Je začutil, da se mu bliža zadnja lira, Je zbral svoje tri sinove krog sebe in govoril najstarejšemu, ki Je bil velik in plavolas:1 »Zoveš se Uživanje. Pojdi in poišči si najlepšo ženo. In ko jo najdeš, Imenuj jo srečo, in odpovej se vsemu drugemu. Tako dosežeš blaženost! Blaženost Je globočina, in globoko Je samo hrepenenje, ker Je brez konca. Ničeva je resnica, kajti ona je cilj!« Tedaj Je pokleknil najstarejši in čudo se je raztegnilo preko njegovih misli. Drugi Je bil kostanjelas, pono- 5en, in luč je bila v njegovih očeh. 'emu Je govoril: »Zoveš se Moč. Pojdi v svet in poišči si najlepšo ženo. In ko jo najdeš, imenuj jo žensko, in odpovej se vsemu drugemu; tako dosežeš blaženost. Blaženost Je globočina. In globoka Je samo zmaga brez mej, in £e se združiš, lahko vladaš!« _ Tu je dvignil drugorojenec kodrolaso glavo, in vrisk je plapolal v Jllegovih očeh. Nnimlajši je bil črnolas in šibke post, ve. Kot žica so bili njegovi la-fcje. Temu je govoril stari: Voloski komisarja, ki ne zna ni besedice hrvaški niti slovenski, a poleg tega nosi slavno ime Isor Štern. Ko se bode iz kakšnega slovarja naučil par hrvaških ali slovenskih besed pa bode uradoval: »Ti pasla tvoja trava na moja krava,« in s tem bode že zadoščeno zahtevam v čisto hrva-ško-slovenskem okraju. Merodajni faktorji naj vprašajo na merodajnem mestu če se nima druzega dela kakor zbijati take neslane šale. Štajersko. Waldpoet«. Naši štajerski rene-gatje se zopet zvijajo v nacijonalnih krčih. Zgodilo se je nekaj nezaslišanega, nekaj nečuvenega: njih »Waldpoet«, njih Peter Rosegger je zgubil Noblovo nagrado za literaturo. Cehi so bili toli predrzni, da so protestirali proti taki nagradi možu, ki Je nam Slovencem hotel zadati s svojo dvemiljonsko zbirko narodni smrtni sunek...! Naši rengatje pa so že kar naprej vriskali v nadi, da dobi P. Rosegger Noblovo nagrado In postane s tem — še večja reklama za mlljonski sklad, široiu sveta. Vse to se jim Je preprečilo, vsi tl upi so splavali v zadnjem hipu po vodi. P Rosegger, ta vzor - mož, ne postane deležen največjega odlikovanja svetovnih mož, dasi so njegovi duševni proizvodi večji od največjih, zlasti pa od umetnikov - pisateljev Slovanov! P. Roseggerjeva dela splošno ugajajo; tudi med nami se jih je mnogo bralo — in z zanimanjem bralo. Ce so dovršena v toliko, da zaslužijo tako visoka odlikovanja — nas malo briga. Vemo pa, da so v trenotku, ko Je njih avtor izmislil sramoto, narode ubijajočo milijonsko zbirko, zgubila ves oni čar, vso ono lepoto, ki so Jo dotlej imela. Umevno! Prej se je možu pripisovalo dušo,, srce... Pozneje pa se Je videlo, da njegov dušni nivo ne presega niti polovičnoti, da — da je celo lahko brutalen. Blesteča skorja je zakrivala gnilo vsebino. Kaj tacega se pa ne sme in ne more odlikovati z najvišjim odlikovanjem z najvišjo nagrado. Tega pa seveda ne razume renegatska kri. Dobro 1 tako! Maribor. (»Ubogi možiček«.) Reklama za to burko, zlasti po časnikih, je bila zelo bombastična. Bali smo se večera — a bili smo vseskozi očarani. Tako Izvrstno izvedene burke še naš oder ni videl, naše občinstvo Se ni gledalo. Zgodilo se le celo, da sta dva diletanta žela pri odprti pozornlci kolosalen aplavz! Zagor-]ema priznamo; Je svoj tip, ki mu je zvest ostal tudi tokrat. Emereucija nas je tudi tokrat očarala, a Adela postaja v pravem pomenu besede »naš punček«. In Filip! Kako krasno je bil kopiran! Ne bodemo ga zlepa pozabili. Florijan je tudi tokrat bil, kot vedno, naš stari znanec, ki je že po sebi pol jamstva vsaki igri. Bučarju so nekateri zamerili »Prleka!« Vloga zahteva posebno narečje in priznati mu moramo, da se mu je kaj dobro prileglo; pa tudi igral Je vrlo dobro. Anči Je bila dobro razpoložena ln kaj živahna. Ahačič (g. Molek) Je bil za poč‘t izboren. Jelislava, že toli časa pogrešana, stara znanka, je bila ljubka in dovršena, kot svoj čas. Tudi Rajakovičeva je bila izborna. Pohvalno pa moramo omeniti tudi Suhadobnikovo, Rogla in konečno tudi Franca. — Tehnično vodstvo je postavilo zlasti za II. dejanje krasno sceno, docela novo. Orkester »Glas, društv.« je izborno krajšal odmore SBflS — in dal par lepih komadov. — Splošno je bila igra zelo živahna, točna in tudi tehnično dobro razmerjena, zasluga g. režiserja Moleka. Želimo, da bodo tudi prihodne burke tako srečno izbrane. Ali bi se »ubogega možič-ka« ne dalo ponoviti! —a. Sv. Benedikt pri St. Lenartu. (Roparski napad.) Dne 9. t. m. je prišel v Golobovo krčmo viničar Jakob Kramer s svojima otrokoma in pil nekaj malega. Ko je plačal, je pokazal list (odslovni) deželne brambe in v njem bankovcev za 130 K. Ko se je vračal domu, ga je pri tamošnji brvi, kakšnih 150 korakov od krčme, v temi nenadoma napadel nek neznanec, ga dvakrat sunil v prsi, podrl na tla pokleknil nanj in mu izmaknil omenjeni denar ter zbežal. Prijeli so nekega S. Kaučiča, ki se je četrt ure pred Kramerjem odstranil iz krčme. Kaučič taji in tudi denarja pri njem niso našli. Žikarce. (Dete utonilo.) Zakonska viničarja Ferlič sta šla pred par dnevi v bližnji gozd, grabit steljo, seboj sta imela tudi oba otroka. Proti 11. uri sta ju poslala domu. Spotoma je prišla triletna deklica preblizu mlake posestnice Marije Knehtl. Par ur pozneje so jo potegnili utopljeno iz pol drug meter globoke vode. Studenci Pri Mariboru. (Občinske volitve.) V Studencih pri Mariboru se vrše dne 25. in 28. t. m. občinske volitve. Tudi lani so bile, a ker so se nepravilno vršile, so bile razveljavljene. Ze lani pa so se jih udeležili tudi tamošnji Slovenci, in sicer v II. volilnem razredu. Za letos se pripravlja nekaj sličnega in bilo bi želeti, da se jih brez izjeme udeležijo vsi Slovenci. Teren je zelo ugoden in če vsak drži svoje dolžnosti, bi bilo prav lahko, si osvojiti tu trdno postojanko. Da bi bilo to skrajno potrebno, ve vsakdo. Studenci, v katerih ni niti pet rojenih Nemcev, pač pa pretežna večina Slovencev, imajo za gospodarja razne Nemce Juritschovega kalibra. Kdor pa ima le malo možgan, ve, da ga ni nesramnejšega zatiralca, kot so narodni janičarji — renegati. Ne le, pokazati svetu, kako urnebesno nesramna laž je trditev, da v Studencih ni Slovencev, marveč tudi pokazati, kako nesramno gospodarijo doslej »Nemci«, je častna dolžnost vsacega Slovenca, ki ima le kolikor toliko časti v sebi. A pokaže tudi lahko vsakdo, da ni le takrat Slovenec, kadar jemlje dobrote svojih sorojakov, marveč tudi takrat, kadar treba iti za narodne interese, narodne svetinje v boj. Deco se nam ponemčujel In kaj je dražjega na svetu, kot ravno deca. Katera mati in kateri oče pa more biti vesel svojega otroka, če zaničuje govorico svojih roditeljev? Otroke nam ponemčujejo, da postanejo potetn ubijalci svojih, zapeljujejo jih k nebrzdanemu življenju s pomočjo turnarjev, da se sramujejo in zaničujejo svojih staršev! Kdo bo to trpel in gledat? Zato pa bruhajo jezo. Kdor si želi konca hinavskega klerikalizma, ki se izteguje kakor polip po našem Primorju, ta naj širi »Dan«. Nedeljska predstava drame »Žetev« v »Trgovskem domu« je izpadla v vseh ozirih dobro. Od »Charlejeve tetke« pa do »Žetve« Je bil velikanski skok, ki ga nismo pričakovali. Gospoda Sedej in Stano-vov nista mogla biti boljša. Dobro so igrali vsi. Občinstva je bilo mnogo, ali žal tudi dosti takih, ki se smejejo največji tragiki. Pijani vojaki. Mi smo vajeni vojaških razgrajanj in se nič ne čudimo, če se včasih med seboj pobožajo. Zadnji čas pa so se začeli pravi škandali. Vojaki se večkrat opijanijo in se potem pretepajo. Tako tudi v nedeljo ponoči. Na več krajih so se vršili vojaški pretepi. Tudi več civilistov je bilo ranjenih. Razgrajače so morali Ipviti po mestu, da so jih lahko zaprli. Goriško. »Zoveš se Znanost. Pojdi v svet in poišči si najlepšo ženo, in ko Jo najdeš, imenuj jo poželjenje — in vživaj Jo! Tako dosežeš blaženost! Blaženost Je mir. Mir Je samo po utešenem poželjenju, in dokler ni kri umirjena, ne more glava mirovati. Ubranost pa Je mati misli!« In najmlajši je dvignil glavo in strmel dolgo v praznino — popravil kodre s čelo in vstal. Na to le stari umrl. Najstarejši je šel v svet in si poiskal najlepšo ženo. In ko jo je videl — jo Je vžil do dna. Potem je postal pietist in umrl. Drugi je šel tudi v svet in poiskal najlepšo ženo. In ko Jo je premagal — Jo je vžival do sitega. Potem Je postal župan v nekem malem mestu in umrl. Samo tretji Je ostal doma. In ko so njegovi udi oveneli in se njegovi živci osušili — je napisal knjigo o seksuelnem vprašanju in če ni umrl, živi še danes. »Novi Čas«, listič raznih dr. Krekov se je zopet vzdignil nad oblake oznanjuje moralo. Bravo! — »Vodiški Čudeži delajo res čudeže. Ubogi uredniki »N. Č.« ne vedo, kaj bi delali, kakor kameleon izpremin-jajo barvo — zagore, preblede — a ne pomaga nič! »Dan« je tisti list, ki jim prinaša smrt. Ko pride »Dan« izgine noč. Oni čutijo, da propadajo na Goriškem, ker se hitro širi naš list. Dne«ni pregled. Grozno se Jeze naši Nemci, ker ni dobil Rosegger 180.000 Noblove nagrade, da bi dal te tisoče z^ ponemčevanje slovanskih otrok. Najbolj kriče zdaj Nemci nad Čehi, češ, da so oni to dosegli. Mi Slovenci moramo biti res Čehom hvaležni, da so protestirali, da se ni Nobelov denar napačno porabil. Nemci sedaj slave Roseggerja kot apostola miru — menda zato, ker je proglasil smrtni boj proti Slovencem. Rosegger je pred 20 leti bil tudi v Pragi in je hotel na kolodvoru kupiti sadja. Prodajalka pa mu je rekla: niks dajč. Rosegger je bil baje užaljen. Od takrat ni mogel Čehov. In sedaj so mu onemogočili Nobelovo nagrado. Renegati in nemčurji naj se potolažijo. Najprej je treba kulturno živeti doma — potein se šele kazati pred svetom. Nas veseli, da bo 6vet ob tej priliki slišal, koliko je vredna nemška kultura na jugu. Po Einspielerjevi slavnosti so se sešli zastopniki raznih slovenskih pokrajin in so se posvetovali o tem, kako bi se na najbolj primeren način proslavila SOOletnica, odkar je bil na Gosposvetskem polju ustoličen zadnji korotanski vojvoda. Sklenilo se je, da se bodo za to slavnost leta 1914. vršile velike priprave. Mohorjeva družba bo izdala primerno knjigo, v kateri bo pojasnjena naša davna zgodovina brez zavijanja. Izda se za ljudstvo še druga posebna knjižica, ki bo popisala, koliko je trpel slovenski narod od te dobe. Na gosposvetskem polju bo velika slavnost, ki se je bodo udeležili zastopniki vseh slovenskih pokrajin. Dne 16. marca bo po vsem Slovenskem šole prost dan, kakor dne 18. oktobra t. 1. Vlada bo dala vsem učiteljem naročilo, da pojasnijo mladini zgodovinski pomen tega dne. Da se Nemci nam revanžirajo za proslavo bitke pri Lipskem, bodo tudi oni proslavili ta dan po vseh mestih v vseh šolah. V znak priznanja bodo povsod dovoljene slovenske trobojnice. Za stvar so se posebno zavzeli zastopniki S. L. S., da pokažejo svojo ljubezen do trobojnice. Slavnostni govor bo imel prof. Ilešič. »Slovencu« se strogo naroči, da ga zaradi tega ne sme dolžiti antipatriotizma in veleizdajalstva. Izreklo se je še več lepih načitov za delo na Koroškem — žal, da se vsi ne bodo dali uresničiti. Dve nagrobnici. I. Gozdič Je že zelen. H. Vigred se povrne. Narodni pesmi, ki se pojeta kot nagrobnici. Za moški zbor čveteroglasno postavil Oskar Dev. 1913. Založila in natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 20 kom. 6 kron. — Odkar pomnimo, gulijo pevski zbori ob pogrebih one stare — nekdaj morda lepe — nagrobnice. | evcem so tako prešle v meso in kri, da jim zdaleka ne pride na misel učiti se novih nagrobnic, ki jih Slovenci vendar nimamo tako malo. | iav lepo izbiro ima Maroltova zbir-,a, tudi drugod so raztresene. Med starimi je edina »Blagor mu, ki se spočije« s svojo pomenljivo drugo kitico, ki Je pa nikoli ne pojo. »človek glej dognanje svoje« in zlasti »Nad zvezdami« z nesrečnim iz nemščine prestavljenim tekstom bi za vselej lahko ostale v arhivih pevskih društev in bi tam same čakale sodnega dne. Nekaj povsem novega Pa smo slišali pri pogrebu prerano umrlega slikarja Groharja, ko so se prijatelji in znanci poslovili od pokojnika ne sveto te mveč z narodno pesmijo »Vigred se povrne«. • Vigred se povrne, ,..vse se oživi, 1 tratica pogrne se s cveticami. Drobne ptičice pojo tam v domačem gaj, , al’prijatelja sem nazaj nidkar več ne bo. %, ti- 5 % Kako priprosto in vendar lepo Je narodni pesnik izrazil v prvi kitici in v polovici druge kitice hrepenenje po pomladi! Vse se takrat oživi, polje in gaj, ptičice pojo in rožice cve-to: v par stavkih imaš naslikano krasoto rajske pomladi! V zadnjih verzih pa izzveni veselje v žalost: prijatelja ne bo nikdar več nazaj. Ta pesem, zapeta ob grobu prijatelja seže v srce in pri Groharjevem pogrebu nisi videl suhega očesa... Materi zemlji so izročili letos drugega moža, Sokola in planinca dr. Kušarja. Vse je čutilo ob njegovi smrti bridko izgubo, ki je zadela že itak redko vrsto mož-značajev. Pevci so se od njega poslovili — z narodno pesmijo? Gozdič Je že zelen, travnik Je razcveten, , <■- ^ ptički pod nebom > * . v,veselo pojo. 'J t * Ptički jaz vprašam vas, j - ^ al’ bo že kmal’ pomlad ' a ■ al’ bo že skorai zelena pomlad? Pomlad že prišla bo k’ tebe na svet’ ne bo, k’ te bodo d’jali v to hladno zemljo. Zopet pomlad in veselje, ne dočakaš ga, moraš v hladno zemljo. Otožno besedilo, Še otožnejši narodni napev, za vraga se ne zdržiš solz! Na idejo narodno pesem vpeljati kot nagrobnico Je prišel skladatelj in znani harmonizator narodnih pesmi, Oskar Dev. Odel Je omenjeni pesmici v temne, mirne žalne akorde, kar se mu Je jako lepo posrečilo. Naj se pevska društva zdramijo tudi kar se tiče nagrobnic, naj ne lajnajo starih pesmi, naj sežejo raje po narodnih nagrobnicah, ki Jih je izdala Učiteljska tiskarna! z, p. Dr. Šušteršič Je gratullral nž Einspielerjevi slavnosti, češ, da »se bodo tudi slovenskemu Korotana vremena zjasnila.« Brzojavke so pd| ceni za bogate ljudi. Tudi citirati Prešernove verze — ni težka stvad Težje je — kaj doseči — zato dr. $u steršič pošilja brzojavke in citiri v,erz® — k? pa so se delili volilu okraji, je bil tako popustljiv, da s< bili celo koroški klerikalci nanj hud| Slovenčeva« nesramnost. Ein spielerjeve slavnosti se Je udeleži za »Slov. Matico« preds. prof. Ilešič »blovenec« pa ga pri poročilu ne sramno napada, češ, da se je vsilil Ako bi prof. Ilešiča tam ne bilo, bF najbrže pisal, da ni storil svoje dolž^ nosti in da je strankar. To je nel srainnost. Ako je katoliški shod in' Einspielerjeva slavnost eno in isto — potem se ne čudimo, da propadi? Korotan. Hipnotizerja bo treba. Da bod* KALIZMA NA ČEŠKEM. Praga, 18. novembra. Danes so tu razpustili »Svobodno Misel« (Volna Myslenka) in konfiscirali njeno premoženje v denarju, ki je znašalo tisoče in tisoče. Knjige in izdane publikacije so morali naložiti na vozove za mobillje. »Svobodna Misel« na Češkem je silno plodonosno delovala in posledice so se pokazale že pri zadnjih volitvah, pri katerih ni bil izvoljen niti en klerikalec. »Svobodna Misel« je Imela vsled vzornega gospodarstva krasno in veliko premoženje in ravno te dni je podedovala okolo 100.000 K- Tu vlada velikansko ogorčenje in bati se je še kaj hujšega. VAŽNE BESEDE KOKOVCEVA. Berlin, 18. novembra. Kokov-cev se je napram zastopniku »Lokal Anzeigerja« izrazil sledeče: Sera optimist; vse dosedanje težkoče so bile razrešene. Tudi grško - turški odnošaji so se zboljšali in naposled se je lepo rešilo. V alban. Vprašanja je politika Rusije sledeča: sklep! londonske konference se ne sinejo niti dotakniti, temveč mora ostati vse tako, kakor je bilo sklenjeno. Glede malih izprememb je pa še Anglija izdelala kompromisni načrt, ki ga bodo velesile pač sprejele. Kar se tiče razmerja z Avstro - Ogrsko, se je razmerje pred tedni mnogo izboljšalo. O tem se je prepričal tudi ▼ pogovoru z avstro - ogrskim poslanikom v Parizu. Srbske aspiracije na severne albanske kraje ne bodo od Rusije v nobeni smeri podpirane in so vse vesti, ki kaj tacega govore, čisto brez podlage. Srbija v tem oziru ne more računati na Rusijo in rusko pomoč. AVSTRIJSKI 1NDUSTR1JALCI PROTI POLITIKI GROFA BERCHTOLDA. Dunaj, 18. novembra. Na zborovanju avstrijskih industrialcev je govoril tudi industrljalec Vetter, ki je obsodil Berchtoldovo zunanjo politiko In Šuntanje tiskovnega urada, ki edin je zagrešil vso vojno nevarnost in nam zasovražil Srbe in pridobil Albance, od katerih imajo avstrijski davkoplačevalci milijardo Škode. AVSTRIJSKA POLIT5KA. Dunaj, 18. novembra. Danes so Ruslni zopet začeli z obstrukcijo, toda pozneje po konferenci z grofom Stiirgkhom so to opustili. Na zahtevo Rusinov pa nastopi sedaj v parlamentu večdnevna pavza, dokler ne pride do odločitve med Poljaki in Rusini glede gališke volilne reforme. Še le prP^dnii t^reV se bo glasovalo o davku na žganje. Fri današnji razpravi Je dr. StransUy povdaril, da z Izrazom »trotelski Dunaj« ni mislil dunajskega prebivalstva, temveč sistem, ki vlada na magistrati« in ki krade češkim otrokom šolo in zavetišče. Pri tem Je prišlo do scen med Nemci in Čehi. • IZ BALKANA. Belgrad, 18. novembra. Spalaj-kovlč je imenovan za srbskega poslanika v Petrogradu. Sofija, 18. novembra. General Savov obeta nova razkritja. Izda brošuro, v kateri se bo branil proti napadom, ki lete od vseh strani nanj. Pariz, 18. novembra. Bolgarska vlada ie grški vladi sporočila, da tako dolgo ni misliti na vzpostavo di-plomatičnih odnošajev med obema državama, dokler ni rešeno vprašanje ujetnikov. RAZMERE NA BOLGARSKEM. Belgrad, 18. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Politiki« javljajo iz Sofije,, da ta-mošnji politični krogi smatrajo ab-dikcijo kralja Ferdinanda v korist prestolonasledniku Borisu za sklenjeno stvar. Belgrad, 18. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V Sofiji je pravi kaos. Izven Sofije, posebno v manjših mestih in na deželi je še relativen mir, prosto bolgarsko ljudstvo nikdar ni pokazo-valo posebnega zanimanja za javna vprašanja in ga niti sedaj ne poka-zuje. Zato je pa v Sofiji vse narobe, voditelji se medsebojno tako obtožujejo, kakor še nikdar, pri tem pa mnogi še vedno izražajo nado, da bo bukareškl mir spremenjen v korist Bolgarski. Seveda je to izključeno, ker teh stremljenj razun ene, nobena evropska velika sila ne bo podpirala, ali. dejstvo, da se na Bolgarskem še vedno vdajajo takim praznim nadam, dokazuje, da je še daleč čas, ko bodo na Bolgarskem začeli mirno in hladno presojati položaj, ki je bil vstvarjen s srbsko zmago ob reki Bregalnici. V tukajšnjih političnih krogih ne pričakujejo posebnih sprememb na Bolgarskem niti v slučaju, ako kralj Ferdinand res odstopi in ga zameni na prestolu njegov najstarejši sin Boris. To bi bila samo sprememba osebe na prestolu, prebivalstvo bi pa ostalo nespremenjeno; pod vplivom očeta ali pa kake klike bi mladi kralj skoraj gotovo nadaljeval politiko svojega očeta. PROPAGANDA ZA KATOLICIZEM NA BOLGARSKEM. Belgrad, 18. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Propaganda za prestop Bolgarov v unijo z Rimom, je spremenila svojo obliko. Do sedaj so jo vodili politiki, ki so hoteli z ene strani nagajati Rusiji in jo prisiliti, da se zavzame za Bolgarsko proti Srbiji, z druge strani so pa upali, da bo macedon-sko prebivalstvo prestopilo v unijo, ki se bo smatrala za bolgarsko vero in tako bo tudi to prebivalstvo pridobljeno za bolgarsko stvar. Pokazalo se je, da so bili ti računi napačni in sedaj se politiki ne zmenijo več veliko za vprašanje unije. Rusija dobro ve, da je bolgarsko ljudstvo preveč konservativno, da bi se hotelo kar tako pustiti pravoslavje in se ni za gibanje niti zmenilo. Ravno tako ni bilo nobenega upanja, da bi se macedonsko prebivalstvo dalo s pomočjo Rima pridobiti za bolgarsko stvar. V Macedo-niji ni tal za bolgarsko propagando, ljudstvo je srečno, da ga je Srbija osvobodila turškega jarma in je Srbiji hvaležno za red, ki ga je vpeljala. O tem so se mogli prepričati bolgarski četaši, ki so prišli v Macedo-nijo hujskati prebivalstvo proti srb' ski upravi, pa jih je prebivalstvo sa mo izročilo srbskim oblastem. Propaganda za unijo na Bolgar' skem je torej izgubila svoje naclo nalno obllježje, pač pa se Rim trudi, da postavi gibanje na čisto versko stališče, v tem pa bo še manj uspeha. MACEDONCI V GRŠKEM VJETNIŠTVU. Belgrad, 18. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Za časa vojne z Bolgarijo so Grk zaprli več tisoč macedonsklh Slovanov, ki so se smatrali za Bolgare in so jih po večini proglasili za Vojne vjetnike. Večina teh Mace-doncev je pa rodom iz krajev, ki so pripadli Srbiji, torej so sedaj srbski državljani in njihovi sorodniki so se jobrnili na srbsko vlado, da bi ona posredovala pri grški vladi, da bi bili ti vjetniki Izpuščeni. Srbska vlada je takoj zahtevala od grške vla-Jde, da pusti na svobodo njene državljane in res so grške obiastnije takoj dovedle de! teh vjetnlkov v Solun in Uh Izročile^ srbskemu gene- ralnemu Konzulatu, ki je poskrbel, da so mogli neovirano oditi na svoja domovja. Sedaj je pa prišel drugi del teh vjetnikov v Solun, ali grške oblasti jih niso izročile srbskemu konzulatu, temveč jih držijo zaprte v poslopju rumunske šole, kjer zmrzujejo in trpijo lakoto. Srbski vice - konzul je za to zvedel in je posredoval takoj pri grškem guvernerju, da pusti vje-te Macedonce na svobodo. Ker je ostalo to posredovanje brez uspeha, se je srbski vice - konzul Dimitrije-vič, Iti v odsotnosti generalnega konzula vodi posle konzulata, obrnil na vlado v Beigradu In ta bo od grške vlade energično zahtevala, da pusti njene državljane na svobodo. Upati je, da bo stvar v kratkem urejena. To zahteva enodušno in odločno vsa srbska javnost. Ako Grki mislijo, da se Srbija ne bo zavzela za vjetnike zato, ker se oni priznavajo za Bolgare, sc motijo, Ker srbska vlada se bo zavzela z vso energijo za vsakega svojega državljana brez ozira na njegovo vero in narodnost. PRVA OBLETNICA OSVOBODITVE BITOLJA. Belgrad, 18. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V Bitoij je odpotoval na proslavo prve obletnice osvoboditve prestolonaslednik Aleksander. Z njim potuje ministrski predsednik Pašič, minister narodnega gospodarstva Zankovlč in odpravnlh poslov francoskega poslaništva Demain. Prestolonaslednik potuje s spremstvom do Velesa po železnici, dalje pa na avtomobilih preko Prilepa v Bitoij. Belgrajsko občino bo zastopal pri proslavi župan Davidovič z večjim številom občinskih svetnikov. RUDARSTVO V NOVI SRBIJI. Belgrad, 18. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ker so v Novi Srbiji najdeni sledovi silno bogatih rudnikov, se ne bo dalo dovoljenje zasebnikom za izkoriščanje rudnikov vsaj dotlej, dokler državni rudarski strokovnjaki ne proučijo rudarstva v novih krajih, ker bo večje število rudnikov izkoriščala država sama v lastni režiji. NOVE ŽELEZNICE V SRBIJI. Belgrad, 18. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Železniško ravnateljstvo je potrdilo pogodbo s francosko - srbsko družbo za industrijska podjetja glede proučevanja naslednjih novih želez- 1 niških prog; Merdare - Priština in Raška - Mitroviča. Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarlev. Naimaniši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vtfnprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Stanovanje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe in drvarnice se odda s 1. decembrom. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«. 1133-3 Išče se 2 sobi s kuhinjo, eventu-elno velika soba s kuhinjo s 1. februarjem ali 1. januarjem. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 1132-1 Odda se meblovana in ena ne-meblovana soba. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«. 1131-3 Za mesto Ljubljana odda eiie® zastopstvo epohalnega specielnega izdelka proti trdnemu računu zmožna tovarna. — Strokovno znanje ni potrebno. Le solventni kupci naj se zglasijo pri pooblaščencu v sredo ali četrtek od 6.—7. ure zvečer v hotelu „Slon“, soba št. 34. Vprašanja z dežele pod „Prima Kundenkreis“, hotel „Elefant“, Ljubljana. Modistinja FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari tn> št. 9 priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesijoniranl optik in strokovnjak svoj ©28- optični zavo«S. “^3 Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na -zahtevo zastonj in poštnine prosto. FRAN KRAIGHER Isrrojaelci m ©3 eter Gcspcsika ulIIcsi šteTr. S se'priporoča slavnemu občinslvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri, — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. posebnosr 'l-vu- MINKA HORVAT Lfubljana, Stari trg št. 21. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. Popravila se ločno m najcenefše izvrše. Našim stalnim in en-z=z gros odjemalcem nz oddajamo nepremočljive pelerine najboljše vrste pod lastno ceno samo do novega leta, Dežne plašče v vseh barvah in velikostih po najnižjih cenah. priporoča Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.' ■ Kje dobite E3 fl m m M m m m S najfinejši medicinski konjak, rum za čaj, šampanjec, Malago, Ver-mouth, Maršala, pristni kranjski brinjevec, slivovec; dalje Altvater, ■5 Vlahov, Maraschino, Fernet Branca in poteg tega še najbolje gren-čice, kakor Campari-jevo, Pelinkovac „FLOR/JANu, kakor tudi vse l raznovrstne likerje, katere so S najbaljše pi|aie? S Edi m® ie pri f Antonu Turku § Trst, ulica Carlo Gliega štev. 10 (vogal m ::: : ulice C. Kitmeyer) : : : : I Dobiti je tudi :: Brezalkoholne pilače !|| kakor so: Mareličar, Jagodčnik, Limet, Hruškovec in Jabolčnik, popolnoma brez alkohola in po najnižjih cenah, In sicer po 48 stot liter. — Na željo je dobiti tudi na debelo. ® Edina in največja zaloga v Trstu: Dalmatinskega tropinovca. — M Razpošilja tudi na dom, in sicer v Trstu franko, a na deželo po poštnem povzetju. PS ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■» ■■■■■■■«■ ■■■»K« «**!■»■• ■■■■■■■■■■“■■■g ■ Najboljša pijača grenčica 5““; Najfinejši dalmatinski 5 S UISIMII S | .*. Florijan .*. j j Tropinovec j S Najboljša pijača grenčica ■■■■■ Liter - Kron 1'60 - Liter u ■■■■■■■■■■■■■■■■«■■.................................... m u M M S m m m m m »a KS m m m m 11 □Prod.a,sta, ©e dre kompletni postelji iz trd-e^a, lesa. ŠelerLtovirg-oTra. vilica, ©, XI. načLetropje. levo. • "V irrojs. št-sro Ivan Kersnič v Ljubljani, Sv. Petra cesta 32, I. nadstr. nad kavarno „ Avstrija se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejši modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo. eOUBEOgg Moderne krasne bluze iz svile, gaza, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri po zelo ugodnih cenah v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, jsSLf Del. glavnica; 8,000.000 K. Rez. fond nad ■ K 1,000.000. -i5*-! ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 'mr »id. "■* .pnsinvninipfl . Prva ras, kr.javatKUalUft ...dtžiivnfr.razredne loterije.