815
DOMA      ^ P a v 1 e   Z i d a r
Doma sem tam,
ikjer ielo utrudi delo in Ijulbezen
in mi prijazna je ne samo voda
bližnja,
'ki me naredi tolikokrat temnega —
tudi neipoitrelbno sitnarjenje
dežja mi je prijazno
in vsakršno pomanjkanje.
Od tu vendar ne morem ...
Sleherno- jutro mi prigovarjajo,
naj opustim pomenke s ptiči,
ker pojejo,
a jim zaman dopovedujem,
da je tudi to- ljubezen.
Odhajaš, mi govorijo prijatelji
dan za dnem
in temu pritrjujejo piiči,
kasneje pa ^tudi vsaka pomembnejša stvar;
in to je pravzaprav res,
vedno me je k novim, soncem
nekoliko manj,
tako lahkega me ni še našel obup
do zdaj,
in če sem žalosten, sem samo zato,
ker čakam mladega vzhoda
s temi rastlinami tu,
ki prav tako ugibajo
kakor jaz,
do kdaj bomo še doma.