Štev. 182.
P&mmmtta številka 1 ein.
V Ljubljani, v sredo 5. septembra 1923.
Poštnina pavšatfrana.
Leto I.

Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemšl pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20‘—
Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana*4. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Resni trenutki.
Nad južmjn vzhodom Evrope se zbi-;»aio temni oblaki..v < Nekaj se pripravlja. Grško - italijanski spor je sprožil nenadoma lavino, ki Se ji trenutno še upira ženevska insti-ftucijat toda vprašanje je, ali bo Dru-/Stvo narodov našlo med zavezniki do-jvotj iskrenih podpornikov, da se bo mo-tsdo preprečiti strašen zločin nove voj-/»e. Fanatizem je zmešal italijanski di-jplomaciji vse pojme o mednarodnem jpravu. Namesto da bi pristala na reši-;tev konflikta potom Društva narodov. Se postavlja v bojno pozo, in Mussolini rie napravil povrh še cinično gesto: spo-'jročil je grški vladi, da Italija ne pri-fznava kompetence Društva narodov...
Rimu so odredili delno mobilizacijo. Glasila »javnega mnenja« so dobila s .strani vlade nalog, netiti vojno razpoloženje. In Grška odgovarja na te provo-'kacije — povsem naravno — z izročit-'iVijo zadeve Društvu^narodov, izrecno si pa pridržuje pravo \pbrambe z oboroženo silo.
Grška je še vse preveč »slabokrvna«, Sako v finančnem kakor tudi v materl-jjalnem oziru, da bi mogla le za en sam trenutek pomisliti na krvoprelitje. Žabjo je edino pametno, če se ne oddalji biti za las od započete taktike. Danes so simpatije vsega kulturnega sveta na njeni strani, ker je jasno, da je Italija .'kršila svojo obveznost, zapopadeno v Statutu Društva narodov. Iz Londona in Pariza prihajajo vesti o kolektivnem nastopu velesil. Italiji bi se vročila skupna flota z zahtevo, da takoj ustavi svoje vojaške operacije v Jonskem morju, ob-fenem pa bi se ji priznala pravica do satisfakcije. Ravno to stališče pa Italija trdovratno odklanja. Ali ni Grška nudila Italiji v znani noti zadoščenja? Če je bil obseg satisfakcije morda nekoliko Preozek, še Italija ni imela pravice, ka-•egorično odklanjati grško ponudbo.
r?skusija 0 tei zadevi je bila na podla-
& grške note mogoča in bi bila skoro Sotovo dovedla do sporazuma.
Kakšno je stališče naše vlade v grčko - italijanskem konfliktu. Popolnoma Pravilno. Vlada naše kraljevine je izjavila uradno svojo nevtralnost. Temu primerne instrukcije so bile odposlane tudi našemu zastopniku pri Društvu narodov. Vendar pa ima tudi naša nevtralnost nekje svoje meje, če je ogrožen življenjski interes naroda in države, Tu se je vlada spomnila italijanskih aspiracij na albanski obali, zlasti pa ita-tijanskih pomorskih operacij v tistem «elu Jadranskega morja. Stališče vlade !se izraža še jasneje v izjavi voditelja baše delegacije v Ženevi. Naš zastopnik 'je izjavil, da bi bila naša delegacija primorana zapustiti Ženevo, ako se proti velesüt Italiji ne bi uporabila ona sred-stvo, ki jih je Društvo narodov v takih slučajih uporabljalo proti malim narodom, Ta moment je silne važnosti. Podana je verjetnost, da se pojavi kriza Celo v edinem forumu, ki ga izmučeni barodi Ervope žele izpopolniti kot pravega čuvarja Iculture in civilizacije pred barbarstvom. Razveseljivo je dejstvo, da so se tokrat znašle države Velike in ‘bale antante na eni platformi. Vlada baše kraljevine se zaveda resnosti trenutka in ne bo opustila ničesar, kar bi Jhoglo služiti mirni rešitvi krize. Ako bi ha Italija v svoji megalomaniji vendarle hotela zagledati ves kulturni svet v 5bi fronti proti barbarstvu, potem ji je v tem pogledu dana popolna svoboda, ffvo lekcijo, ji Je dala Velika Britanija, brej sila, ki je bila še nedavno baš z KWörn v intiinnih Političnih stikih. Za *mčaj, da bi blaznost par fašistovskih 'jCbteliev povzročila italijansko - grški i si bo naša kraljevina znala svo-JO nevtralnost napram Italiji zelo drago ZaraSunati.
IWacijski problem je naenkrat .Pd v ozadje in atmosfera je zopet /^obijena s čisto političnimi eksplozije"	međ Francijo in Nemčijo
že vid ''tresemannovem prihodu pričela
vTOno zore«, sedaj pa je prepuščena HfcV us°di. Greh italijanske poli-iria hori °ro neoprostljiv. Italija se sa-z bkonomskimi težavami, ali to fik-w Lmoti* da ne bi ustvarjala kon-fEL *?eledu Avstro - Ogrske m
Ikww 'u ^traSne so zablode imperija-l^tične diplomacije. Iz tega sledi, da moremo napeti vse sile, da se zajamči firušfva narodov popolna avtoriteta in
™žnost čf!! V(*iega razvoja. Evropa mora imeti forum, kjer se bodo reševa-e take sporne zadeve. Ako se io ne zgo-sopolnt meri bomo prav kratho stau ob ruševinah kulture in civilizacije.
Italija ogroža mir na Balkanu.
Italijanski fašizem — nevarnost evropskega miru.
Mussolini odklanja posredovanje Društva narodov
Beograd, 4, septembra. (B) Nj. Vel. kralj Aleksander je sprejel danes popoldne v avdijenci namestnika zunanjega ministra, ministra pravde dr. Periča, ki mu je poročal o zunanjem polo-žaju.
Beograd, 4. septembra. (B) Danes opoldne je sprejel Nj. Vel. kralj pomočnika zunanjega ministra Gavrilo-viča, ki mu je poročal o zunanjem položaju.
Beograd, 4. septembra. (B) Po povratku prometnega ministra dr. Jankoviča v Beograd se sestane ministrski svet k seji pod predsedstvom kralja, najbrže pojutrišnjem.
DRUŠTVO NARODOV.
Ženeva, 4. septembra. Švicarska brzojavna agentura javlja: Kakor je znano, je grška vlada zaprosila Društvo narodov, da poseže s svojim posredovanjem v italijansko - grški konflikt. Svet Društva narodov je v soboto vzel zaprosilo na znanje, sklep o svojem definitivnem stališču napram temu zaprosilu pa je odložil na tekoči teden.
Sinoči se je govorilo v poučenih krogih, da je dobila italijanska delegacija v Ženevi od ministrskega predsednika g. Mussolinija instrukcije, da v tem slučaju ne sme priznati pristojnosti Društva narodov in da v eventuelni diskusiji v svetu ali v plenumu ne prisostvuje. Ta vest je povzročila pri raznih delegatih veliko vznemirienje. Zagotavlja se. da so angleški delegati, kakor tudi zastopniki britanskih dominijonov trdno odločeni, delati na to, da se določbe pakta striktno izpolnjujejo. Tudi delegati nordijskih držav, ki stoje pod duševnim vodstvom Nansena in Brantinga, hočejo zahtevati, da se ugodi na pravoveljaven način predloženi prošnji Grčije.
Ker še ni službenega potrdila o italijanskem stališču v tem trenutku, se srntara položaj kot resen. Izjavljajo tudi, da je Salandra predlagal, da se za četrtek v svrho razpravljanja o tej stvari določena seja sveta Društva narodov preloži na sredo in se počaka na prihod italijanskega delegata Giurattija, ki bo imel nove instrukcije.
MUSSOLINIJEVA AROGANCA.
R i m, 4. septembra. (Agence Havas) Ministrski predsednik g. Mussolini je dovolil posebnemu poročevalcu »Daily Maila« razgovor glede spora Grčije. Tekom tega razgovora je med drugim izjavil to-Ie: Kar sem zasedel, sem vzel v zastavo in to obdržim, dokler se ne
izpolnijo popolnoma in do poslednje črke pogoji, ki jih vsebuje moja perem-ptorična nota. Ako jih bo Grčija izpolnila, bom Krf zapustil. Ako ne bo plačala, bom ostal za nedoločen čas na Krfu, ki je bil štiri stoletja beneška posest. Nimam namena, da zasedem še na-daljno grško ozemlje ali da bi uporabljal še druge sankcije, razven seveda v slučaju, da bi Grčija na neumen način se dotaknila italijanskih državljanov ali njih lastnine. V tem slučaju bi bil prisiljen začeti takoj z vojaško akcijo.
Kar se tiče Društva narodov, ga mi spoštujemo, vendar pa mu odrekam pristojnost za vmešavanje v stvar, ki se tiče časti Italije. To vprašanje se ne nahaja v paktu o Društvu narodov. Sicer pa vendar ni nikake vojne nevarnosti. Ako bi Društvo narodov protestiralo, bi jaz ta protest odklonil in bi lahko šel tako daleč, da bi odpovedal članstvo Italije pri Društvu narodov.«
Nato je g. Mussolini izrecno povdar-jal, da je Grčija na umoru udeležena, za kar ima dokaze. »Moja politika«; je nadaljeval, »je miroljubna; vem da je treba svetu miru, za dolgo dobo. Da pa se zagotovi mir, je priporočljivo biti močan.«
IZJAVA GRŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Atene, 4. septembra. (B) Povodom spora z Italijo je podal zunanji minister Alexandris inozemskim novinarjem sledečo izjavo: Čim se je zaznalo za strašen umor italijanske delegacije, je bila grška vlada zelo užaloščena. Takoj je naročila oblastvim, naj uvedejo hitro preiskavo. Vojaškim oddelkom je Izdala povelje, naj izslede krivce. Grška vlada je odločila, da se imajo krivci primemo kaznovati Grška vlada pa je bila zelo iznenađena zaradi italijanske note z dne 29. avgusta. Mi, je dejal Alexandris, nikakor ne moremo biti moralno odgovorni za zločin, ki se je žal zgodil na našem ozemlju. Trditve, da so naši listi vršili kampanjo proti generalu Telliniju, predsedniku mednarodne razmejitvene komisije, so popolnoma neresnične. Naše časopisje sploh ni ničesar pisalo proti Italiji. Razen tega je naša vlada pristala na to, da izpolni gotove zahteve italijanske vlade, iz-vzemši one, ki se protivijo našemu narodnemu ponosu 3n ki žalijo našo neodvisnost. Mi nismo mogli pristati na plačilo zahtevane odškodnine, ker bi naš pristanek značil, da nosimo odgovornost za storjeni zločin. To je izključeno.
Italijanski vladi smo izjavili v svojem odgovoru, da smo gotovi, da se ves spor predloži Društvu narodov, tembolj, ker smo mi in Italija člani Društva narodov. Svoj odgovor na italijansko noto smo izročili pretekli četrtek. Ali dan kasneje je Italija sklenila zasedbo Krfa. V trenotku zasedbe otoka Krfa nismo bili obveščeni, da ima zasedba pacifističen značaj. Upamo, da bo italijanska vlada uvidela, da ima Grčija dobro voljo in da želi zadovoljiti Italijo. Upamo, da bo Italija izpraznila Krf, ki ga je zasedla brez vzroka.
Atene, 4. septembra. (B) »Elefte-ros Logos« poroča iz Janjine, da je orožniški poveljnik ugotovil pri preiskavi, da je bil vodja albanske tolpe Daud hdoža, na čigar glavo je razpisana nagrada, dan pred umorom italijanske delegacije v Kakariji z načelnikom albanske policiji v Argirokastru, D jemal om efendijetn.
L e e f i e 1 d , 4. septembra. (B.) ■»Daily News« pravi, da se more reči, da so skoraj vse države, ki so zastopane v Ženevi, sklenile, da bodo brez strahu in odločno to trajale na tem, da se izpolnijo obveznosti, izvirajoče iz pakta o Društvu narodov. Mala antanta in skandinavske države in ostale članice Društva narodov stoje odločno na tem stališču.
»UŽALJENA« ITALIJA.
Beograd, 4. septembra. (Z) Italijanski opravnik poslov Summonte je posetil pomočnika zunanjega ministra Panto Gavriiovida in se mu je pritožil zaradi pisave beograjskih listov povodom italijansko - grškega spora. Rekel je, da se smatra Italija užaljena vsled pisave listov.
»Preporod« pravi k temu posetu italijanskega opravnika poslov: To postopanje gospoda Summonta je res čudno, posebno ker čita italijanske liste, ki pišejo proti naši državi, vladi in vsemu onemu, ki ima naše ime.
ITALIJANSKO BRODOVJE.
Beograd, 4. septembra. (B) »Novi List« javlja iz Carigrada: Italijanske torpedovke, ki so se sedaj nahajale pred Smirno, so odplule proti Jadranu, kjer se zbira italijansko brodovje.
VOJNE PRIPRAVE V BOLGARSKI?
Beograd, 4. septembra. (B) »Novi List« poroča iz Carigrada: Popotniki, ki prihajajo iz Sofije, pravijo, da se vrše po vsej Bolgarski vojne priprave.
Reško vprašanje.
Maša vEada proti aneksiji Reke po Itaiiji. Odložitev po povratku g. Pasica.
Beograd, ‘4. septembra. (B) Po informacijah, ki jih je dobil Vaš dopisnik, ne bo naša vlada rešila reškega vprašanja, dokler se ne povrneta v Beograd ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčič.
Beograd, 4. septembra. (Z) Naš poslanik v Pragi Ljuba Nesti se je včeraj povrnil v Beograd.
Beograd, 4. septembra. (Z) Na-mestnih zunanjega ministra, minister za promet dr. Velizar Jankovič je sklical včeraj popoldne sejo ministrskega sveta zaradi odločitev o poslednjem italijanskem predlogu glede rešitve reškega vprašanja. Se pred pričetkom seje so bili ministri tekom dneva informirani o »prekinjenju« pregovorov paritetne komisije in nekateri člani vlade so imeli sestanke z ministroma dr, Jankovičem in dr. Peričem, zastopnikom zunanjega ministra dr. Ninčiča. Tako so formirali vsi ministri že pred sejo ministrskega sveta stališče, ki ga ima vlada zavzeti pri odgovoru na zadnji italijanski predlog o rešitvi reškega vprašanja). Da bi mogel ministiski svet razpravljati tudi v podrobnostih, je predložil poslanik Ljuba Nešič vladi izčrpno poročilo o poslednjih pogajanjih paritetne komisije. Čeprav ni prišel načelnik naše delegacije v Rimu dr. Rybaf do snoči v Beograd, da bi poročal ministrskemu svetu o zadnjem italijanskem predlogu, je mogla vlada snoči vseeno rešavati o stvari na podlagi poročila našega rimskega poslaništva.
Vsa poročila, ki jih ima vlada, potrjujejo dosedanje informacije, da želi Italija anektirati Reko. Ta namera je vsebina njenega zadnjega načrta, M jo je pa v svojem predlogu glede ureditve statuta svobodne reške države tako mojstrsko prikrila', tako da izgleda ta načrt za nas precej povoljen. Italijani polagajo važnost na formalno stran načrta in verujejo, da bodo tudi ostale velesile na njihovi strani, ako pride do spora..
Naša vlada pa se je postavila na drugo, povsem nasprotno stališče. Ona nikakor ne more pristati na aneksijo Reke po Italiji. Njeno stališče je, da mora svobodna reška država obstajati, ako se žeU, da ostane mir na Balkanu kolikor mogoče dolgo... Vlada računa pri tej priliki tudi s stvarnimi potrebami Italije in z njenim narodnim čuvstvovanjem, ne more pa sprejeti italijanske rešitve, ki prikriva aneksijo Reke, 5e manj pa tedaj, ko stavlja predlog v ultimativnem tonu.
Nekateri ministri so Izjavili na snoS-nji seji vlade, da se ministrski svet nikakor ne sme ozirati na gotove roke, ker mora smatrati, da se mora vsak predlog vsestransko proučiti in da se more šele odločiti.
Kar se tiče možnosti, da bi Italijani poskusili kako akefjo proti nam, je proučil ministrski svet ukrepe, ki se imajo storiti že sedaj, da ne bodo v danem trenotku presenetili dogodki.
Končno je vlada odposlala snoči dolgi šifrirani brzojavki ministrskemu predsedniku Pašiču in zunanjemu ministru dr. Ninčiču.
V krogih, ki stoje blizu vladi, so snoči živahno razpravljali o storjenih odločitvah. Sodijo, da se sklepi ne bodo objavili, dokler ne dospe mnenje ministrskega predsednika Pašiča od ministra za zunanje posle dr. Ninčiča.
Potresna katastrofa na Japonskem
London, 3. septembra. Glede potresne katastrofe fe nadalje javlja: Cela vrsta ognjenikov živahno deluje. Včeraj ob 9. uri je bilo v Yokohami več potresljajev. 12 mest je deloma ali popolnoma vsled potresa ati požara porušenih. Kakor izgleda, je na teh dogodkih trpela cela dežela severno od Osaka in Kobe. Zadnje štetje je ugotovilo v Tokiu in Yokohami 200M00 mrtvih. Tokio še vedno gori. Tukaj nastala škoda je tako obsežna, da se bo vlada bržkone preselila v Osako ali v Kijoto. Vsled eksplozije arzenala v Tokiu je bilo več tisoč ljudi ubitih. Razen tega je prišlo ob življenje 8000 delavcev, ker se je tunel Fugo zrušil in 60 oseb, ker se ja zrušil železniški tunel Sisako. Po poročilu nekega očividca so se v Toki ju rušila poslopja tako, kakor hiše iz skal, mesto samo pa je stično gorečemu morju. Ena eksplozija je sledila dragi, do-čkn je vpitje vsled nevarnosti napolnjevalo ozračje. Kar pa nista uničila potres in ogenj je bilo od viharnih valov odplavljeno. Cesarska palača, ki ie le deloma poškodovana, se je odprla bežečim v pomoč. (Glej poroSla na 2.
X m g* fr« 4 ^
Razmejitev v Albaniji»
Beograd, 4. septembra. (B) Presbiro objavlja: Netočna je vest iz Rima, ki jo objavlja londonska »Mor-ningpost« in ki pravi, da je nekaj jugo-slovenskih komit poslalo ultimat razmejitveni komisiji v Albaniji, naj takoj ustavi svoje delo. Res je, da je delegat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v tej koimsiji storil uradne korake, da se ustavi postavljanje stalnih znakov v odseku Andrijevicc in Sv. Nauma, dokler ne sprejme veleposlaniška konferenca definitivne odločitve o predstavki vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Gotovo ni v namenih veleposlaniške konference, da določi razmejitvena komisija mejo na tej točki v škodo predvojnega ozemlja bivših kraljevin Srbije in Crne gore
Boigarsko-turiki
sporazum?
Beograd, 4. septembra. (Z) Iz Sofije javljajo, da se je te dni sklenila v Carigradu vojna konvencija med Turško in Bolgarsko. Pogajanja je vodil v imenu bolgarske vlade general Markov, bolgarski delegat za rešitev vprašanja o izhodu Bolgarske na Egejsko morje. Turški pooblaščenec ie bil Andijan-bej. Sporazum obstoji v tem, da se Turčija v slučaju jugoslovenskega vpada na Bolgarsko obvezuje, da pomaga Bolgarski z oboroženo akcijo. Razven tega se Turčija obvezuje, da bo Bolgarska v vsakem oziru podpirala glede njenih aspiracij na Makedonijo, dočim se Bolgarska s svoje strani odreka za vedno vsem pravicam do Karagača.
POVRATEK KRALJEVSKE DVOJICE V BEOGRAD.
Zagreb, 4. septembra. (Z) To noč so se peljali skozi Zagreb v dvornem vozu z Bleda v Beograd Nj. Vel kralj Aleksander in kraljica Marijai, Nj. Vi-sočanstvo princesa Jelena ter princa Pavle in Arzen. Na južni kolodvor so dospeli ob 11. uri in pol. Na vlak so čakali na kolodvoru predstavnik pokrajinske uprave g. dr. Zoričič, komandant armije general Tucakovič in namestnik šefa policije. Kralj je sprejel v vagonu generala Tucakoviča ter se z njim dalje časa razgovarjal. Kralj je bil zelo dobro razpoložen. Kralj in kraljica se ne vrneta več na Bled.
IZ DIPLOMATSKE SLUŽBE.
Beograd, 4. septembra. (Z) Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz ministrstva zunanjih del, s katerim se g. Zivojin Balugdžič, naš poslanik v Atenah, postavlja za poslanika v Berlinu, a na njegovo mesto pride g. J. Markovič, na? dosedanji poslanik v Berlinu. Z istim ukazom je upokojen poslanik v Vatikanu g. Lujo Bakotič, a na njegovo mesto se postavlja g. dr. Smodlaka, bivši narodni poslanec. Upokojen je tudi g. Rada Šaponič, generalni konzul v Budimpešti, ki ga nadomestuje g. dr. Miletič. Končno so unapredeni za sekretarje Mijo Rajakovič, Tičevao, Jerfimo-vič, Petrovič in Vukmirovič.
ARETÄTIJE RADlCEVCEV.
Beograd, 4. septembra. (Z) »Politika« prinaša:	Zagrebške policijske
oblasti so začele z aretacijo onih oseb Radičeve stranke, katerih ne ščiti poslanska imuniteta, a so zapleteni v Radičevo veleizdajniško delovanje. Prvi je bil aretiran industrijalce Milan Prpič, eden glavnih soudeležencev Radičevih, ki je večinoma finansiral separatistično gibanje. Materijal o njegovem protidr-žavnem delovanju je bil zbran že pretekli teden in njegova aretacija ni prav nič iznenadila poučenih krogov, ki so vedeli za Prpičeve intimne odnošaje z Radičem. Kljub temu pa se opaža v blokaških krogih v Zagrebu po njegovi aretaciji precejšnje razburjenje, ker se vidi, da se je vlada odločila za stroge mere proti Radiču in njegovim soude-ležnikom in da to niso novinarske senzacije, kakor so jih v Zagrebu zamišljali Preiskava proti Radičevim soude-ležnikom se bliža koncu in te dni se pričakujejo nove aretacije.
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Opera: »Seviljski brivec«. lav.
Ktao Matica: »Mala Dagmar«.
Kino Ideal: »Resnica«.
Kino Tivoli: »Samo ut zakonske može«.
Nočna lekarniška služba v UobUaafc Tekofil teden:	lekarna Trnkoczy na
Mestnem trgu in Ramor pri glav sem kok»-4 dvora.
Italijanske avanture.
iV. septembra 1. 1911, je vladal v Evropi mir. Takrat je nenadoma izbruhnila italijansko - turska vojna. Italija je računala pač s turško oslabelostjo po revoluciji, zato ji je poizkusila odvzeti Tripolitanijo, kar se ji je pa le 'deloma posrečilo. Do današnjega dne se ji Arabci z uspehom upirajo. Italija se lahko ponaša, da je s svojim strelom v Tripolitanijo skalila 12 let trajajoči mir v Evropi. Sedaj je Italija zopet na delu, in zdi se, da iz ravno istega razloga. V Rimu mislijo, da je Grška po revoluciji tako oslabljena, da se ne bo mogla upreti italijanski aspiracijam. Tu je razlog, da je izkoristila umor svojih državljanov v korist svojih interesov in svojega namišljenega prestiža. Te metode se je poslužila Avstro - Ogrska L 1914 o priliki umora nadvojvode Ferdinanda v Sarajevu.
Eno je gotovo: umor italijanskih delegatov v Janini je vreden vse obsodbe. Zločinci nikakor ne smejo uteč» roki pravice. Ta zločin je bil uperjen proti mednarodnemu pravu. Ali razlog, bistveni razlog janinskega atentata, nikakor ni jasen, saj grška vlada ni imel? oči-vidno nobenega interesa na tem, da izgine par italijanskih članov razmejitvene komisije * novršja. General Tellini in njegovi spremljevalci vendar niso bili tako važne politične osebnosti, da bi se radi njihove smrti bila izpremenila smer italijanske politike. Pa še nekaj: če izgine ena komisija, pride pač druga. Italija je pa ocenila vsako umorjeno glavo z desetimi milijoni lir in pod pretvezo te terjatve se je polastila otoka Krfa. Ali hočejo v Rimu posnemati po-ruhrske sprehode Francozov? Ali tu je vsaj razlika, kajti Francija ima res nekaj tirjati, povrh tega pa opira svojo terjatev na mednarodno uzakonjeno po-godbo.
S tem, da se je Italija polastila Krfa, je dokazala, da noče varovati reda m miru. Izkoristila je ugodni moment, svoje akcije pa ni naperila toliko proti Grški, temveč proti Mali antanti. Naša kraljevina, Češkoslovaška, Romunija in Poljska potrebujejo svobodni izhod na Jadransko morje. Ta izhod je sedaj zaprla laška mornarica, Krf ima za Grško najmanj pomena, saj je le zgolj zdravilišče za bolnike in rekonvalescente.
Italija kot dežela umetnosti in glasbe ni utegnila nikdar postati močna država. Njenega osvoböjenja niso ustvarili Italijani: revolucijo 1. 1848 je udušil Ra-decki. 1859. leta si je pridobila svobodo le po Napoleonovi zaslugi. L. 1866. je bila poražena pri Custozzi. Iz zadrege jo je rešila šele Prusija, ki je napovedala Avstriji vojno. V svetovni vojni je bila v obupnem položaju. L. 1916. jo je rešil' Hrusilov s svojo ofenzivo v Karpatih. L. 1917., ko je revolucijonarna ideja razkrojila njeno armado, jo je rešila Francija. Svojo »zmago« nad Avstrijo J. 1918. pa je imela zahvaliti le razpadu bivše monarhije.
Nič manj nesrečna ni bila njena kolonijalna politika. Prvi poraz je doživela v Abesiniji, kjer je izgubila nad 2000 mož. Umik pred Menelikom je bil nečasten za Italijo. Isto velja za Tripoli-taniio, kejr vladajo Italijani le na obali, ker si ne upajo v notranjost dežele.
Ali je postal fašizem res tako močan, da hoče Grško pokoriti z ricinovim oljem? Ali se hoče Italija upirati vsem sosedam, ali sanja o vzpostavitvi nekdanjega rimskega carstva v novi o i‘k:! Ali pa je morda vse to le hrup okoli ivactr.rfc ki jo igra ::arcd glumčev iu glasbenikov? Bomo videli. Bodimo hladni, kajti takega nasprotnika se nam ni treba teti, sicer je pa ves kulturni svet na naši strani,	N. J.
Grozna potresna katastrofa na Japonskem.
Toki© - neizmerno pogoriš!®. — Ha stofisoie
Shanghai, 3. septembra. (Reuterjev urad.) Pomožni urad v Nagasaki javlja, da je v Tokijo vsled potresa porušenih 350.000 hiš in 130.000 oseb ubitih.
Tokijo, 4. septembra. (Reuterjev urad.) Poslopji francoskega in italijanskega poslaništva sta porušeni. Minister mornarice ceni število mrtvih v samem Tokijn na 150.000. V opustošenih ozemljih je bilo na podlagi obsednega stanja 6 Koreancev ustreljenih. Grof Takahaši in 20 članov vladine' stranke so bili ubiti, ko so ravno imeli sejo.
NEMIRE
San 'Francisco, 3. septembra. (Reuterjev urad.) Po brezžičnem brzojavu se javlja iz Ivaki, da so nastali v Tokijo vsled pomanjkanja živil nemiri. Policija je morala rabiti orožje. Most čez Rio Goku se je zrušil. Na tisoče prebivalcev, ki so hoteli ubežati v gorovje, je padlo v globočino. Število mrt-tvih je zelo veliko. Univerza Koishi je porušena.
AMERIŠKA POMOČ.
Washington, 3. septembra.
(Reuterjev urad.) Japonski veleposlanik je imel z predsednikom Coolidgeom in državnim sekretarjem konferenco, na kateri se je posvetovalo o tem, kako bi Zedinjene države lahko pomagale Japonski. Coolidge je izdal razglas na amerikansko ljudstvo, v katerem ga pozivlje pomagati Japonski.
Pariz, 4. septembra. (Agence fia-vas.) Poslednja vest o potresni katastrofi na Japonskem, ki je dospela v Pariz, pravi: Usodnega dne zjutraj je nastal vroč vihar. Opoldne se je zemlja zelo stresla, nato pa je bilo do solnčne-ga zahoda mnogo drugih stresljajev. Med tem časom pa je nastalo mnogo požarov, ker so počile cevi za plin. Požar v središču mesta še traja. Tokio je sedaj neizmerno pogorišče.
London, 4. septembra. (Reuterjev urad.) »Times« javlja iz Tokija, da se govori skrivaj, da je japonski ministrski predsednik umorjen.
Nagasaki, 3. septembra. (Reuterjev urad.): Matsu Kata je v Kama Kura podlegel poškodbam, ki jih je zo-dobil pri potresu.
Organizacija N RS.
— Gornja Radgona. V Gornji Radgoni se bo vršil v soboto 8. t. m. ob pol 9. uri zvečer pri tov. Janku Čiriču občni zbor NRS. za ljutomerski srez. Dnevni red ie sledeči: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o dosedanjem delovanju začasnega srezkega odbora. 3. Volitev novega srezkega odbora za srez Ljutomer. 4. Volitev delegata po sklepu obč. zbora z dne 15. julija t. 1., da udejstvuje stike z našo stranko in poslaniškim klubom. 5. Slučajnosti. Somišljeniki se vabijo.
naj se občnega zbora udeležijo v največjem številu! Od kmetov v ljutomerskem srezu je izrecno povabljen na občni zbor glavni tajnik Emil Stefanovič.
— Našim dopisnikom. Opozarjamo vse gg. dopisnike, da v bodoče v nobenem slučaju ne bomo priobčevali poročil, ki niso bila pravilno odposlana na uredništvo »Jutranjih NovostU. Vsak dopis ali poročilo mora biti podpisano oziroma opremljeno s šifro, ki je znana uredništvu.
Skice z velesejma.
Tudi Mihovi so prišli letos na velesejem; to so: oče, mati, ujec, sin Mika, hči in materine sestre sin, Mihec, ki se mu za ušesom gnoji, pa so ga vzel mimogrede s seboj. Pri blagajni so ujec izvlekli štiri »kovače« iz bukvić »za rajtanje kubikme-trov«, pa se ni dalo nič »zglihati«, ker velesejem ni »Miklova Zala«. In ko so še oče primaknili štiri, so jo vsi trdovratno rezali naravnost v veleseimski urad. Ko so jih tam z lepimi besedami odpravili, so šli na nasprotno stran; pa tudi tam so jih obrnili, češ »da je tam le za funkcijonarje«!
»I, kaj smo pa mi, če smo plačali!« se razjeze ujec.
Končno so jih potolažili in spravili z veliko težavo v bližnji paviljon. Ker je bila trada gneča, so se kmalu Mihovi na štirih koncih klicali, da je odmevalo po vsem sej. mu. Znašli so se spet vsi pri »Spectourau«. Po vrsti so se pogledali v zrcala, Mihca so pa mati pod pazduho vzdignili. Ko so od-šli, sta stopili na njihovo mesto dve »Ijub-Buskl srajci«.
»Tl, Lipe, de nauš preveč notr zjou iz iojem kslhtam; če ne bo špegu preč poču!«
»Per tojem bo pa kar eksplodiral«
In Mihovi so se drenjali dalje; za njimi pa Lipe in Pepe.
Pri tvrdki Drago Schwab je čitala Mica naslov kot »drago« in »svab«, kljub temu, da je tvrdka prcej cenena in solidna. Torej ima tvrdka pogrešen naslov. Sicer so pa mati ugotovili, da je blago dobro. Iz te-p zadnjega razloga bi bilo umestno, ko
bi velesejmski urad prihodnje leto obesil pri vhodu velik napis: »Prepovedano je v paviljonih tipati!« Pri »Vehi« se je Mica prav od srca nasmejala, ko je čula, kako je neki gospod zagotavljal, da bo edino ta tvrdka izdelovala prihodnje leto zamaške tudi za grižo. Z materjo sta se podrezali v komolce.
Tudi Krisperjev paviljon jih je zanimal. Pa jih je zmotil Lipe, ki je dregnil Pepeta: »Tištale žoga b pa preč »sunu«, keb }a du-segu!«
»Tih, de te detaktiv na sliši«
»Jest sm mislu: mal iz noga sunu!«
In Mihovi so jih slišali dosti takih, ki niso vedeli, kam bi jih djali; zakaj sami se niso dosti menili, ker so vse bolj gledali. Tako so čuli o »Expressu«, da je res prvovrsten in preizkušen stroj — pa bi moral na licu mesta demonstrirati in kavo brezplačno deliti, da se tako tudi masa trgovsko izobrazi. Ker so se nekateri smejali, so se Pa še »ujec«, ki »se zastopijo na mašine« sploh. Očetu ie pa posebno oni ugajal, ki je izbiral pri tvrdki »The Rex_Co«: »Prosim vas, ali imate tudi take stroje, no, one mislim, pomagajte mi —«
«— da, da: opalografe, šairograle, pisalne stroje------«
»— ne, nel Jaz mislim stroje za tiskanje tisočakov.«
Sin Miha se je malo neverjetno ozrl, pa je vseeno švignil z očmi po razstavljenih strojih.
Paviljon štev. 286 je bil pa za Mihca. Ko ga je zagledal, ga je oteklina za ušesom tako] nehala. Vendar on ni vedel, da je prireditveni odsek «a letošnjo »Japonsko noč«
Umer
lis bolgarska wlacfa
Ministrstvo zunanjih zadev je prejelo od našega poslanika v Sofiji naslednjo brzojavko: Glede na umor Rajka Daskalova v Pragi je tukajšnji bolgarski tiskovni urad izdal dne 2. septembra poročilo uradnega značaja, s katerim se hoče bolgarska vlada zavarovati proti obrekovalnim in zločinskim izmišljotinam nekaterih tujih listov.
To uradno poročilo se doslovno glasi: Po podatkih, ki so nahrani v arhivu ministrstva za notranje zadeve, se ugotavlja, da je bil potni list št. T272/22816 izdan od sofijskega mestnega poglavarstva 26. maja t. 1, Nastas Nikolov je odpotoval s tem potnim listom iz Sofije 2. junija in je šel preko Loma 4 junija t. 1. Potni list je dobil na intervencijo nekega bivšega uradnika, pristaša Stambolijskega. Bolgarsko je tedaj zapustil še za časa prošlega režima. Jasno je tedaj, da so vesti tujih listov, ki poskušajo bolgarsko vlado vmešavati v praški umor, obrekovalne in zločinske.
Ta komunike bolgarskega tiskovnega urada ne odgovarja resnici in je pisanje naših časnikov popolnoma upravičeno, ker je Nastas Nikolov prestopil našo mejo v Caribrodu s potnim listom št. 84.964 ter vzel tranzitni vizum pri našem poslaništvu v Sofiji 11. avgusta t. 1. pod štev. 7308, torej za časa današnjega režima, ne pa za časa Stambolijskega, kakor bi sc hotelo bolgarsko ministrstvo notranjh del preko svojega tiskovnega urada opravičevati.
Hat© T©m©sai$isr@.
(1861—1923.)
Nekaj dni pred velikanskim potresom je Japonsko pretresla vest o smrti admirala Kata, japonskega ministrskega predsednika, ki je nasledoval prezidenta Haro, umorjenega po fanatiku.
Rodil se je v ugledni družini Š i z o k u (Samuraj) v času, ko so se tujci pojavili na Niponu in vsilili trgovske pogodbe vladi Šoguna Tohugowe. (Tajkun ali Šo~ gun je naslov mogočnih fevdalnih plemičev, ki so od 1186, do revolucije 1868. dejanski vladali kot nekakšni varuhi nad cesarji ali mikadi.) Te pogodbe so izzvale prve vstaje med zapadnima plemenoma (Nagato in Satsuma) zoper oblast imenovanega šo-guna v prid cesarski obnovi. Po krvavih bojih ie šogunat propadel, mikado pa neomejeno zavladal nad preurejeno Japonsko. Bivšim samurajem je preostal samo še vojaški poklic: armada ali mornarica. — Od-iočivši se za drugo, je Kato izredno uspel. Zapored je bil: profesor pomorske akademije, vrhovni vodja mornarskih naprav, načelnik okrožja ter orožarnice v Kureju, kakor tudi mornariškega glavnega stožera, poveljnik eskadre. Vrhunec je dosegel leta 1905. poleg admirala Toga kot zmagalec pri Gušimi. Ko je bi! Jamamato Gombej radi svoje zaletelosti odstranjen od oblasti, je prišel delovni Kato v politiki na površje. L. 1915. je prevzel pod ministrstvom Oku-movim mornariško listnico. Lani jo je zamenjal z ministrskim predsedstvom. Dolgo so se na Japonskem borile stranke glede vprašanja, naj se It poveča vojska ali mornarica. Porodica Nagato s svojimi veljaki: Terauši, Imagata, Kacura, je bila za prvo, Kato za drugo. Ko se je srečno leončala ki-tajsko-japonska vojna, ko je podlegla Rusija 1905, ko so izpodrinili Nemčijo iz Daljnega iztoka ter je v Rusiji nastopila boliševi-ška prekucija, so Japonci uganili, da se bo svetovna tekma vršila na Tihem oceanu. Kato je uvidel, da se bodo spremenile zveze in trgovska konkurenca ter je začel krepko razvijati japonsko mornarico, tembolj, ker so bili med tem pomrli njegovi pro» tivniki, pristaši oboroževanja na kopnem. Kot mornariški minister pod Haro 1920. je osnoval ogromen program, nazvan H a š i haši kwantaj, po Jsaterem naj bi dobila Japonska 8 velikih' ladij, kakršne so ameriške ali angleške Capital ships, 8 velikih prvovrstnih križaric in polno manjših enot, podmornic, utrdb in pomorsko letalstvo.
Toda prišlo je do razorožitvene konference v Washingtons Japonska je poslala tja svojega najboljšega sina. Bridka usoda je hotela, da je baš on, ki je ustvaril tak sijajen program za ojačenje niponske pomorske sile, moral podpisati dogovor, ki določa pomorsko podrejenost njegove domovine napram Amerki, nadalje odstopiti Kitajcem Šantung in vse ugodnosti, prevzete od Nemcev. Jasno, da je Kato na ta način zaigral svojo priljubljenost med nacionalisti, ki bodo sedaj gotovo izvolili moža, nasprotnega Katovim zadnjim popustitvam.
Pariz, 4, septembra. Kakor javljajo listi, je novi japonski kabinet že sestavljen in sicer ima admiral Jama Moto predsedništvo in ministrstvo zunanjih del, a baron Goto ministrstvo notranjih del; za vojnega ministra je imenovan Tanaka. (W)
ta paviljon že adoptiral s čajem in z vsemi lučkami vred, seveda brez ognjenikov, da ne bo tudi na »Japonski noči«'koga stresa-lo. —	■
Mihovega sina je dedec z Zabretovim firtežem tako zanimal, da mu je ušlo: »Kam jo pa ta hudič seka?«
»Na Primskovo kulise malatl« se je oglasil Lipe.
Pri »Peko« paviljonu so Mihovi kar venomer ježešali. Kaj bi šele rekli, ko bi »Peko« prihodnje leto aranžiral živo kolo. In da se ne bodo plesalci preveč utrudili, naj vsakemu daruje par shimi-čevljev.
Da ima »Cetina« res velike zaloge, so videli Mihovi dobro. Mati so pohvalili tudi »farbo rumeno«. Razumeli pa niso opazke nekega blizu stoječega, češ, da oskrbuje »Cetina«, po reklami sodeč vso zemljo, ker za njenimi testeninami solnce nikoli ne zaide. Obžaloval je le, da manjka v reklami macaflzeljnov.
Pri tvrdki Heit, Wien, so se oče namu-zali »pupi« in pogledali po strani mater, rekoč: »Ce bi bila živa, pa bi jo kušnu!«
»O ti grdoba, kar vzemi jo!«
Seveda sta se oba le »špasala«, zakaj oče že trideset let člkajo, ta kaj bi potem rekla »pupa«.
Sejalca pri tvrdki Volk malokdo vidi, vendar ujec so ga, in tudi ženjico so kmalu našli. Močno jim je ugajalo oboje, to pa zato, ker niso znali vsem Mihovim povedati, kaj pomenijo tiste špičaste 2rte nad žitom. Sicer je čitala hči o gibanju cen> Pa niso razumeli, ker ni zraven nobenih bankovcev.
... Pri Severjevem paviljonu za ametno
slikanje le te tak dren, da «oJa	fchk*
Triglavom.
V	noči o-d 31. VIII. na 1. IX. 11. sem bil v mojem observatoriju zsjioslen, da uredim in na novo postavim potreso-merja za vodoravno valovanje zemlje, kateri ima nalog bilježiti tudi oddaljene potrese, pa vsi poskusi nihalo urediti so bili zaman do ranega jutra. Pisalna igla se ni pustila ukrotiti, zmiraj je uhajala preko pisalne podlage, to je bilo mučno in obupljivo delo, kakor ga nisem skusil še nikdar.
Seve, da sem obdolževal mojega mehanika Vebra z Gorjan netočne izvršitve, ali svojeglavne poprave aparata, tudi leseni podstavek ali fundament aparata mi ni ugajal. Naposled, sem že menil, da se moja bajtica, mol observatorij guglje ali ziblje, kakor ladja na morju. In zadnje, kaj bi rekel, precej fantastično domnevanje je to pobila istina ali gola resnica.
2e drugi dan popoldne je bil moj aparat uravnan, popolnoma ubogljiv in je točno bilježil uznesene in nič več zbegane, tedaj mirne črte.
V	nedeljo 2. IX. dobim z beograjskega centralnega observatorija (potresar-ne) telegrafično obvestilo, da so Beljar-jevi aparati* tamkaj bilježili od 3. ure 10 minut, do 8. zjutraj katastrofalni potres v daljavi. 9350 km, danes pa že ve ves svet, da je katastrofalni potres porušil cvetoče japonsko mesto Yokohama. Po natančnih zapiskih mojih aparatov v Beogradu lahko sodim, da je bila to naj hujša potresna katastrofa, kar smo jih bilježili v teku zadnjih tridesetih let na svetu.
Skoraj za deseti del naše zemlje je bil občutljiv ta grozni potres ljudem, po-tresomerji polovice sveta so bili več ali manj poškodovani in potresomerji vesoljnega sveta, so z orjaškimi znamenji bilježili ta izvanredni močni svetovni potres. Še na nebu je zapustil ta potres sledove - - najmanj za tri metre se je tečaj zemlje to noč premaknil.
Nam seismologom pa nalaga tak naravni dogodek podvojeno pazljivost in čuvanje domačih potresnih ognjišč, katere je vznemirjal 1. septembra skozi osem ur, ali morda še dalje — odmev potresa v Yokohami.
Prof. A. Belar.
* Leta 1910 v Beogradu postavljeni.
Maroko.
Tri leta bo v novembru, odkar je francoski maršal Lyautey dal svoji vladi načrt, kako ukrotiti vstaški del Maroka, ki je venomer ogrožal tamkajšnjo francosko posest Letošnje borbe pomenijo zadnjo postajo v tej pacifikaciji oziroma osvojitvi. Maroko je sicer načelno podvržen oblasti sultana, vendar brez prave politične enotnosti. Jug je fevdalen; in da so se Francozje mogli tam ustaliti, so se trebali samo sporazumeti z domačimi glavarji. Trd oreh pa so imeli v gorah, po katerih bivajo raztresena plemena v večnih borbah, ropanju, brezvladju, izven vsake oblasti. Samo za dve stvari jim je mar: »barud« (četovanje) ter neodvisnost Zato je bilo tu nastopiti z ognjem in mečem. Početje je bilo težavno spričo visokih hribov (2.000 do 3.500 m), presekanih z globokimi jarki, obrastlih z gosto šikaro. Domorodci umejo sijajno izrabljati razrvanost ozemlja. Napadalce je razen izvrstnih protivnikovih pušk ovirala žeja. 20.000 mož je bilo razdeljenih na tri skupine: polkovnik Freydenberg je prodiral proti Tazi, maročanskemu »Ar-vernu«, polkovnik Cambay proti Fezu, general Cambay pa proti Meknesu. Vrhovno poveljstvo je bilo izročeno generalu Poeymirauju. General Calmel, pri-deljen maršalu Lyautey ju je koordiniral celoto.
pogledali čez vse glave v paviljon. Vzdignili so nekoliko Mico, ki se ni mogla načuditi pestrosti robcev ta zglavnic. In pritrdili so, da je to leipše kot pa najlepše kranjske rute.
Ker so se le naveličali gneče, so jo mahnili na prosto k zvonovom, kjer bi oče •prav radi potrkavali, pa se je ulilo. Zbežali so k paviljonu »Jugo-avta«, kjer je ravno nekdo naročal, naj zavijejo en avto in ga pošljejo po postreščku na njegov dom. Tudi policisti so se stisnili pod kap in verno in pazno motrili mlatilnico, da bi kdo ne porabil ugodne prilike in jo odnesel
Ko je spet nekoliko odnehalo, so odracali vsi skupaj k paviljonu dolenjskih in bizeljskih vinogradnikov, ki so letos dvignili svoje vino — za eno nadstropje. Ko so se dobro spogledali, da bi seli, so s strahom zapazili, da ni nikjer sina Mihe. Klicali so; vsi so se ozirali, pa nobeden ni bil Miha. Iskali so spet povsod in res so se nenadoma zaslišali od nekod »Holzhacker-marsch«. V paviljonu 534 je sedel Miha in »špilov na akrobatično remonko, da so vsem lezla lica v smeh«. Ko je končal, ga niso mati ošteii, ker jim je Miha takoj v besedo segel in potožil, da bi moral imeti pri tako veliki harmoniki še nekoga zraven, da bi meh poganjal. Mica je hotela slišati še »šotiš«, pa so rekli mati da Je to razuzdan Ples. —
Nazadnje so se le srečno vsedli pri Bo-novem paviljonu ta poklicali »en liter ta rdečga«. — Tedaj so se odprla vsem usta, jezik se Je razvezal in v duhu so še enkrat Preroraali velesejem.
frak.
Po hudih bojih in znatnih obojestranskih izgubah so tri koncentrično prodirajoče armade zavzele poslednjo postojanko, Tazo. Spričo drugih glasnejših političnih dogodkov je ta »pomiritev« Maroka koncem avgusta ostala skoro povsem neopažena. Niti francoska javnost se ni kdo ve kaj 'zmenila za svoje junake, ki mro od pripeke pod afriškim solncem.
H&sdarska stanka
»Jutrova« prorokovanja o trboveljski stavki so kakor njegova prorokovanja c vremenu. Piše, da se ne da zakriti, da prihaja polom, ne pove pa, kje bo polom ali pri Trboveljski družbi ali pri delavcih. Seveda, če ne bo lepo vreme, bo pa dež! — »Jutro«, navajeno na neresnico, veriame svojim lažem in si zakriva dejstvo, da stavka traja nezlomljeno dalje. Res je, da rudarji s svojimi rodbinami ob stavki silno trpe. Toda, ker vedo, kaj bi jih čakalo, ako bi se družbi brezpogojno udaJi, so pripravljeni štrajkati toliko časa, da jim mora priskočiti država na pomoč. Država bi po zakonu morala uvesti po preteku treh mesecev, do katerega časa nas loči le še dobrih 6 tednov, morala napraviti konec bojem med Trboveljsko družbo in njenimi radarji. Do tega časa bo pa tudi ravnatelj Skubec s svojimi tovariši in tudi nekaterimi prijatelji od »Jutrove« bližine, moral uvideti, da je bolje odstopiti del dobička pr! 5% dividendami, kakor pa riskirati vse; sicer bodo delničarji vodstvu Trb. prem. dražbe stopili na prste! Ako se ti gospodje ne že-nirajo ne Boga, ne ljudi, morajo pa vendar imeti nekaj rešpekta pred svojimi delničarji!
»Jutro« je tudi pisalo, da dinamitnl atentat ni vplival na pritok delavstva k delu. Menda vendar ni »Jutro« razočarano v svojem tozadevnem upanju!? To bi bilo lepo, da bi peljale niti dinamitnega ■procesa v to stran! Delavstvu kazenski spisi med preiskavo niso dostopni, kakor pa prijateljem Trboveljske družbe in kljub tozadevnim domnevam ta kljub »Jutrovi« pisavi ne upa podtikati atentata nikomur dragemu, kakor najgršemu zločincu, ki bi mogel, ako res najneverjetnejše stvari niso resnične, upropastiti delavstvo samo in oropati blagostanja vse rudniške doline. S takimi zločinci vendar proti svojim lastnim interesom ne more imeti zveze celokupno delavstvo, učlanjeno v »Zvezi rudarskih delavcev«! Zločincev ni iskati med domačimi ljudmi in bi se ne smelo radi neznanih zločincev preganjati delavskega društ-v a, katerega interesi so po naravi nasprotni namenom, ki jih je hotel zasledovati zločinec, in naj vodijo niti procesa v to aU ono smer.
Iz pmtiiBga življenja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Torek, 4. septembra: Šekspir, »Kar hočete«, komedija.
Četrtek, 6. septembra: »2X2—5«, veseloigra.
Sobota, 8. septembra: »2X2—5«, veselo* igra.
Opera:
Sreda, 5. septembra: »Sevllski brivec«. Gostovanje ge. Wesel-Polla iz Zagreba. Petek, 7. septembra: Verdi, »Rigoietto«. Gostovanje ge, Wesel-Polla iz Zagreba in tenorista dr. Mihaela Nasta iz Budimpešte.
Nedelja, 9. septembra: »Tosca«. Gostovanj« tenorista dr. Mihaela Naste.
Torek, 11. septembra: »Carmen«. Gostovanje tenorista dr. Mihaela Naste.
Prihodnje dni gostujeta v našem gledališču dva odlična gosta. Koloraturko zagrebške opere gospo Wesel-Polla pozna naše občinstvo ter jo visoko ceni. Nastopi v sredo kot Rosina v »Sevilskem brivcu« in v petek kot Gilda v »Rigolettu«. Trikrat pa gostuje v naši operi sloveči operni tenorist dr. Mihael Nasta, rodom iz Romunije, Id je z velikimi vspehi nastopal kot prvi operni tenorist v Bukarešti, Budimpešti Beogradu, Zagrebu, Gradcu in na raznih italijanskih in nemških operah. Popolnoma se posvetuje gostovanju. V Ljubljani poje tenorske partije v Rigolettu, Tosci in pa Carmen.
— Ljubljanska opera. Y soboto so Vi pičlo zasedenem gledališču peli d’Alberta »Nižavo«. Marto je realistično podala gd£. Thalerjeva, Pedra ie pel g. Sovilskl starega Tomasa g. Betetto. Predstava vkljub temu, da so bili vsi trije — posebno g. Betetto — izvrstni, ni biia vzorna. Orkester menda ni tako dobro zaseden kot lani, no-voangažirani godbenild še niso vigranl — Zbor je parkrat očitno zavozil in bi mu bilo res priporočati več pazljivosti. G. Matačič je vse storil, kar je mogel, da bi izvajanje obdržal na lanski višini. Treba bo zopet vaj, da pride orkester v pravi tir. — V pon-deljek zvečer smo poslušali Smetanovo »Prodano nevesto« z g. Polakovo v vlogi Marinke kot gostom, nekatere vloge so bile nanovo zasedene. G. Polakova je ohranila do danes svežost glasu ta igra živahno kot nekdaj. Janka je pel g. Šimenc, Kecala g. Zathey. Ugajala sta oba, v dragem dejanju sta morala na buren aplavz publike dvospev ponoviti. Gdč. Korenjakova ta g-Kattnerjeva ste zadovoljivi g. Mohorič je z Vaškom uspel. O novih solistih ta soll-stinjah, ki so še sodelovali bomo izrekli sodbo po bodočih nastopih. »Prodano nevesto« je dirigiral g. kapelnik Balatka, gledališče je bilo dobro obiskano. — V sredo »Brivec seviljski«.
t Van Dyck. Slavni tenor Van Dyck, kl je na Francoskem prvi pel Wagner ja, je umrl na svojem gradu pri Anversl kamor se je bil umaknil pred leti. Kot pravnika, pozneje novinarja, ga je bil opazil Lamou-reux na zasebni glasbeni prireditvi. Slavni kapelnik ga je takoj vzel v službo za svoje koncerte. Takoj se je Van Dycku nasmejala sreča. Posvetil se je Wagnerjevi godb! ta zaporedoma nastopil v vseh mojstrovih delih. L. 1888. je pel v Beyreuthu z ogromnim uspehom, nato na Dunaju, kjer je tolmačil francoske sldadatelje. Posihdob so se impresarii pulili za njegov mogočni glas. Culi so ga v Londonu, Berlinu, Milanu, na Španskem. Pariz ne more pozabiti njegovih vlog iz Lohengrina, Siegfrieda in Tani* häuserja.
Podpirajte
jusosSovensko Matico.
«*>
Dnevne novosti.
—* Krafl Alsfcsaader na Dolenjskem. Aakor nam poročajo iz Mokric, si je naš vladar pretekli teden ogledal mokriško graščino., Prišel je tja v lovski obleki, torej grajski uslužbenec niti slutil ni, kako visokega gosta ima pred seboj. Ko si je kralj ogledal to in ono, je želel stopiti na grajski vt, ki pa je občinstvu nepristopen. Tudi kralju ni šlo tako gladko. Naposled se je uslužbenec le dal omečiti in je otvoril vrata. Za kraljem stopita na vrt kraljeva spremljevalca. Ko Pa eden izmed njiju odgovori onemu v lovski opravi: »Da, Vaše Veličanstvo!« se uslužbencu odpro oči. Opravičuje se, prikloni in izgine iz vrta. Bliskoma Poči glas, da je v Mokricah kralj. Vse je vrelo skupaj, možje in žene, fantje in dekleta. Matere so kazale svojim dojenčkom slovenskega kralja. Množica je kralja pozdravljala vsa vesela in v marsikaterem očesu so stale solze od samega veselja. Visoki gostje so se v senci nekoliko pomudili in zavžili mrzla jedila. Ko je bila malica Pri koncu, je poklical kralj dva bližnja dečka k sebi ter stisnil vsakemu v roke 100 Din Pa še za mizo ju je posadil, da sta pospravila, kar je od kraljeve malice ostalo, Mo-kričanje tega dne ne bodo pozabili, saj so imeli v svoji sredi nadvse priljubljenega slovenskega kralja, ki je v kratkem času svojega vladanja osvojil slednje slovensko srce. Dečka se bosta pa do smrti ponašala, da sta sedela za isto mizo in jedla iste dobre reči kakor sam jugoslbvenski kralj
— Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan Š e b a je v spremstvu generalnega konzula g. dr. Otokarja B e n e š a včeraj posetil naše uredništvo. Gosp. poslanik je znan delavec na polju češkosJovaško-iugoslovenske vzajemnosti ter ima mnogo zaslug za poglobitev bratskih odnošajev med našima zavezniškima narodima.
— Iz sodne službe. Pravosodne ministrstvo je odredilo, da se prenese po eno sodniško mesto IX. čin. razreda od okrajnih sodišč v Logatcu n Ložu k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani. Istočasno je bil imenovan za sodnika v okrožju višjega deželnega sodišča ljubljanskega Ferdinand Nečemar za Kranj, Fran Ustar pa za Rogatec.
— Kongres potjedelskib zadrug. Dne 10. in 11. t m. se bc vršil v Bos. Brodu kongres poljedelskih zadrug, na katerem bodo razpravljali o svojih stanovskih vprašanjih.
— Spominska proslava na Ruse iz leta 1876. V Adrovcu pri Aleksincu se je vršila v nedeljo spominska proslava na ruskega Polkovnika Rajevskega in ostale ruske vojake, ki so padli leta 1876. za našo svobodo.
— Kipar Meštrovič ponesrečil V nedeljo se je pripetila kiparju Meštroviču večja nezgoda. Zaposlen je bil na strehi svojega atelijera. Pri delu se je vdrla neka šipa in umetnik je padel v atelier. Pri padcu si je zlomil roko in Je bil prepeljan v bolnico.
— Radič Je prodal celo svoje premoženje. Pod tem naslovom prinaša osiješka »Straža« sledečo vest: »Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je prodal Radič Pred svojim begom v inozemstvo celo svoje Premoženje v Zagrebu in okolici in odnesel s seboj ves denar v znesku nekaj milijonov švicarskih frankov. Stipica se je torej pred-vsem brigal tudi v tem slučaju za svoj žep kake ^ v inozemstvu skušal napumpati izvolio3 hrvatskega seljaka ali ameriškega v trd11’23’ ki so s3 tudi dosedaj podpirali puhnu Ver* Da iskrenost in »hrvatski re-Šk-ro- • ski patrijotizem« tega lopova.
čas je bil, da je ta lopov razkrinkal ^.asga sebe in pokazal zavednim hrvat-'c“un masam svoje pravo lice.«
. — Z zadnjo redukcijo uradnikov v mi-mstrstvu za finance je bilo 20 odpuščenih, 14 pa upokojenih in sicer na podlagi zakona
0	civilnih uradnikih.
— Beograjska sekcija JNU. Beograjska sekcija Udruženja jugoslovenskih novinarjev je imela 2. t. m, sejo, na kateri se je najprej prečrtalo poročilo akcijskega odbora, nakar je bil izvoljen novi odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Jovan T a n o v i č '»Politika«), za prvega podpredsednika g. ur. Ljubo Popovič (»Vreme«), za druge-
podredsednika pa g. Ovanič (»Pre-S^rod«), za tajnika g. Lukič (»Beogradski Vuevnik«), za blagajnika g. Sokič (»Prav-v1*2' ^ odbornike Pa gg. Voja Gjorgje-
1	.*u (»Jutro«), Radovanovič (»Novi ist«), j v e z IĆ (»Trgovinski Glasnik«) in
r.u z m i č (»Politika«), V nadzorstvo so bili ^oljenj gg. G j ono vIč (»Glasnik«), Pera (Jv eto v (»Tribuna«) in Parežanin
r, Novosti«), v razsodišče pa gg. Tadič,
Ju1 b nikar (»Jutro«) in Sokič (»Prav-jT"'; —- Potem je bila sprejeta resolucija tiskovnemu zakonu.
D Novinarske brzojavke za Švico. Na {JjUjog švicarske brzojavne uprave je mi-ojftrstvo ^ pQäft, (n telegraf v Beogradu jjubrjjo, da se smejo novinarske brzojavke P» + 00 b1 Jz Švice počenši od 29. avgusta tri dni po zaključku zasedanja Društva iTjudov sprejemati ponoči vsak čas po znj-^ tarifi.
obj.'l' Za potnike v Bolgarsko. Presbiro itCHvUa: Načelnik bolgarske obmejne po-licjj'l.v Dragomanu je obvestil našega po-£®ga komisarja v Caribrodu, da bol-Uoni 2 vJada ne dovoljuje našim državlja-Jtotni dopotovanja v Bolgarsko, ako njihovi stohf. Usti nimajo vizuma bolgarskega za-v Beogradu. Na to se potniki opo-
gjT'' Vrtnarska razstava v jahalnici na ^^'eJsovi cesti je na splošno željo ob-jß a Podaljšana, toda samo do vključno tev ii*0' razstava ie krasna izpopolnl-'Pijanskega velesejma, ter nam po-sfah Vs° dovršeno spretnost naših trgov-k n umetnih vrtnarjev. Vrtnarska obrt rnir^* nas že tako napredovala, da more W^n Stopft, v odprt boj z vsako tujo kon-°a ^ž,tek, k ga nudi te dni jahalnica riuiJ3le WeIsovi cesti prijateljem narave, je ^Popisen. Obiščite in prepričajte se!
članek	ugotovitev. Z ozirom na
lavcev vLlnhi^ urad za zavarovanje de-
Ivan Kocmurb lank' ki «a J® Priobčl1 gosp-
da v	m ravuatelj imenovanega ura-
USotavliamn aJ0du* z dne 5. t. m. št. 202, «lede nekega roaJe. ‘rditev g. ravnatelja Oapart “ „ „t rokopisa, ki naj bi vseboval
•d kUal h?	Urad in Ea g. ravnatelja,
^avl prJica«brUdeč neseI v ,lažo redakcijo
'a da tozadevL vSPmSOciiaiist<<’ neresnična ke na VJr -3 vsebs“a omenjenega član-
TSvna'S?“'	kak”
'dino trditeV ni račun aPlxsati tako neres' irauev na račun našega uredništva.
iriegachikLadM	siro3- Pri finančni
*eJJka ra’6 bd ukraden od sobote do pon-
k a. TY^P«1 st™j znamke Burroughs ■ Dt—-15.554, vreden assa	g
— Dnevnik »Slovenec« z dne 2. septembra t. 1. je prinesel pod naslovom »Na svoji zemlji svoj gospod« notico, ki se tiče imenovanja vodje tukajšnje državne uprave južne železnice. — Z ozirom na to objavljamo sledeče: Vodja novo ustanovljene državne uprave južne železnice v Ljubljani gosp. generalni direktor Evžen D e roko je pomočnik generalnega direktorja ministrstva saobračaja v Beogradu. — Naravno je, da izvrši tako važen državni akt, kakor je prevzetje južne železnice v državno upravo, organ centralne železniške uprave v Beogradu in je vsled tega imenovanje g. Deroka generalnim državnim direktorjem južne železnice jasno. — Dalje so njemu kakor svetovalci prideljeni trije Slovenci — in vodijo razven tega obratno ravnateljstvo še vedno dosedanji ravnatelji — vsi trije — Slovenci. — Pripomniti je le še, da je novoimenovani gospod generalni državni direktor južne železnice, že v času pred vojno imel ozke stike z merodajnimi slovenskimi krogi in je vsem svoječasno iz naših krajev v Srbijo v železniško službo došlim Slovencem šel vedno s priznano, prijaznostjo na roko.
— Resnici na ljubo. Velecenjeni gospod urednik! Prosim Vas najuljudneje, da blagovolite priobčiti resnici na ljubo v Vašem cenjenem listu sledeče: Zadnji čas se v več dnevnikih opetovano napada oseba pom. ravnatelja državne železnice g. Franiča Po-žežanina, na zelo nepravičen način s tem, da se mu predbaciva mržnjo proti svojim sonarodnjakom Hrvatom ir Srbom in osobito nepravično napada njegovo delovanje tekom vojske napram navedenim. Tako tudi v dnevniku »Jutro« št 197 z dne 24. avgusta 1923 v članku pod naslovom »Za zasluge«. Nas, ki smo tri leta služili z njim in pod njim V bivši avstro-ogrški armadi bolijo neutemeljeni napadi, ker vidimo iz tega, kako se krivo sodi človeka, M se je baš z nasprotnim t. j. domovinskim lu možatim delom pridobil velike zasluge, k! jih bomo obdržali v trajnem spominu. Ravno nas Hrvate, Slovence in Srbe je vedno ščitil in energično branil napram našim starim preganjalcem Nemcem in Madžarom in to na tako nesebičen, požrtvovalen način, da se je . v številnih slučajih izpostavil nevarnostim, da bo sam smatran nevarnim in osumljenim radi tega narodnega toda za tedanji čas protidržavnega dela. To dobrohotnost in nežno roko so v brezštevilnih slučajih občutili tudi ujetniki slovanskih narodnosti (Srbi in Rusi), ker se je tudi za te, ki jih je bilo na stotine v delavskih oddelkih pod njegovim poveljstvom, vedno človeško in možato zavzemal v vsakem pogledu ter jim tako olajšal teško stanje kjerkoli je le mogel, tako, da ga bodo številni od teh revežev blagoslavljali in istotako obdržali v hvaležnem spominu. Njegovega današnjega dela na visokem in odgovornosti polnem mestu ne moremo dobro zasledovati in presojati, toda poznamo ga dobro in smo prepričani, da bo tudi tu zastavil vso svojo splošno priznano spretnost, podjetnost in ljubezen napram vsemu, kar je prepojeno s slovanskim duhom, in bo sigurno bolje izpolnil nalogo svoje dolžnosti napram narodu in državi nego mnogo drugi, ki ga danes blatijo z grdimi, nedostojnimi, nečastnimi in nezrelimi napadi. Zahvaljujoč se že vnaprej za Vašo dobrohotnost bilježimo z odličnim spoštovanjem I. J. in tovariši Za-prešič, dne 30. avgusta' 1923.
— Svarilo občinstvu. Pokrajinska uprava objavlja: Občinstvo se ponovno svari, naj se v lastnem interesu ne približuje mu-nicijskim skladiščem, da sc ne pripete morebitni nesrečni dogodljaji, ker imajo straže strogo povelje, vsakogar, ki ga dobe v bližini teh skladišč, prijeti in odvesti na komando mesta.
— Natečaj za orožnike. Ministrstvo za notranje zadeve je razpisalo natečaj za sprejem orožniških kandidatov. Prosilci morajo biti naši državljani in se morajo zavezati, da bodo služili tri leta v državni službi.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrla na Karlovški cesti št. 13 gospa Katarina Gostinčar roj. Bratč, v 69. letu starosti. Pokojnica je bila soproga nar. poslanca Jož. Gostinčarja. Pogreb se vrši v četrtek ob 3. uri popoldne k Sv. Križu. N. v m. p.!
— Celjske novosti Celjski akademiki so v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma pod režijo g. R. Železnika vprizorili Halbejevo tridejansko ljubezensko dramo »Mladost«. Igra je dobro izpadla In so igralci svoje vloge povoljno rešili, samo obisk iste bi bil lahko boljši. — Prijateljska nogometna tekma se je v nedeljo popoldne vršila na igrališču pri »Skalni kleti« nad Gradjanskim športnim klubom »Union« iz Zagreba ter celjskimi »Atletiki«. Končala je z zmago »Atletikov« v razmerju 3:1. — Sezona v mestnem gledališču se otvori še tekom septembra. Vršijo se v gledališču že pridno vaje in priprave. — Družabni večer priredi društvo »Sokolski dom« ob priliki naraščajskega dneva, dne 16. t. m. v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. — Š o -I e. Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Ponavljalni izpiti se pričnejo v pon-deljek 10. septembra ob 8. uri. Vpisovanje bo v torek 11. septembra od 9. do 11. ure, sprejemni izpiti pa v sredo 12. septembra. Pouk se prične v petek 14. septembra.
— Mariborske novosti Stavka v delavnicah južne železnice traja dalje. Delavstvo je vest o demilitarizaciji železničarjev, ki se smatra kot korak v smeri ugoditve njihovim zahtevam, sprejelo povoljno. V torek popoldne se je vršil v kazinski dvorani sestanek delavcev kjer se je razpravljalo o položaju. Na sestanek so prišli tudi delegati iz Ljubljane. Dasiravno je v pondeljek bila nevarnost, da se stavka razširi tudi na kurilnico, vendar ni prišlo do tega sklepa, kt bi bil imel skrajno neugodne posledice za železniški promet in bi bil položaj le še poostril. Upati je, da pride v kratkem do sporazuma in da se bo delo zopet začelo v polnem obsegu. — V petek 7. t m. ob 19. uri se vrši seja mestnega občinskega sveta z nadaljevanjem dnevnega reda zadnje; seje. — V stavki pri podjetju Doctor in drug ni nikake spremembe. Delavstvo zahteva 50% povišanja mezd, dočim je podjetje pripravljeno dovoliti le 30%. — Tukajšnji mizar Štefan Bulogaž je izginil neznano kam. V nedeljo, ko bi bil moral plačati najemnino za stanovanje, je vstal zgodaj ter odšel in se dosedaj ni vrnil.
— Vžigalice »Jadranske Straže«. Pred nekaj dnevi so prišle v promet vžigalice »Jadranske Straže«. Na škatljicah je zastava naše vojne mornarice z geslom: »Čuvajmo naše morje«. Vžigalice so zelo dobre kvalitete, cene pa so običajne. Etikete so tiskane samo v latinici ali samo v cirilici in jih vsakdo lahko kupi po svoji lastni volji. Po naročilu je treba izrecno poudariti s kakšno etiketo jih kdo želi. S tem proizvodom je »Jadranska Straža« zopet pokazala svoje aktivno delo.
— Pozor, kadilci Režija devlje včasi v tobačne zavojčke kako lasnico, gumb ali zapenec od hlač, draguljev in biserov pa po navadi ne. To se je pripetilo morda prvič v Saint-Sairu (Seine-Infčrieure) v Ha-iotovi opaldi, da je tamkajšnji živinorejec v zavitku skaferlatija t. j. drobno rezanega žgalnega duhana po 1 fr. 50, našel zlat poročni prstan z vrezanimi začetnicami in datumom. Nadzornik tobačne zaloge v NeufehStelu je s poizvedbo dognal, da je tvorniška delavka v Dieppu nehote izpustila svoj prstan pri delu.
— Šolska izvestja. Pri nas je skoro izumrla navada, tiskati ob sklepu šolskega leta poročila. Ta preklicana draginja! Drugi, večji narodi nočejo opustiti te šege, temveč izpopolnjujejo to uredbo. Tako je v Neuillyju pri Parizu tamkajšnji učni bibliotekar arhivist Henri Corbel prišel na misel, da je napisal »Kratko zgodovino Neuillyja ob Seini«, kjer poroča vse dogodke, velike in majhne, iz prošlosti tega predmestja. Občina je za »leksemen«, kakor pravijo še stari Dolenjci po francoskem načinu za-ključitvi šolskega leta, razdelila po en izvod te brošurice vsem učencem, ki so dovršili osnovne nauke.
Novosti h Primorske.
— Težak udarec za primorske vojne oškodovance. Z vzpostavitvijo porušenih hiš v krajih, kjer je razsajala vojna vihra so se ustanovile po prevratu številne stavbne zadruge. Prvo mesto pa je gotovo zavzemala C. E. R. G. (Stavbna zadruga Julijske Benečije), ki je zidala skoraj v vseh porušenih krajih, začenši na Krasu, daleč tja gor na Tolminsko in globoko doli v Furlanijo. Vsaki vojni oškodovanec se je moral zavezati samo v toliko, da prepusti vse delo njej in, da mu mora sezidati hišo za vojno odškodnino. Včasih pa se je pripetilo, da se je zadrnga vštela m, da so njeni izdatki presegali proračun. Nastaile so razne zmešnjave, ki niso bile še do danes urejene. Sedaj pa se je z bliskovito hitrostjo razširila vest, da jc zadruga primorana ustaviti vsako poslovanje in, da so imenovani trije državni komisarji. Vest je vzbudila med ljudstvom strah pred nesigurno bodočnostjo, kajti vsakdo, pri katerem presega vrednost hiše od vlade določeno odškodnino, je dolžan sam kriti izdatke do višine 20% od vlade naka-' zane vsote. Ker je vrednost hiš sedaj precej padla, bo znašala v nekaterih slučajih odškodnina, ki jo bo moral kriti lastnik sam več kot je poslopje vredno. Posledica bo pač ta, da se bo banka za ta znesek vknjižila in da bo lastnik brez doma. Je pa tudi mnogo takih, ki še nimajo hiše, čeravno je zadruga dvignila že nekaj predujma. Ti morajo čakati na nadaljno usodo brez doma in brez denarja. Ker je gospodarsko stanje naših primorskih rojakov vsak dan slabše, nas mora navdajati misel resne nevarnosti, ki tiči v polomu CERG. Radovedni smo, če se bo vlada zavzela za ljudstvo, ki sploh ni bilo na jasnem glede postopanja v odškodninskih zadevah. Potemtakem bodo vsekakor na boljšem oni lastniki, ki so stvorili lastne domače zadruge, čeravno so zidali z nekoliko večjimi stroški.
Sport in turlstlka.
KRST NOVEGA DIRKALNEGA ČOLNA L. S. K.
Ljubljanski športni klub je praznoval v nedeljo, 2. t. m. slavlje svojega 15 letnega obstoja ter obenem krst in splav novega dirkalnega čamca. Novemu čolnu je kumo-j vala ga. inž. Prelovšekova. Ob treh po-i poldne se je- po pozdravu razvil sprevod j od »Špice« na Grubarjevem kanalu do klubove čolnarne, kjer je kumica ob prisrčnem pozdravljanju navzočih gostov in dirkalnih moštev izstopila. Predsednik L. S. K. g. polkovnik Bleiweis je oficijelno pozdravil kumico ter v lepem govoru orisal klu-bovo zgodovino. H koncu se je zahvalil za obisk zastopnikom S. K. Primorje in S. K. Ilirije ter vsem navzočim gostom. Po živahno aldamiranem govoru g. predsednika je izvršla ga. kumica krstne formaltete ter krstila čamac na ime »Trudko« v spomin na blagopokojnega gospodarja kluba gosp. Stanka Jenčič.
V klubski regati, ki se je vršila na 1750 m dolgi progi, je zmagala v svojem debutu nova štirica »Trudko«. — To lepo slavnost je zaključi zakusek in prjetna domača zabava.
Dopisi.
— Novo mesto. Novomeško gasilno društvo je priredilo v nedeljo veselico, ki je prva po 15 letih. Društvo je ta dan obhajalo 40 letnico blagoslovljenja prve brizgalnice, ki jo še danes hrani in uporablja le v najnujnejših slučajih. Ob tej priliki se je vršil I. župni zlet novomeške župe, ki so se ga udeležila gasilna društva iz bližnje in daljne okolice. Število prisotnih gasilcev v kroju je znašalo 180. Pripomniti je treba, da je bilo navzočih tudi precej naraščajnikov. Opoldne so bili sprejeti gostje na kolodvoru. Sledila je povorka po mestu in Kandiji, na čelu z godbo novomeškega rokodelskega društva. Zelo zanimiva le büa gasilska vaja, ki je pričela točno ob 14. url in zbrala pred Kobetovo hišo številne gledalce, ki so z zanimanjem sledili urnim kretnjam domačih gasilcev, ki so pokazali veliko spretnost, doseženo tekom dolgoletne vaje. Ko so prihiteli na pomoč še kandijski gasilci, je bila vaja zaključena. Občinstvo pa se je podalo na Mfiilerjev vrt, kjer se je vršila veselica. Množica navzočega občinstva, ki se je neprisiljeno zabavala, je pokazala, kako zna ljudstvo ceniti to važno ustanovo. Novomeško društvo je hvaležno g. Mflllerjevi, ki je dala v nesebičnem namenu na razpolago vse prostore in g. Hajnriharju, ki je dal brezplačno na razpolago potrebni les. — Ob 13. uri so prispeli v naše mesto prvi dirkači, ki so se udeležili kolesarske dirke Ljubljana—Zagreb.
— Laško. V nedeljo se je vršila pri nas veselica gasilnega društva. Veselica je büa na občinskem travniku pred Henketovem hotelu. Navzočih je bilo tudi nekaj tujcev, ki so se pa z večernim vlakom odpeljali. Samo godba iz Zidanega mosta je še ostala. Ob pol 9. uri zvečer se je čul klic »ogenj« in večsto glavna množica je bila hipoma obsvetljena. Za občinskim travnikom stoji Hermanov kozolec, ki ga ima v najemu trgovec Osolin. Kozolec je bil nabasan letošnje krme. V petih minutah je bilo poslopje v plamenu. V eni uri Je požar vpepe-lil vse pridelke in dve velike preše za seno. O storilcu še ni sledu, akoravno so takoj zvečer zaprli par sumljivih oseb. Pridelki so primerno zavarovani kozolec pa samo za malenkost. To je že drugi čisto enaki slučaj vpeseljenega kozolca.
Šolstvo.
— Začetek šolskega leta 1923 24 na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani in na z njo združenih oddelkih. — Petraz-redna osnovna šola. Vpisovanje v I. razred in ostale razrede se vrši v torek, dne 11. septembra od 9. do 11. ure v posameznih razredih v poslopju liceja na Bleiweisovi cesti. Za vstop v I. razred je prinesti s seboj krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. V višje razrede osnovne šole se ne sprejema nobenih novih gojenk. —- Mestni dekliški licej. S šolskim letom 1923/24 ostaneta le še razreda V. in VI. Vpisovanje za gojenke, ki želijo na novo vstopiti v enega izmed teh dveh razredov, se vrši v nedeljo, 9. septembra od 9. do 10. ure. Gojenke prinesejo s seboj zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti za te gojenke so v pondeljek, 10. septembra ob 8. uri. Gojenke, ki so že bile na zavodu, se javijo v torek, 11. septembra od 9. do 11. ure z zadnjim izpričevalom. — Mestna ženska real in ref. real. gimnazija. V tek. šol. letu se L razr. gimnazije ukine. Vpisovanje za nanovo vstopivše gojenke v I. do VIII. razr. se vrši v nedeljo, 9. septembra od 9.^ do 10. ure. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti za gojenke za II. razred in za gojenke v ostale višje razrede so v pondeljek, 10. septembra ob 8. uri. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo v torek, 11. sept. od 9. do 11. ure. — Ponavljalni in dodatni izpiti za licej in gimnazijo se vrše 7. in 8. sept. Vsakokrat ob 8. uri. Natančnejši razpored glej na zavodu! — Vpisnina in prispevek za učila za gojenke liceja in gimnazije Din 15.—. — Otvoritvena služba božja za osnovno šolo, za licej in za gimnazijo je v sredo, 12. sept. ob 9. uri v nunski cerkvi in je obvezna za vse gojenke. — Po službi božji se vrnejo vse gojenke v zavod, da se jim naznani urnik in prečita disciplinarni red. — Pouk se prične na osnovni šoli, liceju in gimnaziji v polnem obsegu v četrtek, 13. septembra ob 8. uri za vse razrede; samo I. razr. osnovne šole pride ob P. uri. — Enoletni trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je določen na soboto 29. septembra od 9,—11 ure. Sprejemni izpit je v nedeljo, 30. septembra. — Pouk se prične 1. oktobra ob 8. uri. — Enoletna gospodinjska šola. Rok za vpisovanje je doičen na 1. oktobra od 10. do 12. ure. Pouk se prične 2. oktobra ob 8. url Sprejemni pogoji se objavijo pozneje. Gojenkam in starišem svetuje ravnateljstvo, da se točno drže določenih rokov, ker se pozneje ne sprejme gojenk pod nobenim pogojem. — Ravnateljstvo.
-— N? državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 6 II. nadst. se vrši vpisovanje učenk 14. in 15. septembra 1923, vselej od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Učilo se bo sledeče tehnike: kljekljane In šivane čipke, belo in pisano vezenje, to'eđo, filet, biserna dela in kompozicije s posebnim ozirom na narodne motive. Redne učenke morajo biti vsaj 14 let stare in nai prinesejo s seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vpisnine in šolnine ni. Učenke dobijo vse za pouk potrebno tvorivo ter učne pripomočke zastonj na razpolago, vendar ostanejo izdelki last zavoda, razen vzornih prtov. Pridne revne učenke prejmejo podporo. Spretnejše učenke, katere so v tehniki že nekoliko napredovale, dobijo primerna dela na dom proti plačilu. Tudi za nadaljno izobrazbo se bo skrbelo. Ženam in dekletom, ki nimajo časa za redni pouk, se nudi prilika, da kot hospi-tantke obiskujejo zavod in si tako omogočijo zaslužek. Redni brezplačni pouk se prične 17. septembra. Vsa potrebna pojasnila daje podpisani. Učenke, ki so si na podlagi ugodno dovršenega 4. razreda . meščanske ali srednje šole, pridobile na srednji tehnični šoli v Ljubljani ali na podobnem strokovnem zavodu usposobljenostno spričevalo za učiteljico ženskih ročnih del na ljudskih in meščanskih šolah, ter so dosegle starost 17. let so nase državljanke v moralnem oziru brezhibne ter telesno sposobne za učiteljevanje in ki so s posebnim sprejemnim izpitom dokazale, da so v kljekljanju čipk že zadosti izvežbane, se lahko vežbajo v praktičnem delu čipkanja kot redne učenke na zavodu 1. do 2. leti in si na podlagi spričevala pridobijo možnost, da se nastavijo kot strokovne učiteljice, ako so taka učiteljska mesta, razpisana.
— Pričetek šolskega leta 1923/24 na državni realki v Ljubljani. Učenci, ki žele vstopiti v I. razred, naj se zglasijo z ob-iskovalnim spričevalom in krstnim listom v nedeljo 9. septembra t. 1. od 9. do 12. ure v ravnateljski pisarni. Zunanji učenci se lahko prijavijo tudi pismeno. Sprejemni izpiti za L razred se prično v pondeljek dne 10. septembra točno ob 8. uri. Učenci iz drugih zavodov se sprejemajo za II.—VII. razred v četrtek 6. septembra od 10. do 12. ure. Sprejemni izpiti teh učencev se prično v petek 7. septembra. Ponavljalni izpiti se vrše od 3. do 7. septembra po tozadevnim učencem (staršem) že objavljenem sporedu. Učenci (privatisti), ki imajo naknadni (letni) izpit, naj se priglasijo ravnateljstvu dne 2. septembra ob 10. url Vpisovanje učencev, ki so že obiskovali zavod in pa na novo sprejetih je v torek 11. septembra ob 8. uri v razredih, v katere spadajo. V sredo 12. septembra se otvori novo šolsko leto s službo božjo ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. V četrtek 13. septembra se prične ob 8. uri redni pouk.
— Našla so Je spisna taška trgovskega agenta iz Monakovega. Poizve se v trafiki na Bleiweisovi cesti.
Sokolski vestnik.
— »Sokol L« — »Rešimo sokolski Tabor!« — Gostom ljubljanskega velesejma poklonjena prireditev, ki se vrši v soboto, dne 8. septembra na Taboru, je zamišljena tako-le: I. pozdravni-promenadni koncert na čast posetnikom; II. enajst telovadnih nastopov; III. velika ljudska veselica. Podrobnejši spored se razvidi iz lepakov. — Predprodaja vstopnic v trgovini »Tiskovne zadruge nasproti glavne pošte. Zdravo!
Iz društvenega življenja.
— Društvo najemnikov za Slovenijo
opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo, dne 5. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije; Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
Izpred sodišča.
§ 104.
Celjski Nemci so priredili svoječasno takozvani »Jagerbal«. To prireditev je dovolil bivši pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Da preprečijo to prireditev, sta napravila predsednik »Orjune« inž. Ferdo Kranjc in pa njegov tovarš Stanko Žnidaršič, upravitelj veleposestva v Rečici pri Bledu pismeno vlogo, katero sta nesla 5. februarja pokr. namestniku Ivanu Hribarju. O dogodku je svoejčasno poročal naš Ust. Zaključil pa se je tako-le: Gosp. Kranjc je bil obsojen po § 104. s. k. z. na 1000 Din, tovariš njegov g. Žnidaršič pa na 200 Din denarne globe.
UKRADENO KOLO.
V zadnjem času so se zopet pojavile precejšne tatvine koles. Policiji se je posrečilo, da je zalotila nekaj tatov. Eden teh tičev je ukradel tudi dijaku realcu iz šolske kleti kolo znamke »Tribuna«. Doma je rekel, da je kolo kupil In si je izposodil na ta način od strica še nekaj denarja. Obsojen je bil na 1 mesec težke ječe.
NEPREVIDNOST.
Bilo je pred preiskovalnim sodnikom. Zaslišane in izprašane so bile razne osebe — šlo je za domače prepire. Pri tem ja zahtevala neka gospa, naj odloči preiskovalni sodnik drugo tipkarico, češ da je navzoča znana z njenim bratom, ki mu izda vse uradne tajnosti. Obsojena je bila radi te neprevidnosti na 100 Din denarne globe.
Borzna porodla.
Beograd. 4. septembra. Devize. Dunaj 0.13325—0.1335, Berlin 0.009—0.0011, Budimpešta 0.55—0.57, Bukarešta 43—43.50, Italija 403.50—405. New York 94—94.35, Pariz 539—540, Praga 280—280.50, Sofija 87— 90, Švica 1700—1705.
Zagreb, 4. septembra. Devize. Dunaj 0.13375—0.135, Berlin 0.00085—0.001, Budimpešta 0—0.53, Italija 406.50—409, London 430—433, New York, ček 94—95, Pariz 540—545, Praga 281.50—283.50, Švica, izplačilo 1720—1725, ček 1715—1718. — Valute. Dolarji 93—93.75, avstrijske krone 0.134—0.135, češkoslovaške krone 278—0, 20 kronski zlati 350—0, napoleondorl 330— 335, švicarski franki 1705—1715, lire 404 —406.
Curih, 4. septembra. Berlin 0.00004, New York 555, London 25.17, Pariz 31.275, Milan 23.60, Praga 16.50, Budimpešta 0.003125, Bukarešta 2.525, Beograd 5.90, Sofija 5.30, Varšava 0.0023, Dunaj 0.007825, avstrijske krone 0.0078.
Praga, 4. septembra. Dunaj 4.65, Berlin 0.00275, Rim 145.75, avstrijske krone 4.625, lire 147.25, Budimpešta 17.50, Pariz 193.75, London 154.75, New York 33.95, Cu» rih 617.50, Beograd 36.375.
Dunaj, 4. septembra. Devize. Beo-, grad 745—749, Berlin 0.51—0.61, Budimpešta 3.75—3.85, Bukarešta 314—316, London 321.700—322.700, Milan 2944—2956, New York 70.935—71.185, Pariz 3990—4006, Praga 2109—2119, Sofija 673—677, Curih 12.775 —12.825. — Valute. Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 651—659, nemške marke 0.503 —0.605, funti 319.900—321.300, francoski franki 3950—3980, italijanske lire 2960— 2980, jugoslovenski dinarji 736—742, romunski leji 293—297, švicarski franki 12.560— 12.740, češkoslovaške krone 2092—2108, madžarske krone 2.00—2.20.
Berlin, 4. septembra. Dunaj 181.54, Milan 550.600, Praga 384.037, Pariz 738.150, London 58,363.750, New York 12,967.500, Curih 2,344.125, Beograd 139.650.
----	*'--------J
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Izšla je
Jia tgif
v založbi
v Ljubljani.
Zahvala.
Za vse izraze sožalja povodom smrti gospoda
se prisrčno zahvaljujejo
žalujoči ostali.
Kranj, dne 3. septembra 1923.




121
•• >.w£mm

;--
'l^
llil.
;:lil
>''.i.,* 1'i-;-v
4 v-.’

*4*
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskrenoljub-Ijena mati
©
danes 4. t. m. v 69. letu starosti izdihnila svojo najblažjo dušo.
Pogreb biagopokojnice se vrši v četrtek popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti karlovška cesta štev. 13 na pokopališče
k Sv. križu.
Ljubljana, 4. septembra 1923.
ä;isulca* Fani, Maks, Vinko
otroci.
Jože Gostinčar, nar. poslan«
soprog.


PfcKJTt«	. i-
' yyi '-y ;•
Pozor!
Pozor!
Krogljični ležaji
švedske tvornice krogijičnih ležajev.
Paviljon F št. 145.
D. d. za promet proizvodima
Trgovci!
Na prodaj je pod jako ugodnimi pogoji dobro vpeljana trgovina v zelo prometnem kraju Sv Sloveniji. Se odda tudi brez blaga. Ponudbe na upravo lista pod „Veletrgovina“.
Pozor!
Pozor!

izdeluje

Zagreb, Wiisonov trg 7.
r Obiščite pavtijon G št. 254! ^
Tovarna zamaškov
E. POMERANZ
(Dunaj 111/2, Dltscheinergasse 3).
Skladišče za SHS: Siaribor.
Tovarna Izdeluje vse vrste zamaškov kakor vinske, pivske, šampanjske, medicinske in za sode. Cene zmerne. — Postrežba tožna In solidna. — Razpošlljatev franko In zacarlnjeno .	v vsak kraj SHS.	,
umetna gnojila žvepleno kislino solno kislino soliirno kislino kristalno sodo pralni prašek giauherjevo sol grenko sol kalijev soliter natrijev soliter žgano apno stenske barve
mxW.wKwzr1 '	-• ’si'v-a
pisalne tinte v raznih barvah
kremo za čevlje „Admirabei11 „Neo Noir“, „Neosan“, vazelino parketni vosek mast za usnje čistila za kovine modriia za perilo barve za štampilje olje za šivalne stroje železo-oksidne barve
Niifetejnin paviljon „E“ št. IV!
wmmw:mwmwmmmw7mmww^
Priporoča se
veletrgovina i želeMlno
FR. STUPICA
in poljedelskimi stroji v Ljubljani, Oosposvetsi cesta št. 1.
¥ zalogi le vedno
smodnik (barut) in vsa druga razstreljiva, traverze, žele2' niške šine, cement, palično železo vseh vrst, vse orod]e za obrtnike, železne peči in štedilniki, kuhinjska posoda kotli za žganje in krmo, pumpe za vodo, vino in gnojnic0’ cevi (rori) vseh vrst i. t. d.
Automobili, kolesa, motocikli, materijal, pueusuatlka
$ , ■_ '
En groš	fj © S E C E" detail
LJ'UHLJ/iWÄ, palača Ljubljanske kreditne banke.
Mm M- Mf* ..gmm.&tat.m, äa .kniiaam« v Ljubljani.
Mff&gi „Jutranjim Novostim“ štev. 182 s dna 5. septembra 1923.
Celovec — nemški?
Sesti čut in instikt.
(Qlej II. prilogo »Jutr. Nov.* št. 157, z dne 5. avg. 1923.)
Spisal N a t o r o k E j p e I.
Bil sem te dni v Celovcu, pa me je Pri tej priliki posebno zanimalo veliko število slovenskih imen, ki jih vidiš nad celovškimi trgovinami, gostilnami, prodajalnami, delavnicami, brivnicami itd. Res je zunanje lice Celovca nemško, napisi vsi. nemški, šole vse nemške, uradi vsi nemški, v cerkvah vse nemško — a kakor pripoveduje pravljica, da se slišijo iz Vrbskega jezera ob uri duhov zvonovi potopljenega mesta, tako tudi udarjajo na tankoslušno uho glasovi drugih zvonov in ti glasovi pravijo, da Celovec ni nemško mesto, s Pri zadnjem obisku avstrijskega kanclerja na Koroškem je rekel dr. Seipel: »-Mail sieht, dass die Unterlage in Kärn-tfen slowenisch ist — Vidi se, da je podlaga na Koroškem slovenska.« To priča ves značaj ljudstva, slovanski obrazi in ivsa fizijonogmija in slovenska imena. 0 'nemškem poslancu Pavliču je dr. Seipel sam rekel, da ima popolnoma slovanski izraz. To priča tudi njegovo ime.
Kar je v Celovški kotlini nemškega, je priseljeno ali ponemčeno. Središče iCelovške kotline je Celovec. Na zahod-inem robu kotline leži Beljak, na severnem Trg (Feldkirchen) in Št. Vid ob 'Glini, na vzhodnem Št. Pavel, Labud, [Dravograd, na jugu sega kotlina do vznožja Karavank. Razume se, da Celovec, okroginokrog obdan od slovenske okolice, ki se zlasti v neposredni bližini hitro ponemčuje, mesto, kamor Ise priseljuje prebivalstvo iz cele Celovške kotline, ne more biti nemško mesto. To pričajo tudi neštevilna nenemška imena, na katera naletiš, če prebiraš napise v celovških ulicah in cestah. Ogledal sem si ta imena in si omislil tudi tozadeven seznam in jih v naslednjem priobčujem. Pišem jih seveda slovenski. Zanimiva so tudi za jezikoslovca.
Če prideš v Celovec in rabiš brivca ali hoče! urediti frizuro, izberi si enega izmed naslednjih frizerskih salonov: Adlešič, Balcarek, Glogar, Husič, Jan. Jeraj, Juh, Kopta, Krušič, Lačkovič, Novak, Pelikan, Plah, Prešern, Repar, Skarka, Stanatiev, Stu-!deny, čavko.
[ Če rabiš papirja, razglednic, id! v trgovino: Golob, Nepomucky, Okorn, Perko, Ramus (Ramovš), Ravnikar, Zima, če želiš knjig, idi v knjigarno Količ, Ravnikar, če hočeš starih znamk, jih dobiš v trgovini .Oraš in Uršič.
Pošel ti je tobak, dobiš ga v toba-Karnah: Darebniček, Glančnik, Hrasdil, Oli-
Pehare, Perko, Polej, Pušnik, Cerobin, 'vamuš, Ravtnik, Vukovič, Zima.
Zanimaš se za trgovine z meša-blagom, evo ti jih celo vrsto: Aleš, Antonič, Čare, čermak, Darebniček, Dobo-Visek, Duinik, Dušinsky, Filhovič, Gordeš, Gregorič, Jaric, Jecl, Klemenjak, Kojnik, Korenjak, Košič, Krasnik, Križaj, Kuhar, La-J>ič, Lemež, Lesnik, Lisec, Mareš, Majcen, Mačnik, Miklav, Napotnik, Nepomucky, ©griz, Oraš, Otovic, Pavlin, Pehare, Petelin, Plahna, Plaž, Ploder, Pogačnik, Pratne-kar, Pušnik, Ravnik, Reš, Sagajšek, Soltar, Svetič, Stranik, Tratnik, Virant, Vuršič, Zima, Železnik.
Iščeš trgovino z dišavami, kolonialnim blagom in viktualijami, izberi st eno izmed naslednjih: Adlasnik, Antonič, Amenič, Aspernik, Bračič, Gradišar, Gordeš, Hobič, Ivanetič, Jaric, Janžov, Jezernik, Kavšej, Kajšnik, Kögeinik, Košič, Lesnik, Lepušič, Majrič, Male, Mašek, Mi-klin, Morič, Močivnik, Olina, Ogriz, Otič, Otovic, Poljane, Požarnik, Prosen, Raseč-*ik. Raspotnik, Ravnik, Robač, Rupnik, Sivec, Spitra, Šimek, Škofič, Kostajnšek, Kuhar, Temešinko, Trampič, Užnik.
Postali ste že lačni in žejni, izberite si katero izmed gostiln: Božič, Darebniček, Grimšič, Habernik, Javornik, Jamek, Janah, Kajšnik, Kogelnik, Krušič, Kos, Kušar, Lasnik, Lemež, Ležanc, Lučovnik, Male, Ogriz, [Peršak, Požarnik, Šlemc, Sivšek, Stipanek, Svetina, Tratnik, Turk, Vebernik, Visočnik, Vrečnik.
Crevlje vam popravi ali še rajše nove naredi: Adlasnik, Aleš, Černič, Dolinar, Golob, Grohar, Grubelnik, Jelenc, Kanduč, Klabušnik, Klančnik, Kogelnik, Krasnik, Krobat, Majrič, Male, Medvešček, Melišnik, Mertlič, Mihelič, Oraš, Pečovnik, Piša, Ple-«ovnik, Polej, Potočnik, Prilaznik, Primik,
Bizjak, Rakove, Ramuš, Ravnikar, Robin, Samec. Trunčnik, Zec, Zmrzlak, Zorko, Zu-panč. Žerjav, Žibert, Žlajfnik.
Velika je izbira med krojači: Breznik, Brod, Černič, Drozg, Dušek, Gritnnik, Jank, Kavčič, Koritnik, Kozorog, Kodela, Lapuš, Milonik, Ovšan, Petraš, Pečar, Pi-ber, Primožič, Ruplič, Sedovnik, Škrjanc, Stare, Strašek, Stukovnik, Suša, Vavpetič, Vedenik.
Tudi šivilj ne manjka: Ahačič, Babnik, Brice, Černovskv, Cevko, Dolak, Dolinšek, Dragatin, Jožep, Kazarnik, Kulnik, Ku-nik, Lakovič, Lesjak, Nogradnik, Otovic, Pluh, Ruplič, Skresnik, Sedminek, Stroj, Stručnik, Tclebo, Vevar, Volavšek, Vodušek, Zojer, Žerjav.
M o d i s t i n j e: Ebernik, Kos, Mišič, Perkonik, Petučnik, Strojnik.
Starine prodajata: Bizjak. Mišlvulnik, ure: Flešure, Grohar, Plahaček, Slehticky, Tomič.	/
Tudi mizarjev je dovolj: Dobrov-sky, Gradišnik, Hren, Hora, Jelinek, Kalan, Kopajnik, Novak, Paluša, Perkovnik, Poies-nik, Prešern, Rus, Serajnik, Slama, Valentinčič, Voniš.
Mesarji in prekajalci: Ahac, Aleš, Božič, Goričnik, Habernik, JagoVc, Kanač-nik, Knapič, Košič. Kropfič, Peršak, Plave, Tavšič, Vautižar, Zorc.
Peki: Beguš, Kovač, Lasnik, Pečnik, Sušnik, Virtič.
Ključavničarji in kovači: Banko, Dolenc, Bašnik, Ferlič, Kerže, Količ, Kopajnik, Košič, Kropfič, Lovkota, Novak, Vošnjak.
Z razno železnino vam postrežejo železne trgovine. Dobovišek, Otič, Sla-benik. Petučnik, Možnar; kolesa prodajajo: Kropfič, Pianko, Samonik, Bašnik; sode pa: Beraenik, Buhta, Glančnik.
Kleparji so: Koren, Krasnik, Laj-rovc, Novak, Pagic, Strašušnik, Velecky, Žerjav.
Dovolj je tudi trgovskih zastopnikov in posredovalcev: Ambrož, Arnejc, Buhta, Dobernik, Cmelič, Dvoržak, Filko-vič, Geršak, Hadič, Hanuš, Kutnik, Lapič, Novak, Mareš, Mačnik, Metnic, Ogriz, Okorn, Oraš, Otič, Pikan, Poper, Pupič, Ramuš, Renko, Ruplič, Tavsik, Užnik, Virant, Vedenik, Vrečnik, Vuršič, Zobernik, Zupan, Žmavcar.
Motite se, če mislite, da med zdravniki in advokati ni nositeljev slovenskih imen. Evo vam jih: Zdravniki: dr. Klemenčič, dr. Grinčnik, dr. Herbaček, dr. Kopecky, dr. Mareš, dr. Melišnik, dr. Nemic, dr. Pušnik, dr. Sindelka, dr. Smolej. Zagovorniki: dr. Dvoržak, dr. Grinčnik, dr. Knapič, dr. Mar-tinek, dr. Mravlak, dr. Abuja, dr. Mesareč, dr. Mišic, dr. Otič.
To naštevanje oseb s slovanskimi imeni bi lahko podaljšali v neskončnost. Za sklep samo še imena oseb s slovenskim imenom, ki so uslužbene pri deželni sodniji: Dvorni svetniki: dr. Cankar, Mattinak, De-dovič, dr. Uršič; višji deželnosodni svetniki: dr. Klemenčič, dr. Domenik, dr. Medic, dr. Rokitansky, dr. Pauliček; deželnosodni svetniki: dr. Križek; okrajni sodnik: dr. Slamnik; zemljiškoknjižna nadravnatelja: Berdnik, Radonovič; pisarniška nadravnatelja: Cerjak, Dopošek; pisarniški ravnatelji: Smeh, Petjak, Marek, Kurnik, Samonik; nadoficijali: Judnič, Dominik, Matušek; pisarniška predstojnika: Čebul, Golobič; drugi uslužbenci: Petučnik, Peršak, Slevc, Svetnik, Soukal, Hribar, Čajčovnik, Otičnik, Kanduč, Melišnik, Potisk, Krajnc, Jeran, To-mažči, Vedenik, Višovnik, Sladko, Zapečnik, Bugenik, Pič, Mačnik, Hudelist, Ocvirk, Tepeš.
Opomba. Razume se, da spis ni nikaka reklama za imenoma naštete.
Kadar predsednik Poincard zahteva izvršitev pogodeb in povrnitev škode, je glasnik opustošenih pokrajin, vse Francije in večne pravice.
Maurice Barres.
Strahoma se opaža v Angliji, da se Evropa zbira krog Francije, čim gre za pogajanja za mir. Francija želi Nemčije enotne v republikanskem in demokratskem čustvu, ki naj se podvrže razorož-bi in spoštuje versaljsko pogodbo. Quai d' Orsay ve natanko, kaj hoče, pa tudi maršal Foch to zna. Kakršno koli bojazen utegne imeti Nemčija pred državo, o kateri govorim, njen glavni sovražnik ostane Anglija.
Ludwig Quessel, zmeren socialist (Sozialistische Monatshefte.)
I.
Moja podzavest je neka camera ob-scura, kjer potem šestega čuta sprejema tudi neodvisno od budne zavesti vsč doživljaje in utise moje okolice, ki se odrazujejo na njej in postanejo tako njena trajna posest, če to podzavest imenujemo naše astralno ali fluidalno telo ali sploh dušo in ta šesti čut — občutno telo ah perisprit (plašč duše ali daha, ki je takorekoč zasidran v občutnem (šestem čutu), to je koncem konca vseeno. Iz izkustva vsakdo ve, kadar je človek zatopljen v svoje delo, bilo to duševno ali manuelno, da ne slišimo tiktakanja ure na steni in tudi ostali štiri čuti slabo delujejo, zato pa deluje tem bolj šesti čut v zvezi z organskim ali instinktivnim čutom, ki se ne očituje samo pri človeku, ampak principijelno pri vseh podčloveških bitjih, živalih, rastlinah in prabitjih jim mora biti gotovo bolj eterično-fluidal-no, ozir. elektromagnetične, radioaktivne, odične-spiritualne in manj materijalne narave in kakovosti kakor so druga nam znana petera čutila, oz. živci ali živčevje in staničevje sploh. Zato govorimo s polnim pravom o živčnem fluidu in o fluidalnem-duševnem telesu. V tem fluidalnem telesu tiči vsa življenjska energija. Čim začne po dolgem (lahko tudi kratkem) propadanju fizičnega telesa obenem tudi njegovo živčevje, staničevje in čutila propadati in ginevati ter tako postanejo ti privodni-ki in prevodniki nezmožni oddajati posameznim udom telesa novi pritok življenjske energije, tedaj se začno najprej ohlajati noge, roke, sluh in vid, tudi tip, njuh in okus pojemajo, takisto tudi delovanje srca in obtok krvi itd., ali zato postaja šesti čut s svojo dinamiko močnejši in jača dušo in njeno moč potencira ter se vedno bolj osvobaja spon organskega telesa — telesni smrti zapisan človek postane v mnogih slučajih vizionaren — njegov duh proroški, t. j. tkzv. »vaticinatio morientium«. Ta pojav se opaža celo pri duševno omračenih, ki zadobe pred katastrofo popolno jasnost duha, če se pa katastrofa ni končala letalno (s smrtjo), zapadejo zopet v prejšnje mračno stanje. Iz izstriž-ka »Gr. Tagesp.« z dne 11. jun. 1912, od katerega sta mi ostala do danes le še dva zelo okrnjena odlomka navajam doslovno to-le: »Dass hier (vor dem Eintritt des Todes) der Sterbende sein ganzes Leben noch einmal innerlich durchlebt, dass er sich mit den Gegenständen, die ihm besonders am Herzen hegen, wie Beruf, Religion, Familie, mit voller Intensität beschäftigt, das ist natürlich nicht weiter wunderbar.« To piše dr. međ. Dr. Herbert... t Vatrosl. Jagič je na smrtni postelji kakor ste brali: govoril v agoniji, ruski in največkrat je slišal njegov sin, prof. med., govoriti očeta v mili materinščini in sicer največ o svojih delih.
Pri večini že smrti zapisanih nastopi ali tik pred katastrofo, ali dan pozneje evforija, t. j. bolnik se počuti nenavadno čil, zdrav, olajšan strahovitih boli in trpljenja. (Glej slučaj smrti pre-zidenta Hardinga, papeža Benedikta XV., župana dr. Luegerja, cesarja Franca Jožefa itd.) in tako smrt vnori i bolnika, zdravnika in njegovo okolico.
V tem evforističnem stanju je smrt zares lahka — ali pot in napor, ki ga ima prevaliti spiritus, ozir. anima (duša) s svojim občutom (šestim čutom), oz. perispritom, dokler ga iz vsake stanice, mišice in živca iztrga in izvleče, je tem strahovitejši, čim nenadnejše je nastopila katastrofa (n. pr. samomorih, utopljencih, justificiranih, pri ubojih vsake vrste so psihične boli nam živim ljudem nepojmljivo strahovite). Ta raz-
hod duše s svojim šestim čutom s fizičnim telesom ali tkzv. agonija traja lahko več dni in tednov. Pri ljudeh prikovanih zgolj na materijo in materijalne dobrine vsake vrste, je ta razhod tako strašan in mukotrpen, da bi ljudje, če bi zamogli ta proces gledati na svoje oči in to sami občutiti, zgubili pri priči pamet, morda celo svoje življenje. Lahka je smrt samo pravičnega, pravi sv. pismo in to je edino res, vse drugo je zavaravanje in obsenčevanje.
Baron Lazar Hellenbach, hrv. plemič iz Marije Bistrice v hrv. Zagorju, umrl v 80 letih pr. st., pravi, instinkt je dejanje, izvedba dejanja; instinkt je posebna lastnost psihe in je v najbližji sorodnosti s šestim čutom, tako da ga skoro istovetimo z njim in mu pripisujemo iste lastnosti.
Ali med deveterimi lastnostmi duše, navaja med zadnjimi: 1. ljubezen, 2. vera, 3. dobra volja, 4. spomin, 5. vest,
6.	sklep, 7. pamet, 8. logika, 9. instinkt — vseh devet dobrih lastnosti ima tudi devet nasprotnih lastnosti,: L mržnja, 2. negacija, 3. nasprotna volja, 4. pozabljivost, 5. brezvestnost, 6. strahopetnost,
7.	nespamet, 8. nelogika, 9. zlobni, živalski instinkt.
Vseh 8 dobrih kreposti naj pri človeku vlada nad njegovim dobrim instinktom.
■ ■■'m*
Z drugimi besedmi izraža lepo naš Gregorčič:
»Telo Ti je hiša, v njem um gospodar,
A čut. — gospodinja Ti bodi!---------
Šesti čut služi — in to ne samo možgani in njih živci, ampak vse stani-čevje (torej tudi mišične, črevesne in kožne stanice, da, tudi njih najmanjši delci so dražljivi in sposobni sprejete dražljaje dalje odvajati), da utiske zunanjega sveta lahko samostojno, neodvisno od materialnega telesa i vzpreje-ma i oddaja,* da posreduje med podzavestjo (dušo-astralom) in čutnim — zunanjim svetom. (Glej št. 117, II. prilogo : Vlakovodjina roka mehanično zavre stroj, ne da bi on vedel zakaj!) Ce bi mnoga naša dejanja dobro opazovali, prišli bi do prepričanja, da je mnog naš korak mehanično, neodvisno od naše volje, kakor tudi marsikatero dejanje brez vpliva naše volje in odločitve storjeno. Kot petnajstleten deček prvič v svojem življenju prebdim dve noči na neki primiciji, tretji dan zvečer napotim se z večjo družbo proti domu — med potjo vsled silne utrujeno-,.sti resnično med hojo zaspim, pot pelje dolgo časa skozi gozd, po izjedenih strugah v dolinico, kjer teče potok — pot pelje črez potok, treba je stopiti na ozko brv in vzdigniti nogo, tega nisem storil — zadenem močno ob brv — in se prebudim. Vodil me je moj šesti čut.
Moj dragi prijatelj A. P., učitelj, nosi očala 15 Dioptrie. »Ko nastane mrak, ne vidim nobene poti, večkrat mi je iti od ekskorendne šole poldrugo uro skozi gozd po ozkih stezah in izjedenih od dežja in nalivov kotanjah — srečno jo vedno primaham domu, vodi me instinkt, pravi on.« — Silovita je moč tega čuta, da tako samostojno izvaja sile, da more organom fizičnega telesa kar zapovedovati. Ta čut je s svojim manj materialnim staničevjem v neprestani vibraciji (zibanju) in niti po noči ne počiva, ker mu počitka ni treba, medtem ko v snu vsi drugi čuti več ali manj otope v fizičnem organizmu in prenehajo skoro popolnoma s svojim delovanjem (z malo izjemo voha). V tej
* Die Mechanik der Seele. Ein Vorw. zu W. Gutmanns: Psychomechanik. — Von Paul Kämmerer. »N. Fr. Pr.«, 24. Mai 1923, Nr. 21085.
vibraciji je zapopadeno neprestano delovanje življenjske in duševne energije in ob enem tudi energije duha kot motorja duše in telesa. Iz lastnega opažanja sem zaznal, kako mi ta elektroma-gnetična energija — struja zavalovi po vseh živcih in mišicah, počevši od možganov pri vsakem lepem, dobrem in plemenitem dejanju in ob vsaki slični misli ob navdušenju in veselju z neko neizrečeno mehko toploto do skrajnih meja kože in udov telesa in me stori za trenutke neizrečeno blaženega, srečnega, zadovoljnega in lahkega — zdi se mi, da sem tudi fizično večji, in zopet kako se pri nasprotnih dejanjih in celo mislih amoralne kakovosti v tugi, v žalosti, v boli, strahu, skrbeh in jezi skrči ta šesti čut in me stori s težavo stopajočega — ko da imam svinčene podplate na čevljih in še manjšega kakor sem. (Prim. slov. izraze srce se mi širi — srce se mi krči — potrt sem, ponižan sem — navdušen sem — vzne-šen, osokoljen — oduševljen itd. in srbskohrv. izraze: potišten, snužden,
satrven — uzhičen — osokoljen----------
kako pregnantno in instinktivno iz duše in značaja narodnega jezika so ti izrazi izbrani!
Pav. Lokovšek.
(Nadaljevanje sledi.)
Boljševiško vohunstvo.
Sovjetska vlada, ki si je podredila vse rusko javno življenje špijonaži in terorju Čeke (čezvičajna komisija za borbo proti kontrarevoluciji), ie ravno tako marljivo organizirala špijonažo zunaj Rusije. V osrednji Čeki obstoji komisija, ki jo tvorijo Trocki, Dzeržinski, Stalin in tajnik Beloborodov (morilec carske rodbine), ki ima nalog, da se bori proti vsem sovražnikom komunistične stranke v Rusiji in izven nje.
V inozemstvo se pošiljajo misije pod pretvezo trgovinskih stikov. Toda te misije imajo naročilo, da poleg trgovinskih pogajanj preskrbe tudi podatke o emigrantih, o vojnih odredbah tujih vlad, o njihovih političnih smernicah. Posebni oddelek Čeke t Moskvi ima ponarejene potne liste vseh dr. žav; njeni agenti imalo ogromne vsote denarja, da skušajo podkupovati uradnike tujih držav, da kradejo uradne dokumente It) jih izročajo boljševiškim agentom. Tako so bili letos ukradeni važni dokumenti francoske vlade.
Trgovinske misije imajo ponavadi mnogo več uradnikov, kakor pa jih je potreba, Tako n. pr. šteje ruska trgovinska misila na Finskem celih 200 članov. Vse prebivalstvo Finske skupaj znaša komaj štiri milijone duš ter more dati Finska Rusiji kvečjemu za nekaj milijonov rubljev lesa, rib in papirja.
Znano je, kako je delovala sovjetska misija na Bolgarskem. Radi svojega propagandnega delovanja za komunizem je bila ta misija izgnana. Toda boljševik! niso prenehali s svojim delovanjem. Nedavno je bil zaplenjen pri Varni motorni čoln, ki je prepeljal iz Herzona (blizu Odese) pet boljševi-ških agentov z velikimi vsotami denarja, da organizirajo novo tajno misijo v Bolgariji.
Boljševik! se tudi radi poslužujejo za dosego svojih namenov Rdečega križa. Ko je bil leta 1919 likvidiran danski Rdeči križ v Moskvi, so boljševiki takoj organizirali nepravi danski Rdeči križ, da so mogli pod firmo te danske institucije še nadalje sprejemati pisma, ki so odhajala iz Rusije v Ko-danj in dalje za ruske emigrante ter da so na ta način izvedeli, katere osebe v Rusiji so v zvezi z emigranti. To akcijo je organiziral Zalkind, ki je sedaj tajnik misije na Finskem. Ravno tako so boljševiki potvorili belgijski Rdeči križ v Ukrajini in nlzozem-slvcp’s v Sibiriji.
Razven trgovskih misij imajo boljševik! po raznih inozemskih poštnih uradih tajne agente komuniste. Ze večkrat se je ugotovilo, da gre mnogo pisem, zlasti iz Italije, pa tudi iz drugih držav, najprej v Moskvo, kjer jih pregleda cenzura. Nek Rus je pisal iz Sarajeva pismo svojemu bratu v Tunis (Afrika), toda njegov brat je prejel pismo po preteku silno dolge dobe. Na pismu je bil poštni pečat — Moskve. Rusko časopisje svari emigrante, da naj bodo v svojih pismih zelo previdni._________
Vozni red
le Ssšel v založbi „Zvezne knjigarne“ v Ljubljani.
Srela.
.(i . /eduje dama iz Petrograda.)
Sreča mi je čudovito naklonjena. C w mi ne bili moji prstani pokradeni, I radi‘poskusni e nalašč enega izmed nji vrgla v vodo, in če bi pri nas lovili š in bi to ribo dali nam v hrano, l Mav gotovo našla v njej vržen prstat c besedo — sreča Polikrata.
Kot najboljši primer nenavadne sre
Vam povem povest o preiskavi.
„Na preiskavo, treba vam povedat se že davno pripravili. Ne radi te
• da bi se čutili ali priznavali za zlo a Pač zato, ker so jo pri vseh na ' . Jancih že napravili, a v čem sm
od druga.
vakah smo dolgo, — celo naveliča: «rose. stvar je ta, da so se obisko alci Pojavljali navadno ponoči, oko tretie ure,^_ Uvecm sm0 nočno službe --eno noc niožj drugo tetjcaj tretjo jas Neprijetno je namreč, če se nahajaj vsi v postelji in nikdo ne more sprejel dragih gostov in spustiti se v pogovoi
dokler se vsi ne oblečejo.
r- čakali smo, končn smo dočakah Pripeljali so se v avto mobilu. Prilezlo je osem ljudi hkratu,
jj^r Vred' C6Z 2rne in paradn
Svetiljko k obrazu:
— Imate dovoljenje nositi orožje?
— Ne.
— Kako, da ne?
— Pač tako, ker orožja nimamo, a 5z dovoljenja vendar ne pričnemo na vas streljati. Pomislili so — in se strinjali.
Šli so po sobah preiskavati. Naši so seveda vsi zlezli iz postelje, obrazi zeleni, z zobmi škripljejo, mož ima v ustih pritrjeno uro, tetica briljante v nosnici, —- z eno besedo, vse kakor je v navadi.	'
A ti iščejo, preiskujejo, zbadajo z bajoneti v stole, s kopiti pušk trkajo na stene. V jedilni shrambi so privlekli izpod omare stare časopise, prebrskali jih in v enem iz njih našli sliko Korenskega.
— Aha! Ravno tega nam je treba. Vsi boste ustreljeni.
Vsi smo kar odreveneli. Stali smo in molčali. Slišno je bilo samo tiktakanje ure v moževih ustih in sopenje tetke čez briljante.
Dva, ki sta zlezla v omaro, sta nekaj zagrabila in se prerekata.
— Jaz sem prvi našel.
— Ne, jaz. Jaz sem otipal.
— To je malo, če si otipal. Otipal Sit a ne povohal
— Cernu lajaš? Prideni k ostalemu, tam bomo videli.
Mi poslušamo in od strahu smo popolnoma zgubljeni. Kaj vendar so našli? Morda je tjakaj zlezlo kako truplo?
Ne, — gledamo, ven jemljejo malo stekleničico, z obema rokama jo zagrabijo.
— Politura!
Ostali se pridružijo in se smejejo.
Mi smo se samo spogledali:
— Sreča nam mila!
Hkratu smo postali navdušene volje.
— Torej tako, pravijo, da vas zdajle ne bomo aretirali, a čez nekaj dni.
Pobrali so žlice in se odpeljali.
Čez nekaj dni smo dobili obvestilo,
—	javiti se k izpraševanju. — Obvestilo je bilo podpisano z imenom »Gavri-Ijuk«.
Premišljevali smo in premišljevali,
—	odkod nam je znana ta rodbina, a spomniti se nismo mogli.
— Če niso Feklinega ženina nazivali Gavriljuka, — se je zamislla tetka.
Tudi mi smo se spomnili, da bi tako nekako bilo. No samim sebi nismo verjeli. Pijani vojak, kateremu se je v kuhinji kolcalo, da se je Culo po vsem koridorju, vendar ne more biti predsednik take važne komisij^ i^graševal-aejga odMU
— A naenkrat! Kaj se ve! A zakaj smo mi Feklo spodili iz hiše.
— E. St. Vraz. »Rudč Pravo« je pred tedni opozarjalo na veliko bedo, v kateri živi prosluli ostareli pisatelj in potovalec St. Vraz, ki bi se rad iz češke vrnil v Ameriko, če bi mu dopuščalo zdravje. Nas bi zanimalo vedeti, je li ta kulturni delavec kaj več kot imenjaku, ki ga je Prešeren imenoval »narobe Katon«.
Fekla je bila tako lena in raztresena, da nam je mesto konjskega mesa skuhala juho iz tetkinega klobuka. Klobuk, recimo je bil star, vendar ga je bilo vseeno lahko ločiti od konjskega mesa.
Na$ nihče, seveda, te.juhe ni jedel. Fekla in Gavriljukov sta v zvezi vse posrebala iz juhine sklede.
— Nekaj bo!
Vseeno je bilo treba iti.
Vstopim prva. Bojim se vzdigniti glavo.
Vzdignem jo.
— On! Gavriljuk!
Sedi važno in kadi
— Čemu imate pri vas sliko Keren-skega kontradvurilicivurilena?
Lovil se je v besedah, zardel je, h» zopet pričel:	,,
r— Koncivugiridnera... .Mih:?
— Kontrivocilira...
Prestrašila sem se. Pomislim, razjezi se pri tej besedi in zapove ustreliti.
— Oprostite, pravim, tovariš, če si dovolim pretrgati vaš govor. Stvar je ta, da sem stare časopise hranila radi zavijanja raznih predmetov, to je onih predmetov, ki jih je nosila na ulico bivša naša kuharica Fekla, prekrasna ženska. Zelo dobra. Celo znamenita.
Z levim očesom me je sumljivo pogledal, nato je v zadregi rekel:
— Vi, tovariš madam, ne bodite vznemirjeni. To je nesporazumljenje, d posledic ne bo. Kar se tiče vaših žlic, mi ustreljenim ne vračamo stvari. Čemu ustreljenemu stvari? A oni, ki niso ustreljeni se lahko pritožijo, v... to samo...
— A kaj govorite, čemu meni žHce! Dalj časa sem že pripravljena žrtvovati jih v vporabo... državni epizootiji.
Ko smo se vrnili domov, se je izkazalo, da je naš hišnik že vso našo opravo spravil k sebi, — nihče ni pri-čakoval, da se povrnemo.
No, ali se mi ne godi kakor utopljencu! Resno govorim, če bi imela prstan, j ji 2a	riba in če M to ribo po-
jedla, prav gotovo bi se prstan naief Pri meni.
£u&a srečal
PrHoga „Jutranjim Novostim“ Št 182 i dne S. sepletnora fg23.
III. Ljubljanski velesejem 1923
od 1. — 10. septembra
Prvi dnevi.
Obisk ljubijanskejEa velesejma Je bil nenavadno Številen v nedeljo. Ta dan ga Je obiskalo preko 25.000 ljudi. Tudi v pondeljek je bH obisk zelo številen, do-<3m je bilo število obiskovalcev včeraj nekoliko manjšei, kar je pač povzročilo močno deževno vreme. Glede obiskovalcev sejma samih je bilo seveda v nedeljo zelo težko ugotoviti, koliko jih je prišlo radi trgovskih interesov in koliko samo Iz radovednosti. Delen zaključek omogoča končni rezultat sklenjenih kupčij, ki je bil v nedeljo že presenetljivo velik. To je za ljubi ja velesejem tem bolj razveseljivo, ’ bila nedelja šele prvi dan, ki , cel dan na rapolago za poset vele:	in
ie že ta pokazal ogromno zan!,, . ije trgovskih krogov za naš velesejem.
Dosedanji rezultati so v celoti sledeči: V ospredju zanimanja s strani interesentov stoji lesna, pohištvena in papirna industrija. Skoro v isti vrsti z njimi sta strojna in kemična industrijam Pred vsem vlada živahno zanimanje za poljedelske stroje. Zelo, pogosto se omenjata tudi usnjarstvo in tekstilna industrija, ki izborno konkurirata z inozemskim blagom. Dosedanje kupčije so dosegle že vsoto med 28 in 30 milijonov dinarjev, kar je vsekakor lep rezultat
Izborno služijo svojemu namenu menjalnica, devizni oddelek in pa posredovalnica, ki omogoča interesentom, da pridejo brez truda in hitro v medsebojno zvezo. Izpopolnitve, ki so bile uvedene letos, so se že sedaj prav lepo cbnesle.
Življenje na sejmišču je izredno živahno. Takoj prvi dan je bilo opaziti v Ljubljani neobičajno število tujcev, zla-s tl Avstrijcev, Nemcev, Cehoslovakov
Francozov. Dotok tujcev se je drugi v nedeljo, še povečal, tako da je
(edala Ljubljana kakor kako interna-- .onalno mesto. Tudi obisk iz ostalih krajev naše države je bil že prve dni nenadejano številen. Naravnost impozantno so zastopani Srbi, predvsem iz južnih krajev. Posetniki iz Hrvatske prihajajo vsak dan v velikem številu. Zato se ni čuditi da izgleda razstavni prostor kakor Babilon. Življenje ne miruje tamkaj niti opoldne. Nasprotno stopajo ravno tedaj, ko se umaknejo domačini v svoje domove, v ospredje tujci, katerih število mora vsakega pazljivega opazovalca presenetiti.
Splošna sodba vseh obiskovalcev je, da je letošnja naša prireditev zasnovana in izpeljana prav pohvalno. Razpo-redba blaga daje precej popolno sliko naše industrije in obrti. Veliko je letos razstavilo tudi inozemskih firm, ki so deloma zastopane po svojih zastopnikih v naši državi, deloma pa so se udeležile velesejma direktno brez posredovanja.
V vedno večji meri je opažati, da postaja ljubljanski velesejm zelo važen faktor v mednarodni trgovini, ker že obrača nase pozornost ne samo Evrope, temveč tudi ostalih delov sveta.
Kakor že omenjeno, so obiskali včeraj velesejem večinoma trgovci, indu-strijci itd„ skratka pravi interesenti. Za prihodnje dni je prijavljenih zlasti mno-so posetnikov iz Južne Srbije in pa iz Hrvatske. Prihajajo pa tudi prijave iz zapadno evropskih držav, predsvetn iz Belgije. Prav zelo številen pa je že sedaj obisk iz Avstrije in celo iz Nemčije.
Velesejem je obiskalo tudi več novinarjev, tako iz Beograda, Zagreba, Novega Sada in Subotice. Velesejem je posetil tudi inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo g. Milivoj Savič, ki se je izrazil zelo pohvalno o našem velesejmu. Ravno tak utis je napravila letošnja prireditev na češkoslovaškega poslanika g. Sebo, ki je ponovno obiskal velesejem.
Neugodno vreme precej kvari zunanje lice razstavišča, vendar je frekvenca vseeno močna. Te dni je. prispelo tudi zelo mnogo deželanov, da si ogledajo velesejem. Kakor vse kaže bo letošnja prireditev lanskoletno v mnogoterem oziru prekosila in nadkri-lila, ker je potek sejma že. takoj v prvih dneh tako razveseljiv.
SITUACIJSKO POROČILO V TOREK ZVEČER.
Deževno vreme je zadržalo marsikoga; da ni obiskal v torek velesejma. Seveda so bili ti le običajni gledalci, katerih pa sicer ni manjkalo. To priliko so izrabili v tem večji meri trgovci in drugi pridobitni sloji, ki so bili ta dan zastopani med obiskovalci v pretežni večini. Za nje je bil položaj tem ugodnejši, ker jih ni motilo preveliko in nervozno vrvenje, ki sicer vlada na velesejmu. Kupčevalec pač najraje vidi, da ga pri sklepanju njegovih poslov ne moti nihče, ker tedaj najlažje kalkulira, JEfeSsaß itd.
V splošnem sta dosegli še najmanj rezultatov tekstilna industrija in pa konfekcija. To je seveda le v splošnem, dočim so nekateri posamezniki z dosedanjim potekom velesejma in pa s sklenjenimi kupčijami nad vse zadovoljni.
Zelo dobro pa trguje papirna industrija in kartonaža, ki sta dosegli do sedaj najboljše rezultate. Silno zadovoljivi pa so tudi rezultati industrije pohištva in kemične industrije. Prodanih je bilo že tudi več manjših avomobUov. Ne zaostajata pa tudi strojna industrija in poljedelski stroji
Kolikor se je moglo ugotoviti do sedaj, je bilo sklenjenih kupčij za okroglo 40 milijonov dinarjev.
Obisk je bil v torek približno tak, kakor v pondeljek. Računa se, da je pasiralo velesejmske vhode ta dva dni po približno 9 do 10.000 ljudi. Velesejem so posetili v torek med drugimi tudi sledeči gostje: g. Grad. P. Kpzomarić, urednik »Trgovinskega Glasnika« v Beogradu, g. Walter Siess, urednik dnevnika »Der Morgen« v Zagrebu in g. Bruno Sikorski, generalni tajnik trgovskih zvez v Poznanju, Nadalje je poselil velesejem g. dr. Čmčin, glavni tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Novem Sadu. G. Čurčin je zaprosil za pregled organizacije ljubljanskega velesejma, ker bo priredil Novi Sad čez nekaj let poljedelsko razstavo za Vojvodino. O ljubljanskem velesejmu se je izrazil kar najbolj laskavo ter je po-vdarjal, da je v Vojvodini vsem in vsakomur dobro znano, da bo tukajšnji velesejem vedno prednjačil vsaki slični prireditvi v naši državi
•
V torek so izšle prve totogralije Nj. Vel. kralja Aleksandra ob priliki njegovega poseta na ljubljanskem velesejmu. Fotografije je dobiti v trafikah na velesejmu, v večjih množinah pa v ekono-matu ljubljanskega velesejma.
Stanovanjski oddelek funkcijonira zelo dobro. Vsled nenadejano visokega števila zunanjih gostov pa mu močno primanjkuje stanovanj. Tu je v obilni meri pomagalo iz neprilik stanovanjskemu uradu vodstvo glavnega kolodvora v Ljubljani, ki je dalo stanovanjskemu odseku na razpolago spalne vagone crasno opremljene.
Navijanje cen pri stanovanjih. Ne-caj posetnikov sejma se je pritožilo, da so morali plačati za zelo slabe sobe ne-cje na Poljanski cesti po 60, dinarjev za noč. To je skrajno odiranje, ki pač ne bo potrdilo glasu o sicer znani slovenski gostoljubnosti, kajti soba v hotelu stane samo 25 do 30 Din.
- *
VESELIČNI ODDELEK
po dnevu večinoma sameva. Ni sicer popolnoma zapuščen, včasih je celo prav živahen. V glavnem ga obiskujejo e vinski trgovci, gostilničarji, in vino-gradniki, Id pač iščejo dobrih zvez in dobrega blaga za svojo obrt. Seveda se tu pa tam zgubi med nje tudi kak moder nos, toda to so le številne izjeme. Pač pa oživi veselični prostor proti poldnevu, ko se zberejo v restavraciji ne-domačini. Pestro življenje, bolj solidne sorte seveda, zavalovi tedaj tamkaj. Človeka preseneti, ko čuje toliko raznih jezikov. V naravnost presenetljivo velikem številu so zastopani Madžari. Popoldne je življenje na veseličnem prostoru že precej živahnejše, vendar še zdaleka ni podobno vrvenju, kakršno zavlada zvečer. Pravcati drenj, mlado in staro, vse se preriva, pomenjkuje i opazuje. Pozno v noč valovi pestro življenje, ki ga ne uženejo niti morda grozeči oblaki in nepovabljeni dež. Sicer pa ni to prav nič čudnega, kajti to, kar nudijo tukaj naši vinogradniki je 'nekaj izvanrednoga, kar priznajo tudi taki, ki sicer niso »somišljeniki« trtnega soka.
Nekaj razsfa¥Šjalcev.
Lesna industrija, kot najmočnejša industrijska panoga v Sloveniji, je na velesejmu primeroma dobro zastopana, bila pa bi lahko boljše. Zlasti industrije pohištva močno pogrešamo. Razstavljeni izdelki ne nudijo popolne slike te tako zelo razvite industrije. Navadno pohištvo je razstavilo devet firm, od katerih omenjamo nekatere.
Poličar Milan in drug, Mlino pri Bledu,
Razstavilo je na zelo velikem prostoru opravo kompletnega stanovanja. Njena izložba je urejena zelo lično, ter vzbuja občo pozornost. Firma se je zelo hitro razvila v pohištveni industriji in je znana radi svojega solidnega izdelka.
Teharska lesna Industrija pri Celju je razstavila lično pohištvo in pokazala, da je njen izdelek prvovorstne kakovosti. zelo solidno blago, ki prinese vsako domačo in tujo konkurenco. Podjetje se pod spretnim vodstvom prav lepo razvija in izkazuje razveseljiv napredek.
Obrtna hranilnica In posojilnica v Kranju
nam je znana že od lanskega sejma. Njen oddelek za pohištvo je razstavil prav lepo opravo. Izdelek priča o solidnosti tega podjetja, ki vidno napreduje,
Luksusno pohištvo
sta razstavili firmi »Drava« iz Maribora in pa Remec In drug iz Duplice pri Kamniku. Slednje podjetje je bilo poprej last g. Bahovca in je že tedaj izdelovalo najraznovrstnejše kose upognjenega pohištva v veliki dovršenosti. Novi lastniki pa so tovarno še povečali in izpopolnili obrat tako, da je danes njegova kapaciteta zelo velika.
Novo je letos na velesejmu podjetje Prvo jugoslavensko gradilište čamaca v Bosanskem Brodu, ki je razstavilo dva krasno izdelana čolna. Zelo hvalevreden je korak tega podjetja, da j1’ razstavilo svoj izdelek na našem sejmu. Dosedaj smo bih v tej industriji r veliki meri odvisni od inozemstva: tega tudi ponajveč ni bilo znano, da imamo te vrste Industrijo v državi Izložena čolna sta prvovrsten izdelek in bosta gotovo v veliki meri pripomogla, da se ta firma uvede tudi pri nas.
ANDREJ SEVER, UMETNO SUKANJE TKANIN IN LESA.
Krasen je pogled na izredno Ljubko opremljeno kojo 42 v paviljonu E. Ta ima izložene svoje očarujoče izdelke firma Andrej Sever, atelje za umstno slikanje tkanin in les? v Ljubljani. Izložena je cela množica pestrobojnih svilenih robcev in rutic, blazine, prti itd. Podjetje je še mlado in menda edino te vrste. Nikako tvorniško deto, uiti šablonski izdelek. Pisana in okusna razporedba barv in pa mojstrsko opremljena koja sama na sebi vzbujata pri vseh obiskovalcih upravičeno pozornost. Posebno ženske oči se kaj težko ločijo od množice ljubkih izdelkov, ki bodo brez dvoma našli pri vseh slojih in pri vseh ljubiteljih lepega in poleg tega tudi nad vse solidnega izdelka svojih odjemalcev Zanimanje je že sedaj zelo veliko, čemur Pa se ne bo nihče čudil, če sl sam ogleda ta mojstrski izdelek.
PEKO-ČEVLJL
Skoro, da je nepotrebno, opozarjati javnost na ta izdelek. Saj je že dovolj poznan v mestih, na kmetih, pri nas doma, na Hrvatskem, v Srbiji, kakor tudi preko mej našo države. Na velesejmu ima firma Peko krasno urejeno, miniaturno prodajalnico, ki vzbuja pozornost že zaradi svoje zunanjosti, tem bolj pa še s svojim izdelkom.
Ime Peter Kozina tvori precejšen kos zgodovine naše industrije. Z neznatnim obrat, kapitalom je ustanovil g. Peter Kozina leta 1903 v Tržiču malo eksportno trgovino, ki je imela namen, izvažati ročne izdelke v Tržiču na Gorenjskem zelo razvite čevljarske industrije, ki je bila tedaj pravzaprav šele obrt. V kratkem času so pričeli ti čevlji vzbujati v inozemstvu, kakor tudi v državi, tako pozornost, da so naraščala naročila v ogromni meri, ki je presegala kapaciteto podjetja. Zato je pričel g. Kozina misliti na mehanično izdelavo čevljev. Pričel je razširjevati svoje podjetje, pri čemur se je moral boriti s silnimi težkočami, ki so mu jih kot narodnjaku stavile tedanje avstrijske oblasti Toda njegova vztrajnost in neupogljivost je premagala vse težko-če, in leta 1911 je pričela obratovati sedanja moderna tovarna v Tržiču, ki so jo pričeli graditi še leta 1908. Silne težkoče, ki jih je povzročila vsej naši industriji vojna, tudi temu našemu podjetju niso izostale, vendar jih Je zmagoslavno prestalo ter se je po osvobo-jenju pričelo prekrasno razvijati. G, velikega dela zelo močne tržiške čev-Kozina je izvedel tudi nacijonalizacijo Ijarske industrije, ki je bila poprej skoro vla v nemških rokah. Sedaj stoje pod vodstvom g. Kozine tri največje tovarne čevljev v Tržiču, ki bi mogle producirati na leto do 1 milijon parov prvovrstnih čevljev.
Tovarna g. Kozine izdeluje čevlje od najnavadnejše in najpreprostejše oblike pa do najfinejšega luksuznega izdelka. V zelo veliki meri so njni čevlji izvažajo tudi v inozemstvo. Posebno znani in priljubljeni so izdelki »Peko« tudi na Hrvatskem in zlasti v Srbiji
KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA
DRAGO SCHWAB.
Komu ni znano to sicer še mlado, pa že tako razcvelo podjetje? Spretno vodstvo agilnega g. Schwaba je v kratkem času dvignilo podjetje na tako višino, da je danes eno prvih ne samo v Ljubljani in Sloveniji temveč v državi sploh. Njegov izdelek je poznan že vsepovsod ne samo radi precizne, prvovrstne in nad vse trpežne izdelave, temveč tudi radi okusnosti in pa radi konkurenčno nizkih cen. Pogled v kojo 407 v paviljonu I na ljubljanskem velesejmu nas na prvi mah uveri o solidnosti tvrdke in njenega voditelja, ki si je v kratkem času priboril v naši industriji in trgovini tako odlično mesto. Poleg lastnih izdelkov ima firma Schwab v zalogi tudi prvovrstna sukna angleške in češkoslovaške proveni-jence. Živo zanimanje, ki vlada na sejmišču za izdelke te firme, že samo dovolj jasno priča o njihovi prvovrstni kakovosti.
Stroji za valjenje piščet.
V	paviljonu K 526 je razstavila firma M. Podkrajšek, Ljubljana, Marijin trg 1, stroja za valjenje piščet. Znano je, da je valjenje piščet s kokljami že zdavnaj zastarelo, ker je zelo drago in pa nezanesljivo. V vsakem naprednem gospodarstvu rabijo danes za valjenje piščet le stroje, kar prihrani mnogo truda In denarja. — Firma Podkrajšek zastopa Nickerlove tovarne za stroje za valjenje, ki so svetovno znani, ter se izdelujejo v večih dimenzijah {za valjenje 50, 70, 120, 200, 400, 500 in pa velikane za valitev 3000 do 20.000 jajc. — Taki stroji so velike gospodarske koristi za vsako gospodarstvo in bi bilo le želeti, da se čim bolj razširijo pri nas.
Izdelki ruskih beguncev.
Na velesejmu so izložili tudi ruski begunci svoje krasne umetne ročne izdelke. V Litiji ob Savi je družba, ki se peča z izdelovanjem raznih umetnin po ruskih motivih. G. Kazanovič je izložil mnogo ličnih lesnih predmetov z okusnimi ruskimi slikami, katere so posnete po ruskem slikarju Bilibinu, znanemu vsakemu, kdor se je zanimal za rusko narodno umetnost. Tu vidimo krasne okvire za fotografije, škatlice itd. Poleg tega je izstavilo več ruskih gospa — grofica Tolstoja, Jezerska, Zahazova i. dr., predmete ženskih ročnih del, obstoječe iz krasnih vezenin in čij)k.
PROIZVODI SKF.
V	paviljonu F je razstavilo podjetje za promet s proizvodi SKF v Zagrebu. To podjetje prva trgovska zveza Kullager Fabriken, ali skrajšano SKF v Göteborgu je največje industrijsko podjetje na švedskem ter največje podjetje za izdelovanje krogljičnih ležajev na svetu sploh. Delniška glavnica znaša 90,000.000 švedskih kron. Podjetje ima deset tovarn v raznih krajih sveta in 57 tehničnih birojev in proda-jalnic v vseh kulturnih deželah sveta.
Posebno pozornost vzbuja veliko tehnično razumevanje, s katerim je firma opremila svojo izložbo. Prednost in korist uporabe krogljičnih ležajev je nazorno razložena na ta način, da je podjetje instaliralo celo transmisijo, dva predložnika, ki jih goni veter malega ventilatorja. Prihranek na sili znaša, kakor garantira firma, 30 — 40 odstotkov, prihranek na mazivu celo do 90 odstotkov. Nadalje so razstavljeni vse vrste krogljičnih in valjkastih ležajev za vse vrste tehničnih naprav, ležaji za transportna vozila, Za luksuzne in tovorne vozove itd. Zelo interesantno dokaže firma precizno izdelavo in prvovrstnost materijala. Na sredi koje stoji na tleh mal podstavek z okroglo jekleno ploščico. Na to ploščico vrže aparat malo krogljico, ki je vzeta iz ležaja in krogijica se odbija in slcače po podstavku cele minute. S tem je dokazana velika elasticiteta in precizna Izdelava materijala.
Firma ima v Zagrebu veliko skladl-Šče^ kjer ima v zalogi izdelke te švedske tovarne v največji izbiri in množini. Zaposleni so strokovnjaki - inženirji, tako da je postrežba vseskoz prvovrstna in precizna.
PLETENINE IN TKANINE KUNC & KO.
Krasen je razstavni prostor tovarne pletenin in tkanin Kunc ćt Co., Ljubljana. Razstavila je tekstilne izdelke, volnene rute, šerpe in blago fz česane vodne. Podjetje je že zedo staro. Obstojalo je skoro 90 let na Dunaju, Pred dvemi leti pa se je preselilo z vsem svojim inventarjem v Ljubljano, kjer ima sedaj lepo tovarno precejšnje kapacitete. Izdelek te tovarne je treba samo pogledati in takoj se uveriš a njegovi prvovrstni kakovosti
KARTONAŽNA TOVARNA BONAČ IN SIN LJUBLJANA.
Staro in znano podjetje; ki je bilo ustanovljeno že leta 1883. Po vojni je naš znani industrijec g. Bonač svojo tovarno vsestransko razširil in jo opremil z najmodernejšimi stroji za vse vrste kartonažnih izdelkov. Nekaj tega je razstavljeno v paviljonu E v koji štev. 4. Vzorci solidnega, prvovrstnega izdelka, kakršnega ne izdeluje nobeno drugo podjetje te vrste v naši državi. Njegovi izdelki, kartonažne in papirne embalaže za lekarne, kemične tovarne, slaščičarne in svečarne so uvedeni domaiega že po vseh krajiÜ naše države.
PISALNI STROJI FRANC BAR.
Pisalni stroji in pisarniške potrebščine so zastopane na ljubljanskem velesejmu v precej veliki meri. Krasno si je uredila svoj prostor že daleč naokrog znana firma Franc Bar v Ljubljani. Zastopa prvovrstne znamke pisalnih strojev ter dobavlja res le izborne izdelke. Kdor je imel po vojni priliko opazovati funkcijoniranje in trpežnost pisalnih strojev, se je uverii, da so mnoge znamke v primeri s svojo predvojno kvaliteto občutno nazadovale. Mehanizem je sicer ostal isti ali pa je celo izboljšan, toda je uporabljen slabši materijal. Kdor pa se je obrnil na firmo Bar, ta sličnih pomanjkljivosti ni mogel opaziti. Lastnik firme, g. Bar, je hotel uvesti svojo firmo le s prvovrstnimi izdelki, kar se mu je naravno tudi posrečilo. Danes je tvrdka Bar ena naj-boti poznanih v svoji stroki, tako glede njenih pisalnih, kakor tudi raznih računskih in razmnoževalnih strojev. Splošno priznanje uživa tudi Barova mehanična delavnica, ki jo odlikuje njeno precizno delo.
VERIGE IZ LESC NA GORENJSKEM.
Tovarna verig d. d. iz Lesc na Gorenjskem je iztožila v koji 176 paviljona F svoj izdelek, najraznovrstnejše verige. Kakor vsa podjetja, ki se pečajo na Gorenjskem z železno industrijo, je zaslovela tudi ta tovarna v kratkem času. Njeni izdelki morejo prenesti vsakršno konkurenco. Posebno so ladijske in kalibrirane, preizkušene verige za škripce. Verige so elekrično varjene in se odlikujejo radi svoje trpež-nosti. Podjetje izdeluje poleg verig tudi vse ostale železne predmete te branže.
TRŽAŠKI BICEVNIKI FIRME OGRIN IN PERIC.
V paviljonu E je razstavila firma Ogrin in Perič iz Laverce pri Ljubljani vzorce pravih tržaških bičevnikov. Bičevniki so iz pristnega koprivnega lesa v zelo lični in mnogovrstni izdelavi Razstavljeno blago priča o solidnosti firme, ki je postala že precej znana ter ima pred seboj najlepšo prihodnjost.
Trboveljski
premog in drva
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURKA", Ljubljana,
Kralja Petra trs 8. Tel. št. 220.

Priloga .«Jutranjim ^ewoslifsi1* št. 182 z dne 8. septembra 1928.
mmi oglasi
Cena oslacom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadalina beseda 25 para. z davščino vred.
•»novo tovarno v večjem me-** Slovenije, ■ kapitalom Din «W.OOO.— ge sprejme. Jako do-■‘•kanosno, brezkonkurenčno ^J*tje. Lastno tovarniško po-|™PJe s vsemi stroji dogotov-5*°°. Ponude pod „Nova tortna“, na Aloma Company, Tlačna družba, Ljubljana, Kon-^*«ai trg 8.
,fc....................18,
r™ se pri turah In dolgo-2*i°l poti pojavi suhota v grlu. ial° Vsa'c pameten turist in .Pprtnik uporablja namesto to-"*»a |n alkohola Wrigleyev rjsoilni gumL GeneraL zastop-0 drogerija »Adrlja«, Ljub-Sr®8. Selenburgova ulica.
^Jaamo 8 HP (Gleichstrom p5? Volt) Elektromotor 5\ HP i^ltafel — Automat, žarnice V.,v obratu, proda, Ed. Rak,
JLWeniB
i
žpedjalne zaloge tapetni* žklh Izdelkov. — Žima vseh vrst — morska trava — vsi v to stroko spadajoči predmeti. Točno In solidno delo po narO' čilu in popravila. Se priporoča Rud. Sever, preje Brata Sever, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta st. 6.
ali večjo prazno sobo tudi v okolici išče iz Trsta izgnana družina državnega uradnika. Nujno. Ponudbe na Andrej Škulj, Resljeva cesta 24/H.
se proda za 5.500 Din. Naslov pri Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8.
solvent pripravljalnega tečaja niTi šole V Ljubljani, vojaščini P1081* vešč računstva kot t, diŠJnik haj sličnega. ^Pudbe na „soliden" na upra-
Zrn*10 ohranjeno, se kupi po ^ržijj* Coa*' *van Theuerschuh,
Žagarje
‘j? Šago venecljanko se išče. |tl«ča dobra, stanovanje in hra-“*• Nastop takoj.
Žaga io ni
i^Sov^rkat, %8tvrotno .Bilo, skozi celo leto tr i
darskimi poslon» gosp0' takoj Poslopji radi bolezni
Zei« pZ*Z ni ceni proda-
Vino. Podrnk Z& lesn° ^0-
Ivan S - pojasnila dai® koncih 1? 6n’ Posestnik v Ri-Brr2’ • ^
se običajno pojavlja pri dolgotrajni hoji, težkem delu in pri strastnem kajenju. Tej neprijetnosti se turisti, delavci in strasten kadilec izogne na ta način, da zveči Wrigley-ev gumi. Generalno zastopstvo drogerija »Adrija«, Ljubljana, Šelenbur-gova ulica.
41/, letnega, svetlo rujavega, oca 15 pesti visokega, izvrstne krvi, ter kobilo, 8 Vi letno, angle-sko-arabsko, temnorujavo, plemenite krvi; oba prvovrstna dirkača, brezhibna za vožnjo in pod sedlom. Naslov pove uprava lista.
n ■ n
Poslužujte se krojaške delavnice Matija Stlpčič-a v Zavodni št, 40. Solidno delo. Točna postrežba. Cene konkurenčne.
plačam 5.000 K mesečno za stanovanje v stari hiši 6 sob s pritikl. v Ljubljani. Dr. Amejo, Ljubljana, Gradišče 4.
Pisalni slini
skoro nov, dobro ohranjen, znamke Blickensderfer z vidno pisavo naprodaj, Istotako motorček V« HP 220 W za isto-merni tok in 100 m bakrene 8 G-žice 1 'S mm z gumeno izolacija Naslovpove uprava lista
n in lin s oiei
gno-
Invalidna družina brez vseh dohodkov, katere oče je invalid z 1000/o dela nezmožnostjo, mati pa tudi slaba, brez strehe in brez premoženja, skratka brez vsega, prosi dobrosrčne piemožne sloje, da bi ji pomagali, bodisi v denarju, živežu ali obleki, ker so otroci vsi nagi In lažni. Naslov se izve v glavnem tajništvu NRS v Ljubljani.
eventualno s sostanovalko se išče za takoj. Ponudbe na F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana.
HajpopoInJS pisalni stroj sedanjosti!
Tudi na obroke!
The Rex Cd., Ljubljana
M. 268 int. listaiurcljm 19DG. IMŠČelD. Zahtevajte ponudbe.
Paviljon ,H‘ št. 290.
Industrija Strnište pri Ptuju
CUCEK & fCOUBSK
izdeluje stroje za surovo maslo, tehtnice vseh vrst, popravila gospodarskih strojev in izgotovitev novih.
Oglejte si paviljon „I“ št. 428.
Tvornica prvovrstnih Igral
M. RAUNACHER
Ljubljana, Poljanska cesta 13
Pavillon „E“ 96, ►SSM
Industrija perila
Kocomesto (Slovenija).
Razstavni paviljon
,H“ It. 300.
Lat jahalni siri
v skoro novem stanju z lesnimi kopiti po primerni ceni naprodaj. Aleksandrova cesta štev. 16
pritlično desno.
Nežicah.
p. Dobova pri
■siniait!!
„ 0r želi dobavljati piemog iz ležišč - se naj takoj ‘oči kupiti prostosledstveno fito**00’ Najdena ležišča pre-!$(*$*> raejč na Trboveljska le-nedaleč od kolodvora, hg skoro na površju. Cena Naslov v upravi.
j^^kolja, krojačnica za dame
,»<><W??vde po meri- P° naj-Vnle,)8ih žurnallh Brata bilo. -°I®> Ljubljana, Židovska
Fosestvn
od 3 do 175 oralov z grajščinami, žagami in mlini.
RnciillfP 1 mesarijam, pekar-uUulliUb nam in kavarnom. Iljlp takoj po kupu prazne »liu tudi s posestvom.
Hite trgovine in vsakovrstne liiuU nepremičnine, stanovanja, zakupe, proda pisarna Zagorski Maribor, Barvarska ulica št. 8,
II
skoraj nov, tvrdke Lanberger & Gloss, Fino in solidno delo iz predvojne dobe. Ogleda se ga lahko med 13. in 18. uro. Naslov v upravi lista.
katerekoli stroke za Štajersko, prevzame večja tvrdka v Celju. Pisarna in lepo, suho, obsežno skladišče pri kolodvoru. Ponudbe na upravo lista.
V pouk ua gosli
sprejmem 8 učencev po lanskoletni znižani ceni. Note za učence brezplačno ali proti malenkostni odškodnini na razpolago. Prijaviti od */, 8 do 7,4, Gorupova ul. 3/1 levo. Bivši učitelj Gl. Matice.
jJtai, la
Kra?, 8 tfava. Peter Kobal Heh L «lavni trg tvornica blazin in žime In mor-JPtoii ,Ve' modrooe na peresih. *W*atvrdka »a izdelovanje “ Najnižje cene! tW»olldnejši izdelki! — Za-»k. Werte in cenike)
iz dveh sob, kuhinje s pritiklinami se zamenja z enakim v sredini mesta. Ponudbe pod: „Stanovanje št. 5.070“ na upr. Usta.
prevajanje in korespondenca v srpskem nemškem francoskem in itaUjanskem jeziku. Naslov pri upravi Jutr. Novosti.
Išče se posojilo
Din 2.000-— proti dobrim obrestim. Odgovor na upravo Jutr. Novosti.
J Lozaiif
staroznana gostilna poleg cerkve Sv. Jakoba priporoča dobro domačo kuhinjo, prvovrstna vina ter na novourejena prenočišča. Se priporočata. Fr. in Iv. Dolšak.
Proda se
S originalni kitajski kimono iz prave kitajske svile z zlatom vezane, prinešene iz Tientstina. Cena nizka. Naslov pove uprava lista.
z Laškem, v dobrem stanju, enonadstropna z lepim lokalom za vsako obrt, v sredini trga v vrtom se proda. Blaž župane, Laško.
Lokomobila na vročo paro, firma Wolf, 12 atmosfer 22/ 31/ 89 PS z dimnikom, 2 valjčna polnojarmenlka, Stocker, 800 mm, Hauf 600 mm širina okvira, popolnoma prenovljena in popravljena z 24 žagami, se ugodno proda. M. Podlesnik, Rosenheim, Bavarska, sedaj na Ljubljanskem velesejmu, paviljon Gospodarske Zveze.
Delavnica
23 PID lUO
Viljem
Sequart
Ljubljana
Selenburgova ulica 4
(na dvorišču).
Šolska in precizna risalna orodja.
Merilni instrumenti.
Merila in tehnične potrebščine.
i®
naznanilo in priporočila. ®
Svojih velecenjenim odjemalcem	Usojam si vljudno naznaniti, da
sem prevzel od gosp. 3, Pon
trgoBinn 5 špecerijskim in delatesnim blagom
ytyudno naznanjam, da sem svojo
fruoirino s špecerijstrim io delikatesnim blagom
n* Starem trgu št. 6
gospodu Fran Piškurju, ki
1)0 v istem obsegu vodil nadalje. nai, No se svojim p. n. odjemalcem izka*3^® zahvaljujem za obilno mi «nem . zauPanie. priporočam ob-mu ohr»0^8* na9ie|Inika in prosim, da r*aite enako zaupanje.
^«iespoštovanjen
Ljubljana,
Start trs štev. 0
ter prosim vse dosedanje cenjene odjemalce, da ml ohranijo enako zaupa-nje, kot ga je užival moj gosp. prednik. Velespoštovanjem
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
ID51	‘	' „	r.—t» »J srebrnine,ameniranskegadouble
Cjjjgl	1 FON. FRAN PIŠKUR. J§||d bIa^^®^ oroda itd
PaviljonHstlsss.
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
JV(cj zuerinjaK
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6" ■
JY[cji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—.
5likor
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam
ali pastel - barvniki Din 4‘—
V
Cmipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 4-—.
Vse se dobi v

in knjpi
•••
m
Na drobno! Na debelo!
Ivan Paliiž
Ljubljana, Stari trg 26.
Velika zaloga stenskih ur in budilk iz svetovnoznane tovarne z znamko „Junghaus“. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrnine, amerikanskega double
i inisii na m
Centralna pisarna Ljubljana,
Tel. 528. Sv. Petra c. 63. Tel. 528.
I. Industrija usnja.
A- Vegetabilno (čreslostrojeno usnje):
1.	kravine, rjave, črne in chagrin,
ter za mehove in strehe,
2.	kipsi,
3.	teletine,
4.	ovčine in kozine
a)	mazane, rjave in črne,
b)	barvane, za mobiije, tapeci-ranje in konfekcijo;
5.	vachettes:
a)	za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne.
b)	za izdelavo nogometnih žog,
c)	za izdelavo razne usnjate konfekcije;
6.	svinjine (specialiteta):
a)	za fino jahalno opremo, barvane ali naravne,
b)	za kovčege,
c)	za mobiije in galanter, konfekcijo (portemonnais, porte-feuilles in knjigoveštvo);
7.	podplati:
a)	trovloženi hrastostrojeni podplati;
b)	vache;
8.	crouponl za izdelavo transmisijskih jermenov,
a)	specijalno strojeni (angleški sistem),
b)	hrastostrojeni.
B. Chrom-usnje:
1.	box-calf, črno in barvano,
2.	chevreaux,
3.	chevrette,
4.	chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog,
5.	chrom-usnje za izdel. jermenov.
C.	Galun-usnje
za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov.
D.	Lak-usnje:
T. box-calf,
2. chevreaux.
II. Industrija usnjatih Izdelkov.
A. Čevljarski izdelki:
1.	čevlji	za	strapac,
2.	„	„	rudnike,
3.	„	„	sport in	nogomet,
4.	„	po	vojaškem	vzorcu,
5.	sandale.
B. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov:
1.	specijalni stroj,
2.	hrastov stroj.
3.	chrom-stroj,
4.	jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov.
C. Konfekcija za
dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
UUBLJANA, Bohoričeva ul. 20.
THarija Rogelj
Ljubljana, Lingarjeva ulica 4
manufakturna dame Blago dobro.
trgovina perila za in gospode.
Cene nizke.
I
1

I
Samo na debelo.	Velika zaloga.
Generalno zastopstvo prve vrste industrijskih podjetij za vse vrste strojev, orodja, tehnično industrijskih potrebščin
in elektrotehnične stroke
KAROL BASTIANČIČ
tehnične in elektrotehnične potrebščine in stroji
LJUBLJANA,
Palača. Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta štev. 1 b.
m		Elektrotehnični oddelek:
P		Porcelanasti izolatorji za visoko in nizko
i		napetost in vsak elektroporcelan, oporniki za izolatorje, instalacijski materijal, izolimi trak „Durabit“, elektrolitni baker, razsvetljevala, elektromotorji, žarnice
		„Vertex“ — Novost: Eskimo Ventilator.
Strojnotehnlčnl oddelek:
a)Specialni industrijski stroji za keramično, opekamiško, glinasto. Samotno in cementno industrijo, za tvornice loncev peči in za kemičnofarmacevtsko industrijo; b) stroji in orodja za obdelovanje lesa; c) stoji za orodje in samo orodje za železo, kovino, pločevino in žice; d) industrijske oprave.
infekcijska industrija DRAGO*SCHWAB Ljubljana, Dvomi trg 3.
a,,,8 b°sat0 zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, nadalje površnike, zimnike, raglane, dežne plašče, usnjene suknjiče . auro ceprce itd. po konkurenčnih cenah. — Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna. — Perilo, modni in športni) predmeti
zstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra 1923 (paviljon „I“ st. 407). -*•*-
fFrlioga „JysragiPm Novostim" ii. 182 z dne 5. septembra 1823.

troji za obdelovanje lesa
i
urbine
Armature
transmisije zvonov?
Na velesejmu paviljon „f“
Strojne tovarne in livarne d. d.,
Ljubljana

wm
egeeoeooocesoeeeooaeoeaeoaeaoe»»»«»«#» ooaeoeee

Teodor Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve.

... j)... is-:,
Ivan Zahotniii
UUBUANA
Dunajska cesta St. 49.
Tei. 379 mestni tesarski mojster Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
Domaća tvornica bičava, Glina
nudja svoj prvorazredni proizvod.
Uzorci su izloženi na Liubiianskom veBesalsnü od 1. do 10. rujna u paviijonu „I“ broj 418.
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn: Bösendorfer, Czapka, Ehrbar, : :	Schweighofer, Original, Stingl i. t. d. : :
PJERiCA HUBAD, roj. Doienc, [MUM, BiKeijeva lil. 5. f
°o0 °o0 °o0 °o0 °o0 °o0 °o0 °o0 °c0 °o0 °o0 °o0 °oQ °o° °o0 °o0 °l° °o0 °o0 °o0 oo0 °o0 °o0 0o° °o0 °o0 °o0 °o0 °o0 °°0 °o0 °°0 Oo° °o0 0°° °o0 0°°
0?0 rraBBBSfltsi.......................................................................... "	! — :	n	......................... o
Uvoz in prodaja
raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
VV
jjliiilillllllllltlIlllllllUllllllllllllll!IEIIIIlilll!lllllltlltIlllllU!llll!ll!illllllllHl!Utlllll!lllilllHIIUIIUIimilllllimilil!!lllllillllllltilllll!IIIHII!imillllllll!lll!!immmimailE|iu
=	r=
Posebni oddelek
za pletenine, trikotažo in perilo.
Brzojavke: Globus Vrhnika. Telefon Interurban Vrhnika 10.
Irf*
g & Brzojavke
0
0
©
Koazervaa tovarna
„GLOBUS“
0
0
• na ¥rhnlld pri Ljubljani
priporoča vse mesne konzerve, paštete In druge izdelke. Naznanja, da je pričela letos z izdelovanjem sadnih in sočivnih konzerv. Sprejema naročila za izdelovanje pločevinastih doz.
Na velesejma lastni paviljon.
0
e
e
©
&
©
e
§

mm
ii
i S©©©©©©© —o—»«
°o0 0o0 °o0 0o° °o0 °o0 °o0 ❖ ❖ °o0 0o° 0o° °o0 °o0 Oo° °o0 Oo° ❖ 0o° 0o° 0o° °o0 °o0 °o0 °o0 0o° °o0 °o0 °o0 Oo° °o0 0o° °o0 °o0 °o0 ®o° °o0

eä Utemeljeno god. 1881.
AND. MfCll
tvornica koža i cipela d. d, - Karlovac
Brzojavi: Jakil - Karlovac - Telefon: pisarna 70, tvornica 50, stan 118. - Podružnice: Zagreb, Gundulićeva ul. 20, Ljubljana: Rimska cesta 13, Beograd: Skopljanskaul. 3.
Proizvadja:
Vaches džonove u poluticama :: Vaches krupone :: Okrajine :: Vratove :: Tabanice (Brandzolne) :: Teletinu žutu i crnu :: Kravine žute :: Kipse cugovane :: Boxcalf. Solidna kvaliteta. — Cipele muške ,ženske i dječje iz boksa u svim bojama, teletine i kravine. Moderne, amerikanske i obične radničke (bakandže). Elegantna izradba iz čiste kože.
Paviljon ,,dM 394.
n,Hii[viy
M. Pakič, Ljubljana
Kancelarija i skladište Sv. Petra nasip 27	|||
Osnovano godine 1822	!■
Suhe gobe, fižol
in druge deželne pridete tmpnje
Sv. Petra nasip 27 (za vodo)
Champignons secs jp| Herboristerse en groš \m Exportation

Sv. Petra nasip štev. 27 Haison fondče en 1881 |
Priporoča se konfekcija in špedjeina
damska in moška krojačnica.
BRATA BiHKOLE
Vsak naj si ogleda izdelke razstavljene na
velesejmu, paviljon H štev. 311.
Lastni izdelki najnovejše mode.
UUBL3ÄNA* Židovska ulica štev. 5. fi&r Cene zelo konkurenčne!

\m\



Prva žebljarska in železoobrtna zadruga
v Kropi in Kamni sorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slov.). — Brzojavke: Zadruga Kropa.
Telefon interurban: Podnart 2.
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, Črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid, cevi, vijaki, matice, zakovice, verige, žoki za pilote. Vsi drugi v našo stroko spadajoči izdelki po vzorcih in rizbah.