240 številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. oktobra 1896. XXIX Isto. ?ai>AJa vsak dan »već©rs LK.-r.iSi neđsftti ia praanika. tat ;-e!:a po poŠti prejeman s?a avatro-o^orRko debelo *a tho leto lft gld., sa pol l«ta 8 gld. ia Četrt leta 4 gld., za jodeis atcr?*o 1 glđ, 40 kr.— 2a Ljubljano bna potiljasja tta dom ?;a vita leto 13 gld., M šettt lota 3 gld. 80 kr., sa jade* mat« 1 »Id. 10 ki. Z* pošiljanj« na dom računa m po 10 ke j." }X\fi.r.«i, )>-i -?0 kr. s-.* iV.-t.rt leta, — Za tuje deiuln toliko vkolikor pottMi?* »data. Za oananila pla&uje m čtiristopao potU- -mJ3 ,.-0 S kr., 6« fM o&nanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr,, fte » dvakrat, in po 4 kr., fis se trikrat ali večkrat tiska. Doptoi naj ae forolfl Crankurati. -- Rokopisi sa uu vračajo. — Uredništvo in apravniitv* j« na Kongreansm trgu 5t. 12. U prevalit v vi naj se blagovolijo poftiljhti naročnine. rekloro arije, ovnanila. t. j. my* aAraipitrrahva* stvari. „Kje je narodna značajnost ?" Klerikalna stranka je jela spoznavati, da je storila valiko hibo, ko je v mladostni preširnoeti zavrgla narodnostno načelo in se bahato postavila na stališča popolnega internacionalizma. Nekaj časa so bili redki tisti, kateri so se upali obsojati narodno mlačnost klerikalcih kolovodij in internacij on ali zem njih politike, a pri zadnji državno-zborski volitvi je narodnostno načelo v zveai 8 krščanskim socijalizmom prouzročilo celo raapor v klerikalnem taboru. Najzanesljivejšim pristašem klerikalne stranke se je zdelo nedopustno, da sa je postavil kandidat, katereraa je krščanriko-ROcijalni program le sredstvo, da ž njim slepi ljudi, in kateri je v narodnem ozira tako mlačen, da ga živa duša ne zmatra za Slovenca. Eo je klerikalna stranka postavila dra. So-steršiča za kandidata, je rtvaževala njegovo narodno mlačnost tako, da v svojem prvem oklicu narodnega programa kandidatovega niti omenila ni. Zavedala se je, da bi bilo smeSno, govoriti o narodnih načelih dra. Šusteršiča, in slavila ga le kot katoliškega moža in prijatelja kmeta. Postopala je pri tem popolnoma logičao in v smislu svojih temeljnih načel, ni pa poznala .mišljenja ljudstva in se zato selo začudila, ko je videla, da se iz ujemih lastnih vrst nasproti njenemu kandidatu poudarja narodno načelo, o katerem je že mis'ila, da je je popol noma ndusila. Okolnost, da tako klerikalni kakor nekk*ri-kalni elementi v deželi in zanaj Kranjske obsojajo narodno mlačnost dra. ŠuaterfciČa, jo le-tega napotila, da poskuša, ljudem nasuti — peska v cči in se predstaviti kot goreč narodnjak. Šusteršič misli, da zadostujejo v to nekatere besede. V petek je v poslanski zbornici stavil nujni predlog glede slovenskih posojilnic na Primorskem. V tej stvari je že posl. Vošnjak 1. oktobra interpeliral in znano je bilo, da zavzema vlada glede tega vprašanja slovenskim zahtevam prijazno stališče in je ŠusterSič že v naprej vedel, da bede zbornica njegov predlog vzprejela. Važnost, katero pripisuje .Slovenec" temu prvemu nastopu dra. Šu-steršiča, ne tiči v tem predlogu, nego v toro, da je Suateršie začel utemeljevanje svojega govora v slovenskem jeziku, in da se je v tem delu svojega govora izrekel po „Slovenčevem" zatrdilu za „ra-vnoprav- nost slovenščine do zadnje posledice, do najvišjega me it a v državi." „Slovencu" se zdi ta nastop dra. Šusteršiča tako „vetepomenljiv za čast in veljavo slovenskega jezika", da radostno vriska in meče klobuk v zrak, kakor kmetaki fant, ki je na dan proščenja plesal z najzaljšim dekletom in izpodrinil vse svoje tekmece. Odobravamo brez ovinkov in brez zadržka, da se je dr. Šusteršič posluži! pristoječe mu pravice in v državnem zboru začel svoj govor v slovenskem joiiku, ali kake posebne zasluge v tem no vidimo, pač pa se nam zdi ta nastop močno — teatraličaSi Šueteršič bo imel še vse drugačne prilike, poka*ati, je-li res čez noč postal tako goreč narodnjak, kakršnega se zdaj dela 1 Sicer pa mora dr. Šustersič, ako ni bil njegov nastop le komedija, izvajati že zdaj konsekvence^iz svoje izjave. Slovenski del njegovega govora ne pride v stenografiji z>pisnik. Ako je dru. Šusteršičn res ia „ravnopravno-t slovenščine do zadnje posledice, do najvišjega mesta v državi", potem mora na vsak način predlagati, da se njegov govor in da ae eplob ner emški govori vzprejmo v flfenogr»fiČni zapisnik. Zshtevnti mora od konservativnega kluba, da ga pri tem podpira, ako bi pa klob tega ne hotel storiti, mora Šuiteršič iz kluba izstopiti. To je neizogibna, logična posledica Sušterš'čeve izjavo in dokler tega ne stori, zmatrali bodemo njega nastop za golo komedijo. »Slovenec* je ta nastop proglasil za dokaz velike značajnosti dr. Šušterfiiča, prav kakor da so Vrfi drugi hiovi nnlti poslanci, vštevši tudi katoliško-narodno, vsi neznaČajni, ker ne pričenjajo svojih govorov v slovenskem jeziku, in posredno udaril tudi svojo lastno stranko, ker se je v državnem zboru doslej vedno protivili zahtevi, naj se beležijo v stenografičnem zapinniku nenemŠki govori in vedno požrtvovalno pomagala preprečiti vsak na to mereč predlog. „Slovenec" je Šušteršičev govorček povzdigoval in si.' v -I kot sijajen dokaz govornikovega odločno na- rodnega programa tudi zategadelj, da posta?! v primerno luč grozno narodno izdajstvo, kateri so isti dan ttorili narodni poslanci. V tem osim piše: „Narodnjaštvo pa je to, kar so storili liberalni •lovea*ki poslanci, ki so isti dan, ko je dr. Šušteršič dal tako lepo spričevalo svoje jeklene slovanske značajnosti, po dogovoru s SchwegIom sklenili predlagati v centralno komisijo za pregled zemljiškega katastra s Kranjskega Nea-ca barona Berga in znanega liberalnega „kmetskoga at okovnjaka* notarja Kersnika, katerima gospodoma so povodom zadnjih deželaozborakih volitev slovenski kmetje izkazali si* jajno nesaapaaje. Vedno nosramnejo nastopa nem-fikotarija v slovenekolberalnem taboru, vedno čvrsteje in jasneje se kaie neomajljiv slovenak značaj ka tobškonarodne stranke. To je signatura našega političnega položaja. Dani se — tudi sleoceca !" Naj to, tako bombastično popisano stv&r nekoliko pojasnimo, da se spozna „nemškfctarija" narodnih, in „ieklaaa značajnost" klerika'ruh poelar.cev. Klerikalnih poslancev iz Kranjsko ni toliko, da bi mogli brez drugih kaj doseči v slučajih, kadar odločujejo kranjski poslanci sami. V centralno komisijo za revizijo zemljiškega katastra bi na vsak način radi spravili svojega moža, da bi mogli revizijo aeraljiškega katastra politično izkoristki za svojo stranko. Zategadelj je g. Povše v imenu >vojih pristašev predlagal baronu Selnvegln, naj kranjski poslanci nasvetu/ j i kot člana komisje starega barona Apfaltrerna, nekdanjega najljntejšega nasprotnika Slovencev, kot namestnika pa njega ramoga, namreč g. Povšeta. To je bilo jako diplomatička napeljano. Povše si je mislil: Če vzprejme Apfaltrern, bom prav za prav jaz član komisije, ker je Apfal-trern že jako star in slab ter vedno I olthen, ako ne vzprejme, sta baron Sctnveg* 1 in gn f Auersperg nekako veaata, mene voliti Ta račun so narodni poslanci gospodom klerikalcem pokvarili in od tod vsa jeza, od tod vee vpitje! Barun Apfaltrern je namreč ponudb.* odklonil in predlagal, naj se voli v komisijo baron Berg, zmeren mož in jtden prvih ekonomov v 04 li deželi, kateremu se g. Povše še od daleč ne mote primerjati. Klerikalci ao na to zahtevali, nr»j se voli v ko- Kratka zgodovina »Narodnega doma". 1881—1896. (Spirsal in na slavnostnem zborovanju Cital Ev gen Lah.) (Dalje.) Mej razne slučajne prilike, po katerih j« drufitvo pridobilo iHO gld. 9 kr., štejem podarjmie obresti deležev; denar za priprave k slavnosti, katero je dež preprečil; bloke z listki po 10 kr , politične stave, pregreške proti strogemu hišnomu redu, kazni za spregovorjene nemške besedo ali nemčizme (jako hvaležno polje), slike proti vstopnini, davek na živinske potne liste, dražbe dobljenih dobitkov, prodane pnšice, prebitke v gotove namene nabranih denarjev, prerokovanje sreče in usode, najdenine, — zares velika mnogovrstnost in povsod isti blagi namen. Po jour fixih „Sokola" in „literarno zabvnega kluba" se je v letih 1882 — 1885. nabralo 98 gld. 70 kr. Koncem 1. 1889. se je spojil conto čistih daril » contom „Krajcarsko družbe". Tako se imenuje društvo, katero je osnovala desetorica mlajših rodoljubov 1. 1885. in vlad a potrdila z odlokom ddo 17. marca 1886. in s malo preosnovo vnovič dne j 24. oktobra 1889. 1. Predsednika tej družbi sta bila gg. dr. V. Gregorič in G. Pire, podpredsednika J. Skotic in M. PJeteršnik, tajnik ves (as poročevalec, blagajnik ves čas dr. J. Starš; odborniki pa gg. Fr. Homaun, J. Pu.hler, L. Pintar, K. Pire, I. Plantan, I. Snbic, A.Tavčar, dr. Fr. Tekavčič, I. Vrhov«c in dr. Fr. Zupane. Društvo nima nič lantnega premoženja in oddaje nabrani denar eproti glavnemu društvu. Namen mu je nabiranje doneskov od najmanjših svot, od ponižnega krajcarja počenši; odtod tudi ime. Dosezati gi hoče pa z vesoljnostjo. Lepa naloga, velik trud, mnogo potrpežljivosti in votrajnosti. Društvo si je omislilo najprej knjižic in sicer 900 s krajcarskimi in 200 z desetkrajcarskimi markami. Prav lično in ceno jih je napravila Blai-nikova tieltarna. Za evidenco in razpečavanje se je otvorila posebna pinarua. Povodom izida se je ob javil poseben oklic. Skrbelo se je za Živahno reklamo, vaak teden je izšla notica o stanji razpro dajnnja in skoro vsak mesec izkaz o nabranih doneskih. Do današnjega dne se je objavilo 75 iz kazov in nad 200 notic. Razposlalo ee je 637 knjižio na 322 poverjenikov v 158 krajih. Razpro I dalo se je 332 knjižic popolnoma, 162 doloma: le 39 so jih poverjeniki vrnili nerazprodanih, 75 jih pa kroži še v prometu. Po več kot 500 gld. so na knjižice razprodali „Bratovščina sv. J.vkoba*, dr. Gregorič in poročevalec; po 200—300 gld. prof. Pire in PleterŠnik, kavarnar Majuik, dr. Volčič in keg-Ijačka aaveza ,Edincst*. Knjižice so stale 240 gld., vsa korespondenca krog 30 gld. ; skupilo se je pa na knjižice do današnjega dne 7 28 7 gld. Ljubljana je sama darovala na knjižice 1227 gld. 29 kr. Za njo so omenljivi Kranj, Vrhnika, Trst, Ptstojina in Žožemperk. Naj živahnejše je bilo razpečavanje II. 1886. in 1887.; potem je dosledno pouehavalo, nikdar pa ne ponehalo in poročevalec trdno upa in iskreno želi, da se zopet poživi. Idejo je sprožil ravnatelj Pire, navodilo je sestavil ravnatelj Subic, evidenco in korespondenco je pa vcdil \ oroeevalec. Ko je jelo razpečavanjs I. 1888. penehovati, sprožil je odbornik „Krnjcarske družbe" prof. PleterŠnik misel, da so jeden dan v letu po vspm Slovenskem posveti „Narednomu douu". Izšel je v domačih časopisih v to svrho postib"n oklic in določil se je 1. 1889. v ta namen dan odkritja Vodnikovega spomenika. Oklicov se jo razposlalo 40O po raznih slovenskih pokrajinah, odzvalo so je pa misijo kot Član g. Povše, kot njega namestnik pa veleposestnik pl. Langer. Tema nasveta so se ca-rodni poslanci nprli. Poudarjali so zlasti, da ne gre kopičiti mandatov, da je Povše dež. odbornik in Bog ve kaj še vse in. da bi moral v f: lučaju izvolitve zanemarjati ali jedno ali drugo. V mislih pa 80 imeli tudi to, da od Povšata ni pričakovati nepristran -skega postopanja, da bode skušal posebno koristiti klerikalnim občinam, narodnim pa škodovati in ker bi izvolitev Povšetova bila na vsak način klerikalni stranki na korist, so se porazameli z veleposestniškima poslancema in prezidiju poslanske zbornice nasvete • ali kot člana komisije barona Barga, kot njegovega namestnika pa grsjSčaka in posl. Kersnika. Tuko so klerikalci zopet jedenkrat in gotovo ne zadnjikrat ostali na cedilu. Da jih to jesi, je ob Nebi umevno, njih psovanja jim pa ne štejemo v zlo, nego 8e le smejomo, če nam očitajo „nemšku-tarijo", ko so vonder sami in prvi nasvetovali ba rona Apfaltrerca, kakor se smejemo patetičnemu zatrjevanju o „neomajljivem značaju katoliškonarodne stranke*. Ta značaj je postal neomajljivo slovensk, ko hm jo pokazalo, da je za g. Povšeta — grozdje prekislo ! V IJnbSJfsnl, 19. oktobra. Strobacb in čeačina. Povedali emo že, da je dunajski župan se izgovarjal, da ne mo:e povedati, ker ne zna češčme, kaj piše praška občina. Ta izgovor je pa bil povie jalov. Strobach je rojen na Ćeškrm. On je sicer Nemec, a je dobro znano, da tudi ''ki sns. Dopisa le zaradi tega ni hotel raztolui .;<. ker mu češčina mrzi. Govori se pa s* daj, da misli praška občina jednako postopati z nemškimi dopisi, ki jih dobi od dunajske mestne cbčine. Vrnila jih bode, češ, da jih ne razume. Tudi praške občine ne morejo siliti, da bi v lastnem delokroga vsprejemala nemške dopise, kakor dunajske občine ne morejo, da bi češke. Moravskonemška ljadska stranka v svojem volilnem oklicu naglasa, da glavna naloga moravskih Nemcov mora b ti, delati na to, da cbranijo svojo sedanjo posest in moč v deželi, slasti nemško večino v deželnem zboru. Zato pa morate v meše-vitib okrajih obe nemški stranki složno postopati. V drugih krajih pa postavi vsaka stranka evoje kandidate. Dru ga'e je pa nemška ljudska stranka si pridržala pcpclno svobodo postopanja v deželnem zboru. Samo v narodnih vprašanjih kode vzajemno postopa.a z liberalci proti Čehom. Nova rusinska stranka. Vabnjanin, Bar-vinski i u več kanonikov snuje novo rusinako stranko. Kakor se sedaj more soditi, bode nova stranka precej ladna n klerikalna. Njen namen je jedino, da kmetska stranka pri volitvah ne dobi toliko mandatov, da bi se kaj pcštevala v državnem zbora. Da se ima nova stranka zanašati na pomoč vlade in višjo duhovščino, jo gotovo. Podpirali jo bodo pa tudi židje in veleposestniki. Ti štirje elementi so v Galiciji tako združeni, da si jednega brez drasega niti misliti ne moremo. Turški sultan, kakor sn je izrazil neki bivši turški dostojanstvenik, že dolg > sam računa a tem, da prepade Turčija. Zato pa že od začetka svojega 47 poverjenikov s 173 gld 71 kr. Ljubljana je dala tretjino. Rodoljubna misel pa prrega luta ni preživela, ostalo je le pri prvom poskusu. V upravnem odbora „ Narod nega doma" je nastala in poverjena bila v izvršitev „Krajcaraki družbi" jako zdrava mialel, pobiranja mesečnih doneskov. Sprožil jo je spomladi 1889.1. tedanji predsednik „Krajcarske družbe" in odbornik .Narodnega doma" dr. V. Gregorič. Iz upravnega odbora je izšel ddo 30. marca 1889. 1. poseben oklic do slovenskega občinstva, ki ni ostal brez-vspešen. S početka se je prijavilo 54 naročnikov, ki so se zavezali na mesec plačevati blizu 100 gld. Pozneje je Število naročnikov padlo, padla tudi suh-seribovana svota, 1. 1894 je pa ideja vsled požrtvovalnosti rodoljubnih gespic Lozarjeve, Krsnikove, Kušarjeve in Jamsekove zopet veliko pridobila. Dandanes štejemo zopet nud 70 naročnikov s 100 gld. na mesec. S pobiranjem v s traja ves čas „Krajcarska družba". Osemindvajset narodnjakov prispeva od prvega početka, Število vseh naročnikov je prvo stotino že prekoračilo, nabrana svota pa že osmi tisočak. Tudi ta ideja ne sme ponehati, če hočemo, da bo naše podjetje sploh procvelo. Za praznik otvoritve Vodnikovega spomenika izdala je „Krajoareka družba" ličen album .Slava vladanja sleda samo na to, kako bi več bogastva nabral. V tem, ko uradniki in vojaki ne dobivajo redne plače, zbira enltan velikanske zaklade. On neusmiljeno izsesava deželo. Sicer je pa sodanji sultan malo nadfesjen, a jako neznačajen in krvoločen. O kacib »formah noče ničesa slišati, ker 86 boji, da bi potem ne mogel več tako dežele izsesavati. Vse zlo v Turčiji izvira od sultana samega. Ob svojem času je bil ustavo odpravil jedino zaradi tega, ker je parlament kotel določevati tudi proračun za dvor. Anglija in Turčija. Več angleških častnikov je v turški državni službi. Te bi rada pripravila angleška vlada, da iz turške službe izstopijo. Veleposlanik angleški je te dni poklical k sebi Wood pašo in ga nagovarjal, naj ostavi turško službo Ko ta general ni ničesa hotel o tem slišati, je veleposlanik rekel, naj se sramuje, da nosi uniformo sul tsna, kateri se more imenovati za morilca. Wood paša je odločno ugovarjal, da ss tako žali njegov sultan v njegovi navzočnosti. Odšel je, ne da bi ee bil poslovil, in vse poročil sultanu. Sultan je vsled tega na veleposlanika močno nevoljen. Turčija in sjedinjene države. Poslednji čas načele so Zjedinjsne države obračati posebno po zornost na turške stvari. Začele so zahtevati, da se jim tudi dovoli imeti nekaj vojnih ladij pred Carigradom. Turčija je jim to odrekla. Govori se, da hočejo Zjedinjsne državo s silo prodreti pred Carigrad. Da se nekaj pripravlja, kaže to, da elednji dan gre nekaj amerškib ladij mimo Gibraltarja v Sre doaemsko morje. Hkratu pa tudi Anglija pomnožuje svoje brodovje v Sredozemskem morju. Razširja se novica, da evropske velevlasti že premišljajo, da i s roče Zjedinjenim drŽavam nalogo, da narede red v Tarčiji. V Carigradu eo zaradi tega v velikem straha. Dosedaj so trdno zaupali ta Rus»jo, a zadnje dni je pa to zaupanje močno upalu. Turki se boje, da Rusija naposled le zmešnjave porabi iu zasede Carigrad. Zato so pa ob Bosporu začeli popravljati utrdbe. Vojne magacine so založili in napravili tudi več podkopov. Turki nekako računajo u tem, da pride do vojne. Ustaja na Kubi. Na Španskem zaprli so generala Ocbanda, ko se je ravno povrnil s Kube, kjer je bil načelnik generalnega Štaba. Dolže gn, da je bil od uetašev podkupljen. To je izpovedal neki polkovnik, katerega so tudi ustaši horeli podkupiti. General pride baje zaradi veleizdaje pred vojaško sodišče. To je pač žalostno znamenje ca Španijo. Stara stvar je že, da kadar k*ka država na bojišču nima sreče, dolii generale, da eo vee zakrivili, in jih tira pred sodišče. Obsodili g« bodo najbrž, a Španci zaradi tega ne bodo na Kubi nič srečnejši. Vinarska razstava in izredni občni zbor kmetijske družbe v Novem mestu, Blagor Dolenjske je v prvi vrsti edvisen od njenih prirodnih pridelkov; les, živina, osobito pre-šičoreja, in vino daje njenim prebivalcem glavni znslnžek. Žaltbog, da zadaje imenovani studenec blagostanja — trta, čedalje bolj in \> Ij vsiha, in treba bo pač velikega napora in obilnih žrtev, da se vinogradarstvo zopet povzdigne. Vodniku* v 2000 iztisih. Album je obsegal strne na Vcdnika nanašajoče se slike, fotografovane od člana odbora po originalih. Zvršila je pa delo tvrdk* Angererjeva na Duaaj*. Namen se je prav dobro posrečil. Na dan slavnosti se je poprodalo nad 300 iztisov. Ostale knjižice je razposlal odbor na deželo svojim poverjenikom s posebnimi pismi. Razprodalo je 59 poverjenikov 1259 knjiže za 281 gld. 27 kr., vrnilo pa Bil izvodov; 430 izvodov je zaostalo. Troški so znašali 210 gld. 30 kr.; prebitek 70 gld. 47 kr. Ostale knjižice se utegnejo končno še po-prodati v razne namene. Dobiček res da ni bil tolik, stvar je pa rodila mej ljudstvom veliko navdušenja. Po vzgledu rodoljubnega in požrtvovalnege češkega naroda, ki si je omislil za svojo „Matice školska" pisemskega papirja in vizitnic, preskrbela ni je tudi , Krajoareka družba" 1. 1890. „Orodnega papirja" s podobami Vodnikovo, Prešernovo, Slomšekovo in Bleivveisovo. Raznovrstnega pisemskega papirja in vinitnic se ja dozdaj razprodalo za nekaj Čez G00 gld. Vkljub prvotni živahni reklami in pa zelo ličnemu delu se pa ta misel pri nas ni mogla udomačiti. Spomladi 1893. 1., ko se jo vpeljala krona v denarnem prometa, rodila ne je lepa misel, prvo Ne manjka mož po Dolenjski, ki že dolga leta stm zastavljajo vse svoje sile v ta namen vender — v širje sloje ne proderejo njih težnje —1 naš kmet je prekonaennativen. To je c. kr. kmetijska dražba spoznala ter sklenila v središči dolenjskega vinogradarstva, v Novem mesto, prisoditi, nazatavo, kje* naj se kmet na svoje lastoe oči prepriča, kaki uspehi* se lahko dosežejo, ako se poprime novih okov in naprav katere so drugje že davno inkušene in se porabljajo z največjim uspehom. Tu naj se kmet poduči, kako mu je racijoaelno obnoviti po trtni uši pokončane vinograde, kako se mu je obraniti drugih sovragov, kot strupene rose, Črne rije, grozdne plesnobe itd. Novomeška podružnica, na čela jej g. pristav V. Rohrman, dala je tej vrli ideji, prirediti razstavo, impals, ter jo tudi za naše razmere vsekako prav častno izvršila. Ob jednem pak je osrednji odbor kmet. družbe sklical v Novem mesta isto-časao izvanredni občni zbor, na kojem naj bi se strokovnjaki zjedinili o najvažnejših, v to M roko spadajočih vprašanjih. A Raz tava. Na povabilo odbora novomeške podružnice zbralo se je v okrašenih prostorih prejšnje davkarije v četrtek dne 15. t. m. k otvoritvi razstave obilo gospode, kot tudi veliko število kmetov-vino-gradarjev. Mej povabljenci sapazili smo poleg predsednika kmetijske družbe ces. svetnika Ivana Mur-nika, vladnega tajnika dra. pl. Krona, zastopnika dež. odbora dra. I. Ž trnka, prosta P. Urha, okr. glavarja O. pl. Vestenecka, novomeškega župana dra. J. Segalo, vodjo dež. zavoda H. Dolenca, obilo veleposestnikov, duhovščine, učiteljev itd. Množica navzočih kmetov-vinogradarjev pa je pričala izredno zanimanje za stvar. Točno ob 9. uri povzame kot načelnik poln, številno navzočfga odbora tukajšnje kmetijske podružnice g. V. Rohrman besedo in v jedrnatem nagovoru pozdravi g. predsednika kmetijske družbe 1. Murnika, zatrjujoč mu, da ne prestanejo nikdar v delovanji za proapeb kmetijstva, ter ga naprosi, da otvori razstavo. G. predsednik se na to v lepih besedah zahvali tako marljivemu odboru novomeške podružnice, kot tudi vsem razstavljalcem, ter izreče, da otvarja razstavo ; takoj na to stopijo povabljenci z g. Murnikom na čelu v razstavine prostore. D.i) prostorni sobi sta prepolni zanimiv:1 vzorcev, priprav, strojev, orodja, načrtov itd. V prvi razstavilo se je po večini različna orodja, katera rabijo vinogradarji pri obnovitvi vinogradov; razstavile so skoraj vse tukajšnje tvrdke domača oredja, mej njimi se odlikuje osobito ukusno sestavljena piramida g. A. Gustina, mej tem ko je kmetijika šola na Grmu razstavila vipavska orodja kot posebao priporočljiva za globoko rigolanje. Polog tega orodja opazili smo razstavo cepilnega orodja za najrazličnejše načine cepljenja, kot so noži, klešče, škarje. Posebej omenimo tu tvrdko F. Juvan iz Ljubljane. J).*ljs pomožno gradivo pri cepljenji kot zamašne, gumi, razstavljeno od domače tvrdke F. Perko. V drugi eobi pak oe nahajajo pred vsem zanimivi predmeti, koje je razstavila kmetijska šo'a na Grmu. Različne trte po stenah nam kažejo v naravi trtne bolezni, kot uš, grozdno plesnobo, strupeno roso. Preparati trtne uši bodo menda zadnje ostanke dvomov našega kmeta premagale, češ, uši niti ni. Trije ukasao prirejeni modeli od mavca, za to priliko navlašč modelovani od vodje R. Dolenca, nam predočujpjo prav nazorno početek, nadaljevanje vipavskega (najboljšega) načina rigo-lanja za nove nasade, kot tudi opravo vzornega vinograda z vsemi potrebnimi škarpami, odtoki za krono „Narodnomu domu" drogo „Ciril Metodovi družbi". „Krajcarska družba' se je te misli takoj lotila in objavljala „Kronske darove". Odbor je sam zložil prve krone in našel do danes obilo posnemovalcev. Uredništvo „S!ov. Naroda" ga je pa v nabiranju požrtvovalno podpiralo. Na ta način se je skupilo za društvo do danes 1 3 3 4 gld. 7 1 Vi kr. „Krajcarska družba* objavlja svoje doneske redno, in je izšlo dozdaj 77 izkasov z 28 09 9 gld. 5 8 kr. Zgoraj opisani štirje činitelji so pripomogli „Narodnomu domu" do zneska GO 000 gld. Kot vsak dober gospod, moralo je tudi društvo .Narodni dom" gledati na to, da se nabrani denar dobro, obrestonosno naloži. Kupilo si je vrednostnih papirjev in obveznic, ter naložilo denar v 13 denarnih zavodih. Predno preidemo na zgodovino zgradbe, iz-pregovoriti nam je še o društvenem premoženja in o društvenih dobrotnikih. Premoženje, kntero je koncem prvege leta znašalo 13.091 gld. 38 kr. se je zvišalo koncem prvevega petletja na 51.111 gld-, koncem druzega petletja 79.647 gl., 39 kr., in je znašalo, dokler te niso pričeli plačevati računi za ngradbo, nad 104 000 gld. (Dalje prin.) vodo itd. Dalje je razstavil zavod grozdje osem različnih direktno produktivnih amerikanskih, kot tudi deset najbolj priporočljivih domačih in tujih, vendar evropskih vret, Bernardotov aparat za do-ločevanje vnpnenika v Remiji, različne vzorce pravilno obrezanih, cepljenih (zeleno, suho itd.) trt. Popolnoma kot v naravi sestavljeni vzorci trt predočuje jo nam v 8 zabojih celo izgojo trte od v saditve do njenega petega leta, od katerega naprej vsa drla ieta ostanejo. Razatopljioa pristne modre galice je kaj razumno poleg druge sleparske, ničvredne postavljena, in vsakemu je dano na priliko ae na lastne oči rrepričati z lakmusovim popirjem, o pravi zmesi galice z vapnom. Oni, ki si je pazljivo r gledal od šole razstavljene objekte, videl je v mali meri celi zavod in Djegovo delovanje v tej stroki Administracija „"VVeinlaube" razstavila je sploh vse utens>lije, katere morejo pri vzgojevanji trt v porabo priti. Ravno tako še drage tvrdke, kot Nairz iz Trsta, Leber s Češkega (ponebuo zamaške), tovarna v Hrastnika pak je vposlala izbero umetaih gnojil. Prav umestne stvari ialožil je tudi tehnični voditelj del proti trtni uši B. Skalicky, mej temi obilico slik, ki predočajejo različne vrste ameriških ~trt za podloge cepljenkam, različne bolezni, uzorni načrt ameriškega matičnjaka, šolsko trtnico ter pravilno izgojevanje trt v DJej. Omeniti nam je tudi vzorcev na snho in zeleno cepljenih trt, razstavljenih od Karlo vseka iz Šmarjete in dež. trtnice v Ljubljani. Vel.k del razstave pak zavzemajo stroji, spadajoči v vinarsko stroko. Tu vidimo nad 100 vrst različnih škropilnic (proti strupeni rosi), mej njiaai najboljšo, pak seveda najdražjo: Sifonijo, razstavljeno od Ph. Mayfahrta & dr., slično škropilnico z zračno sesalko poslal je 1. Heller. Tudi naša domača tvrdka Živic in dr. iz Trsta razstavila je izborne stroje i za škropljenje i za žvepljanja trt. Poleg teh sttojev nahajajo ->•■ še mnogi dragi stroji, kcje opisovat: bi pa predaleč zavedlo. Omenimo še, da so prostori prav ukusno okrašeni z zelenjem, m pa s slovenskimi, na močan popir tiskanimi kiticami, ki opevajo naše vinske gorice in trto. Spregledati pa se ne rrore in no sme štirih velevažnih nauko f, ki so istotako na steni pribiti, to so: ProBite za odpis davkov od okuženih vinogradov ; prosite za brezobrestnu posojila; preskrbite si trt za nove nasade, prosite za desetletno oprostitev davka od novih nasadov. Razstava je velezanimiva, prav podučna. Odprta je še do 20- t. m. Naj ne pozabi nihče, komur okoliščine dopuste, ogledati si jo; osobito naj bi si jo kmetje dobro ogledali, kajti njim je namenjena. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. oktobra.. — (Imenovanja) Poštnimi praktikanti v Ljubljani so imenovani gg. Edvard Span, Ivan Koso v i ne in Matija Kut hI. — Repertoir slovenskega gledališča) Jutri ss bode ponovila opera „Faust", v četrtek bode prva predstava Schillerjeve Žaloigr* „Marija S tu a rt", za kat*ro so pripravlja naša drama že več tednov. — Prijatelj* Gounodovs glasbe opozarjamo na to, da m opera „Faust" ne bode tako hitro ponavljala, ker že bodoči teden pride na oder izvirna Foersterjeva opera „Gorenj e k i slavce k", ki se utegne peti večkrat zapored. — (Slovensko gledališče ) Ljudska igra s petjem „B r a t M a r t i n* se je že lani nekajkrat predstavljala z jako dobrim uspehom. S noči je zopet privabila v gledališče toliko občinstva, da so bili vsi prostori prenapolnjeni, in uspeh zlasti komičnih prizorov je bil tako velik, da je občinstvo prirejalo predstavljal kam in predstavljalcem kar — ovacije. Igra ima nekoliko preveč sentimentalne primesi in zategadelj ne ugovarjamo, da se je igrala, kakor se navadno igrajo le burke, ne ljudske igre. Posamične uloge bo bile v istih rokah kakor lani m ker smo takrat obširneje govorili o vsakem posamičnem predstavljalsu, se nam ne zdi potrebno to storiti tudi danes. Gosp. Ineinann ta neumorni umetnik, kateri se vzlic velikim oviram in težavam vedno z u nemo trudi, da bi se povzdignila naša drama in v vsakem t žiru zadostovala vsem Opravičenim zahtevam, a ne najde pri igralcih tiste podpore, katero bi smel zahtevati, je komično svojo partijo igral s tistim ljubezojivim humorjem, kateri je njemu lasten in s katerim zna tudi banalno figuro narediti simpatično in zanimivo, Velik uspeh sta tudi dosegla goepč. Polakova in gosp. Pod-grajski. Igrala sta svoji ulogi tako živahno in s tako drastično komiko, da je po gledališči kar grmelo smeha in odobravanja. Gospe. Polakova je povrh Že pela jako mično pesem ia neke operete in za fino pikantno prednašanje žela burno priznanje, katerega je bil deležen tudi g. Podgrajski, ki je pel nekaj jako aktu vel n ih in osoljenih ku-pletov. Toplo moramo pohvaliti tudi gospo Danilovo in gospč. Slavcev o, kateri sta mnogo pripomogli k celotnemu uspehu, a tudi vse ostalo osebje je zadoščalo tako, da je občinstvo bilo s predstavo jako zadovoljno. — (Državni nakup umotvorov.) Dunajski listi poročajo, da je naučno ministerstvo nakupilo na račun državnega kredita v prospeh umetnosti, od stare tirolske rodovine pl. Vintler v Bruneku dve sliki Janeza B«lduaga Grieoa, porojenega okoli leta 1476. Ker sta bili ti sliki nakupljeni na Tirolskem, izročilo ju je ministerstvo deželnemu muzeju „Fer-dinandeum" v Inomostu. Naš kipar g. Gangi, s katerim se tako radi in tudi po vsej pravici ponašamo, izdelal je dva umotvora prve vrste, namreč hautrelief „Maria in etellis" in doprenik PreŠirnov, katerih pa ne more prodati. A'i ne bi hoteli slovenski poslanci na Dunaju sedaj, ko se v državnem zbora razpravlja budget, opozoriti naučnega miuistra na ta dva umotvora in ga naprositi, da ju, vsaj pa Prešernov doprenik, nakupi na račun gori navedenega kredita in izroči kranjskemu deželnemu muzeju „Rudolfinum?" V tem oziru se za Kranjsko dosedaj še ni prav nič storilo. Glede na to bilo bi umestno, dn bi se v budgetnem odseku državnega zbora predlagala resolucija, da ee ima naučno ministerstvo pri nakupu umotvorov is njemu v prospeh umetnosti dovoljenega vsakoletnega kredita ozirati na umetnike vseh narodnosti in dežel, zastopanih v državnem zboru — (Glas iz občinstva.) Piše se nam: V Ljubljani nista trgovina in obrtnost koncentrovan! na središče mesta, nego sta po vsem mestu raztre seni. Z ozirom na to je poštna uprava napravila na raznih krajih mesta poštne ekspoziture, katere prav dobro služijo prometu. Trgovski in obrtni krogi Žele, da bi se pri treh poštnih ekspoziturah napravile tudi brzojavne ekspoziture, in sicer na Starem trgu, na kolodvoru in na Poljanah. Take brzojavne ekspoziture bi ne veljale ravno mnogo, a občinstvu bi bilo ž njimi jako ustreženo. Opozar jamo zategadelj tem potem pristojne faktorje, naj ta nasvet uvažnjejo in eventuvalno store primerne korake, da se stvar doseže. — (Otvoritev restavracije v „Narodnom domu".) Ako ememo soditi po številnem obisku restavracije v .Narodnem domu" na dan otvoritve, potem je opravičeno pričakovanje, da postanejo ti prostori zbirališče vseh narodnih krogov v Ljubljani. Na sobotni vojaški koncert v telovadnici, katero je s hvalevredno ljubeznjivostjo dal „Sokol" brezplačno na razpolaganje, se je zbralo toliko občinstva, da je napi sled smankalo prostorov in razvila se ju tako neprisiljena, demačs zabava, kakor v najboljših časih v stari čitalnici Želeti je, da bi tako tudi ostalo! Občinstvo je bilo s postrežbo, z jedili in pijačami p o vse zadovoljno, kar je vsekako dobro priporočilo za n-sta vrat ena g. Majnika. — (Policijske vesti.) Od sobote do danes zjutraj aretovaU jo mestna policija 21 oseb, mej njimi trgovske vajence Josipa Rekarja, Franca Bara in Rudolfa Fajdigo zaradi tatvine, ker so svojemu gospodarju kradli blago in denar. Dvanajst oseb bilo je aretovanih zaradi razgrajanja in kaljenja nosnega miru. — (Umrl) je 16. t. m. v Mirni peči gospod Josip Rus, posestnik in gostilničar, star 37 let. Pogreb je bil včeraj. Bodi pokojniku žemljic* lahka f — (Samomor.) Pod Fužinami našli so predvčerajšnjim v Ljubljanici truplo bivšega pekovskega moJRtra Roka J u h a n t a , ki je izvrševal svoj obrt ob Martinovi cesti v Ljubljani, a se je pred mesecem dnij preselil v Vevče, kjer je nadaljeval svoj obrt. Pretečeni torek zjutraj odišel je bil Juhant z doma, rekši ženi, da ima opravka v Ljubljani. A ni ga bilo več domu. Vse iskanje in poizvedovanje bilo je brezuspešno; v soboto pa so ga našli mrtvega v Ljubljanici. Juhant imel je v Ljubljani postarno teto, ki mu je bila pred nekaj Časom izročila svojo hišo, katero je le-ta na svoje stroške dal popraviti. Najbrže vsled tujega upliva pa se je teta skesala, vzela Jabantu hišo nazaj ter jo prodala za 8000 gl. To vzel si je Juhant tako k srcu, da se mu je začelo zadnji čas mešati in v blaznosti skočil je mož menda v Ljubljanico. Juhant bil je okolo 50 let star ter je zapustil ženo in dva še nepreskrbljena otroka. — (Državno podporo) v znesku 400 gld. js poljedelski ministerstvo dovolilo občini Palovče v kamniškem okraja za napravo vodovoda, v ka tero svrho je bilo že prej nakazalo primerno podporo. — (Žganje ga je ubilo.) Pri poseatnioi Ani Tfiler v Starem dvoru pri Skorji Loki službujoči 28letni blapeo Janez Hartoian ee je minoli teden na Trati nasrkal sladkega jeruša tako, da ga ni bilo vzbuditi iz spanja. Odtal je v krčmi, kjer so ga zjutraj našli — mrt?ega. — (Vipavska železnica): Zadnja „Soča" piše: „Naši veljaki po Vipavski dolini se pridno kaveajo mej seboj, ker hoče imeti postajo pred svojo hišo vsakdo; to utegne gradnjo le zavleči. — Toda za najvažniša vprašanja, ki se tičejo železnice, se nikdo ne briga. — Ko je povabil dež. cdbor vso naše občine in veljavniš» može k posvetovanju in volitvi akcijskega odseka, je došlo le par naših mož, Lahi pa vsi. Ia tako imajo zdaj Lahi prvo besedo pri pripravah za železnico po — čisto slovenski Vipavski dolini! — Toda grozi Se večja blamaža! Za koncesijo nameravajo orositi: inženirja Antonelli in Dreossi, Mulitsch, A. C<*ssagrande, Saunig M in še par diugih Lahov; skratka: tudi koncesijo hote" dobiti Lahi v roke! — Vprašamo: Kje so pa naše občine, kje zavedni narodnjaki Vipavske doline, da moItV- k takim spletkarstvoru nasprotnikov?! — Še je čas, da se odvrne tak škandal za vso Vipavsko dolino! V družbi konc bombo na žel« znišk progo, koder bi se bil moral peljati dvorni vlak. Železniško osobje je našlo bombo še o pravem času, a dasi je bila odstranjena vsaka nevarnost, ee dvorni vlak vender ni odpeljal tisti, nego šele drugi dan. Ta previdnost nas spominja nehote na znano anekdoto Neki Žid je s puško pomeril na svojega tovariša. Ta je rekel: Dani puško na stran. Prvi je odgovoril, d.i puška nima petelina in da sploh ni nabita, a previdni tovariš je vender ponovil prošnjo, češ, morila se pa puška vender sproži! * (Svojo ženo prodal) Ruski list „Žizn i Iskustvo* potoča, da je neki kmetic v Saslavlju, v volinjski guberuiji, več dni po mestu pijanfeval in ko mu je denarja zmankalo, prodal je nekemu znanca svojo žeoo za — steklenico žganja. Kupec je „kupljeno" ženo koj odpeljal na svoj dom. Ko se je prodajalec žene streznil, mu sicer ni bi. žal po Ženi, a sosedje so ga dražili toliko časa, da je šel h kupcu njegove žene iu ga prosil, naj mu ženo vrne. Kupec se je dolgo ob< tavljal, češ, da je z ženo prav zadovoljen, a ker kmetic ni olnebal se je vender udal in vrnil žeuo nje možu, toda s pogojem, da mu plača mož odškodnine 5 rubljev, kar je mož po kratkem premišljevanju tudi storil. Književnost. — rKmetovalec" ima v štev. 19 naslednjo vsebino: lielansko pleme; Pcroiio o pridelkih na pokopališču v Lipah leta 1896; Obdelovanje pašnikov; Umetna gnojila za vinograde; Razne reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti ces. kr. kmetijske družbe kranjske; Listnica uredništva; Tržne cene. Brz oj arvlee - Dunaj 19. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je finančni minister dr. Bi-linski preložil zakonski načrt glede prodaje soli za živino. S tem načrtom se odpravlja dosedaj veljavna omejitev, po kateri se je samo pol milijonu meterskih stotov te soli razprodalo po 5 gld. Zbornica je potem začela specijalno debato o domovinskem zakonu- Dunaj 19. oktobra. PobI. K o bi ar namerava v današnji seji interpelovati vlado za« Tadi postopanja celovškega okr. glavarja Mac Nevina. Dunaj 19. oktobra. Cesar je šefa generalnega štaba baronu Becku o pril»ki 501et-nice njegovega službovanja podelil veliki križec Štefanovega reda in se mu z lastnoi očnim pismom zahvalil za požrtvovalno delovanje. Praga 10. oktobra. Odbor desetih članov, kateremu se je poverila organizacija nove nemške napredne stranke, razglaša, da se bode ta stranka po novih volitvah orga-nizovala in sicer povse neodvisno cd nemške levice. Sofija 10. oktobra V Plovdivu je nastala revolucija, ker je vlada razveljavila občinske volitve. Carigrad 19. oktobra. Veliki vezir je sporočil policijskemu ministru, da nameravajo v Var« zbrani armenski emigrantje prouzročiti izgrede v stolnem mestu. Vsled tega se je začelo mej ljudstvom zopet veliko gibanje zoper Armence in se je bati novih izgredov. fitev. s. Deželno gledališče v Ljubljani. Pr.pr.782. V torek, duv *-»«>. oktobra 1KDO. Drugikrat: Faust (Margareta). Velika opera v petih dejanjih. Spisala J. llarbier in S M. Carrć. FJ^lasbil Ch. Gounod. Poslovenil A. Fantek. Kapelnik g. H. BeniSek. Režiser g. J os Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob '/»8. uri. Konec po 10. uri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v četrtek, dnć 22. oktobra 189U. t z ii» r *&* 11 e en &a 0 n 5* ImvrAlIna« «11 ota»«-U('<) gld., dne 2»i. oktobra in 98, novembra v Ljubljani. Jožeta P i r k o v i č a posestvo Dolenji Kolovrat, cenjeno 8769 gld. in 86 gld., dne ".iti. oktobra in .'JO. novembra v Ljubljani. Franceta Cralevoa posestvo v Gor. Brezovici, cenjeno 8610 gld., dne 87. oktobra v Kostanjevici. Zukup rit»urMtvrt. Ribarstvo v zakupnih okrajih, kateri so določeni v zmislu 11 postavo z dne 18. avgusta 1888, L, se bode potom j;wne dražbe v zakup dalo za lo let. l.) V pisarni okrajnega glavarstva v JL.it.jji dne 24. oktobra t. 1., začenši ob K), uri il>>polndne, za ribarske okraje: fit. 60 Kresnici«, St BI Litij.i, it, 52 c Jablansek, St. 68 Zagorje, £>i k ■ t r daft, 8.) Na uradnem dnevu v Zatičini »Ine 1. DOVSI&bra t. I. ob 10. uri za ribarska okraja: fit. 70 Vifinja gora, fit. 100 Temenica. Znkupui pogoji so pri okrajnem glavarstvu v Litiji razgrnji.ui vsakemu na vpogled ob navadnih uradnih urah Tržne cene v Ljubljani dne* 17. oktobra 1896. Pšenica, htl.. Rž, Ječmen, „ . Oves, || . Ajda, „ . Proso, „ , Koruza, „ , Krompir, „ Leča, „ Grah, , Fižol, n Maslo, Mast, Špeh, frifien, kgr. Igl. kr. 7 So ! 6 20 il 5 60 6 50 8 40 (i 80 il 5 16 2 80 10 — 10 — — — 90 74 72 Špeh, povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kgr. Telečje Svinjsko „ „ Koštrnnovo „ „ Pifianec......... Golob.......... Seno, 100 kilo .... Slama, „ » . . . . Drva trda, 4 □metr. „ mehka, 4 Q . fUkr. — 7«i — 70 — 8 —!io 04 BO KI 86 46 15 2 40 1 80 7 2li 5 Meteorologično poročilo. Oktober Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperaturi v C Votrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 urah 17. 6, avečer 733 1 8'8 sr. vzhod del. jasno 18. 7. ejutraj 8, popoL 727 9 727-7 72 11 8 sr. svzh. si szah. dež skoro obi. 29 n 9. zvečer 7286 107 ■1. jug skoro obi. 19. ■ 7. zjutraj 2. popol. 7295 7292 62 12-8 •r. szah. sr. sever megla del. jasno 159 SrfMlni« temperatur* Bobote iu nedelje 9-0» in 9 9*, i1*2° in 0*2' pod joroialon* dne* 19 oktobra 1896. ekupni državni dolg v notah..... 100 gld 85 Skupni državni dolg v ■rebrn .... 100 „ 95 avstrijska slat« renta....... 121 , 65 avstrijska kronska renta 4'/(..... l"l , 10 Ogeraka slaia renta 4*/(....... 121 „55 Ogerska kronska renta 4* ,..... 99 t 20 avstro-ogernke bančne delnice , , . 942 .. — Kreditne delnioe......... 365 „ 50 London vista........... 119 , 90 Semski drž. bankovci za loO mark . . 58 . 85 iO mark............ 11 » 77 iO frankov........... f . 52« italijanski bankovci......, . 44 , 50 C. kr. cekini........... 6 . 66 Dne* 17. oktobra 1896. i' , državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 190 . Dunava reg. srečke 6°/, po 100 gla. . . 129 „ Zemlj. obč. avBtr. 4'/,% »leti sast. littti — , Kreditne srečke po 100 gld...... 196 , Ljubljanske srečke......... 22 , Kudolrove srečke po 10 gld...... -".i Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. 155 , rramwa7-dru4t. velj. 170 gld. a. v. . . . 481 . Papirnati nihelj......... 1 . kr. Ces. kr. avstrijske £fc državne železnice. Izvod iz voznega reda -vejl3a.-u-xi.eg-a, od 1. olctolora. 1S93, Naatopno omonjeul prihajala! ln ođhajalni uani oanaoenl in * ■rednjA«vr«pNkooi vmmii. (1705-240) Odkod Iss L|nt»IJnu«> (juž. kol.). Proga čez Trbiž. Ob 12. uri G miu. po noči osobni vlak v Trlili, Ileljak, Ooloveo, Kruti • onafoatn, Iijulmo; čok Holatual v Atiaaoo, IhcIiI, Oraundan, Holnoffrail ; čez K 1 r i n i:. ;: 11 ni,, v Stoyr, Lino, na Dunaj »u Amatottou. — Ob 7. uri 10 miu. zjutraj oaubni vlak v Trbiž, Pontabel, B«lj»k, Ooloveo, Kranaona-foatu, Ljubno, Dunaj ; čoa Bulathal v boluo^rad, tot Amatutton na Dunaj. — Ob 11. uri r>0 min. dopolutlno oaubni vlak v Trbiž, Poutabnl, BelJ»k, O«-lovoc, Ljubno, Hclzthal, Dunaj. — Ob i. uri popoludno oaobni vlak v TrbU, lteljAk, Colovou, (jjubno| čoa HoIjUiuI v Sulnogrnd, I.eud-Uaatein, Bell n* joaeru, Inomoat, Itreifuna, (Jurili, tionavo, Pari«; čoz Klein-Koifling v Stovr, IjIuu, lluilojuvico, 1'lzouj, Marijiiui v»re, Hob, Franaove varo, Karlovo vara, Prago, ljlpako, »j viu Anintotten. Proga v Novo ni s a to ln v Kočevje. Ob S. uri i', min. Ejutrnj mešani vlak. — Ob 19. uri KfS min. po-poludno muaaiii vl..K. — Ob U. url ;in min. avnčor ineiaui vlak. Prihod v IJu1>1)miio i juž. kol.). Proga iz Trbiža. Ob 6. uri A2 min. ajutraj oaobni vlak a Dunaja via Amatotten, IdpskeK'*, l'r.-v.!«, Franoovib varov, Karlovih varov, llobu, Marijinih varov, Plauja, Hudejovio, ckiliiograda, Ijluua, Sl«yra, Omundena, Iaobla, Auaanna, lijul.u*, Oolovcn, Huljaka, Vrauzviiaffiatti. — Ob 11. url 25 min. dopoludno oaobni vlak a Dunaja via Amatottdii, Karlovih varov, Uoba, Marijinih varov, Plauja, fiudajerio, Holnograda, Liiuun, Bt»yra, Pariaa, Uenev«, Ouriha, Hra-irenoa, luoranata, /..•!'> na Josoru, I.tind-dastaiua, Itjubna, Oolovoa, Llnoa, Pout»bla — Ob 4. uri C>6 nun popoludnu oaobul vlak a Dunaja, ljubita, Bolathala, tlaljaka, Culovca, FraiiEouafuatD, 1'outabla. — Ob 0. url 4 min. »vtu-ji oaobni vlak a Duuaja m Amatetteu, ia Ljubua, Huljaka, Oolovoa, Poutabla. Proga iz Novoga mesta ln iz Kočevja. Ob 8. uri 19 nt In ajutraj m......i vlak. — Ob a. url 33 min. po- poluduo moauui vlak. — Ob h. uri 96 min. avečer mešani vlak. Odli«Ml In I.lubltftue (drž. kol.) v KssuiuIIk. Ob 7. uri 93 miu. ajutraj, ob i. url 5 miu. popoludne, ob 6. uri 60 min. aveoor, ob lu. uri U5 nun. avečer. (Poalodnjl vlak lo v oktobra ob nedeljah lu praznikih.) Prihod v JLjablJmio .drž. kol.) I« Kmimlkn. Ob 6. uri r>0 miu. rjulruj, ob ii. uri ir> min. dopoluduo, ob (I. nrt 90 min. avečor, ob 9. uri (•& min. avečer. (1'oalutluji vlak la v oktobra ob nedelja* iu pra^uikJli.) Poštna odpraviteljica so iš<5©. Prednost imajo tisto, katere so že samostojno na dežtdi službovale. — V«č pove uprav- niitvo „Slovenskoga Naroda' (3115—2> — kr. 75 : 75 . 76 . Krepka deklica ki je stara 15 let in zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi v mi opit I v |»<»l|»»iil kot prirejevalcu io za zobe Št 30.731 (:i086—2) katere jo m m»«l«»««»lilliaii» iiNpcIioin Nj. ces. in kr. Visok, prejasna KON|kU pi«-wlol«ni»»-»U'«l ni«-!*.-*