Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naroinlna za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za čt trt leta 4 K; za Ameriko zi pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K Re klamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enostopna petit - vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 107. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 7. oktobra 1909. Leto XII. N ASLOVA: Za dopise in rokopise ra list: Uredništvo « Bdečega Prapora*, Ijubljana. — Za denarne pošiljatve n aročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upiavništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/II. Volile i! Socialno-demokratična stranka na Goriškem stopi tudi na 10. oktobra 1909 pri volitvah kmečkih zastopnikov na volišče. St cialco-demokratična stranka imenuje se delavska stranka, ker so jo delavci ustanovili in še danes tvorijo nje jedro in nje moč. Gospodarska beda in brezobzirno izkoriščanje je pripravilo in prisililo delavce pred 50 leti, da so se jeli organizirati ter si po trdem in hudem ustanovili danes mogočno stranko, ki je razširjena po vseh državah sveta, kjer prebiva izobražen, delaven narod. Danes ima socialno-demo-kratična stranka v Francoski državi odločilno moč ; od 8'/2 milionov volilcev mogočne Nemčije je 3Vs miliotov scdslnih-demokiatov ; v avstrijski parlament je bilo voljenih 89 socialnih poslancev. Po dolgih letih preganjanja in ogromnh žrtvah si je delavstvo ne-le izboljšala svoj položaj, ampak si je znalo tudi priboriti politično moč; pridobila je za delavsko ljudstvo splošno in enako volilno pravico za državni zbor, zavarovanje za slučaj bolezni, nesreče, starosti in druge. Kakor je narasla velika industrija in trgovina, tako je tudi naraslo število delavstva in tvori isto ▼ bogatih državah že skoro polovico vsega prebivalstva. Na eni strani stoje kapitalisti, na drugi delavci. Na eni strani zbira se vedao ogromnejše bogastvo, na drugi strani se pa skuša delavsko moč vedno bolj izrabljati. Velika industrija niža mezdo delavstva do najmanjše mere, veleposestnik viša cene živil do najvišje mere, veletrgovina gre pa z obema roko v roko in izžema kmetovalca-malega posestnika. Več ko se zbira delavstva, več je konsumen-tov. V delavskih konsumentihdobi kmet-mali posestnik — pravega odjemalca, torej za svoje blago pravo'ceno. Bolje ko je delavec od fabrik plačan, lažje preskrbi sebi in družini hrane; bolj ko veliki fabrikjptje krčijo delavcu plačo, bolj krčijo s tem kupilns moč velike maie delavstva in bolj je odvisen kmet-mali posestnik naravnost od velike trgovine. Veleposestniki, fevdalni grofje, družijo se v mogočne tveze agrarcev, da dražijo žito in druga, delavcu najpotrebnejša živila. — Dočim utikajo dobiček od draginje veleposestniki v družbi in dogovoru z veletrgovci, so se le ti urinili posebno med delavce-konsumente in malega posestnska-producenta, kakor vampir, ki izseva delavno moč kmetovalca in po draginji vsakdanjih živil pritiskajo delavca še bolj ob steno, da je še odvisnejša od fabrikanta. Posebno v naši deželi kaže se pogubni upliv velike trgovine in industrije. Goriška slovenska dežela ima od svojega prebivalstva 90% malega posestnika, rokodelca in delavca. Vsa ta masa odvisna je od veleindustrije in veletrgovine. Menda v nobeni kronovini Avstrije niso industrijalui delavci tako slabo plačani, kakor na Goriškem; dokaz Štrajk v Ajdovščini in mezde v predilnici v Šračicah, Ni skoraj v noboni kronovini, nego na Goriškem v večji stiski mali posestnik, ki prideluje vino, sadje in zgodnjo zelenjavo. Vinska kriza lanskega leta in kriza pri prodajanju krompirja v okolici Goriški kaže, kako brezobzirno izkorišča trgovina neorganiziranega kmetovalca in kako mu stiska cene blaga, da komaj Uslufii mezdo fabričnega delavca. Kmetovalci Goriške deželelVaš pravi sovražnik, tako kakor fabričnega delavca, je toraj kapitalizem. Fabrikant pritiska in i?ž ma moč delavca v tvornici, trgovina pa izkorišča va?, posebno v dobrih letinah tako, da nikdar ne pridete do prave cene težko pridelanega blaga. Dočim postaja kmečko gospodarstvo v deželi težje in težje, se dejansko nobena stranka ne poteguje za organiziranje kmeta. Klerikalci in duhovčina vabijo kmeta v obrambo »vere», da si le ta z bojem proti velikemu kapitalu nima ničesar opraviti; liberalci ali laži-naprednjaki pa zopet mamijo ljudstvo z narodnostjo, dasi vsa beda goriškega malega kmeta izvira le iz izkoriščanja po veliki trgovin5. Ustanovila se Vam je spomladi 1907 kmečka stranka. Okoliški kmet Goriške, vipavske doline, po Brdih in po Krasu je prišel do prepričanja, da je boj klerikalcev in liberalcev rak - rana našega gospodarstva in iz ust malih posestnikov žazvenel je klic; «proč s klerikalizmom, proč z liberalizmom, kmetovalec pomagaj si sam>; druži se in organiziraj se sam*. No, pri volitvah v deželni zbor leta 1908, izdali so izbrani voditelji kmetovalca ter postavili kandidate, ki so v službi laži-napredne stranke, ter se bodo morali nepogojno podlegati absolutni vladi brezobzirnega in samovoljnega voditelja te stranke. Nikjer drugod bi se ne smelo drzniti vodstvo kake strank?, počenjati z volilci to, kar si je dovolila kmečka stranka. Zdravo in pravo geslo malega posestnika na Goriškem je bilo in je: »druži in pomagaj si sam!» Utakndi pa so Vas v prisilni jopič naprednjaštva in laži-liberalizma; mamijo Vas z geslom: »vsi proti klerikalizmu*, dasi laži-naprednjaki nišoza las boljši nego klerikalci sami. Ako so klerikalci 6 let mizerno gospodarili v deželnem zboru, so pa laži-naprednjaki še mizer-nejše gospodarili izven deželnega zbora z narodnimi zavodi. Za politično izobrazbo ljudstva in za gospodarsko organizacijo kmečkega malega posestnika niso ne prvi ne drugi storili za las, in če so se trudili, trudili so se za organizacijo posebnih stanov, klerikalec za duhovščino, laži-naprednjaki za trgovca in krčmarja in boljšega posestnika. Mali kmečki posestnik pa je, odkar obstoji deželni zbor, uboga para, ki mora voziti sedaj liberalni, sedaj klerikalni, ali pa, kakor se hoče Imenovati: naprednjaški voz. Ves politični boj nad Vašimi glavami je šel za osebe, in nobeden vaših voditeljev niti ne misli organizirati moči malega posestnika. Skupen cilj veže torej delavca in malega posestnika v tem, da se spravi v stik malega posestnika - producenta z delavcem - konsu-mentom, eden in isti je sovražnik obeh: velepo-seitnik, veletrgovec in veleindustrijalec. B jj proti tem je mogoč le v demokratični organizaciji, kakor jo je vstvarila socialno-demokratična stranka. Zato stopa danes delavska stranka pred Vas, kmetovalce goriške dežele, z geslom: «Proč od klerikalizma, proč od liberalizma, proč od laži-naprednjaštval* Združite se s sotrpini-delavci ter volite dne 10. obtobra 1909 kandidate, katere Vam priporoča podpisani odbor. Za Tolminsko: Ivan Ambrožič zidar in posestnik v Otaležu dr. Henrik Tuma odvetnik v Gorici, Za goriško okolico: Anton Vrčon mali posestnik in trgovec, Skrilje-Dobravlje Andrej Perko od Andreja meli posestnik v Podgori dr. Henrik Tuma odvetn k v Gorici. Za Kras: Josip Gabrovec železničar in posestnik v Šempolaju dr. Henrik Tuma odvetnik v Gorici. V Gorici, 1. oktobra 1909. Deželna organizacija Jugoslovanske socialno • demokratične stranke y Gorici. Univerza v Trstn. Slovenci se moramo vprašati, ako kaj od drž. vlade zahtevamo, s kom imamo opraviti in po odgovoru na vprašanje moramo potem ravnati. Mi smo majhen narod, katerega je do 60% kmeta in še malo novodobnega delavca. — Gotovo je merodajna v vladi dinastija, zraven qje posestniki lati* fundij, zastopniki velikega kapitala v trgovini in industriji. Nekaj vpliva ima meščansko izobraženstvo. Za vse te činitelje so merodajni tudi pojavi razvijajočega se gospodarstva ter na qjens se temelječe omike; zastopniki kapitala v vladi se morajo ozirati na nje in posebno na to, kar prihaja iz delavske mase, ker je nje tudi v Avstriji vedno več. Čini-telji, ki imajo še tradicijo pretekle gospodarske dobe, rijejo tudi kat. duhovnika v sovlado. Kat. duhovnik je danes še nekaj ostaline nekdanje fevdalne državne organizacije; zdaj je organizator kmeta za boje, ki jih imajo iz fevdalne dobe preostali vladni činitelji bojevati proti masi delavstva, ki rine navzgor do vlade in dobrega kruha in tudi proti sovladateljem, ako bi se preveč udajali zahtevam, drugače že razvitemu in vedno dalje se razvijajočemu gospodarstvu in omiki, drugemu soci* alnemu življenju. Ukrepe teh vladnih činiteljev izvršujejo, vsaj glede na nas Slovence, Nemci — uradniki. Naj se priznava, da se uradnik u?ežba v neko objektivnost, vendar je tudi član svojega naroda in narodnostno gibanje je v Avstriji jako močno zraven gibanja gospodarskih, socialnih strank; tudi to gibanje je boj za boljšo paša. Vladanje v Cislajtaniji ni težavno. Posamezne narodnosti se izigravajo druga proti drugi in to stane le več ministrskih penzij na leto, vladna mašina pa dela naprej. Organizacija vojaštva zahteva moderno razvijanje gospodarstva; vojaštvo mora biti, morajo biti moderne šole, mora biti dosti kapitala, da se vzdržuge vojaštvo in masa drž. uradništva. Industrijalci zahtevajo kvalificirane delavce in odjemalce, ki lahko kaj kupijo. Ti morajo biti novodobni delavci, dtiava mora vse podpirati, kar krepi te delavce gospodarsko. Na drugi strani se mora dati tudi sovla-darju, kat. duhovniku včasi kaj koristi n njegove težnje, drugače rebelira; on pa drži na vrvi kmeta, katerega je v Avstriji še polovica mase, To dahov* ništvo vodi višje duhovenstvo, oziroma najučenejši menihi in tudi kaka dobra posvetnjaška glava. Manjši duhovniki in posvetnjaki, ki ae pehajo t zvezi ž njimi v navadnem agitacijskem delu, imajo nakazano smer. Kakor hitro prekoračijo dane meje in bi nemara hoteli biti samosvoji, jih vodstvo zopet dene nazaj na verige. Vladni činitelji upoštevajo narodnosti le v tolik*', v kolikor ima kak narod gospodarskih in duševnih sil. Fevdalci, velki industrijalci, trgovci so kozmopoliti, ko nastopajo kot gospodarska socialna struja ?Ii rasa; posamezni zna biti morda tudi kakorkoli narodno vnet. — Slovenci imamo par tujih posestnikov lat fund;j; naš glavni fevdalni zastopnik v vladi je pa kak višji duhovnik, (nekdaj je bil nadškof dr. Missia). Industrije pri nas ni dosti, ne velike trgovine, ne velikega bo* gastva v teh strokah gospodarstva, Naše slovensko meščanstvo ni zastopano v vladi, pač pa nemško in laško, ki živi na naši zemlji. Pri nas se javlja vidno le kmetska masa, ki pod komando župnikov in kaplanov maršira v volilne boje za fevdalno gospodo, katere predniki so jo nekdaj dobro izkoriščali; mi socialisti kuhamo še z vodo; pri nas šele ustajamo in gledamo, kako delajo drugod ljudje že za rana z mašinelnimi pripomočki in dobro tehnično izobraženi, proizvajajo velikanske vrednosti. Pri nas ni toliko delavnic. Pač pa so polne pri nas cerkvb in sodišča. V vladah se glede na nas Slovence vprašuje: Was kaon der arme Teufel da unten bieten? — Nekaj časa v minulem letu se je v centralni vladi zabl skavalo, kakor bi uvideli tam gori, da smo Slovenci važui kot neka straža Trsta, Primorja, za državo važnega morja proti Italiji. Ali to se je zopet pozabilo. — En milion kulijev, kaj se zaradi njih zamerjati N* m jem, Lahom v in izven države? — Zdaj smo nevarnost vojne, nemara vojne proti dvema frontama srečno odstranili s pomočjo Nemcev v rajhul Vodstvo katoliške cerkve se zaradi nas ne bode sprlo z Lahi, med katerimi živi glavno njeno duhovenstvo in so shranjena in zavarovana njena bogastva v denarju; Lahi so še tudi katolik*. Nemcev tudi ne gre dražiti, ker dunajski meščani so postali pobožni in je ves alpski nemški svet kakor skala zvest katoličan. In tedaj od teh vladnih či-niteljev ter od izvrševalcev nj h direktiv ni lahko dobiti inštituta, kakor je kaka univerza. Univerzo hočemo Slovenci imeti v beli Ljubljani — in hudo protestiramo proti zahtevi avstrijskih in drugih Italijanov, da se jim da univerza v Trstu. V Cislajtaniji vladajoči činitelji vidijo iz svoje ptičje perspektive naš slovenski svet drugače, kakor mi. Nobeden bogatašev, fevdalcev ne zapira oči spričo razvoja kapitalističnega gospodarstva, tudi sami so njegovi izvrševatelji imajo fabrike, prodajajo svojo repo, svoj les prav po navodilih novodobne industrije in trgovine; delodajalci so velikemu številu delavcev. Tudi ti uvidevajo, da je tehnika stopila na prvo mesto naučaih disciplin, da je odrinila humanitarne študije starih jezikov tako daleč straD, da ne pridejo več na krmilo. Naravoslovne vede zapostavljajo veroizpovedanja, ki še kot sestavine teolcgične vede obravnavajo in opravičujejo čudeže; naravoslovne vede veselo zmagujejo, ker jih podpirajo čudeži sedanje tehnike, katerim se da pogledati na prste. Naši vladni činitelji dobro vedo, da odpirajo ti tehnični PODLISTEK. SOIICS. ' Dalje. Kdo mi povč, kako se je to zgodilo? Ali je res kaj rekla? Bil sem Že v tako čudnem razpoloženju, da nisem verjel ne svojim očem, ne svojim ušesom. Moje oči gledajo senco, ki je nemogoča, moja ušesa slišijo glas in tudi ta se mi zdi nemogoč. Kakšen glas je to? Morda sanjam. Ropotanje železnih koles me je vspavalo in v sanjah gledam strahove, pošasti. Kajti tako še nisem slišal govoriti živega človeka. Njen glas je nenaraven, votel, čuden, kakor bi govoril grob. A njeno vprašanje je tako banalno 1 Pa vendar je to bilo njeno vprašanje... — Ali me ne poznate več?... Osupnil me je samo njen glas; vprašanje ne, Niti mislil nisem, kaj da me je vprašala. In zazdelo se mi je, da je tista senca priplavala sem noter, v voz in se vlegla med njo in mene. Moje misle so bile odsotne, kdove kje? Nastal je molk. Ako se sedaj zopet spominjam, mi je to popolnoma jasno. Ona me je nekaj vprašala, jaz ji nisem odgovoril. Najbrže je bila užaljena, pa ni hotela vpraševati dalje. Toda tako mislim sedaj. A takrat? Kaj vem, kaj sem mislil takrat? Bila je čudna ura. Ura, ko čudeži tudi pametnejšim, mislečim kmetom oči, delavstvu, ki jih razume, pa šele prav. Jezuitje-naravoslovci nastopajo v boj proti temu razvoju, ali tam, kjer se nič ne opravi z dobro vero, tudi ni nič opraviti z naravoslovjem iz jezuitske šole. Vojaška uprava mora slediti razvoju tehnike. Ta toliko razširja naravoslovne nauke, kakor vse avstrijske ljudske šole ne. Majhni Japonci so nakurili s svojim tehničnim znanjem s podobicami svetnikov oborožene velike mase Rusov, naših bratov tudi po pobožnosti. Univerze snovati v takem svetu po starem vzorcu ne gre; stare univerze so se preživele. Cas zahteva enotno srednjo lolo, pouk v njej v reali-jah in živečih jezikih in na vseučilišču po večjem pouk v tehničnih strokah — v agrarstvu in v vsem, kar uči produktivnost na polju, v delavnici rokodelca in fabrike. Bilanca avstrijskega gospodarstva je proti drugim omikanejšim narodom pasivna. Mi še ne znamo moderno delat*, proizvajati, pač pa zapravljati. Io tedaj se mora oglašati v vladnih činiteljih zavest, da se ne more nazaj, da se mora naprej. Nekateri člani naše vlade bi sicer radi izročali ljudsko in drugo šolo katoliškemu duhovniku, ki bi znal nemara še vstvarjati po njej cenene delavce iz mase, ali trg je svetoven, gospodarstvo po vsej Evropi in Ameriki enako, ne da se mojstrovati; v tem gospodarstvu so naravoslovne, tehnične discipline naukov merodajne, ti nauki so pospeševatelji razvoja kapitalističnega gospodarstva in kar zahteva razvoj gospodarstva, še nobena moč ni mogla onemogočiti. Vodstvo naukov prehaja od humanitarnih univerz na tehnike in agrarne visoke šole, v njih se stvarjajo vodniki modernega dela, na humanitarnih zdaj le še administrativni delayc*, bogoslovc', juristi. Zlravnik je šteti mej tehnične delavce, uč teljstvo pa tudi, ker mora negovati po zhhtevah časa naravoslovne vede — realije. Ako tedaj to vse uvažujsmo, je zastonj vse govoričenje in pisarenje o slovenski univerzi v Ljubljani. Naši katoliki se bodo zavzemali za katoliško univerzo v Solnogradu, katere ustanovitev vzlic velikanski moči, katero imajo duhovniki in posvetni fevdalci sedaj v naših vladah, ne gre od rok, ker so gospodarske moči proti snovanju bodi kake nove humanitarne univerze in se jim mora tudi kat. duhovnik uzloniti; ali za univerzo v Ljubljani se ne bodo potegovali tam, kjer je govoriti odločilno besedo; —- kar pa drugi pišejo, se ne uvažuje, ker ne gre nove univerze vstvarjati za majhen narodič, ki ima univerzo blizo v Zagrebu in ki lahko izrablja univerzo, ako bi se že kje vstvarila po starem, v Trstu. — Denar bi se že dobil za univerzo v Ljubljani; napravi se nov dolg. Tudi bi se s časom pridobile učne moči; ali starši hočejo, da vidi njihov fant kaj več sveta, da živi vsak nekaj let v večjih razmerah — in fantje sami žele to in vsak prijatelj nase mladine mora to Želeti. Dalje prih. Naročajte in širite naš list! so nezavedni elementi v človeku močnejši od zavednih, ko splava vsa logika po vodi, ko se iz* preminjajo barve in glasovi in obrisi. Ko pišem te vrstice, ne da bi prav vedel, zakaj in čemu, mi je kri povsem hladna in mirna. Trezno lahko sodim in pametno brzdam svojo domišljijo. Dobro vem, da ni bilo sence, ampak da je le menda fantazija nekaj gledala, česar ni bilo. Toda nihče naj ne vprašuje preveč. Vem, kaj bi se lahko vprašalo. Čital sem knjige, slišal sem besede pametnih, celo modrih ljudij, celd profesorjev, in vem, da se nič ne zgodi brez vzroka ... Lahko bi vprašali, kaj je zavedlo domišljijo na tako čudna pota. Ampak čemu? Do- mišljija je včasi rebelična. Vsako avtoriteto zanikuje. Včasi sem jo izpraševal, a odvadil sem se tega, ker vem, da ne dobim odgovora. Kvečjemu se hudobno nasmeje in radovednež ostane tepec. Ponaša se, kakor bi bila nekaj samostalnega, ne pa del osebnosti, ki bi morala imeti moč nad njo. V tistem trenotku nisem razmišljal tega. Senca je padala pred mojimi očmi in kakor bi me silil neznan demon, sem moral upirati vanjo svoj pogled. In senca se je krivila in raztezala in spreminjala v obrisih in v obliki, in naenkrat se mi je zdelo, da gledam hudobno pošast, ki se reži name. A prihodnji hip je odplavala proti Socialni pregled. * Konferenca o delovnem posredovanju. Minuli petek se je vršila pod predsedstvom vseuči-liškega pr* fesorja Mischlerja konferenca o delovnem posredovanju. Prvi riferent vitez Furer je poročal o posredovanju v veleindustriji in naglašal potrebo javnh posredovalnic za veleindustrijo, ker je organizacija delovnega trga v veleindustriji nepopolna. Do javnih posredovalnic nima ne delavstvo, ne podjetništvo mnogo zaupanja. Referent brani javne posredovalnice pred očitkom, da delujejo šablonsko. Slednjič predlaga, da se zvežejo v posameznih mestih različne posredovalnice. Dr. Sudek se je zavzel za posredovanje po strokah, ki v večji meri vstreza interesom industrije. Posl. sodr. Beer je izjavil, da je delovno posredovanje izklj učno le stvar delavskih organizacij, ki je važno sredstvo v delavskem razrednem boju. Delavstvo ne more imeti zaupanja do javnih posredovalnic, ker v njih pogreša potrebno objektivnost. Cim močnejša je delavska organizacija, tembolj bo stremita za tem, da vzame posredovanje v svoje roke in vpliva na delovni trg. V zadevi delovnega posredovanja vlada med delavci in podjetniki nepremostljivo nasprotje, zategadelj se sploh ne bo udeleževal na-daljnih debat. Tajnik Herdegen se je v imenu podjetnikov izjavil proti posredovanju delavskih strokovnih organizacij, češ, da je delovno posredovanje zadeva podjetnikov. Izrekel pa se je tudi proti pari-tetični organizaciji posredovanja, češ, da pri vseh paritetičnih napravah prevla Juje in prevlada delavski vpliv. Politični odsevi. * Parlamentarne volitve na Norveškem. Pred nekaj dnevi so se začele volitve v so še najlepše ves; Ije vsaj naši kmetici. Ia ta je kakor ženska druzih sle jev jako važna oseba. — Je tako! — To nedeljo praznuje patron kmetove farne ali njegove podružnice svoj prazn:k. Lepše pritrkuje mežnar in Ji p§e se orgija in poje; župnik je odet s posebno lepim plaščem. Ia staro in mlado bodi visoko gori k podružnei. Štruklje so dobili, nekaj jube, mesa in seveda vina dosti. Malo se spoti kmet pri hoji na brib. malo se na* pije na takih potih, mladina pa prodaja in kupuje na takih sejm šfiih srca in če kupčija ne gre prav, se fantje stepo; pokaže se, ako je kaj ži\ljenske moči v naravnem bitju naše kmetije. Kmet zdravnika šele iščp, ako živinče zbol'. Pa tudi ža to in za človeške bolezni so posebni svetniki in posebna božja pota. 2e od srednjega veka sem velja ta klinika na naši kmetiji. Heinejeva prekrasna pesem: »Romanje v Keveljar* velja tudi za marsikatero slov. bolno srce. Stari ljudje iščejo zdravja na slavnih božjh potih, na srcu zdravi mladi pa imajo tam svoje veselje s človekom. Lojtrski voz pripravijo fantje, dekleta ga venčajo s cvetjem, lepi dobri konji se uprežejo in veselje, lepo, ljubo veselje je na vozeh in na vsej božji poti I Vidi se po poti kako mesto, vidijo se drugi kjaji, pogleda se, kako drugod obdelujejo polje, kako stojijo setve. Rečem lahko, da najdem v tem najintenzivne^ša razveseljevanje mlajših in starejših ljuii naše kmetije. Slov. prebivalstvo sestoja ša iz 60’/o kmeta. Temu kmetu ne nudi slovenska inteligenca nič veselja. Za berilo še ni naš kmet goden, tudi nima časa zanj, ne želje, kaj več vedet*, izvedeti. Raz lece se mu pove, kar mu je treba vedeti in zunaj pod lipo pa pove obč. sluga vesele in žalostne novosti. Nekaj se sicer giblje na naši kmetiji; zadruga hoče zmagati nad to ubogo tla-karsko maso in tedaj ko zmaga, bo ona namestila orgije in lepi mašni plašč s svojimi prazniki; — ali zdaj smo še tudi v oziru razveseljevanja našega kmeta še okolo srednjeveškega sam i stana. Nekaj jo na Slovenskem moderne omke v gotovih ljudeh. Imamo naravo&lovce, ki se sic r ne upajo fantom kaj povedati o razvoj-h človeka po izvest ju zdajšoe naravoslovne vede, ali isti ne morejo odklanjati resultatov dela novejšh naravo-slovcev-učenjakov. Naravoslovci svetega pi ma so postavljeni hudo na laž. Tehniki so pokazali, da so razvoji tehničnih naukov neomejeni — in ubogi humanisti, v/gijeni v gimnazijah, komaj površao razumevajo dela zdajšnih ttbnikov, fi sikov, kemikov. N tka j teh realcev imamo tudi na Slovenskem; ti težko gledajo romarske vozove na cestah, Ali pri nas še opulentno lahko živita humanista: du-hovnik in advokat in profesorjev starih jezikov je več kakor profesorjev realij in tedaj nč ne že-nira, ako so zavladali drugod že zrak. Ljudje imajo drugod svoje veselje z novimi iznajdbami, pri nas pa častimo sv. lurdsko mater božjo. Veselimo se le, — Ali bo to lepoto in nemara edinole pri nas videti: tisoče ljudstva na kolenih pred leseno podobo lurdske Marije, nad njimi pa drzni pionirji naravnoslovne vede v zrakoplovih! — Kaj na tem, bog redi različne ljudi pri svoji mizi, Šentjernej-čani pa bodo le veseli tisočev kronic, ki jih bodo puščali romarji v »Novem Lurdu*. »Ljudstvo hoče biti goljufano, sveti oče!» »Tedaj naj se go-ljifa,* je odgovoril neki sveti oče, papež. Se veliko bo vode poteklo po Krki in Savi, predenj bo v našo kmetsko maso prišlo kaj novodobne vede. — Dctlej pa: živio, sveta lurdska mati božja v Gorjanc h! Sodrugom na Goriškem priporočamo, da se po končanom volilnem boju poprimejo dela za našo organizacijo. Posebno pa priporočamo, da se bolje uredi kolportaža »Rdečega Prapora*. Ne sme biti sodruga in volilca, ki bi ne kupil »Rdečega Prapira*. Imeli smo 1200 volilcev, imeti bi morali tudi toliko odjemalcev in plačevalcev lista. Zatorej, sodrugi, na delo za organizacijo in listi Sedaj nas bodo pričeli naši nasprotniki napadati po litfrh. Ia mi se moramo branili in odgovarjati. To pa bo imelo vspeh le, ako bo vsakdo čital naš list: »Rdeči Prapor*! • Umetnost in književnost. * Gledališče. Gledališko sezono je otvoril Michaelisov igrokaz »Revolucijska svatba», ki si je v kratkem času osvojila gledališke odre. Pred nami se ra7grinja revolucijska doba s silnim kontrastom svojih značajev: umirajoči svet, bolehen in omleden, na drugi strani ljudje krepkih živcev in močne volje, trdi in neobrušeni kot skala. V tem nemirnem in kritičnem miljgju razbira pisatelj psihološki problem ljubezni. — Marc Arrona je izborno pogodil g. Nučič, ki se je, kakor kaže, otresel svojega enoličnega in enomernega patosa, zadovoljiva je bila gdč. Kandlerjeva kot Alaine, g. TeliCič je dal Ernestu nekoliko drugačno karakteristiko, kot mu jo je pisatelj odmenil. Tudi manjše vloge so bile dobro izvajane, le vel eksaktnosti in Sladkobe bi si želeli pri mlajših igralcih. — V nedeljo popoldne so igrali Nestroyeva«tltopljenca*, v katerih je pokazal svoje priznane vrline g. Vero všek s svojo svežo igro. Pohvalno je omeniti gdč. Witjterjevo in tudi ostale vloge so bile dobrr«, razdeljene. Pripominjamo le, ,da se je kmečka naivnost spltšno preveč pretiravala. — Zvečer smo ob polni h:ši z užitkom poslušali Wagnerjevega »Lobengrina*. Gdč. Lvova je ugajala s svrjim mehkim glasom in poantirano igro, z g. Patočko je slovensko gledišče pridobilo dobrega basista. Eaako je pohvaliti g. Vulakov ca, da ne govorimo o lanskih znancih gdč. Nordgartovi in g. Fiali, ki sta bila na višini. Ne moremo p» trditi, da bi bil zbor kos svoji važni nalogi. Orkester pod vodstvom g. Beniška je častno izvršil svojo stvar. Domače vesti. — Nora klerikalna komedija. Klerikalna stranka se neprenehoma levi; komaj se človek navadi na njeno oblačilce, že si obesi nov predpasnik okrog bokov. Nekdanji konservativci postanejo čez noč krščanski socialc*, diugekrati se uvrste katoliški narodnjaki v slovensko ljudsko stranko, sedaj so se naveličali tudi tega in so zavrgli svojo obrabljeno firmo: od danes naprej slišijo le še na ime vseslovenske ljudske stranke. Da izvrše novi krst po vsem ceremonijelu katoliškega obreda, sklicujejo na 17. t. m. komedijo, kjer se bodo pred zbranim občinstvom levili. Č'ovek prihaja do prepričanja, da klerikalci venomer menjavajo tudi svojega notranjega človeka. Nekaj časa se leskečejo z demokratizmom, ki jim ga pa hitro zlodej odnese, potem se našemijo včerajšnji kozmopolitje z nacienalistično masko. V resnici, ta stranka je vsak dan drugačna; tisto, kar je nanjrj neizpremenljivega in resn čaega, je — klerikalizem. — Goriške deželnozborske volitve. Naši kan-didatje so dobili v splošni kuriji glasove še v sledečih krajih: Komen 6, Areže 2, Agonek 2, Devin 4, Černiče 1, Kamnje 1. — Klerikalni in liberalno-agrarni terorizem. Zadnjič smo že poročali, da se nas je za mnogo glasov uničilo in osleparilo. Poroča se nam iz Devina, kjer je bila klerikalna komisija, da smo imeli lepo število glasov; na dan pa so prišli samo 4, ker nismo imeli pristaša v komisiji. — Iz Mavhinj se nam poroča sledeče: Občinski čuvaj, ki je imel nalogo izvrševati red pred volilnim lokalom, je trgal našim volilcem glasovnice iz rok in jim vsiljeval liberalne. Tega čuvaja bomo naznanili sodniji. Nič boljše se ni godilo v drugih občinah, kjer nimamo odločnih pristašev. V Povirju smo imeli pri zadnjih volitvah 20 glasov, sedaj ni prišel nobeden na dan. Na eni strani so nas sleparili z glasovi, na drugi strani so premotili naše ljudi s klerikalno nevarnostjo. Ni se torej čuditi, da ni ne duha, ne sluha o naših glasovih tam, kjer nimamo organzacije. Zatorej, na delo za organizacije! — Politični otroci. Zadnj č smo že poročali, kako so iskali liberalno-agrarne vodje kompromisa z Gregorčičem in s klerikalno stranko, kar pa so ji klerikalci odklonili. Mislili smo, da se ti ljudje vendar enkrat izpametujejo, ali motili smo se. Prišla je ožja volitev^ in zopet so šli Gregorčiča prosit, da bi napravili skupni kompromis in sicer tako, da bi klerikalci volili samo Fona in liberalno agrarci Frankota. Gregorčič pa jim je tudi takrat odklonil in odšli so praznih rok. Sedaj pa tekajo okoli naših sodrugov, da bi se izneverili sklepom stranke in šli voliti — proti klerikalizmu. Ali Vam še kdo kaj verjame?! — Errata corrge. V 104 štev. »Rdečega Prapora* se je v članku iz Trsta: Zaksj je Jedrejč d i. t d. v 47 vrsti vrinila pomota. V Odstavku se ima glas'ti: je pričel Jedrejčič pretit z demisijo — in ne Jernejčič. Naši čitatelji so najbrž to že sami popravili. — Umrl je ? Gorici sodrug Josip ŠuFgjj, pod-predsednik pekovske organizacije, v najlepši dobi svojega življenja. Pokojni Šuligoj je bil eden usta-novikov pekovske crganizacije in jugoslovenske socialno-demokratične stranke v Gorici, ki ji je ostal zvest do smrti. V nedeljo, dne 20. septembra je še agitiral za naše kandidate. Pogreb pokojnega se je vrš 1 ob lepi udeležbi v pondeljek 4 t. m. Prisotni so bili zastopniki obeh strank v Gorici. Pred odprtim grobom je imel sodr. Pete-jan primeren govor, ki se je v njem spominjal delovanja pokojnika za organizacijo in našo stranko. Pokojnik je zapustil ženo in dva otročička, ki jim izrekamo svojo sožalje. Zadnje vesti. Veleisdejntiki procei. Zagreb, 6. oktobra. V današnji seji je bila prečitana v razsodba ve-leizdajniškem procesu; brata Pribi če v: da sta obsojena na 12 let, dvaindvajset obtožencev je oproščenih, ostali pa so obsojeni na štiri- do sedemletno ječo. Zagreb, 6. oktobra. Dr. Hinkov'd je v imenu zagovornikov proti razsodbi priglasil vzklic in zahteval, da se oproščenci takoj izpuste iz zapora. Drž. pravdnik je proti oprostilnemu delu razsodbe proglasil vzklic. ______________ Iz deželnih zborov, Celovec, 6. oktobra. V deželnem zboru je bil sprejet z vsemi proti so* cialno-demokratičnim in slovenskim glasovom pred* log, ki protestira proti slovenskemu imenovanju Celovca na železničnih vozovih in ki poziva vlado, da to »nečuvenost* takoj odstrani. Gorica, 7. oktobra. Volilna zmaga klerikalcev v splošni kuriji je popolna. Dasi še ni zuan izid iz nekaterih občin, je vendar gotovo da imajo klerikalci do 2000 glasov več kot liberalci. SledDji niti toliko glasov niso dosegli kot pii glavni volitvi. Poreč. 7. oktobra. 12. t. m. se snide slo-vensko-italijanski kompromisni odsek pod predsedstvom deželnega glavarja, da razpravlja o narodnih vprašanj h. Brrgenc, 7. oktobra. V včerajšnji seji je deželni zbor od kazal odseku predlog, ki zahteva lh vodi minister Scbreiner z nemškimi strankami, se naslanjajo bistveno na kompromisni predlog deželnega maršala glede dnevni ga reda, ki sta ga svoj čas obe strani odklonili. Praga, 7, oktobra. Posl. dr. Eppirger je povabil klubske načelnike nemških strank. Praga, 7. oktobra. Sinoči se je razbil poslednji spravni poizkus. Vodilni politiki so zapustili Prago._____________________________ Lfx Axmano. Dunaj, 7. oktobra. Krščanski socialci so sklenili, da stopijo proti Bienerthu v opozicijo, če vlada ne upošteva njihovega stališča v zadevi lex Axmann. Wahrmundova afera. Dunaj, 7. oktobra. Definitivna odločitev na* učnega ministrstva glede Wahrmundovih predavanj še ni padla. Za petek je sklican profesorski kolegij pravne fakultete. Ogrska kriza. Budimpešta, 7. oktobra. Poročila, da v zadnji Košutovi avdijenci ni padla odločitev o predlogih Košuta za rešitev krize, so neutemeljena. Vladar je Košutu sporočil, da so njegovi predlogi nevsprejemljivi. Iz stranke. ** V Vintertnra t Švici je zidarski štrajk pri sloveči f rmi Bratje Sulzer. Doslej se še ni posrečilo dobiti itavkokazov. Ker pa čujemo, da agenti zopet iščejo stavkokaze, opozarjamo delavstvo na to, da naj ne pripuste, da bi iz naš h krajev šli stavkokazi v Viutertur. Delavska solidarnost jim bodi nad vse sveta stvar. Ce bi kdo dobil kakršnekoli gotove podatke glede trga, naj to sporoči nam sli pa pod naslovom: Arbeitersekre-tariat, Wintcrtur v Švici. o Shod zanpnikoT naše stranke, ki se je vršil v če ti tek, dne 30. septembra v Gorici, je bil izvrstno obiskan. Navzočih je bilo 29 zaupnikov iz cele Goriške. Shod ja otvoril sodrug Pttejan, ki normira v kratkih besedah pomen shoda ter naznani dnevni red. I. Stališče naša stranke pri ožjih volitvah. U. Imenovanje kandidatom za kmečke občine. K prvi točki prosi posamezne zaupnike organizacij, da naznanijo svoje sklepe glede ožjih volitev. Vsi zaupniki izvzemši Vrtojbe, ki je sklenila, da d& svojim volilcem na razpolago, da svobodno volijo, a je tudi obenem pripomnila, da se podvrže večini, drug za drugim izjavljajo, da se stranka mota vzdržati volitev, Sodrug Petejan konštatira, da je vsa stranka enega mišljenja, da se ožjih volitev vzdržimo. Na to otvori debato k izjavi zaupnikov. Oglasijo se sodrug dr. Frfolja, dr. Tuma, Cotič, Robič in drugi, ki vsi priporočajo zaupnikom, naj se strogo drže sklepov. K drugi tečki dnevhega reda naznani sodrug Petejan še enkrat sklepe zadnje seje, da se naša stranka udeleži tudi volitve v kmete skih občinah z lastnimi kandidati. To sezgodi za* tegatelj, da se sešteje svoje pristaše med malimi kmeti, to je med volilci kmečkih občin. Potem pa tudi zaradi tega, da se tudi med kmete zanese agitacija za našo stranko. Nato se predlaga sledeče kandidato: za Tolminsko: dr. Henrik Tuma, odvetnik v Gorici, in Ivan Ambrožič zidar in posestnik v Otaležu. Za goriško okolico: dr. Henrik Tuma, Anton Vrčon, mali posestnik v Skrilje-Dobravljah, in Andrej P e r k o, mali posestnik v Podgori. Za Kras: dr. Henrik Tuma in Josip Gabrovec, železničar in posestnik v Špem-polaju. Te kandidate so zaupniki enoglasno sprejeli. Ko se je rešilo še več notranj h zadev, se je seja zaključila ob 10. uri zvečer. Darila. Zm volilni fond na fiorlAka m. Nabral Prane Batisti#, Standrež. (Nabiralna pola št. 20.) Batistič Fran 1 K, A. Nanut l K, Peter Budal 30 v, J. Pavletič 20 v, Benče 40 v, Volča 40 v, Markai 40 v, J. Tabi-j 40 v, Cingevil 40 v, Gjan A. 40 v, Marušič 40 v, Brojn k 20 V, Peter Briško 40 v, A. Biojnik 50 v. Skupaj 6'40 K. — Piter Leban, južna železnica. (Nabiralna pola št. 8.) Peter Leban 30 v, A. Budol 10 v, M. Kos 20 v, Bortjamin 80 v, Bruinot 40 v, Abramič 20 v, Besič 60 v, Blažič 10 v, Maiušič40 v, Peter Budal 20 v* Perot 30 v, Ščurk 30 v, Nanul 20 v, Batič 40 v, Mozetič 50 v. Skupaj 4'40 K. — Stefan Jug, Solkan. (Nabiralna pola (t. 14 in 15.) Pofikar 40 v, Boštjančič 40 v, Štefan Jug 1 K, Srebernič 20 v, Poveraj 20 v, Srebernič 20 v, Drašček A. 30 v, Komel 40 v, Jakin 20 v, Bašin A. 20 v, Bašin F. 20 v, Perko A. 30 v, Markič 20 v, Grošar 20 v, Zavčitanik 80 v, Srebernič Albin 80 v, Serasti 20 v, Jug J. 10 v, Gomilšek 20 v, Perko 20 v, Gabrijelčič 80 v. Skupaj 7'28 K. Vse tri pole skupaj 21-08 K, zadnjič v «Praporju» objavljeno 28 80 K, skupaj K 44(58. Dalj? prib, Softaai, soaKlj talki! KaVarac is briVsicc, Kjtr ]< na razpolag« Vase ttv*,llir,lh JW<« ?rapor“! Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca septembra, da jo zopet obnove. »Rdeči Prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K I4a— za pol leta „ 7a— za četrt leta „ 3 50 na mesec „ 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta „ 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta ,, 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". 8$ smr Klobuke, cilindre In A Ani /l A v najnovejših fagonah in v •11 vv£91ww velikih izberah priporoča U JVau Soklič, Cjsbljana i iMMUmiTOg rna Pod Trančo štev. 2. 52-3!» Kupujte 1© v trgovini s papirjem Ivan Vrečko ~6 Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10°/« popusta. H. Suttner Linbljana :: mestni trg razpodila ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje svet*, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj. Novost: Ploščnata, tanka, prava nlkelnasta Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli,, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: :: nikelnasta K 1*20, srebrna K 5'—. :: Katinka Widmayer trgovina pri ,Solnon' za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—35 perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekee, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Danski slamniki najoovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Celnlloid- ovratniki, prsa in manšete. Nizke cene Hiša z vrtom ob cesti v Trbovljah bo pro- j dana v Fortetovi gostilni na prostovoljni dražbi dne 14. oktobra ob i/i 10. dopoldne za ziklicno ceno 15‘000 K. — Dr. Josip Kolšek, J odvetnik, Laško. 3—3 1 Proda se nova enonadstropna hij>a udobno zgrajena, s tremi stanovanji in velikem lepira vrtom. Ista se nahaja na jako mirnem kraju v neposredni bližini Ljubljane. Ve« pove upravništvo tega lista. 3—1 Pozori Pozor! Toplo se priporoča kavama „ILIR1JA“ Ljubljana 31-20 Kolodvorske ulice (3 minute od Juinega kolodvora) m Odprta vsak dan celo noč. 11» Posebna soba na razpolago. * * * 9 J? letni velik DDzzcz nspebl ^ ^ 52-43 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se uporablja mno-■ ■ gokrat odlikovano ===== želodčno tinkturo lekarna Plooolija Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. 'I^dlsiii=ztr^irsxJr^=irasur^t=^r3=iiS^ih^f=l^iir. !«. Kavarna ,Unione‘ v Trstu ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi aodnijski cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se vtlikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto! 52—47 Telefon i«. 177 L. To zaloga piva I8K1 Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško ln č/b/nt/ct, Xaten Jbrii/o Atiiro, po cm potovati * rSimon^MneC |j KTicolo Coassinl w komisijska izrozna in umna trgovina z deželnimi pridelki posebno z zelenfauo, sadjem in ginom (navadnim namiznim in naj- ^ finejšim vinom v steklenicah) Istrskim in furlanskim žganjem. W (#) Upravna pisarna za realitete na deželi in v mestu SS »-i Projekte za kmetijska ln gozdarska podjetja. v Trstu $ Via Cecilia št. 14 & SK Delniška družba združenih pivovaren Žalec ln Laški trg i v £jnbl]ani Tel*fon štev. 109* Telefon itevi 108* priporo£t ivoj* Izborno pivo v sodcih ln steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI. 68 84 Izdajatelj in •dfoveroi urednik Fran Bartl. Tiska Iv. Pr, Lampret v Kranju.