OBIŠČITE PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA
PKH1
RIBUNA
Leto X., štev. 28
Ljubljana, 17. julija 1962
Cena 30 din
ŽEffll DO NUŠA OD NANDE
"r.VT' 'K
Predstavniki	36	držav •	* tirih	celin	sveta so	minuli	teden caključlll plenarno	zasedanje,
na katerem	so	pojasnili stališča	svojih	vlad o	sedanjem	gospodarskem položaju	sveta. Po
končani splošni razpravi se	je	začelo delo v odborih	ter v pododboru	za Izdelavo zaključne
deklaracije; prav	delo tega	odbora je pritegovalo največ pozornosti.
Kot poročajo	dopisniki,	so	za osnovo zaključne	deklaracije izmed	treh	načrtov izbrali
jugoslovanskega ter ga dopolnili s predlogi in mnenji drugih dokumentov konference. V deklaraciji naj bi bilo predvsem govora o vse večjem prepadu med severom in jugom, ki je posledica stoletnih kolonialnih odnosov na svetu. V tej zvezi poudarja, da ustvarjanje gospodarskih in blokovskih — zaprtih grupacij samo pospešuje poglabljanje tega prepada. Deklaracija naj bi govorila tudi »o Škarjah cen«, se pravi o vse večjih cenah končnih Izdelkov ter vse nižjih cenah surovin, iz katerih prodaje črpajo države v razvoju največji del sredstev za svoj napredek.
Našo delegacijo na konferenci v Kairu vodi Vladimir Popovič, katerega govor	so delegati na
plenarnem zasedanju	sprejeli z
velikim navdušenjem	In katerega osnovne misli so	služile za
izdelavo jugoslovanskega načrta zaključne deklaracije. Na sliki; dr. Joža Brilej, jugoslovanski veleposlanik v Kairu, ter vodja delegacije Vladimir Popovič.
Sivimo — Svet, ki v njem živimo — 8vet, ki v njem
ti	š:
> Rek, da več glav več ve, pomeni zelo po- S' w	gosto tudi to, da ima več ljudi o	določenem	I
I	položaju ali vprašanju	različna mnenja. Boj	,
g	mnenj pa je stalni spremljevalec vsakega raz-
£	voja in njegovi otroci	so jasna,	izkristalizi-	<
>5	rana stališča.	2.
V tako delikatnem položaju, kot je konec g	sedemletne alžirske revolucije so spori in
•g	razhajanja v ocenah nekaj povsem običaj-
nega, raje denimo kar nujnega. Prvi cilj —
_	zmaga revolucije — je dosežen in lepilo, ki
veže včasih zelo različne tendence, prav na ^	tej točki rado popusti.
£	Spori med alžirskimi	voditelji	še ne po-
m	menijo, da je vezivo revolucije popustilo
g	čeprav se je že ob prvih vesteh o njih poja-
•g	vilo dosti »dobrohotnih opazovalcev« ki
«3	so Alžiriji napovedovali kar najbolj črno 'uso-
do. če je še vse drugo nedoločno, potem je jasno vsaj dejstvo, da ima alžirska revolu-cija pregloboke sedemletne korenine, saj je
a,rZ,!r/J„0Jiudstvo na bojnih poljanah pustilo 350.000 žrtev.
Za sedanje nesporazume je značilno, da devet ljudi, ki jih imajo za začetnike osvobodilnega gibanja, nikoli ni imelo priložnosti sestati se ter se pomeniti temeljiteje o podrobnostih alžirske prihodnosti. Od teh devetih ljudi so trije padli	v bojih,	Ben Belo
m njegove štiri tovariše	so zajeli	Francozi,
na prostosti pa je ostal samo Krim Bel-
žetev se je že začela lin v Vojvodini že monotono ropotajo kombajni od ranega jutra do pozne noči. Sončno In toplo vreme omogoča, da poteka žetev pšenice nemoteno tudi v drugih krajih države. Na mnogih posestvih delajo kmetijski delavci tudi ponoči, da bd pravočasno pospravili pridelke. Računajo, da sodeluje pri žetvi okrog 2.500 kombajnov In več drugih kmetijskih strojev. Zato menijo, da bo žetev končana približno v desetih dneh, kajpak če bodo ugodni vremenski pogoji. V Vojvodini In drugih žitorodnih krajih države so že poželi okrog 20.000 hektarov polja in na osnovi teh prvih rezultatov računajo strokovnjaki, da bo celotni pridelek pšenice v vsej Jugoslaviji verjetno večji, kot je prvotno kazalo spričo izjemno neugodnih vremenskih razmer.
■IIUHIIIlil
- j?
»
((
m
MORDA BO
LEPŠE
Sprva še nestalno vreme, predvsem popoldne krajevne plohe. — Proti sredini tedna je možno zboljšanje. Temperature brez bistvenih sprememb.
millllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM	...
Balon v vesolje, nato pa dva poleta proti Veneri
menjavo televizijskih programov med Ameriko in Evropo in odprl novo poglavje v mednarodnih telekomunikacijah, se pripravljajo že na nov poskus, Medtem ko ameriški znan- ki naj bi ga izvedli zgodaj zju-stveniki proučujejo vpliv koz- traj v sredo. Izstreliti namerami čnega žarčenja na satelit »Tel- vajo namreč ogromen srebm-star«, ki je prvič omogočil lir kast balon, ki naj bi tako kot
Pet krakov - en zmagovalec
©
S
T
>nS
E
4>
•*-»
c
a
4)
U
ID
II
O
E
o
6
a
C
E
s
SE
E
o
’o
>
a
4>
U
ID
e
E
T
SR
E
*
o
►
a
►
CD
e
£
SR
£
<|
E
I
CD
Boj mnen nove naloge
kasem. Priložnosti za temeljito razglabljanje ni bilo in tudi to je delček vzroka za nesoglasja.
Alžirski voditelji se očitno dobro zavedajo položaja. Tisk, predvsem zahodni, je razpoko pograbil kot pravcato poslastico.
Ni čudno: precejšen del zahodnih časopisov tako ali drugače zastopa interese kolonialistične reakcije in hrupa okoli nesoglasij je bilo več, kot bi ga bilo treba in kot bi ga dogodek sam zaslužil. Za tem se večinoma skriva le slabo prikrita tendenca vnesti zmedo ne samo v svetovno javno mnenje, marveč predvsem med alžirsko ljudstvo ter mu otežkočiti orientacijo v odločilnem trenutku.
Tudi te nevarnosti se alžirski voditelji dobro zavedajo. Zastopniki začasne alžirske vlade na vsaki tiskovni konferenci pozivajo novinarje, naj zadeve ne napihujejo zlonamerno in prekomerno. »Prepričan sem, da je naša revolucija dovolj močna, da bo prebolela tudi to krizo. Takšna kriza je celo potrebna, saj bo pripomogla k popolni razjasnitvi problemov na politični ravni,s je z druge strani izjavil podpredsednik Ben Bela v odgovor tistim, ki so iz razhajanja med alžirskimi državniki hoteli narediti državljansko vojno.
Po pridobljeni svobodi čaka Alžirijo dosti dela, recimo raje vse delo. Dežela je porušena, revolucija pa je terjala žrtve tudi med tistimi, ki so pomenili največ. Mlada država bo potrebovala pomoči vseh, najbolj pa seveda pridnih rok lastnega ljudstva. Tako se pred alžirski narod postavlja nov cilj, novo vezivo enotnosti: obnova ter utrditev neodvisnosti. Ko so pred dnevi tuji novinarji obiskali enoto alžirske osvobodilne vojske v Oranu, so se čudili disciplini borcev. »To je ljudska vojska,« je z neprikritim ponosom dejal poveljnik enote. »V ničemer ni podobna zahodnim vojskam. Vendar vsi upamo, da bomo čimprej odložili orožje ter vzeli v roke stroje.«
Obnova in utrditev neodvisnosti zahteva enotnost in združene moči vseh Alžircev; ni dvoma, da bodo to enotnost tudi dosegi’.
Marjan Sedmak
K
n
*
B
CD
<
n
m-
ČD
rt
E
<
S.
rt*
5
3!
CD
«3
rt
E
<
o
«_>•
rt
5
0
1
CD
<1
rt
**•
E
<
D
rt
B
N<
<5*
|
O
CD
<
rt
E
<
9
b>
rt
5
mm
f' ' *>>•: •*'
S|
»Telstar« služil za nove poskuse na področju radijskih ln televizijskih zvez. Balon se bo imenoval »Echo 3« ln bo sledil satelitu »Echo 1«, ki so ga Izstrelili te pred dvema letoma ln ki menda le vedno kroži v vesolju. Ko se bo balon po Izstrelitvi v vesolju napihnil, bo Imel premer 40 metrov, visok bo kot poslopje s 13 nadstropji in znanstveniki računajo, da ga bo mogoče videti v vzhodnem delu ZDA, ko bo dosegel višino 1500 km ln ko se bo zaradi odbitih sončnih tar kov pokazal svetlejši kot najmočnejša zvezda. Potovanje bo kratko ln balon se bo moral takoj vrniti na zemljo. Oe bo poskus uspel, ga bodo ameriški znanstveniki ponovili čez lest mesecev. Ko bo v vesolju bo ta srebmkastl balon služil kot ogromno ogledalo, ki bo odbijalo proti Zemlji radijska ln televizijska make; tl se običajno iiijjo v premicah. Tak sistem obveščanja skozi vesolje Imenujejo pasiven in zato se bo »Echo 2« zelo razlikoval od »Telstara«, ki je »aktiven«, ker ojačuje radijsko televizijske znake, ki prihajajo z Zemlje.
V ZDA nameravajo Izstreliti tudi dva »robota« proti Veneri. Prvega 24. Julija ln drugega 9. septembra. Robota bosta oddajala na Zemljo podatke o temperaturi okrog Venere, ki pa Je ne bosta dosegla, temveč bosta letela mimo nje v razdalji približno 26 tisoč kilometrov ter nato odstopila na krožno pot okrog Sonca.
Batiskaf francoske vojne mornarice »Archime-de«, o katerem smo pred časom že poročali, je dosegel izredni potapljaški uspeh. Spustil se je namreč 9500 metrov globoko na področju podmorskega brezna ob Kurdskih otokih, ki doslej še ni bilo raziskano in za katerega menijo, da je v najgloblji točki globoko nad 10.000 metrov. Potopil se je ob mirnem morju, okrog 1 170 km južno od otoka | Urup v Kurdskem arhipelagu. V batiskafu sta bila komandant Georges Haut in njegov asistent ing. Peter Wielm. Potapljanje se je začelo ob 8.50 in se je končalo ob 18.19. Batiskaf je ostal na dnu brezna cele tri ure. Med tem časom so močni reflektorji, s katerimi je batiskaf opremljen, prodirali skozi večno temo oceanskih globin ter omogočili Hautu in Wiel-in u zanimiva opazovanja globinske favne in flore, snemanje filmov, kakor tudi zbiranje velike količine zelo zanimivih podatkov o jakosti in smeri tokov ter drugih pojavih.
I,::
ARHIMEDOVO OBLIČJE — BATISKAF, KI JE DOSEGEL GLOBINO 9500 METROV, IZ MALCE NENAVADNE PERSPEKTIVE
Komandant Haut je- po povratku na površino dejal, da je bilo dno brezna zelo nagnjeno in podvrženo močnim tokovom. Čeprav je bila vidljivost na dnu otežkočena zaradi blata, ki ga je dvignil pristanek batiskafa, sta francoska znanstvenika vendarle lahko zasledila zelo živahno življenje v globini. Pred njunimi očmi so prihajale in izginjale ribe najbolj nenavadnih in čudnih oblik, očitno zmedene spričo močnih snopov luči.
MillSlilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM^
— oui|A|j oiafu A pi ‘jaAS — oiu[.\[j uiafu a pi jaAs
Avtomobilisti iz vse Slovenije (139) so letos že drugič počastili dan vstajo slovenskega ljudstva s priljubljeno zvezdno vožnjo po vsej republiki. S petih startnih mest — v Kranju, Ajdovščini, Žužemberku, Sevnici ln Celju — so v nedeljo zgodaj krenili do cilja v Ljubljani, •še prej pa so opravili specialno preizkušnjo na progi Postojna— Hruševje. Medtem ko je kar 36 tekmovalcev z enakim uspehom ali točneje v določenem času privozilo v Ljubljano, so avtomobilisti prestali specialno tekmo s spremenljivo srečo. Na njej se je najbolje odrezal Peter Šegula (AMD Ptuj) z avtomobilom Fiat-Zastava 600 D in z eno samo kazensko točko zasedel prvo mesto pred Tržiča-nom Erjavcem, škofjeločanom Polento ln Novakom la Izlak.
Ni treba, da bi roka zakona morala vedno biti trda, ne sme pa seveda tudi ne dajati potuhe tistim, ki ga kršijo. Mchkosrčnost prav gotovo ni na mestu do tistih, ki brez vsakršnih pomislekov teptajo interese delovnih ljudi; tu ni mesta božanju, temveč samo primerno odmerjeni kazni.
Pri nas pa so bila sodišča v zadnjih letih le preveč mehkosrčna, ko so odmerjala kazni raznim škodljivcem, ki so kot podgane kradli z vročim znojem pridobljena zrna v naših kaščah. Te kazni niso zastraševale — prej bi rekli, da so dajale potuho. Ce je nekdo — je dejal predsednik Tito v Splitu — ukradel pet milijonov, je bil obsojen na dve leti in tako je zaslužil več, kot pa če bi trdo delal; če pa je potem dobil še pogojni odpust, potem pa je v letu in pol sploh »zaslužil« lepe denarce...
Ti, za tatove, goljufe in druge škodljivce lepi časi so sedaj mimo; spominjali se jih bodo kot starih, dobrih časov — delovni ljudje pa bodo obžalovali samo to, da so ti »lepi časi« žal le predolgo trajali.
Ta teden bo namreč Zvezna ljudska skupščina sklepala o spremembah Kazenskega zakonika, bolje rečeno o poostritvi kaznovalne politike. Roka zakona bo postala trša in nič več ne bo božala tistih, ki kradejo sadove znoja delovnih ljudi. Vsakdo ima pravico braniti svoje zakonite interese — in toliko bolj ima to pravico naša socialistična skupnost, ki ji
Roka za
vsakovrstni škodljivci mečejo polena pod noge na njeni poti v lepše dni.
Ko je govoril v Splitu, je predsednik Tito mimo družbeno-političnih ukrepov za odpravo raznih nepravilnosti najavil tudi nove zakone in predpise, nove kazensko-pravne sankcije, ki naj prispevajo svoj delež k zatiranju negativnih in škodljivih pojavov, kot so nezakonito prila-
ščanje ln zapravljanje družbenih sredstev, korupcija itd. Spremembe Kazenskega zakonika, o katerih bodo te dni razpravljali zvezni ljudski poslanci, spadajo v okvir teh prizadevanj.
Naša javnost bo pozdravila poostritev kaznovalne politike napratn škodljivcem vseh vrst, o tem ni dvoma.
Napak pa bi bilo, če bi menili, da smo s tem storili že vse, kar je potrebno.
Po toči je prepozno zvoniti, pravi naš narodni pregovor. Pravimo tudi, da je bolezen bolje preprečiti, kot pa jo zdraviti. To ljudsko modrost pa — videti je — doslej nismo dovolj upoštevali, saj drugače pač ne bi tolikokrat morali zvedeti, da je v tej zadrugi N. N. poneveril toliko milijonov, v oni trgovini pa M. M. še več.
Poglejmo bolje okrog sebe. pazimo, da škodljivcem damo čim manj možnosti ca njihovo početje — pa potem v tem pogledu ne bo treba več zvoniti po toči...	M.	P.
Vse zaradi 22 besedi
Ameriško Vrhovno sodišče Je le dni objavilo razsodbo, katere kratek povzetek bi se glasil takole: skupna molitev, s katero začenjajo šole zvezne države New York vsakdanji pouk, je nezakonita,
ker je v nasprotju z ustavo
Ta razsodba Je v ZDA povzročila pravcati vihar razburjenja in razdelila državo na dva tabora: prvi se je postavil v obrambo večjega vpliva cerkve na Šolstvo, drugi pa na branik popolne ločitve cerkve od države in šole —• kar med drugim že sto sedemdeset let predpisuje ameriška ustava.
Spopad se je začel, ko Je pet družin, katerih otroci obiskujejo newyorško državno šolo v New Hyde Parku, vložilo protest pri šolski upravi, češ da njihovi otroci niso dolžni prisostvovati vsakdanji skupni slavnostni molitvi v avli šole. Uprava šole je protest — že zaradi reda pavmila, starši pa so se obrnili na sodišče. Newyorški sodnik je zadevo predložil Vrhovnemu sodišču, ki je edi-
no pristojno presojati ustavnost posameznih spornih primerov: tožba je namreč trdila, da je predpis šole, po katerem se morajo otroci obvezno udeležiti molitve, v nasprotju z ustavo.
Vrhovno sodišče ni imelo dosti izbire. Ustava (ali bolje: »prvi amandma« k njej) že sto sedemdeset let določa, da predpisovanje molitev ali kakršnakoli skrb za njihovo »uradno« izvajanje ne sodi med naloge države, s tem pa posredno določa tudi ločitev cerkve od države in šole. Sodniki Vrhovnega sodišča so s šestimi glasovi proti enemu ugodili tožbi staršev, hkrati pa se brž opravičili, da njihov sklep še ne pomeni napada na vero in nima protiverskega pomena. Pri tem pa so opozorili še na nekaj,
kar je pomembnejše:	»Ni
proti veri dejstvo, da država, ki je kot ustanova povsem ločena od religije, ni dolžna pisati ali sankcionirati uradnih molitev.«
V obrazložitvi so sodniki povedali tudi, da pri sojenju niso upoštevali besedila molitve (glasi se: »Vsemogočni bog, zavedamo se, da smo odvisni od tebe in kličemo tvoj blagoslov nase, na naše starše, naše učitelje in našo deželo« — zanimiva je, ker je sestavljena »nevtralno« in uporabna za vsa verstva), Sodišče je razpravljalo samo o ustavnosti ali neustavnosti obvezne molitve, ter zaključilo, da so prav tako neustavni vsi drugi verski obredi, ki se izvajajo v šolah Prvi val protestov zagovornikov verske vzgoje v šoli se je
Začelo *c Je v New Yorku a protestom staršev, končalo pa pred Vrhovnim sodiščem. Sklep: vera je zasebna zadeva In ne sodi med funkcije države. Na sliki: starši in njihovi šoloobvezni otroci
Krupp ostaja
Sto apolidov in bivših »vojnih sužnjev« terja odškodnino za medvojno delo - Krupp: brezdomovinci od mene ne morejo ničesar zahtevati
»Moralna tenkočutnost« vodstva Kruppovega koncerna je znana že dovolj, prav te dni pa se je v Zahodni Nemčiji začela nova razprava o tej temi. Vzrok za to je ponovna zavrnitev zahteve tako imenovanih »vojnih sužnjev,« naj bi Jim Kruppov koncem izplačal odškodnino za prisilno medvojno delo v tovarnah, ki so bile poglavitna opora Hitlerjevega vojnega stroja. Gre za zahtevo okoli sto ljudi, ki niso bili le sužnji v Kruppovih tovarnah, marveč so po končani vojni zaradi najrazličnejših političnih kombinacij izgubili državljanstvo ter postali apatradi, ljudje brez domovine. Ta skupina ljudi skuša že dve leti in pol, ob podpori mednarodnih organizacij kot sta Komisija za begunce in Združeni narodi, dobiti od Kruppa odškodnino za medvojno prisilno delo.
Ni potrebno posebej omenjati, da so bile Kruppove tovarne tiste, ki so postavile temelje kršitvam mirovne pogodbe v Versaillesu, s katero se je po izgubljeni prvi svetovni vojni Nemčija obvezala, da se ne bo več oboroževala; med drugo svetovno vojno je v Kruppovih tovarnah in obratih — po približnih in skromnih ocenah — prisilno delalo okoli 55.000 ljudi, ki so živeli v obupnih razmerah. Opravljati so morali najtežja in najnevarnejša dela, hranili so Jih slabo, da Jih je precej zaradi naporov in stradanja pomrlo, mimo tega pa so jih ob začetku zavezniških bombnih napadov na industrijske centre pustili na prostem in brez vsake zaščite. Prisilnemu delu niso ušli niti otroci in žene: Krupp je
CESARSKO DELO
Knjiga z naslovom »Rastlinstvo Nasuja« — napisal jo je japonski cesar llirohito — je na najboljši poti, da postane svetovni »bestseller« s področja botanike. Prva naklada 5000 izvodov je v nekaj urah dobesedno shlapela s polic knjigarn; druga — 25 tisoč izvodov — je trajala en sam dan. Na Japonskem pripravljajo zdaj tretjo naklado 50.000 izvodov, pričakujejo pa, da bodo tudi to razgrabili v nekaj dneh.
Knjiga obravnava več kot tisoč rastlin, ki jih je nabral in klasificiral sam cesar. Ovitek knjige je narisala cesarica Nagako.
za vsakogar našel »primemo« delo.
Nehumano in neusmiljeno ravnanje z »vojnimi sužnji« brez dvoma daje pravico do primerne odškodnine, posebno zato, ker se Kruppovi direktorji po svetu spet bahajo z uspešnim poslovanjem in krepitvijo koncema (ki ga kljub razsodbi zaveznikov po drugi svetovni vojni niso razprodali, češ da »ni mogoče najti kupca«). Zanimivo je, da se je Krupp pred nekaj leti odločil plačati odškodnino — ali bolje denar za molčanje — 12.000 Židom, ki so se potem, ko so prestali prisilno delo v njegovih tovarnah, preselili v Izrael. Prav iste odškodnine, ki jo sedaj terja komaj sto ljudi brez državljanstva, pa krupp noče plačati, čeprav so v zadevo posegli Združeni narodi ter je posredoval tudi zahodno-nemški zunanji minister. Po svojih odvetnikih je dal sporočiti, da ljudje brez državljanstva od njega ne morejo zahtevati ničesar — ne glede na to, da je zahtevana' vsota le neznatna odškodnina za nekajletno trpljenje v njegovih obratih po vsej nacistični Nemčiji.
SOMRAK
KRIŽARK
Vojna tehnika napreduje in obrambna ministrstva velesil imajo vsako leto precej dela — pa tudi precej stroškov — z izločanjem zastarelega orožja. Ena od teh vrst orožja so tudi oklepnice, ki so v obeh minulih svetovnih vojnah odigrale pomembno vlogo: sodobna vojna tehnika, predvsem pa rakete in atomsko orožje so za velike oklepnice neubranljiva, zato jih povsod izločajo iz sestava vojaških sil.
Velesile že dvajset let ne grade več oklepnic, tiste pa, ki so ostale iz druge svetovne vojne, odhajajo druga za drugo v »pokoj«, še v začetku leta 1952 je bilo na svetu 42 oklepnic s skupno tonažo 1.350.000 ton ter 350 topovi velikega kalibra. Danes je na svetu le še enajst teh ladij, od tega osem ameriških in po ena francoska, sovjetska in turška. Ne ho še minilo leto dni, ko se bo tudi ta številka zmanjšala na šest ali morda celo štiri.
Trenutno najmodernejšo oklepnico imajo Združene države. Gre za slovito križarko Missouri iz leta 1944.
zadrževal v okvirih pouka vere na državnih šolah: užaljeni kleriki so ugovarjali, češ da je — in tudi je — potemtakem neumestno tudi branje biblije v razredih ter da velja isto tudi za počitnice, ki jih dajejo šole v znamenje spoštovanja do verskih praznikov. Drugi val je bil ostrejši in je vznemiril širšo javnost: s podvojeno silo so se razplamtele razprave o vladni podpori župnijskim, se pravi predvsem katoliškim šolam. Protestanti, ki so številčno, ne pa tudi finančno v večini, so mnenja, da mora država podpirati le državne šole; njim so se pridružili tudi ostali Američani, ki se boje prevelikega cerkvenega vpliva in vse večjega števila zasebnih katoliških šol. Z nasprotne strani so ugovarjali katoličani s standardno parolo ameriškega davkoplačevalca: tudi mi plačujemo davke, zato mora država podpirati tudi tiste šole, v katere pošiljajo naši državljani svoije otroke, da bi jih lahko vzgojili »razsvetljene z našo vero«.
Predsednik Kennedy, ki je katoličan in ki so ga katoliški krogi v predvolilnem boju podpirali z vsemi sredstvi, da bi imeli v Beli hiši »svojega človeka« — precej katoliških ljudi je takrat že izjavilo, da je boj za podporo župnijskim šolam dobljen — je svoje sovernike razočaral. Kljub pritisku katoliških krogov s kardinalom Spellma-nom na čelu, ni uporabil svojih predsedniških pooblastil, da bi zasebnim šolam naklonil državno podporo ter tudi ob razsodbi Vrhovnega sodišča ni podprl stališča katoliške reakcije.
Prvi, ki je zagnal vik in krik, je bil kardinal Spellman in imenoval sklep Vrhovnega sodišča »strahoten in pošasten«; za njim se je oglasil zbor zastopnikov najrazličnejših interesov, med njimi skupina članov kongresa (gre za predstavnike Juga, kamor posega Vrhovno sodišče s
4
Prvič	po devetih letih
IIT/ /> (( J »a 77* T A bi Ta..«1 y _   S J1 X X    _     ) . .9    I  1..Z1.   -- 9 - _ • 11« / mm • « . - - « m
»Veš, zakaj je FIAT kupil nova zemljišča zunaj Torina? Da bi imel dovolj sveže trave za svojih 80.000 zajcev?« Takšna je bila šala, ki so jo še pred mesecem dni pravili delavci v Torinu. »Cuneg« pomeni v krajevnem narečju zajec, v delavskem besednjaku pa delavca, ki noče stavkati.
Sala ni več aktualna. Prvič po devetih letih je delavcem torinskih Fiatovih tovarn uspela enotna stavka, ki je močno vznemirila italijansko javno mnenje. Udeležili so se je člani vseh sindikalnih central in
celo člani uslužbenskega sindikata, ki je bil dolga leta poglavitna. ovira za skupno sindikalno akcijo. Uprava podjetja je z večjimi uslužbenskimi mezdami in drugimi ugodnostmi skrbela zato, da so bili uslužbenci trdno ločeni od delavcev.
Po že uspeli stavki, o kateri so zaradi »neredov« te dni razpravljali tudi v parlamentu, groze zdaj delavci z novo. »Crumiri«, stavkokazi so redkost: nekaj jih kaže naša slika, kako prihajajo mrkih obrazov na delo. Ob strani jih posmehljivo sprejemajo stavkajoči delavci.
sklepi o rasnem združevanju v šolah in javnih prostorih), ki je predlagala, naj bi sprejeli zakon, ki bi omejeval pristojnosti Vrhovnega sodišča.
Seveda pa je bilo v ZDA tudi obilo odobravanja. Mnogi časniki, med njimi »Wa-
shington Post«, so pohvalili sklep sodišča; enako pripadniki nekatoliških ver, kot na primer protestanti in Židje, ki so poudarili, da je vera osebna zadeva vsakega posameznika in da je treba cerkev ločiti od države.
Hruščev
Oster besedni boj med Hruščevom in Godmannom na sprejemu v veleposlaništvu ZDA v Moskvi - Tema: jazz in abstraktna umetnost
Sprejema, ki ga je ob prazniku ameriške neodvisnosti 4. juliju priredilo ameriško veleposlaništvo v Moskvi, se je kot gost udeležil tudi sovjetski premier Hruščev. Kot običajno, so ga oblegali vsi, od prisotnih diplomatov do številnih dopisnikov tujih časnikov, ki so bili povabljeni na sprejem. In kot običajno je Hruščev tudi tokrat prožno odgovarjal na zastavljena vprašanja, od berlinskega problema pa do jazza in modernega slikarstva.
Kasneje, ko je bilo uradnega dela sprejema konec, je sovjetski premier odšel na vrt veleposlaništva. Tod ga je nekdo vprašal: »Ali mislite, da se bodo odnosi med ZDA in SZ v prihodnosti izboljšali?« — »Ciganke znajo odgovoriti na vsako vprašanje, le da ni vse resnica, kar povedo,« je menil Hruščev. »Nočem ravnati kot ciganka in zato ne mislim prerokovati prihodnosti.«
Pogovor se je razživel, ko se je družbi pridružil ameriški jazz glasbenik Benny Goodmann, ki je bil skoraj mesec dni na turneji po Sovjetski zvezi. Hruščev je dejal, da ga veseli uspeh njegovega orkestra, ki so ga sovjetski poslušalci navdušeno sprejeli; vendar je pripom-
IZPOSOJENA KARIKATURA
Po temeljiti in poglobljeni preiskavi smo sl ustvarili Jasno sliko
(Simplicissimus)
nil, da osebno ne ceni jazza. »Ne verjamem, da je jazz glasba. Pa ne, da ne bi maral samo ameriških jazz glasbenikov; tudi sovjetskih ne maram.« Ko so ga vprašali, kakšno glasba ima rad, je sovjetski premier dejal, da mu je nadvse všeč Mozart.
»Tudi meni,« je menil Ben-ny Goodtnann.
»Zakaj pa potem igrate tako strašno glasbo?« se je »začudil« Hruščev.
Sovjetski premier je nato omenil svoje srečanje z ameriškim ex-predsednikom Ei-senhotvrom, amaterskim slikarjem. »Povsem sva se strinjala,« je dejal, »da povzroča sodobno slikarstvo bolečine v želodcu. Tudi s prejšnjim britanskim premicrom Ede-nom sva bila glede tega istega mnenja.« Hruščev je dodal, cia so mu všeč dela, ki jih človek najde v Ermitažu, muzeju Puškina in Tretjakov-ski galeriji. Omenil je modernistični ženski kip, ki so ga razstavili na ameriški razstavi v Moški: »Avtor je gotovo imel mater. Kako si je torej mogel predstavljati zensko takšno?«
V obrambo modeme umetnosti se je pognal Benny Goodmann. Dejal je, da veliki umetniki polpretekle dobe večinoma za časa življenja niso dosegli priznanja. Na tem mestu se je Hruščev vdal. »Nisem strokovnjak, bar zadeva umetnost,« je rekel, »mislim pa, da dobra umetnost vedno doseže priznanje.« Goodmann je še pripomnil; »Treba je po vsej sdi poizkušati in iskati nove izrazne možnosti: samo tako je umetnosti zagotovljena kvaliteta in vsebina.«
Goodmann je nato skušal prepričati sovjetskega premi-era> dije jazz resnična umetnost. Ob tem se je Hruščev skoraj razjezil: »Prav nobena umetnost ni, če se človek
ALPINISTI
V birokraciji
Najnovejši ukaz francoske
določa, da je treba v prihodnje pri razpisih za državne službe upoštevati tudi športne sposobnosti konkurentov. Med najbolj privile-girammi bodo alpinisti, ki bodo imeli, »če bodo dokazali, da lahko premagajo vzpone četrte stopnje«, prednost dvajsetih točk. Ukaz je povzročal nemalo ironičnih pripomb. »Da je med državnimi uradniki dosti .alpini-stov*, smo vedeli,« je Opisal neki pariški dnevnik. »Nihče pa ni pričakoval, da jih bodo za to še nagrajevali.«
uleže na tla in začne opletati z nogami po zraku,« je rekel, namigujoč na bobnarja Good-mannovega orkestra.
Slavni ameriški klarinetist je moral popustiti in priznati, da ležanje na tleh v resnici ni umetnost; vendar je še pripomnil, da je jazz mnogo več kot ležanje na tleh in da bo prav rad spet prišel v SZ; do takrat pa da upa, da bo sovjetskemu premiera jazz bolj pri srcu.
tt • telegrami
• MOSKVA — Pijan kuhar je ukradel do vrha naložen avto-vlak in se z njim spustil v vratolomno vožnjo po moskovskih uticah; podrl je pet pešcev, med njimi prometnika. Eden je v bolnišnici umrl: možna je smrtna obsodba.
• TOKIO — Prenehalo je strašno deževje: 75 mrtvih, 58 ranjenih, 10 pogrešanih.
• LONDON — Za september pripravljajo v Perzijskem zalivu »grandiozne pomorske manevre«. Uradna utemeljitev: vojaki ne smejo biti brez dela (da o Kuvajtu in Kasemu sploh ne govorimo).
® MOSKVA — Blizu Taškenta se je zrušilo potniško^ letalo »11-14«: štirinajst mrtvih.
• MOSKVA — V sovjetsko prestolnico je prispela na kongres za razorožitev in mir tudi petčlanska albanska delegacija: med Tirano in Moskvo ni diplomatskih stikov.
• MONTEVIDEO — Urugvajski neonacisti so nenadoma oživeli: sedemnajstletni študentki, ki ni hotela kričati »živel Hitler«, »živela OAS«, so z žepnim nožem vrezali na bedro kljukasti križ.
• SPRINGFIELD — Ameriški helikopter H-433 je dosegel nov svetovni rekord za dolžino poleta: 1448 kilometrov v osmih urah in tridesetih minutah. Prejšnji rekord je imel sovjetski helikopter: rotacija.
To je apartheid
Dve leti je tega, kar se je v južnoafriškem parlamentu v Cape Toivnu v vsej resnosti pojavilo tole vprašanje: »Ali se apartheid na plažah nanaša na nizko ali visoko vodo, se pravi na plimo ali oseko?« Presenečeni so častitljivi člani parlamenta ugotovili, da je bila dotedanja zakonodaja pomanjkljiva: v vsakem primeru bi črnci lahko bredli po vodi in jo »umazali« belim kopalcem, ker je zakon govoril le o apartheidu na plaži, ne pa tudi v vodi. Problem so rešili s predpisom, ki velja v mednarodnem pravu glede teritorialnih voda: področje apartheida na obali so okrepili s trimiljskim pasom morja ob njej.
Podobne razprave so v južnoafriškem parlamentu pogostne. Nekega dne je eden od ministrov izjavil, da je naravnost sramotno, da toliko belcev stisne roko črnim prebivalcem; menil je, da bi bilo Afričanom bolj povšeči, če bi jih. pozdravljali na njihov tradicionalni način — z dvignjeno roko in brez stiskanja dlani. Iz tega se je porodil ukaz vlade, naj dvig roke nadomesti običajni stisk. Ukaz pa so brž preklicali, ko se je oglasil zloben opozicijski poslanec in neprizadeto ugotovil, da bi morale — če je tradicionalni način pozdravljanja obvezen — bele ženske, kadar srečajo Črnca, poklekniti in poljubiti obe njegovi nogi.
Apartheid je del vsakega aspekta južnoafriškega življenja. Ne samo, da imajo beli in nebeli ločene klopi v parkih, javna stranišča, poštna okenca, marveč so v mnogih stavbah uvedli tudi ločena dvigala. Afričani so mnogokrat izognejo temu predpisu s $em, da stopijo v dvigalo šele v prvem nadstropju, kjer jih vratar ne more videti, kaj šele ujeti. Premične stopnice so za zdaj pristopne še vsem: edino pravilo — eno izmed redkih, ki so humana — je, da morajo imeti potniki na nogah čevlje; v preteklosti se je večkrat pripetilo, da so bosonogi potniki v špranjah izgubili prste.
Kadar Afričan kupuje klobuk, mu nataknejo na glavo zaščitno čepico, za katero mora poskrbeti trgovina; Afričankam pa pomerjanje klobukov sploh ni dovoljeno. Kri belih in črnih hranijo v ločenih krvnih bankah, čeprav je malo zdravnikov, ki bi se v nujnem primeru ozirali na izvor pla-
zme. Nedavno tega se je v Johannesburgu pripetilo, da beli voznik taksija za bele ni hotel naložiti črne žene, ki je v porodnih popadkih ležala na pločniku.
Na cestah potujejo črni Afričani v ločenih avtobusih in imajo ločena postajališča. Prav tako imajo nebeli posebne vagone na železnici. Črnci ne smejo stopiti v jedilni vagon: hrano jim v njihove vagone nosijo posebni nebeli strežniki. Nebele posadijo v letalih na prve ali zadnje sedeže; če je letalo tako polno, da so'edini prosti sedeži poleg belcev, morajo steivar-desse najprej zaprositi belega potnika in šele z njegovim dovoljenjem se črnec lahko usede na prosto mesto; če dovoljenja ni, mora črnec počakati na drugo letalo. Ko v letalu servirajo hrano, jo črni ljudje dobe na krožnikih in v skodelicah, ki se po barvi razlikujejo od. tistega pribora, s katerim postrežejo belcem; posodo strogo ločijo in jo tudi umivajo posebej. Ko nebelec zapusti letalo, vzglavje njegovega sedeža takoj označijo, prevleko pa operejo ločeno od ostalih.
Medtem ko se belci lahko nemoteno gibljejo po Južni Afriki, Afričan brez posebnega dovoljenja ne more ostati v mestnem okolišu več kot 72 ur. Za stalno bivanje v mestu mora Afričan dokazati, da je bil'j v mestu rojen, ali pa da je deset let delal za istega delodajalca, če se oženi z žensko, ki prebiva zunaj mestnega območja, le-ta ne more ostati z njim več kot 72 ur. črnci imajo v Johannesburgu svoje hiše, vendar lahko dobe zemljo v zakup le, če so bili na njej vsaj trideset let. Belce, ki so v zaostanku z najemnino, le izselijo; črnce obravnavajo kot zločince in jih zapro
Posebne krščanske ljubezni do bližnjega ne kaže črnim ljudem niti nizozemska reformirana cerkev v Južni Afriki. Večinoma prepoveduje črnim pristop k verskim opravilom. Najnovejša šala na to temo govori o belem policistu, ki v nedeljo zjutraj stopi v cerkev in najde osamelega črnca, klečečega na kolenih. »Kaj počneš, Kaf-lir?« ga vpraša policist. »Pod ribam,« odvrne Afričan. »Ttioja sreča,« meni policist. »Toda če te dobim pri molitvi, potem ti sam bog pomagaj!«
2 EE3:
'
Iz partizanskega albuma dr. Janeza Milčinskega - Petra
** as je, da zakliče javnost svoj SOS!
fr ~ j® dejal naš bralec Jože Pahor iz šiške, ko je prišel oni dan v uredništvo in potožil, da ob nenehnem porastu motorizacije človek skoraj ni več varen na cestah. In vse to kar je pripovedoval, je tudi napisal. Iz njegovega dopisa povzemamo naslednje misli:
• Statistika nam pravi, da se v zadnjem času prav ljubljanski okraj odlikuje z največjim številom prometnih nesreč v Jugoslaviji. Ali res ni mogoče omejiti mnogokrat naravnost zločinskega početja na naših ulicah in cestah? Ali so uboji na cestah res nekaj, proti čemur ni priziva? Pri nas imamo primere, ki kažejo nerazumljivo liberalnost v zakonodaji. Kje je justica?
• Kje je človeška vest, ko neprestano ponavljamo, da so nam socialistični odnosi vse? Ali socialistični odnosi niso v prvi vrsti človeški odnosi? Ce kje, je v vsaki civilizaciji in potemtakem predvsem v zakonodaji nujna naloga družbe tehtati vrednost človeškega življenja in ga ščititi.
• Da bi zajezili porast ubojev na naših cestah, je treba storiti kaj več kot je prometna vzgoja. Potrebna je zakonodaja, ki bo kaznovala uboj človeka kot uboj, potrebna je beseda vse javnosti, da se ustavi smrt za volanom in se omejijo nesrečni umori na naših cestah in ulicah.
Tako je napisal naš bralec Jože Pahor in s tem pisanjem dal reporterju pobudo za žepno anketo o kaznovalni politiki proti
SILVO VLACHY, nameščenec, šofer-ama-ter, iz Ljubljane, šišenska 45: Ker je do smrti povozil človeka in hotel po nesreči pobegniti, bi mu prisodil tri leta zapora. Ker so ga že večkrat zalotili za volanom vinjenega, bi mu doživljensko vzel vozniško dovoljenje in mu dal možnost za prekvalifikacijo, na primer, za mehanika.
SLAVKO BOGOVIČ, poklicni šofer D-kategorije pri »Novoteksu«. Novo mesto: Kazen je zaslužil, ker je bil vrnjen in je hotel pobegniti. S tem je grobo kršil šoferske predpise. Vsekakor vsaj pobegniti ne bi smel. Kakšni dve leti zapora bi mu dal. Vozniškega dovoljenja mu ne bi vzel, ker bi ostal brez kruha.
RADE MALOBABIC, poklicni šofer C-kategorije pri »Slavijatrans«, Petrinja: Žal mi je za kolega, toda dal bi mu deset let zapora pogojno za dve leti. Se pravi, da bi ga prvič, ko bi bil spet pijan, vtaknil v zapor za deset let. Dovoljenja za vožnjo mu zaenkrat ne bi vzel.
JANEZ NOVAK, tekstilni tehnik v »Novoteksu« iz Novega mesta, Kettejeva 12, že tli leta »fičkist«: Prisodil bi mu pet let zapora. Toda, zaporna kazen, pa naj bo taka ali drugačna, pravzaprav sploh ni bistvena. Ce _ je bil že tolikokrat pijan, sploh nima smisla, da je še poklicni šofer. Za trajno bi mu odvzel vozniško dovoljenje in ga preusmeril v drug poklic.
IVAN INTIHAR, strojni mehanik iz Novega mesta, Breg 8, pešec: Najbolj ga je po-kopalo, da je bil pijan. Ker so ga že več-
ANKETA 0 NAŠI KAZNOVALNI POLITIKI VZDOLŽ AVTOMOBILSKE CESTE
povzročiteljem prometnih nesreč. Reporter je pobrskal po sodnih arhivih in izbral en
spis, K 196/62:
Samski, tik pred poroko, tridesetletni poklicni šofer C kategorije pri »Globus-špedicija« Stane Zgonc je bil že štiri leta poklicni šofer, ko je letos 8. februarja zagrešil prometno nesrečo. Tisti dan je bil popoldne prost, pa je ta čas izkoristil v »Janševi kleti«. Vinjen je sedel na moped in se vračal proti domu. Bila je tema, ko je ob pol osmih zvečer na nerazsvetljeni Linhartovi cesti pri Savski koloniji povozil pešca Andreja Bajca, ki se je takrat vračal iz službe in ki je tri dni po nezgodi zaradi posledic umrl v ljubljanski bolnišnici. Šofer Zgonc je skušal po nesreči pobegniti, vendar so mu to državljani preprečili. Inštitut za sodno medicino je ugotovil, da je imel Zgonc v krvi 1,69 promila alkohola, s čimer so bile njegove vozniške sposobnosti bistveno prizadete. Razen tega Zgonca niso tokrat zalotili prvič vinjenega na vožnji. Inštitut za sodno medicino je Zgoncu že odvzel kri 16. 11. 1958 (1,82 promila alkohola) in 14. 12. 1961 (0,95 promila alkohola). 5. septembra 1961 pa je sodišče v Županiji (Srbija) obsodilo Zgonca na 5 mesecev zapora pogojno za 1 leto, ker se je na avto cesti iz neznanih razlogov prevrnil v obcestni jarek s tovornjakom in prikolico.
Do pičice natanko tako kot je zgoraj zapisano, je reporter prebral zgodbo vsakemu anketirancu posebej in vsakemu zastavil isto vprašanje:
KAKŠNO KAZEN BI ODMERILI, CE BI BILI SODNIK? IN ZAKAJ BI MU PRISODILI TAKŠNO KAZEN?
Reporter je napravil anketo na relaciji Ljubljana—Novo mesto in zastavil vprašanje trem poklicnim šoferjem, dvema šofer-jema-amaterjema in dvema pešcema.
ŠTEFKA CERAR, uslužbenka v »Toko«, Domžale, pešec: Ker je bil še mlad in tik pred poroko, ga ne bi kaznovala z več kot enim letom zapora, in z odvzemom vozniškega dovoljenja za eno leto. Takšno kazen bi mu prisodila zato, ker je poklicni šofer in bi že moral vedeti, da šofiranje in alkohol ne gresta skupaj. Ce se je že mislil napiti, naj bi to storil peš.
IVAN SABUAK, poklicni šofer D-katego-rije pri »Galdovo«, Sisak: Vsekakor je bil kriv in ga obsojam, ker je bil vinjen. Težko hi mu odmeril kazen, saj je konec koncev poklicni kolega. Toda, če že moram biti sodnik, bi mu odmeril leto dni zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za šest do sedem mesecev.
krat zalotili vinjenega za volanom, bi mu dal pet let zapora in mu prav za toliko časa odvzel legitimacijo za šofiranje. Za takšnega fanta, samskega in brez otrok, ni olajševalnih okoliščin. Pa naj bi šel fant peš v gostilno.
Takšnega mnenja so bili naši priložnostni anketiranci in kot je videti, so njihova mnenja zelo različna. Navzlic temu pa lahko izluščimo, da naši ljudje niso maščevalni, čeprav obsojajo vinjene voznike. Iz odgovorov pa je tudi moči zaključiti, da imajo dokaj pravilen čut za pravičnost, in da vedo haj je pravzaprav namen kaznovanja. Veči-"a_anketirancev v svojih sodbah ni prišla do večjih odstopanj od sodbe, ki jo je izreklo sodišče.
Okrožno sodišče v Ljubljani je spoznalo, da je Stane Zgonc kriv, da je iz malomarnosti ogrozil javni promet na cesti in da se je ^spričo vinjenosti z mopedom zaletel v pešca, ki je za posledicami umrl. Ker je s tem storil hudo kaznivo dejanje zoper
o*??,,yarnost po ei' 273/IV in v rvezi s ci. «71/111 in I KZ ga je sodišče obsodilo na tri leta m deset mesecev strogega zapora. Upoštevajoč pogojno kazen (Županija — Srbija) pa mu je izreklo enotno kazen:
ŠTIRI LETA STROGEGA ZAPORA IN ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA ZA TRI LETA PO PRESTANI KAZNI.
Čeprav čl. 273 določa kazen od treh do osem let strogega zapora, je okrožno sodi-sce mnenja, da mu je izreklo primemo kažem Pri tem^pri povzročitelju prometne ne-5!!?ce	na§>°	nobenih olajševalnih okoli-
šem. Zgonc pa ni bil tega mnenja in se je zato na sodbo pritožil na Vrhovno sodišče. In deloma tudi uspel. Vrhovno sodišče mu je namreč zmanjšalo kazen od štirih na tri *n *a sklep utemeljilo: olajševalne okoliščine so! Kajti obtoženec je dejanje priznal,_ cesta, na kateri je prišlo do nesreče, je bila nerazsvetljena, v hipu preden je povozil pešca se je Zgonc umaknil nekemu drugemu pešcu, pri čemer ga je zaneslo in končno, Okrožno sodišče je storilo napak, ker je štelo za OTEŽEVALNO okoliščino dejstvo, da je obtoženec poklicni šofer.
Tako, zdaj, ko nam je znana tudi dokončna sodba, lahko v primerjavi z laičnimi mnenji anketirancev zaključimo, da je naša kaznovalna politika vsklajena z občutkom naših ljudi za pravičnost. Justica torej je. In to takšna, Id ne odmerja kazni po načelu zob za zob in le po teži kaznivega dejanja, ampak pretehta tudi človeka, ki je dejanje zagrešil, kajti namen kaznovanja ni maščevanje, ampak predvsem prevzgoja človeka: drakonske kazni pa človeka ne prevzgajajo, temveč ga zlomijo in uničijo...
E. HRAUSKY
SIOIIKKE SEKUDE VELIKEOO ClSfl
FOTOGRAFIRANA KONSPIRACIJA
22. julij — 21 let pozneje. Minilo je 21 let od začetka vstaje, 21 let boja za osvoboditev, za obnovo, za graditev socializma.
Leta boja so že uklenjena v togi zgodovinski okvir: ofenzive, odločitve štabov, premiki, zmage, številke.
Toda več kot 6 milijonov Jugoslovanov je mlajših od 14 let, rodili so se, ko je bila ljudska revolucija že zdavnaj končana. Celo njihovi mlajši učitelji se ne spominjajo vojne, pripovedujejo suhoparno zgodovino iz knjig, ob dogodkih pozabljajo na ljudi.
Mladim Jugoslovanom je treba pripovedovati o ljudeh, Id so priborili svobodo: mozaik drobnih dogodkov iz vojnih let, dogodkov, ki so podoba neizrekljivega poguma, požrtvovalnosti, možatosti. O partizanih-ljudeh, ki naj bodo mladini za vzor.
Za mlade ljudi, ki niso videli partizanov niti takrat, ko so se vrnili na domove, je fotografija iz vojnih gozdov še posebno dragocena in zanimiva. — Srečanje s partizanskim zdravnikom doktorjem Petrom, z njegovo »Leico«, ki deluje še danes, le da se je iz nahrbtnika preselila na pisalno mizo. Razpraskani filmi, razviti v partizanskih tehnikah, partizanske fotografije in zdravnik, ki veže okamenele postave s fotografij v spomin.
lllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllIlIllIlllM^	 Illlllllllllllllllllllll.....
ZDRAVILO MOČNEGA UČINKA
dročju gozda je skrita bolnišnica in kje je skrivni odcep s poti na stezo, ki po ovinkih vodi do barak v neki globači roškega gozda.
SPET MIRNODOBSKA MUHA
Novo mesto po kapitulaciji Italije in mikroskop v laboratorijskem kotičku v partizanski bolnišnici. Iz italijanskega vojnega skladi,šča pa do Zgornjega Hrastnika je mikroskop naredili dolgo pot in sem pred leti o njegovih dogodivščinah zapisal tole:
»Nekaj dni se je selil po Novem mestu, nato je prišel v partizanske roke in so ga poslali saniteti v Rog. Cez nekaj dni je potoval na mulinem hrbtu v bolnišnico Novi Tabor in ko je mesec dni pozneje v dolini postalo prevroče, se je vrnil v roški gozd in je prebil ofenzivo zavit v povoščeno platno in zakopan blizu najvišje roške baze na Dragi. Po ofenzivi je spet na muli opravil dolgo pot na drugi konec Roga proti bolnišnici Zgornje Lašče. Ko se je mula navsezadnje zgrudila, so odvezali mikroskop od tovora in ga na rokah odnesli do postojanke. Tam je mesec dni stal na polici pri oknu in je bil le malo v rabi. Smreke pred oknom so skrivale nebo in niso pustile do zrcalca dovolj svetlobe, da bi bilo mogoče delati. Zunaj pa je kar naprej snežilo. Cez mesec dni, konec decembra, je mikroskop spet potoval v nahrbtniku skozi zasneženi gozd na Zgornji Hrastnik. Tam je ostal skoraj leto dni. — Sprva pravzaprav nismo vedeli, kaj bi z njim. Saj še objektnih stekelc nismo imeli. Včasih smo pregledovali na črepinji okenskega stekla razmazan gnoj iz kake bolj nenavadne rane. Potem se je pri-smolil ta ali oni: »Daj tovariš Peter, da jo vidimo! Tale je posebno velika, taka s križem.« In mi je pomolil uš, previdno ujeto med palcem in kazalcem...«
Pozneje, ko smo z vseh vetrov zbrali najnujnejše potrebščine, je mikroskop seveda služil važnejšim nalogam. Toda to je že druga zgodba.
Leica iz partizanov je vedno deluje — fotografski konjiček je zato še bolj drag
Moram reči, da ni bilo posebnega navdušenja, ko sem ob prihodu v partizane skromno omenil, da bo v opravi, ki je za menoj potovala po skrivnem kanalu, tudi fotografski aparat. »Mirnodobska muha zelenca, ki se ga na nizkih čevljih in civilni obleki še drži mestni prah,« se je dalo razumeti, »in ki se mu še ne sanja o konspiraciji.« Vedeti je treba, da je bila konspiracija glavna obramba naših bolnišnic, prav posebej še tistih v kompleksu Roga. Dotlej jih ni še nihče fotografiral. Reči pa moram, da zadržanost ni dolgo trajala. Pokojni dr. Pavel Lunaček-Igor in dr. Frane Novak-Luka, ki sta vodila našo partizansko saniteto, sta hitro uvidela, kako važna bo po koncu vojne dokumentacija o partizanskem zdravstvu, in sta mi dala proste roke za fotografiranje. Tako je v dveh letih nastalo približno štiristo fotografij, ki so nam ohranile živ spomin na bolnišnice, katerih mnoge sta medtem že vzela ofenziva ali čas, na ljudi v njih, na posebno vzdušje v postojankah, na obraze, ki jih ni več. Med temi fotografijami so mi nekatere še posebno pri srcu: prenos ranjenca ob vodi, stara roška bolnišnica v snegu. Med temi je tudi tale o konspirativnem vodenju pacientov: France Fiderer, intendant in narkotizer, in bolničarka Tamara vodita dva pacienta iz
bolnišnice. Oba partizana-pacienta imata zavezane oči. Tako bosta morala hoditi vse do javke. Ne smeta vedeti, v katerem po-
V žumberški vasi Dučiči je bila sloven-sko-hrvaška partizanska bolnišnica z operacijskim oddelkom in z razmeroma udobno barako za težje ranjence. Ta bolnišnica ni bila konspirativna, zato je bilo življenje v zimi od leta 1944 na 1945 v njej bolj razgibano in bolj vedro. Ob tej fotografiji sem si svoj čas zapisal nekaj vrst:
»Po prejšnjih režimih v naši bolnišnici je ostala tradicija mitingov. Za miting Je veljala vsaka prireditev, če se je le končala s plesom. Povodov za mitinge pa je bilo te čase vedno zadosti: Obroč okoli Nemčije se je kar vidno stiskal in naša vojska je vsak dan osvobajala nove kraje.
Bile so še druge prireditve, take »na umetniški višini«, kot smo rekli. Gostovala je igralska skupina iz sosednje hrvaške bolnišnice, nastopil je Frontni teater, pel nam je Invalidski pevski zbor. Najbolj pa je ogrela godba VII. korpusa. Po pravici rečeno mi je bilo nekoliko tesno, ko sem gledal, kako vsa številna trobila in tolkala izginjajo v razmeroma majhno barako. Toda uspeh je bil prodoren; lahko rečem, da je bil poslednji kotiček v baraki nabit s silnimi zvoki. Teh sem se ravno bal, da jih bo preveč. Pa ni bilo: fantje so prestali že vse hujše stvari, ne da bi bili trenili z očmi. Navdušenje v bolniški baraki je bilo nepopisno.
Bili so. skratka, lepi dnevi...«
Illl!llllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllll|[||||lllll!f!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllll||j]||lll!ltllllll]|||
BOLNIŠNICA V ZADRU PROSLAVLJA KONEC VOJNE
V začetku leta 1945 je Glavni štab NOV Slovenije začel formirati na zadrskem polotoku evakuacijsko bazo za ranjence, rekonvalescente in brezdomce. Osrednja zdravstvena ustanova te baze je bila bolnišnica v eni redkih zgradb v Zadru, v sedanjem hotelu Zagreb. O spominih na našo bolnišnico in njene težave samo nekaj odlomkov iz zapiskov:
»Ko sem prvič zagledal bolnišnico, so se sicer okna lepo bleščala v soncu; šele od blizu sem videl, da je namesto stekla v okenskih okvirih bela pločevina.
Bolnišnica Je bila bresz vode in brez postelj. Vodovod, hudo poškodovan pri bombardiranju, je bil za silo popravljen šele kasneje, a se ne spominjam, da bi bil kdaj prav v redu delal. Cela skupina vodonoscev je od jutra do večera tovorila s hidranta vodo za kuho, za umivanje in- za pitje, iz morja pa za stranišča.
Prazne doze od konserviranega krompirja in sočivja so bile skoraj enako dragocena in nepogrešljiva surovina za improvizacije, kot je bil les v Rogu. Opremljene z ročajem so te doze rešile vprašanje posode za vodo in za raznašanje hrane, dale so pločevino za okna, pozneje so iz njih delali kasete za sterilizacijo, operacijske svetilke in še vrsto drugih predmetov.
Najteže je bilo za opremo operacijskega trakta, šivalni stroj za operacijsko perilo smo pripeljali iz Splita. Operacijsko mizo in še nekatere koristne naprave so privlekli iz bivšega bordela, ki ga je opremila nemška soldateska. Iz Beograda smo dobili inštrumente, gumirano platno in rokavice...
Tako je bolnišnica v Zadru v najbolj živem razvoju dočakala noč od 7. na 8. mai 1945, ko smo dobili sporočilo, da je vojna končana (»tokrat prav zares, ne kakor je kazalo po nepotrjenih vesteh že parkrat v zadnjih dneh!«). Vse kar se je moglo držati na nogah, je privrelo na piano. — Na obalo so nanesli kupe vsega, kar lahko gori, in kmalu so zagoreli kresovi. Bolnišnica je zažarela v njihovem siju. V hrumenju topov, zvonov in godb smo za dan prezgodaj slavili konec vojne.«
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
" « _ » ’
.. ..	^^jSSa&t..V
Poštenost na
ogledalo
TT
TRINAJSTLETNIKA-UOŽ IN ŽENA, SEDEMNAJSTLETNIKA -STARŠA TREH OTROK
ŽENIN JOKA
Oče se trudi z otroki, pa je sam še tako mlad — komaj 32 let mu je. Mesec po materini smrti se oče s čredami vrne s planine in
pokliče sina:
»Sine, vem da si še mlad. Da nisi dovolj močan... Toda oče se je
odločil, da te oženi!«
Mladi, modrooki fant zardi in sramežljivo pogleda stran. Ne ve, ali se oče samo šali ali misli zares.
»Zakaj, oče?«
Potem se razjoka. Toda oče je nepopustljiv. Mlajša brata in sestra se norčujejo iz Živka. Fant je užaljen, ne ostane doma niti na večerji, zateče se v sosedno kočo in tam prespi. Drugega dne ga oče spet pokliče: »Dobro premisli... Poišči si dekle ali ti jo poiščem sam!«
Prehod	za	pešce	je
Štiri osamljene hiše v gostem bukovem gozdu na pobočjih Kopao-nika. Dolga je pot do tja, zadnjih devet ur je treba pešačiti. Reporter je odšel na dolgo pot, da bi spoznal najmlajša zakonca v Jugoslaviji.
Bilo je junija 1958. Živko Dimič je pravkar končal osnovno šolo. Mlad, trinajstleten fant, pa že mora doživeti smrt matere Zvonlmirke. Otroci, Živko ,01 mlajša brata pa sestra Radovanka, so ostali sami, žalovali za materjo.
»OČE Ml JE UKAZAL«
Kot vsakega dne je tudi danes vzel Živko piščal in s psom ovčarjem in čredo odšel v planino. Ni mu bilo ne za šalo ne za pesem. Premišljuje, kaj naj stori, kako naj izpolni očetov ukaz.
Na planini je več pastirjev, tudi majhna pastirica Parasina iz vasi Jelakca. Mala Parasina se ne igra z ostalimi pastirji, ostane pri svoji čredi. Plete nogavice za očeta, pa niti ne sluti, da bodo prav te nogavice prvo darilo za tasta Stanimirja.
Živko zapusti tovariše in pride k Parasini.
»Kaj delaš? Gotovo pleteš darilo za svojega fanta!«
»Kaj je s tabo? Zakaj tako govoriš?«
»Nič, nič. Zvečer bova skupaj gnala ovce, kajne,« odgovori Živko.
Potem se vrne k tovarišem, ki se mu smejejo, češ fant se zanima za dekleta.
»To ni vendar nič smešnega! Oče mi je ukazal, da se naj poročim,« se brani Živko.
»Ti otrok, ti se boš oženil,« pravi starejši pastir, »ti — saj še jaz, pa mi je 17 let, niti ne mislim na poroko.«
Živko spet začne jokati in igre je konec. Vsak pastir odide k svojemu tropu. Zvečer, ko je treba z ovcami z nepreglednih kopaoniških pašnikov, Živko spet poišče Parasino. Objokan, žalosten, pa odločen. Oče zahteva, da se poroči, prijatelji se mu smejijo. Vsega mu je dovolj. Obme se k Parasini:
»Me hočeš za moža?«
»Kaj pa je danes s teboj?« je odgovor.
»Nocoj te vzamem s seboj na naš dom...«
»NEVESTE NISI PRIPELJAL ZAME«
Parasina na široko odpre oči.
Kako jo je mladi pastir pregovoril, ne vemo. Toda zvečer je skupaj z ovcami pripeljal domov tudi ženo.
»Oče, jaz sem se oženil,« svečano pove.
»Vso srečo sin,« odgovori oče. Potem pa pravi Parasini:
»Pridi, poljubi tastu roko. Naj te ne bo sram!«
Deklica sramežljivo gleda moževega očeta, mladi pastir pobegne iz hiše in izza ograje posluša razgovor med očetom in svojo ženo.
»Pridi v hišo, zakaj se skrivaš. Neveste nisi pripeljal zame!« kliče oče Stanimir.
Živko pride k očetu, ga poljubi potem oče konča:
»Moja otroka, od nocoj sta mož in žena. Vajina zveza mora biti trdna. Fso srečo!«
Ko je govor končan, se oglasi Živkov mlajši bratec Vojislav:
»Sedaj nas bo za igro še več... Jaz, Parasina in Svetislav bomo delali vodnjak na našem travniku.
Tako je septembra 1958 dobila vas s samo štirimi hišami najmlajša zakonca v Jugoslaviji.
Minila so štiri leta. Danes imata Parasina in Živko troje otrok! Seveda niso registrirani.
SREČNI ZAKON
'Živko se še danes velikokrat igra z otroki iz vasi. Se vedno je poln otroškega nemira. Saj še ni dopolnil niti 17 let — toda ima že troje otrok.
Devet mesecev potem, ko se je poročil s Parasino, je dobil hčerko Milanko, kasneje sta prišla v mali dom še dva nova družinska člana: Mileva in Slobodanka.
Mali Živko, oče treh otrok, ima še dva mladoletna brata, očeta Stanimira in sestro Radosavo. Tako je danes v hiši iz brun kar dvoje družinskih poglavarjev, Parasina uboga oba.
Parasina je po postavi zelo majhna in vsi mislijo, da bo hčerka Milanka že z desetimi leti večja od matere.
»Zdi se mi, da sva se ljubila še kot pastirja,« pravi Parasina. »Seveda nisva mislila, da bo šlo vse tako na hitro, da bom imela še pred 17 letom tri hčerke... Zapišite še to,« je dodala na koncu, » z možem se dobro razumeva in gotovo ste videli, da naju prav nič ne moti, da sva se vzela morda malo prezgodaj...«	Vuk	Obradovič
V filmu bodo prikazane bitke pri Schongrabenu, Slavkovu, Austerlitzu in Borodinu.
(TT, 3. Julija — »Vojna in mir — tokrat v SZ«.)
Spet se je našel nekdo, ki ne ve, da je Austerlitz nemško ime za Slavkov.
Tušnjejev (SZ) je dosegel nov svetovni rekord v metu diska. Vrgel ga je 61,64 m. S tem je popravil stari rekord Američana Oertarja za meter in 54 cm. Zanimivo je, da je ravno ta rekordni dosežek dosegel Oertner letošnjo pomlad.
(Mladina, 7. julija — »Trije svetovni
rekordi«.)
Čedna zbirka, napak. Trusenjev (in ne Tušnjejev), ki je popravil rekord Američana Oerterja le za 54 cm (prej 61,10 m), je bil lastnik rekorda samo nekaj dni, kajti Al Oerter je nedavno vrgel disk 62,44 m daleč. Tako jo je Oerter najprej zagodel Trusenjevu, potem pa še Mladini, ker ima tako komplicirano ime, da ga niti enkrat ni mogoče 'napisati pravilno.
Barry Goldvvatter. senator ZDA, je hotel postati član nekega bogatega ameriškega gofl kluba.
(Ljubljanski dnevnik, 8. julija — »Samo 9 lukenj, če je mogoče ...«)
Kot senatorju, bi temu ameriškemu veljaku članstvo v klubu govornih sposobnosti zelo koristilo, vendar pa gre tu najbrž ga golf klub.
Bolj 00njena
• V sprejemnici pred ambulanto:
»Sestra, ne bi vznemirjal zdravnika, samo tole zdravilo mi naj zapiše — pridem kasneje po recept. Številko moje zdravstvene knjižice pa tako poznate!«
Seveda vedo za številko, saj je bolnik — lovec na zdravila (tudi to je bolezen) — reden gost. Preobremenjeni zdravnik, naveličan rednega pacientovega sitnarjenja, pač zapiše zavarovancu želeni recept. — Velikokrat, ne vedno!
• Zdravnikov nočni obisk:
»Spet imate staro bolezen, nič posebno hudega.«
»Mi boste predpisali zdravilo?«
»Ali nimate zdravil že doma?«
Za odgovor se odpro vratca posvečene omarice: vrste škatlic in stekleničk novih in na pol porabljenih zdravil. Prava domača lekarna — velika izbira! — Ne povsod, toda velikokrat!
• Za prodajnim pultom v veliki lekarni zadnje tri junijske dni:
Dolga vrsta pacientov pod napisom: Izdaja zdravil na recepte. Za tretjino več receptov socialnega zavarovanja — zadnji dnevi, ko še ni treba plačati prispevka. Gotovo nisp zdravniki pred uveljavljenjem nove odredbe predpisovali več zdravil kot po navadi, recepti so morali biti spravljeni doma. — Torej ne samo kopičenje zdravil, tudi kopičenje receptov.
Od 1. julija 1962 naprej:
"■Kot prispevek: k stroškom za zdravila, izvzemši za zdravila, za katera je potrebna intervencija zdravstvenega delavca, plača zavarovana oseba ob izdaji zdravila v lekarni ali v kakšhem drugem zdravstvenem zavodu od vsakega zdravila po 60 dinarjev.-«
Stevillike, ki so narekovale bolnikov prispevek k stroškom za zdravila, so še zgovornejše od podob.
Mgr. Sušnik, svetnik na Republiškem zavodu za socialno zavarovanje, je razgrnil statistiko:
Leta 1953, ko so se zavodi za socialno zavarovanje na hovo organizirali, je bilo v
Sloveniji 303.615 zavarovancev, lani že za 63 odstotkov več — 495-291. P,red devetimi leti je prišlo v povprečju na posameznega zavarovanca v enem letu 10,6 receptov, lani so povprečnemu zavarovancu zapisali kar 13,2 recepta. Toda vrednost povprečnega recepta je izredno zrasla, pa se zdravila do lanskega poletja sploh niso podražila: 1953. leta 171 din na recept in lani 397 diin. Predvsem od tod 4,78-kratno povečanje izdatkov Socialnega zavarovanja za zdravila s 541! milijonov 1953- leta na 2 milijarda in 600 milijonov lani. V drugi polovici lanskega leta so se zdravila podražila, zato je morda podatek za 1960. leto še zgovornejši: 3,5-krat več izdatkov za zdravila kot pred sedmimi leti. Vsak zavarovani Slovenec je po-
rabil 1953. leta za zdravila 1-807 dinarjev, predlanskim 4.058 din m lani 5.234 dinarjev.
V devetih letih smo prehodili dolgo pot-Po eni strani bi pričakovali, da bo zvišanje standarda pomenilo manj bolnikov, manj recepitov, po drugi Strahi je razumljivo, da zdravijo danes z modernejšimi zdiravlill, ki so učinkovitejša, pa tudi dražja.
Toda zavest le ostane: zavarovanca so premalo cenili zdravila, za katera so kratkovidno menili, da jih dobijo zastonj.
Zavairovansiki recept pa je vendar denar, denar, ki ga plačamo sami!
Kdo še ni prvega z zavidanjem ogledoval najvišje številke na lastnem izplačilnem
listu — številke brutto čtohodka. Potem se vsota zmanjšuje — prispevki: 24 odstotkov za socialno zavarovanje, velik dellež tega za zdravstveno zavarovanje. Izdatki za zdravila na recepte pomenijo petino izdatkov zdravstvenega zavarovanja.
Ali se ne bo zmanjšal tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje, če se bodo zmanjšali stroški za zdravila — za zdravila, ki jih pogosto trošimo po nepotrebnem? Saj receptne listine vendar pomenijo naš denar, ki simo ga težko zaslužili.
In proti pretiranemu (zdravstveno celo škodljivemu), nesmotrnemu ih nepotrebnemu trošenju zdravil je naperjen ukrep zavarovančevega prispevka za zdravilo.
Kaj si od tega obetajo?
V čakalnicah ne bodo delali več drena tisti, ki so prišli samo po recept za praške proti glavobolu-
Bolniki ne bodo več vedno na novo zahtevali novih zdravil; ob ponovitvi neke , bolezni bo sedaj marsikateri porabil najprej stara.
Osem odstotkov vseli zdravil — njihova vrednost je manjša od 60 din — bodo plačali pacienti sami.
Število zavarovanskih receptov se bo zmanjšalo, morda na 6 milijonov, prispevek zavarovancev za te recepte pa bo tako 360 milijonov dinarjev.
Prispevek za zdravila iz žepov posameznikov sie bo končno vrnil v žep nas vseh. Zimabjšanje nepotrebnega trošenja zdravil pa bo pomenilo tudi večja sredstva za še boljše zdravljenje tistih, ki jiim je to zares potrebno.
ustavil, obrnil avto in se zapeljal 'do ponesrečenca.
— Videla sem pešca, ki je prečkal cesto od restavracije proti hotelu. Ko je prišel na sredo ceste, je zagledal avto in stopil nazaj, naravnost pred avto, ki se ga je izogibal- Avto ni vozil hitro,^ — je povedala očividka Marija Tanšek komisiji, ki je prispela na kraj nezgode in ugotovila, da je bila nesreča ob pol desetih dopoldne. ko je s fič kotom privozil od Postojne italijanski državljan Frano Valle In zagledal pred seboj pešca, ki je prečkal cesto. Hotel ga je obiti po levi strani, vendar je tedaj pešec skočil nazaj pred avto. Kljub zaviranju je avto zbil po cesti 8l-lctnega Janeza Skvarčo, ki je pri tem dobil hude telesne poškodbe: pretres možganov, rano na čelu in zlom roke v zapestju- Na osebnem avtomobilu se je razbilo vetrobransko steklo in prednja desna luč.
Krivdo bo presodilo sodišče, vendar nesporno drži, da do nesreče ne bi prišlo,
* če ne bi pešec pri prečkanju ceste begal in s kal tal pred avtomobilom sem in tja
9 in če voznik ne bi obšel pešca-Viden znak — prehod za pešce - naj bo opozorilo šoferjem, da je treba na prehodu za pešce zmanjšati hitrost in po potrebi celo ustaviti.
Mogoče bi v tem, da nas prav tak oglas med tolikimi, ki iščejo izgubljeno In ponujajo najdeno najbolj preseneti, lahko Iskali in našli kako značilnost o nas in našem času. Ce smo povsem Iskreni: čeprav smo mogoče tudi sami že'našli in vrnili kak denar, nas tako -ponujanje« denarja vedno malo preseneti. Mogoče zato, ker je pri denarju skušnjava največja, še bolj pa verjetno zato, ker že stoletja nazaj ljudje nenehno govorijo, da Je vedno manj poštenja na tem našem svetu. Zato se nam zdi nenavadno, ko. pri vedno novih primerih lahko z veseljem ugotovimo, da besedi »pošteni najditelj« nista samo ilraza za mali oglas.
Zasebna radovednost, da bi videu -poštenega najditelja« in poklicna dolžnost, da bi dali Javno priznanje človeku, ki skrbi, da ima abstrakten pojem -poštenost« tudi svojo konkretno vsebino v našem vsakdanjem življenju, sta nas sppdbu-dili, da smo hoteli natančneje spoznati, kaj nam pravzaprav skriva oglas:
»Najden denar pri Javnih skladiščih na Smartinskl cesti dobite pri Angeli Tomažič. Selo pri Ihanu 14.«
Pokrajina, za meščana tako idilična, da si v teh poletnih dneh takoj zaželi hišo v senci gozdnatega pobočja, ob živahnem potočku, ki si je utrl pot kar čez kolovoz. Tudi hiša, ki jo iščemo, je ob pobočju. Bes da skrbno pobeljena, toda pod isto streho Je tudi hlev.
Pred desetimi dnevi je prišel iz Hotedršice v Logatec kmet Vinko Tomažin. Samo za hip je stopil v bife hotela »Krpan«, ko je iznenada
zaslišal močno cviljenje zavor. Ozrl se je skozi okno in videl sredi ceste pešca in avto, ki je vozil iz smeri Postojna. Se preden se je zavedel
usodnega srečanja, je že videl, da je vrglo meter in pol visoko v zrak pešca, ki je obležal na levi strani ceste pred restavracijo. Šofer je takoj
■ II
■ IB
Za to, za naše kraje nenavadno sožitje, Je poskrbel požar, ki Je uničil nezavarovana poslopja. Tako pove ženska pred hišo. To je naj-diteljloa, Angola Škrbec. Sosed, ki je nesel oglas v Ljubljano, je pač pozabil, da Je s poroko dobila tudi nov priimek.
»Ko sem našla denar, tistih neka j tisočakov v stari denarnici, som si takoj mislila: ,Kaj če ga je izgubil kak revež, kaka stara ženska1. Ni ga bilo veliko, toda za reveža je vse dovolj. Bilo bi mi hudo, če bi prav kak revež trpel. Zato sem dola oglas.. .«
Nihče še ni prišel po denar. Zdi se, da bi tudi družini Jiz Sela tistih nekaj tisočakov prišlo kar prav. Niso sioer reveži, toda v družinskem proračunu, ki ga gradijo na treh hektarjih zemlje in dvajsetih tisočakih, ki Jih mož prinese prvega iz tovarne, ni noben tisočak odveč.
»Denar bi kar prav prišel... Ce se kdo Javi, mi ne bo žal,-če pa ne bo nikogar, si bom ku-
pila obleko. Me bo vsaj spominjala na prvi denar, ki sem ga našla . . .«
Mogočo se je kdo že oglasil,če je bil pravi, vzel denar in mogoče pustil nagrado, mogoče pa sl Angela Škrbec že izbira blago. Naj bo kakorkoli, v nepisano kroniko našega vsakdanjega življenja lahko vpišemo enega poštenega najditelja več.
V ljubljanskem Uradu za najdene predmete pa bi sicer za isti mesec lahko ponudili dolg,
zelo dolg seznam drugih poštenih najditeljev, V njem bi našli tudi Imena devetih ljudi, ki so našli denar in ki so verjetno tudi mislili: »Kaj če jo izgubil kak revež ...« Sama vsota najdenih zneskov se mogoče zdi majhna in nepomembna, saj je vseh devet najdb poskrbelo komaj za kakih 23.000 dinarjev. Toda tudi te majhne najdbe so lepi, čeprav drobni dokazi o solidarnosti in poštenosti naših ljudi.
M. P.
priznavajo muslimanom nobene pameti ali politične zrelosti. »Ti ljudje razumejo samo silo ...« Treba je bilo prikimavati. Zakaj sicer so vas ubili v imenu obrambe Zahoda, civilizacije in človeških vrednot. Pravzaprav, tako je bilo še pred nekaj dnevi. Kakšen preobrat in kakšno odkritje v teh nekaj dneh! Sedaj muslimani mislijo, sedaj so nadarjeni z izred-
no politično zrelostjo, sedaj so muslimani polni nacionalne zavesti in enotnosti! Le malo manjka, da ne rečejo, kako so muslimani celo večji kot oni, katerih odlike, to je znano, ceni ves svet.
Tudi moj brat je z ženo glasoval za neodvisno Alžirijo. Za koga bi sicer? Pri kosilu mi pripoveduje:
»Pred dvema dnevoma so imeli veliko slavje. Zbralo se jih je kakih 20.000. Brez neredov, brez krikov. Po mestu so sicer vozili avtomobili z zvočniki, toda govorili so samo arabsko, pa nismo razumeli. Pravijo, da so vabili tudi Evropejce, da bi se pobratili. Nismo vedeli, pa smo šli tja šele popoldne. Iz radovednosti. Bilo
je lepo. Najlepše je bilo, kako so bili ljudje oblečeni. Zenske v zelena krila in bele bluze, otroci pa tudi v barvah alžirske zastave. Vse je bilo čisto. Nikjer nereda. In ničesar niso imeli proti nam. Nasprotno. Pa zastave. Krasne! Iz svile in skrbno sešite. Bilo jih je na tisoče. Ves grič je vihral v vetru.«
PREPLAŠENA ČREDA OVAC
Nočem spraševati. Končujemo odlično kosilo. Mislim na svoje rojake, ki se sedaj drenjajo po sprejemnih centrih v Marseillu in Parizu. Kako si morajo želeti takega kosila! Kako se jim mora tožiti za prijetno toplo sapico, ki je polna dišav iz vinogradov in evkaliptovih nasadov. In pripovedujem svojemu bratu, kako so še pred dnevi v Oranu lomili rešetke v pristanišču in na letališču, kako so hodili drug po drugem, kako so silili v prepolne avtobuse, kako so begali po cestah, prelomljeni pod težo kovčkov, kako so zapustili svoja stanovanja in potem več dni spali pod vedrim nebom, da bi prišli na vrsto za evakuacijo, kako so posedali po kovčkih, kako so se stiskali drug ob drugega kot preplašena čreda ovac, kako se niso umivali, brili, kako so bili izgubljeni, še preden so vsi polomljeni prišli v deželo, kjer jih večina ni vedela kaj početi.
»Sami so krivi,« mi pravi brat. »To je bila čista neumnost. Nikdar niso mogli ničesar razumeti. Laliko bi se sporazumeli z Arabci brez ubijanja. Ko so bežali, ne da bi mogli prodati karkoli od svojega premoženja, sem jim govoril: ,Nori ste! Še kako vam bo žal!’ Jaz bi šel samo, če bi me s silo vkrcali. Zbežali so tudi lekarnarji in brivci. Pa sem šel k muslimanskemu brivcu in ni mi prerezal vratu. Tudi ostrigel me je prav tako dobro kot drugi. Sedaj se lahko vrnejo. Ne
bom šel več k njim. Od sedaj hodim samo k Arabcu.«
Sprehajam se z inkasantom za elektriko in plin. Hodiva skozi zloglasni Bab-el Oued. Uslužbenec nikogar ne hvali in nad nikomer se ne jezi. Stiska roke vsem, pozdravlja pripadnike lokalnih varnostnih enot, žandarje, alžirske bojevnike, prijatelje. Bratstvo je tukaj že končana zadeva. Hodiva mimo cerkve, ki jo je plastična bomba spremenila v ruševine. Berem gesla: »Alžirija bo ostala Francoska!«, »O.A.S. bo zmagala!«. Skoraj na vsakem zidu so, toda nikogar več ne morijo. Pa čeprav so prav tukaj skoraj na vsakem koraku ubili Arabca.
Francoski publicist Juies Roy, ki že Beta velja za enega najbolj vnetih borcev za neodvisno Alžirijo, je skušal v tem svojem članku ujeti, kako so evropski priseljenci doživljali največji dan v sodobni alžirski zgodovini
»Sem ste prišli, da M našli pravo življenje in pozabili vse budalosU in tegobe civiliziranega življenja. Tukaj voščimo ,dober dan' tako: ,Hu hu hu • Poskusite!
roko se morate tolči po ustih. .Dober večeri pa voščimo...«	..............
S kakšnim presenečenjem je pravzaprav postregel tisti dan- Vsi so bili prepričani, da Francozov ne bo. Tudi meni se je zdelo, da jih poznam in zato sem še večer pred velikim dnem mislil, da bodo preudarno ostali doma. Zdelo se mi je tudi, da bodo, če bodo le morali iti na cesto, švigali ob zidovih, da bi ubežali morebitnim provokacijam in da jim ne bi bilo treba gledati, kako sunkovito in legalno se je vsa Alžirija premaknila na ono stran, proti kateri so se z armado bonli več kot sedem let. Kako sem se zmotil! Tistih 700.000 Evropejcev, ki so se ostali tukaj, se je v nekaj dneh spremenilo. Postali so tako liberalni kot tista peščica ljudi, ki so jih preganjali in hoteli ubiti.
Zakaj? _ »Zato, ker hočemo ostati tukaj,« mi je eden odgovoril.
Najraje bi jih vprašal: »Kje pa je tisti dan, ko bodo arabske horde pridivjale iz Kazbe in pričele klati, posiljevati, ropati in uničevati? No, dragi moji rojaki, ki ste tako divje naskakovali prepolne ladje in letala in na vrat na nos bežali v metropolo, kje je ta sodni dan?«
ZASTAVE SE OBRAČAJO
No, da, moji dobri, moji odlični rojaki so obrnili zastavo. Sedaj so za sodelovanje in prijateljstvo in, naj mi oproste, če dobro slišim, kaj sedaj pripovedujejo, so za to bili od nekdaj. Nekateri so mi celo prijazno očitali, zakaj o vsem tem nisem že pred kakimi šestimi meseci govoril po televiziji... Nisem jim odgovoril.
Toda moji odlični rojaki niso brali mojih člankov. Stoletje je tega, kar ne
POČITNIŠKE VASI IZ SLAME IN PALMINIH LISTOV SO POSTALE »LETOVIŠČA NAŠEGA ČASA«, KI NAVDUŠUJEJO ST0TIS0ČE IN HKRATI PRINAŠAJO MILIJARDNE ZASLUŽKE
• Kako debelo bi gledal mož iz leta 18.., ki bi te dni hotel oditi na počitnice. Najprej bi ga prisilili, da se vpiše v kak klub in da plača vnaprej. Ko pa bi končno le prišel v vasico ob Sredozemlju, k* so mu jo označili na izkaznici, njegovih presenečenj kar ne bi bilo konec. Najprej mu okrog vratu obesijo cvetlični venec, ko da bi pripotoval vsaj na Tahiti. Potem ga nadvse slovesno odpeljejo v njegovo sobo. Pa kakšna soba! Pravzaprav slamnata koliba, v katero piha z vseh strani, če je le kaj vetra. Možak ne skriva nezadovoljstva. Toda neki nagec, ki ima prepasano samo pismo ruto, ga skuša potolažiti zelo po domače. Tika ga. Mo-znk skuša zviška: če se ne moti, ni še nikdar videl gospoda... Toda Ic-ta mu smeje pojasni, da je taka tradicija. Vsi P■ C. se tikajo.
• Kdo pa so sedaj ti P. C.? »No, da, Prijazni Člani so vsi prijatelji in prijateljice,« pojasnjuje nagec z naglasom, ki kar diši po južnih morjih. Pa hoče mo-•Mk v restavraciji potegniti denarnico. Protestirajo. Tukaj denar prav nič več ne velja. Poseben družbeni red, v katerem je vse zastonj. Tako je v tem naselju s kolibami. Toda v baru, kjer je možak Popil aperitiv, le zahtevajo dve zeleni in rdečo kroglico z njegove ogrlice. Novo presenečenje in nova pojasnjevanja. V teh počitniških vaseh običajni denar res nič ne velja, toda zamenjal ga je opičji denar: kroglice, raznobarvne kroglice. Možak je v zadregi. Sprašuje, ali se ni morda povrnil v otroška leta?
® Pa se kljub vsemu privadi novemu življenju. Tako prostega se počuti, da hoče pripraviti majhno predstavo. Toda p-°- — Prijazni Organizator —mu hitro Prepodi tako misel. Pravi, da je samo on tukaj zato, da prireja zabave in predstave.
• Pa je počitnic konec. Noč pred odhodom — v klubski govorici pravijo te-rnu dogodku Veliki izlet — mora s svojimi sotrpini skozi poslednjo barbarsko Preizkušnjo. Stoje, na klopi, morajo vsi n zboru povedati, da je »življenje vredno, da ga živimo, pa naj govorijo karkoli, pa naj se zgodi karkoli«. Naslednji dan se možak, očaran in nekoliko zmešan, vso dolgo pot sprašuje, komu je prišlo na misel tako čudovito preživljanje počitnic.
® Nekoč je v tihi pariški hiši živel brusilec diamantov. Prihajali in odhajali so trgovci in prekupčevalci z diamanti,
toda ker so bili tudi oni molčeči, je bilo v vsej hiši slišati le zvok brušenja. Toda lepega dne leta 1949 je bilo tega miru konec. Na splošno presenečenje so mladi ljudje kar v skupinah prihajali trkat na vrata brusilca diamantov Gerarda Blitza. In vsi so prinašali denar. V kratkem je bila vsa soba preplavljena z denarjem. V predalih in omarah ni bilo več prostora. Mladi ljudje so namreč prebrali v časniku mali oglas, ki je ponujal za skromnih 16 tisoč 800 frankov »petnajst dni življenja brez skrbi in brez vezi: na »Balearih«. Gerard Blitz je vplačal tisti mali oglas. Naveličal se je diamantov in tako skoraj> brez kapitala izumil »počitnice našega časa«. Ljudem je približal golo naravo. Toda ta gola narava je bila hkrati zasnovana, skrbno organizirana, premišljena in odmerjena. Ponujali pa so jo kot katerikoli izdelek sodobne industrije: poceni, higiensko zaprto in z jamstvom.
• V rimljanskem koledarju je bilo 135 praznikov. Bili pa so seveda še posebni prazniki. Po potresu so tako vsi dobili prosti dan, za primer, da bi kamenje padalo iz oblakov, pa so predvideli devet dni počitnic. V XVI. stoletju so poleg nedelj imeli' še 60 dela prostih dni. V primerjavi s tem se nam zdijo naši, na dneve šteti dopusti, kaj skromna zadeva. Res, v letu 1960 so praznike zamenjali vikendi in počitnice, na katere so včasih imeli pravico samo šolarji in visoki uradniki. Toda med praznikom in počitnicami je kljub temu velika razlika. Včasih so bili prazniki polni najrazličnejših obredov, sodobne počitnice pa puščajo ljudi brezdelne. Zato je tudi humorist tako definiral počitnice: »To je čas, ki ga porabimo za to, da ne bi nič delali.«
• »Nič delati« pa je kaj težko. Tudi Gerard Blitz je to spoznal na korziški obali. Dopustniki so tavali pod jasnim nebom z bohotnim soncem, ob prekrasnem čistem morju in se dolgočasili. Psi so bili zagoreli, toda nikomur ni uspelo, da bi se povsem iztrgal mestnemu življenju. Bili so civiliziranci, ki so zatavali v naravo. In tako je Blitz spoznal, da bodo prave počitnice samo tiste, ki bodo potopile letoviščarje v svet, ki nima prav nič skupnega, s tistim, ki so ga zapustili. In tako se je rodila ideja: svojim bodočim strankam, izčrpanim uslužbencem, živčnim odvetnikom in prenapetim zdravnikom bo vsilil običaje in navade Poline-zijcev, ki živijo na drugem koncu Zem-
lje, daleč od naših skrbi in kompleksov, Toda v XX. stoletju je ni dražje stvari kot je enostavnost. Da bi omogočil 101 tisoč francoskim članom Mediteranskega kluba, da bi preživeli počitnice »po poli-,nezijsko«, mora Blitz s svojimi družabniki imeti vsako leto kakih 5 milijard 'starih frankov prometa. V treh velikih poslovnih stavbah v Parizu vodijo 15 slamnatih vasi, ki so zrasle na Korziki, Siciliji, v Grčiji in Jugoslaviji. Armada 2500 skoraj nagih uslužbencev skrbi, da bi se lahko člani kluba približali naravi. V vseh teh vaseh porabijo vsako leto 3 milijone obrokov hrane, 1,500.000 litrov vina in 1,100.000 kilogramov kruha. In... 500 porok zaključi vsako leto počitnice 1000 Prijaznih Članov.
• Toda dejstva so še zgovornejša kot številke, življenje v slamnatih počitniških vaseh je postalo svojevrsten človeški fenomen, v katerega so se pričeli poglabljati celo znanstveniki. Sociologi skušajo pojasniti uspeh takih počitnic. In tako se jim zdi, da sodobni človek najbolj trpi za tem, da je postal gledalec. Pred vojno so se ljudje morali truditi, da so si lahko predstavljali kako nesrečo, diplomatske
pregovore ' ali življenje filmske zvezde. Danes pa mu televizija prinaša vse to kar na dom. človek lahko samo gleda. V svoji podzavesti pa trpi zaradi te pasivnosti in se na vse načine trudi, da bi si ustvaril iluzijo aktivnosti in odgovornosti. In zato gre v počitniške vasi. Vpiše se V Mediteranski klub kot otrok, ki se hoče s svojo igro uveljaviti. Potem pa se na kaki plaži trudi, da bi spet našel svoje otroške igre, »Veliko igro« s skrivnostnimi gibi, še bolj skrivnostnimi gesli, novimi priimki, kraticami, s P. C., P. O., »Velikimi izleti«, »Odisejadami« itd. In s to svojo igro nadaljuje celo. ko se vrne v svoje mesto, kjer ga čaka še eno leto službe. Dobiva klubsko glasilo, ki ga še vedno pozibava v prijetni igri.
• Gerard Blitz se je spomnil, kako radi imajo otroci praznike. In tako sedaj ko pridejo dnevi vpisa, nekateri kar prespijo pred sedežem Kluba, da bi lahko bili med prvimi. Pa je Blitz še to čakanje spremenil v pogansko praznovanje. Kljub dežju in mrazu prihajajo letos v sedež Kluba v sprevodih, z zastavicami in fanfarami. Zakaj pristaši kluba slavijo praznik, ki mu pravijo »Svete počitnice«.
»To pa je zato, ker tukaj, v Alžiru, nismo taki norci kot v Oranu,« mi pravi inkasant. Pa tudi ne taki kriminalci...«
KOLIKO JE STAL MIT 0 FRANCOSKI ALŽIRIJI?
In res, ko sem pred tremi dnevi zapustil Oran, je bilo vse še posuto z ruševinami in črepinjami in iz hotela sem se moral umakniti v zastraženo vojašnico. Sedaj je tudi tam drugače...
Ob dnevu volitev sem videl padalskega poročnika, kako je stražil ob volivni skrinjici in varoval, da se ne bi kaj zgodilo glasovnicam, ki so rodile neodvisno Alžirijo. Čudil sem se. »Zakaj pa ne?« me je vprašal predsednik volivne komisi,je. »Do sedaj smo živeli skupaj. Ne vem, zakaj ne bi mogli živeti skupaj še naprej ...« Poročnik je stražil, za voliščem pa so balinali.
Ko pade noč, se v mislumanskih četrtih Alžira prične slavje. Svetijo lampi-joni. In to praznovanje, kakršnega ne pomnijo ljudje v teh krajih, traja tudi sedaj, ko pišem te vrste. Dva dni po referendumu. Ljudstvo, ki mu leta, desetletja, več kot eno stoletje niso pustili, da bi se veselilo in praznovalo, danes praz-ntlje. Solze razburjenja in pomir.jenja. Edini alkohol, ki jih vzburja, jp sreča, da končno imajo svojo svobodno domovino. Mesto je osvetljeno, s svojih gričev sili k zvezdam, vpije, pleše, in kriki ki se razlegajo, niso kriki strahu, ampak kriki širokogrudne pozabe.
Da priznam: prvi večer me je bilo strah. Avtomobili, ki so pridivjali iz Kazbe v središče, so se zdeli kot izvidnica velikega juriša in premnogi Evropejec je videl v njih glasnike maščevalcev in uničevalnega vala, ki se približuje.
SPOZNATI RESNICO JE LAHKO ČUDEŽ
Toda večer je bil miren. Šele naslednje jutro se je vse skupaj nadaljevalo s pošastnim hrupom. Moški, ženske, mladi in stari, otroci, vsi so viseli na prenatrpanih tovornjakih in vpili na ves glas. Proti poldnevu se je vročica še dvignila in Evropejci so se v strahu spraševali, ali niso naredili usodne napake, ko so prejšnji dan volili »Da«. Toda potem, popoldne, ko še vedno ni bilo nobenega incidenta, ko je reka navdušenja ostala v svojem koritu, je vse doživelo čudovito spremembo: veselje muslimanov je bilo samo veselje in Evropejce je zapustil strah. In tedaj sem lahko videl francoske častnike in vojake v uniformah, kako so se pričeli mešati v to reko navdušenja in sodelovati v tej eksploziji sreče, ki ni žalila nikogar. Videl sem, kako med tovornjaki z Alžirci vozi v odprtem prav tako z zastavami okrašenem avtomobilu žandar v uniformi. Pred njim je vozil tovornjak z vojaki Osvobodilne armade.
Mislim, da bo že jutri na vrsti nov čudež, da si bodo Evropejci in Arabci stiskali roke. Bratili se bodo. Čudež bo v teni, da bodo spoznali, da so to tudi res! In nobeno praznovanje ne bo dovolj dolgo, da bi počastilo enega največjih dogodkov v zgodovini dveh držav: Francije in neodvisne Alžirije.
Kadar gre na zabavo, si Angležinja lahko manikira nohte tudi pri čistilcu čevljev na najbolj živahnem londonskem križišču
Če	ientov jih
nehereš nm iontSenski
Kako se znajdejo Angležinje, kadar primanjkuje moških v družbi — Duhovnik na tedenskem zmenku — Vabilo
na krok
Ker sem bil rodoveden in sem hotel spoznati angleške nravi ln običaje, me je moj angleški prijatelj nekega dne povabil na hišno zabavo. Razumel sem, da gre za nekakšen sestanek doma, za redni tedenski zmenek.
Taka srečanja so v Angliji zedo priljubljena, Še posebno pri preprostih ljudeh, zlasti takih, ki ne ljubijo javnih zabav in dragih lokalov. Za slednje Je treba po pravilu plačati celo vstopnico, enako kakor za drage prireditve, potem pa seveda odšteti še nekaj denarja za pijačo. Gin in viski, ki ju v Londonu zelo radi srkajo, veljata celih 300 dinarjev za Šilce, Iz kakršnega pri nas pijemo slivovko. Ce se družba hoče razveseliti z manj denarja in si želi privoščiti še vino, potem je pač najbolje, da vse skupaj kupi in — odnese domov. V lastni hiši lahko človek vrh vsega govori še z zvišanim glasom, česar si v Javnem prostoru seveda ne more privoščiti, ker kaj takega res ni dopustno v Angliji.
PfRVO PRESENEČENJE
Tako so me neko soboto povabili na krokanje v hišo prijatelja mojega prijatelja. Prvič sem ondi osupnil, ko sem prestopil pragrv prostrani sobi sva namreč zagledala šest mladih žensk in — enega moškega. 2e poprej sem bil opazil v mestu, da Je v lokalih z glasbenimi skrinjami pa tudi tam, kjer Je goste zabaval samo kitarist, prejkone več ženskega sveta kot moškega. A torej tudi doma?
Se preden sem »ploh kaj pobaral, sva izročila gospodinji najina prispevka — steklenici s pijačo. Moj prijatelj Anglež je prinesel s nebof steklenico slovenskega vina, ki ga Otočani radi uživajo, ker Je poceni, sam pa sem predal — kaj pa drugega — steklenico srbske slivovke. Kadar Anglež vabi v krok, to hkrati pomeni, da mora vsak izmed povabljencev prinesti nekaj s seboj. Zato take zabave ne stanejo mnogo.
pomačinki sta dve dekleti. Prva je uslužbenka, druga pa Je zaposlena v nekem bifeju. Stanujeta pa kar skupaj v eni sobi kajti stanovati sam ob borni plači je. zelo težko, še posebno pa za tiste, ki nimajo kakih posebnih kvalifikacij. Vsaka od teh deklet zasluži okoli 36 funtov na mesec, za sobo pa je treba odmeriti celih 17 funtov, kar Je seveda polovica mesečne plače. Ce plačaš le pol najemnine, je kajpak znosnejše, saj potem ostane več denarja za a Lr aktivnejše oblačenje, kar Je vsekakor odlika slehernega Angleža.
DRUGO PRESENEČENJE
Nisem se zaman potihoma vprašal, ali bodo tukaj nocoj res samo žmske. Ko je za nama vnovič zazvonilo, sta vstopili še dve dekleti s steklenicami v rokah. Pa spet zvonec — znova mlada žena. Vnovič brnenje nad. vrati — tokrat mlad zakonski par. Naposled Je prišel še neki moški, ki je znal nekaj srbsko-hrvatskih besed. On je turistični strokovnjak in pride kdaj pa kdaj v Jugoslavijo, na Jadran.
Gospodinji sta Jeli ponujati gostom obložene kruhke, zavrteli pa sta tudi nekaj plošč. To Je bila prijetna plesna glasba. Le kako bova tukaj vzdržala ob ugotovitvi, da je deset žensk in nas — moških — samo pet. Ce bodo ženske razpoložene za ples?
Toda na vrsti je bilo drugo presenečenje. Dekleta so sc nekaj pomenila, nakar sta dve zapustili sobo.
»Greva* da pripeljeva še kakega hlačnika,« sta dejali na pragu.
Sprva sem mislil, da gre za znance, ki so pač zamudili na sestanek. Toda kaj hitro sem spoznal, da je to — vsaj zame —- eden izmed selo originalnih povabil: dekleti sta šli na ulico, da bi povabili v našo družbo prve mladeniče, ki jih bosta srečali! Seveda sem prosil, da bi smel odpreti okno (okna v Londonu odpirajo samo opoldne za kakih deset minut, ker je preveč saj in megle), da bi opazoval, kaj se bo zgodilo na ulici. Torej, opazili sta, da sta na drugi strani nasproti hiše dva mladeniča igrala namizni tenis. Pristopili sta in ju povabili na krok. Mladeniča uta gladko odbila prijazno vabilo ljubkih deklet, ki pa nista bili prav nič razočarani. Takoj nato sta zaustavili dva mlada moška, ki sta slučajno šla po mirni ulici. Po krajšem pomenku so skupaj nekam odšli.
Po desetih minutah sta dekleti pripeljali dva nova gosta. Vsak Je gostiteljici izročil steklenico žgane pijače.
Jasno je, da sta bili ti dve Angležinji energični, saj sta nato še enkrat zapustili družbo.
NENAVADEN GOST
Kmalu sem tretjič osupnil, ker sta ljubki deklici pripeljali na zabavo — mladega duhovnika. Mašnik je tudi bil gentleman. Na ulici je sprejel vabilo in nato kupil steklenico vina. Vprašal sem ga takoj, Če koga pozna med nami. Zanikal Je in nato pojasnil, da ni nič nenavadnega, če dve pristojni gospodični, zaradi družbe pač, zaustavita na ulici mladega človeka in ga povabita na zabavo. Prepričal sem se, da Je to tudi ena izmed tipičnih angleških navad, ki Jih imajo na Otoku še mnogo več.
Potem ko sta pripeljali še nekega mladeniča, sta povedali, 'da ni šlo vse gladko, ker »šest fantov ni sprejelo povabila«.
Družba se je zdaj precej povečala. Iz vseh poklicev smo bili: uradniki, ekonomisti, predavatelji, zasebni sekretarji in sekretarke, kovinarji in duhovnik. In neverjetno, čeprav Je bila ura že deset, ni nihče norel za plesom. Večina se je samo pomenkovala in pomenkovala... Najbrž je bila to naj tepta priložnost zanje, da se šklepečejo, kajti — lco Jih SuisU,JeS V meiStu ““ molčijo. Za njih so ceste zato, da po njih nekam hit s in samo hitLš, z avtobusom ali podzemeljsko železnico ter da sredi največjega trušča čitaš knjige in pleteš puloverje.
Petar Stojanovič
Pula, ki se |e celih osem let zelo borila za to, da ostane filmski festival v njeni areni, letos zanj ne kaže izrazitega zanimanja. Ostro komentiranim pomanjkljivostim zadnjih let. Iz katerih izvira želja, da bi prireditev preselili drugam, se pridružujejo nove. Razen organizacijskih tegob okrog samega festivala, nestalnosti vremena, dvoma v nadpovprečno raven filmov, je tu spet gostinstvo in kar je še z njim v zvezi. Dva obmorska hotela, ki sta bila zgrajena prav na pobudo zagovornikov festivala v Puli, da bi paralizirala stalne očitke na račun neugodnega bivanja, sta letos oddana tujim turistom. Dostop v njuno območje bo, kot je slišati, dovoljen samo s posebno prepustnico... Festival se je zatekel v staro »Riviero«, ki je v novi upravi Gostinske šole pripravljena razmeroma poceni poskrbeti za njegove goste.
| ed prvimi »znanilci« letošnjega IX. festivala jugoslovanskega igranega filma v Puli je direktor festivala Branko Bekič. NaSli smo ga sredi največjih priprav In dogovarjanj. Spričo številnih organizacijskih nalog je že na prvih korakih naletel na nerazumevanje in težave z dveh plati, tako pruducent-ske kot gostinske. Kaj se dogaja v Puli?
Producenti so najprej odbili finančno sodelovanje pri tiskanju običajne festivalske publikacije, kataloga filmov, češ da morajo varčevati. Ker si prireditve pač ni mogoče zamisliti brez te na pol luksuzne publikacije, je direkcija sklenila rešiti ugled festivala na lastne stroške s tem, da je poiskala notranje rezerve. Nezainteresiranost producentov za našo največjo manifestacijo filma pa ima svoje korenine že
•~ Ujl L'J" '  ........................ ....... ...   m	.......
ART BUCHWALD:
'■■■ -."S
.
iilli
.
mšmm ;
i<r
J i i V«:
—v—v..*: ,	..	.______c.v.tiv—.. : :-x
v lanskem letu, ko so bile ukinjene producentske nagrade, njihova edina stimulacija. Letošnja povišana cena za prijavo filmov je seveda še povečala odpor in producenti so se odeli s tančico besede »varčevanje«. Tako so bili panoji za reklamo že lani na pol prazni, letos pa bodo nedvomno še bolj, in Pula v festivalskih dneh še malo ne bo imela tako svečanega videza kot pred nekaj leti, ko se je vsa prelivala v pisanih barvah zastavic plakatov in panojev.
Malce čuden je ta odnos producentskih hiš do domačega festivala. Cernu iskati vzgibe za varčevanje prav ob tej edinstveni manifestaciji, ko pa je znano, da varčevanje v prenekaterem filmu, ki je bil letos posnet, res ni igralo pomembne vloge. Slišati je, da je vsaj polovica filmov, ki so prijavljeni za Pulo — teh pa je
filmi,	ki jih§fedamo
MEDALJON S TREMI SRCI
Jugoslovanski film; scenarij Vladan SUjepčevlč, Purlša DJor-
djevič; režija: Vladan Slijepčevid; kamera: Josip Novak;
glasba: Branko Mihaljevič. Produkcija: Ufus.
Dve in ved zgodb povezanih v film imenujemo filmski omnibus. V tej filmski zvrsti so se preizkusile že vse filmske dežele. Tudi mi imamo svoj filmski omnibus: Tri zgodbe. Vendar dobri omnibus filmi niso le samostojne zgodbe, formalno povezano v celovečerni program, temveč jih povezuje v celoto določeno razmišljanje. Nekaj let je bilo že vso tiho o tej filmski zvrsti, danes pa se spet oglaša z vseh strani filmskega sveta.
Medaljon s tremi srci Je na.1nove.iSl Jugoslovanski film, prvo delo režiserja Vladana Slijepčeviča, lei je napisal tudi dialoge in sodeloval kot scenarist. Motiv Je ljubezen. V eno razmišljanje so povezane tri novele o ljubezni Prva novela pripoveduje o prvi ljubezni, druga o poslednji, a tretja o pravi ljubezni. Zakaj je tretja ljubezen prava, o tem poizkušajo ustvarjalci razmišljati in odgovoriti po svojih najboljših mo-ceh, kot bi hoteli dati vse, kar znajo in čutijo. V prvi noveli in drugi imajo za to premalo moči in znanja, a v tretji slavilo zmago od začetka do kcaca.
V prvi zgodbi se srečata gimnazijka in osamljen mornar. Zanj to prijateljstvo nima nikakršnega posebnega pomena, razen spomina na izgubljeno lastno mladost, petnajstletnici pa prinese ljubezen ki je prva, ker se bo kmalu morala soočiti z resničnostjo. V drugi noveli se srečata upokojenec in sodobno clekle. Srečanje, zgrajeno na napačni nerealni predpostavki mora postati poslednja ljubezen. Sele tretja ljubezen, srečanje mladih, naj prinese optimističen zaključek; ker se srečata realnost in ljubezen, zmaga ljubezen.
V prvi noveli in drugi prevladuje težnja, da bi se Izpo-V jj ^mPrestonlstično. Toda dobro nakazano v scenariju, ne "o! - ustvarjalne nadgradnje v neizkušenem režiserju, iti mu stil nedodelan uhaja med prsti; ravno tako v drugi, čeprav sta osamljenost in slepi tir ljubezni dobro nakazana in je prisoten vpliv francoskih mojstrov Claira in Carneja.
n.s	.vs?	trdra<> stoii »k domačih beograjskih
stf.™ .	-	?’ kaJ Inu leži in kaj zna. V rahlem Čehov,
»kem vzdušju odmiranja se rodi žlahtna in senzibilna komor-"a Podstava o pravi ljubezni, ki najde v gledalcu zadovoljne-!	iesn£	KraiinA j« doživela Bvojo Verico, a
oetah sodelufočl	enakovredna partnerja kot tudi vsi
. . Mi-dal jon s tremi srci Je vsakdanjost pod drobnogledom, ki Je dovolj izbrušen, da lahko vidimo neopazno Btran srca.
GOLO MESTO
m': r®*1J,8ri 3ule* D“sto5 distribucija!
Režiser. filma Julea Dassln Je moral pred štirinajstimi leti zapustiti USA, ker so njegovi filmi zaradi pogumne in revolucionarne izpovedi vznemirili obstoječi družbeni red. Eden izmed teh filmov je tudi Golo mesto.
j* Dassin zapustil domovino, je izginila za njim vsaka sled, a že leta 1955 se je nepričakovano predstavil na film-V f'“m«su ln zmagal. Njegov znameniti film Riflfl je dobil prvo nagrado. Dassin Je dokazal, da Je z Rifi-c* iS V	kJer Je moral prekiniti zaradi Izgnan-
,prepri<“Ju j* “štal zvest tudi v naslednjih S?’®?!.,	moral umreti, Zakon, Nikoli v nedeljo. Vsi ti
režiL? w	Ji S naKsln j<! morda edini ameriški
režiser, ki mu Je uspelo, da se Je prilagodil evropskemu ozračju in ustvaril dela, vredna tistih, ki jih Je bdi režiral
v Ameriki pred izgnanstvom.
kr*minalka, v kateri Iščejo morilca, ga lovijo in ubijejo. Dassin govori preprovsto in neoo-uP°Tabi najboljše izkušnje realizma, naTto-pajoče oseb« dramatično poveže med sebol / osminHm motivom. Pri tem mu je pomagal ameriški piiatolj iTSis^c scenarija Albert Maltz. Selc pred koncem Dassin podčrta dogajanje in preide v metafore, da zajame bistvo. Ob koncu filma je mesto slečemo do golega, vzroki umora so postavlieni •'*; Ptavo mesto krlmlnallai je izpremenjena v sociatoTobt^-bo obstoječega družbenega reda.
Morda Je najbolj obtožujoč tisti prizor, ko morilec visi med nebom in zemljo in čaka na smrt. a pod njim spodal na 2™"«“ teniškem igrišču se brezbrižni svet bogatih
Dva svetova. In Dassin hoče, da bi gledalec občutil In vi-del vzrok« prepada med tema dvema svetovoma. Morilca ubijejo in umor je kaznovan. Vzroki umora, ki izhajajo lz vladajočega razreda, pa žrtvijo dalje. Ustvarjalci zaključijo obtožbo, da j« bila to samo ena Izmed zgodb.
Golo mesto s« v Štirinajstih letih ni postaralo kot film niti kot izpoved.	VOJKO	D	ULE	TI	C
CINECITTA ZA H0LLYW00D
Amerika ln Italija zadnji čas kar tekmujeta, katera bo posnela ved velefllmov z biblijsko, rimsko, grško ali staro egipčansko tematiko. Zgodovinski spektakli so postali — kot že nekoč — prava moda. Nikoli še ni toliko ponosnih centurionov hodilo po rimski Vil Appii (filmski) in le nikoli niso imeli na mednarodnem filmskem trgu toliko reklame. V zadnjih treh letih je bilo posnetih več kot 30 filmov te vrste. Italijani, ki Jim Je zaradi bližine Vatikana nekoliko nerodno, srema j o prav malo fil-mov z biblijsko vtebino, zato pa dajejo v najem tvoje velike ate-
ljeje, seveda Američanom. Pravijo, da so ameriški velespek-takli »Ben-Hur«, »Deset zapovedi« in »Tunika« potolkli rekord obiskovalcev filma »V vrtincu«, ki da Je premalo »zgodovinski«.
XXX
Lani so tuji filmi priigrali v ZDA 69,178.045 dolarjev (leta 1960: 50,291.105 dolarjev). Pri tem finančnem uspehu so udeleženi predvsem angleški, italijanski, mehiški in grški filmi. Filmi socialističnih držav so zastopani takole: sovjetski 767.000, češki 50.000, poljsk' ’2.000. Jugoslovanski filmi so na podnjem delu lestvice: 500 dolarjev.
z amaterskim »Kaplje, vode, bojevniki« vred devetnajst — prekoračila odobrene in predvidene kalkulacije organov upravljanja in da bi s temi često brez opravičljivih razlogov izgubljenimi milijoni lahko posneli vsaj še dva filma. In če ni bilo pravočasnega varčevanja in kontrole tam, kjer je šlo za milijone, zakaj so se spomnili nanj ravno zdaj, na škodo festivala? To, kar se dogaja v Puli vsak festivalski večer pred tisoči gledalcev, nikakor ni samo lokalno pomembno, marveč splošno jugoslovansko.
Drugi udarec, če ga tako imenujemo, so organizatorjem IX. festivala zadali pulski gostinci. Na pobudo zagovornikov kontinuiranega festivala v Puli — ki so imeli, kot vemo, mnogo nasprotnikov — sta v Puli lani in predlani zrasla dva moderna gostinska objekta: Ribarske kolibe in Podstijenje (Sakordjana). Oba objekta pa bosta kmalu nedostopna za festivalske goste. Novo gostinsko podjetje »Zlato stijenje«, ki združuje oba objekta, je pozabilo, komu se ima zahvaliti, da sploh stojita, in je malone vse njune kapacitete dalo v najem tujim turistom, ki jih festival še malo ne zanima. Od tod najbrž tudi odlok, da je dostop v območje teh obmorskih objektov med festivalom dovoljen zgolj s posebno prepustnico, da se gostje ne bi vznemirjali. Po drugi strani pa »Zlato stijenje« borni preostanek kapacitet ponuja tudi festivalskim gostom, se pravi domačim, in to za 4.000 dinarjev in čez na dan!
Hotel »Riviera«, stara zgradba iz stare Avstrije, ki ima ničko-liko pomanjkljivosti, bo torej sama reševala položaj. V njej in okoli nje se bo odvijalo vse festivalsko življenje, v njej bodo vse festivalske pisarne, in v njej bo za vse menu po 350 dinarjev, kajti »Riviera« se je ločila od »Zlatega stijenja« in spada pod upravo Gostinske šole. Uprava te šole pa ve, kolikšna je vrednost našega dinarja in nikakor ne pretirava niti ne želi izkoristiti situacije, da bi prišla do »zlata« iz žepov domačih cineastov.
Medtem ko se direkcija festivala vrti v krogu producentsko-gostinskih problemov, pa je tudi sama pozabila popraviti mnogo napak iz lanskega leta. Najbolj bodo tudi tokrat prizadeti akre-tirani novinarji. Dom tiska v veslaškem klubu »Istra« bo spet zgolj fasada — v njem se bo delilo festivalsko gradivo, v njem bo peščica pisalnih strojev in bife. Informativni bilten festivala bo spet samo suhoparno uradno glasilo, v katerem novinarji — kot že lani — ne bodo našli kaj prida snovi za svoja poročila. Ker v Domu tiska ne bo telefona (!?), bodo morali novinarji svoja poročila pošiljati celo z drugega konca mesta, kjer Je glavna pošta.
Sredi takih in podobnih klavrnih priprav pa je svoje delo začela izbirna komisija IX. festivala. Pregledati mora 19 filmov
in jih izbrati 12. Ti se bodo potem v sedmih festivalskih večerih — od 27. julija do 2. avgusta — odvrteli v areni. Izbirna komisija, ki je hkrati tudi uradna festivalska žirija (nov poskus!), je že dobila kopije vseh filmov, razen enega — Bulajičeve »Ko_ z&re«. Bulajič in njegovi sodelavci hitijo dan in noč v laboratorijih »Dubrava-filma«, da bi za rep ujel festival — izbirna komisija je namreč pripravljena ta film spričo naporov in izjemnosti teme, ki govori o epopeji ljudstva s Kozare med tretjo sovražno ofenzivo leta 1942, dati na spored poslednji večer festivala.
Odločitve izbirne komisije bodo znane šele dva dni po zaključku njenega dela, ker se v Zagrebu 16. in 17. julija sestane upravni odbor festivala, ki bo objavil seznam izbranih filmov.
Medtem ko torej organizacijski odbor išče izhoda iz svojh zagat in izbirna komisija pridno ocenjuje filme, pa so že začele prodirati v javnost prve festivalske novice, kot nekaj, kar naj bi odvrnilo pozornost od mnogih drugih reči. Prva novica je: direktor festivala Branko Bekič je dal ostavko na svoj položaj.
Seznam tujih festivalskih gostov še ni popoln, vendar pa v njem že najdemo ime ameriškega neodvisnega producenta, režiserja in pisca W. Cormana, danske igralke Ann Smyrner, avstrijskega rižiserja Antela in Alfreda Guarinija, podpredsednika Združenja filmskih proizvajalcev Italije, ki bo uradni delegat italijanske kinematografije: to je prvi primer, da na našem festivalu v ‘Puli prisostvuje uradna delegacija iz tuje države.
DRAGAN JANKOVIČ
Brez vize izbirne komisije v areno na IX. festival: »Kozara« Veljka Bulajiča. Na sliki Olivera Markovič
v prizoru tega filma
Ljudje, ki so se ukvarjali s filmom Upa »novi val« vedo, da gre za filme, ki jih je napravil nov tip režiserjev, za filme, Jci se v njih nič ne zgodi. To pomanjkanje stika med glavnimi junaki je bistvo filma; vrhunski dosežek v tem pogledu je film »Lani v Marienbadu«.
Nenehno smo si zastavljali vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi, postavim, režiser tipa »novi val« režiral kavbojko. Čakati na tak film bi bilo odveč, ker smo si ga že sami zamislili. Film ima naslov »V Black Rocku se ni nič zgodilo«.
Kot v številnih kavbojkah se tudi naša zgodba začne s suhljatim, visokim tujcem, ki nekega vročega in prašnega poletnega popoldneva prihaja v mesto. Cesta je seveda prazna.
XXX
Tujec se ustavi pred mestno pivnico, kockamo in kavarno — tradicionalnim »saloonom« — in priveže konja. Za to potrebuje najmanj deset minut: ko je konj trdno privezan, stopi tujec v bar, kjer kar mrgoli dedcev, ki kvar-tajo. Toda bar se izprazni, medtem ko se tujec počasi ziblje proti točilnemu pultu in zahteva od barmana:
»Daj mi enega.«
»Dvojnega ali običajnega,« vpraša barman.
»V čem je razlika?«
»Pet centov prihraniš, če naročiš dvojnega.«
»Raje običajnega; in glej da nasuješ do roba ledu in vode.«
Tedajci vstopi Blackie Jones, lepotec in do-mišljavec tega mesta.
»Kaj počneš tu, tujec?«
Molk.
»Bi se rad spoprijel, ali pa morda hočeš, da bo tu vse drobno?«
»Prav nobene potrebe ni za kaj takega! Saj nisem sprt s teboj.«
»Bi vrgel poker?«
»Pa dajva.«
Sedeta za mizo. okrog njiju pa pet Blackie-jevih pajdašev. Blackie ponudi karte. Tujec vzame dve, Blackie štiri. Stavita visoko.
»Pet asov imam,« pravi Blackie.
»Saj so v kupčku samo štirje asi.« de tujec.
»Hočeš reči, da sleparim?« zarenči Blackie.
»Da,« odvrne tujec.
»Dobro, končajva! Saj se nima smisla prepirati.«
Ko je tujec vstal izza mize, je zagledal lepo plesalko, ki mu je mahala z okna svoje sobe, v drugem nadstropju »saloona«.
»če bi bil v tvoji koži, se ji ne bi odzval,« pravi Blackie.
»Zakaj?« vpraša tujec.	>
»Kar tako,« odvrne Blackie.
XXX
Tujec stopi v dekletovo sobi; dekle joka.
»Pomagati mi moraš. Blackie me drži tu kot jetnico, proti moji volji, če mi ne pomagaš pobegniti, se bom morala poročiti z njim.«
»Hm, prej ali slej se boš tako in tako morala z nekom poročiti,« de tujec.
»Kaj res ne razumeš? Blackie je bandit« zavpije dekle.
»Moški, ki pije kakor on, goljufa pri poker-ju in ugrablja dekleta ne more biti popolnoma pokvarjen.«
XXX
V tem trenutku se na cesti zasliši bojni klic »Indijancev«. Dvesto Apačev, pobarvanih, da se
ti lasje ježijo, se je s hribov spustilo v mesto; spretno se preobračajo na sedlih in divje vihte tomahavke in kopja. V galopu se zaprašijo skozi mesto nakar spet zavijejo v hribe.
»Primojduš, rad bi znal jahati kot Indijanci,« de prvi kavboj drugemu kavboju.
»Ne vem kaj bi dal, da bi bil Indijanec,« dč drugi kajboj prvemu. »V tej vročini je neznosno v kavbojski opravi.«
Pa povrnimo se k tujcu. Dekle si je pravkar začelo česati lase.
»Naj bo, dobro poglej naokoli,« pravi tujec in z roko potreplja po pištoli, ki mu visi za pasom.
»Le kaj bo z mano,« ihti dekle. »Blackie me bo ubil.« ,	1
»Tako je pač življenje,« pravi tujec, medtem ko se zavihti skozi okno; v sobi je pustil dekle, ki joka na postelji.
Marlon Brando - konec ameriškega zvezdništva
zgodba O neskončno dolgem snemanju filma »upor na bountyju«
IN NESKONČNO MUHASTEM IGRALCU GLAVNE VLOGE, KI HOČE BITI POVRHU
ŠE SCENARIST IN REŽISER
m i.!*'
MARLON BRANDO: Težave na vseh koncih. Posebno nenaklonjeni so mu sami filmski delavci, ki so se naveličali njegovih muh. Z njim, pravijo, ni mogoče delati, In zahtevajo, da je treba super svezdnike končno obrzdati, kajti tako ne gre več naprej...
Pravijo, da Je ameriški predsednik Kennedy svojega gosta Blllyja VVilderJa najprej vprašal, kdaj bodo v Hollywoodu končali snemanje »Upora na Bountyju«. To pa zanima še premnogega Američana, /.lasti delničarje družbe Metro Goldwyn Mayer. Stroški znašajo za sedaj 20 milijonov dolarjev. Težav pa ni konca ne kraja. Več kot leto dni se je ekipa pripravljala na snemanje, snema pa tudi že leto dni. Kdaj bo film gotov — tega pa nihče ne ve. Marlon Brando, ki igra najpomembnejšo vlogo, se ne more odločiti, kakšen naj bi bil vsebinski konec filma. Razen tega se je zvezdnik medtem zredil za dvajset kilogramov, kar bo snemanje zaradi shujševalne kure spet zavleklo. Režiser Milestone je izjavil, da bi se film moral glasiti pravzaprav »Upor Marlona Bran-da«. Zadeva je v javnosti precej razkričana in priljubljenost muhastega zvezdnika Je medtem hudo upadla.
Prva filmska verzija »Upora« Iz leta 1935 velja že za filmsko klasiko. »Nekega dne,« pripoveduje producent Rosenberg, »pa me je režiser Sturges navdušil za drugo verzijo. Prepričan je bil, da bo užgala, in sicer z Marlonom Bran-dom.-< Najprej Je Brando predlog zavrnil, potem se je premislil, vendar s pripombo, naj bi film govoril ne toliko o uporu, kot o kasnejšem pokolu med samimi uporniki. Misel je bila zanimiva, domenili so se, toda Brando je kmalu pozabil, kaj je sprva hotel. Zedinili so se za enostavno, prvotno verzijo. Antbler je napisal prvi scenarij, ga poslal Brandu na vpogled ... ampak medtem se Je zvezdnik spet spomnil, kaj Je prvič zahtevali, in je začel vztrajati na tem, da morajo vključiti tudi poznejše klanje na rajskem otoku. Rosenberg je popustil. Naročil je novo inačico scenarija in najel mojstra Carola Reeda (»Tretji človek«) za režiserja. ,Ko pa sta prišla z mojstrom k Brandu, da bi se dokončno zmenili, kakšne so zvezdnikove želje, jima ta sploh ni pustil do besede. Dve url ju Je prepričeval, da bi morali na vsak način posneti film o Chessmannu, ki •o ga prav tedaj usmrtili v plin-
skl celici. Brando je hotel igrati Chessmanna. Slednjič je le prejel vlogo Christiana, voditelja upora na Bountyju.
Razburljiva zgodba snemanja »Upora na Bountyju« se je začela — končala se še zdaj ni.
15. oktobra 1960 bi morali definitivno začeti snemati. Medtem je Rosenberg angažiral v Angliji dva odlična igralca, Trevorja Ilovvarda in Hugha Griffitha. Tre v or meni danes o Brandu: »Popolnoma brez nadarjenosti je in smešen!« Grif-fith pa: »Brando in cel ta film sta zame samo neskončna mora.« Vsi so se torej zbrali na Tahitiju. Scenarij in ladja pa še zdaj nista bila gotova. Zaradi viharjev se je zamudila gradnja nove »Bounty«, ki je na las podobna sloviti bojni ladji iz 18. stoletja, le da je opremljena s hladilnimi napravami, barom in podobnim udobjem. Ko so se njena jadra slednjič razpela, so bili že pri četrti inačici scenarija! Tedaj pa se je Brando nenadoma domislil, da mu bolj ustreza vloga Johna Adamsa, edinega, ki je preživel upor. MGM pa se je uprl in Brando je kljub vsemu moral ostati pri vlogi, ki si jo najprej izbral. Toda Reed je že imel vsega dovolj in tako ga je zamenjal Milestone. Deževno obdobje je še pred snemanjem vse prisililo, da so se vrinili v Hollywood.
Milestonu se je zdelo škoda časa Ln tako je 11. februarja 1961 začel snemati nekatere scene kar v ateljeju. Toda že naslednji dan se Je sprl z Brandom. Brando hoče namreč nenehno razpravljati s scenaristom, režiserjem in producentom, dokler mu ne pride navdih. No, in ko pride ta veliki trenutek, ima režiser le eno nalogo: v naletu mora ujeti igralčevo genialnost.
Ko je Milestone rekel Brandu: »Naredite to ...« mu je Brando odgovarjal: »Zakaj?... Ali mi u-kaosujete, ali pa me sprašujete za mnenje?« Da ga režiser in drugi ne bi motili, si je zamašil ušesa z vato in prav pogosto se je zgodilo, da je pred vsemi grajal režiserjevo delo. Tako je trajalo dolge tedne. Brando je žulil ure in ure vsako vrstico scenarija, Milestone pa te v svoji loži čakal, kdr; se bo Brando odločil.
Ko se Jo ekipa vrnila marca meseca na Tahiti, sta izmenjavala med seboj samo najnujnejše besede. Braindo je vse noči plesal in norel, zjutraj pa je bil utrujen, da je komaj lahko igral. Le redko je znal svojo vlogo in posamezne prizore so morali ponavljati celo po 30-krat, ker z listka ni mogel pravočasno prebrati, kaj bi pravzaprav moral narediti in reči.
Pa so vseeno zdržali skupaj štiri mesece in pol. Brando se je nenehno pritoževal nad režiserjem, hkra« ti pa pričel voditi poseben igralski tečaj zn nekatere nepomembne, a nadobudne igralce, ki so nastopali v filmu.
Ko so prišli do prizorov na otoku, pa se je pričela prava anarhija. Sesti scenarist Lederer je napisal 11 inačic scenarija, toda Brando jih je vse zavrnil in. zahteval, naj njemu pustijo, da sam napiše 12.
Dva tedna in pol je Brando u-stvarjal osnutek, v katerem je razglabljal o slabostih družbe, medtem ko naj bi njegovi tovariši z ladje ubijali, ropali in posiljevali. Rosenberg je zbral pogum, zavrnil ta konec in zahteval, da končajo film po prejšnjem scenariju. Brando je užaljeno izjavil, da bo delal# kar hočejo^ kuhal mulo in igral tako bledo, da so večino scen v prihodnjih petih tednih morali ponavljati v ncksočnost. Režiserja ni bilo več za kamero. Ostal je v svoji loži, medtem ko Je Brando sam vodil snemalce.
Filma še vedno niso posneli. Toda ves Hollywood ve, da bo stal več kot 20 milijonov dolarjev. Zato je tudi producent Robert VVise izjavil:	»Mislim,	da sta Kleopatra
Liz Taylorjovo in Upor Marlona Branda labodji spev filmskih zvezd, teh pošasti, ki smo jih ustvarili zaradi bojazni pred televizijo in katerih žrtve smo danes «
Te pošasti so že uničile Spyrosa Skourasa, enega najbolj znanih a-meriških producentov. Pred dnevi Je moral zapustiti svoje mesto predsednika družbe »2(>th Century Fox«. Fox namreč snema Kleopatro, delničarje pa je toliškno zapravljanje denarja ujezilo. Mera Je polna.
(Po »Matchu«)
NASI UMETNIKI O DANAŠNJEM POLOŽAJU GOLEGA ČLOVEŠKEGA TELESA V LIKOVNI UMETNOSTI
Wyww*V'V
W.V»V«
Aishllos: UKLEN/ENI PROMETEJ
Prevedel Kajetan Gantar (Založba Obzor Maribor, zbirka Iz antičnega sveta 2)
Danilo Gorinšek: SILNI BIC, mladinske igra v treh dejanjih
(Založba Obzorja Maribor)
VEDNO MANJ ZANIMANJA ZA
Boris Kalin
Zdenko Kalin
France Slana
Jože Ciuha
Melita Vovk
Marij Pregelj
Naša domača umetnost je seveda sledila temu razvoju, zaostajala in ga dohitevala ter v tem splošnem okviru oblikovala svoje značilnosti. Tako lahko tudi ob naših umetninah spremljamo splošne razvojne značilnosti evropske umetnosti, njene tematike, torej tudi — akta.
Kako je pri nas, ali še slikajo in kiparijo po modelu, ali jih še zanima človeška anatomija, še študirajo golo telo in če, zakaj, in če ne, tudi zakaj — to je bila širše zastavljena osnova, na kateri sem se pogovarjal z nekaterimi našimi slikarji in kiparji. Mnenja in utemeljitve so različne, kot so različne generacije in šole, katerim ti umetniki pripadajo.
Zlasti med kiparji imamo Slovenci še močno zastopano generacijo, ki je izšla iz klasično realističnih pobud in jih v osebnih inačicah še naprej goji; to so ljudje, ki so pravzaprav ustvarili neko širše izhodišče za izoblikovanje domače kiparske tradicije: Boris in Zdenko Kalin, Frančišek Smerdu, Karel Putrih ... V osnovi vsi realistični figuraliki, najčešči kiparski problem — golo človeško telo.
»Zato seveda še vedno uporabljam modele,« pravi prof. Boris Kalin, »saj če hoče ld-par realist svojo nalogo količkaj solidno izvršiti, ne more mimo tega. Čeprav iščem svoj motiv in poenostavljam kompozicijo, lahko to dopolnjujem samo z živo primerjavo.«
V kateri fazi dela uporablja model?
»Modela ne potrebujem med pripravo, to je od prvega koncepta do plastične skice in tehnične postavitve ogrodja in figure. Potrebujem ga šele za finese, ki jih spomin ne obdrži in tako dopolnjujem končno izvedbo. Ko pa že imam model v ateljeju, skiciram nekatere poze, ki sem jih že nekoč zasnoval, samo zato, da jih vzporejam z naravo.«
»Model je pomagalo, ne pa sredstvo za prepisovanje narave,« pravi njegov brat, kipar Zdenko Kalin, ki v svojem delu izraža osebno drugačen, a prav tako realističen odnos do narave. Sicer pa uporablja akt model tudi šele v zadnji fazi. »Dostikrat pa modeliram v celoti na pamet — po 20 ali 25 letih dela to ni več tak problem.«
»Mnenja sem,« je nekako dopolnil podobno stališče obeh bratov Boris Kalin, »da je koristno, če avtor ustvari od začetka do konca kip brez modela — seveda, če si je dovolj dobro zapomnil naravno predlogo. Cisto osebno pa — zdi se mi, da je le dobro, če končno izvedbo kontrolira ob modelu. Zlasti mlajši, ki za razliko od starejših, rutiniranih kiparjev, še nimajo tako razvitega spomina.«
Stališča modernega slikarja, posebno nefiguralika bi se morala po logičnem pričakovanju bistveno razlikovati od izjav realističnih »klasikov« našega kiparstva. A ni vselej tako. France Slana je mlad, moderen lirični interpret naše pokrajine, figura-
Ko je francoski mojster Edouard Manet slikal svojo slavno Olimpijo In prebijal z njo In drugimi manj »pohujšljivimi« podobami zid prezira, s katerim ga je obdala zgražajoča se javnost, se najbrž ni zavedal, da je izkopal prvo lopato za grob neke zelo značilne in zelo stare likovno umetnostne snovi; ta snov je stoletja razgibavala domišljijo slikarjev In kiparjev, postala osnova za obvladanje likovne obrti in hrbtenica vsake figuralne kompozicije. To je bilo golo človeško telo, akt, ki si brez njega ne moremo predstavljati tako zaključenega pojava kot je antična umetnost, niti študijskih naporov slikarjev in kiparjev repesanse, velikih freskantov — iluzionistov baroka, klasicistov in romantikov ter mojstrov meščanskega portreta vseh dob.
Da je Manet dokaj samovoljno naslikal golo žensko telo, ki je bilo precej drugačno kot dotedanja, idealizirana lepota Vener, Dian, Led in podobnih za mitološkimi, verskimi ali zgodovinskimi imeni skritih žena, ljubic, kurtizan ali madon, so odobravali samo redki, drznejši poznavalci in ljubitelji umetnosti; in pa seveda njegovi prijatelji in kolegi, ki so izpovedovali podobna prepričanja — impresionisti. Od takrat se akt v naprednih, eksperimentalnih umetniških strujah ni nikoli več pojavil v svoji klasični obliki. Impresionist Renoir je našel tip polnega ženskega telesa, na katerem sc je barvno izživljal v različnih svetlobah, fauvist Matisse je upodabljal svoje sočne odaliske precej dekorativno, z osebnim žarom je navdihnil svoje tipizirane, poenostavljene akte Modigliani. Cezanne je iskal v človeškem telesu osnovna geometrijska telesa in zakonitosti arhitekture, kubizem je razbil v ploskve vse ostanke klasične lepotne iluzije ob tem predmetu in skušal s tem prikazati predmet z vseh strani in včasih v vrtenju. Ekspresionisti secirajo pred gledalčevimi očmi anatomijo in iščejo v fizični zunanjosti duševno problematiko. Kaj doživi akt v surrealistični umetnosti, boste spoznali, če si ogledate reprodukcijo kakšne Dalijeve podobe. In tako naprej do abstraktne umetnosti, ko že zaman iščemo z vajenimi vidnimi merili kakršnokoli sled strnjene človeške anatomije na platnu, listu papirja, v bronu, kamnu ali glini.
Boris Kalin, Akt z draperijo, kamen
like se v sedanji fazi skoraj ne loti več.
»Vendar še vedno rad rišem ženske akte po modelu, ker mi pomeni ta motivika prav toliko kot na primer voda, ki jo tudi zelo rad slikam, namreč naravni in slikarski element. Čeprav aktov ne slikam, mi je risanje po modelu dobrodošla osvežitev.«
Slana tudi rad in često riše bežne skice in krokije s koncertov, zlasti z blejskih festivalov jazza. Za morebitno poznejše delo s tako motiviko mu je seveda risanje anatomije in poz po žiyem modelu ne le osvežujoče, ampak tudi koristno.
Jože Ciuha je izrazit figuralik. Pa vendar v njegovih kompozicijah ni več sledu o prepisovanju anatomije, niti
France Slana, Ležeči akt, tuš
v študijske namene. »2e dolgo nisem delal akta po modelu,« se spominja slikar, »rad pa tu in tam rišem po naravi. Akt sem risal samo prva poakademska leta, potem ne več. Rad rišem figuro in po svoje transponiram. Zdi se mi vseeno, ali rišeš akt ali kaj drugega, bistven je le odnos do narave. Saj danes je tako vse slikarstvo le določena montaža po formalni in čustveni plati. Slikar išče izraz predvsem po svojih merilih.«
Temu stališču se po svoje približuje Melita Vovk, ko pravi, da je
»... treba stik z naravo ohraniti. Tudi abstraktna umetnost črpa iz narave. V tem okviru je lepota človeškega telesa še vedno aktualna. Erotike se pač še ne da posredovati v pilulah.«
Slikarka resda redko upodablja neposredno akt, a ko ima možnost, jo izkoristi. Tako slika vsaj v kopališču (živi namreč na Bledu) poloble-čene ljudi. »Ze odkar se ukvarjam z upodabljanjem človeškega telesa, ga raje iščem v gibanju in dinamiki. Postavljen akt me ne zanima. Naturalistična obdelava akta nima več prostora v modernem konceptu slike. Vendar a priori odpor tudi ni na mestu. Ce te sploh ne zanima življenje, zapadeš prej ali slej v čisto razumarsko slikarstvo.«
Morda je od vseh umetni-
Jože Ciuha, Pariška meditacija, tuš
kov, ki so nam posredovali svoje poglede, slikar Marij Pregelj najdlje od tradicionalnega vidnega naslona na naravno urejene predloge. Vendar si je v procesu iskanja in zorenja preko obdobij, ki so si organsko sledila, izoblikoval odlično, moderno monumentalno zasnovo slikarstva, in celo izrazito figuralnega. Toda njegove figure so daleč od akademskega vzora, v njih ne čutimo več lepote in plastike golega človeškega telesa. Ogromno znanje, ki ga ta dela ne morejo zatajiti, pa izdaja druge, sodobnejše in v novejšem razvoju globoko pogojene vrednote.
»Akt je le še akademska linija evropske umetnosti in kot tak preživeta stvar,« skeptično meditira Marij Pregelj. »Do te preživetosti je prišlo iz potrebe, saj danes celo monumentalnost ni več vezana na akt. Za akt ni več pogojev, ni arhitekture. Akt je danes težko ocenjevati kot neko sodobnost, ker se človek v predstavah ob njem vedno vrača v preteklost umetnosti in ga obravnava s slogovnih vidikov. Saj se akti ponavljajo vedno po določenih vzorcih: pri sodobnih slikarjih in kiparjih se ob raznih rešitvah vedno spominjamo arhaje, renesanse, modeme... Današnji slikar ne slika več akta, ampak človeški mehanizem, bodisi
Zdenko Kalin, Zenski akt, bron
strnjen ali pa razmetan po vsem platnu. Koliko je za tak postopek nujnosti, je sicer vprašanje; toda v klasiki je bilo že vse narejeno in najbrž zato stvar ne gre naprej, ampak raje razbijajo človeka. Umetnik išče druge predmete, v katerih je čutiti dotik človeka, druge elemente, ki rasto ob človeku in jih tako humanizira.«
Čeprav je Pregelj svoje čase zagrizeno študiral prav akt, danes odkrito pove: »Težko se znajdem v tej zmešnjavi okrog današnjega položaja akta v umetnosti. Toda tudi portret — razen avtoportreta, ki posreduje nekaj slikarjeve globlje, duševne fiziognomije — je po moje danes brez vrednosti.«
Kolikor glav, toliko misli. Toda umetnost je živa kot je živo vse človeško: nikoli se ne ustavi in v svojem nenehnem razvoju nas vsak dan znova preseneča. Kairo bo z usodo ene najtrajneših snovi antične in zahodnoevropske umetnosti, golega človeškega telesa — pa čeprav je danes v krizi — nam bo pokazala prihodnost.	J.	M.
__^4 '
Jffr
Jim*:
■ X ■
Marjj Pregelj, Deklica z rdečimi nogavicami, olje
Kako	se	igrajo
r
V sredo, 18. julija, bo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank četrta letošnja premiera gledališča ODER 57. Uprizorili bodo dve enodejanki Dominika Smoleta »Igrice«. Po premieri, 19. in 20. julija, bodo »Igrice« izvedli tudi v okviru Prireditvene poslovalnice »Festival« v preddverju Križank.
Avtor je svojemu delu dal podnaslov »lirična groteska«. »Igrice« so nastale že pred »Antigono«, toda zaradi zahtevnosti izvajanja je že nekaj poskusov, da bi delo uprizorili, propadlo. Tokrat ni ostalo samo pri poskusu. V ilustracijo smo zaprosili nekatere sodelavce iz ansambla za kratke izjave:
Režiser Žarko Petan: »V tretje gre rado. Dvakrat sem poskušal, tretjič uspel. Prvič sem želel režirati ,Igrice' takoj ko so nastale, namreč leta 1957, v Kranju, drugič lani pri Odru 57, toda obakrat nisem uspel zaradi zahtevnosti teksta. Tekst zahteva specifično realizacijo, ki meji
Avtor Dominik Smole
med grotesko in lirično komedijo. Težave so bile predvsem v tem, ker mlajši igralci, z Akademije, takega stiliziranega načina igre niso va-
jeni. Kako smo te težave prebrodili, bodo povedali kritiki.«
Komponist Darijan Božič
je oskrbel scensko glasbo. »Tekst sam zahteva še več glasbe kot smo jo vključili v uprizoritev. Mislim celo, da bi se dala napraviti iz »Igric« prava modernistična opera in sem se o tem že pogovarjal z Dominikom Smoletom. Scenska glasba pa je poskus konkretne glasbe, kolikor jo je mogoče pri nas s tehničnimi sredstvi realizirati.«
In igralci:
Štefka Drolčeva: »Dominikov tekst nam je bil v radost. Mislim, da smo vsi občutili veselje do igranja. Drug ob drugem smo rasli in v tem je, mislim, čar te predstave.«
Mija Janžekovič: »Obe vlogi, ki ju igram v .Igricah', sta mi zelo pri srcu. Mislim pa, da smo danes v tej fazi dela, ko gledamo predvsem na to, da se medsebojno uberemo, uglasimo, saj .Igrice' zahtevajo takšno ansambelsko igro. To pa terja zelo na-
tančno delo, ki je vedno sveže in živo.«
Branko Miklavc: »Bolj kot na svojo vlogo mislim na tekst, ki mi je zelo všeč. .Igrice' se mi zdijo izrazito ,do-minikovske', miniaturne so v svojem osnovnem prijemu, brez prevelikih pretenzij, na videz lahkotne, s svojsko simboliko pa resnobno in prizadeto odkrivajo raznolike življenjske odnose.«
Metka Leskovšek, študentka Akademije, prvič sodeluje pri Odru 57. »Način igranja pri Odru 57 mi je tuj in imam zato precejšnje težave z vlogo, ki je že sama po sebi težka.«
Mito Trefalt pa se bo to pot prvič pojavil pred občinstvom izven okvira Akademije. »Vloga je precej težka. Težave pri oblikovanju sem imel, ker sem se moral prilagoditi načinu dela pri Odru 57. S tem, kar sem napravil, nisem še zadovoljen in pričakujem, da bo rezultat le^ povprečni začetek poklicnega dela.«	mžč
Branko Miklavc v lirični groteski »Igrice«
Pianist, skladatelj, aranžer in vodja Duke EUington je osebnost, ki so ji posvečene mnoge študije o jazzu
njegova »DAS JAZZBUCH«, ko jo imamo tudi v srbohrvaškem prevodu, bestseller v pravem pomenu besede. Laade, Ziefle in Zimmerle, so imena treh mož, ki so dali v svet »JAZZ — LEXIKON«. Kdor se tudi v glasbi navdušuje za biografije, bo morda segel po knjigi z naslovom »LADY SINGS THE BLUES«, katere avtorica je zdaj že pokojna pevka Billie Holliday. Lingston Huges je med množico svojih študij morda še najbolj uspel z »FAMOUS NEGRO MUSIČ MAKERS«. Eno njegovih del, ki se glasi v hrvatskem prevodu »POCETNICA JAZZA«, je moč kupiti tudi v naših prodajalnah s knjigami. Tudi knjigo Barryja Ulanova »JAZZ U AMERICI« lahko kupite pri nas v srbohrvaškem prevodu. Angleški jazzolog John S. Wilson je zbral nekaj podatkov iz naslovov plošč vseh glasbenikov tradicionalnega jazza. Še naslov: »THE COLLECTOR S'JAZZ, TRADITIONAL AND SWING«. Iste teme se je lotil njegov kolega Brian Rust, ko je napisal »JAZZ IN NEW ORLEANS«. Frank Stacy je obdelal življenje slavnega trobentača, ki ga boste spoznali iz naslova — »HARRY JAMES«. Ako se zopet povrnemo na antologije, ne moremo mimo Marshalla W. Steamsa in »THE STORY OF JAZZ«. Bill Treadwell se je lotil swinga, ki smo ga danes že omenili, in v New Yorku izdal knjigo pod naslovom »BIG BOOK OF SWING«. Obdobje be-bopa je opisal Giuseppe Patane v delu »BE-BOP OU PAS BE-BOP?«. Tudi v Buenos Airesu so pred leti izdali knjigo o jazzu, katere naslov je »ESTETIKA DEL JAZZ« in njen avtor Oderigo Ortiz. Sharon Pease je specialist za boogie-woogie in tako je med drugim nastala tudi knjiga »BOOGIE-VVOOGIE PIANO STYLES«. Izčrpni življenjepisni podatki enaindvajsetih mojstrov jazza svetovnega slovesa so v knjigi Nata Hentoffa »THE JAZZ MAKERS«. Obdobje hot in cool jazza obenem je obdelal Edwin Gilbert: »THE HOT AND THE COOL«. Ljubitelji umetniških fotografij o jazzu posegajo po knjigi »JAZZWELT«, katere avtor je umetniški fotograf Dennis Stock. Robert Goffin, odličen poznavalec jazza, je napisal uspelo zgodovinsko študijo »JAZZ, FROM CONGO TO SWING«. Za konec pa še bogato ilustrirana knjiga Thea Lehman-na »NOBODY KNOWS«, v kateri so originalni in v nemščino prevedeni spirituali.
Naš miniaturni vodič po knjigah jazza Je s tem pri kraju. V slovenskem jeziku še danes nimamo knjige o jazzu. 2alostno, toda resnično! Ivo Dominik Gerem
EE3 7
Ali ste že kdaj pomislili, koliko knjig je napisanih o jazzu. Sicer pa ne bi prišli tako kmalu do konca. Le en primer: O legendarnem trobentaču nemškega porekla, Leonu »Bixu« Belderbeckeju, je bilo do danes napisanih toliko knjig — celo pesmi — da bi lahko z njimi napolnili srednjeveliko knjižno omaro. Zato si oglejmo le nekaj naslovov iz številne literature jazza.
Kaj ko bi začeli pri kralju jazza — Louisu Armstrongu? Morda sta najbolj zanimivi deli, ki ju Je spisal »Satchmo« sam, »SWING THAT MUSIČ« in »MY LIFE IN NEW ORLEANS«. Danec Jorgen Grunnet Jepsen mu je posvetil knjižico v treh delih, kjer lahko najdete vso naslove plošč, ki jih je »Lojze« posnel od 1932.—1960. leta in se imenuje »DISCOGRAPHY OF LOUIS ARMSTRONG«. Robert Goffin ga je nenadkriljivo opisal v svoji knjigi »HORN OF PLENTJf«. Pa še knjiga Alberta McCarthyja, ki je v knjigi »LOUIS ARMSTRONG« iz serije »Kings of Jazz« podal »Popsovo« življenjsko pot in pridal seznam izbrane diskografije. Tudi o pianistu in komponistu Georgu Gershvvinu je napisana kopica knjig. Najbolj zanimivi sta deli Davida Evena in Merla Armi-taga z enakim naslovom — »GEORGE GERSHWIN«. Noel Arnaud je izdal v Parizu knjigo o dirigentu Dukeju Ellingtonu z njegovim imenom za naslov. Italijane je razveselil Livio Cerri, ko je napisal zajetno knjigo »AN-TOLOGIA DEL JAZZ«. David Boulton je vse povedal že z naslovom svoje knjige, ki se glasi: »JAZZ IN BRI-TAIN«. Rudi Blesh je znan pisatglj jazza. Velik uspeh je doživel z delom »SHINING TRUMPETS«, ki so ga prevedli v mnoge evropske jezike. Ko smo že pri znamenitih imenih, se spomnimo še Leonarda Featherja in dveh njegovih najbolj znanih knjig, »THE ENCYCLO-PEDIA OF JAZZ« in »THE BOOK OF JAZZ«, ki sta tako rekoč še najbolj znanstveni. Tudi Nemca Joachima Ernsta Berendta se ob tej priliki lahko spomnimo, saj je
NOVOSTI
ZALOŽB
EME
hOHOSJA
^vohxc
kratko toda novo
najboljšemu - plaketo branka ziherla
MNOGO TEKMOVANJ
Minuli teden je bilo med' slovenskimi športniki izredno Živahno, saj so tekmovali na vseh koncih in krajih.
X. Skrl ((Rog) — kolesarstvo, 13, 2. Lešek (Kladivar) — atletika, 10, 3. — Vecko (Odred) — namizni tenis, Vrhovšek (Neptun) — plavanje, Span (Ljubljana) — atletika in Hafner (Ljubljana) — atletika, po 9, 7. — 9. Pucihar (Olimpija) — tenis, Cervan (Maribor) — atletika in Valenčič (Rog) — kolesarstvo, po 6, 10. Petcrman (Bled) — veslanje, 4, 11. — 13. Skulleva (Olimpija) — tenis, Keber (Ilirija) — skoki v vodo In Pivk (Odred) — boks, po 3 točke.
AngleAki Športniki so s svojim gentlemanskim obnašanjem ustvarili pojem fair playa, to je poštene borbe, že ko so so njihovi prvi športni predstavniki pojavili na tekmovanjih na kontinentu. Ne glede na splošno znano zadržanost Angležev, njihovim športnikom dolgo časa niti ni bilo težko ostajati miren na tekmovanjih, ker so bili toliko močnejši, da jih je samo veselilo, če so jim kontinentalci tudi zabili kak gol ali sploh osvojili kako točko, saj bi bilo sicer tekmovanje zaradi njihove premoči predolgočasno...
Toda časi so se spremenili in angleški športniki prav tako težko ali še težje zmagujejo kot vsi ostali širom po svetu. Zategadelj je njihov falr play močno zbledel v skoraj vseh športnih panogah z edino izjemo tenisa. In če kje, potem velja to pravilo še vedno gotovo v največji meri na teniških turnirjih v Wim-bledonu. Obiskovalcu Wimbledona tega ni težko ugotoviti, saj mu pade takoj v oči izredna korektnost tako igralcev kakor tudi sodnikov in končno — publike, ki enako vneto ploska lepim potezam domačih kot tujih igralcev. Če bi gledalci enako postopali tudi na tekmovanjih v drugih športnih panogah (zlasti v nogometu, košarki in še drugih »živčnih« pano-
PARADA FAIR PLAVA
1
gah), bi prihajali na športna igrišča res z veseljem in uživali v lepi igri, ne pa zahtevali samo zmage za vsako ceno.
Ko sem moral ob prihodu v Dover pri pregledu potnih listov pojasnjevati tamkajšnjemu uradniku, zakaj pravzaprav prihajam v Anglijo (brez tega namreč ne dobi potnik zadnjega vstopnega »blagoslova« za Otok), in sem povedal, da grem kot poročevalec v Wimbledon, me je posmehljivo pogledal in nato vprašal, kaj grem pravzaprav še iskat, ko sta oba jugoslovanska zastopnika v igri posameznikov vendar že izpadla. Bilo mi je nekoliko nerodno, toda pogumno sem mu dejal, da bo za jugoslovanska reprezentanta odločilnega pomena igra parov, kjer se bosta gotovo pretolkla do četrtfinala. Ne vem sicer, kaj si je uradnik mislil, toda iz njegovega »Yes, sure« mi je bilo takoj jasno, da me ima za fantasta, kajti Pilič in Jovanovič kljub svojim uspehom v igri parov nista bila postavljena za nosilca. 2al tistega uradnika, ko sem se vračal z zmagoslavnim obrazom spet nazaj na kontinent, ni bilo pri pregledu potnih listov v Dovru, ker bi mu z velikim veseljem rekel: »O kay — kaj sem vam rekel!« Saj smo imeli prvič zastopnike celo v finalu.	(
Seveda pa našima reprezentantoma ni bilo tako lahko priti do finala. Enako ostre borbe kot v polfinalu in finalu sta morala absolvi-rati že prejšnja kola. Posebno Pilič je pri tem često izgubljal živce, toda popoln mir Jovanoviča je deloval nanj kot balzam, da se je takoj spet zbral in ponovno zablestel. Kljub temu se je prijemal za glavo, kadar mu kaj ni uspelo in tudi z drugimi gestikulacijami kazal, da je skrajno nervozen. Na srečo tudi njihovi nasprotniki niso bili z živci na boljšem. V osmini finala je prišlo o igri proti ameriškemu paru Henry-Neely v petem, torej zadnjem nizu, do kritičnega trenutka pri stanju 4:3 za naša igralca. Američana sta se dobro zavedala, da pomeni izgubljeni gem zanesljiv poraz in sta se temu primemo zagrizla.
Prišlo je do izenačenja in menjav prednosti. Končno Se je Henryju ponudila priložnost, da osvoji odločilno točko. Mehko odbita žoga mu je blizu mreže priletela skoraj na lopar, ki ga je moral samo dobro nastaviti in žoga bi padla tik za mrežo. Toda usoda je hotela, da je obtičala v mreži! Američan se je prijel za glavo, zaječal, se sesedel in vrgel lopar po tleh. Bilo je konec! Zadnjo točko sta Jugoslovana osvojila brez težav, saj sta nasprotnika sploh izgubila voljo do igre.	Zdcno	Vahtar
POŠTENOST
TEHNIKA POMAGA ŠPORTU
V »oboto, ko	,	auovoljna	mladina	dobesedno	okupira	središče	za	kegljanje	v	San	Diegu,	ki	ima	kar	56	stez
NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI VESLAČI PRED PRVIM SVETOVNIM PRVENSTVOM V ŠVICI
Nemirna vesla
Na blejski mednarodni preml-e . pa našim najboljšim ni šlo Zgolj za močno zaželene lovorjeve vence, marveč še zgolj zato, da bi dosegli na videz neizpolnjive
Žalostno slovo
dlon, na katerem je nekoč z vragolijami navduševal na de-setitisoče svoj ih simpatizerjev in spet odhaja v spominih na tiste trenutke, ki so mu prinašali brezmejno srečo v zmagah, o katerih je mnogokrat odločal on sam. Solze mu polzijo po licih, ko se sipominja velikih iger, ki so mu prinašale slavo in naziv najboljšega italijanskega nogometaša.
Montuori se še ni odločil za nov poklic- Nekateri trdijo, dia bo odprl trgovino s športnimi rekviziti v Firencah, drugi pa sipet pravijo, da se bo posvetil slikarstvu, za katerega ima mnogo daru-
»Za zmeraj se poslavljam od nogometa, zato ker moram, da ne bi oslepel popolnoma, toda verjemite, da bom zmeraj mislil nanj,-« je dejal Montuori zbranim novinarjem, »kajti to, kar sem doživljal na nogometnih terenih, se ne da pozabiti tako zlahka. Se naprej bom prihajal na stadion	svojega
nekdanjega kluba, vehdair samo tedaj, kadar bodo velike tekme. Zmeraj bom sedel med gledalci za žično ograjo, samo zato, da me ne bi kar na lepem zgrabilo in bi poletel med svoje tovariše na igrišče.. ■«, je končal žalostno	zgodbo
Monituori.
BGVVLING — ENA IZMED ŠTIRIH ZVRSTI ŠPORTNEGA KEGLJANJA — JE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE MED NAJBOLJ PRILJUBLJENIMI REKREACIJSKIMI IGRAMI, KI JO GOJI KAKIH 25 MILIJONOV LJUDI
Večina Američanov goji kegljanje bolj kakor katerikoli drugi šport. Vsak teden kakih 25 milijonov ljudi
— moških, žensk in celo otrok — obiskuje kegljišča, ki so dandanes čisto drugače urejena, kakor pa so bili nekdaj neugledni stranski prostori poleg dvoran za biljard, kjer so bila nekoč kegljišča. Sedaj imajo moderna kegljišča v ZDA celo sodobne klimatske naprave, restavracije, intimne salončke, kozmetične salone in celo plavalne bazene. Mnoga kegljišča imajo še posebne oddelke za otroke, kjer se lahko — pod nadzorstvom seveda
— igrajo, medtem ko njihove mamice podirajo keglje...
Kegljanje —■ vsaj po ameriških vidikih — ne terja dolgotrajnega treninga, niti ni treba odmeriti mnogo denarja za opremo. Vsakdo, ki zmore zalučati kroglo 18 m, se lahko na tekmovališču nauči brezplačne osnove tega športa — v pič-
le pol ure. Krogle so tako na voljo, medtem ko si je moč posebne čevlje (enega z gumijastim podplatom, drugega z usnjenim) sposoditi za borih 20 centov (kakih 150 dinarjev). Igra, v kateri lahko igralec desetkrat vrže kroglo proti kegljem, pa velja od 40 do 50 centov.
Za razvoj kegljanja — v ZDA igrajo tako imenovani bovvling na 10 kegljev (v Evropi na 9), medtem ko so mednarodno priznane kegljaške discipline še asfalt (v tej zvrsti smo Jugoslovani najboljši na svetu) ter schere in bohle, ki pa kot tekmovalna športa nimata prave prihodnosti — ima precejšnje zasluge stroj za postavljanje kegljev. Serijsko so ga začeli izdelovati že leta 1953! z njim so avtomatizirali postavljanje kegljev v času, ko je za petdesetstezna ali stostez-na kegljišča bilo težko najti toliko dečkov, ki bi bili voljni — za male denarce ves dan postavljati keglje.
Te modeme električne naprave dvigujejo vse keglje, ki so v enem za-vrtljaju ostali nedotaknjeni, »pospravlja« podrte lesene vojščake in pred novo igro znova postavlja vse keglje točno na njihova mesta. Po določenem številu lučajev se krogle po posebnem žlebu vračajo do kegljača, stroj pa medtem postavi keglje.
Tudi televizija je mnogo prispevala za popularnost tega že tako priljubljenega športa. Oddaje, s katerimi je televizija predstavila naj-spretnejše igralce pri igri, so mnoge spodbudile, da so se še sami poskusili v tem športu. Na kegljiščih so nato odkrili, da kegljanje ni samo zabava in zdrava rekreacija, marveč da tudi zadosti prastari prvotni potrebi človeka, da nekaj meče in razbija. Kadar zaluča kroglo iz trde kovine na vojščake iz javorjevega lesa, občuti nekaj podobnega, kot če vrže kamen v okensko šipo... (Cisto ameriško, kaj? A vendar — tudi zares čisto človeško.)
Dandanes ima skoraj vsak industrijski koncern, družbena organiza-
goji za doseganje vrhunskih rezultatov kar najbolj normalni, kar želimo zlasti še dočakati na posebnih izbirnih tekmah 1. in 2. avgusta. Po jugoslovanskem šampionatu se bodo najboljši čolni namreč še merili na internih izbirnih tekmah. Ce bo potrebno, bomo tedaj tudi čakali na ugodne podnebne razmere, samo da bi izluščili pravo vrednost jugoslovanskega veslanja. Kdor pa bo prve dni avgusta prepočasen, bo iahko zamujeno nadoknadil v drugem roku, to je od 12. do 14. avgusta, ko bo na Bledu vnovič tekmovanje za tiste, ki še niso dosegli zaželepih norm. Na to odločilno merjenje sil bodo lahko vsi klubi poslali svoje najboljše, tekmovalce, seveda na lastne stroške, če bodo zanje menili, da bodo kos izrednim dosežkom. Prireditev bo namreč odprtega značaja, za najboljše pa celo obvezna, z nekakšnimi nosilci skupin.
Skupne priprave
Dosežki z državnega prvenstva in obeh izbirnih tekmovanj po njem bodo seveda odločilni; možnosti, da se bodo izkristalizirali zares najboljši, bo torej dovolj, zlasti še, ker bodo smeli vselej startati tudi tisti
Luzern: 600 tekmovalcev iz 30 držav
Nič manj načrtno in sistematično kot jugoslovanski veslači se za luzernsko premiero pripravlja tujina in seveda kraj, ki ga je doletela čast, da bo izvedel prvo prvenstvo. Naši bodo na idiličnem jezeru Rotsee, ki je 2,4 km dolgo, na najožjem delu pa 136 m široko ter 10 do 15 m globoko, naleteli na izredno hudo mednarodno konkurenco skoraj 600 tekmovalcev iz 30 držav, članic FISA. Pa tudi po drugih področjih obeta luzernski šam-pionat izredno športno, prireditev. Casi bodo gotovo imenitni, saj je jezero zavarovano pred stranskimi vetrovi z gorskima grebenoma, ki sta hkrati izvrstni naravni tribuni za gledalce. Komaj so prireditelji začeli prodajati vstopnice (prva tribuna bo samo za »abonente«), že so jih razgrabili 20 000, računajo pa seveda, da jih bodo prodali vsaj še enkrat toliko. Sicer pa je ob 2 km dolgi tekmovalni progi prostora za kakih 80.000 ljudi.
Štiri novosti SP
Razen številnih evropskih držav se bodo za 7 zlatih lovorje-vih vencev borili tudi močni za-
*
O M A "N
mo, fk
Mnogokrat moramo žal, ugotoviti, da v bojih za to&ke, v vrtincu želja ln možnosti v športni tekmi, marsikateri tekmovalec pozabi na o— snovno poštenost. Sodnik mu po pomoti nakloni sicer nezaslužen rezultat, on pa je lepo tiho, 6e* kaj bi govoril, bom pa prihodnjič morebiti oškodovan. Cesto pa se tudi primeri, da poštenost prevlada. Pri odbojki igralec prizna, da se je dotaknil žoge, t-enisač popravi sodnika in ga opozori, da je bil nasprotnikov udarec točno na črti itd. V finalu zvezne atletske lige za mlajše mladince smo zabeležili podoben pri-ikil\ Sodniki so pri metu kopja zamenjali rezultata Mariborčana Tratnika in Celjana Vozliča, Mariborčan. je talko na mah zasedel s Celjanovim pet metrov boljšim mo uun tretje mesit/?, Celjan pa je ostal osmi. Brž ko pa so objavili take re-zulteite in je Celjan začel ugovarjati, se je oglasil tudi Mariborčan in dejal, da talk izid r.e bo mogoč Jn da Celjanu vsekakor gre tretje meto, njemu pa osmo. Bravo. Igor Tratniki
■ ilC-	mmm
■mo. m
Tekme četvercev s krmarjem so zmeraj dramatične od starta do cilja 2000 m dolge proge
ŠTEVILKE 0 SAMOSVOJI BILANCI
Drž. atletske reprezentance v LRS
Odločilno: državno prvenstvo
Zvezni kapetan jugoslovanskih veslačev Jaroslav Lastovica nam je v zvezi z odhodom naših najboljših posadk v Švico takole obrazložil razveseljive delovne načrte:
»Kajpak smo z zlatimi črkami zapisali dosežene čase Mornarjevega osmerca in četverca brez krmarja ter šibeniškega četverca s krmarjem, toda resnici na ljubo moram povedati, da je norme za I. svetovno prvenstvo moč izpolniti šele od državnega prvenstva (29. in 30. t. m. na Bledu) dalje. Tedaj se bomo potrudili, da bodo tekmovalni po-
čolni, ki bodo čisto blizu normam (3 sekunde pod normo pri osmercih, 4 sekunde pri skiffih, double scollu in dvojki). Ce pa muhasto poletno vreme ne bi bilo naklonjeno tekmovalcem, bomo naše zastopnike za svetovno prvenstvo določili po rezultatih na mednarodnih regatah in po posebnem testiranju.
Neposredno pred odhodom v Švico — že zdaj je bolj ali manj jasno, da veljajo največ Mornarjev osmerec, oba četverca istega kluba, četverec s krmarjem šibeniške Krke in dvojka s krmarjem Mornarja — se bodo izbrani reprezentanti pripravljali v skupnem taboru, še prej pa seveda ves čas po klubih.«
Prihotfiijo soboto in nedeljo bodo nastopile vse štiri jugoslovansko atletske reprezentance. Moški in ženske se bodo pomerili z ekipama Nemške demokratične republike, mladinci in mladinke pa z Avstrijo. Trije izmed teh dvobojev bodo v Sloveniji, moški z NDR v Celju, mladinska pa v Mariboru.
Ob teh srečanjih smo našim bralcem pripravili statistiko povojnih meddržavnih srečanj jugoslovanskih reprezentanc.
D Moška ekipa je nastopila 40 krat, 18 krat*je zmagala, v 22 srečanjih pa je bila poražena. Sestala se je s 16 različnimi evropskimi reprezentancami (z NDR še ne!). Samo eno izmed štiridesetih tekmovanj je bilo doslej v Sloveniji. Leta 1958 je bila Ljubljana prizorišče dvoboja Madžarska : Jugoslavija. Celjani so torej drugi v naši republiki, ki bodo v soboto in nedeljo gostili našo izbrano moško ekipo.
13 Potsdamski dvoboj NDR : Jugoslavija v nedčljo bo jtl. nastop
naše ženske ekipe, ki je v dosedanjih nastopih zabeležila osem zmag, en neodločen izid in 11 porazov. Tekmovala je z osmimi nasprotniki, ekipa NDR pa bo deveti. Štirje dvoboji (trije nastopi) so bili pri tem v Sloveniji. Leta 1950 v Celju Avstrija : Jugoslavija, leta 1952 v Ljubljani troboj Zahodna Nemčija : Avstrija » Jugoslavija in leta 1957 v Ljubljani Madžarska : Jugoslavija.
O Izbrana ekipa jugoslovanskih mladincev je doslej tekmovala 13 krat. Sest zmag in sedem pora. zov, je bilanca (pet različnih nasprotnikov, med njimi tudi že Avstrija). V Sloveniji so bili dvoboji z Avstrijo 1951 (Ljubljana), z Italijo 1959 (Celje) in z Madžarsko 1960 (Maribor).
■I Negativne bilance za zdaj nimajo edinole mladinke. Resda so tekmovale manjkrat (6) in s samo dvema nasprotnikoma (Avstrijo in Romunijo). Pa vendarle: tri zmage in trije porazi. Kočevje 1955 — prizorišče dvoboja Avstrija : Jugoslavija, še preostali podatek.
B
H 35.000 gledalcev je pridrlo ne-^ davno v berlinski olimpijski | stadion, da bi - o tem so bili ji prepričani vsi in tudi tisk je | že pripravil fanfare, da bo pri-| memo proslavil novega Schme-g linga — in odhajalo iz njega H bridko razočaranih. Boksar |g Scholz je izgubil dvoboj na 15 | krogov po točkah, in sicer so-fi glasno z glasovi vseh treh nev-|g tralcev, po enega Waležana, g Francoza in Belgijca. Prema-|i gani je že kmalu od začetka | pokazal prave karte, ki Jih ni | spregledal niti njegov partner | Johnson, da je nazadnje z ve-| liko premočjo ubranil naslov | svetovnega prvaka v poltcžki g kategoriji. Scholz je namreč I v strahu, da bi ne dočakali kax-| šnega knockouta, kratko malo | opustil vsako napadanje, ker je | hotel po vsej sili ostati do kon-H ca na odru. To pa mu ni mog-H lo prinesti drugega kakor naj-g bolj zaslužen poraz. Tudi z deli narnim izkupičkom — razen m obeh boksarjev — prizadeti niso §= bili prida zadovoljni.
Najnovejši svetovni rekorder §f v skoku ob palici Finec Pentti Nikuia (4,94 m) Je menil na dan tega podviga pomakniti to jr znamko kar na okroglih 5 m. p Trikrat se je zavihtel in trikrat §=; mu ni šlo. Radovednežem je potem povedal, da tudi rekordni H skok ni bil nič posebnega, s,aj M je marsikdaj skakal že bolje. |f Menda se je oelo prav rahlo gf dotaknil letvice, vendar se le f ni ganila. Zanj pa sploh ni preji senetljiva dosežena višina, ker j je že zdavnaj zapadla. Njegov H naslednji cilj je pet metrov, niši kakor pa ne zadnji. To bo Rali mo vmesna postaja — pravi — kajti v tej disciplini po njego-M vem sploh ni nobenih meja. g Trdno je prepričan, da bomo s letos še kaj slišali o njem.
NA PRVENSTVENI NOGOMETNI TEKMI ITALIJANSKE LIGE FIORENTINA : SPAL JE BIL V NAPADALNI VRSTI FIORENTINE SE PRED DOBRIM LETOM ODLIČNI NOGOMETAŠ 1YUQLKL MONTUORI. BIL jli ,,K-PREKOSLJIV, RAZIGRAN KAKOR ZMERAJ VSE DOTLEJ, DOKLER JE NI IZKUPIL V NEKEM NA VIDEZ NEDOLŽNEM DVOBOJ« Z NASPROTNIKOVIM IGRALCEM.
cija, cerkva ali univerza vsaj po eno ali več kegljaških ekip. Tekmujejo pa v različnih kategorijskih razredih. Ligaška tekmovanja za odrasle so dobro organizirana, zmagovalci pa dobijo lepe častne in visoke denarne nagrade.
Najboljši igralci sodelujejo še na tekmovanjih, ki jih prenaša televizija. Šampioni teh prireditev dobijo za nagrade tudi po več tisoč dolarjev!
Zanimivo je še, da imajo Invalidi prost vstop na vsa kegljišča. Celo slepi lahko kegljajo s pomočjo posebnih priprav. Ob sobotah dopoldne lahko otroci gojijo ta šport, seveda po znižanih cenah. Mladini so na voljo tudi lažje in manjše krogle, ko so sicer po pravilih določene za tekmovanja (4,5 do 7,2 kilograma).
Kegljanje je v raznih oblikah znano že sedem, tisočletij. Egipčani so ga poznali že 5200 let pred našo ero. Toda nikoli v svoji pisani zgodovini se z njim ni bavil niti del tiste množice, ki jo ta igra privlačuje dandanes.
Na Bledu pa tudi v drugih jugoslovanskih veslaških središčih že vse od prvomajske otvoritvene regate ni pravega miru. Rezki komandni klici kratkohlačnih krmarčkov vznemirjajo povsod sicer mirne vodne gladine. Na vsakem koraku je čutiti, da je letošnja tekmovalna sezona v tem športu res nekaj prav posebnega: po uvodnih zaveslajlh je namreč na pragu že prvo svetovno prvenstvo v veslanju sploh, ki bo od 6. do 9. septembra v enem izmed evropskih veslaških centrov v Luzernu v Švici.
Karme, norme, norme...
Med mladimi jugoslovanskimi skiffisti za zdaj še ni dostojnega naslednika za evropskega prvaka Perico Vlašiča
S tem se začenja žalostna zgodba in tudi konec blesteče
kariero virtuoza z žogo, 33-let-inega Montuorija. Samo nekaj ur po končani takimi je znam očesni zdravnik iz Firenc, prof. Furgoni dejal: »Samo še en udarec z gla/vo in Montiuori bi izgubil vid za zmeraj!«
Odtlej dalje popularni »Mig«, kakor so ga imenovali, ni več oblekel klubskega dresa in se nikdar ni več pojavil na nogometnem igrišču.
Montuori je prišel v Italijo iz San.ti.gga po naključju. Brž so ga opazili me/hažerji in mu ponujali velike vsote denarja za prestop v večji klub. Odločili se je za Fioremtiino. V novem okolju je »Mig« igral v velikem slogu ln zasenčil vse
Prve letošnje kvalitetne regate pri nas — medtem so se tudi v tujini že razmahnile z vso silo — so sicer pokazale, da so vsi najboljši jugoslovanski veslači (razen prizadevnih mladih naraščajnikov) čez zimo dremali, nekateri pa so celo trdno spali na lanskih lovorikah. V taboru najboljših kratko malo ni bilo čolna, ki bi na mednarodni borzi lahko veljal kaj več. Sele ti uvodni slabotni pomladanski zaveslaj! so spodbudili siceT priznane posadke z mednarodnimi skušnjami, da so se s pospešeno vnemo lotile napornega, trdega treningu. Uspeh kljub nekaterim slabostim (klubi so na primer vse premalo pozornosti posvetili specializaciji svojih najboljših tekmovalcev) seveda ni izostal: na nedavni XII. mednarodni regati na Bledu so naši najhitrejši čolni v hudi konkurenci iz Italije. Bolgarije, Avstrije, Poljske in ZAR v osmih moških disciplinah zmagali kar petkrat!
norme za I. svetovno prvenstvo v Luzernu. Pred samim tekmovanjem so celo priznani jugoslovanski strokovnjaki menili, da so bržkone nedosegljive za vse naše čolne (norme so v podrobnem take: skiff 7,25, dvojka brez krmarja 7.14, dvojka s krmarjem 7,45, double scoull 6.50, četverec brez krmarja 6.38, četverec s krmarjem 6.45 in osmerec 6.05 za 2000 m)! Tekma pa je pokazala drugače: trije Čolni — osmerec splitskega Mornarja (6:01,5), četverec s krmarjem šibeniške Krke (6:40,6) in četverec brez krmarja Mornarja (6:29,4) — so namreč izdatno izpopolnili že tako astronomske norme, s katerimi bodo lahko — še po nekaterih domačih preizkušnjah — dobili potne liste in vozovnice za Luzern.
stopniki iz ZDA, Avstralije, Japonske, Južne Afrike, Urugvaja, Kanade in prvič tudi iz ZAR. Kako resno računajo s tekmovanjem v SZ, kaže na primer podatek, da so si že zdaj rezervirali sobe v enem izmed najlepših hotelov — v Luzemer Hofu. Nacionalne zveze z manjšimi mošnjami se bodo prejkone utaborile kar v »veslaški vasi« Rathau-sen 15 minut od tekmovalne arene (prva novost luzernskega šam-pionata), Idjer bodo na voljo prenočišča z zajtrkom po 7.50 oz. 5.50 franka za kakih 250 tekmovalcev. Novo v zvezi s prvenstvom je še. da se bodo organizatorji odpovedali državnim zastavam in himnam (zmagovalce — svetovne prvake bodo s pri-
mernim ceremonialom proglašali na polotoCku blizu cilja), s posebnimi tekmovalnimi pravilniki bodo onemogočili sleherno špe-kuliranje v izločilnih vožnjah ln uvedli še nedeljsko dopoldnevno tekmovanje za uradni plasma od 7. do 12. mesta.
In še nečesa ne smemo zamolčati: v času prvenstva bo v Luzernu tudi kongres mednarodne veslaške zveze (FISA), ki bo razpravljal tudi o prizorišču prihodnjega svetovnega šampionata. Veslaška zveza Jugoslavije je v zvezi s tem že proučila vse možnosti za izvedbo takega tekmovanja leta 1966 — prvenstvo bi bilo seveda na Bledu, ki bi v ta namen potreboval samo nekatere nove, neogibno potrebne investicije. Zato bo VZJ na kongresu prejkone kandidirala za organizacijo II. svetovnega prvenstva 1966.
H. Vbeleis
tedanje nogometne ase v Italiji. Postal je ljubljenec publike. Njemu gre precejšnja zasluga, da je Fiorentima v sezoni 1955/56 osvojila naslov državnega prvaka. Ih zato ni nič čudnega, da je njegova vrednost vidno naraščala- Ob prihodu v Fioronitioo je prejel 16 milijonov lir, tik pred poškodbo pa so ga ocenii.H za 200 milijonov lir!
Čeprav hrabro prenaša usodo, ki ga je zadela v najboljših letih, iko je bil na vrhuncu nogometne slave, Montuori le ne more pozabiti stadiona Fioren-trne, ne more se potolažiti z mislijo, da se je za zmeraj poslovil od nogometa, kti ga je ljubil z vsem srcem. »Mig« pogosto zahaja na taisti sta-
»Zenske, ki kadijo, se postarajo mnogo hitreje kot nekadilke,« je izjavil duisburški ginekolog in profesor na kliniki dr. Bernhard, ko se je skupina zdravnikov zbrala v Miinchenu na delovnem kongresu, da bi diskutirala o temi »Kajenje in zdravje«. No, vseeno pepelniki na dolgih mizah v dvorani, kjer je potekala zanimiva konferenca, niso bili prazni. Kot v posmeh temi, o kateri so nameravali razpravljati, je imelo s seboj 75 odstotkov udeležencev škatle cigaret in vžigalnike. Priznati pa je treba tudi, da jih je že s prvim dnem debate minilo veselje do kajenja.
Nevarne strupene snovi — nikotin, ki paralizira krvni sistem, ogljikov monoksid, ki slabo vpliva na kisik v krvi, metilni alkohol, ki škoduje vidu, amonijak, ki podpira pljučno tuberkulozo, in katranaste snovi, ki jih ima znanost za zanesljive potencialne povzročitelje raka — se skrivajo v vsaki posamezni cigareti. Profesor Bernhard je nekaj let opazoval 659 žensk-kadilk in 5000 nekadilk ter ugotovil precejšnje razlike v njihovem splošnem zdravstvenem stanju. Pri 36,2 odstotka žensk-kadilk je ugotovil obolenje ščitne žleze, pri nekadilkah je bil ta odstotek le 5,8. Še bolj vznemirljivo pa učinkuje število prezgodaj ostarelih žensk — 65 od-
51 odstotkov žensk, ki kadijo, ostane brez otrok - Zaskrbljujoča statistika s kongresa v Miinchenu
stotkov kadilk kaže prezgodnje starostne pojave nasproti le 3,9 odstotka nekadilk. Prezgodnji klimakterij (v času incd 36. in 38. letom starosti) se kaže v razmerju 20 proti 1,7 v ško-do kadilk in je skoraj najzanesljivejši pokaza-tej škodljivosti cigarete za ženski organizem. Tudi statistika splavov kaže negativni odnos 37,5 proti 15,3 v škodo žensk-kadilk. Vsaka cigareta, ki jo pokadi bodoča mati, izzove pri otroku vinjenem telesu pospešeno bitje srca in nasploh škoduje njegovemu razvoju.
V nadaljevanju svojega referata pa profe-sor Bernhard ni le poročal o svojih odstotkih, marveč je zahteval silno stroge ukrepe. Država naj bi se pobrigala za vzgojo proti kajenju na vseh šolah, podobne posvetovalne tečaje naj bi obiskovale vse ženske in še zlasti bodoče matere, kajenje naj bi prepovedali v vseh šolah, bolnišnicah, mladinskih domovih in javnih prometnih sredstvih. V zvezi s tem je govoril tudi o »pasivnem kajenju«, ki je nanj prisiljen vsak nekadilec, ki živi v prostorih, kjer kadijo
drugi In jih ne prezračujejo dovolj, kjer Je tako rekoč prisiljen na tobačni dim, ki prihaja od soscda-kadilca. Tudi drugi zdravniki so zahtevali podobne ukrepe, vsi pa so bili soglasni v tem, da je treba mladini pod osemnajstim letom odločno prepovedati kajenje, da je treba čimbolj omejiti reklamo za cigarete in povišati davek na tobak, hkrati pa odpreti večje število klinik za odvajanje od kajenja.
V Zahodni Nemčiji so pokadili lani 70 milijard _ cigaret, kar pomeni na prebivalca nič manj kot 1295 cigaret letno. Če je povprečna dolžina cigarete osem centimetrov, bi teh 70 milijard cigaret, nanizanih druga za drugo, pomenilo dolžino 5,6 milijona kilometrov, kar je petnajstkratna razdalja med Zemljo in kuno. Ta količina naj bi se v prihodnje kar najbolj zmanjšala. Kongres si je zastavil to nalogo in Prvi rezultat se je pokazal že na samem zasedanju. Okoli poldne so izginile s konferenčnih miz zadnje škatlice cigaret in se' popoldne niso več pojavile.
Mravlje so prepeljali v takih sodih najprej s tovornjakom do Genove, od tam pa ■ hitro motorno ladjo do Sardinije
Maurice Maeterlinck bi bil navdušen.
»Njegove« mravlje, pametne, pridne, mirne in jasnovidne mravlje, ki gradijo tako čudovita velemesta pod zemljo, ki so tako neutrudne pri delu in ki imajo tak čut za urejanje družbenega življenja, gredo sedaj celo v vojno. Nalovili so jilh, vtaknili v sode in sedaj jih Peljajo na bojišče, kjer jih čaka hud sovražnik, ki je trdno odločen, da se ne bo pustil pregnati kar tako. Povelje dneva bo kratko: »Zmagaj ali umri!« Njihov boj pa bo imel tudi svoj cilj: z vsemi sredstvi morajo obraniti sardinske gozdove, predvsem pa dragoceni »quercus suber«, hrast plutovec, katerega velike plantaže so hudo razdejale neštete škodljive žuželke.
Znanstveniki so ugotovili, da so prav mravlje najučinkovitejše orožje proti tem žuželkam, saj so njihove smrtne sovražnice in še s posebnim naravnim darom, da lahko vodijo in zmagajo v najbolj krvavih bojih. In tako je prišlo do najbolj nenavadnega bojnega pohoda v vsej zgodovini: v genovskem pristanišču so vkrcali na motorno ladjo »Torres« petdeset milijonov gozdnih mravelj z vsemi
kraljicami in generali. Ujeli so Jih v Bergamskih alpah in jih z vsemi njihovimi mravljišči vložili v kakih sto velikih sodov. S hitrim tovornjakom so jih prepeljali do Genove, kjer jih je že čaikala ladja. Na Sardiniji so jih izkrcali in njihova mravljišča takoj posejali na »bojnem polju«.
Koristnost mravelj za boj proti škodljivim žuželkam je odkril znani znanstvenik, profesor pavijske univerze Mario Pavan, ki je direktor entomološkega inštituta agronomske fakultete te univerze.
Po nedavnem poročilu FAO bodo imele dežele ob Sredozemskem morju leta 1975 kakih 245 milijonov prebivalcev. Precejšen del tega prebivalstva pa se bo preživljal z gozdarstvom. Prav te ugotovitve so spodbudile Italijo in druge države, da so pričele posvečati še večjo pozornost boju proti gozdnim škodljivcem. Tako je tudi profesor Pavan pričel z »izbira-njem« za boj pripravnih mravelj. 1590 gozdarjev mu je prinašalo najrazličnejše vrste mravelj, profesor pa je proučeval njihove bojne sposobnosti.
No, in kakšni sb ti nenavadni bojev-
I
Tl
J
D
>!]
Sardinske nasade hrasta plutov-ca noj bi rešilo pred škodljivimi žuželkami 50,000.000 bojevitih gozdnih mravelj
niki? Tehtajo kakih osem miligramov, imajo za svojo težo dokaj močan oklep in zelo močne čeljusti, ki so poleg žela, s katerim vbrizgavajo v svoje žrtve mrav-ljinčno kislino, njihovo glavno orožje. Živijo samo v iglastih gozdovih, in to od 500 do 2000 metrov nadmorske višine v zelo velikih mravljiščih. V enem samem mravljišču pogosto živi tudi dva milijona mravelj, ki so razdeljene v delavce in vojake. Vse pa so slepo pokorne svojim kraljicam. Profesor Pavan trdi, da je samo v Alpah vsaj milijon mravljišč s kakimi 300 milijardami mravelj — bojevnikov. V letu dni ti bojevniki uničijo približno 14.400 ton žuželk, katerih večina je prav izredno hudih drevesnih škodljivcev. Ko so prenesli mravljišče teh gozdnih mravelj v toskansko-emiliapski del Apeninov, so znanstveniki in študentje pavijske univerze lahko sledili neiz-
prosnemu boju s silami nekega lokalnega mravljišča. Znanstveniki so opazili, da domače mravlje napadajo gozdne priseljence predvsem prve dni, ko se le-ti še niso povsem uredili in aklimatizirali. Gozdne mravlje tedaj doživljajo poraze in se morajo umikati. Toda že čez nekaj dni je njihova bojna sposobnost popolna in njihov protinapad skoraj vedno uspešen in zmagovit. Medtem ko se bojevniki bojujejo, pa v zaledju delajo delavke in gradijo nova mravljišča, kamor spravljajo na varno kraljico in ličinke. Zato so znanstveniki, ki so pregovorili italijanske oblasti na ta nenavadni poskus uničevanja gozdnih škodljivcev, vejiki optimisti. Gozdne mravlje bodo sicer potrebovale kak teden, da se bodo privadile novemu podnebju in zgradile svoja mravljišča, toda potem bodo gotovo prešle v neizprosen napad na škodljivce.
Leteča dvoživka — leti lahko nad zemljo in nad vodno gladino 20 do 100 cm visoko, Angleži ji rečejo »Hovering Craft« — je vozilo, ki se na tako imenovanih zračnih blazinah drži v zraku in se premika v zaželeno smer • Zračno blazino pod vozilom ustvarjajo posebni stroji na osnovi pritiska, drugi stroji pa skrbe za premikanje naprej ali nazaj, po želji tudi postrani ® Stroji poganjajo propelerje ali pa delujejo na reakcijski bazi • Ali bo to res vozilo bližnje prihodnosti?
;	.	y,	...	kvZT?:	<v'
meglo. Ruski strokovnjaki za gradnjo letečin vozil na zračni blazini trdijo, da je to vozilo za prevoz potnikov v bližnji prihodnosti, in sicer predvsem na neprehodnih močvirnih področjih, tundrah in na področjih, kjer je večni led, nadalje tudi na rekah in jezerih, ki pozimi zamrznejo. S takšnimi vozili si obetajo neprekinjeni promet kljub ledu. Razmišljajo celo o tem, da bi zgradili kombinacijo: letečo ladjo, ki bi po potrebi uporabljala tudi zračno blazino ... Strokovnjaki se trenutno ukvarjajo z mnogo bolj praktičnim vprašanjem:	kako	doseči znižanje
eksploatacijskih stroškov na takšnih letečih vozilih, ker niso rentabilna. Najnovejši izsledki kažejo, da bo to vprašanje kmalu ugodno rešeno. Japonci so se že tudi izkazali na tem področju. Izdelali so manjše leteče vozilo za eno osebo, v načrtu pa imajo večje.
Angleži so izdelali celo poseben načrt za Izdelavo vlakov na principu zračne blazine.
daj pa prostor za določeno število avtomobilov. Strokovnjaki in ekonomisti, ki so izdelali predmetno študijo, trdijo, da je realizacija tega načrta stvar bližnje prihodnosti. Takšni »vlaki« bodo izrinili dosedanje na razdaljah do 500 km in prav tako tudi letala. Tako potovanje bo udobnejše, varnejše in tudi hitrejše kakor z letalom! Pomisliti moramo samo na to, da je treba za vožnjo do letališča in z letališča večkrat porabiti več časa kakor za sam polet. Primerjava nam bo najbolje prikazala, katero vozilo ima prednost:
Levo: Maketa čezoceanskega letečega vozila za potniški promet $ Desno: Angleško potniško vozilo na zračni blazini SR N2 že zgrajeno in v poizkusni progi. 9 Spodaj: Model »hovercar«, angleškega vlaka na zračni blazini in posebnem betonskem žlebu namesto običajne železniške, proge
Na zagrebškem velesejmu so lani razstavili v ameriškem paviljonu posebno vozilo za eno osebo, imenovano »Aeromobile 209-2«, iast ameriškega zdravnika dr. Williama Ber-tel.sena. Vozilo je bilo dolgo šest metrov in nekaj manj široko, v sredini pa Je imelo močan rotor za ustvarjanje zračne blazine in motor za premikanje. Na posebni betonski ploščadi, zgrajeni za demonstracijo tega nenavadnega vozila, se je med oglušujočim truščem motorjev in vetrom dvignilo za približno dvajset centimetrov od tal in viselo v zraku. Tudi premikalo se je — sicer počasi, ker ni bilo dovolj prostora. Konstruktor je pripovedoval, da s tem vozilom obiskuje paciente v neprehodnih močvirnatih krajih svojega zdravniškega rajona in da mu zelo koristi. Omenil je hitrost 60 km na uro. Nadalje so povedali, da bi moralo to vozilo imeti Posebno cesto žlebaste oblike in bi potem lahko razvilo večjo hitrost. Toda v ZDA ni ostalo samo pri tem enosedežnem poizkusu, vojska se za takšna vozila zelo zanima in v obdelavi je cela vrsta načrtov za gradnlo brezhibnih letečih vozil za vojne potrebe. Nekateri tipi so že v gradnji. Namenjeni so za Prevoz vojakov in vojnega materiala, za prevoze motornih vozil in tankov čez močvirja In reke. Poleg vojaških modelov mislijo tudi na leteča vozila za prevoz potnikov.
V gradnji te vrste vozil pa ima nedvomno Prvo besedo Anglija. 2e pred tremi leti so na zagrebškem velesejmu razstavili maketo Velikega letečega vozila za prevoz 300 potnikov na progi Dover—Calais, torej čez morsko °žino La Manche. Takrat ni nihče resno je-mal razstavljenega načrta. Toda danes vidijo, da postaja stvarnost. Angleži so izdelali načrt za čezoceansko leteče vozilo na zračni blazini: 500 potnikov v udobnih prostorih, devet reakcijskih motorjev, hitrost 200 km na uro. Imajo tudi načrt, kako bodo s takšnimi vozili povezali mesta in nekatera mesta z otoki. Najprej so zgradili manjše leteče vozilo »SR-N 1«, težko 5 ton, ki zmore km potovalne in 68 km maksimalne hitrosti na uro. Nadaljnji trije eksperimentalni
število	sedežev	500
število	konj. moči	2.000
teža vozila, ton	500
cena vozila (angl. funtov) ekonom, hitr., km	140
120	600
22.000	13.500
65	140
180.000 1,000.000 405.000
700
500
Kakor vidimo, se nam v prometu obeta še marsikaj. Hitrost, varnost in nizke cene prevoza. Teh treh elementov pa ni lahko združiti. Strokovnjaki ne odnehajo In vse kaže, da bodo naši potomci porabili za potovanja mnogo manj časa kakor ml. V. M.
Nihče ne bo lagal, da v Injekciji uživa In zato ni nič čudnega, da se zdravstvena služba povsod po širnem svetu trudi, da bi ljudem čimbolj prizanesla pred to nadlogo. Največ odraslih in še posebno otrok pa se Injekcijam ne more izogniti pri raznih cepljenjih in zato so se zdravniki Severne Irske lotili problema, kako opraviti kar največ cepljenj z eno samo injekcijo. Uspelo jim je ustvariti vakcino, ki daje zaščito pred otroško ohromelostjo, oslovskim kašljem, davici in tetanusu z enim samim vbodljajem. Na sliki je dr. Dane, eden Izmed članov skupine, ld ji je uspelo to odrešujoče »križanje« na univerzi v Belfastu. Poskusi so pokazali, da je ta vakcina proti ohromelosti celo bolj učinkovita kot običajna ustna vakcina, odziv na ostale tri bolezni pa je enak dosedanjim posamičnim vakcinam. Nadaljnji cilj znanstvene raziskovalne skupine, ki je ustvarila novo vakcino, je pripojenje še novih vakcin, kar naj bi pripeljalo do tega, da bi naposled ena sama injekcija obvarovala otroka pred vsemi možnimi Infekcijskimi boleznimi v poznejšem življenju.
«z znanosti in tehnike nam poročajo
Obsežne raziskave o zdravju otrok so trem mUnchenškim zdravnikom razkrile, da starši običajno pretiravajo s priganjanjem svojih otrok k spanju. Novorojenčki so budni ed šest do osem ur dnevno, nadaljnji razvoj pa razdeli dobo bedenja In spanja precej brez vzgojnih vplivov. V drugem ln tretjem letu starosti bo otrok najtrdneje spal med sedmo uro zvečer bi tretjo zjutraj. V opoldanskem času postane otrok običajno zaspan šele okoli dveh. Sest ali desetletni otroci naj bi hodili spat šele okoli osmih ali devetih zvečer in naj bi spali deset do enajst ur. Za enajst do petnajstletne pa zadostuje že ura spanja manj.
£
m
tipi so dosegli nekoliko večjo hitrost. Končno so letos zgradili večje leteče vozilo »SR-N 2«, težko 27 ton. Nosi do 12 ton tovora, ima 38 sedežev za potnike in razvije maksimalno hitrost 100 km na uro. Baje že povezuje dve angleški mesti v poskusnem prometu. »SR-N 3« bo še večji: 45 ton, koristna nosilnost 18 ton, namenjen je angleški vojski in bo znatno hitrejši. Naslednji bo imel že 100 ton,..
V Sovjetski zvezi so pred nedavnim izdelali podobno'leteče vozilo kakor je »SR-N 2«. Preizkušajo ga na severnem delu države. Potovalna hitrost Je 60 km na uro. Tudi Rusi se v zadnjem času načrtno ukvarjajo z vprašanjem proučevanja in gradnje takšnih vozil. Vendar imamo podatke samo o vozilih za potniški promet. Delajo seveda tudi za vojaške namene, to pa je za sedaj zavito v
Ta načrt, ki je izdelan do podrobnosti in Je ekonomsko utemeljen, predvideva gradnjo posebnih prog žlebaste oblike (namesto tirov), na katerih bi na zračnih blazinah drseli vozovi aerodinamične oblike s hitrostjo 500 km na uro. Brez koles, seveda. Takšna vozila bi imela vse prednosti pred sedanjimi vlaki, celo vrsto prednosti pa tudi pred letali. Bila bi tudi cenejša ln varnejša. Omenjeni načrt predvideva naslednje proge: London—Manchester (55 minut vožnje), London —Edinburgh (100 minut), London—Bristol (40 minut), London—Birmingham (35 minut), London—Pariz (65 minut), London—Bruxel-les (60 minut) itd. Vozila na takšnih progah bi bila različna: navadna, samo za potnike, posebna, dvonadstropna, za potnike in osebna vozila. Zgoraj bi bili udobni sedeži, spo-
■ ■■■
V«
m mMmm
>• '	•	v
v.u-Vv.v.i Y>&ri~ V
.-AV.Vv.y*Mfev4vVVv«*.«*-..V■: .-.V.V44KU-- v.vt. ..4 . .v. . .'.v.U*> jX«
Uporabljajte koristno in okusno kremo
»-V';
.(JOlOOt*]
TT
ČASOPISNO PODJETJE DELO
LJUBLJANA
p. p. 29
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
KOMBINATA KONSERVNE INDUSTRIJE »DELAMARIS« IZOLA
V nagradnem žrebanju lahko sodeluje vsak potrošnik, ki pošlje v kuverti 10 IZREZANIH ZAŠČITNIH ZNAKOV ARGO-JUHE na naslov »DELAMARIS«, IZOLA, za nagradno žrebanje.
Ti znaki so natisnjeni na vsaki vrečici ali kartončku ARGO-JUHE. Vsak potrošnik lahko pošlje tudi več kuvert.
Na zadnji strani kuverte mora biti čitljivo napisan naslov pošiljatelja. Z vsako kuverto lahko sodelujete samo pri prvem žrebanju po dospetju le-te v Izolo.
Žrebanja bodo:
15. AVGUSTA 1962 15. NOVEMBRA 19G2
VSA ŽREBANJA BODO V IZOLI.
Pri vsakem žrebanju bodo potrošniki-dobitniki nagrajeni s temi izdelki:
3 TELEVIZORJI 5 HLADILNIKOV 5 ELEKTRIČNIH ŠTEDILNIKOV 1000 KOLEKCIJ PROIZVODOV »DELAMARIS«
Dobitniki bodo obveščeni s priporočenim pismom.
Sodelujte! Sodelujte z več kuvertami! ARGO JUHA VAM PRINAŠA SREČO!
PRI DR2AVNI ZALOŽBI JE PRAVKAR IZŠEL
Sodobni domači zdravnik -
knjiga, ki bo
• POSREDOVALEC TEMELJNIH MEDICINSKIH UKREPOV
• USMERJEVALEC PRI ZDRAVSTVENI VZGOJI
• SVETOVALEC V BOLEZNIH
• PRAKTIČNI PRIROČNIK V NEZGODAH
Nad 400 ilustracij s strokovnim medicinskim slovarčkom - na kratko:
SODOBNI DOMAČI ZDRAVNIK
IMENA NAGRAJENCEV NAGRADNE IGRE »OTROŠKO VESELJE«
BOMO OBJAVILI V PRIHODNJI ŠTEVILKI
Jeklo — plemenita kovina iz krhkega železa — ni Besscmerjev izum. Njegov je postopek, kako ga pridobivati na veliko. Bcsscmcrjevn jeklo — ceneno in v velikih količinah — je bilo osnova za razvoj velike svetovne industrije.
Pred Bessemerjem so pridobivali jeklo z dolgotrajnim in napornim pudlanjem na odprtem plamenu. Postopek je bil tako drag, da je bilo treba plačati v Angliji 60 do 75 funtov za tono. Ni ga bilo mogoče proizvajati v velikih kosih in uporabljali so ga le za drobne izdelke, za ročna orodja, vzmeti. Zaradi visoke cene in omejene uporabnosti so ga izdelali le 50.000 ton na leto — kakšen drobec v primerjavi z današnjo proizvodnjo. Za primer lanska jugoslovanska proizvodnja: 1,441.000 ton.
Henry Bessemer (rojen 19. januarja 1813) je izumitelj po rodu. Stari gospod Bessemer je bil namreč pomagal zgraditi prvi parni stroj na Holandskem, ukvarjal se je tudi z izboljšavami v kovnici denarja. Po francoski revoluciji se družina vrne na Angleško in oče mora začeti vse znova. Kot izumitelj spet uspe in v Charltonu v Hertfordshiru ustanovi livarno črk. V stanovanju nad tovarno sta' tudi rejena oba sinova in mlajša hči.
Henryju ni dosti mar za otroške igre. Temnolasi otrok je vedoželjen, z lastnimi rokami hoče vedno napraviti kaj novega. Zelo rad riše in že kot majhen deček velja za pravega slikarja. Otroški slikar postane kipar. Lastne kipce vtiska v glino — napravi model in odlije vanj svinec v očetovi livarni, pa čeprav mu je vstop v delavnico kar najbolj strogo prepovedan. V livarni sploh ne marajo obiskovalcev, saj je postopek tajen.
»Vsaka dva meseca,« pripoveduje sir Bessemer v svoji avtobiografiji, »so uredili veliko talilno peč, da pripravijo zlitino za črke — mešanica je veljala za veliko skrivnost. Kljub temu mi je uspelo odkriti očetovo industrijsko tajno!«
Očetu je kmalu jasno, da mali »nebodigatreba iz delavnic« res ljubi kovine in ga še sam začne spodbujati in učiti.
! rva formalna izobrazba je vaška šola v Charltonu, kasneje privatna šola v Hitchinu. Petnajstletnik prosi očeta, da ga' vzame iz šole in zaposli v tovarni, da se izuči za kovinarja.
Delo v livarni ga veseli. Že leto dni livarskih izkušenj mu zadostuje, da začne misliti na lastne izume. Prvi izum — kako ponosen je nanj, pa čeprav je malodane neuporaben — je majhen stroj za izdelovanje tankih opek iz bele gline.
Sedemnajstletni fant se skupaj z družino preseli v London, kjer želi oče osnovati novo podjetje.
»Počutil sem se neznosno osamljenega, nihče ni vedel zame. V pošastnem vrvežu velikega mesta ni bilo nikogar, ki bi ga poznal, ne prijaznega obraza, ki bi se mi nasmehnil, nikogar, ki bi ga lahko pozdravil, kot je bilo to doma — na deželi. Na cesti sem bil osamljen kot plinska svetilka...
oda zakaj bi se utapljal v spominih na rodni kraj, kjer me je vsakdo poznal. Morda lahko postanem tako pomemben, da bo tudi v Londonu vsakdo vedel zame!«
Hoče si ustvariti ime, ki nekaj pomeni — postati izumitelj.
Loti se kovinskih matric za tiskanje kartonastih medalj, okrasnih reliefov.
»Gre za moj prvi trgovski uspeh!«
Odtiske iz lepenke, ki ga stanejo komaj tri penije, prodaja knjigovezom in papir-ničarjem za dvakrat višjo ceno. Trgovina že — toda ne slava, ki si jo želi.
Posveti se izboljšavam na očetovem področju dela. Zgradi nov tiskarski stroj.
V tistem času postavljajo tiskarji stavek' na roko, počasi in naporno zbirajo črko za črko. Henryjev stroj s tipkami kot na klavirju nadomesti številne tiskarske roke. Poskusi so uspeh. Neizvežbano dekle postavi s strojem 6000 znakov na uro, zamenja tako štiri izvežbane stavce, ki so komaj kos 1700 črkam v eni uri. Prvi stavni stroj — postavijo ga v časopisu »Family Herald«, mora že v nekaj dneh iz tiskarne. Stavci se upro novosti, saj menijo, da jih bo novi stroj izrinil iz službe. Tako spet ne doživi velikega uspeha.
Leta 1833 se loti naloge, za katero meni, da ga bo naredila za velikega moža:
Važne dokumente overovljajo na posebnem uradu s koleki, ki jih lepijo na listine. Koleke je moč ponarediti, še posebej, ker jih lahko odlepimo in stare uporabimo na novih listinah. Zaradi falzifikatov ima vlada na leto več kakor 100.000 funtov škode. Ker se Henry boji, da bi ga kdo pri novi izbolj-šavi prehitel, se na tihem loti tiskanja s posebnim žigom, ki bi pergamentne listine ne samo overovil, ampak tudi per-foriral — vsako ponarejanje bi bilo izključeno.
Dvajsetletni mladenič je že zaročen In zato si želi kar naj hitrejšega uspeha. Izdela tiskarsko stiskalnico, posebne matrice in od zore do mraka preizkuša novi dokumentni tisk.
»Ko uspem, me bo morala vlada pošteno nagraditi. Potem se bom lahko poročil!«
Na državnem uradu so z novim tiskom zelo zadovoljni in v zameno za izum mu
ponudijo dobro plačano mesto upravnika v uradu.
Z veselo novico, da je uspel, preseneti nevesto, toda ko ji pripoveduje o novi metodi, ga skritizi.ra.
»Ali bi ne bilo ceneje, ko bi uporabljali stare koleke in vanje samo perforirali datum!«
essemer, ki r.i še kako želi dobro plačane službe, pozabi na lastni usoch in namesto svojega izuma posreduje vladi idejo * svoje neveste. Z novim tiskom tako ni nič, tudi službe ne dobi, za zamisel o perforiranih datumih mu ne plačajo niti penija.
Čeprav ostane brez pravih sredstev in perspektiv, se leta 1834 poroči. Potrebuje denar in ime, zato se z veseljem loti naloge za tekstilno industrijo: poseben okrasni vzorec naj bi vtisnil v volneni baržun. Težki tiskarski valji, ki so kos bombažnemu baržunu, pri volni namreč odoovedo. šele segreti valj — vrsta Bun-smovih gorilnikov mu ohranja toploto — je kos trdovratnemu blagu. Doma izdela poseben stroj in kot pravi poslovni mož začne tiskati utrechtski baržun: cena šest šilingov za yard. 2e prvo naročilo blaga za vvindsorski dvorec prinese uspeh.
»Blago je postalo moderno, povpraševanje veliko, jaz pa sem koval dobiček.«
Dobrega zaslužka je kmalu konec. Tekstilna tovarna plača za tiskanje samo še šiling za yzrd, zato Bessemer — mož, ki ga zanima samo uspeh — še ob pravem času proda stiskalnico.
robna prijaznost — svoji mlajši 1 sestri naj bi z zlatom obarval rože, ki jih je bila narisala v spominsko knjigo — pomeni začetek dobičkonosne industrije.
Zlata barva, ki jo uporabljajo slikarji in pleskarji, je nemški izdelek iz Nilrn-berga. Monopol, skrivni proces, je vzrok izredno visoke cene.
»Kako morejo za navaden kovinski prah zahtevati takšno ceno?« se sprašuje, ko zapušča trgovino z barvami, kjer je bil kupil bronco, da pozlati sestrino knjigo. »Za zlato je prah prepoceni, gre ie za boljšo vrsto medenine, pa je prah kar dvajsetkrat dražji kot kovina, ko bi mu uspelo poceni izdelovati zlate barvo — to bi bila kupčija!«
Dolgotrajni poskusi in velik, okoren, nekaj ton težak strojni mlin je uspeh. V največji tajnosti montira železni mon-strum v lastno stanovanje in da bi ohranil skrivnost, se kar sam loti izdelave. Ze prva barva — še vedno je slabša od niirnberške — je toliko uporabna, da mu judovski uvoznik nemške bronce ponudi kupčijo. »Po 20 šilingov za funt odkupim toliko barve, kolikor je boste naredili.«
Skupaj s prijateljem Youngom, ki posodi začetni kapital, začne Bessemer na veliko. Da bi ohranil industrijsko tajnost, najame tri bratrance — visoka plača za neoporečno zanesljivost. Štirideset let ne odkrijejo postopka za izdelavo zlatih barv, ki jih prodaja mnogo ceneje kot Nemci in podjetje je zelo donosno. Zlata barva je zlata jama, denar, ki mu omogoči kasnejše, tako pomembne izume.
Železnice, ki se razvijajo z veliko naglico, pritegnejo njegovo pozornost. Izumi posebni zavorni sistem, kjer delujejo zavore na kolesa vseh vagonov in ne samo na lokomotivo. S hodniki poveže cel vlak v celoto, vagon za prtljago je njegova ideja. Kovčki, ki so jih spravljali kar na strehe vagonov, pomenijo takšen zračni upor, da je pri večji hitrosti poseben vagon za prtljago še kako upravičen.
Potem se loti steklarstva: talilna peč za proizvodnjo optičnega stekla in stroj za valjanje ravnega stekla.
Bessemer hoče svoje izume vedno kar najbolje prodati. Zato se posveča samo konjunktumim področjem. Krimska vojna, ki izbruhne 1853. leta, je povod, da se loti izboljšave orožja. Ni zadovoljen z nerisanimi cevmi in slabo prebojnimi kroglami, zato izdela daljši tulec, ki naj bi vseboval več eksploziva — večjo moč. Izdela posebno prototipno puško, jo preizkusi na domačem vrtu in ponudi angleškemu vojnemu ministrstvu, ki pa ne mara za novost. Zato ponudi izum Napoleonu III. in francoski artilerijski oficirji se navdušijo za novo municijo. Toda ne verjamejo, da bodo zelezne (ne jeklene!) cevi vzdržale visoke pritiske.
Orožje je torej povod, da se loti metod za komercialno proizvodnjo jekla.
Bessemer jev konvertor: B Raztopljen gredelj vlijejo v hruško. C. Skozi dno vpihujejo zrak, id očis	K	jik,	fosfor	in žveplo. D. Po legiranju raztopljeno jeklo vlivajo
v modele
Sir Henry Bessemer
Zgradi posebno talilno peč in talilni lonec. Loti se poskusov, pri katerih vpi-huje zrak pod pokrov talilnega lonca. Hoče izpodriniti drago, pudlano jeklo.
Bessemer ve, da je moč pridobivati jeklo iz železa samo tako, da iz grodlja odstranimo ogljik, žveplo in fosfor. Tako očiščeni kovini je treba potem kontrolirano dodati le majhne količine ogljika — jo legirati. Poskusi pokažejo, da kisik iz zraka, ki ga pihamo v talilni lonec, oksidira ogljik v plin, ki zgori, ostale nečistoče se kot oksidi odstranijo v žlindro.
Zgradi valjasto talilno posodo — konvertor, v katerega skozi odprtine v pokrovu posebna črpalka (20 KM) vpihuje zrak. Taku mu uspe, da brez zunanjega gretja očisti železo. Ugotovi, da je mogoče pri oksidacijskem procesu doseči dosti višje temperature, kot jih lahko dosežemo v običajni talilni peči, in še več, da je mogoče za oksidacijo skoro prav tako dobro uporabljati mrzli kot topli zrak.
Naslednja stopnica je konstrukcija manj nevarnega — potem ko so pri starem konvertorju odprli po-krOv, je bruhnil plamen — in bolj smotrnega konvertorja. številni poskusi kažejo, da je bolje, če vpihuje zrak skozi dno in ne skozi pokrov. Zgradi okvir, v katerega na vrtljivih oseh obesi konver-tor, in posebna krmilna naprava lahko nagiba hruškasto posodo v poljubne lege. V ležečo hruško natoči staljenega železa, začne vpihovati zrak. Ko se začne oksi-dacijski proces, počasi zavrti konvertor v vertikalni položaj — zračni pritisk ne dovoli železu, da bi zamašilo luknjice za vpihovanje. Iz odprtine na vrhu se pokaže plamen — znak, da ogljik zgoreva. Cez 15 minut rjav dim, začelo je goreti že železo — postopek čiščenja je končan. Sedaj doda natančno določeno količino ogljika in konvertor spet nagne, da pridobljeno jeklo vliva v modele.
Čeprav konvertor še ni popoln, leta 1856 prijavi patent. Novi izum je takšna senzacija, da ponudbe kar dežujejo. Vse angleške livarne bi novi izum rade imele zase in najvišja ponudba je 50.000 funtov za odkup vseh pravic, že v nekaj tednih proda Bessemer številne licence.
Velika senzacija doživi neuspeh. Niti eni sami livarni ne uspe po Bessemer j e-vem postopku pridobivati jeklo, označijo ga za šarlatana. Izumitelj ne more verjeti, zakaj drugim ne uspe tisto, pri čemer sam ni imel težav. Vrne denar, ki ga je prejel za licence, in dve leti porabi, da bi odkril vzrok neuspeha — dovolj časa, da izpopolni svoj konvertor. številni poskusi, velika sredstva in končno odkrije vzrok. Zmotno je bil namreč mislil, da lahko Zrak očisti iz železa tudi fosfor. Njegov prvotni uspeh je bil posledica zelo čistega grodlja, ki ga je bil slučajno uporabljal. Prepričati hoče livarje, naj uporabljajo samo grodelj brez fosforja, toda razočarani industrialci ne marajo ničesar več slišati o novem postopku.
Ve, da je v njegovem Izumu skrit komercialni uspeh in zato se loti proizvodnje sam. Ustanovi jeklarno v Sheffieldu. Nihče ne verjame, da bo uspel, pa se že po nekaj mesecih pojavi na trgu s cenenim jeklom — 10 funtov za tono Bessemer j evega jekla, petkrat nižja cena kot pri pudlanem jeklu, še pomembneje je, da lahko proizvaja jeklo v velikih kosih in ga je moč uporabiti za gradnjo ladij, mostov, tračnic.
Novo jeklo je tako kvalitetno, daje tako široke možnosti, da ga začno na široko uporabljati. Leta 1880 proizvaja Bessemer-jeva jeklarna že 830.000 ton jekla na leto. Kakšna razlika proti 50.000 tonam celotne angleške proizvodnje pred krimsko vojno! Ko zamenjajo ognjestalne obloge v konvertorju s takšnimi na bazični ali magnezijski osnovi, je moč predelovati tudi železo z višjim odstotkom fosforja.
Henry Bessemer je oče svetovne jeklarske industrije. Nepoznani, majhni izumitelj pred 1856. letom velja v bsemdesetih letih za največjo glavo 19. stoletja.
Veljavni mož ne more pozabiti na krivico, ki so mu jo storili ob ideji per-foriranja kolekov. 1879. leta publicira afero v Timesu in da bi mu dali zadoščenje, ga premier Disraeli poviša v viteza.
Sir Henry se preseli v Danmark Hill, se umiri, toda do konca življenja ostane izumitelj. Iz Danmark Hilla pride posebna metoda za brušenje diamantov. Ukvarja se z udobnim potovanjem po morju in zgradi posebno ladjo z vrtljivim salonom, ki se ne valja skupaj z ladijskim trupom. Ob ladji, kjer potniki ne čutijo valov, prvikrat finančno ne uspe.
Ukvarja se z novim teleskopom, sončnimi pečmi.
Le nekaj mesecev potem, ko mu umre žena, 15. marca 1898 umre tudi sam.
Za vsestranskim izumiteljem ostane 150 patentov; merilo poslovnega uspeha,
j! vedno tako žeIel- iQ kapital 200.000 funtov.
Ostanejo ogromna izumiteljska dela moza,, ki si je vse svoje metalurško znanje pridobil le z »igro« v očetovi li-varni, moža, ki se je vsega naučil sam. Prodorna misel, daljnovidnost, energija m samozatajevanje, zdrav poslovni duh so njegov uspeh. Morda najvažnejše: odločnost, da doseže uspeh, in trdna vera vanj.
./ftŽr5"' j
csni'
SENZACIONALISTIČNI TISK PRED
Skupina najbolj znanih francoskih Igralcev se je odločila, da bo s pričanjem podprla Samyja Freya, ki toži enega izmed pariških tednikov zaradi nenehnega vznemirjanja v zasebnem življenju
Mladi francoski igralec Saimy Frey se je Bicer odlomil, da bo tožil samo enega izmed pariških tednikov, katerega glavna skrb je, da redno posreduje svojim, bralcem resnične ali zlagane zgodbe o življenju filmskih zvezd, toda že sedaj, pred sojenjem, je oc »tino, da bo to pravzaprav sojenje vsemu senzacionalističnemu tisku, s katerim nekateri francoski filmska igralci grozijo že dlje časa. Podobno kot pred leti v ZDA, ko so hoHlywoodske zvezde tožiile revtijo ►Uanfidential«, bod'o sedaj francoski igralci skušali doseči obsodbo pariškega tedinilka, ki naj bi potem vsaj nekoliko brzdala vne-too in domišljijo podobnih publikacij. Zakaj Samyju Freyu so se takoj pridružili še Aznavour, Vadim, Brigitte Bardot, Serge in Christian Mairquand ter Yves Montand, vsi pa bodo zahtevali odi sodnika jasen in nedvoumen odgovor na vprašanje: ali imajo
l
filmski, igralci pravico na zasebno življenje. 2e sedaj pa je gotovo, da bodo na tem procesu, če bo do njega prišlo, nastopili, poleg najrazličnejših zvezdic obeh spolov, katerim se bo to zdela idealna priložnost za publiciteto, kot priče še Charier, Simone Signoret in Sacha Disfel.
Samy Frey pravi, da ima že čez glavo vseh vsiljivih » fotoreporterjev in »lovcev zvezd«, Sjudi, ki imajo kaj nenavaden poklic: izslediti morajo alii pa sl izmisliti kako »poslastico« iz zasebnega življenja zhancev s filmskih platen- Ker večina zvezd preživlja počitnice Ob Ažurni obali, je seveda zlasti tam največ teh ljudi, ki kar hlastajo za vsako govorico in škandalom.. Samy Frey je trdno odločen, da bo napadel vzroke tega nenavadnega fenomena našega časa, zaradi katerega sploh več ne more imeti zasebhega življenja. Pravi,
da napada tisto vrsto tiska, ki pn svojih bralkah vizgaja potrebo po bolestni radovednosti in pozornosti za zasebno življenje vsakega, ki je kakorkoli znan.
Mlademu igralcu je kaj težko ugovarjati. Veliko laže ga razumemo, zakaj je dal tako natančno ograditi vso vilo, v kateri je sedaj z Brigitte Bardot in zakaj si je oskrbel skoraj podivjanega buldoga ter zakaj je pretrgal vse stike z hovinarji. Frey in Bardot sta se tako odločila, da tožita tednik, hkrati pa da bosta naštela primere iz drugih podobnih časnikov, tako da bi imela morebitna obsodba svoj širši pomen. Pariški tednik »Humanitč Dimanche«, ki svoje stolpce izredno redko posveča podrobnostim iz zasebnega življenja zvezd, se je odločili, da javno /podpre to tožbo in zato že sedaj "navaja nekaj primerov vsiljivosti teh psevdo-noviinarjev, o katerih bodo govorili pred sodiščem. Samy Frey je nekoč, da bi pregnal nekega vsiljivega fotoreporterja, ki je lezel s teleobjektivom čez ograjo vuile, ustrelil v zrak. Naslednji dan pa je lahko prebral v nekaj časnikih, da je odgovoren za poskusi samomora Brigitte Bardot in da jo je pravzaprav celo prisilil k temu koraku. Ko pa je nekoč podil drugega fotoreporterja, jih je opazil kar tri'na strehi vile.
Tudi Charier je imel podobne težave s fotoreporterji- Ko mu nikakor hišo dali miiru, jim je pokazal pištolo. Fotoreporterji so se sicer umaknili na varno, toda kmalu je prišlo tudi njihovo maščevanje. Od nekod so prinesli gramofon z izredno močnim zvočnikom in potem ves popoldan vrteli ploščo s skladbo njegovega tekmeca Sache Distela »Brigitte Baudot«.
Aznavour pa se rad kopa nag. Zato si je tudi poiskal osamljen zaliv, kjer se mu je zdelo, da je varen. Toda lepega dne mu je »prijatelj« iz vrst fotoreporterjev namignil, da so njegovi kolegi odkrili njegovo nudistično plažo ter mu nasvetoval neko drugo, še bolj skrito- Pa je vse bilo samo past. Ker fotoreporterji niso mogli odkriti Azha-
to se pripeti samo...
Je ,,Wellington“ v rokah norca?
in dolgo
CHURCHILL s Mnogo nesreč
Kljub pomirljivim sporočilom, da je Churchillovo zdravstveno stanje »uspešno — prav churchillovsko«, zlomljena stegnenica ostarelega državnika še vedno ni izginila s strani svetovnega časopisja. In čeprav so zdravniki sporočili, da je Churchill brž po kirurškem posegu pojedel hladno piško ter si privoščil svojo tradicionalno cigaro, časnikarji še vedno letajo okoli njegove bolniške postelje.
Siru Winstohu Churchillu je bilo naklonjeno — to lahko rečemo že zdaj — dolgo življenje, zato pa so ga venomer preganjale majhne nesreče. Začelo se je že z rojstvom, ko so njegovo mater, po rodu Američanko, po sedemmesečni nosečnosti popadli porodni krči, ko je bila na plesu v Blen-heim Palače. Spremljevalci niso bili sposobni spraviti nesrečne porodnice do doma in tako se je Winston rodil v bližnji umivalnici — na zelo spektakularen način, so pripomnili zlobneži.
Kot šolar je moral Churchill preboleti dvojno pljučnico, takrat bi skoraj umrl. Star osemnajst let je padel z mostu in obležal za tri dni v nezavesti; šest let kasneje mu je spodletelo na stopnicah v Indiji — izpahnil si je ramo.
Leta 1919 je Churchill preživel letalsko nesrečo na londonskem letališču, ko je bil star 48 let, je moral pod kirurški nož, ker mu je ponagar jalo slepo črevo, devet let kasneje pa ga je na Manhattanu ujel taksi in ga podrl na tla: Churchill jo je odnesel z nekaj zlomljenimi kostmi.
Leta 1947 operacija zaradi kile, leta 1953 posledice udarca, pred dvema letoma pa zlomljena kost na hrbtenici, ko je padel na svojem domu v Londonu. Prav takrat je Churchill slavil svoj 86. rojstni dan — s cigarami in steklenico šampanjca namesto običajnega brandgja.
življenje
Prva žrtev stavke zdravnikov
Pred me-stno bolnišnico v Regini, glavnem mestu kanadske pokrajine Saskatchewan, so zacvilU« zavore ln s tlaka je kar zasmrdelo po zažgani gumi. Mož, ki Je stopil iz avtomobila, je bil objokan. V naročju Je nosil dojenčka, za katerega so ‘kasneje v bolnifinici ugotovili, da je bil mrtev že dobro uro. To je bila prva žrtev stavke, ki je razburila vso Kanado. Mož namreč nikjer ni mogel najti zdravnika, ki naj bi pomagal njegovemu za meningitisom obolelemu otroku, tako da je moral privoziti v več kot sto kilometrov oddaljeno bolnišnico. Zakaj 700 zdravnikov te province že teden dni stavka. Da Jih nujni primeri ne bi prisilili, da bi prekinili stavko, Jih Je velika večina kar odpotovala iz svojih krajev. Delajo le bolnišnice. Toda razdalje med posameznimi kanadskimi naselji so tako ogromne, da Je zdravniška pomoč v bolnišnicah skoraj vedno prepozna.
V pokrajini Saskatcheuran je namreč na oblasti vlada, ki Je hotela uveljaviti novo socialno politiko. Zato Je prevzela angleški sistem •ocialnega zavarovanja, po katerem zdravniki opravljajo svoje preglede in posege zastonj. Socialna služba Jim potem plačuje pavšalno od-•kodnino. Zdravniki pa so zahtevali, naj vlada umakne svoj zakon in naj vse ostane kar pri ■tnrem, ko »o kar pacienti morali plačevati zdravniško nego. Ker ni prišlo do sporazuma, so zdravniki pričeli stavkati. Čeprav se v drugih kanadskih pokrajinah uradno ne strinjajo z vladno socialno politiko te pokrajine, pa se skoraj nihče ne upa podpreti te stavke. Zakaj nadvse očitno je, da Je sama stavka v popolnem nasprotju z zdravniško etiko.
Kako ambasade cenijo denar?
Pred dnevi se je pred pariškim sodiščem pričel zagovarjati Pierre Philippe, bivši sekretar francoske ambasade v Rimu, ki je po obtožnici poneveril nič manj kot 312 milijonov starih frankov. ►►Priznam, da sem poneveril 200 milijonov frankov-«, je izjavil obtoženec po branju obtožnice, -toda zagotavljam vam, da nisem ukradel niti centa več.-« Toda predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je odločno vztrajal pri vsoti 312 milijonov, ki jo je ugotovila posebna komisija, ko je pregledovala finančno poslovanje ambasade v Rimu. Ker pa je obtoženec takoj priznal svoje dejanje, mu nekateri celo verjamejo. Tako seveda pridemo do vprašanja, kje je ostalo tistih 112 milijonov. Toda 'inančno poslovanje na ambasadi v Rimu (ki pa ni bilo nič slabše kot na drugih ambasadah, kot poudarjajo nekateri časniki) je bilo takšno, da bi lahko izginila še precej večja vsota. Zakaj očitno je, da niso na ambasadah kaj preveč natančni, ko Je treba preverjati, kako se zapravljajo milijoni. Mogoče pa bo med sojenjem prišlo na dan, kaj se Je pravzaprav zgodilo z
priložena nalepnica, za katero Je vojvodinja Leeds, vdova nekdanjega lastnika slike, ugotovila, da Je prav tista, ki je bila pritrjena k Goyioi sliki. Gre namreč za nalepnico tvrdke Frank La Gallais, ki se ukvarja z varstvom umetnin. Ker Je imela vojvodinja nalepnice iste tvrdke tudi na drugih svojih slikah, so lahko ugotovili, da sta pisava in črnilo na nalepnici, ki J« prišla s pismom, povsem Identični s pisavo ln črnilom na nalepnicah na drugih slikah. Tudi zaporedna številka ustreza ukradeni sliki. NaJepnico so televizijsko oddajali, tako da jo Je lahko prepoznal kot avtentično tudi lastnik tvrdke La Gallais. Torej, nobenega dvoma ni več: nalepnico in pismo Je poslal tat, njegov pajdaš ali pa vsaj Človek, pri katerem je skrita slika.
Prav to pa zapleta zadevo. Številne značilne pravopisne napake pa tudi ves slog pisma dajo namreč slutiti, da ga Je napisala duševno ne povsem uravnovešena oseba. Pa tudi tekst pisma lam potrjuj« to domnevo, saj v njem piše, da
»predmet« na to ni pristal. Roos je ves žalosten sklenil opustiti prošnje na Tafta, da bi mu slednji le dovolil narediti posnetek, ko mu je prišla sreča na pomoč. Ob prl-stajališču tramvaja se .je izza ovinka prikazala parna gasilska brizgalna, ki so jo vlekli trije konji v polnem diru. Za njo so je valil mogočen oblak dima. Prizor je bil tak, da je Roos stopil na sredo ulice in naredil posnetek, ki ga še danes prištevajo med enega najboljših- Njegovo veselje pa je bilo dvojno, ko je v ozadju tega posnetka opazil tudi sliko osebe, ki jo je hotel prvotno fotografirati.
..V STOCKHOLMU: Neki zdravnik iz Hong Konga je brzojavno prosil policijo, naj mu pomaga dobiti ženo. Uslužni policaji so brž pobrskali po malih oglasih; prišlo je trinajst deklet, ki so iskale moža; možakar je eno izbral, se z njo poročil in odpotoval domov.
v______________________________J
Zgodbe, ki se je pričela, ko so lani avgusta neznanci ukradli iz londonske nacionalne gale-rije sloviti Goyin portret wellingtonskega vojvo-jje, še nikakor ni konec, toda Scotland Yard, za Katerega Je vse skupaj že postalo vprašanje pre-■tifca, jma Sft(jaj v rokah prvo pravo smer. V javnosti je bilo sicer že dolgo tega slišati glasovi da Scotland Yard »ve, kje Je slika-«, in teh Klasov nista pobili niti uradni poročili posebne v*adne in galerijske komisije, ki sta proučevali, Jo prišlo do kraje, toda proslavljena angle-■J*®- RoHelJska organizacija Je sedaj prvič uradno Priznala, da se ji res zdi, da ve nekaj o tatu •M tatovih.
Kaže sicer, da s« tat ali tatovi kar lepo za-
®java.|o z vso to gonjo, ali bolje tavanjem, ki je «iecin0 tatvini, toda prav ta zabava bo mogoče JJ^odna zanje. V uredništvo enega londonskih *Jh«vnikov je namreč prišlo anonimno pismo, katerega so ugotovili, da ga j« neznanec ®ddal prejšnji dan ob 13.30 na poštnem uradu ^neester and Morecambe-«. Pismu pa J« bila
SMRT V HLADILNIKIH
Znani primer tragičnega konca dveh otrok, štiriletnega Gregorpja Simniaka in petletne Kirn Seyler, ki sta zmrznila v hladilniku, je spet postavil v ZDA na dnevni red vprašanje varnosti oziroma nevarnosti teh razširjenih gospodinjskih strojev. Zakaj v Združenih državah Amerike zmrzne v hladilnikih na leto povprečno 20 do 22 otrok, število je resda nepomembno, če ga primerjamo s številom žrtev v prometnih nesrečah, toda odločno preveliko, če upoštevamo bistveno »nenevarnost« teh strojev in zlasti še njihovo »nepotrebnost«. Zakaj le malo bi bilo treba, pa ne bi bilo teh tragedij, ki vsako leto prizadenejo toliko družin.
Vendar, treba je priznati: v ZDA že dolgo časa proučujejo ta problem. Izdali so že vsaj sto patentov na razne priprave, ki preprečujejo take nesreče, že leta 1956 pa je izšla uredba, po kateri morajo izdelovalci hladilnikov poskrbeti, da se lahko vrata hladilnika odpirajo tudi z no-
»gpe vojvodi dobro« in da se je »že nekoliko opomogel od svoje vročice-. Toda »njegova prihodnost je še vedno negotova«, pravi pismo. V pismu pa še piše: »Slike ne moremo pustiti v kaki garderobi ali v kakem kiosku ker bi to bilo nasprotno našim interesom in bi tvegali zapor-. Zato pismo zahteva, da zagotovijo tatovom »popolno nedotakljivost, ali varen odhod iz države ali pa naj jim dovolijo, da postanejo banditi«.
Pismo pa še zahteva, »naj se najde nekdo, ki bi bil tako pogumen kot Montgomery, pa naj bi pričel z veliko nabiralno akcijo, ki mora poskrbeti za 140.000 funtov šterlingov«. Pismo se potem končuje z vrsto neurejenih stavkov, v katerih pisec govori o begu, o petorici, o rešitvi slike in opozarja, da je to šele tretje sporočilo.
Čeprav je pismo avtentična sled, se ga v Scotland Yardu niso preveč razveselili. Doslej so namreč kljub vsemu mislili, da imajo opraviti s skupino profesionalnih tatov umetnin, ki se ho prej ali slej izdala. Ce pa je tat norec, je ni pameti, ki bi lahko uganila, kaj vse mu lahko pride na misel.
tranje strani. Skušali pa so tudi že odgovoriti na vprašanje, zakaj je takih nesreč v ZDA razmeroma toliko več kot v drugih državah? Predvsem je v ZDA več hladilnikov kot v katerikoli državi na svetu, pa tudi večji so v primerjavi s hladilniki, ki jih izdelujejo za ffosamezna gospodinjstva v drugih državah. Zato so ameriški hladilniki, pa čeprav so že polni hrane, še vedno primerni za skrivališča, iz katerih je moč presenetiti starše, ko se vračajo domov, ali pa za skrivalnice. V ZDA pa tudi veliko bolj pogosto zamenjujejo stare hladilnike z novimi. Ker pa je laže dobiti nov hladilnik, kot najti človeka, ki bo odkupil ali pa vsaj odpeljal stran starega, jih imajo v marsikateri družini tudi dva ali pa še več. Zanimivo je tudi, da nekateri trdijo, češ da je takih nesreč v ZDA več kot drugje zato, ker so ameriški otroci dolgo časa majhni in se šele pri določeni starosti »potegnejo«.
Značilno je, da ni zakon iz leta 1956 skoraj nič vplival na zmanjšanje vznemirljivo visokega števila nesreč. Odgovor na to vprašanje je posredoval neki inštitut, ki je empirično skušal proučiti problem. Tako se je izkazalo, da strah, tema, omotičnost in razburjenje tako zmešajo otroke, da lahko komaj štirje od desetih najdejo kljuko, ki odpira vrata. Zato prav te dni teče v ZDA velika kampanja, ki poziva državljane, ki zamenjujejo stare hladilnike z novimi, da odstranijo vrata. Druga akcija, da bi že od prvega leta vcepili otrokom v glavo, da je hladilnik »nevaren«, nima takega uspeha. Američani jo odklanjajo, ker menijo, da bi tako učenje lahko imelo slabe posledice na otrokov razvoj in mu zapustilo komplekse, ki bi porazno vplivali na njegovo življenje. Menijo namreč, da bi otrok doživel ob vsakem pogledu na hladilnik »emotivni šok«. Tako otroci resda rastejo brez »hladilnikovega kompleksa«, toda v petih letih jih je že 100 zaključilo svoje življenje pred sedmim rojstnim dnem.
Pa se je uradnik vseeno čudil in prosil starko, naj pride po listine »čez kak dan«, čudili so se tudi prebivalci vasi Acicicastello, ki so kar dobro poznali pridnega zidarja Giovannija Ferranteja. Nihče ni mogel razumeti, kako mu je prišlo na misel, da bi se poročil z žensko, ki bi mu lahko bila babica. Pa se je vas razdelila: eni so mislili, da se je zidarju zmešalo, drugi, da gre za šalo, tretji pa so že vedeli povedati, ^ koliko denarja ima pravzaprav starka. Toda kot kaže, je bila resnica* kar se da preprosta: zidar se je res zaljubil v starko.
Pravzaprav je bil on tisti, ki je pričel dvoriti starki. Potem ko je ovdovel, se mu je lepega dne zazdelo, da je stara Venera Torrisi »edina prava«, pa je pričel hoditi pod njenim oknom, ji zvečer prepevati serenade in puščati pred vrati majhna darila. Prav nič ga ni motilo, da je starka pokopala že svoje tri prejšnje može in tako ji je končno tudi izpovedal svojo ljubezen in jo prosil za roko. Očitno ima starka mladeniško srce, zakaj takoj se je tudi ona zaljubila. In tako sta zaročenca plavala na krilih ljubezni, vse dokler se ni zgodilo tisto, kar je bilo pričakovati: starkini sorodniki so se vznemirili in pričeli groziti, da bodo starko dali proglasiti za neprištevno. Povsem jasno pa so tudi povedali, da bodo preprečili poroko. Toda Venera se ni pustila prestrašiti. Vztrajno se je pripravljala, da z zakonom okrona svojo veliko ljubezen. Kot dober Sicilec, je Giovanni, ko mu je bilo gonje sorodnikov dovolj, predlagal svoji izvoljenki klasičen beg zaljubljencev. »Zbeživa, Venera!« jo je kleče rotil s sklenjenimi rokami. »Tvoji sorodniki nama ne dovolijo, da bi se poročila. Zato zbeživa in jih postaviva pred izvršeno dejstvo.» Toda kaže, da se je Venera marsikaj naučila pri svojih treh možeh. Zato se je previdno uprla romantični izkušnjavi: »Kaj pa če me boš potem, ko bom osramočena, pustil?« je vprašala in sramežljivo povesila pogled.
Tako ni bilo z begom nič. Toda ker je bila starka očitno polnoletna in ker ni bilo moč dokazati, da ne bi bila prištevna, so ji končno le morali dati listine. Tako sta zaročenca lahko stopila k župniku, da bi razglasil poroko. Ljudje, ki so videli nenavaden par, kako pod roko hodi k cerkvi, so se seveda ozirali in očitno zabavali, od nekod pa se je pripodila še velika skupina paglavcev, ki so pričeli tuliti nekaj, kar naj bi bila poročna koračnica. Kaj se je tedaj skuhalo v Giovannijevi glavi, bi lahko povedal samo on. Kar na vsem lepem je namreč izpustil zaročenkino roko in odhitel s trga. Vsi starkini klici so bili zaman. Zidar je odhajal s trdnim korakom in še isti dan izginil iz tistega kraja.
Toda Venera je še vedno prepričana, da bo tudi četrtič v življenju lahko rekla »da«. »To je samo običajni prepirček med zaljubljenci,« je izjavila novinarjem. »Prepričana sem, da se bo Vnoj Giovanni vrnil in da se bova poročila.
[S,:;!,' " '	 X
V župnijskem pismu salzburškega nadškofovskega ordinariata Ja pod geslom »Spovej se in laže ti bo« pisalo:	»če si	star	vojak, se spomni, kako je bilo takrat, ko smo	morali	med	potova-
njem na dopust v razstendčevalno postajo in kako čudovito je bilo potem, ko si bil rešen te nadlege, mogoče celo s svežim perilom, potovati domu naproti... Temu podobno, samo še mnogo lepše se počutiš po dobri spovedi.«
•
Rheza Cyrus, perzijski prestolonaslednik, ima po neuradnih ocenitvah okoli 200.000 igračk. Toliko so mu jih poslali po njegovem rojstvu v palačo prebivalci male	per-
zijske kraljevine. Rheza seveda vse te lepe stvari komaj pozna. Najraje se igra s pločevinasto figuro v črno oblečenega »gentlema-na«, ki na parketu strokovnjaško prikaže prvovrsten tvvist.
•
V neki okrožnici Je vseh 11.000 londonskih stražnikov sporočilo, da zaljubljencev v bodoče ne bodo	več zapirali,	če	se	bodo
poljubljali na cesti. Parčke bodo sedaj	le nežno	opozorili,	naj
gredo dalje in se ne ustavljajo.
Strojni inženir B. Roos je drugače znan kot konstruktor vozila, ki ga pozna vsakdo. To je jeep. Toda Roos se tudi rad pohvali a svojim zanimanjem iz študentovskih let, z zaposlitvijo fotoreporterja piri manjšem časopisu-
Ob neki priložnosti mu Je urednik tudi ukazal naj fotografira Roberta Tafta, sina Istoimenskega ameriškega predsednika. Bilo je to ob diplomi mladega Tafta, ko je Ross hotel narediti ta posnetek, vendar
razliko, med vsoto, ki jo obtoženec priznava In ki mu jo očitajo.
Pierre Philippe je imel v svojih rokah skoraj vse finančno poslovanje ambasade. Ni pa upravljal samo z denarjem, ki je bil namenjen vzdrževanju in upravljanju ambasade, ampak tudi tistim, ki je bil namenjen najrazličnejšim francoskim misijam, kulturnim centrom in konzulatom, ki delujejo v Italiji. Ker je šlo za ogromne vsote in ker mu je ambasador slepo zaupal, Pierru Philippu seveda ni bilo težko najti luknje, po kateri so se milijoni pričeli stekati v njegov žep.
Odkrili so ga šele po več letih, tam nekje proti koncu leta 1958. Pravzaprav so tedaj v Parizu ugotovili samo neko malenkostno razliko med bančnim in ambasadnim poročilom. Ko pa so pričeli iskati napako, je prišla na dan vsa potvorba. Toda knjige ambasade so bile tako neurejene, da so potrebovali več kot tri leta, preden so natančno ugotovili, koliko denarja je zmanjkalo in sedaj so postavili Plerra Phllippa pred sodišče.
»Potrebujem listine. Za poroko,« je odločno rekla starka. Uslužbenec ni vedel kam s presenečenjem. »Za kaj?« »Za poroko vendar,« je razburjeno zapiskala starka in hkrati z vso nežnostjo pogledala mladega moža. Potem pa je še sramežljivo povesila pogled in pristavila: »Kaj pa to koga moti, če imam 81 let, moj Giovanni pa komaj 34 ...«
Kmet Francesco Bomafini iz bližine Verone je zakrivil pri edini prometni nesreči kar pet različnih prekrškov. Ko so ga prijeli, ker je povozil kolesarja, se je izkazalo, da ni imel vozniškega dovoljenja, njegov avto ni imel niti evidenčne tablice niti zasenčenih luči in tudi izpuh ni ustrezal predpisom. Vrhu tega je Bonafini prezrl, da ima kolesar prednost.
•
Trgovina s spominki v San Diegu ('Kalifornija') nudi turistom kavbojske klobuke po pet dolarjev in revolverje po 5,50 dolarja.
•
Zlati prah v vrednosti, preračunani na 15 milijonov dinarjev, ki so ga hoteli pretihotapiti iz dežele v steklenicah aa pivo in vžigaliičnih škatlicah, so zaplenili tanganjiški cariniki. Tihotapci so hoteli prepeljati žlahtno kovino čez Tanganjiško jezero v Kongo.
Femandel je začasno do vrha zaposlen s tem, da J) pomaga svojemu sinu Frančku pri poljubljanju. Slučajno niso to skrbi za privatni uspeh njegovega naraščaja, temveč gre za denarni zaslužek: oče in sin namreč stoMta skupaj pred kamero. Film se ime nuje »Avanti la Musiča«. Potrpežljiv poskusni zajček za oba Fer-nandla pa je italijanska zvezdica Mila Ronnoner.
• ..V ZDA: Lani so si psi zamenjali četrt milijona pozdravnih razglednic.
Sicilska zaročenca
Teleobjektivi skrbijo, da filmski trak ujame vsak korak BB
vourjevega zalivčka, so ga zapeljali v novega, v katerem so iz vseh strani tellieob-jektivi prežali vanj in njegove prijatelje. Da ne bi bilo snemanja prehitro konec, so jiim fotoreporterji celo storili obleko.
»Humani'tč Dimanche« pa za zaključek navaja še haslednjii primer: ko neki angleški fotoreporter nikakor ni mogefl prodreti v dobiro ograjeno vilo Brigitte Bardot, se je odločil, da bo skušal priiti v igralkino bližino pod vodo. Toda ko je končno le priplaval do majhne plaže pred vilo, je bil že skoraj brez zavesti. Morali so mu pomagati z umetnim dihanjem. 2e teh nekaj novih primerov poleg toliko že znanih najbolje dokazuje, da je tožba igralcev nadvse utemeljena- Zlasti še v Franciji, kjer je ičiitino, da temu »uspavan ju« ljudi z morbidnimi zgodbami iz življenja igralcev ne botrujejo samo finančni računi.
IT. JULIJ 1982
TT
a
Zmerom me vleče nazaj v kraje, kjer sem nekoč živel, v tiste hiše in soseščino. Tako je na priliko v Vzhodni Sedemdeseti ulici hiša iz rjavega peščenca, v kateri sem živel prva vojna leta; bilo Je to moje prvo stanovanje v New Yorku. Stanovanje je sestajalo iz ene same sobe, natrpane s pohištvom, ki bi sodilo na podstrešje, zofo in mastnimi stoli, tapeciranimi s tistim posebnim, praskajočim rdečim žametom, ki ga človek nehote povezuje z vročimi dnevi na vlaku. Stene so bile ometane z mav-cem in take barve, da je spominjala na tobačno slino. Povsod, celo v kopalnici, so visele reprodukcije rimskih razvalin z rjavimi madeži od starosti. Edino okno je gledalo na požarno lestev. Vendar me Je zalila silna radost, kadarkoli sem otipal v žepu ključ tega stanovanja; naj je bilo še tako mračno, bilo je moje prvi prostor, ki je bil kdaj moj; v njem so bile moje knjige in posode s svinčniki, ki si jih lahko ošilil, skratka po moji sodbi vse, kar sem potreboval, da postanem’ pisatelj, kakršen bi bil rad.
Tisti čas mi nikoli ni prišlo na misel, da bi pisal
o Holly Golightly in verjetno mi tudi zdaj ne bi, ko ne bi imel z Joeom Bellom tistega pogovora, ki je v meni ponovno sprožil vse spomine nanjo.
Holly Golightly je bila ena izmed najemnic v hiši iz rjavega peščenca; njeno stanovanje je bilo tik pod mojim. Joe Bell pa je imel točilnico za vogalom, na Lexing-ton Aveniji; še vedno jo ima. S Holly sva hodila tjakaj po šestkrat, sedemkrat na dan, ne na kozarček, vsaj ne vedno, temveč telefonirat; med vojno je bilo težko priti do privatnega telefona. Razen tega je bil Joe Bell pripravljen sprejemati sporočila in pri Ho!ly je bila to velika usluinost, zakaj imela jih je nič koliko.
Tega je kajpak že davno in zadnji teden sem videl Jem Bella prvič po nekaj letih. Ostala sva v nekakšnih rahlih stikih in kdaj pa kdaj sem se ustavil v njegovi
| točilnici, če sem šel ravno skozi to soseščino; toda prava prijatelja pravzaprav nisva bila nikoli, razen kolikor sva bila oba prijatelja Holly Golightly. Joe Bell ni lahak človek, to sam prizna; pravi, da zato, ker Je samec in Ima preveč želodčne kisline. Vsi, ki ga poznajo, vam lahko potrdijo, da Je z njim težko govoriti; če ne deliš njegovih simpatij, pa sploh nemogoče. Ena izmed njih je Holly. Druge so: hokej na ledu, nemške doge, serijske radijske oddaje »Dekliška nedelja«, ki jih posluša že petnajst let, in Gilbert in Sullavan — trdi, da je z enim izmed njiju v sorodu, ne spominjam se, s katerim.
Ko je torej prejšnji torek pozno popoldne pozvonil telefon in sem zaslišal: »Tukaj Joe Bell,« sem vedel, da gre za Holly. Tega ni rekel, temveč samo: »Bi lahko pri priči priropotali semkaj? Nekaj važnega,« in v njegovem žabjem glasu je bilo slišati razburjeno reganje.
V oktobrskem nalivu sem vzel taksi in na poti celo mislil, da je nemara pri njem, da bom spet videl Holly.
Toda v lokalu ni bilo nikogar razen lastnika. Bellova točilnica Je miren prostor, če jo primerjaš z večino točilnic na Lexington Aveniji. Ne baha se niti z neonom niti s televizijo. Dve stari ogledali odsevata vreme na cesti; in za točilno mizo, v vdolbini, obdani s fotografijami hokejskih zvezdnikov, stoji vselej velika vaza s pravimi cveticami, ki jih aranžira Joe Bell sam s kar matronsko skrbnostjo. Ko sem vstopil, sem ga dobil ravno pri tem opravilu.
»Seveda,« je rekel in zakoreninil gladiolo, ki jo je držal v rokah, globoko v vazo, »seveda vas ne bi poklical semkaj, če ne bi želel slišati vašega mišljenja. Čudna reč. Nekaj zelo čudnega se je zgodilo.«
»Ste slišali o HolIy?«
Predeval je zelen list, kot bi ne vedel prav, kako naj odgovori. Droben možak je in njegova glava je prijetno polna uporniških belih las; koščeni, poševni' obraz pa ,
bi bolje pristajal veliko večjemu človeku; videti je, kot bi bila njegova koža vedno zagorela: zdaj je postala še bolj rdeča. »Ne morem reči, da bi bil ravno slišal. Se pravi, ne vem natanko. Dajte, da vam sestavim pijačo. Nova mešanica. Kličejo jo Beli Angel,« je rekel in zmešal pol vodke, pol gina, nič vermuta. Medtem ko sem pil rezultat, je Joe Bell sesal cigaro in v mislih tehtal, kaj naj mi reče. Nato: »Se spominjate nekega I. Y. Yunio-shija? Gospoda z Japonskega?«
»Iz Kalifornije,« sem rekel, ker se dobro spominjam Yunioshija. Fotografije pri neki slikovni reviji in ko sem ga spoznal, je živel v studiu v vrhnjem nadstropju hiše iz rjavega peščenca.
»Nikar me ne mešajte. Vprašal sem vas samo, če se ga spominjate. Prav. Torej kdo pripleše sinoči semkaj? Prav ta gospod I. Y. 'Yunioshi. Rekel bi, da ga nisem videl vsaj dve leti. In kje, mislite, je bil ti dve leti?«
»V Afriki.«
Joe Bell je nehal žvečiti cigaro, oči so se mu zožile.
»Kako to veste?«
»Bral sem v Winchellu.« To je bilo res.
Odprl je ročno blagajno, da je zazvonila, in vzel Iz nje kuverto iz manilskega papirja. »No, poglejte, če ste tudi to brali v Winchellu.«
V kuverti so bile tri fotografije; v glavnem enake, le da .posnete iz raznih kotov: visok, žlahten črnec v krilu iz kalika, ki se je plaho, vendar domišljavo smehljal in držal v rokah nenavadno leseno skulpturo, nekako podaljšano izrezljano glavo, dekliško glavo s togimi, kratkimi lasmi, kot pri mladem moškem, s prevelikimi gladkimi lesenimi očmi, ki so ležale pošev v koničastem obrazku, s širokimi, preobilno zarisanimi usti, podobnimi klovnovim. Na hitro je spominjala na večino primitivnih rezbarij; potem pa ne več, zakaj bila je
2 izrezana Holly Golightly, tako podobna dekletu, kot JI pač more biti podobna črna, negibna stvar.
»Kaj pravite k temu?« je rekel Joe Bell zadovoljno,
ko je videl mojo osuplost.
»Podobna ji je.«
»Poslušajte, fant,« in treščil je z roko po točilni mizi, »to je ona. Tako	gotovo	kot nosim hlače. Mali Rumenec
jo je zagledal	in	jo pri	priči spoznal.«
»Zagledal jo je? V Afriki?«
»No — samo tole skulpturo. Pride pa na isto. Berite sami,« je rekel in obrnil eno izmed fotografij. Na hrbtni strani je pisalo:	Skulptura	v lesu, pleme S.Tococul,
Vzhodna Anglija, 25. decembra 1956.
Rekel je: »Rumenec pa je povedal tole,« in njegova zgodba se je glasila: Na božični dan je potoval Mr. Yu-nioshi s svojo kamero skozi Tococul, nezanimivo vasico nekje svetu za hrbtom, nekakšno majhno naselje s kočami iz blata,	s kanjami	na strehah in	opicami na dvoriščih. Sklenil	je,	da se	odpravi dalje,	ko je nenadoma
zagledal nekega črnca, ki je čepel na pragu in rezljal opičje figure na držaj sprehajalne palice. Yunioshiju je bila stvar všeč in je želel videti še kako njegovo delo. Nato mu je črnec pokazal skulpturo dekletove glave in Yunioshiu se je zazdelo, je rekel Joe Bell, da sanja. Toda ko je rekel, da bi jo kupil, je pokril črnec z dlanjo svoje najintimnejše dele (fo je menda nežna kretnja, ki izraža nekaj podobnega, kot če pri nas položiš roko na srce) in rekel ne. In niso ga omajali ne funt soli in desetdolarski bankovec, ne zapestna ura, ne dvajset dolarjev in dva funta soli, skratka, nič. Yunioshi je sklenil, da bo vsaj izvedel, kako je prišlo do tega, da je napravil skulpturo. T0 ga je stalo sol in uro in pogovor je potekal v afrikanščini in popačeni angleščini in s prsti. Toda videti je bilo, da je tisto pomlad prijezdila v vas skupina treh belcev, dva moška in mlada ženska.
Oba mlada moška sta imela oči čisto krvave od vročine in sta morala ostati nekaj tednov zaprta in tresoča se v osamljeni koči, medtem ko je bil mladi ženski rezbar povšeči in je delila njegovo slamnjačo.
»Tega ne verjamem,« je rekel Joe Bell izbirčno. »Vem, da ima svoje muhe. mislim pa, da tako daleč vendarle ne bi šla.«
»In potem?«
»Potem nič,« skomignil je. »Potem je odšla, kot je prišla, odjahala je na konju.«
»Sama ali z obema moškima?«
Joe Bell^ je zamežikal. »Najbrž z obema moškima. Rumenec je nato spraševal za njo po vsej deželi. Toda nihče drug je ni videl.« Potem pa je bilo, kot bi začutil, da se je tudi nanj preneslo moje razočaranje in bi tega ne maral sprejeti. »Vsaj eno morate priznati, to je edina nesporna novica v ne vem koliko —« štel je na prste: zmanjkalo jih je — »letih. Samo eno upam, da je bogata. Mora biti bogata. Samo če si bogat, se lahko potepaš po Afriki.«	>
»Prav lahko, da niti od daleč ni videla Afrike,« sem rekel in to tudi mislil; pa vendar sem sl jo lahko predstavljal tamkaj, Afrika je bila kraj, kamor bi utegnila iti. In Izrezljana glava: še enkrat sem pogledal fotografije.
»Ge toliko veste, kje pa je zdaj?«
»Mrtva. Ali v norišnici. Ali poročena. Mislim, da se Je omožila in pomirila in da nemara živi kar v tem mestu.«
Za trenutek je tehtal moje besede. »Ne,« je rekel in stresel glavo. »Povedal vam bom, zakaj ne. Ce bi bila v tem mestu, bi jo videl. Človek, ki rad hodi, kot jaz, in ki hodi po naših ulicah deset ali dvanajst let in vsa ta leta išče en sam obraz in ga nikoli ne najde — tak človek je lahko prepričan, da je tukaj ni. Vsak trenutek
3 zagledam kak košček nje, drobno, ploščato zadnjico, vsako koščeno dekle, ki hodi naglo in pokonci...« Utihnil je, kot bi se premočno zavedel, kako ost.ro ga gledam. »Mislite, da sem čez les?«
»Ne, samo nisem vedel, da ste vanjo zaljubljeni. Ne na ta način.«
Zal mi je bilo, da sem to zinil; spravilo ga je v zadrego. Pobral je fotografije in jih spravil nazaj v kuverto. Pogledal sem na uro. Nikamor se mi ni mudilo, toda zdelo se mi je pametneje, da odidem.
»Počakajte,« je rekel in me zgrabil za zapestje. »Seveda sem jo imel rad. Toda nisem se je mislil dotakniti.« In dodal je brez smehljaja: »Seveda se zanimam tudi za to plat stvari. Celo pri svojih letih, ko jih bom 10. januarja sedeminšestdeset. Čudno — bolj ko se staram, bolj mi menda prihaja na misel ta plat. Menda mi niti kot mladeniču ni prihajala tolikokrat na misel, ne spominjam se, in takrat ti vendar pride vsako drugo minuto. Nemara je tako, da starejši ko postajaš in teže ko je stvar izvesti, več in več se ti je zaklepa v glavo in postane pravo breme. Kadarkoli berem v časopisu, kako se je kak starec osramotil, vem, da se 'je osramotil zaradi tega bremena. Toda« — natočil si Je požirek viskija in ga na dušek izpil — »jaz se ne bom osramotil. In prisegam, da mi kaj takega pri Holly ni prišlo nikoli na misel. Dekle imaš lahko rad, ne da bi bilo tako. Gledaš jo kot tujko, tujko, ki ti je prijateljica.«
V točilnico sta vstopila dva možaka in zdelo se mi je, da je zdaj čas oditi. Joe Bell mi je sledil do vrat. Spet me je ujel za zapestje., »Zdaj verjamete?«
»Da se je niste mislili dotakniti?«
»Tisto o Afriki.«
Ta trenutek se nekako nisem mogel domisliti zgodbe, samo videl sem njeno podobo, kako jezdi nekam proč.
»Kakorkoli že: odšla je.«
Nikoli Je nisi videl brez temnih očal
»Saj,« je rekel in odprl vrata. »Kratko malo odšla.«
Zunaj je dež ponehal, samo še meglena sled ga je ostala v zraku; zato sem stopil okoli vogla in dol po cesti, kjer stoji hisa iz rjavega peščenca. Vzdolž ceste rasejo drevesa, ki mečejo poleti hladne vzorce na pločnik; zdaj pa je listje porumenelo in večinoma odpadlo in dež je napravil, da je bilo spolzko in drično pod nogo. Rjava hiša je sredi bloka, poleg cerkve, na kateri meri čas višnjeva stolpna ura. Odkar sem odšel, so jo počedili; strumna črna vrata so nadomestila nekdanje mlečno steklo in okna uokvirjajo elegantne sive vetrnice. Nihče izmed tistih, ki sem jih poznal, ne živi več v hiši, razen Madame Sapphie Spanella, hripave koloraturke, ki se je hodila vsako popoldne kotalkat v Centralni park. Vem, da še živi tu, ker sem se vzpel po stopnicah in si ogledal poštne nabiralnike. Tak nabiralnik me je prvi opozoril na Holly Gollghtly.
Živel sem v hiši nekako teden dni, ko sem opazil, da ima nabiralnik stanovanja št. 2 čudno vizitko v okvirčku za ime. Bila je tiskana, precej formalna in na njej je pisalo: Miss Holiday Goljghtly; in, pod tem, v kotu: Popotuje. Začelo me je preganjati, kot kaka vsiljiva viža: Miss Holiday Golightly, Popotuje.
Nekega večera, davno po polnoči, me je zbudil Mr. Yunioshi, ki je vpil na stopnišču. Ker je stanoval v najvišjem nadstropju, se jo razlegal njegov odločni, obupani glas po vsej hiši. »Miss Golightly! Protestirati moram!«
Glas, ki je odgovoril, odmevajoč s podnožja stopnic, je bil neumno mlad in zadovoljen: »Oh, ljubček, žal mi je. Izgubila sem ta prekleti ključ.«
»Ne gre, da bi vsakič zvonili na moja vrata. Prosim, prosim, dajte si delat nov ključ!«
»Kaj, ko pa vsakega zgubim.«
4	»Jaz delam in moram zato spati,« je zakričal Mr. Yu-
nioshi. »Vi pa vsakokrat pozvonite na moj zvonec...«
»Oh, nfear se ne jezite, ljubi možiček; ne bom več. In če obljubite, da se ne boste jezili« — njen glas je prihajal bliže, vzpenjala se je po stopnicah — »vam bom nemara dovolila, da me slikate, kot sva se dogovarjala.«
Medtem sem že zlezel iz postelje in odprl svoja vrata za prst široko. Slišal sem, da je Mr. Yunioshi umolknil; slišal, ker je pri tem slišno vdihnil.
»Kdaj?« je rekel.
Dekle se je zasmejalo. »Nekega dne,« je odvrnila in
zategnila besedi.
»Kadar vam je prav,« je rekel in zaprl vrata.
Stopil sem na stopnišče in se sklonil čez ograjo, prav toliko, da sem jo videl, ne da bi me ona videla. Bila Je še na stopnicah, ta trenutek je dosegla presledek in luč se je ujela v lisaste barve njene deške grive, v rjavkaste črte nied prameni beloplavih in žoltih las. Bil je topel, skoraj poleten večer in nosila je tesno prilegajočo se, hladno črno obleko, črne sandalčke in tesno biserno ovratnico. Kljub temu, da je bila drobna kot pišče, je bila videti zdrava kot močnik za zajtrk, čista kot milo in limone, in na njenih licih je ležala krepko rožnata senca. Imela je velika usta in privihan nos. Temna očala so zabrisala oči. Njen obraz je pričal, da ima otroštvo za sabo, ni pa še pripadal ženski. Sodil sem, da ja stara med šestnajst In trideset; izkazalo se je, da ji Je manjkalo dva meseca do devetnajstih.
Ni bila sama. Sledil ji Je neki moški. Njegova debela roka se je oprijemala njenega boka nekako nespodobno; ne z moralnega vidika, temveč z estetskega. Bil je kratek in širok, pomazan z briljantino In zagorel pod ultra-violetno žarnico, možak v podloženi drobnočrtasti obleki z venečim nageljnom v gumbnici. Ko sta prispela do njenih vrat, je brskala po torbici, da bi našla ključ, ne
meneč se za njegove debele ustnice, ki so Jo ljubkovale po tilniku. Nazadnje je našla ključ, odprla vrata in se prijateljsko obrnila k njemu: »Hvala, ljubček — lepo od tebe, da si me spremil.«
»Hej, bebica!« je vzkliknil, ko so se mu vrata pred nosom zapirala.
»Ja, Harry?«
»Harry je bil oni drugi. Jaz sem Sid. SId Arbuck. Všeč sem ti.«
»Obožujem vas, Mr. Arbuck. Toda lahko noč, Mr. Arbuck.«
Mr. Arbuck je neverno strmel v trdno zaprta vrata. »Hej, bebica, spusti me noter, bebica. Všeč sem ti, bebica. Dekletom sem všeč. Kaj nisem plačal računa za pet oseb, tvojih prijateljev, jaz jih še nikoli nisem videl? Kaj mi to ne daje pravice ha to, da sem ti všeč? Saj sem ti vendar všeč, bebica!«
Potrkal Je na vrata, najprej tiho, nato glasneje; nazadnje je napravil nekaj korakov nazaj in skrčil telo, ga prihulil k tlom, kot bi nameraval napasti, podreti vrata. Namesto tega se je zagnal po stopnicah navzdol in treščil s pestjo po zidu. Ravno ko je prispel do znožja, so se vrata dekličinega stanovanja odprla in pomolila je glavo venkaj.
»Oh, gospod Arbuck ...«
Obrnil se je, obraz se mu je zasvetil v olajšanem nasmešku: samo dražila ga je.
»Pfthodnjič, ko vas bo kako dekle prosilo malo dro-biž,a za v umivalnico,« je zaklicala, še malo ne v šali, »poslušajte moj nasvet, ljubček: nikar ji ne dajte dvajset centov!«
Držala jo svojo obljubo gospodu Yunioshiu; vsaj mislim, da ni več pritisnila na njegov zvonec, zakaj prihodnje dni je začela .zvoniti pri meni, včasih ob dveh
g ponoči, pa tudi ob treh in štirih: nič Je ni pekla vest
glede ure, ob kateri me je vrgla iz postelje, da sem sprožil vzmet, ki je odprla hišna vrata. Ker sem imel le malo prijateljev in nobenega, ki bi me obiskoval tako pozno, sem vselej vedel, da je ona. Toda ko se je to primerilo prve krati, sem šel do vrat, napol pričakujoč slabo novico, brzojavko; in Miss Golightly je zaklicala: »Zal mi Je, ljubček — pozabila sem ključ.«
Seveda se nisva še nikoli srečala, čeprav sva se znašla razmeroma pogosto drug pred drugim; na stopnišču, na cesti. Vendar je bilo videti, da me nekako ne opazi. Nikoli je nisi videl brez temnih očal, bila je vedno negovana, preprostost njenih oblek je izpričavala stanoviten dober okus, izbirala je sinje in sive odtenke brez bleska, ki so poskrbeli za to, da je sama tembolj žarela. Človek bi rekel, da je fotografski model ali nemara mlada igralka, čeprav je bilo po urah, ko se je vračala domov, jasno, da ne more biti ne eno ne drugo; ni imela časa za kaj takega.
Zdaj pa zdaj sem naletel nanjo zunaj naše soseščine. Nekoč me .je sorodnik, ki je prišel na obisk, zvlekel v »21« in tam sem zagledal Miss Golightly, kako si Je lenobno v javnosti česala lase pri eni izmed višjih miz in v družbi s štirimi moškimi, katerih nobeden ni bil Mr. Arbuck, pa bi bilo vse mogoče z njim zamenjati; in njen izraz, ki je bil podoben zadržanemu zdehanju, je ohladil moje navdušenje nad tem, da večerjam v tako tip-top lokalu. Neke druge noči sredi poletja me je vročina v sobi pregnala na cesto. Sel sem po Tretji Aveniji do Petinpetdesete ceste, do starinarnice, kjer je stal v izložbi predmet, ki sem ga občudoval: ptičja kletka, podobna palači, pravcata mošeja z minareti in bambusovimi' sobicami, ki so hrepenele po klepetavih papigah. Toda cena je bila sto petdeset dolarjev. Na poti domov sem opazil množico taksi-šoferjev, ki se je zbrala pred P. J.
Clarkovim salonom, kamor Jo je očito privabila vesela skupina avstralskih častnikov z viskijem v očeh, ki so baritonirali »Plešočo Matildo«, in med petjem vrtinčili neko dekle po kremenih pod nadzemsko železnico. In dekle, kajpak Miss Golightly, je letelo iz rok v roke, lahkotno kot zavratna ruta.
Toda če se Miss Golightly mojega obstoja ni zavedala, razen kot pripomočka za odpiranje vrat, sem postal jaz v teku tega poletja pravi strokovnjak glede njenega. Opazoval sem koš za odpadke pred njenimi vrati in odkril, da so njeno običajno branje stripi, prospekti za potovanja in horoskopi; da kadi eksotične cigarete imenovane Picayune; da živi od mehkega sira in tankih rezin prepečenca in da Je sama nekaj udeležena pri šarasti barvi svojih las. Isti vir mi je razodel, da dobiva na kupe vojne pošte. Pisma so bila vedno strgana na ozke pramene kot kazala za knjigo. Včasih sem si 'mimogrede sam vzel kako kazalo ... Spominjam in pogrešam te in dežuje in prosim, piši in vražji in prekleto so bile besede, ki so se na teh papirčkih najpogosteje vračale;- to in pa osamljen in ljubim.
Imela je tudi mačko in igrala Je na kitaro. Kadar je sonce pošteno sijalo, si je umila lase in je sedela z mačko — pravzaprav rdečim tigrastim mačkom — zunaj na poševni lestvi in brenkala na kitaro, medtem ko so se ji lasje sušili. Kadar sem slišal to muziko, sem se tiho postavil k svojemu oknu. Igrala je zelo dobro in včasih je tudi zapela. Pela je s hripavim, lomečim se glasom doraščajočega dečka. Poznala je vse najbolj znane popevke. Cole Porterja in Kurta Weilla; najrajši je imela popevke iz Oklahome!, ki so bile to leto nove in na vseh ustnicah. Toda včasih Je igrala popevke, da si se čudil, kje se jih je naučila, odkod je pravzaprav prišla. Rezko nežne vandrovske viže z besedilom, ki je dišalo po borovih gozdovih ali preriji. Ena se je glasila: »Ne maram,
4 ne maram spati, umreti se ml ne da; samo potovala bom, potovala, po pašnikih neba;« in ta ji je bila menda najbolj všeč, ker jo je velikokrat pela še, ko so bili njeni lasje že zdavnaj suhi, ko je sonce zašlo in so se v mraku prižigala okna.
Toda najino poznanstvo ni nič napredovalo do septembra, do nekega Večera, v katerem so podrhtavali prvi hladni srhi jeseni. Bil sem v kinu, se vrnil domov in se spravil v posteljo s kozarcem viskija in najnovejšim Sime-nonom: to Je bil po moji sodbi tak višek ugodja, da nisem mogel razumeti, zakaj me vse močneje in močneje obhaja neprijeten občutek, tako neprijeten, da sem slišal, kako mi glasno utriplje srce.
Bil je občutek, o katerem sem že bral in pisal, nisem ga pa dotlej nikoli občutil; občutek, da te nekdo opazuje; občutek, da je nekdo v sobi. Potem: rezko trkanje na okno, poblisk pošastne sivine: polil sem viski. Potreboval sem nekaj časa, preden sem se lahko pripravil do tega, da sem odprl okno in vprašal Miss Golightly, kaj bi rada.
»Spodaj imam strašnega človeka,« je rekla in stopila s požarne lestve v sobo. »Sijajen fant je, kadar ni pijan, veste, ampak brž ko začne lokati vino — ljubi bog, quei medved! Ce mi je sploh kaj zoprno, so mi zopmi moški, ki grizejo.« Spustila je sivo flanelasto haljo z rame in pokazala, kakšne so posledice, če moški grize. Halja je bila edino, kar je imela na sebi. »Zal mi je, da sem vas prestrašila. Ampak ko je postala ta zverina tako nadležna, sem kratko malo ušla skozi okno. Upam,'da misli, da sem v kopalnici, sicer mi je pa čisto vseeno, kaj misli, k vragu z njim, se bo že utrudil in zaspal in pri moji veri, čas Je, da zaspi, pred obedom je pospravil osem martinijev in potem Je popil toliko vina, da bi v njem lahko okopal slona. Poslušajte, če hočete, me lahko vržete iz sobe.
Nesramna sem, kaj, da takole vderem k vam. Toda ta požarna lestev je prekleto ledena. In pri vas je bilo videti tako udobno. Kot pri mojem bratu Fredu. Spali smo po štirje v postelji, pa je samo Fred dovolil, da sem se ga oklenila v mrzlih nočeh. Mimogrede, bi vam bilo nerodno, če bi vas klicala Fred?«
Medtem je prišla do srede sobe; tam se je ustavila in je strmela vame. Nikoli poprej Je nisem videl brez temnih očal in zdaj mi je bilo jasno, da so to očala z dioptrijami, zakaj brez očal so njene oči nekako ocenjujoče poškilevale, kot draguljarjeve. Oči so bile velike, malo sinje, malo zelene, in posute z rjavimi pičicami; šaraste, kot njeni lasje; in kot njeni lasje so izžarevale to o živo luč. »Najbrž se vam zdim zelo nesramna. Ali pa mislite, da sem trčs fou. Ali kaj takega.«
»Se malo ne.«
*	Je blla	razočarana. »Seveda mislite.	Vsi sodijo
tako. Pa	me nič	ne moti. Je kar koristno.«
Sedla je na enega rahitičnih stolov iz rdečega žameta, potegnila noge podse in se ozrla po sobi; njene oči so bile tnaeti pri tem malo bolj zmedene. »Kako Jo morete prenašati? Saj to Je soba grozot!«
se vsega navadl>« sem rekel in se sam nase j , ker sem bil na sobo v resnici ponosen.
>>Jazo^f. ne- Nikoli se ničesar ne navadim. Za ljudi, ki bolje’ k0 bl biH mrtylK Njene ne-
vei dan°?«	8P6t Pref?ledale SOb°' »KaJ	Pa	P°Cnete
S6m	86 protl mizi s kuP0111 knjig	in	papirja.
i	^	80	Pisatelji	Cisto	stari.	Saroyan seveda
ni star. Srečala sem Ba na nekl zabavl ln moram rečl_
"J da sploh ni star. Res,« je tuhtala, »če bi se malo bolje obril... mimogrede, je Hemingway star?«
»Nekaj čez štirideset, bi rekel.«
»To ni slabo. Moški, ki še nima dvainštirideset let, me sploh ne ogreje. Tisto trapasto dekle mi neprestano pravi, da bi morala k piskrovezu za možgane; pravim, da imam očetovski kompleks. To je kajpak merde. Kratko malo izurila sem se v tem, da so mi všeč starejši moški in to je bila najpametnejša stvar, ki sem jo kdaj storila. Kako star je Somerset Maugham?«
»Ne vem zagotovo. Nekaj čez šestdeset.«
»To ni slabo. Se nikoli nisem spala s kakim pisateljem. Ne, počakajte: poznate Bennyja Shackletta?« Namrščila se je, ko sem odkimal. »Čudno. Napisal je strašno veliko radijskih oddaj. Ampak quel pacek! Povejte no, ste vi pravi pisatelj?«
»To je odvisno od tega, kaj štejete za pravega
pisatelja.«
»No, ljubček, ali kdo kupuje tisto, kar napišeš?«
»Se ne.«
»Pomagala tl bom,« je rekla. »Lahko ti pomagam veš Samo pomisli na vse te ljudi, ki jih poznam in ki poznajo spet druge ljudi! Pomagala ti bom, ker si tako podoben mojemu bratu Fredu. Samo manjši. Nisem ga več videla od svojega štirinajstega leta, takrat sem šla namreč zdoma, in takrat je meril že meter oseminosemdeset. Drugi bratje so bili bolj tvoje velikosti, pritlikavci. Fred je postal tako velik zaradi masla in kikirikija. Vsi so mislili da je naravnost prismuknjeno, kako se šopa s kikirikijem! Pa ni bil prismuknjen, temveč zlat in samo malo negotov in strašansko počasen; ko sem ušla, je sedel že tri leta v osmem razredu. Ubogi Fred. Upam, da je vojska radodarna z maslom in kikirikijem. To me je spomnilo tega da sem sestradana.«
pen, pogledoval sem k sosednjim mizam, da bi ugotovil, kdaj se bo prinašanje novih jedi končalo, in končno sem olajšan spustil prtič.
,Saj dovolite, da napišem naslov na tole pismo in ga oddam? Vi pa me počakajte na vrtu. 2e veste, kje.*
Prikimal sem.
Vedel sem, da bom morai na tem krl.
žišču čakati vsaj slabo uro, preden se bo izza ovinka prikazal vlak. Prestopanje iz udobnih vagonov v zatohle, umazane in zvečine natrpane s potniki in prtljago, mi je bilo zmerom skrajnje zoprno. Zato sem lenobno srkal svoje postano in omledno pivo, preklinjajoč lepoto krajev, med katere sem nameraval in ki me je zvabilo na dolgo cijazenje s takim klavrnim klopotalom.
Zdolgočaseno sem se kdaj pa kdaj ozrl proti goram, ki so se belile v poletnem soncu, polne nevarnih sotesk in kozjih steza. Toda tudi obetajoče poletno nebo se je brez haska trudilo nad menoj. Vse do večera se bom zastrupljal s sajami in zdaj je bilo komaj devet!
Tedaj pa je neki glas za mojim hrbtom vljudno vprašal: »Smem prisesti? Za to mizo je edino prijetno senčnato.«
Zlovoljno sem zagodrnjaj nekaj nerazjoe.
rega in komaj za silo vzdignil pogled, in že sva oba hkrati presenečena zaklicala: »O, glej ga, kaj pa ti tukaj?« Oba hkrati sva tudi stegnila roki in pomislila: ,Prav tebe sem bil željan!1
»Se zmerom nekdanji?« sem prehitel Bineta in olajšan ugotovil, da sem ga ukanil. Pozabil bo vprašati mene, kako živim in ne bo se mi treba izmikati odgovorom. Bine je o svojih pripetljajih lahko besedičil tudi pol dneva skupaj — do vlaka pa je bilo tako samo slabo uro, medtem ko je bilo meni govorjenje prava muka. Pa še nestrpen sem postajal zaradi čakanja.
»Saj to je tisto,« je zagrizel v vabo, »razvijam se, bi rekel. Za seboj imam celo prigodo, kot pravijo temu.« Postal je razgret.
Ker sem molčal, je dodal: »Ja, časi se spreminjajo in mi z njimi.«
»Tak zakrknjen samec, pa se domišlja starih, preživelih spoznanj,« sem urno vskočil, da bi ga izzval, in res je zgrabil: »Včasih pride nanagloma, 6e zaveš se ne.«
Preden sem utegnil odvrniti karkoli, se je naslonil v stolu daleč nazaj: »Na kaj vse naleti človek! Sploh si ne moreš predstavljati, ti zarjaveli zakonski mož! Ki se sploh ne spominjaš več, kaj se utegne človeku primeriti kje v kakem lepem kraju. Ni ml žal, da sem ostal tako dolgo tu — zdaj ne več.«
Od StrQlli sem ^ pogledal; zmerom se
Je ogrel za kako reč na vso moč. Kakor je prišlo, Je splahnelo. Le ženskam ni verjel; ali bolje, ni jim maral verjeti, če sem se prav spominjal, kajti že leta se nisva srečala.
»Ker se nisva videla že celo večnost in ker si ravno ti, ti bom povedal, kaj se mi je primerilo Prav v tem kraju, gori v hotelu Esplanade. Pri mojih letih in z mojim realnim pogledom na ženske nikakor nisem mogel razumeti samega sebe, ko sem že Prvi dan po prihodu opazil neko letoviščarko. Sedela je čisto sama. Bil sem že večkrat tu in poznam vse najlepše kotičke, tisti nad sotesko pa me je pravzaprav privabil vsako leto za nekaj dni. V našem poslu, saj razumeš, potrebuješ nekaj izbranega, tihotnega, posebnega. Spodaj teče potok, vidiš vse do snežnikov in če bi ne hotel, moraš se sprostiti in pomiriti. Zdaj pa je bil moj kotiček saseden. Mlada ženska je sedela tam, s pogledom na vsej širjavi, tako da se nisem mogel znebiti občutka, da je zaobjela vse prostranstvo istočasno. Ni se premaknila, ko sem se nedaleč spustil na mahovnata tla še sam, sprva malce vznevoljen, potem pa vdan v usodo, z upanjem, da me ne bo ovirala v moji želji po miru. In me ni. Pač pa sem snenada postal nemiren sam. Kaj hudiča me je obsedlo, da sem pričel pogovor? Morda to, da je bila tako umirjena, spokojna in kot bi me sploh ne opazila. Pričelo me Je jeziti, ker je ne vznemirjam še najmanj ne. Skoro zajedljivo sem omenil: .Lep razgled, kajne?’ Ne da bi se obrnila, je pokimala. Se nekajkrat sem poskusil, toda bob v Bteno. Zdaj sem jo naskrivoma začel pozorneje opazovati in ocenjevati. Njene roke brez prstana so ležale mimo in negibno v naročju, glava, naslonjena na deblo starega hrasta, je bila kot izklesana. Ubrano soglasje vse, kar je sodilo k njej, celo preprosta poletna obleka z ravno pravšnjim izrezom. Skratka, rant moj, zvečer sem bil že ves iz sebe. čakal sem in čakal, da se bo vzdignila in se Ji bom ponudil Za spremljevalca, toda njej kot da kaj takega sploh ni padalo na pamet in ker sem hotel biti vljuden, sem se odpravil brez vprašanja. V postelji sem Premišljeval o sebi in svojem ravnanju pa sklenil, se bom potegnil kot polž v hiško. Sel bom k Jezeru, da bi ne mislila, kak vsiljivec sem. Kar naj ima svojo samoto, v napoto pa res ne bom. In tako Rem krenil naslednjega dne po soteski in pri tem mislil na neznanko. Vse bolj všeč mi je bila. Po mojem jih ni imela dvajset, ali pa sem že oslepel. Moral sem si priznati, da me privlači bolj kot katera koli doslej. In veš, zakaj? Zato, ker je bila utelešenje mojih trditev, da se v popolnem telesu nujno skriva popoln razum, da, skratka, drugega brez drugega ne more biti.«
Rod bi zagodrnjal, „ „ „
sodil vse s svojega zornega kota, ne da bi vedel, da zastran skladja njegove privlačnosti in pameti nismo delili z njim našega mnenja, le da smo raje molčali. Toda Bine je že zavzeto nadaljeval: »O tem sem se prepričal kar nemudoma, tistega in vse naslednje dni. Ko sem prispel k jezeru, sem tam namreč zatekel dekle. Pomisli, iz obzirnosti do mene, prepričana, da je nad sotesko moj kotiček, se je umaknila drugam. Nehote sva se nasmehnila drug drugemu in vse sem razumel.
No, kaj bi veliko govoril. Začela sva se pomenkovati. Veliko presenečenj sem doživel. Vedela je toliko kot jaz — nikoli je nisem spravil v zadrego. Motilo me je le to, da je bila vsaka moja prošnja, ki sem jo izrekel, odbita; nikoli ni marala mojega spremstva in tako sem jo večkrat kot brezumen iskal, kadar nisem zadel kraja, kamor se je umaknila hotelskemu hrupu. Zdaj nisem več maral nazaj'— bil sem ujet in zadrgnjen, ona pa se je samo smehljala in potrjevala p svojimi pametnimi besedami, da sem imel zmerom prav, ko sem trdil.. «
»Vem, vem,« sem naveličano vpadel v njegovo navdušenje in zdolgočaseno vrgel pogled na uro. še sedemnajst minut. Kako dolga je še ta zgodba?
»Lahko bi ti ponovil vsako besedo, ki jo je spregovorila. Duhovito dekle. Toda nikamor nisem mogel naprej; kadar sem načel pogovor o svoji nameri, je spretno speljala pomenek drugam. Jaz pa sem se
že odločil. In nekega popoldneva, ko je sonce pravkar zašlo, sem vztrajal ob njej tako dolgo, dokler mi ni obljubila, da se dobiva pri večerji. Bilo je predvečerje, nebo se je barvalo vijoličasto, murnčki so se oglašali, dišalo je po senu — če bi bil iz granita, bi se ob tem omehčal ko goba. Star panj, boš rekel, toda kaj so štirje križi dandanes?
rKar pojdite in se pripravite za večerlo,1 mi Je reklo dekle. Zdaj sem že vedel, da ji je ime Jana — in prav to ime je sodilo kot naročeno k njeni krhki postavi, navzgor počesanim črnim lasem in temnim očem.
Ker sem začudeno pogledal, se je nasmehnila in kratko pripomnila: ,Saj hočete imeti slovesen večer, kajne? Tudi sama se bom preoblekla.1
Laskalo mi je, ker je bržkone že natanko uganila mojo namero. Torej stoodstotno potrjuje mojo teorijo. Obšlo me je sebično zadovoljstvo, da se bom vmil z zaročenko, kajti bil sem prepričan, da jo že zdaj lahko tako imenujem.
Še pred večerjo sem jo želel poiskati v njeni sobi. Pri vratarju sem iskal v knjigi gostov, toda nobene ženske z imenom Jana ni bilo. Ker sem hotel dobiti boljšo mizo, sem opustil brezplodno iskanje in se podvizal. Toda v kotu, pri zadnji mizi, pogrnjeni za dva, je že sedela ona, se mi vedro smehljala iznad krožnika, iz katerega se je že kadilo, in moral sem se lotiti še sam. Bil sem nestr-
se obzirno odstranil in stopil v noč. Povsod je bilo polno žarometov, ki so ostro sekali v temo in spreminjali staro drevje v bajeslovna bitja. Na koncu položnega brega sem se ustavil, se naslonil na eno izmed klopi in zrl k vhodu hotela, ki so se skozenj usipali gostje. Sele ko se je razšlo vse, kar je nameravalo uživati toplo noč, se je pojavila Jana. Pomahal sem ji in tedaj, stara bajta, tedaj se je premaknila in uzrl sem jo, kako šepa z zoprnimi, bedasto neprimernimi koraki proti meni, v tej lepi in k vsemu mojemu razpoloženju ubrano nastrojeni noči! Zibala se je v kolkih, metala nogo nekam od sebe — jaz pa sem kopnel z vsem tistim navdušenjem, kar se ga je bilo nabralo v meni in ko je stala pred menoj, sem bil vreča. Nisem prišel do sape. Ona pa je ljubeznivo rekla: .No?1 In ker sem molčal, me je skušala spodbosti: .Nameravali ste ... ?	*
ZOtO je toi-gj sedela tako negibno in se ni dala videti med hojo, sem krčevito razmišljal, besen vse bolj. Očaranost je bila odpihnjena in skoro mrzlo sem dejal: ,Ali boste sedli?1 Odkimala je in pokazala na sprehajališče: .Malce se bova ohladila med sprehodom, kajne?1 Na hipe se mi je dozdevalo, da se norčuje iz mene, da vidi skozme kot skozi steklo, toda hotel sem skrajšati mučni položaj, se otresti spremljevalke, ki je cepala moj večer v vlakna, zato sem vljudno, toda brez zanosa kot doslej, rekel: .Povedati sem vam hotel.. .* ona pa je vpadla: ,.. .da morate jutri navsezgodaj odpotovati, ali ne?1
,Kako morete vedeti?1 sem se začudil, toda še isti hip spoznal, da sem se ujel v lastno zanko.
,Kako ne bi vedela tega,1 se je prijazno nasmejala in mi ponudila roko: ,Bilo je prijetno ip poučno, takole kramljati z vami.1
Medlo sem jj stisnil prste in se izgubil za grme japonske kutine. In zgodaj zjutraj sem davi že sedel na prav temle prostoru, kjer sediš zdajle ti. Opomogel sem si, čeprav sem se urezal ob svoji lastni teoriji. Ampak povem ti, grabi me pa še zmerom. Morda sem ravnal nemoško, nevljudno in celo neviteško, toda... vseeno je bilo doživetje in pol.« Zarežal se je. Bilo je videti, da se je docela pomiril in si zares opomogel.
»Vsak pač ravna, kakor mu dopuščajo teorije, vest, značaj in kar je temu podobnega,« sem suho rekel. In ker sem zrl v smeri postajnega poslopja, sem lahko videl dekle, ki se je bližalo z gibko hojo, temnih oči, v preprosti poletni obleki z ravno primernim izrezoip; v roki je držala potovalno torbo. Vzdignila je roko v pozdrav in pokimal sem ji. Dospela je točno in bil sem vesel te njene lepe lastnosti. Vlak se je že ustavljal na postaji.
»Kam pa buljiš?« me je vprašal Bine in se skušal okreniti.
»Morava pohiteti.« sem rekel, odrinil stol, zgrabil kovček in se ozrl na Bineta, ki me je meril z začudenim pogledom: »Saj jaz ne potujem v tvojo smer.«
»Ne, pač pa midva,« sem pokazal na dekle, ki je lahkotno stopila k meni. In ko je Bine prebledel, skoro omahnil, sem dodal: »Naj ti predstavim svojo hčer? Menda ni potrebno, kaj, Miljana?« In držeč se za roke sva odhitela v ubranem koraku.
S
/
Nana Adaku II., omanhene Akvaslna je praznoval dvajsetletnico svojega vladanj«. V njegovi rezidenci Nkwahi se je kar trlo ljudi, ki so prišli iz mest in vasi daleč naokoli.
Sezona kakaa je dosegla vrhunec: denarja je bilo kot pečka in posestniki so kar razmetavali svoje bogastvo. Prijatelji, ki sc že dolgo niso bili videli, so utrjevali prijateljske vezi, hodili na obiske in prinašali darila — gin, šampanjec, whisky — se z velikim zadovoljstvom spominjali nekdanjih časov in popili, preden so se poslovili, veliko večino tistega, kar so prinesli v dar. Nihče ni imel skrbi; skoraj vsi so si nadeli nošo Zlate obale. Možje v sandalah tokata in na roko tkanih rutah kente, pisanih in sijajnih, ki so jih skHino ovili okrog telesa. Zene so bile z dolgimi visečimi zlatimi uhani, z zlatimi verižicami in zapestnicami v svoji pisani noši videti lepe in dostojanstvene.
Slavnostni bobni so radostno odmevali skozi rezidenco.
Bilo Je ob štirih popoldne in ljudje so romali v državni park, kjer naj bi bila odvvira. Meje iz palmovih listov so krasile trg
Nano Adaktija II. so prinesli v nosilnici, pod kričeče vzorčastim baldahinom, z zlato krono na glavi, njegova kente je bila vsa ovešena z majhnimi zlatimi kroglicami, vrste in vrste zlatih verig so se ovijale okrog njegovega telesa. Od zapestij pa do komolcev so se nizale zapestnice Iz zlata, v desnici je držal okrašen slonov rep, s katerim je maha! navdušenemu ljudstvu; pred njim je sedela v nosilnici njegova »duša«, deček dvanajstih let z vladarskim mečem v rokah.
Za omanhenejom so prinesli adonteheneja, drugega najpomembnejšega moža v deželi. Žarel je v bogatih rdečih in zelenih žametnih oblačilih; v obroču, ki mu je obdajal čelo, so tičale zlate palice. Nato so se vsi po vrsti nanizali še drugi plemenski poglavarji v svojih kričečih nosilnicah. Pro-cesija je pila dolga. Množica je gromko vzklikala in bobni so oglušujoče grmeli v pozdrav. Omanhene je zasedel častni prestol na slavnostnem odru, poleg njega je sedel okrožni komisar captain Hobbs, Sasa. dvorni norec, ki je čepel ob njunih nogah, pa je bil v pisanih hlačah in Čepici Iz opičje kože videti neznansko smešen. Kazal je osle omanhene ju, se režal in zganjal vse mogoče artistične umetnije, da bi ga spravil v smeh. Toda omanhene se ni smel smejati. Bilo hi proti vsem starodavnim navadam, če bi se omanhene nasmejal v javnosti.
Državni park je bil prizorišče barharskega blišča. Poglavarji in njihova spremstva so sedeli na okrašenih stolih pod senčniki najrazličnejših barv. Zlate police govorcev so žarele v sončnem siju. Zene, ki so bile podobne tropskim metuljem, so bile očarljive v svilenih, brokatnih in žametnih kenteh in njihovi črni, bleščeči lasje, umetelno počesani na nduka način, so bili pretaknjeni s sponkami In iglami is zlata. Mladi možje so pohajkovali sem ter tja; njihova valujoča oblačila so se vlekla za njimi In spleteni svileni trakovi okrog čela so se mavrično bleščali v soncu.
Bobni so hrumeli naprej.
Zene so se zvrstile, da bi zaplesale znameniti ples adowa. Stekle so nekaj korakov, se počasi pozibavale vstran in sklonile ramena. Ena od plesalk je bila v svojem modro-zelenordečem kenteju videti posebno očarljiva in se je gibala s prostodušno, navdušujočo ljubkostjo gozdne živali. Pogladi1* k'* navdušen in je vrgel pest zlatnikov med plesalke. Očarljiva plesalka se je nasmehnila, kajti zlatniki so se z zvenkom skotalili naravnost k njenim nogam. Vse druge so se zapodile za cekini, ona pa je, kot da se ni nič zgodilo, plesala naprej.
Omanhene se Je sklonil k svojemu zaupniku.
»Kdo je ta lepa plesalka?«
»Oprosti, o gospod, ne poznam je.«
»Moram jo dohiti za ženo.«
Nana Adaku II. je Imel že petinpetdeset let In štirideset žena, toda ob pogledu na doslej neznano lepoto ga je vedno spreletel srh kot moža, ki je blagoslovljen ali preklet z eno samo boljšo polovico. Spet mu je v žilah zaplala sla; svojih
štirideset žena je bil že naveličan. Začel jih je zamenjavati med seboj in jih je po navadi klical z napačnimi imeni. Njegova najnovejša žena je bridko zajokala, ko ji je rekel Oda, zakaj tako jc bilo ime neki stari, grdi ženi.
*Ta plesalka Je vso kaj drugega,-« J« mislil poglavar. »Postala bo okras palačel« Tn obrnil so je h govorniku.
»Sto funtov dam zanjo.«
»Toda morda je poročena, Nana Adaku.«
»Plačam možu, kar bo pač zahteval.«
Besednik je poznal svojega gospodarja in je vedel, do, kadar ga popade strast, navadno uveljavi svojo voljo.
»Nadčuvar zaklada naj ti da petdeset funtov; poišči njene sorodnike in jim daj denarja. Ko bo zvečer prišla v palačo, bo dobila ostalih petdeset funtov. Predaj Koju svojo govorniško palico in takoj začni s poizvedovanji.«
Nana Adaku je ljubil naglico. Podoben je bil kateremukoli možu, ki so ga na tem svetu premamili ženski čari. Včasih je oblika noge ali blisk oči, drhtenje nosnic ali barva glasu vzrok, da se pojem moža spremeni v poosebljeno besnost. Mnogi morajo prestati to obliko norosti, preden dosežejo svoj cilj. Ciniki se bližajo ženam priliznjeno, z vdano potrpežljivostjo, pri čemer pa natanko pazijo, da se ne ujamejo za vse življenje. Nasprotno pa uporabljajo ženske tako imenovani gospodinjski razum. Ne razburjajo se preveč zaradi telesnih čarov kakšnega moškega; če pa je denarnica dovolj debela in dohodki stalni, človek pač tvega zakon. Zdaj pa sc oblikuje tudi neki nov, moderen tip ženske: s trdo glavo in moškim srcem ne vztraja samo pri dohodkih in drugih neohhodnih rečeh, marveč zahteva tudi popolnega ljubimca ali pa o »prekletstvu« zakona, noče nič slišati.
Toda povrnimo se k Nani Adakuju II., ki mu je shod že začel presedati in jc bil vesel, ko je ob šestili spet lahko stopil v svojo nosilnico.
Senčniki so zaplesali. Poglavarji so sedli v nosilnice, množica jo divje in burno kričala, bobni so udarjali . .. Kmalu so se sklonile sence večera in s palmovimi listi obdan trg jc bil prazen in zapuščen.
Omanhene se jc okopal in si nadel obleko iz zelenega, z zlatom pretkanega hrokata. Vladar je legel na ležišče, posuto z žametom blazin, in dva služabnika sta ga pahljla z dolgimi nojevimi peresi. Ovojnica s petdesetimi funti je oila pripravljena. Nana je vedel, da je njegov govornik mož z diplomatskim čutom in je bil zato prepričan, da mu bo nova žena še nocoj pomagala slavili dvajsetletnico njegovega vladanja.
Moral je bil zadremati. Ko se je zdramil, .je mlada žena klečala ob njegovih nogah. Dvignil jo je na ležišče.
»Si rada prišla?«
»Zame je bila radost, izpolniti povelje Nane Adaku ja.«
»Vrla deklica, kako ti je ime?«
»Effua, moj gospod in zapovednik.«
»To je lepo ime iti tudi ti si lepa. Na še petdeset zlatih funtov, ostanek, ki sem ga obljubil. Danes ponoči bova privatno sklenila zakon in šele nato izpolnila zahteve starih obredov.« Nana Adaku ni bil prvi mož, ki je uporabljal tako tehniko; civilizirani, polcivllizirani in primitivni moški so pripovedovali ali pa pripoveduj-ejo povsod na svetu Isto, v malce različnih oblikah.
»Denar bom dala svoji materi,« Jc stvarno rekla deklica. »Čaka na hodniku. Saj smem?« Poglavar je prikimal.
Effua se jc takoj vrnila.
»Nana, moja mati in vsi sorodniki bi se ti radi zahvalili za sto funtov.«
»Ni potrebno, lepotica moja.« In igral se Je s slonokoščenimi kroglami, ki so tako ljubko ležale na čednih Effulnih prsih.
»Mnenja so, da si moral odkriti na meni kakšen poseben čar, ker tako razmetavaš z denarjem,« je rekla ln se plašno nasmehnila omanhene ju.
»Toda dete moje, ti si zares očarljivo. Mar ljudje sploh nimajo oči?«
»Saj tudi jaz ne razumem tega, Nana.«
»Tega ne moreš razumeti, ti skromna deklica. Poglej se torej v ogledalo, ki visi tamkaj;«
Poredno se je nasmehnila, stopila k ogledalu in se ozrla vanj. Vrnila se je, sedla na ležišče in položila glavo na poglavarjeve prsi.
»Ti si očarljivo bitje, Effua.« Božal Jo je po črnih, lesketajočih se laseh.
»Toda zapovednik moj, saj sem bila vedno taka. mar ne?«
»2e verjamem, lepotica, toda Jaz sem to danes Šele prvič videl.«
»Ti, da si me šele danes videl?«
»Seveda, danes.«
»Si potem pozabil?«
»Kaj pa, ljubica?«
»Da si že pred dvema letoma dal zame petdeset funtov ln me poročil?«
4
X)
I
SAPONIA OS IZJE K
štedi
trud
čas
denar
roke
perilo
n.,,u.„EX3
... . .
■
Trikrat: italijanske
• Kaj pa kulturno trgovanje?
— Napak ne skrivamo in jih priznavamo. Vendar se -trudimo, da bi čimbolj zadovoljili potrošnike in sploh uspeli. Pri tem ne mislimo samo na pozornost do kupcev, ki ne morejo vselej izkoristiti svojih pravde, ampak tudi na lično embalažo. V mislih pa imamo še nekaj novosti.
• Kakšne novosti?
— Če je namen Modne hiše obleči potrošnika od nog do glave, potem moramo imeti naprodaj tudi čevlje. Tovarna "■Jadran-« je že pristopila kot član. Drugo novost, ki jo bomo uresničili pa so hišne modne revije, ki bodo imele izključno komercialni značaj. Na izložbenih pupah in živih manekenkah borno v spodnjih prostorih — modno revijo bo mogoče videti tudi s pločnika — enkrat tedensko pokazali kakšnih trideset modelov, sev 6 takšnih, ki jih bo moč pri nas tudi kupitti in ki jih bomo imeli trenutno na prodaj.
• In kdaj boste začeli s temi revijami?
— Zares v jeseni, za poskuš-n jo pa že ta petek zvečer ob 20. un. V pol ure bodo lahko potrošniki videli, s čim se lahko v naši hiši okusno oibflečejo.
Hy
olupimo kožico. Kadar izrezujemo iz zelja debela rebra ali kocen, jih lahko naribamo za surovo hrano ali pa razrežemo in, pomešano z drugimi zeile-njadnimi odpadki, prekuhamo za zelenjavno juho. Pri zeleni solati ne odstranjujmo debelih reber, ker vsebujejo dragocene sokove. Zelene zunanje solatne liste lahko kuhamo same ali pomešane s špinačo. Solato in drugo listno zelenjavo operemo tri- do šestkrat in pustimo, da se v cedilu dobro odcedi.
Pri rdeči pesi odstranimo liste, vendar tako, da jih ne odrežemo tik pri gomolju, ker bi ga lahko ranili in bi se pri kuhanju izlužil rdeči sok. Rdečo peso tudi lahko spečemo v pečici in tako izkoristimo toploto, kadar npr. v njej pečemo kolač.
Poparjenja zelenjave se čimbolj izogibajmo, kajti s tem ji odvzemamo mnoge dragocene snovi. V posebnih primerih je pa to dovoljeno, da npr. staro zelje s tem omehčamo ali pekočo papriko omilimo, čebuli in poru odvzamemo vsiljivi vonj. Kadar pripravljamo solato ali endivijo kot zelenjavo, ju ne poparimo, čeprav bi jima s tem odvzeli nekoliko njihove grenkobe.
Odpadki. Trud, ki ga imamo z zbiranjem in pranjem dobrih in zdravih zelenjavnih odpadkov, se zelo izplača. Beluševe olupke in stročje mladega gra-ba sušimo, saj dajejo pozimi
lahke poletne bluze
Avtoriteta staršev se v predpuberteti zaradi mladostnikove težnje po osamosvojitvi zamaje, že prav podre pa jo lahko pomanjkanje časa staršev za vzgojo, način življenja staršev, omajano sožitje med družinskimi člani in tak način vzgoje, ki pojmuje svobodnejšo vzgajanje kot anarhično dovoljevanje, brez omejevanja in nalaganja dolžnosti. Po tej metodi vzgajanim mladostnikom oče ne predstavlja avtoritete, ampak je samo še »stari«, ki jih je dolžan vzdrževati, jim vse nuditi, nima pa se pravice »vtikati« v njihove zadeve.
kot dodatek zelenjavnim in kostnim juham prav dober o-kus. Tudi suhe krovne liste čebule in trde vršičke porovih listov dodajamo pri kuhanju zelenjavnih juh.
KOLIKO CASA KUHAMO ZELENJAVO
Dandanes kuhamo ali dušimo čimmanj časa, da bi prihranili čimveč vitaminov. Mlada zelenjava je seveda prej kuhana kot stara, zimska. Prav tako potrebuje narezana zelenjava manj kuhanja kot cela ali gomolji in korenine.
Kuhamo ali dušimo:	zelje,
ohrovt in listni ohrovt tiri četrt do ene in pol ure, cvetačo 15 do 20 minut, beluše 20 do 30 minut, kar je odvisno od debeline stebel, špinačo 5 do 10 minut, kolerabi <;o, rumeno kolerabo in zeleno 20 minut, če je mlada, staro pa 40 do 60 minut, mlad fižol 15 do 20 minut, starega 30 do 35 minut, mlad grah 15 do 20 minut, jajčevec in papriko 12 do 15 minut; paradižnik 5 do 10 minut, buče 10 do 12 minut, mlado rdečo peso 30 do 40 miiinut, staro pa 60 do 80 minut, brstnt kapus 15 do 20 minut, gobe pa 10 do 12 minut.
Čas kuhanja računamo vedno le od trenutka, ko začne zelenjava dejansko vreti. Večje količine in cela zelenjava potrebujejo več časa, man jše količine in narezana zelenjava so pa hitreje kuhane.
(Prihodnjič:	Začinjanje trn
recepti.)
Res da je kljubovanje v predpuberteti posledica težnje po osamosvojitvi, sicer pa je mladostnik teh let še premalo zrel, da bi si lahko postavljal dovolj jasne cilje in vedel kaj hoče. Zato potrebuje po eni strani obzirnost, razumevanje in ljubezen staršev, po drugi strani pa dosledno in sigurno roko vzgojitelja, ki ga bo znal pripeljati do cilja.
Vzgojitelj naj v tej dobi opusti vtikanje v malenkosti, ki povzročajo nepotrebno kljubovanje, v osnovnih zahtevah, kot so izpolnjevanje mladostnikovih dolžnosti, točnega prihajanja domov itd., pa naj bo dosleden. Na mladostnikovo upornost naj ne reagira z izbruhi ali celo tako, da bi ga tepel, ampak naj se z njim mirno pogovori. Seveda zahteva ta zadnji ukrep več potrpljenja, »živcev« in časa, a je uspešen, medtem ko s čustvenimi izbruhi samo opozori na lastno nezrelost in nedoraslost vzgojiteljskim nalogam, na lastno nesigurnpst v svojo vzgojiteljsko avtoriteto in način vzgoje. Navadno se starši po svojih čustvenih izbruhih čutijo krive pred otroki in jih skušajo z neprimernim popuščanjem popravljati.
Najvažnejši principi vzgoje s tem težavnem Obdobju so isti, kot veljajo že tudi za vsa prejšnja obdobja v otrokovem razvoju:	ustaljeni in
umirjeni ukrepi, doslednost in vztrajanje na upravičenih zahtevah.
Mladostnikovih nerodnosti naj starši ne jemljejo vedno preresno in naj se ne delajo, kot bi sami nikoli ne bili mladi. Vsake šale na njihov
nasveti
KAKO ODSTRANIMO MADEŽE
D Začnimo z rdečim vinom na belem prtu. Svež madež je treba takoj potresti s soljo. Ne smemo skopariti, sol je poceni.
B Madeže od črnila odpravimo s citronovim sokom, seveda pa morajo biti "-osnovne« barve blaga obstojne.
Bi Madeže, ki so nastali od voska, zdrgnemo s pivnikom, potem pa ravnamo z njim kot z navadnimi barvnimi madeži.
H Madeže od krvi speremo ■ mrzlo vodo.
račun naj ne vzamejo takoj za žalitev. Šalam svojih odraščajočih otrok naj se starši znajo tudi kdaj nasmejati. S tem pokažejo razumevanje za njihovo odraščanje, s tem izbijejo seveda tudi ost njihovim zbadljivkam. Manjše prestopke je mogoče včasih
0 mladostnikih (6)
tudi spregledati, grobe neposlušnosti naj doslčdno kaznujejo in to ne s ponižujočimi kaznimi, pač pa s preprečitvijo zabav, omejitvijo prostega časa in manj denarja. Vzgojitelji morajo dati mladostniku čutiti, da ga sprejmejo in da je njihov, kakršen je, in da ga skušajo razumeti, kajti na noben ukrep mladostnik ne reagira tako močno kot na spoznanje, da ga starši odklanjajo.
Popolnoma brez konfliktov vzgoja mladostnika ni kljub vživljanju staršev v mladostnikove težnje in kljub potrpljenju z njim. Občutek odgovornosti staršev za vzgojo mladostnika in mladostnikova težnja po neodvisnosti sta tako zelo različni težnji, da so občasni nesporazumi neizbežni.
Predvsem je nujno, da se starši sporazumejo z mladostnikovo težnjo po osamosvojitvi in ga ne skušajo preveč vezati nase. Ta nevarnost obstaja predvsem v družinah z edinčki, pri vdovah in v zakonu razočaranih materah, ki v svojem otroku iščejo nadomestila za vse, za kar so bile v življenju prikrajšane. Če starši zavirajo mladostnikovo osamosvojitev, se lahko zgodi dvoje in oboje ima neprijetne posledice: dovolj nasilen mladostnik bo kljub nasprotovanju dosegel svoje in povzročil s tem nemalo prepirov v družini. Pri nasilnej-ših starših pa bo mladostnikova osamosvojitev onemogočena, s tem pa tudi oviran razvoj samostojnosti.
Pomočnik vzgojitelja so mladinske organizacije, v katerih se mladostnik lahko uveljavlja, se nauči prevzemanja odgovornosti in dolžnosti. Goji naj šport, kjer lahko sprosti svoje duševne napetosti, obenem pa ga športno udejstvovanje vzgaja v premagovanju težav in ovir. Skupinski napori in sku-pinski uspehi pa mu oblikujejo kolektivno zavest.
-nt-
revija
TT
usločeno, tako da je hrbet upognjen nazaj in to ponosno črto še poudarjajo z držo. Toda njihovi pasovi in boki! In prsi! V pas so stisnjene kot čebele, pa nosijo še širok, navadno usnjen cevast pas, nekakšen steznik, ki jih stisne tako, da ima moška dlan komaj kaj objeti. Pod pasom pa zacveto boki, okrogli, razkošni, pokriti s celo vrsto kril, drugo krajše od drugega, tako da sega najbolj spodnje do gležnjev, vrhnje pa ni daljše od moškega opasnjaka in vsa so na robu izvezena ali okrašena z dragim kamenjem ki kar pocingljava pri hoji. Gornje oblačilo — zdaj čuj in strmi, oblačilo Krečank je iz dveh delov! — je nekakšna »jopica«, da, prav si prebral: jopica, šivana, kot šivajo barbari, da pokriva hrbet in tudi roke, z nečim, čemur pravijo »rokavi«. To so ozke cevi, prilegajoče se rokam od ramena do komolca. Prsi, okrogle kot granatna jabolka, so gole, če odštejemo nakit, ki ga nosijo tem več, čim starejše so; in seveda si običajno prsne bradavice naličijo; sploh mislim, da Krečanka ne porabi za vsakdanje šminkanje nič manj ur in nič manj le-
potilnih lončkov kot Egipčanke — čeprav pri tem bržčas zaostaja za kretskimi moškimi, še nekaj — da ne pozabim, lasulj večinoma ne nosijo, kvečjemu .vstavke v laseh, ki se vijejo pri moških in ženskah v kačastih kodrih daleč po hrbtu; pač pa nosijo velikokrat nekakšne visoke, bogato okrašene — po mojem silno težke — nastavke, ki jim pravijo »klobuki«. Posebno svečenice so prava sila s temi klobuki m kačami, ki se jim ovijajo okrog zapestij — le da, žal, vsi vedo, da so tem strupenjačam najprej populili zobe!
Po vsem tem boš nemara pomislil, da mi Krecani niso všeč in da jih imam za barbarske. Nikakor ne, čeprav Amon ne daj, da bi se mi navzeli njihovega tipa kulture in civiliza-cije. To so ljudje, ki jim ni nič do tradicije temveč hočejo neprestano nekaj novega, nič do zemlje, ker so vsi obrnjeni k morju in bogastvu, ki ga_ prinaša trgovina, in nič do bogov.
■sl1?1 S*edas, kako tekajo naokoli, dolgonogi, priscipnjeni v pasu, s cvetlico v rokah, z dolgimi zvijajočimi se kodri po hrbtih, v kratkem krilcu, ki je pri strani če le mogoče prirezano, da razgalja boke, ali pa spredaj podaljšano četverno, peterno biserno verižico, ki se opleta okoh nog, z diademom na glavi in zlatimi obroči okoli gležnjev — včasih res ne veš, ali imaš opraviti s tujimi žlahtniki ali pa z nekakšnim plemenom. božanskih metuljev, prerahlih, da bi bili človeški, preveč nebrižnih, da bi dolgo živeli m zato neizbežno obsojenih na propad.
PRESENETILA BOM MAMO
I
Novosti »Modne hiše« v Ljubljani
KNOSOS, 1380 pred n. št.
Dragi prijatelj, odkar me je oče po kupčijskih opravkih poslal v to deželo, ki je srce sveta, se še nisem nehal čuditi. Zadnjič sem ti pisal o čudih kraljevske palače — labirintu. Pisal sem ti tudi o najpriljubljenejšem športu tukajšnjih plemičev — upam, da jim te vrstice ne bodo prišle pred oči, oni mu pravijo namreč bogoslužje! — „ie. su z bikom.
Danes sem se ti namenil povedati nekaj o Krecanih in predvsem o Krečankah. Najprej: nikar ne misli, da skočijo za ples z bikom sami v areno! Kje pa! To se je dogajalo pred stoletji — zdaj to opravijo zanje sužnji —_ poklicni plesalci; gospe in gospodje samo stavijo. Toda te ženske — kaj naj rečem? Čudovite so! Niso tako vitke kot Egipčanke, ali, pravzaprav, nji hova vitkost je čisto druge vrste: čez rame so manj široke, zato pa imajo hrbtenico močno
Nadomestilo za pravi poletni kostum so dvodelne obleke. Letos so še zlasti priljubljene in nadvse elegantnih krojev. Zgornja obleka je iz tankega volnenega blaga v nežnem rumenkastem tonu. Jopica je na hrbtni strani ohlapna, spredaj rahlo oprijeta. Poživlja jo ob strani zavezana pentlja; žepi so našiti
j
S*d«m meeeoe/v Je tega, odkar Je Ljubljana dobila Modno hišo. Poslovalnico, ki ji potrošniki pravijo trgovina, uradne osebe pa so jo &api-sale v register s precej daljšim nazivom: Poslovno združenje proizvajal-cev tekstila in konfekcije — prodajni servis Modna hiša Ne glede na vse to pa je Modna hiša hitro zaslovela. Ne samo v Ljubljani, ampak tudi Sirom po Sloveniji in celo po Jugoslaviji. Iz Subotič«, Bitole, Kragujevca, Valjeva in Številnih drugih mest prihajajo pisma, v katerih prosijo po-trosniki bodisi za kopalno obleko, bodisi za letno oblekco ali pa kakšno drugo stvar, ki Jo Je soseda kupila v Modni MSI, ko je skozi Ljubljano potovala na dopust. Skratka, kupci prihajajo od vsepovsod, ogledujejo, izbirajo, kupujejo in odhajajo z zavitki, na katerih se blešči črka M. Sta-ugotavjja^ da j« šlo doslej skozi Modno hišo vsak mesec okrog IjO.OOO ljudi, od katerih Je vsak tretji zanesljivo kupec. Tudi računovodja si zadovoljno mane roke, saj Je kolektiv v dobrem pol leta spravil pod streho že milijardo dinarjev.	3
— Mislili smo, da bo v hiši, ki Ima 2200 kvadratnih metrov površine, preveč prostora, — je patožiil direktor Viktor ValliČ. — Zdaj pa se je Izkazalo, da ga je trikrat premalo. Ob ustanovitvi je imelo združenje 21 čla-nov-proizvajalcev, zdaj pa jih je že 45.
Ta direktorjeva izjava je razumljiva, saj so kolektivi hitro spoznali vrednost Modne hiše, v kateri imajo stalno razstavo svojiih izdelkov in v kateri lahko potrošniki lastnoročno spremljajo razvoj in napredek naših tekstilcev.
• Do kakšnih izkušenj ste se dokopali v tem kratkem času poslovanja?
— Da imajo portrošmitei izredno izkristaliziran okus. Tako, da so se izdelovalci metrskega blaga že začeli prilagajati okusu potrošnikov.
• Kaj pa konfekcija?
— Prodira med naše ljudi. S
potrošnioami so začeli hoditi v korak tudi moški kupci, ki dolgo časa niso skrivali svoje konservativnosti. Vse kaže. da je pregraja padla z letnimi oblekami iz volnenega šantunga, ki jih prodajamo po 19.000 dinarjev. Te pomisleke je podrla "-Mura«, ki se je okorajžida z nenormalnimi številkami. Tisoč teh poletnih oblek smo prodali v slabih dveh mesecih samo zato, ker je Mura namesto klasičnih štirinajst standardnih številk izdelala dvajset številk. Tako, da vsaka postava najde nekaj zase.
9 Mislite Modno hišo res razširiti?
—Vsekakor bo treba ljubljansko hišo slej ko prej razširiti, Toda, še prej moramo dograditi podružnico v Mariboru — gradbena dela so v teku — In uresničiti razgovore o podružnici v Celju.
Na trgu je zmeraj več mlade zelenjave, ki se je vsi močno veselimo, saj smo jo pozimi občutno pogrešali. Kako potrebno je uživanje zelenjave za človeški organizem, je danes že vsakomur jasno.
Mlado zelenjavo pripravimo najokusneje, če jo hitro dušimo in ji nazadnje dodamo za oreh surovega masla. Lahko jo pripravimo tudi z dodatkom bele omake, smetane in mleka, š prežganjem pa rajši ne.
Priprava zelenjavne hrane je lahko zelo mnogovrstna in pestra. Z naslednjimi recepti boste pripravile prav okusna jedila.
mo cvetačo položimo za četrt; ure v okisano vodo, s čimer preženemo iz notranjosti morebitno golazen. Skrbno odstranimo uvele liste in črne' lise.
S krtačo očistimo: nov krompir, rumeno kolerabo, če je še mlada in jo nameravamo kuhati ceflo, gomolje zelene, če jo kuhamo celo, rdečo peso.
Ostrgamo: rumeno kolerabo, mlado repo in črni koren; te takoj položimo v okisano vodo, da ne počrne.
Olupimo: kumare, zeleno, kolerabo, kolerabice in beluš; ko-lenabico pričnemo lupiti pri korenini. Rdečo peso prav lahko olupimo, kadar je kuhana. Ce nameravamo rumeno kolerabo uporabiti za solato, kuhamo cele gomolje in jih šele potem olupimo. Kadar nameravamo gomolje zelene peči, jih na pol skuhamo in nato o-lupimo. Ce hočemo paradižnikom odstraniti kožo, jih prelijemo z vrelo vodo in pustimo v njej le kratek hip.
Niti odstranimo pri stročjem fižolu.
Grah, fižol in bob izluščimo; bob je mnogo okusnejši, če mu
PRIPRAVA ZELENJAVE
Vsako zelenjavo Skrbno operemo, toda ne namakamo. Sa-
KaiiiillPTr^■	:a;'
w " #*■ «•
— Kupi raje malce večje, ker se bo moja mama sicer spet čudila, od kod poznaš tako dobro moje mere!
Halo, gospodična, In zdaj se še malo obrnite!
Enkrat za vselej vam povem: ne loputajte tako z vrati!
To se bomo smejali; zaklicali bomo: Martin, žena gre!
Vsak večer kampiram!
VRETENO
niške igre, 46, predlog, 47. ena na. ših najlepših alpskih dolin ob zgornjem toku reke Soče, 49. spleteni	i. protivni veznik, 2. ploskovna
lasje, 50. bistvo, 52. del obraza, 53.	mera, 3. kratica italijanske radijske
delovodja na gradbišču, 54. obred-	mreže, 4. Perzija, 5. letoviški kraj
nik, ritual, 56. cestni ali železniški	Boki Kotorski, 6. lepi mladenič
objekt preko reke ali soteske, 58.	jz grške mitologije, ki se je zalju-
posebna ustanova kjer se kupuje ali	^il vase in umrl od ljubezenskega
prodaja vrednostne papirje, 59. si-
birska reka, ki izvira iz Bajkalske-	• { ”"1
ga jezera in se izliva v Jenisej.	J	JU.
NAVPIČNO: 1. hči kralja Minosa	£J1	1L,
na Kreti, ki je pomagala Tezeju iz	■3]|
labirinta, 2. seznam, spisek, 3. do-	pil	.
mače žensko ime, 4. žensko ime, 5.	*ll	|L
izraz pri kartanju, 6. izdelovanje	5S	l il	l
blaga na strojih, 7. pojav na razbur-	Ji	1111	.-iTn-
kani vodi, 8, kratica za »Ljudska re-	5]
publika«, 9. jezik črncev Bantu v	_r-' i	' i	III	T	1
severni Rodeziji, 10. mikroskopsko	1111 IL»
majhna žival ali rastlina, 11. doba #f|
v razvoju gršlto-rimske sužnjepo-	|1	'	i	' 1 i	| I I	I	Ir”
sestniške civilizacije, 12. šampion, pj	_	_	__l	j
rekorder, 13.bira, vrsta, 16. glasbeni	”||	lil
izraz za počasno podajanje, 19. so-	/Oj	I	I	I	I	j
sedni kot v geometriji, 20. pregibni	.7)
sklep v nogi, 30. lunina faza, 32. ko-	*	li—■	l	i	l	~W“
tanja, jarek ob cesti, 34. poslanik,	i	fi>[	I	I	t	II
oglednik, 36. filozofska panoga, ki	*ri]
preiskuje spremembe, pravilnost in	«J ji	I .1 -j-JJ t
vrednost človeškega spoznanja, 37.	jjl
veliko tropsko drevo (kruhovec),	wrr
38. vrsta modrega barvila, 40. zbirka	/5j	___	J
zakonov kake države, 42. začetek
tekmovanja, 44. telovadna vaja, 45.	hrepenenja, 7. nasprotje laži, 8. ve-
geološka doba v paleozoiku v kateri	lika posoda za prevoz tekočin, 9.
se je pojavila prva riba, 48. surovina	kitica sestavljena iz treh enajster-
iz katere pridobivajo čisto kovino,	cev, 10. reka, ki se pri Omišu izliva
49. zaključek skladbe, 51. preosta-	v Jadransko morje, 11. makedonski
nek pri suhi destilaciji premoga, 53.	ansambel narodnih pesmi in plesov,
otok ^ zgornjem Jadranu, 55. za-	12. stot, 13. barva kože, polt, 14. ni-
četnici otočne države južno od Av-	kalnica, 15. kemični znak za dušik,
straiije, 57. veznik.	(P)	-	(P)
Ne jokaj, mama, očka ni mrtev, samo grdo govori!
Brez besed
VODORAVNO: 1. ime znamenitega fizika Einsteina, 7. dviganje morske vode, 12. rodbinsko ime, 13. veliko nemško mesto razdeljeno v cone,
14.	drobna slikarska stvaritev, osnutek, 15. ime ameriškega filmskega igralca Ladda, 17. slika ali kip golega telesa, 18. prečiščen in obeljen bombaž, ki se rabi v medicini, 19. sneženi mož, 21. avtomobilska oznaka reškega okraja, 22. ime italijanske pesnice Negri, 23. bojni metež, oborožen spopad, 24. svod.
26. različna soglasnika, 27. kratek moški suknjič, 28. kazen za prestopek, penale, 29. sodobni brazilski pisatelj (Jorge), 31. staro mesto zahodno od izliva Soče, kjer je bil nekdanji sedež patriarhov, ki so imeli številna gospostva po Slovenskem, 33. izbrana, visoka družba, 35. francoski učenjak in zgodovinar iz1 prejšnjega stoletja (Ernest), 37. matematični dvočlenik, 39. iztrebki morskih ptic na pustih otokih zahodne obale Južne Amerike, ki se uporabljajo kot izvrstno dušično gnojilo, 41. središče vrtenja, 43. indijski drobiž, 44. tip lahkih italijanskih motornih koles, 45. del te-
še malo vroče vode, Paul?
branila in se odmaknila od njega. Tedaj je pristopil natakar in fantu zašepetal v uho:
»Ali na) zdaj vendarle prinesem viski?«
XXX
Prometni znak ob cesti opozarja na omejitev hitrosti. Toda voznici ni mnogo mar za prepoved. Prometni miličnik jo ujame z motorjem in zavpije skozi stransko okence:
»Vi ste čez šestdeset!«
»Oje,« ji je ušlo, »tega je gotovo kriv moj novi klobuk, da sem videti tako stara!«
XXX
»Kakšna je razlika med bratovskim in ljubezenskim poljubom?«
»Kakih 25 sekund!«
XXX
»Zakaj ste ukradli 10.000 dolarjev?«
»Zato, ker jih ni bilo več v blagajni, gospod sodnik!«
XXX
»Ali ti ni dobro,« vpraša učitelj Petrčka, »saj si čisto bled!«
»O, ne, samo mama me je davi izjemoma umila.«
XXX
»Kako moreš trditi, da se ženiš iz ljubezni, ko pa ima tvoja zaročenka milijon?«
»No in kaj? Mar se človek ne more zaljubiti v milijon?«
XXX
Ponesrečenec se je prebudjl iz nezavesti. »Kaj se je zgodilo z menoj, kje sem?«
»Povozili so vas in zdaj ste prt svoji tašči. Razen tega imate res srečo.«
»Kaj je ni doma?«
»Ali morate res zadnji zapustiti ladjo, kadar se zgodi nesreča?« starejša gospa vpraša kapitana.
»Samo če ladja potone, spoštljiva,« odgovori ladijski častnik. »Nasprotno pa — če zleti v zrak grem hkrati s posadko.«
XXX
»To je vendar nemogoče, Ana,« se čudi prijateljica, »zdaj si kupila še piščančke! A jih sploh znaš hraniti?«
»To ravno ne, toda koklja jim bo gotovo dala piti dovolj mleka.«
XXX
Mlad prodajaiec se je naveličal sitnarjenja petičnih strank. Zato je kratko malo odpovedal službo in šel med policaje. Po nekaj tednih je srečal svojega starega šefa, ki ga je vprašal, kako je kaj zadovoljen z novim poklicem.
»Zelo, zares,« je odvrnil novo pečeni policist »Zaslužim dobro, delovni čas mi ustreza in — stranke nimajo nikoli prav.«
XXX
»Ali ste z vašo knjigo ,Kako osvojim žensko?' uspeli?«
»Da, vsekakor. Zdaj moram napisati če dopolnilni drugi zvezek.«
»In kako se imenuje druga knjiga?«
»,Kako se znebim ženske?'.«
XXX
V skritem kotičku nekega zakotnega bara je mladenič čez nekaj časa objel dekle in jo hotel poljubiti. Spremljevalka se je odločno
REŠITEV UGANK IZ ZADNJIH DVEH ŠTEVILK
Brez besed
Križanka. Vodoravno: 1. Rossana, R. kljuse, 14. ablativ, 15. An atol, 16. gripa, 17. ter, 19. Mali, 20. kava, 21. rotor, 23. hip, 24. aba, 25. koma, 26. op, 28. TS, 29. na, 30. pasat, 31. Cilea, 33. Klrst, 34. veter, 35. Ponti. 36. ltapok, 37. morje. 38. balin, 39. ZB, 41. ol, 42. A(oton) C(ehov), 43. Aras, 44. Ami, 45. ded, 47. asket, 49. kler, 50. Enos, 52. tun. 53. Selne, 34. struna, 66. Courbet, 58. Tasman, 59. Amerika. Prcmiknlni-ca: Kersnik, Stritar, Erjavec. Enačba: hu-Zar, dob, nos, t-rasa, je-sen, vlr-Man, d-reta, uho, vit-Rina. ost, I-Bert. Hudobnost Je vir duhovitosti. l.ogo-grifna Izpolnjevanka: 1. (M)-umik, 2, p(a)lača, 3. pa<r)ket, 4. Mar(i)na, 6. Goli(c)a, 8. Trent(a). Marica.
Do debelejše črte:
1. ime nemškega fizika Einsteina, 2. ljubkovalno moško ime, 3. žlahtna vrsta kostanja, 4. znani slovenski zdravnik in psihiater (Janez) 5. znameniti ameriški godbenik jazza, odličen kornetist King).
— Danes sem skoraj ulovil šest sardin hkrati, pa je bila škatlica žal prazna!
Križanka. Vodoravno: 1. spopad, 7. Vranje, 13. Yon«sco, 15. zaklad, 16. stena, 17. volna. 19. gi, 20. toga, 21. sirek. 22. kos, 23. Ema, 24. Manet, 25. Lado, 26. ma. 27. vatel, 28. lipan, 29. cviček, 31. žam, 32. Eden, 33. Komat, 35. odsek, 37. Lange, 38. RK, 40. kapo, 41. mesto, 4.9. bikini, 51. Via Mala, 53. Andrtd, 54. mlinar. Skrita misel: Nikogar ne navaja k čas tthlepnostL ra'/.umnost, niti k pregrešnosti topoglavost. Misel na črticah: l. parazit, 2. nernčur, 3. želod, 4. cukanje, 5. zavest, 6. aktovka. 7. Porter, 8. možakar. Praznemu želodcu je vsak tovor težak. Reke: LyonHRhflne, MUnchen-Isar, Wroclaw-Odra, Bordeaux-Garonne, Mainz-Ren, Plorenca-Amo, Leningrad-Neva, Bu-dimpešta-Donava, Zaragoza-Ebro. Rio Grande. Mala križanka: 1. kvanta, 7. ritual, 8. pena. 9. la, 10. rak, 11. Vis, 12. Oto, 13. ASK, 14. uu, 15. krma, 16. srnina, 18. tarpan.
Skozi ves lik:
1. italijanski slikar in graditelj v
15.	stoletju (Leone Battista), 2. najbolj popularna ameriška pevka popevk (Connie), 3. libanonski kristjan, 4. topničar, 5. ime popularne beograjske pevke in igralke Markovič.
Na poljih s krogci dobiš naš največji polotok.	(P)
Nekaj je pa le dobrega na tem avtomobilu — zavore ima odlične!
LATNINCA
.UADALB
MEKDO 1IE NASTAVIL VRV! VaSA SESTRA 1E MbfeD A V   2^-, HUDI NEUAUNOSri
■\M. X OBLTUSLTAVA TO-
»ETSY, SUZANINA SESTRA SEM’ TOt TJ Nt MORCM STA! ME BO UOO VIDEL
Oe.IL
Ne, saj ge ne jočem; moj vrč ima luknjico!
KOTI iETERItC! ■REKELDE VEN!
NISVA NIC KRIVA...
PRAV.
Čaka nmu !
POHITIVA'.
SAD NIMAVA 1JL-—>	WR8!
UŠLA VAMA DE' r-
niJraomuviei PRED OČI .
b> -IO
Franci, moj porcelan!
MEmUNN... \ ( lAimO UUDi TE ViE $KRX\ DEO^r-
CEL RANČ NAMERAVA
v-t boam1
VER3ETN0 PA SO DO HOTELI LE UPORABITI proti očetu ! VSE KI BIL PRIPRAVLJEN STORITI —  _________.DA	BI	30	REŠIL!
ME VESELI,bATI
TEKNE /T
ODLIČNO!
grem!
MISLIŠ, DA 30 NAMERAVA SPET UGRABITI t
izdaja in tisk* Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani — Glavni urednik Milan Pogačnik. Odgovorni urednik Zoran Jerin. Uredništvo: Ljubljana, TomSIčeva 8/1» p. p. 150—III. — Teleion 23-522 do 23-526. Naročninski oddelek Ljubljana. Titova 3* teleion 20-483 tn 11-832. Naročnina, celoletna 1440 dinarjev, polletna 72(1 dinarjev, četrtletna 360 dinarjev mesečna 120 dinarjev. Oglasni oddelek: Ljubljana Titova 1. Telefon 21-896. - Številka žiro računa NB 600-11/1-167. Rokopisov na vračamo
mat
m.i, 4L
;.:; v r:1 *
:	,,	 "	v'^	"v.
'£; ’
mSWm^?If
—^	^ll*	i	jral
*2v •••'	■	.„
|p^:i:~t•'■"■/' \ ■■■' :’"
SAGANOVA m _
riški kipar Robert Wosthoff ■ta dobila svojega prvega otroka: deklico Denis. Pravijo, da bo otrok verjetno precej vplival na nadaljnje pisateljičino delo.
•	■>-	y	■»■■	1	•	  ,.	■	..	.,	,,
&%■’/ r :-» JMHnHhI >f <?	'	**	*	*	<!!§*,*
.;. .v-š?., .1*”^;:;
j:h%''
...
1 s	.
V' '■/ '	
	
r T’ tr |	
S ■ ■ff.\	mm
■ m-.m	'ttJ/;!/,
»NAROBE PERISKOP« Ladja, ki
so jo g krmo naprej splavili v Portlandu (ZDA), je pravzaprav le 110 m dolg raziskovalni inštrument. Potopiti jo nameravajo na enem koncu, tako da se bo postavila navpič-no in pogreznila kakih 100 metrov pod vodno gladino. Z njo bodo proučevali širjenje zvoka in valovanje.
'W-
NESREČNO NEBO nad srečnimi otoki v Tihem
oceanu. Tako je bilo po ameriški poskusni eksploziji vodikove bombe v veliki višini. Tisoči prebivalcev Honoluluja, ki Je od otoka Johnston, nad katerim so naredili eksplozijo, oddaljen kakih 1200 kilometrov, so lahko opazovali, kako se Je po eksploziji noč spremenila v dan.
m ’
SEZONA se počasi, a gotovo bliža svojemu
vrhuncu. Čeprav je v severnozahodnih delili naše države vreme še precej muhasto, večino turistov, ki se vkrcajo na Reki na ladje, ki potujejo proti jugu, pozdravi sonce že po nekaj kilometrih, ko zapustijo pristanišče. Ce so bazeni polni, si tako lahko ljudje omislijo na naših ladjah »Jadran« in »Jedinstvo« prvo kopanje že med vožnjo.
V«<v
f	j
mmmm
..■/y.-YSs
FERRARI
Je nedavno pokazal javnosti novo inačico svojega proslavljenega modela »Ferrari Superamerica«. Novi model se imenuje »Super Fast IV«, velja pa kot najhitrejši športni nedirkalni avtomobil na svetu. Motor jakosti 400 konj lahko namreč razvije hitrost kakih 275 kilometrov na uro Cena Je seveda primerna: avtomobil stane skoraj 10 milijonov lir.
lELEVIZUA naJ bi pomagala reševati človeška življenja pri prometnih nesrečah. Policijske avtomobile v Franciji so opremili s televizijskimi kamerami in oddajniki. Tako lahko zdravniki »vidijo« ponesrečence in dajo navodila za prvo pomoč, še preden pride na mesto nesreče bolniški avtomobil.
GLAVE PREDSEDNIKOV
Jeffersona in Lincolna, ki so vklesane v Mont Rushmor v Severni Dakoti (ZDA), morajo zdraviti skoraj vsako poletje. Delavec s posebno mešanico maši na dvajset metrov visokih glavah čez zimo nastale razpoke.
CANAL GRANDE v Benetkah Je bil pred
dnevi zaprt za ves promet. Za zaporo je poskrbelo več sto gondolierjev, ki so hoteli tako še enkrat protestirati proti mestni upravi, ki dovoljuje promet z motornimi čolni.
VERENA DELS0L nastopa v novem francoskem
filmu »Poveljnik carinarnice« tudi v takem kostumu. O čem pravzaprav pripoveduje film, sicer še ni znano, toda očitno carinikom ne bo treba predolgo preverjati, če Verena kaj ne tihotapi.
■ ■.
&
MM
VEJ NEJ GLEDRMZ
UR, 70 V/n/Mf... IN HEJ POTEM?. ENURET rrro&rf PRENEERT) !.
URMENJE VKOP?!
VOUhP.&TŠFT RR VZDRŽIŠ
TTREZ M&7NE IN VOUEZ Žf ZDRJ ~	rREDEN,
UR S/ SRMEGR SEBE POŽRL'
VJJEUEETO VQUVW^VQOiE IMf*?R-"TRDUŠlL I f JE UOT SE bomo I v peuUJ' V TEJ LUUNJ/
IN LEVE NRS SO ZEL/LE
TODE NEURJ VENORR MOREMO STORITI.'.
URR TERO NE jV URM V MOREMO SEDETI f BOŠ PR I 'N SE CVRETI ^ SEL?, pTt ž/VEM £ V ±!VO TELESU.'	\	SUJTLOZ
ZRSU1D.
“ 'Sit
HORDE/.. VSE STENE BOH VRE IS URL ... VSEUO VVZPOUO PRETiPRL !
UM..,
VOTLINE SE	V VIDETI ®
NEDRLJUJE	JE, UOT
'POD , / DEJ, \DE JO JE HRIBOM'. /UMEUN/\ NEUDO SE! )š URMNI XEPRL.
T<JIE",.TUI£ POGLEJTE!. SVEŽ ZRJTUH RENE...
VUOl7 JE PROST!
ZEDNJ!
poglejte!
LRVfT ZRL IVE VOTLINO!
TULE SE HI ZDI ZRRU NEUOLtUO
■k« -