List 11. m v i lecaj spodarske ? obrtniške in narodn if m jím, v - -.Ti "J * ) v*1** • . vmj* ' • * *y t* Iří ' ť • + A " ízhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v ti s kam i ci j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 17. marcija 1875. O b s e g : Nespametno požiganje v gozdib slovniške in slovarške. (Dalje.) Stelja in gnoj. (Dalje.) Postava o obrambi poljščine. (Dalje.) 0 modi. Evo kos nemške učenosti. Naši dopisi. Novicar Mrvice C*ospo ko le3 ni imel nobene vel jave, ter ljudém ni bilo treba misliti na gozde; al sedanji časi tirjajo vse drugačno gospodarstvo; les se drago prodaja, naj je te aii one baže, uležano Mecesnovo igličevje prav nerado gnjije t ako ni po prej ga pred nekoliko leti Ijudj še za domaco rabo niso porajtali; zdaj pa se iz najslabejega lahko lep denar kup M nog si prizadeva mati narava da »bi se za- rastlo povsod še dozdaj uiau uaiava , VAM» » kj» bkalovje; to vsak lahko vé > ce Je katerikrat hodil po gozdu ter se prepričal malo z mahom skaia obraščena, že je , da videl in ko gnojnina za travnike je bolj škodljivo kot koristno. Zemlja v gozdih se ravno po večem gnoji z odpadenim bodicevjem, mahom, dračjem in drugim rastlinstvom grabi. kai se dostikrat tudi z -onim vred po-Po solnčnih gozdih je boljša stelja, kakor po P°Prej rasti mlado, komaj iz semena izlezlo drevesce Dostikrat se mora člověk res čuditi taki božji moči, da na tako plitvi podlagi more zrasti mlado drevesce, ter postati sčasom veliko in lepo drevo, ako ga kaka uima ne senčoih. Vsa stelja je določno boljša ugreje in uleží ako se doseže Res prizadeva nmmmmmm kakor je rečeno bilo, mati narava si dosti , posebno pa bi se to moglo zgoditi pri stelji iz senčnih gozdov. Pogostoma je stelja iz gozdov okorna, predolga To odnese, in po ti ej zato toraj se mora s travnikov pograbiti, e napaka enkrat zato, ker taki gnoj veter izsuši in ker imaš prazno delo. Sicer se pa kaj more, če pride brezumni gospod z zgori ne eljem zažge in pokončá ve3 naravini trud trava in mladež, temuč tudi zemlja y in da pri gozdna stelja šteje naislabši, zlasti za travnike. moči, Vzrok že ni toliko v slabi tečnosti ali živežni ampak še bolj v tem, ker nerad gnjije in trohní. Vsled prav počasi gnojilna prične tega se na travnikih vsem tem pa še misli, da si s požiganjem vrata sreče skazovati. Taka gozdna stelja je toraj odp bolj za pod- Memo tega, da v mnogih krajih veliko delaj za pomnoženje lesa v gozdih, po druzih pa ravno nasproti s požiganjem gozde zatirajo. Slišal sem nekega bolj oravanje primerna, ker potlej zlasti v ilovnati zemlji segnjije in se spremeni v živo prst. Je-li stelja potrebna za snago goveje zivine i vendar 17. umnega kmeta dajal znam ki je rekel, da > že on lahko les pro po Na to vprašanje skoro ne vem, kaj bi odgovoril. ko bi ne bil njegov oče brezvestno požigal rja, ki je hvaležen, na to gledal, kako stoji s snago živine ) in pa tudi tacega gospoda ne svojemu očetu, temuč tudi nekemu modrému možu, ki je požiganje odsvetoval, da ima zdaj lep hrastov in bukov gozd, ko ima njegov sosed le prazne golicave. Po Kdor kdor opazuje, da tam je živina najbolj blatnata, kjer se porabi naj več stelje, bi skoro bil primoran reči : Ijudje stelje ne rabijo za snago živine , temuč ravno nasproti imajo prav nesnažno živino. Resnica je, temu da ) ako bi ne požigali, bi imeli veliko več kjer se pri nas v deželi največ stelje potrati, tam je mojem mnenji dobička kakor sedaj ; pa še bilo bi ravno še več kacih let 10 let; potem pa vzemimo toliko, ali še pa 10 najbolj blatnata živina. Tako kaže tudi skušnja, da povsod tam po deželi je živina najsnažniša, kjer se naj- j naj se posekalo vsako leto na oralu 1600 dre- manj stelje porabi. Naj le kdo popotva po deželi, kakor jaz, in nasel bode potrjeno, kar sem rekel. (Op. Pisa- tacega dejanja zeló sumni, potem kar se tiče odjemanj teIj govori boje o Tirolskem ? ker Je bila ízvirna nem- takih stvari, ki so pridoblj ška knjižica natisnjena v Innsbrucku.) Ni tedaj snaga ki so bile v to dejanje odmeni v kaznilnem dejanj naposled k > ali tiče zastavijena na večo ali manjšo množino stelje, porabi ; vzrok je vse kje drugej , namreč v tem , ki se kako ** ft *J\J A * Y IV VAWJC4UJ Vy \J KA JJLL LA j Ks LA Ks y liíi jJUolL VA A. & 1 OO LiXštZ njegove dolžnosti, vse te stvari in tudi prijete ljudi iz- roČati nadstojnemu oblastv i Je hl 3v narejen, kar bomo kmalu videli. Tukaj pa že stavi od 16. junij 1872 Ijaj do v smem postaviti besede: Za največo snago goved je po- §. 26 treben le najmanjši del tište stelje, katero v resnici po- brez okvarj zak. št. 84) po Kedar živina okvari zeoiljišče, naj poljak zasob zarubi rabimo. Eden vzrokov, ki se stavi jo za silno množino kolikor stelje, tedaj čisto odpade. dovolj ? di zak da se kvara povrne toliko živinčet v obč ? . 1321 \ V če tega uže ni sam okvarieoec storil 7 18. H lev z Poljski čuvaj, katereg bči postavi naj te Najslabši hlevi za snago živine so hlevi z jaslimi .mesto s koritom, pri katerem je živina priklenjena). tacih hlevih ima krava svoj obrantani prostor, rubéžni tedaj ne stori, kedar je kvaro naredila taka živina 7 ki je od bČinske črede. kater ki Je ga je postavila obči 7 pase pastir 7 ki 27 še navadno tesen, ter ni priklenjena (na ketinah) in okvarbo more prosto hoditi in se obraćati. Prosto gibanje je v tacih hlevih še najveća dobrota, 7 Poljaka veže dolžnost, da vsako poljsk a ter zapazi, naj si znano a ne > kdo ki J° V to storil, nemudoma oznani svojemu naročniku, in sicer ima zivince. Taki hlevi so dragi, nepripravni za izkidovanje gnoja, potrebujejo silo stelje; in vendar krava še nosi velike občinski poljak županu svojemu gospodarju 7 a ter plahte blata na sebi, in pogosto mora k manjšemu saj na pol na mokrem stati ali ležati. 28 Res da živinče odj 7 kar Poljak naj t a k ój po §. 18 postavij enem tudi županu poljak di polj in v postavi od 16. junij a Kedar živino zarubi Čuvaj izroči županu stvari in kvarbe odvzel po § 1872 v takem lile vu steljo z blatom dobro zmeša in preteptá, kar je prav dobro za gnoj; vendar ta dobrota je pre- £ina> dolžen jo je nemudom drago odkupljena z nesnago, s katero je živinče ob- ki zak st. 84) ga je postavila ob dano. Ako se temu še z gnojem napačno delà 7 se 29 Politično okraj zgubi še tudi ta dobrota. Ce tla tacega hieva vode ne drže, odteče toliko gnojnice, da se ne dá preceniti. Ako je ta podlaga rahla zemlja brez narejencga tlaka, je ta v prisego vzetih poljskih o k raj drží zapis 7 kateri naj ved izročíti županu, oblastvo treba da o vseh h , kar jih je v njenem bode v vidnosti zguba neogibljiva. darj Občinski glavarji (župani) oziroma zemljiški gospo 18) SO do 7 ko izpremembo priseznih ču- v 14 dnevih 19. Hlevi s koriti. vajev, katere so postavili, najpozneje niti političnemu okrajnemu oblastvu, drugače jih zadene dva do deset goldinarjev globe za redno kazen. Taki hlevi so že močno razširjeni. Pisavec Trient! jih imenuje jamnate hleve (Gruben stalle), zakaj staja IV. Kako je po st opati in katera oblastva naj po stop ajo. za goveda, ki so po vrsti priklenjena, je navadno neko- liko kati 30. mzja Postopati o poljskih okvarbah, oziroma pre- Tako mora biti, da ne more gnojnica odte- hkovati jih in kaznjevati, přistojí županu tište občine, se vé, da bi moral pa tudi tlak vodo držati. Za ki se je v njenem okoliši postava prelomila. To kázeňsko pravico po ukazu občinskega redú i\ciu 2 oLr \ K y ua> ui uiuiai jjeu tuui naiv * uuu ui^iuvi* jl^caj take hleve je treba prav veliko stelje in vendar se skoraj ne dá obvarovati, da bi nebila živina prav hudo zvršuje v izročenem področji župan z dvěma prisedni-oblatena in umazana. Ko se pa gnoj pod živino zlagoma zvišuje, se zlasti pri kleščevni stelji navadno zgubí veliko gnojnice, in pa še močne in goste, ki skoz vrata poljsko okvarbo načinili kaki drugi občini, ali kedar se odteka. Kam odtekaV To vsak lahko vidi. Opomniti Spi0h stvar suče okolo take poljske okvarbe, v katero koma (občinskima svétnikoma) vred. kedar so postavljenci te občine obdolženi, da so moram tukaj 7 da močnatost (vlažnost) stelje nima več se kaže It • 1 / ohrani. Zadosti je 7 če Je čevlje visok. (Dalje prihodnjic.) oblastvu, naj bi o njih dalje postopalo. . 33. Župan treba, da stvari od poljske okvarbe pridobljene, katere je njemu poljski čuvaj izročil po i\ove postave. 28 oddá okvarjenemu gospodarju, ako mu ja znan. A če okvarjenec ni znan, tedaj naj župan stori vse Postava o obrambi poljščine 9 ih. veljavna za Kranjsko deželo. O poljskih Čuvaj ih (poljak ih). (Dalje.) česar je treba, da ga izvé, ter omenjene stvari naj za zdaj shrani, ali, ako so take, da bi se izprídile, naj jih neznanemu okvarjencu v korist prodá na dražbo ali 25. kako drugače k priđu pripravi. Ako tudi se je za okvarjenca ovédalo, a on se vendar za te stvari ali za njih vrednost ne oglasi v letu Kar se tiče uradne stopinje v prisego vze- dni od tistega časa, ko se je bila poljska okvarba zgo- tega čuvaja, in posebno kar se tiče verjetnosti njego- una, ^w» , «w j.« — vega pričevanja ter tudi njegovih pravic, prijemati in dražbi skupilo za te stvari, ako jih ni nad pet goldi- loviti take ljudi, kateri so se zasledili v kaznilnem de- narjev, gredó v ubožni zaklad tistega kraja, dila tedaj naj vsi novci (denarji) kar jib Je vendar J^J1 7 namerjenem proti obrambi poljščine, ali kateri so naj občini ostane poroštvo za pravice, katere bi gospo- dar do teh stvari morebiti imel še med dobo zastaré-losti; ako se li skupi nad pet goldinarjev, naj se novci vsi izročé poiitičnemu okrajnenri oblastvu, da jih potem kam dalje obrne. (Kon. prih.) Za podok in kratek cas. O m o d i. *) V Ceski Fr. V. Jeřábek; iz „Lipe Hrvatske" přestavil K. Nikakor ni negalantno proti gospém, ako govori moški o modi, in posebno člověk, ki morda vé o naj-noveji modi toliko, kakor o denarnem stanu Kitajskega cesarstva. Moda je, djal bi, posebni študijum za gospé, in vsaka trudi se, kakor bi jej bilo že prirojeno, preiska-vati teoretično in praktično najglobokeje skrivnosti modifie; kjer pa jo zapustí lastna skušnja, tu pomagajo neštevilni bazari in modni časniki. Take knjige so nam moškim zapečatene, navadno s sedmerim pečatom. Kedar moški piše o modi, je to res narobe svet, in moški govoreč o teh ženskih skrivnostih, enak je gospej, ki bi govorila o vojskini umetnosti, o ogradi trdnjav in o najnovejem strelnem orodji. Ne bojte se, gospé in gospodične : ne bom preiskaval praktične strani toiietne priprave, že zato ne, ker nisem pri volji stopiti v vrsto ženskih krojačev; moje stališče je vse drugo. Pregledati hočem modo le — kolikor mi kratki čas pripušča — iz njene kulturo -zgodovinske strani, kolikor se namreč dotika splošne zgodovine ljudske omike. Najpoprej moram povedati, da mi ni nic kaj po godu najnoveji materijalistični nauk, ki člověka pripravi v bližnje sorodstvo z živinstvom. — Premalo sem pri-rodoslovec, da bi mogel presoditi, kako je človeška o&ostnica dedni grb, ki jasno dokazuje, da smo po krvi bratje z opico in krokodilom; to pa vem, da je med človekom in najbolj dovršeno živaljo nepresegljiv razloček. Ni se mi treba v dokaz tega sklicevati na ono silno razliko, da je člověk kralj vseh stvari z govorom, razumom, d o m i šl j i j o itd. ; opomnim samo eno precej znatno razliko — oblek o namreč. Najstareja nam znana knjiga Mojzesova „Genesis" izpeljuje obleko od sramožljivosti in to popolnoma po pravici, kajti nježnega čuta sramožljivosti ne naj demo pri nobeni živali. Najdemo pa tudi pri najmanj olikanih divjacih vsaj nekatere dele obleke, da, tudi nekakov okus med tem, ko nima tudi najbolj dovršena opica nikake potrebe obleči se. Da, celó v dobi najveće izobraženosti, kedar je doseglo blagostanje, estetična lepota in bogastvo, najviši vrhu-nec, ostaja pri nježnem spolu še mnogo kipča, kateri spominja omikani narod na dobo njegovega div-jaštva. Cemu so nam dijamantni prstani in zlati uhaniV Kako brezumna misel, stisniti si brez namena prst z enim ali več kovanimi krogi ; in kaj še le hočem reči o neusmiljenosti mater, ki predirajo nježnim hčerkam ušesa, da va-nje vtikajo košček lesketajočega se zlata? In vendar to ni moda samo divjih Indijanov, ampak tudi mogočnih Rimljanov, elegantnih Francozov in An-gležev i. dr. Kako neznatni razloček je med obročkom, katerega nosi na vratu Indijanka, in med zlato verižico, katero si je ovila okrog vratu dvorna gospá, in vendar kakošno brezno ljudske omike se nahaja med onim obročkom in to verižico; koliko napredka in iznajdeb je bilo potreba v zlatarski umetnosti, koliko tisoč sužnjih je moralo poginiti v dijamantnih dolinah Brazilijanskih, predno je bil pridobljen ta neznaten napredek. *) Berilo iz poslednje besede čitalnice Ljubljanske. Iz tega je razvidno, da je dosti zanimivo, v na-tančno spoznanje ljudstva soznaniti se z zgodovino nošinj; in gotovo se ne najde v najnoveji dobi knjiga z naslovom „zgodovina omike", ki ne bi imela pri vsaki dobi pristavljen opis stanovite mode tadanje. Iz ž i v a 1 s t v a in rastlinstva sta dva predmeta najveće važnosti v tej reči: oni mali roetulj, ki prede svilo, zvani sviloprejka, in mala rastlinica , iz katere se prideluje pa vola. Ta na prvi pogled neznatna dvojica je tolike važnosti, da se ne dá' ločiti od modine zgodovine. Tej dvojici zahvalujete dve pomorski državi svoje bogastvo in po tem svojo omiko. Sred-njevečna Venecija in ž njo vsa zgornja Laska šteje po večem svojo zgodovino od onega časa, ko so přinesli sviloprejko iz Carigrada na Laško. In barbarsko Anglo-saksonsko pleme dvigne se na vrhunec omike — s svojo pavolo. Pa idimo še dalje. Ne rečemo preveč, ako trdimo, da je zgodovina umetnosti in omike ondi napredovala, kjer je poletaval svilo predoči metulj. Iz Kine prinešen je bil za časov mogocnega Justi-nijana v Carigrad, in ta Čas zavzelo je to mesto prvo stopinjo v zgodo vini omike; po zmagi Benečanov přišel na Laško, Francosko in Spanjsko; in če je Francoska več stoletij zapovedovalka v politik i in modi skoro za ves svet, in če se bo, kar je skoro gotovo, po svojem padcu dvignila v novem blišču , mnogo bo pomagala k temu Lions ka svila in izvrstni okus fran-coskega naroda. Pa kar je bilo poprej s svilo, zgodilo se bo kmalo s pavolo. Gospodarstvo na morji preide od Angležev na severno-amerikansko Ijudovlado, a Slovani postali bodo svetni narod, kedar přežene Rus Angleža iz krajev vzhodne Indije, kjer se prideluje pavola. Jftm - k t - « _ »* \ * "I"* " ' Sn « ^ "t-* Po tem lahko je že najti postave, po katerih se ravná razširjanje in menjanje mode. — Da imajo ljudstva stalno nošo, temu vzrok ste dve lastnosti ljud-skega duha: lepi okus ali lepota in posnemo-vanje. Prvo stvari modo, drugo jo razširja. Pa kar je lepo in okusno, je mnogokrat zeló slučajno, in utemeljeno le v kacem osebnem ronenji. Znano je, da si včasih izvoli odlična oseba, bodi si imenitna in bogata, bodi-si na visoki častni stopinji, smešen in čuden kroj , kroj , nasprotujoc naravi in le-poti, in glej ! opične lastnosti, da govorimo z Darvinom, podložni njeni poprimejo se neumnosti, in kroj postane moda. Zato se posmehuje v Silerjevem Valen-štajnu vojak tovaršu: „und wie er sich râuspert, und wie er spuckt, das habt ihr ihm genau abgeguckt." Francoska cesarica Evgenija, ki je poleg nekdanje Katarine Medicejske in markeze Pompadour, narekovala svetu modo, šla je enkrat na sprehod s tr-stovo palčico, in glej! drugi dan nosile so vse Parižke, tretji vse Francoske gospé enake paliČice. Anekdota pripoveduje o nekem zvitem klobučarji, kateri je bil skoro popolnoma ubožal, to smešnico. Vzame namreč svoj zadnji, nedodelani in toraj popolnoma ne-modni klobuk, in gre ž njim h kralju Ljudevitu Filipu, ter ga mu pokloni. Vladar se začudi in popraša, kaj hoče s tem nenavadnim darom ? „Veličanstvo! če hoćete mene in mojo družino beraške palice rešiti", odvrne klobučar, „pojte samo enkrat s tem klobukom skozi ,,Champs Elisees". Kralj mu obljubi in tudi spolni obljubo, in glej ! drugi dan so zeló popraševali za klobuke te nenavadne oblike, in za i z n a j d i t e 1 j a, in klobučar postal je bogatin. Ta povestica, morda izmišljena, ima vendar res-nično jedro, in nas podučuje , kako nastaja ono, kar zovemo modo. Ljudje in ćeli narodi, ki premagajo ' * 90 vse druge po duhu in društvenih razmerah, so navadno zapovedovalci tudi v modi. Odtod sledi, da je zgodovina mode tesoo zve-zaria z zgodovino omike in politike. Po obrazu more se soditi duh , ki se odseva v obličje, obleki značaj ■PHB IPVIP mesta, kraja tako po naroda. vx ZAllCkKjOij 1JJr\i aja, ua» uua. Zeló malo se vé o starih As i r ci h; pa v podrtijah Ninivskih najdemo kroj obleke, enak onemu Egipčanov! kaj je naravnije, kakor da sklepamo iz tega na sorod-stvo omike Asirske in EgipčanskeV Oštroumni gledalec more v ptujem mestu spoznati že na ulici stanje in mišljenje njegovih prebivalcev. Različni slog zidanja je skoro tisto, kakor razlićen kroj; v obojem je dober del přetekle in sedanje zgodovine. Menjajoča se moda moskega in ženskega kroja podobna je barometru, ki pokazuje politično in društveno stanje. Cim bolj oddaljen jo narod od onih kra- jev ) kjer se določuje osoda narodom, čim stalniji y eno- ličneji je njegovo notranje življenje , tem manj se mu preminja kroj , da ne rečem moda, ker ta beseda na- rabiti, če je narod in se more znanja menjo kroja že različne kroje nosil, in se že bolj razvil. Zato je noša gorjanca in kmeta sploh, oddaljenega od mesta sproti, ,'d , VtíČ ici, uči, iuui aiuictij, veuau iota, m ua,- če se premeni, je to znamenje, da se je zgodil let da, tudi stoletij, vedrio ista in na- velik politični prevrat, kateri je imel težke nasledke za narod. Pri tem so tudi okolnosti precejšnjega vpliva ; cim mirnej a je doba , čim slabeje politično življenje, tem stalne ja je moda; ljudje v velicih mestih rnenjajo kroj y narod pa ostane v stari opravi in se misli ne na drugo. Nikoli se kroj ni tako hitro menjal, ko v burnem letu 1848. ln ni se samo naglo menjal, ampak tudi brzo širil in se polastil celó ljudi, ki niso bili nikakor vneíi za prekucijo; zdelo se je, kakor bi povsod divji vrtinec šukal vso Evropo, kjer je tako imenovana svoboda jela prodirati. Le bilo javno mnenje hladneje, bodi-si zarad velicega napredka, kakor na An gle š kem, bodi-si tam, kjer je zarad zaostatka, kakor v Rusiji, niâo nasledovali klo- bučarji in krojači srecne osode bratov po ostalem svetu. Ta nevarna mednarodna mrzlica bila je tako silna, da se jej niso ubranile niti sive glave, ampak mlado in staro zabředlo je v to nevarnost. , Kdor je ostal pri starem, gotovo je dobil kak sra-motiven priimek. Clovek bi bii mislil, da se bodo z enim udarcem pretrgale vse vezi, ki vežejo preteklost s sedanjostjo. Pa kakor ni imel v politiki nikdo jasnih in bistrih nazorov, ampak je bilo vse fanatično idealiziranje, tako je bila tudi moda zbrano krdelo neumnosti in smešnosti. Take zmešnjave morda ni videla niti Fran-coska prekucija. Narodna misel vročega laškega plemena obranila se je v gorah Siciljskih in Abruških, katerih najugodneji posel je bilo roparstvo. čudo! klobuci teh Pa ljudi imenovanih „Carbonari" » giej postali so moda polovice Evropine. Ideja ljudovladska kazala se je v rdeči kapi, katera je prav neskladno naspro- tovala drugemu kroju, izposojenemu iz najbolj monar-hične dobe cesarstva. Ideje (kosmopolitično - prekucijske pa osebno-na- rodne) podale so si prijateljsko roko. Pa y kakor smo postavljali skupaj republikanca „Mazzini-ja" s hrabrim Jelačičem, kakor smo spoštovali skupaj ljudi vse skoz nasprotnih načel v Přemislu Otokarju in Ivanu Husu, ravno tako nosili smo pri stari slovanski obleki jako-binske kapice, in gospé opasale so si konservativni oprsnjak s tribarveaim vezom, katerega zibelka je Fran-coska prekucija. (Kon. prih.) Evo kos nemske učenosti! šenl-llrliškc gore li. sušca. Unid an sem dobil letno poročilo „zoologično - bota- e. Pregledovaje nje-tlinstva Gorenske škega društva" Dunajskega v roke. Pregledovaj gov obsežek zapazim neki popis straní z naslovom: ,,Beitrag zur Flora Ober&rains von Hans Engelthaler", kateri je — kakor piše — leta 1872 in 1873 plazivši se po Gorenskih planinah cvetlice na- bíral Želj y a rekel bi kako y pr hlastno začnem čitati ta me ze popis njegov oči v nemški jezik prestavlj pn dmi vrstici zbode v imé Bohinjske pl; Orna prst". In kaj mislite, kako ga je skoval? nikar se ne smejajte ; y nemški „sch w vsaj veste crni-a-o y prst h w prst pa „Fing a F i n g y tedaj č Le po Da bi ga vrag krenii po prstih tacega Nemca, si mislim, ki imena kraj tako neumno v nemščino prevaj nase mile domo čuda Ni po takém, d iz naše Z ap lat so pravili S platte; iz Luž Lausch in druga taka imena, katera, ako bi jih psu na rep privezal, bi gotovo steklino dobil. popiše, Ko „visokoučeni" Hans vse kote in kraj izid pravi botaniški je nabiraje rastline se potikal , ojih popotovanj priobčujem v sledečem imeniku s tem pristavkom , da se nahajajo v njem y ti3ta mena, katera čujte ali na Kranjskem doslej pa sem , ali na takih mestih še niso bila najdena, nabiral, katerih popisi Kranjske flore, ki so doslej na svitlo došli, posebej ne opomnijo! In zdajci našteva te nam Kranjcem do zdaj „še nepoznane" rasti in te so y naj vsaj prvih osem, tu navodim : „Atragene alp u (Crna prst, Prevale), katera pana v s e m Gorenskem po-gorju raste; „Thalictrum aquilegifolium" (Aufstieg von Mitterdorf am Ufer der G u r k), ki se pa nahaj grmovju, ob potocih po lozah in drugod po celi po želi. po Ranunculus hybridus" (M art) katereg Gorenskih planinah povsod obilo, ,,Caltha palust Je (pri izviru Bohinjske Save), mi pa pravimo: povsod, kjerkoli le žabe kvakajo, „Trollius europaeus" (W um Feistritz) in „Aquilegia nigricans" (Crna prst) obeh obilno na Zaplatí in prvega poleg Kranjske gore cele kupe y yy Aconitum Napellus" (bei den Triglav Seen), tega je pa tukaj, kmalu od Sent-Urhške gore proti Krvavcu, potem dolgih njivah med Grebenom in Krvavcem y po sebno pa na Višencah toliko, da lahko vse homeopate ž njim previdimo. In tako našteva 154 piemen in vrst rastlin od njega v dveh letih na Kranjskem nabranih med katerimi pa ne ene ni, da bi je Fleischm y v svojem pregledu (synopsis) flore Kranjske že ne omenil in tudi več kot polovico njih Gorenskem pogorju, temuc tudi drugod ne samo po m y „učeni" H an s trdi, ni, ali vsaj nihče še v kakem spisu in vendar da jih doslej ali še noben našel jih msst, kjer ra- stejo, na tanko popisal. Bogme! naj bi kdo nas se pre drznil pisati tako kolobocijo, nemci in nemškutarj kot gladni psi planili na- ako pa piše kaki nemški veze, vendar j bi nj in ga do dobrega zmleli ; in nai še tako otrobe Hans y izvr8tno neverjetno učeno Mi y sijaj a y yy nedoseglj y pa pravimo Hans Sachs war ein Schuh Mâcher und Poet dazu. Slovstvene stvari stališče. Mrvice slovniške in slovarske. (Dalje.) 4. Nekateri so jeli pisati: moraličen, moralično 91 vicam o je že po vsi pravici šibal gospod ť iz Gorice dopisuje, vendar brez i ) kateri „No- kakor peha y Naši dopisi. je podoba Čťliovic V liukovini 12. marca Tudi pri nas 7 Nedavno smo zopet našli v nekem časniku stávek : je vladala ostrá zima. Še zdaj imamo snega do 4 Čevlj Moralično, dasiravno neformalno, smo dosegli svoj namen. mraza pa smo imeli te dni do 24 stopinj ; včeraj pa Zakaj se ni pisalo še: formalično? Ne bila bi napaka Odkod se je vzela tukaj končnica : Crnovice splavale po sněžnici. Koliko blata in vode danes ili vecja ni manja, čen? Moralen, -Ina, -Ino edino je pravilno pihljá mlačen veter, tako, da se je bati. da bi Prav stoj včasih po takó je tudi napak pisati: met bode še mnogo govoriti in v krátkém. Tej francoski) meri je naših ulicah, sodite lahko iz tega, da je mera 7 za jednico vzet meter, beseda o kateri preteklo jesen utonil deček iz druge realke o dežev (prvotno nem vremenu v grabnu na mestni ulici v blatu in de i: obrt zevnici. grška meter 7 katero pa bodemo po naše sklanjali, namreč: nije malo; kupčij Dragina je takošnja kakor na Dunaj metra, pridevnik torej : metersk, ali morebiti tudi UJGlCl, UJtua, p^rum J metroven. Toraj : metersk m Končnica v žid, to vé ves svet. *) Gorici 13. marca vsa v židovskih rokah; kaj pa je tujkah vodi nazaj najraj do končnice 7 ter je na legramu grofa Coronini svojem mestu samo lo^oj , aauai iu ^ metrika, torej : metrično pravilo (prozodijsko), logika tedaj kadar iz te pohaja; na pr (dež. poslanca), tli cesar tudi v Gorico, in sicer 4. april Včeraj smo izvedeli po te prid< Danes imamo najlepše spomladansko vreme logičen 7 politika cen, tudi: klasik političen, matematika klasičen itd matemati nesrecnega večer L iz Renč Kaj je besedica: jeli? Morebiti zgolj vprašavnica? jn predrz Morilca (umorjenega Božični obsodili; to- leta in 3 tedne. Morilcu priimek Petřin. Obnašal se je pri obravnavi surovo so predvčeranjim na 8 let ječe varuše njegove pa na 2 leti lL Ako pogledamo v staroslovenski in Vukov srbski slovar naj demo da ni. Materijskc okolice na Notranjskem susca. ** i/uiu , ua i li. Zložena je marveč iz glagola: je in vprašavnice: ( Vprašanje na Materijskega župana.) „Vsaka reč ima j torej bodemo, rabeč li, si li , Je 7 smo 7 rekli v zdanjem času sem . - >} strani, tako je tudi letošnja 03tra zima Materijcem itd., a v preteklem času: sem dve naklonila precej dobiček s tem, da so veliko led bil 7 si bil 7 Je bil 7 smo bili itd. Napačno je torej: Jeli ste zdravi? in tavtologija je : jeli je tvoj brat domá. Logično bi moglo to biti samo, ako bi se primislil še veznik : da Dag namrec jeli da je (tjt / Niti se je ogibati naše stare vprašavnice: ali 7 ker je res povsod v narodu, in ker jo tudi pozná staroslo- prodali v Trst. Pridno so ga nakladali na vozove svoje in ga v Prestranek na železnico vozili; tudi Matenjski župan se je s kravo in konjem enmalo pa prav malo piral z vožnjo ledu; ko pa so iz Trsta pridnim Ma- župan tebi nič meni nič kar 200 srold. v svoj žep utaknil. Vse se je čudilo, po ko tenjcem došli lepi denarci ; katerem računu si je on odštel celih 200 gold m vensčina v se ki Je ima a ili? in pa: ali? in s srbščino vred novem besedoval někdo nekaj malega o tem čudnem računu župa tudi: da li? No poreče kdo: Kakó da se tudi v hrvatskih listih čita včasih: jeli je bio? To bode naj- Mi 7 ! bržé odtod 7 ker Je i dal ga je menda za 48 ur zapreti pa iz tega zápora nismo še prepričani, da je županu res šlo 200 gld. plače za led ; zato ga očitno vprasamo : pri Hrvatih vec piscev, nego te- to je on račUnal, da je v svoj žep vtaknil toliki meljitih znateljev slovnice hrv. Še nekaj. Vprašavni li mora stati brz za glagolom in tudi brž za besedico bi, ter pred zaimkom se znesek? drugim račun délai, bodemo razsodili, ali je onih 200 ko nam očitno dokaže, kako je on sebi in kadar je glagol povračaven. Torej: Smem li se zanesti? ♦ #i i • i • ~r . • r\ t? i i • se smem zanesti? Vendar more se in nikoli ne verjeti kaj tacega? in ne: Vendar se li more verjeti ? gold, po pravici ali krivici si prilastil. župan, opravičite se očitno pred svetom Zato 7 gospod Idrije 15. febr. 77 Laib. Ztg." se nahaja od Ne se dalo? in ne ne bi se dalo? Red: se se smem? takó je protiven slovanskému jeziku, da brez straha izgube lahko razpisalo tehtno darilo temu, kdor bi kaj tacega drugod našel. Pa mi odvrne kdo : neknjižni Slovenec takó govori, torej ide za opravičeno lastovitost ali svojstvenost našega jezika. Ni verjeti, ampak verjetnejše je, da se to sme pripisati tujemu. zlasti tod dopis, ki sicer ne zagovarja naravno3t Samassovih , iz katerega je pa vendar razvidna jeza zarad In vendar smo zvonov tega, kar so „Novice" o njih pisale. C z „Novicam" še premalo poročili, lahko bi bili popisali več pól o nevoiji in razdraženosti prebivalcev zavoljo . Samasso takih zvonov. Toda če „Laib. Zeitg. v ze pod svoje krilo jernlje, zakaj ne pové, kako je z onimi nemškemu vplivu. Nemec ne more začeti stavka z glagolom, ter potřebuje breznaglasnice s kraja, na pr. : eê roar etnmal ettt áíoníg, cr n?ar itd. od tod izvira i navada, ker je drugi slovanski jeziki ne potrjajo. zvonoví t o katerih je nedavno poročala, da so bili ne- 7 V v ces 7 7 ,našega Samassa zvonar- u naša kam na Poljsko naroceni ska slava sega že čez meje naših dežel, celó na Poljsko. Ali so ti zvono vi Poljakom po volji? Kako spričalo je dobil gosp. Samassa od njih? Ali bi ne hotel priob- čiti ga ? ***) Včasih se najde v kakem slovenskem listu: žrto- vati za glagol opfern 7 kar pogrešno. Pravilno se piše ta vec. brez katerega skoraj res ne morem o izhajati 7 žrtvovati od samost. žrtva (starosl. in rusk.) tudi žrtvenik, požrtvovaven itd. 7 tako bil Radostni sprej memo drugi pot kaj Ta dopis pod adreso ,,Slov. Novicam v Iblja kakor poštni pečat kaže, 5. dne t. m. v Postoj Vred je na pošto dan: al pošta Postojnska ne pozna ,,Iblj u 7 zato je pismo romalo na Reko, kakor pecat Reske pošte od 5 t. m. kaže. Ker pa na Reškem nimajo ,,Ibljaneť< dne 7 zato so Večkrat se pogrešno piše sc 7 kjer ima v S biti 7 na pr. manjščina mesto: manjšina ali manjina. Odkod se tukaj vzel sc? saj v besedi : manjši ni duha ne sluha od kakega sk ali st. Nasproti pa: slovenscina, od slovens&i. (Dal. prih.) pismo tu še apotili v Senj v Dalmacijo, kamor je došlo 7 t. m 7 le so vedeli, da Ljublj prosto ljudstvo tudi ime nuie „ Iblj in odposlali so pismo le-sem , kamor je po petdnevnem romarstvu 10. dne t. m. srečno prišlo pošti Postojnski! čast Vred. Težko! Kakor smo zvedeli, so tudi po ,,Laib. Ztg u toliko hvalj zvonovi skaženi Vred Iz Bukov sce na Gorenjskem 12. febr. (Samassovi zvonoví.) Ker ste, drage „Novice", gotovo na korist cerk-venim predstojništvom, že mnogo pisale o g. Samassi in njegovih zvonovih in s tem zaslužile si splošno za hvalo, izvolite priobčiti ob kratkem tudi to-le : Pri nas smo mislili leta 1872 za cerkev naročiti nove zvonové in se obrnili do g. Samasse , pa tudi do g. Hilzerja v Dunajském Novem městu. Oba sta nam poslala svoje pogoje. Gosp. Samassa je rekel, da za glas Es mora imeti veliki zvon 19 centov; za cent je zabteval 95 gold., pri naročenji 10% denarja naprej, pa tudi stare zvonové, predno bi se iili novi, kar bi se zgodilo v treh mesecih. Gosp. Hilzerjevi pogoji pa so bili : Veliki zvon mora tehtati 18 centov, cent po 85 gold., nič denarja naprej in stari zvonovi utegnejo ostati v zvoniku, dokler ne pridejo novi, ki bodo v 6 do 8 tednih vliti. Lahko se razumi, da smo si narodili zvonové potem pri g. Hilzerju , ker smo po vsem tem prihranili si samo pri velikem zvonu 275 gold., ni bilo treba denarja in starih zvonov naprej dati in so novi zvonovi bili v od-ločenem času gotovi. Ko so nam došli, smo jih bili vsi res veseli. Imajo čist, jasen glas in lepo vnanjo obliko, tako da je treba enacih daleč okrog iskati. Ce bi bili pa dobili jih od g. Samasse, Bog vé , kaki bi bili! In vendar koliko dražje bi jih bili plačali možu, ki ob našem denarju živeč in bogateč vendar drži z najhuj-šimi nasprotniki našimi. — Iz Bohinjske Bistrice sem zvedel, da so tam naročili pred nekoliko leti pri g. Samassi zvon. Ko jim je došel, ni imel naročenega glasu, pač pa več spok, tako da so mu ga nazaj poslali — ne celega, ampak po prošnji g. Samasse razbitega v zaboju. Po vsem tem pač lahko vsak previdi, pri čem smo z g. Samasso in njegovimi zvonovi. Iz Dol 13. sušca. (Očitna zahvala.) V dolžnost si štejem v imenu vseh druzih iz celega srca se zahvaliti si. kmetijski družbi v Ljubljani, ki je tudi nam Dola-nom in Lažanom blagovolila podeliti iz subvencijskega zaklada 100 gold, podpore za napravo kali, katera je res pri nas živa potreba. Prvo polovico smo že přejeli; kakor hitro nam vreme privoli, hoćemo delo pričeti in v svoj prid tudi dobro izvršiti. In zakaj bi ne? saj si bomo dostikrat vročo žejo ugasili in našo živinico napojili. Se enkrat tedaj , hvala vsim gospodom c. kr. kmetijske družbe! Janez Borštnik. Iz Dol 13. sušca. {Srčno zahvalo) izrekam si. kmetijski družbi za mojo uslišano prošnjo, da mi je blagovolila dati brezplačno nekoliko sadnih dreves; zahva-lujem se pa ob enem tudi vsem istim gospodom, ki so podpírali mojo prošnjo. Bog daj srečo v vseh ozirih si. kmetijski družbi, ki ima preblagi namen dobrote deliti kmetijstvu; Bog daj pa tudi že boljše in ugod-nejše vreme nam kmetom, da bomo mogli drevesca saditi in po njih dobrote vživati. Ivan Borštnik. Iz Ljubljane. {Razglas svilorejcem!) Kmetijska družba Kranjska je od c. kr. svilorejnega zavoda v Gorici po naročilu svojem ravnokar přejela seme svilnih čr-vičev, ki je bilo po čelični sistemi od najzanesljivejših svilorejcev přiděláno in od imenovanega Goriškega po-8kuševališča preiskano ter za popolnoma zdravo spoznano. — To seme oddaja kmetijska družba domaćim svilorejcem za polovico kupne cene, namreč 1 lot po 3 gold. 50 kr.; učitelji ljudskih šol pa, kateri po spricalu krajnega šolskega sveta dokažejo, da šolsko mladino v sviloreji podučujejo, dobijo */4 lota tega semena brezplačno. — Kdor ga tedaj želi dobiti, naj se z besedo ali pismom do 15. aprila t. ). obrne na pisarnico družbe kmetijske (v Salendrove ulice št. 195.) Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 16. sušca 1875. — (Iz seje deželnega odbora 12, marca.) Posveto-valo se je o predlogih vodstva sadje- in vinorejske šole na Slapu zaradi pomnožen ja dijaških stipend ij za to šolo in zaradi nekaterih pozicij šolskega proračuna za leto 1876. —- Sklenilo se je, sklicati enketno komisijo ob času deželnega zborovanja v posvetovanje o nacrtu nove občinske postave v clotiki z vpeljavo glavnih občin. — Na dopis deželnega šolskega sveta zaradi podělit ve učiteljske službe v Zireh učitelju Leop. Božicu je deželni odbor pritrdil predlogu dotičnega krajnega in okrajnega šolskega sveta. — Prošnja županstva občine Mirna za pomoč, da bi se občini naklonila štant-nina od 2 letnih sejmov, katero zdaj Mirnska graj-ščina za-se pobira, izročí se, ker ne spada v področje deželnega odbora, deželni vladi v kompetentno obrav-navo. — Dopis deželne vlade, da se je obrnila na ministerstvo za napravo žandarmerijske postaje v Bledu, vzel se je na znanje. — Kakor se zdaj kaže, vendar starodavne p r i-t o ž b e Idrijčanov zarad strupenega sopara , ki se od živega srebra vlega po okolici, ne bodo brez vspeha, kajti dva strokovnjaka kemikarja sta naša , da vkljub vsem prenaredbam Lipoldovim pri ondašnjem rudniku vendar vsak dan blizo do 4 funte živega srebra izpuhti po okolici in ostrupení rastlinstvo in vodo. Pač čudno je to , da leta in leta pretekó , predno svitloba resnice predere mèglo nasprotovanja in birokratične trme ! — (jDruštvo za brambo žívali) se je lansko leto osnovalo v Gradcu , ki ima podružnico tudi na Kranj-skem, kateri načelnik je gosp. France Millier, vrednik ,,Laib. Ztg." in ki sprejema vstopnino v to društvo po 50 kr. in letni donesek po 1 gld. Namen tega društva, zabranjevati trpinčenje živali, je gotovo dober, zato smo Slovenci blizo pred 30 leti v ta namen izdajali na tisuče koristnih knjižic brez podob in s podobami, česar se gotovo dobro spominjajo tudi bralci „Novic", ki so viděli doklade takošnje; oni pa tudi vedó, kako neutrud-ljiv je bil naš ranjki Val. Stanik v Gorici. — {Gosp. J. Zelen iz SenoŽec) nam piše, da dozdaj niti ustmeno niti pismeno ni agitiral in tudi ne bo za poslanstvo, — da pa, ker je v deželnem zboru tudi na narodni strani dovolj juristov, ki so gotovo toliko zmožni kot juristi na nenarodni strani, bilo bi potrebno, da bi si Notranjci izmed sebe poslanca izbrali , ki pozna nadloge kmetijskega stanu in se zanj po-teguje. — Gotovo nihče ne bo trdil, da v gosp. Žele n o v i h besedah ni zrna resnice; al od druge straní nam pa tudi on ne bode odrekel tega, da deželni zastop ni specijalni občinski zastop, — da v skle-pih postav itd. gré za celo deželo, — da narodni poslanci, pa tudi nenarodni, dobro poznajo nadloge kmetijskega stanů, za katerega so že večkrat vse svoje močí napenjali, da pa niso oni krivi, ako niso dosegli, česar so želeli, — in da vsacemu rodoljubu No-tranjskemu je v vsakem zboru pot odprta , s petici-jami stopiti pred njega in mu razodetï nadloge No- tranjcev. — Te dni je nenadoma glas pocil po mestu, da kanonik pl. Pre m ers te in ima po smrti Zavašnikovi postati ud deželnega šolskega sveta. Čeravno je dandanes na svetu vse mogoče , vendar še na čast ne-katerim, ki plaćane ali častne službe oddajajo, misliti smemo, da pri tem gledajo na sposobnost in ne na osobnost, in da gosp. kanonika, ki se nikjer, najmanj pa v Vinici, ni vkvarjal s šolstvom, o katerem imamo dandanes že cele foliante postav, nikakor ne žalimo, ako rečemo, da za deželno šolsko svetovalstvo on nima „vestes nuptiales" memo mnogo druzih mož, ki si veči-del svojega življenja s šolstvom glavo ubijajo. Ce pa 93 ima deželni šolski svèt zbornica biti le tacih zastopnikov pleti iznenadil. Kakor vselej je tudi zdaj tej burki cerkve in naroda našega, ki so sedanji vladni sistemi sledil viharen plosk, vojaška godba pa je med akti „persona grata", no, potem naj si jih pa izbere minister storila svoje, da je bil z večerom vsak čez in čez za- Strehmajer kar naravnost sam, in iz en ega tvorila dovoljen ker bodo soglasno tekli vsi sklepi šolskega sveta „ad majo rem gloriam" sedanjega liberalizma, kateremu po vseh so tudi drugi igralci vrlo se obnašali. Gledišce je bilo pošteno polno, bolj ko zadnjikrat. [Poslano.) Notica v „Laib. Tagblatt-u u od pre- brezverstvo in tekle sobote si zopet prizadeva g. dr. Ra z 1 aga zoper deželah Avstrije sta zdaj malika pa nemščina! nezaupnice braniti in pri tej priliki poleg različnib meni (,Stirje krasni novi zvonovi iz Hilzerjeve zvona- privoščenih psovk trdi: da sem uradno popotoval (Com-rije) so prišli v pondeljek po železnici iz Dunajskega missionsreise) v Vipavo v zadevah zemljiškega davka ftovega města v Ljubljano , od kodar so jih ovencane s slovenskimi zastavami in cvetlicami slovesno odpeljali skega došla nezaupnica; vspeh pa da je bila zadnja dr. Ra z lag u iz Notranj- nadalje trdi ^iivaoiuj/uiv;» j vi kai „ Tagbl. , va«. sem Gorenskim soseskam za drag denar zoper preoblo- (( da Mariji Devici v Polje. (Kamnosek Peter Toman in pa minister Banhans.) ženje z zemljiškim davkom izdelaval pritožbe po maniri Neki krčmar je te dni v Blatni vasi srečal krcmarja, o zakotnih pisače v Vse to je gola laž! Bil sem sicer iz katerem je vedel, da tudi v njegovo krčmo zahaja Peter Laškega, kamor sem na lastne stroške in ne uradno popotoval, domů gredé dve uri v Vipavi. Al o dr. Raz- Toman rath zd X li , fcUČij ])0 UJilUOU Vl^VAl C .LU LX* W J. J/U^UlWÏWlj «"IXJU. 5IVUO VA Y V^ lAli. » V A p C* V J. ill Kt VAX. X kupcijsko-obrtnijske zbornice Ljubljanske, ter ga lagu z nobeno živo dušo nisem spregovoril besedice milosti c. k. beričev tudi „Kammer- í( se ratu ti.up V>1J oa-U-U Ml 1/iiiJ iJi/wiuivv ) & iiwvuu u i » v/ uio^uj o^i^^vvuiii uoouui v_rv>, ou radoveden vpraša: naj mu pové, ali ga Peter tudi pri celo mislil nisem na-nj. Izdelal sem pa za Radoljške in Bjem že več dni vselej polič manj spije, kakor je sicer Bohinjske soseske res pritožbo zoper vrstilno tarifo, njegova navada, in se v kot stisne, pa v enomer po- ne za drag denar, ampak za tako ceno kakor brat bratu, a navija besede: in pa le spet: 77 meine Herren!" „meine Herren !" „meine Herren!" — „meine Herren !", : „Herr Ministerialrath !" „Herr ne bilo mogoče da in z dobro vestjo rečeno, ne s „frazami", ker bi sicer deželna komisija glavne točke Je včasih pa tudi še vmes: Ministerialrath v. Vesteneck!" tako 7 da dežel o za merodajne ne jaz 7 ne na takarica vedela nisva, ali se Peter meša ali kaj ? Res je taka m oj e pritožbe, načeloma za vso spoznala in ako bi bil v poljedelstvu res tako neizveden in tako nezmožen kakor „Tagblatt" trdi, bi menda de- mu odgovori drug Krčmar tudi pri želna komisija, v kateri so z menoj vred znani izvrstni nas, kedar pride, ravno tako počenja; pa tudi jaz nisem poljedelci: gospodje bar. Wurzbach, vit. Zavinšek, vedel, kaj bi inislii od Petra predvcerajšnjem mi je dr. A ha ci č in F. Kosir, ne bila meni naložila ki bere priduo Dunajské časnike, uganii to ročati o najvažnejšem in najobširnejšem oddelku prijatelj, zastavico rekoč: ,,Kamrath" Peter Toman je slišal, je neka Pemska kupČijska zbornica ministru Banhansu 7 7 nam- da rec 0 tarifi za njive. Ali je konečno dr. Raz- lagu 7> Tagblattovo" zagovarjanje na čast ali ne 7 tega zaupnico poslala; zdaj pa študira in si glavo ubija, presojati me ne briga; jaz za svojo osebo le to čutim 7 kako predlog stavil Ljubljanski handelskamri 7 da da bi mi nikakoršna nezaupnica ne bila hujša tudi ona ministru tako zaupnico posije; ker pa ni še v in razžal j i vej ša kakor hvala in zagovarjanje celem svojem življenji nobenega javnega govora imel, „Tagblattovo 7 kako v zbornici začel svoj nagovor. Podoba je, da dozdaj zato mu, kjer gre in sedi, zmirom po glavi roji Ljubljani 15. marca 1875. Dr. Poklukar. še ni přišel čez besede „meine Herren", ker se mu seda v nemškem jeziku opoteka, pa tudi ne vé 7 be- kaj bi rekel. krčmar i7 Vsaj imate res prav mu odgovori prvi Noviear iz domaćih in ptujih dežel kaj tacega mora biti; nama obema je pa Iz Dunaja. držav nem zboru je razgovor Petrov predlog na škodo zavoijo poliča , »i 6c* - —.. .^^. ^^ ^«.v^.j ^»,«*,.»j.* spije, zato mu želim, da bi se kmalu rešil svojih težav je bilo vec nasvetov 0 premembah posamesnih doloceb ki ga manj o postavi zarad davkov od poslopij pri kraji. Stavljenih m mu „fix und fertig u iz glave skočila zaupnica 7 ki a bili 7 so vsi zavrženi. Manjšina odseka za pretres te mu kakor mora možgane tlači." (Slovensko gledišce.) postave voljenega je podala po porocevalcu svojem, po- poslednji predstavi smo slancu Krzeczunowiez-u jako temeljito izdelan nasvèt Prva „Perziški Šawi je prav angleško- manjšine, v katerem Je videli tu igre dolgočasna malenkost, ki po převodu v slovensko ni nic davka, ki bo posebno zade! mesta po deželi dokazana nepravičnost tega m m m m 1z- 7 kajti pridobila. Vkljub prizadevanji gospodičine Podkraj- vzemši glavna mesta bo povsod više nego je zdaj. Razen šekove in gosp. Schmidta toraj ni mogla ogreti ob- y I . 1*1 • j V # 1 • • • I ^ t tega je davek neprilično odmerjen, ni se jemaí ozir ne činstva. v • // caja", îSkoro isto sme se reči o drugi UJ\UiU lObU OULl^ 00 l^Ol KJ U1 Uil lgn ^kjaiUlllV/a "" ^ivuwwuw it.uuLiviu , uv< 11» » luajV( katere slovenski převod je tako neizrečeno slab, želah. Konečno povdarja poročilo to Sklenica na posebne razuiere, ne na vreme po posamesnih de- , da bi bilo zdaj da zginejo večidel vse šale originala. Gospod Kaj zel že čas premišljevati, da državni blagajnici se ne po- bil vendar-le izvrstna komična figura, tudi gospodična Ledarjeva je bila boljša nego navadno, in gosp. Ju- maga toliko po povisanji davkov, kolikor s tem, da se ogiba vlada nepotrebnih stroškov , van ci c je igr prav dobro ? boljši, bolj domač, bi bila mična igra gotovo občinstvo bolj ogrela. — Tem bolj so se pa ogreli poslušalci pri tretji igri, opereti „Mesečnica", v kateri so gospodične ali z drugo besedo : ko bi bil jezik prevoda da se denar nabira po krajcarjih, po goldinarjih pa tje mece. Ta predio 7 g v zbornici ni obveljal, al vazen je vendar-le zarad tega, ker je iz njega razvidno, kako malo se većina tega državnega zbora zaieni za blagor Pis kar je va, Namretova in Barn asova ter gosp. ljudstva; komur ti jasni dokazi ne odpró oči, ta je go- Nolli pevski del jako dobro izvršili 7 za kar gre tovo slep, ali pa kaj druzega. razen gosp še posebna hvala čitalnicnemu pevovodji - Kakor Dunajski časniki pripovedujejo, nastopi njim Stocklnu,~s čegar trudom se je spravila ope- presvitli cesar potovanje svoje v Dalmacijo ^ V KJ J^/ « ^ V V V A. JLX V c. KJ X-/ ^ VV1. %J VL V/ ULA WW ) reta na oder. Vojaška godba je bila precizna Ka aprila; naj pred obiše Trst 7 dne kjer neki 2 dni ostane ; od hočerno pa reči 0 že znani izvrstni burki ,,Cevljar- Alešovcu za naše razmere vstrojeni, tod gre v Gorico (glej dopis v današnjem listu) f iz Go- baron" po ko katero smo slišali preteklo nedeljo ? Nič druzega, da je glavna naloga bila v g. Kaj zel je vi h rokah in da je rice pa v Benedke, odkodar Pulj (Pola) in od tod v Zader. se na parobrodu podá v Benedkah 7 pra- vijo, se shaja z kraljem Laškim ; ta shod bo Benečane Nolli poslušalce z osoljenimi zbadajočimi ku- v neko zadrego spravil v tem, ali bi poprejšnjega ali 94 se danjega svojega kralja z živahnejšimi evviva-klici po- Dokler jej je Mac-Mahon na čelu, bode životarila zdravljali ko Zbornica poslance v m tudi obravnavala C ^ ---- J~J J-------------- ™ vCAt 1 XX Cti , IW pa na njegovo mesto posadijo druzega, in republikancu lišč e, poslanec Czarkievicz y konvent ali komuno. izročijo predsedstvo vlade, se bode republika premenila in Hormuzaki sta v imenu Rumunskega naroda zahte vala, da naj se vseučilišče tudi na potrebšč Ru leta. munskeea jezika; poravnanje reke Žile na Koroškem se ^ V^jM/ j V^IUW ^ W ? Aitlil jU X V XV u ď^J 1 1 XI Ci XJL ui UC dovolilo; stroški so cenjeni na 763.000 gold desetine bode dala d žela 7 ) katere ji bode država brezobrestno posodila se nam piše, dr. R Poslanec Pfeii'e (recte, kakor NemČija. — Bismark vzame res odpust za pol Njegovi častitelji, ki mislijo, da brez Bismarka ne more svet vec obstati, so zarad tega odpusta zelo potrti in se tolažijo le s tem, da Bizmark vkljub temu desetine pa Koroška de- obdrži vladno krmilo v svojih rokah. Vsled papeževe okrožnice zoper Pruske postave, katoliški cerkvi so- ? vrazne, preganja sedaj vlada ne samo katoliške duhovne ^ / m * w y ^ M v^^ VVJLIJ w ^ W VWJ w AVV V^F «X V KJ M ili v JLX %*AJ %J V7 A JL IJ V/ VA LI llv y il ^ ^ lag) je z 21 druzimi poslanci interpeliral ministra Stre- temuč tudi katoliške uradnike. In časnik „Kolnische mayr-a: kako to, da za Kranjsko deželo ni še imeno- Zeitung" v svoji togoti zoper papeža tako daleč sega, van n o v s kof ker po novih verskih postavah nobena duhovska služba čez leto dni ne sme ostati prazna ? ,,Vaterland" radovedno praša pelacija 9 da bila ta inter da pravi, da je sreča zdaj za papeža, da ni več vladar Rimske države, sicer bi se mu přiměřilo, da bi Pruske bojne ladije prijadrale v Civitavecchio , Pruski vojaki Rim obsedli itd. Cesko Pri volitvah za deželni zbor so, kolikor nam dozdaj znano, po kmetijskih obcinah povsod si-jajno zmagali Staročehi proti nemškim in mladoče-skim kandidatom. Za nagrobni spominek Hicingerjev so dalje darovali: gosp. Anton Kerčon, župnik Rudenski y gold. Francosko. Državni zbor je zopet za nekoliko Listuica vredništva. Gosp. L. P. v Srednjivasi: s poslanim časa Francosko državo proklamiral za republiko. Tudi tako! začnemo drogi pot; danes ni bilo mogoče; gosp J. N. na D : v Castitim in vsem dr. Etbina Coste ! 29. januarija smo stopili pred Vas z britkim poročilom, da nam Je nemila smrt ne nadoma vzela gospoda dr. Etbina Costo. Ta vest pretresla ni samo src rodoljubov domovine naše , tem več tudi mnogobrojno šte-vilo častiteljev njegovih daljeČ zunaj nje, čeinur priča bili so glasi žalosti, ki se je odmevala po različnih časnikih, in pa sprevod trupla umrlega na pokopališče 30. januarja, katerega so se pre bivalci dežele naše, brez razločka političnega strančarstva tako obilo udeležili, da Ljubljana ni še videla pogreba tako velikanskega. Danes stopimo združeni zopet pred Vas i al z drugim poslom, namreč tem, da Vas vlj udno vabimo k udeležbi pri stavbi spominka na mesto, kjer počiva mož. ki ga narod naš prišteva najodličnejim sinovom domovine svoje tem činom storimo mi to, kar stori vsřik izobražen narod zasluženim rojakom svojim t in spolnujemo dolžnost kvaležnosti do domoljuba, ki se je ves žrtvoval narodu svojemu i in životopis izrazujejo tri kratke pa veliko pomenljive besedice: delavnost, skrb « . 1 «1 • 1 • « • i i "1 v 1 , 5 boj 1 cegar to je, delavnost neumorna, skrbi velike in neprenehani boj za blagor naroda našega, kateremu je ranjki do zadnjega diha bil udan kot verni sin matere katoliške cerkve in vedno z vest Avstrijan. Njemu na gomilo hoćemo staviti dostojin spominek iz kamna ali brona, in ko bi do neskov za-nj nabralo se več, staviti mu tudi v kaki ustanovi še drug spominek, ki ostane stano vitnejši nego znamenje iz kamenja ali brona. Sprejeli bodemo zato hvaležno vsak veči ali mali dar v ta namen, kajti prav to kazalo bode svetu, da je mu stavil spominek narod naš, združen s častitelji ranjega tudi zunaj domo- vine nase. Doneske sprejemata blagajnik družbe kmetijske gospod Andrej Brus in pa blagajnik Matice slovenske gosp. Ivan Vilhar; potrjevali pa se bodo sprejeti doneski po v Novicah". Ljubljani 14. susca 1875. Karol baron Wurzbach j predsednik c. k. družbe kmetijske. Viljelm grof Wurmbrand, predsednik katoliškega društva. Franjo Ravnikar > predsednik glasbene Matice. Peter Kozler ? Jan. Murnik ? Horak ? podpredsednik „Matice slovenske." predsednik dramatičnega društva predstojnik podpornega obrtn. društva. Dr. Jan. Bleiweis ? Josip Nolli ? Janez Gnezda 7 predsednik narodne čitalnice in političnega starosta ,,Sokola" društva „Slovenije. a predsednik katol. društva rokodelskih pomočnikov. - * SI edništvo slovenskih in slovanskih časnikov v obče vljudno prosimo ponatisniti celi ta poziv, ali vsaj iz njega povzeti bistveno stvar Vred Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik : Jožef BlazDikOYi dědici v Ljubljani.