ŽIVLJENJE LA VIDA E/PIRITUAL 599fM L P K sliki na levi: Pod tišino zapušče. nih ruš snivajo ob zidu pokopališča cerkvice telesa neznainih. Bolj kot krizantem in lučk njihove duše p°' trebujejo naših rešilnih molitev, kajti brez ozira na čas in kraj sni® z njimi združeni, če so umrli v prijateljstvu, z Dobroto, Lučjo in Veseljem. — Spodaj: Kanalska dolina, ki zemljepisno in etnograf’ sko leži na slovenskem ozemlju, a so se je krivično prilastili Italija" ni, je polna lepot. Na sliki vidim® Belopeško jezero z Mangartom (2678 m), čigar vrh pripada danes Jugoslaviji DUHOVNO ŽIVLJENJE LA VIDA Ey Pl RITUAL V MARIJANSKEM LETU 1954 L. XXII. NOVEMBER ŠTEV. 11 LEPA SL LEPA Sl ROŽA MARIJA V Argentino prihaja pomlad. Osmega novembra se začne Marijin mesec, •nesec naših šmarnic. Marijini oltarji bodo bogato okrašeni z dehtečim cvetjem, ljudstvo pa bo pelo milo šmarnič-Po pesem: „Venid y vamos todos coni flores a porfia, con flores a Maria que bladre nuestra es.“ Pri nas bi ji odgo-varjala ona lepa, v blagoglasni melodiji P-' Hugolina: „S cveticami te venčamo.“ Letošnje šmarnice na jugu bodo posebno pomenljive. Pripravili se bomo z Pjimi na slovesno proslavo stoletnice Proglasitve verske resnice o brezmadež-Pem spočetju Device Marije, ki se bo obhajala na njen praznik, 8. decembra. Ves verni svet se že celo leto pripravlja ALOJZIJ KOŠMERLJ na ta veliki dan, se ga veseli in stavi vanj svoje posebne upe. Naj se te zadnje tedne Marijinega leta tudi naše misli in vsa čustva naših src v ljubezni obračajo k premili nebeški Materi. Občudujmo in slavimo bogastvo vzvišenih darov, s katerimi jo je Bog blagoslovil bolj kakor vsako drugo ustvarjeno bitje, od prvega trenutka njenega spočetja do dneva, ko jo je vzel v nebesa in kronal za kraljico vesoljstva (Pij XII.). O materi, njeni lepoti in veličini, se otroci nikoli ne naveličajo govoriti in poslušati. O Mariji in o bogastvu njenih -milosti in njene slave se nikdar zadosti ne pove. Saj nam da to občutiti tudi Naslovna stran: Skozi meglo in medlo luč jesenskega sonca se kaže obraz naše domovine; tiha Gradaščica je obdana z vrbami žalujkami, za tančicami jesenskih meglic pa komaj vidna trnovska cerkev. — To je novemberska idila nekdanje Ljubljane in del podobe „najlepše fare“, kakor poje pesem maša mila pesem, ki se je ne naveličamo peti, v kateri Marijo tako navdušeno slavimo: „Lepa si, lepa si, roža Marija.“ MATI BOŽJA Temeljni vir vse Marijine veličine je v tem, da je bila izbrana za Mater božjega Sina. Dostojanstvo božjega materinstva Marijinega je tako veliko, da si za Bogom kaj večjega ne moremo predstavljati. Sveti Anzelm pravi: „Mariji ni nič enakega; nič ni večjega od Marije kot samo Bog.“ Naša stara pesem je to misel svetega cerkvenega učenika povzela, ko poje: „Lepa si, Marija, ni je tebi par, si za Bogom prva, si najlepša stvar.“ Veličina Marije božje Matere, je tako velika, da je po nauku svetih učiteljev Cerkve njeno popolno spoznanje pridržano edinole Bogu. Po božjem materinstvu je stopila Ma_ rija v izredno tesne odnose do treh božjih oseb v presveti Trojici, tako da pravi sveti Tomaž Akvinski, da se je po tej časti dvignila do meje samega božanstva. Marija se imenuje prvorojena hči Boga Očeta, ker je od vekomaj, pred vsemi ljudmi, izbrana za Mater Kristusu, ki ga imenuje sveto pismo prvorojenca vsega stvarstva. Tudi je Marija prva v redu milosti, ki jo je prejela v vsej polnosti in ne da bi preje šla skozi temo greha. Na čudovit način jo veže z Bogom Očetom rojstvo druge božje osebe, Sina božjega, ki ga Oče od vekomaj rodi kot Boga, pa ga je, istega, v času rodila Marija kot človeka. Jezus Kristus, učlovečena božja Beseda, je v eni osebi Sin Boga Očeta in Device Marije. Kakšna tesna, sorodstvena vez veže torej Marijo s prvo božjo osebo, ki je Bog Oče! Druga božja oseba, Bog Sin, se je iz Marije učlovečil, to je, si je iz nje privzel človeško telo. Božja Beseda je v Mariji meso postala. Kot človek je Jezus, Sin božji, sin Marijin, je meso od njenega mesa in kri od njene krvi. Žena v evangeliju je to zaslutila, ko je Jezusu rekla: „Blagor telesu, ki te je nosilo, im prsim, ki so te dojile“ (Lk 11, 27). Kot najboljši Sin Jezus svojo Mater spoštuje, jo ljubi in ji je pokoren,. Na križu umirajoč jo v ljubeči skrbi izroča ljubljenemu učencu Janezu. Z ozirom na tretjo božjo osebo, Svetega Duha, je Marija, vsa sveta in polna milosti, njegovo izbrano svetišče in bivališče. Kot Mati božja se lahko imenuje njegova brezmadežna nevesta, saj je spočela Jezusa v svojem deviškem telesu od Svetega Duha, čigar moč jo je ob-semčila. Ta čudovita povezanost Device in božje Matere Marije s troedinim Bogom je izražena v pomenljivih besedah svetega nadangela Gabrijela, ki Marijo pozdravlja: „Gospod je s teboj.“ Sveti Bonaventura pravi k temu pozdravu: „Z Marijo je Bog Oče, čigar najplemenitejša hčerka je; z njo je Bog Sin, ki mu je najvrednejša Mati; z njo je Bog Sveti Duh, ki je Marija njegova presveta im prečista nevesta.“ BREZ MADEŽA SPOČETA Iz nedoumljive časti božjega materinstva izvirajo vse izredne prednosti in vsi čudoviti darovi, s katerimi je Bog Marijo obdaril. Med te izredne prednosti spada na prvem mestu njeno brezmadežno spočetje. Je to tista izredna, edinstvena odlika, ki jo je Bog le Mariji podelil. Vsi Adamovi potomci se rodimo na svet z izvirnim grehom. Je to naša žalostna dedščina po naših prvih starših, ki so z grehom v raju zapravili božje prijateljstvo in božje otroštvo zase in za svoje potomce. Tudi Marija je Adamova potomka. A radi časti božjega materinstva je Bog pri njej napravil izjemo. Temna, blatna reka izvirnega greha se je po božji volji pred Marijino dušo ustavila in se je ni dotaknila. Nikdar, niti za en hip ni Marija stala pod oblastjo kneza teme, marveč mu je strla peklensko glavo že v prvem trenutku brezmadežnega spočetja. Vse to pa po zasluženju Jezusa Kristusa, ki je svojo Mater odrešil na najpopolliejši način prav s tem, da jo je obvaroval vsakega madeža izvirnega greha. Marija je tako prvi in naj dražji sad Jezusove odrešilne smrti. Bog je storil na Mariji ta čudež, ker se je tako spodobilo za Mater božjega Sina in ker je v svoji vsemogočnosti in neskončni modrosti to tudi storiti mogel. Ker je bila Marija obvarovana izvirnega greha, je bila prosta tudi vseh njegovih zlih posledic. V njeni, že po naravi najplemenitejši duši ni bilo nikdar grešnega poželenja, ki v nas tudi po krstu še ostane in je vir neštetih skušnjav in duhovnih bridkosti. V presveti Devici Mariji je cvetela vedno naj popolnejša in nedotaknjena nedolžnost in čistost duše in telesa. Ne ene same slabe misli ne želje ni nikdar občutilo njeno brezmadežno Srce. Nikdar niso prodrle v njeno dušo satanove skušnjave, ampak so ostale zunaj. Vsi njeni čuti so bili neprenehoma usmerjeni v Jezusa, njenega Sina, kakor to govorniško riše njen častilec Rihard od sv. Lovrenca: „Bila je v vsem popolnoma predana službi svojega Sina, kateremu je služila z vsakim svojim udom: njene noge in kolena so ga vzdrževale, njeno telo ga je nosilo, njene prsi so ga dojile, njene roke so ga objemale, njena usta so se mu nasmihala in ga poljubovala, njen jezik mu je govoril, njena ušesa so ga poslušala, njene oči so ga gledale, njena glava ga je molila.“ Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, je bila v vsem življenju prosta tudi vsakega osebnega greha, tudi malega. Sveti tridentinski zbor uči, da je človeku, tudi potem, ko je bil opravičen, brez posebne milosti božje nemogoče varovati se vseh, tudi malih grehov. Mariji pa je bila ta posebna milost prav po brezmadežnem spočetju dana in je ona tudi v tem svetla in čudovita izjema med vsemi človeškimi otroki. Brezmadežna Devica Marija je bila prosta tudi vsake moralne nepopolnosti, ki obstoja v tem, da človek ne sledi božjim svetom in navdihom. Zopet je sveti Bernard njen veliki zagovornik: „V Mariji — pravi — ne smemo sumiti ne nič temnega ali manj čistega, ampak sploh nič nepopolnega.“ Marija je vedno in v vsem zvesto sledila vsakemu božjemu navdihu in vsaki milosti, ki jo je prejela od Boga. „Nikdar ni Marija izbrala kaj drugega kot to, kar ji je božja Modrost pokazala in vedno je Boga ljubila iz vseh svojih moči,“ uči sveti Bernardin Sienski. Še višje se lahko dvignemo v premišljevanju Marijine svetosti. Prosta vsakega, tudi najmanjšega greha, vsake, tudi najmanjše nepopolnosti, je bila Marija po posebni božji dobroti sploh negrešljiva, to se pravi, da grešiti sploh ni mogla. Samo po sebi je to samo Bogu lastno, ki je svetost sama in vir vse popolnosti in pravičnosti. Mariji pa je bila po Bogu dodeljena ta izredna prednost radi njenega božjega materinstva. Sveti Peter Damijan govori o tem takole: »Kaj je moglo manjkati na pravičnosti, zvestobi in popolnosti tej Devici, ki je bila polna vse božje milosti? Kakšen greh ali katera napaka je mogla najti mesto v Njej, ki je bila kakor kakšno nebo svetišče vsega božanstva?“ Svetniki in angeli v nebesih so negrešljivi, ker se zamaknjenim v Boga in uživajočim ga v večni ljubezni njih volja več ne more odvrniti od najvišje dobrote. Marija pa je, tako uče bogoslovni učitelji, že na zemlji ljubila Boga bolj, kot ga ljubijo vsi angeli in svetniki v nebesih. Zato je bilo nemogoče, da bi kakršnakoli stvar Marijo odtegnila od Boga, s katerim je bila po ljubezni najtesneje in za vedno združena. Kakor čisto zlato je presveta in brezmadežna Devica Marija, brez vsake pege in okrnitve. In čudež je v tem, da je živela v slabotnem telesu in v umazanem in grešnem svetu, kakor mi, pa se je ni prijel niti prašek grešnega blata. Z bogoslovnim pisateljem Barradasom se moramo strinjati, ko piše: „Vsi se moramo temu čuditi. Ali ni res občudovanja vredno, da se pri Mariji v tako dolgem življenju, v tolikih delih, v tolikih besedah, v tolikih željah in mislih, ki jih ni mogoče prešteti, ne more odkriti ne ena sama misel ali beseda, ki bi se oddaljila ali odklonila od božje volje in postave?“ MILOSTI POLNA Marijina nedolžnost in brezgrešnost je pa le ena stran njene svetosti, negativna stran, kot pravijo teologi, ker nam na brezmadežni Devici odkriva to, česar na njej ni bilo. V pozitivnem smislu pa je bila Marija že od prvega po-četka svojega življenja polna milosti. Sveti nadangel Gabrijel1 jo pozdravlja ob oznanenju: „Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj, blgosl ovij ena si med ženami.“ Sveti očetje, zvesti glasniki in tolmači krščanskega razodetja, proslavljajo na Mariji to polnost milosti z navdušenimi slavospevi. Sveti Epifanij kratko izrazi ta verski nauk z besedami: „Marija je v vseh ozirih polna milosti.“ In sveti Peter Krizolog pravi: „Vsakemu se da milost po meri, Mariji pa je bila vlita v vsej polnosti.“ iPapež Pij IX. je ta vzvišeni nauk ob proglasitvi Marijinega brezmadežnega spočetja takole izrazil: „Od začetka in preden se je čas začel, je Bog izbral in določil za svojega edinorojenega Sina Mater, iz katere naj bi se ob dopolnjenju časov kot človek rodil, in jo je ljubil bolj kot vse druge stvari, tako da je imel nad njo največje veselje. Zato jo je tudi napolnil z obiljem vseh nebeških darov, veliko bolj kot vse angelske duhove in vse svetnike v nebesih... “ Ta polnost milosti je bila v Mariji že v prvem trenutku njenega spočetja velika, da je po mnenju teologov že tedaj presegala vse milosti, ki jih je Bog dal angelom in svetnikom in ki jih ti sploh morejo prejeti. Bogoslovni pisatelj Con- tenson lepo piše o tem: „Prva milost Marije se je začela tam, kjer se milosti vseh drugih končajo, tako da je prvotna stopnja milosti pri Mariji bila še večja, popolnejša in trdnejša, kot milosti vseh angelov in vseh ljudi, kolikor jih je živelo od začetka sveta in jih bo živelo do njegovega konca.“ Polna milosti že v svojem brezmadežnem spočetju pa je Marija v milosti le še rasla in napredovala v neznane in nedosegljive višine svetosti — tako uči katoliški nauk o Mariji. Vsakemu vernemu človeku je namreč dano, da v življenju raste v milosti, ako z njo sodeluje. Veča se njegova svetost, veča njegovo zasluže-nje. Marija glede tega ni mogla biti v slabšem položaju kot drugi zemljani. Moti pa nas tu sledeči problem: Kako je mogla Marija še rasti v milosti, če pa je bila že v začetku svojega življenja vse milosti polna? Lepo nam pojasni in razloži to težavo bogoslovni učenjak Dominik Šoto, ki pravi: „Marija je bila res že od početka polna milosti, da je bila tako pripravljena za Mater božjega Sina; vendar ta njena začetna polnost milosti ni bila naj višja, tako da ne bi mogla biti pomnožena po zasluženju.“ In Marijino zasluženje je bilo nepretrgano. Saj učijo mnogi teologi in svetniki, kot sveti Alfonz v svoji knjižici: „Marijina slava“, da je Marija celo v spanju telesa s svojo dušo ljubeče z Bogom občevala. Tako o njej velja, kar pravi nevesta v Visok; pesmi (5, 2) : „Spim, a moje srce čuje.“ Kakšna je bila tedaj dokončna stopnja milosti, ki jo je Marija dosegla? Bila je, pravijo bogoslovni učitelji, skoraj neizmerna, prekašajoč daleč milost vseh drugih ustvarjenih bitij. Sveti Bonaventura piše o tem: „Ker je bila kakor neizmerna globina Marijine duše, je bilo primerno, da je bila neizmerna tudi milost, kj jo je napolnila. Ni si mogoče za Bogom misliti večje svetosti kot je svetost Marijina.“ Sveti Tomaž iz Villa-nueve govorniško lepo razlaga to dejstvo Marijine nedosegljive svetosti, ko pravi: »Pusti prosto pot svojim mislim, razširi meje svojega razuma; predstavi si, kar le moreš, dodaj toliko, kolikor ti je v domišljiji mogoče: večja je presveta Devica, odličnejša, vzvišenejša. .. V njej ni manjkalo nobene milosti, nobene popolnosti, nobene slave, ki jo je duša zmožna doumeti v ustvarjenem bitju; kar je še več, Marija prekaša v resnici vsako spoznanje ustvarjenega uma.“ V NEBESA VZETA — PROSI ZA NAS Najlepši zaključek in predragocena krona čudovitega Marijinega življenja je njeno slavno Vnebovzetje s telesom in dušo v nebesa, od začetka verovano Po Cerkvi, kot verska resnica pa proglašeno po svetem očetu Piju XII. na Praznik Vseh svetnikov, v svetem letu 1950, ob ogromni udeležbi cerkvenih knezov, duhovnikov in vernega krščanskega ljudstva. Po lepi primeri Pija XII. v njegovi okrožnici „Blesteča krona“ je Brezmadežno Spočetje kakor jutranja zarja Marijine zemeljske poti, Vnebovzetje pa prekrasna večerna zarja ob zatonu njenega življenja. Popolni nedolžnosti njene duše, proste vsakega madeža, odgovarja na primeren in čudovit način najsijajnejše poveličanje njenega deviškega telesa. Združena s svojim božjim Sinom v boju zoper peklensko kačo je z Njim tudi deležna njegove zmage nad grehom in njegovimi žalostnimi posledicami. Kronana po troedinem Bogu za Kraljico nebes pa Marija v svoji neizmerni slavi in veličini ne pozablja na nas, radi katerih je postala Mati božja in dosegla svoje nepopisno poveličanje. Marija je in ostane naša premila, predobra, presladka Mati, ki nas v Bogu vidi in pozna, ki vedno z ljubeznijo na nas misli in neprenehoma za nas posreduje in Prosi. V dno duše nas mora v tem oziru pretresti in ganiti misel svetega papeža Pija X., ki jo je izrazil v svoji pre- lepi okrožnici, objavljeni ob 50-letnici proglasitve Marijinega brezmadežnega spočetja (12. 2. 1904). Sveti papež tam razlaga videnje svetega Janeza iz Skrivnega razodetja (12, 1) : „Prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem in luna pod njenimi nogami in na njeni glavi venec iz dvanajsterih zvezd. Bila je noseča in je vpila v porodnih bolečinah in mukah... “ Sveti Pij X. to prikazen takole razloži: „Vsakdo ve, da je ta žena predstavljala Devico Marijo, ki je brezmadežna rodila Njega, ki je naša glava. V nebesih je videl sveti Janez presveto Mater božjo, v večni blaženosti, in vendar jo gleda v mukah in stiski skrivnostnega poroda. Kakšen porod naj bi to bil? Brez dvoma je tu mišljen naš porod, ki se, izgnani v solzni dolini, še moramo roditi za popolno ljubezen božjo in za večno blaženost. Stiske tega poroda predstavljajo ono silno ljubezen in hrepenenje, s katerim presveta Devica iz nebeških višav čuje in prosi, da bi se dopolnilo število izvoljenih.“ Čudovita misel, polna neizmerne tolažbe. Ognjenordeči zmaj iz pekla, ki ima sedem glav in sedem kron na njih, nas zalezuje na zemlji. Marija, Brezmadežna, pa je naša duhovna Mati, ki rešuje svoje otroke, da pridejo k Bogu in njegovemu prestolu (prim. Raz. 12, 4—5). V njenem varstvu in pod njenim plaščem se nam ni treba ničesar bati. Manija, brezmadežna Devica, je in ostane naše sveto, sladko upanje. Zaključujem te skromne misli o Marijini lepoti in veličini s srčno željo, da bi veljalo o nas vseh to, kar pravi Pij IX. v svoji okrožnici o proglasitvi Brezmadežnega Spočetja in kar navaja tudi Pij XII. v okrožnici „Blesteča krona“: „Ne za pastirje duš ne za vse vernike nj nič slajšega, nič prijetnejšega kot častiti, slaviti in na pomoč klicati ter z vso gorečnostjo in ljubeznijo na vseh krajih proslavljati Devico Mater božjo, spočeto brez madeža izvirnega greha.“ EL DIA DE LOS DIFUNTOS U.na , yez al ano solamente, para la fiesta de Todos los Santos y para el Dia de los Difuntos todos los vivos, aün los sin fe y religiön forzosamente se llenan de recuerdo de sus parie.ntes, amigos y conocidos que lvs han precediti® a la eternidad y que ya no vuelven mas. Largas caravanas de hombres, mu-jeres y ninos viajan e.ntonces haci,a los cementerios para ahi poner una ofrenda floral y recordar la memoria de los que dejaron de existir para es te mundo. Por desgracia la mayor parte de los sobre-vivirntes no quiere discurrir sobre la vida de mas allä. Se conte.ntan con ren-dir homenaje a los cadäveres descom-puestos sin lleg.ar a colegir las conclu-siones correspondientes. Todo lo dicho vale para el hombre moderno que Se desprendiö de la Iglesia y se entregö al materialismo präctico de la vida cotidiana. Pero hay todavia in-dividuos y pueblos enteros que viven de sus tiradiciones religiösas y para las cuales las fiestas eclesiästicas constitu-yen siempre un acontecimiento grato y de mucho alcance espiritual y social. Uno de ellos es tambien el pueblo eslo-veno. A la tarde de la fiesta de Todos los Sa.ntos las iglesias parroquiales se vis-ten de luto. Tambien los filegreses vie-nen a los santuarios en los vestidos lu-gubres.Primero se rezan las letanias de todos los santos y a continuacion uno de lo!s sacerdotes pronuneia el sermön de muerte. Terminado jel sermön los fieles salen en procesiohi al cemen-terio. El triste repique de las campanas acentüa en los presentes sus sentimirn-tos tristes y les hace recordar la memoria de sus seres aueridos. Muchos ojos se ponen humedos y de los pechos salen gemidos penetrantes y conmove-dores. Al regresar del cementerio y al cu-brir el crepüsculo los hogares eslovenos, todos los miembros de la familia se reünc.n en la pieza principal para rezar las tres partes del Santo rosardo. Hay algo misterioso en la dicha oraciön. Des-de lejos se oye la voz de las campanas; toda la naturaleza guarda un silencio absoluto; en las almas nace.n y se proti ucen las imägenes de los difuntos; y a todo esto se aisocia la pregunta: žCuan-do llegarä para mi el dia de la muerte? Penetrado de tales afectos piadosos y saludables el pueblo esloveno llega a celebrar el Dia de los difuntos. La fiesta no es de precepto, pero los fieles la ce-lebran como si fuese tal, asisten por la marLana a las mi’sas y vuelven a visitar los sepulcros de sus allegados. Las velas se consumen ardiendo sobre los restos de los que a su tiempo fueran hombres como nosotros y que ahora ya no son mäs que polvo y ceniza. En ver-dad, el hombre en cuanto a su cuerp» no es ,nada; todo el valor le da el alma in-mortal. El pueblo esloveno lo sabe muy bien y por tainto no exagera con el culto externo de los difuntos. En vez de gas-tar inutilmente en flores, coro.nas y velas encarga misas por las almas de los muertos y ofrece por ellos sus oraciones, espe-cialmene las indulgencias que se ’pueden lucrar desde el mediodia de] dia primero de noviembre hasta la media noche del dia dos. Y lo hace muy bien. Las almas, übradas por nuestras oraciones y mor-tificaciones del purgatorio serän en el cielo nuestras abogadas efieacisimas. žY quien de r.osotros no tuviera necesidad de tales intercedores? I J. J. JOŽA KMETOV V mesecu novembru zaključimo cerkveno leto. Tudi v naših ljudskih običaj ih nas to in ono spominja na zaključek, konec in zahvalo. Na praznik Vseh svetnikov se spomnimo vseh tistih svetih pri Bogu, katerim med letom nismo posvetili posebne Pozornosti. Na Vernih duš dan poskrbi naše ljudstvo, da ne ostanejo pozabljene duše rajnih in ne zapuščeni njih grobo-vi. Ker se že bliža resni adventni čas, je treba ob sv. Martinu ob dobri pijači in jedači izrabiti še zadnjo priliko za telesno razveseljevanje. Zahvalna nedelja pa nas spominja, da se je treba Bogu pobožno zahvaliti za ves blagoslov in pomoč pri delu. VSI SVETNIKI Prvotno je Cerkev praznovala le spomin svetih mučencev. Ko pa je njih število tako narastlo, da se ni bilo več mogoče spominjati vsakega posebej, je papež Bonifacij IV. (608—615) 13. maja 609 ali 610 posvetil rimski tempelj ,,Pantheon“, ki mu ga je podari] cesar Fokas, prebl. Devici Mariji in vsem mučencem. Semkaj so vsako leto 13. maja romale velike množice vernikov. Ker spomladi ni bilo mogoče prehraniti toliko ljudi, je Papež Gregorij IV. (828—844) baje zato ta praznik preložil na jesen (na 1. november), ko so žitnice polne. Tako se je na dan 1. novembra kmalu po vsem katoliškem svetu uvedel praznik Vseh svetnikov. Cerkev že od nekdaj kliče na pomoč božje svetnike v litanijah vseh svetnikov, ki so prvi izvor skupnega svetniškega češčenja. Ljudsko izročilo na Gorenjskem pravi, da ob godovih svetnikov letijo podobe v vas k cerkvi sosednjega svetnika. Tako si namreč razlagajo razne utrinke zvezd. Izročilo ve tudi povedati, da se svetniki ponoči med seboj pogovarjajo. 'Praznik Vseh svetnikov je stopil v vrsto najodličnejših cerkvenih praznikov, ko je Cerkev uvedla vigilijo, vsenočno bedenje, in zapovedan post. Pravo ,,vse-svetsko“ ubranost pa daje prazniku spomin vseh vernih duš. VERNE DUŠE Praznik vernih duš je eden najbolj občutenih v cerkvenem letu. Verska resnica o trpljenju duš v vicah nas tako rekoč prisili, da se jih na ta dan spomnimo in molimo zanje. Dan pred Vsemi sveti ali pa še nekaj dni prej je na pokopališču polno ljudi, ki skrbno čedijo in popravljajo grobove. Gospodinje imajo te dni marsikje na Slovenskem veliko dela s peko. „Vahči“ Na Beneškem, Primorskem in tudi Notranjskem namreč vsaka hiša, razen ubogih, speče čim več hlebčkov kruha, ki jim v teh krajih pravijo ,,vahči“ ali ,,vahtiči“. Te hodijo ,.brat“ dečki in deklice revnih staršev. Včasih jih nabirajo tudi odrasli siromaki. Na Vipavskem pridejo otroci v gručah pred hišo in vpijejo: „Smo prišli božje hlebčke brat“. Razen kruha dobe tudi jabolk ali kostanja in še kaj drugega. Hlebčki kruha, ki jim pravijo ponekod tudi „prešce“, so ali iz koruzne ali pa iz ajdove moke. Otroci se pri vsakem da- ru zahvalijo: „Bog se usmili duš v vicah!“ Ponekod zraven tudi molijo. Prešce so znane tudi na Gorenjskem, na primer v Gorjah pri Bledu. Dobe jih otroci koledniki. V Cerkljah pri Kranju so jih deležni predvsem berači, da bi molili za duše v vicah. V Tržiču, Statt ežičah pri št. Vidu in v Mengšu jih delijo revežem, ki se skušajo zanje oddolžiti z molitvijo za ranjke. Tudi na Koroškem in v Benečiji je v navadi obdarovanje revežev za vernih duš dan. Na Vse svete popoldne Na praznik Vseh svetnikov popoldne se cerkve zavijejo v črnino. Tudi ljudje se oblečejo v žalne obleke, Venci za rajne so že pripravljeni, da jih ponesejo na pokopališče. Po litanijah vseh svetnikov je v cerkvi po navadi pridiga, nato molitve za rajne in procesija na pokopališče. Ta procesija je globoko doživljena. Tožno zvenenje zvonov budi spomine na drage svojce, ljubo mater in očeta, sestre in brate, ki jih krije črni grob na božjem vrtu. Nekoč so ob raznih priložnostih zelo pogosto peli pesem „o žegnanem britofu“. Pesem konča tako: „Skrbimo za tisti čas, ko nas bodo pokopali, da bi na trobente glas veselo gori vstali; da bi na sodnji dan prišli tam na desno stran." Po nekaterih krajih v Slovenskih goricah imajo navado, da z grobov dvigajo prst, jo poljubljajo in polagajo nazaj na grob. To pač velja dragim rajnim v grobu. Le rahel šepet gre ljudem od ust do ust. Marsikatero oko je solzno in iz prsi se trgajo tožni vzdihi. Na večer pred praznikom Vernih duš se po slovenskih domovih veliko moli za rajne. Ta večer je ves posvečen spominu umrlih. Skrivnosten je. Tudi mi v tujini ne opustimo te lepe verske navade. Spomnimo se svojih dragih rajnih. Ko že ne moremo na njih grobove v domovini in jih okrasiti s cvetjem, pa molimo toliko bolj za njih! Nobeno naše delo ni bolj dobičkanosno kot molitev za rajne. Duše, rešene iz vic po naših molitvah, so v nebesih naše naj- boljše priprošnjice. Teh pa v nebesih vsi zelo potrebujemo! SV. MARTIN Njegov god obhajamo 11. novembra-Posvečenih mu je veliko slovenskih župnih in podružničnih cerkva. Podobno 40 dnevni postni dobi pred veliko nočjo so se svoje dni tudi na božič pripravljali s 40 dnevnim postom. A ker ob nedeljah ni bilo posta, se je pred veliko nočjo pričel post s pepelnico, pred božičem pa takoj z dnem po sv. Martinu. Zato je bil dan sv. Martina nekaj podobnega kot dananji pust pred pepelnico. Ljudje si na dan sv. Martina še danes privoščijo v obilni meri dobrine tega sveta. Povsod mora biti na mizi gos ali purman. Zaliti je treba z dobro novo jesensko vinsko kapljo, ki do tedaj že zavre in se izčisti. V Vavti vasi na Dolenjskem je še danes navada, da za Martinovo zakoljejo gos ali kokoš, spečejo potico ali pogačo in povabijo znance in prijatelje. V starih časih so za ta praznik zaklali celo vola. . . V Beli Krajini so na Martinovo zidanice polno gostov in prijateljev. Miza se kar šibi pod težo raznovrstnih dobrot. Ta dan krstijo vino, kakor poje narodna pesem: „Kadar dojde sv. Martin, on ga bo krstil, da bode vin’.“ V Slovenskih goricah pravijo Martinovi gostiji „pašnik“. To bo verjetno zato, ker so se svojčas k tej gostiji shajali očetje gospodarji in obravnavali račune o letni ali jesenski paši. Premožnejši kmetje dajo po pospravljeni otavi nekatere travnike v najem svojim delavcem ali najemnikom. Obračun pride pred zimo, najrajši o Martinovem, ko gre paša proti koncu. Tudi na Primorskem zelo praznuiejo sv. Martina. V starih časih so bile tukaj poroke samo dvakrat na leto, v predpu-stu in o Martinovem (adventnem ored-pustu). Pa tudi sicer so se o sv. Martinu z gostiiami krepko podprli za adventni čas. Tudi na ples niso pozabili. Na Martinovi gostiji se mošt prekriti v vino. Slovenski vinogradnik, ki je imel med letom toliko dela in skrbi z vinsko trto, tedaj svojim gostom rad zapoje: „Na svetu lepše rožce ni, kot je ta vinska trta. Po zimi spi, po let’ sveti; jesen’ nam vince daje... Da b’ mi še dolgo vince pil’ Boga častili vselej, to voščimo in prosimo, dodeli, Bog, nam sveti rej!“ Martinovo je tudi veseli dan pastirjev. Ta dan je slovo od paše. V Poljanski dolini na Gorenjskem so se v sredi 19. stoletja pastirji zvečer pred Martinjem zbrali na griču zunaj vasi in zažgali grmado. Ko so pri cerkvi zapeli yečerni zvonovi, je vsak pastir hitro nažgal smolnato bakljo, po starosti so se zvrstili v sprevod in kres nekajkrat obkrožili. Ko je zvonenje ponehalo, je vsak Pastir ostanek svoje baklje vrgel v ogenj. V Kotlah na vzhodnem Koroškem so do nedavnega pastirji zaključili jesensko pašo z mašo, ki je bila na Martinovo. Na Gorenjskem zaključijo pašo s posebno „Martinovo kašo“. Popoldne se zberejo na kakem travniku, zakurijo °genj in skuhajo „kašo“, do katere imajo Pravico samo tisti, ki so pasli vse leto. V Zilji si pastirji namesto kaše spražijo cvrtje, ki ga dobro zalijejo z moštom sadjevcem. Sv. Martin je ponekod tudi vremenski prerok. Pravijo, če je sv. Martin lep, da čez tri dni pada sneg. ZAHVALNA NEDELJA Slovensko ljudstvo se živo zaveda Prevažne resnice, da je vse stvarstvo izšlo iz božjih rok, da Bog ohranja svet in da ima vse dogajanje v naravi svoj izvor v Bogu, Stvarniku vesoljstva. Zato se ljudstvo vsak čas zaupno zateka k Bogu za pomoč in varstvo. O tem smo se mogli še posebej prepričati, ko smo tekom celega leta prebirali na tem mestu popis naših ljudskih verskih običajev. Zlasti prosi naše ljudstvo blagoslova božjega v času, ko na polju raste kruh. Ko pa pride kruh pod streho, se slovenska srca Bogu z veliko hvaležnostjo zahvalijo. To se zgodi proti koncu cerkvenega leta na zahvalno nedeljo, ko so enkrat že vsi poljski Pridelki pod streho. Grob prelata dr. Odarja na pokopališču Chacarita v Buelnos Airesu In pride noč, in kmalu morebiti, ko trupla naša bodo zakopali grobovi tihi, temno mahoviti. In. pride dan! — In spet bomo vstali. Nemara grozni? Ali vsi častiti?... . Tako —- kot smo v minljivosti sejali! S. Sardenko, iz soneta ,.V katakombah" Zahvalna procesija Marsikje, zlasti na slovenskem Koroškem, je na zahvalno nedeljo velika procesija z Naj svetejšim preko polja. Pred duhovnikom gredo deklice, oblečene v belo, ki nesejo na krožnikih pridelke zemlje. Po procesiji postavijo vse krožnike okrog oltarja in je nato zahvalna pesem in blagoslov. V jeseni povsod na Slovenskem poleg običajne bire darujejo ljudje za hišo božjo nekaj poljskih pridelkov. V Istri na zahvalno nedeljo spečejo posebno „pogačo semenačo“, v zahvalo Bogu, da je blagoslovil vsa semena, vse vrste žita, in, dal svoj blagoslov, da so vse srečno spravili v shrambe. Na Krasu so svoj čas v jeseni oltarje v cerkvi krasili z vinskimi trsi, polnimi najžlahtnejših grozdov. Mislimo na konec Na zadnjo in prvo nedeljo cerkvenega leta nam Cerkev pri maši bere evangelij o poslednji sodbi. S tem nas opominja, naj bi vedno mislili, kako minljivo in kratkotrajno je vse na tem svetu; kmalu bo prišel konec življenja, ob koncu smrt, po smrti sodba, nato pa večnost. Treba bo dati Bogu račun o oskrbovanju vsega, kar nam je dal za to zemeljsko življenje. Če svojih talentov nismo prav vnovčili, če svojih misli nismo prav obvladali, če ene same besede nismo s pravim namenom izgovorili, smo s tem že rušili božji načrt in bomo o tem sojeni. Beneški Slovenci so na glasu kot zelo verno ljudstvo. Nedavno so tam večerno molitev po družinah peli. Oče ali mati naprej, drugi za njim. Poleg molitev so peli še sledečo pesem, ki je tukaj samo nekaj priobčam, ker je zelo dolga: „O kaj čakaš, človek grešni, ne zapustiš grešni stan? Predomisli, te čaka grozoviti sodni dan! Dan te čaka, glej, v kateri strašno rajtingo ti boš dal od življenja tvojega!“ Tako in podobno se je, in se še naše verno ljudstvo spominjalo Boga in poskrbelo, da bi jih smrt ne presenetila nepripravljenih. Tudi mi vedno mislimo na svoj življenjski konec in storimo z Bogom vsak dan natančen obračun o svojih delih! Dober konec, vse dobro! Ker pa ne vemo, kdaj ta konec za koga pride, je treba biti nanj vedno pripravljen. NEZAŽELENA Vidno slabe volje je Boštjanovec hodil po hiši. Od časa do časa je pogledal skozi okno. Gledal je na uro na steni in vlekel še svojo iz telovnikovega žepa. „Tine že spet misli, da ga moramo vsi čakati. Ti preklemanski fant, da nikoli ne ve, koliko je ura.“ Tona, ki je sedela pri peči in brala, je pogledala iznad knjige: „Pa že spet tiči pri tisti Ruparjevi nastavi. Nič več ni z njim, odkar ga je ujela; no, saj postavljati se mu je znala. Hvala Bogu, da bom prej šla od hiše; jaz se ji že ne bom priklanjala, če pride k hiši; saj človeka še pogleda ne, če jo sreča.“ Boštjanovec je dobro čutil, kam najstarejša hči meri. Dobro je čutil, da v hiši ni več tako, kot je bilo, preden je Tine začel hoditi z Ruparjevo, ki je od hiše nihče ni mogel videti, posebno še, ker je najstarejša Tona ni mogla. „Jaz mu je ne bom branil; če pa za hišo ne bo, bo pa Tine šel, kakor ga bo škoda za hišo. Doma hočem razumevanje in mir in to bom uredil.“ Odprl je vrata v veži: „Mati, s Francko kar pripravita za kosilo, dosti smo že čakali.“ Potem je skozi okno poklical: „Alo, Peter pa Janez, jest!“ Mati in Francka sta prišli s kosilom. „Pa bi morebiti le še malo počakali, da bi bili vsi skupaj,“ je prigovarjala mati. „Bomo preveč lačni, mati, saj veste, da ne more tako kmalu od tam,“ se je namuzal Peter. „Kar molili bomo,“ je odsekal oče, „drugič naj pa bolje na uro gleda; ne moremo vsi čakati, kdaj se bo naveličal sedeti pri tisti one tam.“ Molče so pokosili, videlo se je, da je oče slabe volje. Prav kmalu je vstala od mize mati; ni mogla več. čutila je, da pada na hišo senca nesporazuma med otroki, pa še vsak dan bolj slabo se je počutila. V kuhinji se je usedla za mizo in si z rokami podprla osivelo glavo. Kmalu potem je v vežo stopil Tine. Ves nasmejan je bil in dobre volje. „Sem malo zamudil, mati, kajne? Če va'm je kaj ostalo, mi kar tukajle dajte, mati, da drugih n.e bom motil pri jedi!“ Trudno je vstala in ga otožno pogledala: ,,Še bo, Tine, še; samo oča so spet slabe volje, ko te od nikoder ni, saj Veš, da hoče, da smo vsi skupaj.“ Še bliže k njemu je stopila: „Tine, ali res ne bi mogel prebrati, ko vidiš, da ni všeč Toni in drugim, tudi očetu ne? Zame bi že bilo vseeno. Jaz bom rada imela Vsako, katero boš vzel; raje bi pa videla, da bi tako zbral, da bi bili vsi prijatelji; ali res ne moreš nobene druge, Tine?“ Tinetu je bilo nerodno; mati se mu je smilila, ker je videl, kako jo skrbi. „Kar nič ne imejte skrbi, mati! Ančka še od daleč ni taka, kot pravi naša Tona, ki je ne more in za njo drugi naši. Saj ne more sama nič zato, če ni tako zgovorna in tako za druščino, da bi z vsakim poklepetala. Sami boste videli, mati, da jo čisto napak sodijo. Dogovorila sva se pa že in jaz besede ne bom nazaj jemal. Je tudi nimam zakaj, ker je dobra in poštena.“ V hiši je oče odmolil. Francka je prinesla v kuhinjo posodo. „Seveda, ti moraš pa posebej, ali ti ona tam ni nič skuhala?“ se je obregnila v Tineta. „Zdaj še ne. Francka, bo že še prišel Čas tudi zato,“ se ji je nasmehnil. „Takrat bom pa še tebe povabil.“ „Le, samo jaz prišla ne bom. če bo ena kuhala; če bi ti, bi še prišla.“ „No bom pa zate jaz skuhal, da boš le prišla,“ jo je naprej dražil Tine. „Prismoda, tebi nobeden ne pride do konca.“ Začela je pomivati. Iz hiše sta Prišla Peter in Janez s suknjiči ogrnjenimi preko ramen in pomežiknila Tinetu. Janez se mu je posmejal: „Si lačen, kaj, ko si imel tako težko delo?“ ^„Še kar,“ se je posmejal Tine, „drugače bi še jesti ne mogel, če bi bil preveč sit in spočit.“ Brata sta zavila po stezi od hiše navzdol, Tona je takoj za njima šla v hlev, da bi pomolzla. „Dosti imam, mati," je Tine porinil krožnik, „pa ne držite se tako žalostno, saj ni nič hudega.“ „Saj ne veš, Tine! Nič kaj zdrava ni- sem, pa še bojim se, da ne bi bilo miru v hiši, za to mi je najbolj hudo.“ Vrata v hišo so se napol odprla. Oče je pogledal v kuhinjo in poklical: „Tine, če si že pojužinal, notri stopi.“ Takoj je spet vrata zaprl. „Pa mirno in lepo se pogovorita, Tine, čeprav je bolj slabe volje,“ je prosila mati. z „Nič se ne bojte, mati, že vem, kako moram govoriti s svojim očetom.“ Vstal je in stopil v hišo. Mati je zaskrbljena gledala za njim. „Sem za mizo se usedi, Tine, da se pogovoriva,“ mu je z roko pomignil oče. Tine je videl, da ima obraz zelo resen. Usedel se je in mirno odgovoril': „Kar povejte, oča, kar mislite!“ „Tako pravim,“ je res začel Boštja-novec, „dobro smo se razumeli do zdaj v hiši in lep mir smo imeli. Rad bi videl, da bo zanaprej tudi tako, pa se že vidi, da to ne bo šlo, če boš k hiši pripeljal Ančko, ki je drugi ne marajo; pravijo, da je previsoka in zelo častivna. Poglej, Tine, vsi smo te radi imeli; še besede ne bi nobeden žugnil, če bi ti danes prepisal, če bi tako vzel, ki bi bila za našo hišo. Tine, če te ni še čisto vjela, pusti jo, da bo spet mir v hiši!“ ‘Glas se mu je tresel, ko je nehal. Uprl je oči v Tineta in čakal. „Prav je, oča, da ste mi naravnost povedali, kako mislite. Jaz bom tudi naravnost povedal, kako mislim. To vedite, da me Ančka ni prav nič lovila, je prepoštena in grdo krivico ji dela, kdor jo tega dolži. Če se jim zdi visoka, je zato, ker je noben od hiše ncče pogledati, zato ee jim najraje umika. Da bi pa za dobro besedo beračila, je pa zares previsoka, Jaz bi bil tudi na njenem mestu tak. Midva sva si besedo dala in vzel' jo bom; mislim, da bi tudi vam ne bi bilo prav, če bi eden Boštianovčevih besedo pojedel, samo radi iezikov drugih. Miru pa ne bom kalil doma, ne boite se, prijatelji bomo ostali, sem tudi jaz preveč navezan na ta mir in sporazumnost v hiši. Poglejte, oča! ICržiška bajta na koncu vasi je na prodaj, kupiti jo mislim, malo predelati, pa počasi na svoje začeti mizariti; tako sem premislil in boste videli. da se bomo vseeno dobro razumeli in blizu skupaj bomo ostali.“ Boštjanovcu se je vidno jasnil obraz, le oči so mu bile še zmeraj otožne, „Prav, Tine, če drugače ne gre, ne gre. Le to mi je težko, da boš šel od hiše ti; vse drugo bi preje prenesel, pa mati in drugi tudi. Vendar bo za sedaj tako najbolj prav, čas bo pa že svoje prinesel. To pa vedi, da ti bcVmo vsi radi pomagali, kar boš rabil.“ „Bog lonaj, oče, saj sem vedel, da se bova razumela,“ se je toplo zahvalil Tine. „Je že dobro, Tine; naj pa bo tako, če že mora biti.“ Odšel je v kamro, ne da bi se ozrl. Tine je dobro čut'!, da mu je hudo, pa da noče, da bi to kdo videl. Boštjanovčeva hiša se je začela prazniti. Prva je odšla najstarejša, Tona. Vsi so težko občutili to slovo, zlasti oče in bratje, ker jim je bila dobra in skrbna kot mati. Za njo je šel Peter in kmalu še najmlajša Francka. V pozni jeseni se je potem oženil še Tine. Svatba je bila tiha in žalostna, čeprav so Tineta tako radi imeli, so odšli iz cerkve naravnost domov. Tona z možem, Peter in Francka, Janez je le mimogrede pogledal, oče pa je tudi kmalu odšel z izgovorom, da ga skrbi, kako je doma. Mati bi še rada ostala, pa je morala radi drugih domov. Tineta je bolelo, čeprav se je delal veselega, še težje pa je čutila Ančka. „Le poglej, čemu si me vzel, ko me pa nihče od vaših noče videti, čisto tuja sva jim.“ Skoro solzne oči je imela. „Nič ne maraj, Ančka! Saj sem te jaz vzel, ne domači. Te bom pa za vse druge jaz rad imel; ko te bodo pa drugi toliko poznali kot jaz, te bodo pa tudi radi imeli, še žal jim bo, da so zdai taki.“ Delal se je vedrega in zadovoljnega. da je dal poguma Ančki in v sebi potlačil trpkost in ponižanje, ki ga je doživel. Preselila sta se v nanovo preurejeno Kržiško bajto. Tako jo je uredil, da se je zdelo, da stoji majhna vda sredi sadnega vrtička. Ančka ie kmalu pozabila na žalostno gostovanje: mislila sta oba, da boli srečnega in zadovolinega življenja ne moreta imeti, kot sta ga imela v tej svoji bajtici. Od časa do časa jih je obiskovala Tinetova mati; vselej je težko odhajala domov. „Tako sem sama,“ je tožila po vseh svetih Ančki. „Vsak dan sem slabša, ne vem, kaj bo z menoj, dolgo ne bom več mogla riniti, je pretežko za me.“ „Saj se vam samo zdi, mati, ker preveč mislite na to; nič se ne bojte, navadili se boste, na spomlad, ko se bo ugre-lo, boste pa še k moči spet prišli, pa bo spet vse prav.1' Vendar je prišlo vse drugače. Sredi adventa sta Tine in Ančka dobila čisto nepričakovan obisk. Oče je ves bled in preplašen stopil v bajto, da sta se oba ustrašila. „Mater je zadelo,“ je s težavo spravil iz sebe in še zastokal: „Bog pomagaj, kako je hudo!“ Tine in Ančka sta takoj odšla z njim. Doma sta ob postelji na kolenih jokali Tona in Francka; Peter in Janez sta komaj zadrževala solze. Zdravnik, ki so ga klicali, je ob odhodu, ko je vse potrebno naročil očetu in Janezu, zmignil z rameni in rekel1: „Upanja in poguma ni treba zgubiti, čeprav je hudo in nevarno za njena leta; skrbne postrežbe bo rabila.“ Mati se je počasi prebujala in začela spoznavati vse okrog postelje. Govorila je malo, pa še tisto skoraj nerazumljivo in z veliko težavo. Čez polnoč je že šlo, ko se ie umirila in zaspala. Kmalu potem je odšel Peter. Obsedeli so pri postelji le še oče, Tine, Ančka, na Tona in Francka. ..Najlaže bom jaz obstala pri materi.“ je zašepetala Ančka Toni. „Vidve se bosta težko za cele noči in dneve odtrgali od hiše.“ Tona ie obrisala solze in io hvaležno pogledala: „Bog lonai, Ančka, nikoli ti tega ne bom nozabila: sai bova me dve tudi, kolikor bova pač moedi “ Odšli sta. oče i;ma ie nemo pokimal v * slovo, Tine se ie zleknil na klon ob peči; Ančka je meniala materi obkladke. „Oča, utrujeni ste. ali ne bi šli malo snat. bom že jaz pokoncu celo noč, pa še Tineta lahko zbudim, če bo treba.“ Boštiarovec ie odkimal z glavo: ..Že nrav, Ančka, vendar jaz snati ne bom moge' čeprav so vrženi: bcm kar tu-kai.“ Baz stene ie snel rožni venec in se nsedel nazai k vzglavju. Negibno je sedel, strmel v ženin obraz; le ustnice so se mu gibale v molitvi. Bolezen se je vlekla. Obiskovali so jo vsi, vsi so jo obdajali z ljubeznijo in skrbjo, v hiši pa je ostala kot dobri angel varuh ob bolnici Ančka. Popolnoma na njeni skrbi je bila bolnica in cela hiša; najboljša hči bi ji ne mogla tako streči. Lica so ji obledela in obraz se ji je zožil. Po enem mesecu je mati spet naredila prve korake po hiši. Na svečnico so bili popoldne spet vsi doma. Takrat jim je že spet prvič po bolezni prinesla mati sama malico in jo s tresočo roko postavila na mizo. Veselje je vsem sijalo z obraza. „Kako dobro ste se popravili, mati,“ jo je pohvalil Peter. „Le tako naprej, da boste spet, kakor včasih; le kaj bi počeli brez vas.“ „Peter, nikoli več,“ ga je pogledala mati, „veš to je bil opomin, da se pripravim; le poglej, kako se mi tresejo roke.“ Pa vendar ni bilo žalosti na njenem obrazu. „Tako menim,“ se je resno oglasil Boštjanovec, „mati ima prav, sama ne bo mogla več toliko; zato pa, če vam je vsem prav, ali če komu tudi ne, jaz tu-kajle našo Ančko prosim, da res postane čisto naša, da pri nas ostane. Mater nam je s svojo skrbjo spravila spet na noge, tega, Ančka, ti ne bom nikoli pozabil. Tine, ti boš seveda prišel z njo, takoj po veliki noči bomo pisma naredili. Ančka, ti boš pa še toliko dobra, da boš pozabila, kar je bilo, ko nismo bili s teboj tako, kakor bi morali biti.“ Ančka je rdela od zadrege; skoro ni upala pogledati po drugih. „Oh, ne bodite no, oča, saj ni bilo nič hudega, ali je vredno besed. Materi sem pa rada postregla, mi vsaj dolg čas ni bilo, ko sem bila pri njej.“ „Veš, Ančka,“ se je oglasil Janez, „jaz sem vse videl, koliko si imela opravka in skrbi, pa mislim, da je vredno besede, da se vse počisti, da bomo bolj prijatelji potem; ko sem te gledal, me je bilo večkrat sram. da smo preje na te tako bolj od strani gledali; zdaj bo Pa drugače; Bog ti daj srečo, naša Ančka!“ Tudi Peter in Tona sta ji iskreno stisnila roko, da je čutila, da je zares v ljubezni zrasla v Boštjanovčevo hišo. častitljivo in starodavno mesto Škofja Loka# kjer je preživel svojo mladost pesnik Jeremija Kalin — dr. Tine Debeljak Ko sta bila s Tinetom sama, se je naslonila nanj in od veselja zaihtela: „Tine, danes sem bolj srečna, kot takrat, ko sva se vzela; hvala Bogu, da se je vse tako lepo izteklo.“ „Pa tebi tudi, moja Ančka; vse, prav vse to si morala trdo zaslužiti.“ Po tistih dneh je Boštjanovčeva hiša nanovo oživela. Senca je izginila iz nje, spet se je kopala v soncu sreče in miru kot prejšnje dni; spet je postala dom, ki je vedno vlekel nase vse, ki so iz njtga prišli. Nj. JEZUS JE GOSPOD SOBOTE Prvim trem javnim spopadom med Jezusom in farizeji sta sledila še četrti in peti. Tudi ta dva so izzvali farizeji, ki so po krivici obdolžili Gospoda in njegove učence, da kršijo sobotni počitek. Najprej so se spravili nad učence, ker so v soboto smukali klasje: Drugo prvo soboto je šel skozi setve in .njegovi učenci so smukali klasje, ga meli z rokami in jedli. Nekateri izmed farizejev so jim rekli: „Kaj delate, kar ni dovoljeno v soboto?“ Jezus jim je odgovoril: „Ali še niste tega brali, kar je storil David, ko je bil lačen sam in kateri so bili z njim: kako je stopil v hišo božjo in vzel posvečene hlebe in jih jedel ter dal tistim, ki so bili z njim — ko jih ni dovoljeno jesti drugim kakor samo duhovnikom?“ In govoril jim je: „Sin človekov je Gospod tudi sobote“ (Lk 6, 1—5; nrim. Mt 12, 1—8; M k 2, 23—28). Izraz „druga prva“ solbota povzroča razlagalcem nemajhne preglavice. V nekaterih najboljših grških rokopisih teh besed ni. Poleg tega je njih pomen zelo nejasen, ker tudi sicer teh besed ne srečamo nikjer drugje ne v verski ne v svetni književnosti. Zato se zlasti sodobni pisatelji nagibajo k mnenju, da Luka tega izraza ni zapisal. Zašel1 naj bi v sveto pismo po pomoti prepisovalcev, ki so robne pripombe vnesli v besedilo. Vendar pa je tudi res, da se ta izraz nahaja v večini grških rokopisov in v najboljših starih prevodih sv. pisma. Omenjajo ga tudi cerkveni očetje. Zato mnogi zagovarjajo njegovo pristnost in trdijo, da je po pomoti izpadel iz nekaterih rokopisov. Ker ga prepisovalci niso razumeli, so ga enostavno izpustili, čeprav tega ne bi smeli storiti. Pomen teh besed pa razlagajo na najrazličnejše načine. Vendar je še najbolj splošno mnenje, da je to sobota po velikonočni osmini. Prav zato pa tudi vprašanje o pristnosti tega izraza nima posebne važnosti. Iz vsega opisa se namreč razvidi, da gre za neko soboto v po-velikonočnem času. Da so učenci lahko jedli klasje, je moralo biti že precej blizu žetve. In v okolici Kafarnauma, kjer se je vse to verjetno dogajalo, žito dozoreva koncem maja ali v začetku junija. Postava o sobotnem počitku pri Judih je bila že sama na sebi zelo stroga. Tako na pr. niso smeli v soboto zakuriti ognja ali kuhati itd. Farizeji pa so jo še bolj otežili s svojimi dodatnimi predpisi. Učili so, da v soboto ni dovoljeno napraviti vozlja ali ga razvezati, da jo prepovedano osoliti jedila, ugasniti svetilko, narediti dva vboda, napisat" dve črki itd. Na podlagi teh svojih pretiranih navad so večkrat dobili priliko, da so Jezusu lahko očitali kršitev sobote. če gremo na naš slučaj, je po postavi ob sobotah bila zabranjena žetev. Farizeji pa so dodali, da tudi smukati klasje ni dovoljeno, češ da je to žetev. Ko so torej videli, da so učenci Gospodovi mimogrede po po'ju smukali klasje, ga meli z rokami in ga jedli, so jih takoj napadli: „Kaj delate, kar nj dovoljeno v soboto?“ Farizeji niti ne bi Pojedli jajca, ki ga je kokoš znesla v soboto, ali sadu, ki je v soboto sam padel z drevesa, ker so v obojem videli kršitev sobotnega počitka. Učenci pa so si upali čisto namerno trgati klasje i'n ga jesti! Farizeji jih seveda niso prijemali zaradi kraje; zakaj Mojzesova postava je izrečno dovoljevala, da si vsakdo tudi na tuji njivi lahko teši glad s smukanjem klasja (5 Moz 23, 25). Da bi Jezus opravičil svoja učence, je farizejem na Davidovem zgledu pokazal, da njih ravnanje ni proti postavi. Saj si je David, ki je pri Judih veljal za vzor pravičnega moža, še veliko več dovolil: „Ko je bil lačen, ...je stopil v hišo božjo in vzel posvečene hlebe in jih jedel“ (prim. 1 Kralj 21, 1 sl.). V svetem šotoru in pozneje v templju je bilo na pozlačeni mizi vedno dvanajst hlebov kruha, šest na eni strani in šest na drugi. Z njimi so hoteli počastiti Boga v imenu dvanajsterih izraelskih rodov. Vsako soboto so jih morali preme-njati s svežimi. Stare hlebe pa ni bilo dovoljeno jesti drugim kakor samo duhovnikom, ki so jih morali použiti na svetem kraju. In vendar takratni veliki duhovnik Ahimelek ni grajal Davida in mu je dovolil jesti posvečene hlebe, ker si ta drugače ni mogel utešiti lakote. Kako si torej farizeji upajo kaj očitati njegovim učencem, ki so smukali klasje, ker so bili lačni? Če so David in njegovi spremljevalci iz upravičenega razloga smeli prestopiti postavo, imajo Jezusovi učenci še toliko več pravice, da v slučaju potrebe ne izpolnijo farizejskih navad; saj je Jezus vendar veliko več kot David (prim. Mt 22, 42 sl) in njegovi učenci več kot Davidovi spremljevalci. Marko pravi, da je David jedel posvečene hlebe v času velikega duhovni- ka Abjatarja, dočim je dejansko bil še veliki duhovnik njegov oče Ahimelek. Ker je Abjatar bil pač takrat tudi v templju in ker je bil v zgodovini neprimerno bolj poznan kot njegov oče, je ljudsko izročilo opisani dogodek združilo z njegovim imenom (Mk 2, 28). Luka je Jezusov zagovor nekoliko okrajšal. Matej nam je zapisal še drug razlog, s katerim se je Jezus branil pred farizeji: „Ali niste mar brali v postavi, da ob sobotah duhovniki v templju sobotni počitek prelamljajo in so brez krivde“ (Mt 12, 5) ? Tudi v sobotah so duhovniki v templju klali daritvene živali, jih devali s kože, pripravljali drva in kurili žrtveniški ogenj, obrezovali otroke itd. Vsa ta opravila so bila v zasebnem življenju na sobotni dan strogo prepovedana. Duhovniki pa so kljub temu bili brez krivde, ker so delali za čast božjo. Iz tega se vidi, da postava o sobotnem počitku le dopušča nekatere izjeme. Farizeji bi lahko ugovarjali, češ duhovniki lahko vršijo tempeljska opravila, ker so bila sveta in potrebna za bogočastje, učenci Gospodovi pa vendar ne služijo templju. Zato zanje opravičilo ne velja. Jezus pa jih je prehitel s svojim odgovorom: „A povem vam: Tukaj je nekdo, ki je večji ko tempelj“ (Mt 12, 6). Tempelj ni drugega kot hiša božja, dočim v Jezusu „prebiva vsa polnost božanstva telesno“ (Kol 2, 9), ker je v njem po učlovečenju božja narava združena s človeško. Če so torej sveta opravila duhovnikov, ker z njimi služijo templju, je bila še toliko bolj sveta in vzvišena služba Jezusovih učencev; saj je Jezus veliko „večji ko tempelj“. Na tem mestu nam je Jezus spet zelo jasno razodel svoje božje dostojanstvo. Tretji dokaz v obrambo svojih učencev pa je Jezus vzel iz preroka Ozeja (6,6), o čemer nam spet samo Matej poroča: „Če bi pa vedeli, kaj se pravi: ‘Usmiljenja hočem in ne daritve’, — bi ne bili obsodili nedolžnih“ (Mt 12, 7). Pri Bogu več velja delo usmiljenja, n. pr. nasititi lačnega, kot pa daritve in sploh vse spolnjevanje zunanjih predpisov. Če bi farizeji prav razumeli duha postave, pač ne bi obsojali njegovih učencev, če so v soboto smukali klasje, ker jih je k temu prisilila lakota. Marko pa nam je v svojem evangeliju ohranil še četrti razlog: „Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote“ (Mk 2, 27). Sobotni počitek ni samemu sebi namen. Uveden je bil zato, da bi bil ljudem v duhovno pa tudi v telesno korist. Vsaj v soboto naj bi imel1 človek čas, da zadosti svojim verskim dolžnostim in s tem poskrbi za svojo dušo. Pa tudi telo naj bi se po tedenskem delu v soboto odpočilo. Torej ni človek zaradi sobote ampak sobota zaradi človeka. Zato je sobotni počitek treba držati tako, da ni na škodo ne dušnemu ne telesnemu zdravju. Pravični možje so postavo vedno tako razlagali, kot beremo v svetem pismu. Sicer je res, da so se v preganjanju Antioha IV. Epifana nekateri Izraelci dali raje pobiti, kot da bi se sobotni dan branili pred sovražniki (prim. 1 Mak 2, 31— 38). Vendar pa so tisti, ki so nevarnost preživeli, bolje razumeli postavo in so uveljavili načelo, da se je v slučaju nevarnosti tudi v soboto dovoljeno braniti z orožjem v roki (1 Mak 2, 40 sl). In že veliko prej je podobno ravnal Jozue, ko je zavzemal sveto deželo (Joz 6, 15 sl). Dosledno temu bi bilo nesmiselno, če bi Jezusovi učenci trpeli lakoto samo zato, da ne bi kršili sobotnega počitka. Torej so imeli čisto prav, če so smukali klasje, ker so bili lačni. Farizeji so si domišljali, češ kako dobro da poznajo postavo. Jezus pa jim je dokazal, da so bili zelo nevedni v njej, zlasti, ker niso razumeli njenega duha. če pa jim vse to le še ne bi bilo zadosti, jim pove še zadnji in nad vse važen razlog, ki jih je moral prisiliti k molku. Slovesno je izjavil: „Sin človekov je Gospod tudi sobote.“ Kot tak ima torej pravico razlagati postavo o sobotnem počitku, in če treba, dajati od nje tudi spregled. Ker so učenci z njegovim privoljenjem smukali klasje, potem pač nihče nima pravice, da bi jih zaradi tega obsojal. Jezus je v tem razgovoru podal načela za pravilno praznovanje Gospodovih dni. Uči nas. da se tudi postava o prazničnem počitku ne sme izroditi v praznoverje. Obveznost nekaterih zakonov preneha, če bi nam njih izpolnjevanje moralo biti v škodo. Sobotne obveznosti so farizeji razlagali zgolj po črki. Jezus pa je naredil konec njihovi ozkosrčnosti in tudi tej postavi dal novo vsebino. Mrtvo črko je oživil z duhom ljubezni in usmiljenja. Še več! Jezus kot Gospod sobote je imel pravico, da praznovanje judovske sobote sploh v celoti odpravi. In res je kasneje nedelja izpodrinila soboto. Nov dan z novo vsebino! Na tem temelju so narejen; krščanski predpisi za posvečevanje Gospodovih dni. Ko je Jezus razodel, da ima oblast, grehe odpuščati, je svoje besede takoj potrdil s čudežem. Sedaj je dal podobno izjavo, da je namreč Gospod sobote, vidnega dokaza pa ni bilo. Vendar ni dolgo trajalo, ko je tudi za to prišel dokaz: Drugo soboto je šel v shodnico in je učil. In bil je tam človek, čigar desna roka je bila suha. Pismouki in farizeji so pazili, če bo ozdravljal v soboto, da bi kaj našli, česar bi ga tožili. On pa je vedel za njih misij in je rekel možu, ki je imel suho roko: „Vstani in stopi v sredo!“ Ta je vstal in stopil. Jezus jim je rekel: „Vprašam vas, če se sme v soboto dobro storiti ali hudo storiti, življenje rešiti ali pogubiti?“ In ozrl se je po vseh naokoli ter mu rekel: „Stegni roko!“ Ta jo je stegnil in roka je ozdravela. Te pa je prevzela nespamet in so Se m-d seboj pogovarjali, kaj bi Jezusu storili (Lk 6, 6—11; Mt 12, 9—14; Mk 3. 1—6). Le če kratko razčlenimo ta kratki Prizor, bomo lahko prav cenili njegovo silno dramatično moč in dobro razumeli Ves njegov globoki pomen. Kakšen je bil začetni položaj? Bilo 5® v soboto, ko je vsako telesno delo mo-ralo počivati. V .shodnici, kamor je šel J®zus je bil tudi človek z ohromelo des-nico. Ker ni bil' sposoben, za delo, je bil Zapisan revščini. Ta nesrečnež se je kar Naenkrat znašel v navzočnosti tako dobrega čudodelnika, kot je bil Jezus: pro-seča beda je stala pred dobrodelnim usmiljenjem. Rešitev se je vsiljevala kar sama od sebe. če bi ne bilo drugega, bi 8a Jezus enostavno takoj čudežno ozdravi Pa se je položaj zapletel! V shodnici s° bili tudi pismouki in farizeji, ki so pohotno opazovali Jezusa, „če bo ozdravljal v soboto“. Radi „bi kaj našli, česar ki ga tožili“: pokvarjenost je stala nasproti pravičnosti. In kaj je storil Jezus? Pred seboj je videl ohromelega, vedel pa je tudi za skrite misli svojih nasprotnikov. Zato i:' postopal naglo. Najprej je rekel možu, ki je imel suho roko: „Vstani in stopi v sredo!“ S tem se je položaj zaostril. Potem pa je obračunal s svojimi nasprotniki. Farizeji so ga spraševali, „če se sme v soboto ozdravljati“ (Mt 12,10). Po njihovem je bila samo v slučaju smrtne nevarnosti dovoljena v soboto zdravniška pomoč, če pa bolezen trenutno ni ogrožala življenja,je bilo tudi najmanjše dejanje zdravljenja prepovedano, češ da bi se z njim kršil sobotni Počitek. Zato n. pr. v soboto niso smeli naravnati zlomljeno nogo ali položiti mrzel obkladek na oteklino. Bolnikom je bila v soboto dovoljena samo postrežba, ki ni namenjena izključno le zdravljenju, temveč je tudi zdravim ljudem potrebna kot hrana itd. V našem primeru pa ni šlo za smrtno nevarnost. In karkoli bi Jezus storil v prid suhe roke, bi bilo zgolj samo za ozdravljenje bolezni. Kako se je Jezus rešil iz težave? Da bi bolj učinkovito zavrnil svoje Meja našega narodnega ozemlja na Koroškem teče čez |Osojsko jezero. Na sliki vidimo vas Sedlo (Sattendorf) z jezerom V smeri proti Beljaku nasprotnike, je Jezus spor glede ozdravljanja v soboto hipoma prenesel na višjo raven. Rekel je farizejen: „Vprašam vas, če se sme v soboto dobro storiti ali hudo storiti, življenje rešiti ali pogubiti?“ Tak je hebrejski način izražanja, ki pomeni: če se sme dobro storiti ali ne, če se sme življenje rešiti ali ne? Jezusovo vprašanje je bilo zelo spretno nastavljeno. Farizeji mu niso mogli nič odgovoriti, če bi rekli, da se v sobotah sme dobro storiti, bi Jezus lahko zaključil, da ne krši postave, če v soboto ozdravlja. Če pa bi dejali, da se v soboto ne sme dobro storiti, bi jim Jezus lahko dokazal, da v mnogih slučajih ne storiti dobrega, pomeni storiti hudo. In brez dvoma so tudi farizeji morali priznati, da se v sobotah ne sme storiti hudega. Matej nam v svojem evangeliju poroča, da je Jezus isti dokaz ponazoril z zgledom iz vsakdanjega življenja: „Kdo izmed vas, ki bi imel ovco, bi je, če bi mu v soboto padla v jamo, ne prijel in ne izvlekel? In koliko je človek več vreden, ko ovca! Torej se sme v soboto dobro delati“ (Mt 12, 11 sl). Farizeji „pa so molčali“ (Mk 3, 4), ker jim je po eni strani vsakdanja izkušnja dokazovala, da ima Jezus prav, po drugi strani pa so se krčevito držali svoje razlage glede sobotnega počitka. Po pravici se je Jezus z nejevoljo ozrl po njih in bil žalosten nad slepoto njih srca (Mk 3, 5). Potem pa je rekel bolniku: „Stegni roko!“ Pri čudežih je Jezus svoje besede večkrat spremljal s kakim dejanjem. Videli smo že, kako je gobavca ozdravil z dotikom (Lk 5, 13). To pot pa je vsako takšno dejanje opustil. Izgovoril je samo dve besedi. S tem je izbil svojim nasprotnikom tudi najmanjšo pretvezo za obtožbo. Farizeji pač niso mogli reči, da je govorjenje delo, ki krši sobotni počitek. Jezus je ozdravil suho roko, ne da bi jo zdravil! S tem je znova dokazal, da je „Sin človekov Gospod tudi sobote“. Kako čudovit je ta dogodek! Že sam zase je dovolj jasen dokaz za zgodovin« sko verodostojnost evangelijev. Takih krasot si evangelisti pač niso mogli izmisliti. Nam pa daje zelo važen pouk. Pismoukom in farizejem, ki so se gibali na ravni človeške ozkosrčnosti, se je zdelo, da je med ozdravljenjem bolnika in posvečevanjem sobote nerešljivo nasprotje. Za Jezusa pa takšnega nasprotja sploh ni bilo, ker je na sporno vprašanje gledal z višje ravni božje široko-srčnosti. Koliko človeških nasprotij, bi se ugodno rešilo oziroma bi sploh izginilo, če bi se ljudje znali iz človeške ravni dvigniti na božje višine (pr. Bover). In kakšne so bile posledice čudeža? Roka je ozdravela. Pismouke in, farizeje „pa je prevzela nespamet in so se med seboj pogovarjali, kaj bi Jezusu storili“« Zoper njega so se posvetovali tudi s he-rodovci, t. j. pristaši Heroda Vel. in njegovih potomcev. Skupno so kovali načrte, „da bi Jezusa pogubili“ (Mk 3, 6; Mt 12, 14). Jezusova smrtna obsodba je bila v načelu že tedaj izrečena. Čim bolj se je Jezus pokazal usmiljenega do ljudi, tem bolj so ga farizeji sovražili. Kakšna slepota! In isto se ponavlja preko stoletij s Cerkvijo, ki je „skrivnostni Kristus“. Samo nespamet, ki človeka popolnoma oslepi, nam more razložiti sovraštvo do Cerkve, dasi je leta prva dobrotnica ljudi. Jezus je zvedel za naklepe svojih nasprotnikov. Vendar njegova ura še ni prišla. Zato „se je s svojimi učenci umak. nil k morju ( t. j. h Genezareškemu jezeru) in spremljala ga je velika množica iz Galileje in iz Judeje in iz Jeruzalema in iz Idumeje in iz one strani Jordana; tudi iz okolice Tira in Sidona je prišla k njemu velika množica“ (Mk 3, 7 sl). „In ozdravil je vse ter jilm zabičal, naj ga ne razglase, da se je spolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju, ki pravi (42, 1—4): ‘Glej, služabnik moj, ki sem ga izvolil, moj ljubljenec, ki ga je vzljubila moja duša! Dal mu bom svojega duha in oznanil bo pravico narodom: Ne bo se prepiral in ne bo vpil in nihče ne bo slišal na ulicah njegovega glasu. Nalomljenega trsta ne bo prelomil in tlečega stenja ne bo ugasnil, dokler pravice ne dovede do zmage: in vanj bodo upali narodi’“ (Mt 12, 16-21). Do grešnikov, ki so kot nalomljen trst in tleči stenj, je bil Jezus do skrajnosti dober in usmiljen. Dokler je bila le še iskrica upanja, da se spreobrnejo, jih ni zavrgel. Kako lahko bi se svojim nasprotnikom s silo uprl in jih ponižal. Pa se je raje sam ponižno umaknil. Tudi nje bi rad rešil. Krotkost in dobrota polna usmiljenja sta bili orožje, s katerim je svoj evangelij privedel do zmage! Za zgodovino Slovencev, posebej še "za zgodovino kranjske dežele v visokem srednjem veku je zelo pomebna rodbina grofov Andechs-Meran. Porekla je sicer bavarskega, toda v slovenskih deželah je izvajala politiko, ki je bila usmerjena v Pridobivanje ' vedno novih predelov na jugovzhodu h kranjski andeški posesti; v manjšem to, kar so v večjem obsegu v poznem srednjem veku počenjali celjski grofje. Ni bila to kakšna slovenska Narodnostna politika, toda za Slovence Je bila vendar važna in prav Andechsi so soodločili bodočnost slovenske Bele krajine, ki so jo koncem 12. stoletja osvojili njihovi zavezniki, višnjegorski gospodje, ko so jo odtrgali od Hrvaške ^se, s tem pa jo vključili v deželo Kranjsko. Delež oglejskega očaka Bertolda iz andeške rodovine je bil pri tej stvari največji, ker je Belo krajino tudi vključil v svojo, oglejsko škofijo. Prej je namreč spadala pod jurisdikcijo zagrebških škofov, bila pa je tam cerkveno zelo Zanemarjena. Bertold je to deželico versko prenovil in njeno cerkveno življenje sole postavil na trdne temelje. Pri tem 2*u .-je vneto pomagala njegova svakinja Zofija Višnjegorska, s tem da je prevzela vse gospodarske skrbi, ki so bile DOMOVINI IZ BELE KRAJINE MARIJAN MAROLT združene z ustanovitvijo cerkvene organizacije v Beli krajini. (Višnjegorci so bili slovenskega porekla, iz rodu sv. He-me, po kateri so svojčas tudi dedovali znaten del njene posesti.) Bertolda poznamo že iz članka o Ve-lesovem in smo ga morda omenili še kje drugod. V mladih letih je bil precej vihrav in za tiste čase kar preveč posveten. S prihodom na prestol oglejskih patriarhov se je zresnil. V sporu med papežem in cesarjem Friderikom II. je sicer stopil na cesarjevo stran, česar kot visok cerkveni dostojanstvenik ne bi smel storiti, a je to napako pozneje popravil. Pa že prej jo je odtehtal z mnogimi za versko življenje zaupanih mu ovčic zelo koristnimi ukrepi. Med temi ukrepi je bila tudi ustanovitev belokranjske župnije, ki je prej tam ni bilo. To se je zgodilo leta 1228. Sedež belokranjske pražupnije je bil Črnomelj, ki so mu bile dodeljene podružnice Semič, Vinica, Podzemelj in TRI FARE pri Metliki. Takrat je torej na tem mestu že stala vsaj ena cerkev. Danes stojijo tri, vse v eni vrsti. Po nekem zgodovinske orisu, ki mi ga je posredoval č. g. Vinko Flek, naj bi že v 12. stoletju na te(m mestu sezidali templarji tri cerkve in še samostan zraven. Leta 1236 naj bi templarje zamenjal nemški viteški red. Poročilo ni prav verjetno, ker samostan s cerkvami najbrž ne bi bil dodeljen kot podružnica novi črnomaljski fari. Lavtižarju se vidi najbolj verjetna razlaga, da so si postavili Slovenci, Hrvatje in uniati na pokopališču v Rosalnicah — v to vas spadajo Tri fare — vsaki svojo cerkev. Kdaj naj bi se to zgodilo, ne pove, pač pa ugotavlja pravilno, da imajo vse tri cerkve gotske ostanke iz 15. ali 1. pol. 16. stoletja, toda to so lahko ostanki že prezidanih stavb. Verjetno je, da je imela črnomaljska fara tu že ob ustanovitvi svojega vikarja, ki je oskrboval duše v okolici. Tudi Metlika je pripadala semkaj, vse do leta 1461, ko je postala samostojna fara. Smatrajo, da je bila vikariatska in po- žeželj, hrib pol ure od Vinice pri Črnomlju z romarsko cerkvijo, iposvečeno ( Mariji zneje morda župnijska cerkev južna ali spodnja, ker je v njej ohranjen zidni tabernakelj (ali omarica za sv. olja?). Bela krajina je bila v turških časih stalno izpostavljena napadolm nevernikov. Pravijo, da so zato prestavili župnijo v utrjeno Metliko, k Trem farani pa da so se za nekaj časa preselili iz Bosne pobegli frančiškani, dokler Turki tudi le-t( h niso prepodili, vse tri cerkve pa požgali. Da so cerkve pod Turki trpele, je gotovo in skoraj goitovo je tudi da izvirajo gotski deli stavb iz časov, ko so jih po minuli turški nevarnosti spet pozidali. Največja je zgornja, severna cerkev, posvečena Žalostni Materi božji. Njen kip stoji v velikem oltarju: Mati božja drži v naročju mrtvega Sina, srce ji prebada sedmero mečev (Pieta) ; kadar ni službe božje, pokriva kip slika enakega prizora. — V srednji cerkvi častijo podobo zvezanega Kristusa: Ecce Homo! in sredi cerkve spet kip Žalostne Matere božje. Obe ti dve cerkvi je prenovil pred kakšnimi 100 leti župnik Vincencij Vovk in dal odstraniti mnogo gotskega rebrovja, da je dobil več prostora za poslikanje stropov. Srednja cerkev ima okroglasto ladjo, vendar ne morem reči, če je to tudi napravil Vovk, ali je bila že prej barokizirana. In ker stoji v sredi, ima prav ta srednja cerkev stolp, ki sa ostali dve nimata. — Najbolj temeljito je prenovljena spodnja ali iužna cerkev, ki je v začetku tega stoletja že razpadala. Metliški kaplan Ivan Ptraihar se je zavzel za njeno ohranitev. Da je razbremenil že majave stene, je snremenil sicer ne veliko ladjo s slopi kar v tri ladje. Menda to kar dobro učinkuje. Pod to cerkvijo je tudi še o'i-aniena grobnica. Kakor je ta cerkev najbolj spremenjena izmed vseh treh. tako so v njej vendar še vidni ostanki freske ki je po Veiderju delo Jerneja iz Loke iz 1. pol. 16. stol. — Vse tri cerkve so ograjene z enotnim zidom. Najsi so prezidave odvzele Trem faram mnogo nekdanje mikavnosti, vendar še vedno učinkujejo zelo prikupno. S svo-i"o prenroščino se sijajno podajo v belokranjski svet, kar dobi še poseben čar ob Romarskih dnevih. Vsaj pred to vojno še so se Belokranjci za cerkvene slovesnosti radi oblekli v svoje stare noše. Prav tako Hrvatje, ki so prihajali semkaj najrajši v nedeljo pa sv. Jerneju. Gostoljubni Belokranjci so ta shod kar nekako odstopili bratom Hrvatom, naslednjo nedeljo potem pa napravijo žeg-nanje bolj zase. V isto prvotno črnomaljsko faro kot Tri fare je spadal tudi trg Vinica, ki reži ob vznožju hriba ŽEŽELJ kjer so neznanokdaj Viničani postavili Marijino cerkev, ki se je razvila v drugo veliko belokranjsko božjo pot v čast Materi božji. Baje je bilo to še pred turškimi časi. Po Lavtižarju so bile tam enkrat v srednjem veku več let zapovrstjo zelo slabe letine in je sneg celo Poleti pokončal sadeže. Viniška grofica se je zaobljubila postaviti cerkev, če bo teh nadlog konec. In ko so potem nastopila spet dobra leta, je obljubo izpolnila. Ljudje so se nove cerkve takoj oklenili in radi romali na žeželj. Viničanom in okoličanom so se kmalu pridružili še romarji iz oddaljenejših krajev. In nič čudnega, če je ob turških napadih prav ta Marijina cerkev na griču postala pri- Veliki oltar Matere božje na žežlju, eden najlepših baročnih oltarjev v Sloveniji Tri fare pri Metliki, znana belokranjska božja pot Viniška (belokranjska) .narodna inoša bežališče preizkušanim Belokranjcem, žeželjsko svetišče so obdali z zidovjem in ga spremenili v tabor. Pri nekem turškem napadu — tako pripoveduje zgodba — so se Viničani spet zatekli na hrib pod Marijino varstvo. Bilo je to ponoči in so hodili s prižganimi svečami pri enih cerkvenih vratih ven in nato pri drugih zopet noter. Turki se niso domislili, da so to vedno isti ljudje in so si predstavljali velikansko procesijo, katere jim ni kazalo napadati. Rajši so se umaknili in šli drugam. V zahvalo za rešitev so obljubili Viničani Mariji, da jo bodo na ta dan vsako leto počastili s svojim romanjem. žeželjska cerkev je brez dvoma iz gotske dobe. Stavba je precej velika, ima pa pred vhodom še zajetno pokrito lopo. Pozneje je bila barokizirana. Posebno lep je veliki oltar iz konca 17. stoletja, ki je podobno kot oni na Svetih gorah zgrajen v tri nadstropja. Lavtižar ga imenuje ,,dom svetnikov“, sredi med svetniki pa kraljuje v zlatem tronu Marija, z Detetom Jezusom v eni in kraljevskim žezlom v drugi roki. Podoben kip, bogato oblečen, stoji sredi ladje— pod steklom. Kakor Tri fare, tako vabi tudi hrib nad Vinico sosednje Hrvate, da skupno s slovenskimi Belokranjci hodijo častit žeželjsko Marijo. Prihajajo Hrvatje od Karlovca in Gorskega Kotarja. Glavna shoda sta tukaj na križevo nedeljo po Vnebohodu in potem na praznik Marijinega imena, v nedeljo po Malem šmarnu. Temu shodu pravijo posvetališče in prav ta drugi letni shod je Hrvatom posebno pri srcu. Romarski dnevi pri obeh belokranjskih /božjih poteh so tako precej vsak sebi in verni Belokranjci radi obiščejo vsako leto obe svetišči, najsi imajo nekateri k eni ali drugi cerkvi dolgo pot od svojih domov. ...................................... zcer vitamine in anorganske snovi, ima Pa zelo majhno hranilno vrednost in člo-Veka v prevelikih množinah napihne ter Povzroča prebavne motnje, živali, ki se P ranijo z rastlinsko hrano imajo nepri-jPerno večji želodec in bolj dolgo črevo kot človek, da lahko prebavijo velike Pinožine rastlinske hrane, kar pa človek Pitna. Kruh uživajte ohlajen in. najbolje dan star. Svež, topel kruh napenja rloveka, povzroča želodčne katarje, zvi-Sanje kisline in zaprtje. Isto velja za sveže potice in močnate jedi kot krofe, flancate. Marsikateri človek se ima zavaliti preobilnemu uživanju takih jedil *a želodčne in črevesne rane (Ulcera). Ptekateri ljudje preganjajo resnično ali Poninevno poapnenje žil s češnjami in sUrovo čebulo. Nesmisel, kajti ti dve Snovi nimata nobenega zdravilnega vpliva na imenovano bolezen, pač pa povzročata pri mnogih ljudeh želodčne kaparje in preveč kisline, napetost, pritisk ^alodca na srce in često srčne napade, da človek misli, da ga bo zadela kap. Tudi karfiola, zeljnata solata, ohrovt, kumare Povzročajo pri nekaterih ljudeh iste pojave. Važno za zdravje je tudi, da sestavo hrane večkrat menjamo. Enolična Prana, pa naj bo še tako fina, se človeku sčasoma zagnusi, ker čevo poleni, kar Povzroča katarje in zaprtje. Variatio de-ec'tat, jzprememba razveseljuje in ohrani človeka svežega tako v splošnem živ-uenju, kakor tudi telo pri prehrani. STANOVANJE IN OBLEKA . Važen činitelj pri ohranitvi zdravja 1® tudi higienično stanovanje. Temna, za-tohla, neprezračena, vlažna stanovanja, ajer po kotih in stenah raste plesen, so Ognjišča različnih bolezni predvsem tuberkuloze, revmatičnih obolenj, Skrofulös®, slabokrvnosti, obolenj oči, rahitisa ln živčnih vnetij. Pri tukajšnji stanovanjski krizi ni mogoče zahtevati, da bi imel vsak vsem higienskim zahtevam odgovarjajoče stanovanje, ker mora biti vsak zadovoljen s tem, kar ima, vendar Paj si bo stanovanje kakršnokoli, vedno Se da marsikaj izboljšati s pametnim postopkom. Stanovanje je treba redno do- bro prezračevati, da se vlaga posuši, posebno važno je, da pride v stanovanje dosti sončne svetlobe, ker imajo sončni ultravioletni žarki silno moč za uničevanje bakterij. Če je mogoče, naj bodo tla lesena, ne betonska posebno v kuhinjah, ker stalna hoja in stanje na betonu povzroča zelo mnogokrat vnetja živcev in. revmatična obolenja. Včasih je treba tudi malo zakuriti, da se vlaga posuši, važno je tudi, da se ne zaredi mrčes in golazen v stanovanju. Miši in podgane, ki glodajo živila prenašajo marsikatere bolezni, ravnotako muhe in drugi mrčes, ki obleze vsakovrstno blato. Zato jedila pokrivajte, oziroma naj bodo zaprta v shrambah, mrčes sam pa pobijajte. Varujte se prepiha in, hitrega ohlajevanja tudi v stanovanju. Zadnje čase so zelo moderni ventilatorji, ki delajo umeten prepih. Niso sicer tako potrebni, kakor si nekateri domišljujejo, ker malo vročine se z dobro voljo že prenese, pač pa povzročajo mnogo glavobolov, vnetij živcev, nabodov, pljučnih katarjev, revmatičnih obolenj, včasih še kaj hujšega kot kako pljučnico. Glede obleke je škoda izgubljati besede, kajti ženske so se in se bodo oblačile, kakor ukaže kak modni diktator, pa najsibo pametno ali nespametno za zdravje, kajti to modo ne zanima. Tudi so nekateri ljudje manj občutljivi za mraz in toploto kakor drugi. Splošno načelo bi bilo: vsak naj se obleče tako, da ga ne bo zeblo pozimi in da ne bo preveč razgret poleti, če pa je razgret, naj se ne ohlaja prehitro, da se ne prehladi in si ne nakoplje kake bolezni. Čevlii naj ne bodo preozki, da ne dobiš kurjih očes in otiščancev ter ozeblin, tudi naj bodo topli in nepremočljivi, kajti naivečkrat se človek prehladi, če ima mrzle in mokre noge. PRETIRAVANJE V ŠPORTU IN RAZVESELJEVANJU Zelo važen za ohranitev zdravja je tudi način našega življenja. Kako živimo. kaj in kako delamo, koliko spimo, koliko časa porabimo za oddih. Važno je, kako varujemo naše živce pred razburjenji. Kolikokrat pretiravamo bodisi pri delu, zabavi, športu! Nekateri ljudje si kvarijo zdravje z različnimi utrjevamji po receptih naravnih zdravnikov (padarjev) kot Kneipp itd. Sploh je človek neverjetno iznajdljiv, kadar si kvari zdravje in to največkrat v dobri veri misleč, da si zdravje utrjuje. Dobro se spominjam predavanja univerzitetnega profesorja dr. Bayerja, ki sem ga poslušal še kot medicinec o takozvanem utrjevanju. Rekel je med drugim sledeče: V našem mestu obstoja klub „prehladi se dnevno“, to so ljudje, ki se dnevno kopljejo v mrzli vodi in si po njihovem mnenju tako utrjujejo zdravje. Jaz pa pravim, je rekel, da je to klub norcev. Nedavno smo preiskali stotim teh utrjevalcev sečnino (urin). Izbrali smo take, ki so imeli popolnoma negativen urin, to je prost vsakih bolezenskih snovi. Po kopanju smo istim ljudem zopet preiskali sečnino in 68 od 100 je imelo v sečnini beljakovino. Kaj to pomeni? Vsi ti ljudje so se prehladili ne na zunaj, ker imajo kožo utrjeno, prehladili so si ledvice in dobili lahko vnetje istih. Dokaz temu je prisotnost beljakovine v seči. Kakor se kopanje ponavlja, tako se ponavlja tudi vnetje ledvic in ledvica se košček za koščkom dosledno suši, končno ne more več zadostno delovati in čistiti kri strupenih snovi, ki se nabirajo v krvi, kar povzroča dvig krvnega pritiska, poapnenje žil, krče srčnih žil, zastruuljenje možgan in često možgansko ali srčno kap. Ljudje na se čudijo, kako je kaj takega mogoče, saj se je vse življenje utrjeval, ne vedo pa, da je celo življenje sistematično delal na tem, da ga je zadela kap. To kar je rekel prof. Bayer velja za vse one, ki si utrju-jeio zdravje z mrzlimi tuši, mrzlimi ko-pelji, kopanjem v mrzlih rekah, Kneippa-niem itd. Poleti, pa naj bo še tako vroče ni oametno razgret skočiti v vodo, ker ni važna toolota vode sama, ampak toplotna razlika med temperaturo telesa in vode. Marsikoga je pri tem že zadela srčna kap in se ie notonil, ljudie pa mislijo, da je dobil krč in, utonil. Drug tak način utrjevanja zdravja je pretiran šport in rrkorderstvo. Živimo v dobi, ki polaga važnost na telesno moč in surovo silo, duševne vrednote i'n kultura srca pa propadata. Vedno beremo o rekordih: X je sta] 25 ur na eni nogi. Miss Y, ali kdo drugi, je preplavala kanal La Manche v toliko io toliko urah, Nurmi ali kdo drugi '/• pretekel 50 km v rekordnem času tolike in toliko minut, A je skočil toliko metroV v višino, v Planici je bil najdaljši skok 120 m itd. itd. Sedaj pa povejte ljudje božji, kaj ima človeštvo od vsega tega? Ali je kaka krava zato dala kako kaplj0 mleka več, kaka kura zlegla kako jajc6 več, ali je krompir zato bolje obrodil? Nič tega! človeštvo nima od vseh teh rekordov nič, kvečjemu kak tovarna! športnih predmetov. Vendar, ti ljudje so slavni, so češčeni.Uboga kmečka ah delavska mati, ki je rodila 12 otrok i» garala od zore do mraka, pa umre pozabljena, često uboga, ker je to za člo" veštvo samo ob sebi umljivo, pa je na' redila več za človeštvo, kot vsi rekor derji skupaj. Podobno je s športom, ki je v modi' Imamo nešteto pametnih in še več ne' umnih panog športa. Nekateri priporočajo šport mladini, češ na ta način se mlad človek obvaruje moralnega padca^ V tej točki bi precej dvomil in ugovarjal. Že športne obleke same, kratke short hlačiee, sviterji, dresi, ki se na tesno prilegajo telesu, kratka športna krila poleg nagote, ki jo taka športna oblačila pripuščajo, preje draži pogled in vzbuja slo pri mladem človeku kakor obratno. Tudi mislim, da dobra verskomoralna družinska vzgoja in zavest, da greh žali Boga, preje obvaruje mladega človeka moralnega padca kot pa šport. Rekel bi raje, da je pri športnem udejstvovanja veliko več prilike in možnosti, da se različni spoli približajo, kot kje drugje. Tudi ni vsak šport za vsakega. Posebno ženski spol ni ustvarjen, za šport. Ne morem si predstavljati, da bi bila odbojka, tisto noro poskakovanje in odbijanje žoge z rokami in glavo za mlade deklice, bodoče matere, posebno zdravo; kajti ženska ima gotove organe, ki ii služijo kot bodoči materi. Pri skakanju se ti organi pretresajo in često nastopalo motnje v normalni legi delovanja. Tudi ne vidim koristi za zdravje, če žoga, ki pade na tla in blato prileti na glavo in stresa v lasišče prah in nesnago. Tako skakanje zahteva tudi od srca velikega napora. Srce namreč deluje z neko gotovo silo, ki odgovarja po- trebi krvi, ki jo človeško telo potrebuje y minuti v normalnem življenju. 6e cWek rabi v minuti več krvi, kar na-stopi pri napornem delu, pri športnem Udejstvovanju, mora tudi srce povečati sHo, da more v minuti poslati telesu večjo množino krvi. To delo opravlja s tako zvano rezervno silo, ki je pri vsakem srcu določene velikosti. Če človek Pretirava bodisi pri delu, bodisi pri sPortu ali v razburjenju mora srce upodabljati rezervno silo, ki se počasi izrabi. Človek tega sam ne čuti in misli, da je s*lno zdrav, ker srce močneje deluje izbijajoč rezervno silo. Končno se ta tudi cakrat izrabi in človek naenkrat opazi Motnje v krvotoku, otekanje nog, srčno Paduho, težave pri delu itd. Ako pride kaka bolezen, srce rabi večjo silo, da 2eOe hitreje kri po telesu. V tem slučaju Uporablja rezervno silo in če je rezervne ®He ni, ker jo je človek preje po nepotrebnem porabil pri utrjevanju s športom so posledice kaj žalostne. Zapom-P*te si, da človek umre, kadar odpove Srce in krvotok. Pri športnem skakanju se človek tudi razgreje in je nevarnost Prehlada zelo velika, ker se mladi ljudje jočejo hitro ohladiti, prehlad pa povečuje razpoloženje za različne bolezni. Še v Večji meri velja to, kar sem omenil, za Uogomet, ki je sam po sebi nekaj suro-vega, zgolj na telesni sili slonečega, brez kakega duševnega dodatka. So še druge Vrste športa kot tenis, namizni tenis, P°lo igra itd. Te vrste so bolj umirjene 'U so privilegij boljših krogov, vendar Vfilja isto načelo za nje, kot za druge Vrste športa, če se pretirava. Najbolj ylt'ava vrsta športa je pametno, umerjeno, nepretirano delo. Pameten šport lu potreben presitim, spočitim ljudem, ki lln} ni potreba delati, da na ta način Ubijejo odvišn.i čas in polenelo telo malo Prezračijo, če pa kdo misli, da mu delo Ue zadostuje in mora malo več gibati, uaj gre na izprehod, naj cepi drva, naj telovadi najbolje proste vaje brez orodja, Poleti naj se koplje in zmerno sonči, paketno brez napora plava ali vesla, tudi Umlo namiznega tenisa mu ne bo škodo-valo. Opustite pa vsako pretiravanje po-sebno rekorderstvo. Delajte 8 ur, spite , Ur, 8 ur pa porabite za oddih, če vča-sm malo prekoračite te mere, še ni no- bena nesreča, nespametno in zdravju škodljivo pa je pretirano garanje. Kakor sem že omenil se pri delu nabira v telesu več strupenih snovi, radi tega rabi telo tudi oddih, to je doba, ko človek ne rabi toliko energije in telo v tistem času lahko izloči strupene snovi, ki so se nabrale v telesu pri delu. Ne-spočit izgaran človek neprimerno lažje oboli, kot telesno spočit, ker se pri pretiranem delu zmanjšajo v telesu obrambne sile proti boleznim. Prosti čas porabite za pametno zabavo, za bivanje na prostem zraku, v naravi, posebno ljudje, ki delajo v tovarnah v slabem zraku, sopari in prahu, naj si v prostem času dobro prezračijo pljuča na čistem svežem zraku. Ogibajte se takozvanih veselic, ki niso nič drugega, kakor gotov način, kako človeku na hiter in lahek način izprazniti denarnico. Običajno se za drag denar prodaja manjvredna pijača in dostikrat pokvarjene jestvine, da sl človek pokvari želodec, če ne še kaj hujšega, pije se navadno čez mero, ker tako zahteva dobro razpoloženje, ki ga brez pijače sicer ni. Preobilna in povrh še slaba pijača škoduje zdravju, kar človeško telo samo pokaže naslednji dan, ko ima človek ,.mačka“ v obliki glavobola. občutka bruhanja, vrtoglavice, splošne utrujenosti in pokvarjenega apetita. Navadno so veselice združene s plesom ali se prirejajo plesne zabave same. Ne morem si predstavljati, da bi noro vrtenje, nesmiselne plesne kretnje in gibi,- ki zahtevajo od plesa silen napor, podedovane od primitivnih narodov kot ljudožrcev, ki pečejo in uživajo človeško meso ob spremljevanju plesa ali zamorcev, ki jim služi kot nekak obred-nik pri malikovanju in drugih slavnostnih prireditvah, služi pa pravzaprav draženju spolnega nagona, bilo za zdravje koristno. Ples, sam kot tak, telo po nepotrebnem silno utrudi, poleg tega draži živčni sistem, vzbuja fantazijo, draženje poltenosti, brez ozira na dejstvo, da se ob takih prilikah ljudje močno razgre-jejo, potijo, požirajo ogromno z bakterijami pomešanega nrahu, ki ga s plesom dvignejo od tal, pijejo razgreti mrzle pijače. vdihavajo slab s potom, dimom, parfemi prenasičen zrak, vse, prav vse. kar samo kvari naše ljubo zdravje. Žalostne pojave so tisti fantje in dekleta, ki hodijo na plese, da ibi dobili tam dekleta ali fanta in obratno, ker s tem sami pokažejo, da jim manjka drugih sposobnosti ali vrlin, ki bi vzbujale ljubezen in spoštovanje drugega spola. Običajno tudi čistota in, higienske prilike na veselicah niso prav na višku. Ne reč- m pa, da morate živeti kot samotarci, vsak človek čuti včasih potrebo, da se malo razveseli in pozabava v dobri družbi. Napravite zabavo doma ali v gostilni v zaključeni družbi s prijatelji, kjer vesite, kaj jeste in pijete in lahko pazite na čistoto. Pa tudi ob takih prilikah bodite zmerni v jedi in pijači, kar bo koristilo tako vašemu zdravju kakor žepu. KAJENJE Kajenje samo po sebi ni zdravju škodljivo, če se ne pretirava. Cigareta je pri kadilcu nekako merilo zdravstvenega stanja. Če kadilcu cigareta ne diši, gotovo z njim nekaj ni v redu. Vendar bi omenil, da tukajšnji tobak vsebuje trikrat toliko nikotina, kot naš domač evropejski, zato je treba število cigaret v primeri s tem, koliko je kdo preje kadil, znižati. 10—15 cigaret popolnoma zadostuje zdravemu, krepkemu človeku. Na prazen želodec ne kadite, ker nikotin zvišuje želodčno kislino, iz istega razloga ki bolujejo na srčni naduhi, poapnenju žil, visokem krvnem pritisku, želodčnih in črevesnih ranah, ne smejo kaditi. Stalno pretirano kajenje povzroča kronično zastrupijenje z nikotinom, kar ima za posledico motnje v vidu, kronične katarje želodca', padec oziroma nezmožnost oplojevanja, pospešeno bitje srca, omotico, bruhanje, razburljivost, nervoznost, tresenje udov, čeeto celo zmanjšanje duševnih zmožnosti. Kakor pri vsaki stvari, tako je tudi pri tobaku občutljivost pri različnih ljudeh različna. Eden prenese več, drugi manj, zato kadi, če in kadar ti cigareta diši in povzroča kajenje telesno ugodje, če pa opaziš po cigareti neugodje ali kake preje naštete znake, zmanjšaj kajenje ali ga popolnoma opusti. VARUJTE ŽIVCE Delovanje prav vsakega telesnega organa vodi v živčevje, ki ima vrhovni se- dež v možganih. Ločimo hotno, naši volji podrejeno živčevje in autonomno, od naše volje v gotovi meri neodvisno živčevje, ki vodi delovanje notranjih organov. Vsak organ vživčujeta dva auto-nomna živca, ki delujeta v nasprotne» smislu. Eden pospešuje, drugi ovira delovanje istega organa, vendar je produkt delovanja vedno isti, to se pravi, če se eden živec razdraži, popusti drugi. Najidealnejše je takozvano stanje ravnovesja, kjer oba živca delujeta tako, da dotični organ vrši nemoteno njemu določeno delo. Ima pa živčevje to slabo lastnost, da vsaki dobi vzburjenja in povečanega delovanja sledi pravtako dolga doba utrujenosti in zmanjšanega delovanja. Avtonomno živčevje, ki je sicer od naše volje neodvisno pod vplivom razburjenja, togote, jeze, žalosti in različnih strupov, reagira z enostranskim povečanjem delovanja tako, da se ravnovesno stanje, ki je edino pravilno in zdravoi poruši. So ljudje, ki pri močnem razburjenju dobe zlatenico ali napad žolčnih kamnov, drugi želodčne krče, tretji bruhajo, nekateri poblede in se tresejo, drugi ne spijo in ne morejo jesti, marsikoga je radi prevelikega razburjenja že zadela možganska ali srčna kap. Posebno pažnjo moramo posvečati našemu čutnemu živčevju, to je tistemu, 5 katerim sprejemamo vtise iz zunanjega sveta, kajti to živčevje usmerja naša misli, želje, strasti, odnose do drugih ljudi, sploh naše duševno življenje. Duševno življenje pa ima silen vpliv na delovanje celotnega organizma. N. pr. slišiš ali bereš kako za tebe neugodno novico. Vse telo hipno reagira, človek se ustraši, razburi, postane bled, se trese, izgubi tek, ne more spati itd. Obratn0 si vesel, dobro razpoložen, dobro spiši imaš dober tek, si miren, če zveš kako dobro novico. Kakor se nam ena in isto hrana, ki jo predolgo uživamo, zagnusil ravno tako se človeku zagnusijo vtisi iž zunanjega sveta, če so vedno isti ali premočni. čutno živčevje ima to čutno lastnost, da ga isti pojavi v gotovi jakosti pomirijo, v povečani jakosti pa razdražijo. Lepa umirjena glasba povzroča človeka občutek ugodja, preglasna, kričeča, razbijajoča glasba, kot na primer od zamorcev pridobljeni jazz, pa človeka utru- di, ko je pri obeh isti fiziološki proces Vplivanja na dušni živec in možgansko slušno polje, samo ritem in jakost sta različna. Enako vpliva lepo ubrano petje v. nasprotju s tulenju podobnim petjem Pijancev. Kako prijetno je uživati primerno sladke jedi, če so pa presladke, se človeku zagnusijo. V velikih mestih kot Buenos Aires je pocestni hrup vsled silnega prometa, velike gostote ljudi, hupanja avtomobilov, radiozvočnikov itd. silen in stalno udarja na naše živčevje ter ga drži v stalni napetosti. Zato je dobro, če se moremo od časa do časa Pniakniti hrupu in si poiščemo kak mi-ren kraj, da se glava malo ohladi. Nespametno je ravnanje gotovih ljudi, ki od *ore do mraka navijajo gramofon ali kakor se sedaj imenuje radiokombinado ln s tem uničujejo lastne živce ter živce sosedov, ki morajo nehote poslušati to Poro glasbo. Ne zamudi pravočasnega in PRAVILNEGA ZDRAVLJENJA Zdravje in življenje si ohranimo tudi, j-e se pravočasno in pravilno zdravimo, kadar smo oboleli. Veliko bolezni se da lahko in popolnoma ozdraviti, če se ob Pravem času prične pravilno zdravljenje. N. pr. rak je operativnim potom popol-Pojna ozdravljiv, če se operacija izvrši v času, ko še ni tvoril metastaz. Umrlji-v°st otrok pri davici je 0.5%, če otrok dob; prvi dan bolezni antidifterični se-rutn, 35% pri otrocih, ki ga dobe šele Pati dan. že preje sem omenil, da gotove oolezni kljub okužbi sploh ne izbruhnejo, če se pravočasno uporabijo odgovarjajoča zdravila, tako tetanus, pasja deklina itd. Ne poslušajte ljudi, ki vam Pripovedujejo, da so bili ravno tako bolni, kot ste vi, pa jih je to in ono zdramilo popolnoma ozdravilo. Prvič ljudje po P-avadi več govore, kot je resnica, poseb-P° kadar mislijo, da so poklicani pomakati, drugič laik dostikrat zamenja znake bolezni. Še zdravniki, ki leta in leta zdravijo, dostikrat prvi trenutek ne vedo, Paj človeku manjka in morajo človeka opazovati več dni, da postavijo pravilno diagnozo, kaj šele laik, ki nima pojma 0 življenjskih procesih. . Zapomnite si dobro, da bi marsikateri človek še lahko živel, če bi se pravočasno zdravil in da zdravniki ne zaslužijo dosti pri ljudeh, ki pridejo pravočasno v zdravljenje ampak pri tistih, ki pridejo prepozno. GLEJ, GOSPOD, JAZ NISEM NIČ POKVARIL Ko sem bil še medicinec, sem šel nekoč zvečer na sprehod, mislim, da je bilo v Innsbrucku na Tirolskem. Ko sem šel mimo neke vile, sem zaslišal, kako neka deklica igra na klavir in poje zraven neko pesem v nemškem jeziku. Pesem mi je tako ugajala, da sem si jo zapomnil vse do danes. Ta pesem mi je priš a na um, ko sem končaval to predavanje, ker se tako čudovito ujema z njim in z njo hočem to predavanj^ tudi končati. Vsebino te pesmi bom v slovenščino prestavljeno povedal vam, le prvo in zadnjo kitico bom v originalu citira] in naito prestavil v slovenščino. Glasila se je: Ich trage wo ich gehe, stets eine Uhr bei mir, wieviel sie geschlagen habe, das sieht man gleich an ihr. Kjerkoli hodim, vedno nosim s sabo neko uro, koliko je bila, takoj se vidi na njej. Potem pravi: Velik mojster je tisti, ki je to uro ustvaril, čeravno njen tek često ne odgovarja našim neumnim željam. Šla in bila je ta ura ob krsti očeta, na grobu prijatelja, ob zori ljubezni, pred poročnim oltarjem, ob zibelki otroka in Bog daj, da bi še dolgo bila, posebno če pridejo boljši časi, po čemer moja duša tako vroče hrepeni. Prišel bo čas, ko se bo ta ura ustavila in nihče razen Njega, ki je to uro ustvaril, jo n,e bo mogel popraviti. Tedaj bom moral potovati k mojstru, ta pa živi tako daleč onstran zemlje, tam v večnosti. Nato sledi zadnja kitica: Dann geb’ ich sie ihm zurücke mit dankbar kindlichem Flehn: Siehe Herr ich hab’ nichts verdorben, sie blieb von selber steh’n. In dal 'mu jo bom nazaj z otroškovdanim vzdihom: Glej, Gospod, jaz nisem ničesar pokvaril, sama od sebe se je ustavila, Končavam z iskreno željo, da bi vi vsi, kakor tudi jaz, kadar pride tisti odločilni trenutek, mogli reči: Glej. Gospod, ničesar nisem pokvaril, po Tvoji sveti volji se je moje življenje ustavilo samo od sebe. Amen. VSA POTA VODIJO K TEBI, O GOSPOD! ZORA PIŠČANCEV A, Goric» Pokojni mir nastajajočega jutra je predramil rezki ropot cestne železnice, ki je mimo meglenih polj in delavskih hiš drdrala proti velikemu mestu. Na pločniku zadnjega voza je stala gruča deklet, namenjenih v tovarno. Njihov razposajeni smeh je bil v živem nasprotju z oglušujočim škripanjem zarjavelih koles. Julij, ki je na vogalu čakal na cestno železnico, je živo občutil to nasprotje, ki je kot težka svinčena teža padlo nanj. že nešteto juter se je srečal s temi dekleti na poti v mesto. Mlada lepa dekleta, a v njih sama posvetnost, sam materializem. Uboga mladost, tvornica ti ne pije samo krvi, kapljo za kapljo, ampak ubija v tebi tudi vsa .najlepše in najžlahtnejše... Vsako jutro isti pogovori, isti prešerni smeh in odobravanje, če je katera povedala kaj posebno nizkotnega. Tudi tisto jutro je bilo tako. „Kaj mj mar, kaj ljudje o meni govorijo. jaz delam, kar hočem, in se za mnenje drugih ne brigam,“ je prešerno ugovarjala ena, ko ji je druga očitala, kaj vse ljudje o njej govorio. Spet druga je zaničljivo govorila o mami, češ da je stara in da so starokopitni tudi njeni nazori. Ona se plesu ne bo odpovedala, saj ni nič slabega v njem. Samo tercijalke misilijo tako, ker ne vedo, da so si vse te prepovedi le farji izmislili. „Eno je vera, drugo pa so duhovniki,“ je kar se da modro zaključila svoj zagovor. Lavra, najlepša vseh deklet, ki je že večkrat izzivalno uprla svoje oči v Julija, se ja zaničljivo zasmejala in povedala: „Kar mene tiče, vam zagotavljani! da ne verujem več v vero, ne v duhot' nike. že davno sem zavrgla to nepotreb' no prtljago vraž in verskih bajk, ki sel" jih podedovala od svojih staršev.“ Zaman je Lavra pričakovala, da bi SC ji Julij pritrdilno nasmehnil. NjegOf obraz je ostal resen, le njegove oči so }° pomilovalno gledale. Lavro ni to njegovo pomilovanje nif' najmanj razorožilo. Bili So Že blizu to" varne, ko je mimo njih po cesti nagi0 hitel star duhovnik v spremstvu mlade niča. Veter, ki ga je povzročila dirjajoča, cestna železnica, je dvignil njeg°’ plašč tako, da se je pokazal rob beleg» roketa, ki ga je nosil spodaj. Lavra se je med prvimi prešerno zasmejala: „Verjemite mi,“ je brez premislek» bruhnila v smehu. „da sem videla kos njegove srajce.“ Zopet je izzivalno P°' gledala Julija. On ji je tedaj mirno i" resni} rekel: „Gospodična, ne zasmehujte duho'" nikal On je naša edina vez z Bogom Tudi iz njegovih oblači] |se ne norčujte! Pomnite, da so posvečena.“ * Pred vrati velike tovarne je stal» gruča ljudi, sklepala roke, mrzlično; i»| praševala na vse strani in dobila le rezkf. in negotove odgovore. Očividno se je n tvornici zopet pripetila kakšna nesreča Dekleta so naglo planila na cesto »"j se spustile v tek do glavnih vrat. Sledil®: jim je še miogo potnikov, med njimi tudi; Julij. Njihov prihod so hitro zapazil* nekatere ženske, ki so v takih primerih vedno pripravljene, da novodošlim takoi povedo zadnjo novico, tudi če jih nihc* gornja Bela pri “eljaku na Koro. škem Po njej ne vpraša. Zato je Lavra v hipu, ko je pristopila h gruči pretresujoče za-'Pila, zakrilila z rokami in se kot brez u*na pognala v tovarno: ».Očka, očka moj!“ Ob nje.nem kriku je zastala kri po žilah vseh pričujočih, žena, ki ji je po-Vedala, da je pred četrt ure kolo velikega stroja zagrabilo nočnega čuvaja in ga zniečkalo, niti od daleč ni slutila, da je kil nočni čuvaj injen ]oče. Prispel je duhovnik, ki ga je umirajoči sam želel. Podelil mu je svete zakramente in kmalu nato je ubogi ponesrečenec umrl. Lavra je vsa obupana pretresljivo jokala ob mrtvem očetu. Stari duhovnik se je z neskončno ljubeznijo in Sočutjem sklonil do nje in ji je tiho go-'oril besede tolažbe, ki jih v najbrid-kejšj uri more dati le tisti, ki je tako tesUo združen z Bogom, kot je le duhov-n*k. Lavra je vdano poslušala in(končno dvignila k njemu svoj solzni, hvaležni pogled. Prepoznala ga je in se je zdrznila. Bil je duhovnik, nad katerim je malo prej zbijala svoje neumestne šale. * Pred oltarjem Srca Jezusovega so že čakali ljudje na prvo zgodnjo mašo. Bil je ravno prvi petek. Tudi Julij je bil med njimi kakor vsako jutro. Brez Jezusa bi ne mogel premagati vseh neštetih nevarnosti, ki so grozile njegovi čisti mladosti v pokvarjenem ozračju velike tovarne. Pobožno je pokleknil na klečal-nik, da prejme sv. obhajilo. Ko je pateno ponudil naprej, je ugotovil, da kleči zraven njega mlado dekle v črni obleki. Prejela je pateno iz .njegovih rok in se za hip srečala z njegovimi očmi. Bila je Lavra. Kljub vsej žalosti je žarela sedaj v njeni duši velika svetla luč, Bog jo je skozi trpljenje vodil k sebi. Julij je potem našel v njej najboljšo ženo in mater svojih otrok. ZAKAJ RAVNAMO TAKO? VINKO BRUMEN ŽIVLJENJSKI PROBLEMI Življenje nas vsak dan znova postavlja pred naloge, ki jih moramo rešiti. Navadno jim pravimo življenjski problemi. Ti so najrazličnejših vrst: zadostiti 'osnovnim življenjskim potrebam, dobiti delo ali službo, povečati -dohodek, doseči večjo moč, oblast, ugled, postati popolnejši in življenjsko bolj zreli. Toda včasih rešimo take probleme pravilno, često pa nepravilno. Pravilna rešitev ni le tista, ki na pravi način doseže uspeh, ki je dober, marveč do neke mere tudi taka, kj vsaj pripravi pravilno rešitev problema za drugič, če prvič uspeha nismo dosegli. Poglejmo si to na primeru! Dijak stoji pred izpitom iz matematike, ki ga mora napraviti, da si odpre pot do poklica. To je njegov življenski problem. Če izpit napravi, je ta problem rešen. Če ne uspe, pa rodi drug, še težji problem. Najprej je treba ugotoviti vzroke neuspeha in nato začrtati ravnanje za prihodnost. Glede na prvo more dijak pravilno rešiti svoj problem, če ugotovi iskreno, da se je premalo učil, ali da se je učil na malo pameten način: morda le v naglici zadnje dni pred izpitom; morda se je le drgnil na pamet, namesto da bi v delo zapregel tudi svoj razum; morda ni znal pravilno razporediti dela in odmora; morda se ni dovolj pripravil na študij, ker ni hotel razumeti, da se n. pr. tudi za uspešen študij matematike človek pripravi, če dobro prebere nekaj romanov, ker s tem postane duševno prožnejši; morda ni dovolj veroval v uspeh, itd. Če je tako odkril vzroke neuspeha, je mogel nato narediti potreben trden sklep, da bo v prihodnje ravnal pametneje in zato bolje uspel. V tem primeru je pravilno rešil nastali problem. Toda isti dijak more iskati drugih razlogov in se, recimo, opravičevati pre, samim seboj. Tako se more tolažiti, čes da nima ,,daru za matematiko“, ali da „ga mrzi profesor“, ki ga je izpraševal, ali da je šel k izpitu le bolj za šalo, ke1 da ga niti ne mika tisti poklic, za katerega bi mu bil izpit iz matematike Ver treben, itd. Te „rešitve“ so napačne, ker ne ugotavljajo pravega vzroka neuspeha ter zato ne dajejo možnosti, da bi bilo v drugo mogoče problem bolje rešiti. Razen tega slabijo voljo do prizadevanja, ker mečejo krivdo za neuspeh na drug6 ljudi, oziroma na okoliščine ali na kake skrivnostne činitelje, kakor je dar za matematiko, ali celo izpodkopujejo namen doseči iskani poklic. VRSTE REŠITEV, KI SO LAHKO NAPAČNE Tudi drugi ljudje pridemo često v . položaje, ki so podobni dijakovemu. I11 j le preradi, zlasti po porazih, s katerim1 življenje nikomur ne prizanaša, resu-jemo napačno nastale probleme. Neka- I tere od takih rešitev, ki so lahko napa6" | ne, dasi niso to vselej, si bomo v naslednjem ogledali. ; 1. Izravnave in .nadomestki Kadar smo doživeli kak neuspeh, s6 čutimo ponižane, mučiti nas prične grenka zavest, da smo manj vredni kot drug1 ljudje, ali da vsaj nismo dozoreli svojin1 nalogam in vzorom. To se godi vsakemu človeku, ker vsakdo doživlja poraz, in . toliko raje, kadar se bori za uspeh v I težjih okoliščinah: ob duševnih ali telesnih napakah, v posebno težkih razni6' | rah, po celi vrsti neuspehov in podobno; j Tedaj človek začuti potrebo, da svoj ugled reši pred samim seboj in pred , ljudmi. Ena izmed možnih rešitev je’ da se obrne k drugemu podjetju, kje* 0 laže uspel in se uveljavil. Dijak, ki n'u »ne gre“ matematika, pa „ima roko“ Za risanje, se more bolj posvetit; temu Poslednjemu, postati najboljši risar v ''azredu in si tako rešiti ugled in pridobiti veljavo. Taka rešitev je pravilna *n včasih celo pomore, da človek odkrije kar je najvažnejše od- ?voj pravi poklic, ifitje v življenju. , -~jc v življenju. Pravilno pa reši pro-P‘em isti dijak tudi, kadar hoče za vsako Cetlo doseči uspeh v matematiki, zato še Posebno pazi pri profesorjevih razlagah, $krbno izdeluje domače naloge, poprosi Za pomoč kakega sošolca in končno uspe; 'Porda celo prekosi vse ostale. Napačno pa bi rešil položaj isti di-•!ak. če bi hotel utrditi svoj ugled s tem, ,a bi postal naj večji pretepač v razredi. ker s tem ne bi rešil svojega glav-doga življenjskega problema, ki je do-SeN poklic. Tako je napačno rešil svoj Med tisti Grk, ki je sežgal tempelj, da ?! zgodovina pisala o njem; ali drugi, ** je svojemu krasnemu in dragemu psu °dsekal rep, da bi ljudje o njem govo-flu. Tako ga rešujemo mi, kadar rušimo ?kv^)nost in obnergamo vsako podjetje, zmeraj iščemo sebe in še to napak. , Pri bolestnih naravah zavzamejo la-d»o izravnave izredno vidno obliko. Tako jlenijo nekateri, da se marsikaj iz Hitijevega življenja da razložiti kot izravnava sredi treh hudih porazov, ki bh je doživel: niso ga sprejeli v umetniško šolo, poražena je bila voska, v kateri se je boril in spodletel mu je Poizkus prevzeti oblast; ker ni mogel Postati arhitekt, je hotel urediti ves ?v®t; ker je doživel poraz nemške vojske, Je naglašal večjo vrednost nordijske ra-?ei ker ni prišel prvič na oblast, jo je jd'do držal in upravljal, ko jo je dosegel. ua rešitve n'so bile pravilne, so dokazali dogodki. Posebne in hujše vrste izravnave so P'ste. ko naložimo komu drugemu nalogo» da reši ugled in veljavo. Marsikdaj oče, ki ni mogel doseči zaželjenega polica, sili s na, da se mu posveti, dasi tega privlači kaj drugega. Mati, ki je Razočarana nad skromnostjo in neugled-P-ostjo moža, stavi vse upe v sina, kateremu prav s takim pritiskom onemogoči, oa bj se zares uveljavil in dosegel uspeh v življenju. Marsikatera žena s svojo častihlepnostjo, ki je ne more utešiti, biča moža, da naj stori to in ono, kar je storil mož te ali one prijateljice. Te rešitve so napačne, ker marsikdaj onemogočijo uspeh, ker napačno usmerjajo dejavnost ali silijo k prehitri odločitvi, še bolj pa zato, ker po nepotrebnem grenijo življenje in sožitje. 2. Napačno umstvovanje Da si rešimo ugled, za svoje poraze ali opustitve iščemo vzrokov in razlogov, ki so le stranski činitelji v položaju ali celo z njim nimajo nikakega opravka. Tako dijak, ki hitro ugotovi, da „nima dai'u“ za matematiko in opusti nadaljnji študij. Tako vsak delavec, ki za napake svojega dela dolži orodje: „slab mizar obdolžuje svoj oblič“. Sem spada izgovor na pomanjkanje denarja, kdor se nobenega podjetja ne loteva. Sem spada izgovor, da „smo sami revni“, da „imamo dovolj svojih revežev“, kadar se hočemo izogniti dolžnosti, da damo miloščino in hočemo utešiti vest, ki nas za to obsoja. Sem spada tudi izgovor, da je premalo slovenskih deklet v Argentini, pri tistem, ki nima poguma poročiti se ali ni toliko dorasel , da bi se upal ločiti od materinskega krila in ustanoviti svojo družino. Za vse te izgovore je namreč značilno, da je v njih nekaj resnice, ne ugotavljajo pa glavnega vzroka neuspeha ali opustitve. Pomanjkanje „daru za matematiko“ (ki ga sploh ni po mnenju mnogih sodobnih dušeslovcev in ga torej vsakomur manjka!), bo duševno zdravega dijaka gnalo le k večjemu naporu in delu. Če manjka denarja za kako podjetje, je rešitev v iskanju denarja, ne v opustitvi podjetja. Če imamo mnogo svojih revežev, pač nejbolje poskrbimo zanje, če z dobrodelnostjo nalagamo kapital v božjo banko, da bodo tega in stoterih obresti deležni naši reveži, a tudi mi sami. Če je deklet manj kot fantov, si je treba toliko prej zagotoviti kako, ki je še prosta in ne čakati, da se čudežno pomnožijo, ali pa izgubljati leta v jalovem stokanju. Tudi pri tej vrsti napačnih rešitev, poznamo neko skupino, ki obsega hujše primere te vrste. Te zagrešimo, kadar komu drugemu pripisujemo krivdo za naš neuspeh. Dijak se opravičuje, da je padel pri izpitu, ker ga profesor mrzi. Mnogi so mnenja, da smo zato izgubili domove, ker so nas Angleži prodali, in da tukaj zato ne uspemo zmeraj, ker domačini niso zadosti inteligentni in kulturni, da bi nas mogli pravilno oceniti in bi nam ponudili službo ali mesto, ki jih zaslužimo. Niti na misel jim ne pride, d h. je v vsem tem v igri nepregledna množica činiteljev in vzrokov, ki jih res ne moremo obvladati mi, pa tudi Anglija in Argentina ne. In koliko izgovorov na saboterje, izdajalce in ne vem koga še, ki smo jih slišali in brali doma in se še ponavljajo, spada v to vrsto: naprtiti krivdo drugim za lastne neuspehe, iskati krivce, ki naj zadostijo za tuje grehe. 3. Umiki Naslednja vrsta napačnih rešitev življenjskih problemov so takozvani umiki. Tega zagreši dijak, ki se ne misli resno pripraviti na izpit, temveč sanja o tem, da bo šel v gledališče in postal slaven igralec. Umakne se neposredni življenjski nalogi z izgovorom na neko drugo nalogo, ki obstoja le v domišljiji. Sanjarjenje je najobičajnejša vrsta takega umika pred neposrednimi nalogami in na žalost se ne omejuje le na zgodnjo mladost, ko je povsem naravno, če le ni pretirano. Zatekanje v preteklost, v bodočnost, v daljne kraje ali v čisto sanjski svet pa je lahko celo mnogo bolj nevarna reč, kakor se to misli. Prvič odvrača pozornost od resničnega življenja, ki ga naj živimo in čigar naloge naj izvršujemo. Drugič nudi prelahke uspehe, kajti ni težko biti kralj v deveti deželi in pobiti vse nasprotnike v nekaj trenutkih;. toda težko je najti primerno delo, v njem napredovati in se uveljaviti: to terja napor, ki se ga boji, kdor se navadi brez truda dosegati bleščeče uspehe v sanjarjenju. Tretjič se lahko razvije tako daleč, da človek začenja verjeti v svoje zasanjano življenje, kakor bi bilo resnično in tedaj je že prestopil mejo med zdravim, dasi motenim, in bolnim duševnim življenjem ter prešel v svet duševnih bolezni, o katerih ne mislimo tukaj razpravljati. Naše sedanje življenje terja od nas toliko naše pozornosti in dejavnosti, da ne moremo in ne smemo tro' šiti sil s takim sanjarjenjem. Podobno je s prihodnostjo, To moramo gradit*, toda na temeljih resničnosti in s sanjar jenjem (načrti), ki mu bodo sledila dejanja. Sv. Miklavž, na žalost, prinaša darila le otrokom, odrasli si jih moram0 sami pridobiti. Posebne vrste umik iz resničnega življenja je samotarjenje. Samota je lahko vir največje sile, kadar kdo gre v samoto zato, da iz razdalje bolje presod1 resničen položaj in se tako zbere in usposobi za nov boj, ki ga nato podvzame-Napačno pa je samotarjenje, kadar j® umikanje pred resničnostjo in nalogami-ki jih nalaga. Ne samo, da človek slabiče živi izven življenjskega boja in P0-stane tako vedno manj sposoben za življenje, ampak tudi težko ostane duševno povsem zdrav, kdor se za daljšo dobo izogiblje družbe in druščine, stika s soljudmi in njihovimi problemi. Prehitro j začne verjeti, da so njegovi problemi posebno težki, da ima v življenju posebno smolo, da mu vsi ljudje nagajajo, ker ga nihče ne mara; v resnici pa, če je zanj položaj posebno težak in če še ne uspe ter ne dobi zadosti opore v drugi*1 ljudeh, je vse to izzval sam s svojim umikom iz resničnosti življenja in s or \ žitja z drugimi. Prejema samo, kdor daje, in uspeva samo, kdor veruje v uspeh, in srečo najde, kdor je je vreden. Pogoje zato pa si ustvarimo *e i ob strani drugih ljudi, s katerimi iz' menjavamo misli in pomoč. Samotarjenju lahko sledi tretja, še ' hujša oblika umika iz življenja; to je za- \ krknjenost vase. človek, ki zapade tej, | ima oči obrnjene le vase in v svoje probleme in vidi le reve in težave, ker ga ne dvigajo in opogumljajo vzgledi drU' gh ljudi, ki uspevajo v svojem prizadevanju. Njihove uspehe pripisuje *e sreči, saj zaradi zagledanosti samo vase, ne more ne videti ne prav presoditi truda in žrtev, ki so jih položili v prizadevanje, da so uspeli. In ker sam ue uspe in ne more uspeti, ker beži od delovnega torišča, je vsak dan bolj zagrenel, se vsak dan bolj smili sam sebi in nostane v resnici revež. Težko bi ga šteli med duševno še čisto zdrave ljudi- Teža takih napačnih rešitev Omenili smo že, da tako ravnanje, jn lahko bi našteli še druge vrste, more “iti kdaj kaj nedolžno ali celo služiti za dosego nadaljnjega uspeha. V drugih Primerih more voditi do prave duševne bolezni. Toda nas ne zanimata ti dve skrajnosti. Na splošno se meni, da so to sicer nerodnosti, ali posebnosti, a še dovolj nedolžne. Toda poleg tega, da kdaj pri-yedejo človeka do pravega obolenja, imajo lahko še druge slabe posledice, ki Vendar niso tako nedolžne, kakor se dozdeva. Prvo je, da človeka odmika od resničnosti, v kateri mora živeti in delati. Zlasti pa ga ovirajo v spoznanju samega Sebe, kar je prvi znak duševno zdravega človeka. Kdor najde izgovor za vsak neuspeh, in zlasti še če ga naprti drugim 'judem in okoliščinam, izgubi merilo za to, kaj sam zmore; kako naj potem dela stvarne načrte za življenje! Razen tega napravi samega sebe za sužnja razmer in soljudi, katerim pripisuje mnogo več Vpliva na’lastno življenje, kakor pa ga v resnici imajo. S tem pa, drugič, postavi nove ovire Za uspeh pri svojih podjetjih. Kaijti na ovire trči vsakdo in vsakdo se mora kdaj pa kdaj umakniti poražen. Toda kdor stvarno presoja sebe in razmere, bo Pravilno presodil vzroke poraza in se ponovno bolj modro lotil bdja. Če bi ovire spoznal na samem sebi, v svojih slabostih, jih bo skušal odpraviti ali omiliti. Kdor pa poleg resničnih vzrokov za poraze, ki jih s tajitvijo ne odpravi, išče Se drugih, te šele ustvari. Kajti namišljene ovire in slabosti so tako učinkovite, kakor so resnične. Kdor veruje, da „nima daru“ za matematiko, ne uspe v mate-niatiki. kakor da bi v resnici bil brez daru. Kdor je prepričan, da je za vsako dejanje treba denarja, ki ga nima, ne niore istega izvršiti, četudi je samo po sebi izvršljivo brez vsakega denarja in nparsikdo drugi tudi to zmore. Kdor misli) da mu bližnji nagaja, bo čutil to na-Staianje, čeprav onemu še na misel ne kodi, da bi mu nagajal. Najhujše in naj-Večje težave za naše delo so v nas samih. resnične ali namišljene, toda v vsakem primeru učinkovite. Zato je skrajno nespametno gojiti v sebi vero, da nas nekaj ovira pri našem delu, ker s tem poleg že danih ovir, ki jih nikoli ne manjka, ustvarimo nove, nič manj učinkovite. Tretje pa je, da v neuspehih, ki si jih tako po lastni nespameti naberemo lepo zbirko in ki nanje preveč in napačno mislimo, postanemo zagreneli in jedki in podiramo srečo sebi in vsem, ki nas obdajajo. Tako v resnici postanemo največji vzrok neuspeha in to ne le svojega, marveč tudi neuspeha svojih najbližjih, tistih, ki jim uspeh iz vsega srca želimo in zaradi njihovega neuspeha trpimo. VZROKI TAKEGA RAVNANJA Zakaj tedaj delamo tako, če je tako ravnanje v škodo nam samim in našim najbližjim? Zato, ker premalo ljubimo resnico, da bi jo priznali tudi, kadar nam je manj všeč, ker bi morali priznati kako svojo napako. Tega pa ne zmoremo, ker nismo duševno dovolj zreli in življenju dorasli in ker je v nas preveč samoljubja, da bi vsaj sami sebi priznali svoje neuspehe. Ne vemo pa, da je vsaka napaka najmanj nevarna, kadar jo poznamo in z njo računamo. Slepec, ki ve, da je slep, zmore marsikaj, ker izostri mnogo bolj svoj sluh in tip, česar ne bi dosegel, če bi se imel za videčega in bi za svoje padce dolžil cesto ali mimoidoče. Ko se zavemo prave napake, jo moremo včasih odpraviti, včasih omiliti, zelo če-sto pa pravilno izravnati s kako drugo vrlino. Prvi pogoj tega in torej tudi vsega uspeha v življenju pa je, da napako spoznamo. Ne ovirajmo se torej pri tem in ne iščimo napačnih izhodov v težkih položajih, ne naprtujmo drugim krivde za naše neuspehe in ne dolžimo zanje razmer in tvarnih pomagal. Pomnimo, da je pravilno presojanje samega sebe začetek modrosti, prvi pogoj uspeha v življenju in pa najvažnejši razpoznavni znak duševno zdraveka človeka! Najvarnejša pot do pravilnega spoznanja samega sebe pa je vzgoja in te smo vsi potrebni, tudi odrasli. Morda slednji bolj kot otroci, ker moremo druge pravilno vzgajati le, če smo najprej sami vsaj za silo vzgojeni. ARGENTINA Lepa verska slovesnost Slovencev v Miramaru. V nedeljo, dne 22. avgusta, so imeli Slovenci, živeči v Miramaru, lepo versko slovesnost. Tega dne popoldne jim je namreč preč. g. Boris Koman, iz bližnje Mar del Plate, blagoslovil podobo brezjanske Marije Pomagaj, ki je z odo-brenjem pristojnih eervkenih oblasti dobila svoj prostor v tamkajšnji župni cerkvi sv. Andreja. Ob tej priliki so se mi-ramarski Slovenci, ki so se v lepem številu udeležili toga slavja, pred omenjeno podobo tudi posvetili Njenemu brezmadežnemu Srcu. Tako so v Miramaru živeči Slovenci, kalterim so se za to priliko pridružili tudi nekateri rojaki iz bližnjega Chapadmalala in Mar del Plate, kar najbolj dostojno obhajali praznik brezmadežnega Srca Marijinega. Posebno so pri tej lepi slovesnosti sodelovali tudi Slovenci iz sosednjega Mar del Suda, saj je okvir za Marijino podobo delo njihovih rok. — Naj bi brezjanska Marija Pomagaj, ki prebiva sedaj tudi v mira-marski župni cerkvi, varovala in čuvala tamkajšnje in v 'hližinji okolici živeče Slovence in jim pri svojem ljubem Sinu posredovala milost, da bi vsi po Njej ostali zvesti Bogu in domovini! Tridnevne duhovne vaje so opravile v San Miguelu pri Buenos Airesu naše žene in matere v dneh od 3. do 5. septembra 1954. Prišlo jih je 29. Govoril jim je nad vse prisrčno in prepričljivo č. g. duhovni svetnik Alojzij Košmerlj. V decembru bo še en tečaj duhovnih vaj za žene v samem mestu Buenos Airesu. Lep prosvetni večer je priredila 12. septembra rojakom v Buenos Airesu Slovenska fantovska zveza. Prikazanih je bilo večje število pokrajinskih slik iz Slo venije, projiciranih na platno, slike pa s o spremljale recitacije in narodne in po" narodele pesmi. Le škoda, da so bile nekatere pokrajine zelo pičlo zastopane. Bela krajina in Prekmurska nič; Gori' ška, Dolenjska in Notranjska malo. Le Gorenjska in Ljubljana sta bili dovoljno prikazani. Upajmo, da bo sledil še kakšen prosvetni večer te vrste in bodo prišle tudi omenjene pokrajine do izraza. Naslednjo nedeljo pa je odsek Slovenske faintovske zveze v Lanusu cb zelo lepem spomladanskem vremenu pripravil svojo družabno prireditev, združeno s telovadnim nastopom in srečolovom. Čisti dobiček bo šel v namen prosvetnega doma, ki ga marljivi slovenski rojaki v Lanusu žele čim preje postaviti. Prireditve se je udeležilo 450 rojakov. Po opravljeni skupni posvetitvi vseh slovenskih naseljencev v Buenos Airesu in okolici Marijinemu brezmadežnemu Srcu dne 22. avgusta so dušni pastirji nadaljevali s posvečevanjem družin in organiziranih skupin skozi ves mesec september. Tako se je na svojem sestanku 12. septembra posvetila Slovenska dekliška organizacija; dne 26. septembra pa je isto storil tudi odbor „Društva Slovencev“. Najprej je predsednik društva ing. Al/bin Mozetič izrazil svoje veselje nad posvetitvijo., nato pa je direktor slovenskih dušnih pastirjev č. g. Anton Or har utemeljil pomen posvetitve in povdaril, da mora Bogu dajati čast n- le pos-meznik, temveč tudi skupnost. Zato je ..Društvo Slovencev“ storilo prav, da se le postavilo pod varstvo Matere božje. — Istega, dne so se posvetile tudi vse štiri vtje slovenske KA na svoji mesečni duhovni obnovi. Dne 10. oktobra Pa so se omenjenim skupinam pridružili Se fantje organizirani v Slovenski fantovski zvezi. Kanada Smrt je prišla tudi med kanadske s*ovenske izseljence. Dne 17. avgusta je Pretrgala smrt nit življenja g. Francu Košir, bivšemu županu v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Bil je pokojni eden od tistih, ki so vse svoje življenje Posvetili Bogu in narodu. Vneto je de-Wal v Katoliški akciji, pomagal v od-ooru za zidavo nove slovenske cefrkve v Torontu, širil naš tisk in utrjeval poli-“eno zamisel Slovenske ljudske stranke '"od svojimi rojaki. Kot družinski oče je ^Zgledno vršil svoje dolžnosti in z ljubeznijo sprejel iz božje roke osem otrok, *i mu jih je Bog zaupal. Zato je tudi »»n tako, kot umira le pravični: s smeh-lajera na obrazu in okrepčan z vsemi tolažili svete vere. Njegovo življenje, Pjegovo požrtvovalno delo in globoka ^6ra naj bi bili neprestan vzgled mla-bertiu rodu v izseljenstvu. Na Veliki Šmaren so Slovenci pod 'f°dstvom svojega župnika dr. Jakoba Kolariča CM poromali k Mariji milostni v Marylake. Istega dne so katoliški ka-Padčani zaključili svoj veliki marijanski kongres, ki je trajal 11 dni in se ga je udeležil tudi papežev legat kardinal Va-Vseh udeležsncev je bilo nad m lijon Preteklo poletje je prrvzvišeni škof 'K- Rožman dvakrat obiskal slovenske r°jake v Kanadi. 20. junija je vodil roganje na grob kanadskih mučencev v Poornin na pomorjene brate in sestre v «loveniji. Po romaniu je ostal teden dni ? tihem in lepem Midlandu. V nedeljo je govoril na „Baragovem dnevu“, ki Ra je priredil Misijonski krožek v To-P°ntu. čez mesec dni se je vrnil in vodil oubovne vaje za žene in dekleta (od 30. JMija do 2. avgusta). Udeležba je bila 6Da: 30 oseb. Malo pred njim pa so bile ud' duhovne vaje za može in fante nod y°dstvom misijonarja g. Karla Wol-banga CM. KRMčIJA Kevelaer je Marijina božja pot na j .en,ško-holandski meji. Slovenski izse-Je,ioi iz obeh dežel tja zelo radi poro- majo, saj jim v tujini nadomešča priljubljeno svetišče na Brezjah. Pred 20 leti je to svetišče dbiskalo nad 1500 Slovencev pod vodstvom mariborskega škofa dr. Ivana Tomažiča. Letos so se zbrali pri Mariji Kavelaerski na praznik Njenega presladkega imena 12. septembra. Ena skupina je prišla v dveh avtobusih iz Vestfalske, druga pa iz Holandske. Sv. mašo je opravil č. g. Nande Babnik, dušni pastir slovenskih izseljencev na Holandskem, pridigal je pa č. g. Tensun-dern, Nemec po rodu, ki pa sijajno govori slovensko in ves čas očetovsko skrbi za slovenske ljudi po Vestfalskem. Popoldne so bile Pete litanije Matere božje, nato pa so se naši rojaki, dasi neradi morali vrniti vsak v svoj kralj. ČILE Izvirno poročilo o obisku komunista Jakoba Blaževiča v Čileju. Že pred prihodom Jakoba Blaževiča v čile, so se pričele v Santiago demonstracije proti njemu v znak protesta, da mu je vlada dovolila vstop v deželo. V soboto, 3. julija, je šlo v sprevodu po glavnih ulicah prestolice okrog 500 dijakov. Nosili so veliko sliko kardinala Stepinca z napisom: Danes Stepinac, ju_ tri kard. Caro, i. p. Zašli so v cono, kje: je prepovedan vsak hrup (zona de silen-cio) pred predsednikovo palačo. Poslali so zastopnike k zunanjemu ministru, ki jim je dejal, da imajo pravico na ta način protestirati, a da Blaževiču ni več mogoče prepovedati vstopa v deželo. Med tem so karabinerji nepričakovano srdito napadli dijake in metali iz neposredne bližine prednje solzilne bombe in jih pretepali, tudi dijakinje, kar ni navada, kadar demonstrirajo komunisti. Prisoten je bil katoliški senator Goloma, ki je pelial najtežje ranjence v svojem avtu v bolnišnico. Eden od dijakov, študent nrava je izgubil radi solzilne bombe vid. Katoliški poslanci in senatorji so zahtevali za oficirja karabinerjev, ki je napad ukazal, najstrožjo preiskavo. V ponedeliek, 12. 7., so sežgali mani-festanti sredi mesta sovjetsko zastavo. Zvečer se je velika množ:ca zbrala z dovoljenjem vlade na večjem trgu. Šest govornikov je govorila proti Blaževiču in zahteval», da mu prepovejo vtstop, ali da ga izženejo, ko pride, in da prekinejo diplomatske stike z Jugoslavijo. Povdar-jali so, da so doslej premalo delali proti komunizmu in da bo odslej drugače. Omenjali so trpečo Cerkev in protestirali proti sobotnemu napadu karabi-nerjev. V sredo, 14. 7., je Blaževič prišel s 4 tovariši. 8 avtomobilov je prišlo tik do a vi j ona in jih brž odpeljalo v mesto. Čakalo ga je več manifestantov. Na vsakega so prišli dva do trije karabinerji. Neposredno pred pristankom je dal komandant ukaz, da vsakega aretirajo, ki bi kričal proti. Manifestanti so dvignili le napise: Ven komunist Blaževip. — Isti dan zvečer so bile v stolnici javne molitve in maša za preganjane katoličane in za preganialce. Govornik je med drugim dejal: Ako so umrli preganjalci ogrskega kardinala nespokorjeni in ako bodo enako končali Stepinčevi, je tudi naša krivda, ker ne živimo tako, da bi v nas videli Kristusa. V četrtek, 15. 7., so mu časnikarji po obisku pri zunanjem ministrstvu stavili razna vprašanja. Glede Stepinčevega procesa je odgovoril, da je sprejel mesto tožitelja, ker so ga za to določili. Tisti, ki ga zanima, zakaj je bil kardinal obsojen, naj gre gledat akte v Zagreb. Kardinal lahko bere svoje maše in bi lahko odšel v tujino, a noče. Spraševali so ga tudi o Trstu, jugoslovanskem režimu, njegovem svetovnem nazoru itd. Izjavil je, da je svobodomislec, a njegovi strici in nečaki so katoličani in jim nihče nič ne prizadene. V Jugoslaviji vlada socialistična demokracija. V petek. 16. 7., je ob 11 položi venec ne, spomenik cčria domovine 0’Higginsa. Malo nre njegovim prihodom sta dva dijaki izsitondu iz avta in šla mimo številnih karabineriev do spomenika. Položila sta na vznožje soomenika križ iz belih rož in pojasnila pričakujočemu ljudstvu, da sta noložda križ z namenom, da ..očistita madež, ki nonieni za čast dežele dejstvo, da javno daje čast narodnemu junaku O’Rigginsu glavni tožitelj kardinala Steninca in da sta ga položila ..v počastitev padlim za obrambo svobode za že'oznim zastorom“. Križ so karabinerji takoj odstranili. Ko je prišel Blaževič, je bilo mirno do konca igranja obeh državnih himen. Med polaganjem venca so kričali kasteljansko in franco' sko proti Blaževiču. Pred odhodom s° študentje obkolili avto, da je moral Bm-ževič dalje časa poslušati sovražne vzklike. Tudi kamen je priletel v avto. Katoliški dijaki so izjavili, da so to storm drugi elementi. Križ so skušali položit* nazaj, a niso uspeli. Položili so ga n» nasprotni strani spomenika. Blaževičev venec je bil polit s tinto. Karabinerji s° imeli s pretepanjem in razganjanjem nHj' nifestantov dosti dela. Venec so čuvan do 6 zvečer. Isti dan popoldne je priredil Blaže; vicu zunanji minister banket. Finančni minister Prat in severnoameriški posla' nik sta povabilo odklonila, češ da sta katoličana. Šla sta le dva ministra in mest' na županja, šef protokola bi bil kmalu tepen, študentje so ga zamenjali z Bm-ževičem in kričali: Že gre morilec. Naslednji teden je bil deležen še ene hujše demonstracije v Santiago. Preu hišo, kjer je Blaževič priredil banket, s° se zbrali katoliški manifestanti in socia' listi. Slednji so bili za Blaževiča. Obme-tavali so se z jajci in kamni. Končno s° jih razgnali. Koncem meseca je Blaževm tiho odšel iz čile. Časniki so ob tej priliki veliko piša*1 o Jugoslaviji in o preganjanju. Pred' sednik Katoliške akcije za Santiago je v odgovor trem titoističnim jugoslovanskim udruženjem, ki so javno obsodila demonstracije, češ da so posledica pomanJ' kljivih informacij o položaju v Jugoslu' viji, nanizal v ,,E1 Diario Ilustrado“ cd kup informacij o preganjanju Cerkve-Med drugim omenja okrožnico, ki sta .1° podpisala Kardelj in Kidrič leta 1952; Omeni a ukinitev listov, ki so še izhaja,11 v Ljubliani, Mariboru in Zagrebu. Višje semenišče v Ljubljani ima vlada dein0 zasedeno. Nižji semenišči v Ljubljani ir! Mariboru sta zaprti in v Sloveniji ni n1*1 enega malega semenišča. Nasilje s° trpeli prelati kakor ljubljanski škof mons. Rožman, ki je bil obsojen na 1" let ječe. Mons. Vovk je bil težko ranjen v atentatu, čigar krivci so ostali nekaz novani. ____ Li«t „La Voz“, ki izhaja v Sa#^" de Chile, je dne 25. 7. 1954 priobči Mariji (Slovenska pesem Brezmadežni) .. V septemberski številiki je dr. Debelak vedel,* da je Jeremija Kalin dokon-Cal pesniško zbirko Mariji —■ danes že ltl°i'emo o knjigi poročati (Mariji. Rap-!°dije za prvo Marijino sveto leto 1954. premija Kalin, Buenos Aires. Oprema ? linorezi Bara Remec. Izdala in zaloga Svobodna Slovenija. 76 strani). Zbirka ima tri dele. Prvi del — Ma-[jii — prinaša 8 podob iz Njenega življa jn himno Njenemu brezmadežnemu spočetju. Slede Prošnje pesmi in ®valnice in Romarske pesmi. Knjigo liVajajo besede prevzvišenega škofa “ožmana in posvetilu a pesem „Edina "'ed ljudmi“. Nedvomno bo novi knjigi pripadlo Jtiedno mesto v naši religiozni poeziji. 1,1 vendar je v pričujočih pesmih malo M članek o škofu dr. Rožmanu pod na- 8™vom: . Srebrni škofovski jubilej obsojenega ?k°fa. Mo.ns. Gregorij Rožman je prvi s*of iz Jugoslavije, ki so ga komunisti ^Sodili. — Njegovo drlo v korist Slo-'encev. — Semenišče |za boljše čase. „ Istega dne, ko so katoličani mesta Mntiaga molili v katedrali za preganjano Cerkev, je praznoval srebrni jubi-eJ svojega posvečenja dr. Gregorij Rožman, škof iz Ljubljane, ki je bil prvi od Jugoslovanskih škofov obsojen v odsot-na 18 leit zapora. Zapustil je domeno, da se je lahko posvetil številnim Ifiakom, ki so bežali pred komunisti. je z njimi, da jih krepi in tolaži, “ons. Rožman ima sedaj 71 let in neumorno deluje med Slovenci v Severni V.meriki. V Argentini vzdržuje semeni-kjer se vzgaja nov slovenski duhoviti rod, da ponese evangelij v Slove-11 o. ko se bodo časi zboljšali. Delovanje j*1 uns. Rožmana priča, da samo smrt anko katoliškemu škofu prepreči delo za ZaUpane mu duše. lirike. Lirika je v Barinih lesorezih, med tem ko je pesnik spet nagrmadil vprašanja svoje dobe, izmed katerih je zanj prvo usoda lastnega naroda. Drugi in tretji del bi mogli imenovati kar malo črno mašo. Tudi tu je borba s snovjo trda; pesem za pesmijo te zaprede v nič vprašanj; misli vrtajo v čas, v svet, v človeka, a se nikjer ne umirijo; pode jih asociacije in kontrasti, čez zemljo leži težka noč in sredi nje zdirjajo podzemske sile. Pesnikov duh se potaplja v grozo dogajanj; trenje dognanj, intuicije in sklepov mu kreše lučko za lučko. A vedno znova uvidi: brez Luči iz Marije je izgubljen on, njegov narod, človeštvo. Iz tega spoznanja plane krik: „Naj vidim, naj čutim, naj pojem, naj vpijem, kar struna bo dala, čez svet in čez vso Domovino: Poklekni človek pred Bogom, pred Sinom solzne Marije, poljubi Mu črne Rane.“ Knjiga je polna, prepolna vsebine, vsaka pesem gradivo in pobuda za meditacije, „Mala Črna maša“ (2. in 3. del ti nasuje dogmatičnih, filozofskih, zgodovinskih, socialnih in psiholoških problemov od stvarjenja sveta (Prošnja pesem za vero) do videnj bodočnosti. Gledamo zmagoviti pohod Antikrista, Huna, Judeža, Besa; „svet v sebi je kotel vrenj“, „razbitja dim sega na drugi planet“ že; Marijin Sin je znova razpet na Golgoti. „Svet kostnica spet bo... gniloba...?“ A je „up v brezupu edini“ — Marija („o rožmarin zeleni!“). Sem kliče Kalin svoj ljubljeni narod. Vse, kar je nadenj prišlo, je bilo z Njenim blagoslovom spremenjeno: „Brez cvetja vrt bil moje Domovine“ pred daritvijo naših mož in fantov. Zdaj — „v zemlji naši polno plodnih semen. —• Trden je Hram na mučeniških skladih! V krvavem cvetju duša rodi sad.“ V tretjem delu prikaže pesnik Kraljici vse naše izseljensko gorje. Ona — —- Gospa Sveta — je premenila naših krvnikov in naše namere: ob zvonjenju Ave Maria! so stopala „pred Njen tron trume zmagovalne vetrinjskih vojnikov * V lepem in zaslužnem članku „Marija v slovenski književnosti“, str. 508. — iz rok krvnikov.“ Ves narod, „vsi v snopih žarkov so Njenih“ in na vseh postajah begunstva je bila Ona z nami. Kako je danes jasno: „'Pri Tebi (v Lo-retu) so duše varne!“, pa je bilo treba „v svet... med hlode... v prah mest milijonskih... v tovarne... v rove rud ...v pampe... v pogubo...“ Odtod prošnja: „Tvoj dom nazareški naj z nami gre — kamorkoli —“. A ta prošnja se v Pompejih dvigne do sebe darujočega klica: „Ti ostani v Domovini!“ čez njo „divji čas dirja“, Marija, „Slovenijo iz pepela dvigni v novo poslanstvo!“ nam izgnancem pa ne prizanašaj „Kot stigme naše rane naj gore nam v Tujini Tebi darovane!“ Tedaj pa — brezjanskemu romarju — odrešilno znamenje: „V nas Si, mi ob Tebi, Brezjanski!“ Zato Ji v Lujanu razkaže vse naše reve. Za vse je pri njej moč tudi za uresničitev najlepšega sna — vrnitve. Tako zaide človek v obnavljanje in pri tem vedno ne more navajati najlepših verzov, marveč pač tiste, ki najbolj strnjeno prikazujejo novo stopnico na pesnikovi poti. Sicer pa itak bralca čakajo stihi, ob katerih ne bo zaposljena samo misel; ko ne bodo samo vabili k občudovanju avtorjeve spretnosti, ampak bodo tudi posvetili v globino bralčeve duše. Prim. začetek pesmi Marijina smrt, („Zaspala je, kot da ni prišla smrt: zaprla oči in Roke so pale ji bele“) in zadnje verze iste pesmi („Kamenje cvet je pognalo. Ptice zapele osuplo: z neba roj čebel angelov!. . .“) Sploh je nekaj najlepših verzov ali pa vsaj najlepše priostrenih miselnih sklepov ali najlepše oblikovanih podob v zaključnih pesmih prvega dela. Kalin ljubi domislice, je virtuoz izraznih sredstev, se bori s skušnjavami umetničenja in jim podlega, rad kopiči vznesena rekla, se zveže z vsemi mogočimi oblikovnimi obrazci, da se takoj nato sprosti v preprosto vrstico iz navdiha ali v melodijo ljudske pesmi; razmahni eri m govorniško zvenečim predelom sledi do skrajnosti (Pregelj bi rekel: do bolečine), zgoščena misel in verzi polni pesniškega poleta omahujejo lahko v vsakdanjo govorico, v suho prozo. Goto- vo je, da se te značilnosti čisto drug*ce prilegajo širokemu, včasih brezbrežne««1 toku črne maše kot na zbirki pesmi. Tu1*1 nekatere jezikovne posebnosti, ki tam n's0 motile, so tu večkrat neprijetne. CW. nim dve najbolj pogosti: samovoljI1 „lin „ic im j „vij Ji„fev„vi . „ttiiiv - ---- „ premik padajočega naglasa na začet®» besede (Duha, mesa, lasi, dlanjo, neb»1 in zgolj optične rime (širok samoglasP1» se ne more rimati z ozkim: Gore more, prijemlje — zemlje, Slovencev < -ü-------- 11.-1 x xt- x- -receJ mučencev itd.). Na žalost je še pre tiskovnih napak in vsaj polovica »*' glasnih znamenj je napačno postavljeni1’ (n. pr. Bogu, pograda, morij, trdno8 göre, kömu, kot(!) itd.). Po tem kratkem pregledu moranj samo ponoviti uvodno trditev: Kalino»'1 „Mariji“ bo nedvomno pripadlo ugledn0 mesto v našem religioznem pesništva Miselno bogastvo, pestrost podob, iznajd' ljivost v oblikovnih možnostih in pristno čustvo do slovenskega naroda in njegovč kraljice — to je Kalinov novi dar. P®5' nik je na svoj način „zapel, kakor da prihaja iz src vseh Slovencev“ (Prev*' višeni). Nova velika vrednota so podobe in oprema Bare Remec. Zadošča, da pod' črtam dvoje — napis na platnicah in )Z' raznost linorezov. Ustavi se ob težki" debelih črtah naslova in njih prepleta' nju z drobnimi, ravnimi — telo in duh-pritisk izvirnega greha in brezmadeZ’ nost -Edine, pesnik in Mati božja (tak0 nekako kot v najbolj močni stvaritvi .te zbirke, v Prošnji pesmi k Brezmadežni)' a vse v harmoniji umetnosti in milosti-V knjigi pa tri nove slovenske Marij®; Prva — milina sama. Jezušček in Mat' sta eno; tako je, kot te izmodroval staj rešina v Kani: „Po Materi do Marije! Druga — usmiljenje. Dete se daje v d«r v«emn človeštvu, vsakemu narodu '? Mariii je radost bivanje med ljudi«1-Tretia — vsemogočna priprošnja, slovenska Kraljica. Mislim, da bo marsikdo vzkliknil-„Res. Bara zna. če hoče!“ Nai enkra’ trditvi sledi: Kdai pa noče? Nato P1’ vprašanje, ki od tebe tir ja odgovora-Zakaj pa ti tolikokrat nočeš? Alojzij Geržini Duhovniški jubileji. Pred nekaj me-Seci je moiB. Mihael Toroš, apostolski ‘‘d/ninistrator za jugoslovanski del go-f|®ke nadškofije, proslavil na Kostanjevi pri Gorici 70-letnico svojega življe-Jj-iä- Ob tej pri]iki se je zbralo šestdeset duhovnikov, ki so svojemu višjemu duš-nejtiu pastirju čestitali in voščili. Zanimivo je dejstvo, da je mons. To-roš zadnje case začel nastopati proti Ciril-metodij-sWiu društvu slov. duhovnikov. Zato ga °Wast ne ceni več tako kot včasih. — V Nedeljo 7. avgusta pa je praznoval zlato-mašo č. g. Štolfa Ivan, župnik v Vogrskem na Vipavskem. Zlato mašo je imel ‘Udi 5 g Lenarčič, župnik v Brdih. Tudi diemu so Brici pripravili lepo slavje. — * Srpenici na Tolminskem so imeli pa 8°yo mašo, ki jo je daroval srpeniški .r°jak Vlado Butar dne 8. avgusta. To ePo število duhovniških jubilejev v Sloveniji je sicer razveseljivo, a obenem mdi žalost vkbujajcče, če pomislimo, da P.e bo nikogar, ki bi jih nadomestoval, ko obnemorejo. .. Za kaj vse si lahko v Titovi Jugosla-'ji* zaprt? Ponovno so zaprli dva duhovnika, ki delujeta v tistem delu Primorce, ki je prišlo pod Jugoslavijo. Eden Je Anton Cesarmi, župnik v Drežnici *vas leži pod Krnom pri Kobaridu), ?l'Ugi pa Karl Klinkon, župnik na Lignjem. G. Cesarmi je moral v ječo, ker je pri krščanskem nauku potegnil C uho nekega dečka, g. Klinkon pa, ker ■Je rekel, nai ljudje cerkovniku ne zmanj-Cj0 bere. Občudovalci Tita bodo seveda 'nd; take ukrepe krivičnih policijskih “blasti znali opravičiti. Je pač tako, da le duhovnik v Jugoslaviji edini, ki ni nravno zaščiten in s katerim oblasti la-"ko postopajo, kakor jim hedi prav. Nadaljuje se borba proti družini. Komunistične oblasti se zavedajo, da je krščanska družina temelj krščanske morale in jez proti komunističnemu zapeljevanju. Zato se že ves čas, odkar so na oblasti, trudijo, da bi družino spravile pod nadzorstvo in zaščito države. V ta namen povdarjajo svobodno ljubezen in pozivajo ženo, naj se osamosvoji. Samo civilna poroka je priznana. Pa se kljub temu večina mladih ljudi še v cerkvi poroči. Zakon oblasti proglašajo zgolj za gospodarsko in spolno zvezo. Tudi razveza zakona je rdečim oblastnikom po godu. Splav je dovoljen vedno, kadar ga zdravnik predpiše. Uradne statistike govore o 100.000 splavih na leto. Posledica vseh teh nekrščanskih načel so v prvi vrsti pokvarjeni otroci. „Borba“, list komunistične partije ugotavlja, da se v mestih loči vsak četrti zakon. Matere navajajo hčerke k prostituciji, očetje pa sinove h kraji. Komunisti teh žalostnih dejstev ne morejo tajiti, pač pa zvračajo krivdo na krščanstvo. „Marksistična vzgoja je še zmeraj pod vplivom stare katoliške miselnosti, zato kaže razpoke,“ je dejal predsednik hrvaške ljudske republike Bakarič. Toda resnica je, da predvojna Jugoslavija ni poznala niti otrok-zločincev, niti postopačev; družina je bila zdrava in šola je bila priljubljena in spoštovana, ker je starše pri vzgoji podpirala. Danes je drugače. Šola otroke kvari in odteguje vplivu staršev, zato zlasti kmet šolo bojkotira. Raje vidi, da ostanejo otroci nepismeni, kot da bi se pokvarili. Samo v Srbiji, tako poroča „Borba“, se je zadnja leta odtegnilo vsakemu pouku nad 300.000 otrok. To je nagnilo oblasti, da so pod krinko borbe proti nepismenosti začele širiti svoje ideje tudi po deželi. Povdarja se pomen svobodne ljubezni, prednost razporoke, osamosvojitev žene, smešijo se „verski predsodki“ kot sta krst in cerkvena poroka. Vendar na deželi ves boj ne rodi /pravih sadov. Kmet se drži krčevito svojih verskih in narodnih izročil. Po mestih je stvar druga. Uničevanje družine je tam zajelo že velik razmah. Veliko so k temu pripomogle težke gospodarske razmere. Mož in žena delata in dostikrat celo živita ločeno. Zato narašča nemoralnost in vezi med možem in ženo ter starši in otroci se trgajo. (Po „Pregledu“, št. 6—7, 1954) PRIMORSKE VESTI Romanja Primorcev v Marijinem letu. V tem Marijinem letu slovenski Primorci pridno romamo. V dneh 8. in 9. avgusta je priredilo SKPD iz Gorice skupno romanje pevskih zborov na Višarje. Udeležili so se ga pevski zbori iz Gorice, Števerjana, Jamelj, Rupe, Pevme in štandreža. Poklonili so se najprej milostni Materi v Vidmu, nato so imeli blagoslov v Žabnicah in zvečer so priromali na Višarje. Po procesiji okrog hriba in slovenskih večernicah sa se vsi zbrali pri kresu in pozno v noč prepevali. Naslednje jutro so vsi pristopili k svetim zakramentom in na ta način najlepše pokazali, da so res priromali na božjo pot. Slovesno sv. mašo in govor je imel č. g. Mirko Mazora, ki je s pesniško besedo opisal žalostne in vesele dni višarske zgodovine. — Isti dan, kot na Višarje so se odpravili romarji iz Sovodenj, Gaberij, Rupe in Štandreža na božjo pot Weissenstein nad Boz-nom, skoro 2000 metrov visoko. Tu je prvič zadonela slovenska pesem in marsikdo ji je z zanimanjem prisluhnil. Romarji so bili lepe božje poti zelo veseli, saj so imeli priliko ogledati si med potjo vso lepoto tirolskih hribov. — Dne 11. avgusta so goriški Slovenci priredili skupno romanje na Barbano. Romanja se je udeležilo nad 700 slovenskih vernikov iz vseh goriških župnij. Lepo je odmevala slovenska pesem v prostrani cerkvi. Popoldne so bili po raznih dvoranah lepi stanovski govori in po slovesnem blagoslovu v cerkvi in zahvalni pesmi smo se zopet z ladjami odpeljali do Gradeža in od tu s korijerami l*_ Ogleja, kjer smo si še ogledali to menito prastaro cerkev. — V sredo K avgusta so pa odšli Tržačani na šti1' dnevno romanje v Turin, nakarJ obiskali še Oropo, 1200 m visoko svetišč v Alpah. Nazaj grede so si ogledali i"1 lan. - Duhovne vaje v Gorici. Od 16. do ^' avgusta so se vršile v Gorici pri uršU' linkah duhovne vaje za dekleta in žene; Udeležilo se jih je 64 deklet in žena. hovne vaje je vodil č. g. dr. Alojz ške* iz Trsta, k; je s svojo jasno in prijet”0 besedo pokrepčal vsa srca za nadalj”® življenjske boje. — V nedeljo 29. avg” sta pa so slovesno zaključili možje fantje njihov vzorni teden, ki je na vse pričakovanje lepo uspel. V mali ce!.' kvi sv. Ivana je imel misijonar L. ŠaveU C. M. zjutraj in zvečer krasne govore, k so naše može in fante navdušile za zglel1' nejše versko življenje. Ta vzorni ted®" je organiziral č. g. M. Mazora, vodit™ fantovske kongregacije, predvsem z® kongreganiste, a udeležilo se ga je leP° število tudi drugih fantov in mož. P**j skrbljeno je bilo tudi za lepo petje p°d vodstvom prof. M. Fileja. Misijonska prireditev v Gorici. V i]e deljo 29. avgusta smo imel; Goričani lZ redno čast, da smo prvi pozdravili slovenskih tleh misijonarja Stanka PaV lina, ki je iz daljne Kitajske prišel obisk v svoje rodne kraje. Zjutraj šestih je imel v stolnici slovesno sv. h1®.' šo, pri kateri mu je stolniški pevs®1 zbor zapel pozdravno novomašniško sem, saj je v daljni Kitajski, kjer Jč pred dvema letoma zapel svojo prvo mašo, ni slišal. Slavnostni govor je inlt!j stolniški vikar č. g. dr. Humar. Ga”1, je vsa srca in prav gotovo še najboU misijonarja-novomašnika. — Popoldfl pa je bila v Marijinem domu na Plaču”, napovedana misijonska prireditev. / pozdravnem govoru članice Marij111, družbe je dekliški zbor zapel tri pesu11: nakar so sledile deklamacije in za tel*1 glavni del akademije. V tem delu sr'1’ spoznali g. misijonarja ne samo k1 umetnika v pridobivanju duš, afflp** tudi kot umetnika pete besede. Z veli®0! dovršenostjo nam je odpel vrsto čudovito ®Pih japonskih pesmi ob spremljavi pianistke Bratuževe. Sledilo je predavanje misijonarja s skioptičnimi slikami, njer smo videli i’n slišali o šegah in na-vadah japonske dežele in se tako vsaj nekoliko seznanili z življenjem enega najštevilnejših narodov sveta. žabnice. V nedeljo 29. avgusta smo obhajali vsakoletni „žegen“, farni praznik sv. Egidija, žabniškega patrona. Za i'0 priliko so slovesno zaigrale naše orgle 'f veselje vsem požrtvovalnim faranom, ■ji so jih z lastnimi prispevki in velikimi Zrtvami kupili, v veselje tudi vsem obilnim letoviščarjem, ki tako radi prihajajo na oddih v ta prelepi svet pod Vinjami. Po sv. maši so vaški fantje po stari navadi zapeli pod lipo pesem „rožmarin“ in alpsko jodlarijo. Rojan. V nedeljo 15. avgusta so v jmjanski fari pri Lajnarjih, visoko v bribu, slovesno blagoslovili Marijino kapelico. Marijin kip so najprej blagoslovili v župni cerkvi, na kar so ga domači fantje nesli v procesiji v novo kapelico, n j er je imel mons. Kramarič lep in pomenljiv govor, nakar je sledila večerna Sv- maša. Tabor slovenske prosvete v Trstu. Slovanska prosveta iz Trsta je letos priredila že svoj četrti tradicionalni tabor. Kakor vsako leto, tako je tudi letos zelo ®Po uspel. Tisočglava množica iz vse frimcrske se je zbrala na Opčinah, kjer Je bil pripravljen prostor za slovenski talbor. Nastopili so pevski zbori, solisti, Pesniki, ki so brali iz svojih del, dram-ske skupne in govorniki. Veliko odobravanja in navdušenja je žel govor sivo-•asega in tako priljubljenega mons. Ukmarja o upravičenosti narodne obrambe. *j°vdaril je predvsem, kako je ljubezen do naroda naravna pravica, saj vsak na-r°d prihaja od Boga in ima v narodnem °bčestvu svojo posebno nalogo in vlogo, zato greši proti vsem naravnim in bož-J'm zakonom, kdor na katerikoli način Preganja in zatira drug narod. Po kontnem taboru se je razvila prisrčna domača zabava na prijetnem vrtu in še dolgo v noč je odmevala slovenska pesem faz prijaznega griča vse naokrog. Nagrobni spomenik pesnika Simona Gregorčiča pri Sv. Lovrencu na Libušnjem NA GREGORČIČEVEM GROBU Tu na malem gričku, tik ob Soči, kakor pesem tvoja je prosila, ti v gora naročju je gomila. Trdi svet od njih te vič ne loči. Ves planinski raj, tvoj raj presrečni, tod obdaja s sladko te milino — še v srca prodre ti globočino, da je duhu slajši pokoj večni. Narod tvoj nate ne bo pozabil, vse preveč zahvale ti dolguje... V trumah od povsod te obiskuje. .. Ti si k bratski ga ljubezni vabil... Oh, in zdaj brat brata zaničuje... Naj vsaj tu mu bo sovraštvo tuje! Ljubka Šorli SLOVENSKA KOROŠKA Glavni oltar stolnice v Krki je bil v v nevarnosti, da se zruši. Že dalj časa je tiho glodal v njem lesni črv in. ga uničeval. Pri strokovnem pregledu je bilo ugotovljeno, da je lesni črv napadel zlasti kipe na oltarju in pa višji del oltarja, ki je bil radi nedostopnosti že dolgo časa nedotaknjen. Posebno razjedeni so predmeti iz lipovega lesa. Obnovitvena dela bodo trajala nad leto dni. Pri tem bodo uporabili najnovejši način restavriranja, takozvane lesne injekcije, ki lesnega črva popolnoma zatrejo. Vsak kip bo dobil skoraj sto injekcij. Zlatomašnik č. g. Ivan Serajnik (umrl 12. jup.ija 1954 v Kotljah) je bil zadnji iz trojice koroških duhovnikov, ki so ob plebiscitu delovali v Mežiški dolini in tako ostali v Jugoslaviji: g. Hornbecka so upepelili v Dachau, g. Hojnik je kot begunec umrl na posledicah legarja v Stični, sedaj pa je tudi g. Serajnik, ki se je leta 1945 spet mogel vrniti med svoje ovčice, zatisnil svoje trudne oči. Z velikim veseljem je favna skupnost v Doberli vasi sprejela kip brezmadežnega Srca Marijinega, ki ga je blagoslovil sam škof iz Fatime na Portugalskem, kjer je nebeška Mati leta 1917 razodela svojo željo, naj bi se svet posvetil Njenemu prečistemu Srcu. V Bistrici na Zilji je v začetku meseca julija obhajal 25-Ietnico mašniškega jubileja č. g. Anton Kuchling. Hvaležni farani so jubilej prisrčno proslavili in se. tako oddolžili svojemu dušnemu pastirju, ki že mnogo let vzorno in goreče nase slovenske duše pod mogočnim Do-bračem. Tekom poletja so številne cerkve na slovenskem Koroškem prišle do svojih —d. Višnjeve sence, škrlatno nebo in zlata drevesca. Večeri — mrzli; gozdovi v dalji: oranžna zavesa. Dozorele so breskve. Veter listje otresa. zvonov. 11. julija so bili blagoslovljen1 štirje novi zvonovi v Pokrčah. Sv. lij v Lečji gori, ki je podružnica Šmihela, i®8 tri nove. Blagoslov je izvršil g. prošt i® dekan Anton Benetek iz Tinj. Tudi s8® Šmihel ob Krki je doživel veseli da® blagoslovitve zvonov, štirje novi pozva-njajo v zvoniku in vabijo vernike k služ' bi božji. Te zvonove je pa blagoslovil t' prošt in dekan iz Pliberka Lenart Tr8' besinger. Poleg omenjenih krajev imata nove zvonove Bučinja vas (dva) in Ličj8 vas (tri). V Ličji vasi so letos popravi*1 tudi pokopališče in lepo uredili grobove-Radišani so romali v Podjuno. V ne-deljo 8. avgusta je skupina 115 osebi med katerimi je bilo 13 otrok in dva pevska zbora, moški in mešani, napravi*8 skupno romanje po lepi Koroški. Pot >Du-hovnega življenja“ povišali za ca. 20%, smo prisiljeni prositi vse naročnike v Argentini, da prostovoljno prispevajo k sedanji naročnini z dodatkom 10 pesov. Fondov nimamo. Vzdržujemo revijo le z naročnino. Zato trdno upamo, da bodo naši naročniki razumeli naš položaj in nam vsak po svojih močeh krili razliko, ki je nastala vsled podražitve stioškov. Nekateri naročniki so nam iz lastne pobude znesek 10 pesov že plačali. Hvala njim in vsem, ki jim bodo sledili. Konzorcij in uprava „Duhovnega življenja“ „Duhovno življenje“je slovenski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (Orchar Anton), urejuje pa uredniški odbor (dr. France Gnidovec in Jože Jurak). Naslov: Victor Martinez BO, Buenos Aires, Argentina. — Celoletna naročnina znaša za Argentino po 30. juniju 1954 60 pesov, za USA in Kanado 5 dolarjev, za Italijo 2000 lir, za Avstrijo 75 šil., drugod v protivrednosti dol. — Tiska F. Grote, Montes de Oca 320 • PR-I^z^dčA/AOTcS- • Sl z D/N • • E>OST Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana