Prve seje gorenjskih skupščin Novi predsedniki občinskih skupščin Kranj: Slavko Zalokar Kranj, četrtek, 4. maja — Danes dopoldne je bila v prostorih občinske skupščine v Kranju prva ločena seja obeh zborov občinske skupščine. Oba zbora sta najprej pregledala mandate novoizvoljenih odbornikov, nato pa izvolila predsednika in njegovega namestnika. V občinskem zboru so izvolili za predsednico Marto Perovšek, odbornico z Zlatega polja, v zboru delovnih skupnosti pa Janeza Brezarja, odbornika iz tovarne Iskra v Kranju. Takoj po končani ločeni seji obeh zborov skupščine pa je bila prva skupna seja, na kateri so izvolili za novega predsednika občinske skupščine Slavka Zalokarja. Tovariš Zalokar je bil 1965. leta izvoljen za poslanca republiškega zbora in zbora narodov zvezne skupščine, kjer je član odbora za družbeno-ekonom-ske odnose in predsednik odbora za delo zveznega zbora. Za profesionalnega podpredsednika pa so izvolili Janeza Sušnika, predstojnika Tehnične tekstilne šole v Kranju. Razen tega so na skupni seji izvolili tudi komisijo za volitve in imenovanja, stalne komisije občinske skupščine in predsednike ter člane svetov pri občinski skupščini. Skupščina je imenovala tudi iniciativni odbor izobraževalne skupnosti in razrešila načelnika oddelka za občo upra- vo in družbene službe magistra Janeza Jocifa. Za vršilca dolžnosti tega oddelka je imenovala Franca Jamnika. A. Z. Kamnik: Vinko Gobec Na skupni seji obeh zborov občinske skupščine v Kamniku, ki je bila v petek, 5. maja dopoldne, so odborniki soglasno izvolili za predsednika občinske skupščine Vinka Gobca, dosedanjega predsednika občinskega odbora SZDL. Predsednik bo opravljal funkcijo profesionalno. Na skupni seji so odborniki izvolili tudi komisijo za volitve in imenovanja ter komisijo za spremembe in dopolnitev občinskega statuta. Pred skupno sejo sta bili ločeni seji obeh zborov, ki sta izvolila vsak svojo mandatno imunitetno komisijo ter predsednika zborov. Za predsednika splošnega zbora je bil izvoljen inž. Zvone Lemič, zaposlen v tovarni Titan Kamnik, za predsednico zbora delovnih skupnosti pa Tilka L j u betic, zaposlena v mizarskem podjetju Menina v Kamniku. Radovljica: Stanko Kajdiž V Radovljici sta bili v soboto, 29. aprila, najprej prvi ločeni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, nato pa prva skupna seja obeh zborov občinske skup- ščine z na novo izvoljenimi odborniki. Na ločenih sejah so za predsednika občinskega zbora izvolili Pavla Tolarja, direktorja Gozdnega gospodarstva Bled, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa Franca Cuznarja, šefa gospodarsko-računskega sektorja podjetja LIP Bled. Na ločenih sejah so novi odborniki občinske skupščine podpisali slovesno izjavo. Za podpredsednika radovljiške občinske skupščine je bil na skupni seji ponovno izvoljen Franc Cuznar, za novega predsednika pa Stanko Kajdiž, dosedanji predsednik občinskega odbora SZDL. Od skupno 70 odbornikov jih je bilo na seji 63, ostali pa so bili opravičeno odsotni. Na skupni seji so izvolili tudi komisijo za volitve in imenovanja, ki bo do prihodnje seje skupščine predložila predloge za nove svete in druge organe skupščine. Stanko Kajdiž, diplomirani pravnik, je bil rojen 17. aprila 1921 v Žirovnici. Od leta 1965 je bil predsednik občinskega odbora SZDL in član občinskega odbora ZKS. — at Škofja Loka: Zdravko Krvina Na prvi skupni seji skupščine občine Škofja Loka, ki se je sestala po ločenih sejah obeh zborov v četrtek 4. maja, so odborniki izvolili za (Nadalj. na 3. str.) ICrluiiL/ Lipa — trgovina s spominki v stavbi mestnega muzeja v Kranju vas vabi, da si ogledate veliko izbiro izdelkov DOMAČE OBRTI UMETNEGA KOVAŠTVA KRISTALA IN KERAMIKE ORIGINALNIH BOSANSKIH PREPROG Za obisk se priporoča Za 1. maj po Gorenjskem Povsod slavnostno in veselo Po vseh gorenjskih občinah so se že nekaj dni pred prvim majem začele proslave, razna športna tekmovanja in druge prireditve v počastitev praznika dela. Ponekod so te prireditve in praznovanja združili tudi s počastitvijo 26. obletnice ustanovitve osvobodilne fronte in dnevom zmage — 9. majem. Na JESENICAH so imeli v soboto, 29. aprila, centralno proslavo na umetnem drsališču, kjer so sodelovali gledališče Tome Čufar, folklorna skupina, jeseniška godba, združeni moški pevski zbor, srednješolski mladinski pevski zbor in gasilci. Pripravili so tudi lop ognjemet s hriba Mirce nad Jesenicami. Več kot dvesto balonov pa je poneslo v zrak zastavo s čestitkami za prvi maj. V KRANJU pa je bila proslava že v četrtek, 27. aprila. V prostorih občinske skup ščine sta nastopila simfonični orkester in pevski zbor Franceta Prešerna. V soboto je biil ob 18. uri promenadni koncert na Trgu revolucije, zvečer pa je bila v delavskem domu zabava. V Straži šču pa so skupaj s proslavo za prvi maj proslavili tu- di 15. obletnico pevskega zbora. V RADOVLJICI sicer ni bilo nobene centralne prireditve, vendar pa so že v pe- (Nadalj. na 2. str.) Posvet komunistov Kranj, 5. maja — Danes dopoldne je bil v prostorih Delavskega doma posvet predstavnikov občinskih komitejev ZK sedmih gorenjskih občin. Na posvetu, ki ga je vodil sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Popit, so razpravljali o reorganizaciji ZK v občinah, o izvajanju smernic resolucije CK ZKS o aktivnosti komunistov pri volitvah in o tezah za naslednjo sejo CK ZKJ. KRANJ, sobota, 6. V. 1967 Cen? 40 par aH 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 194/ kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tedni k. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tedni k, !□ sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO LETO XX. — Številka 33 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. —- Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiske — Glavni in Odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Stanko Kajdiž Zdravko Krvina Marjan Bizjak Vinko Gobec Slavko Zalokar (Nadaljevanje s 1. strani) Za 1. maj po Gorenjskem tek in v soboto imeli proslave v delovnih organizacijah. Nekateri delovni kolektivi pa so organizirali tudi izlete in srečanja V ŠKOFJI LOKI so imeti v soboto tradicionalno prvomajsko praznovanje na Mestnem trgu. Pred tem je bil ob 17. uri tek po ulicah Škofje Loke, ob 19. uri pa je na zborovanju, kjer so razglasili tudi rezultate športnih tekmovanj, govoril republiški pcslanec Ivan Franko. Na zborovanju je igrala godba na pihala iz škofje Loke, nastopil pa je tudi pevski zbor Ivana Cankarja Sv. Duh — Virmaše. V TRŽIČU je občinski sindikalni svet že v aprilu organiziral razna športna tekmovanja v počastitev praznika dela. V nedeljo, 30, aprila, so v Cankarjevem domu najboljšim podelili priznanja in pokale. Hkrati so na te; prireditvi nastopili gostje iz pobratenega francoskega mesta. Na Ljubelju pa so kuharji iz francoskega mesta Ste. Marie aux Mineš pripravili francosko kosilo. Razen tega pa so mladinci iz Tržiča že v soboto organizirali družabni večer v mladinskem domu. Več najrazličnejših prireditev pa so organizirali tudi po drugih krajih na Gorenjskem. Tako je 27. aprila obiskalo učence osnovne šole v Cerkljah 120 učencev in učenk iz osnovne šole iz Šmartna pri Litiji. Ob tem srečanju so 6 kratkim kulturnim programom in športnimi tekmovanji proslavili tudi praznik dela. A. 2. Štafeta mladosti po Gorenjski V ponedeljek, 1. maja, je z vrha Triglava startala republiška štafeta mladosti. Štafeto so potem nosi'i čez Kredarico, Velo polje, Jezerca, Lipnico, Mežakljo, Obranco, Lesce, Radovljico, Beguinje, Tržič, Golnik, Naklo, Kranj, Žabnico, škof j o Loko in Goričane do Ljubljane. Tu se je v četrtek, 4. maja, ob 9. uri dopoldan pridružila zvezni štafeti mladosti. Hkrati s to štafeto pa so v nekaterih občinah organizirali tudi lokalne štafete. Tako so na Jesenicah organizirali štafeto, ki je startala pri Milovanovičevem spomeniku v Završnici in se potem v sredo pri Mostah pridružila triglavski štafeti mladosti. V Radovljici pa so organizirali lovsko mladin-siko štafeto, ki je startala na Vodiški planini. V Tržiču pa so mladinci, planinci in občani ponesli kar dve lokalni štafeti; eno izpod Storžiča, drugo pa iz Ljubelja. Mladinci in občani vseh gorenjskih občin so tako v teh dneh pozdravili štafeto mladosti itn. prek nje izročili pozdrave predsedniku Titu ob letošnjem 75. rojstnem dnevu. V vseh gorenjskih mestih in večjih krajih so ob tej priliki pripravili tudi krajše kulturne programe, v katerih so sodelovali pevsiki zbori, recitatorji, godbe na pihala in drugi. Hkrati so se v nekaterih občinah tudi že začele prireditve v počastitev dneva mladosti. A. ž. Nova skupščina bo imela dovolj dela Pogovor z dosedanjim predsednikom občinske skupščine v Kranju Martinom Koširjem Dan pred sestavo nove občinske skupščine smo zaprosili za pogovor tudi dosedanjega predsednika občinske skupščine v Kranju Martina Koširja. Tovariš Košir je bil predsednik dobra štiri leta. Potem pa so ga na občinskem političnem aktivu predvideli za političnega sekretarja občinskega komiteja ZK v Kranju. Razen tega pa bo še dve leti odbornik občinske skupščine, ker mu cdborniški mandat še ni potekel. Ker smo v tem času zaprosili za pogovor vse dosedanje predsednike občinskih skupščin na Gorenjskem, smo nekaj vprašanj zastavili tudi njemu. Ali imate v teh zadnjih dneh vašega županovanja dosti dela? »V zadnjih dneh moje predsedniške dobe je bila pred mano in skupščino obilica nalog, ki sem jih moral opraviti še pred sestavo nove skupščine. Najbolj pomembno pa je prav gotovo, da je še stara skupina sprejela srednjeročni ekonomski in družbeni program razvoja občine. To je brez dvoma eden najbolj pomembnih dokumentov, kar jih je sprejela ta skupščina. Hkrati pa dokument nalaga precej nalog tudi novi skupščini. Perspektivni program namreč ni samo enkraten akt, ampak proces razvoja občine, ki nam mora biti neprestano pred očmi. To je dogovor vseh delovnih ljudi za nadaljnje delo.« Prvomajsko srečanje Toliko veselja in radosti v Domu onemoglih v Po toča h nad Preddvorom prav gotovo že dolgo ni bilo. V soboto pred prvim majem sta jih obiskala Senčurski oktet in folklorna skupina iz Preddvora. Oskrbovancem, polnim skrbi in vsakodnevnih tegob, sta prinesla delček, ve- selja in sproščenosti, poleg tega pa slovensko pesem in veselje, kar prav gotovo marsikateri stanovalec doma zelo pogreša. Do zadnjega kotička so napolnili dnevno sobo in se po končanem programu z izvajalci vred veselili in praznovali še dolgo v noč. J. K. Kako ocenjujete delo med tem ko ste bili predsednik? Kaj ste v tem času uspeli narediti? »Mislim, da delo v skupščini ni delo posameznika. Pri tem je potrebno sodelovanje vseh ljudi. Moram pa reči, da je bilo v tej štiri in polletni mandatni dobi dela dovolj in da je ta skupščina opravila nekaj pomembnih na'oig. Med tem časom nam je z d kovnimi organizacijami uspelo razviti takšno sodelovanje, da je bil program razvoja občine usklajen z zahtevami skupščine, delovnih organizacij in vseh občanov. Modernizirali smo dobršen del proizvodnje, vendar pa ta proces še ni zaključen. Zgradili smo več novih šol in tako v dobršni meri rešili problem šolstva v občini. Prav tako pa ne smemo podcenjevati uspehov na področju zdravstva, kjer smo zgradlii bolnico za ginekologijo in porodništvo, na področju telesne kulture, kjer smo zgradili športni stadion iin na področju pravosodja, stanovanjske ter komunalne izgradnje. V zadnjih Štirih, letih smo vsalko leto zgradili približno 312 novih stanovanj, modernizirali več cest, uredili javno razsvetljavo, vodovod in kanalizacijo. Nekaj uspehov pa smo imeli tudi na področju gostinstva, kjer smo preuredili ion obnovili več gostinskih objektov na Krvavcu, Jezerskem, v Preddvoru in tudi v samem mestu. Seveda pa vse te uspehe lahko pripišemo zgolj sodelovanju in razumevanju delovnih organizacij in vseh občanov, ki so prav s svojimi prispevki omogočili tak razvoj.« Kje pa ste imeli najbolj nesrečno roko? »Med tem časom je bilo več pobud za skupne investicije v gospodarstvu — zlasti na področju energetike (topilarna), za ureditev otro- škega varstva, za ureditev kadrovske politike itd., ki nam jih ni uspelo v celoti rešiti. Dali smo prednost šolstvu, nova skupščina pa bo morala prav gotovo posvetiti vso pozornost otroškemu varstvu, energetiki itd. Mislim pa, da bo za ureditev vseh teh vprašanj v prihodnje še dosti dela; vsekakor pa jih ne bi smeli zanemariti ali pustiti ob strani.« še preden ste postali predsednik, so nekateri menili, da boste večjo pozornost posvečali razvoju kmetijstva kot pa razvoju športa v občini. Kaj menite o tem? »Mislim, da nobena od obeh dejavnosti ni uživala posebne »priljubljenosti« v programih razvoja občine. Za obe pa bo potrebnega še precej denarja.« Katere pa bodo po vašem mnenju glavne naloge skupščine in novega predsednika? Osmova vsemu bo prav gotovo program razvoja občine v prihodnje, s tem v zvezi pa izpolnitev letošnjega programa. Pred nami je izgradnja šole na Zlatom polju, izvajanje komunalnih nalog, financiranje strokovnega šolstva ian ljubljanskih kliničnih bolnišnic. Reševati bo treba težave pri izvozu, povečati osebne dohodke, odpirati nova delovna mesta i »vanje vode za bazen kopa Ma itd. Objekt naj bi koristil tudi širšim potrebam, telesnovzgojnim in športnim organizacijam iz vse države, ki pošiljajo svoje ekipe na treninge v Kranjsko goro, visoki šoli za telesno vzgojo in drugim. Vsi so pozdravili tako pobudo in velja resne presoje. Vsi vedo in so prepričani, da bo Kranjska gora kmalu potrebovala take prostore. Toda, ko se razvije razprava o tem, kdo še, razen sklada za šolstvo in občanov jeseniške občine, prispeva za tak skupen objekt, se izogib-Ijejo konkretnim odgovorom. Gre za okrog 50 milijonov starih dinarjev, kolikor bi bila gradnja zaradi tega dražja. Ce bo že moč zbrati 350 milijonov starih dinarjev za šolo, ali ne bi bilo moč najti ie tistih 50 milijonov. To je toliko bolj potrebno, ker je moč urediti gradnjo po etapah, oziroma dokončati nekatera dela kasneje. Predvsem je treba računati na 6troške, ki bi bili, če bi take objekte gradili kasneje in ločeno, saj bi bili nekajkrat višji, ker so se občani izrekli za sodelovanje oziroma za prispevek. Domačini bodo zbrali tudi potreben les in pomagali na druge načine ter bi radi začeli kmalu z gradnjo. Prav zato se bo treba odločiti, tako ali tako, ali telovadnico za potrebe šole ali za kaj več? Sola je tu potrebna. Prav tako pa tudi ostali prostori, saj je v Kranjski gori praktično nemogoče organizirati kakšno večjo prireditev. J. Podobnik Minuli četrtek, 20. aprila, je bila v Kranju redna skupščina občinske organizacije rdečega križa, ki so se je udeležili delegati iz krajevnih organizacij RK, člani občinskega odbora in nekateri gostje. Po uvodnem govoru predsednice občinske organizacije so udeleženci skupščine največ razpravljali o krvodajalski akciji v občini. Opozorili so, da bi vse dolovne organizacije v občini morale določiti v svojih statutih za krvo- Odločili so se za novo šolsko stavbo Lokacija šole v Gorenji vasi Nova šola v Gorenji vasi bo stala na zemlji med cesto, ki bo šla prek mosta in se bo nad cerkvijo nadaljevala v Žirovski vrh ter obratoma Kroja in Jelovice. Tako so se pred dnevi odločili na občini v Škofji Loki. Ob določitvi lokacije za novo šolo so se morali odločiti predvsem: ali povečati in obnoviti staro šolo ali pa zgraditi popolnoma nov objekt. Po prvotnih načrtih naj bi na staro šolo dozidali 12 do 14 učilnic. Zračunali so, da bi obnova stare šole stala precej več kot gradnja nove, poleg tega pa so se v zadnjem času pokazale še nekatere ugodnosti, ki govore v prid novi gradnji. V bližini zemljišča, kjer bodo gradili šolo, so vse komunalne naprave, kar bo gradnjo precej pocenilo. Tako jc lokacija oddaljena le 30 m od transformatorske postaje, v bližini je glavni vodovodni vod na Dobravo ter nova kanalizacija obratov Jelovice in Kroja. Poleg gradnje bo nova lokacija pocenila tudi samo vzdrževanje, saj nameravajo narediti skupno kotlarno za oba obrata in novo šolo. Tako je lokacija za novo šolo neuradno določena, načrti so v izdelavi in ostane še glavno vprašanje, kje dobiti denar. Malo oz. praktično ni možnosti, da bi gradili z denarjem občinskega proračuna ter bodo zaradi tega morali v občini prej ali kasneje resneje razmisliti o samoprispevku občanov . za gradnjo šol. -pc Priprave na letno sezono v Kranjski gori čistijo, belijo in pleskajo notranje prostore hotelov in motela. Ta čas sta odprta le, hotel Razor in kmečka gostilna. Obnova hotela Slavec je v polnem toku in računajo, da bo do konca junija urejen. Za prvomajske praznike pa so skoraj vsi gostinski obrati za te dni lahko sprejeli goste. -bb dajalce na dan odvzema krvi prost in plačan dan. Takšno priporočilo je sprejela tudi občinska skupščina. Zato so udeleženci skupščine menili, naj bi to uredili tudi v podjetju Avtopromet v Kranju. Na skupščini so sprejeli sklep, naj republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo uredi problem kmečkih krvodajalcev. Ti morajo namreč pri boleznih in poškodbah, ko je potrebna transfuzija kljub temu, da so darovali kri, to potem plačati. Pri rednih zavarovancih to plača sklad socialnega zavarovanja, kar je pravzaprav isto, vendar so udeleženci skupščine menili, naj bi republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo to kljub temu proučil in ustrezno rešil. Na skupščini so izvolili tudi * novi 15-članski občinski odbor, v katerem je več kot polovica novih članov, in sprejeli program organ i-je za prihodnje. A. 2. Ob 20-letnici organizacije ljudske tehnike v Kranju Lepi uspehi Ustanovili so več osnovnih organizacij v občini — Posebno skrb posvečajo šolam Letos praznuje organizacija ljudske tehnike v Kranju 20. obletnico obstoja. Ves ta čas je v tej organizaciji delalo veliko mladih in starejših članov. Danes so vključeni v organizacijo ljudske tehnike v kranjski občini avlo-moto društva, foto klub, radio klub, brodarsko društvo in društvo kmetijskih tehnikov. Pred nedavnim pa so ustanovili tudi več osnovnih organizacij; med drugim v Tekstil-indusu, Iskri, Savi in Kovinarju ter. v Žabnici in na Golniku. Razen rednega dela organizacija ljudske tehnike posveča še posebno skrb osnov, šolam. Oskrbuje jih z najrazličnejšim materialom in organizira razna predavanja in tečaje. Največ uspehov pri delu pa so imeli do sedaj foto klub, brodarsko društvo in radio klub. Letos pa so v počastitev 20. obletnice organizirali še posebno tekmovanje Leška pekarna podjetja Žito Ljubljana je po manj kot letu dni obratovanja že močno osvojila trg, potrošniki pa so s kruhom že znatno bolj zadovoljni kot lani. Pred letošnjo turistično sezono je pekarna začela peči tudi nekatere posebne kruhe, npr. kruh z dodatkom ovsenih kosmičev, koruzni kruh, ajdov kruh, domači kruh, 100 % rženi kruh itd. Od 1. aprila naprej pečejo v pekarni 35 različnih kruhov in vrst peciva — Foto Frančišek Perdan med organizacijami. Ob tej priliki smo zaprosili za nekaj besed predsednika občinskega sveta Ljudske tehnike Boruta Kobija. Koliko časa že delaš v organizaciji Ljudske tehnike? »Začel sem 1958. leta v bro-i darskem društvu, letos pa ja minilo dve leti, odkar sem predsednik sveta. Zaradi študija pa se nisem mogel najbolje posvetiti temu dalu. Vendar pa zaradi tega delo sveta ni bilo okrnjeno, saj so si ostali člani zelo prizadevali. Največjo zahvalo prav gotovo zaslužijo Alojz Zibert iz foto kluba, Mile Vozel iz radio kluba, Andrej Zergaj iz avtomoto društva Cerklje in Zvonko Adamič iz avtomoto društva Kranj.« S čim se trenutno ukvarjate v svetu? »Želimo izboljšati delo sveta in razširiti sodelovanje z osnovnimi organizacijami. Poiskati moramo tudi takšna oblike dela, da svet ne bo zaostajal za razvojem organizacij.« Kaj pa pripravljate v pri--hodnje? »Pripravljamo razstavo Tehniko mladini in redno skupščino, ki bo v tem mesecu; Ob zaključku tekmovanja pa bomo ocenili najboljša dela posameznih organizacij in razdelili priznanja.« Izbral si si pravniški poklic. Ali ni tvoje poklicno delo prccej v nasprotju z delom v organizaciji ljudska tehnike? »Obe dejavnosti si na prvi pogled res nasprotujeta. Ker pa sem se zanimal za šport, sem že zelo zgodaj začel delati v brodarskem društvu.' Tako so me pred dvema letoma predlagali za predsednika občinskega sveta. Najbrž mi v dvoletnem delu ni vse najbolje uspelo; posebno uskladiti študij z delom v ljudski tehniki. Vendar pa bom tudi v prihodnje še delal v brodarskem društvu.« A. Zalar Vode! Vode! Loka je žejna! »Ko razpravljamo o vodovodu, o predlogu za gradnjo vodovoda Hotovlja — škofja Loka, o povišanju vodarine v občini, ne smemo računali le na to, koliko več bomo morali plačati vsako leto oziroma mesec, marveč se moramo zavedati, da s tem odločamo tudi o bodočnosti mesta škofja Loka, o tem ali naj se mesto še na^io industrijsko razvija, ali naj živi in raste ali pa naj ostane v nekakšnem rezervatu iz katerega ni poti. V Škofjl Loki že sedaj primanjkuje vode. če ne bomo zgradili novega vodovoda, ni več mogoč razvoj mesta.« (bivši predsednik skupščine Milan Osovnikar). Mesto, ki bo leta 1973 slavilo svojo tisočletnico, je žejno. Pred starim mestom, ki je preobremenjeno z najrazličnejšimi zahtevami, se je pojavila nova: pitna voda. Problem je treba rešiti ali pa bo mesto shiralo. ZAČETEK VODOVODA Leta 1902 je štela Škofja Loka 2200 prebivalcev. Zgradili so gravitacijski vodovod, ki .se je napajal iz treh studencev z močjo 5 1/sek. Poleg tega so prebivalci Stare Loke, Binklja in Virloga zgradili še svoj vodovod. Uršu-linke pa so prav tako v tem času zgradile še vodovod za 6vojo uporabo. Do izboljšav je bilo treba čakati do leta 1938. Takrat so začeli graditi v Viršku črpal-nico z zmogljivostjo 81/sek., ter v Veštru zajeli studenec Pankelj. Gradnja je bila končana leta 1948. Potrebe po vodi so po vojni naglo naraščale. Razvoj mesta je zahteval, da so leta 1955 v Viršku namestili nove črpalke z zmogljivostjo 15 1/sek. V letih od 1957 do 1962 so zgradili črpalnico Lipnica in cevovod Lipnica—Trata z odcepi do Suhe, Grenea, Vir-maš, Godešiča in Reteč. LOKA JE ŽEJNA Vodovodno omrežje v Škof-ji Loki in Stari Loki je staro prek 60 let. Zaradi tega prihaja do velike izgube vode v cevovodih, ki je zaradi dotrajanosti ne držijo več dobro. Poleg tega porabi vedno več vode tudi industrija. Le- ta 1969 bosta samo Gorenjska predilnica in klavnica potrebovali tretjino sedanjih zmogljivosti vodovoda. V Škof j i Loki je postal že vsakdanji pojav, da ostanejo višje ležeči predeli brez vode. Ljudje iz stolpnic morajo hoditi po vodo v kleti. Posebne težave so v sušnih mesecih, ko je potrošnja vode večja kot je dotok podtalnice. Rešitev bi bila mogoča v gradnji še novih vodnjakov, vendar jih na eni strani oku-žujejo bližnja naselja, na drugi pa studencev — ki bi zadostovali vsaj za 5 let — v okolici Loke ni. Tudi na obstoječih črpalnicah je voda večkrat bakteriološko neprimerna. Zaradi velike porabe električne energije pri črpalkah je loška voda precej draga. Samo električna energija stane letno 8.5 milijona starih dinarjev. Ob prekinitvi toka pa se loški vodovod vsakokrat osuši. UPANJE V IIOTO VEL JŠClCI Z raziskavami so dognali, da je najbližji izvir, ki bi ustrezal vsem potrebam, v dolini Hotoveljščice pri Poljanah. Minimalna izdatnost virov znaša tu 801/sek., voda je bakteriološko in kemično pregledana in ustreza pogojem pitne vode. V Skofji Loki so že izdelali projekt za zajetje. Novi cevovod bi dovajal ustrezno količino za Škofjo Loko in okolico v dobi 40 let. Po tej varianti bi lahko priključili novi cevovod na obstoječe omrežje, problemi z oskrbo pitne vode v višjih predelih pa bodo rešeni z obratovanjem cevovoda iz Hotovije, novega razbremenilnika nad Zabrajdo in glavnega napajalnega voda od razbremenilnika do rezervoarja na Kam-nitniku. ZAČETA IN USTAVLJENA DELA Leta 1964 so že začeli graditi vodovod Hotovlja—škofja Loka. Denar za gradnjo so dobili iz povišane vodarine, ki so jo plačevala podjetja. Na ta način so zbrali 25 mi-lijincv 719.000 starih dinarjev, vendar so znašali stroški 45,985.753 starih dinarjev. Podjetje Vodovod Kranj je pokrilo razliko iz svojega denarja, vendar so morali gradnjo ustaviti, ker podjetje ni dobilo kreditov, loška podjetja pa niso hotela več plačevati povišane vodarine. Na seji skupščine Škofja Loka so 26. aprila razpravljali o teh problemih. Odbornik Doljak je o tem dejal: »Kdo je bil sploh investitor? Kakšno je bilo nadzorstvo? Menim, da so gospodarske organizacije odtegnile denar za gradnjo zaradi suma o pravilnosti poslovanja ...« Predsednik sveta za urbanizem Bernard mu je na to pojasnil naslednje: »Takratni direktor vodovoda je obljubljal, da bodo gradnjo sami izpeljali. Nad deli nismo imeli natančnega nadzora. Podjetje je samo sprejelo riziko in kot vidimo so bili stroški za 20 milijonov višji kot smo prispevali.« Osovnikar: »V Hotovlji je že bila komisija, ki je razčistila odnose. V bodoče bo potreben nadzor nad deli.« Zastopniki Vodovoda Kranj. Stanovanjskega podjetja, Gorenjske kreditne banke in oddelka za finance in gospo- darstvo so že pripravili podrobno analizo vseh dohodkov in izdatkov obrata Vodovoda v Škofji Loki, plan investicij in ugotovili možno povečanje potrošnje vode, določili lastno ceno vode in izdelali predlog za povišanje vodarine. INVESTICIJA Gradnja vodovoda od Ho-tovlje do Škofje Loke bi stala skupno 840,665.000 starih dinarjev. Gradili naj bi v dveh etapah, in to najprej prva faza: cevovod od Hotov-lje do rezervoarja na Kam-nitniku ter razbremenilnik v Zabrajdi ter druga faza: rekonstrukcija omrežja v škofji Loki z odcepom na Trato in Dorfarje v Staro Loko, Ve-šter in Binkelj. Prva faza bi morala biti narejena do leta 1969 in bo stala 522,465.000 starih dinarjev, drugo fazo pa bi gradili počasneje in bi stala 320,000.000 starih dinarjev. POVIŠANA VODARINA Denar za gradnjo naj bi dobili iz povišane vodarine in kredita Gorenjske kreditne banke. Od leta 1967 do 1969 naj bi s povišano vodarino zbrali 120 milijonov starih dinarjev, banka pa naj bi dala v letu 1967 200 milijonov, v letu 1968 115 milijonov kredita iz stanovanjskega sklada, leta 1969 pa 122 milijonov kredita iz depozitov gospodarskih podjetji. LOKA JE ŽEJNA — Rezervoar na Kamnitniku (v ospredju), pomemben dodatek loškemu vodovodu, bo omogočil napajanje višje ležečih predelov x vodo. škofja Loka (zadaj; upira vanj svoje oči, v njem vidi prvega znanilca zmage v »bitki za vodo« — Foto F. Perdan RAZPIS Krajevna skupnost Železniki, razpisuje prosto delovno mesto (honorarna zaposlitev) za dela pri vzdrževanju vodovodnih naprav in istočasno četrtletno opravljanje in-kasantske službe. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Pismene prijave je treba vložiti najkasneje do 10. maja 1967 na Krajevno skupnost Železniki. Krajevna skupnost Železniki Zaradi tega naj bi povišali vodo na 80 din za m3 (sedaj 40 din) za široko potrošnjo in proračunske ustanove ter na 160 din za m3 za ostale potrošnike (sedaj 120 din). Nekatera podjetja se s temi cenami niso strinjala in tako obstaja sedaj tudi drugi predlog, po katerem naj bi plačevali vodo v široki potrošnji po 100 din, za ostale pa po 150 din za m3. DENAR, DENAR... Na seji skupščine se je o tem razvila izredno živa razprava. Povzemamo nekatere ugotovitve. Šter: »Ne zdi sc mi prav* da bi ljudje plačevali dražje vodo tudi za tiste, ki bodo kasneje gradili. Ti se bodo enostavno le priključili na omrežje. Treba bi bilo povišati priklopne takse, da bi tudi od tam dobili nekaj denarja ...« Osovnikar: »Brez dvoma to drži. Vendar ni zakonskih osnov za priklopne takse.« Kosmačin: »Nekatere vasi so naredile vodovod s pro-stovoljnim delom. Sedaj bodo plačevali tudi za tiste, ki niso ničesar naredili ...« Predsednik Osovnikar je prebral pismene pripombe Svoljšaka, ki se prav tako zavzema za višjo pristopnino k vodovodu. V pismu navaja, da je pristopnina leta 1935 znašala 4000 din, kar je znašalo štiri učiteljeve mesečne plače. Osovnikar: »Drži, da je to nekakšen pritisk na standard, vendar s tem ne smemo pretiravati. Mesečno pride na gospodinjstvo s povišanjem cene vode 400 din. Pri 12.000 prebivalcih znaša to 10 milijonov letno. Mislim, da se družinam ne bo veliko poznalo, mestu pa zelo. Zavedati se moramo, da odločamo o bodočnosti mesta ...« RAZPRAVA O VODOVODU JE BILA ZAKLJUČENA. LOKA JE ŽEJNA IN NUJNO POTREBUJE VODE. TO BO MORDA NAJVAŽNEJŠA SKRB NOVE SKUPŠČINE. P. Čolnar Umetnokovinska obrt UKO -Kropa ponovno razpisuje prosto delovno mesto MOJSTRA GRAVERSKE DELAVNICE Pogoji: razen splošnih pogojev se zahteva: 1. Visoko kvalificiran graver s šolo srednje stopnje, 5-letna praksa v ročni gravuri, poznavanje strojne gravure in obvladanje cizelerske stroke. 2. Kvalificiran graver z 10-letno prakso in obvladanjem strok, navedenih pod točko 1. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni na voljo. Razpis ostane v veljavi 15 dni od objave v časopisu. v Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema uprava UKO na sedežu podjetja v Kropi. SOBOTA — 6. maja 1967 Grška vlada premiera Ko-liasa, ki je po vojaškem udaru dala aretirati več tisoč ljudi, vsak dan uvaja nove ukrepe. Tako postopoma želijo odstraniti iz državnega aparata »nezaželene elemente«. Odstavili so že več generalnih sekretarjev prejšnjih ministrstev, namesto njih pa so imenovali sodnike in advokate, ki doslej še niso bili na takih položajih. V četrtek zjutraj so se na severozahodnem področju Južnega Vietnama, tik ob laoski meji, razvneli srditi boji med ameriškimi četami in enotami južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte. Ameriški general Lewis Walt, ki poveljuje ekspedieijskemu korpusu marincev je povedal, da je bila to ena najhujših bitk. Zaradi te bitke sc je število padlih Američanov v vietnamski vojni občutno povečalo. I2IJ3 Genocid, pomeni zločin, ki je naperjen proti celemu narodu ali rasi, zločin, ki ogroža njen fizični ali moralni obstoj. Njegov cilj je iztrebiti narod ali raso. 2. maja je v Stockholmu začelo zasedati mednarodno sodišče za ugotavljanje vojnih zločinov v Vietnamu, ki se je sešlo na pobudo 94-lctnega britanskega misleca lorda Beriranđa Rnssella. Sodišče, ki pravzaprav ni sodišče. Njegova razsodba ne bo za nikogar obvezna, a vendar je že dosedanje delo vzbudilo ogromen odziv v vsem svetu. Njegov namen najbolje pojasnjujejo Russellove besede: »Imamo razloge za ta tribunal. Ne manjka dokazov za zločine, V__ ki smo jim priče vsak dan in ki jim ni primera. Sleherni trenutek prinaša vietnamskemu ljudstvu hujše gorje. Preiskujemo, da bi vse to objavili. Dokumentiramo da bi obtožili, budimo zavest, da bi spodbudili k množičnemu odporu. To je naš smoter, to je opora naše poštenosti in časti.« »Umazana vojna« v Vietnamu je zbudila po celem svetu val ogorčenja. Jasno je, da bi bila rešitev mogoča le v pogajanjih. Kaže, da je to jasno tuđi Amerikancem, saj so se v svoji nemoči odločili za iztrebljanje naroda. Tega sicer ne priznavajo. Govore o svojih naporih za mirno reši- tev problema, vendar je njihova praksa drugačna. Bombardiranje civilnega prebivalstva, razmesarjeni otroci, ženske in starci na namišljenem ameriškem bojišču, uničevanje s kemičnimi in bakteriološkimi orožji, ki na terenu, kamor padejo, preprečujejo življenje za najmanj 30 let. Vse to govori o poizkusu po načrtnem iztrebljanju naroda — genocidu. ZDA poizkušajo biti svetovni žandar, ki naj bi predpisoval ostalim, kaj smejo in kaj ne. V polpretekli dobi je svet že imel opravka s podobnim žan-darjem — Hitlerjem, vendar so še Amerikanci od njega marsikaj naučili in jim jc do sedaj uspevalo slepiti precej držav. Ko je francoski fizik Vi-gier opisoval Russellovemu sodišču uničevanja je med drugim izjavil: »Znanstveno je ugotovljeno, da je to, kar Amerikanci sedaj delajo v Vietnamu, stokrat hujše od tega, kar so počeli Nemci.« Sodišče je pozvalo južno-vietnamsko osvobodilno gibanje, vladi DR Vietnam in ZDA naj predlože dokaze in dokumente o vojni. Medtem ko sta se prva dva temu odzvala, se ZDA, kot je bilo pričakovati, niso. Še več. Ameriški zunanji minister Rusk se je v pozivu norčeval v stilu ti k ameriške vsemogočnosti: »Ne bom se šel igrat s 94-let-nim starcem.« Ruskova vlada se raje igra s svetom. Kaže, da še sedaj ne sprevidi, da takšno »igranje« lahko škodi le narodu, ki ga predstavlja. Generalni sekretar U Tant je o borbi vietnamskega ljudstva kratko izjavil: »To je borba za obstanek.« Svet se tega vse bolj zaveda, zaveda se tudi tega, da, če bi uspelo Amerikancem v njihovem nerazumskem početju, bi sc samo vsiljevalo zopet vprašanje: kdo je naslednji na vrsti. Zgodovina potrjuje tak razvoj dogodkov. P. Čolnar Sodlia genocidu Francoski fizik Vigier je izjavil pred Russellovim mednarodnim sodiščem: »Znanstveno je ugotovljeno, da je to, kar Amerikanci zdaj delajo v Vietnamu, stokrat hujše, kar so Nemci delali med drugo svetovno vojno.« Mehiški zunanji minister Antonio Carillo Flores bo poleti uradno obiskal Jugoslavijo. V Beograd bo prispel 29. junija, kjer bo ostal tri dni nato pa si bo ogledal še nekatere druge kraje v Jugoslaviji. Iz slovenskih zamejskih časopisov SLOVENSKI VESTNIK V soboto, 29. aprila, s0 v Gradcu odprli letošnji spomladanski sejem, na katerem sodeluje 1068 razstavljavcev iz Avstrije in 523 iz 23 držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Med njimi so zastopane vse sosednje države, med katerimi imata Zahodna Nemčija in Jugoslavija največ razstavljavcev. Sejem bo odprt do 7. maja. Pred kratkim je v Ljubljani koroška deželna vlada podelila 21 uslužbencem Slovenija ceste odlikovanja 7.a zgledno pomoč pri urejanju koroških cest po vremenskih katastrofah leta 1965 i,n lani. V nedeljo, 30. aprila, je bilo v Trstu bratsko srečanje koroških in primorskih Slovencev. Ob petih popoldne je bil v kulturnem domu v Trstu koncert koroških in primorskih slovenskih pevskih zborov. Srečanje ob 25-letnici izseljevanja koroških Slovencev Manifestacija ustvarjalne trdoživosti V Celovcu je bilo minulo nedeljo veliko spominsko zborovanje ob 25-letnici izseljevanja koroških Slovencev. V veliki koncertni dvorani glasbenega doma se je zbralo nad šeststo bivših pregnancev, njihovih svojcev in kulturnih delavcev s Koroške. Navzoči so bili tudi predstavniki koroške deželne vlade in slovenske prosvetne zveze in narodnega sveta koroških Slovencev. Zborovanje je izzvenelo v pravo kulturno-politično manifestacijo naše narodne manjšine. Spomine na politične dogodke v letu 1942, ko so hitlerjcvci izselili nad 300 koroških družin, sta obujala predsednik narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in predsednik zveze slovenskih organizacij dr. Franc Zwitter. Spregovorila sta o ustvarjalnih prizadevanjih koroških manjšinskih organizacij in se zavzemala za narodnostne pravice ter se sklicevala na 7. člen avstrijske zvezne ustave, ki konkretno in zadovoljivo ureja pravice narodnega jezika in kulturno-ustvarjalne-ga življenja slovenske manjšine. Le da se bo treba za te pravice nenehno in vztrajno boriti. V kulturnem delu sporeda so nastopali združeni zbori dveh vodilnih slovenskih organizacij: slovenske prosvetne zveze in zveze pevskih društev, recitirali pa so dijaki iz dijaškega doma. Na sporedu so bile skladbe Radovana Gobca, Rada Si-monitija, Gustava in Benjamina Ipavca in drugih. Dijaki pa so zborno recitirali pesem Igorja Grudna Slovenska zemlja in dve pesmi koroške pesnice Milke Hartman. J. B. 800 otrok na zdravstvenem letovanju Denar za letovanje so zagotovile tudi občine Radovljica, Kranj, Škofja Loka in Tržič — Na letovanje bo odšlo 1445 otrok Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj je tudi letos siklenila, da bo plačala zdravstveno letovanje za osemsto zdravstveno najbolj ogroženih otrok na Gorenjskem. Zazidalni nacrt y Gorenji vasi Skupščina občine Škofja Loka je potrdila zazidalni načrt za Tabor I in Tabor II v Gorenji vasi že leta 1962 so izdelali za Gorenjo vas ureditveni načrt, ki ga je skupščina sprejela. Ker je Interes za gradnjo razmeroma majhen, so izdelali zazidalni načrt le za dve manjši področji, in sicer za Tabor I in Tabor II. Zazidalni načrt so obravnavali na zboru volivcev, .kjer so dali k načrtu nekatere pripombe. Interesenti za gradnjo hiš na področju Tabor II so predlagali, da se namesto predvidenih montažnih stanovanjskih hiš določi gradnja klasičnih zidanih stavb. Svet za urbanizem je potrdil dodatni predlog, ki ga je izdelal projektant. Skupščina je sprejela pripombo, da naj določi za gradnjo stanovanjskih hiš tudi področje »na Mlaki«, to je od sedanjih petih hiš proti Gorenji vasi, čeprav se svet za urbanizem s predlogom ni strinjal. . Skupščina se je strinjala s svetom za urbanizem, da se parcela št. 173/1 k. o. Gorenja vas ne dovoli za gradnjo sta- novanjske hiše, ker bi stanovanjska hiša med javnimi stavbami v centru naselja porušila osnutek celotne za-zidave. -pc Revije pevskih zborov V nedeljo, 7. maja, ob 15. uri, bo v gasilskem domu v Dupljah revija pevskih zborov. Nastopilo bo dvanajst šolskih in odraslih zborov in godalni orkester Glasbene šole v Kranju. S tem so se v kranjski občini začeli nastopi vokalnih in instrumentalnih skupin v okviru praznovanja dneva mladosti. O revijah bomo še pisali. A. 2. Ti otroci bodo v poletnih mesecih letovali v Novigradu. Zavod za klimatsko zdravljenje otrok v Kranju je zato skupaj s pediatri že določil, koliko otrok bo letovalo iz posameznih občin. Tako bo iz Radovljice leto-valo 148 otrok, iz Kranja 250, z Jesenic 180, iz škofje Loke 146 in iz Tržiča 76 otrok. Za to letovanje bodo starši prispevali po deset tisoč starih dinarjev, ostalo pa bo kril sklad zdravstvenega zavarovanja. Na tem letovanju bo največ predšolskih otrok, pri čemer bodo imeli prednost otroci stari od ©nega do treh let. Z njimi pa bodo lahko odšle na letovanje tudi matere. Razen tega pa so tudi občinske skupščine v Radovljici, Kranju, Škofji Loki in v Tržiču zagotovile v proračunih denar za zdravstvena letovanja. Ti otroci pa bodo letovali v Novigradu in na Stenjaku. Iz Radovljice b« tako odšlo na letovanje 70 otrok, iz Kranja 240 in ša 100 otrok iz Posebne osnovne šole, ki bodo na Stenjaku imeli pouk na prostem, iz škofje Loke 130 in iz Tržiča 105 otrok. Skupaj bo torej letos v Novigradu in na Stenjaku letovalo 1445 otrok. Tako so občinske skupščine in skupščina socialnega zavarovanja kljub reformi našle denar za zdravstveno preventivo. To pa je prav gotovo vredno vse pohvale. A. 2. MEDTEM ARCONAVTI SO PRINESLI Z LAP3E VRČE ZVINOM.. Miha Klinar: Mesta, ceste i Domo' III. DEL _x Rozika bi zjutraj, ko se je vnel tfl prepir, ob tej materini razlagi pf^j Tocla bila je zaradi štefankine »lenc^ najraje pritrdila Mariji, ki je imen", navadno Štefankino prešuštništvo ifM temu prešuštništvu konec, če štefi in mati, in če pozablja na moža in oti'L' Mati je bila seveda drugačnega , Federle ni več živ in da je štefi Marija pa je vztrajala pri svojeg Marijino stran, ko bi ne potrebovala na predzakonsko ljubezen in predzat^, strogo, bi jo prosila, naj gre z nj". . Toda to bi bilo še slabše, kakor da j čevo in Fonovo, z ženami, ki bodo 1 Ne, Marije ne bo vabila s sebtfh slehernem koraku kazala pred očmi ^ nevarnost greha, kakor da je resni-zapoved: Ljubite se med seboj! V piše, da se pred zakonom ljudje ne $ K vse tiste zakramente od krsta do za^ ( »Ah, samo štefi bi me razumela," kako bi se zopet sprijaznila s sest^' nikoli prepirali. Nič drugega ji ne preostaja, ka^ naj ji odpusti. Toda, ali ji bo štefi mogla odpir S takim vprašanjem in s tesnC; odpre vrata in preseneti štefi, ki ^ liste in bere, a ko zagleda Roziko, j »Nisem te hotela žaliti, štefank^ »In tudi njega nisem hotela žaliti. ' me imela rada in jaz tebe tudi. NiK vaju zmotila.« »Zmotila?« jo Štefi mračno pogl' »Ne, nič ne mislim! A tudi ko t nov dolarjev. 25.000 umetnikov z vsega sveta bo zabavalo obiskovalce. Gostovali bodo Laurence Olivier, Jehudi Menuhin, Margot Fonteyn, Maurice Chevalier, milanska Scala. kraljevska opora iz Stockholma, 12 baletnih skupin, 12 simfoničnih orkestrov in 15 gledaliških skupin itd. Prireditelji računajo, da bo razstavo od 27. aprila do 27. oktobra obiskalo okrog 12 milijonov ljudi. Kanadčani predvidevajo, da bodo z razstavo izgubili 85 milijonov I dolarjev. Neki predstavnik j razstave je dejal: »Z razstavo j nočemo ustvariti dobička, j predvsem hočemo pokazati j svetu, kaj je človek dosegel in kaj še bo.« Priredil U. Z. PLESNI TEČAJI Na željo interesentov se bosta začela v soboto, 13. maja plesni tečaj za začetnike in nadaljevalni plesni tečaj. Prvi tečaj bo od 18.30 do 21.30, drugi pa od 20.30 do 22.30 vsako soboto. Oba tečaja sta namenjena osebam, ki ne morejo med tednom obiskovati teh tečajev. Vpis vsak dan od 18. ure dalje v Delavskem domu, vhod 4/1. K čimprejšnjemu vpisu, od katerega števila prijavljencev je odvisen začetek tečaja, vabi Plesna in baletna šola Kranj KŽK — kooperacija prodaja koruzo za zeleno krmo po 0,86 N din, krmilo za krave po 0,90 N din, krmila za teleta po 0,94 N din, krmila za kokoši po 1,27 N din, krmila za piščance 1,42 N din ter vsa ostala semena, krmila, preše in umetna gnojila v skladišču Koroška c. 1 »Pri Kemu«, telefon št. 22-439 Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi dobite tudi v Centralu, Kranj KA3 RES MORAŠ ZK OSTALIMI NAPRE3 2J RAZMIŠLJAM... POĆAKA3. 3U TRO 3E PAMETNE3ŠE. gorenjski kn PANORAMA % PANORAMA £ PANORAMA C PANORAMA @ PANORAMA @ PANORAMA ® PANORAMA * PANORAMA « P Zvonca (Nadaljevanje) Delo zvončairja o izdelovalni fazi: o zvoncev in votanje nje zvoncev. Pločevinasto ploš ustrezne debeline od tega, Ikako ve zvonci) najprej n škarjami v primei manjše ploščice a Te najprej poravna, jo točno njihovo nato pa jim z mašil sebnimi klini ali t cami) urežejo ob dv< na sredini po en zc rem so to napravili vadnimi škarjami, # urezani, vzamejo (navadno kar po 3 ščic skupaj) ter jo bokajo na ustrezne v vdolbini, ki je ' ploščato stran (»arnpasa«). Z boM "bi ploščica primer1 Ijemo, obokano oblj ki je s tem opravlj vi j o »po ta večeifl šele na posebnem zavihajo to zbokan^ kar pomeni, da oM sestavijo oziroma * Ob stoletnici je Kanada v Montrealu priredila svetovno razstavo. Za postavitev večine dosedanjih svetovnih razstav so druge države navadno potrebovale sedem let. Kanadčani so imeli na voljo le žtiri leta, zato so mnogi napovedovali, da do leta 1067 ne bo moč pripraviti razstave. Celo elektronski možgani eo potrdili to domnevo, upoštevali pa niso človekove iznajdljivosti. Obiskovalci se lahko prepričajo, da je letošnja razstava prekosila prejšnje države razstavljavke po velikosti in pomenu. Expo 67 se razprostira na štirih milijonih kvadratnih metrih. Razstavlja sedemdeset držav z vsega sveta. Na neuh, da niso plod slučajnih ali trenutnih.pogojev. Zato o lokaciji blagovnice m mogoče razpravljati na ozko odmerjenem pr-ostoru (Parku pred šolo), ampak na osnovi širših vidikov gene-ralnega načrta in zamišljenega Perspektivnega plana. Skofja Loka se po urbanističnem ureditvenem načrtu » bodočem razvoju mesta naslanja na srednjeveško osnovo pod gradom. Ker so PO konfiguraciji terena mož-smeri razvoja proti seve- t' <Š7 vojašnici, pro- ^ »tari Loki in pod Kamnit-Proti Plevni, ostaja upoštevajoč stari del mesta v obzidju epicenter v območju današnje avtobusne postaje t°stran Sore. Zgornji in delnotudi spodnji trg srednjeveškega mesta vsebujeta skoraj danes vse obstoječe elemente mestnega centra, to je trgovino, obrt, gostinstvo, poslovne in upravne prostore, kino itd. Vendar terja bodoči razvoj dodatne in drugovrstne elemente mestnega središča, ki jih radi zaščite zgodovinskih prvin ni mogoče vnašati v staro jedro, pa čeprav bi si to želeli. Pri tem je nujno naglasiti, da smemo te dodatne elemente mestnega središča, kot so kulturni dom, hotel, trgovine-blagovnice, poslovne prostore graditi le v neposredni povezavi s starim delom, takorekoč v podaljšku, ker bi sicer ogrozili obstoj srednjeveškega jedra. V večji odmaknjenosti bi novi center spontano absorbiral vse današnje dejavnosti starega centra, ki. bi brez trgovine, gostinstva in drugih oblik javnega življenja izgubil možnost obstoja v primarni obliki. Srednjeveško mesto, pa naj bo še tako dragocen kulturni spomenik, bi postalo zanemarjeno predmestje in bi kljub vsem naporom končno propadlo. Zato je odtujitev stanovanjskih in centralnih funkcij brez povezave od starega jedra lahko zanj usoden poseg, ki ga brez težkih finančnih žrtev in velike gospodarske škode ni lahko popraviti. Zazidava na Trati bi po prej zamišljenem obsegu ustvarila dvoje mestnih središč in cepitev že tako ozko odmerjenih možnosti gradnje in vzdrževanja. Na srečo so se zgodaj pokazale zmotne tendence v pravi luči in je že sam objektivni interes zavrl ta neprirodni razvoj. Iz prej navedenih dejstev je logično zaključiti, da so zemljišča med Selščico in vojašnico centralni prostor, katerega je intenzivno zazidati z blokovno stanovanjsko zazidavo, ker predstavlja širše mestno središče. Pri tem je treba upoštevati, da je treba rezervirati južni del v območju avtobusne postaje za javne objekte neposrednega mestnega centra in tO od Novega sveta do bencin- ske črpalke. Vzdolž nove magistrale bo treba razporediti objekte kot so kulturni dom — (gledališče — kino), hotel, nekatere upravne in poslovne objekte, trgovine — blagovnico - supermarket, specifične gostinske obrate in drugo. Take vrste objektov pa potrebujejo določene ploščadi, zbirališča ljudi, nemoten ogled izložb, potrebno število parkirnih mest v neposredni bližini in nasploh svoje arhitektonsko obeležje, ki ga na splošno imenujemo centralna ploščad, centralni trg oziroma enostavno center. Skozi .center poteka bodoča mestna magistrala, predvidena štiri pasovnica, ki se pred novim svetom naveže na selško i-n poljansko vpadnico. Slednja priteka na glavno mestno križišče pred Novim svetom skozi tunel pod gradom. Za primerjavo lahko istovetimo obzidavo magistrale od cerkve kapucinskega reda do zgradbe zveze borcev, kot obzidavo Titove ceste v Ljubljani od Ajdovščine do Kazine, povezavo od pošte preko tromostovja na stari trg, pa z zgornjim trgom Loke, seveda v relativnih odnosih. Pri vrednotenju tega prostora smo zato nujno predvidevali odstranitev nekaterih objektov, ki ne spadajo v center mesta kot je to »Odeja«, dijaški dom. lekarna in še nekatere druge. Se posebej je bila obravnavana usoda današnjega šolskega poslopja osemletke in gimnazije in pripadajočih igrišč. Čeprav lokacija ne odgovarja povsem razporeditvi bodoče centralne soseske in mestnega centra, predstavlja objekt tako veliko investicijsko vrednost, da ga ni predvideti za odstranitev niti v daljšem obdobju. Na drugi sirani pa so podane možnosti za funkcionalni obstoj neokrnjenega delovanja šole v novih okoliščinah in i i je možno dodeliti primerno in dovolj veliko -operativno zemljišče. Posebej še. ker se mu kasneje ■ priključuje javni park urejen iz postopno opuščenega pokopališča. Zemljišče za -športne prostore in drugo leži severno od šole. Južni del, ki je danes javni park ostane v primerni velikosti, da zagotavlja intimnost šole in zeleno zbirališče otrok pred vhodom v šolo. Ostali del pa je predviden za neposredni center oziroma prometno ureditev centra. Tako rešitev predvideva ureditveni načrt in je bila problematika šole detajlno prikazana in pretresena pred dokončno obdelavo ureditvenega načrta. Trditev, da so okrnjene površine parka v masproju z ureditvenim načrtom torej ne drži, prav tako tudi ne nekateri ugovori češ da bi lahko javne institucije centra gradili drugje. Skofja Loka, ki ima rekreacijskih površin še tn še v neposred- ni bližini ne more radi dela parka graditi na primer hotel ob Partizanski ulici, centralni kulturni dom in gledališče mogoče v Stari Loki in slično, posebej ne, ker so pri tem interesi in obstoj šole popolnoma zaščiteni, kar bomo videli iz nadaljnjega izvajanja. Čeprav ureditveni načrt ne more reševati detajlov, ker to tudi ni namen, ker vsebuje le generalne smernice razvoja, so bile prav v pogledu obravnavanega centra zaradi specifične problematike obdelane detajlnejše študije. Iz prikazanih detajlov je mogoče posneti, kako so se formirala dokončna stališča, ki so zabeležena v zazidalnem načrtu severnega dela in nadalje v lokaciji nove trgovske hiše. Iz prikazane študije je razvidna zamisel, ki je bila podlaga ureditvenega načrta. Izhaja iz dveh osnovnih predpostavk. Predvsem zajema porušitev samostana in cerkve kapucinskega reda, ki je bila prav v času izdelave ureditvenega načrta najbolj aktualna. Glasov v Škofji Loki za in proti rušenju je bilo več kot dovolj. Za strokovno stran dela je veljalo, da se v slučaju rušenja prostor uporabi za glavno križišče cest oziroma za nadomestilo z važnejšim objektom centra to je s kulturnim domom, kar je v tej varianti tudi prikazano. Tako naj bi se cesta uredila direktno preko parka, za centralno ploščad pa bi se uporabil prostor med avtobusno postajo in štiripasovno magistralo. Zaradi skoraj nemogočih dovozov na današnjo avtobusno postajo, naj bi se ta prenesla na primernejše mesto, obstoječi objekt pa uporabil v gostinske in trgovske namene. Poudariti je, da je bila ta studija izdelana le za podlago ureditvenega načrta kot predstava o obsegu centra in določitvi šolskega prostora, prometa in drugih elementov ureditvenega načrta. Pri obdelavi severnega dela mesta se je pristopilo k na-daljni in dokončni obdelavi centra. Pri tem so bile razčiščene sporne točke. Zazidalni načrt centra, ki je osvojen z zazidalnim načrtom, upošteva ohranitev cerkve in samostana in jo osvoji kot dominnnto novi obzidavi magistrale. S prometno rešitvijo, ki je pogojena z rondojem okoli cerkve smo ohranili avtobusno postajo na istem mestu in se obenem izognili trasi magistrale. S tem so objekti, ki so bili zamišljeni med avtobusno postajo in cesto situirani med cesto in šolo, kar je iz stališča šole same neprimerno ugodnejše. Iz primerjave predhodna interne študije, ki je bila podlaga ureditvenemu načrtu in zazidalnega načrta centra je razvidno, da ne odstopamo od generalnega načrta* temveč da njegovi elementi detajlneje obdelujejo, kar je tudi pravilno in edino mogoč način načrtne urbanistična prakse. Za konec je prikazana ša situacija nove blagovnice v odnosu na šolo, na ambient in uklapljanje objekta v novi center s položajem rekonstruirane magistrale. Iz tega prikaza je razvidno, da vnaša objekt blagovnice nove prvine, iz katerih je lahko slutiti oblikovanje novega centra. Stapljanje v obstoječi ambient, ki tvori povezavo s starim delom mesta je jasno nakazano. Glede pomislekov, da bo novi objekt zastiral luč in sonce, ogrozil poglede s šole, neznosno omejil parkovne površine in sličnih pripomb smatram, da je vsak komentar odveč. Upam, da izvirajo ugovori in pomisleki o lokaciji blagovnice v osnovi le iz nepoznavanja materije, zato sera smatral za potrebno, da napišem tako obširno pojasnilo in kar se da natančno prika-žem vse motive in zamisli*' ki nas vodijo k dokončni odločitvi lokacije nove blagovnice. Ing. Stane Kovič RTV Ljubljana: Tekmovanje instrumentalnih ansamblov V jeseni 1967. bo RTV Ljubljana uvrstila v radijski program vrsto javnih oddaj v obliki tekmovanja instrumentalnih narodno zabavnih in zabavnih ansamblov. Tekmovalne oddaje bomo neposredno prenašali v radijskem programu, prijavijo pa se lahko tudi ansambli, ki še niso javno nastopali. Tekmovanje bc razdeljeno v dve skupini: v prvi se bodo pomerili narodno zabavni ansambli, druga skupina pa bo zajela plesne, jazzovske in beat ansamble. Omenjenim ansamblom se lahko pridružijo pevci in manjše vokalne skupine. V prijavah naj ansambli navedejo zasedbo in natančen naslov. Prijave sprejema Glavno uredništvo glasbenega programa — tekmovanje ansamblov — RTV Ljubljana, Ljubljana, Tavčarjeva 17. do 20. maja 1967. Tekmovalne pogoje bomo prijavljenim ansamblom poslali po 20. maju 1967. GLAS * 12. STRAN NOVO MESTNO SREfcj Pogled na novo trgovsko hišo v dejanskem merilu v odnosu do sosednjih zgradb In ambienta. Iz prikaza je jasno razvidno, da šola ni najmanj prizadeta, objekt blagovnice vnaša nove prvine in sc obenem vklaplja v obstoječi ambient. POSTA MAGISTRALA Interna študija, ki je bila Izdelana za osnove ureditvenega načrta. Iz tega detajla Je razvidno, kako ureja zazidalni načrt obseg centra in eksistenco šolskega prostora. NOVA AVTOBUSNA POSTAJA TRGOVINA PARK Zazidalni načrt centra detajlno urejuje prostor centralne ploščadi. Na tej osnovi je bila izdelana lokaci a za trgovsko hišo. Tu so precizneje podani elementi za-z i dave. Šola s to rešitvijo samo pridobi, ker sc odmika od prometa in s tem hrupu in varnejšemu dostopu otrok v šolo. ELAGOVNICA UPRAVNO POSLOV DEL KULTURNI DOM NOVI SVET CERKEV POSTA AVTOBUSNA POSTAJ/ ŠOLA jfelSCE ŠKOFJE LOKE GLAS * 13. STRAN Nagrajujemo potrošnike ob 20. obletnici podjetja v dneh od 3. do 6. maja 20 LET VABIMO IN PRIČAKUJEMO VAS V TRGOVINAH NAGRAJUJEMO vsak nakup v znesku nad 30,00 novih dinarjev NAGRAJUJEMO nakupe v vsej naši maloprodajni mreži: P-Supermarketu, P-marketih, samopostrežbah in klasičnih trgovinah NAGRAJUJEMO vsak nakup s PRIZNANO ODLIČNO P-KAVO SPECIAL za nakup v znesku od od od od od nad do do 30 ND 80 ND 150 ND do 250 ND do 500 ND 1.000 ND do 80 ND 150 ND 250 ND 500 ND 1.000 ND 100 g 200 g 300 g 400 g kave kave kave kave Vi kg kave 1 kg kave REHRANA l i i E X P O R T IMPORT LJUBLJANA Kmetovalci! Kadar kupujete motorno kosilnico, se odločite za kosilnico Tudi kmet v Italiji znr izbirati najboljši stroj, kar dokazujejo naslednji podatki: Prodaja na področju Italije Vrsti, kosilnic 1965 1966 Kom, % Kom. % 1. BCS 17.054 51,29 18.920 55,97 2. BERTOLINI 4.944 14,87 5.656 16,73 3. LA VERDA 3.63S 10,94 2.754 8,14 4. NIBBI 1.816 5,46 1.600 4,73 5. BEDOGNl 2.066 6,21 2.222 6,57 itd. . Številke govorijo in priporočajo! Agrotehnika Ljubljana vam nudi pri nakupu kosilnice BCS — ugodno ceno — organiziran servis po vsej Sloveniji — dva brezplačr? servisna preg!eda pri pooblaščenem servisu — 3-letno jamstvo na vse dele v oljni kopeli — 1-letno jamstvc za vse ostale dele kosilnice — nadomestne dele za dinarska sredstva ob vsakem času — več priključkov Kosilnica BCS je robustna in zanesljiva pri delu! V prodaji za dinarska sredstva in za tujo valuto. Zahtevajte informacije pri AGROTEHNIKI, Ljubljana, ali pri najbližji kmetijski zadrugil ji ljudje • gorenjski kraji in ljudje • -orenjrM kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje I ivo v Gorjah (3) a dve »vanje spaja- (pleh) dvi&no bodo lejo s velike tiklce. joišče-■edino, s po-(Štan-itraneh bo sta-jr z na- 0 zobje iloščico 1 5 plo-lejo ali modlu, jflana v Skovala Sem do-| ukrivil. Delu, io, pra- tiardit«. Skoval u ploščico, polovici 'snejo v oblitko zvonca, po vrhu pa zakrivijo še oba zoba na vsaki strani ter z njima zadelajo morebitno odprtino. Zatem zanetajo (zakujejo) spodaj obe polovici z netom (zakovicami). Po netanju zbijajo zvonec na vseh mestih dobro skupaj iin s tem dobi zvonec svojo dokončno obliko; manjka mu še kampa (kamba). Kampo ukampajo (vdelajo) v zvonec na njegovem vrhu tako, da je polovica kampe znotraj, polovica pa zunaj zvonca. Notranja polovica je za kom-bel (betico), zunanja pa za obesek. Ko je zvonec v grobem gotov, ga je treba z medenino (»mesingam«) obli ti ali po-medeniniti — zvončarji pravijo temu votanje. NaJ'prej je treba pripraviti oprano čisto ilovico. Na deski, ki^ jo držijo na kolenih, razvlečejo kepo ilovice v primerno debelo plast, nanjo pa nasujejo opilke medenine Nato poronajo (poravnajo) zvonce, kar pomeni, da 20 do 40 zvoncev ziložijo v tri vrste po tej plasti ilovice. Pri tem dajo manjše zvonce v večje, mednje pa dajejo koščke smrekovega lubja (čresu), da se pri oblivanju zvonci ne bi sprejeli. Na ilovnato plast polože vrste zvoncev, po njih i,n mednje tudi natresejo medeninaste opilke, nato pa jih zavijejo oz. zamažejo z ilovico v ilnat zavitek, ki ga imenujejo pušl (pušelj). Pri zamazvanju napravijo na eni strani p ušla tri ali štiri luknje, da v ognju ne bi segreti zrak raz-gnal ilnatega ovoja in da bi po končanem votanju skozi te luknje lahko odtekala preostala tekoča medenina Za eno votanje običajno napravijo 20 pušljev, včasih tudi več. Medtem na kovaški ješi (ognjišču) že precej časa kurijo z ogljem (smrekovim). Po starem načinu so z nogo ganili meh, da je gorelo na ješi. Pri tem delu se je zvrstilo več ljudi, ki so jih pri votanju vedno dobro pogostili. Danes pa zvončarjem piha ogenj ventilator, ki ga žene električni motor. Pušl je sušiijo nekaj časa blizu ješ s, nato pa jih drugega za drugim devljejo na ogenj, na katerem se vsak peče ali vota najmanj eno uro. Svoj čas so dali na ogenj samo en pušelj, danes pa je drugače: na ogenj dajo pušelj in nanj še enega (med obema je žerjavica, tretji pušelj pa dajo na maško (na mačka), to je na premične vilice, pritrjene na steni nad ognjem, da se na njih še bolj osuši in tudi že precej segreje. Jože Ambrožič Poljšica (Nadaljevanje prihodnjič) Razna orodja, ki jih rabijo zvo*čarji pii delu: 1 — nakovalo (ampas) z modli za bokanje zvoncev; 2 —kladivo za bokanje zvoncev; 3 — »rašpa« za obračanje pušljev na ognju; 4 — vile za prenašanje pušljev; 5 — »kavka« za valjanje pušljev po tleh; 6 — »čij« za tolčenje ilovice; 7 — »mašina« za puljenje prediva; 8 — klini (»štance«) za urezovanje ploščic. 6 — za votanje vložijo ve* zvoncev različnih velikosti drugega v drugega 7 — iz tako zloženih zvoncev napravijo tri vrste na ilovnati plasti 8 — vrste zvoncev zavijejo v ilovnat pušelj < razcestja • Miha Klinar: Mesta, ccste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja Q Miha Klinar: Mesta, Vina 25 l materjo in Marijo »verski« gotovo prasnila v smeh. * sama jezna na štefi in bi l]a Lehmannove obiske kot ^htevala, naj mati napravi s vedeti, da je poročena in inenja. Menila je celo, da la'že vdova. Rozika bi se postavila na Cl Ko bi Marija ne gledala &ke ljubezenske odnose tako ' Judenburg namesto štefi. ila sama s štivčevo, Strgulj-li šle obiskat svoje, saj bi ji v Judenburgu na tekizem in jo opozarjala na ljubezen greh in ne božja 'etem pismu pa nikjer ne ■ jo ljubiti. Baje so si skoro fe izmislili šele kasneje, ždihuje Rozika in razmišlja, s katero se doslej nista še da gre k njej in jo prosi, i? odhaja v podstrešje. Tiho v roki nekakšne popisane skrije. jo Rozika žalostno pogleda, mi je! Boli me! Vselej si iur nisem povedala, da sem . »Ti seveda misliš ...« )ilo. • •« »Nič ni bilo! Da veš, nič ni bilo! Nič takega, da bi si-dovolila predaleč.« »Verjamem, štefanka!« »A tudi ko bi se spozabila, bi ne grešila pred nikomer razen morda pred Slavkom, pred otrokom,« si štefi položi roko na srce. »Ničesar ti ne očitam...« »Mi tudi nimaš kaj! Ne ti, ne kdo drug! Ko bi bila ti tako hudo ogoljufana za svojo ljubezen kakor jaz, ne vem, ali bi imela moč, da bi o tem molčala in svoje utvare ne izkričala pred vsem svetom. Najbrž ne veš, da me Federle nikoli ni resnično ljubil in da sem mu bila samo predmet, telo za drugo telo. Zalo poslušaj,« ji štefi začne odkrivati svojo dušo in pripovedovati stvari, ki bi si jih Rozika kljub temu, da je že sama opazila Federlovo nezvestobo, nikoli ne mogla misliti. »Kaj celo tako podel je bil, da ti je hotel odvzeti otroka,« jo Rozika prekine, ko ji štefi po vseh prevarah in Federlovih pobegih pove, kaj je naklepal tik pred izbruhom vojne. Tisti rdečelasi jalovki je bil Slavko nenadoma všeč. Toda usoda je hotela drugače. Fran-covi načrti so se podrli, a jalovka je napravila samomor »In potem,« hoče Štefi nadaljevati pripoved, a ju zmoti mati. »Pošta za vaju,« pravi prijazno. »Andrej!« vzklikne Rozika kakor zadnjič in odpre pismo. Ne opazi, da tudi štefi bere svoje in da postaja njen obraz bled. »Andrej piše, da že komaj čaka, da bo sobota in da prideva,« Rozika pogleda Štefi in šele sedaj zagleda Štefi vso spremenjeno. »Kaj ti je?« vpraša. »Nič. Nič! Kaj naj bi bilo,« se skuša štefi obvladati. Toda pismo v roki ji drhti. Kratko pismo, napisano v naglici z Lehman-novo pisavo, s kratkim sporočilom, da je »vojak navaden suženj«. Ponoči so jih dvignili. Morali so pospraviti svoje stvari. Premik neznanokam! Čaka naj na novo pismo, ki ga ji bo pisal, brž ko pridejo na novo mesto, obenem pa ji za vsak primer sporoča naslov svojih staršev: Fritz Gerhardt Lehmann, Berlin, Wilmers-dorf, Kaiser Allee 157. Več ji ne utegne napisati, marveč jo lahko samo še pozdravi z ljubeznijo ... »Ti je pisal Lehmann?« »Da,« pritrdi štefi, ker sta sami. »In?« »Ponoči je njegova enota zapustila naše kraje in odšla neznanokam .« Rozi jo sočutno pogleda. »Potem ga ne bo več k nam?« štefi ne odgovori takoj, šele čez čas reče, da je morda bolje tako. »Da, bolje,« ponovi zase. »Tako je! Treba se je sprijazniti!« Rozi se hoče neopazno umakniti, ker meni, da bi bila Štefi najraje sama. Toda štefi zakliče za njo, naj ji prinese blago. »Delala bom. čas je že, da ti sešijem obleko!« Rozika bi najraje objela Štefi. A tega ne stori. Ve, da štefanka skriva svojo bolečino. »Prinesi! Kaj še čakaš,« pravi Štefi skoro trdo. Rada bi bila sama, da bi prebrala pesem, ki je priložena Lehmannovemu sporočilu. Ko Rozika zapusti sobo, prebere verz: »Der blaue Himmel und der Friihlingsglanz...« in pred njenimi očmi se odpre jasa ob Nadiži, ki je tu še podobna večjemu potoku in ne reki, ki teče skozi Benečijo, in dan, ki je ostal živ in bo ostal vse njeno življenje živ v pesmi Nebo nad nama, sonce in pomlad. O ni mi, ni mi še mladost umrla! Ti vrata si v življenje mi odprla, prikradla se v srce kot žarek zlat. Tako mi je, kot da sem soncu brat; zavriskal bi na glas, iz vsega grla... A ti si plaho vame se zazrla in me vprašala, če imam te rad. O rad, o rad, sem nežno dahnil vate in dolgo te poljubljal na oči, bolj nežne kot spominčice, ki zate sem v šopek jih nabral, da bi še dolgo mislila na me, na trate, na potok, ki zdaj v noč ves sam šumi. štefi strmi v ta sonet, naslovljen s »Vergissmeinnicht« — »Spominčice«, strmi v naslov, ki v dobesednem prevodu pomeni »Ne — pozabi — me«, kakor pravijo Nemci spominčicam. »Ne bom te pozabila. Ne bom. A bi te morala. Morala . . .« šepeta, dokler ne zasliši na stopnicah Rozikinih korakov in Leh-mannovo pesem naglo skrije. Cez dobro uro je slišati iz njene sobe že enakomerni ropot šivalnega stroja. Zvečer je Rozikina obleka že gotova. Lepa, zares lepa bo šla Rczika v Judenburg... Štefi bere. Rada bi ubežala mislim na Frica, na ljubezen. Iztrezniti se mora, si dopoveduje, kakor si je že dopovedovala predvčerajšnjim, ko je šivala Rozikino obleko. Marijine besede, da v svoji »umazani norosti« pozablja na otroka, se ji zde skoro res nične, saj je v minulih dveh tednih živela samo v svoji zaljubljenosti in je skrb za Slavka prepuščala domačim, predvsem materi, ki je poskrbela, da Slavko ni ostal nikoli doma, kadar je prišel Lehmann. CL.AS * i?. STRAN Pri zobozdravniku Tomažek je dopolnil štiri leta. Ker odrašča med odraslimi ljudmi in jih vsak dan posluša, se je naučil po njihovo govoriti. Oni dan je bil pri zobozdravniku. Fantek že dobro ve, kako se je treba pri zobozdravniku zadržati in zna tudi že nekaj potrpeti. S svojo merico pameti pa zna določiti, kdaj je dovolj vrtanja in potrpljenja. Kar zapre Tomažek usta in vljudno pove: »Gospod zdravnik, za danes je dovolj. Bom pa še drugič prišel.« Deček vstane in osupli zobozdravnik se mora nasmehniti in vdati. »Pa drugič na svidenje, Tomažek.« Mačica V gozdu hišica stoji v njej pa mačica živi, pere, kuha in stoji, potlej pa zaspi. Ko se prebudi, sonce že močno žari, delo zopet se prične mačica pa de: ne, ne! Raje zaspi se sanjam posveti, ko pa se zbudi vse v neredu stoji. Goranka Sire, II. b. osn. šola France Prešeren Kranj Na kniižni razstavi V Gorenji vasi je Mladinska knjiga v začetku aprila pripravila razstavo knjig. Med glavnim odmorom smo zvedeli, da si bomo med uro slovenščine tudi mi razstavo ogledali. Vsi srečni in veseli smo ploskali, da bomo videli knjige, ki jih še ne poznamo. Toda slovenščino smo imeli šele peto uro. Nestrpno pričakovanje me je privedlo do različnih vprašanj: »Kakšne so knjige? Bom lahko katero kupila?« Med biologijo in gospodinjstvom sem komaj sledila pouku. Končno smo le dočakali slovenščino. * Zunaj je deževalo. Na vso moč smo tekli proti tehnični delavnici, kjer smo ob vstopu v sobo zagledali knjige. Zdelo se mi je, da rastejo na velikem drevesu. Od slikanic do romanov, enciklopedij, plošč in kemijskih priprav — vse smo videli na razstavi. Najbolj me je zanimalo, če je že izšel drugi del Ukane, ki jo je napisal Tone Svetina. Zato sem stopala po prostoru in gledala na vse strani. Toda knjige ni bilo. Zato sem začela z ogledovanjem kar pri vratih. Komaj sem malo po-listala po prvi knjigi, me je pritegnila druga, tretja itd. Zgodovinski romani, potopisi, partizanske zgodbe, pravljice, slikanice in nazadnje še gramofonske plošče pravljic in Prešernovih pesmi! Poleg vseh teh knjig sem ob oknu opazila dolgo mizo, obloženo s knjigami. Komaj pa sem vzela v roke eno iz- med njih, me je presenetil zvonec, nato pa šc kup otrok, ki so se vsipali iz petih razredov. Prevzela me je žalost, ker smo imeli še eno uro pouka. Težko sem se ločila od knjig, ki me pritegnejo, če jih le vidim. Razstave, ki je bila za nas veliko kulturno doživetje, si nismo ogledali samo učenci gorenjevaške šole, ampak tudi učenci iz okoliških šol. Kaj takega si še želimo, saj se mi zdi, da smo le takrat izenačeni s svojimi vrstniki v mestu. Danica Bevk, 7. b osn. š. Gorenja vas Mravlje, mravljice, marljive Jeseni jo bilo. Na travniku ob robu gozda sem pasla govedo. Sedela sem pod smreko in opazovala mravlje. Ta majhna živalica ima šest nog in par tipalnic. So zelo majhne in veliko naredijo. Videla sem, kako so nosile svoje tovare. Prva je nesla slamico, druga drobtinico kruha, tretja smrekovo iglico, itd. Ko so se med potjo sreča-vale, so odlagale tovore in se s tipalkami pobožale, malo pokramljalc in si zopet naložile tovore ter odhitele do mravljišča. Od mravljišča do mravljišča so tekale utrujene in manj utrujene mravlje. Nobena se ni vrnila prazna. Ce je katera nesla pretežak tovor, so ji pomagale še drugi in ga tako lepo spravile v svoje mravljišče. Marjetka Škofic, 7. a osn. š. Matija Valjavec, Preddvor Kako sva se naučila voziti s kolesom Kolo sem dobil pri teti. , Ker je bilo to žensko kolo, je bilo za začetnika zelo pripravno. Najprej sem se peljal tako, da sem stal na pedalu, z drugo nogo pa sem se poganjal. Tako mi je šlo še kar dobro. Potem sem prosil teto, če mi gre pomagat, da bi se rad peljal kot ona. Držala me je za sedež. Tako sem se vozil večkrat. Nekega dne me je teta spustila in peljal sem se sam. Od tistega dne dalje sem se znal peljati sam. Čeprav se znam dobro peljati, včasih tudi padem. Imam srečo in se nikoli ne poškodujem. Mihec Štefančič, Kranj Osn. šola »Lucijan Seljak« Očka in mamica sta mi kupila kolo. Začela sem se učiti. Kmalu sem se tudi naučila. Med učenjem sem velikokrat padla. Večkrat sem se ranila do krvi. To mi je bile vseeno, sklenila sem, da se moram naučiti. Mamica me je opozarjala, naj pazim. Tudi očka mi je pomagal pri učenju. Bila sem mu zelo hvaležna. Šlo mi je vedno bolje. Sedaj se znam že dobro voziti. Ce se mi mudi, se peljem s kolesom. Mamica je zadovoljna, ker sem takoj nazaj. Tudi jaz sem zelo vesela, ker se znam voziti. Marija Bajželj, 3. c osn. š. Lucijan Seljak, Kranj Zgodovina mojega doma Moj dom je zgradil neki bogataš. Zgradil ga je za svojega sina, ki je bil v Ameriki. Okoli hiše je bilo veliko posestvo. Sin je v Ameriki umrl, bogataš pa je hišo prodal. Ne vem povedati, koliko lastnikov je že imela hiša. Vem le to, da je bil zadnji lastnik neki star človek iz Šenčurja. Včasih je bila v njej tudi gostilna, na severni strani pa črna kuhinja. Stari ljudje pravijo: »V tej hiši je imel neki človek v sobi ovce. Ko smo šli mimo, so vedno gledale skozi okno.« Leta 1954 smo to hišo kupili mi. Okoli hiše so rasle koprive in drug visok plevel* zato ima najbrž tudi ime Bivje. Mi smo koprive in rastlinje poruvali, svinjak, ki je stal na dvorišču, pa podrli. Sedaj je hiša lepa prav tako kot tudi njena okolica. Se danes so v hiši različne starine. Vrata, ki imajo narisane razne okraske, so zelo velika. Na sklepnem kamnu je letnica in začetnica bogataša: MELJ 1850. V sobi je strop lesen, v drugih prostorih pa obokan. Franci Erzin, 7. b osn. š. Stanko Mlakar, Šenčur Blagovnica ; J*, "fisha „ Kranj Plastika, guma, .: galantarija. ter gospodinjski predmeti Nemška demokracija v zatonu tretjega rajha Pogrebna povorka brez krste in vencev Se danes se često ozrem proti tisti kapelici, ki stoji med Gorjami in Poljšico in kjer sem prve dni maja 1945. leta dva dni ležal na položaju, Nemci pa so nas tolkli s protiletalsko artile-rijo s položajev blizu kolodvora na Bledu, štiri ileta smo se že borili proti njim, pa še niso spoznali miti razumeli naše taktike. Eksplozije granat v malem gozdiču nad vasjo Potjšica so odmevale kot glasen krohot, saj tam ni bilo niti enega'partizana. Kmalu po tej kanonadi smo bili obveščani, da gre proti Gorjam nemška kolona, pripravljena na pogajanje s partizani. Takrat še ,nismo vedeli, da je to posadka iz Bohinjske Bistrice. Njen komandant se je že v Bohinjski Bistrici pogajal s partizani, vendar j,e na poziv o predaji odgovoril da mu je potreben še en dan da bi razmislil o predaji' Partizanske enote v Bohinjski Bistrici pa so bile preslabotne, da bi z orožjem dosegle uspeh in so zato čakale naslednjega dne, ko naj ba se nemški komandan-dant odločil o predaji. Zjutraj ^o bili partizani v Bohinjski Bistrici začudeni saj so se jim Nemci ponoči neopazno izmuznili, šele tedaj jim je postalo jasno, zakaj je nemški komandant potreboval ge en dan za premislek. Ni potreboval dneva, ampak noč, da bi pobegnil iz obroča. Po vojni sem prebral veliko memoa-rov 8 tematiko o drugi svetovni vojni, v zadnjem letu pa še posebno veliko o zadnjih bojih za dokončno osvoboditev in zlorm tretjega rajha. Vendar do sedaj še nikjer nisem zasUodiJ tako zanimivega dogodka o predaji nemških enot, kakor se je zgodilo z nemško enoto v Zgornjih Gorjah v maju, nekaj dnj pred osvoboditvijo 1945. leta. Nemška kolona, ki se je pomikala proti nam je štela okrog 150 dobro oboroženih mož. Partizanov je bilo takrat v Gorjah samo okrog 20, drugi pa so bili na položaju od Gorij do železniškega predora v Podhomu. Komandant Ivan Fimžgar — Gorazd nas je takoj poklical s položaja in tako smo stali v Zgornjih Gorjah pred cerkvijo in gledali, kako nam gTe nemška kolona nasproti. Videti je bilo kot da jim pripravljamo dobrodošlico. Ko so prebivalci zvedeli, da gredo Nemci na pogajanja, so se v velikem številu zbrali pred cerkvijo. Na cesti pred pokopališčem je nemški komandant dal vojakom »voljno«, sam pa je odšel na pogajanja v hišo, ki je nasproti pokopališča. Pred vrati, kjer so bila pogajanja, je stala straža in to dva partizana in dva Nemca. Kaj čudna straža, prvič in zadnjič v drugi svetovni vojni. Komandant Gorazd je nemškemu komandantu dopovedoval, da je vsak odpor i.n nadaljnje prelivanje krvi nesmiselno, ker so onstran Karavank, to je na Koroškem, že prispele rusike enote. Ker pa je Gorazd vedal, da se Nemci Rusov zelo bojijo, je na pogajanjih igral na to karto. Dokazoval je, da je za Nemce bolje, če se predajo nam kot pa Rusom. Tudi nemški komandant je zatrjeval, da je proti prelivanju krvi, vendar je njegova dolžnost pripeljati svoje vojake na nemško ozemlje. Medtem ko je v sobi tekla med komandantoma »diplomatska bitka«, so se zunaj na cesti dogajale kaj čudne reči. Skoraj vseh dvajset partizanov je znalo vsaj delno nemško. Oboroženi partizani in oboroženi Nemci so se pomešali med seboj in klepetali. Začeli smo jih prigovarjati, naj se predajo. Kazali smo jim Karavanke in jim govorili, da so tam že ruske enote. Teh pa so se zelo bali. V tej akciji so na,m izdatno pomagali prebivalci Gorij. Med nemškimi vojaki je bilo nekaj Korošcev. Ti so kmalu začeli govoriti slovensko. Tako sem nekemu vojaku s Koroškega rekel, naj mi da njegovo pištolo, ker se bodo tako ali drugače predali, jaz pa bom pazil, da Kranj B premagal Selca iti se utrdil na drugem mestu. Vodeča ekipa Dupelj je katastrofalno premagala Kranjsko goro in še enkrat dokazala, da je najboljša v ligi. REZULTATI: — Kranj B ! Selca 24:18 (15:10), Zabnica : Radovljica 14:10 (2:3). Križe B : Skofja Loka 11:28 (7:16), Besnica : Tržič B 19:17 (7:9), Kranjska gora : Duplje 8:20 (4:15). LESTVICA Duplje 13 12 0 1 275:151 24 Kranj B 13 10 0 3 241:169 19 Žabnica 13 8 0 5 199:164 l6 Selca 13 8 0 5 204:177 10 Radovlj. 13 7 0 6 228:208 U Kr. gora 13 6 0 1 234:192 it Sk. Loka 12 6 0 6 203:201 l2 Križe B 13 2 2 9 148:263 6 Besnica 12 2 0 10 150:265 4 Tržič B 13 1 1 11 146:216 i P. Didić