Ameriška Domovina e it m a f AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 182 National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER •• ŠTEV. LIX — VOL. LIX ZN preprečili Mobutu arelaajo - Lumumbe Mobutu, (poveljnik domačega vojaštva, je protestiral pri poveljstvu ZN, da se “vmešava” v notranje zadeve Konga. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Izgleda, da se je polk. Josephu Mobutu posrečilo dobiti nadzorstvo nad oboroženimi silami prestolnice. V dogovoru s predsednikom vlade Kaisavuibujem je imenoval kolegij visokih komisarjev, ki bodo upravljali deželo, dokler, ta ne dobi nove zakonite vlade. Kolegij sestavljajo sami mladi ljudje. Nekateri od njih niso še niti končali svojih visokošolskih študij. Na njegovem čelu je J. Bomiboko, nekdanji Lumumbov zunanji minister. Lumumba se še vedno upira novi oblasti. Tako ga je hotel Mobutu dati aretirati, kar pa so preprečile ganske čete v okviru ZN, ki čuvajo njegovo hišo. Nova vlada je začela preiskavo zaradi pobojev, požigov in umorov v državljanski vojni, ki jo je je začel Lumumba v pokrajini Kasai in Katangi. Beograd bi rad dobi! bo'j “privlačne” filme WASHINGTON, D. C. — Tekom razgovorov o kulturni izmenjavi med ZDA in Jugoslavijo so zastopniki Jugoslavije predložili deset hollywoodskih filmov, ki so značilni po poudarjanju spolnosti in izpostavljanju zločinov, za predvajanja v Jugoslaviji. Svoj predlog so podprli s trditvijo, da “hočejo filme, ki prinašajo denar, ne pa take ki prinašajo poslanstva.” Zastopniki Združenih držav so prošnjo zastopnikov rdeče Jugoslavije vljudno odklonili. Nemara so spoznali, da bi taki ame-Hški filmi v Jugoslaviji ne delali Ameriki prevelike časti. ------o----- Za Mikito sta Nixon In Kennedy ~ lakaja NEW YORK, N. Y. — Nikita Hruščev je ob priložnosti odpr-tja madžarske razstave v Moskvi dejal, da sta zanj tako Nixon kot Kennedy navadna (kapitalistična) lakaja, torej človeka, ki Se z njima ne izplača razgovar-jati. V političnih in diplomatskih krogih tod razmišljajo, če ne bo skušal Hruščev sedaj spremeniti svojega mnenja in poskušati s katerim od obeh ali pa celo z obema priti v razgovor. Rekordni vpis v volivne imenike v okraju Cuyahoga CLEVELAND, O. — V torek, ko so bila volišča ves dan odprta za vpisovanje v volivne imenike, se je v celem okraju vpisalo Preko 130,000 volivnih upravičencev, kar predstavlja nov rekord za okraj. Do 28. septembra se je mogoče vpisati v volivni imenik le še v glavnem uradu na 623 St. Clair Ave. j^AtR ♦WARMER V remenski prerok pravi: Novi grobovi Teresa Michelle Blazetic V bolnišnici je umrla po treh tednih bolezni 20 mesecev stara Teresa Michelle Blazetic z 265 Traymore Blvd., Eastlake, Ohio. Tukaj zapušča starše Geralda in Dolores, roj. Petro, brata Michaela in Davida, staro mater Mary Peterson (poprej Blazetic) in stare starše Michaela in Svlvio Petro ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughby, Ohio, ob 10:30, nato na All Souls pokopališče v Chardon, Ohio. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 10. in jutri od 2. do 10. ure. Mary Zdolšek V maju je šla na obisk v rojstni kraj Ribnico Mary Zdolšek (poprej dicker), roj. Gelze. Tam je pred par tedni zbolela. Sin William je šel tja ter se vrnil z njo z letalom v soboto zvečer. Bila je prepeljana v University bolnico, kjer je včeraj umrla. Stanovala je na 1152 E. 168 St. Bila je vdova, soprog Martin je umrl leta 1959. Zapušča otroke: Edwarda, Williama, Franka dicker, Mildred Zifko in Martina Zdolšek, 9 vnukov, 2 pravnuka in druge sorodnike. Brat Louis Gelze je umrl pred več leti. Rojena je bila v Ribnici, kjer zapušča sestri Anico Arko in Jožefo Mlakar in druge sorodnike. V Ameriki je bila 42 let. Bila je članica društva Slovenske Sokolice št. 442 SN-PJ. Progresivne Slovenke št. 1 in Podružnice št. 41 SŽZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 10:30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Marko Varat V torek je preminul v Domu sestra ubogih 73 let stari Marko Varat s 14520. Bil je samec. Do upokojitve je delal 35 let pri N. Y. Central žel. družbi. Rojen je bil v Jugoslaviji, od koder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Pogreb bo jutri zj. ob desetih iz M. Svetek pogreb, zavoda na E. 152 St. na Highland pokopališče. Kako dolgo bo ostal Hruščev v Ameriki! Ko so ga vprašali časnikarji, je odgovoril, da “kaka dva tedna po končanem zasedanju” — toi'ej do konca leta. NEW YORK, N. Y. — V diplomatskih krogih ogibljejo, kako dolgo bo Nikita Hruščev ostal v New Yorku in kaj vse ima v načrtu doseči. Prvotno so računali, da bo ostal dva, kvečjemu tri tedne. Časnikarjem je na vprašanje, kako dolgo misli ostati v New Yorku, dejal, da “kaka dva tedna po koncu zasedanja” glavne skupščine Združenih narodov. Ta zaseda običajno najmanj d0 Božiča, včasih pa še po Novem letu. Besed Hruščeva ni nihče jemal resno, ker je komaj možno verjeti, da bi imel toliko časa na razpolago. V tej zvezi je vendar zanimiva pripomba sovjetskega zastopnika pri Združenih narodih Valerijana Zorina, da se Hruščevu ne mudi domov in da prav lahko ostane v New Yorku štiri, pet, šest ali celo več tednov. Naši socijalisti zakasnili volivni vlak NEW YORK, N. Y. — Ameriška socijalistična stranka je začela izdajati svoje glasilo “New America.” Upa, da ga bo lahko izdajala vsakih 14 dni V uvodniku prve številke pravi, da so-cijalisti želijo pravo “drugo stranko,” ki naj bi združila delavce, liberalce in črnce. Sedanji demokratski stranki ne priznajo, da bi bila prava druga stranka, ker 'ima na jugu preveč reakcijonarcev v svojih vrstah. Strankin predsednik in Kioski komunisti so proti kontroli rojstev HONG KONG. — Komunistična Kitajska je zavrgla misel, da bi bila prenaseljenost nevarna zanjo. Tq je bilo objavljeno v glavnem partijskem glasilu. Tam pravijo tovariši, da je strah pred prenaseljenostjo nepotreben, kajli na zemlji je zaenkrat obdelano komaj 25' < vise plodne površine. Celo na Kitajskem je obdelano samo 266 milijonov akrov, dečim čaka na obdelovanje še 166 milijonov akrov. Proizvodnja deželnih pridelkov narašča na Kitajskem 10'< letno, preebivalstvo pa sam0 2%. Ne samo Kitajska, ampak ves svet bo lahko prehranil vsak prirastek na prebivalstvu, seveda samo pod pogojem, da komunisti povsod prevzamejo oblast. Kapitalisti za tak posel niso sposobni, ker gledajo sam0 na svoj dobiček, za ljudski blagor jim pa ni mar. Kitajski rdečkarji kljub naglemu naraščanju prebivalstva in prenaseljenosti niso glede prirastka tako v skibeh kot neka-icri v naši deželi, kjer z živežem ne vemo kam. Italijo so tudi letos uničile običajne jesenske , poplave RIM, Italija. —Italija je doživela tudi letos ofetčajne jesenske poplave, le da so bile letos hujše .kot druga leta, najbolj se veda v krajih severno od Rima. Našteli .so že 22 smrtnih žrtev. Mnogi kraji severne Italije so že teden dni pod vodo. Na nesrečo so se velikemu deževju pridružili še veliki viharji. Trajalo bo večkratni socijalistični kandidat I precej časa, predno bodo mogli za predsednika Thomas pove v enem članku tudi svoje misli o sedanjih volitvah. Pravi, da sta oba sedanja kandidata navadna “oportunista” in da je med njima več sličnosti kot razlik. Kennedy se mu zdi nekoliko boljši, ker ima okoli sebe boljše svetovalce kot Nixon. Stroj mesto rok Steklo so izdelovali z rokami nad pet tisoč let, dokler ga niso začeli v prvem desetletju našega stoletja izdelovati s stroji. ugotoviti vso škodo, ki gre v bilijone lir. EISENHOWER BO SPREJEL MED DRUGIMI TUDI TITA Predsednik Eisenhower je prišel danes zjutraj v New York, kjer bo ob enajstih dopoldne govo-rli v glavni skupščini Združenih narodov. Kasneje bo sprejel predstavnike 14 novih članic ZN, vodnike držav Latinske Amerike razen Castra in Trujilla, nato pa vodnike Nepala, Libanona in Gane ter Josipa Broza-Tita. NEW YORK, N. Y. — Predsednik ZLYA Eisenhower bo danes ob enajstih dopoldne govoril pred glavno skupščino Združenih narodov o razorožitvi in gospodarski pomoči nerazvitim državam. Pozval bo komunistični blok k obnovi razgovorov o razorožitvi, ki jih je ta pretrgal preteklo poletje v Ženevi. Po nastopu v Združenih narodih se bo predsednik Združenih držav sestal s predstavniki 14 novih članic ZN, 13 afriških in Cipra s predstavniki Latinske Amerike razen Kube in Dominikanske republike, s Titom iz Jugoslavije ter z vodniki Nepala, Libanona in Gane. Predsednik Eisenhower bo mero varnosti, in se zavzel za gospodarsko pomoč nerazvitim deželam. Za predsednikom ZDA bo govoril Tito, ki bo baje pokazal na nevarnost oboroževanja Zah. Nemčije in potrebo ureditve vprašanja Zah. Berlina. Trdijo, da bo v obeh vprašanjih zastopal sovjetsko stališče. Za Titom bo govoril predstavnik Japonske. Danes popoldne se bo začela nemara tudi debata o sprejemu rdeče Kitajske v Združene narode namesto Čangkajškove nacionalne Kitajske. ----o---- Vid se ji je povrnil po 40 letih MELBOURNE, Avstr.. — Ga. Olga Hopgcp, ki je bila 40 let slepa, je nenadno spregledala in zaklicala sinu, iki je bil na dvo-lišču, da ga vidi. Zadnjič ga je videla, ko mu je Mio 14 let. žena je spregledala sama od priletel v New York predvidoma ob 8:10 na letališče Idle-wild. Od tam se bo takoj podal v hotel Waldorf-Astoria, kjer bo ostal do 10:30, ko pojde v palačo Združenih narodov govorit pred glavno skupščino. Po govoru se bo vrnil v hotel, kjer bo imel mal obed z vodniki držav Latinske Amerike, toda brez Castra in Trujilla. Popoldne se bo sestal z vodniki novih članic ZN, z jugoslovanskim Titom, predsednikom Gane v Afriki Nkrumahom, s predsednikoma vlade Libanona in Nepala ter nemara še z nekaterimi drugimi. V Washington se bo vrnil šele jutri. Razgovor predsednika Eisen-howerja s Titom je uredil pomožni državni tajnik za Evropo Foy Kobler včeraj popoldne. Sestanek se bo vršil danes popoldne ob petih v Eisenhower-jevih prostorih hotela Waldorf-Astoria. Pred Titom bo Eisenhower sprejel predsednike vlade Gane, Nepala in Libanona. Govor v ZN Pred Eisenhowerjem bo govoril glavni skupščini ZN predstavnik Brazilije. Eisenhower bo v svojem govoru poudarjal potrebo po razorožitvi ob mednarodnem nadzorstvu in predložil obnovo prekinjenih razgovorov. Predložil bo zavarova- sebe brez znanega vzroka. Zdrav- nje pred nenadnimi vojaškimi niki slučaj preiskujejo. napadi, ki naj da svetu neko Titova tovarišija začela s protesti proti piketiranju Delno oblačno in toplo. Na Toč verjetnost dežja. Najvišja temperatura 78. Tisti vneti nasprotniki jugoslovanskega diktatorja Tita, ki so se odločili, da bodo demonstrirali za čas njegovega bivanja v Ameriki, so svoj posel začeli precej zgodaj. Že preteklo nedeljo so se zbrali pred jugoslovanskim konzulatom in začeli demonstr irati. Demonstracija je potekala na običajen ameriški način, verjetno so se zanjo zmenili samo obiskovalci znanega Centralnega parka na drugi strani Pete Avenije. Vendar je demonstracija tako prizadela njujorške .titovce, da je jugoslovanski delegat pri ZN Vidic takoj protestiral pri ameriškem poslaniku Wadsworthu, zakaj njujorška policija sploh dopušča take nemarne prireditve in to kar ob najbolj uglednem njujorškem parku. Med tem so se po New Yorku širile govorice, da je to šele začetek demonstracij. Pristaniški delavci so pa napovedali bojkot prtljagi tovariša Tita na ladji Queen Elizabeth. Vse to je dalo povod njujorški policiji, da je naredila načrt, kako naj Tita zastraži nič i^anj temeljito kot samega Hruščeva. To se ji je zdelo tem bolj potrebno, ker je z isto ladjo prišel v New York tudi albanski vodilni komunist Mehmet Šehu. Policija je morala računati s tem, da bodo tudi Amerikanci albanskega porekla pripravili albanskemu komunistu primerne demonstracije. Tako je prišlo, da se je ob prihodu Queen Elizabeth nabralo na pomolu več uniformirane in tajne policije kot demonstrantov in radovednežev, kar je seveda Titovo družbo zelo prizadelo. Domišljali so si, da jih bo čakal čisto drugačen sprejem. Policija je potem Tita z njegovo tovarišijo vred srečno prepeljala na jugoslovanski konzulat, kjer so titovci doživeli novo presenečenje: poslopje in okolica konzulata sta bila tako zastražena, da je to padlo v oči vsem, ki so imeli opravka v bližini ali se peljali mimo. Policija ni pomislila, da želi Tito njeno diskretno varstvo, torej ne tako, da ga lahko vsak opazi. Še bolj je Tita razburila navada naše policije, da se ne ceremoni preveč, kadar varuje življenje raznih vidnih gostov na ulicah ali javnih lokalih. Dobro zastraži vsakega, naj bo kralj ali Tito. Nad tem se v New Yorku nihče ne škandali-zira. Tito je zato porabil prvo priliko, da protestira proti navadam njujorške policije, toda ne sam. Naročil je svojemu zunanjemu ministru Koči Popoviču, da je vpletel svoj protest v govor, ki ga je imel ob priliki, ko so sprejemali nove člane ZN v generalni skupščini. Protest ni šel naravnost na naslov policije, ampak na naslov tistih, ki piketirajo jugoslovanski konzulat, kar bi po Titovem morala njujorška policija gladko preprečiti. Tito bo moral še dolgo čakati, preden bo ameriška policija začela razganjati tiste, ki piketirajo in se pri tem drže zakonitih mej. Dvomimo, da je Tito ubral pravo pot. Njegova okolica bi ga že morala poučiti, da v svobodni državi lahko vsak izraža svoje misli ne samo v vprašanjih domače, ampak tudi zunanje politike. Morda je dobil poročila iz Evrope, od katerih so nekatera obsojala ameriško pi-ketiranje in se dal po njih zapeljati. V ameriški javnosti mu njegovi protesti niso povečali ugleda. Ravno narobe: slične proteste je naša administracija dobila tudi od Hruščeva, Go-mulke itd. To se pravi, vsi ti tovariši imajo enake pojme o svobodi, akoravno se na zunaj prepirajo med seboj. Kitajski grozi glad! “Slava tistim, ki jedo manj, kot jim gre!” Taki napisi krase obednice komun na Kitajskem. NEW DELHI, Ind. — Skrbni in silno pazljivi indijski poročevalci in opazovalci so razočarani ;n nejevoljni nad razvojem razmer na Kitajskem. Skrbno so zasledovali kitajske napore za napredek dežele, za naglo industrializacijo in primerno preskrbo z živili na temelju modernejše obdelave zemlje. Sedaj so nenadno postali priče, da z ljudskimi množicami, ki ise jih nažene k napornemu delu za uresničevanje obsežnih načrtov, ni mogoče vedno uspeti. Kitajske napovedi o “skoku naprej,” ki naj bi Kitajsko v kratki dobi nekaj let pretvoril iz zaostale agrarne v moderno, napredno industrijsko državo, so ostale napovedi, pri tem pa se dežela pripravlja na hudo lakoto. Oblasti so zaprle industrijska podjetja in pognale na milijone ljudi, ki so jih preje privabile v mesta in industrijo, nazaj na deželo, da pomagajo pridelovati živež. Pri tem svare očitno pred lakoto prihodnjo pomlad. Po skupnih obednicah vise napisi z besedilom “Cast onim, ki jedo manj, kot je določeno!” * Kitajske komunistične oblasti so spoznale, da pridelek ni odvisen samo od naporov ljudskih množic, ampak tudi od naravnih sil, ki niso pod njihovim nadzorstvom. Te so pritisnile letos proti pričakovanju hudo in spra- Sicer bi človek dal Titu do- vjje Kitajsko v nevarnost ber nasvet: Pusti naj, da mu bodo jugoslovanski narodi doma piketirali! Bo videl, kako ga bo svet začel spoštovati in kako bo lahko povsod potoval brez polic ijskega nadzorstva. Nam bo pa prihranil dolžnost, da se pečamo z njegovimi protesti. Njemu na čast se bomo pa široko razpisali o svobodi pike-tiranja v Jugoslaviji. resne lakote. Iz Clevelanda in okolice i Pogrebna sv. maša— V soboto ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete pogreb, sv. maša za pok. Josephine Spiler, ki je na obisku v Ljubljani nedavno umrla in bila tam tudi pokopana. Seja— V nedeljo ob dveh pop. bo v Slov. domu na Holmes Ave. seja Podr. št. 3 SMZ. Zadušnica— V nedeljo ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Kosmerl ob 4. obletnici smrti. Jutri ob 6:45 bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za pok. Franka Strum bel ob 30. obletnici smrti. V bolnišnici— V St. Alexis bolnišnici John Krnc z 1059 Addison Obiski so dovoljeni. Preko mor ja— Karl Bogina in Anton Železnik iz Clevelanda potujeta v Evropo. Iz Slovenije pride za stalno v ZDA k svojemu očetu Jožetu Klunu hčerka Marija Klun. Vsem je vse potrebno za pot uredila pot. pis. Bled Travel. Vaja— Pevski zbor Korotan ima v nedeljo ob 1:20 vajo za moški zbor, ob 1:45 pa za ženski. Žalostna vest— John Rutar z 1171 Norwood Rd. je dobil sporočilo, da mu ie v Krnu pri Tolminu umrl 77 let stari brat Anton Rutar. Zahvala za obiske— Mrs. Jennie Rutar z 1171 Norwood se zahvaljuje za obiske in pozdrave tekom svoje bolezni. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. je Rd. — Massachusetts ima okoli 300 milj dolgo morsko obalo. Nehvaležnost Mehiški advokat Roberts je s svojo zgovornostjo dosegel, da je sodiišče opros'tilo njegovega klienta obtožbe, da je ponarejal čeke. Nekaj dni potem pa je advokat prijavil svojega klienta, ker mu je plačal honorar prav talko s ponarejenim čekom. Zadnie vesti LONDON, Vel. Brit.— Koncem tedna bo prišel na zasedanje ZN v New York predsednik britanske vlade Macmillan, s katerim je dejal Hruščev, da bi sc rad srečal. Tako bo od velikih štirih ostal doma edino — De Gaulle. OKINAWA. — Stirimotorno mornariško letalo se je v plamenih zrušilo v morje, pri čemer je našlo smrt vseh 29 oseb na krovu. Letalo je bilo na noti i« Tokia na Filipine. HAVANA, Kuba. — Vlado je začela klicati v vojsko tudi ženske. Sovjetija je poslala na Kubo večje število jet letal in tankov ter drugega vojnega materiala. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Vojaški poveljnik polk. Mobutu je ze.hteva! od ZN, da se čete Gvineje in Gane umaknejo iz dežele, ker se vmešavajo v notranjo politiko dežele. Obe ti državi, ki sta močno levičarsko usmerjeni, podpirata Lumumbo. NEW YORK, N Y. — Policija je imela včeraj popoldne in sinoči veliko posla s Hrušče-vim, na katerega naj bi bila poskušena dva atentata, ki pa ju ni jemal resno niti Hruščev niti policija, in s Castrom, pred katerega bivališčem v Harlemu je prišlo do hudih demon stracij, tekom katerih je bila smrtno ranjena neka deklica. Ameriška Domovina '/*IV1 E Itldfcltl—HOME 61X7 St. Olair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: [United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 182 Thur., Sept. 22, 1960 stva, kajti eno in drugo skoraj ne obstoja v tej zaostali republiki. El Salvador predstavlja torej tipičen primer za reforme, ki jih predvidevajo resolucije konference v Bogota. Treba pa je pohiteti, kajti nezadovoljstvo v salvadorski javnosti je veliko. To so komunisti opazili že davno in organizi-rail svojo podtalno stranko, na zunaj pa širili simpatije do kubanske revolucije. Razumljivo je, da se bo salvadorska bogatija branila krčevito vseh gospodarskih in socijalnih reform, akoravno ne bi nosila sama vseh bremen. Tudi naša dežela je pripravljena, da prispeva. Denar bi se torej v Washingtonu že dobil. Bojimo se pa, da se tam ne bo dobila potrebna odločnost za pritisk na sedanjo salvadorsko vlado. Stanje v El SaSlvadorju je tako, da je odločnost skoraj važnejša od denarja. To pove vse! ;/ * j& j BESEDA IZ NARODA r|v »jv * J? f|p rJf f^ rt* til* Ohijski dan SŽZ Zahvala novomašnika Rdeča Kitajska in Združeni narodi Na dnevnem redu letošnjega zasedanja ZN bo zopet p odlog, naj bo rdeča Kitajska pripuščena v organizacijo ZN. To je stara pesem. Prejšnja leta jo je prepevala Indija, letos jo je prepeval Hruščev. Od vsega tega Peiping ne bo zopet imel nobene koristi, kot je ni imel prejšnja leta, kajti naša dežela stoji še zmeraj na stališču, da rdeča Kitajska ne spada v ZN in bo zato v slučaju potrebe vložila svoj veto v Varnostnem svetu, ki stvarno odloča, kdo naj postane član ZN in kdo ne. Lahko se zgodi tudi drugače. Pomisliti moramo na sledeče okoliščine, Peiping bi strašno rad prišel v ZN. Se zelo jezi na Moskvo, ker mu do sedaj še ni odprla vrata v palačo ZN v New Yorku in ker kar sama zastopa komunistični svet. Ko je 1. 1958 Hruščev hotel priti na zasedanje ZN, da se tam udeleži debate ob napetom političnem položaju v arabskem svetu, je Peiping tako močno zarohnel nad njim, da jo je moskovski tovariš rajše ubral na Kitajsko kot na zasedanje ZN v New Yorku. In takrat bi bil v Ameriki opravil veliko več kot danes, kajti takrat je naša diplomacija še vsa gorela za “osebno diplomacijo” državnih poglavarjev. Letos ne slišimo, da bi v Peipingu bili na zunaj nezadovoljni s potovanjem Hruščeva v Ameriko. Tudi iz Moskve ni novic, ki bi govorili, da so kitajski tovariši hudi na Hruščeva radi njegove poti na seje ZN. Sicer se Moskva in Peiping prepirata o vseh drugih vprašanjih, toda glede ZN molčita. Kdo ve, ali se za tem molkom nekaj ne skriva? Nekateri mislijo, da bo prava politična bomba šele počila, drugi mislijo, da bodo kitajski tovariši povedali ruskim, kar jim gre, na skupnem sestanku nekje v Sibiriji ali severni Koreji ali Mongolski, ki naj se vrši še pred koncem leta. Vsekakor je značilno, da bo pri sejah ZN Hruščev sedel skupaj z zastopnikom Čangkajška, ki ga v Peipingu smatrajo za svojega smrtnega sovražnika. Ali naj to pomeni začasno zmago Moskve nad Peipingom? Ali je to dogovorjena igra med obema komunističnima prestolicama? Naj bo tako ali tako: naša dežela nima prav nobenega povoda, da bi bila napram rdeči Kitajski popustljivejša. Mo-la že dobiti otipljive dokaze, da so začeli v Peipingu vpošte-vati ameriško stališče v azijski politiki. Ta politika ji bo tem lažja, ker se je političen položaj v vzhodni Aziji zasukal v našo korist vkljub rdečemu uspehu ob priliki proti-ameri-ških demonstracij v Tokiju. Azijske države so začele gledati na komunizem s drugimi očmi, ne hodijo več po poti dobrohotne nevtralnosti, imajo že več razumevanja za ameriško nepopustljivost napram Peipingu. Ako hoče Peiping sporazum z našo deželo, ga lahko ima, toda vedeti mora, da ni ameriška nepopustljivost nič manjša kot je bila. Verjetno je še večja, ker je še bolj utemeljena. Težave republike El Salvador Poročali smo že, da je bila republika El Salvador na robu revolucije in da se je režimu posrečilo, da pravočasno odkrije zaroto in jo zaduši. El Salvador gotovo ni dežela, ki bi morala biti Amerika posebno pozorna nanjo. Je pa v enem oziru tip take ameriške države, kot bi ne smela biti. Lahko postane tako gnezdo komunizma in castroizma, kot je Kuba. Zato ji moramo posvetiti par besedi. El Salvador je najmanjša, zato pa najbolj gosto naseljena republika srednje Amerike. Tam vladajo nezdrave politične in gospodarske razmere. Na zunaj je sicer republi-da z vsemi okraski svobodne demokracije, toda od svobodnega režima ni ne duha ne sluha. Tam vladajo veleposestniki in velika industrija pod vodstvom takoimenovanih “30 družin,” ki smatrajo državo za predmet svojega izkoriščanja. Zato je pa revščina navadnega ljudstva večja kot v drugih sosednih državah. Temu primerna je tudi nezadovoljnost med ljudmi. Zato ima tam zarota vsake vrste in vsakega izvora tudi komunističnega, zmeraj dosti simpatij. Režim ima sicer srečo, da zaduši vsak poskus revolucije, toda nihče nc ve, kako dolgo se mu bo to posrečilo. Kar El Salvador potrebuje, je temeljita gospodarska in socijalna reforma. Treba je predvsem obdavčiti bogate sloje, ki še daleč ne plačujejo toliko davkov, kot bi jih lahko. Treba je dati prednost neposrednim davkom, kot je na primer osebna dohodnina. Na drugi strani je treba izvesti temeljito agrarno reformo: nc samo razdeliti zemljo kmetskim delavcem in bajtarjem, ampak jim omogočiti tudi nakup kmetijskega orodja in živine, obenem pa dati priliko, da se naučijo umnega kmetijstva. Za delavce je treba vpeljati socijalno zakonodajo, kot so starostno zavarovanje, minimalne mezde, brezposelno zavarovanje itd. To so vse znane stvari, nobene novotarije, vpeljane so v vseh modernih državah, radi njih ni p ginilo še nobeno gospodarstvo. Obenem je potrebna tudi reforma šolstva in zdrav- Euclid, O. — “Povrni Gospod vsem s časnimi in večnimi darovi, •ki nam zavoljo Tvojega svetega imena kaj dobrega store!” S tem izrazom cerkvene molitve se ob končanem slavju prve sv. maše zahvaljujem vsem, ki ste bili povezani z nami, pričujoči bodisi pri sv. daritvi ali na banketu. Bil je najlepši dan ob zavesti, da je ud naše družine dosegel svoj cilj, da je poklican “za o-skrbnika svetih skrivnosti” prvič pristopil k oltarju. Našo radost in srečo so pomnožili prijatelji in znanci, ki so se v tolikem številu udeležili nove maše in se z nami .zahvaljevali Bogu za ta presrečni dan. Naj hvaležnost in ljubezen, ki ismo jo bili deležni od vas, poveže v enoto, da bomo v vsem in vselej iskali slavo božjo in klicali božji blagoslov novomašnika na vas; pa tudi vaše molitve zanj, ki mu naj bodo v oporo pri izvrševanju njegove svete služjbe. V dolžnost si štejemo, da se vsakemu posebej in višem skupaj zahvalimo. Naše izraze hvaležnosti naj sprejmejo vsi, ki so cd daleč in blizu prišli. Zahvaljujemo se očetom frančiškanom iz Lemonta, č. gg. Benedictu Hoge, Edwardu Gabrenji, Odilu Hanjšku, ki je bil tudi slavnostni slovenski pridigar pri sv. maši. Zahvala slovenskim duhovnikom iz Clevelanda, msgr. J. Omanu, msgr. L. Bazniku, č. g. M. Jagru, starosti slovenskih duhovnikov biseromašniku č. g. A. Merkunu, ki je prišel kljub starosti in bolezni, zahvala č. g. V. Tomcu, ki je vodil ispored na banketu, č. gg. V. Cimpermanu. J. Vargi in F. Pajku, č. g. A. Ruparju, ki je vodil vse priprave, č. g. F. Baragi, našemu kaplanu, ki je asistiral novomašniku pri sv. maši, g. župniku č. g. Bombaču, ki je poslal pismene častilke in pozdrave. Hvala g. M. Tekavcu za njegove lepe dopise v listih. Bog plačaj vsem. Zahvala tudi duhovnikevm, očetom Najsv. zakramenta, ki so :e udeležili nove maše in banketa, zahvala predstojniku č. g. Maurice Prefontaine, ki je imel angleško pridigo, č. g. Edgar Be-dardu. Lepa hvala Mrs. Maks Girll .n pevskemu zboru za krasno pstje v cerkvi kakor tudi na banketu, častitim sestram za udeležbo pri sv. maši in za okrasitev cerkve, hvala društvom in njihovim zastopnikom za izročena voščila in darila: za Ladies of the Guild Mrs. Frank Trepal, za Zvezo oltarnih društev Mrs. Mary Marinko, za Olt. društvo sv. Kristine Mrs. Mary Hočevar, za Holy Name Mr. Frank Migu-lich. Hvala za dar in pozdrave Društva sv. Kristine št. 219 KSKJ, katerega član je novoma-šnik. Hvala spretnim kuharicam, strežnicami in točajem, ki so vse tako dobro preskrbeli, da smo bili dobre volje, ter vsem delavcem in delavkam, ki so na en ali drug način pomagali, da bo ta dan ostal nepozabno v mojem spominu. Hvala še našemu katoliškemu tisku, Ameriški Domovini, Glasilu KSKJ in Ave Maria za pribbčene dopise. Hvaležni Rev. Edward L. Roberts Mr. in Mrs. Joseph Roberts. Cleveland, O. — Čas tako hitro beži, da imamo le še nekaj Pri založbi Ha-rrassowitz v Nemčiji je pod naslovom: “Franc Grivec: Konstantin und Metod, Lehrer der Slaven” pred kratkim izšla omenjena knjiga, ki je pred leti izšla v “Cvetju” Družbe sv. Mohorja v Celju pod naslovom “Konstantin in Metodij.” Vendar v novi izdaji ne gre samo za prevod prve knjige, marveč za v marsikaterem pogledu skoro novo znanstveno delo o svetih bratih. * Hrvatje doslej še niso imeli v [svojem jeziku Finžgarjevega romana “pod svobodnim soncem.” Sedaj napoveduje Matica Hrvat-|ska v Zagrebu, da izide pri njej. * “Goriški glas” je pred kratkim prinesel o grobu kardinala Ste-pinca naslednje poročilo, ki nosi podpis: “t. m.:” Pot me je te dni zanesla v Zagreb. Vleklo me je v stolnico, da bi videl grob kar- Kulturna kronika Vetrinjska tragedija oni do Zvezinega dne, ki se vrši ste inca Ko sem stopil 2. oktobra. 1 Slavnost se bo pričela ob pol enajstih dopoldan s sv. mašo v vanjo, sem zagledal pri vratih večje obvestilo v hrvaškem, latinskem, angleškem, nemškem in cerkvi Manjinega Vnebovzetja italijanskem jezilku> da je kardi na Holmes Ave. Vse clamce ste b za veli,kim oltarjem, prosene, da seisv. mase udeležite. U klečalo mnogo lju_ Potem bo za goste in članice od- di. Na marmornati plošči, ki za- kjer se bo nato vršila tudi državna konvencija podružnic iz Ohio. Konvencija je važna za vse članstvo, zato se je v veli- svežega cvetja. Ob plošči pri vzglavju groba je črn okvir, na katerem je pritrjen odtis (maska) kardinalovega obraza s ško- kem številu udeležite in podajte fovs,k{j kapo. povedal mi da t - n i 1 1 r» nr r» v\ o,/-« o lil v» i o I vaša priporočila za nadaljnina-predek Zveze. prihaja na grob mnogo ljudi, , , , v , .med katerimi je mnogo tujcev iz | najrazličnejših držav.” K temu poročilu Katoliški glas pristavlja s svoje strani tole: “Zakaj ni obvestila tudi v slovenskem jeziku? V Zagreb prihaja na Stepinčev grob gotovo več Slovencev kot Francozov ali Italijanov.” Celovški “Naš tednik” se je 15. t. m. v svoji koloni “Sloven-_ ,ci doma in po svetu” z lepimi Kennedy pride med nes.)besedami spomnil 90-ietmce Rev. Jurija M. Trunka. slavnostni banket s kratkim sporedom. Za one, ki se radi zavrte, bo skrbel Grabnarjev orkester. Vsa pojasnila, vstopnice za banket in listke dobite pri vseh podružnicah Zveze. Na veselo svidenje! Ella Starin, blag. —-----o Cleveland, O. — Sen. J. Ken nedy, demokratski predsedniški kandidat, bo prišel v naše mesto in bo v nedeljo, 25. sept., govoril na velikem demokratskem zborovanju v Euclid Beach Parku. Vsakdo je vabljen in vstop je prost! V parku bo takozvani J. S. MJ MU. V. V W ITT* IZ NAŠIH VRST Batawa, Ont. — Sicer sem bil „ „ , , , .itak namenjen obnoviti naročni. Steer Roast demokratske orga- . . .... .. , . tT no Prec*no rm poteče, toda vse- nizacije Cuyahoga okraja. Na njej je senator govoril tudi lani in tam so se clevelandski demo- eno sem vam hvaležen za prijazen opomin. Prilagam denarno ,v . . ... • , . , .nakaznico, da tako poravnam krati prvič izjavili zanj kot de- l . . , , , , naročnino za prihodnje leto. Brez mokratskega pred sedniskega ,__________. . . . . , , ,., c , , , J dvoma bi vas časopis zelo pogre- kandidata Spored bo obsegal ^ Se ,bi ^ izhajati 2eUČ razne zabavne točke, igrala bo godba. Tako lahko vzamete seboj otroke, da se bodo zabavali z vami vred. V zabavo in razvedrilo bo vključen govorniški spored. Govorili bodo guv. Ohia DiSalle, sen. Frank J. Lausche, sen. Steve Vam vsestranskega uspeha ostajam Vaš Ivo Medved. MALI OGLASI Zidana hiša naprodaj Za 2 družini in trgovina za Young, župan Celebrezze in de-1 pivo in vino, da se ven prodaja, mokratski predsedniški kandi- 6 akrov zemlje. Prav blizu šole dat J. Kennedy. jn cerkve v mestu Geneva na “To mora biti največji “steer Rt. 20. Proda se zaradi bolezni, roast” v zgodovini. Pokazati ho- ker sem bil pobit od avtomobila, če,m0 celi deželi, da smo za sen. jerry Strojin, R.D. 2, West 20, Kennedya,” je dejal načelnik Geneva, Ohio. okrajne organizacije Ray T. Mil- ’ _(15> 22, 29 sept.) ler. Vsa dežela bo zrla na ta shod, | Naprodaj zato ne sme manjkati, nobena Dvodružinska in enodružinska skupina, nobeno naselje! Ne po- hiša, polna cena $10,900. Blizu zabimo tega in pojdimo v nede- E. 41 in Superior. Za več po-Ijo popoJdne v Euclid Beach. Po- jasnila kličite leg dobre zabave bomo lahko I spoznali vse politične vodnike države in dežele, med njimi bodočega predsednika ZDA. J. C. ------O------- Pisan drobiž CHIMES REALTY 1166 E. 79 St. UT 1-0323 Realtor IV 1-8788 (19, 22. sept) X cim Re-Nu AutoBodyCo. */ Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street | txxxxxxiixiixxiiimrxxxiz: Cleveland, O. — V začetku tega meseca so se v Ljubljani zbrali tako imenovani zastopniki Mednarodne alpske komisije. V njej ,so organizirane vse države, v katere sKejo AJk in sicer, „ r.BOVEWOOD AVE. „ Jugoslavija in Zahodna Nem- r?59.5 ^ spalTlcanu, v dobrem či a. Komisija je obravnavala sta‘'JU' '"T*"* ! ‘TT* najprej nekaj o cisto strokovnih T*6' ^ema kuhinja m ko-varstvenih zadevah alpake nam,-1 _Pok,l! ‘'kse danel-_, ve kot take, nato pa še o svojih KOV A.C REAET I organizacijskih, rtdnosno uprav- 960 "E. 185 St. KE 1-5030 nih vprašanjih. | (184) Za 15. obletnico je “zgodovinski odsek ZSPB” izdal 160 strani obsegajoče delo “Vetrinjska tragedija” v spomin “nesmrtnim junakom, izdanim v Vetri-nju od 27. do 31. maja 1945 in pomorjenim za velike ideje svobode”. Celotno delo razpade v dva glavna dela: Vetrinj in Usoda vrnjenih. Prvi del “Slovenija pod tujo zasedbo 1941-45” je dejansko le malo obsežnejši uvod, ki naj obrazloži, kako je do Ve-trinja prišlo. V tem, poglavju je nakazano, da je bil Tito, oziroma njegova Osvobodilna fronta, dejansko že priznan za zaveznika, še pred-no se je Slovensko domobranstvo prav organiziralo. V tej luči so razumljivi tudi govori pok. dr. A. Kuharja, ki je v ne-poznanju razmer doma skušal reševati, kar se je po njegovem rešiti dalo. (Prim. članek “Ob drugi obletnici pok. A. Kuharja v Sloveniji št. 3, prilogi AD z dne 19. t. m.) Pisec tega sestavka nj navedel za svoja izvajanja nobenih virov in literature, kar še, bolj poudarja značaj u-voda. Poglavje Vetrinj je zgrajeno največ na sestavku dr. J. Godniča “Vetrinjski črni dnevi” ob delni p r i t e g nitvi podatkov dnevnika voj. kurata Toneta Polde in dnevnika načelnika gl. stana Slov. domobranstva podpolk. Ivana Drčarja. Sestavek “ V e t r i njski črni dnevi” dr. J. Godniča je dokument časa in razpoloženja slovenskih beguncev v koroških taboriščih. Kot zgodovinski vir more služiti le delno in ob skrajno skrbnem pretresu navedenih dejstev. Dr. J. Godnič je bil le pri redki stvari ali dogodku osebno navzoč in more služiti kot priča. Nesoglasja v nekaterih zaslišanjih kažejo, da se mu je tu in tam pri zaslišanjih vrinila kaka napaka. Dnevnik podpolk. Ivana Drčarja ni ohranjen v izvirniku, ampak le v Godničevem prepisu, pa še tu le v odlomkih. V kolikor bi bil ta dnevnik ohranjen v celoti, bi lahko služil kot odličen vir, uporaben je tudi v posredni obliki, ker je podpolk. I. Drčar njegovo verodostojnost potrdil, v “kolikor se še more spominjati”. Objavljeni sestavki iz dnevnika voj. kurata T. Polde kažejo, da je v njem dosti “podatkov”, ki so dejansko le govorice, ker ni za nje naveden noben vir, ki bi dokazoval njihovo resničnost. Pravih virov in dokumentov prve roke je bilo sestavljalcem zelo malo na razpolago; ti so ali uničeni ali pa pri raznih ljudeh, katerih ni bilo mogoče doseči, da bi jih dali na razpolago. Tako je to delo dejansko šele prvi korak, kot ga sestavljale! tudi v uvodu sami imenujejo. Želeli so za 15-letnico vsaj začeti z osvetljevanjem' vetrinjske tragedije, ki je vsekala tako globoke rane preneštetim slovenskim družinam v domovini in v tujini. Z objavo tega dela upajo pospešiti in razširiti zbiranje gradiva, ki naj omogoči kasnejšo resno zgodovinsko obdelavo nem svetu. Navedena so njihova imena, kar daje celemu se-tavku značaj dokumenta, vira prvega reda, dokaza o strahotnih mučenjih in množičnih u-morih, ki bi jih titovci sedaj tako radi prikrili. Knjiga ima na koncu večje število fotografij in mal zemljevid Slovenije z grobišči in mučišči slovenskih domobran-Tiskana je na trdnem be- cev. lem papirju in ima rjav ovitek z naslovno sliko. Delo ni tako temeljito in znanstveno dognano, kot bi bilo želeti, daje pa vendar vrsto podatkov in izpolnjuje na ta način vrzel v podatkih o komunistični revoluciji na Slovenskem in neposrednem razdobju po njeni zmagi. Želeti bi bilo, da bi to delo izpopoljeno z novimi podatki, pa vendar skrajšano izšlo v angleščini, da bi svet na ta način zvedel, kako je “osvobodilna borba” na Slovenskem potekala in kako se je končala. O tem razdobju slovenske zgodovine gotovo še desetletja ne bo mogoče napisati izčrpnega stvarnega poročila, pa tudi tedaj ne, če ne bodo oni, ki so to razdobje preživljali doma, revolucijo doživljali in morda v njej celo osebno sodelovali, napisali tega, kar vedo. Komunisti doma so to v precejšnji meri že storili, pa to delo še načrtno nadaljujejo. Nasprotna stran je objavila doslej še zelo malo, pa še to premalo na strogo znanstveni osnovi. Ne gre dejansko za to, da bi zbrano gradivo že sedaj objavili, vsekakor pa ga je treba zbrati, da ga bo imel kasnejši zgodovinar na razpolago, ko bo skušal ugotavljati dejansko stanje, in stvarni razvoj in potek tega razdobja slovenske zgodovine. Knijijgo toplo priporočam vsem, ki se zanimajo za Slovenijo, njeno preteklost in sHs-njost. Matevž K * Slovenski profesorji Pod gornjim naslovom je izdal dr. Jože Velikonja, ass. prof. za geografijo na Southern Illinois University, CadbondalOi 111., brošurico o slovenskih profesorjih na visokih šolah v Združenih državah. V njej ima navedenih 26 imen z vsemi važnejšimi osebnimi podatki. Delce je zanimivo, ker kaže, kako je le precejšnjemu številu slovenskih izobražencev, ki so študirali doma, uspelo zasesti svoji izobrazbi odgovarjajoča mesta v novi domovini. Tem, ki so študirali doma, se pridružujejo tudi taki, ki s° študirali delno doma, delno Pa že tu in letos celo nekaj takih) ki so večji del svojih študij končali že tu. Seznam ni zanimiv samo za v njem navedene, ampak v še večji meri za širšo slovensko javnost, saj bi ti vodilni izobraženci lahko v marsičem pomagali pri naši kulturni dejavnosti v tej deželi. * In Many Voices Časnikar Edward Hunter izdal precej obsežno delo o tujejezičnih časopisih v ZDA P0^ naslovom “In Many Voices Delo je izdal Norman College v Norman Park, Ga. Delo je kljub precejšnjem11 obsegu precej pomankljivo. Sl° vensko, srbsko in hrvaško Č3S° pisje je komaj omenjeno. velja za ostale slovanske jezikc' osve- tega obdobja slovenske zgodo- Veliko pozornosti pa je p ^ " ' čene španskemu, nemškemu judovskemu tisku. Vine. Če bo ta cilj dosežen, bo knjiga več kot dosegla svoj namen. “Usoda vrnjenih” je najbolj pretresljivo poglavje. V njem poročajo priče, oni, ki so se rešili iz komunističnih koncentracijskih taborišč in morišč in žive sedaj med nami v svobod- Prehitro V začetni dolbi železniškeg3 J o prometa so se nekateri bali, vozijo vlaki hitrejše, kot more človeško telo brez škode preue sli. In danes? ImhmI EtmU TKmrMlmy for the Jusoslava i* WUeomsia • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsina THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE "AMERICAN HOME" DAILY AB CMUMMlaatteM OBZOB PUBLISHING COMPANY Mulca R. Staat, Publisher U« Bo. Itk St Milwaukee 4, Wla TeL Mitchell 1-437« Sem in tja po Milwaukee Delavski praznik je za versko-tnisleče rojake in rojakinje v Milwaukee in okolici še posebno pomemben dan radi romanja, ki se vrši letno na Holy Hill (sv. Goro) pod vodstvom g. župnika in župnije sv. Janeza Evangelista. Tudi letos je pohitelo veliko število rojakov in rojakinj iz Milwaukee, West Allisa, Cuday i» South Milwaukee na to 32 milj oddaljeno božjo pot, posvečeno Materi božji, Pomočnici kristjanov, da se nji posvetijo ter priporočijo v Njeno varstvo. Poleg dveh busoy je prihitelo veliko število avtomobilov ne samo iz Milwaukee in okolice, ampak tudi iz Port Washingtona, Cedar-burga, Graftona in Sheboygana ter iz oddaljenega Portage (kjer sta po zgodovinskih virih pred leti misijonarila škof Friderik Baraga in č. g. F. Pirc). Božjepotno svetišče se nahaja na precej visokem hribu, od koder se nudi ob jasnem vremenu krasna panorama v razdalji do 40 milj. Tudi Milwaukee (nad 30 milj oddaljeno) se vidi. V neposredni bližini cerkve se nahaja šola in semenišče za klerike karme Ličanov, romarski dom ter lepo urejeni prostori za parkanje več tisočev avtomobilov. V poletnem času se vršijo tedenska romanja razpih .narodnosti ter celi hrib in podnožje hriba ter okrožje velikanske cerkve izgleda kot velikansko mravljišče. Najlepše je na “Labor Day”, ko imajo Slovenci svoj dan na “Holy Hill”, kjer po sv. maši slišijo božjo besedo, litanije Matere božje in krasno nabožno petje V “svojem” jeziku. Tudi letos je za vse to poskrbel vneti župnik fare sv. Janeza p. Klavdij Okorn. Želimo, da bi blagi pater še dolgo let prebil med nami ter vodil letno svetogorsko božjo pot. Veliko hvalo smo dolžni tudi cerkvenemu pevskemu zboru sv. Janeza in organistu in pevovodji Ernestu Majheniču. Na veselo svidenje na sv. Gori, če ljubi Bog da, prihodnji “Labor Day”. V Sacred Heart sanatoriju na S. 27th St. in W. Greenfield Ave. (Layton Blvd.), se nahaja Hev. Franc Jaklič, brat Janeza Jakliča (S. 63rd), West Allis. G. Jaklič je bil nastavljen v pisarni Baragove zveze v Marquette, Mich. G. Jaklič se nahaja v sobi št. 272. Tekoči teden Se je vršila pri fari sv. Janeza registracija učencev in učenk, ki pohajajo ljudske šole v prilog šolskega pouka. Katoliški starši so strogo obvezani, da njih otroci prejmejo krščanski nauk kjerkoli je to mogoče. V javnih ljudskih šolah krščanskega nauka ne poučujejo in v večini domovih tudi ne. Veliko se čita v listih o malopridnosti, katere povod je predvsem — brezbrižnost. Pošljite vaše otroke k pouku — ne boste se kesali, * V nedeljo, 25. t. m., bodo od poldne do 6. zvečer članice Naše Gospe servirale v farni dvorani sv. Janeza okusni smorgasbord. Za jed bodo računale $1.50 za odrasle in 75c za otroke. Ob tej priliki bo oddana tudi lepa skrinja napolnjena s perilom. Za to zadnje se bodo prosili darovi po 25c. Farni bazar cerkve sv. Janeza Evangelista se bo vršil v soboto in nedeljo, 12. in 13. novembra. Prva seja o bazarju bo v ponedeljek, 26. septembra. Vabljeni ste, da se seje udeležite ter poveste vaše nasvete. Družba sv. Družine Zedinjenih Državah Severne Amerike Inkorp. v drž. HUnoia 14. maja lJ18 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 25. novembra 1914 Sedež: Joliet, lil. Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vae. GLAVNI ODBOR: ^^podpredsednik^^lK^HN-AS^^AvlLfcK^lS^Race^tll^danor, Pa. ^iPn^Pr??SEPHakSSEJVEARRS^’ Joi£ m Z api s nikar f fo SE PB ADMIRAL • FRK3IDAIRE . GENERAL ELECTRIC • GIBSON • HOTPOINT • KEN MORE • NORGE KELVINATOR * PHILCO • PREWAY . RCA WHIRLPOOL • STIG LITZ-D EBO N Al RE . TAPPAN THERMADOR • WARD’S SIGNATURE • WELBILT • WESTINGHOUSE STIGMATINE FATHERS AND BROTHERS THINK: Not just your own future — but the FUTURE of other souls might depend on what you do NOW; SERVE: Christ’s crusade for souls as a STIGMATINE Priest or Brother — dedicated to the Five Wounds of our Lord. GET complete information about Stigmatine activities • Apostolate of youth • Retreats Parishes • Teaching • Voluntary foreign missions. Write for literature to Dept. H. C. CONTACT: Rev. Robert Keniston, C.P.S. Stigmatine Fathers 302 Maple Street Springfield, Mass. (186) SEE UP-TO-THE-MINUTE NEWS £n ’’CITY CAMERA" 7 P. M. CHANNEL 8 MONDAY Thru FRIDAY . ;i' i: ?: ,! • 4' I POJD,TE obne2Tu0r,2popeptembra posiuaat SEN. JOHN F. KENNEDY I ii „ . v EUCLID BEACH PARK DEMOKRATSKEGA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA ‘ I ;; na Cuyahoga County Democratic Steer Roast zabava za vso družino v«topnma prosta vožnje - muzika - nagrade f J0HN F kovac,c- councilman