250 Knjievnost. popisu situacije med spodobnosti, ni dvomiti, da bode knjiga kratkoasila vsakega itatelja. Fr. I. And r lik: Venkov. Zabavv veerni. Rediguje E. ak. Ro. XXII. . 6. Naklad. V. Kotrbv. Cena 50 h. G. Andrlik nam v tej zbirki podaje tiri kratke rtice, ki riejo zlasti napake ekih prebivavcev na deeli. V prvi in etrti rtici pripoveduje o znani in vasih nesreni trmoglavosti (Vydedeny", Pro kus meze"), v tretji o niemurnosti (Vzdelana"); predmet druge povestice (Hrai") je igre-eljnost. Pisatelj ne popisuje znaaja oseb, ne analizira dunega stanja svojih junakov, temve kakor gledavec popisuje to, kar je videl. Tako se je v ehih pisalo pred kaknimi 20 leti. Navzlic temu bodo preprosti bravci itali te povestice z zanimanjem. Iz drugih knjievnosti. N. V. G o gol: Taras Bulba. Romanzo tradotto dal russo da G. Trinko. Udine. Tipografia del Patronato. 1902. Dobro znani beneki slovenski rodoljub in pisatelj prof. I. Trinko je ob 501etnici Gogoljeve smrti preloil na italijanski jezik krasni njegov roman Taras Bulba". V daljem uvodu pojasnjuje prelagatelj, kako je bila Rusija Italijanom do zadnjega asa nepoznana deela, da pa se je to v zadnjem asu obrnilo na bolje, ker preiveli zapad mora obudovati mladost in plodo-vitost vstajajoe ruske duevne sile. Pomenljivo pie Trinko: L' occidente, gia maturo e raffi-nato, ma insieme esausto e decadente, stupisce dinanzi alla freschezza ed alla fecondita deli' in-gegno russo." Nato omenja gosp. Trinko glavne uenjake, umetnike in pisatelje ruske, poudarjajo njih mejnarodni vpliv na znanstvenem in leposlovnem polju. Posebej pojasnjuje tako-zvani ruski verizem, ter razlaga, zakaj da se je v Rusih tako zelo razvil uprav roman, zastopan po Gogolju. Cenzura visi kakor Damo-klejev me nad politikimi in socialnimi idejami in nad njih predstavljatelji, zato pa si le malokdo upa naravnost razvijati svoje ideje, pa pa jih raji pisatelji skrivajo pod pripovedovalno obliko; v te svoje namene rabijo tudi roman. Zato pravi g. Trinko popolno opravieno: E cosi il romanzo russo prende il poto della filosofia, dela storia e della scienza sociale propriamente dette, ed acquista un' importanza, che il romanzo occidentale non sa, o non ha opportunita di acquistare." Ruski roman name-stuje modroslovje, zgodovino, socialno vednost ter si je s tem pridobil vanost, kakrne si ni znal in tudi ni imel prilike si pridobiti na zapadu. Nato prelagatelj opisuje na kratko ivljenje Gogoljevo, njegova dela in posebno roman Taras Bulba", katerega nam objavlja potem v krasnem prevodu, da tako tudi Italijani spoznajo enega najvejih ruskih romanopiscev. Trinkov prevod se sme imenovati klasien. n. Die Literaturen des Ostens in Einzel-darstellungen. Tako se imenuje zbirka lite-rarnozgodovinskih del, ki je zaela izhajati v Lipskem. Lani je izla prva knjiga: Geschichte dcr polnischen Literatur von dr. A. Bruck-ner. Leipzig. 1901. Knjiga ima 628 strani in podaje celoten pregled vse poljske knjievnosti. Bruckner je profesor v Berolinu. Pri tej knjigi so mu pomagali Poljaki: Kentrzvnski, Sokolowski in Celichowski. Ko je pisatelj popisal zaetek poljske knjievnosti, preide na reformacijo in na humanizem. Za diletanti 17. stoletja pride doba propada od 1700 1760. Koncem 18. stoletja se slovstvo zopet dvigne. Za psevdoklasino" dobo pride novi romantini duh v poljsko slovstvo. Nesrea poljske drave, katera preene iz domovine najduho-viteje Poljake, rodi literaturo emigrantov". Najslavneji zastopniki tega slovstva so: Adam Mickiewicz, Julij Slowacki in Zvgmund Kra-siriski. Za njimi popisuje Bruckner vaneje pesnike in pisatelje noveje dobe in sklepa z obirnim poglavjem o Sienkiewiczu. Cena knjigi je 6 K. Cela zbirka je proraunjena na deset knjig in bo razdeljena v dve skupini: 1. Literatur der europaischen Lander, 2. Literatur der asia-tischen Lander. Za prvo skupino pie doktor W. Wollner zgodovino ruske knjievnosti, dr. G. Heinrich zgodovino m a d j a rs ke knjievnosti, dr. V. Dietrich zgodovino sr e d n j e-novogrke knjievnosti, dr. P. Horn zgodovino turke moderne, dr. G. Alexici zgodovino rumunske knjievnosti, dr. I. Vlek zgodovino eke knjievnosti. Izla bo tudi knjiga: Geschichte der siidslavischen Literatur", katero bo napisal na rojak doktor M. Murko, docent na dunajskem vseuiliu. Druga skupina bo obsegala perzijsko, arabsko, hebrejsko, kitaj s k o, indijsko in japonsko knjievnost. To zadnjo bo popisal K. F1 o r e n z , profesor na vseuiliu v Tokio. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi