NAPR
izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo in npravnlStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. ti, ju-— —=■■=«=» 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. ss=t===s „■ ..
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30-—, za pol leta K 15-—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo celo leto K 33'6Q, za ostalo tujino iv Ameriko K .-12'—. Posamezne i.T.T===== = = številke po 10 vinarjev. =—
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-macijc za list '<0 poštnine proste. — a=a=-,T a»
Inaerati: Enoetopna petit vr aca 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovora primeren popust. :’-:-:=====n-,",::',:M
Štev. 99..
V Ljubljani, petek dne 9* novembra 1917»
Leto !.
Novi državljanski prevrat v Rusiji.
Kerjenskij pobegnil.
D u 11 a j, 8. novembra. (Vojnoporoče-valski sitan.) Naše postaje za brezžična br-zojav na severovzhodu so prestrigle danes sledečo, nepopolno brzojavko, ki je bila poslana iz Petrograda na vse armade: Oklic vojno revolucionarnega odbora: (Začetek ■manjka.)
Politični ujetniki se takoj osvobode. Revolucijski odbor je zaprl bivše ministre Kornjiloiva, Kiškioa, Tereščenka, Maljanto-vlča, Nik.it.inia itd. Kerjenskij je pobegnil. V-sem armadnim organizacijam se zapoveduje, cia ukrenejo vse potrebno za aretacjo Ker-jenskega in ga pošljejo v Petrograd. Vsaka pomoč Kerjenskemu se kaznuje kot težak državniški zločin. V Petrogradu je zmagala delavskajn vojaška revolucija.
Za takojšen mir.
Petrograd, 7. novembra, ob pol desetih zvečer. (Ofioielno.) Ob 5. popoldne je objavil revolucionarni vojaški odsek delavskega in vojaškega sovjeta pnoklamaeijo. kjer sporoča, da je Petrograd v njegovih rokah, ki ga je dobil .s pomočjo ^rnlzhc
-vrtzavm "Ttremrat ke'ir^7vfšiiniTež' 'prelT
vanja krvi. Proklamacija izjavlja, da bo predtagala nova oblast takoj pravičen mir,
da bo izročila kmetom zemljo in sklicala ustavodajnim zbor.
Začasna vlada odstavljena,
P e t r o g r a d, 7. novembra, ob pol dvanajstih zvečer. (Ofiicielno.) 'Odposlanci treh kozaških polkov, nastanjenih v Petrogradu. so izjavili, da se ne pokore začasni vladi in da ne nastopijo proti sovjetu, toda pripravljeni so, da zagotove javni red. Popoldne je imel petrograški sovjet izredno sejo, na kateri je povedal predsednik 1' r o c-k y, da začasne vlade ni več. Del ministrov je aretiranih, predparlamant razpuščen. Nato je govoril L j en in, katerega so burno pozdravili. Ljenin je označil tri glavne probleme demokracije: 1. Takojšen konec vojne: nova oblast bo v to svrho predlagala vojskujočim se državam premirje. 2. Oddaja zemlje kmetom in 3. ureditev gospodarske krize.
Pohod čet proti Petrogradu.
Berlin, 8. novembra. »Mioming Post« poroča: Čete ruske severne fronte so se izjavile za petrograški delavski sovjet in korakajo prati Petrogradu. Vojaki, vdani sovjetu. so zasedli municijsko tovarno v predmestju Vib org.
Nemško brodovje pred Helsingforsom.
S t o c k h o 1 m, 8. novembra. »Stock-holms Tidningen« poroča iz Haparande: Finci pripovedujejo, da je prekinjena železniška zveza med Potrorgadom in Finsko. Del nemškega vzbodnomoirskega brodovja je pred Helsingforsom._______
Proti militarizaciji delavstva.
V sredo smo že na kratko poročaii o debati, ki se je razvila v poslanski zbornici pri predlogu sodruga Wintra glede milita-
NAPREJ, St. 99, 9. novembra 1£17.
rizacije delavstva v industrijskih obratih. Debata je spravila na dan zopet precej novega materiala o postopanju z delavci, ki so pod vojaškim poveljstvom. Ukrajinski poslanec Singalievvicz je dejal ironično, da je sedaj res veselje živeti v Avstriji. Da to \ »veselje« natančnejše označimo, prinašamo f v naslednjem izpopolnitev našega predvče-( rajšnjega poročila iz poslanske zbornice.
Češki socialno demokratični poslanec dr. Leo VVinter je pripovedoval različne stvari o razmerah v češki vojni industriji. Ko je bila postavljena praška železarska družba v Kladnii pod vojnodajatveni zakon, je smatralo' vojaško vodstvo za svojo prvo nalogo, da zgradi ječe za delavstvo. Te ječe so stalno prenapolnjene. Nasprotno pa nihče ne ukrene ničesar, da bi odpravil sramotno nizke mezde delavstva. Samski delavci dobivajo na dan po 2 K 50 vin., oženjeni delavci, očetje štirih otrok, po 3 K 20 vin. na dan, in to v času, ko plačuje vojaška uprava sama moštvu za struženje po 2 K 80 vin. na dan, a m.u daje poleg tega še obleko in mu preskrbi tudi razsvetljavo, kurjayo in me-nažo. To se je zgodilo tudi v času, ko je izkazala praška železarska družba 17 miljonov čistega dobička!
Poslanec sodrug Nemec je izpopolnil j WiiUrnvo sliko s sledečimi PodathlkV DanCr " icoTt tbvdSHni v Pragi’ jc bil vojaški vodja podpolkovnik Nowak. Ta je dejal delavstvu: »Nisem za to tukaj, da ščitim profit tovarnarja, temveč bom ščitil tudi pravice delavstva, da dobi zadostno mezdo in dovelj živil«. _ Ali dolgo ni ostal. Podjetniki so sc pritožili in kmalu so ga poslali proč. — V O-stravi so dejali rudarjem, da morajo producirati več premoga in da morajo zato delati vsak dan eno uro dlje ali pa ob nedeljah in praznikih. Rudarji so se odločili za nedeljsko delo. To pa ni bilo vojaškemu vodji všeč in nastopilo je vojaštvo s puškami! Poslanci so morali posredovati. Nato so pri ministrstvu za javna, dela dognali, da gre za nesporazum, toda po mnenju vojaškega vodje je bil to upor!
Ukrajinski poslanec vitez Singalievvicz je povedal sledeče lepe reči: Staršem, katerih dva sinova sta na bojišču, tretji je v ruskem ujetništvu, četrti je slep, so vzeli njihovo zadnjo oporo, zadnjega sina, 151et-nega fanta in ga u teknili v črn ovojn iški delavski oddelek. Vse prošnje in vsi protesti so zaimanj, sina ne vrnejo staršem! V neki bolnišnici na Dunaju leži ukrajinski kmet, ki je dobil sporočilo, da morajo opravljati skoraj vsa dekleta iz njegove vasi prisilno delo pri vojaškem trenu. Njegova 161etna hčerka opravlja že več mesecev posel Iranskega voznika! Vsled vojaških odredb morajo tlačan iti kmetje graščakom, a njihova lastna polja ostanejo neobdelana. Nekemu graščaku, ki je gradil žgaMco za žganje, so dali na razpolago ljudi in vprege, seveda nosiloma ... Da, veselje je, živeti sedaj v Avstriji — tako je sklenil ukrajinski poslanec svoje poročilo.
Ob takih kričečih razmerah so povsem upravičene besede sodruga Seitza, ki je dejal v debita: »Delavstvo trpi že itak dovelj pod težfcočami kapitalističnega gospodarstva. Ne postavljajte oblast države, vojaštvo, ki ste ga zbrali za obrambo domovine, v službo profitnih interesov kapitala! Ne poživljajte vojaške sile, ki brani našo deželo pred sovražnikom, proti delavcem in
državljanom te države. Razmerje med delavstvom in podjetniki mora biti svobodno. V njegovem upravičenem boju za eksistenco, ne srne ovirtai delavca militarizacija. Ako hočete doseči mir in red in dostojno razmerje med delavci in podjetniki, tedaj ščitite delavca. Delavci ne bodo prenašali nič več nadaljnega poslabšanja svojega položaja. Potrpežljivo so prenašali, kar jim je nalagala vojna. Od vlade zahtevajo, da jih ščiti pred izkoriščanjem, zahtevajo, da jim o-lajša življenje, a ne da ga jim še otežuje. Mi, ki poznamo razmere in razpoloženje delavstva, ne izrekamo grožnje, temveč svarimo resno:	Ne prenapenjajte loka! Prekličite
odredbo o militarizaciji, ustvarite normalno razmerje!«
K. K a u t s k y :
•Avstrija in Srbija.
Vprašanje je, če se. ohrani albanski narod, ali če ne spada k onim »narodnim odpadkom«, o katerih sta pisala Marx-Engels leta 1849. katerih jeziki so obsojeni, da oz-urnro, prav tako kakor z današnjimi Albanci na omaki kulturni stopnji stoječi Geli na Škotskem in Baski in Bretoni.
Prodiranje modemih produkcijskih raz-i mer, razvoj prometa, razširjanje citati ja in ■ branja bi lehko dvignilo Albance k moderni narodnosti, toda kot posledica teh faktorjev bi bilo prej pričakovati, ’da izpodrinejo rabo domačega jezika knjižni jeziki višje stoječih sosednih narodolv, kakor pa da se dvigne albanski jezik do knjižnega jezika. Albancev je malo, morda komaj nad miljen — statistike še nimajo. Velik del Albancev govori že danes tuje jezike, Albanci na jugu grško, na severovzhodu srbsko, na obrežju večinoma italijansko.
Kakorkoli se oblikuje pnihodnjost Albancev, v sedanjosti so nezmožni, da bi tvorili narodno državo ali sploh samostojno moderno državo. To je jasno pokazala poznejša komedija albanske kneževine.
Toda s tem še ni rečeno, da jc treba podvreči Albance tujemu gospodstvu. Njihovi kljubovalni gorski rodovi imajo plamteče poželjenje po svobodi, vsak poizkus, da se jim naprti vlado tujca ali domačina, bodo zavračali z vso silo. Predodsek našega časa je. če mislimo, da živi kaka skupnost lehko le v obliki moderne države s centralno oblastjo, z birokracijo, s stalno armado ali najmanj z žandarskim zborom. Bojevite Albance naj se prepusti samim sebi, zavarovati se je pred njihovim roparstvom in vse drugo se naj prepusti učinkom prometa, ki prodira zanesljivo in nevzdržno k njim. Pubi tukaj se lahko uporabi formulo: Balkan balkanskim narodom. Tudi tukaj prinese vsaka tuja intervencija zlo — če se ima pri oblikovanju albanske skupnosti pred očmi le blagor Albancev.
Ali ob času prve balkanske vojne ni šlo za to prav nič. Srbija je stremela po albanskem ozemlju, da dobi dohod k morju. Avstrija in Italija sta pa hoteli skupno ovirati Srbijo pri tem početju, edini sta bili le v tem negativnem cilju. Po njihovi volji naj bi o-■stala Albanija neprikrajšana, niti Srbija, niti Crna gora, niti Grška naj bi ne dobile nobenega kosa Albanije zato, da prejme poznejši srečni dedič polno dedščino.
Srbija je spoznala, da je ogoljufana za svoj najvažnejši vojni cilj, za cilj, s katerim
-bi postala, če ga doseže, gospodarsko neodvisna od Avstrije In bi se lehko svobodno razmahnila. Da je bilo vse prebivalstvo zaradi tega razočaranja razsrjeno, to je umevno. Ali način, po katerem se je hotela sedaj odškodovati Srbija na račun Bolgarije, ne pride na konto vsega njenega prebivalstva, temveč le na konto njenih vladajočih razredov.
Združitev vseh Srbov v eni državni tvorbi in njeno prodiranje k morju sta bila dva cilja, ki sta bila v soglasju s potrebami vsega prebivalstva in ki sta bila tudi v soglasju z načeli demokracije, da in termae tonalnosti. Toda nasilno razširjenje Srbije preko ozemelj, po katerih prebivajo Srbi in ki je pripadlo Bolgariji, to je bila gola oblastvena politika, bila je v nasprotstvu z demokracijo in je bila edinole v interesu oblastnikov in izkoriščevalcev Srbije. Na ta način pa je iskala Srbija »revanžo«. Kar je bila izgubila ob Adriji, je hotela pridobiti v Mače doni ji. Prav tako je mislila Grška, ki se je morala umakniti Italiji iz južne Albanije. Grška in Srbija sta zahtevali od Bolgarske kompenzacije, pridružila se jim je še Rum linija. Bolgarija je odklonila vsako koncesijo, odklonila je tudi ruskega carja kot razsodnika, kakor je bilo določeno v zvezni pogodbi za spore med zavezniki. Tako je prišlo do druge balkanske vojne, ki se je pričela, ko je bila komaj prva končana. 30. maja 1913. je bil podpisan v Londonu preliminarni mit. a že so se pričenjali konflikti med grškimi Lp bolgarskimi četami. 24. junija odpove Srbiija pogodbo z Bolgarsko, 29. napade neka bolgarska armada srbsko, 11. julija prično Romuni vojno in končno se dvignejo se Turki proti Bolgarom. Bolgarija podleže kmalu tej premoči. Že 30. julija pričenja mirovna konferenca v Bukarešti im 10. avgusta so tam sklenili mir. Kako hitro so se razpršili takrat vojni oblaki!
Trde določbe je morala priznati Bolgarija. Bolgariji so naložili -mir nasilja, ne mir spor ažurni j enja. Mir, ki ni obetal trajnosti, ki je napravljal Bolgarijo za nespravljivo' sovražnico Srbije, ki je imela že itak dovelj opravka s sovraštvom Avstrije. Vse je kazalo na bridko maščevanje. Takratna pregreha Srbije proti svetemu duhu demokracije se je izkazala tudi realnopolitično kot napaka, hujša od zločina.
Ali za enkrat se je ves svet oddahnil, da se je končala vojna, ne da bi bila napravila večje nesreče. Ves svet, z eno edino izjemo. Hashagen označuje to s skrivnostnimi besedami: »Do nameravane revizije buka-reškega miru ne pride«. Avstrija je bila, ki je hotela ovreči mirovno pogodbo, ker je bila za Srbijo preveč ugodna. Ali njen protest ni našel sedaj nobene podpore pri njenih zaveznikih, ne pri Italiji, ne pri Nemčiji.
(Dalje prih.)
Vofna,
OFENZIVA PROTI ITALIJI.
Dunaj, 8. novembra. (Kor.ur.) Zvezne čete feldrnaršala nadvojvode Evgena so v nevzdržnem zasledovanju sovražnika prodrle do Livenze. Sovražnik se je prehodu čez reko povsod močno upiral, a avstro-ogrske in nemške čete so ga na mnogih mestih vrgle nazaj in prisilile k nadaljnjemu umikanju.
Tudi v gorovju so Italijani na mnogih točkah pričeli odpor. Južno od Tolmezza, za našo fronto, se je sovražna kolona, ki je našla oporišče v utrdbi San Simeone, več dni borila proti naši obkoljevalni akciji; še le predsno9nim je kolona prenehala z artilerijskim ognjem in snoči je sama razstrelila uitrdbo. Po večdnevnem boju je sovražnik položil orožje. Tudi v gorovju Cadorc je prišlo do ljutih spopadov. Naše čete so se polastile važnih točile. Zvezne čete so včeraj ujele, oziroma uplenile: 1 generala, 1 divizijski štab, 2 polkovnika, 170 častnikov in 17.000 mož; uplenile so 80 topov in 6 letal.
Skupno število ujetnikov znaša sedaj 250.000 mož, število uplenjenih topov 2300. — Sef
generalnega štaba.
Berlin, 8. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Naši v gorovju prodirajoči oddelki so zlomili odpor sovražnikovih zadnjih straž. Ob srednjem Taglia-mentu med Tolmezzom in Gemono v utrdbah San Simeone zaostalim sovražnim oddelkom smo onemogočili umiiikamje ter jih prisilili, da so se udali. Ujeli smo 17.000 mož ter vplen.ili 80 topov. V nižini so se vneli boji ob Livenzi. S srditim napadom smo izsilili prehod čez reko, čeravno so bli vsi mostovi porušeni. Sovražnik se umika dalje proti zapadu. Skupno število ujetnikov je naraslo na 250.000, število vplenjenih topov n a 2300. — Ludendorf f.
D u n a j, 8. novembra. Večerno poročilo: Boji na Benečanskem potekajo ugodno. Zmagonosno prodiranje v Italiji gre nevzdržno svojo pot. V gorovju izpraznjujejo Italijani pozicijo za pozicijo, v nižini smo prekoračili odsek Livenza ter prodiramo dalje v benečanski ravnini. Bojno delovanje zveznih divizij je vzvišeno nad vsako hvalo.
Prodiranje v benečanski ravnini.
D u n a j, 8. novembra. Število ujetnikov znaša že nad četrt milj ona; v sorazmerju je tudi število vplenjenih topov naraslo že na 2300. Te ogromne številke prekašajo celo ruski polom pri Gorlicah. Zvezne čete so prekoračile Livenzo ter so oddaljene od reke Piave le še 20 kilometrov. Razpršeni italijanski oddelki, ki se mestoma krepko branijo, ne utečejo svoji usodi. Prediranju feld-maršala Conrada s.tirolske fronte proti jugu se Italijani močno upirajo, a naše čete se bližajo gornjemu teku Piave ter kotlini Feltre-Belluno. Naše izgube v ofenzivi so razmeroma neznatne in tudi v tem oziru se dvanajsta soška bitka ugodno razlikuje od prejšnjih bojev. Sovražnik pa je imel težke izgube, zlasti njegova kavalerija je skoraj uničena.
Vp’n! poTožnl.
Iz vojnop o ročev alskega stana poročajo: V naglem zasledovanju sovražnika, ki se je umaknil čez Livenzo, so se čete generala Boroeviiča približale do 15 kilometrov reki Piave. Ob srednji Piave se kažejo znaki italijanskega protisunka. Ob gornjem tekil Piave sta armadi feldrnaršala Conrada in generalobersta K robatima stisnili italijanske divizije v ozko dolino v smeri Belluno-Fel-tre. Četrti italijanski armadi se bliža kritičen tr eno tek. Skupne izgube Italijanov so narasle v zadnjih štirnajstih dneh/na 350.000 do 400.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Četrtina italijanske vojske je izgubljena. Francozi so v Sundgau pričeli razbremenilno o-femzivo protii Nemcem. Nemška fronta se drži. Sovražnik v prvih bojih ni dosegel uspehov.
Umikanje Italijanov.
C u r i h, 8. novembra. Premagana dnuga in tretja italijanska armada se umikata v široki fronti od izvira Piave do Adrije. Iz Benetk se vidijo v daljavi požani. Italijani sežigajo vasi in mesta za seboj. Švicarsko časopisje izraža dvftm, da bi se Italijani mogli držati ob reki Piave.
Pomoč entente.
»Manchester Guardian« poroča, da smatra italijansko vojno vodstvo pomoč entente za nezadostno ter zahteva pomožni zbor, močan vsaj 400.000 mož.
i
%
Z ostalih bojišč.
Berlin, 8. novembra. Na flartderskl bojni fronti sovražnik ni ponovil svojih napadov. Artilerijsko delovanje pa je ostalo živahno; stopnjevalo se je zlasti proti odsekom ob Yseri in pri Paschendael<^. Mesto Dixmuiden je pod težkim ognjem "minometov. V ozemlju Aillette smo pri uspešnih bojih v predpoljii ujeli znatno število Francozov. V Sundgau živahen topovski ogenj. Francozi so popoldne naskočili severno in
južno od kanala Ren-Rhone. Pri Amrner-zvveilerju smo sovražnika vrgli nazaj, za-padno od Helidweilerja so nekateri kosi jarkov ostali v njegovih rokah. Proti večeru so se izjalovili štirje francoski napadi z velikimi Izgubami. Od 3. novembra je izgubil sovražnik 24 letal. Ob ruski fronti je bil pri Brodeh in ob Moldavli živahnejši ar ti Ijerijski ogenj. Na macedonskem bojišču je postal topovski ogenj v loku Černe zopet živahnejši.
Politični pregled.
= »Avstrijska rešitev poljskega vprašanja. Berlinski: »Lokalanzeiger« poroča o kronskem, svetu, ki je bil v Berlinu, sledeče: »Širijo se vesti, da so veljala posvetovanja kakor tudi zadnja konferenca v državnem uradu za notranje zadeve, v prvi vrsti poljskemu vprašanju in sicer se je rešilo vprašanje v zimski avstrijskih predlogov. Kakor znano gredo dunajske želje za tem, da se ustvar tesnejše razmerje med kongresno Poljsko in Galicijo«. K temu poročilo pristavlja dunajska » Arb ei te r-Zeitung«, da ta »avstrijska rešitev« ni izraz volje avstrijskih narodov, temveč da rešujeta poljsko v-prašanje zgolj krona in Poljski klub.
= Velika razburjenost v poslanski xbor-nicl zaradi Poljske. Nameravana rešitev poljskega vprašanja po avstrijskem načinu je vplivala v poslanski zbornici kakor bomba. Ukrajinci, Jugoslovani, Čehi in nemški socialni de-mokratje izjavljajo, da nikakor ne morejo pritrditi »avstrijski" rešitvi poljskega vprašanja. Ukrajinci so izjavili vladj, da pretrgajo zaradi tega vse stike z vlado. Češki in jugoslovanski klub bosta na današnji seji zbornice interpe-lirala vlado. V proračunskem in finančnem odseku sta bila sprejeta enaka predloga češko-ukrajinsko-jugoslovanskega blok.-«, da se povabi ministrski predsednik v odsek. Ob 4. popoldne je prišel Seidler v proračunski odsek, kjer je na kratko poročal, da se vrše med netnŠKO in avstrijsko vlado le prodpogajanja za rešitev poljskega vprašanja. Nato je prišlo v odjeku do tako burnih prizorov, da je moral predsednik zaključiti sejo.
= V justičnem odseku poslanske zbornice je poročal dr. Ofner o sklepih gosposke zbornice glede že znanih treh justičnih predlog. Justičmi odsek je sklenil, da se vrnejo vse kazenske zadeve izjemnih sodišč, ki niso bile do 7. julija končane še s pravomoč-nimi sodbami, predpreiskavi. Ostale predloge glede porotnih sodišč je sprejel odsek v'prvotni obliki. Dalje so bile sprejete tri resolucije: Resolucijo Poljaka drja. Grossa, naj ostane vojaško sodstvo na podlagi S 14 omejeno le na najožje vojno ozemlje in jia zgolj vojaškopravne zadeve; resolucijo Ceha drja. Kornerja naj predloži justični minister statistiko vseh sodb vojaških sodišč in resolucijo, naj se preiščejo vse razsodbe vojaških sodišč v smeri, če so primerne za novo postopanje ali za amnestijo.
- Zopet proces proti »upornim« delavcem. Pred praškim divizijskim sodiščem je bil zopet uporniški proces proti militarizi-ranim delavcem. Obtoženih je bilo 30 delavcev od praškega delavskega nabiralnega kadra rra Hradčinu zaradi zločina upora. Obtoženci so zgolj delavci in sicer strojni ključavničarji, kovači itd. 4. maja so bili komandiram od delavskega nabiralnega kadra v železarsko tovarno v Kladnu, da razkladajo koks. 5. maja/so pričeli z delom, 6. maja so se pritožili pazniki pri nadinženirju Baumgartnerju, da delo prav počasi napreduje. Nadinženir' je zapovedal, da morajo biti razloženi vagoni še isti dan, vsega sku-apj je bilo 300 vagonov, če se prav dela čez uro. Narednik Klobasa je zapovedal delavcem, da morajo delati brez odmora in jim je prepovedal, da bi imeli odmor za večerjo. Delavci so šli kljub temu večenjat in le nekateri so se vrnili. V nedeljo naj bi nadaljevali z razlaganjem koksa, toda delavcev ni bilo. Šli so peš v Prago, da vzamejo na Hradčinu, kjer so bile spravljene njihove stvari, sveže perilo. To ije vsa vsebina upor-
niške obtožbe! Soobtožena sita tudi neki narednik in četovodja, ker nista takoj naznanila vse zadeve v Kladnu, temveč sta se peljala zaradi obtožbe k nabiralnemu kadru v Prago. Sodba se glasi: Vsi obtoženci so bili 'Oproščeni zločina upora. Popolnoma oproščeni sta bili narednik Klobasa, četovodja Preissler in pet črn o vojni škili delavcev. Zapadi zločina samovoljne odstranitve od dela je bilo obsojenih sedem delavcev, vsak na k edem mesecev ječe, sedem delavcev, v-sak na tri mesece ječe zaradi zločina samovoljne odstranitve od dela in kršitve subor-dlnacije dva delavca, vsak na štiri mesece Ječe.
= Slovenski deli osvojenega italijanskega ozemlja. Na zadnji seji poslanske zbornice so stavili dr. Rybar in tovariši predlog, naj ukrene ministrski predsednik vse potrebno, da se uvede narodnostnim razmeram odgovarjajoča uprava v slovenskem delu videmskega okraja. Vlada naj odpošlje v to ozemlje slovenske uradnike s Primorskega, učitelje in duhovnike.
== Novi nemški rajhskancler Hertling je prišel že v nasprotstvo s strankami večine, ker noče poklicati na odločilna državniška ^ncsta parlamentarcev. »Berliner Tageblatt" piše: Grof Hertling lehko voli. Toda za stranke večine in za levico ni\ nobenrga dvoma več. Ce heče biti Hertling kancler proti rajhs-tagu, dobro, naj to poizkusi.	,
== Maksim Gorkij za takojšen mir. Maksim Gorki j poživlja v svojem listu ruske delegate za pariško konferenco v imenu vse Rusije, naj zahtevajo takojšen sklep miru. Če pariška konferenca ne izpolni te zahteve, tedaj stopi sani na čelo pacifistično revolucionarne Rusije in reši Rusijo pred imperaiizmom tujine.
Dnevne beležke,
— Zopet na domač« 'grudi! Sodrug begunec nam piše: Po dveh dolgih letih sem imei danes zopet priliko, da vidim svojo rojstno vas, nekoč tako krasno. Pogumno sem
pri vsakem koraku so se mi odkrivale nove grozote, vesel ie se je izpremenilo v strah, kaj da še pride. Skačem čez okope, čez trnje, preko nevarnega vojnega materijaia, stopam tako narahlo, kakor da hodim po iajcih. Tako sem se priplazil do vrha vrtojbskih gričev. Gledam okolo sebe, da bi zazrl našo nekdanjo tako lepo vas Vrtojbo. Ni je bilo več! Kupi črnih razvalin — to je bilo vse. Stopam doli proti vasi mimo okopov, lijakov, izdolbenih od granat in pridem do kraja, kjer je staia nekoč moja hišica. Kup kamenja še znači. kje je staia nekoč. Nikjer žive duše, samo veiike, dobro rejene podgatte se pode semintje. Ozrem se še dalje po vasi, a vse je razrušeno, razbito, uničena domovja. Med^ razvalinami stoje luže, še rdečkaste od prelite "krvi . .. Tako me je pretresel ta prizor, da me je oblil mrzel znoj. Cerkev je na pol porušena, zvonik leži na tleh, ura po strani, zvonovi ukradeni, občinski dom porušen, na šoli se še blešči slovenski napis »Ljudska šola“, vse naokrog same razvaline, skrivališča za podgane, lepe Vrtojbe ni več . . .
Iz kmetijske družbe kranjske. Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske je imenoval za društvenega tajnika inž. agr. Jakoba Laha, pristava deželnokultunnega inšpektorata pri namestništvu v Trstu. Inž. Lah postane naslednik ces. svetnika Gustava Pirca, ki je kot generalni ravnatelj na lastno prošnjo upokojen.
— Preiskave potne prtljage po železnicah. Kakor znano so oblasti prepovedale nakup živil. Umljivo pa je, da zaradi nastalih razmer posamezniki skušajo kljub prepovedi priti do živil tako ali tako. Ker jih v bližnji okolici ni lahko dobiti, morajo v bolj oddaljene kraje po železnici. Seveda, oko Postave čujc Vedno in povsod, zato se mnogokrat prigodi, da s trudom in za drag denar pridobljeno zrnje, ne pride na svoj cilj. Službujoči organi pa pri tem svojem lovu 'Prav radi pozabijo na predpise, ter odpirajo Potno prtljago, ne da bi bil lastnik navzoč.
Pa tudi način te preiskave je večkrat graje vreden, ker se pri tem prav nič ne pazi, da bi prtljago tako odpirali, da ne bi imel lastnik škode. V Št. Vidu pri Zationi seje n. pr. že večkrat zgodilo, da je služb a j oči organ, odpiral tako neprevidno, da je prtljago skoraj popolnoma pokvaril Zato bi bilo na mestu, da pristojna oblast te gospode pouči, kako naj ravnajo pri tem poslu. Prosili bi pa tudi, da se prtljaga odpira ob navzočnosti lastnika. Znan nam je upr. slučaj, da se je neka žena, ker se je prtljaga odpirala ob njena nenavzočnosti pozneje pritoževala, da ji manjka nekaj kilogramov masla. Sum je seveda padel takoj na železničarje. Neprijetno je to, če se očita železničarjem, ki so trdo zaposleni, stvari, ki jih je povzročilo nepravilno ravnanje drugih ljudi.
— Umor. 7. novembra okolo 9. zvečer je v gostilni pri Franževih v Sostrem pri Ljubljani zabodel nek vojak domačo hčer Jero Po-rentovo dvakrat v prsa z bajonetom. Bila je takoj mrtva.
— Z Bukovice pri Škofji Loki poročajo, da je utonil v narasli Sori neki nemški častnik. Neki ogrski vojak pa je izvršil samoumor.
— Neznano utopljenko^ so potegnili 4. t. m. iz Krke na Otoku pri Skocijanu. Stara je okolo 40 iet, oblečena v čedno temno obleko, rjavo jopo in črn predpasnik. Znakv nasilnosti nima. Truplo še ni bilo dolgo v vodi.
— Pomanjkanje živil v Trstu. Včerajšnji »Lavoratore« prinaša zelo obupno poročilo o aprovizaciji v Trstu. Iz članka je razvidno, da moke za polento niso že ves mesec oktober dobili. Krompirja je v oktobru prišlo samo 47 vagonov, in to za Trst in vso/Pri-morsko. Delilo se je samo pp pol kg na o-sebo in teden. Te dni je pretila nevarnost, da Trst ostane še brez kruha. K sreči je prišlo zadnji dan nekaj moke, ki je pa seveda ni toliko, da bi bila nevarnost odpravljena. Sladkorja je prišlo v oktobru samo 5 vagonov, namesto določenih 49. Izmero sladkorja so znižali na tri četrt kg na osebo in še ta
se še dobi, ali cena je že 16 kron za kilogram; i)o takih cenah ga seveda široke plasti ljudstva ne morejo kupovati. Ljudstvo jc obupano, ker ne ve, če bo jutri imelo sploh kaj jesti. Pod pritiskom teh razmer sklicuje socialno dem. stranka svoje pristaše na shod, ki bo v nedeljo, 11. t. m. ob 10. uri dopoldne v »Delavskem Domu« na katerem se bo razpravljalo o teh žalostnih razmerah.
— Izgube aprovizaeijske komisije v Trstu v zadnjem času zelo naraščajo. Samo pri Špehu izgubi zadnji so i miljo« kron na mesec. Komisija kupi špeh po 35 kron kilogram, prodaja ga pa po 16 K 70 vin. Pri vojni kuhinji je dosed.aj zgubila 1,200.000 K. Zaradi tega je morala ustaviti nadaljno sprejemanje novih priglašencev, povišati cene in zmanjšati porcije; na ta način misli deficit zmanjšati.
— Sol namesto Špeha. Te dni jc dobila tržaška aprovizacija en vagon Špeha z Ogrskega po 28 K kilogram, prosto v Budimpešti. V tem vagonu ni bilo nič manj kakor 3100 kilogramov soli. Ogri pač znajo.
— Slike s pogreba dr. Kreka: Dr. Krek na mrtvaškem odru; sprevod pred frančiškansko cerkvijo; pred Krekovo vilo; društvene zastave; poslanci v sprevodu; škof ob grobu; dr. Korošec ob odprtem grobu — priobčujejo ta teden »1’ e d e n s k e Sli ke«. Ta številka ima tudi zanimive slike z I a Š-k e g a bojišča: Naša ofenziva na Banjški planoti; naš cesar v zopet osvobojeni Gorici in na Laškem; vojaško pokopališče; maši vojaki v »klopnem vlaku med bojem; ogromen lija, ki ga je izkopala mina; delo naših pijonirjev; vojna opekarna; vojne orgije iz lepenke itd. — »T e d e n s k e Slike« priobčujejo tudi zanimive »Sponi i n e na d r j a. Kreka«. Opozarjamo' na »Tedemske slike« ter jih priporočamo vsakomur/
Zadružni vestnik.
Pozor člani kons. društev! Vsak teden trikrat, in sicer v ponedeljek, sredo in petek bo prinašal „Naprej“ vesti iz kons. društev in iz „Vojne Zveze". Opozarjamo delavce, da bero v „Napreju“ te vesti.
Ljubljana. V prodajalnah „Kons. društva za Ljubljano in okolico" se dobi: jedilni kostanj po K L20 —, jabolka prve vrste, zimska 1 60, jabolka druge vrste, zimska K 1 *30 — jedilna rastlinska mast, i< 16-— za 1 kg; ementalski sir K 12'— 1 kg. — Te dni dospe več vagonov sladke repe.
Sava — Jesenice — Koroška Bela. V filialah kons. društva: Kostanj K 1 40 — 1 kg; jabolka K 1'30 1 kg. Te dni dospe več vagonov sladke repe.
Tržič. Pozor, člani konsumnega društva za Ljubljano in okolico! Te dni bode voditeljica prodajalne Tržič razdejala družinske izkaznice „Vojne Zveze" za to prodajalno. Na podlagi te izkaznice bodo čiani prejeli za mesec november moko in krompir itd. Potrudite se v prodajalno. — Moka in krompir za mesec november sta že nakazana in vsi čiani ter oni, ki so se oglasili potom »Vojne Zveze“ za našo prodajalno, dobe že ta mesec moko in krompir.
Aprovizacija.
Sveža repa na rumene izkaznice C štev. 241 do 480. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 241 do 480 dobe svežo repo v soboto, dne 10. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: od 2. do 3. št. 241 do 320, od 3. do 4. št. 321 do 400, do 4. do 5. štev. 401 do 480. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Prinesite vreče.
Špeh za SI. okraj. Stranke II. okraja prejmejo špeh v soboto, dne 10 t. m. in v nedeljo, dne 11. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: v soboto, dne 10. t. rn. od l.do2. štev. 1 do 200, od 2. do 3 štev. 201 do 400, | od 3. do 4. štev. 401 do 600, od 4. do 5. štev. 601 do 800. V nedeljo, dne 11. t. m. dopoldne od 8. do 9 štev. 801 do 1000, od 9. do 10. šjev. 1001 do 1200, od 10. do 11. štev. 1201 do 1400, od 11. do 12. štev. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi ‘/2 kg, kilogram stane K 8 80. Poleg nakazil za mast prinesite s seboj tudi mesečne maščobne izkaznice.
Meso na rumene B izkaznice. Stranke z rumenimi izkaznicami B prejmejo meso v soboto, dne 10. t. m.,popoldne v cerkvi Sv. Jožefa. Red je ta-le: od 1 do pol 2 štev. 1 do 200, od pol 2 do 2 štev. 201 do 400, od
2 do pol 3 štev. 401 do 600, od pol 3 do
3 štev. 601 do 800, od 3 do pol 4 štev. 801 do 1000, od pol 4 do 4 štev. 1001 do 1200, od 4 do pol 5 štev. 1201 do 1400, od pol 5 do 5 štev. 1401 do 1600, od 5 do pol 6 štev. 1601 do konca. 1 oseba dobi J/4 kg, 2 osebi 1/2 kg, 3 in 4 osebe 3/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 do 8. oseb 1 :/a kg, več oseb 11/2 kg. Kilogram stane 2 kroni.
Oddaja cenejšega mesa na Viču. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice B in rumene izkaznice C prejmejo meso v soboto, dne 10. t. m. popoldne v mesnici gospoda Škrla na Viču. Določen je ta-le red: od 2 do pol 3 stranke z rurhenirni izkaznicami B št. 1 do 100, od pol 3 do 3 štev. 101 do 200, od 3 do pol 4 štev. 201 do konca, stranke z i rumenimi izkaznicami C od pol 4 do 4 štev. i do 100, od 4 do pol 5 štev 101 do 200, od pol 5 do 5 štev. 201 do 3r0, od 5 do pol 6 štev. 301 do 400, od pol 6 do 6 štev. 401 do konca.
Oddaja cenejšega mesa v Mostah. V nedeljo, dne 11. t. m. dopoldne bo oddajala mestna aprovizaci ja v mesnici gospoda Karla Štruklja na Zaloški cesti št. 14 občanom Most prašičje meso po znižani ceni. Določen je ta-le red: od 7. do pol 8. dopoldne stranke z rumenimi izkaznicami B štev. 1 do 100, od pol 8. do 8. št. 101 do 200, od 8. do pol 9. štev. 201 do konca, od pol 9. do 9. stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1 do 100, od 9. do pol 10. štev. 101 do 200, od pol 10 do 10. štev. 201 do 300, od 10. do pol 11. štev. 301 do 400, od pol 11. do 11. štev.
-•' m1.■ ■Hfr.iU 1------*----r-..........■ gr
kakor da me čaka tam najvecja sreča. Toda
množina ni zagotovljena.
. IlEj
grozi nevarnimi. Trst ima. dobiti 31 vagonov na mesec, dobili pa so samo en vagon, pet je obljubljenih. Za ka-vino mešanico imajo karte, kave pa ni. i¥.eso
401 do konca. 1 oseba dobi V4 kg, 2 osebi 3/2 kg, 3 in 4 osebe 3/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg 7 in 8 oseb 1 '/4 kg, več oseb 1 ‘/2 kg, kilogram stane 4 K.
Zadnje vesti
Izpreraembe v Nemčiji.
Berlin 8. novembra. Državni tajnik dr. pl. Helfferich je podal cesarju svojo ostavko kot namestnik državnega kanclerja. Cesar je ostavko odobri!.
Berlin 8. novembra. Woiffov urad poroča, da bo namesto Helffericha najbrže imenovan državnim tajnikom član državnega zbora tajni svetnik pl. Payer v svojstvu namestnika državnega kanclerja. Podpredsednik pruskega državnega ministrstva postane baje član pruskega deželnega zbora profesor dr. Friedberg.
iz Rusije.
K o d a n j, 8. novembra. Petrograška brzojavna agentura poroča : Sef diplomatične pisarne Kerjenskega, knez Trubeckoy, je imenovan poslanikom v Rimu, dosedanji upravitelj poslaništva v Rimu, Giers, pa poslanikom v Londonu.
K dogodkom na Ruskem.
Petrograd, 6. novembra. (Agentura.) Ob začetku dneva so se polastile po večurnem oblegovanju in po boju z puškami čete revolucionarnega odbora zimske palače, kjer so bili zbrani~Tazen Kerjenskega vsi ministri. Na enak način so se polastile čete generalnega
^taba.	Pomoč	za Finsko.
K o d a n j 8. novembra. Oficielni poslanik' finskega senata, profesor Wendt, ki se treno-tno nahaja v Kodanju, se je brzojavno obrnil na Wilsona, Lloyda Georgeja in Asquitha s prošnjo za nujno pomoč Finski, ki nima nika-kih sredstev ter jej neizogibno preti lakota.
PGraz Italijanov.
Lugano, 8. novembra. Tnkafsnfemu italijanskemu konzulatn blizu stoječi listi pripravljajo tudi na to, da bodo morali Italijani opustiti tudi črto Piave in celo Benetke. Listi pričakujejo, da se ustavijo Italijani šele ob Adiži, ker smatrajo italijauski zavezniki, da je šele ozemlje onostran Benetk pripravno za protiofenzivo.	_____________
RIM
E
■ Duhovito^ zasnovan zgodovinski roman slovečega francoskega pi-satelja EMILA ZOLA. Poslovenil E. K. Čena izvodu je 5 K, po pošti 20 v več. Dobiva se v knjigarnah in tudi potom uprave našega liste.
Listnica uredništva.
Cenjene sotrudaike nujno prosimo, da obravnavajo snov, ki jo nameravajo obdelati v kratkih člankih; če je snov obsežna, naj se razdeli na več člankov. List mora prinašati različno gradivo. To je pa le mogoče lp tedaj, če cenjeni sotrudniki upoštevajo našo prošnjo. Že sedaj imamo liakupičenega gradiva kar za pol meseca in vse je atualno in obsežno, a razentega naj bi priobčevali še poročila o vsakdanjih pojavih in dogodkih.
Dr. I. V. — Nimate prav. „Naprej“ rad odpre predala vsakemu članku in dopisu, ki
ima pošten namen. Seve: blatiti lastno stranko, metati na delo sodrugov, ki so vršili svojo misijo kar najpoštenejše, to ne gre. Levica in desnica le takrat uspevata, kadar imata zdravo glavo . . .
O. K. v Lj. — Intervencija pomeni: posredovanje. Kadar gre poslanec kam posredovat, temu pravijo: intervencija. Ta beseda se rabi tudi v meničnem prometu.
A. B. v T. Naročite »Konsumentični manifest". Cena 40 vin. — po pošti 10 vin. več. Dobi se v naši upravi
Dolžnost vsakega sodruga in prijatelja našega lista je, da za list agitira, nabira naročnike in pošlje upravi vse naslove svojih znancev in prijateljev, katerim bi se list poslal na ogled.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n.
Tisk „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
St. 15.769.
Razglas.
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, se naroča vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
d© 15» novembra letos
svoje sadno in olepševalno dievje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtovih, na poljih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, rnrčesnih jajec in zapredkov (ličink) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana goseničja gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, »ko še pomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor hšSr© ms©g©če, a najdissifje «2© “S5. maja«
Kader se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka ali kadar se veje, ki so jih napadle'gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma take veje se smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresti in po* končavati ali obračati kmetijstvu v korist.
Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu nalož] na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K, in če bi se to ponovilo,-do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
Mesini magistrat iSublfanski,
dne 27. oktobra 1917.
HCSSiHBHSSKiilBlSEiSaraauaZiBll^aiiBHIBISim^iaOl ■ EXBiXBHtaR8gSHa»lZiaBnBBeiUBB!KE<3WBanaaa«Ufl
mmatommnm?■ si*i*>
ES!
m\
m\
m\
il
a
m\
m\
m
m
m
il
M
i popravljamo lase
Mi	flraH	i?	—bbBb—bb—b
stare cewii@ ===
Ih jih maredSm©, da so U&i m©wš
b*t z Wefe@rjevimi! patent »ideal** .-os bst gibljivimi in lesenimi podplati. -w
afežižjje podjsEatov fcorapSeta© starc© za čeaBie:
moške K 7.—, sa dame K 7.—, za deike K 6.S0, za deklice K 6.50 za otroke K 5.5©s poprava peša.K	2—4,	Rep	...	K	1 — 4
Poprava čevljev se naroča v holeBu „SSact£ Wie«“5 soba 9.
Trpeinl, ne ropočelo, gibljivi, nepremočljivi/
ES
Ut
so naši patent	podplati.
Mi delamo staisio za:
c. kr. vojaške oblasti, (dobava več stotisočev) deželni zavod Steinhof, c. kr. ravnateljstvo Severne železnice, državnih železnic, tobačno tovarno na Rennwegu, Hatnmerbrot-pekarno gospodarsko zvezo uradnikov, c. kr. finančno ravnateljstvo na Dunaju, pivovarno Schv/echat, mestno vozno podjetje i. dr.
Najhitrejša dobava!
Najnižje cene!
Splošno kreditno društvo
reg. z. z o. z. v Ljubljani ————— -
prijave na VII. 5Vlo avstrijsko volno posojilo
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K tOO’-.
I davka prosto 5% 1 amortizacijsko državno posojilo K 92 —, BI davka proste 5%l dne 1. avgusta 1926 vračljive državne zakladnice K 94’—■	    —.—......=