Poštnina plačana v gotovini 16. V, 1931
-m--c- krat,—
KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
31.
kos.
V LJUBLJANI, dne 16. maja 1931.
Letnik
II.
VSEBINA
159. Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih. IGO. Pravilnik za izvrševanje zakona o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo.
161. Pravilnik o desinfekciji in desinsekciji.
162. Pravilnik o kontroli nad rekonvaliscenti in klicenosci.
163. Razglas o ljudskem delu v Dravski banovini.
164. Objave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
159.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih.*
I.	Delitev zemljišč.
§ 1.
C) Zemljiškoknjižna delitev zemljišč [§ 29.] se ..si ®amo na podstavi situacijskega načrta [delitvenega navrta], ki so ga sestavili:
a) v območju svoje stroke civilni geometri ali civilni inženjerji,
b) katastrska oblastva,
c) v svojem področju državna ali banovinska oblastva, ki imajo stavbeno-teknične, kulturno-tehnične ali šu-marsko-telmične uradnike.
(2)	Z uredbo ministra za finance se sinejo proglasiti po zaslišanju inženjerskili zbornic, kolikor so te prizadete, za priprave za napominjani namen tudi načrti, ki so jih sestavila druga oblastva, drugi uradii ali druge korporacije za_ namene svojega lastnega področja, če daje teh-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19, marca 1931., št, 62/XVIII/io5,
nična izobrazba njih uradnikov jamstvo, da načrti ustrežejo predpisom.
(;!) Delitveni načrti morajo ustrezati predpisom, ki veljajo za vzdrževanje katastra, in posebnim predpisom, ki o tem obstoje.
(4) Delitveni načrti, ki jih ni sestavilo katastrsko ob-lastvo samo, morajo biti odobreni od pristojnega katastrskega oblastva.
(s) Razen izvirnika delitvenega načrta se mora predložiti za zbirko listin tudi njegova kopija, ki je overovljena po sestavitelju načrta, odnosno po katastrskem ob-lastvu, uradu ali korporaciji, katerih uradnik je načrt sestavil. Ce načrta ni sestavilo pristojno katastrsko obla-stvo, se mora predložiti tudi še druga kopija, overovljena na omenjeni način. Ta druga kopija je namenjena za katastrsko oblastvo. Vse te kopije so takse proste. Kopijo za zbirko listin sme nadomestiti izvirnik.
(6) Ce je pri zemljiškoknjižnem sodišču že kopija delitvenega načrta, ki ga mu je poslalo katastrsko oblastvo, se sme stranka sklicevati v predlogu za izvedbo zemljiškoknjižne delitve na to kopijo in ni dolžna, predložiti ne delitvenega načrta ne njegove kopije.
II.	Odpisovanje.
A.	Obče odredbe.
§2.
(') Če se otvori za oddruleni del nov zemljiškoknjižni vložek in če se vpišejo v ta vložek vse pravice knjižnih upravičencev, tedaj za odpis poedinih sestavnih delov zemljiškoknjižnega telesa ni potrebna ne predhodna obvestitev ne privolitev onih oseb, v katerih korist so vpisane na zemljiškoknjižnem telesu stvarne pravice [knjižnih upravičencev]. V takem primeru se morajo prenesti zastavne pravice v svojstvu vkupnih hipotek.
C) Zemljiškoknjižne služnosti, ki so omejene na določene prostorne meje (§ 12., odstavek 2., zakona o zemljiških knjigah*] se ne preneso v novi vložek, če se te
* Zakon o zemljiških knjigah gl. »Službeni list« štev. 1/1 iz 1. 1931.
— TOG —
služnosti ne nanašajo na oni del, ki ga je treba odpisati.
(“) Zaznamba vrstnega reda ovira odpis, če se ne predloži odpravek odloka, s katerim se je dovolila za-. znamka; če se odpravek predloži, se na njem zaznamuje odpis kakor tudi označba novega vložka, otvorjenega za del, ki se je odcepil.
(4)	Vse interesente je obvestiti o tem, da se je iz-vršč’ odpis in ot varil vložek.
§3.
(•*) Če je treba odpisati del zemljiškoknjižnega telesn, ki naj se odcepi, brez prenosa bremen, sme vložiti lastnik tega zemljiškoknjižnega telesa pri zemljiškoknjižnem sodišču predlog, da to pozovi zemljiškoknjižne upravičence, naj v tridesetih dneh od dne vročitve poziva ugovarjajo proti temu odpisu brez prenosa bremen, ker se sicer, če se ne bi podali ugovori, odpis dovoli in pozvani knjižni upravičenec obenem z odpisom izgubi svojo pravico glede dela, ki naj se odcepi. Če je treba poziv vročiti zunaj Evrope, znaša ta rok šestdeset dni.
(a) V predlogu mora biti del, ki naj se odcepi, točno označen; če je potrebno, se mora priložiti tudi delitveni načrt.
(3) Odredbe § 2., odstavkov (-’) in (3) je uporabljati smiselno na odpise brez prenosa bremen; na odpravku odloka o vrstnem redu je zaznamovati, da je del, ki se je odcepil, odpisan brez prenosa bremen.
§ 4.
0)	Predlog, podan po § 3., odstavku ('), se zaznamuje v vložku onega dela zemljiškoknjižnega telesa, od katerega je odpisati oni del, ki naj se odcepi. Zaznamba ima ta učinek, da poznejši vpisi ne ovirajo odpisa.
(s) Zaznamba se izbriše po službeni dolžnosti obenem z dovolitvijo odpisa, a naikesneje dve leti po dovolitvi zaznambe.
§5.
(L) Poziv se mora vročiti po predpisih civilnega pravdnega postopnika o vročevanju tožb.
(2)	Rok za ugovor pričenja z dnem po vročitvi poziva in se ne more podaljšati. Pri izračunu tega roka se vštevajo tudi dnevi sodnih počitnic, nedelje, prazniki, kakor tudi dnevi, ko je bil ugovor na pošti. Če se ta rok zamudi, ni postavitve v prejšnji stan.
§ 6.
(') Pozvanec more podati svoj ugovor pri zemljiškoknjižnem sodišču pismeno ali ustno. Ugovor je vročiti po službeni dolžnosti onemu, ki je poziv izposloval.
(s) Zakasnele ugovore je odbili po službeni dolžnosti.
i
§7.
Če ni ugovorov, podanih pravočasno, izda zemljiškoknjižno sodišče na predlog o tem potrdilo, v katerem se navedejo oni pozvanci, ki niso podali ugovorov.
§8.
(') Ugovor, ki je podan pravočasno, ovira odpis; v ugovoru ni treba navesti razlogov, iz katerih se ugovarja.
(a) Ovira odpisu se more odpraviti s plačilom dolga ali g svdno odločbo, da se ugovor odbija {£ fcL, odsta-
vek (2)] ali da se proglaša za neučinkovitega [§ 10.]. Plačilo se mora dokazati z listino, ki ustreza pogojem za vknjižbo.
§ 9-
Knjižni upravičenci, ki so vložili ugovor, a so njih terjatve vpisane z glavnico, določeno po znesku [§ 14., odstavek p), zakona o zemljiških knjigah], morajo sprejeti plačilo tudi tedaj, če njih terjatve še niso dospele; toda ostane jim osebna pravica do povračila škode, ki so jo morda trpeli zbog plačila, izvršenega pred časom.
§ 1«.
(') Ugovor knjižnega upravičenca se proglasi na predlog za neučinkovit, če je naperjen zoper izvršitev menjave zemljišč, ki sq namenjena za kmetijstvo, a so takšna, da se doseže z njo arondacija ali boljše gospodarstvo na posestvih onih, ki so svoja zemljišča menjali, in če v obeh teh primerih varnost terjatve, zbog katere se je podal ugovor, ni ogrožena zbog tega, da terjatev morda ni več krita z dvema tretjinama vrednosti onega posestva, ki jamči v bodoče za dolg.
.SP odločbo o tem je pristojno zemljiškoknjižno sodi.-re tudi tedaj, če je terjatev na skrbi javnega obla-stva (n. pr. zadužbinskega, varuškega, skrbniškega ali drugega skrbstvenega oblastva) ali če je namenjena iz-vestni svrhi (n. pr. jamčevina).
§ 11.
(') Činjenica, da se doseže z menjavo zemljišč arondacija, se dokaže ali s katastrskimi načrti ali s službenim izpricevalom agrarnega oblastva ali službenim izpričeva-n občine, v kateri so zemljišča, ali na kateri drugi verodostojni način. Ceste ali potoki, ki režejo zemljišča, ne ovirajo arondacije.
( ) Činjenica, da se doseže v menjavo zemljišč boljše gospodarstvo, se dokaže s službenim izpričevaloin agrarnega oblastva.
§ 12.
y predlogih, da se ugovor proglasi za neučinkovit, izvrši zemljiškoknjižno sodišče potrebne poizvedbe po načelih nespornega postopka in skuša pri tem doseči sporazum med udeleženci. Če se sporazum ne doseže, odloči sodišče s sklepom o predlogu, da se proglasi ugovor za neučinkovit.
B.	Odpisovanje delov majhne vrednosti.
§ 13.
Če je treba odpisati brez prenosa bremen del, čigar površina ne presega stotega dela površine nedeljenega dela zemljiškoknjižnega telesa, sme katastrsko oblastvo, ko se je prepričalo o istovetnosti strank, z zapisnikom posvedočiti predlog, naj se izvede v zemljiški knjig* odpis in pripis, a če se prenaša lastnina, tudi naslov z* pridobitev lastnine. Na podstavi te posvedočbe in načrta, priloženega prijavnemu listu katastrskega oblastva, s® dovoli odpis in pripis, a ni potrebno, da se je predložil« listina niti da so knjižni upravičenci pristali aili bili P°j zvani [§ 3.]. Toda o odpisu se morajo knjižni upravičenci obvestiti. Tako postopati ni dopustno, če bi se vrednost zemljišč, ki ostanejo pri zemljiškoknjižnem telesu, zbog odpisa očividno zmanjšala za več kot tisoč dinarjev. Odpis brez prenosa bremen tudi tedaj ni dopusten, če je bil tak
odpis po tej odredbi v poslednjih petih letih enkrat že izvršen.
§ 14.
(■) Knjižni upravičenec, ki trdi, da bi se vrednost zemljišč, ki ostanejo pri zemljiškoknjižnem telesu, z odpisom zmanjšala za več kot tisoč dinarjev, sme ugovarjati zoper odpis brez prenosa bremen v tridesetih dneh od dne, ko se mu je vročila odločba, da je odpis dovoljen. $ ugovoru izvrši sodišče po službeni dolžnosti potrebne poizvedbe po načelih nespornega postopka in skuša pri tem doseči sporazum med udeleženci. Če se sporazum ne doseže, odloči sodišče o ugovoru s sklepom. Če se ugovoru ugodi, se vzpostavi po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi prejšnje stanje po službeni dolžnosti. Odredbe § 5., odstavka in §§ 6. in 9. je tu smiselno uporabiti.
(5)	Če je bil del, ki se je odcepil, pripisan drugemu zemljiškoknjižnemu telesu, ali če se je iz njega sestavilo novo zemljiškoknjižno telo, se zaznamuje ugovor v vložku tega zemljiškoknjižnega telesa. Ta zaznamba ima ta učinek, da vpisi, ki nastanejo za odpisom, ne morejo preprečiti, da se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje stanje, če se prigovoru ugodi. Čim postane odločba o ugovoru pravnomočna, se izbriše zaznamba po službeni dolžnosti.
C.	Posebni predpisi za cestne in vodno-stavbne naprave.
§ 15.
Naslednje odredbe je uporabljati:
1. na zemljišča, ki so se uporabila
a) za osnovanje, preložitev ali razširjenje in vzdrževanje javne cestne naprave, ali
b) za napravo, izvedeno v javnem interesu in v namenu, da se voda dovaja, odvaja, uporablja ali odvrača (n. pr. naprava za namakanje, za izsuševauje, za vodovod, zaščitne ali regulacijske stavbe, ureditev hudournikov), prištevši tudi posebne pomožne, za to potrebne naprave (n. pr. naprave za pogon ali za zajezitev vode);
2. za dele ceste, opuščene, ko se je takšna naprava gradila, ali na dele struge, ki je bila oproščena vode;
3. na ostanke zemljišč, ki so bila odrezana zbog takšne naprave od osnovnih zemljišč.
§ 16.
Katastrsko oblastvo mora potrditi na prijavnem listu, da gre za javno cestno napravo ali za vodno-stavbno napravo, ki se je izvedla v javnem interesu.
§ 17.
t‘) Glede zemljišč, označenih v § 15., št. 1. in 2., mora sodišče, ko prispe prijavni list k njemu, ustanoviti, ali vrednost zemljišča verjetno ne presega zneska tisoč dinarjev. Pri tem je ugotoviti glede zemljišč, označenih v § 15., št. 1., vrednost onih delov, ki jih je treba odpisati od vsakega poedinega zemljiškoknjižnega telesa.
(3)	Vrednost je ustanoviti brez formalne cenitve, upoštevaje vrednost sosednjih zemljišč enake vrste, katera vrednost se je bila ugotovila ob prodajah ali cenitvah, eventualno z zaslišanjem občinskih zaupnikov.
j 13.
(*) Če vrednost verjetno ne presega zneska tisoč dinarjev, se izvedejo glede zemljišč, označenih v g 15.,
št. 1. in 2., v zemljiški knjigi takoj in po službeni dolžnosti vse izpremembe, ki jih je povzročila naprava in ki so razvidne iz prijavnega lista in njegovih prilog. Za to ni treba pristanka lastnika ali knjižnih upravičencev. Isto velja za zemljišča, navedena v § 15., št. 3., če zanje ni treba otvoriti novega zemljiškoknjižnega vložka.
(2) Če naprava, ki se je opustila, kot javno dobro v zemljiški knjigi ni bila vpisana, ni treba uvesti postopka za dopolnjevanje zemljiške knjige po § 68. zakona o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig;* toda sodišče ugotovi po občini ali na drug enostaven način, ali je kaj bremen na zemljišču in kakšnih.
(3) Če presega vrednost delov, ki so uporabljeni za napravo in ki jih je treba odpisati od zemljiškoknjižnega telesa, znesek tisoč dinarjev, se smejo vendar izpremembe izvesti v zemljiški knjigi po odstavku (*), če je znesek, katerega vrednost presega tisoč dinarjev, verjetno izravnan s povišanjem vrednosti, ki so jo zbog naprave dosegla zemljišča, ki so ostala pri zemljiškoknjižnem telesu.
§ 18
(‘) Sklep o knjižni izvedbi izprememb se mora vročiti lastniku naprave, lastnikom dotičnih zemljišč in knjižnim upravičencem po predpisih, ki veljajo za vro-čevanje tožb.
(2)	Osebam, ki se jim sklep ne more vročiti, ker so neznanega bivališča, ali ki bi se jim mogel sklep težko vročiti, ker bivajo v državi, s katero je po izkustvu postopanje o vročevanju zelo oteženo, postavi sodišče po službeni dolžnosti, toda ob stroških lastnika naprave skrbnika. Preden postavi skrbnika, da sodišče lastniku naprave priložnost, da se izjavi.
§ 20
Odškodninski zahtevki, ki bi jih hoteli uveljavljati lastniki, knjižni upravičenci ali drugi udeleženci ob izvedbi knjižnih izprememb, povzročenih z napravo, se morejo ustvarjati zoper osebe, ki so po načelih državljanskega prava zavezane povrniti škodo, najdalj tri leta od dne, ko se je izdal sklep, storjen po § 18. Na to je treba opozoriti v sklepu samem.
§ 21.
Kolikor se izpremembe, povzročene z napravo, ne dajo izvesti v zemljiški knjigi po prednjih odredbah, je postopati po § 85. zakona o zemljiških knjigah,
§ 22.
(‘) Če se tiče naprava področja več sreskih sodišč, je vsako teh sodišč pristojno glede onega dela naprave, ki leži v njegovem območju. Če se tiče naprava zemljišča, ki je vpisano v zemljiški knjigi železnic in javnih kanalov ali v rudniški knjigi, je pristojno ono okrožno sodišče, ki vodi to knjigo.
(=) Posle, ki so poverjeni po odredbah §§ 17 do 21. zemljiškoknjižnim sodiščem, vrši pri okrožnih sodiščih en član dotičnega okrožnega sodišča kot sodnik poedinec.
* Zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig gl. »Službeni list« št. 3/2 iz 1. 1931.
III.	Postopanje ob odpisovanju in pripisovanju.
§ 23.
(1) Za odpis poedinih sestavnih delov zemljiškoknjižnega telesa od enega vložka in za njih pripis k drugemu vložku ali za otvoritev novega vložka zanje je vložiti samo eno prošnjo.
(2) Če je treba izvršiti naredbe po tej prošnji v knjigah dveh zemljiškoknjižnih sodiš«, se mora vložiti prošnja pri onem sodišču, pri katerem se odpis naj izvrši. Če smatra to sodišče, da dovolitve nič ne ovira, zaznamuje odpis v zemljiški knjigi, prošnjo pa pošlje zaradi dovolitve in izvršitve pripisa ali otvoritve novega vložka drugemu zemljiškoknjižnemu sodišču s pripombo, da za odpis ni ovire.
(*) Zaznamba odpisa ima ta učinek, da poznejši vpisi i glede sestavnega dela, ki ga je treba odpisati, učinkujejo samo tedaj, če se njegov vpis v drugem vložku ne dovoli.
§ 24.
(') Drugo zemljiškoknjižno sodišče mora, če tudi ono najde, da ni ovir, izvršiti pripis ali otvoriti nov vložek in obvestiti o tem prvo zemljiškoknjižno sodišče, ki zaznamovani odpis takoj izvrši, označivši knjigo in vložek, kjer je odpisani sestavni del vpisan, in o tem udeležence obvesti.
(2) Če se pa ne dovoli pripis ali otvoritev novega vložka, se obvesti o tem prvo zemljiškoknjižno sodišče z navedbo razlogov zavrnitve. To sodišče obvesti o tem predlagatelja s priobčitvijo razlogov zavrnitve in s pripombo, da se zaznamba odpisa izbriše, čim postane sklep o zavrnitvi prošnje pravnomočen.
(3) Če se dovoli odpis in pripis, hrani prošnjo s prilogami vred ono sodišče, pri katerem se je izvršil pripis ali se otvoril novi vložek.
(4) Smiselno je postopati tudi tedaj, če se morajo zemljišča odpisati in pripisati zbog menjave. Pri tem je udeležencem na izbero, pri katerem obeh sodišč vlože prošnjo.
§ 25.
(>) Glede odpisanega sestavnega dela prestane, razen primera § 2., z izvršenim odpisom učinek vseh vpisov, ki se nanašajo na zemljiškoknjižno telo.
(2) Z izvršenim odpisom zadobe vsi vpisi, ki se nanašajo na zemljiškoknjižno telj), ki se mu je sestavni del pripisal, učinek tudi glede pripisanega dela.
§ 26.
Odredbe §§ 23. in 24. ne posegajo v predpise §§ 3. in 83. zakona o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig.
IV. Soglašanje zemljiške knjige in zbirke zemljiškoknjižnih načrtov z zemljiškim katastrom.
§ 27.
Kolikor se nanašajo vpisi v popisnem listu zemljiške knjige na činjenice, ki so razvidne iz zemljiškega katastra, izvede sodišče izpremenibe na podstavi prijavnega lista katastrskega oblastva brez zaslišanja strank po službeni dolžnosti, če po stanju zemljiške knjige ni ovfc.
S 28.
(!) Če izhaja ob delitvi zemljišč iz delitvenega načrta in njegovih prilog, da se stranke strinjajo glede neizpre-menjenih mej odcepljenega dela v naravi, a so te meje v katastrskih diačrtih zemljiškoknjižnega sodišča (v zemljiškoknjižnih načrtih) nepravilno vrisane, odredi sodišče, da je zemljiškoknjižne načrte popraviti. Sestavitelj načrta mora posvedočiti, da se stranke strinjajo.
(2)	Če izhaja iz prijavnega lista katastrskega oblastva, da so meje kakega zemljišča v zemljiškoknjižnih načrtih nepravilno vrisane, odredi sodišče brez predhodnega zaslišanja strank, da se ti načrti popravijo.
O1)	V obeh primerih se morajo obvestiti stranke, da se je izdala naredba o popravi.
Y. Končne odredbe.
§ 29.
Zemljišča v smislu tega zakona so deli zemeljske površine, ki so označeni v zemljiškem katastru s posebnimi številkami (katastrske parcele).
§ 30.
Kljub .predpisom § 81. zakona o zemljiških knjigah ni potrebna overovitev predlagateljevega podpisa na prošnjah za odpis in pripis k zemljiškoknjižnemu telesu, ki pripada istemu lastniku, ali za otvoritev samostaluega zemljiškoknjižnega telesa za istega lastnika.
§ 81.
Izpodbijanje sklepov, ki se nanašajo na prošnjo stranke za dovolitev vpisa v zemljiški knjigi, se ravna po odredbah § 136. in nad. zakona o zemljiških knjigah. Za izpodbijanje ostalih sklepov o predmetih, ki se urejajo s tem zakonom, veljajo načela nespornega postopka.
§ 32.
Za sodno uporabo načrtov in kopij načrtov, ki so jih overovile osebe ali oblastva, označene v § 1., ni treba še druge overovitve.
§ 33.
Odredbe §§ 15. do 22. je uporabljati na že tekoče primere vpisovanja cestnih in voduostavbnih naprav, kolikor še ni izdana naredba po dosedanjih predpisih, s katero se pozivajo knjižni upravičenci, da prijavijo svoje ugovore zoper odpis.
§ 34.
Ne plačuje se taksa:
1. za vpise po § 2.;
2. za posvedočbe po §§ 18. in 18., odstavka ('), k o* likor gre za stalne takse;
3. za službena dejanja, zapisnike, vloge, odpravke n1 priloge, kolikor se nanašajo samo na uporabo odredb §§ 15. do 22., a nimajo za predmet strankine prošnje za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa.
§ 35.
Kjer napotujejo drugi zakoni na predpise o zemljiškoknjižnih delitvah (odcepitvah sestavnih delov aem”
ljiškoknjižnjili teles), o odpisih in pripisih, stopajo ustrezne odredbe tega zakona na mesto predpisov, ki so doslej veljali v poedinih pravnih območjih.
§ 36.
(l) Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah c, obvezno moč pa dobi v onih pravnih območjih, v katerih še ni zemljiških knjig, z dnem otvoritve poedinih zemljiških knjig (§ 145., odstavek 2., zakona o zemljiških knjigah), v ostalih pravnih območjih pa, ko preteče mesec dni od njegove razglasitve.
(a) Od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati vsi pravni predpisi, ki urejajo predmete tega zakona, a ki se njemu protivijo, razen predpisov, po katerih delitve ali odpisi in pripisi zemljišč nišo dopustni ali so dopustni samo ob izvestnih pogojih.
(3) V onih pravnih območjih, kjer se vodijo ob času, ko stopi ta zakon v moč, še graščinske, knjige (§ 72. zakona o notranji ureditvi; osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig), veljajo predpisi § 22., odstavka (l), tega zakona o krajevni pristojnosti okrožnih sodišč tudi glede zemljišč, ki so vpisana v graščinske knjige.
(4) V onih pravnih območjih, v katerih obstoje užitne pravice, osnovane ob priliki ukinjenja podložništva in obče zemljiške odveze (n. pr. pravice sečnje ali drvare-nja, pašne pravice), se mora o predlogu, vloženem po S 3., odstavku ('), obvestiti tudi pristojno agrarno ob-lastvo, če je taka pravica vpisana v vložku zemljiškoknjižnega telesa, od katerega je treba odpisati en del brez prenosa bremen. V takem primeru pripadajo agrarnemu oblastvu pravice knjižnega upravičenca.
(■'■) Minister pravde se pooblašča, da predpiše v sporazumu z ministrom za finance in ministrom za poljedelstvo vse uredbe, pravilnike in navodila, potrebna za izvrševanje tega zakona.
V Beogradu, dne 31. decembra 1930.; št. 125.961.
Aleksander s. r.
Predsednik	Minister pravde:
ministrskega sveta,	Dr.	31. Srškič s. r.
minister	Videl
za notranje posle, m pritisnil državni pečat, častni adjutant	čuvar	državnega	pečata
Nj. Vel. kralja,	minister pravde
armijski general	dr. 31. Srškič s. r.
Peter Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
160.
Na podstavi člena 7, zakona o carinskih ugodnostih Za hotelsko industrijo in v soglasnosti z ministrom za trgovino in industrijo predpisujem
Pravilnik
za izvrševanje zakona o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo.*
Clen 1.
Na prošnjo lastnikov ali predstavnikov hotelov, pen-zij, zdraviliških (letoviških) domov, sanatorijev in domov
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	marca 1931., št. 49/XlII/87. — Zakon o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo gl. »Službeni lisk št. 171/27 k teta 1930.
(okrevališč in odmorišč) človekoljubnih in profesionalnih združb ali ustanov izda ministrstvo za finance, oddelek za carine, odločbo o uvozu predmetov za opremo napo-minjanih podjetij in ustanov, prostem plačila uvozne carine.
Uvozuik mora poslati prošnjo predhodno ministrstvu za trgovino in industrijo, odseku za turistiko, v kateri zaprosi za soglasnost po točki 1. § 3. zakona, da izdaj ministrstvo za finance, oddelek za carine, odločbo o oprostitvi zaprošenih predmetov od plavanja uvozne carine, za potrdilo, da se v prošnji navedeni predmeti ne izdelujejo v državi v zadostni količini, da so predmeti po svoji vrsti potrebni za poslovanje v prosilčevem podjetju, odnosno prosilčevi ustaovi, da ima v primerih, določenih v točki 2 a § 3. zakona, dotieni hotel ali dotična penzija predpisano najmanjše število sob po ugotovljenem številu prebivalcev v kraju, in da so v primerih, določenih v točki 2 b § 3. zakona, sanatoriji ali domovi (okrevališča ali odmorišča) človekoljubnih ali profesionalnih združb in ustanov v kopališčih, klimatskih in turističnih krajih, odnosno v krajih, ki po svojih pri-rodnih pogojih ustrezajo namenu teh podjetij, odnosno ustanov, kolikor se to ugotovi.
Potrdilo, da se predmeti ne izdelujejo v državi v radostni količini, ni potrebno, če objavi ministrstvo za trgovino in industrijo v »Službenih novinah« seznamek onih predmetov, ki se izmed predmetov, naštetih v § 2. zakona, izdelujejo v državi v zadostni količini.
V tej prošnji mora nadalje uvoznik izjaviti, da se bodo predmeti, ki naj se uvozijo, rabili za opremo hotelov, peuzij, zdraviliških (letoviških) domov, sanatorijev, okrevališč in odmorišč.
Prošnji se mora priložiti:
a) faktura, na kateri mora uvoznik svojeročno izjaviti, da jamči, da je izvirna;
b) prepis fakture z uvoznikovim potrdilom, da je točen;
c) seznamek vs„h predmetov, ki se naj uvozijo, v dveh primerkih, s svojeročnim izvoznikovim podpisom;
č) načrt onih prostorov v hotelih, penzijah, zdraviliških (letoviških) domovih, sanatorijih, okrevališčih ali odmoiriščih, v katerih se instalirajo carine oproščeni predmeti, z vrisanimi uredbami, če se naj uvozijo predmeti, ki se ne spoje trajno z zgradbo, ni treba, da se prediože načrti.
Od teh prilog pridrži industrijsko - obrtni oddelek ministrstva za trgovino in industrijo en seznamek in prepis fakture, en seznamek obdrži odsek za turistiko, a ostale priloge se izdajo overovljene obenem s potrdilom prosilcu, kolikor se ugotove v prošnji navedene okol-nosti zn točne
Nato vloži uvoznik posebno prošnjo pri mir. isti sivu za finance, oddelku za carine, v kateri zaprosi, da se izdaj odločba o uvozu, prostem plačanja carine.
V tej prošnji označi uvoznik, preko katere carinarnice namerava izvršiti uvoz.
Tej prošnji je treba priložiti:
a)	potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da se v prošnji navedeni predmeti ne izdelujejo v državi v zadostni količini, da so predmeti po svoji vrsti potremi za poslovanje v prosilčevem podjetju, odnosno prosilčevi ustanovi, da ima v primerih, določenih v točki 2 a S 3. zakona, dotični hotel ali dotična penzija predpisano najmanjše število sob po ugotovljenem številu prebivalcev v kraju, in da so v primerih, določenih v točki 2 b § 3. zakona, sanatoriji ali domovi (okrevališča ali odmorišča)
človekoljubnih ali profesionalnih združb in ustanov v kopališčih, klimatskih in turističnih krajih, odnosno v krajih, ki po svojih prirodnih pogojih ustrezajo namenu onih podjetij, odnosno ustanov, in ki ga izda ministrstvo za trgovino in industrijo;
b) fakturo, ki jo je overovljeno uvozniku vrnilo ministrstvo za trgovino in industrijo;
c) seznamek vseh predmetov, ki naj se uvozijo, v dveh primerkih, s svojeročnim uvoznikovim podpisom;
č) načrt prostorov v prosilčevem podjetju ali pro-silčevi ustanovi, če tak obstoji, in ki mu ga je overovljenega vrnilo ministrstvo za trgovino in industrijo.
V primerih, navedenih v točkah 2. a) in b) § 3. zakona, pribavi minister za finance soglasnost predsednika ministrskega sveta.
Dovolila ministrstva za finance, oddelka za carine, velljajo šest mesecev od dne priobčitve.
Uvoz vseh predmetov se mora izvršiti v šestih mesecih od dne prve uvozne ekspedicije, in to preko ene in iste carinarnice; v tem roku se mora izvršiti tudi instalacija onih predmetov, ki se morajo z zgradbo trajno spojiti.
Ta rok sme oddelek za carine podaljšati, če se mu za to pred potekom roka predloži obrazložbena vloga, in sicer največ trikrat po štiri mesece.
Za predmete, ki se v odrejenem, odnosno podaljšanem roku ne uvozijo ali ne instalirajo, se mora plačati uvozna carina.
Clen 2.
1. Za popolne instalacije iz točke 1. § 2. zakona se smatrajo:
a) instalacije za ogrevanje prostorov in vode: kotli za ogrevanje vode ali proizvajanje pare, tudi s priborom zanje, bojlerji, cevi, ki odvajajo vodo ali paro v radiatorje aili jo iz radiatorjev vračajo v kotle ali bojlerje, m tudi deli cevi; radiatorji, tudi z regulatorji in pipami;
b) instalacije za črpanje in napeljavo vode, celotne uredbe gonilne moči, sesalke, filtri in cevi za črpanje vode, cevi za potiskanje in napeljavo vode, hidranti, reservoarji za vodo in ostali pribor;
c) naprave za uporabo hladne vode: školjke iz navadne kovine, keramičnega ali drugega materiala, pa tudi s priborom za pranje in umivanje, s pipami, cevmi r.a dovajanje in odvajanje vode in s sifoni;
č) popolne instalacije: vse strojne, tehnične naprave za proizvajanje gonilne moči, pa tudi s priborom; strojne in tehnične naprave za proizvajanje in transformiranje električne energije, pa tudi s priborom; stacionarne aku-mulatorne baterije; podzemni in podvodni kakor tudi ostali provodniki za električni tok, izolirani ali ne, kolikor služijo za zvezo med poedinimi stroji in aparati ali za prevajanje električnega toka od centrale do zgradbe ali končno za provodnike v zidovih ali so na zid pritrjeni; izolačne ^Bergmanove« ali druge cevi; transformatorji, aparati za merjenje in štetje električnega toka, stikalne plošče;
d) instalacije za proizvajanje, napeljavo in uporabo plina, vse strojne tehnične uredbe za zgradbo oentrale za proizvajanje plina s potrebnim priborom, provodne cevi z armaturo za dovajanje plina do kraja uporabe; aparati in naprave, prirejene za uporabo plina, kakršne so: peči za ogrevanje vode, prostorov, kakor tudi pritrjene naprave za kuhanje in pečenje.
2. Za naprave za tovarne in osebna dvigala iz točke 2. § 2, zakona se smatrajo: motorji, električni pro-
vodniki, žično vrvje, vitli in vretenice, hišice in druge naprave za dviganje oseb in tovorov, pa tudi vsa uredba za signaliziranje in pogon dvigal.
3. Za kadi iz točke 3. § 2. zakona se smatrajo: kadi iz navadnih kovin emajlirane, iz keramičnega ali drugega materiala, s pipami, prhami, zapirači in ostalim priborom za dovajanje in odvajanje vode.
Za peči se smatrajo peči iz navadnih kovin, opremljene z reservoarji za ogrevanje vode, s potrebno armaturo, prhami in cevmi.
Za umivalnike se smatrajo oni, ki se pritrjujejo bodisi na zid, bodisi na tla, pa tudi taki z dovodnimi m odvodnimi cevmi, sifoni in konsolami za pritrjevanje umivalnikov obenem s priborom (ročice za brisače, kon-sole nad umivalniki, etažere, držaji za čaše, spužve in pod.), ki se pritrjuje na zid, izvzemši ogledala. Umivalniki sinejo biti iz kateregakoli keramičnega materiala.
Za sanitarno-higienske uredbe iz točke 3. se smatrajo školjke za klosete, pisoarji in bideti iz vsakega materiala, pa tudi z reservoarji za vodo in s cevmi, ki spajajo školjke s poedinimi deli instalacije in priborom.
4. Za keramične plošče iz točke 4. § 2. zakona za oblaganje zidov in kadi se smatrajo plošče iz vsakega keramičnega materiala, najsi tudi se uporabljajo za oblaganje kadi ali zidov celokupne zgradbe.
5. Za sesalke iz točke 5. § 2. zakona se smatrajo motorne sesalke, pa tudi z motorji, za črpanje in potiskanje vode kakor tudi za črpanje in pretakanje vsake druge tekočine.
6. Za aparate za filtriranje iz točke 6. § 2. zakona se smatrajo aparati za filtriranje vsake tekočine.
7. Za frigorifiške stroje iz točke 7. § 2. zakona se smatrajo stroji iz št. 652. predloga zakona o obči carinski tarifi, obenem s kompresorji.
Za frigorifiško instalacijo iz te točke se smatrajo vse strojne, tehnične in izolačne naprave za proizvajanje hladu in leda, z vsemi potrebnimi aparati in priborom, izvzemši potrošni material.
Za hladilnike iz te točke se 'smatrajo naprave z vklopljenim motorjem, ki proizvajajo hlad. Semkaj spadajo frižiderji in njim slične naprave. Plačevanja carine pa niso oproščene običajne omare za hlajenje jedi in pijač, v katere se deva led.
8. Za stroje, aparate in instalacije iz točke 8. § 2. zakona se smatrajo popolne naprave za pranje, sušenje in likanje perila, kakor tudi stroji in aparati, ki služijo v isti namen, pa tudi z vgrajenimi motorji.
9. Za električne vakuum- in druge aparate za čiščenje podov, pohištva, preprog itd. iz točke 9. § 2. zakona se smatrajo vsi oni aparati za snaženje z vsesavanjeih prahu ali na drug način, s celotnim priborom, pa tudi s cevmi za vsesavanje nesnage in z električnimi motorji.
10. Za telefonske in signalizacijske naprave, pa tudi z napeljavami, aparati in numeratorji iz točke 10. § 2. zakona se smatrajo popolne telefonske in signal*' zacijske uredbe s svetlobnimi ali akustičnimi znaki z napeljavami, numeratorji in ostalo celokupno tehnik*1® uredbo.
11. Za kuhinjske naprave iz točke 11. § 2. zakona s® smatrajo specialni kavarniški aparati za kuhanje čaja in kave; mesilni stroji, stroji za mešanje, mletje, precejanje, rezanje, za polnjenje klobas, za pripravljanje sladoled* In podobni, z vdelanimi motorji ali brez motorjev, če so težji od 30 kg brez zamašnega kolesa; kotli za vročo vodo za kuhanje tekočin kakor juhe, čaja, kave itd. pod pritiskom ali hermetično zaprtij z ventilom, najsi e®
ogTevajo z ogljem, plinom, elektriko, vodno paro ain vročo vodo, aparati za kuhanj© krompirja in ostalega povrtja v vroči pari; peči za pečenje na rešetki in ražnju; omare ali mize za ohranjevanje jedi v toplem stanju, najsi se ogrevajo neposredno ali so spojeni s štedilnikom; aparati za steriliziranje in pastevriziranje; specialni štedilniki, ki imajo ali napravo za vročo vodo z odvodnimi cevmi za kuhanje ali ogrevanje z vročo vodo ali za pre-skrbovanje sob, kopalnic Itd. s toplo vodo ali brez teh naprav, če imajo najmanj štiri prostore za pečenje in ogrevanje ali štiri odprtine za kuhanje.
12. Za stroje in aparate za snaženje jedilnega pribora in umivanje posode iz točke 12. § 2. zakona se smatrajo stroji in aparati, ki služijo za snaženje jedilnega pribora in umivanje posode na katerikoli način, pa tudi z električnim motorjem ali drugim načinom pogona.
13. Za namizni jedilni pribor (žlice, vilice in nože) finejše izdelave iz navadnih kovin vseli vrst kakor tudi srebra in njih zlitin iz točke 13. § 2. zakona se smatrajo žlice in vilice iz: pločevine ali drugih kovin ali drugega materiala v zvezi z drugim finejšim in najfinejšim materialom, razen zlata, kakor tudi noži iz železa ali druge kovine ali drugega materiala v zvezi z drugim finim ali najfinejšim materialom, razen zlata.
.14. Za namizno posodo iz porcelana iz točke 14. § 2. zakona se smatra pribor, ki je potreben za strežbo z jedili in pijačo iz porcelana ali materiala, podobnega Porcelanu, kakršen je keramični material, kamenina in tomu podobno.
Člen 3.
Predmeti, oproščeni uvozne carine po tem zakonu, Se morajo prijavljati carinarnicam z deklaracijo s tarifnim imenovanjem ter z navedbo trgovskega naziva blaga 111 trajnih znamenj za primer, da se predmeti ne spoje trajno z zgradbo. Uvozniki morajo označiti na deklaraciji, da se predmeti uvažajo carine prosto po zakonu o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo, in se sklicevati na i številko ter datum rešitve ministrstva za finance, oddelka za carine.
Člen 4.
Oo uvozu predmetov, ki se naj po njih vrsti instalirajo, morajo uvozniki zajamčiti uvozno carino: z goto-vmo, vrednostnimi papirji, za katere jamči država, po borznem tečaju, ali z garancijskim pismom, odnosno vložnimi knjižnicami denarnih zavodov, pooblaščenih za poslovanje z devizami in valutami, Garancijska pisma m vložne knjižice morajo biti plačljive takoj, ko se doneso za izplačilo.
Člen 5.
Carinarnica vrne položeno jamčevino, čim se instalirajo vsi predmeti, ki se uvozijo plačanja carine prosto, m komisija ugotovi, da so dejanski instalirani. Za to se morajo uvozniki obrniti po dovršeni instalaciji predmetov do one carinarnice, pri kateri se je vršilo carinjenje, a carinarnica predloži njih zahtevek oddelku za carine.
Uvoznik mora predložiti carinarnici, označeni v odloku o uvozu brez plačila carine, pismeno prijavo, da je opremil hotel, penzijo, zdraviliški (letoviški) dom, sanatorij ali dom človekoljubne ali profesionalne združbe ali ustanove za poslovanje s predmeti, ki jih je uvozil. Priliva mora biti sestavljena po priloženem obrazcu (priloga Slov. 1.),
Carinarnica predloži uvoznikovo prijavo oddelku za carine, ki odredi komisijo.
Člen 6.
Komisija mora ugotoviti uajkesneje v 8 dneh od dne, ko se je odredila:
1. da je sestavljen Inventar predmetov, ki so se uvozili, in da ustreza seznamku predmetov, za katere je bil v odloku oddelka za carine dovoljen uvoz brez plačila carine. Inventar mora biti sestavljen po priloženem obrazcu (priloga štev. 2.);
2. da so predmeti določeni namenu, za katerega se je dovolil uvoz brez plačila carine.
Po potrebi sme komisija zahtevati mnenje strokovnjaka za instalacijske ali hotelske posle.
Komisija mora overoviti štiri kopije inventarja, od katerih izroči eno oddelku za carine, drugo ministrstvu za trgovino in industrijo, odseku za turistiko, tretjo carinarnici, ki vrši nadzorstvo, a četrto preda uvozniku v hrambo.
Komisijske stroške za pregled opreme trpi uvoznik, po odredbah o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnim državnim uslužbencem, ne glede na posledice po členu 163. carinskega zakona.
Člen 7.
Če predmeti, ki so se uvozili plačanja carine prosto, niso del instalacije, morajo biti spravljeni tako, da se morejo carinska oblastva vedno uveriti, kadar spoznajo to za potrebno, o pravem stanju, kakor tudi o tem, da se predmeti niso odsvojili.
Člen 8.
Če se predmeti, ki so se uvozili, ne instalirajo v odrejenem roku in se ta rok ne podaljša na podstavi obrazložene uvoznikove vloge, je izplačati carino iz položene jamčevine z 8% obrestmi od dne uvoza do dne plačila. Če se uporabijo predmeti, ki so se uvozili, za drug namen, nego za katerega so oproščeni plačila carine, se kaznuje uvoznik po členu 163. carinskega zakona, a če obstoji kaznivo dejanje, tudi po odredbah kazenskega zakona.
Člen 9.
Predmeti, ki se uvozijo po § 2. zakona, n se n e-spoj o trajno z zgradbo, morajo biti oznamenn.vani z uvoznikovim imenom ali njegovimi začetnicami tako. da se ozm-menovanje ne more sneti, ne da bi se vrednost predmetov zmanjšala.
Člen 10.
Če želi uvoznik predmete, ki jih je uvozil, odsvo ji" po § 5. zakona, se mora obrniti do oddelka za carine, ki ugotovi, ali bodo predmeti, ki jih je uvozil, po odsvojitvi služili v isti namen, in v tem primeru odobri oddelek za carine odsvojitev in obvesti o tem ministrstvo za trgovino in industrijo, odsek za turistiko. Če ugotovi oddelek za carine, da bodo služili odsvojeni predmeli drugemu namenu, odredi pristojni carinarnici, da izvrši vplačilo carine.
Clen 11.
Predmeti, ki so se izrabili, se smejo zamenjati z novimi, ki se oproste plačila carine, če se ugotovi po komisiji, odrejeni po oddelku za carine, da so se izrabili.
Nesodobni predmeti se smejo zamenjati s sodobnimi, ki se oproste plačila carine, če je carina na predmete, ki se zamenjujejo, plačana.
Če so bili predmeti, M so nesodobni, a se odsvoje, oproščeni plačila carine, se dovoli brezcarinski uvoz nesodobnih predmetov samo, če se nesodobni predmeti uporabijo v iste namene. Drugače se dovoli carine prosti uvoz za sodobne predmete samo, če se plača za nesodobne, prej carine oproščene predmete, ustrezna carina.
Odredbe tega člena se ne nanašajo na predmete po točkah 13. in 14. § 2. zakona, razen če so se izrabili.
Člen 12,
Ostallo postopanje carinskih oblastev predpiše minister za finance z razpisom.
Člen 13.
Ta pravilnik stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
y Beogradu, dne 24. februarja 1931.; br. 6781/1V.
Minister za finance: Dr. S. Švcrljuga s. r.
PRIJAVA
Priloga št. 1.
o izvršeni instalaciji predmetov, ki so se uvozili prosto plačila carine na podstavi zakona o carinskih ugodnostih
za hotelsko industrijo in pravilnika o izvrševanju tega zakona.
Carinarnici
i i f 3 « i S I f «
V zvezi s carinsko deklaracijo uv. št................z	dne
.	......................in na podstavi člena 5. pravilnika
za izvrševanje zakona o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo čast mi je obvestiti, da je moj-e (naš-e) hotel — penzija — zdraviliški (letoviški) dom — sanatorij — okrevališče — odmorišče opremljen-o za poslovanje s predmeti, ki so se uvozili prosto plačila carine po do-
volilu ministrstva za finance br. . . ./IV, z dne................
in prosim, da se izvrši predpisni pregled v smislu člena
6.	pravilnika.
(Kraj)	.,	datum.............
Podpis.
INVENTAR
Priloga št. 2.
predmetov, ki so se uvozili prosto plačila carine za hotel — penzijo — zdraviliški (letoviški) dom — sanatorij —
okrevališče — odmorišče...........................................
v.......................  .,	na podstavi dovolila ministrstva
za finance, oddelka za carine br. . ./IV, z dne .
193... (člen 6. pravilnika za izvrševanje zakona o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo).
rt
•§ J5
g a
O >
S ®
N
Imenovanje (naziv predmeta)
Pod katero točko § 2 zakona spada
Uvoženo preko carinarnice
Nadzorstvo
vrši
Carinarnica
Številka
uvozne
deklaracije
Pripomba
komisije
Kraj
161.
Na podstavi § 59., točke 10., zakona o zatiranju nalezljivih bolezni1 in zakona o mednarodni sanitarni konvenciji'- in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta (zak. br. 50/31) predpisujem
Pravilnik
o desinfekciji in desinsekciji.*
Namen dcsinfokcije in dcsinsekcijc.
Člen 1.
Zaradi zatiranja in preprečevanja nalezljivih bolezni sme odrediti obče upravno oblastvo prve stopnje des-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	marca 1931., št. 49/XIII/81.
1 »Uradni lisk št. 137/31 iz 1. 1930.
* »Uradni list« št. 250/51 iz 1. 1930.
   datum —.............................. 193 —
Podpis uvoznika:
Točnost overavlja komisija:
infekcijo in desinsekcijo oseb, stanovanj, stvari, lokalov, prometnih sredstev, pristanišč in naselj.
V pujnih primerih sme to odrediti pristojni zdravnik po § 22. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.
Strokovno osebje.
Člen 2.
Desinfekcijo ali desinsekcijo sme izvrševati samo strokovno osebje: zdravstveni pomočniki, ki imajo kvalifikacije, predpisane z zakonom o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi.3
Člem 3.
Za opravljanje službe po tem pravilniku postavljajo
zdravstvene pomočnike:
1 »Službeni lisk št. 82/13 iz L 1931,
1. banovine za področja selskih samostalnih in združenih zdravstvenih občin;
2. samostalne mestne ali tržne zdravstvene občine z*a svoje področje.
Praviloma ima samostalna zdravstvena občina enega zdravstvenega pomočnika, banovina pa na največ 30.000 prebivalcev po enega zdravstvenega pomočnika.
Člen 4.
Zdravstveni pomočniki po tem pravilniku:
1. opravljajo po navodilih in pod nadzorstvom pristojnega zdravnika desinfekcijo in desinsekcijo;
2. vrše desinfekcijo, desinsekcijo in deratizacijo na zahtevo privatnih strank in po odobritvi pristojnega zdravnika;
3. pomagajo pri zatiranju nalezljivih bolezni;
4. vrše tudi druge posle, ki jim jih poverijo pristojni zdravniki ali ustanove pri preiskovanju in zatiranju nalezljivih bolezni;
5. vodijo dnevnik o svojem poslovanju in poročajo Po predpisanih obrazcih.
Člen 5.
Nadzorstvo nad poslovanjem zdravstvenih pomočnikov po tem pravilniku vrše pristojni zdravniki po zakonu 0 zatiranju nalezljivih bolezni.
Higienski zavodi dajejo navodila in vrše strokovno Nadzorstvo po § 52. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.
Sredstva za desinfekcijo in desinsekcijo.
Člen 6.
Zdravstvena občina mora imeti za opravljanje službe Po odredbah tega pravilnika:
1. parni aparat za desinfekcijo;
2. formalinski aparat za desinfekcijo;
3. brizgalko;
4. merilo;
5. lijak;
6. vrč;
7. ščet za čiščenje rok;
8. ščet za beljenje;
9. ščet za lepljenje papirja;
10. Škarje;
11. nož;
12. britev;
13. aparat za striženje las;
14. plinsko masko;
15. nož za odpiranje pušic (doz);
16. kladivo in klešče;
17. dve delovni obleki;
18. potrebne posode.
Od sredstev za definfekcijo in desinsekcijo mora imeti:
1. sublimat;
2. kristalno sodo;
3. klorov preparat;
4. krezolov preparat;
5. fonnaldekidni preparat;
6. alkohol;
7. cianovodikov preparat;
8. petrolej;
9. ostala sredstva, ki se odobre z rešitvijo ministra ^ socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 7. .
Aparati in sredstva se morajo hraniti na varnem mestu in morajo biti zaščiteni pred vsako pokvaro.
Zdravstveni pomočniki so odgovorni za aparate in material in ga uporabljajo po zakonskih predpisih.
Člen 8.
Aparati in sredstva iz člena 6. se nabavljajo:
1. iz banovinskih proračunov za potrebe združenih zdravstvenih občin;
2. iz občinskih proračunov za potrebe samostalnih zdravstvenih občin.
Aparati pod 1. in 2. člena 6. se smejo nabavljati samo v izvedbi in po sistemu, ki ju predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 9.
Potni stroški zdravstvenih pomočnikov obremenjujejo oni proračun, iz katerega dobivajo svoje prejemke.
Zdravstvenim pomočnikom se sme odrediti tudi potna povprečnina v mesečnih zneskih namesto potnih stroškov, in sicer z banovo rešitvijo, če so v banovinski službi, a z rešitvijo občinske uprave, če so v občinski službi.
•
Odločbe o desinfekciji in desinsekciji
Čleu 10.
Desinfekcija se odreja, če se pojavijo:
1. kolera;
2. kuga;
3. šen (erysipelas);
4. osepnice (prave koze);
5. pegavi legar;
6. povratni legar;
7. legarna obolenja;
8. griza;
9. škrlatinka;
10. difterija;
11. epidemično vnetje možganske opne.
Desinsekcija se odreja: po prenočiščih, zavetiščih in
internatih, javnih kuhinjah, gostilnah, restavracijah, prodajalnah živiljenskih potrebščin, stanovanjih, naseljih, prometnih sredstvih in pristaniščih, če se v njih ugotovi živ mrčes (stenice, bolhe, muhe, ščurki in druge žuželke).
Način in obseg desiniekcije in desinsekclje.
Člen 11.
Desinfekcija se izvaja s fizikalnimi in kemičnimi sredstvi v teku bolezni; ob smrti, izolaciji ali preselitvi se izvaja završna desinfekcija.
V obeh primerih se izvaja desinfekcija po nujcenejši in najobičajnejši metodi
Člen 1*
Desinfekcijo more v poedinih primerih podpreti ah nadomestiti korenito očiščenje stanovanja ali bolnikove sobe z mehaničnimi sredstvi, z vročo vodo, s solnčno svetlobo, sodo ali z apnom.
Člen 13.
Desinfekcija iz člena 11. ali 12. mora biti popolna in mora ohsegati vse prostore, stvari in kraje, ki se po
izkustvu in znanosti smatrajo, da se ob pojavu nalezljive bolezni najlaže zakužijo.
Člen 14
Od kemičnih sredstev se smejo uporabljati samo ona, ki se jim na podstavi vsestranskega preizkušanja v higienskih zavodih, ki ga odreja minister za socialno politiko in narodno zdravje, prizna, da imajo razkužilno moč.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje odloči, katera doslej v promet došla kemična sredstva za desinfekcijo se morejo priznati.
Oglašati in v premet stavljati se smejo samo ona sredstva, ki se priznajo po odredbi iz 1. in 2. odstavka tega člena.
Centralni higienski zavod mora voditi evidenco o teh sredstvih in pošiljati njih popis vsake tri mesece higienskim zavodom.
Sredstva, ki se priznajo po 1. odstavku tega člena, priobči centralni higienski zavod higienskim zavodom takoj.
Člen 15.
Sredstva za desinfekcijo se ne smejo oglašati, kakor da so pod kontrolo kakega higienskega zavoda.
Proizvodnja in prodaja teh sredstev je pod nadzorstvom občih upravnih oblastev prve stopnje ob strokovnem sodelovanju pristojnih higienskih zavodov.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje odredi stalno strokovno nadzorstvo nad onimi sredstvi za desinfekcijo in desinsekcijo, ki so izpremenljiva in ki morejo po svoji sestavi izgubiti svojo moč.
Člen 16.
Desinsekcija se izvaja s fizikalnimi in kemičnimi sredstvi. Predpisi členov 13., 14. in 15. veljajo tudi za desinsekcijo in sredstva za njeno izvajanje.
deratizacija in desinsekcija ladij in pristanišč.
Člen 17.
Vse ladje pod zastavo kraljevine Jugoslavije se morajo po potrebi, periodično pa vsako leto deratizirati, odnosno desinsektirati.
Tuje ladje, če nimajo potrdila, da so bile v poslednjih šestih mesecih deratizirane in so sumne, se morajo deratizirati in desinsektirati.
Kakor z ladjami, tako je treba postopati tudi s sum-nimi zgradbami in prostori v pristanišču.
Gen 18.
Katera sredstva se naj uporabljajo za deratizacijo in desinsekcijo, na kateri način in kdo jih sme uporabljati, kdo naj izvaja deratizacijo in desinsekcijo ladij in pristanišč in na katerem kraju naj ju izvaja, predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrom za promet.
Člen 19.
Pomorsko oblastvo, pod čigar nadzorstvom se je izvršila deratizacija, odnosno desinsekcija, izda ladijskemu poveljniku potrdilo p izvršeni deratizaciji, odnosno dez-
insekciji, ln navede v njem sredstva in metodo, ki se
je pri tem uporabila.
Člen 20.
Potrdilo iz člena 19. velja šest mesecev. More se podaljšati še za en mesec ladjam, ki potujejo v svoja stalna pristanišča.
Stroški za desinfekcijo, desinsekcijo in deratizacijo.
Člen 21.
Kadar se odreja desinfekcija ali desinsekcija zaradi zatiranja nalezljivih bolezni v javnem interesu, se plačujejo stroški za njeno izvedbo na področju združenih zdravstvenih občin iz banovinskega proračuna, a na področju samostalnih zdravstvenih občin iz proračuna občine, ki sestavlja zdravstveno občino.
Člen 22.
Desinfekcija se sme izvršiti tudi na zahtevo privatnih strank po odobritvi pristojnega zdravnika po zdravstvenih pomočnikih ob strankinih stroških.
Desinsekcija se izvaja ob stroških lastuika (upravnika) lokala, hotela, prenočišča, gostilne, restavracije, internata, stanovanja in dr.
Desinsekcija šolskih prostorov se izvaja ob stroških onega oblastva, ki mora po zakonu skrbeti za vzdrževanje šolskih zgradb.
Deratizacija in desinsekcija ladij in pristanišč so izvršuje ob lastnikovih stroških.
Za stroške se zaračunajo dejanski uapravljeni izdatki za potovanje zdravstvenih pomočnikov, prenos aparatov^ prenos in nabavo sredstev, pribivši 20%.
Podjetja za desinfekcijo, desinsekcijo in deratizacijo.
Člen 23.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo dovoliti osnavljanje privatnih podjetij za desinfekcijo, desinsekcijo in deratizacijo.
V strokovnem pogledu so ta podjetja pod nadzorstvom pristojnega higienskega zavoda.
Strokovno osebje teh podjetij mora imeti kvalifikacijo zdravstvenih pomočnikov in sme izvrševati desinfekcijo, desinsekcijo in deratizacijo samč pod nadzorstvom zdravnika, ki ga označi podjetje pristojnemu higienskemu zavodu.
Poročilo in evidenca o poslovanju.
Člen 24.
Zdravstveni pomočniki v javni ali privatni službi vodijo evidenco o svojem posiovanju po obrazcih, ki se predpišejo.
Zdravniki, ki vrše nadzorstvo nad njih poslovanjem* pošiljajo predpisana mesečna poročila po občin upravnih oblastvih prve stopnje pristojnemu higienskemu zavodu, ki jih obdela in predloži letna poročila s potrebnimi predlogi na področju uprave mesta Beograda ministru za socialno politiko in narodno zdravje, na področju banovin pa banski upravi.
Kazenske odredbe.
Člen 25.
Kdor se pregreši zoper odredbe tega pravilnika, se kaznuje po odredbah §§ 61. in 62. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.
Prehodne odredbe.
Člen 26.
Desinfektorji ki so dovršili, preden stopi v moč ta pravilnik, z uspehom tečaj za desinfektorje in dobili o tem predpisano izpričevalo, se smejo tudi potem, ko stopi ta pravilnik v moč, uporabljati za služim po tein pravilniku.
Končne odredbe.
ČLen 27.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 20. februarja 1961.; S br. 1041/61.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
162.
Na podstavi § 59. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta (zak. br. 564/30) predpisujem
Pravilnik
0 kontroli nad rekonvalescenti in klicenosci.*
Člen 1.
Pod kontrolo po tem pravilniku spadajo klicenosci in vse osebe, ki so v okrevanju po boleznih, ki so zavezane obvezni prijavi po § 1'. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni 1 in za katere se ve, da morejo oni, ki so za njii#i oboleli, po bolezni obdrževati kužne klice.
Klicenosci so one osebe, ki nosijo kužne klice, bodisi da so klinično popolnoma proste te bolezni in niso bolo-vale za njo, ali pa da so na polu okrevanja.
Člen 2.
Zaradi pravilne kontrole rekonvalescentov morajo pošiljati uprave bolnic in zdravniki, ki ordinirajo zunaj bolnic, med rekonvalescenco v presledku 5 do 7 dni potrebni material za bakteriološko preiskavo v najbližji dom za narodno zdravje ali v higijenski zavod in to vpisovati v bolniške liste.
Če je izvid trikrat zaporedoma negativen, se sme bolnik kot zdrav odpustiti iz bolnice.
Člen 3.
Če je bakteriološki izvid pozitiven, dasi je bolnik klinjčno popolnoma zdrav, se pridrže rekonvaleescenti in
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16/ januarja 1931., št. lt/III/9.
1 »Uradni list« St. 137/31. iz 1. 1930.
klicenosci za kugo ali kolero v bolnici ali izolirnici, dokler ne postanejo prosti kužnih klic.
Rekonvalescenti in klicenosci drugih bolezni (dif-terije, legarja, paralegarja, disenterije itd.), ki tudi še po teni času izločajo klice, se smejo odpustiti iz bolnice, izolirnice, ali odjaviti, toda s pogojem, da obvesti uprava bolnice ali zdravnik, ki je ordiniral, o tem pristojni higienski zavod ali dom za narodno zdravje in pristojnega zdravnika (sreskega ali občinskega), na čigar področju je bolnik. Od dne tega obvestila spada bolnik pod zdravstveno nadzorstvo.
Člen 4.
Klicenosci so pod zdravstvenim nadzorstvom, dokler trije zaporedni bakteriološki pregledi v razdobju po 14 dni niso negativni.
Člen 5.
Preiskovanje klicenoscev spada v področje pristojnih higienskih zavodov in domov za narodno zdravje.
Sreski sanitetni referenti, občinski in zadružni zdravniki so dolžni sodelovati s higienskimi ustanovami ob izsleditvi in kontroli klicenoscev.
Člen 6.
Rekonvalescenti in zdravi klicenosci, ki so pod zdrav-, stvenim nadzorstvom, so zavezani, prijavljati se pri pristojnem zdravniku, da jim odvzemajo potrebni material za preiskavo, kakor jim odredi pristojni zdravnik, upoštevaje njegovo zaposlenost.
Člen 7.
Pristojni zdravnik (sreski, občinski, samoupravni ali zadružni zdravnik) je dolžan, odvzeti predpisuj material in ga takoj poslati po službeni poti v najbližji higienski zavod ali dom za narodno zdravje. V večjih krajih, kjer je pomožno strokovno osebji*, se zbira material po pomožnem osebju po navodilih pristojnega zdravnika; Higienski zavodi izdelajo navodila in preskrbe prisl ijno zdravnike s potrebnimi posodami za ta posel
Člen 8.
Klicenosci se ne smejo baviti z nobenim opravilom, ki je v zvezi s posli z življenskimi potrebščinami.
Klicenosci ne smejo biti kuharji, peki, mesarji, mlekarji, trgovci s špecerijami, kavarnarji, kakor tudi uh poslužniki v gostilnah.
Člen 9.
Pristojni zdravnik nadzira pri stalnih kliceimscih:
1. njih kretanje zunaj kraja, kjer stanujejo, / iraril obveščanja pristojnih oblastev v kraju, kamor potujejo;
2. njih opravilo;
3. obiskovanje šol, internatov, penzij itd.;
4. način odvajanja iztrebkov, instalacije stranišč in gnojišča.
Dolžan je, dajati jim-potrebna navodila, da sc preprečijo nove okužitve.
t	Člen 10.
Higienski zavodi in domovi za narodno zdravje, sreski in občinski zdravniki morajo voditi posebno uradno knjigo o klicenoscih po boleznih, s posledki bakteriološkega pregleda in sanitetnega nadzorstva,
— 7t6 —•
Clen xl.
V času epidemije se sme izvajati izsleditev zdravih klicenoscev z znanim izzivanjem v širši bolnikovi okolici po pristojnih higienskih in sanitetnih organih in po odločbi higienskega zavoda.
Obveznemu bakteriološkemu pregledu so zavezane vse osebe, ki so bile v dotiki z meningitisom, kugo in kolero.
Clen 12.
Kdor se pregreši zoper odredbe tega pravilnika, se kaznuje po §§ 61. in 62. odredb zakona za zatiranje nalezljivih bolezni.
Clen 13.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«,
V Beogradu, dne 5. januarja 1931.; S. br. 24284/30.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje:
Nikola Preka s. r.
Banove uredbe.
163.
Razglas
o ljudskem delu v Dravski banovini.
Na osnovi § 41. zakona o nedržavnih cestah v zvezi z njega izpremembami in dopolnitvami z dne 31. decembra 1930., Službeni list 29/17 iz leta 1931.,
odrejam,
da se za leto 1930. in 195i. na pet enot določeno ljudsko delo in odkupnina za nedržavne ceste izvede za obe leti skupaj samo v treh enotah, in sicer praviloma v dveh enotah za spomladanski ter v eni enoti za jesenski termin v letu 1931. V ozira vrednih primerih, kadar bi bilo ogroženo kmetijsko gospodarstvo, je sreski načelnik pooblaščen, da dovoli odslužitev ljudskega dela, odrejenega za spomladanski termin, v jesenskem terminu.
S to odredbo se izpreminja čl. 32. pravilnika o ljudskem delu za nedržavne ceste, Službeni list 3/2 iz leta
1931.,	in razglas glede ljudskega dela, Službeni list 104/17 iz leta 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. maja 1931.
Ban: dr. Marušič s. r.
164.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Cikečka vas, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 11208/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 1001—,
c) od 100 1 piva Din 100-—
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. aprila 1931.
II. No. 11208/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka; Dr. Starc s. r.
Objava.
Občina Fikšinci, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 10648/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. aprila 1931.
II. No. 10648/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starc s. r.
Objava.
Občina Fokovci, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 11183/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 piva Din 30’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. aprila 1931.
II.	No. 11183/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Gerlinci, srez murskosoboški, bo pobirala ▼ smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 10142/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 22. aprila 1931.
H. Bo. »142*1
Po odredbi oana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare a. r.
Objava.
Občina Lucova, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1213/2 v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino: od 100 I vina Din 75’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1931.
II.	No. 1213/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Kukeč, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 11059/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. aprila 1931.
II.	No. 11059/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Bela cerkev, srez novomeški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 10.4550 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	I	vina Din	75-—,
b)	od	100	I	vinskega	mošta	Din	75’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. aprila 1931.
H.	No. 10.455/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Brusnice, srez Novo mesto, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2877/1 e* 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100-—	(kot v letu 1930),
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	30'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. aprila 1931.
II.	No. 2877/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Breg pri Ptuju, srez ptujski, tio pobirala v smislu odloika kraljevske banske uprave II. No. 068/1 v tetu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 70*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din OD—,
c)	od 100 1' piva Din 40-—,
č) od bi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. aprila 1931'.
II.	No. 118/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Sv. Bolfenk, srez Ptuj, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2878/3 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 I vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likarja, ruma in konjaka Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. aprila 1931.
II.	No, 2878/3.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Obiina Turški vrh, srez ptujski bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 11.261/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	I	vina Din	40’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	40-—,
c) od	100	1	piva Din	25'—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 15'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1931.
II.	No. 11.261/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Ormož, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 90/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina	Din	100-—,
b) od	100 1 vinskega	mošta Din	50-—,
c) od	100 1 pive	Din	125*—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 15'—.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 27. aprila 1931'.
II.	No. 90/1,
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Store a, r,
\
Objava.
Občina Gorje, srez radovljiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 10.450/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150-—,
b) od 100 1 piva Din 30'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja* likerja, ruma in konjaka Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne ‘20. aprila 1931.
II.	No. 10-450/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Koroška Bela, srez Radovljica, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 11418/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100-—,
b)	od	100	l	vinskega	mošta Din	100-—,
c)	od	100	1	piva Din	25—,
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 8—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. aprila 1931.
II.	No. 11.418/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Srednja vas, srez Radovljica, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1290/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din 100-—,
b)	od	100	1	vinskega mošta Din 100-—,
c)	od	100	1	piva Din 50—; (kot v	letu	1930,.
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 9-— (kot v letu 1930).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne ‘20. aprila 1931.
II.	No. 1290/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Razne objave iz „Službenih novin“.
•
Številka 41 z dne 23. februarja 1931.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. decembra 1930. I. št. 38.450/0: Napredoval je za upravitelja 1. skupine II. kategorije državnega osrednjega zavoda za ženski obrt v Ljubljani Račič Božo, upravitelj 2. skupine II, kategorije na istem zavodu.
Odlok ministra za trgovino in industrijo, Pr. br. 244, z dne 16. februarja 1931.: Na podlagi referata predsednika »Uprave za zaščito industrijske svojine« ter v smislu § 94. pravilnika od 17. novembra 1920. se odloča, da se naj smatrata oba sejma, ki ju priredi leta 1931. »Ljubljanski vzorčni velesejem«, in sicer »XI. mednarodni spomladanski vzorčni velesejem« od 30. riiaja do 8. junija 1931. in »Jesenski vzorčni velesejem« od 29. avgusta do 9. septembra 1931. v Ljubljani, kot uradno priznane razstave v smislu § 94. pravilnika z dne 17. novembra
1920.,	to je, da uživajo predmeti, razstavljeni na teh dveh sejmih, v skladu s § 160. zakona o zaščiti industrijske svojine pravico prvenstva od dne razstave za pridobitev prava industrijske svojine, predvidenega v §§ 90., 107. in 113. navedenega zakona in §§ 95. do 99. navedenega pravilnika.
Oprostitev plačevanja takse. Na podlagi člena 5. točke 5. zakona o taksah je oprostil minister za finance z odlokom z dne 28. januarja 1931., št. ‘2567, »Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani« plačevanja takse po T. br. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, naslovljene na državna oblastva, izvzemši one v civilnopravnem postopku.
Številka 43 z dne 25. februarja 1931
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. januarja 1931., I. št. 5181: Pomaknjena sta v 3. skupino I. kategorije sodnika apelacijskega sodišča 4. a skupine 1. kategorije pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani Stras-s e r Vinko in d r. M a s t n a k L a v.
Številka 44 z dne 26. februarja 1931
Z odlokom ministra pravde z dne 24. januarja 1931., št. 2269, je potrjen za stalnega državnega uslužbenca Punčuh Vladimir, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, in pomaknjen v 8. skupino L kategorije.
Številka 46 z dne 28. februarja 1931
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. februarja 1931., O. br. 2575: Postavljen je za višjega zdravstvenega svetnika pri načelništvu mariborskega sreza v 5. skupini I. kategorije dr. Z o r j a n Ivan, zdrastveni svetnik pri istem sreskem načelništvu v 6. skupini L kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. februarja 1931., O. br. 2574: Postavljena sta dr. Lapajne Živko, višji zdravstveni svetnik pri načelništvu ljubljanskega sreza v 5. skupini I. kategorije za zdravstvenega inšpektorja pri istem sreskem načelništvu v 4. skupini I. kategorije in dr. Polec Julij, višji zdravstveni svetnik pri načelništvu sreza kamniškega v 5. skupini
I.	kategorije, za zdravstvenega inšpektorja pri načelništvu istega sreza v 4. skupini I. kategorije.
Številka 48 z dne 3. marca 1931.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. februarja 1931.: Postavljeni so pri upravi državnih monopolov: Pri tobačni tovarni v Nišu za višjega monopolskega kontrolorja 2. skupine II. kategorije Grčar Pavel, višji monopolski kontrolor iste skupine in kategorije pri tobačni tovarni v Ljubljani; pri tobačni tovarni v Sarajevu za monopolskega kontrolorja 2. skupine II. kategorije Žlajpah Anton, monopolski kontrolor pri tobačni tovarni v Ljubljani v isti skupini in kategoriji; pri tobačni tovarni v Ljubljani za višjega monopolskega kontrolorja 1. skupine II. kategorije N a'dalija Luj°» monopolski inšpektor iste skupine in kategorije pri to" bačui stanici v Širokem Brijegu,
Številka 49 z dne 4. marca 1931.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. februarja 1931.: Napredovali so: v 3. skupino I. kategorije: dr. Dolar Simon, profesor gimnazije v Kranju v
4.a skupini I. kategorije; v 4.a skupino I. kategorije: dr. Fludernik Ignacij, profesor realne gimnazije v Mariboru v 4. skupini I. kategorije; dr. Pregelj Ivan, profesor klasične gimnazije v Ljubljani v 4. skupini I. kategorije; dr. Mišič Fran, profesor klasične gimnazije v Mariboru v 4. skupini I. kategorije; M a -rinko Vincenc, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani v 4. skupini I. kategorije; v 5. skupino I. kategorije: Kozak Josip, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani v 6. skupini I. kategorije; Lapajne Via d i m i r , profesor I. realne gimnazije v Ljubljani v 6. skupini I. kategorije; dr. Kovačič Maks, profesor realne gimnazije v Mariboru v 6. skupini I. kategorije; v 6. skupino I. kategorije: Gruntar Viktor, profesor realne gimnazije v Mariboru v 7. skupini I. kategorije.
Številka 50 z dne 5. marca 1931.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. februarja 1931.: Odlikovan je z redom Belega orla V. vrste Alfred Valter, tehnični svetnik pri tehničnem oddelku v Novem mestu.
Odlok ministra za finance z dne 31. januarja 1931.. Premeščen je po potrebi službe Bremec Ivan, knjigovodja 3. skupine 11. kategorije pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani, k Drinski finančni direkciji v Sarajevu kot knjigovodja v 3. skupini II. kategorije.
Številka 52 z dne 7. marca 1931.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. februarja 1931.: Odlikovani so: z redom sv. Save V. vrste Jenko Rudolf, cestni nadzornik pri tehničnem oddelku v Novem mestu; Tavčar Ivan, cestui nadzornik pri tehničnem oddelku v Kranju; s srebrno kolajno za zvesto službovanje S t r a j n a r Ivan, cestar pri tehničnem oddelku v Novem mestu, in Vrečko Josip, cestar pri tehničnem oddelku v Mariboru.
Številka 53 z dne 9. marca 1931,
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. marca 9131.: Odlikovani so: z redom Jugoslovanske krone IV. vrste dr. G maj nar Ivan, advokat; z redom Jugoslovanske krone V. vrste dr. G o r t a n Vekoslav, predesdnik Zadružne zveze; Jež Josip, predsednik pevskega društva »Sava«; dr. Omerza Franjo, strokovni upravitelj zoološkega vrta; dr. Mohorčič Stefan, podpredsednik rezervnih avijatikov; V i m -Povšek Milan, podpredsednik Saveza gostilničarjev; Pogorelec Josip, trgovec, in Mervar Vekoslav, trgovec.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 7. februarja 1931., O. br. 1255, je preveden d r. D r a g a š Bogoljub', višji pristav šole za sestre v Ljubljani, iz 8. v 7. skupino I. kategorije s 3. stopnjo osnovne plače.
Prepovedan uvoz in razpečavanje. Z odlokom ministrstva za notranje posle I. br. 5536 z dne 27. februarja 1931. je prepovedano uvažati v našo državo in razpečavati v njej mesečnik »Kroacija«, ki izhaja v našem jeziku v Buenos Aires.
Z odlokom ministrstva za notranje posle I. br. 5537 z dne 27. februarja 1931. je prepovedano uvažati v našo državo in razpečavati v njej knjigo s pesmimi >Dalmazia italianac, ki jo je izdal v Nici v italijanskem jeziku Šte-Iiui Lalič, ker je njena vsebina povsem iredentistična.
številka 54 z dne 10. marca 1931.:
Odlok ministra za finance z dne 6. februarja 1931.: Postavljeni so po službeni potrebi: pri tobačni tovarni v Mostarju; za pomožnega monopolskega kontrolorja v
3.	skupini II. kategorije Lintner Pavel, pomožni mono-polski kontrolor iste kategorije in skupine pn tobačni tovarni v Ljubljani; pri tobačni tovarni v Banja Luki: za pomožnega monopolskega kontrolorja v 4. skupini II. kategorije Zalar Franc, pomožni monopolski kontrolor iste skupine in kategorije pri tobačni tovarni v Ljubljani, in pri tobačni tovarni v Ljubljani za monopolskega pristava 8. skupine I. kategorije Semiz Vojislav, monopolski pristav iste skupine in kategorije pri tobačni tovarni v Sarajevu.
številka 55 z dne 11. marca 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. februarja 1931., št. 17.135: Postavljeni so na prošnjo: za sodnika okrožne ,a sodišča v Mariboru v dosedanji skupini in kategoriji dr. Čemer Josip, sodnik okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v 4. a skupini I. kategorije; za starešino okrajnega sodišča v Slov. B istrici v dosedanji skupini in kategoriji Vodušek Štefan, sodnik istega sodišča v 3. skupini I. kategorije; za sodnika okrajnega sodišča v Slov. Bistrici v 6. skupini I. kategorije dr. Dobrošek Josip, sodniški pripravnik 8. skupine I. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sodnika okrajnega sodišča v Gornjem gradu v 6. skupini I. kategorije Rant Alojzij, sodniški pripravnik
8.	skupine I. kategorije pri okrajnem sodišču v Kranju; premeščen je na prošnjo sodnik okrajnega sodišča v Gornjem gradu v 6. skupini I. kategorije Moškon Stanko v istem svojstvu k okrajnemu sodišču pri Sv. Lenartu.
Številka 56 z dne 12. marca 1931.
Oprostitev plačevanja takse. Na podlagi člena
5.	točke 5. zakona o taksah je oprostil minister za finance z odlokom z dne 29. jan. 1931., št. 96.904/30., »Glavni savez vinogradnikov in sadjerejcev kraljevine Jugoslavije« plačevanja takse po T. št. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, naslovljene na državna oblastva, izvzemši one v civilnopravnem postopku.
številka 57 z dne 13. marca 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. februarja 1931.: Postavljena sta: pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani za svetnika 5. skupine I. kategorije dr. Tavzes Janko, svetnik iste skupine in kategorije pri savski direkciji pošte in telegrafa v Zagrebu, na lastno prošnjo, in pri pošti in telegrafu v Ljubljani 1: za arhivskega uradnika 1. skupine III. kategorije Legat Franc, arhivski uradnik iste skupine in kategorije pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, po službeni potrebi.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. februarja 1931.: Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani so trajno upokojeni s pokojnino, ki jim pripada po zakonu: Goli as Hinko, uradnik 4. skupine I. kategorije z
10.	stopnjo plače, povečano za 15%; Loboda Fr a n c, P i c e 1 j Alojzij, 11 n i k a r Jožef, Kunsti Friderik, H o g e Karel, Zakotnik Ivan, Cerkvenik Karel, Štajner Venčeslav, Malenšek Franjo, Pegan Avgust, in Debevec Franc, vsi uradniki 1. skupine III. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače, povečano za 15%; Bradač Frančišek, uradnik 1. skupine III. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače; Paul Franc, uradnik 1, skugine III. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače,
povečano za 15%, in Medvešček Vekoslav, uradnik 1. skupine III. kategorije s 6. stopnjo osnovne plače.
Odobrena praksa. Z odlokom ministra za gradbe od dne 7. marca 1931., št. 9243, je odobreno, da sme Dedek Franjo, inženjer v Ljubljani, vršiti javno prakso na vsem teritoriju kraljevine Jugoslavije, zlasti L? stroke gradbenega inženjerstva.
Številka 59 z dne 16. marca 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. februarja 1931.: Premeščen je Škof I. Ivan, upravno-pisarniški uradnik pri predstojništvu mestne policije v Celju v 1. skupini III. kategorije z 9. stopnjo osnovne plače, k sreskemu načelstvu v Gornjem gradu kot uprav-no-pisarniški uradnik iste skupine, kategorije in stopnje osnovne plače.
Odlok ministra za finance z dne 11. februarja 1931.: Postavljen je za pomožnega davkarja v 4. skupini II. kategorije pri davčni upravi v Ogulinu Žiža Anton, pomožni davkar iste skupine in kategorije pri davčni upravi v Gabru.
Številka 60 z dne 17. marca 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. februarja 1931.: Postavljen je po potrebi službe za načelnika oddelka za šumarstvo ministrstva za šume in rudnike v
3.	skupini I. kategorije Koprivnik Vojko, višji inšpektor 4-a skupine I. kategorije pri oddelku za šumarstvo istega ministrstva.
Številka 61 z dne 18. marca 1931.:
Z odlokom ministra pravde z dne 21. februarja 1931., štev. 15.584, je potrjen za stalnega državnega uslužbenca v 9. skupini I. kategorije in pomaknjen v 8. skupino I, kategorije Bel ja n Mihael, sodniški pripravnik
9.	skupine I. kategorije pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Številka 62 z dne 19. marca 1931.:
Z odlokom ministrstva financ štev. 14.497 z dne 26. februarja 1931. sta postavljena na lastno prošnjo: za pomožnega davkarja 4. skupine II. kategorije pri davčni upravi v Ormožu Pirše Pavel, pomožni davkar iste skupine in kategorije pri davčni upravi v Novem mestu; za pomožnega davkarja 4. skupine II. kategorije pri davčni upravi v Novem mestu Blažon Franc, pomožni davkar iste skupine in kategorije pri davčni upravi v Ormožu.
Številka 64 z dne 21. marca 1931.:
Z rešenjem ministra za poljedelstvo štev. 15.348/L z dne 10. marca 1931. je postavljen za sreskega veterinarskega pristava v Kranju v 8. skupini I. kategorije Bede n k Vilko, veterinarski pripravnik istega sreza v 9. skupini I. kategorije.
številka 65 z dne 23. marca 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. marca 1931.: Postavljena sta: za višjega tehničnega svetnika
4.	skupine I. kategorije Marek Ivan, tehnični svetnik pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Celju; Otahal Josip, tehnični svetnik pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani.
Minister za šume in rudnike je z odlokom z dne 25. februarja 1931., štev. 5804, izpreinenil odlok z dne
7.	marca 1930., štev. 31.292, s katerim je bil postavljen za podšumarja v 4. skupini III. kategorije pri sreskem načelstvu v Kranju L o n g o Alojzij,,v toliko, da je imenovani postavljen za oficiala iste skupine in kategorije pri istem načelstvu.
V. No. 136/210,
*
izdaja kraljevska banska uprava Dravske oanovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga; Siskarua ».Merkur« s Ljubljani; njen predstavniki .Otmar. JVUhklek s Ljubljani,