R554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
Poštni;
Abb.
PRi.viu^SKI DNEVNIK
-na plačana v gotovini ^	~	„ ..
postale i gruppo Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 200 (10.112)
TRST, petek, 25. avgusta 1978
“srs	iLmdo “maS'rrrai vm ***£“* “ss--	««**«»■ <*>* *>». «*«.»»„ »«»Je aM».*»***.
------- P	a° • maja 45 T tlSkar™ (<SlOTemja>> **** Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VELIKO UGIBANJ IN DOMNEV, A NOBENE GOTOVOSTI
Kardinali se danes zaprejo v konklave da izvolijo Montinijevega naslednika
Najresnejši naj bi bili kandidaturi italijanskih prelatov fraggia in Bertolija - Cerkev se umika s političnega prizorišča?
RIM — Za zunanjega opazovalca ® današnji konklave začenja v zna-. ®]u negotovosti. Govori se, da bo v°6> da bo potrebno veliko glaso-/nJ. preden bodo s tradicionalno unuio «habemus papam* lahko raz-izvolitev novega poglavarja »toliške cerkve. Vendar pa gre r^dvsem za bolj ali manj osnovna ®banja, saj kardinali skorajda ni-spregovorili s časnikarji in tudi so bili zelo megleni: zato 1 mogoče izključiti, da so se neka-. re skupine že sporazumele in da nm»jo nekateri kandidati (govori se „ “aSgiu, Bertoliju in Pironiu) znat-0 možnost izvolitve. A tudi v pri-eru nasprotij med prelati, bo kom-^°mis najbrž dosežen v štirih ali aJveč petih dneh, saj bi daljši kon-y^ve živčno povsem izčrpal «velike
se bodo predvidevanja starej-jj . kardinalov uresničila, bo sredi modnjega tedna znano ime nove-
ga papeža. Od smrti Pavla VI. italijanski časopisi odmerjajo veliko prostora vprašanju nasledstva, dasi si je marsikdo, zaradi pomanjkanja novic, moral večkrat pomagati s fantazijo. Kljub temu pa so listi vztrajali in ne samo zato, ker je avgusta, ko so politiki na dopustu, huda «suša». Ta ugotovitev le delno opravičuje pozornost, ki jo italijanski časniki namenjajo volitvam papeža, kot tudi ni zadostna ugotovitev, da ima Italija na 56 milijonov prebivalcev 54 milijonov nominalnih katoličanov.
Zanimanje za dogodke v Vatikanu je posledica dejstva, da papež v Italiji ni le dušni pastir pač pa tudi politična sila. Zato odločitev 111 kardinalov ne zadeva le vernikov, pač pa vse državljane, saj zveza med državo in cerkvijo ni bila nikoli pretrgana. Nasprotno čestokrat je Vatikan vodil za roko italijanske institucije.
"""Illll,,!,,,,,,,	I|||||M||n||m|lllt||mt|t|,m,H,1,1,1,UH, l„,H,,,,,,,,,!,,,,,,,,!!,,
PREDSTAVNIKI FISflFS NA MINISTRSTVU ZA PREVOZE
Po srečanju manj možnosti za stavko železničarjev
Vlada bo odgovorila avtonomnemu sindikatu po izidih skupščin, ki jih je sklicala enotna federacija
jRlM — Podtajnik za prevoze ^San je sprejel sinoči na mini-. stvu za prevoze predstavnike . mnomn.’ federacije železničarja (FISAFS), ki jih je vodil ge-
i l'alni tajnik Pietrangeli. Na sre-l"ju so obravnavali zahteve žeparjev ter še posebej vpra-bj ■1® ocene dodatnih stroškov, ki
v J*h imelo ministrstvo za pre-če bi sprejelo zahteve nvto-umnega sindikata. Srečanje se je jeCf° s poidrugourno zamudo ler 1^ r8jaio do 22. ure. Danes se J? sestalo tajništvo FISAFS. ki bo ®>Ulo rezultate pogovora. Jutri
*v'toi
UIL pa je drugačno. Tajništvo SIUF - UIL nekako odraža ta stališča, s tem da piše v noti, ki je bila objavljena včeraj. «F!.SAFS žene skupaj s fašisti sindikata CISNAL en del. čeprav majhen, železničarjev v, nore spopade’.,, Tajništvo sindikata čuti resnost položaja, ki se spreminja v nevarno orodje ustvarjanja zmešnjav in ki že odkrilo kaže na čili. ki ga zasleduje, se pravi na avtoritarne rešitve vprašanja izkoriščanja pravice do stavke*.
Ponovne grožnje, da bi utegnilo priti do železničarske stavke, so se	bo	sestal	generalni	svet	močno	odjeknile	na	Siciliji, naseb
nomne	federacije	železničar-	no pri	turistihi	in	Izseljencih, ki
se mudijo doma na dopustu. Na Siciliji	je namreč	zadnia stavka
skoraj popolnoma ohromila železniški promet. Zato so se včerai odhodi z otoka zelo pomnožili: vlaki so bili prepolni in tudi trajekti, ki povezujejo Sicilijo s polotokom so delali s polno paro. Na državnih	trajektih	je	bilo treba ča-
kati na prevoze do poldruge ure. na zasebnih pa tudi do treh ur. Dolžina kolone avtomobilov v Mes-sini je znašala več kot 2 km. (vk)
H ’ kj bo sklepal o morebitnem Mievanju stavkovnega gibanja, jea zaključku srečanja je minico za prevoze objavilo sporo-taa; v katerem je rečeno, da je Rajnik Degan pozval FISAFS
tik"'
V
(J odloži vsakršno stavkovno ak
t* sporočilu je še rečeno: «Pod-je ponovno potrdil v ime-8odh*ace' da more obnovljena po-* at)a kategorije upoštevati finanč-
kreme v mejah, ki so bile M:C.rat navedene v skladu z ju-
sporazumom glede proiz-tjjie nagrade ter s platforma 3.
Dišal-ta' R' so ‘ z rezervo*.
jo sindikati pod-
Do konca šestdesetih let je bila istovetnost med oblastjo cerkve in oblastjo večinske stranke očitna, medtem ko je v zadnjih 15 letih cerkev začela izgubljati stik z nekaterimi ključnimi sektorji italijanske družbe. Vatikan je reagiral z njemu lastno previdnostjo, vendar dokaj jasno in danes ni več mogoče istovetiti KD z Vatikanom, saj tudi delujeta na različnih ravneh. Vendar pa ni, da bi večinska stranka in z njo italijanski politični sistem postala bolj laična, pač pa se je cerkev u-maknila pred spopadi, ki bi lahko imeli zanjo pogubne posledice. Morda cerkev ni bila še nikoli v sodobni zgodovini tako daleč od italijanskega dogajanja kot je med tem konklavom, in ne le zato, ker^ je italijanskih kardinalov le za četrtino vseli «velikih volivcev*.
Kljub temu pa vse kaže. da bo novi papež italijanske narodnosti (največ možnosti za izvolitev naj bi imela, kot rečeno, Bartoli in Baggio), prav tako verjetno pa je, da bo imel znatno manj omejen mandat. Kardinali se pritožujejo, ker časnikarji označujejo njihove usmeritve s političnimi termini in se nimajo za centriste, levičarje ali desničarje. Morda imajo prav. lahko zalo pa rečemo, da novi papež najbrž ne bo skušal okrepiti vmešavanja cerkve v notranje zadeve Italije in drugih držav z večino katoliškega prebivalstva, dasi je ne bo izpostavil nevarnostim odkrite konteslacije državnih oblasti.
Ni naključje, da v teh dneh dajejo velikega poudarka oznakam kot so »paStorski in ekumenski* pri o-značevanju nalog novega papeža. To pomeni, da bo cerkev dala več poudarka svetemu kot posvetnemu življenju in politiki. In najbrž bo v konklavu izvoljon kdor se bo zavzel za ureditev (seveda gre tu za cerkveni red) krize bogatih družb. Če bo to uspelo nasledniku 'Pavla VI. bo zajamčil katoliški cerkvi Vlogo, ki ga ji nista zmda dati ne humanitarni Janez XXIII. ne diplomat Mon-tlni.
MINO FUCCILLO
PREDSEDNIK KPK NA OBISKI' V SKOPJU
Makedonci zelo toplo sprejeli Hua Kuo-fenga
Daircs bo kitajski voditelj prispel v Zagreb - Na Brionih nadaljevanje pogovorov na najvišji ravni?
konfJjfupščin, H- ,alri :
Hi- Rajnik Degan je vzel na zna-p0? dokument FISAFS ter je o-Ol. da vlada pričakuje rtzul-
sk,kj SQ	skisali
sindikati z name-Nljg C*a se 0cen*i0 podmene po
vladni noti pa se poudarja, tu s?. bo vlada pogajala v okvi tj|e ‘>nančnih obveznosti, ki so žjl, ze prej nakazane, o vseh i J*ki bi dopuščale rešitve
**detin* airokirn f>ristankom pri
teh! večanju na ministrstvu je skalni tajnik FISAFS izjavil, da Dip-i? prav gotovo pomeni po-0b» napetosti v sporu za 0(. jJDev pogodbe železničarjev, ta trditev sindikalnega vo-. FISAFS držala, potem je Nta ,V0-. te b() ta smdikalna dtpacija izvedla ponovno 24-
DbljL alavko, oziroma kako drugo Clt°ri sir,dikalnega boja-'I fv® drugačne ocene stroškov, 1 bremenili ministrstvo za Jtšvg • de bi vlada sprejela za avtonomnih sindikatov, je °hieniti, da je ministrstvo za k An)6 bfed tednom dni objavita^ v kateri pravi, da bi to % ® vnašalo okoli 200 milijard atpesto 75 milijard, za ka-jktithki0 x dogovorili lani. Av-Htki sindikati ' pa pravijo, da 7 n,i!:.'stroški znašata le 40 ali h R°Vo i rd lir ved. kot ie bilo ‘0 'fjeno, se pravi skupno okoli H a'1'iard |ir. K temu pa je dodali še 80 milijard lir v l]Pr°'zvndnih nagrad.
avtonomnega sindikata ie sprožila v sindikalnem ^altii' Precejšnje reakcije. Sin-
en pristanek železničar
lr-^'^0 vccjaujc lunr,u*|C. om'
v diča ..''abteve so našle med že-t,	Prpcei plodna tla. saj so
'bi , "h 24 urni stavki zabeležili
določ,
Jd s: 1 ne pripadajo avtonomne-jSto fl!katu. Povedano bolj pre->kj’ Pomeni, da v železni-JjR . kategoriji možnost poviša-9Ditua ®lemk°v vzbuja precejšnje ti; Ddn,
k n stališče enotne federa Wndikatov CGIL - CISL in
TOKIO — Japonska bo v prihodnjem davčnem letu, ki se zaključi marca 1980. porabila Kar 2 000 milijard jenov (10 milijard ameriških dolarjev) za vojaške izoatke.
Nove pobude ZDA za utrditev dolarja
NEW YORK — Ameriška vlada ima v načrtu nove pobu-le za podprtje dolarja. Deloma naj bi šlo za trgovinske, deloma pa za denarne ukrepe, ki naj dopolnijo nedavna sklepa o povišanju uradne eskompt-ne mere in povečanju prodaje zlata; o slednjih menijo tukajšnji izvedenci, da bosta imela bolj psihološke kot pa praktične učinke.
Zvezna zakladnica bo morda že v kratkem dvignila iz mednarodnega denarnega sklada večjo vsoto tuiih mečnih valut, kot je npr. za-hodnonemška marka (ZDA imajo v MOS v dobrem skoraj 4,5 milijarde dolarjev), rezen tega pa bo pospešila izvozne tokove
jjiisSaiipil __________
1Jogled na glavno mesto Nikaragiie Managuo, kjer se jc včeraj srečno končala akcija sandinisticnik gverilcev, ki so zasedli nacionalno palačo, sedež parlamenta in vlade
USPEŠEN RAZPLET DRZNE AKCIJE V MANAGUI
Sandinistični gverilci so prisilili Somozovo diktaturo h kapitulaciji
Borci so že prileteli s političnimi jetniki in glavnimi talci v Panamo
MANAGUA — Približno petdeset gverilcev sandinistične fronte je z d: -;)tino talcev zapustilo včeraj popoldne palačo, kjer ima sedež vlada in parlament Nikarague, in že prispelo na varno v Panamo in v Caracas.
Drzna akcija sandinističnega komandosa «Conimando Rigoberto Lo-pez Rcyes», ki je v torek zvečer napadla m zasedla v Managui poslopje nikaragujskega parlamenta in vlade, se je zaključila uspešno. So-mozova diktatuia je morala kloniti pred zahtevami sandinistov, saj ji ni preostalo diugega, ker je bilo v nevarnosti življenje številnih parlamentarcev in najožjih sodelavcev nikaragujskega predsednika Anasta-sia Somoze D_bayleja «Tachita*, vsak poskus vdora v palačo pa bi bil brezupen, saj je bilo gverilcev preveč ib so bili vsi do zob oboroženi. Diktatura je torej pristala na kompromisno rešitev, privolila je v izpustitev C3 političnih jetnikov od 120 zahtevanih, izplačala je gverilcem tri milijone dolarjev in poslala ček ?a dva milijona dolarjev nekemu nikaragujskemu duhovniku, ki živi v izgnanstvu na Kubi. Kar pa je diktaturo najbolj stalo, je bil pristanek, da po radiu, televiziji in v časopisju objavi proglas sandinistične fronte.
Pogajanja med gverilci v vladni palači in predsednikom Somozo so
vodili trije nikaragujski škofje in venezuelanski veleposlanik v Managui Cornelfo Sanches, ki so včeraj odpotovali s sandinisti v Panamo. Večjih zapletov ni bilo, saj šo bili gverilci svesti, da držijo Somozo v šahu, zato so pokazali vso dobro voljo in so takoj ob pogajanjih 1/pu
stili všč vladne Ul parlamentarcu	‘Račane .kot
funtaonjrje.,obrteh. M ulce ^ ^	^
bo pot do nikaragujške demokracije še dolga, a nasprotovanje diktaturi je že prestopilo ozke meje maloštevilnih idealistov, ki se z orožjem v roki borijo proti Somozovi družini, in vključilo ne samo campesinose in proletariat, temveč tudi nikaraguj-sko inteligenco, (voc)
aiiiin mi n imun um mi iii im n iiiiiiii mi n n n n mn mm,,	im„,umni,m iiiiniiiiiiiiMH min im iiiiiinn,, |,||lllmi||||||||||||||||||||lll||
PO ČLANKU, KI (1A JE SOCIALISTIČNI TAJNIK NAPISAL ZA < ESPRESSO»
Komunisti ocenjujejo dokaj kritično stališča tajnika PSI Bettina Craxija
Tortorella (KPI): Ali na taki osnovi lahko gradimo enotnost levice?
RIM — Zgodovinsko-teoretični članek o razlikah med komunizmom in socializmom, ki ga je tajnik PSI napisal za rimske tednik «L’Espres-so» je imel prav tolikšen odmev kot nedavni intervju, ki ga je tajnik KPI Berlinguer dal listu «La Repubblica*. Spričo zahtevnih tem, ki jih je Craxi načel v članku, je bila začetna odmevnost sorazmerno majhna, sedaj pa se -eakcije množijo. Paleta ocen je selo različna: od dokaj negativnih Komunističnih, do previdnih v nekaterih krogih iz «socialističnega območja*, da dokaj pozitivnih zlasti med socialde mokrati.
Za le-te se Craxi postopno opredeljuje za stališča, ki so zgodovinsko znana kot socialdemokratska.* Če bi PSI zavzel taka stališča konec štiridesetih let — je poudaril na primer poslanec Di Giesi — bi brez dvoma ne prišlo do razkola med nami in socialisti.* ('Potrebno pa je — je pripomnil — bo'je opredeliti odnos do kapitalizma.*
Manj navdušeni so v nekaterih levičarskih krogih, kjer sicer delno sprejemajo Craxijeve teze, vendar pripominjajo, da bi na teki osnovi nikakor ne mogli graditi enotnosti levice. Bolj ko bi stranki levice o-stali zvesti sami sebi.in svoji ideologiji : — pripominjajo — bolj bi se poglobil prepad med njim e
Najbolj kritični pa so seveda komunisti, ki socialističnemu tajniku očitajo površno in dokaj semplici-
stično zgodovinsko analizo. «Nemo-goče je istovetiti Leninovo teorijo in prakso z današnjo sovjetsko družbo,* je na primer poudari) Aldo Tortorella, ki v vodstvu KPI odgovarja za kulturna vprašanja. «Go-voriti v usodni zvezi med idejami in zgodovinskim razvojem — je pripomnil — je zmotno, saj se tako zamrači preteslost in zasenčijo odgovornosti posameznikov. Na ta način bi lahko obdolžili krščanstvo vseh grozodejstev, ki so jih zagrešili osvajalci Afrike in Amerike, samo ker so se le-ti proglašali za kristjane*.
«Ko je Lenin umrl — je nadaljeval komunistični predstavnik — je bila razprava o prihodnosti SZ v polnem teku. Tedaj in tudi danes se sklicujejo na Lenina z različnih in celo z nasprotnih stališč. Craxj je podal zelo semplicistično zgodovino socializma in pripisal Leninu teoretično utemeljitev nadvlade partije nad maso. Gramsci pa se pojavlja le obrobno kot neke vrste mistik, ki povzdiguje parlament kot 'ognjišče vere'*.
Tortorella je bil zato mnenja, da ni mogoče začeti resne in kulturno poglobljene razprave, če zreduciramo Lenina na vulgarnega sektaša. V tem okviru je tudi pripomnil, da vprašanja, ki jih je načel tajnik PSI «zadevajo predvsem socialistično stranko, njeno zgodovino in njeno i-deologijo*, kar pa seveda še ne pomeni, da ne gre za problematiko,
ki zadeva delavsko gibanje v celoti. «Toda — je dodal Tortorella — če istovetimo tisti del delavskega gibanja, ki se spoznava v komunizmu, z idejo o zlu. kako je mogoče na ' tej osnovi graditi enoten nastop levice?*
«Nihče nas ne more učiti garantiz-ma — je še pripomnil voditelj KPI — saj smo tako na ideološkem področju kot v praksi za uskladitev socializma z demokracijo in predvsem s predstavniško demokracijo. Socializem mora- sevfeda zajamčiti doslej dosežene svoboščine, istočasno pa mora biti sposoben zajamčiti še večjo svobodo človeku in postati ni.va faza v zgodovini človeštva.*
Socialistični poslanec in član vodstva PSI Fabrizio Cicchito, pa je strankinemu glasilu «Avanti* v polemiki s KPI zapisal, da je dal Craxi pomemben prispevek za ideološko razpravo med levičarji, katere cilj ni poglobiti nasprotja pač pa spodbuditi revizije, (vt)
BOČEN — Agenti javne varnosti so včeraj dopoldne aretirali 33-let-nega Avstrijca Otta Hoeflerja s stalnim bivališčem v Meranu, ker se je sprehajal z lovsko puško kalibra 4,5/177 pred Palače Hotelom, kjer je trenutno nastanjen predsednik vlade Andreotti. Prijavili so ga sodišču pod obtožbo nezakonite posesti orožja.
le 40 - 60 oseb. Številke niso gotove, saj je vse zavito v najstrožjo tajnost. Prav takd ni še povsem jasna dinamika napada, gotovo je le, da so gverilci oblekli uniforme nacionalne garde in so bliskovito onesposobili stražo pred palačo. Vse k8že, da se je po napadu del komandosa izmuznil iz obroča vladnih čet, glavnina pa je ostala s talci v palači. V akciji je bilo po uradnih podatkih šest vladnih vojakov ubitih, trije so tili ranjeni, med ranjenci pa je tudi deset civ\stov. Gverilci niso imeli v svojem napadu nobene žrtve, le eden je bil lažje ranjen.
Sandinistični podvig je do temeljev zamajal Somozovo diktaturo, zato je nikaragujski predsednik takoj dal zapreti dva najvidnejša predstavnika opozicije, uvedel izredno stanje in sprožil široko hajko, da bi priprl vse nasprotnike. Dosegel pa je b, da je opozicija odgovorila z barikadami in zažigal-nimi bombami, še pred pozitivnim zaključkom pogajanj je skušala So-mozova vlada na vse načine oblatiti sandinistično gibanje, ki naj bi bilo po njenem le nebogljena lutka v rokah kubanskega režima. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, v kolikšni meri odgovarja resnici poročanje zahodnih tiskovnih agencij, ki trdijo, da je sandi-nistična fronta levo usmerjena gverilska grupacija. Proglas fronte in izjave njenih predstavnikov v E-vropi dokazujejo čisto nasprotno značilnost. Sandinistično gibanje i-ma tudi levičarske primesi, je pa predvsem odraz vbije po globokih spremembah v nikaragujski družbi, ki naj napravi konec Somozovi diktaturi in strahovitemu izkoriščanju prebivalstva. Poveljnik komandosa, ki je napadel palačo parlamenta in vlade je izjavil, da je nacionalistični sandinist in mu je kubanska ideologija popolnoma tuja. Že samo ime fronte pa pove, da se v njej nahajajo pripadniki najrazličnejših svetovnih nazorov, ki -jih združuje skupna želja: zrušiti Somozovo diktaturo. Cesar Augusto Sandino je bil legendarni vodja nikaragujskega upora in gverile proti ameriškim mornariškim strelcem, ki so zasedli državo od leta 1912 do 1933. Ideološko ga uvrščajo med liberalce, a bil pa je predvsem vojaški poveljnik, ki mu je bila ideologija tuja m je le hotel izboriti Svobodo svoji domovini.
Ko so se včeraj po uspešnem zaključku pogajanj gverilci peljali proti managujskem letališču, je nacionalna garda le s težavo zadrževala ogromno množico ljudi, ki je zmagoslavno vihrala črnordeče zastave, ki niso le simbol anarhistov, temveč prapor številnih ameriških revolucionarnih gibanj, med njimi tudi sandinistične fronte:
Kot rečeno so se skupaj z gverilci vkrcali na venezuelsko letalo tudi trije nikaragujski škofje, venezuelanski veleposlanik in nekaj talcev, med katerimi sta tudi glavni urednik dnevnika «Novedades» Luis Palet De Bayle in Jose Somoza, prvi je bratranec, drugi pa nečak nika-
ragujskega diktatorja Anastasia Somoze, t?r skupina političnih jetnikov.
Sandinisti so izbojevali prvo pomembnejšo zmago v svojem večletnem boju proti diktaturi, kar pa je najpomembnejše, dokazali vsej svetovni javnosti, da niso tisti krvo-
JJliimal opozicije bolivijski vladi
LA PAZ — Bolivijska opozicija je objavila skupen dokument, v ka terem poziva vlado, da mora razpisati splosne volitve najpozneje v prvem trimesečju 1979. Predsednik Pereda, ki se je dokopal do oblasti z državnim udarom 21. julija letos, [e tedaj najavil, da bodo volitve šele leta 1980. Kolikor bi vlada ne sprejela zahteve opozicije, bo ta sprožila vrsto socialnih in političnih agitacij.
SKOPJE — V pričakovanju nadaljevanja jugoslovanske - kitaj skih pogovorov na na j višji ravni — ob koncu obiska Hua Kuo-fenga. na Brionih — je javnost včeraj spremljala potovanje kitajskega državnega in partijskega voditelja iz Beograda v makedonsko glavno mesto Skopje. Kitajski predsednik je s posebnim letalom donoto val v Skopje sredi dopoldneva. Na letališču so ga pozdravili vsi najvišji makedonski predstavniki. Vzdolž 20 kilometrov dolge poti z letališča v mesto se je zbrala velika množica ljudi. Več kot 150 tisoč prebivalcev je priredilo kitajskemu voditelju prijateljski in prisrčen sprejem s številnimi iz razi tople dobrodošlice ir. tradicionalnega makedonskega gostoljubja.
Predsednik Hua Kuo-teng si je v Skopju najprej z zanimanjem ogledal tovarno avtobusov «11. oktomvri*. zatem pa je obiskal make doni'vi akademijo znanosti in umetnosti, kjer je imel pogovore z njenim predsednikom Mi-hailom Apostolskim in drugimi a-kademiki.
Sinoči se je s kitajskim voditeljem v Skopju pogovarjal predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Makedonije Angel če-merski. Seznanil ga je z družbenopolitičnim, gospodarskim in kulturnim razvojem Makedonije, po pogovorih pa mu je priredil večerjo.
V odgovoru na priložnostno zdravico čemerskega ie Hua Kuo teng pohvalil makedonski narod in izrekel priznanje njegovim prizadevanjem v okviru socialistične Jugoslavije. Med drugim je dejal-«Makedonski narod ima staro zgodovina in slavne revolucionarne tradicije. Med drugo svetovno vojno se je makedonski narod pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom in v sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi narodi postavili po robu fašistiihlih okupatorjem in s svojo krvjo izbojeval osvoboditev in svobodo. Od takrat je Socialis tična republika Makedonija enakopravna članica SFRJ. V več kot tridesetih letih je makedonski narod s svojim marljivim delom in ob nodpori drugih jugoslovanskih narodov dosegel izredne uspehe pri socialistični graditvi.*
Predsednik Hua Kuo-feng je v zdravici v Skopju izrazil tudi željo, da bi bilo več obiskov med pripadniki raznih narodnosti, ki ži vijo v Jugoslaviji in na Kitajskem (ki ima več kot 50 narodnosti), da bi se bolje spoznali med seboj in učili drug od drugega ter tako skupaj prispevali k nadaljnjemu razvoju jugoslovanstco -kitajskih prijateljskih odnosov.
Danes dopoldne bo Hua Kuo-feng končal enodnevno bivanje v Skopju. Pred odhodom iz makedonskega glavnega mesta se bo srečal še z republiškimi in mestnimi predstavniki, napovedano pa je, da mu bodo ob tej priiiki izročili
zlati grb mesta Skopja kot priznanje in zahvalo za obisk. Zatem bo kitajski voditelj skupaj s člani delegacije in jugoslovanskim spremstvom, ki ga vodi član državnega in partijskega predsedstva Vidoje Žarknvič, odpotoval iz Skopja v Zagreb, kjer si bo ogledal tovarno «Rade Končar* in imel pogovore z najvišjimi republiškimi predstavniki, croti večeru pa bo nadaljeval pot r.a Brione, kjer Ivo preživel konec tedna na oddihu. V uradnem programu o-biska sicer za soboto in nedeljo niso predvideni nikakršni pogovori. vei.dar ni moč izključiti možnosti. da bi se Tito in Hua Kuo-feng sešla in se pogovarjala tudi te dni, saj so v krogih jugoslovanske delegacije ob koncu pogovorov, ki so potekali v Beogradu, napovedali, da bo med nadaljevanjem obiska še dovolj priložnosti za pogovore na vseh ravneh, v uradnem programu obiska pa so predvideni le zaključni pogovori v ponedeljek, dan pred kancem obiska, (vb)
Daljši kot napovedano obisk Hua Kuo-fenga v Teheranu
TEHERAN — Vse kaže, da bo o-bisk predsednika KP Kitajske in državnega sveta Hua Kuo-fenga v Teheranu trajal štiri dni namesto predvidenih 24 ur. V dobro poučenih i-ranskih krogih pravijo, da bo Huajev obisk, prvi obisk kitajskega državnega in partijskega voditelja v neki nesocialistični deželi, pomenil znatno zbližanje med Teheranom m Pekingom in da bo Iran podprl LRK v njenem sporu s SZ.
...................n...................
ZARADI IZRAELSKE NEPOPUSTLJIVOSTI
Pesimizem pred bližnjim srečanjem v Čamp Davidu
Begin raje tvega neuspeh tristranskega vrha, kot da bi se odrekel svojim stališčem
KAIRO — «Se bo v Čamp Davidu zgodil čudež?* se v včerajšnji številki egiptovskega dnevnika «A1 Gumhuriah* zaskrbljeno sprašuje neka urednica in s tem odkrito potrjuje globok pesimizem, ki vlada le nekaj dni pred tristranskim srečanjem med Sadatom, Beginom in Carterjem. Nič ne kaže. da bi 1-zrael ali Egipt spremenila svoja znana stališča, nasprotno, izraelski premier Begin je včeraj znova potrdil, da se ni odrekel svojemu ne popustljivemu in nesprejemljivemu zadržanju in prvič odkrito omenil možnost, da srečanje v Čamp Davidu lahko privede do poloma. Ko je govoril parlamentarni skupini stranke «Likud», ki je sedaj na o-blasti v Jeruzalemu, je omenil to možnost v primeru, da bi Egipt zahteval odstranitev naselbin z zasedenih arabskih ozemelj: tako glede tega vprašanja kot drugih osnovnih predlogov svojega mirovnega načrta ne namerava popustiti. Pri tem je v bistvu pristavil, da raje tvega propad srečanja. Njegovi mirovni predlogi. ki jih je Kairo že zavrnil, kritizirale pa so jih tudi same ZDA, predvidevajo možnost umika s Sinaja, ohranitev kontrole nad obstoječimi naselji in podelitev omejene upravne avtonomije v Cisjordaniji in Gazi pod stalnim političnim in vojaškim nadzorstvom Jeruzalema. Be-
gin je včeraj razdelil med člane vlade vrsto izredno tajnih dokumentov, v katerih je navedel predloge, o katerih naj bi razpravljali v Čamp Davidu. Ti dokumenti, ki bodo služili za podlago nedeljskega zasedanja vlade, ko bo izdelala svoje dokončno stališče, naj bi predvidevali med drugim možnost tako globalne ga mirovnega načrta kot tudi delnih vendar dokončnih sporazumov.
Prav možnost delnih sporazumov Pa je Kairo že zavrnil. Egiptovski predsednik je že odkrito naglasil, da bo morala razprava v Čamp Davidu, kjer naj bi ZDA nastopile kot «ne-posredno zainteresirana stran*, temeljiti na resoluciji 242 Združenih narodov iz leta 1976 in osrednja točka ostaja rešitev palestinskega vprašanja. Velja omeniti, da ta resolucija omenja le vprašanje beguncev. Zato sedaj navajajo možnost ločenega obravnavanja, z ene strani Palestince kot narod, z druge pa palestinske begunce. Za palestinski narod pa štejejo le prebivalstvo Gaze in Cisjordanije,
Vrh v Čamp Davidu pa je ostro obsodil »Palestinski glavni svet* PLO, ki te dni zaseda v Damasku. V poročilu, ki ga je objavil po včerajšnji razpravi, obtožuje egiptovskega predsednika Sadata, da mu bo srečanje nudilo možnost za nadaljnje popuščanje
VLADNA KRIZA V ISLANDIJI
Josofsson se je odrekel maiidaiu n sestavo vlade
REYKJAVIK — Vse kaže, da vladne krize v Islandiji, ki traja že več kot poldrugi mesec, ne bo tako kmalu konec. Komunistični voditelj Ludvik Josepsson, ki mu je predsednik države Kristjan Eldrjan poveril sestavo koalicijske vlade, potem ko je propadel podoben poskus konservativca Hallgrimssona, se je včeraj odrekel tej nalogi. Njegov poskus je spodletel, ker socialdemokrati niso hoteli stopiti v vlado levega centra, katere predsednik bi bil nekdo, ki nasprotuje ameriškim vojaškim oporiščem v deželi, konkretno ohranitvi oporišča v Kefla-viku.
Moskovska Pravda napada Kitajsko
MOSKVA — Zadnje čase se protikitajska sovjetska propaganda zaostruje in nedvomno .je dosegla svoj višek v včerajšnjem članku moskovske «Pravde». Sovjetska zveza očita Kitajski he-gemonistične težnje, obsoja Zahod, ki dobavlja Kitajski sodobno orožje in, čeprav posredno, napada tudi tiste voditelje socialističnih držav, ki naj bi pristajali na kitajsko igro »rušenja politično - ideološke enotnosti držav socialistične skupnosti*.
Ob vsem tem «Pravda» daje največji poudarek m obsoja obiske kitajskih funkcionarjev in državnikov v tujini, ki naj bi iskali le stikov z vojno industrijo, da bi posodobili oborožitev svoje armade za ekspanaionistične težnje. Največji krivci pri vsem tem so NATO in ZDA, ki so pripravljene nuditi Kitajski sodobno tehnologijo. V članku so tudi neprikrite grožnje, ko trdi, da bi v primeru oboroženega spopada uničili Kitajsko.
Sovjetsko zvezo torej do skrajnosti skrbi zadnja kitajska diplomatska ofenziva, ko išče Peking izhoda iz večdesetletne osamljenosti in hoče postati sodobna država, ki bo kos svojim težkim notranjim in zunanjim problemom.
Podpis sporazuma ŠALI II še letos
NEW YORK — Ravnatelj ameriškega urada za vprašanja razorožitve in za nadzorstvo nad oboroževanjem Paul Wamke, ki je tudi zadolžen za pogajanja SALT. je včeraj zatrdil, da bodo ZDA in SZ še letos podpisale novo pogodbo o omejevanju strateške oborožitve (SALT II). Dejal je, da bo sporazum vsekakor v interesu Združenih držav A-merike, zato bi tudi ne smelo biti težav, ko bo šlo za njegovo odobritev v senatu (potrebna je dvetrt-tjinska večina).
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SEJ! DEŽELNIH TAJNIŠTEV STRANK USTAVNEGA LOKA
Comelli obrazložil usnovne smernice za sklenitev programskega sporazuma
O teh smernicah, ki so v bistvu programska osnova KD, se bodo morale sedaj iireii ostale stranke - Danes se bodo delegacije sestale v Vidmu
Vse kaže, da se je politični položaj na deželi premaknil z mrtve točke. V sredo je bil namreč na sedežu deželnega sveta skupni sestanek med deželnimi delegacijami strank ustavnega loka, na katerem so predstavniki strank obrazložili svoja stališča o sestavi novega deželnega odbora. Znana so dosedanja sališca treh številčno najmočnejših strank v deželnem svetu: KD je bila že od vsega začetka proti sestavi deželnega odbora široke demokratične enotnosti, kot so ga predlagali komunisti, socialisti in Slovenska skupnost, komunistična partija je bila proti programskemu sporazumu, ne da bi bila tudi sama enakopravno soudeležena v odboru, so-cia isii pa so lili pripravljeni podpreti tak odbrr, ki bi ustrezal sedanjemu nujno,uicmu stanju v katerem se nahaja Furlanija - Julijska krajina; sicer pa so socialisti tudi
pripravljen;- podpreti začasni enobarvni demokristjanski odbor.
V sredo so demokristjani, social-dt moki ati in republikanci predlagali sestavo programske večine med strankami ustavnega loka: to bi pomenilo uradni sporazum med vsemi strankami ustavnega loka, ki bi podprle enobarvno demokristjansko ali pa tribarvno koalicijo med KD, PSDI in PRI. Po neuradnih vesteh — uradni zaključki s seje niso znani — naj bi se ta novi odbor obvezal, da odstopi v primeru, da bi po mnenju ene cd teh straun ne spoštoval programskega sporazuma. Ta predlog naj ne bi naletel r*a nasprotovanje KPI in P.SI, torej tistih dveh strank, ki imata za KD največ svetovalcev v deželni skupščini. Zato so se delegacije sporazumele, da bodo skupni sestanek nadaljevale tudi v prihodnjih dneh. Že to dejstvo jasno kaže, da je bil storjen, korak naprej v pnmerjavi s prejšnjimi stališči in da obstajajo možnosti za dosego sporazuma.
Deželne delegacije so se tako sestale tudi včeraj, ko je dosedanji deželni predsednik in kandidat KD za predsedniško mesto novega deželnega odbora Comelli obrazložil program, s katerim bo skušala večinska stranka rešiti vsa odprta vprašanja, ki tarejo našo deželo. V prvi vrsti je seveda vprašanje obnove potresnega območja, za katero je deželna skupščina v prejšnji man-ca'ni dobi izdelala vrsto zakonov. Nič manj važno ni vprašanje izvajanja mednarodnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki odpira novo pot do gospodarskega ih družbe
predsednik Comelli povedal, da bo verjetno v kratkem sprejet zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Na včerajšnjem sestan.cu je svoje poglede o številnih deželnih problemih podal tudi deželni tajnik liberalcev Trauner, nakar so sestanek prekinili. Skupni sestanek se bo nadaljeval danes dopoldne v Vidmu in verjetno tudi v prihodnjih dneh. Ko bodo vse stranke ustavnega loka obrazložile svoje programe, se bo začela razprava za sestavo skupnega programa. Na sporedu bo nato nov skupni sestanek, kjer bi morali dokončno rešiti vprašanje deželne vlade. Kolikor pa bi se ne ta krog pogajanj zaključil pred torkom, ko bi se moral sestati deželni svet, bodo :ejo sveta odložili in se
bo skupščina sestala v petek, 8. septembra.
Jutri otvoritev novega industrijskega obrata v Sežani
Ob priložnosti občinskega praznika v sežanski občini bodo jutri odprli nov obrat strojne industrije, tovarno Krasmetal - Sežana. Otvoritvena slovesnost se bo pričela ob 9. uri s promenadnim koncertom in sprejemom gostov, sledili bodo priložnostni govori in kulturni spored
MED LANSKIM IN LETOŠNJIM JUNIJEM
V enem letu je število zaposlenih rahlo naraslo
V tržaški pokrajini se je število delovnik mest povečalo za sto sedemintrideset enot
V obdobju enega leta, med juni- stem obdobju zabeležili tudi na pojem 1977 in istim mesecem letoš ---------------,R
njega leta, se je število delovnih mest v tržaški pokrajini povečalo za 137 enot. V mesecu juniju lanskega leta je bilo v naši pokrajini zaposlenih 91.732 oseb, letos pa 91.869.
Naraslo je število delovnih mest tako na področju javnih služb, in sicer za 11 enot (26.758 lani — 26.769 letos), kakor tudi na celotnem gospodarskem področju. V tem sektorju je število zaposlenih doseglo 65.100 enot, medtem ko jih je bilo v juniju lanskega leta 64.974; v obdobju enega leta je torej število zaposlenih naraslo za 126 enot. V istem obdobju je naraslo tudi število zaposlenih na trgovinskem področju, in sicer za 302 enoti (18.274 lani — 18.576 letos), na obrtniškem
v izvedbi delavcev tovarne same, nakar si bodo gostje in občinstvo o-1 pa za 89 enot (5.167 lani — 5.256 gledali novi obrat.	I letos). Porast zaposlenih smo v i-
lllllllllimillllllllllllllllllllllMIIIIIIIIHIIIIIMIIIIItMMlIllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIllllllMHIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIB
XIX. MEDNARODNI TEČAJ 0 PREVOZIH V EGS
A vstrijski krogi odločno nasprotni novi pristojbini na cestni promet
Avstriji grozi nevarnost, da se bo izolirala v Evropi - Strah pred povračilnimi ukrepi - Danes zaključki prvega ciklusa predavanj
Na 19. mednarodnem tečaju o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti je včeraj na univerzi nastopil predstavnik celovške gospodarske zbornice dr. Podlipnig. Govornik se je v svojih izvajanjih dotaknil tudi vprašanja, ki pobliže zadeva tudi gospodarske dejavnosti v naši deželi in v samem Trstu, namreč vprašanja dodatne pristojbine za tovornjake v tranzitu čez avstrijsko ozemlje, ki jo je dunajska vlada uvedla 1. julija in na katero je pristojno italijansko ministrstvo sredi avgusta odgovorilo s podobnim protiukrepom.
Govornik je zavzel do sklepa du najskih oblasti zelo kritično stališče in celo naglasil, da ga zvezna gospodarska zbornica smatra za prvo »vojno napoved* prevozniškim dejavnostim v Avstriji in v Evropi. Dr. Podlipnig je tudi povedal, da je avstrijska vlada nameravala uvesti znatno višji
s to-
nega sodelovanja med sosednjima j dodatni davek na promet državama. Kar pa se tiče vpraša- vomjaki teg da . Jo„,je., zvezna nja slovenske manjšine v Italiji je 1 gospodarska zbornica le s težavo
..............i............................................
PO VČERAJŠNJEM SESTANKU STRANK USTAVNEGA LOKA
Možnosti za sestavo demokratičnega odbora tudi na tržaški občini
Danes bo Lista per Trieste odločila, če bo ponovno predložila svojega kandidata za župana
pregovorila, da je bila dodatna pristojbina omejena na 0,25 šilinga za tono in prevoženi kilpme-ter poti. Od 1. julija dalje so torej tuji tovornjaki (nekoliko manjša pristojbina bremeni sicer od istega datuma tudi avstrijske prevoznike) dolžni plačevati na mejnih prehodih znatne zneske, kar je povzročilo številne proteste in dolgotrajne zastoje prometa na važnejših cestah, tako zlasti na cesti Trbiž - Kokovo Beljak. Na avstrijsko finančno ministrstvo so v tem času začeli poleg samih avstrijskih gospodarskih organizacij in tujih avtoprevoznikov pritiskati tudi razni mednarodni forumi, tako da kaže, da bo v kratkem dodatna pristojbina, če ne povsem odpravljena, vsaj zmanjšana na zmernejšo višino.
Z uvedbo te dodatne pristojbine ^v1je„še. 9*da.!ieval dr. Podlipnig.- — se. .je Avstrija z vidika zunanje prometne politike praktično izolirala v Evropi. To pa utegne imeti ' nevarne posledice za razvoj splošnega gospodarskega sodelovanja med državo in tujino. Vprašanje .je zdaj, kako bo na ukrep dunajske vlade reagiralo vodstvo EGS v Bruslju. Če bi namreč avstrijskemu «zgledu» sledile tudi druge evropske države, bi to sprožilo verižni proces, katerega zadnji člen bi bila propast skupne prometne politike na stari celini.
naval prevoze z pravne plati, se
gospodarske bo začel
in
po
nedeljek in zaključil 1. septembra.
«Spccializiran» promet v luki narašča
Pred dnevi smo zabeležili, da se je celokupni promet v tržaškem pristanišču v prvi polovici letošnjega leta občutno zmanjšal v primeri s prometom v istem razdobju lanskega leta. V tej zvezi pa velja pripomniti, da se je »specializirani* promet, se pravi promet s kontejnerji in z ladjami «roll on-roll off* nasprotno povečal, in sicer zlasti kar zadeva drugo postavko. Tako so v tržaškem pristanišču od januarja do junija manipulirali 36.166 kontejnerjev, medtem ko so jih v ustreznem razdobju lani 33.279, leta 1976 pa 22,309. Še večji razmah je zaber ležil promet blaga z ladjami «ro-ro»: v prvi polovici leta je znašal ta promet kar 109.169 ton, medtem1ko je znašal lani 69.710 ton.
morskem področju (za 76 enot) in v sektorju kreditov in zavarovanj (za 57 enot).
Nasprotno pa se je število zaposlenih v industrijskem sektorju zmanjšalo za 384 enot, kar je za 1,1 odst. število zaposlenih je nam reč padlo na 35.958 enot, medtem ko jih je bilo v juniju lanskega leta 36.342. Ta podatek pa nam kaže, da se je odstotek zaposlenih nekoliko izboljšal v primerjavi z mesecem majem letošnjega leta, ko je bilo v industrijskem sektorju zaposlenih 35.855 oseb.
PO 1. RADIJSKEM OMREŽJU
Od danes 12 oddaj o naši deželi
Od danes dalje in vse do konca septembra bo prvo radijsko omrežje oddajalo vsak petek in soboto ob 11.30 zanimivo serijo 12 oddaj, ki jih je pripravil Giorgio Pres-sburger, pod skupnim naslovom »Dežele po vrsti: Furlani ja-Julijska krajina*. Namen oddaj je na preprost in dojemljiv način prikazati poslušalcem iz vse države (pa tudi prebivalcem naše dežele, ki v njej živimo, a premnogokrat vse prepovršno poznamo njeno raznoliko stvarnost) zemljepisne, gospodarske, kulturne in družbene značilnosti Furlanije in Julijske krajine. Pri njihovem uresničevanju so sodelovali poleg časnikarjev tudi poklicni scenaristi, vseučiliški profesorji in navadni ljudje s ceste.
Današnja uvodna oddaja je posvečena splošnim značilnostim naše deželne stvarnosti, od ozemeljskih razsežnosti do števila in sestave prebivalstva. Besedila sta sestavila Elio Bartolini in Libero Mazzi, za intervjuje pa je poskrbel Maurizio Calligaris.
Ena izmed naslednjih oddaj bo posvečena slovenski narodnostni skupnosti v naši deželi in bomo nanjo naše čitatelje posebej opozorili.
• V nedeljo, 27. avgusta, bo na Opčinah pokrajinsko prvenstvo v hitrostnem kotalkanju na cesti. Kotalkarji bodo tekmovali v raznih kategorijah, tekmovanje pa se bo odvijalo na 715 m dolgi progi, ki jo bodo morali večkrat ponoviti. Proga bo speljana Po Ul. dei Papaveri in Ul. del Fiordalisi. Zaradi' tega je tržaški župan odredil, da bosta ti dve ulici zaprti za promet in sicer od 9.30 do 11.30 med' potekom tekmovanja posameznih kategorij, ki pa ne bodo smela trajati več kot po 20 minut.
Otroci poletnega centra na gmajni
MllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIUIHIIimiimiimiIMfilillllllMIIIIIIHIIIIIIMIMIIllllIMMIHlIHIIIMMMIIIIIIIIM
OD JUTRI DO NEDELJE V DOLINI
Bogat spored praznika socialističnega tiska
V nedeljo bosta govorila posl. Loris Fortuna in repentabrski župan Pavel Colja - Na sporedu tudi okrogla miza o šolstvu
fllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIvmiftllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllflllMIMIIHIII
V ORGANIZACIJI KRAJEVNE SEKCIJE KPI <r/. PEGAN»
V Saležu od danes do nedelje festival komunističnega tiska
stS častni firedlSnik' MZ\Pra*nika komunističnega tiska tudi na Greli in v Miljah
narodne zveze za javne prevoze
Istočasno s pogajanji za sestavo deželne vlade tečejo tudi razgovori za izvolitev novega tržaškega župana. Tu mislimo predvsem na informativen sestanek, do katerega je prišlo včeraj pred zasedanjem deželnih tajništev, o katerem poročamo na drugem me stu. Ta sestanek so že v sredo zahtevali komunisti, preden so nadaljevali razgovore na deželni ravni.
Po včerajšnjem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki vseh strank ustavnega loka. niso izdali nobenega tiskovnega poročila. Vsekakor pa smo izvedeli, da so se izkristalizirala stališča obeh strank, to .je komunistov in demokristjanov, ki bi morali najti skupni jezik, da se omogoči Trstu trdna in demokratična občinska uprava. Oboji na.i bi v manjši meri odstopili od svojih dosedanjih pozicij, vendar Da sta si stališči še vedno precej daleč, čas pa pritiska, kajti, kakorkoli že. v torek bo treba izvoliti župana.
Do katerih novosti je pravzaprav prišlo včeraj? Predvsem naj bi demokristjani pristali na to, da st’ vodi razgovor vzporedno o občini in o pokrajini in da, če sami s svojimi zavezniki ne bodo imeli večjega števila glasov, prepuščajo levici, da s svojimi 12 svetovalci vodi pokrajinsko upravo.
Komunisti pa postavljajo tri hipoteze: zasilni občinski odbor ob sodelovanju vseh strank kot o-snovni predlog, sicer pa dva odbora (na pokrajini in na občini), eden brez komunistov, drugi pa brez demokristjanov, vendar v tem primeru KPI vztraja pri zahtevi, da bi bili komunisti zastopani v občinskem odboru. V skrajnem primeru, ko bi nobeden od teh dveh predlogov ne bil sprejemljiv, pa naj bi v torek poverili župansko mesto predstavniku ene izmed manjših strank (padlo je ime republikanca Pacorja), da preveri, ali lahko sestavi večino demokra tičnih strank. V tem primeru bi ta kandidat verjetno lahko računal na večino 34 glasov.
Jasno pa je, da do premikov ne prihaja samo v taboru demokratičnih strank. Tudi predstavniki Liste per Trieste se sestajajo in danes bodo verjetno proučil, možnost, ali naj ponovno kandidirajo svojega predstavnika za župana. V tem primeru bi lahko računali tudi na
glasove radikalcev, ki so jih na zadnji seji javno pozvali k temu, in na glas indipendentista Mar-chesicha, tem pa se lahko pridružijo tudi neofašisti, kar pomeni skupno 26 glasov. To pa tudi pomeni. da je nujno, da se glasovi komunistov in demokristjanov strnejo okoli enega samega kandidata, če obe stranki hočeta, da bo Trst vodila demokratična občinska uprava.
iz Bruslja prof. Cirenei, ki je govoril o organizaciji prometa v urbaniziranih predelih. Na tem področju ni danes mogoče govoriti o skupni prometni politiki v de-
Danes se v Saležu na travniku v neposredni bližini Bajte prične tridnevni festival komunističnega tiska, ki ga organizira krajevna sekcija KPI »Just Pegan* iz zgoniške
veterici. mednarodna zveza pa si! občine. Kioske bodo odprli ob 19.
Med 7. in 13. avgustom so v tržaški občini zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 2 primera ošpic, 9 primerov noric (1 izven občine). 4 primere vnetja priušesne slinavke, 3 primere rdečice, 5 primerov srbečice, 1 primer vnetja jeter (izven občine), 1 primer tetanusa in 2 primera salmoneloze (1 izven občine).
prizadeva, da bi do takšnega poenotenja prišlo vsaj v prihodnje. V ta namen je podrobneje preučila stanje v javnih prevozih na nekaterih močno urbaniziranih območjih. Študije, ki so jih opravili na območjih z več kot 1.000.000 prebivalci, so pokazale, da se problem hitrih prevozov ne da rešiti z gradnjo podzemskih železnic. Javnega prometa se je treba lotiti na površju in poskrbeti za vzpostavitev rednih, hitrih in komfortnih zvez tudi v kombinaciji cesta - železnica.
Danes bodo na univerzi potegnili zaključke prvega ciklusa predavanj, ki se je sklenil z nastopom prof. Cireneija. Prisoten bo tudi podtajnik na italijanskem ministrstvu za promet Ccstante De-gan. Drugi ciklus, ki bo obrav-

SE EN MORSKI PES
To je eden izmed treh morskih psov, starih komaj nekaj dni, ki so jih preti dnevi ulovili s trnkom v našem zalivu. Jasno mu vidimo pet škržnih rež, ki pričajo o njegovi izredno krvoločni naravi ter o nevarni pasmi. Sedaj je še na ogled številnim radovednežem, kmalu pa ga bo lastnik barkovljanske gostilne »Due amici* prepustil obrtniku v Pordenonu, ki ga bo nagačil.
Ni znano koliko mladičev se je rodilo morskemu psu; lahko bi se
število vrtelo celo okrog 80, gotovega pa ne znajo niti strokovnjaki mestnega akvarija, saj do sedaj niso znanstveno analizirali nobenega.
Vsekakor pa vsaj še deseterica plava v našem zalivu. Nujno bi bilo poloviti jih preden dorasejo in predstavljalo resnično nevarnost za kopalce. Obenem pa osebje naravoslovnega muzeja poziva tiste ribiče, ki bi ulovili nadaljnjega morskega psa, naj jim pa izročijo, da bodo žival lahko proučili
uri, od 20. ure do 1. ure zjutraj pa bo ples ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana, ki bo vse tri dni zabaval občinstvo.
Jutri se bo ob 15. uri pričel turnir v briškoli, ob 19. uri pa bodo v kulturnem delu sporeda nastopili beneški duo Keko in Ana ter glasbena skupina iz Beneške Slovenije, ki bo izvajala tamkajšnje ljudske motive, zvečer pa bo ples.
V nedeljo zjutraj bo ob 9. uri o-troški slikarski ex-tempore in tekmovanje v skrlah. Ob 19. uri bo nastopil pevski zbor «Bratstvo» iz Buj, ki bo izvajal istrske in dalmatinske pesmi. Ob 20. uri bosta spregovorila Boris Iskra in Claudio Tone!,, nakar bo ples zaključil festival.
(bs)
• « •
Festival komunističnega tiska se bo začel danes tudi v vili Primč na
Greti. Danes bo na sporedu predstava »Giove ed io», v kateri bosta nastopila Daniela Candio in Giorgio Dalla Villa.
Jutri ob 19. uri bo razprava med predstavniki političnih sil o novoizvoljenih rajonskih svetih, zvečer ob 20.30 bo nastopil pevski zbor »Tina Modotti* ob 22. uri pa bo glasbena prireditev hormonikašev. V nedeljo bo ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj, politični govor pa bo imel ob 19.30 :o Vidali. Vsak večer bo poskrbljeno za prijetno zabavo.
Danes se bo nadaljeval občinski festival komunističnega tiska v Miljah. V dvorani Lo Squero bo razprava o ladjadelništvu, zvečer bo nastopila piranska folklorna skupina Karol Pahor. Jutri bo na prazniku igrala godba na pihala »Giuseppe Verdi*, festival pa se bo zaključil v nedeljo s političnim zborovanjem.
ognil ključem in napadel patra s šilom. Cerkovnik je imel, kljub rani, še dovolj moči, da je sledil napadalcu iz cerkve in začei klicati na pomoč. Nekateri mimoidoči so se res zapodili za tatom, njim pa sta se pridružila še agenta letečega oddelka tržaške kvesture, katerima je končno uspelo uloviti nepridiprava, ki so ga pozneje identificirali za 28-letnega jugoslovanskega državljana Viktorja Anzela. Na tržaški kvesturi so tudi ugotovili, da se je Anzel posluževal ponarejenega potnega lista, pri sebi pa je imel še nekaj tisoč lir in avstrijskih šilingov, o katerih pa ni vedel preiskovalcem povedati, kako si jih je prislužil.
Patra Odorica so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so mu obvezali rano na levem delu prsnega koša ter mu predpisali specialistični pregled.
Omeniti moramo še, da so v cerkvi S. Maria Maggiore že v prejšnjih dneh neznanci izmaknili iz skrinjic miloščino.
Sekcija socialistične stranke Italije je zadnje čase v dolinski občini dokaj aktivna. Višek dejavnosti bo prav gotovo praznik socialističnega tiska, ki ga bo slednja priredila v Dolini 26., 27. in 28. t.m. na prireditvenem prostoru na Malih Brcah. Praznik se bo pričel v soboto zvečer z otvoritvijo nadvse zanimive fotografske razstave Ma: ria Magajne o dolinski občini včeraj in danes. Priljubljeni fotograf je namreč iz svojega bogatega arhiva izluščil tipične/'posnetke dolinske občine iz obdobja 1951 - 1978 in s tem najbolj nazorno dokumentiral drastično spremembo podobe, Id ga je razvoj vtisnil dolinskemu kotu. Razstava bo na hodniku šole Simon Gregorčič in bo zlasti zanimiva za domačine, ki se zavedajo korenitih sprememb, ki se dogajajo okoli njih, ker jih dnevno živijo. Sobotni program bosta izpolnila še mešani pevski zbor France Prešeren iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala, ter ansambel Su-pergroup, ki bo za ples igral vse tri večere.
Ob priliki praznika bo izšla posebna številka lista Naprej, ki bo obravnavala aktualne teme občine Dolina.
Nedeljski spored predvideva na-stoo dolinske godbe na pihala Breg xk! vodstvom Viljema Slavca, ženskega pevskega ansambla folklorne skupine Stu ledi, nastop sovo-deniskega noneta, ki ga vodi Zdravko Peteian, ter ljudskega pevca iz Rezije Rina Chineseja. Kulturnemu nrogramu, ki je kot razvidno dokaj pester in za vse okuse bo sledil politični z govoroma poslanca Lorisa Fortune in repentabrskega žurana Pavla Colje.
Praznik se bo zaključil v ponedeljek z nadvse zanimivo okroglo mizo o problematiki šolstva, kjer bo imel osnovno poročilo J. Pečenko, nakar bo sledila debata o tem perečem vprašanju, ki brez dvoma zanima širši krog staršev, dijakov in učnega osebja. V kulturnem programu pa bo nastopil mešani pevski zbor iz Mačkolj pod vodstvom Cveta Marca.
soustanovitelj tria «Giuseppe Tartini) in je član simfoničnega orkestra gledališča Verdi, poleg tega se posveča tudi pedagogiki. Večkrat je že snemal za RAl, predvsem dela sodobnikov.
Njegov sinočnji spored je obsegal dve Bachovi Suiti v G in v Es duru. Bach je napisal šest suit za Čelo solo. Kot skoraj celotni ogromni Bachov opus se tudi njegove violinske sonate in suite za čelo odlikujejo po intenzivnosti in linearnosti glasbenega tkiva, v katerem se dramatična napetost zaokroža v lirično enovitost.
Ugo de Fazio je obe suiti izvedel z neoporečnim slogovnim pristopom. Težil je k čistosti in enostavnosti zvoka, ki pa mu je ob odličnem obvladanju godala in ob vzorni into-nančni preciznosti donel mehko v prijetni barvitosti kljub poudarjeni klenosti Bachove muzike.
Številno občinstvo je koncertanta nagradilo z zasluženimi aplavzi.
Še nepojasnjeni
vzroki’“ntfšffeče	'
na križišču pri Vejni
.............................................................. ■ ......................................................................■
V BAZILIKI SV. SILVESTRA
Bachove suite s čelistom di Faziom
V okviru «Glasbenega septembra 78», ki ga prireja Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova, je bil sinoči v baziliki sv. Silvestra prvi koncert. Predstavil se je čelist Ugo di Fazio. Po rodu iz Neaplja je študije opravil v Vidmu in v Trstu, kjer je tudi diplomiral na konservatoriju «Tartini» v razredu prof. Libera Lane. Nastopa kot solist v komornih sestavah (je tudi
Kot smo poročali včeraj, se je v noči med sredo in četrtkom smrtno ponesrečil na cesti, ki pelje na Vej-no, 24-letni mehanik Edoardo Gelli-ci iz Naselja S. Nazario 137. Do tragične nesreče je prišlo na cesti, ki pelje od Naselja S. Nazario do Vejne, v višini križišča, kjer se odcepi cesta proti državni cesti 202. Nesreče, vsaj po dosedanjih izsledkih, ni videl nihče. Po vsej verjetnosti je Gallici z motornim kolesom zadel od rob pločnika na križišču, pri tem zgubil ravnotežje in z glavo močno udaril ob pločnik. Mestni redarji, ki so prvi prispeli na kraj nesreče, so našli mladeniča v globoki nezavesti. Kljub vsem prizadevanjem osebja Rdečega križa in zdravnikov tržaške bolnišnice, pa je mladenič podlegel težkim ranam.

V BLIŽINI BRISCKOV MED SINOČNJO NEVIHTO
Strela ranila štiri zaposlene pri urejanju prostora za veselico
Po pregledih v bolnišnici so enega odpustili, tri pa zadržali na opazovanju . Treščilo je tudi v prikolico v kampingu pri Lazaretu
Tat napadel patra v cerkvi
Mlad tatič je včeraj s šilom ranil patra v cerkvi S. Maria Maggiore v Ul. Collegio 6, petem ko ga je ta zasačil pri kraji miloščine. Pater Odorico Pietro Sgucto se je malo pred poldne podal v cerkev, kjer je opazil mladeniča, ki je skušal s šilom odpreti skrinjico za cerkveno miloščino ob enem izmed stranskih oltarjev. Pater ie zalučal proti njemu šop ključev, ki ga je imel takrat v roki, tat pa se je iz-
Nevihta, ki je včeraj v zgodnjih večernih urah razpršila popoldansko soparico, je povzročila tudi hujšo nesrečo, ki za naše kraje ni običajna. Z neprekinjenega svoda temačnih oblakov se je ulila močna ploha ob spremljavi grmenja in ob šviganju strel. Ljudje so pred neurjem poiskali zavetje pod čim bližjo streho, da bi si obvarovali neprijetne premočitve še lahke poletne o-butve in obleke, saj si hujšega niso nadejali. Tako so naredili tudi štirje zaposleni pri postavljanju odrov in kioskov za veselični prostor pri Briščkih, ki ga pripravljajo za vrsto prireditev, ki naj bi se tam odvijale cela dva tedna v drugi polovici septembra. 62-letni Pietro Carmeli, 34-letni Leonardo Bertocchi, 44-letni Sta-nislao Ciacchi in 43-letni Claudio Carmeli so se kar so jim dale noge zatekli v eno izmed stojnic,, ki
so jih postavljali, da dočakajo konec avgustovske nevihte, pa jim je bilo prav kmalu žal. Prav na njihovo streho je namreč z vso silo udarila strela, ki jih je pognala vsaksebi nekaj metrov stran.
Pretresenim in ožganim je kmalu priskočilo na pomoč strežno osebje Rdečega križa, ki je prihitelo z dvema rešilcema in jih odpeljalo v glavno bolnišnico. Tu so jih takoj pregledali in jih podvrgli elektro-kardiogramu in so na srečo ugotovili, da ni bilo resnejših posledic za njihovo zdravje. Claudia Carme-lija, trgovca iz Ul. S. Michele 36 so Po pregledu odpustili, njegovega o-četa Pietra, upokojenca iz Ul. Son-cini 27, Ciacchija od Korošcev 81 in Bertocchija iz istega kraja, Stra dello 21/a, pa so pridržali na opa zovanju na medicinskem oddelku za hitre posege. Po vsej verjetnosti je
bilo več strahu kot škode, saj kaže, da bodo tudi te tri prav kmalu od slovili. Zdi se torej, da se pobuda nekaterih tržaških zasebnikov (nosil ca naj bi bjla omenjeni Claudio Carmeli in Ferruccio de Walder-stein) ni rodila pod srečno zvezdo, če naj bi sodili po začetku. Na zemljišču, ki meri približno 4 ha desno od odcepa ceste, ki pelje Briščke od pokrajinske ceste Opčine - Prosek, so si zamislili postaviti dva velika odra in kar 30 stojnic in na njem prirediti dvotedensko za bavo z donečim imenom »Prva vrtna veselica Triestinissima*. na kateri naj bi nastopali tudi nekateri znani popevkarji.
Druga strela je udarila v prikoli co, ki je bila nameščena v kampin gu pri mejnem prehodu pri Laza '■etn na srečo brez vsake škode za ljudi.
Danes se bo s kratko, a P09
svečanostjo in zakusko v DUaS domu zaključila druga izmena ^ letnega centra za slovenske
ki se je začela že 7. avgusta.
po-
je približno 50, v Dijaški dom dejo že v jutranjih urah, svojih iger pa zapustijo P°p0 > okoli 16.30. Otroke vodi in
10 animatorjev in animatork, ^
jim posvečajo z velikim zanoso , vnemo. Otroci se na dvorišču P Dijaškim domom igrajo, nšei1’’ rS1. dijo za žogo ter počenjajo še II1®\ kaj koristnega ali pa zab
Pred kratkim so n. pr. šli na
kopa-
nje v Gradež, včeraj pa so dali na celodnevni izlet na
P
viško gmajno z ogledom astraj^
skega observatorija (na sliki). ^ ob uri kosila jih je zalotil dez.^, ko da so izlet nekoliko skrčili. ^ dar Pa je bilo vseeno lepo, 130 predvsem pa novo. (dj)
Poetični in zabavni angleški filmi
V ciklusu posvečenemu mu filmu, bodo danes vrteli v " a dvorani Ariston filma *lleyutt"‘
Village «Galaxy's
» Davida Gladivdld^
Last Tape»
VJinhama. Prvi film je btičnaj^ poved o spominih starca, hi za vaško pokopališče. Med se vrstijo podobe iz mladosti, °.jjj roki in o hčerki. V filmu so j. fantastične prvine, kot so (y mer vstajenje mrtvih in smrt
, ■ „ Tal n flv/lžn •!/> O m r/l V. * A
ca, ki se sreča po smrti z a «Galaxy's Last Tape» je zgodo ,0
ženi znanega pop-zvezdnika, 'v^-ugrabi čudaški ugrabitelj. V jr jjp štvu in ,v odnosu do uHraD‘;eiiH mlada žena spozna, du je nl prava ječa doma, pri možu. * ^
Na Gradu sv. Justa bodo 1J^ četkom ob 21. uri predvajali
«Globe of Delights» Deanna beya ter «La časa del peccato taie» Peteja Walkerja.
Pume ni več šla je v Tržič.
Prebivalci naših okoliških vj
asi
mestni izletniki in ljubitelji

si bodo verjetno oddahnili- Vj(j. jo je pobrisala na varnejša PJjijt, čja. Verjetno je zaslutila neVa[0vsk‘ saj so karabinjerji, lovci in ' afir čuvaji priredili nanjo pravi * 2j-ri». Kraševce pa je mimo te*8 |,)i jela prava psihoza, lahko b*|j)» »pumina psihoza*, ki jim je nočno spanje. Za vsakim kot ^ vasi, drevesom, na gmajni s JjjJ dje videli pumo. No, tega bo ^ kontj in prebivalci Krasa bod ;o
ko spali mirno spanje^
namreč včeraj videli v Tržiin žini tamkajšnjega gradu.
lov na pumo se je takoj spet ^r8b>'
udeležili so se ga policaji, k. pl njerji in nekateri prostovolp^lli
sedaj pa lov ni obrodil še sadov.	fftt
Svetovni sklad za varstvo je včeraj še enkrat ponovil P naj »lovci-' pume ne ubijejo jo le ulovijo, pa čeprav bi se n ^ poslužiti posebnih nabojev, ki mo samo začasno omrtvičili.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 25. avg«9'*
LUDVIK	<*>
Sonce vzide ob 6.17 in zatoD V 19.57 — Dolžina dneva 13.40 na vzide ob 24.03 in zatone 0 Jutri, SOBOTA, 26. avgusl* BERNARD
Vreme včeraj: najvišja dnerij* peratura 23,2 stopinje, najnizj M
_u 1Q ...i	01 S •»nninia 7.f8^§0$^
ob 13. uri 21,5 stopinje, zra' 1020,3 mb ustaljen, vlaga g
na, nebo oblačno, padlo je dežja, brezvetrje, morje sk^^pi# no, temperatura morja 23,4 s
ROJSTVA IN SMRTI ^
Dne 24, avgusta 1978 so se ^ rodili 4 otroci, umrlo pa Je c0 1 RODILI SO SE:	Gianfra" f
Gianluca Beltramini, Giovab
nardi in Daniele La Gioia,
UMRLI SO: 74-letni Mario 80-letni Iodaco Micheli, 79-letn' v
Guštin, 76-letna Maria Toma^/
Ballaben, 94-letna GiusepPina ga vd.	Franco,	66-letni Mar1	pr
chi, 87-letna Maria Spicich v gano	in	76-letni	Vittorio c°r
DNEVNA SLUŽBA LEKA^ (od 8.30 do 20.30)	f
Ul.	Roma 15,	Ul, GinnastlCti 5»
Ul 1'. Severo 112, Ul. Bala«1" jj)
(od 8.30 do 13. in od 16. do
Ul. Oriani 2, Trg Venezia
NOČNA SLUŽBA LFRA,tPl
(od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia
POHOD, KI GA PRIREJATA SK DEVIN IN SPDT SE DANES ZAKLJUČI
Srečanja, dogodivščine in veselje na nepozabnem pohodu do Triglava
Ce bo
Včeraj so planinci prespali na Vršnem, danes pa na Komni vreme držalo, se bodo nekateri podali na vrh Triglava - Kombi SK Devin, ki je eden izmed protagonistov pohoda, jih je končno zapustil
Kaj ste vi tisti, ki ste se peš ™ali iz Trsta do Triglava? To-t ,° smo slišali govoriti o vas!» S lnti in podobnimi vprašanji so Rnk .^ačini na Tolminskem in tuJ?ar>škem obračali na mlade in in 1 na starejše, ki so zagoreli f,. uf.rnjeni, vendar pa veseli, ko-Ved 1X1 cesta'1 >n stezah ter seda s '?buiali radovednost in mor-So tudi začudenje med kmeti, ki podajali na polja ali pa k?5 gospodinjami, ki so naključno kukale skozi okno. Besede se-J09' krožijo in letijo kot veter tel«. -®^. širil?' Pa tudi radio in Dri !!Zija. ki sta skoraj vedno Dihi 8 v vseb tako skrom-n, hišah, sta prispevala k teto ’ , ,a 80 domačini dolgo skupila' ki je pešačila v koloni, pre-t®ah. ter se nato seveda po-°rili s posamezniki. To pa je . udeležence pohoda v veliko ‘loščenje in uteho.
. reidimo h kroniki pohoda, ki ^ tudi tokrat dokaj bogata. Na-(j, Planince smo zapustili na Ma-vJUr.iu. kjer so nekateri spali hoi i * Pod vrhom, drugi pa v ^u v vasi Matajur, ker pač
Kino
šmarski park — «Luči in zvoki«, “ 21.00 «Miramarski sen* (v slo-Ruščini); ob 22.15 «11 sogno impe-p*ale di Miramare* (v italijanščini). rev0z z motornim čolnom s po-I la Audace ob 19.50 in ob 21.30 Kiter iz Miramara ob 22.15 in ob 23.35. * 17.00 «Amore, piombo e furore*. abi0 Testi. Prepovedan pod 18. le-,01". Barvni film.
tklen
17.00 «La iiceale nella classe
.	žil-ccuc učna tiaaoc
j*1 ripetentb. Gloria Guida. Pre-'edan mladini pod 14 letom. j,Barvnj film.
# c® 17.00 «Easy rider* (Liberta e Osura), Prepovedan mladini pod 14. Jetom.
p1’®1' 16.00—22.00 «Pugno proibito*. j, lvis Presley. Barvni film.
»*wnale 17.00 «Agente 007 dalla Rus-,la con a more«. Sean Connery. Bar-
Jni film.
attaciei0 16.00 «11 mio nome č essuno». Terence Hill, Henry Fon-(■j ■ Barvni film.
°elsio* 16.30 «Capitan Nemo Mis-,J0Pe Atlantide*. Barvni filro,»">'-"'
17.00	«Gran boilito* S. Win-
c »ne
W«talio
rs' A. Lionello, R. Pozetto. Prg-E°vcdan mladini pod "’14. letom. t|prvni film.
^rammatico 16.00 - 22.00 «Pon pon , *■ Prepovedan mladini pod 18.
*
er»o 16.30 «11 pianeta degli uomi_ L‘‘ sPenti». C. Rains. Barvni film. “rh°ra 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 «In-p lesta pericolosa*. Frank Sinatra. Canie,>0Vedan mladini pod 18. letom.
®Uoi 16.30, 19.00, 21.30 »Papillon*. V|,.eve McQueen. Barvni film. fon*-*0 ^ene,° 17.00 «La scala della lia». Prepovedan mladini pod 18.
kleni ' ®arvni film-u * 16.00 «Tempi brutti per Scottu 94 Yard». John Mills. Barvni film.
16.30	«Le avventure di Bianca 8ernie». Walt Disneyev barvni Sani film.
ni bilo v koči dovolj ležišč. (Baje so tudi slano plačali, kar sicer ni planinsko, vendar pa jim ta majhen greh lahko odpustimo). Že navsezgodaj so prešli mejo pri Livku ter že okoli 13. ure dosegli Vrsno pod Krnom, kjer so prespali. Tu sicer niso dobili udobnih hotelskih sob in postelj, saj so se morali zadovoljiti z veliko prijaznostjo in moralno pomočjo domačirjov, predvsem pa s senom v seniku, kjer so prespali (verjetno so se tu, kot narekuje planinska etika, bolje počutili kot prejšnjo noč v hotelu). Planinci so se tako v Vršnem odpočili celo polovico dneva, to pa je njihov prvi pravi počitek na vsem pohodu. Res so si ga zaslužili, pa tudi utrujene, noge in žulji so ga nujno potrebovali. O žuljih se sicer več ne govori, kriza, o kateri ni notel sicer govoriti nihče, vendar pa je nastopila po dveh dneh asfalta zaradi žuljev, je le spomin.
Pogovori so dosti bolj optimistični, govori se o končnem cilju, o Triglavu, o proslavi, o prehojeni poti, o bodočih načrtih, o uspehu akcije, o tem, kakšen odmev je imei ta pohod med ljudmi ter še o drugih spodbudnih stvareh. Udeležencev pohoda je sedaj 27, vsi so v dobri formi (le enega hvalevredno fanatičnega odbornika SPDT boli koleno, vendar bo svojo pot zaključil), pa tudi morala je na višku. Včeraj so se planinci, glede na to, da je cilj blizu, da se vreme počasi kvari, saj je v majhnih presledkih že prejšnjega dne večkrat pršilo, predvsem pa glede na to, da ne bo moglo Gomiščko-vo zavetišče na vrhu Krna sprejeti tako veliko skupino planincev odločili, da bodo svojo pot podaljšali do Komne, kjer bodo prespali.
ZDRUŽENJE UNION
javlja, da je še nekaj mest na razpolago za izlet, ki bo v
nedeljo, 27. t.m., v
BOHINJfrbčcv-kz)
ob priliki osrednje proslave 200-letnice osvojitve Triglava
Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik.
Razstave
Danes, 25. avgusta, bo v tržaški občinski galeriji odprl razstavo svojih del tržaški slikar Giovanni Diiiz, ki je pripravil ciklus z naslovom «Trst med zgodovino in legendo*. Razstava bo trajala do 4. septembra.
l?leti
tj ru*e**je Union namerava prirediti tt>: 9v8usta naslednje enodnevne izle-S* Motorno ladjo v Rovinj; z av-AVst orn v Bohinj (Ribčev laz) in v t>re. r'j° na Vrbsko jezero (Celovec) Š9 0 Ljubelja. Informacije in prijave 30. t^ežu združenja v Ul. Valdirivo 64459 vsak delavnik razen ob pojo Jkih od 10.30 do 12.00 in od 17.00 19 30 :'6' ob četrtkih od 17.00 do ' °b sobotah od 10.30 do 12.00.
Spn-r
lok* obvešča, da je odhod av-
Šolske vesti
»Petelin je zapel* včeraj že navsezgodaj	ob	4.	uri, ob 5.	pa
so bili že pripravljeni na pot. Ob 8. uri so že bili v vasi Krn, od koder ,je do vrha še štiri ure. Od tu	je	do	Komne pet	ur
hoda, nato pa končno počitek. Po vsej verjetnosti	so včeraj ola-
ninci hodili delno po dežju, vendar pa je	cilj	že	zelo blizu:	še
zadnji odsek, točneje spust od Komne pa do Bohinjskega jezera. Če bo šlo torej z vremenom vse po sreči, bo našim planincem ostalo še nekaj časa, dan ali dva katerega bodo izkoristili za vzpon na Triglav ali na bližnje vrhove. Spomenico pa bodo oddali na osrednji svečanosti predstavnikom Planinske zveze Slovenije.
Še majhna zanimivost. Od pohoda se je v vasi Km končno poslovil kombi SK Devin, katerega šofira Franko Širca, njegova ki-lometraža se je na tem pohodu zvišala na 700 kilometrov. Pri vsej najboljši volji pa na Krn kombi le ni mogel splezati. . . (d.j.)
Deželna podjetja na zagrebškem sejmu
Na skorajšnjem jesenskem mednarodnem sejmu v Zagrebu bo razstava italijanskih industrijskih izdelkov zavzela površino okrog 1000 kv. metrov. Nastopile bodo nekatere izmed največjih družb z raznih industrijskih področjih, poleg tega je najavljeno sodelovanje nekaterih organizacij, ki se ukvarjajo s turizmom, italijansko bančništvo pa bo prisotno s standom zavoda Banco di Roma, ki sodeluje na zagrebških prireditvah že sedmo leto po vrsti.
Na sejmu bodo nastopila tudi nekatera podjetja iz dežele Furlanije-Julijske krajine, med njimi Trad-Trieste s stroji za obdelovanje lesa, tvrdki Brandolin iz Trsta in Ker.ševani iz Gorice z raznim blagom za široko potrošnjo ter konzorcij proizvajalcev nožev iz Ma-niaga, ki bo razstavil izbor svojih proizvodov, med katerimi izstopajo poleg nožev še razne vrste Škarij, rezil itd.
bče to nedeljo. 27. avgusta, v 0jre,v laz ob Bohinjskem jezeru na lve ,?i° proslavo 200-letnice osvoji-glava v Trstu ob 6.30 izpred 'Val* K^oro Ulpiano). Kdor še ni koj vPisnine za izlet, naj to ta-na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. ^‘bka 20).
U, s **'“let priredi od 28. avgusta do *4lkaI,IXernbra začetniški tečaj za ko-(lWnle' ki je namenjen predvsem
Nav- 1X1 4- do 6' leta starosti' h, v lj0 se lahko tudi starejši otro-iave ndar samo za rekreacijo. Pri-j,.8® sprejemajo po telefonu na bi j<j '>43 (gospa Sedmak), med 12, "a Uro, zborno mesto kotalkarjev, 4v0ti v Ponedeljek, 28. avgusta, na H 9u Prosvetnega doma na Opči-
si„b 9' uri'
Sk° dobrodelno društvo v Trstu
% j9 starše, da bo povratek de-t 8 kolonije v šempolaju danes, \ 'n sicer bodo na Trgu Ober-N,.1'0* 12.00; iz okoliških vasi naj 'ti Ponj direktno v Šempolaj ju-
C10-uri-
Nu \ do 10. septembra bo v Bo-'Mteoi • mladinski seminar, ki ga Ni j. . ^41adinski krožek iz Gorice ®0v9llj kroviteljstvom MO SKGZ. Vpi-.Je že v teku, rok vpisa pa %6i danes, 25. avgusta. Zaintere-Nu 'madinci se lahko prijavijo na SKGZ v Ul. sv. Frančiška 20.
(OSaBH
Ravnateljstvo državnega znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo dne 1. septembra ob
8.30	s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «2iga Zois* v Trstu sporoča, da se pričnejo popravni izpiti 1. septembra ob 8.30 s pisme nimi nalogami iz slovenščine in italijanščine.
BANGA hi CHEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA1 KREDITNA BANKA
S. p. A.'" -
TR3T - ULICA F. FILZI 10 ^' ČS! G1--3<16
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 24. 8. 1978
Ameriški dolar	839.—
Funt šterling	1615.—
Švicarski frank	490.—
Francoski frank	188.—
Belgijski frank	25.—
Nemška marka	410,—
Avstrijski šiling	57,50
Kanadski dolar	700.-
Holandski florint	380,-
Danska krona	146.—
švedska krona	182.—
Norveška krona	153.—
Drahma	20,55
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
Pobudi;, m. uveljavitev zimskih ‘SlfKdišč v F-JK
V prihodnjih dneh bodo začeli v naši deželi in tudi drugod z akcijo, katere namen je še večja uveljavitev zimskih smučarskih središč Furlanije - Julijske krajine na mednarodni ravni. Največ reklame bodo usmerili v države, iz katerih pride vsako zimo največ turistov v naša gorska letovišča. Poleg tega bo dežela sodelovala na najbolj znanih evropskih sejmih o zimskem športu: na «Ski showu» v Londonu, na salonu zimskega turizma v Essnu in na nekaterih sličnih prireditvah na Nizozemskem. V ta namen bodo tudi tiskali razne biltene in reklamne publikacije, da bi turistom osvetlili vse možnosti, ki jih imajo zimska letovišča naše dežele.
Prihodnji mesec seminar o uporabi sončne energije
Sončno energijo lahko uporabimo v dva namena: za proizvajanje toplote in za proizvajanje elektrike. V obeh primerih gre za kopičenje e-nergije, ki jo uporabljamo takrat, ko sončni žarki ne prispejo do zemeljskih tal. O teh problemih in predvsem o kopičenju toplote ob nizki in visoki temperaturi in o sončni električni energiji v gospodarstvu bo govor na prvem seminarju «0 ohranitvi sončne energije*, ki bo v našem mestu od 4. do 8. septembra. Pobudo za seminar je dalo mednarodno središče za teoretsko fiziko, sodelujejo pa še druge organizacije, ustanove in mednarodne univerzitetne fakultete. Predsedoval bo prof. D. J. Walton, ki poučuje na »Georgia Institut of Technoloy» v ameriški zvezni državi Atlanta.
ŠD PRIMORJE
organizira jutri, 26., in v nedeljo, 27. t.m., na PROSEKU na vrtu sedeža društva
ŠPORTNI PRAZNIK
Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačim vinom. Od 21. ure dalje ples z ansamblom THE LORDS
S'’*"'11'
na ženo Štefanijo Marc
Vjki n)°š Jože 10.000 lir za Pri-
1 dnevnik.
PRODAM rabljeno strešno opeko (kope) po nizki ceni, pri Domju — blizu spomenika. Tel. 822002.
POTREBUJEM knjige za 1. razred klasičnega liceja. Telefonirati v večernih urah na tel. štev. 200617.
PRODAJAM izvenkrmni motor to-mos 4 HP Elektronic. Telefonirati na št. 225654 ob urah kosila.
PRODAM Renault 6 TL • 77. Telefon 824381.
OBČINA DOLINA
bo pričela postopek «Zakupnega natečaja* za »Izgradnjo telovadnice v srednji šoii pri Domju* v smislu sklepa občinskega sveta št. 68/c z dne 29. 6. 1978, ki določuje zadevni izdatek v višini 86.245.000 lir.
Zainteresirani morajo vložiti prošnje s priloženim potrdilom o vpisu v vsedržavni seznam gradbincev ali enakovrednim nazivom v občinski tehnični urad v roku 19 dni od datuma te objave.
Občinski tajnik:	Župan:
dr. Casimiro Cibi Edvin Švab
TRŽIČ HOČE NADOKNADITI ZAMUJENO
Župan Mami začel pogovore o programu leve večine v Tržiču
Levica pričakuje, da ne bo prišlo do spopada s krščansko demokracijo - Izjave načelnikov skupin in županove besede
»Zahvaljujem se strankam PSDI, KPI in PSI za izvolitev, zahvaljujem pa se tudi KD in PRI, ki sta pri volitvah oddali bele glasovnice,* je v začetku svojega govora takoj po izvolitvi za župana občine Tržič izjavil socialist Giovanni Maia-ni. Prvi občan Tržiča je poudaril, da je bolj kot kdaj poprej mogoče približati stališča strank, kar gre predvsem pripisati korektnim spremembam, ki so nastale v odnosih med slatikami po volitvah 1975. leta. Maiani je nato dejal, da je ena izmed pomembnih značilnosti novega razdobja na bazi razvijajoča se nova omika. Dvomesečni pogovori med strankami o sestavi večine so pokazali visoko stopnjo demokracije in strpnosti. «Različna stališča, ki povsem naravno obstajajo, imajo precej skupnega, kar spodbuja željo, da bom poverjeno mi nalogo opravil v čimkrajšem času. Stališča so znana in upam, da se bomo izognili spopadu,* je dejal Maiani ter sporočil svetovalcem, da bo «raziskovalni mandat*, ki mu je bil zaupan, opravil še pred koncem meseca ter svetovalce seznanil s svojimi spoznanji.
Kakor smo poročali včeraj, je bil Maiani izvoljen za župana na seji občinskega sveta v Tržiču, ki se je pričela kmalu po 20. uri ter je trajala do 23. Na dnevnem redu je bila ena sama točka: izvolitev žunana. Svetovalec PSI Luigi Bla-sig, predlagatelj županske kandidature svojega strankarskega tovariša Maianija, je v oceni razdobja med volitvami 1975. in 1978. leta dejal, da je bila za komisarsko upravo odgovorna KD. 25. junij pa je jasno pokazal težnjo po političnem in družbenem napredku, ki ga KD, dokler je bila na oblasti, ni qmogočala. Odgovorne sile niso i-mele pred očmi globalnega razvoja tržiškega območja, mesto se je razvijalo kaotično, niso ustvarili povezave med Tržičem in okolico na področju uslug. V celoti so propadli nameni industrijskega konzorcija, zemljo so odstopili industrijcem, ki niso uspeli v svojih pobudah, medtem ko je pristanišču primanjkuje. Novi odbor se bo moral soočati s temi problemi, sestaviti bo moral načrt stanovanjske izgradnje na kraških obronkih ter ob morju, kjer bo potrebno urediti prostor za preživljanje prostega časa. Spopasti
glasovel za svetovalca Esposita.
Položaj v odnosih med strankami je po seji v Tržiču postal jasnejši. Pričakujemo lahko, da bomo v na slednjih dneh priča zamenjavi v odboru v Gorici, kjer bo socialdemokrate v odboru nasledila Slovenska skupnost. Sredinska večina bo u-stvarjena tudi na pokrajini, kjer bo v odbor prav tako stopita SSk. Vse kaže, da je osnovni problem, ki je povzročil zamenjavo zavezništev, prav revizija splošnega urbanističnega načrta. Z njim so socialdemokrati, ki so ta načrt pripravili, dregnili. v preveč sredin ter ogrozili
njihove interese. S temi posegi niso vedno imeli pred očmi skupnih koristi, predvsem pa so zanemarjali vlogo Gorice v širšem deželnem kontekstu. Drevi bo v Gorici seja načelnikov skupin, posvečena reviziji urbanističnega načrta. Izid te seje bo ponudil prve napotke za ugibanja o nadaljnjem razpletanju političnega položaja na Goriškem po volitvah 25. junija.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bas-si. Raštel 52, tel. 83349.
POKRAJINSKO POŠTNO RAVNATELJSTVO URAD EK0N0MATA
Upoštevajoč člen 7 zakona št, 14 od 2. februarja 1973, ki se nanaša na postopek za razpis dražbe za ljudska dela na podlagi zasebne ponudbe
razpisuje dražbo
na podlagi zasebne in tajne ponudbe po členu 1 črke A zakona št, 14 od 2. februarja 1973 za naslednja dela:
—	namestitev 9 alarmnih naprav za preprečevanje vlomov in repov v naslednjih podružnicah uprave pošte in telegrafa: Fogliano - Redipuglia, Lečnik, Tržič - podružnica št. 1 v pristanišču, Tržič - podružnica št. 2 v Ul. Romana, Pieris, Romans ob Soči, Zagraj ob Soči, Štaraiiean in Turjak.
—	Osnovni znesek dražbe znaša skupno 20.330.760 lir, od katerih 17.834.000 lir za delo ter 2.496.760 lir za IVA. Interesenti bodo povabljeni k udeležbi natečaja v roku 15
dni po objavi tega sporočila, če bodo vložili prošnjo na kolko-vanem papirju na naslednji naslov: »Pokrajinsko ravnateljstvo PP. TT. — Urad ekonomata — 34170 Gorica*.
Morebitne informacije upravnega značaja daje Urad ekonomata vsak dan od 8. do 12. ure.
Informacije tehničnega značaja daje področno ravnateljstvo za Furlanijo - Julijsko krajino, 4. urad za delo in premoženje— tretji tehnološki oddelek — Trst.
Prošnja za udeležbo na dražbi v nobenem oziru ne obvezuje uprave PP.TT.
^tra/irip,,, Blasig se je za vzel za odbor KPI, PSI, PSDI in PRI ter za odprt pogovor o programskem sporazumu.
Načelnik skupine svetovalcev KPI Paolo Padovan je uvodoma opozoril na odstranjevanje politične, gospodarske, družbene in kulturne krize v Italiji s politiko varčevanja ter sodelovanja med vsemi ustavnimi silami. Tudi krajevne uprave morajo dati svoj prispevek k izvajanju takšne politike. Padovan je dejal, da komisar, ki je po nastanku krize vodil občine, kljub vsej dobri volji ni mogel uspešno voditi občine, zaradi česar so bili vsi oškodovani. Izredna uprava je povzročila še večje družbene napetosti ter je oslabila demokracijo. Dokaze o tem imamo tudi v Trstu in Vidmu. Predlagamo hitro izvolitev župana in odbora, da bi zastavila ves svoj ugled v korist reševanja odprtih vprašanj. Padovan je nri tem omenil poslabšanje položaja v ladjedelnici, kjer so vpisali v dopolnilno blagajno 600 delavcev ter se širijo govorice o novih u-darcih no italijanski ladjedelmški industriji. Slab položaj je dahe v obratu^ Maraldi in v gradbeništvu. Te težave bo mogoče odpraviti s pritiski na deželo, državo in konzorcije.
Potrebno bo vzpostaviti dobre od noše med Tržičem in okoliškimi občinami ter se pripraviti na čas, ko bo-bodo odpravljene pokrajine (država in dežele so se o tem že sporazumele) in bodo namesto njih nastali komprenzoriji. Pri nas bo kompren-zorij zajel Trst, Tržič in del videmske pokrajine. Gre za oblikovanje enovitega prostora, kjer se bodo u-resničevali osimski sporazumi in v katerem bo mogoče ovrednotiti položaj Tržiča. Padovan je dodal, da KD noče sodelovanja s komunisti. Zavrnil je njeno stališče o homogenosti zavezništev, ki so možna samo v Gorici in še v kakšni manjši občini, povsod drugje pa so se uveljavile leve sile.
Svetovalec PSDI Franco Esposito (PSDI ima dva svetovalca ter je njuna podpora odločilna za novo večino) je dejal, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči: da ne bi prišlo do spopadov in da ne bi bila odrinjena nobena ustavna sila. Tržič preživlja globoko krizo, proizvodnja se je ustavila, za mlade ni zaposlitve. Predstavil je dokument svoje stranke, na podlagi katerega se je u-stvarila leva večina.
Krščanski demokrat Pio Barbabiol je opisal resolucijo svoje stranke, ki je predvidevala sestavo večine med vsemi strankami ustavnega loka (skupno 29 svetovalcev) na po dlagi programskega sporazuma. Tudi Barbabiol je govoril o nerešenih vprašanjih Tržiča ter predlagal pre kinitev seje, da bi ugotovili, če ob stajajo možnosti za sklenitev spora zi ma na podlagi Espositovega pre dloga. Po krajšem premoru je predsednik Luciano Rebulla ponovno od pri sejo ter razpisal volitve, ki so pokazale, da je možen v Tržiču le sporazum med KPI, PSI in PSDI Te tri stranke so oddale 16 glasov za Maianija, KD in PRI so oddale 13 belih glasovnic, misovec pa je
UMiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiniiiniiniiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NASTOPA TUDI ZBOR «A. PAGLAVEC« IZ PODGORE
Pevsko-folklorna prireditev za esperantiste
Skupina udeležencev 12. mednarodne konference učiteljev esperanta med okroglo mizo o problemih v zvezi s
poučevanjem mednarodnega jezika na šolah
V prostorih Palače hotela se nadaljuje 12. mednarodna konferenca u-čiteljev esperanta, ki se jt pričela v' soboto, 19:, in se bo zaključila v nedeljo; '27. avgusta; Na srečanju sodeluje okoli 50 učiteljev in vzgojiteljev iz številnih evropskih in iz-venevropskih držav, ki si na konferenci izmenjujejo izkušnje v zvezi z uporabo mednarodnega jezika pri pouku na šolah. V prejšnjih dneh so kongresistom predavali nekateri izvedenci iz raznih evropskih držav, pretežni del srečanja pa so udeleženci uporabili za razčlenjeno delo po skupinah, pri katerem so obravnavali različno didaktično problematiko s katero se srečujejo pri poučevanju različnih predmetov v esperantu.
Včeraj so imeli udeleženci srečanja prost dan, ki so ga izkoristili za celodnevno ekskurzijo v Čedad, Oglej in nekatere druge zgodovinsko zanimive kraje v naši deželi. Drevi pa bo na sporedu v Avditoriju v Ul. Roma pevsco-folklorna prireditev, na katero so [s.ieg esperantistov vabljeni tudi vsi Goričani, ki jih prireditev zanima.
Drevišnji spored se bo pričel ob 21. uri, vstop pa je brezplačen. Najprej bosta nastopila solista s klasično kitaro Carla Minen in Igor Starc, ivi bosta zaigrala vsak nekaj klasičnih in modernejših skladb. Zatem bo nastopil mladinski pevski zbor iz Gradišča, ki bo predstavil občinstvu po en urugvaiski, ruski, nemški in francoski folklorni motiv. Spored večera predvideva nadalje nastop zbora «Ars Musiča* iz Gorice, temu pa bo sledil pevski
zbor «Andrej Paglavec* iz Podgore, ki bo zapel šest, slovenskih^pesmi: , S. Maliča «Peseffl 'bratstva*',' A. Srebotnjaka »Bori*1; V. Mirka:' «Na trgu* in «KoIo» t.ei1"^. ''Simoniti [a «V nedeljo popoldne* in «Na"'Vipavskem*.
Prireditev bo sklenil zbor «Citta di Gradišča* s furlanskimi in drugimi narodnimi pesmimi.
Esperantisti pri Uomclliju
Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj sprejel delegacijo esperantistov in članov glavnega odbora mednarodne zveze učiteljev e-sperenta, ki se udeležujejo te dni v Goniči dvanajstega mednarodnega zasedanja esperantistov. Delegacijo so sestavljali predsednik zveze e-sperantistov Helmut Sonnabend, glavni tajnik prof. Mario Dazzini, ped tajnik Gaston Turin, prof. Olle Olssoo in delegati Eugene Ravelos, dr. Eiconovici in dr. Slatnar iz Ju gosiavije. Med pogovori je prof. Dazzini izročil predsedniku deželnega odbora poslanico predsednika Sonna benda glede poučevanja esperanta v šolah naše dežele, prirejanja raznih tečajev za esperantiste in ustanovitve stolice za esperan‘ski jezik in književnost v sklopu videmske u-niverze. Poleg tega je v poslanici govor še o drvrih pobudah, med katerimi je tudi sodelovanje na področju esperanta s sosedni.,ia republika ma Jugoslavijo in Avstrijo.

Lui:
Sc je puma preselila v Tržič?
Ne vemo, ali gre samo za privid pod vplivom psihoze o pumi, ki je že zajela dober del Krasa, ali pa je dogodek resničen, vendar se zdi, da se je puma, ki naj bi jo pred dnevi videli v Nabrežini, sedaj preselila na Goriško. Tako vsaj trdijo nekateri očividci, ki so se včeraj zjutraj, okoli 8. ure odpravili po gobe na grič nad Tržičem, kjer stoji tako imenovana Rocca. Na pobočjih griča, nekaj stotin metrov daleč od avtoceste Trst - Benetke, naj bi o-pazili zver. Takoj so o dogodku obvestili policijo, ki pa je tudi tokrat zaman iskala vsako sled za živaljo.
Razna obvestila
Od 7, do 10. septembra bo v Bohi nju 7. mladinski seminar, ki ga pri redi Mladinski krožek iz Gorice pod pokroviteljstvom MO SKGZ. Vpiso vanje je še v teku, rok vpisa pa poteče danes, 25. avgusta. Zainteresirani mladinci se lahko javijo na sedežu SKGZ v Ul. Malta 2.
PD «NAŠ PRAPOR* iz Pevme - Oslavja in Štmavra
vabi na
BRIŠKI PRAZNIK
ki bo od danes, 25., do ponedeljka, ,28. t.m., na Oslavju.
SPORED:
DANES, 25.
ob 20.30 — tekmovanje v bri-školi;
ples s Ferdi jem in njegovim ansamblom JUTRI, 26.
ob 20.30 — ples z ansamblom Briški slavček
NEDELJA, 27.
ob 9.00 — pohod po briških gričih (vpisovanje do 8.30); ob 20.30 — ples z ansamblom Briški slavček PONEDELJEK. 28. ob 20.30 — ples z ansamblom Mejaši
Kino
Gorica
CORSO 17.00 — 22.00 »Luccello daile piume di cristallo*. Barvni film Daria Argenta. Prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «La časa degli amori particolari*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
V1TTORIA 17.00 — 22.00 «Bel ami, il mondo delle donne*. N. Nort in M. David. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 17.30 - 22.00 «Vigilato spe-ciale* ,Dt Hoffman in T. Russell. Barvna film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
PRINCIPE 18.00 — 22.00 »Classe mi sta*.
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Marcu o muoril*
JVnm Gorica in okolica
SOČA «Dve minuti panike*, ameriški film ob 18. in 20, uri.
SVOBODA «Obraz v obraz*, švedski film ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Lopov, ki je prišel na večerjo*. Ameriški film ob 19.30,
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti. tel. 72-701.
Ravnatelj in učitelji soriškega In doberdobskega okrožja izrekajo iskreno sožalje kolegicama Nelli Brajnik ob izgubi moža Bruna in Verenl Buzzi ob izgubi očeta Leopolda.
Odbor prosvetnega društva »Oton Župančič* iz štandreža izreka Nelli Brajnik in svojcem iskreno sožalje ob izgubi moža Bruna.
Odbor knjižnice »Damir Feigel* Izreka iskreno sožalje Vercni Buzzi ob smrti očeta Leopolda.
OD 8. 00 10. SEPTEMBRA
Letos še posebno zanimiv spored septembrskih folklornih prireditev
Poleg 6. mednarodne konference o ljudskih tradicijah, tudi razstava v državni knjižnici - Na paradi po mestnih ulicah kar šestindvajset skupin iz raznih držav
Gorica bo 8. in 9. septembra gostila 6. mednarodno konferenco o vlogi muzejev in arhivov pri obnavljanju ljudskih tradicij. Srečanja, ki bo potekalo v sejni dvorani pokrajinske palače na Korzu Italia, se bo udeležilo precej izvedencev s tega področja, ki bodo predstavljali šest evropskih držav. Poleg Italije bodo namreč na srečanju uradno prisotne tudi Jugoslavija, Madžarska, Avstrija, Romunija in Francija.
Konferenca, ki ji bo predsedoval profesor Cleto Corrain, docent na padovski univerzi, se uvršča med že tradicionalne septembrske prireditve, ki bodo dosegle svoj višek v nedeljo, 10., s parado folklorni skupin po mestnih ulicah. Novost predstavlja letos pobuda državne knjižnice, ki bo v dnevih kongresa pri-tedila v svojih prostorih v Ul. Ma meli razstavo knjig in publikacij, ki obravnavajo ljudske tradicije. Tej pobudi bi se morale pridružiti se nekatere podobne s sodelovanjem raznih deželnih muzejev.
V dnevnih, ko bo v pokrajinski palači konferenca, bo v dolini Kor-
na že 8. mednarodni natečaj, imenovan «Castel!o dj Gorizia*. ki se ga bo udeležilo 16 folklornih skupin iz 7 evropskih držav. Najštevilnejše bo seveda italijansko predstavništvo, s skupinami, ki bodo prikazale del folklornega bogastva različnih dežel. Skupine, ki bodo sodelovale na tekmovanju, se bodo v nedeljo, 10. septembra, udeležile mimohoda po mestnih ulicah. Pri tej manifestaciji, ki vsako leto privabi na dcsettiSoče navdušenih gledalcev, Podo s odelo 1 vale tudi druge folklorne skupine j in nekatere godbe.
Zanimanje za to prireditev je bilo letos še posebno veliko, tako da so morali prireditelji, člani goiiške Pro 1 loco, zavrniti prošnje nekaterih sku- I pin, ki bi rade sodelovale na fol | klorni paradi, kajti organizacijske | težave onemogočajo sodelovanje1 večjega števila skupin. Uradno je do 1 slej za mimohod prijavljenih 26 fol klornih skupin, v teh dneh pa so prireditelji prejeli še prošnje neka-I terih italijanskih skupin, grške sku i pine in celo folklorne skupine iz Nepala, ki je sedaj na turneji v f Londonu.
Po kratki in hudi bolezni nas je v starosti 42 let zapustil naš dragi mož, oče in sin
BRUNO BRAJNIK
Na zadnji poti ga bomo spremili danes, v petek, ob 12.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Gorici v cerkev ter na pokopališče v štandrežu.
Žalujoči: žena Nela, mama Jožefa, otroci Daniele, Peter, Maša in Magda ter sorodniki
štandrež, 25. avgusta 1978
Sporočamo žalostno vest, da je dne 23. avgusta v bolnišnici v Gorici v 72. letu starosti umrl naš dragi mož, tata in nono
LEOPOLD BUZZI
Pogreb bo danes, 25. av gusta, ob 11. uri iz kapele goriške bolnišnice na pokopališče v Štmavru.
Žalujoči: žena, hčeri Verena in Silva, svak Albano in vnukinja Kristina.
Standrež, 25. avgusta 1978
MESEC DNI PO BREMENSKEM IN BONSKEM VRHU
Nihanje dolarske veljave ob krepitvi marke in jena
Kje iskati vzroke sedanjih ameriških težav z valuto ■ Nemčija išče pot iz izolacije ? Japonska valuta je močna, ker temelji na dobrem gospodarstvu
Vaš sodelavec je napisal pričujoči članek preden je po znanih Carterjevih izjavah, da namerava vlada ZDA z raznimi ukrepi podpre ti dolar, ameriška valuta ponovno nekaj pridobila na mednarodnih tržiščih. Kljub temu so njegova izvajanja povsem aktualna, saj se članek ukvarja tudi s širšo monetarno problematiko.
Minil je že mesec od bremenskega in bonskega vrha, na katerih so si najprej predstavniki EGS, potem pa še predsedniki sedmih najbogatejših držav na svetu obljubili, da bodo načrtno nadzirali svetovno gospodarstvo ter da bo vsaka država popravila nepravilnosti, zaradi katerih prihaja do neravnotežij v svetovnem gospodarstvu ali do prevelikega padanja ali previsokega ovrednotenja raznih valut. Po enem mesecu je lahko ugotoviti, da ta dva gospodarska vr-•Bqadsn BSauBjazcz B|sauud bjsiu Bq
Združene države Amerike preživljajo še dalje krizo, ki se odraža tudi v nihanju vrednosti dolarja. Primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci še dalje raste, ra ste tudi inflacija, po drpgi strani pa še ni urejena energetska poli tika. ki je eden glavnih vzrokov gospodarske krize ZDA.
Poglavje zase predstavlja podpora dolarju s strani držav proizvajalk nafte. Te države so pred dvema mesecema in pred dnevi uradno In svečano obljubilo, da ne bodo povečale cene »črnega zlata* ter da bodo nafto še dalje obračunavale v dolarjih. Ta obljuba velja še vedno za trdno oporo dolarju, vsaj za to leto. Če ne bi države proizvajalke nafte držale te obljube. bi se dolar še bolj razvrednotil.
Seveda pa so zahtevale te države v zameno za oporo dolarju druge protiusluge, med katerimi je bila verjetno na prvem mestu prodaja velike količine ameriškega o-rožja tem državam. Ker pa te države zdaj manj zaslužijo zaradi razvrednotenja dolarja, grozijo te dni Združenim državam Amerike celo z embargom petroleja (prekinitvijo izvoza nafte), če se v doglednem času Izraelci ne bodo u-maknili z zasedenih arabskih ozemelj. Kot znano, imajo večino »črnega zlata* v rokah prav Arabci, katerim se je zadnje čase pridružil v protiizraelski koaliciji še I-ran. Po vsem tem je lahko ugotoviti, da ni položaj predsednika Carterja prav nič zavidljiv.
Mnogi resni opazovalci trdijo, da je poglavitni vzrok trenutni šibko $ti ameriškega gospodarstva v dejstvu, da se ZDA niso znašle po zadnji podražitvi nafte, ampak se se vedio nahajajo v pravcatem šoku. Po drugi strani pa obstajajo države kot Japonska, ZE Nemčija in Švica, ki so se znale prilagoditi novemu stanju in sicer z večjo produktivnostjo in z umnim načrtovanjem novih energetskih virov. Tako je prišlo do neravnotežja v mednarodnih gospodarskih odno sili, katerega posledica je padanje dolarja in porast trdnih svetovnih valut, v glavnem pa japonskega jena in švicarskega franka.
Tako je dolar v dobrem mesecu padel za poprečno 5 odstotkov na-soroti italijanski liri, nasproti drugim močnim valutam pa od 6 do 15 odstotkov. V Milanu je zdaj dolar vreden okrog 825 lir, pred enim mesecem pa se je vrtel okrog kvoti' 850 lir.
Podobno je tudi z odnosom dolarja do nemške marke (zdaj 1,96, pred enim mesecem 2,07—2,08 marke za dolar). Prvič v zadnjih letih se je pripetilo, da padcu dolarja ni sledila večja revalvacija nemške marke. Kaže, da so zapad-ni Nemci do neke mere umetno zavirali večanje produktivnosti, nemara z manjšimi investicijami, in okrepili po drugi strani obrambo »evropske valutne kače*, tako da se .je le ta ohranila pri življenju, čeprav vsebuje tudi nekatere bolj šibk. valute, kot so belgijski frank in norveška ter danska krona.
Te tri valute so namreč že pred časom dosegle minimalno kotacijo nasproti marki (—2,2 odst.) Borzni operaterji in bankirji so zato mnenja, da je nemška marka trenutno podcenjena nasproti dolarju, upoštevajoč tudi znaten porast jena in švicarskega franka v zadnjem mesecu. Vse kaže, da so se Nemci naveličali, da bi v nedogled podpirali dolar, ne da bi imeli kako praktično protiuslugo. Raje mislijo podpirati valute držav EGS, ki naj bi v bodoči, razširjeni evropski kači tvorile, z marko na čelu, trdno valutno oazo v zapadni Evropi. Verjetno se misli ZR Nemčija s takimi potezami otresti političnega bojkota, kateremu je izpostavljena že 33 let po drugi svetovni vojni. Splošno mnenje je, da je ZR Nemčija gospodarski velikan, a politični pritlikavec. No, z bodogo združeno Evropo, kateri na.i bi kraljevala prav Nemčija, bi bilo mogoče najti rešitev tudi iz politične osamitve.
Ob ošibitvi dolarja si je najbolj opomogel japonski jen, ki je v e-nem mesecu poskočil nasproti dolarju za celih 15 odstotkov, tako da je treba zdaj odšteti v Tokiu za dolar le 188 jenov, medtem ko je bilo še pred enim mesecem potrebnih 223 jenov, špekulativni kapital se je torej v veliki meri prelil iz dolarja v jen. Zakaj se je to zgodilo, ni težko ugotoviti. Japonska je doživela v zadnjih letih pravi gospodarski čudež. Ta stodvaj-setmili.ionski narod namreč izredno ridno dela, dobro načrtuje svoje gospodarstvo in veliko izvaža. Razen tega pa imajo japonski delavci razmeroma majhne plače, ta ko da so industrijski proizvodi te države na svetovnih tržiščih zelo konkurenčni. Inflacija je na Japonskem zelo nizka.
Vse te lastnosti japonskega gospodarstva so prav nasprotne značilnostim ameriškega gospodarstva, tako da ni čudno, da prihaja na svobodnih tržiščih do prodaje dolarja in nakupa jena. Vsaka reč pa mora imeti svojo mero, tako močno ovrednotenje jena pa že škoduje japonskemu gospodarstvu. Tr govinske zbornice so namreč izra čunale že pred enim mesecem, da bi ovrednotenje jena na kvoto 200 enot za dolar še ohranil japonske proizvode v mejah konkurenčnosti in povečal proizvodnjo za skoraj 4 odstotke letno. Tud kotači ja 190 jenov za dolar naj bi povečala letno japonsko produktivnost še vedno za 1,6 odst. Prav te dni pa je kotacija dolarja v Tokiu zdrsela pod 190 jenov, tako da bo odslej ja ponski izvoz otežkočen.
Tudi švicarski frank je naraste! v enem mesecu in sicer za 11 odstotkov nasproti dolarju (od 196 na 160 frankov za dolar). Značilno za švicarsko valuto pa je, da hitro poskoči, kmalu pa tudi spet pade. Čeprav je Švica solidna država, ki sloni na izredno močnem finančnem potencialu, gre vendar za majhno državo, ki ne zmore večjega svetovnega navala na svojo valuto, ne da bi prišlo do pretira-
nega nihanja le-te. Kot smo prej videli z Japonsko, gre tam za državo s 120 milijoni prebivalcev, Švica pa jih ima le 6-7 milijonov.
Močan je bil zadnji mesec tudi naval na zlato, ki se je podražilo za dobrih 12 odstotkov (za unčo zlata je bilo pred enim mesecem potrebnih 183 dolarjev, te dni pa je treba odmakniti tudi 207 dolarjev). že staro pravilo je, da operaterji radi posežejo po zlatu, ko nimajo več zaupanja v valute. Tudi tokrat je prišlo zaradi ošibitve dolarja do tega pojava.
Čeprav v manjši meri, sta se ovrednotila tudi francoski frank (+4,8 odst.) in angleški funt (+4,7 odst.). Francoska valuta je glavni kandidat za vstop v evropsko valutno kačo in o tem so se že pogovarjali na bremenskem vrhu. Angleški funt naj bi vstopil v to valutno zvezo čez leto, italijanska lira pa mogoče čez dve leti, ‘ko’ naj bi inflacija v Italiji padla pod 10 odstotkov letno.
Italijanska lira se je v zadnjem mesecu okrepila nasproti dolarju za 5 odstotkov (866—823 lir za dolar), vendar se je razvrednotila nasproti skoraj vsem ostalim trdnim valutam in sicer v višini od 2 do 16 odstotkov. Italijansko gospodarstvo sicer kaže nekaj znakov izboljšanja, močno pa ga še pestita mladinska brezposelnost in velik primanjkljaj državnih in krajevnih ustanov.
—ss—
PRETEKLO NEDELJO V MARKOVCIH NA PTUJSKEM POLJU
Z našim ansamblom Stu ledi na folklorni manifestaciji
V Markovcih je folklorna tradicija stara že več desetletij - Ansambel «Stu ledi» je zastopal Primorsko, bili pa so navzoči tudi ansambli od drugod
Za Markovce na Ptujskem polju, malo naselje par kilometrov stran od Ptuja, bi le malokdo vedel, zlasti pri nas, ko bi tudi do ..em ne prodrl glas in jasen zvok njihovih «korantov». Tudi po naših najrazličnejših prireditvah so namreč zadnja leta večkrat odplesale svoj divji ples v kožuhe odete pustne šeme, ki jih je pravzaprav pust «podedoval» iz davnih, poganskih časov.
Kar pa se je v dolgih stoletjih ohranilo, čeprav v drugačni obliki in s spremenjenim pomenom, bi se v zadnjih desetletjih, ko se življenjske navade precej hitreje kot nekoč spreminjajo, kaj hitro porazgubilo, če ne bi posegla vmes odločna volja posameznikov. Z zavestjo, da niso »koranti*. »orači*, »piceki* in še druge maske zgolj pustne šeme, temveč, da sodijo med zgovorne priče o bogati slovenski folklorni tradiciji, so najprej organizirali še obstojčče skupine doma, tokrat to pomeni v Markovcih nato pa začeli nastopati še drugje, najprej po Sloveniji, nakar pa tudi zunaj njenih meja.
Obujanje in prikazovanje starih ljudskih običajev, predvsem gre za pustne in svatbene, šteje v Markovcih že štirideset let vztrajnega dela. V začetku so pravzaprav skupine, ki so na domačem Ptujskem polju «nastopale» v pustnem času ali pa na večjih kmečkih ohcetih, skušale prikazovati tudi drugje in seveda ne «na zapovedani dan* simbolične kretnje
in gibe. zapele hvale ali šaljive pie se ter odplesale poskočne ritme.
Prvo »turnejo* je skupina raz nih markovskih pustnih šem iz vedla pred natanko štiridesetimi leti, ko je nastopila na javni pri reditvi v Mariboru. Iz takratnih skupin, ki so sodelovale le občasno in ki so med nacifašistično o kupacijo morale utihniti, se je v povojnih ■ letih razvila močna telo vadno folklorna skupina. V pravi folklorni ansambel se je de jansko osnovala šele pred nekaj leti, ko je začela delovati kot folklorna skupina «Anton štrafeln* po enem izmed najzaslužnejših povojnih organizatorjev folklorne dejavnosti v Markovcih.
Mnogo imen bi morali našteti, če bi se hoteli spomniti vseh tistih. ki so omogočili, da na Ptujskem polju niso opustili značilnih šeg in pa da so jih celo ponesli v svet. V domačem kraju so se odločili, da se jim oddolžijo tudi s slovesno prireditvijo, kjer bi na stopile folklorne skupine z vsega slovenskega področja. Prireditev naj bi zatorej bila, prej kot priložnost, da vsakdo prikaže svoje znanje, priložnost, da se skupine iz raznih koncev in krajev spoznajo, obenem pa, da vsakdo dobi vsaj bežno sliko o razvejani slovenski folklori.
Uvod k napovedi slovesne prireditve ob štiridesetletnici folklorne dejavnosti v Markovcih je bil resda nekoliko dolg, vendar pa lahko le tako utemeljimo pomemb-

NEKOČ JE BIL «GI» ŽE NEKAKŠEN SIMBOL BOGASTVA...
Ameriškemu vojaku v Zahodni Nemčiji že dolgo ni tako lepo, kot mu je bilo
Ameriški vojak je prostovoljec - Plača ostaja ista, njena veljava pa pada in zato se življenjski stroški višajo ■ Vojaki so močno zadolženi - Kaj pa mamila?
Ameriški vojak, po svetu bolj znan pod kratico «GI* je bil skoraj že simbol bogastva; Tržačani starejših generacij se ameriških
vojakov prav. . ttobro,^ spominjajo,| , pa ,si je .okruški človek opo-
sami smo imeli «v gosteh* v na šem mestu in v, npših, krajih nasploh več, tjšpp an}griškii)...v»j^Jtp,v| vse od osvoboditve, od maja 1945 pa do novembra 1954. In tedaj smo mogli videti, kako zna ameriški vojak — pa naj gre za preprostega vojaka, kot tudi za podčastnika ali častnika — razmetavati. Seveda smo bili tedaj, vsaj prve čase, v dobi koj po strašni dolgi vojni in je bilo to razmetavanje vsaj do neke mere razumljivo in rekli bi tudi sprejemljivo, ko pa je skušal vsakdo dati duška veselju, ker je ostal živ. Vrhu tega je vojak vedno le vojak, torej mlad človek, z drugimi besedami povedano tudi lahko brezskrben, tako da ne misli na jutrišnji dan in zapravi, kar i-ma. Toda tak je bil ameriški vojak tedaj, pred 25, pred 30 leti.
Nekaj časa je bil ameriški vojak tak tudi v Zahodni Nemčiji, ko si je, posebno na račun bede, ki je prvo dobo vladala v razrušeni Nemčiji, mogel privoščiti mar-
sikaj, pogosto tudi preveč, kar je vzbujalo pri zahodnonemškem človeku tudi nekakšen odpor proti bahaštvu ameriškega človeka. Po-
mogel,, ameriški vojak pa kot gost, prijatelj ali tuji Vrinjenec, je po-pjjajaljlff,«Vdeq"’jžpjed toiikerih*, vsekakor ne več «zavidanja vreden
«zavidanja vreden tuji človek*, ko pa je postajal čedalje manj bogat, dokler ni v zadnjih letih postal že skorc.jda usmiljenja vreden sosed. Dolar namreč ni več dolar, ni več simbol bogastva, zahodnonemška marka postaja vedno bolj veljavna valuta. Ker kupna moč dolarja pada, a-meriškemu vojaku v Zahodni Nemčiji življenje ni več lahko, včasih celo niti ne znosno.
»Ta teden ste imeli zelo malo odpadkov*, pravi nc nška gospodinja svojima dvema podnajemnikoma, ameriškemu vojaku in njegovi mladi gospe. In že objestna Nemka ve zakaj. Zato pripravi podnajemnikoma lepo torto in še košek sadja, ki ga je nabrala na svojem vrtu. Toda ne torta in ne košek sadja ne bosta veliko zalegla v, šibki družinski ekonomiji mladega ameriškega zakonskega para, ko pa
tHIHtHIlflMItMIHHHIHHHHHIIIIHIHIHIMHHIIIHHIIVIIIIIIIIMIHIHHHIHIHHIIIIIHIIHHHHHIHIIHIIHIIHIHHV
ŠPANCI ZE MISLIJO NA PRIHODNJE SVETOVNO PRVENSTVO
MADRID — V vrhunskih športnih krogih še vedno komentirajo posamezne tekme s svetovnega prvenstva v Argentini, a so se v Španiji že začeli pripravljati na prihodnje svetovno prvenstvo, ki bo leta 1982. Če govorimo o Španiji in bikoborbi, j. nekaj povsem normalnega. Toda prav nič manj normalno ni, govoriti o Španiji in o nogometu, pa čeprav ta pirenejska dežela ni sodelovala na finalnih tekmah za svetovno prvenstvo, ko pa so jo izločili že v samem začetku. Zato ni prav nič čudnega, če se španski športni krogi ogrevajo za to, da bi se pri prihodnjem svetovnem prvenstvu povzpeli na sam vrh.
V zvezi s tem se v španskih in ne le španskih krogih govori tudi o nekih novostih v tem prvenstvu, češ pa bi bilo treba napraviti tako, da bi v finale ne prišlo le 16 moštev, oziroma državnih reprezentanc, pač pa 24. Predsednik FIFA, torej mednarodne zveze za nogomet Joao Havelange nima proti temu predlogu prav nič, kajti po njegovem ni nobene razlike, če vsako nogometno moštvo namesto sedmih tekem i-gra v finalu osem.
Seveda se s tem v zvezi postavlja vprašanje, ali je tudi možno, da v neki državi toliko državnih moštev tudi nastopi. To se pravi, da mora država gostiteljica razpolaga z zadostnim številom primernih igrišč in seveda tudi z zadostnim občinstvom, kajti nemogoče si je zamisliti tekme za svetovno prven stvo ob praznih igriščih.
Za Španijo bi ne mojli reči, da nima navijačev. Č» so bikoborbe najbolj obiskane «prireditve», so nogometne tekme takoj za njimi. O tem torej , ! nikakega dvoma. Ko bodo prihodnje svetovno pr-
venstvo organizirali v Španiji, občinstva, navijačev ne bo manjkalo.
Kaj pa igrišča, kaj stadioni? V Argentini so bili glede tega v težavah, saj je znano, da nanaglo urejena in torej nezadostno trdna igrišča ne prenesejo več tekem brez večjih popravljalnih del. Poleg tega se nogometaš na premehkem igrišču neprimerno bolj utrudi, kot na «normalnem». A to ne velja za Španijo, kjer je več odličnih nogometnih igrišč in sicer v Valencii, v Sevilli, v Bilbau in drugod, koder imajo velike in odlično urejene ter opremljene stadione. Poleg tega je tu Madrid, ki razpolaga z igriščem Real Madrida, igriščem, ki nosi naslov «Santiago Bernebeu* in ki more sprejeti do 125 tisoč gledalcev. Prav nasproti igrišča pa je moderna kongresna palača, ki bi mogla služiti za sedež tiskov-
nega urada v času svetovnega prvenstva, ki bi se moralo začeti v začetku junija 1982 in če bo
zares sodelovalo 24 moštev, bo trajalo vsaj tri ali štiri dni več kot bi sicer, vsekakor le mesec dni. Toda Madrid ima še drugo veliko igrišče in sicer igrišče madridske ga kluba «Atletico Madrid*, ki more sprejeti do 70 tisoč ljudi.
Kot vidimo, ni nevarnosti, da bi Španiji zmanjkalo igrišč, pa tudi ne občinstva na njih, kot tudi ne volje, da bi svetovno prvenstvo dobro organizirala in se po možnosti prerinila do vrha, do svetovnega naslova, kot se je že nekajkrat zgodilo, da so države, ki so organizirale svetovno prvenstvo tudi bile prvakinje, saj si ne moremo zamisliti, da bi neka država prevzela organiziranje prvenstva a bila hkrati v istem športu nepomembna.
življenjski stroški tako naglo naraščajo, saj je morala mlada Američanka plačati za pranje perila danes trikrat ve* kot pred nekaj rpqseei, za porabo elektrike je la 45 dolarjev, torej 33 tisoč lir, l^jlj v Zahodni Nemčiji je elektri-želo draga, Pa tuJC^a plin je prišel velik račun, 30 dolarjev, torej obilnih 25 tisoč lir. Prav tako je mož s svojim starim ameriškim vozilom, ki požre o-gromno goriva, potrošil preveč za bencin. Da ne govorimo o naraščanju stanarine, da ne govorimo o naraščanju cen prehrambenemu blagu in marsičemu, seveda ob u-padanju skupne vrednosti dolarja, oziroma z naraščanjem življenjskih stroškov za ameriškega vojaka v Zahodni Nemčiji.
Čeprav bi bilo zgrešeno v tem pretiravati in je ameriški vojak še vedno najbolje plačani vojak pa svetu, drži dejstvo, da marsikateri ameriški vojak, ki služi v »zaščitnem ščitu* zahodnega sveta v
Nemčiji, more še kolikor toliko do-
stojno živeti le zato, ker mu starši od časa do časa pošiljajo iz Amerike kaj denarja. Iz samih ameriških uradnih krogov se je zvedelo, da je neverjetno veliko ameriških vojakov in častnikov, ki služijo vojsko v Zahodni Nemčiji, močno zadolženih in da bodo te svoje dolgove plačali le tedaj, ko se bodo vrnili v domovino. Letos pa postaja ta zadeva še toliko bolj aktualna zaradi upadanja vrednosti dolarja in po uradnih ameriških krogih se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta število ameriških «GI», ki so najeli posojila, povečalo v primerjavi z lanskih številom, za malo manj kot 14 odstotkov.
V	ameriškem obrambnem mini-strtvu pa vedo povedati, da se je vsota posojil, ki so jih ameriški vojaki v Nemčiji dobili v prvih šestih mesecih letošnjega leta, povečalo v primerjavi z enako dobo lanskega leta zn obilnih 30 odstotkov. Nihče točne ne ve, koliko znašajo vsi ti dolgovi, še manj pa je znano, koliko nepokritih dolgov imajo amer:' i vojaki, ki služijo v Nemčiji, doma, v Združenih državah, toda ve se za gotovo, da ti dolgovi iz leta v leto naraščajo, v razmerju pač z upadanjem kupne vrednosti dolarja, oziroma z večanjem veljavnosti evropskih valut, prvenstveno zahodnonemške marke.
V	zahodnonemškem mestecu Kai-serslautern živi trenutno kakih 50 tisoč ameriških vojakov in njihovih družinskih članov. Tu je namreč eno največjih ameriških vojaških oporišč in sicer oporišče kopenske vojske pa tudi letalstva. Tu je pravzaprav največja »ameriška vojaška kolonija* v tujini. In po ugotovitvah samih ameriških uradnih krogov živi tu »vedno večje število nižjih vojakov in podčastnikov že na ravni, ki je izpod siromaštva*, kot je bilo zabeleženo.
Poleg tega imamo sedaj opravka tudi v Zahodni Nemčiji z novo vrsto ameriškega vojaka. Ameriški vojak je namreč v zadnjih letih prostovoljni vojak, rekli bi skoraj že nekakšen poklicni vojak. Na oporišču v Keiserslauternu je na desettisoče prostovoljcev, hkrati tudi na tisoče poročenih vojakov z ženo in najmanj enim otrokom.
Ameriški vojak, ki ga pošljejo v
tujino in sicer v tako imenovani »ameriški kontingent* oboroženih sil NATO, torej v kontinent, ki šteje najmanj 190 tisoč vojakov pnd častnikov in častnikov' pačenja svojo novo karieri) v Viic kaj za vi-, danja vrednem položaju. Kolikor vojak ni v vojski vsaj dve leti, mu ministrstvo obrambo, oziroma mu vojska, mu »delodajalec* ne pleča vožnje za ženo in o-troke iz ZDA v Evropo in se torej že »ob narJopu službe* v Evropi mora zadolžiti vsaj za prevoz družine v Evropo.
To se pravi, da začne mladi vojak z dolgom in v ameriških vojaških krogih že v naprej računajo s tem. Res je, ameriška vojska ima v Zahodni Nemčiji, koder ima svoja oporišča, veliko stanovanjskih blokov, toda vsi ti lahko sprejmejo. družine le kakih 50 odstotkov ameriške, vojske v Zahodni Nemčiji. Novi vojak, ki bi pravzaprav še največ potreboval cenenega stat novanja, pa nima sreče, da bi mu stanovanje dodelili v teh blokih in se zato mora zanesti le nase, o-ziroma najti si mora stanovanje pri zasebnikih, kot sta si našla pri zasebnici stanovanje v začetku o-menjeni mladi ameriški vojak in njegova žena, katerima je gospodinja pripravila torto in košek sadja, da bi jima olajšala razmere. Toda če je dobra volja gospodinje v Kaiserslauternu vse hvale vredna in če bi takih gospodinj bilo zelo veliko, bi vse to nič ne zaleglo, kajti že v samih zadnjih mesecih je v Zahodni Nemčiji vrednost plače, ki jo dobi «GI» padla za kakih 15 odstotkov, kolikor so se dvignile cene prehrambnemu blagu, stanarinam in vsem drugim življenjskim stroškom, oziroma kolikor se je zmanjšala kupna vrednost dolarja. Vse to zbuja med ameriškimi vojaki dokaj nerazpoloženja. Nekateri vidijo v tem tudi vzrok za vedno večje število narkomanov v ameriški vojski v tujini. Morda bi to držalo, toda tudi v ameriški vojski doma je vedno več uživalcev mamil. Skratka tudi ameriški vojak ni več to, kar je bil.
nost prireditve same, ki je prav gotovo ne gre iskali v umetelnosti nastopajočih. Velika večina skupin ie nastopila z lastnimi domačimi plesi, nekatere pa so pokazale še, kako pleše njihov »naraščaj*.
Posebno razveseljivo je, da sta v nedeljo nastopili kar dve skupini slovenskega prosvetnega društva »Zarja* iz Železne Kaple, še bolj spodbudno pa je dejstvo, da so se predstavili mlajši in najmlajši člani društva. Koroški zamejski pot-irji so sicer v Markovem La” doma. saj so se pred tremi leti pobratili z vrstniki s Ptujskega polja, ki so prav tako nastopili.
Tako eni kot drugi pionirji so prikazali splet, raznih slovenskih narodnih, medtem ko je koroška mladinska skupina odpiesala lastne plese. Pri tem moramo še omeniti, da sodi markovska pionirska skupina, ki jo je pred 5 leti osnovala in jo še dandanes vodi Silva Kolarič, prav gotovo med boljše tovrstne skupine.
Razumljivo je, da je bila med «odrasIimi» skupinami najštevilč-neje zastopana Štajerska, ki so jo predštavili v pesmi, glasbi in plesu. S starimi napevi, ki so se ohranili v nekaterih vaseh na Dravskem polju, sta se predstavili kar dve ženski pevski skupini in sicer iz Zabovec: in s Stojnic, od koder je na prireditev prispel še duo harmonike in klarineta, medtem ko sta na značilni «žveglo» in «trstenke» (orglice) zaigrala očanca iz Podlehnika pri Halozah.
Prav tako sta dve skupini tudi plesali štajerske narodne plese: najprej gostje iz Cerkovec, nato še domačini, člani ansambla »Vinko Kožre* iz Cerkovec ter plesalci markovske skupine «Anton štrafela* so predstavili različne ijudske plese v sličnih, a ne e-nakih nošah, v dokaz, da ima folklorno izročilo tudi na orne* njenem področju veliko nians, in inačic,, kar pripomore', da rti fii-' koli dolgočasno.
Od nedaleč, čeprav tokrat že iz druge pokrajine je v Markovce prišla skupina iz Beltinec v Prekmurju. Ob spremljavi značilnega glasbenega ansambla je skupina, ki zadnje čase precej gostuje tudi po naših krajih, prikazala najbolj poznane in priljubljene prekmurske plese, ki jih odlikujeta poskočnost ih razigranost.
Urnih nog jei tneba biti tudi pri gorenjskih plesih AJ*j so jih sicer na markovski priredit,vi odplesali člani DPD »Svoboda* iz Bistrice pri Limbušu.
»Tujci* so predstavili tudi belokranjske plese: tokrat gre za tržaško folklorno skupino «Stu ledi*, ki je seveda nastopila tudi z lastnimi, domačimi plesi.
Zastopnik Primorske, če lahko tržaškemu ansamblu poverimo tak uraden rtasto v, je nastopu v Mar kovcih pripisoval velik pomen. Najprej naj še enkrat poudarimo svečanejšega: »častno zastopstvo* primorske folklorne tradicije, ki je širom po Sloveniji še ne poznajo, po drugi strani pa so tržaški folkloristi, vračali štajerskim obisk in marsikatero vljudnost, ki jim jo je markovska skupina izkazala.
Ne nazadnje pa so si člani ansambla «Stu ledi* obetali prijeten izlet, ki je bil v načrtu že dalj časa. žal je zaradi zamude, ki je pogoltnila kar celo liro ali več, odpadel prvi del načrtovanega in za katerega člana najbolj pričakovanega dela obiska: namreč ogled znane ptujske grajske kleti. Tako pa se je skupina morala omejiti, razsodnejšemu delu ansambla za to ni bilo preveč žal, na «znanstvenej-ši» Obisk vinarskega muzeja na Ptujskem gradu. Nečemu pa se je moral odpovedati tudi manj »veseljaški* del in sicer obetanemu ogledu etnografskega oddelka, ptujskega muzeja, ki so ga slovesno odprli ob občinskem prazniku pred nekaj dnevi, a ga tudi že zaprli do dokončne ureditve prostorov.
Eni in drugi pa so prišli na račun popoldne, ko so si lahko ogledali žive etnografske objekte, pri tem pa tudi pokusili, sicer ne arhivsko, pač pa pristno, priznano haloško vino. Oboje jim je bilo kar pogodu, zato je samo upati, da so bili markovski gostitelji enako zadovoljni s svojimi tržaškimi gosti, (bp)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
15.30	Bologna: Bezbol ITALIJA AVSTRALIJA
18.15	CANNON
PO KOLORADSKIH HRIBIH - TV film
19.05	Turizem za vsakogar
19.20	Robinson Crusoe — TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping - Pong
21.35	13 NE ODGOVARJA - film Film je režiral Henry Hat-haway. Nastopajo James Cagney, Rochard Conte, Frank Latimore itd.
Ob koncu DNEVNIK in Vre menska slika Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.15	Kos papirjp — otroška od daja
18.15	Program za mladino:
IL TRUCCO C’E
18.45	Srečanje stoletja — risanka
18.50	Dnevnik 2 - ŠPORT
19.10	Batrnan — risanka Vremenska slika •
19.45	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	Mlada žena iz letq 1914 — prvi del
21.45	Iz gledališča Sistina v Rimu MP B4 alla ribalta — glasbena oddaja
22.45	DOC - TV film
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.10	šahovski komentar
18.40	Viking Viki — risanka
19.05	Obzornik
19.20	BORBA ZA TRIGLAV Prenos s Triglava, Kredah' ce in iz Bohinja
18.50	Tuji rock
Maria Muldaur in Chatnbf Brothers
20.20	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	Zabavno - glasbena oddaj0 BEOGRAD - BUDIMPEŠ1A
22.05	Razgledi:
Skrivnosti koralnega otoku
22.50	DNEVNIK
23.05	Detektiv Shaft - TV M11
Koper
21.(K) Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21,35	Tajna operacija — filna •-
23.00	SVETOVNO PRVENSTVO v PLAVANJU
Zagreb
19.15	Bistrooki
19.45	Zabavno - glasbena oddal0
20.30	DNEVNIK
21.00	Zabavno - glasbena oddaj0 BEOGRAD - BUDIMPEŠ1*
22.05	Baretta — TV film
23.00	DNEVNIK
ŠVICA
19.15	Program za mladino
20.00	Poletna noč	,
21.45	Sam in Sally — poletna °e tektivka
22.40	SPAZIO 78
23.30	Svetovno prvenstvo ti P^ vanju
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 7.45 Poletna beležnica; 8,05 Prijateljsko, iz studia 2; 9.05 Va ugaja jazz?;
9.30	Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi .jutra; 10.45 Cicibani telovadijo; 11.00 Tržaške črtice;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Ž naših festivalov; 13.05 «Primorska,poje»;
13.30	Od melodije do melodije;
14.10	Mladi pisci; 14.20 Resno, a ne preresno; 15.35 Izbor novih plošč; 16.39 Na počitnicah; 17.05 300-letnica Vivaldijevega rojstva;
18.05	Zgodovina filmske umetnosti;
18.20	Ljubitelji operne glasbe.
KOPER
6.30,	7.30, 8.30,'9.30, 10.30, 11.30, 12.30; 13 30, 1130, 15.30, 16.30, 17.25,
17.30,	18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro;
7.15	Jutranji servis; 9.00 Par korakov; 9.32 Emme-elle: 10.00, 11.32, 12.50, 16.15 Z nami je. . .; 10.30 Plošče; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glaba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba;. 14.10 Plošče; 14.33 Mala
Stravagario: 8.40 Glasbeno ju*1!0'
9.00	Radio anch’io; 11,30 Furlan1) Julijska krajina; 12.05, 13.30 ViiP jaz 78: 14.05 Jazz; 14.30 Folk K sba; 15.00 E. , .State con noi; l®'4 33-obratov; 17.05 Iz glasbene«8 arhiva; 18.05 Chansonniers; Večerni program; 19.15 Jazz: 20> Italijanske popevke; 21.05 SiU»° nični koncert; 23.05 Lahko no°'
RAD,° 2	,4
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, l**?
12.30,	13.30, 16.30, 18.30, 19.30. Poročila; 6.00, 7.55 Jutranji F govori; 8.45 Vedno lažje; 9.32 v mantični trio; 10.12 Sala F; E' Caita dhdentitalia; 12.45 Petk°v pripoved: 13.00 Plošče; 13.40 n* manca; 15.00 Plašče; 16.37 ČetJ pravica; 17.30 Uno tira 1'altf0, 17.55 Spazio X.
LJUBLJANA
7.00,	8.(K), 9.00, 10.00, 11.00, ^
13.00,	15.00. 16.00, 19.00, 20.00 I1 ročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 g. bro jutro, otroci!; 8.30 Iz n«8
s "»redov; 9.08 Glasbena matinej
10.05	Počitnjško popotovanje; j* . Zabaval vas bo orkester Jack ” ^
fe; 10.35 Glasbena tradicija;

Poje zbor iz - Coflegliana:' 15.15 Čast komot- častr''i5.32 Ansambli;
15.45	‘La vera Romagna; 16.00 Pojejo «Village»; 16.40 Glasbeni flash; 16.45 «La febbre del sabato sera*; 16,45 Ekskurzionist; 17.05 Poslušajmo; 17.40 Glasbeni notes;
18.00	Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Melodije na tekočem traku; 19.35 Naši zbori; 20.30 Crash; 21.00 Zvoki in glas: 21.32 Nedeljsko jutro: 22.17 The Old Fa shionel Big Band; 22.30 Simfonični koncert; 23.45 Ansambli.
RADIO 1
7.00,	8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6:00,
7.20	Glasbeno prebujenje; -7.47
listi f 13.30 Kmetijski nasveti: 'PllVSlne godbe; 14.20 Zabavna I sba:	14.30 Priporočajo vam.
14.50 Človek in zdravje; 15.05 Gj8
sbena pravljica; 15.30 Naši P°.„.
■	- •	‘ pozdravljali
šalci ččstitajo in pi«.ui “"Via-16.30 Napotki za turiste; 16.35 sbeni intertnezzo; 16.45 Naš Studio
17.00	Vrtiljak; 18.00 Stuoiv .j 17.00; 19.05 Z opernih odrov; Obvestila in zabavna glasba; v?' Lahko noč, otroci!; 20,45 Mina,
ansamblom Fantje treh dolin

i
Stop pops 20; 22.15 Oddaja o j1’ ju in pomorščakih 23.20 Besedo žvdki iz logov domačih; 00.05 ij terami nokturno; 00.15 Jazz P1 polnočjo; 1.05 - 4,30 Nočni P, gram.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Izboljšajte organizacijo poslovanja. Posebno doživetje za one, ki ljubijo umetnost. Bolj rahlo zdravje.
BIK (od 21. 4. do 20. . 5.) Sredi dokaj zapletene situacije boste storiii to, kar bo najkoristnejše. Razgovor s starim nasprotnikom. Zdravje solidno.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Krepkeje zgrabite za delo. Ne bo vam žal. Nekdo skuša ogroziti vaše dobro ime. Nobenih sprememb.
RAK (od 23. 6. do' 22. 7.) Zadnji čas je, da poskrbite tudi zase. Ne obsojajte brez tehtnih razlogov. Utrujenost gre zdraviti s počitkom.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pazite, da ne zamudite priložnosti, ki se le redkoma nudi. Na nekem potovanju boste prišli do koristne izkušnje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Posrečeno ravnotežje med gmotnimi in duhovnimi uspehi. Prepričljiv dokaz iskrene zvestobe ljubljene osebe.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23-Ni še napočil čas, da bi se rili s svojim tekmecem. Ne*0^ okrnjen družinski mir. Dobro čutje.	Ji
ŠKORPIJON (od 24. 10. o° ti 11.) Kar ste si zamislili, to 0 * tudi dosegli. Ne ogibajte se 0 e nosti, ki jo imate do ljubljen sebe.	ij)
STRELEC (od 23. 11. do 20. \. Rečeno vam bo, naj bi se nujnih v ozadje, toda vi tega ne f rite. K svojemu čustvenem0 8 blemu pristopite bolj resno. ],) KOZOROG (od 21. 12. do 20 ^ Razvili boste dejavnost, jjr
bo omogočila več zadoščenj8' voščljivci so na delu, odkrijte » VODNAR (od 21. 1. do
odlično potezo boste okrepil1 "da je finance. Bodite bolj strP° j-ljudi. Zaupajte v svoje SP° nosti.	mi-
REBI (od 20. 2. do 20. 3.) dite se ’	’	"
da bi dosegli nem0^)).
Zelo vam škodi predvsem '.-fi poiščite si kak mirnejši
Kdo ue pozna Glinščice in očarljivega kanjona, skozi katerega teče. Ne vedo pa vsi, da ima Glinščica Več delov, na primer gornjemu
v Glinščici pravijo domačini «L'pantki
Primorski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
25. avgusta 1978
PLAVANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BERLINU
V petih disciplinah pet SR
Petrič v finalu na 1500 m prosto v času novega jugoslovanskega DR
BERLIN — Na svetovnem pla-v.alnem prvenstvu v Berlinu je bil fi era.i izreden dan: v vseh petih nalnih plavalnih disciplinah so ^mreč postavili nove svetovne re-orde, kar jasno kaže na visoko “Ven te prireditve in tudi na ne-uten razvoj plavalnega športa, ki J^saknr še zdaleč ni pokazal , aJnih meja svojih možnosti. vceraj je prišlo tudi do. ■ ten'10’ dosle' naj večjega prespne s,nia na tem svetovnem prven Vu- Na progi 200 m prsno se ni ®*nreč v finale uvrstila niti ena .,ma ameriška, niti vzhodnooem ,a plavalka, česar yf<‘ pričakoval.
Kanadčan Graham Smith je le 1*1 osvojiti naslov svetovnega
ni res prav
KOLAJNE
ZDA SZ
Kanada zrn
Avstralija Ndr
NOVA ZELANDIJA 0 0 o o o o o
JlADžARSKA ŠVEDSKA ^ALIJA
;LL. BRITANIJA
japonska
banska
s
10
4
1
1
0
'7
1
0
0
0
o
o
o
vaka. Slavil je namreč na 200 . oiešano, za več kot sekundo lj, ie premagal nasprotnike «ka-. Vassallo. Sidorenko iin sve-rekorderja Lundguista.
Jrsnei
ki je odličen plavalec v
2’OT’c'1	s*°^u ba .ie s časom
t, ' .65 tudi popravil prejšnji sve-,n' rekord (2’04”39).
Kiberičanka Linda Ježek, ki je J tem SP nepričakovano slavila -So na 100 m hrbtno,
je svoj lalji.
tlT™", pa je Ježek eno največjih
Sedanji:
Kploh ponovda na dv0'ni razdalji.
Va“ aanji‘n presenečenj v Berlinu, p ra.i ji, je zopet uspelo prema-slo' ^reiber.ievo (NDR), poleg na-v, !a Pa .i« vzhodni Nemki od-* s časom 2'H’’93 tudi svetovni
j rd-
8V [aceV Wickam, največji adut k st.ralskc> reprezentance in nespor-favoritinja na 800 m, pa ie že i, eraj skoraj presenetila z zmago v razdalji 400 metrov. Wickamo-U * z izrednim zaključnim surin-Ca Premagala Američanki Wood-, adoVo (zmagovalko na 200 m) v avetovno rekorderko Liheliano-|j' Njen čas 4’06"28 pa predstav-(■? . (udi nov svetovni rekord
M^nji 4'07”66).
j^ajhno presenečenje pa pred-dan 'ia tudi P°raz Sovjetinje Bog-Vsn?ve na 200 m prsno. Zmago-tf.ao na 100 m je sicer že po ju-.anjih kvalifikacijah ogrožala nje-sta r.0iakinja Kačusajte, ki je po-6riai a nov svetovni rekord. V Sv . pa je Kačusajte potrdila l Jo premoč in je po ogorčeni Premagala Bogdanovo. Njen cm' Pa je bil seveda nov svetovni t9j°rd. Dosežek 2’31"42 je za sko-^ fri sekunde boljši od prejšnje-()•, Svetovnega rekorda Bogdanove
V
. afefi 4x200 m prosto so Ame-i,ik7 Plavali praktično brez nasprot-Piljtv in so gladko zmagali. Nastopi,?0 tudi Italijani, ki sicer niso »5J ’ do medalje, vendar pa so za SM,aot sedem sekund izboljšali do-Lj nj' italijanski državni rekord na razda,*.
I " Prosto - ženske:
2' ^ickham (Avstralija) 3' rwoodhead (ZDA).
4' Luiehan (ZDA)
5' Krause (NDR) e' , °rd (Avstralija)
7' 7 a as (Niz.)
3' Aksenova (SZ)
*°0 Jfrigitha (Niz.) j ‘P mešano - moški:
2' Sfhith (Kan.)
3' '.assallo (ZDA)
4' J»dorenko (SZ)
5 Lunquist (ZDA)
6' *Pvchuk (Kan.)
7' Jesenko (SZ)
3' 5°rgstrom (Nor.)
^ ' Rolko (ČSSR)
4’06”28 4,07”15 4’07”73 4'12”08 4’13”16 4’14”39 4’16 ”28 4'18”60
2’03”65 2’04”99 2'05”29 2'05”80 2’06”65 2'06”96 2’08”18 2'09” 26
200	m hrbtno - ženske:	
1.	Ježek (ZDA)	2'11 ”93
2.	Treiber (NDR)	2'14”07
3.	Gibson (Kan.)	2'14"23
4.	Bunaciu (Rom.)	2’16”65
5.	Brovvne (ZDA)	2'17”19
6.	Stille (NDR)	2'18”79
7.	Kruglova (SZ)	2' 18”99
8.	Verraszto (Madž.)	2'21”48
200	m prsno - ženske:	
1.	Kačusajte (SL)	2'31"42
2.	Bogdanova (SZ)	2’32”69
3.	Nielsson (Dan.)	2'33”60
4.	Fieissnerova (ČSSR)	2'36"09
5.	Kelly C-D.)	2'37”29
6.	De Susini (Fr.)	2’37”58
7.	Rehak (ZRN)	2’37”68
Riidd (VB) je bila diskvalificirana		
4x200 m prosto - moški:		
1.	ZDA	7'20”82
2.	SZ	7’28”41
3.	ZRN	7'33”29
4.	Švedska	7'33”48
5.	Italija	7’34"89
6.	NDR	7’38”53
7. Francija		7’39”87
8. Avstralija		7’39”94
Petrič je ponovno dosegel velik uspeh, saj se je v kvalifikacijah u-vrstil v finale na progi 1500 m prosto. Njegova uvrstitev je tem pomembnejša, ker je obenem postavil tudi nov drž. jugoslovanski rekord s časom 15’29”49 (prej 15’30”74).
Danes bodo imeli plavalci dan počitka, Jugoslavija pa bo igrala zelo zanimivo tekmo vaterpolskega turnirja proti Italiji.
Olimpiji nc gre
V zadnjih dveh tekmah 3. kola 1. jugoslovanske nogometne lige so dosegli sinoči naslednja izida: v Sarajevu:
Sarajevo - Radnički (Niš) v Beogradu:
Crvena zvezda - Olimpija
2:1
BEZBOL
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Italija v boju za peto mesto
Z uvodno tekmo med Italijo Avstralijo (neposreden prenos RAI - TV mreže ob 15.30) se pričelo danes 24. svetovno prvenstvo v bezbolu, ki ga letos prireja Italija. Vse tekme bodo v Bologni, Parmi in Riminiju, to je v Emiliji-Ro-magni, kjer je ta šport zelo popularen.
Glavni favorit za končno zmago je reprezentanca Kube, lanski prvak, ki bo skušala letos osvojiti že 16. naslov. Mnogo Pa bo odvisno od reprezentance ZDA. Američani imajo brez dvoma najboljše igralce, toda ponavadi pošiljajo na svetovno prvenstvo slabša moštva, saj jim je bolj do ekipnega sodelovanja v a-meriških profesionalnih ligah. Močnejši ekipi sta še Japonska in Južna Koreja.
Evropske ekipe pomenijo v svetovnem merilu bolj malo. Najboljši sta reprezentanci Nizozemske in Italije: toda medtem ko nastopa Nizozemska izključno s pravimi domačimi igralci. se italijanska reprezentanca poslužuje tako zvanih «oriundov», to je ameriških igralcev italijanskega porekla, ki ponavadi sploh ne obvladajo materinega jezika in so v pravem smislu popolni Američani, V i-talijanskem prvenstvu je teh igralcev mnogo, tako da si brez njih reprezentance sploh ne moremo zamisliti. Nizozemska in Italija se bosta najverjetneje borili za 5. mesto.
KOLESARSTVO
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Tudi štandreška Juventina je pričela s treningi za letošnje nogometno prvenstvo 2. amaterske lige. Na sliki vidimo skupino mlajših in starejših igralcev, ki se pod vodstvom trenerja Gianija Marsona pripravljajo
na štandreškem igrišču
JUTRI CESTNA VOŽNJA
Starta!! bodo amaterji, profesionalci pa bodo tekmovali v nedeljo
MONCHEN — Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Zah. Nemčiji sta v teku dva dneva počitka. Na vrsti sta samo še najbolj prestižni dirki: cestna vožnja amaterjev in profesionalcev.
Jutri se bodo pomerili amaterji, ki bodo tekmovali na isti progi kot profesionalci. Dirki bosta na progi Niirburgringa, ki je že leta 1966 gostilo isto tekmovanje. Sicer pa je ta proga znana predvsem kot sedež avtomobilskih tekem formule ena. Vsak krog proge meri 22,8 km. A-materji bodo morali prevoziti osem krogov, kar je skupno 182,5 km. Favorita med amaterji praktično ni in dirka je tako odprta vsaki možnosti.
V nedeljo pa bo toliko pričakovano svetovno prvenstvo profesional-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIiailllllllllllllllll|||||||i||||||||l|||||||||||||||||||||||N||,|||,,|,,,,|,,,,,,,,,,,,,,,,,,,1,,,,,,,,,!,,,,||,,,||,ni||,l,111,i,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
ATLETIKA
V LONDONU
Dve zmagi Leonarda
LONDON — V sredo je bil v Londonu zelo zanimiv atletski miting, katerega so se udeležili nekateri odlični atleti:
Važnejši rezultati:
100 m: 1. Leonard (Kuba) 10”26 200 m: 1. Leonard (Kuba) 20”38 400 m: 1. Juantorena (Kuba) 45”64 400 m z zaprekami: 1. Pascoe (Velika Britanija)	50”12
• « »
STUTTGART - Olimpijska zmagovalka na 100 m, vzhodna Nemka Anegret Richter, se verjetno ne bo mogla udeležiti letošnjega evropskega atletskega prvenstva v Pragi. Richterjeva se je namreč v srede poškodovala med atletskim mitingom v Stuttgartu.
nimiiimiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiimiMmiiiiiiiniiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,nin,111111111,iiiiiiiiiiiiuiiimihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiikiiiiiiiiiimiiiiiiihii
NOGOMET
MEMORIAL ŽARKA RACETA
Breg ponovno remiziral
Drevi bo igrala Zarja proti enajsterici Portualeja
Polisportiva Op. — Breg 1:1
POL. OPICINA: Štoka (Papand-rea), Paolich, Ghersil, Tuntar, Des-santi, Gaeta, Surian, Stradi, Zuliani, Vascotto, Verch.
BREG:, Ghersifrich (Sroptlak), Sovič, Coioni, Peroša, Dagri (Rodel-la)y Melon,5' Samec '(Jež), 'Lovriha, Dazzara, Azzolin, Stmad (Zonta).
SODNIK: Orsini (Trst).
STRELCA: v 59. min. Surian, v 86. min. Lovriha.
Po remiju s Primorjem je ekipa Brega tudi v svojem drugem nastopu na memorialu morala zapustiti igrišče z neodločenim izidom proti okrnjeni ekipi Polisportive Opicina.
Že od samega začetka je bilo razvidno, da ’ obe ekipi nista posebno razigrani, saj je Opicina začela s pripravami le pred tednom dni, Breg pa je zaigral nedvomno slabše kot v prvi tekmi s Prosečani. V prvem polčasu sta si bili ekipi povsem e-nakovredni, igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča, tako da o-ba vratarja sploh nista imela velikega dela. V vrstah Opicine je (za ta turnir) igral tudi vratar Primorja Štoka.
V nadaljevanju se je igra nekoliko razživela in Opicina je takoj v začetku polčasa prišla nepričakovano v vodstvo s Surianom, po napaki Bregove obrambe. Po prejetem golu so se Brežani nekoliko organizirali (predvsem na sredini igrišča), in bi-
Delovanje ZSŠDI
Odbojkarska komisija ZSŠDI
Danes se bo ob 18. uri sestala na sedežu ZSŠDI v Trstu odbojkarska komisija, ki bo v prvi vrsti obravnavala bližnji tečaj pri Banih in proučila stanje moške odbojke.
li bolj nevarni, toda do zasluženega remija so prišli šele štiri minute pred koncem tekme po zaslugi Lo-vrihe.
Tekmo si je ogledalo približno 150 gledalcev.
Danes ob 20.30; bo v okviru tega turnirja na sporedu srečanje Zarja — PortUdle>;n iu
H. V.
NOGOMET
NA OPENSKEM TURNIRJU
Nastopata tudi Brej in Primorje
Jutri bo start tradicionalnega nogometnega turnirja za «4. pokal Al-tipiano*, ki ga kot vsako leto organizira društvo Pol. Opicina.
Turnir bodo tokrat posvetili preminulemu nogometašu Vodopii, ki je postal žrtev prometne nesreče v začetku lanske nogometne sezone.
Na turnirju bo sodelovalo osem ekip, med katerimi tudi Breg in Primorje, ki je lansko leto osvojilo prvo mesto po pičli zmagi nad Primorcem v finalni tekmi turnirja. Kot običajno bo turnir potekal po izločilnem sistemu, kar pomeni, da ekipa, ki zgubi, izpade, zmagovalec pa napreduje. Zato se nobena tekma ne more končati z neodločenim izidom, kajti v tem primeru, kot predvideva pravilnik turnirja, bodo odločale 11-metrovke, le za finalno tekmo se srečanje podaljša (2x15 minut).
Vse tekme turnirja, ki se bo odvijal od 26. t.m. do 10. septembra, bodo odigrali na openskem igrišču (Alpinska ulica).
Pred dnevi so že izžrebali pare posameznih tekem in določili tudi datume in urnik celotnega poteka turnirja.
SPODER Jutri, 26.8.,
17.00 Primorje - Fortitudo (1)
V	nedeljo, 27.8.,
9.00	Opicina - Libertas (2)
11.00	Breg -'GMT	(3)
17.00	Op. Šupercaffč - Cave (4)
V	n<?delio, 3.9.
9.00 zmagovalec (1) proti
zmagovalcu (2)
11.00	zmagovalec (3) proti zmagovalcu (4)
V	nedeljo, 10.9.,
9.00	finale za i. mesto
11.00	finale za 3. mesto
B.R.
ODBOJKA
V SOVJETSKI ZVEZI
DANES ZAČETEK SP ZA ZENSKE
Italija in Jugoslavija tokrat nimata velikih možnosti za visoko uvrstitev
V	letošnjem letu se vrstijo svetovna prvenstva kot na tekočem traku. Za najvišji svetovni naslov se bodo pomerili tudi odbojkarji in odbojkarice.' V ženski konkurenci je bila zaupana organizacija tega velikega tekmovanja SZ. Najboljše odbojkarje sveta pa bo to pot gostila Italija.
Kol prve bodo stopile v športno areno odbojkarice in sicer bodo i-grale od danes do 6. septembra. Boji za 8. svetovni naslov bodo v naslednjih mestih: Leningradu, Volgogradu, Minsku in Rigi. Ce prelistamo dosedanja svetovna prvenstva ugotovimo, da so požele največji uspeh zastopnice SZ in Japonske. Domačinke letošnjega prvenstva so bile prve štirikrat (leta 1952 v Moskvi, štiri leta kasneje v Parizu, 1960 v Rio De Janeiru ter 1970 v Sofiji).
Odbojkarice Japonske pa so zmagale sredi Moskve leta 1962, dve leti kasneje v Pragi (vsekakor pa velja omeniti, da to prvenstvo ni bilo svetovnega pomena, saj so igrale samo štiri reprezentance (Japonska, ZDA, Južna Koreja in Peru, tak je bil namreč končni vrsti red) ter nazadnje v Mehiki pred štirimi leti. To pomeni, da igralke države vzhajajočega sonca brani io svetovni naslov. Po vsej verjetnosti pa se to fibt' lhe' Iti '.fidfioVHd 'Ifetd' '1962,-Ktt; so Japonke Ugnale sredi Moskvedomače nasprotnice, s senzacionalnim 'StO iii to najbolj po zaslugi odličnega servisa, ki je delal piav vsem igralkam največje težave. To je bilo obenem tudi svetovno prvenstvo «brez igre*, saj so Japonke prav s tem prvim igralnim elementom prepričljivo odpravile vse reprezentance na poti do svetovnega naslova.
V	ozek krog favoritov na najvišji
iiiriiiiiiiiiiiiiHMiiiiiHiiiiiimiiimiiniiiuiiiMimiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BALINANJE
Memorial Leban-Grgič
Turnir treh vasi
Med seboj se bodo v nedeljo pomerili balinaiji Bazovice, Padrič in Gropade
Balinarski sekciji ŠZ Gaja in ŠD Zarja bosta v nedeljo, 27. t.m., organizirali balinarski turnir dvojic za «1. memorial Leban • Grgič*, katerega se bo udeležilo skupno šestnajst dvojic iz Bazovice, Padrič in Gropade.
Tekmovanja bodo na štirih balinarskih stezah, in sicer na društvenem prostoru v Bazovici, na odbojkarskem igrišču na Padričah in na društvenem prostoru v Gropadi.
Polfinalna in finalna tekmovanja pa se bodo odvijala samo na balinarskih igriščih na Padričah.
To je res lepa pobuda dveh sosednjih vzhodnokraških društev za skupno sodelovanje in pomen tega
turnirja je, da dostojno počastijo spomin dveh že preminulih, vnetih in požrtvovalnih balinarjev, kot sta bila Milan Leban iz Bazovice in Vinko Grgič iz Padrič. Oba sta igrala najprej pri balinarski sekciji Gaje in sta bila tudi ustanovitelja balinarskega društva, Milan Leban, pa je potem bil tudi pobudnik, da se je tudi v Bazovici pod vodstvom ŠD Zarja ustanovila balinarska sekcija, ki tudi sedaj uspešno nastopa na raznih vaških turnirjih, ne pa še na pokrajinskih turnirjih, obenem pa so požrtvovalni Bazovci na društvenem prostoru zgradili lepo urejeno balinarsko stezo.
d.gr.
naslov spadajo: SZ. Japonska, Kuba, Južna Koreja, NDR in Madžarska. Vsekakor pa ne gre podcenjevati niti Kitajske in Peruja.
Za Italijo in Jugoslavijo pa pomeni že sam nastop v tej svetovni eliti velik uspeh. Tako za Jugoslavijo, ki bo igrala v Volgogradu, kot tudi Italijo, ki bo tudi ooigrala tri kvalifikacijske tekme v istem mestu, je to prvi nastop na SP.
Posamezne izločilne skupine so naslednje:
SKUPINA A (Leningrad) Bolgarija, Severna Koreja, Dominikanska republika in SZ.
. SKUPINA B (Volgograd) 'Italija, japonska, ZDA in Tunizija SKUPINA C (Leningrad) Brazilija, Kanada, Južna Koreja in ZRN
SKUPINA D (Minsk)
>ČSSR, Egipt, Mehika n NDR SKUPINA E (Riga)
Čile, LR Kitajska, Poljska in Ma-
f)7a pclra
SKUPINA F (Volgograd) Kuba, Jugoslavija, Nizozemska in Peru.
Prve dve državi iz vsake kvalifikacijske skupine bosta igrali za končni vrstni red od L do 12. mesta.
Polfinalne tekme bodo od 30. t.m., pa do 2. septembra, Sklepna srečanja za končni''fethi "retU bikih 5. in 6. septembri. V Leningradu se bo igralo za končni vrstni red od 1. do 4. mesfeter 21. do 24., Riga bo gostila reprezentance, ki se bodo borile za mesta od 5. dr, 8. mesta ter od 17. do 20. V Minsku bo osem sklepnih tekem za končni vrstni red od 9. do 12. ter od 13. do 16. mesta.
Sedaj pa si poglejmo kakšne so možnosti Jugoslavije in Italije na letošnjem 8. svetovnem prvenstvu. Varovanke trenerja Semperja bodo igralke s Kubo, Perujem in Nizozemsko. V srečanju s Kubo ne bo kaj iskati, izredno močen je tudi Peru. V normalnih okoliščinah Jugoslovanke lahko premagajo samo Nizozemsko. Za uvrstitev med dvanajsterico najboljših na svetu pa je potrebno premagati kar dva nasprotnika. Zmaga nad Peruarikami bi Jugoslaviji odprla pot med svetovno elito. To pa se slej ko prej ne bo zgodilo.
Nekaj več možnosti za tak uspeh ima Italija. Skupaj z Kalijo igrajo še: Japonska, ZDA in Tunizija. S svetovnimi prvakinjami je vrsta Bellagambija že vnaprej poražena, Tunizija je najslabši nasprotnik, kar pomeni, da bo igrala Italija odločilno tekmo z ZDA. Med tema reprezentancama doslej rii bilo še nobenih srečanj. Realna moč odbojkaric ZDA je prava neznanka. Zadnje kvalifikacijsko srečanje med I-talijo in ZDA, ki bo v nedeljo, bo izredno važno, da ne rečemo dramatično.
Današnji spored je naslednji: SKUPINA A
Dominikanska republika - Severna Koreja
SZ - Bolgarija
SKUPINA B Tunizija - Italija ZDA - Japonska
SKUPINA C Južna Koreja - Kanada ZRN - Brazilija
SKUPINA D Egipt - NDR ČSSR - Mehika
SKUPINA E Poljska - Čile Madžarska - LR Kitajska SKUPINA F Kuba - Nizozemska Peru - Jugoslavija
cev. Dirko pričakujejo prav gotovo najbolj Italijani, ki bi-hoteli-,vsa j na tej preizkušnji doseči tisto zadoščenje, ki 'jim je v ostalih kolesarskih disciplinah nedosegljivo. Moser in ostali bodo morali Niirburgring obiti 12-krat, kar znese 272,7 km. To bo zanimiva dirka, na kateri so verjetno italijanski predstavniki res nekoliko favorizirani.
PLANINSTVO
JUTRI IN V NEDELJO
Slavnostno vzdušje okrog Triglava
Z bohinjskega področja poročajo, da je tam v teh dneh izredno veliko število planincev, ki se podajajo na gore, zlasti na Triglavsko pogorje, kjer bo slovenski gorski očak slavil v teh dneh 200-letnico prvega pristopa na vrh te gore. Včeraj je bilo v Bohinju toliko gornikov, da zanje niti ni bilo prostora v krajevnih avtobusih, ko so se vrnili v dolino. Vse kaže, da bo torej jutrišnja in nedeljska slovesnost na Triglavu in pod njim potekala ob izrednem zanimanju slovenskih planincev, zlasti ker so organizatorji pripravili ob Bohinjskem jezru zelo privlačen spored. Med drugim bodo pripravili posebno razstavo v planinskem muzeju, razstavo slik Triglavskega pogorja (kar 140 fotografij), ponoči pa bo ognjemet na jezeru.
Kljub temu, da bo slovesnost prenašala tudi ljubljanska TV, bo veliko število slovenskih planincev sledilo proslavi tudi na Triglavu samem in, seveda, v Bohinju.
JYVASKYALA (Finska) - Danes bo v tem kraju začetek «rallyja» Finske, katerega se bo udeležilo 117 avtomobilov.
IIHIIMHIIflinHIIItlllHIIHIimmiHttltlllHHlIlliiilHHIIIimillllllllllllllllHIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllHIIIM
NA SP V BAGUIU
Koreno j nekoliko na boljšem
Šestnajsto partijo sta prekinila pri 42. potezi
Prekinitev v 42. potezi v praktično remi poziciji, čeprav je izzivalec malenkostno boljši, šestnajsta partija za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Korčnojem eecj©‘pravkar.'gačela,. ko se je nad Baguiem znesel pravi orkan, ki je med drugim povzročil več usadov, prekinitev dovoda električnega toka za nekaj ur ter smrt dveh oseb. Torej, šahista z vremenom res nimata sreče, glede na to, da so pred dnevi prav v Baguiu zaznali lahen potresni sunek. V tej partiji je imel bele figure svetovni prvak. Id je, kot vedno, za dve polji povlekel kraljevega kmeta. Korčnoj pa je v tej partiji prvič zaigral francosko obrambo, s katero se je zelo uspešno branil na dvoboju z istim nasprotnikom, pred štirimi leti, ko je dosegel s črnimi figurami vse remije. Korčnoj je torej opustil špansko partijo, s katero je v Baguiu doživel že dva poraza ter nadaljeval teoretično razpravo, katero sta tekmeca pričela že pred štirimi leti. šahista sta igrala Tarrashovo varian to ter že v 10. potezi praktično stopila v končnico, v kateri je zaradi osamljenega črnega kmeta svetovni prvak stal le malo boljše. Vendar pa je slednji zadnje poteze pred prekinitvijo igral nekoliko netočno, tako da je bila v 42. potezi (ko sta partijo prekinila) pozicija ugodnejša za Korčnoja, partija pa se bo vseeno, po vsej verjetnosti, zaključila z 12. -remijem. Partijo bosta šahista nadaljevala danes, rezultat pa ostaja 3 proti 1 v korist Karpova.
še zanimivost iz igralne dvorane: ko je sovjetski parapsiholog Zuhar, ki je nehote povzročil mnogo polemik, mimo sedel v četrti vrsti i-gralne dvorane ter sledil 16. partiji dvoboja je prisedeli skrivnostni sivolasi Američan, ki si je snel kapo, si jo nataknil na konec čevlja, ter jo začel enakomerno in vztrajno
vrteti. To je trajalo nekaj časa, dokler se ni Zuhar naveličal, se preselil za eno vrsto višje. Na vprašanje, zakaj Američan to počenja, je slednji izjavil, da skuša sovjetskega zdravnika «protihipnotizirati» ter tako uničiti hipnotične žarke, ki naj bi bili' namenjeni Korčnoju, da bi mu škodovali med igro.
”	■	D. J.
ROKOMET
D liri \ 1 V Tita TD
Italija-Švica
TRST — Drevi bo na igrišču Ferroviaria V Miramarskem drevoredu v Trstu zelo zanimivo srečanje v rokometu med Italijo in Švico. Švicarska reprezentanca je v teh dneh v Istri in Lo Duca je znal to izkoristiti ter organizirati to tekmo. Švica je solidna reprezentanca, ki bo nastopala prav skupaj z Italijo v kvalifikacijski C skupini za svetovno prvenstvo.
Naj povemo, da bodo v vrstah «az-zurrov* igrali tudi trije člani tržaškega Cividina, in sicer Pischianz, Scropetta in Andreasic.
NA MLADINSKEM EP
Italija uspešna
ROSETO DEGLI ABRUZZI — V drugem kolu evropskega mladinsk«-ga košarkarskega prvenstva je italijanska reprezentanca premagala Grčijo s tesnim izidom 76:74 (34:40).
Osta'i izidi 2. ola:
SZ - Španija	105:92 (55:50)
Belgija - Francija	65:55 (33:33)
HELSINKI — Olimpijski zmagovalec v Miinchnu in Montrealu, Finec Lasse Viren, se ne bo udeležil letošnjega evropskega atletskega prvenstva v Pragi.
Emil Frelih
43.
ČAR
INDIJSKEGA JUGA
(potopis)
________J
&%UŽni del mesta ob reki Adayar, ki se zliva v Benki zaliv, je duhovno in kulturno središče Madrasa, Bombaya, New Delhija in Kalkute vodi na kul-^ 6tl1 filozofsko - religioznem področju. Prav tako je k fr®del važen tudi z gospodarskega stališča. Ob reki h|6 aibolj obiskovano ladijsko pristanišče za pretovarjale [lrev>janje in razbiranje blaga, namenjenega v obmor-11 celinske kraje domala vse Južne Indije.
blQrpez most reke Adayar, od koder je čudovit pogled na i6, sem prešel v prekrasno okolje zelenja in rož. *lgpjs°Jgeni senčnatem drevoredu sem nato pri .skromnih V v6p Kalashetra šole in teozoflčnega združenja stopil . Prirodni park. Če se ne bi ob urejeni poti ne %nn.la,*e vsakovrstne rože, bi mislil, da stopam v tajin-* svet džungle. Še dolgo nisem zasledil žive duše, Vjgv hii je od daleč prihajala na uho glasba in go-Obstal sem za trenutek v senci visokih ko-dreves ob vzorno vzdrževanih vrtovih pisanega cvetja.
^resenečen sem obstal, ko sem kmalu nato zagledal
ogromno ljudi, ki so bodisi sedeli, jedli in pili ob naravno stesanih mizah pod s slamo kritimi strehami, ki varujejo pred pripeko, drugi spet so stali ali se sprehajali pod krošnjami ogromnih banjaninih dreves. Ne le, da je bil v senci blizu reke in morja prijetnejši zrak, če se v teh krajih o hladu sploh more govoriti; ves prostor je nudil evropskemu mestnemu človeku, nevajenemu tolikšne eksotične lepote, edinstveno razkošje južnoindijske prirode na samem robu velemesta.
Vse bolj me je prevzemala živopisna lestvica barv svilenih sarijev žensk in vse bolj je vpijalo ozračje močan vonj jasmina, ki so ga nosila v. vranje črnih laseh lepa temnopolta dekleta z ljubko pikico ali drugim znamenjem rial čelu in z živo lesketajočimi se, s sajastim črnilom poudarjenimi mandeljnasto podolgovatimi očmi.
Seveda, ročno tkanje tkanin je na tukajšnji umetnostni šoli posebna stroka umetne obrti. Prav tu se proizvajajo najbolj popularni sariji po tipično Starinskih indijskih vzorcih z ekskluzivno umetniško sestavljenimi barvnimi odtenki.
V to enkratno pravljično lepoto se je čudo lepo mešala belina moških oblačil dothijev, ki mi sicer kroju niso niti najmanj všeč. Kot je sarij po splošnem mnenju naj lepše žensko oblačilo na svetu, je po mojem mišljenju dothi najgrša moška obleka, kljub temu, da njena belina deluje osvežujoče čisto.
Med množico je bilo pomešanih več belopoltih skupin iz Evrope, in Amerike, katerih poletne obleke so ?e mi zdele naravnost nemogoče vpričo sarijev. Nekatere belopolte žene so se sicer odele v sarij, v katerih so bile. če izvzamem nekaj mlajših deklet, prej smešne kot izjemne.
po-
pe
Sedel sem k prazni mizi pod slamnato streho, da bi se odžejal s hladilnim sokom. Razgledoval sem se okoli in užival ob živahnem vrvenju ljudi. Nisem bil dolgo sam. Približala ste se mi indijski dekleti z vprašanji od kod sem in kaj želim. Strežajki sem naročil ananasov sok. Drugi sem povedal kdo sem in od kod sem.
•Ste Anglež?«
«Ne!»
•Morda Američan?«
•Tudi ne! Po moji slabi angleščini se to gotovo pozna!«
•Portugalec zagotovo niste! Morda ste Nizozemec?«, je najprej naštela vse tiste, ki jih je najbolj poznala še iz zgodovine kolonialnih časov.
•Tudi ne!» Drug drugemu sva se nasmejala.
«Za Vas pa vem, da ste Indijka!«, sem se skušal naivno pošaliti v svoji vsevednosti.
«Ne, nisem! Tudi Vi ste se zmotili!« je ljubko pripomnila. »Pakistanka sem! S prijateljem sva na obisku pri nekdanji kolegici, ki je tukaj učiteljica!« in se obrnila v smer proti mizi, kjer sta sedela vedro nasmejana mladenič in mladenka zroč v naju.
Strežajka je prinesla čašo hladnega ananasovega soka, Iz katere sem skozi slamico slastno srknil dolg osvežujoč požirek.
•	Ali govorite nemško?« me je vprašala.
•Znam nemško!«, sem poudaril.
•	Potem tudi Nemec niste!«
•Jugoslovan sem!«
«Yugoslav? — Tito! — Dobrodošli!«
Zavrtela se je in stekla k svoji družbi. Spotoma se je le toliko uzrla, da je zaklicala: «Takoj pridem nazaj!«
Pri njihovi mizi se je razvil živahen razgovor. Nisem še izpil soka, že so vsi trije prisedli k meni. Kmalu smo si postali prijatelji.
Ker sem bil edini Jugoslovan, so se mi ponudili, da mi razkažejo prostor. Do večerne gledališke predstave, zaradi katere sem semkaj tudi prišel, je bilo še dovolj časa. Rad sem sprejel povabilo v prijetni družbi Pakistanke in Indijcev.
Še prej so me predstavili neki nizozemski družbi, češ, z menoj se bodo lahko pogovarjali v nemščini, ker so sami prav tako težko obvladali angleščino. Izkazalo se je, da še slabše obvladajo nemščino kot jaz angleščino.
Med Nizozemci je bilo nekaj aristokratskih dam odeti) v sarije. Z bele rožaste polti, se je poznalo, da ne prenesejo tropskega sonca. Med njimi je izstopala lepa mlada blondinka, ki bi je bil vesel vsak maharadža v svojem haremu. Njej edini je pristojal ekskluzivni, z zlatom obrobljeni svetlomodri sarij. Druge so se mi zdele v teh, sicer elegantnih oblačilih, kot pustne našemljenke. Če sem prav presodil, so bile odete celo v sarije najdraž-jih tkanin. Bile so dame teozofskega komiteja, ki se mnoge oblačijo po indijsko, baje iz naklonjenosti do Indije.
Sprehod po parku je nudil prizore izredno lepe tropske prirode. Srečevali smo se z ljudmi vseh ras na svetu, ki so se sprehajali ali zabavali ob prodajnih stojnicah ali pod slamnatimi kolibami. Tokrat sem prvič pokusil piti po slamici kokosovo mleko iz zelenega sadeža. Ni mi prijalo. Okus, sicer priznane osvežilne pijače, mi je bil nedoločljivo medel in mlačen. Če bi bila pijača vsaj hladna. Sicer se je treba privaditi temu okusu, da ti potem prija. Prva pi-ei/kušnja je bila torej slaba v primeru, če pomislim, s kakšno slastjo so jo pili moji novi prijatelji.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek.
TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, zo naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3,50 din. zo zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Zlro račun 50101 603-45361 »ADIJ» • DZS • 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/i! nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski l modul (šlr. 1 st., viš 43 mm) 18800 lir Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcnije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
25. avgusta 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
■■H
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZARADI NEVZDRŽNE POLITIČNE KRIZE V DRŽA VI
PREDSEDNIK IRANSKE VLADE
Sydne Rome v formuli 1
AMUZEGAR NAPOVEDAL ODSTOP
Na svojem položaju ostane do zaključka Hua Kuo-fengovega obiska ■ Verjetno ga bo nasledil predsednik senata ■ Atentat v Abadonu naj bi izvršili vladni agenti
TEHERAN — Predsednik vlade Djamhid Amuzegar je po nepotrjenih vesteh včeraj sklenil odstopiti, vendar je bil naprošen, naj ostane na svojem položaju vsaj Še do zaključka štiridnevnega o-biska, ki ga bo opravil v Iranu med 29. avgustom in 1. septembrom kitajski predsednik Hua Kuo-feng. Amuzegarja bo zelo verjetno nasledil sedemdesetletni predsednik senata Mohamed Husein -Šarif - Enami.
Ozadje Amuzegarjeve odločitve ni znano, gotovo pa je v zvezi z najnovejšimi hudimi incidenti vsevprek države, ki so posledica globoke družbenogospodarske krize, v katero je pahnil iransko skupnost petindvajsetletni absolutizem Šaha Reze Pahlavija. Vrhunec neredov je bil, kot znano, dosežen s strahotnim atentatom v Abada-v katerem je bilo ob življe-
nu.
nje okoli 430 oseb. Okoliščine pokola niso bile še objasnjene. vse bolj pa se vsiljuje domneva, da ni šlo za delo skrajnega, krila te ali one stranke oziroma skuoine iz krogov opozicije, temveč «dr-žavni zločin», kakor naglašajo levičarske sile.
Dejansko naj bi podtaknili bombe v kinodvorani Rex vladni a-genti po naročilu zloglasne tajne službe Savak ob zaslombi skrajne desnice, tako da bi Šali lahko «u-pravičeno» sprožil še hujšo represijo zoper demokratične in zlasti seveda levičarske množice, čes da so atentat zakrivili islamski marksisti, Reza Pahlavi zelo rad upo-
rablja ta izraz, s katerim označuje (ter spravlja v en sam snop) komuniste in verske fanatike.
Dr. Karim Sanjabi, vodja ••'.nacionalne fronte* (glavne opozicijske skupine v državi, ki je imela svojega najvidnejšega predstavnika v bivšem predsedniku vlade Mohamedu Mosadeku, ko je pred 25 leti spodletel državni udar) je na tiskovni konferenci zatrdil, da razpolaga z dokazi, po katerih naj bi v zadnjih časih požigali javna poslopja prav vladni agenti, ne pa demonstrant je; pri slednjih gre le za široke sloje ljudstva, ki ni zadovoljno s Šahovim režimom in proti kateremu je polici-
ja tudi večkrat streljala. Saniabi ie obdolžil Rezo Pahlavija dikta-
torstva in sistematičnega kršenja ustavnih določil, kolikor nadzoruje dejavnost sodstva in nasilno zatira opozicijo. »Ljudstvo jc sito monarhije, . želi si demokracije*, je pričbmnil Saniabi, «vendar ni mogoč nobem kompromis med zdajš njo vladavino iin zahtevo po svobodnih volitvah*.
line nujno skozi Iran. Tako odkritega hujskaštva v zadnjih časih zlepa ni bilo čuti na svetovni politični pozornici pa tudi takšne nesramnosti menda ne, kot naglašajo v krogih tukajšnje opozicije. Reza Pahlavi je namreč v istem intervjuju priznal, da je Savak mučila in še muči politične zapornike, češ da je to nujno. «Sicer pa jih je trenutno samo kakih tisoč* je pristavil obnemelemu časnikarju.
Šahovemu klicu na pomoč se je med prvimi odzval saudskoarab-ski obrambni minister Abdul Aziz. Po njegovem mnenju morajo vse arabske države enotno podpreti teheranski režim, kajti stabilnost Irana je ključnega pomena za ves Bližnji vzhod. Za Afganistanom, je dejal minister, si hoče mednarodni komunizem podvreči še Iran.
(dg)
Šah je predvčerajšnjim v nekem intervjuju zatrdil, da je on edini, ki lahko v Iranu vzpostavi de; mokratičpo oblast, brez njega bi ne moglo biti takšne vlade, ki bi povsem ustrezala Zahodu, a brez njega bi zahodne države tudi ostale brez iranskega petroleja. Odkrit poziv na pomoč tope j proti »komunistični nevarnosti*, se pravi proti sovjetskemu ekspanzionizmu, ki da mora na poli do vzhodnih in južnih predelov afriške ce-
								
PO PISANJU PORTUGALSKIH ČASNIKOV
Nobre Da Costa sestavil seznam no vib ministro v
Svojci zaskrbljeni za usodo jetnikov
KAJ SE DOGAJA NA ASINARI?
Predsednik Eanes napadel socialističnega voditelja Soaresa
LIZBONA — Po pisanju portugal »kega tiska, je predsednik vlade Alfredo Nobre Da Cpsta vendarle sestavil seznam riovih ministrov, prihodnji ponedeljek pa bi morala biti nova vlada tudi fprmalno umeščena. Seznani je naletel na ostro nasprotovanje konservativnih krogov. Kot zatrjuje konservativni ted nik »Tempo*, naj bi bili na seznamu tudi trije levičarski ministri, ki niso po svojem političnem prepričanju daleč od »Portugalskega demokratičnega gibanja*, le-ta pa se le malo razlikuje od komunistične par-ti;e Tednik navaia tudi njihova i-mVna: Costa Leal (ministrstvo za delo) Correia Gago (zunanje zadeve) in Pereira Magro (družbena vprašanja).
Včeraj je portugalski predsednik Antonio Ramalho Eanes sklical tiskovno konferenco, med katero je obrazložil svoje stališče do zadnjih dogodkov na Portugalskem, skušal pa je tudi objasniti svoje zadržanje, ki je bilo predmet tako žolčnih napadov s strani socialistične stranke.
Eanes je naglasil, da mu je bilo onemogočeno vsakršno učinkovito posredovanje med socialistično stranko in Socialnim demokratskim centrom, ko so se med tema vladnima koalicijskima silama pojavila huda nasprotstva. Ob tem mu ni preostalo drugega, kot da odstavi ministrskega predsednika Maria Soaresa, saj je zaupnica temeljila na obstoju parlamentarne večine, ki je slonela na sporazumu med strankama. Eanes je zato ostro obsodil zadržanje socialističnega voditelja Soaresa, ki ni hotel odstopiti. Že pri prvi socialistični manjšinski vladi je namreč skupščina odkrito pokazala, da takega načina vladanja ne odobrava.
Kot naglasa Eanes, so njegovi predlogi dopuščali vsakršno možnost za rešitev vladne krize, obenem pa ni bilo strankam v nobenem trenutku onemogočeno, da sodelujejo pri raznih predlogih. Zato ga je reakcija strank zelo razočarala, saj so ga celo pričeli obtoževati protiustavnih ukrepov, začeli pa so tudi z nesprejemljivim procesom proti njegovim »namenom*. Eanes je znova poudaril svojo zvestobo ustavnim načelom ter opravičeval in branil mandat Nobreju Da Coste, da sestavi novo vlado, potem ko so stranke dokazale, da tega niso sposobhe. Nova vlada, na daljuje Eanes, bo v glavnem na daljevala dosedanjo politiko, njena naloga pa bo tudi, da omogoči ponoven sporazum med strankami, in da pripravi vse potrebno, da bodo prihodnje volitve tako juridično kot organizacijsko potekale v skladu z zakonom.
V primeru pa, da nova vlada ne bi dobila zaupnice, je Eanes pripravljen še enkrat poskusiti. Če bo tudi ta poskus propadel, bo treba »temeljito preučiti sedanji položaj*. V bistvu torej portugalski predsednik zavrača vsakršno možnost od stopa. Če pa bi se politični položaj tako zaostril in postavljal v nevarnost samo demokracijo, je pripravljen odstopiti, vendar bi takoj znova predstavil svojo kandidaturo za predsedniško mesto.
Eanes je znova potrdil, cja mka: kor ne namerava prevzeti vloge ki jo imajj skupščina in stranke, ki so nenadomestljive za demokracijo, vendar se tudi ne namerava odreči oblasti, ki mu jo zagotavlja sedanji ustavni sistem, ki je »na pol predsedniški, ker ima predsednik manjšo oblast kot v Franciji, večjo pa kot v Italiji*. Eanes je še pohvalil zadržanje vojske in zatrdil, da portugalske oborožene sile nočejo in ne bodo trpele diktature, sedanja politična kriza pa bo «lahko pomembno prispevala k okrepitvi demokratičnega sistema v državi*, (db)
SASSARI - Kaj se dogaja v kaznilnici na otoku 4s‘nari’ Po ponedeljkovem uporu petih ultra-levih jetnikov (poleg Giuliana Narie, ki je osumljen umora sodnika Coca, so se ga udeležili še domnevna brigadista Pietro Ber-tolazzi in Giuliano Naria, napist Giuseppe Abattangelo in pripadnik tolpe »XXII, oktober* Giuseppe Bat-taglia), ki so s stolicami poškodovali mikrofone in steklo, ki v govorilnici loči kaznjence od svojcev, in po obtožbah, da so pazniki surovo pretepli sedem zapornikov (enega od teh naj bi odpeljali na zdravljenje v civilno bolnišnico v Sassari) je posebni zapor dejansko odrezan od sveta. Ravnateljstvo kaznilnice je namreč začasno prepovedalo obiske svojcev, češ da so v govorilnici nujno potrebna popravilna dela, pa tudi z ravnateljem je nemogoče priti v stik. Tajnica, na katero so se obrnili časnikarji, stalno po-pgvlja,	da je. .ravnatelj sicer	v
službi, »vendar ga trenutno ni v uradu* (ta trenutek pa je »dolg* že dva dni).
Svojci zaprtih	jetnikov	so	se,
zaskrbljeni nad usodo zaprtih, o-bmili na poslance skrajne levice in na	nekatere	odvetnike,	ki	so
skušali stopiti v stik s pravosodnim ministrstvom. Obenem so se obrnili tudi na nadzornega sodnika v Sassariju, ki je obljubil, da bo še ta teden obiskal kaznilnico in osebno preveril, kaj se dogaja. Dodal je, da bo prijavi! morebitne krivce	javnemu	tožilstvu,	če	bo
ugotovil, da niso ravnali v skladu s predpisi, (vt)
POMEMBEN PRISPEVEK MEDSEBOJNEMU SPOZNAVANJU

Komunist in koprska televizija na festivalu «l’Unita » v Genovi
V posebne programe koprske TV za festival bosta vključeni tudi slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Jugoslaviji
Prihodnji torek bodo v neki rimski kinodvorani prvič vrteli film »Formula 1: la febbre della velocita*. V njem nastopa tudi prikupna Sydne Rome, ki jo vidimo na sliki. Predvajanju filma bo tudi sama prisostvovala, in to v družbi avstrijskega dirkača Niklja Laude
LJUBLJANA - Od 2. do 17. septembra bo v Genovi vsedržavni festival italijanskega partijskega glasila «Unita» kot zaključek pokrajinskih deželnih festivalov, ki so se zvrstili v zadnjem obdobju (ali se še bodo) po vsej državi. Ti festivali niso samo preizkušen način za zbiranje sredstev za komunistični tisk, pač pa so tudi priložnost za obravnavanje številnih perečih problemov, s katerimi se sooča italijanska družba, za obravnavanje teoretičnih tem svetovnega in evropskega komunizma in socializma v sodobnem svetu, pa seveda tudi za kulturne, športne in zabavne prireditve. Zaključni festivali pa imajo skoraj vedno tudi mednarodni značaj, saj se jih udeležujejo zastopstva drugih komunističnih in socialističnih partij, pa celo nekaterih naprednejših meščanskih strank iz drugih držav in njihove kulturne in razne tekmovalne skupine, kar vse predstavlja pomemben prispevek k izmenjavanju pogledov na raznovrstne družbene teme in soočenju smeri razvoja komunistične in socialistične misli in prakse v posameznih državnih in družbenih stvarnostih.
Na letošnjem festivalu v Genovi, ki bo tako po trajanju kot po pestrosti programa eden največjih in najpomembnejših v vsem povojnem razdobju, bodo pri okroglih mizah in raznih diskusijah dan za dnem nastopali najvidnejši člani vodstva italijanske partije (Ingrao, Amen-dola, Chiaromonte, Lama, Natta,
MiMiiiiiinimiiiinuf .............................................im..........
UIIIIIIHHIIIIIItllllllllllllllUllllllllMIIIIIIIIII
POVRAČILNI UKREP ZA PREDVČERAJŠNJI NAPAD SVVAPO
Južnoafriška letala kršila zambijski zračni prostor in bombardirala mesto
Žrtev menda ni Kilo - Htejo je prekoračHtt tOdl pehota, ki ie med'''fVpresalijo pobila šestnajst namibijskih domoljubov ■ Vse to zaradi diamantov in uranove rude
WINDHOEK — Kakor je bilo pričakovat#, so se južnoafriške čete nemudoma oddolži’«: namibijski osvobodilni fronti SVVAPO za njen predvčerajšnji topniški napad na oporišče Vorsterjevih oboroženih sil VVenela pri mestu Kati-ma Mulilo ob meji med Zambijo in nekdanjo Jugozahodno Afriko. Včeraj ponoči, torej le nekaj ur po obstreljevanju Wenele. so posebno izurjeni oddelki južnoafriške vojske prodrli na zambijsko ozemlje, kjer so nastanjeni gveril; ci, se z njimi spopadli in vrnili
šestnajstim} trupli, kakor sporočajo v krofih J Vojaškega poveljstva JAR..
Včeraj dopoldne je sledila še dodatna represalija: nekaj južnoafriških letal je večkrat obletelo zambijsko mesto Sesheke in ga bombardiralo, pri čemer je bila zadeta neka šola. Ni znano, če je napad povzročil kakšno člove ško žrtev. V Pretorii so letalski napad sicer zanikali, vendar neprepričljivo.
■fiiiiMiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiimiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiMiitmii
BORCI IZ METLIKE V RIŽARNI
Včeraj dopoldne je bila na obisku v Trstu zajetna skupina članov Zveze borcev iz Metlike. Ogledala si je edino uničevalno taborišče na italijanskih tleh — Rižarno, pri čemer jo je spremljal časnikar Primorkega dnevnika, ki je goste seznanil z grozodejstvi naclfašističnih zločincev
Predvčerajšnje obstreljevanje We-nele je zahtevalo, kot znano, med južnoafriškimi vojaki devet žrtev, a nadaljnjih deset je bilo ranjenih. Pretorijski režim je zagrozil s povračilno akcijo in jo tudi izvedel, še poprej pa je obdolžil zambijskega predsednika Kaundo, da daje domoljubom SVVAPO neposredno vojaško pomoč, kar je lusaški državni poglavar odločno zanikal. Zambijski zunanji minister je obtožil Vorsterja, da podtalno rovari oz. pripravlja agresijo na zambijsko ozemlje, do katere je v resnici prišlo.
Fašistična oskrumba
RIM — Fašistična sodrga je vče raj ponoči razdejala spominsko ploščo v čast protifašističnega časnikarja Eugenia Colornija, ki so ga ustrelili med vojno nacisti. To je že četrti vandalski napad na spomenik; po tretjem ga je policija zastražila, očitno pa ne dovolj.
CAGLIARI — Včeraj sta se vzela Giuseppe Tatti in Battistina Sor-renti. Njemu je 83, njej pa 51 let.
Jotti, Segre, Tortorella, La Valle, Napolitano, Occhetto, Cossutta, Pec-chiolli, Barca, Pajetta, Berlinguer in številni drugi) in tudi predstavniki drugih italijanskih strank in tujih partij; med temami, ki jih bodo obravnavali, pa so na primer; Mladi in delavski razred •— ista izbira za demokracijo in preporod družbe, Realnost in miti leta 1968 v luči današnje krize, Kmetijstvo v Italiji in v Evropi, Katoliški svet in družba množic. Ustava kot opora množic in ustanov v boja za presnovo dežele, Evrokomunizem — kakšen socializem za zahodno Evropo?, Nasilje in terorizem. Soudeležba delavskega razreda pri upravljanju podjetij — izkušnje v primerjavi, Delavska partija in pluralistična družba, Evropske volitve — obraz prenovljene Evrope, napredka in miru, Množično gibanje za upravljanje reforme univerze in višjega šolstva, Vlada in ustanove, Državne udeležbe — inštrument ozdravitve in razvoja Juga in države, Obramba demokracije in reforma državnih teles, Zgradimo’ svet napredka in miru, pomirjenje, razorožitev in avtonomen razvoj narodov itd
Pomembna značilnost letošnjega festivala Unita v Genovi pa bo tudi številna in kvalificirana prisotnost Jugoslavije na njem. Sodelovanje jugoslovanskih komunistov in kulturnih ter športnih skupin na festivalih Unita sicer ni novost, zlasti ne v obmejnih {»krajinah, kjer vzdržujeta KPI in ZKJ oziroma ZKS redne stike in medsebojne odnose, toda tako množične in pomembne prisotnosti, kakršna bo letošnja v Genovi, še ni bilo.
Kot smo izvedeli na tiskovni konferenci v uredniških prostorih slovenske izdaje glasila ZKJ »Komunist* v Ljubljani v sredo, 23. t.m., bosta za prisotnost na festivalu Unita v Genovi skrbela prav slovenska redakcija «Komunista» in pa koprska televizija, ki sta tudi že izdelali podroben program udeležbe, ki bo po svoji vsebini in tudi po načinu izvedbe, zlasti kar zadeva vlogo koprske televizije, nekaj povsem novega. Glasite/ ‘»Komunist*, v imenu katerega je na tiskovni konferenci poročal glavni- urednik njegove slovenske izdaje Vlajko Krivokapič, bo pripravilo več razstav o delu in življenju v Jugoslaviji ter njeni zgodovini in pokrajinskih značilnostih, poskrbelo za udeležbo na javnih tribunah in pri okroglih mizah strokovnjakov s področja samoupravljanja, gospodarstva, posebej še pomorskega, zunanjepolitičnih tem v okviru jugoslovanske politike neuvrščenosti, enakopravnosti, mednarodnega sodelovanja in miru in prav tako za udeležbo folklornih, kultur nih in športnih ekip ter posameznikov (skupno bo sodelovalo več kot 100 udeležencev iz Jugoslavije). Prisotnost slovenske izdaje »Komuni
itiiiiMUliinmilfiiiiiittmmiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiimufitmiinitiiiiHiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimMimiiiiimm
PRESENEČENJE IN ZAČUDENJE V SINDIKALNIH KROGIH
Vorster se vneto trudi, da bi onemogočil uresničitev načrta o dokončni rešitvi namibijskega vprašanja, to je o osamosvojitvi te dežele izpod rasističnega 'jarma, v ta namen pa mu je seveda vsako sredstvo dobro, tudi kršenje suverenosti druge države. Južnoafriški vodja se pač noče , odreči bogatim ležiščem diamantov, uranove rude in vanadija na namibijskih tleh, zato tudi že dvanajst let nezakonito upravlja Jugozahodno Afriko — odkar mu je pač zapadel ustrezni mandat Društva narodov iz leta 1920,- Namibija je potemtakem le formalno pod skrbstvom OZN, ki je nedavno odobrila načrt ZDA, Velike: Britanije, Kanade. ZRN in Francije za pre hod oblasti v Windhoeku iz rok rasistične bele manjšine v roke temnopolte večine, (dg)
Draginjska doklada ne bo več osnova starostni?
sta» v zastopstvu tudi vseh drugih republiških izdaj, bo tako priložnost za utrditev politike sodelovanja ZKJ z vsemi komunističnimi partija011 Vzhoda in Zahoda in za poglobitev poznavanja samoupravnega sociali*' ma v jugoslovanski družbi in me0' narodne vloge Jugoslavije kot ne-uvrščene sile,
če bi lahko označili sodelovanje »Komunista* za tradicionalno v smislu forme in vsebino, pa bo PrlSot' nost in sodelovanje koprske televizij* na festivalu zadobila oblike in z®a’ čilnosti dejanske integriranosti v s*1® festival, saj bo koprska TV istočasno posredovalec jugoslovanske stvar nosti na njem preko dnevnih oddal in dnevni informator s festivala ta' ko za svoje jugoslovansko kot italij«®' sko sprejemno .področje, obenem P* bo njene oddaje v obeh smereh P*j vzemala za genovsko področje tu. ena od zasebnih televizijskih postal Če vemo, kolikšen pomen in odmev imajo vsedržavni festivali Unita P® vsej Italiji in s kolikšno pozor®®-stjo in kritičnostjo jih spremlja mala ves italijanski tisk, potem na®1 bo še toliko bolj jasen pomen te P1 take prisotnosti takšnega medija, s® je koprska televizija ne le kot sre®' stvo informacije kot takega, marve tudi kot televizije s specifično f«® _ cijo mostu med Italijo in Jugosl*' vijo.
Kot je povedal direktor koprske levizije Dušan Fortič, se bo koPr-ska TV v povezavi z ostalimi j® goslovanskimi postajami vsak veče. ob 19.30 vključila s svojim prokra mom v festival tako z dnevnik® kot s posebnimi oddajami, ki P bodo udeleženci festivala lahko ®e
posredno spremljali z ekrana v vsi
paviljonih V dnevnikih bodo kraj8® dnevne informacije o festivalu, P® sebne oddaje pa bodo obravnava
raznovrstne teme kot na primer j* tova potovanja, umetnost v Jugo*
viji, Tito — generalni tajnik
še osvajamo poti samoupravlja®-1/ Na poti neuvrščenosti. Italijan1 Bosni, Slovenija danes, Italijansko jUgQSloY,iUis|ii,,pdnosi po Osimu K®'
Posebej je direktor TV Koper P®1' davil, da bosta, v festivalske oC1®,. je vključeni tudi slovenska ltianJjl. na v Italiji in italijanska v Jug®8 , viji s sodelovanjem agencije A1P* Adria, ki bo imela na festivalu ®V jo ekipo poleg posebne ekipe iz pra Tako se bodo udeleženci stivala in tudi širša italijanska Ja f nost lahko še dodatno seznani® ^ položajem obeh manjšin, s stvar® odnos®1® b®
stjo v katerih živita in z večinske družbe do njiju. Vse t°
utrjeval®
s<r
pomemben prispevek k
vloge manjšin pri zbliževanju ^ sednih držav in obmejnih področij
.-tu L1111 ULMV 1*, UUIUUJ.,,,1
tudi k reševanju njihovih problei11^. Poleg tega pa bodo gledalci n® . stivalu lahko preko koprske TV P ^ sluhnili slovenski borbeni pesi® izvedbi Tržaškega partizanskega ra), se seznanili z osebnostjo in ^ slovenskega tržaškega umetnika Lojzeta Spacala itd.
W
Na tiskovni konferenci smo 0. vedeli, da bo glasilo ZKJ j(. nist* prisotno tudi na podob™® stivalih zapadnoevropskih i,a p..8fr Španiji, na Portugalskem, v (. f> ciji in v Belgiji, konec septe ^ ,},
........iiuiniu....................................m....................."""""""""".
PO VELIKOŠMARNIH PRAZNIKIH IN LEPEM VREMENU
LETOŠNJA TURISTIČNA SEZONA SE BLIŽA KONCU
Do polovice septembra, ko se začne pouk, bodo že vsi Italijani izrabili svoje dopuste
RIM — Turistična sezona se bliža koncu, v soboto in nedeljo bomo po napovedih italijanskega avtomobilskega kluba (ACT) doživeli ponoven naval na vse italijanske avtoceste, ki pa ne bo dosegel zaskrbljujoče ravni, saj se je že večina turistov vrhila domov takoj po velikem šmarnu. V turističnih krajih naj bi se nahajalo še približno 5 milijonov gostov, ki bodo končali svoje dopuste tja do polovice septembra, ko se prične šola in je praktično konec poletne sezone.
Kljub vsemu pa ACI poziva vse avtomobiliste, naj pred povratkom
pregledajo svoja vozila, saj je avto-pomoč v prvih dvajsetih dneh izvedla na italijanskih avtocestah 25 tisoč posegov. Od teh je 25 odstotkov odpadlo na okvare na motorju, 10 odstotkov je bilo posledica pomanjkanja goriva in olja, 6 odstotkov izrabe gum in 18 odstotkov napak in okvar na električnih delih. Dovolj bi bilo le malo dobre volje, predhodni pregled glavnih delov motorja, poln tank goriva in najobičajnejša kontrola, pa bi se posegi lahko znižali za več kot polovico.
Morda je še prezgodaj, da bi povzeli končni obračun letošnjega tu-
rističnega prometa, saj statistični
uradi šele proučujejo podatke, kljub temu pa lahko damo nekaj splošnih značilnosti. Število nočitev je bilo zadovoljivo, gostje pa so bolj kot druga leta menjali kraj dopustov, tudi relacije so se znižale, saj se niso turisti vozarili po cele dneve, zvišalo se je število gostov v avtokampih, prav tako je več odstotkov Italijanov odšlo na dopust. Podatki o tujih gostih so še nepopolni, vsekakor pa nismo doživeli rekordnega navala. Izvedenci' trdijo, da jp precej negativno vplivalo na tujce »zvočno o-
nesnaženje*, saj je bil boj proti vsa-
kovrstnemu ropotu neučinkovit, severnjake pa l oti mediteranska hrupnost in večkrat ne vzdržijo dlje kot teden dni v družbi najrazličnejših radijskih aparatov, gramofonov in druge šare, ki si otira pot celo v tišino gozdov in gora, potem ko je že osvojila skoraj v celoti italijanske plaže.
Kot rečeno končni obračun bo mo-£oč šele decembra, kljub temu pa
imamo že prvi podatek, ki nam po-
ve, da so tujci potrosili v Italiji pri
"U - «	«-	'---'
bližno 2 tisoč milijard Lir. (voc)
RIM — V sindikalnih krogih je povzročila veliko začudenje in presenečenje vest, ki jo je objavil tednik »D Mondo*, da je poslanska zbornica sprejela zakon, ki ga je ki pri izračunavanj ' draginjske doklade ukinja vlogo starostne doklade in katerega si bodi činitelja mezd in plač. O tein zakonskem osnutku je že zavzela negativno stališče federacija CGIL-CISL-UEL ob začetku julija. V izjavi So poudarili, da bi pobuda predstavljala dejanje, ki bi škodilo sindikalni pogodbeni avtonomiji ter so zahtevali »takojšen umik* zakonskega osnutka.
Konfederalni tajnik CISL Roberto Romei je izjavil časopisni agenciji ANSA, da bo sindikat posegel ter zahteval, naj se odloži obravnavanje zakona, ki ga je predložil minister Scotti v zvezi s ponovnim obračunavanjem draginjske doklade na osnovi pogodbenih postavk. Sindikalni voditelj je še pristavil, da je sindikat večkrat postavil vprašanje strukturne preosnove mezde, toda federacija CGIL-CISL-UIL je vedno trdila, da je treba rešiti ta problem na pogajanjih za posamezne delovne pogodbe. Ubrati bi bilo treba to pot, je dejal, da bi se izognili ne-, varnostim, ki bi izhajale iz splošnih rešitev na osrednji ravni, kar bi onemogočilo zaznavanje sektorskih stvarnosti.
Predstavnik CISL je še pribil, da sindikati izključujejo v vsakem primeru poseg zakonodajnega tipa, ki bi spričo svojih značilnosti ne samo škodoval pogodbeni avtonomiji, temveč celo obdaroval delodajalce ter s tem objektivno okrnil pozicije in manevrsko okretnost sindikata.
Vsedržavni sekretar federacije kovinarskih delavcev Zilli je izjavil, da zakon, ki naj tolmači zadevno snov, predstvalja dejanje, ki je nedvomno zelo hudo, bodisi, ker uveljavlja samovoljno prakso zakonodajnega posega v rriatorijo, ki spada docela v *;>dročje pogajanj in pogodb, bodisi, ker izkrivlja smisel
sporazumom med sindikati, Confin-dustrio in vlado o omejitvi draginjske doklade le na starostno odškod-
nino in na anomalne doklade, ki
predstavljajo osnovo, na kateri je bil izdelan zakonski dekret iz februarja 1977.
S tem, da so postavili ojalovitev draginjske doklade kot osnovo za izračunavanje tudi starostne doklade in vsakršnega drugega činitelja plače — je nadaljeval Zilli — so popolnoma izmaličili zakonski dekret in to nikakor ne more služiti njegovemu pravilnemu tolmačenju.
Dejstvo, da r’ je to zgodilo s privolitvijo vseh političnih sil — je pristavil sindikalni predstavnik — nikakor ne blaži negativne ocene, temveč jo le še poslabša.
V	zvezi z vestjo, ki jo je objavil
«11 Mondo*, je »Proletarska demokracija* izdala poročilo, v katerem pravi, da, če je vest resnična, dokazuje »do kakšne ravni nadutosti je prišla ta parlamentarna večina* in da «dejanje predstavlja pravcato izzivanje sindikalnega boja*. Proletarska demokracija poziva KPI in PSI, naj pojasnita, kakšne odnose nameravata vzdrževati s sindikalnim gibanjem.	>
V	krogih ministrstva za delo je reakcija sindikatov izzvala prav ta ko začudenje. V teh krogih pouda rjajo, da ima zakonski osnutek, ki je bil sprejet na skupni seji ko misij za proračun in delo 26. julija letos en sam člen, ki le tolmači smisel čl. 2 zakonskega dekreta iz februarja lani. V resnici je to tolmačenje omejevalno. Vendar vladnih krogih pripominjajo, da ne bo imelo bistvenih posledic za zasebni sektor gospodarstva, medtem ko bo krepko vplivalo na tistega z državno soudeležbo in na podjetja v pristojnosti občin. S tem tolmačenjem naj bi občinska podjetja prihranila v treh letih 280 milijard lir, Enel pa v enem letu 80 milijard.
(vk)
pa se bodo predstavniki slovenske daje »Komunista* udeležili /cs p8r-
glasila katalonske komunistične ^ tije v Barceloni, s katero um® fr še posebno dobre stike. Na tc ^ stivalu bosta sodelovala tud1 (Cr in folklorna skupina iz Slovenije ^ delegacija slovenskih gospodars ^ kov. Vse to v skladu s poMlk° p8r piranja in sodelovanja z vse1'11 eg> tijami v cilju razvijanja SP10 mednarodnega sodelovanja na ..jj i* cijah enakopravnosti vsake P®r, pil države, na pozicijah utrjevanj« ^ roljubne politike neuvrščenosti 1 (gi -	-	rial®
ja za pravični družbeni soc:
in mir na svetu.
Jože
Spominska svečanost za žrtvami nacistov

MASSA CARRARA - -	. ,-
pokrajinska in občinska uPr®LinsK0 priredile včeraj dopoldne spo® tjj' svečanost za 166 žrtvami na ^gi»‘
nega besa v naselju Vinca ju« leč od Masse Carrare. Nesreči
so hladnokrvno postrelili
e<
zloglasnega vojnega zločine®,
K
i®
jorja Rederja v dneh 24-• "pre’ 26. avgusta 1944; šlo je z« rtavi'{ šalijo. Padlim so oblasti P°s sredi Vince lep spomenik.
Zgledno kaznovani razpečevalci mamil
BOČEN - Tukajšnje
res zgledno kaznovalo feu“^eiV oseb zaradi razpečevanja mamil, tako v prvi vrsti 11 j o® Naložilo jim je celo višje kaL.ijiec' tistih, ki jih je predlagal	n ft
uaiui, ivi	j c	nO * l
Giuseppe VVieser in Gianfran^j terlini bosta presedela v '
let, Domenico Nobile 5 }ej
mesece, Renzo Franceschini. 0<li)
carlo Čnstazza, Tiziano Sig1®
in Agostino Favetta pa 4 let**