PRIMORSKI DHEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
leto V ■ Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
TRST sobota 12. februarja 1949
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
Štev. 36 (1126)
V nedeljo 6. feb. s: je vršila v Planjah konferenca Zveze Partizanov STO-ja. Demokratična javnost je imela priliko, tia se v našem časopisu sezna-ni s potekom te konference. z vsebino referatov, ki so bili na tej konferenci podani, in s sklepi, ki so jih navzoči spregali. Vsi, toliko oni, ki so bili vnsotni, kakor oni. ki so v časopisu prebrali izčrpna poročita, so se mogli vživeti v duh, i ie vodil vse delo te konference: duh demokratičnosti, orbenosti, ustvarjalnosti, doslednosti in poštenosti, v krat-em tisto, čemur pravimo partizanski duh.
Na tej konferenci se ni fantaziralo in niti klevetalo• Razpravljalo se je o naH vsakdanji borbi za obrambo pravic delovnega ljudstva in pridobi-co NOB. o bodočih nalogah, t se tičejo vsakega demokra-171 Partizana še posebej; razpravljalo se je o bližajočih se volitvah .na katerih mora ja°c ljudstvo dati ponoven do-svoje strnjenosti in poli-licne zrelosti.
Kakor je razvidno iz organizacijskega poročila, je bila po-ana podrobna analiza poloZa-a, v katerem se sedaj nahaja Peza partizanov in kaj mora-"n par^zani storiti, da ponov-usposobijo svojo organiza-J° za nadaljnje težko delo,
Kl to še čaka-
Govorilo se je o invalidskem Pra*anju, ki je Se postajalo nad vse pereče; z zadovolj-vom se je ugotovilo, da se to Prasanje blisa svoji dokončni e^tui. Invalidom iz NOB in dovam bo izdatno pomagano I71 to ne samo z besedami; reševanje prošenj je v polnem eku. V kolikor nam je znano, e v mesecih december in ja-,dar Preko sto prizadetih pre-0 akontacijo na račun za-čank,ov> te so se do sedaj na-5 ‘‘J' ui. To izplačevanje se bo e hitrejšim tempom in v ,,nv:e' ti meri nadaljevalo v pri-°dnjih mesecih.
n Na tej konferenci se je konč-o o:iVei tudi spomin na mi-^Ule borbe in na slavno parti-;a7fo epopejo, ki predstavlja a]lep$o stran v zgodovini na-e0a ljudstva.
tu m63 a dne pa se te vršila . , na Proseku neka «.parti-‘ ska» konferenca; besedo
rpl *ZaTls*a smo dadi med na~ ker #e bilo tam pri-Jh tako malo partizanov V? Se ti dokaj sumljivega lzanstva — da o kaki pra-n Partizanski konferenci ne bi v govora. Bolj pošteno Pro?1'? P°Vedati, da se je na sov B U Vrsil° neuspelo ma-dan ° zborovanje (comizio) Vi-Vanj6Vifl frakcionašev. Zboro-ker ■ prav zares ni uspelo,
200 u bil° Pris°tnih 150 do le ]udi. od katerih dober del veri,!n otrok- ter nekaj rado-hi f,eiev' kl so se po nakljub-JU tn ustavili.
i0»?b° tetko uganiti, o čem PorpJn gov°rtii. Z eno besedo ca ji Vl0: od zaf-etka do kon-la: T a ena suma kleveta in
lUdimlU SB mi PraV nit ne ro;!a„ °’ lter nemo, kdo je zbo-
him 0rganiziral in s kaks-
b	namenom■	Vidalijevci so
se rir>Zll!nkov: Posebno ko so sQnia invalidskega vpra-in 5. ' povellčevalt človečanske sPei■i?,,°9rudne ukrepe De Ga-brezsi-rČ vlade. opravičevali sev^T'0 ,nezanimanje ZVU
nn naTa UesreC in VSz bede 771očiZn J71 °zemtiu- Nit jih ni rij o rm£VeSt' da de1stva govo-tnhko ? ? Posprotno in da se k° iKejo	enti doka'c- tet-
ki je
^fOdkom \ l€,dil ned<*skim t°dil- kri n \	lahko sam pre-
rbe tirni? na liniji dosledne °brambo 1 lrnperializmu za
t>k, komu	atitnih Pra-
VanZn0 m Srcu vrnme' do delali	lU invalidov in
hotnost ri \en' da se obrani
UttSein ozemij°uneaa ljUdstva PR. lipovec-tine
u sestala v Parizu
H ki PrinaH P°Slar'f*	Hm-
°SPbno PAudV	MRP' ie	na
Tl PredlOŽil »ktipSčini
S,	nai bi vla-
UtriaP. če	bi t m	Se Stalin	>n
^ niifna	sest. ,r	°	do s«tanka
’	sesta‘a	V	Parizu.
Tretji dan razgovorov glede mirovne pogodbe z Avstrijo
SESTANEK ZARUBIN BEBLER
Koroški Slovenci so hvaležni SZ za njene napore, da hi prišio do pravične in edino mogoče rešitve njihovega vprašanja - Namestniki zunanjih ministrov so včeraj razpravljali o omejitvi izdelave orožja in o vključevanju Neavstrijcev v avstrijsko vojsko
LONDON, 11. — Iz obveščenih krogov javljajo, da se je jugoslovanski namestnik zunanjega ministra ALES BEBLER sinoči sestal s sovjetskim veleposlanikom v Londonu ZARUBINOM. Sestala sta se v sovjetskem poslaništvu.
V pismu, ki ga je danes popoldne poslal jugoslovanski namestnik zunanjega ministra Aleš Bebler tajništvu konference za mirovno pogodbo z Avstrijo, sporoča konferenci svoj prihod v London in izjavlja, da je pripravljen obrazložiti jugoslovansko stališče, če bi delegacije to želele.
Danes so se namestniki zunanjih ministrov za Avstrijo ponovno sestali in so razpravljali o 2. členu v zvezi z omejitvami izdelave orožja. Sovjetski delegat Zarubin je podprl francoski predlog, postavljen na zadnji konferenci. Francoski delegat pa je pripomnil, da je bil ta predlog postavljen pred tremi leti in da spričo sedanjega gospodarskega položaja Avstrije priporoča, naj se ta predlog omili, čeprav ostaja francoska delegacija o celotnem vprašanju oborožitve na svojem dosedanjem stališču. Britan-
ski in ameriški delegat pa sta predlagala, naj se francoski predlog enostavno umakne.
Ker ni prišlo do sporazuma, so nato preučevali 27 člen, ki se za-nato preučevali 27 člen, ki se na-državljanov v avstrijsko vojsko. Sovjetski delegat je predlagal, naj se prepoved vključitve tujcev v avstrijsko vojsko razširi tudi na njeno ■ civilno in vojaško letalstvo in na drugo vojno industrijo. Izjavil je, da ima Avstrija dovolj tehnikov in da ji ni treba najemati tujcev.
Ameriški delegat je zatrjeval, da
je bila ta klavzula vključena, da se prepreči tajna oborožitev Nemčije. Ker pa ni bila nobena taka klavzula vključena v mirovne pogodbe z drugimi bivšimi sovražnimi državami, naj bi se po njegovem mnenju izpustila tudi iz pogodbe z Avstrijo.
Tudi britanski delegat se je strinjal z ameriškim delegatom.
Sovjetski delegat Zarubin je poudaril, da je imela Avstrija takoj za Nemčijo važno vlogo v zadnji vojni in zaradi tega je upravičeno, da se Avstriji odreče tak privilegij v primeri z drugimi satelitskimi državami.
Po izjavah sovjetskega delegata je bila seja odložena na ponedeljek.
Predstavniki koroških Slovencev predsednik Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško dr. FRANC PETEK, tajnik HADERLAP in član odbora DURIZ so izjavili, da so koroški Slovenci bolj so kdaj koli prepričani, da bi njihova ponovna vključitev v okvir avstrijskih meja
hov dokaz	na
anglo^ameriške
Ameriška večina v Varnostnem svetn odbila sovjetski predlog za omejitev oborožitve in za prepoved atomskega orožja - V okviru atlantskega pakta bodo morale samo evropske države prevzeti obveznosti
LAKE SUCCESS, 11. — Varnost, ni svet je sinoči odbil sovjetsko resolucijo, s katero je sovjetski delegat Malik včeraj ponovno predlagal znižanje oborožitve in oboroženih sil velikih držav za tretjino in podpis konvencije o prepovedi atomskega orožja ter nadzorstvo nad atomsko energijo. Za sovjetsko resolucijo sta glasovali Sovjetska zveza in Ukrajina, ostalih devet članov pa se je glasovanja vzdržalo. Seveda je Varnostni svet odobril sklep, naj se komisiji za klasično orožje predloži resolucija o razorožitvi, ki jo je odobrila glavna skupščina v Parizu. Ta resolucija predlaga ustanovitev kontrolnega organa, ki naj sprejema in pregleda informacije držav članic OZN o njihovi oborožitvi in o številu vojske.
Takoj po glasovanju je sovjetski delegat Malik izjavil, da si pridržuje pravice predložiti svoj predlog komisiji za atomsko energijo in komisiji za klasično orožje.
Moskovski radio je v zvezi z delom Varnostnega sveta danes med drugim dejal, da se predstavniki zahodnih držav trudijo, da bi ponovno v Varnostnem svetu pokopali tako jasne predloge Sovjetske zveze. Ti predlogi so v skladu z življenjskimi interesi delavcev vseh držav. Dejstvo, da so predstavniki ZDA in Velike Britanije sprejeli te predloge s sovraštvom, pomeni, da se skušajo izogniti vprašanju prepovedi atomskega orožja in znižanja oborožitve. Toda vse bo zaman, ker življenje samo postavlja ta vprašanja. Vsak dan si sto in sto tisoče ljudi v vseh deželah sveta postavlja ta vprašanja.
Odklonitev sovjetskega jasnega predloga je ponoven dokaz anglo-ameriške napadalne politike, ki se kaže tudi v snujočem se atlantskem paktu.
Iz Washingtona poročajo, da ni še gotov norveški pristanek na ta pakt. Sicer pa se pri pogajanjih opaža, kako se ZDA skušajo vedno bolj izogniti prevelikim obveznostim, ki so jih bile v VVashingtonu prvotno predlagale evropskim državam. Ameriška vlada hoče imeti proste roke in obveznosti naj bi prevzele samo ostale države bloka.
Tako je n, pr. Acheson pred dnevi dosegel, da se v pakt vnese še klavzula, da v primeru vojne, v katero bi bila vpletena ena od držav podpisnic, ni obvezna avtomatična intervencija ostalih držav. To je bil prvi korak nazaj. Na zadnjem sestanku predstavnikov šestih držav je Acheson opozoril, da pogodba ne bo smela vsebovati nobene jasne klavzule o vojaški pomoči in da bo stopila lahko v veljavo šele. ko jo bodo vse prizadete države ratificirale.
Praktično ne prevzemajo ZDA nobene obveznosti in si pridržujejo pravico odločanja, ali bodo intervenirale v primeru vojne; dalje si pridržujejo pravico odločati, ali naj dobavljajo vojaško pomoč in v kakšni meri. Namen vsega tega je doseči, da bi ameriški kongres laže sprejel ta pakt. Vsekakor bo zaključek ta, da bodo evropske države podpisnice pakta prevzele politične in vojaške obveznosti, ne da bi za to kaj dobile od ZDA.
Glavni tajnik OZN Trygve Lie je izjavil, da bo v primeru, da države
sprejmejo regionalne pakte namesto kolektivne in svetovne varnosti, nevarnost, da ne bo mogoče ohraniti trajnega miru. Pripomnil pa je, da postanejo regionalni dogovori lahko koristno o.odje za zgraditev kolektivne varnosti, če priznajo prednost listine OZN nad ostalimi dogovori.	9
0 Antarktiki mora
tli Sofieiska z vaza
MOSKVA, U. — Sovjetska geografska družba, ki se je včeraj sestala v Leningradu je izjavila, da ima neovrgljivo pravico, da sodeluje pri reševanju vseh vprašanj, ki se nanašajo na Antarktiko, in to z ozirom na odkritja, ki so jih v devetnajstem stoletju izvršil; ru-
ski preiskovalci. Ti preiskovalci so zavračali trditve številnih tujih preiskovalcev, ki so zanikali obstoj antaiktienega kontinenta. Ruski pomorščak Fabjan Bellingshausen se je prvi približal obrežju antarktičnega kontinenta leta 1821.
Družba je končno izjavila: ((Poskusi, da bi se odločalo o usodi Antarktike brez udeležbe Sovjetske zveze, so neopravičljivi. Geografska družba se čuti prisiljena protestirati proti nekaterim državam, kj bi rade dosegle neko odločitev glede tega vprašanja brez udeležbe SZ».
BERLIN —Hud vihar je zrušil več razvalin v Berlinu, pri čemer je bilo več nesreč in celo trije smrtni primeri.
Sovjetski protest
croii »MioSitiii Berlina 11 firžaiio zatipane itemčije
Nemški napada'ni krogi skušajo izrabiti vprašanje Berlina za povečanje nasprotstev med zasedbenimi državami - Amerika skuša uničiti trqovino med vzhodno in zahodno Evropo, da bi države zahodne Evrope popolnoma podvrgla Marshallovemu načrtu
BERLIN, 11. — Danes so se ministrski predsedniki zahodne Nemčije sestali v Hamburgu, kjer so razpravljali o porurskem statutu, o spremembi zahodnih meja, o okupacijskem statutu ter so preučili delo parlamentarnega sveta v Bonnu. Sovjetski infonnacijski urad je v noti, ki jo je sporočil tisku, odloč no protestiral proti sklepom parlamentarnega sveta v Bonnu glede vključitve Berlina y državo zahodne Nemčije. Poročilo ugotavlja, da je ta skiep dokaz avanturistične politike parlamentarnega sveta v Bonnu in da se zaradi tega ne more jemati resno.
S tem da se zateka k tem izzivalnim spletkam, skuša parlamentarni svet v Bonnu odvrniti pozornost nemškega ljudstva od dejstva, da zahodne okupacijske oblasti vodijo in izvajajo politiko, ki ima namen razcepiti Nemčijo. Država zahodne Nemčije je praktične že ustanovljena; porursko ozemlje je ločeno od ostale Nemčije. Mirovna pogodba z Nemčijo je še daleč in okupacija Nemčije se s tem podaljšuje za nedoločen čas.
Sporočilo ugotavlja dalje, da iz zivalni in avanturistični značaj te odločitve predstavlja dejstvo, da se ne upošteva okoliščina, da je Berlin lahko samo prestolnica enotne nemške države. Tudi ker je Berlin V sovjetskem področju, je mesto vezano na to področje, zaradi česar se Berlin ne bo mogel nikoli vključiti v ločeno državo zahodne Nemčije.
Nadaljujoč to politiko, zaključuje poročilo, prav gotovo ne bo mogoče izboljšati položaja berlinskega prebivalstva Vso odgovornost za to nosijo nemški avanturisti, med katerimi so predvsem Karl Schmidt, Adenauer, Reuter, Kaiser in vsi ti ati, ki jih podpirajo.
V zvezi z ukrepi anglo-ameriških okupacijskih oblasti o tranzitu bla
iz leta 1937 pomenila narodno uničenje Slovencev. Sklicujoč se na spomenico Osvobodilne fronte, ki jo je poslala namestnikom zunanjih ministrov, so omenjeni predstavniki odločno poudarili zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
eKoroški Slovenci pričakujejo, so izjavili omenjeni predstavniki)), da bo konferenca namestnikov zunanjih ministrov priznala zahteve koroških Slovencev in jim priznala njihove pravice. Slovensko ljudstvo na Koroškem je hvaležno Sovjetski zvezi za njene napore, da bi se sprejela pravična rešitev, in je prepričano, da bodo ostale vlade, ki odločajo o tem vprašanju na londonski konferenci, sprejele pravično in edino mogočo rešitevn.
Kmečka zveza koroških Slovencev je poslala namestnikom zunanjih ministrov štirih velikih držav v London brzojavko, s katero poudarja, da se avstrijske oblasti trudijo, da bi uničile slovensko poljedelstvo na Koroškem, ker odrekajo pravico slovenskih predstavnikov v poljedelski zbornici. Dalje zabranjujejo otvoritev slovenskih kmetijskih šol; med slovenskim prebivalstvom se dnevno izvajajo nasilja. Avstrijske oblasti danes odkrito ogrožajo celo obstoj slovenskega kmečkega prebivalstva.
Koroški Slovenci zahtevajo, naj se mirovna pogodba z Avstrijo sklene čim hitreje in naj se Slovenska Koroška priključi k domovini Jugoslaviji,
Tudi zveza mladine Slovenske Koroške je poslala namestnikom zunanjih ministrov brzojavko, s katero zahteva, naj se Slovenska Koroška priključi Sloveniji v okviru nove Titove Jugoslavije.
Podobne brzojavke so poslale tudi številne krajevne organizacije vse Slovenske Koroške.
Stavka 37.000 rudari
David Kelly nov poslanik
LONDON, 11. — Na Foreign Of-ficeu je. bilo objavljeno, da je bil dosedanji britanski poslanik v Ankari David Kelly imenovan za poslanika Velike Britanije v Moskvi namesto Mauricea Fetersona. ki je upokojen. Kellyja bo pa v Ankari nadomestil Noel Charles.
David Kelly ima 57 let. Bil je predstavnik Velike Britanije na Portugalskem, v Mehiki, v Belgiji, na Švedskem in v Egiptu. Od 1940 do 1942 je bil poslanik Velike Britanije v Bernu; potem je bil imenovan za poslanika v Buenos Airesu, od koder je šel v Ankaro. Noel Charles, novi poslanik v Ankari, je bil dalje časa Bevinov namestnik na konferenci o bivših italijanskih kolonijah. V diplomatsko službo je stopil po prvi svetovni vojni ter je bil predstavnik velike Britanije v Moskvi, Tokiu, Lisboni, Rio de Janejru in v Rimu. Tudi Noel Charles ima 57 let.
V
ga na testi med Nizozemsko in CSR preko Biccne je predsednik gospodarske komisije za notranjo jn zunanjo trgovino Orlop izjavil dopisniku agencije ADN:
Ukrep o tranzitu preko anglo ameriške cone ima namen ovirati mirni razvoj vzhodne cone.
Hkrati z ločeno denarno reformo so zahodne vojaške uprave prepovedale železniški promet med zahodno in vzhodno Nemčijo, kar je povzročilo povečanje prometa z drugimi vozili. Pripomniti je treba, da je izmenjava blaga služila interesom obeh strani Nemčije, ker za hodne cone ravno tako potrebujejo dobave kakor mi. V polovici septembra lanskega leta so zahodne države popolnoma prepovedale sleherni medeonski promet. Ce so sedaj prej?ovedaIe tranzit za države zahodne Evrope, predstavlja ta ukrep predvsem udarec ne za vzhodno cono, pač pa za države zahodne Evrope. Amerika skuša popolnoma uničiti trgovino med vzhodno Evropo in državami evropskega zahoda, da tako popolnoma podvrže države zahodne Evrope Marshallovemu načrtu. Prepoved tranzita bo imela porazne posledice za države zahodne Evrope, katerih deficit, ki znaša mnogo milijonov, se lahko izenači samo s trgovskimi odnosi z vzhodno Evropo. Belgija, Francija, Švica, kakor tudi druge države zahodne Evrope, ki proizvajajo predvsem izdelano blago, ima jo interes prodajati to blago v vzhodni in južnovzhodni Evropi. Amerika nima nikakor namena kupovati te izdelke, ker sama stalno viša dobave svojih izdelkov zahodni Evropi.
Odvzem teh trgov povzroča tež-koče državam zahodne Evrope, v prvi vrsti zahodni Nemčiji, ki ne more prodati svojih izdelkov. To bo povzročilo povečanje brezposelnosti in občutilo se bo še bolj pomanjkanje surovin.
MILAN, 11- — Danes je 37.000 rudarjev Po vsej Italiji stavkalo eno uro iz protesta proti industrij-cein, ki sabotirajo začetek pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Kakor je znano, so bili delpda alei postavili pogoj za začetek pogajanj, naj rudarji na Siciliji in Sardiniji prenehajo s stavko, kar bi pomenilo da se odpovejo svojim zahtevam. Na Siciliji traja splošna stavka v rudnikih že 38 dni; v Calta-nisetti, Ragusi in Enni pa so rudarji tudi zasedli rove. Tudi na Sardiniji so rudarji blokirali rudniške bazene. Kakor poročajo iz raznih krajev, je stavka popolnoma uspela.
V Milanu je prišlo do incidentov med predvajanjem protisovjetskega filma ((Železni zastor». Velika množica se je zbrala pred kinematografom in odločno protestirala proti predvajanju filma. Policija je aretirala okoli 10 ljudi.
Predsednik parlamentarne skupine socialistične stranke Nenni je novinarjem “zjavil, da ?e bodo socialisti v parlamentu poslužilj proti vladi in v državi proti parlamentu, če bo potrebno, vseh sredstev, ki so na razpolago da se prepreči nadaljevanje sedanje vlacvie politike, ki je politika izdajstva in propasti.
PH
japonske vade
TOKIO, 11. — Japonska poslanska zbornica je s 350 glasovi od 446 poverila dosedanjega ministrskega predsednika Yošida, da sestavi novo vlado. Yošida je namreč danes dopoldne pred parlamentom naznanil odstop svoje vlade z ozirom na nedavne volitve. *
Volitve naPartiigalshem
brez protikandidata
LISBONA, 11. — General Norton de Matos je danes zvečer izjavil, da bo jutri izročil vrhovnemu sodišču odpoved na predsedniško kandidaturo. Norton de Matos je hotel kandidirati kot nosilec o-pozicijske liste proti Salazarju.
Rudenko v Parizu
PARIZ, 11. — Bivši sovjetski državni tožilec na nuerenberškem procesu general Rudenko je danes prišel v Pariz. Spremljal ga je major Fedorov, ki bo tud; pričal na Kravčenkovem procesu.
Tednik «Les lettres francaisess poroča da je pozval Kravčenka, naj v 24 urah predloži popoln izvirnik v ruskem jeziku knjige ((Izbral sem svobodo«.
Normalno življenje
v osvobojeni!) krajih Kitajske
NANKING, 11. — Radio osvobo jene Kitajske je sporočil, da je ki-tajska demokratična vojska 4. februarja zavzela mesto Cingmen, 200 kin zapadno od Hankeua. General Fing Cing, poveljnik devete nacionalistične armade, je bil obenem s 3000 vojaki ujet.
Zupan Pekinga Yeh Cien Ying je delegaciji 8 profesorjev iz Nankinga, ki so prišli 6. februarja v Peking, da bi pospešili sklenitev miru, zagotovil, da je komunistična partija pripravljena pogajati se z nacionalistično vlado, če ta dokaže na konkreten način odkritosrčnost pri svojih željah za mir. Ko je radio to poročal, je dodal, da se bo delegacija kmalu vrnila v Nanking.
V krogih, ki so blizu začasnega predsednika nacionalistične Kitaj ske, napovedujejo, da se bo mi nistrski predsednik Sunfo v kratkem vrnil v Nanking. V Kanton je bilo poslanih mnogo uradnih in vladnih osebnosti, da bj pregovorili Sunfo-ja, naj se vrne v Nanking.
Iz uradnih virov se je izvedelo, da sq kitajski komunisti sestavili nov seznam 37 vojnih zločincev. Med njimi je tudi general Cang Kuo prvorojeni sin Cangioajška, bivši japonski poslanik v ZDA An Shih in bivši funkcionar vlade
Agencija Nova Kitajska obvešča, da je bila z obnovitvijo železniških zvez med Pekingom, Mukdenom, Kalganom in drugimi mesti zago-| tovljena redna preskrba mesta z maščobo in žitom. Tudi v Tiencinu se zopet obnavlja normalno življenje.
Kot poroča glasilo komur.ist čn; partije v Pekingu, eJenminjihp«, ustanavlja Kp v Pekingu revolucio-nartio ljudsko univerzo, ki naj vzgoji nove kadre; univerza bo mogla sprejeti 10 tisoč gojencev. V štirimesečnih tečajih bodo gojenci študirali politične znanosti marksi-zem-leninizem, organizacijsko teorijo in zgodovino komunizma na Kitajskem.
razpravljal o imenovanju
tržaškega guvernerja
na zahtevo Sovjetske zveze
Sovjetska zahteva je odgovor na zadnje poročilo gen. Aireya
LAKE SUCCESS, 11. (AFP) — Varnostni svet se bo sestal v torek in bo razpravljal na eni strani o vprašanju pristopa v Organizacijo združenih narodov republike Južne Koreje, na drugi strani pa o vprašanju imenovanja guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje.
O vprašanju tržaškega guvernerja bodo razpravljali zato, ker je bilo to vprašanje vpisano na dnevni red na zahtevo Sovjetske zveze. Smatra se. da predstavlja ta zahteva odgovor na objavo zadnjega poročila gen. Aireya o upravi anglo-ameriSke cone Tržaškega ozemlja, v katerem je izraženo mnenje, naj bi se Tržaško ozemlje vrnilo Italiji.
V dobro obveščenih krogih dodajajo, da bodo predstavniki Francije, Velike Britanije in ZDA službeno iznesli predlog za vrnitev Trsta Italiji.
Oh, la «Voce libera
»
Oh, že zopet ta nesrečna «Voce libera!»
Pred nekaj dnevi smo v našem dnevniku zapisali kristalno čislo resnico: da namreč TRSTA NI ZGRADILA AMERIKA. Nacio-nalšovinistična «La Voce libera* pa je v odgovor na tisti naj čla-nek odgovorila z uvodnikom v včerajšnji številki pod naslovom: kNON L'AMERICA	MA GLl
SLAVI NEMMENO».
Šovinistični italijanski dokaz za to, da «Slavi» prav tako kot Amerikanci niso zgradili Trsta pa je sledeč: « ... la Jugoslavia, paese fabbricato dopo il 1918, in seguito alla vittoria italiana sul-VAustria, vittoria senza la guale Sloveni e Croati si godrebbero ancora U dominio absburpico...«
^Argumenti) je kakor vidite zelo mršav ter velja prav toliko kot če bi dejali, da Benetk, Milana in vseh drugih italijanskih mest ni zgradila Italija epaese fabbricato 83 anni /a». Temu argumentu so podobni tudi vsi ostali: glede tako imenovanega «spirito dhmparzialita ver so la minoranza slava«; glede tistih, ki vcalarono giu dalla Slovenia e dalla Croazia«; glede «trattamen-to privilegiato di fronte agli i ta-Hanin s strani Avstrije, ki je n. pr. leta 1910 naštela namesto
83.000 Slovencev v Trstu samo
59.000 (tega ne trdimo mi, temveč Angelo Vivante — Italijan in mnogo boljši socialist od n. pr. «socia!ista», ki se piše «condiret-tore Giuseppe Dulci«, za katerega je Trst in cela Julijska krajina prav tako eitalianissima» kot je bila aitalianissima» za Mussolinija — toda zaradi tega (bog nas varuj!) Giuseppe Dulci ni fašist, niti samo šovinist ali pa navaden nacionalist, temveč pravi pravcati «social:st»; prav tako so mršavi njihovi argumenti glede nnše asopraffazione«:	«sopraffazione» je namreč zahtevati narodnostno enakopravnost ali pa takšne življenjske pogoje za Trst, da se bo mesto razvijalo in da se ne bo n. pr. zoret ponovilo tisto, kar se je zgodilo v tistem edinem četristoletju, ko je bil Trst pod Italijo: samo dve številki naj omenimo — leta 1918 je štel
250.000 prebivalcev, leta 1945 zopet 250.000 prebivalcev. Zakaj,
773 ljudskih univerz
deluje v Jugoslaviji
BEOGRAD, 11. — V Jugoslaviji deluje sedaj 773 ljudskih univerz: od teh je 631 na vaseh in 142 v mestih in industrijskih centrih-Njihova glavna naloga je v tem, da dvigajo kulturno raven najširših slojev ljudskih množic s predavanji, tečaji in diskusijami kakor tudi s tem da širijo znanost med množicami.
Tudi pred vojno so sicer obstajale 1 jufske univerze, toda njih število je bilo mnogo manjše zaradi preganjanja po oblasteh. Takoj po osvoboditvi raznih teritorijev, še med samo vojno, so se ustanavljale ljudske univerze. Po osvoboditvi pa so doživele ljudske univerze nagel razmah, ker predstavljajo eno izmed oblik, preko katere se izvaja ljudska vzgoja na množičen način.
V LR Sloveniji je sedaj 115 ljud. sle ih univerz. Zaradi velikega zanimanja, ki ga kažejo poslušalci za politična predavanja, je bilo samo v času med januarjem in julijem v preteklem letu več kot 27 tisoč političnih predavanj, ki jim je prisostvovalo 1 milijon 700 tisoč oseb.
V LR Crni gori je bila poleg 28 ljudskih univerz v mestih in vaseh otvorjena na Cetinju še central, na ljudska univerza. V prvih šestih mesecih preteklega leta je bilo na teh univerzah 411 političnih predavanj, ki jim je prisostvovalo 51 tisoč poslušalcev; ostalih 346 predavanj o raznih vprašanjih pa je pritegnilo 24 tisoč poslušalcev.
V LR Makedoniji je v istem času delovalo 188 tečajev za širjenje znanosti med ljudstvom: teh tečajev se je udeleževalo 81 tisoč oseb. Političnih predavanj je bilo 545 z udeležbo 74 tisoč oseb.
IKI
cerkve v Bolgariji ^-vohuni
SOFIJA, 11. — Sodišče v Sofiji je obtožilo 14 članov vrhovnega sveta protestantskih cerkev z Vasiljem 2jabkovim na čelu. Izrabljajoč versko svobodo y Bolgariji, so se ti
ljudje predali vohunstvu na račun tujih obveščevalnih služb. Med drugim so zbrali in izročili tujim ob veščevalnim službam mnogo podatkov, ki se tičejo organizacije in oborožitve bolgarske vojske, namestitve čet, premikanja in opreme sovjetskih čet. dokler so se te nahajale v Bolgariji. Razširili so tudi spletke proti ljudskim oblastem ter hujskali kmete, naj sabotirajo gospodarske ukrepe vlade.
Po 9. septembru 1944. je Vasili 2jabkov postal agent britanske obveščevalne služoe in pozneje ameriške obveščevalne službe. Leta 1946 je bil član bolgarske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Izrabljajoč zaupanje, ki ga je užival, se je postavil v službo dveh tujih delegacij, katere je obvestil o sklepih in namerah bolgarske delegacije.
Obtožnica izjavlja, da je vrhovni svet protestantskih cerkev naložil obema obtožencema nalogo, da gresta k tajniku ameriškega poslaništva v Sofiji Bračku, da bi ga prosila za okupacijo Bolgarije po ZDA in Veliki Britaniji. Black je obljubil posredovanje v primeru neredov, ki bi jih izzvalo nezadovoljstvo. Te obljube so obtožence opogumile, da so pričeli razvijati široko aktivnost ter organizirali med drugim sestanek Nikole Petkova, Gemeta in drugih reakcionarnih voditeljev s predstavniki ameriške delegacije v Sofiji.
isle
ATENE. 11- — Radio Svobodna Grčija poroča, da so enote sedme divizije demokratične vojske, ki delujejo na odseku med vzhodno Makedonijo in Tracijo, zlomile besno ofenzivo sovražnikov proti hribovju Kerdilija. Sovražnik, ki se je moral umakniti, je naslednjega dne zopet izvedel napad, toda bil je ponovno odbit.
naj odgovori profesor Furlani, Jel najbrž ne želi, da bo Trst štel leta 1999 zopet 250.000 prebivalcev ali Pa še manj, kar bi se prav gotovo zgodilo, če bi Tržačani poslušali njegovo in generala. Aireya predvolivno propagando.
Sicer pa bomo v kratkem začeli v našem dnevniku objavljati z dejstvi in številkami argumentirano razpravo o volitvah V Trstu v letih 1907 do 1913, iz katere bodo razni Furlaniji, Dulciji, Agacciji (ki je še nedolgo od tega — v «duhu nepristranosti» — zahteval, da tržaški Slovenci prenehajo govoriti v «svoji materinščini), lahko ugotovili, kakšne «predpravice» je ranjka Avstrija dajala tržaškim Slovencem pred tržaškimi Italijami. Zato naše g-i-tatelje na to razpravo že danes opozarjamo.
ie
Vsekakor lahko trdimo, da so se Vldalijevi uredniki njegovega glasila izkazali v zadnjih sedmih mesecih kot zelo nesramežljivi ljudje, čeprav dobro vemo, da je ta izraz mnogo, mnogo preblag za vse neprebavljivosti, ki so jih v svojem glasilu raztresli in jih še raztresajo.
Toda gtej !
Sovjetska zveza je vedno — dosledna svoji zunanji politiki vzpostavitve v Evropi in na vsem svetu pravičnega miru — zahtevala na vseh mednarodnih pogajanjih glede mirovne pogodbe za Avstrijo, da se Slovenska Koroška priključi Jugoslaviji in na ta način koroško vprašanje reši na edino pravičen in mogoč način. Zato je sovjetski zastopnik na konferenci štirih namestnikov zunanjih ministrov v Londonu te dni dvakrat predlagal, naj štirje ministri zaslišijo tudi zastopnika vlade FLRJ glede njenih teritorialnih in reparacijskih zahtev. Ta sovjetska zahteva je vsekakor zelo važen faktor sovjetske zu-nanie politike in o njej piše ter jo posebej poudarja ves demokratičen tisk na svetu. Zaradi tega bi bilo logično, da bi to so-vjetsko zahtevo poudaril v Trstu predvsem tisti časopis, ki se najbolj trka vsak dan na prsa, da je edini pravi tolmač politične linije Sovjetske zveze. Ta list je «11 Lavoratores.
Toda čitatelji tega lista so morali te dni kaj pridno stikati, da bi nekje med vrsticami o atlantskem paktu in drugih vesteh našli tudi omenjeni predlog Sovjetske zveze. Nesramežljivi uredniki Vidalijevega glasila so hoteli in hočejo vest o Zarubinovem predlogu na vsak način prikriti pred svojimi čitatelji. Postali so namreč zelo sramežljivi, ker si pač mislijo, da bi jih lahko njihovi lastni čitatelji zaradi njihove prevelike nesramežljivosti ponovno začeli obsojati. Zaradi tega modri uredniki prikrivajo sovjetsko linijo zunanje politike. Mar so ji nasprotni?
Mar ni to prikrivanje antiso-vjetizem, katerega obdolžujejo nas?
Zakaj ne zapišejo, na vidnem mestu (vsaj tako vidnem kot so zapisali na pr. «Banda Beltram« včeraj), da je radio Moskva II, t. m. javljal v vseh jezikih večkrat na dan:
«Sovietski delegat je dejal: Predstavnik Jugoslavije mora biti zaslišan po vseh točkah«.
Zakaj ne zapišejo tega?
Mar zato, ker se ne strinjajo s Sovjetsko zvezo glede priključitve Slovenske Koroške k Jugoslaviji? Drugega vzroka pač ne more biti, Toda temu se pravi biti proti sovjetski zunanje politični liniji.
Temu se pravi antisovjetizem.
Zato ponavliamo: Vid ali ni So* vjetska zveza !
OSLO — Volitve za parlament na Norveškem se bodo vršile 10. oktobra 1 -L
Pogosle sinčke v ZDA
FILADELF1A, 11. — V Filadelfiji je danes ves prevoz prenehal obratovati zaradi stavke 15 tisoč delavcev, ki zahtevajo povišek plače. Delodajalci ponujajo povišek treh centov na uro, sindikat pa zahteva 20.
Axel Munihe umrl
STOCKOLM, 11. — v Stockolmu je danes umrl pisatelj Axel Mun-the, avtor knjige «San Michele«, ki je prevedena v skoraj vse jezike sveta. Bil je osebni zdravnik kraljice Viktorije Švedske, nakar je dalje časa živel na otoku Capri. Zadnja leta pa je živel v Stockolmu kot gost kralja Gustava, katerega intimen prijatelj je bil.
12. februarja 1949
•i
Ogorčenje delavcev, ki so včlanjeni v Enotnih sindikatih, ki so ostro protestirali proti namerni izključitvi te sindikalne organizacije s slovesnosti, ki je bila v soboto v ladjedelnici Sv. Marka, in pa izrazi nezadovoljstva zaradi težkih gospodarskih razmer, v katerih so danes prisiljeni živeti delavci ladjedelnic CRDA, so zelo slabo vplivali na nekatere visoke osebnosti finančnih in industrijskih združenj kakor tudi na predstavnike tukajš nje vojaške uprave, ki so bili navzoči na slovesnosti v čast prvi ladji, ki bo zgrajena na račun Marshallove pomoči.
Niso se mogli pomiriti z dejstvom, da si je upal čisto navaden delavec na tako «resni» slovesnosti prikazati stališče delodajalcev v njegovi pravi luči ter da si je.tudi-upal obsojati njihova dejanja. Ne, tega si res niso zaslužili. ((Nehvaležnost je plačilo ;,veta», so drug drugemu hiteli zatrjevati. Kakšna nehvaležnost! Namesto da bi se delavci zahvalili industrijcem in vojaški upra vi, ki so tako dobri, da jim dajo delo in zaslužek in da jun celo v znamenju Marshallove pomoči preskrbijo nova naročile za izgradnjo ladij, brez katerih bi si naše ladjedelnice ne vedele kako pomagati in bi bili delavci prisiljeni umirati od gladu in revščine, pa si še upajo protestirati in obtoževati.
Približno v tem tonu se je izrazila y svojem članku «Voce libera«. ko je pisala o poteku slavnosti. V njem je pozivala vsg delavce, da le še nekoliko potrpijo, čeprav so nji bove razmere trenutno zelo slabe, ker se bo namreč položaj, zahvaljujoč se Marshallovi pomoči, zelo izboljšal in bodo s tem izginile vse težave in težkoče... sam med in mleko se bosta cedila
Ogorčen se znaša pisec članka nad voditelji Enotnih sindikatov, ki so sl sploh upali zahtevati vabilo za udeležbo na tej slovesnosti. Vraga, saj so vendar proti Marshallovemu planu, kaj torej hočejo...
«La Voce liberan je s svojim člankom z eno besedo potrdila še enkrat naso trditev, da je in ostane Zagovornica delodajalcev in sovražnica delavskega razreda. S tem da tako opravičil je in zagovarja »dvoj-no meros vojaške uprave, zagovarja obenem tudi njeno stališče do prebivalcev Tržaškega ozemlja, ki jih tako deli: na tiste, ki nikoli «no čejo» odobravati politike vojaške uprave in s katerimi torej ne more niti razpravljati, in pa na one, ki se vedno v vsem strinjajo z vojaško upravo in ki so vedno proti za" ščiti interesov delovnih množic
Radi bi vedeli, zakaj se «Voce liberan tako razburja, če si je «upal» preprost delavec ožigosati delovanje in stališče delodajalcev.
Zato dodaja v svojem članku: jr...Mislimo, da je prišla ura tudi za vse tiste, ki z zavezanimi očmi sledijo lažnim prerokom, da spregledajo ter na lastne oči spoznajo, kakšen je resnični položaj...«
Tudi mi smo istega prepričanja, le želeli bi, da spregledajo res pravi »slepci n
Omejitev pohrošnie
električne energije
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZARADI NEPOPUŠČANJA DELODAJALCEV
Še vedno nobenega sporazuma
o povišanju draginjskih in krušnih doklad j vpisanih na dnevnem redu, pozdra-
| SEJA OBČINSKEGA
Ali bodo ros _
pokojnine upokojencem AGEGAT a ?
Na seji občinskega sosveta v če-i irtek je podžupan dr. ing. Vislntin pred obravnavanjem vprašanj
povišali Praznik žena 8. marec bodo tudi lelos proslavljale tržaške žene
TRST, 11. (PIO) — Z ukazom ZVll št. 25 veljajo od včeraj v an-glo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja omejitve v potrošnji električne energije, ki Imajo svoj vzrok v mrzlem vremenu in v najbolj suhi zimi, kar jih pomnijo zadnjih 100 let. zaradi česar je nastopilo pomanjkanje električne energije.
Ukaz določa 35 odst. znižanje povprečne mesečne potrošnje električne energije v dobi od maja do septembra 1948 za tiste potrošnike, ki porabijo 15 kilovatnih ur ali več.
Upati je, da bodo omejitve trajale le malo časa ter da jih bo mogoče čimprej odpraviti. Podobne omejitve v Italiji veljajo že od 16. decembra 1948 naprej.
Ukaz prepoveduje uporabo elektrike za naslednje svrhe: proizvodnja pare: segrevanje z industrijskimi električnimi ogrevalnimi napravami v primeru, če je te mogoče nadomestiti s segrevanjem s pomočjo goriv;
segrevanje prostorov za javne sestanke in prireditve, kavarn, restav-racij, hotelov, trgovin, javnih poslopij, javnih in zasebnih uradov, delavnic in industrijskih naprav.
Družbe, ki dobavljajo električno energijo, bodo upravičene nadzorovati uporabo elektrike ter javiti kršilce oblastem v postopek.
Javnost pozivamo, naj omeji potrošnjo električne energije do skrajne mere, da bi tako preprečila nadaljnje že strožje omejitve, ki bi vplivale na zaposlitev delavcev in ki bi lahko povzročile morebitno prekinitev dobavljanja električne energije.
Industrijska združenja ze razpravljajo o možnosti zasebnega proizvajanja električne energije, da bi tako premostila pomanjkljivosti v rabi električne sile v prizadetih industrijah.
Sporno vprašanje o povišanju draginjskih doklad in družinskih doklad je stopilo v novo fazo. Sindikalne organizacije so namreč prejele odgovor združenja industrijcev ali bolje rečeno kopijo govora, ki so ga imeli predstavniki delodajal cev na zadnjih pogajanjih, ko sc izjavili, da se je položaj tržaškega delavstva v zadnjem času precej izboljšal ter da bi bilo treba zaradi tega draginjr-ke in družinske doklade kvečjemu znižati, nikakor pa ne povišati. V teh svojih izjavah so hoteli predstavniki delodajalcev prepričati predstavnike sindikalnih organizacij, da je njih položaj danes tako težak, da bi. pomenilo vsako tudi najmanjše povišanje draginjskih doklad veliko žrtev.
To je v glavnem vsebina odgovora združenja delodajalcev, odgovora, ki je opremljen z vsemi mogo čimi statističnimi podatki. Toda ti tatistični podatki, čeprav bi imeli kakršno koli formalno vrednost, ne morejo dokazati prav ničesar, ker se ne oslanjajo na kriterije, ki bi odgovarjali resničnemu položaju tržaških delavcev. Vse trditve delo dajalcev se oslanjajo le na eno točko in sicer: preučitev sprememb v cenah življenjskim potrebščinam, ki služijo za določanje višine življenjske ravni. Toda prav v tej točki sindikalne organizacije ne morejo nikakor soglašati s trditvami delodajalcev, ker nima položaj, ki ga delodajalci navajajo, nikake zve ze s položajem, v katerem se nahajajo tržaški delavci. Pomisliti moramo samo to, da mora človek ku-puti mnogo stvari, ki v takih statističnih podatkih niso nikoli upoštevane in torej ne more biti razvidno, koliko se je življenjska raven zvišala ali znižala.
Ze dolgo časa zahtevajo sindikal ne organizacije, da bi se pričelo s sestavljanjem resničnih statističnih podatkov, ki bi lahko podali kolikor mogoče točno sliko življenjske Tavni. Po mnenju sindikalnih voditeljev bi morali določiti količino življenjskih potrebščin, ki jih nujno potrebuje družina, ter pridati tej skupno vsoto, ki bi jo moral; pri nakupu teh stvari potrošiti. In šele na podlagi te statistike bi morali pričeti s primerjavo z mesečnimi prejemki.
Iz vsega tega sledi, da sindikalne organizacije ne moreio sprejeti za osnovo pogajanj z delodajalci takšno gledanje na življenjske pogoje tržaškega delavstva. Pogajanja za rešitev upravičenih zahtev tržaških delaveev morajo temeljiti na resničnem proučevanju potreb tržaškega delavstva, ki jih s svojimi tako revnimi plačami ne morejo kriti. Pri pogajanjih pa seveda ne smejo delodajalci in predstavniki sindi kalnih organizacij pozabiti na brezposelne in upokojence, ki morajo prejemati podpore in pokojnine iz tistih denarnih fondov, katere po-
magajo vzdrževati zaposleni delavci, s čemer se tudi njihovj mesečni prejemki znižajo.
Izgovori, ki so jih delodajalci navedli, ne morejo biti na noben način sprejemljivi. Zato bo dolžnost sindikalnih voditeljev, da vztrajajo pri svojem stališču
GLASBENA MATICA
KONTOVEL
V NEDELJO 13. T. M. OB 16
KONCERT ujnetnih pesi in npeinili arij
V Prosvetnem, domu bodo nastopili naši najboljši solisti in Komorni zbor.
Zborovodja: UBAL D VRABEC. Pri klavirju: M. SANCINOVA.
vil dr. Renata Caporalija. Omenje ni funkcionar sc je v četrtek zadnjič udeležil seje sosveta, ker odhaja na novo službeno mesto v Run. Imenovan je bil namreč za glavnega tajnika na mestni občini v Runu.
Na seji je bil prečitan osnutek pravilnika, ki predvideva povišanje pokojnin upokojencem ACEGAT-a. Potem ko se je sosvet seznanil tudi s predlogi sindikalnih organizacij, je bilo to vprašanje odeodeno do prihodnje seje, ko bodo izrekli končno odločitev.
■Sosvet je nato odobril stroške v višini 7 milijonov lir, ki so potrebni za zgraditev novih kopališčnih naprav v mestnem kopališču v Ul. P. Veronese. Poleg tega so bile odo brene še oprostitve pri plačevanju trošarin in občinskih taks v letih 1945-48, V najem je bil oddan poslovni prostor v občinski hiši št. 945 pri Zgornjem Sv. Ivanu. Prav tako je bil oddan v najem prostor za lepenjc lepakov reklamnemu podjetju »Fublital« in kos zemljišča na Opčinah državnemu prevozni'
jtfjihovo glavuo geslo pa mora biti enotnost
Približuje se 8. marec, praznik vseh žena. ki so ga v Trstu demokratične žene že tri leta po vojni tako svečano proslavile ter s tem dokazale, da stoje trdno na braniku miru in svobode ter da so pripravljene storiti vse, samo da bi zagotovile svetu mir in pogoje za boljše in srečnejše življenje.
Skrb demokratičnih tržaških jena je. da bi tudi letos uspel njihov praznik tako, da bi z njim lahko ponovno pokazale svetu svojo odločno voljo boriti se proti imperializmu, proti vojnim hujskačem ter da bi dokazale, da hočejo s svojo združenostjo in enotnostjo doseči cilje, ki so si jih zadale v dolgih in težkih letih osvobodilne borbe.
Vsi dobro vemo, da je prav ASIZ/, s svojo borbeno in slavno preteklostjo združevala v svojih vrstah vse žene, ki so s svojo odločno borbo prispevale k uničenju fašizma, ki so sc borile proti vsakemu izkoriščanju, ki so se borile za mir,
škemu podjetju »Bratje Gondrand«. j svobodo in demokracijo. S svojo
PREŠERNOVA PROSLAVA NA KONTOVELU
bo danes v soboto 12. februarja ob 20 uri. Spored: prizori, deklamacije, samospevi in petje.
Zakoni Tržaškega ozemlja
naj veljajo tudi za tvrdke iz republike
YU mora izvajali objavo o dolžnosii podružnic tvrdk iz Italije, da vodijo ločeno knjigovodstvo
Objava PIO kakor tudi objava št. 1, objavljena v Uradnem listu 2JVU z dne 1. t. m., je opozorila na dolžnost podružnic italijanskih tvrdk v Trstu, da v.odijo sanjustoj no knjigovodstvo, ločeno od knjigovodstva central v italijanski republiki.
To opozorilo je vzbudilo v prizadetih krogih odpor, ki se je izražal v dgiuntinem« tisku. To pa še ni vse. Odpor je postal organiziran in y preteklih dneh so se vršila celo zborovanja številnih prizadetih tvrdk in podružnic z namenom, aa bi preprečili, da bi se objava VU izvajala. Poročilo o zborovanju nasprotuje namreč temu, ne glede na politične, ustavne, mednarodne, pravne in finančne predsodke (zanimivo, kaj vse si upajo naštevati zastopniki tujih tvrdk, ki poslujejo na področju Tržaškega ozemlja. Po tej praksi bi cilo priporočati tudi drugim, n. pr. jugoslovanskim dr žavljanom, da bi v bodoče svoje želje takole formulirali!). Kljub pridržku glede «predsodkov» pa potočilo vseskozi govori o Tržaškem ozemlju in republiki ter o italijanski vladi in VU, kot o dveh ločenih pravnih pojmih, Je tedaj že v korepu nelogično in teh nasprotstev ne more odpraviti v svojih navedbah, ki naj bi dokazovale nasprotno.
Najprej pravijo zborovalci, da je. gospodarska in tehnična podlaga za obstoj teh podjetij na Tržaškem ozemlju le v povezavi z glavnim podjetjem ter da bi zahteva o raz delitvi kapitala oz. družbenega imetja in ustanovitev posebnih ločenih podjetij z ločeno upiavo in knjigovodstvom šc poslabšala že
težki poiožai. S tem bi nastala večja bremena in višji produkcijski stroški.
Enakost za vse tuje tvrdka
Ustanovitev conskega upravnega odbora s pravosodno oblastjo
obsojen na tri mesece ječe
trst, 11. (RIO) — Z objavo v Uradnem listu Zavezniške vojaške uprave je bil danes ustanovljen conski upravni odbor z vsemi pravosodnimi oblastmi in funkcijami, ki jih podeljuje zakon iiGiunta Provinciale Amministrativa in Bede Giurisdizionalei*
Ukaz ZVU št. 24, ki ustanavlja ta odbor v anglo-ameriškem področju Svobodneaa tržaškega ozemlja, določa, da bo postopek isti kot pri «Giunti», kot to predpisuje obstoječi zakon.
Kot del italijanskega Upravnega sistema se bo ronski upravni odbor bavil s prizivi proti odločbam občinskega sveta v takšnih zadevah, kot so na primer gradnja občinskih cest, dobrodelne ustanove, pristojbine in dovoljenja.
Odbor bodo sestavljali naslednji člani: conski predsednik ali njegov namestnik kot predsednik; dva (d-onsiglieri di prefettura« kot člana. ki ju bo moral imenovati ob pričetku vsakega leta conski predsednik, in dva najstarejša člana conskega upravnega sveta kot člana kt ju bo določila «Deputazione Provinciale« Tr> višjo službeno starost bo določal datum imenovanju ^ primeru enake staiosti imenovanja pa starost.
Pred viijim vojaškim sodiščem, |
kateremu je predsedoval sodnik Bay-I
lisa, se je včeraj moral zagovarjati industrijec Adalbert Skalak. Obtožen je bil. da je protizakonito imel V posesti samokres Beretto in iar-žer s sedmimi naboji.
V njegovi spalnici na stanovanju v Ulici dello Scoglio 21 je policija našla orožje, ki je bilo skrito v nočni omarici med copatami in čevlji. Pred sodnikom se je sicer pojavil ie pred nekaj dnevi in ti pred sodiščem za določevanje narokov, toda tedaj so samo določili dan procesa. njega pa poslali nazaj v ječo, ne da bi mu podelili vsaj začasno svobodo.
Iz sodnih zapiskov je razvidno, da ga je Prav za prav pokopala Ženska. Zvečer 3. t. m. je privozila »emergepza« pred njegov dom. Med njim in med neko Vando Pcnneje-vo, s katero živita skupaj, je prišlo do spora. Agent Josip Bašič je skušal oba pomiriti. Vendar sta bila preveč razburjena. Pennejeva je še isti večer hotela skupaj s sinom zapustiti dotedanji krov. Končalo pa se je s tem da je Pennejeva mimo pokazala agentom, kje ima Skalak samokres.
Obtoženec je včeraj dejal, da »ploh ni vedel, da ima še orožje v hiši. Posebno pa še, ker so mu maja 1945 leta zaplenile vojaške oblasti vse orožje. Ker pa tedaj ni bil prisoten, ko so vojaške oblasti zaplenile to orožje, se je pač lahko pripetih), da je še kaj ostalo.
Zanimivo je, da je kot priča, toda obrambna, nastopila tudi Pennejeva. Očlvidno je bil družinski »por že davno pokopan. Tako je vsaj včeraj kazalo, ker je s svojimi izjavami na vse načine zagovarjala Skalaka. Začudila se pa je, ko je slišala, da je Skulak imel tri pare copat. Saj gre vsako Jutro, ko vstane, bos iz spalnice naravnost v kopalnico, kjer si obuje čevlje. Pokazalo se je, da je žena storila usoden korak le zaradi trenutne ihte. skratka iz golega maščevanja, nikakor pa ne i* hujših namenov. Ker pa je tak zagovor naletel na gluha ušesa pri sodniku, je zagovornik napel druge strune. Začel je risati obtoženca kot vzornega moža. Tako smo izvedeli, da je predsednik znane Zveze sinjega križa sv. Jurija, ki se najbolj ponaša po tem, da ima morda najbolj pester naiJov, Od-
vetnik je še z raznimi vprašanji, ki jih je zastavil obtožencu, skušal doseči svoj namen. Toda zaman, vse te načrte je prestrigel sodnik, ki jih nj dovolil. Proces se je začel zjutraj in je bil z opoldanskim premorom zaključen zgodaj popoldne. Ob štirih je bilo. ko je sodnik čital pravdorek in sodbo. Skalak je bil spoznan za krivega in obsojen nn tri mesece ječe in na plačilo 300 tisoč lir globe. Obtožencu je zagovarjal odvetnik Berton.
Krepitev ameriške pic* v Trstu
Lokalna agencija, ki pripada koncernu okrog ((Giornalen, obvešča, da se mudi v Trstu g. C. Kerr, podpredsednik ameriške plovne družbe «Lykes Bros Stearns hipu iz New Orleansa. Uredniku te agencije, ki se je z njim razgovarjal, je izjavil g, Kerr, da je prišel v naše mesto, da bi se sporazumel s krajevnimi trgovskimi in pristaniškimi krogj o tem. kako bi okrepili plovne zveze Trsta in Jadrana z Mehiškim zalivom. Američan je tudi izjavil, da bi bilo potrebno promet z Ameriko tako okrepiti, da bj ustvarili soliden most «New Orleans-Trst«.
Čudimo se, da «giuntina» glasila ne komentirajo te vesti z rezervo, ko vendar trde (vsaj v predvoliv ni kampanji) da je treba v prvi vrsti zaposliti domače ladjevje in pomor ščake. Mi nimamo nič proti okrepitvi prometa Trsta s katerim koli delom sveta, toda pri teh «krepit vah» treba misliti najprej na tržaške koristi, na Lloyd, ne pa na dru ge družbe, ki svojih dobičkov ne bodo pustile v Trstu. Posebno še, ko postaja zaposlenost trgovinske mornarice v svetu vse manjša in bo vedno več ladij v razpremi, zlasti v ZDA, kjer jih je blizu 12 mi lijonov ton brez dela.
Obisk A. C. Kerra pri proi. Palutanu
Včeraj zjutraj je predsednik pokrajinskega sosveta prof. Palutan sprejel podpredsednika ameriške plovne družbe Aleksandra C. Kerra. Z njim sta bila tudj VVolfson in Ma-lazzi. Vij skupaj »o se pogovarjali o prometu in trgovini Trsta z Združenimi državami Amerike.
Seveda je gospodarska podlaga za obstoj podjetja na Tržaškem ozemlju delo in zaslužek, ki ga tako podjetje na Tržaškem ozemlju ima, ne pa »povezava*. Ta je lahko samo politična podlaga! V tem pogledu pa morajo biti vsa tuja podjetja na Tržaškem ozemlju izenačena. Po-družnica dunajske, praške, zagrebške ali londonske tvrdke v Trstu gotovo ne more odgovoriti davčni upravi, ki je zanjo pristojna, to je tržaški, da je njeno knjigovodstvo in uprava na Dunaju, v Pragi, 7.a grebu ali Londonu. Kaj takega tudi niso mogle uvesti niti italijanske zavarovalnice, ki so imele nešteto podružnic v raznih državah, pa povsod ločeno ravnateljstvo, upravo, knjigovodstvo. Ponekod še mnogo več: državne uprave so zahtevale jamstvo, da se ne bodo fondi Podružnice (t. j. dobički) prenašali iz države brez dovoljenja državne u-prave. Saj drugače je vsaka suverenost državne uprave v inančnem upravnem poglčdu nemogoča! Tudi vsako sestayljapje državnega proračuna in plačilne bilance je iz ključeno po tej praksi. VU ima zato popolnoma prav in je celo dolžna, da tu enkrat napravi red.
Prizadeti zborujejo in dokazujejo z ugibanji
Zbor zuslopnikov tvrdk iz republike se sklicuje na italijanski zakonik in mednarodne pogodbe, ki da ne dajejo opravičila odredbi VU. Cernu neki ne? Tega niti sami ne vedo, marveč govore na splošno o investicijah tvrdk iz republike v Trstu in tržaških V republiki (teh najorže ne bo dosti), o kapitalih, o istem denarju, narodnosti in držav ijanstvu itd. Seveda vse brez utemeljitve. Trde, da narodnost, dr Žavljanstvo italijanskih družb, zavodov in posameznikov ni niti po pravu niti Ide facto» izpremenjena. Kaj pa mirovna pogodba? O tej seveda ni besede. Cernu potem gospodje uporabljajo označbo «STO»? * Pri ugibanju, čemu je VU izdala to objavo, navajajo dve možnosti: Prvič: VU naj bi bila pri tem mislila izvajati čl. 6 ukaza št. 4 z dne 22. septembra 1947, ki vsebuje odredbe glede neposrednih davkov »družb in zavodov, ki imajo svoj pravni sedež zunaj področja* (namreč anglo - ameriške, cone). — V členu 6. je namreč rečeno, da je pristojen za davčne ugotovitve oni davčni urad, v čigar območju ((obstaja upravni urad, ali obratovalnica, ali podružnica družbe oz. za voda«.
Drugič: razlog za tak postopek s strani VU naj bi bile prošnje za posojila, ki so ali jih bodo aditte italiane« (nova definicija), ki imajo podružnice v Trstu, vložile pri VU, kakor tudj tržaške tvrdke, ki imajo podružnice v republiki (razen nekaj trgovcev s kavo ni pri zadnjih nikakih pomembnih prime rov).
Državna oblast Tržaškega ozemlja je suverena
Dokazovanje k prvi možnosti: čl. 6. ukaza št. 4. da sloni na načelu, ki je sedaj popolnoma zastarelo, o avtonomnem državnem proračunu za Tržaško ozemlje. Ce bi VU tak dokaz sprejela, čemu potem gen. Airey sestavlja proračune? Ali ne govore prav prosluli (irimski sporazumi« od 9. marca pr. 1., da so skle njeni »v želji izvajati določbe mirovne. pogodbe«? In podpisala jih je tudi vlada italijanske republike! VU. pa je tudi ponovno potrdila, da mirovna pogodba še vedno velja. Torej se bo treba po njej ravnati.
Ce De Gasperijeva vlada ni izdala slične odredbe za njeno področje, je to njena stvar. Ni nikake potrebe sklepati sporazume obeh vlad glede dvojnega obdavčevanja, vsaka naj obdavčuje za svoje področje, tvrdke pa naj imajo na vsakem področju svoje knjigovodstvo v redu epa mirna Bosna!«. Končno bodo menda priznale, da VU in davčna uprava njenega področja ne moreta podpirati davčne nemorale, kajti pri sedanjem stanju imamo vse možno sti davčnih utaj in izmikov, n* pa dvojnega obdavčenja. Opozorilo VU je ro tej strani jasno in točno ter
ščiti interese tržaške davčne uprave, obenem pa vendarle že potrjuje načelo davčne enakosti za vse, ki poslujejo na tržaškem področju.
Ni važno ali so objavo VU povzročile prošnje glede posojil. Zato je odveč pobijati ugovore, da bi VU bila opravičena le, če sporazumi med njo in rimsko vlado ne bi dovoljevali drugačnih načinov poroštva glede razdelitve, uporabe in kreditiranja finančnih sredstev. Ali da bi za ta primer smela izdati odredbo, ki bi veljala le za prizadete tvrdke-prosilke, ne pa za druge.
Ker pa so sami zborovalci čutili, kako majavi so njihovi ((dokazi«, so končali s pozivom, naj bi oblast poprej sklenila recipročne pogodbe z italijansko vlado (to zahtevo bi smeli postaviti seveda samo lastni vladi republike, kjer je pravni se dež tvrdk!) in naj bi se določil rok dveh let, da bi se družbe prilagodile predpisom. Katerim, ni jasno, ker delo«na še vztrajajo, naj bj ostalo enotno knjigovodstvo in poslovna bilanca, t. j. pri pravnem sedežu podjetja v republiki.
Italijanske tvrdke poslujejo v Trstu brez nadzorstva
Vprašanje je važnejše, kakor se zdi na prvi pogled. Opazili smo namreč v vsej dobi uprave VU, da je število podružnic raznih tvrdk iz republike, ki so se vpisovale v tržaški trgovinski register, neprestano naraščalo. To pomeni, da so našle možnost zaslužka. Zlasti spadajo sem različna gradbena podjetja, ki 30 delala veliko konkurenco trla škim pri vseh javnih delih. Gradbeni program VU pa je pri teh delih šel v milijarde. Podobno ?o prihajale razne tvrdke, ki so preko Trsta poslovale in še poslujejo s podonavskimi državami. Nešteto je tu pomorskih agencij in plovnih družb. Najvažnejši pa je seveda bančni in zavarovalni sektor. Vse tržaške banke imajo centrale zunaj področja. Pogosto smo govorili, da svqjih kapitelov, ne investirajo v tržaško gospodarstvo. Verjetno je VU opazila še. vec, davčna izmikanja. Uradno pa je v objavi ?IO od 23, septembra izjavila, da je geto. vine pri zavodih dovolj in da bi ta morala financirati tekoče potrebe tržaškega poslovnega življenja. Vsa ta dejstva vodijo do zahteve, da ima država, in to je Tržaško ozemlje, nadzorstvo nad poslovanjem tu jih tvrdk: bodisi v davčnem bodisi v finančnem pogledu. Zato je bil skrajni čas, da je VU izdaia objavo o ločenem knjigovodstvu tvrdk, ki imajo ^pravni sedež zunaj področja. Mnogo prepozno je pričela to uveljavljati tudi glede podružnic tvrdk iz italijanske republike. Potrebno pa bi bilo še mnogo več: državni proračun, davčna kontrola, sestava plačilne bilance — vse to se lahko približa točnosti samo, ako izda VU tudi primerne odredb« o nadzorstvu nad prenosom vsakršnih finančnih sredstev med Tržaškim ozemljem in italijansko republiko.
borbo so na Tržaškem ozemlju ovirale porast imperializma, rušile njegove nakane in mahinacije ter so pomagale tržaškim demokratičnim množicam v njihovi borbi za spoštovanje njihovih pravic in za dosego uresničitve njihovih upravičenih zahtev. Zaradi svoje odločne borbe za mir, demokracijo in za pridobitve osvobodilne borbe, so uživale v svetu vso podporo demokratičnih držav, predvsem pa še podporo Jugoslavije, ki je kot najbližja država, ki gre v socializem, nudila, s svojimi vzgledi, tržaškim demokratičnim Ženam še prav posebno pomoč.
Toda objava resolucije Informacijskega urada je borbo tržaških de mokratičnih žena zavrla.. ovirala je začasno delo Antifašistične sloven-sko-itaiijanske ženske zveze na Tržaškem Ozemlju in razdrla tisto enotnost vseh demokratičnih že na, ki je bila prvi pogoj za uspešno nadaljevanje borbe proti imperializmu. Razdvojila je žene ter tako preprečila, da bi lahko te dosegle v skupni borbi proti najhuj šemu sovražniku napredka, proti imperializmu, tiste cilje, ki so si jih zadale že s času osvobodilne borbe in ki naj bi privedli vse demokratične množice v politično in gospodarsko neodvisnost in kulturno svobodo.
Demokratične tržaške žene, ki so ostale zveste osnovnemu programu osvobodilne borbe, vedo, da lahko sedanje stanje samo koristi imperializmu ter škodi demokratične mu gibarjju na našem ozemlju. Vedo pa tudi, da bodo lahko edino v enotni in skupni borbi odločno kljubovale napadom imperializma in svetovne reakcije ter da bodo lahko le v skupni borbi dosegle uspe he, ki bodo zagotovili vsemu demokratičnemu gibanju spoštovanje najosnovnejših pravic, svobodo in mir. Zato so tudi pripravljene za staviti vse svoje moči, da bodo ponovno povezale v odločno proti imperialistično borbo vse demokratične žene Tržaškega ozemlja ter tako ponovno vzpostavile tisto e-notnost in povezanost, ki morata biti podlaga tej borbi. Glavno in edino geslo demokratičnih žena Tržaškega ozemlja mora biti in je v sedanjem trenutku:'skupna in enotna borba proti imperializmu, ki bo lahko edina zagotovila tržaškemu demokratičnemu gibanju spoštovanje najosnovnejših pravic in uresničitev njegovih zahtev. Ponovno tesno povezane v skupni borbi proti razrednemu sovražniku, bodo lahko tržaške žene s svojo borbo prispevale k skupni borbi vseh demokratičnih množic sveta za mir, svobodo in demokracijo .
2iva slika te enotnosti in borbenosti ter prizadevanja vseh žena v tej borbi mora biti pa prav 8. marec. ki mora tudi letos predstavljati resnično praznik vseh demokratičnih žena, združenih v skupni in enotni borbi proti imperializmu. K tem da bodo tržaške žene tudi letos združene in enotne proslavile svoj praznik, bodo dokazale svetu svojo moč in odločno voljo nadaljevati z borbo do končne zmage.
Izpred sodišča za določevanje narokov
Vojaško sodišče za določevanje narokov je včeraj imelo pred seboj 22-letr,ega Vinicjja Allescha. Obto. Žen je. da si je prisvojil vojaški bencin. Aretirali so ga v četrtek v starem delu svobodnega pristanišča. ko je na motorju skušal od peljati nekaj anglo-umeriškega bem cina. Na njegovem domu v Ulici Oriani 1, pa so med preiskavo dobili m zaplenili še 55 litrov takega bencina. Včeraj je sodišče določilo, da bo za zamrežinimi okni počakal še nekaj dni, dokler ne bo policija končala s preiskavo, ki jo je začela.
Sledila je Bianchi Elvira, katero je policija pred časom v Ljudskem vrtu zajela skupno z nekim angleškim vojakom. Včeraj jo Je sodnik poslal, na začasno svobodo do procesa, zato pa je morala plačati 5000 lic kavcije.
Zadnji je bil 17-letni Arnaldo Marini- Pri njem je 23. t. m- policija r.ašla samokres Berretta. Na predlog odvetnika zagovornika De Angela se je razprava vršil« za zaprtimi vrati. Po kratkem procesu je bil fant obsojen na leto dni ječe.
Sobota 12. februarja
Malecij, Cvetna Sonce vzhaja oz 7.12. zahaja ob 17.27. Dolžina dneva 10.la. Luna vzhaja ob 16.05, zahaja ob 7.05,
Jutri nedelja 13. februarja Katarina, Ljuboslava
PRESKRBA
Razdeljevanje otrobov. Obveščamo živinorejce, da se bo pričelo s ponedeljskom 14. t. ni. izredno razdeljevanje otrobov, ki bo trajalo dokler ne bo pošla zaloga.
Kdor ima pravico do nakazila, ga lahko dvigne pri občinskem statističnem uradu kmetijskega nadzor-ništva.
ZLETI
Smučarski izlet v Sappado priredi PDT 13. t. m. Prijave v Ul, F. Filzi 10.
KOM KOMORNEGA Zl
n TjijaHietit cUtmu
Danes ob 20.30 bo v Dijaškem domu vokalni koncert Komornega -bora pod vodstvom tov. Ubalda Vrabca. Na koncert vabimo predvsem odbornike in prijatelje Dijaške matice.
Prešernova proslava in roditeljski sestanek v Dijaškem domu
Jutri v nedeljo 13. t. m. priredijo gojenci in gojenke Dijaškega doma v Trstu Prešernovo proslavo * pričetkom ob P. Po proslavi bo v do mu tretji roditeljski sestanek, na katerega vabimo starše gojencev in gojenk, kakor tudi starše, katerih otroci prihajajo v Dijaški dom samo k učnim uram.
SLO VEH'S K ti
na hi) n no
ti LEO /1 LISCE
y.a Tržaalm i>a«mijH
OPČINE:
ob lb
danes 12. t. m. gostovanje v Prosvetnem domu z mladinsko igro. M. Surinove,
Dedek Mr as
Danes 12. t. ut. ob
Ivan Capkar
20
Hlapci
NABREŽIN A: t’ nedeljo 13, t. m. ob 10.30
gostovanje v Pj'osve!ncm donui z mladinsko igro M. Surinov*-
Dedek Mraz
V nedeljo 13. t. m. ob lb
Shakespeare:
* Kar hočete
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Lekarne Alabarda, Istrska ul. 7; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Crevato, Ul. Roma 13 in Godina Enea, Ul. Ginnastica 6 imajo stalno nočno službo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dramska šola SNG
odprli
Prihodnji teden se bo dramska šola SNG. Vsi, ki so se Fj, javili, naj pripravijo dve recita®1' iZ slovenske književnosti; eno “ poezije, drugo iz proze, izpit P® prostorih SNG V Trstu, Ul. S.
13 v. sredo 16. t. nu ob 3 popol	'
Bodite točni in pridite v 0
led*
lišče pol ure pred pričetkom
ZGUBLJENA ROKAVICA
V torek 8. t. m.
sem izSubL, s K o*
okolici Doline rjavo kožnato, - -žuhom podloženo rokavico- “. i»
Dne 11. februarja 1949 se je v Trstu rodilo 8 otrok (en mrtvorojen), umrle so 3 osebe, poroki pa sta bili 2.
Cerkvene poroke: uradnik Cra-mastetter Avturo in uradnica Vi-dal Antonija.
Umrli so: 61-letni Nassiveri Marjan. 40-letni Pattay Ivan, 70-letna Stefani Santa.
RADIO I MB
TRST II Sobota 12. februarja 1949.
7.15: Koledar. 7.20: Jutranja glasba. 7.45: Poročila. 11.30: Solistična glasba. 12.00: Ljudje in nazori. 12.15: Orkester Lavalle. 12.45:	Poročila.
13.00: Pestra glasba. 13.40. Partizanske pesmi. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Oitanje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Operni baleti. 18.30:	Skladbe slovenskih
skladateljev. 19.00: Oddaja za najmlajše. 19.30: Lahka glasba. 19-45: Poročila. 20.00:	Športna	kronika.
20.10:	Glasbena medigra. 20.15:
Pevski koncert sopranistke Potrate Pavle. 20.30: Programski periskop. 20.45: Iz Leharjevih melodij. 21.00: Radijska malha in veselo omizje. 22.00: Večerni koncert. 22.45: Ameriški orkestri. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba.
Okraden Anglež
Rogerson Cecii, ki stanuje na Trgu Verdi 4, je včeraj pustil svoj avto brez varstva nekaj časa pred angleškim klubom v Ulici Galatti. Potem ko se je vrnil čez nekaj minut v avto, je opazil, da mu je izginilo marsikaj, kar je pustil v njem. Izginil mu je usnjen suknjič brez rokavov, kakor jih imajo v angleški vojski, dalje nekaj perila, brisače in drugo. Skoda, ki jo je utrpel, znaša 25.000 lir.
Prelepa s hujšimi posledicami
Agenti glavne policije v Ul. 30. oktobra so bili poklicani v Ul. Santa Caterlna 5. Tam sta se namreč sprla Venturini Viktorija in Papo B'rar.c. Po prerekanju sta se oba začela tepsti. Pri tem je odnesla precej bunk Venturinijeva. Potem ko se je s prihodom agentov ozračje pomirilo, je morala iskati pomoči pri RK. Vzrok njunega prerekanja in pretepa je v tem, ker se Papo kot podnajemnik ne razume dobro z Venturlnijevo.
Medtem ko se je ta spor vršil zvečer, ja zjutraj pritekel na poii-"ijo v Ul. Hermet 29-letni Zonta Emilio iz Ul. Officir.a 10- Tu je kazal rane, ki jih je dobil pri pretepu z 39-letnlm Baucono Mariom. Zaradi ničevih razlogov sta so oba sprla in začela z medsebojnim obračunavanjem. Pri tem jih je Zonta pošteno izkupil. Moral se je zateči tudi v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in mu povedali, da bo čutil posledice udarcev še dva tedna.
k—------
avto povzročil nesrečo
22.30 je bilo, ko je avto Morris civilne policije z vso naglico dirjal po Nabrežju Mandracchio proti Nabrežju N. Sauro. V višini Velikega trga pa se je zaletel v osebni avto Aprilia TS 3517, v katerem je bil lastnik Anton Marzari iz Ulice Pa-scoli 8. Medtem ko je pri udarcu doživela Aprilia nekaj škode, je policijski avto lahko nadaljeval svojo pot naprej, ne da bi bil poško-dovan. Poleg avta je bil tudi Mar-zavi laže ranjen. Moral se je zateči na ambulanto v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
Ni to prvi primer, da se policijski avto kam zaleti. Potrebno bi bilo, da bi za volanom sedeli ljudje s pametjo 1
AM SI ZE NAROČNIK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
,11
Oproščena „segnorina
Poleg Skalakovega procesa, ki se je vršil pred višjim vojaškim sodiščem, sta se pred tem vršila še dva manjša. Na zatožni klopi je bila Elvira Dojčič. To je 29. januarja t, 1. vojaška policija srečala v Ul. Malcanton. Ustavili so jo, ker jim je bila znana, da se druži z vojaščino, ne da bi imela za svojo obrt obrtno dovoljenje. Ko so jo vprašali za dovoljenje, jim ga ni hotela pokazatj ter so jo zato morali odpeljati na policijsko postajo. Tu naj bi šele Dojčičeva pokazala dovolilnico jn po trditvah policistov začela zmerjati policijo. Včeraj je bila obtoženka oproščena zaradi tega, ker se je izkazalo, da ni spregovorila žal besede na račun policije.
Tu je včeraj popoldansko plašilo Vldali jeve d ruščine prišlo na dan s pikrim in prostaškim namigom, češ da je obtoženka, «segnorinav po poklicu, zaklicala tedaj «viva Tito, hotela bi biti v Jugoslaviji». Pisun, ki je bil na procesu in je te vrstice napisal, se pač ni mogel bolje označiti za to, kar je., Samo da ne bo gnojnica, ki jo zliva na druge, poškropila še njega.
nega najditelja prosim, da h> a pošlje na uredništvo Primor** * dnevnika, Ul. Montecchi 6/Ul-
Kma -
14.30: «Zgodba
Ii3l«
ttfcS*
ROSSETTI. 14.30: »Zgodba dr.
st-Ua«, Gary Cooper.
EXCELSIOR. 21.30: «l!arrilct».
renče Olivier, Jean SimuronS, FENICE. 16: «Tatovi kolesi). , FILODRAMM ATICO. 16: «0oWV£ maritan«, G- Cooper, A. Sher # ITALIA. )5.30: «Crni narcis«, o*1 n# ALABARDA- 16: ((Srečanje a' jutri«. Norma Shearer in H-IMPERO. 15.30: «Bele dovrške * Irene Dunne in Alan Marsh?!- ^ VIALE. 16: «LuČ, ki je ugasnila*« nald Colman.	^
NOVO CINE. 16: «Lu£, ki je o s" la«, Ronald Colman.	m
GARIBALDI. 15. «H£i vetra«, Davis, H. Fonda, G. Frent. MASS1MO. 16: «Morisieur Beaur* Bob Hor* in Joan Panfield. ^ KINO CB MPRJU. 15.30: «Te0«n vjetskega dnevnika«.
IDEALE. 15: «Vsak ima svojo Olivia De Havilland.	nj,
MARCONI. 16: »Mehikanske ser cie», Shlrlev Temple. F. Tone- .„ ARMONIA. 15.30: ((Zbogom leto«, Irene Dunat, Alexander • ODEON. 16: »Velika Paganjnijev«
bežen«, S. Granger.	te]nt,
AZZUHRO. 16: «No£ na ProS D Morgan.	rlens
RADIO. 16: ((Martin Eden«,
Ford in Clalre Trevor.
VITTORIA. 16: »V zadregi«, G. BELVEDERE. 15.30: »Tarzan v Yorku».	p,
SAVONA. 15.30: ((Ranjene duše».
M. Guire.	.ina*,
VSNEZIA. 15: »Zapuščena m.18°‘ipo-Carla del Poggio. Mladini M P ročljivo.
SKEDENJ. »Ura usode«.	.jon»
KINO V NABREŽINI. ((Pigri?1
v soboto in nedeljo.
ZVEZA LASTNIKOV JAVNIH LOKALOV
sporoča svojim članom (lastnikom kavarn, barov in podobno), da na) se javijo na njenem sedežu v Ul. Gallina 5, uradne ure od 9 do 11, zaradi ureditve vseh tekočih vprašanj dohodninskega davka v letu 1949. Prijave dohodninskega davka morajo biti vložene do 28. t. m.
MALI OGLAj*
oVEDF2» žepni koledar in si°v*nnj * mesečni Koledar dobite v KnJ‘8* 37. papirnici Steka , Trst, ul. Mil?11 ^
mirn«?
KROJAČ srednjo starosti, značaja, priden delavec, žen ”'icr, co v starosti 32 let, lahko vod ^ toda brez otrok, v svrho ženit'''-j
Ponudbe na upravo Prim°ri
dnevnika.
t
Vsem prijateljem in zna-
' >
nuznanjamo s težkim srceh*.
lostno vest. da je včeraj F°sp8l» ši bolezni mirno v Gospodu *a v naša blaga
Josipina Bogateč - Ko®®11
roj, Tence	ob»
Pogreb bo v nedeljo 13. t- ,b' iz mrtvašnice splošne bolnic®-Trst 12. februarja 1949.	jo-
Žalujoči: hčerki Mi«
L vf)«
sipina, snaha Roza, zen _ uu
ter družini Možr
Zimski šport ZDTV Smučarska štafeta v Sappadi
Tržaški utpinistični klub priredi v nedeljo 13. t. m. v Sappadi smučarsko štafeto za prvenstvo Tržaškega ozemlja v dolžini 12 km imenovano Pokal Debeljak Karlo. — Zborno mesto tekmovalcev bo ob 9.30, start pa bo dan točno ob 10.
PUST se
DRUŠTVA, KROŽKI IN GOSTILNIČARJI’
Opremo vsahe vfSl! za prireditve in P ^
dobite v knjigami In F'
,pi*'
štoM
TRST
UL CA
MM.A
Hove slovenske knjige!
mmm—"M—»—R——mim———————— i
Franc Levstik: gZbvano delo« I. knjiga (pranjine pesmi, Prvi ča»i, Pesmi 1854) ppl. . . .
Boris Žitkov: aKaj sem uidul», ppl.........................
Valentin Katajev: gBletdi se jadro mi samotnoz, ppl.
Aleš Strojnik: "Knjiga o letalstvu«, ppl...................
M. Gorki: tMoje tmteerge«, ppl.............................
C. A. Kovpak: «Od Putiplja do Karpatov«, br. . . .
Veretennlkov: »Volexljo Vljanov«, br.......................
M. Xwain: uPuatolotigiJta Huckteberrpja Finna«, ppl.
Dobite jih u ujeh slovenskih knjigarnah v TRSTU in GOR^
L 4J8-" » 330 -» 240." * 4(0-» 21°-» i»°-» «5' » 30°-
G O K IŠKI DNEVNIK
fODRUŽNICA UREDNIŠTVA >N UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI ♦ SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74?
Zahtevamo slovenske šole
v imenu 60 tisoč beneških Slovencev
Delegacij n beneških Slovencev pri videmskem prefektu - JSene&ki Slovenci zbrani okrog DJFS, zahtevajo udeležbo lastnih zastopnikov pri javni upravi
Kakor je znano ne samo vsem Slovencem, ampak po mirovni kon-erenci v Parizu vsemu kulturnemu svetu, živi v videmski pokrajini že Preko tisoč let 60 tisoč Slovencev. Leta 1866 so prišli Slovenci te pokrajine, s katerimi sta trgovala takratna Avstrija in Francija kot s suženjskim blagom, pod Italijo, ne a , iih prej vprašali za njihovo *hnenje. Od takrat j'im Italija ni a n°benih narodnih in kulturnih Bravie, ampak jih je vedno smatrala kot neko drugovrstno pleme in je vedno delala med njimi raznarodovalno delo, ki se je zlasti potenciralo v dobi fašizma,
vsem mirovnim pogodbam ne-kakemu demokratičnemu pla-v.ka.tere.ga. se ogrnila Italija zadnji vojni, so to raznarodovat V0(*no nadaljuje. Pravice be-nesKih Slovencev se grobo kršijo, čeprav, so v novi ustavi pod čle-onj g vstavljena nekakšna jam-a za narodne manjšine, ki so po mirovni pogodbi ostale pod Italijo.
2atq je DFS za Slovensko Bene-viJd poslala v četrtek 10. t. m. k videmskemu prefektu svojo posebno e egacijo, ki jo je prefekt sprejel 11. uri in se zadržal z njo v pogovoru približno poldrugo uro. Ob Priliki so delegati predložili na-dnje probleme gospodu prefektu ral 83 pi!?5*b"’ da ee zainteresi-i za npbovo čimprejšnjo rešitev: , ' Kakor na Goriškem, obstaja t- l v'dems»i pokrajini Demo-atična fronta Slovencev, ki za-gospodarske .kulturne in pc-ii	interese Slovencev te pokra-
’ e. Njeno delovanje pa je stalno mao° jn lokalne oblasti prega-jajo njene zastopnike. Zato bene-Slovenci zahtevajo, naj se za-v n3ihovi deželi prostost in .nega *n kulturnega delovanja žeJ13^ ^ ne °virajo delovanja sede-van-11352 sVan'?e *n nicna zboro-vic ^a’i ker *ma tu,ti °na isto pra-r>rf’	r vse ostale stranke in
°rgamzacije.
ot!L u3 Prihodnje leto zahtevamo slovenskih ljudskih šol v vico	ker	imamo do tega pra-
kor t S pt> mirovni pogodbi, ka-Za i i po noyi italijanski ustavi. hičil6 °S 'n dobler se to ne bo ures-si_„°	zahtevamo, da se dovoli
žele ~kfmu Prebivalstvu naše de-sir,,, ? ost ustanovitve tečajev v ^venskem jeziku.
ge ‘ ,se politične organizacije na-ke ra->iae imajo svoje zastopni-to »ai,*razn!}l iavnih ustanovah. Zasačijo evamo tudi za našo organj-,ia za naše zastopnike pra-
Jiovah ^ pri vseh iavnih usta. Slovel- ° sedaj niso imeli beneški Pokraiin ,svoiega zastopstva niti v Politiku m svetu niti Pri drugih s° pova1h i^St3noval1, Prav tako ni-PripravH / n^ihove§a zastopnika v deželno	odbor za proučevanje
«mega statuta.
**«ovn5ST!*° «* varnostnih or-j° sluiK, Pokrajine, da vršijo svo-i« ^ pri
Etično j10 na narodno ali po-to je	nost Posameznikov. Za-
Povejo inVsem Potrebno, da se pre-<<trikoiorojrazpuste tolpe zloglasnih
k,f,že dol*n «asa »«• varno 1L" *e 1)udstv°. da ni več življcnja	imetja ne svojega
»ioven/u/*^ b'i zelo prijazen s bJihov-P ^ , ZtSt°pniki' pos'ušal je bo zanimli , in obljubil, da se 80 lih J." Pl’PU{a Probleme, ki havedii c« Predložili in katere so 50 mu v posebni spomenici, ki Vedai i» ^ taj prililcl izročili. Po-dnm v Via le pred rvojim priho-kj«r j« '„®m. ®luiboval v Tridentu, 5a»j«> kako? n.° m8oj5insko vpra-
navajen Pr, na!l’ in da je 28to 5;‘nj. 13??*“ reševanja takih vpra-
Cej da dtomiP! le ,voie Pomisleke, mi, da bi bilo v videmski
pokrajini kar 60 tisoč Slovencev in da jih je po njegovem mnenju manj kakor na Goriškem.
Naši zastopniki so mu razložili zgodovinsko zemljepisni položaj Slovenske Benečije, njene šege in navade, kraje, kjer se še sedaj govori slovensko, in nazadnje omenili še izjave angleškega zunanjega ministra Bevjna na mirovni konferenci v Parizu, kjer je potem, ko je pregledal vse dokumente, moral priznati, da je v Slovenski Benečiji res 60.000 Slovencev.
Nato je prefekt dejal, da je treba imeti potrpljenje in postopoma reševati posamezna probleme. Tako n. pr. je ustanovitev slovenskih šol po-
vezana z velikimi stroški, posebno ker je treba za toliko število ljudi odpreti mnogo šol. Vendar je obljubil, da se bo zanimal tudi za rešitev tega vprašanja.
Naši zastopniki so mu ponudili svoje sodelovanje pri tem delu, vendar pa so že v naprej izjavili, da kar zadeva kulturo in prosveto, nočejo biti beneški Slovenci odtrgani od svojega kulturnega središča, ki je v svobodni Sloveniji, posebno še ker so oni najzapadnejši njeni zastopniki. Pri tej priliki so tudi omenili prefektu številne ovire, ki jim jih stavijo krajevne oblasti in so v dokaz navedli konkretne primere.
Ob zaključku so zastopniki izja-
V četrtek popoldne ob 17,30 je imel občinski odbor pod predsed stvom župana redno tedensko sejo. Najprej so odobrili sklep, da bodo dali občinskim upokojencem po dva tisoč, oziroma po tisoč lir akontacije na nove poviške od 1. oktobra 1948, kakor je bilo sklenjeno že 16, septembra lani. Poleg tega bodo enkratno izplačali na račun do 76 odstotkov mesečne pokojnine, kot je bila 30. septembra lani, po odbitku draginjske in drugih doklad. Končno bodo izplačali še mesečen odstotek do največ 40 odst. in najmanj 20 odst.
Občinski odbor je še nadalje obdržal v. službi kot nadzornice otroških vrtcev voditeljici Karko Marijo in Makuc Pavlo. Nato je odločil, da se izplača posebno nagrado Romeu Mazzariniju, ki je že 42 let v občinski službi. Ko so razpravljali o javnih delih, so odborniki odobrili popravilo strehe na šolskem _ poslopju zavoda Oddone Lenassi. Nato so pregledali stroškovnik za izgradnjo novega glavnega odvodnega kanala med ulicama Monte Cucco in della Barca. V proračun $o vnesli zaradi spremembe načrta nekatere popravke, ki bodo znižali stroške od 37 na 29 milijonov lir. Polovico tega zneska bo morala občina vrniti državi brezobrestno v tridesetih letnih obrokih začenši tri leta po dovršenem delu. Prav tako je bil odobren načrt pogodbe z železniško upravo za izpeljavo odvodnega kanala pod železnico med Gorico in Ločnikom.
Nato go podaljšali najemninsko pogodbo za sodno palačo v tem m prihodnjem letu za letnih 127 000 lir. Ta najemnina bo od maja meseca zvišana za 50 odst, Prav tako so razp-avljali o plačilu zaostankov / r najemnino športnega igrišča v lil. Baiamonti, ki znaša za zadnja tri leta 221.000 lir. Sklenili so, da bodo te zaostanke poravnali. Ob tej priliki so odborniki proučili položaj igrišča a tehničnega in upravnega vidika ter sklenili da se bodo k vpra šanju Se povrnili na eni prihodnjih se).
Prav tako so sklenili, da bodo povrnili finančni intendanci 234 tisoč lir, ki jih ta terja za dolgove Iz leta 1945. Na opozorilo predsedstva italijanske gimnazije »o odobrili izplačilo štipendij ustanove «Mati!dc Kovačiča. Odločili so, da bodo podelili 4 štipendije po 1000 lir gojencem: Perelli Mariji, Pozzo Cezarju,
kino =
«Jetnica tajnosti«,
S.
VERDI. 17
Tracy in K. Hepburn.
VITTORIA. 17: «Velečastni», H. La-rnarr in R. Young.
CENTRALE. 17: «Cudežno mesto«, J. Stevvart in J. Wyman. MODERNO. 17: ((Parada pomladi«, D. Durbin.
EDEN. 17: «Sva cigančka«, S. Lau-rel in O. Hardy.
Marocco Rozaliji in Peri Viktorju, Ob koncu so razpravljali o imenovanju treh računskih preglednikov za občinska podjetja. Odbor je sklenil, da jih bo izbral izmed občinskih svetnikov in je določil: dr. Antona Bizjaka, Marka Pustetta !n Raffaela Valenteja. Seja je bila zaključena ob 21.30.
Sestanek hišnih gospodarjev
Občinski odbor za popravilo in obnovo hiš vabi vse hišne posestnike, ki so svoja od vojne poškodovana poslopja že popravili na svoje stroške, da se udeležijo sestanka, k; bo danes v beli dvorani občine ob 17. uri.
Na sestanku bodo razpravljali o nujnih in važnih zadevah, predvsem glede izplačila državne podpore. Obenem opozarja, da je zadnjih rok za predložitev tozadevnih prošenj tehničnemu uradu (Genio civile) v Gorici, Ul. Dante 4 do 28. t. m.
Zaioga streliva blizu Renk
Ne daleč od Ronk so pri pregledovanju našli orožniki pod grmom 300 nabojev za avtomatično puško «Thcmas». Poleg so bili še drugi naboji in ročna bombo tipa «CT». Ker je strelivo dobro ohranjeno, sklepajo, da je bilo tam skrito največ dva meseca.
Tudi blizu Soleskjana so našli dve ročni bombi tipa »Sipe« in eno topovsko kroglo v dobrem stanju, ki pa so verjetno tam še iz časov vojne. Tudj to strelivo je bilo verjetno še pred nedavnim skrito v grmovje in zato vodijo orožniki preiskavo, da bi ugotovili, kdo ga je tja prinesel.
Obvezna oddaja žita
Goriški prefekt je dal ukaz o obvezni oddaji žita za tekoče leto. Vsa pokrajina bo morala oddat; 5000 stotov. Največ bo dala občina Gradež, in sicer preko 2000 stotov. Doberdob in Dolenje v Brdih bosta dala najmanj, in sicer po 5 stotov. Oni poljedelci, ki so morali lani oddati manj kot 5 stotov, so letos oproščeni vsake oddaje žita.
Jamlje
Zlata poroka
Pred dnevi sta praznovala tovariš Radetič Jožef in njegova žena Legiša Jožefa 50-letnico zakonskega življenja. Sorodniki in vsi demokratični vaščani jima voščijo ob tej priliki obilo sreče tudi v bodoče.
Te dni se je poročila naša so-vaščanks Bozilja Soban. Mladina iz Jamclj želi njej in njeni zakonski polovici obilo sreče v novem življenju.
moje	ie' da so **dobi-
ke0a človeka a” S*6 V3a'
p°Set>no Ur	° nor°, Prav
bfadnje hpt'	vei nis° Puste
t1r<-tala i n ,""e, me^e> ki se brez v 4ru0o te,:l°ka Prelivajo druga v ui(. w;-r nazadnje razpuhte čl°vek ziut™6 hStC sanie’ kl -lh
Sif;mc0 up!ed« J
l«Je. na Pcnu ter ua pol stne ko: «Vrn„ }eZen Stakne z ro-
^ i* da?« Va* Vtimi' 0d kodcr °r°tno od,.nh Jn. fcl n°to smeino-
0|r ,e ob \n aUl0 V brezn0- *«-? °°zd. Sarne:iJkrgtje ^krijejo ja* in fr; J, 3 saniam zdaj f^e rej ’1 Tja* ti. «o senca n° Poveča	S° obli^e stra-
Čečene	nad''se čudno
Teshico skrivenčene,
IVAN CANKAR
Gvspml si e hi
'n srce u	spoznaš	jo* koj
Hlada r.	žalostno.
so s8M,7a°i jUtro je bUo• Se P‘aziie oh t W dolini !« -rkZ,HbJtrmih	U°ro,
2«e lliarkih
"ca. • ah že je čakalo
nikoh3*m.,skozi °kno; to okno
toda
m bilo
umito, zato sem
raz-se
l°čil PaTem *k02i Pajčolan, r Je oodilo ™mtanko vse, kar se
2‘ *° bdi TltZln0): tudi Olaso-
rU tako ia,jutranjem z ra.
aturaei £afc ’ 1“ 'em slišal in
, .bUo za k°d bS3Pdo. Dvorišče
^rnikastim nmh WWOk° Posuto 6*t no* Prahom, ki se je m
> blo-
tudi ;j;t,rraac"n «0 bile
n n*	'"(s« m,
^ 5 Prau takim1 » 1maitno *>Ia-
»ud?ntof"?0? *° bilf
Vu®lo liati. ji t*treh« barok ozeh«. let jt ttal
in
samoten sredi dvorišča; pod aem orehom je držal vojak na uzdi osedlanega konja, ki je pobrska• val in vžtrepetaual od hlada in nemira.
V dolgi, ravni vrsti je stala kompanija. napravljena, da se ie tisfo uro napoti na bojišče. Stali so tam kakor od kamna, nobeno oko ni trenilo; sloka telesa so bila na rahlo upognjena pod bremenom težkih nahrbtnikov. Nikoli poprej nisem videl na enem samem tesnem kraju toliko mlade lepote, Vsi obrazi so 6iU še želo mladostni, skoraj otroški In vsi so bili sveži, kakor v rosi in zarji umiti; tudi v očeh je bila svetla rosa, gledale so kakor iz daljnih krajev, iz lepih sanj; vse so pa bile nepremično uprte v gospoda stotnika, ki ja s počasnim, malobrižnim korakom stopal pred nemo vrsto gor in dol.
Stotnik je bil sila visokega života, za glavo je bil višji od kompanlje, ogrnjen je bil v ohlapen črn plašč, izpod tega je gledalo dvoje zelo dolgih in tenkih nog; v roki, ki je bila še v rokavici koščena »n krempljasta, je držal palico, na katero se je gredoč opiral. V obraz mu nisem videl, ker je bil ves čas obrnjen proti vrsti• Korak »a njim je stopal mlad praporščak, ki se je časih plaho ozrl, kakor te morda ozre človek, ki bi rad
pobegnil, pa je priklenjen brez usmiljenja.
Se enkrat je gospod stotnik začel od kraja svoje ogledovanje. Postal je pred prvo številko v Vrsti, pred visokim, vitkim fantom, ki je strmel nanj s črnimi, zamolklimi očmi. Stotnik je stopil l’k predenj:
((Kako ti je ime?«
Fant je povedal svoje ime in tedaj mi je presunilo dušo: saj te ftoznam, ti lepi, mladi fant. Ti zamišljeni, s polnim srcem v veliko prihodnost strmeči. Mož med tovariši, poslušen otrok med modrimi starci. Živa veja na drevesu; če bi jo odžagali, bi bilo ranjeno drevo samo.
Stotnik je vprašal:
ttAli imaš očeta doma?«
»Nimam ga več«
»Pa kolikov bratov in sejtra?«
»Nimam jih«.
«Ali ti vsaj mati še živi?«
«Mater ie imam«.
In luč se je vžgala v zamolklih očeh.
Teda) je stotnik vzdignil palico, dotaknil se je z okovanim koncem fantovih prt’ ter pomignil, praporščaku, ki je stal za njim, Ta je potegnil izza rokava zapisnik ter je s tresočo roko zapisal fantovo ime. In fant je prebledel.
Stotnik je šel mimo drugega
vili, da se čuti slovensko ljudstvo v Benečiji prikrajšano v svojih najosnovnejših pravicah in so zato prosili prefekta, naj se pobriga za takojšnjo rešitev njegovih problemov, v prvi vrsti šol in slovenskih tečajev, ker je ta zadeva neodložljiva. Pripomnili so, da se bo moralo ljudstvo obrniti drugam, ako ne bo od te strani zadovoljive rešitve.
Izpred sodišča
Galerija ukradenih koles
Pred goriško kazensko sedišče so orožniki pripeljali včeraj iz zapora na zagovor mladega tatu koles, 24-letnega Franceschinellija Lucia iz Ul. Tunisi št. 27. Mladeniča ki je bil že mnbgokrat kaznovan, in po zaporih zaradi tatvin koles, so tokrat tožili, da je tekom lanskega novembra ukradel pet koles
Franceschinelli, ki je pri prvi razpravi spretno zanikal vsako ob-dolžitev,. se tokrat ni mogel več uspešno izmikati, ker so orožniki našli vseh pet koles lepo shranjenih na njegovem domu. Obsodili so ga na 1 leto in 9 mesecev zapora ter 18.000 lir globe.
Usodna stopinja v blatu
Zaradi poizkusa tatvine sta prišla pred sodišče dva fanta in sicer 20-letni Pirro Livij in 21-letni Cri-stian Olindo, oba doma iz Gradiške. Mladeniča sta si hotela na nezakonit način pridobiti nekaj denarja, da bi se ne odzvala praznih Žepov na naboru. V nočj 12. decembra preteklega leta sta se vrnila v stanovanje njune sosede in znanke
| Caprali, por. Zanutich Dominike, j Čakala sta namreč pred vrati, da
j izpusti gospodinja, kakor je bil I njen običaj, mačko na vrt. In pre. | den je ženska zaprla vrata, sta jo i mlada tatova že pahnila na tla. j Eden jo je okiofutal in jo držal ! stisnjeno k tlom. drugi pa si je hotel ta čas v hiši nabrati denarja. Toda ženska je pričela tako vpiti, da sta se pobalina preplašila in urno zbežala. Pri napadu sta si oba zavila obraz v majico, da bi ju soseda ne prepoznala. Toda orožnikom ni bilo treba mnogo časa, da so izsledili nevešča tatova. V blatu pred hišo je eden pustil model svoje bose noge. Na ta način so orožniki prišli s preiskavo do srečnega zaključka. Kmalu po dogodku sta Pirro in Cristian že sedela v goriških zaporih in do pičice vse priznala. Včeraj so sodnik; naložili vsakemu po 1 leto in 8 mesecev zapora, 20.000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov.
Bojevit vinski brat
Tatovom jc sledil na zatožni klopi vnet prijatelj žlahtne kaljice, 43-letni Obid OJivij iz Ul. Tunisi 31. Obtožnicg mu je očitala, da sc ga je 16. januarja letos preveč nalezel in da je v Nunski ulici oklofutal dva agenta, ki sta ga pijanega vlekla proti. kvesturi. Včeraj mu je sodišče zaradi klofut naložb lo 6 mesecev, zaradi pijančevanja pa 25 dni zapora.
Neuspešen priziv
Kot zadnja na jutranjem zasedanju sta prišla na vrsto dva skrivna prestopnika meje, ki sta vložila priziv proti obsodb; gorlške sodnije od 12. decembra lani. To sta 26. letni Guida Mihael iz lorre An-nunziata, ki je bil obsojen na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe zaradi nameravanega prestopa meje in 46-letni Lenardi Fiorello iz Latisane. ki je zaradi nezakonitega prestopa meje bil obsojen na 4 mesece zapora in plačilo 20.000 lir globe. Prizivno sodišče je obema kazen v celoti potrdilo in pripisalo zraven še plačilo stroškov prizivne razprave.
Uspehi idrijskih rudarjev
V rudniku živega srebra v Idriji so se že takoj prvi mesec vrgli z veliko vrnemo na delo za zvišanje proizvodnje. Čeprav je proizvodni plan za tekoče leto precej višji od lanskega, vendar so ga v prvem mesecu tega leta ne samo dosegli, ampak celo prekoračili. Pri proizvodnji rude so dosegli 107%, pri proizvodnji živega srebra in kovine pa 105% po planu določene količine.
liscNiio delo iiaššaneu lirskem
Vaščani iz Idrskega pri Kobari- ninskih staj so Jdrčani opravili du so se zbrali v sredin; pretekle- 10.000 prostovoljnih delovnih ur in ga meseca v svojem frontnem ko- zgradili en kilometer lepe ceste, ki tičku, ki so ga še pred nedavnim omogoča lahek dohod d° planin pripravili in lepo uredili. Na se- sk|h staj na planini Matajur. Tudi stanku so se pogovorili o načrtnem lttos bodo z gradnjo staj nadalje-delu za tekoče leto. Čeprav šteje vali, tako da bo v njih prostora vas samo okrog 500 prebivalcev, so za J28 glav živine. , Prostovoljne do sedaj z lastnimi sredstvi in s pro- delovne brigade bodo pomagale pri stovoljnim d -lom zgradil, vodovod pripravljanju gramoza za popravila pralnice ter postavili spomenik Jo cpst Uil gradnji staj. prj sajenju padlim borcem.	sadnih drevesc itd. Prav tako so
Pri splošni obnovi in gradnji pla- AlwJUi ds bcdo pripraVin drva za
| frontni kotiček in skrbeli za	po-
! pravilo gozdnih poti. Pri vseh	teh
delih nameravajo vaščani napravi;-t; 20.006 prostovoljnih delovnih ur [ali še enkrat toliko kolikor so jih I dah lansko leto pri obnovi planina Fizkulturni odsek pri ZSM in j zmagal	v tekmah.	Ce pa bo isti	j skih staj.
z njim vsa slovenska mladina na j krožek	zmagal dve leti zaporedoma,	i front ovci bodo	pomagali tudi pr!
Goriškem je sedaj v sredi tekmo- j ,nu bo	ostal zimski	pokal v trajno	('organiziranju	in	delu	zadružnega
vanju čez drn in Str n za zimski po ! laiL	j	,,(;spodarstva	m	bodo	uredili tudi
Iz zgoraj navedenega	je	jasno! posebno plemendno postajo za	go
največ	možnosti	I vein živino. Za skupne potrebe	za«
kal. Kakor smo že pisali, so bile do sedaj takšne tekme v Doberdobu, Standrežu in Sovodnjah. V nedeljo 13. t. m. bodo imeli svojo izbirno tekmo mladinci iz Dijaškega doma v Gorici, ki so 2e prejšnje nedelje pokazali, da imajo v svojih vrstah več prav dobrih moči.
Naslednjo nedeljo 20. t. m. bo tek čez drn in strn v Steverjanu, kjer bodo tudi Steverjanci pokazali, da-li so kaj urnih nog. 27, t, m, pa bo taka tekma v Fevmi za mladince i? Pcvme, Oslavja in St. Mavra. Zadnja predtekma bo končno zopet' v Sovodnjah 6. marca.
Zaključne tekme, ki bodo veljavne za pridobitev zimskega pokala, bodo v Standrežu v nedeljo 13. marca, kjer bodo nastopili mladinski krožki iz vseh slovenskih krajev Goriške v treh skupinah: mladinci od 16 let dalje, mladinke in naj-mlajši v starosti do 16 let. V vsaki od teh treh skupin bo dobil prvi, ki bo pTišel na cilj, 10 točk. drugi 9. tretji 8 itd. do 1. Vsi ostali udeleženci, kl bodo prišli na cilj. bodo dobili po pol točke.
Mladinski krožek, ki si bo v vseh treh skupinah pridobil največ točk, bo dobil zimski pokal za tekoče leto. Pokal ima prehoden značaj in ga bo zmagovalec moral prepustiti prihodnje leto krožku, ki bo takrat
zgoraj razvidno, da ima do končne zmage oni krožek, ki bo pripeljal na finalno tekmo v Stan-arež čim več svojih članov, ker si bo na ta način priboril največ točk. ki so potrebne za zaključno klasifikacijo. Obenem priporočamo mladincem in mladinkam udeležbo na vseh pripravljalnih tekmovanjih, kakor so navedena v zgornjem koledarju, ker bo to najboljša vaja za zaključno tekmo.
Prešernova proslava
v Ljudskem domu
V nedeljo 13 -f. m. ob 16 uri bo v dvorani Ljudskega doma v Gorici (Ul. Petrarca) PREŠERNOVA PROSLAVA Na sporedu je spominski govor ob stoletnici smrti tesa velikega pesnika, recitacije njegovih del in petje.
Vse zavedno slovensko ljudstvo vabimo, naj se proslave v Ljudskem domu udeleži v čim večjem številu, da se oddolžimo spominu našega kulturnega velikana in da dokažemo tudi svojo lastno kulturno dozorelost.
družnikov bodo kupil; dva pluga, sadno škropilnico in repkač za koruzo. Tudi na frontni kotiček niso pozabili in bodo zanj nabavili 35 novih stolov, dve mizi, nekaj slik in trj šahovnice. Posamezne kra« ievne organizacije pa bodo naroči« le časopise in revije ter nadaljnjih 50 knjig za knjižnico. Poleg tega bodo poživili tudi splošno kulturne delavnost in bo dramsk, odsek naštudiral pet iger. obenem pa bodo ustanovili vaški orkester. Med letom bodo poskrbeli, da bodo imelf vsaj 15 kulturno prosvetnih in 29 političnih predavanj. Prav tako nameravalo organizirati poseben izobraževalni tečaj, na katerem bodo imet; 32 predavanj. Poskrbeli bodo tudi za boljšo obdelavo zemlje in za višji hektarski donos.
Nepreviden deček
Včeraj je moral rešilni avto Zeleneča križa prihiteti na pomoč 6 let staremu dečku Makucu Marijanu, ki ie pri igri nerodno skočil in si pri padcu odrgnil čelo. Seveda je bilo pri nesreči mnogo krvi pa še več joka. Odpeljali so ga v bolnico Brigata Povija, kjer so ga skrbno obvezal; in odposlali zopet domov mamici.
ISTRSKI D N E V N I Lt
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/o PRITI. - TEL. 70
la	M šemačnejša in trdnejša SIAU
tla l)» že boljše naše življenje
Tekmovalni uspehi Ijudslva so namenjeni izvajanju in utrditvi ljudske oblasti
Doba zadnjih mesecev pred volitvami v SIAU je potekla v izredno pozitivni obliki. Povsod drugod po svetu imperialističnega zapada je običaj, da se ravno pred volitvami trati čas z napadanjem svojega političnega nasprotnika, blatenjem in izmišljotinami, ki naj spravijo ob ugled nasprotno politično stranko in njene voditelje. Zlasti volivci v prgdvolivnj kampanji skorajda niti ne delajo, temveč le hlastajo po senzacijah in čakajo v praznem besedičenju ter ugibanju na voliv-ne rezultate.
Vse drugačna je bila slika pred volitvami v SIAU pri nas v Istrskem okrožju. Pri nas so bila priprave za volitve v tvornih načrtih, v pozitivnem delu, s katerim so ljudske množice hotele poudariti velik pomen, ki ga pripisujejo vsakemu volivnemu razdobju, pomen, ki ga dajejo volitvam kot takšnim in važnost, ki jo polagajo v svoje predstavnike, bodisi da so to odborniki krajevnih ali okrajnih odborov. bodisi da so to poslanci o-krajnih skupščin itd.
Tako smo doživeli, da je prebivalstvo cone B. ravno da počasti volivni akt kot manifestacijo suverene ljudske volje, izvedlo v predvolivni dobi javna dela, kulturne in športne' prireditve ter se tudi za bodoče obvezalo, da bo v ta namen postavilo tak in tak delovni program, ki ga mora letos brez oklevanja tudi izpolniti. V
in se ozrl nanj; stopil je do tretjega in si ga ogledal natanko. Ta je bil pač vesel, zgovoren in glasen mladenič, slovit pevec in
ljubljenec deklet. Imel je zdrav, okrogel obraz, ob drobnih ušesih se je vilo par svetlopienič-nih kodrov, sinje oči so na glas prepevale, temnordeče ustnice so se krožile v prijetnem smehljaju.
«Ali imaš nevesto doma?» je vprašal stotnik,
sImam jo, gospod stotnik«.
Se glasneje so prepevale sinje oči, v svetlo daljavo je segla pesem.
Stotnik je vzdignil palico, praporščak je pisal. In pesem je ugasnila v sinjih očeh.
Tako je stopal gospod stotnik počasi dalje ob dolgi vrstij pregledoval je, izpraševal in izbiral. Časih je izpustil po dva in tri, nekaterega niti pogledal ni, časih pa jih je znamoual kar po pet in šest zapovrstjo. In zdelo se ml je, da nalašč in preudarno izbira najmočnejše, najlepše.
Prišel je do kraja, poslednji-krat je vzdignil palico, nato s« je okrenil. Takrat sem videl njegov obraz in srce mi je utihnilo, Ta obraz je bil brez kože in mesa, namesto oči je bilo izkopanih v lobanjo dvoje globokih jam, dolgi, ostri zobje so se režali nad golo, silno čeljustjo. Stotniku je bilo ime Smrt.
»Naprej... marž«.
Kompanija se je sunkoma za-ok,renlla ter se napotila s čvrstimi koraki v meglo nizdol. Pred njo je jezdil gospod stotnik; visoko iznad megle se je dvigal njegov črni plašč.
tem pogledu smo čitali v naših listih dnevno o brezprimernih vzgledih požrtvovalnosti našega ljudstva brez razlike na starost, spol in socialno diferenciacijo, zlasti še brez razlike na narodno pripadnost.
Toda volitve so komaj za nami jn že čujemo od povsod s podeželja glasove, kako mladinci, mladinke, kot tudi starejši, skratka vse prebivalstvo brez prestanka tekmuje pri delu, ki si ga je izdalo in za katero jamči moralno, da bo točno tudi izvedeno. Da bo zamišljeno delo izvedno čim smotrneje in uspešneje, so člani SIAU izvolili na terenu posebna sektorska tajništva SIAU, da prevzamejo vodstvo nad vse ogromnim kompleksom del, ki so jih posamezne krajevne organizacije vnesle v svoj delovni program za leto 1949.
Ze prvi teden po volitvah je pokazal naslednje do sedaj znane u-spehe: V Kortah in na Maliji so imeli tri množične sestanke, ki se jih je udeležilo 150, odnosno 80 članov. Na sestankih so podale vo-livne komisije predvsem poročilo o poteku zadnjih volitev v SIAU, hkrati so predstavile zbranim zborovalcem novo izvoljene člane od borov. Drugt del dnevnega reda je bil posvečen izvedbi gospodarskega programa. Pri tem je tozadeven poročevalec sporočil, da je bilo v prvem tednu po volitvah napravljenih 600 ur prostovoljnega dela, pri čemer je delalo vsak dan deset članov po 10 ur. S tem delom so pripravili 65 m3 kamenja za gradnjo domačega zadružnega doma. V nedeljo 6. t. m. se je udeležilo prostovoljnega dela 66 članov SIAU, ki so prepeljali 25 m3 različnega materiala za popravilo dvorišča pred osnovno šolo in po-?V tega še 12 m3 kamenja.
Kot vidimo, so se vrgle Korte z vso voljo in zaletom na veliko delo in sicer na zgraditev lastnega zadružnega doma. ki ga tako raz-sežna vas, kot so Korte, tudi potre, buje!
Enako živahno je tudi v Dekanih. Na sobotnem množičnem sestanku SIAU je bilo prisotnih nič manj kot 200 članov. Po poročilu in diskusiji o uspehih zadnjih volitev je prišel na vrsto gospodarski program. Zborovalci so sklenili soglasno: Pospeaenje del pri gradnji domačega zadružnega doma, u-reditev krajevne kanalizacije in popravilo mrtvašnice. Tudi Dekan* čani so že prvi teden po volitvah v SIAU žilavo delali in dosegli ak. tiv 146 ur prostovoljnega dela. Za ta uspeh ima zasluge 46 članov SIAU, ki so pripravili 15 m3 kamenja in 10 m3 peska za zadružni dom.
Kampel-Salara je imela na vseh petero krajevnih bazah množične sestanke, ki so uspel; prav dobro, Tudj to pot se je izkazalo zares vzgledno sodelovanje vsega prebivalstva brez razlike na narodnost. Veselilo jih je poročilo o vollvnem uspehu doma in v ostalih krajih našega okrožja- Kot drugod, prav tako tudi v Kampel-Salari niso držali rok križem, marveč so v prvih dneh tega meseca pripravili 30 m3 kamenja za zgraditev zadružnega doma, za kar je bilo treba 144 ur prostovoljnega dela.
Veliko aktivnoat je pokazala Izo-
la, saj je imela v tem kratkem času po volitvah po posameznih bazah 7 množičnih sestankov. V tovarnah se je odzvalo vse delavstvo, po ostalih bazah pa je štela udeležba od 30 do 69 članov. V soboto je zboroval sektorski plenum SIAU, ki je iz svoje srede izvolil sektorsko tajništvo z nalogo, da koordinira vse delovne sile čim racionalneje za izvedbo delovnega-načrta za 1949. Tudi Izola je že do sedaj prispevala 300 ur prostovoljnega dela. To dokazuje, da se uvršča. kljub protiagitaciji od strani vidalijevcev, v kadre delovnega ljudstva, ki vidijo uspeh le v pozitivnem delovanju za skupnost, zlasti pa za gospodarski in socialni dvig delovnega človeka, ne pa v nerganju, pasivnosti in negativnem politikantstvu.
Enako jc organizirala Sv. Lucija 8 množičnih sestankov, ki se jih je udeležilo od 50 do 80 članov SIAU. Do sedaj je bilo izvršenega tukaj 70 ur prostovoljnega dela. Na sestankih so navzoči predebatirali gospodarski program, po katerem bo ondotno članstvo prevzelo izvršitev važnih in koristnih del.
Zaostal ni tudi Sečal. ki je po vseh bazah izvedel množične sestanke. Diskusije so bile vselej živahne. Kako tudi ne, saj je. bilo vsakokrat navzočih najmanj 40 do 50 domačinov članov SIAU. Prvi del prostovoljnega dela so uporabili za -to, da so izvolili jz Sečala 40 m3 gramoza na Krog, kjer je potreben pri gradnji skladišča on-dotne kmočko-obdelovalnc zadruge
Portorož je imel zborovanja na svojih petih in Piran na treh bazah. Povsod so član; SIALJ obravnavali volivtie uspehe m gospodar ski program za leto 1949, V Porto-rožu se je že sestal sektorski plenum in je bilo izvoljeno sektorsko tajništvo SIAU, kar je porok, da bodo tudi v teh krajih naše ljudske množice doprinesle čim več za gospodarski dvig Istrskega okrožja.
Ob teh golih statističnih podatkih vsako spoznava, da vodi naše ljudstvo do vseh teh uspehov očitno nekaj več, kot samo zunanje medsebojno tekmovanjr. Vzpodbudo k vsemu temu delovnemu naletu mu daje nedvomno zavest, da na ta način izvaja in utrjuje ljudsko oblast, ki je pač najboljše sredstvo za dosego tako visokih ciljev, kot si jih zadaja na vseh teh številnih sestankih.
Por tor oš
Prešernova proslava
Ze takoj po novem letu so se slovenski dijaki gimnazije in učiteljišča iz Portoroža pripravljali na proslavo 100-letnicc smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. V tu namen so jih profesorji vzpodbujali in jim dajali tudi slovenske šolske haloge o Prešernu. Tako ni bilo nobenega, ki ne bi vedel, da proslavljajo vsi Slovenci doma in v tujini ta dan kot velik praznik.
Kdor si je zadnje ledno ogledoval stenčase po našiti šolah, je prav gotovo videl, kakšen spis o Prešernu ali pa njegovo sliko. Pa tudi sicer so dijaki v tem času bolj prebirali njegove pesmi. Tistim pa, ki je bila poverjena naloga, sodelovati na proslavi, so se na to vneto pripravljali.
Tako je prišel 8. februar, dan prostega pouka in dan, ko je bila proslava. Dvorana Ljudskega doma je bila prav lepo okrašenu in diju-štvo ter profesorji so se pričeli zbirati k prireditvi. V goste so prišli tudi dijaki slovenske pomorske akademijeiz Piranu. Slavnostni govor o Prešernu je imel dijak Marušič Milan, nato so bile deklamacije Prešernovih pesmi, med katerimi naj omenjmo Sonetni venec, ki so ga podali v celoti, ter Krst pri Savici. Z nekaj pesmimi je nastopil pevski zbor gimnazij^. V programu so sodelovali tudi dijaki pomorske akademije iz Pirana.
Proslava je prav lepo uspela in dela ča3t tamošnjim slovenskim dijakom, ki so sami izvajali celoten program.
( Visokošolske štipendije
Tajništvo istrskega okrožnega ljudskega odbora v Kopru pojasnjuje v zvezi z razpisom natečaja za štipendije visokošolcem tega okrožja, ki ga je razpisal izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora, da bo razdeljeno 15 štipendij, v višini od 80.000 do 120.000 lir letno.
Vložene prošnje za štipendijo bo reševala posebna komisija. Zoper odločbo te komisije ne bo priziva. Komisijo bo imenoval izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora. Odločala bo z večino glasov.
Tajništvo istrskega okrožnega ljudskega odbora bo objavilo imena prosilcev, ki jim bodo nakazane štipendije.
Osebne izkaznice so izgubili
Pellizer Giuiiano iz Kopra dne 5. t« m. v Trslu,
VcSkovo Jožef iz Pomjana štev. 72 dne 8. t. m. na poti iz Kopra proti domu. Istočasno z izkaznico je izgubil tudi 9000 lir: ter Serpan Irena iz Kopra dne 30. januarja v Trstu.
Krkavče
Prt nas še nimamo električne luči. Na vseh sestankih se o tem pogovarjamo. Ko so jo lani Novo-vaščani napeljali v svojo vas, smo tudi mi računali na to, toda kot se je potem izkazalo, ne bi bilo dovolj moči. Letos pa se govori, da je v okviru gospodarskega programa všteta tudi naša vas za napeljavo elektrike. Linija bi prišla iz Sičol preko Sv. Petra k nam in od tu dalje proti Pučam in Koštaboni. Ljudstvo na vasi zelo zanima to vprašanje. Vsi so pripravljeni po potrebi pomagati s prostovoljnim delom. Komaj čakajo, da bo zasvetila luč napredka in pregnala izza ognjišč temo, ki nam ob večerih onemogoča čitanje časopisov in knjig.
Akademija Dijaške malice v Piranu
V soboto la. t. ni. priredi Dijaška matica iz Portoroža akademijo v Mladinskem domu v Piranu. Sodelovali bodo dijaki pomorske akade-fnije iz Pirana ter dijaki gimnazije in učiteljišča iz Portoroža. Pričetek ob 20 uri. Po programu bo ples.
Ker gre čisti dobiček večera v korist revnim dijakom, vabi odbor Dijaške matice iz Portoroža prijatelje učeče se mladine, da pridejo v čim večjem številu in se po akademiji tudi pozabavajo.
Kmetijska šola Škocijan
Sestanek novo izvoljenega odoora SIAU. Po volitvah, ki so bile prej-šno nedeljo, smo takoj pristopili k delu. Bil je sklican sestanek novo izvoljenega odbora z naslednjim dnevnim redom: 1. pregled terena, da se ugotovijo potrebe, 2. dvig kulture in 3. sklepi.
Pri razgovoru o prvi točki je padel predlog, naj se ustanovi komisija iz 4 članov odbora, ki bi prevzela nalogo, pregleduti na terenu vse potrebe in nato staviti na prihodnjem sestanku konkretne pred-loge. Takoj za tem je bil omenjeni predlog sprejet in določena štiričlanska komisija. Pri obravnavanju druge točke je bilo sklenjeno organizirati večerne strokovne tečaje za manj razgledane in pristopiti h kulturnim predavanjem. Ta predavanja bodo prav gotovo veliko pripomogla k dvigu kulturnega nivoja naših članov, ki si tega zelo želijo. Pri zadnji točki je bil sprejet sklep, sklicati čim prej množični sestanek vseh članov in predložiti v pregled in odobritev omenjene sklepe.
Dekani
Odkar smo pričeli s pripravlja« njem gradbenega materiala in kopanjem temeljev za naš zadružni dom, nismo dal; v svet še nobenega obširnejšega poročila. Ker delamo za nekaj — in to skupno za skupnost — bomo danes povedali nekaj podatkov o že izvršenem delu in to v razdobju od 29 X1. 1948 do 6,11. 1949.
Dne 29. preteklega novembra je bilo na delu 16 oseb, ki so v 105 urah izkopale 33 m3 raznega materiala. 2.XII.. pa je delalo sedem oseb in so v 20 urah pripravile 8 m3 materiala. Veliko udarniško delo smo imeli dne 15,1.. ko je delalo 163 oseb, ki so v 189 urah napravile 48 m3 gradiva. Pri tem delu nam je pomagala tudi vojska in tako ponovno dokazala, kako tesno sodeluje z ljudstvom. 23.1. je 9 oseb v 27 urah pripravilo 13 m3 materiala. 26.1. pa znova 7 oseb 6 m3 materiala v 23 urah. 28.1. je 5 oseb v 11 urah pripravilo 2 m3 materiala, 29.1. pa znova 26 oseb v 75 urah 15 m3 materiala. V tekočem mesecu je delalo v nedeljo 6. t. m. 19 oseb.
Skupno je bilo v tem času na delu 252 oseb. ki so v 522 urah dela pripravile 131 m3 raznega gradiva.
Ker smo s tem pričeli že prrd 29. novembrom, moramo pristaviti, da ie bilo do sedaj pripravljenega že 350 m3 kamenja in 800 m3 dru. gega materiala,' ki bo služi! za napravo in popravnavo prostora na grndilišču.
To bi bili v kratkem naši dosedanji delovni uspehi, ki pričajo, da gremo naprej.
Kortine-Vršič
Majhni sta naši naselji, pa smo zato kar tiho, nič ne povemo o našem delu in napredovanju. Volitve v SIAU. ki smo jih imeli prejšnjo nedeljo, so tako razgibale ljudi, da moramo nekaj povedati Ni sicer veliko, je pn gotovb in dobro, kar smo napravili. Upamo, da bo. mo v prihodnje še več.
V tekmovanju, ki je bilo pred volitvami, smo popravili precej ve-zin ob poti in majhno vaško napajališče. Mladinke pa so lepo očistile in poribale vse šolske prostore. Skupno smo napravili 48 qr prostovoljnega dela.
OB	TRIDESETLETNICI
piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiii::ii!iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iniiiiiiiniiiiiiimiiHiiiiiig
1 Kako je bilo 6. II. 1919 leta |
I [ IIIIVKII MllClC ] ob otvoritvi Drame |
Na povabilo, da' za jubilejno Itevilko Gledališkega lista napišem nekaj svojih spominov na tiste dni, ko sem pred tridesetimi leti odpiral vrata samostojne hiše slovenski Drami, hitim odpirat še one, že na pol zarasle celice, v katerih so doslej ti spomini samevali. Ob 15 letnici Drame sem v Gledališkem listu že precej svojih spominov obudil, a ker je s sedanjo 30 letnico — kakor mi je ravnateljstvo Drame v svojem povabilu iskreno omenilo — moje ime in delo neposredno povezano, poizkusim o-pisati še neke važnejše momente, ki so bili v zvezi z otvoritvijo Drame. — Oprostite, če začnem z zidavo obeh ljubljanskih gledališč. To je z mojimi spomini ne-Tazdruženo.
2ivo se spominjam, kako sem se leta 1891 kot 8-letni fantek radovedno vzpenjal po ogromnem zidarskem odru brez stopnic, proti .vrhu neke čudne okrogle hiše, ki so jo zidali — sedanje Opere. Prikobacal sem čisto do ,vrha. Zanimala me je ta zveriže-na hiša. kakršne preje še nisem videl, ter njene ocromne, zvite železne konstrukcije. — Nekdo je razlagal: «To bo teater! Tam doli bo oder! Tu lože! A tu balkon in galerija!« — Pazljivo sem poslušal — vendar še vsega nisem mogel prav razumet:. Ali nekaj me je gnalo — otroka — po tej zagonetni stavbi, nekaj me je privlačevalo... Kaj? — Ko sem leta 1899 prvič kot začetnik stopil na deske Slovenskega deželnega gledališča, mi je bilo popolnoma jasno — kaj me je takrat gnalo po onih vijugastih zidarskih gruštih...
Ko sem deset let pozneje kot Igralec in režiser dnevno hodil z Rimske ceste po Gradišču na skušnje, sem se vedno moral, četudi nehote, ozreti na bodoči «Kaiser-Jubileums-Theater», ki so ga prav takrat Nemci zidali zase — s sredstvi Kranjske hranilnice, bolje rečeno: s slovenskimi žulji. Zidali so ga na dvorišču gostilne «Pri Cenkarju« — sedanjo Dramo — in večkrat me
je, kot nekdaj, obšla otroška radovednost, da pogledam tudi njegovo notranjost. Ko je bila stavba že pod streho, ko je gledališče že dobivalo sedanje oblike, se je zgodilo od časa do časa — takole opoldne, ko sem se vračal od skušenj domov in ko je zidarsko delo počivalo, a nadzornika ni bilo blizu — da sem se zmuznil previdno kakor tat po strmih deskah, ki so vodile v bodočo nemško trdnjavo skozi široko odprtino odra v ozadju. Oder je zijal v globino brez tal. In ko sem
Albert Sirk
ILUSTRACIJA K PREŠERNOVI PESMI «DEKLETOM».
«balanciral» po ozkih deskah, neprenehoma v nevarnosti, da izgubim ravnotežje — da se prekucnem v globino «pododra» — sem Ves zagrenjen premišljeval: v sr-
cu Slovenije grade sebi razkošno nemško opereto s slovenskimi prihranki, medtem ko za nas — slovenske igralce — še subvencije ni za poletne mesece, ko je bilo gledališče zaprto. — Spominjam se, da sem potem še neko-likokrat tako na skrivaj pregledoval notranjost stavbe, kako napreduje, kako so Nemci dovažali nove, elegantne in modeme garniture pohištva za oder itd-, Slovenci pa smo imeli le staro odrsko ropotijo. Kadar k°*i sem zašel v novo stavbo, me je vselej zabolelo: tako gledališče bi Slovenci krvavo potrebovali za svojo dramo, ki je večna pastorka, za katero ni nikdar in nikjer prostora...
tega tudi osebje zbora in orkestra. Predvsem pa je bilo treba odpreti tudi Dramatično šolo. — Kdor količkaj pozna ustroj gledališča, ki se na novo ustvarja in ki naj poleg drame goji tudi opero in opereto, ta bo razumel, da je bilo pretežko breme za moje rame, razumel bo, da sem po prvih štirih mesecih nadčloveškega napora - moral zboleti. Ko smo poleg drame uvedli še opereto in za njo opero — sem ves utrujen in izčrpan obležal. Težko bolan na pljučnici sem odležal ves mesec december. Bolezen me je napadla prav v času, ki sem ga hotel posvetiti priredbi in režiji Jurčičevega «Tugomera», ki sem ga izbral za otvoritveno predsta-
«VECE» NA VRBI: SE SEDAJ «OBCINSKI M02JE» SEDEJO .VSAK NA SVOJ KAMEN POD LIPO TER RAZPRAVLJAJO O SVOJIH ZADEVAH.
Moj prvi obisk v sedanji Operi je zbudil v meni igralca -— ljubezen do gledališča.
Moji prvi obiski v stavbi nemškega gledališča so pa zbudili v meni opravičeno ogorčenje s spoznanjem, da bi morala Ljubljana imeti samostojno slovensko dramsko gledališče.
Pri svojih tajnih obiskih nisem nikdar niti od daleč pomislil, da bom — po relativno kratkih letih — ^ tej nemški trdnjavi ravno jaz prvi slovenski zapovednik, da bom ravno jaz prvi zasadil v njo slovensko besedo.
Ko sem se v začetku julija 1918. 1. na prošnjo takratnega Gledališkega konzorcija — po šestih letih svojega umetniškega delovanja v zagrebški Drami — zopet povrnil v Ljubljano, sem imel kot ravnatelj Drame polne roke dela. Moral sem vse^ na novo začeti in organizirati. Ne samo Dramo, tudi Opero. Tik pred mojo vrnitvijo domov je prišlo v ravnateljstvu petorice Gledališkega konzorcija do ostre krize glede imenovanja gledališkega intendanta. Ker se za upravnika dolgo njso zedinili, delo pa je potrebovalo vodstva, mi je generalni direktor Konzorcija v sili naprtil — čeprav sem se jaz na vso moč branil — še funkcijo intendanta. Tako sem imel kot intendant, ravnatelj Drame, vrhovni režiser in prvi igralec resnično dela čez glavo. Umetniško osebje je bilo treba v pretežni večini še poiskati, izbrati in angažirati. Poleg
vo Drame, katera naj bi se bila po repertoarnem načrtu vršila v prvih dneh januarja 1919. 1. — Zahrbtna bolezen je moj načrt prekrižala. Kakor hitro pa sem prebredel krizo, sem se še ves bolan lotil obdelave in režije «Iugomera». Ob novem letu sem okreval in takoj nato smo začeli s skušnjami. Kljub ogromnemu delu in repertoarnim težavam smo imeli celih 5 tednov časa za študiran j e «Tugomera». Bolezen me je prisilila, da sem moral pomakniti otvoritev Drame na dan 6. februarja 1919. 1.
O tem, kako sem kot ravnatelj Drame prvič prestopil prag bivše nemške trdnjave, ki naj bi bila eden izmed stebrov mogočnega germanskega mosta «Von Balti-kum bis zur Adria», kako sem se — z revolverjem v žepu — prvič razgovarjal z nemškimi odrskimi delavci, ki so me s svojim mojstrom službeno pričakali na odru, brez kulis — o tem sem pisal že pred 15 leti. Danes se hočem zadržati samo pri otvoritveni predstavi in pri svojih takratnih delavcih).
Moj dramski kolektiv, ki sem ga v naglici sestavil, res ni bil preveč močan. Razen nekaj izkušenih starejših igralcev in igralk so bili v njem večinoma mladi začetniki in gojenci dramatične šole. Bilo je celo nekaj takih med njimi, ki so pri otvoritveni predstavi prvikrat stopili na oder. In vendar je šlo. Vendar so se vsi
sodelujoči globoko zavedali velikega — za Slovence prav za prav zgodovinskega dogodka: otvoritve samostojnega Slovenskega dramskega gledališča.
Ta zavest je bila tako mogočna v njihovih dušah, da je njihov polet, njihov elan v igri strnil vse močnejše in vse šibkejše kreacije v celoto — v borbeno dramsko družino, ki je v navdušenem naskoku za vedno izgnala svojega zatiralca. Osvojila si je Dramo in vsa srca navzočih priklenila nase, vzbudila solze v sto očeh, ki je z magično močjo prevzela vse gledalce, da so še dolgo po koncu «Tugomera» ostali kakor prikovani na svojih sedežih in se z neštetimi salvami ploskanja ginjeni zahvaljevali, da so manifestirali in pozdravljali.
Toda spomin na to prvo predstavo tragedije «Tugomer», ki je bila vse dotlej od bivše avstro-ogrske cenzure prepovedana — je ostal v meni živ, neizbrisen. To je moj najlepši spomin, kar sem jih kdaj y svojem petdesetletnem delu na odru doživel. — A uprizoritev? Kritika? — Dobro sem se takrat zavedal, da v oni burji, v oni naglici ni moglo biti vse na strogo umetniški ravni: niti dekor, ki je bil v večji meri sestavljen iz starega fundusa, niti kostumi, ki so bili tudi stari. — Kostumi niso bili neki kritiki všeč, a niti meni. Sodelujoči dramski kolektiv sem že omenil.
Umetniško osebje slovenske Drame, kakršno je bilo v poslednji redni sezoni 1913-14, je prva svetovna vojna razgnala na vse vetrove. NajpTej je smrt za vedno ugrabila Slovencem popularnega dramskega umetnika, mojega prvega učitelja, Anton Verovška (že leta 1914). Med vojno sta na bojišču obležala: simpatični drastični komik Josip Molek in nadarjeni začetnik Janez Štrukelj. Velika naša umetnica, steber slovenske Drame. Avgusta Danilova je pobegnila v Ameriko. Naš agilni Milan Skrbinšek je bil mobiliziran ter je pozneje vodil slovensko Dramo v Trstu. Priljubljeni spevokomik Franta Bohuslav je na fronti oslepel. A vsi drugi so se reševali, kjer in koder so se znali, razpršeni po raznih deželah. — Na prvi pogled se je zdelo, da je štiriletna vojna, od leta 1914 do 1918 — v času, ko je bilo Slovensko gledališče - v Ljubljani zaprto. — uničila skoraj ves njegov dramski kolektiv. Mnogokrat sem si ves v skrbeh razbijal glavo: kako boš izvajal Cankarja, Tolstoja, Shakespeara, Ibsena, Vojnoviča in druge, ko nimaš zanje zrelih moči? — Pa je preva-galo v meni: kaj vse to! Nimaš niti potrebnih materialnih sredstev niti časa. Delati je treba! Ustvarjati! Hiteti! Osvoboditi, kar je našega! Kdor hitro d5 — dvakrat dž. In dali smo. Čeprav maloštevilni, okrnjeni, nehomogeni. Se več. Dali smo vse, kar smo le mogli dati. Občinstvo nas je razumelo in čez noč vzljubilo svoj novi hram dramske umetnosti.
Zgodovinski datum 6. februar 1919. 1. je tudi vzgojno pomemben. Spominjam se, kako so se mi takoj pred otvoritvijo Drame začeli priglaševati novi talenti. Med prvimi je bil Edvard Gregorin (Mestislav), ki od tedaj že 30 let vdano služi slovenski Drami s svojo umetnostjo. — Po otvoritvi se mi je predstavil slaboten mladenič, 171etni Janko Rakuša, ki me je rotil in prosil, naj mu pomagam. da bi takoj postal igralec. Prošnji nisem mogel ustreči zaradi njegove telesne šibkosti in mutacije. Toda ni popustil. V njem je tlela resna volja in igralski dar. Pozneje se je razvil v zelo dobrega interpreta karakternih vlog. Nekaj mesecev pred osvoboditvijo 1. 1945 so ga dali ustaši v Zagrebu obesiti.
Z otvoritvijo Drame 1919. leta je tesno povezan tudi simpatični prvi nastop Marte Repovš (sedaj Radmanovič) y vlogi Anjutke
. /
jf'x i a-c/ca. m, '	„	* / •
y ,
J tM ju*'.
J'Mi*.	.uu H e
t
r	/	-p
CO o- pr.e) l’f{ozj.ciS	cvtZ*
S a C*JUL
Jte poi/jc- ptf ^
Jjtla. ,	*	* -n
fipL/eo, J*.	,	   _	.
C1*.'	/'	* '
%Jvc£jc*n,	n-a-	.6a	j
c.otZa	J*. tr/aŽ*-	/iZtk. t
!;	zdlAfU	iC	pt.ee Z
Je. Jop&Lt,	ei,	zJLt j
feUjC .	JajL .
NJI. djf eiJa J
PREŠERNOV ROKOPIS.
(Tolstoj: »Moč terne«), ki je danes članica zagrebške Opere. — Prav tako je tudi sedanji prvak sarajevske drame Miro Kopač nastopil kot začetnik v otvoritveni predstavi. In še več drugih, talentiranih začetnikov, mojih učencev, ki so vsi sodevali v manjših vlogah: Hrvat Viktor Leljak (danes ugledni član zagrebške Drame) Pavel Ločnik, Gustav Strniša, Franjo Hlebanja, Alojzij Prek, Fran Mohorič. Josip Smerkolj itd.
Prav posebno pa moram omeniti še svoje starejše tovariše kakor tudi nekatere nekdanje svoje učence, ki so mi vsi pri napornem delu stali zvesto ob strani s svojo požrtvovalnostjo in s svojim znanjem. Prvi pred vsemi je bil seveda Nestor slovenskih igralcev naš dragi ih nepozabni Anton Danilo (Geron), za njim Valo Bratina (Spitignev), potem Josip Povhe (Hildebert) in Pavel Ras-berger (Zovolj). Od mlajše garde so bili dobri moji znanci: Lujo Drenovec (Bojan), Boleslav Peček (Gripo). Rado Železnik (Ra-dulf) in Josip Plut (Starec). V dveh mlajših ženskih vlogah sta nastopili nadobudni začetnici: Marjanovič-Markova (Zorislava) in Mila Saričeva (Grozdana) Sa-ričeva je že takrat mnogo obetala in se je pozneje povzpela do prvakinje v Drami. — Jaz sem bil Tugomer, a moja babica, stara Vrza je bila Zofija Borštnik-Zvor.arje-va. To veliko slovensko tragedinjo, ki je dotlej žela s svojo umetnostjo prave triumfe na štirih jugoslovanskih odrih — v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sofiji — je vrnil vojni metei svoji ožji domovini, vrnil jo je zopet slovenskemu odru kot stalnega gosta. Njena Vrza je bila močna in zanimiva kreacija, polna velike, čiste umetnosti. Tu bodi omenjeno, da je ta naša odlična dramska umetnica Borštnik - Zvonarjeva, ki je pred 30 leti s svojo zrelo umetnostjo poveličala otvoritev Drame, pred nekaj tedni stara 81 let, umrla v Zagrebu, kjer je bila pokopana 8. XII. 1948. 1. tiho in skromno, docela pozabljena skoraj od vseh. Pridružila se je Danilu in 2elezniku, ki tudi nista več med živimi, a pri otvoritvi Drame sta oba s svojo markantno igro naravnost tekmovala, kdo bo krutejši in zoprnejši v vlogi nem-
škega velikaša in zatiralca slovenskega rodu.
Ob tem lepem jubileju Drame je moja dolžnost, da se s hvaležnostjo spomnim vseh mrtvih in vseh živih svojih tovarišev in odrskih delavcev, ki so pred 30 leti z menoj sodelovali pri njeni otvoritvi. Vsi brez razlike smo občutili v svojih dušah, v svojih srcih nekaj tako vzvišenega, nekaj tako mogočnega, kar se sploh ne more opisati.... To se more edinole doživeti. In mi vsi — od prvega do zadnjega — smo to tudi doživeli:
8. II. 1919. leta je zažarela nova bakla slovenske dramske umetnosti. Tega dne smo priborili slovenski Taliji njen novi hram «Dramo» — hram, ki je bil prav za prav namenjen germanizaciji Slovencev. — Tako je bilo pred tridesetimi leti...
Bakla od takrat še ni ugasnila, še gori in bo gorela, dokler bo našega rodu....
(Ponatis iz Gledališkega lista SNG v Ljubljani.)
Prešernove nagrade za leto 1948
Prosvetni minister LR Slovenije je razdelil znanstvenikom in umetnikom naslednje nagrade Prešernove nagrade za leto 1948:
ZNANOST
Dr. Samec Maks za znanstvena raziskovanja in za znanstvene rezultate, ki so pomembni za izpolnitev petletnega plana 50.000 din.
Dr. Melik Anton za knjigo «Jugoslavija», zemljepisni pregled, 40.000 din. Inž. Lobe Feliks za uspešno izvršitev važnih originalnih konstrukcij ter za ustanovitev in dograditev strojnega instituta 40.000 din. Dr. inž. Goljevšček Milovan za izvrševanje modelnih poskusov za hidrocentrale, kar je velikega pomena za izvajanje petletnega plana ter za izgradnjo vodogradbenega laboratorija, 40.000 din. Dr. Brodar Srečko za pomembne rezultate odkopavanj paleolitičnih najdišč, zlasti v Betalovem spodmolu pri Postojni, 40.000 din.
Dr. Tavčar Igor za učbenik o notranjih boleznih, ki je zidan na avtorjevih lastnih izkušnjah in opažanjih ter vsebuje sodobne pridobitve interne medicine, 30.000 din.
LITERATURA Kosmač Ciril za scenarij «Na svoji zemlji« 30.000 din.’
Ingolič Anton za «Pot po nasipu« 30.000 din.
Bevk France za mladinsko povest «Tonček» 30.000 din!
Levstik Vladimir za dobre prevode, zlasti za prevod Gogoljevega »Tarasa Buljbe« ter de Costerja «Ulenspiegel in Lam Dobrin«;
30.000 din.
SLIKARSTVO, GRAFIKA, KIPARSTVO IN ARHITEKTURA Mihelič France za olje «Kolona v snegu« in «Vaška ječa« 30.000 din, Pavlovec Franc za olje «Sava» in «Soča» 30.000 din.
Jakac Božidar za ilustrativni ciklus «XIV. divizija na Štajerskem«
30.000 din.
Pengov Božidar za «Odločitev» 30.000 din.
Smerdu Frančišek za «Franceta Prešerna« 30.000 din.
Arh. Plečnik Jože za projekt monumentalne palače Ljudske skupščir ne LRS ter za vrsto spomenikov NOB pri nas, v Splitu in v Kra: ljevu 40.000 din.
GLEDALIŠKA UMETNOST
I. Režija
Dr. Gavella Branko za režijo drame Gow-d'Usseau «Globoko so kore* nine«, Turgenjeva «Mesec dni na vasi« in za režijo Janačkov« opere «Jenufa» 30.000 din.
Jan Slavko za režijo Cankarjevih «Hlapcev» 30.000 din.
Leskovšek Hinko za režijo Musorgskijeve opere «Soročinski sejem* in Donizettijeve opere «Don Pasquale» 20.000 din.
II. Igra
Cesar Ivan za vlogo Berdena v Kranjčevi drami »Pot do zločina*
25.000 din.
Sever Stane za vlogo Jermana v Cankarjevih «Hlapcih» 25.000 din-' Skrbinšek Milan za vlogo župnika v Cankarjevih »Hlapcih« 25.000 din* Verdonik Branka za vlogo Grudnovke v Cankarjevi drami «Za narodov blagor« 20.000 din.
III. Operne pevske vloge Heybal Valerija za vlogo Tosce v istoimenski Puccinijevi operi in ra vlogo Leonore v Beethovnovi operi «Fidelio» 25.000 din. Karlovac Elza za vlogo Jele v Kozinovi operi «Ekvinokcij» in za vlogo cerkovnice Bugyjevke v Janačkovi operi «Jenufa» 20.000 dim Franci Rudolf za vlogo Maria Cavaradossija v Puccinijevi operi «T°' sci« 25.000 din.
Korošec Ladislav za vlogo Don Pasquale v istoimenski operi Doni* zettija 20.000 din.
Smerkolj Samo za vlogo Evgenija Onjegina v istoimenski operi Cah kovskega 20.000 din.
IV. Koreogralija
Pia in Pino Mlakar za balet Dvorak «Cekin ali gosli« in »Soročinsk* sejem« 30.000 din.	'
V. Operno dirigiranje Neffat Anton za dirigiranje Čajkovski «Evgenij Onjegin«. Puccini »La Boheme« ter za uspešno umetniško vodstvo mariborske opere
30.000 din.
VI. Inscenacija
Inž. arh. Franz Ernest za B. Kreft: «Kranjski komedijanti«, Sherid«11-«Sola za obrekovanje«, Beethoven: «Fidelio» 20.000 din.
Inž. arh. Molka Viktor za Cankar: «Hlapci», Donizetti:	«Don
squale», Kranjec: »Pot do zločina«, Musorgski: «Soročinski 4 jem« 20.000 din.
GLASBA T. Ustvarjalna glasba Lipovšek Marijan za «Simfonijo, I. stavek« 20.000 din.
Krek Uroš za «Koncert za violino in orkester« 20.000 din:"*
II. Reproduktivna glasba Cipci Jakov za dirigiranje orkestra Slovenske filharmonije 30.000 <8$ Simoniti Rado za dirigiranje in organizacijo zbora Slovenske lil*18 monije 30.000 din.
Trost Anton za izvedbo klavirskih koncertov 30.000 din.
. I *.
 ■ i.:
SOBA V
PREŠERNOVI ROJSTNI HISI NA VRBI.
BILO JE.
V LENINGRADU...
LJUBEZENSKA ZGODBA VOJNEGA DOPISNIKA
12
Hodil sem po železniškem nasipu in gledal, kako se mi z vsakim korakom približuje siva gmota našega vlaka. Stopil sem na stopnišče vagona in odpi'. vrata.
’ V polmraku se je na hodniku motno zalesketalo umazano stezlo, pod katerim je bila slika mladeniča s prašičkom.
Razen ropotanja dinamostroja je bilo vse tiho. Ob ponedeljkih ni izhajal časopis. Sel sem po hodniku in odprl vrata v svoj kupe. Prazen je bil. Gubinova in Vencljeva polica sta bili pokriti s šotorskimi krili. Najbrže sta odšla na komando. Snel sem nahrbtnik, odpel kožuh in zagledal pismo na mizi pri oknu. Gledal sem ovoj. Dobro sem poznal tisto pisavo. Ničesar nisem videl razen črk. Skozi okno je bilo hladno, bela svetloba. Zdelo Se mi je. da me je nekdo poklical stran iz tiste samote. Vzel sem ovoj v roke m prečital naslov. Na njem je biio mnogo naslovov, ki so jih na pošti prečrtali. Pismo je napravilo dolgo pot. »Končno je prišlo. Končno je prišlo«, mi je tolklo v sencih. Bal sem se ga odpreti. Neizrečeno večji strah me je obšel, kakor tedaj v grlovini ali v oklopniku tankistov. Dvignil sem glavo, da bi se odtrga od črk na ovoju in se umiril. Povsod okoli je bila ■ tišina in le dinamo je ropotal.
Odprl sem ovoj. Pismo ni imelo datuma. Pričel sem čitati. Bil je odgovor na enega izmed mojih prejšnjih pisem.
Včasih sem spraševal Lido, če ji ni hudo živeti v Leningradu.
«... Sedaj nekako ne ločim več hudega«, je pisala. »Gotovo je bilo hudo živeti ves teden z mrtvo materjo, kuhati na grelcu pri njenih nogah prežganko in tridesetih gramov moke in jo potem pojesti s tisto topo slastjo.
Gotovo je bilo hudo izgubili edinega otroka.
Tedaj mi je bilo hudo, a sedaj čisto preprosto ne dojmim več hudega ...«
Pisala mi je, da živi na svojem starem stanovanju in da je že nešteto pisem vrgla v nabiralnik, toda misli, da jih nisem prejel, ker v mestu rkoraj ni več pismonoš.
Dvakrat sem prečital pismo. Sedel sem v svojem kožuhu tako kot sem prišel. Na škornjih se je tajal sneg in v kupeju je nastala luža. Zdelo se mi je, da se je vse pred menoj nekam razpotegnilo v daljno daljavo. Mislil sem na to, da je bilo pismo napisano že pred davnim časom in da nje ni morda več med živimi. Morda leži sedaj, ko čitam to pismo, mrtva in tam za mestom ji kopljejo grob. Zdelo se mi je, da slišim razstreljevanje. Težko topništvo je bilo in njegovo bučanje je prihajalo prav do našega vlaka.
Začel sem misliti, da vse to ni resnica, da ona živ.i in da jo bom prav gotovo še videl. Cemu bi morala umreti? Vendar ne morejo tam vsi umreti. Ona bo preživela. Zazdelo se mi je, da sem v svoj; sobi v Leningradu in ona, da sedi ob oknu poleg mene. Pijeva lepoto mesta in bele noči ter se pričkava, koliko stebrov ima Isakijski sabor. Vselej, ko sva pogledala skozi okno, sva se pričkala o tem in, kadar koli sva šla mimo, sem jih pozabil prešteti. Nato mi je počasi izginila njena podoba, utapljala se je v belkasti megli in že si je nisem mogel več predstavljati, kakršno sem poznal.
Zjutraj me je poklical urednik.
«Ali si zdrav?«, me je vprašal. «Ce si zdrav, pripravi se na pot. V Leningrad odpotuješ kot dopisnik. Si razumel?«
« e *
Tisti dan nisem mogel ne pisati ne govoriti, samo sprehajal sem se po ozkem vagonskem hodniku. Najbrže sem tako prehodil nekaj kilometrov. Predstavlja! sem si, kako bom prišel v mesto, kako bom sedel na tramvaj in čez kake pol ure zagledal Lido. Vedel sem, da me čaka v Leningradu težko delo, toda vedel sem tudi, da ga bom dobro opravil, samo, da mi je videti njo.«
«No, ali vidiš, kako se je primerilo«, je rekel Vencelj. «Pravil sem ti, aa boš dobil pismo. Ti. le mene poslušaj .Zdaj jo boš videl, a kdaj bom jaz videl svojo Lenko ...»
ENA IZMED ŠTEVILNIH OGRAJ V LENINGRADU.
Drugi dan sem odšel na politkomando po službeno dovolil^0 se zvečer vrnil v vlak.
stv«rl
Ponoči sem moral odpotovati. Pričel sem zlagali svoje
UK*
Kretal sem se kakor omotičen. Neučakanost je bila preveč vevjaK Nikakor nisem mogel priti v pravi tir. Ves večer so prihajali v \(1t ljudje. Mnoge izmed njih sem prvič videl. Vsakdo je prinesel k>aK ., zavitek in pripovedoval, da ima v Leningradu ženo, mater ali p Sprejemal sern njihove pošiljke in jih zlagal v kot na sedežu. se jih je silno mnogo, a nisem imel moči, da bi rekel, da jih ne vZ® s seboj v Leningrad.	.g.
Opolnoči sem moral sesti na vlak .n se odpeljati z njim staje v Ensku; od tam pa kakih sto kilometrov z avtobusom lišča in z letalom dalje.	(.
Zvečer smo se zbrali v našem kupeju in Gubin je preskrbel “S*
Meni se ni hotelo piti. Bilo je prvič, da sem na fronti odrekel Hotel sem si ohraniti jasnost misli. Žganje mi je bilo sedaj ° p Gubin je nekaj pripovedoval in Vencelj mu je nekaj odgovarja*, nisem mogel slediti temu, kar sla govorila.	je
«Ne pozabi na naju v Leningradu«, je reke! Vencelj in sC teknil mojih kolen.
«In poizvedi zdaj, če pišejo pesmi«, je rekel Gubin. Reke* - ,e jima, da ne bom nikogar pozabil in da jima bom pisal. pesmi tiče.
»Ti torej greš«, je rekel Vencelj.
»Da, grem«, sem odvrnil.
Vstal sem, si oblekel kožuh in sc otovoril z vrečami.
»Kam hočeš poldrugo uro poprej?«, 5e je čudil Vencelj.
»Pusti ga, naj gre«, je rekel Gubin. »Razumem ga; da* bušnil sem jima roki, stopil iz vagona in se napotil po tiru 113 proti postaji.
(Nadaljevanje
a3-aoa. — UPRAVA: ULICA K. MANNA ŠL 29 — Telefonska Številka 8351.
I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; Uona B: 144, 414, /SZ, 1440 jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 -jj UKEDNIbl VO: ui.iUA MuiTOtuti «, », mi. ■•■>'*.	v	širini lstolDCa: traovskl 40 flnančno-nravnl 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči račun za STU-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnlk« Trst U-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik« uprava: Llubljann 6-9060‘L
OGLAS,: lOZnTsTVO ^ZASKF.OA TISKA d"z OZ— TRST* —■ Sdg. urednlk STANiSLAV RENKO - Tlsk^wSSI Usltanlcl^ iavod. - PODRUŽNICE: Gorica, Sveto,orska ul 42 . Tel. 749 - Koper, ul. Batttstl 301/, - Tel. 70 - Zastopstvo Založništva tržaškega tisk. v Ljubljani, Tyr»eva c.