Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* etvo 40 Din — no* deljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo HODin Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III Telefoni uredništva: dnevno služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 ir 10.349 za inserntc; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prnga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6. tclofon 2991? Izhaja vsak dan zjutraj, razeu pondeljka in dnevu po prazniku Nova pota naše agrarne politike Vedno bolj čutimo tudi pri nas svetovno gospodarsko krizo. Zlasti pa je pri nas občutna agrarna kriza, ker smo v prvi vrsti agrarna država. Najbolj jc razvidna agrarna kriza iz nizkih cen kmetijskih proizvodov. Dočim so industrijski proizvodi padli v zadnjih dveh letih le bolj malo v ceni, je padec cen kmetijskih pridelkov izredno velik. Šc septembra 1928 je znašal indeks cen Narodne banke za kmetijske proizvode (brez živine in proizvodov 132, lani septembra je padel na 102.9, letos v septembru na 78. Istočasno jc indeks industrijskih proizvodov nazadoval od 95 v septembru 1928 na 90.2 v septembru lani in na 78.2 v septembru letos. Cene kmetijskih pridelkov so danes znatno nižje kakor pred vojno, seveda čc vpoštevamo razvrednotenje dinarja po vojni. Padec cen je svetoven gospodarski pojav, ki ga v raznih državah bolj ali manj čutijo, Skušajo ga pač preprečiti z najrazličnejšimi ukrepi, ker ga smatra vsaka država za svoj problem. V Nemčiji zvišujejo carine, v Češkoslovaški ravno tako. Nadalje namerava Češkoslovaška vpeljati za mline obvezno meljavo domačega žita (70%), le 30% vsega žita za mletje se sme uvažati. Romunija daje izvozne premije. Agrarne države srednje Evrope se skušajo organizirati. Komaj jc poteklo nekaj časa od konference v Ženevi za ukinjenje previsoke carinske zaščite, že je več držav zvišalo uvozne carine, pa jc pričakovati še nadaljnjega zvišanja. Tudi pri nas smo v težkem položajđ. V letih dobre letine nam čez domačo potrebo preostaja mnogo pšenice in koruze. Toda vedno težje jc prodati te presežke. Uvozne države zvišujejo carine, industrijske države streme z uspehom za povečanje lastne kmetijske proizvodnje in tako se. postavljajo našemu agrarnemu izvozu vedno večje ovire. Vse kaže, da bo težko vzdržati tekmo na svetovnem trgu z veliki agrarnimi državami. Računati pa seveda moramo s tem, da bo treba presežke vsekakor prodati. Letos se izvoz ne razvija igodno: v septembru sme izvozili samo 20.682 tou pšenice, lani pa 62.490 ton. Šc večji pa jc padec vrednosti izvoza. Iz vseh teh razlogov jc razumljivo stremljenje, da si skušamo obdržati predvsem notranji trg, na katerem lahko dosežemo višje cene kot pri izvozu. V ta namen so zvišane uvozne carine za žita, koruzo, krompir, itd. Ta podvojitev uvoznih carin ima predvsem namen onemogočiti tuj uvoz k nam. Poročali smo že, da smo lani uvozili 19.326 ton koruze za 48.2 milj. Din, nadalje ovsa za 1.6, ječmena za 17.7 milj. Din. Koruza je prihajala iz severno ameriških Združenih držav v Dalmacijo. Pomislimo samo, kakšno dolgo pot je morala narediti, pa kako blizu so Dalmaciji žitnice naše države. Druga posledica povišanja uvoznih carin pa bodo višje ccnc žita. Že sedaj so naše žitne cenc nad svetovno pariteto. Vprašanje pa je, če bodo višje cene šle v korist producentov. Ni nam znano, kakšne so zaloge v rokah producentov in koliko je žc nakupila trgovina. Če so producenti svoje blago žc prodali, potem nc bodo imeli od povišanja cen nikakega haska. Na drugi strani pa pomeni zvišanje cen obremenitev našega konx:yna, ki bo moral tako prispevati k reševanju kmetijske krize. Posebno bodo prizadeti naši kraji, ki bodo morali zadostiti svoji potrebi, ki znaša do 5000 vagonov letno, po višjih cenah. Ta manipulacija žitnih nen bo sicer prinesla višje cene producentom in trgovini, na drugi strani pa škodo konzumu in o izvozu pri takih cenah nc bo govora. Mislimo, da bi bilo istočasno v še večji meri potrebno, da sc znižajo bremena, ki jih mora nositi naš kmet, pa tudi ves ostali konzum. Predvsem so tu naši karteli. Vedno čujemo o padanju cen kmetijskih pridelkov, na drugi strani pa se cene industrijskih izdelkov veliko počasneje znižujejo, če ne ostajajo n. pr. pri nekaterih predmetih celo neizpremenjene. 'Že večkrat smo opozarjali na vsevkupnemu gospodarstvu škodljivo politiko ltarlelov. Vzemimo samo kartel sladkornih tovarn. V lem kartelu sta tudi dve državni tovarni sladkorja. Vse tovarne spravljajo letno milijonske dobičke, pri lem pa plačujejo kmetom prav nizke cene za sladkorno peso. Poleg vsega tega pa je skoro ves kapital teh tovarn v inozemskih rokah in Inozemski delničarji vlečejo težke milijone na dividendah. Tu bi bilo treba znižati ali trošarine, raje pa uvozne carine, da tako prisilimo sladkorne tovarne k znižanju cen. Tovarne tudi izvažajo v letih dobre kampanje sladkor v inozemstvo. Če ga izvažajo z dobičkom, potem bi bilo nujno potrebno znižanj'e cen na domačem trgu Če ga pa izvažajo z izgubo, plačujejo to izgubo naši konzu-mcnli pri visokih cenah na notranjem trgu. Pozdravili pa moramo dejstvo, da je uvoz produkcijskih sredstev (strojev itd.), v kolikor jih ne izdelujemo v državi, prost. S tem pospešujemo našo obrtno in industrijsko delavnost, nadalje omogočamo nove investicije V nasprotju s konzumnim blagom (manufaktura) ne pomeni uvoz produkcij- Ministri na Sušaku Gospodarske potrebe Sušaka in Gorskega Kotorja Sušak, 4 nov. z V zvezi s prihodom ministrov na Sušak je župan izdal proglas na meščane in jih pozval, da razobesijo zastave. V ponedeljek zvečer se je na kolodvoru ob prihodu ministrov zbrala množica ljudstva. Navzoči so bili delegati vseh oblasti in društev iz Primorja. Pri sprejemu je župan Ružič v kratkem govoru pozdravil ministre. Odgovoril mu je minister ing. Sernec. Poleg Serneca so prišli ministri Preka, Maksimovič, Demetrović in Švegel. Odšli so na županovo stanovanje, kjer jim jc bila prirejena večerja. Med večerjo je župan Ružič nazdravil Nj. Vel. kralju. Danes ob 9 je bila v mestni posvetovalnici izredna slavnostna se a mestnega zantopstva. S te seje se je odposlal Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade pozdravni brzojav. Župan Ružič je pozdravil ministre in naglasi!, da je to prvič, da pride ljudstvo v slik z ministri. Ker vlada želi, da bo poučena o potrebah ljudstva, zato pozdravlja ministre. Nato je župan Ružič govoril o raznih potrebah mesta, posebno o potrebi, da Sušak prevzame položaj, ki ga ie svoječasno imela Reka. Ministrom je priporočal rešitev raznih važnih mestnih vpra- šanj ^ carinska skladišče, železniške zveze z Mar-tinščico, ureditev b&karskega pristanišča, vprašanje zveze Slovenije z morjem, šolsko vprašanje, zgraditev socialnih stanovanj in zgradbo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, poštnega poslopja in drugo. Po govoru mestnega zastopnika Kolombe je govoril minister Juraj Demetrovič, ki se je zahvalil za lep sprejem. Naglasil je, da so ministri prišli po kraljevi naredbi in mu bodo o vsem poročali. Ob 11 je bila v kinu širša konierenca ministrov in delegatov iz občin sušaškega okraja. Za predsednika zborovana je bil imenovan profesor Špinčič, ki je pozdravil ministre. Prvi je govoril dr. Dinko Trinajstič. Banski svetnik Milan Banič jc naglasil, kako je ljudstvo tega kraja sprejelo novo stanje in se navdušeno izrazilo za Nj. Vel. kralja. Župan Kraljeviče Capponi je poudarjal potrebo ureditve ladjedelnice. V imenu Gorskega kotarja je govoril svetnik Steincr o gezdovih in domači lesni industriji Banski svetnik Rivo Secchi iz Senja je navdušeno govoril o kraljevem aktu 6. januarja. Profesor Vukovič je spopolnil Stciner-qev govor. 99 Vse gre na bolje" Zanimive iz'ave Neudorierja in Drinkoviča Belgrad, 4. nov. m. Del ministrov jc na svojem potovanju prkšcl v Bjelovar, kjer so bili zelo svečano sprejeti. V imenu prebivalstva je govorilo več oseb. nakar so imeli govore ministri Neudorfer, Kumanudi in Drinkoaič. Posebno sta vzbudila jmzornost govora obeh hrvatskih' ministrov, ki sta zelo značilna. Minister brez i>ortfelja Ncudorfcr jp izvajal tole: Vsi veste, (ki seiu bil član bivše Hrvatske seljačke stranke od njenega začetka in veste, kuj smo v tej stranki pomenili šibonik, Preka dni јаж. Počakali smo, tki vkliimo ka;k učinek bo imel manifest od 6. januarja in akt od 6. 1 oktobru. Ko smo uvideli, da jc edino pravo pot kateri gremo m pt> kateri moremo iti, smo imeli toliko poguma, du smo prevzeli ta llae I>osel. Sedeti v zapeuku, zabavljati in |»sovati, to more vsakdo. Nc brano dalje čakali. Rezultati bodo pokazali, da je to )>ravsi pot. Nc bo ]>rc-teklo 20 let, ko borno to doživeli. Zgodovina bo pokazala, kdo je imel prav. če je med Vami šc kdo. ki misli, da to ni pravu jx>t. ta je na napačni [>ati. Ta držav« jc naša. za katero sc moramo boriti ili dati zanjo svoje življenje. Ne dajte sc varati po kaki zunanji akciji. Vse jc laž. Čini sem sc lotil tega posla, so prišli odposlanci naših bivših prijateljev Stjepana Košutiča in so me prosili, da bi se Košutič in Krnjevič lahko vrniila v domovino. Pri tem morami izpovedati zelo grobo besedo: »Tej ci-anščini se mora napraviti konec«. Vi morate >iiti zavedni i.n iitii po tistih jiotih, jx> katerih smo šli mi, to je govoriti sc mora resnica. To kur mislimo, io smo Vam tudi od srca povedali. Sedaj so sc razmere. Invala Bogu. obrnile ! na bolje. Vse gre na !к>1је... M:i ne govorimo skozi okno, mi ne loviano kroglic, gremo meti ljudstvo, da se jx>učimo o njegovih željah in težnjah. Mnogo jc teh želj. Ministrski svel je nu kraljevo zahtevo sklonil, d« gremo med ljudstvo in da ga čujemo.« V nadailjneni govoru je minister odgovarjal na razna aktualna vpralšanja, ki so jih navzoči stavili. B Minister Kumiamudii jc v svojem govoru govoril o go«|)odia.rsiki krizi Ln o korakih, ki jiiili je vlada podvzela o aigrarnii banki, o go-zdairskem zakonu, o zboljšanju uprave, <> iz-! enačenju zakonov, o glavnih ciljih manifesta j od 6. januarju i.n akta v oktobra. Poslednji je govoril minister dr. Mate Drinikovdč, ki je med drugim izvajal: Kot Hrvat, ki je vse svojo življenje delal za ii resnici tov hrvatskih ciljev, sem mnenja, da niso storili doilm> tistii, kii niso prišli na to zborovanje. Vsakdo naj si zapornim, dn ne prihajamo na ta zborovanju, da iščemo kako odobritev ali dn iščemo in lovimo kake krog- Gospodarski položaj Bele krajine Govor bonskega sveinika g. Nemaniča v Karlovcu V Karlovcu je pozdravil gg. ministre banski svetnik in bivši poslanec gosp. Nemanič s sledečim nagovorom: Grspodje ministri I Čast mi je, da Vas kot banski svetnik črnomeljskega Breza najiskreneje jiozdravljam. Naš srez jc з 3. oktobrom priklopljen savski banovini. Tu je tako imenovana Bela krajina. Preje nas jc ločila Kolpa, sedaj nas mejijo Gorjanci. Bela krajina je bogata naravnih krasoi, a njen gospodarski položaj jo siromašen. Njeno prebivalstvo se bnvi z vsemi gospodarskimi panogami, največ z vinogradništvom, ki pa ne donaša zadnje čase nobenega dohodka zaradi težke vinogradniške krize. Dn to krizo ublažimo, smo ustanovili vinogradniško zadrugo in zgradili potrebno klet, zanašajoč se nn podpore države in banovine. Niti od prve niti od drugo nismo dobili ničesar. ■ -г-кгчгт^ж skih sredstev samo enkratne obremenitve naše plačilne bilance, pač pa plodonosno naložbo, ker sc z novimi stroji poveča naša domača produkcija in dosledno zmanjša uvoz. Zaradi lega prosimo gospoda kmetijskega ministra, da nam z izdatno podporo pomaga. Enako jirosi-mo tudi kraljevo bansko upravo. Z zakonom se nam jo zagotovila železniška zveza z morjem skozi poljansko dolino na Vrbovsko. Prosimo gospode ministre, da se za to zadevo zavzamejo in da se začne tudi tukaj z delom, kakor smo čitali o drugih progah, ki jih začno • graditi v najkrajšem času. Zelo nam jc potrebna tudi železniška zveza Črnomelj— Severin. S tem bomo dobili ubogi domačini zaslužek, da ne bomo prodajali svojih moči tujemu knpitalu. S tem boste privezali ludi ljudi nn domačo grudo. Velike težkoče imamo ludi sedaj, ko smo pripadli v novo banovino, ker uiinanio rez Kolpo najnujnejših prehodov. Imamo lo most v Metliki in na Vinici, med katerim je 60 km vodne struge. Zato je nujno potrebno, da -e vines zgradi nov mos4, ki bi vezal obe -t ran i KoIjkn kar je za gospodarstvo zelo važno. Bela krajina ima kraški značaj Zato je v višjih vaseh brez -Imb a ■ .. Pn-H'. i -ivn je pn veliki večini brez zdrave pilile iinle. Bivši Ijuh- lice. Kdor to miieli, sc moti. Prišli smo, da spoznamo želje in misli ljudstva, du bi na j>od-lagi tega usmerili naše delovanje... Kraljevi program je izdelam v skludu z življenjem našega ljudstva. Tn program živi med ljudstvom od njegovega postanka. Hrvatska država, ki jc segala od juga do severa in bila v stiku z Madjari in Benečana, ie morala pod leči, država slavnih I .Viminičev, ki jc hotela izpeljati isto tak program, in sc je razširila pro+i severu in zahodu, je prav tako morala jjodleči radi pritiska lz vzhoda. Tudi ]>oskusL vseh naših plemen v središču našegu narodu Tvrtka, Dabiše, bratov Hrvatov, so prav tako niso mogli Lzpeljuti. Vsi ti neuspehi 'ij jmhajajo od loti, ker sc noben del našega naroda ni mogel sani vpreti nc na sever, nc n i vzhod, nc na zahod. Današnja državna tvorba jc potrebna za ohrano našega naroda. Brez naše skupnosti in brez skupnega delovanja nc more obstojati naša država, ker bi vsak poskus posameznih delov imel isti neuspeh, kakor pri naših prednikih. Zato je norost politika tistih, ki mislijo, da bi mogli z našo razdelitvijo uresničiti narodne ideale. Jugoslavija in jugoslovanstvo pomenita medsebojno podporo in istoventnost ciljev, edinstvo obrambe in skupnega j napredka v sedanjosti in bodočnosti. Kot Hrvat sem samo ponosen, da sem delal ; kar sem mogel storiti za ustvaritev le države, za katero so mnogi v preteklosti delali... Radi tega smo vsi, brez razlike imena, vere in poklica, hvaležni kralju za manifest od 6. januarja in za dela, ki so se doslej ustvarjala. Čc bi teh nc bilo, ne vem, kako in s kakšnimi sredstvi bi prišlo do pomirjenja in dela. Naša država je produkt stoletja, prelite krvi požrtvovalnih ljudi. Zato tisti, ki ne marajo ali nočejo sodelovati v delu na konsolidaciji, grešijo proti sebi in svojemu ljudstvu. Tisti, ki mislijo, da bi se dalo stanje, ki se je ustvarilo s kraljevim manifestom, spremeniti, sc motijo. To stanje mora trajati do takrat, dokler vsi deli našega naroda in vsi kraji naše države ne bodo razumeli, da se je v tej državi uresničila i velika Hrvatska i velika Srbija. To je naša skupna hiša, ki jo imamo vsi radi in ki jo bomo vsi brez razlike branili. To je naša skupna hiša, v kateri se bo spoštovalo vse tisto, kar je dobro, spoštoval tudi ponos in delo, skupna hiša. v kateri bomo vsi enaki z istimi pravicami in dolžnostmi. To je pravo jugoslovanstvo, ki nima nič skupnega z onim strankarskim jugoslovanstvom. To smo Vam hoteli povedati, ne toliko radi Vas, ki ste orisotni, marveč radi onih odsotnih in sicer zato, da jih prepričate, da se bo tisto, kar smo dejali, tudi uresničilo na korist in srečo države in slavo kralja. Slava ustvarja velike in mogočne države, močne na znotraj, ugledne na zunaj. Jaz verujem v Boga, da bo tudi lo uspelo.« Nato so bile prirejene živahne manifestacije Nj. V. kralju. Po končanem zborovanju so ministri potovali preko Zagreba v Belgrad. Minister Švegel je govoril o splošni gospodarski depresiji. Nato je dobil besedo minister Juraj Demetrovič, ki je naglasil, da so prišli Člani vlade, da se pri ljudstvu poučijo o njegovem stanju.' Povsod, pa tudi na Sušaku, so bile projektirane daljše konference. Po spontani volji ljudstva je prišlo do tega, da so se te konference pretvorile v velika javna zborovanja. To jc dokaz, da narod odobrava kraljevi akt od 6. januarja in da narod želi stika s kraljevimi ministri, da jih pouči o potrebah. Minister je dalje naglasil, da jc prepričan, da bi se vsi plebiscitarno izjavili, če bi sedaj prišlo do plebiscita in če bi se ljudstvu stavilo vprašanje, ali je zadovoljno s sedanji mstanjem ali pa jc za povrnitev starega. Dalje jc govoril o diktaturi in demokraciji ir dejal, da ima naš kralj največ zaupanja v čelen naše mnarodu, kakor ga ni prej imel nikdo. Narot popolnoma odobrava kraljevo politiko. Nato je govoril minister Preka in v zanos-nem govoru povdarjal edinstvo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za njim je govoril kmet Kaslelan Ijanski oblastni odbor se je lotil lega važnega vprašan;« in izdelal načrt, kako bi preskrbel deželo 7. vodo. Zamislil je vodovod, ki bi oskrboval z vodo •15 vasi. Prišla bi iz zdravih, dobrih studencev brez filtrirnili naprav in visoko ležečih priprav. Zelo pozdravljam misli, ki jih je podul načelnik mesta Karlovca (govoril je o elektrifikaciji okoliških srezov), in prosimo gospode ministre, da nam tudi v tej točki pomagajo. Črnomelj je z elektriko za silo preskrbljen. Mesto Metlika iu vsa okolica pa sveti s petrolejkami. Metlika jo sicer imela malo električno centralo, toda ta je lani ]»-gorela. Nato je stopilo mesto Metlika v dogovor t. občinskim svetom mesta Karlovca. da bi dobivalo električni tok iz Ozlja. Pogodba je sklenjena za vsoto 600.000 Din, toda j>ri banski upravi v Zagrebu jc la zadeva naletela ua neke težkoče in zaU) prosimo gospode ministre, da napravijo pri snv.-ki banski upravi potrebne korake, da se to pereče vorašanjc čini preje ugodno reši. Nadalje Vas prosimo, gospodje ministri, da sporočite gospodu ministru javnih del, da uvrsti lansko lelo izločene cesle v vrsto banski h cest I. in II. razreda, s čimer sc ho občina olajšala težkega bremena. Enako prosim ludi, da se vprašanje kuluika slavi z dnevnega reda, ker tukajšnji davkoplačevalci že itak plačujejo za vzdrževanje banskih cest 42% doklade na vse direktne • n indirektne davke. Glede davka, gospodje ministri, Vas prosimo, du brzojavno pozovete davčno upravo v Črnomlju, da pri terjanju milo postopa in ne zaračunava zamudnih obresti vsaj 14 dni po prejemu plačilnega naloga. Isto volja za eksekucijeke stroške. S lem zaključujem ,gospodje ministri, svoj govor s prošnjo, da naše želje in potrebe sporočite Nj. Vel kralju in ministrskemu predsedniku. iN/j. V. kralj in kraljica potujeta Belgrad, 4. nov. m. Nj. Vel. kralj in kraljica sta z jahto ->Dragor<: danes prispela v Kladovo, kjer ju je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Od tam sta odpotovala v Jabukovac. Dr. Korošec na Hvaru Dubrovnik, 4. nov. z. Bivši minister dr. Korošec. ki je doslej bival v Dubrovniku, je odpotoval na Hvar, kjer ostane nekaj dni, nato se vrača v Lapar. Hrvatski kmetje v Sumadiji Belgrad, 4. nov. m. Po Sumadiji potujejo hrvatski kmetje iz Zagorja. Srbski kmetje jih povsod navdušeno sprejemajo in dokazujejo bratsko ljubezen do hrvatskih bratov. Pojutrišnjem prispejo v Belgrad, kjer se jim pripravlja veličasten sprejem. Predlogi zveze industrijcev Belgrad. 4. nov. AA. Zveza industrijcev zt, l>redelavo železa in kovin jc poslala gg. predsed niku ministrskega sveta in ministrom gospodarskih resorov dolgo vlogo v svrho zaščite domače kovinske industrije. Vloga sc bavi z javnimi deli v zvezi z morebitnim posojilom v inozemstvu. Čc pa so morajo dela hitro izvršiti in je za to jjolrebno obrniti se nn tuja podjetja, predlaga zveza to-le: 1. Čc se dela odstopijo v inozemstvo, se ne smejo dali nikaki popusti, ki sc protivijo zakonski zaščiti domačo industrije, 2. čo sc v primeru sklenitve posojila v inozemstvu sklenejo dela, naj sc postavi določba, dn so smejo uvoziti samo oni predmeti, ki jih domača industrija ne izdeluje. 3. če so morajo sirovine in polfabrikali izvažati iz inozemstva, jc treba |>ostaviti določilo, da se brezpogojno prepusti kasnejša obdelava in dodelava domačim podjetjem. Dunajska vremenska napoved. Nastopil. I»> hladnejše vreme s padavinami. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno ii slabo vreme z nizko lemperaturo bo trajalo dalje Stran 2. »SLOVENEC.«, duc j. mmuiiuu 1У30. itov. 233. Ukrajinci prosili papeža za pomoč Vodilni ukrajinski poiitiki v ječi Lvov. -I. novembra, ff. Politična polk'Ija j'e aretirala predsednika ukrajinskega parlamentarnega kluba dr. Levickega, nadalje poslanca tir. Marti n-čaka in glavnega urednika ukrajinskega lista >l)i-lo Mudrija. Radi bližn.ih volitev se pripravlja še strožje postopanje pryli Ukrajincem in proti ukrajinski narodni stranki, kateri se grozi s procesom radi rovnrenja p rot i državi. Ukrajinski unijalski nadškof knez Seeplycki se je vrnil iz Varšave ne da bi bil sprejet od predsednika vlade maršala Pilsudskegu. Visoki cerkveni, knez no.»i znake velike duševne utrujenosti, vendar na zunaj ne pokaže, da je položaj Ukrajincev poslal brezupen. V prestolici je skušal prepričati vse odgovorne kroge o tragiki, ki ga bo rodilo nerazumevanje ukrajinskih teženj. Nikjer ni našel podpore. Ukrajinci so mu mislili prirediti veličasten smejem, toda poljske obla:.t so vsako zbiranje preprečile. Naroda se je polastil obup. Rim, 4. novembra. x. Iz vatikanskih krogov |>o-uofajo. da so v Rimu živeči Ukrajinci brez rasi tke venske pripadnosti, torej katoliki in pravoslavni poslali na državno tajništvo spomenico o preganjanju Ukrajincev od strani poljske vlade. Spomenica je namenjena za papeža samega, ker so si Ukrajinci sve-ti, da je vsaka druga pontoč izključena. V spomenici naglašajo, da poleg civilnega prebivalstva tudi ukrajinska duhovščina nosi posledice poljske strahovlade. Ljudstvo je bilo oropano ne samo pravic, ki jih osigura mednarodno pravo. ampak celo onih, ki izvirajo iz božjega prava. Vse ukrajinske prosvetne in gospodarske u-tanove so bile porušene. Edini, ki imajo od tega dobiček, so boljše viški propagatorjl, ki trosijo nezadovoljnost in v splošnem obupnem staiv.it, v katerem se narod nahaja, lovijo svoje žrtve. UoljSevizftin, ki je največji nasprotnik kričali Iva, se sedaj predstavlja kot zagovornik in sicer kot edini zagovornik ukrajinskega ljudstva. Vsi drugi molčijo, svetovni tisk ne poroča o preganjanju, ki se vrši v srcu Evrope. Okrog ukrajinskega vprašanja se je napravila umetna tišina kot svoje dni okrog izumiranja armenskega naroda. Posredovanje Vaše svetosti pri poljski vladi v prilog Ukrajincev bi morda imelo ta uspeh, da se enkrat napravi konec sainoljubnim grozodejstvom, katere povzrorajo pol; ki vojaki med Ukrajinci, morda celo brez vednosti centralne vlade.* • • V Vatikanu ne poročajo, kakšne korake iih-merava Sveta Sto lica ukrenili v prilog le spomenice. Dipkmatski krogi pri Sveti Stolici pa so mnenju. da bo tudi tokrat najvišja moralna oblast sveta povzdignila svoj glas, kakor liiiro bo zvedela, da so človečanake pravice teptane. Varšava, 4. novembra, ff. Na zunanjem ministrstvu so bili ofieiozno obveščeni o neki spomenici. katero so' v inozemstvu bivajoči Ukrajinci poslali na Sveto Slolico. Poljski vladi je zelo neprijetno, da je ukrajinsko vprašanje dobilo mednaroden značaj, še bolj pa, da so postali nanj pozorni katoliški krogi vsega sve^a. ki so vedno vi- deli v Poljski katoliško državo in zafičilnico za-padne Evrope pred brezbožnim boljševizmom. V nekaterih krogih zelo očitajo maršalu Pil.sudskemu, da ni bolel niti sprejeti nadškofa Sceptyekegn. Poljska so ima mnogo zahvalili maršalu Pllsud-skenini, toda njemu manjka tako sodijo, pravilne razsodnosti v težavnih i>oložajih. Ako bi se pred desetimi leti ne bil podvrgel nasvetom francoskega generala YVeyganda, bi Poljske danes ne bilo, in fe se danes ue bo pustil svetovati, zna Ukrajina poslati grobokop poljske države. Isli krogi ludi ne odobravajo politike, katera se izvršuje v Galiciji »ozirom na volilni boj. V PJemislu, Sviencanjju, Koninu, Stanislavovu in Lvovu so bile uničene ukrajinske volilni; liste. Ta pritisk bo prisilil Ukrajince v pasivno politično življenje in, kar je mnogo hujše, do lega, da si bodo iskali zaveznikov, kjerkoli jih bodo dobili. Iz nepotrjenih virov se čuje da .se ,'e nedavno mudil v Varšavi visoki cerkveni knez, katerega je poslala v poljsko prestalieo francoska vlada, da vpliva pomirjevalno. Taka mfeija se zdi mogoča, ker bi ne bila prva v zgodovini zadnjih deset let (potpvanje škofa Bifudrillarta v Prago leta 1922. — op. ured.) in ker ima Francija interes na tem, da ostane Poljska močna in Uonsolidirana. V slučaju, da bi se spustila v kakšne avanture, bi v Franciji brez dvomu zmagala seda še -dabn st.ru-ja, ki svetuje zvezo z Nemčijo in izobčenje Poljske iz interesnega kroga francoske zunanje politike. Šolsko vprašanje in katoličani Šolsko v.prašanie je eno najvažnejših iu katoličane in vzbuja mnogo zanimanja ravno v sedanjem času, ko se v šolski zakonodaji v raznih državah vrše različne dalekosežne spremembe. Na Angleškem je Sir Charles Tr«velyan, minister za narodno vzgojo, predložil parlamentu načrt zakona, ki predvideva obvezen šolski pouk do izpolnjenega 15. leta. Ta refoima bo močno povečala stroške za vzdrževanje šolstva. Za javne šele je država pripravljena prispevati 60''« odvisn ih stroškov, privatno šolstvo bi pa moralo ves po-vižek stroškov nosili popolnoma iz lastnih bremen. Angleški škofje so vložili energičen protest radi te neenakosti. V bistvu katoličani niso na-spiotniki šolski reformi, ker odobravajo vsako iz-bolišanie ljudske vzgoje, toda ne morejo odobravati neenakih in očividno krivičnih bremen, ki jih misli vlada zvrniti na njih bremena. V spomenici pravijo škofie med drugim: Sveta Stolica zelo energično in brezizjeinno povdarja sledeče načelo: Prva dolžnost in pravica vzga'ati otroke pripada staršem. Po svobodnem pristanku staršev je šele šola pooblaščena, da vzgaja zaupane ji otroke. Država, ki je dolžna spoštovati svobodo svojih državljanov, je dolžna respeklirati tudi svobodno odločitev roditeljev, da zaupaio svoje otroke javnim ali privatnim šolam. Kdor zaupa svoje otroke privatni šoli, se mu zato od strani države ne smejo nalagati nikaka višja bremena. V Češkoslovaški je šolski problem radi tega nekoliko kompliciran, ker vsi katoličani ne zagovarjajo iste taktike v obrambo šolskih pravic. Tudi se niso mogli do sedaj v tem pogledu zedi-niti. Vendar zahteva večina zidanie katoliških šol, ki naj bi jih vzdrževala država. Seveda je uresničenje tega programa še precej daleč. Zato zahtevajo za enkrat katoličani samo izboljšanje verskega pouka v državnih šolah in večji vpliv vere na vzgojo mladine. Pristaši lajičuega in brezverskega šolstva se seveda tem zahtevam upirajo. Razen tega so češke katoličane jako vznemirile nekatere izjave prosvetnega ministrstva, iz katerih bi se dalo sklepati, da obstoja namera podržaviti verske šole na Slovaškem, ki so si jih Slovaki zgradili še pod Madjarsko in ki jih je doslej država podpirala z vsakoletnim, sicer jako malenkostnim an-eskom. Češkoslovaški katoličani bi odpravo privatnih šol smatrali za casus belli. Slovaški škofje so ustanovili posehno organizacijo z naslovom »Apostolat za katoliško šolo«, in зо izdali posebno pastirsko pismo, v katerem vernikom pojasnjujejo odlo&ilen pomen šolstva za vervko življenje. Sklenilo se je tudi ustanoviti katoliško učiteljišče iz katerega bi izhniali dobri katoliški učitelji. Vrhu tega se bo poglobil in razširil učni program na vseli osnovnih katoliških šolah, da bodo-v vsakem oziru na višku in popolnoma sposobne po kvaliteti konkurirati z državnim šolstvom. Zelo akutno je šolsko vprašanje tudi na Gr-8kem, kjer je nedavno vladna odredba hudo zadela grko-katolike, ker zahteva, da smejo otroci grških državljanov obiskovati samo državne šole. Grško-katoliške šoie so imele seveda u£ni jezik grški, za učitelje Grke in učni načrt, ki je bil odobren od grških šolskih oblasti. Posebna vladna komisija, ki je obiskala vse grško-kaloliške privatne šole je morala ugotoviti, da v vsakem oziru ustrezajo državnim šolskim zahtevam. Bile pa so kljub temu zaprte vse privatne šole, češ, da stoje pod vplivom »tuje sile«, kar naj bi bil Vatikan! Na protest sv. Stolice, ki ga je vložil atenski nadškof Filippucci je vlada odgovorila, dn so bili njeni ukrepi potrebni, da se zaščiti nacionalni helenski duh! Grški episkopa! je nato dokazal, dn se vrši vzgoja popolnoma po vladnih smernicah in v izrazito nacionalnem duhu, kar je potrdila tudi omenjena komisija. Edina razlika je vera, kar bi pa države, ki proglaša enakopravnost vseh ver in ne priznava tako zvane državne religiie, ne smelo ovirati. V vatikanskih krogih sodiio — kar smo pojasnili ^ttdi v »Slovencu« — da je ves boj insceni- Nemčija bo znižala davke Velik gospodarski govor kanclerja Briininga Berlin, t. okt. as. V nemškem držav nem zboru jc iimei danes državni kancler dr. Bru-lling velik goivor, v katerem jc navajal: Inozemstvo, pa tudi tn/eiiistvo, posebno pa nemško gospodarstvo, je pričakovalo, dn bo norii-vk: finančni program stopil v veljavo v najkrajšem času. Del brezposelnosti v NčmMji jc pripisovati krizi zaupanja. v seli delili Nemčije so pripravljeni ustvariti možnosti /a nove kred'U-, samo če bi sc vedelo, da se more liumični program vlade tudi izvršiti. Na vsak način se mora preprečiti, »la bi se nemški narod in nemško gospodarstvo sedaj udajulo raz-|H>!oženju, ki se ne strinja z delovanjem zn rešitev Nemčije. Rudi |uipoluoma spremen jenih gospoda i - ko-političnih razmer mora Nemčija stremeti /n tem, da doseže priključitev k sve- tovnemu gospodar si vu. Marsikatere reči. ki s<> za P ruši jo lalrkcga značaja, so težavne za južne dele Nemčije. Najvažnejša stvar pa ostane znižanje gospodar -kili cen. predvsem pn zuižunje cen /a živila in za prc.lmotc male trgovine. V to sVrno namerava vlada znižat i realne davke. ' udi jc potrebno, prev esti politiko zu Zgradbo stanov ;Mi jskiii lr; od državnega Ш1 čisto privatno gospodarstvo, /.u to svrlio so potrebne odredbe v lade, ki nuj podpirajo /nizanje najemnim. V tem pogledu je najvažnejše vprašanje uradniških plač. Vlada je prepričana, du bo mogla svoj program uresničiti v najkrajšem času. Tudi z govore delovnega ministra dr. StegorvvaHa je bilo razbrati optimistično razpoloženje vlade. Dr. Stcger-wald računa s (cm, da brezposelnost' v I. I93t nc bo narastla. Nov režim v Romuniji Seazacironelna odhriija londonskega „Times" — tiVal) Karol za odpravo političnih strank London, 4. novembra, os. Times poročajo od svojega balkanskega poročevalca v Bukarešti zelo zanimiva odkritja, ki šo niso bila do sedaj znana politični javnosli niti doma niti v tujini in ki bodo brez dvoma vzbudila goreče zanimanje po vseh zunanjih ministrstvih v Evropi. »Tirne.*.- pišejo, da si je Karel že natančno izdelal načrt za način vlade, katero namerava vpeljati Izza časa, i ko je kol emigrant bival v inozemstvu. Tako je med drugim spoznal, da so pol. stranke nuprekti Romunije najbolj kvarljive. Njegov cilj je torej bil zbrati najbolj vidne osebnosti v romunskem političnem življenju, jih poklicali v vlado ter jih tulil prisilili, da pozabijo na svoje strankarsko obeležje. Ko se je vrnil v Romunijo, je spoznal, da je polo-žnj še mnogo slabši kot si ga je v tujini predstavljal. Žito nima nikake vrednosti, življenjske cene so zelo visoke, romunski kmet je na robu propada in če se ne bo takoj kaj ukrenilo, bo prišla kriza, ki zna Romunijo pretresli v najglobjih temeljili. Kralj Karel ue veruje, da bi se sinajske ideje, katere predlagajo mednarodno sodelovanje poljedelskih držav, v bližnji bodočnosti uresničile. On pričakuje hitrejše odpomoei od znižanja davkov in od cenili poljedelskih kreditov. To pomeui pa, da sc bo moral državni proračun skrčiti z brutalno silo. Vlada mora odsloviti najmanj tretjino svojega uradništva. Takega ukrepa pa ne bo storila nobena vlada, ki sloni na strankarskih organizacijah. Kar se pa tiče poljedelskih kreditov, so seveda odvisni od inozemskega posojila. Inozemstvo pa nima zaupanja v slabe vlade, katere stranke premetavajo po svoji ljubi volji. Zalo je kralj prišel do zaključka, da je boljše, da strankarsko življenje za enkrat preneha. Kralj Karel je najprej poskusil svojo srečo 7. .Vlajiiujem. Toda ta vladarju ni hotel slediti. I Mota ko so se liberalci pod vodstvom Vin- lile Bratianu postavili v neko Iiladuo rezervo napram vladarju. Koncentracija vodilnih politikov torej ni bila mogoča, dokler je Maniu v vladi. Maniu jc lo tudi čutil in rajši kakor da bi ga vrgli iz vlade, je odstopil si ni, ne, kakor pišejo :>Timesv, dn bi izginil iz političnega življenja, ampak da bo lažjo skočil iz zasede. Medtem se je položaj od dne do dne slabšal. Vajda Vojvod, prijatelj Maniujev, se je pokazal nezanesljivega kot notranji minister, ker ni mogel preprečili krvavih nemirov, ki so, se dogajali v Besarabiji. Železnice, katere je vodil drugi prijatelj Maniujev, Vindringhin, so kazale vsak dan večji deficit. Slednjič je kralj dobil iz Pariza obvestilo, da Maniu ne uživa zaupanja zu-pudnoevropskih bankirjev. Kralj je poskušal pridobit i zase ministra M i ha Inke, toda zaman. Oktobra meseca je Maniu zaprosil za nvdienco v Sinaji in ko se je vračal od kralja, so vsi vedeli, da ne bo več dolgo vladal. Dva dni pozneje je predložil svojo demisijo. Iz lega sledi, da se je kralju med teui jjosrečilo pritegniti nase Mahalukeja, ter tako razrušili Maniujev vpliv v stranki. Pol je bila očiščena, kralj je lahko nadaljeval svoje delo v smislu prvotnega načrta. Vsekakor izgleda, da kralj samo čaka ugodnega trenutki, da pokliče na čelo svoje vlade poslanika v Londonu Titulesca, ki ne pripada nobeni stranki in ki bi sestavil vlado brez sodelovanja kake stranke. Sedaj je že vlada v Romuniji navezana na pari anioni. Jutri se bo svobodila strankarskega vpliva tudi dejansko in Romunija bo poskusila s pomočjo novega režima rešili najvažnejša vprašanja, ki jo tlačijo. »Timest pristavljajo, da na klub terau v Romuniji še ni vse zrelo za brezparlamen-tarni režim, ker Maniu ui bil nikdar poražen In ker vse pričakuje, kdaj se bo zopet vrnil nazaj na politično areno. Napad na fašističnega podčastnika Trst, 4. nov. z. Preteklo noč je bil napaden pri vasi Log podčastnik milice CorreUi, ki se je prej imenoval Kuret. Vsi fašistični listi pišejo o tem napadu zelo obšiino in naglašajo, da so ta napad izvršile slovenske tercris.ične organuaci.e in sicer na istem mestu, kjer je bil lani v decembru Kuret že napaden. Listi nag siša o, da se je napad izvršil po istih metodah, po katerih se je izvršil napad na Sottosanitija. Iz tega razloga pišejo, da je napad izvršila ista slovenska teroristična organizacija. Trgovinska politika britanskega cesmsiva London. 4. novembra. A A. Trgovinski minister Groiluun je govoril včeraj tekom debate o konservativnem i zp remi! nje val nem j>red-logu v vpru&miju odgovora nu prcstolmi govor o imperijaIni politiki. Podal je pregled problemov, pred katere so bili postavljeni delegati no iniperjjulmii konferenci in poročal o predlogu kanadskega ministrskega predsedniku Beinnctta, naj se zv išajo carine na inozemsko blago zu 10 odstotkov. Minister je omenil, dn trguje Anglija sedaj tretjino z deželami imperija, tretjino z Evropo in tretjino z drugimi inozemskimi državami. Vsako povišanje carin ih; bii nujno imelo za posledico takojšnjo /manjšanje obsega trgovine, gotovo J mi bi ustvarilo opasiio situacijo. Minister je nadalje naigiusill, da bi se v mejah imperija lahko veliko storilo zu oživ-Ijenje trgovine iti industrije s prostovoljno raci jona I izuči jo in reorganizacijo industrije in trgovine \ raznih delili imperiju. Mnogo poti vodi k temu cilju. Imperijalna konferenca juh jc proučiti« z največjo temeljitostjo. Nadalje jo Graliiiun poudaril potrebo |>o-poliie reorganizacije angleške industrije, ki liuj se prilagodi tako nov iin razmeram svetovne trgovine. Reorganizacij« mora bitii, temeljita. Onemogočena pu bi bila, če bi sc Anglija zapletla v carinsko vojno, ki l)i gotovo nastala, če bi konservativni predlogi obveljali. V igro. je zaključil Graha.ni, prihajajo narodni in mednarodni tiru-s t i in sindikati. Ali ima Anglija prosto trgovino ali ue, ni bistveno. Jedro tega problema jc, du najde Anglija gospodarsko rešitev \ svojem narodu. Pan^alos nred sodiščem Atene, 4. novembra. AA. General Pangalos je izjavil pred preiskovalnim sodnikom, du se tli udeležil poskušenegu prevrata, ki g« spravljajo v zvezo z njim, in da ga ne odobrava. Pri zaslišanju je navajal svoje očitke parlamentu rueiiin režimu. Socialistom zaplenjeno orožje • Dunaj, 4. nov. us. Danes so sc po vsej Avstriji vršile burne preiskave pri sociulnode-iiioknilskiji oig.iuiaacijali. Policija, orpžništvo in tudi vse vojaške garrtiizije so bilo v popolni priprav Ijeuosti. Vodstvo socialdemokratsko organizacije je že včeraj zvedelo o teli odredbah in poživlja svoje člane k miru. Posebno so mi Dunaju natančno preiskali prostore, soc ■ tul n c:l cun-ivk nilskega Seliti t/,bundn. strankinega domu in tiskarne \rbeiter Zeltuug«, ki so jo preiskali od k loti do podst rešja. Vladni organi so po doseženem sporazumu med strankami tran portiruli zalege orožja v Gradiščaii-sk'. Tudi v Linzu so sc vršile stroge preiskave pri socialni!) demokratih ter je policija v varstvo ovojih organov nastavila pred poslopjem španske jezdece. Uradno se poroča, da je zvezna vlada prejela vesti, da jc republikanski Schivtzhimd skrival orožje in m uničijo. V dveh lokalih dunajskega Schut'zbunda so našli mnogo pušk in munie.ije, več boksarjev in plinskih mask. V Mddlingu So našli v sccitihiodcnio-krutsikaui kontu m,nem društvu dve strojni puški. V Linzu pa so našli v nekem hotelu 36 •pušk in lmuniciije za 50.000 strelov. Sprememba zah ni o dimnikarski obrti Belgrad, 4. novembra. AA. Minister /a trgovino in industrijo jc dopolnil čl. 7 pravilnika za opravljanje dimnikarske obrti iz leta 1926 7. novim odstavkom, ki se doda na koncu 61. 7 in se glasi: Ometanje štedilnikov in poči v zasebnih stanovanjih sc bo vri-ilo samo tedaj, kadar l«etn:lkli zahtevajo. Ta izprememiba stopi v veljavo z. dnein objave v Službenih naviiimili. Pred zunanjo polišičmo dehaio v francoskem parlamentu Pariz, 4. nov. as. Velika zunanjepolitična debata na jesenskem zasedanju francoske poslanske zbornice bo razpravljala, sodeč po vloženih interpelacijah, predvsem o vprašan u revizije mirovnih pogodb. Danes je pred to razpravo čitati v francoskih listih veliko debato, v kateri posebno oliciel-ni »Petit Parisien« naglaša veliko nevarnost francoskih žrtev za razoroževanje. List naglaša, da je bila francoska vojska reducirana že za 50% v razmerju s predvojnim časom. Namesto 810.000 mož ima Francija sedaj pod orožjem 522.000 mož, od teh 205.000 v kolonijah. Vojno brodovje se je reduciralo za 25%. Vetje redukcije z ozirom na negotovost in zamotane razmere v Evropi, posebno pa na težkoče z Italijo in Nemčijo, niso mogoče. ran cd voditeljev grške pravoslavne cerkve, ki se ie boje protinaredne propagande, ki je itak do-ceia nemogoča iu izključena pač pa visokega ugie-da in odličnosti grško-kaloliškega šolstva, ki ga je ▼ veliki meri vodila francoska misijonska šolska družba. Od desničarskih listov izjavlja■ »Echo de Pariš.: Če bi se Francija tako ponižala, da bi izdala Poljsko in z lastno roko raztrgala mednarodni zakon, sklenjen v Versaillesu, bi bilo Poljski treba samo apelirati na Društvo narodov, da se uničijo vsi revizijski načrti. Revizija nemško poljske niee bi morala vsekakor voditi do vojne, Poslanec Frun-klin Bouillon je zahteval v nekem govoru pred francoskimi patrioti v Parizu, da mora Francija neprikrito piiznati, da so njene vzhodne meje ob Visli, ker ima vojaško pogodbo s Poljsko, Betgrajske vesti Nov potresni sunek Rim, 4. nov. as. Danes ponoči so se ponovili pobesni sunki v srednji Adriji, ki so bili tako močni, da se ljudje, ki so zbežali na pro:'o, niso mojfli vrnili v svoje hiše. Dela za popravljanje razrušenih his se niso mogla nadaljevati radi sla-ticga vremena. Včeraj so v Senigaliji potegnili izpod ruševin še dve smrlni žrivi. Skoda v Ancoui &c ceni od 25 do 50 milijonov lir. Belgrad, 4. novembra. A A. Min ister za promet jc odobril polovično vožnjo vsem rezervnim letalcem, kil sc udeleže skupščine oblastnega odbora rezervnih letalcev v Ljubljani 9. t. m. Belgrad, 4. novembra. AA. Minister zunanjih /jadcjv jc izdal eksekvuitiur Banceln Bar-sel.lu, častnemu konzularnemu agentu kraljevine Španijo n« Sulšakiu. Belgrad, 4. novembru. AA. Zakon /:i pospeševanje /лшадпје trgovinic opozarja naše izvoiz-nilke svežih Orehov, kii relieiktiru jo nu tržišča v Berlinu in Nemčiji, do pošljejo zainteresiranim tvirdkeju čimprej svoje vzorce, ker sc linoirn pošiljanje teli orehov čez nemške meje končati do srcih? novembru. Belgrad, 4. nov. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in nu predlog ministra financ je imenovan v upravi državnih monopolov za pomočnika generalnega direktorja v B a/i dr. Josip Markulič, pomočnik generalnega direktorja v 3/1. ' Belgrad. 4. nov. AA. N.i. Vel. kralj Je na predlog ministra za finance v soglasju s predsednikom ministrskega svetu predpisal in proglasil znkon o davčnih olajšavah Putniku, družbi za promet potnikov in turistov v kraljevini Jugoslaviji, d. d. v Belgradu. j Hmelj 1 2alec, 4. nov. as. Povpraševanje po hmelju (raja dalje in se vršijo kupčije po cenah od 400 do 600 Kč, Na današnjem Irgu je bilo prodanih 4 300-400 meterskih stolov hmelja. • v« • v Tako odgovarja Nova fašistična gonja proti slovenski duhovščini Gorica. Na ilan konstituiranja deželne uprave je pre- j tokt i>o svojem znanem govoru povabil na kosilo tudi goriškega nadškofa. Ko ga je ugledal fašistični tajnik Avcnanti, je slekel k njemu in ga apoetrofjral: :.Ekselenca, čas bi že bil, da nehajo slovensko pridigati;« Mons. Sede j je kar obslal, nato ga je zavrnil: »Jaz sem katoliški škof in moram skrbeti za duše svojih vernikov. Lahko pa Vam tudi povem, da sem Slovenec!« Kesneje je škof pisal prefektu: sAko se mi še kaj takšnega pripeti, vedite, da se ne udeležim nikdar več vladnih svečanosti.t Odtod gonja proti škofu v »Popolo di Tri-cstec in javen napad v Avenantijevem govoru 28. oktobra na Telovadnem trgu. To so katoličani, ki jih »Reichspost« občuduje. V zvezi s tem je tudi gonja proti slovenski katoliški duhovščini na Goriškem. Doslej so dobili »Diffido".: župnik F on v Ajdovščini, župnik Ivan Rejec v Sv. Križu na Vipavskem, prof. F. Terielj iz Gorice, župnik Oskar Palior iz Mirne, rlekan Al. Pavlin iz Kobarida. Kvestor — polic, ravnatelj jiozove posameznike k sebi, jim prečita splošne obtožbe n. pr., češ, da ščuvajo druge duhovnike, nalo pa je izjava: »Diffidato«. Duhovnik podpiše zapisnik. Posledica »diffida« še ni policijsko nadzorstvo; pač | pa je opozorilo, da bo sledila »anvmozionec — omejitev osebne svobode ali konfinacija. Nameravan napad na posf. Besednjaka Gorica. V torek so tudi goriški fašisti proslavili obletnico pohoda v Riin. V palači Slovenskega Trgovskega doma, kjer je danes sedež fašistične stranke. >e imel tajnik Avenanti hujskaški nago- vor na fašiste. Silovito je napadal goriškega nadškofa Sedeja, govoril je proti slovenski duhovščini in »Novemu listu«. Končno se je spravil še nad g. dr. Besednjaka, »tega obrekovalca Italije v inozemstvu, ki sc danes mirno sprehaja po Gorici«. Grom goriškega tajnika ni oslal brez učinka. Ko so se fašisti razšli, so šli nekateri iskat dr. Besednjaka. Dohiteli so ga v neki stranski ulioi blizu »Garibaldijeve kavarne«, ko je v spremstvu nekega prijatelja šel proti domu. Eden od fašistov mu je zaprl pol, drugi so ostali zadaj. Fašisti so se nekaj časa obotavljali in izpraševali, ali je ta gospod v resnici dr. Besednjak. Ker niso mogli ugotoviti istovetnosti osebe, so napad opustili. V tistem hipu je že pristopil policijski stražnik, ki je bivšega poslanca opozoril, da je bolje, da gre takoj domov. Stražnik je spremil dr. Besednjaka do doma. To se je zgodilo nekaj minut pred poldnem. Na dan fašistične obletnice so fašisti opu-stošili hišo sodnega uradnika Erjavca v Štandrežu. Erjavec živi v pokoju in je zdaj nameščen pri nekem slovenskem odvetniku v Gorici. „Kakor Kristus..." Blaslemičen fašistični govor. Preteklo nedeljo so goriški fašisti osnovali v Podbrdu društvo bojevnikov. Slavnosti so se ude. ležili tajnik Avenanti, milični konzul Di Giorgio in poseben prefektov odposlanec. Pred cerkvico se jo vršila blagoslovitev zastave. G. Avenanti je sprožil nov govor na račun slovenskega ljudstva; bilo je že vse tako urejeno, da so vaščani morati prisostvovati slavnosti. V svojem govoru je goriški fašistični tajnik primerjal trpljenje italijanskega vojaka н — Kristusovim trpljenjem. Ko so nekateri razumniki razložili ljudstvu tajnikove besede, se je pričelo spogledovati iržaljeno v svoji krščanski duši. Tako daleč ni vendar šel še nikdo fašističnih kričačev. Fašisti so se nato odpravili v Sv. Lucd[o. Od tu so se peljali na Porezen na mejo. Kolonizacija Primorske Za ooitalijančevanje Trst >Popolo d' Trieete« glasilo fašistične stranke na Tržaškem in Goriškem poziva, naj že enkrat pričnejo s sistematično kolonizacijo Primorske. List je priobčil tri članke pod naslovom »Etnična bonifikacija^. Clankar jioudarja, da nočo predlagati ničesar, kar bi bilo proti človeškemu pravu. Nasilna izpraznitev obmejnega ozemlja, kakor so jo Italijani nedavno izvedli v Cirenaiki, bi na Primorskem ne bila na mestu. Vendar... naj vlada preskrbi pristnim Italijanom iz Italije zemlje na Primorskem. Kje naj vlada vzame zemljo, ako nc more Primorsko niti slovanskega prebivalstva preživljati? Seveda Slovencem. Trst fe treba povečati in prebivalstvo dvigniti na 300.000; mesto naj postane poitalijančevalno središče. Ker so pred. inestja, Skedenj, Sv. Ivan, Rojan in Barkovlje še vedno slovenska, je treba staro mesto porušiti in naseliti italijanske družine v slovenskih predmestjih. V tovarnah se smejo nastaviti samo pristni Italijani iz Italilje, Benečani, Lombardi, Pie-inontezi, Calabreži in Sicilijanci, ki so že pred vojno hranili pojemajočo italijansko žilo v Trstu. Kaj porečejo Triačani na te predloge, ko je že danes v Trstu okoli 50.000 brezposelnih. Lepa slovesnost v ljubi j. semenišču Jubilej g. Karla Grossa Štirje novomašniki iz Ribnice 10 letnica ff, Prote Jankovica Povodenj prihaja črna, 3. novembra. V tukajšnjem okolišu dežuije že 12 ur. Ker je po gorah veliko snega, se ta tali, in vsled tega Meža in drugi potoki kar vidno naraščajo. Tukaj v Črni se stekata Meža in Javorski potok, ki ogrožata ob vodi ležeče objekte in edino zvezo s svetom — cesto Prevalje—Črna. Če v teku dneva še ne bo prenehalo deževati, je verjetno, da bodo vode tako narasle, da bodo resno ogrožale kraje v dolini. Medvode, 4. novembra. Vsled budili večdnevnih nalivov j c Sor« na rasla za 1.60 ni. Odnesla je ponovilo provizoren most če/ Soto, ki ga g radii Ljublj. gradi), družil ki. škoda znaša ponovmo 5000 Din. Pred tedni je odneslo most vreden 10.000 l>in. Ljubljana, 4. novembra. (Jod sv. Karla Boroinejskega je za semenišče že sam na sebi pomemben dan. ker je ta hiša pri svojem krstu dobila ime od tega svetniku in je še sedaj njen mogočni zavctnriik. Leto« pa je bil ta dan še |>osebno slovesen. Gospod ]xxl vodja in ekonom Karel G ros s ie p r a7.no v«,1 obenem s svojim godom petdesetletnico svojega življenju. Obedu s večen v močniku. šest let je bil kaplan v Kočevju, 14 let prefekt v zavodu sv. Stanislaiva v Št. Vidu in opravlja sedaj že 4. leto službo ekonom« v škof. duh. semenišču. Na vseli treh mestih je delov«I v najlepšem soglasju s svojimi predstojniki in je užival zaiu.jianjc in ljubezen tistih, kii so mu bili v skrb izročeni. Zlasti njegovii nekdanji gojenci v zavodu sv. Stanislava se g« z ljubeznijo spomi n ju jo. G. Gross ni ne umetnik, niti se ne bere Ljubljana, 4. nov. Jutri obhaja ljubljanski pravoslavni duhovnik, protojerej Dimitrije Sv. Janlcovič lOletnioo svojega delovanja v slovenski prestolnici. Dne 17. junija leta 1877 v Sremskih Karlovcih rojeni slav-Ijenec je z letom 1901. nastopil duhovniško službo v Osijeku. Od leta 1905 naprej je bil vojaški duhovnik na Dunaju. Po prevratu se je vrnil v domovino in bil najprej vojni referent za pravoslavne pri vladi v Zagrebu. Dne 5. novembra 1920 je dospel g. prola v Ljubljano kot prvi pravoslavni svečenik v Sloveniji. Vršil jc ves čas službo božjo v kapelici sv. Nikolaja na Taboru. Ta mala kapelica, ki so si jo pravoslavni takoj po vojni z veliko skrbjo in ljubeznijo uredili, pa že davno ne zadostuje za razmeroma številno pravoslavno cerkveno občino v Ljubljani, ki jo tvorijo Rusi, del uradništva in vojaštva. Zato so pripravlja zgradba novo cerkve sv. Cirila in Metoda v spomin kralja Petra I. Načrt nove pravoslavne cerkve smo priobčili letos v »Slovencu«. Pravoslavni župljani seveda najbolj poznajo živahno delavnost svojega pastirja. Javnosti je znan g. prota po svojem ljubeznivem nastopu in pripravljenosti povsod sodelovati, kjer gre za splošne krščanske zadeve. Omenimo 11. pr. njegovo tudi v »Slovencu« objavljeno pesniško ubrano in globoko občuteno predavanje o češčenju sv. Device Marije v pravoslavni cerkvi, ali govor na protestnem zborovanju zoper preganjanje ruskih kristjanov. Želimo g. proti, da bi bil svojim vernikom Se dolgo vnet duhovni voditelj. Vagfa smrt pri delu Novo mesto, 3. novembra. Pred par dnevi je v Šmihelu pri Novem mestu naglo umrl čevljarski mojster Loj k. Zvečer Jo sam delal v delavnici, postalo mu je najbrže slabo, zato se je naslonil na čevljarsko mizico in — zaspal za večno. Drugo jutro so ga domači našli šc vedno v isti poziciji. Med koleni je držal čevelj, v roki dreto, a 7. drugo roko je bil naslonjen 11a mizico. Mislili so spočetka, da jo zaspal, in so ga pričeli buditi ter z grozo spoznali, da je trd in mrzel. Vsak poizkus, da bi ga oživili, je bil zaman! „Streli v župnišče v Turnišču" Slov. krajina, 3. novembra. V Turnišču sc je pred dnevi zgodil dogodek, kakršnega dosedanja zgodovina Slovenske krajine ne pozna. Župnišče v Turnišču je bilo neke noči napadeno s kamenjem in re vol verski m i streli. »Jutro« je uporabilo obžalovanja vredni dogodek zopet v to, da zakriči o nekem boju gotovih »domačinov« proti »prišlekom« in »nacionali-stenu. Molčali bi, toda radi javnosti moramo govoriti. V poročilu o dogodku »Jutro« med drugim piše: jO tem sporu za turniško župnijo je svoje-dohno obširno pisala »Domovina«; in so ji vehe-menitao odgovarjale Kleklove »Novinec, ki so vodile borbo proti »prišleku« Greifu... G. župnika greli je, da je »prišlek« in zraven še nacionalist.« Ne moremo verjeti, da bi mož, ki je zapisal te vrstice, bil prepričan o resničnosti te trditve. Ako je, mu na tem mestu zagotavljamo, da ie zelo, zelo napačno poučen. V Slovenski krajini boja med »prišleki« kot takimi in »domačini« mi od svoje strani sploh ne poznamo. Da proti g. Greifu od naše strani ni nerazpoloženja, ker je »prišlek«, še manj pa ker je »nacionalist?, lahko potrdi on sam. Brez pretiranja lahko trdimo, da v Turnišču že dolga leta ni bilo tako priljubljenega kaplana, kakor je bil on. Že prve mesece ga je vse vzljubilo. Šolska deca, pevci so ga kar oboževali. Ljubili so ga tudi odrasli brez izjeme. Ko je bil premeščen v Beltince, je vsa župnija žalovala in k Presvetlemu je šla depuitacija, ki ga jo s solzami v očeh prosila, naj pusti g. kaplana v Turnišču. Ljubilo in spoštovalo ga je staro in mlado. Razmere so se žal spremenile, a tega ni zakrivilo razpoloženje proti »prišlekom« in ž>nario-nialistom«, marveč drugi vzroki, o katerih sedaj ne moremo govoriti. Slovenska — in sploh jugoslovanska — javnost je lahko prepričana, da so nam vsi »prišleki« bratje in d ao kakih »napetih i in nerazveseijivih nacionalnih razmerah v Prek-murju« sploh ni sledu. Z vozička pod avto Rakek, 2. novembra. V teku 14 dneh že drug« taka nesreča. V soboto se jc peljala neka ženska iz Planine v družbi treh drugih oseb proti Rakeku. Na ovinku že blizu Unca, nn tako zvaneni sza c i lijem--, je pri vozi I nasproti avtobus, ki vozi redno vsak dan proti Ljubljani. Konji, ki so bili zelo plaSljivi, so se začeli nemirno vzpenjati. V trenutku, ko je "bil avtobus že pri vozičku, so močno poskočili in krenili proti avtobusu. Radi sunka je ženska na vozičku izgubila ravnotežje, padla je z njega na tla in sicer tako nesrečno, da je prišla z nogami pod kolo avtobusa. ki je šlo črezn(,e, kljub temu, dn je šofer krenil prav na desno. Ena noga je najbrž zlomljena. Žensko so takoj vzdignili v avtobus in odpeljali v Ljubljano. Škofja Loka gradi novo šolo Škofja Loka, 3. novembru. Že davno jo poslalo sedanje šolsko ooslopje šestrazredne osnovne šole premajhno 7. ozirom na vedno številnejši obisk deške mladine iz mesta in vse škofjeloške okolice. I11 tudi precej nehigije-nično je v teh starih poslopjih. Zalo se je žc pred leti jiorodila v občinskem odboru misel, sezidati novo šolsko poslopje, ki bi ne služilo samo osnovnemu pouku, nego Iudi meščanski a g. Anton Ogrin. Skoraj noč in dan dela pri gradnji 60—70 delavcev in stavba hitro raste, ker želijo, da bi bila do božiča pod streho. Stavba bo prav moderna. V podzemlju bo stanovanje šol. sluge, v srednjem delu stanovanji za ravnatelja meščanske šole in upravitelja osn šole. Ta del naj bi bil tronadslropon, medtem ko bosta levi in desni del Imela le dvoje nadstropij ter visoko pritličje. Poslopije bo imelo centralno kurjavo, za telovadnico pa jiredsednik šolskega odbora meni, da jo ui treba, kakor je tudi drug« šolsk« poslopja iz zadnjih let nimajo. Saj jc žc tako bolj zdravo, da telovadi šolska mladina 11a prostem 11a dvorišču, ki bo zelo obsežno, za ure ob slabem vremenu bodo pa lahko služili jirostorni in dobro razsvetljeni hodniki. Celotni proračun /ji /.gradbo znaša 4,500.000 dinarjev. Nova šola bo imela le štiri osnovne razr rede, pa štiri meščanske. V gornjem proračunu pa je všteto tudi novo p oslove za učiteljska stanovanja. To ee bo zgradilo na prostoru sedanje »Vile«. Dosti je bilo težav 7. začetkom, zlasti z odkupom Komanove poti, a sedaj so težave premagane, in če nam bo sreča mila, bo Skolja Loka odprla žc prihodnjo jesen poleg nove osnovne šole tudi meščansko šolo za dečke. Advokat dr. Mejah Enuin jc otvoril svojo nisarno v KONJICAH. njegovo ime med imeni našiili slavnih pisateljev : on jc dober duhovnik, ki jc povsod. kamor g« je poslat njegov škof, vesta*) vrtšil svojo dolžnost. In t« zasluži priznanje. Ko je presvetli gospod škof v lepem govoru omenjal vrline gospoda jubilanta, ki jc v semenišču minister »za notranje«, so mu gg. bogo-s lovci glasno pritrjevali. Presvetli jc ]w prinesel v semenišče še drugo veselje. Ker zahtev« cerkveni zakonik m subdkikonait in presbiterat šestdnevne duhovne vaje, se bo leto- subdiakonnt delni koj po običajnih vsakoletnih duhovnik vajah. Zato jc j>:i žc ob tej priliki določil gospode, ki bodo v tekočem šolskem letu |>rejeli višje redove. Iz petega letnika so določeni za višje re dovc v tekočem šolskem letu: II nt h Srečko i/. Radovljice, llija Alojzij let Cerketlj pri Kranju, To m Franc i/, št. Cotardn in Zajce Ciril i/. Višnje gore. I/ četrtega leta pn jih hodo prejeli: Burja Mihael 7. Boh. Bele, C « s s c r 111 a n Iv« 11 /. V rluiiikc, i z R i b n i c e štirje. 11« 111 reč F lic Franc, Mate F rame, Oberstur Anton in Vesel Peter, P« li n ije Franc i/. Dolenje vasi in Snoj VenceshiV iz Zagorja. »Nc vem, kako bi odlikoval župnijo,« je pristavil g. škof. »ki bo imela eno leto štiri nove inošnike. Pa saj so štiri nove lliaee zanjo najlepša odlika.« Drzen vlom v SI. goricah S\. Ilii!|>crt, 3. novembra. V Slovenskih goricah sc je zopet pojavila v tamilska družb«, ki je zdajci \ tem kotu, zdajci v drugem kotu nu delu. Topot so osredotočili svojo pažnjo na Sv. Itupert i.n udri i v trgovino Terezije Rojsove: očiiviidtno precej drzni svedrovci so prodrli zid ter se tako pritihotapili v trgovski lokal, k jer so si izbrali samo najboljše blago. Bržčas pa jih je kdo pri pregrešnem jioslu motil, ker so pred odprtino, ki so jo napravili v zčd, pustili raznega blag«, ki so g« 0pa17.ili ljudje, ki so v rani uri šli mimo. Domači pa nsiso o vlomu ničesar vedeli in so jih šele sosedje opozorili n« vidne sledove izvršenega vloma. Približno 200 korakov vstran so tudi |>:istiii večje količine blagu, ki ga radi bližajočega se jufr« niso mogli spraviti u« varno. Na cesti so pustili sanno manjvredno blago, dočim so najboljše odnesli. Svedrovci so morali biti precej spretni; v bližini trgovskega lokala je namreč spil domači sin, ki pa ni ničesar slišal, daeiiravno so bila vrata med trgovskim lokalom in njegovo sobo odprta. Škod«, ki se ceni nad 30.000 dinarjev, je tem večja in občutnejšn, ker sc jc trgovina otvoriia šele pred letom dni in ni imela blaga zavarovanega. Za vlomilci sc vrše poizvedbe; upati je, da jiili bodo prijeli. Ljudstvo je radi omenjenega vloma zelo razburjeno. Neznana utopljenka pri Kresnicah Županstvo in orožništvo v Kresnicah sta obvestila ljubljansko jiolicijo, da so 1. novembra našli ljudje na desnem bregu Save v grmovju med Kresnicami in Pogonikoin že precej razpadlo truplo neznane ženske. Truplo je moralo ležati že najmanj 3 do 4 tedne v vodi. Ženska je stara od 25 do 40 let, je 163 cm visoka, srednje močno postave in okroglega obraza. Nos ji je majhen, zobje v s|xxinji čeljusti zdravi in močni, v zgornji pa umetni in pritrjeni z dvema zlatima sponkama, lasje 111 oči so ;i pa že izpadle. Na čelu inm rano, ki izvira najbrže od udarca ali od strel« in je ženska torej skorajda postala žrtev zločina. Oblečena jc bila v sivo kriio 7. rjavimi črtami, n« levi roki je imela podolgasto šlirioglato srebrno tula uro z arabskimi številkami. Obuta je bila v skoraj nove nizke čevlje iz rujavega usnja in 7, nizkimi petami. Take ženske v Ljubljani ne jKigrešajo in jo jo voda naplavila najbrže odkod 7. dežele. Kdor bi vedel kaj jKidrobnega |»vedati o njej, naj sporoči policijski upravi v Ljubljani ali pa najbližji orožniški postaji. •k Pri poapnenju arterij, možgan in srca sc z dnevno uporab) male množine liarnmie »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjeg« n«|>ora. Znameniti učitelji klinik /« notranje zdravljenje so dosegli - Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri |iol«*timns-ko ohromelih bolnikih. -Franz-Josef« grenčica so dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah flfo/ pravite ? Rilo je nekje in takole: Učiteljstvo, organizirano o eni svojih organizacij, jo imelo zborovanje. Zalo je bil ■/.a lisic, ki so se udeležili zborovanja, prost Jan. A'is« s<- pu vsi učitelji udeležili lega zborovanja, ker niso osi člani liste organizacije. i i drugi imajo namreč zopet mojo učiteljsko organizacijo. Naneslo je tedaj lako. da je ena šola imela la dan pouk. druga ]>a prosto, tla so nekateri razredi morali v šolo. drugi pa so ostali domu. Prest dan je za šolarje senzacija, za druge. A i pa morajo r> šolo. pa razočaranje. Tako jo bilo in lako bo. Taki smo bili v tistih letih tudi mi. čeprav danes mislimo, da smo bili boljši. Senzacijo in razočaranje šolar nese domov. Zu starše to sicer ni senzacija in ne razočaranje, pač pa začudenje. Micka iz petega razreda sedi v šoli, Francka iz je doma. Jožek /. deške sedi v šoli. Zakaj lo? se vprašujejo starši. Pu u gotove: Alia, ta učitelj noče k tej organizaciji, ker jc onega mišljenja, ona učiteljica pu jc pri organizaciji, ker je tega mišljenja. In zato imajo otroci v smislu mišljenja svojega učileljstva prosto cd i pa šolo. senzacijo ali razočaranje, starši pu začudenje, zakaj je lako. In se staršem zdi. du bi laka mešanica prav lahko izostala. Starši namreč, ki se niso nikjer učili pedagogike, čisto dobro vedo. da njihovi otroci resno pretresajo vzroke takih senzacij ali razočaranj ler delijo učiteljstvo v dve smeri. In ti starši prav lako vedo. da po tem in takem šolarskem premišljevanju trpi ena stran in v njo tisto učiteljstvo. ki je na tisti strani. Da lo ni {tedagoško in zdravo, ve celo ongavi Jo/a, -i pase ko/c na planini. Zato bi bilo želeli. da bi to vedeli ludi listi, ki vzgajajo naše otroke. Čc drugod lako poudarjajo enotnost 1šole. poudarile jo še tukaj, ko je najlažje. l}a domenite sc. da boste zborovali vsi en dan in da bodo vsi otroci imeli na en dan prosto! Sicer pa. kakor se Vam zdi bolje ■— j>po potrebi službe, če Vam la izraz bolj tmponiral Ako otroci ne morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim JEMALT je zlato-rmeni prašek, prirejen s 30% ribjega olja in s suhim sladnim eks- traktom, čegar redilnost je obče znana. Dobiva se v vseh lekarnah po ceni Din 42-— za veliko ■ novembra: Caharija in Elizabeta. Osebne vesti — Kr. poslaništvu Jugoslavije v Parizu je do- j deljen g. dr. Frido Pogačnik, bivši uradnik i'riv. gr. banke. = Diplomski i sr. p i t na lilo*el~ki lakulleti v Ljubljani so naredili v oktoberskem terminu 1930 ti-le kaudidntje in kandidatinje: Binter Bogdan (narodna in obča zgodovina), Dobrovoljc Franc (francoščina in primerjalna književnost), Kčimovič Anka (srbohrvatska književnost in jezik). Fabian Viktor (botanika in zoologija), llirscbl Ivo (francoščina in primerjalna književnost), Ilešič Sveto-zar (geografija in obča zgodovina), Kocbek Edvard (francoščina in primerjalna književnost), Kozina Elizabeta (teoretična in uporabna matematika). Moder Anton (zoologija in botanika), Paulinič Ar-noId (nemščina in primerjalna književnost), Perau Marija (francoščina in primerjalna romanska gramatika), Wraber Maks (zoologija in botanika). —. Diplomiral. Gosp. Božo liani iz Ljubljane je diplomiral konzularno akademijo na Dunaju z obliko. Iskreno čestitamo! Mala kronika + Slovo konzula dr. Resla. V ponedeljek, dne 3. t. m. je priredila Jugoslovanska-češkoslovaška liga v Ljubljani poslovilno večerjo svojemu uglednemu odborniku dr. Františku Reslu. Večerja se je vršila v lepo okrašenem salonu restavracije »Zvezde*. Poleg odbora JČL so prisostvovali večerji zastopniki vseh oblasti in odličnejših kulturnih institucij in organizacij, tako knezoškof dr. G. Rozman, vršilec dolžnosti bana dr. Pirk-majer, prorektor univerze dT. Dolenc, mestni župan dr. P u c, podžupan prof. Jarc, novi konzul ing. Sevčik in mnogi drugi odličniki. Vrsto napitnic je otvoril predsednik JČL dr. Kra-mer, ki je izročil konzulu dr. Reslu lepo spominsko darilo, sliko Ivana Vavpotiča »Ljubljana v jeseni* in lepo vezan album slovenskih krajev s posvetilom in številnimi podpisi. Govorila sta še vršilec dolžnosti bana dr. Pirkmajer in župan dr. Puc, za njima pa še mnogi drugi govorniki, med katerimi ie omeniti še izbrane besede Otona Župančiča. Za dolgo vrsto napitnic se je kratko in prisrčno zahvalil konzul dr. Resi in priporočil svojega naslednika ing. Sevčika, ki je tudi kratko pozdravil zbrano družbo. Pri večerji, ki je potekla zelo animirano, je sodelovala tudi vojaška godba. Konzul dr. Resi odpotuje danes, v sredo, z opoldanskim brzovlakom na svoje novo službeno mesto kot šel odseka v zunanjem ministrstvu v Pragi. if Odličen gost nn ljubljanski univerzi. Po predhodnem sporazumu z g. dr. W. Kepner-i e m , profesorjem zoologije na 3llniversity of Vir-ginia. U. S. A/ (Muller's Scool of Biologv) 111 National Research Council. Washington,f je prispel iz Charlottesville (Virginia, U. S. A.) g. dr. Carl Hira m Mac C o n 11 e I v Ljubljano z namenom, dn se z znanstvenim delom pod vodstvom g. prof. dr. Jovana H a d ž i j a , profesorja ljubljanske univerze, izpopolni v zoologiji. Kot gojenec »The Bonrd of National Research Fel!owship in lhe Biologicali Sciences of the National Research Council In Washington ima g. dr. Mac Connell namen, da ostane v zoološkem institutu ljubljanske univerze vsaj leto dni. Z delom je začel že v avgustu t. I. Bavi se osobito 7. raziskavanjem strukture in razvoja živčnega sistema Hydre. fc* v tem kratkem času je naš znanstveni gost prišel do zanimivih rezultatov, lako da je mogel hiti prvi njegov znanstveni elaborat odobren ter poslan v iiek (>Bioloeical Bulletin«>. ■ic O glavnem prosvetnem svetu smo v sobotni številki poročali, da je izdal neugodno mnenje o vojaških duhovnikih. K temu moramo dodati, da je glavni prosvetni svet le izrazil mnenje v smislu zakona, ki bogoslovjem ne prizna fakul-tetskega čina. Brankovičeve psihologije, ki taji eksistenco duše, pa prosv. svet ni meritorno obravnaval, marveč jo je oddal v oceno strokovnjakom. Šele ua podlagi te ocene bo glavni prosvetni svet sklepal o usodi te knjige, ki je seveda že tiskana, a nc aprobirana. ■jAr Tovariši bojevniki! Občni zbor naše Zveze ne bo letos V. novembra, ampak v nedeljo dne 14. decembra v salonu tov. Rozmana (Pri Jerneju, Sv. Petra cesta t)5) v Ljubljani ob 0. zjutraj. Delegati, zaupniki naši, bojevniki vsi dobrodošli. — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. lit Vreme v državi. V Ljubljani je bilo včeraj deževno in precej vetrovno vreme. Do 7 zjutraj je padlo 5.4 mm dež u, barometer je kazal 746.8 mm, termometer 5.8" C do 10.4° C, veter vzhoden. V Mariboru je kaaul barometer 747 mm, termometer 3° C do 16.6° C, mirno, oblačno. V Za-grffbu je kazal barometer 747.6 mm, termometer 7U C do 19° C, veter severen, ptav malo oblačno in 3mn: dežja. V Belgradu |e barometer kazql 747.5 mm, termometer 11° C do 20° C, veter vzho- den, 7 mm dežja. V Sarajevu je kazal barometer 750 mm, termometer 6" C do 14" C, mirno, 13 mm dežju. V Skoplju je kazal barometer 751.8 mm, ter. mometer 9" C do 18" C, se ver noža hoden veter, 3 mmdežja. V Splitu je kazal barometer 748.9 mm, termometer 9" C do 304 C, veter vzhoden, 12 mm dežja. ir Pomnite kako velike važnosti je izreden način Odolovegu delovanju. Dočim druga sredstva za nego ust in zob, ki pridejo z« dnevno negovanje zob sploh v poštev. le nekaj sekund med čiščenjem ust učinkujejo, deluje Odol še ure in lire potem, ko smo si očistili zobe. Vsled tega povsem svojevrstnega trajnega učinkovanja Odolovega se procesi vretja iu gnitja v ustih, ki uničujejo zobe, za več ur zaustavijo oziroma preprečijo. Poceni in okusno se obleči je umetnost. Prepričajte se in oglejte si izložbe renomirane tvrdke P. Magdič, Ljubljana, Aleksandrova ccsta 1. * Ali ste se že prijavili kot naročnik na knjižne zbirke, ki jih proti mesečnemu plačevanju izdaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani? Zahtevajte brezplačni cenik! Interesenti iz lavantinske škofije, pišite Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ki je prevzela nabiranje naročnikov zu štajersko! Ljubljana Huda nesreča pred Figoveem Ljubljana, 4. novembra. Danes, malo minul pred |x>ldnem. se je na zelo prometnem križišču pred Figovcem pripetila huda nesreča. Voznik unionske pivovarne je peljal lod euovprežen voz. Konj je nn križišču podrl 18 letnega Viktorja Vidalija, slugo pri Vilku Laz-niku 11a Gospoevetski cesti 12 in stanujočega v barakah pri kolinskl tovarni. Ko je bil Vidali že na tleh, se je skušal umaknili vozu in je vstal. Ali konj ga je vnovič podrl na tla in stopil z nogo nanj. 14>lejn je šel čezenj Se voz. Težko poškodovanega so ljudje Vidalija potegnili iz.pod voza. Vidali ima l>okvarjeni obe nogi. levo nogo ima pod kolenom zlomljeno. Ima pa tudi hude notranje poškodbe, zlasti mu je stisnjen prsni koš. Poklican je bil reševalni avto, ki je ponesrečenega fanta prepeljal v bolnišnico. LiubVana brez elektrike Snoči okoli Ул\ zvečer je naenkrat ugasnila po vsem osrednjem delu mesta električna luč. Vse ulice sij bile 11:1 mah zavite v temo, gorele so le redke plinske luči in pa sveče ter petrolejke po stanovanjih in javnih lokalih. Tudi v kinematografih so bile predstave večkrat prekinjene in je bilo treba dolgo čakati, prodno so se kinopodjetja s težkim srcem odločila, da so predstave odpovedala, ko le ni hotelo biti od nikoder luči. Mnogim kino obiskovalcem pa se je zdelo preneumno, da bi čakali nn milost elektrike in ktnopodjetij ter so odšli. Ne vemo. če je bila pri blagajnah komu povrnjena vstopnina. Kaj je bilo vzrok egiptovske teme v Ljubljani ne vemo. Opaziti pa je bilo, da so električne luči na izmenični lok gorele, ne pa na istosmerni tok. Napaka je morala biti torej ali v vodu ali pa pri strojih zn istosmerni tok. Po mnogih uradih, kjer so še delali iu po delavnicah, so morali seveda prekiniti z delom. Uradniki in drugi so pograbili klobuke in odšli, na tihem zadovoljni, da morejo pol ure prej ven. Mestna elektrarna nuni je okoli tričetrl na 7 sporočila 11a naše vprašanje, da tudi sama ni na jasnem, kje bi bila napaka. Ob pol 7 zvečer so pričele nekatere luči v mestu počasi brleti s slabim in motnhn bleskom. Kai bo danes? Drama: Gospa ministrica. Red E. Opera: Zaprto. 1'rosvcta Krakovo-Trnovo: Prvi prosvetni večer v društveni dvorani, Karunova ulica 14. Skiop-lično predavanje msgr. Viktor Steska. Glavni slovenski slikarji. Začetek ob 8 zvečer. Nočno službo imajo lekarne. Mr. SuSnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska 10. Slav. občinstvu naznanjam, da sem s I. novembrom I9>0 otvoril 11a Dunajski cesti št. 9 svoj Jastni ZOBNI STEUE 'nporocu se JOŽE KAVČIČ konc. zobotehnik © Fantovski odsek Sentpeterskega prosvetnega društva ima drevi ob 8 običajen sestanek. Pridite zopet vsi! 0 Znanstveno predavanje. V sredo 5. t. m. bo predavala v veliki dvorani Delavske zbornice dr. Mira Finkova, specij-alistka za ženske bolezni in porodništvo, o vplivu žlez na razvoj telesa s posebnim ozirom na spolne žleze. Začetek točno ob 20. Pobirajo se prostovoljni prispevki za kurjavo in razsvetljavo. Predavanje samo za ženske. 0 Hišni posestniki, ki niso vložili prijav dohodkov od zgradb za leto 1931 v oktobru t. 1. se opozarjajo, da jih vlože vsaj do 15. t. m. ter obenem v prijavi sami opravičijo zamudo, da se izognejo s tem predpisu kazni po čl. 137 zakona o neposrednih davkih. 0 Med najlepšimi nagrobniki v Ljubljani je brez dvoma, kakor smo včeraj poročali, nagrobni spomenik f dr. Ivanu šušteršiču. Ideja in načrt je delo g. arh. Plečnika, kar kaže že ves slog in duhovita izdelava. Zgolj po pomoti je bilo včeraj omenjeno ime g. arh. Vurnika. © Zganite se vendar! Za nami so prazniki. In si>et bo preteklo leto. ko se bomo vračali 11a božje njive. Sedaj je še čas, da opozorimo na našo javno sramoto. Ko si stopa! po pokopališču in se čudil raznim krasnim siiomenikom, postavljenih zaslužnim pa tudi drugim ljudem, si naletel na grob 7. napisom: Davorin Jenku slovenskemu skladatelju 7 a razred drž. real. gimn. (Realka). Začudil sem se, ko sem videl, da tn veliki mož, čigar državna himna »Naprej zastave Slave« in druge ZIMSKE OBLEKE rnclane suknje. Irenchronte in usnjate suknjiče kupite najceneje pri Konfekcijski industriji JOSIP IVANČIĆ, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7 mnoge pesmi, ki se pojo dan za dnem — nima niti najmanjšega spomenika Hvaležni moramo biti dijakom, da so se spomnili tega moža. Njegov grob krasi državna trobojnica in mnogo cvetlic. Samo eno vrsto dalje leži, tudi s tako lično tablico okrašen, grob ravnatelja Glasbene Matice — Gerbiča. A 11a vojaškem pokopališču se dviga med ostalimi grobovi, poraščenimi s travo in drugo navlako, ves prenovljen grob vojaka Markoviča, padlega leta 1919. v bojih za osvoboditev Koroške. Tri grobove je okrasil la razred. Koliko lepega bi lahko napravili vsi razredi vseh ljubljanskih šol'.' Davorinu Jenku pu je naša dolžnost, da do prihodnjega leta postavimo dostojen fepomenik © Gremija trgovcev za Ljubljano in okolico, Zveza trgovskih greroijev diavske banovine ter Trgovsko dobrodelno druStvo »Pomoč« so se včeraj preselili iz dosedanjih prostorov v nove, ki so v palači »Trgovski dom«, Gregorčičeva ulica. — Telefonske številke ostanejo dosedan e. © Po desni gor, po desni dol! V Ljubljani ill okrog Ljubljane je nekaj ljudi vseh vrst, ki še zdaj ne znajo po ulicah in cestah hoditi, radi česar nastajajo na ulicah karamboli. Zato se .je zgodilo, da so zadnje tri dni morali jiešce proti pokopališčema 111 nazaj grede policijski organi primerno (Kuičevati, kako je treba v Ljubljani — hoditi! Prometni predpisi, naj si bodo za voznike ali pešce, so za to, da se izjiolnjujejo! Torej enkrat za zmi-raj: Po desni gor, po desni dol! © Razsvetljava pri carinarnici na Masarjkovi cesti je vsa letn sem, odkar je zgrajena, ne le pomanjkljiva, marveč uprav — zanikrna! Vsi drugi objekti na železnici imajo kako žarnico, samo ta ne! Pa bi moralo poslopje imeti na vsakem vogalu in na stopniščih po eno, prostor med carinarnico in Resljevo cesto pa bi moral biti najmanj z eno srednjo obločnico razsvetljena. Sedanja tema v teni kotu je pa kakor.nalašč kar vabljiva чл — vlomilce in tatove! © Javno stranišče v šentpeterskem parku je sedaj — po dolgem drezanju — razsvetljeno 7. električno žarnico. Ta postavka za to žarnico jo pa morala baje priti v proračun za 1. 1930./31. No pa! Da le sveti! © V nedeljo 9. novembra vsi k »Majarončkm: na »Martinov večer«. Zobozdravnik jVJ.U.dr. Stanko Javčar ordinira od 5. noveinlira dalje dnevno od Vt>3 pop. 0 naši materi«. Vstopnina k prosvetnim večerom jc za sedeže 4 D in, za stojušča 2 Diu, ter jc namenjena kritju razmeroma visokih režijskih stroškov. Predprodaj« vstopnic se vrsti vcduio teden preje v pisarni Prosvetnega tajništvu, Cankarjeva cesta 4, na večer predavanju pu eno uro pred pričetkoni predavanja. & & Dv« čolnu jc vodu odnesla. Ob zadnji visoki vodi jo Suvanja odnesla dva čolna. Eden je dolg 3 111, bOem širok, na obeli straneh koničast, znotraj belo prepleskam, zuna j pa prepojen s katranom. Drugi je dolg 3 tn, širok 40 centimetrov, zunaj in znotraj zeleno pleskali, s pokritimi konicami in je lahek otroški. Najditelj naj blagovoli prijaviti najdbo g. Ivanu Brega u tu, kolodvor, Celje. & V celjski bolnišnici je '!noč v tukajšnji bolnišnici. <3 V celjski bolnišnici sta umrla na dan Vseh svetih 51 letni Ivan Škrinjar, kočar, 40 odstotni invalid iz Žič pri Konjicah, ter 65 letni Andrej Zaler, posestnik iz Kranjčice v občini Sv. Jurij ob j. ž. Okolico. Zaler je umrl 11a posledicah poškodbe, ki jo je dobil dne 29. oktobra doma pri delu, ko ga je po nesreči udarilo oje voza v trebuh. N. p. v m.! & V Celju so umrli: Knjigovodji g. Jindri je umrla njegova komaj 28 dni stara hčerkn Sonja. Na svojem stanovanju v Prešernovi ulici 21 je v nedeljo 2. novembru izdihnil obče znani bivši odvetnik in posestnik dr Avgust Schurbi, star 82 let. V mestni ubožnici je istega dne izdihnil 86lutni mestni ubožec Jožef Semenik. N. p. v ra.! Celie Zagorje Prosvetni večeri v sezoni 1930-31 v Celju Kakor sedaj že preko d've zimi bo tudi letoišnjo zimo priredilo KPD v Celju serijo javnih preda vanj pod naslovom »prosvetni večeri«. Vsi večeri se bodo vršili redno ob ponedeljkih ob 8 zvečer in sicer ponajveč v novi veliki dvorani palače Ljudske posojilnice. Po- , leg tehtnega predavanja bodo vedno na spo- . redu večera še pevske, glasbene, recitacijske, j deklamacijske in drnunatske točke, ki bodo |>o i možnosti aili izpopolnjevale predavanje, ali j pa tvorile samostojno zaključeno vsebina j Spored prosvetnih večerov bo sledeči: I. 10. novembru 1930; Univ. prof. dr. Luni-bert Ehrlich: Ob 10 letnici koroškega plebiscita. II. 17. novembra 1930: ravnatelj trg. akademije v Ljubljani dr. Bdlun: Naše morje. III. 24. novembru 1930: prof. Ivan Dolencc: Naš Evangelist. IV. 15. decembra 1930: Milan Skrlvinšek, režiser ljubljanskega narodnega gledališča: Beseda o gledališču. V. 22. decembra 1930: prof. Jam Šcolenc: Pomen ljudskega prava na Slovenskem. XIII. 16. februarju 1931: Nekaj za pust. Pester program. XIV. 23. februarja 1931: dr. Fra.n Vcber, univ. prof.: K 1700letnici misleca sv. Avguština. ,vXV. 1. marcu 1931: docent dr. Ivan Robida: SIlikc iiz bkizniee. XVI. 9. marca 1931: inž. Ferdo I.npša: Sia-m. XVII. tO. mtiTCu (931: katehri Ratej: Trbov Ije. XVIII. 23. marca 1931: univ. prof. dr. Gulis. Zagreb: Aktualno pogtavje iz etnologije. Slovesnost za spomin mrtvih se je izvršila pri nas jako lepo. Na pokopališču se je zbralo v nedeljo popoldne na tisoče ljodscva. Grobovi iepo okrašeni in razsvetljeni. Ko je duhovščina odmolila cerkvene molitve za ra nke, so združeni moški zbori zapeli pod spretnim vodstvom g. orgenista Rozmana nekaj v srce segajočih žalostmk. Šli smo pred spomenik padlih. Tam zopel »Libera« in molitve, potem pa pevci pojo: »Oj Doberdob« in »Vi-gred«. Spomenik je bil jako okusno okrašen in razsvetljen, kar priča o hvaležnosti in ljubtzni do siromakov, katerih kosti krije tuja zemlja. Zagorski nogometaši so s Hrastničani odigrali na Vsev svetnikov praznik prijateljsko tekmo. Iz Zagorja je igral klub Kat. prosv. društva mešan z moštvom SK Zagorje. Rezultat 9 :0 na korist »Rudarja«, športnega kluba iz Hrastnika. Kljub temu porazu pa je ta tekma velik korak naprej za Za-gorjane. Prvič smo opazili pri Zagorjanin res športno igro, česar pri začetniških klubih tako pogrešamo. Drugič pa so se pokazale pomanjkljivosti, na katere je moštvo SK »K. Prosvetno društvo« premalo pazilo. Zlasti bo treba trenirati tek in pa pravilno kritje. Discipline smo precej opazili. In tako je prav, ker sicer šport kakor e nogomet, izgubi svoj pcmen in človeka res posurovi. Zagorski dečki, le naprej za ciljem po našem geslu: Zdrava duša v zdravem telesu! Murska Sobota Zemeljski ostanki petih jugoslovanskih vojakov, ki so v osvobodilnih bojih 1. 1910, padli v Murski Soboti, so bili položeni sedaj v skupen grob, kjer se jim bo v doglednem času postavil tudi primeren spomenik. Za praznike je šolska 1 mladina grob lepo okrasila. Na križe so otroci obesifi lepe vence. Orob sam pa so pokrili s smrekovimi vejicami in krasnimi šopki, tako da je bila prst popolnoma zakrita. Ko se je spustil na pokopališče prvi tnrak, se je zbralo okrog groba na stotine ljudstva. Ob njem se je postavila četa vojakov. Tik ob grobu so stali pevci. Ko so zapeli »Vigred se povrne« in druge žalostinkc, je zavlada! na pokopališču skrivnosten mir. Nekaj težkega je zajelo duše in iz src se je dvigala tiha zahvala onim, ki so prelili kri za našo svobodo. Četa je oddala častile strele. Slava junakom! »V Važna železniška konferenca. V ponedeljek, 3. t. m. predpoldau se je vršila v hotelu »Krona« železniška konferenca, katere so se udeležili zastopniki vseh gospodarskih ustanov v M. Soboti, Ljutomeru in G. Radgoni. Ker so sklepi konference zelo važni, bomo o stvari natančneje poročali. Nalezljive bolezni so se začele zadnji čas zelo naglo širiti, V bolnišnico je pripel anih 10 otrok, ki imajo škrlatinko. Od večih strani so j>ri-šle prijave tudi o drugih vrstah nalezliivih bolezni. Dve nesreči na gimnaziji, V bolnišnici se zdravi neki Grilc K„ drugošolec na tukajšnji gimnaziji. Med odmorom so se dijaki igrali in ta si je zlomil nogo. — Med telovadbo pa si je kmnlu nato strla roko V. Mariška, čelrlošolka. »Goričanka«. Na Goričkem prav dobro uspeva neke vrste rdeče jabolko, katero dosedaj ni imelo pravega imena. Na anketi za sadni izbor se je soglasno sklenilo, da se bo imenovalo to inbol-ko »GorHank*- Maribor Organizacija usmiljenih src Že desetletju vršijo v Mariboru mestne Vin-cencljeve konicrencc z a p; osto voljno oskrbo siromakov in varstvo mladine liho in skromno a ven dar tra no samurijansko dem za mest ie reveže. Brez vsSjivosti zbirajo Vinrenpi eve družbe od svojega članstva in od svojih dobrotnikov ieine prispevke, s katerimi sesiavno podpirajo Številne obubožane mestne družine, zlasti .še vdove in sirote pa jih obenem moralno dvigajo in prenavl ajo. Po svetovni vujni jc nastal v mariborskih Vincenci evih konferencah kratek zastoj, dokler se niso konferenčna pravila prilagodila novim razmeram v kraljevini Jugoslaviji. Pa šc danes ne uživajo Vincencijeve konference med mariborskim meščanstvom one popularnosti in onih simpatij, ki jih zaslužijo. Zdi se, da se proilovoljna kršč. karitas podcenjuje ter da je meščanstvo mnenja, da le z odplačevanjem meslnih doklad že spolniio svojo krščansko in socialno dolinost do enih, ki so v poman.kan.ju in bedi. Toda katoliški meščan; ne smejo pozabiti, da brez prostovoljne kršč. karitas ni katoličanstva v duhu Kristusovega cvange'ia. Več življenja ie p:inesla v delovan e Vinccn-cijevih konfeienc Dobrodelna pisarna, ki se je v začetku tekočega leta osnovala in že poslu e v prostorih Strokovne zveze na Koroški cesti 1 vsak torek in petek od 9—U. V načrtu je, da bo Dobrodelna pisarna dnevno dopoldne in popoldne poslovala, ko se debi o zadostni viri. Nov korak za izdatne je podpiranje revnih družin je napravila Dobrodelna pisarna z uvedbo posebnih »legitimacij« za prostovoljno vplačevanje miloščine. V teku me.-eca novembra t. 1. se bo tajnik Dobrodelne pisarne p ed~tavil mariborskim družinam in zasebnikom ter jim bo ponudil legitimacijo za odplačilo prostovoljne miloščine. Na legitimacij se bo polrdi'o, da je doličnik vplačal primerni prostovoljni mesečni, četrtletni, polletni oziroma celolclni pispevek, ki ga naj Dobrodelna pisarna razdeli med reveže. Kadar se pa pojavi na durih sumljiv prošnjik in prosi za »podporo«, da se odpel,e domov, v Zagreb, Ljubljano, v bolnišnico ali kakor se glasijo te iznajdljive pretveze za •podporo«, tedaj naj mu stranka pokaže svojo legitimacijo, pa mu pove, da n eno miloščino deli samo Dobrodelna pisarna na Koroški cesli 1. Ni pa namen teh legitimacij izpveti od običajne miloščine me-tnih ubožcev ki trkajo vsak petek na du:i mariborskih meščanov. Za te naj kot doslej ohrani Maribor svojo tradicionalno krščansko usmiljenje. »Reveže bedele vedno imeli,« zalriu;e evangelij Kiistuscv. Zato naj tudi kršč. karitas nikdar ne piencha lajšati bede p^lrebnih bratov in sester. □ Novi inšpektor mariborske glavne carinarnice. Vodstvo tukaj'nje glavne caiinarniee je po inšpektorju Dragotinu Bogriarju, ki odhaja te dni na svoje novo službeno mesto v Zagreb, prevzel carinski inšpektor ritevo Kafajlović, ki je doslej služboval v šiheniku. Inšpektorju Bo-gnarju, ki si je v Mariboru v teku svojega službovanja pridobil vseobče simpatije, želimo nu novem službenem mestu najlepših uspehov; inšpektorju Rafajloviču pu, da bi se v Mariboru čim prijetneje in boljše počutil. □ V Jugoslovanski strokovni zvezi bo drevi predaval prof. Šedivy o svetovni gospodarski krizi in delavstvu □ Mestni župan dr. Jiivan se je včeraj popoldne z brzovlakoni odpeljal v Belgrad, kjer se udeleži današnjega važnega zborovanja Zveze jugoslovanskih mest. □ Kriza mariborskega gospodarstva ... Aktiva tvrdke Šport — Roglič, nad katero je kakor smo že poročali, proglašen konkurz, znašajo 54.70(1 Din 55 par, pasiva pa 199.742 Din 40 par; aktiva kavarniškega podjetja Park-kavnrna, nad katero se je kakor znano, ludi proglasil konkurz, znašajo 50.000—80.000 Din (presoja inventarja), pasiva pa 125.657 Din 70 par. Množeči se konkurzi v Mariboru v poslednjem času pač najzgovorneje pričajo, v kako težko krizo je zašlo mariborsko gospodarstvo. □ To ne hi smelo biti. V nedeljo dne 2. t. m. so se vršile na Mariborovem igrišču nogometne tekme. Od igrišča sem je prihajal hrup, vpitje in kričanje; tostran zidovja pa se je pomikala stolno-župnijska procesija na starem cerkvenem jiokopa-lišču: molitev, dostojanstvo, globoko občutje resnobnega dno .. Množica vernikov, ki so stali ob grobovih dragih svojcev, se je zgražala. Zgražala s polno upravičenostjo. Ali je bilo nujno potrebno, da se na dan, ko sc vršijo pretresljivi pokopališki obredi, odigravajo nogometne tekme, in da-li je bilo na drugi strani tudi nujno potrebno, da je bil ta pokalni turnir ravno na Mariborovem igrišču, v katerega bližini so se na svečan in spominu pokojnih primeren način vršili jiokopališki obredi ter ee obujali spomini na predrage rajnke? □ Radi ponedeljkovih nalivov so zopet prijele vode naraščati, /.lasti jjotoki kakor Pesnica, Sčnvnica itd Tudi z Meljskega hriba se je preko Sentpeterske ceste krušilo kamenje, ki pa k sreči ni oviralo prometa. □ V Ljudski univerzi poje v |>etek francoske moderne jiesmi član pariške opere g. Pugelj. V ponedeljek dne 10. t. in. jia prične medicinski del cikla ' Rodbina in otrok' in sicer s predavanjem »Mati pred in po porodu«", ki ga ima dr. Toplak, specialist, za ženske bolezni. □ Živahno je zanimanje za zimski šport v Mariboru. V ponedeljek zvečer se je vršilo v dvorani Prosvetne zveze izredno zanimivo ter poučno predavanje znanega dunajskega zimekosporlnega pisatelja I. K oni neka o Korošici, smuškem raju v Snvlnjskih alpah. Koranek je tudi topot utrdil svoj sloves odličnega predavatelja. Predavanje je pojasnjevalo kakšnih 120 krasno izdelanih sluop-tičnih slik; žal se barvane slike niso mogle projicirati. Predavanja se je udeležilo toliko občinstva, dn je bila dvorana nabito polna, kar je viden dokaz naraščajočega zanimanja za zimski šport med Mariborci. □ V prid revne studenške in radvnnjske dere se vrši v soboto pri Senici v Studencih Mtirtiuov večer s pestrim sporedom, ki ga priredi tainošnji krajevni odbor Rdečega križu. Dobiček je namenjen za božičnico in morsko letovanje revne studenške in radvanjske dece. „ . □ Ohče npvarna. Kol tako označuje obtožnica 47 letno Genovefo Bračieevo, ki se je včeraj zagovarjala pred tukajšnjim nudim senatom radi zlo-linstva tatvine Obtožuje s<> namreč, da je 11. aprila t. 1. v Znmarkovi ukradla Francu Kranerju iz zaklenjene omare 10 bankovcev |kj 1000 Din in 10 bankovcev po 100 Din, torej skupno 11.000 Din. Obtoženka priznava tatvino; pravi pn, da je bila omara nezaklenjena. Rračjčeva je že večkrat kaznovana radi prestopka in hudodelstva tatvine in goljufije ler jo obtožnica radi tega smatra za obče nevarno. Razpravo je vodil dr. Lešnik, Kolšek m Ažuiau ш isedniku. Obtožbo je zastopal višji držav- ni pravdnik dr. Jančič. Bračičeva je bila obsojena na tri leta lobije. 5 let izgube častnih pravic in naknadni pridržek. □ Mariborske gledališke abon^nle naproša gledališka uprava, da čimprej« poravnajo novem-berski obrok gledališkemu abonmaja. □ Meljsko pristanišču Dravske plovske splavalo po Dravi... Radi velikih zadnjih nalivov je melj-slto pristanišče Dravske plovbe prišlo pod vodo; včeraj so delavci skušali dvignili omenjeno pristanišče nad gladino. Pri tem se" je radi neprevidnega dviganja pripetilo, du je pristanišče z obema poutononia vred splavalo po Dravi. □ Najlepša hvfila. Gosp. Jcsip Ajdišek Je kot tretji mesečni obrok daroval za reviie dijake ICO Din; v isti namen je vplačal pri tukajšnji podružnici dr. K. 100 Din. Živeli posnemale i I □ Avtobi'sno-prometne zadeve. Liningeo'jevo avtobusno podjetje opozarja občinstvo na vozni red, ki je edino pravilen in ki je objavljen v inse-raitnem delu lista. □ S streho jo padel v Cve.ilični ulici 11 posla vi jač regljev Karel Cerkovnik; pri jnulcu si je zlomil desno nogo. Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnišuico. □ S hišne strehe pri popravljau,u neke strehe v Lajteršpergu je padel 5—6 m glubuko 40 letni krovec Kocbek Anton. Pri padcu si jc zlomil desno roko, ter si občutno poSkodoval rebra. Pripeljali so ga v splošno bolnišnico. Stanje je precej resno. □ Absolvent meščansko šole, bre? staršev in sorodnikov, ki bi gu mogli podpirati, ter brez zaposlitve bi rad proti primerni nagradi prevzel kakšno pisarniško delo. Naslove je o00 vrst krzna, kakor tudi vso ma-n u fakturno blago na obroke, L. O r u i k . Maribor, Koroška 9. Ptui Začetni tečaj francoskega jezika. Če so oglasi zadostno število interesentov, bo francoski krožek v Ptuju otvori! začetni tečaj francoskega jezika samo za občinstvo. Ker se namerava tečaj takoj pričeti, naj se morebitni obiskovalci čimpreje javijo nu gimnaiziji. Gasilska veselica. H. novembru zvečer priredi ptujska Prostovoljna požarna braniba veliko jesensko veselico v prostorih Društvenega doma. Na programu so zanimive zabavno točke. Pričetek ob osmih zvečer. Nova mehanična delavnien. G. Sirec, nie-haniičar v Ptuju, je priglasil lastno podjetje. Na svoje stroške je napravil moderno mehanično delavnico, kjer bo poipravljal avtomobile in podoibnn vozilu. Podjetje sc nahaja na Pros-niikovcjn prostoru. Lmtomer »Slovenca« pošiljamo ta teden brezplačno nu ogled nekaterim cenjenimi iiiiislovrnn v Ljutomeru in okolici. / željo, du postanejo njegovi stalni naročniki in čitatelji. Slovenec« jc danes brez dvoma naš najuglednejši dnevnik, i po informacijski službi, i po ideji, ki jo zastopa. Jesenski in »ilirski večeri nem bodo nudili več prilike zu branje. — čudno se nunn je zdelo, da smo imeli dosedaj \ Ljutomeru več javnijh lokalov, med njimi celo gostilne, ku-\urno in hotel, ki sv> bili breiz »Slovenca«. Upamo, du bo zu naprej drugače. Bomo videli. Izvoz vina in vinarske zadruge Kranj Odhod priljubljenega uradnika. Včeraj, dne 3. novembra je bil razrešen službene dolžnosti na sedanjem mestu jiodnadzornik finančne kontrole v Kranju g. Martin P e t a n č i č , ker je prestavljen za slarešino finančne straže v Novo mesto. Naša dolžnost je, da se v trenutku, ko se priljubljeni gospod Pelančič poslavlja od nas in odhaja na novo službeno mesto, sjiomnimo na kratko njegovega 0 letnega bivanja v Kranju. Kot vseskozi vesten in objektiven uradnik, si je g. Pelančič pridobil simpatije: tako po kolegijalnosli in korektnosti med svojimi tovariši, kakor med občinstvom po svojem prijaznem in postrežljivem nastopu. Vsakomur in vsem je vedno rad ustregel po svojih mečeh in prilikah in je imel veliko prijaleljev. Kol njegov naslednik je nadzornik fin. kontrole g- Torka r Ivan. Objava interesentom! Ker adtupliiai.jskn dela za novi lokal »Krožku prijateljev Francije« žal do danes še ne bori o končana, se 'vrši otvoritev francoskih tečajev šele danes teden, to je 12. t. ni. Vse dotlej se še sprejemajo prijave za pos-nniezne tečaji: (nu vodjo tečajev g. jirof. Niko Kmeta, gimnazija, Kranj). Na želje udeležencev bi se dal nadaljevalni tečaj raizdelvti na dve dela, v zgodnji (vsak teden enkrat od 17. do ЈХ.1 19. ure) ter v pozni tečaj (vsak teden enkrat od pol 19. do 20. ure). Osnovni tečaj se otvori, če bo dovolj udeležencev. Literarno-k o n v e r za c i j sk i tečaj bi ostal nespremenjen. TrbovVe Brezsrčnost. Obralo vodju zunanjega obratu g. inž. Vidru je prejšnj i teden nekdo zastrupili dva čistokrvna psa-ju-zbečarja, kojili rodlltelji so bili prinešeni iz Nemčije, in so veljali okoli 501)0 Din. Rodovnik zastrupljenim jazbečarjem je bil znan za osem rodov nazaj, ter sta si bila popolnoma podobn-a. Sumijo, da je psa zastrupil nekdo iz maščevanja. To maščevanje je tako nizkotno, du ga moramo javno žigosati ker ie znano, da je g. inž. Viidta zelo dober človek. Zadnja pot podsutega rudarja Peršeta. Sočutje rudarjev s pones rečen im tovarišem Poršctom, je pokuzul |x>greb. Na zudnji |xili ga jc spremi ju la kilometer dolga vrsta tovarišev. večje število uradništva, lovci, ki so mu otkliiIi nu grobu salvo, TudniSka godba itd. Bilo je resnično ginljivo opazovati sočutje, ki so ga skuizuli, i;n marsikatero oko jc bilo ob slovesni Solzno. Počivaj v miru! St. Vid pri Ptuiu Dne 30. oktobra nas jc zadela žalostna vest. da sc je smrtno ponesrečil pilot Josip Sutler. V j)ctek zvečer so ga pripeljali domov. V soboto jo bil pogreb, ki je pokazal, kako priljubljen jc bil med faruni. Pogreba sc jc udeležila šolska mladina z učitcljstvom, nad trideset vojakov, gasilci in domače dijast-vo. Za njimi jc šla nešteta množica ljudstvu. Nn grobu so bili trije govori, pri katerih ni oslalo skoro nobeno oko suho. Zadnjikrat smo ni ii pošiljali tople jjozdrave, saj je bil ivoiims celi faH. Njegovim domačim izrekamo Ukreno *)?.«!ic. loškotn pu želimo v««'n.i mir in pokoj. Ormož, 4. novembra. Z ozirom na sestanek Vinarskih zadrug v Mariboru dne 30. septembra I. 1., ki je obravnaval izvoz naših vin v inozemstvo in kateri se bo v bodoče zamogel vršiti v smislu iutencij Privlg. izvozne d. d. v Belgradu samo po Vinarskih zadrugah, je sklicala Vinarska posredovalna zadruga v Ormožu- sestanek vinogradnikov iz ormoško-lju-lotnerskih goric na dne 2. t. m. v Ormož, lega sestanka se je udeležilo ca 50 vinogradnikov. Po daljši debati so bili sprejeti sledeči važni sklepi: Z a organizacijo vseh vinogradnikov ormoško-lju-tomerskih goric se skliče zbor vinogradnikov na dne 16. t. m. po rani službi božji v dvorano Kle-tarske gostilne v Ormožu z dnevnim redom: Poročilo o izvozu naših vin v inozemstvo po yi-narskih zadrugah. Rešitev vprašanja kje tiči krivda, da je izvoz ljutomerskega vina v Nemško Avstrijo navezan na tako visoko uvozno carino, s čim« je izvoz skoro- do cela onemogočen. Znižanje tro- Konkurzi v oktobru Zagrob, 4. nov. p. 'Jugoslovansko društvo za zuščito upnikov v Zagrebu je evidentiralo v jirete-klem mesecu 42 (sept. 1980 30, 67 v oktobru lani), t. j. za 25 stečajev (37.5%) manj. Po pravnih področjih (številke so nanašajo na isti mesec, v preteklem letu) je bilo v Hrvatski in Slavoniji 10 (9), v Srbiji iu Črni gori 15 (48), v Sloveniji iu Dalmaciji ti (6), v Bosni in Hercegovini 3 (i), v Vojvodini 8 (3) konlcurzov, skupaj 545 nasproti 909 v prošlem lelu v istem času. t. j. 364 (40%) manj. Po pravnih področjih je bilo: v Hrvatski in Slavoniji 67 (73 manj, torej za 8.2%), v Srbiji in Črni gori 320 (725, manj 55.8%), v Sloveniji in Dalmaciji 81 (51, več 50%). v Bosni in Hercegovini 16 (11, več 45.4%), v Vojvodini 61 (46, več 82.5%), skupno 545 (902) stečajev. Prisilnih poravnav izven stečajev jc bilo v preteklem mesecu 23, od lega: Hrvatska in Slavonija 8 (v oklejiajih od 1. maja do 31. oktobra 48), Srbija in Črna gora 4 (16), Slovenija in Dalmacija 1 (10), Bosna iu Hercegovina 1 (8), Vojvodina 9 (34), skupaj 23 Novi predsednik Trboveljske V seji upravnega sveta Trboveljske |>reniogo-kopne družbe dne 4. novembra t. 1. je podal svojo demisijo g. Adolf Minh kot jiredsednik družbe. Ker je gospod izjavil to svojo odločitev za za nepreklicno, je upravni svel vzel demisijo z vsestranskim obžalovanjem na znanje, se zahvalil za njegovo neprecenljivo delo v dobrobit družbe, in obenem z zadovoljstvom ugotovil, da lahko ludi v bodoče računa na skupno delo z omenjenim gospodom v upravnem svetu. V tej seji je bil nadalje kooptiran v upravni svet g. Andre Luquet, častni guverner Banque de France, |>redsednik Crčdit Mobilicr fram;ais, jxhI-predsednik Eanque des Pays de 1'Europe Centrale m obenem izvoljen za predsednika. Z RAZSTAVE POIZKUSNEGA KROŽKA ZA UMETNA GNOJILA V KRANJU. V ponedeljek, dne 10. novembra t. 1. ob 9 dopoldne sc vrši v Ljudskem domu v Kranju izplačevanje nagrad razstavljalcem pridelkov iz letošnjega poizkusnega krožka umetnih gnojil na razstavi, ki se je vršila v Kran u 11. do 13. oktobra t. 1. Ocenjevalna komisija je prisodila štiri prve i nagrade, osem drugih nagrad in 74 tretjih nagrad za debro uspele posamezne poizkuse. Razstavljalcem se bo razdelilo za 4360 Din nagrad. K nagradam so prispevali kr. banska uprava v Ljubljani, kmetijska družba, Agrikulturno-kemični urad v Zagrebu, tvornica za apneni dušik v Rušah ter »Fosfat d. d. v Zagrebu«. Ob tej priliki bo predaval okr. kmet. referent J. Sustič o poizkusnih krožkih in o praktičnih rezultatih letošnjih gnojilnih poizkusov. K predavanju imajo dostop tudi drugi kmetovalci. SADNI OGLED V NAKLEM PRI KRANJU. Sadjarska podružnica v Naklem priredi v nedeljo, dne 9. novembra t. 1. v novi šoli v Naklem sadni og'ed. Namen ogleda je, upoznati kmetske sadjarje s sadnimi sortami vobče, predvsem pa s sortami po do'očenem novem sadnem izboru in pokazati vse tiste sorte, katere treba s pomočjo precepljan a odstraniti iz sadovn akov, ker ne odgovarjajo ne za domačo in ne kupčijsko rabo. Ogled se otvori že v soboto 9. t. m, ob treh popoldne in bo odprt v nedeljo celi dan. V nedeljo 9. t, m. ob treh pop. bo predaval pri sadnem ogled-u strok, pomočnik Alfonz Zdolšek o sadjarstvu, Tvornica papirja v čačku, ki je lasi Pantiča in druga iz Belgrada je začela obratovati. Izdeluje vse vrste papirja: od najfinejših do boljšega papirja za pakiranje. Borza Dne 4. novembru 1930. DENAR V današnjem deviznem prometu so bili tečaji deloma čvrstejši Promet je bil večji kot včeraj, znatnejši le v devizi Praga. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Trst in Pariz, dočim je ostale zaključene deviz« dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274 bi., Berlin 1344—1347 (1345.50), Bruselj 787.13 bi., Budimpešta 988.50 bi., Curih 1.095.90 bi., Dunaj 795.85 bi., London 273.95-274.75 (274.35), Newyork 56.28-56.48 (56.38), Pariz 220.62-222.62 (221.62), Praga 167-167.80 (167.40). Trst 294.45 do 269.45 (295.45). Zagreb. Amsterdam 2274 bi., Berlin 1344 do 1347, Bruselj 787.13 bi., Budimpešta 987-990, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.35—797.35, London 273.95-274.75, Newyork 56.28-56.48. Pariz 220.62-222.62, Praga 167-167.80, Trst 294.55 do 296.55. Skupni promet brez kompenzacij jc znašal 9.86 milj. Din. Belgrad. Berlin 1344-1347, Bruselj 785.03 do 788.03, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.35 do 707.35, London 273.95-274.75, Newyok 56.25 do 50.45, Pariz 220.62-222.62, Praga 167-167.80, Milan 294.14-296.14. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.50, Alene 6.685, Berlin 122.77, Bruselj 71.825, Budimpešta 90.20, Bukaresf 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.63, London 25. 03125, Madrid 57.80, Newy?rk 515.40, Pariz 20.225. Praga 15.28, Sofija 3.73,. Trst 26.975, Varšava 57.75, Kopenhaeen iJ/.eO, Stock-liolm 138.25, Oslo 137.80, Helsingfors 138.25. Dinar notlra: nn nunalu fdrvlzn) 12.57'25, (valuta) 12.54. šarine na vino z ozirom na okolnost, da trošarina že presega cene našemu vinu. Z visoko trošarino se povzroča draginja vinskega pridelka pri razprodaji na drobno in s tem znižuje konzum, na drugi strani pa pritiska na ceuo inošla pri preši in vina v kleli ter s tem ovira razprodajo na debelo, ker se vsak boji trošarine, ki jo mora plakati naprej. Zakon o vinotočih naj se omili v tem pravcu, da se vinogradniku dovoli točenje vina v isti občini, kjer stanuje in ne v oni, kjer ima svoj vinograd. Ker so cene vinskemu pridelku padle skoro za polovico, naj se zniža ludi davek na vinorodna zemljišča. Za nasade šmarnice se naj ne jjobira dvojni davek to je od zemljišča in še od trie, nego naj se jirepove prometna razprodaja pridelka, s čimer bo tudi iztrebljenje šmarnice zagotovljeno. Vinogradniki ormoško-ljutoinerskih goric na plan, udeležite se vsi brez izjeme zbora vinogradnikov dne 16. t. m., gre se za vaš stanovski interes in za izhod iz današnje težke vinarske krize. V slogi je moč. Vsi za enega — eden za vse. VREDNOSTNI PAPIRJI V današnjem prometu so tečaji državnih pa-pirjev ponovno oslabeli. Zaključkov v Zagrebu v državnih papirjih sploh ni bilo, kar že dolgo časa ni bil slučaj. Bančni papirji beležijo le promet v Poljobanki in Praštedioni po včerajšnjih tečajih. Drugi bančni papirji so ostali v glavnem neizpre-menjeni. Med industrijskimi papirji ni bilo ni-kakili zaključkov razen v Dravi ki je bila zaključena po neizpremeujenem tečaju. Razen Guttmanna so tendirali vsi industrijski jjapirji slabeje ravno ta«o papirji paroplovnili družb. — Na belgrajski borzi je bila notacija 7% posojila Državne hipotekam« banke višja kakor notacija 1% Blerovega fiosojila. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi., 1% Bler. pos. 81.50 bi., Celjska pos. 100 den., Ljublj. kred. 122 den.. Praštediona 940 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi., Ruše 280—300. Zagreb. Drž. pap.: 7"„ inv. pos. 83—86, agrari 553 bi., vojna škoda 427.50—428, (427.50—428.50), srečke Rdeč. križa 52 bi., 8% Blerovo jx>s. 91—92, 7% Blerovo j)os. 80.25-80.75, 7% |X>s. Drž. hip. banke 80—80.75, b% begi. obv. 71-71.50. Bančne delnice: Ravna gora 75 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 40--48.50, Poljo 56—56.50 (56). Kreditna 90 den., Union 191—1913 (191), Jugo 79.50 den.. Lj. kred. 122 den.. Medjunarodna 07 den., Narodna 8.ICO b., Obrtna 36 den., Praštediona 925—^927.50 (925), Etuo 135 den., Srbska 188. Zemaljska 130 do 132. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Outtinann 13'2—139, Slaveks 50—55, Slavonija 200 den., Našice 1100 den., Danica 100 - 101, Pivara Sar. 190—200, Drava 230-237 (235), Sečerana Osjek 295-300, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 190 den.. Brod. vag. 90 den., Union 90—115, Vevče 124 den.. Isis 40 den., Ragusea 397—399, Oceania 215 den., Trboveljska 37S—380. Belgrad. Narodna banka 8.100, 7% inv. jx>s. 86—87, agrari 53, vojna škoda -146.50 II. 450 do 450.50, 12. 451, Tob. srečke 24. Srečke Rdeč. križa 45, 1% Bler. pos. 81-81.25, 7% pos. Drž. hip. banke 81.25—81.50, 6% begi. obv. 73.25. Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 79.50—81. Ne\vyork: 8% Bler. pos. 90.50-92, 7% Bler. pos. 79.50—80.50. 7% jx>s. D. H. B. 79.75—80.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 87.10. Wieiici' Bankverein 17.15, Creditanstalt 47.05, Esconi|iteg. 158, Union 23.75, Aussiger Chemisclie 160.75, Mun-dus 150, Alpine 19.50, Trboveljska 47, Leykam 3.90. Kima Murany 71.30. Žitni trg Tako na svetovnem kakor našem trgu iraja slaba tendenca dalje in cene nazadujejo. Vendar je pa pri nas pričakovati stabilizacijo cen ali pa celo zvišanja v zvezi s jx)višanimi voznimi carinami in drugimi ukrepi, ki se pripravljajo. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Promet: pšenica 20 vagonov, koruza '4 vagonov, moka 1 vagon. Tendenca mlačna. Sombor. Pšenica bač. Tisa šlep 80 kg 145 do 155 bač. okol. Sombor 78 kg 132.50—137.50, gbč. 79/80 kg 145—150, sr. 78/79 kg 130—135, slav. 78 kg 127.50—132.50, ban. Begašlep 79 kg 140—145, ban. Bega kanal 79,80 kg 138—140, ban. Donava šlep 79 kg 138-140. Oves: bač. sr. 132.5*" do 137.50. Ječmen: bač. 04/65 kg 100—105, bač. letni 69/70 kg 140—150, bar. 70 kg 165—170. Koruza: bač. 102.50—107.50, bač. Donava šlep 105 do 110, bač. nova ganit. 65—70, bač. nova dec., jan. ladja Dunav 70—75. bač. posušena 85—90. Fižol: bač. uzančni 250—260. bač. mešani 145 do 150. Moka: bač. Og, Ogg 255—265, 2. 225—235, 5. 195-205, 0. 160—170. 7. 100—110, 8. 75—80. Otrobi: bač. sr. 70— 80. Tedcnca neizpremenjena. Promet 195 vagonov. Novi Sad. Pšenica: 79/80 kg; bač. 137.50-149, bač. Tisa šlep 145—147.50, gbč. 145—147.50, ban. Tisa šlep 145—147.50, ban. "Bega šlep 142.50 do 145, gbn. 142.50—145, južno ban. 137.50—140. Oves: bač. sr. 135—140. Ječmen: bač. sr. 63/64 kg 105 do 110. Karuza: stara. bač. sr. 97.50—100, nova nova, bač. sr. 67.50—70, nova, bač. sr. dec., jan. 70—72.50, nova, bač. sr. marc, april, maj 90—92.50, ban. nova dec., jan 67.50—70, sr. nova, posušena 85—87.50, sr. nova, posušena ladja 85—87.50. Moka: bač. Og, Ogg 245-255. 2. 215-225, 5. 185—195, 6. 155—165, 7. 110—115, 8. 77.50—82.50. Fižol: bač. sr. 260—270. Otrobi: bač. sr., ban. 62.50—65. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet miren. Pšenica: marec 15.66, zaklj. 15.06—15.67, maj 15.80, zaklj. 15.80—1581. Rž marec 8.80-8.81, zaklj. 8.80—8.82. Koruza maj 11.82—12.12, zaklj. 11.82 do 11.84, tranzit maj 9.55—9.85, zaklj. 9.55--9.60. Hmelj Niirnberg, 4. okt. as. Danes jc bilo pripeljanih na trg 100 bal hmelja. Kupčija je bila mirna. Produnih jc bilo nad 80 bal. Z« gorski hmelj boljših vrst se je plačevala cena 40 do 65 mark. za hallertauski hmelj 80 do 110 mark, za spnltski hmelj prve vrste tt>5 mark. Za inozemski hmelj ni bilo nobene kupčije. Razjioloženje je bilo mirno. Cene nespremenjene. Živina Dnnajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj.) Na i>roeti trg je bilo izpeljanih 9458 pršutarjev in 4554 špeharjev. lz Jugoslavije jih jo bilo 4854 jirašičev, Nn kontuniač-nem trgu pa jih je bilo 144. Cene: špeharjl najliolj-il 1.72, I. 1.65—1.70. II. 1.00—1.62. kmeCki prašiči 1.62—1.72, pršutarji 1.50—2.10. Tendenca: Cena za Speharje je ostula trdna, au urautario pa nespremenjena. Veiiizelo* \ Vngori: grški zunanji minister Michalocoputos (1), turški zunanji minister Tevfik Kudži boj (2). turški ministrski predsednik Izmet paša (S), grški ministrski predsednik Venizelos (4). Kako umirajo živali Stara izkušnja uči, da se vsaka živa stTar, ko se čuti bolno in bedno, umakne v kak skrit kotiček. Bolnik na postclti se obrne ▼ steno, otrok sc ves sključi in pokrije najraje še glavo. Tako sc tudi bolna žival stisne v kako skrivališče, kjer obleži, dokler ne ozdravi ali pa ije nc reši smrt. Kakor nad ljudi — posebno л prejšnjih dobah, ko šc niso poznali zdravstvenih uredb, in pa nad divja ljudstva, ko jim od zunaj prihajajoča civilizacija izpodkoplje naravne eksistenčne pogoje — prihaja veliko, splošno umiranje tudi nad živali. Tako izumirajo zveri in ptice kakor sc krčijo gozdi in močvirja. Pa tudi kužne bolezni povzročajo včasih vehke pomore med živalmi. Tako sc jc ob koncu minolega stoletja pojavila v Afriki goveja kuga. Na milijone in milijone hivolo\ in velikih antilop je poginilo za njo. Stepo so bile doberedno posejane z mrhovino in okost': poginolih živali. Prestrašene in oplašcnc so sc ostale črede umikale :z okuženih krajev in z njimi so sc mukoma vlekle neštete že bolne živali. Bolezen sc jc vedno bolj širila Službo f 1'ri'lat dr. .ložel Sclioler. voditelj bonskega Centroma. Pokojni prelnt, ki je bil ena najmarkanl-nejšili osebnosti v budenekem političnem življenju, je umrl nenadoma, star 84 let. grobarjev so prevzele stepne zveri: levi, leopardi, hijene, šakali, jastrebi, milani, marabujii so našli bogato obloženo mizo. Ni jim bilo treba več hoditi na lov. Vsepovsod so ležale mrtve in umirajoče živali, povsod i so se komaj šc vlekle obolele. Tako so opravljale ro-parice posle zdravstvene policije. Antilope in bivoli, ki so ušli kužni smrti, so pa tudi imeli zelo ugodne pogoje za obstanek in nov raz-plod, kajti zveri jih niso nadlegovale, paša je bila obilna in med njimi so bili pač lc posebno krepki in zdravi cksemplari. Dejansko so se kmalu razplodilc nove črede in zaprle vse nastale vrzeli. Obila krma, ki so jo leta in leta imele velike zveri, jc imela — kakor sodijo poznavalci — za posledico, da so se razplodili levi. Saj je teh krasnih zveri danes več nego kdaj prej, dasi jih neprestano zalezujejo številne lovske ekspedioi je. Ce prebiramo starejše potopise, se levi zelo redko omenjajo, in velja lev kot čisto izreden lovski plen. Danes jc temu drugače. Danes jc v Afriki lažje, vsak-dajncjc ustreliti leva kakor pa v Evropi lisico. Najbrže jc bila pred lcli zadela levji rod podobna katastrofa kakor kasneje govedo, in razredčila njihove vrste. Da pa potopisi nikoli nc omenjajo, da hi bili potniki nalctc'i na mrtve leve, jc pripisati ok.Mnosti, da so sc bolne živali umikale v gosta skrivališča in tamkaj poginjale. Sicer pa v tropičnih kraj-ih žareče solnce, nočni hlad in rosa zelo pospešujejo razkroj mrhovine in \ par letih razpadejo tudi naj-dchelejše kosti. Zanimivo je, da živali ne hodijo umirat v svoje brloge, kjer spe. marveč v druga skrivališča. Skoraj nikdar ni najti mrtvih živali •i!i njih lastnih okostij po zajčjih, lisičjih, svi-ščevih rovih itd. Neki južnoameriški lovcc na vidre jc preiskal na stotine vidrinih dupel, v katerih so živele neštete gcncracije, kar so pričale ogromne množine ribjih in drugih kosti. toda v nobeni ni zasledil vidrinega okostja. Kakor znano sc ranjena vidra potopi v vodo, zagrizc na dno v rastlinje in korenine in tamkaj pogine. Predvsem pa nc smemo pozabiti: svobodna žival živi v naravi v večnem boju, močnejši požirajo šibkejše, in to od velikih roparic pa doli do najmanjših žuželk. Duhovne vaje za pisatelje V Franciji sc že deset lot redno vsako leto prirejajo duhovne vaje za katoliške pisatelje. Letos jih je vodil znameniti duhovni voditelj in pisatelj p. Bcssieres. Udeležba jc bila tako ve!;ka, da sc bodo poslej vršile v dveh skupinah: prve v septembru, druge v oktobru. Septembra bodo imeli duhovne vaje predvsem pisatelji učiteljskega stanu (ki imajo tedaj počitnice), oktobra pa časnikarji in poslanci. Duhovnih vaj se morejo udeležiti tudi inozcmci in duševni delavci vseh vrst. Pokopališča — sprehajališča ? V berlinskem občinskem svetu so komu-niili vložili predlog, da naj se mestna pokopališča izprcmenc v sprehajališča. Pristojni cerkveni krogi sc takim zahtevam nikakor nc nameravajo ukloniti in naglašajo, da so pokopališča itak vedno odprta in jih more vsakdo obiskati. Da bi pa postala pokopališča igrišča za mladino in sprehajališča za razuzdance, more zahtevati le nekulturen človek ali pa kdo, ki so mu znamenja krščanstva celo na pokopališču na poli. Dober nauk 1'od lem naslovom piše bclgrajsko emigrantsko »Novoje vremja«, št. 2853, o volilnem pismu dunajskega nadškofa kardinala Piffla, ki oh priliki avstrijskih parlamentarnih volitev dne 9. m. in, vernike opozarja na nevarnost boljševiških naukov za družino in Cerkev ter priporoča »kristjansko in Cerkvi zvesto katoliško stranko«. List izvaja: »To pismo ncka.ni čudno doni na naša ušesa. Rnski izobraženci so bili prepričani, da mora Cerkev ostati izven politike pa strank, da ne sme v politiko poseči tudi takrat, če grozi slednja uničiti vse moralne splošnočlo-veške temelje in torej Cerkev samo. Zapadno-cvropski katolicizem nc pozna tega predsodka. Odkrilo in ne da bi sc zmenil za očitke o strankarstvu, povsod, na prižnici in v parlamentu, sc bori zoper javne struje, ki nasprotujejo Kristusovim naukom. Ta borba jc uspešna. Katoliške stranke igrajo v Evropi ve-lcpomembno vlogo, ker zajeziijcjo naval pro-tikrščanskih naukov in ščitijo osnove kulturne človeške družbe ... »Pravoslavna stranka« — ali ni res, da lo nekam tuje doni za nas? Ampak, če so sojene naši izmučeni domovini šc nove izkušnje, bi ji utegnila izkazati slična pravoslavna stranka, organizacija vernikov, velike usluge .. . Usoda nas jc vrgla iz domovine, da bi sc učili. Nc smemo torej zamuditi pouka. Učimo sc pri katolikih I — V. Gor-dovskij.- Nus«Huini hlagu-da* Ija nori prapor rimske inilične legije, Lord tiorrel. pesnik in pisatelj, ki jnistane menda naslednik lorda Irvvma kot indijski podkralj. Dedščina, hi je nihče ne mara Dunajski listi so nedavno objavili oklic, v katerem so se pozivali dediči grofa Adal-berta Sternberga, naj prijavijo svojo pravico do dedščine. Oklic pa ni zalegel, ker zapuščina niti od daleč nc pokriva pokojnikovih j dolgov in so vsi zakoniti dediči: pokojnikov bral grof Leopold, sestra Elconora grofica ' Vandcrstraten, otroci pokojne sestre grofice j Haugdvvitz i. dr. dedščino brezpogojno odklonili. Dcdščino je odklonila tudi češkoslovaška j država, ki bi ji po zakonu, če ni drugih dedi-| Čcv, pripadla dedščina. Upniki so že zarubili ' vse grofovo imetje, celo pohištvo. Pri tem sc j jc izkazalo, da je bil dal grof. ko so ga po j vojni iz Avstrije izgnali, prepisati svoje sta-j novanje na Dunaju na svojega komornega strežaja. Ko sc je smel kasneje vrniti na Dunaj, se jc nastanil pri svojem komornem slugi enostavno kot podnajemnik. — Grol Adalbert Stembcrg je bil v zadnjih letih pred vojno član avstrijskega parlamenta in po svojih mnogoštevilnih aferah in posebnostih splošno znan. Kaznilnica slaba šota Kaznilniška uprava ameriškega mesta Massachusctts objavlja statistiko, ki ugotavlja zelo žalostna dejstva. Izvršila so bili poizvedbe, kaj se jc zgodilo s 500 kaznjenci, ki so v letih 1921. in 1922. prestali svojo kazen in bili izpuščeni na svobodo. Dognali so, da se je 80 odstotkov kaznjencev takoj zopet lotilo nepoštenega »rokodelstva«! Vsi so bili zopet v ječi. In nobeden izmed njih se zaradi tega ni ogorčeval. Večina od njih se je bila že v rani mladosti — s štirinajstimi leti — seznanila z ječo in se nanjo hitro privadila; i čim so prišli na svobodo, so takoj zopet padli. Tako jc i tu izkušnja potrdila, kar duše-slovci in moralisti vedno naglašajo, da je kaznilnica slaba šola za mladino. Pritlikavec zrasel v orjaka V Zdravniški družbi na Dunaju se je te dni predstavil nad dva metra visok orjak s prekomerno velikimi rokami in nogami. Mož je doma z Zgornjega Štajerskega, kjer sta razširjena kretenstvo in golša. Sedaj je star 31 let, a je bil do svojega 21. leta pritlikavec. Pri vojaškem naboru so ga zaradi premajhne rasti in duševne zaostalosti proglasili za nesposobnega. Toda z 21. letom je začel nenadoma rasti; rastla mu je tudi golša, vid mu je pa pešal. Zdravniki so ugotovili novotvorbo na možganskem privesku, s čimer se rada druži prekomerna rast. Sedaj nameravajo izvršiti operacijo, ki bo možu vrnila dober vid, obenem pa tudi ustavila nadaljno rast. Slučaji, da bi se odraščen pritlikavec razvil v orjaka, so zelo redki. Koncert g. Pugtfa V ponedeljek, dne 3. t. m., je imel v filhar-monični dvorani koncert sodobnih francoskih samospevov g. Mirko Pugelj. Koncert sta priredila Francoski institut pa Glasbena Matica v Ljubljani. Pred koncertom jc g. lektor imel krajše predavanje o francoskem modernem programu, med koncertom jc pa g. Pavel Dcbevcc podajal opazke k posameznim točkam in Citat slovenske prevode izvajanih irancoskih pesmi. V naših razmerah jc bilo potrebno, dn se močno opozori na koncert, ker je prišlo v navado, da so koncerti skoraj vsi prazni. Kljub temu pa, da so časopisi storili vse, da opozore ljudi na koncert in pevca, je bil koncert dosti slabo obiskan. Če pogledamo obisk, recimo nogometnih tekem, pa poset umetnostnih prireditev, moranro reči, da čut za plemenito in lepo v ljudeh v isli meri peša, ka-кот raste pokvarjenost. Preko te boleče točke so ponekod v Evropi žc prišli, pri nas pa je treba ukreniti še vse, da sc razmere izbo! šajo. Izboljšati jc treba pa ljudi, umetnost pa fusbai temu nista vzrok. Kad bi človek vedel, kaj današnjo mladino sploh še na svetu zanima? Če šc mladina nima smisla za lepo in dobro — kako naj gledamo v bodočnost? G. Pugelj je podal petindvajset pesmi dvanajstih različnih francoskih avtorjev, da nam jc v precej značilnih primerih ponazoril ves razvoj francoske moderne zadnjih petdesetih let: Roparlz, Castillon, Fabre, Satie, Severac, d'Indy, Despas, Debussy, Duparc, Paulenc, Milhaud, Wcckerlin. Program jc bil res lepo izbran in je dobro umetnostno označil izbrane avtorje. 2alibog nam je ta mehkužna harmonika, ki bnhotno živi povsod, danes zelo tuja in prazna. Nikjer no-bcncga zdravega linearnega zaplodka, nikjer nič priiemljlvega, konkretnega, le božanje ušes in neko ljubko žuborenjc z vonjlivimi akordi, med temi pa ljubeznjivo im vljudno francosko kramljanje v tekstu. Teksti starejših in zmernejših so polni romantike, mlajši ljubijo humoristične in groteskne tekste. Kdo bi hotel Francoze žaliti? Toaa la umetnost jc dokaz, da tvorna kulturna sila zapada, zlasti romanskega, peša, da je zaostal v zunanjostih in formalizmu in da ne more več voditi evropske esletskc kulture, kakor jo jc vodil od XVII. stoletja dalje. Tu morajo nastopiti nove, neizrabljene sile, ki bodo prinesle novo glasbo, na duhovni in nc več ušesni podlagi temelječo. Kar se Pugljevih pevskih in umetniških kvalitet tiče, so mnenja med pevskimi učenjaki in strokovnjaki fatalno deljena. Podpisani ne znam presojati, ali mora imeti pevec za milimeter bolj ali mani odprta usta pri tonu ce. pravim pa, da jc g. Pugelj eden največjih umetnikov-interprelistov, kar srno jih več let nazaj čuli. Kako ie znal iz vsake izmed petindvajsetih pesmi izvabiti njeno umetnostno zrno. kako mu vse, kar zna in more, služi lc kol sredstvo najčistejšega in najplemeni-tejšega umetniškega izraza — kako jc znal do-življeno in inteligentno poglobljeno oživeti vsako podrobnost —• to mi je dokaz redke umetniške kvalitete. Koliko nians je v njegovem predavanju teh navidez brezbarvnih, dcklamiranih pesmi, ki zgolj tu pa tam narastejo do patosa, koliko prav francoske finese in dctajliranosti, pa uprav naše izrazne sile! Pri vsem tem izborna vokalizacija, izobraženi vsi mogoči pevski registri, katere pevec po mili volji uporablja, ogromna dinamična skal«, ki mu ni ornament, nego nujno potrebno, ekonomski rabljeno izrazno sredstvo, velik obseg, izborna šola francosko fine tehnične smeri. Pevec jc doma na Krškem in dramatskem polju in zmožen se kakor dober igralec vživeti nemara v vsak genre. Če bi imel silnejši glas, bi bil izborna operna moč, tako mu pa moremo na koncertnem odru želeti še najlepših umetniških uspehov. Naj bi ostal naš reden znanec in bi se po večkrat oglasil na koncertih, pa poda! še boljše programe iz okvirja modeme. V. M. Humek: Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdeluj mo in krasimo. Pojasnjeno s 102 podobama in 2 barvanima slikama. Druga predelana in pomnožena izdaja. — Ljubljana, 1031. Založila Jugoslovanska knjigarna. — Kako nujno potrebno nam je kratko, a zato vendarle izčrpno in vsestransko vporabno delo višjega sadjarskega nadzornika M. Humeka o negi domačega vrta, dokazuje že dejstvo, da jc knjiga doživela v razmeroma kratkem času drugi natis. — Nova izdaja se odlikuje v vsakem pogledu: vsebinsko je temeljito razširjena in izpopolnjena, podob je kar 33 več nego v prvi izdaji, ako sploh ne štejemo obeh barvnih slik; papir je izvrsten in vsa zunanja oprema knjige jo trpežne(jea, tako da smo skratka laliko ponosni, da jo imamo. — Po uvodnih besedah, pri katerih je važno poglavje: Temeljni pojmi o življenju rastlin, je razvrščena tvarina na dva dela: Splošno vrtnarstvo, ki obsega poglavja o uredbi domačega vrta, o pripravi zemlje in gnojenju ter o glavnih vrtnarskih delih; Posebno vrt-narstvo s poglavja o zelenjadarstru (posebno močno razširjeno in izpopolnjeno v novi izdaji!), o sadnem drevju na domačem vrtu, o okrasitvi vrta, o gojitvi sobnih rastlin ali lončnic ter o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. — Knjiga obsega 234 strani velike oblike ter velja broširana 42.—, v celo platno vezana Din 54. — Naroča ee v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Novembrska »Mladika?. Poleg nadaljevanja : Катпатјем . : Jurija« (France Seljaik) in »Zamctcnih stopinj« Henrv Bordeax — Kristu Hafner) vsebuje novembrska »Mladika« nadaljevanje vrlo poučne razprave iz anatoanije »O snoveh v našem telesu (plini)« (dr. Jane/. Plečnik) ter nadaljevanje |x>topiisa »V Severno ledeno morje« (dir. A. šerko), k,i je opremljen z lepimi fotografskimi posnetki. — Zvezek nosi v ostalem pečat Vseli svetih, bodisi na strani, k.i je posvečena drobnim pesnitvam (Vinko žitnik, Jan Plestenjaik, Gustav Strniša in zlasti Janko Samčev sonet : Dom mrtve lju-beani«), bodisi v izbiri sliik (Vršita nagrobnih spomenikov, Carlos Selim vabo: Angel smrti, Лхо1 lOnder: »Vstal je...« Krašovčeve fotografije). »Žalosfcioikc« Kochamovvskogu v T. Debel jakovem prevodu in cclo črtica »Njena slika« (Adam Milkovič) spadajo v novemberski okvir. — Pester, kakor navadno, je drugi del zvezka, ki vsebuje v »Pisanem polju« šedivv-jev potopis »Križem po Bolgariji«, [»osmrtnico vnetemu koroškemu narodnemu delavcu, nadebudnemu mladeniču dr Zdravku Zvvitterju, spominčico na desetletnico koroškega plebiscita in kratek /,iiv]jenjo>pis Jana K ocl i u no w sikego. I^opo študijieo o >Nušili nagrobnikih« jo napisa! dr. Dobide. Izmet! ostalih bogaitih prispevkov nuj omenimo še članka: Vsakdani ja opravila v чИоЈшст gospodinjstvu« (Štefanija llumek) in Л / duhovnega življenj« d r u ž i il e« (Milica Grafeiuuierjeva). Zlalorog-lerpenlinovo milo varuje vaše perilo. CM Nogomet v tujini Neuspeh nemške reprezentance. V Breslavi te je vršila doslej peta reprezentančna tekma med nemškim in norveškim teamoin. Vršile so se velike priprave za to mednarodno igro. Ni čudno, da je bil veliki stadion v Breslavi popolnoma zaseden. Nad 40.000 gledalcev je prisostvovalo tej borbi v nndi, da bo iNemčija izvojevala sigurno zmago nad .svojim severnim nasprotnikom. Opravičeno skoraj je bilo to naziranje, kajti v dosedanjih štirih srečanjih so vedno podlegli Norvežani. Zadnja tekma med obema državama se je odigrala leta 1928. v Oslu, kjer so zmagali Nemci z 2:0. Izredno lep jesenski dan je spravil občinstvo v dobro voljo še pred pričetkom tekme, Vse je napeto čakalo nu sodnikov znak, ki je spravil v tek pelo reprezentančno tekmo med Nemci in Norvežani. Tako pa so se mnogi prepričali, da to pot ne bo šlo tako lahko, kot so si to predstavljali mnogi gledalci. Norvežani so vzdržali v prvem polčasu popolnoma odprto igro. Gostje so presenetili s svojo koristnejšo igro. Pokazali so tudi izredno razvito tehniko in skupnost. Polčas 0:0. V drugem delu igre so Norvežani nekoliko popustili, kajti preveč divje drulcanje nemškega občinstvu, ki je hotelo svojo zmago, jih jc nekoliko zmedlo. Tako so Nemci dosegli v tem času svoj vodilni gol. Norvežani so sc zbrali zopet in igrali za izenačenje z vso energijo. Ni ostal ta trud brezuspešen in iz neubranljivega strela je nastal rezultat 1:1. Malo ie manjkalo, da niso Norvežani doaegli ludi zmage, kajti že skoraj siguren zma-Ijonosni gol jo ubranil izborni nemški vratar. Tako so Norvežani na nemških tleh dosegli z rezultatom 1:1 nadvse časten izid v borbi s tako stavljeno nemško reprezentanco. Krivda lega neniškbgn neuspehu leži predvsem v slabi sestavi reprezentančnega teama, ki je bil zbran iz 10 klubov Vsi vemo, ds so letos Nemci dosegli v botbi z angleškim teamoin rezultat 3:3 in da so še pred kratkim porazili Ogre s 5:3. To so dejstva, ki nam pričajo, da je pravilno sestavljena nemška reprezentanca skoraj nepremagljiva. Vemo pa tudi, da so letos Danci premagali nemško reprezentančno moštvo s 3:6. In končno sedaj proli Norveški skoraj nič boljšel lil gotovo ni pravo razmerje moči Nemčije in Norveške Eno jo gotovo. Nemci podccnitijejo svoje severne sosede, kajti borbe s temi razumevajo oni kot neko eksperimentiranje. Postava nemških tea-mov v teh tekmah je vedno neko preizkušanje mlajših in novih reprezentativnih igralcev. To sc pa navadno maščuje. Le tako si moremo razlagati, kako to, da enkrat Nemci v meddržavnih tekmah čudovito uspevajo, drugič pa še bolj čudovito razočarajo. Visoka zmaga praške Slavije. Pred 5000 gledalci se je vršila revanžna nogometna tekma med češkoslovaškim drž. prvakom Slavijo ter Wucke-rom iz Miinchena. Nemško moštvo v nobenem pogledu ni bilo enakovredne Staviji, ki je imela vodstvo igre ves čas v svojih rokah. Izredno razpoloženi so bili to pot strelci Slavije, ki so postavili končni rezultat 7:0 (2:0) v svojo korist. — Wucker (Munchen) je eden najboljših klubov južne Bavarske. Pariš : London 6:3 (2:3). Nihče ni pričakoval francoske zmage tega medmestnega nogometnega dvqboja. Dočim so Angleži ob koncu prvega polčasa vodili s 3:2 v svojo korist, so se Francozi nato uprli z vsemi »ilami in z lepo in koristno skupno igro ne samo izenačili, temveč celo dosegli visoko zmago, ki ji ne gre oporekati. Dresden s Leipzig 8:1. Tradicionelno važna medmestna tekma, ki se je odigrala sedaj že 34 krat, sc je zaključila z visoko zmago Dresdena. Omeniti moramo posebno to da v moštvu Dresdena ni igral sloviti in najboljši nemški igravec R, Moffmann, ki je bil zadržan. Zmaga Dresdena bi bila še večja, če bi sodeloval tudi omenjeni večkratni reprezentančni napadalec. It druilvenetfn živlienin Slov. kat. akud, starešinstvo v Ljubljani ima nocoj dne 5. novembra ov 8 zvečer starešinski se-stanek v društvenih prostorih, MikloSIČova 7. K obilni udeležbi vabi odbor. Cerkveni vestnik Duhovniki imajo jutri 0. novembru svojo običajno mesečno obnovo v Domu ob 3 popoldne. Za lante bodo duhovne vu;e od 10. do 14. novembru. Priglasite se, ker Je še prostora. Poizvedovanja Denarnico /. vsebino 700 D In. važnimi dokumenti, uradnimi legitimacijami sem izgubil nn nv Uibusni progi Slov. Blitrlča—Maribor, nd Mariboru po železnici v St. Ilj v Slov. gor. Najditelj se na- iirošu, da pošlje omenjeno proti nagradi lastniku irnestu Mlheljak, Šl. Ilj v Slov. gor. Ce ne drugače,* na j pošlje vsaj dokumente. Plilte lako po neilki Drezplatni K ATA ILOO tovarne glasbil, graino-| fonov in harmonik ' MlilNEL & lll.l'OLll prodajna podr. MARIBOR št. 102-B i n tudi Vi bote imeli dobro godbo in veselje v hiši Radio Programi Kadio-Liubtiana i Sreda, 5. novembra: Opoldanski program odpade — 18.30 Literarna ura: Mrzel— Leonid Andrejev — 19.00 Dr. N. Preobražeusky: Ruščina — 19.30 Prof. Silvo Kranjec: Poglavje iz socio-geo-grafije »Človek in zemlja« — 20.00 Prenos iz Budimpešte — 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, dne 0. novembra: 12.15 Plošče (ouver-lure, ruski zbori)— 12.45 Dnevne vesli — П.00 Cas, plošče, borza 17.30 Otroška ura, Manica Ko-manova — 18.00 Ob 10 letnici društva slepih — 19.00 Dr. Mirko Rujjel: Srbohrvaščina — 19.30 Dr. Valter Bohinec: Splošna geologija zemlje — 20.00 Pero I lom: Vzgoja otroka - 20.30 Orgelski koncert insgr. Stanka Premrla — 21.30 Arije Bacha iu llandla, poje ga. Cirila Skerlj-Mcdvc-dova — 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče, Drugi programi i Četrtek, 0. novembra: Belgrad: 20.30 Ljubljana — 21.30 Radio orkester — 22.45 Plesna glasba — Budapcst: 17.30 Ruske balalajke — 19.45 Ciganski orkester — 20.45 Koncert — Duuaj: 19.35 Narodne pesmi — 21.00 Humoreske — 21.40 Komorna glasba — Milan: 19.30 Vesela glasba 20.30 Plesna glasba — 21.00 Simfonični koncert — 22.00 Komedija — Praga: 19.20 Bratislava — 22.20 Orgelski koncert — Lan-genberg: 17.30 Popoldanski koncert — 20.00 Lahka glasba, nato plesna glasba — Rim: 17.00 Vokalni m istrumentalni koncert — 20.32 Plesna glasba — 21.05 Simfonični koncert — Berlin: 17.00 Avstrijske iu švicarske narodne pesmi — 22.00 Plesni večer - 22.00 Klavir — Kalovice: 17.45 Koncert — 20.30 Lahka glasba — 22.15 Petje — 23.00 Plesna glasba — Toulouse: 17.00 Kncert — 18.30 Plesna glasba — 18.55 Plošče — 20.30 Violinčelo 21.00 Koncert - Mor. Ostrava: 18.55 Pesmi — 19.20 Bratislava — 22.20 Praga — Leipzig: 19.30 Zabavna glasba — 20.30 Ob zadnji uri, oralorij (solisti, mešani zbor, orkester, orgle) 21.45 Slušni prizori. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 5. nov.: GOSPA MINISTRICA. Red IC Četrtek, (i. uov.: RAZBOJNIKI. Red I). Petek, 7. nov.: Zaprto. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 5. nov.: Zaprto. . Četrtek, G nov.: MOC USODE. Red 11. Petek, 7. nov.: Simfonični koncert v (Jnionski dvorani. Mariborsko gledališče Sreda, 5. novembra: Zaprto. Četrtek, 0. novembra ob 20: SVETT PLAMEN< Ab. B. Kuponi. Pridobivajte novih naročnikov! V0211I red Horlbor^pfui Vfitavfn Od i. novembra mo km km 645 8"» 1400 1830 _ 1 Maribor, iti. kol. . Maribor, Gluvni trg • t k 26 750 130« 14.15 19» 833 13«' 1833 1 . 25 747 1257 1432 1912 7№ 851! 1323 18г,з 10 Sv. Miklavž .... 16 727 1237 1412 1912 715 qnii 1330 1900 12 Loka....... 14 TM 1230 1405 1905 721 900 13З« 19ne 14 Koinia...... ф 9 12 714 1221 1350 185» 726 911 13^2 19 1 16 10 70« 121« 1353 1853 7-11 910 1317 1914 IS Zlatoličjc..... 6 70:1 1213 13'« 1818 737 922 1353 1922 21 S ovenja vas .... , a 5 657 1207 1342 18«2 7»> 927 135« 1927 23 3 65-' 1202 1337 1837 7 H 9113 1401 1933 25 Breg pri Ptuju . . . 1 610 11"'« 1331 1831 750 935 1405 193". 26 r Piu|, Glavni trg . . . . A - 615 1155 1330 1830 Promet dnevno. — Dne 25. XII. ni prometu. Voznina Din 1"— nu km, cela vožnja Din 20'—, povratna vožnja 20°,'„ popustu. IV >0.1 oblavi ec Hiuuini tirud krn'R'in iiduiii žopni format voznega reilu kol neveljaven. Г1ЕТ6ВМ in talil ze sneg kupujejo vsi, ki cenijo svoj denar in varujejo svoje zdravje. Kupite tudi Vi že danes znamko IRET0RN Ker tc sialboHša. Nodroce vrbne tz tu atrika močno blaffo Din 260'-mreže - poitel ne odeie e žimo • cvilh naicenciš-kupite pri Rudoll Sevet L.ubliana. Marijin trg 2 Telefon 2059 Premog suha J O m - > " < — R < o Rz£«zc "S 3 * iic E as •y5 cc П -fi !r ► 3os "O * -J s - F јјм Ssć 5 3- S _55 fiSi £ a S " i £ ► - c «••<1*1 J« "CD •5> •« ? ► n „ * S » 3 = Z J!" JAI i Hans Donunift: Moč treh 28 1 « a N -£ • a .9 a o v i' a s 5 -- e-u^ 2 c JS«6 Л 3 S -z3 i j » i v Ji _ j ^ i** з*? •ias« i ttoman iz letu 1055. To je položaj po drugem miru, sklenjenem v San Frančišku. Naša politika je šla za tem, da naščuva romanske države Južne Amerike proto severoameriški Uniji. Uspehi so žal malenkostni. Naša prizadevanja, da podpiramo Japonsko, so imela žalibog obžalovanja vredne posledice. Kanada ima tako tesne odno-šaje z Unijo, tla spada sedaj le še navidezno k kraljestvu. Avstralija se pripravlja, da se tudi priključi k carinski zvezi z Zedinjenimi državami. Vsi ti prevrati se vrže s silo naravnih dogodkov. Če bi bila Unija pametna, bi pustila, da čas dela zanjo. Toda na čelu ji stoji mež neukrotljivega slavohlepja. Vsako uro moramo biti pripravljeni, da izbruhne vojna. Stojimo pred dogodki, ki se nikakor ne dajo izračunati v naprej. Prt tem mislim na besedo svojega prednika o političnem alkoholizmu. Vsekakor moramo biti vsak hip v stanju, da sprejmemo izzivanje in da se borimo za državni obstanek.1' Vincent Rushbrock, prvi lord-admiral, jo dobil besedo: . . »Naše pomorske odredbe gredo predvsem za tem, da obvladamo morsko pot v Indijo. Brodovje osem stotih podmornic je usidrano v loku od Lisn-hono do Maroka. Njihovo oporišče tvorite dve veliki obmorski trdnjavi Gibraltar in Centa. Strazm čolni so opazili vzdolž Islandije bije podmornice in trdnjavo v največji pripravljenosti. Čez dve sekund, po alarmu lahko streljajo gibraltarski in centski topovi. Toda tako nc moremo vztrajati cele mesece. Živci posadke trpijo. Moji možje gredo rajši danes kot jutri v boj. V štirih tednih bodo odnehali, ako ne pride do spopada. Ob sueški ožini leži brodovje 30.000 letal. Ne morem si misliti, kako bi nasprotnik mogel vdreti v Sredozemsko morje, Predsednik je znova povzel besedo. ^Dobro je, ako osigura brodovje morsko pot v Indijo. Toda želeti je, da obvladamo tudi pot po kopnem. Zakaj smo pred 20 leti osvojili Carigrad, če ne rabimo ceste? Ravna črta gre preko Brtlssela, Linza in Belgrada v Carigrad. Nu celini nas nimajo radi. Rusi žalibog mislijo krivo, tla smo mi krivi za vso njihovo nesrečo od leta 1904. dalje. Nemce še vedno navdaja čudna tnisel, da so nismo borili pred 40 leti za svetost pogodb. Francozi, Španci in Italijani so nejevoljni, ker smo jih odstranili iz Afriko. Moram žal reči, da smo v zadnjih 30 letih polagali premajhno važnost na to, da ohranimo javno mnenje. Radi smo gledali, da se Rusija polagoma ctresa boljševizma. V neki meri nam je bilo prav, da je Nemčija v zvezi z okrevajočo Rusijo izpremenila Versajsko pogodbo. Pri tem smo spregledali, da se je po sporazumu med Nemčijo In Rusijo stvorila sila, ki se je v toku i časa razvila kot premoč proti Franciji. Posledica je I bil sporazum med Francijo in obema vzhodnima dr-i žavama. Prišlo je do ustvaritve nemško-francoske in-: dustrijske zajednice. 2e prvi dan moje službe sem smatral za svojo prvo nalogo, da omajam to zvezo. Poskusili smo, da ščuvamo zagrizenost v teh deželah, kar se da. Zal, da uspehi niso dosti pomembni. Velika korist industrijske zveze je preveč očividna. Kljub temu moramo nadaljevati v tem praven. Prihajam do zaključka, da mora Anglija moralno osvojiti celino.« Willlam Chopper, tiskovni minister, je prosil za besedo: Za moralne osvojitve rabimo časa. Poleg tega... celinski tisk je v trdnih rokah. V Afriki in Aziji lahko vsak dan ustanovimo angleške liste. Dn bi izdajali na novo v Nemčiji nemškega, v Franciji francoski list, je za nas zelo težko. Samo angleškim poročevalcem teh listov lahko vcepimo potom našega lastnega tiska nekatera naziranja v taki meri, da jih slednji končno smatrajo za lastne ideje, ki služijo samo koristim celine.« Lord Gashford jo nadaljeval: Vsako sovražno zadržanje celine se mora preprečiti. Rabimo vso silo evropske industrije zase. Na kontinentu bodo pripravljeni, da zalagajo obo Mranki. Po kratki poti preko tečaja bodo odnašali ameriški tovorni zrakoplovi iz Evrope vojne potrebščine, kolikor jih bodo mogli nakupiti. To moramo preprečiti. Celinii ne sme dobavljati obema strankama. Mora ji biti na tem, da zmagamo mi... Sir James Morrison. prvi zakladni lord, se je vmešal svojemu tovarišu v besedo: Ena možnost je... Vse celinske države vlačijo verigo ameriških dolgov za seboj. Obljubili jim moramo črtanje teh dolgov. Potem si želijo naše zmage. Moramo premisliti, kaj se tla zabarantati za to obljubo. Da dobavljajo vojne potrebščine samo nam. Da dovolijo prehod našim četam. Če mogoče tudi podporo. Mislim, da se da mnogo doseči s to obljulK).. л t ČEVLJE ZA DOM potrebujete, ko pridete domov, da se odpočijejo Vaše noge, in zjutraj, ko vstanete iz gorke postelje, da se ne prehladite. Preskrbeli smo vse naše prodajalne z veliko množino po nizki ceni, da se more z njimi preskrbeti cela rodbina PRODAJAMO: MOŠke čevlje za dom.................Din 59"- Zenske čevlje za dom................Din 49'" Otroške po velikosti........od Din 19"- do Din 39"- MOŠke iz toplega sukna z usnjenim podplatom . . . Din 59"- Zenske iz toplega sukna z usnjenim podplatom . . . Din 49"-Otroške visoke, iz toplega sukna z usnj. podplatom od št. 19 do 24...............Din 39"- od št. 25 do 28...............Din 49"- od št. 29 do 34...............Din 59"- MAiii OGLASI Vioka drobna vrstica I'50 Min nll vsaka beted« SOpar. Na|man|ši ogla« - 5 K In. Oglasi nad devet vrstic sc računajo vlit.. Za oCgovor laimhnl Nn vpra£an|a brez znamke ne odgovarlomo I Službe iičejo Gospodinja srednje starosti, išče mesta. Ponudbe pod »Miren značaj« na upravo. Izvežban cirkulist išče službo. - Naslov v upravi lista štev. 12.682. Starejša oseba bivša prvovrstna kuharica, išče zopet primerne službe v kak sana-torij ali kaj sličnega; gre tudi k samski osebi kot gospodinja, najraje na deželo. - Naslov v upravi Slovenca pod št 12.671. Učenka za pletenje se sprejme - Naslov v upravi lista štev. 12.620. Žagar - gaterist zmožen popravil in brušenja žag, išče službo. -Ponudbe upravi Slov.« pod »Gaterist« št. 12.674. Krojaški pomočnik išče službo, najraje v bližini Ljubljane. Kržiš-nik Jožef, Zadobje - Gorenja vas n Škof. Loko. 2 kroj. pomočnika sprejmem takoj. Iv. Mo-raus. Glinice 17, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Kmetskega ianta vajenega tudi konj, se išče za stalno službo. -Naslov: Ljubljana VII, Podmiljščakova ul 4. Vajenca sprejmem za pekovsko obrt. Hrana in stan pri mojstru. Drugo po dogovoru. Karel Bele, pekarski mojster, Rožna dolina, cesta II, št. 14, Vič. Dekle (najraje Gorenjko), ki zna dobro kuhati, takoj sprejme Vera Kasumovič, soproga zdravnika. Koprivnica, Hrvatsko. Plača 400 dinarjev. Pošteno dok le veščo kuhanja in gospodinjstva, sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro .Takoj« na upravo »Slov.« Mesnrsk. pomočnika sprejmem. - Naslov pove uprava lista štev. 12.691. Potniki za razpečevanje popolnoma novih, nc premočlji-vih čevljev, se sprejmejo po deželi. - Ponudbe pod -Štrapac« upravi >Slov.« Zastopnike sprejmem za obiskovanje privatnih strank na deželi. Predmet je dobička-nosen in nc sezonski. -Zaslužek dnevno 200 Din. Ponudbe na upravo Slovenca pod Zastopniki«. J Dvoje stanovanj |po 2 sobi, predsoba, kuhinja, kopalnica, pritikline ozir., stanovanje: štiri sobe, predsoba, kuhinja, kopalnica dva balkona, komfort, predvsem lepa solnčna lega, oddam za takoj. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.606. ШШ31 i ■■тмнмпт i Posestva Šoferska šola prva oblast, konc., Ca-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnie. Stavbena parcela 744 m-, na voglu Černe-tove in Verovškove ulice, naspr. novi šišenski cerkvi, naprodaj. - Vprašati pri Evgenu Golob, Knezova ulica 29. Prodam vilo enodružinsko. - Naslov v upravi lista štev. 12.665. Hišo novozidano, v Mariboru, 6 sob, 2 kuhinji, podkle-teno, parketirano, električna napeljava, zemljišča 877 nr, takoj prodam. Potrebnega kapitala Din Pisarniške prostore se odda v najem v hiši, Dalmatinova ulica št. 3, visokopritličje. s 1. februarjem 1931. - Poizve se pri g. Smielovvski, Rimska cesta 2/1. ШШШ1 70.000. Ostalo vknjiženo. - Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru. Snažno sobico meblovano, v I. nadstr., oddam takoj solidni gospodični. - Poizve sc v trafiki, Resljeva c. 24. Stanovanje 2 sobi, kuhinja in pritikline oddam s 1. dec. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 12.668. f Javljamo žalostno vest, da je naša mati, stara mati, tašča itd., gospa' Marija Levar roj. Lovko danes, po dolgem trpljenju, v 80. letu starosti v Gospodu zaspala. — Pogreb drage nam pokojnice se bo vršil v sredo, dne 5. novembra ob 'Л4 popoldne iz hiše žalosti, Grubarjevo nabrežje št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. novembra 1930. Marija Ognn, Fani Levar, hčeri. Tomaž, Lojze, Ivan, Josip, sinovi. Ivan Ogrin, zet. Marija, Frančiška in Lojzika, sinahe. Vnuki in pravnuki. Izjava. Nismo plačnik dolgov, ki jih napravi Andrej Zima (Kovač). - Rodbina Zima, Gorje 1 — Bled. Prodamo Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana. Židovska ul. 4 in Stari trg 12. Žaganje in drva odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16. za gorenjskim kolodvorom. Meh kovaški in ključavničarski, se proda. - Naslov v upravi pod št. 12.457. Philipsov jubilejni pianino s petletnim jamstvom dobite edinole pri Minki Modic, Cojzova cesta 9. Zahvala Puhasto perje I čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIĆ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Stavbeniku gosp. FRANJU VRABLU v MARIBORU, Radvanjska cesta 20, se zahvaljujem za njegovo nesebično in solidno izpeljavo gradnje moje nove hiše v Pekrah št. 13, ter ga kot strokovnjaka in zavednega slovenskega podjetnika topio priporočam. Pekre, dne "5. novembra 1930. PETER ZORKO, gostilničar. Spalnice moderne, kakor tudi raz- i no drugo pohištvo, vedno V zalogi po najnižjih cenah. — Matija Andlovic, strojno mizarstvo, Komenskega ulica 34. 2 Singer šival, stroja naprodaj po 1600 Din. -Poizvedbe pri upravni-štvu Slov. pod št. 12.621. Dve omari ena za obleko, druga za perilo in obleko, prodam za 1200 Din zaradi selitve 12. nov., in posteljo s predalom za 100 Din. -Zaloška cesta 65. Škornje za dame in gospode, kakor tudi vso drugo obutev, nabavite najugodneje pri Kosu, Tržaška cesta, »Stan in dom«. Kovaški meh okrogel, na 2 cilindra, v dobrem stanju in vrtalni stroj, skoraj nov, oboje za 1600 Din naprodaj. -Zaje, Zgor. Gameljne 43, Št. Vid nad Ljublj. Naprodaj večja množina prvovrstne gline. - Naslov v upr, »Slov,« pod štev. 12.666. II Kupimb Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Šelcnbur-gova ulica 6/11, tel. 30-52. Avtomobilisti in motociklisti pozorl — Kupujem avto- in motorne plašče, vsake količine. — •Tiist Go»tinčič. meh, delavnica, Maribor, Tatten-bachova ulica 14. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32. Tvrdka A. VOLK liubljnna, Resljeva eeste 84. ninti najceneje »se vrste pšenifno moko in druze mlevske izdelke Zahtevajte ceniki Čitajte in širite »Slovenca«! Proti izpadanju las in boleznim lasišča jc »Ines« edino uspešno sredstvo. 1 lonček 38 Din. »Ines«, Ljubljana, Mero-sodna ulica 1. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše ljubljene sestre, svakinje in lete, gospe Marije Horsika poj. Peck zasebnicc za poklonjeno krasno cvetje in vence, kakor tudi vsem onim številnim prijateljem in znancem, ki so našo nepozabno po-kojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, se prav iskreno zahvaljujemo. Ljubljana, dne 4. novembra 1930. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ocč. Izdajatelj: Ivan Rakovem Urednik: Frane Kremžar,