Telefon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1-25 Din.
DELAVSKA
	
	
	
POLITIČEN DNEVNIK
Št. II. V Ljubi.		lani, četrtek 14. januarja 1926 Leto I.	
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.		Mal h oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsak i beseda 50 ara. Debelo tiskana beseda stane f — Din Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V ogLsnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3 — Din. Pri večjem številu objav popust.
Najstrašnejše zlo današnje dobe.
Nezaposlenost narašča čudovito naglo. Lahko trdimo, da je v vsej Evropi nad dva milijona nezaposlenih delavcev. Berlin sani, n. pr. .je imel meseca novembra 160.000, meseca decembra pa že nad 170.000 nezaposlenih delavcev, ki !so se prijavili, da nimajo dela. Nedvomno pa je v Berlinu mnogo več nezapo-slemc-ev, ki skrivaj prenašajo svojo bedo.
Tudi pri nas je velika nezaposlenost, o kateri pa nimamo podrobne 'statistike. Jako mnogo delavstva po vseh državah, in tudi pri nas, dela le po par dni v tednu.
Spominjamo se še prav dobro, kako je po vojni skoro pet let vsa bmržuazija kričala in propagirala, da je treba več delati, delovni čas podaljšati, ker je pričakovati le od podaljšanja delovnega časa in «ni---aauja delavskih plač dvig gospodar-sikegu blagostanja, Itn danes, ko stoji polovica industrije, danes, ko so plače tako rnizerne, da ne <:lo-sežajo po vrednosti povprečno niti 50°/c predvojnih plač, ki tudi niso bile sijajne, si vsa ta meščanska in kapitalistična časnikarska zgaga ne ve drugega odgovora, kajmr da je treba delavstvo še bolj izkoriščati ter mu odreti kožo, da se z njo zakrpa razdrapano kapitalistično gospodarstvo, ki so ga pri . vedli na to ■stopnjo tisti, ki so povzročili vojno in tisti, ki so kričali: živela vojna.
Naravne so posledice vojne. Vojna je koncentrirala kapital v zmagoslavnih velikih državah in napravila obenem še premaganim ogromne dolgove, ki jih morajo obrestovati in plačevati. Vrhutega pa je svetovna vojna povzročila preobrat v gospodarskih enotah s tem, da so učeni diplomati pri (sklepanju miru diktirali ustanoviti nove državne karte le z vojaških vidikov, ne da bi upoštevali možnost gospodarskega razvoja novih boli timih edinic. Seveda je kapi-I d pobral tudi vse kolonije in trg er jih spravil v svojo gospodarsko malho.
kV državah, kjer se je konce® tri-r/ i-	to	je zlasti v Angliji in
/edinjemh državah, ise je med vojno razvila industrija; ta industrija se je nioiti po vojmi, ko so prenehale velike ' °.]ne debate, reformirati ter izdelovati drugačne piro-dukte kakor med vojno. Imela pa je tudi kapital im trg, zato se je hitro razvijala. Toda ta razvita industrija je kmalu napolnila trg in tako je jela naraščati nezaposlenost tudi v deželah, ki -so bogate na kapitalu.
Vse drugače pa je s premaganimi in malimi državami. Te so v vojni izgubile vse in si naprtile mlijarde dolgov, ki se obračunavajo z bogatimi imperialističnimi državami pri dobavah produktov in pri indirektnih nabavah sirovim, od katerih je Evropa danes tako-
Poseiina Pašičeva zunanje politična akcija.
Saii Remo, 14. jan. Govori se, da se sestaneta v kratkem tukaj Pašič in Mussolini. Namen njunega razgovora se spravlja v zvezo z balkanskim paktom in s preorijentacijo Male antante, ki je silno nezadovoljna z današnjo politiko ostalih antantnih velesil v Podonavju. Ni pa tudi izključeno, da hoče Pašič urediti od-nošaje z Italijo pred sejo Male antante.
Belgrad, 4. jan. Vest, da se bo sestal Pašič z Mussolinijem je izzvala v Belgradu precejšnjo senzacijo. V dobro informiranih krogih trde, da je podvzel Pašič to riskantno zunanje politično akcijo na svojo roko, ker baje nikakor ne soglaša z Ninči-čevo zunanjo politiko1, ki je po znanem Pašičevem mnenju kvarna interesom naše države, ker je tudi
Mala antanta doslej služila bolj interesom drugih v njej združenih državah, nego Jugoslaviji. Zdi se nam, da ima prav. Ni izključeno, da bo Pašič ne glede na predstoječo konferenco Male antante uredil na svojo roko odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, konferenca pa naj nato sklepa, kar in kakor hoče.
Belgrad, 14. jan. Iz dobro informiranega vira smo izvedeli, da so radikalni ministri na včerajšnjem razgovoru sklenili z ozirom na notranji in zunanji pološaj ter na došle vesti1, da namerava Pašič, podvzeti v zunanjem svetu neko važno diplomatsko akcijo, poslati takoj k Pašiču svojega odposlanca s povabilom, da naj se Pašič čimprej vrne v Belgrad.
Balkanski pakt — tuji diktat.
Belgrad, 14. jan. V zvezi z znano izjavo zunanjega ministra •Nin-čiča o umetnosti balkanskega varnostnega pakta se vzdržuje domneva, da se bo najbrže ta. pakt sklonil, vendar ne toliko po prostovoljni u vid e vin o st i h alkan s k o diplom aci j e,
■kolikor pod pritiskom evropskih velesil, ki bi radi vstvarile na Balkanu leakeijonarni blok, ki naj bi
Nesramne zahteve angleških rudniških podjetnikov.
PRED HUDIMI BOCI J AT
pred vsem podpiral proti rusko politiko ter v obče služil kot protiutež ruskc-turškemu sporazumu. Značilno je, da se zopet govori o potrebi, .da. bi se sestali v to svrho na skupni razgovor predvsem šefi vojaških generalnih štabov. Tak pakt ne bo služil potrebnemu pomirjen ju Balkana.
London, 13. jan. Komisija za ureditev .sporov v prom ega rak j industriji je prejela naslednje zalite ve podjetnikov: Delavnik se mora podaljšati za eno uro (doslej so delali angleški rudarji sedem ur), znižanje mezd za 10% in ustavitev nacionalizacije rudnikov, znižano voznino za premog po železnici in takojšen odpust 100.000 rudarjev.
iNIMl SPORI V ANGLIJI.
Podjetniki so izjavili, da bodo še vedno imeli 3 perice izgube pri toni premoga. Angleško delavstvo jo zaradi teh predlogov podjetnikov siln-o ogorčeno in velik del rudarjev zahteva takojšnjo stavko. Vlada bo najbrže, da se izogne krizi vsaj do aprila meseca dajala premogovni industriji državno subvencijo.
Francoski socijalisti proti vstopu v vlado. Razburjenje
francoskih meščanov.
Pariz, 14. jan. Socijalistični kongres Francije je včeraj odklonil sodelovanje v francoski meščanski vladi z 1766 proti 1331 glasovi. Kongres je tral do pol 3. zjutraj. Meščansko časopisje silno zamcrja socijali-stom ,da se niso odločili za sodelovanje v vladi. „Eclair“ piše, da je kongres pokazal svetu jasno,, da so-ciialisti silno hrepene po diktaturi, ter poudarja, da v bodoče ne sme nobena republikanska (namreč me-
ščanska) stranka več podpirati stranke, ki se zavzema za levičarsko sovjetsko diktaturo. — Iz politične debate je torej razvidno, da tudi na Francoskem dviga reakcija svojo glavo ter da stoji francoski proletariat pred novimi hudimi boji. Soci-jalistična stranka je pa popolnoma prav sklenila, da ne gre v vlado kot pomoč buržuaziji, marveč le, če sama sestavi vlado, ali’ pa če dobi večino v njej.
rekoč izključena. Vse to so vzroki, ki vodijo Evropo v gospodarski polom, in ne pomaga nič, če bi tudi buržuazija uvedla 20 umi delavnik mi dan.
Po tej ipoti Evropa me pride iz gospodarskega kaosa.
Delavci zahtevamo uvedbo (piva ro vanju za nezaposlene. To je najnujnejša odpomoč. Vsekakor pa stojimo načelni) odločno na stališču, da tudi to 'zavarovanje ne more biti rešilni angel j iz sedanjega položaja. Dela zahtevamo, delo redi.
delo vstvarja dobro. Delo vodi iz kaosa in tukaj je vsaka država in vse njih gospodarstvo dolžno, da organizirajo produkcijo onih dober, ki so potrebna in ki dovedo do izboljšanja isocijalnega položaja. Dobra gospodarska politika tudi v svojem krogu lahko poveča industrijo.
Toda, žal, opažamo le, da privijajo davčni vijak; skrb za delo, skrb za produkcijo in gospodarski razvoj pa prepuščajo ljubim — bogovom.
KONFERENCA MALE ANTANTE.
Belgrad, 14. jan. Zunanje ininistr-stvojavlja, da se bo konferenca Male antante vršila 20. febr. na Bledu. Priorave za konferenco se močno forsirajo.
ŠIROKA KOALICIJSKA VLADA V NEMČIJI POKOPANA.
Berlin, 14. jan. V torek zvečer se je vršila plenarna seja nemške soeijalnodemokratične parlamentarne frakcije, da se posvetuje o sodelovanju v vladi. Načelstvo je sklenilo priporočiti seji, da stranka ostane pri (sklepu, ki odklanja vstop v vlado. Po dolgotrajnem posvetovanju je plenarna iseja s 87 glasovi proti 33 pritrdila predsedstvu in s tem odklonila vsakršno sodelovanje v vladi. Ta namreč zaradi tega sklepa socijalnih demokratov je (mogoča le koalicijska vlada (s centrom, ki bo pa tudi le provizorna.
BLAMAŽA KLERIKALNEGA POSLANCA PUŠENJAKA. — NOVI SPORI IN TEŽAVE.
Belgrad, 14. jan. Iz belgrajskih listov naknadno posnemamo, da je klerikalni poslanec Pušenjak, ki je odgovarjal finančnemu ministru v debati o državnem proračunu, sicer pravilno omenjal vso zavoženost naše finančne politike, vendar pa je govoril v takem tonu, da se mu je smejal ves finančni odbor.
ENOTNA DELAVSKA FRONTA V ANGLIJI.
London, 14. jan. Na prihodnji seji 11. internacijonale bodo sklepali o predlogu sveta angleške „Trade Union“ glede osnovanja enotnega nastopanja najprej angleškega delavstva, potem pa o združitvi angleškega proletarijata z ruskim. Neodvisna delavska stranka v Angliji na svoji zadnji skupščini sličnega sklepa sicer ni odobrila, vendar pa sedaj ni izključeno, da pride vsaj do formal-
MADZARSKA AFERA SE VLEČE.
Belgrad, 14. jan. Vlade Male antante dementirajo vesti, da je Mala antanta že nastopila proti Madžarski, vendar pa ne izjavljajo nič določnega. kaj nameravajo storiti. Nadaljujejo se med tem preiskave in aretacije osumljenih Horthyjevcev. Win-dischgratzu je bilo imetje zaplenjeno.
TUDI V DEŽELI ORANŽ SNEG IN MRAZ.
Rim, 14. ja.n V Italiji pada sneg, in to celo po najtoplejših krajih, kjer doslej snega skoraj niso poznali. Vezuv, Sorento in okolica so pod snegom, prav tako vsa Apulija- no Apeninih leži toliko snega, da je onemogočen vsak prehod. Vihar, ki je medtem nastopil, je povzročil mnogo škode, zlasti na morju.
Trst, 14. jan. Po vsem Krasu je pritisnil silen mraz, ki ga je ojačila grozovita burja, ki divja tod že dva dni. Mraza je vedno šest stopinj pod ničlo. V mestu samem je zahtevala precej žrtev, več oseb je bilo poškodovanih, ker jih je vrgla burja ob
tla, ena oseba pa je zmrznila. Tramvajski promet je včeraj počival. V Julijski Benečiji, kakor tudi po ostali Italiji še ni padlo toliko snega od 1. 1892.
REDUKCIJE.
Belgrad, 14. jan. Finančni od-ibor nadaljuje 'svoje delo in razpravlja povečini o redukcijah urad-mištva. Včeraj so 'bile na vrsti pošte ter ministrstvo iza šuime in rude. A' Sisku in Kninu je nameravana gradba velikih poštnih poslopij, dočim se poštnim ravnateljstvom v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani odvzame precej delovnih moči. Tako izgubi Ljubljana pomočnika ravnatelja, štiri ravnateljske tajnike, 10 poduratlnikov in 9 slug. Opozicija je v dopoldanski in popoldanski seji finančnega odbora ostro nastopala zlasti ministra pošte in brzojava, češ da izvaja redukcijo na povsem neumesten način. Zlasti je pcgrešno njegovo postopanje glede plačevanja natur in štednje pri kurjavi ter pisarniških potrebščinah. Poslanec Demetrovič je opozarjal, kako se je izvršila 10% redukcija na Češkoslovaškem tako, da tega sploh ni bilo opaziti in je državna uprava mogla nadalje brezhibno funkcijonirati. Za jutri popoldne je napovedana razprava o proračunu za notranje stvari, ki bo po vseh znakih zelo srdita.
Borza.
Danes notira: Zagreb: Berlin 13.425— 13.525 (13.405—13.505), Italija 227.70—230.10 (227.21—229.61), London 274—276 (273.677 do 275.677), Newyork 56.25—56.85 (56.35 do 56.95), Pariz 213—217 (215—219), Praga 166.90—168.90 (166.55—168.55), Dunaj 7.9260 —8.0260	(7.92-^8.02), Curih 10.90—10.98
(10.8914—10.9714), Amsterdam 22.67—22.87. Bruselj 255—259 (255—259).
Curih, Belgrad 9.175 (9.175), Budimpešta 72.25 (72.50), Berlin 123.20 (123.30), Italija .20.89 (20.90), Lpndon 25.1425 (25.135), Newyork 517.75 (517.75), Pariz 19.35 (19.82). Praga 15.34 (15.322), Dunaj 72.90 (72.50). Atene 7.10 (7.15), Bukarešt 2.325 (2.325), Sofija 3.675 (3.675). Madrid 73.42 (73.60), Varšava 71 (64.50), Ainsetrdam 208.05 (208.10), Bruselj 23.50 (23.50), Kopenhagen 128.85 (128.85), Oslo 105.50 (105.50), Stockholm 138.65 (138.60).
Dunaj. Devize Belgrad 12.50, Kodanj 176.80, London 34.45, Milan 28.59, Newyork 709.50, Pariz 26.46. Valute: angleški funt 34.40, lira 28.50. dinar 12.50, češkoslovaška krona 20.9925,
Praga. Devize: Lira 136.45, Zagreb 59.80, Pariz 126.65, London 163.42, Newyork 39.70.
Pozor delavski volilci!
Nečuven teror pri volitvah v Delavsko zbornico), \r Kranju so začeli organi isoe. zavarovanja dostavljati po obratih glasovnice. V Jugočeški tvornici tkanin* je delil glasovnice tovarniški vratar Augris. Or jun o« Korleh pa je « pretnjami in žaganjem jemal delavkam glasovnice. — V Vaj to vi ple-
tarni pa je delodajalec zahteval od svojih delavk, da so kuverte podpisale, ne da. bi jim dal možnost glasovati po laistni volji. Ta človek se je ravnal po okrožnici ‘samostojnih demokratov in bo očividno sam glasoval. —- Tako postopanje ji* škandalozno in v zapor mora vsak, ki krati volivno svobodo delavstvu. Vse delavstvo pa opozarjamo, da pazijo na volivne mahinacije naših nasprotnikov in nam javijo vsak poizkus nasilstva in nepoštenja.
Boj m trboveljsko okčino.
V nedeljo, dne 10. L m. je sklical v Trbovljah gosp. Gustinčič iz Ljubljane, javen ljudski shod z dnevnim redom: Občinske volitve. Ko so se pojavili letaki od petka na soboto na javnih prostorih, so ljudje z začudenjem vpraševali, kdo je ta g-ospod in ali bo on tudi sestavil kako listo? Saj imamo že itak dovelj ikand. list za občinske volitve v Trbovljah. Tako so modrovali nekateri naši Občinarji, delavska večina pa malomarno skomignila, češ, ne bodo nas več varali, saj itak poznamo tiče, ki radi čivkajo kadar so volitve. Delavstvo je že sestavilo svojo enotno listo in skrajni čas je, da se potom volitev rešimo ge-rentov, ki rešujejo že nekaj let po svoji mili volji občinsko gospodarstvo.
Ker je volilni odbor »Delavske liste«, ki je sestavljen iz legitimiranih zaupnikov vseh tukajšnjih razredno zavednih delavcev že davno ukrenil vse potrebno v pogledu volitev in sigurne zmage, smo.se vprašali, kakšen namen ima pravzaprav slavni shod. Pa smo izvedeli, da sestavljajo Gu-štinčič, Žorga, Hlebec in drugi taki »trboveljski volilci« proti volji tukajšnjega delavstva samostojno komunistično listo pod imenom: »Kmečko delavski blok«. No, pa so se tudi topot pošteno urezali. Že pred shodom in med shodom so nam trboveljski so-drugi z leve in desne zatrjevali, da so slej ko prej za enotno delavsko listo, in da ne bo nihče sledil ljudem, ki so prišli iz Ljubljane razbijat slogo tukajšnjega delavstva.
Da je bil ta shod sklican zgolj v veselje klerikalcev, ibernotovcev in drugih takih rešiteljev delavskega razreda, naj pove še sledeče.
Ob 4. uri je primarširal na shod ves klerikalni štab s »Slovenčevim«, poročevalcem na čelu, odkoder je potem odrinil k seji, na kateri se je vršil razgovor z «ljubljančani» ali bolje rečeno prepir, ali naj ostane pri eni delavski listi ali pa naj gre neki Pavle sam v volitve. Izkazalo se je, da je na tej »s j e dnini« predlog gosp. Pavleta slovesno propadel in da tudi vnema »Slovenčevega« poročevalca, ki je hotel, da se vloži še posebna lista, ni nič pomagala; zmagala je rudarjeva volja. A Pavlo je divjal, da se ne pusti kar tako ukrotiti, pa je končno rekel: pred maso, masa naj odloči! Dobro, pa naj odloči masa. Pa mu šepeta »Slovenčev« poročevalec in še neka druga za načelo javnosti se potegujoča gnji-da:	»Glavno je, da dobiš vsaj toliko
podpisov, da lahko vložiš posebno listo, za vse drugo bomo že mi poskrbeli...« In Pavie stopi »pred maso« in jo vabi, naj podpiše njegovo listo, »če kaj ve ali ne, to da je postranska stvar«. »Slovenčev« poročevalec se že veseli, ona prej omenjena gnjida tudi, pa... Ljudje imajo svojo pamet. Razbijačev delavske sloge ne marajo več, preveč prozorni so ji/n že njihovi nameni, oni so za enotno listo združenega, razredno zavednega, revolucionarnega delavstva. Nočejo služiti klerikalcem, nočejo tudi ne služiti hlapcem trboveljske premogokopne družbe, nočejo hiti pleve reakcije. Tisti, ki so bili na plakatih označeni kot sklicatelji shoda, niso seveda prišli sem »pred maso«, ostali so raje doma, prepustili so ves težki posel klerikalnemu zaup-S niku in prijateljem trboveljske družbe. In take in enake Stvari naj bi delavstvo prezrlo? Ne za liste, ki jim kumujejo »Slovenčevi« poročevalci in njim podobni ljudje, ne pojde naše delavstvo v boj, in ne bo dalo podpise. Za take kandidatne liste se lahko ogrevajo tisti, ki so shod sklicali, kako je shod končal, smo pa itak povedali že včeraj.
Glavno je za nas že storjeno. Vložili smo sporazumno z vsem tukajšnjim delavstvom svojo razredno listo, za njo pojdemo v boj, ž njo bomo zmagali pošteni socijalisti in pošteni komunisti brez razlike. Združili smo se, združeni ostanemo. Razdiralci in obrekovalci delavskega pokreta in delavske solidarnosti pa roke proč!«, ker utegnete sicer doživeti marsikaj.
Trboveljski rudar.
Pri nas imamo državotvorno, s p o razum aško, miro tvorno in papeško politiko. Najnovejši in najboljši konkretni primeir dosledno pojmovane državotvorne politike je 'ta: samostojni demokrati pravijo, država je v nevarnosti in v blatu, radikali pa jih vabijo, naj pridejo reševat in pomagat. Kot skrbni čuvarji države pa pravijo, da takih »sirensikih« glabov ne slišijo radi (hm!) in nadaljujejo svojo opozicijo. Dosledna mirotvorna politika je nadalje, če vlada pravi, da uživa rešpekt in ugled le, če ima dovolj pušk in bajonetov ter porabi za to milijarde, obenem pa obljuhu-je im napoveduje udeležbo pri razorožit veni konferenci. Papeška politika pa je, če misli politikujoča slov eniška duhovščina, da tudi oni — kakor papež — ne smejo i'z slovenskega Vatikana. Druži preganjajo in ubijajo kristjane, ali bi ne bilo lepo in krščansko, če hi šel bojeviti in razboriti Smodej med Draže in nad Draže, pa bi s križem v roki hranil ogroženo sveto vero? Seveda bi se mu tam ne godilo tako kot ise mu godi sedaj in kakor se je godilo avstrijskim vojaškim kuratom.
Pristna, jugoslovanska (politika pa je tudi, če brzojavi jugoslovanski policaj Lazič iz Nemčije: prišel sem, našel sem, zmagal sem!
Jože Holzhammer. Dunajska »Ar-beiter Zeitung« je proslavila te dni petinsedemdesetletnico s. Holzhaimner-ja, ki preživlja svoje izadnje dni zdrav in krepak v Innsbrucku. Sodruga Holz-hammerja poznajo dobro tudi starejši slovenski železničarji. Vsaj je 'bil on tisti, ki je z izredno energijo zastopal interese kazensko prestavljenih sodru-gov. Svojčas je namreč dr. Krek izposloval v dunajskem parlamentu, da so razpustili razredno železničax*sko organizacijo, nakar so prestavili več železničarjev v takozvani -Strafstation« Lienz na Tirolskem. Takrat je dejal dr. Krek v dunajskem parlamentu: »Die Eisenbahnerorganisation ist sta-atsgefahrlich u-nd muss aufgelost wer-den.« V slovenščini: Železničarska organizacija je državi nevarna in se mora razpustiti. Ker je bil Holzhammer v letih 1901—1911 državni poslanec, je v parlamentu Kreka po zasluženju napadel. Tudi slovenski železničarji kličemo staremu sodrugu:	še	na mnoga
leta!
Priznanje sovjetske Rusije je težka stvar. Še pred dVemi leti je zagotavljal gospod Pašič, da o tem ne more biti govora, dokler vlada v Rusiji sovjetski sistem. V dveh letih se je sicer Pašič nekoliko poboljšal in je v tolažbo nergačem povedal, da je priznanje Rusije de jure prav blizu — pa se je zopet skesal, ker ima Pašič pač drugačne interese v človešiki družbi, kakor jih zagovarja sovjetska Rusija, Komaj pa se je ustanovila turška republika in pokleknila pred Pašiča, da jo prizna, pa se je zalesketalo lice državnika, češ, Vas pa že priznamo, vsaj ste naši bratje, ki ste nas tepli in kovali v suženjske okove okolo 800 let ter nas ovirali v napredku. Posebno me veseli, ker ste načelno pristaši mojih večno starih iin novih nazorov, da smo mi gospodje in gospodarji življenja ljudi in imetja. — No, gospod Pašič naj se le lepo potolaži, nergači mu ne bodo dali prej miru, da bo kapituliral.
Spor v učiteljski organizaciji. V
nedeljo je imel širši sosvet udruženja jugoslovanskega učiteljstva sejo, na kateri so delegati izglasovali nezaupnico svojemu predsedniku, Luki Jelencu. K temu poročilu, ki nas ni prav nič iznenadilo, pristavljamo: v učiteljskih vrstah so se vsa leta po prevratu popravljale same »krivice«. Pri tem popra vij ali ju pa so upropastili 'tako demokrati kakor tudi klerikalci marsikatero učiteljsko eksistenco in učiteljsko družino in nagromadili na učiteljski stan res nebroj težkih in bridkih krivic. Stanovske iičiiteljske organizacije so živele — ene kot druge — pod vplivom meščanskih političnih strank, pristaši pa so žal le odobravali gnjus-na in ostudna preganjanja svojih tovarišev in tovarišic. Zato je polom v II druženju jugoslovanskih učiteljev prvi znak, da ese tudi učiteljstvo zaveda, da ne sme služiti za slepo orodje političnim švadronerjem in špekulantom.
Charles Dickens:
tl Božična pesem
v prozi.
Scrooge spet leže in misli to, misli in misli zopet in zopet, pa ne pride mu pametna na misel. Bolj ko misli, bolj postaja top; bolj ko skuša ne misliti, bolj misli.
Marleyev duh ga silno vznemirja. Kolikor-krat po treznem preudarku pri sebi odloči, da so bile le sanje, mu skoči duh kakor krepka osvobojena vzmet v prvotno lego in mu stavi isto vprašanje: „So bile sanje ali ne?"
Scrooge leži v tem stanju, dokler ne bije zopet tri četrt, ko se zdajci spomni, da mu je duh naznanil obisk, ko bo udarilo eno. Sklene bedeti, da ura mine, in če upoštevamo, da mu ni bilo nič laže zaspati, kakor ili v nebesa, je bil morda to najpametnejši sklep, ki ga je mogel storiti.
Četrt se vleče brez konca in kraja. Več kot enkrat je prepričan, da je nevede zadremal in uro zgrešil. Nazadnje mu udari v napeta ušesa:
„Bim, botn!"
„Četrt," šteje Ccrooge.
„Bim, bom!"
„Pol!“ de Scrooge.
„B;im, bom!"
„Tri četrti," reče Scrooge.
„Bim, bom!"
„Ena,“ vzklikne Scrooge zmagoslavno, „in drugega nič!"
To je dejal, preden je bilo uro, kar stori zdaj z globoko, otožno, votlo mrko mino. V hipu sc v sobi zasveti luč in zastori njegove postelje sc odgrnejo.
Zastore njegove postelje razgrne, vam pravim, neka roka. Ne zastorov pri nogah, niti zastorov pri hrbtu, temveč zastore nasproti njegovega obraza. Zastori njegove postelje sc razgrnejo. Scrooge plane napol pokonci in se gleda iz oči v oči z neznanskim obiskovalcem, ki jih je odgrnil; tako trdo jc zraven njega kakor iaz zraven vas in jaz stojim v duhu pri vašem komolcu.
Čudna postava! Prav kakor otrok, a ne 1 oliko podobna otroku kakor starcu, ki ga gledamo skozi nadnaravno sredstvo, da je navidez daleč nroč in skrčen v razsežnosti otroka. Lasje, ki se ji vsipljejo po šiji in hrbtu, so beli od starosti: a obraz nima nobene gube in je porastel z najnežnejšim puhoni. Roke so dolge in mišičaste, zapestja, kakor da so njih prijemi nenavadno močni. Bedra in noge, kar naibob nežno 'oblikovane, so kakor gornji udje. gole. Nosi snežnobelo tuniko in krog ledij jo obdaja svetel pas krasnega sijaja. V roki drži vejo mladega, zelenega bodič.ia
m
v očitnem nasprotju s tem znamenjem zim ima obleko posuto s poletnimi cvetkami. Na. čudovitejše pa je svetel žarek svetlobe, ki ji iz vira s temena in vse razsvetljuje, in velik gasil nik pod pazduho, katerega rabi brezdvomno z pokrivalo v mračnejših trenotkih svojega živ
Ijenja.	.	,v
A to še ni njena najcudovitejša lastnost, ka izkaže, ko jo opazuje Scrooge z vedno večjo sta novitnostjo. Kakor	se iskri	in blešči	njen	pas zdi
v levem in zdaj v	drugem	delu in,	kar	je ta hi
svetlo, je naslednji hip temno, tako se postav sama preliva in spreminja: zdaj je nestvor z en roko, zdaj z dvajsetimi bedri, zdaj z dvema bc tiroma brez glave, zdaj z glavo brez telesa^ del izgine, ne pusti za sabo v gosti ■e pogoltnila, nobenega obrisa. In postava ,ie pri vsem tem ista, razločna m kot vedno.	,	.	. .	.
„Ali ste vi duh, čigar	prihod mi je	bil napi
vedan?" vpraša Scrooge.
Glas je rahel, mil, čudo tih kakor iz dalje
ne iz take bližine.
Kdo in kaj ste vi laz sem duh minobh j la vno minulih?" vpraša Scrooge moti njegovo pritlikavo postavo.
temini, Ki
o čudo jasi
vpraša Scrooge. Božičev."
(Dal
.M' pril
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
14. jan., četrtek: Profesor Storicin, red A,
15. jan., peteik: Henrik IV., red E.
Opera:
14. jain., četrtek: Orfe.i v podzemlju, red C,
15. jan., petek: »Vihar«. Simfonična pesem za veliki orkester, soli in zbor. Koncert v vel. dvorani hotela »Union«. Začetek ob 20. uri zvečer.
Drama. Ob srednje zasedeni hiši je pre-mijera v 3. dejanjih „Henrik 1V.‘‘ bila od občinstva burno pozdravljena. Pirandelio, poleg Papinija, najizrazitejši predstavnik ital. moderne — prvi na dramatskem, drugi na pripovedniškem polju — se nam je v tem delu predstavil s psihološkim delom, ki je javnosti ugajalo. Igralci so prejeli vence, šopke in bonbonijer. Ker gre prav tu za dušeslovno delo, smo namenjeni v eni prihodnjih številk našega lista podrobneje poročati o prvi predstavi te drame. Zaenkrat povedano, je bilo videti, da so se igralci po svojih močeh potrudili in želi hvaležnost občinstva. Kot omenjeno, izpregovorimo o delu samem v kratkem. Da je bila režija
O.	Šesta dobra, to moramo že sedaj omeniti, Pavze so pa nekam predolge.
V petek, dne 15. t. m., se bo vršila ponovna produkcija veličastne Novakove simfonije .za veliki orkester, solo-n a stop e in zbor, in sicer ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Trije priznani solisti, 50 elanov orkestra in okoli 130 članov mešanega zbora, ki so že tudi vsi stari pevci in pevke, nam obetajo zopet umetniški užitek. Vstopnice, ki so bile kupljene za soboto, veljajo seveda za koncert v petek. Ostale so na prodaj v Matični knjigarni. Vabimo delavstvo, da se tudi ono udeleži .proizvajanja enega najboljših svetovnih koncertnih del.
Znana umetnica na gosli Albertina Ferrari je v torek priredila v Zagrebu na »Hrvatskem glasbenem zavodu« ^■rio uspel in obiskan koncert. Vzpored 'je bil prav tako mnogovrsten kot v Ljubljani. Njen stalni spremljevalec •prof. Kurelič, je dobro doumel njeno piisijo in se je izkazal s svojo igro.
K šestdesetletnici učenjaka. Dne 1.
jan. t. 1. je praznoval v Pragi šestdesetletnico svojega rojstva ravnatelj Nemškega patološkega zavoda dr. Anton Ghon. Rojen je bil v Beljaku, promoviral je na Dunaju, na kar je po naročilu avstrijske vlade odpotoval v Indijo, da tam proučuje vzroke kuge. Ko je umrl profesor Chiari, je on zasedel .njegovo mesto. Največjih zaslug si je pridobil na polju patologične anatomije, bakterijologije in raziskovanja tuberkuloze.
Brez naslova.
Gorje socijaiistom! Tako je zapisal »Slovenec« v .svoji zadnji številki. Pa zakaj gorje? Zato, ker menda klerikalizem maršira in lioče zavzeti Delavsko zbornico. Poznamo to družbo in bjene metode. Z lažmi operira in z ''strahovanjem, da le .doseže svoj na-,,,cn. Da, gorje soci jaliističnemu in konj1Cističnemu delavstvu ako klerika-•kafe1	Vemo, kako znajo kleri-
moVladati Z	1,1	z bajoneti, ve-
i -,di° Umujejo klerikalci krščan-
,	Zato tudi vemo, da mo-
li in nizkotni tle^1kl’ lainiivi*. po,h
i i, .in	"kahzein streti do
krapi, do zad*ijeg-a^ fermenta. Zgodovina proletarsk.h ,bojev in revolucij nus
uči, da je bil vedno in povsod klerikalizem najbestijalnejsi branitelj kuni tali zrna in reakcije. In ker nafi i>r0ie_ tarijat pozna dodobra tega svojega najhujšega .sovražnika in njegovo moč, bo zbral v,se svoje sile, da trešči ob tla tudi to od Boga in vseli poštenih ljudi zavrženo družbo.
Na ukaz. Po poročilu fašitstov.ske-ga »Popolo d' I talia< je Mussolini velel sporočiti vsemu fašistovskemrvu narodu — naj molči in se pripravi, kajti vsa Evropa stoji na vulkanu. In seveda Italija bo molčala, ker bo morala. Kaj si le mislijo pri tem naši Pri-biceviči in Korošci? Ko bi tudi oni
mogli ukazati proleltarijatu .Jugoslavije: molči! Ne zini nobene, kajti, tako želimo, Mi vsemogočni. Mi, ki smo poklicani, da. rešimo jugoslov. kapitalizem in jugoslov. reakcijo. Korošec bi samo ukazal, in vedi te v v Delavsko zbornico bi ue bilo in zmagali bi klerikalci in vse bi bilo lepo in v redu in veselo.
Nositelj kandidatne liste »Jugoslovanske strokovne zveze« za volitve v Del. zbornico je g. Terseglav, glavni urednik »Slovenca«. Kako piše »Slovenec« o delavskem gibanju, o 'borbi za Del. zbornico in kako polemizira z nami, je znano. Tako piše, da bi bila vsaka nadaljna obzirnost in popustljivost od naše strani velik greh. Sodrug, ki je sodeloval 1. 1817. in kasneje pri ruskem prevratu, nam je dokazal in povedal marsikaj o vlogi, ki jo je igral g. Terseglav v Rusiji. Ne vemo še, ali bomo morali o tem pisati ali ne. Saj ni le od nas odvisno.
»Delavska Politika« povdarja v vsaki številki, da želi zedinjenja in enotnega nastopa vseh razredno zavednih delavcev, ker se zaveda, da je le v slogi moč. In le z močjo je mogoče doseči vse ono, česar delavski razred potrebuje. Glasilo slovenskih Pašicev-cev, Radičevcev in Davidovičevcev iz Merkurjeve tiskarne pa še danes trdi, da je za »Delavsko Politiko« to vprašanje nerodno. »Boga mi, trelba mnogo učiti, da bi čovek nešto malo znao.«
Pasma in »bonton«. Narodni Dnevnik« misli, da je »bonton« za pasmo, no, mi smo brali baš v »Nar. Dnevniku , da je za doraščajočo mladino in odrasle ...
Infamija. Žorgovo aretacijo izrabljata »Slovenec« in »Jutro« v boju za Delavsko zbornico. Čedna bratca sodita druge .po sebi, zato si drzneta blatiti s tako infamijo našo stranko, češ, da so naši somišljeniki želeli Žorgovo aretacijo. Tako pišeta oba poštena bratca, ki sta. vzgojila slovenske policaje in žandarje. Ta dva capinčka, ki dosledno grešita proti najprimitivnej-ši žurnalistični spodobnosti, naj vesta, da bomo s krepko 'brco poplačali vsako tako ponovno infamijo.
Dnevne novice.
 :---------s—
‘Po svetu.
t *)••>!.	»
h
Panamski prekop je bil odprt za plovbo 15. avgusta 1814. leta. V prvih 11. letih odkar, se ga uporablja je plulo skozi kanal 301198 trgovskih ladij in 2(57(1 ladij vlade Zedinjenih držav Sev. Amerike. Ornih 30.298 trgovskih ladij je prepeljalo skupno 134,140.495 ton (po 2,240 liber blaga, in je plačalo 121 milijonov 780.396 dolarjev pristojbin za prevoz.
Tudi milijonarji niso vedno srečni. V Chicagu je živela prav srečna igralka Evelina Esbit, ki se je dokopala do milijonskega imetja najprej s svojo umetnostjo, potem pa potom svojega moža, multimilijonarja Thavva. Ker je ona skakala raz zakonske vojnice, se je mož najprej maščeval nad nekim njenim oboževateljem, in sicer arhitektom Stanfordom, ki ga je ustrelil, nato pa je zapodil še ženo od sebe. Uboga Nes-bit živi sedaj v javni ubožnici v Chicagu. Kdo je kriv?
Modra kri je pa huda! Delavka, ki se zjezi, moža ozmerja in pravi, da mu pobegne. Aristokratke pa najprej pobegnejo, potem pa svoje srečne može love po ulicah in jih dejansko .napadajo. Tako se je vršil te dni na Dunaju prav zanimiv spopad med grofom Tuxis i.n njegovo ženo. Ona je bila soproga bivšega češkoslovaškega ministrskega predsednika Tušarja, ki pa je kasneje poročila grofa Taxks, ki pa ni bil tako miroljuben in ljubezniv kot Tušar. Pred časom sta se ločila, ker nista mogla živeti skupaj. Ko sta se pa pred nekaj dnevi srečala na Dunaju, ga je ona povabila v hotel, .ga pošteno ozmerjala in za priklado ugriznila v des.no lice, da je odhitel krvaveč na drorišče, kjer ga je pretepel brat njegovo bivše žene. Pa to še ni vse! Ko jo .1* popihal urnih krač in srečno dospel c om o v, sta g« že čakala dva detektiva in ga kratkomalo odvedla na policijo, ker ga je žena naznanila radi nasil-stva. Nad reveži se škandalizirajo, glede aristokratov pa »vlada« samo zanimanje in pohlep po senzacijah.
Sodrugi! Delavska akademija priredi danes velezanimivo in važno
predavanje našega starega sodniga dr. H. Turne »O organizaciji delavske izobrazbe«. Vsi danes ob 7. uri zvečer v Mestni dem. S seboj privedite še svoje znance.
Gospodarsko sliko Slovenije kaže sedaj prav nazorno »Uradni list« mariborske in ljubljanske oblasti. Iz št. 2. od 9. jan. je razvidno, da so še zmerom tudi trgovci in obrtniki, ki pridno navijajo cene. Jože Semič, mesarski mojster iz Dobrne, je bil radi navijanja cen obsojen na tri tedne zapora, z enim postom in trdim ležiščem ter 109 Din denarne kazni. Prodajal je svinjino po 16 Din 25 para, ki je veljala le — 6 din 75 para kilogram. — Mesar Miha Marušič iz Hajdine pa je dobil 2 dni zapora in 300 Din denarne kazni, ker je prodajal svinjsko meso (»ribo«) po 30 Din kilogram. — Trgovec M. Hahn iz Gornje Lendave je dobil 12 ur zapora in 100 din kazni, ker ni imel označenih cen. — Pek Ivan Ovček v Križevcih je bil kaznovan istotako na 12 ur zapora in 100 Din globe, ker je žemlje prodajal po dinarju. —- V konkurz sta prišla trgovca Franc in Frančiška Fiedlerje-va v Slovenski Bistrici. — Čez dvajset dražb in sklepov je razpisanih in še nekaj oklicev za tožbe proti osebam »neznanega bivališča«. Za eno samo številko pač več kot dovolj!
S. Jaka Žorga — aretiran. V petek 6. t. m. je bil v Trbovljah aretiran s. Jaka Žorga in odveden v laške zapore. Metode, ki jih je uvedel v rudarskih revirjih Žerjav iter jih še bolj vneto nadaljeval dr. Korošec so še vedno v polni veljavi. Kjerkoli se pojavi delavski agitator, že ga obletuje cel roj agentov in špijonov. Trbovlje so sploh znane po številnih aretacijah delavskih voditeljev in zaupnikov, ker spadajo v divni delokrog znanega celjskega državnega pravdnika dr. llusa, ki je menda posvetil vse svoje življenje in vse svoje energije le borbi proti delavskim zaupnikom. Revplucijonarni proletarijat se ne bo ustrašil nobenih pensekucij in preganjaj — on se bo boril in zmagal kljuib vsemu!	i
Ostra burja, ki je rezala včeraj obraz, da so bili ljudje vsi zasolzeni, ki so morali nn cesto in ki je vdirala neizprosno skozi obleko, je ljubljanske ulice popolnoma izpraznila. Promenado si mogel brez vsakih motenj raz-motrivati od njenega začetka do njenega konca, tako je bila prazna. Redko si lahko ogledaš brez motenj Aleksandrovo, cesto. Uboge ženske, ki so tu in tam po opravkih, ali iz kina, tovarne begale domov — v svilenih nogavicah!
Izšel je proglas o (nevročljivib poštnih pošiljtkab za mesec november 1. 1925. Razglas je razobešen v .prostorih, doistopaiih občinstvu, |iu sicer v vseh poštah Slovenije. Pošiljke je dobiti pri poštnem shranjevalnem uradu na glavni pošti v Ljubljani. Naslovniki, oz. pošiljatelji pošiljk se .poziv-ljejo, da jih dvignejo teikom enega leta od dne tega razglasa, Iker bo sicer poštna uprava te pošiljke, če so brez vrednostne vsebine, uničila, sicer pa prodala na javni dražbi. Izkupiček za prodane pošiljke, oz. gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago upravičenim osebam še za dobo dveh let, nakar zapade poštni upravi.
širite »Del. Politiko«!
Vlom. Neznanec, ki bi .si rad privoščil za praznik boljše kosilo in even-tuelno še malo zabave po kosilu, je z dobrim namenom vlomil v branjevsko barako Frančiške Jenko, pa je slabo naletel, čeprav se je precej trudil preden je utrgal ključavnico. Dobil je ■amo nekaj fižola — za prvo silo.
Originalne metode poboljšavanja e je oprijel privatni uradnik S. Pred stanovanjem je jel neznansko obdela-vati mesarskega pomočnika T. pri mesarju A.nžiču, mu s topim orodjem precej dobra zaznamoval čelo in mu za nameček raztrgal še obleko. Pri posredovanju stražnika je S. izjavil, da se je lotil T. zato, ker mu je isti pohujševal mladoletno hčer. Pomočnik
se bo najbrž premislil še kdaj se vtikati v njegove družinske zadeve.
Usodna odsotnost. B., hlapec pid veletrgovini Kneza je skladal z dvo-vprežnega voza koruzo in jo znašal v posameznih vrečah v skladišče. Komaj je zginil v skladišče, sta se ob prihodu cestne železnice splašila konja in drvela v neznano smer, pri tem zadela z vozom v steber cestne železnice, ga pokvarila in polomila še voz. K sreči ni bilo ljudi na cesti, da ni bilo večje nesreče.
Še taka nedolžna zabava izneti prepir; R. in B. sta kegljala na kegljišču restavracije Miklič in se 'pri igri končno srdito sprla. B. je R. obmetaval s klofutami, valjkal ga po tleh in mu raztrgal suknjič, vreden 409 Din. Srditi B. se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Policijska kronika. V dneh 12.—13. so bile vložene sledeče ovadbe: 1 radi vloma, 1 radi tatvine, 1 radi izgreda v gostilni, 1 radi telesne poškodbe, 9 radi prekoračenja policijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi prekoračenja sanitarnih predpisov.
Prireditve.
Izobraževalno društvo »Svoboda«.
Moste, vabi svoje članstvo na svoj občni zbor, ki se bo vršil 17. januarja t. 1., v gostilni pri Krušiču, v Zeleni jami. Obenem se sprejemajo novi člani. — Odbor.
Društvo oblačilnih delavcev v Ljub 1 jani priredi v soboto, 16. januarja, v vseh gornjih prostorih »Ljudskega doma« svojo vsakoletno zabavo. Godba, srečolov, ples.
Sodišče.
D
Naši ljudje se kljub raznim krizam, kljub davkom in draginji še vedno radi pravdajo in mnogo se pravdajo. »Spetir sol« je vedno zaposlen, in pred to dvorano se vsak dan gnete pisano življenje ljubljanske okolice in v majhnih obrisih tudi 1 jubljanskega vrveža.
.Sodnik:	»Ranta A.! Rojeni, po-
klic..., vi ste obdolženi, da ste gospodično A. pred gledališčem ogovorili in sicer precej kavalirsko. Zapretili ste ji, da jo boste oklofutali in opsovali ste jo s »troljo«. Obečali iste ji, da boste naznanili svojemu šefu preteklost njene kolegice, ki je tudi i>odrejena vašemu šefu.«
»Ni vse tako, gospod sodnik.
»Bomo videli.«
Priča, plesalka po poklicu, je izpovedala manjše, manj vredne detajle je A. Rasta zanikal, osnovno obdolži-tev priznal.
»Ali se poravnate?«
»Jaz se ne tožim rad, mi je pa vseeno.«
Plesalka je bila energična, kaj hočemo, in Rasta je bil obsojen po izredni milosti na 100 Din globe in na povračilo stroškov.
* t
Ižanski del naše ljube Kranjske je pred .sodiščem še najbolj zastopan. Vsaj tam se ljudje strahovito radi in vztrajno pravdajo. Pri pravdah so tudi strašno neustrašni in ne poznajo nobenega pardona.
Franca II. je tožila gospo E., češ, da je rekla, da njena Mica denar krade in da ni nič prida.
»No, kako je bilo?«
-Ona je takole rekla: Vaša'Mica je denar ukradla, pa si je obleko kupila. Jaz sem pa rekla: Kva, naša Mica je denar ukradla? Naša pa že ne, mi smo pošteni. Tiste cape ji že sami kupimo, niste še nikoli nič pridali. Jaz ne pustim ne lagati, ne krasti. Pa še to je rekla, da Mica ni nič prida, pa da se s fanti štema.«
Obtoženka pn pravi, da tega ni govorila in da sta tožnico njen mož in ona še za besedo prijela, ko je govoričila okrog, da ona tako in tako govori.
Ali ste v sovraštvu z gospo?«
»Nak!«
Za.slišavanje se je zavleklo, končno se zamotalo pričevanje France H. v motne vtise, da je sodnik proglasil zn E. oprostilno sodbo. Ampak čenče so pa le drage!
Stran 4.
»DELAVSKA PO L1 T i K A"
Štev.11.
šport.
Ljubljanski nogometni podsavez je zadnje dni uradno objavil stanje nogometnega prvenstva v Sloveniji, ki nam daje za ljubljansko okrožje naslednjo sliko:
1.	Ilirija, priborjenih točk 12. 2. Jadran, 8.	3. Slovan, 8. 4. Primorje, 4.
5. Herems, 4. 6. Slavi ja, 0. 7. Svoboda, 2.
Nam kot delavskemu klubu nikakor ne gre za rekorde. Združevanje delavske mladine v športnih klubih ima namen, nuditi ji predvsem razvedrila in razgiban ja v prosti naravi, nuditi v prosti naravi, ki ga ravno delavska mladina, zaposlena ves dan ob trdem delu, tako silno potrebuje. Nič manj se seveda ne zavedamo važnosti vzgojne strani športa za delavsko mladino. Človek, v zgodnji mladosti upre-žeu, v s cip podložen, postaja počasi hlapec tudi po duši, stroj. Kadar se mu zazdi, da še živi, ga najdeš v gostilni. Naši nasprotniki nam očitajo te, po postavi naše, za nas izgubljene ljudi. Tej mladini je treba pokazati solnca, zelenja, cvetja. Ne da pozabi na gorje, — ampak da ga spozna. Zakaj od tistega trenotka ni več nevarnosti, da pade.
To je eden glavnih momentov, ki nas vodi na zeleno polje nogometa. Danes smo sicer med najmanjšimi, a kaj zato? Dovolj svežih, zdravih moči čutimo v sebi, in menda nas ne vara slutnja, da gre po dolgih letih naša pot navzgor. Mi Ti kličemo in Te vabimo, delavska mladina, da se nam pridružiš na tej poti, da bo vzrasel naš pogum in naš up.!
Ob pogledu na gornjo sliko prvenstvenega stanja hočemo le. eno pribiti:
Postavili so nas z dvema točkama na zadnje mesto, S. K. Slavijo, ki ni dosegla nobene točke, najdemo pred nami. Mi to navedenemu klubu iz srca privoščimo, ne moremo pa si kaj, da ne bi prikazali te nepri stranosti ljubi j. podsaveza svoji del. mladini. Pomnite dobro sodrugi:	ne	radi tega, ne radi
onega, temveč zato so nas zapostavili, da pritisnejo delavski šport še \bolj k tlom, kot so ga že.
Na nas samih je, da jim tako delo ne uspe, ker jim ne sme uspeti.
Odbor S. K. Svobode« je na svoji seji razmišljal o korakih, ki bi bili na me-.tu, da se ustanovi končno tudi v Jugoslaviji samostojen delavski savez. V glavnih obrisih je bil po predsedniku svojčas tudi že predložen
tozad. načrt, ki ga bodo delavski klubi kakor hitro mogoče, prejeli na vpogled.
S tem smo storili prvi korak v smeri neoviranega razmaha delavskega športa.	.. .čič.
toliko žrtvovalo. Delavci iz Ljutomera in okolice! Pridite vsi na shod v obilnem številu! Čas in lokal, kjer se bo shod vršil, naznanimo na plakatih.
Prekmusske novice.
Murska Sobota. V nedeljo, 17. t. m. ob Mil. uri se bo vršil v dvorani Bittrieh javen protestni shod, proti ukinitvi borze dela in drugih soeijal-nili inštitucij. Shod sklicuje Združena delavska strokovna zveza Jugoslavije. Za ta shod je med delavstvom veliko zanimanje in je pričakovati velike udeležbe. Delavci, agitirajte, da bo shod res mogočna manifestacija za vaše pravice!
Težko je šlo. Tajniku klerikalne stranke se je komaj posrečilo dobiti kandidata na listo JSZ za volitve v Del. zbornico. Dolgo je romal od Pon-cija do Pilata in šele po dolgem trganju podplatov je pregovoril dva delavca, da sta mu izjavo podpisala. Na-pram našim zaupnikom Sta pa oba izjavila, da sta mislila, da je to lista celokupnega delavstva v Prekmurju.
Župan z desetimi glavami. Klerikalne »Nevine« poročajo v zadnji številki, da je župan iz Kroga, ki je poštenjak od »pet do deset. glave«, odstopil ker so bili vaščani proti njemu. I, 'kajpak, kdo bi se ne bal človeka z desetimi glavami? Ja. ta tiskarski škrat.
Še bo luštno na svetu. V isti številki prinašajo »Novine« članek proti plesom ter rotijo oblasti naj plesov ne dovoljujejo. Je vse lepo in prav, ni pa prav, da je »Nepujzag«, ki je tudi vrlo krščanski list, ravno isti dan vabil ljudi na ples. Še bo luštno!
Ustreljen tihotapec. V soboto, dne 9. t. m. je finančna straža pri Kuzdob-lanju zasačila tihotapca, 'ki je na poziv »stoj« odgovoril s streljanjem. Straža je nato za njim streljala in ga smrtno‘zadela. V nedeljo je šla na lice mesta uradna komisija, da slučaj pre išče.
Ljutomer. Dne 10. t. m. -mo imeli pri nas zaupniki sestanek, na katerem
smo sklepaLi glede volitev v Del. zbornico. Delavstvo v Ljutomeru se tudi zaveda, da mora priti zbornica v roke razredno zavednega delavstva, zato bo šlo z vso vnetno na agitacijo, da dobi naša lista tudi v okrožju ltadgo-na-Ljutomer večino glasov. Na istem sestanku se .je sklenilo sklicati v nedeljo, 17. t. in. protestni shod proti odpravi socijaliiiih pridobitev, oz._ura-
\i mežiške doline.
Črna. Novi socijalistični dnevnik bo tudi v Črni kmalu imet precejšnje število odjemalcev. Delavstvo se dobro zaveda, da je bil že skrajni čas, da pride do svojega delavskega dnevnika. Upamo, da bo Delavska Politika res vredna tega imena, ker bo vodila med našim izkoriščanim delavstvom iz mest in vasi res ono pravo politiko, za katero se mora z vso vnemo zavzeti izkoriščani delavski razred. Informirali bomo v tem našem listu naše prebivalstvo o vsem, kar ga mora zanimati, da bo imelo prilike spoznati medsebojne težave in težnje in naučiti se, da je edina rešitev edinole v soci-jalizimu. Oklenite se torej z vsemi silami »Delavske Politike«, ki Vam nudi dan na dan ono duševno®hrano, katere je izmozgano ljudstvo najbolj potrebno. Res je, da si v današnjem težkem položaju marsikateri ne more sam naročiti dnevnika, v tem slučaju pa naj se domenita s sodrugoan sosedom skupaj, in vsak bo že žrtvoval 10 Din za list, ki ima za nas delovno ljudstvo tako globok pomen. Treba je vzgoje. »Delavska Politika« pa je tudi v tem pogledu dober list. Pomislimo, da klerikalizem samo na podlagi svoje večstoletne vzgoje drži one postojanke, katere ima še danes med ljudstvom. Samo potom doibre vzgoje bo tudi med kmečkim delavstvom pridobila socija-listična misel večjo moč kakor danes, ko naš kanet in deloma tudi delavec ne more spoznati potrebe preureditve • današnjega družabnega reda. Velik napredek imamo v tem oziru zaznamovati z našim pokrajinskim strankinim kongresom, ki je sklenil, da mora stranka posvetiti posebno pažnjo agrarno političnim vprašanjem. Zato-
rej v nobeni hiši ne sme manjkati ta naš socijalistični dnevnik. Sodrugi, ki vam je na tem, da si ljudstvo izvojuje boljšo bodočnost, poskrbite zato, da se razširi socijalistični tisk. »Delav. Politika« je dober delavski list, vsled tega na agitacijo zanj! Če že kupujete v konzumu, poglejte, ali ima dotični trgovec pri katerem kupujete, naročen tudi vaš list. Če ga nima, vprašajte, zakaj ga nima. Ko pridete v brivnico, poglejte če visi tam vaš list. Posebno pa glejte po gostilnah in kavarnah, če imajo tam več izvodov, da ga lahko vsi citate. Nikjer ne sme manjkati vaših listov! Niti pri peku, ‘kjer kupujete kruli, niti pri mesarju, niti pri čevljarju, sploh nikjer. Kdor noče vašega lista, noče tudi vaših krajcarjev, zato ga pa ostavite, tam naj kupujejo samo oni, ki imajo rajše druge nedelavske liste. Svoji k svojim! Pa bomo videli kdo bo zmagal! Prijatelj delavskega tiska.
■v m	■
Šoštanj.
Šoštanj. Za nedeljsko pridigo je manjkalo našemu kaplančku krščanskega nauka. Po fajmoštrovem naročilu se je zato ta naš nadebudni kap-lanček spravil nad ^Delavsko Politiko« in z ognjem ter peklom grozil vsem, ki bi »Delavsko Politiko« naročali in čitali. Ej, gospod kap lan ček, vera ibo še bolj v nevarnosti, če boste vernikom tako pridigovali. Pomislite pa gospod kaplane, kako so pridigovali božji namestniki med vojno, kako - o duhovni blagoslavljali vojno in krvave pokolje. Danes pa tarnajo prav ti ljudje nad invalidi in njihovimi sirotami. Ne vlačite gospod kaplan vere v politiko. Vedite, da se borimo za boljši košček kruha, vi pa glejte, da se nam bo dcbro godilo po smrti v svetih nebesih. Kaplan in župnik, mi imamo kristusov nauk, da naj imajo vsi enako pravico, pa no le v nebesih, ampak tudi na zemlji in tudi v klerikalni Sloveni ji.
Lovro Kuhar: Povesti.
Abditus: Predhodniki današniega socijalizma in komunizma.
Zadružni koledar za leto 1926.
»Pod lipo“, družinski mesečnik.
Zadružna založba v 1 jubljani. Aleksandrova 5
MALI OGLASI.
Službe.
Za Hrastnik In okolico
iščemo raznašalca za Dela i-sko Politiko. — Oglasi naj se ru-70
v Konzumnem društvu darjev v Hrastniku.
Za Jesenice in J .tvornik
iš'emo raznašalce za »Delavsko Politi o“. Ponudbe na upravo lista.	69
la. premog
trboveljski in drva
nudim na drobno iu debelo po najnižiih cenah bi
Franc Slovša, LjubJana,
Kolezijska ulica št. 20.
Za Zagorje
in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. Oglasiti se je pismeno na upravo ..Delavske Politike' v Ljubljani. 23
Razno
Sodavičarska naprava
se produ. Pisma pod .Soda-• ičar na upravo lista. 46
Naročajte in širite »DEL. POLITIKO"!
Vinograd
z zidanico blizu Litije se proda Pisma pod „Z danicaa na upravo lista.	48
Kupim dobro, pristno be.o in rdeče	49
vino
dolenjskih in štajerskih goric Ponudbe pod »Vino* na upravo »Delavske Politike*.
9,XJ MIOM1
čokolada in bomboni so najboljši.
U1SI I O NI“ tvornica kanditov i
‘	1	^	ČOKOLADE, ZAOREB.
73
IN
KM
S
H
Kupujte srečke državne razredne loterije pri
Zadružni banki u Ljubljani
illehsandrova cesto S.
Glavni dobitek Din I 900.000. . Vsaka druga srečka zadene!
Cena: cela srečka Din 80’—, polovica srečke Din 40 —, četrtina srečke Din 20—.
Naročilo potom dopisnice zadošča.
Px*edLino	scsava.mješ
n življenje ali predno z vrpuješ svojo hišo, pohištva, svoje polje, svojo delavnico
„Splošno zavarovalno zadrugo^ v Ljubljani
ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 3 levo	r.	*.	a:	o.	*-	ALEKSANDROV	A	CESTA	STEV.	5	levo
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani.Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Za
tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.
juhami*.-