Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le .a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Vredništva telefon-itev. 74. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStTo ln ekspedielja v ..Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ullee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulleuh št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol B. uri popoldne. ^tev. 79. V Ljubljani, v petek 8. aprila 1898. LetniU XITI Veliki petek Ni ga dneva v letu, ki bi s tako neizprosno silo vplival na kristijane, kakor je veliki petek. Celo oni, ki so se že davno odvadili pohajati svetišče, ta dan mnogi pridejo gnani po nekem notranjem boljšem čuvstvu v svetišče božje, ki je ta dan temačno, s črnimi preprogami odeto, ker hrani pod svojim okriljem Odrešitelja, mrtvega, v grob položenega. Srce vernega kristijana kipi ob tem pogledu hvaležne ljubezni in vdanosti do Njega, ki je samega sebe ponižal do smrti in sicer do smrti na križu, da je propali svet zopet dvignil na ono versko in moralno višino, ki je primerna dostojanstvu človeštva vstvarjenega po prispodobi božji, vstvarjenega za življenje tudi po smrti. Veliki petek z umorjenim Odrešiteljem pa nas v javnem življenju delujoče bolj nego kak drugi dan spominja pretužnih razmer, v katere je vsled izumrle vere v Odrešitelja, vsled pozabljenih njegovih naukov o pravičnosti, strpljivosti in ljubezni vkovano sedanje javno življenje. Križ kot simbol krščanstva je odstranjen iz javnosti in ž njim tudi ona skrivnostna sila, ki druži človeštvo v skupno delo po načelih pravičnosti in ljubezni. Na mestu križa prevladuje v javnosti meč kot znamenje sile, katero izrablja močnejši nad slabejšim. Meč ne pozna nobenih etičnih momentov, meč predstavlja le surovo silo, kateri jedini se vdaja na materijalistiški podlagi zasnovano naše javno življenje. Posle^ie tega se kažejo grozne. Militarizem z vedno hujšo težo pritiska na ramena onih, ki ga morajo vzdrževati, in stroški v pripravljanje bratomornih bojev rasejo od leta do leta v taki množini, da je davčna moč narodov popolnoma izrabljena, a se vkljub temu za kulturni napredek narodov v primeri s stroški za militarizem porabljajo tako neznatne svote, da jih skoro ne moremo upoštevati. Mir dandanes stan« neprimerno več, nego so nekdaj|škode provzročile krvave vojske. Res, da se varuje življenje človekovo, najdragocenejši zaklad, toda kaj pomaga življenje milijonom brezpravnih, katerim so odtognjeni vsled teh žalostnih razmer bistveni pogoji za življenje ! Na tisoče in tisoče jih vsaki dan vzdihuje pod neznosnim bremenom borbe za obstanek ! Celi stanovi se obupno bore, da se vsaj od danes do jutri vzdrže še na površju ! To nepopisno gorje posameznikov in celih stanov je glasen protest proti sedanji na brezver-skih temeljih zasnovani uredbi človeško družbe in še glasneji klic, naj se zasnuje javno življenje zopet na temeljih krščanske pravičnosti in ljubezni, katerim v spričevanje j'i umrl božji Odrešitelj. V imenu Križanega ta nauk oznanja svetu njegov namestnik v Rimu. \se delovanje papeža Leona XIII. je posvečeno temu namenu, vcepiti človeštvu zopet kali večno mladega krščanstva, ki, dejanjski povsod izvrševano, reši človeško družbo iz sedanjih skrajno opasnih razmer ter ji zagotovi bistvene pogoje za trajni, srečnejši ol. loj. Ta glas Leonov je močnejši in vplivnejši od dne do dne. To nam daje upanje, da tudi še sedaj človeški družbi za Velikim petkom napoči dan zmage krščanskih načel tudi v gospodarskem in javnem življenju, težko pričakovani dan odrešilnega vstajenja. LISTEK. Victoria. (Slika iz Časa preganjanja kristjanov v treh dejanjih.) (Po dr. A, VVaal-u, - Jan-Jak.) (Dalje.) Četrti nastop. Trebonij. Renat. Renat (sam za-se): Sedaj je vse preskrb ljeno! Skrb za sveto daritev in reveže je v zanesljivih rokah. Lahko in veselo grem smrti naproti. Trebonij: Pristopi bližje! Kdo si? Renat: Imenujem se Renat zato, ker sem se prerodil v novo večno življenje. Trebonij: Kristjanski duhovnik si ? Renat.' Da, to sem! Trebonij: Ali poznaš sveta povelja naših velmožnih cesarjev ? Renat: Po tvojem prizadevanju jih poznam še predobro. ' Trebonij: Si pa tudi pripravljen do pičice natančno jih spolnovati? Renat: Gospod, jaz delam, kakor mi ukazuje vest. Trebonij: Kaj? Cesarji so najvišji oblastniki ! Njim se mora vsakdo ukloniti ! Renat: Kakor jaz, stoje tudi oni pod oblastjo Najvišjega. Trebonij: Kako se drzneš omejevati oblast naših božjih cesarjev. Ne veš, da je njihova volja tudi volja nesmrtnih bogov ? Renat: Jaz spoštujem cesarje, tudi sem jim pokoren v vseh državljanskih dolžnostih. A v božjih dolžnostih se ravnam po svoji vesti. Saj vest je prosta, njej ne more ukazovati noben svetni vladar! Trebonij: Vest! Ha, ha, vest! Veš-li, Renat, kaj je vest? Trma, svojevoljnost, zlovoljnost. Cuješ, Renat, to je vest! — Z njenim plaščem sc odeva često podlost in zločinstvo. A vedi, da so najvišja povelja ukazi cesarjev! Kdor se ne pokori tem, gorje mu ! Tako zapovedujem v njihovem svetem imenu tudi jaz tebi: Odpovej se svojim bogovom in njihovim daritvam. Popusti učenje zmot in podpiho-vanje k vstaji! Razumeš? To je prva zahteva. Renat (sam zase): To prvo zahtevo lahko dobesedno izpolnim. Trebonij: Vzneseni edikt naših cesarjev pa tudi ukazuje, da se cerkveno premoženje kristjanov zapleni. Velevam ti torej tudi, da mi naznaniš in izročiš cerkveno blagajno. Renat (sam za se): Katera so jutri razdeli med reveže. Gospodarska nevarnost. i Konec.) Odkar je nastopil intrigantni razkralj Milan v Srbiji s svojim nemštvu in židovstvu naklonjenim vplivom, odprla so so v Srbijo na stežaj vrata nemškemu in židovskemu kapitalu. »Nemški sindikat« bode torej posekal srbske gozde ter jih v obliki raznih lesnih izdelkov, ali tudi kot »surovino« razpošiljal v svet, za to pa vtaknil v žep ogromne dobičke, od katerih ne bo povohati bož-jaka v srbskih rokah, k večjemu pičli zaslužek kakega srbskega drevoseča. »Nemški sindikat« bode nadalje izruval iz srbskih zemlja neizmerne zaklade prirodnega bogastva rudnin, katerih hranijo te zemljo nenavadno velike množine. Nadalje bode ustanovljal »nemški sindikat« podjetja ob silnih vodopadih Železnih Vrat in si izerpil iz njih milijone in milijone. In srbski narod? Vest sama že naglaša, da bode na teh nemških podjetjih dobivalo zaslužka nebroj nemških uradnikov in nemških delavcev. Toraj le na nemške uradnike in nemške delavce misli ta sindikat in na srbske prav nič! Seveda samo ob sebi umevno je to : ob nemškem kapitalu naj živi nemški delavec ; da pa bode ta nemški kapital rastel in sc množil v domovini Srba, na srbskih tleh, iz srbskih tal, za to seveda nimalo nima brige ta sindikat! Toda znabiti bi delali krivico temu »sindikatu«, ako bi sodili, da Srb ne bode imel zaslužka ob nemškem podjetju. O da, imel ga bode, kakor in kakoršnega ima Slovan povsodi, kadar v njegovi domovini, na njegovih tleh gospodari nemški kapital: Srb bode tlačani! Nemcu, grizel bode Trebonij: Sedaj menim, da so ti znana vsa povelja. Tudi mislim, da si moreš predstavljati, kakšne muke te čakajo, ako se ne ukloniš. Renat (premišljuje nekaj časa): Gospod! Preveč me iznenadja tvoj ukaz. Dovoli mi nekaj časa v pomislek. Trebonij: Pri pokorščini se ne vprašuje, če hočeš, ampak pravi se: moraš! Vendar bodi! Dovolim ti nekoliko trenutkov, da premisliš; med tem pa pripravim natezalnico. (Odide.) Peti nastop. Renat sam (razburjen): Kako ? Kaj morem še govoriti, kakor sam hočem? Odkod ta nagon? Kdo mi je narekoval odgovore, da sem tako pripravno porabil dvoumje prefektovih besedij ? — Oh, moj Bog, pripravljen sem bil oditi v smrt, bil sem že blizu mučeniške palme, a Gospod ohranil si mi življenje, ohranil si mi ga zavoljo svoje črede. Saj sem tvoj, o Gospod, v življenju in smrti, a vendar bi mi bilo ljubše tudi najgro-zovitejše smrti umreti, nogo še dalje voditi tvojo čredo po tej temni viharni noči. A zgodi se tvoja volja. Poskusiti hočem zvijačo, katero mi je narekoval tvoj sveti Duh. O, ko bi jo prefekt sprevidel! Potem, Gospod, mi ne odide mučeniška krona. Kako bi se mogel jaz revež izkazati vrednega te milosti? (Da]je slpdi>) suho skorjo, a zadnji nemški delavec bode jedel poleg njega m a s t n o pečen k o. V teku 30 let — dokler bode užival »nemški sindikat« svoboščino davka — bode izmolzel le ta vso deželo ob Donavu, nakopičil si bode ogromnih bogastev, iz 28 milijonov nemških mark zrastlo bode na srbskih tleh tisoče milijonov nemških mark in vse to krasno bogastvo sleklo bode v n e m š k i žep, stvarilo bode blagostanje Nemcu, največjemu narodnemu sovražniku srbskega naroda! A v teku teh 30 let se bodo godile še druge reči. Znano je, da stoji v nemškem načrtu »v e-1 i k a G e r m a n i j a« in kamorkoli se kolonizu-jejo Nemci s svojimi »podjetji«, da širijo povsodi duh nemške kulture, da škodujejo materijalno in politično domačinom in jih hote izpodriniti popolnoma. Nekaj tacega se hoče vršiti v naši Gorenjski, tako se vrši drugod in tako in še huje se bode vršilo v Srbiji, ako pravočasno ne zakliče mogočni glas tem napadnikom na slovansko last krepki »stoj!« Sedaj pa nastaje vprašanje, ali se je to moralo zgoditi? Ali je morala odpreti Srbija svojo zakladnico svojim političnim sovražnikom? Ali se ti zakladi niso mogli in ne smeli ohraniti nedotakneni, dokler da jih dvigne sam srbski narod v svojo korist? Ali se tako mudi Nemcem pograbiti vso izdatno imovino slovanskih zemlja, še prodno Slovani sami pridejo do zmožnosti, da jo uživajo, da si tvorijo na njej svoje blagostanje? In kakor v žgočo, zlobno ironijo, pušča grabežljivi Nemec celo stradati Slovana s tem, ko mu grabi izpred nosa njegovo bogastvo, lepi vir visokega blagostanja. Seveda se vrši vse to pod imenom »nemške kulture«, — »nemški kapital je vse to ustvaril« se čuje na dolgo in široko, in svet niti ne sluti, da je bil to — nemški pesek v oči. Politični pregled. V Ljubljani, 8. aprila. Praška „Politik" o odstopu posl. dr. Srtsteršiča. Odstop vrlega voditelja slovenske državnozborske delegacije, načelnika slovanske krščansko narodne zveze in člana parlamentarne komisije desnice, našega poslanca dr. Šusteršič a obžalujemo iskreno ne samo Slovenci, marveč njegov odstop obžalujejo tudi vsi krogi desnice. Dokaz temu je sestavek, ki ga priobčuje včerajšnja praška »Politik«, kateremu povzamemo nastopno : Posl. dr. šusteršič je pripadal državnemu zboru kot naslednik posl. Kluna od jeseni 1. 1896. S svojo bistroumnostjo in eneržijo si je kmalu pridobil ugled in spoštovanje, kakoršno uživajo le stari, izkušeni parlamentarci. Ko je minulo pomlad grol IJadeni prišel na nesrečno misel, sostaviti parlamentarno večino s pomočjo zmernih nemških liberalcev in brez katoliške ljudske stranke in Jugoslovanov, je bil posl. dr. Šusteršič mej onimi vplivnimi politiki desnice, ki so s pogumnim osnovanjem avtonomistične večino onemogočili vladni načrt. V onem kritičnem času se je osnoval tudi jugoslovanski klub ali krščansko-na-rodna zveza, ki se je dosedaj pokazala kot izvrstna organizacija, in mej njenimi voditelji in načelniki je bil tudi najmarljiveji sodelovalec posl. dr. Šu steršič. — Govoreč o njegovi veliki agilnosti in neumorni delavnosti nadaljuje »Politik« : Na lanskem vseslovenskem shodu v Ljubljani je bil o n tisti, ki je nastopil pot odločnosti in brezobzirno bičal vladajoče hibe. Ravno sedaj pa, ko so delavni in agilni možje tako redki, je resno obžalovati odstop posl. dr. Šusteršiča. Ne samo v svoji stranki, marveč v celi desnici je napravil s tem praznoto, ki se ne da lahko zamašiti. On je vendar delavna politična individualnost in jeden najboljših delavcev. Vzrokov toraj dovolj, da se izrazi opravičena želja, naj bi njegovi volilci konečno vendar skrbeli za to. da tako dragocena moč za stranko in za parlament ne bo za vedno in sploh ne izgubljena. — Tako praška »Politik«. Poslednje besede so vzete gotovo iz srca vsem zavednim Slovencem, posebno pa še njegovim volilcem in le želeti je, da bi se kaj kmalu uresničile. Pomnožltev arstrijske mornarice. Kakor smo že predvčeraj omenili, objavlja dunajski »Fremdenblatt« obširen članek, v katerem dokazuje nujno potrebo, da se pomnoži število avstrijskih vojnih ladij, ako hoče ostati Avstrija na isti višini, kakor so ostale evropske velesile, posebno )a njene zaveznico. »Fremdenblatt« namreč piše: Z ozirom na stališče, katero mora zavzemati Avstrija v evropskem koncertu in z ozirom na stanje naše mornarice je zahtevana svota gotovo najmanj, kar jo morala zahtevati vojna uprava. Poveljnik mornarice baron Spaun je v tajni seji naglašal, da je za napravo 5 vojnih ladij, 5 križark, 8 torpedovk in 60 torpedo-čolnov potreba 55 mi-ijonov goldinarjev ter izražal upanje, da se mu ta zahteva ne odbije. Po nasvetih obeh finančnih ministrov se je zadovoljil z razdelitvijo te svote na 10 let. Po preteku te dobe bi imeli 15 vojnih adij z 8—9000 tonami, 14 križark, 15 torpedovk in 90 torpedo-čolnov. To število ladij se vjema tudi približno z nameni obrambe obrežja. Poleg tega se pa treba ozirati tudi na pomorske interese v inozemlju. četrti del brodovja je smatrati za reservo, ki se torej lahko vporablja v inozemlju. Pri tej priliki se je pa govorilo tudi o rednem proračunu za mornarico. Pokazalo se je, da postavke za mornarico ne bo treba zvišati več nego za pol milijona, ker bodo odpadli stroški za popravo dosedanjih vojnih ladij. — Temu poročilu dostavlja »N. Fr. Presse«, da je ministerski svet znižal zahtevano svoto skoro za polovico, kar je pa kaj malo verojetno in tudi korespondenčni urad trdi, da ta vest še ni avtentično potrjena. Španija in Zvezne države. Akoravno se je popisalo že precej papirja o razporu mej Španijo in Zveznimi državami in je bilo vsak dan pričakovati, da izroči ameriški poslanik Woodfort španjski vladi noto, v kateri Mac Kinley napoveduje vojsko, vendar o tej napovedi še ni duha ne sluha. Mac Kinley odlaša s svojim poročilom na kongres, katero je nameraval predložiti že prejšnji teden, in sedaj se je sporočilo, da bo še čakal s tem korakom do pondeljka. Od te strani toraj svet nima nikake gotovosti. V Madridu se zadeva rešuje vse bolj naglo. Španjska vlada je v kratkem času odgovorila na noto iz Vatikana, obrnila se je tudi do velevlastij in je sploh mnogo bolj pristopna za pametne, trezne razgovore, kakor pa Mac I 3 S * • 1 -o ■+ O, » 7 9 zveier 741 4 9 0 T*' i*ab. jasno 8 7 zjutraj 2. popol. 742 2 740 3 30 1 Orezv. 19-3 I sr. jzah. jasno n 00 Mao Kinleya, da ne objavi poročila. Do ponedeljka bo ta zadeva urejena. — Poslanik Woodford je doposlal daljšo brzojavko, v kateri so označeni pogoji Španije, pod katerimi je voljna pričeti mirno pogajanje. Novi-York, 8. aprila. Ameriški glavni konzul Lee ni dospel iz Havane, kakor je bilo določeno, in se je najbrže odločil ostati tam tako dolgo, dokler ne odpotujejo vsi ameriški podaniki. London. 8. aprila. Posredovanje evropskih velevlasti j v Washingtonu je svoj namen popolno zgrešilo. Bojaželjna stranka je zopet na vrhu in sili predsednika Kin-leya, da najodločneje odgovori evropskim velesilam ter jim prepove vsako vmešavanje v notranje ameriške zadeve. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 30rf-2 m. 2. popol. | 740 3 | 19'3 Srednja včerajšnja temperatur* Pri »v. Harjeti poleg Rimskih toplic Ne odthi 1. majiiika t. 1. služba organista in cerkvenika. Neoženjen ima prednost, posebno se, ako je rokodelec. 255 2-2 Da se preprečijo vse prevare, imam od-| slej to oblastveno registr, varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinctura balsamica) dobavlja na debelo in na drobno mj j samo oblastveno koncesijonirana pRHOlKin in trgovinskosodno protokolirana tovarna balsama lekarnarja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu Pristen samo s to trg. sodno registrovano zeleno varstveno znamko. Celotna priprava mojega balzama stoji pod zako-109 (24—5) nitim varstvom vzorcev. Najstarejše, naipreizkušenejše, najcenejše in najreel nejše ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo, kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnjilju v ustih, ozeblini, opeklinami itd Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogerske je z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvojnih steklenic...... 4 krone 60 , „ 30 „ „ ......13 kron. V Bosno in Hercegovino 30 novč. več. Ponarejalce in posneinalce, kakor tudi prodajalce takih falsifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom. Lekarna Jedino pristno anse"a,aruhaC8nllii8ko mazilo (Oalzamsko mazilo iz rože centifolia). • Najkrepkejše vlačno mazilo sedanjosti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nasprotnega učinka. Pri vseh še tako starih vna-njih bolih, škodah in ranah A. Thierrv-ia Sotov vspeh. — vsaj najmanj _ v' zboljšanje in olajšanje bolečin pro- v Pregradi. uzrojoee. Manj nego dve škatljici se ne razpošiljati; razpošilja se jeaiuo le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. Cena s poštnino, voznim listom in zavojem itd. na 2 lončka 3 krone 40 vin. Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka in firma „Schutzengel Apotheke des A. Thierry In Pregrada". Vsak lonček mora bili zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pristnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal; isto tako prodajalce falsifikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : Lekarna angelja varuha in tovarna balzama A. Thlerry v Pregradi pri Rogatcu. Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu na-274(20—4) kazu ali proti povzetju zneska. 4 Ivan Kordik v Tjju.t>lj»ni, Prešernove (Slonove) ulice št. 12-14, trgovina z galanterijskim blagom, drobninami in igračami na debelo in na drobno, priporoča svojo bogato zalogo različnega blaga za krojače, črevljarje in sedlarje. Gospodom gostilničarjem je na izbiro jedilna priprava (žlice, noži, vilice) vsake vrste in ceno. 282 12-2 Izpraznjena Je K ff- (st fr > > fr fr fr fr služba cerkvenika in organista v Nevljah pri Kamniku. Nastopi se lahko o sv. Juriju. Župni iira«l v Revijah. 252 3-2 302 1—1 Fr. Gornik, župnik. mjSk r J iaaShnePs Semen. | m. AussaRtzoit Marž. Saatweite: iiiiiiiiii /////(llffl^ "ludefebruar und 4 &cm. Abstand der Reihen, fžraff. in der Reihe. Badenk-schaSenheit: Tieflocker, recht nahrhaft und mcht frisch | gediingL • . -m...... ••' Mauthner-j e vih slovitih zeliščnih in cvetličnih semen s sodmjsko vpisano varstveno znamko »medved" se nahajajo kouiisij^ka skladišča pri največ veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji. DBT V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kjer ni skladišča teh semen, se je obrniti naravnost do tvrdke. Kot sveža in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andrassystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mauthner. Pred ponarejanji se svari. Čbn H«»tvo: Koncem februvarija in marca. Prostor -v.ji posojntov: 25—30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti. Kakovost zemljo: Globoko zrahljana, redilna ln ne na novo pognojena. l>ol»ro vpeljana veletrgovina z vinom m zganjen se zaradi neutemeljeno prestrogega postopanja deželnih da-carjev takoj ln ugodno proda. 2H8 2 - 1 Več o tem pri J. Mlkl&vcu v Ljubljani, Rožne ulice 41. Koverte s liriuo vizitnice in trgovske račune priporoma Katol. tiskarna v Ljubljani. Krompir za seme beli (onejidovec), rumeni in rožnik, dobi se pri 240 5 8 Alojziju liane-u v Ljubljani. Dunajska cesta 42. Št. 11543. Raz glas. 271 1—1 Ker se od 29. decembra 1897 naprej niti v Ljubljani, niti v okrožju 4 kilometrov od mesta ni primeril nikak slučaj mačje ali pa pasje stekline, so s tukajšnjima razglasoma z dne 1. decembra 1897, št. 40858 in z dne 5. januvarija 1898 , št. 44072 določena kontumacija z današnjim dnevom razveljavi z dostavkom, da je v navedenih mestnih okrajih zopet dovoljeno mačke imeti. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 30. marca 189S nalno plzmsdo ff pivo • • 256 4-2 Oziraje se na našo anonco z dne 24. svečana t. 1. usojava si naznaniti velespoštov.mcmu občinstvu, da točijo naše pivo naslednji gospodje: 1% Fantini (Gradišče), Karol Koisser (pri Maliču), l¥a a Mayr (Filipov dvorec). Nadalje prodajajo naše pivo v steklenicah gospodje: Ivan Buzzolini (Špitalske J. ©. Fraunseiss (Glavni trg), Anton Stakul (Šelenburgove ulice). Naročila na pivo v steklenicah sprejemava v najini pisarni, Gradišče 5. kakor tudi zgoraj imenovani gospodje. — Naročila z dežele izvršujeva točno. Velespoštovanjem gorup $ iSc/Mm/I, generalna zastopnika meščanske pivovarne v Plznn (ustanov. 1.1842). ' "i/ -i-..:- '■'.■. ..'.'/ ! i'1., • £:> ■ 'd A I> u 11 a 1 « li a borz a. Dne 7. aprila. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 25 kr. Skupni državni dolg v srebru.....102 „ — „ Avstrijska zlata renta 4"/„......121 „ 80 , Avstrijska kronska renta 4®/0, 200 kron . 102 „ 20 „ Ogerska zlata renta 4»/„.......121 „ 20 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ 35 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 921 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld..............354 „ 25 „ London vista...........120 „ 45 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 „ 7o „ 20 mark............11 „ 75 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 63 „ Italijanski bankovci........44 „ 95 „ C. kr. cekini......................5 „ 65 „ Dne 7. aprila. 4°/„ državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 164 gld. - kr. 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 160 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 „ 75 „ 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 65 „ Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140 „ 25 „ Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . 130 „ 25 „ Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ — „ Posojilo goriškega mesta.......112 „ 50 „ 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....99 n n Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. hatike 4°/o 99 „ 10 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ 50 „ » > južne železnice 3°/0 . 183 „ 75 „ > > južne železnice 6°/„ • 126 „ 40 „ » » dolenjskih železnic4°/0 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld..............204 gld. 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......26 Salmove srečke, 40 gld........83 St. Genčis srečke, 40 gld.......80 \Vaklsteinove srečke, 20 gld......59 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 158 Akci je Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3455 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 428 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 74 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 116 Montanska družba avstr. plan.....151 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 181 Papirnih rubljev 100........127 50 50 25 75 75 50 75 12 U^F" H 1. aprilom se pričn« (vlonli^nn oznanilo žrebanja tii in inozemskih J\M ICIllllvIIU loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Naročnina od 1. aprila do konca dec. 1.1. je ? ? za Avstro - Ogersko gld. 2-—. RCUR" novo celoletno narooevanje ! S 1. aprilom na novo vstopivšl naročniki dobijo, dokler je še kaj zaloge, kot hr07n1arni nrivr/oV „Flnanzlelles Jahrbuoh', ki U1 CtpidOlll pilliLCIV obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. — NaročUje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji . Mercur ', PunaJ, I., Wollzelle 10. XXXVI. leto.