Serving Cmcago, Milwaukee, V/aukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, ^^ORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,* Indianapolis. Florida. Fly. Pueblo. Rock Spring*. *11 Ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MOriNING. APRIL 30, 1980 Prevažanje kubanskih beguncev v Florido naleiuje na težave KEY WEST, Fla. — Vihar, ki je divjal na Karibskem morju, je potopil najmanj 26' majhnih čolnov, ki so sodelovali v prevažanju beguncev s Kube v zvezno državo F lorido. Pripadniki ameriške obalne straže so našli razbitine teh čolnov in dva trupla. Obalna straža je, rešila več ljudi na čolnih, ki jih je po škodoval vihar. Nek mornar je rekel, da je bil vihar najhujši v zadnjih letih. Kljub slabemu vremenu čaka še večje število čolnov v Key Westu in v drugih pristaniščih, da odplove proti Kubi. Kubanski radio pa poroča, da čaka v pristanišču Mariel, blizu Havane, 1,552 čolnov, ki so prišli iz ZDA na Kubo, da bi pobrali begunce. Kuba jim ne bo dovolila odhod na odprto morje, dokler ne bo vreme ugodnejše, pravi radio. Ameriški vselitveni urad je že ugotovil, da pošilja Castro v ZDA tudi zločince in podobne nezaželjene osebe. Kubanski radio je potrdil, da je to res. “Zmerom so hotele ZDA pobrati naše najboljše ljudi,” je rekel nek napovedovalec kubanskega radia, “sedaj pa lahko poberejo tudi naše ničvredneže!” Carterjeva administracija nasprotuje prevažanju beguncev in je že zaplenila nekaj čolnov ter zahtevala, da plačajo lastniki veliko globo. Nekateri lastniki so se u-strašili tega početja in izja-vili, da ne bodo več sodelovali. Drugi pa trdijo, da so Pripravljeni tvegati, ker je dobiček tako visok. ------o------ Ameriški zavezniki v zahodni Evropi se zopet posvetujejo med seboj LUXEMBOURG. — Vodi-telji zahodno-evropskih držav Se sestajajo v tej državici in Se posvetujejo med seboj o Posledicah odstopa ameriške-tajnika za zunanje zadeve Cyrusa R. Vancea. Vance je kil zelo priljubljen med za-hodno-evropskimi vodi telji. zaradi svoje očitne sposob-hosti na področju zunanje Politike. Voditelji teh držav so tudi Cenili dejstvo, da je Vance nasprotoval uporabi vojaške sHe v zvezi s krizo v Iranu in drugod po svetu in so zaskrbljeni predvsem zato, ker ni-Jimmy Carter med svojimi sedanjimi svetovalci no-benega, ki bi zagovarjal ^ zmernejšo strujo. Svetovalec za nacionalno ^ornost v Carterjevi admini-straciji Zbigniew Brzezinski K znan kot pristaš vojaške, sHe in trde roke napram Ira-1111 in Sovjetski zvezi. Veči-ria voditeljev zahodno-evrop-skih držav smatra tako sta-lsoe kot nevarno. Poudarjajo, da morajo pod-Preti predsednika Carterja in Vzdrževati najtesnejše oseb-^ in diplomatske stike z ^bm zato, ker mora Carter sbšati vsaj nekaj glasov, ki so zmernejši, kakor je glas talk, kot je Brzezinski. Novi grobovi Joseph Klun Na svojem domu je umrl 75 let stari Joseph Klun, rojen v Otavicah pri Ribnici na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA po drugi svetovni vojni. Bil je član društva Kristus Kralj št. 226 KSKJ. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 cesti. Podrobnosti pogreba ob tem poročanju še niso znane. Ursila Clinch Pretekli ponedeljek zvečer je na posledicah srčne kapi umrla v Geneva Memorial bolnišnici 80 let stara Ursila Chuch iz Geneve, rojena Teras 10. septembra 1899 v Sloveniji, vdova po leta 1957 umrlem možu Johnu, mati Mrs. Rosemary Johnson (Chardon, O.), 8-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Antonyja (Cleveland, O.), Mrs. Frank (Angela) Bo-nacci (Chardon, O.), Mrs. Anne Valentino, Mary in Rose Teras (vsi v Clevelandu) ter Mrs. Jennie Grether (Ariz.). Pokojna je bila faranka cerkve Assumption v Genevi in članica Oltarnega idruštva pri tej fari. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Bel-ding-Webster na 175 S. Broadway v Genevi jutri, v četrtek, v cerkvi Assumption ob 11. dopoldne, nato na pokopališče Mt. Pleasant v Genevi. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Danes zvečer ob 7. uri bodo molile v pogrebnem zavodu članice Oltarnega društva fare Assumption. Ann Marie Young Pretekli torek je umrla Ann Marie Young, rojena Smole, vdova po pok. možu Stanleyju, mati Joan Basar in Dolores Nicol, 5-krat stara mati, sestra Margaret, Vide Gundik, Bernice Pitschmann, Franka, Edwarda (pok.) in Josepha. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman na 21900 Euclid Ave. jutri, v četrtek, ob 11. dopoldne. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. Vrhovno sodišče ZDA zopet potrdilo obvezno prevažanje šolarjev WASHINGTON, D.C. — A-meriško vrhovno sodišče je zopet potrdilo veljavnost obveznega prevažanja šolarjev. Sodišče je obravnavalo pritožbo šolskih odborov v mestu Wilmington, Delaware, in predmestju tega mesta. Važna točka v tej prošnji je bila, ako smejo odrediti sodniki zveznega sodišča prevažanje šolarjev iz mesta v predmestje. Vrhovno sodišče je že odredilo, da je prevažanje šolarjev iz enega dela mesta v drugi del zakonito. V naj novejši odredbi so sodniki Vrhovnega sodišča glasovali s 5 proti 3, da smejo okrajna zvezna sodišča odrediti prevažanja šolarjev iz nekega mesta v predmestje in obratno. -----o------ Atentatorji pobijajo nasprotnike libijskega samodržca Kadafija! LONDON, Vel. Brit. — Dva atentatorja sta ustrelila in ubila nekega Mahmouda Nafo, ko je le-ta bil v svoji pisarni v tem mestu. Nafa je bil' znan nasprotnik libijskega samodržca Moamarja Kadafija. Policija je aretirala enega osumljenca na kraju dejanja, drugega so pa prijeli, ko je tekel po neki cesti. Mnenje policije je, da sta oba morilca libijska državljana in da sta bila poslana v Veliko Britanijo, da bi ubila Nafo. Nafa je že drugi libijski o-porečnik, ki so ga ubili atentatorji v Londonu. Druge' žrtve te kampanje, ki jo je organiziral Kadafi, so padle v Italiji in na otoku Malta. Opazovalci libijskih političnih razmer menijo, da je okrog 100,000 beguncev iz Libije, ki živijo v zahodni Evropi ali na Srednjem vzhodu. Ti oporečniki postajajo glasnejši v svojih očitkih napram Kadafiju, kar mu gre na živce, dodajajo opazovalci. Zadnje vesti —• Teheran, Iran. — Vodilni član revolucionarnega sveta ajatola Behešti je izjavil, da bo odločil o vrnitvi trupel Amerikancev, ki so umrli v neuspelem posegu v Iranu, le ajatola Homeini. Predsednik Bani-Sadr je rekel pred dnevi, da bodo vrnili trupla brez kakih pogojev ali zahtev. Zopet nasprotujoče si izjave. — Los Angeles, Kal. — U-mrl je znani filmski režiser Alfred Hitchcock, v starosti 80 let. — Los Angeles, Kal. — Televizijski napovedovalec CBS Walter Cronkite je izjavil da ne bi sprejel ponudbe od neodvisnega p r e dsedniškega kandidata Johna Andersona, naj kandidira z njim kot Andersonov p o d p r e d sedniški kandidat. Neka ameriška revija je objavila poročilo, da bi Cronkite res kandidiral. —- Vancouver, Wash. — Vul-kanologi, ki opazujejo vulkan Mt. St. Helens, trdijo, da je v nevarnosti izbruha lave v naslednjih dneh. Opazili so večje premike zemlje na eni strani vulkana. — Kuwait. — Neznani a-tentatorji so streljali na povorko avtomobilov : v. tej državi, v kateri se je peljal iranski zunanji minister Sa-deg Gotbzadeh. Menijo, <^a so prišli atentatorji iz Iraka. — Washington, D.C. — A,-meriški Pentagon je potrdil vesti, da so lovska letala a-meriške mornarice v Perzijskem zalivu. prestregla letalo iranskih letalskih sil in ga usmerila nazaj proti Iranu. — Amsterdam, Niz. — Danes postane knjeginja Beatrix kraljica Nizozemske. Njena mati, kraljica Julijana, se jo upokojila. ------o----- Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled! Jugoslavija bliže Evropi I. V sedanjem političnem trenutku, ki ga doživlja Socialistična federativna republika, Jugoslavija, lahko beležimo več pomembnih dejavnikov. Bolezen predsednika Tita in priprava na obdobje, ko bo predsednikova odsotnost popolna in trajna, sta vtisnili političnemu življenju Jugoslavije posebno lice. Kolektivni organi zvezne republike (predsedstvo predsedstva SFRJ) in partijsko vodstvo (predsedstvo ZKJ) že delujejo nekako ustaljeno. Predsednik najvišjega državnega organa, namreč predsedstva, je sedaj Makedonec Lazar Koliševski, ki praktično vodi posle državnega poglavarja. Zadnje poslanice ; od Brež-njeva do Carterja, naslovljene še na Tita, so bile namenjene njemu. :Zvezni izvršni svet, vlado, vodi sedaj Črnogorec Veselin D j u r a novic, medtem ko ima v diplomaciji vodilno vlogo zunanji minister, Hrvat Josip Vrhovec. Vojski pa načeluje minister-za narodno obrambo srbski general Nikola Ljubičič. Izgleda, da je danes v zveznem merilu najbolj odsotna le Slovenija. V partijskem merilu sicer še vedno zavzema vidno vlogo Stane Dolanc, nikakor pa ne prvih u-radnih mest. Po Kardeljevi smrti je prav teža slovenske prisotnosti v zveznem merilu nekako upadla. Je to znamenje novih premikov? Nova stvarnost v državnem oz. političnem vodstvu Jugoslavije je torej že v pripravi. Razmerja med posameznimi silami in republikami so sicer ustaljena, čeprav prej omenjene odsotnosti ne morejo zadovoljevati. Vsekakor pa je dejstvo, da je sedaj SFRJ prav tako aktivna na zunanje-političnem področju brez ozira na svoj trenutni posebni položaj. Sovjetski napad na Afganistan je v prvem trenutku sicer sprožil vrsto varnostnih u-krepov in pobud. Jugoslovanska diplomacija je medtem zelo aktivno posegala na evropsko področje. Njeni vidni predstavniki so obiskali glavne evropske prestolnice. Od Bonna do Vzhodnega Berlina, od Moskve do Pariza. V OZN je Jugoslavija zavzela jasno stališče v obsodbi Sovjetske zveze zaradi Afganistana. Na drugi strani pa je vseeno hotela ohraniti nekako zmerno zadržanje in to iz razumljivih razlogov. Iskanje novih prijemov je zato tudi ,za SFRJ velike važnosti. Znano je, da se Jugoslavija že leta trudi, da bi bolj in bolj ovrednotila svoje odnose z novo evropsko stvarnostjo. V ta namen je imela tudi svoje stalno odposlanstvo pri Evropski gospodarski skupnosti v Bruslju. Naslonitev na EGS je za Jugoslavijo izredne važnosti. Pomeni ji seveda odprtje zlasti ekonomskih izmenjav in ugodnosti, še posebej po podpisu Osimskih sporazumov z Italijo. V tem sklopu moramo zato razumeti, veliki pomen, ki ga SEN. EDMUND S. MUSKiE NOVI TAJNIK ZA ZUNANJE ZADEVE; NEREDI V IRANU Jimmy Carter WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter je zopet presenetil uradni Washington, tokrat z imenovanjem demokratskega senatorja Edmunda S. Muskieja kot novega tajnika za zunanje zadeve. Muskie, ki je star 66 let, je eden najvplivnejših senatorjev in obenčm eden najbolj priljubljenih. Muskie zastopa zvezno državo Maine v senatu in je bil izvoljen prvič leta 1958. Pred tem je bil guverner države Maine 4 leta. V senatu se je Muskie zanimal predvsem za domačo politiko in torej nima veliko izkušenj na področju zunanje politike. V letu 1968 je bil Muskie, ki je sicer poljskega rodu, demokratski podpredsedniški kandidat. V tem letu je bil predsedniški kandidat Hubert H. tlumphrey, ki ga je za las premagal Richard M. Nixon. Nekaj časa v letu 1972 je bil Muskie predsedniški kandidat, a njegov poskus se je izjalovil. je imel nedavni uradni podpis sporazuma Jugoslavija EGS v Beogradu. Slovesnost je bila v sredo. 2. aprila, v Beogradu, ko sta na sedežu Zveznega izvršnega sveta sporazum podpisala za SFRJ zunanji minister Vrhovec, za EGS pa italijanski zunanji minister Ruffini (Italija ima namreč v tem ča-su6 predsedstvo ministrskega sveta EGS. Ob tej svečanosti sta oba podpisnika posebej podčrtala veliki pomen novega sporazuma, ki bo Jugoslaviji gotovo odprl nove možnosti za gospodarski razvoj. Ruffini in Vrhovec pa sta se tudi zaustavila ob izvajanju Osimskih. sporazumov in posebej ob načrtu za ustanovitev proste industrijske cone na meji med državama. S tem pa bo treba verjetno še počakati, saj bodo morali — tudi zaradi stališč prizadetega prebivalstva — vprašanje še bolje proučiti z obeh strani. (Dalje prihodnjič) Senatorji obeh strank soglašajo, da ne bo imel Muskie nobenih posebnih težav, ko ga bodo zasliševali člani senata, preden ga sprejmejo kot novega tajnika za zunanje zadeve. Nekateri menijo, da se je Carter odločil za Muskieja prav zaradi tega. Ako bi imenoval Carter koga \ drugega, manj znanega politika ali strokovnjaka, bi bilo zasliševanje v senatu osredotočeno na celotno Carterjevo zunanjo politiko, kar predsednik očitno ni hotel. Na sinočnji tiskovni konferenci v Beli hiši, ki jo je prenašala ameriška televizija, je rekel Carter, da je razumel in odobril vzrok, zakaj je Cyrus Vance podal ostavko. Vance je nasprotoval namreč uporabi sile v Iranu in tudi v drugih delih sveta. Predsednik je tudi obsodil obnašanje nekaterih iranskih voditeljev k,i so sodelovali pri gnusnem razkazovanju trupel ameriških vojakov, ki so umrli v neuspelem posegu pretekli teden. Carter je poudaril, da bo nadaljeval s prizadevanji za vrnitev vseh talcev. Napetost v Iranu je na višku. Iranska vojska je v izrednem stanju in je že povzročila nekaj neljubih pripetljajev. Ker trdijo razni iranski voditelji, da je še nekaj ameriških vojakov v Iranu in da pripravljajo ZDA nove napade, streljajo iranski vojaki in vojaška letala na ljudi,, ki se jim zdijo sumljivi. Neko iransko vojaško leta--lo je streljalo na oboroženo skupino ljudi in jih 40 ubilo. Kasneje so izvedeli, da so bile žrtve napada pripadniki revolucionarne straže. Sinoči je pa v Teheranu vojaško letalo obkrožilo mesto in zbudilo prebivalce baje zato, ker je nekdo poročal, da je v bližini Homeinijeve rezidence neznan helikopter. Helikopterja seveda ni bilo. ------o------ Ford fifotor Co, rudi posluje z ogromno finančno izgubo! DETROIT, Micin — Predstavniki Ford Motor Co. so sporočili, da je ta druga naj-večja ameriška izdelovalka avtomobilov poslovala z izgubo 164 milijonov dolarjev v zadnjem četrtletju. Poznavalci avtomobilske industrije niso pričakovali take izgube za družbo Ford. Dejansko je bila Fordova izguba v tem četrtletju kar 473 milijonov dolarjev. Izven Združenih držav si je pa Ford prislužil kar 309 milijonov dolarjev. Brez tega u-speha v tujini bi bila Fordova izguba slična tisti, ki jo je utrpela Chrysler Corp. Predstavniki Forda so tudi priznali, da se bodo te izgube nadaljevale tekom leta in da je težko predvidevati, kdaj sc bodo finančne razmere izboljšale. Iz Clevelanda in okolice KOROTAN vabi— Pevski zbor Korotan bo priredil svoj pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju v soboto, 3. maja. ob 7.30 zvečer. Vstopnice so po $3.50 in se dobe pri članih zbora, naprodaj bodo tudi pri vhodu na večer koncerta. Raznašalca iščemo— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za okolico E. 179 St. do E. 185 St. (Brian Ave., Brazil Rd., East Paru, Edgerton, Harland, Neff Rd. in Schenely Ave.). Prav tako iščemo raznašalca za okolico Neff Rd., Shawnee, Kewanee, Mohican, Chickasaw, Underwood, E. 197 St. in E. 200 St. Oglasile se v upravi AD na 6117 St. Clair ali pa kličite tel. 431-0628. Slovenska družinska maša— V nedeljo, 4. maja, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu ob 10.30 dopoldne slovenska družinska maša. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo pri cerkvi, sv. Vida bo imelo svoje mesečno skupno sv. obhajilo v nedeljo, 4. maja pri sv. maši ob 8. uri zjutraj, popoldne ob 1.30 pa redni sestanek v društveni sobi fare sv. Vida. Vse članice so vabljene. Srebrna poroka— G. Frank in ga. Anica Che-mas bosta praznovala 25. obletnico poroke jutri, v četrtek, 1. maja. Darovala sta v ta namen $20 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Preselila sta se od 6612 St. Clair Ave. na 1025 E. 62 St. Srebr-noporočencema iskrene čestitke in ves božji blagoslov na nadaljnji skupni poti! Praznovanje obletnice— V nedeljo, 4. maja, bo praznovala Podružnica št. 41. Slovenske ženske zveze svojo 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete ob , 10.30 dopoldne; nato pa z obedom v SDD na Waterloo Rd. Članice uodo počastile “Mati leta”, ki je letos ga. Amelia Oswald. Vstopnice so še na razpolago in lahko pokličite Val Fortuna na 531-5191 ali pa Cecili jo Wolf na 261-0436. Rojstni dan— Danes praznuje svoj 91. rojstni dan ga. Louise Čebular. Njena družina jo je presenetila s posebno zabavo. Ga. Čebular ima 5 otrok, 13 vnukov in .14 pravnukov. Naročena je na naš list več kot 60 let. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Okreva na domu— Znani rojak John Alden (Alič) se je vrnil domov iz bolnice. Pred dobrim mesecem ga je zadela ^rčna kap. Okreva na domu na 253 E. 151 St. / Clevelandu. VREME Oblačno danes z možnostjo manjših krajevnih neviht. Naj višja temperatura okoli 58 F. Delno oblačno jutri in nekaj toplejše. Naj višja temperatura okoli 63 F. KMERISKA DOMOVINA, APRIL 30, 1080 Ameriška Domovina VI/1* I/ ICr/1' V— ISO n »r 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. Program simpozija v spomin Jerneju Kopitarju (1780 — 1980) NORTHWESTERN UNIVERSITY EVANSTON, ILL. The Forum Room, Northwestern Library Sreda, 14. maja 1980 7:00 — 9:00 zvečer * > L: can a.Y- Otvoritev simpozija (dr. Henry R. Cooper, Northvestern Univ.). Predavata: dr. Rado L. Lenček (Columbia Univ.) in dr. Jože Pogačnik (Univerza v Novem Sadu)’. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio It No. 51 Wed., April 30, 1980 četrtek, 15. maja 1980 9:00 — 12:15 dopoldne Predavajo: dr. Eric P. Hamp (The Univ. of Chicago), dr. Milan Fryščak (New York Univr), dr. Henry R. Cooper (Northwestern Univ.), dr. Kenneth E. Nayor (The Ohio State Univ.), in dr. Hanna Orzechowska (Univerza v Varšavi). 2:30 — 7:00 popoldne Ob 200-letnici rojstva Jerneja Kopitarja Oddelki za slovanske jezike štirih ameriških univerz, Northwestern, Columbia, University of Illinois, in University of Chicago, prirejajo 14.-15. maja letos spominski simpozij, posvečen dvestoletnici rojstva velikega slovenskega slavista, Jerneja Kopitarja (1780-1844). Mednarodni simpozij pod geslom: TO HONOR JERNEJ KOPITAR, je finančno podprla največja ameriška zvezna kulturna ustanova NATIONAL' ENDOWMENT FOR THE HUMANITIES: vršil se bo na Northwestern University v Evanstonu (lil.), pod pokroviteljstvom omenjenih štirih univerz. Na programu so predavanja vodilnih znanstvenikov specialistov, ki se ukvarjajo s preučevanjem zgodovine slavistike, ameriških, slovenskih in srbskih iz Jugoslavije, in od drugod. Program konference objavljamo na drugem mestu. 7 V posvetitev spomina na (življenjsko delo Jerneja Kopitarja objavljamo spominski članek dr. R. L. Lenčka, profesorja slovanskih jezikov na Kolumbijski univerzi, o Kopitarju — posredniku med Vzhodom in Zahodom. JERNEJ KOPITAR - POSREDNIK MED VZHODOM IN ZAHODOM Osebnosti, ki so se zavestno iztrgale iz ožine domače stvarnosti, se nad vsemi domačimi obzorji vsidrale v svetovne kulturne/ tokove, in s svojim delom plodile širše kulturne ravnine, a jih pri vsem tem tujina ni pogoltnila, so pri malih narodih gotovo maloštevilne, a prav zato zanje reprezentativnejše. Takjh osebnosti med Slovenci ni bilo dosti. V slovstvu' poznamo 2a. čas do pred sto leti pavzaprav le dve: Pri-jmoža Trubarja in Jerneja Kopitarja. Oba .sta s svojim delovanjem v tujini — Trubar predvsem v Urachu. Kopitar na Dunaju — vstopila v kulturni tok svojega časa, ga. napeljevala, iz tujine domov na Sip vensko, in usmerjala še daljeTia Balkan: Trubar protestantsko zavzetost za nove književnosti, Kopitar znanstveno- jezikoslovno romantiko. In če je šlo vplivno poslanstvo Trubarja samo v eno smer, cd Zahoda proti Vzhodu, je Kopitar na Dunaju bik več kot četrt stoletja pravi transformator med obema poloma tedanjega sveta, ki sta si bila tedaj še dokaj tuja. Prav Kopitarjeva osebnost prvič v naši preteklosti simbolično pooseblja poslanstvo, ki ga s širšega kulturno-poli-tičnega gledanja prevzema obrobni slovenski narod poldrugega milijona ljudi med Vzhodom in Zahodom. Letos poteka 150 let, odkar se . je Jernej Kopitar — za Cehcm Josefom Dobrovskyro gotovo najpomembnejši med utemeljitelji slovanske filologije — na Dunaju seznanil s Srbcm Vukom Stefanovičem Karadžičem in ga pritegnil 'v svoje slovstveno-kulturne načrte. Postal ie njegov pobudnik, učitelj in pomočnik. Če danes Vuka prištevamo' med najpomemb- nejše južnoslovanske filologe in če nam velja za ustvarite-Ija modernega srbsko-hrvat- skega književnega jezika, je to Vuk postal po zaslugi Slovenca Jerneja Kopitarja. In v nasprotni smeri: Če skušamo razumeti, odkod po zahodni Evropi zanimanje za južne Slovane, njihovo kulturo,. še zlasti za njihovo narodno epiko, zanimanje, ki ima svoje začetke v Goetheju in Herderju, se srečamo zopet z Jernejem Kopitarjem, ki je iz dunajske dvorne knjižnice prvi sistematično propagiral srbsko narodno pesem in v znanstvenih poročilih k Vukovim zbirkam šilil njihovo slavo v svetu. Ko je Jernej Kopitar odšel iz Zoisovega razsvetljenskega kroga v Ljubljani — bilo je to leta 1808 — se je na Dunaju njegov svet na široko razmahnil. Z Zoisovo pomočjo, a še bolj na lastno pest, si osemindvajsetletni Kopi tar tedaj razprede široko mrežo osebnih poznanstev z nekaterimi najvidnejšimi predstavniki kulturnega ustvarjanja na vzhodu in zahodu. V tem času Kopitar dozoreva v izrazitega romantika — filologa, ki mu je narodna pesem naj višja estetska vrednota. Veruje vanjo kot v mit, čudežno stvaritev božanskega pevca - naroda. Tako v istem času verujejo v narodno pesem Goethe, Herder, Brenta-no in brata Grimm in to vero deli z njimi tudi Kopitar. Pod Goethejevim in Herder-jevim vplivom je njegovo oko uprto na vzhod, tja nekam v bližino zemlje, kjer je rastla Homerjeva pesem. Pod istim vplivom Kopitar sam išče in poizveduje za pesmijo, ki bi po svoji prvinskosti in pristnosti lahko tekmovala s Ho- Predavajo: dr. Pavle Ivic (Redni član Srbske akademije 'znanosti, Beograd), dr. Thomas Butler (Univ. of Wisconsin, Madison), dr. Biljana Sljivič-šimšič (Univ. of Illinois), dr. Olga Nedeljkovič (Univ. of. Illinois), dr. Benjamin Stolz (Univ. of Michigan), dr. Jože Toporišič (Univerza'v Ljubljani), dr. Sergio Bonazza (Univerza v Neaplju). Vsi slovenski izobraženci vljudno vabljeni. Vstopnine ni. mer jem. Zdaj je Kopitar izrazit in odločen zapadnjak, navdušen učenec nemške znanosti širokega evropskega racionalizma in dalj nji predhodnik sodobnega iskanja vezi med srbsko-hrvatsko na-, rodno epiko in homersko tradicijo. V decembru 1813 je Jernej Kopitar odkril, kot pravimo, Vuka Karadžiča. Kot uradni cenzor članka o padcu prve Karadžordževe Srbije Turkom v roke (1812), je spoznal sedem let mlajšega Vuka, ki je kot navdušen Srb napisal ta članek za neko dunajsko glasilo. Ko je Kopitar Vuka še osebno spoznal — in vemo, da ga je sam iskal na stanovanju — kot pristnega človeka iz ljudstva, ga je začel takoj'povpraševati po srbskih narodnih pesmih. Vemo, da je Kopitar že prej iskal zvez, da bi dobil človeka, ki bi mu zapisoval srbsko narodno blago. Vemo tudi, da se je Kopitar sam od vsega začetka bivanja na Dunaju navduševal za srbsko narodno pesem. V Vuku je sedaj našel moža. ki je nosil v svojem spominu na stotine tega blaga. Po Kopitarjevih navodilih je Vuk začel zapisovati te in druge narodne pesmi in do februarja prihodnjega leta mu jih je že predložil v cenzuro za celo zbirko. Navdušenje, s katerim je Kopitar spremlj al priprave za tisk prve Vukove zbirke, je najlepše vidno iz korespondence in iz knjižnih napovedi, s katerimi je Kopitar ■pripravljal pot zbirki. Rojakoma Zupanu in Zoisu \ Ljubljano je najprej sporočil veselo novico o “pesmas na-rodnas”, kot je.zapisal v svoji makaronski latinščini, in v “Wiener Allgemeine Litera-turzeitung” je napovedal: “V tisku je zbirka srbskih narodnih pesmi, ki bo gotovo presenetila ves i literarni svet.” S tem naznanilom je Kopitar že začel tudi s propagiranjem slave srbsko-hrvatske narodne poezije sploh. In da ne bi prevaril pričakovanj, se je nad vse tudi sam potrudil, da bi čim prej izšla .Vukova zbirka in da bi bile v njej le res naj lepše pesmi. Sam jih je zbral 108 in še ko je bila knjiga v tiskarni, je na vseh straneh opozarjal na njen izid. Zlasti mu je šlo za to, da bi zanjo zvedela tudi evropska literarna javnost. Dva nemška pesnika in nekega danskega slovstvenika — tako priča korespondenca — je zainteresiral za izdajo in ko je bil od julija 1814 do februarja 1815 na uradnem potovanju po zahodnoevropskih prestolicah, v glavnem v Parizu, tudi verjetno ni držal križem rok. Vukovo delo je bilo Kopitarjevo poslanstvo. Po povratku na Dunaj je izšla Vukova “Mala prosto-narodna slaveno-serbska pje-snarica”, Hotel ji je sam posvetiti obširno oceno, a dobro se je zavedal, da bi stvar le pridobila, če bi to delo opravil kak vidnejši znanstvenik tistega časa. Primernejšega človeka bi mu tedaj usoda ne mogla poslati na pot, kot mu ga je poslala v osebi kasselskega knjižničarja, znanega nemškega romantika — Jakoba Grimma, ki se je ta čas s svojim bratom Viljemom že proslavil s prvim zvezkom zbirke nemških pravljic, “Kinder und Hausmaerchen”. Kopitar je seznanil Vuka z Jakobom Grimmom in vsi trije so odslej ostali v plodnem stiku. Jakob Grimm je torej za “Wiener Allgemeine Lite-raturzeitung” napisal znano oceno Vukove prve zbirke, kar je bil za Goethejevo o-znako in prevodom “Hasana-ginice” drugi evropski glas o srbski epiki. Kopitar je med tem znova nagovarjal Vuka k zapisovanju in to k vestnejšemu zapisovanju. Kopitarjeva znanstvena tankovestnost meri že na pravo današnjo narodopisno kritičnost, s kakršno je treba obravnavati narodno blago. Kopitar je zahteval od Vuka pristnejših narodn h pesmi, kajti spoznal je, da Vukova roka popravlja narodni verz. Prvi med evropskimi poznavalci gradiva je Kopitar ugotovil, da so dotlej znane južnoslovanske narodne pesmi, 'na primer one v znanem Kačičevem “Razgovoru ugodnem”, v Fortiso-vem “Viaggio in Dalmazia" in prve Vukove —- nepristne, popravljane in nategovane na umetno pesemsko shematiko. Z novimi pesmimi je želel presenetiti svet in pokazati pravi obraz lepote, ki so jo na .zahodu občudovali po “su-rogatnih” tekstih. Čisto go- tovo je treba videti v tem iskanju pravega obraza južnoslovanske narodne epike narodopisno kritičnost, ki sega daleč preko romantike že v začetek znanstveno-kritič-nega narodopisja. Istočasno koč Vuk nabira pesmi za drugo zbirko, < pk Kopitar pripravlja nemški prevod cele prve Vukove “Pjesnarice”. Ta prevod je dobesedni in filološko zanesljiv. Sredi leta 1815 ga pošlje z izvodom tiskane “Pjesnarice” samemu Goetheju, katerega bi rad tako povabil k nadaljnjim prevodom, ki bi v širšem literarnem svetu proslavili srbsko narodno pesem in Vukovo delo. Kot vemo, Goethe tega Kopitarjevega pričakovanja ni izpolnil. Ko je v zgodnji jeseni 1815 Vuk prinesel iz Srema na Dunaj novo zbirko narodnih pesmi, je Kopitar že hitel, da jasno opozori na novo zbirko ter ji pridobi naročnikov. Nekaj dunajskih literarnih revij je prineslo napoved knjige in ko je že v novembru istega leta izšla druga Vukova “Pje-snarica”, je Kopitar to pot sam napisal o njej obsežno poročilo tako spretno in s ta- kim poznanjem predmeta, da so ga literarni zgodovinarji dolgo p r i p i s o vali Jakobu Grimmu. Kopitarjevo avtorstvo je bilo dokazano šele sto let kasneje. • •- Ta Kopitarjeva recenzija je bila prva temeljita študija o šrbsko-hrvatski epiki. Napisana je bila s takšnim nenavadnim poznanjem predmeta, kakršnega je v tem času mogel imeti le Kopitar, ki se je s srbsko-hrvatsko narodno pesmijo pečal že od leta 1809. Kakor je iz te ocene razvidno, je bila namenjena le deloma Srbom, da bi budi la med njimi ljubezen do novega knjižnega jezika in pesmi. Posvečena je bila predvsem evropskemu literarnemu svetu, da bi ga prepričala o enakovrednosti južnoslovanske narodne poezije z narodnimi pesmimi drugih narodov. Znanosti pa je prinašala sijajno nakazano misel o pogojih, sredi katerih je poganjala južnoslovanska e-pika, v čemer je Kopitar vsaj za, sto let prehitel geografska in e t n o 1 o ška raziskovanj a Srba Jovana Cvijiča in Slovenca Matija Murka. R. L. L. Beseda iz naroda... Sinka so dobili! MILWAUKEE, Wis. —. Tomiju Rozina in njegovi ženi Janine roj. Sij an se je v ponedeljek, 21 aprila, rodil krepak sinko-prvorojenec, ki je razveselil svoje starše in vse domače. Tako sta France in Marica Rozina postala stara starša. Vsem želimo zdravja in sreče ter izrekamo iskrene čestitke! -----o----- Iz newyorske prosvete i “VODA” Težko smo jih pričakovali. Lani niso prišli in smo jih pogrešali. Pisali smo jim, da pridejo, čeprav nam nič novega ne pokažejo. Naj bi ponovili eno ali drugo stvar . . . Zadovoljni bomo, da jih bomo zopet videli in slišali. Niso mogli priti. Letos so prišli. Dan je bil čudovito lep! In čudovito lepoto slovenske besede, petja in igre so nam dali naši mladi prijatelji, kanadski Slovenci. Malo so zamudil in smo se že bali, da se jim je kaj med potjo pripetilo. Obred v cerkvi je bil že končan in pro-svetarji so že napolnili dvorano. Vedeli so, kdo bo na sporedu, in so nestrpno čakali začetka. Naši mladi fantje so stali zunaj na cesti in u-porno držali dva prostora za parkiranje. Vse je lahko, ako vsakdo ve, kaj mora storiti in to tudi stori! Na srečo je bil pri roki profesor Nielsen. Nameraval je pokazati prosvetarjem med odmorom na svoji televiziji program, ki ga je dajala na Veliko nedeljo postaja CBS o velikonočnem obredu v naši cerkvi. Spremenili smo spored in dali to točko za uvod. Medtem so Kanadčani uredili oder in se pripravili, da nastopijo. Ko so ugasnili luči, je dvorana napeto čakala. Njihov vodja Vilko Čekuta je mojster prvega reda. Izvirno besedilo je skrajšal in pobral iz njega najvažnejše stvari tako, da 'celota ni prav-nič trpela, v besedilo je vtaknil pevske točke. Pesmi je sam zložil in uglasbila sta jih Silva in Marjan Kolarič, ki sta tudi spremljala z glasbo dogajanja na odru. Pred mnogimi leti sem videl “Vodo” v Sloveniji. Zdi se mi, da je “Voda” v priredbi Vilka Čekute boljša in brez dvoma učinkovitejša. Čast Vilku Čeku ti, Silvi in Marjanu Kolariču za nad vse uspelo delo! Iz neznatnih pripomočkov naredi Čekuta duhovito scenerijo, iz tukaj rojenih slovenskih fantov in deklet naredi izvrstne igralce in pogumne pevce. Njihova slovenščina je boljša kakor tistih, ki so se rodili v Sloveniji in hodili tam v šole. Večkrat sem se vprašal, kako je kaj takega mogoče doseči. Pred let je bil med nami ob obisku Kanadčanov gost i:: Ljubljane. Nikakor ni mogel verjeti, da so ti mladi ljudi e rojeni zunaj slovenske domovine in da je mnogi niso še nikoli videli. Kako je to mogoče? Odgovor je samo eden' velik idealizem, požrtvovalnost, predanost, neprecenljive žrtve voditelja in igralcev in končno čarovniška moč gospoda Čekute. Še vedno' jih vidim v duhu na odru: občinskega tajnika, ki je kos vsakemu poklicnemu igralcu, robata župana, prikupna gluhca in jecljavca, nerodnega kmečkega fanta Tinčeta, prebrisanega Ameri-kanca in uradnega poštarja, čudoviti deklici Anko in Ka-trico, pohlevno županovo ženo in oholo odločno kmetico Hribarico. Čekuta je vsako vlogo zamislil, izdelal in izpeljal. Zvedel sem, da bo arhitekt Kregar pisal o predstavi v Fairfieldu in strokovno ocenil igranje. Ker je on gotovo večji veščak na tem polju, bom pristavil samo še tole: Newyorske prosvetarje je odlično igranje, petje in lepo izgovarjanje tako prevzelo, da so z dolgim ploskanjem pokazali svojo hvalo in odc-bravanje. Ker na urah ne pobiramo vstopnine, smo med odmorom pobirali prostovoljne prispevke za kritje stroškov potovanja naših dragih Kanadčanov. Potem ko je bilo že vsega konec, in so se prvi prosve-tarji začeli odpravljati domov, je stopil k meni starejši newyorški Slovenec, ki je že več let v pokoju in ki prav gotovo ne živi v izobilju materialnih sredstev in denarja, ter mi rekel: “Saj sem že dal, ko ste p°' hirali. Toda tile fantje in dekleta so igrali in peli tako lepo, da sva z ženo razumela vsako besedo, tudi peto. Vzemite še teh pet dolarjev. V ec ne morem dati, toda ta skupina zasluži, da jo podpremo vsi po svojih močeh.” Ali naj kaj pristavim? • • • Ko bi bili vsi Slovenci v A-meriki in Kanadi taki, kakor je ta mož, bi slovenska stvar še dolgo živela v Ameriki. 4 II V torek, 22. t. m., smo sprejeli na letališču Kennedy novega župnika naše cerkve P-Roberta Mazovca. Od dolg6 vožnje in neprespane noči je bil tako utrujen, da smo £a nagnali spat in p. Richard ga je odpeljal v župnišče. Zvedeli smo, da bo naš se' danji župnik p. Richard R°' gan prevzel faro sv. Štefana v Chicagu in dobil za pomočnika p. Bena Korbiča. Fari/ sv. Štefana se obeta lepa bodočnost. Oba gospoda sta vneta pospeševalca slovenskih obredov in slovenskih tradicij. P. Robert bo prevzel far° 8. maja. Dva dni zatem, F’ maja, bo farni dan in na tem dnevu se bomo poslovili ocl‘ sedanjega župnika p. Richarda in sprejeli v svojo sredo novega župnika p. Roberta. Zdaj je prilika, da pokaže-mo, da ni samo dovolj biti za faro, ampak tudi s faro živeti in farno cerkev obiskovati- ■ - lil Tistim, ki še vedno nosij0 ; v srcu pokojnega nadškof3 Sheena, veljajo te-le besede-Njegova najbolj priljubijo na pesem je bila: Lovely Lady dressed in blue — teach me how to pray. . God was just your little Boy — and yoh know the way- Jaz sem to prevedel: Ljubka Gospa v modri obleki — pouči me, kako moliti. Bog je bil tvoj mali Sinko in ti veš, kako storiti. Dr. Z. Kalan izhašihTrst Toronto, Ont. — SpoštoV" ni g. urednik! Hvala za 0PD min, da nam poteče naroč11 na za A.D. Zato prilag311^ ček za eno leto, kar je ve ^ naj bo v podporo listu. 2 fc pimi pozdravi! Družina J. PlatncJ * Athens, N.Y. — Prilag^' vam naročnino za leto 1^, List prejemam letos še kar ^ redu in mislim, da so se i2^ bili samo 3 izvodi v let0® njem letu in ti v začetku F j ta. S spoštovanjem! Peter Gerkman Pittsburgh, Pa. — PošiU^ vi nakazilo za $30 za obno* * * * v| naročnine za nadaljnje Ostanek je dar listu. Za branje se zah valju j evi vs*- ^ pri uredništvu ter vsem pisnikom! Vse skupaj Pa lepše pozdravljavi, kakor nai' tm di bralce in rojake. Ostan srečni! Maria in Louise Slaipah Chicago, 111. — Spoštova'1^ uredništvo Ameriške vine! Ker še ne vem, če b° ^ doma, ko mi bo potekla ^. ročnina, zato vam že vnaPr , pošiljam ček. Želim vam srečo v izdajanju AmePs Domovine! Metoda Fischingef MSimiSKA OTMtmNK, APRIC SO, 1918' Prvenstvene dolžnost! pa se vcepljajo v okviru druži) Moram priznati in pohvaliti, da je v naših narodnostnih na« binah, ki so po razmeroma dolgi dobi še o tale dobro ohranjer izrazito karakteristična njih ljubezen in spoštovanje vredn lepega in složnega družinskega življenja. To smatram za ze važno! Iz slovenskega Toronta rabi prostora, da se more razviti, da ne postane deklama-tor, ki stoji na mestu. “Voda” v Slovenskem domu Navadno v Slovenskem domu ne teče voda. Pri roki imajo kaj bolj močnega, v kaki lepši barvi.Zadnjo soboto, 12. aprila 1980, je pa “pritekla” voda v dom. “Napeljali” so jo igralci Slovenskega gledališča, pod spretnim vodstvom g. Vilkota Cekuta, ki že 25 let vodi to gledališče, vzgaja v njem mlade in starejše igralce, ne samo kot igralce, da znajo stopiti pred publiko in na odru lepo izgovarjati slovenski jezik. S tem delom v igralcih tudi gradi slovensko zavest in ljubezen do slovenskega izvora. Med slovenskim občinstvom v Torontu pa vzdržuje tradicijo slovenskega dra-matskega udejstvovanja. Tako g. V. Čekuta letos zaključuje že 25. sezono igranja, dela in prizadevanja, vse iz,, ljubezni do slovenstva. Za to sezono je Slovensko gledališče postavilo na oder Slovenskega doma ljudsko komedijo s petjem, ki jo je napisal Jože Vombergar in ji dal naslov: VODA. Dramatik Joža Vombergar živi v Argentini in je za to priliko napisal nekaj misli in podatkov o nastanku te komedije, ki je bila ponovno igrana na slovenskih odrih' in je vedno žela samo uspehe, privabljala obilico smeha in zdravega razvedrila. Tako je bilo tudi v soboto v Slovenskem domu. Čeprav je bilo malo oglaše-vano in se je zdelo, da je komaj znano, se je v dvorani doma zbralo kar lepo število gledalcev. Drugi dan namreč, v nedeljo, 13. aprila, je bila igra ponovljena v dvorani B r e z m adežne s čudodelno svetinjo. Prišla je tudi v dvorano Marije Pomagaj in sicer 27. aprila 1980, zvečer. Kakor je povedalo vabilo (gledališki list), je Slovensko gledališče pripravilo “Vodo” na pobudo Lige slovenski?! Amerikancev, Inc. Odersko priredbo je imel na skrbi g. 1 Vilko Čekuta. Enakp tudi besedilo za glasbene vložke in režijo. Glasbeno opremo pa sta pripravila in izvajala Silvi in Marjan Kolarič. Igranje, petje in glasba, vse je pokazalo, da je bilo v prire-itev vloženega obilo truda, mnogo ljubezni do slovenske besede in izgovarjave. Nastopili so: Janez Mesec, Marjanca Kuk, Slavica Ficko, Lojzka Babi^,, Steve Vinčec, Pavel Antolin/ Andrej Stražar, Nevenka Stajan, Janez Križan, Stavko Bajc, Marko Por, Tone Črepinšek, Ema Dolinar, Betty Dolinar, Anica Demšar, Helena Stražar, Pavel in Jenni Kolarič. Posebnost tega dramatske-ga nastopa je brez dvoma v tem, da so vsi igralci rojeni izven Slovenije. Slovenščine so se učili pri očetu in materi, v slovenski šoli, v--slovenski cerkvi in so jo slišali na slovenskih prireditvah. Toda vse to jim je dalo samo nekako podlago, na katero je. mogel graditi g. V. Čekuta, ko je igralce poučeval in so gradili sami, ko so ga ubogali in se učili. < Tako je Slovensko gledališče postalo tudi šola slovenskega jezika. Zapisati smem, da je bil uspeh te šole nadvse zadovoljiv. Jezik so obvladali tako, da jim je mogloy občinstvo — staro in mlado -— slediti z užitkom. Ne mislim opisovati posamezne igralce in njih kreacije., Režiser pozna ljudi in je res izbral samo take, da je iz njih mogel ustvariti odgovarjajoče karakterje. Videli smo lahko, da je med našimi mladimi mnogo igralskih talentov in to res dobrih. Škoda, da Slovenski dom nima oderskih naprav, zato se v njim igra težje pripravi in izvede, ker je vse zasilno in ne dovolj prostorno. Igralec Kljub majhnemu igralnemu prostoru pa so režiser in igralci dobro reševali zadevo in je končno le “pritekla voda”, ki so jo vsi tako v Suhem dolu in oni v dvorani s hvaležnostjo sprejeli. Aplavz iz dvorane je sproti spremljal igralce in jim dopovedoval, da so uspeli. Občinstvo je bilo* vsem hvaležno za prijeten večer. Da bi nas kmalu spet povabili! Por. Ob 35-letnici komunistične diktature ii. Kakšne gospodarske reforme bi bile potrebne v Sloveniji? * Gospod arska politika bi morala biti ' predvsem, pozitivna in ne negativna. Gotovi kritiki so mnenja namreč, da bi bilo'potreba odpraviti celo vrsto postopkov, zakonov, gospodarskih oblik itd. Demokratska pozitivna gospodarska politika bi bila predvsem, v tem, da se energično pospešujejo panoge, ki so bile celih 35 let zapostavljene in za-virane. Na prvem mestu je to svoboden kmet in rokodelec. Ta dva sektorja sta trpela naj-večje krivice in zapostavljanja. Kmetom je treba zmanjšati davke in razne druge dajatve, jim omogočiti cenene kredite za stroje in melijori-zacijo zemlje, dovoliti nakup dodatne zemlje tudi do 100 ha in to predvsem v gorskih predelih, zboljšati lokalne ceste in slično. Slovenski kmet je bil tako zanemarjen, da se je njegovo število skrčilo na približno 20% od vsega prebivalstva. Veliko hribovskih vasi je bilo popolnoma opuščenih, čeprav bi nudile obstoj vsaj pod pametnimi pogoji. Ne pozabimo, da so hribovske vasi velike važnosti za Slovence, ne samo med kako vojno (gverila), ampak tudi radi zdravega prebivalstva. Veliko dobrih Slovencev, morda najboljših, je prišlo prav iz hrb bovskih vasi. . Rokodelcem, malim tovarnarjem, trgovcem v domači in zunanji trgovini, bi bilo treba dati svobodne roke in kredite, da delujejo v skladu z gospodarsko politiko, ki jo bo določila republika Slovenija, ta politika bi morala izražati celokupen naroden interes, Jasno pa je, da bodo morali vsi ti podjetniki plačevati primerne davke. Kaj pa samoupravna podjetja, kakršna jih imajo v današnji Sloveniji. Naj pokažejo, če znajo živeti brez privilegijev, ki jih imajo sedaj na vsakem koraku. V drugih državah je tudi več državnih podjetij; v Franciji na primer Renault. Toda oblast je zelo previdna, da jim daje iste možnosti, kot jih imajo privatna podjetja in nič več. Demokratsko zadružništvo bi moralo biti tudi bolj razvito, -kajti ta gospodarska o-blika bo morda, rešila veliko gospodarskih, socialnih in političnih problemov, ki obstojajo danes , na svetu. V Franciji, Španiji in Angliji zadružni sektor gospodarstva raste najhitreje. Ker je zadružništvo najbolj človeško, uravnovešena in or-ganicna rešitev gospodarskega udejstvovanja, ga kritizirajo tako komunisti kot skrajno desničarski kapitalisti. Morda je ta kritika obeh eks- tremov znak, iia je demokratično zadru žništvo najbolj zdrava oblika gospodarskega življenja. 1 * Vsa ta razglabljanja so do gotove mere teoretična. Ena. stvar je gotova, ko bo v Sloveniji ponovno zasijala politična svoboda in, bodo imeli pluralističen političen sistem, potem bodo obstajale najmanj štiri stranke:'liberalna, krščansko-demokratska, socialistična in komunistična. Na periodičnih (vsakih 4 ali 5 let) volitvah bo vsaka stranka predložila svoj gospodarski in političen program. Tista, ki bo izvolj ena, bo izvajala svojega. Edino tak sistem je pravičen, pravilen in končno najbolj uspešen. Jasen dokaz temu je, da so prav zahodne demokracije svobodne in tudi gospodarsko najbolj uspešne. ❖ Predno zaključim, bi se dotaknil še verjetno najbolj perečega problema, ki obstoja danes v Sloveniji in ki je neposredna posledica komunistične diktature. Leta 1978 je bilo v Sloveniji okoli 30,000 rojstev, smrti pa približno 18,000; dejanski s narastek prebivalstva torej 12,000 na leto. Istočasno sodijo, da j.e^ bilo leta 1978 okrog 20,000 splavov. To je žalostna bilanca in to predvsem zato, ker v Sloveniji primanjkuje delovne sile. Vsako leto se priseli v Slovenijo 5,000 do 10,000 ljudi iz južnih predelov Jugoslavije. Vsi izgledi so, da se bo Slovenija še naprej gospodarsko razvijala, zaradi svojega gospodarsko in politično-stra-teškega položaja in zaradi izredne pridnosti slovenskega človeka. V manj kot 100 letih bo gospodarski razvoj verjetno dosegel tako stopnjo, da bo o-mogočal življenje v Sloveniji 200 ljudem na kv. kilometer. To je približno še enkrat več kot sedaj, toda še daleč pod gostoto, ki. jo imajo Holandska, Anglija, Belgija, Švica ali Zahodna Nemčija. Lahko mirno rečemo (jasno, če ne bo atomske vojne), da bo imela Slovenija čez 100 let vsaj 4 milijone prebivalcev. Vprašanje je, koliko teh bo slovenskega rodu? Če bo komunistična diktatura nadaljevala s svojo dosedanjo politiko, potem se je bati za Slovenijo. Samo nekaj misli! Nujno bi morali zmanjšati splave vsaj na polovico. (Lepše bi bilo, ako bi jih popolnoma odpravili! Ur.) Skoraj ena tretjina ljudi je v Sloveniji samskih. Z visokim samskim davkom, ki naj bi .ga uvedla država, bi se jih verjetno vsaj nekaj odločilo, da si ustvarijo družine. Stanovanjska politika bi morala upoštevati in poma- gati družinam. Jasno je, da samo z večanjem naravnega prirastka; niso rešeni vsi problemi. Mladino je treba tako vzgojiti, da ne bo le. materialistična in letala, ko odraste, v Nemčijo ali Švico, samo da zasluži nekaj dolarjev več. Bilanca 35 let vlade komunistične stranke v Sloveniji je želo žalostna in to predvsem na moralnem polju. Komunisti so si nadeli nalogo, da bedo vzgojili iz mladine nekake socialno usmerjene ljudi, ki odklanjajo vero. Kar se materializma tiče, so uspeli, kar se socialnega dela tiče, je pa popoln polom. To opažamo skoraj pri vseh novih emigrantih v Kanadi. Gospodarsko so uspešni, za kako skupno slovensko delo, pa naj bo pobarvano kakorkoli že, nimajo nobenega smisla. Edino kar nam preostane, je, da prosimo Boga, da slovenski narod osvobodi komunistične diktature, ki kvari in zastruplja slovenski narod. Danes se bi dalo še kaj rešiti, čez nekaj let bo morda prepozno. Ne pozabimo, celo mogočni rimski imperij je propadel in to zaradi pokvarje- vadno imajo veliki ljudje, je nosti njenih državljanov, prva — humanizem. T. S. Vladimir Nazor - ———O’".....—— PREDSEDNIK CARTER GOVOR! PREDSTAVNIKOM AMERIŠKIH BRATSKIH ORGANIZACIJ V petek 11. aprila 1980, se je predsednik Carter sestal z nad 250 predstavniki ameriških bratskih organizacij in predstavniki narodnostnih skupin. V naslednjem podajamo glavne misli iz govora predsednika Carterja: Najbolj zanimiv vidik biti predsednik je iz pozicije pred-sednika v Beli hiši pogledati, kako. različne je ameriško ljudstvo, kako se razlikuje ena naselbina od druge in kako različno se odraža družinsko življenje ene etnične skupine od druge, kako različne so ameriške zvezne države in kako se je istočasno v dobi petih ali šestih generacij — ali celo v času. nekaj let —- to različno ameriško ljudstvo spojilo v močno državno skupnost. j ’ Imam probleme in priložnosti, da moram vsak dan — čestokrat vsako-uro — odločati v domačih zadevah in ukrepati v naših odnoaajih s tujimi državami. Svoje odločitve v domačih zadevah opiram na izkušnje v lastnem družinskem življenju; raznolikost ameriškega ljudstva, ki ji ni primere na svetu, pa mi'ogromno pomaga pri odločitvah v zunanji politiki, kajti vse narodnostne skupine v tej deželi so tesno povezane s prijateljstvom in ljubeznijo do svojih narodnih sorojakov v rojstni domovini. Vaš obisk Bele hiše kot predstavniki bratskih organizacij, je meni osebno v veliko oporo, ker me spominja na pretekle izkušnje našega ljudstva. Vi osebno, ali vaše družine, vključno moja, ali vaši predniki, ko so prišli v Ameriko, so se počutili odtujeni, morila jih j e.osamljenost in skrb za bodočnost; močno so se počutili še navezane na rojstno domovino, pričakovali pa so pomoči m razumevanja v tujem svetu. Brez ozira kako vplivna in ugledna je bila poprej družina v domačem kraju, ko so prišli v to deželo, so se morali vživeti v novo okolje: tukajšnji način življenja, kako govbriti, kako voliti, kako se sporazumeti s tujimi sosedi, ko so bili nava'jeni v rojstni domovini živeti samo med sebi enakimi rojaki. Ta prehod od novega, neizkušenega naseljenca k samozavestnemu in delavnemu ameriškemu državljanu so čestokrat pomagale utreti bratske organizacije, ker so jih razumeli in so člani bratskih organizacij morali premagati enake težave ob piihodu v novo domovino. Narodnostne skupine v naši deželi so v svojih naselbinah uspešno pripomogle-ohranjati reden tek družinskega življenja v naglo se razvijajoči Ameriki. Naša dežela zopet preživlja hude preizkušnje, ki vsak dan polagajo na tehtnico našo voljo in pogum in našo enotnost. Razumljivo, prva odgovornost je v vsakem posamezniku. Bistveni del našega javnega življenja je priznanje, da je vsak posameznik važna oseba, da ima vsak pravico misliti drugače kot drugi; vsak ima pravico govoriti, se izobraževati, potovati in verovati po svojem prepričanju, ne pa kakor bi drugi narekovali in kakor zahteva in odreja vlada. Frank Strojin umrl GIRARD, O. — V torek, 15. aprila, je v Splošni bolnišnici v mestu St. Catherines, Ont., umrl nenadoma slovenski rojak frank Strojin, v starosti 65 let. ’ Rojen je bil 14. novembra 1914 v vasi Dobrava pri Dobrniču na Dolenjskem, Slovenija, od koder je prišel v Kanado po drugi svetovni vojni, v letu 1948. Zaposlen je bil pri Mestni upravi v mestu Timmins, Ont. Frank Strojin je bil poročen z Anno rojeno Seljak. Za njim žalujejo poleg žene še dve hčerki Anny in Lidija Strojin, v domovini pa sestra Sinezija Strojin ter ostali sorodniki. Pogreb je bil v petek, 18. aprila, s sv. mašo v cerkvi sv. Julijane. Položen je bil k večnemu počitku na pokopališču Viktorija v St. Catheri-nesu, Ont. Pokojnemu Franku naj bo lahka kanadska gruda! - Stanley Selak ------o----- ISKRICE Od mnogih odlik, ki jih na- V dobrih družinah se vsi v družini naučijo lepega sodel vanja, v nesebični medsebojni ljubezni se utrjuje požrtvova nost. Otroci se naučijo spoštovati oblast očeta in matere in : naučijo lepega družinskega reda, četudi se morajo v okvii družine odreči svobodi lastnega odločanja. V dobrih družina so spoštovani in ljubljeni tudi stari starši, kar je v marsikate ameriški družini že zastarela lepa lastnost. Pri tem se spon nim starega izreka, da je oče lahko skrbel za 12 sinov, 12 sine pa ni moglo poskrbeti za enega očeta. Te lastnosti dobrih narodnostnih naselbin naj pametn vlade podpirajo in vzpodbujajo. Globoko sem vam hvaležen za vaše delovanje v preteklost ^za sedanje delovanje in še bolj za to, kar boste storili v bodoč nosti. Zavedajmo se, da enake negotovosti, enaki sunkovb pretresi in nagle spremembe, ki so hudo prizadele prejšn j emigrante — mogoče tudi koga med vami — ko so prvič pri.š! v to deželo, se vsak dan dogajajo še sedaj. Zato me ne skr) bodočnost naše dežele, kajti vsikdar, kadar je Amerika bil enotna in kadar se je vse ameriško ljudstvo združilo v skup nem namenu, nismo nikdar v zgodovini naleteli na ovire, k jih ne bi mogli premagati. ----------o---------- Vesti iz Slovenije VISOKO — V Zadružnem domu na Visokem je bil občinski nastop folklornih skupin. Nastopilo je nad 200 folkloristov iž Podblice, Preddvora, iz kranjske “Save” in “Iskre”, predstavila pa se je tudi domača mladinska in pionirska skupina. Prikazali so gorenjske, belokranjske in štajerske plese. V Sloveniji so umrli: 18. marca: Hrastnik: Dora Halzer; Ilirska Bistrica: Emil Volk; Vransko: Hinko Novak; Koper: Drago-Karel Škerla- vaj; 'Spodnji Hotič pri Litiji: Viktor Škofič. 19. marca: Ljubljana: prof. dr. Ernest Hammer schmidt, Anton Zorc, Marija Križman roj. Podbevšek, Viljem Muc, Albin Zupančič, Antonija Možina; Celje: Darko Mihelič; Bled: Tomaž Svetina; Novo mesto: Anica Vidmar; Notranje Gorice: Alojzij Košir; Kranj: Angela Vreček; Frančiška Škerjanc; Brestanica: Anton Terpinec; Škofljica: Jožefa Turšič. 20. marca: Ljubljana: Jelena Novak roj. Finžgar, Anton Čemažar, Jože Marn; Maribor: Ludvik Pinter; Trbovlje: Jože Fakin; Beričevo: Frančiška Cerar roj. Jurič; Martinja vas: Frančiška Ko-relec roj. Barle, Pavščeva mama; Dravlje: Frančiška Mencej roj. Grum; Žalec: Jože Zakonjšek. 21. marca: Ljubljana: Marija Wajdi, Jožefa Valentič roj. Januš, f ranče Srebot, Nedeljka Šlemic roj. Petrič, Vladi Rustia* Gabrijela Leben roj. Kurečič, Zora Hočevar, Denis Boroje; Kranj: Ivan Česnik; Ribni ca na Dolenjskem: Ivanka N os a n -Gvozdano-vič; Kovorje pri Tržiču: Janez Dežman. ------o----- Ameriška Domovina druži Slovence po vsem ________svetu!_________ CLEVELAND, Ol~ MALI OGLASI FOR SALE Ladies accordion. Light blue and white pearl. 12 shifts. 777-4748. (49-51) MALI OGLASI Beautiful House For Sale Chesterland 8243 Merrie Lair Take 306 to Mulberry, west 1< Lyman to Mary Lane. GA HEAT! 4 bedrm split, lb-acre wooded lot, fireplace built-in, & micro oven, ful basement, $82,900. Transfm red owner will consider a! offers. For appt., Elaine Bui lock, 729-9258. DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971 (X For your problem home roof, porch, steps, paint (ex terior, interior) call 881-0681 anytime. Estimates free. ________________________& Lady needed to do Genera Cleaning for home in Lynd hurst area. — 461-6176. (49-52' ACCORDION FOR SALE Rare button box-type Chro . matic accordion. Very oil Needs repairs. About $600 0; make offer. Call 271-3110 OJ 341-5926. (50-52] GENIUS UPHOLSTERING Your neighborhood upholster er with a complete line o fabrics & naugahyde. Stop li our shop or we will shov samples in your home. 538! St. Clair Ave. 391-4694. BASEMENT SALE Kitchen utensils, dishes drapes, linens, some furniture tools & raise. Th.-Fr.-Sa. a 1137 E. i72 St. in Cleveland. STANOVANJE V NAJEM Odda se novo, lepo stanova nje s 3 spalnicami in garaže v zidani hiši. Blizu sv. Kri sline. Kličite 692-2831. (51-52] IZVRSTNA ENODRUŽINSKA s 3 ali 4 spalnicami in ve liko kuhinjo v Collinwoodi blizu cerkve Marije Vnebov zete, trgovin in šole. Modern; hiša, lahko je opremljena al brez. Lepa klet, ograjen vrt garaža za 1J% avta. Samo res ni kupci! Kličite 761-0251 Hišo morate ogledati! (51-52 OSKRBNIKA IŠČEMO Zakonski par. Slovensf dom na Holmes Ave. Pokli čite go. Sophie Magayne n 943-0645. (51-53 15' year old 3 bedroom spli Huge carpeted family rooH Gorgeous kitchen. Dinin room. 1% batfxs. 2 car ga age. Fruit trees in back yar Walking distance to V.A. ■ St. Joe’s. Call Pete Ropos. Location Realty 531-8788 (5141 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 30, 1920 KANONIK J.J. OMAN: 25 let med clevelandskimi Slovenci Po navadi pride poklic za duhovski stan že v mladih letih. Pri Simnovem Ganu pa ni bilo tako. Ko je Can že imel 21 let, ni še prav nič slutil, da bo kdaj novo mašo pel. Sanjal pa je, kako bo nekoč vodil brzo bežeče lokomotive preko minnesotskih in dakotskih planjav, ker je bil na to pot že usmerjen. Kot triletnega vajenca za strojevbdski poklic pa ga je nekega dne Gospod zagrabil za uho in ga zasukal v drugo smer. V glavo mu je šinila misel, da bi šel v šolo. S potrpežljivo dobrohotnostjo benediktinskega zavoda sv. Janeza Krstnika in z delno pomočjo staršev, ki so morali skrbeti še za deset drugih o-trok, se je Janez vendarle dokopal do svojega zaželenega cilja, čeprav je bil ob koncu svojega šolanja čez glavo obložen z dolgovi, ki jih je še 15 let pozneje popla-čeval. To omenjam zato, da bi se nihče, ki se guli poklicanega, četudi že v poznejših letih, ne izgovarjal: “Je prepozno!” ali pa: “Sem presiro-mašen!” Pogum in neustrašeno za ciljem, četudi ni pare v žepu! Po dolgem trudu in precejšnjem naporu je končno vendarle napočil zaželeni 27. december 1911. Moji dobri starši so bili tedaj še zdravi in razumljivo, tudi zelo veseli. Mati je, odkar pomnim, vedno želela in molila, da bi postal eden njenih številnih o-trok duhovnik. Vsi člani naše družine, razen enega, ki je bil že oženjen in je bival na daljnem zahodu, in dveh, ki sta umrla, so se tisti veseli dan zopet zbrali na očetovem domu. Pet bratov je tvorilo pevski zbor, ki je pod vodstom g. Frančiška Missie prepeval pri slovesni novi maši. “Nekoliko bolj šibko je bilo petje,” mi je po maši g. dr. Ivan Seliškar šepnil na uho. ' To sem tudi sam čutil. Toda šlo je le in ko smo prišli iz cerkve, se je zglasilo skoraj več sorodnikov, kakor je ljudi v Minnesoti. Nikdar se sorodstvo tako daleč ne raztegne kakor ravno ob novi maši. Do štiriindvajsetega kolena vsi trdijo, da so v sorodu. Vsi hočejo osebnega blagoslova in drugih pozornosti. Minuli so božični prazniki, ■ minula je nova maša in z njo vred tudi vsi hozana klici. Že drugi dan po novi maši sem prejel pismo te-le vsebine: “You are hereby appointed to be assistant to Rev. Bartholomew Ponikvar, at St Vitus church in Cleveland, O. Bring Your papers of ordination along and report for duty on Jan. 6th. The Rt. Rev. Bishop bids me to congratulate You on Your ordination to the priesthood and sends You his episcopal blessing. — Very sincerely yours in Christ, William Scu-len, Chancellor.” Kratko povedano, pomeni: Imenovan si za kaplana k Sv. Vidu in za pomočnika preč. g. Jerneju Ponikvarju. Glej, da boš 6. januarja na mestu! To pismo me je znova nemalo pretreslo. Kaplan, to; se sliši nekam resno. Ko pokažem pismo domačim, se je pričel veliki petek. Mati je tarnala in jokala, ker moram tako daleč od doma. Oče je resno predse gledal in molčal. Vsi ostali pa so se na videz kazali mirne, četudi se jim ni popolnoma posrečilo. Ali se spominjate, kako je bilo, ko ste se poslavljali od doma, od starega kraja? Tudi jaz sem se tedaj poslavljal od “starega kraja”. Dne 3. januarja, takoj popoldne, so naložili mojo skromno prtljago na sani. Konji so že nestrpno čakali, ker je mraz še vedno hudo pritiskal. Še enkrat poljubim jokajočo mater, še enkrat stisnem očetu, bratom in sestram roko, potem se pa za vedno poslovim od očetove hiše, v kateri sem prebil srečno mladost. Pot do naj bližje železniške postaje se vleče kakih osem milj. Ob treh popoldne ima priti vlak. Na postajo smo še pravočasno dospeli. “Vozni listek do Clevelanda, prqsim!” Železniški uradnik me je pogledal, kakor da me ni razumel, zato je ponovil: “Do Clevelanda?” “Da, prosim!” “Pa si se daleč namenil?” “Moram, ker me tja kliče dolžnost in predstojniki.” “Misliš, da boš tam zadovoljen?” “Upam, da bom,” odgovorim kratko. Ob takih prili- GRDINOVA POGREBNA ZAVODA I GRDINO! 1M3 East M St 17§lt Laka Škot« ».|v