Q%£)om NO. 202 /Ikieri$k/i Domovim National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 21, 1963 SLOVCNIAN MORNING N6WSPAPGB STEV. LXI — VOL. LX! Titovi časnikarji niso odnehali v propagandi Vztrajno navajajo razloge za Titov obisk m niegovo povabilo v Belo hišo. v CLEVELAND, O. — Titovim časnikarjem ameriškega porek-io ne moremo odrekati vztraj-n°sti pri zasledovanju ciljev, ^av do zadnjega dne so iskali razloge, zakaj naj bi bil Titov °frr,k blagoslov za Kennedyja. Pri tem so prišli na čudovite ideje. Trdili so na primer, da bo Kennedy dobil priliko, da bo 0cT Tita zvedel, kaj Hruščev flaisli o Kennedyju. — Dvomi-*0, da bi Hruščev kaj takega Povedal Titu, saj ga ne smatra 2a sebi ravnega, ampak samo za Navadnega komunističnega vo-^’telja. Sicer pa še ni znan slu-čaj, da bi komunist zaupno pripovedoval kapitalistu o svojih tovariših. “Poglobil se bo prepad med Titom in kitajskimi komuni-S*T” — Prazno upanje! Tisti, ^i go ustvarili prepad, so bili kitajski komunisti, ki ga tudi Poglabljajo, dočim Tito zmeraj čaka, da bo Peiping prišel k Pameti in obnovil staro tovarišijo. Kennedy je dobil priliko, da aprejme Tita kot sebi enakega, -ajti Tito ima “globok vpliv” samo na srednjo Evropo, j'T'pak tudi na razvoj rusko-1 tajskega spora. — Vpliv na prednjo Evropo mora biti res giobok”. Po-rdhodu tovariša ftruščeva je prišel samo Kadar 12 Pudapešte na obisk v Beo-T’ad, drugih tovarišev ni bilo, T*3 še Radarjev obisk je bil do-S°vorjen pred obiskom Hru-seeva. ^ Satelitske države bodo dobile aPetita, da pridejo na obisk Novi grobovi Gromiko: Napredka vT^iogi! o mižanju Cyril Maver ta,„A„rt,ih »fthoitOnal tok®¥ P'®'1® V V soboto zjutraj je v Geauga j fjR2nŠSi!6!!T1 OiHjQT'E! SSKSlS Community bolnišnici umrl 81' ----- let stari Cyril Maver z 8484 y zahodnih diplomatskih; WASHINGTON, D.C. — Fi-Summmer Rd., Chardon, doma' krogih ugibajo, Če ne tiči nančni tajnik Dillon je napra-v Žužemberku, od koder je pri-j za pesimistično izjavo ru-,vil zakonu o znižanju davkov šel pred 64 leti. Delal je v Bar-1 matic Products do upokojitve pred 11 leti. Njegova žena Ca-j roline je umrla 1. 1935, sin Alvin! pa 1. 1962. Zapušča hčere Čarobno Anžur, Josephine Krajec in HOME 1E SESTAVIL NOVO VLADO VELIKE BRITANIJE Zunanji minister lord Home, ki ga je kraljica Elizabeta pretekli petek na predlog odstopivšega ministrskega predsednika Macmillana imenovala za novega predsednika vlade, je uspel združiti strankine sile v novi vladi. Trdijo, da je konservativna stranka v javnosti z njegovim imenovanjem utrpela izgubo. skega zunanjega ministra prav slabo uslugo z izjavo, da V'2Čja sprememba V sovjet- je treba poriniti zakon O davč-ski zunanji politiki do Za- ni reformi na stran in dati pred- nost zakonu o znižanju davkov. To je razburilo vise liberalne se-PRESTWICK, Vel. Brit. — natorje, senator Douglas je pa Angelo Maver, dva vnuka in Sovjetski zunanji minister An- pjillonu povedal kar naravnost, pet pravnukov. Brata Anton in|drej Gromiko se je tu ustavil dela Kennedyjeva admini-Joseph sta umrla. V starem'za kratek čas, da so njegovo le- stracija z zakonskimi predlogi w , kraju ima še živo sestro Micko!tal° napolnili z gorivom. V tem samo čisto propagando za svojo za eno leto, dokler ne bodo volitve prihodnjo jesen poka-Kuhel Bil je član Društva sv 1 času je v razgovoru s časnikar- korist. ! zale, kam se je britanska javnost odločila. Na predlog Vida št. 25 KSKJ in Društva'Ji trdil, da se pogajanja med Med tem gre sen Byrd svojo j ostarelega in bolnega Macmillana je kraljica Elizabeta Svetega Imena pri St. Mary’s!Sovjetsko zvezo in zahodnimi' ot Kot ^n aI imenovala za novega predsednika vlade dosedanjega zu- „ nwri™,, nm-n Pncrrph hr,1'Silami ne premaknejo nikamor _____________ ______t______„ : nanjega ministra lorda Home, škotskega aristokrata. Prvič LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija je dobila v soboto novega predsednika vlade in vodnika dežele vsaj i Iz Clevelanda in okolice premaknejo in da so ta trenutno v stanju, “ki ne bi moglo biti slabše”. I finačnega odbora bo zaslišal o- j koli 150 interesentov, nekaj se v tem stoletju se je zgodilo, da je bil na čelo britanske vlade imenovan član zgornjega doma. Proti imenovanju nikdarIzraziTo tem M ^‘“’na^de' ' B'- ------------ ga Grom,ko je b,l posebno kr,-1 dn||ta ticen v pogledu vprašanja ra-,r zorožitve, kjer da nosi “vse. Bivši vplivni senator John-breme Sovjetska zveza”, in v son je postal podpredsednik, Glavni tekmec Home-a Richard A. Butler, ki je vodil via- stokracije odmaknjena in gleda do v času Macmillanove bolez- na njo delno kot na nekak ne-ni, dokler ni ta odstopil, je pre- potrebni preostanek stare dobe, _______________ _____7 ___ _ _ _ vzel mesto zunanjega ministra kot nekak okras pri velikih dr- vprašanju Zahodnega Berlina,' sena!°r Kerr je umrl, senator in bo tako za Home-om prvi v žavnih svečanostih, ki bi ga bilo treba spremeniti Mansfield nima veljave pri vladi, kot je bil to v vladi Mac- Lord Home je star 60 let in se po ruskem predlogu v “neod- Byrdu. Byrd torej lahko gospo- millana. Vodstvo gospodarstva je kot zunanji minister kar do-visno državo”, kar bi seveda po- dari po svoje, saj ga sedaj ne dežele je dal Home svojemu na- bro izkazal. Ima več desetletij menilo umik zavezniških čet. (podpirajo samo republikanski mestniku v zunanjem ministr- politične skušnje, vendar je bil Zahodni diplomatski k r o g i sena*orB’ arnPak tudi liberald stvu 47 let staremu Edwardu v javnosti do zadnjega malo priznavajo da v obeh teh dveh me^ demokratskimi. Posebno Heathu, ki se je izkazal v raz- znan. Sedaj, ko je prevzel vod v Chardonu, Ohio. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9.30 iz Zakraj-skovega pogreb, zavoda v cerkev sv Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. Louis Brodnick Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 52 let stari Louis Brodnick z 1901 E. 171 St. Zapustil je ženo Betty, roj. Massey, sinova Louisa in Thomasa, hčer Mary Lou, brata Johna in Josepha ter sestro Frances Brodnick. Pokojni je bil član Društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo dopoldne ob de- ni bilo " nobene- se žene Proti. zak<>nu senator govorih za sprejem Vel. Brita- stv0 vlade, se bo odpovedal se n na Kalvarijo. ^ napredka, vendar kažejo na Gore> ker §a ie menda Kenne- nije v Evropski skupni trg, če- svojemu visokemu naslovu, da Charles Wahl sporazum o končanju jedrskih dyjeva administracija hotela prav v tem zaradi nastopa De bo mogel kandidirati kot posla- V četrtek ponoči je umrl preskusov inna resolucijo sPravhi ob kredit med njegovi- Gaulla ni uspel. (nec in tako priti v parlament. 87 let stari Charles Wahl z 909 ^ združenih narodov o prepovedi v°Bvci. j j Reginald Maulding, ki so ga Kandidiral bo pri nadomestnih Addison Rd. v Highiand View; rabe jedrskega orožja v vesolju.' Glavna nevarnost tiči v ti- skušali spraviti na čelo vlade’volitvah 7. novembra in dotlej bolnišnici, doma na ^Madžar-j Veči godi, da je Gromikova stih 150 interesentih, ki hočejo zlasti, mlajši konservativci, je bi rad odložil zasedanje parla- skem. Zapustil je hčer Ello izjaVa bolj taktičnega 'značaja, biti zaslišani. Ni izključeno, da ’ ostal finančni minister in bo menta. ki bi se moral sicer se- Wood v New Yorku. Pogreb bo ker dejansko na svoji sedanji bo administracija hotela izva- igral v novi vladi brez dvoma j stati 29. oktobra. jutri o'3 tHo iz Grdinovega po- p0tj y združene države in v jati nanje pritisk, naj se umak- važno vlogo. To velja tudi za' o------- f.r-eb'-.ZaVT0r7j.nauEj62^Su V Cer Združene narode ni dosegel no- nejo, kar bo naravno še bolj tretjega glavnega tekmeca j Zcicltljc VCStl kev sv. Vida ob devetih, nato benega uspeha Ne izključujejo razburilo večino članov senat- Home-a lorda Hailshama, mini-na pokopališče. inv Washington.” — Apetit že aJo, toda ne morejo računati podpore, zato ne silijo ravno b[-eč v Ameriko. Bojijo se, da 1 Jim v tem slučaju Moskva ^ Ognila pomoč. Tito ne igra r* tej igri političnih sil nobe-ne vloge. Časnikarji so namignili na vdU®? 2animivost. Vsi so po- bivr ab’ dug°sTavija ne d0- ne 3 Ve^ oct Amerike ne vojaške j , Svilne podpore, “pač pa se jjT*0 zS0di, da bo Tito dobil Kof3'' Porn°či za Skoplje.” — bit' Se V^> hočejo titovci izra-i ' l7koPljansko katastrofo, da pore^0 ■^'mertjke nove P°d- po^^de povedano: pri u- Prib ■' PoctPor za Skoplje, ki so Vse a^e tn še prihajajo od Tisf3 .SVeta> vlada pravi nered. sPr ^ ^rtve potresa, ki so dosti £ecje ne> so si že nabrale kar Uj ne P°dpore. Od takega sta-dal ^ koruPcije in škan- nn+0V Pred°lga. To vemo že iz P“ /S„a V,D=ta«W. ki je ^ ecl Par leti. Turška vlada pregnala 1460 kadetov iz vojaških šol ANKARA, Tur. — Turška pa tudi nemožnosti, da je pri- nega finančnega odbora. .stra za znanost. šlo do kake spremembe v poli- _______o______ ! ^ ostalem je Home obdržal tiki Moskve do Zahoda. To se | ^ . , S I J, H* L 1 Macmillanovo vlado skero nebo jasnejše pokazalo šele v na- ffOtlCSM I spremenjeno, slednjih dneh. Kdor ve za naslov Jamesa Odmev javnosti -------------——---------Dorsaka, ki je živel svoj čas na Javnost je z zanimanjem sle- vlada je izgnala iz vojaških šol ! Pregnani kadetje bodo čisto Whitcomb Ave. v Clevelandu, dila razvoju vladne krize in 1,460 kadetov, ki so se udeležili 1 gotovo šli v opozicijske stran- zadnjega upora. Pač pa jim je dala priliko, da se vpišejo na univerze. Dogodek je značilen v toliko, ker stoji Turčija pred občinskimi volitvami, koalicijska vlada pa pred krizo. ke, ki so jim že obljubile, da jim bodo izposlovale vrnitev v kadetnice. Tako bodo turški vo- Velik obnovitveni načrt— Mestna načrtna komisija je objavila načrt za obnovo mestnega predela med Memorial Shoreway in Train Ave. ter med W. 25 in W. 58 St. Izvedba načrta naj bi stala okoli 31 milijonov. Žalostno sporočilo— G. Božo Pust z 1204 E. 60 St. je dobil sporočilo, da mu je 8. oktobra letos umrl v Ljubljani 88 let stari oče Franc Pust, bivši mestni tesarski mojster. Pokopali so ga na pokopališču v Stepanji vasi. Poleg omenjenega je tu zapustil še svakinjo go. Ivo Terškan na 21 E. 220 St., doma pa ženo, dve hčeri in pet sinov. — V torek, 29. oktobra, ob 7.30 zj. bo v cerkvi sv. Vida za pokojnega sv. maša. ‘LOK” odpotoval na razstavo— Člani u m e t n i š kega kluba “LOK”, kipar France Gorše in slikarja Jože Vodlan ter Miro Zupančič so danes odpotovali v New York s svojimi deli, da pripravijo dvorano in uredijo svojo razstavo, ki se bo pričela 1. povembra. Kdo je izgubil očala— Pred Kollandrovo pot. pisarno so bila najdena moška očala. Kdor jih je izgubil, jih lahko tam dobi. ^adušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi Karmelske Matere Božje v Wickliffu sv. maša za pok. Antona Stusek ob 12. obletnici smrti. naj ga sporoči na pogreb, zavod njenemu razpletu. Bila je men-i A. Grdina, 1064 E. 62 St., Cie- da to najostrejša kriza te vrste ( veland 3, Ohio. — Oseba, ki je v tem stoletju. Postavitev lorda| sporočila informacijo na prvo na čelo konservativne stranke jaški krogi še bolj zamešani v 1 obvestilo, je prošena, da to sto- in vlade je nekaj nenavadnega,! WASHINGTON, D. C. — Na At-politiko kot so že, seveda na ; ri znova, ker je bilo njeno spo- to se je zgodilo v tem stoletju' MIAMI, Fla. — Kubanska viada jc vključila na tisoče mož in žena, mladih in starih, v ‘rdeče brigade,’ ki bodo pospravljale v pokrajinah, kjer je divjal hurikan Flora. Pomanjkanje hrane, ki jc bila v času divjanja Flore znižana na polovico detedanjega uradnega obroka, je še vedno enako občutno. škodo dežele. ročilo po nesreči izgubljeno. prvič. Javnost je od visoke ari- Nekaj značilnih podrobnosti o Titovem obisku v Washingtoriu CLEVELAND, O. — Če bi j Ravno tako je bil Kennedy hoteli posneti podrobnejše po- rezerviran pri kosilu. Iz previd- bil Večina pod javnim nadzorom žeiikoli W N vseh bolnišnic v de-nadJ*6 v ^asti ustanov, ki so pod krai °rom zvezne, državnih ali KraJevnih vlad. Vremenski prerok pravi: Matura*70t0pl°' Najvišja tem' ročila o Titovem obisku v Wa-shingtonu, bi jih lahko le pod geslom: Pomanjkanje pogum- nih simpatij do Tita. To se je lahko opazilo kar pri predsedniku Kennedyju samem. Predsednik se je skrbno izogibal vsaki besedi in vsakemu obnašanju, ki bi mu lahko škodovalo v njegovi politiki. Čutil je, da dežela ne mara za jugoslovanskega diktatorja, akoravno ni demonstrirala proti njemu v taki obliki kot pred 6 leti. Fotografi niso ujeli nobenega trenutka, ki bi pokazal, kako se Kennedy rokuje s Titom. Pri skupnih fotografijah je gledal, da ni bil nikoli prav blizu svojemu gostu. Se nasmehi so bili preračunani tako, da ne morejo biti nikomur v spodtiko. Tudi zasebni razgovori med obema so bili zelo malo “zasebni”. Pri njih je bilo zmeraj navzočih več Titovih in Kennedyje-vih sodelavcev, oba politika sta si pa sedela nasproti, kot bi imela poklicna pogajanja in ne zaupne politične pogovore. Vse to smo lahko ugotovili na fotografijah, ki so jih prinesli časopisi iz naše prestolice. nosti je na kosilo povabil ne samo voditelja senatnih demokratov Mansfielda, ampak tudi vodilnega republikanca, ki celo na fotografijah ni mogel zatajiti svojega resnega obraza. Smeha in prisrčnega kramljanja je torej moglo biti pri kosilu le malo. lantiku se je pojavil nov hurikan Ginny, ki se nekaj sto milj od obale pomika proti se veru. Danes zjutraj je prešel rt Hattcras, kjer so se včeraj | bali, da bo zadel na kopno, izdelane vojaške barake, ki le- Le kratek čas potem je Tito RABAT, Mar._______________Abesinski ccsai žijo v Franciji brez vsake rabe, zbolel v Williamsburgu. Časni-za zasilna stanovanja za brez- ki so trdili, da ima napad in-domce v Skoplju. Menda bi v fluence. Zanimiva je pri tem iz-njih našlo začasno zavetišče ka- java našega uradnega sprem-kih 10,000 žrtev skopljanskega Ijevalca in zastopnika državne-potresa. ga tajništva Duke-ja, ki je re- Kennedy je pozval v svojem kel, da Tito ni rabil v Wil-nagovoru pri kosilu Amerikan- liamsburgu nobenih zdravil in ce, naj sprejemajo jugoslovan- da je bil bolj bolan v Washing-skega gosta, kot se spodobi. Zdi tonu kot v Williamsburgu. Duse pa, da v Kaliforniji niso po- ke je dodal, da je Tito prišel iz kazali dosti smisla za ta poziv. Washingtona očitno utrujen. Kennedy je dalje v vseh svojih izjavah iskal zaveznikov za svojo politiko do Tita. Skliceval se je na Trumana in Eisenho-werja in namigaval, da samo posnema njihovo politiko. O-, , . ., A „ j menjal je obiske vidnih Arne- USk:g0’ ak° naPlse "ov Protest Browna pa od neprijetnih Tam se je namreč zgodilo sle- Glavno pa je, influenca je do-1 deče: j segla svoj cilj: osvobodila je Ti- Znani časnikar Drew Pearson ta obveze, da bi šel na tvegani je mislil, da bo Titu napravil izlet v Kalifornijo, guvernerja | se- rikancev pri Titu, ki so zmeraj našli odprta vrata in dobro postrežbo. Takih seveda ni bilo malo: Dulles, Rusk, Stevenson, Freeman, Hodges, da omenimo samo najvažnejše. Torej se je že spodobilo, da sedanji režim povabi Tita na obisk. proti znanemu ustaškemu vodi- Stankov z jugoslovanskim dik-telju Artukoviču in ga objavi, j tatorjem. Artukovič živi sedaj v Kalifor- Tito je v nedeljo dopoldne niji in ima tam dosti prijate- odletel iz Williamsburga narav-ijev v desničarskih in reakcijo-j nost v New York, kjer bo da-narnih krogih. Kmalu potem je nes nadaljeval s programom za prišlo v Kaliforniji do protestov svoj obisk v Ameriki, proti Titu. Ob tej priliki je bilo| Da bo Tito varen pred vsemi na obalah zažganih tudi nekaj' atentati tudi iz zraka, so te dni Tito je menda že med kosi- Titovih slik. Titovi nasprotniki dobili vsi pilotje na zračnih li- lom omenil, da ga boli glava, so grozili Titu, ako bi prišel | nijah navodila, da ne smejo le- Kennedy mu je ponudil pomoč tja na obisk. Koliko je vse to v tati v bližini prog, ki jih bo dik-| osebnega zdravnika, Tito se je zvezi, ne vemo. Lahko si pa mi- tator rabil pri svojih potova-' pa za ponudbo zahvalil. Pa so|slimo, da ti dogodki niso mogli njih. Pilotom bodo kar sproti j mu vkljub temu poslali neikaj zdravil zoper glavobol in prehlad. Kennedy je dalje Titu ponudil stare ameriško tovarniško biti všeč kalifornijskemu gu- dajali potrebne podatke in na-vernerju Brownu, ki je bil v vodila. Podobne pozornosti je Jugoslaviji Titov gost in je Ti-'bil 1. 1959 deležen tudi Kruta povabil k sebi. ščev. Ilaile Selasije skuša tu posredovati za končanje sovražnosti med Marokom in Alžirija. Na poti sem je alžirski zunu nji minister, vendar izgledi za sklenitev premirja trenutno niso posebno ugodni. Alžirija upa še vedno, da utegne z orožjem izboljšati svoj položaj za zeleno mizo. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Danes bo glavna skupščina glasovala o predlogu Albanije, naj glavna skupščna ZN prizna za zakonito zastopnico v ZN vlado v Pcipingu namesto nacionalne vlade, ki ima svoj sedež na Formozi. Napovedujejo, da bo predlog zavrnjen nekako v istem razmerju kot jc hi! lani. SAIGON, J. Viet. — Včeraj je bataljon rdečih gverilcev prizadejal vladnim četam v področju Mckongovc delte južno od tod v dolgem času najhujše izgube. Vladne čete imajo 42 mrtvih in 85 ranjenih, med tem ko naj bi rdeči izgubili do največ 30 mož. Med ranjenimi jc tudi 13 ameriških vojakov. -------n----- — V državi New Mexico je devet narodnih parkov. V bolnišnici— G. Steve Marolt z 19314 Mu-skoka Ave. je v Euclid Glen-ville bolnišnici, soba št. 916. O-biski so dovoljeni. Nov odbor— Štajerski klub je na svojem občnem zboru 5. oktobra 1963 izbral za prihodnje poslovno leto sledeči odbor: predsed. Jože Zelenik, podpredsed. Karl Kovač, taj. Mirko Antloga, 6516 St. Clair Ave., HE 1-3500, blag. Ivan Novak, gosp. Stane Kodrin; odborniki: Štefan Re- žonja, Lojze Kodrič, Vinko Rozman, Franc Sinček, Tone Meglič; nadzor. Jože Melaher, Rozi Jaklič, Karl Fajs; razsodišče: Franjo Fujs, Janez Vinkler, Milan Goršek. ikupni poziv— Kampanja za nabirko Skupni ooziv, ki se je začela pretekli Ponedeljek, je dosegla šele $5,-450,000 od postavljenega cilja HS,258.000. Kljub temu, da je •io konca le še štiri dni, upajo voelniki kampanje doseči postavljeni cilj. Astronavti bodo morali biti tudi mehaniki WASHINGTON, D. C. — NASA je sklenila, da bodo morali imeti vsi astronavti tudi nekaj prakse v delih, ki jih opravljajo navadni mehaniki. V svoje gondole bodo namreč spravili ne samo nekatere rezervne dele, ki jih bo treba montirati v slučaju sile, ampak tudi orodje za nujna popravila. Pouk pa ne bo tako enostaven, astronavti se bodo namreč gibali v prostoru, kjer vsaka stvar visi v zraku in nič ne more nikamor pasti. Zato so inženirji kar v zadregi, kako naj organizirajo tečaj za praktičen pouk, ki se ga bodo morali udeleževati vsi sedanji in bodoči astronavti. /laiERlSM gOalOVIMA ein'st. Clair Ave. — HEnder»on 1-0628 — Cleveland 8, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Linited States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 202 Mon., Oct. 21, 1963 ho tam kandidiral, Kennedyja je pa ta položaj izrinil iz središča domačega političnega odra, kar mu mora biti dvakrat zoperno. Za nameček si je nakopal na glavo še Titov obisk, ki je skušal na vse načine zmanjšati njegov pomen. Če je državno tajništvo omejilo Titovo bivanje v naši prestolici točno na pet ur in 45 minut ali 345 minut in to celo objavilo, je s tem samo hotelo povdariti, da komunističnega gosta ne mara niti minute več. Ni pa važno, koliko minut je bil Tito v Washingtonu. Važno je, da ga je Kennedy sprejel. To mu bodo šteli v zlo protikomunisti in ne minut, odmerjenih za sprejem. edina in slavna slo. VENSKA MISIJONSKA POKRAJINA V 19. STO. LETJU. V TEM DELU DEŽELE SO DELOVALI TUDI MISIJONARJI PIRC, MRAK IN LAVTIŽAR. Kennedy v zagatah Na predsednika Kennedyja se je navalilo zadnjih par tednov toliko zagat, da se iz njih ne vidi, kar ga naravno ovira pri izvajanju njegove politike. Izvoz pšenice je postal zanj trd oreh, ne gospodarski, ampak političen. Osebno nima ničesar proti izvozu, toda rad bi zvalil odgovornost za izvoz na druge. Zato je naj-preje skušal vplivati na farmarje in njihove organizacije, naj zahtevajo izvoz. To je dosegel. Zmeraj se bo lahko skliceval, da je izvoz posledica farmarske pobude. Hotel je pa tudi, da senat odobri izvoz. Na ta način je hotel speljati reoublikansko opozicijo na led, da mu ne bi mogla pri volitvah očitati, da je z izvozom podprl komuniste. Svojega cilja ni dosegel. Republikanci so se izmikali vsaki brezpogojni obvezi. Zahtevali so kot pogoj za izvoz ne samo izredno ugodno ceno, ampak tudi politične koncesije. Tega pa Kennedy ne more doseči. Ako hoče prodati pšenico po visoki ceni, se mora odpovedati zahtevi po koncesijah. Ako vztraja na koncesijah, mu jih bo Hruščev dal samo proti primernemu znižanju cene. Katerokoli pot izbere, zmeraj ga bodo nasprotniki lahko napadali. Kennedy je pokazal tudi velike simpatije do načrta, da bi Amerika in Rusija skupno organizirali polet na Luno. Moskva je načrtu odmerila začetkom nekaj prijaznih besedi, pozneje je pa pokazala, da ji ni mnogo do njega. Zato pa je naš Kongres začel kazati rožičke. Znižal je proračun za organizacijo NASA, predstavniški dom je pa celo proti načrtu. Kaj naj sedaj napravi Kennedy s svojimi simpatijami zanj? Tudi zakonski načrt za civilne pravice je prišel v precep. Pododbor pravosodnega odbora predstavniškega doma je vrinil v Kennedyjev zakonski načrt nekaj dodatkov, ki so rdeča ruta za južne konservativne politike obeh strank. Kennedy bi rad dosegel, da bi glavni odbor na lastno pobudo črtal te dodatke. Tako bi bili tudi republikanci odgovorni za črtanje. Republikanci so pa zavohali nevarnost in zahtevajo, naj to kašo poje Kennedyjev brat Robert, ki vodi tajništvo za pravosodje. Robert je moral izjaviti, da administracija ni za dodatke, kar je seveda razburilo zagovornike civilnih pravic in jih pognalo v kritiko Kennedyjevega režima. Mislijo in upajo, da bo ta spor poravnan v kratkem času. Zaenkrat je pa Kennedyju samo v nadlego. V deželi raste tudi nezadovoljnost s Kennedyjevo politiko v Latinski Ameriki. Nezadovoljnost je tudi velika v vodilnih krogih naše federalne administracije. Kennedy namreč zelo rad hitro menja svoje stališče, kar spravlja naše diplomate v neprijeten položaj. Tako je proti volji diplomatov dal $100 milijonov posojila prejšnjemu vojaškemu režimu v Argentini. V republiki Peru je naš poslanik Lob po nalogu administracije ostro nastopil proti vojaškim upornikom, Kennedy je pa potem sklenil kompromis z njimi, poslanika pa odpoklical. V podobnem neprijetnem položaju so bili tudi naši poslaniki v Dominikanski republiki in v republiki Honduras. Svetovali so, kaj naj bo naša politika do teh republik, državno tajništvo je pa ubralo ravno nasprotno pot. Najbolj se jezijo na Kennedyjevo politiko v Južnem Vietnamu. Tam imamo poslaništvo, poveljstvo naših čet in Centralno informacijsko agencijo. Vsak med temi organi naše politike ima svoje mnenje o stanju v Južnem Vietnamu in daje temu primerne nasvete v Washington. Kennedy pa se oklene enkrat enega stališča, enkrat drugega in dtla s tem samo zmedo. Najhujše težave delajo Kennedyju kongresniki in senatorji. Kongres bi bil moral na primer že do 1. julija izglasovati ne samo pooblastilne zakone o federalnem proračunu, ampak tudi nakazilne. Do danes pa ni izglasovanih niti 50', pooblastilnih zakonov. Dolgo število federal nih organov mora zato živeti od mesečnih dvanajstin v okviru lanskega proračuna. Že cele štiri mesece ne vedo, kakšne vsote jim bo Kongres odmeril za letošnji proračun, ki teče že od 1. julija. Kako naj potem sestavljajo predloge za prihodnji proračun, ki se začne 1. julija 1964 in ki ga administracija mora predložiti Kongresu že do konca januarja ? Kongres tudi drugače sabotira vse zakonodajno delo. Čuti se, da celo akcijo vodijo konservativni južni politiki obeh strank in obeh domov, da pokažejo svojo nejevoljo nad zakonskim načrtom za civilne pravice in za znižanje davkov. Do konca leta lahko že štejemo tedne, delo na važnih zakonih pa se ne premakne z mesta. Pri tem pa predsednik ne more Kongresu niti očitati, da je premalo delaven. S takim očitkom bi ubil vsako upanje, da mu bo Kongres letos še kaj izglasoval, kar je politično važno. Pri vsem tem postaja politično življenje zmeraj bolj razgibano. Volivni boj za predsedniške volitve je že pred vrati. Ker Kennedy še ni uradno rekel, da bo kandidiral, se javnost peča samo s trenji v republikanski stranki, kdo vorami (looks) med Gornjim in Huronskim jezerom v Kanado. Potegnili smo do mosta. Povedali smo pobiralcu mostnine, da hočemo videti z mosta slavne zavore in da pridemo na drugem mostu takoj nazaj. Vozili smo prav počasi, da sem lahko razložil, kako v teh zavorah dvigajo ali znižujejo velike ladje, ker je Gornje jezero za 22 čevljev višje kot Huronsko. Skozi te zavore, oziroma vodne stopnice prevozijo ladje več to-naže kot pa skozi Panamski prekop. Ko je leta 1853 Baraga postal škof in dobil meje novega apo-stolskega vikarijata (škofije), si je izbral za škofijski sedež Sault St. Marie (Marijin slap). Misijonar Lavtižar je 1854 to mestece takole opisal: “Mesto je še majhno, kakor večja vas na Kranjskem. Hiše so vse pobeljene zunaj, znotraj pa prelepljene z raznobarvnim papirjem. Prebivalci so Francozi, Irci in Amerikanci. Večinoma katoličani. Indijanci so se morali umakniti. V majhni trdnjavi je 50 vojakov.” To mestece je bilo največje v škofiji. Leta 1866 je Baraga prenesel sedež škofije v Marquette, ker je tisto mesto začelo zaradi bližnjih rudnikov hitro naraščati in imelo večjo in lepšo cerkev, bolj primerno za stolnico. Misijonar Pirc je v Sault St. Marie 1837 postavil cerkev in hišico za duhovnika. To je bila Baragova prva stolnica in škofovska palača. Leta 1860 so Baragi postavili novo enonadstropno hišico. Ta hišica še danes stoji in je v njej sedaj “Baragov muzej”. OPOMBA. — Imena Križna vas, Srednja vas in Krivo drevo so prvotna imena krajev v Baragovi dobi. Angleško, oziroma francosko so to Cross Village. Middle Village in Arbre Croshe. Zadnji dve imeni so pozneje čisto spremenili: Middle Village je danes Good Hart, Arbre Croche pa Harbor Springs. - Za 6-dnev-no slovensko romanje na Baragov grob in druge kraje na tem zemljevidu takoj po Independence Day v juliju 1964 se je priglasilo že za dva polna busa. Sedaj nabiramo priglase za tretji bus. Cena za petkratno prenočišče (po štirje v eni sobi) in vožnja z udobnim hlajenim busom bo okoli $60. Kdaj denar poslati, bo objavljeno po novem letu. Prijave sprejema iz prijaznosti Zulich Agency (IV 1-1387). Baragova škofijska palača v Sault St. Marie služi sedaj za “Baragov muzej” Pri vhodu mali romarji. (Nadaljevanje) V. Marquette je najsevernejša točka, ki smo jo romarji na Baragov grob dosegli. Marquette pa ni severna obmejna točka Baragove dežele. Ta dežela sega še daleč na sever in severo-zapad. Marquette, ki je v seve- rozapadnem delu našega zemljevida, je v resnici v sredini Baragove dežele. Naš zemljevid kaže vzhodni in jugovzhodni del Baragove misijonske pokrajine, kjer so Baraga in drugi veliki slovenski misijonarji v prejšnjem stoletju prvič doživeli izpolnitev hrepenjenja in srečo misijonskega navdušenja. Ti kraji so Krivo drevo, Križna vas, Srednja vas, Bobrov otok, Traverse City in na jugu Velika reka (današnji Grand Rapids). Sault St. Marie je bil prvi sedež novoustanovljene Baragove škofije. Vse te kraje najdemo na naslovnem zemljevidu. Baraga je dospel v Krivo drevo leta 1831, umrl je v Mar-quettu leta 1868. V ta štiri desetletja je treba stisniti slovensko misijonsko zgodovino te dežele. V zgoraj omenjene vasi so prišli v tej dobi naši veliki misijonarji Pirc, Mrak in Lavtižar. Kaj je gnalo Barago in njegove misijonarje v te zapuščene in deloma divje kraje? Nevernik tega vobče ne more razu- Mackinac, to je skozi celo ozko deželo Gornjega Michigana med Gornjim in Michiganskim jezerom, 170, oziroma nad 200 milj. Vsa ta pokrajina je en sam velik gozd in vmes veliko močvirja. Gozdovi so deloma v oskrbi michiganske države, deloma pa pod federalno vlado v Washingtonu. Medvedi, srne, jeleni, li- sice in druge živali se tu počutijo kakor doma. Milijonski tropi vodnih ptic imajo v teh močvirjih svoj raj. Ptič na našem zemljevidu hoče to ponazoriti. Samo dve lepi cesti sta speljani skozi to deželo. Ena po sredi, druga ob Michiganskem jezeru. Ves dopoldan je bilo oblačno. Ko smo zapustili Marquette, je od časa do časa celo nekoliko poškropilo. Ubrali smo srednjo cesto. V začetni dobi Baragovega časa je bija ta dežela povsem brez cest. Ko je jeseni 1835 Pirc prišel v Ameriko in dospel do Sault Ste. Marie, je bil namenjen v misijon La Point ob zapadni južni obali Gornjega jezera. Toda zvedel je, da do spomladi ne bo šla nobena ladja tja. “Po suhem preko močvirij in skozi pragozde pa tudi ni mogel,” piše Baragov zgodovinar dr. Jaklič. In tako je Pirc spremenil načrt in šel v Križno vas. Mi smo pa z lahkoto vozili do 70 milj na uro po lepi srednji cesti skozi zelene gozdove meti. Še vernim je večkrat tež-',in močvirja. Večjih naselbin ni, ko. Močno razlago nam daje če izvzamemo mestece Munis-Baragov dogodek, ko je prvič'ing. Ker smo opazili tu tri kar obiskal domovino in šel v cer-j čedne motele, smo se ustavili in kev, kjer je bil krščen (Dobr- se z lastnikom enega motelov nič). Pri krstnem kamnu je p0-1dogovarjali o eventuelnem pre-kleknil in pol ure molče klečal' n°čišču na velikem romanju in molil. Na ljudi je to tako j prihodnje leto. Drugače so ob vplivalo, da so jokali. Ne bi mo- milj dolgi cesti samo male gel lepše pridigati o vrednosti neznatne restavracije na vsa-sv. krsta, za katerega se je ob kih 10-15 milj. V eni smo se tej priliki Bogu zahvalil. Srečo'ustavili- Cici in Stanonik sta sv. krsta je pa hotel tudi dru-!rekla> da je pancake v Mont-gim prinesti. “Srečen ni, kdor realu za 5 centov cenejši. Rig-srečo uživa sam.” (Simon Gre- ler je pa bil mnenja, da je v gorčič.) Leta 1847 je Baraga šel w a s h i n gtonu pri Marijinem z miisijonaske postaje L’Ansa i “šrajnu” cenejši in boljši. Ko (glej v gornjem levem kotu'smo sPet vozili skozi gozdove, zemljevida) 57 milj, 15 ur hoje ie Pred nami nekaj srn prečka-daleč krstit otroka, ki je bil v,10 cesto- Moji sopotniki so vsi smrtni nevarnosti. K0 je Bara- ’ poskočili in sem mislil, da bodo ga zvedel, da je neki njujorški iz avtomobila poskakali, iče bi novinar to opisal kot izredno imeh čas, bi zavili v državna lo-junaško delo ljubezni, je pri- višča v Germfask, kjer turiste pomnil: “Ne le jaz, vsak kato- cel° vodijo skozi hoste in moč-liški misijonar bb šel ne samo virja’ 'kjer je vse P°lno raznih 57, ampak 570 milj daleč, če na [ divjih živali, ta način pomore eni sami duši Ko smo dospeli v Sault St. doseči večno zveličanje.” , Marie, se je vreme spet zjasni- Na tretji dan našega potova- lo. Tam ravno dovršujejo veli-nja smo hoteli dospeti vsaj do ko Interstate cesto, ki pelje čez Sault Ste. Marie, če ne celo v ogromen most nad slavnimi za- Hiteli smo z mosta, da bi še našli muzej odprt. Ob 5. uri smo bili pri njem. (Glej sliko.) Ta prisrčen Baragov spomenik zelo skrbno ohranjujejo, da ga zob časa ne uničuje. Vse je lepo pobarvano. Pri vhodu in okoli hišic,e košarice s svežimi cvetlicami. Nad vhodom napis “Baragov muzej”. Mala tablica pove, da je odprt do petih. Zamudili smo ga. Pa nismo o-bupali. šli smo na drugo stran ceste k veliki zidani Marijini cerkvi in prosili, če bi lahko govorili z župnikom. Ta prijazni duhovnik je bil najbolj navdušen Baragov častilec, kar smo jih srečalif na naši poti. Je rojen Clevelandčan, Robert J. Monroe. Povdarjal je, kako je ponosen, da je naslednik tako velikega prednika, to je Friderika Barage. “Jaz sem naslednik svetnika,” je nekajkrat ponovil. “Bog varuj, da bi ne prišli sem, ko poromate drugo leto na Baragov grob. Za tisti čas vam prepustim cerkev, da imate v njej pobožnost kakor boste želeli. Tudi sedaj vam gre muzej odpret naša hišna.” In potem smo se fotografirali na stopnišču pred župniščem. jih je delil med svojimi indijanskimi verniki. Poseben viden je zvon neke Baragove cerkvice in velika zemeljska obla, ki jo je naredil Baragov spovednik in svetovalec Father Jacker. In več drugih predmetov. S./:':'-''': ill Otroci so šli na razgledno skalo “Costi Rock’ v St. Ignace. Spodaj je ameriški gozdni velikan Paul Bunyan in njegov vol “Babe”. Od Sault St. Marie do Mackinac, kamor smo se napotili potem, ko smo si ogledali muzej, je samo kakih 60 milj. Prihodnje leto bo tod tekla velika Interstate cesta. Sedaj smo se je samo v nekaterih odsekih posluževali. Ko smo se bližali St. Ignace, so se iz hoste pripo-dili indijanski otroci. Tu smo prvič videli Indijance. Otroci so bili videti čudovito zdravi in izredno lepe rasti. Tudi oblečeni so bili dokaj lepo. Tik pred mestom smo opazili nekako razgledno skalo. (Glej sliko.) Nenavadno lep pokrajinski znak. Drugi dan smo še enkrat šli na ta kraj in moji mladi spremljevalci so vsi plezali na to razgledno goro. Zase sem bil tistega znanega načela: Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. Mladičev seveda o tem ne bi prepričal. Ko so se vrnili, sem jim rekel, da naj bodo veseli, da mame niso tu, ker jih gotovo ne bi pustile gor. Pa so pripovedovali, da je vse močno ograjeno in zelo varno ter da je krasen razgled na jezero in na bližnji zgodovinsko slavni “Otok knjiga Dušna paša. Baragov ke-j Mackinac”, kjer se je večkrat lih, ki mu ga je dal cesar Franc mudil Baraga, najpreje kot mi-Jožef, ko se Baraga po svojem ^ sijonar in pozneje kot škof te škofovskem posvečenju mudil pokrajine. Na otoku niso dovo-na Dunaju. Mali kovinast kri- Ijeni avtomobili in nobeno mo-žec je eden tistih, kakor so mu torno vozilo. Tam so še vedno jih mnogo poslali iz Evrope in v rabi kočije s konjsko vprego. Ljudje hodijo peš in tudi s kolesi se mnogo vozijo. Drugo jutro, četrti dan našega romanja, smo si ogledali to zgodovinsko in turistično zanimivo mestece. Jezuitski misijonarji so tu (in Sault St. Marie) že dobrih dve sto let preje u-stanovili misijonske postojanke. V teh krajih je bil n. pr. tudi pater Izak Jgues, ki so mu mo-havški Indijanci 18. okt. 1648 z bojno sekiro zdrobili glavo v Auriesville v njujorški državi, kamor smo tudi Slovenci že nekajkrat romali. Tu je misijona-ril tudi slavni jezuitski misio-nar in raziskovalec veletoka Mississippi Marquette, po katerem se imenuje mesto z Baragovo prestolico. Umrl je leta 1675 komaj 38 let star. Pokopan je sredi mesteca St. Ignace v takozvanem Marquettskem parku poleg nekdanje cerkve blizu jezera. Cerkev je sedaj spremenjena v muzej marquettske škofije. Mi smo se ustavili na grobu tega slavnega misijonarja in raziskovalca. Muzej smo si Pa ogledali samo skozi okna, ker ni bil odprt. To nam je bilo toliko bolj žal, ker bi želeli od blizu videti sliko sv. Ignacija Lojolskega, ki jo je Baraga naročil pri slikarju Langusu v Ljubljani in ki velja kot ena najlepših Langusovih slik, če ja slika sploh tam. V novi cerkvi na hribu je namreč ni, kakor pravi opomba v dr. Jakličevi knjigi o Baragi na str. 284. St. Ignace je čisto indijansko pobarvan. Vsaka oštarija, vsak hotel, vsaka prodajalna hoče imeti nek indijanski znak, seveda samo za vabo turistom. Dva kraja poleg marquettskega parka pa naj si vseeno turist pO' gleda. Je tam toliko tipično indijanskih spominčkov, da je vredno stopiti notri. Na dvorišču takozvanega “Gradu zakladov” je tudi nekaj zelo zanimivih starih vojnih predmetov, kanoni, sidro in podobno. Iz Zgornjega Michigana v Spodnji Michigan je treba ^i preko jezera. Pri St. Ignace, °' ziroma Mackinac (izgovori Mekino) prideta obe celini najbli' že skupaj. Razdalja čez vodo je samo 4 milje. Do sedaj pred nekaj leti so vsa cestna vozila prepeljavali z ladjami in je to trajalo najmanj 2 uri. Pred leti so pa dozidali za ceno 100 mili' j ono v dolarjev 4 milje dolg most in si v 10 minutah čez. Od tu sedaj ni daleč v Križno vas-(Dalje sledi) father J. Godina Župnik Robert J. Monroe (v sredini) in njegov kaplan Jožef Polakowski pri fari Sv. Marije v Sault St. Marie z malimi romarji. “Baragov muzej” hrani dragocene Baragove predmete. Turistični letaki za Sault St. Marie imajo navadno tudi sliko tega muzeja in kratko zgodovino škofa Barage. Podružnica Baragove zveze v Sault je izdala zelo dober letak o predmetih tega muzeja. V muzeju sta dva križeva pota. Eden je delo Baragovih rok. Skrinja, ki jo je Baraga rabil, ko se je selil iz Saulta v Marquette. Slovenska Vdihih na izredno fsfeo sefo “ • Cleveland, O. — Dramsko društvo NAŠA ZVEZDA vabi vse člane in članice na izredno letno sejo 30. oktobra ob 8. uri zvečer v prostorih Slov. društvenega doma na Recher Ave-» Euclid, Ohio. Rešiti moramo nekaj važnib točk ter skleniti, da gre odbor naprej z delom, da se pospeši prireditev za prihajajočo sezono. Preteklo leto smo želi l^P uspeh, želim, da bi v bodoče skupno delovali in pripravil1 vsako leto vsaj eno prireditev-Frank Segulin, predsed- IZ NAŠIH VRST Hamilton, Ont. — Spoštova g. urednik! Ta mesec bo pol-6 la moja naročnina, kar me sp° manja na nadaljnje plaCl Temu pismu prilagam denarno nakaznico za enoletno narocn no. Težko bi bila brez Ameriške Domovine. Mnenja sem, bi moral biti na ta časopis na^ ročen vsak zaveden Slovenec Slovenka. Iskreno želim, da imeli mnogo sreče in uspe a pri Vašem podjetju. Lepo P°^ zdravi j am Vas in vse citate Je tega lepega lista, Vaša naroc niča Justina Petrovsky F,s. FINŽGAR: STRICI “Možje, možje!” je začel Slasno. Gruntarji so se malomarno 02l’li nanj. “Zini, Vorena,” ga je šču-Va' s komolcem droben kro-•iač, kaj žar. “Možje, nimate prav.” ‘Tako je. Vorena nas bo p°učil, ki mu stoji čebelnjak našega usmiljenja na srenj-skem.” “Koritnik, pošteno sem pro-s'l in srenja mi je dovolila. Ali ne?» “Ne očitaj mu,” je miril -^Plaznik Koritnika. ‘No, Zaplaznik,” je povzel mirno Vorena, “ali nisi ti snubil za Gašperja?” “Sem.” “Torej za moža te je naprosil ta s Podloga, pa si ka-k°r baba. Zakaj ga objedaš?” ‘Če me' naprosi, ali bom re-keI: nočem.” ‘Reci nočem ali hočem, to Je tvoja reč. Možaku pa za-fre, da je eden in isti— tukaj in tamkaj.” ‘Kaj pa mu je rekel čez čast?” se je oglasil gruntar, ki imel dve hčeri, zreli za Rodlog. “šimen ni neumen, če ženi s’na z Lucijo,” je sodil Vorena. ^ar bi se ti ponudil k Bož-r'arju, da bi ti ne bilo treba aa srenjskem ležati,” je za-‘-nvljaj ^rruntar. “Nehaj in pusti Vorena, naj razodene.” ‘Ne bom jaz razodeval, rerok govori: Gorje vam, ki nišo k hiši stavite, vinograd k vinogradu in njivo k njivi sti-kate; Mar ste sami na svetu?” "Kaj se to tiče nas?” ‘Vi ste tisti! Vse na en u,n!” je zrojil krojač. Kajžarji so potrkali s ko-2arci ob mizo, da je krčmar tebuc skrben pristopil k piv-ceni. ‘Tako je!” so pritrjevali 'rojaču dninarski kajžarji. Svet naj se zravna, šimen s 'Mloga je mož.” Mož, mož!” je trkal kro-Jač ob mizo. , On je. Kaj si pa ti, šivan-se je spravil nadenj b°gat gruntar. “Ti, ki ti tvoj bHint orje krt, gnoje pa ptiči l2P°d neba?” krojač je planil pokonci, Prizje je vsekrižem zavrelo, ^ Geta so od peči vlekle z puntar ji, celo kajžarske. Krč-ar Štebuc je mahal z rokami n miril- Toda njegov šušlja-°n*. J6 tonil med vriščem. edaj pa so se odprle duri. ednje je st0pii Podlogar, cat, da se je kar tema Uredila. ^Kot bi odrezal, je vse utih- Mar se bomo spopadli?” ^ upSe^° vpmšal šimen. s Kh, nič, nič. Zbesedili so t,e’ Sarno zbesedili. Beseda je a besedo. Tako mora biti. 1 1 uJŠega dolgega časa kot mrtva krčma.—Kaj bi, oče Financial Secretary John SP*. ’ Treasurer William Pavšek, Sic Benefit Director Frank Doles, 9on, ductor Bastian Trampuš, Sentine Frank Martich, Court Doctor Dr-Carl Opaskar. Meetings are held tn third Wednesday of each month a 8:00 P. M. in St. Mary’s Churcn Hall. In case of sickness contac John Spiiar, 715 E. 159 St, 1-2119. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDV Predsednica Agnes Žagar, pod oredsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar zapisnikarica Mary Filipovič, nad zornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ol 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St MKIIŠTVO SV. ANE. ŠL. 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica lennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 2U, Ohio; te! EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hoffert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Krnic, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, : predsednica Mary Okicki, pod-predSgdnica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24JO., tel. 261-2337, blag. Mary Isltra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Josie Cebuly, Josephine Blatnik, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zv PODRUŽNICA ŠT. J S SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. ""Baraga, 'predsednica Frances Lindič; pocTpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Zu-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Angela Gregorčič. Poročevalka: Frances Lindič. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak in Frances Lindič. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti. J ! PODRUŽNICA ŠT. 25 Sžzj Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik. ; preds. Pauline Stampfel podpredsednica Stella Koporc, tajnica Josephine Golinski, 1036 E. 68 Stjtel. HE 1-6997; blag. Mary Otoničar; zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Molly Deželan. Nadz. odbor: Angela Virant. Antonia Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu' v šoli sv. Vida. članice sprejema-1 mo v mladinski oddelek takoj od SLOVENSKI DOM. ŠT. fi SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St, tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Julia Julyla. Zastopniki za klub društev: John Barkovic, Martin Vogrin, Angela Barkovich. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov. društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Rudolph Pintar; vratar A. Škerl. Zastopnik za klu(3 društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki: vsi'slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SD? n’•posed niča Nettle Xamick. ood oredsednica Anna Zalar, tajnir-Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd HI 2-8036, blagajn. Cecilia Znidai sic, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se viši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. Ameriška bratska zvez® DR. SV. JANEZA KRSTNIK® ŠT. 37 ABZ , , Predsednik Frank Hace, podpre sednik Joseph Čoš, tajnik Cyril K vanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 3324, blagajnik Anton Obreza, pisnikar Joseph Grdina, na^z!,rnj[1 ki Peter Delič, Lillian Železnik Aug. Pintarich. Zastop. za Kiu društev Frank Kačar in Joseph korn. Vratar Matt Avsec. Za Pr gled novih kandidatov vsi s^ove^0 ski zdravniki Seja se vrši vsa tretjo nedeljo v S N. Domu na ^ ' CJair Ave. v sobi št. 2 ob u dopoldne. ___ DANICA ŠT. 13 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich. 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Frances Homovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 2. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley Pervanje podpredsednik Theodore Szende' tajnica in zapisnikarica Jennie Pu-gely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., Lu 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: Henry Pervanja, Helen Tomažič, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v meseci ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard Ave. Slovenska moška zvez« PODRUŽNICA ŠT 3 SMZ Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon IV 1-5658; zapisnikar Martin Valetich. Nadzorniki: Martin Valetich, Frank Dremel in John Majerle; zastopnik za Slovenski Dom na Holmes Avenue: Martin Valetich. Zastopniki za federacijo: Frank M. Perko, Martin Valetich. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6 do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 180?.'-Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 961 E. 67 St., tel. UT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor; Joseph Ponikvar, Louis Erste, John Straus. Zastopniki za federacijo Louis Erste, Math Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecih marec, junij, september in december v SND na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v S.N.D. PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, pod preds. Anton Arko, taj. in blag. F Drobnick, 23001 [van Ave.. tel. RE 1-7045, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor: Frank Jarc, za- stopnika za federacijo; Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvo-rani sv. Kristine na E. 222 St. Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, po.fborštnar Ebner J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tainik-zapisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd., nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nad- Dlt, NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, P° oredsednik Ludvik Prosen, zapis 1- arira Rose Kužnik, hlasajnik •^3r,evc??’mn-Com. and Rec. See. Pauline »ta fel, Chaplain Mary Tekaucic;. tress at Arms Mary Mahne, Sgt. Arms Amelia Dezelan. Picket M Vesel. Financial Record ^ee and Sick Benefit Secretary JoS®P,' ine Stwan, 1016 E. 72 St., EN Auditors: Mary Kolegar, Franc6’ Tavčar, Ursula Unetič. Represen lives for “Klub Društev”: Franc6’ Tavčar. Josephine Stwan. ^ePre?^ne tative to the Conference: Josephi Stwan. Meeting every 1st Wedne -day of the month at SNH Room at 7:30 p.m. General collection held on meeting night at 7 p.m. on the 25th of every month in m lower hall of SNH from 6 p.m-8 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MAUCABEES .r Častni predsednik Thomas Mim ^ predsednik Joseph Babnik, P0^ predsednik Matt Kern, tajnik J° Tavčar, blagajnik Louis Pike, z pisnikar Ivan Babnik. Odborniki ^ otvoritev seje: John Šuštar, Fra • Meserko, Frank Majer, Joseph y1. že, Louis Intihar; reditelj: Subel. Nadzorni odbor: h pan, Carl Stwan in Anthony Zastopnika za Klub društev »N ' Joseph Babnik, John Tavčar. D ^ štvene seje vsako četrto nedeljo Slov’, narodnem domu v starem P slopju, soba 1, spodaj. Urad z^or^cj in uradne ure so vsako soboto 2. do 5. ure popoldne. Woodmen Circle WATERLOO GROVE NO. d- Predsednica Emma Janz, podp sed. J. Lukane, blag. Molly 'Porn^Z|e.’ zapis. Cecelia Wolf, tajnica J- ,:d mencic, 1833 Kapel Drive, Euc 17, O., AN 1-0115; vod. Mary ^o-gell, pom. Mary Markel, P°m;’ , mesit. Antonia Ogrinc, biv. P^f ,lie Ursula Branisel, nadzornice SOP Person, Olga Larsen, Maria Seje so vsako 3. sredo ob osm zvečer v SDD na Waterloo Rm