Mali podjetniki Zadnji kupon za povečali izgubo izlet naročnikov Stran 4 Stran 15 CELJE ■IfhHsHiHa® Za vas smo pripravili odlično ponudbo: VEČ KOT 0 VRST DNEVNO SVEŽIH PURANJI PARIŠKI ZREZEK, SOLAT IZ SOLATNEGA BARA DUŠEN RIŽ, FINA ZELENJAVA Št. 46/ Leto 61 / Celje, 13. junij 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR KUPON ZA STILSKO PREOBRAZBO ■HB SVOBODA JE NAJBOLJ ZAŽELENA STVAB CELJANI S PLESOM POBRALI VEČINO NAGRAD SKRITE ŽELJE: POPOLDNE PRI ŠANK ROCKU KAMENICA PRIPELJAL ŠPOLJARIČA 9770353734020 logodki Subregija na vzhodu Je rojena Včeraj je osem županov Kozjanskega z Obsoteljem, s šmarskega in šentjurskega območja podpisalo pogodbo o ustanovitvi območnega razvojnega partnerstva. To se je zgodilo zaradi tega, ker je to območje manj razviti del Savinjske statistične regije ter zato potrebuje čim več razvojnega denarja. Najprej so sprejeli odločitev o vključitvi v območno razvojno partnerstvo občinski sveti vseh osmih občin; Šentjurja in Dobja, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine, Rogatca, Podčetrtka, Kozjega in Bistrice ob Sotli. V omenjenih občinah namreč opažajo skupne težave, območje je prav tako zaključena zemljepisna, turistična in razvojna celota. Občine so že doslej povezovali razvojni projekti. Za predsednika območnega razvojnega sveta nove su-bregije so izbrali župana Rogatca in poslanca Martina Mikoliča, podpredsednik je šentjurski župan mag. Štefan Tisel. Mikolič je včeraj v nagovoru poudaril, da subregija Kozjanskega z Obsoteljem ne bo protiutež Savinjski statistični regiji, kar je dejal tudi župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič, ki je predsednik sveta savinjske regije. Kidrič je tako povedal, da ostaja včeraj ustanovljena subregija enakovredni partner tako pri usklajevanju kot sofinanciranju regionalnega razvojnega programa. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko ABITURA Podjetje za izobraževanje VIŠJA POKLICNA IN STROKOVNA SOLA ABITURA d.o.o. Celje •PRODAJALEC Vpis vi. in 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA •EKONOMSKI TEHNIK PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli) VPIS BO 14. SEPTEMBRA 2006, OB 16. URI V POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje •KOMERCIALIST ivi stopnja) Informativni dan bo v četrtek, 15.junija 2006 ob 17. uri -POSLOVNI SEKRETAR IVI stopnja) Informativni dan bo v četrtek, 15.junija 2006 ob 18. uri PRIJAVE: ABITURA d.o.o.. Lava 7, Celje Tel.: 03/428 55 30 in 031428 55 32 www.iiovitednik.com dr. Ivan Žagar, ki se je udeležil včerajšnjega podpisovanja v Smoletovi gorci na Sladki Gori, je novo partnerstvo občin Kozjanskega z Obsoteljem pozdravil ter ga označil za razvojni premik. V zvezi z neposrednimi vzpodbudami je omenil, da so te znašale prej 3 milijarde tolarjev. letos 10 milijard, v prihodnje pa bodo v višini kar 25 milijard tolarjev. Tudi s črpanjem evropskih razvojnih sredstev v državi ni več takšnih težav, kot so se pojavljale lani, saj je to zdaj pospešeno, je še poudaril minister. BRANE JERANKO volitve Župan mora biti dober direktor Včeraj je svojo kandidaturo za župana občine Slovenske Konjice napovedal neodvisni kandidat Andrej Tomažič. Pričakuje, da bo njegovo kandidaturo podprlo potrebnih najmanj 200 volilnih upravičencev, saj, kot je poudaril, kandidira v dobrobit občanov in občank. 41-letni Andrej Tomažič je po izobrazbi elektrotehnik, od leta 1998 pa je vodja proizvodnje v podjetju SGAutomo-tive. Poleg tega je že več kot tri desetletja član Prostovoljnega gasilskega društva Slovenske Konjice, ki mu od leta 2002 tudi predseduje. V osnutku programa, ki ga bo dopolnil tako s predlogi občanov kot tudi podjetij, društev in drugih zainteresiranih, je izpostavil predvsem zagotavljanje pogojev, ki bodo prepričala podjetja, da vlagajo v nove proizvodne programe in v razširitev obstoječe proizvodnje v občini. Delovna mesta so namreč temelj socialne varnosti občanov, je poudaril, in primerjal delovanje občine z delovanjem podjetja: brez dobrega vodje ni dobrega podjetja. »Danes mora biti župan dober direktor, da je lahko kos vsem pastem na eni in priložnostim na drugi strani. Imeti občutek in izkušnje za te stvari, je predpogoj za uspešno poslovanje, pa naj si bo podjetja ali občine.« Kaže, da bodo njegovo kandidaturo podprle tri politične stranke: Aktivna Slovenija, Stranka ekoloških gibanj in Slovenska nacionalna stranka. Sicer pa so v konjiški občini doslej potrdili kandidaturo Milana Gorinška (SLS) in Irene Švab Kavčič (NSi). SDS in LDS bi naj v kratkem sporočili svoja kandidata. SDS izbira med Antonom Ofentavškom in Rudolfom Petanom, kandidat LDS pa bo najverjetneje Darko Rataje. MBP Enotni v zmagi Minister za kulturo dr. Vaško Simoniti bo v četrtek v Muzeju novejše zgodovine Celje odprl občasno razstavo Enotni v zmagi. Gre za razstavo, s katero bodo ob 15-letnici osamosvojitve Slovenije predstavih osamosvojitveno vojno leta 1991 na, celjskem območju. Odprtje razstave bo ob 18. uri v prostorih muzeja. BS Nova stranka Pred mesecem dni smo v Sloveniji dobili novo politično stranko, ki je zdaj že registrirana, sedež ima v Celju, imenuje pa se Evropski demokrati Slovenije, s kratico EUDS. Stranka je izšla iz predlanskega neuspešnega poskusa junijske liste, da bi se kot netipično strankarsko gibanje prebila v parlament. V svojem jedru združuje pripadnike različnih nestrankarskih list in gibanj. Prav s tem na bi bila bolj gibanje kot kla sična, zbirokratizirana stran ka. Na čelo stranke se je postavil znani Boris Drevenšek, tudi že neuspešni kandidat za predsednika države. Stranka pravzaprav še nima jasnega programa, je pa ena od sorodnih v zdaj že štirinajstih državah Evropske unije, ki si zastavlja skupen evropski cilj - Evropo kot ohlapno povezavo interesov njenih članic, Evropo brez skupne ustave, Evropo, ki bo ljudi postavljala pred politiko, ki bo omogočala demokratičen nadzor nad političnimi odločitvami. Evropo, slednjič, ki bo z zmanjšanjem birokracije in brez vsiljevane ustavne listine prispevala k decentralizaciji skupnih odločitev, in sicer v interesu državljanov vseh članic. Do strankinega ustanovnega kongresa, ki bo 1. julija v Kozjem, bo po Sloveniji krožil avtobus in predstavljal Plan D. Tako nekako je v petek v Celju program stranke, ki dopušča, da imajo njene podružnice v članicah povsem specifične, samosvoje, potrebam države prilagojene programe, pojasnjeval njen vodja in evropski parlamentarec, Anglež Nigel Farage. Stranka, ki je novinka na slovenskem političnem prizo- rišču, namerava nastopiti že na bližnjih lokalnih volitvah, k uspehu pa naj bi pripomogel strankin avtobus, predelan klasični londonski double decker, ki bo do konca meseca, do ustanovnega kongresa stranke, ki bo 1. julija v Kozjem, krožil po Sloveniji. S tem avtobusom bodo javnosti predstavljali novo stranko, ki slovensko politično prizorišče napada s skupnim sloganom Plan D. D je demokracija, plan pa bomo videli po kongresu v Kozjem in še zlasti po volitvah. Zapišimo le še, da je generalni tajnik stranke, ki ima sedež v Celju, Srečko Škoberne. BRST Včeraj je bila na Sladki Gori podpisana pogodba o ustanovitvi območnega razvojnega partnerstva Kozjanskega z Obsoteljem. Podpisali sojo župani Bistrice ob Sotli, Dobja, Kozjega, Podčetrtka, Šentjurja, Šmaija pri Jelšah, Rogaške Slatine in Rogatca. ■odki Okolje in volitve Na seji Mestnega sveta Velenje naj bi danes imenovali 7-člansko komisijo za ocenitev škode zaradi posledic rudarjenja v občini. V Velenju pravijo, da je rudarjenje vplivalo na komunalno in drugo infrastrukturo, zgodovinske, stanovanjske in druge objekte ter kmetijska zemljišča, dodobra se je spremenila tudi podoba celotne doline. Zaradi rudarjenja so bile znatno prizadete tudi dejavnosti, ki so pomembno vplivale na kakovost življenja v Velenju in okolici. Komisija, ki jo nameravajo ustanoviti, naj bi vodila aktivnosti in postopke s Holdingom slovenske elektrarne (HSE) in tudi z državo o odpravi posledic pridobivanja premoga. V ospredju je seveda vprašanje odškodnin, ki naj bi jih poplačali v HSE oziroma (posledično) velenjskem premo- govniku. O renti so že razmišljali v občini Šoštanj, kjer pa so pred slabim letom predlog umaknili z dnevnega reda. Na tovrstna »odškodninska« razmišljanja so se že odzvali v velenjskem premogovniku. Že pred štirimi leti so namreč z državo sklenili koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine na območju pridobivalnega prostora, katerega površina je dobrih 1.100 hektarjev. Slaba polovica jih je v velenjski, ostalo pa v šoštanjski občini. Na osnovi pogodbe premogovnik enkrat letno plača koncesijsko dajatev. Pol dajatve ostane državi, drugo polovico pa si razdelijo v Šoštanju in Velenju. Lani, na primer, so plačali 28 milijonov tolarjev koncesijske dajatve. Poleg tega v premogovniku oškodovancem poravnajo vso direktno oziroma dokazljivo škodo, znan je tudi podatek, da so z 800 milijoni tolarjev sofinancirali šolo v Šoštanju. V Premogovniku Velenje se zavedajo, da so dolini vehko vzeli, a tudi vehko dah. »V zadnjih letih smo okolje sanirali do te mere, da so velenjska jezera čista in urejena, v TRC Jezero pa smo si zastavili še velike razvojne ambicije. V te projekte skušamo pritegniti druge investitorje, naš osnovni namen pa je, da bodo v dolini ostala kakovostna delovna mesta tudi po letu 2040, ko bo premogovniška dejavnost postopoma začela usihati,« pravi dr. Evgen Dervarič, direktor premogovnika, ki dodaja, da je odnos do okolja v Šaleški dolini zmeraj aktualna tema, katere pomen pa se s prihajajočimi volitvami še povečuje. US Na Rock Otočec tudi Chakra Slovenski finalni prediz-bori za Rock Otočec, ki so se od aprila vrstili v dvorani Patriot v Slovenskih Konjicah, so končani. Na veliki oder Rock Otočca 2006, ki bo med 7. in 9. julijem, se je uvrstilo sedem glasbenih skupin. To so Popeye iz Pule, Chakra iz Slovenskih Konjic, Out of Plumb iz avstrijskega St. Jakoba, BHC iz Novega mesta. Division iz Maribora, Cosa nostra iz Slad- kega Vrha in Sunbite iz Kamnika. S Celjskega se je na zaključno prireditev uvrstila edino skupina Chakra iz Slovenskih Konjic, ki je letos zmagala tudi na velikem festivalu mladih neuveljavljenih glasbenih skupin Youngunz tour. Glasbeno skupino Chakra sestavljajo Patricija Jošt (vokal), Cveto Ljubič (kitara), Mitja Sla-tinšek (bas kitara) in Seba-stijan Stare (bobni). Minuli teden so posneli svoj prve- nec Za menoj, za katerega so v soboto v Slovenskih Konjicah posneli tudi prvi vi-deospot pod režisersko taktirko Tadeja Čatra in budnim očesom direktorja fotografije Jureta Čemeča. Snemali so ga na različnih lokacijah v Slovenskih Konjicah in v Žički kartuziji. Videospot bodo premierno predstavili 30. junija v prireditveni dvorani MČ Patriot v Slovenskih Konjicah. MBP wi^.noysteiisiikxoiii Poglej, sonček sije Dijaki Poslovno-komer-cialne šole Celje so na poseben način popestrili sončno ponedeljkovo dopoldne, saj so pripravili posebno glasbeno-plesno prireditev, namenjeno otrokom s cerebralno paralizo ter mladim z motnjo v razvoju. Dvorišče Celjskega mladinskega centra, ki je poskrbel za ozvočenje ter oder, so tako preplavili mladi iz različnih šol in zavodov. Varovancem Centra Sonček Celje, Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije so se pri- družili še varovanci Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna ter šolarji OŠ Glazija Celje, pestro dopoldne pa so z njimi preživljali številni dijaki in učitelji Poslovno komercialne šole Celje. Slednji so se organizacije prireditve lotili na lastno pobudo in se na odru predstavili z recitacijami, s pesmijo in plesnimi točkami. Pred težko pričakovanim nastopom posebnih gostov sta občinstvo ogrevala odlična glasbenika iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Pra- vo navdušenje je zavladalo ob nastopu Petra Januša in Domna Kumra, ki se pogosto odzoveta na povabila tovrstnih dobrodelnih prireditev in verjetno je odveč poudarjati, da so mladi znali skupaj z njima zapeti vse največje uspešnice. Dijaki so tako svojim vrstnikom in tudi nekoliko mlajšim ter malce starejšim varovancem omenjenih zavodov uspeh pričarati nekaj uric, ko ni le sijalo sonce, ampak je bilo toplo tudi pri srcu. PM, foto: ALEKS ŠTERN Dobri žalski organizatorji V spomin na prvega in dolgoletnega predsednika Gasilske zveze Slovenije Matevža Haceta je bilo v Žalcu minuli petek in soboto državno gasilsko tekmovanje za člane in članice. Tekmovanja, ki ga gasilci pripravljajo vsaki dve leti, letos ga je pripravila GZ Žalec, glavni pokrovitelj je bila občina Žalec, se je udeležilo dvesto enot z več kot dva tisoč gasilci in gasilkami iz vseh slovenskih društev. Na odprtju so zbranim gasilcem spregovoril žalski župan in predsednik organizacijskega odbora Lojze Posedel, predsednik GZS Ernest Eôry in predsednik GZ Žalec Franci Skok. Dvodnevno tekmovanje, sestavljeno iz številnih nalog, je seveda primerna priložnost, da gasilci in gasilke preverijo svojo usposobljenost, s pomočjo katere ob požaru ali naravni katastrofi rešujejo tudi življenja in imetje. Kot je povedal Matjaž Klarič, poveljnik GZS, je bilo tekmovanje dobro pripravljeno in izvedeno. Letošnje je imelo novo tekmovalno disciplino, in sicer taktično mokro vajo, ki je posebej prirejena za preverjanje in usposabljanje enot pri praktičnem izvajanju javne gasilske službe in preverjanju teoretičnega znanja. Zaključne slovesnosti v Športnem parku v Žalcu, kjer so podelili pokale najboljšim ekipam, sta se med drugim udeležila tudi minister za obrambo Kari Erjavec in lokalno samoupravo Ivan Žagar. Od ekip s Celjskega so se najbolje odrezali člani B PGD Rečica ob Savinji, ki so osvojili drugo mesto. S pokaloma za 3. mesto so se vrnile tudi članice A PGD Andraž nad Polzelo in veteranke PGD Šmartno ob Paki. Četrti mesti sta osvojili ekipi veteranov PGD Trnovlje in člani A PGD Andraž, medtem ko je bila enota Steklarne Rogaška Slatina diskvalificira- Državni podprvaki z Rečice ob Savinji v akciji 4 iPODARSTVO NOVi tednik Mali podjetniki povečali izgubo Samostojni podjetniki celjske regije so leto 2005 končali nekoliko slabše kot leto prej - Največji še vedno Božičnik, Ofentavšek, Strašek, Štorman, Šumer in Žonta Po podatkih celjske izpostave agencije za javnopravne evidence in storitve je lani 5.533 podjetnikov na Celjskem skupaj ustvarilo 138,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, približno 10 milijard tolarjev dobička in zaposlovalo 7.355 delavcev. Z izjemo šestih podjetnikov, ki se po velikosti uvrščajo med srednje s.p.-je, sodijo vsi podjetniki v kategorijo majhnih. Med njimi je kar 4.421 aH skoraj 80 odstotkov takšnih, ki ne zaposlujejo drugih delavcev oziroma imajo samo enega zaposlenega- Tako majhni kot srednji podjetniki so preteklo leto zaključili uspešno, saj so oboji poslovali z neto pozitivnim finančnim učinkom, vendar so rezultati poslovanja, kot ugotavljajo v agenciji, nekoliko slabši kot v letu 2004. Poslabšala se je tudi ustreznost strukture financiranja, zlasti pri srednjih podjetnikih, saj so lani zelo povečali svoje obveznosti do dobaviteljev. Majhni podjetniki so lani ustvarili 126,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je realno za 5 odstotkov več kot leto prej, in imeli 9,5 milijarde tolarjev dobička, kar je za 5 odstotkov manj. Zelo se je povečala izguba, ki je znašala 849 milijonov tolarjev in je bila od predlanske višja za dobro petino. Z izgubo je poslovalo 765 ali 14 odstotkov podjetnikov. Največ, po 19 odstotkov izgube, je imelo 159 podjetnikov v trgovini in 120 podjetnikov v predelovalnih dejavnostih. Vendar so podjetniki, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo, imeli tudi največ dobička. Ustvarili so namreč dobro četrtino vsega dobička podjetnikov. Tej dejavnosti sledi gradbeništvo, kjer so imeli 21 odstotkov vsega dobička, na tretjem mestu so dejavnosti s področja prometa, skladiščenja in zvez, četrta je trgovina z dobrimi 15 odstotki vsega dobička, zadnje pa so z 12,5-odstotnim deležem poslovne storitve. Zaposleni pri malih podjetnikih so lani v povprečju zaslužili le 155.900 tolarjev bruto na mesec. Povprečna bruto plača zaposlenih v gospodarskih družbah je znašala 226.920 tolarjev. Med občinami izstopajo podjetniki iz celjske občine, ki so tudi številčno najmočnejši. Ustvarili so slabih 23 odstotkov vseh prihodkov in dobro četrtino vsega dobička. Sledijo jim podjetniki iz Žalca, na katere je odpadlo 13,7 odstotka prihodka in 12,7 odstotka dobička, ter iz Šentjurja, kjer so ustvarili 9,5 odstotka vsega prihodka in 12,5 odstotka vsega dobička. Dobiček malih podjetnikov v celjski regiji je bil lani kar 12-krat višji od izgube. Tako kot po dobičku tudi po izgubi vodijo podjetniki iz celjske občine. Sledijo jim podjetniki iz žalske občine. Šentjurski podjetniki, ki so lani krepko zmanjšali izgube, so tretje mesto med »iz-gubaši« prepustili občini Podčetrtek, kjer se je izguba majhnih s predlanskih 50 milijonov povečala na kar 106 milijonov tolarjev. Skromna rast dodane vrednosti Podatki agencije razkrivajo, da so mali podjetniki po ekonomski moči kljub rahlemu lanskemu padcu še vedno močnejši od gospodarskih družb. Predstavljajo slabo desetino vseh podjetnikov v Slo-veniji, zaposlujejo 11,5 odstotka vseh delavcev, delež prihodkov je 12,1-odstoten, delež dobička znaša okrog 10,4 odstotka, delež izgub pa je padel že na 9 odstotkov in je najnižji v zadnjih štirih letih. Vendar se mali podjetniki na Celjskem ne morejo pohvaliti z dodano vrednostjo na zaposlenega. V primerjavi z letom 2004 je porasla le za 1,4 odstotka in je znašala 5,4 milijona tolarjev. Slovensko povprečje je bilo bistveno viš- je, saj je znašalo skoraj 7 milijonov tolarjev. Dobiček največjih padel za četrtino Šest samostojnih podjetnikov, ki se po obsegu prihodkov in številu zaposlenih uvrščajo med srednje velike, je lani ustvarilo 12,3 milijarde tolarjev prihodkov, kar je realno za 2,5 odstotka več kot predlani. Rast prihodkov srednjih podjetnikov je bila torej nižja od rasti prihodkov malih in tudi nižja od rasti gospodarskih družb, kjer so lani zabeležili 7,5-odstotno realno povečanje prihodkov. Šest podjetnikov je kar štiri petine vseh čistih prihodkov ustvarilo na domačem trgu, kar pomeni, da se je delež izvoza poslabšal. Prav vsi so imeli čisti dobiček, ki je skupaj znašal 486 ■milijonov tolarjev in je bil od predlanskega nižji kar za četrtino. Lani je šlo v stečaj 39 samostojnih podjetnikov. Največ, deset, jih je bilo iz predelovalnih dejavnosti, sledi gradbeništvo z devetimi stečaji. Največjih šest, ki so lani zaposlovali 720 delavcev, so še vedno Stanko Božičnik, Tone Ofentavšek, Štefan Strašek, Zvone Štorman, Vili Šumer in Marjan Zonta. JANJA INTIHAR Posojilo za posojilo Banka Celje je bila spet uspešna na mednarodnem trgu kapitala. S konzorcijem 15 tujih bank je podpisala pogodbo o najemu 200 milijonov evrov sindiciranega posojila. To je že deveto sindicirano posojilo prve banke v celjski regiji. Vlogo organizatorja je prevzelo šest bank, in sicer Bank Austria Creditanstalt, Bayerische Landesbank, Deutsche Zentral-Genošsenschaftsbank, HSH Nordbank, ING Bank in KBC Bank. Kot so sporočili iz Banke Celje, je bil odziv bank izreden, saj končni znesek posojila za več kot 30 odstotkov presega znesek prvotnega povpraševanja, lani najeto sindicirano posojilo pa presega kar za sto odstotkov. Interes za sodelovanje in udeležba velikega števila bank iz sedmih držav sta vsekakor potrditev dolgoročnih poslovnih vezi in ugleda, ki ga Banka Celje uživa v tujini. Banka bo letošnje sindicirano posojilo porabila za predčasno poplačilo v preteklosti najetih sindiciranih posojil in za financiranje potreb komitentov banke. JI Konkurenčni na Južnih trgih Podjetje Koval iz Loke pri Žusmu, ki izdeluje vse od toboganov do kovinskega pohištva, je v zadnjih letih doseglo velik napredek predvsem na področju medicinske opreme. Konkurenčne novosti so na primer uvedli pri bolniških posteljah, s katerimi so opremili tudi več domov po Sloveniji. Prejšnji četrtek so pripravili tudi predstavitev novosti za poslovne partnerje iz republik nekdanje skupne države Jugoslavije. Krka prispeva večino prometa Vrednosti pomembnejših delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so v zadnjem tednu nekoliko izgubile. Slovenski borzni indeks se še vedno zadržuje nad območjem 5.000 indeksnih točk, a je njegova vrednost na tedenski ravni padla za nekaj manj kot odstotek. Večino prometa še vedno prispeva delnica Krke. Njena vrednost se je v tem tednu spustila pod mejo 150 tisoč tolarjev, tedenski padec pa je znašal nekaj več kot 2 odstotka. Odlični trimesečni rezultati poslovanja, za katere investitorji pričakujejo, da se bodo nadaljevali, niso uspeli izničiti vpliva tujih razvitih trgov. Zaradi negotovosti glede inflacije in obrestnih mer se je trgovanje na razvitih in razvijajočih se trgih premaknilo opazno nižje, kar je povečalo tudi prodajni pritisk pri delnicah Krke, ki so najbolj občutljive na dogajanja na tujih trgih. LiM.m*»*;.;,« Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v mSIT %spr. CICG Cinkarna Celje 25.450.00 53,27 -0.20 CETB Cetis 23.000,00 0,32 3,48 CHZB Comet Zreče 1.902,00 1,92 0,00 GRVG Gorenje 5.486.58 67,85 -2,07 PILR Pivovarna Laško 7.700,62 11,55 0,66 JTKS Juteks 23.951,18 11,83 -2.30 ET0G Etol 46.000.00 3,08 -2,17 Za razliko od Krke je trgovanje z delnicami Petrola bolj stabilno. Na trgu še vedno odmeva obisk vladne delegacije v Moskvi, kjer se je govorilo tudi o vprašanju energije in energetskih podjetij. Predvsem slednje je verjetno razlog, da je pri delnicah Petrola mogoče opaziti močno povpraševanje, ki zaenkrat kljub občasnim večjim prodajam drži trgovanje pri ravni 88 tisoč tolarjev, petkovi posli pa so se preselili še za tisočaka višje. ■■■EEEEEEEi 'lili' lili Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 5.043,01 -0,88 PIX 4.038,05 -0.41 BI0 118,54 -0,67 Pozitivno se je v tem tednu trgovalo tudi z delnicami Luke Koper in Intereurope. Poslovanje slednje se po izpadu prihodkov zaradi vstopa Slovenije v EU postopoma izboljšuje, zaupanje v razvoj pa je z večjim nakupom delnic izkazal tudi sam predsednik uprave. V enem mesecu se je tako delnica podražila za približno 3 odstotke, zanimanje pa je posledica tudi visoke dividende, ki glede na tržno ceno predstavlja 4,4-odstotni donos. S pozitivnimi novicami zbuja zanimanje tudi delnica Luke Koper. Po podpisu pogodbe z južno korejsko logistično družbo je Luka Koper okrepila sodelovanje tudi z dvema izraelskima podjetjema. Po teh aktivnostih poslovni rezultat podjetja verjetno ne bo izostal, kar nekako kažejo že trimesečni rezultati, investitorji pa so informacije pospremili z nakupnimi naročili, ki so približala trgovalno območje ravni 7.900 tolarjev. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Novo podjetje znotraj premogovnika V okviru poslovnega sistema Premogovnik Velenje je aprila začelo delovati novo podjetje PV Invest. Z njim želijo v premogovniku skrbeti za nadaljnje razvojno prestrukturiranje poslovnega sistema v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Ključna vsebina dela PV Investa je spodbujanje in uresničevanje razvojnih in podjetniških idej. Novo podjetje bo zaposlovalo 20 ljudi, za direktorja pa so imenovali Draga Potočnika. Premogovnik ima v lasti veliko nepotrebnega premoženja, predvsem stanovanj, garaž in parkirnih prostorov. Nekaj jih nameravajo prodati, denar od kupnine in najemnin pa znotraj PV Investa nameniti za prestrukturiranje in spodbujanje podjetniških idej. Sicer bodo novo podjetje podrobneje predstavili jutri, ko pripravljajo slovesnost ob začetku delovanja 12. povezane družbe v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje. US Kolo življenja tudi v Celju Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob 20-letnici delovanja pripravilo projekt Kolo življenja. Z njim hočejo pokazati, da rak ni konec življenja, temveč da je več kot bolezen - da je moč in volja. Želijo izkoreniniti strah in ozavestiti ljudi o tem, kako je bolezen mogoče preprečiti. Hkrati bo projekt tudi priložnost, da se predstavijo društvo in njegove skupine za samopomoč. Projekt se bo začel danes in končal v soboto. Sestavljala ga bosta kolesarjenje s spremljevalnimi prireditvami po Sloveniji ter zaključni glasbeni koncert v Ljubljani. Cilj tretje etape, na katero se bodo odpeljali iz Dolenjskih Toplic, bo v Celju. Kolesarjem, ki so se že soočili z rakavo boleznijo, se bodo pridružili znani Slovenci. Kolesarje bodo v Celju pričakali v četrtek med 16. in 17. uro na prostoru pred Mestno občino Celje. Tam bodo predstavitev pripravile članice Skupine za samopomoč žensk z rakom dojke Celje. Kolesarji bodo direktorici celjske bolnišnice Štefki Presker izročili pismo o nameri, zbrane bo nagovoril župan Bojan Šrot, nekdanje bolnice pa bodo spregovorile o svoji izkušnji. Seveda bodo tudi tokrat na voljo zloženke in nasveti o samopomoči ter preventivi pri boju proti raku. MBP Dvestoletni mejniki Kam z vojniškimi smetmi? Več za novorojenčke V občini Podčetrtek, kjer je občinska pomoč za novorojence znašala 20 tisoč tolarjev, bodo odslej namenjali po pet tisočakov več. Letos so prejeli že deset vlog za omenjeno pomoč, lani pa so ugodili 18 vlagateljem. Lani so iz proračuna namenili za novorojence 360 tisoč tolarjev, medtem ko letos nameravajo šeststo tisoč. BJ , luipuii pusiji na. mani,, ' Naslov _______Prešernova 19,3000 Celje ! MWWWMMMMWWWWWWWW 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Ko so v Vojniku in ostalih dveh krajevnih skupnostih pred leti postavljali ekološke otoke, so se zavedali, da so lokacije zgolj začasne, saj niso zgrajeni na primernih lokacijah. Po opozorilih inšpektorjev morajo do jeseni ekološke otoke, čeprav ogromno pripomorejo k čistosti občine, odstraniti, pri čemer nove lokacije zanje ni enostavno najti. Po besedah župana Bena Podergajsa je v vodo padlo že kakšnih deset možnih lokacij. Za nekatere niso dobili soglasij pristojnih služb, druge niso bile na zazidalnem območju. Zadnja predvidena lokacija za zbirni center je ob glavni cesti Višnja vas-Vojnik, Id se nekaterim svetnikom zdi sporna. »To je sramota, da bomo ravno ob vstopu v Vojnik in pod veduto dveh cerkva imeli smeti,« meni Nada Moče-nik. »Ker je lokacija v hribu, se smeti s ceste sploh ne bo opazilo,« pravi Podergajs, »poleg tega bi bila zasajena, zagrnjena, asfaltirana. Naredili bi odstavni pas in cesto nad V telovadnici braslovške osnovne šole je bila osrednja prireditev ob 200-letni-ci šolstva v Braslovčah. Na njej so se zbrali številni krajani, bivši in sedanji učitelji ter drugi gostje, ki so jim z besedo, glasbo in s plesom prikazali mejnike šolstva v tem kraju. Začetki šolstva so bili v zasebni hiši, prvo šolsko zgradbo, enorazredno šolo, pa so zgradili leta 1816. Po dobrih petdesetih letih je šola postala dvorazredna, nato trirazred-na, leta 1904 pa so položili temeljni kamen za novo šolsko zgradbo v trgu Braslovče, kjer je naraščalo število razredov. Popolno osemletko so v Braslovčah dobili leta 1958, čez štiri leta k njej priključili podružnično OŠ Letuš in leta 1977 položili temeljni kamen za novo šolo v Rakovljah. Leta 1988 se je k šoli Braslovče priključila POŠ Gomilsko. Pred šestimi leti so k šoli zgradili prizidek s štirimi učilnicami, priključila se jim je tudi POŠ Trnava. Leta 2003 so dogradili k šoli še prizidek za vrtec in pet učilnic. Kakor je povedal ravnatelj Emil Ribič, je zdaj v 21 oddelkih 398 učencev in učenk, Med govorom ravi zaposlenih pa je 74 učiteljic in učiteljev ter drugih delavcev. V letošnjem šolskem letu so prvič v celoti izvajali devetletni program osnovne šole. Šola že vrsto let uspešno sodeluje pri različnih državnih in mednarodnih pro- itelja Emila Ribiča jektih, že leta 1992 pa je v Michealbeuernu prejela veliko mednarodno priznanje, kar je bilo plod dolgoletnega dela pri ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine. TT i kuponček za nagradno igro \ Zlata deteljica Casinoja Faraon ADAIVIAS\ ; * -! - J ; Vpiši številko karte (1-32), pod katero se skriva Zlata deteljica: Ekološki otok, ki so se ga krajani že dobro navadili, bodo morali v kratkem porušiti in namesto njega (in ostalih dveh v občini) zgraditi zbirni center. zbirnim centrom, kar bi olajšalo odlaganje smeti. Sam sem namreč že večkrat pomagal občanom, sploh starejšim, ki sami niso mogli dvigniti smeti v zabojnik.« Izbrana lokacija izpolnjuje tudi druge pogoje, ki jih prejšnje lokacije niso, poleg tega so zanjo pridobili že vsa potrebna soglasja, pri Javnih napravah pa je pripravljenih tudi 22 milijonov tolarjev, pobranih z naslova taks. »Zahvaljujoč ekološkim otokom, v občini skorajda ni več divjih odlagališč. Kaj se bo zgodilo jeseni, če bo še ta lokacija spodletela, si raje sploh ne upam pomisliti,« konča župan. ROZMARI PETEK Po mnogih letih se je v Senožetah zbral Aškerčev rod. Med okoli 45 sorodniki je bila opažena tudi Anka Aškerc, direktorica celjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Spomin na pesnika še Kulturno društvo Antona Aškerca Rimske Toplice je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Rimske Toplice, občino Laško ter drugimi društvi v Rimskih Toplicah in Zidanem Mostu minulo soboto pripravilo že 11. tradicionalni pohod po Aškerčevi poti. Pohod so tokrat prvič pripravili v obratni smeri, kar pomeni, da so na pot krenili iz Zidanega Mosta, imeli kratek postanek v Velikem Širju, nato pa ga sklenili na Aškerčevim na Senožetah, pri hiši, v kateri je pesnik Anton Aškerc preživel svoje otroštvo. Gosta letošnjega tradicionalnega pohoda sta bila minister za kulturo Vaško Simoniti in Matjaž Kmecl, eden tistih, ki se je pred 20 leti skupaj z Milkom Vahčičem zavzel za to, da je hiša Antona Aškerca postala kulturni spomenik in kot taka zdaj privablja obiskovalce iz vseh koncev Slovenije. Na Aškerčevim je zbranim najprej spregovoril žu- pan občine Laško Jože Rajh, zatem pa še Matjaž Kmecl in minister Vaško Simoniti. »Čeravno se zdi, da je bilo o Aškercu v literaturi povedano tako rekoč vse, kaže, da zgodovina vedno znova odkriva aktualnosti, ki so bile doslej skrite. In, če danes lahko rečemo kaj aktualnega v zvezi z Aškercem, je to opozorilo na kulturni boj, v katerega je bil vpleten. Ker obremenjen z njim ni mogel biti prost, kakor bi mogel biti, se vsiljuje domne- Še korak k izgradnji plinovoda Prejšnji teden so direktorja firm Petrol Plini in Geoplin plinovodi ter konjiški župan Janez Jazbec podpisali pogodbo o izgradnji okoli 14,5 kilometra dolgega primarnega plinovoda od Šmarja pri Jelšah do Slovenskih Konjic. Že februarja sta konjiška občina in Petrol Plini podpisala koncesijsko pogodbo, v kateri je Petrol kot koncesionar zagotovil, da bo do 31. oktobra 2009 zgradil razvodno omrežje v mestu Slovenske Konjice in širši okolici, vključno s Tepanjem, ter naslednjih 35 let zagotavljal nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom. Nekaj manj kot 800 mihjonov vredno naložbo v celoti pokrivata Geoplin in Petrol. Slovenske Konjice naj bi imele do konca leta 2009 50 kilometrov plinovodnega omrežja. MBP V hiši s črno kuhinjo Danes ob 17. uri bodo na Brdcah nad Dobrno v spomeniško zaščiteni hiši z edino ohranjeno črno kuhinjo v občini odprli tematsko razstavo o življenju kočarjev. Maja je Gospodarsko interesno združenje Dobrna prenavljalo zbirko, ki prikazuje način življenja nekoč. Razstava predilstva in lončarjenja v kulturnem spomeniku, kjer je odlično ohranjena črna kuhinja, je sedaj še bolj vredna ogleda. Za ogled in otvoritev kulturne dediščine se bodo obiskovalci zbrali pred jamo Ledenica ob 16. uri, od koder bodo krenili po Anini poti do hiše s črno kuhinjo pri Šumej. RP j»».u«>i»itiyo WILD WIND ORGANIZIRA wk va, da bi bil v svobodnejših časih njegov navdih umetniško še bogatejši,« je med drugim dejal Simoniti. Kulturni program so obogatili še člani Okteta Vrelec, pevke Ženskega pevskega zbora Rimljanke, člani Kulturnega društva Miklavž, ki so prikazali stare običaje in Godba na pihala Laško, medtem, ko so se stojnice kar ši-bile pod težo sladkih dobrot in ovčjih sirov, ki jih Aškerčevi izdelujejo sami. MOJCA MAROT vpisni pogoji Po končani šoli jadranja se IHJJIUU Nagradna igra Novega tednika in Radia Celje ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji. Napovejte rezultat tekme... Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneže, ki bodo dobili majico slovenske reprezentance, nogometno žogo ali nahrbtnik. Cena klica 157,31 SIT/min (0,66 EUR) za klice s stacionarnega omrežja. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v oddaji Šport danes vsak dan ob 15. uri na Radiu Celje. Organizator igre je NT&RC, d.o.o, Prešernova 19, 3000 Celje Napovejte rezultat tekme 13. 6. Brazilija in Hrvaška (do 21. ure) 14. 6. Španija in Ukrajina (do 15. ure) 15. 6. Anglija ter Trininad in Tobago (do 18. ure) 16. 6. Argentina ter Srbija in Črna gora (do 15. ure) Ženske se bolj spoznajo... V naši nagradni igri napovedovanja rezultatov niste pričakovali, da bo izid tekme med Nemčijo in Kostariko tako visok in da bo Anglija najnižje premagala Paragvaj. Zato je tridnevno nagrado (nogometno žogo, dres slovenske reprezentance in nahrbtnik NZS) dobila Majda Krošelj iz Vojnika, ki je bila izžrebana med tistimi, ki ste napovedali, da bo Nizozemska z 1:0 ugnala Srbijo in Črno goro. Več vas je napovedovalo nasproten izid. Sicer pa vas nagrade čakajo vsak dan. V Vojniku jih je naši nagrajenki na njenem delovnem mestu izročila predstavnica naše medijske hiše Tea Podpečan Veler. Foto: AŠ Ambulanta odslej s koncesijo Na Dobrni bo v sklopu javne zdravstvene dejavnosti začela z delom ginekološka ambulanta, ki je sicer zadnje leto v Termah Dobrna že delovala v sklopu zdraviliškega, samoplačniškega zdravljenja. S podelitvijo koncesije so se namreč strinjali vsi občinski svetniki. V Termah Dobrna so si že nekaj časa želeli del ambulantnega in stacionarnega zdraviliškega zdravljenja preoblikovati v koncesijo za zdravnika sprecialista ginekologije. Področje ginekologije je namreč v termah že tradicija, posebej pa so specia- Obnovljena lekarna V Štorah so uradno odprli obnovljeno lekarno v zdravstveni postaji, ki deluje leto dni kot podružnica zasebne lekarne sveti Jurij iz Šentjurja. Odprli so jo po izstopu Občine štore iz javnega zavoda Celjske lekarne, ki so imele pred tem na skrbi lekarniško dejavnost v tej občini. Nesoglasja med Celjskimi lekarnami in Občino Štore, ki jim je odpovedala gostoljubje, so vzbudila v javnosti takrat precejšnjo pozornost. Za včerajšnje odprtje so pripravili kulturni program, govoril pa je tudi župan Franc Jazbec. BJ lizirani za rehabilitacijo v ginekologiji in urologiji. Primamo dejavnost ginekologije bo izvajala specialistka ginekologije in porodništva Marija Ocvirk, ki je pred letom in pol še bila zaposlena v Splošni bolnišnici Celje. Lani se je zaposlila v Termah Dobrna, kjer je sicer samo-plačniško že izvajala ambulantno dejavnost iz ginekologije. Ker ima v prostorih term ustrezno ambulanto z vso pripadajočo infrastrukturo, aparati in osebjem, bo tudi koncesijsko dejavnost opravljala v istih prostorih. Zlati grb županu Konjiški občinski svetniki so na seji, ki jo je vodil podžupan Darko Rataje, sprejeli pobudo vseh šestnajstih krajevnih skupnosti v občini in odločili, da letos podelijo zlati konjiški grb Janezu Jazbecu, ki je že dvanajsto leto župan Občine Slovenske Konjice. Kot so zapisali predlagate-i, je v tem času s svojim ra- zumevanjem in pozitivnim pristopom pomembno pripomogel k razvoju krajevnih skupnosti in krajev v njih. Svetniki so še odločili, da bo na slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku konec meseca srebrni konjiški grb prejela Čebelarska zveza Slovenske Konjice, nagrado občine pa Prostovoljno gasilsko društvo Slovenske Konjice. MBP Na Skazoifi hiši bo končno plošča V trškem jedru Šmarja pri Jelšah, kjer je v preteklih desetletjih izginilo več starih stavb kot v podobnih krajih, obnavljajo trenutno tri starejše zgradbe. Med njimi je za slovensko zgodovino pomembna Skazova hiša, kjer je v notranjosti dobro ohranjena stropna freska znamenitih rodoljubov. Med njimi ima posebno vrednost širši javnosti neznan portret Antona Martina Slomška, ki je bil med gosti Skazove hiše, kjer so se zbirali rodoljubi. Med njimi so bih tudi Josip Juraj Stros-smayer, Ignacij Orožen, Anton Tomšič, Josip Vošnjak in Valentin Zarnik. Prvi lastnik hiše je bil narodni budi-telj, veleposestnik in trgovec Franc Skaza, ki je med drugim zaslužen, da je Šmarje leta 1875 postalo trg. Skaza je bil soustanovitelj prve slovenske tiskarne v Mariboru, kjer so začeli tiskati Slovenski narod, pozneje je bil prvi predsednik šmarske čitalnice. Zato je prihajal v znamenito Skazovo hišo njen podpredsednik, takratni šmarski kaplan in pesnik Anton Aškerc. Po 2. svetovni vojni sta imela v Skazovi hiši sedež zdravstveni dom in gradbeno podjetje Ikom, v zadnjih letih so v njej poslovni prostori različnih občinskih najemnikov. Posebna zanimivost Skazove hiše v starem trškem jedru Šmarja pri Jelšah, kjer bodo po končani obnovi fasade postavili spominsko ploščo, je stropna freska s portreti znamenitih Slovencev. Med njimi je celo širši javnosti neznan portret Antona Martina Slomška. Občina je pred nekaj leti obnovila streho hiše, lani so menjali okna ter porušili poznejši prizidek, trenutno obnavljajo fasado. Med obnovo, ki bo končana konec tega meseca, bodo ponovno vgradili nekdanja glavna vhodna vrata, kasneje pa postavili še spominsko ploščo. Poleg obnove Skazove hiše bo občina letos opravila nekaj obnovitvenih del tudi na stavbah tako imenovanega starega sodišča, stare šole ter novejše upravne stavbe, kjer imajo prostore policisti, sodišče in del upravne enote. Za vsa letošnja dela bodo odšteli v celoti več kot pet- deset milijonov tolarjev. V občinski stavbi omenjajo, da so v prejšnjih letih namenjali denar za druge, Še večje potrebe, zaradi preprečitve nadaljnjega propadanja pa so se letos morali lotiti obširnejših obnovitvenih del v starem trškem jedru. BRANE JERANKO Cesta z lučmi Vedno bolj čisti zobje lje Rudi Žohar, braslovški župan Marko Balant in předšed nik združenja lastnikov hiš Milan Stare. Poudarili so, da so nove pridobitve veseli in da v teh dveh zaselkih tudi v prihodnje pričakujejo še kakšno posodobitev cest. V kulturnem programu so nastopili Helena Škrlin, Maruša Repnik, Neža Justinek in Uroš Paščin-ski. Novo pridobitev je blagoslovil braslovški župnik Milan Gosak, ki je vsem zaželel srečno in varno vožnjo po novi asfaltiram ceste. Srečanje in druženje krajanov se je nato nadaljevalo na športnem igrišču. Pred odprtjem ceste je bila v prostorih gasilskega doma v Paiižljah svečana seja KO Pa-rižlje-Topovlje ob prvem praznovanja dneva Parižljanov, ki ga bodo odslej praznovali vsako prvo soboto v juniju v spomin na 15. maj 2004, ko so se na zboru krajanov odločiti, da se za ta dva zaselka ustanovi krajevni odbor. TT obnovljenega odseka V Paiižljah v občini Braslovče so predali namenu nov, štiristo metrov dolg odsek asfaltirane ceste z enajstimi lučmi javne razsvetljave. Naložba je občino stala več kot 40 milijonov tolarjev, saj so poleg tega, da so razširili cestišče, ga na novo asfaltirali in opremiti z javno razsvetljavo, uredili tudi kanalizacijo in odvodnjavanje. Na slovesnosti so zbranim govorili predsednik krajevnega odbora Parižlje-Topov- Najboljši, s samimi zajčki in zatorej s povsem čistimi zobki, so bili učenci iz OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah, ki so se zato tudi ponosno postavili pred naš objektiv. V laški občini je tudi letos v vseh šolah potekala akcija Zdravi in čisti zobje, ki jo, poleg šol in zdravstvenega doma, Občine Laško ter OZ Rdečega križa, podpirajo tudi številni do-natorji, pa tudi Stomatološka zveza Slovenije. Letos si je zobke pridno čistilo in s tem zbiralo zajčke okrog 400 učencev v vseh podružničnih in obeh osnovnih ter šoti s prilagojenim programom v Laškem in Rimskih Toplicah. Slednji, torej šolarji iz Rimskih Toplicah, so bili pri tem daleč najuspešnejši, saj so zbrali izključno same zajčke. Po 20 letih skrbnega preverjanja, kako čiste zobe imajo učenci od 1. do 4. razreda, se je od učencev poslovila tudi »zobna sestra« Alenka, ki jo bo na tem mestu v prihodnjem šolskem letu nadomestila Damjana Ključev-šek. »Sploh pa je skrb za zo- be privzgojena vsakomur v najzgodnejšem otroštvu in to je največji dar, ki ga mnogi spoznajo šele čez 20; 30 in še več let,« je poudarila Manca Ambrož Godec, zobozdravnica v šolski ambulanti. »Pomembno je, da izvajamo najprej preventivo, da nič ne delamo na silo, in si tako počasi pridobimo zaupanje, ki odpravi tudi strah pred obiskom v naši ordinaciji,« je še poudarila. MOJCA MAROT 8 IZ NAŠIH KRAJEV m fiip^ Ob jubileju so se vsi člani PGD Ostrožno še po gasilsko fotografirali. Šestdeset vodnih curkov Prostovoljno gasilsko društvo Ostrožno, ki se uvršča med najaktivnejša društva v GZ Celje, bo od 15. do 17. junija praznovalo šestdeset let. Približno sto članov se v teh dneh pripravlja na jubilej, ki ga bodo začeli s slavnostno sejo, ki bo v četrtek ob 18.30. Ob pregledu dela, ki ga bosta opravila predsednik Andrej Turnšek in poveljnik Franc Gaberšek, bodo najaktivnejšim gasilcem tudi podelili državna odli- kovanja in priznanja GZ Celje. Gasilsko odlikovanje 2. stopnje bo dobilo PGD Ostrožno ob 60-letnici, ostala odlikovanja pa Viljem Radič (gasilsko odlikovanje 1. stopnje), Andrej Turnšek (2. stopnje), Franc Gaberšek (plamenica 2. stopnje) in Igor Rataje (plamenica 3. stopnje). Priznanja GZ Celje 1. stopnje bodo dobili Dušan Štefančič in Milan Krof-lič, 2. stopnje Janez Golouh, Aleksander Konec, Benjamin Guček in Milan Kroflič ter 3. stopnje Andrej Kren-ker, Matjaž Kožuh, Štefan Turnšek, Gregor Smode in Matej Debeljak. V soboto ob 17.30 bodo gasilska društva iz celjske in žalske zveze uprizorila jubilejno vajo šestdeset vodnih curkov, ko bodo iz potoka Koprivnica razvila okoli dvesto metrov cevi in v polkrogu izvedla atraktivno vajo. Po vaji bo srečanje s krajani, ki se ga bodo udeležili tudi gasilci Druškovca s Huma na Sutli, s katerimi so gasilci Os- BELIN IPP, d.o.o., V STEČAJU objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO INDUSTRIJSKE PRALNICE PERILA Predmet prodaje: Industrijska pralnica perila v Rogaški Slatini, Ratanskavas 16: nepremičnine, vpisane v vložku št. 270 k.o. Ratanska vas zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah: pare. št. 199/3 dvorišče površine 175 m2, pare. št. 200/4 dvorišče površine 113 m', pare. št. 201/1 poslovna stavba 1904 m2, pare. št. 201/8 dvorišče površine 1188 m2, pare. št. 201/9 dvorišče površine 1267 m2, pare. št. 201 /10 dvorišče površine 2625 m2, pare. št. 202/1 dvorišče površine 2062 m2 in pare. št. 202/2 dvorišče površine 28 m2 ter premičnine: osnovna sredstva, rezervni deli in zaloge, navedene v cenitvi cenilca z dne 15. 3. 2006, vse skupaj kot celota. Izklicna cena je 528,600.688,00 SIT. Na delu osnovnih sredstev, katerih izklicna cena znaša 182,618.310,00 SIT, oziroma katerih delež v izklicni ceni znaša 34,5475 %, ima izločitveno pravico upnik Sparkassen Leasing, d.o.o., Ljubljana, zato ta del premoženja prodajalec prodaja v imenu in za račun izločitvenega upnika Sparkassen Leasing, d.o.o., Ljubljana. Premoženje bo prodano na javni dražbi, ki bo v sredo, 28. junija 2006, ob 10. uri v sobi št. 106/1 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova ulica 22,3000 Celje. Pogoji javne dražbe in pravila javne dražbe so bila navedena v oglasu, ki je bil objavljen v časopisu Novi tednik dne 6. 6. 2006. Pregled cenitvenih poročil oziroma ogled premoženja, ki se prodaja, je možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteijem g. Zvonimirjem Hudejem, tel. 03 / 541 75 05 ali GSM 041 / 705-697 v delovnem času. trožnega pobrateni že trideset let. TV Foto: GREGOR KATIČ iiwvjwvif.nowitednik.Gom Gasilci na tekmovanju v Štorah Gasilska zveza Celje je na štadionu v Štorah izvedla tradicionalno vsakoletno tekmovanje enot od pionirjev in mladincev do članov. Mladi gasilci so se letos prvič pomerili v mokri vaji in pisanju teoretičnega testa, kar je bil pogoj za pridobitev čina »gasilec mladinec«. Med pionirji so bih najboljši Lopata, Ljubečna in Zagrad-Pečovnik 1, med pionirkami Ostrožno, Lopata 1 in Šmartno v Rožni dolini, med mladinci Lopata, Šmartno v Rožni dolini in Ljubečna ter med mladinkami Lokrovec-Dobrova, Prožinska vas in Lopata. Med člani A so bih najboljši Teharje, Škofja vas in Prožinska vas, med članicami A Zagrad-Pečovnik, Ostrožno in Škofja vas, med člani B Teharje, Ostrožno 2 in Lokrovec-Dobrova ter med članicami B Škofja vas, Ljubečna 1 in Ljubečna 2. TV \)eui žaty- Ujemite več s svojim naložbenim zavarovanjem! Naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita Multi Nova. prilagodljiva oblika.naložbenegaživljen|skSga:zavarovan)a, ki omogoča aktiven izbor skladov skozi celotno obdobje zavarovanja. Storitev je na voljo v bankah NLB Skupine in v Banki Celje. Z gredic pod košato lipo Izlet zeliščarjev v znamenju kuharskih bukev, krstne izvedbe himne in dobre volje med dežjem in soncem Pod stekleno streho zeliščnega vrta v Žalcu so izletniki iz pripovedi mag. Nataše Ferant veliko izvedeli o zdravju iz zelene lekarne in o 30-letnem jubileju vrta. Oddaja Zeleni val na Radiu Celje je po devetih letih obstoja pred kratkim ljubitelje zdravilnih zelišč in čajev razveselila z izidom knjige Zdravilna zehšča, čaji in čajne mešanice, katere tretji del so s svojimi nasveti oblikovali poslušalci s kuponi v Novem tedniku. Izbrani so bili za svoj prispevek nagrajeni s sobotnim izletom v zeleno. Na poti jih je Čakalo kar nekaj prijetnih doživetij: od zajtrka iz pekarne Kuder v Levcu do sprehoda z ze-liščarko Faniko Burjan po zeleni jasi do cerkvice sv. Jederti nad Cotov-ljami, dobrodošlice v Lovskem domu Rinka Lovske družine Žalec, zvokov Ubranih strun in krstne izvedbe zeliščarske himne z igralcem Mirom Podjedom... Krenimo znova na pot med pričujočimi vrsticami in foto utrinki z izleta. Na četrti izlet z Zelenim valom smo na pot krenili proti Savinjski dolini. Dobra volja in razpoloženje, želja po znanju in prepoznavanju zelišč so najbrž pripomogli, da smo dežnike zaprli po ogledu vrta zdravilnih in aro- m» matičnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec, ki bo prav ta konec tedna z različnimi aktivnostmi, s predavanji in z dnevoma odprtih vrat proslavil 30-let-nico obstoja. Posadka Zelenega vala je bila zares pisana. Med potniki je bilo nekaj že znanih obrazov, a to je tokrat pomenilo, da gre za dobre poznavalce zeli in zelišč, rož in trav, tinktur in žavb, ki rastejo za vsako bolezen, in da so si zato pridobili sedež na avtobusu. Zeleno karavano je tudi letos po vrtu z zdravilnimi zelišči v Žalcu popeljala mag. Nataša Ferant. Sprehod, čeprav z dežniki, med lepo urejenimi gredicami je kaj hitro razkril, koliko ljubezni in strokovnega znanja so deležne rastline v tem vrtu. »Njihova rast je letos, žal, zaradi neugodnih vremenskih razmer precej okrnjena,« je opozorila gostiteljica, ki je z veseljem odgovarjala tudi na številna vprašanja, ki so jih zastavljale izletnice. »Izkušnje naših prednikov premalo upoštevamo in jih premalo prenašamo iz roda v rod, a vendar pomagajo lajšati ali celo odpraviti marsikatero zdravstveno težavo,« je spomnila Ferantova. Vrt z zdravilnimi zelišči v Žalcu ima bogato izročilo in pomembno vlogo pri vzgoji, izobraževanju in osveščanju ljudi, ki se, kot kaže obisk med gredicami vrta in pri nakupu rastlin, vendarle vse bolj vračajo k naravi, smo se prepričali ob odhodu. Nazaj k naravi Po načelu nazaj k naravi smo se z izletniki letos prvič podah na druge jase, druge obronke gozdov, na zele- ne poti. Tja pod krošnjo košate lipe pri Lovskem domu Rinka nad Go-tovljami. Bližnja cerkvica sv. Jederti (ob njej je grobnica družine Beck) se je minulo soboto izkazala kot dobra zaš-čitnica zeliščarjev, ki so na poti do nje s Faniko Burjan prepoznavali zdravilne rože in njihove učinkovine. »Če si od naštetih in videnih zapomnite samo eno, je dovolj,« je k znanju bodrila Fanika. »Dobro poznavanje zdravilnih zelišč, rastlin in narave nasploh veliko pripomore, da ne pride pri zdravljenju z zelišči do zmot in pomot.« In je spomnila na prvo pravilo Zelenega vala, da se o bolezni najprej posvetujmo z zdravniki ah s farmacevti. In: »Vračajmo se k naravi, a je ne ropajmo. Naberi-mo toliko zdravilnih rož, kot jih bomo porabili zase in za bližnje.« Kot gobe nabirajmo ludi zdravilne rastline v pleteno košaro, režimo jih s škarjami, za dovoljenje vprašajmo lastnike travnikov ah gozdov, če nabiramo zelišča v neposredni bližini njihovih domačij. To je še nekaj pravil, ki se jih je lepo in priporočljivo držati, da ne bi skrunili narave. Himna pod lipo Dobra volja, zvoki Ubranih strun, Časov golaž, sprejem gospodarja Lovske koče Rinka Ota Tavčerja in kitara Mira Podjeda so nad sv. Jedertjo razgnali še tistih nekaj oblakov, ki bi nas lahko pregnali pod streho. Pod vejami košate lipe so se začele različne dejavnosti: plesne ob zvokih ansambla, spletanje venčkov iz zelenih listov in pevski krožek z učenjem posebej za četrti izlet Zelenega vala napisane himne. Tu se je izkazalo, da so naši zeliščarji tudi dobri pevci. V kratkem času so se naučili priredbe pesmi z naslovom Vrtec (vrt). Za zabavo in kasneje čisto zares, z refrenom vred, so himno kot krstno izvedbo slišali tudi poslušalci Radia Celje, za katere smo se oglašali v program že vse od dopoldneva. Z malo mojstrovine in tehničnega trika so pogovore, kramljanja in himno slišali preko radijskih valov tudi izletniki pod lipo in se strinjali, da velja pesmico posneti in jo ob podobnih priložnostih ali oddajah še predvajati. Kako je pod Rinko nastala radijska »rinka«, vedo le tehnična ekipa v studiu, tehnik Mitja Tatarevič, mojster terena, in bližnja soseda pod sv. Jedertjo, Ana Kopitar, od koder je beseda in pesem dosegla poslušalce Radia Celje vse do Panonske nižine in zasavskega hribovja. Najbolj glasno in odločno so naši izletniki zapeli kitico, ki pravi: Knjigo od zelišč bom brala/radio še poslušala/kar zeliščarji vedo/Mateji radi povedo/. Pa refren: Ptičice pojo, rožice cveto/ko zeliščarji na izlet gremo, gremo... Prihodnje leto, ko bo Zeleni val star deset let, bomo to in še druge pesmi o naravi in rožicah, da ne bi šle v pozabo, prepevali na petem izletu v zeleno, ki ga kot nagrado za sodelovanje v oddaji Zeleni val skupaj z darili, majico, s kapo in platneno vrečko za nabiranje zelišč poklanja naša medijska hiša NT&RC, v imenu katere smo bili z izletniki Franček Pungerčič in Zlatko Bobi- Naši izletniki so prišli od blizu in daleč. Jožica Rožencvet iz Polj-čan, Marija Knez z Dola pri Hrastniku: »Kamor se selim, gresta z menoj tudi Radio Celje in Novi tednik,« je povedala. Najstarejša izletnica je bila 85-letna Berta Pe-čovnik iz Kaple vasi, ki že od nekdaj za svoje zdravje skrbi z zdravilnimi kapljicami in s čaji. »Moški in fantje so šli ob nedeljah po maši v gostilno, jaz pa na sprehod po vrtu, med rože in v >gartlc< z zdravilnimi zelišči.« Njen ore-hovec proti želodčnim tegobam je odličen. nac iz službe za marketing in za mikrofonom ter fotoaparatom voditeljica oddaje Zeleni val Mateja Podjed. Dobrote iz Kudrove pekarne za zajtrk in popotnico V glasbeni delavnici s kitaro in z Mirom Podjedom smo se učili himno. iMlSllI vase skrite zelje uresničita novi tednik in radio celje Roki Petkovič je legenda med kitaristi. In za tako fotko bi človek naredil marsikaj Jernej je bil nad Rokijevo kitaro navdušen. Pisana rožica, kot ji lastnik pravi, bi danes stala vsaj petsto tisočakov. S Šank Rockom po bobnih in kitari Mladi rockerji so si zaželi videti mojstre pri delu - Ko besedi »fuuuul fajn« ne povesta dovolj Jernej, Žan, Miha in Aljaž so čisto običajni mulci, obteženi s šolskimi torbami nekje s prehoda med osnovno in srednjo šolo. Žiga pa se »muči« že z gimnazijo. Vsak po svoje zastrupljen z glasbo in z izkušnjami vse od flavtíc do harmonik. A ko zaigrajo za svojo dušo, nastane Privid. Tako so po dveh angleških poskusih poimenovali svoj bend. Pa naj vas nežnost imena ter omemba flavte ne zavedeta. Fantje so zapriseženi rockerji in njihov vodja, bobnar Jernej, si je zaželel videti prave mojstre pri delu. Tako jih je naša zlata ribica popeljala na vajo skupine Šank Rock. Glede na to. da je skupina Privid v sedanji zasedbi tako in drugače zelo mlada, je seveda še marsikatero področje odprto. Stylinga za prvi singel na primer še niso dorekli in tudi material za prvo ploščo še ni čisto pripravljen, jim pa zvoki električne kitare, basa ter ritem bobnov vedno znova poženejo kri po žilah. Pred vstopom v graščino Codelli, kjer je glasbeni studio, so bila pričakovanja na višku. Tudi če je bilo kaj treme, so prvo napetost razbile bobnarske palice. »Noro dober studio ... Uau, kakšna kitara!« Kitarist Roki Petkovič ima namreč »fantastično kitaro« - naj povemo, da jo dobite za borega pol milijona tolarjev - in Jerneju ter Aljažu je dovolil zaigrati na svojo pisano rožico, kot ji pravi. Skratka ni pravih besed, a so se zato oči nadebudnih mladeničev svetile stokrat bolj zgovorno. Aleš Uranjek je fantom razložil, kako se skupina v tem studiu (lastnik je Sergej iz skupine Billy's private parking) pripravlja na snemanje, ki se bo začelo v začetku julija. »Ampak šli bomo na >izi<, datum nas ne priganja in ko bo to res to, bo plošča izšla.« Žan je najprej obotavljaje sedel za komplet Aleševih bobnov, pri čemer so bili tudi prvi udarci precej pritajeni. »Pa saj ne gre v gosteh preveč razbijati,« se je fantu motalo po glavi. Ko pa mu je Aleš spodbudno prikimal, si je Žan z užitkom dal duška. »Super je. Opremo ima >ful< dobro in res je >fajn< igrati na njegove bobne,« je povedal na koncu. Šank Rock je skupina, ki se je med slovenske rock legende zapisala z dolgoletnim delom. Ustanovljena je bila že leta 1982, prej pa so prav vsi fantje igrali po Prividu podobnih šolskih bendih. »V vaših letih nismo bili pol tako dobri, čez nekaj let boste >razturali<,« so bili šanko-rokovci navdušeni nad igranjem naših fantov. Vi pa boste našemu druženju lahko prisluhnili naslednjo soboto ob 10.10, kje drugje kot na valovih Radia Celje. Ko bo Privid uresničil napovedi šankrokovcev, bomo seveda zraven. In zraven bodite tudi vi. Kako? Pišite vendar, ker ... Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje! SAŠKA TERŽAN, foto: GREGOR KATIČ Ko bodo naslednjič v taki zasedbi, se bodo okna tresla od ročka. Žiga, Sergej Pobegajlo, Aleš Uranjek, Cveto Polak, Roki Petkovič, Davor Klarič, Jernej, Žan, sveže poročeni Matjaž Jelen, Miha in Aljaž. Bobnarska kolega dveh generacij. Žan in Aleš Uranjek. Da gre izvor negovanega in sijočega videza nekaterih znanih obrazov, zlasti z glasbene scene, iskati v Frizersko kozmetičnem salonu Kac, smo na teh straneh nekajkrat že potrdili. Omejeni skupim se je zaradi podaljševanja las pred časom pridružila tudi priljubljena pevka Manca Špik, ki v zadnjem bogati radijske valove z novo uspešnico Poljub v slovo. Visokorasla pevka se v omenjeno oazo miru in sprostitve iz Ljubljane, kjer živi, poda zelo pogosto. Medtem ko je med njenimi naročili največkrat vpisana depilacija, pa so se v okviru naše stilske preobrazbe zvrstile bolj prijetne zadeve: nega obraza, dopolnjena z masažami, pedikúro, manikúro ter nato še ureditev pričeske in izbor ličil, ki se bodo ujemala z oblačili modne oblikovalke Maje Štamol. Zaradi Mančine vitkosti pri pomerjanju oblačil ni bilo težav, so pa med najprimernejšo kreacijo zanjo prevladovale poživljajoče barve. Sodelujte pri stilski preobrazbi tudi vi ali pa z omenjenim presenetite ljubo osebo. MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATIČ Prijavljam se na akcijo Novega tednika in Radia Celje Stilska preobrazba. Strinjam se, da bodo moje fotografije, nastale med potekom preobrazbe, objavljene v časopisu in na spletnih straneh: www.kac.si,www.novitednik.com,www.radiocelje.com Kupone pošiljajte na NT&RC, Prešernova 19,3 Selektor zmagal v Zlatorogu in podpisal dveletno pogodbo s Celjem Kasim Kamenica bi skoraj ovrgel zagotovila, ki so jih dajali dobro obveščeni glede njegovega prihoda: ni mu bila povšeči ekipa brez pravega dirigenta igre. V pogajanjih je bil njegov pogoj prihod Hrvata Denisa Špo-ljariča, ki je sicer več igral na mestu levega zunanjega napadalca. »On je vendarle univerzalec. Zna igrati na vseh treh zunanjih položajih, najbolj pa mu vseeno ustreza na sredini. Z njim bomo okrepili sredino obrambe,« je odbil pomisleke Kamenica, ki je podpisal dveletno pogodbo. Povsem konkreten je bil tudi glede vizije: »Igra bo doživela preobrazbo. Njena značilnost bo dejstvo, da bo v njej sodelovala večina igralcev. Torej bom veliko rotiral. Pripravili pa se bomo tudi na več obrambnih sistemov. Moramo biti izjemno motivirani. Gold Club in Gorenje sta se še bolj približala. Domačo konkurenco moramo vzeti resno in sezono zaključiti brez večjih psiholoških nihanj.« V uvodu je »Kameni« povedal, da je zelo zadovoljen s prihodom v veliki klub, da mu je bilo to očitno usojeno, da se zaveda obveznosti in izzivov, ker bo vodil klub z evropskim ugledom in da bo njegova najtežja naloga uigravanje ekipe, ki je doživela nenavadno veliko sprememb. Starta I z desetico Kamenica je v Zlatorogu vodil slovensko moško rokometno reprezentanco na prvi kvali fikacijski tekmi za nastop na SP v Nemčiji v začetku prihodnjega leta, ki je »z levo roko« premagala Avstrijo s 36:26. Povratna tekma bo v petek v Gradcu. Vršilec dolžnosti selektorja ni mogel računati na Uroša Zorma-na (zelo dobro sta ga nadomestila Celjana Rok Praznik in Luka Žvižej), Renata Vugrinca, Aleša Pajoviča, Gorazda Škofa ... A je spet blestel Magie Serdžo, in če imaš njega, potem ni toliko bistveno, kdo še igra. Sergej Rutenka je številnim asistencam dodal 9 golov. »Začeli smo zelo dobro, se držali 20 minut, potem pa nerazumljivo padli. Naša obramba je bila vseskozi slaba. Dobili smo kar 36 golov, kar sicer ni sramota proti Sloveniji, ki je v vrhu evropskega rokometa,« je menil vratar Nikola Marinovič iz Beograda in opustil upanje na zasuk, njegovi novi rojaki si bodo želeli zgolj zmago. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Antonijo Pranjič je še jeseni igral za Publikum v Sofiji proti Levskemu, potem pa se je srčno boril v zelenem dresu. Niti kančka sreče Gostje niso dolgo vztrajali z obrambo 5+1, kajti Rutenka je rinil na črto in se tam odlično znašel. Nogometaši Dravinje so na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za 1. SNL v Črnomlju igrah neodločeno 0:0 in ostajajo v drugoligaški konkurenci. Prva tekma v Slovenskih Konjicah se je namreč končala z izidom 2:2. Konjičani niso uspeli zaradi pravila več golov v gosteh. En zadetek primanjkljaja so imeli tudi na zadnji prvenstveni tekmi proti Factorju, ko bi si že takrat lahko zagotovili preboj med elito. Tragični junak sezone je postal napadalec Dravinje Živojin Vidojevič. Po evrogolu proti Ježičanom je nato zapravil dve izjemni priložnosti, za nameček pa njegov zadetek po poskusu z glavo ni bil priznan. Tudi na zadnji tekmi je imel priložnost, a je tako kot kasneje tudi Damir Močič ni izkoristil. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Kvalifikacije za 1. SNL., povratna tekma: Bela krajina -Dravinja 0:0. Izidi 26., zadnjega kroga 3. SNL - vzhod: Veržej - Kovinar Štore 0:0, Šmarje pri Jelšah - Črenšovci 2:1; Gradečki (15), Asllanaj (53); Ivanič (70). Končni vrstni red: Mura 58, Kovinar 52, Črenšovci 47, Paloma 46, Malečnik 42. Stojnci 39, Zavrč, Šmarje pri Jelšah 38, Veržej 37, Pohorje 35, Železničar 25, Tišina 24, Ormož 14, Beltinci 11. Izidi 26., zadnjega kroga Štajerske lige: Šentjur-Pesnica 4:1, Šampion - Oplotnica 6:0, Šoštanj - Zreče 4:0, Kungota -Rogatec 3:1. Končni vrstni red: Šentjur 57, Šoštanj 46, Zreče 43, Gerečja vas. Pesnica 38, Rogatec 36, Šampion, Šentilj 35, Kungota, Oplotnica, Bistrica 30, Peca 28, Brunšvik, 25. Izidi 6. kroga lige malega nogometa Občine Štore. Marinero - Pečovje 4:5, Stopar -Cene sokoli 1:6, Torpedo Storkom 2:7, Laška vas - Štore Steel 3:1. Vrstni red: Cene sokoli 24, Kamenica zaradi visokega ratinga Slovenije zahteva zmago tudi v Gradcu. Najboljši med slovens ekipami 10. mednarodni nogometni turnir v organizaciji NK Get power šampion je minil v znamenju Crvene zvezde. Mladi r namreč slavili v kategoriji U-13, medtem ko so bili v kategoriji U-10 drugi. Domačini so med starejšimi igralci osvojili z dvema ekipama 6. in 9. Vreme je za razliko od lanskega leta organizatorjem prizaneslo vsaj v nedeljo, zadovoljni so bili tudi glede kvalitete turnirj same odlične ekipe. Poleg slovenskih 30 sodelovale tudi ekipe s Češke, z Madžarske, iz Srbije in Črne gore, Bosne in Herceg rezultatov naših ekip sem zelo zadovoljen. Moram poudariti, da smo pri mlajših tekmovali z dvema ekipama, zato smo igrale Izpostaviti moram igro trinajstletnikov pod vodstvom Bojana Majala, ki je bila res odlična. Z malce smole smo po streljanj mesto, bili pa smo boljši od vseh slovenskih ekip,« je oceno o turnirju podal predsednik NK Get power šampion Jani Žilni Žilnik v Publikumu? Medtem ko so se v nedeljo igralci U-13 borili za čim višja mesta, je v Ljubljani potekala tekma DP za prvo mesto pri U-14. £ tako da imajo Celjani pred povratno tekmo veliko možnosti za osvojitev naslova prvaka: »Tekma s Slovanom je bila zel maksimalno, pristop je bil takšen, da bi ga morali videti tudi nekateri starejši igralci. V prvem polčasu smo zaostajali, v na igralca, a smo vseeno uspeh izenačiti, tako da mirno pričakujemo povratno tekmo. Sicer pa je naše delo tudi letos obrodilo mlajših kategorijah smo osvojili kar nekaj naslovov prvakov. Uspešna je bila tudi članska ekipa, ki je v Štajerski ligi osvojila í ki je potrdil govorice, da je eden glavnih kandidatov za prvega trenerja članov CMC Publikuma. »Začetega dela še nisem končalta NA KRATKO Za Mačkom še iuhanovič Laško: Po podpisu triletne pogodbe z Andrejem Mačkom se je košarkarski klub Pivovarna Laško za enako obdobje okrepil še z najboljšim blokerjem in tretjim skakalcem minulega prvenstva Salihom Nuhanovičem (210 cm, letnik 1982). Doslej je igral za šoštanjsko Elektro. Pogovor s trenerjem košarkarjev Alposa Kemoplasta Damjanom Novakovičem Moštvo Alposa Kemoplasta iz Šentjurja je bilo v minuli sezoni eno najprijetnej-ših presenečenj 1. A slovenske košarkarske lige. V veliki meri je to tudi zasluga trenerja Damjana Novako-viča, ki je takoj po prenehanju igranja košarke pred dvema sezonama sedel na trenersko klop in prvi izpit položil z odliko. To so mu priznali vsi slovenski trenerji, ki so bili presenečeni nad igro Šentjurča-nov, predvsem njihovim napredkom od prejšnje sezone, ne samo glede rezultata, temveč predvsem po igri, ki je zainteresirala prav vse, ki kaj pomenijo v naši košarki. Kako bi zdaj, ko je minil mesec dni, ocenili minulo sezono? »Mislim, da je bila odlična, čeprav bi z nekoliko več sreče lahko bila še boljša. Pri tem ne mislim samo na rezultat, saj smo dosegli zastavljeni cilj pred sezono. Ob igri in dobrem rezultatu smo uveljavili mlade igralce ter predvsem vrnili gledalce na tribune, kar je po mojem velik dosežek celotnega kluba, predvsem mojih fantov.« Kje je bil pravzaprav začetek uspešne sezone? Uspelo nam je sestaviti zelo homogeno moštvo. Zadeli smo nekakšno kemijo v moštvu. Vez med mladimi in tistimi nekoliko izkušenejšimi igralci je bila trdna, celo odlična in obenem prijateljska. Če se boste spomnili, sem vas na to opozoril že med pripravami v Kozjem. Novinca Blaž Ručigaj in Američan Jimmie Hunt sta ob igralskem znanju pokazala tudi sijajno človeško plat, se takoj vklopila v celoto in potem je bilo vse dosti lažje. Zato lahko mirno rečem, da je bil začetek uspeha prav avgusta v Kozjem. Vso sezono ste vztrajali pri hitri, agresivni igri, ki je »kimi ogometaši iz Beograda so 4. mesto, mlajši pa so bili i. »Uspelo nam je pripeljati ;ovine ter s Hrvaške. Glede e tudi razdelili po kvaliteti, u enajstmetrovk osvojili 4. k. rečanje seje končalo z 1:1, o borbena, fantje so igrali daljevanju smo ostali brez izredno dobre rezultate, v edmo mesto,« pravi Žilnik, JASMINA ŽOHAR presenetila prav vse v Sloveniji. S pomočnikom Dejanom Mihevcem, ki je odlično delal, sva že na začetku ugotovila, da samo tako lahko pridemo do želenega rezultata. V moštvu nimamo ekstremno visokih igralcev, da bi lahko igrali pozicijsko košarko. Videli smo, da imamo kader, ki je sposoben igrati agresivno ves čas srečanja. Na voljo smo imeli devet ali tudi deset igralcev, da smo lahko držah visok ritem, kar se je pokazalo kot uspešnica. To bo težko ponoviti v naslednji sezoni, zato že razmišljam o nekoliko drugačnem načinu igranja. Zdi se, da se je tudi klub »dvignil« skupaj z ekipo. Klub je maksimalno napredoval, kajti morate vedeti, da je Šentjur majhna sredina, ki ima velike rezultate. V naslednji sezoni bomo imeli v prvi ligi kar štiri moštva, od pionirjev do članov, vsi bodo med osmimi v Sloveniji, kar pa je še pomembneje, mladih nadarjenih igralcev ne manjka. Odlično sodelujemo predvsem s Šmarjem pri Jelšah, oziramo se proti Rogaški Slatini in Kozjanskemu, saj se zavedamo, da je to lahko bazen, iz katerega bi črpali mlade nadarjene igralce. Pri nas bi jim dali priložnost, omogočili dobro delo in nato odhod v močnejši klub, kot je to primer s Čebularjem, ki je že pri Olim-piji. Pri vsem tem je klub na trdnih temeljih, kljub skromnemu proračunu uspeva pokrivati stroške in zato se za napredek košarke v tem mestu ne bojim. Tudi vi ste kot trener doživeli polno uveljavitev v minuli sezoni. Je bilo povpraševanje za vas veliko? Imel sem nekaj konkretnih razgovorov, še najbolj je bila zagreta Krka, a sem se po pogovoru z upravo Alposa Kemoplasta odločil, da vsaj še eno sezono ostanem v Šentjurju. Zastavili smo namreč delo od vrha do dna, nekaj stvari je še treba urediti in menim, da ne bi bilo ravno pošteno, da bi že odšel, čeprav moje ambicije segajo višje, kot je Alpos Kemoplast. A za zdaj sem v Šentjurju zadovoljen in bom vodil prvo ekipo ter skrbel za strokovno delo v klubu še vsaj eno sezono. Kako zadržati raven, doseženo v minuli sezoni? Zelo bo težko, saj sta odšla oba branilca, Sandi Čebu- lar in Andrej Maček, ki sta bila gonilna sila ekipe. Z njunim odhodom smo izgubili veliko, a ne obupujemo. Čebular je bil že tako ali tako od novega leta v Tivoliju, Mačka pa ob bistveno boljši in predvsem bogatejši ponudbi Laščanov nismo mogli zadržati. Uspelo pa nam je zadržati Ručigaja, ki ostaja še eno sezono z nami. Upam, da bo enako v tem tednu tudi s kapetanom Mariem Novakom, za katerega sicer že imamo zamenjavo, če se ne dogovorimo. Tako bi obdržali sedmerko iz lanske sezone, ki je nosila največje breme (ob omenjeni dvojici še Palč-nik, Sebič, Ribežl, Krušič, Hunt, op.p.), torej bi zadržali kontinuiteto moštva. Treba bo poiskati organizatorja igre, kjer smo zdaj tanki, tu imamo le Huntu, in na tem že delamo, morda pa bomo, če nam bodo finance dopuščale, skušali najti še kakšno dobro štirico. Kdaj nameravate sestaviti dokončno ekipo, kdaj boste začeli priprave na novo sezono? Moja želja je, da bi bila ekipa sestavljena še ta mesec, zato bomo nekatere igralce imeli na preizkušnji v naslednjih dneh, kajti naši mladi igralci ves čas trenirajo od konca sezone. Že tukaj smo naredili velik napredek. Če uspemo najti pravega branilca do konca meseca in se dogovorimo z Novakom, potem bom zelo zadovoljen, kajti spomnite se, kako se je ekipa Alposa Kemoplasta sestavljala tik pred zdajci v prejšnjih letih. Kot rečeno, mladi igralci imajo priprave za novo sezono že zdaj, uradno pa bomo začeli tako kot lani sredi avgusta. Upam, da takrat že v polni sestavi, kajti samo tako se lahko uspešno pripravimo na novo sezono, ki bo neprimerno težja kot minula. Potrditi moramo namreč dobro delo in rezultat, kar pa ne bo lahko, a če ne bi verjel v to, potem v Šentjurju tudi ne bi ostal. JANEZ TERBOVC Nova tribuna in žarometi Celje: Na skupščini NK CMC Publikum je predsednik kluba postal Marko Zidanšek, tričlansko upravo pa tvorita še prejšnji predsednik Marjan Vengust in Tomaž Ambrožič. Jeseni bodo v Areni Petrol začeli graditi severno tribuno, ki naj bi sprejela 3000 gledalcev, igrišče z umetno travo Olimp pa naj bi dobilo razsvetljavo. Brez predsednika in trenerja Celje: Za Košarkarski klub Merkur je enoletno pogodbo podpisala 191 cm visoka Hrvatica Miljana Maga-njič (25 let). V prejšnji sezoni je igrala v Nemčiji, prej tudi na Kosovu, kjer sta bila skupaj s trenerjem Zelj-kom Ciglarjem, ki se je medtem iz Celja že preselil v Šibenik. Naslednik še ni določen, zato pa je generalni pokrovitelj Merkur podaljšal pogodbo še za naslednjo sezono. S predstavnikom gorenjske delniške družbe jo je podpisal direktor kluba Matej Polutnik, saj klub trenutno nima predsednika. (DŠ) Srebotnikova najvišje doslej Pariz: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik še naprej podira rekorde. Potem ko se je v petek v Franciji tretjič v karieri okitila z grand slam naslovom v mešanih parih, je dosegla še nov uspeh - 25. mesto na lestvici WTA, kar je njena doslej najvišja uvrstitev. Življenjsko formo 25-letne Velenjčanke potrjuje še dvanajsto mesto med dvojicami. Prvič po operaciji Ljubljana: Strokovni svet AZS Slovenije je po finalu atletskega pokala Slovenije določil reprezentanco, ki bo konec tedna nastopila na evropskem pokalu v Solunu. V njej so vsi najboljši na čelu s svetovno dvoransko rekorderko (800 m), Velenjčanko Jolando Čeplak, ki bo nastopila prvič po operaciji in rehabihtaciji v štafeti 4x400 metrov. Kragelj šesti Jastrebarsko: Na progi Jaška je bila osma dirka za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX3 in sedma za evropsko prvenstvo do 125 ccm. Najboljši slovenski predstavnik je bil Sašo Kragelj iz AMD Feroda Celje. Dirko je končal na šestem mestu. Domov s 24 medaljami Mežica: V nedeljo je bilo državno prvenstvo v karate-ju. Udeležih so se ga tudi tekmovalci Shotokana Celje in osvojili kar 24 odličij. Čopkočopke najboljše Celje: V odbojkarski šoli Fedrca so končali svojo sezono. Med letom so igrali po ligaškem sistemu, ob koncu pa so se dekleta pomerila za prehodni pokal Fedrca. Zmagale so Čopkočopke iz OŠ Frana Kranjca. Med poletnimi počitnicami v okviru projekta Hura, prosti čas v sodelovanju z Zvezo za šport otrok in mladine Slovenije ponovno pripravljajo odbojko na mivki in plavanje. K sodelovanju vabijo vse osnovnošolce in srednješolce, aktivnosti bodo vsak ponedeljek, sredo in petek med 9. in 12. uro na Letnem kopališču Celje. (JŽ) Dan žalskega nogometa V nedeljo je bil v Žalcu dan nogometa, ko so namenu predali tri obnovljene garderobne paviljone in tribune v športnem centru. Dopoldne je bil turnir nogometnih selekcij v starostnih skupinah do 8 in 10 let, obakrat so zmagali mladi upi iz Mozirja pred žalskimi in petrovškimi. Za številne ljubitelje nogometa je bil bolj zanimiv popoldanski del nogometnega praznika. Pomerili sta se veteranska slovenska reprezentanca, ki jo vodi Rudi Corn, in veteranska ekipa NK Žalec. Zmagali so reprezentantje s 6:2. Za zmagovalce je tri gole dosegel Stane Bevc, dva Esad Pire in enega Bojan Prašnikar in za gostitelje pa oba Boris Hodžar. V drugi tekmi je slovensko duhovniško društvo Pax premagalo poslance državnega zbora (Lojze Posedel, Ivan Jelen, Matej Lahovnik, Milan M. Cvikl, Kristjan Jane, Aleš Gulič ...) s 3:2. Med odmorom so mladi nogometaši Žalca (do 6 let) premagali vrstnike iz Petrovč s 5:1. TONE TAVČAR Preden je padlo osem golov. 14 kronika Zaprt, a svoboden Med mladoletniki v Radečah je svoboda najbolj želena stvar. Pot do nje je pogosto trnova in naporna. A dosegljiva! Ladislav Močivnik, direktor Prevzgojnega doma Radeče skupaj s fanti, ki so posebej za ta dan spekli odlično pecivo. Starost mladoletnikov v zavodu je od 14 do 21 let oziroma 23, trenutno je največ tistih, ki so stari od 18 do 20 let. Čas bivanja v prevzgojnem domu je od enega do treh let, pri čemer mladi v Radečah ostajajo približno dve leti. Najpogosteje se mladoletniki v zavodu znajdejo zaradi premoženjskih deliktov, kot so tatvine, manjše tatvine in ropi, ter drugih kaznivih dejanj, od katerih primera gospodarske kriminalitete še niso imeli. Mladoletniki so v zavodu razdeljeni na matične skupine, v oddelek brez drog, dekliški oddelek in na odprti oddelek. Pogoj za prehod na oddelek brez drog je najmanj dvomesečno uspešno izvajanje programa v matični skupini, izvajanje programa na oddelku pa traja tri mesece ah več. Po tem času mladoletnik ali mladoletnica pride na odprti oddelek, kar daje možnost za spremembo ali ustavitev vzgojnega ukrepa. Dan je razdeljen na dopoldanske in popoldanske obveznosti, kot so šola, delo in vzgojno delo z vzgojitelji. Organizirani so v majhnih skupinah, ki jih vodijo matični vzgojitelji. Bivajo v prostorih, ki obsegajo 2-3 spalnice, dnevni prostor, čajno kuhinjo in sanitarije, pri čemer dekleta bivajo v ločenih prostorih. Strokovna skupina sestavi program za vsakega mladoletnika posebej, ki poleg osnovnih ugotovitev o mladoletniku in navodil vsebuje tudi izobraževanje, delo, prostočasne dejavnosti, odvajanje od odvisnosti, stike z okoljem in drugo. V prevzgojnem domu v Radečah so prejšnji teden odprli svoja vrata za javnost. Obiskovalcem so predstavili terapevtske delavnice in vzgojne skupine, v besedi, glasbi in plesu pa so se gojenci predstavili tudi z delavci doma. V Radečah je trenutno 29 mladoletnikov, od tega eno dekle. Namen dnevov odprtih vrat, ti so že tretje leto, je pokazati obiskovalcem to, kar so gojenci in delavci doma delali vse leto ter kakšne vedenjske vzorce so pri tem osvojili. Mladoletniki naj bi bih na ta dan veliko bolj motivirani kot v običajnih dneh, saj so ciljno usmerjeni. Delavci doma se trudijo in skrbijo, da bi se ves čas kaj dogajalo. A zgodi se, da so mladoletniki občasno naveličani vsega in vseh in tarnajo, da jim je dolgčas. V teh trenutkih je zato najpomembnejša možnost izbire, pravilna odločitev zanjo in zavedanje, da so zanjo odgovorni povsem sami. V prevzgojnem domu se zato pogostokrat srečujejo z begi in ne-vrnitvami, kljub temu, da gojencem pripadajo določeni izhodi. Svoboda je po besedah mladoletnikov najbolj želena stvar. Pokliči me, svoboda! Roman je Rom in zato, kot pravi, odvisen od svobode. Po dveh mesecih prihoda v dom je dobil prvi 17-urni izhod. »Uspešno sem ga izpeljal in napredoval v oddelek brez drog.« Za božič si je vzel pet dni dopusta, tako da je bil doma še za novo leto. »Ko bi se moral vrniti v zavod, se nisem, saj se mi ni dalo. Bil sem na svobodi,« pripoveduje. Vendar svoboda ni trajala dolgo, saj so ga po tednu dni pripeljali nazaj. »Spet sem začel znova in se potrudil do odprtega oddelka.« A je dopust spet podaljšal in tokrat »na svobodi« ostal skoraj šest mesecev. Po prisilni privedbi v zavod je bil nameščen v posebno vzgojno skupino in ob tem imel še disciplinsko kazen, ki mu je na srečo kmalu potekla, zato naj bi spet lahko imel izhod. Toda prišlo je kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil na podaljšku, zato šest mesecev ni imel izhoda v domače okolje, kar ga je šokiralo. »Sprva sem funkcioniral, vendar se je bližalo poletje in razmišljal sem o tem, kako bi pobegnil. Ker sem imel poskus bega, so me premestili v posebno vzgojno skupino.« Roman bi v zavodu rad opravil vozniški izpit in se vpisal v prvi letnik kovinarske šole. »Vzgojitelji mi pomagajo, kolikor se le da, vendar delam po svoje,« še pove. Ob tem prizna: »Če bi jim prisluhnil, bi bil že zunaj. Na svobodi.« Kristina, stara je 19 let, je zaenkrat edino dekle v prevzgojnem domu. V Radeče naj ne bi prišla zaradi kaznivih dejanj, temveč zaradi nenehnih beganj. »Prej sem bila že v Višnji Gori in že tam stalno begala. Nisem hotela hoditi v šolo, zato sem bila vse- povsod drugje.« Pravi, da jo občasno še prime, da bi kar nekam odšla, vendar se zaveda, da tega ne sme več storiti. Ob tem je še posebej vesela, da lahko domov odide vsak konec tedna. V Radečah je že dve leti in upa, da bo tam ostala še tri ali štiri mesece. Nato se bo ustalila, obiskovala kuharsko šolo in zaživela življenje brez zidov. Asmir bo odšel naslednji petek za 24 ur domov k družini. »Želim videti ata, mamo in sestro,« pravi. V Radeče je prišel zaradi poskusa umora, kraj, vlomov in drugih kaznivih dejanj. Ko bo prišel ven, to naj bi se zgodilo prihodnje leto julija, si bo poiskal službo in varčeval denar. »Potem bom odšel v BiH in si kupil malo zemlje ter konje, da jih bom redil in prodajal. Rad bi živel v vasi, kjer ni gneče.« Hrepeni po življenju brez kriminala in po svobodi. Trkanje na les Letos po besedah Ladislava Močivnika, direktorja Prevzgojnega doma Radeče, prevladuje situacija, ki je zavod doslej še ni bil vajen. Imeli so le dve nevrnitvi in no- benega bega, »kar je zavidljiv rezultat dela v našem zavodu«. Prvi gojenec naj bi se domov odpravil zaradi bolnega očeta in se bo vrnil šele, ko bo priveden, za drugega podrobnejših razlogov za ne-vrnitev še ne vedo. »Fantje ugotavljajo, da se nevrnitve v zavod ne splačajo, saj jim ob upoštevanju hišnega reda in navodil pripadajo izhodi,« utemeljuje Močivnik. Mladoletniki se na izhode najpogosteje odpravljajo v domače okolje, kar delavcem doma omogoča preverjanje le-tega, se pa odpravijo tudi na različne dejavnosti in aktivnosti v bližnje kraje. »Vendar brez drog, alkohola in kaznivih dejanj, kar je ob prihodu v zavod pogoj za nadaljnje izhode,« še pravi. Kazen za neprihod v zavod in beg iz njega je prepoved izhoda do treh mesecev, mladoletnika v odprtem oddelku ali na oddelku brez drog pa čaka vrnitev v osnovno matično skupino, kjer z njim nato zastavijo krajše cilje za postopno napredovanje v skupini. »Vsakemu zdrsu damo ponovno možnost.« MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Kristina, edino dekle v zavodu, se je v Radečah znašla zaradi nenehnih Tatova železa in žlebov Policisti so prijeli 30-letnega Celjana, ki ga sumijo več tatvin in velikih tatvin na našem območju. Storil naj bi šest tatvin in s tem povzročil za približno tristo tisoč tolarjev škode. Vlomil naj bi v osebni avtomobil in odnesel torbico z denarnico in mobilnim telefonom, v Začretu naj bi ukradel pomivalno korito, medtem ko naj bi si na treh bencinskih servisih na območju Celja natočil gorivo in se odpeljal, ne da bi plačal. Sumijo ga tudi tatvine bakrenih žlebov s stanovanjske hiše v Ilov-ci. Pri preiskovanju tatvin barvnih kovin so policisti prijeli tudi 35-letnega Celjana, ki naj bi v daljšem časovnem obdobju v Celju ukradel več kot sedem ton odpadnega železa. Če bi omenjeni ukradeno železo uspel prodati, bi s tem zaslužil približno tristo tisočakov. Zoper oba bodo kriminalisti spisali kazensko ovadbo in jo poslali celjskim tožilcem. HALO, 113 Odpeljali vse, kar so lahko V noči na minuli petek je nekdo vlomil v skladišče na Mariborski cesti v Celju, od koder je izginilo trideset različnih mini motorjev, večje število gorskih koles, več kosov različnega ročnega orodja, sedežev za kombije ter večje število športnih oblačil in copat, manjših sesalcev in še mnogo drugih predmetov. Škode je za štiri milijone tolarjev. Vozili ukradeiie stvari Celjski policisti so ovadili štiri Velenjčane, ki so jih ustavili konjiški policisti, saj so opazili, da je bilo njihovo vozilo preobremenjeno. V prtljažniku so našli več medeninastih in bronastih palic, bronastih puš ter štiri transformatorje. Omenjene predmete naj bi četverica ukradla pri vlomu v Spodnjih Prelogah, škode pa naj bi bilo za milijon tolarjev. Velenjčane so velenjski policisti že ovadili, njihovi celjski kolegi pa iščejo dva mlajša neznanca, ki sta v petek zvečer v Kersnikovi ulici v Celju ustavila moškega, mu vzela zlato verižico, ga pri tem pretepla in nato pobegnila proti srednji šoli za gostinstvo in turizem. Morebitne očividce zato naprošajo, da pokličejo na policijsko postajo Celje ali na telefonsko številko 113. Tvezila in kradla Policisti iščejo dva moška, ki sta v minulih dneh hodila po Šmatevžu s pretvezo, da prodajata posodo in nože. V soboto sta tako sredi dneva starejšemu domačinu iz spalnice stanovanjske hiše odtujila kar sedemsto tisoč tolarjev. Omenjena naj bi se odpeljala s sivo opel vectro starejšega letnika in z madžarskimi registrskimi tablicami. Brez čelade na motor in v nesrečo Minulo soboto nekaj minut čez 13. uro se je na glavni cesti izven Črnove zgodila prometna nesreča, v kateri so trčila tri vozila. S tovornega vozila modre barve, ki je vozilo iz smeri Vinske Gore proti Veliki Pirešici, je padel večji kamen, ki je očitno presenetil med vožnjo ostale voznike, ki so trčili drug v drugega. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče policisti naprošajo morebitne očividce, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo oziroma pokličejo na številko 113 ali anonimno številko policije 080 12 00. Sicer pa je bil minuli konec tedna tudi v znamenju nesreč motoristov. Na Lopati v Celju se je z motorjem hudo poškodoval 32-letni motorist, v nedeljo pa je do hujše prometne nesreč prišlo na lokalni cesti iz Dobrine-Loka pri Žusmu. 17-letni voznik neregistriranega kolesa z motorjem je med vožnjo po klancu navzdol v levem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas. Tam je čelno trčil v osebno vozilo 17-letnika, ki je pripeljal nasproti. V trčenju se je poleg 17-letnega motorista hudo poškodoval tudi leto dni starejši sopotnik. Nihče od njiju ni nosil zaščitne čelade. Padla med izogibanjem Minuli konec tedna se je v bližini Lovske koče Govce hudo poškodoval 26-letni pohodnik z območja Žalca. Skupaj s spremljevalko naj bi se umikal vozniku štirikolesnika in pri tem izgubil ravnotežje, nakar sta oba padla po večji strmini. Dekle se pri padcu ni poškodovalo, medtem ko je fant padel 15 metrov globoko čez skalnat previs ter pri tem dobil hude telesne poškodbe. Poškodovalo my Je roko Minuli konec tedna sta se zgodili dve hudi delovni nesreči. Prva se je zgodila pri baliranju v Brstniku na območju Laškega. Traktor je skupaj z balirko zdrsel po travnatem pobočju, se pri tem večkrat prevrnil, 33-letni voznik pa je padel iz kabine. Hudo poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. V dmgi delovni nesreči se je hudo ranil 21-letnik. Ta je med obratovanjem betonskega mešalca z roko segel v njegovo notranjost. Tudi njemu so nudili pomoč v celjski bolnišnici. NOV! TEDNIK 15 5OTROŠKI ČA50PI5* Predpočitniško sanjarjenje Tudi tokrat bomo ostali zunaj. Bili smo namreč v Dobju, kjer smo hodili po učni poti, učenci Osnovne šole Petrovče pa so nas popeljali na Dunaj. Če je res treba pustiti trebuh zunaj, si preberite v nadaljevanju. Že zdaj pa vas vabimo, da nam zaupate, kje boste preživeli počitnice. Prihodnji leden se namreč začne poletje, v šoli pa boste tudi sedeli le še dober teden. Pišite, rišite, fotografirajte, skratka delite z nami svoj začetek počitnic. Izlet na Dunaj 12. maja ob petih zjutraj smo se učenci, ki obiskujemo izbirni predmet nemščina in dodatni pouk zgodovine izpred OŠ Petrovče odpravili na pot proti Dunaju. Med vožnjo, ki je bila kar dolga, smo imeli nekaj postankov, da smo lahko pomalicali in se naužili svežega zraka. Ob prihodu na Dunaj smo najprej obiskali letni dvorec Schônbrunn, kjer smo si ogledali le nekaj od neštetih soban, ki jih je imela Marija Terezija, in tako vsaj malo spoz- nali način njenega življenja. Nato smo se mimo čudovitega parka z vodometi, kipci bajeslovnih bitij, grmičastimi labirinti in nasadi rož ter dreves odpravili v živalski vrt, kjer smo imeli veliko prostega časa. Bilo je zelo zanimivo, saj so tam živali, ki jih ne vidimo vsak dan. Kasneje smo se ustavili v mestu, kjer smo si ogledah grobnico Habsburžanov. Potem smo pot nadaljevali peš do samega središča Dunaja, kjer smo zopet imeli čas zase. Ne- kateri smo odšli v McDonald's, nekateri po trgovinah, nekateri pa na kratko raziskovanje mesta. Še vedno polni energije smo se z avtobusom odpeljali do znamenite Hundert-wasseijeve hiše, ki je bila resnično izredno zanimiva - nenavadnih oblik in narejena iz odpadnih materialov. Po precej napornem dnevu smo se utrujeni, a vendar zadovoljni in polni novih vtisov odpeljali proti domu. KATJA LESKOVŠEK in TANJA VEBER Marko Skače ob brezah Po Želodkovi učiti poti OŠ Dobje je v petek ob dnevu odprtih vrat pripravila pohod po Želodkovi učni poti. Tokrat so se prvič ob dnevu odprtih vrat odpravili ven iz šole, na pot pa so odšli prav vsi učenci in tudi nekateri starši. Na pohod in prireditev po njem so se otroci pripravljah celo leto, ukvarjali pa so se predvsem z rastlinami. Da je tudi bližnja okolica lahko zelo zanimiva, so se zagotovo prepričali vsi, ki so šli na to pot, dolgo dva kilometra. 2e-lodko, ki je sicer maskota šole (nekdaj je bilo v Dobju ogromno hrasta doba), je otroke vodil po poti, na kateri so si lahko ogledali vse mogoče travniške in gozdne rastline, drevesa, ušle pa jim niso tudi različne stavbe in ustanove ter seveda živali. Tako so videli mravljišče, ob najstarejšem drevesu v Dobju, ob lipi, pa so pozdravili tudi sovico Rozi. Ob poti so pripravili tudi različne točke, od plesa, petja do recitacij - Anja in Simona sta predstavih zeliščarske veščine v pristnem narečju - manjkala pa tudi ni harmonika, na katero je že med potjo igral Dejan Fre-ce. Pot so zaključili v šoli, kjer je sledila zaključna prireditev. Poskrbeli so tako za pijačo kot tudi za hrano, ki so jo nekaj pripravili učenci sami, ostalo pa so pripravile kuharice v šoli po receptih, ki so jih prinesli učenci. Več o dogajanju boste lahko slišali v današnji oddaji Otroški radio na Radiu Celje ob 16.20. ŠO Zeliščarki Anja in Simona I lili 1 fJdWifd, ugljggBk Hehrkoki KUPON Naročniška številka Novega tednika: „ § » fflfflffl _ Številka Tuš klub kartice: gimmmriTri - «-à» % Telefon:_ ivFwm^ , Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Z NOVIM TEDNIKOM IN TUŠEM NA IZLET! ra@wotednik NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! Spet smo vam pripravili presenečenje! Že lani smo se družili na izletih poSloveniji intudiletosneboničdrugače.24.junija vas bomo z dvema avtobusoma s pomočjo Tuša peljali na prvi letošnji izlet naročnikov. Kam, naj zaenkrat še ostane skrivnost, če si ogledate fotografiji z lanskih izletov s Tušem na Kras in v Prlekijo, pa vam bo jasno, zakaj ne smete odlašati pri pošiljanju kuponov. Potnike za dva avtobusa bomo izžrebali med vsemi kuponi, ki jih bomo do srede, 14. junija, dobili na naš naslov. Srečni izžrebanci bodo znani 16. junija, ko bo seznam potnikov objavljen v Novem tedniku. Ime in priimek:_____ m@ïïitednik kultura Ulica na celjskem Otoku se imenuje po V. Prekomorski brigadi. Od prekomorcev do Šande Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Ulica V. Prekomorske brigade v Celju. Pravilno ste odgovorili vsi, ki ste na kupone zapisali, da je bila to zadnja od brigad jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja, ki so jih od oktobra 1943 do decembra 1944 ustanavljali s pomočjo britanskih zaveznikov in ki ima domicil v Celju. Brigade so dobile ime prekomorske, ker so jih ustanavljali v bližini italijanskega Barija, sestavljali pa so jih v nemško vojsko mobilizirani Slovenci, ki so bili po vojaških porazih na zahodni fronti ujeti ali pa so k zaveznikom prebegnili že pred tem. Poleti 1944 je bilo teh vojakov že okoh 2.700. Britanci so jih zbrali v vojaškem taborišču pri Edinburghu na Škotskem, kjer so začeli snovati svojo vojaško organizacijo - Slovenski bataljon - in se s pomočjo partizanskih oficirjev pripravljati za odhod na domača bojišča. Nanj so morali Slovenci počakati do konca zavezniške konference v Moskvi novembra 1944, ko so Britanci dali Slovencem zeleno luč za odhod v zbirno bazo NOVJ v Italiji, od koder so se nato vrnili v domovino. Glavnina se je 16. novembra 1944 v Lee on Sea pri Londonu združila v brigado, začasno pod poveljstvom češke osvobodilne vojske, 11. decembra 1944 pa se je brigada v Liverpoolu vkrcala na ladjo in odplula v Neapelj, kjer so nato pot nadaljevali na vzhodno obalo Jadrana. Tam so se jim pridružili še Slovenci, nek- Pokrffi : se imenuje danji italijanski mobilizi- V. Prekomorsko brigado so uradno ustanovili 23.decembra 1944 v Splitu, kjer so oblikovali štab brigade in štiri brigadne enote. Komandant je postal Stane Mahne, politični komisar Silvo Horvat, načelnik štaba Anton Bartol ... V. Prekomorska brigada je imela odličen kulturno-pros-vetni oddelek, ki ga je vodil Rado Bordon. Imeli so pevski zbor, oktet, igralsko in re-citatorsko skupino, risarje in pesnike, v njej so sodelovali številni znani slovenski kulturniki: slikarja Jože Ciuha in Ivan Cargo, pesnik Jože Šmit, skladatelj Filip Bernard in drugi. Vojaške aktivnosti je brigada začela v začetku leta 1945 v Dalmaciji. Največji trenutek za brigado je napočil 17. marca 1945, ko je krenila na svoj dolgi pohod proti Sloveniji. Prvi del poti, čez Podogorski kanal, mimo Obrovca in preko Velebita, so končali v Liki, kjer so se v okolici Gospiča spopadali s Paveličevo ustaško vojsko. Sodelovali so v dveh velikih bitkah. Ognjeni krst so pre-komorci doživeli v bojih za Bilaj v Liki, kjer je padlo 17 vojakov, drugo bitko pa so bojevali v začetku aprila 1945, kjer so v borbi za Gos-pič izgubili okrog 160 svojih soborcev. Pot jih je nato KUPON ^tednik Ime in priimek............................ Naslov ................................... Kraj in poštna številka........... Ulica/stavba se imenuje po ki je bil.......................................... Moj predlog....................... vodila skozi Ogulin proti Beli krajini, kjer je 2.400-članska brigada 17. aprila pri Vinici prečkala Kolpo. Prekomor-ci so se na slovenskih tleh prvič spopadli na Riglu pri Pod-turnu, nato so nekaj časa branili osvobojeno ozemlje v Beli krajini. Toda domovina, ki so si jo tako želeli, jim je kmalu pokazala tudi svojo temnejšo plat. Nezaupanje v preko-morce oziroma kot je glasila uradna razlaga - »koristnost, da njeni borci zaživijo skupaj s partizanskimi borci in se še bolj preoblikujejo, predvsem politično« - je bil vzrok, da je vodstvo 7. korpusa V. Prekomorsko brigado ukinilo, vojake pa razporedilo v sestave 15. in 16. divizije. Odločitev je borce brigade hudo prizadela, saj so bili prepričani, da so v bojih dovolj močno dokazali svojo domovinsko in politično zavest. Nenazadnje o tem priča tudi več kot 256 padlih, kar je več kot desetina vseh borcev brigade. Borcem je povojna oblast del zaupanja povrnila leta 1969, ko je na proslavi ob 25-letnici ustanovitve V. Prekomorsko brigado odlikovala z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Skupščina občine Celje pa je V. Prekomorski brigadi podelila domicil v Celju in njej v spomin v mestu poimenovala ulico. Na predlog naše bralke Marjete Kuhar sprašujemo, po kom se imenuje Ulica bratov Šanda v Rogatcu. Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Nagrajenec tokratne nagradne igre Po kom se imenuje ... je Rok Jurše iz Grušč pri Dramljah. Po pošti bo prejel hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Foto: GREGOR KATIČ Odgovore pošljite do ponedeljka, 19. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Kratko zgodbo o preko-morcih je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek. Celjani pobrali večino nagrad V soboto je bilo v Celju državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev, plesna miniatura Opus 1. Plesalke in plesalci s Celjskega so se izvrstno odrezali, pri čemer je največ nagrad pobral Plesni forum Celje. V starostni skupini A (9-12 let) je drugo mesto zasedel Jaka Rehar iz Plesnega foruma Celje z avtorskim so-loplesom Kot za hec, na tretjem mestu pa je z avtorskim soloplesom Mozart pristala Astrid Ana Kljun iz oddelka za sodobni ples Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga Velenje. V skupini B (13-16 let) med prvimi tremi ni bilo tekmovalcev s Celjskega - najbolje, na 5. mesto, se je uvrstila Ana Jenček s soloplesom Ga še čutiš?. Najbolje so se Celjani odrezali v skupini C (17-21 let), kjer sta zmagali Aja Zupanec in Sa-brina Železnik iz Plesnega foruma Celje s plesom Dober dan, žalost. Omenjeni sta prejeli tudi nagrado občinstva za najboljši ples. Na drugo mesto sta se s koreografijo Eni in drugi uvrstila Nad-ja Škataro in Matija Kovač, Aja Zupanec in Sabrina Železnik - zmagovalki v očeh žirije in občinstva prav tako iz Plesnega foruma, tretji pa sta bili Maša Leskovšek in Katja Terglav iz Društva za umetnost plesa Harlekin. vodnik Evropski živalski svet Hermanova ustvarjalnica 17.00 Brdce nad Dobrno Razstava Črne kuhinje pri Šumej pohod po Anini poti in odprtje razstave 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje_ Lado Ambrožič ml.: Novljanovo stoletje 1908-2004 predstavitev knjige, pogovor bo vodilaMilena Ževart 19.30 Narodni dom Celje Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir koncertni abonma 19.30 Kulturno dom KUD Zarja _____ TYnovlje_ Tone Partljič: Ščuka da te dobrodelna gledališka predstava 20.00 Mestni kino Metropol Celje 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Celje_ Evropski živalski svet Hermanova ustvarjalnica 10.30-11.30 in 16.30-17.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrti predstavlja se krojač 16.00 OŠ Glazija Celje Idol Glazije pevsko tekmovanje in nastop AnžejaDežana 16.00 SLG Celje__ N. Wright: Njegova abonma Čebelica in izven 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Celje_ Muzejsko družinsko Cinkarniški kulturni večer z Lilo Prap pogovor bo vodil Zoran 10.30-11.30 in 16.30-17.30 Muzej novejše zgodovine Celje__ Demonstracija obrti predstavlja se modistinja Mana Žohar 18.00 Gasilski dom Dobrna Tekmovanje v streljanju 18.00 Zdraviliški dom Dobrna Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Dobrna podelitev priznanj, kulturni program in odlikovanje odličnjakov OŠ Dobrna 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Enotni v zmagi - osamosvojitvena vojna leta 1991 na celjskem območju odprtje razstave ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije, slavnostni gpvomik minister za kulturo dr. Vaško Simoniti 19.00 Hiša generacij Laško Dobra kupčija enodejanka Sekcije za kulturno dejavnost Strelskega društva Celjska četa iz Male Breze Sodja in Kaučičeva za konec Nocoj bo še zadnji abonmajski koncert Zavoda za kulturne prireditve Celje v tej sezoni. V Narodnem domu bosta ob 19.30 nastopila klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič. Predstavila se bosta z deli Kreka, Brahmsa, Lu-tosčawskega, Lebiča in Bernsteina. Klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič igrata skupaj od leta 1994, ko sta na Akademiji za glasbo v Ljubljani študirala komorno glasbo pri Božidarju Tumpeju. Koncertirala sta po Angliji, Avstriji, Češki, Italiji, Škotski, Nemčiji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Švedski, Hrvaški in po vsej Sloveniji. Maja 2000 je izšla njuna prva kompaktna plošča Legende z deli skladateljev 20. stoletja, ki je dobila odlične kritike. Jeseni 2001 sta imela uspešno turnejo po Veliki Britaniji. Posebno pozornost posvečata delom slovenskih skladateljev (Uroša Kreka, Ne-nada Firšta, Lojzeta Lebiča, Janeza Matičiča, Iva Petri-ča, Jake Puciharja in Primoža Ramovša). Decembra 2004 je izšla plošča Srečanja s skladbami slovenskih skladateljev, ki so bile posvečene njima. Trenutno se izpopolnjujeta pri Ant-honyju Spiriju na Visoki šoli za glasbo v Kolnu. BA kultura 17 díi alkoholni dol Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Bolgarski nagrajenci mednarodnega razpisa z ustanoviteljem razpisa Mihajlom Lišaninom Galerija mladih v tujini Galerija likovnih del mladih Celje je konec maja razstavljala na Hrvaškem in v Bolgariji. V Bjelovaru na Hrvaškem so postavili na ogled kolekcijo likovnih del avtorjev od 15 do 20 let na splošno temo. Razstavo je v okviru mednarodnega dneva muzejev odprl direktor Gradskega muzeja Bjelovar, akademski slikar Dubravko Adamovič. V galeriji Združenja likovnih umetnikov Montane v Bolgariji pa so razstavljena nagrajena likovna dela mednarodnih razpisov na temo Tihožitje. Tu je razstavo odprla prof. Reni Petrova, ustanoviteljica prve likovne šole v Montani. Istočasno so v Montani podelili priznanja nagrajencem letošnjega razpisa iz Bolgarije. V obeh državah je celjska galerija prejela vabila na nove razstave, v teh dneh pa bo gostovala tudi v Belorusiji, kjer bodo odprli novo razstavo na temo Konj. BA ENKRATNI BANDIDOS - ŠTIRIKRAT! • iz povsem naravnih sestavin • iz piva najvišje kakovosti đ* jj§ fj|j đ* M B . samo naravna barvila / Ifff II KB I «fi i • brez konzervansov Mm»^M^» VPl» ocenjujemo Ponosni na zbor S sproščenim petjem in àis-tveno širino se nam je predstavil Mešani pevski zbor Cetis iz Celja s celovečernim koncertom, polnim bogate zvočnosti in občutljivega prestavljanja glasbene vsebine, ki so jo pevci disciplinirano poustvarjali. Skupaj z dirigentko Vlasto Plavčak je zbor ponovno pokazal, da se ne zadovoljuje s povprečnostjo, temveč išče izzive, ki pogojujejo rast in približevanje še vedno nedoseženi popolnosti v umetnosti, še posebej v glasbi. Kadar koncertira Cetisov zbor, se izbor sporeda ponuja kar sam, saj je skrbno usklajen s pevskimi zmogljivostmi. Je domišljijsko razgiban, skrbno obdelan in ne prestopa meje avtentičnosti in skladateljevih ustvarjalnih okvirov. Zaáitili so, dastaustvarjalnostinpous-tvarjalnost v popolnem sozvočja Razbrati je bilo mogoče skrb za intonančno širino in zanesljivost, ki sta posebej občutljivi pri modulacijah in into-nančnih prehodih ter širokih glasovnih razponih. Plastičnost oblikovanja dinamike je bila uokvirjena z glasovnimi zmogljivostmi pevcev predvsem v visokih dinamičnih stopnjah, ko so najbolj izpostavljeni soprani. Program je bil raznolik in pester po vsebini in izvajanju. Pravoslavna liturgija, polna hormonskega bogastva, toda racionalno uokvirjena, je v slavospevu Materi božji (Bogorodici) izzvenela doživeto skoraj s prevelikim čustvenim nabojem. Tudi predstavitev črnske pesmi je bila ne glede na njeno dokaj zapleteno obdelavo predstavljena zelo dostojno. Pevci in dirigentka se zavedajo, da za to vrsto pesmi evropski izvajalski okviri niso najbolj primerni, vendar se je njena izvedba gibala na sami meji pristnosti. Velik del zaslug za to gre solistki. Skladba EmilaAdamičaz naslovom V snegu je skladba širokih glasovnih razponov in dinamičnih kontrastov. Narejena je bila korektno in razumljivo. Naključno ali načrtno so izpeljali prvi del programa s tremi ljudskimi pesmimi. Draž-Ijivi harmonizaciji Bom šel na planince Mateja Hubada, ki izstopa iz čistih romantičnih okvirov, sta sledili kot kontrast dve sicer zelo doživeto odpeti pesmi v popolnoma preprosti obdelavi. Posebej pa je tehnične in interpretacijske sposobnosti potrdila zaključna skladba, polna razpoloženjskih preskokov in s hitrimi menjavami tempa in intonacije. Podjetje Cetis je lahko ponosim na svoj zbor in koncert naj bo ponovna vzpodbuda za moralno in gmotno pozornost pri njihovem uveljavljanju. MARIJAN LEBIČ ZGRABI SVOJO BARVO! ZGRABI SVOJ OKUS! Značilne barve različnih Bandidosov so dosežene z naravnimi barvili (npr. hlblskusa, črnega korena in žalrana), v pijači, ki je dodana pivu. pa so uporabljene naravne arome, od ingvei ja, aloe vere, jabolka, íirřtone in limete, do ruma, caipirinh« 1er- tequile. Dopolnjene Schutzove podobe TEMPERAMENTNA PIVA Z DODATKI! Bandidos se od večine ostalih intodovskih pijač loč žganih pijač, temveč \i jnv ■ le pa je pridobljeno n- Zetiš doživeti avtentično okolje Bandidosa? Zgrabi potovanje v Mehiko za 2 osebi in 100 privlačnih nagrad: • 10 nahrbtnikov i •30 majic ^ Wt f*| I • 60 napihljivih žog J V j t j Nagradno vprašanje: Kako se glasi slogan Bandidosa? ' Pošljii SMS i odgovorom na nagradno vprašanje-na številko 6868 ter osvoji potovanje v Mèhiko ali druge privlačne nagrade. j Prftiiir BANDI DPS i PĎGOVŮRina 68ů8 V Pokrajinskem muzeju Celje pripravljajo največjo razstavo Schutzove keramike V Pokrajinski muzej Celje je v petek prispela zbirka Schutzove keramike, s čimer so se začele priprave na razstavo, ki jo bodo v muzeju postavili leta 2008 in bo ponudila doslej največji vpogled v proizvodnjo in dosežke tovarn Schiitzo-ve beloprstene keramike. Zbirka Schutzove keramike je v lasti zbiralca Wilfrie-da Gombocza iz Laafelda pri Radgoni v Avstriji in obsega tisoč kosov keramike, signirane s Schiitz Cilli, Schiitz Blansko in Bogen Schiitz. V zbirki je tudi več kot sto kosov drobnih dekorativnih elementov in nekaj manj kot 200 kosov s signaturo Majolica Celeia, Deutschenthal, Griže in Sonnenberg. Iz zbirke je razviden celoten spekter proizvodnje obeh Schiitzovih tovarn in vse tehnike, ki so se uporabljale pri izdelavi in krašenju predmetov. V Pokrajinskem muzeju Celje so prepričani, da bodo z razstavo pritegnili veliko obiskovalcev, saj je zanimanje javnosti za omenjeno keramiko vedno večje, kar dokazujejo tudi visoke cene, ki jo Schiitzova keramika dosega med ljubiteljskimi zbiralci. Z različnimi tečaji po-slikavanja in oblikovanja pa želijo ohranjati tradicijo izdelovanja beloprstene keramike v Savinjski dolini. Del zbirke Schutzove keramike, ki jo je v Pokrajinski muzej Celje pripeljal avstrijski zbiralec Wilfried Gombocz. V Pokrajinskem muzeju nameravajo k sodelovanju povabiti vse zasebne zbiralce iz Slovenije, bilo naj bi jih okoli deset, ter muzeje na Dunaju, Hrvaškem in Češkem, ki hranijo Schiitzovo keramiko, pravi muzejska svetovalka Rolanda Fugger Germadnik. »Izjemno veseli smo, da smo lahko stopili v stik tudi z gospodom Gom-boezem, ki je verjetno last- nik največje zasebne zbirke keramike. Z zbirateljstvom se ukvarja že 40 let in ima tudi svoj muzej. Tudi v Pokrajinskem muzeju hranimo izjemno lepo zbirko, ki je v lasti Kili Liboje. Gre za okoli 130 kosov, ki so razstavljeni na stalni razstavi, sami pa premoremo okoli 600 kosov omenjene keramike.« Proizvodnja beloprstene keramike se je v Spodnji Sa- vinjski dolini razvila v 19. stoletju. Med obrati, kjer so izdelovali keramiko, je bila tovarna v Kasazah (danes Kili) najmlajša in nosi letnico 1871. Kasaze so bile podružnica matičnega podjetja Gebriider Schiitz s sedežem na Moravském. Obrat v Kasazah je vodil kemik in velik privrženec tehnoloških novosti Ludvik Schiitz, ki je z novimi tehničnimi rešitvami kmalu zasenčil matično tovarno, ki jo je vodil njegov brat. Brata sta nato na Dunaju ustanovila atelje, kjer so najbolj znani oblikovalci tistega časa izdelovali idejne osnutke za obe tovarni. Schiitzeva keramika je bila v tistih časih zelo iskana - izvažali so jo na številna evropska in svetovna tržišča. Proizvodnja dekorativne keramike je postopoma zamrla v začetku 20. stoletja, »zadušila« jo je cenovno ugodnejša ponudba porcelana. Proizvodnja vsakodnevne uporabne keramike pa se je v Kasazah ohranila do danes. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ 18 BRALCI poročevalci Aktivni gobarji s Planine Gobarsko društvo Jurček s Planine pri Sevnici deluje že peto leto in šteje okoli 100 članov. Nekajkrat smo se predstavili z večjimi gobarskimi razstavami v glavnem v občini Planina pri Sevnici. Letos smo se, čeprav se gob-ja bera še ni začela, predstavili na naši upravni enoti Šentjur, na razstavi v šoli pod naslovom Diši po domače. Med večjim številom lesnih vrst smo z malo gobarske sreče občinstvu prikazah tudi »podmahovnko« (marčno polževko). Imeli smo volilno skupščino, na kateri smo za pred- sednico društva ponovno potrdili gospo Marjano Gregi. Upravni odbor smo osvežili z Romanom Pušnikom in tajnico Janico Doberšek. Društvo ima simpatizerje na vseh koncih Slovenije. Lani poleti smo vsak mesec opravili strokovne ekskurzije in večdnevni seminar v Ratečah. Vse to ne bi bilo mogoče brez naše predsednice, ki društvo vodi od samega začetka in brez njenega moža Frenkija ter Lojzetove harmonike in vseh ostalih, ki znajo popestriti vsak zaključek strokovnega predavanja. Od samega začetka pa se je izkazal Jozo Kelavič, ki se mu je društvo na skupščini zahvalilo s pokalom. Skupaj z županom občine Šentjur, Štefanom Tislom, sta potrjena kot častna člana društva. Letos načrtujemo izobraževanje izven področja matičnega društva, a le pod pogojem, da bomo dobili kaj denarnih sredstev, ker se društvo financira izključno iz članarine. Ker smo kot društvo pripravljeni sodelovati z ostalimi društvi, upamo tudi na podporo širše javnosti. Z gobarjenjem se ukvarjamo predvsem zato, da razmnožujemo glive in ohranjamo neokrnjeno naravo. MARJANA GREGL Tekmovanje starejših gasilk in gasilcev na Teharjah Teharski gasilci so 27. maja gostili starejše gasilke in gasilce - veterane na 8. pokalnem in 18. meddruštve-nem tekmovanju. To je bil pomemben dan za člane društva, saj jim je bilo zaupano poleg tradicionalnega meddruštvenega tekmovanja, katerega začetki segajo v leto 1968, še organizacijsko zahtevno tekmovanje za pokal GZ Slo- venije. Na vabilo in razpis so se odzvala društva iz vse Slovenije, od Maribora, Črnomlja, Mojstrane, do Pre-valj, le s Primorskega žal ni bilo odziva. Gasilke in gasilci - veterani so se pomerili v gasilsko-športnih disciplinah in po izenačenem boju dosegli lepe rezultate. Seveda je še posebno veselje vladalo v enotah uvrščenih na prva mesta. Pri žen- skah je 1. mesto doseglo PGD Mengeš, 2. mesto PGD Polje in 3. mesto PGD Ga-berke. V moški konkurenci so zmagovalci postali gasilci iz PGD Oplotnica, 2. mesto PGD Teharje in 3. mesto PGD Hajdoše. Organizator upa, da je bilo za tekmovalce dobro poskrbljeno in da se bodo na Teharje še radi vračali. IVAN SENICA Pohod častnikov in veteranov na Goro Oljko Velenjski območni združenji slovenskih častnikov in veteranov vojne za Slovenijo sta v soboto, 3. junija, pripravili že zares tradicionalni (štirinajsti po vrsti) spomladanski pohod in srečanje članov in njihovih družin na Gori Oljki, združen z orientacijskim pohodom in tekmovanjem v streljanj u z malokalibrskim orožjem. Pohodniki, med katerimi so bili tudi sponzorji, dona-torji in drugi podporniki združenj, so kljub rahlemu rosenju in nič kaj obetavni vremenski napovedi krenili na pot ob 8. uri iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Pa-ki. Spotoma je bilo na kraju, kjer se združijo vse tri poti pohodnic in pohodnikov, tekmovanje v streljanju z ma-lokalibrsko pištolo. To so nam omogočili člani strelske družine Mrož iz Velenja. Po prihodu do planinske koče na Gori Oljki se je začel družabni del srečanja. Prijetno je teknil zelo okusen golaž, ki nam ga je pripravilo 38. vojaškoteritorialno poveljstvo iz Celja. Sledila je razglasitev rezultatov tekmovanja v streljanju z malokali-brsko pištolo. Pri nežnejšem spolu je prvo mesto zasedla Alenka Slatnar s 33 osvoje- nimi krogi, drugo pa Vanda Zaje z 22 krogi. Pri moških je prvo mesto zasedel Marko Bauman z 41 krogi, drugi je bil Zdenko Zaje s 40 in tretji Zdenko Slatnar s 37 osvojenimi krogi. Najboljši so prejeli spominske kolajne organizatorja - Gora Oljka 2006 ter praktične nagrade. Tradicionalnega pohoda in srečanja se je kljub slabemu in hladnemu vremenu udeležilo preko 60 pohodnikov. Nekoliko utrujeni, vendar veseli in zdravi, smo se pozno popoldne poslovili in si zaželeli naslednjega snidenja na Gori Oljki. ZDENKO ZAJC CENIK KUHARSKIH BUKEV KUKSMMBKE BUKVE SLOVENSKIH GOSPODINJ -maloprodajna cena 2.700 sit (11,27 EUR) -za naročnike Novega tednika 1.000 sit (4,18 EUR) -z naročilnico 2.400 sit (10,02 EUR) VLAGANJE. SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE ŽIVIL -maloprodajna cena 2.300 sit (9,60 EUR) -za naročnike Novega tednika 950 sit (3,97 EUR) -z naročilnico 1.900 sit (7,93 EUR) ZDRAVILNA ZELIŠČA, ČAJI IN ČAJNE MEŠANICE -maloprodajna cena 2.700 sit (11,27 EUR) -za naročnike Novega tednika 1.000 sit (4,18 EUR) -z naročilnico 2.400 sit (10,02 EUR) Vse knjige iz serije Kuharske bukve lahko kupite tudi v poslovalnicah Sitra v Žalcu in Šentjurju ter v pisarni Rdečega križa v Laškem. V založbi NT&RC je izšla nova knjiga iz zbirke Kuharske bukve. Namenjena je zdravilnim zeliščem, čajem in čajnim mešanicam, torej posega na področje, ki je med ljudmi vse bolj priljubljeno, saj v skrbi za zdravje vedno bolj posegajo po naravnih zdravilih. Knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice predstavlja vse značilnosti tako imenovane fitoterapije - zdravljenja z zdravilnimi zelišči - ter pouči, kako nabirati in pripraviti zelišča za uporabo. V poglavju, opremljenem z ris- Podpisani-a naslov: aročil [niča j NAROČILO POSAMIČNIH KNJIG (vpišite število izvodov, ki jih naročate) nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit (7,93 EURlza izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 2.400 sit (10,02 EUR) za izvod {plus poštnina). NAROČILO KOMPLETOV KNJIG (označite polje pred želeno kombinacijo) □ nepreklicno naročam komplet knjig 1+2+3 po ceni 4.900 sit (20,45 EUR) (plus poštnina) nepreklicno naročam komplet knjig 1+2 po ceni 3.400 sit (14,19 EUR) (plus poštnina) □ nepreklicno naročam komplet knjig 1+3 po ceni 3.800 sit 15,86 EUR) (plus poštnina) d nepreklicno naročam komplet knjig 2+3 po ceni 3.500 sit (14,61 EUR) (plus poštnina) Zclrawiina zelišča, čaji in čajne mešanice bami ali s fotografijami, predstavlja 71 zdravilnih rasthn, njihova rastišča, delovanje in uporabnost. Sledi poglavje o strupenih rastlinah, medtem ko je drugi poudarek namenjen lajšanju težav s čaji pri najrazličnejših težavah ali boleznih. V poglavju Domača lekarna iz Zelenega vala so zbrani recepti in nasveti poslušalcev oddaje Zeleni val, ki je že dolga leta v rednem sporedu Radia Celje. Avtorji besedil so magister farmacije Boris Jagodič, znani kardiolog prim. Janez Ta-sič, dr. med., in Mateja Podjed, ki je zbrala nasvete poslušalcev Zelenega vala. Knjiga ima 224 strani, zaključuje pa jo 16-stranska priloga barvnih fotografij zdravilnih rastlin in barvnih risb ter prerezov strupenih rastlin. V prodaji je po 2.700 tolarjev, z naročilnico Novega tednika in TV-Okna (po povzetju) stane 2.400 tolarjev (pluspoštnina), naročnike Novega tednika pa bo ta stala vsega 1.000 tolarjev. Naprodaj sta tudi uspešnici Kuharske bukve slovenskih gospodinj (2.700 tolarjev -za naročnike 1.000 tolarjev) in Kuharske bukve - vlaganje in zamrzovanje živil (2.700 tolarjev, za naročnike 950 tolarjev). NASVETI 19 S m SSI RM 22.-24.junij atrij celjskega mladinskega centra AWD IOUÂM KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEČ Cena ure vožnje že od 3.500,00 SIT. Plačilo na 24 obrokov, popusti, nagrade, garancija. Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86, vprašajte za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mi. Tečaj CPP v ponedoljek, 19. 6. 2006, eb 16. uri. V avto šoli ZŠAM tudi tečaj za voditelja čolna. www.zsam-celje.sl Kako pravilno nabiramo in konzerviramo gobe Gremo v bezeg Mestni kukmak, kije letos maja zrasel na nekem dvorišču sredi Celja. rožice in čajčki Ne zamudite snežnobelih bezgovih cvetov, pozimi vam bodo še kako prav prišli. Ko bo zunaj že ležal sneg in bodo zdravilne cvetlice odcvetele, vas pa bo bolezen položila v posteljo, bo prepozno. Prepozno, da bi nabrali bezgovo cvetje, ga posušili in imeli na zalogi za čaj. Zato je modro, da si vsak sam bogati svojo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sam-bucus nigra). Izročilo pravi, da naj bi pod bezgovimi vejami umrl Juda Iškarijot, iz cvetja pa so spletali venčke, s katerimi so kronali čarovnice. Zale Rim-ljanke so si z bezgovimi plodovi barvale lase, Rimljani pa so dobro vedeli, da jutranja žlica posušenih jagod najbolje uredi prebavo. Kasneje je jagode nadomestil slastni džem, ki ima enake učinke. A kot šaljivo pravi Andrej Dvoršak v Padarskih bukvah, džem je za otroke in nosečnice, poštenemu dedcu pa se ne spodobi, da bi se sladkal. Zanj so drugačni pripravki, ki temeljijo na žganju! A šalo na stran. Tudi veliki zdra-vilec Sebastian Kneipp je bil častilec beza, bezla, boza, bezovca ali bažovine, kot ljudsko tudi pravijo bezgu. Pred dobrim stoletjem je zapisal: »V dobrih starih časih je rasel bezeg skoraj ob vsaki hiši. V današnjem času so to grmičasto drevo že skoraj povsem izkoreninili, čeprav si zasluži, da bi stalo v najtesnejši soseščini vsakega do- Piše: PAVLA KLINER ma kot njegov hišni prijatelj ...« To še kako drži, saj z bezgom lahko pozdravimo celo vrsto bolezni. Znan je predvsem kot čaj, ki pomaga pri prehladu in povišani telesni temperaturi, dobro pa dene tudi revmatikom. Za pošteno količino, to je liter poparka, potrebujemo 20 gramov bezgovih cvetov, ki jih vržemo v vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Ko se malo ohladi, čaj osladimo z domačim lipovim ali cvetličnim medom. Za zdravljenje bronhitisa, raznih vročinskih obolenj, revmatizma in protina priporočajo 3 do 5 skodelic tega pripravka dnevno. Če hočemo pregnati prehlad ah gripo, poskrbimo, da bo poparek nekoliko močnejši, tako da vržemo v liter kropa 3 5 gramov posušenih cvetov. Ko popijemo skodelico tega čaja, ki naj bo še vroč, moramo takoj pod odejo, kjer se močno spotimo. Cvetov pa ne uporabljamo le za čaj. Iz njih lahko naredimo bezgov sirup, pa staro dobro, na moč osvežilno šabe-so, že omenjeni džem, pa vino, žganje... A kaj bi vam solila pamet z recepti, ki jih gotovo že imate v malem prstu! Zaupam vam tistega za pripravo bezgovega kisa, ki ga mnogi hvalijo celo bolj kot jabolčnega. Priprava je sila enostavna. Pol kilograma napol posušenih bezgovih cvetov damo v steklenico, v kateri je pol litra vinskega kisa. Steklenico hermetično zapremo in jo za 10 dni postavimo na sonce ali na topel prostor. Vsebino precedimo in shranimo v dobro zaprti steklenici. Bezeg nam svoje zdravilne učinkovine, vitamine B, C in E, odlična eterična olja in še kaj, ponuja brezplačno. Zatorej, le trgajte te cvetlice življenja. Trganje, dragi moji, je najbolj naraven in plemenit šport, ki bi ga moral človek stalno gojiti... Kljub temu, da letos sonce nikakor ne more prodreti skozi debele deževne oblake, ogreti zemlje in privabiti na svetlo Slovencem tako ljubih gozdih sadežev -gob, povejmo nekaj nasvetov o njihovem pravilnem nabiranju in morda še kakšno besedo o konzerviranju. Goba (bolj pravilno se ta organizem imenuje gliva) ni samo tisti del, ki ga vidimo, temveč je njen glavni del lahko tik pod površjem, globlje v zemlji (npr. tartufi), lesu, pod lubjem dreves in nasploh na vseh mogočih in nemogočih mestih. Že velikokrat sem slišala vprašanje, zakaj goba ne raste več, če jo enkrat vidimo. Odgovor je precej preprost: če preveč lomastimo okoli nje, poškodujemo del, imenovan micelij oziroma podgobje, s čimer prekinemo dovod hrane, zato ne raste več. Kako pravilno nabiramo gobe? Med njimi hodimo previdno in rahlo, da ne poškodujemo podgobja in da jih ne poteptamo. Gobo primemo na spodnji strani beta, jo rahlo zasučemo sem in tja in nato previdno izvlečemo iz zemlje oziroma ločimo od podgobja. Pobrano gobo takoj očistimo: odrežemo spodnje dele, ki so umazani od zemlje, in porežemo tudi vse čr-vive ali plesnive dele. Vse odpadke položimo nazaj na mesto, kjer je goba rasla, in jih pokrijemo z listjem ali zemljo. Ko nabiramo gobe, jih ne dajemo v plastično vrečko, saj se v njej dobesedno stajajo t.i. bio sušilniki, v katerih se hitro in kvalitetno posušijo. Posušene lahko uporabljamo za juhe, omake, priku-he, seveda pa jihmoramo predhodno namočiti v vročo vodo, da se zmehčajo. Pri tem lahko vodo, v kateri smo jih namakali, porabimo za zalivanje juh in omak. Iz suhih gob lahko naredimo tudi gobji prah (gobe enostavno zmeljemo, lahko kar s kavnim mlinčkom) in ga dodajaj mo raznim jedem ter s tem izboljšamo okus hrane. Najbolj pogost način konzerviranja pa je vsekakor zamrzovanje, saj lahko takšne gobe uporabimo za vse jedi. Gobe očistimo, če je le mogoče, jih ne peremo preveč, da se ne na-pijejo preveč vode, nato jih narežemo na poljubne kose, zapakiramo v plastične vrečke in na hitro zamrznemo. Dobro je, da jih v zamrzovalniku ne shranjujemo skupaj z mesom, ker se lahko meso navleče gobjega duha in okusa. Zato če j e le mogoče, imejmo za gobe poseben zamrzovalnik. Zamrznjene lahko hranimo največ 6 do 8 mesecev, saj po tem času izgubijo veliko okusa in arome. Najbolje je, da naberemo le toliko gob, kot jih lahko predvidoma porabimo v zimski sezoni. ANA IVANOVIČ Gobo primemo, rahlo zasu skuhajo, temveč v zračno embalažo, pri čemer je najbolj primerna pletena košara. S tem pomagamo gobam, da trosi prosto padajo skozi reže košare in se tako sejejo. Proces od trosa do gobe je precej zapleten in dolg, zato je toliko bolj pomembno, da varujemo podgobje in ga poskušamo čim manj poškodovati. Nabranih gob ne prenašamo okrog predolgo, ker se začnejo hitro kvariti. Shraniti jih je treba isti dan, ko smo jih nabrali, saj sicer naslednji dan najdemo plesni-vo in Črvivo gmoto. Zapomnimo si tudi to, da so lahko stare, postane ali pregrete gobe (sploh če smo jih nabirali v plastično vrečko) škodljive, čeprav so užitne. ;mo in izvlečemo iz zemlje. Konzerviranje gob Znanih je več načinov konzerviranja gob: zamrzovanje, vlaganje v kis, vlaganje v solni-co in sušenje. Ker kislih gob ne moremo uporabiti za vse jedi, so ostali načini bolj praktični. Za vlaganje v kis imajo ljudje ponavadi vsak svoj recept, odvisno od želene kislosti in aromatičnosti. Sušenje gob je dandanes zelo praktično, saj ob- 20 INFORMACIJE TURISTIČNO DRUŠTVO GRIŽE IN KMETIJA TRATNIK MREMTEV (t V /MM», IT. i. MII. «K »M)E »M lev/Ki MCI CeZMIK ¥MIM MA I. TEKA«VAM|E v KVHAHIV cetAžA IŠČEMO TOPEL DOM Oda dobrim ljudem V zavetišču je kuža že mesec in več, od obupa revež čisto je preč. Se čas moj izteka? Se kuža vpraša, mu upanje v očkah vidno ugaša. CENE NA TRŽNICI V CELJU VRSTA BLAGA CENA ZELENJAVA BUČKE 350450 BUCN0 OLJE 590-1500 BLITVA 500 CVCTACA 400-600 ČEBULA 150-350-600 ČESEN 900-1000 SPARGUI 1500 FIŽOL V ZRNJU 350-1200 FIŽOL STR0CJI 800-1200 GRAH LUŠĆEN 1000 JAJCEVCI 500 KOLERABA 400-500 KORENJE 180-500 KROMPIR 0-150 mlad200-400 KUMARE 300450 0HR0VT 300450 PAPRIKA 690-750 PARADIŽNIK 390-590 GROZDJE BELO 790-850 GROZDJE RDEČE 800-900 150-180 isr®-®S DINJE 250450 ST-sis MARELICE SUHE 900-1000 OREHI JEDRCA POMARANČE SLIVE SUHE SLIVE 350 50&600 1000 1000-1400 SUHE FIGE 700-110 GOBE SUHE 10 dag 15002000 MLEČNI IZDELKI MESO IN JAJCA 700-800 PETERŠILJ 800-1000 PESA 300 POR 7004500 REDKVICA šopek 100-200 RADIČ 650 BËSivKÀ-mm SPINACA 700-800 300-350 KISLO ZELJE 400 ZELENA 600 ANANAS_390-590 BANANE 320-350 Marsikateri kuža se najde v spodnji pesmici, upamo, da se bodo našli tudi takšni, ki imajo enako veliko srce kot starejša gospa ... Obiščite jih v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah (prej si jih lahko rezervirate na 03/749-06-02). ROK KRAJNIK Je prišel nek kuža v zavetišče, da si tu boljšega lastnika poišče. Prejšnji lastnik maral ga ni, brez ljubezni pa tudi kuža trpi. Le pride nek dan starejša gospa, ki leta imela je umnega psa, z repom, ušesi, glasom in stasom govoril z gospo je med njunim časom. Ko vidi naše pesmi junaka, že ve, da ju skupna pot čaka, saj dobra in bistra stara gospa zlahka dobro srce prepozna, (se nadaljuje prihodnjič) V zavetišču kuža spozna, ' da veliko podobnih sotrpinov ima. Psički in muce, stari in mladi nove in boljše lastnike bi radi. Hodijo gledat živalce ljudje, a našega kužka ne mara nihče. Ni čistokrven in mah prestar, zato ljudem ga malo je mar. in prispevajte 230 SIT za nakup novega CT-ja- Več informacij o akciji dobit e na spletnem mestu -darujmozac NOVI TEDNIK ■ informacije 21 tednik tliswesft il® ©glassMslceml Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih» Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p. ' okopih 2 c Ti 3000Celje J S Tel: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA PRODAM PRODAM T0Y0T0 corolo, 5 vrat, staro dve leti, z vso opremo, možen tudi kredit, prodam. Cena po dogovoru. Telelon 041 814-243. L 695 KADET jajčka 1,4, reg. do 3. 7. 2006, ugodno prodam. Telefon 041 489-782. 3178 RENAULT megone 1,6 e, letnik 1998, prevoženih 114.000 km, narejen glavni servis, prodam za 690.000 SIT. Telelon 031 269-422. 3309 MENJAM AVTO Ford fieslo 1,1, letnik 1991, menjam za moped oli teleta. Telefon 031 875-095. Š634 PRODAM MOTOR Lamborgini.za kosilnito Bes, v dobrem stanju in dvovretenski pajek Sip, prodam. Telefon 041941-452. 3147 SAM0NAKLADAIK0 Sip, 17 m3, s hidravličnim grebenom, ohranjeno, prodam. Telelon 041639-141. 3162 ZGRABUALNIK Patinger 38 dn, 3,8 delovne širine, dvobrazdni obračalni plug, prodam. Telefon 040 901-768. 3271 KOSILNICO 8« 127 in šlirivretenski obračalnik, dobro ohranjen, prodam. Telefon (03)582-3018. 3288 KOSI LfflCO Bes 127 ^ Akme motor, starejšo, moki rabljeno, zelo ohranjeno, prodom. Telefon (03)5796-118,031858278. šess KUPIM TRAKTOR ali pajek, dobro ohranjen, kupim, možna menjava. Telefon 041 900-234. PRODAM ŽA1EC, okolica, Galicija. Prodam hišo, letnik 1997, parcela 600 m!, 160 m! bivalne površine, garaža, klet, okolica urejena, cena 40.000.000 SIT. Telefon 041 690-927. 3148 STARO hišo, parcela 300 m2, voda, elektrika, nadomestna gradnja, v Trnovljah, prodam. Telefon 041620-862. 3199 du, prodam. Telefon 492-2840. 3269 KUPIM STAREJŠO hišo oli parcelo, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 041 672-374. 2944 TRISOBNO novo stanovanje, Dečkovo naselje, bližina centra, dve pokriti parkirišči, prodom. Bojan Rotar,telefon031 378-038.P GARSONJERO v Celju, Nova vas, vvelikosli 29 m!, obnovljena kopalnica, zaprt balkon, ctv, opremljeno, prodam za 9.000.000 SIT. Telefon 031391-090. 3183 NAZARJE. Prodam trisobno stanovanje, 84 m!, adaptirano, opremljeno, rtv, d. Cena po dogovoru. Telefon 041 784-429. 32053206 ENOSOBNO stanovanje, 35 m', z balkonom, obnovljeno, v Vrunčevi 25 v Celju, prodam. Telefon 031323-111. 3311 KUPIM GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim za gotovino. Telefon 041 727-330. 2944 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje kupim. Plačilo v gotovini.Telefon 041 352-267. ODDAM OPREMU ENO, novo dvosobno stanovanje v Novi vasi oddam. Telefon 031650-298. DVOSOBNO stanovanje, relacija Petrovče-Kasaze, oddam v najem. Telefon 0049 16096-580308. Ž315 BUNGALOVv Puli, zo 6 oseb, plaža oddaljena 250 m, ugodno oddam. Telefon 041 498-046. 3164 FILIP Jakov. Ugodno odda jam apartmaje. Telefon 041 282-281, 00385 9150- H TRO NAROČITE Bwskraf ks tedeis, oil torkih m petkiisf mnlmrn® faraeáje o ilvijemjii in deiss na ošsosocjsg 32 občin sta Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. n tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe ii Prešernova 19 3000 Celje NAKUCILNICA Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal san čniške službe Novega tednika PRODAM KAVČ, dvosed, raztegljiv, 140-200 cm, dolžino 155 trn, prodam. Telefon 041870-904. 3228 GLOBINSKI sesaletVorwerk, s priključki, dobro ohranjen, ugodna prodom. Telefon 041 297-042. 3286 OTROŠKO posteljico ♦ jogi, baldahin + postel jnina - za 15.000 SIT, stajico+lupini-co-za 7.000 SIT, prodam. Telelon 031 275-073. L 705 SPALNICO, rabljeno, prodom za 20.000 SIT. Telefon 031 275-073. L706 i» .hi.i.Dh.,aansii[iji„ii e Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN ALEŠU GORECANU 7. junija je minilo leto dni, kar te več med nami ni. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prižigate sveče in ohranjate lep spomin nanj. DRVA, bukovo, mešano, rozsekáno ali metrska, prodam, dostava na dom. Telefon 031 509-060. 3312 PRODAM PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Telefon 5796-343. Š623 PUJSKE, težke od 20 do 25 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 265-353. 3159 MLADE kozliče, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 944-962. 3162 BIKCA simentalca, I30 kg, brez številke, prodom. Telefon 041 269-693. 3182 KOZU, sr pasmo, brez rogov, a kontrolo, starego 16 mesecev, prodam. Telefon (03)5484-309. 3242 BIKCAprodom.Telefon 5413-019,041 357-024. 3299 ODDAM MLADE muce, zelo lepe, zdrave in igrive, oddamo skrbnim ljudem. Telefon (03) 492-2920, Nisem odšel, ker ne bi hotel med vami živeti, odšel sem, da bi nehal bolečine trpeti. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, tati, brat, svak in stric RUDOLF OBLAK iz Celja (24.3.1938-1.6.2006) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem, Članom ZŠAM Celje, govorniku g. Golouhu za poslovilne besede, pihalni godbi Štore, Cinkarni Celje, podjetju EMMA, d. o. o., g. župniku Hrenu za opravljen cerkveni obred, patronažni sestri Suzani ter pogrebnima službama Raj in Veking. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Tatjana, hčerka Tamara, sin Iztok, vnuki Sebastijan, Aljaž, Dejan in Alen ter ostalo sorodstvo PIZZERIA Taurus, Miran Kajna s. p., Leveč 40, Petrovče zaposli samostojno kuharico in kuharja z izkušnjami. Telefon 031 714-990. KOBILO z žrebico, 4 mesece ter belo in rdeče vino, prodam.Telefon 051 255-469. Š632 KOMBAJN Zmoj 161, dvoredni silokombajn, prekopalnik, prikolice, vse po simbolični ceni in vet telet, prodam. Telefon 041 918-949. Š633 RAZPRODAJA žičnih kletk za kunce. Telelon 041 390-580. 3302 SATNIKE až in Ir, za čebelarstvo, prodam, n 041 530-159. n Restavracija taverna CARRARO ponuja zaposlitev natakarju, kuharju in osebi za pomoč v kuhinji. Informacije po telefonu 041/901-760. študentk. Telefon (03) 428-2072. Lindi-god.o.o.,Kidričeva 13,Celje. 3305 pomoč v strežbi iščemo dekle ali študentko. Kava Bar, Malejko Stopinšek s. p., Lahov graben 3, Jurklošter. L696 697 SAMSKA, preskrbljena vdova iščem moškega, od 55 do 70 let, ki bi se preselil k meni na deželo. Telefon 031 202-845.3287 juliju in avgustu za menjavo dopustov, strežba pijač. Telefon 041 633-190. Stanislav Krajšek s. p., Zadobrovo 68,3211 škofja vas. PRODAM BELO in rdeče domače vino: beli pinot, rizling, frankinja, prodam. Telelon 5821-680. 3155 DOMAČO koruzo v zrnju prodam. Telefon 041 862-767. 3160 BELO vino, iz haloških vinogradov, prodam. Telefon 051 367-583. 3161 ZAPOSLITEV Ali si želite zagotoviti dobre in redne prejemke, vzame-no pa ste pripravljeni sprejeti terensko delo? Info tel. 031-849-752, MAJABO, d.0.0., CELJE PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izvajamo demit fasade. M3Grad d. 0. 0., Gosposvetska 3, Celje, telelon 041 771- H1LIJ S M JE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT )W252 32 5501/519 35 5* BORZA DELA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// wunv.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Delavec brez poklica delavec v proizvodnji, delo v uspešnem proizvodnem podjetju v Savinjski dolini, v prijetnem kolektivu, s stimulativnim osebnim dohodkom in zajema nalaganje materiala v peč; do 20. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; delavec v proizvodnji, barvanje odlitkov, delo v uspešnem proizvodnem podjetju v Savinjski dolini, v prijetnem kolektivu, s stimulativnim osebnim dohodkom ter zajema barvanje odlitkov z ročno pištolo; do 20. 6. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Pomožni deluvec pomoč pri montažnih delih; do 16.6.2006; Stagoj Simon s.p., Elektro klima Stagoj, Višnja vas 14, 3212 Vojnik. Snažilka čistilka; do 16. 6. 2006; Osnovna šola Ljubečna, Kocbekova cesta 40, 3202 Ljubečna. Osnovnošolska izobrazba montaža PVC oken in vrat; do 1. 7. 2006; Lazarevič Boro s.p., Gradbeništvo, Pod gabri 23, 3000 Celje. Živilski delavec v mesars- pomočnik prod. mesarja za PE Vojnik, rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Vojnik); do 20. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Ce-lje, Tuš supermarket Mislinja, Šolska cesta 55, 2382 Mislinja. Zidar za zidanje in ome-tavanje delo na raznih ureditvah, robničenje, tlakovanje, izdelava jaškov, izkopov, poznavanje dela z merilnimi inštrumenti, nadzor delovnih strojev, vodenje gradbenih dnevnikov; do 13. 6. 2006; Maks grad d.o.o., Zgornja Hudinja 34, 3000 Celje. Gradbinec zidar; do 24. 6. 2006; Mar-mat d.o.o., Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9, 3220 Štore. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) skladiščnik, delo zajť e blag mjepol trgov- Dentru v Celju; do 20. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; centru v Celju; do 20. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; vihčarist z izpitom za viličarja; do 20. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Slaščičar slaščičarka, delo v slaščičarski delavnici v Celju, izdelava sladic, keksov, sladoleda; do 20. 6. 2006; Natalija Peternel s.p., Prebold, Hmeljarska cesta 12, 3312 Prebold. Mes. sekač; do 28. 6. 2006; lje, TTnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Mizar mizarska dela; do 13. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav monter centralne kurjave, ogrevalnih in plinskih inštalacij; do 15.6.2006; Esitel d.o.o.. Delavska ulica 8, 3000 Celje. ' ' matizacijskih napro ■r klin: prav, pripravnik; do 16.6.2006; Stagoj Simon s.p., Elektro klima Stagoj, Višnja vas 14, 3212 Vojnik. Strojni mehanik vzdrževalec, delo zajema vzdrževalna dela na raznih strojih in napravah, odgovornost za kvaliteto izdelkov in ega dela, odgovornost mje roji : vami skladu upoštevanje predpisov in navodil s področja varstva pri delu; do 20. 6. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Optik optik v očesni optiki; do 20. 6.2006; Aba optika d.o.o.. Gosposka ulica 27, 2000 Maribor. Elektromontér vzdrževalec električar, vzdrževanje, popravilo vseh električnih in energetskih naprav; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje.; do 13. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje. Elektromehanik za hladil-no-klimatske naprave monter in serviser klima naprav; do 16. 6. 2006; Stagoj Simon s.p., Elektro klima Stagoj, Višnja vas 14, 3212 Vojnik. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 1. 7. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; strojnik TGM; do 24.6.2006; Marmat d.o.o., Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9,3220 Štore. Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 24. 6. 2006; Marmatd.o.o., Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Prodajalec prodajalec v trgovini za male živali, del. mesto v Celju; do 1. 7. 2006; Alfapet d.o.o., Bai-letova cesta 4, 1215 Medvode; prodaja kruha in pekovskih izdelkov na terenu s kombijem; do 18. 6. 2006; Črnčič Marko s.p.. Trgovina, Tomšičeva 23, 2310 Slovenska c blag a PE Vojnik, skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega gotovinskega inkasa; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Vojnik); do 20. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, PE Supermarket Tuš Slovenske Konjice, Zeče 35, 3210 Slovenske Konjice; prodajalec mesar za PE Vojnik, strežba mesa in mesnih izdelkov ter rib na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesla v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Vojnik); do 20. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Supermarket Tuš Mozirje, Na trgu 53, 3330 Mozirje; prodajalec delikatese za PE Vojnik, strežba delikatese in delikatesnih izdelkov na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesla v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Vojnik); do 20. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Supermarket Hiš Mozirje, Na trgu 53, 3330 Mozirje; prodajalec za PE Vojnik, skrb za urejenost in založenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Vojnik) ; do 20.6.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Supermarket T\iš Mozirje, Na trgu 53, 3330 Mozirje; prodajalec delikatese za PE Vojnik, strežba delikatese in delikatesnih izdelkov na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Vojnik); do 20. 6.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Supermarket Tuš, Splitska ulica 61, 3320 Velenje; prodajalec blagajnik za PE Vojnik, skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega gotovinskega inkasa; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Vojnik); do 20. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Supermarket Tuš, Splitska ulica 61, 3320 Velenje; prodajalec za PE Vojnik, skrb za urejenost in založenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Vojnik); do 20.6.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Supermarket 1\jS, Splitska ulica 61, 3320 Velenje; prodajalec blagajnik za PE Vojnik, skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega gotovinskega inkasa; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 а, 3000 Celje (za PE Vojnik); do 20. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Tuš supermarket Mislinja, Šolska cesta 55, 2382 Mislinja; prodajalec za PE Vojnik, skrb dajnih polic, svetovanje slran-kam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Vojnik) ; do 20.6.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, T\iš supermarket Mislinja, Šolska cesta 55, 2382 Mislinja; prodaja tekstilnih izdelkov in darilnega programa; do 17. б.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; delo v trgovini, svetovanje in pomoč strankam, skrb za urejenost trgovine; do 13. 6. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Kuhar samostojni kuhar v hotelu; do 16.6.2006; Hotel Turška mačka d.o.o., Prešernova ulica 2, 3000 Celje; picopek; do 16. 6. 2006; SPD d.o.o.. Podlog v Savinjski dolini 59, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Natakar natakar; do 20. 6. 2006; SPD d.o.o.. Podlog v Savinjski dolini 59, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Srednja poklicna izobrazba skladiščnik v poslovalnici za PE Vojnik, dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Vojnik); do 20. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Supermarket Tuš Mozirje, Na trgu 53, 3330 Mozirje; skladiščnik v poslovalnici za PE Vojnik, dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; do 20.6.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Tuš supermarket Mislinja, Šolska cesta 55, 2382 Mislinja; vodja prodajalne, store manager, vodenje in organiziranje prodajnega salona, prak- prodajnih aktivnosti, komuniciranje z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji v svetu mode; do 16. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; voznik v mednarodnem tovornem prometu; do 5.7.2006; Pušnik Vladimir s.p.. Tovorni promet in trgovina, Ivenca 30, 3212 Vojnik. Lesarski tehnik vodja objekta, vodenje projektov in dela na posameznih objektih, usklajevanje, razporejanje in koordiniranje dela z zunanjimi izvajalci; do 13. 6. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; upravljalec numerično krmilnega stroja; do 13. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Strojni tehnik skrbniško nad strojno opremo (praktikum); do 24.6.2006; Tecos razvojni center orodjars-tva Slovenije, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje; delavec v proizvodnji, rezanje, brušenje, sestavljanje cevi, pakiranje izdelkov ter od-prema, del. mesto v Celju; vloge na naslov: Trenkwaldcr d.o.o.. Slovenska 17,2000 Maribor; za razgovor v Celju pokličite 041-796-110; do 22. 6. 2006; Trenk-walder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Elektrotehnik elektronik serviser računalniške in komunikacijske opreme; do 16. 6. 2006; Metaling d.o.o. Radeče, Krakovo 11, 1433 Radeče; tehnik TTMR (tehnik za merilno regulacij sko tehniko), tehnična dela v zvezi z elektro-tehničim in elektronskim delovanjem naprav; do 26.6.2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Gradbeni tehnik tehnolog priprave dela, vodenje in organiziranje dela v pisarni in na gradbišču, sodelovanje pri projektiranju, priprava tehnološke dokumentacije; do 13. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; operativni vodja gradbenih projektov; do 18. 6. 2006; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42, 3000 Celje. Skladiščni tehnik skladiščnik; do 20. 6. 2006; Metrob d.o.o., Začret 20, 3202 Ljubečna. Trgovinski poslovodju poslovodja; do 17. 6. 2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesla 2, 3000 Celje. Ekonomski tehnik zastopniški kandidat; do 17. 6.2006; Adriatic Slovenica d.d., PE Celje, Lava 7, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik vanje vabil in internetnih strani; do 16. 6. 2006; Projekt MR inženiring d.d., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Komercialist komercialist na področju računalniške in komunikacijske opreme ter internet storitev; do 16. 6.2006; Metaling d.o.o. Radeče, Krakovo 11, 1433 Radeče. Administrativni tehnik administrator; do 13.6.2006; Duckinoski d.o.o. Celje, Ulica frankolovskih žrtev 44,3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Celja; do 8. 7. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Srednja strokovna ali splošna izobrazba voznik inštruktor; do 16. 6. 2006; Avto šola B&M Krajne d.o.o., Krekov trg 1, 3000 Ce- komercialisl a terenu klar ! trženje nja; -, Ipav- ovih oglaševalcev; vioge na naslov: Severni-ca, Prvomajska ulica 30, 2000 Maribor; do 15. 6.2006; Buyitc d.o.o.. Prvomajska ulica 30, 2000 Maribor; finančni svetovalec; do 20. 6. 2006; Zavarovalno zastopanje I.Q. d.o.o.. Partizanska cesta 5,2000 Maribor. Inž. lesarstva komercialni direktor, načrtovanje, usmerjanje trženja in prodajne dejavnosti, za organizacijske enote načrtovanje ske in stalne komercialne dejavnosti, koordiniranje dela sodelavcev; do 13. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Inž. strojništva tehnolog L, pripravlja tehnologijo obdelave obdelovan-cev na CNC stroji z struženjem in rezkanjem, tehnologijo za izdelavo orodij, proučuje tehnološke vidike obdelave; do 26. 6.2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Inž. gradbeništva nepremičninski posrednik, iskanje nepremičnin (in kupcev), prodaja, svetovanje strankam, sklepanje pogodb; do 13. 6. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Višja strokovno izobrazba vodja delovne skupnosti in avto šole; do 20. 6.2006; Združenje šoferjev in avtomehani-kov Celje, Slomškov trg 1,3000 Celje. Univ. dipl. inž. metalurgi-je in materialov tehnolog metalurg, uvajanje novih izdelkov in tehnologij, izdelava tehnične dokumentacije, izdelava kalkulacij, predpisovanje tehnoloških postopkov in navodil; do 16. 6. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; tehnolog, izdeluje in pripravlja tehnologijo za procese v livarski proizvodnji; do 26.6.2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Univ. dipl. inž. strojništva raziskovalec razvijalec; delo na zahtevnih mednarodnih razvojnih projektih, delo na a-plikativnih projektih; do 24. 6. 2006; Tecos razvojni center orodjarstva Slovenije, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. elektrotehnike projektant elekiroinšlalacij; do 22. 6. 2006; Elektrosignal d.o.o. Celje, Lava 6, 3000 Celje; vodja montažnih del; do 22. 6.2006; Elektrosignal d.o.o. Celje, Lava 6, 3000 Celje. Dipl. inž. računalništva (vs) projektni inženir, vzdrževanje SW aplikacij, izdelava SW dokumentacije, idejna zasnova izdelave SW, programiranje; do 20. 6. 2006; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Dipl. ekonomist za računovodstvo (vs) vodja finančno računovodske službe, vodenje organizacija, koordiniranje in odgovornost za delo FRS; do 13.6.2006; RS Delovno sodišče v Celju, Gregorčičeva ulica 6, 3000 Celje. Profesor slovenščine učitelj slovenskega jezika; do 16. 6. 2006; Osnovna šola Ljubečna, Kocbekova cesta 40, 3202 Ljubečna. Profesor angleščine učitelj angleškega jezika; do 16. 6. 2006; Osnovna šola Ljubečna, Kocbekova cesta 40, 3202 Ljubečna. Profesor nemščine učitelj nemškega jezika; do 16. 6. 2006; Osnovna šola Ljubečna, Kocbekova cesta 40, 3202 Ljubečna. Profesor matematike poučevanje matematike, pripravnik; do 13. 6. 2006; Sred- čeva ulica 10, 3000 Celj Profesor zgodovine učitelj zgodovine; do 16. 6. 2006; Osnovna šola Ljubečna, Kocbekova cesta 40, 3202 Ljubečna. Profesor psihologije poučevanje psihologije, pripravnik; do 13. 6. 2006; Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje. Profesor umetnostne vzgoje poučevanje umetnosti in glasbe; do 13. 6. 2006; Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje. Dipl. medicinska sestra (vs) poučevanje praktičnega pouka; do 13. 6. 2006; Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva ulica 10, 3000 Ce- Univ izba pomočnik direktorji dročje Hrvaške; do 16. 6. 2006; Metro d.d. Celje, Lava 8, 3000 Celje. Doktor znanosti vodenje zahtevnih mednarodnih projektov; do 24.6.2006; Tecos razvojni center orodjarstva Slovenije, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje. "TJ P RAVNA ENOTA LAŠKO Pomožni delavec viličarist, vožnja viličarja, nakladanje in razkladanje tovora v proizvodnji; do 16.6. 2006; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) delavec v proizvodnji inox izdelkov; do 27.6.2006; Vrbov-šek Zdenko s.p.. Inox Vrbov-šek, Spodnja Rečica 81, 3270 Laško. Ključavničar obratni vzdrževalec, občasna zamenjava kotlaija - moški; do 13. 6. 2006; Sadeko, tovarna otroškega pohištva d.o.o., Gračnica 4, 3272 Rimske Toplice. Strojni tehnik samostojni izdelovalec kovinskih izdelkov, preoblikovanje kovin in montiranje; do 20. 6.2006; VrbovŠek Zdenko s.p.. Inox Vrbovšek, Spodnja Rečica 81, 3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptář; do 14. 6. 2006; Cizej Andreja -Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Univ. dipl. bibliotekar knjižničar; do 16.6.2006; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20,3270 Laško. Dipl. medicinska sestra (vs) vodja zdravstvene nege; do 23. 6. 2006; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Dipl. fizioterapevt (vs) fizioterapevt, pripravnik; do 13. 6. 2006; Zdravilišče Liško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Delavec brez poklica pomožna dela pri izdelavi drobnih kovinskih predmetov; do 16. 6. 2006; Bitenc Pavel-strojno ključarničarstvo. Zgornje Pobrežje 7, 3332 Rečica ob Voznik cestnih motornih vozil c to\ žila opravlja prevoze blaga po ročilu delodajalca po Evropi; do 13. 6. 2006; Kokalj Štefan s.p., Goličnikova ulica 5, 3330 Mozirje. Geodetski tehnik geodet; do 20. 6. 2006; Fija d.o.o.. Podjetje za proizvodnjo, storitve in trgovino. Luče 67, 3334 Luče. •DNI zadela 23 UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE pomoč pri pleskarskih in fa-saderskih delih; do 24.6. 2006; Podgrajšek in drugi d.n.o., Ve-šenik 8, 3210 Slovenske Konji- Osnovnošolska izobrazba pomožna dela v pleskarstvu in fasaderstvu; do 16. 6. 2006; Strnad in drugi d.n.o., Kajuhova ulica 8, 3210 Slovenske Konji- Oblikovalec kovin opravljanje lažjih ključavničarskih del, varjenje in brušenje; do 24. 6. 2006; Baumulk Dra nja ., Del, esta 10, 3210 Slovenske Konjice oblikovanje kovin; do 16. 6. 2006; Kovinar d.o.o. Vitanje, Kovaška cesta 12, 3205 Vitanje. Varilec varilec za elektro in C02 varjenje; do 16. 6.2006; Kovač Borut s.p., DBR ključavničarstvo in trgovina, Dobrava 50, 3214 Zreče. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila; do 23. 6.2006; K2 trade d.o.o.. Dobrava pri Konjicah 3, 3210 Slovenske Konjice. Strojni tehnik konstruiranje kovinskih omar in pultov v avtocadu in proen-geenerju, razdelava tehnološke dokumentacije, tehnološka priprava dela; do 24. 6. 2006; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Ekonomski tehnik knjigovodja saldakonist; do 16. 6. 2006; Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, Celjska cesta 3, 3210 Slovenske Konjice. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 8. 7. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Poslovni sekretar poslovni sekretar, delo v komerciali; do 16. 6. 2006; Kovinar d.o.o. Vitanje, Kovaška cesta 12, 3205 Vitanje. Dipl. inž. strojništva (vs) izmenski delovodja; do 16. 6.2006; Kovinar d.o.o. Vitanje, Kovaška cesta 12, 3205 Vita- UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Osnovnošolska izobrazba čiščenje poslovnih prostorov; do 16. 6. 2006; Ivakič Igor s.p.. Čistilni servis na terenu. Ulica II. bataljona 22,3230 Šentjur; strežba pijač; do 14. 6. 2006; Obrez Milan s.p. Prevoiie, Bistro Obrez, Žegar 2, 3262 Pre-vorje; polaganje keramike; do 1. 7. 2006; Pesan Bojan s.p., Sončni žarek. Ulica skladateljev ipav-cev 46, 3230 Šentjur. Strojni obdelovalec kovin >c pn mju roje\ Strojnik strojnik na buldožerju; do 16.6.2006; Mlaker Cvetko s.p., Opravljanje storitev z gradbeno mehan.. Cesta Kozjanskega odreda 87, 3230 Šentjur. Avtomehanik delo v vulkanizerski delavnici, delo v avtooptiki, prodaja platišč; d™"(3° 6. 2006; Gaber' šek Milan s.p.. Protect servis, Cesta Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila hi-jap, prevoz betonske opeke; do 13. 6. 2006; Lah Alojz s.p., Be-tonarna in cementninarstvo. Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur; upravljanje cestno transportne mehanizacije in prevozi v mednarodnem cestnem prometu; do 8. 7. 2006; Trgošped d.o.o. Šentjur, Vodruž 2, 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobraz- delo v vulkan rski del, vornih avtoplaščev, delo v av-topralnici; do 16. 6. 2006; Ca-beršek Milan s.p., Protect servis, Cesta Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur; delo v proizvodnji avtoplaščev; do 16. 6. 2006; Gaberšek Milan s.p.. Protect servis, Cesta Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur. Strojni tehnik upravljanje CNC strojev, priprava stroja in obdelovanca, programiranje CNC stroja, testiranje delovanja programa, kontrola obdelovancev z merilnim orodjem in korekcija nastavitev; do 28. 6. 2006; Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici 41, 3225 Planina pri Sev- Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 8. 7. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. UPRAV^NOTA ŠMARJE PRI JELŠAH peka kruha in peciva; do 22. 6. 2006; Sotla d.o.o. Podčetrtek, Imeno 75, 3254 Podčetrtek. Steklopihač krogličar pihanje stekla; do 13.6.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Upravljalec gradbene me-hanizacije voznik gradbene mehanizacije; do 20. 6. 2006; DS palas d.o.o., Šlandrova ulica 18a, 3250 Rogaška Slatina. Maser opravljanje storitev masaž po navodilih vodje wellness centra; do 20. 6. 2006; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina. Elektromehanik za gospodinjske naprave pomoč pri menjavi orodji, odstranjevanje odpadnega materiala; do 16. 6. 2006; Alpos d.d. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Sfrugar strugar; do 28. 6. 2006; Tajfun Planina d.o.o.. Planina pri Sevnici 41, 3225 Planina pri gramskih < /zdržev odpra va okvar; do 16. 6. 2006; Ji nik Borut s.p.. Gostišče Jelenov greben, Olimje 90, 3254 Podčetrtek. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik gradbene mehani- meljska dela, Predenca 9, 3240 Šmarje pri Jelšah. Voznik avtomehanik voznik v mednarodnem prometu; do 16.6.2006; A-transport I.D.A. Talan d.o.o., Linhartova uli- peka pic; do 20. 6. 2006; Pe-pelnak Beno s.p.. Kozje 50 a, 3260 Kozje. Natakar natakar, streženje hrane in pijač; do 16. 6. 2006; Pepelnak Beno s.p.. Kozje 50 a, 3260 Kozje; strežba pijače in hrane; do 16. 6. 2006; Skok Marjan s.p.. Okrepčevalnica Castro Ptuj, Restavracija Castro Rogatec, Ceste 54, 3252 Rogatec. lYgovinski poslovodja trgovski poslovodja; do 20. 6.2006; Tiex d.o.o. Rogaška Slatina, Ratanska vas 3, 3250 Rogaška Slatina. Organizator poslovanja v S°vodfa strežbe; do 13.6.2006; Terme Spa Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Predmetni učitelj za angleški jezik poučevanje angleškega in slovenskega jezika; do 20. 6. 2006; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec. Predmetni učitelj tehnične vzgoje poučevanje THV in računalništva; do 20. 6. 2006; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec. Univ. dipl. ekonomist za denarništvo-finance strokovna dela za finančno področje, delo na računalniku; do 16. 6. 2006; Varjačič Viljenka s.p.. Življenjska energija. Ob progi 17, 3250 Rogaška Slati- Profesor angleščine poučevanje angleškega in slovenskega jezika; do 20. 6. 2006; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec. ^UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica lenje; pomožna dela v gradbeništvu; do 16. 6. 2006; Prima, Ra-miz Ponjavič s.p., Plešivec 76, 3325 Šoštanj; čistilec javnih površin v občini Šoštanj; do 16.6. 2006; Sovine Janko-Lesus proizvodnja, storitev in prevozništvo, Topolšica 196, 3325 Šoštanj; plastilec in obdelovalec polimerov; do 20.6. 2006; Veplas d.d., Štrbenkova cesta 1, 3320 Velenje. Pomožni delavec proizvodni delavec - brizganje, vlivanje in priprava plastičnih mas v proizvodnem procesu; do 16. 6. 2006; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Strojni mehanik pomočnik mojstra - po naročilu mojstra in vodje proizvodnje koordinira delo v proizvodnji, v odsotnosti mojstra ga nadomešča; do 13. 6. 2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje; plastilec in obdelovalec polimerov; do 13. 6. 2006; Veplas d.d.. Štrbenkova cesta 1, 3320 Velenje. Avtomehanik avtomehanik (izvaja avto-mehanska dela v oddelku servis, priskrbi rezervne dele, orodja in materiale, nastavlja, vzdržuje in kontrolira vozila, dele in sklope ter odpravlja napake, rešuje reklamacije); do 16.6.2006; MinsN 1 d.o.o., Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje; avtomehanik elektrikář (izvaja avtomehanska in avtoelek-trikarska dela v servisu, nastavlja, vzdržuje in kontrolira vozila, dele in sklope ter odpravlja napake, diagnosticira, nastavlja, vzdržuje in odpravlja napake elektro delov, sklopov in instalacije); do 16.6.2006; Mins N 1 d.o.o., Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje. Elektrikář energetik elektrikar monter; do 14. 6. 2006; Elektro Jezernik d.o.o., Črnova 53, 3320 Velenje. Konfekcionar tekstilij samostojno šivanje galanterijskih izdelkov, pripravljalna dela, razrez, montaža izdelkov, zaključna in dodatna dela v galanteriji; do 20. 6. 2006; Erhart marketing d.o.o., Koroška cesta 29, 3320 Velenje. Tesar tesar - tesarska dela izvaja kakovostno in dosledno izvaja ukrepe za varnost in zdravje kih lesenih odrov; do 16. 6. 2006; Tajnšek Adis s.p., Pod-gora 38 a, 3327 Šmartno ob Paki. Zidar zidar - zidanje posameznih elementov zgradbe in povezovanje le-teh v trdno in stabilno konstrukcijo, gradnja temeljev, zidov, stebrov, stropov, mo- naj zgradbe; do 16.6.2006; Tajnšek Adis s.p., Podgora 38 a, 3327 Šmartno ob Paki. Strojnik gradbene, mehanizacije strojnik težke gradbene mehanizacije; do 13. 6. 2006; Pup Velenje d.d., Koroška cesta 40 a, 3320 Velenje. Prodajalec prodajalec avtomobilov (posreduje informacije o tehničnih z ........... stih in prodajnih lec; pogojih vozil, posreduje infor macije o lastnih servisnih storitvah, prodaja avtomobile in rezervne dele, dodatno opremo, akustiko, komunicira s kupci); do 16. 6. 2006; Mins N 1 d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje. Kuhar kuhar; do 16. 6. 2006; Gost , Ker i 11, 3320 Velenje. Natakar natakar; do 16. 6.2006; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11, 3320 Velenje. Srednju poklicna izobrazba voznik tovornega vozila v mednarodni špediciji; do 13.6.2006; Camlek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46, 3320 Velenje. Strojni tehnik manj zahtevna samostojna dela; do 16.6.2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje; vodja izmene - vodi, organizira in koordinira delo celotne izmene v proizvodnji, izvaja strokovni nadzor nad delom in kakovostjo opravljenih del, v sodelovanju z vodjo proizvodnje planira delo in ga obvešča o težavah, razporeja delavcev, jih usmerja; do 13.6.2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Velenje; mojster - po naročilu vodje proizvodnje vodi in koordinira delo v proizvodnji, predlaga tehnološke rešitve in pripravlja izvajanje le-teh, izvaja nadzor nad delom in kakovostjo opravljenih del na delovnih fazah; do 13. 6. 2006; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje. Elektrotehnik manj zahtevna samostojna dela; do 16.6.2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje. Gradbeni tehnik delovodja na področju gradbeništva in strojništva; do 21.06.2006; Domstan d.o.o.. Koroška cesta 48, 3320 Velenje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavaro- ljenjska zavarovanja - območje Velenja; do 8. 7. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali 'splošna izobrazba finančni svetovalec-delo na terenu,delo z ljudmi; do 18. 6. 2006; Zavarovalno zastopanje I.Q. d.o.o., Partizanska cesta 5, 2000 Maribor. Univerzitetni diplomiram ekonomist najzahtevnejša ekonomska dela - raziskava tržišča - pripravnik; do 13.6.2006; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Profesor fizike učitelj fizike; do 16. 6. 2006; Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, 3320 Velenje. Keramijski delavec premikač, upravljanje peči za žganje keramike, nakladanje in razkladanje vozov pri peči - moški; do 13. 6. 2006; Kili d.o.o. liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče; premikač I, upravljanje peči za žganje keramike, nakladanje in razkladanje vozov pri peči - moški; do 20. 6. 2006; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče. Delavec brez poklica čiščenje odlitkov in brušenje; do 16. 6. 2006; Musa Mustafa s.p.. Zidarstvo in fasaders-Bevkova ulica 5, 3310 Za- dela; do 20. 6. 2006; Sigra d.o.o. Prebold, Sv. Lovrenc 8, 3312 Prebold; pomoč pri krovskih delih; do 16. 6. 2006; Strožer Jože s.p.. Kleparstvo - montaža, Kasaze 69, 3301 Petrovče. Pomožni delavec pomoč v gostinskem lokalu, v baru; do 16.6.2006; Bikič Ne-deljko s.p., Gradbeništvo, izdelava in sanacija. Polzela 205, 3313 Polzela; čistilec proizvodnih prostorov; vloge na naslov: liano d.o.o., Šlandrov trg 20 a, 3310 Žalec; do 21.6.2006; liano d.o.o.. Poštna ulica 3, 2000 Maribor. Osnovnošolska izobrazba delavec v proizvodnji čiščenje, peskanje, brušenje in poliranje odlitkov, odgovornost za kvaliteto dela in za ravnanje s stroji v skladu s predpisi; do 13. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; Trenkwalder d.o.o., Slovenska 17, 2000 Maribor ali prijava-@trenkwalder.com; do 13. 6. 2006; Trenkwalder d.o.o., Le-skoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Krovec krovska dela; do 13. 6. 2006; Plohi Anton s.p., Lesodekor, Lo-čica ob Savinji 56, 3313 Polzela. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji za pomožna dela za barvanje kovinskih odlitkov; dO 13. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Pek pek, peka kruha in peciva; do 20.6.2006; SPD d.o.o., Podlog v Savinjski dolini 59,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Mizar delo v proizvodnji pri izdelavi PVC stavbnega pohištva; do 13. 6. 2006; Gradex - Matič Radosav k.d.. Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Ključavničar varjenje in sestavljanje kovinskih sklopov; do 13. 6.2006; Sedeljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25, 3305 Vransko. Strugar kovinostrugar, delo na univerzalni stružnici; do 13.6.2006; Sedeljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25, 3305 Vransko. Varilec varjenje kotlov in tlačnih posod; do 13.6.2006; Sedeljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25, 3305 Vransko. Avtomehanik voznik tovornega vozila; do 16. 6. 2006; Bombek Maksimi-Ijan s.p., Avtoprevozništvo, Šlandrov trg 19, 3310 Žalec. Elektrikar elektronik elektrikar elektronik; do 16. 6. 2006; B&L-utrip d.o.o., Látková vas 236, 3312 Prebold. Gradbenik taži stavbnega PVC pohištva; do 13. 6. 2006; Gradex - Matič Radosav k.d., Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini; montaža predelnih sten in stropov, pleskarska dela in zaključna dela v gradbeništvu; do 16. 6. 2006; Premio d.o.o.. Leveč 23, 3301 Petrovče. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 13. 6. 2006; Kargo trade prevozi d.o.o., Braslovče 80, 3314 Braslovče. Prodajalec prodajalec; do 13. 6. 2006; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Kuhar kuhar; do 16. 6. 2006; Kajt-na Miran s.p., Pizzerija Taurus, Leveč 40, 3301 Petrovče; peka pic; do 16. 6.2006; SPD d.o.o.. Podlog v Savinjski dolini 59, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Natakar strežba pijače in napitkov; do 16.6.2006; Arnšek Miroslav s.p.. Bistro Krimi in avtoprevozništvo, Velika Pirešica 56, 3310 Žalec; natakar; do 20. 6. 2006; SPD d.o.o.. Podlog v Savinjski dolini 59, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; strežba pijač; do 16. 6. 2006; Ščurek Iztok s.p.. Dnevni bar, Dobriša vas 3, 3301 Petrovče; strežba pijač za točilnim pultom in pri mizah; do 27.6. 2006; Ukšini Ana s.p.. Bar BMW, Peč-nikova ulica 6, 3310 Žalec. Strojni tehnik posluževalec CNC strojev; do 24. 6. 2006; Basil - reduktor d.o.o. Polzela, Ločica ob Savinji 36, 3313 Polzela. Ekonomski tehnik delo v marketingu, promocija inovacij; do 24.6.2006; Jože Cvetko s.p. CNS, Ořova vas 1, 3313 Polzela; referent v računovodstvu; do 16. 6. 2006; Kočevar Karolina s.p.. Računovodstvo, Šlandrov trg 9, 3310 Žalec. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do 8. 7. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Podjetje NTS KC d.o.o. Direktor: Srećko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko inagen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 5441032, Novi tednikizlmja vsak lorckin petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je leuia naročnina 40.800 tolariev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Milija Bajagič. E-mail uredništva: tedilik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika. tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo}: (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek. Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Crabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Škerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Rrcčko Telefon: (03)42 2S 190 Kax: (03)54 41 032, (03)54 43 SU Sprejem oglasov po elekt. pošti: agcncija@nt-rc.si 24 zanimivosti OVI T»« Z zlatoporočnega slavja Tojnkovih na Finskem. Na fotografiji pred tamkajšnjo znamenito Marijino cerkvijo, skupaj z najbližjimi. Povabljenci od vsepovsod Na Spodnjem Tinskem se je na zlati poroki zbralo kar 86 povabljencev. Najbolj oddaljena gostja je prišla posebej za to priložnost celo iz Stuttgarta. Večno zvestobo sta pozlatila Antonija in Jože Tojn-ko, ki sta vse življenje posvetila kmetovanju. Danes sta kljub težkemu delu razmeroma zdrava, zlate poroke pa se veselita s hčerkama Jožico in Vido ter petimi vnuki. Živita skupaj z družino hčerke Vide in zeta Franca Na-murša, znanega vinogradnika. Njuni priči na zlati poroki sta bila vnuka Sonja in Boštjan. Hčeri in njuni družini sta zlatoporočenca presenetili z lepim praznovanjem na Založnikovi turistični kmetiji na Tinskem, začelo pa se je v tamkajšnji domači gorci. Po obredu v Marijini cerkvi, eni od kar dveh na tem hribu. Sicer je zlatoporočenec med drugim dejaven v upravnem odboru Društva upokojencev Pristava pri Mestinju, zlatoporočenka pa še vodi gospodinjstvo. BRANE JERANKO Izjemni čebelji roj. Ivan Poznič ni mogel verjeti svojim očem. Nevsakdanji čebelji roj Ivan Poznič iz Zagorja pri Lesičnem, iz občine Kozje, ki čebelari že približno pol stoletja, med letošnjim rojenjem čebel ni mogel verjeti očem. V bližini njegovega čebelnjaka v Zagorju se je pojavil velikanski, približno meter in pol dolg roj čebel. »Ponavadi je v roju od trideset do petdeset tisoč čebel, tokrat jih je bilo približno sto tisoč,« se čudi izkušeni čebelar. »Verjetno, da so se združile iz večih panjev,« dodaja. Bilo je med točenjem medu, kjer se je zbralo več prijateljev, zato so izjemni dogodek ovekovečili. Čebelar Poznič čebelari od osnovnošolskih let in ima trenutno 80 panjev. S čebelarjenjem ima veliko veselja, pri delu pa mu je največ v pomoč soproga Angela. V zadnjem obdobju je vključen v čebelarsko družino v Gorici pri Slivnici, kjer je bil že predsednik. Med organiziranimi čebelarji deluje kakšna tri desedetja. Iz domačega osrčja Kozjanskega odhaja v službo v Celje, kjer je v Klimi klepar klimatskih naprav. BJ Foto: SLAVKO JAZBEC Zlati jubilej zakoncev Otavnik V Latkovi vasi, ki je največje naselje občine Prebold, sta praznovala 50 let skupnega življenja 70-letna Mihaela in 75-letni Ernest Otavnik. Praznovanje je bilo v družinskem krogu, saj slavljenca nista želela nobenega uradnega poročnega slavja, ker sta se, kot pravita, pred 50 leti vzela za vse življenje. Mihaela in Ernest stasi v Latkovi vasi, kjer sta se našla in preživela vsa skupna leta, ustvarila topel dom - varno družinsko gnezdo zanju in za njuna otroka. Mihaela je kot šivilja in gospodinja skrbela za dom in otroke. Skrbni oče in mož Ernest, ki se je izučil za mizarja, pa je vse do upokojitve delal v Tekstilni tovarni Prebold. Rad je delal in zato danes kar težko razume, da je tako velika tovarna, ki je v najboljših časih zaposlovala tudi 2.000 delavcev, propadla in s tem zapečatila 160-letno tradicijo tekstilne industrije v Preboldu. Zakonca Otavnik sta na svojo domačijo zelo navezana, zato je bilo tudi praznovanje zanju najlepše doma. Jubilej sta proslavila v družbi sina Ernesta in hčerke Zinke ter njunih družinskih članov. Posebno vesela in ponosna sta na svoje štiri vnuke: Gregorja, Gašperja, Miha in Matevža, ki jima bogatijo jesen življenja. Ker sta oba še dokaj zdrava in vitalna, je ta še toliko lepša in prijetnejša. DN Zakonca Otavnik ob svojem zlatem jubileju Mamici Alenka in Aima s svojima otrokoma na prijetnem sprehodu Dvojni dvojčki na sprehodu Tako bi lahko zapisali pod to sliko, ki je nastala na cesti v bližini Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, ki prav letos praznuje tudi 30-letnico vrta zdravilnih in zeliščnih rastlin. Na sliki sta mamici Alenka Omladič (levo) s svojima 8 mesecev starima dvojčkoma Timom in Nejcem ter Alma Dedič z 10 mesecev starima dvojčicama Ajno in Nejlo. Obe sta Žalčanki, ki sta z rojstvom dvojčkov in dvojčic lepo popravili število rojstev v Žalcu. DN Če želite, da tudi vašo poroko ali visoko obletnico poroke zabeležimo na straneh Novega tednika, nas pokličite (4225-164) ali nam pišite (Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje). www.radiocelje.com