Slovo Pet minut pred dvanajsto je. Le še nekaj dni, nekaj skopih minut nas loči od novega obdobja, ko bomo veselo zaključili pravkar minulo leto. Tedaj, ali pa morda že sedaj, dela vsak zase obračun, koliko radosti, koliko veselih dni in trenutkov ter grenkobe nam je prineslo. Vsekakor smo lahko prepričani, da bo bilanca starega leta v celoti pozitivna, ugodna in nam ne bo kvarila, grenila prvih korakov v zasneženo, mrzlo novolet no jutro. Zadnje leto je bilo za na,s izredno razgibano in plodno. Prineslo je novo ustavo, ki je še bolj utrdila široko demokracijo ter dala še večji poudarek delavskemu in družbenemu samoupravljanju. Iz tega pomembnega družbenega zakonika pa rastejo naše »ustave-« v malem, statuti komun, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, vendar pa bo treba prav pri izdelavi le-teh v prihodnje še bolj pohiteti. Kakor smo pri volitvah z veliko udeležbo pokazali svojo držav-(Konec na 2. str.) II OB ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA 11163 V OBČINI KOČEVJE IZ ZAOSTALIH MED SREDNJE RAZVITE PO VELIKOSTI DRUGA OBČINA V SLOVENIJI Preteklo leto 1963 je bilo za občino Kočevje zelo pomembno, zlasti še, ker predstavlja prelomnico med starim pojmovanjem kočevske občine, ki je bila pasivna, in novim, ko smo z napori vseh občanov dosegli gospodarske rezultate, s katerimi smo se uvrstili med srednje razvite občine v republiki. Območje občine se je od leta 1953 trikrat spremenilo. Vsake teritorialne spremembe so v letih 1955, 1957 in 1960 površino občine večale od 23.828 ha na 76.604 ha, tako da je da- nes po velikosti na drugem mestu v Sloveniji. ZAOSTALA OBČINA S teritorialnimi spremembami pa so se začele težave. Občutno se je spremenila socialna struktura in število prebivalstva. Posebno se je spremenilo razmerje med družbenim in zasebnim sektorjem, s čimer je šla zemljiško lastniška struktura v prid zasebni lasti z zelo nizkim katastrskim donosom. To je potegnilo občino v gospodarsko pasivnost, saj je znašal narodni dohodek v občini Kemična se je preteklo leto prvič vključila v plan občine 1NLES RIBNICA OB KONCU GOSPODARSKEGA LETA Težave v začetku leta uspešno premagane na prebivalca leta 1954 le 107.120 dinarjev, kar je pomenilo, da smo bili pod republiškim povprečjem. (Nadaljevanje na 3, str.) Ko pregledujejo v ribniškem Inlesu uspeh letošnjega gospodarskega leta, z zadovoljstvom ugotavljajo, da so težave, ki so mo-A® redno proizvodnjo v prvih še-nlh mcscc^h leta, predvsem pa v tromesečju, uspešno prerodili. Predvsem v prvih treh **ecih leta jim je zaradi hude Primanjkovalo hlodovine, n ledice tega pa so čutili še vse „ Polletje. Kljub temu jim je obv ° rea**zlral' letošnje planske r , eznostl. kar gre predvsem na n velike angažiranosti slcher-snn zaP°slcnega. Vsakdo je pač nad« ’ ^Polnitev zadanih Pod°-g izpolnjevale člani uredništva smo se trudili, da bi vam nudili vsak teden čim več zanimivih novie in vesti, da bi bil list res last vseh nas, pri tem pa smo nemalokrat naleteli predvsem na velike finančne težave. Posledica le-toh je tudi zdzružifev našega časnika z Dolen.iskim listom, ki bo z močnejšo naklado in boljšo kadrovsko zasedbo lahko še uspešnejše upravljal naloge, ki dandanes stoje pred pokrajinskim tiskom. Naši bralci bodo posle! lahko spoznavali tudi delo in prizadevanja občanov v ostalih komunah Dolenjske in Posavja, naročniki v teh nr°delih na bodo clrn-d novi. združeni list snoz.na.li naš« krai". Kočevsko in Ribniško dolino V Kočevju bo poslej tudi podružnica Dolenjskega lista (v stavbi socialnega zavarovan ia), kamor bodo donisniki pošiljali prispevke ali pa kar v Novo mesto. Vsi dosedanji naročniki Novic so že dobili eno številko Dolenjskega lista, te dni na bodo prejeli tudi novoletno. Kdor teh dveh številk ne bo vrnil, bo tudi v prihodnje prejemal list redno vs-k teden. Tudi v novem listu bo lahko našel veliko novic in zanimivosti iz domačih krajev, hkrati pa (Iz 58. člena predosnutka statuta občine Kočevje.) O formiranju krajevnih Skupnosti v nekaterih krajih kočevske komune že razpravljajo. Krajevnim skupnostim je bil tudi posvečen zadnji plenum obč. odbora SZDL v Kočevju prejšnji četrtek, ki je dal precej koristnih pobud za ustanavljanje teh samoupravnih organov. bo, kakor že rečeno, spoznaval tudi ostale predele Dolenjske. Naročniki Novic, ne vrnite dosedanjih številk Dolenjskega lista, ki vam h'h je uredništvo poslalo brezplačno! N«l na tem mestu, v zadnji številki Novic, ko se poslavljamo od starega leta, izrečemo še tonlo zaklalo vsem dolgoletnim prijateljem 'šee-a lista. Razen številnim naročnikom za njihovo zvestobo listu se zahvaljujemo za toplo sodelovanje predvsem vsem dopisnikom, ki se jih je v osmih letih nabralo kar precej (v Kočevju in Ribnici, foškem potoku, Predn-radii, Osilnici, Dobrepolju, Laščah, Ortneku, Grčaricah, Sodražici itd), vr.em matičarjem, ki so nam redno pošiljali matična obvestila, prijaznim poštarjem in trafikantom, ki so list razpečavali in pa, kajpak, tudi kolektivu Kočevskega tiska, ki je skrbel za redno izhajanje Novic. Predvsem pa velia naša topla zahvala vsem gospodarskim organizacijam, ustanovam in drugim, ki so vsa leta list tudi finančno podpirali z oglasi, čestitkami ipd. Vsem iskrena hvala! Končajmo to našo novoletno Inventuro. Na dosedanjih izkušnjah in nanakah naj sloni naše nadaljnje delo, v prihodnjem in prihodnjih letih. Dvanajsta ura je tu, zato si veselo nazdravimo in korajžno zaplešimo v novo leto. Srečno 1964! Kolektiv uredništva in uprave Novic Občani čutijo potrebo po krajevnih skupnostih, ki naj bi zadovoljevale njihove potrebe, ro drugi strani .pa le malo ljudi razmišlja o tem, kakšna raj bo pravzaprav krajevna skupnost. — Občinska skupščina lahko z odlokom prenese na posamezne ali na vse krajevne skupnosti na območju občine zadeve glede skrbi in vzdrževanja posameznih komunalnih objektov in drugih objektov družbenega standarda ter jim zaupa organizacijo posameznih služb za zadovoljevanje skupnih potreb občanov, pri čemer poskrbi tudi za potrebna sredstva, pravi dalje statut občine Kočevje o krajevnih skupnostih. Krajevna skupnost ima tudi svoj statut, s katerim je določena organizacija in njeno delo, njeno območje, organizacija in delo poravnalnih svetov, potrošniških svetov, ustanavljanje servisov itd. Prav pri izdelavi statutov se bo morala bolj angažirati občinska organizacija SZDL ter pomagati krajevnim odborom, oz. bodočim krajevnim skupnostim. Socialistična zveza naj bo pobudnik za formiranje kraj. skupnosti, pred-no pa bodo le-te ustanovljene, bo potrebnih še veliko razprav na terenu. Jasno je, da v vseh krajih ne bo moč takoj ustanoviti skupnosti, pač pa le tam, kjer so podani vsi pogoji. Tudi vsa naselja ne bodo mogla biti v krajevnih skupnostih, posebno ne tista, ki so oddaljena. Na plenumu so menili, naj bi krajevne skupnosti ustanovili najprej tam, kjer že delujejo stanovanjske Skupnosti in močni krajevni odbori (n. pr. v Kočevju, na Rudniku, v Fari, Dragi, Kočevski Reki, Stari cerkvi itd.). Kjer zaradi objektivnih pogojev ne bo moč ustanoviti krajevne skupnosti, so možne druge oblike samoupravnih organov, n. pr. predsedstvo zbora volivcev, odbor SZDL itd. Ena najtežavnejših plati krajevnih skupnosti bo finansiranje. Občinski statut pravi: »Krajevne skupnosti opravljajo svoje naloge s sredstvi, ki jim jih v ta namen zagotovi občina, s sredstvi, ki jih prostovoljno dajejo občani, delovne in druge organizacije ter s sredstvi, ki jih ustvarjajo same z uslugami in storitvami servisov in drugih delovnih organizacij ... Krajevna skupnost lahko v soglasju z občino uvede krajevni samoprispevek ...« V občini je 24 krajevnih odborov, ki se borijo z veliki nalogami in še večjimi finančnimi težavami. Lani so krajevni odbori dobili od komune šest milijonov, vendar so dobili od tega za svoje potrebe morda le četrtino, ostalo je šlo za elektrifikacijo, popravila poti itd. Po drugi strani pa lahko spet trdimo, da je vsak vložen dinar angažiral vsaj še en dinar s strani občanov (prostovoljno delo, samoprispevek itd.). Ljudje veliko prispevajo predvsem pri elektrifikaciji (Struge, Osilnica itd.), v Dolgi vasi pa so z dvema milijonoma in prostovoljnim delom uredili lep kulturni dom. Urejena vaška pota niso najnujnejše, kar ljudje potrebujejo za zadovoljevanje svojih potreb. Krajevne skupnosti bodo imele velike naloge pri razvoju kulturnega življenja, predvsem pa pri ustanavljanju servisnih služb za pomoč družini (otroško varstvo, različni servisi), seveda le tam, kjer bo to ekonomsko pogojeno. Koristna je pobuda, ki so jo dali nekateri, da ne bi vsaka skupnost ustanavljala servisov, ampak naj bi en servis pokrival večji teritorij (potujoče servisne delavnice). V Fari, kjer primanjkuje obrtnikov (pa tudi drugod) bi uspešno delal obrtniški servis (n. pr. čevljarski ali krojaški servis, občani v Kočevju pa bi lahko preko potrošniških svetov ugodno vplivali na razvoj trgovine. Na plenumu so govorili še o strukturi krajevne skupnosti, na koncu pa sprejeli več sklepov, od katerih sta morda najvažnejša, da je treba temeljito preštudirati območja bodočih krajevnih skupnosti in priporočilo občinski skupščini, naj v prihodnje zagotovi več sredstev krajevnim- odborom oz, krajevnim skupnostim. (vec) OD PETKA DO PETKA DOMA IM PO SVETU - OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU DRŽAVNI SEKRETAR za zu-nanic zadeve Koča Popovič ,jc bil od 17. do ?0. decembra r>a uradnem nhicitu v češkoslovaški so- republiki. Razgnvarial ep jo c ZoiSIrnoloGroSVim 7Sna»''TTl o, I—: c-1 - tri VaelavctTl Davidom, G-.ro J-1 tl o reds«dciEa Tita no-V-thil Novo*ne milijonov dinarjev. OB ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA 1963 V OBČINI KOČEVJE_ Iz zaostalih med srednje razvite (Nadalj. s 1. str.) DOHITELI REPUBLIŠKO POVPREČJE V NARODNEM DOHODKU Kočevska Občina se prav zaradi tega od 1953. leta ni mogla skladno razvijati z gospodarskim razvojem v okraju in republiki. Sele po letu 1960 občutimo vidnejši napredek. Investicije v znesku S milijard in 691 milijonov, ki smo jih vložili v zadnjih desetih letih v vse gospodarske panoge (največ v industrijo 44% in kmetijstvo in gozdarstvo 18%), so se nam začele vračati. Razvila so se zlasti KGP, Rudnik, Avto, Itas, Imkop, Zidar, Tekstilana in nazadnje še Kemična tovarna. Toda še kljub temu je v letu 1962 občina znatno zaostajala za republiškim in okrajnim povprečjem v narodnem dohodku na prebivalca in sicer v republiškem merilu za 20.4% in okraioem merilu za 19.1%. V letu 1963 smo že doseeli narodni dohodek 370.000 dinarjev, s čimer smo dosegli republiški nivo. S takimi rezultati gospodarjenja v občini smo zadovoljni. To nam omogoča, da za- stavimo 7-letni plan še smeleje, saj imamo za to vse pogoje zlasti v kmetijstvu in gozdarstvu, kjer se predvideva popolno po-družabljenje proizvodnje. LETOŠNJI PLAN OBČUTNO PRESEŽEN Družbeni plan za leto 1963 je znatno presežen. Po planu je bilo za leto 1963 predvideno povečanje: družbenega bruto proizvoda za 20.5%, družbenega proizvoda za 23.8%, narodnega dohodka 23.3 %, zaposlenosti 7.2%. Ko je v preteklem letu občin-ka skupščina sprejemala družbeni plan. smo dvomili, če nam bo uspelo realizirati tako smelo postavljene postavke. Sedaj, ko dajemo obračun svojih prizadevanj, pa ugotavljamo, da so bile prav te v začetku napete postavke realizirane takole: družbeni bruto proizvod presežen za 7.2%, narodni dohodek 6.9%, zaposlenost 0.7%. Po posameznih panogah pa je bila realizacija v primerjavi z realizacijo v letu 1962, izražena v odstotkih, sledeča: DBF DP ND Zaposlen industrija 140.1 148.3 148.0 115 kmetijstvo 109.0 97.5 99.9 105.5 gozdarstvo 109.8 93.2 95.4 96.8 gradbeništvo 162.7 174.3 176.4 120.4 promet 99.6 117.2 109.9 79.9 trgovina 114.3 114.3 114.5 97.9 gostinstvo 123.1 123.4 126.0 114.7 obrt 117.6 128.6 127.2 109.1 Komunala 122.8 130.5 130.2 104.5 Skupaj : 127.7 129.7 130.6 107.9 Rezultati so zadovoljivi, zlasti še, če upoštevamo, da je bil plan leto 1963 dokaj visok. narodni dohodek na zaposlenega V ZADN'T M LETU ZA 21.6% VECTI Produktivnost dela je v minu-lom letu nrav tako zadovoljivo naraščala. To dokazuje podatek. je narodni dohodek na enega zanoslenesa v gospodarstvu porasel od 961.000 din na 1 169.000 din oli z.a 21.6%. Narodni dohodek na enesa zaposlenega je porastel pri vseh gospodarskih panogah, razen v kmetijstvu in gozdarstvu. Kmetijstvu je padel narodni dohodek na enega zaposlenega od 723.000 ^a 684.000. v gozdarstvu pa od "69.000 dinarjev na 837.000. Ta Podatek izkazuje KGP, ki opra-Vlčuje to z visokimi proizvodnimi stroški in fiksiranimi cenami le-sa v gozdarstvu. Nad polovico cei.otnega dohodka ustvarja INDUSTRIJA Naj večji porast v realizaciji Službenega plana je dosegla industrija, kjer je porastel druž-~>eni bruto proizvod v primerjavi , letom 1962 za 40.1%, narodni I °aodek pa se je dvignil za 48% u to le ob 15% povečanju zapo-; enih. Nat večji rleiež tega pove-9uja nosijo podjetja Rudnik, as, Tnkop, Tekstilana, Lesnoin-ustrMjski obrat, zlasti pa Kemič-a kvarna »Melamin«, ki se je l reteklo leto prvič vključila v f an. Omenjena industrijska pod- Od kmetijskih površin je obdelovalnih 13.855 ha (2.292 ha njiv) pašnikov in senožeti 13.707 ha Od kmetijskih površin je 92% travišč, kar daje osnovo za usmeritev kmetijske proizvodnje v živinorejo. Pretežni del travnatih površin leži na plitvih kraških tleh, na katerih, je proizvodnja zelo odvisna od vremenskih prilik, poleg tega pa je proizvodnja na znatnem delu teh površin zaradi odročnosti in konfiguracije terena, ki ne dopušča mehanizirane obdelave, zelo draga. Izkoriščanje teh površin za pašo pa je zaradi kratke vegetacijske dobe tudi problematična. Malo ornih površin, prav tako klimatske prilike ne dopuščajo intenzivnejše poljedelske proizvodnje, kar se v živinoreji odraža predvsem v deficitarnosti močne krme za živino. Druga značilnost kmetijstva v naši občini je visok odstotek zemljišč v družbeni lasti in sicer je stanje naslednje: Družbeni sektor Zasebni sektor ha % ha % Kmetijske površine 21.405 75 6.157 25 gozdovi 36.639 76 12.403 24 Skupaj : 58.044 75.5 18.560 24.5 Nq opvršinah, ki so v družbeni lasti, gospodarita KGP Kočevje in »Snežnik« Kočevska Reka. V minulem letu opazimo tako v kmetijstvu kakor tudi v gozdarstvu nazadovanje, čeprav se ugotavlja po fizičnem obsegu dvig produktivnosti. Nazadovanje v finančnih pokazateljih povzročajo omenjene cene proizvodov ter dvig cen reprodukcijskemu in drugemu .materialu. Tako se družbeni bruto proizvod pri KGP za kmetijsko panogo sicer povečuje v primerjavi z letom 1962 za 9.4 % in v gozdarstvu za 10.9%, zmanjšuje pa se narodni dohodek v kmetijski panogi za 0.3% kljub porastu povprečnega števila zaposlenih za 4.5%. V gozdarski pa- no za tak dosežek zaposliti vso razpoložljive zmogljivosti — tako delavcev kot mehanizacije. Pohvale vredna ugotovitev Je, da so v minulem letu ustvarili nad GO milijonov dinarjev sklada z razliko od leta 1962, ko so jih ustvarili le G milijonov. Naj omenimo samo nekaj objektov*, lcl jih je podjetje v minulem letu dogradilo: Tri 32-stanovanjske stolpnice, Ekonomski blok s 35 stanovanji, dva stolpiča (Zidarjev in rudniški) z 20 stanovanji, blok Trgoprometa s 24 stanovanji, dom telesne kulture, prenovitev Seškovega doma, 500-kublčnl vodni rezervoar, poleg tega pa Je dogradilo tudi več stanovanjskih ln poslovnih objektov Se na Reki ln v Ljubljani. PROMET: AVTO LEPO NAPREDOVAL S tovrstno dejavnostjo se v občini ukvarja samo »Avto« Kočevje. Ugo- jetja so v preteklem letu ustvarila 7 milijard 148 milijonov' celotnega dohodka občine, kar predstavlja nad polovico celotnega dohodka. Ta podatek nam pove, da je občina postavljena na realno osnovo in da bo lahko zadovoljevala splošno družbene . potrebe brez dotacij višjih družbenopolitičnih skupnosti. V industriji je zaposlenih tudi 2051 delavcev. kar prav tako predstavlja nad polovico vseh zaposlenih v občini. Z razmeroma manjšimi dodatnimi investicijami, zlasti z izgradnjo druge faze Kemične tovarne, se bo struktura razdelitve letnega dohodka občine še bolj spremenila v nrid industrije. Od dosedanje realizacije 1 miliiarde 250 milijonov se z dograditvijo druge faze Kemične predvideva rnvečanje realizacije celotnega dohodka na 4 milijarde, kar bo nedvomno tudi znatno pripomoglo k dvigu celotnega dohodka v vsej občini. Kmetijstvo in gozdarstvo: ŽAKAr PRT NARODNEM DOHODKU KORAK NAZAJ? Talne in klimatske nril’k° tona drupi strani visok odstotek kmetjiskih rtovršin v družbeni lasti daieio osnovne karakteristik0 kmetijstvu naše občine. Struktura zemljišč v občini je naslednja: skunna površina gozdovi kmetijske površine Nove stolpnice so ponos Kočevja nogi pa se zmanjšuje narodni dohodek za 4.9%, sicer tudi ob manjšem številu zaposlenih za 4.5%. Vrednost celotne kmetijske proizvodnje je v letu 1963 znašala 1 milijardo 433 milijonov dinarjev, gozdarske proizvodnje pa 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. GRADBENIŠTVO: ZIDAR PRVIČ NAD MILIJARDO CELOTNEGA DOHODKA Za to gospodarsko panogo je bilo poslovno leto 19G3 pravzaprav preizkušnja sposobnosti. Za izvršitev vseh nalog za proslavo 20-letnice Kočevskega zbora je bilo treba temeljito pljuniti v roke. Večino gradbenih del je opravilo podjetje SGP »Zidar«, ki je letos prvič doseglo nad milijardo dinarjev realizacije, kar je zelo lep uspeh. Razume se, do je bilo potreb- 76.604 ha 19.042 ha 27.562 ha 100% 64% 36% tavlja so, aa je podjetje v letu 1963 preseglo za 14% realizacijo Iz leta 1962. Celoma realizacija znaša 815 milijonov dinarjev. Z uveljavitvijo zlasti na inozemskem transportnem tržišču so v letu 1963 ustvarili nad 13 milijonov skladov, medtem ko v letu 1962 niso ustvarili niti toliko sredstev, da bi lahko krili osebne dohodke. Gospodarsko problematiko podjetja in njegovo poslovanje v preteklem obdobju so spremljale posebno te-le značilnosti: odcepitev potniškega prometa ln njegova priključitev k SAP Ljubljana, združitev mehaničnih delavnic v enotno delavnico, nerealizirane investicije v tovornem prometu. Podjetje je imelo v letu 1962 in 1963 težave s prevoznimi kapacitetami. Mnogo Ima ponudb, pa jih žal ne more realizirati, ker nima dovolj vozil. Z uvozom vozil iz inozemstva zlasti Iz Italije niso uspeli. Sele v zadnjem času se jim obeta, da bodo dobili 7 vozil s prikolicami. Ce torej tehtamo uspeh kolektiva »AVTO« v letu 1963, upoštevajoč vse težave, s katerimi so se spoprijemali, mu lahko damo priznanje. (KONEC NA $. STR.) SPOMINI Leta teko in stvari se spreminjajo. Ostajajo pa spomini. Ob sporočilu, da se NOVICE združijo Z DOLENJSKIM LISTOM, so mi misli nehote poletele na minule dni, ki sem jih preživel z listom, na čase, ki so bili težki, pa vendar po svoje lepi. Nekega dne, mislim da je bilo v januarju 1956. sem dobil vabilo, naj se udeležim seje pri pravljalnega odbora za izdajo glasila OO SZDL Kočevje. Seja je bila v takratni sejni dvorani okraja. Zbralo se nas je več — predstavnikov večjih podjetij, organizacij in okraja. Najtežje je bilo izmisliti ime lista. Končno je padla odločitev, naj bo naslov lista »NOVICE«. Kdo je dal ta predlog, se ne spominjam. Sklenjeno je bilo tudi, da bo list izhajal kot 14-dnevnik. Za prvega urednika je bil imenovan Jože Košir, takratni podpredsednik okraja, za tehničnega urednika pa so imenovali Matija Celinskega. Imenovani so bili tudi uredniki rubrik. Naslednje leto so začele izhajati NOVICE redno vsak teden. V začetku leta sem se zaposlil kot reden sodelavec lista. Za eno številko lista smo potrebovali okrog 40 tipkanih pol gradiva — člankov, novic in drugih novinarskih zvrsti. Potrebno je bilo veliko dobre volje in vzdržljivosti in potrpežljivosti, da smo obvladali ves teren bivšega okraja. Predpotopno motorno kolo. ki je odpovedalo takrat, ko si najmanj pričakoval, je moralo večkrat nadomestiti navadno dvokolo. Zato lov za novicami v Dobrepoljsko dolino, Lašče. Rob, Drago in drugam, ni bil nič kaj lahak. Manjkale so nam tudi druge stvari, ki bi jih v uredništvu nujno rabili. Tudi v upravi lista, ki je bila v »lasti« Petra Juvana, ki je bil najtesneje povezan z usodo lista, je bilo treba na vsakem koraku šte-diti. Tovariša Petra dobro poznajo v vsakem podjetju in ustanovi na našem območju, ker jih je pred državnimi prazniki sigurno obiskal z naročilnico za objavo čestitke. Tovariš Peter je poznal vse skrivnosti novinarskega dela, pa za pero ni prijel. Sicer pa je imel na upravi dovolj dela, saj je bil v glavnem za vse sam. Pri novinarskem delu je bilo treba večkrat požreti marsikatero pikro, seveda takrat, kadar si kritiziral nepravilnosti, pomanjkljivosti in podobno. Bilo pa je tudi veliko veselih doživljajev, ki so mi ostali v najlepšem spominu. Seveda pri pisanju ni šlo brez spodrsljajev. Ob tej priliki bi se rad spomnil samo nekaj imen, ki so veliko prispevali k pestrosti lista: Andrej Arko, Tratar Marjan-Učb iz Novega mesta, Jože Smaljcelj iz Predgrada, Lendero Tomaž iz Vidma, upokojeni učitelj Prijatelj iz Velikih Lašč, Albin Koš-mrlj iz Loškega potoka, Pepi Ivanc iz Sodražice, dr. Trampuž iz Ribnice, ki je sodeloval z literarnimi prispevki, ing. Lojze Čampa iz Zapotoka pri Sodražici, ki nas je zalagal z lepimi fotografijami in drugi. Naši dobri sodelavci so bili matični uradi, ki so obveščali o rojstvih, porokah in smrtih, obenem pa so napisali še kako drugo zanimivo vest. Med naše prijatelje smo šteli Uidi poštarje. Menim, da so NOVICE v 8. le tih delovanja, kljub nekaterin pomanjkljivostim (kje pa niso), opravile veliko nalogo. Vsi, ki smo sodelovali pri listu, se čutimo zadovoljne, da smo s pisano besedo ohranili našim potomcem marsikaj, kar bi drugače utonilo v pozabo. K. Oražem Za dan JLA so pripadniki vojske iz Kočevja organizirali v sejni dvorani občinske skupščine sprejem za pionirje in mladince obeh kočevskih osemletk in gimnazije. Pionirji so obdarili vojake i žogo za odbojko in cigaretami, vojaki pa so se oddolžili mladim z zakusko in darilnimi zavitki. V razgovoru z vojaki je mlade predvsem zanimalo, kaj so vojaki sicer po poklicu, kako jim ugaja v Kočevju, če je v vojski huda disciplina, koliko časa bodo še tu (odgovor: še 10 popara), koliko je vojakov (vojna tajna, odgovor pa: mnogo), kaj pomenijo oficirjeva odlikovanja, če imajo vojaki kaj zabave, kako prežive dan itd. Vojaki pa so vprašali mlade, kako se uče, če imajo kakšno dvojko, kako ubogajo starše itd. V zabavnem delu srečanja so vojaki in pionirji tudi igrali na harmonike in peli. Za ribji zarod 440.000 din Na zadnjem sestanku kočevske ribiške družine so člani s dc-nili, da bodo v prihodnjem le!u porabili za vlaganje mladic v Rinžo in Kolpo 440.000 dinarjev. V Rinžo bodo v skladu s planom ZRD vložili 2000 mladic ščuk, 2000 mladic krapov in 7000 mladic linjev, v Kolpo (od Vrta do Dala) pa 10.000 mladic Imanov. Razprava o vlaganju ribjega naraščaja v obe reki je bila še posebno živahna, ker vprašanje upravljanja z delom Kolpe po naši ribiški družini še ni rešeno in ker je Rinža skoro redno vsakq leto zastrupljena z gnojnico, ki jo spušča vanjo obrat KGP Mlaka. Ribiči so menili, da je nujno po-kreniti vse, da se zastrupljanje Rinže z gnojnico ne hi ponovilo. Poudarili so, da bi se z malo dobre volje KGP ali pa z večjim pritiskom odgovornih organov (ljudske milice, sanitarne inšpekcije, občinske skupščine) na KGP dalo preprečiti nadaljnje zastrupljanje Rinže. Posestvo spušča gnojnico v Rinžo predvsem zato, ker je to ceneje, kot če bi jo razvažali s traktorji na polja. Zastrupljanje Rinže z gnojnico ni samo problem ribjčev, ama-pk vseh prebivalcev Kočevja, kar so pokazali tudi zadnji zbori volivcev. Ribiči in ostali volivci so namreč poudarili, da je nujno KGP preprečiti nadaljnje zastrupljanje Rinže z gnojnico, ker lahko zaradi take malomarnosti v Kočevju spet izbruhne kakšna epidemija. Menili so, da je prav, če sanitarna inšpekcija zapre gostilno, ki nima prebeljenega stranišča, še nujneje pa je vsekakor mnogo ostreje ukrepati, ko je v nevarnosti 6000 ljudi (če rib in gospodarske škode niti ne upoštevamo). Ribiči so na sestanku sklenili še, da bodo v prihodnjem letu navezali še tesnejše stike z občinsko . skupščino ter športnimi in turističnimi organizacijami, da bodo ustanovili pri družini mladinske sekcije, da bodo organizi- Mladi oscmlctkar — bodoči vojak — z zanimanjem posluša pripoved vojaka o življenju v JLA rali več tekmovanj, da bodo sanitarni inšpekciji predlagali, naj izda podjetjem čimprej odločbe, kaj morajo pokreniti, da ne bodo več onečiščevala Rinže in da bodo skušali s pomočjo podjetij in drugih organov urediti na Rinži še najmanj en iez. Več odlokov in drugo Karel Oražem pri metiranju Novic, ko je bil tu zaposlen še kot novinar Na zadnji seji sveta za družbeni plan in finance občinske skupščine Kočevje so člani razpravljali o nekaterih osnutkih novih odlokov in drugih zadevah s svojega področja. Tako so menili, naj bi tudi v prihodnje veljal odlok o dopolnilnem proračunskem prisioevku iz osebnega dohodka delavcev. Iz ostalih virov bi namreč občinski proračun ne uubil dovolj sredstev za kritje potreb predvsem šolstva in zdravstva. Nadalje so razpravljali o osnutku odloka o dodelitvi novoletne nagrade ulužbencem in delavcem občinskih državnih organov, zavodov in organizacij, ki predvideva, da do|be nagrado v višini enomesečne plače tisti, ki so bili letos v službi nad 7 mesecev, v vi- šini pol mesečne plače pa vsi, ki so bili v službi 3 do 7 mesecev. Predlagali so, naj bi tudi podni-ranci in tisti, ki dobivajo preživnine, dobili ustrezne novoletne nagrade. Obravnavali so še osnutka odloka o določitvi stopnje prispevka iz dohodka za »Hotel Pugled« in o financiranju proračunskih potreb občine Kočevje za prvo četrtletje prihodnjega leta. Nadalje so obravnavali še poroštvene izjave (za Trgopromct, Avto, Tekstilano in KGP), prošnjo Fo-tolika za oprostitev plačila sanacijskega kredita in še nekatere zadeve SLP. O vseh zadevah, ki jih je obravnaval svet za družbeni plan in finance, bo dokončno odločala občinska skupščina na prihodnji seji. Tomaž je prinesel v četo mnogo veselja. Partizani so ga I imeli radi in Andrej je kar žarel od ponosa, da ima takega sina. j Sedaj ni več mislil na Klaro in tudi Tomaž, kot bi znal brati ; očetove misli, ni hotel nikoli omeniti matere. »Kako pameten je,« j; si je večkrat dejal Andrej. »Čuti, da bi me pogovor o materi j! uzatostu, zato noče spregovoriti o njej.« imel ga je rad, čuval ga j! je povsod, kamor je šel m m pustil, ua bi sam hodil okoIi. Tudi Tomaž ga je ljubil m nuuo se mu je zameni usti, ki !; je v šali grajal njegovega očeta. Do tistega Tomaž ni poznai milosti. Z oorci se je kmalu spoprijateljil, a najboljša prijatelja ; sta postala z Vero. JNbkoc mu je nar naravnost uejaia: »vidiš, | 'Tomaž, zdaj bom pa jaz tvoja mama.« Zasmejala se je in ga 1 pocukala za lase. »Ti razkuštranec ti mali!« mu je dejala in ga še krepkeje I potegnila za šop las, ki so se mu zvijali v kodre. »Au!« je zavpil T omaž, potem pa se ji je zasmejal na vse grlo. ; Tudi z Andražem sta postaia kmaiu prava pravcata prijatelja. \ Tomaža je življenje v brigadi navdušilo. VecKrat je noan med ! borci m prosu tega ali onega, da je maio pogledal pusao, marši- 1 kateri med njim pa je bn se ceio taico rauouaien, da mu je jo dal I očistiti. T udi on si je zeiei puške, ua bi ona samo njegova, ki bi ] Jo ponosno nosil. Večkrat je prosu komandanta zanjo, toda Marko ; je bil neizprosen. »Kaj boš ti s puško, to ni za otroke!« mu je j dejal. ! Reka se je leno vila preko polj in pretrgala z mostom cesto, > ki je peljala proti mestu. Vojak na njem je leno hodil sem ter tja, ; se večkrat ustavil na sredini mostu in opazoval tok. UD mostu so ; ležali zariti v zemljo bumcerji in se kot posasti meščan v zahaja- \ jocemu soncu. Včasih je iz tega an onega prišel voj an, spregovoril I z Nemcem na straži neaaj besed, mu poual steklenico m se zopet ! vrnil nazaj v bunker. Četa je čakala skrita v bližnjem gozdičku. »Samo še malo, j potem jih polovimo kot zajce!« je dejal Marko. Na mostu so za- ; menjali stražo. Mlad vojak, komaj da je stal na nogan, se je ] naslanjal na ograjo in bljuval v vodo. ! »Sedaj!« je oejal Marko. Borci so se vsuli proti mostu in ! planui v ounkerje. Mitraljez je zadel vojaka na mostu, da se je 1 se enkrat opotekel, nato pa padel preko ograje v reko. iviost je bil j v partizanskin rokan. Marko je ukazal: »Hitro se preoblecite!« j Določil je skupinico, ki bo čuvala most in ga pognala v ugodnem j trenutku v zrak. Nemci so si morah sleci unilorme m jin predati ; skupini. Četa se je medtem ze umaknila v bližnji gozdiček. ! Imela je cesto v precepu, rant je ob mostu so se preoolekli v ! nemške unilorme in Dušan, ki je znal nemško, je prevzel stražo, | ostali pa so se umaknili v bunkerje. jjj Dolgo so čakali, sonce je počasi tonilo za gorami, ko se je l zaslišalo brnenje motorjev, ro cesti od mesta je prihajala oboro- ! žena, motorizirana nemška kolona. Brenčanje avtomouilo" je po- ! stajalo vse močnejše m kmalu je kolona dosegla most. Dušan ! Se je mimo sprehajal po njem m s smehom odzuravljal Nemcem, j Prvi avtomobili so zdrknili preko mostu. Dušan je shsal la- j siste, ki so vpili iz avtomobilov: »Banunen, Banuiten!« »Nicht j Banditen!« jim je odgovarjal med ropotom motorjev in odkimaval ; z glavo. Kolona je vsa prišla preko mosta in se polahko odda- ! U e vala. ! Tedaj je nenadoma zaropotalo z obeh strani ceste. Nemci so ! začeli prestrašeni skakati iz avtomobilov in -iskati zavetje med 1 hjimi. Toda zajela jih je toča svinčenk, ki so udarjale od vse- j Povsod. Neki osebni avtomobil se je obriui in se hotel vrniti v j hiesto. Toda v trenutku, ko je prišel do mostu, je ta zgrmel z ; veliko eksplozijo v zrak. Iz bunkerjev se je oglasila strojnica, | m je kosila po prestrašenih Nemcih. Ti niso vedeli, kaj naj store. ! v strahu so zadeli bezati proti reki, kjer jih je pokosila strojnica ! še preden so dosegli njen breg. Nekateri pa so tekali brezglavo I ha vse strani in padali . »Sedaj je cas!« si je dejal Tomaž, iztrgal očetu od pasu ; bombo in stekel proti koloni. Nedaleč od nekega avtomobila je ; zagledal nemškega vojaka. Poleg njega je na tleh ležala nova brzostrelka. Andrej se je hotel pognati za sinom, toda bilo je ! Prepozno. Tomaž je medtem že vrgel bombo na avtomobil. Vse se je zgodilo tako hitro, da borci niso niti utegnili po- ; fhisliti, kaj se dogaja. Andreju je srce močno udarjalo. Svoj mi- ! traljez je usmeril nedaleč od mesta, kjer je 'Tomaž vzel brzo- ! strelko, da bi mu kril umik. Tomažu so svmčenke letele okrog ] ušes, toda nobena ga ni zadela. Z brzostrelko v roki je dosegel ; °četa. »Fant, fant, koliko sivih las si mi napravil v tem trenutku,« I ?hu je dejal in ga potrepljal po rami. Tomaž pa je stiskal k sebi ! brzostrelko in jo božal kot mlado mucko. Bil je srečen. Nemci so se po brezuspešnih poskusih pobega predali. Pobrali ; . (KONEC NA 14. STRANI) lil Iz zaostalih med srednje razlile (NADALJ. S 3. STR.) TRGOVINA: PRESKRBA NA VASI SE M ZADOVOLJIVA S trgovskimi uslugami se na območju občine ukvarja Trg. podjetje na drobno in debelo Trgopromet m nekaj trgovin proizvajalni!! podjetij kot Borovo, Planika, Varteks, peko in drugi. Podjetje ima na območju občine 28 poslovnih enot. Letni plan blagovnega prometa so presegli za približno 12%, tako da so ustvarili okrog 2 milijardi 830 milijonov realizacije. Razveseljiv je podatek, da je bila pri njih v minulem letu dokaj razgibana investicijska dejavnost. Za nabavno opremo in adaptacijo lokalov je bilo vloženih skoraj 21 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Najvažnejše investicije so bile: adapta cija trgovin Železnina Kočevje, Hrana Kočevje, Cabranka Papeži, Mošc-nik Stalcarji in nabava nove opremr za trgovino v Banja loki. Poleg novozgrajenega skladišča so že zaceli z gradnjo skladišča pijač. Računajo, da bo gotovo leta 1964. Vprašanje preskrbe v naši občini pa se vedno ni rešeno. Ljudem v vasi bi bilo treba omogočiti predvsem nakup kruha, mesa in drugih artiklov. Da se bo to stanje izboljšalo, so že podvzeti ukrepi. GOSTINSTVU IN TURIZMU PREMALO POZORNOSTI Zanimiv je podatek, da je bilo v gostinstvo v zadnjih desetih letih od vseh investicij vloženega le 0.7 ;,. Vložena sredstva so sc potrošila za razširitev obratov družbene prehrane in za modernizacijo gostinskih lokalov in opreme. Do sedaj, ko je bila Kočevska za turizem še »neinteresantno« območje, predvsem zaradi slabih prometnih zvez, je bil dotok * turistov majhen. Obstoječi gostinski obrati so do neke mere odgovarjali. Zc takoj po otvoritvi ceste Ljubljana-Kočevje pa se je pokazalo, da smo se znašli v dokaj neugodi situaciji. Zelo je težko sprejeti turista, če mu ne moremo nuditi, kar želi. Hotel »Pugled« je zastarel in ne ustreza po funkcionalnosti niti ne P<> kapaciteti. Izletniške točke kot n. pr. Kostelski grad, Fridrihštajn, koča na Mestnem vrhu, Dol, Lovski vrh in druge so zanemarjene in kličejo po ureditvi, te smo gospodarji, bomo dali gostinstvu in turizmu ustrezno mesto med donosnimi gospodarskimi panogami. S turizmom ukvarjati se pomeni, vnovčevati oziroma prodajati naravne lepote, gostinske usluge, trgovske storitve. Nova cesta nam je odprla kanal, po katerem bomo lahko vse to dosegli. V minulem letu je gostinske podjetje Hotel Pugled uspesno zaključilo poslovanje. Družbeni bruto proizvod je bil dosežen s 360 milijoni ali za 23.1 „ več kot v letu 1962. To pa nas ne sme motiti, kajti ta podatek nam pove le vrednost celotnega gostinskega prometa, ki pa zaradi povečanja cen, zlasti v obratih družbene prehrane, ni ustvaril tudi ustrezno visok odstotek dohodka. Upoštevajoč težave, s katerimi so se morali gostinci boriti pri gospodarjenju v minulem letu, jim je treba prav tako dati priznanje, kot vsem ostalim delovnim ljudem v občini. OBRT: PROIZVODNA DOBRO, STORITVENA SLABO Pod to panogo je poslovalo letos devet delovnih organizacij in sicer: »Oprema«, »Kovinar«, Splošno kroja-štvo, Čevljarstvo, Pekarija in sla ščlčarna, Fotolik, Zavod za zaposio vanje invalidov, Servisi stanovanjskih skupnosti mesto in Rudnik. Celotna obrt je ustvarila v preteklem letu vrednost proizvodnje in uslug skoraj za mi-njarao dinarjev ali za 17.6 % več kot v letu 1962. Razmere v obrti pa kljub porastu proizvodnje niso bile rožnate. Proizvodna obrt je dokaj dobro dopolnjevala ostale gospodarske panoge, zlasti moramo omeniti gradbeno in kovinsko obrt, ki je v celoti uspela v pomoči gradbeništvu pri izvedbi del za proslavo Kočevskega zbora. Nismo pa zadovoljni s storitveno obrtjo. Predvsem nam manjka obrtnikov za tehnične storitve (za vzdrževanje in popravila okrog 400 električnih štedilnikov, prav toliko bojlerjev, 2800 radioaparatov, nad 300 TV-spre-jemnikov, večje število pralnih strojev, loščilcev, mikserjev itd., za popravila nad 300 osebnih avtomobilovv, skratka: premalo smo storili za organizacijo servisov in delavnic za po pravila trajnejših predmetov. Primanjkuje tudi zasebnih obrtnikov, saj jih imamo samo 58, čeprav bi jih potrebovali za normalno opravljanje obrtnih storitev 120. Zlasti se kaže potreba po nekaterih strokah, za katere nimamo nobenega obrtnika (vodne in električne inštalacije, avtomehanične stroke, avtoelektričarji in druge). MILIJARDA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST IN DRUŽBENI STANDARD Podatek prijetno preseneča. Se enkrat več sredstev je bilo porabljenih v letu 1963 za komunalno dejavnost in za objekte družbenega standarda kot v letu 1962. To je bilo sicer pogojeno tudi z oktobrsko proslavo, ker smo hoteli vsem gostom, ki so prišli v Kočevje, pokazati napredek Kočevja. Naj naštejemo nekaj najpomembnejših negospodarskih investicij: elektrifikacija vasi Ložec, Ribjek, Grintovec, Žurge, Bezgarji in Belica; javna razsvetljava ulic (Kolodvorske, Podgorske, Reške, Prešernove, Roške); izgradnja 600 m asfaltnega cestišča; izgradnja 167 stanovanj; vodni 500 m1 rezervoar, pločnikov 3000 m*, mestnih zelenic 5.800- m, parkirnih prostorov 1000 m ; kanalizacije 600 m; položenih je bilo 4000 m PTT kabla, dograjen Dom telesne kulture, adaptiran Seškov dom, začela se je gradnja novega Zdrav, doma; v celoti je bil adaptiran kulturni dom v Dolgi vasi; začela se je gradnja vodovoda v Pod-preski; obnovljenih je bila vrsta hiš in skoraj vše fasade po mestu itd. POGUMNO V NOVO LETO Poslovno leto 1963 je za nami. Začele so sc trgati spone gospodarske pasivnosti naše občine. Temelji so položeni za še hitrejši gospodarski razvoj, kar nam obetajo zlasti industrijska podjetja, kmetijstvo in gozdarstvo ter turizem in gostinstvo. To, s čimer že sedaj razpolagamo, pa nam ne sme zaslepiti oči in pogleda v prihodnost. Nerešenih vprašanj je še mnogo. Zato kar pogumno in smelo v 7-letni plan z željo, da bi imeli na vseh področjih družbenega dogajanja kar največ poleta in delovnih uspehov. JOŽE BENCINA Težave v začetku leta uspešno premagane (Nadalj. s 1. str.) realizacije (dve milijardi 660 milijonov) pa so dosegli 10. decembra. Precejšnje težave so imeli z izvozom (blokada ameriškega trga v prvi polovici leta). Zato so prvotni izvozni plan (milijon 600 tisoč dolarjev), predvsem zaradi nižjih cen na trgu znižali za 300 tisoč dolarjev. Izvozni plan bodo dosegli približno 96 %, kar še vedno predstavlja okrog 10% večji izvoz kot v preteklem letu. Zanimivo je tudi to, da Inles izvaža skoraj 50 % svoje proizvodnje, in sicer na zahodno tržišče. Skoraj polovico izvoza kombinata realizira obrat v Kočevju, tretjino Ribnica, ostalo pa drugi obrati, predvsem obrat v Sodražici, ki proizvaja skoraj izključeno za tuje tržišče. Kombinat izvaža veliko žaganega lesa, je pa tudi edini izvoznik turnirske embalaže v Sloveniji. Z izvozom si kombinat pridobiva prepotrebna devizna sredstva za nakup novih strojev in reprodukcijskega materiala iz uvoza. Ta teden je delavski svet kombinata razpravljal tudi o planskih nalogah za prihodnje leto, o čemer bomo poročali drugič. \ v v. i\ j I i I !! ji ji 1 II l' i( I' ii V ji I' Ii II ji I Toda Ostap se je vrnil slednji večer, četudi ne z veselimi novicami. Njegove energije in njegova radoživost so bile neizčrpne. Upanje mu ni pošlo niti za hip. Na hodniku se je zaslišal topot nog, nekdo se je zaletel v železno blagajno in duri iz vezane plošče so se odprle z lahkoto, kakor da bi veter obrnil list. Na pragu je stal veliki kombinator. Kar lilo je od njega, lica pa so mu žarela ko zrela jabolka. Težko je dihal. »HipoUt Matvejevič,« je zaklical, »poslušajte Hipolit Matvejevič!« Vorobjaninov se je začudil, še nikoli ga ni tehnični direktor poklical po imenu in očetovem imenu. V hipu se mu je posvetilo. »Je?« je dihnil. »Prav to je tisto, da je! Ah, Kisa, da bi vas vrag pocitral!« »Ne kričite, vse se sliši!« »Prav, prav, saj lahko slišijo,« je zašepetal Ostap. »Je, Kisa, je in če hočete, vam ga ta hip lahko pokažem. V železničarskem klubu je, v novem klubu... Včeraj je bil odprt... Kako sem ga našel? Tri sto zelenih! Kaj težavna stvar. Genialna kombinacija, sijajno izpeljana, sijajno izpeljana do kraja! Klasična dogodivščina! Skratka, kolo-salno! Ne da bi čakal, da si Hipolit natakne suknjič, jo je Ostap pobral na hodnik. Vorobjaninov ga je dohitel na stopnicah. Razburjena sta drug drugega ob- ILF IN PETROV Svoje tri procente boste že dobili. Za-boga, tri procente bo dovolj za vas, Kisa!« Ko je videl, da Hipolita ni moč z ničimer razveseliti, je sladko zazehal, se pretegnil prav do stropa, napolnil z zrakom široki prsni koš, nato pa se ulegel na tri stole, pobrane na raznih koncih Moskve. Dremaje je še spregovoril: »Torej, strežaj: precejšnja plača... hrana... napitnine ... No, no, šalim se... Seja se nadaljuje! Led se je premaknil, gospodje porotniki!« To so bile poslednje besede velikega tmmbinatorja. Pogreznil se je v brezskrben sen, ki ga niso motile sanje. Hipolit je odšel ven, se nekaj časa sprehajal po ulicah, dokler se ni odločil in trdnih korakov odšel nazaj. Previdno se je splazil v sobo, kjer je spal Ostap, pogledal, če tehnični direktor podjetja res spi, nato pa vzel v z brisačo ovito roko veliko britev in krepko zamahnil. Ostro rezilo se je zajedlo v Ostapovo grlo. Veliki kombinator je izpustil glas, kakršnega je slišati pri kuhinjski školjki, kadar požira ostanke vode. Hipolitu se je posrečilo, da se ni zamazal s krvjo. S suknjičem je drsal ob kamnito steno, ko se je kradel k modrikastim vratom, in za hip spet pogledal Ostapa. Telo se mu je dvakrat zvilo, pa se zavalilo k naslonom stolov. Svetloba z ulice se je zalesketala na črni mlaki, ki se je nabrala na tleh. Dvanajst stolov kladala z vprašanji in hitela po mokrih ulicah na Kalančevski trg. še na misel jima ni prišlo, da bi lahko sedla v tramvaj. Ko je Ostap pokazal prvaku stol, ki je stal v sobi šahovskega krožka in je bil videti kot vsak Gambsov stol, čeravno je skrival v sebi neštete dragotine, je potegnil Vorobjaninova na hodnik. Tu ni bilo žive duše. Ostap je stopil k oknu, ki še ni bilo zalepljeno za zimo, in odprl zapaha obeh kril. »Skozi to okno,« je dejal, »bova lahko vdrla v klub ob katerikoli nocojšnji uri. Zapomnite si, Kisa, tretje okno od glavnega vhoda.« Nato sta družabnika stopila na krepak požirek piva. Ostap je slavil: imel je še dvajset rubljev! Ko sta stopila iz pivnice na Sivkov vražek, je bil Bender silno razigran in se je vtikal v mimoidoče. Objemal je nekoliko vinjenega Hipolita in prijazno govoril: »Kisa, nenavadno simpatičen starec ste. Vendar vam več kot deset procentov ne dam. Zaboga, ne dam! No, le čemu vam bo toliko denarja?« »Kako čemu?« je vzkipel starec. Ostap se je od srca nasmejal in se z licem dotikal mokrega rokava prijatelja. »Kaj pa rohnite, Kisa? Saj sploh nimate fantazij el Zaboga, petnajst tisoč vam je več kot preveč. Kmalu boste šli pod rušo, saj ste že stari! Vam denar sploh ni potreben. ...Veste, Kisa, zdi se mi, da vam ne bom dal prebite pare. To bi bila samo potuha. Kisa, vzel vas bom za svojega sekretarja. A? štirideset rubljev na mesec, hrana za nameček. štirje prosti dnevi. A? Obleka, napitnina, socialno zavarovanje. A? Vam je ponudba všeč?« Hipolit je iztrgal roko in pohitel naprej. Te šale so ga spravile v besnost. Ostap je dohitel Vorobjaninova pri »hodu v rdečo hišo. »Kaj ste res jezni name?« Je poizvedoval Ostap. »Saj sem se samo šalil. »Kri. Tovariš Bender je mrtev,« je zamomljal Hipolit. In ko je prišel na ulico: »Vsi briljanti so moji, ne le šest odstotkov.« Potem je odšel na Kalančevski trg. Ko je vdrl v železniški klub in se pritipal v dvorano, kjer je stal stol, se je previdno lotil dela. Ostapa ni bilo več, zato se mu ni mudilo. Sedel je na tla, objel z nogama stol in pričel puliti žebljičke iz tapecirane obloge stola. Ko je potegnil ven dvainštiridesetega, je bilo delo pri kraju. Angleški katun in rogožina sta prosto ležala na stolovem okviru. »Takoj na avto in na železniško postajo ...« je prešinilo Hipolita. Te življenjske modrosti se je naučil v šoli velikega kombinatorja. »Potem pa na poljsko mejo. Za kak kamenček me bodo spravili čez. Tam pa...« Ker je želel čim prej videti, kaj bo »tam«, je potegnil s stola katun in ro-gožino. Očem so se prikazale vzmeti, čudovite angleške vzmeti in žima, čudovita žima predvojne kvalitete, kakršne zdaj ni nikjer najti. Drugega v stolu ni bilo. Nevede je prevrnil okvir in presedel pol ure, ne da bi spustil stol iz krepko stisnjenih nog. Pri tem je topo ponavljal: »Kako da ni ničesar? To ni mogoče!«' Bilo je že skoraj svetlo, ko je Vorobjaninov pritaval na ulico, še vedno je ponavljal: »To ni mogoče! To ni mogoče!« Sprehajal se je vzdolž kluba in kot blazen še vedno ponavljal svoj »To ni mogoče!« Zagledal je čuvaja v jadrovinasti uniformi in lahkih škornjih. Zelo star je že bil. »Hodijo in hodijo,« je prijazno govoril starec, ki mu je bilo že dolgčas od nočnega samotarjenja. »Tovariš, in vas tudi zanima? Kar je res je res: lahko rečemo, da je naš klub kaj nenavaden.« »Kaj pa je tako nenavadnega na njem?« je vprašal Hipolit. »No, glejte,« je pripovedoval, »že deset let stražim tu, takšnega slučaja pa še ne. Poslušaj, dečko. Vidiš, tu je bil že od nekdaj klub železničarjev. Jaz sem bil za čuvaja. Klub, ki ni bil vrecien počenega groša... Kurili smo in kurili, pa ga nismo mogli pregreti. Tovariš Krasujnikuv pa je hodil nadme: »Da bi te strela, le Kam daješ drva?« »Mar mislite, da jih jem?« Tovariš Krasiljnikov se je dajal s kluoom: vlaga, mraz, za glasbeni krožek ni bilo prostora, igranje na odru pa je bila prava muka. Uospouje lgraici so prezebali. Pet let so iskali kredit za nov kiub m ne vem, kako so stvari tekle. Dorproisoz m dal kredita. Sele spomladi je tovariš Krasiljnikov kupil stol za oder, dober stol, mehak ...« Hipolit Matvejevič je poslušal z odprtimi usti in napetimi ušesi, lzgumjal je zavest. Starec se je dušil v veselem smehu, ko je pripovedoval, Kako je nekoč zlezel na ta stol, aa bi odvil električno sveiiljko, pa mu je spodletelo. »Spodrsnilo mi je m obloga na stolu se je pretrgala. Pa ti zagledam: izpod obloge se usipajo kamenčki in bele ogrlice.« »Ogrlice!« je ponovil Hipolit Matvejevič. »Ogrlice!« je zavzeto zavreščal starec. »Pa ti pogledam, dečko, m zagledam razne škatlice. Niti dotaknil se jih nisem, ten škatlic. Mahnil sem jo naravnost k tovarišu Krasnjnikovu in mu povedal. Prav tako sem potem povedal komisiji. Škatlic pa se nisem dotaknil, niti dotaknil. in prav sem storil, dečko. Saj so bile tam najdene dragotine, ki jin je bila skrila burzoa-zija...« »Kje so dragotine?« je zakričal prvak. »Kje, kje,« ga je oponašal starec. »Tu, dečko! Treba je imeti fantazijo. Tu so!« »Kje? Kje?« »Tu vendar!« je zavpil rdečelični čuvaj, vesel učinka svojih besedi. »Tu so, obriši si naočnike! Klub so postavili zanje, dečko! Vidiš!? Glej ga, klub! Centralna kurjava, šahovska soba, pivnica, gledališče. Vstop v galošah prepovedan.« Hipolit je otrpnil in ko vkopan strmel v na-pustek. Tak tu je zaklad madame Petuhove! Glej ga! Vseh sto petdeset tisoč rubljev, nič nič kopejk, kakor se je rad izražal Ostap Sulejman Berta Marija Bender. Briljanti so se spremenili v steklene stene pročelja in železobetonske strope, biseri pa v hladne telovadnice. Demanti diadeina so se spremenili v gledališko dvorano z vrtečim se odrom, rubinasti obeski pa so se razrasli v cele lestence. Zaklad je ostal, bil je obvarovan in se je celo pomnožil. Mogoče ga je bilo prijeti z rokami, nikakor pa ne odnesti. Postal je last množic. Hipolit se je z rokami dotaknil granitne obloge. Hlad kamna mu je segel prav v srce. Zakričal je. Njegov krik, besen, strasten in divji, krik prestreljene volkulje, je planil na sredino trga, se vrgel pod most in od povsod odjeknil v zvokih prebujajočega se velikega mesta, potem pa je začel utihati in je v hipu zamrl. Čudovito jesensko jutro je zdrknilo z mokrih streh na ulice Moskve. Mesto je začelo svoj delavnik. KONEC $ j! II V, II II II v v II !! S ii Cenjenim odjemalcem želimo SREČNO NOVO LETO in se jim še vnaprej priporočamo )š kombinat lesne industrije Z OBRATI : V RIBNICI, KOČEVJU, POD-PRESKI, LOŠKEM POTOKU, SODRAŽICI IN DOLENJI VASI IRIEilO PROIZVAJA: — žagan les vseh vrst — šolsko in pisarniško pohištvo — stavbeno pohištvo vseh vrst — klasično in turnirsko embalažo — galanterijske izdelke za domače in tuje tržišče Ob prehodu v novo koledarsko in poslovno leto želimo vsem občanom, delovnim ljudem, kolektivom ter poslovnim prijateljem še veliko DELOVNIH USPEHOV ter prijetne novoletne praznike !! || |l '< v, !i ir * i i !( ! Trgovsko podjetje SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1964 ŽELI VSEM OBČANOM TER POTROŠNIKOM IN SE JIM PRIPOROČA S POSLOVALNICAMI: — ŽELEZNINA Ribnica, trgovina z mešanim blagom RIBNICA, OPREMA Ribnica, GALANTERIJA Ribnica, SAMOPOSTREŽBA, ŽIVILA, MANUFAKTURA, OBRTNI MATERIAL, OBLAČILA, KOLONIALE, SKLADIŠČE PIJAČ Ribnica, KANTINA Ribnica, JURJEVIČA, LONČAR Dolenja vas, POTROŠNIK Rakitnica, GOZDAR Grčarice, Zapotok, Zamostec, DOM Sodražica, TRAVNA GORA Sodražica, žimarice, Gora, HRIB Loški potok, Retje, Travnik, Podpre-ska in Trava tyelka RIBNICA Uspešno in zadovoljno novo leto z željo, da bi tudi v prihodnje s takim uspehom zbirali odpadni material za potrebe naše industrije DINOS Odpad LJUBLJANA EKONOMSKA ENOTA KOČEVJE Cenjenim gostom in občanom ribniške komune želimo srečno NOVO LETO Priporoča se Gostinsko podjetje Ribnica S POSLOVALNICAMI Srečno in uspešno NOVO LETO želimo vsem našim odjemalcem in vsem delovnim ljudem naše komune ji |j : ii :! i' i' it i tt i' i' j | ! ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VSEM DELOVNIM LJUDEM, KOLEKTIVOM IN SODELAVCEM GRADBENO PODJETJE Gradbenik Ribnica POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO PRIJETEN PREHOD V NOVO GOSPODARSKO LETO Elektro Ljubljana enota Kočevje H Vsem delovnim ljudem, delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem pošiljamo ob prehodu v NOVO LETO prisrčne pozdrave s toplo željo za še večjimi delovnimi uspehi I N K O P Kočevje Srečno in zadovoljno 1964. leto želi cenjenim gostom in se priporoča GOSTINSKO PODJETJE 'ID del PUGLED Kočevje S POSLOVALNICAMI Vsem občanom kočevske komune, predvsem pa našim odjemalcem, ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE NOVEGA LETA Petrol Ljubljana SKLADIŠČE KOČEVJE Srečno in uspešno NOVO LETO vsom občanom, delovnim organizacijam in delovnim ljudem želi Kovinsko podjetje M lik ijjjjjii;;, I !% lih. Ribnica ČESTITKAM OB PREHODU V NOVO LETO SE PRIDRUŽUJE TUDI KOLEKTIV Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Kočevje ■ Ribnica VSEM ZAVAROVANCEM OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA ŽELIMO OBILO ZDRAVJA IN DELOVNIH USPEHOV SREČNO NOVO LETO 1964 PRIPOROČA SE GOSTINSKO PODJETJE Ljudska restavracija Kočevje KONFERENCA ZVEZE MLADINE V RIBNICI Sodelovanje z drugimi komunami V nedeljo je bila v Ribnici občinska konferenca Zveza mladi-ne- Poročilo in referat na konfe-renci sta pokazala, da dosedanji komite mladine ni razvijal dejav-n°sti le med člani kometija, am-Pak je ustvaril zelo tesen srtik z aktivi predvsem v delovnih organizacijah. Udeležba na konferenci je pokazala, da se je krog mla-Pmskih aktivistov tudi razširil na Vse poklice. Čeprav je minulo leto dobil Mladinski komite le okrog 60 % sredstev, predvidenih v proraču-*?U’ je izvedel več akcij za zbliževanje z mladino v drugih ko-munah (Kamnik, Kranj, Cerknica- Kočevje itd.). Mladinci so v razpravi govorili Predvsem o kadrovskih vprašali1'1- izobraževanju, delu s šol-mladino in o sodelovanju z ostalimi organizacijami, ki akitiv-e delajo v različnih samoupravnih organih. Opozarjali so na odgovornost aktivov ZMS ipri kadrovanju, ki ne more bili uspešno le z evidentiranjem, pač pa z nenehnim spremljanjem in izobraževanjem mladine. Ta spoznanja obvezujejo komuno, da bo v prihodnje v celoti preskrbela sredstva, ki jih mladina predvideva za vsestransko usposabljanje svojih članov. Ko so govorili o specializiranih mladinskih organizacijah, so ugotovili, da je ribniška Počitniška zveza v zadnjem letu razvila široko dejavnost. Za svoje delo je dobila od izvršnega odbora PZ ljubljanskega okraja drugo nagrado, medtem ko prva ni bila podeljena. V prihodnje nameravajo v vseh mladinskih aktivih ustanoviti družine Počitniške zveze. Razpravljali so tudi o sodelovanju mladine z JLA. Predstavnik ribniškega garnizona je predlagal več konkretnih oblik dela, kakor so delali že letos, bo pa treba v prihodnje tak način dela še poživiti, predvsem na šport-' nem področju. Dobrepolje! pred novim letom S kakšnimi občutki in kako pričakujejo Dobrepolje! novo poslovno leto? O gospodarskih organizacijah v tej dolini se bolj malo sliši, zato zapišimo nekaj besed o njih, predno zaključimo staro leto. V Stolarni so delali z veliko vnemo. Za razgovor ni bilo časa; leto se bliža koncu, letni plan pa Ka slavnostni akademiji v polastitev dneva JLA v Ribnici v y zvečer je govoril o razvoju tiašp armade Petar Navarin. V tl"neni delu akademije so na-Ljubljanski oktet, operni c* Ladko Korošec, Božena Gla- vakoVa i 1 ter Franc I.angus ter jašk"'8* Kupci, ki služi vo- r°k v ribniškem garnizonu. z A S M E II ?0sPorfef>as^ern življenju sploh je precej visok. Treba ga je izpolniti in celo preseči! Kupi strojno obdelanega lesa romajo v ročno delavnico in lakirnico. Vsak teden odpremijo za dva kamiona blaga v Reko ali Koper, od tam pa preko »velike luže«. Realizacija na enega zaposlenega se bo letos močno približala dvema milijonoma. Dobro se pač zavedajo, da če bodo več naredili, debelejše bodo kuverte ob mesecu. Letos so nekoliko izpopolnili strojni park in postavili novo tra-fo postajo, vse pa iz lastnih sredstev. V prihodnjem letu nameravajo podaljšati strojno delavnico, urediti sušilne naprave in napeljati centralno kurjavo po vseh prostorih. Potem sem obiskal Islkro v Preds rugah. Zadnje leto so preusmerili proizvodnjo na stabilizatorje za televizijske sprejemnike in druge električne aparate, tudi tu se dobro zavedajo, da je uspeh podjetja in s tem njihov odvisen izključno od njih samih. Kupcev za njihove izdelke ne manjka, vseh pa niti ne morejo zadovoljiti... Plan za letos so že S KNJIŽNE POLICE Šest lepih knjig Te dni dobivajo številni naročniki knjig Prešernove družbe redne knjižne zbirke za prihodnje leto. Prešernova družba, ki je tokrat poslala na trg že enajsto garnituro svojih knjig, se je letos izredno potrudila, da bi nudila svojim naročnikom kar najboljši izbor dragocenih in okusno opremljenih knjig. KOLEDAR je kakor vsako leto pester in zanimiv. V njem bo vsak bralec našel nekaj zase, od gospodarskih člankov do potopisov in zabavnega čtiva. Knjiga, ki bo dobrodošla v vsaki hiši, pa je poljudno in dostopno pisana študija Naš zdravnik dr. Franja Smeixiuja, ki obravnava zgodovino medicine in potem posamezna poglavja iz sodobne medicine. Povsod bo prav gotovo služila kot uspešen priporočnik. Potem sta tu še dva literarna teksta domačih avtorjev: Ivana Tavčarja povest v Zali ter Bevkova povest za mladino Iz iskre požar, ki obravnava leta po prvem tolminskem kmečkem puntu. Tavčarjevo klasično delo (umetniško opremo je prispeval ing. arh. Boris Kobe), bo pritegnilo vsakega bralca. Bevk pa je pisatelj, ki je v slovensko pripovedništvo pivi vnesel novo slovensko pokrajino — Goriško in Tolminsko. V svojih številnih delih je opisal bor- bo tamkajšnjim ljudi za svobodo in enakopravnost, s posebno tankočutnim posluhom pa opisuje kmečke puntarje na Tolminskem pred nekaj sto leti. Najnovejša njegova knjiga Iz iskre požar je nadaljevanje povesti Iskra pod popelom, ki je pred leti že izšla v tej zbirki. Knjigo je domiselno ilustriral Tone Kralj. Prevodno literaturo zastopa Viktorja Nekrasova poveša v V rodnem mestu, ki bo prav tako dobila širok krog bralcev. Kroj ga, ki smo jo že vrsto let pogrešali, pa je vsekakor Franceta Planine Slovenija in njeni kraji. V nad 240 strani obsegajočem delu bomo spoznali vse slovenske kraje, pokrajine, njihove ljudi in običaje ter uspehe piri njihovem delu za lepšo prihodnost. Se motto na začetku knjige: Zgodovina nas je Slovence postavila na košček zemlje, ki je sicer majhen, ki pa je po važnosti geografskega položaja in po drobni pisanosti svoje pokrajinske podobe neprimerno pomembnejši in zanimivejši, kakor pa bi mu prisodili po njegovem obsegu. Letošnje knjige Prešernove družbe bodo vsekakor pomemben prispevek k obogatitvi in popestritvi naših knjižnih polic, posebno še zaradi množičnosti in razširjenosti, v čemer je najpomembnejše poslanstvo te družbe. dosegli, za prihodnje leto pa ga bodo verjetno povečali kar za 50 odstotkov. Večjo proizvodnjo bodo dosegli z boljšo organizacijo dela in izkoriščanjem notranjih rezerv, pomagali pa si bodo še z boljšim tehnološkim procesom in specializacijo izključno na TV stabilizatorje. Največji problem v Iskri je voda, stanovanja in strokovnjaki. Od vode je odvisen nadaljnji razvoj podjetja. Preko železniških tirov sem skočil v Apnenico, kjer so verjetno največje težave. Kljub novi peči delo ne gre zadovljivo od rok. Finančni plan bodo sicer dosegli na račun ugodnejših cen, količinskega pa ne. Največje težave imajo z delavci, ki so skoraj izključno iz južnih krajev, nestalni, zaradi česar peči večkrat ne morejo delati s polno zmogl i-vostjo. V prihodnjem letu nameravajo povečati proizvodnjo za 1000 ton apna, seveda če bodo imeli dovolj delavcev. Ce bi tudi tu imeli vodo, bi proizvajali hi-drirano apno, ki gre bolje v prodajo. Dobrepoljska zadruga bo predvideni plan dosegla, čeprav so letos izgubili lesni odsek. Pridelek krompirja je bil dober m so vsega prodali. Dobrepoljska dolina ;e letos izvozila 40 vagonov krompirja, to pa predvsem zaradi pravočasno sklenjenih odkupnih pogodb. Pri živini sicer in bodo dosegli predvidenega planu, ker ni prirastka. Kmetijsko posestvo je prvikrat gospodarilo na arondi-ranih površinah in pridelek je zadovoljiv. V prihodnjem letu so namenili vsa sredstva za ureditev skladišč za stroje in ’—mo. Prav v vseh kolektivi n v Dobrepolju je isti problem voda, ki zavira še hitrejši razvoj podjetij in kraja. Kdo bo rešil to vprašanje, nihče ne ve, najti potrebna bodo velika sredstva. Dobrepolj-ci sami jim niso kos, kljub vsemu pa so optimisti. Računajo, da jim bo novo leto prineslo spet kai novega in morda tudi začeten gradnje vodovoda, kar se vleče že svojih 50 let. To pa je tudi največja novoletna želja vseh Do-brepoljeev. T. Lendero Naročniki PD bodo prihodnje leto dobili naslednje knjige, poleg rednega koledarja za 1965 roman E. Zolaja Tereza Raquin, Ingoličevo mladinsko povest Enajstorica živih, potopisne slike svetovno znanega novinarja Egona Erwina Kischa Odkritja v Mehiki, Cirila Cvetka študijo Glasba in mi ter Zelenje v našem okolju ing. D. Ogrina. (NADALJEVANJE S 5. STRANI) so jim orožje, potem pa so z bencinom polili avtomobile ter jih zažgali. Prestrašeni so gledali goreče avtomobile in trepetali. Toda brigada ni imela časa. da bi se ukvarjala z njimi. Bilo se je treba umakniti. Nemci bi lahko vsak čas dobili pomoč... Med njimi pa je ponosno stopal mali Tomaž z novo brzostrelko! TOPLO OGNJIŠČE Pomlad se ie prepletala s cvetjem. Partizani so vedeli, da se dosraia nekaj velikega, nekaj, za kar so se borili vsa ta leta. no čemer so hrepeneli, za kar ie padel Brkač. Aleš in mnogi drum borci. Bila je pomlad, ki je prinašala prihodnost, mnogo svetlih domov. četa je nanadala sovražnika, ki se 1e s poslednjimi močmi branil in se čedalje bolj umikal v dolino. Borci so ga sledili in ga preganjali. »Ramo še malo in vse ho končano!« si ie deial Andraž Potem ho lenše. ustvaril si bo mirno družinsko živi lente. Misli so mu hitele v daliavo 7, Vero bosta odšla v tih. miren kraj in si ustvarila dom. Imela bosta otroke, mnogo otrok ... Nenadoma se ie zdrznil. »Hudiča, ali sem ostal sam?« Nikior ni videl nobenem* borca, planil je iz zaveti« skale ter hotel e-m/M za svoiimi Tedai se ie nekai ostrega zarilo vani in mu tvrizadejalo bološino Zvil se ie in nadel na tla. Vedel ie. da ie zadet. Ležal ie na trebuhu in s težavo lovil mrzli iutranii zmv Hotel se ie nremakniti, toda. pri vsakem gibu ga je ostro zabolelo ■ in mu nonovilo bolečino. Izpustil je puško in se nriiel za raztr. gani voiaški ionič. Ni vedel, kako ga, ie raztrgal. Čutil ie le. da pa, v trebuhu nekai peče. žae. Omotično ie roka tinala dalie ter se nenadoma, ustavila, kot bi pritioala nekai. nreko česar ne smo iti čutil ie toploto krvi in roka mu je obstala na okrvavlieni rani. »Hudičevo sem in izkunil!« Pnvlednl ie okrvaviieno roko in io hotel obrisati oh iutrnnin roco. Ni mu nsnelo V ustih ie začutil žein ki ga. ie vse boli žgala. Z iezikom ie hotel uloviti nekai rosnih kapeli, ni mu nsnelo. obrezal se je le na ostre liste trave. Glava mu je omahnila, na. tla. Sedal se ie holie počutil. »Kako leno ie nočivati takole v gozdu na travi v čistem, nom.ladnem int.ru. Kriai in takole zadnii-Vref nooiva.l. Ah da., z Vero sta sedela trečkrat nedaleč od čete Teža! ie na mehkem mahu. a ona mn ie govorila, o hodnčencH Rpdgi ie šele občutil, kako rad io ima Božala, g a je PO laseh in mn govorila O hišici, ki ho morala, stati ob notoku in o vrtu ki ho ves noseian z vrtnicami in o sinku in še in še Videl io ie kako ■ so linheče skleni«, nadeni in mu tiho govori Hotel io ie obleti toda zaeaf, ga, ie zabolelo in sanje so zbežale daleč od niega. »Prekleto iz teva se ne izmažem « Poizkusil se ie dvigniti, toda ni mu usnelo. Puška, ie mrtva lečaia noleg nieaa. bila. ie vsa okrvavljena in s oevio zarita v mehVn gozdno nrst Pobožal io ie. roka, ie zonet naletela na kri. »Povsod kri. sama kri!« Bil ie jezen sam nase. Počasi se ie vlekel proti lasi. »Ramo da hi videl, kai se dnania V dolini. Gotovo SO iih naši snet nažgali in sedal se ti švabski hudiči umikalo. Pad hi bil tam. z Andrpiem hi skuPai vžigala no niih Toda. mogoče ie tudi nieva zadelo, vendar on ima Tomaža, ki ga novsod spremlja, To t.i ie fant vnina. ie iz otroka naredila, korenia.kal« v-itdekel se ie do iase Hotel se ie za. vsako ceno dvigniti, hote' m videti dolino Težko ie dihal, poskusil ie zbrati moči da, hi lažio sedel. Iztegnil ie roko. da hi se prijel za veje bližnjega grmn Bii ie predaleč, zonet ie omahnil. Začutil ie ostro bolečino, ki mu ie parala telo. toda nenadoma nanpdnma ni prav nič več čutil, Tam nekie ie videl le četo And-via Tomaža in boža inčo Verino roko, ki =e ga ie oklenila in ga. vi" krenkeie stiskala k sehi. Tz daliave se ie slišalo oddalieno grmcnie tankov, ki so bežali Le tu in tam se ie oglasila miška vi ie kot. osamljena ptica udarila med ropot, bobnečih se stmiev in se izguhliala med niinu" Kolona se ie kot kača vila proti mest" posiedniič. zadniikrat. Tu med jelkami pa je že vladal svobodni mir jutrišnjega dne. Partizani so se pomikali no cestah med vasmi nmt.i mestu Povsod, so bili tonlo snreieti T.iudie so iih obsipavali s nvetiem in iih nozdravliali Dolina ie uživala, svohedno nomlad Z dreves en en Ineketalt beli cvetovi kot hi hoteli stegovati svnie cvcf-io Innrenm ki so gledali r smeiočimi Očmi in SP veselih' Pilo ie kome Redai bodo živeli lenše, svobodneiše: pozabili bodo ne vse kar se le zgodilo v tej umazani vojni; živeli bodo samo še za. prihodnost. T.e Andrei. Vera. in Tomaž so stopali molče Vera ie noložila roko nreko Tomaževih ram in se umaknila pogledom liudi. ki so obstali sredi svojega veselja, ko so zagledali mlado partizanko, !• »Prstan« na dimniku Dimnik kemične tovarne ima prstan? Ne! To je ekspanzijska posoda za centralno ogrevanje stolpnic ob Rinži. »Prstan« pa je tako visoko na dimniku zato, ker mora biti najmanj v enaki višini kot je najvišja ogrevalna naprava v stolpnicah zavito v črnino. Stopala je trudnih korakov, opirajoč se na Tomaža. »Kako se ie veselila tega trenutka, kako sta upala z Andražem. da, ga dočakata zdrava in srečna. Verovala sta v to! Vendar se je usoda tako kruto poigrala z niima. Pokopati so ga morali na pragu svobode. Bil ie zadnii, ki ie nadel iz čete. zadnii. ki ie unal. da ie vse končano in da bo lahko kmalu srečno zaživel-Kako okrutno!« »Sai to ni mogoče, ni res. Andraž, ti nisi mrtev, ti moraš živeti, zaradi mene Andraž, moraš, moraš...« Solze so ii nrestano tekle z obraza in se izgubljale med gozdnim mahom kateri na ni čutil njenih bolečin, temveč je le okrutno vsrkal n.iene trpke kaplje. IX. Mesto jih je še topleje sprejelo. Povsod cvetje, belo cvetje in zastave ki so vihrale v malskem vetru. Od vsepovsod ie dihajo novo življenje. Borci so preplavili mesto in njihova pesem noletela, nad mestne hiše. se dvignila nad nie. vzletela do gora in se zopet vrnila nazaj, kjer ie dihala, resnična pomlad, prava, obsuta s cvetjem na rokah partizanov. TTstvariai se ie novi dom, močan, velik, z ogromnim ognjiščem, v katerem ho prostora vse TTstvariai se ie na žrtvah, na krvi. a bil ie velik in mogočem neuklonljiv in silen, ki ie gorel in pianola! v nomladnem vetru Bil in nrav tisti dom. za katerega so se borili mnogi, a ga vsi niso dočakali Bil ie Andražev dom. ki si ga ie tako želel, a ga ni dočakal. Bil ie resnično tone! dom ki bo ogrel tudi tisoč in tjco^ gomil širom naše domovine in jim nudil' svojo toplino. Bil 'p svoboden dom. .. Vera, Andrei in Tomaž so se poslovili od tovarišev. Težko u bilo slovo Preveč ie bilo spominov, preveč tovarištva, ki ea n-bodo mogli pozabiti, piihova družina, se le razhajala Marstkobj’. ep oh slovesu stonile solze v oči. ki iih ni mogel zntniiti. Marsike ie pustil srcu, da se le zjokalo. Ostali so spomini; mnogo !’ ie bilo. . Andrei ie stopal skimaj s Tomažem in Vero. »se malo no se bomo morali posloviti,« je dejala Vera in pogladila Toma7 po laseh. »Obiščem vein, nrav kmalu vaju obiščem in potem bom skuPai odšli k Andražu « 9. »Ne bodi. ne hodi!« ie moledoval Tomaž. »Z nama poidi v n • jino hišico!« io ie prosil. _ w Andrei je stopal zamišljen ob niiiu in premišljeval »K« . rad bi videl, dn. bi šla z niima, Toda to ji ni upal povedati, r . se ie. da, io ne bi morda užalil s tem. Tomaž se je tako nave nanio. Ni si upal reči.« ( Ustavili so se »Redai ie vse končano« si ie deial And™^ »Odšla bo. Posloviti se bodo morali« Tomažu so se nabirale očeh solze, ni iih mogel zatajiti. »Ne hodi!« io ie zaprosil. F tisnila ie svoje ustnice k njegovemu obrazu in ga poljubila. »Priden bodi in Andrej .... v šolo ga moraš dati!« Pogledala, ie Andreja in opazila, da ima tudi on solzne ° tudi niej je šlo na jok. , »Vera z nami poidi« ie delal Andrei »leno t.i bo pri nam^ Proseče io je pogledal in dostavil: »Zaradi Andraža, zaradi n! pojdi z nama.« Pogledala ga je z rosnimi očmi: »Ne morem, Andrej, morem!« ^ Poslovili so se. Vera se ie vračala v mesto, oče in sin sta nadaljevala not, Slišala sta niene drobne korake, ki : haiali. Toda, nenadoma, nenadoma se ie ustavila in zaklkj ^ »Tomaži« Oče in sin sta se obrnila in videla Vero. kako ter ^ niima. Tomaž ii ie planil nasnroti in ii padel v objem. Andre, ^ tem pogledu ni mogel skriti solz. Bile so solze vesel ia. igrivo udarjale ob granit. Vsi triie so potem nadaljevali isto.-K in obrazi so iim žareli od veselja ter sreče. Njihova pot je vodu toplemu, skupnemu ognjišču. KONEC (O NEZNANEM, SAMOUKEM KOČEVSKEM SLIKARJU DRAGU VIDMARJU) Srečanje To je svet tvoje samote, trpko ln neme. Samote, ki ti je dala Prvo zaznamvo barv v modrozele-nem, v melanholično sanjskem. *n si šel, brez obraza, brez dimenzij; brez najmanjše poučenosti. kaj je slika. Kako dolga je Pot? Zaslutil si jo in vedel, da je tvoja; da ni druge, čeprav si se “gal in ostajal sam, brez prijateljskih nasvetov. Toda od trenutka, ko si prvič spoznal radost ustvarjanja, si kakor obsedenec poslušal zanesenost čustev •n nisi mogel mimo. Prihajale so barve. Svet, ki si ga živel, je pričel dobivati oblike, ki si jih iskal. Tako je nastajal umetniški svet slikarja - samouka, pleskarskega delavca Draga Vidmarja iz Kočevja. šablonske, je viden resničen talent, ki bi se ob potrebni likovni vzgoji lahko presenetljivo razvil. Posebno preseneča v portretu, v katerem je že pravi mojster. Razen obrazov ga "zanimajo še motivi: ljudje pri delu in pejsaži. »Gledam slike »Avtoportret« in »Muslimana«, ki ju je naslikal pri vojakih. Namesto slikarskega platna je uporabljal rjuhe in grobo platno prestreljenih vojaških tarč. Drago sedi pri peči in posluša Chopina. Tiha glasba sanjari v mračni sobi. Zunaj je zimski večer. »V šolo moraš, Drago,« mu pravim, »In slikati moraš!« S. Lesar Drago Vidmar: Avtoi>ortrct, ki ga je napravil pri vojakih Analiza zasebnega kmetijstva Slika od rane mladosti. Po na-ravi tih in skromen, se je podredil volji staršev in se na njihovo željo izučil za pleskarja. Ce-Prav ga poklic veseli, bi rad sli- kal tem sam» slikal- Vrsta olj in n; Per krasi njegov dom, To pa liemSC" je razdal prijate- stii ' hajboljše stvari pa je pu-obdnvV. vojakih, kjer je od vseh s hi,j do sedaj največ delal. ^Prtjeteijem Vladom Trohom, Koč .bo slikarjem-samoukom iz y. cv.ia, sedaj študentom igral-pry.j.hbadeinije v Ljubljani, je hjci, razstavljal kot vojak v avli lKc vojašnice. ske J"e brez najmanjše slikar-tfain lz°brazbe. Njegov delovnik do § havadno od šestih zjutraj p°Sy,(e,. h zvečer. Ves prosti čas g°Ve 11 slikanju. Čeprav so nje-shke nedodelane in včasih Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je na zadnji seji obravnaval položaj zasebnega rektorja kmetijstva v občini Kočevje. Iz analize in razprave je bilo razvidno, da ima večji del kmetijskih prebivalcev v občini težke življenjske pogoje. To nam pove med drugim tudi podatek, da je lani znašal narodni dohodek družbenega sektorja (vse panoge gospodarstva) na zaposlenega prebivalca 891.000 din, v zasebnem sektorju kmetijstva pa le 176.000 din. (Mimogrede naj omenimo, da je v naši občini le 13,2% ljudi, ki se preživljajo samo s kmetijstvom.) Člani sveta so menili, naj bi o stanju zasebnega sektorja kmetijstva razpravljala na eni prihod- njih sej tudi občinska skupščina, ki naj bi med drugim predvidela, kako in kje naj se zbirajo sredstva za stare in onemogle kmete, ki so pripravljeni svojo zemljo oddati v družbeni sektor. Predvidoma naj bi se ta sredstva Stekala v posebni sklad, v katega bi prispevale vse gospodarske panoge. O tem, kako skrbeti za ostarele in onemogle kmete, bo razpravljal in sklepal tudi svet za socialno varstvo. Pomembno Vlogo pri reševanju nadaljnje usode zasebnega sektorja kmetijstva bo imel tudi družbeni sektor kmetijstva. Ta bo Vključeval zasebne površine v lastno proizvodnjo in razvijala razne primerne oblike pogodbenega sodelovanja z zasebnimi kmeti. Tako bo odsek za kooperacijo z zasebnimi kmeti pri KGP v kratkem izdelal do 30. junija prihodnje leto pa svetu za kmetijstvo in gozdarstvo že poročal o oblikah kooperacije z zasebnimi kmeti in njenih uspehih. O oblikah kooperacije bo ta odsek kmalu seznanil vse zasebne kmete. Tudi v Dolenji vasi... Po ustanovitvi družine v Sodražici 10. novembra in formiranju družine v Ribnici 1. decembra je mlado čebelarsko društvo Ribnica 8. decembra ustanovilo čebelarsko družino tudi v Dolenji vasi. Od 23. čebelarjev, kolikor jih" je na področju bivše občine Dolenja vas, se je takoj včlanilo 12 čebelarjev, ki so kot pionirji nove čebelarske organizacije v Dolenji vasi na ustanovnem posvetu izvolili prvi družinski svet s tov. Lavričem kot predsednikom. Društveni tajnik tov. Levstek je govoril o pomenu, organizaciji in poslovanju čebelarskih družin, člani pa so se strinjali o nujni potrebi in koristnosti močne čebelarske organizacije tudi v Dolenji vasi. Obljubili so, da bodo tudi ostale čebelarje pritegnili in včlanili v svojo organizacijo, saj je jasno, da samo čvrsto organizirana družina lahko nudi potreben napredek. Čebelarsko društvo v Ribnici bo nudilo svojim družinam vso ^ obratih v Ribnici in Sodražici izdelujemo vse vrste žičnih mrež. Kupcem se priporoča in jim želi srečno in uspešno NOVO LETO 1964 IMelllnica žitnih mrež Sodražica Pravljica o dedku Mrazu Gledam skozi okno, kako prihajajo snežinke in legajo na tla. Matjaž in Dušan mi ne dasta miru. Maša čeblja, kakor vrabček na veliki krušni peči, ki sije od toplote kakor poletno sonce. »Dedek Mraz ni pravljica,« pravi Matjaž in se razšopiri. »Videl sem ga lansko leto v šoli, kako je delil darila.« Dušan in Maša ga začudeno pogledata in hočeta vedeti, kakšen je bil. Matjaž se širokousti in potvarja resnico o Dedku Mrazu: »Taaakšno belo brado je imel in pisano kučmo in velike, velike brke. Pa darila, da bi videli, kaj vse je imel na svojih sankah — same dobrote.« Maša posluša in ni zadovoljna. Hoče, da povem pravljico o Dedku Mrazu, ki bi bil samo njen in ki bi bil takšen, kakršnega si ona želi: »Bil je očka, pravim. Živci je očka, ki je imel Mašo. Maša je bila majhna s svetlimi kitami in zavihanim noskom. Ker je bila zelo pridna in ker sta se imela Z očkom rada, se je očka nekega dne, ko je snežilo (samo da Maša tega ni vedela) spremenil v Ded ka Mraza. Maša ga je najprej začudeno gledala, potem pa se je le opogumila in rekla: »No, kakšen pa si, kakor kakšen Dedek Mraz«? Saj tudi sem in še kakšen - le poglej, pa boš videla. Dedek Mraz je imel polno dobrot v svoji torbi. Maša je kar žarela od zadovoljstva in ni vedela, kako Vi se zahvalila. »Povedala bom očku, kako si priden, je rekla Maša. Dedek Mraz se je muzal od zadovoljstva in prepeval pesem o snežinki. »Zdaj pa grem,« je rekel. »Maša nasvidenje drugo lein in očka in mamico lepo pazdra-vi.« Ko je prišel očka spet v sobo, je bila Maša vsa iz sebe. Pri povedovala je, kako jo je obiskal Dedek Mraz prav tak, kakršnega si je želela v sanjah prejšnjo noč. Ampak Dedek Mraz ni bil nihče drug kakor Mašin očka in Maša tega do danes ni vedela. »Si bil res ti,« pravi Maša. »Si bil res ti,« zineta tudi Matjaž in Dušan. Maša žari od sreče, ker je njen očka najlepši Dedek Mraz na svetu. Tudi Matjaž in Dušan si želita, da bi bil njun očka najlepši Dedek Mraz. Sedim pri oknu in gledam, kako prihajajo snežinke in legajo na tla. »A ne, da je Dedek Mraz pravljica,« pravi Maša in me ponižno gleda. »Seveda je,« pravim. Resnična, naljcpša pravljica, kakor tiste Andersenove. Še lepša je, ker je samo tvoja. Vsi očki hi morali biti Dedki Mrazi svojim otrokom, Ti pa bil bil najlepši — kralj vseh, pravi Maša in sc spremeni v snežinko. SLAVKO LESAR podporo in pomoč pri njihovem delu ter vse organizirane čebelarje oskrbovalo s čebelarskimi potrebščinami po nižjih in ugodnejših cenah, medtem ko bodo lahko tudi ostali čebelarji dobivali svoje potrebščine, vendar samo po normalnih dnevnih tržnih cenah. V ta namen bo društvo odprlo tudi svojo komisijsko trgo-(Konec na zadnji str.) ta teden za vas Opozorilo Opozarjamo vse drsalce, posebno starše, naj ne puščajo otrok na led na Rinži v odseku Stolpnice—Kemična— Avtoservis, ker je zaradi odtoka tople vode iz tovarne led razmehčan in za drsanje skrajno nevaren. Za morebitne nesreče na tem odseku Rinže Kemična tovarna ne nosi nikakih posledic. KEMIČNA TOVARNA — KOČEVJE Tudi v Dolenji vosi... KOČEVJE POROČILI SO SE: Ninič Jožo, delavec iz Javorja 6, okr. Sarajevo, star 18 let in Marojevič Zorka, gospodinja iz Posavskih Podgajcev 35, stara 22 let. Volf Anton, polk. zidar iz Padova 2 pri Osilnici, star 32 let in Ješelnik Ivana, delavka iz Lazca 9 pri Dragi, stara 19 let. V Ljubljani so se poročili: Malnar Ivan-Zvonimir, šofer iz Kočevja, Šeškova ulica 22, star 23 let in Padovac Ana, natakarica iz Kočevja, Ljubljanska cesta 27, stara 24 let. Lesar ing. Janez iz Sajevca 2, Star 32 let in Urh Zdenka, uslužbenka iz Kočevja, Rožna ulica 30, stara 23 let. V Ljubljani so rodile: Pintar Julijana, delavka iz Črnega potoka 26 — dečka; Žagar Olga, delavka iz Klinje vasi 11, dvojčka — dečka; Žagar Ana, uslužbenka iz Kočevja, Tomšičeva n. bi. — deklico. Umrli so: Hočevar Anton, kmetovalec iz Koblarjev 18, star 73 let; Miklič Franc, upokojenec iz Tržiča 10, star 79 let; Grčman Franc, otrok iz Koprivnika 19, star 1 mesec. Čestitka Vsem radijskim in televizijskim naročnikom želi srečno novo leto inkasantka Marija Bizjak. Čestitka Mariji Zalar naše naj iskrenejše čestitke za uspešno opravljen diplomski izpit ter mnogo sreče, zadovoljstva in uspehov na novem delovnem mestu Gusti, Anica in mala Nevi. Čestitka Dragim domačim — družini Zalarjevi ter atu in mami Novak, želimo v NOVEM LETU 1964 vse najlepše, največ pa zdravja in osebnega zadovoljstva. Enako tudi družini Petrič, Samsa in Smu-kovim Gusti, Anica in mala Nevi. ČESTITKA Ljubemu in dobremu možu in očetu Jožefu Tomšiču iz Goriče vasi želimo za njegov 50. rojstni dan vse najboljše, veliko zdravja in še mnogo zdravih let. Žena Milka, hčere Milka, Jožica, Alenka in Branka, sinova Marko in Andrej ter zet Tošo in Cicka. ČESTITKA Delovnim ljudem Kočevske in posebno bralcem združenih Novic in Dolenjskega lista, domačim, dekletom, prijateljem in znancem želimo zares srečno in uspehov polno leto 1964. Fantje, ki služimo vojaški rok v Užički Požegi, V. p. 4418 in 1677: Ivan Južnič, Alojz Turk, Franc Cvelbar, Martin Krajc, Julijan Strajner, Franc Regan in Ivan Urh. PRODAM Zaradi selitve prodam dobro ohranjen štedilnik Tobi. Jože Butina, Kočevje, Rudnik 4, PRODAM Poceni prodam kuhinjsko kredenco, smučarske čevlje št. 40 in železne sanke. Vprašati Salka vas 44. PRODAM Prodam dobro ohranjeno 80-basno klavirsko harmoniko. Ivan Bizjak, Rudnik 5 Kočevje. ZAMENJAM Dvosobno konfortno stanovanje v Ribnici na Dolenjskem menjam za prav tako v Zagrebu. Informacije: Milan Živojnovič, Ribnica na Dol. 273. STANOVANJE Nujno potrebujem opremljeno ali neopremljeno samsko sobo v Kočevju ali bližnji okolici. Vprašajte na upravi Novic. 114 1 M € KOČEVJE: od 27. do 29. decembra ameriški film »Enooki Jack«, 30, in 31. decembra ameriški barvni film »Njen nasmeh«, 1. januarja angleški film »Peklenski klub«, 2. in 3. januarja angleški film »Nikoli ne popuščaj«, 4. in 5. januarja nemški film »Pri belem konjičku«. RUDNIK: 28. in 29. decembra nemški film »Graščina strahov«, 31. decembra nemški film »Ne pošiljaj žene v Italijo.« RIBNICA: 28. in 29. decembra ameriški film »Alamo« II, 4. in 5. januarja franc, italijanski film »Modema devica«. SODRAŽICA: 28. in 29. decembra ameriški film »Velikan«. VELIKE LAŠČE: 28. in 29. decembra španski film »Prodajalka vijolic«, 4. in 5. januarja jugoslovanski film »Ne posegaj v srečo«. PREDGRAD: 28. in 29. decembra ameriški film »Nepričakovana ljubezen«, 31. dec. in 1. januarja grški film »Nikoli v nedeljo«. DOBREPOLJE: 28. in 29. decembra francoski film »Zveri so spuščene«. BROD NA KOLPI: 29. decembra ameriški film »Pustolovščine Toma Sawyerja«. STARA CERKEV: 28. in 29. decembra grški film »Nikoli v nedeljo«. POTUJOČI KINO PREDVAJA Ameriški cinemascopski film »Nemirna leta« v soboto, 28. dec. ob 17. uri na Oneku in ob 19. uri v Koprivniku. V nedeljo, 29. dec. ob 14. uri v Vimolju, ob 16.30 v Lazah in ob 19. uri v Mozlju. Vzhodnonemški film »Primer inšpektorja Schirdinga« v petek, 27. dec. ob 19. uri v Dolgi vasi, soboto. 28. dec. ob 19. uri v Črnem potoku, v nedeljo, 29. dec. ob 15. uri v Travi in ob 18. uri v Podpreski. Francoski film »Vreli asfalt« v petek, 3. januarja ob 19. uri v Dolgi vasi. V soboto, 4. jan. ob 19. uri v Polomu. V nedeljo, 5. jan. ob 14. uri v Banja loki, ob 16.30 v Fari in ob 19, uri v Kuž-lju. Domač barvni film »Stopnice hrabrosti« v soboto, 4. jan. ob 19. uri v Starem logu. V nedeljo, 5. (Nadalj. s 13. str.) vino in preko nje nudilo svojim članom vse mogoče ugodnosti, medtem ko nečlani teh ne bodo mogli biti deležni. Poleg teh in še drugih koristi, ki jih bodo uživali člani čebelarskega društva, kot so zdrav- stvena preventiva, kolektivno zavarovanje, okrba z mladimi in kontroliranimi maticami itd. bodo pač lahko uvideli tudi vsi ostali čebelarji, da se jim ne izplača več stati ob strani, temveč se čimprej vključiti v najbližjo čebelarsko organizacijo. Ustanovitev čebelarske družine v Dolenji vasi REKLI SOI... Specializacija v medicini je dosegla tak uspeh, da morajo biti bolniki že diagnostiki, da vedo, h kateremu specialistu morajo iti. (dr. Ulf Femstrem, švedski kirurg) Čas imajo samo tisti, ki niso ničesar dosegli in so pri tem prišli dlje kot vsi ostali. (Guareschi, italijanski satirik). Meje so abstrakten pojem, saj jih na Kemiji ni. Toda v našem primeru meja je, ker se srečata na eni strani samouprava, na drugi pa režim srednjega veka. (Ben Bela, predsednik Alžirije.) Mlade federativne vlade v Afriki moramo izobraževati. Toda nikoli ne bomo ničesar dosegli, če bomo iskali pri tem koristi. Da bomo uspeli, mora vsak nekaj žrtvovati. (Haile Selasie, cesar.. Etiopije.) NA VRATIH ZAPORA JE NAPIS: ZAPRTO Andorra, miniaturna državica v Pirenejih med Francijo in Španijo, dolgo časa ni imela zapora. Maloštevilne vlomilce so zapirali v bližnje zapore Perpignana. Predlog, da bi zgradili ječo, je bil od;bit. Zato so naredili zapor samo kot vzorec. Bil je zelo moderno urejen, toda zelo dolgo je bil praizen. Nekega dne pa so le ujeli tatu avtomobilov. Toda tudi on ni ostal dolgo časa gost »modernega« zapora, ker je kmalu ušel. Edini stražnik tako ni imel kaj delati in na vratih zapora se je pojavil napis: Zaprto! Mesto še nosi pečat žalosti, toAleello Soelelletlčne češki novinar o Skopju.) m tv m občin Kočevje in Ribnice jan. ob 16. uri v Strugah in ob 19. uri v Livoldu Izdaje CZP »Kočevski tisk« Kočevje n___. .. . , . Urejuje urednlikl odbor. Odgovorni M prednik Trance Odveč. Urednlitvo .n predstave, da poskrbijo za ure je- __ _ . ... . ... t; rr , - v ,J , „ , .m jo Je treba plačati vnaprej. Za Inv voljo Fjlmski hst s kratko vsebv: aooo dln otirom. s amarUke no filma in drugimi zantmtvWtgoUrJe. TeltoS1 raiun pr, ‘ NB podružnica Kočevje