TRST, sreda 18. junija 1958
Lelo XIV. . Št. 144 (3989)
PRIMORSKI DNEYNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCHI	St.	i,	II.	nad.	— TELEFON »3-80* IN S4-S38 — Poštnj predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 2» — NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno1000 llr-
Tel. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE	FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — ™sto‘ J*"0”	ani KO.KB-LZ-375
OGLASOV: Za vsak mm višine v širinj enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Lju j
Ogromen odmev usmrtiti/e Imra Nagt/ja v svetu
Povratek k starim stalinističnim metodam
Z nsmrtitvijo je kršen mednarodni sporazum
ilenni: „l\leuradiio so mi obljubili pomilostitev... Res ne vem, kaj to pomeni" - Cinične Izjave Terracinija in Pajette, ki je citira? ''veto pismo - Protest italijanskih intelektualcev - Heprepričljivn poročilo madžarskega pravosodnega ministrstva
V vsem	svetu	je usmrtitev Nagyja imela velik	od-
oa. o njej	in	jo	komentiramev in svetovni tisk poro
6a o njej	in	jo	komentirana prvih straneh.
V Rimu	so	podali svoje iziave skoro vsi vodilni	po-
litiki. Razumljivo je, da prvaki reakcionarnih strank skušajo vest špekulantsko
izkoristiti in je seveda potrebno pri teh izjavah ločiti izraze upravičenega ogorčenja in obsodbe od špekulacije.
Nenni je med prvimi odločno obžaloval usmrtitev in poudaril, da pomeni ta dogodek novo oddaljitev sovjetske politike od sklepov dvajsetega kongresa KP ZSSR. Izjavil je, da je prišla vest popolnoma nepričakovano, ker je nedavno sam storil nekatere korake, da bi bil Nagy pomiloščen. Tedaj so mu, čeprav ne v uradni obliki in tudi ne uradne osebnosti, zagotovile, da se bo to v kratkem zgodilo. «Namesto tega pa je prišlo do novih usmrtitev, ki ponovno odpirajo vse rane in vse nadloge, na kate-ve se trosi sol sovraštva. Ne vem, res ne vem, kaj naj to napoveduje.«
Bivši komunistični poslanec Giolitti pa je izjavil med drugim, da je potrebno razlagati usmrtitev v zvezi z labinskim govorom maršala Tita, »Očitno so mu hoteli v prvi vrsti vreči pred noge trupla, da bi ga zastrašili«. Vodstvu in centralnemu komiteju PSI prihajajo številni brzojavi raznih sekcij, v katerih se protestira proti ustrelitvi Nagyja in njegovih tovarišev. Tudi Mat-teotti je izjavil, da gre za »involucijo sovjetskega komunizma«. Predsedstvo italijanskega združenja za svobodo in kulturo, ki ga sestavljajo Igna-zio Silone, Carlo Antoni. Ni-cola Chiaramonte m drugi, pa je poslal madžarskemu predstavniku v Rimu protest zaradi usmrtitve Nagyja. Komunistični senator Terracini In poslanec Pajetta sta dala precej cinične izjave. Pajetta je citiral Sveto pismo: «Kdor vzame v roke orožje za ubijanje drugih, mora pričakovati da ga bodo nekoč ubili«. Pajetta je dodal, da usmrtitev ne pomeni začetka novega sistema ali pa povratka k starim sistemom, temveč e zadnjo projekcijo starih sistemov. Ko so novinarji pri-no mn ih, da so madžarski upor povzročile, celo po mnenju nekaterih uradnih izjav, napake sta.inskega režima k' ie dvtiseti kongres KP ASbK cbsod'!. Pajetta ni nič odgovoril. Terracini pa je rekel, da je sodba ljudskega sodisca v Budimpešti samo sankcionirala sodbo zgodovine in kdor je zatiranje upora pred dvema letoma odobraval, mora odobravati tud' današnjo sodbo. Terracini in Pajetta nista skušala oceniti obsodbe v okviru današnjih političnih pogojev in tudi ne v širšem o-kviru.
'Prva reakcija v budimpe-štanskih krogih na vest o u-»TOrtitv* Nagyja in niegovih sodelavcev je bila, da je proces ne.osredno povezan s sedanjo gonje proti Jugoslaviji.
Po mnenju zahodnih opazovalcev ni«.', imele madžarske oblasti druge izbire, nego da držijo stroec tajnost o procent kajti javna razprava bi samo razburila javnost na Ma-
•eg tega bi spravila v veliko zadrego nekatere madžarske voditelje, kakpr na pr. Jano-a Kadarja, ki je bil nekaj časi! član Nagyjeve vlade 1 Diplomatski opazovalci v Londonu ugotavljajo, da je u-smrtiter Nagyja v prvi vrsti opozorilo Jugoslaviji, toda tuni dokazuje svetu povratek k Stalinovim metodam V razdobju, ko je Kremelj upal, da e bo Jugoslavija vrnila v socialistični «tabor», so Nagyju prizanesli.
Način usmrtitve, ugotavljajo opazovalci, spominja na si-:tem, ko je Stalin imel obijaj el minirati svoje sodelavce na tajnih razpravah
«New iTork Times« piše da gredo »predvidevanja glede morebitnih posledic tega dogodka cd zaostritve ZDA proti sklicanj’' konference, najvišjih do povečanja sovjetskega pritiska na Jugoslavijo. Postavlja se poleg tega domneva da bi te usmrtitve utegnile biti uvod v nov terorizem v Sovjctsk’ zvezi, ki bi zajel proces proti Malenkovu in Molotovu in njuno usmrtitev«.
Mednarodna organizacija pravnikov, v jcaten so predstavniki 30 držav, je objavila v Haagu izjavo, ki pravi, da sporočilo o usmrtitvi Nagyja in njegovih sodelavcev povzroča «gnus in osuplost«. ((Madžarske, oblasti, dodaja izjava, so izbrale trenutek, ko je svet zaposlen s številnimi drugimi krizami, da sporočijo te usmrtitve.«
Usmrtitev Nagyja je povzročila v Washingtonu med voditelji ameriškega senata zgra-Demokratični
Mansfield je izjavil tisku' «To je nov znak majhne veljave, ki jo je treba dajati obljubam Sovjetske zveze. Ta je izjavila, da je_ jamčila Nagyju pravico zatočišča v Romuniji.
Izvršni odbor britanske laburistične stranke je objavil nocoj izjavo, v kateri pravi, da je usmrtitev Nagyja in njegovih sodelavcev «povsem dejanje maščevalnosti«.
MOSKVA, 17. — Agencija TASS je v zvezi z obsodbami Nagyjeve skupine objavila med drugim; «Pravda» in «Izvestija» objavljajo danes poročilo pravosodnega ministrstva Ut Madžarske o procesu proti Imru Nagyju in njegovim sokrivcem, ki ga je objavila madžarska brzojavna a-gencija.
V omenjenem poročilu je rečeno, da so 23. oktobra 1956 Nagy in njegovi tovariši s pomočjo imperialistov sprožili oborožen protirevolucionaren upor, ki naj bi vrgel zakoniti sistem na Madžarskem. Snov preiskave tei akti sodišča so pokazali in potrdili, da so Imre Nagy in njegovi tovariši zaradi svojih starih političnih, nacionalističnih, buržoaznih in revizionističnih pogledov, logično zdrknili v zavezništvo ultrareakcionarnih imperialističnih sil meščanstva ter pri tem izdali ljudsko - demokratični sistem, madžarski delavski razred ter svojo socialistično domovino.
Poročilo pravosodnega ministrstva zatrjuje, da je madžarski državni tožilec obtožil Na-gyja ter njegovih osem sodelavcev, da so sestavili organizacijo, katere namen naj bi •bil vreči državni režim DR Madžarske. Nagyja pa je obtoževal še veleizdaje in San-dorja Kopacsyja ter Pala Ma-letera upora.
Kazenski postopek proti Gezi Losonczyju je bil ukinjen, ker je med obtoženi zaradi bolezni un 1
Svet vrhovnega ljudskega sodišča je poslušal izjave obtožencev, pričevanja 29 prič ter zagovore obrambnih odvetnikov t’ je končno ugotovil, da so Imre Nagy ter njegovi najbližji sodelavci Geza Lo-sonczy, Donath Miklos, Gimes ter Joszef Szilagy spravili decembra 1955 k življenju tajno protidržavno organizacijo z namenom, da bi s silo prevzeli oblast ter ukinili ljudsko republiko Madžarsko.
V nadaljevanju trdi poročilo, da je proces dokazal, da so imeli Nagy in njegovi tovariši eno prvih vlog pri pripravljanju in izvedbi kontrarevolucionarnega upora v oktobru 1956. Zoltan Tildy in Pal Maleter sta zvedla za namere Nagyja, pa sta se pridružila protirevolucionarnemu u-poru.
Poročilo trdi nadalje, da je Nagy z najožjimi sodelavci na koncu leta 1956 zbral majhno ilegalno skupino. Potem govori poročilo o številnih spisih Nagyja ter pri tem navaja, kako je Nagy v teh spisih zavzemal sovražno stališče do lastne države. Zavzemal se je tudi za razpustitev varšavskega pakta.
Pred protirevolucijo je skupina že sestavila program vlade, ki naj bi prevzela oblast, piše nadalje poročilo. Sestavljen je že bil tudi seznam članov vlade in njim na čelu je bil Imre Nagy. Potem se govori o številnih ilegalnih središčih, med katerimi je bilo eno v glavnem poveljstvu policije v Budimpešti. Član tega središča je bil Sandor Ko-paesi, ki je bil tedaj poveljnik policije v Budimpešti. Ta
zanje. Demokratični senator
m,,,.............................................      niiiiMiiiintmiiHinimiiiiitt
Ostavka vlade bo šele jutri Sklepi izvršnega
Nenni baje odklanja sestanek z vodstvom KPI CK PSI, jutri pa CK PSDI
Danes zasedanje
(Od našega dopisnika)
RIM. 17 — Danes se je zvedelo, da Zoli ne bo podal o-stavke svoje vlade jutri, kot je bilo prvotno predvideno, temveč šele pojutrišnjem, t. j. v četrtek. Jutri bo namreč razprava v poslanski zbornici o spremembah državnega proračuna. Jz vrst PLI se je '•vedele, da nameravalo liberalni poslanci, ki glede teh •sprememb niso imeli v senatu nobene pripombe. izkoristiti priložnost in ostro napasti vladno politiko, češ da je preveč usmerjena v podržavlje-aje gospodarstva,
Dane" je bil sestanek ;vod-tva PSt n« katerem so raz-i ra vi j u i o pripravah za zasedanje centralnega komiteja, ki bo jutri. Nenni ie najprej • bžaloval usmrtitev Nagyja .Op i r.. Glej poročilo na dru-aem’ mestu), nato pa je govoril o političnem položaju. Poudaril je. da bo PSI ostala v
džarskem in v tujini in po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii .
London odložil objavo svojega načrlaoCipru
Na zahtevo tajništva NATO so objavo odložili za 48 ur Na otok pošiljajo nova vojaška ojačenja, ki naj bi služila tudi za morebitno izkrcanje v Libanonu
LONDON, 17. — Mac Mil-lan je danes sporočil v spodnji zbornici, da so napovedano britansko izjavo o Cipru odložili za 48 ur. To so storili na zahtevo glavnega tajnika NATO Spaaka.
Predstavnik Foreign Oflicea Je pozneje na tiskovni konfe; renči izjavil, da niso sprejeli nobenega ukrepa za sestanek Mac Millana s predsednikoma grške in turške vlade. Tako možnost so namreč razširile razne agencije iz Londona. Grški zunanji minister Ave-rov je tudi zanikal govorice o svojem bližnjem potovanju v London.
Predstavnik Foreign Officea Je dejal, da odložitev izjave na četrtek 'ni povezana z morebitnim sestankom Mac Millana s Karamanlisom in Mende-resom. V britanskih uradnih krogih menijo, da bo NATO skušala pripraviti grško in turško vlado, naj sprejmeta britanske predloge.
Sklep britanske vlade, da odloži objavo načrta o Cipru, Je razočarala Grke, medtem ko so začeli Turki upati, da bodo načrt popravili njim v Crid. Ciprski Grki izjavljajo, da je Makarios vedno izjavil, da se ciprsko vprašanje ne predložiti NATO, pač pa
da se mora rešiti med Veliko Britanijo in Ciprom.
Predstavnik Turkov pa je dejal, da se odložitev britanske izjave lahko tolmači kot /nak, da je »NATO vedno bolj prepričana, da je turško stališče pravično«.
Turška velika skupščina je na sinočnji tajni seji sklenila, da bo poslala vsem parlamentom izjavo, s katero jih bo opozorila na nujnost razdelitve Cipra.
Turški predstavnik v OZN pa je poslal predsedniku Varnostnega sveta pismo, v katerem pravi, da je turška vlada sprejela načelo razdelitve otoka «kot končno žrtev«.
Od pretekle sobote dalje je britanska vlada poslala na o-tok okoli štiri tisoč padalcev. Pred novimi ojačenji je bilo na otoku okoli trideset tisoč britanskih vojakov poleg policije. Pošiljanje tolikšnih oja-čenj tolmačijo v londonskih političnih krogih kot znak, da to ne spada samo v okvir varnostnih ukrepov, pač pa da bi vojaštvo utegnilo sjužiti pri morebitnem izkrcanju v Libanonu.
Jutri pa bodo na otok P°; slali nov topniški oddelek, ki se bo pridružil trem bataljonom padalcev.
■ipozic j. do dvostranske vla-fte ter dodal da ta opozicija r.e bo »a priori« m demagoga. temveč konstruktivna v 'lamen.:, da ustvari na daljši rok oerspektive socialistične alternative Za socialistično • družitev je dejal, da ostane to vprašanja odprto, toda na predpostavki skupnih borb glede realnih vprašanj. Za sestanek. ki ga je predlagalo vodstvo KPI, je Nenni zavzel negativno stališče, ki ga je jhrazli.žil takole: v sedanjem političnem momentu ne bi bi-io kov ino in ne bi odpravilo osnovnih r.soglasij, ki obstajajo med obema strankama in ki ne morejo biti rešena s pomočjo stikov »diplomatskega tip«». Govori se, da se s ;em stališčem nekateri člani zodstva niso strinjali, temveč poudarjali nujnost, da se poziv KPI »a priori« ne odkloni ter da se najdejo primerne oblike za uresničenje tega sestanka.
Na seji vodstva PSI so raz-iravlj!". tudi o bodočem kongresu stranke, Nenni je pred-agal, naj bi bil kongres le-os v novembru. Temu predlogu se je uprl Valori v imenu svoie skupine. Dejal je, da ni zadostnih razlogov za sklicanje predčasnega kongresa m da *arad' tega tega vprašanja ni potrebno postavljati niti na dnevni , ed centralnega komiteja, ki bo jutri. Z Nennijem pa so se strinjali Lombardi Pie-raccini. De Martino, Venturini in Paolicchi. Končno je Venturini objavil kompromisno rešitev: centralni komite naj ne bi razpravljal o kongresu, temveč bi vprašanje ostalo na dnevnem redu tudi za prihodnjo sejo vodstva. Današnja seja vodstva je trajala pozno v noč.
V četrtek se bo sestal tudi centralni komite PSDI. Sara gat bo poročal o perspektivah za novo vlado in o programu, ki ga nameravata PSDI postaviti kot pogoj za sodelovanje s Fanfanijem.
Danes je bila objavljena resolucija, ki je bila sprejeta na seji izvršnega komiteja Ita' lijanske splošne zveze dela (CGILj. V prvem delu resolucije je rečeno, da volilni izid' potrjujejo poživitev sindikalnega dela zaradi okrepitve delavskih strank in zaradi na zadovanja desnice. Glede bodoče Fanfanijeve dvostranske vlade je CGIL mnenja, da bo v bistvu ostala centristična, reakcionarna in da pri tem ne bodo mogle ničesar spremeniti že obrabljene formule o Vanonijevem načrtu ln splošne trditve o večji socialnosti. Dalje poudarja resolucija nujjnost povečala akcije za sindikalno enotnost zlasti glede nujnih reform in za politiko polne zaposlitve, izboljšanja življenjskih pogojev ter
glede politike prijateljskih odnosov z vsemi državami.
Kot glavno sindikalno zahtevo poudarja resolucija zvišanje delavskih plač ter navaja naslednje programske točke za zaščito in povečanje zaposlenosti:	1. anticipacija
investicij v industrijah pod nadzorstvom države, 2. izredni program za finansiranje in modernizacijo malih jn srednjih podjetij v industriji,
3. izredna politika javnih del,
4. izredni program investicij zavodov za socialno skrbstvo za nabavo Zdravstvene opreme in 5. čimprejšnjo usmeritev italijanske trgovine n» tista tržišča, ki lahko postanejo stalni odjemalci italijanskega blaga, kakor tudi na tržišča socialističnih držav ter
je ukazal pozneje, naj se policija ne upira upornikom, temveč naj jim izroči orožje. Na ta način je bilo več kot 20.000 pušk in drugega strelnega orožja razdeljenega upornikom.
Seveda pa je imel Nagy in njegovi tovariši, tako trdi poročilo pravosodnega ministrstva. že davno prej stike z raznimi meščanskimi predstavniki, in tu se omenja Anna Kethly. Potem se Nagyju očita, da je rehabilitiral kardinala Mindszentyja. Poročilo tudi trdi, da je bila vlada ki jo je sestavil Nagy, ilegalna, nekaj mest pa je v vladi prepustil «resničnim socialistom« samo zato, da bi varal ljudstvo. Pozneje je sprejel v vlado predstavnike «skrajne desnice« ter voditelje upornikov, med njimi tudi Pala Maletera, ki je postal minister obrambe. Potem je odobril sestavljanje ((revolucionarnih odborov«, ki so se opirali zlasti na meščanske in fašistične elemente. Za njegove vlade je divjal «beli teror« in 234 neoboroženih državljanov je izgubilo življenje.
Poročilo pravi potem, da so bili razni Nagyjevi pomagači v stikih s predstavniki britanskega veleposlaništva ter nekega zahodnonemgkega predstavnika. Ameriški imperialisti pa so pognali svoj propagandni aparat ter podprli pro-tirevo onarno skupino in tako imenovane nacionalkomu-niste.
Ko 'e upor propadel, so člani Nagyjeve skupine pobegnili tja od koder so prvotno prejeli pomoč. Nekateri na Zapad Mindszenty v ameriško veleposlaništvo, kjer je še sedaj, Nagy in njegova kupim ki «je dvignila gusarsko zastavo nacionalnega komunizma«, pa v jugoslovansko veleposlaništvo Od tu so na še napre' vodili protirevolucionarno dejavnost ter or-aanizc-rli tudi stavke. Bili so v stiku s centralnim delavskim svetom v Budimpešti in z radiom Svobodna Kvropa. Vse to je bilo dokazano brez možnosti kakega dvoma, trdi poročilo
Na procesu tako zatrjuje o-menjero poročilo, so sledeči obtoženci priznali svojo krivdo; Ferenc Donath, Miklos Gimes, Zoltan Tildy, Sandor Ko-paesi, Ferenc Janosi in Miklos Vasarhely. Imre Nagy, Joszef Szilagy in Pal Maleter pa so trdili, da so nedolžni Toda na procesu so bili razkrinkani in priznati so morali vsaj del svojih zločinov.
Sedaj se ugiba, kje je bil Nagy s svojimi tovariši obešen. Prevladuje prepričanje, da proces proti Nagyju sploh ni bil na Madžarskem temveč v Romuniji ali pa celo v SZ
Opazno pa je bilo, da je vest o usmrtitvi najprej sporočila agencija Tass in šele potem madžarska agencija MTI in madžarski radio. Ta je izjavil, da je bi) Nagy obsojen na osnovi »najbolj točne socialistične zakonitosti«. Hotel 'e odpreti meje sovražniku, pravi radio Budimpešta. «in sedaj je jasno, kam nas bi pripeljala njegova politika nacionalnega komunizma Naravno je, je dejal radio da bo
Razgovori v Tunisu Ralafrej - Rurgiba
TUNIS. 17. — Maroški ministrski predsednik Balafrej in minister za gospodarske zadeve Uaib Buabid sta prišla danes z letalom iz Pariza v Tunis. Ob prihodu je Balafrej izjavil: «številne vezi, ki družijo Maroko in Tunizijo, enakost vprašanj za obe državi za okrepitev njune neodvisnosti in likvidacijo ostankov kolonializma narekujejo posvetovanja med voditelji naših obeh držav. Zato sem zadovoljen, da bom z našimi tuniškimi prijatelji obravnaval harmonizacijo naše politike in sredstva za okrepitev naših prijateljskih vezi, kakor tudi za izvajanje nekaterih načel tangerske konference, ki morajo privesti do uresničenja arabskega Magreba.
»Izmenjali bomo misli s predstavniki bojujoče se Alžirije, ker je svoboda Alžirije v središču naše skupne pozornosti in je pogoj, brez katerega ni mogoče zgraditi združenega Magreba. Poleg tega terja zadnji razvoj položa-a v Alžiriji od nas skrbno nroučitev.«
Sinoc' je predsednik Burgi-ba sprejel alžirsko delegacijo in se z njo dolgo razgovar-jal
držav Aztje in Afrike, ki se Zahod jokal ob izgubi svojih industrializirajo.	zaveznkov in ob svojih iz-
A. P. ’ 1 gubljenih nadah.«
Gnus	in	prezir
globlji kot zaradi Rajka
Mar Nagy ni zaslužil vsaj to, da hi ga javno sodili? - Pričakuje se objava uradnega stališča vlade FLRJ
BEOGRAD, 17 — Jugoslovanska javnost je vest o ustrelitvi Imra Nagyja sprejela z gnusom. Nerazpo-loženje, ki ga jugoslovansko ljudstvo ne prikriva proti mspiratorjem sedanje gonje proti Jugoslaviji, se je z umorom starega revolucionarnega borca Nagyja
spremenilo v prezir, ki je globlji od prezira v trenutku, ko je bila objavljena vest o ustrelitvi Rajka. To je tudi razumljivo.
Imre Nagy je kot predsednik zakonite madžarske vlade, ko so tragični dogodki na Madžarskem dosegli vrhunec, zaprosil in dobil zatočišče v jugoslovanskem veleposlaništvu v Budimpešti. Imre Nagy in ostali člani njegove skupine so zapustili jugoslovansko veleposlaništvo 22. novembra, potem ko je predsednik madžarske vlade Janoš Kadar po pogajanjih z zastopnikom jugoslovanske vlade veleposlanikom Vidičem dal pismeno jamstvo, da se Imru Nagyju in ostalim njegovim sodelavcem ne bo zgodilo nič hudega. Toda, kot je znano, so skupi-
no, ko je zapustila jugoslovansko veleposlaništvo, ugrabili in odpeljali v Romunijo. Se nedavno, letos aprila, je Janoš Kadar na sestanku z maršalom Titom v Karadjordjevu zagotovil, da je Imre Nagy v nekem okrevališču in da mu ne grozi nobena nevarnost. Sedaj je Imre Nagy doživel usodo Rajka.
Mar Nagy ni zaslužil vsaj to, da fc8 ga javno sodili? Kje je morala ljudi, ki so jamčili, da se Nagyju in ostalim ne bo nič dogodilo? Odgovor. le popolnoma jasen. Ponavljajo se stare preizkušene Stalinove metode, ki jih je obsodil dvajseti kongres KP SZ, ki je med drugim za številne »sodne umore« obtožil Berjo.
Postavlja se samo vprašanje, na koga bodo nekega dne vrgli krivdo za nove zločine. Kdo bo novi Berja?
•uiiiiiiiiiiiiiliMiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiitiiiiiinliiiiiinitiiiMiiiitiitlimtiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiimiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiilittimiiiiiti
Vzhod in Zahod objavila predloge za dnevni red konference najvišjih
Medsebojno obtoževanje, da ni iskrene želje za sklicanje konference
WASHINGTON, 17. — Državni departma je objavil sporočilo, v katerem pravi, da sklepa, da je glavni namen pisma Hruščev „ Eisenhovverju ponovno delati publiciteto za stališče Sovjetske zveze, kar se tiče dnevnega reda morebitne konference najvišjih. To pa zaradi tega, ker je sovjetska vlada Včeraj nenadoma objavila zadnje pismo Hrušče-va Eisenhovverju in dnevni red, ki ga je predlagala za konferenco najvišjih.
Zato je ameriški državni departma s svoje strani objavil razne dokumfente, in sicer spomenico, ki se tiče zahodnih predlogov za dnevni red, ki je bila izročena Gromiku 22. maja; drugo spomenico, ki je bila izročena Gromiku istega dne m ki poudarja stališče Zahoda do pripravljalnih razgovorov ter vrstni red predlogov ene in druge strani, ki ima namen določiti, katera vprašanja naj bi predložili predsednikom vlad in o-mogočili, da na podlagi splošne diskusije pride do sporazuma.
V izjavi, ki jo je državni departma izročil tisku, je rečeno, da je objava pisma Hruščeva Eisenhovverju presenečenje v tem trenutku, in dodaja, da ima objava dozdeven namen pospešiti sklicanje konference najvišjih;; toda objava prihaja v trenutku, ko zahodne države pričakujejo od sovjetske vlade odgovor na predlog glede postopka za določitev dnevnega reda.
V ameriških uradnih krogih pa pripominjajo, da ZDA želijo nadaljevati pogajanja.
Tudi predstavnik Foreign Officea je danes na tiskovni konferenci izrekel dvom v iskrenost naporov Sovjetske zveze za sklicanje konference na najvišji stopnji. Izrazil je presenečenje, ker je Sovjetska zveza včeraj objavila doku-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiMiiiiiuiniHHnmiiHHHiiiiiiiniiiltimnimimnMinnnmiiiiiimlHHiiinmiHiiiHiiiilinniiiiiililiiiimilliniimH
Sporazum med Francijo in Tunizijo o umiku francoskih čet v Bizerto
De Gaulle	obišče Alžir prve dni julija - Državni miniitri bodo	odšli	v	tujino razlagat
De Gaullovo politiko - Mac Millan 29. in 30.	t.	m.	v	Parizu
PARIZ, 17,	— Po današnji ji govoril tudi o zadnjih ime-
seji vlade je	državni minister novam.h generala Saiana v
Houphouet-Boigny sporočil, da namerava general De Gaulle spet oniskati Alžir 2., 3. in 4. .'ulija. Spremljali ga bodo državni minister Mollet. minister za Saharo Lejeune, minister za oborožene sile Guil-lumai in minister za bivše bojevn ke Michele;.
Javil: so tudi, da bodo štirje državni ministri francoske /lade odpotovali v prihodnjih ‘ednih v tujino, da obrazložijo pol uko in namene Franci-ie. M Plet bo odpotoval v Ve-i’ko Britanijo in ZDA, Jacqui-oot v Južno Afriko, v Južno Ameriko, v Etiopijo in Liberijo, Pflimlin in Ilouphouet-Boigny pa bosta odšla v francoska prekomorska ozemlja. Danes pa je iz Pariza odpotoval v Moskvo Paul Reynaud in je ie prižel v Moskvo. V Francijo se bo vrnil 2. julija, izjavil je, da se bo v Moskvi sestal s številnimi »važnimi osebnostmi«.
V Londonu pa ie Mac Millan danes potrdil, da bo obiskal Pariz 29. in 30. junija skupno z zunanjim ministrom Selwynom Lloydom. Dodal je, da gre za »umesten« obisk, ter je izrekel upanje da bo obisk koristen.
Predstavnik vlad* j* po s*-
Alžiriji »Oblast, k: jo ima general Salan, je dejal minister za informacije Malraux, mu ne daje pravice, da imenuje generala na upravno mesto, posebno pa ne za prefekta. Zato so vesti o imenovanju generala Massuja za alžirskega prefekta netočne. General Massu lahko opravlja funkcije prefekta toda ne more postati perfekt samo na podlagi Salanovega imenovanja Do postane njegovo imenovanje veljavno, ga morata odobri 1 tudi general De Gaulle kot minister za Alžirijo in notranji minister Pelletier,
Značuno je tudi, da je minister za informacije Malraux izjavil da je ob libanonski o-bali pripravljena francoska vojna ladja za primer, da »bi bilo potrebno evakuirat: francoske drža/ijane«. Zanikal je, da Franciji pošilja padalce na to pod’očje, dodal pa je, da bi v primeru angleško-ameri-ške akcije v Libanonu Francija zantevala sodelovanje pri era, Francosko stališče je sinoči obrazložil v Londonu franco-ki poslanik v Foreign Officeu. V Washingtonu pa je podoben korak napravil poslanik Aphand.
Finančni minister Pinay jc
nocoj po radiu pozval prebivalstvo na; podpisuje državno posojilo Dejal je, da je nered v francoskih financah vzrok težav. »Finančno o-/dravljenje je ključ za izboljšanje,« je dejal minister.
Francosko zunanje ministrstvo je nocoj sporočilo da so v Tuniziji dosegli sporazum med francosko in tuniško vlado o ureditvi vojaških vprašanj. »Ta sporazum, pravi poročilo, zagotavlja bivanje francoskih čet v Bizerti in takojšnjo obnovitev njihove normalne dejavnosti. Sporazum vsebuje obveznost obeh vlad, da bosta čimprej začeli pogajanja za določitev prihodnjega položaja oporišča v Bizerti. Francoske čete ki so še v Tuniziji :zven področja Bizerte 'n katerih je okoli 7000 se bodo umi-.knilf v štirih mesecih, ?.e seaaj se odpravljajo vse ovire proti njihovemu delovanju Sklenjeni sporazum bo omogočil povratek francoskega poslanika v Tunis, ki bo začel * tuniško vlado razgovore o nerešenih vprašanjih med obema državama.«
Jutri se bo v New Yorku ponovno sestal Varnostni svet v zvezi s tuniškim protestom proti Franciji, Verjetno bodo na sej; sporočili, da je bil dosežen med obema vladama sporazum.
mente, ki vsebujejo sovjetske predloge o tej konferenci in ki sta jih Vzhod in Zahod do včeraj imela za zaupne.
Omenil je zatem predlog a-meriškega poslanika Thompsona sovjetskemu zunanjemu mi-l-stru Gromiku. Na podlagi tega predloga bi morala Vzhod in Zahod zbrati v pet splošnih skupin vsa vprašanja, ki naj bi jih obravnavali na konferenci. Na ta način bi se izognili težavi, ki je nastala s tem, da nobena stran noče sprejeti dnevnega reda, ki ga predlaga nasprotna stran.
Dnevni red, ki so ga predlagale ZDA, Francija in Velika Britanija, je sledeči:
1. Razorožitev: a) ukrepi za nadzorstvo nad proizvajanjem atomskih snovi za jedrsko o-rožje in za znižanje vojaških zalog teh snovi, b) prekinitev jedrskih poizkusov, c) zmanjšanje in omejitev običajnega orožja in števila vojaštva, d) ukrepi za preprečitev nenadnega napada, e) uporabljanje kozmičnega prostora v miroljubne namene.
2. Evropska varnost in Nemčija: a) združitev Nemčije v skladu z direktivami predsednikov štirih vlad zunanjim ministrom leta 1945, b) določbe za zajamčenje evropske varnosti.
3. Mednarodna izmenjava: a) prenehanje motenj tujih radijskih oddaj', b) cenzura, c) svobodno širjenje in prodaja knjig in publikacij, d) svobodno širjenje in prodaja tujih dnevnikov in revij, e) svoboda potovanja.
4. Sredstva za izboljšanje mednarodnega sodelovanja; sredstva za okrepitev Združenih narodov.
5. Druga vprašanja: sredstva za zmanjšanje napetosti v Vzhodni Evropi.
Agencija Tass je včeraj od-Jajala izvleček pisma Hruščeva Eisenhowerju. V pismu, ki se tiče konference najvišjih, Dravi Hruščev med drugim: »Se veuno zastajamo v nekaterih vprašanjih. dejansko gremo nazaj. V teh okoliščinah se mnogi sprašujejo, ali ni bil namen zahodnih predlogov za začetek pripravljalnih razgovorov postavljati dodatne ovire za konferenco na .laivišii stopnji.«
Agencija Tass je sporočila, da je sovjetska vlada 5. maja predlagala francoski, britansk* :n ami rišk' vladi, naj bi na dnevni-m redu konference najvišjih bila sledeča vpiašanja: 1. Takojšnie prenehanje poskusov z atomskim in vodikovim orožjem. 2. Brezpogojna prepo fd uporabe atomskega ’»i jedrskega orožja in vodljivih raket. 3 Ustanovitev nea-tomskega področja v Srednji Evropi 4. Sklenitev nenapadalne jiogodbe med vsemi državami. 5. Prepoved uporab-
iiiiiiiiiiitimiin milni iiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiitiiii
56 mrtvih pri treh nesrečah
RIO DE JANE1RO, 17. — Včeraj je v bližini mesta Cu-ritiba treščilo na tla letalo brazilske družbe «Cruzeiro». Pri nesreči je zgubilo življenje 1» potnikov, 7 pa jih je bilo ranjenih. Letalo je prihajalo iz Porto Alegra in je bilo namenjeno v Rio de Ja-nciro.
LAGOS, 17 — Včeraj se je v naraslo reko blizu kraja A-bekuta v Nigeriji (Afrika) prevrnil avtobus poln potnikov. Pri nesreči je bilo ubitih 30 potnikov, JO pa so jih rešili; od teh pa so trije pozneje umrli zaradi hudih ran.
OVIEDO, 17 — Sedem rudarjev je bilo ubitih, trije pa so bili ranjeni zaradi eksplozije, ki je nastala v rudniku Montebello v Asturiji,
ijanja kozmičnega prostora v tojaške namene. 6. Odprava tujih uporišc v vseh državah «i*r »ec.aj ta oporišča. 7 Mednarodno sodelovanje za mirol/. bno proučevanje kozmičnega prostora. 8 zmanjša-rje števila oboroženih sil v Nemčiji in v drugih evropskih državan. 9. Sklenitev mirovnih Di.godb z Nemčijo. 10. Proučevanje ukrepov za preprečit« v nenadnega napada e-ne drž-ve proti drugi. 11. Proučevanje ukrepov z« razvoj trgovinskih odnosov med državami. 12. Proučevanje vpra sanj z» jjronehanje propagande za vojno hujskanje na sovraštvo med narodi. 13. Proučevanje vprašanj o ukrepih za zmanjšanje napetosti n* Srednjem vzhodu.
Tudi liberalci odklonili sodelovanje z Eyskensom
BRUSELJ, 17. — Kakor že prej socialisti, so tudi liberalci odklonili predlog Gasto-na Eyskensa, mandatarja za sestavo nove belgijske vlade. Položaj začenja postajati zapleten, je izjavil danes zvečer Eyskens, krščanski socialni voditelj, ki je vzel na znanje, da socialisti in liberalci ne morejo sodelovati z vlado na osnovi programa, ki jim je bil predložen, ter je poudaril, da niti prva niti dru^a stranka ni postavila svojih predlogov.
Današnje beograjsko časopisje objavlja samo agencijske vesti o usodi Nagyja in njegovih sodelavcev brez komentarjev. «Borba» objavlja poleg vesti življenjepis Nagyja in ostalih njegovih sodelavcev. Ker je madžarska vlada z ustrelitvijo Nagyja na najbolj grob način prekršila svojo obveznost, ki jo je prevzela v obliki mednarodnega sporazuma, se pričakuje, da bo jugoslovanska vlada z uradnim sporočilom zavzela svoje stališče.
B. B.
Hammarskjoeld o Libanonu
NEW YORK, 17. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je na tiskovni konferenci pred odihodom v Bejrut izjavil, da nič ne ve v zvezi z govoricami, da je libanonska vlada zahtevala, naj bi poslali v Libanon okoli 4000 vojakov pod nadzorstvom OZN, ki naj bi nadzorovali libanonske meje. Dodal je, da ni dobil uradnih sporočil s tem v zvezi in zato ne more o tem nič povedati.
Izključil je možnost, da bi obiskal tudi diruge prestolnice med svojim potovanjem na Srednji vzhod. Za sedaj ne misli obiskati obmejnih področij v Libanonu. Mogoče pa, da bo svoje načrte spremenil na podlagi položaja, ki ga bo ugotovil na kraju samem.
Vprašali so ga za mnenje V zvezi z vestmi tiska, da bi v nekaterih okoliščinah angleški in ameriški vojaki lahko intervenirali v Libanonu. Odgovoril je, da mu je znano, da so bile take vesti objavljene, pripomnil pa je, da je »v politiki slabo pripisovati preveč važnosti vestem, naj bodo še tako razburljive«. Na vprašrnje, v kakšnih okoliščinah bi se mu zdela intervencija, v Libanonu opravičena, je Hammarskjoeld odgovoril: »Sklicujem epoatavno na listino OZN.ii
V svojem prvem poročilu Varnostnemu svetu obrazložu-je Hammarskjoeld ukvepe, ki jih je odredil v zvezi s položajem v Libanonu. Na koncu zaključuje, da je sklenil obiskati libanonsko prestolnico, da s tem prispeva k delu o-pazovalcev ter da se sestane z načelniki treh skupin opazovalcev. Hammarskjoeld pravi, da bo število opazovalcev znašalo 100 oseb. S tem v zvezi so nujno zaprosili 14 držav, naj dajo na razpolago svoje opazovalce.
V Bejrutu so danes eksplodirale tri bombe, ki pa niso napravile človeških žrtev. V bližini glavnega zapora so se skupine upornikov spopadle z varnostnimi silami. Do spopadov je prišlo tudi v raznih drugih delih mesta in v drugih delih države.
Iz Washingtona pa javljajo, da se je ameriški državni tajnik Dulles danes v zvezi s položajem v Libanonu raz-govarjal z obrambnim ministrom McElroyem. Navzoči »o bili tudi načelniki glavnega štaba treh rodov vojske.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimnMim
Dulles o konferenci
Madžarski in Libanonu
Nakazal je možnost vojaške intervencije v Libanonu
W ASHINGTON, 17. — Ameriški državni tajnik je danes na tiskovni konferenci izjavil, da usmrtitev bivšega ministrskega predsednika Nagyja pomeni nov korak za povratek k brutalnim in terorističnim metodam, ki so prevladovale pod Stalinovim režimom. Dodal je, da se zdi, da j_ usmrtitev voditeljev madžarske vstaje opozorilo maršalu Titu. Obtožil je madžarsko vlado da je ravnala kot agent so-vjetske vlade pri obsodbi Nagyji in ostalih soobtožencev.
Dulies je omenil, da je Hruščev, ko je prevzel oblast, obhodil stalinske metode sedaj pa se zdi, da posnema prav te metode. «Značilno je je nadaljeval Dulles, da so vest o usmrtitvah objavili najprej iz Moskve in značilno je tudi, da so usmrtitve izvedli ob preziranju svoječasne obljube, da bodo Nagyju dovolili prost odhod iz Madžarske. Ta je namreč dobil zatočišče v jugoslovanskem veleposlaništvu, ki ga je zapustil, ko so mu obljubili, da bo dobil prost odhod iz Madžarske.
Na vprašanje, ali je mnenja. da je usmrtitev Nagyja in ostalih sovjetska in ne madžarska pobuda, ie Dulles odgovoril. da čeprav so tudi madžarske oblasti imele pri tem opravka, so ravnale kot izvršitelj želja sovjetske vlade. Dodal je. da bi utegnila biti povezava med usmrtitvijo Na-pyja in sedanjo krizo v jugo-šlovansko-sovjetskih odnosih.
Kar sč tiče konference najvišjih, je Dulles izjavil, da se lahko domneva, da se sovjetska zveza pripravlja na prekinitev diplomatskih pogajanj za sklicanje konferenc*.
Dodal je, da stališča, ki ga je zavzela Sovjetska zveza, s tem da je objavila besedilo pisem izmenjanih z 2*ahodom, pomeni prekinitev pripravljalnih diplomatskih razgovorov. Zato bodo morale zahodne države pregledati celoten položaj glede morebitnega sklicanja konference najvišjih. Dulles je pripomnil, da ni še gotov, ali je diplomatsko pripravljalno delo prekinjeno, toda sovjetsko ravnanje kaže, da se bo to verjetno zgodilo.
Dulles ni hotel izjaviti, za kdaj predvideva možnost konference najvišjih, če bo do nje prišlo, dejal pa je. da bi utegnila biti v prihodnjih dveh mesecih. Dulles je tudi izjavil. da ZDA sedaj ne vidijo velikih važnih vprašanj, o katerih se predvideva realen sporazum.
Kar se tiče tehničnih razgovorov v Ženevi, ki naj bi se zače'i 1. julija, je Dulles izrekel upanje, da se bodo ti razgovori lahko začeli, ko bodo rešili še nekatera postranska vprašanja.
Dulles je govoril tudi o položaju v Libanonu in dejal, da tamkajšnji dogodki povzročajo zaskrbljenost. «če bodo ZDA pozvane, naj nudijo vojaško pomoč Libanonu, je pripomnil Dulles, se bodo pozivu odzvale. Pripomnil je, d* šesto ameriško brodovje nadzoruje položaj in razpolaga * potrebnimi elementi, da se v primeru potrebe odzove pozivu.
Govoril je tudi o možnosti razširitve skupine opazovalcev OZN v Libanonu. Dejal je, da bodo ZDA podpirale razširitev te skupine, če bo Hsmmarskjoeld postavil tak predlog.
Vrem« včeraj; najvišja tempe-
ratura	25.8,	najnižja	16.7 stopinj,
zračni	tlak	1018.7	pada,	veter
12. km zahodni k, vlaga 59 odst., nebo jasno,	morje	rahlo	razgibano,	temperatura	morja	22.2
•stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, lt. junija
Fortiunat, Diva Sonce vzide ob 4.14 in zatone
ob 19.57. Dolžina dneva 15.43. Duma vzide ob 5.30 in zatone ob 20.38.
Jutri, ČETRTEK, 19. junija Julijana, Lija
V nedeljo svečana otvoritev tržaškega velesejma
Jugoslovani letos pripravljajo zanimivo kolektivno razstavo
Jugoslovansko kolektivno razstavo ureja ljubljanski «Export-projekt» po načrtih arhitektov Križaja in Jugovca - Sodelovanje pomembnih industrijskih podjetij
Samo nekaj dni nas še loči od slavnostne otvoritve tržaškega velesejma. Na razstav nem prostoru je zato vsak dan bolj živahno, povsod je videti mizarje, pleskarje, e-iektričarje in druge kvalificirane delavce, ki se trudijo, da bo do nedelje vse nared.
Včeraj smo obiskali jugoslovanski paviljon v. Palači narodov, kjer ljubljanski «Ex-port projekt« pod vodstvom Marjana Demšarja pripravlja in urejuje jugoslovansko kolektivno razstavo. Takoj naj omenimo, da sta načrte za razstavo pripravila inž. arhitekta Sveto Križaj in Oton Jugovec, ki sta razpolagala z isto površino in istim prostorom kot lani, kar jima je do nSke mere olajšalo delo. Oba projektanta sta namreč pripravila načrte tudi lani, in kot se spomnimo, je lanska ureditev jugoslovanskega paviljona žela splošno priznanje.
Letošnji jugoslovanski paviljon bo karakterizirala minimalna dekoracija, kar pomeni, da prostor sam na sebi ne bo obdelan, zato pa bo toliko večji poudarek na razstavljenih artiklih. Tako na primer letos strop ne bo obdelan in bo zaradi tega videti s temno sivo barvo prekrite stebre cementne konstrukcije poslopja. Vprašanje pa je, če bo kdo to sploh opazil, kajti vsa pozornost obiskovalcev se bo prav zaradi praznine nad paviljonom osredotočila na razstavo samo. Glavno dekoracijo predstavljajo stene iz prosojnega polivinila v barvah, ki bodo z notranje strani močno Osvetljene, in ki se bodo dvigale do višine 2,25 m-Stene iz polivinila bodo obdajale polovico paviljona, o-stalo polovico pa tvorijo konstrukcije iz upognjenih in ravnih brestovih lamel z nišami, v katerih bodo razstavljeni artikli posameznih podjetij. Seveda bodo tudi stene iz polivinila izkoriščene; ob njih bodo postavljene police z različnimi furnirnimi ploskvami, na sredi ob čelni steni pa pleteni pladnji, na katerih bodo razstavljeni vzorci prehrambene industrije.
Desna stena ob vhodu v paviljon bo deloma dekori-rana z velikimi fotografijami, ki bodo prikazovale naravne lepote in turistične kraje v Jugoslaviji. Tu naj takoj poudarimo, da bo obiskovalcem na razpolago stalen turistični informator, ki bo razpolagal tudi s prospekti in nudil vsakovrstne informacije o turizmu v Jugoslaviji.
Središče razstavnega prostora pa bo tvorila okoli 30 kv m velika ploskev iz različnih kra.ških marmorjev, na kateri bodo razstavljeni posamezni izdelki težke in lahke industrije. Tu bo razstavljal predvsem ljubljanski »Litostroj* 2.«k> kg težko vertikalno vodno črpalko, zagrebška tovarna «Rade Končar« elektromotorje, tovarna »Iskra« iz Kranja avtomatsko telefonsko centralo in elektromerne instrumente, poleg njih pa bodo razstavljale svoje proizvode še Tovarna aluminija in glinice iz Kidričevega, tovarna koles »Rog«, »Cinkarna« iz Celja, «Tovarna emajlirane posode« iz Celja, »Utensilia«, »Saturnus«, »Zmaj« in druge. Omeniti moramo, da se je tradicionalnim razstavljavcem letos pridružilo nekaj novih, in sicer »Tangi! — tovarna orodja iz Nove Gradiške, »Jugoplasti-ka« iz Splita ter podjetje »I-vančica« iz Zagreba, ki se u-kvarja z izdelavo umetnega cvetja. Po lanski odsotnosti bo letos spet razstavljalo tudi podjetje «Ponišavlje - export», ki trguje z znanimi pirotskimi preprogami.
Poleg velikih industrijskih podjetij bodo letos spet razstavljali usnjene in galanterijske izdelke podjetji »Toko« in «Tohus», podjetje »Domu, ki bo razstavilo folklorne izdelke, dalje steklarne iz Rogaške Slatine, Paračina in Pančeva, «Jugomineral» z marmorji in nekovinami, Državna založba Slovenije, ljubljanska tobačna tovarna in druga številna izvozna podjetja.
Posebej moramo omeniti u-deležbo izvoznih podjetij, ki so se uveljavila v trgovini z obmejnimi področji. To velja ziasti za »Jadran« iz Sežane, «Primorje export» iz Nove Gorice, «Splošno trgovsko« iz Kopra, «Agroimpex» iz Buj ter «Intercommerce» iz Umaga, ki bodo razstavila najrazličnejše artikle svojega poslovanja s Trstom.
Vse torej kaže, da bo jugoslovanski paviljon v Palači narodov tudi letos izredno o-kusno urejen in da bo žel splošno priznanje obiskovalcev. In ker smo že pri opiau jugoslovanske kolektivne razstave, naj tudi omenimo, da bo dan Jugoslavije lete« že v ponedeljek, in sicer 23. junija. Za sedaj še ni znan podroben program »dneva«, ve pa se, da bo zvečer v prostorih generalnega konzulata FLRJ sprejem, ki ga bo priredil konzul Nikola Kožul.
 #»------
Nesreča na delu
Na želu na vlačilcu »Impe-tus« di je včeraj nerodno padel 88-ietni pomorščak Giuseppe f.anza iz Ul. Bramante I Pobil se je po čelu in si zlomil nosno kost. V bolnišnl-el so mu nudili prvo zdrav-Aiškc pomo-i
Včeraj popoldne je sprejel predsednik tržaške trgovinske zbornice dr Caidassi češkoslovaška predstavnika in sicer Vilda Mladeka, šefa sekcije za trgovinsko politiko trgovinske zbornice iz Prage in inž. Alojza Trubko, češkoslovaškega trgovinskega delega-‘a v Trstu. Razpravljali so o trgovinski izmenjavi s C SR in o prometu skozi tržaško pristanišč''. Češkoslovaški predstavnik: so se zelo ugodno iz-,azili o zamisli, da bi ustanovili ur: tržaški trgovinski zbornici stalni tržaški odbor za proučevanje in okrepitev gospodarskih stikov s CSR. V tej zvez’ sporoča trgovinska zbornica, da se bodo v petek sestali člani-pobudniki teza sta’nega odbora in da bo na ta sestanek prispel iz Rima tud šef trgovinskega urada poslaništva CSR v Italiji.
Zvečer pa so se v trgovinski zbornici sestali pod pred-•edstvrm dr Caidassija; predsednik žaveljskega industrijskega pristanišča odv Forti, predsednik pristaniškega podret j a za Javna skladišča odv. Tanasco, predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Slocovich, predsednik Centra za gospodarski razvoj Padoa, predsednik Združenja špediterjev dr. Gropaiz in razni drugi predstavniki gospodarskih združenj ter državni u-radnik., ki so že bili prisotni na podobnem sestanku pri vladnem generalnem komisar-
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiinNiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiifiiiaimiiiiimiHiiiiiu
Se vedno pregledujejo sezname davkoplačevalcev
Izvedli so sklep o drugačnem plačevanju družinskega davka
Po novem bodo družine s nižjimi dohodki plačevale nekaj manj, z višjimi pa nekaj več
Češkoslovaška predstavnika obiskala predsednika tri trgovinske zbornice
V petek prvi sestanek stalnega odbora za okrepitev gospodarskih stikov s ČSR - Sestanek o okrepitvi propagande tržaških možnosti v Avstriji
Na občinskem davčnem uradu še vedno pregledujejo dohodke davkoplačevalcev za plačevanje družinskega davka. Čeprav se to delo bliža h kraju, je vendar še nekaj ljudi, ki iz enega ali drugega razloga niso bili klicani, ali pa niso prišli na davčni urad, da prijavijo svoje letne dohodke. Zaradi tega občinski davčni urad, na katerega smo se te dni obrnili, ni še v stanju nuditi točno število družin, ki plačujejo, oziroma bodo plačevale še naprej družinski davek.
Kot smo svoj čas poročali, je prejšnji tržaški občinski svet sprejel sklep, na osnovi katerega je bil določen nov načrt za plačevanje družinskega davka. Ta novi načrt je stopil v veljavo letos 1. januarja in bodo, oziroma so njim oproščene plačevanja družinskega davka skoraj vse delavske in uradniške družine, ki imajo letno do 1.200.000 lir dohodkov. Obenem pa je bilo določeno, da bodo družine z višjimi dohodki plačevale večji družinski davek, kar bo omogočilo občini, da bo letos in v prihodnjih letih dobila celo več družinskega davka kot do sedaj.
Omenjeni sklep občinskega sveta je bil eden od redkih socialnih sklepov demokristjan-ske občinske uprave, ki ga je sprejela pod pritiskom levičarskih svetovalcev.
Kot smo že omenili, je sklep stopil v veljavo z letošnjim letom. Zato je nastal« za občino tudi veliko d*10 Za revizijo dohodkov in za revizijo plačevanja družinskega davka za posamezne tržaške dru-
žine. Da ne bi povzročili zmede, so na občini v začetku leta obdavčili z družinskim davkom samo tiste družine, za katere je bila revizija opravljena. Vsi tisti, ki so bili poklicani na občinski davčni u-rad pred koncem lanskega leta in so jim uradniki povedali, koliko bodo plačali, so letos dobili davčni plačilni nalog z novimi tarifami. Tiste pa, ki niso dosegli obdavčljivega letnega dohodka, pa so črtali in za letos niso bili obdavčeni z družinskim davkom. Toda mnogo je še takšnih, ki so bili na davčnem uradu šele letos in kljub temu, da njihovi letni dohodki presegajo obdavčljivo vsoto, niso še dobili davčnega plačilnega naloga. Tem bodo poslali plačilni nalog prihodnjo jesen, ker jih niso uspeli pravočasno vpisati v nove sezname davkoplačevalcev družinskega davka.
Funkcionarji davčnega urada so mnenja, da bodo do konca letošnjega leta zaključili z revizijo vseh davkoplačevalcev in da bo s prihodnjim letom to vprašanje popolnoma rešeno.
Glavne spremembe plačevanja družinskega davka, ki «o »topile v veljavo 1. januarja letos so naslednje;
1. Osnovni odbitek, ki je l il do sedaj določen na 225 tisoč Lr, je bil povečan na 330.000 lir.
2. Druži-.ski glavar ne bo vštet med člane družine, tako da bo od sedaj naprej črtan odbitek 50.000 lir za družinskega glavarja. Ostane pa kot do sedaj odbitek 50.000 lir za vsakega priznanega člana družine v breme družinskega gla-
fiiiiHiiiitMiitttifiiiitfiiiifMiiiitrirtiliftifvrtiiiiiiiMiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mlada nesrečna žena iz Milj
Zastrupiti	se
ker naj bi jo pretepel mož
Zdravniki so ji ugotovili podplutbe po telesu in praske na nosu in čelu
S pomirjevalnimi sredstvi si je včeraj hotela vzeti življenje za'adi družinskih sporov 36-letna Edda Millo por Pregara iz Milj, Z rešilnim av-om so jo pripeljali v bolnišnico, kjer si jo sprejeli na II. zdravniški oddelek Ozdravela bo v 4 dneh. Njena mati, ki jo jc spremila v bolnišnico, je izjavila, da je hčerka izra-oila trenutek, ko je bila sama doma in se hotela zastru-g iti, ker jo je baje pretepel njen mož. Pri sprejemu v bolnišnico so namreč zdravniki ugotovil: tudi, da ima Edda podplutbe po telesu in praske po nosu ter po čelu Karabinjerji vodijo preiskavo da bi igotovih morebitno krivdo moža.
—«»— -V avtocisterno se je zaletel
V avtocisterno se je včeraj zaletei z avtom 52-letni Vale-rio So«tti od Gornje Magda-'ene 638, a je imel srečo, ker te je le nekoliko opraskal po hrbtu in levi roki;# njegova .5-letnn mati, ki Se" je tudi 'veljala v avtomobilu, pa se ie nekoliko bolj pobila po četo in si verjetno zlomila zapestje lave roke. Spett- je izjavil, da je prišlo do trčenja,
ko je z openske ceste privozil na trb «ko avto cesto, takrat pa je privoz,; po avto cesti i avtocisterno 49-letni Mario Mauri iz Ul. Eremo 211.
Cela vrsta tatinskih podvigov
Ljubitelji tuje imovine so -pet marljivo na delu in izvabljajo vsako priliko za svo-e poči ige Adelina Muzzatto v d Ilberti iz Ul. Pšuliana 11 je prijf.vila policiji, da so ji neznanci ukradli v noči med nedelj-] in ponedei kom avto, ki ga je pustila v Ul. Com-uiercii e, Oliviero Jelič od Spodnje Magdalene 1234 je prijav.I da je nekdo ukradel golo, ki ga je začasno pustil na cen, Sergio Grassili iz Ul. C puano 6 se je pritožil, da so mu neznanci ukradli ponoči vespo; Claudip Bigatti iz Ul Milano se je pritožil, :!a mu je v ponedeljek nekdo odnese' v kopališču pri Tankem rt>cu denarnico, v kateri .e imel 700« lir in osebne dokumente; Angel Stocca iz Mi--amarskega drevoreda 217 pa ie prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli 5 kg svinca z ribiških mrež, ki so se sušile v Barnovljah,
varja, ki ne zasluži nad 300 iisoč lir letno.
3. Vsi davkoplačevalci, ki so v delovnem odnosu (delavci in uradniki), uživajo 50-od-■■totni odbitek na kosmati letni dohodek in to do 1 milijona 600 000 lir dohodka. Od te vsote pa do 2 milijonov 400 tisoč Kr bo upoštevan 25-odst. odbitek. Dohodki delavcev in uradnikov, ki so višji od 2 milijonov ' '.000 lir, pa ne u-čivajo omenjenih odbitkov.
4. Za delavce je predviden posebtr odbitek za brezposelnost. Tako bo delavskim družinam ki imajo 800.000 lir letnega dohodka, odbitih nadaljnjih 20 odst od kosmatega dohodka delavskim družinam pa, ki imajo od 800.000 do 1 milijona 200.000 lir letnega dohodka, bo odbitih 10 odst. Na višje Johodke ta odbitek ne pride v poštev.
5. Za obdavčene dohodke do 450.000 lir se je stopnja obdavčenja nekoliko znižala. Za ■ rše oodavčene dohodke pa se ie povišala Tudi pri tem je viden namen občinske uprave, da poveča progresivno davčno stopnjo sorazmerno na povečanje obdavčenih dohodkov.
Za jasnejši pregled novega i-ačina plačevanja družinskega davka, naj navedemo še naslednje primere;
a) uradnik brez družine, ki ima 800.000 lir dohodka letno, bo po novem načinu plačal 2400 lir davka letno, medtem ko je do sedaj plačeval 3703 lire. Uradn k z ženo in dvema otrokoma, k,i je do sedaj plačal 256c lir je popolnoma o-proščen davka;
b) uelavei brez družine, ki ima 800.000 lir dohodka letno, je oproščen davka. Delavec z Jeno hi dvema otrokoma, ki m a 1.200.000 lir dohodka letno, bo plačal samo 720 lig. davka Do sedaj pa je isti de-!avac plačal 729° lir;
c) uradnik brez družinskih članov, ki ima 3 milijone lir letnega dohodka, je lani plačal 61 800 lir davka, letos pa bo plačal 77.570 lir. S 5 milijoni letne plače je lani plačal 119.227 lir, letos pa bo plačal 261.960 lir.
 «».-----
Obvestilo INCA
Vsedržavni zvezni skrbstveni zavod (INCA) sporoča, da je bil 27. maja v Uradnem listu objavljen zakon št. 499 z dne 3. aprila 1958, ki se tiče izboljšanj glede rent za nesreče na delu. Podrobne informacije lahko dobe prizadeti na sedežu INCA Korzo Italia 29.
INCA sporoča nadalje, da bo jutri ob 18. uri na sedežu sestainek njegovih zaupnikov, na katerem bodo nadaljevali proučevanje novega zakona o nesrečah na delu.
V Tovarni strojev našli 9 ročnih bomb
Tiskovni urad policije je »čeraj izdal poročilo o najdbi ročnih bomb ki so bile zakopane v kotlarski delavnici v tovarn, strojev. Ko je skupina delavcev v nedeljo kopala zemljo v omenjeni delavnici, ,t odkrila pločevinasto škat-'o. Iz prevdnosti so obvestili uolicijo" in pobiralce min, ki io takoj prihiteli in odkopali »katlo, v kateri je bilo sedem bomb »Oton in dve «Srom». Pripomniti je treba, da so bile bombe dobro ohranjene in aa so bili delavci v veliki nevarnost,
Kvestura vodi preiskavo, da bi izsledila krivce.
iu in kjer je že bilo govora o združitvi raznih propagandistični!* tržaških pobuu v Avstriji. Gre za bolj organsko in
bolj učinkovito propagandira-n je tržaških gospodarskih možno: ti : tako industrijskega Kot prometnega* trgovinskega in turističnega značaje na pomembnem avstrijskem zaledju, Na sinočnjem sestanku so proučili različne predloge, da bi okrepili kolektivna predstavništva in so govorili o potrebnih sredstvih, da bo ’aže posloval enotni odbor za propagando Trsta Podrobno so tudi proučili možnosti tržaškega sodelovanja na najvažnejših avstrijskih velesejmih.
Volitve notranje komisije
V Tržaški konopljarni položaj nespremenjen
V notranji komisiji bo imela vsaka sindikalna organizacija za delavce po dva zastopnika
Včeraj so bile v Tržaški konopljarni volitve notranje komisije Za delavce oziroma delavke sta vložili svoji listi o-oe sindikalni organizaciji, za Uradnike pa samo stara Delavska zbornica CISL.
Štetji glasov se je nekam zataknilo, tako da so bili zna-r.i rezultati šele po polnoči. Nova Delavska zbornica CGIL ie dob.ia 449 glasov, Delavska zbornica CISL pa 539 glasov delavk in delavcev. Tako sta dobili sindikalni organizaciji vsaka po dva predstavnika deiavcev in je ostalo njuno razmerje enako kot v prejšn’i notranji komisiji v podjetju.
Predstavnik uradnikov pa je bil kot po navadi dodeljen Delavski zbornici CISL, ker ie pač tudi sama kandidirala. Ne glede na rezultate pa bi bilo prav, da bi nova notranja komisija vedno enotno nastopala, saj je znano, da ,so delovni pogoji delavk v ko-noplja’ni bili vedno težki in da so delavke svoj čas le z vztrajne enotno borbo lahko kaj dosegle.
Protesti zaradi usmrtitve Nagyja
Mladinska komisija PSI je sprejela resolucijo, v kateri poudarja med drugim: V trenutku, ko ves svet želi, da bi se ublažila mednarodna napetost in ko so najbolj miroljubne sile dale spodbudo za politiko mirnega sožitja, smo globoko užaloščeni, da so se nekje povrnili k metodam in sistemom, o katerih smo upali, da so za zmerom izginili in ki lahko samo poglobijo sovraštvo. Spričo nenadnih in nespametnih usmrtitev v Budimpešti, ki pomenijo ne le kršitev osnovnih človečanskih načel marveč tudi kršitev sprejetih mednarodnih obveznosti, menimo, da se mora vsakdo čutiti prizadetega, in sicer izven slehernih obsodbe vrednih političnih špekulacij, lažnivega sentimentalizma ter nerazsodne propagande sovraštva.
Resolucija se zaključuje z u-
gotovitvijo, da socialisti ne spreminjajo svojega stališča in da pa potrjujejo tudi ob tej priliki.
Tudi tajništvo PSDl je sinoči izdalo uradno izjavo, v kateri v ostrem tonu obsoja usmrtitev Imra Nagvja in Pa-la Maletera.
 «»----------
Proti stanovanjskim izgonom
Odbor tržaške avtonomne federacije KPI je izdal poročilo, v katerem opozarja na resno stanovanjsko vprašanje na izgon številnih družin, ki stanujejo v Ulici Rigutti in v starem mestu. Odbor federacije KPI trieni, da so nujni vladni ukrepi spričo poslabšanja položaja na stanovanjskem področju in spričo stotin izgonov, za katere ni pričakovati nobene odložitve ter spričo dejstva, da traja blokiranje stanovanj samo do 31. decembra 1960.
KPI bo še nadalje zahtevala blokiranje stanovanjskih izgonov na našem področju ter bo napela vse sile, da se uresniči njen predlog za zgraditev 10.000 ljudskih stanovanj v štirih letih. Hkrati poudarja, da je treba povečati kredite za načrt »Aldisio«, tako da bo mogoče zadovoljiti okrog 1000 družin, ki so v zelo neugodnem položaju. Ti izredni ukrepi bi polagoma rešili stanovanjsko vprašanje, hkrati pa bi omogočili tudi zaposlitev številnih brezposelnih ter zagotovili delo malim In srednjim industrijskim in obrtniškim podjetjem, ki so povezana z gradbeno industrijo.
 ___________
Prst je vtaknil v stroj
Na delu pri podjetju Panfi-li se je včeraj ponesrečil 43-,etni Faustino Spetti iz 2a-velj št 226. Nerodno Je vtaknil prst v stroj za stiskanje katramiranega papirja, ki mu je odtrgal košček prsta na levi rolr V bolnišnici So mu nudili prvo zdravniško pomoč m bo ozdravel v dobrem tednu
MuiHfmintiiiiiiiimiiiiimiiiiiitiiiiHiiiiniiimtimiiiiiiiiMiiiii.iiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiHiiiuiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiniiHiiiHMiiiMi
Od 23. do 26. jun. v Avditoriju
Dnevi madžarskega in avstrijskega filma
V okviru manifestacij ob 10-letnici tržaškega velesejma bodo letos tudi dnevi avstrijskega in madžarskega filma. Tako bodo v ponedeljek 23. in torek 24. junija predvajali 5 madžarskih filmov, v sredo 25. in četrtek 26. junija pa pet avstrijskih filmov. Filme bodo predvajali v Avditoriju v Ul. del Teatro Romano. Vstop občinstvu je dovoljen samo z vabili, ki bodo na razpolago od sobote 21. t. m. dalje v tiskovnem uradu tržaške velesejma.
Zahteve kovinarjev
14. in 15. t. m. je bilo v Turinu plenarno zasedanje osrednjega odbora Zveze kovinarjev FIOM. na katerem so sprejeli tudi resolucijo o mezdnih in normativnih zahtevah kovinarjev, o čemer bodo sedaj razpravljali vsi kovinarji. O zahtevah, ki so postavljene v resoluciji, so tržaški kovinarji že izčrpno razpravljali ter so se za njihovo uresničenje tudi borili.
Glavne zahteve so naslednje: Za delavce in uradnike: zvišanje mezd in plač za 15 odstotkov, enake plače za moške in ženske, ponovna proučitev področnih mezdnih razredov za nekatere pokrajine, znižanje delovnega urnika ob enakih prejemkih, ponovna proučitev nekaterih disciplinskih predpisov, prilagoditev predpisov za kvalifikacije.
Za same delavce: ureditev akordov z izboljšanjem pogojev za akordna dela ter periodičnih poviškov.
Za same uradnike: ukinitev sedanjih omejitev glede periodičnih poviškov im prevrednotenje periodičnih poviškov pred letom 1952, revizija delovnega urnika.
Neuspeh pogajanj o odpustih v ORION
Po zadnjem sestanku sindikalnih predstavnikov in zastopnikov ravnateljstva podjetja ORION - Petrochimica na sedežu Zveze lndustrijcev so ponovno proučili vprašanje 32 odpustov v podjetju samem, in sicer na sestanku
Iz sodnih dvoran
Ce "v družini miru ni že sodnik za to skrbi
Jo je, ali je ni pretepel mož? Pretep: mož z ženo in taščo ter ženo s taščo - Brata je sunil in mu zlomil rebro
Včeraj se je moral na kazenskem sodišču zagovarjati 38-letni Carlo Mahne od Zgornje Magdalene 103, ki je bil obtožen, da je ranil in pretepel svojo ženo Lino, ki se je zaradi tega morala zdraviti 5 dni. Sodišče ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Bilo je 15. junija 1956. ko so agenti policije slišali pri Zgornji Magdaleni prepir. Pohiteli so in Mahnetova žena se jim je pritožila, da jo je mož pretepel in udaril z brcami v trebuh. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer se je morala zdraviti pet dni zaradi udarcev po telesu. Pozneje je ženska icjavila, da je mož ni pretepel, ampak da se je pobila, ko se je vračala Iz mesta in je nerodno padla po stopnicah. Mož pa je izjavil, da se Je zvečer vrnil domov in povečerjal. Zene ni bilo doma in ko se je vrnila, je zapazil, da je potolčena po obrazu. Vprašal jo je, kje je bila in kako se je to zgodilo. Povedala mu je, da je bila 'pri znancih in da je padla, ko se je vračala domov. Zaradi tega je nastal prepir, ker ji je mož očital, da vsega tega ne bi bilo, če bi ostala doma.
• * #
Zaradi družinskih prepirov in surovega ravnanja pa so bili včeraj na sodišču tudi 30-letni Paolo Genzo iz Ul. Mo-reri, njegova žena Lucija in tašča. Genzo je bil obtožen surovega ravnanja z ženo in medsebojnega pretepa z ženo in taščo. Glede surovega ravnanja je sodišče oprostilo P. Genza zaradi pomanjkanja dokazov; obsodilo pa ga je pogojno na dva meseca in deset dni zapora zaradi pretepa. Njegova žena in tašča sta bili oproščeni medsebojnega pretepa zaradi samoobrambe.
* * *
In spet prepir ter pretep v družini. Včeraj so bili na sodišču pač na dnevnem redu družinski prepiri. Zaradi telesnih poškodb na škodo svojega brata se je moral zagovarjati 52-letni Luigi Ostolidi iz Ul. S. Vito 10. Ostolidi, ki ima mali obrat za ozdelovanje pralnih praškov, se je 19. junija 1956 sprl s svojim bratom Neronom, ki se ni strinjal z njim, kako naj bi naložili deske na tovornik. Brat je pravil da na ta način, Ostolidi pa je hotel, da bi deske zložili na drug način. Zgrabil
ga je in pahnil proti mizi ter mu pri tem zlomil rebro. Sodišče je spremenilo obtožnico in oprostilo Ostolida nenamernih poškodb zaradi pomanjkanja tožbe.
* * *
Na prizivnem sodišču so včeraj razpravljali o dveh primerih kršitve prometnih predpisov. Sodišče je 28. januarja' letos obsodilo 60-letnega Sal-vatora De Marca iz Ul. Tesa 55 na štiri mesece zapora in 4.000 lir globe, ker je 28. 8. lani vozil avto brez šoferske knjižice. De Marco je vložil priziv in je dejal, da ima svojega šoferja, ki pa ga je prav takrat pustil samega. Nekaj časa ga je čakal, potem Pa sam šofiral, saj se je tega naučil pri vojakih. Prizivno sodišče ni upoštevalo priziva in je potrdilo prvotno razsodbo.
Več sreče pa je imel 25-let-ni Michele Napolitano iz Neaplja, ki služi vojaški rok pri 8. pešpolku na Opčinah. Lani je vozil civilni avto brez potrebne šoferske knjižice in ga je zaradi tega 24. januarja letos sodišče obsodilo na 4 mesece zapora in 30.000 lir globe. Napolitano je dejal, da je mislil, da je dovolj vojaška šoferska knjižica. Prizivno sodišče je prekinilo sodni postopek zaradi pomanjkanja zadevne tožbe.
V BORŠTU
Šla je v hlev m nerodno padla
Včeraj dopoldne so v glavni bolnišnici nudili prvo pomoč bo-letni Ani Petaros vd. Zahar iz Boršta št. 7. Zenska, ki je sama prišla v bolnišni-o je izjavila, da je v ponedeljek zvečer nerodno padla, ko je šia v hlev in si je pri 'em zlomila zapestje desne roke. Oz.iravela bo v dveh tednih.
Obisk turistov od januarja do maja
V prvih petih mesecih letošnjega leta so zabeležili 179 iisoč i 00 nočnin domačih in tujih turistov na našem pod-ločju, medtem ko so v istem razdobju 1957. lata zabeležili
195.800 nočnin in 1956. leta 169.200 nočnin. Približno četrtina nočnin gre na račun tujih turistov in so letos od januarja do vključno maja za-i.eležiii 55.300 nočnin tujih turistov lani 53.300 m 1956 leta 41.100.
Tatinski krti niso imeli sreče
Tiskovni urad policije je včeraj spo očil, da so agenti letečega oddelka kvesture rredsinočnjim ugotovili, da so .leznar.c’ začeli s svojim de-’om po kanalih v predelu med Trgom Goldoni, Ul Cerducci, Ponte aella Fabbra. da bi pripravili rov za svoje tatinske podvige v bližnjih trgovinah.
delodajalcev in članov notranje komisije. Na tem sestanku so delodajalci sicer pristali na določeno znižanje števila odpustov, kar pa ni zadovoljilo predstavnikov delavcev, ki so o tem obvestili oba sindikata, ki sta sklenila, da bosta zahtevala ponovno sklicanje strank na uradu za delo.
SNG
v TRSTU
V soboto 21. t.m. ob 20.80
v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7
premiera JERZY LUTOWSKI
DEŽURNA
SLUŽBA
Drama v treh dejanjih
Prevedel UROS KRAIGHER Režiser JOŽE BABIC Scenograf JOŽE CESAR Asistent režije JOŽKO LUKES
Osebe: Tadeusz Osinski, kirurg - Stane Starešinič; Anna, njegova zaročenka - Zlata Rodoško-va; Seweryn Machce-wicz, internist, ravnatelj bolnice - Stane Raztresen; Roman Brosz, administrativni vodja (upravnik) bolnice Rado Nakrst; Zofia, medicinska sestra - Mira Sardočeva; Klysiowa, bolniška strežnica - Leli . Nakrstova; Piotr Dabek, prvi sekretar Okrajnega komiteja PZPR (Poljske združene del. partije) -Modest Sancin; Franci-szek Wielgosz, vodja o-krajnega UB (varnostne službe) - Julij Guštin; Waclaw Pierzchala, Zofijin brat, delavec pri žagi - Silvij Kobal; Janina, medicinska sestra - * * *; Doktor Korgut, zdravnik iz Brujska -Edvard Martinuzzi.
Dogaja se v okrajnem mestecu na Poljskem februarja 1954.
ponovitev
V nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«.
Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane.
( Šolske vesti “]
SOLSKE PH1REDIDTVE
Danes 18. t. m. ob 20.30 priredi osnov na šola iz Bazovice m Peska zaključno prireditev v dvorani v Bazovici.
A D 1 O
SREDA, 1*. JUNIJA 1951 RADIO TRST A
11.30; Drobiž od vsepovsod in... Zena. in dom, obzornik za ženski svet. 12.10: Za vsakogar nekaj. 12.45: V svetu kulture. 12.55: Farada lahkih orkestrov. 13.30: Lahka glasba.
17.30:	Plesna Čajanka. 18.00:
Velika dela slavnih mojstrov, nato Glasbena fantazija. 18.55: Bosenske narodne pesmi in plesi. 19.15: Sola in vzgoja: Dr. Josip Tsvčar:	«Posledice pretiranega
oboževanja mehanizacije«. 19.30: Pestra glasba. 20.00; Šport. 20.30: Od melodije do melodije. 21.00: Cesare Giitlio Viola: »Nora dru-ga», igra v treh dejanjih- nato Orkester Will Glahe; 22.50: Ene-sco: Dve rapsodiji. 23.30: Svetovno nogometno prvenstvo. Zadnje vesti; nato Nočni ples.
RADIO TRST I.
14.30:	Kulturne vesti. 16.45:
»Jazz Nouth Boys»; 17.30; »Netopir« drugo dejanje. 18.15: Produkcija gojencev konservatorija «G Tartini«
KOPER
Poročila v s'ov.: 7.00, 7.30, 13.30
15.00.
Poročila v Ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15. 2230.
7.15: Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar. 12: Opoldanski koktajl. Operne a-rije 13.15: Lošinj. 13.40: Kmetijski nasveti. 13.45: Od melodije do melodije. 14.20: Sola in življenje:
«Kam bomo šli na počitnice — Pošta«. 14.40:	Domači zabavni
ansambli. 15.10: Zabavna glasba, vmes reklame. 15.20: F. Chackes-field in njegov orkester.
17.00:	Ritmi in pesmi. 17.25:
Glasba naših dedov. 18.15: Glas-bena čajanka. 18.45: Clle. 19.00: Camner pri klavirju.
22.15:	Ritmi Milt Jackson.
22.40: J. Rodrigo: Koncert.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00 , 7.00, 800, 10,00	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00.
5.00—8.00: Dobro jutro! (pisan glasbeni sporedi). 9.00: V ritmu po tipkah (klavir in hammodn-orgle). 9.20: «Od Orne gore do Istre« (pesmi in plesi jugoslovanskih narodov). 10.10: Glasbene razglednice. 11.00: Popularne orkestralne melodije. 11.30: Jože Vidas: Povest o domačem der-byju. 12.15: Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Okrasne in sadne rasUine-posodovke. 12.25: Poskočita harmonika. 12.40: Skladbe E-niila Adamiča. 13.10:	Zabavna
glasba, vmes obvestila. 13.30: Antonio Dvorak: Arija in duet iz 1. dejanja opere «Rusadka». 13.52: Zabavni potpouiri. 14.30; Radijski leksikon. 14.45: Lepe melo-dije z orkestrom Jackie Gleason. 15.15: Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40:	Pri
klasičnih mojstrih — Josip Jurčič. Iz dnevnika za leto 1863. 16.00: Koncert po željah. 17.00: Napoved časa in poročila. 17.10: Odprite sprejemnik! (Izbran spored za ljubitelje zabavne glasbe) 18.00; Sestainek ob šestih 18.20:	Poljske ljudske pesmi.
18 45:	Razgovori o mednarodnih
vprašanjih. 19.00: Zabavna glas. ba. vmes obvestila in reklame. 20.00:	Friedrich	von Flotow:
Marta, opera v 4 dejanjih. 22.15: Za prijatelje Jazza, 22.35: LahkO noč vam želi Hans Carste S svojim orkestrom.
TELEVIZIJA
17.00: Mednarodne vesti za o-troke in »Saitamartino«; 18.00: Potni list (lekcija angleščine); 18.30:	Vesti; 18.45:	Televizijska
igra «AW’insegna delle sorelle Kadar«;	20.30:	Vesti;	20.50;	«Ca-
rcselilo«;	21.00:	Poje	Teddy	Re-
no. 22: Desetletje Izraela, 22.30: Lombardska umetnost od Viscon-tov do	Sforz;	23.00:	Vesti.
( olepaliSCa")
GLEDALIŠČE VERDI
Nadaljuje se prodaja vstopnic za »Vsa posadka« Roberta Malle-ta. Gre	za dramsko	uprizoritev
znane vojne akcije, ko so italijanski potapljači potopili v Ale-xamdriji dve angleški vojni ladji.
fiC I s o
iiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiu,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!
OD VČERAJ DO DANES
[ KAZIVA OBVK8TIU j
Kulturni sklad v Trstu bo imel II. redni občni zbor v ponedeljek 23. Junija t. l. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Roma lj, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila funkcionarjev, 2. Volitve članov izvršnega odbora in nadzornega odbora, 3. Predlogi in 4. Razno.
Ce ob napovedani uri ne bo navzoče za sklepčnost zadostno število članov, bo občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu prisotnih.
SLOVENSKI FOTOKLUB V TRSTU
Opozarjamo, da Je danes zvečer ob 20.30 redni sestanek v temnici fot06ekcije Založništva Tižaškega tlsika v Ul. Morvtecchl 6-1V. Na dnevnem redu je praktičen prikaz izdelovanja pozitiva na papirju. Člane, ki Imajo še knjige, naprošamo, da jih vrnejo zaradi zamenjave.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. junija 1958 se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 12.
Poročili so se: finančni stražnik Italo Caputi in gospodinja Laura Marussi, pomorščak Tulilo Ruzzler in šivilja Antonia Del Giudtce, industrijec Carlo Rodiguez in učitlejica Lavioia Senni, urad. Cesare Marigonda In uradnica Laura Maranzana, mehanik Vittorio Bercar in prodajalka Carla Malalan, pomorski oticlr Fabio Valdi in gospodinja Anna Potna, klepar Giuseppe
Pavesi in šivilja Natalija Špes-sot, pomorski natakar France-sce Gaibas in gospodinja Anna Maria Sbanzero, gasilec Ed-do Giacomelli in šivilja Nella Clari, težak Romano Listuzzl in gospodinja Giacomlna Carboni, delavec Glovanni Galeotti in gospodinja Lutgia Cescutti, uradnik Lucio Zucchiatti in gospodinja Anna De Glovanni.
Umrl! so: 46-1 et ni Carlo Dolenc, 59-letmj Ettore Padovan, 84-letna Giovanna Stetfich vd. Co-lcmbin, 79-1 etmi Franccsco Po-lencich, 65-letni Giuseppe Berce, 6lU*tnl Carlo Fava, 68-letna Antonia Antonini vd. Žagar 58-letrei Lino Montico, 74-1 etn i Gia-como Pamlzza, 62-letnl Angelo Škabar, 77-letni Giacomo De-grtsiSi, 71-letnl Framcesco Besed-niak.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Ur. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Revol-teila 42- Depangher, Ul. San Glu-sto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanettt . Testa d’oro. Ul, Mazzini 43.
Valute
_______________________Milan_____Rim
Zlati funt i5750.— 5900,— Marengo	(4C50.—	4850,—
Dolar ...	622,—	i 626.—
Frank franc. 133,— i 137 — Frank Švicar 144,— ■ 146.— Sterlmg	1720,—	lijPO —
Dinar .	81,—	84,—
Sllin* , . ( 23.75 I 24.25 Zlato . . . . f 707,— J 709,— Zah. n. marka 1 147,— , 149.—1
Excelsior. 16.00: «Džungla neizprosnih«, J. Mills, E. Portman.
Fenice. 16.00: »Deček izven zakona«, W. Disney. Technicolor. Finch. Eastmancolor.
Nazionale. 16.00: »Plotone di e-secuzione«. D. Robin, G. Mar-ohal.
Filodrammatico. 16.30:	»Mašče-
valne roke«. Audie Murphy. Variete.
Grattacielo. 16.00:	»Družina
Trapp«, avstrijski film v Eastmancolor.
Superclnema. 16.00: »Liana, hči pragozda«, M. Michael, I. Gal-ter, technicolor.
Arcobaleno. 16.00: «Gusarski oto. ki«. Rossana Podesta, F. Pie. ter.
Astra Roiano, 16.30: »Svet brez konca«, H. Marknve. Cinema-scope v barvah
Capitol. 16.00: Kako umoriti bogatega strica«. Kate Johnson.
Cristailo. 16.30: »Uporna ženska«. J, Ruesell. R, Egan. Cinema-sčope.
Alabarda. 16.30: «Brez tebe ie noč«. C. Juergens, E. Bartok.
Aldebaran. 16.00:	«Poslednje 0-
brežje«. Ray Rulland, A. Quin, D. Paget.
Autora. 16.30:	«Intermezzo». I.
Bergman, L. Howard.
Garibaldi. 16.00:	»Tudi junaki
jočejo«. W. Holden, D. Kerr.
Imperc. 16.30: «Obtožnica: umor«. C Juergens, L. Palmer.
Ideale. 16.30:	«11 poli pubblico
n 1». R. skelton.
Itaila. 16.30: «Kapitan Koepenlc-ka«. H. Ruehman. Technicolor.
Moderno 16.00; »Zdravnik na sprehodu«. D. Bogarde. Vista-vision.
S, Marco. Zaprto.
Savona. 16.00: »El Alamein«. F. Tozzi, Rossana Rorg.
Viale, 16.00: «Gusarji velike reke«. T. Curtis. Technicolor.
Vittorio Veneto. 16.30: «Zena S tremi lici«, Juanne VVoodvvard, David Wayne.
Belvedere. 16,30:	«Magdalena».
M. Toren.
Marconi. 16.30:	«Zenska, ki je
prišla z morja«. S. Millo, V. De Slca.
Massimo. 16.30: «Zakon puške«, F. M. Murray, J. VVeldon, ci-nemašeope, technicolor.
Novo Cine. 15.30: «ZeIja po življenju« K. Douglas. A. Quinn.
C-deon. i6.00: «Najlepša pesem«. J. De Palma.
KINA NA PROSTEM
Arena dei fiori. 20.30: »Pravica rojstva«. J. Mistral, G. Marin. Paradiso. 20.15: »Tajinstvenl jezdec«. A. Lad.
Ponziana. 20.15; «Visoka družba«. G. Kelly, F. Sinatra, B. CrOS-by.
Vaimaura. 20.15: «Favorlt velike
kraljice«. B, Davis.
Arena Diana. 20.30:	»Canarls«.
Vohunski film.
Ariston. 20.30 in 22.00:	«Paris,
Palače Hotel«. C. Boyer, F. Aranul.
Garibaldi. 20.15 in 22.: «Tudi junaki jočejo«. W. Holden, D. Kerr.
Stadlo 20.30:	»Cesarske vijoli-
ce«. C. Sevilla.
Marconi. 20.15: «Zenska, ki je prišla z morja«. S. Millo, V. De Slca.
Roiano. 20.30: »Za ogledalom«.
J Mason.
Secolo Sv. Ivan, 20.15: »Operacija dolarji«. E. Const»litine, N. Gray.
[ MALI OGLAS« J
»EMPOI1IO DELLO SCAMPOLA-ME«, Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke:	svile,	najlona,	rafije,
popelina, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo.
PHFDEN GRESTE NA DOPUST,
se naročite na
«Primorski dnevnik*
Pošljemo vam ga v ka-tenko.i kraj, tudi v Inozemstvo.
15-dnevna naročnina
Lit. 300,—
Telefonirajta na at, 37-838
SAŠA	PETR
Nocoj je v novih sobah hladno. Selitev prinaša nemir. Glasovi odmevajo.
Zdelo se mu je, da je nekaj izgubil. Toda sedaj i-Ihajo več prostora in manj miru. Vse dotlej, dokler ni Ona odšla, je bilo nekam bolj toplo. Pomagala mu Je, da razmetane stvari vsaj malo uredi. Sedaj pa fita on in dekletce ostala v zevajočih sobah sama ker so ženo poklicali na preizkušnjo in če jim bo hjeno delo ustrezalo, jo bodo zaposlili. In ona je sedaj na preizkušnji. Vrnila še bo verjetno na večerjo pred osmo. Sedaj pa še ni Miti šest in že se je skoraj stemnilo in sobe so čedalje bolj temne, globlje.
Nekaj je treba početi. Karkoli. In otrok je obmolknil. Dekletce se je igralo na podu z nekimi s'arimi fotografijami in kot se je temnilo, tako so njeni gibi postajali bolj počasni, bolj umirjeni, dokler se ni povsem umirila. Sedaj molči. Kot bi bila bolna. Kaj naj otroku reče? Nič otroškega se ne spomni. Prav nič. Nekaj se vendarle vedno pozabi: Da, bili sta dve žarnici in nosači so ju razbili. In ta svečka tako brli, do bolečine brli. Obstal je ob oknu. «V stanovanju vam bo lepo*, Jim je bila rekla bivša soseda, ko so pred vežnimi vrati stali ob svojih stvareh in ko sta njuni postelji, dve tako nepričakovano majhni postelji stali fia ulici, žalostni in razgrnjeni, kot razgaljena lju-bavnika. Postelj bi ne smeli nikoli nositi na ulico. «In ulica je tiha, imeli boste svoj mir.* Vsaj nocoj naj bi ne bilo tega miru! In on začne požvižgovati nekaj veselega na otožen način. Važno je, da na to ne misli. Sedaj so potrebni okviri, kaj le so te slike? Kajti te gole stene tako zijajo, da je njih zijanje treba zadušiti. Ne dajo nam, da bi pozabili. Treba je nanje obesiti slike, pi-Sanč stenske preproge, zatone sonca, sadje, cvetje, mrtve prirode, treba jih je pomiriti, jim zapreti usta. ki nam kriče o samoti. Proti mraku so bile stene zelenkaste, sedaj pa so temne in čedalje bolj spominjajo na temno steklo. Opeka in še svež omet, pesek in voda: smrt. Toda smrt še ni najhujša: strahotna je smrt tistih, ki se na nas še spominjajo. Kot tedaj, ko voda izpuhti in ostane le pesek. Tudi mrak pobere stene. Izginejo zakloni in oni trije korakajo po brezmejnih peščenih poljih, medla zelenkasta svetloba še vedno pronica z neke daljne lune in komaj osvetljuje blagi nebesni svod nad zemljo. Hladen vsemirski veter veje, veje in dviga droben pesek, ki jih počasi zasipa...
V drugi sobi vrata zaškripajo.
«Očka, kje si?» zakliče prestrašena deklica.
šele šest in dvajset minut Trgovine se zapirajo Ob sedmih. Pomeni, da bi mogel še kupiti žarnice. «Pojdiva», reče on. Mala Skoči, kot bi jo bilo kaj podžgalo, kot da je na to že čakala, in pricaplja s svojimi čeveljčki. On ji čeveljčke v naglici obuje in zapne le enega. «Očka, in drugi čeveljček?* «Zapr!i bodo trgovine, pohiti. To bova opravila zunaj.* Nato utrne svečo ln tipajoč skozi mrak odvede deklico k vratom.
Moški in otrok stopita v tiho ulico in v naglih korakih prispeta v osvetljen drevored, šele, ko se pomešata z množico pešcev, začneta počasneje hoditi. Ustavljata se pred izložbami, stopata v trgovine, kupujeta razne drobnarije, potrebne in nepotrebne, in moški veselo oazdravlja prodajalcem, ki ga ljubeznivo pozdravljajo in po-spremljajo do vrat. Otrok je dobil sladkorčke, žarnice so bile že kupljene in mestna ura je kazala sedem.
Iz neke trgovine, v kateri so ugašale zadnje luči, sta s poslednjimi kupci stopila na ulico še moški in dekletce.
še dolgo sta hodila in brez cilja gledala v izložbe.
Ko ni bilo več vzroka za
to. da bi še ostala na ulici, sta ubrala najbolj prometne ulice in se napotila proti svojemu novemu stanovanju.
«Ali je mamica še vedno na preizkušnji?* — vpraša dekletce, ko sta utrujena od kolovratenja šla po neki novi, mirni ulici. «Verjetno,* odgovori moški. «Toda čemu jo preizkušajo,* nadaljuje ona. «No, da vidijo, kako zna pisati na pisalni stroj.* «Toda čemu naj piše, ko sama pravi, da se ji od tega v glavi vrti in zakaj je oblekla novo obleko, ko lahko ponovno pade in jo umaže?* Moški se nasmehne in pogleda na uro. Ona je gotovo že doma, pomisli in potegne korak. Toda v istem trenutku se spomni, da je na mizi sveča in spet korak skrajša.
Ko sta prispela do križišča, namesto da bi šla po Uiici, ki je vodila vprav v njihovo ulico, je izbral daljšo pot.
Naproti jima je z odmerjenim, uradnim korakom prihajal stražnik. Dekletce mu pomahne in on ji ljubeznivo odzdravi. Oče se srečno nasmehne. Ko je bil stražnik že mimo, dekletce vpraša: »Kaj dela stražnik?* «Zapira slabe, in varuje dobre,* je bil odgovor. «Pa je vsak stražnik dober?* «Seveda.» «Očka, če bi bili vsi ljudje stražniki, bi bili vsi dobri?*
* Ne morejo biti vsi ljudje stražniki, ti pa ne postavljaj več neumnih vprašanj.*
Končno sta stopila v u-lico, v kateri so stanovali. Dekletce se je spotaknilo. «Joj, kako je ta ulica grda. Ni tako zglajena, kot ona velika,* reče in se prime za očetovo roko.
Približevala sta se kraju, od koder so se videla okna novega stanovanja. On jih še ni pogledal, pač pa o-troku rekel: « Pohiti, mama naju verjetno že čaka.*
Ko sta prispela pred hišo, je dvignil pogled. Okna so še vedno turobno zevala in vztrajala v svoji črni trmi.
Na vežnih vratih ni bilo nikogar in tudi ulica je bila pusta.
Nespretno je odklepal vrata v svoje novo stanovanje. Ko sta vstopila v temno predsobo, se je o-trok krčevito oklenil hlačnice. «Tu je tema, očka, prižgi, prižgi,* je vzkliknila. On se potrudi, da bi se zamislil v vlogo očeta-za-ščitnika. Ko mu je to u-spelo, je rekel, da je neumno bati se teme in da bo takoj privil žarnice.
Z negotovimi koraki sta stopila po temni predsobi in skozi prehodno sobo v spalnico. Okno te največje sobe novega stanovanja je gledalo na ulico, od koder je šibka, daljna, zelenkasta svetloba komaj prodirala in ustvarjala majhne razpoke v temnem mraku, ki je bil prekril predmete, ob katerih sta se spotikala.
Sredi sobe sta obstala. On je začel tipati po žepih. da bi našel vžigalico. Toda v trenutku mu je pogled splaval k oknu in nenadoma je obstal. Na stolici, ob samem oknu, je nemo sedela neka človeška podoba. Otrok je zavriskal: «Čarovnica* in se pr.vil k očetu
«Kdo je?» je prestrašeno vprašal.
Človeška podoba se je zganila.
«Jaz sem. Ali sta prišla?* se začuje sanjav ženski glas. -»Nisem imela vžigalic in sem sedla ter zadremala,* je rekla žena in vstala.
Ko opazi v oknu njeno silhueto, občuti, kako se mu po žilah preliva svetloba in prižge. Zdela se mu je lepša, kot kdaj koli prej.
Otrok skoči k njej.
»Kakšne novosti?* vpraša on.
«Dobre. Sprejeli so me,» edgovori žena.
Z drhtečo roko prinese vžigalico k sveči in doda.
»Odslej bomo živeli bolje. Dobro je. Prosim te primakni mi tisto stolico.*
Ona jo potisne k njemu.
In vtem ko mu ona s svečo v dvignjeni obli roki osvetljuje ležišče za žan rnco, Ji reče:
«Sedaj bova vsaj mogla slike obesiti na sterie.*
■ >x.'*
PoniMeni »olponizem s poanio
Marcel Pagnol: «Topaze», igra v štirih dejanjih - Premiera SNG v Trstu 17. V.1958 - Režija: Žarko Petan k. g.
Švicarski inženir Karl Weiland je napravil načrt »leteče ladje*, ki bi »letela* nekaj metrov nad morsko gladino. Na tej višini bi se držala zaradi zračnega pritiska, ki bi ga sama proizvajala. Ima obliko diska in 40.000 ton nosilnosti.
Slovensko narodno gledališče v Trstu ima vselej, ko an-I cipirj svoj sezonski repertoar, manj preudarno, zato pa tembolj srečno roko. V pogojih, v Kakršnih dela, z ansamblom, ki zdaleč ne zadošča zahtevam sodobnega gledališča (glede na število, da ne bo nepotrebne zadrege!) in z gmotnimi sredstvi, ki ustrezajo kvečjemu za dve ali tri dobre predstave, je kajpada iluzorno pričakovati, da bo tdko gledališče izumilo smodnik. Kljub temu ga je, kar je pri vsem tem najbolj zanimivo. Letošnji repertoar je bil v resnici do neke mere eksploziven, zato pa v slogovnem pogledu precej neopredeljen, opirajoč se v glavnem na so-
dobno dramatiko.	Navsez nd.
r.je pa: če že govorimo o »tilu gledališkega repertoarja, je treba povedati, da je le-ta (ali: naj bi bil1) fotokopija stila nekega gledališča. In tako je tudi v Trstu: bolj repertoar srečnih in sijajnih naključij kakor trdo in okorno smiselna negibnost utrjenega repertoarja. Sicer pa bo ob zaključ. ku letošnje trinajste sezone več priložnosti za razpravljanje okrog repertoarja v slovenskem gledališču' v Trstu.
Tudi sTopaze« sodi v rubriko srečnih naključij v repertoarju tega gledališča. To je v resnici precej nedramatična, v nekem smislu blagodejno poučljiva štorija o deviško čistem visoko moralnem učite-
•tniiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiuniiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEKAJ NASVETOV ZA VSAKDANJO RABO
Kako odpravimo
V določenih razmerah sta nervoza in razburljivost, dasi neprijeten, vendarle povsem normalen pojav; toda previdni in pozorni moramo postati takrat, ko emocionalne krize postajajo pogoste in puščajo za seboj občutne sledove
Vsakdo ve prav dobro iz | sorja. če govorite o stvari, ki .astne izkušnje, kaj je živčna prenapftost Dr. George S.
Stevemon, ki je mednarodni svetovalec ameriškega nacionalnega združenja za mentalno zdravje, je napisal zanimiv članek, v katerem daje nekaj nasvetov za primere živčne prenapetosti , Iz tega članka povzemamo nekaj njegovih zanimivih misli.
Kako spoznamo, da je na-italo stanj živčne prenapetosti? Morda vam bode odgovori na naslednja vprašanja mogli dati nekaj zanimivih indici);
e- Aii malenkostna vpraša-t ja in majhna razočaranja vpliva*, na vas tako, da vam povzročajo močan glavobol?
— Al! naletite na težkoče rb druženju z ostalimi ljudmi in ali 'majo ti poslednji težkoče ob druženju z vamiz
— Smatrate in čutite, da so majhn življenjska zadovoljstva nezadostna za vas?
— Ali niste zmožni prekiniti z mislijo na svoje skrbi :n težave?
— Ali se zelo bojite ljudi in položajev, kateri morejo privesti do tega, da se dolgočasite?
— Ali dvomite v ljudi, ali r.e ve-ujete svojim prijateljem?
— Ali se čutite potlačeni in sli vas muči dvom v sebe?
Ce je vas odgovor n-, večino teh vprašanj pritrdilen, to še ne pomer.i, da je vaše men.
‘alno zdravie resni- ogroženo.
"Oda obstajajo določene indi-c'je in zato je nujno, da se •prijatnite z dejstvi. Navedli pomo le nekatera preprosta, praktična fr. pozitivna dejanja ki jih morate napraviti, da se boste pomirili!
GOVORITE! Kadar vas ne-taj skrbi, ne zadržujte tega dolgo v sebi. Seznanite s svojim problemom osebo, do katere imate zaupanje — svojega moža ali ženo, očeta ali mater, dobrega prijatelja, družinskega zdravnika ali profe-
vas muci, pomagate samemu tebi, prisilite sebe, da gledate na vprašanje v jasnejši luči in pogosto se vam pokaže izhod ,n način njegove rešitve.
PAVZIRAJTE! Včasih poma. ga, da se za kratek čas ognete bold em ’ vprašanju. Dobro jl iti v k no, prečitati dobro icnjigo, prisostvovati zanimivi tekmi ali oditi na kratek izlet ;.aradi spremembe okolja in vzdušja S tem, da se prisilite »Mati ridno in trpeti«, le kaznujete samega sebe in se ne približate niti za ped rešitvi -.prašai ja. Toda po določenem presledku morate biti pripravljeni vrniti se na vprašanje, ki se vam ne bo zdeio več tako r.erešl.i’vo.	•
DELAJTE1 Ce ste odkrili, da jeznvost postaja lastnost vašega .ravnanja, pomnite, da vas bo to končno privedlo do neumn.h dejanj in do kesa-• ja za.adi storjenega. Ce ste jezni ra nekoga, je najbolje, da *r»,-čiščenje položaja* od-'cžite na iutrišnji dan. Medtem se lotite neke fizične dejavnosti, kakor na primer u-rejevanje, vrta, igranje tenisa ali dober dclg sprehod. Po delu se vam bo jeza ohladila in pripravljeni boste giedati na ves p -t.blen ali spor razumno in neosebno.
POPUŠČAJTE! Ce se vam pogos‘o doeaja, da diskutirate z ljudmi, da ste trmasti in uporni, pomnite, da je ponos v končni analizi otroška lastnost, Branite tisto o čemer ste stoodstotno gotovi, toda io deiaite hladnokrvno, imej-ie razumevanje za tuja dej-i‘va m ne bodite enostranski. Tudi če imate objektivno prav, je mnogo bolje i za vas 1 za drage, da najdete rešitev ..ostopno in na lep način. Ce boste, ravnali tako, boste kmalu odkrili, da se je spremenilo tud:	ravnanje	drugih do
vas Posledica tega bo, da se bo prenapetost vaših živcev zmanjšala, tla boste laže prišli
do praktičnih rešitev in da l r.je pa tako boleče, da se ne j ni, je najbolje, da izberete ti-
ooste čutili zadovoljstvo zara. di svojega zrelega in razumnega ravnanja.
STOPITE NEKAJ TUDI ZA .DRUGE: Ci neprestano skrbite 1“ zase, je najbolje, da skušat • nekaj napravit’ tudi za druge. To vam bo pomagalo, ,ia trenutno pozabite na. te in, kar je mnogo važnejše, občutili boste zadovoljstvo, da sie st ir li nekaj dobrega.
DRUGO ZA DRUGIM! ' Ljudem, ki imajo prenapete živce. se zdi tudi najnavadnejše delo tfko zapleteno, vpraša-
upajo ^ spraviti karkoli V takem primeru je najbolje, če ned mnogimi stvarmi izberete eno, le-to uredite, ostale pa pustite ra pozneje. Ko boste rešili kakor je treba eno vprašanje, boste tudi ostalim dosti laže kos.
CENITE SKROMNOST! Nekateri se jezijo in razburjajo •aradi tega ker nekaterih stvari nc morejo napraviti tako kot bi želeli, ker v svoji ambiciji menijo, da mora biti vse popolni, kar nosi njihov pečat Ce ste preveč pedant-
Sloviti pevski par »Dolly Sisters* ima mnogo posnemaicev. Gornja slika kaže nemški dvojčici Tonito in Lili, ki ne le pojeta, ampak tudi nastopata na vrvi.
sto delo, ki ga zelo dobro poznate in ga opravite tako, da boste z njim zadovoljni. Tako ooste dobili potrditev o svoji sposobnosti.
KRITIZIRAJTE PREVIDNO! Nekaterj pučakujejo preveč od drugih in zaradi tega zapadejo pogosto v razočaranje, njihov;, navdušenje za druge hitro plahni in so zato nesrečni »Drage osebe*, morda žena, mož ali otroci, ki jih skušate prevzgojiti po svojem kalupu pa imajo svoje ideje ;n svoje poglede na stvari. Pomnite dr ima vsak človek pravico razvijati svojo osebnost. Namesto da ste preveč kritični do drugih in do njihovega ravnanja, poišč.te njihove dobre lastnosti in jim r.omaga.de, da se razvijejo. Tako vaše ravnanje bo povzročilo vzajemno zadovoljstvo in 'udi pred vami se bo odprla perspektiva boljšega ravnanja in dejavnosti.
NE ZAPIRAJTE SE VASE! Mnogi od ras imajo vtis, da j h zanemarjajo in odrivajo. Pogoste nimajo prav, toda namesto da bi nadaljevali z rednim di om, se užaljeno zapi-lajo '-ase. Dosti bolj zdravo <n tudi boij praktično je poiskati srednjo pot med dvema skrajnestima: med zapiranjem vase in brezobzirnim u veljav. Banjem
VZEMITE Sl CAS! Mnogi smatra o, da ne morejo izkori-ftiti prostega časa. Zanje je čas otmors izgubljen, kljub emu, oa bi jim le-ta mnogo koristi' Nedolžen «hobby», ki bi jih zaposlil nekaj ur, bi jim pimagal, da bi se psihič-ro popolnoma opomogli in da ti po rabili na vprašanja v vsakdanjem delu.
Ce pa živčna prenapetost doseže prevelik obseg, je treba ravnati z njo kot z boleznijo in se zateči k zdravniški pomoči kakor ravnamo takrat, ko se lažji prehlad spre-
meni v resno gripo.
KRATKE KULTURNE VESTI
«Starec in morje» ne zadovoljuje
V bruslju so imeli v o-kviru svetovne razstave tudi filmsk • festival, Seveda v svetovnem merilu. Ce bi hoteli pisati o vseh filmih, ki so bili tu prikazani, bi bilo poročilo predolgo, zato se bomo omejili le na film ah bolje na oceno filma, ki ga filmska publika že dolgo pričakuje, kar pa ni n;č čudnega, saj gre za film, ki je izdelan po romanu Hemingwaya «Starec in morje« Ze pred več meseci smo meli v našem dnevniku priložnost pisati, kako težko napreduje delo za ta film, ker se v scenarij, režijo vloge in skratka ves f Im vmešava sam pisatelj, ki baje menii da bi moral biti ta film tudi nekako njeqovo življenjsko delo na tem področju. Kaj čudnega torej, če je mnenje o filmu eStarec in morje» neverjttno deljeno.
Kritik beograjske ePoliti-ke» Ostojič je o filmu »Starec in merjen med drugim fapisal. «Film «Starec tn morje* je napravil zelo slabo u slugo onim, ki romana niso piebrali. Sedaj nam je jasno, zakaj se je Heming-Way jezil na ekranizatorje svojega dela. Režiser ni i-mel hrabrosti (morda ni i-mel niti daru), da bi se poglobil v asociativni svet starega ribiča, ki v borbi z gorosiasn i ribo, s prirodo, vendarle zmaguje Tekst je svetoval filozofijo Heming-
wayevega junaka. Celo očr-taval je njegovo psihologijo, toda slika je ostala v svojem izraznem diapozitivu neizprosno hladna ne-prem čna, nefilmska. Režiser n\ našel ideje, kako bi neskončne scene na odprtem morju v katerih sta le ena oseba in ribja pošast, filmsko rešil in ji dal obliko.*
«Ce smo ob gledanju tega filma vendar bili nekoliko zadouoijni, nam je to omogočila dobra fotogrpifija m predvsem kreacija, ki jo je ustvaril Spencer Tracy, ki je na svojih plečih izvlekel breme tudi ostalih. To je zares velik igrale c.»
Drolčeva in Baloh v ljubljanski Drami
Sinoči so v ljubljanski Drami dah »Ano Korenino* v dramatizaciji Volkova. Na tej pi edstavi je kot gost sodelovala članica našega gledališče Štefka Drolčeva. Štefki: Drolčeva pa se je pred kratkim že ponovno uveljavila na ljubljanskem odru. Kritik ljubljanske eLjudske Pravi ce* Vasja Predan je o Štefki Drolčevt kot Temple Drake-Stevens v favllnerjevcm eRegu lemur, zapisal takole:
sNi dvoma: reka preteklosti, krivde, dvorno v, trpljenja pu očiščevanja Temple Drakc in Nancy Mannipoe je stekla. Toda pogrešal sem enovitega, studiozno
dognanega do kraja izoblikovanega poglabljanja te reke. Nekaj je trgalo predstavo:	nemara	nezadostna
ostrina značajev in odnosov med Ijuomi: nenara režijsko neravnovesje med o-srednjr in »obrobnimi* figurami. (Ali je pri Faulknerju sploh mogoče govoriti o eobrobnih« figurah?).*
sNc.vzlic temu je uprizoritev zapustila močan globok vtis. Pomembno umetniško doživetje. Nedvomen delež za to gre kajpada režiji■»
eStr/ka Drolčeva je bila Temple Drake-Stevens To je naporna, domala življenjska vloga velikih i-gralk Drolčeva se je ponekod približala tej grandiozni umetniški preizkušnji. Zlasti v prizoru velike izpovedi. Njena Temple je oblikovana z eleganco, salonsko uglajenostjo in hkrati s prizadeto nemara le rahlo prehladno človeško preproščino Ko da jo je v vrtinec 'spoznanja vodil instinkt. ne pa tudi dvom. (Je mar instinkt etigre« mrzel?).*
Za Miho Baloha, člana tržaškega Slovenskega narodnega gledališča, ki je prav tako <gral v Faulkrierjevem eReguiemu», pa je Vasja Predat, v »Ljudski Pravici* zapisal■ eMiha Baloh je p poplifitnih obrisih dobro zadel poteze prvobitnega pa oholega pa sentimental-
nega pa «aristokratskega» mladeniča ameriškega Juga.
Josephine Baker v Beogradu
Včeraj zvečer je v beograjskem Domu sindikatov imela prvi ponovni nastop v Jugoslaviji znana francoska pevka črnskega poreklu Josephine Baker Kot je znano je Josephine Baker, ki je pred leti vzela v oskrbo sedem otrok 'aznth narodnosti, prišla v gmotne težkoče. Res da ni Josephine v gmotnih težkočab zase. kajti njeno bogastvo je precejšnje, toda stroški njene družine, družine njenega brata in še želja, da bi svojim sedmim posinovljtncem, ki jih je zbrala z vseh koncev st eta nudila čim več, da bi sne vedeli, kaj je plemenska mrinja m siromaštvoi», ro jo prisilili, da se je lotila daljši, turneje po svetu, pa čeprav se je že leta 1954 uradno »poslonila* od odra. Doslej je na svoji tur-• neji nastopila v Nemčiji, v Avstn)i in na Madžarskem. Trenutno je v Beogradu.
** *
Skladatelj Jules Styne, ki je te dni prispel iz tvrope v Ameriko, je novinarjem izjavti da je Gina Lollobri-gida vzel r v poštev predlog, da bi sodelovala v eni gla-nih vlog v drami ki bi jo postavili na odet na Broaduiayu,
Spor med Sabrino in cArthur Barker et Co»
Ne vemo ali gre za «re-klamn. ikandalček» ali zares, ,cda iz Londona poročajo, da je prišlo med prsato angleško televizijsko napovedovalko Sabrino in založništvom itArthur Barker e Co* do spora. Omenjena založba je pred kratkim izdala roman »Cinde-rella Nightmgale». ki je bil takoj razprodan. Napovedovalka Sabrina je mnenja, da je roman nekakšna parodija na njen račun in na račun njenih staršev. Ko je založbe hotela roman izdati v dtugi izdaji, ker je prva pošla, je Sabrinin odvetnik zagrozil s tožbo. Založba je tisk druge izdaje pre« kinila Toaa založba se ni hotelu držati druge Sabrini-ne zahteve Sabrina je namreč zvedela, da nameravajo po romanu napraviti tudi film. Dosledno z gornjo motivacijo bi tudi film bil »parodija na njen račun in na račun njenih staršev» To je poosem umevno. Toda vodstvo založbe je drugega mnenja, ker je prepričano, da Snbrini dejansko ne gre toliko za »parodijo*, pač pa za to da bi o tem filmu i-grala glavno vlogo sama. Založniki pa so na to rekli, »naj se Sabrina vrže o Temzi «, ker so glavno tdo-go v tem filmu poverili 'prav taki «b opati* Caroli Lesleg Ko so novinarji vprašelt Leslep, če ne bo mordo ona v filmu karikatura Sabrine, je izjavila, da ne mere biti, kajti Sabrina meri čez prsi 105 cm, medtem ko meri ona komaj 85 cm.
.ju Topazu ki se v avtorjevi epruveti zaplete v štreno
eusodnih naključij«, ki napravijo iz Topaza snovega človeka«: naključno logična metamorfoz ■ homunkulusa v nenaključno logičnih pogojih in okolju Ali bolj preprosto: čio. vek ne postane drugačen, slab ali dober, sam od sebe, ampak zaradi družbe, v kateri živi. Topaze je postal moderni meščanski Volpone, seveda s to razliko, da je globoko v sebi ostal zvest moralnim načelom «starega in dobrega To. paza» in da je skozi prizmo teh svojih načel ocenjeval dejavnost te družbe. Skratka: postavil je novo fasado pred hišo svojega dobrega antičnega moralnega nauka.
ŽARKO PETAN, ki je kot gost naštudiral Pagnolovo igro, se je študij a lotil očitno j pravega konca. Ce je kostumografska zasnova Petanova ideja, potem lahko s tem večjim zadovoljstvom zapišemo, da je s postavitvijo eTopaza» v celoti uspel. V resnici je bilo tokrat nekaj novega: barva kostum, razločno nakazuje bar. v0 ka-akterja. Torej izredno plastičen in sinkron simbolizem, ki je v primeru Topaza postal dejaven, kreativen in v nekem smislu materializira n. Petanova zasnova ne utruja, rte po izpeljavi in tudi ne mi--elno: Fagnolovi liki so ob že omenjen■ kostumografski rešit-ri oživljen' predstavniki neke družbe, ki pa seveda (druž. oa!) m bila rezultat laborato-rijevskth poskusov, kakor tudi ni nujiw, da bi Pagnolova bridka komedija nastala po Capkot em receptu. Petan je v režij■ predvsem — in uspešno! — poantiral; osebe je v gibno-zvočnem izrazu privzdignil in tako ugladil kontraste, ki bi utegnili nastati zavoljo očitne svideo-simboli-stike«. Tudi tekst je na srečo rahlo roniziral, predstava je bila zato tenko patinirana s toni simpatično ujedljivega cinizma. Iqra esprija torej, poanta na baletnih «špicah*, gladka in tekoča.
Naslovno vlogo je igral ‘OZKO LUKES. Stokrat sem že pouCnril, da se mi zdi nje-jova prisotnost v tržaškem SNG že inventarno nujna. Po.
, edal sem tudi, zakaj, predvsem zaradi mnogostranske kreativne uporabnosti in dinamične rutine, ki seveda ne pride sama od sebe, ampak je v slehernem primeru lahko le rezultat dolgoletnega študija in velikih gledaliških naporov/ No na primer: njegov Topaze ie bil narejen iz enega kosa. Oblikovala sta f-a po izročilu gledal’ške tradicije dva. režiser in igralec sam. In oba ga blikumta od znotraj navzven. i id deieža ki ga vložita v ttudij, je kajpada odvisen tudi uspeh. Tokrat je bil lik fopazi rezultat uspešnega dopolnjevanja: topel, iskren, psihološke prepričljiv, zlasti pa odprt in čustveno uglajen. Imenitno pa je Lukeš prestal preizkušnjo v znaku an/ibije, ko se je »prerodil*, ko je postavil na mesto mirnefia, nebogljenega profesorja Topaza ciničnega, odločnega poslovnega čloieka Naj mi bo dovoljena marginalična opazka: zdi se mi. da je bil v gesti iprvi del!) za spoznanje prestar, p-esenilen. Morebiti pa je to tudi neko simbolično svojstvo'
RADO NAKRST je upodobil koleričnega diktatorja v miniaturi. lastnika in ravnatelja privatnega šolskega zavoda Mucha pokvarjenca in prenapetega hinavca, ki zaradi lastne (materialne!) koristi potvarja svoi značaj, v bistvu pa je vol z vsemi atributi te oznake Nakrst ga je ožintl studiozno in ob lastnem prepričanju dasi tu in tem nekoliko prehrupno. Profesor Tamise Topazov prijatelj, malce servilna figura — igral ga je dobro STANE RAZTRESEN — je v ozračju Muckovega zavoda deloval v smislu predmeta mrtvega inventarja. Sicer pa ie to prav, dasi je Tamiso (ne igralsko!) v pr-
vem delu nemara malce neutemeljen. MODEST SANCIN je kreital — seveda uspešno m prepričljivo! — uglajenega
korumpirant a in lumpa velikega stila, občinskega svetovalca Regis Castel-Benaca, človeka za čioar namišljeno :n hudo narejeno fasado denarnega mogotca se je skrivala osirotela bojazljivost in strah pred tekmeci. Denarnega bonvivančka brez tako i-menovanih «moraln ih« kompleksov, uglajenca z navdihom vruskih linij, domišljavca, ki je prepričan v uspeh svoje zunanjosti, Roger de Bervilla, je (za '.poznanje preodrezavo) gral STANE STAREŠINIČ. U-oajala je tokrat zlasti mimika in gesta. MIRA SARDOCEVA: metresa Suzy Courtoisova. Akcijski radij spoznavnosti:	v
sredi med vamp-ženo in cipo prve kategorije. V smislu interpretacije in Petanove zasnove. Sicer dobro zaigrana vloga, tudi dovolj verjetna » teh pogojih. Motila je hoja po petah, ki je narejeno pregibala boke. Namenoma? Ne za. radi fcionike,- splošen kreativni napredek BOGDANA BRA-TUZEVA je. Muchovo hčerko Ernestino intonirala v melodijo histerilne naivke. Tudi u-,-pešno seveda. V ostalih vlogah so še nastopali: Justo Košuta, Julij Guštin, Dušan. Jazbec, Marino Strajn, Nerina D rakič (oba: igralska šola), Angelca Caharija k. p. in Edvard Martihuzzi,
Dejavno sceno je napravil arh. Mirko Lipužič. Ples je postavi! Mdrijan Vi (les, s fco-■dumi pa je imela Opravka Alenka Bartl-Serševa. Tekoč vrevod je oskrbel prof. Ivan Savli.
Kot lečeno: predstava «Topaza:* je bila imenitna, predvsem kot repertoarna zamisel, pa tudi po izvedbeni plati ji ni kaj očitati. Obstaja pa mo ebiti le navidezna bojazen, na ena terenu* ne bo imela prevelikega uspeha zaradi poanti rane fabulistike. Seveda pa je jasno, da SNG spričo tega ezadržka» ne bo ,qralo le rošlinskih vdov, ali ne?
MILAN LINDIČ
HOROSKOP
-ZA DANES.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Preveliki stroški, to je bolj razmetavanje, ki ne bo dalo zaželenega uspeha.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neka zapletena zadeva vas bo postavila pred izvršeno dejstvo. Odločitev se ne bo smela ozirati na čustva.
DVOJČKI (od 21. 5. do 22. 6.) Ne pustite se gospodarsko izkoriščati. Kar se pa čustvenih in moralnih zadev tiče. ste na dobrem.
RAK (od	23.	6. do	22.	7.)
Trenutek utrujenosti ali lenobe bi vam mogel škodovati. Bodite bolj podjetni in uspelo vam bo. Izbirajte družbo.
LEV (od	23.	7. do	22	8.)
Zmanjšajte stroške, kajti današnji dan	za	vaše	gmotne
razmere ne	bo	najboljši.	Po-
nuja se vam prijateljstvo. Je iskreno.
DEVICA	(od	23. 8.	do	22.
9) Re-.ultali, ki ste jih pričakovali, ne bodo tolikšni. Počakati bo treba.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bodite bolj zaprti. S tem boste laže in bolj zagotovo odkrili, kje je bistvo pomanjkljivosti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne popušjiajte svojim predsodkom. To b”i vam le zagrenilo življenje. Pričakujte večilh koristnih sprememb.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Neka iskrena prijateljica vam bo poverila prijetno nalogo. ki vas bo moralno dvignila
KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Osamljeni boste, toda ta osamljenost bo koristila vašim načrtom.
VODNAR (od 21. 1. do 19 2.) Na poti so pomoči, ki jih že dolgo pričakujete. Možna so tudi najrazličnejša sodelovanja. Odprite oči!
RIBE (od 22. 2. do 20. 3.) Pazite na svoje sposobnosti in moči. Dajte razmaha vašemu čutu za opazovanje.
jV0VcM>
/usimssfi
ft u/
Al: st> vi tisti, fci daje mojemu sinu lekcije iz japonskega »ju da*?.
CffOriško-beneškl dnevnik
Seja doberdobskega občinskega sveta
Svetovalci odobrili sporazum z vodovodnim korzorcijem CAFO
Občinska uprava se nadeja, da bo občina sprejeta med «gorske občine»
V nedeljo dopoldne je bila seja doberdobskega občinske ga sveta, na kateri so svetovalci ratificirali sporazum z vodovodnim konzorcijem CA PO iz Gradiške, ki je prevzel v začasno upravo sedanje do-berdobsko vodovodno omrežje. Sporazum ima trinajst točk, ki predvidevajo, da bodo občani za sedaj plačevali tarifo za vodo, ki bo znašala za osebo ali za odraslo žival po 100 lir mesečno. Po krajši dobi bodo tarifo prilagodili dejanskim stroškom; tedaj bodo tarifo ali znižali a-li pa zvišali. CAPO dalje zahteva, da vsi potrošniki napravijo prošnjo na posebnem obrazcu, ki ga bo sam pripravil, in ji priložijo 1.235 lir. Te prošnje bodo služile predvsem zato, da bi konzorcij imel točen seznam potrošnikov.
Ko bo CAFO zgradil novo vodovodno omrežje, za katerega so napravili vse potrebne
korake, bodo prepustili občini staro črpalko, kabino ob jezeru, dvižne cevi in rezervoar na hribu. CAFO bo obdržal samo specialne naprave, ki bi jih nadomestil na vodovodno omrežje.
Za stroške konzorcija bo do-berdobska občina plačala pol milijona lir za leti 1959 in 1960. S tem bodo dali svoj prispevek za nakup nove črpalke, nadzorništvo nad delovanjem vodovoda itd.
Svetovalci so dalje odobrili pogodbo o povprečni ceni goveje živine, ki je ostala taka, kot je bila pred dvema letoma. Dalje so vpisali v se-* znam občinskih revežev Ivana Pahorja. Njegova žena in o-troci so bili že prej vpisani. Odobrili so tudi najem posojila v znesku 1.865.000 lir za kritje obračunskega primanjkljaja za leto 1957.
Razpravljali so dalje o vključitvi občine v gorska področja, kot to predvidevajo ustrezni zakoni. Občinska uprava je pred časom napravila u-strezno piošnjo. Od njene o* dobritve si občina nadeja velike koristi. Država bi namreč namesto enega milijona lir za občino dala dva milijona. Veliko olajšanje bi prineslo tudi kmetijstvu. Javna dela, ki jih občina sedaj opravlja z delovnimi središči, bi v primeru vključitve v gorske predele plačevala neposredno država.
Razpored iger SNG v Doberdobu
25. junija ob 20.30: Topaze
28. junija ob 20.30:	«Naši ljubi otroci
29. junija ob 20. uri: Rdeča kapica.
 «»-------
IZ SOVODENJ
V nedeljo proslava 20-letniee posojilnice
V nedeljo 22. junija bo za BO. obietmco ustanovitve so-vodenjske posojilnice in hranilnice priložnostna prireditev s katero bodo Sovodenj-i-i proslavili ta važni dogodek Na vrtu pri gostilni Vuk bo kulturna prireditev, na kateri ho nastopil domači fantovski pevski zbor pod vodstvom pe-
vovodje Dorija Klavčiča ter tamburaši PD «Rade Pregare* ).. Rojana v Trstu. Pričetek ob 18. ur:. Vabljeni!
Cene sviloprejkinih kokonov
Na sedežu ministrstva za •cmetijstvo so se predstavniki vsedržavne zveze rejcev svi-lOprejke, generalni direktor Federconsorzi in predstavniki irreditnih ustanov domenili glede nakupa sviloprejkinih kokonov. Določili so sledečo ceno; rumeni kokoni po 500 lir kg, beli pa po 700 lir.
• «»-----
IZ STANDRE2A
27. junija k izviru Soče
V nedeljo 27. junija organizirajo Standrešci enodnevni avtobusni izlet k izviru Soče. Izletniki bodo na poti k izvi-iu ob skali tudi nekatere najvažnejše turistične kraje v Soški dolini. Vpisovanje pri Slavi Markočičevi in pri Ta-baju.
Predvajanje barvnih diapozitivov
Danes zvečer bodo v mali dvorani Ginnastice v Ul. Ris-mondc' predvajali v organizaciji goriškega fotografskega eluba vrsto barvnih diapozitivov m dva barvna filma, ki ju je fotografskemu klubu stavila na razpolago tvrdka Kodak iz Milana.
 «» .
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Prapotnica
V to-ek 10. junija je umrl na svojem domu v Prapotniki (občina Dreka), od vseh .•jubljen: in spoštovani 64-let-ni Andrej Jurman, po domače Goltin. Ta žalostna novica se je raznesla hitro kot blisk po vseh dreških vaseh, saj je bil pokojnik povsod dobro znan. Bil je dolgo časa občinski svetovalec, čeprav je preživel mnogo let tudi v tujini. Ril je najprej v Afriki, potem v Nemčiji in celih petindvajset let v Belgiji, kjer je delal v tamkajšnjih rudnikih premoga. pred dobrima dvema letoma se je vrnil od tam in je dobiva pokojnino kot invalid. Takoj ko je prišel domov, je začel bolehati in vedno bolj hirati. Pred štirimi meseci je legel m ni več vstal. Silikoza, bolezen na dnevnem redu med beneško-slovenskimi emigranti, ga je spravila v smrt.
Pogreb je bil v četrtek 12. t. m. Pokojnika je spremljala na zadnji poti velika množi--a ljud' iz bližnjih in daljnih krajev.
Raj n: Andrej Jurman je bil /aveden Slovenec. Bil je na-ločnik naših listov, a posebno je rad cital »Matajur*, gla-s lo beneških Slovencev. Prepričal se je bil, da brani ta list interese ljudi naše dežele. Pokojnik zapušča ženo in sinove, ki so vsi po svetn. En sam ž;vi kot emigrant v daljni Kanadi. Družini in sorodni-
POROKA
Poročila sta se Bruna Yrošelj iz Jamelj in Jožef Colja iz Doberdoba. Vaščan' in vaščanke jima ob tem dogodku že-»>jo veliko sreče. Jožefu, ki je dober tenorist, pa priporočajo, da bo še na. dalje ostal zvest pevskemu zbor u.
kom r.jnega Andreja Jurmana izrekamo naše globoko sožalje.
LETALSKA NESREČA
Lauri izven nevarnosti
Letalskega polkovnika Enri-ca MeiJleja so včeraj pokopali na domačem pokopališču v Piemontu. V goriški bolnišnici pa »e je včeraj stanje odv. :,aurij<t iz Trsta vidno zboljšalo, tako da so se zdravniki končno izrekli o njegovem »tanju Ranjenec jo sedaj že izven nevarnosti
jl
Hm mm
lO
Zopet presenečenje na svetovnem nogometnem prvenstvu
Sovjetska zveza, S. Irska in Wales dopolnili število četrtfinalistov
V včerajšnjih dodatnih tekmah so bile izločene Anglija, ČSR in Madžarska
Dijaška razstava
Dijaki nižje srednje in strokovne šole prirejajo v šolskih prostorih v Ul. Randaccio 22 slikarsko
razstavo ob zaključku natečaja, ki ga je razpisal Akademski klub v Gorici.
Razstava bo odprta od nedelje 22. junija do nedelje 29. junija.
Kino v Gorici
CORSO. 17.15: «Crimen», detektivski film. Igrajo H. Bo-gart in J. Derek.
VERDI. 16.30: »Zločinec Rock’n Rolla*, poje Elvis Presley, cinemascope.
VITTORIA. 17.30:	«Zločin
brez možnosti bega*, B. Stanwich in S. Hcyden. CENTRALE. 17.00: «Zlato barbarov*, F. Allende in J. Du-cos.
MODERNO. 17.00: «Ladja nasilja*.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 26,6 stopinje ob 14. uri, najnižjo 10,8 stopinje ob 4.30.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V občini Sovodnje se v mesecu maju ni rodil noben o-Irok; poročili so se Alfredo Feresiu in Cecilija Cotič ter Angel Fetean in Ida Semoliš. (Jmrli pa so 83-letna Katarina Leban. 83-letni Franc Juren, č6-letn. Jožef Cotič in 57-letni Vincent Cotič.
STOCKHOLM. 17. — Presenečenja so na dnevnem redu svetovnega nogometnega prvenstva. V današnjih dodatnih tekmah za kvalifikacijo v četrtfinale so bili Madžari in Cehoslovaki velik; favoriti proti Walesu in S. Irski, a so bili kljub temu izločeni in to na način, ki ne dopušča dvomov. Z bolj ali m anj predvidenim .rezultatom se je končala samo tekma med Anglijo in S2, ki je bila v ospredju	pozornosti,	ki	pa je prav	zaradi tega	toliko
bolj razočarala množico gledalcev.
Že znanim četrtfinalistom Braziliji, Nemčiji, Jugoslaviji, Švedski in	Franciji so	se	tako pridružile še Sovjetska
zveza, S. Irska in Wales in že v četrtek bomo vedeli, katere izmed	teh osmih	reprezentanc se	bodo uvrstile	v polfinale in si	razdelile prva	štiri častna	mesta.
v 1’ je moral Jašin ubraniti strel Brabreoka, ki je dve minuti kasneje streljal žogo / vznožje droga, V 7’ bi Angleži znova lahko piešli v vodstvo, če ne bi isti Bra-brook na predložek Kevana in potem ko je preigral branilca, znova streljal v drog. Po golu Brabrooka, ki ga
rezervnim vratarjem Upri-1 ki je bila doslej trda toda chardom, ki je zamenjal po- korektna, je postala groba,
SZ • Anglija 1:0
Strelci: v drugem polčasu v 23’ Iljin (SZ).
ANGLIJA: Mc Donald; Ho-we, Banks; Clayton, VVright, Slater; Brabrook, Broadbent, Kevan, Haynes, A’Court.
SZ: Jašin; Kesarev, Kužne-cov; Vojnov, Krigevski, Ca-rev; Apuhtin, V. Ivanov, Si-monian, Falin, Iljin.
Sodnik:	Dusch (Nemčija),
stranska sodnika Seipeit (Avstrija) in Bronkhorst (Niz.).
(Od našega posebn. dopisnika)
GOETEBORG. 17. — Rusi ;n Ang.eži so danes pred skoraj 50.0CO gledalci na stadionu v Goeteborgu prikazali v vseh pogledih slab nogomet. Zmagali so prvi zaradi večje j ovezaposti, toda rezultat bi bil lahko tudi obraten, saj je cila igra v glavnem izenačena. Rusa so prevladovali v prvem polčasu. Angleži pa v ^rvi polovic drugega polčasa, medtem, ko so proti koncu -pet popustili
Enaj.-,loriei sta nastopili z mnogim, novimi igralci in odsotnost nekaterih titularcev je očitno vplivala na nizek nivo igre Angleži so takoj začeli previdno taktiko in nji-novi zvezi sta že od prvih irenutkov igrali v funkciji defenzivnih krilcev. Rusi pa so nasprotno težili z ofenzivnimi sunki razbiti nasprotno o-• rambo. Že v prvih minutah je imei priložnost izkazati se mladi Apuhtin s strelom iznad vrat, ter nato v 10’, ko le ang eški vratar odbil njegov strel v kot. Akcije Angležev so bile v tem delu igre /elo počasne in prvi strel na •Jašinova vrata so izvedli šele v 36’, ko je Jašin z dvojno intervencije razčistil položaj po strelu Broadbenta. Minuto oozneje je Brabrook zapravil lepo priložnost, ko je sam pred ruskimi vrati streljal Ja-«inu naravnost v naročje.
V aiugenr. polčasu so Angleži p ev/eli pobudo in zdelo se je. da so se vendarle odločil’ za ofenzivno igro. Ze
Wales-Madžarska 2:1
Strelci: v prvem polčasu v 33’ Tichy (M.); v drugem polčasu v 56’ Allcurch (W.), v 76’ Madvvin (W.).
WALES: Kelsey; VVilliams, Hopkins; Sullivan, Me! Char-lec, Rowen; Medvvin, Hevvitt, J. Charles, Allcurch, Jones.
MAD2ARSKA: Grosics; Ma-trai, Sarosi; Boszik, Sipos, Kotasz; Budai, Bencsis, Bund-zsak, Tichy, Fenyvesi.
Sodnik: Latišev (SZ), stranska sodnika Codesal (Urug.), Eriiksson (Fin.).
STOCKHOLM, 17. — Zaradi napake vratarja Grosicsa v 31’ drugega polčasa, ko je namesto branilcu Sarosiju podal žogo prostemu nasprotniku, ki je z lahkoto dosegel gol, je Madžarska izpadla iz nadaljnjega tekmovanja za svetovno prvenstvo.
Začetek je pripadal Madžarom, ki so v Boszikovi režiji obvladali sredino igrišča, niso pa imeli realizatorja, ki bi znal terensko premoč uveljaviti z goli. Šele v 33’ je Ti-chy iz gneče pred vrati na Bencsisov predložek dosegel gol. Wales je reagiral in iz kota streljano žogo je Charles usmeril v mrežo. Grosics je z izvrstno intervencijo re-
šil. Nekaj minut kasneje je imel Charles spet lepo priložnost, vendar pa je bil v kazenskem prostoru zrušen. Sovjetski sodnik Lgtišev je na splošno presenečenje dal znak, da se igra nadaljuje. Zadnjih 10’ prvega polčasa so bili Madžari v stalni ofenzivi in Bundzsak je le za las zgrešil cilj.
V začetku drugega polčasa so Madžari spet napadali, toda v 10’ so nepričakovano
prejeli gol. Dosegel ga je Allcurch na predložek Johna Charlesa.
Madžari so skušali sedaj z vsemi silami izenačiti, toda Tichy in Fenyvesi sta zaporedoma zgrešila. Medtem je Grosics večkrat uspešno posredoval vse do 31’, ko je zagrešil usodno napako, ki je Madwinu dovolila, da je brez težav z nekaj korakov zatresel mrežo. Ves napor v preostalih minutah Madžarom ni prinesel izenačenja. Zadnjo priložnost so imeli 2’ pred koncem, ko je vratar Kelsey s težavo odbil Bozsikov strel.
Najboljši med Madžari so bili Bozsik, Tichy, Fenyvesi in Grocsis, med Walšani pa Mel in John Charles, Allcurch in Kelsey.
Jutri
ČETRTFINALE
Malmoe: Nemčija - Jugoslavija Norrkoeping: Francija -S. Irska Stockholm:	švedska-SZ
Goeteborg:	Brazilija	-
Wales
pa sodnik ni priznal zaradi predhodnega prekrška v korist Rusov, so v 23’ Rusi dosegli gol, ki je odločil o njihovem vstepu v četrtfinale. Po degažiranju vratarja Mc Donalda je žogo na sredini i-grišča prestregel prosti Iljin in ušel po krilu, potem ko je žogo izmenjal s Simonianom. V bližini kazenskega prostora je Iljin nenadoma ostro stre-.jal od spodaj navzgor in zatresel mrežo.
Na Angleže je gol deloval porazno in vsa njihova protiofenziva se je izčrpala v dveh gnečah pred ruskimi vrati, ki pa ju je Jašin razčistil z veliko avtoriteto.
Sovjetski nogometaši so poslej v glavnem varovali rezultat s pogostim in nepotrebnim podajanjem žoge naprej :n nazaj, kar je izzvalo negodovanje gledalcev. Zadnje minute igre so pripadale Rusom, ki so meli popolno kontrolo nad igro in nad obupanim nasprotnikom. Zadnji omembe vredni dogodek je bil v ?8’ ko j« Ivanov izvedel kazenski strel prek živega zidu in poslal žogo v paraboli v zgoraj’ levi kot vrat. Mc Donald se je v mačjem skoku pognal za žogo in jo v zadnjem trenutku prestregel.
Od vseh 22 igralcev praktično ni izstopal niti eden. Vsi so igral' mlahavo, brez poleta in zagrizenosti. V obeh enajstericah sta .povsem odpovedali kri.ski vrsti in v njih še posebne oba srednja krilca. Se najbolj zanesljiva sta bila vratarja, vendar pa je Imel Jašin razmeroma malo posla.
D. KOŠUTA
 «»-------
S. Irska-ČSR 2:1
(po podaljšku)
Strelci: v prvem polčasu v 19’ Zikan (CSR), v 44’ Mc Parland (Irs.). V podaljšku: v 10’ Mc Parland (Irska).
SEVERNA IRSKA:	Upri-
chard; Keith, Mc Michael; D. Blanchflovver. Cunningham, Peacock; Bingham, Cush, Ca-sey, Mc Ilroy, Mc Parland.
CESKOSLOVASKA: Dolejši; Mraz, Novak; Bubernik, Po-pluhar, Masopust; Dvorak, Molnar, Furejšil, Borovicka, Zikan.
Sodnik: Guigue (Fr.), stranska sodnika Ahlner (Šved.) in Čamp os
MALMOE, 17. — Obe enaj-storici sta nastopili z manjšimi spremembami v primerjavi z formacijama, ki sta igrali v nedeljo. Cehoslovaki so zamenjali enega samega igralca, trije drugi pa so spremenili mesta. Ircj so nastopili z
škodovanega Gregga, Simpsona na centerforu pa je zamenjal četrti rezervni napadalec John Scotto.
Igra v prvem polčasu je bila slaba: počasna in neurejena. Cehoslovaki so bili v lahni premoči, ki so jo realizirali v 19’. Popluhar je prodrl po desni strani in centriral precizno ravno na glavo Zikanu, ki je s 6 metrov zatresel mrežo. Vratar Uprichard je bil brez moči, pri poskusu parade pa si je zvil gleženj in je nato do konca tekme šepal. Na ta gol so Irci ostro reagirali in močno zaposlili obrambo svojih nasprotnikov. Čehi so od časa do časa uprizarjali protinapade in v 40’ le za las niso povečali rezultata, ko je Peacock odbil s same gol črte oster Masopu-stov strel. 30” pred koncem polčasa je Ircem uspelo izenačiti. Cush je trikrat zaporedoma streljal v vrata, toda žoga se je vsakikrat odbila od branilca. Ko se je odbila četrtič, jo je prestregel Mc Parland in iz bližine dosegel gol.
V drugem polčasu so bili Irci še bolj agresivni. Igra je postala bolj trda, toda bila je še vedno slaba. Cehoslovaki so bili spričo ostrega tempa Ircev zmedeni. V 13’ je Mc Parland streljal tik nad prečko. V naslednjih minutah so nekajkrat nevarno prodrli Cehi, toda Irci so spet prevzeli pobudo in začeli napadati. V 25’ je Bingham na Peacockov predložek zatresel prečko. Igra,
vendar pa do konca ni prišlo do sprememb in po 5-minut-nem premoru so igrali predvidena podaljška po 15 minut.
V začetku prvega podaljška so prevladovali Cehoslovaki, toda Irci so 'kmalu postali nevarnejši in ko je Dolejši odbil Cushov strel, je prestregel žogo Mc Parland in s treh metrov streljal mimo. V 100’ igre so Irci končno dosegli odločilni gol. D. Blanch-flower je izvedel prosti strel z roba kazenske* prostora. Žoge se „je polastil Mc Parland in s pravo bombo zatresel mrežo
V protinapadu ČSR v 102’ je Bubernik namerno brcnil vratarja Upricharda in sodnik ga je izključil.
V 'drugem delu podaljška so Cehi kljub igralcu manj bili v stalni premoči. Napadali so z vsemi desetimi igralci in pred irskim golom je bla stalna gneča. V 117’ je Peacock v protinapadu dosegel gol, ki ga pa sodnik ni priznal zaradi offsidea.
Švedska - SZ v četrtek po TV
RIM. 17. — Tiskovni urad RAI-TV sporoča, da bo v četrtek 19. t. m. po televiziji prenos četrfinalne nogometne tekme Švedkka - SZ s stadiona Solna v Stockholmu. Za-
Kolesarska dirka po Švici
Junkermann prvi v 7. etapi Fornara ponovno t vodstva
Catalano zdrknil s prvega na tretje mesto
KLOSTERS, 17. — Ce ne bo presenečenj v zadnji etapi, bo Italijan Fornara skoraj gotovo četrtič zaporedoma zmagal na kolesarski dirki po Švici Po današnji etapi je namreč Fornara spet prevzel prvo me:.to v splošni klasifikaciji in zamenjal Catalana ki ,ie po zmagi Nemca Junker-nanna v današnji etap' padel na tretje mesto.
Etape iz Locarna do Kloster-sa, ki je vključevala tudi vzpon na S Bernardino, je stalno kontroliral Fornara. Po neuspešnem pobegu Christiana so vsi najboljši sprožili o-fenzivo na vzponu na S, Bernardino Vrh je prvi dosegel lunker.nann 10” pred Catala-nom, 35’ pred Fornaro, 1 mi-( uto 10” pred Gimmijem in 1 minute 50” pred Accordijem in Detnippisom. V spustu je Catalano padel, kar so izkoristili Gimmi, Fornara in Jun-kermarn. 55 km pred ciljem sta imeia Fornara in Junkermann 3’15” naskoka pred Ca-talanom in Janssensom ter 5’ pred Traxelom in La Cioppo. 25 km pred ciljem je začel z napadom Defilippis, ki je dosegel Catalanovo skupino, prednost prvih dveh pa se je povečala na 4’55". 15 km pred ciljem je Junkermann preluknjal, toda Fornara ga je počakal Na cilju je Nemec z lahkot- premagal Fornaro.
Vrstni red v 7. etapi Lo-carno—Klosters (190 km):
1. Junkermann (Nem.) 5.44’ in 03” (z odbitkom 30’’); 2. Fornara (It.) 5.44'05”; 3. Defilippis (It.) 5.48’49”;	4.	La
Cioppa (It.); 5. Keteleer 5.50’ in 04”; 6. Gimmi (Sv.) 5.50’07"; 7. Traxel (Sv.); I. Janssens
četek prenosa ob 18.45.
•iiiiiiiiHiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
Mednarodni ženski telovadni dvoboj v lrstu
Zaslužena zmaga romunskih telovadk nad italijanskimi
Italijanke so bile v mnogih disciplinah renomiranim nasprotnicam enakovredne
Skupno: Romunija 46.866 1 Fraser (Avstral-), 2. Patty-Italija 46.933 ‘ Mulloy (ZDA), 3. Mackay -
Včeraj dopoldne in zvečer je bil v telovadnici «Ginnasti-ca Triestina* dvoboj ženskih telovadnih reprezentanc Romunije in Italije. Čeprav vrhunska telovadba v Trstu nima velikih tradicij, je vladalo za ta dvoboj vendarle veliko zanimanje in dvorana je bila posebno sinoči do kraja zasedena.
Romunke, ki so si priborile skromno prednost že v dopoldanskih obveznih likih, so to prednost zvečer s prostimi liki še povečale, čeprav so jim I-talijanke, posebno sestri Ci-cignani in Scarocabarozzi, nudile nepričakovano močan odpor. Med Romunkami so se odlikovale olimpijke Teodoro-scu, Vatasoiu in Petrosanu z izredno težkimi prvinami in z edinstveno gracioznostjo.
Individualni vrstni red po obveznih likih:
1. Teodorescu 37.499 točk, 2. Petrosanu 27.232, 3. Cicogna-ni 37.198,	4. ' Scarica-barizzi
36.832,	5.	Vatasoju 36.799, 6.
Cicognani R. 36.239, 7. Jovan 36.299, 8. Macellari 35.832, 9. Schalndt 35.698.
Skupno: Romunija 184.027 t.
Italija 181.824 t.
Prosti liki:
Konj z ročaji: 1. Teodorescu 9.600, 2. Petrosanu 9.533, 3. Vatasoju 9.500, 4. Cicognani R. 9.500, 5. Cicognani M. 9.433, 5. Dobrovolscni 9.433, 7. Jovan 9.400, 8. Scaricabarozzi 9.338, 9. Schlandt 9.233. 9. Macellari 9.233, 10. Soprani 9.100.
Skupno: Romunija 47.466 Italija 46.532
Greda: 1. Cicognani M. 9500, 1. Teodorescu 9500, 1. Jovan 9500, 4. Scaricabarozzi 9433, 5. Cicognani R. 9400, 5. Vatasoiu 9400, 5. Petrosanu 9400, 8, Costa 9300, 8. Santarelli 9300, 10. Dobrovolschi 9066.
Dvovišinska bradlja: 1. Teodorescu 9733, 2. Scaricabarozzi 9500, 3. Vatasoiu 9466, 4. Cicognani M. 9433, 5. Petrosanu 9333, 5. Cicognani R. 9333, 7. Santarelli 9233, 8. Schlanldt 9100, 8. Kochis 9100, 10. Dobrovolschi 9066.
Skupno: Romunija 46.698 Italija 46.532 Podrobnih izidov v parter-ni telovadbi zaradi pozne ure ne moremo objaviti.
Končni vrstni red (individualni) v prostih likih:
1. Teodorescu 38.599, 2. Cicognani M- 37.929, 3. Scaricabarozzi 37.832,	4. Vatasoiu
37.732, 5;. Petrosanu, 6. Cicognani R. 37.699.
Skupno: Romunija 188,661 Italija 187,161 Končni rezultat po obveznih in prostih likih:
Romunija	372,688 točk
Italija	368,985 točk
TENIS
Nosilci serij v Wimbledonu
LONDON, 17. — Za bližnji tradicionalni teniški turnir v Wimbledonu so bili izbrani naslednji nosilci serij: Posamezniki: 1. Cooper (Avstralija), 2. Andreson (Avstralija), 3. Rose (Avstral.), 4. Fraser (Avstral.), 5. Ayala (Čile), 6. Nielsen (Dan.), 7. Davidson (Šved.), 8. Madkay (ZDA).
Posameznice:	1. Gibson
(ZDA), 2. Truman (V.B.), 3. Knode (ZDA), 4. Bueno (Braz.), 5. Bloomer (Nem.), 6. Kormoczi (Mad.),	7. Opps
(ZDA), 8. Fageros (ZDA). Moške dvojice: 1. Cooper*
Rose (ZDA-Avstral.), 4. Howe-Segal (Avstral.-J. Afr.).
iki za tekme v četrtfinalu
STOCKHOLM, 17. — Organizacijski odbor svetovnega nogometnega prvenstva je za četrtfinalne tekme določil naslednje glavne in stranske sodnike:
Malmoe: Nemčija - Jugoslavija:	sodnik Paul Wiss!ing
(Švica), stranska sodnika Helge (Dan.) in Campos (Port.). Komisar FIFA: Viliziu (Urug.).
Norrkoeping: Francija - S. Irska:	sodnik Gardeazabal
(Sp.), stranska sodnika An-dren (Šved.) in Laišev (SZ). Komisar FIFA: Ribiero (Port.).
Stockholm:	Švedska	-	SZ:
sodnik: Leafe (Angl.), stranska sodnika Brozzi (Arg.) in Dragvoll (Nor.) Komisar FIFA: Lotsy (Niz.).
Goeteborg:	Brazilija-VVales:
sodnik Seipeit (Avst.), stranska sodnika Dusch (Nem.) in Guigne (Fr.) KomisaT FIFA: Mc Guire (ZDA).
(Bel.); 9.	Catalano (It-)
in 31".
Splošni vrstni red P« * etapi:
1. Fornara (It.) 34.45’01”; jj» Junkermann (Nem.) 34.52 87”! 3. Catalano (It.) 34-53’56’; 4, Defilippis	(It.)	34.54’24’;
Keteleer (Bel.) 34.59’39’; Janssens (Bel.) 35.04’09';	7.
Gimmi (Sv.) 35.10’27”; 8. Me-nin (It.) 35.11*17”; 9. De Ga-speri (It.) 35.23’21”; 18- Trazel (Sv.) 35.2340 ”; 11. La Cioppa (It.) 35.28'04”; 12. Azzini (It.) 35.29’04”;	16. Mannelli	(It.)
17. Accordi	(It-J
18. Conterno	(It.)
21. Cainero	(It.)
35.42T3
35.44’25”;
35.45’55”;
3547’34”.
PLAVANJE
Nov svet. rekord na 100 m metuljček
TOKIO, 17. — Japonski plavalec Takashi Ishimoto je P°* stavil nov svetovni rekord na 100 m v metuljčkovem slogu s časom 1’00”7/10. Prejšnji rekord je znašel 1'01'3/10 in je bil dosežen lani julija.
Šport med slovensko mladino
Poraz Sovodenjčanov proti p. d. «Pregarc»
V nedeljo 15. t. m. je bilo v prostorih PD »Rado Pregare* povratno srečanje v namiznem tenisu med domačo ekipo in ekipo prosvetnega društva »Vrba* iz Sovodenj.
Rezultati: Mozetič - Rudolf 2:1 (13:21, 21:19, 21:17), Kuzmin - Zivic 0:2 (8:21, 18:21), Mozetič - Živic 2:1 (21:19, 17:21, 21:17), Kuzmin - Rudolf 1:3 (15:21, 21:19, 18:21), Mozetič-Kuzmin - Živic - Rudolf 0:2 (9:21, 14:21), Tomšič - Klun 0:2 (16:21. 21:23), Gergolet -Cesarec 0:2 (12:21, 10:21), Tomšič - Cesarec 2:1 (21:18, 20:22, 21:10), Gergolet - Klun 1:2 (21:13, 19:21, 16:21), Tomšič-Gergolet — Klun-Cesarec 0:2 (13:21. .19:21).
Oagovorni uredBllc STANISLAV RENKO Tl*ka Tiskarski zavod ZTT . Trd
Kino v Križu
predvaja danes 18. t. m. ob 20.30 film:
Tetovirana roža
(La rosa tatuata)
BURT LANCASTER,
ANNA MAGNANI
KINO PROSEK-KONFOVEl
predvaja danes 18. t. m. ob 20. uri film:
Strast v telesu
(Rabbia m corpo)
Igrajo:	Francoise Ar-
noul'd, Raimond Pellegrin Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
LoAtiKti
predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. uri in nadaljevanje ob 28.30 uri na prostem film:
«TITANIC»
(Titanich)
Igrajo: CLIFTON WEBB, BARBARA STANWICK, ROBERT WAGNER
/'VLADIMIR BARTOL'
104.
ALAMUT
Stroge telesne in moralne kazni so bile določene tudi za one, ki bi se prepuščali posvetni zabavi; ki bi proizvajali ali poslušali lepo glasbo; ki bi plesali ali se ob plesu drugih naslajali; ki bi brali knjige zapeljive vsebine ali poslušali druge, ki bi brali iz njih ...
V hierarhijo samo eo bile vstavljene nove stopnje. Med daije in velike daije so bili vrinjeni pokrajinski daiji. Sleherni vernik, ki je mogel noeiti orožje, je bil tudi že vojak. Za re-fike, ki bi jih poučevali, je bila ustanovljena posebna šola. Za vse moštvo je bil izdelan nov učni načrt. Poleg vojaških veščin bi se morali učiti tudi dogmatike in zgodovine izmailstva.
Fedaiji so odslej prejemali samostojne naloge, ki so odgovarjale sposobnostim posameznika. Džafar je postal stalni brzi sel med Alamutom in Mucuferjem v Raiju. Naim Je poučeval novo moštvo v dogmatiki, Ibn Tahir v zgodovini in zemljepis ju, Jusuf in Sulejman sta vadila učence za fedaije v vojaških veščinah. Vsako jutro sta jih vodila iz utrdbe na planoto, kakor je nekoč nje vodil Minučeher. Zviti Obeida je postal vodja četice oglednikov in je z njihovo pomočjo nadziral kreta-ne sultanove vojske. Kot pomočniki so mu bili dodeljeni Abdur Ahman, Ibn Vakas, Abdalah in Halfa, ki so kmalu poznali sleherno stezico od Kazvina in Raija pa do Alamuta. Kaj hitro so ugotovili namero emira Arsiana Taša, ki je razcepil svoje Sile pred Kazvinom in Raijem, da bi s tem popolnoma odraza'
Alamut od ostalega sveta in ga povsem pritisnil ob vznožje elburških gora, preko katerih ni bilo nobene poti za pobeg.
Ujeti Turki, ki so bili skoraj vsi teže ranjeni, so bili v svoje nemalo presenečenje deležni dobrega ravnanja. Rane so se jim pod veščimi rokami zdravnika in njegovih pomočnikov hitro celile, čez dan so prebivali v svojih sobah, zvečer pa so se hodili hladit v ograjen prostor za vojašnico.
Ranocelniki in vojaki, ki so jim prinašali hrano in vodo, so se spuščali zmerom češče z njimi v pogovore. Strme so poslušali ujetniki o fedaijih, ki so prebili noč v raju, in o nezaslišani oblasti, ki jo je bil Alah podelil Seiduni. čudili so se neomajni veri izmailcev v zmago. Spraševali so po vzrokih in dokazih za to samozavest. Odgovor je bil zmerom isti; Seiduna je velik prerok, ki bo zavladal islamskemu svetu.
Včasi je ta ali oni dai pa tudi sam Abu Ali obiskal ujetnike. Spraševal Jih je posameznosti o sultanovi vojski, pa potem tudi o njihovi vzgoji in verskem prepričanju. Razlagal jim je potem izmailski nauk, s čigar pomočjo je nameraval njihov poglavar vzpostaviti na svetu pravico in resnico. Kmalu so jih s tem, še bolj pa s prizanesljivostjo in z dobrim ravnanjem, omajali v njihovem prepričanju in pripravili v njih ugodna tla za sprejem izmailskega nauka.
Nekatere, ki so jim bili morali zaradi ran odrezati roko ali nogo ali pa so bili drugače teže pohabljeni, je velel Hasan izpustiti, želel je namreč, da bi pripovedovali moštvu sultanove vojske o Alamutu in o izmailstvu in tako neopazno sabljali njegovo trdnost. Pripravili so jim nosila na velblodih in oboroženo spremstvo jih je peljalo do Kazvina, kjer so jim dali prosto pot.
Medtem ko ata Sulejman in Jusuf prvo noč po obisku v
vrtovih zaradi utrujenosti mimo prespala, se ju je proti večeru prihodnjega dne začel lotevati neki nepoznan nemir. Bila sta razdražena, čutila sta, da nekaj pogrešata, in ni se jima hotelo iti spat. Vsak zase sta pohajala po okopih in se naposled tam sešla.
»žejen sem,» je dejal Jusuf.
»V šah rudu je dovolj vode.*
»Tisto lahko ti popiješ.*
»Menda se nisi polakomnil vina?*
Sulejman se je režal. Jusuf ga je mrko pogledal.
»Rog je že klical k spanju.*
»čemu praviš to meni? Sam pojdi najprej.«
Sedla sta na okope in nekaj časa molče poslušala bučanje hudournika.
»Zdi se mi, da bi mi hotel nekaj zaupati?*
Sulejman je vprašal na pol porogljivo na pol zvedavo. Jusuf je potipal nazaj:
»Ali ti ničesar ne pcfieias?*
»Govori naravnost. Kaj te muči?*
»V drobovju mi je, kakor bi se žerjavica pretakala v njem. V sencih mi kljuje. Muči me neznosna žeja.*
»Zakaj ti ni do vode?*
»Pijem jo, pijen , in zdi se mi, kot da bi pil zrak. Nič ne zaleže.*
»Vem. To so tiste preklete kroglice. Da bi eno použil, bi bil takoj spet miren.*
»Ali misliš, da nas bo Seiduna kmalu spet poslal v raj?* »Kako naj jaz to vem? če se samo spomnim na ono noč, me spreleti vročina, da bi se kar raztopil.*
Stražar z baklo je šel mimo. Počenila sta za obzidek. »Pojdiva. Tu naju ne smejo dobiti,* je dejal Sulejman. Previdno sta se prikradla v spalnico.
Tovariši so že spali. Samo Ibn Tahir je slonel na svojem
ležišču. Zdelo se je, kot da nečemu prisluškuje. Zdrznil se j*) ko je opazil prihajajoča.
«Ti še ne spiš?* je vprašal Sulejman.
»Kot vidva tudi ne.»
Prišleca sta se slekla in legla vsak na svoje ležišče. V sobi je bilo zatohlo in vroče in mučila ju je peklenska žeja.
«Uf, prekleta čarovnija,* je zamrmral Sulejman in se * vzdihom prevalil na drugo stran.
»Ali ti spomin ne da spati?* je vprašal Ibn Tahir.
»Vina bi se mi zdaj hotelo.*
»Ali vso noč ne mislita zadremati?*
Jusufov glas je bil osoren.
«Morda misliš, da boš ti spal?*
Sulejman se mu je srdito rogal. Bilo mu je, da bi skočil iz kože.
Naslednje jutro je vsem trem ležala svinčena teža v udih..-
Abu Soraka je vsakemu od fedaijev razdelil njegov delokrog. čez nekaj dni so se preselili v nova stanovanja na dnu enega izmed prednjih dveh stolpov, v njihovo prejšnjo spal” nico so prišli novinci.
Po dva in trije so bivali zdaj v eni sobi. Jusuf je delil prostor z Obeido in z Ibn Vakasom, Ibn Tahir z Džafarjem, Sulejman z Naimom.
Ibn Tahir se je vsako jutro z globoko otožnostjo v src« podal v šolo. Gledal je novince — kaj ni bil še včeraj sam eden izmed njih? — in bolelo ga je. da je bilo vse to že tako daleč za njim in da ni mogel biti več tak, kot so bili oni. Ne-prestopna stena se je dvigala zdaj med njim in onimi. Z žft' lostnim nasmehom je poslušal njihovo brezskrbno gostolenje. »Ko bi le vedeli!* je pomlislil.
(Nadaljevanje sledi).