CELJE, 18. MARCA 1982 - ŠTEVILKA 11 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
TRETJIČ SMO VOLILI DELEGATE
VOLILO 250.000 LJUDI
Volilne komisije in odbori opravili veliko delo
98.780 delavcev v združe-
nem delu in 170.900 občanov
iz vseh občin celjskega ob-
močja je 11. in 14. marca voli-
lo svoje delegate v zbore ob-
činskih skupščin in v skup-
ščine samoupravnih intere-
snih skupnosti. Izidi glaso-
vanja so ugodni, saj je prete-
kli četrtek glasovalo kar
88.660 delavcev ali 89,75%
vseh volilnih upravičencev,
v nedeljo pa 165.595 občanov
ali 96,84% vseh, ki so vpisani
v volilne imenike občin celj-
skega območja.
.Tudi prve ocene o tem, kako
fe potekalo glasovanje, so
dobre. Večji del volilcev je
opravil svojo volilno pravico
in dolžnost pravočasno m
natančno, tako da je lahko
teklo delo volilnih odborov
in volilnih komisij nemote-
no. Vzdušje, ki je spremljalo
volitve, je bilo izraz razpolo-
ženja ljudi in njihove pri-
pravljenosti, da po samou-
pravni poti, preko delegat-
skih skupščin urejajo pro-
bleme, ki jih v naši družbi ni
malo. Pomemben prispevek
slavnostnem volilnem
vzdušju so seveda pridala tu-
di lepo okrašena in ponekod
tudi domiselno pripravljena
volišča, ki jih je bilo na pri-
mer v nedeljo na celjskem
območju kar 572. Sicer pa
več o volitvah in volilnih izi-
dih berite na 3. strani.
D. S.
GLAS ZA NAPREDEK
t
V četrtek in v nedeljo so volilci na vseh voliščih celjskega
območja uveljavljali svojo državljansko pravico in dolžnost.
Fotografija je nastala v Tovarni nogavic Polezla, podobni
prizori pa so bili tudi povsod drugod. Več o volitvah 82
berite na tretji in na sredinskih straneh ter na zadnji strani.
Foto: T. TAVČAR
JUTRI NA
DESETI
IZLET V
ROVINJ!
Zadnji napotki za jubi-
lejni izlet >100 kmečkih
žensk na morje«;
Potujemo jutri, v petek,
19. marca, ob 6.30 izpred
prostora DO KOVINO-
TEHNA, ki je tudi glavni
pokrovitelj letošnjega ju-
bilejnega izleta! KOVI-
NOTEHNA ima svoje
prostore nasproti celjske
avtobusne postaje in v
neposredni bližini želez-
niške postaje ali hotela
Celeia!
ZBOR V3EH JE 2E
OB 6. uri ZJUTRAJ! S se-
boj obvezno prinesite:
osebno legtimacijo, potr-
dilo o vplačilu za izlet,
zdravstveno izkaznico,
ruto in dežnik ter VELI-
KO DOBRE VOLJE!
Pričakujejo nas v gosti-
šču TOMI v Portorožu, v
DROGI Portorož in soli-
nah, HOTELU EDEN V
ROVINJU m ob povrat-
ku v Pulju in Motovunu!
Srečne potnice ne za-
spite - ampak jutri pridi-
te pravočasno!
TV
51
REKORDOV
V CELJSKEM
BAZENU
v odsotnosti trenutno
našega najboljšega plaval-
ca Boruta Petriča, ki je v
JLA, je bil osrednja zvezda
absolutnega državnega pr-
venstva v plavanju v Celju
njegov brat Darjan Petrič
(na posnetku) Darjan Pe-
trič je bil v »hitri« celjski
vodi novega bazena na Go-
lovcu tako uspešen, da je z
rezultati posegel (ne prvič!)
v sam evropski vrh!
Nastopili so tudi mladi
celjski plavalci in opozorili
nase, da še mnogo obetajo
v sedaj dobrih vadbenih
pogojih!
Organizator (uspešen!) je
bil PK Neptun, pokrovitelj
pa SOZD Merx. Več o pr-
venstvu na 13. strani!
TV -
Foto: TONE TAVCAR*
KRAJEVNE SKUPNOSTI
VELIKE SO IF v MlfSTIH
Prepočasno preoblikovanje - kje so vzroki?
Primerjava je več kot zani-
miva - v domžalski občini
imajo 27 krajevnih skupno-
sti, v celjski pa le 25. Pa tudi
sicer je značilno, da v Slove-
niji v zadnjih dveh letih
skromno narašča število no-
vih krajevnih skupnosti. La-
ni jih je bilo v Sloveniji
skupno 1204, od tega so jih
na novo ustanovili le 34. V
celjski občini zdaj že tri leta
ni sprememb, pa čeprav so
bila že večkrat sprejeta stali-
šča, da so nekatere celjske
krajevne skupnosti preveli-
ke. V Celju, v ljubljanski ob-
čini Šiška in v mariborskih
občinah imajo zdaj največ
krajevnih skupnosti, kjer ži-
vi več kot 4000 občanov. V
celjski regiji ima Titovo Ve-
lenje tri take krajevne skup-
nosti, Žalec dve. Slovenske
Konjice eno, Šmarje pri Jel-
šah eno in Laško eno. Očitno
gre večinoma za mestne kra-
jevne skupnosti. To pa ne
opravičuje sedanje razmesti-
prevelikih krajevnih
skupnosti. Nasprotno. Terja
Ponovno oceno, zakaj v ne-
katerih krajevnih okoljih ni-
kakor nočejo začeti z razpra-
vami o preoblikovanju kra-
ievnih skupnosti, čeprav ta-
ko politično akcijo terjajo vsi
^pkumenti o razvoju krajev-
■^e samouprave.
Seveda pa je najpomemb-
jiejše nekaj drugega. Kje tiči-
jo pravi vzroki za nasproto-
l^anje spremembam v obli-
kovanju krajevnih skupno-
^.ti. čeprav je kot na dlani da
l'h razvitejše krajevno sa-
l^oupravno, interesno in po-
etično življenje vsak dan
terja? Ne gre namreč le
^to, da so bili že sprejeti do-
Kpvori, kako je treba v mest-
'^'h in industrijskih naseljih
Ustvarjati manjše urbanistič-
celote. Torej take, kjer se
^''ecejšnji del občanov ne bo
'zgubil v anonimni množici,
l^arveč bo zares prisoten v
^^rnoupravnem in politič-
'^^m življenju kraja.
. Celjske izkušnje so take,
?^ jih gre upoštevati. Tam,
^ler so pred štirimi leti usta-
^^ili nove krajevne skup-
nosti, ugotavljajo povečano
dejavnost občanov, večjo po-
družbeljenost celotnega po-
litičnega dela, dokaj razgiba-
no delegatsko življenje in tu-
di drugačne razvojne možno-
sti kraja. Resda priprava in
izvedba referenduma ni bila
preprosta politična naloga.
Tu in tam so bili zadržki, češ
da nekateri predeli stare kra-
jevne skupnosti niso za raz-
delitev in podobno. No, živ-
ljenje je take omahljivce de-
mantiralo. Precej odločno pa
še danes vztrajajo v nekate-
rih krajevnih skupnostih in
jim nikakor ne gre v račun,
da bi morali končno pristo-
piti k izvedbi sklepa, da je
treba ustanoviti manjše, bolj
zaokrožene krajevne skup-
nosti. To velja tako za štor-
sko krajevno skupnost, kot
za Zagrad, pa tudi za center
mesta in Dolgo polje. Prav
gotovo se ne da govoriti o
uspešnem samoupravnem in
družbenopolitičnem delu
tam, kjer živi več kot 4000
občanov, sodeluje pa jih ne-
kaj sto.
Prvotne pobude o razdeli-
tvi teh krajevnih skupnosti
so, kot kaže, ostale le pobu-
de. Tudi zdajšnji volilni čas,
ko bi lahko združili politično
dejavnost ali vsaj pred voli-
tvami izvedli preoblikova-
nje, je zamujen. Ni pa zamu-
jena misel, da je treba nekaj
storiti in da je zadnji čas, da
bi ponovno pregledali skup-
ščinska stališča, ki so jasno
zavezovala krajevne in druge
organe k spremembam v se-
danji razmestitvi krajevnih
skupnosti.
OBMOČNA SIS ZA PTT PROMET
VEČ NOVIH ZMOGUlVOSTI
Sredstva prepočasi pritekajo
Sodobni ritem družbeno-
ekonomskega razvoja je živ-
ljenjsko povezan s sprotnim
razvojem telekomunikacij,
ki omogočajo hiter in učin-
kovit pretok informacij v ož-
jem in širšem delovnem in
življenjskem okolju sleher-
nega občana in delavca. Zato
odgovornost za razvoj tele-
komunikacijskega omrežja
sloni na vseh, ki so kakorkoli
z njim povezani pa naj gre tu
za posameznika ali organiza-
cijo.
Da bi sledili razvoju, sc tu-
di v okviru območne SIS za
PTT promet zastavili planski
načrt tako, da bo v okviru
realnih gospodarskih mož-
nosti, zadovoljeval potrebe
ožjega in širšega območja po
učinkovitejšem delu tozd v
okviru PTT prometa.
Na zadnji seji skupščine
območne SIS za PTT promet
so sprejeli plan uresničeva-
nja   srednjeročnega   plana
razvoja PTT prometa v tem
srednjeročnem obdobju in v
okviru tega opredelili naloge
za letošnje leto.
Poštna mreža naj bi se po
planu na celjskem območju
povečala za eno enoto in si-
cer Celje 5 na Lavi, ki je bila
planirana že za leto 1981.
V telegrafsko omrežje naj
bi vključili 10 novih naročni-
kov ter 36 dodatnih telegraf-
skih vodov; na relaciji Ce-
Ije-Slovenske Konjice, Ce-
lje-2alec, Celje-Šentjur in
Celje-Laško.
Na novo bo v telefonsko
omrežje vključena telefon-
ska centrala v Arnčah. Cen-
tralo v Zrečah pa bodo nado-
mestili z novo. Zmogljivosti
se bodo tako povečale s 160
na 768 priključkov. Poveča-
ne bodo tudi zmogljivosti v
' Šentjurju, za 600 priključkov
in v Ločah pri Poljčanah za
60 priključkov.
Istočasno    s    povečavo
zmogljivosti telefonskih cen-
tral, se bodo povečali tudi te-
lefonski vodi. 60 novih zvez
bo na liniji Celje-Ljubljana
in 12 na liniji Celje-Zagreb.
Nekaj novih zvez bo tudi na
lokalnih vodih.
Plan za letošnje leto pre-
dvideva tudi 20 novih med-
krajevnih govorilnic. Poseb-
no pomembno nalogo pa
predstavlja izgradnja PTT
centra v Titovem Velenju in
izgradnja radio relejnih zvez.
Za financiranje planiranih
objektov so poleg lastnih
sredstev temeljnih organiza-
cij načrtovali tudi združena
sredstva uporabnikov. Ven-
dar je še premalo tistih, ki bi
pospeševali m zagotavljali
sredstva za razvoj PTT pro-
meta kar nedvomno negativ-
no vpliva na razvoj in izpol-
njevanje zastavljenih nalog
območne SIS za PTT pro-
met.
VVE
POVEČAN
HMEZADOV
IZVOZ
V sestavljeni organiza-
ciji združenega dela Hme-
zad v Žalcu so si za letoš-
nje leto zadali dokaj sme-
le načrte v zvezi z izvo-
zom, ki pa so napravljeni
na osnovi lanskoletnih
uspehov. Izvoz v letu
1981 je znašal 307 milijo-
nov dinarjev, letošnji pa
naj bi znašal 402 milijona
826.000 dinarjev. Tudi re-
gionalna usmeritev izvo-
za je dobra, saj bodo vse
prodali na konvertibilna
področja.
V izvozu predstavlja se-
veda največji delež hmelj,
ki ima dobro ceno na sve-
tovnem tržišču, precej pa
bodo izv^ozili tudi mesa,
sadja, perutnine in obiral-
nih strojev. V plan izvoza
še ni zajeta farma v Nige-
riji, ker še tudi ni sestav-
ljena dokončna finančna
konstrukcija te naložbe.
JANEZ VEDENIK
III.
SMUČARSKI
TEK V
LOGARSKI
DOLINI
Smučarski teki pri nas
so, za razliko od alpskega
smučanja, predvsem v
nižje ležečih krajih, ki le-
tos niso bili posebno bo-
gati s snegom. Zato je
prišlo do odpovedi posa-
meznih tekmovanj, neka-
tere pa so prestavili na
bolj ugodne termine.
Množični smučarski
tek v Logarski dolini je
uvrščen tudi v republiški
koledar tovrstnih tekmo-
vanj in bi moral biti že 7.
marca. Toda preložili so
ga na nedeljo 21. tega me-
seca s startom ob 10 uri. V
okviru tega tekmovanja
bosta dva teka in sicer
TRIM tek na 10 km in
množični tek na 20 km. ki
se ju lahko udeležijo tako
rekreativno kot tekmo-
valci. Organizatorji tega
tekmovanja so ZVUTS
Celje, Športno društvo
Solčava in Smučarska
zveza Slovenije.       F. P.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec

ŠMARČANI
PODELILI DOMICIL
XIV. UDARNI
DIVIZIJI
Na zadnji seji Skupščine
občine Šmarje pri Jelšah so
delegati soglašali s predlo-
gom Občinskega odbora
ZZB NOV o podelitvi domi-
cila XIV. udarni diviziji.
Slavna Štirinajsta, ki je vse
do končne zmage združevala
brigade Toneta Tomšiča, Lju-
ba Sercerja in Mirka Bračiča,
je 6. januarja 1944. leta iz Su-
horja v Beli krajini krenila na
preko 500 kilometrov dolgo
pot, šla preko ozemlja takrat-
ne NDH in v noči iz 6. na 7.
februar leta 1944 prav v šmar-
ski občini stopila na sloven-
ska tla v Sedlarjevem. Z nad-
človeškimi napori, težkimi
boji in borbenimi uspehi, ki
jih je Štirinajsta izkazala na
svoji legendarni poti od Sotle
preko Bohorja. Gračnice, pa
vse do Koroške in Pohorja, je
prebivalcem vlila novo vero
in upanje v osvoboditev. Za-
to so Smarčani menili, da je
njihova dolžnost, da legen-
darno izročilo XIV. divizije
ustrezno ovrednotijo in njeno
izročilo prenašajo iz roda v
rod.
DS
ŠENTJURSKI KOMUNISTI
ZAOSTAJANJE INVESTICIJ
Nadaljnji razvoj bo potrebno opreti na lastne sile
Preteklo mandatno ob-
dobje je bilo polno protislo-
vij, spremenjene razmere za
delo pa so šentjurske komu-
niste zatekle nepripravljene,
so ugotovili na programski
volilni konferenci v Šentjur-
ju, ki sta se je kot gosta ude-
ležila Janez Zahrastnik, se-
kretar medobčinskega sveta
ZK in Franc Sali, izvršni se-
kretar CK ZKS.
Sicer pa so v Šentjurju, ta-
ko kot v drugih občinah, ko-
munisti največ naporov vlo-
žili v reševanje gospodarskih
težav. Z izgubo so v prete-
klem letu poslovali le v klav-
nici, tozdu Kmetijskega
kombinata, pač pa je večje
število delovnih organizacij,
ki so poslovale na robu ren-
tabilnosti. Rezultati kažejo,
da se je povečal fizični obseg
proizvodnje, večji pa so tudi
ekonomičnost, rentabilnost
in delež akomulacije v dose-
ženem dohodku. Za načrti so
zaostali le v izvozu, kjer so se
izkazali le v Alposu. tozd ce-
varna, in Bohorju.
Ker pa v občini doslej še
niso uspeli zbrati vseh po-
datkov o gospodarjenju lani,
je težko bolj natančno oceni-
ti uspešnost šentjurskega
gospodarstva oziroma vpliv
inflacije.
Po podatkih službe druž-
benega knjigovodstva je bila
šentjurska občina lani na
zadnjem mestu na celjskem
območju glede višine inve-
sticijskih vlaganj (všteta ni
EMO naložba v tovarno kot-
lov v Šentjurju). Šentjurske
investicije prestavljajo le 15
odstotkov naložb v šmarski
občini, ki je sicer na tej le-
stvici na predzadnjem me-
stu. Ker so prenehale veljati
nekatere ugodnosti, ki so do
sedaj vabile investitorje v
manj razvite občine - med-
nje sodi tudi šentjurska - se
bodo morali v občini še bolj
zanesti na lastne sile.
Šentjurska občina si sku-
paj s še nekaterimi manj ra-
zvitimi in medobčinsko go-
spodarsko zbornico tudi pri-
zadeva, da bi sprejeli družbe-
ni dogovor o domicilnem
plačevanju komunalnih in
nekaterih drugih prispev-
kov. Z načeli domicilnega
plačevanja prispevkov so se
sicer povsod na celjskem ob-
močju strinjali, zakaj pravi-
ca, da si delavci s presežno
vrednostjo izboljšajo živ-
ljenjske pogoje v kraju biva-
nja, je nedvomna in potrjena
v ustavi. Toda vse kaže, da se
bo pri tehnični izpeljavi tega
dogovora še precej zatikalo,
saj se večji industrijski cen-
tri nočejo zlahka odreči sred-
stvom, ki so jih že zajeli v
svojih srednjeročnih načrtih,
z novim načinom plačevanja
pa bi se jih del odteklo v kra-
je, kjer delavci živijo.
Na konferenci ie govoril
tudi Janez Zahrastnik, ki je
menil, da gre večina negativ-
nih pojavov v ZK na rovaš
neustrezne idejnopolitične
ravni občinske organizacije
ZK. Zaradi tega so tudi ne-
katere akcije komunistov še
vedno premalo učinkovite.
Res pa je, da to ni nikakršna
šentjurska posebnost, pač pa
je ta slabost prisotna tudi pri
mnogih drugih občinskih or-
ganizacijah ZK pri nas. Ob
vseh teh ugotovitvah pa se-
veda ne gre podceniti zavze-
tosti komunistov v občini pri
reševanju aktualnih proble-
mov, niti ne doseženih uspe-
hov, je zaključil Janez Za-
hrastnik.
Na konferenci so za nove-
ga predsednika šentjurske
OK ZK izvolili Vlada Gorju-
pa, dosedanjemu sekretarju
Borisu Križmančiču pa so
podaljšali mandat. S. ŠROT
MODERNA ŠOLSKA
ZGRADBA ŠE NI VSE
Celodnevna osnovna šola se mora razvijati in dopol
njevati še v prihodnje, je izhodiščna in sklepna misel
mnogih debat, razgovor na vseh mogočih sejah. Kajti
poleg vzgojnoizobraževalne in varstvene funkcije
opravlja ta šola tudi pomembno socislno vlogo, saj so
otroci, vključeni v COŠ, deležni enakih možnosti za
vsestranski psihofizični razvoj. Vse te elemente pa
lahko dobro izpelje le tista šola, ki ima dobre pogoje za
delo. Od materialnih možnosti: opremljenost učilnic,
delavnic, igrišč ipd. do vsebinskih: raznovrstne intere'.
sne dejavnosti, sposobni strokovni kadri in ne nazad-
nje kvaliteten redni program.
Le redke so celodnevne šole, ki izpolnjujejo vse te
kriterije in v času zaostrene gospodarske situacije se
kaj lahko zgodi, da spregledamo nekatere pomanjklji-
vosti šol, ki naj bi prešle na COŠ in da se bodo te
pomanjkljivosti lahko še kopičile. V končni fazi pa se
bo to vse odražalo na otrocih, ki bodo in ki so že
deležni tega pouka in vzgoje. Zavedati se morama; da
večino časa otrok preživi v šoli, da je njegov prosti čas
vezan v šolske okvire in na šolske delavce, kar lahko
destimulativno vpliva nanje, če ni življenje na šoli
dovolj razgibano, zanimivo in ustvarjalno spodbudno.
Vedeti je potrebno tudi to, da vsega tega šole same ne
morejo izpeljati. Še vedno je premajhna povezanost
med šolami in okoljem, krajevno skupnostjo, delov-
nimi organizacijami ipd.
Šole so v posameznih primerih še preveč zaprte, še
vedno ne izkoristijo dovolj možnosti za povezovanje
navzven, po drugi strani pa tudi med starši, ki so
obenem krajani in delavci, še vedno prevladuje prepri-
čanje, da s tem, ko so otroka pospremili do šolskih
vrat, mu napolnili torbo, ga obuli in oblekli, je njihova
obveznost do šole opravljena. Ce je bilo temu tako do
sedaj, naprej tako ne bo šlo. Edina skupna družbena
skrb, ki je temelj podružbljanja tudi vzgojnoizobraže-
valnega procesa, lahko obrodi dobre rezultate. Da ne
govorimo o tem, da je od teh rezultatov odvisen nadalj-
nji razvoj naše družbe.
Zato, če je potrebno, in to je, kakorkoli zategovati
mošnje, jo ne smemo tam, kjer gre za otroke. Seveda ni
potrebno zajemati z največjo žlico, da bi opremljali
najmodernejše šole z najsodobnejšimi pripomočki. Z
dobro voljo, s povezanostjo šole z življenjem izven
njenih zidov, se lahko premagajo tudi take ovire, ki v
tem trenutku izgledajo nepremostljive.
VVE
OBVEZNI ODKUP STEKLENIC NE
FUNKCIONIRA
Mesec dni je minil, odkar
je ZIS sprejel uredbo o ob-
veznem odkupu steklene
embalaže. Samo v Beogra-
du so v tem času prodajalne
zbrale okrog 4,200.000 ste-
klenic, vendar žal še nobena
ni prišla do proizvajalcev
olja, brezalkoholnih pijač
in alkoholnih pijač. Stekle-
nice so se samo preselile iz
naših shramb v prodajalne,
so ugotovili na seji stalne
konference mest in občin
Jugoslavije v razpravi o
izvajanju uredbe.
Razpravljale! so soglasno
poudarili, da je bilo sprejet-
je uredbe nujno, saj smo sa-
mo lani za uvoz steklene
embalaže porabili 600.000
dolarjev, vendar pa je seda-
nja uredba nesprejemljiva
in jo je treba takoj spreme-
niti ter je začasno naj ne bi
izvajali. Zdaj namreč obve-
zuje samo trgovske delovne
organizacije, ne pa tudi
proizvajalcev olja, brezal-
koholnih in alkoholnih pi-
jač. Proizvajalci embalaže
enostavno nočejo odkupo-
vati od trgovine, ker se jim
to ne izplača. Nova stekleni-
ca stane sedem, stara pa 10
dinarjev - brez stroškov
prevoza, uskladiščenja in
pranja. Trgovina je dala za
odkup mnogo denarja, sa-
mo v Beogradu okrog 50
mio din, zdaj pa ima v skla-
dišču steklenice, ki jih nih-
če noče.
Če steklenice ne bodo
prišle do proizvajalcev, ne
bomo dosegli načrta, po ka-
terem naj bi letos uvozili
65% manj steklene embala-
že kot lani.
BORBA
PRAZNIK NA
RESEVNI
Danes ob pol petih po-
poldne bo pri partizan-
skem grobišču na Resev-
ni nad Šentjurjem kome-
morativna slovesnost v
spomin na legendarne
boje partizanov, ki so iz-
krvaveli na tem pobočju.
Med njimi sta bila tudi
Cvetka Jerinova in Du-
šan Lah.
18. marec je praznik
krajevne skupnosti Sent-
jur-center in okolica. Kra-
jevni skupnosti bosta
praznovanje v širšem ob-
segu organizirali v mese-
cu maju. Slovesnost so
pripravili učenci osnovne
šole Franja Malgaja iz
Šentjurja in mladinci
osnovne organizacije
ZSMS Jakob. V planin-
skem domu na Resevni
pa bo na tovariškem sre-
čanju o tedanjih bojih pri-
povedoval udeleženec
bitke Jakob Vodeb.
Lep dan bo mnoge na
Resevno zvabil peš, od-
hod pa bo izpred Veteri-
narske postaje ob 15.45.
D.SLAKAN
MARTIN
PLAVČAK
OBRAZI
Komaj 28 let je star, zato je
toliko bolj razumljivo njego-
vo kritično razmišljanje o de-
lu in ustvarjalni vnemi kolek-
tiva, v katerem je zaposlen.
Razumljivo še toliko bolj, ker
tudi sam aktivno sodeluje pri
graditvi samoupravnih odno-
sov, ker je ustvarjalen pri
svojem delu in nenehno snu-
je nekaj novega in ker s poli-
tičnim udejstvovanjem soo-
blikuje razpoloženje, ki po
eni strani zavezuje, po drugi
pa terja še boljši jutrišnji dan.
Martin Plavčak se je kot
mlad tehnik zaposlil v Lesni
industriji Bohor Mestinje,
kjer je prevzel kar odgovorno
delovno mesto vodje vzdrže-
vanja. Tedaj, leta 1974 je bilo,
je še živel doma na Donački
gori, kjer se je v krajevni mla-
dinski organizaciji kalil za
bodoče družbenopolitično
delo. Kajti mladi so bili res
osrednje gibalo vsega dogaja-
nja na Donački gori: prirejali
so kulturne prireditve, orga-
nizirali delovne akcije, se
udejstvovali v samoupravnih
organih in družbenopolitič-
nih organizacijah kraja. Mar-
tinu torej ni bilo težko, ko je
postal leta 1976 član ZK in se
soočil z novimi nalogami in
odgovornostmi. Zavedal se
je, da mora kot mlad komu-
nist poprijeti povsod tam,
kjer je potrebno. Tako je kot
zadolžen član pomagal pri or-
ganiziranju idejnopolitičnega
usposabljanja članstva v Bo-
horjevem tozdu v Mestinju,
aktivno je deloval v delegaci-
ji za kulturno skupnost obči-
ne Šmarje pri Jelšah, ob tem
pa se je zagrizel tudi v študij,
ki mu ga je ob delu omogoči-
la njegova temeljna organiza-
cija. O uspehih, ki jih je žel
pri študiju, med drugimi tudi
priča dejstvo, da je že dve leti
štipendist Titovega sklada in
da je že tik pred diplomo na
Višji tehnični šoli v Mari-
boru.
Lani, proti koncu leta, pa je
prevzel še eno odgovorno
funkcijo: postal je sekretar
osnovne organizacije ZK v
tozdu. Kljub temu, da osnov-
na organizacija živahno delu-
je, pa Martin Plavčak kritič-
no razmišlja o delu komuni-
stov. Meni namreč, da jih je
še premalo, da bi bilo moč
čutiti njihov pomemben pri-
spevek, poleg tega pa vsi ko-
munisti niso aktivni v sa-
moupravnih in delegatskih
organih, pa v sindikatu, mla-
dini, zato bi bilo treba bolj
zaostriti odgovornost do
sprejetih nalog. Pomembno
za delo celotne osnovne orga-
nizacije pa bi bilo bolj zavze-
to idejnopolitične izobraže-
vanje članstva, da bi komuni-
sti lahko z več znanja, odgo-
vornosti in z več partijskega
duha reševali probleme, ki
jih tudi v njihovem tozdu ni
malo.
DAMJANA STAMEJCIC
KOMUNISTI LAŠKE OBČINE
GOSPODARSTVO JE PRVO
Predsednik 4. EmestI, sekretar 4. Mavri
Komunisti v občini Laško
so v soboto dopoldan, na
pi-ogramskovolilni konfe-
renci občinske organizacije
ZKS Laško, dodobra prete-
htali neuspehe in napake,
pa tudi uspehe na različnih
področjih družbenopolitič-
nega in gospodarskega do-
gajanja v občini Laško v
preteklem enoletnem ob-
dobju.
Osrednjo pozornost so de-
legati na konferenci nameni-
li gospodarstvu, ki kljub
skorajda zanemarljivim iz-
gubam ob koncu preteklega
leta, v temeljnih organizaci-
jah Bor Laško, Cementarji
Zidani most in v Rudniku
Laško, ne daje pričakovanih
in potrebnih rezultatov,
predvsem ne na področju zu-
nanjetrgovinske menjave. V
preteklem letu so v občini
Laško posvečali veliko na-
porov za povečanje izvoza in
zmanjšanje uvoza, vendar so
rezultati menjave neugodni,
saj resolucijska predvideva-
nja niso bila dosežena. Zato
ostaja izvoz še nadalje te-
meljna naloga laškega go-
spodarstva, kjer bo treba
iskati dolgoročnejše rešitve,
pri tem pa posvetiti vso po-
zornost stroškom. Visoki
stroški proizvodnje so na-
mreč v veliki meri vzrok, da
se proizvodi laškega gospo-
darstva le s težavo prebijajo
čez meje zunanjega trga. Ko-
munisti so na konferenci tu-
di poudarili nujnost večjega
in uspešnejšega dohodkov-
nega povezovanja organiza-
cij združenega dela in oceni-
li, da bo v bodoče treba v
večji meri upoštevati skupne
in širše interese ter se pričeti
opirati tudi na lastno znanje
in pamet.
V kmetijstvu bo v občini
Laško še nadalje treba voditi
takšno politiko, ki bo spod-
bujala večjo proizvodnjo, po-
novno oživeti opuščene
kmetijske posesti in znova
pridobiti čim več obdelanih
površin ter na kmetijah zadr-
žati mlade ljudi. Kmetje vidi-
jo v zadrugi vse bolj svojo
»zaveznico«, kmetijski stro-
kovnjaki - pospeševalci pa
postajajo vse bolj redni in
dobrodošli obiskovalci kme-
tij, so menili delegati, ko so
ocenjvali stanje na področju
kmetijstva.
Komunisti so ostro obso-
dili obnašanje posamezni-
kov v svojih vrstah in pouda-
rili problem odgovornosti
komunista. Se vedno je pre-
večkrat zaslediti pojave izi-
gravanj, dvoličnosti, sprene-
vedanja in malomeščanske-
ga obnašanja.
Da politični in še zlasti de-
legatski sistem v občini La-
ško ne deluje kot bi bilo tre-
ba, so delegati pripisali ne-
katerim slabostim kot je pre-
majhna in neustrezna infor-
miranost, preslaba poveza
nost delegatov in delegacij
svojim okoljem, odločanji
mimo delegacij in samoi
pravnih organov in tako ds
Ije. Vse te pomanjkljivosti p
so obenem naloge sedanjeg
mandatnega obdobja.
Težko bi bilo v kratken
poročilu zajeti vse kritične
pa tudi pohvalne ocene, kis
jih komunisti izrekli v rai
pravi na programsko-volilr
konferenci, v kateri je sode
loval tudi Marko Bule, čla
CK ZKS, od ostalih gosto
pa sta se konference udelei
la tudi Emil Roje, izvršni s«
kretar CK ZKS in Janez Z>
hrastnik, sekretar medof
činskega komiteja ZK.
Na programsko-volili"
konferenci občinske orgai"
zacije ZKS Laško so komj
nisti izvolili za novega pre''
sednika občinske konfere"'
ce Alberta Ernestla, za ^
kretar j a pa Andreja ^*
vrija. ,
MARJELA AGW
PREDA VANJE, PROSLA V A IN
PRIZNANJA DIABETIKOM
Za Društvo diabetikov Celje je bil 5. marec pomemD^'
dan. Preko 50 članov se je najprej zbralo na predavanju,";
ga je vodila dr. Nuša Cede-Perc. Po njem je bila proslavaj*
žene ob njihovem prazniku, nato pa še slavnostna seja Izv^
nega odbora, na kateri je predsednik društva Viktor Dobf|;
šek podelil priznanja v imenu Zveze društev diabetik"
Slovenije.
Priznanja so prejeli: Društvo diabetikov Celje, prizna'?'^,
in zlato plaketo za dolgoletno delo pok. podpredsednik
bivoj Tomažič in sekretar Slavko Krajnc, srebrne pl^^^lj
ustanoviteljica društva dr. Stanislava Štravs, blagajničaf'^^
društva Szabo Stanislava, medicinska sestra v dispanze^
za sladkorne bolnike Silva Mikuš in dolgoletni odbori^
društva Bogdan Kotnik. p
-(1 - 18. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
gSLEGATI ZA SAMOPRISPEVEK
OPREDELITI VSEBINO
l^dnja seja občinske skupščine Celje potrdila
4 samoprispevek
pelegati vseh treh zborov
urinske skupščine v Celju
^ potrdili pristop k 3. ob-
jj^skemu samoprispevku.
V Narodnem domu v Celju
•g v četrtek potekala 40. seja
jbtinske skupščine, ki je bi-
U obenem zadnja seja za de-
legate tega mandatnega ob-
jjobja, na naslednji seji bodo
jg delegati, ki so bili pred
jjjievi izvoljeni.
Med prvimi petimi točka-
mi so delegati sprejeli tudi
(jsnutek sprememb poslov-
nika občinske skupščine terj
proračun občine Celje za le-j
tošnje leto. Ob šesti točki]
dnevnega reda pa se je, kof
je bilo pričakovati, razvila ži-
vahna razprava o možnostih
potreb uvedbe 3. občinskega
samoprispevka. Ivan Potoč-
nik, predsednik iniciativne-
ga odbora za pripravo 3. sa-
moprispevka pri občinski
konferenci socialistične zve-
ze, je uvodoma obrazložil
osnovna izhodišča 3. občin-
skega samoprispev ka. Dele-
gate je opozoril na to, da gre
za dva programska dela. V
prvem naj bi občani zadovo-
ljili nekatere skupne potrebe
znotraj občine, drugi del pa
se nanaša na potrebe, pred-
vsem komunalne, v posa-
meznih krajevnih skupno-
stih. Gre za izboljšanje in ize-
načevanje komunalnega
standarda, kjer imajo pre-
dnost tisti programi krajev-
nih skupnosti, ki nimajo niti
osnovnega      komunalnega
standarda: vodne napeljave,
varnost v prometu ipd. Pred-
vsem pa je opozoril na pro-
blem pitne vode in potrebe
po zagotavljanju le te v celot-
ni občini, kar naj bi bila
osnovna vsebina 3. samopri-
spevka.
K razpravi so se oglasili
številni delegati. Ce strnemo
nekatere njihove pripombe,
naj v prvi vrsti povemo, da
so podprli potrebo po tret-
jem občinskem samopri-
spevku, da pa bi morali ne-
katere stvari bolje opredeliti
in še bolje vsebinsko dodela-
ti. Predvsem tiste o potrebi
izgradnje vodooskrbnega si-
stema v celjski občini ter ne-
katere potrebe posameznih
krajevnih skupnosti. Delega-
ti so sprejeli sklep, naj po
vseh organizacijah združene-
ga dela in krajevnih skupno-
stih steče javna razprava o
prog.ramu tretjega samopri-
spevka. Izvršni odbor pa naj
vse pripombe delegatov te-
meljito prouči in izdela pred-
loge na osnovi katere bi se
delegati v občinski skupšči-
ni lahko dokončno odločili o
razpisu 3. referenduma za sa-
moprispevek. VVE
SPET SO SE TRESLA TLA
v torek popoldan okoli 15. ure je mnoge prebivalce na
Kozjanskem, v neposredni okolici Celja pa tudi ponekod v-
Savinjski dolini spet močno streslo. Tokrat je prišel dokaj
močan potresni sunek iz vzhodne strani in kot smo pozneje
izvedeli je bil epicenter pri Novem Marofu pri Varaždinu,
potresni sunek pa je imel moč 4,2 po Rihterjevi ali 7 stopenj
po Mercallijevi lestvici. Na srečo ni bilo škode, tudi poško-
dovan ni bil nihče, le nekaj strahu je ostalo.
SKOZI DELEGA TSKI SISTEM LAHKO VSAKDO,
KI ŽELI IN HOČE, PRISPEVA K NAPREDKU
DRUŽBE
V občinah celjskega območja so bili
izidi 'četrtkovih in nedeljskih volitev zelo
ugodni. 11. marca je namreč volilo svoje
delegate kar 88.660 delavcev v združe-
nem delu ali nad 89% vseh, ki so bili
vpisani v volilne imenike. V nedeljo, 14.
marca, pa se je volitev udeležilo 165.595
občanov oziroma nad 96% vpisanih vo-
lilcev. In kakšni so bili izidi glasovanj v
posameznih občinah?
V občini Celje je 11. marca od 38.536
delavcev glasovalo 87,6% vseh ali 33.774.
Volitev 14. marca pa se je od 45.542 vpi-
sanih volilcev udeležilo 43.395 ali
95,28%.
V občini Laško je 11. marca glasovalo
od 5.432 vpisanih volilcev 5.036 ali
92,7%. V nedeljo, 14. marca, pa je od
13.278 vpisanih volilcev laške občine gla-
sovalo 12.935 vohlcev ah 97,29%.
V občini Mozirje je 11. marca od 3.977
vpisanih glasovalo 3.775 volilcev ali 95%.
V nedeljo, 14. marca pa je od 11.280 gla-
sovalo 10.837 ali 96,8% vseh vohlcev.
V občini Slovenske Konjice je 11.
marca od 6.872 vpisanih glasovalo 6.640
volilcev oziroma 96,6%. V nedeljo, 14.
marca, pa je od 13.726 občanov glasovalo
13.454 volilcev ali 98% vseh.
V občini Šentjur je 11. marca glasova-
lo od 3.084 vpisanih 2.906 volilcev ali
94,2%. V nedeljo pa je od 12.894 občanov
glasovalo 12,351 ali 95,78% vseh.
V občini Šmarje pri Jelšah je 11. mar-
ca od 6.493 vpisanih glasovalo 6.001 voli-
lec aH 92,5%. V nedeljo pa se je od 21.849
občanov udeležilo volitev 21.047 volilcev
aH 96,32%.
V občini Velenje je 11. marca od 23.433
delavcev glasovalo 20.382 ali 87%. 14.
marca pa je od 26.212 občanov volilo
delegate 25.384 ali 96,84% vseh.
V občini Žalec je 11. marca od 10.971
delavcev glasovalo 10.146 ah 92,5%. V
nedeljo pa se je od 26.121 občanov udele-
žilo volitev 25.192 ali 96,44% vseh.
Tako četrtkove, kot nedeljske volitve,
so na voliščih- potekale v prazničnem
vzdušju. Posebej v dopoldanskih urah je
bilo na voliščih živahno, saj so ljudje
množično prihajali, da bi glasovali. Prav
posebno vzdušje pa je vladalo v nedeljo
na voliščih v manjših, od središč odda-
ljenih zaselkih. Volilni odbori so namreč
delali kar v kmečkih izbah, ob njih pa so
se zbirali ljudje, se pogovarjali, mnogo-
kje tudi zapeli.
Seveda so imeli na volitvah 11. in 14.
marca polne roke dela predvsem volilni
odbori, ki so nenehno skrbeli, da so voli-
tve potekale nemoteno. Člani odborov
so ljudem pojasnjevali način glasovanja,
pokazali, v katero skrinjico morajo odda-
ti glasovalni Ustič. Ko pa so se volišča
zaprla, pa so imele veliko dela tudi volil-
ne komisije, ki so ugotavljale izide glaso-
vanj.
Volitve - tretje po vrsti od uveljavitve
delegatskega sistema - so s svojimi izidi
izkazale, kako visoka je stopnja družbe-
ne zavesti v naših ljudeh. Ob tem pa so
tudi potrdile, da je delegatski način odlo-
čanja edini sprejc mljiv, saj lahko sko-
zenj vsak, ki želi in hoče, soustvarja in
prispeva k napredku celotne družbe.
DAMJANA STAMEJCIC
LJUBNO
VEČ ZAUPANJA V MLADE
Premalo prosvetnih delavcev-komunistov
Vida Štiglic je predmetna
učiteljica na osnovni šoli v
Ljubnem. Doslej je oprav-
ljala celo vrsto funkcij, še
zlasti aktivna pa je v zvezi
komunistov. Nekaj časa je
bila tudi sekretarka OO
ZKS na Ljubnem, na nedav-
ni programsko volilni kon-
ferenci občinske organiza-
cije zveze komunistov pa so
jo izbrali, da bo delegatka
na devetem kongresu slo-
venskih komunistov.
Kakšna je aktivnost
osnovne organizacije ZK na
Ljubnem?
»Mislim, da bi lahko bilo
delo mnogo boljše. Se zlasti
Ha takrat, ko gre za nekate-
■■^ stvari idejnega in politič-
[jega značaja. Kadar gre za
^akšne bolj konkretne, de-
'ovne akcije, takrat pa delo
^^eče. Preveč je pri nas tudi
^ko imenovanih dopoldan-
^•^ih komunistov, ki so orga-
'^zirani v osnovne organiza-
cije, kjer so zaposleni, potem
mislijo, da njihova vloga
'^di neha. Zelo malo je taks-
ijih, ki bi bili aktivni tudi v
•^•■aju.«
. '~ Kako ste skušali takšne
^'»muniste pridobiti k delu?
. "Med drugim smo izvedli
anketo, s katero smo
.'^Ušali izvedeti, kje bi radi ti
^fi^unisti delovali.  Doslej
pa njihovega dela, z izjemo
šestih članov, ni čutiti.«
- Kako pa je z vključeva-
njem prosvetnih delavcev v
partijske vrste?
»Na naši šoli smo v odstot-
kih izraženo še kar dobro za-
stopani, številčno pa mislim,
5M-ie^yeB!!^rl6 premalo.
Imamo pa v občini tudi pri-
mere, kjer je na neki šoli ko-
munist en sam delavec - rav-
natelj. Problem je, da bi v
zvezo komunistov sprejeli
predvsem mlajše kadre.«
- Zakaj ni zanimanja za
vstop v ZK?
»Zanirnivo je, da so vstop
v Zvezo odklonili delavci, ki
so se izkazali na strokovnem
delu, pa tudi z idejnega in
političnega vidika jim ne gre
kaj očitati. Izgleda, da se vsi
boje dodatnih obveznosti.«
- Omenili ste, da je še zla-
sti mlade težko prepričati.
V čem so vzroki za to?
Mislim, da osnovne orga-
nizacije zveze socialistične
mladine premalo naredijo za
idejno in politično izobraže-
vanje. Mladi so aktivni. Tudi
na Ljubnem. Program njiho-
vega dela pa je mnogo preo-
zek. Mladi bi vendarle mora-
li kdaj razpravljati tudi o
stvareh, ki so bolj resne. Po-
litične aktivnosti je pri njih
premalo. Mislim, da je to v
precejšnji meri tudi rezultat
neznanja. Prepričana sem,
da tudi v srednjih šolah mla-
dinske organizacije ne delu-
jejo tako kot bi morale. Sred-
nješolska mladina se nam ta-
ko vedno bolj odtujuje. Ni
naključje, če se marsikje kre-
pi vpliv cerkve, ki zna izkori-
stiti našo neuspešnost.«
- Kaj opažate vi kot uči-
teljica in komunistka?
Kakšni so danes otroci?
»Vrednote ljudi so se izre-
dno spremenile in to se odra-
ža tudi pri otrocih. Opažam,
da vedno bolj cenijo ljudi po
njihovem materialnem polo-
žaju. Tisti človek je veliko
vreden, ki ima veliko hišo in
velik avto. Učitelji bomo mo-
rali veliko več storiti za vzgo-
jo, seveda pa bodo naša pri-
zadevanja zaman, če si za to
ne bodo prizadevali tudi
sl3rši
JANEZ VEDENIK
TOVARNA ENERGETSKE OPREME EMO
V Šentjurju so v avgustu leta 1980 delavci Ingrada začeh graditi za občino in prav tako za
EMO pomemben energetski objekt, katerega gradnja in tudi montaža se zdaj približuje
koncu. Izvedba gradbenih, instalacijskih in obrtnih del je veljala 240 milijonov. Delavci
EMA pa zdaj že montirajo notranjo opremo, tako da je v tem času tudi montaža v zaključni
fazi. Konstrukcija objekta je montažna, z velikimi razponi po sistemu Ingrad in se tudi s
svojim zunanjim videzom dobro vklaplja v industrijsko cono. V tovarni, kjer bo zaposlenih
okrog 300 delavcev bodo izdelovali kotle za stanovanjske soseske in tovarne.
MATEJA PODJED
POGLED V SVET S kovmotehno
GOVORICA OROŽJA V SREDNJI AMERIKI
Piše: JOŽE ŠIRCEU
Dogajanje v Srednji Ameriki je slej ko
prej v središču pozornosti, saj po mož-
nih posledicah zdaleč prekaša to območ-
je sveta, pa tudi odnose med ZDA in
drža vami na tem območju.
Salvador je pri tem osrednje žarišče,
saj v tej mali državi z okoli 20.000 kv.
kilometri in okoli petimi milijoni prebi-
valcev še naprej poteka krvavi obračun.
Desničarske sile, zbrane okoli vojaško-
civilne hunte pod formalnim vodstvom
Napoleona Duarteja skušajo v krvi za-
treti upornike, partizane fronte Fara-
bundo Marti. Sasledek tega je na tisoče
mučenih, ubitih ljudi, s katerimi obra-
čunavajo huntini vojaki in posebni od-
delki ubijalcev. Hunta skuša zdaj izpe-
ljati volitve, da bi dobila nekakšno le-
galno kritje za svoje početje. Značilno
je, da se je zoper volitve izrekla tudi
socialistična internacionala.
Washington daje vedeti, da ne bo do-
volil zmage uporniških, levičarskih sil.
Reaganova vlada je silovito povečala
vojaško in gospodarsko pomoč hunti. In
še naprej trdijo, da je upor v Salvadorju
dejansko samo odsev, podaljšana roka
subverzivne dejavnosti Kube v Srednji
.Ameriki, Kuba pa je - po mnenju Was-
hingtona - samo podaljšana roka i ov-
jetske zveze v Latinski Ameriki nasploh
in v Srednji Ameriki še posebej.
Salvadorski uporniki, čeprav po števi-
lu in oborožitvi šibkejši od huntine voj-
ske, so dosegli vrsto uspehov. Hunti so
zadali vsaj dva silovita udarca: napad
na huntino vojno letalstvo, pri katerem
so uničili dobršen del letal, in v začetku
tega tedna napad na glavno mesto, San
Salvador. To je bil prvi napad sredi be-
lega dne na prestolnico.
Združene države pa ne pritiskajo sa-\
mo na Salvador, marveč tudi na Sikara-]
gvo. Nikaragovska vlada je zdaj razgla-'
sila izredno stanje. ZDA so zaskrbljene
tudi zaradi krepitve oborožene opozicije-
v Gvatemali, kjer so opozicijske skupine '<
pred nedavnim ustanovile enotno
fronto. ]
Kolikšne so možnosti za zmanjšanje I
napetosti na tem občutljivem delu sve- \
ta? Kaj bi se dalo napraviti, da bi reši-
tev našli s političnimi in diplomatskimi \
pogajanji? ,
Ob tem zbuja največ pozornosti pobu- i
da mehiškega predsednika Portilla, ki j
teži za zmanjšanjem napetosti. O tem sta \
se te dni pogovarjala šefa ameriške in \
mehiške diplomacije, .\lexander Haig]
pa se je v tej zvezi sestal tudi z general-
nim sekretarjem OZN, Cuellarjem.
Združene države vztrajajo predvsem
na tem, da mora prenehati podpora sal-
vadorskim partizanom -od zunaj«, se
pravi, kot trdijo, iz Sovjetske zveze prek
Kube in Sikaragve. Mehiška strah
vztraja predvsem na jamstvih Nikara-
gvi, da ne bo napadena. Washington ne
izključuje možnosti pogovorov med sal-
vadorsko hunto in uporniki, vendar po
volitvah. Hkrati Se množe poročila, da v
ZDA in v državah okoli Nikaragve urijo
vojsko, ki naj bi skušala strmoglaviti
levičarsko, sandinistično vlado v Sika-
ragvi.
Mešanica pritiskov in pogajanj naj bi
- kot kaže - privedla tudi do pogajanj
med ZDA in Sovjetsko zvezo o vpraša-
nju dejanske ali domnevne pomoči od
zunaj Pri tem naj bi šlo za nekakšen daj-
dam med supersilama. Moskva vztrajno
trdi, da so njene čete v Afganistanu zato,
ker Washington dejavno podpira ondot-
ne protivladne upornike. Washington
trdi enako, vendar za Salvador in Sika-
ragvo.
Za zdaj je še nemogoče reči, ali bo v
Srednji Ameriki sčasoma prevladal glas
diplomacije, sporazumevanja ali pa bo
še naprej govorilo orožje - z večjimi ali
manjšimi intervencijami -od zunaj".
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec

ČRNA MAČKA V DALMACIJI
LETOS NOVA PREDILNICA
V Biogradu na moru so položili temeljni kamen
Pred dnevi so v Biogradu na
moru položili temeljni kamen za
novo predilnico. Preboldska tek-
stilna tovarna ima namreč svojo
predilnico, ki pa jo bodo sedaj
razširili in modernizirali. Kot
pravijo, bo nova tovarna zgrajena
do konca oktobra.
V predilnici Biograd na moru,
ki je temeljna organizacija zdru-
ženega dela tekstilne tovarne
Prebold, se bo z dokončanjem
naložbe povečala proizvodnja za
sto odstotkov, močno pa bo na-
rastla tudi produktivnost dela.
Proizvodno halo bodo gradili na
novi lokaciji in bo merila 4800
kvadratnih metrov, zraven pa bo
še prizidek, ki bo velik približno
štiri sto kvadratnih metrov. V
tem prizidku bodo prostori za
garderobe, sanitarije, trafo posta-
je, kotlovnice, kuhinjo z jedilni-
co, pisarne ter drugo. Novi proiz-
vodni prostori pa bodo klimatizi-
rani. V novi proizvodni dvorani
bo precej novih strojev. S sanaci-
jo predilnice bodo uspeli name-
sto sedanjih 3300 kilogramov
preje dnevno proizvesti 6550 ki-
logramov preje.
Skupna vrednost naložbe, ki
zajema gradbena dela, instalaci-
je, strojno opremo, projekte in
drugo bo znašala 150 milijonov
dinarjev. Denar so zagotovili iz
lastnih sredstev, kreditov bank,
kreditov izvajalcev gradbenih in
instalacijskih del ter kreditov do-
baviteljev opreme.
To je še en prispevek prebold-
ske tekstilne tovarne v prizade-
vanjih za enoten jugoslovanski
trg, poleg tega pa bo naložba po-
membna tudi zato, ker bo nova
proizvodnja stekla v manj razvi-
tem območju sosednje republike
Hrvatske. Hkrati s tem pa bo ta
znana tovarna razrešila tudi pro-
blem v zvezi s pomanjkanjem
preje. Ta težava tere večino jugo-
slovanskih tekstilnih tovarn.
Temeljni kamen za gradnjo no-
ve predilnice je položil predsed-
nik skupščine občine Biograd na
moru. Slovesnosti so se udeležili
številni predstavniki dalmatin-
skih občin, splitske banke ter
družbenopolitičnih organizacij
sosednje republike.
JANEZ VEDENIK
DVAKRAT ZELENI VLAK-
MIMO CELJA!
o celjskem območnem poslovnem zelenem vlaku, ki je iz
voznega reda in s Celjskega izginil prav na dan žena, 8.
marec, smo že pisali. Zato danes o razlogih za njegovo ukini-
tev po petmesečni vožnji ne bomo več ugibali.
Bolj zanimivo je dejstvo, da sedaj naenkrat običajni zeleni
poslovni vlak, ki vozi mimo Celja z izhodiščno postajo v
•Mariboru ni mogel več normalno vkrcavati celjskih oziroma
območnih potnikov. Tako so morali nekateri zaradi gneče v
»udobnem« poslovnežu na tirih pripotovati v slovensko me-
tropolo na sila star način, ko smo se še prevažali po železnici
stoje, na obeh ali včasih tudi na eni nogi.
V Železniškem gospodarstvu Ljubljana so sicer hitro rea-
girali in z ustrezno depešo pripeli k mariborskemu zelencu
še eno zeleno kompozicijo, enako veliko, kot je bila ona naša,
območno celjska. Ta okrepljena kompozicija pa ne vozi
samo ob ponedeljkih, kar je bilo v veljavi že do sedaj, ampak
kar za vsak delovni dan in sicer do preklica nekje v mesecu
aprilu.
Seveda je s tem ugodeno vsem potnikom, ki na zelenca
vstopajo v Celju in jim sedaj ni več treba do Ljubljane stati
na svojih pomehkuženih poslovnih nogah, ampak...
Vedno je kakšen ampak, ali ne? Ta ampak pa se nanaša na
vprašanje ali razmišljanje, če je takšna rešitev dovolj varče-
valna in stabilizacijska - to je bil tudi glavni razlog za
ukinitev območnega zelenca - saj enako velika kompozicija
zelenega vlaka, dvojna sedaj prevozi dosti več kilometrov,
kot pa jih je prej iz Titovega Velenja, Pa pri tem bodimo do
kraja pošteni in priznajmo, da so pogonski stroški za eno
lokomotivo le manjši kot pri dveh.
Lahko pa razmišljamo tudi takole: morda pa so se naši
območni poslovni ljudje šele sedaj, po ukinitvi zelenca, za-
nalašč začeli odločati za potovanja z vlakom... Ampak tudi
za ta »zanalašč« velja rek: po toči zvoniti je prepozno!
MITJA UMNIK
DELOVNA ORGANIZACIJA STEKLAR CELJE
VSE MANJ STEKLA ZA STEKLARJE
Razgovor z direktorjem ing. Lojzetom Sovincem
Je pač tako, da se na ste-
klarje spomnimo, kadar nam
doma kaj poči, okensko ste-
klo ali ogledalo, ali pa, če že-
limo kakšno stvar spraviti v
primeren okvir. Še najbolj
pa se na steklarje spomnimo
tedaj, ko nam neurje, toča ali
kaj podobnega, naredi škode
prav na veliko - kot na pri-
mer pred leti za oreh debela
toča v Celju. Pa smo si rekli:
bolje, da jih obiščemo kar na
navaden delovni dan. Za so-
govornika nam je bil novi di-
rektor mg. LOJZE SOVINC.
NT: Najprej nam na krat-
ko predstavite svojo delov-
no organizacijo?
L. SOVINC: Vseh zaposle-
nih nas je 101, poleg glavne
enote v Cretu imamo v Celju
še enoto v Ozki ulici, sicer pa
so enote že v Žalcu, Trbov-
ljah, Slovenj Gradcu, Ivanč-
ni gorici, pa še predstavniš-
tvo v Ljubljani. Delovne
enote se ukvarjajo v glav-
nem z zastekljevanjem manj-
ših objektov in storitvami za
občane, z manjšimi brusilni-
cami pa nudimo še storitve
na vse manjše steklene ga-
lanterijske izdelke.
NT: Lani ste s posebnim
ponosom govorili o brusil-
nem stroju v Čretu. Za
kakšno pridobitev gre?
L. SOVINC: Imamo eno
najsodobnejših brusilnic, v
kateri izdelujemo steklene.
izdelke za pohištveno indu-
strijo, steklena vrata, police.
NT: S steklom so bile in
so še vedno velike težave.
Kako je s tem?
L SOVINC: Res je. Že lan-
sko leto smo se na veliko
ubadali s problemi pomanj-
kanja stekla. V Jugoslaviji
imam.o samo dve tovarni ste-
kla, v Lipiku in v Pančevu,
obe pa sta kar dobro poveza-
ni. Stekla ni dovolj in tovarni
sta nam začeli dodeljevati
steklo po kvotah, ki so glede
na naše potrebe mnogo pre-
majhne. Tudi letos so nam te
kvote spet zmanjšali za deset
odstotkov, čeprav smo tudi
sovlagali. Lani smo v te na-
mene porabili 300 starih mi-
lijonov dinarjev, sedaj pa že
s strahom čakam, kdaj nas
bodo spet poklicali na razgo-
vor, saj dobro vem, kaj bodo
zahtevali od nas ...
NT: Stekla, tega osnovne-
ga reprodukcijskega mate-
riala vam torej primanjku-
je. Kako pa ste sploh poslo-
vali v letu 1981?
L. SOVINC: Kljub vsem
se lahko pohvalimo, da sirj
s poslovnimi rezultati dok«
zadovoljni. Celotnega pr.
hodka je bilo preko 115 mil;
Jonov, dohodka preko 43 m
lijonov in čistega dohodki
okrog 35 milijonov dinarjei
Zadovoljni smo tudi z akt
mulacijo. Jasno je, da bi bil
ob boljši preskrbljenosti
steklom poslovni rezulta!
bistveno boljši. Glede n
kvalifikacijsko sestavo zapc
slenih tudi osebni dohodk
poprečno na zaposlenej
blizu 12.000 dinarjev, nis
neprimerni. Za letošnje let
ko je manj zasteklitev zara(
krize v gradbeništvu, semii
vedno mnenja, da nam neb
zmanjkovalo dela. pogoc:
imamo podpisanih že nek?
z iskanjem notranjih razer.
normiranjem dela in orgaK
zacijo dela, pa prizadevno?:
jo vseh zaposlenih, se na:
tudi težjih poslovnih razmf
v tem letu ni bati.
MITJA UMNIi
PROIZVODNO
DELO
UČENCEV
V DO SIP
Učenci sedmega razreda
na osnovni šoli Bratov Ju-
hart Šempeter že tretje leto
opravljajo proizvodno delo v
delavnici DO SIP pod vod-
stvom prizadevnih mojstrov.
Mentorji so pripravili po-
droben program dela. Učen-
ci najprej spoznajo delovna
mesta za ročno obdelavo ko-
vin, vse vrste orodja in'meril,
nato pa še naprave za strojno
obdelavo kovin. Sledi prak-
tično delo: rezanje navojev,
kovičenje ter izdelava risal-
ne igle, točkala in kladiva.
V DO SIP velja posebej
pohvaliti dobro organizacijo
proizvodnega dela in stalno
pripravljenost za sodelova-
nje s šolo. Še ta mesec bomo
tudi podpisali Samoupravni
sporazum o medsebojnem
sodelovanju.
GIZELA KHAN
AEROV OBRAT V LOKI PRI ŽUSMU
Loka pri Žusmu ima že svojo industrijsko
tradicijo še izpred stopetdeset let, ko je bilo
tod razvito steklarstvo. Po prvi svetovni voj-
ni je bila v kraju kopitarna, po vojni pa kot
da je vse zamrlo, im.eli so le vzrejališče šent-
jurskega kobinata. Toda leta 1980 je nastalo
za Loko novo obdobje, ko je začel s proiz-
vodnjo Aerov obrat, pred tem pa deloval
nekaj let v Dobrni. Zanj še vedno iščejo
namembnost. Loški obrat je mlad kolektiv,
večina so zaposlene ženske, fantov je le 9 do
42 zaposlenih. Povprečna starost je sedem-
indvajset let, doma so s kmetij v zelo razveja-
ni hriboviti krajevni skupnosti, kjer ni moč
preusmerjati kmetijstva tako kot v drugih
krajih Kozjanskega, zlasti ob Obsotelju.
Čeprav obrat deluje v Loki šele dobri dve
leti, dosegajo kar lepe uspehe, saj je znašal
lani njihov prihodek 60 mio din, povprečni
zaslužek je 9000 dinarjev, kar je v primerjavi
z drugimi še zadovoljivo, v sami delovni or-
ganizaciji pa ne, čeprav je storilnost na pri-
merni višini. Za družbeno prehrano je sicer
preskrbljeno, toda hrano dovažajo od dru-
god iz oddaljene Crnolice, čeprav ima vaška
gostilna zelo dobro kuhinjo.
Za krajevno skupnost je obrat prav gotovo
velika pridobitev, saj sodelujejo v vseh akci-
jah, kjer je to le možno. To pa se na kraju
tudi pozna, le v Dobrni ne vedo, kaj bo z
bivšim Aerovim obratom - ali bo tam obra-
tovala razširjena proizvodnja ali bodo nare-
dili kaj z bližnjim termalnim vrelcem.
M. S.
PRESKRBA NA OBMOČJU
DOLJE Z BLAGOn
V SOZD Merx računajo na 400 mio
Sestavljena organizacija
združenega dela Merx Celje
se zaveda, da je njena najpo-
membnejša naloga preskrba
prebivalcev, teh pa je na pre-
skrbovalnem območju
SOZD Merx okrog 300.000.
Neposredno se s problemi
preskrbe sooča delovna or-
ganizacija Blagovni center s
svojimi tremi tozdi, Prehra-
na, Agropromet in Tran-
sport. Pri tem pa so postale
skladiščne zmogljivosti že
dosti premajhne in praktič-
no ni več nobenega prostora
in možnosti za izboljšanje te-
hnologije poslovanja. To pa
istočasno pomeni, da so
vprašljiva vprašanja ekono-
mičnosti in še posebej mož-
nosti oblikovanja nujnih za-
log osnovnih in drugih pre-
hrambenih izdelkov.
V SOZD Merx so prepriča-
ni, da je izgradnja preskrbo-
valnega centra edina rešitev,
ki pomeni tudi začetek ure-
sničevanja koncepta dolgo-
ročnega razvoja delovne or-
ganizacije in blagovnega
prometa v vsej SOZD Merx.
Glede na širši družbeni inte-
res ima naložba v regijski
oskrbovalni prodajni center
osrednje mesto v srednjeroč-
nih načrtih do 1985. leta tudi
v občini Celje, ne samo voli
viru SOZD Merx.
Regijski prodajni centf|
bo predvidoma obsega
14.000 kvadratnih metro;
koristnih in še kakšnih 20l|
kvadratnih metrov zunanp
površin. Tako zasnovan skl'
diščni center bo omogo^^
promet oziroma dnevni
tok blaga v obsegu in gl^*
na vhod ter izhod obakrat P'
210 ton. Vsa predvider^
oprema in transportna sr^
stva bodo domače proizvo"'
nje. kar kaže posebej poud*
riti.
In še lokacija? Ta bo
obm.očju predvidenega koHi
pleksa prehrambene ind"
strije Celja na Spodnji Hu*
nji ob že obstoječih objekti^
Merxa in Hmezada.
Prav sedaj so v teku zad^^^
aktivnosti za zagotovitev
nančnih sredstev in vse tis ^
ki so potrebne za za^^'l
prvih del. Vrednost vse
ložbe se ocenjuje na 400 m'j,
Jonov dinarjev, sam z^č^^^
gradnje pa je predvideli ^
prihodnjo pomlad. Ves
jekt naj bi po načrtih sl^^
svojemu namenu že do k"
ca 1983. leta. J
- 18. marec 1982
NOV! TEDNIK - stran 5
ODMEVI
ŠE O MLINU,
KI MELJE SPOR
prav bi bilo, da problem Jančičevega mlina osvet-
lirno še z druge plati. Kot sin Franca Ojstrška in prev-
zemnik kmetije bi pripomnil nekaj besed glede odv-
zema kanala, ki je bil speljan preko našega zemljišča v
j^otovski potok za Jančičev mlin. Ta kanal je bil vsa
leta nečiščen in se je voda razlivala po njivah. Ker
jančič ni čistil kanala, smo dali vlogo za komisijski
pregled. Po ogledu kanala so občinski možje napisali
sporazumni zapisnik: Jančič Ivan, Osredek 18 se ne-
preklicno odpoveduje, tudi za naslednike ali za solat-
nika uporabljati pravico uporabe kanala napeljanega
preko zemljišča last Ojstrška in potoka Kozarica. Z
jančičem smo se sporazumno dogovoril da bo uporab-
ljal vodo s Kotovksega potoka. Komisijski preg edlje
ugotovil, da ima Jančič dovolj vode, kolikor bi pač
inlel Mi smo zemljišče uredili sami, zato ne dovolim
nobenega prekopavanja po polju. Smo čisti kmetje in
krnetija je zaščitena in preusmerjena. Mlin že pred
poplavo ni mlel in tudi sedaj ne melje, čeprav ima
velikokrat še preveč vode. V tem kraju je več takih
mlinov, kr stojijo. Najsodobnejši mlin v tem kraju je
Ferležev in ne obratuje. Mislim, da bi bilo vredno, da bi
se potegovali za takšen mlin, ki lahko zemlje večjo
količino pšenice in je voda napeljala tako, da ne dela
nobene škode. Jančičev mlin zaradi nas nima nobe-
nega zastoja. Ce mu ne zadouje voda, ima napeljan
brezplačni trofazni tok, tako da lahko melje noč in dan.
Ne zdi se mi prav, da tega novinarka v repori ni zapi-
sala, čeprav me je to spraševala in sem ji to tudi pove-
dal.
PRIPIS UREDNIŠTVA. Prav je, da se problemi
osvetlijo z več strani. Reportaža je vzbudila med
bralci precej zanimanj Vinko Ojstršek je prinesel v
uredništvo mnogo napisanih izjav tem, kako in kaj je
z omenjenim mlinom. Svoje pripombe so napisali
tudi borci s tega kraja. Pripomniti moramo to, da se
je novinarka lotila problema predvsem z vidika
ohranitve funkcije mlina in je navsezadnje prav, da
se je zdaj o njegovi usodi razpletla tako široka raz-
prava. Vendar v uredništvu ne mislimo posegati na
področje, ki ga zajema čas med narodno osvobodilno
borbo, kajti problemi, ki so se pojavili v zvezi s tem,
(kdo je kaj bil med vojno in koliko ima kdo zaslug za
narodno osvobodilni boj)= bi morala najprej rešiti
borčevska organizacija. Strinjamo pa se z ugotovi-
tvami, da ne more nihče razvijati neke dejavnosti pa
čeprav je na videz širšega družbe nega pomena na
račun in v škodo enekoga drgega.
V zvezi s tem problemom velja še dodati, da so na
občini v Šentjurju osnovali strokovno komisijo z
namenom, da bi se problemi v zvezi z mlinom in
kmetijo uredili. V NIVO so dal izdelati tehnično reši-
tev dovoda vode na mlin, ki naj bi tekla po ceveh pod
zemljo, tako da polje ne bo prizadeto. Ko bo projekt
nared, ga bodo uresničili iz sredstev sklada za sploš
ljudski odpor, krajevne skupnosti in soudeležbe last-
nika mlina.
^ ZREČE
Tri desetletja Ljudske teiinike
Ljudska tehnika v Zrečah
je eno redkih tovrstnih dru-
štev, ki se lahko pohvali z
dobrim delom. Je tudi edino,
ki uspešno deluje v konjiški
občini, tako da ni čudno, da
so lani prejeli najvišje občin-
sko priznanje, v soboto pa so
jim na občnem zboru druš-
tva, na katerem so proslavili
tudi tri desetletja dela, pode-
lili zlato plaketo Borisa Ki-
driča.
Zrečani so uspeli v okviru
svojega društva uresničiti
skupne interese - celovit raz-
voj tehrtične kulture in člo-
veka. Dejavnost so gradili
postopno od sodelovanja s
prvimi izdelki na razstavi v
Poljčanah leta 1951 do lani,
ko so uspešno delovali mo-
delarski krožek, foto krožek,
kino sekcija, avto-moto kro-
žek, elektrostrojni krožek,
gospodinjski krožek in Ra-
dio klub. Ob tem pa so lani
ustanovili še Klub mladih te-
hnikov, v katerem v števil-
nih krožkih deluje kar 192
mladih. Ravno uspešno delo
mladih zagotavlja Ljudski
tehniki bodočnost in to ne le
v Zrečah, saj širijo svoje delo
tudi po drugih krajih in šo-
lah konjiške občine.
Med    najpomembnejšimi
deli, ki jih v tem času oprav-
ljajo, je gotovo tudi gradnja
male hidroelektrarne v Lo-
ški gori. Prve žarnice, ki jih
bo napajala elektrika iz te
elektrarne, bodo zasvetile že
v drugi polovici leta! Ljud-
ska tehnika je nosilec inve-
sticije te hidroelektrarne, ki
bo delovala z močjo 19 kilo-
voltov.
Ugotovitve, ki na sploh ve-
ljajo za društva ljudske te-
hnike v Sloveniji, v Zrečah
ne drže. Čeprav današnji raz-
voj zahteva vse več znanja o
tehniki, pa združeno delo v
glavnem kratkoročno rešuje
probleme in ne dolgoročno,
z usposabljanjem ljudi v te-
hnični kulturi. Zreški delov-
ni organizaciji Unior in Co-
met imata za delo Ljudske
tehnike ves posluh, prav ta-
ko kot krajevna skupnost in
Občinska raziskovalna skup-
nost. Tako bo mogoče še na-
prej prodirati v delovne or-
ganizacije in krajevno skup-
nost, zlasti z raznimi oblika-
mi predavani. Pri tem pa ni-
kakor ne gre prezreti velike-
ga pomena, ki ga ima tehnič-
na kultura vseh ljudi za
splošno ljudsko obrambo.
MILENAH. POKLIC
Ivan Umnik, dolgoletni
predsednik Ljudske tehnike
v ZrečaJi.
Kovinotehna Celje,
TOZD Skladišča In
transport,
Mariborska 17, 63000
Celje,
objavlja
javno licitacijo
za odprodajo osebnega av-
tomobila FIAT 1500, leto iz-
delave 1973, z izklicno ce-
no 20.000 din.
Licitacija bo v torek, dne
30. 3. 82 ob 12.00 uri v ga-
ražah TOZD Skladišča in
transport na Mariborski c.
17 v Celju.
Ogled avtomobila je mogoč
eno uro pred pričetkom li-
citacije.
tednikov intervju
PRED VEČERJO
ŽIVINA^
PO VEČERJI PESEM
Marjan Adamič in njegova
76-letna mati Marija živita in
delata na okoli trinajst hek-
tarjev veliki kmetiji v Ivenci
pri Vojniku. Marjan je kmet,
delegat, kulturni delavec, ve-
lik ljubitelj petja in ohranja-
nja predvsem najstarejše slo-
venske ljudske pesmi. Poh-
vali se lahko, da poje ali vodi
kar pet zborov, vse to pa
opravlja po večerih, ko so
ostale stvari na kmetiji "po-
štimane«.
NT: Kako vse to zmo-
rete?
MARJAN ADAMIČ: »Vse,
kar delam, imam rad in kar
ima človek rad tudi zmore."
NT:  Kakšna je vaša
kmetija?
MARJAN ADAMIČ:
-Kmetija ima pet hektarjev
gozda in osem hektarjev ob-
delovalne zemlje. Pred dese-
timi leti sem začel načrtno
delati na naši kmetiji in do
lanskega leta sem samo po-
pravljal. Imam skoraj vso
potrebno mehanizacijo, saj
sam sicer ne bi zmogel vsega
dela, pomoči pa ni od niko-
der. Kar je v zvezi s krmo,
sem preskrbljen tako, da lah-
ko delam vse sam. Lani sem
si kupil še nakladalko. V hle-
vu je trenutno dvanajst glav
živine. Letos se pripravljam
na gradnjo silosov.«
NT: Dela je veliko...
MARJAN ADAMIČ: »Zla-
sti poleti, pozimi nekoliko
manj, zato je takrat tudi več
časa za pevske vaje. So me
določili za seminar za pevo-
vodje v Ljubljani, odsoten bi
bil tri dni, pa nisem mogel
iti. Kje pa naj pustim živino?
Ali jo naj vlečem s seboj v
Ljubljano?«
NT: Pišete se Adamič.
Ste kaj v sorodstvu z
znanimi ostalimi sloven-
skimi Adamiči, ki so tu-
di ljubitelji glasbe, zlasti
še mojster Bojan Ada-
mič?
MARJAN ADAMIČ: »Moj
oče in oče Bojana Adamiča
sta bila prava bratranca, vsi
pa izhajajo iz Nove vasi pri
Rakeku na Notranjskem. To-
rej sem m.orda nekaj glasbe-
nega daru podedoval...«
NT: Kako ste prišli iz
Notranjske na Štajer-
sko?
MARJAN ADAMIČ: »Oče
mojega očeta je bil na delu v
Ameriki. Nekaj je zaslužil,
prišel nazaj v Slovenijo in
kupil leta 1908 kmetijo v
Ivenci, kjer sva še danes z
mojo mamo Marijo.«
NT: Kmetija ima osem
hektarjev   obdelovalne
zemlje. Cesa največ pri-
delata?
MARJAN ADAMIČ: »Do-
slej je bil to krompir. Zdaj
smo posejali veliko žita, ker
pa je bila zima slaba, tudi
pridelek ne bo najboljši.«
NT: Ste tudi delegat...
MARJAN ADAMIČ: »Bo-
lje povedano bil sem. Zdaj
bom malo odložil. Veste, saj
bi še šlo, če bi bili sestanki
zvečer, čez dan'pa je delo do-
ma. Bil sem v gozdni in kme-
tijski delegaciji, v nedeljo
sem vodil volišče. Sicer pa
mi ob delu ostane še kultura,
pri njej pa moja velika ljube-
zen petje.«
NT: Brez petja torej ne
gre...?
MARJAN ADAMIČ: »Ce
bi imel že v osnovni šoli in-
strumente ne bi bil to, kar
sem. Ne bi bil na gruntu,
takšno veselje imam do
petja.«
NT: Ali to pomeni, da
vam je žal, da ste kmet?
MARJAN ADAMIČ: »Da-
nes mi resnično ni žal. da
sem kmet in da poleg tega še
veliko drugega delam.«
NT: Kje vse prepe-
vate?
MARJAN ADAMIČ: »Na
različnih vajah sem vsaj pet-
krat na teden po večerih. Tu
so še nastopi, petje na pogre-
bih, v cerkvi... Osnovo sem
dgbil v zborovski šoli pri
prof. Vidu Marcenu. 2e pet-
najst let sem člp.n moškega
pevskega zbora v Vojniku,
imam oktet Lokvanj...«
NT: To je mešani oktet
štirih pevk in štirih pev-
cev ...
MARJAN ADAMIČ: »Da!
O oktetu sem sanjal že vrsto
let in zdaj ga imamo. Ko smo
se zbrali, smo kot ena druži-
na. Ce bo šlo tako naprej ima
človek veselje delati, ko ima
ob sebi takšne ljudi.«
NT: Peli ste tudi na fe-
stivalu narodno zabavne
glasbe v Ptuju?
MARJAN ADAMIČ: »Tu-
di tam sem bil in sicer pred
desetimi leti skupaj z ansam-
blom Francija Zemeta. Po-
sneli smo majhno ploščo, na-
pisal sem tekst za melodijo,
ki jo še danes velikokrat lah-
ko slišimo.«
NT: Vrniva se k oktetu.
Kaj pripravljate?
MARJAN ADAMIČ: »Ok-
tet Lokvanj obstoja že dve
leti in ima za sabo veliko
uspelih nastopov. Trenutno
lahko zapojemo okoli 30 pe-
smi in to predvsem starih
slovenskih. 8. maja bomo v
našem kulturnem domu v
Vojniku pripravili 2. sreča-
nje malih vokalnih skupin.
Prvo je bilo lani in je lepo
uspelo. Povabili smo trinajst
skupin iz Slovenije in skupi-
no Slovencev iz Avstrije.
Vsak bo zapel po tn pesmi,
vedno pa poleg sodeluje tudi
ansambel Francija Zemeta.
Pokrovitelj bo Krajevna
skupnost Vojnik, sicer ^a
prireditev pripravljamo rfti
kot člani KPD France Preše-
ren skupaj z Zvezo kulturnih
organizacij Celje.«
NT: Kje črpate pesmi
za svoj program?
MARJAN ADAMIČ: »Naj-
več iz stare pesmarice iz leta
1890, nekaj pa tudi drugače.
Vaje imamo enkrat teden-
sko, po strokovni plati pa
nam pomaga prof. Marjan
Lebič, za kar smo mu še po-
sebej hvaležni.«
NT: Nastopov je ver-
jetno še več...
MARJAN ADAMIČ: »Prav
gotovo. Ze prej sem omenil,
da pojem tudi v moškem
pevskem zboru s katerim
smo velikokrat prisotni tudi
na pogrebih. Takrat se zgodi,
da namesto naše pevovodki-
nje vodstvo prevzamem kar
sam.«
Takšen je Marjan Adamič
iz Ivance pri Vojniku. Pred
večerjo vsak dan postori vse
pri živini in na polju, po ve-
čerji sledi srečanje z njegovo
največjo ljubeznijo - pe-
smijo!
TONE VRABL
ODMEV NA ČRNO
PIKO - IZ ŽALCA
Oglašam se v zvezi z zapisom v rubriki »Črna pika in
zvezdica« v vaši prejšnji številki, ko neznani pisec piše
o slabem vedenju učencev CUI Žalec (in kot bi nepo
učeni JDralec mislil tudi profesorjev) na abonmajski
predstavi v SLG Celje.
Ni moj namen opravičevati neprimernega vedenja
učencev, ki so grajo upravičeno zaslužili, čutim pa se
prizadeta in skupaj z menoj vsi učitelji naše šole, ker
članek žali nas in naša vzgojno-izobraževalna prizade-
vanja. Se več, napisan je tako da daje vtis, kot da smo
učencem »pomagali« in sami nismo nič boljši od njih.
Pri vsem tem pa je očitno, da je članek napisan eno-
stransko, brez preverjanja dejstev in kot kaže, pisca na
predstavi sploh ni bilo.
Res je, da so NEKATERI naši učenci, ki so sedeli v
parterju, med prvim dejanjem dajali neumestne
opazke in se smejali ob prizorih, ki niso bili niti naj-
manj smešni. Kot njihova spremljevalka sem to opa-
zila, vendar med predstavo samo, kar je povsem jasno,
nisem mogla glasno miriti učencev, ker bi to še bolj
motilo. Med odmorom nas je biljeterka tudi opozorila,
da je eni od igralk priletel košček žice tik MIMO obraza
(v vašem članku jo je, kot beremo, že zadel v obraz).
Spremljevalke v parterju smo učence opozorile, ven-
dar je bilo nemogoče ugotoviti, kdo je v temi med
predstavo izstrelil tisti košček žice. Ker me je tudi
osebno motil nemir, ki rni je odvračal pozornost od
zanimive predstave, sem v nadaljevanju predstave se-
dela med učenci, ki so prej povzročali nered, in dose-
gla še kar znosno disciplino.
Naslednji dan smo proti učencem, ki so povzročali
nemir, ustrezno ukrepali. Nikakor ne želim opraviče-
vati teh učencev, saj so grajo zaslužili. Odločno pa sem
proti temu, da piše o delu pedagogov nekdo, ki očitno
ne pozna našega dela, ki ni še nikoli delal z mladimi in
ki, kot vse kaže, na omenjeni predstavi sam ni bil
prisoten, resničnih dejstev pa ni preveril. Hkrati je
<^lanek izničevanje naših pedagoških prizadevanj, ki v
letu, ko uvajamo usmerjeno izobraževanje, niso maj-
hna.
Kar se tiče pripombe o predhodnem razgovoru, bi
pojasnila, da so učenci informativno res vedno sezna-
njeni, kaj bodo gledali, vendar metodika pouka gleda-
liške vzgoje že zdavnaj daje prednost in poudarek
spontanemu prvotnemu doživljanju in se izogiba pred-
hodnim literarnim napotkom, ki lahko okrnijo doživ-
ljaj. Šele po predstavi naj bi učenci soočili svoja opaža-
nja, občutja in spoznanja o idejnih in estetskih prvinah
dramskega dela. Na tak način si tudi na naši šoli priza-
devamo uresničevati smotre gledališke vzgoje.
Morda pa je bil opisani dogodek tudi drobec, ki je
pokazal, kako je delo pedagogov pogosto lahko Sizi
fovo opravilo, ko vzgajamo v uporabnike kulture ljudi,
pri katerih je zamudilo že dom.ače okolje in nimajo
razvite niti osebne kulture, kaj šele sposobnost za spre-
jemanje kulturnih dobrin. Svoje k temu prispeva tudi
pomanjkljiva umetnostna vzgoja v osnovni šoli. Cesar
pa ti učenci niso dobili v petnajstih letih, to bomo tudi
mi stežka če^ noč nadomestili.
Moja pripomba naj nikakor ne zveni kot opravičeva-
nje, želela sem samo opozoriti, da problem ni tako
preprost, kot se na videz zdi. Pisec (aH pobudnik), ki
tako površno sodi o stvari, ki je, kot kaže, ne pozna
dovolj in sodi enostransko, pa bi se drugič lahko vsaj
podpisal.
Nada Mulej,
profesorica Centra za usmerjeno
izobraževanje Žalec
ODGOVOR UREDNIŠTVA: Noben sestavek v No-
vem tedniku ne more biti anonimen, razen redkih
izjem, kjer gre za splošno znane probleme in druž-
beno dogovorjene. Avtorica omenjene črne pike je
novinarka Mateja Podjed, v uredništvu odgovorna
za področje kulture. Avtorji se pod te prispevke ne
podpisujejo zaradi dogovora v uredništvu, ker so
mnogokrat samo posredovalci pripomb občanov. To-
krat so posredovali prizadeti igralci Slovenskega
ljudskega gledališča in nobena razlaga ni dovolj do-
bra, da bi lahko zmanjšala težo nekulturnega obna-
šanja v gledališču. Ce pa dobro prebirate Novi te-
dnik, pa lahko brez težav ugotovite, da o pedago-
škem poklicu ne pišemo enostransko in s ciljem izni-
čevanja dela pedagoških delavcev. To, kar se je zgo-
dilo v gledališču se je pač zgodilo, je vredno obsoja-
nja in terja ustvarjalni dialog med učenci, pedago-
škimi delavci in*starši.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec
Domovi za starejše ljudi so seveda pomembna reč.
Kar naprej bomo ponavljali stavek: veliko smo že sto-
rili, a še premalo...
Vsi gremo tja, proti jeseni, pa čeprav smo šele na
začetku pomladi. Enkrat bomo ostareli in postali
breme domačim ali družbi. Za to pa se moramo do
takrat naučiti živeti da ne bomo v starosti zbegani,
nepripravljeni živeti sami ali spremeniti okolje.
Kako lepo je slišati starejšega človeka, ki pravi: »Jaz
mladim ne bom v breme, saj ne bodo mogli skrbeti
zame tako kot v domu za ostarele ljudi. Tam bom šel in
jih rešil skrbi.« Redki, res silno redki so taki primeri.
Vedno več je še namreč tistih, ki jih »mladi«, sicer s
privoljenjem staršev strpajo v dom, potem pa tam
životarijo in se spominjajo...
Spomin jih vse prevečkrat zanese na krpo zemlje, ki
jo je obdelovala mamca, brkljala po njej ves dan in se
zamotila z delom. V domu pa ždi, v sicer izredno lepo
urejeni sobi - a ždi in misli na tisto krpo zemlje, ki jo
mladi zdaj nimajo časa obdelati.
Spomnimo se samo starčka iz obrobne krajevne
skupnosti v Celju, visoko gori v hribih, ki je z mnogimi
leti na plečih raje zmrzoval v nezakurjenem prostoru,
tudi lačen je bil, kot pa da bi šel v tople prostore doma.
Celo na silo so ga spravili tja, pa je dvakrat ušel in se
vrnil domov - v podrto hišo, kjer ga ni nihče oskrbo-
val.
Hud socialni primer, so nam pisali bralci in nas
opozorili na starko, ki živi sama v majhni lesenjači pri
Frankolovem. Obiskali smo jo in videli, da je v svojem
okolju srečna, presrečna. Ko jo je krajevna skupnost
odpeljala v dom, je tam v nekaj mesecih shirala, umrla
od domotožja. Pred kratkim smo pisali o teti Trezi iz
Draže vasi v konjiški občini. Za nobeno ceno noče v
dom, čeprav živi v neprimernih razmerah, a se upira
kot viharnik vsem ujmam.
Še in še bi naštevali takšne primere. Vsakega je treba
razumeti po svoje in mu tudi po svoje pomagati. Zad-
nje čase se vedno bolj uveljavlja v krajevnih skupno-
stih sosedska pomoč. To je ena izmed oblik, ki se je do
zdaj pri varstvu starejših oseb še najbolje obnesla. Pri
tem moramo opozoriti predvsem na tanjčino teh odno-
sov. Prav je, da skrbimo za svojega vaščana, soseda,
zgodi pa se, da v tej skrbi tudi pretiravamo. Mislimo si
hitro spravimo starega soseda v dom, da se mu doma
kaj ne zgodi, tam je tudi bolj varno spravljen. Mi že
tako mislimo, on pa ne. Krčevito se bo branil, zato ga
ne smemo siliti za vsako ceno. Naša sosedska pomoč
naj bo res namenjena starejšim ljudem, a tako, da jim
bomo organizirano pomagali. Prav na tem področju
imamo nešteto neizrabljenih možnosti za razvijanje
nege in pomoči na domu, širjenje prostovoljne dejav-
nosti, razvijanje zdravstvene domače nege in še podob-
nih oblik, preko katerih se utrjuje solidarnost med
ljudmi. Človeške vezi, stkane na ta način so trdnejše
kot papirnat odlok o premestitvi osamelega človeka v
dom za ostarele, ki ne bo nikoli nudil tiste domačnosti,
ki jo starejši človek najde tam, kjer je korenine pognal,
zrastel in osamel. ZDENKA STOP AR,
ŠENTJUR - DRAMLJE
DOBRA KAPLJICA
Predocenitev vin letnilia 1981
Prva akcija vinogradni-
ško sadjarskega društva v
Šentjurju v letošnjem letu
je bila predocenitev vinske-
ga pridelka letnika 1981 iz
drameljskega vinorodnega
okoliša.
Komisiji je bilo prinesenih
14 vzorcev rdečih in 13 vzor-
cev belih vin, ki jih je ta oce-
njevala glede na barvo, bi-
strost, okus, cvetico in splo-
šen vtis. Pri rdečih vinih so
prevladovale modra franki-
nja, žametna črnina in druge
domače sorte, pri belih pa la-
ški rizling, muškatni silva-
nec in še vrsta belih sort.
Splošna ocena komisije je
bila, da člani društva, naši
vinogradniki dobro kletari-
jo, da je kvaliteta prinesenih
vzorcev pridelka leta 1981
izredno visoka. Po mnenju
komisije, ki je opravila pre-
docenitev, bi za ocenitev v
Šmarju bilo spos bnih kar 23
vzorcev.
Predocenitev vin je bila v
Gasilskem domi^ in sicer pp-
polnoma anonimno. Ocenje-
valci so dobili vsak zase v
ocenitev vzorce, ki so jih po
lastni presoji ovrednotili ter
pri tem niso vedeli, kdo je
lastnik. Zanimivo je, da med
mnenji ocenjevalcev, kljub
temu, da je vsak ocenjeval
zase, ni bilo bistvenih odsto-
panj. Njihove posamezne
ocene so se v sumariju moč-
no ujemale.
Menimo, da je pobuda
društva zelo pozitivna, saj
doslej take akcije v Šentjur-
ju še ni bilo. Z ocenjevanjem
v Šmarju pri Jelšah, ki ga
pričakujemo enkrat v po-
mladanskih mesecih, pa bi
popularnost drameljskih vin
vidno porasla.
Pa še to: po enoletnem ob-
stoju se društvo lahko pona-
ša že z bogato dejavnostjo,
saj je za svoje članstvc. orga-
niziralo že tri predavanja, tri
praktične demonstracije rezi
(trte, sadnega drevja in ribe-
za) in sedaj predocenitev vin
letnika 1981.
ERNEST RECNIK
CESTARSKO LETO 1982
ZAHTEVE ZAKONA
Tesneje s Icrajevnimi sicupnostmi
Zakon o cestah je bil spre-
jet v decembru lanskega leta
in magistralne ter regionalne
ceste so z januarjem letoš-
njega leta praktično postale
osnovno sredstvo delavcev
cestnih podjetij. V tem letu
se morajo oblikovati samo-
upravne interesne skupnosti
za ceste tako, kot predvideva
zakon o cestah.
Za upravljanje in vzdrže-
vanje cest se morajo obliko-
vati temeljne organizacije za
vzdrževanje cest. Vse to so
zahtevne naloge, saj je širši
družbeni interes in tudi inte-
res občana za vsakršno cest-
no infrastrukturo izredno ve-
lik.
V zadnjem desetletju smo
kljub težavam in razmišlja-
njem, da se stvari na cestah
in s cestami premikajo pre-
počasi na bolje, vendarle na-
redili izjemno pomemben
skok v modernizaciji in re-
konstrukciji cest. Magistral-
no cestno omrežje v Sloveni-
ji je v celoti modernizirano,
medtem ko je potrebno še
veliko postoriti zlasti na re-
gionalnih cestah in občin-
skih cestnih mrežah.
Delavci celjskega cestnega
podjetja se po mnenju ing.
Andreja Kamenška zavedajo
svojih odgovornosti pri
skrbi za vzdrževanje obstoje-
če modernizirane cestne
mreže na širšem celjskem
območju in za njeno vzdrže-
vanje, predvsem še za obno-
vo preostalega neurejenega
cestnega omrežja.
Novo sprejeti zakon o var-
nosti v cestnem prometu jim
■nalaga dodatne odgovorno-
sti in obveznosti, saj mora bi-
ti skrb za varnost občana -
udeleženca v cestnem pro-
metu v ospredju nalog cest-
ne službe. Prav zato načrtu-
jejo v Cestnem podjetju Ce-
lje še tesnejše povezovanje s
krajevnirni skupnostmi, pa
še posebej s komunalnimi
organizacijami ki bodo skr-
bele za mestne ulice in trge, z
gozdnimi organizacijami ob
dogovorjenem sodelovanju
pri vzdrževanju in urejanju
gozdnih cest in poti, pa tudi
pri določenem delu lokalnih
•cest, saj je končno vsem nam
jasno, da je cestni dinar pre-
majhen za vse potrebe.
(Iz Cestarja)
PREDAVAL BO
ERNEST REČNIK
v organizaciji celjskega tu-
rističnega društva bo danes,
v četrtek, 18. t. m., znova za-
nimivo predavanje. Tokrat
bo Ernest Rečnik, že kar zna-
ni svetovni potnik, posredo-
val z besedo in diapozitivi
svojo pot po Tajski, Indone-
ziji in v Singapur.
Predavanje bo ob 17.30 uri
v dvorani na Tomšičevem
trgu št. 7.
MB
I V BESEDI iN SLIKI
NAJBOLJŠI VELENJČANI
Skupina mladih iz Titovega Velenja je pokazala na
dročnem tekmovanju »Mladi in kmetijstvo« največ zj]!
nja. Člani skupine Anita Stropnik, Miran Tekavc in Jan^
Anželak se bodo tako predstavili na republiškem teknu
vanju 17. marca v Šmarju. Za njimi so se uvrstile skupin
iz Mozirja, Šmarja in Velenja.
Na tekmovanju mladih kmetovalcev iz občin celjskeg
in koroškega območja, ki je bilo v soboto 6. marca
Slovenskih Konjicah, so dobro znanje s področja kmet
stva in posluh za kulturne točke, s katerimi so popestri
tekmovanje, pokazali mladi iz vseh občin. Pohvaliti vej
tudi Janeza Soderžnika, ki je tekmovanje povezoval,)
seveda organizatorje^- Občinsko konferenco ZSMS Sj
venske Konjice, Živinorejski zavod Celje, pa tudi Kmet;
sko zadrugo iz Slovenskih Konjic.
Namen tekmovanja - popularizacija kmetijskega inj
vinorejskega znanja med vsemi mladimi, zlasti med mi
dimi v kmetijstvu, je bil dosežen tudi zaradi izredno di
brega obiska tekmovanja. Kaže, da se mladi že zavedaj:
da je uresničevanje nalog s področja kmetijstva ena i
stvenih nalog stabilizacije, kar je v pozdravu pouda:
predsednik OK ZSMS Slovenske Konjice Božo Punčui
KLJUB PREPOVEDI
Kup odpadkov in stare šare se kot v posmeh grmadi prf
skromno, toda dobro vidno tablo, na kateri krajevi
skupnost Polzela opozarja, da se na tem mestu odpadki:
smejo odlagati. Z očiščevalno akcijo so lani očistili \i
divja odlagališča, postavili pa so tudi nekaj kontejnerji
za odvoz večjih odpadkov. Kje je vzrok za tako ravnanj
ne vemo, gotovo pa je, da Polzeli ni v okras.
T. TAVCA
AKTIVNI UPOKOJENCI NA DOLGEM POLJU
Društvo upokojencev je v tej krajevni skupnosti
dno aktivno. Lani je organiziralo vrsto izletov in tudi:
letošnje leto so polni načrtov. Pravkar se pripravljajo,'
bodo obiskali Hišo cvetja in se tako poklonili Titoven
spominu. Pripravljajo pa tudi akcijo za skupno naba'
premoga. Možno bo dobiti le velenjski lignit, kljub temf
si lahko tako upokojenci pravočasno nabavijo premog'
Z'
AVTOBUSNI POSTAJALIŠČI
2e lani so si v Krajevni skupnosti na Polzeli 23^^
nalogo, da bodo uredili dve avtobusni postajališči v^^^
Ločica. Z deli so tudi pričeli, niso pa jih uspeli dokon
zato letos nadaljujejo in bodo v teh dneh končali. 2^1^.
konstrukcijo za avtobusni utici so napravili v to^^^,
nogavic, leseni del pa v tovarni pohištva Garant. Z
vanjem dela in sredstev so na Polzeli doslej že ^'^
naredili.
IVO KUHAR
Tudi zadnje slovo, v to-
rek, 9. marca, na šempetr-
skem pokopališču, je po-
kazalo, da sta Šempeter
in žalska občina s smrtjo
Iva Kuharja izgubila svo-
jega velikega krajana in
občana, človeka, ki je bil
dolga leta, sicer pa skoraj
pol stoletja, nepogrešljiv
člen v številnih domačih
društvih in organizacijah.
In ne samo to, za mnoge
je bil med ustanovitelji in
tistimi, ki so jim dajali
vsebino dela in uveljav-
ljanja.
Tako je bila tudi v tej
aktivnosti potrjena Ku-
har jeva izredna delav-
nost, zagnanost, ustvar-
jalnost, zato tudi priljub-
ljenost med domačini in
vsemi, ki so ga poznali ali
s katerimi je kjerkoli de-
lal. Že pred vojno je ak-
tivno delal v domačem
Sokolu, po vojni v Parti-
zanu. In potem v šahov-
skem   klubu,   folklorni
skupini, v dramskem
krožku, pri gasilcih, ja-
marjih in tako dalje, do-
kler pred približno dvaj-
setimi leti ni prijel za kr-
milo v domačem turistič-
nem društvu. Tudi tu ali
zlasti tu je pisal svoj živ-
ljenjski opus. Živel in de-
lal je v svojem kraju, v
svoji krajevni skupnosti,
se zavzemal za njeno ure-
jenost, za polno življenje
in zlasti za turistični raz-
voj. Uveljavitev rimske
nekropole in ureditev ja-
me Pekel sta njegovo ve-
liko delo ob pomoči šte-
vilnih domačih sodelav-
>cev.
Ivo Kuhar je bil ugle-
den član naše družbene
skupnosti, enako cenjen
tudi v celjskem Cestnem
podjetju, kjer je bil dolga
leta, sicer pa vse do upo-
kojitve, knjigovodja. Bil
je tisti predsednik doma-
čega turističnega društva,
ki je bil mnogim za zgled.
Človek, ki ni poznal po-
čitka, kadar je šlo za ne-
kropolo ali jamo Pekel,
kadar je šlo za Šempeter
v Savinjski dolini.
Umrl je v 73. letu staro-
sti, pravzaprav še poln
novih idej.
Za svoje neumorno de-
lo je prejel dve Titovi od-
likovanji in več najrazlič-
nejših drugih priznanj.
Bil je med tistimi redkimi
turističnimi delavci celj-
skega območja, ki je pre-
jel plaketo kot najbolj
marljivi predsednik druš-
tva. Toda, o njegovi de-
lavnosti ne govorijo samo
priznanja, tu je ostalo de-
lo, ki bo večno nosilo nje-
gov pečat.
M. BOŽIČ
ŠOŠTANJČANI
BREZ
LOTERIJE
Na nedavnem občnem
zboru društva invalidov ob-
čine Velenje v Šoštanju je
dolgoletni predsednik
Edvard Centrih povedal, da
društvo dobiva znatno fi-
nančno pomoč iz sredstev
jugoslovanske loterije in v
šali pozval prisotne, da naj
zato kupujejo čimveč srečk
državne loterije. Seveda pa
tovariš Centrih, doma iz Ve-
lenja, ni vedel, da v Šoštanju
že več kot mesec dni ni mo-
goče nikjer kupiti loterijskih
srečk, še manj pa vplačati
športno napoved. Dolga leta
je bilo to na voljo v trafiki na
avtobusni postaji, pred do-
brega pol leta pa so to dejav-
nost prestavili v trafiko na
Trg bratov Mravljak, pred
več kot mesecem pa so jo
sploh ukinili. Šoštanjčani in
okoličani, ki ne morejo več
kupovati srečk, še zlasti pa
simpatizerji športa, ki se mo-
rajo sedaj za vplačilo športne
napovedi voziti v Velenje,
zato zelo negodujejo.
Pred časom je bilo rečeno,
da bo Loterijski zavod iz
Ljubljane na kraju podrtega
javnega stranišča na avtobu-
sni postaji v Šoštanju posta-
vil v ta namen kiosk, kot jih
imajo po drugih krajih, ven-
dar se slišijo govorice, da
takšnega kioska v Šoštanju
ni dovoljeno postaviti. Zato
bi bilo prav, da bi prizadeti
krajani dobili odgovor, kdo
je kriv za takšno stanje.
V. KOJC
st-
il - 18. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
SALAMIADA 82 V SEVNICI
salamarske dobrote za mučenike
Rekordna »letina« v gostilni Petra Vrtovška: 50 tekmujočih salam
Vsako leto na takoime-
novani Dan mučenikov
(moški praznik po Dnevu
žena) 10. marca je prijeten
kraj Sevnica ob Savi v
znamenju salami Začetek
je bil dokaj preprost: na
Dan mučenikov pred
dvajsetimi leti so trije mu-
čeniki sedeli v več kot 150
let stari gostilni Petra Vra-
tovška v starem delu Sev-
nice ob cerkvi in premiš-
ljevali. Pili so dobro vin-
ce, za želodec pa je dobro
tudi kaj močnejšega, da bi
vincu delalo družbo. Pad-
la je beseda, da naj vsi tri-
je prinesejo salame, ki so
jih sami izdelali doma. Re-
čeno in tudi storjeno! Sa-
lame so se kmalu zbrale v
prijetni gostilni, začelo se
je poskušanje in seveda
tekmovalni duh ni izostal.
KATERA JE
BOLJŠA?
Tako se je začelo. Ob
raztapljanju listov dobrih
salam v ustih so se rojeva-
le dodatne ideje. Tudi vin-
ce je dodalo svoje. Zakaj
ne bi začeli s tekmova-
njem in to vsako leto na
isti dan s posebnimi tek-
movalnimi pogoji!
Dolgo niso odlašali, ide-
ja je bila takoj sprejeta!
Udeleženci zanimivega
tekmovanja so postajali iz
leta v leto vse številnejši!
Gostilna Petra Vrtovška,
ki jo zdaj vodi njegov sin
Franci, je postala še bolj
poznana in popularna. Iz-
delovalci domačih salam
niso več prihajali samo iz
Sevnice in bližnjih zasel-
kov, temveč tudi iz drugih
slovenskih mest, celo iz
tujine, saj je reden gost
Rudi Hoelper iz Elza v
Zvezni republiki Nemčiji.
Rudi ni samo gost, da bi
jedel in pil, temveč tudi
sodeluje s svojimi sala-
mami.
KAKO POTEKA
TEKMOVANJE?
2e v dopoldanskem ča-
su se v kuhinji Petra Vr-
tovška za posebno belo
pogrnjeno mizo zbere pet
članska strokovna komi-
sija. Sestavljajo jo štirje
stalni člani in eden iz ob-
činstva (ta je vsako leto
drugi). Vsak član ima ob
sebi po dve vrsti kartonč-
kov (belega in modrega) z
vpisanimi številkami od 1
do 6.
Tisti, ki želi sodelovati,
prinese v bel papir zavito
salamo in jo izroči glavne-
mu tajniku, ki poskrbi za
potrebno tajnost, čigava
je salama. Ime in priimek
ostaneta tajna, na sodelu-
jočo salamo pa glavni taj-
nik najprej navije selotejp
ter nanj vpiše številko. To
številko vpiše tudi v svoj
zapisnik, salamo pa izroči
mesarju, ki jo pod kotom
prereže. En del položi v
veliko posodo, z drugega
dela s številko odreže pet
listov (za vsakega člana po
enega) ter vse skupaj izro-
či komisiji.
Pri ocenjevanju sta dve
glavni postavki z več do-
datki: oblika in okus! Naj-
prej vsak član oceni obli-
ko in na povelje dvignejo
ocene: 4,2-3,9-3,8-4,0-
4,2! Kot pri umetnostnem
drsanju. Z vso potrebno
resnostjo in podkovano
strokovnostjo. Sledi
preizkušanje salame in
druga ocena. Obe oceni se
seštejeta in data končni
rezultat. Maksimalna oce-
na je tako 60 točk, letošnji
zmagovalec pa je prejel
45,9 točke, kar je po mne-
nju stroge komisije zelo
zelo visoka ocena, saj je v
vsej dolgoletni tradiciji te-
ga tekmovanja nekdo sa-
mo enkrat eden dobil eno
šestico!
Po končanem ocenjeva-
nju sledi razglasitev rezul-
tatov ...
KDO JE LAHKO
PRISOTEN?
Do 16. ure naj bi komisi-
ja končala svoje delo ter
razglasila najboljše. 2e
mnogo pred tem pa se
začnejo v gostilni zbirati
»mučeniki«, ki z nestrp-
nostjo pričakujejo razgla-
sitev in seveda sodelujoče
salame. Vse sodelujoče
salame namreč mesar raz-
reze in odnese v gostilno,
zraven pa postreže z veli-
kimi doma pečenimi hleb-
ci odličnega koruznega
kruha. To je zastonj! Vsak
udeleženec plača le vstop-
nino 30 din in dobi spo-
minski obesek »Salamia-
da 82 Sevnica«. Za dobro
belo vino je treba odšteti
iz svoje denarnice. To je
vse, veselje pa traja v
zgodnje jutranje ure pri-
hodnjega dne.
NEKAJ POSEBNOSTI
■ Na to prireditev, ki se
vse bolj širi iz okvirov
Sevnice (vsaj po udeleže-
nih salamarjih in prisot-
nih novinarjih!), nimajo
vstopa ženske oz. ga imajo
pod posebnimi pogoji.
Vsaka, ki bi želela biti pri-
sotna na »salamiadi«, mo-
ra dati na vsako mizo Šte-
fan vina in to tudi plačati.
Miz pa je nekaj krepkih
desetin...
Edina ženska, ki lahko
pride mimo teh pogojev
na »salamiado« je Marija
Vidic, ki je izdelala pra-
por. Vidicova pa tega ne
izkorišča, saj je bila pri-
sotna samo enkrat!
Zmagovalec dobi pre-
hodni pokal na katerem
so vpisani vsi dosedanji
zmagovalci. Tisti, ki osvo-
ji pokal trikrat, ga prejme
v trajno last. To se je od
leta 1982 zgodilo samo en-
krat, dobil pa ga je za troj-
ni uspeh Stanko Krnc iz
Zajčje gore pri Sevnici!
Prvi trije dobijo tudi
spominske lesene krožni-
ke z vpisanimi podatki o
tekmovanju!
Letos so bili na tekmo-
vanju tudi salamarji iz Ce-
lja, Trbovelj, prišel pa je
tudi Jovo Andželovič iz
Beograda!
Letošnje leto je bilo re-
kordno po »nastopajočih«
salamah, saj jih je bilo toč-
no 50!
Nekdo si je privoščil tu-
di takšen hec. da je prine-
sel v trgovino kupljeno sa-
lamo, kar pa je stroga ko-
misija takoj ugotovila!
Med sodelujočimi sala-
mami je bila tudi takšna iz
divjačine ter ena s toliko
solitra, da so člani komisi-
je stisnili obraze v čudne
oblike, tržni inšpektor pa
je salamo zavil za svoje
potrebe...
ZMAGOVALCI
»SALAMIADA 82«
Prvo in drugo mesto je
osvojil BRANKO MAN-
CEK iz Šentvida pri Pla-
nini (za prvo 45,9 in za
drugo 44,9 točke), tretji pa
je bil ZVONE JURiSiC iz
Sevnice, ki je vodil vse do
konca tekmovanja (43,7)
saj je zmagovalec prišel
po reklu »prišel, videl,
zmagal«, mi bi še dodah
ter zadovoljen odšel.
SALAMA NASTAJA V
OKOLJU!
Kako nastane dobra ali
najboljša salama, to je tu
vprašanje! Člani strokov-
ne komisije menijo, da do-
bra salama nastaja že v
okolju! Poglejmo nekaj
motivov za dobro salamo:
Od mesa sta potrebna
svinjina in govedina, med
mesom in slanino mora
biti pravilno razmerje!
Svinjina ne sme biti pre-
mlada!
Pravilna odmera vseh
potrebnih začimb (poper,
sol, cimet, česen in ostale
»male tajne« slehernega
proizvajalca)!
Dober dim (odvisen od
drv)!
Zračnost in shranjenost
(ali jo imaš pod slamnato
streho ah kje drugje)!
Sicer pa vsaka hiša ima
pri izdelovanju salam svo-
jo proceduro in v tem je
ves čar sevniške »salmia-
de«. Ko bi le tako ostalo
tudi v prihodnje!
Tekst: TONE VRABL
Foto: DRAGO MEDVED
Peter Vrtovšek (zdaj je "glavni" sin Franci) se lahko pohvali
z enkratnim tekmovanjem domačih proizvajalcev ali bolje
izdelovalcev salam, s čimer so začeli že leta 1962! V gostilni,
ki je stara že preko 150 let, visi tudi prapor, ki ga je lastno-
ročno izvezla Marija Vidic, ki ima tudi kot edina ženska
vstop na to »mučeniško fešto«!
Zmagovalec SALAMIADE
82 je Branko Manček iz Šen-
tvida pri Planini. Osvojil je
zlato in srebrno odličje ali
bolj po domače povedano
prvo in drugo mesto. Prišel
je predzadnji in strogi komi-
siji izročil štiri salame. Dve
sta se uvrstili na najvišji
mesti, dve nekoliko nOje.
Ko je Branko Manček izve-
del za rezultate je ostal mi-
ren (ali je uspeh pričako-
val?), vendar mu nekaj le ni
bilo jasno, kajti salami, ki
sta ostali brez nagrad, sta
bili po njegovem okusu bolj-
ši od tistih, ki sta bili nagra-
jeni. Kakorkoli ie Branko je
prvi zmagovalec, kar smo
preverili tudi podpisani, ko
smo okusili njegovi speciali-
teti. Ko bi kaj takšnega lah-
ko le kdaj tudi kupil v trgo-
vini...
To je samo del prostora, kjer se že več kot dvajset let odvija znamenita salamiada, ki traja od
dneva mučenikov 10. marca pa vse do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne. Za sodčkom
izvrstnega vina sedijo sami mesarji, ki tokrat prodajajo vino, ne pa meso...
Zelo resna letošnja komisija (od leve proti desni: Franc Škrabec, Ljubo Žumer, zadaj mesar
Franci Jazbar imenovan Šurda, Janko Škerbec in Franc Švab. medtem ko je predsednik dr.
Boris Stariha na drugi fotografiji (tu se mu vidi samo del glave)! j
Dr. Boris Stariha je predsed-
nik komisije, vidimo ga s
prehodnim pokalom!
Glavni tajnik in sprejemalec salam je Jože Sovak ilevo),ox
njem pa -digitronaš' za hitro izračunavanje rezultatov Pe-
ter Žuraj.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec
198;
NAŠA BESEDA 1982
PESTER PREREZ USTVARJALNOSTI
Ob občinskem pregledu kulturnih dosežkov mladih Celjanov
Prejšnji torek in sredo so
prostore SLG Celje od zgod-
njih jutranjih ur do poznega
večera zasedali mladi
ustvarjalci in gledalci, da
bi opravili tradicionalni
občinski pregled glasbene,
recitacijske, plesne, gledali-
ške in filmske ustvarjalno-
sti mladih v Celju - Našo
besedo 1982. Prireditev, ki
je potekala oba dneva pred
polno dvorano živahnega
občinstva vseh starosti, so
organizirale občinske orga-
nizacije ZSMS, ZKO, sindi-
kata in zveze prijateljev
mladine.
V programskem pasu za
.najmlajše so se predstavili:
KUD F. Prešeren Vojnik z
igrico Čarovnica, ki ni hotela
biti zlobna, MKUD PSC z
glasbeno pravljico Maček Ti-
ti, Center za klubsko dejav-
nost pri OK ZSMS (CKD) -
skupina Zvezdice s plesnim
nastopom Rojstvo v mestu,
MKUD Gimnazija z lutkov-
no igrico Račka, Plesno gle-
dališče z odrsko priredbo
Muce Copatarice in KUD
Zarja Trnovlje z igro Obtože-
ni volk. Kot gostje so v tem
vsebinskem sklopu nastopili
tudi mladi zamejci, skupina
oder Mladje iz lovca z igro
Hodldebodl ali dve vedri.
V programskem pasu za
srednješolce in ostale pa so
se predstavili: CKD - skupi-
na Korak s plesno točko Ba-
zuki, MKUD PŠC - skupina
Samorok s priredbo pesni-
tve Jama, MKUD ESC s
kratko tragikomedijo Loči-
tev, da ali ne, CKD - skupina
Hare s plesom Plagiat,
MKUD Gimnazija z recita-
lom Večer, ZSC z nizom ša-
ljivih skečev Stosi, ESC z
odrsko miniaturo Kurbe,
Dom učencev K.D.-Kajuh z
odlomkom iz drame Gorske-
ga Na dnu z naslovom Gene-
ralka, MKUD PSC - skupina
Akt s plesnim nastopom Bel
in CKD - skupina, Ergo s
predstavo In bilo je. K pe-
strosti programa so svoj de-
lež prispevali tudi: Celjska
folklorna skupina F. Preše-
ren s srbskimi plesi, akustič-
na skupina Kamen (MKUD
Gimnazija), glasbeniki iz
MKUD PSC in filmski avtor
z Gimnazije. Mladim glasbe-
nikom vseh usmeritev, ki jih
tudi v Celju ne manjka, bo
potrebno v prihodnje zago-
toviti ustreznejši programski
prostor.
2e naštevanje nastopajo-
čih kaže nenavadno pro-
gramsko pestrost in zadovo-
ljivo množičnost kulturnega
ustvarjanja med mladimi.
Zal pa nikakor ne bi smeli
mimo ugotovitve, da na le-
tošnji NB ni sodelovala no-
bena osnovna šola, nobena
osnovna organizacija ZSMS
iz KS ali delovne organizaci-
je, kar dokazuje, da se pone-
kod kulturno življenje še ve-
dno ni razmahnilo, ali pia je
marsikje usahnilo celo tisto,
kar so nekoč že dosegli. Če-
prav smo lahko veseli, da do-
bro delujejo mladinska kul-
turna društva na Gimnaziji,
PŠC, ESC, ZSC in v dija-
škem domu, da se je z reor-
ganizacijo bivšega mladin-
skega kluba v CKD razma-
hnila raznovrstna in živahna
ustvarjalnost ter da mlade
vključujeta v svoj program
tudi kulturni društvi F. Pre-
šeren Vojnik in Zarja Trnov-
lje, pa je organiziranega
spodbujevanja kulturnih ak-
tivnosti mladih še vedno
premalo. Občinska izobraže-
valna skupnost in enota Za-
voda SRS za šolstvo v Celju
bosta morali od osnovnih in
srednjih šol odločno zahte-
vati tvornejši odnos do kul-
turne ustvarjalnosti mladih,
saj drugače ne bo mogoče
slediti načelom umetnostne
vzgoje v celovitem izobraže-
valnem procesu. Ce bi sodili
po odsotnosti pedagogov,
mentorjev kulturrie vzgoje,
na letošnji Naši besedi, lah-
ko sklepamo, da tem niti pri-
bližno še nista jasna vloga in
pomen tega kulturnega giba-
nja za razcvet ustvarjanja in
doživljanja med mladimi, ni-
ti jih ne zanimajo spoštljivo
razvite in raznovrstne
ustvarjalne energije mladih.
Težko pa si je predstavljati,
kako bo mogoče brez teh
dragocenih spoznanj ustrez-
no izvajati zahtevne progra-
me umetnostne vzgoje v
osnovni šoli in usmerjenem
izobraževanju, ne da bi ob
tem dolgočasili mlade s pozi-
tivizmom in sivo šolsko mo-
drostjo.
Opazna novost letošnje
prireditve je nastopanje po-
sameznih razredov z lastni-
mi stvaritvami in skoraj ali
povsem brez strokovne po-
m^oči starejših mentorjev.
Pojav daje slutiti, da se teži-
šče kulturnega delovanja
mladih srednješolcev na Gi-
mnaziji, PSC in EŠC v resni-
ci prenaša v osnovno celico,
razred, kar nedvomno pri-
speva k aktivnosti večjega
števila mladih. Ugotoviti pa
bi bilo potrebno, ali je ta po-
jav posledica zavestnega
usmerjanja mentorjev, ali pa
zgolj nujna posledica njiho-
ve popolne pasivnosti ali ce-
lo odsotnosti. Tudi iskren
odgovor na to vprašanje bo
ob analizi umetnostne vzgo-
je v šoli nujen.
Odsotnost   mentorjev   v
vseh fazah ustvarjanja kaže
dobre in slabe posledice. Do-
bro je, da so mladi neodvisni
pri izbiri zamisli, sporočila,
izraznega načina, škoda pa
je, če osamljeni tavajo v sle-
pe ulice tudi tedaj, ko bi jim
lahko dober mentor s stro-
kovno pomočjo pomagal na
pravo, gledališko in umetni-
ško učinkovitejšo pot. In
pravi mentor bi jim moral
pomagati tudi pri spoznava-
nju jezika posamezne vrste
umetnosti, saj se bodo ne-
dvomno lahko bolje in izvir-
neje izražali šele tedaj, ko bo-
do poznali temeljne zakoni-
tosti svojega medija (odra,
filma, zvoka ipd.). Zato tudi
ob iskrenem navdušenju
nad izvirnostjo in razno-
smernostjo letošnjih dosež-
kov ne bi smeli pozabiti na
vedno hujše neskladje med
ustvarjalnimi interesi mla-
dih in strokovnimi sposob-
nostmi njihovih mentorjev,
ki ga bo treba načrtno in od-
ločno zmanjševati z dodat-
nim izobraževanjem in uspo-
sabljanjem mentorjev.
Najvznemirljivejši in naj-
prepričljivejši trenutki letoš-
nje NB so bili torej tedaj, ko
smo začutili z odra izvirno in
iskreno sporočilo mladih.
Takrat so našli mladi tudi
svojim sposobnostim pri-
merna izrazna sredstva, ki so
se v najboljših primerih
združevala v skladno preple-
tanje umetniške besede, kul-
tivirane kretnje, mimike,
zgovorne scene ter pomenlji-
ve zvočne in svetlobne opre-
me. Med take dogodke velja
šteti: In bilo je, Bel, Muco
Copatarico, Obtoženega vol-
ka, Plagiat in Večer.
Kritični razgovori na kon-
cu obeh dni so navrgli posa-
meznim ustvarjalcem kopi-
co konkretnih pohval in pri-
pomb, a tudi splošno ugoto-
vitev, da je bila letošnja revi-
ja po kakovosti v marsičem
prelomna. Prav izjemni re-
zultati posameznih skupin
pa obvezujejo k bolj organi-
zirani in dosledno izpeljani
umetnostni vzgoji v vseh
okoljih.
SLAVKO PEZDIR
ESPERANT0
ZAČETNI TEČAJ (23)
Pasintfoje ni estis rigardantaj la standoj kun legomoj kaj
fruktoj. - Zadnjič smo gledali stojnice s sočivjem in sadjem.
V zgornjem stavku imamo novo obliko sestavljenega časa:
Ni estis rigardantaj. - Bili smo tisti, ki smo gledcili. - Pomožni
glagol »esti« stoji tukaj v preteklem času, kar označuje pred-
dobnost. Vse ostale oblike tvorimo tako, kakor za istodobnost.
Sur la standoj estas malgrandaj nigraj tabuletoj (tabuleto -
tabUca). Sur la tabuletoj estas skribitaj prezoj (prežo - cena).
Sed kelkaj ačetantoj demandadis tre ofte: Kiom gi kostas? -
Toda nekateri kupci so zelo pogosto spraševali: Koliko stane?
La vendistoj respondis gentile, nur unu diris, forgesante pri la
ge«tileco: Cu vi ne havas okulojn? Legu la prezojn sur la
tabuletoj. - Prodajalci so vljudno odgovarjali, samo eden je,
pozabljajoč na vljudnost rekel: »Ali nimate oči? Preberite ceno
na tablicah!«
Beseda »forgesinte« je prislov tvornega deležnika preteklega
časa. Kakor ste opazili, je deležnik s končnico -a, pridevnik s
končnico -e pa prislov. Imamo še deležnike s končnico -o, ti
označujejo vedno le osebo, npr.: vojaki - potovati; voja|anta -
potujoč; vojaqanto - potnik. Kuri - teči; kuranta - tekoč,
kuranto - tekač.
V besedi gentileco imamo pripono -ec, ki označuje abstrak-
ten pojem, lasnost kakovosti ali stanja. Npr: gentila, gentileco
- vljuden, vljudnost; varma, varmeco - topel, toplota, libera,
libereco- prost, svoboda, prostost, egala, egaleco - enak, ena-
kost; frato, frateco - brat, bratstvo.
Promenante lau la stratoj, ni estas alvenintaj al la domo, en
kiu estas urba muzeo. - Sprehajajoč se po ulicah, sva prišla do
stavbe, v kateri je mestni muzej. En la urba muzeo estas
konservitaj diversaj objektoj el la historio de la urbo. - V
mestnem muzeju so shranjeni različni predmeti iz zgodovine
mesta. Precipe multaj estas meblaroj el la baroka tempo. -
Posebno mnogo je pohištva iz časa baroka. Sur la muro pendas
la bUdoj montrantaj la urbon antau jarcentoj. - Na steni vise
slike, ki kažejo mesto pred stoletji. Cu vi konas ankoraii alian
muzeon en la urbo? - Jes, ekzistas ankoraii etnografia, neturs-
cienca, kaj revolucia muzeoj. Kie estas ekspoziciitaj la bildoj?
- Kje so razstavljene slike? - La bildoj estas ekspoziciitaj en la
galerioj. Bedaurinde ni nun ne havas tempon viziti ilin. - Zal,
sedaj jih ne utegnemo obiskati. (V besedi »bedaurinde« imamo
pripono »-ind«, ki pomeni vreden; bedaurinde pomeni dobese-
dno - obžalovanja vredno; bedauri - obžalovati; laudi - hvaliti;
laiidinda - hvalevreden; vizitinda - vreden obiska).
Ni baldaii forveturos kaj ni devas ankoraii prepari nin. -
Kmadu se bova odpeljala in se morava še pripraviti. Mi devas
iri ankoraii al tajloro, kiu faras al mi novan veston. - Iti moram
še h krojaču, ki mi dela novo obleko. Ankaii mi devas viziti
kudristinon. - .Tudi jaz moram obiskati šiviljo. Tajloro feiras
jakojn (suknjiče), pantalonojn (hlače) kaj mantelojn (in plašče).
Kudristinoj kudras čemizojn (srajce), bluzojn (bluze, jope),
jupojn (krila) kaj aUajn virinajn vestojn (in druga ženska obla-
čila). Cu la tajloro kaj kudristino laboras nur pev manoj? - Ne,
ili havas kudromašinojn (šivalni stroj). Kie trovas tajloro kaj
kudristino modelojn por novaj vestoj? - Ili trovas modelojn en
la moda jumalo. Cu la tajloro faras ankau šuojn? - Ne, šujon
faras la šuisto. Cu šuisto faras nur novajn šuojn. - Suisto
riparas ankau malnovajn kaj malbonajn šuojn. El kio estas
faritaj šuoj? - Suoj estas faritaj el ledo (usnje). Plandoj estas
ofte fairitaj el gumo - podplati so cesto napravljeni iz gume.   ;
POGLED NA PLATNO
LOV ZA IZGUBLJENIM
ZAKLADOM
Scenarij: Steven Spielberg. Kamera: Douglas Slovvcombe
Glasba; John Williams. Režija: STEVEN SPIELBERG
Igrajo: Harrison Ford, Karen AUen, Paul Freeman, Woif
Kahler idr.
Uveljavljeni režiser akcijskih filmov (Zrelo, Bližnja sreča nja
tretje vrste.. .)= Steven SPielberg se je v še bolj akcij uveljav.
Ijeni produkciji Georga Lucasa (Vojna zvezd. Imperij vračj
udarec)=, lotil povsem izmišljene zgodbe o pustolovcu 1^.
diana Jonesu, ki v egipčanskih paščavah išče bajno izgubljeno
skrinjico s staro zavezo, ki ima v sebi božansko moč. Z njeno
pomočjo naj bi zavezniki premagali naciste. Toda Džons ni
osnovana naloga najti skrinjice zato, marveč mu je osnovni cilj
preprečiti, da pride čudežna skrinjica v nacistično poses Pred
očmi gledalcev se odvije čudežna akcijska zgodba, v kater
glavni junak pada iz pasti v past, da bi mu slednjič podvig le
uspel.
V filmu vidimo vse - od egzotike, groze in straha, do lju
bezenskih dogodivščin in zapletov, vratolomnih begov skozi
džungle in puščave, nore love... Film je tako prava mešanica
kriminalke, vojnega filma, spektakla na najbolj spektakularni
ravni, vestema, znanstvene fantastike in thrillerja. In če na
prvi pogled kaže, da takšna mešanica ne more imeti v sebi
ičesar, je to le videz. Kajti film Lov za izgubljenim zakladom je
morda najbolj spektakularni avanturistični film, kar smo jih
doslej videli. Pomeni popolno vrnitev filma k nekoč klasičnim
obrazcem holyv/oodske kinematografije. Oživljenje žanra, ki je
nekoč bil najbolj priljubljen, pa so ga kasneje domala v celoti
opustili. Z briljantno novo filmsko tehniko pa je prav v tem
žanru, ki sicer pomeni odmik od resničnosti in angažiranosti,
mogoče ustvariti še veliko. In to ni narobe. Kajti rabimo tudi
takšne filme, z izključno razvedrilno vsebino, bajke, ki nas
držijo vseskozi v napetosti,ki zabavajo in tako sporoščajo. Gre
pa za zabavo na visoki ravni in prav to je argument za dobro
oceno tega filma.
Drugo je seveda vprašanje o trendu sodobne kinematografije,
ki vse bolj beži od angažiranosti in se vrača k obdelavi obrob-
nih ali povsem nepomembnih vprašanj. Ki nima v umetni-
škem smislu česa izpovedati. To je nedvomno eden takšnih
filmov, a ponuja tako močan vizuelni užitek, da ga je preprosto
treba videti.
Za ogled še priporačamo: Zajtrk pri Tiffaniju (dvorana Ki-
gledališča). Modra ptica (kino Dom - mladinski spored).
BRANKO STAMEJCIC
Razpisna komisija pri
Občinski matični knjižnici Žalec
razpisuje
delovno nnesto
RAVNATELJA
občinske matične knjižnice Žalec
Za ravnatelja knjižnice je lahko imenovan, kdor izpol-
njuje naslednje pogoje:
- da ima visoko strokovno izobrazbo knjižničarske
smeri in 2 leti knjižničarske prakse ali višjo strokovno
izobrazbo knjižničarske smeri in 5 let knjižničarske
prakse.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih po-
gojev pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
CELJSKA FOLKLORNA SKUPINA
USPEŠNINASTOPI
Neustrezen vadbeni prostor
Celjska folklorna skupina
ZPD »France Prešeren« je
bila ustanovljena novembra
1973 z željo, da ohrani ljud-
sko izročilo in ga prenaša na
mlajše rodove. Od vsega za-
četka jo z veliko ljubeznijo in
entuziazmom vodi Edo Ga-
beršek, ki je dolga leta plesal
pri akademski folklorni sku-
pini »France Marolt« v Ljub-
ljani. Program naše skupine
je že zelo pester, saj ga se-
stavljajo iz skoraj vseh jugo-
slovanskih republik. To so iz
Slovenije: belokranjski,
prekmurski, kozjanski in go-
renjski plesi; iz Hrvaške po-
savski plesi; iz Vojvodine ba-
ranjski plesi; iz BiH starobo-
sansko kolo iz okolice Gla-
moča; iz Srbije šumadijski
plesi. Prizadevamo si, da
vsako leto obogatimo pro-
gram še s kakšno novo ko-
reografijo, kot zadnjo se uči-
mo makedonske plese iz Po-
vardarja.
Leto 1981 je bilo za nas
izredno uspešno, saj smo
imeli kar 86 nastopov. Od te-
ga smo imeli 13 celovečernih
koncertov, 36 delnih koncer-
tov, 37 krat pa smo nastopili
na raznih prireditvah in pro-
slavah z enim, dvema ali tre-
mi plesi. V začetku junija
smo bili 8 dni na Finskem.
Udeležili smo se mednaro-
dnega folklornega festivala v
Viitasaariju. Na festivalu je
sodelovalo okrog 40 skupin s
preko 1700 plesalci. Imeli
smo 12 nastopov in dobili
mnogo ugodnih kritik in
pohval s strani strokovne ži-
rije in publike. Po končanem
festivalu smo dobili povabi-
lo za sodelovanje na tem fe-
stivalu v naslednjem letu.
V začetku septembra sm.o
se na predlog Zveze kultur-
nih organizacij Slovenije
udeležili folklornega festiva-
la »Atatiirk« v Kirsehiru v
Turčiji. Poleg turških skupin
je na tem festivalu nastopila
še odlična italijanska skupi-
na z znanim plesom »Taran-
tela« in naša skupina. Tudi
na tem festivalu smo dobili
vrsto ugodnih kritik in poh-
val in povabilo za udeležbo
na naslednjem festivalu.
Poleg uspehov, ki jih dose-
gamo pri tej lepi dejavnosti,
pa s srečujemo z vrsto pro-
blemov, ki jih dostikrat sami
ne moremo rešiti. Največja
problema sta noše in vadbe-
ni prostor. Originalne noše
ali noše, izdelane po origina-
lih, so izredno drage. Kot
amaterji pa se pogostokrat
srečujemo s finančnimi teža-
vami. Za primer naj povem,
da stane par gorenjskih noš,
se pravi moška in ženska no-
ša preko 30.000 din.
Drugi velik problem pa je
vadbeni prostor. Do julija
smo gostovali v prostorih
bivšega Kajuhovega dijaške-
ga doma, ki je last ESC. Ker
pa šola rabi te prostore za
nove učilnice, so nam seveda
odpovedali gostoljubje. Si-
cer ima ZKO Celje svoj P[J
stor, vendar pa v tem P^°^\
TU vadijo tudi mešani pe^^j.
zbor 2PD »France Pr^^
re; jšani  pevski ^'^^
Društva upokojencev,
skupina, zabavni ansam
»Žarek« in pa likovna se^^.
ja, tako da nam je prostor
razpolago samo enkrat
den, kar pa je odločno Pj^
malo, saj nas je preko 80^,
nov. MITJA OCViP

11 - 18. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
(SLAVKO
pBZDIR
{^PRAVNIK SLG
CBLJE
Na zadnji seji skupšči-
kulturne skupnosti
Celje je bil Slavko Pezdir
razrešen dolžnosti tajnika
jCulturne skupnosti Ce-
lje. Na pobudo vodstev
cjružbenopolitičnih orga-
nizacij v občini Celje in
kolektiva Slovenskega
ljudskega gledališča Ce-
lje je s 15. marcem prev-
zel delovno dolžnost
upravnika SLG.
Pri njegovem novem
(lelu mu želimo veliko
uspehov!
IZMENJAVA
PREDSTAV
v sklopu stalnih abon-
majskih izmenjav med
SLG Celje in PDG Nova
Gorica bodo člani Slo-
venskega ljudskega gle-
dališča Celje v Novi Gori-
ci in v Ajdovščini odigrali
Molierovega Žlahtnega
meščana. Tamkajšnje ob-
činstvo bo od 15. do 23.
marca videlo 12 celjskih
predstav, prav toliko pa
jih bodo odigrali člani
Primorskega dramskega
gledališča iz Nove Gorice
v Celju. Predstavili se bo-
do prav tako z Molierom,
in sicer z njegovim Dun
Juanom.
To je predstava, ki se je
edina med slovenskimi
uvrstila na festival malih
eksperimentalnih scen,
ki bo v Sarajevu. Režijsko
vodstvo je bilo v rokah
Ljubiše Georgijevskega,
sceno pa je zasnoval, tudi
celjskemu občinstvu že
dobro znani scenograf
Miodrag Tabački.      mP
KAJ SMO NAJRAJE GLEDALI V KINU
V GRO PLANU JE SEKS
Med najbolj gledanimi filmi tudi domači
Celjsko Kinopodjetje je
objavilo podatke o filmih, ki
smo jih lani v Celju najbolj
gledali. Podatki so izjemno
zanimivi in navajajo k mno-
gim razmišljanjem. Tako o
okusu celjskega ilmskega
občinstva, kot o repertoarni
politiki Kinopodjetja, ki je,
podobno kot ugotavljamo v
vsej Jugoslaviji, vsaj v dolo-
čenem smislu vprašljiva. Pri
tem je seveda treba poveda-
ti, da ne gre le za vprašanje
politike v oblikovanju reper-
toarja, ampak mnogo bolj
kot to za vprašanje politike
pri uvozu filmov in vedenja
distributerjev, ki domači
filmski trg vse bolj polnijo s
filmi dvomljive ali nikakršne
vrednosti. Ker v Celju letno
odvrtimo precej več filmov,
kot jih distributerj uvozijo,
ima Kinopodjetje seveda sil-
no majhne možnosti izbora.
Bolj gre torej za vprašanje,
kaj lahko še storimo, da se
bo občinstvo odločneje obra-
čalo h kakovostnim film-
skim delom. Vprašati se to-
rej moramo za rezultate film-
ske vzgoje, rezultate vseh
številnih akcij od revij do ki-
nogledališč takšne in dru-
gačne oblike. Kajti, ti rezul-
tati so z izjemo dosežk Tedna
domačega filma, še preskro-
mni, da bi bili z njimi zado-
voljni in da bi z njimi dosegli
premik v kaj poprečnem
okusu filmskega občinstva.
Zakaj takšen uvod. Pred-
vsem zato, ker ne moremo
mimo ugoitve, da je med de-
setimi najbolj gledanimi fil-
mi v Celju lani kar sedem
tako imenovanih erotičnih,
bolje rečeno polpornograf-
skih filmov, s poneumljajočo
vsebino, brez osnovnih
estetskih in drugih umetni-
ških vrednot. Leto pred tem
je bila lestvica drugačna. Ta-
krat so Celjani najraje gleda-
li Bruce Leejeve karatejške
in kung fu dogodivščine.
Zdaj pa nas, v kinu vsaj, kot
ka.e, obseda seks. Prav nera-
zumljivo je, da se filmsko ob-
činstvo še ni naveličalo abot-
nih zgodbic o erotičnih do-
godivščinah, ki jih v tako sil-'
no neizčrpnih količinah
proizvajajo predvsem nem-
ška in še nekatere druqe ki-
nem2tografije.
Druga značilnosat lanske-
ga celjskega filmskega leta
je, podobno kot drugod v Ju-
goslaviji, še nadaljnje vrača-
nje občinstva k domačemu
filmu. Tu je Teden domače-
ga filma zagotovo odigral
svojo pozitivno vlogo, saj sta
med desetimi najbolj gleda-
nimi filmi lani tudi dva do-
mača, dobre pogoje za velik
fsk pa jih ima še nekaj, ki so
že lani beležili sino dober
obisk med TDF, v rednem
sporedu pa še niso igrali. To
je kontrastna ugotovitva
zgornji in le veseli smo je
lahko. Brez odmeva pa vsee-
no ne bi smelo ostati to, da
veliko število kakovostnih
tujejezičnih filmov, ki smo
jih lani gledali v Celju, le ne
posega po rekordnih obi-
skih. To je nedvomno nov
znak ZKO, Kulturni skupno-
sti, kulturnim animatorjem
in drugim, da njihovo delo še
ni dalo zadovoljivih rezulta-
tov.
In ob koncu še nisel o obi-
sku dvorane Kinogledališča.
Odprli smo jo izključno ka-
kovostnemu filmu in še
predvsem kinotečnemu. To-
da, dosežki ne zadovoljujejo.
Prevečkrat ostajajo sedeži v
njej prazni in premajhen
ostaja odziv na nekatere naj-
boljše filme sedme umetno-
sti. Vsega torej nismo storili
in pred nami so še velike na-
loge.
Sicer pa si oglejmo, kakš-
na je "top lestvica« najbolj
gledanih filmov v Celju lani.
Na prvem mestu je avstral-
ski film ABC od ljubezni do
seksa, ki ga je videlo kar
11.844 gledalcev. Na drugem
mestu je, razveseljivo, doma-
či film Se spominjaš Dolly
Bell, ki qa je videlo 10.540
gledalcev. Na tretjem , četr-
tem in petem mestu so ero-
tični filmi Silvija v carstvu
strasti, Emanuella in Špan-
ske olive. Sesti je spet doma-
či film Kdo tam prepeva
5.828, sedmo, osmo in deveto
mesto je spet erotično obar-
vano. Ta mesta so zasedli fil-
mi Počitnice v Grčiji, Plača-
ni ljubimec in Erotične avan-
ture. Deseto mes je s 4.404
gledalci zasedel francoski
komični film Gadje maturi-
rajo. Od domačih filmov so
imleli dober obisk še Petrijin
venec (3445)=, Mojstri, moj-
stri (2995)= in Banovič Stra-
hinja (2720)=.
BRANKO STAMEJCIC
VLADO SRUK
KOMUNISTOVO
DEJANJE IN MISEL
11
Ali je sploh potrebno pripomniti, kako važno je, da
ZK tudi v svojem notranjem organizacijskem, dejav-
nem in nazorskem utripu ter odnosih uresničuje socia-
listična samoupravna načela?
In še to: osebnost nosilca dezalienacije, razodtujeva-
nja, ne sme biti tako ali drugače avtoritarna (nedemo-
kratična), nestrpna, nehumana osebnost. Prav je, da se
zavedamo pomena komunistove družbenoznačajske
strukture za njegov odnos do samoupravljanja. (Ko-
munist, ki se zaveda, da njegova socialnokarakterna
struktura ni najugodnejša za strpne, humane, neposre-
dne, stimulativne, neavtoritarne odnose in obnašanja
do soljudi, bo z voljo in samokritiko lahko svojo dejav-
nost v mnogočem popravil, izboljšal.)
Komunist naj bi bil v samoupravljanju predvsem
pobudnik dolgoročnega, progresivnega, splošnodruž-
benega, skupnega interesa. Borec proti avtoritativni
samovolji. Nasprotnik anarhičnega, ozkega zasebni-
.škega, (malo)meščanskega, parcialnega interesa, ki
vidi samo lastno korist in svojo pravico, noče pa vedeti
za skupne koristi in dolžnosti.
7.
KOMUNIST V SVOJI ORGANIZACIJI
Premalokrat globlje razmišljamo o nadvse pomemb-
nem vprašanju - komunist v svoji osnovni organiza-
ciji.
Osnovna organizacija je tisto najožje, neposredno
komunistovo družbeno okolje, ki je zelo važno za nje-
govo celotno dejavnost, idejnopolitično rast, nazorsko
oblikovanje. Od kakovosti odnosov v osnovni organi-
zaciji in od njene akcijske sposobnosti je odvisno,
kakšni so (oziroma bodo) njeni člani. Nekdo bi lahko
ugovarjal, češ, če so sposobni, aktivni in zreli člani, bo
takšna tudi organizacija, če pa so člani pretežno slabi,
nedejavni, nazorsko mrtvi, tudi organizacija kot celota
ne more biti kaj prida... Seveda je tudi v takšnem
premisleku del resnice, toda v tem primeru je bržčas
celota le pred svojimi deli, gozd pred posameznimi
drevesi...
Čvrsta, dejavna, idejno razgibana osnovna organiza-
cija dviga komuniste, jih navdihuje in motivira za ra-
zlična miselna razglabljanja, za povsem konkretne de-
javnosti in sodelovanja. Celo tiste člane, ki sicer mo-
goče ne bi sodili k najbolj osveščenim in najbolj delav-
nim, zdravo, pozitivno, spodbudno vzdušje v organiza-
ciji potegne za sabo. Zanemarjena, puščobna organiza-
cija, takšna, ki nima niti akcijskega niti idejnega jedra
(pravzaprav je to ista zadeva), načne počasi tudi mo-
ralo in delavnost tistih komunistov, ki so vstopili v
organizacijo z velikimi pričakovanji in ideali ali pa so
prišli vanjo od drugod z ustreznimi delovnimi nava-
dami, izkušnjami in obnašanji.
Iniciativna, živa organizacija je nekakšno politično
in nazorsko domovanje svojih članov. To ne pomeni,
da .=o ali pa da bi morali biti odnosi v njej idilično
familiarni, pač pa dovolj dinamični, intenzivni, odkriti
in (seveda) v znamenju simpatije (ljudje se morajo
dobro razumeti, da bi lahko zares sodelovali).
Kje naj komunist najprej izmenjuje svoje ideje z
drugimi komunisti, če ne predvsem v lastni organiza-
ciji'' Ce v organizaciji ni vzdušja za pogovor, priprav-
ljenosti za odkrito, živahno komuniciranje, si bodo
morali ljudje, ki sogovornike potrebujejo, te pač poi-
skati drugod.
Član neke organizacije ima lahko kake težave, mu- i
čijo ga problemi ali dvomi... Prav v svoji organizaciji ,
bi moral najti ljudi, ki bi ga hoteli poslušati in razu- ;
meti... Ce je danes precej organizacij, ki nimajo teh :
humanih razsežnosti funkcioniranja, je to znamenje i
krize - tiste v neposrednih odnosih oziroma stikih med
ljudmi. .)
Kakorkoli že, vse se začenja tu, v tem krogu... V
organizaciji je mogoče idejnopolitično usposabljati
člane; v organizaciji je mogoče izmeriti vsak novi ko- j
rak uresničevanja samoupravljanja: v organizaciji ko-
munisti lahko domišljajo problematiko obrambe in
zaščite itn. Marsikje se le malo začenja in še to kar hitro
zamre.
Nekateri organizatorji toge, formalistične vrste mi-
slijo, da je za organizacijo najvažnejše, da je majhna,
takšna, da v njej lahko vsi pridejo do besede. Govorje-'
nje vseh o vsem gotovo ni bistveni vidik socialističnih
samoupravnih načel v delovanju organizacij ZK. Go-
vorjenje vseh o vsem tudi ni značilnost dobre, vitalne
organizacije. Predvsem je dobra organizacija tista, ki
ustrezno napredno vpliva, deluje v svojem delovnem,
strokovnem, nravnem. političnem okolju.
Neki voditelj ZK je pred leti predaval o organizaciji.
Tako je razvijal misel: Tista mirna, tiha tovarišica, ki
na sestanku sedi v zadnji vrsti in nikoli ne črhne
besedice, je seveda tudi naša. Takšna je zaradi svojega
temperamenta... Na delovnem mestu je pridna, pod-
pira vedno naše dobre odločitve, plačuje članarino.
Tudi takšne potrebujemo. Tudi takšni so dragoceni...
Mogoče bi lahko razpredal misel še naprej - na pri-
mer v to smer: Tej tovarišici. ki bi utegnila drugače
imeti občutje nemoči oziroma osamljenosti \- delov-
nem okolju, daje članstvo v organizaciji zavest o tem.
da je v slogi moč in ključ do uspehov. Prav osnovna
organizacija, ta bazična celica političnega življenja in
delovanja komunistov, je lahko za človeka pomembna
opora v njegovi aktivnosti, lahko pa - napak Koncipi-
rana - predstavlja celo oviro pri izvajanju te ali one
naloge: lahko ga navdaja z zaupanjem, z delovno
vnemo, ali pa ga peha v brezbrižnost, češ, saj tako
ničesar ne moremo in ne znamo pošteno opraviti.
DOBRNA
DOŽIVETO S ČOPIČEM IN PERESOM
Ob razstavi Vere Svetina in Marjana Vodiška
Ljubitelji likovne umetno-
sti se razveselimo vsakič, ko
imamo priliko videti stvari-"
tev članov kluba likovnih
ustvarjalcev. Tako je bilo tu-
di ob letošnji obletnici Kaju-
hove smrti, ko sta Vera Sve-
tina iz Zavodenj nad Šošta-
njem in Marjan Vodišek iz
Titovega Velenja razstavila
svoja dela v arhitektonsko
lepo urejenem in z zelenjem
aranžiranem prostoru recep-
cije novega hotela v znanem
zdraviliškem kraju Dobrna.
Da je bila otvoritev slovesna,
sta poskrbeli recitatorka
Marta Svetina in pevka Eri-
ka Potočnik ob glasbeni
spremljavi Franca Zerdoner-
ia, ki sta izvedli dela iz izbora
^^ajuhovih pesmi.
Učiteljica Vera Svetina je
Postavila na ogled 22 oljnih
Podob, ki temeljijo na
Ustvarjalnosti njenega ožje-
8a bivalnega prostora, tako
portretov kot tihožitij in žen-
skih aktov ter pokrajinskih
motivov iz hribovitih Zavo-
denj. Izjema je veliko platno
»Rudarja«, ki je bilo naslika-
no v jami velenjskega rudni-
ka, ko je le-ta lansko leto raz-
pisal natečaj na temo rudar-
stva in je bil pred tem raz-
stavljen na skupni razstavi
udeležencev kolonije v gale-
riji velenjske knjižnice. Dela
Svetinove so tako po temati-
ki kot po velikosti in kvalite-
ti zelo raznolika. Na slikah
majhnih formatov, komaj
nekaj večjih kot razglednice,
so motivi cvetja in gozdnih
sadežev naslikani izredno
mehko in suptilno. Na večjih
formatih, ki zahtevajo tudi
večje barvne površine in
kompozicijske vrednote, pa
se čutijo določene po-
manjkljivosti. Se zlasti se to
opazi pri barvnih tonih, ki so
na  nekaterih  slikah rahlo
umazani in zato ne pogojuje-
jo zaželjenega barvnega
učinka sožitja in ubranosti.
Ta ugotovitev se nanaša tako
na nekatere portrete kot na
ženske akte zakritih obra-
zov, ki se sramežljivo pogre-
zajo v umazano rjavozeleno
ozadje. Seveda pa bo slikar-
ka verjetno sčasoma rešila
tudi te barvne zakonitosti,
saj že drugo leto obiskuje ve-
černo šolo na Akademiji
upodabljajočih umetnosti v
Ljubljani, kar je zaradi uči-
teljske službe in oddaljeno-
sti vsekakor izjemen napor.
Svetinova je razstavljala že
na sedmih skupinskih raz-
stavah, samostojno pa v Mi-
slinji, Velenju, Šoštanju in
Ljubnem, kar je lep uspeh,
če vemo, da je to poleg obili-
ce drugih obveznosti, tako
poklicnih kot družbenih, le
ljubiteljska dejavnost. Seve-
da pa zahteva slik stvo poleg
talenta izredne študijske na-
pore, ki običajno presegajo
amaterske želje in hotenja.
Marjan Vodišek, izredno
tankočuten risar, uslužbenec
velenjske tiskarne, je razsta-
vil le 15 perorisb iz svoje bo-
gate ustvarjalne zakladnice.
Nekatere njegove prisrčno
domače risbice segajo celo
desetletje nazaj v izgradnjo
takratnega novega Velenja.
Poseben čar pa nekaterim
risbam daje tudi rahlo barv-
no toniran papir, ki ga je Vo-
dišek oplemenitil še z dodat-
no okusno adjustacijo. Tudi
Vodišek upodablja vedute in
druge motive svoje okolice,
so pa tudi dela kot Bovec,
Tuhinjski kozolec in Kačji
grad nad Dobrno, ki daje ve-
deti, da ima umetnik vedno
pri roki tudi skicirko. Ce je
Bovec - delo s flumastrom
narisan pot kroki je Kačji
grad prefinjen risarski umo-
tvor. Tak je tudi motiv spo-
minskega muzeja na Graški
gori pa Grajske strehe in Ma-
jerholdovo dvorišče v Sta-
rem Velenju. Perorisbo no-
vega jaška je poizkusil tudi
kolorirati, kar pa spričo zasi-
čeno ostro omejenih barvnih
ploskev ne daje zaželjenega
vizualnega učinka. Tudi Ru-
dar Žižek, tempera na oker
papirju, ter oba Kmečka vo-
zova z vsemi detajli so re-
snično prave male risarske
umetnine. Temu bi dodali še
Drevo preizkušenj, ki je de-
jansko mogočen viharnik
globoko zasidran sredi skal,
nekakšen osamljen modrec
in preizkušen starec, ki se ni-
kakor ne misli ukloniti, kot
je v svoji pesmi zapisal Ka-
juh: »Zdaj veter raznaša be-
sede njegove, prisluhni na-
tanko, da čuješ glasove...«.
V. KOJC
XXV. SREČANJE MLADIH PEVCEV
, Zveza kulturnih organizacij Titovo Velenje, Glasbena šola in Kulturni center so v domu
'kulture pripravili 25. srečanje mladih pevcev. Nastopilo jih je okoli 900 v 17 zborih.
Foto: L.Ojsteršek
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec

S ŠIRŠEGA VIDIKA
STABILIZACIJA -
V KOLESJU
IN ZA VORAH
PRAVOSODJA
Tudi pravosodje se skuša vključiti v
splošno prizadevanje za ustalitev gospo-
darskih in ostalih družbenih razmer ter
odnosov. Pravosodni organi pa pri tem
marsikdaj naletijo na prevelika pričako-
vanja družbe in odločilnih družbenih in
političnih dejavnikov, ki celo presegajo
zmožnosti pristojnosti in možnosti pra-
vosodja, pogosto pa so tudi odraz golega
in preprostega nepoznavanja družbenih
zakonitosti in tokov, ali celo neznanja.
Redni posvet jugoslovanske zveze zdru-
ženj za kazensko pravo in kriminologijo,
ki je bil koncem lanskega leta, tudi ni
mogel mimo teh vprašanj. Povzetek re-
dnega posveta bi lahko strnili nekako ta-
kole: kazensko pravno ukrepanje je zad-
nje v vrsti ukrepov, najhujše, ki je sicer
težko združljivo z našimi samoupravnimi
odnosi, vendar če drugače ne bo šlo, bo.
treba pač posegati tudi po teh ukrepih.-
Pri tem pa rabimo jasno dodelano, smotr-
no in natančno ter moderno zakonodajo z
ustreznimi pravnimi predpisi.
PREVEČ PREDPISOV
Glavni referat je imel zvezni javni toži-
lec dr. Vuko Gozze Gučetič, ki je v svo-
jem poročilu obdelal kazensko pravno
varstvo ekonomske stabilizacije in neza-
konitosti v gospodarstvu, ki neposredno
ogrožajo ekonomsko stabilizacijo dežele.
Pri družbenih vzrokih kriminalitete je
opozoril na nenavadno veliko število
predpisov, ki urejajo ekonomsko življe-
nje pri nas. Govorimo lahko kar o hipe-
trofiji predpisov. Normiranje gospodar-
skih prestopkov je pri nas izredno šte-
vilčno. Zvezni javni tožilec ocenjuje, da
danes velja preko dvesto zakonov, ki vse-
bujejo kazenske določbe za okrog 3000
gospodarskih prestopkov. Imamo pri-
bližno desetkrat več gospodarskih pre-
stopkov kot kaznivih dejanj nasploh. Pri-
hajamo v razkorak med programiranimi
potrebami za razvoj družbene zavesti in
odgovornosti ter širšimi potrebami. Pri
izvajanju tako hipetrofiranih zakonov pa
kaže praksa, da strah pred denarno kaz-
nijo ne odvrača storilcev od gospodar-
skih prestopkov. Kazni, ki jih izrekajo
sodišča, so praviloma minimalne, premo-
ženjska korist praviloma ni odvzeta, de-
lovna organizacija pa vedno najde kak-
šen način, da povrne denarno kazen kaz-
novani odgovorni osebi. Odgovorne ose-
be ne doživijo po kaznovanju nobene
družbene ali politične obsodbe. Zato me-
ni zvezni javni tožilec, da bi bilo treba v
zakonu o gospodarskih prestopkih poleg
denarne kazni predvidevati tudi možnost
izrekanja zapornih kazni.
OBSEG GOSPODARSKIH
PRESTOPKOV JE V PORASTU
Najučinkovitejši varnostni ukrep je
odvzem gospodarskih koristi. V praksi
pa nastajajo skoraj nepremostljive teža-
ve. Praviloma pretečejo leta, preden se
takšen ukrep realizira, do odvzema več-
jih zneskov ne pride. Srečujemo se z in-
tervencijami različnih predstavnikov
družbenopolitičnih skupnosti in organi-
zacij, ki zahtevajo oprostitev za takšne
delovne organizacije. Delovne organiza-
cije pa za svoje nezakonite prestopke
iščejo različne izgovore (da so skušale
zagotoviti osebne dohodke za svoje de-
lavce in so zaradi tega poviševale cene).
Zaskrbljujoče je to, da se takšni in po-
dobni argumenti tudi upoštevajo in pra-
vosodni organi ne izvajajo vedno dosle-
dno vse predpise, temveč računajo in
upoštevajo takšne »realnosti v življenju
in dejstvih« in da se te realnosti v določe-
ni situaciji močneje upoštevajo od pred-
pisov.
Zvezni javni tožilec je navedel nekatere
številke, ki so presenetljive. Obseg go-
spodarskih prestopkov je od leta 1974 v
stalnem porastu. Od leta 1975 do leta
1980, torej skupno v šestletnem obdobju,
je bilo obtoženih 70.452 pravnih in
124.212 odgovornih oseb. V letu 1980 zna-
ša število obtoženih pravnih oseb za go-
spodarske prestopke glede na skupno
število delovnih organizacij v višini
31,3%, kar pomeni, da je letno v Jugosla-
viji povprečno vsaka tretja delovna orga-
nizacija obtožena za storjeni gospodarski
prestopek. Število ovadb je precej večje.
Od leta 1974 je bilo zavrženih 18%, leta
1980 pa 30,5% ovadb, kar pomeni, da se
vsaka tretja ovadba zavrže.
Nevaren je nadalje takoimenovani pro-
blem objektiviziranja nekaterih vzrokov
in dojemljivost pravosodnih organov za
takšno objektiviziranje. Delovne organi-
zacije namreč izjavljajo, da so bile objek-
tivno pripeljane v takšen položaj, da mo-
rajo kršiti različne predpise, ker pač na
drugačen način ne morejo poslovati in
ekonomsko eksistirati. Od pravosodnih
organov zahtevajo razumevanje za te ob-
jektivne okoliščine. Pri pravosodnih de-
lavcih in organih se tedaj pokaže pro-
blem v njihovi takoimenovani »ambiva-
lentnosti" (po prof. Kobetu). Gre za to, da
je javni tožilec ali sodnik obenem tudi
družbenopolitični delavec, ki mora razu-
meti družbenopolitično problematiko na
področju, kjer deluje, razumeti vzroke
teh težav in način njihovega razreševa-
nja. Javni tožilec pozna odgovorne druž-
benopolitične dejavnike v skupščinah,
istočasno pa mora obtoževati delovne or-
ganizacije, kar lahko privede do ekonom-
skih in socialnih pretresov. Ti dejavniki
bi morali tudi skrbeti za zakonitost, ven-
dar javni tožilec mora poslušati in upo-
števati njihove argumente, istočasno pa
samostojno odločati o pregonu. Primer:
bolnišnice niso imele denarja, ker jim ga
interesne skupnosti niso nakazale, šlo pa
je za nabavo krvne plazme. Bile so v dile-
mi, ali škodovati zdravju in celo življenju
ali kršiti predpise. Podobno je bilo pri
rudnikih pri nabavi jamskega lesa, ko ni
bilo denarja za plačilo, brez jamskega le-
sa pa proizvodnja ni mogla normalno te-
či. Tu se pokaže celotna dilema tožilske-
ga dela in ostalih dejavnikov v pravoso-
dju. Zavest tožilca je tudi pogojena z oko-
ljem, v katerem se nahaja. Od njega se
zahteva, da je zavednejši od ostalih dejav-
nikov. Preganjati" mora različne delovne
organizacije, za nekatere kršitelje pa naj-
dejo opravičilo in razumevanje celo na-
jodgovornejši dejavniki v občini ali repu-
bliki.
NE ENO OKO Z DEVIZAMI
Javni tožilec Gučetič je opozoril na na-
sprotujočo si situacijo, ki se sedaj ugotav-
lja na področju nabave in prodaje deviz.
Devizne vloge občanov so povečane od
10 milijard iz leta 1971 na 110 milijard
dinarjev v letu 1979 in na 239 milijard
dinarjev v septembru 1981. Ob tem je
relativno majhno število obtoženih storil-
cev za kazniva dejanja s področja nakupa
in prodaje tuje valute in deviz. Leta 1979
jih je bilo 129, leta 1980 pa 172, pri čemer
je večina teh oseb bila obtoženih za kaz-
nivo dejanje zaradi trgovine z zlatom in le
majhno število zaradi trgovine z deviza-
mi in tujo valuto. Nato je upravičeno opo-
zoril na nesorazmerno škodljive posledi-
ce ekonomske narave, ki bi se pojavile v
primeru, če bi narastel pregon zoper sto-
rilce tovrstnih dejanj. Zaradi tega bi za-
stal priliv na devizne hranilne vloge, po
drugi strani pa bi bili prizadeti ekonom-
sko finančni interesi družbe, ki teži za
tem, da se čim več deviz in tuje valute
nahaja v bankah. Z vsem tem pa so torej
očitno v nasprotju zvezni zakoni, ki
obravnavajo takšna ravnanja kot prekr-
šek in kaznivo dejanje. Izhod je torej edi-
no v spremembi ustreznih predpisov ka-
zenskega zakona SFRJ ter s prilagoditvi-
jo pravnega dejanskemu stanju.
IGRA S CENAMI
Malo je obtožb (okrog 1000 pravnih
oseb) zaradi kršitev predpisov zakona o
družbeni kontroli cen. To pa zaradi maj-
hnega števila ovadb in neaktivnosti
tržnih inšpekcij. Spremenili so se namreč
zakoni o formiranju in kontroli cen, ne-
spremenjeno pa je ostalo stanje na po-
dročju tržne inšpekcije. Te se kadrovsko
niso okrepile, povečal pa se je obseg nji-
hovega dela. Tržne inšpekcije imajo pre-
majhno število inšpektorjev, občinske
inšpekcije so nepopolno zasedene. Neka-
teri tržni inšpektorji podajo le eno ali dve
prijavi letno.
SPORAZUMEVANJE ALI
IZSILJEVANJE
Pri opozarjanju na vzroke in podlago za
takšno stanje je zvezni javni tožilec opo-
zoril, da pri samoupravnih sporazumih o
združevanju dela in sredstev marsikdaj
ne gre toliko za samoupravne sporazume,
kot za novo vrsto izsiljevan in izkorišča-
nja ekonosmko slabših po ekonomsko
močnejših partnerjih. Bil je določen: kr-
šenje predpisov se skriva za fasado sa-
moupravnih sporazumov, ki po formi od-
govarjajo Zakonu o združenem delu; pri
samoupravnih sporazumih o kompenza-
ciji neustvarjenega dohodka ali o k rti ju
izgube organizacije združenega dela, ki
so survinsko odvisne od partnerjev, se
zavezujejo, da bodo pokrivale izgubo ali
kompenzirale neustvarjeni dohodek or-
ganizacij združenega dela, ki proizvaja
surovine ali polizdelke. Do sklepanja
takšnih sporazumov prihaja z majhno
mero prostovoljnosti. Proizvajalci suro-
vin in polizdelkov pač prisilijo svoje kup-
ce, da jim nadomeščajo neustvarjeni do-
hodek, sicer jim ne dobavljajo surovin.
NEMOČNI PRI INVESTICIJAH
Pri investicijskih delih preganjamo go-
spodarske postopke, ki se ne nanašajo na
velike investicijske objekte, niti ne na
velike prekoračitve, pri čemer je število
obsodb praktično zanemarljivo. Kakšne-
ga posebnega učinka ni, gradnje se nada-
ljujejo. Vzroki so ravno v tem, ker ni
jasno, katera dela je moč zajeti v okviru
konzervacije objektov. Tako se pod poj-
mom konzervacije objekta nadaljuje z
gradnjo. Slišali smo za primer, ko je bila
podana ovadba zoper takšnega investi-
torja, ta pa je poklical posebno komisijo
univerzitetnih profesorjev, ki je dala
mnenje, da so bila vzdrževalna dela po-
trebna zaradi konzervacije, čeprav je
očitno šlo za dokončanje del. Vse investi-
cije so formalno pokrite, na papirju je
ustvarjena finančna konstrujkcija inve-
stiranja, resnica pa je čisto drugačna.
KAKO IZ SLEPE ULICE?
Zvezni javni tožilec vidi izhod iz takš-
nih in podobnih zagat v tem, da je treba
za učinkovito preprečevanje nezakonito-
sti v gospodarstvu strogo spoštovati za-
kone, predpise gospodarskega sistema in
ekonomske politike. Enkrat za vselej bi
morali doumeti, da pravosodni organi ne
oblikujejo gospodarske in ekonomske
politike, da ne vodijo borbo proti inflaci-
ji, niti niso poklicani, da razrešujejo eko-
nomske probleme. Njihova dolžnost je,
da zagotovijo spoštovanje ekonomskih
pridpisov. Iluzorno bi bilo pričakovati,
da bi pravosodni organi lahko stabiliziral
gospodarstvo, ali celo preprečili inflacijo.
Tudi ne morejo ceniti ustreznosti ali neu-
streznosti, upravičenosti ali neupraviče-
nosti veljavnih predpisov ekonomske po-
litike. Spoštovati je treba odločitve pred-
sedstva CK ZKJ, ki je sklenilo, da mora
vsak organ v okviru svoje pristojnosti
storiti vse, da se nezakonitosti v gospo-
darstvu odpravijo. Spoštovati je treba
princip legalitete, kar pomeni, da mora
vsak, ki krši predpise, za te kršitve tudi
odgovarjati. Ta princip mora delovati, ne
glede na takoimenovane objetivne teža-
ve. V okviru svojega preventivnega delo-
vanja pa morajo pravosodni organi opo-
zarjati na neustrezne predpise in ovre. Te
pa morajo reševati in razreševati drugi
organi, predvsem družbenopolitične
skupnosti in organizacije. In ne nazadnje
mora pri tem igrati pomembno vlogo tu-
di informiranje javnosti o negativnem
ravnanju posameznikov proti katerim so
bili podvzeti različni kazenski in gospo-
darski ukrepi.
KAJ JE GOSPODARSKI
KRIMINAL?
O kazensko pravnem stališču do zašči-
te enotnosti jugoslovanskega trga je Gu-
četičev referat dopolnil namestnik zvez-
nega javnega tožilca Štefan Horvat. Opo-
zoril je, da niti v teoriji niti v praksi m
jasno, kaj pravzaprav zajema pojem go-
spodarskega kriminala. Zakonodajalec
ni dal definicije pa tudi praksa se ni do-
kopala do odgovora. Logično bi bilo, da
bi se razne oblike rušenja enotnosti jugo-
slovanskega tržišča pogosteje pojavljale
pred organi pregona. Ce bi se ocenjevalo
to dejstvo samo po statističnih podatkih
ovadb, bi se lahko celo sklepalo, da je
enotnost jugoslovanskega tržišča zelo do-
bra in da na nekaterih področjih deluje
kar idealno. Upoštevati pa je seveda tre-.
ba to, da se obravnavajo le obrobni pri-
meri in da očitno podatki ne odražajo
pravo stanje. Ko skuša najti odgovor,
ugotavlja, da se jugoslovansktržišče bolj
ruši z različnimi ukrepi in s politiko posa-
meznih družbenopolitičnih skupnosti,
kot pa z dejanji in ravnanji posamezni,
kov. Rušenje enotnosti jugoslovanskega
tržišča je predvsem družbenoekonomsko
in politično vprašanje, zato je treba tudi
te pojave najprej odklanjati z družbeno
akcijo, z razvijanjem samoupravnih inšti-
tucij samoupravnega sistema, ne pa z
ukrepi za izvajanje zakonov, s katerimi
naj bi urejevali delovanje enotnega jugo-
slovanskega tržišča. I
ZARADI GOZDA NE VIDIMO
DREVES
Drastičen je primer, kako je v zakonu o
temeljih sistema cen in družbeni kontroli
cen zakonodajalec zgrešil svoj namen. Iz
pravilne razlage zakona izhaja, da presto-
pek v zvezi z neposredno kontrolo cen
zakonodajalec zgrešil svoj namen. Iz pra-
vilne razlage zakona izhaja, da prestopek
v zvezi z neposredno kontrolo cen lahko
stori samo pristojni organ družbenopoli-
tične skupnosti, če ne uporabi svojih pra-
vic in dolžnosti, alo pa če jih koristi na-
sproti predpisanim pogojem. Zakonoda-
jalec tako ni uspel pravilno forumulirati
pravne norme, da bi s tem zagotovil kaz-
novanje ali pregon subjektov gospodar-
skega prestopka ampak je s takšno for-
mulacijo povzročil, da lahko pride v go-
spodarsko kazenski postopek tisti, ki bi
moral to zakonitost nadzorovati.
VEČ REDA V PREDPISIH
Prof. Pravne fakultete v Ljubljani dr.
Peter Kobe se strinja s težavami, ko so na
področju zakonodaje in bil mnenja, da je
treba napraviti red na normativnem po-
dročju. Zastavil pa je vprašanje, ali ni-
takoimenovano temno polje podlaga za
domnevo, da so predpisi v nasprotju s
stvarnostjo in da dejanska normativnost
in predpisi zaostajajo za družbenimi,
odnosi. To kaže na možnost, da predpisi
vendarle niso v redu, kar nujno kliče k
njihovim spremembam in vskladitvami s
potrebami življenja. Odločno pa je odklo-
nil predlog zveznega javnega tožilca, ki
priporoča zaporno kazen za gospodarske
prestopke. Navedel je vrsto argumentov,
ki jih pri zveznem javnem tožilcu nismo
slišali. Omeniti velja tega, da bi se pojavi-
lo vprašanje glede pojma odgovorne ose-
be in opredelitve takšne osebe. V prime-
ru zagrožene zaporne kazni, bi se marsik-
daj že potreba po izvrševanju volje dru-
gih dromalnih in neformalnih vsebin pri-
vedla do tega, da iz takšne osebe napravi-
mo g -resnega kozla, po drugi strani pa bi
zagrožena kazen z zaporom bila samo v
korist takšnim osebam, ki bi se branile
vestnega in ustvarjalnega dela. Javni to-
žilec iz Novee Gorice je opozoril, da je
marsikdaj strah pred odkritjem negativ-
nega ravnanja učinkovitejši od same kaz-
ni. Ravno inšpekcije so tiste službe, ki
zahtevajo visoko strokovnost, učinkovi-
tost in samostojnost. K povečanju nega-
tivnih pojavov pa marsikdaj doprinesejo
s svojim neustreznim delom ravno organi
odkrivanja zaradi nestrokovnosti, pri-
stanskosti, lokalizmov itd.
NAMESTO ZAKLJUČKA
Posvet ni ostal le pri ugotovitvah. Ude-
leženci so se dogovorili za nekatere ukre-
pe, med katerimi velja omeniti naslednje:
objektivne okoliščine, na katere se skli-
cujejo različne delovne organizacije pri
kršenju zakonitosti in ki najdejo včasih
odraz tudi v delu pravosodn pravosodnih
organov, bi naj bile v bodoče bolj strogo
obravnavane. Javna tožilstva bodo delala
po zakonu in ukrepala v okviru svojih
pooblastil. Njihova dolžnost pa bo, da
seznanjajo družbenopolitične dejavnike
s problematiko, ki naj bi jo reševali v
okviru družbenopolitičnega ukrepanja.
Samoupravni sporazumi ki pomenijo ok-
vir ali fasado za različna monopolna rav-
nanja, naj bi bilo tudi v bodoče predmet
kategorične ocene o monopolnem in po-
dobnem ravnanju in ti problemi se mora-
jo reševati v okviru družbenopolitičnih
ukrepov ter ekonomskih sktivnosti ne
pa zgolj v okviru represivnih in pravoso-
dnih ukrepov. In nazadnje - služba druž-
benega knjigovodstva bi morala bolj širo-
ko in temeljiteje zastaviti svojo dejav-
nost, predvsem pa naj ne bi bila samo
nekakšen servis delovnim organizacijam
in družbenopolitičnim skupnostim (niž-
jim ali višjim) = , ampak naj bi opravljala
istočasno tudi funkcije pregleda, nadzora
in podobnih dejvnosti, kar naj bi ^se sku-
paj doprineslo k boljšemu in učinkovitej-
šemu spoštovanju zakonitosti.
LUDVIK mag. VIDMAB

H - 18. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
PREBERITE
ZAKAJ RASTE ŠTEVILO
PROŠENJ IN PRITOŽB ,
Kar 23 tisoč prošenj in pritožb so
naslovili lani delovni ljudje in ob-
čani komisijam in organom v fede-
raciji.
Največ - več kot 15 tisoč prošenj
in pritožb je bilo naslovljenih na
urad predsedstva SFRJ, komisiji
predsedstva CK ZKJ skoraj štiri
tisoč, predsedstvu zveznega odbo-
ra ZZB NOV Jugoslavije pa skoraj
dva tisoč.
Nekaj manj dela je imela komisi-
ja za prošnje in pritožbe zveze sin-
dikatov Jugoslavije - v obravnavo
je dobila nekaj več kot tisoč zadev.
Po teh podatkih sodeč število
prošenj in pritožb, ki jih delovni lju-
dje in občani naslavljajo na organe
federacije narašča. Ni pa ravno eno-
stavno izluščiti vseh vzrokov za
takšno stanje. Ocene kažejo, da
ugled in zaupanje v ZK in njeno
politiko raste pri čemer se posebno
poudarja njena odgovornost za ce-
loten razvoj družbe. Večje število
prošenj in pritožb povezujejo tudi z
večjo demokratizacijo odnosov v
družbi in željo delovnih ljudi ter ob-
čanov, da aktivno sodelujejo v pri-
pravi stališč ter vplivajo na odloči-
tve in sklepe. Ne nazadnje je vzroke
za porast prošenj in pritožb iskati
tudi v opravičljivi reakcyi ljudi na
pojave nesamoupravnega, nezako-
nitega in neprincipielnega ravnanja
tistih, ki odstopajo od stališč dolo-
čenih v ustavi, zakonu o združenem
delu in drugih predpisih.
Niso redki tisti, ki porast števila
prošenj in pritožb razlagajo kot
poudarjen odpor delovnih ljudi in
občanov do pojavov nesamouprav-
nega, tehnobirokratskega, liberali-
stičnega, samovoljnega in nezako-
nitega ravnanja posameznikov in
skupin. Vsebina pritožb vsiljuje
sklep, da je takših pojavov vse več,
kar je še posebej zaskrbljujoče. De-
lovni Ij je in občani v pritožbah opo-
zarjajo na dejstva, da še vedno ni
malo posameznikov ali skupin, ki
lahko preko raznih zvez in interven-
cij rešujejo svoje osebne probleme -
zaposlitev, pokojnine, pridobivanje
kreditov, stanovanj, avtomobilov,
štipendij itd.
Povečanje števila prošenj in pri-
tožb, ki prihajajo na federacijo pa
odpira še eno vprašanje. Ali ne dela-
jo slabo in neučinkovito komisije,
ki se s temi vprašanji ukvarjajo v
abčinah in delovnih organizacijah.
Nekatere raziskave namreč kažejo,
da je večina pritožb celo nepodpisa-
nih, upravičenih in da so tisti, ki so
se odločili nasloviti pritožbo na fe-
deracijo,  poprej  poskušali  svoje
pravice reševati okolju, kjer živijo^
m delajo. Ker pa so tam pogosto'
naleteli na številne zapreke in nera-
zumevanja, jim ni preostalo nič dru-
gega, kot pravico iskati v republiki •
ali federaciji.
Tudi število anonimnih pritožb na-
rašča. S preverjanjem je bilo ugotov-
ljeno, da so razne deformacije, zlo-
rabe, privatizacije in samovolje tudi
v resnici obstojale in da so se za
anonimnost odločili tisti, ki so prav
zaradi pritožb v okolju Jcjer živijp in
delajo, doživljali razne neprijetno-
sti. To je le dokaz več, da občinske
komisije ne delajo tako kot bi mora-
le in da so nekatere tudi same pod
vplivom »mogočnikov«. Vloge in
pritožbe, ki so naslovljene na orga-
ne federacije, se vračajo v
sredine, od koder so prispele. Prav
v teh okoljih naj bi se namreč razvi-
la demokratična razprava o samou-
pravnih in drugih pravicah delov-
nih ljudi in občanov. Samo pritožbo
je seveda mogoče rešiti tudi na »viš-
jem mestu, ni pa mogoče razrešiti
vzrokov, ki so do pritožbe pripeljali.
Zato morajo organizacije in vodstva
ZK, socialistične zveze, zveze sindi-
katov, zveze borcev in zveze sociali-
stične mladine vsvojihokoljih s pol-
no politično odgovornostjo zastaviti
akcijo, da se na principielnih in za-
konitih osnovah čim hitreje rešujejo
upravičene zahteve in problemi, ki
jih delovni ljudje in občani navajajo
v prošnjah in pritožbah.
P. SPARAVALO,.
PREJELI SMO
NE PREVAŽAMO SE VSI ENAKO
dražji bencin, manj Itruha za invalide na vozičkih!
V.saka podražitev najbolj prizadene
se ljudi z nizkimi osebnimi dohodki,
m paraplegike pa kar dvakrat, kadar
;e zvišajo tudi cene za gorivo. Paraple-
i'ia je posebna vrsta invalidnosti z vi-
inimi in še težjimi nevidnimi posledi-
cami. Temeljita vsakodnevna nega in
iažja prehrana je pogoj za bolj zdravo
življenje, od nas pa terja višje življenj-
ske stroške. Zaradi invalidnosti smo
vezani na lastno prevozno sredstvo.
Avtomobil za nas ni nič drugega kot
"druge noge«, ki so žejne dragega gori-
va. Pregled mesečnih OD članov Druš-
tva paraplegikov celjske regije je po-
kazal, da ima približno ena petina čla-
nov zadovoljive mesečne osebne pre-
jemke, kar ena petina je pa občinskih
socialnih podpirancev. Ti člani nimajo
Prepotrebnih lastnih avtomobilov in
so odvisni od dobrih svojcev in sose-
dov.
Minili so dobri časi, ko smo se para-
Plegiki med seboj obiskovali in utrje-
vali globoke prijateljske vezi. Srečuje-
nio se še le v okviru raznih prireditev
društva in tisti čas,temeljito izkoristi-
f^o za medsebojne pogovore. Zdaj se
f>arn tako dogaja, da že prvega razdeli-
"10 denar za stanarino, vodo, elektri-
ko, hrano in podobno. Za gorivo osta-
ne vedno pe premalo denarja, naše
»druge noge« pa počivajo na dvorišču.
Nekateri izmed nas imamo tudi otro-
ke, za katere je treba v prvi vrsti poskr-
beti. Izdatki za garderobo so edina
."Jvetla točka med rednimi izdatki, ker
se marsikdo izmed nas gre krojača,
šiviljo in pletiljo, ker ne potrebujemo
zahtevne garderobe.
Materialni položaj smo si hoteli
izboljšati z organizacijo dela na domu
in smo se povezovali z obrtnimi zdru-
ženji, dela nismo dobili. Obrtniki bi
marsikakšno delo lahko odstopili in-
validom za delo na domu. Morda neka-
teri tudi bi, če bi bili oproščeni dajatev
za tiste storitve, ki jih opravljajo invali-
di za izboljšanje materialnega stanja.
Prepričani smo tudi, da bi marsikak-
šen invalid raje segel po delu na domu,
nekateri celo po primernem delu za
glavni vir zaslužka, kot pa da prosi za
občinsko socialno pomoč. Dodatno
delo in zaslužek bi radi imeli tudi para-
plegiki z nizkimi invalidskimi pokoj-
ninami.
Potrebe so nas pripeljale do tega, da
smo se sami vključili v reševanje naše
problematike, a brez posluha družbe
ne bomo dosegli, kar nam je potrebno
in je naš trud zaman. Preden invalidni
občan dobi občinsko socialno pomoč,
je treba pretehtati vse možnosti za do-
delitev primerjiega dela, ali prekvalifi-
kacije občana. Pri socialnih skrbstvih
še terensko socialno delo ni dovolj za-
živelo, to nam dokazujejo zbrani po-
datki. To prepotrebno dejavnost pa v
večini primerov opravljamo v društvu
sami. Težimo za tem, da člana čim bolj
aktiviramo, zato se vedno bolj zavze-
mamo za zaposlovanje naših članov,
Primerna zaposlitev, ekonomska sa-
mostojnost in urejeno življenjsko oko-
lje je za vsakega paraplegika eden
izmed osnovnih pogojev za zdravo živ-
ljenje.
Invalidi, ki so vezani na invalidski
voziček in lasten prevoz, bi lahko do-
bivali določeno število bonov za pre-
voz k zdravniku, zobozdravniku, na
pošto, ali v banko, kamor sicer zdravi
gredo peš, ali z avtobusom. Pred leti
smo to olajšavo že uveljavljali, a nismo
uspeli. Verjetno bomo zopet potrkali
na vrata zakonodajnih organov, morda
bo tokrat kaj več sreče.
JULCKA KRALJ
PARAPLEGIKI PRESTOPILI
VRATA TOVARNE LIBELA
V okviru praznovanja mednaro-
dnega Dneva žena smo paraplegiki
celjske regije obiskali tovarno »Li-
bela«. Ogled proizvodnih prostorov
je bil nekaj posebnega, saj marsik-
do izmed nas ni še nikdar »v živo«
videl takšnega obrata. Težko si je
predstavljati, kaj se skriva za rjavi-
rni zidovi in pod polkrožnimi stre-
hami takšne tovarne. Vsega si seve-
da nismo mogli ogledati, predstav-
nik tovarne nas je popeljal le po
pritličnih oddelkih, toda že tu smo
irneli kaj videti. Nismo si mislili, da
So proizvodne dvorane tako velike
in prostorne. Lahko smo se z inva-
lidskimi vozički premikali iz enega
prostora v drugega, med ogromni-
mi delovnimi stroji, ki niso niti za
trenutek prenehali peti svoje pesmi.
Možje in žene na delovnih mestih so
neutrudno vlagali vanje pločevino
in pritiskali na pedale in nič jih ni
motilo. V železnih košarah so se ko-
pičili izdelki najrazličnejših vrst in
oblik in spoznali smo, kakšna veri-
ga je delo v takšni tovarni. Člen do
člena, obrat do obrata, izdelek do
izdelka, delavec ob delavcu - in ta-
ko brez konca.
Vse, kar smo videli, vse, kar smo
slišali, nam je bilo popolnoma novo
in zato zanimivo. Doslej paraplegiki
nismo poiskali velikokrat možnosti
za ogled kakšne tovarne. Ta izkuš-
nja pa nam bo vodilo za v bodoče,
da bomo takšne obiske še načrtova-
li. Spoznali smo ljudi, ki so nam
pripravljeni rade volje pokazati in
predstaviti svoje delo. V tovarni Li-
bela smo našli pri delovni mizi para-
plegika Petra, ki je po prometni ne-
sreči in kljub invalidnosti ostal re-
dno zaposlen in v delavnici s kolegi
soustvarja pri razvoju tovarne.
Najbrž smo tudi zato tako radi prišli
v Libelo.
Invalidi, zaposleni na ustreznem
delovnem mestu, so srečni in
ustvarjalni ljudje in delovni tovariši
jih sprejemajo brez pridržkov ali
predsodkov. Zato si mora tudi naše
Društvo paraplegikov celjske regije
prizadevati, da na svojem območju
čimbolj premosti ovire, ki so med
zdravimi in invalidnimi. Arhitek-
tonske prepreke, socialni problemi,
težave v življenju invalidne osebe,
bodo vedno manjše, čim manj bo
zadreg v odnosih med zdravimi
ljudmi in invalidnimi osebami. Svo-
je doprinesejo tudi takšna in podob-
na srečanja, ki jih bomo v letošnjem
letu pripravili še nekaj.
Kaj za nas pomeni obisk v delovni
organizaciji, sodelovanje z mladimi,
povezovanje z raznimi društvi, so-
delovanje z družbenopolitičnimi
skupnostmi? Veličasten občutek,
da nismo odrinjeni v stran, da smo
kljub telesni prizadetosti sredi do-
gajanja, da lahko po svojih močeh
doprinesemo k razumevanju naše
problematike. To dokazujejo Peter
in njemu podobni, in ob sprehodu
skozi tovarniško dvorano, kjer je ro-
potalo, se iskrilo in smo vonjali ra-
hel smrad po barvi in kovini, je
vsakdo izmed nas za hip začutil
drobno željo: »Kar pridružil bi
se:..« Lepo je delati, ustvarjati, s
tovariši dosegati delovne uspehe,
malicati v delovni obleki in se čutiti
nepogrešljivega v delovnem proce-
su, se čutiti povezanega, pomemb-
nega in odgovornega!
MARIKA SERBELA-RUPNIK
NA KRATKO
V DEČKOVEM NASELJU KMALU VEČ
TELEFONOV
Telefonsko omrežje v KS Dečkovo naselje je zastarelo,
primanjkuje pa tudi novih telefonskih številk, po katerih je
veliko povpraševanje. Med izvajalcem del Tegradom in PTT
podjetjem Celje je bil sklenjen dogovor, da začnejo z mon-
tažnimi deli v tem mesecu. V času od 10. do 25. marca bodo
opravili tehnične meritve in pripravili dokumentacijo v
takšni obliki, da bo možno opraviti interni tehnični prev-
zem. PTT podjetje Celje je bodočim naročnikom poslalo
pogodbe za zgraditev telefonskih priključkov do prvega
marca, vključevanje telefonov pa se bo pričelo po uspešnem
tehničnem prevzemu. Ker v večini starejših zgradb ni hišne
telefonske inštalacije ali pa je ta zastarela, bo potrebno
inštalacijo preurediti ali celo speljati na novo.
Z. S.
LETOS 100'LETNICA GASILSTVA V
REČICI OB SAVINJI
Svoje delo v preteklem letu so pred dnevi ocenili člani
gasilskega društva Rečica ob Savinji. Ob uresničevanju
vseh rednih nalog so največ časa namenili gradnji novega
gasilskega doma, ki ga nameravajo dograditi letos in ga
izročiti namenu ob 100-letnici društva. Društvo ima danes
74 aktivnih članov, v lanskem letu so pridobili dve pionirski
desetini, pri vključevanju žensk pa so bili manj uspešni.
T. T.
NAZARJE: GRADIJO DOM
Nazarski gasilci so se pred letom dni na občnem zboru
odločili za pomembno nalogo - gradnjo novega doma. Opra-
vili so več kot tisoč prostovoljnih delovnih ur, vendar jih v
letošnjem letu čaka še veliko dela, da bo gotov. Tako so
dejali nazarski gasilci na občnem zboru. Poleg tega imajo še
ostalo društveno dejavnost, kot so tekmovanja, nenehna
skrb za požarno varnost itd. Na zboru so izvolili novo vod-
stvo ter si zadali obsežen program dela.
T.T.
ASFALT ČEZ LOŽNICO
Iz Žalca preko Ložnice do Velike Pirešice je speljana
široka cesta, ki predstavlja lepo bližnjico za smer Titovo
Velenje ter dalje proti Koroški. Zal pa je del te ceste še
vedno makadamski ter ob različnih vremenskih pogojih
neustrezen za dobro vožnjo. Se v letošnjem letu bodo odsek
makadama v dolžini okoli enega kilometra asfaltirali tako,
da bo celotna cesta primernejša za promet. Za asfaltiranje in
ureditev morajo delovne organizacije zbrati 540 milijonov
starih dinarjev. Glavno breme bosta nosili delovni organiza-
ciji Minerva in Juteks, ki imata svoje obrate na Ložnici.
Juteks je namesto 160 prispeval 180 milijonov starih din in
tako razbremenil prispevka krajevno skupnost Žalec. Tre-
nutno še ni znan izvajalec del pri modernizaciji ceste, opra-
vila pa bo opravil najugodnejši ponudnik.
T. VRABL
POGREBI V
VOJNIKU PA PO
STAREM
S pokopi v Vojniku nekaj očitno ni v redu. Ce se
zgodi ena sama nepravilnost, jo lahko še pripisujemo
slučaju, lahko celo podvomimo v njeno resničnost.
Dvom je dosti težji, če sta taka primera že dva. Precej
besedi, jeze in ogorčenosti je bilo na vseh straneh
zaradi pokopa, o katerem smo pisali že pred dvema
mesecema. Ta teden pa se je oglasil v uredništvu
Franc Golouh, doma iz Smarjete 12. Takole je pove-
dal:
»Pokop moje matere Ane Golouh je bil 9. marca na
pokopališču v Vojniku. Pred njim sem obiskal kra-
jevno skupnost, kjer sem govoril s tovarišem, ki je
zadolžen za pogrebe in s predsednikom krajevne
skupnosti. D govorili smo se za pogreb in plačal sem,
kar je bilo potrebno. Posebej sem povedal, da sem se
sam dogovoril z nosači, pa so mi rekli, da to ni
potrebno, ker so težave z nosači že uredili in jih bodo
sami zagotovili. Za vsak primer sem še enkrat vpra-
šal, če tistim, s katerimi sem se dogovoril, lahko
odpovem. Rekli so, da lahko. To je bilo v ponedeljek.
V torek, na pogrebu, obljubljenih nosačev ni bilo. K
sreči, da so nosači, ki sem jih najprej naprosil in
potem odpovedal bili na pogrebu, ker so pač naši
sosedje. Ce njih ne bi bilo, ne vem, kaj bi storili.«
Tako je torej bilo in nobenega razloga ni, da Francu
Golouhu ne bi verjeli. Zato, ker nihče ne bi odpove-
dal nosačev, če bi vedel, da jih ne bo, ker pogreb
lastne matere ni dogodek, iz katerega bi pletli zgod-
be, predvsem pa zato, ker se je to v Vojniku že
zgodilo. Pojasnila, ki so jih takrat posredovali iz kra-
jevne skupnosti nas žal tako ne morejo prepričati.
Zavedamo se, da imajo krajevne skupnosti številne
dolžnosti da nimajo na pretek sredstev, da... Toda to
ni in ne sme biti opravičilo za neurejene pokope
krajanov. So stvari, ki so jih tudi v Vojniku dolžni
urediti.
Pa ne samo v Vojniku. Pokopi občanov so včasih
kaj žalostna podoba naše humanosti. Spomnimo sa-
mo na nedosledno izvajanje odloka o poslovilnih
govorih. Ce nisi funkcionar ali gasilec, ti ob grobu
razen duhovnika ne bi nihče nič rekel v slovo. To se
dogaja v mnogih krajevnih skupnostih. Nimamo po-
sluha do temeljnih človeških odnosov. Zadnji čas je,
da jim prisluhnemo in drugače ravnamo.
UREDNIŠTVO
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec
O PRIVILEGIJAM ZVEZNIM
FUNKCIONARJEV
Zadnje mesece se je mnogo govorilo
in pisalo o privilegiji funkcionarjev.
Kako je pravzaprav pri nas urejeno
vprašanje uporabe rezidenc, stanovanj,
avtomobilov, letal in regresov za zvez-
ne funkcionarje?
Milan Delič sekretar administrativne
komisije skupščine SFRJ pravi takole:
»Sedanji predsednik skupščine SFRJ
npr. nima pravice do rezidence«. Skup-
ščina je po ustavi SFRJ najvišji organ
oblasti v okviru pravic in dolžnosti fede-
racije. Od kdaj je tako?
Koncem 1979. leta je bil sprejet zakon
o pravicah in dolžnostih zveznih orga-
nov pri razpolaganju s sredstvi družbene
lastnine. Po tej odredbi v tem zakonu
nihče od funkcionarjev skupščine SFRJ
in zveznega izvršnega sveta nima pravi-
ce do rezidence. Sedanji predsednik
Dragoslav Markovič bi imel pravico do
vselitve v rezidenco, ker je bil izvoljen že
leta 1978, torej pred tem zakonom, pa
tega ni storil.
Smo tako siromašni, da ne moremo
predsednikom skupščine in vlade dati
rezidence?
Ne, ne gre za siromaštvo. Ocena je pač
taka, da to ni potrebno, pa tudi stroški bi
bili preveliki. Konec koriščenja rezidenc
najodgovornejših funkcionarjev je pri-
neslo odločitev o kolektivnem vodstvu,
pa tudi omejevanje mandatov predsed-
nikom, če bi ta možnost veljala še naprej,
bi potrebovali še večje število rezidenc,
bi stroški še bolj naraščali.
Skupščinska komisija je pripravila od-
lok o koriščenju stanovanj za funkcio-
narje skupščine in njene organe. Ta od-
lok je že osvojen, njegova vrednost pa ni
samo stroga opredelitev, ampak tudi nje-
gova narava javnega dokumenta. Bistvo
odloka je takšnole: funkcionarje lahko v
službenem stanovanju, ki je v lastništvu
federacije, samo v času svojega manda-
ta. To je samo delovno stanovanje in
funkcionar z njim ne pridobiva stano-
vanjske pravice, niti za sebe, niti za člane
svoje družine. To je načelo, so pa tudi
izjeme: funkcionarji, ki so voljeni za štiri
leta ali osem (predsednik in člani ustav-
nega sodišča Jugoslavije)= imajo pravi-
co do družinskega stanovanja, ki je last
federacije S prevzemom te dolžnosti mo-
rajo svoje prejšnje stanovanje odstopiti
družbenbpolitični skupnosti, iz katere
izhajajo. Po izteku mandata morajo za-
pustiti stanovanje federacije, drugo sta-
novanje pa jim mora priskrbeti tisti, ki
jih je delegiral. Obstoja tudi izjema te
izjeme: funkcionar lahko ostane v stano-
vanju, ki je last federacije tudi po izteku
svojega mandata, vendar v prim.eru, če
odhaja v pokoj ali pa če je izrazil željo, da
zadrži stanovanje v katerem se je že na-
hajal.
Službeno stanovanje se v načelu sma-
tra garsonijera ali enosobno stanovanje.
Ce takšnega ni na razpolago, potem je
dovoljeno stanovati v hotelu. Vendar je
hotelska soba začasna rešitev, ker so
takšni stroški tudi veliki.
AVTOMOBILI IN LETALA
Pravico do družbenega avtomobila za
lastne potrebe imajo predsednik skup-
ščine SFRJ, predsednik ZIS in predsed-
nik ustavnega sodišča in nihče drug. Vsi
ostali funkcionarji lahko uporabljajo av-
tomobil samo v službene namene, to je
vse strogo opredeljeno, a če kdo hoče
potovati z avtomobilom, službeno seve-
da, v tujino, mu lahko nalog podpiše
samo predsednik skupščine SFRJ. Za
službeno vožnjo se smatra tudi prihaja-
nje in odhajanje v službo predsednika
skupščine in predsednika zveznega
izvršnega sveta. Ta privilegij se je komaj
obdržal.
Tudi letala so vse bolj potreba in vse
manj luksuz pri delu zveznih funkcio-
narjev. Kaj bo tukaj novega?
Za letala, ki so last federacije bo osno-
van skupni servis, letala pa bodo na raz-
polago po strogo opredeljenem pravilni-
ku, enako velja tudi za avtomobile. O
tem bo sprejet še poseben odlok.
DODATEK IN REGRES
Delegati skupščine SFRJ prejemajo
vsak mesec 2.000 din kot delegatski do-
datek. O tem dodatku je bilo precej raz-
prav. Izoblikovalo se je mnenje, da bi ga.
morali ukiniti, ker se je razširil na vse
funkcionarje in ne samo na skupščinske
delegate. Po sedaj sprejeti odločitvi bo-
do delegati še naprej sprejemali ta doda-
tek. Ocenjujemo, da je v času varčevanja
in stablizacije dodatek racionalnejši in
cenejši od katerekoli druge rešitve. Ne-
kateri so namreč predlagali, da bi dele-
gat, ki gre ali prihaja iz svoje baze imel
pravico do potnih stroškov in dnevnic.
Toda račun je pokazaL da je stalni doda-
tek cenejša rešitev. Ce pa bi dodatek
ukinili, pa bi bili naši delegati edini par-
lamentarci na svetu, ki bi bili brez kakrš-
negakoli nadom.estila za stik s svojo ba-
zo. Funkcionarji prejemajo tudi regres
za dopust, sicer pa ga po pravilu dobiva-
jo vsi zaposleni pri nas, pa zato tudi de-
lavci v federaciji. Ta regres je lani znašal
4.000,00 din. Po mnenju Fadila Hoxhe,
člana predsedstva SFRJ in predsedstva
CK ZKJ tega regresa ne bi bilo treba
izplačevati funkcionarjem. Drugih do-
hodkov in nekih privilegijev zvezni
funkcionarji nimajo. Ce pa jih kdo ima,
pa to ni v skladu z zakonom. Osebni
dohodki so po navadi nižji, kot mislimo.
Zadnji osebni dohodek predsednika
skupščine in predsednika Zveznega
izvršnega sveta je bil 41.386,00 din.
Iz informativno političnega
tednika DANAS
SLOVENSKE KONJICE
POMLAD TUDI V KULTURI
V prenovljenem kulturnem domu novo življenje
Enoletni kulturni molk v
Slovenskih Konjicah se izte-
ka. V petek so se pred ob-
novljeno stavbo kulturnega
doma zbrali številni krajani
na slovesni otvoritvi, tako
številni, da jih obnovljena
dvorana ni mogla vseh spre-
jeti. Tudi to je odraz nestrp-
nih pričakovanj možnosti,
da bo v kraju zaživela kul-
tura.
Možnosti sedaj so. Obnov-
ljeni kulturni dom bo poleg
kinopredstav sposoben spre-
jeti tudi zahtevna odrska de-
la in tako bo lahko tudi pove-
zava z gledališkimi hišami
popestrila doslej pičlo kul-
turno ponudbo. Tudi pevci,
recitatorji, dramske in druge
skupine iz občine bodo tu
lahko pokazale svoje znanje.
Na svoj račun pa bodo prišli
tudi ljubitelji knjig, saj je v
obnovljenem domu knjižni-
ca dobila več prostora. Poleg
čitalnice bo v zgornji avli tu-
di prostor za knjižne raz-
stave.
Da je bila obnova kultur-
nega doma želja in potreba
vseh občanov, je dokaz tudi
zagotavljanje potrebnih
sredstev. Vsa obnova bo na-
mreč veljala 32 milijonov di-
narjev, zagotovili pa so jih
občani s samoprispevkom in
delovne organizacije, ki so za
obnovo doma nam.ensko pri-
spevale sredstva.
Vsa dela pri obnovljenem
domu še niso zaključena,
prav tako pa je pred Konjiča-
ni še ureditev prostora med
kulturnim domom, sodi-
ščem, poslovno-stanovanj-
skim blokom in samopo-
strežbo. Republiška konfe-
renca SZDL je namreč potr-
dila soglasje, da bo ta del Ko-
njic lahko nosil ime »Trg
maršala Tita«. Tu pa bo tudi
postavljen spomenik NOB,
zanj pa bodo prav tako zbra-
le denar delovne organiza-
cije. :
Številne krajane, ki so st
zbrali na otvoritvi, so s pe.
smijo razveselili pevci mo
škega pevskega zbora Ivo
Struc in kasneje v dvorani
združeni pevci osnovnih šol.
Besede predsednika gradbe.
nega odbora Filipa Beškov-
nika niso ostale le pri kultur,
nem domu, ampak so segle
širše v občinski prostor. Da
pa je trak prerezal predsed-
nik delavskega sveta delov,
ne organizacije Konus Čiri
Hergold, je bilo dovolj zgo-
vorno in razumljivo, saj je
Konus poleg Uniorja, Come-
ta in Kovinarja Vitanje pri-
speval še dodatna sredstvi
za dom in kulturno pomladv
Slovenskih Konjicah.
MILENA B. POKLIC
MLADI O SLO IN DS
Tudi letos bodo v Sloveniji pripravili in izvedli tekmova-
nje mladih iz znanja in veščin o SLO in DS. Občinsko
prvenstvo Celja bo 24. aprila in sicer pri Osnovni šoli Bratov
Dobrotinšek v Vojniku. Prvo tovrstno tek.movanje je bilo
pred štirimi leti v Pečovniku v Celju, drugo na Ljubečni
tretje v Štorah, letos pa bo v Vojniku. Predvidoma bo nasto-
pilo 21 ekip posameznih osnovnih šol, ki bodo pokazale
največ znanja na predhodnih razrednih in šolskih tekmova-,
njih. TV|
KOZJE
DA SE ŽIVETI...
Utrip iz zdravstvene postaje
Kje so že časi, ko so se kra-
jani Kozjega bali bolezni, ko
so zdravstveni delavci ob
obisku razpadajoče zdrav-
stvene postaje samo požrli
slino in jadrno odšli drugam,
na lepše in boljše delo! Daleč
so, ker vse slabo hitro poza-
bimo, ker naša človeška žila-
vost to želi. Pa vendar blizu.
Lepa stavba, v kateri sedaj
delijo zdravje, razveseljuje
pogled šele od septembra
1978, dva zdravnika pa sta v
kraju tudi šele slabo leto.
Vodji zdravstvene postaje
dr. Brankici Bilic-Petrovič
poteka že šesto leto v Koz-
jem. Mestna hči, Zagrebčan-
ka, pač ni pričakovala, da se
bosta dva meseca, za kolikor
je prišla zamenjevati druge-
ga zdravnika v Kozje, tako
zavlekla. »Ko enkrat zapu-
stiš mesto, se ga kmalu odva-
diš. Tu se sedaj da živeti.«
Da, sedaj se da. Pa tudi ta-
krat, v stari stavbi, je vzdrža-
la. Čeprav ji je za hrbtom s
stropa kapljala voda. »Naj-
prej sem mislila da škreblja-
jo miši. Veste, tam smo bili
vsega navajeni." Prebrodila
je težke čase, prebrodila leta
terenskega dela (postala pa
je izvrstna voznica) in doča-
kala prihod še enega zdrav-
nila. Mladega Celjana Boja-
na Krivca. Njemu je delo na
Kozjem dobra izkušnja: »De-
lo je tako, da se srečuješ z
najrazličnejšimi ljudmi, ra-
zličnimi obolenji in vedno se
moraš odločiti sam in takoj.
Izkušnje pa se nabirajo«.
Življenje vseh enajstih
zdravstvenih delavcev v
Kozjem je zdaj lažje. Prosto-
re in opremo imajo, razume-
jo se, ljudje pa so tudi spoz-
nali, da je sedaj za njih bolje
poskrbljeno. Spominjajo pa
se. Medicinska sestra Ljubi-
ca Kukovič, ki dela v Koz-
jem že 18 let, primerja delo v
stari in novi zdravstveni po-
staji zgovorno: »Tako je, kot
bi se človek prerodil. Ne mo-
rete si predstavljati, kako je
bilo, ko pri nas ni bilo zdrav-
nika. Zgodilo se je, da ga
včasih ni bilo istočasno niti v
Bistrici niti v Podčetrtku. V
velikih škripcih sem se znaš-
la in res, sreča, da sem imela
veliko izkušenj.«
Sest tisoč krajanov, za ka-
tere skrbe kozjanski zdrav-
stveni delavci v celoti - torej
tako za dojenčke kot za sta-
rostnike, tako za delavce kot
za vse druge, je skupno z nji-
mi dočakalo lepše čase.
»Zdaj smo zadovoljni,« pravi
Zofija Podlesnik iz Vetrni-
ka. »Veliko je vredno, da
imamo zdravnike in tudi te-
lefone, da jih v sili lahko po-
kličemo. Veliko je vredna tu-
di lekarna za ljudi in živino.«
Marija Amon z Lesičnega pa
potoži: »Čeprav sta dva
zdravnika, je še to včasih kar
premalo. To se najbolj pozna
spomladi in jeseni, ko so lju-
dje še bolj bolni kot dru-
gače.«
Prav zares dva zdravnika
na tako zahtevnem terenu
nista drug drugemu v napo-
to. Kq razmišljajo o zdrav-
stveni negi na domu, se hitro
ustavijo, saj je jasno, da bi
potem potrebovali več
zdravstvenih delavcev. Tudi
za urejeno dežurstvo verje';
no. Dežurna služba je sed^-
organizirana v soboto in
deljo skupno z zdravstveni'
ma postajama v Bistrici ^■
Podčetrtku, čez teden pa^;
Stalna pripravljenost. Toi*
noči z večjimi in manjži"''
prekinitvami spanja, dd^
kilometri zavitih poti, zdra^
nik, prepuščen sam seb"
brez pomoči medicinske
stre, ki bi sprejemala vsaj P
žive in opravila najnujnejši
Celovito osnovno zdra^
stveno varstvo nudi zdra^;
stvena postaja kraju, kaifl",
se vse bolj seli živahen utfj
življenja, ki ga zahteva raz^^.,
jajoča se industrija, zdr^^
stvena postaja, ki je tako'
pa in tako neizkoriščena.^,
bi lahko v kletnih prostoj
naredili rokometno igri^j,.
ambulanto    pa    imajo
'    MILENA B. POKI'^^
B. Bilič-Petrovič
Bojan Krivec
Marija Amon
Zofija Podlesnik
Ljubica Kukovič in Zlatka Orešič
11 - 18. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 13
Najprej koncentracija, nato skok v vodo in hitri zamahi proti cilju, prvemu
mestu, medalji in rekordom!
PLAVALNI DOGODEK V GOLOVCU
VODA PRESTALA KRST
51 različnih rekordov — Nastop štirih Celjanov
s celjskim zimskim bazenom smo dobili nov, lep in pomemben športni objekt, ki
bo kmalu zaslovel po svoji lepoti in funkcionalnosti po vsej Jugoslaviji, kot se je to
zgodilo z njegovim »bratom« kegljiščem. Absolutno državno prvenstvo v plavanju,
ki ga je odločno izpeljal organizacijski štab PK Neptuna (povsem amatersko, ne
pozabi nikoli povedati jasno in glasno predsednik Tone Rozman!), je pomembno z
več vidikov.
Celjski bazen je bil predstavljen širšemu jugoslovanskemu prostoru in tudi
domačinom, ki so si prvič v takšnem številu ogledali ne samo tekmovanje, ampak
tudi šport,ni objekt. Ta objekt je namenjen tudi njim in upati je, da ga bodo v
prihodnje širše izkoristili, tudi v rekreativnem pomenu.To tekmovanje je bila
izvrstna šola za mladi celjski plavalni rod, ki vse bolj sili v ospredje. Simbolično
povedano: »voda« je prestala krst - celjski bazen je z vsemi elementi zaplaval v
jugoslovanski prostor! Tekst: TONE VRABL, J02E KUZMA. Foto: TONE TAV-
ČAR.
POVEDANO OB
BAZENU
Božo Bučar, delegat
PZJ: "Organizacija tek-
movanja je bila izvrstna.
Celjani ste dobili najlepši
zimski plavalni objekt,
jugoslovansko plavanje
pa nov plavalni center.
Presenečeni smo. Hvala
za prijetno bivanje in lepo
tekmovanje.«
MARKO BEDNAftiK,
glavni sodnik: Čeravno
z zadnjih petnajstih letih
Celjani niste imeli večjih
tekmovanj, se je ekipa so-
dnikov odlično znašla in
vse jo potekalo brez napa-
ke. Pozdraviti moramo
atletske in nogometne so-
dnike, ki so pravtako
prišli v vrste plavalnih so-
dnikov.«
Mitja Prešeren, zvezni
kapetan: »Državno pr-
venstvo ]e popolnoma
uspelo. To potrjujejo re-
zultati in tudi rekordi.
Vse je bilo čudovito. Lep
športni objekt je ,pope-
ljal' tudi tekmovalce in
vse prisotne. Plavanje se
je obogatilo z novim sre-
diščem. Se bodo prijatelji
plavanja v Celju videli vr-
hunske nastope.«
Darjan Petrič, najbolj-
ši  plavalec  prvenstva:
"Skoda je, da nisem imel
v plavanju na 1500 m in
400 m bolj resne konku-
rence. Manjkal je moj
brat Borut. Potem bi si-
gurno dosegel še boljše
rezultate in rekorde.«
SREBRNIKA ZA
VESNO IN
DARJANA
Najboljša udeleženca
prvenstva Darjan Petrič,
ki je osvojil šest naslovov
prvaka in Vesna Separo-
vič s štirimi naslovi, sta
dobila od organizatorja in
celjske Zlatarne spomin-
sko darilo Titov srebrnik.
Posebno priznanje
glavnega pokrovitelja
SOZD MERX je prejel
Nenad Miloš, kot najsta-
rejši udeleženec in za
izredno borbo v plavanju
na 100 in 200 m hrbtno.
51 REKORDOV V
CELJU
Na absolutnem prven-
stvu Jugoslavije v Celju
so plavalci iz 26 klubov v
skupnem številu 137 na-
stopajočih pokazali izre-
dno formo. Postavili so
kar 51 državnih, republi-
ških, mladinskih in pio-
nirskih rekordov.
Doseženih je bilo kar 9
članskih absolutnih re-
kordov:
Vesna Separovič (Parti-
zan) 1:07, 12 in 1:06,13 na
100 m hrbtno, 2:20,15 na
200 m hrbtno ter 2:23,92
na 200 m mešano. Štafeta
Partizana Beograd v mo-
ški štafeti 4 X 100 m kravi
3:36,12 in ženska štafeta
Fužinarja iz Raven v šta-
fetnem plavanju
4 X 100 m     mešano
4:41,55.
Dva rekorda je dosegel
tudi Milivoj Dopsaj (Par-
tizan) v plavanju na 100
metrov 0:52,1 in 0:51,90.
Nadža Pentič iz Jadrana
Split pa je nova rekorder-
ka na 100 m kravi - 0:58,5.
Poleg teh rekordov je
Darjan Petrič postavil
nov mladinski državni re-
kord na 200 m kravi
1:53,21 in najboljša rezul-
tata v Evropi v petindvaj-
setmetrskem bazenu na
400 m 3:50,72 in na
1500 m 15:05,01, ko je
Zgrešil državni rekord sa-
mo za dve stotinki.
Vsi ti rezultati potrjuje-
jo, da je celjski bazen izre-
dno hiter!
Ostro oko Draga Petriča
in štoperica v roki. To je
oče dveh trenutno daleč
najboljših jugoslovan-
skih plavalcev. Darjan je
bil v odsotnosti brata
Boruta najuspešnejši na
prvenstvu. Dobra dru-
žinska šola.
Celjski bazen je prestal krst, kar kaže tudi polna tribuna ljubiteljev plavanja.
Verjetno bo tako tudi v prihodnje, saj v Celju raste nov rod plavalcev.
Vesna Šeparovič iz Beograda je bila najboljša pla-
valka prvenstva, saj je osvojila štiri naslove državne
prvakinje. Priznanje ji izreka zvezni kapetan Mitja
Prešeren.
NASTOP CELJANOV
Med številnimi tekmovalci je tudi celjski Neptun
dovolil nastop četvorici mladih plavalce na državnem
prvenstvu. Seveda še niso stopili v borbo za veliki
finale, temveč so zabeležili le nastop v malem finalu,
kjer pa je Sabini Logar za eno samo mesto ušel nastop
v velikem finalu. Osv^ojila je namreč deveto mesto.
Nastop so celjski plavalci opravili takole:
Sabina Logar
200 m prsno - 9. mesto, čas 3:06,35,
100 m prsno - 11. mesto, čas 1:26,56 in
100 m delfin - 12. mesto, čas 1:14,41.
Nataša Lavrič
100 m prsno - 12. mesto, čas 1:29,67.
Roman Nosan
100 m kravi - 20. me.sto, čas 0:58,21 in
200 m kravi - 30. mesto, čas 2:10,81.
Primož Škerl
100 m kravi - 40. mesto, čas 1:01,50 in
1500 m kravi - 15. mesto, čas 18:42,60.
PREDSTA VNIKI GZ JUGOSLA VIJE
IN HRVATSKE V ŽALCU IN CELJU
v soboto so Občinsko gasilsko zvezo Žalec in Celje obiskali pred-
stavniki Gasilske zveze Jugoslavije, Hrvatske in Slovenije. Namen
obiska je bil, da bi predstavniki GZ Slovenije in OGZ Žalec predsta-
vili delovanje Občinske gasilske zveze Žalec, delo, financiranje itd.
Sekretarja gasilske zveze Jugoslavije Radenka Tmifi^a in člana pred-
sedstva GZ Hn/atske Mirka Zlepala so seznanili z nekaterimi no-
vostmi, ki jih imamo v Sloveniji glede požarnega varstva. Govorili so
o financiranju in interesnih skupnosti za požarno varstvo v občinah.
V žalski občini so bili prvi v Sloveniji, ki so ustanovili samoupravno
interesno skupnost požarnega varstva. Tako so v tej občini leta 1976
pričeli tudi v gasilskih vrstah z delegatskim sistemom ter imajo pri
tem tudi določene izkušnje. Govorili so tudi o srečanju Slovenskih in
Hrvaških pionirjev glasilcev, ki bo letos 30. maja v Žalcu. Prav tako
je tekla beseda o Jugoslovanskih pionirskih igrah.
Menili so, da bi bilo v prihodnje treba na igrah dodati tudi temo
požarna varnost najmlajših. Tajnik GZ Slovenije Stane Lh-bančič je
govoril tudi o delovanju osrednje republiške zveze ter povdaril, da je
požarni varnost sestavni del obrambe in zaščite. Po razgovoru so
ogledali nov gasilski dom, muzej, nato pa še gasilsko brigado v Celju
ter se s predstavniki OGZ Celje pogovorili o njihovem delu.
Na sliki: Med ogledom gasilskega muzeja v Žalcu.
T. TAVČAR
VEČNAMENSKI DOM V DRAŽI VASI
Gasilski dom, prostore za delo družbenopolitičnih organizacij in
trgovino bodo pridobili v Draži vasi v večnamenski stavbi, ki so jo
pričeli graditi že leta 1980. Vrednost opravljenih del do podstrehe je
okoli dva in pol milijona dinarjev, gradijo pa s sredstvi samopri-
spevka. Vložili so že tudi ogromno lastnega dela. Ocenjujejo, da ga je
bilo okoli 4200 ur, sami so zagotovili tudi 90 kubikov lesa in navozili
1800 kubičnih metrov peska.
Krajani že težko pričakujejo nov dom. Star gasilski dom so morali
v zadnjih 10. letih že dvakrat popravljati, pa še premajhen je. Njegova
garaža je tudi za zbore volilcev in druga srečanja krajanov premaj-
hna, drugega prostora pa v kraju tako nimajo. Potrebna je tudi nova
trgovina.
Poleg prizadevanj za dokončanje doma krajanom Draže vasi ostaja
še veliko dela. V preteklih letih so namenjali največ za ureditev
vodovoda in kanalizacije, zdaj pa bi radi še ceste. »Zaenkrat ni na
krajevnih cestah niti za lopato asfalta. Poleg ureditve cest je tudi
velika potreba po telefonskih priključkih, ljudje pa so se sedaj pre-
strašili previsokih cen zanje,« pravi predsednik krajevne skupnosti
Tone Pilpaher.
MBP
ZLATA ZNAČKA ZA LOVCE
Na redni skupšCini so se pred dnevi sestali člani Lovske družine
Polzela. Iz poročila predsednika Filipa Završnika je razvidno, da je
bilo delo družine, ki šteje 61 lovcev iz KS Polzela, Šempeter in
Andraž, uspešno. Gojih so divjad, ki je v upadanju, urejevali so
krmišča za fazane in jerebice, uredili so si dokončno lovski dom in
lovci so pri tem opravili več kot tisoč prostovoljnih delovnih ur. Med
važnejša dela za letos sodi gojitev nizke divjadi, ureditev novih remiz
na nerodovitnih zemljiščih, pripraviti predavanja itd. Za novega
predsednika LD Polzela so izbrali Jožeta Gosaka. Za uspešno delo
pa je na skupščini predsednik IS občine Zalec izročil lovcem LD
Polzela zlato značko občine. Na sliki: Levo na posnetku novi pred-
sednik LD Polzela Jože Gosak med podajanjem programa dela. ki
naj bi ga letos realizirali.
T. TAVČAR
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec
19!
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA^
ŠE PREMALO POZORNI
Realna ocena v krajevni skupnosti Žalec \
Takšna ocena je bila izre-
čena na zadnji seji sveta Kra-
jevne skupnosti Žalec, ko je
o lanski varnostni problema-
tiki govoril vodja varnostne^
ga okoliša Zvone Čretnik.
Splošna ocena za lansko leto
je, da je situacija sicer boljša
kot leta 1980 in tudi boljša
kot v drugih krajevnih skup-
nostih žalske občine, žal pa
je še vedno premalo nareje-
nega. Poseben problem
predstavljajo hišni sveti, ki
niso odigrali vloge varoval-
cev premoženja, podobno pa
velja tudi za organizacije
združenega dela ter trgovske
objekte. To še posebej velja
za najbolj »črne točke«, ki so
že več let prisotne v Žalcu,
kot so hotel, avtobusna po-
staja, Hmezadova »zelena«
trgovma, medtem ko se je si-
taucija po nekaj intervenci-
jah močno popravila v vele-
blagovnici Nama. Potrebna
bi bila široka samozaščitna
akcija na področju varovanja
tako objektov kot premože-
nja, avtomobilov itd.
Narkomanija in alkoholi-
zem sta v KS Žalec v upada-
nju, je pa še nekaj primerov,
ki pa so večinoma vezani na
skupine. Lani so zabeležili
184 kršitev javnega reda in
miru ali polovico manj, kot
leta 1980. Poseben problem
predstavlja družbena samo-
zaščita. Vernostni načrti so
pomankljivo izdelani, pre-
malo je še bilo tudi narejene-
ga na področju civilne in na-
rodne zaščite. Pri tem gre za
večjo osveščenost sleherne:^
ga delovnega človeka in ob-
čana.
Lani so izpeljali dve akciji
in ugotovili, da je premože-
nje premalo varovano. V po-
rastu so navadne tatvine,
vlomne tatvine in goljufije,
medtem ko je ostalo v sicer
normalnem gibanju v pri-
merjavi z letom 1980. Pro-
metna situacija se je v KS
Žalec izboljšala, kar pa ne
velja za druge krajevne
skupnosti. Da bi bila situaci-
ja še boljša, je potrebna večja
zainteresiranost slehernega
delavca in občana za vse, kar
se v njegovem okolju dogaja
in za varovanje vsega, kar
imamo. Aktivirati pa je treba
hišne svete, ki mnogokrat ne
vedo, kaj bi »pametnega« de-
lali......................_T..VBABL.
KOMUNISTI O
DELU RD
CELJE
Prejšnji teden so se se-
stali komunisti, člani celj-
ske ribiške družine. Med
701 člani družine je kar 96
komunistov, ki so na seji
ocenili delo komisij v
družini, še posebej pa so
pohvalili delo gospodar-
ske komisije, ki je, tako
kot že nekaj let nazaj, tudi
lani dobro delala. Komu-
nisti so grajali tudi nere-
sno delo nekaterih dele-
gatov, kar topi učinkovi-
tost delegatskega sistema
v družini.
Na seji so izvolili tudi
nov sekretariat.
F.B.
CELJSKE ČEBELARJE BOLI GLAVA!
»Premalo stika smo imeli s posameznimi čebelarji, še
manj pa z republiško zvezo«, je ena osnovnih misli, ki jo je
povedal Franc Kumer v ponedeljek na redni letni konfe-
renci čebelarskih družin v Celju.
V to društvo je danes vključenih 182 čebelarjev s 2334
gospodarskimi panji. Torej zelo močna organizacija, ki pa se
iz leta v leto srečuje s podobnimi problemi. Kot prvo bi
izpostavili problem nabave zdravil za razne bolezni čebel, v
zadnjem času je to veroza. Rejci čebel se sicer po svoje
znajdejo, ker jim je zdravje čebelnega zaroda važnejše kot
denar s katerim mnogokrat preplačajo težko dobljena zdra-
vila. Drug problem je oskrba s hrano in drugimi nepogrešlji-
vimi materiali za vzrejo čebel in nenazdanje sam odkup in
prodaja izdelkov. V tej smeri je republiška zveza bore malo
naredila zato se čebelarji celjske zveze zavedajo, da bodo
morali v prihodnje več sami narediti, predvsem v smeri
ločitve in opredelitve nalog, ki jih ima društvo na eni strani
in čebelarske gospodarske dejavnosti na drugi strani.
Na konferenci so delegati sprejeli tudi novo izvoljene
člane v najrazličnejše funkcije znotraj zveze čebelarskih
družin v upanju, da bodo v prihodnje še bolje vodili delo
društva, ki je že sedaj na dokaj visoki ravni tudi v primerjavi
z drugimi društvi v republiki. V. V. E. ■
BREZ PRA VEGA POSLUHA
Pričujoča fotografija je dokaz, nekak-
šen corpus delicti za vse tiste, ki ropota-
jo, češ da mladi pijejo, razbijajo, se igno-
rantsko in še kako drugače grdo obnaša-
jo, drogirao itd.
Res je, da so takšiio razdejanje (foto-
grafija je iz ene od znanih celjskih go-
stiln) povzročili mladi, predstavniki na-
še srednješolske mladine. Res je tudi, da
mlade vse pogosteje najdemo v lokalih,
hrupne in okajene. Vidimo jih, gledamo,
kritiziramo, reagiramo dovolj intenziv-
no (glasno), pa vendarle je vse brez pra-
vega haska. Po liniji najmanjšega odpo-
ra se lotevamo negativnih pojavov med
mladimi, neorganizirano, ozko, pred-
vsem pa brez pravega posluha.
Ko se sprašujemo, zakaj del mladine
uživa alkoholne pijače, največkrat osta-
jamo pri ozkih ocenah, češ da so tovrst-
ne pijače cenejše od brezalkoholnih, da
se mladina nima kje sestajati, da so to
predstavniki mladih, ki žive v neureje-
nih družinskih in socialnih razmerah...
in dodamo, da »je treba takšnim poja-
vom posvečati posebno pozornost, jih
pravočasno odkrivati, da bi lahko orga-
nizirali učinkovito pomoč posamezni-
kom in njihovim družinam...«
To je vse res in lepo. Res pa je tudi, da
so naši šolski programi prenatrpani,
premalo življenjski, metode poučevanja
še vedno toge. Mladim ne dajemo dovolj
priložnosti da se izkažejo tudi na zahtev-
nejših področjih družbenega življenja,
če pa že, se pri tem obnašamo preveč
pokroviteljsko. Mlademu človeku ne
vlivamo občutka, da nam je potreben,
ne znamo ga zainteresirati za naše skup-
no delo. Mladinska organizacija se, po-
leg ustaljenih, premalo poslužuje tistih
metod in oblik dela, ki so za mlade pri-
vlačnejše. Mladina ima vsak dan mož-
nost videti najbolj plitke in cenene ko-
mercialne filme in, seveda, »junake«, ki
v njih nastopajo. Vidi in ocenjuje tudi
obnašanje starejših, ki jih v mnogim po-
javnih oblikah ne more biti za zgled.
Lažna avtoriteta, ki je tolikokrat prisot-
na, mlade odbija...
Tudi zato se nam del mladih odmika
in bega. Resnično smo brez pravega po-
sluha.
MARJELA AGRE2
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
51~
Ce so podatki, ki sem jih dobil v pogovorih, ko sem zbiral
gradivo za to knjigo, točni, je slovenskih duhovnikov v
tujini okoli dvesto. To zanesljivo ni velika številka, toda
njihov skupni učinek daleč daleč presega to razmeroma
skromno število. Razlog je nedvomno v njihovi izobrazbi, v
veliki zavzetosti za svoje cilje in v enotnem ter sposobnem
vodstvu. Med njimi glede ciljev, smotrov, izobrazbe in
pripravljenosti za delo skorajda ni razlik, pa naj delajo v
Buenos Airesu, Clevelandu ali Miinchnu. Če bi uporabil
politični žargon, bi lahko rekel, da so vsekakor prvorazre-
dni kader, ki natančno ve, kaj hoče, in v večini primerov
tudi kako.
Velika večina (z redkimi zares nepomembnimi izjemami
predvojne generacije) je zbežala iz Jugoslavije v tujino po
koncu vojne ali v zadnjih dneh pred koncem. Nekateri so
zapustili domovino zaradi svojega političnega prepričanja,
nekateri pa zato, ker je bila to edina možnost, da uidejo
kazni. Kaplan Franc Glavač, o katerem sem poročal v enem
prejšnjih poglavij, je, na primer, klasičen primer duhov-
nika, ki se je toliko umazal s sodelovanjem z okupatorji, da
je moral zbežati že zaradi tega - da o drugih stvareh niti ne
govorim.
Vsak je bil po svoje obremenjen in za ilustracijo bo
najbrž kar pravšnje pismo, ki ga je že v začetku maja 1941.
leta poslal ljubljanski škof dr.Gregorij Rozman (umrl v
Argentini) v podobi poslanice Mussoliniju. Objavili so ga
vsi italijanski in slovenski časopisi in tako ohranili dokaz
enega najbolj zgodnjih pričevanj izdajstva.
Besedilo poslanice, ki ga povzemam po »Slovencu« z
dne 6. maja 1941:
»Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko
ozemlje, zasedeno po italijanski vojski, vključeno v italijan-
sko kraljestvo. Prosim Vas, sprejmite najglobljo zahvalo v
imenu vse duhovščine tega ozernlja zaradi širokogrudnosti
in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebi-
valstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vda-
nosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov
pride nad Vaše delo, nad ves veliki italijanski narod ter nad
slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rirnskega imperija
lahko živelo in se razvijalo.«
Kako je ta izjava odjeknila, si je mogoče misliti. To
odkrito sodelovanje velikega dela slovenske duhovščine z
okupatorji je zbudilo v Veliki Britaniji in drugje veliko
zgražanje. Nekateri so reagirali prej, nekateri kasneje, v
dokumentih pa sem naletel na tole pismo, ki ga je marca
1943 pisal škofu dr. Rozmanu iz Kaira Alojz Kuhar, nekda-
nji urednik »Slovenca«.
» ... V Jeruzalemu so nam ga (bana Natlačena, ki je prav
tako sodeloval z okupatorjem kot škof dr. Rozman -
opomba avtorja) Angleži prinesli na dilcah in smo mislili,
da bomo že takrat ostali v kakem internacijskem taborišču
zaradi tega. Dobro smo vedeli, da je bilo vse prav v duši. Ali
taktično, kakšna naivna neumnost! Kako lepše bi mož
napravil, pa bi zato Slovenci nič manj ne trpeli, če bi šel v
samoto in ohranil sebi in nam vso tisto glorijo o lojalnosti
do kralja in zaveznikov. Za tisto letanje okoli Lahov v
Rimu pa bi se našel nekdo drug... Pri Angležih se je
izgovarjalo to ime kot kuga.«
(Londonski Kuhar piše. Dokumenti II., izdala agitacijska
komisija pri lOOF, leta 1943.)
In tudi:
»... Ali je sploh potrebno in iz političnih razlogov sploh
taktično, da naši listi sploh še nadalje izhajajo in pišejo v
laškem duhu. Pisanje naših listov nas tukaj pri Angležih
pogosto postavlja v krivo luč...« (Prav tam.)
Najbrž ni to bilo nič čudnega. Angleži, ki so krvavei
Afriki in Indiji in so samo dve leti predtem komaj rei
golo kožo ter se ubranili Hitlerja z zmago v letalski bitki'
Britanijo, najbrž niso s kakšnim posebnim zadovoljstvo,
gledali peščico prebeglih politikov, ki so jih morali oblat
in hraniti - hkrati pa so vedeli, da prijatelji in somišljeni
teh istih politikov v Jugoslaviji oblizujejo pete Italijanom
katerimi so bili Angleži tedaj v vojni. Politika je res zam
tana stvar, ampak to je moralo biti kdaj pa kdaj preveč tu
za Britance.
Ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman je z italijanski-
okupatorjem - kasneje pa z Nemci - ves čas vzdržen
tesne osebne stike, njihovim predstojnikom pošiljal i
stitke, se udeleževal vseh javnih proslav in s svojo duho
ščino ob sleherni priložnosti različno dokazoval lojaM
slovenskega klera. Predstavniki italijanske in kasneje tii^
nemške oblasti so cenili njegovo dragoceno moralno?
moč in so zato usliševali njegove želje, piše F. Saje v svd
knjigi »Belogardizem«.
Ko so italijanske čete zasedle pretežni del Ijubljai^
škofije, se je škof dr. Gregorij Rozman kmalu za ban*
Natlačenom poklonil zastopnikom fašistične Italije. VJ*
deljo, 20. aprila, dopoldne, je v spremstvu generalt^^
vikarja prelata Ignacija Nadraha in stolnega dekani^
Franca Kimovca  odšel na italijanski civilni komisst^
Pred vhodom vladne palače mu je izkazala čast pri prihC"
in odhodu enota karabinjerjev. Sprejela sta ga italijsJ^
polkovnik in Graziolijev osebni tajnik, ki sta ga spreTta
pisarno k civilnemu komisarju Emiliu Grazioliju. Vpt^
nem pogovoru je škof dr. Gregorij Rozman fašistične
civilnemu komisarju kot predstavniku fašistične in W*
ške Italije sporočil »svoj pozdrav in pozdrav vse duh
ščine na slovenskem ozemlju, zasedenem od italijaii^.
čet, ter mu zagotovil popolno sodelovanje cerkvenih
sfi s fašistično Italijo«.
Tako se je začelo in tako je bilo ves čas italijanske oW
cije. Ko pa so po razpadu Italije na njihovo mesto stol
Nemci, se je to ponovilo.
Duhovščina je zamenjala gospodarja, vse drugo P*
ostalo nespremenjeno. ..
Del slovenske duhovščine se je že zelo zgodaj bO»^
manj prikrito postavil na stran okupatorjev in so nei^
pri tem celo osebno sodelovali v boju z orožjem v ro^-
O tem pričajo tudi spomini sedaj že pokojnega J^*
Edgarja Leopolda, pleterskega priorja: .
»Na Brezovici pa je bil vojni duhovnik Anton
je vedno nosil puško, revolver, okoU pasu pa ročne
št. 11 - 18. marec 1982
NOVI TEDNIK-stran 15
VAŠA STRAN
NA PRVEM
PERONU
v Novem tedniku št. 8. je
bilo objavljeno vprašanje
celjski železniški transportni
organizaciji o ureditvi pero-
nov na železniški postaji v
Celju. V zvezi z vprašanjem
dajemo naslednji odgovor:
Do težav pri vstopanju v
vlak na prvem peronu priha-
ja zaradi zaostajanja del pri
modernizaciji celjske želez-
niške postaje. Z deli bomo
nadaljevali tudi letos, seveda
v mejah skromnih finančnih
možnosti.
Peron ob prvem tiru pride
na vrsto za dokončanje po
zgraditvi podhoda, ki bo po-
vezoval postajno zgradbo s
sedanjim, že obstoječim
otočnim peronom (med tiro-
ma 3 m 4) ter bodočim pero-
nom ob tiru 6. To gradnjo
bomo pričeli v drugi polovici
letošnjega leta. Z navedbo
letnega voznega reda, ki bo
stopil v veljavo 28. marca le-
tos, se bo stanje v zvezi s po-
stavljanjem garnitur ob
prvem peronu izboljšalo. Do
takrat pa prosimo vse upo-
rabnike železniških uslug za
strpnost in upoštevanje tež-
kih prostorskih prilik na po-
staji Celje. Železničarji se
bomo potrudili, da bi potniki
doživljali pri potovanjih z
vlaki čim manj nevšečnosti
ter čim prijetnejšo vožnjo.
JOŽE RAJTMAJER,
direktor ŽTO Celje
UREDNIŠTVO:
Hvala za hiter odgovor.
Kot pogosti potnik, si tudi
mi želimo, da bi dela pri po-
sodabljanju postaje v Celju
napredovala hitreje v ko-
rist ŽTO same, predvsem
pa varnosti v prometu in
boljšega počutja potnikov.
OZVOČENJE PRŠ
POGREBIH
Morda se je te dni stanje že
spremenilo. Ce se je, prizna-
nje vsemi, ki so pripomogli k
rešitvi starega problema. V
tem primeru naj bodo te vr-
stice le pogled nazaj in opo-
zorilo, da bi se stanje, kakrš-
no je bilo še pred dnevi, ni-
koli več ne vrnilo. V kolikor
pa je še vse po starem, potem
naj bodo te misli v opozorilo,
da bi pokopališka služba pri
Komunali Celje slednjič od-
govorila, kako gleda na vpra-
šanje, ki ga odpiram kot tudi
na to, ali sploh meni kaj
spremeniti, izboljšati.
Gre za pogrebe na mest-
nem pokopališču in za neka-
tere posebnosti, ki mnoge
motijo in se sprašujejo, ali
res ni mogoče napraviti ko-
raka naprej.
Večina pogrebov je vezana
na poslovilne besede, ki jih
predstavniki družbene skup-
nosti, organizacij, društev in
organizacij združenega dela
izrečejo pri odprtem grobu
in še prej pri mrliški vežici.
Ce ozvočenja pri grobu res ni
mogoče terjati, pa je res
skromna zahteva v tem, da
bi ta preprosta naprava
zdajšnjega časa bila urejena
pri mrliški vežici, oziroma
pri prostoru, kjer opravljajo
prve pogrebne svečanosti.
Torej, najprej ozvočenje
zaradi govornikov, morda pa
tudi za posredovanje primer-
ne žalne glasbe v minutah
pred začetkom pogreba. Se-
veda mora vse to delovati
brezhibno, z največjo mero
okusa in tudi odgovornosti.
sicer se zna resnost ob takš-
nem trenutku spremeniti v
kaj drugega.
Kolikor vem, ta zahteva ni
nova in če me spomin ne va-
ra, je ozvočenje pred časom
že delovalo, potem pa ...
In še nekaj. Nemalokrat se
zgodi, da se med svečanostjo
pri mrliški vežici pripelje s
hriba navzdol, mimo mrliške
vežice, ali s klanca proti mr-
liški vežici, ne samo kakšen
avto, marveč tudi dosti bolj
hrupen moped. Ce že vozni-
ki nimajo toliko razumeva-
nja, da bi v takšnem trenut-
ku ustavili svoje vozilo in
ugasnili motor, potem bi to
morala zagotoviti pogrebna
služba. Gre za odnos živih do
mrtvega, za določeno stop-
njo obzirnosti, tudi kulture.
Le kaj pomeni nekaj minut
postanka? Kam drvimo? Ko-
nec bo za vse enak. Takšen
ali drugačen, za ene prej, za
druge pozneje.
Toliko o tem, in še enkrat
prosim pokopališko službo
pri Komunali Celje, da javno
odgovori na vprašanja, ki
sem jih zastavil. In že v na-
prej hvala za odgovor.
MB
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno, sicer pa bi ga
lahko napisal kdorkoli, saj
gre za problem, ki ga skoraj
vsak dan srečujejo ljudje, ki
hodijo na celjsko mestno
pokopališče in se udeležuje-
jo pogrebov svojcev, prija-
teljev in znancev. Zato tudi
naša prošnja vodstvu
TOZD Pokopališka služba
delovne organizacije Ko-
munale Celje, da z odgovo-
rom pojasni svoje stališče
do teh vprašanj. Hvala za
sodelovanje.
METEOROLOŠKA
SLUŽBA V CELJU
Celje je tretje mesto v naši
republiki po številu prebi-
valcev in razvitosti. V širšem
pomenu zajema območje
značilno po razvitem turi-
zmu, šolstvu, gospodarstvu,
športu, itd. Iz tega območja
se vozi na stotine delavcev in
občanov v Celje na delo, v
šolo, po opravkih. Tudi kon-
figuracija tal, ozračje in
splošna lega Celja je speci-
fična. Zato ne razumem, da
imajo druga, tudi manjša
središča svojo meteorološko
službo, ki ustrezno, redno in
tekoče spremlja vremenske
pojave, v našem lepem be-
lem mestu pa tega ni.
Vsi bi morali že zgodaj zju-
traj vedeti, s kakšnim vreme-
nom naj računamo, ne pa, da
to izvemo šele po osmi uri,
ali pa sploh ne. Občanov
spet nihče ne vpraša, če so s
tem zadovoljni. Sodim, da bi
meteorološka služba v Celju
morala delovati redno in bo-
lje, kot je to sedaj.
R. F., Celje
UREDNIŠTVO:
Problem, ki ga odpira
bralec, ni nov. In argumen-
ti, ki govorijo v prid posta-
vitvi boljše meteorološke
opazovalnice v Celju so go-
tovo prepričljivi. Toda, že
vrsto let ostaja le pri tem.
Tudi sami ne vemo, zakaj.
Morda pa bo to pojasnil kdo
s komiteja za urbanizem pri
celjski občinski skupščini,
čeprav se ta komite nepo-
sredno ne ukvarja z meteo-
rologijo, marveč le z ekolo-
gijo.
VESELO
PUSTOVANJE
Odkar stoji naš Dom upo-
kojencev v Celju, česa takš-
nega kot za minuli pust še
nismo doživeli. Pisani plaka-
ti so nas vabili na veselo pu-
stovanje. In veselo je res bi-
lo. Po zaslugi naše direktori-
ce, družabne in razumevajo-
če, ki je dobre volje, z imenit-
nim klobukom na glavi švi-
gala med mizami in se po-
irienkovala z upokojenci, ter
skrbela, da je vse v redu po-
tekalo. Pridno ji je pomagala
vzorna socialna delavka. Vse
kar leze in gre v obeh domo-
vih, se je zbralo v jedilnici.
Bilo je nadvse živahno. Ra-
zveseljevale so nas lepe ma-
škare. ki so plesale ob
spremljavi izvrstne godbe.
Tudi Sraufciger je nastopil v
svoji uniformi. Skoda, ker ni
na TV več Zehtnika, tam je
bil sila imeniten. Kuhinja je
z obema pridnima servirka-
ma skrbela, da ni bilo dolg-
čas našim želodcem, niso
manjkali niti krofi, pomaran-
če, kava... Zabava, ki se je
začela ob 16. uri, se je zavle-
kla do 22. ure. Vsem sodelu-
jočim se v imenu upokojen-
cev iskreno zahvaljujem za
prijetno zabavo.
• PAVLINA KLANCNIK,
Dom upokojencev, Celje
ZAMUJENI
TELEGRAMI
Odločila sem se, da napi-
šem nekaj besed o -vestnih«
pismonošah na območju La-
škega. Gre namreč za to, da
sem v zadnjem času prejela
kar dva zamujena telegrama.
Prvega o smrti ožjega soro-
dnika, drugega pa na Občni
zbor in hkrati podelitev jubi-
lejnih nagrad za minulo delo,
katere dobitnica sem bila tu-
di sama.
Ker sem na porodniškem
dopustu, sem bila zaradi za-
mujenih telegramov še bolj
razočarana. Bor Laško mi je
telegram poslal v petek, 19.
februarja za 20. februar, pre-
jela pa sem ga v torek, 23.
februarja.
Tudi sicer dostava ni do-
bra. Več krajanov bi naročilo
na dom dnevno časopisje, a
kljub temu, da so določeni
dnevi za dostavo pošte, tudi
ti izostajajo, čeravno je tudi
pozimi cesta dobro pre-
vozna.
ANICA GOLEČ,
Doblatina 11. Laško
UREDNIŠTVO
Res je sicer, da ima pošta
zaradi znanih razlogov,
predvsem pa še zaradi po-
manjkanja pismonoš, z do-
stavo velike težave, še pose-
bej izven urbanih središč.
Toda, kar je preveč, je le
preveč in vsaj telegrami bi
ne smeli do naslovnika po-
tovati več kot nekaj ur. Po-
što v Laškem torej poziva-
mo, da pojasni, zakaj nasta-
jajo takšne zamude pri do-
stavi telegramov.
JAVNO
STRANIŠČE,
GOLA STENA IN
SEKAJ
Na Trgu svobode v Celju je
znana stavba Prothasvevega
dvorca, v kateri je bilo svoj
čas Okrajno glavarstvo ozi-
roma Sresko načelstvo, zdaj
pa je tam sedež nekaterih
družbenih organizacij, del
zgradbe uporablja sodišče,
tam pa je tudi poročna dvo-
rana. V široki veži tega po-
slopja je prehod iz Trga svo-
bode v Gledališko ulico in na
tržnico. Ta veža pa je že lep
čas pravo javno stranišče in
smetišče, medtem ko ni ni-
kogar, ki bi jo redno čistil.
Zlasti čist pa bi ta prostor
moral biti ob sobotah, ko se
tu zbirajo poročni pari, da
sklenejo, upanja polni, skup-
no življenjsko usodo. V veži
ni nobene posode za smeti in
Javne naprave bi morale od-
praviti to sramoto v središču
mesta.
V Lilekovi ulici, za vele-
blagovnico T, je bila pred leti
porušena prva hiša. sosednja
pa je nato pokazala golo ste-
no, ki še do danes ni ometa-
na. o čemer smo že pisali.
Sedaj gradijo k tej hiši prizi-
dek in to je lepa priložnost,
da investitorji poskrbijo še
za omet gole stene.
V nekdanji nenaseljeni hi-
ši v Gubčevi ulici je neznan
storilec pred kratkim nasil-
no odprl pot v to hišo. Potr-
gal je vhodna vrata in jih
vrgel v hišno dvorišče. Že
dalj časa tam, v glavnem
kupci iz veleblagovnice T,
opravljajo svoje potrebe na
tem dvorišču. Veleblagovni-
ca nima za svoje kupce stra-
nišča, kot ga imajo večinoma
vse blagovnice. Najlepše pri
vsej stvari pa je, da je sedaj
odprta^v to hišo pot za koga,
ki je brez stanovanja. Ta si
bo popravil okna, zamašil
streho in hišica bo primerna
za zasilno bivanje. Prav tako
je odprta pot za nasilno vseli-
tev v hišo št. 20 v Zidanškovi
ulici, o čemer smo v tedniku
že večkrat pisali.
Dr.ERVIN MEJAK,
Celje
UREDNIŠTVO
Kritično oko dr. Ervina
Mejaka je spet opazilo ne-
kaj grdih pomanjkljivosti.
V stavbo Prothasyevega
dvorca najbrž res ne bi bilo
težko namestiti smetnja-
kov, kot ne bi bilo odveč ne-
koliko več kulture do oko-
lja pri vseh prebivalcih Ce-
lja. Kar zadeva golo steno,
prosimo predstavnike
SOZD Merx - TDO TEKO,
da nas obvestijo, ali je v
programu del pri urejanju
nove specializirane proda-
jalne v Lilekovi ulici pre-
dvidena tudi ureditev te
stene. Z zapuščenimi hiša-
mi res ne vemo, kaj bi. To je
problem, ki ostaja odprt že
vse predolgo. V popravek
trditvi, da blagovnica T ni-
ma stranišča, pa zapišimo,
da je v prostorih restavraci-
je v zgornjem nadstropju že
vsa leta, kar je blagovnica
odprta, tudi ta prostor.
SAVINOV RAZSTAVNI
SALON ŽALEC
v Savinovem razstavnem sa-
lonu bo jutri, v petek ob 18.
uri otvoritev razstave li-
kovnih del Jureta Cekute
iz Celja. Na razstavi bo
uvodoma spregovoril
Franc Zalar, v programu
pa bosta sodelovala violi-
nist Franci Rizmal in pia-
nist Bruno Petriček.
ROJSTVA
CELJE
Rodilo se je 45 dečkov in 59
deklic.
ŽALEC
Rojstev ni bilo.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rojstev ni bilo.
SLOVENSKE KONJICE
Hodilo se je 5 dečkov in 4 de-
klice.
POROKE
CELJE
Poročilo se je 10 parov, od teh:
POLAJŽAR Matevž iz Cremoži-
ša m GUZEJ Neža iz Celja, STR-
NIŠA Branimir in PRESEKAR
Vanja oba iz Celja, DELFAR Jor-
dan iz Sečovelj m KRIVEC Irena
iz Celja, RATEJ Ivan in NEMEC
Neža oba iz Celje. VIPOTNIK Iz-
tok iz Gotovelj in PINTAR Nives
iz Celja, PINTAR Bojan iz Celja
in BALIC Renata iz Gornjega
grada.
ZALEC
Poročili so se: PISEK Jo.žef iz
Matk in PESTOTNIK Ivanka iz
Ceplje. ZAVERSNIK Rajko iz
Latkove vasi in TERNOVSEK
Sonja iz Gornje vasi pri Pre-
boldu.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročila sta se dva para.
SLOVENSKE KONJICE
Poročili so se: SMID Stojan iz
Slovenskih Konjic in CELCER
Violeta iz Zreč, JANEZiC Anton
in CELCER Lidija oba iz Sloven-
skih Konjic.
SI^RTI
CELJE
Umrli so: KRASOVEC Vilje-
mina, 84, Celje, KRAL Jožef, 75,
Celje, KOSEC Martin, 81, Celje,
CVIKL Viktor, 32, Brdce nad
Dobrno, ROMIH Neža, 80, Šent-
jur, POTOČNIK Marija, 75, Sto-
re, ZABERL Štefanija, 39, Smi-
klavž pri Skofji vasi, KOLAR
Ana, 76, Pristava pri Šmarju, SE-
LAN Franc, 61, Zalec, ROMIH
Franc, 45, Zegar pri Prevorju,
GRAH Avgust, 58, Latkova vas,
GODEC Marija, 39. Celje, SKO-
FLEK Franc, 84, Celje, GOLOB
Janez, 73, Brdce nad Dobrno,
SENIC Jožef, 82, Celje, DEBE-
LJAK Ciril Vladimir, 52, Celje,
OMERSA Franc Ivan, 73, Celje,
SKAZA Marija, 74, Dol pod Goj-
ko, ANDERLIČ Ivana, 76, Plat,
Rogaška Slatina. ZLODEJ Iva-
na, 61, Knževec pri Stranicah,
ARTIC Rozalija, 79, Dobovec pri
Rogatcu, KORUN Jožefa, 71. Ce-
lje, SKODIC Antonija. 89, Male
Rodne, ROZMAN Pavel. 65, Do-
brteša vas, KUNSTEK Ivan, 32,
Lupinjak, PRIMOZiC Antonija,
62, Loka pri Zidanem mostu,
CIC Rudi, 30, Titovo Velenje,
DOMITROVIC Olga, 64, Sloven-
ske Konjice, JfiLER Antonija,
74, Sevnica, TKALEC Jožef, 74.
Doblatina, VRHOVSEK Terezi-
ja, 83, Kompole, VREČAR Ana,
52. Bukovžlak, TOMAZiC Ljubi-
voj, 77, Celje. STRNIŠA Albin,
74, Celje, GRADIŠNIK Marija,
81, Gornji grad. BORSiC Avgu-
štin, 83, Glinsko, KLINCAR Egi-
dija, 73. Zlakova pri Zrečah, ZO-
REČ Ludvik. 45. Ziče pn Ložah,
STORGELJ Terezija, 73, Florjan
pri Gornjem gradu, KNAFELC
Rozalija, 77, Vrbno pri Šentjurju,
OCVIRK Janez, 63, Sodna vas,
IMENSEK Marija, 80, Celje, KO-
ŽUH Anton, 77, Sp. Slemene,
KLADNIK Janez, 83, Podveza,
Luče, LAPORNIK Justina, 72,
Vrh nad Laškim, VEBER Ana,
88, Smihel, Laško, KUHAR Ivan,
72, Šempeter, SKRABL Marija,
83, Rogatec, GRESAK Ciril, 76,
Podšmihel, Laško, GOGALA Ja-
nez, 56, Celje, KLOKOCOVNIK
Jakob, 78, Trnovlje, POVSNAR
Vincenc, 54, Celje, GOLOUH
Ana, 78, Celje, VANOVSEK Ka-
tarina, 90, Celje, ZAVEC Franc,
89, Celje, SPANJIC Milena, 40,
Celje, STRABIC Josip, 70, Celje.
ŽALEC
Umrli so: GROBELNIK Neža,
81, Zabukovica, ČUDA Jožefa,
82, Vologa, JEZERNIK Anton,
35, Ponikva pri Žalcu, LORGER
Tatjana, 27, Polzela, SITAR Mari-
ja, 87, Andraž nad Polzelo, CO-
KAN Franšiška, 79, Migojnice,
KOK Marija, 73, Grajska vas, PO-
GACAR Jožef, 61, Zg. Grušovlje
3, RAZPOTNIK Marija, 50, Dole-
nja vas, SEMPRIMOZNIK Ana,
76, Prapeče, PARFANT Avgust,
81, Grajska vas, KOPORC Fran-
čiška, 72, Ložnica pri Žalcu.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrli so: BRATUSA Terezija,
90, Sladka gora, RECELJ Alojzi-
ja, 93, Kozje, KLAVZAR Franči-
ška, 98, Buče, AMON Janez, 73.
Drensko rebro.
SLOVENSKE KONJICE
Umrli so: OBRUL Ema, 61. Be-
zina, SPES Franc, 50, Slovenske
Konjice, HRIBERNIK Janez, 78,
Skedenj, OPREŠNIK Andrej, 25,
Zreče, MAJCEN Nada, 33. Zreče.
POVH Jožefa, 86, Bezina, KLE-
MENC Mihael, 43, Vitanje.
PRIREDITVE
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo
predvajali v soboto, 20. marca ob
19.30 uri in v nedeljo, 21. marca
ob 17. in 19.30 uri ameriški pusto-
lovski film Napad na ploščad Je-
nifer.
RAZSTAVNI SALON
ROGAŠKA SLATINA
v Razstavnem salonu v Roga-
ški Slatini je odprta razstava li-
kovnih del članov Društva likov-
nih amaterjev iz Celja. Razstava
je povezana s kulturnim prazni-
kom, odprta pa bo do 25. marca.
KULTURNI DOM
MOZIRJE
v likovni galeriji Kulturnega
doma v Mozirju je odprta razsta-
va tapiserij Bebe Krašovic v or-
ganizaciji Zveze kulturnih orga-
nizacij in Kulturna skupnost Mo-
zirje. Razstava bo odprta do so-
bote, 20. marca.
RAZSTAVNI PROSTOR
KOMUNALA CELJE
v Razstavnem prostoru Komu-
nale v Celju je od 15. marca odpr-
ta razstava likovnih del Nika Ig-
njatiča, v istem prostoru pa bo
22. marca ob 9.30 uri otvoritev
razstave del Srečka Skoberneta.
KLUB KULTURNIH
DELAVCEV IVAN
CANKAR CELJE
v prostorih kluba kulturnih
delavcev Ivan Cankar v Celju bo
danes ob 19. uri predavanje
umetnostne zgodovinarke in kri-
tičarke Marlen Premšak-Severje-
ve o Mnogovrstnosti likovnih
prizadevanj v povojni slovenski
likovni umetnosti.
NARODNI DOM
Ob krajevnem prazniku kra-
jevne skupnosti Center bo danes
ob 18. uri v dvorani Narodnega
doma slavnostni koncert, na ka-
terem bodo nastopili pevci otro-
škega in mladinskega pevskega
zbora.
Jutri, v petek pa bo ob 19. uri v
dvorani Narodnega doma kon-
cert harmonikarjev DPD Svobo-
de iz Celja.
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE
Četrtek, 18. 3. ob 11.: Moliere:
DON JUAN ALI KAMNITI
GOST. IV. mladinski abonma.
Ob 19.30: Moliere: DON JUAN
ALI KAMNITI GOST, Abonma
četrtek. Gostuje PDG iz Nove
Gorice, v okviru medsebojne
izmenjave abonmajskih pred-
stav.
Petek, 19. 3.: ob 12.: Moliere:
DON JUAN ALI KAMNITI
GOST. Abonma PSC.
Ob 19.30: Moliere: DON JUAN
ALI KAMNITI GOST. Abonma
Premierski. Gostuje PDG iz No-
ve Gorice.
Sobota, 5o. 3. ob 19.30; Moliere:
DON JUAN ALI KAMNITI
GOST. Abonma sobota. Gostuje
PDG iz Nove Gorice.
Ponedeljek, 22. 3.: ob 15.30:
Moliere: DON JUAN ALI KA-
MNITI GOST. III. mladinski
abonma.
Ob 19.30: Moliere: DON JUAN
ALI KAMNITI GOST - Abonma
Gimnazija. Gostuje PDG iz Nove
Gorice.
Torek, 23. 3. ob 18.: Moliere:
DON JUAN ALI KAMNITI
GOST - Abonma Laško. Gostuje
PDG iz Nove Gorice.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
naslednjega dne. Ob nedeljah je
dežurstvo od 12. ure do nasled-
njega dne do 6. ure zjutraj, oh
praznikih pa od 7. ure do nasled-
njega dne do 6. ure zjutraj.
LEKARNE CELJE
Do sobote, 20. marca do 12. ure
je dežurna Nova lekarna na Tom-
šičevem trgu, nato prične z de-
žurstvom lekarna Center v Sta-
netovi ulici.
TRGOVINE
v tednu od 15. do 20. marca je
dežurna samopostrežba CEN-
TER v Cankarjevi ulici vsak dan
do 20. ure. V tednu od 22. do 27.
marca pa bo dežurna samopo-
strežba RIMSKI DVOR
DELEGATSKE VOUl
Ali Je še kaj vredneji
v soboto, 13. marca je imel v TV
dnevniku besedo predsednik republi-
ške konference SZDL Mitja Ribičič.
Govoril je o letošnjih volitvah, o po-
membnosti delegatskega sistema in
temeljnih vrednotah našega samo-
upravljanja. Njegove besede objav-
ljamo v celoti:
V sedemintridesetih povojnih letih
so se naša volišča odprla enajstkrat.
Desetkrat je v zgodnjih jutranjih urah
prišel na volišče Tito, da bi s svojim
glasom izpričal zvestobo ljudstvu in
vsakokrat so jugoslovanski ljudje z ve-
liko udeležbo potrjevali svojo pripa-
dnost Titovi poti. Glasovali so za brat-
stvo in enotnost, za samoupravljanje,
za sožitje na mejah in mir v svetu, za
neuvrščenost.
Tako bo tudi jutri, v nedeljo, 14. mar-
ca, ko bomo volih delegate za tretje
delegatsko obdobje. Delegatski sistem
je bil uveljavljen pred osmimi leti. To
pomeni, da gre za mlad organizem, ki
ga bomo morali še negovati in utrjeva-
ti. Obenem pa njegova uspešno konča-
na osemletka pove, da ima svojo izvir-
no tradicijo, da se je uveljavil v druž-
benem življenju, da so ga ljudje spreje-
li. Zato bodo jutrišnje volitve poveza-
ne z zahtevo, da se odpravi dvojnost v
političnem sistemu, da dobe izvršni
organi svoje pomembno mesto znotraj
delegatskega sistema.
Kajti volitve niso nikakršna formal-
na politična manifestacija množic za
nekakšen abstrakten socializem. Voli-
tve so graditeljsko in obvezujoče deja-
nje ljudi, še posebej mladih, ki nočejo
več, da bi jih nekdo vodil za roke v
socializem, ki nočejo izročiti poverilni-
ce iz rok nekomu nad njimi, pač pa
hočejo postati odločujoč m soodgovo-
ren ustvarjalec stabilizacijske politike,
dobri gospodarji doma in širše na na-
cional nem nivoju in v federaciji, hoče-
jo biti prisotni v podružbljanju vseh
sfer življenja in interesov ljudi, zahte-
vajoč javnost in večjo odgovornost
vsakogar, ki so mu zaupali izvršne in
upravne funkcije.
V SZDL volilcem ne obljubljamo
svetle perspektive za jutri. Nasprotno,
opozarjamo, da bo pred nami eno naj-
težjih mandatnih razdobij v povojnem
času. Gospodarske razmere in medna-
rodne okoliščine so izredno slabe, za-
skrbljeni smo zaradi težav v preskrbi,
zaradi inflacije in nihanja na trgu,
ogrožena je splošna plačilna sposob-
nost jugoslovanskega gospodarstva.
Vendar bolj kot vse to skrbi naše
ljudi dejstvo, da težav ne premaguje-
mo z močjo in mobilizacijo množic in
na samoupraven način. Skrbi jih ne-
enotnost v vodstvih, prepiranje okrog
nebistvenih vprašanj, porast naciona-
lizma in pragmatizma, pritiski in izsi-
ljevanja, odtujenost odločanja, neza-
konitost in neodgovorno obnašanje,
pomanjkanje javnosti dela in odsot-
nost znanja in znanosti. To skrb še
povečuje resnica, da ni več Tita in Kar-
delja.
Četrtkove, delavske volitve so poka-
zale, da ljudje ne krivijo za razmere
samoupravljanja in delegatskega siste-
ma. Ljudje so se pripravljeni angažira-
ti in tudi žrtvovati, da bi razrešili naj-
bolj akutne gospodarske probleme se-
danjega časa.
Mislirh, da bo tako tudi jutri na voli-
ščih  sirom  Slovenije.  Socialistična
zveza in sindikati z zvezo komunistov
na čelu moramo znati to pripravljenost
in razpoloženje ljudi usmeriti - prvič v
pritisk, da bi vsi poslovodni, strokovni
in upravni organi ravnali v skladu z
ustavo in znotraj delegatskega sistema
in drugič, v boj za večjo produktiv-
nost, odgovornost, organiziranost
združenega dela, proti uravnilovki in
parazitizmu, proti lažni solidarnosti in
demagogiji.
Ali je lahko še kaj vrednejšega in
pomembnejšega v naši socialistični
skupnosti, kot je glas milijonske mno-
žice, starih in mladih, s katerim gradi-
jo svoj politični sistem socialističnega
samoupravljanja.
V SZDL, ki je nosilec in organizator
volilne aktivnosti pa se bodo morali
tudi bližnji kongresi ZK - deveti in
dvanajsti - opreti na to plebiscitarno
izkazano zavest. Kajti ona je ogledalo
razmerja sil, ki zahteva prevago v ko-
rist samoupravljanja in tudi odločnejši
odpor etatističnemu pragmatizmu, ki
se je tako razpasel, da je začel ogrožati
pridobitve samoupravne demokracije.
To pomeni, da bo jutri vsak zaokro-
ženi >'za<' pomemben kamenček v mo-
gočni piramidi političnega sistema od
občin do federacije, prednosti tega na-
šega izvirnega, v tolikih bojih ustvarje-
nega in preizkušenega samoupravne-
ga sistema, pa tudi edine omogočajo
uspešno in demokratično premagova-
nje družbenih nasprotij v tako zaplete-
ni mednarodni in notranji situaciji.
V tem je tudi poroštvo mirne priho-
dnosti, in tudi v naprej vizija gospo-
darskega in kulturnega napredovanja
socialistične Jugoslavije.
Izredno prisrčne, obenem
pa tudi slovesne so bile voli-
tve med upokojenci, ki so
volili v Domu upokojencev v
Celju. Prvi je bil zjutraj na
volišču eden najstarejših
upokojencev in predvojni re-
volucionar ter komunist JO-
ŽE BAUER. Ker je mishl, da
bo volišče odprto ob šesti
uri, je takoj po tem času ča-
kal, da bo opravil svojo dr-
žavljansko dolžnost. Dobro
je vedel, kaj voli in tudi ne-
katere kandidate je poznal,
zato je dejal, da »vanje
zaupa.«.
Prav ganljivo pa je bilo v
oddelku za nepokretne bol-
nike. Volilna komisija je
prišla s kandidatnimi listina-
mi k njim, v sobe, kjer so
upokojenci volili kar iz po-
stelj. Izredno so bili hvaležni
nad to pozornostjo.
Najbolje so se izkazali v
krajevni skupnosti Vrhovo,
kjer je bila na volišču Gorel-
ce volilna udeležba občanov
sto odstotna že kmalu po 8.
uri, visok odstotek volilne
udeležbe pa so že dopoldan
zabeležili tudi na drugem vo-
lišču, v prostorih krajevne
skupnosti Vrhovo.
Kot se občani v krajevni
skupnosti Vrhovo vselej iz-
kažejo v skupnih naporih za
izboljšanje pogojev življenja
v svojem kraju, so se tudi
tokrat, na volitvah. Ko smo
Staneta Martinška, pred-
sednika volilne komisije v
krajevni skupnosti Vrhovo,
povprašali, zakaj jim v Vrho-
vem vse tako lepo uspe, je
dejal: »Ce se z ljudmi veliko
dela, pogovarja in če so po-
tem tudi rezultati tega vidni,
raste zaupanje in volja do
skupnega dela.«
OBČINA MOZIRJE:
ŠMIHELČANi SO SE
IZKAZALI
Tudi na voliščih v mozirski ob-
čini je bilo slavnostno. V nedeljo
je od 11280 vpisanih volilnih
upravičencev volilo 10837 volil-
cev ali 96,08 odstotka. Volili so
na 33 voliščih v občini. Kmetje
kooperanti so volili na 31 voli-
ščih. Od 2231 vpisanih volilcev je
volilo 2179 kmetov ali 97,07 od-
stotka. Se posebej velja pohvaliti
ljudi v Smihelu nad Mozirjem, ki
so z volitvami zaključili že ob
enajsti uri, udeležba pa je bila
100 odstotna. Na četrtkovih voli-
tvah je od 3977 delavcev volilo
3775 delavcev ali 95 odstotkov,
od 593 obrtnikov in njihovih de-
lavcev pa 505 delavcev ali 85,2
odstotka.
OBČINA ŠENTJUR:
ZRCALO ZAVESTI
Četrtkove in nedeljske volitve
so v šentjurski občini znova potr-
dile, da delovni ljudje in občani
želijo in hočejo dograjevati dele-
gatski sistem, za katerega tretje
obdobje so volili delegate v svo-
jih delovnih in življenjskih oko-
ljih.
Se posebej praznično vzdušje
je vladalo v nedeljo na vseh 63
voliščih, kolikor jih je bilo orga-
niziranih po 11 krajevnih skup-
nostih. Odziv krajanov je bil ve-
lik že v dopoldanskih urah, oziro-
ma v zgodnjih jutranjih, saj so 10
odstotno udeležbo dosegli na ve-
čini volišč že do 10. ure. Najprej
so z volitvami zaključili v krajev-
ni skupnosti Dramlje, kjer je bilo
8 volišč.
OBČINA ŽALEC:
PRAZNIČNO VZDUŠJE
Kljub temu, da so ljudje v žal-
ski občini v nedeljo pogrešali
igranje godb na pihala v zgodnjih
jutranjih urah, pa je bilo vzdušje
na vseh voliščih slovesno.
Prav vsa volišča so bila
urejena, za kar imajo najve
slug mladinci, pa tudi članjj
nih odborov, ponekod pa j
pomoč priskočili tudi
Marsikje se je z volišč razlj
tudi glasba. Zanimivo je bil
so med prvimi volili ljudje
šinskih predelov. To še zlaj
Ija za volišča v Matkah, Tabo
za volišče pri Beškovniku
Grižami, ki je zaključilo vc
med prvimi v občini. Med pj
so z volitvami zaključili ti
Orovi vasi, Zaklu in Domu
kojencev. Najboljša udeleži
bila na voliščih na Gomilski
Letušu, Trnavi in Vinski
Tam so zabeležili 99 ods
udeležbo.
Slavnostno je bilo tudi v
tek. Na voliščih v tozdih ini
nizacijah združenega delaj
beležili 91 odstotno udel
najprej pa so z volitvami a
čili v delovni enoti Nivc
Vrbju, pa tudi v nekaterih o
nih šolah. Se zlasti lepo pa j
v četrtek urejeno volišče v
Podlog.
Občinska volilna komis
imela polne roke dela, ven
bila s podatki na tekočem
da si za svoje delo zaslu;
priznanje, priznanje pa
vsem volilnim komisijam
borom!
VELENJE: PROBLE
Z IMENIKI
Četrtkove in nedeljske \
so tako kot po vsej Sloven
bro uspele tudi v občini V(
V četrtek je izkazalo svojo i
Ijansko dolžnost od 232O0
nih upravičencev 87 odstot
Nedeljske volitve so bile
voliščih v 26 krajevnih sk
stih za več kot 26 tisoč vt
upravičencev. Na sedmih
ščih so volitve zaključili že
poldanskem času in to K
stotno v Salek-Gorica, KS
vec, KS Sembric-Konovo
Bele vode. Sicer pa je volilo
odstotka volilnih upravift
Volitve so dobro potekale
šča so bila lepo okrašena, I
stanju in Titovem Velen
godbeniki igrali budnice. i
se je zopet nekoliko zapi'
V krajevni skupnosti Tepanje so tokrat odgovorne naloge zaupali
mladim. Številni so bili med člani volilnih odborov, prav tako pa
tudi med izvoljenimi delegati.
V Kovaških obratih zreškega Uniorja so pričeli z volitvami že ob
peti uri zjutraj. Prvi je volil delavec Alojz Cugmajster, ki so kmalu
sledili sodelavci.
V nedeljo je bilo na volišču v Letušu zelo živahno,
sicer pa bi podobne posnetke lahko naredili na
kateremkoli volišču v žalski občini.
Vmozirskem Elkroju so delavci množično prihajali na volišča in tako potrdili svoj delovni četrtek z
volilno pravico.
V KS Šentvid pri Grobelnem se je že do'
udeležilo volitev nad 30% vseh volilnih w
čencev. Med zgodnjimi je bil tudi AloP
upokojenec iz Šentvida.
L4 CELJSKEM OBMOČJU
^ši socialistični skupnosti, kot je glas milijonske množice
p3 čeprav so te predtem
Ljudje so še vedpo
jne prijavljajo odhoda v
„ovanje ali drug kraj. V
j)( bo že prva kandida-
,nferenca.
KI OBČINI SO
/OLJNI
Itati udeležbe na četrtko-
^eljskih delegatskih vo-
, v občini Laško lahko
ni, saj so le-te potekale
ršnih koli zapletljajev in
mem vzdušju, ki je vla-
voliščih. Visok odstotek
ideležbe, tako v združe-
u kot v krajevnih skup-
e gotovo tudi rezultat in
ibro organiziranih pred-
aktivnosti. K primerne-
iJju je v občini Laško go-
ipeval svoje tudi zunanji
I esta in vasi ter posamez-
l
■ 132 glasovalnih upravi-
[V združenem delu laške
' četrtek volilo 5036 de-
,11 92,7%, obrtniki pa so
■38%.
j tk volilne udeležbe v
nih krajevnih skupno-
■ bil: v krajevni skupno-
,,/5,88, Rečica 97,11, Ma-
c 96,88, Vrh nad Laškim
^.:ze 98,51, Rimske Topli-
'jurklošter 98,12, Sedraž
)adeče 98,48, Jagnjenica
ihovo 99,70, Svibno 98,38
)imost 97,29%.
JIJE: VOLITVE SO
IZRAZ VOLJE
fNOV IN
VCEV
27.000 delavcev in obča-
nske občine je v četrtek,
ca, in nedeljo, 14. marca,
voje delegate v zbore ob-
skupščine in v skupščine
'ravnih interesnih skup-
Visok  odstotek volilne
I«ljudi priča o tem, da ob-
žive in delajo v tej občini,
'ajo delegatski sistem kot
[ odločanja in reševanja
gospodarskih in družbe-
ilemov. To je izredno po-
'Ugotovitev v času, ko se
Ifski problemi kopičijo,
o v šmarski občini po-
' bitke za hitrejši razvoj
llabljanje samoupravnih
'Občani in delavci te ob-
'.^fitični do problemov, ki
''io, vendar se ob tem za-
'"ia je mogoče te proble-
'^ati le po samoupravni
prav to svojo zavest so.
' 2 volilnimi izidi: 11.
Mla volilna udeležba de-
^.5%, v nedeljo, 14. mar-
32%:
V SLOVENSKIH
KONJICAH SO DOBRE
PRIPRAVE RODILE
DOBRE SADOVE
Odlična udeležba na voliščih v
konjiški občini v četrtek in v ne-
deljo ni presenetila. Težko bi bilo
drugače, saj so bile priprave na
volitve zares skrbne in dolge.
Kot možne kandidate so eviden-
tirali skoraj 2400 občanov, potem
pa je bilo na kandidatnih listah
še vedno 2000 kandidatov.
Res, menda ni bilo Konjičana,
ki o volitvah ne bi ničesar vedel
in ni bilo kraja in temeljne orga-
nizacije, kjer ne bi na dan volitev
storili vsega. Ce se samo spomni-
mo, kako slovesno so uredili vo-
lišča, s kakšno zavzetostjo in pre-
senetljivo resnostjo so svoje na-
loge opravili člani volilnih odbo-
rov in komisij! Ker je bilo vse
pripravljeno, tudi ni bilo zaple-
tov. Sicer pa so prvi zaključili
volitve v nedeljo na volišču šte-
vilka 33 - v Kravjeku, kjer je do
9.10 prišlo na volišče vseh 57 kra-
janov.
V CELJSKI OBČINI SO
BILI POVSOD TUDI
MLADI
2e v zgodnjih jutranjih urah so
v nedeljo skupine občanov hitele
na volišča tudi v celjski občini!
Kjerkoli smo se oglasili, so voli-
šča v vrtcih, šolah, v prostorih
krajevnih skupnosti in še kje bila
svečano okrašena z zastavami in
prijetnimi cvetnimi aranžmaji.
Na 133 voliščih v občini je volilo
43.395 občanov, kar predstavlja
95,28 odstotkov od skupnega šte-
vila volilnih upravičencev, ki je v
občini Celje 45.542.
Kmetje so volili na dveh voli-
ščih v Celju in Vojniku. Od skup-
nega števila 923 volilcev se je na
volitve odzvalo 882 kmetov, kar
predstavlja 95,6-odstotno ude-
ležbo.
Na četrtkovih volitvah v te-
meljnih organizacijah in v delov-,
nih organizacijah je od 38.536 de-
lavcev valilo 33.774 delavcev, kar
predstavlja 87,6-odstotno udelež-
bo na teh voliščih. Od 1262 volil-
nih upravičencev med obrtniki
in njihovimi delavci pa je volilo
1014 volilcev, kar predstavlja
80,3-odstotno udeležbo na voli-
tvah.
RADIO CELJE V TOVARNAH IN V
KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
V četrtek in nedeljo je Radio Celje pripravil kar 10
posebnih oddaj, v katerih so novinarji in sodelavci
poročali s številnih volišč v delovnih organizacijah in v
krajevnih skupnostih. V četrtek smo v petih posebnih
oddajah objavili 102 prispevka v skupni minutaži 141
in pol minute. V nedeljo pa smo objavili 128 prispev-
kov v skupni minutaži 152 minut. Iz občine Celje je
bilo v obeh dneh 87 prispevkov - 101 minuta in pol, iz
občine Zalec 40 prispevkov - 86 minut in pol. Iz občine
Laško je bilo 15 prispevkov - 18 minut. Iz občine
Mozirje je bilo 17 prispevkov 34 minut in pol. Iz občine
Velenje je bilo 10 prispevkov - 10 minut in pol. Iz
občine Šentjur je bilo 18 prispevkov - 20 minut. Iz
občine Šmarje pri Jelšah je bilo 19 prispevkov - 26
minut in pol. Iz občine Slov. Konjice pa je bilo 15
prispevkov - 25 minut. Sedem prispevkov je imelo
regionalno vsebino.
'** 82 v delovnih orga-
n v krajevnih
'•st/Ai so spremljali vsi
""■/i in dopisniki Nove-
*"*a in Radia Celje v
J* sliki, da ne ome-
* Posebej dela v tajniš-
^»kcije pri telefonu,
'"n stroju in telexu,
r^da v £at4UMbw»tO'
Eno od volišč v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini je bilo tudi v brusilnici kristala, kar v
proizvodni hali. Delavci so glasovali po skupinah, tako da volitve v četrtek niso motile normalnega
delovnega procesa.
Eno od mnogih, zgledno urejenih volišč, je bilo tudi v kulturnem
domu Svobode v Zidanem mostu. Tam smo »ujeli" Avgusta Vr-
hovca v trenutku, ko je opravil svojo državljansko dolžnost.
Obrtniki iz cele šentjurske občine, 375 jih je, so volili na lepo
urejenem volišču v Šentjurju.
Volišče št. 3 v krajevni skupnosti Blagovna je bilo urejeno kar v
Kramerškovi delavnici.
V Šoštanju je volil tudi najstarejši krajan 99 letni upokojeni
vrtnar Avgust Rednak. Na volišče je prišel ob 14. ure veselo razpo-
ložen v spremstvu predsednika KS Šoštanj Martina Primožiča
(desno).
Na Frankolovom smo ujeli v objektiv fotoaparata Ivana Selčana,
ki je prišel volit v imenu svoje mame, kmetijske proizvajalke, pa
tudi sam doma rad dela, je pripomnil.
.Mali nadobudnež je prišel z očkom na volišče v graščini v Socki.
Zvedavo je pogledoval proti volilni skrinjici. Pa kaj bi, ko bo
odrasel, se bo tudi njegovo ime kmalu znašlo v njej!
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec iggj
NIČ KAJ SPODBUDNO NA POSVETU KOMUNISTOV-KMETIJOEV
SLAB SMODNIK V BITKI ZA HRANO
še vedno »zaklana« delitev dela med klavnicami
Tudi na torkovem posvetu
Komunistov - kmetijcev iz
osnovne kmetijske proiz-
vodnje na širšem celjskem
območju nismo slišali kaj
prida spodbudnih besed in
ugotovitev. Posvet je bil na-
nenjen oceni uresničevanja
zadnjih, decembrskih skle-
pov, stališč in usmeritev za
kmetijske aktivnosti na vasi
na Celjskem in istočasno
predkongresni razpravi ko-
munistov - kmetijcev. Orga-
nizirala sta ga ekonomska
komisija in sekretariat regij-
skega aktiva komunistov za
področje kmetijstva pri
Medobčinskem svetu ZKS
Celje.
Ne moremo sicer reči, da
se stvari na območnem kme-
tijskem prostoru niso pre-
maknile na bolje, ampak
istočasno smo slišali celo ko-
pico nevšečnosti, ki never-
jetno vztrajno botrujejo slab-
šim kmetijskim rezultatom.
Čeprav je politični veter,
predvsem spodbujen s par-
tijsko aktivnostjo Medobčin-
skega sveta ZKS Celje in s
splošnimi družbenimi priza-
devanji za večjo . ielavo
hrane, povzročil (jb.ikovanje
in delovanje posebnih poli-
tično in kmetijsko-strokov-
nih štabov v vseh občinah na
Celjskem, pa mnogi od teh
štabov niso znali fronte bitk
za hrano dovolj raztegniti po
širini, do vseh sekcij za kme-
tijstvo pri krajevnih skupno-
stih, do združenega dela in
tudi ne na raven še večje zav-
zetosti pri vseh političnih in
drugih organizacijah, ne na-
zadnje tudi skupščinskih de-
legatskih in upravnih meha-
nizmov.
"Samo dobro uglašen in
uigran ansambel v kmetij-
stvu lahko daje dobre učinke
v praksi," smo slišali enega
od razpravljalcev na posve-
tu. Dejstvo je, da smo v kme-
tijstvu lahko uspešni le, če
naravnamo na usklajeno de-
lovanje vse družbene sile v
občinah in na območju, kjer
pri zadnjem še vedno nez-
nanske glavobole, politično
in še kakšno drugačno ško-
do povzroča na primer neus-
klajenost med klavnicami na
območju, zaradi česar so
prav sedaj najbolj kratko po-
tegnili najbolj nedolžni -
kmetje, saj so za zadnje tro-
me cčje lanskega leta repu-
bliški organi zadržali izpla
čilo premij za privez telet. To
pa niso majhni denarji in ko-
maj še redke spodbude ma-
terialne narave za večje šte-
vilo živine v hlevih. Razlog je
v bistvu preprost in kliče po
odgovornosti, ampak takšni,
kjer je treba kar s prstom po-
kazati na krivca, ali več njih:
še vedno ni podpisan ustre-
zen sporazum med klavni-
cami, čeprav je prav v pone-
deljek, 15. marca potekel
zadnji rok o delitvi dela, o
sodelovanju, o povezovanju
in postopni preusmeritvi do
konca tega srednjeročnega
obdobja.
Lahko zatrdimo, da je
takšno obotavljanje še zlasti
na razdaljah med Mesno in-
dustrijo Celje in šentjursko
klavnico ter laško, pri kate-
rih je prva v enem sozdu,
drugi dve pa v drugem, naj-
bolj milo rečeno norčevanje
iz vseh do sedaj sprejetih do-
govorjenih usmeritev za več-
jo pridelavo hrane, mesa v
tem primeru, in to za doma-
če kavlje ter police in izvoz.
Pri tem pa je največji »hec« v
tem, da potrošnja mesa kljub
zatrjevanju nekaterih še kar
naprej narašča, upada pa šte-
vilo priveznih telet. Na ve-
lenjskem koncu, po izjavi
razpravljalca, za 20 odstot-
kov še po vrhu zaradi neu-
strezno   predstavljene   raz-
prave in pomanjkljivih do-
kumentov okrog novosti v
davčni kmetijski politiki.
Prav lahko se zgodi, da bo-
mo kaj kmalu na policah me-
snic spet pogrešali še tako
drago meso, piščanci so v
glavnem že izginili, ali jih do-
biš le še tu in tam »po delih«,
zajcev na Celjskem pa še tu-
di nismo začeli odirati.
Predstavniki kmetijske
operative, v glavnem iz kme-
tijskih zadrug, so napovedo-
vali dokaj črne kmetijske
perspektive v tem letu, pa
čeprav je vsa družba zaradi
kmetijstva že lep čas na no-
gah. Ne bodo zmogli uresni-
čiti zahtevnih načrtov ne v
živinoreji, ne v zadnjem času
poudarjeni rastlinski proiz-
vodnji. Vprašanja goriva so
po njihovem mnenju še ve-
dno akutna, pa čeprav kme-
tijska mehanizacija porabi
komaj šest odstotkov slo-
venske potrošnje naftnega
goriva. Kakovostnih semen
ni v trgovinah, z zaščitnimi
sredstvi je enako slabo, ne-
kateri kmetje, ki so kupovali
do deset ton mineralnih gno-
jil, jih pri sebi v tem času
nimajo niti za kilogram.
Gnojil naj bi po zagotovilih
iz republike bilo dovolj am-
pak na terenu jih še ni, oziro-
ma premalo, setev in še
kakšna druga pomembna
kmetijska opravila pa so se
praktično že začela.
Ce veljajo splošne sloven-
ske ugotovitve, da je sloven-
ska kmetijska znanost dala
svoje, politika pa tudi ugo-
tavlja, da kmetijska zakono-
daja ni slaba, le izvajamo jo
ne, potem se je treba že en-
krat dokončno dogovoriti,
da moramo dosledno izvajati
zakone in kar najbolje izkori-
ščati znanost.
Vsekakor pa kmetijskemu
»ansamblu« na celjskem ob-
močju še kar naprej primanj-
kuje ustvarjalne uglašenosti,
pri čemer je treba končno že
vedeti, da tega »ansambla«
ne tvorijo samo kmetijci iz
obeh sektorjev lastništva,
ampak vsi porabniki hrane.
To pa še vedno ni dovolj v
glavah, saj bi se namreč ne
smelo zgoditi, da ie najbolj
porabniška celjska občina
edina brez sisa za pospeševa-
nje osnovne kmetijske proiz-
vodnje. Drugih dokazov niti
ni treba!      MITJA UMNIK
SPOMLADANSKO GNOJENJE
Hmelj začne rasti zelo zgodaj, zato ga je treba tudi kmalu
pognojiti. Kmetje že jeseni pognojijo hmeljišča s hlevskim
gnojem, sedaj pa mu dodajajo še umetna gnojila. Ravnajo se
namreč po starem pravilu, ki pravi, kakor boš gnojil, tako
boš tudi žel.
T. TAVČAR
SEKCIJA KMEČKIH ŽENA CELJE
Vključilo se Je že 344 žena
Cas, ki so ga celjske kmeti-
ce v okviru dejavnosti svoje
sekcije pri KZ Celje porabile
lansko leto, je bil bogato po-
plačan. Večino zastavljenih
nalog so uresničile in na ta
način tudi izpolnile poslan-
stvo svoje sekcije. Le-ta je v
vključitvi čim večjega števi-
la kmečkih žena v vsa po-
dročja izobraževanja, stro-
kovno-kmetijska, kulturna
in druga, tako, da tudi kmeč-
ka žena doprinese večji delež
k čim večji ustvarjalnosti v
kmetijstvu in na vasi.
V sekcijo je sedaj vključe-
nih že 344 žena, sestavljata
pa jo dva odbora, pri temelj-
ni zadružni organizaciji v
Vojniku in enoti v Celju.
Med problemi omenjajo
obveščanje članic sekcije,
čeprav občasno izdajo tudi
bilten, v katerem opišejo
svoje delo in načrte. Od lan-
skega delovnega programa
kaže omeniti predvsem
uspešne tečaje. Kuharskega
v poklicni gostinski šoli se je
udeležilo 17 članic sekcije
kmečkih žena, šiviljski težaj
je obiskovalo deset tečajnic,
z veliko udeležbo pa se še
posebej lahko pohvalijo pri
strokovnih ekskurzijah. La-
ni so si ogledale proizvodnjo
v kamniški Eti, arboretum
Volčji potok in mučeniško
Drago pri Begunjah, spozna-
vale kulturne in zgodovin-
ske znamenitosti hrvatskega
Zagorja, od puntarskih Stu-
bic do Titovega Kumrovca
ter tri dni uživale tudi blago-
dati članstva KZ Celje v
SOZD Merx oziroma v nje-
nih počitniških zmogljivo-
stih v Biogradu na moru. Sa-
mo dveh ekskurzij se je ude-
ležilo preko 210 žena.
Kmečke žene pa so se, ne
sicer množično, izkazale tudi
z razstavama pogrinjkov in
ročnih del v času živinorej-
ske razstave v Vojniku.
Za letos načrtujejo troje
predavanj, o vlogi kmečke
žene v naši družbi, o varstvu
okolja in o sodobni prehrani,
dve razstavi in tri strokovne
ekskurzije: ogled živinorej-
ske razstave v Murski Sobo-
ti, izkušnje s kmečkim turi-
zmomi v Gornji Savinjski do-
lini in obisk zamejskih Slo-
vencev na avstrijskem Koro-
škem. Organizrale pa bodo
tudi drugo, jesensko sreča-
nje kmečkih žena.
MITJA UMNIK
SOZD MERX
GOSTINSKO TURISTIČNA DELOVNA
ORGANIZACIJA
HOTELI - GOSTINSTVO CELJE
TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA CELJE
TOZD Gostinstvo in turizem Celje želi pridobiti
ustrezno število novih strokovno in delovno
usposobljenih
gostinskih delavcev
ki so pripravljeni s svojim znanjem na področju ku-
harstva in strežbe v gostinskih delovnih enotah na
področju
CELJA in ŠENTJURJA
združiti svoje delo z delavci temeljne organizacije za
nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Delavcem smo pripravljeni zagotavljati vsestransko
strokovno pomoč, posebno še v času dvomesečnega
poskusnega dela.
Kandidate vabimo, da vložijo svoje pismene ponudbe
z navedbo strokovnega in delovnega znanja v petnaj-
stih dneh na kadrovsko-splošni sektor DO HOTELI -
GOSTINSTVO CELJE, Stanetova 20.
Izbrane kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v
30 dneh po končanem postopku.
Z RANJENCI OD POHORJA DO PODVOLOVLJEKA
Piše:
ANTON IKOVIC
TAKO SE SPOMINJA
NAPADA RANJENEC
MARTIN VRŠNIK
Po prvem preplahu, ko je
stražar bolnišnice prihitel in
sporočil, da se bliža neznana
kolona vojske, se je iz bolniš-
nice takoj umaknilo del pre-
mičnih ranjencev in osebja.
Ko je stražar ugotovil, da je
prišla v neposredno bližino
Zidanškova brigada, se je
strah nekoliko pomiril in ra-
njenci z osebjem so se vrnili
v bolnišnico. Toda ne za dol-
go. Kmalu za tem so se culi
posamezni rafali, ki so se bli-
žali bolnišnici. Kolona do-
mobrancev je prišla po sledi
Zidanškove brigade do bol-
nišnice in takrat so se spo-
padli s stražarjem in zaščito,
ki se je sprva nekoliko uma-
knila in domobrance ponov-
no napadla.
V bolnišnici je zopet nastal
alarm in preplah. Vsi ranjen-
ci sposobni za hojo in bolni-
ško osebje, so se začeli umi-
kati. V baraki je bil nered,
vrata skozi katera so bežali,
so se zamašila in le s težavo
se je vsak prebijal skozi. Ra-
fali so se vedno bolj bližali.
Martin, ki je bil zelo slab, je
še ležal na postelji. Ko je bila
baraka že na pol spraznjena,
je vstal tudi Martin in se od-
daljil od barake kakih 20 do
30 m, ker ni bil zmožen za
pohod; Vsedel se je v sneg in
čakal. Za Martinom je prišel
še Kostja. Vrata bolnišnice je
še zaprl in se spustil po zad-
njici v jarek. V tem so domo-
branci napadli bolniško ba-
rako in jo zavzeli. V tem tre-
nutku je neki domobranec
zaklical Kostju naj stoji. Ker
Kostja ni obstal in se ni hotel
predati, ga je z rafalom brzo-
strelke podrl, kjer je na me-
stu obležal mrtev. V baraki
je še ostalo 12 nepremičnih
ranjencev. Martin, ki ni mo-
gel bežati dalje, je s strahom
pričakoval usodnega trenut-
ka. V tem je domobranec za-
gledal tudi Martina in nanj
zavpil; Kdo tam, in nameril
naj. Tedaj se je oglasil Martin
in odgovoril samo z »jaz«.
Zatem ga je vprašal, če ima
orožje. Odgovoril mu je, da
ga nima. Nato je Martina po-
klical v barako, kjer se je vle-
gel na posteljo. Domobranci
so medtem delali preiskavo
v baraki. Njihov komandant
Erpič je ranjencem napravil
nagovor in dejal, da je bil tu-
di on partizan, a je pobegnil,
očital jim je, da se partizani
bojujejo za komunizem.
Vendar kakih represalij, mu-
čenja ali podobnega niso
izvajali. V baraki so našli su-
he sadne krhlje in nekaj ci-
garet, te so razmetali po po-
steljah. Komandant Erpič je
napravil tudi seznam ostalih
ranjencev z osebnimi podat-
ki. Ranjencem je še dajal:
Jaz vas ne morem spraviti na
vaše domove, ker so v vasi
Luče Nemci. Kdor hoče, lah-
ko gre z nami. Nekaj jih je s
težavo vstalo in se odločilo,
da gredo z njim. Tudi Martin
se je odločil, da bi šel v doli-
no pa mu je neki domobra-
nec dejal: Ti kar ostani, ker
ne moreš hoditi po tem bre-
gu. Vrnili se bomo in te spra-
vili v dolino. Zato je še ostal.
Mračilo se je že. Domobranci
z ranjenci so že odhajali v
dolino, med tem pa so zažga-
li kuhinjo, ki je bila v nepo-
sredni bližini barake za ra-
njence in pisarno. Ker je bila
kuhinja zgrajena iz lesa, seje
hitro vnela in ogenj je kmalu
zajel tudi bolnišni^. Ra-
njenci so bili obupam, saj so
se bali, da bodo zgoreli v ba-
raki. Ranjenci: Martin
Vršnik. Tone Cander, Franc
Rabuda, Tominc, in Alojz Bi-
tenc, ki so bili še malo pri
moči in premični, so se pri-
pravili h gašenju. Voda je bi-
la v bližini. Natakal jo je To-
ne in jo podajal Martinu v
levo roko, ki je bila še delno
zdrava, ta pa jo je podajal to-
varišem, ki so bili na lestvi in
gasiji. Ostali ranjenci, ki niso
mogli nikamor, so ležali na
posteljah in čakali kdaj jit'
bo plamen zajel. V nekaj mi
nutah je bil ogenj na srečo
zadušen. Vsi, ki so gasili, so
bili močno izčrpani, komaj
so še zmogli prilesti v barako
na svoje postelje. i
Petkovo v Podvolovljeku, kjer je bila javka za VPB -Nova Štifta-
št-
11 - 18. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
VITANJE: 70.000 DINARJEV ZA
JANKA PETACIJA
prejšnji petek smo bili priče prijetnemu zavarovalni-
škemu dogodku, ko so predstavniki Zavarovalne skupnosti
Triglav, območne skupnosti Celje v Vitanju obrtniku-kovi-
nostrugarju Janku Petaciju izplačali polni znesek iz živ-
ljenjskega zavarovanja v višini skoraj 70.000 dinarjev.
Janko Petaci dobro pojmuje zavarovalstvo kot ukrep
lastne gospodarske varnosti, saj se je do sedaj odločil za
deset vrst zavarovanj, za katere seveda tudi odšteje nekaj
denarcev za premije. Vendar meni, da mu zavarovanja proti
požaru, za stanovanjske premičnine, za odgovornost gospo-
darske dejavnosti, proti vlomu in strojelomu ter za nezgo-
dno zavarovanje zaposlenih delavcev, skupaj z življenjskim
zavarovanjem zase in ženo vendar omogoča tisto varnost,
predvsem gospodarsko, ki je za njegovo obrtno dejavnost
nujno potrebna. To pa velja še posebej v gospodarsko težav-
nejših razmerah in časih.
Ob izplačanem znesku za življenjsko zavarovanje pa so
predstavniki celjske območne skupnosti Triglav Janku Pe-
taciju v znak pozornosti in v spomin na ta dogodek podarili
ie knjigo o Titu.
Na sliki: od leve proti desni Jernej Andrej, vodja terenske
mreže, Janko Mirnik, vodja sektorja izvajanja zavarovanj,
Janko Petaci, zavarovanec in Franc Mlinšek, zavarovalni
zastopnik.
MITJA UMNIK
KEGLJAŠKA TEKSTILIADA
»Metka« tekstilna tovarna in konfekcija Celje je pripravila
za vse prijatelje kegljanja Tekstiliado, petnajsto po vrsti, ki
velja za celjsko območje, potekala pa bo v soboto in nedeljo
od 9. v soboto in v nedeljo od 10. ure dalje. Tekmovanje bo
potekalo na kegljišču SRC Golovec, sodelovale pa bodo
moške in ženske ekipe: Kors Rogaška Slatina, Zarja Pe-
trovče. Tkanina Celje, Tekstilna tovarna Prebold, Juteks
Zalec, Tovarna nogavic Polzela, Modni salon Titovo Vele-
nje, Toper Celje, Elkroj Mozirje in Metka Celje.
P. J.
RADEČE: KORAK IZ
TURISTIČNE ANONIMNOSTI
v Radečah je že pred leti dobro delalo turistično društvo.
Pozneje je njegova dejavnost zamrla. Nedavni ustanovni
občni zbor pa je napovedal konec mrtvilu. Tako so na zboru,
ki se ga je udeležilo okoli sto domačinov, sprejeli tudi izre-
dno lep delovni načrt, katerega uresničitev napoveduje Ra-
i ečam konec turistične anonimnosti.
Sicer pa ima to mesto ob Savi lepe pogoje za turistično
uveljavitev. Kopalna bazena, Svibno z obnovljenimi fre-
skami, tudi znana gostišča dajejo lepe pogoje za izletniški
turizem in še za kaj.
Na zboru so predsedniško mesto zaupali Maksu Podle-
sniku. V tem, ko bo tajniške posle opravljala Blanka Ernestl,
so za blagajničarko izbrali Majdo Gospodaric. MB
CELJE: APRILA CTZ
Medtem, ko se občni zbori ali redne letne delovne konfe-
rence turističnih društev na celjskem območju približujejo
koncu, bo redna ocena dela Celjske turistične zveze prihod-
nji mesec.
Območna turistična organizacija povezuje zdaj dvaintri-
deset društev in dve občinski turistični zvezi, v Mozirju in
Slovenskih Konjicah. Gre za uspešno delo društev, čeprav
seveda tudi manj delavnih ne manjka. Na srečo so v manj-
šini. Zato bo zveza v prihodnje zlasti tem pomagala k večji
aktivnosti. MB
CELJE: TURISTIČNO DRUŠTVO
PRED OBRAČUNOM DELA
Redni občni zbori Turističnega društva v Celju so vselej
dogodek zase, ne le zaradi tradicije in ugleda, ki ga ima to
društvo v mestu ob Savinji, mai-več prav tako zavoljo dela,
ki ga opravlja in poslanstva, ki ga ima.
Tudi letos bo v središču pozornosti ocena minulega dela
in sprejem novega delovnega programa. Določene spre-
membe pa je pričakovati tudi v kadrovskem sestavu, saj se
tokrat poslavljajo od nekaterih funkcij člani, ki so dolga leta
nosili breme odgovornosti in dela.
V delovnem načrtu je vselej na prvem mestu bitka za
urejeno okolje, zato tudi za turistično vzgojo ljudi, za od-
pravo prenekaterih, zlasti komunalnih nepravilnosti, za po-
speševanje turizma na sploh in podobno. Tu so potem še
ptevilne prireditve med katerimi zadnja leta vse pomemb-
nejše mesto zavzema turistič teden, ki je v bistvu zbir dvaj-
setih in več različnih prireditev. In potem predavanja, izleti
in še kaj. Tudi skrb za vzdrževanje Starega gradu, likovne
razstave, delo turistične poslovalnice, izdaja in prodaja spo-
minkov, turistična informatika in propaganda. Dolg je sez-
nam delovnih nalog. Med nje sodi še ocenjevanje za najlepše
okolje hiš in urejenost krajevnih skupnosti.
O vsem tem in drugem bo tekla beseda na zboru članov, ki
bo v torek, 23. marca ob 17.30 v Narodnem domu.       MB'
PLANINSKI
RAJ
Ureja:
Janez Vedenik
10 LET PD PREBOLD
v tem letu praznuje Planinsko
društvo iz Prebolda 10-letnico
obstoja. V počastitev tega jubile-
ja so v sredo, 10. marca pripravili
v kinodvorani v Preboldu pla-
ninski kulturni večer, na kate-
rem so nastopili učenci osnovnih
šol iz Prebolda in Šempetra, mo-
ški pevski zbor Golding, Mali
Vokali in Reški trio. V petek so v
avli hotela Prebold odprli planin-
sko razstavo, potem pa je bil še
občni zbor planinskega društva.
V petek je bil tudi občni zbor PD
Zabukovica.
110 LET ROJSTVA
JOSIPA TOMINŠKA
Letos mineva 110 let od rojstva
Josipa Tominška (4. 3. 1872). Bil
je dolgoletni urednik Planinske-
ga vestnika. Rodil se je v Slati-
nah pri Gornjem gradu. Gimna-
zijo je obiskoval v Celju, univer-
zo pa v Gradcu. Služboval je v
Kranju, Gorici, Ljubljani in Mari-
boru. V svojem poklicu je mnogo
naredil za razvoj slovenskega šol-
stva. Uredništvo Planinskega
vestnika spada, poleg literarno-
idejnega udejstvovanja, med naj-
pomembnejše področje njegove-
ga dela za planinstvo. Planinski
vestnik je urejal 33 let. V tem
času je mnogo njegovih člankov
polnilo vestnik s tehtno vsebino
in mnogimi razpravami o planin-
stvu. Po vojni je bil v Celju, pisal
je članke v lokalni tednik in
opravil mnogo udarniških ur. Ce-
ljani ga še dobro poznajo iz prvih
povojnih let. Za udamiško'delo
je dobil zlato delovno značko.
Planinska založba je lani izdala
knjižico izpod peresa dr. Teodor-
ja Tominška z naslovom TRIJE
TOMINSKI-PLANINCI. S tem
se je skromno oddolžila možu za
dolgoletno delo na tem področju.
Morda bomo tako knjižico dobili
tudi o prvem načelniku savinj-
ske podružnice SPD Francu
Kocbeku.
ing. B020 JORDAN
PD ŽELEZNIČAR NA
POREZEN
Zimskega pohoda na Porezen,
ki bo v nedeljo, se bo udeležilo
okrog 50 planincev. Med udele-
ženci bo polovica pionirjev in
mladincev planincev z osnovnih
šol Frana Krajnca na Polulah in
Franja Vrunča na Hudinji. Ena-
ko število mladih planincev iz
omenjenih šol se je udeležilo še
zimskih pohodov na Stol in
Snežnik. Oba planinska krožka
sta med najaktivnejšimi v celjski
občini. Čeprav je zimska planin-
ska oprema precej draga, so do-
bro opremljen* za zimske izlete
in pohode. Tekmujejo za srebrni
znak Pionir planinec. Precej pla-
nincev bo ob koncu šolskega leta
osvojilo srebrni znak. Ker so pre-
vozi in hrana vedno dražji, krije-
jo te stroške iz raznih zbiralnih
akcij odpadnih surovin. Na
osnovni šoli na Polulah pravkar
poteka planinska šola, na Hudi-
nji pa so jo uspešno izvedli že v
šolskem letu 1980/81.
MILAN GOMBAČ
ŠALEŠKA PLANINSKA
POT
Ta pot privablja planince že od
leta 1974, ko so jo meseca okto-
bra odprli prizadevni člani PD
Velenje. Do danes jo je prehodilo
že več kot 1000 ljubiteljev nara-
ve. Dolga je približno 140 kilome-
trov in objema dolino, ki je boga-
ta z naravnimi, etnografskimi,
kulturnimi in zgodovinskimi
znamenitostmi. Prehodimo jo v
približno 33 urah. Ob Šaleški po-
ti je 11 pomnikov iz NOB. Pot
ima 21 kontrolnih točk, označena
pa je s črko S.
JULIJANA HOČEVAR
VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE
HRANILNE VLOGE
Naslov pove vse. Zato le še kratko dopolnilo.
V Ljubljanski banki Splošni banki Celje veljajo od 1. marca letos
dalje nove obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge. To je tudi
nova Spodbuda varčevalcem, da svoje prihranke vežejo na krajše ali
daljše časovno obdobje. Tako si zagotovijo tudi višje obresti.
Nove obresti so od dosedanjih višje za od dva do pet odstotkov. To pa
je že sprememba, o kateri kaže razmisliti in se odločiti. Odločiti za
vezavo hranilnih vlog.
Nove obrestne mere so glede na časovno vezavo vlog naslednje:
na 13 mesecev - 11%
na 24 mesecev - 13%
na 37 mesecev - 15%
Višje obresti za vezane dinarske hranilne vloge so v skladu s prizade-
vanji Ljubljanske banke Splošne banke Celje, da preus ri več kratkoroč-
nih sredstev na računu hranilnih vlog v dolgoročna. Tako bi se naj samo
letos ta dolgoročna sredstva v primerjavi z lanskimi povečala za okoli
sto milijonov dinarjev.
Ljubljanska banka Splošna banka Celje pa je že prej uvedla novost pri
obračunu in izplačilu obresti v krajših časovnih obdobjih. Tako banka
za dinarske vloge, za katere obračunava i izplačuje letne obresti v
krajših časovnih obdobjih - mese čno ali trimesečno - priznava nasled-
nje obrestne mere: za hranilne vloge na vpogled 7,251% za mesečni in
7,295% ta trimesečni obračun, za vezane hranilne vloge na 13 mesece
10,472% za mesečni in 10,564% za trimesečni obračun, za vezane
hranilne vloge na 24 mesecev 12,269% za mesečni in 12.396% za
trimesečni obračun ter za vezane hranilne vloge na 37 mesecev
14.035% za mesečni in 14,201% za trimesečni obračun.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec

ŠENTJURSKI SEJEM
NA GREGORJEVO, OTEC, ŠE VEŠ?
Dan, ko se ptički ženijo
Semanji dnevi so bili
včasih resda bolj živahni,
a kljub vsemu je danda-
našnji vse bolj prijetno vi-
deti ljudi na kupu, ki oce-
njujejo, kupujejo in trgu-
jejo z izdelki starih, še ko-
maj preživelih obrti.
Ohranile so se po zaslugi
tistih potomcev, ki jim ni
vseeno, da bi zdaj že red-
ke obrti izumrle. Izdelki
domače obrti pa ob popla-
vi tovarniških iz sodobnih
materialov sodobnega ča-
sa postajajo vse bolj iska-
ni in cenjeni med ljudmi.
Na robu Šentjurja smo
tako v torek srečali dva
obrtnika, lončarja in ko-
vača, ki sta v kraj pripelja-
la svoje izdelke. Zanje so
se zanimali predvsem sta-
rejši ljudje in kmetje, ki
bodo vsak čas imeli polne
roke dela na svojih poljih.
Držala sta se starih šeg in
navad semanjega dne na
Gregorjevo. V ljudski za-
vesti velja namreč Gre-
gorjevo za začetek pomla-
di in sončen, kristalno čist
dan je še kako potrjeval ta
ljudski rek. Ta dan se
»ptički ženijo-, je opeval
Gregorjevo pesnik Oton
Zupančič v Dumi. Po sta-
rem običaju pa po tem
dnevu obrtnikom ni treba
več delati pri luči, ker je
dan že zadosti dolg. Prav
gotovo bi SI veljalo to za-
pomniti tudi za naš stabi-
lizacijski čas in na delov-
nih mestih, tam, kjer to
res ni potrebno, pogasiti
odvečno prižgane luči, na
katere velikokrat radi po-
zabljamo.
Franc Buser, lončar iz
Prožinske vasi 50 nadalju-
je tradicijo lončarstva, pri
čemer mu še vedno poma-
ga oče. Lončene izdelke,
po katerih vse bolj segajo
tudi mlajše gospodinje, še
kako pa jih znajo ceniti
zlasti stare, pripelje lončar
Buser večkrat na celjsko
tržnico, rad pa jih odpelje
tudi v manjše kraje, kot
tokrat v Šentjur.
Iz 400 let stare kovačni-
ce v Jagnjenici pri Rade-
čah pa je svoje kovano
poljsko orodje pripeljal
Mirko Dornik z ženo Da-
nico (o njihovi kovačiji
smo že obširno pisali v
Novem tedniku), ki se tu-
di rada mudi v kovačnici,
tako kot sin, ki zagotavlja,
da ta obrt ne bo tako zlepa
izumrla. Sekire, motike,
vejnike, kopače in še ne-
katero drugo orodje, tudi
on rad popelje v različne
kraje, kjer so se sejmi na
določene dni v letu še ob-
držali.
Iz roda v rod gre izročila
pot.
MATEJA PODJED
posebej starejše gospodinje znajo ceniti lončeno
posodo
Dornikova žena Danica (na sliki med kupci) rada
zaide v kovačijo
PRAVILNA PREHRANA V
STAROSTNEM OBDOBJU
Piše: dr. Krajnc Rudi, Dispanzer za gerontologijo v Celjuj
Uvodoma si oglejmo nekaj značilno-
sti starostnega obdobja, ki jih lahko
razdelimo na telesne in duševne in od
katerih nas tokrat zanimajo predvsem
prve. Ugotavljamo, da se stopnja ak-
tivnosti prenove s staranjem postopo-
ma zmanjšuje. Delovanje notranjih or-
ganov se z leti poleni, njihova funkcija
pa se postopoma umirja. Sposobnosti
določenih organov - v mislih imamo
predvsem jetra in ledvice - za odstra-
njevanje zdravju škodljivih snovi iz
krvnega obtoka povečuje nagnjenost
h kopičenju maščob v organizmu, ki
se odlagajo v obliki podkožne tolšče in
- kar je mnogo usodneje - v stenah
ožilja. Naj teh nekaj naštetih dejstev
zadošča za ugotovitev, da je poleg
otroka in bolnika prav starejši človek
tisti, ki mora pozorno razmisliti o koli-
čini in sestavi svoje prehrane.
Osnovno pravilo za prehrano v sta-
rosti je: človek, ki je nad 60 let star, se
ne sme debeljiti. V prehrani mora nuj-
no zmanjšati količino maščob, poveča-
ti pa količino beljakovin, ki jih starejši
ljudje največkrat uživajo premalo. Za
grobo orientacijo si zapomnimo, da ce-
lodnevna prehrana ne sme imeti več
kot 2500 kalorij.
Oglejmo si najvažnejše sestavine
prehrane, ki je potrebna relativno
zdravemu, starejšemu človeku!
Beljakovin potrebuje starejši člo-
vek več kakor ljudje v srednji življenj-
ski dobi; to predvsem zato, ker gre pri
starejšem človeku za razgradnjo tkiv,
ki jih sestavljajo v pretežni meri prav
beljakovine. Star človek potrebuje 70
do 80 gr beljakovin na dan. Polovica te
količine lahko krijemo z mlekom in
mlečnimi izdelki, drugo polovico pa z
mesom in mesnimi izdelki.
Maščobe so v starosti prava poguba
in jih moramo omejiti na minimum.
Za starega človeka, čigar fizična aktiv-
nost je močno omejena, povsem zado-
šča do 70 gr maščobe na dan, v kateri
naj prevladujejo rastlinska olja. Prak-
sa na žalost mnogokrat kaže drugače:
še danes je pri nas v navadi, da porabi-
mo po 100 gr in več maščobe dnevno,
kar ustreza potrebam težkega fizične-
ga delavca.
Ogljikovi hidrati so tretji bistveni
sestavni del naše prehrane, s katerimi
krijemo preostale dnevne kalorične
potrebe. Dnevno jih potreSujemo med
200 in 250 gr. V to skupino spadajo
kruh, krompir, sladkor, testenine, riž,
meii in slaščice.
Od poleg naštetega ne smemo poza-
biti na minerale in vitamine, ki so v
naši prehrani zastopani sicer v maj-
hnih količinah, vendar pa je njihov po-
men izreden, njihovo pomanjkanje pa
vzrok resnim obolenjem v starostnem
obdobju.
Kalcij navajamo zaradi njegove po-
membnosti pri starostni razgradnji
kostnega tkiva na prvem mestu. Dnev-
na potreba znaša 800 do 900 mg. Mno-
go ga je v mleku, jogurtu, siru in zeleni
povrtnini - predvsem v listih ohrovta.
Zaradi pogostnega pomanjkanja že-
lodčne kisline v starosti, z mlekom ne
smemo pretiravati, prednost ima jo-
gurt in povrtnina.
Železo je poleg kalcija najpotrebnej-
ši mineral. Prepročuje nastajanje sla-
bokrvnosti, ki jo pogostoma srečuje-
mo z njenimi negativnimi posledica-
mi. Gre zlasti za nezadostno preskrbo
srčne mišice in možganskega tkiva s
kisikom. Zelo so bogata z železom je-
tra, meso, jajca, mleko, grah, špinača
in ohrovt.
Potreba po vitaminih je v starosti
večja kot v srednji življenjski dobi.
A - vitamin je nujno potreben za
normalni vid in nemoteno delovanje
nosne ter žrelne sluznice. Veliko ga je
v jetrih, regratu, špinači, korenju, rde-
či pesi in ohrovtu.
B - vitamin, ki sodeluje pri normal-
nem delovanju živčevja, najdemo v
kvasu in drobovini kot so: jetra, ledvi-
ce in srce.
C - vitamin posega v številne pre-
snovne procese v organizmu in tako
vpliva na odpornost posameznika pro-
ti zunanjim bolezenskim vplivom.
Nam vsem dobro poznana pomladan-
ska utrujenost je prav tako posledica
pomanjkanja tega vitamina. C vitami-
na je največ v limonah, pomarančah,
jagodah, šipku, špinači, zelju in
ohrovtu.
D - vitamin ima važno nalogo v zve-
zi s presnovo kalcija v telesu. Žal mo-
ramo ugotoviti, da skoraj nobeno od
običajnih živil nima zadostne količine
tega vitamina. Zaradi tega svetujemo
starejšim ljudem sončenje, ker vemo,
da tako nastaja v koži D vitamin. S
sončenjem moramo biti seveda previ-
dni - pri zvišanem krvnem pritisku in
hujših oblikah srčne in možganske
ateroskleroze.
Kako je z uživanjem tekočin v staro-
sti? Na splošno opažamo, da se starejši
ljudje izogibajo uživanju tekočin zara-
di češčega uriniranja, kar velja zlasti za
moške s povečano moško žlezo (pro-
stato) in za žene z kroničnim vnetjem
mehurja.
Le zadostna tkivna vlaga omogoča
normalno presnovo v organizmu. Ob
neustreznem odtegovanju tekočin se
starejšemu človeku izsušijo tkiva. Po-
sledica tega je zmanjšanje obrambnih
sil organizma, kar je lahko usodno že
ob lažji - sicer nenevarni bolezni. Star
človek potrebuje 1,5 do 2 1 tekočine na
dan v obliki vode, mineralne vode, ka-
ve, čaja ali sadnih sokov. Ce ima teža-
va s srcem, ledvicami, mehurjem ali
prostato, je poleg ustreznih zdravil po-
treben tudi določen režim pri uživanju
tekočine - po zdravniškem navodilu.
Za lažjo orientacijo pri sestavi dnev-
nega jedilnika navajamo recept prof.
Schetlerja iz Heidelberga:
mleko 400 g
meso in mesni izdelki 100 do 115 g
sir (največ 40% maščob) 60 g
sočivje 200 g
sadje 200 g
krompir 150 g
testenine 30 g
kruh 200 g
med in marmelada 25 g
sladkor 30 g
miaslo in margarina 25 g
jedilno olje 10 g
Pri tem je treba povedati, da je po-
treba po kalorijah odvisna od spola,
starosti, konstitucije in vsakdanjih
opravil posameznika. Gornji recept
(1900 kalorij) je primeren za 70 let sta-
rega človeka.
Pojem relativno zdravega starejšega
človeka vključuje določeno - starosti
primerno stopnjo poapnenja ožilja
(sterosklerozo), ki ne povzroča poseb-
nih težav in, ki jo uspešno obvladuje-
mo s pravkar svetovanim načinom
prehrane. Povsem drugače pa je, če se
v starosti razvije debelost in težja obli-
ka ateroskleroze, kar prej ali slej pri-
vede bolnika v zdravniško ordinacijo.
Pr\'o in najpomembnejše v tej situaciji
je obvladovanje telesne teže. Le tako
lahko računamo s prepotrebno razbre-
menitvijo srčne mišice, ožilj in ostalih
notranjih organov. Poleg ustreznega
načina življenja (dovolj gibanja v nara-
vi, redni sprehodi - toda ne forsirani,
določene oblike obzirne špoilne aktiv-
nosti) je stroga dietalna prehrana na
prvem mestu.
Za zaključek želimo ponovno podčr-
tati povečano potrebo po beljakovi-
nah, usodne posledice prekomernega
uživanja maščob, nujnost zadostnega
dovoda tekočine in izreden pomen pe-
stre prehrane, ki prinaša dovolj mme-
ralov in vitaminov v jedilnik starejše^
ga človeka.
Komisija za delovna razmerja
DOMA UČENCEV KARLA DESTOVNIKA.
KAJUHA CELJE
objavlja prosta dela in naloge
finančnega knjigovodje
za določen čas - nadomeščanje delavke na porodni-
škem dopustu od 1. 4. 1982 dalje
Pogoj: končana ekonomska srednja šola finančne
smeri.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogoja pošljite v 15
dneh od dneva objave na naslov:
Dom učencev Karla Destovnika-Kajuha Celje, Ljub-
ljanska 21.
RAZPISNA KOMISIJA
SLUŽBA DRUŽBENEGA
KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI,
PODRUŽNICA CELJE
objavlja
razpis prostih del in nalog
s posebnimi pooblastili za:
- pomočnik direktorja
- za vodenje sektorja kontrole in informativno anali-
tičnih zadev
Pogoj: usposobljenost na ravni visoke izobrazbe eko^-
nomske, pravne ali organizacijske smeri
Kandidati morajo imeti tudi 5 let ustreznih delovnih
izkušenj in morajo biti družbenopolitično aktivni.
Za opravljanje navedenih del in nalog se imenuje
kandidat za dobo štirih let.
Kandidati naj poleg prijave priložijo življenjepis in
dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev, in sicer
do 20. aprila 1982, na naslov:
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V SR SLOVENIJI, PODRUŽNICA CELJE
Trg V. kongresa 7 - razpisna komisija
Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v
30 dneh od dneva sprejetja sklepa.
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard,
delovne skupnosti
HMEZAD INTERNA BANKA Žalec
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1. poslovnega sekretarja
Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog mo-
rajo izpolnjevati poleg splošnih z zakonom določenih
pogojev, še naslednje posebne pogoje:
- visoko ali višjo izobrazbo pravne smeri
- 2 leti delovnih izkušenj
- družbenopolitične in moralne vrline ter organiza-
cijske sposobnosti
Poskusni rok je 3 mesece.
Izbran kandidat za razpisana dela in naloge bo ime-
novan za mandatno dobo 4 let.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju
pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
HMEZAD Interna banka Žalec, delovna skupnost, z
oznako »za razpis« Hmeljai-ska 3.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po konča-
nem izbirnem postopku.
Razpisna komisija
ViO Šmarje pri Jelšah
TOZD VVO Rogaška Slatina
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi:
- vodjo enote brez obveznosti v oddelku
za nedoločen čas s polnim delovnim
časom za dobo 4 let
Za vodjo enote je lahko imenovan, kdor izpolnjuje:
- splošne pogoje, določene z zakonom in družbenim
dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini
Šmarje pri Jelšah;
- je vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec,
specialni pedagog, učitelj;
- ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti
dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok;
- ima sposobnost organiziranja in vodenja dela:
- je družbenopolitično aktiven in zavzet za razvijanje
socialističnih samoupravnih odnosov;
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi'
dati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
VIO Šmarje pri Jelšah, TOZD VVO Rogaška Slatina,
»za razpisno komisijo«.
- 18. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
SREČANJE S
PARTIZANSKO MAMICO
, Ali poznate Jelen Stanko? sprašu-
jgrn sodelavko Zinko, ona pa se nekam
globoko zamisli: Jelen Stanko? Potem
je malo bolj razložim, kakšna je po vide-
zu, da je vdova, živi zdaj na Veliki Pireši-
pri Žalcu. Ima menda kar čeden grun-
tec, pa je več ali manj sama, rodila da je
pet otrok, dvojčka sta umrla. Ostali pa še
živijo. Pa kaj ko jim to ljubo zdravje ni
naklonjeno!
- Seveda jo poznam! se spomne Zin-
ila. Kakih sedem let je starejša. To je
Tonačeva Slavka! Ježeš, tisti ljudje so
prestali, zavzdihne. Pomislite - in čisto
jiavadna kmečka hči. Ja, pri njih so zgo-
daj začeli s partizanstvom. Ja, v dvain-
jestdesetem bo, več ne. Zdaj pa baje ni-
ina nič kaj prida življenje. Tako pravijo.
Dobro, pa se odpravimo na Veliko Pi-
rešico. Kraj ni več neznan. Saj človeka že
od daleč pozdravlja ogromen kamno-
lom. Potem asfaltna baza in čudovit po-
gled na vse strani. Kaj pa tistale ženska,
ki govori s čuvajem, rečem ženi. Tista
bo, mi pritrjuje. Enkrat je za hip bila v
našem stanovanju. In sva si jo oba zares
kar dobro zapomnila.
- Dober dan! Vas iščem. Bi lahko ma-
lo poklepetala?
Pa zavzdihne: Saj izgledam močna, pa
me muči zdravje. Ta vražja sladkorna.
Zdajle sem bila pri sinu v bolnici. Saj
pravim, da so se naše hiše te bolezni tako
nalezle. Tamle je še malo marofa. Pogo-
reli smo in smo kar za silo popravili. Se
elektrike ni v marofu. Enkrat se mi je sin
čisto opekel. Stopimo naprej. Na dvori-
šču jo že čaka sosed, ki ga ne poznam.
Nekdanja kurirka pa med latami išče
ključ in vmes govori: Tudi na občino
hodim zaradi te nesrečne zemlje. Zmeraj
manj je imam. Zdaj so mi obljubili, da
pride komisija. Ne bo dolgo, ko nas bo
pošteno tlačila. Pa kaj hočem. Sama sem
tako rekoč pri hiši in se najbrž ne znam
prav obrniti...
V hiši je precejšen hlad, pa to nikogar
ne moti. Bosta kaj jedla, pila? O, kaj
takega se pa v hiši zmeraj najde. Sem
sem se primožila. Moža tako ni več. Bil je
v nemški vojski, bil je v partizanih in
tam jo je tudi skupil. Umrl je kot invalid.
Se dobro, da imam svojo pokojnino. Mo-
goče bi še te ne imela, ko bi me naši
prvoborci ne podučili. Veste, kmečka
dekleta, ki niso bila prav v gozdovih, so
kar odrinili. Jaz pa se nisem dela. Sla
sem vse do maršalata. In sem uspela.
Nekaj čez sedemsto starih tisoč. Dobro
je-
Malo se oddahne, rada bi preokrenila
pogovor, vendar smo toliko sitni, da je
nadaljevala: Tako je. Studence 38. Sode-
lovala sem tako rekoč od vsega začetka.
Priznali pa so mi od leta 1942. Mirnega
srca bi bila lahko spomeničar. Doma po-
sestvo in devet otrok. Ce ni bilo doma
dela, smo pa hodili na opekarno. Za mo-
je sodelovanje mož dolgo ni vedel. Misli-
la sem: muzikant si, vinček gor in vinček
dol in se človek zagovori. Pravzaprav
smo od naše hiše kar vsi sodelovali. Ova-
duhi pa tudi niso znali držati jezikov.
Moje partizansko ime je Pavla. Sto in sto
kilometrov sem prehodila. Iz Žalca sem
nosila zdravila, iz Celja tobak, vmes pa
proizvedovala, nagovarjala ljudi, da se
priključijo našemu boju. Ko smo bih iz-
dani, so Nemci navalili od vseh strani.
Leči smo morah pred hišo. Jaz sem drža-
la svojega otroka z rokami in zobmi. Ne-
mec, glavni, se je obrnil vstran. Pa so nas
kljub temu odgnali. Menda okoli dvajset
iz Ponikve. Potem pa tako veste: najprej
Stari pisker, Maribor, taborišča. Kaj vse
smo počeli, da smo ostali živi! Bili smo
zveri. Mrtve so trgali in žvečili njihovo
meso. Jaz tudi. Bolno mater so vrgli v
krematorij.
Seveda je po vojni nastalo novo življe-
nje, ah prestano gorje gre za človekom.
Kdo, le kdo more pozabiti brce, klofute,
zmerjanja, ščuvanja psov? Tako rada, ta-
ko sem si želela spet v miru delati na
zemlji, na gruntu, na zemlji sem vedno
tako rada delala, reče, solze ji zalijejo oči
in iz solz govorijo besede:
Moje telo pretepeno poglejte,
lica otekla,
usta nabrekla,
moje dlani krvaveče, moje oči pleme-
neče! In mi povejte: še vidite v njih do-
movino?
DRAGO KUMER
Veleblagovnica T- ODDELEK METRAŽE
v I. nadstropju Ima pestro Izbiro metrskega
blaga iz bombaža in frotirja za pomladansko
sezono.
26
'^3ko sem bil kmalu v boljših hišah znan in priljubljen,
^odučeval sem pri nekem trgovcu, ko sem bil v zadnjem
'^tu licejskih študij. Imeli so me popolnoma za domačega
med otroki sem bil kakor brat.
^osebno sem se rad zabaval s tačas petnajstletno Alojzijo,
ko sem šel na vseučilišče in sem se na gradiču Pražanku,
^^^f je tačas trgovčeva familija na letnih počitnicah bila -
^^iti grad je imel drugega gospodarja - poslavljal pred
°^hodom. zapazil sem. da sem v deklico zaljubljen, ona v
'^e/ie. Prisezala sva si večno zvestobo, in ker sem na Du-
'^^.iu medicino učil. a od staršev zapuščen bil. bila so mi
'^J^na pisma največja tolažba in vsaj duševno krepilo.
^sake počitnice pak sem imel doma, v obližju Pražanka.
^Jihko shajati se ž njo in delala sva osnove, kako bode po
^'^končanih študijah ona moja ljubljena žena postala, kako
bode sreča gotovo naklonila lepo prakso, in največje
^'^selje bi bilo potem za naju, ko bi kupila gradič Pražank. o
'katerem sem od svojega očeta" že tačas vedel, da bode
^''odan. kadar umrje tedanji lastnik.
/^o so bili najlepši časi mojega življenja, časi iluzij in
^^Ttišljave špekulacije na lepo prihodnost,
^ed mojimi tovariši že na liceju mi je bil najljubši prija-
^'j součenec Langman z imenom, sin nemškega uradnika.
^ateri je bil kakor toliko drugih uradnikov porinjen iz ne
katere nemške province k nam. Jaz pravzaprav ne
kaj me je k temu človeku vleklo. Že tačas - to so bili
y^ drugI časi nego danes in tudi današnji so prekleto ža-
^stni - nas je bilo nekoliko v naših ponemčenih šolah, ki
med seboj govorili jezik svoje matere. Ločili smo se
kmetski sinovi od gosposkih sinov, uradniških itd. Lang-
man je znal samo nemški in se mi je še smejal, kadar sem s
tovariši slovenski govoril, kar gotovo ni bilo prikupljivo.
Ker je imel malo talenta navzlic svoji veliki pridnosti,
moral sem mu pomagati v vsem. Denarja sem imel jaz
skoro več nego on. Sicer nisem potreboval ničesar od
njega, zabavati ni posebno znal, včasih me je celo razžalil,
nikdar kaj ljubega izkazal mi, skratka: jaz ne razumem
sedaj, kako je mogoče bilo, da sem bil temu človeku tak
prijatelj, kakršen mora le mladosrčen človek biti.
Bil je telesno lep človek, visok, črnolas. obraz brez graje.
Morda sem veroval v izrek, o katerem sem, to seveda
kasneje, tudi v njem in še brezštevilnokrat sicer izkušal, da
je največja laž - namreč da v lepem telesu prebiva tudi lepa
duša. Pasja duša je bila v njegovem lepem telesu!-
Nekaj one iskre, katero je Lisec v Zobrovih očeh videl,
ko ga je še neznanca iz svoje sobe podil, švigni iz njegovih
oči tudi pri tem spominu. Toda čaša vina je menda popla-
knila srd. ker Zober nadaljuje:
■Ker je odločil se na univerzi študirati, kar jaz. namreč
medicino, mislil sem. da je to največje prijateljstvo. Jaz
sem bil jako zaupljiva duša. Dasi je bil on v vseh rečeh
materialist, jaz pak manj realen v svojih nazorih, vendar
nisem imel skoro nobene m.isli, da bi je ne bil njemu
povedal.
Tako sem mu dajal tudi pisma citati, ki sem jih od svoje
ljubice dobival Ona je znala pisati s tako divno fantazijo, s
takim ognjem in tako resničnostjo, da se .še danes čudim,
kako je mogoče bilo kasneje, da so se vse te tisočere vroče
prostovoljne prisege in obljube večne zvestobe - v ničevo
peno spremenile.
Tačas sem zaupal in veroval v svojega dekleta skalovito
trdno. Bil sem pač neumen mlad človek.
Ka je moj prijatelj Langman pisma, ki sem jih redno
dobival, posebno rad čital, mislil sem. da to izvira iz njego-
vega prijateljstva do mene. Ugajalo mi je tudi slišati od
njega hvalo njega stila in duha. Tudi mi je bila potreba
govoriti vsaj z nekom o tem. česar je bilo srce polno.
To je trajalo pet let. Ona je bila stara enaindvajset let.
odbila je več snubačev in čakala mene in konca mojih
študij.
Pred petimi leti sem bil Langmana z njo seznanil. Bil je
pri meni na praznikih na očetovem domu v Volčjaku - moj
oče je bil velik skopuh, ali gostoljuben vendar - ona je bila
zopet na Pražanku na poletnem stanovanju pri prijateljski
grajski gospodi kakor vsako poletje.
Govorila je mnogo ž njim in mi ga hvalila. Jaz sem bil
vesel, da je moj prijatelj tudi njen prijatelj. Več si niti
misliti ne bi bil mogel ni od nje niti od njega. ker. kakor bi
meni ne bilo nikdar na misel prišlo izneverjati prijateljevo
ljubo, tako sem sodil tudi o drugih.
Končavši študije, sem se kot praktični zdravnik naselil.
Njenemu očetu je bila najina ljubezen na mojo željo nez-
nana ostala. Sedaj, ko sem im.el diplomo, mislil sem: bogve
kaj sem, in planil sem precej v sredino stvari, pri očetu sem
snubil za njeno roko.
On je bil osupnjen, trdil mi je, da nima proti moji osebi
ničesar, vendar zdaj stvar še ne gre. jaz moram prej poka-
zati, kakovi bodo moji zaslužki, moram dobiti ali dobro
prakso ali dobro definitvno službo, pa tu v mestu, drugod
ne.
Jaz sem dobre prakse za gotovo pričakoval, o svoji zna-
nosti in najnovejših metodah sem imel velik respekt.
Žalibog pak se je kmalu pokazalo, da sem svoje gradove
v zrak zidal.
.Nesrečo sem imel pri prvih kurah. Starejši kolegi so mi
povsod zavidno ovire delali, videl sem grdo egoistično
kruhoborstvo. zaslužil sem komaj toliko, da sem živel. Bil
sem strašno nesrečen.
V tem času mi piše Langman. da je on sklenil iti v
Aleksandrijo in Kairo, tam je veliko pomanjkanje zdravni-
kov, dajo se izvrstni pogoji za dva. naj grem še jaz ž njim. v
treh letih si narediva oba malo premoženja in potem se
lahko vrneva v domovino. V mojih neugodnih materialnih
razmerah in poleg mojih aspiracij je bila to izvrstna zami-
sel.
HA TEM MESTU
KHHALU PHESEHEČEHJE
ZA BRALCE
mVEGA TEDNIKA
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec

NAGRADNO KRI2ANK0 VAM POKLANJA RADIO CEUE
NAGRADNI RAZPIS
1. nagrada 300 din i
2. nagrada 200 din   •
3. nagrada 100 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pra^
ne rešitve, pošljite jih najkasneje ,
torka, 23. marca 1982, do 9. ure. Reše,
križanke lahko prinesete tudi osel;^
na vhodnih vratih je poštni nabiral^
Na kuverto napišite -NAGRADj
KRIŽANKA" in svoj točni naslov.
REŠITEV NAGRADNE
KRIŽANKE »KOVINAR«
VITANJE
Vodoravno: HIDRAVLIČNA Si
SKALNICA* EN, ATAKA, RG,
NATEGA, KAMENKO, URAR, fi
ITISON, ORJUNA, KATO, MIKAD
RAA, IV, AJAS, SOVA, ISAK, VI^
PARACIN, GEODA, ETOL, AREl
NO, ORSON, CONA.
IZID ŽREBANJA
1. nagrado 300 din prejme: Darin
TOMINSEK, Kolodvorska D-2, 63;
Slovenske I^onjice
2. nagrado 200 din prejme: Slav
KAMENIK, Ljubljanska c. 33, 63(
Celje
3. nagrado 100 din prejm^: Milan S
SKO, Na zelenici 12, 63000 Celje
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
V LAŠKEM PRVA
HIDROCENTRALA NA
SLOVENSKEM
Prvi začetki elektrifikacije segajo še v prejšnje sto-
letje ko so se pojavile prve elektro centrale na Sloven-
skem. Bile so to manjših jakosti in dajale električni tok
predvsem malemu zasebnemu odjemu.
Tako je bila uporabljena elektrika za prvo javno
razsvetljav v javnosti leta 1883 v Mariboru.
Za pogon teh elektrocentral na Slovenskem so upo-
rabljali parne stroje ali diesel motorje.
Zanimivo pa je, da je prva elektro centrala na vodni
pogon pričela obratovati leta 1885 v zdravilišču v trgu
Laško.
Znano je že, da so okrog leta 1818 našli v Laškem
radioaktivni termalni vrelec katerega temperatura do-
seže 38 stopnij C. To je bilo v času gradnje jažne
železnice Dunaj-Trst skozi Laško leta 1884. Ugotovili :
so, da vsebuje vrelec močno Radioaktivnost in, da :
odlično zdravi revmatične bolnike, sedaj pa še i
uspešno zdravi in rehabilitira delovne invalide.
Prvi lastnik Theodor Gunker je že leta 1885 izpopol- I
nil objekt zdravihšča, zgradili so večji zaprt bazen in ]
manjše kopalne kabine. Za polnjenje bazena in kabin s ]
termalno vodo, so vgradili črpačko. Za pogon te čr- ]
palke so izrabili vodo potoka Rečica. Potok poteka po :
dolini Rečica, zbira vodo iz pogorja Gozdnika, Kala, ■
Šmohorja, Malica in Hude jame. S tem so izkoristili z \
malimi stroški naravno vodno moč. Ob zgradbi zdravi- ;
lišča so zgradili prizidek za uporabo kod strojnični.;
prostor z nameščeno črpalko termalne vode, za pogon ;
črpalke je bilo nameščeno večj? vodno kolo. Predno je \
potok Rečica dosegel železniško progo in cesto Celje- ,
-Laško, se nato iztekel v reko Savinjo, so potok zagra- ■
dili z lesenim jezom. Kasneje so ga obnovili z beton- j
skim (jez še obstaja v potoku pri vili Rečica) iznad jeza '
so nato izpeljali vodni kanal vzporedno s potokom pod
progo in cesto do strojnice, tako je voda poganjala i
vodno kolo. \
Istočasno pa so izkoristili pogon vodneg kolesa za
novo nameščeno elektro dinamo istosmerne napetosti
110 voltov in 5 kM. Električni tok so uporabljah samo v;
zdravilišču. Leta 1935 pa so odstranili vodno kolo in!
vgradili vodno turbino, odstranili so še elektro dinamo i
in vgradili nov generator izmenične napetosti za
400/220 voltov moči 10 kVA izdelek AEG z avtoma-i
tično regulacijo. Tako je nova centrala še nadaljevala z.^
oskrbo električnega toka zdravilišče do leta 1939 ko so
zdravilišče priključili na omrežje elektrarne Fala. Po •
letu 1939 je kod rezervna elektrocentrala še občasno ,
obratovala, podana je bila možnost vklopa na omrežje •
mesta Laško, Posebno v času druge svetovne vojne je ;
zaradi bombardiranja mesta in okvar na om.režju cen- i
trala zadostila potrebam zdravilišča. i
Od leta 1945 dalje pa je centrala samevala. Obrato-i
vala je samo v času redukcij v elektro-gospodarstvu i
Slovenije. Leta 1959 pa so bile naprave te centrale'
odstranjene. Vodni kanal zasut in je sedaj kod spreha-■
jalna steza ob potoku Rečica do vile Rečice. Zdravih-i
šče pa ima kot rezervo centralo moči 40 kW, ki sel
avtomatsko vklopi od izpadu omrežne napetost in;
obratuje z diesel motorjem.
KAZIMIR VIRANT^
GOLOB PISMONOŠA
Piše in riše:
JELKO PETERNEU
.|i - 18. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
(j£LJSKI NOGOMET
PREPOROD KLAOlVARJA?
u0n Bauman je optimist
.^»ogometaši Kladivarja se
'.[lO pripravljajo na novo
00 v tekmovanju v ob-
^fjt^\ republiški nogometni
S prvenstvom bodo pri-
28. marca, ko bodo na
L^iji igrali proti Brežicam.
In tudi v drugem kolu so go-
jjjelji proti ekipi Prager-
jlarljivi in delovni trener
Kladivar Ivan Bauman
. letos odlično zastavil delo.
L mladimi igralci iz domačih
l0gov je pričel z delom že 21.
jjiiuarja. Od 23 igralcev ima
[,3 vadbi stalno 15 do 17
igralcev in prvič se dela tudi
•ačrtno. Sam pravi:
»Letos je veselje delati z
našimi igralci. To je moštvo,
ki živi za nogomet in želi do-
seči uspeh. Kljub hladnemu
vremenu smo od januarja va-
dili samo v naravi in izven
dvoran. Večkrat smo za
športno poljano izbrali izre-
dno dobre terene pri Gričku.
Tako smo si nabirali kondi-
cijo in moč. Igralcev imamo
dovolj. Vračajo se tudi neka-
teri starejši igralci, ki bodo
pozneje tudi okrepili stro-
kovno vodstvo v klubu.
V drugem delu prvenstva
imamo težak razpored. V go-
ste gremo Kovinarju, Elkro-
ju, Proletercu in Ljutomeru.
Torej ekipam, ki skupaj z na-
mi kandidirajo za vrnitev v
republiško ligo. In ravno v
tem vidim, da lahko uspemo.
Igralci namreč igrajo v go-
steh mnogo bolje kot doma.
To potrjujejo tudi letošnji re-
zultati v pripravljalni dobi. V
tem času nismo doživeli po-
raza in smo med drugimi
premagali Šmartno 3:1 v go-
steh in doma pravtako 3:1. V
Celju smo uspeli premagati
še Rogatec 2:0, Fužinar 5:2,
Rogaško Slatino 4:1 ter v go-
steh igrali 0:0 proti Alumini-
ju, 1:1 proti Steklarju in 2:2 v
Trbovljah proti Rudarju. Se-
veda bo prišel v teh dneh tu-
di kakšen poraz, toda za pr-
venstvo bomo vsi nared za
težki boj za povratek v repu-
bliško ligo."
Tako je torej te dni na Gla-
ziji pri nogometaših Kladi-
varja. Prijetno je videti na
delu stalno blizu 20 igralcev,
ki vedo kaj hočejo in ki so
homogena ekipa. To lastnost
pa pri Kladivarju v zadnjih
letih nismo opazili in zaradi
tega so bil tudi rezultati slab-
ši. Delo, ki si ga je zastavil
trener Ivan Bauman, je pra-
vilno in s svojimi sodelavci
bo vsekakor uspel. Igralci
sami pa potrebujejo le še
svoje zveste gledalce, ki jih
bodo bodrili v težkih tekmah
v Celju in na gostovanjih.
J. KUZMA
DEKLETA
ZMAGALA V
MARIBORU
Prvi del republiškega keg-
Ijaškega prvenstva je končan.
Z rezultati moške in ženske
ekipe Celja, lanskoletnih pr-
vakov Slovenije, ne moremo
biti zadovoljni. Zlasti ne z
moško ekipo, ki je na petem
mestu in ima le 4 točke. De-
kleta so nekoliko boljša in si
s šestimi točkami delijo prvo
do četrto mesto skupaj z
Konstruktorjem, Ljubljano
in Gradisom. In ker igrajo v
drugem delu tn srečanja do-
ma imajo le možnost, da po-
sežejo v borbo za naslov pr-
vaka.
V preteklem kolu so Ce-
Ijanke gostovale v Mariboru,
kjer jim je uspelo odvzeti dve
točki Konstruktorju. Celje :
Konstruktor 2505:2482.
Celje: Lesjak 449, Bajde
436, Ludvik 420, Gobec 409,
Pečovnik 408 in Seško 384
kegljev.
Nastopili so tudi kegljači.
Tem ni uspel podvig, čeravno
je Ludvik Kačič do.segel izre-
dni rezultat 988 kegljev
Končni rezultat: Konstruktor
5580, Celje 5508, (Kačič 988,
Urh 897, Tomažič 932, Kom-
pan 888, Sivka 918 in Nareks
885 kegljev).
Tekmovanje se bo nadalje-
valo 28. marca, ko bosta go-
stovali v Celju moška in žen-
ska ekipa Gradisa in Ljub-
ljane.
J. KUZMA
DOBRI DOSEŽKI
Na celjskem strelišču je bilo regijsko prvenstvo z zračno
puško od 400 možnih krogov, na katerem so nastopili strelci
iz občin Laško, Zalec in Celje. Tovrstno tekmovanje je na
novo uvedeno in služi kot kvalifikacije za nastop na pi-ven-
stvu Slovenije. Posebna draž tega tekmovanja je v tem., da o
nastopu na republiškem prvenstvu ne odločajo več norme,
kot je to bilo doslej v navadi, pač pa si pridobi pravico do
nastopa najboljših 80 članov, 40 članic, 40 mladink in 60
mladincev po rezultatih doseženih na šestnajstih prvenstvih
sirom Slovenije.
Na tekmovanju v Celju so bili doseženi številni dobri"
rezultati, ki zagotavljajo, da se bo veliko strelk in strelcev iz
naše regije uvrstilo na republiško prvenstvo. Med mladin-
kami je presenetljivo zmagala Vesna Cucek z odličnim re-
zultatom 364 krogov! Med mladinci je po pričakovanju zma-
gal Jože Cesnik s sicer bolj skromnim rezultatom 352 kro-
gov, sledijo Aleks Peklar in Zlatko Poteko - oba Laško itd.
Pri članicah je znova odlično streljala Heda Dobovičnik, ki
je zmagala z novim celjskim rekordom 354 krogov, solidno
je streljala tudi Helena Videč iz Laškega, ki se je z 345 krogi
uvrstila na 2. mesto, tretja pa je bila Celjanka Hilda Slogar s
326 krogi. Pri članih je zmagal Ervin Seršen 271!
TONE JAGER
KOŠARKARSKE VESTI
v 20. kolu II. zvezne lige so košarkarji celjske Libele
doživeli visok poraz v Borovu 104:86. Najboljši strelec je bil
mladi Tovornik, ki je dal 32 košev. Na leslvici so Celjani
peti, v prihodnjem kolu pa bodo igrali doma z mariborskim
Tima MTT, torej ekipo, ki jo vodi nekdanji celjski trener
Zmago Sagadin. Tudi tej ekipi v ligi ne gre preveč dobro, saj
je komaj na osmem mestu. Zanimiv derbi z večih strani!
Republiška moška liga: derbi v Konjicah je dobil Comet
proti Elektri s kar 109:72. Najboljša strelca pri Cometu Ke-
blič 34 in Smid 31, pri Elektri pa Trobiš 28 in Kuder 18.
Storski Kovinar je dobil srečanje v Kočevju z veliko razliko
123:85. Po 28 košev sta dala Djuričič in B.Mackovšek. Z
zmago se je Comet povzpel na četrto mesto, Kovinarje šesti
in Elektra osma. V 16. kolu bo derbi v Šentjurju med Kovi-
narjem in Cometom, Elektra pa bo igrala doma z zadnjeuvr-
ščenim Fructalom.
Republiška ženska liga: derbi je bil v Celju, ki ga je
nesrečno izgubila ekipa Libele proti Cometu 50:51. Celjanke
v zadnjih kolih res nimajo sreče, saj so vodile domala vso
tekmo, ob koncu pa dov^olile nasprotnicam, da so jih prema-
gale. Morda bo več sreče v prihodnjih kolih, kajti ekipa igra
boljše, kot to kažejo doseženi rezultati in uvrstitev. Kože-
Ijeva je dala za Libelo 20 košev, Zdovc za Comet pa 19.
Rogaška je dobila srečanje v Kopru 81:61, Virantova je dala
29 košev. Na lestvici je Rogaška tretja, Comet četrti in
Libela osma. 17. kolo: COMET - Novo mesto, ROGAŠKA -
Pomurje (derbi za vrh) in Jesenice - LIBELA.
J.BOŽIC, TV
PRVE ZIMSKE IGRE SOZD MERX
Na slovenjgraških Kopah je SOZD MERX Celje ob lepem
sončnem vremenu in v ugodnih snežnih razmerah uspešno ,
izvedel svoje prve zimske igre. Več kot 180 tekmujočih '
obojega spola iz štirinajstih delovnih organizacij SOZD
Merx se je pomerilo v alpski disciplini - veleslalomu, pri
čemer so tekmujoče razdehU v več starostnih skupin. Prav
tako so tekmovali tudi v smuških tekih.
Najuspešnejša je bila delovna organizacija Potrošnik Ce-
lje, vzdušje je bilo enkratno in to je dalo dovolj spodbud za
načrtno športno-rekreacijsko delovanje v SOZD Merx. Vse-
kakor pa bodo po besedah Dušana Ilovarja, predsednika
odbora za šport in rekreacijo pri koordinacijskem svetu
sindikata SOZD Merx, tako poletne kot zimske športne igre,
postale tradicionalna športna srečanja, kjer velja olimpijsko
načelo: važno je sodelovati! UM
DVE TRETJI MESTI
Na Jesenicah je bilo državno prvenstvo v umetnostnem
drsanju za pionirje in pionirke. Na prvenstvu je sodelovala
tudi močna ekipa iz Celja. Med pionirkami je Lea Vodušek
osvojila zelo dobro tretje mesto in je pokazala najboljši
prosti program prvenstva. Klavdija Perlič je bila deseta,
Jerneja Pere štirinajsta. Barbara Grenko šestnajsta in Bar-
bara Novak enaindvajseta.
Pri pionirjih je Jernej Lakner osvojil sedmo mesto, med-
tem ko sta Spela Pere in Jernej Lakner v dvojicah osvojila
tretje mesto. V tekmovanju za pokal Stanka Bloudka so
Celjani osvojili tretje m.esto. J. KUZMA i
ŽOGA JE OKROGLA
Začela so se spom.ladanska tekmovanja v različnih
nogometnih ligah, med drugim tudi republiški. Ve-
lenjski Rudar, ki se je le odločil nadaljevati nastop v II.
zvezni ligi, je igral doma proti Jedinstvu iz Bihača.
Vseskozi je bil v premoči, na koncu pa je žal iztržil
samo točko, saj je bilo 1:1. Gol je dal Kolenc iz 11.
metrovke. Rudar je s tekmo manj na zadnjem mestu, v
prihodnjem kolu pa bo gostoval pri težkem nasprot-
niku Proleterju v Zrenjaninu.
Startali so tudi nogometaši v republiški Ugi.
Šmartno je gostovalo v Kopru in proti zadnjeuvrščeni
ekipi iztržilo samo točko, saj je bilo 1:1. Gol je dal
Hren. Na lestvici je Šmartno še vedno drugo s štirimi
točkami zaostanka za vodečim Mariborom. V prihod-
njem kolu igra doma s kranjskim Triglavom.        TV
NA KRATKO
STRELKE ZA DAN
iENA
Strelska družina Celjska četa v
Breze nad Laškim ie pripravila,
tradicionalno tekmovanje žensk
v streljanju z zračno puško. Na-
stopilo je 32 strelk, tekmovanje
pa je bilo odlično organizirano.
Najboljši med ekipami:
1. SD Papirnica Radeče I 512
krogov, 2. SD Celjska četa Breze
nad Laškim I 493, 3. SD Dušan
Poženel Rečica pri Laškem I 463
krogov itd.
Posameznice članice: 1. Jožica
Kožar 178, 2. Marinka Krafogel
167, 3. Ida Verbovšek 166, 4. He-
iena Videč 165, 5. Zora Lavrinc
163 krogov itd. Mladinke: 1. Moj-
ca Kožar 167.2. Saša Videč 162,3.
Helena Lavrinc 151, 4. Darja Vi-
deč 139, 5. Sonja Zeme 134 kro-
gov itd.
VINKO LAVRINC
DARKO KRIVEC
REPUBLIŠKI PRVAK
v Mariboru je bilo republiško
prvenstvo v boksu, kjer so nasto-
pili tudi člani celjskega Boksar-
^l^ega kluba. Največji uspeh je
dosegel Darko Krivec, ki je zma-
8^ in postal republiški prvak ter
'"'^tako nastopil na letošnjem dr-
^vnem prvenstvu v Borovu od
^■do 28. marca. Drugo mesto so
republiškem prvenstvu izmed
'■^Ijanov osvojili Srečko Jug, Ro-
''i Zavrnik, Rado Sever, Milisen-
'^o Malbašič in Slavko Križnik,
Ijftji pa je bil Rasim Majdanac.
° je doslej navječji uspeh celj-
^'^'h boksarjev po ponovni usta-
[lovitvi kluba v letu 1979. Da so v
'^lubu prišli do takšnega uspeha
hvaležni trenerjema Jožetu Fi-
^^■■Sku in Niku Kerestešu, ZTKO
^'je, Pedagoškemu šolskemu
"^^fitru, ki daje telovadnico za tre-
"'^ge ter delovnim organizaci-
Dinos, Prevozništvo, LIK
*Wnja in drugim.
TV
N ZMAGI
ŠENTJURJA
J 'košarkarji Šentjurja so v nada-
'^^"anju II. republiške lige vzhod
premagali Kamnik 110:72
36). Strelci za Šentjur: Her-
8, Polnar 4, Skorjam- 14,
Zorko 4, Zalokar 14, Jug 24, Pre-
zelj 38 in Esih 4. V prihodnjem
kolu bodo gostovali v Kostanje-
vici proti Podbočju.
Kadeti Šentjurja so gostovali v
Zagorju in dosegli pomembno
zmago nad sovrstniki Zagorja
71:69 (32-39). Strelci; Rozman 14,
Esih 12, Skorjanc 30, Kukovičič
10, Fidler 2 in Stelcer 3. V nasled-
njem kolu bodo kadeti Šentjurja
igrali doma proti Rudaiju iz Tr-
bovelj.
DANILO RAZBORSEK
VELIK USPEH
POLZELANOV
V Portorožu je bil tretji turnir v
semi contactu za uvTstitev naj-
boljših v Jugoslaviji. Velik uspeh
so dosegli tekmovalci iz Polzele.
BORIS TURK je zmagal in osvo-
jil prvo mesto v polteški katego-
riji. V težki kategoriji nad 48 kg
je osvojil drugo mesto Bojan
Pušnik. V srednji kategoriji do
79 kg je osvojil tretje mesto Bo-
jan Višnjer. Turnirja so se še ude-
ležili Toni Strgar, Dušan Sebjan
in Zlatko Zurbi, vendar zaenkrat
niso dosegli večjega uspeha.
Isti dan je bilo v Portorožu tudi
republiško prvenstvo v budoka-
ju. V pero lahko kategoriji je Du-
šan Sebjar. osvojil prvo. Toni
Strgar pa drugo mesto. V srednji
kategoriji do 79 kg je osvojil prvo
mesto Bojan Višnjer, drugo pa
Zlatko Zurbi. V poltežki katego-
riji do 84 kg je Boris Turk osvojil
prvo mesto. Prav tako je pi-vo
mesto osvojil Bojan Pušnik v tež-
ki kategoriji, kjer so mu nasprot-
niki predali vse borbe.
MARKO LAZAREVIC
SMUČARSKI
SKAKALNI DOSEŽKI
Anatolij Goričan, ki vestno
spremlja delo mladih skakalcev
pri Smučarskem društvu Toper
Celje, nam je posredoval nekaj
zadnjih dosežkov najboljših celj-
skih skakalcev z različnih prire-
ditev:
Na prvenstvu SFRJ za mlajše
mladince v Planici na 60 m ska-
kalnici je bil Sandi Pintar 27'
Za pokal Turističnega društva
Velenje na 45 meterski skakalni-
ci je med mlajšimi mladinci
osvojil Sandi Pintar 5. mesto.
med starejšimi pionirji pa so bili
Branko Kovačič šesti, Stanislav
Grm deveti in Ivan Kovačič (si-
cer ml. pionir) petnajsti.
Na prvenstvu Slovenije za sta-
rejše pionirje, ki je bilo na 60 me-
terski skakalnici na Ljubnem, je
nastopilo 43 tekmovalcev. Stani-
slav Grm je bil dvanajsti in Ivan
Kovačič štirinajsti.
Na prvenstvu Koroško Štajer-
ske regije za mlajše mladince (or-
ganizator SD Toper Celje) so Ce-
ljani osvojili naslednja mesta: 7.
Stanislav Grm, 9. Branko Kova-
čič in 10. Sandi Pintar.
Na pokalu Doliča je nastopilo
45 skakalcev. Med mlajšimi pio-
nirji je zmagal Celjan Ivan Kova-
čič, med starejšimi pa je bil Bran-
ko Kovačič četrti.
Na zadnjem tekmovanju za po-
kal Cocte je med 76 tekmovalci
in v organizaciji SSK Ilirija dose-
gel na 35 meterski skakalnici Ce-
ljan Ivan Kovačič odlično četrto
mesto, na popoldanski tekmi v
izvedbi SK Tržič pa je med 71
tekmovalci isti tekmovalec po-
novil dopoldanski uspeh.
TV
MLADI NA
KEGLJAŠKIH STEZAH
Na kegljišču Golovca se je pri-
čelo mladinsko medobčinsko
kegljaško prvenstvo ekip in po-
sameznikov. V prvem nastopu,
drugi bo prihodnjo nedeljo v
Šentjurju, so imeli največ uspeha
mladinci Tekstilne iz Prebolda in
dekleta Celja.
Moški: Tekstilna Prebold 3302,
Celje I 3196, Šentjur 2986, Celje
II 2963 in Obnova 2915 kegljev.
Ženske: Celje 1494.
Posamezniki - moški: Potoč-
nik 857, Razpotnik (oba Tekstil-
na) 837, Rosar (Celje) 837, Tašner
(Ce) 812, Kočevar (Prebold) 805,
Burkelc (Prebold) 803, Gmajner
(Ce) 800. Ženske: Spilar (Tim)
397, Robič (Šentjur) 390, Seško
380, Naumaska 377, Salamon
(vse Celje) 377, Kuder (Hmezad)
376, Šeligo 372, Lesjak (obe Ce-
lje) 367 kegljev.
J. K.
NOVI
PRVOKATEGORNIK
Na medobčinskem šahovskem
prvenstvu za posameznike v Ce-
lju so že odigrali 9. kolo. Do zak-
ljučka sta ostali še dve koli! Naj-
bližji naslovu prvaka je Marjan
Crepan iz Žalca, ki je doslej od-
dal le polovico točke. V 9. kolu je
dosegel uspeh tudi član Sloven-
skih Konjic Slomšek, ki je zbral 5
in pol točk ter si tako priboril
prvo kategorijo.
V preostalih dveh kolih in po
odigranju prekinjenih iger bomo
dobili končni vrstni red. Kljub
temu pa se na vrhu ne bo mnogo
spremenilo. Trenutni vrstni red!
Crepan 8.5(1), Pešec 7,5(1),
Obrul 6,5, Franci Brinovec ml. in
Slomšek 5,5, Lesjak 5, F. Brino-
vec str. 3,5(2), Prislan 3,5, Streic-
her 3(1), Zalokar 3, Polak 2,5(1) in
Lampret 1.
»NADE«: PLANINO
2:3(1)
Znani slovenski šahovski vele-
mojster in trener mladih šahistov
v naši republiki Albin Planine je
v soboto igral v Celju hendikep
dvoboj proti šestim mladim šahi-
stom. Trenutni rezultat je 3:2 za
velemojstra ob eni prekinjeni
igri, v kateri ima Franci Brinovec
mlajši možnost za zmago.
Velemojstra je premagal Božo
Stucl, remizirala sta Lesjak in
Prislan, medtem ko sta izgubila
Zalokar in Peruš.
J. K.
73 KUPONOV ZA REK
Za 26. nagradno šahovsko igro smo dobili nekoliko manj glasovnic, kot običajno (73), kar
pa ne pomeni, da zanimanje za to igro med bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje
upada. Vzrok v manjšem številu sodelujočih je verjetno v PRETEŽKEM vprašanju in še
TEŽJEM odgovoru. Kakorkoli že, tisti, ki so dobiU nagrade REK Velenje, bodo prav gotovo
veseli, kajti nagrade so resnično lepe.
Nagrajenci:
1. nagrada: MAKSIMILJAN PETEK, Zagrad 79, Celje
2. nagrada: LOJZKA PERTINAC, Trubarjeva 34, Celje in
3. nagrada: JOZICA LAMPRET, Ulica talcev, Zalec.
Sodelujte tudi pri naslednji šahovski igri, kajti Rudarsko elektroenergetskemu kombi-
natu sledi Steklarna »Boris Kidrič<> Rogaška Slatina. TV
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec
19<
MLADI PIŠEM
DRAGI MLADI SODELAVCI
Verjetno ste že mislili, da vam ne bomo nič več
odmerili prostora. Kaj hočemo, gradiva se je nabralo
za malo goro, obseg Novega tednika pa mora ostati
nespremenjen, kajti tiskarski stroški so preveliki in
ne moremo si dovoliti povečevanje obsega. Pa vendar
- besedo je treba držati, vaše prispevke smo skrbno
prebirali in jih pripravljali za objavo. Današnja šte-
vilka je obširnejša, ker bodo nekatere delovne organi-
zacije prispevale za kritje tiskarskih stroškov poveča-
nega obsega in tako omogočile objavo vaših prispev-
kov. V prihodnjih številkah bomo skušali sproti sle-
diti vašim željam, nikoli pa ne smete misliti, da smo
pozabili na vas. Pošiljajte nam svoje prispevke, pred-
vsem zanimive dogodke iz vaših krajev, bodite pravi
mladi novinarji.
UREDNIŠTVO
ŽENAM ZA DAN
ŽENA
Žena, otovorjena z vrečka-
mi in vsemogočimi skrbmi
današnjega življenja se vrne
domov. Delo v razmetanem
stanovanju jo prav gotovo še
čaka. Odloži kramo, tako ji
pravi ona, premišljuje, kaj bi
skuhala za kosilo in se ozre po
neurejeni predsobi. Včeraj
zvečer je bila preveč utrujena,
da bi uspela pospraviti za svo-
jima otrokoma. Toda danes,
čudno, je nista pozdravila z
NTiščem. Se je kaj zgodilo?
Vstopi zaskrbljena v kuhinjo,
takrat pa: -Mamica, vse naj-
boljše za osmi marec in da bi
še dolgo skrbela za nas. Ta
šopek in skromno darilo ti bo
v spomin za vso ljubezen.«
Njen najmlajši ji je to pove-
dal. Gotovo se je cel teden pri-
pravljal s svojim bratcem.
"Moja družina,« jo prešine.
»Poglej, to je moja družinal>>
Se je kdaj vam, drage matere,
zgodilo, da so vas otroci po-
zdravili tako toplo in prisrč-
no? Solze sreče so zdrknile po
licih, ve pa ste k sebi stisnile
drobne kuštrave glavice, jih
poljubile na lica in tako tiho
jokale. »Ne, niso pozabili na
moj dan.« Nikoli, drage ma-
mice, se to ne pozabi.
2elite si še več takih dni, a v
letu je le en sam dan, ko naj-
dete stanovanje pospravljeno,
kosilo skuhano, perilo zlika-
no. Nasmejane ste, srečne, ve-
sele, objele bi cel svet, vendar
samo danes. Jutri ne, jutri za
to ni več časa.
Potem pa ta lepi, a prekrat-
ki dan utone v noč in povrne
se mogoče šele čez leto.
Medtem bo doma zopet ne-
red, kosilo nepripravljeno,
otroci pa pri učenju. Šola jim
vzame mnogo časa, še tiste
proste trenutke izkoristijo na
igrišču, medtem ko zanje ple-
tete pulover. »Naj bo zanj. Ta-
ko ga rado zebe!« In zopet
premišljujete in pletete, plete-
te... Spomini se vam vračajo
v minula leta, ko ste čisto maj-
hnega, nebogljenega otročič-
ka ujčkali na rokah. Potem je
zrasel, nič več ne sede k vam v
naročje. Joj, kako je že velik.
»Ah, kaj, ti spomini, kje je že
to!« si pravite, »jutri me čaka
še to, pa ono moram storiti.
Le kje naj si vzamem čas?«
Zdaj je samo vaš praznik.
Pozabite na vse skrbi, potisni-
te jih v temo ter se veselite
današnjega dne. Je le en sam,
a vendar nepozaben. Povese-
lite se. Pozabite, da je jutri
nov dan.
JOŽICA BLAS, 8. b
OŠ Radeče
KRALJ MATJAŽ,
KAKO SE IMAŠ
Po zvočniku so objavili, da
si bomo ogledali igro Kralj
Matjaž, kako se imaš. Odšli
smo v dom Dušana Poženela.
Najbolj smešna sta se mi zde-
la pes Cik in njegov gospodar-
ček. Alenčica je bila zelo lepa
in tudi kralj Matjaž ni bil slab.
Igra, ki so jo nam zaigrali celj-
ski igralci, mi je bila všeč.
MOJCA VREČKO, 4. a
OŠ Primož Primož Trubar,
. Laško
ZSMS NA NAŠI ŠOLI
Učenci 8. razreda smo člani
ZSMS. Čeprav smo bili v mla-
dinsko organizacijo sprejeti
že lani, smo s svojim delom
začeli šele v tem šolskem letu.
Na prvi seji smo izvolili od-
bor in sprejeli plan dela. Ta
zajema različne delovne akci-
je, sodelovanje pri proslavah,
sprejem učencev 7. razreda v
organizacijo ZSMS. Obravna-
vali smo že temi: Boj proti ka-
jenju in Kako se je treba učiti.
Pri tem smo spoznali, da je
kajenje škodljivo in da nisi
nič boljši, če kadiš.
Ob temi Kako se je treba
učiti smo ugotovili, da učenje
ni težko, le znati se moraš
učiti.
Mislim, da smo to' temo
obravnavali malo pozno, kajti
marsikomu bi to lahko že prej
koristilo.
Sodelovali smo tudi v dveh
delovnih akcijah: pobiranje
jabolk in obžinjanje smrečic.
Zasluženi denar bomo porabi-
li za končni izlet.
MARJETA VOVK, 8. r.
OS Lesično
8. MAREC - DAN
ŽENA
8. marca imajo vse žene svoj
praznik, zato jim takrat prire-
dimo proslavo. Svojim ma-
mam kupimo darove ali pa
jim naberemo zvončke, telohe
ali pa mačice. Tudi kupimo
jim kaj, seveda ne veliko, ker
je vse tako drago. V šoli jim
sami naredimo kakšno daril-
ce, narišemo risbico, jim kaj
spletemo in podobno. Mame
morajo biti za 8. marec vesele
in zadovoljne. Pomagati jim
moramo vsak dan, ne samo za
8. marec.
MOJCA VREČKO, 4. a
OS Primož Trubar, Laško
SRNICA
Ob potoku,
sredi jase,
mlada srnica
se pase.
Za grmom,
pa čepi:
lovec Jaka.
iz klobuka
mu pero štrli.
Lovec puško si nabije,
da mlado srnico ubije.
Urna srna le v galop,
teci, teci srna ti,
da te lovec ne dobi.
KARMEN SMALC, 4. b.
OŠ Dušan Jereb,
SI. Konjice
KAKŠNEGA
UČITELJA SI ŽELIM
Kaj bi govorili o učitelju ali
učiteljici, ki ga vsak dan po-
slušaš in gledaš v šoli? Po na-
vadi so učitelji bolj strogi kot
učiteljice in se jih nekateri tu-
di bojijo. A naučimo se več pri
strožjih učiteljih, ki nam bra-
nijo pogovoriti med svojimi
urami. Ce pa ne smeš klepeta-
ti in se guncati po stolih, mo-
raš pač poslušati in slediti uči-
telju. Pa čeprav ti gre skozi
eno uho noter skozi drugo pa
ven. Nekaj že ostane v glavi. V
nižjih razredih je pola za
učence kot drugi dom in zato
so tovarišice tudi prijaznejše.
Na naši šoli so vse učiteljice
in učitelji, mislim da, pravič-
ni. Od učitelja ne morem pri-
čakovati višje ocene, kot si jo
zaslužim. Nekateri si melijo,
da bi jim učitelji oziroma uči-
teljice delile same petice. To
je želja, ki se jim ne bo uresni-
čila in so jo izrekli v prazno.
Ce pa pogledamo učitelje po
drugi strani, se oni trudijo, da
bi nas čim več naučili in nas
navajajo na samostojno delo,
ki ga bo v življenju na pretek.
Na koncu pa lahko povem, da
učitelji le niso tako slabi, kot
jih vidimo vsak dan.
KSENIJA ULAGA, 6. b.
COŠ Fran Roš, Celje
MOJI MAMI ZA DAN
ŽENA
Bliža se dan žena. Mamico
bi rad na ta dan zelo razvese-
lil. Rad ji bom pomagal. Po-
spravil bom stanovanje, po-
brisal prah in odnesel smeti.
Napravil ji bom darilo, kaj ku-
pil in na Golovcu nabral mači-
ce. Mamico imam zelo rad in
tudi ona mene. Zelo rad opra-
vim kakšno delo namesto nje.
Zelo se razveseli, ko pridem iz
šole. Mamico imam zelo rad
in želim si, da še dolgo živi.
ALEN IVANKOVIC, 4, b.
COŠ Fran Roš, Celje
ZIMSKI ŠPORTNI
DAN SEM
PREŽIVELA NA
BOČU
Vsako leto imamo poleg
športnih dnevov, ki so jeseni,
spomladi in poleti, tudi zim-
ski športni dan. Tudi letos so
ga organizirali in lahko si se
odpravil na drsališče, v bazen,
na smučišče ali pa na Boč.
Odločila sem se, da bom šla
na Boč, kljub temu, da sem na
Boču že bila. Ob 7.30 smo se
odpravili iz šole na železniško
postajo. Rahlo je naletaval
sneg, veter pa je pošteno bril,
tako da so snežinke kar pople-
savale nad nami. Ko smo priš-
li naželezniško postajo, smo
počakali, da je pripeljal vlak
in hitro smo posedli v tople
vagone. Med potjo smo se
Igrali karte in sestavljali Rubi-
kovo kocko, tako da je čas na
vlaku hitro minil. V Poljča-
nah smo izstopili in po cesti
prišli do vznožja Boča, kjer
smo se začeli vzpenjati po po-
bočju hriba. Šli smo kar po
bližnjici čez gozd, tako da
smo prej prišli na vrh. Pot je
bila težavna, saj je na Boču
ležalo veliko več snega kot pa
v Celju. Tudi izruvana dreve-
sa so nam zastavila pot in po
vseh štirih smo premagali to
oviro. Hodili smo v koloni, ki
pa sploh ni bila kolona, saj so
nekateri učenci hodili hitro,
drugi pa počasi in so bile med
njimi velike razdalje. Po pri-
bližno dveh urah smo prišli
do planinskega doma. Na vrh
Boča, kjer je razgledni stolp,
pa zaradi slabega vremena ni-
smo šli. Zelo nam je prijalo, "
ko smo posedli ob mizah v
toplem in lepo urejenem do-
mu. Iz nahrbtnikov smo vzeli
sendviče in sokove. Ko pa
smo se najedli, so nekateri
odšli še ven. Hitro je minil čas
in morali smo se odpraviti v
dolino, da smo še pravočasno
prišli na vlak. V Celje smo se
pripeljali ob 15.30 uri, nato pa
se z avtobusom odpeljali do-
mov. Domov sem prišla čisto
bela, saj na poti ni manjkalo
padcev, pa tudi vse kepe, ki
so bile namenjene meni, niso
zgrešile. Kljub nekaterim
nevšečnostim sem bila z izle-
tom zadovoljna.
MARINKA GNUS, 6. b.
OŠ Franja Kranjca, Celje
NAŠ ŠAHOVSKI
KROŽEK
Na šoli deluje poleg drugih
tudi šahovski krožek. Vodi ga
dijakinja 4. letnika pedagoške
gimnazije Kosec Brigita. Sem
član tega krožka in tudi član
odbora. Krožek redno obisku-
jem. V krožku igramo člani
med seboj šah in ob tem rešu-
jemo različne šahovske pro-
bleme. Organizirali bomo
medrazredna tekmovanja in
se udeležili tudi drugih tek-
movanj. Zaenkrat je še malo
članov, pričakujemo, da se
nam bo v zismkem času pri-
ključilo več ljubiteljev šaha. j
Težava je tudi v tem, da ima- ]
mo premalo šahov. j
Sahisti naše šole, čimprej se j
nam pridružite in se razvedri- ]
te ob tem miselnem športu!   j
SLAVKO COPER, 7. b j
OS Franja Vrunča, Celje
MOJA POMOČ
Mi imamo sosede, ki imajo
konja. Vsak dan grem k njim.
Teta Pepca je zelo prijazna in
tudi stric Ivek. Najprej me
vprašajo, če bom jabolko. Po-
magam jim pri delu. Poleti na
travniku grabim seno, pozimi
pa jim pomagam sekati drva.
Pri hiši so sami stari ljudje.
KSENJA
PODGRAJSEK, 2. r.
OŠ Stranice!
NEPOZABNO
SREČANJE
Zadnji tedeh počitnic sem
se udeležil tridnevnega poho-
da po poteh XIV. divizije.
Med pohodom smo se ustav-
ljali pred spominskimi obe-
ležji padlih partizanov ter pri
raznih domačijah, kjer so se
partizani gosteje ustavljali.
Tako sem spoznal veliko kra-
jev, ljudi, mnogo pa izvedel
tudi o bojih XIV. divizije.
Že prejšnji dan sem si vse
pripravil in spravil v nahrbt-
nik, tako da sem zjutraj lahko
pozneje vstal, a še vedno sem
bil tako zaspan, da so se mi
veke sproti zapirale. Šele
mrzla voda me je nekoliko
predramila. Z avtobusom
smo se pripeljali do mesta, od
koder smo začeli hoditi peš.
Tempo je bil izredno hiter,
kajti mi trije predstavniki iz
Šempetra smo bili med naj-
mlajšimi. V večini je bila to
teritorialna obramba, pa sta-
rejši mladinci in odrasli. Naj-
prej sem imel težave z nahrbt-
nikom, kajti zdel se mi je ve-
dno bolj težak. Jezen sem
mrmral: »Pa še ta spalna vre-
ča, najraje bi pol stvari izgu-
bil, saj nisem tovorna mula,
joj, kakšen hrib, ta nahrbtnik
me bo zbil v zemljo najmanj
za pet centimetrov.«
Vendar teh težav je bilo
kmalu konec, ne zaradi tega,
ker bi se pot končala, kajti na-
daljevala se je še pozno v noč,
pač pa se je znašel nekdo, ki
nas je znal vse razvedriti. V
teritorialni obrambi je bil
fant, ki je postajal vse bolj za-
nimiv. Brigita, Otmar in jaz
smo se mu vse bolj približeva-
lo in nazadnje smo se hitro
spoznali. Vso pot so iz njego-
vega urnega jezika »letele« ša-
le za šalo. Kmalu se je cela
kolona smejala njegovemu
nabritemu jeziku. Tako nisem
več niti malo čutil težkega na-
hrbtnika.
To srečanje mi bo ostalo ve-
dno v spominu, kajti mojih te-
žav me je rešila samo dobra
volja.
ROMAN ZVONAR, 8. a
OŠ Bratov Juhart,
Šempeter v Sav. dolini
PO BELIH POBOČJIH
ROGLE
Rogla! Skoraj vsak smučar
jo pozna. Kraj je izredno lep,
romantičen, tako da človek
kar ostrmi. Lep nov hotel pa
je dokaz, da je Rogla turistični
kraj. Smučarske proge so do-
bro vzdrževane. Ko prideš
nad hotel in si nadeneš pan-
cerje ter natakneš smuči, te
prevzame prava smučarska
strast. Zdrkneš po hribu navz-
dol. Kmalu prideš do proge
UNIOR. Ta je močno položna
in ne ustraši se je celo majhen
otrok. Malo dlje od te proge
pa je nekoliko zahtevnejša
MAŠINZAGA. Ta je seveda
bolj strma. Na njej pa se odvi-
jajo tudi šolska tekmovanja.
Edino zlo te proge je vlečnica.
Tu moraš kar precej časa ča-
kati na sidro. Poleg tega pa
včasih tudi katera izmed vleč-
nic preneha delati. Smučarji
so seveda nestrpni. Saj več ča-
kajo na vlečnico, kot se smu-
čajo, pa čeprav je proga dolga
1200 m. Je pač tako. Zdi se
mi, da je PESEK najboljša
proga. Je nekoliko strma, a
zelo privlačna. Zelo slovi po
jamah, katerih so veseli zlasti
fantje. Od tam prideš do koče.
Ta je čisto preprosta in obču-
tek imaš, kot da prihajaš na
kmetijo. Tam se lahko sončiš
in se prepustiš naravi. Poza-
biš kratkomalo na vso jezo in
vse skrbi. Ko zagledaš, da
sonce tone za oblake in se ka-
zalec pomika proti večernim
uram, te kar stiska. Tako lepo
je biti v naravi, na iskrečem se
snegu, tako lepo, da tega ne
moreš pozabiti. In že se pomi-
kamo proti hotelu. Avtomobi-
li zabrnijo. Vlečnice se po-
greznejo v sen. Vse je tiho.
Ostajajo le še spomini.
KARMEN BREGAR, 8. c
OŠ Primož Trubar, Laško
PROSLAVA ZA DAN
ŽENA
Proslava za mamice je bila v
petek ob pol štirih. Prišle so
skoraj vse mamice. Proslavo
smo začeli z baletom. Potem
je bilo malo glasbe. Nastopili
so otroci iz vrtca, nato pa mi.
Na koncu smo izročili mami.
cam darila, ki smo jih sami
izdelali.
MAJA OLUP, 1 r.
OŠ Stranice
OBISKI
Osmega marca smo šli v
Gorenjo vas. Starejšim ženam
smo šli čestitat za Dan žena.
Darila smo nesli ženam, ki so
med vojno pomagale partiza-
nom. Najstarejša je bila Luci-
ja Cvelfer. Njen sin je dal živ-
ljenje za svobodo. Žene so bi-
le vesele obiska. Obiskali smo
pet žena.
KSENJA
PODGRAJSEK, 2. r.
OŠ Stranice
PREPIR
s sestro sva se skregali.
Ropotanje šlo je sem ter tja.
Mamica je pritekla,
nič ni rekla,
naju je kar spekla.
DOROTEJA BRECKO, 2. r.
OŠ Stranice
POHOD NA SNEŽNIK
PD Železničar Celje je 13.
marca organiziral pohod na
Snežnik.
Poleg odraslih članov druš-
tva smo se pohoda udeležili
tudi pionirji planinci osnovne
šole Franja Vrunča na Hudi-
nji in osnovne šole Frana
Krajnca Polule.
Ob 5. uri zjutraj smo se od-
peljali proti Ljubljani in na-
prej proti Ilirski Bistrici. Ob
8.30 smo prispeli do planin-
skega doma na Sviščakih pod
Snežnikom. Po malici smo
krenili proti vrhu. Hodili smo
v koloni. Proti vrhu je vedno
močneje pihala burja in moč-
no jo snežilo. Večkrat smo se
morali ustaviti, da smo lahko
zajeli sapo in malo predahnili.
V koči, na vrhu, je bilo zelo
veliko ljudi. Komaj smo prišli
vanjo. Malo smo se pogreli,
dobili smo žig in se vrnili v
dolino. Burja se je med tem
okrepila, pa tudi snežilo je vse
močneje. Spust je bil zelo te-
žak. Kolona se je pomikala
počasi, saj je bila vidljivost ze-
lo slaba. Med potjo smo sreča-
li še nekaj planincev, ki so
navkljub vedno močnejši bur-
ji in že pravemu snežnemu
metežu hiteli proti vrhu. Ko
smo prišli v dolino, smo odda-
li kontrolne kartone, dobili iz-
kaznico in žig in se, po polur-
nem počitku v koči, z avtobu-
som odpeljali proti Ilirski Bi-
strici. Po nekaj kilometrih
vožnje se je kolona avtobusov
ustavila, ker je bila cesta zelo
ledena in je avtobuse pred na-
mi zanašalo. Burja je pihala
vedno močneje, a nas to ni
motilo, saj smo bili v avtobu-
su na toplem. Nekateri so
igrali karte, drugi prepevali
ali se pogovarjali.
Po daljšem postanku smo
počasi krenili naprej. V Ilirski
Bistrici smo odložili potnika,
ki je šel peš in si pri padcu
poškodoval nogo. Nek naš
pionir je izstopil in malo je
manjkalo, da ni ostal v Ilirski
Bistrici. Vožnja proti domu je
nato potekala mirno. Ustavili
smo se na avtocesti. V Celje
smo prispeli ob 20.20. Poslo-
vili smo se in si obljubili, da
se vidimo v nedeljo, 21. mar-
ca, na Poreznu.
Pionirji-planinci se zahva-
ljujemo PD Železničar za od-
lično organizacijo pohoda
pomoč na poti, vozniku Izlet-
nikovega avtobusa, tov. Turn-
šku, za varno vožnjo. Pionir-
ski organizaciji in ŠŠD na šoli
pa za denarno pomoč.
ALENKA ZOHAB
OS Hudinja
- 18. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 25
MLADI PIŠEJO
SENIK JE GOREL
Ura v zvoniku je odbila se-
(jem. Oče in njegova dva tova-
riša so stali na cesti in oprezali
naokrog. Ko so ugotovili, da
jih nihče ni opazil, so stekli
proti bližnjemu seniku in že
so bili varni pred vsemi ljud-
mi in tudi pred vetrom, ki je
tisti dan še posebej grozeče
zavijal in se zaganjal ob hiše
in drevesa, da so se zaradi nje-
gove moči upogibala. Nekje v
senu so si našli prostor, kjer
naj bi se zadrževali. Brane je
potegnil iz žepa cigareto in si
jo prižgal. Oče in Franjo pa sta
ga postrani pogledala, a rekla
nista nobene. Brane se jima je
zaničljivo nasmehnil, poteg-
nil iz žepa še dve cigareti in
jima ju ponudil. Slastno so
kadili. Dim pa je postajal če-
dalje gostejši. Začeli so kašlja-
ti. Cez nekaj trenutkov so že
zagledali ogenj, ki je neusmi-
ljeno goltal seno in se pribli-
ževal tramom. Od strahu so
vanj odvrgli še ogorke. Skoči-
li so s senika in na ves glas
kričali. Ljudje so hiteli skupaj
in kmalu je pripeljal tudi ga-
silski avto z gasilci. Gospodar
je hodil okoli senika in tarnal.
Tudi gospodinja je bila vsa iz
sebe. Gasilci so gasili, čeprav
je bilo to delo zelo naporno,
saj je seno gorelo kot bi ga
naprosil. Oče in njegova tova-
riša so nebogljeno gledali na
goreč senik. Gasilci so uspeš-
no pogasili, dečki pa so si za
zmeraj zapomnili, da ne sme-
jo nikoli kaditi tam, kjer je to
nevarno, pa tudi premladi so
za to.
KAROLINA HOSTNIK, 7. r.
OS Tončke Ceč, Lesično
PUST.
Ko je bil pust, smo se oble-
kli v maske in odšli v Konji-
ško vas. Tam smo obiskali
vsako hišo. Ponekod smo do-
bili krofe, ponekod pa pijačo.
Marta, ki je bila strašilo, je
zbila steklenico s sokom. Pro-
ti večeru smo odšli dom9v.
Bili smo veseli, saj smo se to
popoldne naveselili in nasme-
jali.
MARTA RANOAR, 3. a.
OS Dušana Jereba,
Slovenske Konjice
NAREDIL SEM
PTIČJO KRMILNICO
Na okensko polico je prile-
tel vrabček. Bil je čisto preze-
bel. Odločil sem se, da napra-
vim ptičjo krmilnico.
Sel sem v očetovo delavni-
co. Vzel sem les, kladivo in
žeblje. Pri delu mi je pomagal
tudi oče.
Ko je bila krmilnica nareje-
na, sem jo postavil na visoko
drevo, da do nje ne bi prišla
muca. Vanjo sem nasipal
hrano.
PETER SMREKAR, 4. r.
OS Gorenje
ZIMA
Lansko leto, ko je bila zima,
smo šli z očkom, mamico, bra-
tom Alešem in sestrično Jo-
lando na sprehod. Snega je bi-
lo veliko, zameti pa so bili ta-
ki, da se ni videla nobena ja-
ma. Očka je rekel, da naj ste-
čemo na drugo stran jame.
Ker sem bila najhitrejša, sem
se tudi prva prekucnila v za-
met; samo noge so mi gledale
iz snega. Očka je bil prvi pri
roki. Potegnil me je iz snega
in vrnila sem se čisto zasneže-
na domov.
LUČKA KLOVAR. 2. r.
OS Gotovlje
PIONIRSKI RAmO
KAPLJICA
Na naši šoli deluje pionirski
radio Kapljica. Tudi sama
sem članica uredništva tega
radia. Oddaje imamo vsak pe-
tek. Redne rubrike so: vesti in
kronika, v ogledalu, s knjižne
police, naš gost in obvestila.
Med posameznimi rubrikami
in na koncu oddaje imamo
glasbo. Program traja deset
minut. Na oddajo se priprav-
ljamo ves teden, ko zbiramo
prispevke, vaje pa imamo ob
četrtkih.
Naš radio je imel tudi odda-
jo na celjskem radiu. To je bi-
lo na dan, ko so bili naši naj-
mlajši - cicibani sprejeti v
pionirsko organizacijo. V ru-
briki naš gost so govorili še
takratni cicibani. Po njihovih
izjavah pionirji na cicibane
gledajo zaničljivo, kar je žal
tudi resnica.
Oddaja na celjskem radiu je
dobro potekala in povabili so
nas, da še kdaj pridemo. Upa-
mo, da bomo tudi poslej
uspešni in trudimo se, da bi
naše radijske oddaje potekale
tako. da bi bile všeč vsem
učencem.
LIDIJA HOČEVAR, 7. c
OS Prve celjske čete, Celje
PIONIRSKA
HRANILNICA
Pionirska hranilnica na
osnovni šoli v Vojniku je bila
ustanovljena 1975. leta. Delu-
je zelo uspešno. Uslužbenci
smo razdeljeni v dve skupini
in v vsaki so štirje. Ena deluje
ob sredah, druga pa ob pet-
kih. Vsak uslužbenec ima
svoje delo. Prvi išče kartone
ali izplačuje denar, drugi piše
v knjigo, tretji v kartone in
četrti v knjižice.
Učenci naše šole so pridni
varčevalci. Vedno, kadar hra-
nilnica deluje, imamo mnogo
dela. V teh letih, ko delam v
pionirski hranilnici, sem
spoznala, da so dnevi, ko
učenci več vlagajo. To je na-
vadno takoj po začetku šol-
skega leta, prve dni novega
leta in po zimskih počitnicah.
Tudi dvigi vlog niso vedno
enaki. Večje vsote varčevalci
dvigujejo pred novoletnimi
prazniki, ob dnevu žena in ob
koncu šolskega leta. Te dni
smo uslužbenci najbolj obre-
menjeni.
Vsako leto ob 29. novembru
sprejmemo med mlade varče-
valce tudi učence prvih razre-
dov. Ljubljanska banka poda-
ri vsakemu začetno vlogo de-
set dinarjev.
V naši pionirski hranilnici
je okoli šeststo varčevalcev,
vseh kartonov pa je do zdaj
955.
MATEJA PAVSER, 8. b
OS Bratov Dobrotinšek, Voj-
nik
OBISKAL NAS JE
BOREC TOMŠIČEVE
BRIGADE
Nekega dne nas je obiskal
borec Tomšičeve brigade. Pri-
povedoval nam je dogodke iz
vojnih dni. Med drugim nam
je tudi povedal dogodek, ko je
pr\'ič videl partizane.
Večkrat je šel pomagat so-
sedom pri delu. Tako je odšel
tudi tistega dne, ko je prvič
videl partizane. Ko se je zve-
čer vračal domov, je zagledal
kolono ljudi, ki so prihajali
proti njemu. Ko so prišli do
njega, so ga najprej vprašali,
čigav je in kam je namenjen.
Ko jim je vse povedal, so mu
tudi oni povedali, kdo so.
Vprašali so ga tudi, kam vodi-
jo vse te gozdne poti.
Partizani so se mu zahvalili
in ga prosili, da nikomur naj
ne pove koga je srečal.
Dolgo je gledal za njimi, ko
so odhajali, nato pa hitro ste-
kel domov. Doma ni nikomur
povedal, niti besedice o tem
srečanju. Skrivnost je obdržal
zase.
UČENCI 4. r.
OS Gorenje
VČASIH SEM TUDI
MUHAST
Maj očka je lovec. Rad ho-
dim z njim na lov. Včasih se
mi zdi malo važen. Pa saj je
moj očkal Zdaj smo imeli veli-
ko nesrečo: v letalski nesreči
sta se smrtno ponesrečila teta
Ida in stric Stane. Oba sem
imel zelo rad.
Muhast pa sem zato, ko mi
včasih oči reče, naj grem malo
na potep, potem pa je tisto
malo kar nekaj ur. Potem me
okregata očka in mamica. Se
dobro, da mi kako mastno ne
primažeta. Včasih mi rečeta,
da naj se grem učit. Jaž res
vzamem torbo, po glavi pa mi
roji vse drugo, samo učenje
ne. Počasi bodo tudi moje
muhe zbledele in v naši hiši
bo spet posijalo sonce, tako
ko sije lovcem in nič ne ustre-
lijo.
DAMJAN RAK, 2. r.
OS Gotovlje
KOLINE
Stara mama je naprosila so-
seda Toneta, da bi v soboto
prišel delat koline. In res v
soboto je prišel mesar že zelo
zgodaj. Zaklali smo dva pujsa.
Proti mraku sta začela Bran-
ko in Tone delat krvavice. Mi-
dva z bratorn Fva bila zaspana
in sva šla spat. Potem ko sva
že midva trdno spala, so še
naredili pečenice. In ko so
opravili vse, so posedli okoli
mize in so večerjali.
Drugo jutro mi je mama po-
tožila, da se ji ni še nikdar
zgodilo, da bi na dan kolin ve-
čerajali samo štirje. Kajti so-
sed nas je moral že ob šestih
zapustiti. Naju z bratom pa je
premagal spanec.
BREDA ARLIC, 2. r.
OS Šentjur
POČITNIŠKA
SREČANJA
Končno je napočil dan od-
hoda. Ze ob pol enajstih smo
bili vsi zbrani. Bilo nas je de-
set. Čakali smo samo še avto-
bus. Pripeljal je. Vanj smo
spravili prtljago in smuči. Na-
to je bilo vse zelo hitro: od-
hod, vožnja.
Prispeli smo v Pliberk. Am-
pak s tem so se težave šele
začele. Pliberk ni vas. Res, da
vsi govorijo slovensko, a kaj
če ni nikjer nikogar. Ustavili
smo se pred čudovito zgrad-
bo, polno okraskov in kipcev.
Začeli smo se razgledovati.
Mimo se je pripeljal miličnik,
a ravno ta ni znal slovensko.
Končno smo se sporazumeli.
Pripeljal nas je do Posojilni-
ce. Tam nas je sprejel tovariš
Jožko Hudi s svojo ženo.
Kmalu so začeli prihajati tudi
naši gostitelji. Po kratkem po-
govoru so nas odpeljali na
svoje domove. Mene so odpe-
ljali Pikovi v Vidro vas.
Gostitelji so bili zelo prijaz-
ni. Pokazali so mi sobo, kjer
bom spala. Potem so mi po-
nudili kosilo. Po kosilu sem
se podrobneje spoznala z Mar-
tino, Milanom, očetom in ma-
mo. Zvečer so nam v spodnjih
prostorih Posojilnice pokazali
diapozitive o Koroški. Spoz-
nala sem mnogo njenih lepot.
Naslednje dni smo smučali na
Peci.
Smučanje je bilo zelo prijet-
no kljub mrazu in slabemu
vremenu, saj je sonce sijalo le
dva dni. Na Peco se pripelješ
s sedežnico. Na vrhu so tri
vlečnice. Ob enih popoldne
smo imeli okusno malico. Pri-
pravljal nam jo je naš prijazni
voznik.
V torek zvečer smo gledali
film »Sreča na vrvici«. Fiim
sem že gledala,, a mi je bil
vseeno zelo všeč. K temu je
pripomoglo tudi vzdušje. Bili
smo \' družbi samih prijetnih
ljudi. V četrtek pa je bil na
vrsti družabni včer. Najprej
smo pripravili skupaj s Pli-
berčani kulturni program. Pri
enem izmed skečev smo se do
solz nasmejali. Po kulturnem
programu smo tudi zaplesali.
V soboto smo si ogledali me-
sto in okoliške kraje. Po tem
ogledu smo dobili realnejšo
podobo o Pliberku.
In že smo se morali poslovi-
ti od prijaznih Korošcev ter se
odpeljati domov.
Ze pred opisanim obiskom
v Pliberku in na Peci sem
mnogokrat slišala o koroških
Slovencih, zdaj pa sem se pre-
pričala o njihovi gostoljubno-
sti, prijaznosti in pripadnosti
našemu narodu. Upam, da to
ni bilo zadnje srečanje z njimi.
TAJA TOVORNIK. 6. b.
OS Bratje Dobrotinšek,
Vojnik
OH, TA
ZOBOZDRAVNIK
Ko slišim besedo zobo-
zdravnik, me kar strese. Tako
je bilo tudi tistega nesrečnega
dne, ko je tovarišica nenado-
ma rekla: »Gremo k zobo-
zdravniku!« Vsi smo postali
slabe volje. Po cesti do avto-
busa smo se spraševali, kaj
nam bo delal: zdiral, vrtal ali
čistil. Nekateri so bili kar ve-
seli. V zdravstvenem domu
nas je pričakal zobozdravnik,
ki ima že tako zastrašujoče
ime - Vrtačnik. Saj drugače
pa ni strašen. Je zelo ljubez-
niv. Na vrsti je bil Marko. Bil
je čisto rdeč in nato bled. Ko
.se je vrnil je govoril o boleči-
nah. Naše deklice pa je posta-
lo spet strah. Jaz sem bila na
vrsti zadnja. Srečna sem po-
stala, ko je zobozdravnik re-
kel, da sem gotova.
BARBARA KLANCNIK, 4. r.
OS Stranice
INFORMATIVNI DAN
v četrtek, 4. marca 1982,
smo imeli učenci vseh osmih
razredov v Sloveniji informa-
tivni dan, in sicer na vseh
srednjih šolah. Na informativ-
ne dneve smo odšli v sprem-
stvu staršev, učiteljev ali pa
kar sami. Na srednje šole smo
morali priti do 9. ure zjutraj.
Potem pa so nas predstavniki
šole odpeljali v šolske prosto-
re, kjer so nam začeli pripove-
dovati o šoli. Najprej so nam
povedali o samem usmerje-
nem izobraževanju, kako po-
teka ta program in kakšne so
možnosti nadaljnjega šolanja.
Nato pa je prišla na vrsto šola,
na katero smo se prišli ta dan
pozanimat. Na ekonomskem
šolskem centru, kamor sem
šla jaz, nam je ravnateljica Na-
da Jug predstavila šolo, opisa-
la nove učilnice za kemijo, fi-
ziko in biologijo, novo telova-
dnico in nam povedala tudi
to, da imajo prenovljeni dija-
ški dom. Razložila nam je tudi
to, da je po novem na tej šoli
samo poslovno finančna
smer, na katero se v 1. letniku
vpišejo vsi učenci. Za tem pa
so nam sami učenci šole pove-
dali o OOZSMS na tej šoli, o
izvenšolskih dejavnostih, o
prehrani. Mislim, da so nam
dovolj obširno predstavili šo-
lo, tako da smo si lahko vsi
bodoči učenci (vsaj upam) že
lahko predstavljali pouk in
življenje na tej šoli, pa čeprav
še ne vemo, če bomo sprejeti.
MELITA JAKOPIČ, 8. c
OS Primož Trubar, Laško
DOBILA SEM ŠOPEK
ZVONČKOV
Bližal se je osmi marec -
dan žena. Vsi otroci v naši
okolici smo v teh dneh pri-
pravljali darila, ki naj bi ra-
zveselila mamice za dan žena.
V teh dneh pa so že zacveteli
prvi zvončki in teloh.
Moja mala sestrična Marti-
na, ki me ima zelo rada, je
opazila, da že rastejo zvončki.
Tako sta se skupaj z očetom
neko soboto odpravila nabirat
te priljubljene cvetice, ki so
prve znanilke pomladi. Med
nabiranjem zvončkov za ma-
mico se je Martina spomnila
name in tudi zame nabrala lep
šopek zvončkov.
To soboto sem bila slučajno
sama doma in ko se je Martina
vračala z očetom domov, se je
oglasila pri nas.
Martina je pozvonila in se
lepo postavila pred vhodna
vrata. Ko sem odprla vhodna
vrata, sem zagledala majceno
in ljubko postavo, ki sem Jo
takoj prepoznala. V drobce-
nih rokah je držala velik šo-
pek zvončkov, ki Jih je položi-
la v moje roke in dejala: »Na,
to je zate, za praznik - za 8.
marec!« Nato mi Je še enkrat
pomahala in odhitela k očetu.
To darilo me Je tako razve-
selilo, da so mi od sreče prišle
solze v oči. In kadar pride
Martina k nam, se spomnim
na šopek zvončkov, ki so mi
takrat oznanili bližajočo po-
mlad.
SUZANA
OFENTOVSEK, 7. r.
OS Frankolovo
LISICE V GOZDU
Lisica živi v velikih gozdo-
vih. Svoj dom si poišče med
skalovjem. V luknji si naredi
svoj dom. Zvečer se odpravi
na lov. Lovi zajce, veverice,
ptice in domače kokoši. Lisi-
ca Je zelo zvita, zato ji pravimo
zvitorepka. Lisice prenašajo
steklino. Ko hodimo po goz-
du, moramo paziti, da nas ne
ugrizne. Lisice, ki so stekle,
morajo lovci odstreliti. Kožuh
od zdravih lisic nosimo okoli
vratu zraven plašča.
METKA BREZENSEK, 2. a.
OS Edvard Kardelj,
SI. Konjice
NOGOMET
Meni je najlepši šport nogo-
met. V šoli najrajši igram no-
gomet. Zelo rad tudi branim.
Z atom sem že enkrat šel v
Zagreb gledat nogomet. Igrali
so Dinamo: Jugoslavija. Zma-
gal je Dinamo z rezultatom
dva: ena. Z atom grem tudi,
ko on igra kje nogomet. Ce
pride Riko k nam, greva takoj
igrat nogomet. Ce Je na televi-
ziji nogomet, ga grem takoj
gledat. Najrajši gledam nogo-
met, ko igra Dinamo. Najrajši
navijam za Dinamo. Meni je
najlepši šport nogomet.
DEJAN CUTIC, 3. r.
OS Bistrica ob Sotli
MOJA STARA MAMA
Moji stari mami je ime
Frančiška. Stara Je 72 let. Je
velike in močne postave. Ima
dolge lase, spletene v kito.
Imam jo zelo rada. Vsak dan
mi kuha kosilo. Včasih skuha
po moji želji. Najraje imam
krompir in mi ga rada skuha.
Ko grem v šolo, me včasih po-
spremi do bližnjih sosedov.
Ce me ni kmalu domov, že
skrbi, kje sem. Želim ji, da bi
še dolgo živela zdrava in vese-
la med nami.
MATEJA
SKRBINSEK, 3. r.
OS Edvard Kardelj,
SI. Konjice
MOJ STRIC INVALID
Moj stric Lojz je postal inva-
lid v Nemčiji. Tam je delal v
gozdu. Ko je podiral drevo,
mu je padlo na glavo, telo in
noge. Poškodoval si je glavo
in noge. Zdravil se je zelo dol-
go. Ostal je invalid. Vrnil se je
domovino. Živi pri nas. Vsi
mu pomagamo: jaz mu čistim
čevlje, na mizo mu prinesem
krožnik, se z njim pogovar-
jam, prinesem mu palico, ma-
mica pa mu kuha in pere.
Sandi mu gre po kaj v trgovi-
no. Tako je kar srečen med
nami.
KSENIJA
PODGRAJSEK. 2. r.
OŠ Stranice
BELI KOSMIČI PRŠIJO Z NEBA
Beli kosmiči pršijo z neba.
na zemlji je že polno snega -
in kakor kje
in kakor kdo
se veseli snega.
V neskončni daljavi že vse je belo,
tam daleč konjički peljajo,
na saneh pa kraguljčki cingljajo -•
tu hrup je motorjev in vriski veselih otrok.
Vozniki so jezni.
verige je potrebno pripeti.
težave velike so vsak dan na cesti.
Smuči in sani pa se spuščajo s hriba.
to je radost prešerna, ki daje jo zima.
MATJAŽ GREGORIN, 5.
OS Prve celjske čete, Ce
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec
MrnošmšEm
ČUDOVITE
MELODIJE
LESKOVKE
Moje otroštvo je bilo polno
potepanj. Večkrat sva se s so-
sedom igrala, kajti deklet v
mojem okolju ni bilo.
Nekega dne sem brez besed
odšla k sosedu. Tam sva se
igrala v majhni kočki, ki ni
nikomur služila. Kuhala sva
najboljše specialitete, ki sva
jih znala. Igrala sva se zelo
dolgo. Odločila sva se, da odi-
deva še malo k nam domov.
Doma v kuhinji pa me je že
čakal mama s tanko leskovo
šibo. Leskova šiba se je kma-
lu nato sprehajala po moji
zadnjici. Sosedov fant pa jo je
kaj  kmalu  odkuril  domov,
kjer ga je najbrž, prav tako
kot mene, že čakala šiba. Ven-
dar sem na to kaj kmalu poza-
bila. Vedno kadar ni deževalo,
sem bila na svojih potovanjih,
čeprav ne daleč od hiše. Tako
sem jo prav takrat, kadar je
bila mama najbolj zaposlena,
popihala v vrt. V vrtu sem se
najedla sočnih jagod in presli-
šala očetove klice. Po odkritju
mojega trenutnega bivališča,
je leskova šiba zopet zapela
čudovito melodijo po zadnji-
ci. Tako je bilo nekaj časa do-
bro. A kaj, ko sem se zopet
odločila za svoje odkrivanje
sveta okoli naše hiše. In po-
novno  je  čudovito  zvenela
melodija leskove šibe, pome-
šana z mojim vriskanjem in
stokanjem. Zaradi vseh mojih
raziskovanj mi ni žal. Težko
mi je le takrat, ko se spomnim
tega dogodka. Bilo je v polet-
nem času, ko so vsi, razen sta-
re mame in mene, bili na njivi.
Zeli so p.šenico. Medve sva
hodili okoli hiše. Prav takrat
sem jaz pocukala za grablje,
ki so visele na nekem žeblju.
Tam je bilo nekaj zidano z
drobnim kamenjem. Na moj
ubogi nos je padel kamen. Vsi
so se zbrali okoli mene, jaz pa
vsa v krvi. Takoj so me odpe-
ljali v bolnišnico. Pri vračanju
domov sem izrekla samo tri
besede, ko je zalajal pes: »Viš,
hov, hov... Oče in mama sta se
mi smejala. Vem, da je bilo
stari   mami   takrat   najbolj
hudo.
Tako je bilo moje otroštvo
polno vTagolij in potepanj.
Starši so me zaradi strahu, pa
vendar iz ljubezni, večkrat na-
šeškali.
DORA LUŠENC, 8. a.
OS Vitanje
KAKO POMAGAMO
STAREJŠIM LJUDEM
NA OBMOČJU NAŠE
ŠOLE
Starost. To je zadnje obdob-
Ije človekovega življenja. Ve-
liko je ljudi, ki so starost do-
čakali mirno in srečno. Veliko
pa je tudi ljudi, ki so pretrpeli
hodo obdobje II. svetovne
vojne, tem pa je treba poma-
gati. Predvsem so to invalidi.
Ljudje, ki rabijo pomoč,
obiskujemo mi pionirji in
mladina. Zelo se nas razvese-
lijo. Prirejamo jim veliko za-
bav in nastopov, sodelujemo
pa tudi na proslavi ob tednu
starejših občanov, teh pa se
starčki in invalidi radi udele-
žijo.
Ljudem večkrat pomagamo
pri delu. Obiskujemo odmak-
njene domačije. Zato pa so
nam hvaležni. Obiskali smo
tudi bližnje domove. Rdeči
križ je za njih zgradil dom za
ostarele.
Ces e bomo pridno učili in
spoštovcdi navodila tovariša
Tita, bomo nekoč lahko prev-
zeli dolžnosti vrednega člana
naše skupnosti.
TANJA
WEISSENBACH, 5. b.
OS Franja Vrunča, Celje
PUSTNO RAJANJE
Pust je dan, ko se lahko na-
šemimo. Za ta dan običano
pečemo krofe. Tudi pri nas
smo jih spekli in skuhali pre-
kajeno svinjsko meso, saj pra-
vi pregovor, da mora biti pust
masten okrog ust.
Na pustni torek smo imeli
pouk popoldne. Po pouku
smo priredili v šolski telova-
dnici ples v maskah. Tudi jaz
sem se ga udeležila. Prijetno
smo se zabavali. Nekateri so
bili napravljeni zelo domisel-
no. Najboljše tri maske so bile
nagrajene. Prvo nagrado, plo-
ščo, je dobila deklica iz 3. ra-
zreda. Predstavljala je mamo '
Bršljanko. Hitro je rninil čas,
namenjen maškeradi. Potem
smo odšli domov. Doma so
me že čakale maškare. Nobe-
ne nisem poznala, čeprav so
bile moje prijateljice. Priklju-
čila sem se jim. Obiskale smo
nekaj sosedov. Zelo nas je za-
bavalo, ker nas niso spoznali.
Kmalu se je stemnilo in mo-
rali smo vsak na svoj dom.
Hitro je minil ta dan norčij in
zabave. Umili s.no si lica in se
zresnili.
JADRANKA DRGAJNER,
■ OS Dobrna
POTREBNO JE
ZNANJE IN POGUM
v Braslovčah že več let de-
luje klub smučarjev skakal-
cev. Med člani je veliko mla-
dih fantov, ki pridno trenirajo
in se trudijo, da bi dosegli čim
boljše rezultate. Za to pa je
potrebno trdo delo, veselje do
skakanja in tudi precej po-
guma.
Potrebne so tudi skakalni-
ce, teh pa v Braslovčah ne
manjka. Na Dobrovljah ima-
mo dve navadni in v Braslov-
čah dve plastični skakalnici.
Pozimi skačemo na Dobrov-
ljah. poleti pa v Braslovčah.
Septembra letos sm.o en te-
den trenirali na Češkem. Na
trening nas je šlo dvajset ska-
kalcev.
Prvi dan treninga so skakali
mlajši skakalci na dvajsetme-
trski. mi starejši pa na petde-
setmetrski skakalnici. Vsak
dan smo imeli kondicijske in
gimnastične vaje.
Naslednje dni pa smo sta-
rejši pionirji in mladinci že
skakali na 70 in 90 metrski
skakalnici. Vsak dan smo pri-
dno trenirali, ker nas je v ne-
deljo čakala tekma na 20, 50 in
90 metrski skakalnici. Tega
dne se je na vseh treh skakal-
nicah začel uradni trening,
nato pa so bile tekme.
Vsi skakalci iz Braslovč
smo dosegli dobre rezultate.
Zaključili smo trening na Če-
škem in zdaj vsak teden dva-
krat vadimo v telovadnici v
Braslovčah. Nabiramo si no-
vih moči za nadaljne tekme.
JANI JAGER, 8. a
OS Vlado Bagat,
Braslovče
DOŽIVETJE S PSOM
Imeli smo psa Cuvija. Bil je
še mlad. Pred nekaj dnevi je
šel brat Ivan v službo. Mali
Cuvi je šel z njim. Ko sem
prišla iz šole, sem vprašala,
kje je naš mali pes. Povedali
so mi, da se je izgubil. Sla sem
ga iskat pa ga nisem nikjer
našla. Zelo mi je težko za
njim.
SONJA LAJHAR, 3. r.
OS Zreče
MOJ DOM
Ze od rojstva živim v Šem-
petru. 2ivimo v trisobnem
družbenem stanovanju ob
glavni cesti. Moj dom je v ne-
posredni bližini trgovine.
Ljubljanske banke in pošte.
Blizu pa sta tudi vrtec in šola.
Živim z mamico, očkom ter z
bratcem Mitjem, ki je šest let
mlajši od mene. Z Mitjem spi-
va v isti sobi, ker ni prostora,
da bi imela vsak svojo sobo.
Zaradi tega imam včasih tudi
težave s pisanjem nalog. Med
tednom smo vsi precej zapo-
sleni razen seveda malega
bratca Mitje. Mamica in očka
hodita v službo, meni pa šola
in glasbena šola ne dopuščata
veliko časa. Zato je veliko bolj
prijetno v soboto in nedeljo.
Oči in mamica imata več časa
za naju z bratcem. Pogovori-
mo se o stvareh, za katere
med tednom ni bilo časa, gle-
damo televizijo, midva z Mit-
jem pa se predvsem veliko
Igrava. Seveda pa imata ma-
mica in oči ob koncu tedna
veliko dela. Postoriti morata
veliko, da je naš dom prijeten
in urejen.
Pred nekaj leti so začeli mo-
ji starši graditi hišo. Selili se
bomo verjetno naslednje leto.
To je enonadstropna hiša. ki
ima veliko sob in veliko pod-
strešje. Oči bo postavil pred
hišo tudi gugalnico. V bližini
hiše teče reka Savinja. Lep
pogled na hribe, travnike in
njive.
Zelo se veselim svojega no-
vega doma, ki ga gradijo pri-
dne roke mojega očija.
BARBARA MALI, 4. a.
OS Bratov Juhart,
Šempeter
MAMA HODI V
SLUŽBO
Odkar hodi mama v službo, <
se je doma vse spremenilo. ■
Ko sem imela počitnice, sem
morala biti sama doma. Doma
sem pospravljala, kurila, se
učila, ter se igrala. Mama je
vstajala ob pol šestih. P>reden
je odšla v službo, mi je naroči-
la, kaj imam za jesti ali še kaj.
Sedaj, ko pa hodim v šolo, je
težje. Mama mora vstati ob
petih, odide pa ob pol šestih.
Preden gre v službo, me zbu-
di. Nato gre. Jaz se potem še
umijem in oblečem. Nato pa
grem v šolo. Za seboj moram
zakleniti vrata. Ključe pa dam
mami, ko pridem dol. Tako se
je moje življenje spremenilo,
odkar hodi mama v službo.
Imam več skrbi kot prej.
ANDREJA GREGL, 3. r.
OS Marija Broz,
Bistrica ob Sotli
KJER SE
PREPIRATA DVA,
TRETJI DOBIČEK
IMA
Medved in volk sta bila lač-
na. Ker v gozdu nista našla
hrane, sta odšla na bližnjo
kmetijo.
Tam so ravnokar zaklali
prašiča in ga razrezali. Kmetje
so meso obesli na kavlje in
odšli v hišo na kozarček žga-
nja. Medvedu in volku se je
ponudila sijajna priložnost, ki
je nista zamudila. Ukradla sta
meso in zbežala v gozd. Vse se
jima je posrečilo, le mesa si
nista mogla razdeliti. Oba sta
hotela imeti večji kos.
Takrat je prišla mimo lisica.
Vprašala sta jo za nasvet.
Predlagala jima je, naj tečeta
do velikega hrasta. Ni utegni-
la povedati do konca, že sta se
pognala v dir. Lisica pa je vsa
vesela pobrala meso in izgini-
la v grmovju.
Kjer se prepirata dva, tretji
dobiček ima.
BOŠTJAN RAVNJAK, 7. r.
OS Vitanje
VOJAKI V NAŠI VASI
Nekega dne sem šla iz šole
in sem srečala očka, ki je šel v
kamnolom po pesek za voja-
ke. Očka je počakal in me vzel
zraven. Po poti, ko sva šla v
kamnolom, sva videla vojake
in vojaške avtomobile. Tudi
na Stranicah jih je bilo polno.
Na travnikih so imeli štore, v
gozdovih pa avtomobile. Pov-
sod okoli njih pa je bila straža.
Ko sva peljala pesek v Rako-
vo stezo, naju je neki vojak
vprašal, kam peljeva pesek in
za koga. Očka mu je povedal,
da pelje pesek za vojake. Z
njim bodo posuli blato pred
vojaško kuhinjo. Naslednji
vojak nama pa je odprl ram-
po. Na rampi je bila petero-
kraka zvezda. Prišla sva pred
kuhinjo. Videla sem kako ku-
hajo in kakšne kotle imajo. To
je bilo moje prvo srečanje z
vojaki.
JANJA CRETNIK, 4. r.,
OS Frankolovo j
TO SEM JAZ
Kaj sem jaz? Jaz sem Jerica.
Hodim v 2. c. razred. Žalostna
sem. kadar me tovarišica kre-
ga. Tudi doma včasih nerada
ubogam, ker se raje igram s
punčko. Včasih moram likati,
pa se mi ne da. Vedno sem se
zgovarjala, da bi se rajši igrala
s punčko.
JERICA CRESNAR, 2. c.
___________.....OS Zreče
MED POČITNICAMI
Bila je nedelja in bilo mi je
dolg čas. Začela sem nagovar-
jati očka, da bi jezdila kobilo.
Očka mi je dovolil. Sla sem se
primerno obleči, tačas pa mi
je očka dal kobilo iz hleva in
jo pripravil za ježo. Očka me
je dal nanjo; nato pa sva šla do
studenca, ki je kakšnih deset
minut od doma. Najprej je šla
lepo počasi; kar naenkrat po-
skoči, me strese na tla in zdrvi
proti domu. Najprej sem se
malo jezila, nato pa me je po-
silil smeh, -ker sem tako po-
srečeno pristala na tleh. Do-
ma sem povedala še mamici
in vsi smo se mojemu doživ-
ljaju smejali.
JELKA JEROVSEK. 3. r.
OS Franja Kranjca, Polule
HURA ZA MEDALJI
Zjutraj sem se zbudila
in k televizorju brž pristopila,
prižgala sem ga,
da bi slišala smučarske novice iz Scbladminga.
A veleslalom začel se še ni,
ker zamudi spet niso ušli.
Cez čas Rozman le oglasil se je
in povedal, da si naši smučarji močno medaljo žele.
Po 1. teku je še kar dobro za Križaja kazalo
in veliko stav je nanj veljalo.
A končni razplet mnoge je prevaral
in niso upali se verjeti,
da se je Strelu s sedmega na tretje mesto uspelo povz-
peti.
Dobili naši so kolajno
in tudi mi smo bili srečni - to priznajmo.
A še več želeli smo si in to je bilo,
da bi Križaj v slalomu odnesel srebro.
Zgodilo se je resnično in Križaj si je priboril srebro,
ki je bilo za nas kar zlato.
Srečni smučarji so se domov utrujeni vrnili,
a tega svetovnega prvenstva ne bodo nikdar pozabili.
DARJA LUŽAR, 6. a
Osnovna šola Bratov Juhart,
Šempeter v Savinjski dolini
STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST I
OBČINE ŽALEC I
RAZPISUJE m
JAVNI NATEČAJ 1
za rušenje kozolca v Žalcu, Kardeljeva ulica (pr^j
Savinjska cesta 9) ^
Javni natečaj bo 24 marca 1982 ob 10. uri v sejni sojji
samoupravnih interesnih skupnosti občine Žalec.
Izklicna cena za pristop na javni natečaj znaša din
22000.
Interesenti naj vložijo ponudbe v zapečateni ovojnici
na Stavbno zemljiško skupnost občine Žalec z ozna.
ko »javni natečaj«, najkasneje do 24, 3. 1982 do iq
ure. i
Vse informacije se dobijo na Zavodu za načrtovanje
Žalec - enota urejanje - tel. 710-427.
Komisija za izvedbo
javnega natečaja
Delovna skupnost
oddelka za občo upravo
SO Šentjur pri Celju
objavlja
prosta dela in naloge
REFERENTA ZA KMETIJSTVO IN SPLOŠNE
ZADEVE
POGOJI
- višja agronomska šola, višja šola pravne ali uprav-
ne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj
Delo velja za nedoločen čas s polnim delovnim časoin
in dvonnesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjeva.
nju pogojev v roku 15 dni od dneva objave na naslov
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU, Perso-
nalna služba UO
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30. dneh
od dneva objave.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN
AVTOMEHANIKOV
ŽALEC
AVTO ŠOLA
RAZPISUJE
delo za nedoločen čas
1. INŠTRUKTOR PRAKTIČNEGA POUKA
»B« KATEGORIJE
2. ADMINISTRATOR IN BLAGAJNIK
ZDRUŽENJA IN DELOVNE SKUPNOSTI
POGOJI:
1. srednja ali poklicna izobrazba, pedagoške spo-
sobnosti, izpit voznika inštruktorja, moralna in drugs
neoporečnost, ustrezne delovne izkušnje
2. ekonomska srednja ali druga srednja izobrazba
administrativne sposobnosti, moralna in druga neo-
porečnost, ustrezne delovne izkušnje
Pismene vloge s kratkim življenj'episom in dokazili o
izobrazbi in praksi, sprejema
ZŠAM ŽALEC, Hmeljarska 3, 63310 ŽALEC
8 dni po objavi.
OBJAVLJA I
naslednja prosta dela in naloge I
za DSSS
1. IZVAJANJE ZAŠČITE INDUSTRIJSKE
LASTNINE IN PATENTNE RAZISKAVE
Pogoji:
- visoka izobrazba strojne smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- znanje nemškega in angleškega jezika
za TKS
2. VODENJE PRIPRAVE DELA
VZDRŽEVANJA
Pogoji:
- najmanj višja izobrazba strojne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj
3. VEČ VARILCEV IN DELAVCEV ZA
POSLUŽEVANJE STROJEV
Pogoji:
- KV oz. PK varilec in 1 leto delovnih izkušenj
- PK ali NK delavec in odslužen vojaški rok
Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: |
SIP - Strojna industrija. 63311 Šempeter v Savinjs"
dolini v 15 dneh od dneva objave.
^1 - 18. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 27
rZ ŽIVLJENJA IN DELA
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU
Z OBČINSKEGA ZBORA 00 SINDIKATA DELAVCEV PRI OBRTNIKIH
še šibke vezi s članstvom
Delavce najbolj pestijo stanovanjski problemi
v petek, 12. marca, je
bil v dvorani Narodnega
doma v Celju občni zbor
osnovne organizacije sin-
dikata delavcev, zaposle-
nih pri samostojnih obrt-
nikih. 2e kar uvodoma
naj zapišemo, da se je
občnega zbora udeležilo
izredno malo delavcev,
pa čeprav jih je bilo vab-
ljenih vseh 621, kolikor
jih je zaposlenih v obrt-
nih delavnicah in ne sa-
mo 265, kolikor jih je
včlanjenih v osnovno or-
ganizacijo sindikata. Za-
kaj je bila udeležba tako
slaba? Malomarnost?
Morda brezbrižnost do
dela osnovne organizaci-
je? Kakorkoli že, takšen
odnos zagotovo ni pravš-
nji. Kajti če bi prišli le ti-
sti, ki so v preteklem letu
iskali pomoč na sedežu
osnovne organizacije, le-
tovali preko sindikata,
dobili stanovanja s po-
močjo osnovne organiza-
cije, bi jih bila že dobra
polovica...
Na občnem zboru je bi-
lo uvodoma podano poro-
čilo o delu osnovne orga-
nizacije v preteklih dveh
letih. Ugotovljeno je bilo,
da je pomembno delo
opravil izvršni odbor, ob
njem pa tudi komisije za
dopolnilno in družbeno-
ekonomsko izobraževa-
nje, za stanovanjska vpra-
šanja ter za šport in re-
kreacijo.
Lansko leto je osnovna
organizacija sindikata de-
lavcev, zaposlenih pri za-
sebnih obrtnikih, name-
• nila precejšnjo pozornost
uresničevanju novo spre-
jete kolektivne pogodbe.
S pomočjo Obrtnega
združenja je vodstvo or-
ganizacije posredovalo
preko obrtnih sekcij
vsem obrtnikom novosti
iz kolektivne pogodbe, z
Obrtnim združenjem pa
se je dogovorilo o načinu
izvajanja kolektivne po-
godbe. Tudi vsak delavec
je dobil izvod kolektivne
pogodbe s kratkim spre-
mnim dopisom. Kot prvi
korak k uresničevanju te-
ga dokumenta je bila da-
na pobuda ustreznemu
upravnemu organu skup-
ščine občine Celje, da je
pri obnavljanju delovnih
pogodb prisoten pred-
stavnik občinskega sindi-
kalnega sveta kot tudi de-
lavec, za katerega se ob-
navlja delovna pogodba.
To velja tudi za delavce,
ki na novo sklepajo de-
lovna razmerja.
Ker je stanovanjska
problematika ena tistih,'
ki v največji meri pesti
delavce, zaposlene pri
obrtnikih, je tudi osnov-
na organizacija sindikata
namenila reševanju sta-
novanjskih problemov v
preteklem obdobju veli-
ko pozornost. Seveda je
bil problem dvojen: sred-
stev je.bilo malo, prosil-
cev za stanovanja pa zelo
veliko. Kljub temu je
osnovma organizacija sin-
dikata v preteklem dve-
letnem obdobju pomaga-
la sedmim delavcem, da
so prišli do stanovanj pre-
ko solidarnostnega skla-
da pri Samoupravni sta-
novanjski skupnosti, da
so trije delavci dobih sta-
novanja tako, da so na-
kup sofinancirale delov-
ne organizacije, v katerih
je zaposlen njihov zakon-
ski partner, dva delavca
sta dobila stari stanova-
nji, štirje delavcipa so do-
bili nova stanovanja. Ob
tem pa je petnajst delav-
cev dobilo kredite kot po-
moč pri gradnji lastne
stanovanjske hiše.
Povezovanje članstva z
osnovno organizacijo je
še vedno eno tistih vpra-
šanj, ki jim bo treba na-
meniti več pozornosti.
Problem je namreč v tem,
ker so v celjski občini
obratovalnice izredno
razdrobljene, to pa one-
mogoča tesnejši stik
osnovne organizacije s
članstvom. Na izvršnem
odboru je bila zato dana
pobuda, da bi se osnovna
organizacija povezovala s
članstvom preko delov-
nih skupin, ki bi se pove-
zovale v krajevnih skup-
nostih. O predlogu bi ve-
ljalo še razpravljati.
V preteklem obdobju je
osnovna organizacija do-
segla vidne uspehe pri in-
formiranju svojega član-
stva preko glasila Novi te-
dnik, manj uspešna pa je
bila pri vključevanju de-
lavcev v vse oblike športa
in rekreacije. Premalo
uspehov je bilo tudi na
področju izobraževanja,
predvsem zaradi premaj-
hnega interesa delavcev
za razne izobraževalne
oblike. Sklad za dopolnil-
no izobraževanje pa se je
pokazal kot uspešen pri
organiziranju tečaja za
varstvo pri delu, ki se ga
je udeležilo kar 210 delav-
cev, pa tudi več strokov-
nih ekskurzij je lepo
uspelo.
Na občnem zboru so
udeleženci sprejeli poro-
čilo o delu osnovne orga-
nizacije v preteklem dve-
letnem obdobju, ob tem
pa so začrtali tudi pro-
gramsko usmeritev za de-
lo v prihodnje. Pri tem so
posebej izpostavili nuj-
nost, da je treba delo
osnovne organizacije za-
staviti tako, da bo v njej
lahko sleherni član izra-
žal in uveljavljal svoje in-
terese. Naglasih so tudi,
da bodo aktivno sodelo-
vali pri uresničevanju do-
ločil kolektivne pogodbe,
saj je to v interesu celot-
nega članstva.
V razpravi o poročilu in
programski zasnovi bo-
dočega dela Oo.iovne or-
ganizacije pa so udeležen-
ci občnega zbora v glav-
nem opozarjali na proble-
me v zvezi z reševanjem
stanovanjskih vprašanj
delavcev. Ob tem je bil
podan predlog, da bi na-
menska sredstva, ki jih
zbirajo za nakup novih
stanovanj in ki bi letos za-
doščala le za nakup enega
stanovanja, za določen
čas oročili v banko ter ta-
ko oplemenitili ta sred-
stva. Ce bi jih namenili v
sklad za obnovo starih
stanovanj v mestnem je-
dru Celja, bi lahko v pri-
hodnjih letih pridobili
več stanovanj. O predlo-
gu bo še razpravljal izvrš-
ni odbor.
Na občnem zboru so ra-
zrešili dosedanje vodstvo
osnovne organizacije in
izvolili nove člane v izvrš-
ni odbor. Za predsednika
izvršnega odbora so izvo-
lili Bojana Lesarja, za
podpredsednico pa Vero
Petek.
DRAŽA VAS
Stehnične
uboratorije
Ferdo Marguč sodeluje pri
zmanjševanju uvoza
Glavni izdelki strojnega ključavničarstva obrtnika Ferda Marguča iz
Draže vasi 82 pri Ločah je različna oprema za zobotehnične laboratorije.
Pri tem sodeluje kot kooperant z Zlatarno Celje, ki je s programom opreme
za zobotehnične laboratorije zmanjšala potrebe po uvozu opreme.
Ferdo Marguč sodeluje z Zlatarno dobri dve leti in takrat je tudi pričel
izdelovati različne naprave. Med njimi so silosi za mavec in za vložne mase,
konzolno dvigalo in kivete za proteze.
Sodeluje pa tudi z drugimi delovnimi organizacijami. Tako izdeluje za
Kovinar Vitanje stiskalnice za sadje in za grozdje, z delovno organizacijo
Konus pa sodeluje po dogovoru.
Ko je pred tremi leti pričel z obrtnim delom, gotovo ni pričakoval, da se
bodo tako kmalu pokazale potrebe po razširjanju delavnice. Sedaj pri
njem dela šest delavcev, delo pa je toliko perspektivno, da v sedanjih
okvirih ne bo moglo ostati. Tako je tudi razumljiva odločitev, da bodo
razvijali še naprej dejavnosti, s katerimi so začeli.
Tiste prve, začetne težave je že premagal, čeprav jih ni bilo malo. Sedaj
mu povzroča največ^težav slaba preskrba z repromaterialom, zlasti z
nerjavečo pločevino. Se dobro, da lahko številna pomanjkanja prebrodi s
pomočjo delovnih organizacij, s katerimi sodeluje. Sicer pa je obet za
boljšo preskrbo z repromateriali ustanovitev nabavno-prodajnega servisa
pri konjiškem Obrtnem združenju.
Ferdo Marguč sodeluje z Zlatarno Celje pri izdelovanju opreme za zobotehnične
laboratorije.
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec

kovinotehna
TOZD Tehnična trgovina,
PRODAJNA ENOTA IDEAL,
Mariborska 7, Celje
VSI so
DOBRODOŠLI!
Tako meni vodja Pro-
dajne enote IDEAL, ki je
v sklopu TOZD Tehnična
trgovina v celjski Kovino-
tehni RADO MARKlC
Osnovni podatki
IDEALA:
• začetek 17. junija
1971,
• prodajna površina
okoli 350 kvadratnih me-
trov,
• trenutno zaposlenih
12 delavcev,
• v prodajni enoti pa
so trije specializirani od-
delki!
KJE JE IDEAL?
IDEAL ima idealno le-
go! Je v istem sklopu, kot
je poslovna zgradba KO-
VINOTEHNE, oboje pa
je v neposredni bližini
NOVE celjske avtobusne
postaje, samo 200 metrov
od železniške in poleg ho-
tela Celeia. Pred Idealom
je dovolj velik parkirni
prostor!
Odpiralni čas je vsak
dan od 7. do 19. ure in ob
sobotah od 7. do 12. ure.
Skratka v IDEALU je
vse idealno ... Vendar...
Rado Markič: »Pri nas
so vsi dobrodošli, vsake-
ga kupca smo veseli. Skr-
bimo, da imamo dober
izbir stvari na vseh treh
oddelkih, žal pa nimamo
tistega, kar trenutno pri-
manjkuje na celotnem ju-
goslovanskem tržišču.
Zato nismo krivi mi! Re-
snično pa si prizadevamo,
da vsem ugodimo. Naše
geslo je: pridite in pogo-
vorili se bomo!«
ELEKTRO ODDELEK
Vsi trije oddelki so pro-
storsko ločeni. Na elektro
oddelku je možno kupiti:
- elektro inštalacijski
material,
- rezervne dele za pral-
ne stroje,
- plinske in električne
štedilnike,
- svetlobna telesa,
- hidropake.
- elektromotorje in vo-
dne črpalke,
- električne vrtalne
stroje,
hobby program itd.
ODDELEK ZA
GOSPODINJSTVO
Na njem prodajajo belo
tehniko, ogrevalno tehni-
ko (na plin in elektriko),
drobne gospodinjske
aparate različnih proizva-
jalcev, likalnike navadne
in na paro, sesalce, razne
tosterje, žarne plošče,
stenske ure (baterijske in
z mehanizmom za bitje),
električne bojlerje, fene,
havbe, kaloriferje, infra
peči, roštilje in še mnogo
drugega. Kar pa trenutno
nimajo, pa tako ni možno
dobiti na celotnem jugo-
slovanskem področju!
ODDELEK ZA
GLASBENO
AKUSTIKO
Prodajajo črno-bele in
barvne televizijske apara-
te, radio aparate v mono
in stereo izvedbi, z zvoč-
niki, radijske in avto an-
tene, velik je tudi izbor
televizijskih anten, imajo
razne ojačevalce, filtre,
kretnice, usmernike, pri-
ključke, elektronke, tele-
vizijske stabilizatorje,
zvočnike za radio in avto
radio (več tipov avtomo-
bilov) itd.
Glasbila: vse, kar je tre-
nutno možno dobiti, lah-
ko dobite v Idealu! Har-
monike diatronične in
klavirske od 32 do 120 ba-
sov, električne kitare za
solo in bas, akustične ki-
tare za začetnike in profe-
sionalce z vsemi pripada-
jočimi strunami in rezerv-
nimi deli, orgle, harmoni-
je, razne ojačevalce z vse-
mi potrebnimi ustreznimi
zvočniki za pevsko in
glasbeno ozvočenje, tro-
bila, velika izbira violin iz
Cehoslovaške in Kitaj-
ske, planina domače in
tuje proizvodnje, garnitu-
re bobnov...
Bogata je tudi izbira
notnega gradiva za začet-
nike, ki obiskujejo glas-
..beDLe-^šoleJer ostale,....... _
IDEAL se lahko pohva-
li, da pri njem kupujejo
glasbila številni domači
ansambli, predstavniki
glasbenih šol in drugi.
Kupci prihajajo iz Hrva-
škega Zagorja, Brežic,
Slovenske Bistrice, Za-
gorja in Hrastnika... V
bistvu so na tem širšem
področju edina tovrstna
trgovina s tako bogato
izbiro vseh dostopnih
vrst glasbil in vsega, kar
sodi zraven.
Idealno je odditi v
IDEAL'  . ........ ......
Rado Markič je vodja
Ideala: Vsak, ki pride
med nas, bo lepo sprejet.
Potrudili se bomo, da bo
tudi zadovoljen odšel ter
se še kasneje vračal.«
OBRTNIKA S TEPANJSKEGA VRHA
KORAK PRED ČASOM
Marta in Miran Sire o odgovornem delu
Delo obrtnikov je odgovorno do naroč-
nikov in do delavcev, ki so pri njih zapo-
sleni. »Za vse delo, ki ga opravlja obrt-
nik, ni nagrajen. Delo mora normalno
potekati, ob tem pa moraš imeti stalni
pregled nad potrebami. Prilagajati se
moraš času - še več. Moraš korak na-
prej, moraš gledati naprej, moraš vede-
ti, kaj bo na tržišču čez leto, dve, novo,
zanimivo in potrebno.« Tako pravi Mi-
ran Sire. obrtnik s Tepanjskega vrha pn
Slovenskih Konjicah m tako ravna.
Vedno m lahko, saj se srečuje z enaki-
mi težavami kot številni drugi obrtniki.
Ce bi tudi za plačila obrtnikom veljal 15-
dnevni rok, bi sami dosti lazje izpolnje-
vali svoje družbene obveznosti, tako pa
zlasti delovne organizacije kaj rade odla-
gajo plačila. Potem so tu še uvozne teža-
ve. Vrednost, za katero lahko uvoziš
stroj, je premajhna za dober stroj, s ka-
kršnim bi lahko bolje m ceneje delali.
Tudi omejen uvoz surovin, ki jih pn nas
ni, ni lahka stvar. Potem so tu še težave z
delavci, ki niso vedno najbolj vneti za
delo. Kar veliko je vsega, a če človek
hoče, premaga večino težav.
Pri Sirčevih sta oba obrtnika - Miran
ima kleparstvo in vodoinštalaterstvo,
Marta predelavo plastičnih mas. V okvi-
ru kleparskih del opravljajo stavbno kle-
parstvo, izdelujejo klimatske naprave
(ventilacijske za vlek odpadkov, za pre-
zračevanje) in stavbno kleparstvo. Naj-
obsežnejša dejavnost so montaže opre-
me za kurje farme, ki jih opravljajo v
sodelovanju z RŠC Titovo Velenje, prav
tako kot izdelavo zračnih cevi. Opravlja-
jo pa tudi servis za popravilo vlečnih
trakov v farmah.
Med novostmi, ki so jih pričeli izdelo-
vati, je nov enocevni sistem centralne-
ga ogrevanja. Cevi so nevidne, trajnost
pa je velika, saj so bakrene. Poleg tega je
potrebna manjša količina ogrete vode,
kar pomeni 20-25 odstotkov prihranka
energije. Sistem je že preizkušen - vgra-
jen je na primer na obnovljeni kmetiji
Ločnikarja na Skomarju, ki se je usmeril
v kmečki turizem. Vgraditi ga je torej
mogoče ne le v nove stavbe, ampak tudi
v starejše, omogoča pa priklop vseh vrst
radiatorjev.
Zanimiva je tudi izdelava prototipa pe-
či za kurje farme, ki namesto dragega
kurilnega olja uporablja vse vrste odpad-
kov takšne farme. Eno takšno peči še
preizkušajo, dopolnjena pa je že tudi go-
tova in vgrajena na kurji farmi v Pol-
skavi.
Vodoinštalaterska dejavnost je raz-
predena po vsej Jugoslaviji, saj napelju-
jejo vodovodne inštalacije tudi v kurjih
farmah in v industriji.
Tudi predelava plastičnih mas ni kar
tako. Najpomembnejš izdelek so ročaji
za akumulatorsko industrijo, ki jih si-
cer pri nas še ne izdelujejo. Ti ročaji so
nadomestili kovinske, saj imajo boljše
tehnološke lastnosti (odpornost proti ko-
roziji in kemičnim vphvom). Z njimi za-
dovoljujejo potrebe akumulatorske in-
dustrije v Jugoslaviji: Vesna Maribor,
Ruma, Trepča - Titova Mitrovica.-;
Kupci so ročaje testirah in so z njinni
zadovoljni, delo pa je tehnološko zaple-
teno in zahteva žal uvožene materiale.
Marta Sire
Miran Sire
Marsikaj za kurje farme izdelujejo na Tepanjskem vrhu 25.

NOVI TEDNIK - stran 29
POBILI ŠE ENO
f^VČNO UTAJO
, lenjski javni tožilec je zahte-
^^^^jiritev preiskave zoper 40-
i^^    zasebnega obrtnika Jan-
ft^Agha IZ Podkraja 8 pri Tito-
zelenju, ker so celjski kri-
i*^^jjsti med  pregledovanjem
•^P^ega poslovanja ugotovili
"^no davčno utajo.
*^ ^ smo že poročali so Janka
M lani. 16. novembra priprli
* jgjji, ko so ugotovili, da leta
P^n rii prijavil dohodka v višini
786000 dinarjev in s tem oško-
val velenjsko davčno upravo
5 982.000   dinarjev   (novih),
hnko namreč ponaredil
fun. potem ko ga je registriral
J davčni upravi.
Kriminalisti, ki so pregledovali
ijehovo poslovanje pa so pred
jnevi ugotovili, da je upravi za-
jfuJbene prihodke v Titovem
j, [griju zamolčal še dohodek v
^pi 574.581,60 dinarjev. V letu
0 je namreč dobil toliko kot
jjfilo za gostinske usluge za
jjjgove delavce, ki so delali na
jjlovišču v Pazinu. Denar so mu
^zali na žiro račun Obrtno na-
jgvno-prodajne zadruge v Slo-
jfn] Gradcu, Meh pa je nato te
itroške uveljavljal še enkrat v
livčni napovedi za to leto. S tem
[O je dvakrat prikazal te stroške,
e davčno upravo oškodoval za
J9.415 dinarjev. Znesek je višji,
[jr je davčna lestvica progre-
avna. g g_
OBDOLŽEN
NAKLEPNEGA
UMORA
Pretep, ki se je vnel lani, 8. av-
gusta zvečer, v Kolodvorski re-
stavraciji v Titovem Velenju, se
je končal tragično za Hamida
Cauševiča, ki je zaradi vboda v
levo stran trebuha med prevo-
lom v bolnišnico umrl.
Te dni je velenjski javni tožilec
vložil obtožnico zoper 35-letnega
Alija Suljkanoviča, ki je uteme-
ljeno osumljen, da je umoril Cau-
Seviča.
Prepir se je vnel že za točilno
mizo v Kolodvorski restavraciji.
Suljkanovič je namreč očital
|Kahru Bojiču, da ga ves čas gle-
kla in mu je zaradi tega naprijet-
mo. Izmenjala sta si še nekaj
»strih besed, potem pa prisedla
ksak k svojemu omizju. V Bojiče-
m skupini je bil tudi Hamid Cau-
Sevič.
I Cez čas je Suljkanovič šel k
:Bojiču, da se mu opraviči, toda ta
ga je udaril. Vnel se je pretep,
prijatelji pa so ju uspeli razdvoji-
ti. Suljkanovič je potem pobegnil
mimo točilne mize skozi stranski
vhod. Med preiskavo je povedal,
da je že hotel proti samskemu
domu, ko je nenadoma opazil, da
nekdo teče za njim. Bil je Cauše-
.vič. Ko se je obrnil, ga je napada^
lec že udaril, potem pa je Suljka-
novič v samoobrambi izvlekel
Ituhinjski nož in zabodel napa-
dalca.
Priče so dogodek različno izpo-
^'edale, vendar pa skoraj vsi zatr-
Nejo, da ga Cauševič ni napadel,
'^ot obdolženec navaja v svojo
obrambo. Da je Suljkanovič rav-
''sl naklepno, govori tudi dej-
^'vo, da je Cauševiča počakal v
'^fnnem delu ulice in ga potem
^^tienada napadel oziroma zabo-
S. SROT
SOJENJE PO SKORAJ TREH LETIH
KDO JE PELJAL PO LEVI?
Izvedenca bremenita Mihaela Rejnika
Pred senatom celjskega te-
meljnega sodišča, enota Celje se
je pričelo sojenje Mihaelu Rejni-
ku iz Babnega pri Celju, ki je
obdolžen hudega kaznivega deja-
nja zoper varnost cestnega pro-
meta.
Do nesreče je prišlo 20. avgusta
1979, ko sta v ovinku na Maribor-
ski cesti v Celju, pri hiši št. 222
trčila tovornjak, ki ga je vozil Mi-
hael Rojnik in avtobus maribor-
skega Certusa z voznikom Fran-
cem Carnijem. V nesreči so umrli
voznik avtobusa in štirje potniki
v avtobusu, dva pa sta bila lažje
ranjena. Nastala je tudi velika
materialna škoda.
Preiskovalni postopek se je za-
radi izvedeniških mnenj zelo za-
vlekel^ tako da je Rojnik stopil
pred sodnike šele po nekaj manj
kot treh letih
Prometna izvedenca: Teodor
Zohar iz Celja in izvedenec iz Za-
greba sta prišla do zaključka, da
je Rojnik s tovornjakom zavil v
levo, prevozil belo nepretrgano
črto in zadel avtobus. Obtoženec
je na glavni obravnavi vztrajal
pri prvotnem zagovoru, da je vo-
zil po svoji, to je desni polovici
ceste. Kot Je povedal. Je najprej v
ovinku zagledal dolge luči, po-
tem pa je prišlo do trčenja. V levo
pa ga naj bi potegnil avtobus ob
trčenju. Obtoženec Je'tudi pove-
dal, da je ta odsek ceste precej
nevaren in je bilo že več nesreč,
ker je vozila zaneslo v levo.
Mihaela Rojnika tudi obtožuje
dejstvo, da Je imel v času nesreče
v krvi kar 1,93 promila alkohola.
Na obravnavi je obtoženec pove-
dal, da je na dan nesreče popil le
pivo in dva brizganca in se ni
čutil vinjenega oziroma nespo-
sobnega za vožnjo, pač pa je ne-
kaj več popil dan poprej, ko je
praznoval rojstni dan.
Senat, ki mu je predsedoval
Jože Kreča, je zaslišal tudi nekaj
prič, ki pa se nesreče večinoma
ne spominjajo.
Zagovornik obtoženca je na
obravnavi predlagal, naj senat
zasliši tudi-oba izvedenca. Sodi-
šče je njegov predlog sprejelo, ta-
ko da so obravnavo preložili za
nedoločen čas, verjetno pa se bo
sojenje nadaljevalo še ta mesec,
če bodo dobili zagotovilo izve-
dencev, da se bosta udeležila
glavne obravnave.
S. SROT
ZLOČIN NA VELIKEM VRHU
MORILEC PRED SODNIKI
F. Brence trdi, da se dejanja ne spominja
Velenjski javni tožilec je vložil
obtožnico zoper 28-letnega Fran-
ca Brenceta iz ceste v Laško 2 v
Celju, ki je utemeljeno osumljen,
da je lani 2. decembra na Veli-
kem vrhu 4 pri Smartnem ob Pa-
ki umoril 72-letno Karolino Pri-
slan in potem pobegnil.
Ker ženice nekaj dni ni bilo na
spregled (v hiši na Velikem vrhu
4 je živela sama), so sosedje po-
gledali v njeno stanovanje in jo
našli mrtvo.
Franca Brenceta, ki so ga osu-
mili umora, so miličniki prijeli
osem dni kasneje. Obdukcija pa
je pokazala, da je morilec ženico
najprej močno pretepel in jo mu-
čil ter nazadnje zadavil.
Franc Brence je skupaj s Fran-
cem Okornom nekaj dni pred
umorom popravljal streho pri
Prislanovi. Za tri ali štiri popol-
dneve sta si izgovorila 3-000 di-
narjev plačila.
Kot je povedal Brence v prei-
skavi, mu je ženica ostala dolžna
300 dinarjev, ki jih je prišel izter-
jat 1. decembra lani. Ker takrat
naj ne bi imela denarja, se je vrnil
naslednji dan. Prislanova mu je
zopet odgovorila, da nima denar-
ja, in si ga tudi pri sosedih ne
more sposoditi, saj z njimi ni v
najboljših odnosih.
Brence naj bi po tem pogovoru
odšel v bližnjo gostilno, popil ne-
kaj ruma in pojedel 20 tablet Pli-
vadona, potem pa se spet vrnil v
hišo Prislanove, ki stoji na sa-
mem. Na vratih je razbil šipo, da
je lahko vstopil, potem pa je po-
novno zahteval denar. Takrat naj
bi mu Prislanova dejala, da de-
narja ne da, ker je delo slabo
opravil. Po tem pogovoru naj bi
Brence zvrnil še nekaj kozarcev
žganja in odtlej se ničesar več ne
spominja, kot je povedal preisko-
valni sodnici.
Zbudil naj bi se šele naslednji
dan, ko je bila Karolina Prislan
že mrtva. Takoj je zbežal iz hiše,
se umil v bližnjem potoku in z
avtostopom prišel v Celje, kjer se
je oglasil pri prijatelju, ki mu je
opral krvavo srajco, raztrgane
hlače pa je že prej odvrgel.
Brenceta je pregledal tudi izve-
denec nevropsihiater, ki meni,
da je bil obdolženec popolnoma
prišteven, ko je umoril Prislano-
vo oziroma, da je imel ob storitvi
kaznivega dejanja v oblasti svoje
ravnanje in je tudi razumel nje-
gov pomen. Izguba spomina, na
katero se je Brence skliceval v
preiskovalnem postopku torej ni
prepričljiva in jo je potrebno oce-
niti le kot del obdolženčeve
obrambe.
Med preiskavo so zaslišali tudi
Franca Okorna, ki je skupaj z
Brencetom popravljal streho na
hiši Prislanove. Okorn je pove-
dal, da je videl pri Prislanovi pla-
stično vrečko, v kateri je imela
denar. Koliko, ne ve, občutek pa
je imel, da so v vrečki sami ban-
kovci po 500 in 1000 dinarjev.
Javni tožilec je Brenceta obto-
žil za kaznivo dejanje umora na
grozovit način in iz koristoljub-
nosti.
S. SROT
PROM. NESREČE
VOZNIK MRTEV,
SOPOTNIK RANJEN
Zaradi prehitre vožnje v
blagem ovinku v Dolu pri
Gornjem gradu, je začelo za-
našati voznika osebnega av-
tomobila JOŽETA POTOČ-
NIKA, 24, iz Tiroseka. Zadel
je v vrtno ograjo, se prevra-
čal po vrtu ter trčil v vogal
stanovanjske hiše. Voznik
Potočnik ie na kraju nesreče
umrl, lažje pa se je poškodo-
val njegov sopotnik, ki je pa-
del iz vozila.
PREVOZIL STOP ZNAK
Po Mariborski cesti v Ce-
lju, je vozil proti Vojniku
voznik tovornjaka FRANC
STANTE, 27, iz Podgorja. V
križišču v Cesto v Trnovlje,
je kljub STOP znaku pre-
denj zapeljal voznik osebne-
ga avtomobila JOŽEF ZAG-
MAJSTER, 32, iz Frankolo-
vega. Prišlo je do čelnega tr-
čenja, pri čemer se je voznik
Zagmajster težje poškodo-
val, njegov sopotnik pa lažje.
PRETESNO
PREHITEVANJE
V Novi vasi pri Šentjurju
je voznik kolesa na pomožni
motor DUSAN KLADNIK,
33, iz Voglajne prepozno
opazil JOŽETA LONČAR-
JA, 62, iz Tratne, ki je hodil
ob kolesu po desni strani ce-
stišča. Kladnik ga je prete-
sno prehiteval in ga zadel, ta-
ko da sta oba padla in se oba
težje poškodovala.
SKOZI RDEČO LUČ
V križišču Dečkove in Ker-
snikove ulice v Celju je pov-
zročil prometno nesrečo voz-
nik   osebnega   avtomobila
DUSAN KUCIC, 22, iz Celja.
Pripeljal je namreč po Deč-
kovi cesti in kljub rdeči luči
na semaforju zapeljal v križi-
šče, s tem pa izsiljeval pre-
dnost. Vanj se je zaletel kan-
didat za voznika osebnega
avtomobila BAIRO SULJA-
NOVIC, 25, iz Celja, ki je pri-
peljal po Kersnikovi in zara-
di zelene luči zapeljal v križi-
šče. Pri nesreči se je težje po-
škodoval Suljanovič, lažje pa
inštruktor, voznik Kučič in
dva njegova sopotnika.
PREMALO
ZAVAROVANI DELAVCI
Na levem delu proge med
Zidanim mostom in Radeča-
mi je osem delavcev menja-
valo pragove. Približno
150 m od skupine sta bila tu-
di MIRKO DENJIZ, 46, Te-
shč in LUKA DRLJIC, 45,
Doboj. Po levem tiru, iz Zi-
danega mosta, je pripeljala
diesel lokomotiva, ki je trčila
v omenjena delavca, pri če-
mer se je Drljič hudo poško-
doval in po 3 dneh umrl, De-
njiz pa je na kraju nesreče
umrl. Kazensko ovadbo so
podali zoper progovnega de-
lovodjo J02ETA VIDICA,
ki po predpisih o varnosti pri
delu, delovne skupine ni
ustrezno zavaroval.
IZSILJEVANJE V
KRIŽIŠČU
Iz Titovega Velenja je pri-
peljal v križišče v Petrovčah
voznik osebnega avtomobila
SAVO RISTIC, 20, iz T. Vele-
nja in zavijal v levo proti Ce-
lju, pri tem pa izsiljeval pre-
dnost voznici TATJANI
TURNSEK, 20, iz Levca, ki
je pripeljala iz nasprotne
smeri, to je po lokalni cesti iz
Petrovč. Voznica Turnškova
in dva sopotnika so se po-
škodovali, škode na vozilih
pa je za okoli 75.000 dinarjev.
EMO -
EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA,
ORODJARNA, CELJE
TOZD TOVARNA KOTLOV, n. sol. o.
Zaradi uvedbe dodatnih programov v novi tovarni
energetske opreme v Šentjurju
vabimo
k sodelovanju delavce naslednjih profilov:
Nudimo ugodne pogoje dela, možnosti priučevanja
za različne profile, primeren OD in urejen družbeni
standard.
Interesenti naj se oglasijo osebno, pismeno ali po
telefonu v EMO Celje, Sektor za kadrovske in
samoupravne odnose - oddelek kadrovske
operative.
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 11 - 18. marec
PRODAM
PRODAM trsne sadike črnina, iza-
bela črna in beia. Grad Minka,
Samova 4, Celje (Ostrožno)
PRODAM prikolico za traktor. Je-
len Avgust Polzela, 15 a
PRODAM dvosobno stanovanje v
centru Celja ali pa zamenjam za
enako stanovanje v Žalcu. Tel:
710-402.
ZAPOROŽEC, nevozen, letnik 75
prodam po delih. Močivnik Oto,
63302 Griže št. 69 a. (Popoldan.)
DNEVNO SOBO skoraj novo in le-
po ohranjeno prodam. Ristič
LJubiša, Trg oktobrske revoluci-
je, 3, Celje.-
SPALNICO dobro ohranjeno pro-
dam. Zelinka Olga, Kajuhova
9/1. Celje.
PRODAM mlin za mletje žita. Fel-
dln Anton, Mala Breza 24.
REJCI PERUTNINE! Enodnevne
piščance bele težke in rjave (tu-
di same nosnice) dobite vsak
torek popoldan doma in ob sre-
dah in sobotah na trgu. Prodaja-
mo tudi enoinpolmesečne pi-
ščance. Valilnica VInter Lopata
55, Celje, tel: 27-777.
LESENO ŠUPO - garažo ugodno
prodam - 6 x 7 m. Šifra: šupa.
V BRASLOVČAH prodam prostor-
možna adaptacija za stanova-
nje. Šifra: POCENI.
TRAKTORSKO škropilnico 2001
dobro ohranjeno in registrirano
motorno kolo na 4 prestave pro-
dam po ugodni ceni. Zimšek
Ivan, štore 180, Kresnike. Ogled
vsak dan popoldan.
NSU 1200 letnik 72 registriran v
voznem stanju prodam za 1,5 M
- Berganc Alojz, Valentiničeva
22 Laško.
ZASTAVA 101 letnik 76 prodam za
60.000 ter prikolico za osebni
avto za 10.000. Ipavčeva 8, Ce-
lje.
PRODAM kombi 750 furgon, delno
tudi na ček. Zorko Šket, Pečov-
nik 70 d, Celje.
PRODAM dobro ohranjeno staro
spalnico 90 let. Šifra: Spalnica-
stara.
Ugodno prodam regai za dnevno
sobo. Inf. tel: 34-282.
PRODAM renault TLS 4, letnik 78
po ugodni ceni, prevoženih
57.000 km. Ogled vsak dan po
15. uri. Lenart RaJko, Ulica Du-
šana Kvedra 35, Šentjur pri Ce-
lju.
UGODNO prodam sedežno garni-
turo (kavč In dva fotelja). Hacin,
Trubarjeva 26, tel: 219-04.
PRODAM GS CLIB letnik 1975 re-
gistriran do meseca oktobra po
ugodni ceni. Štorman, Ložnica
5, Žalec. Ogled možen od 14.
ure dalje.
FIAT 132 letnik 75 1600 ccm, pre-
voženih 83.000 km ugodno pro-
dam. Inf. 730-062 vsak dan od 7.
do 16. ure.
FORD TAUNUS 20 MTS 68 letnik
vozen neregistriran ter hiadilnik
Gorenje 180 1 - brezhiben pro-
dam po ugodni ceni. Pirš Feliks,
ključavničarstvo Trnovlje 179,
Celje.
NOV MOPED APN 4 s Ščitnikom
prodam. Kovač Franc, Lahom-
šek 2 a, Laško ali tel: 730:810
Int. 20 od 6. do 14. ure - 2 M
KRAVO sivo brejo s tretjim tele-
tom, sedem mesecev, prodam.
Bezovšek Arciin 66, 63211 Škof-
je vas.
PRODAM manjše dirkalno kolo
Eska. Tel: 25-278.
PRODAM buldožer TG 50 in R 4TL
letnik 78, prevoženih 48.000.
Verdev Edo, Studence 32, Po-
nikva pri Žalcu.
KRAVO šeko dobro mlekarico s
teličkom prodam. Černoša An-
ton, Grobelno 40.
PRODAM F 750 pn delih. Ogled
dopoldan in popoldan Pantner
Branko, šentjungert 19 b,
Šmartno v Rožni dolini.
PRODAM dele od diferenciala za
Stayer 18. Golouh, Medlog 14,
Celje.
PRODAM moped Tomos 15 LSC
star dve leti. Informacije na rJIil-
činovič Dušan, Cesta v Trnovlje
4, Celje.
AUDI 60 L letnik 69, registriran do
15. avgusta ugodno prodam. Inf.
27-625.
PRODAM Opel Rekord letnik 65.
Cena 25.000. Dordič Slaviša,
Primož 41, Šentjur.
PRODAM, 3 in 4-vrstno dobro
ohranjeno »Lubas« harmoniko.
Panič, Cesta na grad 48, Celje.
SAMSKO posteljo in stilno vitrino
1 X 1 m prodam. Zgrabijič, Ška-
pinova 3/5. Ogled popoldan.
PRODAM več vrst prašičev za re-
jo. Knez Karel, Babno 19 B.
PRODAM vprežni plug, nov. OJ-
steršek Ivan, Laška vas 24 po-
šta štore.
PRODAM enobrazdni obračalni
plug »badje« 21 col skoraj nov.
Dobrotinšek Anton, Zelče 1, Voj-
nik.
PRODAM AMI 8 letnik 72, registri-
ran do avgusta 1982 v voznem
stanju. Cena 2000 din. Lesjak
Jože Preserje 18 Braslovče.
PRODAM Zastavo kombi 4-sedež-
ni s kasonom, letnik 1979. Cena
ugodna. Žeieznik Albert, Latko-
va vas 139, Prebold. Tel: 701-
104.
PRODAM dobro ohranjen barvni
televizor sprejemnik znamke
Gorenje. Inf. v popoldanskih
urah na tel: 31-615.
PRODAM mlin na motor (žrmlje).
Oset Vinko, Ulčar, Ipavceva 46,
Šentjur.
PRODAM rabljene plohe za grad-
njo in 900 kom fasadne opeke.
Knep, Vrunčeva 20, Celje.
UVOŽENA vozička prodam, globo-
ki in športni avtosedež. Tel: 23-
016.
PRODAM 1 ha zemlje z zidanico in
nekaj vinograda, ter vodno čr-
pačko Tomos. Leber Martin, M.
Dobje 5, Dramlje.
PRODAM traktor Valh 15 KM in
eno osno prikolici, nosilnost
1,5 T. Gorišek Marjan, Marija
DobJe 1, Dramlje.
PRODAM avtomobil 125 PZ letnik
1974. Tkalec Radovan, Ljubljan-
ska 56 Celje, nadst. 10.
SEDEŽNO garnituro z omarami
prodam. Cimerman Janez, Po-
povičeva 33 Tel: 28-327.
SEMENSKI krompir igor in krožne
brane, prodam. Jezovšek Alojz,
Vrhe 51, Teharje.
PRODAM vozove po Izbiri - dve
brani in zaboj za prevoz peska.
Giušič, Arja vas 65, Petrovče.
PRODAM zemljišče primerno za
vikend blizu Planine 2000 m2,
cena 28.000,00 din. Avtobusna
postaja blizu, šifra: Sončna
lega.
Kravo mlado, brejo, vozno, kupim.
Franc Dremi, Trnovlje 133, Ce-
lje.
KUPIM avtoprikolico, gradbeni les
in gradbeno barako. Ponudbe:
POD TAKOJ
KUPIM traktor Štore, Univerzal ali
Same. Nov ali rabljen do 1500
del. ur. Pogon na 4 kolesa. Po-
nudbe pod šifro: Gotovina.
STANOVANJA
ZAKONCA brez otrok iščeta sta-
novanje ali sobo v Celju. Ponud-
be pod PLAČILO NAPREJ.
ZAMENJAM lepo sončno komfort-
no trosobno stanovanje brez
centralne na lepi legi Celja, za
komfortno enoinpolsobno ali
večje komfortno enosobno sta-
novanje s telefonom - t. ali II.
nadstropje. Pismene ponudbe
pod CENTRALNA.
ZAKONCA brez otrok nujno Iščeta
opremljeno ali neopremljeno
sobo ali stanovanje. Ponudbe
sporočite na tel: 063 26-713 po
17. url
ZAPOSLITEV
SPREJMEMO kovinostrugarja v
redno delovno razmerje škrabi.
Ključavničarstvo in kovinska
galanterija. Mariborska 105, Ce-
lje.
IŠČEM cvetličarko za pomoč ali
samostojno na ugodnem kraju.
Šifra: Lep lokal.
NUJNO iščem službo zaradi var-
stva otroka samo popoldan. Pi-
smene ponudbe pošljite pod:
DELAVKA
DVA mizarska pomočnika z nekaj
prakse, sprejmem takoj ali po
dogovoru Garantirano visok
osebni dohodek. Tel: 063 778-
065.
KUHARICO, lahko PK sprejmemo.
Gostilna Lovec Dobrna, tel: 778-
080.
TAKOJ sprejmemo delavca za de-
lo v galvanizaciji. Kos Metka,
Polzela, Ločica 2 b, tel. 063 701-
090.
PK kuharico ali s prakso v kuhinji
sprejmemo. Pedagoški šolski
center Celje - okrepčevalnica.
RAZNO
V popoldansko varstvo vzamem
otroka. Inf. teH 34-282
DOBREMU frizerju ali frizerki od-
dam frizerski salon. Jelen Av-
gust, Polzela 15 a.
DAM v najem gostinski lokal. Ša-
mru, Kraigherjeva 6
POŠTENA in mirna družina vzame
v oskrbo starejše ljudi s kmetijo
v okolici Celja. Resne ponudbe
pošljite pod šifro: Poštenje in
resnost.
KLESANJE in obnavljanje črk na
vseh vrstah kamna, na pokopa-
lišču. Pušnjak Drago, Lopata 85
a, Celje, tel: 28-974.
- na tehničnem oddelku
bogato izbiro športne
opreme in rekvizitov
- na tekstilnem oddelku
ugodno tovarniško zniža-
nje cen metražnega blaga
'- ugoden nakup mo-
ških, ženskih jopic, bluz in
puloverjev, perila, srajc in
pidžam - po tovarniško
znižanih cenah do 40%
- pestra je tudi izbira
otroških puloverjev.
Za nakup se priporoča
Emoni na Blagovnica v
Zrečah.
Komisija za delovna razmerja ■
DO »TAJFUN« I
Planina pn Sevnici
1;
razpisuje
prosta dela in naloge
z naslednjimi razpisnimi pogoji: f
1. VARILCA
- tečaj za varilca
- 1 leto delovnih izkušenj
2. STRUGARJA
- končana 3-letna poklicna šola za poklic "StrugarJ
- 1 leto delovnih izkušenj ^
S stanovanji DO ne razpolaga. OD po pravilniku,   'j
Kandidati naj vloge posredujejo v roku 15 dni od
dneva objave, o izbiri bodo obveščeni v roku 30 dm
po sprejemu vloge.
Komisija za delovna razmerja
VIO Žalec, TOZD Osnovna šola Slavko
Šlander
Prebold
razpisuje prosta dela in naloge
učitelja razrednega pouka,
za določen čas (nadomeščanje delavke med porodni-
škim dopustom) na podružnični šoli Gomilsko.
Pogoji: U, PU za razredni pouk ali absolvent PA.
Nastop dela v mesecu aprilu.
Komisija za delovna razmerja
DO Celjske mlekarne
objavlja prosta dela in naloge
1. avtomehanjka
2. avtoelektrikarja
3. vodovodnega instalaterja za
vzdrževanje vodovodnih in mlečnih
vodov
Poleg splošnih pogojev morejo kandidati imeti še:
ad 1. poklicno šolo za avtomehanike, odslužen voja-
ški rok
ad 2. poklicno šolo za avtoelektrikarje, odslužen voja-
ški rok
ad 3. poklicno šolo za vodovodne instalaterje, odslu-
žen vojaški rok
Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusna doba 3
mesece. Kandidati lahko vložijo prošnje v splošnem
sektorju Celjskih mlekarn Ljubljanska 87, Celje, 15
dni po objavi.
DS Oddelka za notranje zadeve
SO Šentjur pri Celju
razpisuje prosta dela in naloge
VODJA KU IN MATIČAR SLIVNICA PRI
CELJU
Pogoji:
srednja ekonomska šola ali srednja upravno admini-
strativna šola
3 leta delovnih izkušenj
1 mesečno poskusno delo
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnifii
časom.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjeva-
njdr pogojev dostavijo personalni službi 80 Šentjur
pri Celju v roku 15 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni oi
dneva objave.
ŽG - Podjetje za elektrifikacijo prog
Ljubljana -
TOZD za vzdrževanje stabilnih naprav
električne vleke Celje
- komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1 KV monterja vozne mreže
v Nadzorništvu za vzdrževanje vozne mreže Marit)^^
delovna enota Celje
Pogoj: končana poklicna šola elektrostroke in uspe^
no opravljeno 2-mesečno poskusno delo.
^ 18. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 31
„ POROČILA (L))
5 matineja
iipOČI VETER, humoristična
I'" serija TV Beograd (Lj)
. TV KAŽIPOT (Lj)
K tez TRI GORE Dekliški no-
03" „et -CARMEN« (Lj)
ODHOD ŠTAFETE MLADO-
jC^^ STI prenos iz Prilepa (Sk, Lj)
. LJUDJE IN ZEMLJA (Lj)
r „ZNANJE-IMANJE" (sodelu-
g KS Dobrovo v Brdih) (do
14 00) (Sk, L|)
POROČILA (Lj)
'o DOLGO   POTOVANJE  DO-
'   MOV, ameriški film (Lj)
if,KAJ IN ZATO (Lj)
' n ŠPORTNA POROČILA (Lj)
J35 SESTANEK V NEBOTIČNIKU
REPORTAŽA Z NOGOMET-
NE TEKME HAJDUK  : CZ
(Zgb)
,00 RISANKA (Lj)
^ CIK CAK (Lj)
2 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
4 ZRNO DO ZRNA (Lj)
^) TV DNEVNIK (Lj)
55 VREME (Lj)
57 PROPAGANDNA     ODDAJA
(Lj)
(,00 M. Šečerovič-P. Pavličič-Z.
Dirnbach: NEPOKORJENO
MESTO, nanizanka TV Za-
greb (Lj)
,30 ŠPORTNI PREGLED (Zgb)
„5 POROČILA (Lj)
BNEDELJEK, 22. 3.
|45 TVVŠOLLTV koledar, Povej
mi, povej; Šolski muzej, So-
dobna afriška književnost
(Bgd 1, Zgb)
100 POROČILA (Bgd 1, Zgb)
105 TV V ŠOLI; Materinščina, Iz
Kockice, Risanka, Naš kraj,
Kaj je kič, Risanka, Iz arhiva
Šolske TV, Zadnje minute
(do 12.10) (Bgd)
BOO KMETIJSKA ODDAJA TV ZA-
GREB (Lj)
JOO POROČILA (Lj)
f05 MESTA; CHICAGO, angle-
ško kanadska serija (Lj)
55 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA;
Začasna nastanitev prebival-
stva (Lj)
130 OBZORNIK (Lj)
145 MLADINSKA ODDAJA (Sa)
)15 RISANKA (Lj)
)24 CIK CAK (Lj)
)26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
)30 TV DNEVNIK (Lj)
!55 VREME (Lj)
857 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
100 35 mm - FILMSKA DELAVNI-
CA (Lj)
150 V ZNAMENJU (Lj)
OREK, 23. 3.
S.40 ŠOLSKA TV; Mednarodno
priznanje. Jedrsko orožje in
zaščita (Lj)
710 POROČILA (Lj)
715 SLOVENSKE LJUDSKE
PRAVLJICE; O mladeniču, ki
je grah pobiral (Lj)
730 JUGOSLOVANSKI NARODI
V PESMI IN PLESU; »Levač-
ka svatba- (Li)
1800 PUSTOLOVŠČINA, otroška
serija TV Beograd (Lj)
'8 30 OBZORNIK (Lj)
'845 OBRAMBA IN SAMOZAŠČI-
TA (Lj)
'9'5 RISANKA (Lj)
520 CIK CAK (Lj)
'924 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
'926 ZRNO DO ZRNA (Lj)
930 TV DNEVNIK (Lj)
55 VREME (Lj)
^'57 PROPAGANDNA    ODDAJA
Jon.
■"00 ODPRTO  ZA  USTVARJAL-
NOST (Lj)
«140 PROPAGANDNA    ODDAJA
'^^^ E.Zola;   NANA,  zadnji  del
francoske nadaljevanke (Lj)
''45 v ZNAMENJU (Lj)
"'^OA, 24. 3.
•00 San Sicario; VELESLALOM
ZA MOŠKE, prenos 1. teka
(do 10 30) (EVR, Li)
11.30 San Sicano  VELESLALOM
ZA MOŠKE, prenos 2. teka
(do 12.30) (EVR, L))
1620 VELESLALOM ZA MOŠKE,
posnetek iz San Sicaria (Lj)
17 30 POROČILA (Lj)
1735 CICIBAN, DOBER DAN  Po
lovčevih stopinjah, 1. del
(Lj)
17 50 DRUŽINA SMOLA, madžar-
ska risana serija (Lj)
18 15 OKROGLI SVET (Lj)
18 30 OBZORNIK (Lj)
18 45 KOROŠKA POJE (Lj)
19 15 RISANKA (Lj)
19 20 CIK CAK (Lj)
19 24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19 57 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
20 00 FILM TEDNA F.I.S.T, ameri-
ški film (Lj)
22 20 MAJHNE SKRIVNOSTI VELI-
KIH KUHARSKIH MOJ-
STROV (Lj)
22 25 V ZNAMENJU
ČETRTEK, 25. 3.
8.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
900 San Sicario; VELESLALOM
ZA ŽENSKE, prenos 1. teka
(do 10.30) (EVR, Lj)
11 25 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
11.30 San Sicario  VELESLALOM
ZA ŽENSKE, prenos 2. teka
(do 12.30) (EVR, Lj)
14 25 ŠOLSKA TV:  Mednarodno
priznanje, Jedrsko orožje in
zaščita (Lj)
16.00 VELESLALOM ZA ŽENSKE,
posnetek iz San Sicaria (Lj)
17.10 POROČILA (Lj)
17 15 GLASBA ZA CICIBANE; Pe-
denjped (Lj)
17 30 KUHINJA PRI VIOLINSKEM
KLJUČU; Janezek in fižolov-
ka (Lj)
1800 MOZAIK KRATKEGA FILMA
(Lj)
18.30 OBZORNIK (Lj)
18.45 MLADI ZA MLADE; Kulturna
bonboniera (Lj)
19 10 RISANKA (Lj)
19.20 CIK CAK (Lj)
19.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Uj)
20.00 BOBU BOB (Lj)
21 30 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
21.35 RAJMONDA, 2. del baletne
oddaje sovjetske TV (Lj)
22 15 V ZNAMENJU (Lj)
PETEK. 26. 3.
16 15 SLALOM ZA MOŠKE, posne-
tek iz Mont Genevra (Lj)
17.25 POROČILA (Lj)
17 30 KAJ JE NOVEGA NA POD-
STREŠJU, otroška serija TV
Zagreb (Lj)
18 00 ČEZ TRI GORE: Kvintet Sav-
ski val (Lj)
18 30 OBZORNIK (Lj)
18.45 PRED IZBIRO POKLICA: Po-
klici v rudarstvu (Lj)
19 10 RISANKA (Lj)
19,20 CIK CAK (Lj)
19.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19,57 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
20.00 W. Etteway; SKAG, ameriška
nadaljevanka (Lj)
21.20 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
21.25 NE PREZRITE (Lj)
21.40 TI DNEVI, TA LETA: Filmska
kronika 1955 - 2. del, doku-
mentarna serija (Lj)
22 25 SPREMLJAJMO   -   SODE-
LUJMO, športna oddaja (Lj)
22.35 NOČNI KINO: MARJETICE,
češki film (Lj)
23 45 POROČIL>(Lj)
SOBOTA, 27. 3.
8.15 POROČILA (Lj)
8.20 CICIBAN, DOBER DAN: Po
lovčevih stopinjah 1. del (Lj)
8 35 GLASBA ZA CICIBANE Pe-
denjped (Lj)
„A5Q.KIMNJA. PBLMOUNSKEM
KLJUČU: Janezek in fižolovka
(Lj)
9 20 KAJ JE NOVEGA NA POD-
STREŠJU, otroška serija TV
Zagreb (Lj)
9 50 PUSTOLOVŠČINA   otroška
serija TV Beograd (Lj)
10.20 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE (Lj)
1030 OTROK IN IGRA kupujemo
igrače (Lj)
10.50 PROPAGANDNA     ODDAJA
(L))
1055 MONT GENEVRE SLALOM
ZA ŽENSKE, prenos 1. teka
(EVR, Lj)
12 00 MESTA: CHICHAGO, angle-
ško kanadska serija (Lj)
12 50 DOKUMENTARNA ODDAJA
(Lj)
13 20 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
13 25 Mont Genevre SLALOM ZA
ŽENSKE, prenos 2 teka (do
14 30) (EVR, Lj)
15 05 POROČILA (Lj)
15.10 NOGOMET TETEKS : CZ.
prenos (Sk, Lj)
17 00 PJ V KOŠARKI
v odmoru...
18.30 NAŠ KRAJ (Lj)
18.45 REPORTAŽA S SMUČAR-
SKIH SKOKOV V PLANICI
(Lj)
19.05 ZLATA PTICA: Martin Krpan
(Li)
19.10 RISANKA (Lj)
19 20 CIK CAK (Lj)
19 24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19 30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA    ODDAJA
20.00 NAŠE 16. SREČANJE (Lj)
21.30 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
21 35 ZRCALO TEDNA (Lj)
21.50 PLANET OPIC, ameriški film
23.40 POROČILA (Lj)

SPORED
OD 18. 3. DO 24. 3.1982
ČETRTEK, 18. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z
vami - gost oddaje: družbeni pravobranilec samo-
upravljanja. Rudi Peperko, (vmes ob 9.00 Poročila),
10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila 15.45 Zab-
bavni globus, 16.00 Kronika, 16.15 Čestitke in po-
zdravi, 16.30 V živo: mladoletno prestopništvo, 18.00
Zaključek sporeda
PETEK, 19. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik
(vmes ob 9.00 Poročila). 9.30 Zveplometer. 10.00 Zak-
ljuček sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi. 16.45 Zabavni globus. 17.00 Kro-
nika. 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Mladi mladim,
18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA. 20. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Kuharski koti-
ček, 8.30 Koledar prireditev, 9.00 Poročila, 9.05 Jugoto-
nov expres, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek
sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00
Poročila. 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton
17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 21. 3.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila,
10.30 Predstavljamo vam, 10.45 Onkraj srebrne črte,
11.00 Vedri zvoki, 11.15 Zabavni globus, 11.30 Kmetij-
ska oddaja, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Poročila,
13.05 Zveplometer (ponovitev), 13.30 Literarna oddaja,
13.45 Iz domačih logov, 14.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 22. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno
dopoldne (vmes ob 9.00 Poročila), 19.00 Zaključek spo-
reda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila. 16.05 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus. 17.00
Kronika. 17.15 Lestvica narodnozabavnih melodij,
17.30 Športni pregled. 17.45 Glasbene novosti, 18.D0
Zaključek sporeda.
TOREK, 23. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami -
strokovnjak svetuje (vmes ob 9.00 Poročila), 9.30 Espe-
ranto, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila 16.00
Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih
skupnosti. 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15
Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Odmevi, 18.00 Zaključek
sporeda.
SREDA. 24. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 9.30 Koledar prireditev, 10.00
Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Z a delavce iz bratskih
republik, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika. 17.15
Glasbene vzporednice, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakla-
dnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
IZ SPOREDA
ČETRTEK, 18. 3. ob 16.30 V ŽIVO: MLADOST PRED SODI-
ŠČEM
V oddaji bo tekla beseda o mladostnem prestopništvu, po-
javu, ki nas vse bolj in bolj zaskrbljuje. Zaskrbljenost nad
ponašanjem mladih in stalne kritike, pa še niso dovolj. Zdi se,
kot da se s problemi mladih premalo ukvarjamo na drugi
strani pa od njih vse več zahtevamo. Kje tičijo vzroki, da nam
del naše mladine zahaja na stranpota? Kakšno je danes življe-
nje mladih v prevzgojnih domovih in zaporih za mladoletnike?
Na takšna in podobna vprašanja bomo, ob sodelovanju gostov
strokovnjakov, poskušali najti odgovore v oddaji z naslovom
MLADOST PRED SODISCEM.
NEDELJA. 21. 3. ob 13.30: LITERARNA ODDAJA
Tokrat bomo z literarno oddajo posegli na področje mlade
hrvaške književnosti. Predstavili vam bomo sodobno prozo
Dubravke Ugrešič. Njen stil pisanja bi lahko označili kot pri-
padnost mejnemu področju, kjer se mešajo elementi realistič-
nega in fantastičnega pisanja. Slišali boste odlomek iz sicer
daljše zgodbe z naslovom Stefica Cvek v žrelu življanja. Od-
dajo je pripravila Mateja Podjed.
TOREK. 23. 3. ob 8.05: STROKOVNJAK SVETUJE: STANO-
VANJSKO ZAVAROVANJE
V oddaji nam bodo strokovnjaki iz Zavarovalne skupnosti
Triglav v Celju povedali vse o enem najbolj pogostih oblik
zavarovanja - o stanovanjskem zavarovanju. To omogoča že za
nizke premije jamstvo tudi za velike vrednosti, sklenjeno pa ga
ima vsako drugo gospodinjstvo. Na vaša vprašanja boste zago-
tovo dobili dobre odgovore.
Komisija za delovna razmerja
hp Pivovarne Laško
razpisuje
prosta dela in naloge, in sicer:
10 delovnih mest - posluževaiec polnilne
linije
Pogoj: - psihično in fizično zdrav.
V poštev pride moška in ženska delovna sila.
Vloge naj interesenti pošljejo na naslov:
hp Pivovarna Laško
Služba pravne varnosti
in kadrovanja
63270 Laško, Titova 28
Razpis velja do zasedbe področij del in nalog.
OD SUŠAKA DO BAKRA IN BAKARCA
Piše:
ERNEST REČNIK
Krivična mirovna pogod-
ba podpisana med kraljevi-
no Srbov, Hrvatov in Slo-
vencev in kraljevino Italijo v
Rapallu leta 1920. je prisodi-
la Goriško, Trst, Istro, Reko,
Zadar in še nekaj otokov s
500.000 Slovenci in Hrvati
Italiji.
Meja med italijansko Reko
in jugoslovanskim Sušakom
je bila rečica Rječina, na ka-
teri je bil pred hotelom Kon-
tinenta! most, na katerem je
bil obmejni prehod med dr-
žavama. Na današnjih mej-
nih prehodih v Škofijah in
Fernetičih imamo tak pro-
m.et, da ga obmejni organi
komaj zmorejo - na takratni
meji pa so se obmejni organi
v pravem pomenu besede
dolgočasili.
Na razmeroma strmem po-
bočju od morja proti Trsatu
je v terasah zgrajen Sušak,
kjer je v lepi stavbi gimnazi-
je precej na hribu imela po-
čitniška zveza ali ferijalni sa-
vez v najemu 3 učilnice v ka-
terih so bile postelje za pre-
nočevanje članov zveze.
Nočnina je znašala 1 din in jo
je dnevno izterjeval hišnik in
to vnaprej. Glavni vhod je
hišnik zapiral ob 22. uri in
kdor je prišel prepozno je
moral plačati kazen 3 din,
kar za naše borne dijaške že-
pe ni bilo malo. Na srečo so
bili prostori počitniške zveze
v pritličju in zamudniki smo
zlezli kar po fasadi do odpr-
tih oken v notranjost. Ležišč
je bilo menda okoli 100 in so
bila stalno zasedena; dosti-
krat se je zgodilo, da so novi
gostje noč ali dve prespali
kar na tleh.
Zajtrkovali smo v mlekar-
ni, kjer smo za 1,50 din dobili
pol litra mleka in krepko za-
gozdo kruha. Ves dopoldan
smo se kopali seveda poleg
mestnega kopališča, da ni bi-
lo treba plačati vstopnine.
Hkrati smo lovili ribe in bili
pri tem precej uspešni, plen
smo si kar sproti pekli. Kosi-
li smo v ljudski kuhinji, ki je
bila namenjena pristaniškim
delavcem. Obilna enolončni-
ca je stala 3,50 din, dobil pa
si še lahko dodatek. Ker je
bilo na mizah dovolj kruha,
smo si ga nekaj vzeli s seboj
za »spomin", nadevali smo si
ga kar za srajce in z njim smo
bili oskrbljeni za večerjo.
Druščina je bila zelo pe-
stra, prevladovali smo Jugo-
slovani, bilo pa je tudi nekaj
Cehov, Nemcev, Francozov
in celo Angležev. Zanimiv
dogodek za nas je bil prihod
dveh velikih angleških kri-
žark, ki sta se zasidrali na
odprtem morju pred luko. V
razmeroma malem Sušaku
se je v naslednjih dneh trlo
angleških mornarjev, ki so
imeli denar, ki so ga hoteli
zapraviti. Vsi gostinski loka-
li so bili polni prešernih mla-
dih mornarjev, ki so na veli-
ko zapravljali denar za alko-
holne pijače. Po stari mor-
narski navadi so iskali tudi
dekleta, ki so opVavljala naj-
starejšo žensko obrt in jih je
bilo v tistih slabih časih pred
vojno v pristaniških mestih
na pretek.
Na morju mi je bilo tako
všeč, da še pomislil nisem na
vrnitev - nasprotno, name-
sto da bi se zopet vračal pre-
ko Gorskega Kotarja. sem se
spustil naprej ob morju mi-
mo Martinščice v Bakar in
naprej ob veličastnem Ba-
karskem zalivu proti Kralje-
viči. V Bakarcu se je zgodilo
nekaj izrednega; ko sem ves
poten in prašen pritiskal na
pedale čujem klice: Puba,
Puba ... tako so me namreč v
mladosti klicali. Ves prese-
nečen sem stopil s kolesa in
ugotovil, da me je klicala Mi-
ra, sošolka iz učiteljišča, ki je
bila vodič v dekliški koloniji
mariborskega Rdečega kri-
ža. Peljala me je k upravnici
in me predstavila in ta je ši-
rokogrudno odločila, da sem
lahko 2 dneva njihov gost in
to ob hrani, prenočišče si
moram poskrbeti sam, ker v
žensko kolonijo ne sodijo
moški. Znašel sem se in sto-
pil do ribičev na tune, ki so
ob zalivu imeli postavljene
tunjere, to so visoki in dolgi
stebri nagnjeni nad morje na
katerih je sedel dežurni ribič
in nenehno opazoval morje
pod seboj in gibanje ribjih
jat. Brez velikih besed so mi
odmerili prostor na slami v
baraki, ki je bila odprta na
morje in tam sem prespal
prvo noč. Naslednji dan sem
užival ob kopanju in odlični
hrani; v kolonijo je prišla
kontrola iz Beograda in je bi-
la hrana zato še mnogo bolj-
ša. Najzanimivejše kar sem
doživel pa je bil nočni lov na
tune, ki so se drugo noč poja-
vili v zalivu in so jih ribiči
prestregli s svojimi mrežami.
Pomagal sem vleči mreže, ki
so se vedno bolj ožile in na->
zadnje so ribiči stopili v mor-
je in z rokami metali 20 kg
težke tune na obalo.
DANES JE PRAZNIK! |
Cicibani iz otroškega vrtca v Rogaški Slatini seveda še ne vedo, kaj so volitve. Toda
smo jih povprašah, zakaj visi pred njihovim vrtcem zastava, so zakričah: DANES
PRAZNIK! Foto; I
Gradovi in graščine
na ceijsl(em območju
Piše: dr. IVAN STOPAR
ŽAMERK (Salenburg,
Saldenberg), grad
Na strmem kopastem griču v na-
selju Loka pri Zusmu. Občina Šent-
jur.
1197 srečamo med krškimi vitezi
Sigmarja Zamerškega - Sigmarus
de Saldenberch. Iz Zamerka je ver-
jetno izviral 1213 omenjeni Heinrich
von Salsburch, neki Sigmar Žamer-
ški pa nastopa kot priča 1256. 1263
srečamo kot priči Waltherja in Ger-
looha von Seldenberch. Rodovina je
očitno ok. 1310 izumrla; v tem letu je
dobil desetino Bizeljskega, ki so jo
prej pobirali žamerški vitezi, v zajem
od gornjegrajskega samostana Fri-
derik Kunšperški. 1404 je utrdbo 2a-
merk dobil v fevd Andrej Žusemski
- die hat er besonders kauft, 1458
pa je njegov sin dobil že »gradišče«.
Grad je bil torej tedaj že razvaljen.
Na zemljišču so razločno vidni sle-
dovi jarka in okopa.
ŽUSEM (Sussenheim),
grad
Na kopastem pomolu pod naseljem
Dobrina pri Zusmu. Občina Šentjur.
Žusemski grad stopi v zgodovino
z letom 1203, ko se kot priča krškega
škofa Walterja v neki daritveni listi-
ni omenja žusemski vitez, krški mi-
nisterial Poppo de Siizzenheim.
1364 se grad izrecno omenja kot vest
Siizzenhaim. Takrat sta brata Hein-
zel in Albreht izročila svoj podedo-
vani grad grofom Celjskim. Vendar
pa je utrdbo 1404 krški škof znova
podelil Hansu Zusemskemu in nje-
govemu ujcu Andreju. 1437 je moral
Andrej zastaviti svojo hišo - haws
vnd gesloss Siissenheim Celjanom.
Njegov sin Hans in njegova žena Ur-
šula Ruckendorfska sta 1458 dobila
od škofa očetove fevde. 1480 je prev-
zel oskrbništvo nad žusemskim gra-
dom Hansov stric BernarcfLichten-
berger. Pozneje so bili oskrbniki ali
zakupniki gradu Pavel pl. Buchvvald,
(1494), nato Ahac Mutmannsdorfer
in njegova žena Uršula, vdova Han-
sa Zusemskega, 1528 Andrej pl. Al-
tenhaus in njegovi potomci do 1580,
nato Inocenc Mosckon, ki si je 1616
pridobil gospoščino od deželnega
kneza v dedno last. 1624 Polikarp
Scheidt, nato baron pl. Reising, ki so
gospoščino razdelili. 1703 je posedo-
val grad grof Rudolf Reising s 83
podložnimi ognjišči. 1724 Izabela
grofica Petazzi, hči Dominika Rei-
singa. 1787 je podedoval posest grof
Johann Chamare de Herbuval, 1848
jo je kupil A.Ritter, 1850-1858 dr.
F.Furst, 1864 L. Fieglmuller. Ta je
grad 1871 prepustil uničenju, da bi
mu zanj ne bilo treba plačevati
davka.
Znani so še tile podatki: 1550 je
cesar Ferdinand dovolil Francu
pl. Altenhausu, da porabi za stavbna
dela na gradu 400 fl. in ta znesek
prišteje k zastavni vsoti. 1579 je Da-
nijel Kupic, celjski mestni pisar in
član komisije, ki je popisovala in
ocenjevala deželnoknežje gradove
in posesti, natanko opisal tudi Zu-
sem. Tu med drugim omenja, da je^
imela kapela križni obok iz klesane-
ga kamna Spigulj imenovanega.
1635 so grad oplenili in razdejali
uporni kmetje, 1695 pa je pogorel
Stavbni mojster J. Satler iz Celja je
takrat ocenil škodo na 2188 fl.
Kot večina naših gradov, ki so se
ohranili v novi vek, je tudi Zusemv
pdobi, kakršno je imel ob koncu 19.
stol., rezultat številnih prezidav in
dozidav. Ob močno razčlenjeno graj-
sko jedro, ki je že malone povsem
sesuto, se je na zahodni strani prisla-
njal trinadstropni, šesteroosni sta-
novanjski gosposki trakt, katerega
prednja vogala sta bila okrepljena z
mogočnima okrolgima stolpoma.
Prithčje, ki je bilo znotraj obokano
in je rabilo za klet, je bilo utrjeno z
renesančnimi strelinim nišami s
ključastimi, iz enega kosa kamna iz-
klesanimi strelnicami. Trikotna čela
nad okni v tretjem nadstropju so
imela že povsem zrel poznorenesan-
čen značaj; kamnitni okenski profili
so še ohranjeni. Na vzhodni strani
gradu je bila grajska kapela, katere
stolpič je viden na starih upodobi-
tvah. Sodeč po Kupičevim opisu h
1579 je bila njena arhitektura gotska
V eni izmed razvaljenih sten v graj-
skem jedru razločno izstopa pozneje
obzidani vogal prvotnega romanske-
ga gradu; opredeljujejo ga klesani
ogelniki, ki uravnavajo precej pra-
vilno zidavo. Po ohranjenih sledovih
in starih upodobitvah sodeč se zdi,
da je imel prvotni grad podobo mo-
gočne utrjene stolpaste hiše - na
Vischerjevi upodobitvi je pod streš-
nim vencem še ohranjen zunanji le-
seni obrambni hodnik. Do gradu je
držala obzidana pot, zavarovana z
zunanjim in notranjim vhodnim
stolpičem.
Grad Žusem na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681
REKORDERJI NA OSREDKU
v krajevni skupnosti Osredek, ki je ena najmanjših
krajevnih skupnosti v šmarski občini in tudi ena naj-
bolj oddaljenih od občinskega središča, so svojevrstni
rekorderji: v vseh povojnih volitvah so bili največkrat
prvi, ki so stoodstotno glasovali. Zato ni čudno, da so
bili člani volilnega odbora v krajevni skupnosti Osre-
dek tudi v nedeljo, 14. marca že vsi nestrpni, ker ob 10.
uri zjutraj še nista prišla glasovat dva občana...
Foto: D. S.
OBJAVO JE OMOGOČIL STO - JAVNA SKLADIŠČA CELJ:
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pn Jelšah m Zale^^
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. NaroCnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredn'
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko StamejčiC. Redakcij*
Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana StamejCič, Zdenka Stopar, Mi''^
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopi^^^
ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je ce^
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-1"^