PREDVOLILNE PRIPRAVE
Volilni program občinske konference SZDL so volivci razmeroma dobro ocenili - Le tu in tam so imeli določene spre-
minjevalne predloge
DOLOČENI SO KANDIDATI ZA
ODBORNIKE
V velenjski občini smo že končali s kandidacijskimi konferencami v volilnih enotah. Čeprav so bile krajevne konference bolj slabo obiskane, ker je bilo izredno slabo vreme, so kljub temu povsod določili kandidate. Konferenco bodo morali v teh dneh ponoviti le v 5. volilni enoti v Velenju, ker nobeden izmed določenih kandidatov ni podpisal kandidature.
Na kandidacijskih konferencah so volivci imeli precejšnjo izbiro možnih kandidatov, saj so pred tem evidentirali za odbornike več kot 300 možnih kandidatov. Poleg teh pa so na konferencah predlagali še druge. V Velenju so v 12. volilnih enotah evidentirali kar 83 možnih kandidatov, volivci pa so se odločili za 28 kandidatov. Samo v Šoštanju (4. volilna enota) so določili enega samega kandidata, povsod drugod pa po več. Če bodo vsi določeni kandidati sprejeli kandidature, bodo volivci imeli res dobro izbiro. Volivci so se povsod seznanili tudi z evidentiranimi možnimi kandidati za poslance.
Volilni program občinske konference SZDL so volivci dobro ocenili, čeprav je res, da na nekaterih konferencah o njem ni bilo spregovorjene nobene besede. Strinjali so se, da bi uvedli krajevni samoprispevek, ki bi ga uporabili za naložbe v šolstvu in modernizacijo krajevnih cest. V Druž-mirju so se pritoževali nad
vodi do njih, uvrstili v cesto IV. reda. V Smartnem ob Paki, Salcku, Belih vodah in Paki pri Velenju so menili, da volilni program skopo obravnava razvoj kmetijstva v občini. Največ pripomb na perspektivno komunalno dejavnost pa so imeli v Šoštanju. Dejali so, da bi morala biti v programu bolj stvarno določena postopna ureditev komunalnih vprašanj. Za Soštanjčane pa je za sedaj rtajvažnejša nova cesta do Velenja in so upravičeno tarnali da gradnjo ceste ob levi strani Pake predolgo odlašajo. V Paki pri Velenju so volivci povedali, da trasa nove ceste na Paški Kozjak ni dobro speljana, ker se izogiba večini kmetij. Šentiljčani so se strinjali, da v občini uvedemo krajevni samoprispevek vendar naj bi upoštevali njihov prispevek, ki ga bodo namenili za gradnjo šole v tem kraju. V Plešivcu so se volivci še posebej zavzeli, da bi zgradili prevozno cesto na Graško goro. Na kandidacijski konferenci v Velenju za severni del
slabostmi pogrebne službe. Ze- mesta so govorili o drobnih ko-
lo živahno so o predvolilnem programu razpravljali v Pod-kraju. Zlasti so se zavzemali, da bi v industriji odprli še več novih delovnih me^t. Bolje naj bi bilo urejeno tudi otroško varstvo. V Cirkovcah so volivci predlagali, naj bi cesto, ki
munalnih stvareh, ki tarejo predvsem zasebne graditelje.
Na nedavni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so ugotovili, da je bil dosedanji potek izbire možnih kandidatov demokratičen in
javen. Vendar pa povsod niso v dovoljni meri upoštevali kriterije o kadrovskih izhodiščih. Zaenkrat bi bilo še preuranje-no oceniti, če smo zadostili neformalen a pomemben kriterij o strukturi in ne vemo kakšen bo sestav nove skupščine. Ze bežen pogled pa pokaže, da smo spet zanemarili mlade in žene.
V 20. volilnih enotah, kjer bodo volili odbornike za zbor delovnih skupnosti, so kandidirani naslednji kandidati: TE Šoštanj — Janez Črnivec, Ciril Glavnik. Maks Lomšek, Ciril Mislej in Stane Srot; TGO Gorenje — Franc Brinovec, Teodor Dimitrovič, Truda Kases-nik, Peter Kodela, Marjana
(Dalje na 2. strani) ,
Graditi bodo začeli avtobusno postajo
Nasproti Sodobne opreme na prostoru, kjer je bila majhna vrtnarija, bodo začeli Velcnj-čani graditi novo avtobusno postajo. Načrte so izdelali v domačem projektivnem biroju, naložba pa bo veljala okrog 1,100.000 dinarjev. Občinski sklad za komunalne zadeve bo pri banki najel kredit.
Ni še določeno kdaj bodo začeli graditi avtobusno poslopje, ker še. nimajo zagotovljena potrebna sredstva. Vsekakor pa jo bodo zgradili še v tem letu.
Nova avtobusna postaja bo imela čakalnico za potnike, bufet, trafiko, pisarno turističnega društva in prometno pisarno.
Vsem soustvarjalkam naše socialistične samo-upravljavske družbe, želimo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, mnogo delovnih uspehov in
osebne sreče.	Uredništvo in uprava šaleškega rudarja
V RAZGOVORU Z NOVIM DIREKTORJEM ŠOŠTANJSKE USNJARNE BORISOM LENČEKOM SMO IZVEDELI, DA SE RAZMERE V TEM PODJETJU IZBOLJŠUJEJO
USNJE SPROTI PRODAJO
Tovarna usnja v Šoštanju je bila v zadnjih letih v resnih težavah, ki so žc prerasle v težak gospodarski problem. Čeprav je občinska skupščina v podjetju uvedla prisilno upravo, se razmere kljub temu niso izboljšale. Boljši časi, ki jih je pričakovalo predvsem vodstvo, niso prišli sami od sebe. Resnosti položaja so sc znotraj delovne skupnosti začeli zavedati šele ob koncu lanskega leta, ko so zapošleni dobili minimalni osebni dohodek, vsak v višini 300 dinarjev. Takrat so slednjič začeli ukrepati samoupravni organi in družbeno-politične organizacije.
Njihovi ukrepi so bili hitri krili iz raznih virov, največ pa in kot kaže učinkoviti. Zame- iz rezervnega sklada.« njali so direktorja podjetja in — Ste v zadnjih mesecih s pomočjo občinske skupščine morda zmanjšali zaloge usnja?
pritegnili v kolektiv tri usnjarske strokovnjake, ki so zasedli vodilna delovna mesta. Med njimi je tudi novi direktor Boris Lenčck, katerega smo vprašali po sedanjih razmerah v usnjarni.
— Najprej nas zanima, kakšni so finančni pokazovalci ob koncu lanskega leta?
»Nič kaj ugodni. Se vedno smo zabeležili precejšnjo izgubo v znesku 2 460.000 dinarjev. Mnogo preveč sredstev je bilo porabljenih za izplačilo osebnih dohodkov. V izgubi je sedaj prikazana tudi odpisana vrednost gotovih izdelkov, ki smo jo morali upoštevati zaradi slabe kakovosti. Izgubo iz preteklega leta bomo letos po-
•/'/: ■ /'/'/ i ■"/.-'/ i /'/'/1 i'lfl\■\1 <"l'i \ )''//'1 ''///1 J'/f i I'"/.'/
TELEVIZORJI IZ GORENJA
Tovarna gospodinjske o-preme Gorenje bo začela izdelovati televizijske sprejemnike za črao-belo in barvno televizijo. Televizorje bodo začeli izdelovati v kooperaci ji z nekaterimi domačimi podjetji in z nekim uglednim tujim partnerjem.
V Gorenju so se odločili
za ta korak predvsem zavoljo tega, da bi se privadili dela z elektronskimi elementi, ki jih bodo sčasoma vgrajevali v njihove gospodinjske aparate. ^ perspektivi bodo izdelki iz Gorenja delovali na elektronskem principu.' kar bo zagotavljalo boljšo in fnnk-cionalnejšo uporabnost.
Televizorji, ki jili bodo izdelovali v Gorenju, bodo vrhunske kakovosti. V Gorenju so povedali, da z njimi ne nameravajo konkurirati ostalim domačim proizvajalcem televizijskih sprejemnikov, ampak bodo le izkoristili možnosti organizirane servisne ter trgovske službe za prodajo
in popravilo njihovih gospodinjskih aparatov.
Crno-bele televizorje bodo začeli izdelovati že sredi tega leta. Zgradili pa bodo tudi nov proizvodni obrat, ker hočejo postopoma osvojiti elektronsko tehniko in v tej široki kvalificirati svoje kadre.
»Nekoliko smo jih. Od tedanjih 11 milijonov smo prodali starih zalog za okrog 4 milijone dinarjev. Usnje je bilo res slabe kakovosti in smo ga v tem času popravili in izboljšali. V proizvodnem procesu so pri posameznih serijah izpu-ščali določene delovne postopke, zato ni čudno, da je bilo izdelano usnje še najbolj podobno lepenki. Na oko je takšno usnje izgledalo v redu, napake pa so se pokazale, ko so ga čevljarji začeli oblikovati. Takrat je usnje začelo pokati in je bilo povsem neuporabno. Kupci so se pritoževali in začeli kupovati v drugih usnjar-nah. V Šoštanju so še naprej proizvajali usnje, ki se je kopičilo v skladiščih, ker kakovostno ni ustrezalo.«
— Z vami, tovariš direktor, sta prišla v podjetje še dva usnjarska strokovnjaka. Katerih notranjih ukrepov ste se v tem kratkem času že lotili?
»Najprej smo naredili nekatere pomembne notranje premike zaposlenih. Strokovno zahtevna delovna mesta so zasedli kvalificirani ljudje in tehniki, ki po našem mnenju niso bili najprimerneje zaposleni. Iz režijskih del, t.j. pomožnih in drugih neproduktivnih delovnih mest, smo v proizvodnjo potegnili kar 25 zaposlenih in s tem ublažili poslovne stroške. Okrog 10 režijskih delavcev bomo v kratkem še morali prestaviti. V kromo-vem oddelku smo uvedli celotno drugo in delno tretjo izmeno. Proizvodni postopek smo znatno izboljšali in ga izpopolnili. Izdelovati smo začeli le tisto usnje, ki ga lahko prodamo in dosega višjo ceno.
Veliko naporov smo vložili, da bi spet pridobili nekdanje kupce, ki so se začeli izogibati šoštanjske usnjarne in s tem utrjujemo nadaljnje poslovne stike.
Resno se tudi pripravljamo na izvoz. Predvidevamo, da bomo letos izvozili okrog 25 odstotkov proizvodnje. Naročilo imamo že za 100 tisoč kvadratnih metrov oblačilnega usnja.«
— Kako je sedaj s prodajo usnja?
»Povedal sem že, da smo prodali precej starih zalog. Tekočo proizvodnjo zgornjega usnja pa zdaj sproti prodamo. Zaenkrat ne moremo ugoditi povpraševanju, čeprav smo januarja presegli plan za 10.000 kvadratnih metrov. Enako je
BORIS LENCEK, direktor tovarne usnja Šoštanj
tudi z vegetabilnim usnjem, ker smo opustili slabe artikle in začeli izdelovati takšne, ki jih lahko dobro prodamo. Kupci so s kakovostjo zadovoljni in od njih ne dobivamo nobenih reklamacij.«
—	Ali so v usnjarni izkoriščene vse proizvodne zmogljivosti?
»Letos bomo odstranili v proizvodnji ozka grla, ki ne dopuščajo popolno izkoriščanje vseh zmogljivosti. V kro-movem oddelku bomo .namestili popolnoma izpopolnjeni strugalni stroj, stroj za suho cepljenje in brusilni stroj. V tako izboljšanem obratu bi lahko izdelali 50.000 ton usnja, v vegetabilnem oddelku pa do 55.000 ton.«
—	Povejte, tovariš direktor, ali se tovarni usnja obetajo boljši časi?
»Nisem optimist, da bodo slabe razmere, ki so že stare več let, kar čez noč odpravljene. Kljub vsem težavam pa načrtujemo za letos povečano bruto proizvodnjo na 50 milijonov dinarjev.«
—	Svoj čas vodstvo ni bilo naklonjeno, da bi v podjetje dobili usposobljene strokovnjake. Kakšno je vaše mišljenje?
»Brez izvedencev v proizvodnji in tudi na ostalih delovnih mestih ne bomo mogli shajati. V kratkem bomo v podjetju zaposlili strojnega inženirja, inženirja kemije za laboratorij, dva ekonomista in usnjarskega tehnika za kro-mov obrat. Nove strokovnjake pa bomo še naprej vztrajno pridobivali.«
-In
L
STRAN 2
ŠALEŠKI RUDAR
28. februar 1969
jf, tr^-v * »i

UMIK PREBIVALSTVA IN MATERIALNIH DOBRIN
če preti nevarnost pred vojnimi učinki, se izvede umik prebivalstva in spravijo materialne dobrine v zaklonišče in druge primerne objekte ter v primerne kraje v neposredni bližini ogroženega območja.
Pri gradnji novih stavb v mestih je treba zgraditi zaklonišča za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Zaklonišča se lahko gradijo v sestavi stavbe ali zunaj nje, za eno ali več stavb.
Za umik prebivalstva in materialnih dobrin se lahko uporabljajo kletni in drugi prostori v obstoječih stavbah, ki so lahko za ta namen prilagojene.
Za umik prebivalstva in materialnih dobrin se lahko uporabljajo tudi podzemna zaklonišča, ki se praviloma gradijo, če je pričakovati neposredno vojno nevarnost.
Delovne organizacije so dolžne iz svojih sredstev zagotoviti umik prebivalstva in materialnih dobrin, s tem da gradijo podzemna in druga ustrezna zaklonišča in prilagajajo primerne kletne ter druge gradbene in naravne objekte.
Občine oskrbijo za gradnjo javnih zaklonišč za prebivalstvo na svojem ozemlju.
Javna zaklonišča za prebivalstvo se gradijo za prebivalstvo mest in večjih naselij in v krajih, kjer se zbira večje število ljudi.
Za javna zaklonišča se lahko uporabljajo ustrezni obstoječi podzemni in drugi komunalni objekti, ki so prilagojeni za ta namen.
S predpisom občinske skupščine se lahko določi, da mora investitor pri gradnji podzemnih komunalnih objektov v mestih le-te prilagodili potrebam za umik prebivalstva.
Sredstva za gcadnjo zaklonišč na ozemlju občine se zbirajo iz prispevkov investitorjev stanovanjskih in poslovnih hiš, iz dela stanarine od stanovanjskih in poslovnih hiš in iz najemnine za uporabo zaklonišč v mirovnem stanju.
Višina prispevka investitorja ne sme biti večja od določenega odstotka skupne cene vrednosti gradbenih del stavbe, višina stanarine pa, ki se lahko izloči za gradnjo zaklonišča, ne sme presegali zneska določenega odstotka skupnega zneska stanarine od stanovanjskih in poslovnih hiš. Ti odstotki se določajo z republiškim predpisom.
EVAKUACIJA
Med vojno in ob neposredni vojni nevarnosti so zavezani obveznosti evakuacije občani, državni organi, delovne in druge organizacije.
Občani, državne organizacije in materialne dobrine se lahko evakuirajo iz mest in iz ogroženih območij na manj ogrožena območja, ki dajejo ugodnejše možnosti za zaščito.
Evakuacija prebivalstva na ozemlju, občine^ se izvede po razporedu, ki ga določi občinska sku,pščina.
Starešine državnih, organov in organi upravljanja delovnih in dragih organizacij neposredno organizirajo in izvajajo evakuacijo zadevnih organov in organizacij.
Evakuacija na ozemlju .občine in organiziranje sprejema in nastanitve
Novi zakon o ljudski obrambi s svojimi naprednimi rešitvami omogoča, tla se bodo lahko v morebitnem vojnem spopadu izkoristile vse človeške, materialne, moralije in druge politične sile, ki jih bo možno ustrezno angažirati v boju.
prebivalstva in organov, obenem s premoženjem, vodi pristojni občinski organ.
SKRB ZA OGROŽENO
IN PRIZADETO PREBIVALSTVO
V skrbi za ogroženo in prizadeto prebivalstvo med vojno se sprejemajo nujni ukrepi za začasno nastanitev, hrano in zagotovitev drugih neodložljivih potreb.
ZATEMNITEV MASK IRAN JE
Občinska skupščina predpiše potem, ko si priskrbi mnenje pristojnih vojaških organov, ukrepe in postopek za maskiranje in določi objekte na ozemlju občine, ki se bodo1 maskirali.
Delovna organizacija, ki ji pripada objekt, izvaja maskiranje in preskrbi za to materialna sredstva.
RADIOLOŠKO BIOLOšKO-KEMIČNA ZAŠČITA
Občani si priskrbijo sredstva za osebno zaščito pred radiološko-biolo-ško-kemičnimi učinki in izvajajo druge ukrepe za osebno zaščito.
Delovne in druge organizacije ter državni organi zagotavljajo sredstva RBK-zaščite in izvršujejo ukrepe za kolektivno zaščito in reševanje svojih ljudi in premoženja.
Občina zagotavlja sredstva in izvršuje ukrepe za kolektivno zaščito in reševanje prebivalstva in za zaščito rastlinskega in živalskega sveta ter materialnih dobrin na svojem ozem-lju.
ZAŠČITA PRED RUŠENJEM, POŽAROM IN EKSPLOZIJO
Pristojni občinski organ organizira reševanje prebivalstva in materialnih dobrin iz ruševin in objektov, ki jih je zajel požar, in sprejema ukrepe za odstranitev nevarnosti pred eksplozivnimi sredstvi.
Pri reševanju iz ruševin in objektov, ki jih je zajel požar, so dolžne sodelovati gradbene, rudarske, gasilske, komunalne, transportne in druge delovne organizacije in službe, ki razpolagajo z ustreznimi sredstvi in kadri, in se držati navodil pristojnega občinskega organa.
PRVA MEDICINSKA IN VETERINARSKA POMOČ TER SANACIJA TERENA
Prvo medicinsko pomoč prebivalstvu, ki je bilo ogroženo ali prizadeto zaradi vojnih učinkov, organizira in izvaja pristojni občinski organ.
V dajanju prve medicinske pomoči so dolžni sodelovati zdravstvene postaje in drugi zdravstveni zavodi, jugoslovanski Rdeči križ in druge organizacije, ki so za to usposobljene, kakor tudi občani.
UKREPI ZA VZDRŽEVANJE REDA IN VARNOSTI
Ob zračnem napadu in drugih vojnih učinkih in med izvrševanjem ukrepov za zaščito in reševanje prebivalstva in materilanih dobrin pred vojnimi učinki sprejema občinska skupščina posebne ukrepe za vzdrževanje reda in varnosti.
Ukrepe za vzdrževanje reda in varnosti so dolžni izvrševati vsi organi, delovne in druge organizacije ter občani na ozemlju občine ali na območju, ki so zanj določeni.
O LJUDSKI OBRAMBI
DOLOČENI SO KANDIDATI
ZA OlIROKMkE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Paunovič, Olga Pilih, Oskar Pistor, Ivan Širše, Kristina Sitar, Marija Vodlan in Marija Vovk; usnjarna šoštanj — Boris Lenček; Chrommetal — Dragan Rogič; RLV jama vzhod — Emil Koželj, Martin Koren, Alojz Korenič, Alojz Lipičnik, Hubert Mravljak in Franc Verdev; RLV jama vzhod — Pavel Ažber, Ciril Grebenšek, Karel Šilih in Zdravko Vidmar; RLV pomožni obrati — Vera Zupančič, Miha Letonje, Stane Petauer, Ivo Rahten in Jože Zaje; LIK Šoštanj - Stix Velenje —t Lojze Naglost in Franc Dremel; Polypex in Toper šoštanj — Leopold Jamnikar. Rudolf Kovačič, Stane Slutej, Ivanka Svarc in Anton Vider-gor; Vegrad in projektivni biro Velenje — Janez Basle, Majda Majcen, Franc Savinek in Janez Zerovnik; promet — Avgust Vohar; trgovina — Miha Krofi; gostinstvo in KB - Mitja Lap; obrt in stanovanjsko podjetje — Franc Melanšek, Ivo Gorogranc, Rudi Hudovernik, Maks Dvornik in Martin Pod-lesnik; komunalna dejavnost — Branko Drolc, Vlado Gorlov in Stane Prašnikar; kmetijska zadruga šoštanj — Ivan Koren, Majda Naglost l.van Napotnik in Ludvik Ograjenšek; rudarski šolski center — Albin Amon, Stane Borovšak, Ivo Knez in Franc Novak; — šolstvo — Ivan Marin, Vlado Za-košek, Franc Cesar, Pankrac Semečnik, Vinko Borovnik in Viktor Kojc; zdravstvo in socialno varstvo — Cilka Atelšek, Metka Cuk. Drago Meh in Anton Poljanšek; občinski upravni organi — družbenopolitične organizacije, SDK — Mira Ple-terski.
Kandidirani kandidati za občinski zbor so: Bele vode — Jože Melanšek; Cirkovce — Frapc, Aubreht jn Franc No-vinšek; Gorenje — Franc Dro-fenik in Janez Letonje; Druž-mirje — Anton Lampret, Stanko Podvinšek in Danica Napotnik; Lokovica — Ivan Hu-dej in Stane Cremožnik; Paka
-	Anton Campa; Podkraj -Herman Klemene, Franc Ko-lenc in Milan Meža; Plešivec
-	Alojz Dobnik, Stanko Vrbov-šek in Vlado Zevart; Pes je -Vili Čas in Franc Glažer; Ravne — Ivan Ferk, Franc Hu-domal in Ivan Tajnik; Skorno —Florjan — Janez Slatner; Ša-lck — Karei Stropnik; Škale Slavko Pocajt in Stane Lip-nik; Šentilj — Ivan Ocepek, Mirko Stvarnik in Ivan Glin-šek; Šoštanj I — Ivan Gošnik in Franc Trobina; šoštanj II — Ivo Katič in Ivan Ojsteršek; šoštanj III — Franc Nagode; šoštanj IV — Anton Hren, Stane Smajdl in Miroslav Vrečko; Šoštanj V — Rudi Ba-jec, Ivan Srebotnik in Zvone Vidic; Šmartno ob Paki I — Franc Zohar in Karel Napotnik; Šmartno ob Paki II — Ivan Rakun in Franc Kolenc; To-polšica — Jurij Globačnik, Jože Lorenčič, Martin Godec in Jelka Naraločnik; Zavodnje — Jože Brglez in Vinko Kopin; Velenje I — Drago Tratnik in Manica Blatnik; Velenje II — Slavko Šinkovec in Jana Meža; Velenje III — Milena Lojen in Ivan Grajžl; Velenje IV
-	Štefan Zagoričnik in Viktor Barle; Velenje V — oba določena kandidata (Ivo Blekač in Vlado Oremuž) sta kandida-
turo odklonila, zato bodo v teh dneh kandidacijsko konferenco še enkrat sklicali; Velenje VI — Ivo Gorogranc in Tone Bla-gotinšek; Velenje VII — Maj-•da Gaberšek in Tonca Sever; Velenje VIII— Gustav Verdelj; Velenje IX — Martin Hajsin-ger, Milenko Pipuš in Gregor Svajger; Velenje X — Borut Jenko in Franc Riček; Velenje
XI	- Nestl Žgank Stane Hu-dajes in Miha Krofi; Velenje
XII	— Ivan Lahovnik, Roza Kugonič, Danilo Pocajt in Jože Zevart.
Ko je izvršni odbor občinske kopference SZDL Velenje na nedavni seji razpravljal o tem, katere kandidate za republiške in zvezne poslance bodo podpirali, so člani tega organa sklenili, da bo podpora izvršnega odbora veljala naslednjim možnim kandidatom za poslance zvezne skupščine; delegacija Slovenije v zboru narodov — Zvone Dragan in Zoran Žagar; družbenopolitični zbor — Peter Sprajc in Janko Zevart; kulturno-prosvetni zbor — Desanka Kozič; gospodarski zbor — Tone Močilnik, Avgust Jeriha in Ludvik Mali; socialno-zdravstveni zbor — Alojz Fijavž. Zvezne poslance volimo skupaj z občinami Celje, Žalec in Mozirje. Za izvolitev za poslance skupščine SRS pa bodo podpirali: kulturno prosvetni zbor — Franjo A.rlič in Jože Melanšek; gospodarski zbor (2 poslanski mesti z občino Mozirje) — Anton Bole, Janez Grašič in Ivan Atelšek, republiški zbor — Peter Krapež in Alojz Napotnik; socialno zdravstveni zbor — Teodor Jelen in Jože Debeljak.
Občinska kandidacijska konferenca se bo sestala na začetku prihodnjega tedna. Sestavljajo jo kandidati, ki so jih izvolili neposredno na kandidacijskih konferencah. Delegirale pa so jih tudi družbenopolitične organizacije, društva in delovni ljudje v občini. Člani občinske kandidacijske konference bodo določili kandidate za poslance republiškega zbora, razpravljali o predlogih za možne kandidate za poslance zborov delovnih skupnosti skupščine SRS in o predlogih za možne kandidate za poslance družbenopolitičnega zbora in zborov delovnih skupnosti zvezne skupščine.
Delegati za občinsko kandidacijsko konferenco so Rudi Bajec, Tone Kugonič, Jože Herlah, Ivan živko, Lojze Batič, Peter Krepei, Jože Kovač, Jože Aljaž, Stane Planine, Bruno Trebič-nik, Vlado Leban, Vili Romih, Emil Hudomal, Matija Ocepek, Teodor Jelen, Vinko Gomboc, Ivan Golob, Zdravko Kugonič, Ivan Novak, Jože Medved, Ludvik Ograjenšek, Andrej Naraločnik, Anton Košir, Ivan Donko, Stane Ravljen, Stane Dolar, Milica Prodnik, Volbenk Pajk, Marjan Gaberšek, Ivo Kvartič, Ivo Stajner, Franc Lipovšek, Manica Blatnik, Marija žorž, Valči Gošnik, Franc Karažinac, Elza Janežič, Franc čepin, Vida Klemenčič, Martin Tovornik, Anica Mazej, Milena Cafuta, Jože Remenih, Milan Srebre, Marija Ušen, Viktor Ambrožič, Karel šilih, Albin Volk, Jože Jerič, Zdravko Mevc, Adolf Pir-tovšek, Jože Janežič, Anton Kumer, Stane Tajnšek, Martin Primožič, Stane Prašnikar, Stane Jelen, Hermina Klančnik, Jože Svetina, Rudi Kort-nik, Franc Mažgon, Milan šterban, Jože Veber, Erno Rahten, Janez Mi-klavčič, Milan Tepej, Marjan Cafuta, Vikica Ramšak, Ivo Malenšek, Franc Lesnik, Vinko šmajs, Elfrida Ambrožič, Rudi Zevart, Anica Pistotnik, Ivo Gorogranc, Martin Hajsinger, Fran jo Slanovšek, Hubert Višner, Pankrac Semečnik in Miloš Volk.
Krajevno praznovanje v Ravnah
Ob 25-letnici pohoda in bojev XIV. divizije ter smrti partizanskega pesnika Karla De-stovnika-Kajuha so v Ravnah proslavili krajevni praznik. V nedeljo, 23. februarja, so imeli v osnovni šoli svečano akademijo.
Na proslavi je bil navzoč tudi rezervni poročnik Stane Ržen, nekdanji komandant bataljona Tomšičeve brigade. Milan Pugelj pa je v priložnostnem govoru obudil spomine ua zmagovito in borbeno
pot XIV. divizije. V imenu ZZB NOV občine Velenje je spregovoril spomeniear Franjo Nagotle-Frenk in med drugim dejal, da naloge pri izvajanju družbene in gospodarske reforme niso nič lažje od onih v narodnoosvobodilnem boju.
Kulturni program so izvedli učenci osnovne šole. Za veselo razpoloženje pa sta poskrbela harmonikarja Tonček Sušeč in Herman Pergovnik ter kvartet Antona Gorška.
Pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, čuvarji naše socialistične pridobitve.
V prejšnjih dveh nadaljevanjih smo napisali izvlečke iz novega zakona o ljudski obrambi. Današnji sestavek pa nas seznanja z določbami, ki predpisujejo, kako rešujemo prebivalstvo ter materialne dobrine in kaj zajema vzgoja za obrambo in zaščito.
VZGOJA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
Obveznosti vzgajati se za obrambo in zaščito so zavezani vsi občani Jugoslavije, začenši od izpolnjenega šestnajstega leta do dopolnjenega petinšestdesetega leta starosti, če so sposobni za obiskovanje pouka.
Obveznosti iz tega zakona so zavezani tudi učenci, ki še niso dopolnili 16 let, če se vzgoja izvaja v okviru učnega programa na šolah.
Vzgoja za obrambo in zaščito sestoji iz vzgoje na šolah, vzgoje prebivalstva in vzgoje enot in služb teritorialne obrambe in enot civilne zaščite.
Vzgoja na osnovnih, višjih ip visokih šolah se organizira in izvaja v okviru pouka in programa, ki ju sprejme pristojni republiški organ v skladu z orientacijskim programom, ki ga določa državni sekretar za narodno obrambo.
Vzgoja prebivalstva sestoji iz temeljne in dopolnilne vzgoje.
Temeljna vzgoja lahko traja največ do trideset učnih ur in zajema vse občane od 16. do b.S; leta starosti, izvzemši osebe, ki so končale vzgojo v okviru šolanja na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah.
Dopolnilna vzgoja zajema vse občane, ki so končali temeljno vzgojo za obrambo in zaščito, in lahko traja največ do deset ur na ieto.
Vzgoja prebivalstva se organizira In izvaja na tečajih, seminarjih in praktičnih vajah in na drugi prikladni način (radio, televizija, film).
Temeljna vzgoja obveznikov, razporejenih v enotah in službah teritorialne obrambe in enotah civilne zaščite, lahko traja največ do 100 učnih ur, dopolnilna vzgoja pa največ deset ur na leto.
Občani, razporejeni v enote in službe teritorialne obrambe in enote civilne zaščite, so dolžni obiskovati pouk iz obrambne vzgo-
je.
Pristojni občinski organ organizira vzgojo prebivalstva na ozemlju občine, vzgojo enot in služb teritorialne obrambe, ki jih ustanavlja, in skrbi za organizacijo in izvajanje enot in civilne zaščite v krajevnih skupnostili, stanovanjskih hišah in delovnih organizacijah.
Občinska skupščina določa število učnih ur temeljne in dopolnilne vzgoje na Jeto.
Delovne in drage organizacije so dolžne organizirati vzgojo enot in služb teritorialne obrambe in enot civiine zaščite, ki jih ustanavljajo.
Vzgoja za obrambo in zaščito se izvaja praviloma izven delovnega časa.
v v
PROGRAMSKA IZHODIŠČA
za kandidiranje odbornikov in poslancev
' Republiška konferenca SZDL Slovenije je v četrtek, 20. februarja, sprejela programska izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev. Daje jih v razpravo vsej javnosti, še posebej pa kandidacijskim konferencam, zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, da bi se na podlagi teh izhodišč skupaj s kandidati dogovarjali o naših skupnih najvažnejših nalogah v prihodnjih letih. V začetku aprila bo republiška konferenca pregledala vse nove predloge in pripombe ter sprejela programska izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev v njihovi končni obliki.
Za odbornike in poslance hočemo kandidirati ljudi, ki bodo v skupščinskem in siceršnjem družbenem delu znali in hoteli graditi na doseženih rezultatih, nadaljevati znanstveno delo pri razvoju Slovenije kot samoupi*avne in državne skupnosti v socialistični skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. Ko sprejemamo kot splošno osnovo 'vodilni program SZDL Jugoslavije oblikujemo tudi naš dogovor ob kandidiranju odbornikov in poslancev. Ta dogovor izhaja zlasti iz najnovejših programskih dokumentov ZKS in ZKJ ter SZDL in iz programske osnove republiške skupščine.
Republiška konferenca SZDL felovenije poziva vse volivce sedanje odbornike in poslance ter nove kandidate, da se v demokratičnem dialogu in dogovarjanju o delu v prihodnje osredotočijo predvsem na naslednje naloge:
Do veljave naj pridejo vse ustvarjalne sile, ki hočejo razvijati naš samoupravni socializem. Razvijati moramo odgovornost, pogum, preudarnost, poslovnost, podjetnosti zaupanje v lastne sile, s katerimi bomo sposobni združevati delo na podlagi znan-na usposobljenost mlajših rodov naj se stvenih dosežkov.
Za razvoj in rast slovenskega naroda bomo bolj razvijali čut za skupnost. Utrjevali bomo etične temelje naše družbe, tako socialistično moralo, humanost, solidarnost, patriotizem, spoštovanje dela, odgovornost.
Vso veljavo morajo dobiti samoupravne organizacije, učinkovito samoupravno dogovarjanje, pravna varnost občanov, samo-upravljalska disciplina, zajamčena tudi z družbeno prisilo.
Samopravnemu združevanju in samoupravnim skupnostim bomo sistematično utrjevali mesto v družbi.
Odločneje se bomo zavzeli za dosledno delitev po rezultatih dela.
Krepili bomo samobitnost slovenskega naroda. Manjšinam bomo zagotavljali enakopravne možnosti za njihov razvoj.
Slovence v zamejstvu obravnavamo kot sestavni del slovenskega naroda.
Odločneje bomo razvijali samoupravno demokracijo na vseh ravneh, da bo delovni človek imel bistveno večji delež v celotnem političnem odločanju:
Republiko bomo gradili v razvito demokratično samoupravno in državno skupnost ter v njej vsestransko razvijali in utrjevali komunalni sistem.
Zavzemali se bomo, da bodo načela, institucije in praktična politika federacije vselej izraz samoupravnega sporazuma vseh republik.
V tem mandatnem obdobju moramo izoblikovati celovit dolgoročni razvojni načrt Slovenije, odprt v jugoslovanski prostor in v svet.
Slovenskemu gospodarstvu je potrebna hitra modernizacija, moderna oprema, znanost in sposobnost, notranja povezanost in vključevanje v mednarodno delitev dela, pogumen koncept, tesno sodelovanje z znanostjo. Investicije ter sposobnosti in energijo vseh delovnih ljudi moramo osredotočiti na delo, ki ima prihodnost.
Potrebujemo sodobna samoupravno organizirana podjetja s sodobno tehnologijo in visoko kvaliteto dela, z razvito delovno disciplino, z učinkovitim znanstvenim vodenjem in s tvornim sodelovanjem vseh zaposlenih.
Gospodarstvo naj se hitreje in bolj učinkovito povezuje z jugoslovanskim in svetovnim prostorom, pri čemer dajemo še poseben poudarek sosednjim deželam.
Hočemo takšno gospodarsko politiko in takšne sistemske rešitve, ki bodo uspešnejšim in razvitejšim dajale še več poleta in pobude, hkrati pa omogočale in spodbujale razvoj manj razvitih. Sistemske rešitve naj zagotovijo v izhodiščih enake možnosti za gospodarjenje, preprečujejo izrabljanje monopolnega položaja, pospešujejo povezova-vanje in samoupravno dogovarjanje podjetij za organiziran nastop na svetovnem trgu.
Osebno delo z zasebnimi sredstvi bomo dosledno razvijali kot pomemben del našega gospodarstva.
Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo bomo razvijali skladneje s potrebami sodobnega gospodarskega in družbenega življenja.
Kmetijstvu je treba tudi s sistemskimi rešitvami zagotoviti možnosti za hitrejši in dolgoročnejši razvoj ter za enakopravno povezovanje s predelovalno industrijo in trgovino.
Zasebni kmet ki mu je treba izboljšati možnosti za gospodarjenje in s tem zagotoviti realno perspektivo, naj se svobodno združuje v zadružnih organizacijah in se uveljavi kot kooperant in samoupravljalec v proizvodnih ali poslovnih organizacijah. V predstavniških političnih in drugih organih mora biti ustrezneje zastopan.
Kadrovska politika mora v večji meri postati gibalo družbenega razvoja. Sestavni del tega naj bo, da bodo mladi strokovnjaki in delavci laže našli delo doma.
Vzgoja in izobraževanje, kultura, znanstvena raziskovalna dejavnost in telesna kultura morajo dobiti ustreznejše mesto in delež v družbenem razvoju. Družbenoekonomski položaj prosvetnih, kulturnih in znanstvenih delavcev naj se hitreje izenačuje s položajem delovnih ljudi na drugih področjih.
Omogočiti moramo hitrejše izenačevanje možnosti za izobraževanje. V naši prosvetni politiki bomo nenehno dvigali izobrazbeno raven vsega prebivalstva.
Racionalizirati moramo, kvalitetno in sodobno organizirati vzgojo in izobraževanje ter šolstvo na vseh stopnjah povezati s sedanjimi in perspektivnimi potrebami družbe. Dosledno se bomo zavzeli tudi za razvoj in krepitev dijaške in študentske samouprave.
Disti hitreje moramo uresničevati tako štipen dijsiko in kreditno politiko, ki bo omogočala, da bodo nadarjeni dijaki in študenti v študiju in delu razvili vse svoje ustvarjalne sposobnosti. Socialno strukturo študirajočih moramo spremeniti v korist delavski in kmečki mladini iz vse Slovenije.
V	omrežju osnovnih šol je treba odpraviti osnovne vrzeli. Zavzeli se bomo, da bomo z združenimi sredstvi ter samoprispevki občanov in delovnih organizacij uresničili akcijo »Sto šol ob stoletnici slovenskega šolstva.«
V	pokojninskem zavarovanju moramo odpraviti sedanje neskladnosti med starimi in novimi pokojninami, omogočiti usklajevanje pokojnin z naraščanjem življenjskih stroškov in takoj preučiti, kako jih je mogoče učinkoviteje usklajevati tudi z rastjo življenjske ravni-. Po-kojninski sistem je treba izpopolniti.
Postopno bomo začeli uveljavljati starostno zavarovanje zasebnih kmetov.
Izoblikovtti moramo ta,k sistem zdravstvenega varstva in zavarovanja, da bodo delovni ljudje sami, upoštevajoč vzajemnost in solidarnost, odločali o obsegu pcavic in združevanju sredstev. Zdravstveni delavci naj bodo nosilci racionalnejše organizacije, modernizacije in razvoja zdravstvene dejavnosti.
Pospešiti je treba razvoj otroških ustanov, urejati podaljšano bivanje učencev v šoli. doseči popolno zdravstveno varstvo otrok in mladine.
Izpolniti je treba sistem, iki borcem NOB omogoča urejene življenjske razmere.
Družba mora učinkoviteje pomagati tistim občanom, ki si iz zdravstvenih in socialnih razlogov ne morejo sami urediti pogojev za življenje.
Sodelovali bomo pri komkretnem oblikovanju jugoslovanske zunanje politike. Posebej se bomo zavzemali za razvijanje dobrih in vsestranskih sosedskih odnosov.
V	sistemu in organizaciji vseljudske obrambe naj vsak občan ve, kje je njegovo mesto in kakšne so njegove naloge, da bo v vsakem trenutku znal braniti nacionalno suverenost in samoupravno socialistično skupnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije,
Odborniki in poslanci se volivcem moralno politično zavezujejo za ta program. Za njegovo uresničevanje se bodo zavzele tudi organizacije Socialistične zveze. Omogočile bodo odbornikom in poslancem, da bodo odločali dobro obveščeni in ob rednih stikih z zainteresiranimi volivci.
V	torek so imeli šoštanjski planinci letni občni zbor. O delu društva je poročal predsednik Branko Sumer. Podrobna poročila pa so podali tudi vodje posameznih sekcij.
V	planinsko društvo je včlanjenih okrog 500 planincev. Imajo pa tudi samosotjni mladinski odsek, ki ima 170 članov.
Planinsko društvo Šoštanj je lani dobro delalo. V Napotni-kovi galeriji so priredili razstavo 8 slikarjev ,ki so upodobili naše gore. Alpinisti so o-pravili okrog 80 vzponov, plezali pa so tudi v Dolomitih. Njihova želja je, da bi letos odšli v Centralne Alpe in se tam spoprijeli z večnim ledom in višavami.
Na občnem zboru so se šoštanjski planinci domenili, da bodo letos pomnožili svoje vrste, priredili planinski piknik na Slemenu ,imeli več propagandnih predavanj, organizirali izlete, označili planinske poti v okolici Šoštanja, nekoliko obnovili Andrejev dom na Slemenu in v njem na novo opremili 3 manjše sobe.
V naši občini kmetijstvo nima najboljših razvojnih možnosti
Od kmetijstva živi le še 20 odstotkov prebivalstva v 1250 kmečkih gospodarstvih
Smelo lahko trdimo, da nobeno zaključeno področje ni v zadnjih desetletjih tako spremenilo svoje podobe kot jo je šaleška dolina. Kmetijstvo se je iz doline moralo umakniti naraščajoči industriji, zlasti pa rudniku, ki ho kmalu spodkopal ves nižinski svet. Temu primerno je sledila tudi porazdelitev ljudi. Zdaj živi od kmetijstva le še okrog pel tisoč ljudi.
V velenjski občini je 18.238 hektarjev skupnih površin, od tega v hribovitih legah 9.407 hektarjev. Poprečna kmetija ima okrog 15 hektarjev skupnih površin, od tega odpade dve tretjini na gozdove. Ker splošne razmere v kmetijstvu niso najboljše in se še vedno slabšajo, kmetje opuščajo paš-niške površine. Lahko* bi rekli, da hribovski kmetje brez gozda ne bi mogli shajati. Preraščanje pašnikov v gozdne površine pa močno škoduje živi-norejstvu. Tudi površinsko je velenjska občina bolj gozdnato kot kmetijsko področje. Zato je zmotno mnenje nekaterih, da bi naš kmet lahko živel brez gozdarstva, če bi okrepili kmetijsko dejavnost. Zdaj ko
Pred leti so v hmeljarstvu še kar dobro gospodarili in hmelj tudi ugodno prodali. Z leti pa so naraščali proizvodni stroški. Zato so skupaj s hmeljarskim institutom izboljševali proizvodne postopke. Samo s temi ukrepi pa niso kdo ve koliko povečali hektarski donos in so začeli s sodobno in širšo obnovo hmeljišč. Tako so že leta 1966 obnovili 10 hektarjev žičnih nasadov, naslednje leto pa še nadaljnjih 15 hektarjev. Pravijo, da so za področje naše občine, ki ima malo uporabnega nižinskega sveta, te obnove precejšnje. Zadruga pa namerava vsako leto obnoviti še po 10 hektarjev hmeljskih nasadov in sicer tako dolgo,
■ aH
mm ,.šMm"
Hmelj je v naši občini razmeroma dobre kakovosti
bodo v občinski skupščini razpravljali o problemih kmetijstva, bi bilo potrebno, da imajo odborniki to dejstvo pred očmi. Gozd je zlasti za hribovskega kmeta glavni vir dohodka in tega pri načrtovanju kmetijstva ne bi smeli prezreti.
V občini je okrog 1.250 kmečkih gospodarstev, nad polovico jih je po hribih. Okrog 49 odstotkov kmetij je večjih Od 10 hektarjev, ostalih 51 odstotkov kmetij pa je takšnih, da ljudje ne morejo na njih živeti brez drugih dopolnilnih virov. Ta majhna kmečka gospodarstva pa tudi nimajo nobenih ugodnih pogojev da bi se lahko močneje razvila. Pri vsem tem kmet nima resnejših možnosti, da bi svojo kmetijo obnovil in pridelovanje izboljšal ker ne dobi potrebnih denarnih posojil. Zadruga, ki zdaj sicer res posodi kmetu denar pod izredno neugodnimi pogoji (visoke obresti in kratka doba vračanja), nima na voljo dovoljnih sredstev. Krediti, ki jih je zadruga dala, so dosegli višino 380.000 dinarjev.
STRNJENA HMELJIŠČA SO DONOSNEJŠA
Kmetijska zadruga ima razvito kooperacijo. Najmočnejši so kooperanti, ki gojijo hmelj.
da bodo vsa hmeljišča pod žičnicami. S temi ukrepi bodo zelo spremenili starostni sestav in hmelj strnili, da bo hektarski pridelek večji.
Večja "ali manjša proizvodna cena pa ne zavisi le od pridelovalca in'zadruge. Za 115 odstotkov so se podražila umetna gnojila, za 100 odstotkov pa zaščitna sredstva. Kmetijska zadruga kooperantom že za leto vnaprej garantira nepremične odkupne cene. Akumulacija zadruge se manjša in je že skoraj na meji donosnosti. Garantirana cena pa tudi hmeljarjem ne zagotavlja večjega zaslužka. Zavoljo tega bo zadruga razširjala strnjena hmeljišča pri dobrih kooperantih, da bodo proizvajali večje količine in cenejše.
ŽIVINOREJA MOČNO HIRA
In kako je z živinorejo? Veliko je takih kmetij, da imajo po eno kravo in par volov. Kmetje redijo le nekaj nad 2 tisoč krav. Pred leti so živinorejo močno razvijali tako v kooperaciji kot tudi v lastni zadružni proizvodnji. Zgradili so pitulišče pri zadrugi in uredili hleve tudi pri nekaterih kooperantih. Zdaj pa so v tej branži kmetijstva zaveli vetrovi od
drugod, ki so močno poslabšali razmere v živinoreji. Stalež živine stagnira, v zadrugi menijo, da celo malce nazaduje. Odpravljena je bila izvozna premija pri prodaji goveje živine, ker naj bi v novih gospodarskih pogojih pital živino tisti, ki bo vzdržal v spremenjenih razmerah. Hkrati so se podražila močna krmila in je postala živinoreja še manj donosna.
Zadruga sama je pitanje goveje živine zmanjšala na okrog 80 glav, ker sedanja proizvodna cena ne krije višjih stroškov. V zadrugi so v tehnološkem oziru storili vse, da bi bilo pitanje rentabilno. Tudi v kooperaciji redi živino le kmet Plaekan iz Lokovice. Ta redi teleta težka do 200 kilogramov.
Neurejene razmere pri prodaji živine silijo kmeta, da svoje živinče na črno zakolje. S tako prodanim mesom tudi več zasluži. Vendar pa takšno stanje ne vodi nikamor in je za kmeta brez prave prihodnosti. Lani so kmetje prodali zadrugi le 223 goved in 224 telet. Prodanih kož pa je bilo mnogo več.
Pred tremi leti je živinorejska proizvodnja pri zadrugi končala z 80 tisoč dinarji izgube, naslednje leto (1967) se je izguba povzpela že na 120 tisoč; zabeležili pa so jo tudi lansko leto.
zadruga dobro
Gospodari
Kmetijska zadruga Šoštanj ima v lasti 719 hektarjev površin (njive in vrtovi 86, sadovnjaki 40, travniki 120, gozdne površine 297, pašniki, predvsem planinski 176 hektarjev). Kmetijskih površin je malo in tudi razmerja niso ugodna. Kljub temu pa se je zadruga resno lotila del, ki ji zagotavljajo osnove za kmetijsko proizvodnjo. Zato zadruga tudi dobro gospodari, saj je lani ustanovila okrog 700 tisoč din za sklade in amortizacijo. Zadruga pa je v razvoj dosti investirala. V zadnjih štirih letih znašajo naložbe 4,260.000 din (leta 1965 - 450.000 din, leta 1966 - 1 530.000 din, leta 1967 - 980.000 dinarjev, leta 1968 -1,30(^.000 din). Prav v letu, ko smo začeli z gospodarsko reformo je zadruga pritegnila več strokovnih sodelavcev. Sedaj je v zadrugi sedem kmetijskih tehnikov in 3 agronomi. Ohranili so tudi dobre stike s kmeti, saj so proizvodni dosežki zasebnega kmetovalca dokaz skupnega dela. Res je, da nudijo večjo strokovno pomoč njihovim kooperantom, vendar te pomoči nikoli ne odklanjajo tudi drugim.
S. ■■■■■---- . J
Šoštanjsko planinsko društvo je delavno
NOVA OBLIKA MLADINSKI; ORGANIZACIJE
Janko Poles predsednik in Franc Riček sekretar občinske konference ZMS
»Prvič se sestajamo delegati, ki bomo odslej najplodnejše oblikovali programske usmeritve Zveze mladine v naši občini. Sestajamo se po začetnih rezultatih reorganizacije ZM z željami, ki trenutno presegajo naše zmogljivosti. Prav zato, ker je današnja konferenca začetek kvalitetnejšega delovnega dogovora, je njen pomen toliko večji. Odločamo o spremembah in o nadaljnji organiziranosti Zveze mladine v občini.«
S temi besedami je nagovoril Ivo Kadliček delegate na nedavni seji občinske konference ZMS ki je bila v Velenju. To je bila dejansko tudi prva seja nove oblike organiziranosti mladih v kateri bodo prišle do veljave njihove številne aktivnosti. Zato imajo vse mladinke dejavnosti svoje predstavnike v občinski konferenci Zveze mladine Velenje. Sestavili so jo tako, da bo ta pobudnik, načrtovalec in usmerjevalec najrazličnejših dejavnosti v občini in bo pove-
zovala določene skupine mladih. Na ta način želijo mladinsko organizacijo približati svojim članom.
V zadnjem letu pa so v mladinski organizaciji naredili napredek. Občinski komite ZMS je bil koordinator najrazličnejših aktivnosti in pobudnik akcij. Povezoval in usklajeval je delo specializiranih organizacij, ustanovil občinski center klubov OZN in velenjski taborniški odred. Člani občinskega komiteja pa so sodelovali pri delu v mladinskem
klubu, urejali razmere v domu počitniške zveze, reševali vprašanja štipendiranja, sodelovali pri vključevanju mladih v samoupravni mehanizem in predlagali najboljše mladince v Zvezo komunistov. Kaz-no je, da občinski komite ni bil odgovoren le za ozko delo. Razvijal je predvsem tiste aktivnosti, ki jih mladi želijo in tako zagotovil dobro vzgojo, izobraževanje in zdravo rekreacijo.
Na prvi seji občinske konference so v predsedstvo izvolili — Marjana Cafuta, Andreja Grebenška, Zofko Klančniko-vo, Jožeta Mraza, Danico Na-potnikovo, Majtaža Podvratni-ka, Vikico Ramšakovo, Milana Tepeja, Mirana Uratnika, Janeza Urbančiča, Nado Zavo-lovškovo, Franca Žerdina in Alojza Zičkarja. Novi predsednik občinske konference je Janko Poles, sekretar pa Franc Riček. V nadzorni odbor so izvolili Iva Kadličnika. Aco Po-lanc in Boženo Pilih, Štefan Dolejši pa je član republiške konfcrcnce ZMS.
avtobusna postaja in
preša za zavarovance
\ % y>
i i
Zadnje slovo od doma počitniške zveze
Karnevalska »marica« je dovolila šoferjem pitje (ne vpitje) alkohola pod posebnimi pogoji. Na pepelnico jih je vse zvozila v službo, trezliih je bilo seveda malo
RES LEPA JE BILA NOVA AVTOBUSNA POSTAJA. ŠKODA, DA SO JO NASLEDNJI DAN ŽE RAZDRLI. VELENJ-ČANI PA SO SPET OSTALI BREZ NJE...
V Velenju so se letos spet odrezali. Na pustni torek popoldne je po ulicah krenila karavana pustnih šem, organiziranih in neorganiziranih, vsi pa so se strnili v pustnem sprevodu, že enajstem po vrstnem redu. Radovednežev je bilo več tisoč in so pustni karneval spremljali po vsej poti, največ pa se jih je zbralo na prostoru pred Tržnico in v starem Velenju.
Tolikšen naval so ljudje iz karnevala tudi pričakovali in so se zato opremili z močnim kordonom »letečih motoristov« poleg teh pa je bila na čelu še »malica«, ki naj bi poskrbela za vse alkoholizirane nesrečnike in jih na pepelnico spravila pravi čas v službo. Koliko službenega opravila je imela »karnevalska marica«, ne vemo.
Prihod karnevalskega sprevoda je oznanil Toni Hercfeler, neumorni kolesar, ki baje še edini ohranja to športno zvrst. Za njim se je na mogočnem odru- pripeljal1'karnevalski direktor, ki je pač kot direktor imel tudi glavno besedo. Pred njim je bil ponižen celo Toni Hercfeler. V sprevodu ni manjkalo godbe na pihala, ki je strumno korakala takoj za direktorjevim vozom.
Velenjčani niso od muh. Ves spektakel so hoteli kar se da dobro ohraniti in posredovati tudi drugim, zato so namestili lastne televizijske kamere. Ekipa je vztrajno snemala program in obraze številnih radovednežev. Onih iz ljubljanske televizije seveda ni bilo.
Domačini so se oddahnili in vzradoščeni komentirali kaj je dobro in kaj slabo pri novi avtobusni postaji. Slednjič so jo v Velenju le dobili brez natezanja okrog lokacije. Karnevalski projektanti so bili prožnejši kot oni iz projektivnega biroja, ki že leta in leta cicajo pa ne vedo kje bi jo v Velenju postavili. Čeprav postaja, ki je bila v sprevodu, ni bila ogrevana, pa so bili potniki z njo kar zadovoljni, zlasti tista simpatična potnica za Havaje, ki je na avtobus lahko počakala kar brez dežnika.
Zadnje slovo od doma počitniške zveze je bilo za nekatere boleče, drugi pa so od pogrebščine imeli nekaj profita. Ti se seveda pogreba niso udeležili.
Bila sta spremenljiva kot aprilsko vreme, bila drug do drugega nežna in ljubezniva, večkrat pa sta si tudi skočila v lase in se do smrti sprla. Takšno ljubezensko razmerje je trajalo tako dolgo, dokler se nista složno vzela in si obljubila večno zvestobo. Direktor karnevala je na ohceti razložil življenjepis ženina in neveste. Tako-le je pripovedoval: »Ženin Bazen se je rodil pred nekaj leti v starem Velenju v skromni hišici. Ni imel staršev. Po več
TONI HERCFELER NA CELU PUSTNEGA SPREVODA
letih pa je le našel svojo mater Ljudski magazin. Mati in sin sta si postavila v novem Velenju nov večji in lepši dom, na katerega smo ponosni tudi ostali. Ženin je bogatel, za njega je zvedel celo stric Veletrg iz Amerike, ki se je kasneje tudi sam naselil v Velenju. Toda ta ni dolgo vzdržal. Klima v Velenju ni bila zanj in je podlegel zahrbtni bolezni. Po smrti je zapustil Bazenu dobre in slabe stvari. Nevesta je imela trnovo pot. Tudi ona izvira iz starega Velenja, kasneje pa se je preimenovala v Velenjski magazin. Vsa leta se je trudila in v
Direktorjeve želje pa se niso uresničile. Era je verjetno zelo plodna, saj se je po dveh mesecih zakona že rodila hčerka Erika.
V globokem bazenu so imeli občinski proračun. Okoli je bilo precej ribičev, ki so hoteli z raznimi vabami izvleči vsak svoj največji delež. To so bili ribiči za šolstvo, zdravstvo, družbene organizacije, šport in kulturo. Največjo ribo je ulovil ribič za šolstvo. Drugi pa niso bili tako izvež-bani in se bodo morali še ves mesec močno truditi, če bodo hoteli uloviti vsaj majhno ribico iz ribnika, v katerem spretno plava občinski proračun.
Ženin Bazen in nevesta Velma
hudi konkurenci dobro gospodarila. Bila pa je več ali manj osamljena, čeprav »zaljubljena in voljna« za poroko. Zato se je odločila in je prepustila svoje premoženje ženinu. Ne vemo kako bo poroka vplivala na številne sorodnike. Verjetno sta se hotela novoporo-čenca pred njimi zakrinkati in sta se preimenovala v ERO. Marsikdo pa ne ve kaj pomeni to novo ime. Vsi jima želimo srečen zakon in čimmanj otrok.«
Obrtniška revija je predstavila obnašanje naših obrtnikov kadar so doma, na službenem potovanju, davčni ' upravi in drugod. Sef revije je bil Pepi Ziher-hajcnadeln. Kako je do revije sploh prišlo? Obrtniški list »Avbiks«, ki ima uredništvo v gostilni v Kavčah pri Velenju, je objavil natečaj za revijo obrtnikov. Strokovna žirija, ki jo je vodil tovariš Špicncangln. je za nastop izbrala le peterico sodobnih obrtnikov.
Tevelizijska kamera je vztrajno snemala vas in vaše obraze. Posnetke bodo predvajali drugo leto na pustni torek, ob 15. uri.
Brez vesoljskih potnikov tudi v Velenju ni šlo. V vsemirje so hoteli poleteti z raketo Saturnus 10. Njihova naloga pa je bila, da bi tam poiskali gradbene parcele, za katere se v Velenju stalno borijo. Prednost teh parcel naj bi bila v tem, da si v vsemirju ne bo upal vsakdo graditi. Ker pa je bilo na pustni torek popoldne precej snega, so izstrelitev rakete preložili na nedoločen čas. V Velenju pa se bodo še naprej cufali za gradbena zemljišča.
Stiskalnica socialnega zavarovanja je lansko leto močno stiskala svoje potrpežljive zavarovance. Tudi v pustnem karnevalu so na njej preizkusili, kolikšno stopnjo izrednega prispevka še vzdrži zavarovančev žep in njegova rahločutnost. Izmerili so, da preko 2,9 odstotkov ne bi šlo brez posledic, čeprav je bila preša izdelana iz domačih predpisov in odlokov.
Čas pustnih norčij je za nami...
Radi sta požirali našemu reporterju. Naj bo... Za pust si vse dovolimo.
EKSKLUZIVNI PIJSTOI INTERVJU
Sprašuje: TONI HERCFELER
Odgovarja: DIREKTOR
Hercfeler: »Veš kaj sem te mislu vprašat, kak' si se še stehtal za direktorja letošnjega pustnega karnevala, ko je pa lani ja bla reelekcija?
Direktor: »Misliš najbrž zato, ker pri pustnem podjetju ni tolk' vodilnih delovnih mest kot v drugih podjetjih. Imaš prov. Če nisi direktor si lahk' namestnik al' pa komercialni direktor. Sicer pa ni važno sam' ^^a ti ostane enaka plača, delo pa itak ni ak-lih.«
Hercfeler: »Enkrat bo tud' tebe to doletelo, polih se boš pa drgač držal. A?«
Direktor: »Veš, dokler bom imel tako močan kolektiv zijal kot ga zdajle vidiš pred menoj, bom še zmeraj eksistiral.«
Hercfeler: »Cuj tole me tud' zanima, če se je letos kaj izboljšalo, ko sma lani vse sorte tak' kritizirala?«
Direktor: »Nekaj se je, drugo je pa glih tak' ostalo. Nabralo pa se je spet dost' novga.«
Hercfeler: »Zato bi pa rad, da bi se danes pred našim kolektivom spet odkrito pomenla kaj je narobe. Mogoče se jih bo vsaj enkrat kaj primlo?«
Direktor: »Veš v Velenj' se maskaj zgodi, pa vsega dobro povedat' ni, zato na pust si dovolimo in kako krepko ven spustimo!«
Hercfeler: »A hojdiš ti kaj v muzej gor na grad?«
Direktor: »Ja, lanih sem šel enih petkrat gledat ko so rekli, da bojo pripeljali tistga čudnega mastadonta iz Ljubljane, pa ga še zdaj niso.«
Hercfeler: »Kaj pa je to za en strah, ta mastadont?«
Direktor: »Pa j a veš, da so ga v Skalah s tremi buldožerji komaj ven potegnli. Vagal je čez tri taužent kil, star je bil glih tolki let, zob pa je imel dolg meter in pol. Samo zdaj ga je pa v Ljubljani tak skup poteg-nulo, da ga v Velenj' ne bomo nikdar več vidli.«
Hercfeler: »To maš pa prov. Nas večkrat potegnejo za nos.«
Direktor: »Misliš, da glih tak, ko so nas lani fopali s tistim cugom, ki vojzi v Slovenj Gradec. Ta proga je stara že čez sto let, naenkrat pa je nerentabilna. Pačpa se meni zdi, da je motla tiste, ki imajo hiše blizu ko je zjutraj tak lepo ob pol šestih juckal ko je peljal deset do petnajst ljudi tja gor.«
Hercfeler: »Ti si pa res starokopiten. Zdaj mamo ja avtobuse, ti so bolj nagli pa poceni.«
Direktor: »To si pa ne pustim rečt. Ti povem, da je naš lokale počasn kot satan, zato je pa fajn. Če ne prideš ta prav cajt na avtobusno postajo ga še gvišno dobiš, ker ima zmeraj zamudo. Pačpa ni kriv avto in ceste ampak dva zagu-lena šoferja.«
Hercfeler: »Za nas Velej-čane je vse glih ko mamo avtobusne postaje pod streho, pa tople.«
Direktor: »Ja to maš pa prou. Če bi naši projektanti ne iskali tak' dolgo lokacije, bi jo že res lahk' mejli. Tak' pa ne vem, če bo letos že kaj.«
Hercfeler: »Zdaj ko mamo teto moderno cesto pa križišče, bojo pa nam že zrihtali.«
Direktor: »Cesta je moderna pa široka, ovinki oj-stri, zelenice pa take, da bi lehku dvej krave redili.«
Hercfeler: »Vejš tak slaba pa tud' ni ko jo ti kritiziraš.«
Direktor: »Saj ne mislim, da je slaba, pačpa zdaj ko je že v prometu so ugotovili, da bo treba v obeh ovinkih hiše potdret, to bo pa spet koštalo.«
Hercfeler: »Ce so prej tolk zrušli, bodo pa še toto dvojno. A ne?«
Direktor: »Menda ja. Kaj pa nam naredi saj imamo gnar. Če bo potrebno bomo pa spet za ena dva procenta ki kaj zvišali pa bo. Ja v Šoštanju pa sploh ne vejo kje jo bojo spelali. V Pre-logah so ga pa tud' tak požgali, če prideš pod most spodej, je voda, da bi s fi-čom utonil, če pa imaš malo veči avto ga pa gor v vrh butiš.«
Hercfeler: »Se je teb' že tud' keder tak nardilo?«
Direktor: »Ja meni kar ne ko mam še Rogov bicikl 51 letnik. Bil sem pa zraven ko sem pomagal selit enga kolegeta pa 'ma mal' djelš postle in omare pa smo tre-šli pod štrekno pa se je vse pohištvo razbilo. Pol se je pa šel gortej pritožit, pa so mu rekli, da oni niso krivi, če so se proktanti za cel meter usekali.«
Hercfeler: »Ti čuj, kaj bo pa z Ljubljansko cesto, ki gre gortej za Šentilj?«
Direktor: »Se jih pa res več nič ne prime. Lani sma jih kritizirala, da je cesta VII. reda. Letos pa ji daj-ma čist drugo ime. Kako
se že po japonsko reče cesti? Aha, sem se že sporji-nu - SAMAJAMA.
Hercfeler: »Si bil ti kaj povabljen na ohcet ko sta se ženla Bazen pa Velma?«
Direktor: »A kje pa, saj niso nobene žlahte vabli, če glih smo vsi tile navzoči v žlahti.«
Hercfeler: »Vsi glih pa ne mormo bit, ker jih je nekaj po atejevi, nekaj pa po mamini strani.«
Direktor: »Veš kaj pa drgač mislinv da ni eniga med nafti, ki bi ne jemal kredita. Zato jih bomo mogli po ohcet še kar rad' imet, pa jim gortej dnar nosit.«
Hercfeler: »Mal me pa le skrbi ko je punca Era prevzela vse štreune?«
Direktor: »To ti pa povem, da nima kaj bit, konkurence ne bo, cene bojo povsod iste. Zlahta bo pa prizadeta, oni kar ne bojo.«
Hercfeler: »Si ti tud' čul, da bojo v Stari vesi zgradili ene velke hiše?«
Direktor: »To sem pa čul prajt. Tam bojde ne bojo gradili velke hiše ampak take bolj majhne, samo pa za ta velke gospode.«
Hercfeler: »Tole me pa res zanima, če m plačal takso za avto?«
Direktor: »Zdaj pa res ne vem kak misliš. Saj imam v Velenj' kar enga prijavljenega, druge pa po drugih občinah, ko so cenej, saj ni mus, da za vse vejo.«
Hercfeler: »Se pa ne bojiš, da bi te kedaj zagrabil?«
Direktor: »Ni me strah, ker nas je več takih. Glavno je, da je na vsakem avtu druga tabla. Ce pa te primejo je najboljš da rečeš — moj ni avto, tvoj je avto, čigav je avto, pa jo kar zvojziš.«
Hercfeler: »Cuj zdaj pa pustma avte in bi se še o športu kaj pomenla.«
»Direktor: »Ja, v Velenj' pa za šport res dojst damo. Samo vidiš pa mal kej. Najbolj agilni so še fusba-lerji. Ne zato, da bi kaj pokazali, ampak zato, ker imajo vsak trening in tekmo fajn plačano.«
Hercfeler: »Jaz sem za tebe mislu, če si pri kakem športu?«
Direktor: »Kje pa čem bit'. Gledam rad smučarje ko sneg skup nojsjo, kake boksarje v oštariji al' pa domač šport, če nisem preveč zmartran.«
Hercfeler: »Hojdiš kaj v hotel striptis gledat?«
Direktor: »Zadnjič sem je šel gledat, to ti pa povem, da je hudimano drago tisto meso ko ga tam vidiš, najbolj te pa jezi ko ga ugriznit ne smeš.«
Hercfeler: »Cuj kaj pa je v starem Velenj' za ena stara fabrika, da tak' boli in smrdi?«
Direktor: »Saj ni tek vel-ka ko ti vpiješ. To je Chrommetal. Smrdi pa ro-poče res tak' kot bi bla ena največjih v občini.
Hercfeler: »A tvoja sama ni bla izžrebana za na Havaje ko sta kupla pralni
stroj?«
Direktor: »Kje pa. Če bi naša bla izžrebana bi še gdlr mislu, da imamo Ve-lejčani protekcijo ko je glih pri nas ta fabrika.«
Hercfeler: »To pa je zdaj res velka fabrika in se še kar širi.«
Direktor: »Mal' jim pa zamerim ko so tisto velko halo gradili, so Vegrad kar stran spodrinli in iz Celja Ingrad dobli.«
Hercfeler: »Kaj prajš o samopostrežnih trgovinah in kioskih, kak' se kaj obnesejo?«
Direktor: »V Velenj' smo se že kar navadli. En cajt je blQ,.kar^fajni.koiisii Hmou štreuni lahk silnu, zdaj pa tisto ne moreš več, zato so začeli vzadi pri oknah not hojdit. Pačpa ti povem, da se ni za špilat, te kar kmal' dobijo.«
Hercfeler: »Kaj bereš cajtenge ko tolk pišejo o tej uvoženi gripi?«
Direkator: Veš, da sem bral. Pačpa jo v Jugoslavijo ne bo, ker je tud' velka carina, kdo jo bo pa plačal?«
Hercfeler: »Veš kaj se naselje Konovo najbolj veseli. da novo štreuno al' pa kiosk dobi?«
Direktor: »Bejž, bejž, to pa že novo podjetje ERA ne pusti .da se vsak kot Agro-promet vseli.«
Hercfeler: »Ne gre mi v glavo, da pri Stixu na strehi tak' lepa reklama stoji?«
Direktoč: »Ja veš, zato pa na kolodvorski restavraciji že skoz' dve let reklama ne
gori.«
Hercfeler: »Zdaj pa ti predlagam, da nehama.«
Direktor: »Maš prov. Po-šinfat sem še hotu čez komunalo pa dons ne morem, ker so snega kar dobro stran spravili ko lehko se furamo s to pustno šaro, ki smo jo pokazali. Komunal-ci so pa res fejst ljudi.«
Toni Hercfeler in direktor med razgovorom, ki ga bo drugo leto prenašala televizija. Mi razgovor izjemoma objavljamo že danes.
VABIMO
v svojo sredino TENORISTE in ostale pevce, predvsem mlade tovariše s pevskim srcem.
Prijave sprejemamo v kulturnem domu od 1. 3. do 15. 3. 1969, vsak torek in petek od 17. do 18.
ure.
Odbor moškega pevskega zbora Jtarel Destovnik Kajuli Velenje
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE RAZPISUJE
v sodelovanju s poslovalnico »BAGAT« Celje
šivalni tečaj
Vpisujemo v upravi Delavske univerze Velenje, Titov trg št. 2, vsak delovni dan, razen sobote, od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa še popoldne od 16. do 18. ure.
Vpisujemo do 1. aprila 1969.
Oddelek za gospodarstvo in finance SO Velenje razpisuje po 9., 10., 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRŠ, št. 42/1966) in 5., 6., 7., 8. in 9. členu odloka SO Velenje o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Velenje, št. 5/1967 in 1/1968)
JAVNI NATEČAJ
1.	Za oddajo gradbenega zemljišča za gradnjo 3 stanovanjskih stolpičev (de^etorčkov) na pare. št. 2086/1 v izmeri 2580 m2, pare. št. 2086/2 v izmeri 358 m2 in na delu pare. št. 2086/103 v izmeri ca. 1700 m2.
2.	Rok za začetek gradnje je najpozneje mesec dni po dodelitvi zemljišča, dokončati pa se mora do 30. 6. 1970.
3.	Izklicna cena znaša 3,30 din za m2. Najboljši ponudnik bo moral poleg plačila izklicne cerie zgraditi še vse manjkajoče komunalne objekte v naselju Šmartno II, o čemer bo sklenjena z njim posebna pogodba. Informacije o tem, katera komunalna dela bo potrebno izvršiti, lahko interesenti dobe na oddelku za gospodarstvo in finance SO Velenje. g
4.	Odškodnino po prejšnji točki je poravnati v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča. Komunalne objekte pa je zgraditi do konca leta 1969.
5.	Varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik, znaša 20.000 din. Obenem s ponudbo mora ponudnik predložiti tudi potrdilo o vplačilu varščine, ki jo je dolžan nakazati na račun 5074-652-17 sredstva komunalnega sklada SO Velenje z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist komunalnega sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu odškodnine.
6.	Rok za predložitev ponudb je vključno do 17. 3. 1969. Odpiranje ponudb bo v torek, dne 18. 3. 1969 ob 8. uri zjutraj v sobi št. 15 v pritličju Skupščine občine Velenje, kjer lahko prisostvujejo tudi interesenti. Pismene ponudbe pošljite v zapečateni kuverti na naslov: Premožtenjsko-pravna služba SO Velenje z označbo »JAVNI NATEČAJ ŠMARTNO II VELENJE«.
Chrom-metal Velenje
Velenje, Celjska cesta 11/a
razpisuje
prosto delovno mesto
dipl. elektroinženirja za energetiko
Delovno mesto obsega tudi področje elektronaprav šibkega toka.
Kandidat mora imeti visoko izobrazbo elektro smeri. Praksa ni nujna. Vojaški rok mora imeti odslužen.
Pismeno vlogo z dokazom o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kandidati naslovijo v 15 dneh po objavi v časopisu, ali pa se osebno zglasijo zaradi konkretnega dogovora.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Svet delovne skupnosti razpisuje ŠTIPENDIJI
-	1 na višji šoli za socialne delavce,
v odd. za družbene službe,
-	1 na višji upravni šoli, splošna
smer.
K vlogi, ki jo je treba vložiti najkasneje do 15. marca 1969, priložite frekventacijsko potrdilo, potrdilo o opravljenih izpitih in življenjepis, iz katerega naj bo razvidno socialno stanje družine.
Prednost pri izbiri imajo kandidati II. letnika šole. šole.
Ob retrospektivni razstavi v Ljub lani
Velenjcanka Majda Kurnik-med najboljšimi slikarji v Beogradu
NAŠE ZBOROVSKO PETJE
NOVO LETO POMENI ZA VSA DRUŠTVA PREGLED DELOVANJA, USPEHOV IN SPODRSLJAJEV V PRETEKLOSTI - KAKOR TUDI ZBIR NAČRTOV ZA BODOČE DELO.
V Skalah pri Velenju se je rodila 2. avgusta 1920. leta v uradniški družini. Njen oče Tone je bil zelo popularen v Velenju, saj je bil znan kot odličen govornik in med prvimi Sokoli.
Majda je končala učiteljišče v Ljubljani 1941. leta. Vojna jo je zatekla kot mlado učiteljico v Pertoči pri Murski Soboti.,Od tam so jo fašisti izgnali v Srbijo že 1941. leta. Majda je bila tudi v NOB ob koncu vojne, ko je bila na sremski fronti skupaj s svojim bratom, ki je tam tudi padel.
Med vojno je bila najprej od 1942. do 1943. leta v Josi-čevi šoli v Beogradu in pozneje na akademiji za likovno umetnost v Beogradu. Študije je končala 1949. leta. Njeni profesorji so bili vsi takrat Že priznani beograjski umetniki: Mihajlo Petrov, Ivan Ta-bakovič, Djordje Andrejevič Kun, Kosta Nakman in Marko čelebanovič.	.
Avtoportret — M. Kurnik
Že v času študija je razstavljala svoja dela na gradnji proge Šamac—Sarajevo in na festivalu mladine Jugoslavije 1948. leta. Na tej razstavi je dobila prvo nagrado.
Od 1949. do 1951. leta je bila sodelavka Državne mojster-ske delavnice likovnih umetnosti mojstra slikarja Miha Milunoviča v Beogradu. Junija 1951. leta je postala članica Združenja likovnih umetnikov Srbije.
Hodila je mnogo po zamejstvu, kjer je izpopolnjevala svoje slikarsko znanje. 1951. leta je bila v Italiji mesec dni, 1954. leta je bila šest mesecev
v Parizu in potem še dva meseca kot štipendist fonda Moše Pijade 1960. leta.
1951. leta je prvič po končanem študiju razstavljala samostojno v Beogradu. Potem j s večkrat razstavljala na razstavah ULUS, Oktobrskem salonu, Beograjske grupe in na drugih kolektivnih razstavah. 1953. leta je spet imela samostojno razstavo v Galeriji.
1963. leta je zbolela in potem le še redko razstavljala, vendar je še vse do svoje smrti pridno slikala vse clo septembra 1966. leta, ko zaradi težke bolezni ni mogla več držati čopiča v rokah.
Umrla je 28. maja 1967. leta v Beogradu.
Majdo sem poznal iz otroških let, saj sva skupaj hodila v osnovno šolo. Potem je dolgo nisem več srečal. Šele 1941. leta sva se spet srečala v Beogradu, takrat ko se je odločila za slikarski poklic. Med okupacijo je živela s svojimi starši, ki so bili tudi pregnani v Srbijo.
1950. leta, ko sem bil spet v Beogradu v komisiji za kulturne zveze z inozemstvom je bila Majda že priznani umetnik, vendar ni imela še samostojne razstave. Bila je preskromna in le na dolgo prepričevanje nas vseh, ki smo ji bili blizu, je le pristala, da smo ji organizirali samostojno razstavo, ki je naletela na odličen odmev kritike. Komisija za kulturne zveze z inozemstvom je takrat tudi odkupila nekaj njenih slik.
Potem je Majda mnogo potovala po državi in izven nje. Posebno globok vtis je na njo napravilo njeno daljše bivanje v južni Srbiji, kjer je slikala tamkajšnje freske po raznih samostanih. To je vplivalo na njeno ustvarjalnost in Otl tod tudi monumentalnost njenih slik.
Skromna Majda je živela v mali sobici v Beogradu v bližini zemunskega mostu. To je bil tudi njen atelje. Pod posteljo in na stenah je bilo polno njenih slik, ki jih je nerada prodajala. Na vsako svojo sliko je bila navezana.
Med slikami, barvami in čopiči je bila razmetana hrana. Njej še je strašansko mudilo slikati in vse drugo ji je bilo postransko.
Le s težavo sem jo včasih zvabil v gostilno, kjer si je ob dobrem srbskem žaru privezala dušo. Vlado Valenčak
Prav je, da se na takšnih sestankih kritično oceni delo društva, da člani objektivno analizirajo tudi negativne strani in na ta način z večjo sigurnostjo zastavijo svoj korak v bodoče delo. Tako so ocenjevali svoje delo tudi pevci in prijatelji zborovskega petja na občnem zboru' pevskega zbora »KAJUH« iz Velenja. Iz poročila pevovodje tovariša Glavnika povzemamo, da je Šaleška dolina dobivala svoj prvi industrijski kos kruha iz rudnika. Z razvojem rudarske industrije se je odvijalo tudi kulturno in politično življenje, ki je združevalo ljudi istih misli in hotenj v razna društva. Na ta način je že zgodaj vzklilo pevsko društvo, ki je v svojih pesmih — zapetih ob vsaki priliki — odražalo vsakokratno razpoloženje svojega časa. Z okupacijo je slovenska pesem zamrla tudi v Šaleški dolini, v kolikor je borci niso ponesli s seboj v gozdove, kjer jim je pomenila vse: dom svobodo in življenje.
Po vojni so se razbohotila razna društva, kot da Jpi ljudje hoteli nadoknaditi vse, kar so zamudili v času okupacije. Slovenska beseda je postala svobodna — z njo pa tudi slovenska pesem. Pevski zbori so dobivali različna obeležja in nismo si mogli zamisliti proslave ali spominske svečanosti brez pesmi. Z leti so se vrstili pevci in pevovodje — menjala so se imena pevskih zborov — ostala pa je naša pesem, ki je bila odraz notranjosti, razpoloženja, spominov in želja. V letu 1969. bomo proslavljali 50. obletnico obstoja prvega moškega pevskega zbora v Šaleški dolini, ki je nastal takoj po razpadu stare Avstro-ogrske monarhije. In kdo je bolj poklican za svečani dekor takšnega jubileja, če ne ravno pevski zbor, ki je izšel iz te osnovne kali.
Današnji moški pevski zbor nosi ime domačega heroja, partizanskega pesnika Kajuha in šteje 20 aktivnih članov. 2e vrsto let jih vodi in uči znani ljubitelj slovenske pesmi Ludvik Glavnik. Ni mu žal niti truda niti časa — poleg družine je to edina njegova zabava, razvedrilo in skrb, da bi zbor kvalitetno dvignil in ga izbru-sil v skupni harmoniji do tistih fines, ki bi zbor predstavile tudi širšemu krogu poslušalcev.
Po dolgih letih trdega dela vsega zbora, pevovodje in pevcev, je to uspelo v letu 1968 zboru bolj kot kdajkoli prej. V enem letu 120 vaj In 24 jav-
nih nastopov — to je rezultat, s katerim se lahko ponašajo samo najbolj delavna društva. Od javnih nastopov v letu 1968. naj omenim javno televizijsko oddajo NAŠI ZBORI, s čemer je bil uresničen dolgoletni sen tega pevskega zbora. V tem nastopu je doživeto prikazana ne samo slovenska rudarska pesem, ampak tudi delo v jami z vsem rudarskim okoljem — od temnih rudarskih delovišč preko kopalnice, garderobe, lamparne do svetlih domov najnovejšega mesta. Nato nastop v prozivnici za 1. maj za stanovske tovariše, nastop v Šoštanju, udeležba na reviji pevskih zborov v Zrečah, koncert v Šmartnem
gjTTLE-n-f-E.
Tovarna gospodinjske opreme išče za svoje sodelavce v Velenju opremljene ali neoprcmljene sobe.
Ponudniki zglasitc se v kadrovsko socialni službi podjetja.
ob Paki, nastop v Zavod n j ah ob priliki odkritja spomenika partizanskemu pesniku Kaju-hu, uspel koncert v Šentilju pri Velenju, sodelovanje v delavskem mladinskem klubu, nadalje pri proslavi dneva JLA — to so posamezni cvetovi, ki so jih pevci s pevovod-jem z veliko čustva in ljubez-nico spetli v čudovit venec, ki je trajnejši od brona. Z njim so si hvalo in slavo spleli sami! Ne gre posameznikom, ker pevski zbor je kolektiv, ki ga v priznanjih ni mogoče razčlenjevati. Ozreti se je treba tudi v delo bodočega leta. Delati z isto vnemo — z enako ljubeznijo in požrtvovanjem in uspehi, ki so samo odraz tekočega dela, se bodo vrstili s;jimi od sebe. Vežbati — peti — nastopati — povsod, kjer je zaželje-na naša pesem, vedno, kadar občani to želijo, brez razlike vsakomur — to je geslo pevskega zbora Kajuh za bodoče delo. Popestriti izbor pesmi, obnoviti stare, izvežbati nove — to je smer, v katero gredo naši pevci — trdno prepričani, da bo pod vodstvom tako neumornega in nesebičnega vodje, kot je Glavnik, to lahko doseči.
Še eno nalogo si je zadalo vodstvo zbora: glasovno obnoviti zbor in ga ojačati z novimi pevci. Zato zbor na široko odpira vrata svojih pevskih vrst in vabi vse fante in može, ki bi želeli sodelovati v pevskem zboru, da so vedno dobrodošli. Tu so predvsem zaželjeni mladinci, zlasti prvi tenoristi. Pridite in zapojte z njimi — bogatejši boste če boste v srcu .nosili slovensko pesem!
Na gimnaziji krožki ne delajo dobro
Na eni izmed zadnjih sej sekretariata aktiva ZMS na gimnaziji, so se mladinci dotaknili problematike krožkov. Ugotovili so, da krožki ne delajo tako kot bi lahko, poleg tega pa je čutiti pomanjkanje članov. Da bi preverili dejansko stanje oziroma zainteresiranost gimnazijcev za posamezne svobodne aktivnosti, saj se zavedajo, da so prav te eden izmed faktorjev, ki pomagajo pri oblikovanju osebnosti mladega človeka, so pripravili anketo, ki je zajela vse mlade v aktivu.
DOPISUJTE V NAŠ LIST
Rezultati so pokazali, da so mladi pripravljeni izkoristiti svoj prosti čas v krožkih, klubih ali sekcijah. Največ glasov, ' kar trideset, je dobil dramski krožek, slede pa mu klub OZN, literarni, foto, planinski ter vrsta športnih sekcij.
Zavedajo se, da vseh krožkov, saj je bilo v anketi zaželenih kar 38 krožkov, na šoli ne morejo imeti, zato pa upajo da bo prav v tistih, za katere je navdušenih največ mladih, delo najbolje potekalo.
Pevci zbora Kajuh iz Velenja
Pri tem je zanimivo to, da je kmečki dom med vsemi zgradbami na kmetiji doživel največ sprememb, medtem ko so ostala posamezna gospodarska poslopja v glavnem takšna kot so jih poznali od prej. Kašče nekoč samostojne zgradbe, veren odraz tvornosti ljudske umetnosti, so danes redke. Zamenjale so jih shrambe v notranjosti kmečke hiše, kot vemo ob kuhinji, na podstrešju ali kleti.
kanje lesa ali v obilici čvrstega gradiva.
V sestavu kozjaških kmetij ne najdemo mlinov in žag, to je druga posebnost. Pogojena je v kraškem svetu, saj nimamo na površju stalnih vodotokov, ki bi gnali mline in žage. Zato so morali mlinarske in žagarske storitve Kozjača-ni iskati drugod, kjer so, za to ugodni naravni pogoji.
Svet pod Špikom
(8)
Kozjaške kmetije kažejo v primerjavi 7. drugimi izven tega območja določeno posebnost. V stavbarskem gradivu je manj zastopan les. Tu in tam imamo še strehe krite s skodljami, kjer jih ni zamenjala opeka, medtem ko je les močno udeležen pri hlevu, v gradivu doma pa prevladu je predvsem kamen. Lahko, da je vzrok temu pojavu pomanj-
KOZJACANI SO IZKUŠENI LJUDJE
Tako smo spoznali glavne naravne in gospodarske značilnosti Paškega Kozjaka. Vendar pa Kozjačani kot ljudje niso nič manj zanimivi. V njih se odraža trdo naravno okolje in ostale skromne razmere v katerih živijo. Razgovor z njimi je zanimiv in poučen. V
svojem življenju so tesno povezani z naravo, zelo dobro jo poznajo, izkustva o njej so se prenašala iz roda v rod. Tako se z njimi lahko pogovarjamo o vremenu, geoloških razmerah in prsti, o hudournikih, kje se pojavijo ob dežju, živalih in še o marsičem drugem. Tudi o svojem življenju radi pripovedujejo, o trdem delu, ki jih spremlja že stoletja in stoletja nazaj. To svoje težko življenje jemljejo kot nujno dejstvo, brez pesimizma nizajo posamezne dogodke, s še-gavostjo jih izražajo, pri tem pa jim žari v očeh prijetna človeška toplina. Morda se ta njihov življenjski optimizem lahko razložimo z njihovo legendo, ki jo povedo samo tistim, ki jim zaupajo. V globinah špika se nahaja za žrt debela zlata žila, ki se vleče pod celim Kozjakom. Tisti, ki jo bo odkril, bo spet osrečil uboge Kozjačane. Lahko, da je v temu plodu ljudske domišljije spomin na nekdanje boljše čase, na železovo rudarstvo in oglarstvo. Kozjačani tej ljudski legendi čedalje manj verjamejo, že elektrika je v njih porušila svet praznoverja, nova cesta pa jim bo dala še več samozavesti. To je dol-
ga tiha želja, ki se bo kmalu uresničila, ne zlata žila, ampak bela žila, ki jih bo dokončno rešila zaostalosti, olajšala življenje in jih spojila v enotni organizem sodobnega sveta.
BELA ŽILA — PREKINITEV Z ZAOSTALOSTJO
Mestnega človeka ne spočije samo lepota pokrajine, pornir-jenjc in pravi užitek je tudi pogovor s Kozjačanom, ki sp ga še dolgo spominjaš. ;
Spoznali smo, da tod narava ni radodarna. Kraški pojavi, slaba kakovost prsti in strmina zavirajo uspešno rast gozda in razvoj poljedelstva. Že nekdaj si je moral tu človek pomagati z izven kmetijskimi dejavnostmi, oglarstvom in železovim rudarstvom. Živinoreja, ki bi imela spričo ugodnih naravnih pogojev, vse možnosti za uspeh, podlega muhavostim tržišča in nizkim odkupnim cenam mesa ter mleka. Zato kmet razvoju in povečanju obsega živinoreje ne zaupa, goji jo le toliko, kolikor jo rabi za lastne potrebe. V tem so tudi vzroki, da se drži starega avtarktičnega gospodarstva. Ker v takih oko-
liščinah mladi ljudje ne vidijo uspešne prihodnosti, obračajo kmetijstvu hrbet in se zaposlujejo v industriji. S tem nastajajo tipi mešanih kmetij, ki kot vemo, izgubljajo čisti kmetijski značaj. To povzroča upadanje njivskih površin, število glav živine itd. in ne nazadnje spreminjanje kmečke hiše v modernem smislu. Mladi ljudje, ko pridejo z dela iz tovarn ali rudnika domov, niti ne utegnejo in niti ne morejo optimalno ohranjati dejavnost kmetije. V tem so glavni razdiralni vzroki višinskega kmetijstva na Pa-škem Kozjaku in drugje, kjer so ti procesi enaki, da te dejansko propadajo v materialnem kot v duhovnem pogledu.
Na drugi strani pa spet poznamo razveseljivo dejstvo, da se ti industrijski delavci tu naseljujejo, z novimi hišami, ki imajo mestni videz in počasi »urbanizirajo« pokrajino. To je koristno v toliko, da pobočja ne bodo ostala ne-obljudena, kot so številni primeri drugod, kjer so mesta oddaljena. O nekdanjih kmetijah priča zapuščena pokrajina, žalostne razvaline hiš in kmetijske površine, ki jih prerašča gozd. Brez dvoma da bo imela naša nova cesta velik pomen v nadaljnji preobrazbi Paškega Kozjaka, svojo vlogo in pomen pa v širšem pogledu opravičuje že s tem, ker bo
obdržala kontinuiteto naseljenosti. Dala bo močnejši in sodobnejši ritem življenja, nekatere kmetije pa bodo morda svojo dejavnost povezale s turizmom, saj je na površini Paškega Kozjaka po regionalnem urbanističnem načrtu predvideno rekreacijsko središče našega mesta.
Za ves alpski prostor je značilno, da višinske kmetije propadajo. Dejstvo, žalostno vendar resnično, ki ga je prinesla nujnost tega družbenega razvoja. V bolj naprednih alpskih državah že dalj časa rešujejo to vprašanje. Zdravilo so našli v usmerjanju kmečkega gospodarstva v živinorejo in turizem. Ta stvar pa ni tako preprosta. Ob tem je večje število višinskih kmetij, zlasti oddaljenejših od mestnih središč, ki jih preraste grmičevje in gozd, kot pa je rešenih v obliki kmečko-turističnih in živinorejskih obratov.
Glavni vzrok splošnemu nazadovanju višinskih kmetij vidijo v tujini v odseljevanju mladega prebivalstva. To odhaja v mesta in išče zaposlitve v ubranih poklicih. Ti mu nudijo lažje in bolj plačano delo, medtem ko na kmetih zaradi tega primanjkuje delovne sile. Tudi pri nas se je ta pojav močno uveljavil v bližnji preteklosti, saj je naše Velenje večinoma mesto teh »ubežnikov«.
SMUČARJI TE ŠOŠTANJ-I EKIPNI ZMAGOVALCI
Na odlično pripravljenem smučišču na Belih votlah je bilo že drugo občinsko prvenstvo članov osnovnih sindikalnih organizacij v veleslalomu, Tekmovanje je organizirala komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje. Kljub snežnemu metežu in pusti nedelji se je na startu prijavilo 65 tekmovalcev iz desetih osnovnih sindikalnih organizacij.
Najprej se je na 500 m dolgi progi s 16 vratci pomerilo med seboj 8 tekmovalk. Najhitrejša je bila Metka Pocajt, ki je zmagala s precejšnjo prednostjo pred drugouvrščeno Majdo Glavač (obe prosveta Velenje). Sicer pa je najboljši čas izven konkurence dosegla Marija Melanšek iz Belih vod, 47,1.
Moški so bili razdeljeni v 4 starostne skupine. Tekmovali so na 700 m dolgi progi z 21 vratci. Obe progi je postavil Jože Melanšek. Najštevilnejša je bila skupina do 25 let, kjer je nastopilo 18 tekmovalcev. Zmagal je s prednostjo vsega
0.2.sekunde	Miran Zager iz TE Šoštanj pred Jankom Hrenom (ERA Velenje).
V	skupini do 30 let je Franc Zakeršnik (TE Šoštanj) presmučal progo v 48 sekundah, kar je bil najboljši čas vseh tekmovalcev.
7 tretji skupini je .bil prvi Rudi Zevart (RSC) za 10 sekund pred Jurijem Mogilnicki-jem i ž TGO Gorenje.
V	skupini najstarejših je bil najboljši Gabro Cverlin pred Bojanom Glavačem in Jožetom Melanškom.
Izven konkurence pa so nastopili še študentje (štipendisti delovnih organizacij) in dijaki gimnazije Velenje. Med temi je dosegel najboljši čas Franc Tajnik iz Šoštanja 49,2.
V	ekipni uvrstitvi so bili prvi smučarji termoelektrarne Šoštanj in osvojili prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Velenje. Drugo mesto je pripadlo ekipi rudarskega šolskega centra Velenje. Zmagovalci v posameznih kategorijah so prejeli pokale, ostali najbolje uvrščeni pa diplome.
Tekmovanje sta odlično izvedla šolsko športno društvo Bele vode in smučarski klub Velenje.
Za vse nastopajoče so bila ta tekmovanja nepozabno doživetje; za nekatere prijetno, za druge, ki so morali zaradi padcev ali diskvalifikacije odstopiti, pa manj prijetno. Da so bili tekmovalni pogoji zares težki, naj povem, da je med tekmovanjem zapadlo več kot 15 cm novega snega.
Vsi nastopajoči so ob koncu želeli, da bi podobna tekmovanja še večkrat organizirali.
Rezultati:
Ženske:
1.	Metka Pocajt,
prosveta Velenje 0:52,8
2.	Majda Glavač,
prosveta Velenje 1:05,5
3.	Zala Cesar,
ZD Velenje	1:12,2
4.	Erika Cverlin,
prosveta Šoštanj 1:12,4
5.	Marjetka Krapež, prosveta Šoštanj 1:16,6
6.	Anica Pistotnik,
ZD Velenje	1:51,0
7.	Kosič Mirjana,
prosveta Velenje disk.
8.	Cveta Ževart,
i ■ prosveta Velenje odst.
Moški — skupina I.
1.	Miran Zager,
TE Šoštanj	0:50,0
2.	Janko Hren,
ERA Velenje	0:50,2
3.	Stane Marinšek. RSC 0:55,0
4.	Anton Planine RSC 0:55,2
5.	Matjaž Klemenčič,
RSC	0:57,0
6.	Anton Hren,
ERA Velenje	0:57,3
7.	Štefan Meršak, RSC	0:58,0
8.	Stanko Sovič, RSC	0:59,8 1 Franc Višner,
TGO Gorenje	1:02,2
10. Jaro Mravljak, RLV 1:05,0
Skupina II.
1.	Franc Zakeršnik,
TE Šoštanj	0:48,0
2.	Nace Salej, RSC 0:52,9
3.	Mile Trampuš,
TGO Gorenje	0:54,9
4.	Tone De Costa
i prosveta Šoštanj 0:55,4
5.	Jože Silovšek,
ERA Velenje	0:59,2
Skupina III.
1.	Rudi Zevart,
RSC Velenje	0:51,3
2.	Jurij Mogilnicki,
TGO Gorenje	1:01,7
3.	Franc Cesar,
prosveta Velenje	1:04,8
4.	Vlado Pocajt,
prosveta Velenje	1:33,4
Skupina IV.
1.	Gabro Cverlin,
TE Šoštanj	0:52,9
2.	Bojan Glavač,
prosveta Velenje	0:58,1
3.	Jože Melanšek,
prosveta Šoštanj	0:59 8
4.	Janko Kugonič, RSC 1:03,4
5.	Jože Lorbek,
TE Šoštanj	1:08,4
6.	Kari Vrabič,
Polypex	1:40,4
7.	Marjan Pistotnik,
RSC	1:5.1,2
Izven konkurence:
1.	Franc Tajnik, štipendist Polypexa	0:49 2
2.	Franc Avberšek, štipendist rudnika	0:51,2
3.	Zoran Pistotnik, gimnazija Velenje	0:53,4
4.	Bojan Godec, gimnazija Velenje	0:58,4
5.	Boris Zakošek, gimnazija Velenje	1:48,9
Ekipna uvrstitev:
1.	TE Šoštanj (Zakeršnik, Zager. Cverlin)	150,0
2.	RSC Velenje (Ževart, Salej, Marinšek)	159,2
3.	ERA Velenje (Hren, Silovšek, Hren A.)	166,7
4.	TGO Gorenje (Trampuš, Mogilnicki, Višner) 258,8
5.	Prosveta Velenje (Glavač. Cesar, Pocajt)	296,3
6.	Polypex Šoštanj (Tamše, Vrabič, Zabkar)	394,8
8.	Marko Vučina,	
	BR Šoštanj	0:59,5
9.	Bojan Pečnik,	
	GS Velenje	1:02,8
10.	Marko Suligoj,	
	Topolšica	1:04,0
11.	Zvonko Vah,	
	MPT Velenje	1:04,1
12.	Jože Robida,	
	Šmartno ob Paki	1:06,0
13.	Miran Urbane,	
	Bele vode	1:08,0
14.	Dušan Krivec,	
	Topolšica	1:14,5
15.	Bojan Ambrož,	
	MPT Velenje	1:18,0
16.	Zdenko Brložnik,	
	MPT Velenje	1:19 4
šport š por t š p o rt
V VELENJU:
Zvezno prvenstvo
Vsako leto organizirata modelarski klub Velenje in občinski center Ljudske tehnike tradicionalno tekmovanje z ledodrsniki. Letošnje tekmovanje prirejajo že četrtič. Namen tega tekmovanja je, da mrtvo sezono izpolnijo tudi z zimskim tekmovanjem. Tekmovanje je ekipno. Ekipo sestavljajo trije tekmovalci: pionir, mladinec in starejši član.
Vsak član ima model, ki ga poganja 2,5 kubični motor z zračno eliso. Model ocenjuje tudi posebna komisija strokovnjakov, ki ocenjujejo tudi estetiko. Te točke potem prištejejo k hitrosti modela. Dober modelar ni le tisti, ki zna narediti model, temveč mora model biti tudi lep. Rezultate posameznih članov ekipe na koncu seštejejo in dobijo uvrstitev.
Ker je model prirejen za zimska tekmovanja, lahko zamenjajo drsnike s smučmi ali s kolesi. Tako dobijo univerzalno vozilo za led, sneg ali betonsko stezo. Na tem tekmovanju izdajajo razen pokala in diplom prvoplasirunim ekipam nagrade tudi za najhitrejše modele ter za najlepše modele v vsaki starostni skupini.
Pp prijavah lahko pričakujemo na tekmovanju dve ekipi iz Murske Sobote, Maribora, Ljubljane, .Skopja, Zagreba in iz Vojvodine.
Upajmo, da bo 16. marca lepo in sončno vreme, da bodo Velenjski modelarji potolkli vse dosedanje rekorde in našo občino častno zastopali na tem velikem prvenstvu modelarjev.
— ala —
Prvenstvo gimnazije v košarki
Za nami je prvenstvo gimnazije v košarki, v katerem so se srečali mladinci vseh letnikov. V štiriindvajsetih tekmah so gimnazijci predstavili dokaj kvalitetno igro, za kar pa gre priznanje tudi mladim sodnikom, ki so stali neomajano za svojimi odločitvami, tako da so vsa srečanja potekla brez neljubih dogodkov. Zmagovalci so tretji letniki, ki so si v šestih tekmah priborili 10 točk,
razlika v koših pa je bila kar 229:156 v korist zmagovalcev. Drugo mesto si je pred ekipami četrtega in prvega letnika priborila ekipa drugega letnika. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Blatnik, Korenič, Košan, Petek, Šuster in Ven-gust, kot najboljši strelec se je proslavil Kovše z 112 koši, sledita pa mu Vrtačnik s 101 in Petek z 72 zadetki.
J. P.
Smučarski uspehi gimnazijcev
Na zasneženih pobočjih pod Celjsko kočo je bilo pred dnevi medobčinsko prvenstvo srednjih šol v veleslalomu ki ga je organižirala Občinska zveza za telesno kulturo Celje. Prvenstva so se udeležili tudi gimnazijci, ki pa so imeli »srečen« dan, saj so osvojili kar dve lovorike. V konkurenci mladink so gimnazijke v skupni uvrstitvi zasedle prvo mesto s časom 3:50,8 kar predstavlja za 11,2 sekunde boljši čas od drugouvrščene ekipe iz ekonomske šole Celje. Kot posameznice so zasedle naslednja mesta: 4. Tatjana Tkavc (1:07,4), 5. Vlasta Stajner (1:19.6), 6, Nada Zavolovšek (1:23,8) 11. Alma Zvan (1:24,6).
velenjskih gimnazijcev se je najbolje odrezal Boris Bezlaj, ki je s časom 1:09,0 zasedel 2. mesto. Ostali so se zvrstili takole: 8. Marko Klemenčič (1:12,0), 10. Oto Kugonič (1:13,7). 18. Milan Tretjak, 26. Marko Kompan, 28. Cic Kugonič, 35. Zoran Pistotnik.
J. P.
MALI OGLASI
Najboljši: pionirji iz šole tŠibe Hocha
Pod pokroviteljstvom občinske zveze za telesno kulturo Velenje je bilo na Belih vodah občinsko prvenstvo učencev osnovnih šol v smučanju. Nastopilo je 96 tekmovalcev iz Velenja, Šoštanja, Smartnega ob Paki, Topolšice in Belih vod. Mlajši pionirji so nastopili na 500 m dolgi progi s 17 vratci, starejši pa na 700 m dolgi progi z 22 vratci.
Na odlično pripravljeni progi so se najprej pomerili mlajši pionirji skupine B. Pri pionirkah je bila prva Irena Ževart (MPT Velenje) pri pionirjih pa Ivan Urbane (Bele vode). Zorica Slemenšck (Bele vode) je zmagala pri pionirkah skupine A, pri pionirjih pa Srečko Godec (GS Velenje).
Pri starejišh pionirkah sta se najbolj izkazali Nevenka Kugonič (GS Velenje) in Franja Kolenc (Šmartno ob Paki).
Najštevilnejši so bili starejši pionirji. Nastopilo je kar 35 tekmovalcev. Zmagal je Ado Cverlin (BR Soštan)j pred Romanom Tamšetom (MPT Velenje) in Borutom Pistotnikom (GS Velenje).
Ekipno zmago in pokal je osvojila ekipa osnovne šole Biba Ročk iz Šoštanja.
Ob koncu' so določili reprezentanco občine Velenje, ki bo nastopila na medobčinskem prvenstvu osnovnih šol na Celjski koči. Nastopilo bo 6 pionirk in 8 pionirjev.
Rezultati:
Mlajše pionirke skupine B (1959-60-61)
1.	Irena Zevart, MPT Velenje	0:55,6
2.	Irma Melanšek,
Bele vode	0:58.4
3.	Danica Urbane,
Bele vode	1:06,0
4.	Zdenka Sevšek,
MPT Velenje	1:25,4
5.	Mateja Krapež,
GS Velenje	1:34,0
Mlajši pionirji skupine B (1959-60-61)
1.	IvanUrbanc,
Bele vode	0:53,0
2.	Igor Pečovnik,
MPT Velenje	0:55,9
3.	Oskar Zohar,
GS Velenje	0:57,4
4.	Sandi Slemenšek,
Bele vode	1:03,8
5.	Jože Lebar, MPT Velenje	1:06,8
6.	Mitja Horvat,
GS Velenje	1:16,3
7.	Gorazd Sivko,
GS Velenje	1:17,4
8.	Vinko Borovnik, Topolšica	1:19,0
9.	Branko Slemenšek,
Bele vode	1:20,6
10.	Andrej Fijavž,
MPT Velenje	1:40,8
11.	Duško Stimac,
GS Velenje	2:05,0
Mlajše pionirke skupine A (1957-58)
1.	Zorica Slemenšek,
Bele vode	0:51,0
2.	Tatjana Strozak,
GS Velenje	1:03,0
3.	Romea Krapež,
GS Velenje	1:04,8
Mlajši pionirji skupine B (1957-58)
1.	Srečko Godec,
GS Velenej	0:45,3
2.	Drago Vrabič,
KDK Šoštanj	0:46,0
3.	Emil Pečnik,
GS Velenje	0:48,3
4.	Vojko Stiplovšek,
GS Velenje	0:54,9
5.	Tonček Pozvek,
GS Velenje	0:55,3
6.	Marko Hojan,
MPT Velenje	0:57,2
7.	Aco Todorovič,
MPT Velenje	0:58,8
Starejše pionirke (1954-55-56)
1.	Nevenka Kugonič,
GS Velenje	0:54,2
2.	Franja Kolenc,
Šmartno ob Paki 0:57,4
3.	Eta Gaberšek,
GS Velenje	1:10,0
4.	Mateja Stajner,
MPT Velenje	1:10,2
5.	Vanda Kirar,
BR Šoštanj	1:12.2
6.	Jasna Sterban,
GS Velenje	1:18,9
Starejši pionirji (1954-55-56)
1.	Ado Cverlin,
BR Šoštanj	0:45,6
2.	Roman Tamše,
MPT Velenje	0:47,4
3.	Borut Pistotnik,
GS Velenje	0:51,9
4.	Bojan Koren,
GS Velenje	0:52;2
5.	Bernard Zager,
KDK Šoštanj	0:53,1
6.	Mirko Pampfer,
KDK Šoštanj	0:54,9
7.	Igor Koprivnik,
GS Velenje	0:55,0
8.-9.	Franc Rezočnik,
BR Šoštanj	0:55,6 8.-9. Franc Urbane,
BR Šoštanj	0:55 6
10.	Franc Rogelšek,
KDK Šoštanj	0:55,9
11.	Janko Meh,
GS Velenje	0:56,0
12.	Aco Sagmajster,
MPT Velenje	0:56,2
13.—14.	Zoran kompan,
KDK Šoštanj	0:57,0
13.—14. Roman Melanšek
BR Šoštanj	0:57,0
15.	Savo Lah,
GS Velenje	0:57,4
16.	Darko Kajžer,
Šmartno ob Paki	0:58,5 18. Vlado Ah tik,
MPT Veleje	0:59,8
18.	Andrej Ovčjak,
KDK Šoštanj	1:01,5
19.	Gorazd Tanšek,
MPT Velenje	1:02,0
20.	Miran Gmajner,
KDK Šoštanj	1:04,5
Ekipna uvrstitev:
1.	Osnovna šola Biba
Ročk, Šoštanj	1:56,8
2.	Osnovna šola Gustava Siliha,
Velenje	1:58,3
3.	Osnovna šola Miha Pintar-Toledo,
Velenje	1:63,9
4.	Osnovna šola Karel Destovnik-
Kajuh, Šoštanj	1:63,9
5.	Osnovna šola Jožeta Letonje-Krneta. Šmartno ob Paki 1:82,9
ŠTAJERSKA ZIMSKA MOŠKA KOŠARKARSKA LIGA
RAZNO
^ Zahvaljujem se rudniškemu sindikatu za denarno pomoč za šolanje sina Janka. Vinko Pečečnik, Plešivec 12.
PRODAM
V konkurenci mladincev so predstavniki gimnazije dosegli
odlično drugo mesto v skup-	© MOPED T-12 (8.000 km),
nim časom 3:34,7, kar je le za	odlično ohranjen, ugodno
0.2 sekunde slabše od prvouvr-	prodam. Mirko Lešnik,
ščene gimnazije iz Celja. Od	Tomšičeva 25, Velenje.
V organizaciji KPM se je začela zimska košarkarska liga v skupini B. V prvem kolu, ki je bilo v Slovenskih Konjicah, so se srečale ekipe KONUS (Slovenske Konjice), Lokomotiva (Maribor), Ruše iin Velenje. Na tem turnirju se moštva niso borila samo za točke, ampak je KONUS v okviru občinskega praznika izkoristil udeležbo za turnir. Največ* uspeha je imelo moštvo Lokomotive, ki so ga sestavljali stari, prekaljeni košarkarji ZKK Maribor.
Kakovost tekem je bila še kar zadovoljiva, vendar je proti koncu vsem moštvom primanjkovalo sape. Velcnj-čani se tokrat niso posebno izkazali.
vendar so gostitelji v tretjem kolu, to je 9. marca, v telovadnici RSC Velenje.
Rezultati I. kola:
Konus—Lokomotiva 54:57, Ruše— Konus 25:38, Ruše—Lokomotiva 26: 46, Konus—Velenje 65:33, Lokomotiva —Velenje 48:37, Velenje—Ruše 53:45.
Vrstni red: Lokomotiva 3 2 0 0 151:117 6 + 34 Konus	3 2 0 1 157:115 4 + 42
Velenje	3 1 0 2 123:158 2 —35
Ruše	3 0 0 3 96:137 0 — 41
Prosti sta bili moštvi Maribor B in MTT B.
T. šterman
Slalom v Šoštanju
Smučarski klub Partizan Šoštanj je na Pušnikovem travniku priredil odprto klubsko prvenstvo v slalomu. Nastopilo je 30 tekmovalcev iz Belih vod, Velenja in Šoštanja. Proga je merila 350 m s 140 m višinske razlike, prevoziti pa so morali 40 vrat.
Rezultati:
Pionirji:
1.	Franc Rezoničnik (Bv) 1:00,9
2.	Viktor Kumer (Šoštanj) 1:05,4
Mladinci:
1.	Miran Zager (Šoštanj)	0:59,7
2.	Franc Rogelšek (Šoštanj)	1:03,2
3.	Zoran Kompan (Šoštanj)	1:05,0
4.	Zoran Pistotnik (Velenje)	1:05.5
5.	Oto Kugonič (Velenje)	1:05,9
6.	Dani Kugonič (Velenje)	1:08,5
Člani:
1.	Bojan Menhart (Šoštanj)	1:07,1
2.	Zdenko Silovšek (Velenje)	1:07,1
3.	Marjan Pusovniik (Šoštanj)	1:09,2
Skoki v Velenju
V organizaciji smučarskega kluba Partizan-Rudar je bilo na 45 in 30 metrskih skakalnicah področno prvenstvo osnovnih in srednjih šol. Nastopilo je 20 skakalcev iz 12 šol občin Mozirje, Celje in Velenje.
Rezultati:
Pionirji:
1.	Anton Borlaik (Celje) 189 (21, 21)
2.	Alojz Murko (Celje) 185 (22, 22)
3.	Miran Krevselj (Velenje) 183,5 21, 21,5)
Eki/pno:
1.	Celje 522
2.	Velenje 489
3.	Mozirje 458
Mladinci:
1.	Franc Ajnik (Celje) 201,0 (40 5, 42)
2.	Jakob Lahovnik (Velenje) 139 6 (32, 32)
3.	Martin Ceh (Celje) 139,3 (31, 31)
4.	Peter Ceh (Velenje) 135,7 (30, 30,5)
5.	Drago Razdevšek (Velenje) 132,9 (30, 31).
Ekiipno:
1.	Velenje (RšČ)
2.	Celje
Odbojka:
RŠC
408,2 403,5
prvi
Na področnem prvenstvu srednjih šol v Štorah so učenci šolskega športnega društva RSC zavzeli prvo mesto. V predtekmovanju so premagali Ekonomsko srednjo šolo Celje z 2:1 in Steklarski šolski center Rogaška Slatina z 2:0. V finalnem srečanju pa Gimnazijo Celje z rezultatom 2:0. Nastopilo je osem ekip.
Za RŠC so nastopili: Matjaž Klemenčič, Štefan Gril, Štefan Meršak, Miloš Lubojevič, Andrej Drobnjak, Franc Djura, Branko Nagode in Vinko Ring.
Odbojkarji RŠC bodo nastopili na republiškem finalu.
USPEH NA CELJSKI KOČI
Na področnem prvenstvu osnovnih šol v veleslalomu na Celjski koči je nastopila tudi reprezentanca velenjske občine, ki so jo sestavljali smučarji iz Belih vod nad Šoštanjem in Velenja. Pri pionirkah je nastopilo 28 tekmovalk, pri pionirjh pa 60 tekmovalcev. Velenjčani so v obeh kon-kurencah kot ekjpa dosegli drugo mesto, med posamezniki pa pri pionirkah: 2. Nevenka Kugonič, 9. Eta Gaiberšek, 11. Franja Kolenc, 14. Irena Zevart, 17. Zora Slemenšek, 23. Vanda Kirar. Pionirji so se zvrstili takole: 2. Zorar Kompan, 4. Ado Cverlin, 11. Bernard Zager, 19. Roman Tamše, 30. Borut Pistotnik, 36. Franc Rezoničnik, 43. Srečko Godec.
Najboljših pet iz tega tekmovanja se bo udeležilo republiškega prvenstva v Kranjski gori 2. marca. Med njimi tudi Nevenka Kugonič, Zoran Kompan in Ado Cverlin.
NAJBOLJŠI TEKAČI SLOVENIJE V VELENJU
Na terenu okoli Velenjskega jezera bo v nedeljo, 2. marca, prvenstvo SRS v spomladanskem krosu za člane(ice), mla-dinee(ke), starejše in mlajše. Organizator, velenjski atletski klub, pričakuje, da se bo tekmovanja udeležilo okrog 300 atletov. Prieetek tekmovanja bo ob 10. uri, start in cilj pa na stadionu.
SREČANJE MLADINCEV
V telovadnici RSC v Velenju je bilo športno srečanje mladinskih aktivov RSC in Melja iz Maribora. Med seboj so se pomerili v rokometu, namiznem tenisu in šahu. Mladinci so v vseh treh panogah zmagali.
Rokomet 30:15, v namiznem tenisu 5:4 in v šahu 7:3.
Ca™	rc"0 ^M^kol^a' Sa^ignUa V^InfL^^r maia'1965'diM^i tdi.fl^^r SZ°L	^^ °db,°r T G,a™' °«^orni -ednlk UUBAN NARAKS -
30 nar — Ij>ina	7 hiY,<>.-i.v i« «n »„ »t x_T	,g? J vcl-".c — od 1. maja I%5 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna štpvilk-a utane-

ZAPRAŠENI POTOPIS
1938. LETA S KOLESOM PO ITALIJI j
(Nadaljevanje in konec)
Vlado Valeneak
skemu centru severne Italije. Imel sem srečo, ker sem tja prišel v juliju, ko Na Rim me spominja še je večina Milančanov že na ena dogodivščina. Kakor dopustu izven mesta, ven-je znano, so se me Nemci dar je bilo žongliranje s ko-držali kot cek in v Rimu lesom v gostem milanskem mi je to, vsaj v prvem dne- prometu dokaj naporno, vu, ko nisem vedel, kje bi Kmalu sem spravil svoje spal, prav prišlo. Vesel sem kolo in sem raje hodil peš sprejel njihovo povabilo, po mestu. Spal sem prve naj prespim v Kolpinghau- dni v »Albergo Populare« — su, to je bila posebna nem- neke vrste velikih hotelov ška obrtryška hiša, kjer si s skupnimi spalnicami za lahko prespal za liro na tiste, ki nimajo polnih de-noč. Že ko sem vstopil v narnic. Takrat sem si ku-hišo, ki je bila znotraj po- poval tudi zelo poceni ciga-dobna kasarni, mi je v nos rete, ki so jih prodajali na udaril močan duh po petro- ulici. Bili so brez firme, leju. To je bil sumljiv duh. vendar kar v redu. Pozneje Zvečer sem se zmučen sem tam našel svojega zleknil na še dokaj čisto znanca iz Maribora, ki je posteljo. Ugasnil sem luč imel mamo v Milanu. Po-
_______ vedal mi je od kod so te
poceni cigarete. V Milanu je bila namreč organizacija pobiralcev čikov zelo razvita. Ta organizacija je po-
brala ogromne količine od-. , ,	. T, ,	padnega tobaka po milan-
m hotel zaspati Kot na po- skjh ulicah Potem SQ vel.,e so se s stropa vrgle kuhaH posuši]i in jz na mene stenice. Začele so	ovno fabricirali
me neusmiljeno obdelovati. ccr£nc cigarete. Zato so bi-Izgleda, da so bile silno se- lc brez {|>rme Meni je stradane Skocd sem z le- §1 zaradi t kar na bm. zisca, pobral svojo, prti.,a- hanje in dal| časa še a. go m hitro izginil iz spal- vih cigaret nisem poskusil. mce. Por tir ju sem povedal, Prc£0 BRESCIE sem prida toni Kolpmghaus tem- , v Verono, • starodavno več Wancenhaus. Tudi po mesto Ju]ije in Romea
daljšem prerekanju mi m	Tam so prodajaIi kar v
hotel vrniti lire. Tako sem	skladovnicah kravatc, svi-
odsel sredi noci v park na	lcne kravatc ki so bile pri
Piazzi Veneziji m trdno za-	nag tako d Ker sem
spal na klopi pod zvezdna-	bn žg b]izu konca svojega tim rimskim nebom Zbu- tovanj sem že mislil na
j ®e le mocan v°dm darove domačim. Za nekaj rek, ki ga je spustil name ]jr sem dobi, k kravat,
cistilec rimskih cest. Umit,	]d jjh pozneje delil do.
moker in spočit sem poha,-
koval po rimskih ulicah.	macim-
S stenicami sem se otre- Med Verono in Desenza-
sel tudi svojih nemških pri- nom f™ mv if • ,• i • ,-,/■,„„	na pedala po gladki astalt-
jate jev kiimoanonso n_ p^ £ ^ ^ ^
posle do "vega Nisem jih	biciklista, ki je po-
vec srečal, ker se je mem fc	kolo § v^
ze mudilo na Tirensko oba- ^	ps(l)vko nagih kra.
1o-	T	jev se je legitimiral. Prav
Navajen na elenovito Ja-	vesel sem ga bil To je bjj
dransko obalo, me je li-	namreč prvi Jugoslovan —
rensko morje spominjalo	Srb_ ki sem ga na potova-
na našo obalo. Ostre stene	nju srega] Pomagal sem
v morje in ob straneh stis-	mu popravjti kolo jn sva
njena cesta. Ob desni stra-	potem nckaj časa skupaj ni ceste pa na stotine kilo- tovala Bij je srednješo-metrov dolga fašistična ■>	^
propaganda — vse tja do	, r. • i i i
Genove. DUCE, DUCE, DU-	razumela. Pri nekem kolo-
CE DUCE...	nu sva našla kotel in si
Ce ne bi videl na lastne	skuhala obilni obrok. Obe-
oči, ne bi verjel, da lahko	ma je že primanjkovalo de-
uporabijo na vagone oljna-	nar.ja in sva zato hodila
te barve in gotovo na tiso-	mjmo gostišč ter si svojo
če čopičev samo zato, da bi	hranQ sama pripravijala. ljudem vlili v glavo, da je
DUCE njihov bog in odre šenik.
Čisto nizko pa poleg besede DUCE slika že znane-
Še pred Desenzanom je krenil na jug.
Mimo lepih alpskih krajev sem se znašel v Lago di
—— — -—	, ■ ■	. i v • cv selil at iiiaan v
ga buldoga ki je v taksni ComQ y Desenzanu sem Se
vsa'k momerft žrtev dvi^	dobro okopal v toplem je-njene pasje noge.	zeru in zavil v prvo vrtno CIVITA VECCHIA, Livar-	restavracijo. Debeli Nemec no, La Spezia, Rapallo in	v irhastih kratkih hlačah že'sem bil v Genovi. Geno-	me je prijazno povabil za va je bila prvo svetovno	svojo mizo. Nekaj je brun-pristanišče, ki sem ga vi-	daj svoji ženi in potem podel v življenju. Razgibanost	klical natakarja. Ta je no-
v	lula, trgovsko življenje,	sU na mjzo yse mogoče do-vrvež. Glasni trgovci in	k jih užitkom
svoje^lago od tekstila do	pospravljal. Na koncu je
jedač. Tu sem se prvič src-	naročil se peneče rdeče vi-
čal z burekom, ki ga je si-	no in mi prijazno nazdravil
cer polno v našili južnih	s »Heil Hitler«.
krajih.	Mirno sem popil vino,
Na pobudo nekega stare- m sem mu obrazlo-
fair^pcTop^^rilo: žil, da nisem Nemec »Ven-
vi	za najlepše na svetu. Po- dar ste Volksdeutscher!« kopališče je res razkošno, me je hotel prepričati. Ker Tu so si postavili bogati mu tudi to ni uspelo, me je svoj poslednji spomenik. vprašal, če sem prijatelj Med nagrobniki so dela Nemcev. »Ne preveč!« sem največjih kiparjev Italije. odgovoril, »ker mi Hit-Beli kararski marmor ble- ^ n> šeč!<('Zahvalil sem
sc!'_	.	, , se mu za gostoljubnost in
Medtem, ko sva ogledo-	z od . . usd jc
mornar°tarnal|Sda je^slabo ^dal za menoj meni se
plačan in da 'je kruh vse	s^
slabši. Mussolini pa ne do-	kolcmlo ^ m zajahal sem
voli nobene kritike. »Celo	svojega zeleznega konjička
v prodajalnah kruha je na-	ter 1° Prek° Vldma mahnil
mestil agente, ki potem pri-	v Jugoslavijo,
javljajo tiste nergače, ki	Na meji so mi cariniki
jim kruh ni všeč,« je poto-	hoteli zacariniti kravate,
žil-	vendar sem jih prepričal,
Spomnil sem se takrat	da nimam več denarja, ker
tudi na domače vohljače.	sem že mesec dni na poti.
Iz Genove me je pot vo-	Verjeli so mi in res nisem
dila proti Milanu, industrij-	lagal.
Spominska obeležja	I
so dobro vzdrževana	1
JOŽE TIRNŠEK
Občni zbor ZB v Smartnem ob Paki je prav lepo potekal. Poročilo predsednika Travnerja jc bilo izčrpno. Precejšnjo pozornost je odbor posvetil zbiranju prošenj za stanovanjsko izgradnjo za člane ZB. Prijavilo se je 26 interesentov, med njimi 16 kmetov. Prepričani smo, da bodo le-ti med prvimi upoštevani, Tudi reševanju gmotnih problemov članstva 'je bila posvečena pozornost, zato tudi uspeh ni izostal. Ob spominskih dnevih in državnih praznikih polaga krajevna organizacija, pa tudi druge organizacije, vence pred centralni spomenik. Zal se tega članstvo v premalem številu udeležuje. Temu bo treba v bodoče posvetiti več brige in to od obeh strani. Premalo se je storilo tudi za širjenje partizanske literature, ker do nedavnega ni bilo za to dejavnost poverjenika.
Do praznika pohoda XIV. divizije bodo obnovili na rojstni hiši prvoborcev Letonjev na Velikem vrhu napis na spominski plošči. Vzidali bodo novo ploščo na stari šoli in to na istem mestu in z istim napisom kot je bilo to na stari plošči, ki se zaradi odsikadacije ne da več popraviti. Vse druge plošče so v redu. Isto je s spomeniki. Za vzdrževanje centralnega spomenika prispeva vsako leto potrebni denar podjetje »Oljka«, spomenik na pokopališču pa oskrbuje kmetijska zadruga — obrat Šmartno ob Paki, pokopališče v Gavcah pa trgovsko podjetje Vino Šmartno ob Paki. K obnovi napisov na centralnem spomeniku je prispevalo lep znesek občinsko združenje ZB NOV. Ko se bodo v marcu izvršile še navedene obnovitve plošč,, bodo na našem področju spominska obeležja res lepo urejena.
Precej kritike je šlo na račun počasnega reševanja vlog-za priznanje dvojne dobe in organizirano sodelovanje v NOB. Kaj je le temu vzrok? Ob koncu so se člani pogovorili tudi o volitvah odbornikov in poslancev ter o vseljudski obrambi domovine.
fred zaključkom se je pred-seetnik iskreno zahvalil za požrtvovalno delo dosedanjemu dolgoletnemu tajniku, ki zaradi bolezni ne more več prevzeti te funkcije.
Članom je posebno godilo, da je po zborovanju ostal med njimi predsednik občinskega odbora ZB Ivan Malenšek, ki je ob sproščenem razgovoru dajal razna tolmačenja in se z večino članov o marsičem pomenil. Takih tovarišev rabimo še več, je bilo splošno mnenje navzočih.
Z. K.
Dne 14. februarja ob 20.25 url je Daniel KRULC iz Celja, Cankarjeva 1, vozil osebni avtomobil CE- ■ 206 69 po cesti II. reda Arja vas— Velenje. Malo pred Velenjem je v ovinku peljal preveč levo in je lako trčil v nasprotni vozeči avtomobil CE 221-44, ki ga je upravljal Karel FILAC iz Celja, Trubarjeva 55 a. škode na obeh vozilih je za 4.500 dinarjev.
—	Mopedist Vincencij MIKLAVŽI-NA iz Konovega 4 je na Glinškovem klancu v Velenju prehiteval kolesarja Vinka DIMITROVICA iz Velenja, Sinarška 23 in ga zadel, da je padel po cesti. K sreči se ni poškodoval, n» kolesu pa je škode za 80 dinarjev.
—	Dne 5. februarja ob 8. uri je Metod FLANDER iz Velenja, šaleška 18 vozil osebni avtomobil CE 118-89 po Kidričevi cesti v Velenju in pri križišču s šaleško cesto ni upošteval prednostne ceste. Zato je trčil v avtobus CE 178-34, ki ga je upravljal Anton JAZBINšEK iz Planine 32. Na osebnem avtomobilu je škode za 1.500 dinarjev.
—Dne 2. februarja ob 15. uri ie Karel LAH iz Podkraja 63 a vozil osebni avtomobil CE 35-16 iz Pesja proll Podkraju. Na poledeneli cesti je vozil z neprimerno hitrostjo. Nasproti mu je v ovinku pripeljal Viktor PAVŠNER iz Celja, Tkalska 3 z osebnim avtomobilom CE 181-97. Oba sta trčila, gmotne škode je za 500 din.
—	Maks KVAS iz Celja, Trubarjeva 1, je 8. februarja ob 17. uri vozil poltovorni avtomobil CE 212-95 po šaleški cesti v Velenju in zavijal na cesti II. reda na desno. Vozil je z neprimerno hitrostjo in zapeljal pre več levo po zasneženi in poledeneli cesti. Nasproti mu je pripeljal osebni avtomobil CE 180-01, ki ga je upravljal Alojz KOŠAN iz Velenja, Efenkova 7. Voznika sta trčila, - na vozilih pa je škode za tisoč dinarjev.
Manifestacija
Borci bodo letovali V Rovinju mladih planincev
Občinski odbori Zveze združenj borcev NOV iz celjske regije že več let organizirajo v Rovinju letovanja za svoje člane in njihove svojce, kjer imajo naselje weekend hišic. Kraj počitniške kolonije je med najlepšimi ob tej obali, saj so hišice razporejene v borovem gozdu, v neposredni bližini kopališča. Članom ne pomeni 10-cinevno bivanje v domu samo oddih, temveč rekreacijo in krepitev zdravja. Borci se med seboj spoznavajo, gojijo tovarištvo in tako pre-živijo proste dni v prijetnem okolju.
Občinski odbor ZZB NOV Velenje ima na voljo v Rovinju pet vveekend hišic, ki imajo po štiri ležišča. V letošnji sezoni bo 7 Izmen po 10 dni s pričetkom 23. junija 1969. Za člane je cena dnevnega pensiona enaka kot
lansko leto, to je 18 dinarjev, za samostojne člane družine 21, in za otroke do 10 le1! starosti 9 dinarjev. Otroci, ki niso dopolnili 4. lela starosti, ne smejo na letovanje.
Prevoz v obe smeri organizira s posebnimi vožnjami avtoturistično podjetje Izletnik iz Celja z vmesnimi postajami v Žalcu, Šempetru in na Vranskem.
Interesenti se lahko prijavijo od 19. marca dalje vsako sfedo med 6. in 12. uro in med 13. In 17. uro v pisarni Obč. odbora ZZB. Ob prijavi je treba vplačali akontacijo v višini 50 odstotkov, delolne oskrbne stroške pa 14 dni pred odhodom na letovanje. Akontacije v primeru odjave ne bodo vračali, razen v izjemnih primerih.
NEKOGA MORAŠ IMETI RAD
Pod tem naslovom so v počastitev slovenskega kulturnega praznika člani kulturnega društva IVAN CANKAR priredili izbor iz slovenske ljubezenske poezije. Tako za gledalce, kot za nastopajoče, je bilo to nekaj novega, saj so iskali nove poti izražanja, kar na"j bi razbilo morečnost recitala, hkrati pa bi gledalec lahko dojel veličino pesniškega ustvarjanja.
Izvajalci so se ob kozarčku zbrali poleg klavirja ter si izpovedali »vroče« verze. Otresli so se klasične drže in zaživeli v dovršenem gibanju, prav to pa je prineslo prireditvi tisto, kar so gledalci prej menda po-
grešali. Člani društva so se ponovno zagrizli v delo. ki pa je kmalu rodilo uspehe. Pripravili so recital Kajuhovih pesmi, s katerim so v Zavodnjah počastili spomin na padlega pesnika in težke dni XIV. divizije.
Prav ta aktivnost mladih kulturnikov, sedaj pripravljajo prireditev za dan žena, pa je jasen dokaz, da je bila ustanovitev društva potrebna, kljub temu, da so bile sekcije že prej do neke mere povezane med seboj. Torej lahko trdimo, da ni bila Sneguljka le uspešen zaključek lanskoletnega dela, ampak tudi uvod v novo delo, nove prireditve.
J. P.
Okrog 70 mladih planincev iz Celja, Maribora, Šoštanja, Velenja, Poljčan, Ruš, Laškega in Solčave se je prejšnjo soboto zbralo v Belih vodah. Zvečer so imeli v osnovni šoli partizanski miting in počastili 25. obletnico pohoda XIV. divizije in smrt partizanskega pesnika Kajuha.
V nedeljo pa so odšli na spominsko slovesnost k obeležju, ki označuje kraj, kjer je padel Kajuh. Poleg mladih planincev so se te ko-memoracije udeležili tudi pionirji iz Topolšice in Belih vod. Zbrane je v imenu planinskega društva Šoštanj pozdravil predsednik Branko Šu-mer, v imenu ZZB NOV občine Velenje pa Slavko Vrtačnik.
popravek
V vesti, ki smo jo v zadnji številki objavili pod naslovom »Za točko slabši«, je nastala tiskarska napaka pri priimku sodelujočih v domači ekipi. Poleg Maje Natek in Marice Zrnič je sodelovala še Zvonka Skok in ne kot je bilo napisano Zvonka Skornšek.
Tovarišici Skokovi in bralcem se za napako opravičujemo.
Uredništvo SR
Dolgotrajna bolezen je pri kinila življenjsko pot 45-letn mu Jožetu Turnšku. Vsi, K smo ga poznali, se ga sporni njamo kot prizadevnega, iskre* nega in poštenega tovariši Njegovo neumorno delo je p» vezano z marsikaterim dosei kom v naši povojni gradit?! Bil je vedno prisoten, ko sc jI bilo potrebno spoprijeti z naj* težjimi deli. Vztrajnost in prt mišljenost pa sta bili še pose bej odliki njegove ustvarjal nosti.
Zdaj Jožeta ni več med mi. V teh dneh žalosti pa spominjamo tudi življenjsk dni, ki jih jc moral premag vati sam s svojo močno volji Ze v mladosti je občutil pr kapljice grenkega pelina. Raj mere, v katerih je živel, m niso dovoljevale človeku pri mernega življenja. Dobro j vedel, da brez svobode ne sproščenosti, ne bo dovolj kru ha in tudi ne vedrine. Grozi mu jc bilo zadosti. Odločil je, da bo aktivno sodeloval tistimi, ki se borijo za svob do in srečo. Zato se je že v četku 1944. leta vključil kol borec v narodnoosvobodili boj. Ta boj, čeprav nekolik drugačen, pa je nadaljeval tu di po osvoboditvi v novi socl alistični skupnosti jugoslovanskih narodov.
Delati je začel pri zavarovalnem zavodu v Celju. Bil ji vesten in sposoben, zato j< tudi kmalu napredoval in prevzel pomembne funkcije. Bil je tajnik mestne občine v Velenju, tajnik okrajne zadružm zveze Šmartno ob Paki, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, ljudski poslanec, upravnik kmetijske zadruge Velenje, direktor kme tijskega gospodarstva Sale nazadnje pa je bil pri kmetijski zadrugi vodja kontroln službe.
Jože Turnšek se jc zaveda1 da brez znanja ni napredka i tudi ne uspehov. Zato jc najprej končal srednjo kmetijsk šolo, sedaj pa je izredno štud' ral na višji pravni šoli v riboru. T
Ves predan za napredek svojo domovino, ki ji je dal tudi sam svoj prispevek, Jože Turnšek omahnil sredi neuresničenih načrtov.
-In
NOVOPOROČENCI!
Ce želite imeti lep spomin na poročni dan se z zaupanjem obrnite na fotoatelje
FOTO PAJK VELENJE
Izdelujemo kvalitetne
slike tudi v črni in agfa color tehniki.
Ne bo vam žal in zadovoljni boste.
CHROMMETAL Velenje
Velenje, Celjska cesta 11/a
razpisuje
prosto delovno mesto
vodje računsko-finančnega sektorja
Kandidat mora imeti visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri s 3-letno prakso.
Pismeno vlogo z dokazom o izpolnjevanju zahtevanega pogoja naj kandidati naslovijo v 15 dneh po ob-iavi v časopisu, ali pa se osebno zglasijo zaradi konkretnega dogovora.
ZAHVALA Oh težki izgubi moža in očeta
JOŽETA TURNSKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter ga v tolikšnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za vso pomoč in skrb kmetijski zadrugi Šoštanj, govornikom za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: žena Anica ter hčerki Janja in Darja
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, hčerke in sestre
FANIKE ŠVENT
i
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu tovarne gospodinjske opreme Gorenje za pomoč, Jožetu Kovaču in odborniku občinske skupščine pa za poslovilni govor.
Žalujoči: hčerki, mama, sestre, brat je in ostali sorodniki
ščito borcev in bodo sredstva za te namene zagotovljena v republiki, bo predvideni znesek za potrebe borcev za severno mejo zadostoval.
3.	Zdravstvena zaščita: Predlog zajema 45 primerov po 47,50 dinarjev mesečno na osebo, tj. za tiste upravičence, ki prejemajo redno priznavalnino, pa nimajo pravice do zdravstvenega varstva iz drugih virov. Za zdravstveno varstvo je predvideno 26.000 dinarjev izdatkov.
4.	Dijaške pomoči: Sredstva so namenjena za redne in enkratne dijaške pomoči otrokom borcev NOV. V letu 1969 je določeno 30.000 dinarjev za predvidenih 25 dijaških pomoči s poprečnim zneskom 120,00 dinarjev na mesec. To pomoč izplačujemo 10 mesecev v letu, ker je med letnimi počitnicami ne dajemo.
5.	Enkratne finančne pomoči: Sredstva so namenjena za reševanje nujnih primerov v družinah članov ZB in se uporabljajo zlasti za težke gmotne razmere, za nabavo ozimnice, pomoč družinam s številnejšimi otroki, pomoč pri plačilu bolniškega zdravljenja, kritje stroškov za rehabilitacijo in prekvalifikacijo bolehnejših oseb. V zadnjih dveh letih močno naraščajo izplačila za delno kritje stroškov topliškega in klimatskega zdravljenja, ker ta vrsta zdravljenja ni več mogoča preko socialnega zavarovanja. Potreb po topliškem in klimatskem zdravljtnju pa je med člani ZB vedno več. Zato se bodo v 1. 1969 izdatki za te vrste pomoči znatno dvignili.
OBRAZLOŽITEV SREDSTEV ZA FINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE
Izračun potreb za izobraževanje in vzgojo je za leto 1969 za celotno SR Slovenijo enoten in je po navodilih Republiške izobraževalne skupnosti razdeljen po kvantifikaciji A in B programa.
A program zajema: -	din
1.	osnovno dejavnost osnovnih šol	6,678.023
2.	prevozi učencev	190.000
3.	prehrana učencev (vštete so kuharice)	168.900
4.	oskrba oddaljenih učencev — pomoč	20.000
5.	pedagoška služba	86.000
6.	služba TIS	35.000
7.	stroški SDK	20.000
8.	obvezna rezerva — 1 %	85.000
Skupaj	7,282.923
Po realizaciji predlagane kvantifikacije A programa bi bili osebni dohodki pedagoškega osebja:
din
—	s srednjo izobrazbo	1.050
—	s srednjo izobrazbo na
predmetni stopnji	1.200
—	z višjo izobrazbo	1.350
—	z visoko izobrazbo	1.600
Materialni izdatki osnovnih šol se smejo povečati le za 6%; s tem pa se poslabša razmerje porabe med OD: materialni izdatki od 85 : 15 na 87,33 : 12,67.
Izdatki za prehrano učencev so bili v letu 1968 predvideni v postavki otroškega varstva in varstva učencev v znesku 70.000 din. Letos je za materialne izdatke prehrane predvidenih 10.000 din več; 88.900 din pa znašajo OD kuharic, ki pripravljajo šolske malice in kosila za socialno šibke učence ter vozače. Za vse ostale koristnike malic in kosil na šolah pa bo potrebno zaračunavati ekonomsko ceno.
B. program zajema:
1.	Glasbeno. šolo,
2.	Delavsko univerzo,
3.	Otroško varstvo,
4.	Varstvo šolarjev,
5.	Male šole,
6.	štipendije,
7.	Pospeševanje učno-vzgojne dejavnosti in
8.	Amortizacijo šolskih objektov.
Za financiranje B programa priznava republiška izobraževalna skupnost le 7 % na ceno A programa. To pa ne zadošča, zato je predviden del proračunskih"sredstev občine tudi za financiranje B programa.
Iz podatkov lahko sklepamo, da odmerjena sredstva za izobraževanje v znesku 6,308.439 din izdaleka ne zadoščajo za pokritje potreb in ker je občina s tem predlogom zadostila predvideni obremenitvi proračunskih sredstev, bo republiška izobraževalna skupnost v letu 1969 dotirala financiranje vzgojfc in izobraževanja v naši občini.
Predlog finančnega načrta dohodkov in izdatkov za leto 1969 temeljne izobraževalne skupnosti bo lahko pripravljen, ko bo znana višina dotacije Republiške izobraževalne skupnosti.
Predlog proračuna občine Velenje za 1969. leto je izdal ŠALEŠKI RUDAR v 7.000 izvodih. — Klišeji in tisk
GP Celjski tisk. - Uredil Lj. Naraks
FEBRUAR 1969
ZA LETO 1969
PREDLOG PRORAČUNA OBČINE VELENJE
Kot v prejšnjih letih daje tudi letos v javno razpravo Skupščina občine Velenje predlog proračuna za leto 1969 ter predlog finančnih načrtov občinskih skladov (sklada za komunalno dejavnost, sklada za ceste in sklada za zadeve borcev NOV).
Sredstva za splošne družbene potrebe, ki jih mora financirati občina, bodo letos zelo omejena, ker se z republiškimi predpisi zagotavlja več sredstev za pokojninsko zavarovanje, zdravstveno varstvo ter financiranje vzgoje in izobraževanja.
Razpoložljiva sredstva so v predlogu proračuna predvidena za kritje tistih obveznosti, ki jih ima občina po zakonitih predpisih in za najbolj nujne izdatke na področju socialnega varstva, komunalne dejavnosti, investicij v gospodarstvu in podobno.
Občinska skupščina prosi vse delovne in druge organizacije ter občane, da predloge vseh aktov, ki so v javni razpravi, pazljivo prouče in dostavijo svoje morebitne spreminjevalne predloge ali kakšne druge pripombe do 15. marca 1969 svetu za finance občinske skupščine. Svoje predloge in pripombe pa lahko spo-roče tudi na zborih volivcev, ki bodo v drugi polovici meseca marca tega leta.
Občinska skupščina bo vse predloge in pripombe skrbno proučila in jih v mejah možnosti tudi upoštevala.
BILANCA SKUPNIH DOHODKOV (za proračun, Temeljno izobraževalno skupnost,
cestni sklad in komunalni sklad za leto 1969).
Vrsta dohodkov
a o.
3
m cfl
C/3 t—< H
C TJ cm
3 t/l
s
O
t! ca
tj M
1. Prispevki
—	Prispevki iz OD iz delovnega razmerja 8,032.272	3,20	5,354.848
—	Prispevki iz OD iz kmetijske dejavnosti 332.926	60	199.755
—	Prispevki iz OD od samostojno opravljenih obrtnih in drugih
gospodarskih dejavnosti 470.000	60	282.000
—	Prispevki iz OD od intelektualnih storitev 15.000	60	9.000
—	Prispevki iz OD od avtorskih pravic 7.000	60	4.200
—	Prispevki od skupnega dohodka občanov 50.000	—_—
1,60 41)
40 40 40 100
c 3
xj M 11 O
Si
n.
2,677.424 133.171
188.000 6.000 2.800 50.000
SKUPAJ PRISPEVKI:
2.	Davki
—	Prometni davek od prometa blaga
na drobno	3,300.000
—	Prometni davek od plačil za storitve 125.000
—	Prometni davek od nepremičnin in pravic 180.000
—	Davek na dohodke od stavb	90.000
—	Davek na dohodke od premoženja
in premoženjskih pravic	16.000
—	Davek na kmetijske proizvajalne priprave 15.000
—	Davek na cestna motorna vozila	30.000
—	Davek na dohodek dosežen z uporabo
tuje delovne sile drugih	10.000
—	Davek na dediščino in darila_3.000
SKUPAJ DAVKI:
3.	Takse
—	Upravne takse
8,907.198 — 5,849.803
13,40 13,40
422.200 16.750
86,60 86,60 100 100
100 100 100
100 100
—	Sodne takse
—	Komunalne takse
3,769.000	—
240.000	—
350.000	— 10.000
458.950
100 100
3,057.395
2,857.800 108.250 180.000 90.000
16.000 15.000 30.000
10.000 3.000
3,310.050
240.000 350.000 10.000
SKUPAJ TAKSE:	600.000	—	—	—	—	—	—		600.000
4. Dohodki po posebnih zveznih predpisih									
— Prispevki za uporabo mestnih zemljišč	1,870.000	—	—	100	1,870.000	—	—	—	—
Skupaj dohodki po posebnih zveznih predpisih	1,870.000		_		1,870.000	__	._	_	_
6. Dohodki organov in razni drugi dohodki —	Dohodki organov —	Ostali dohodki	40.000 120.000	—	—	—		—	—	100 100	40.000 120.000
Skupaj dohodki organov in razni drugi dohodki	160.000	_	_	_	_	_	_	100	160.000
9. Preneseni dohodki									
—	Preneseni dohodki iz preteklega leta —	Dohodki iz prejšnjih let	759.119 5.000	_	—	_	—	—	—	100 100	759.119 5.000
Skupaj prenešeni dohodki	764.119	—	—	—	—	—	—	100	764.119
10. Pristojbina za cestna motorna vozila									
—	Pristojbina za cestna motorna vozila —	Prispevki avtobusnih podjetij	300.000 20.000	—	—	—	—	100 100	300.000 20.000	—	-
Skupaj pristojbine in prispevki za cestna motorna vozila	320.000	_	_	_	_	100	320.000	_	_
Skupaj dohodki: 1—10
16,390.317 — 6,308.753 1
1,870.000 — 320.000 —
7,891.564
BILANCA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE VELENJE ZA LETO 1969
Razpored dohodkov	Realizacija 1968	Plan 1969	Indeks
Vrsta 1 — prispevki			
1. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja	3,376.672	2,677.424	79
2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijskih dejavnosti	177.443	133.171	75
3. Prispevek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih			
gospodarskih dejavnosti	83.278	72565	87
4. Prispevek od samostojnega opravljanja drugih gospodar-			
skih dejavnosti	28.840	23.072	80
5. Prispevek od samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti v			
pavšalu	4.402	3.521	80
6. Prispevek od samostojnega opravljanja drugih gospodar-			
skih dejavnosti v pavšalu	—	—	—
7. Prispevek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugi!			
gospodarskih dejavnosti po določenem procentu	111.053	88.842	80
8. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravlja-			
nja intelektualnih storitev	3.766	4.000	106
9. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravlja-	822	2.000	243
nja intelektualnih storitev v pavšalu			
JO. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, pa-	3.568	2.800	78
tentov in tehničnih izboljšav			
11. Prispevek iz skupnega dohodka občanov	105.875	50.000	47
Skupaj vrsta i — prispevki	3,895.719	3,057.395	78
Vrsta 2 — davki			
12. Davek od prometa blaga na drobno	1,524.656	2,857.800	187
13. Prometni davek od plačil za storitve	56.332	108.250	192
14. ^Prometni davek od nepremičnin in pravic	261.781	180.000	68
15. Davek na dohodek od stavb	63.853	90.000	139
16. Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic	5.325	16.000	300
17. Davek na kmetijske proizvajalne priprave	11.540	15.000	130
18. Davek na cestna motorna vozila	—	30.000	—
19. Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela	10.364	10.000	96
drugih			
20. Davek na dediščine in darila	2.784	3.000	107
Skupaj vrsta 2 — davki:	1,953,133	3,310.050	169
Vrsta 3 — takse			
21. Upravne takse	205.613	240.000	146
22. Sodne takse	593.060	350.000	59
23. Komunalne takse	198.482	10.000	0,50
Skupaj vrsta 3 — takse:	997.155	600.000	60
Vrsta 5 — dohodki po posebnih predpisih			
24. Prispevek za uporabo mestnih zemljišč	1,868.239	1,870.000	100
Skupaj vrsta 5 — dohodki po posebnih predpisih:	1,868.239	1,870.000	100
Vrsta 6 — dohodki organov in ostali razni dohodki			
25. Dohodki organov	37.729	40:000	106
26. Ostali razni dohodki	256.883	120.000	46
Skupaj vrsta 6 — dohodki organov in razni drugi dohodki:	294.612	160.000	54
i Vrsta 9 — prenešena sredstva			
27. Preneseni dohodki iz preteklega leta	361.154	759.119	210
28. Dohodki iz prejšnjih let	—	5.000	—
Skupaj vrsta 9 — prenešena sredstva:	361.154	764.119	211
Skupaj dohodki za razpored
9,370.808
9,761.564
104
OBRAZLOŽITEV
proračunskih dohodkov po bilanci proračuna občine Velenje za leto 1969
Dohodki proračuna občine Velenje za leto 1969 so po predloženem predlogu za 4 % višji kot v letu 1968.
Povečanje oziroma znižanje posameznih vrst dohodkov je obrazloženo pri posameznih virih dohodkov.
1. PRISPEVKI:
# Na splošno se prispevki za leto 1969 ne povečujejo, razen prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, za katerega se skupna zbirna bruto stopnja povečuje za 0,17 %; od tega odpade na zvišanje stopnje za TIS in proračun 0,6 %. Pri prispevku iz osebnega dohodka iz de-
lovnega razmerja se predvideva povečanje bruto mase osebnih dohodkov za 9 %; v okviru tega povečanja pa se pričakuje, da bo masa osebnih dohodkov delavcev s stalnim bivališčem v občini Velenje večja za 6 odstotkov.
Na povečanje bruto mase za osebne dohodke bo vplival predvsem večji obseg proizvodnje in novih zaposlitev pri TGO »Gorenje«, delno pa tudi pri Rudniku lignita Velenje.
Ker pa se predvideva iz teh dohodkov v letu 1969 ugodnejša delitev za TIS (3,20% za TIS in 1,60% za proračun, v letu 1968 2,54 % za TIS in 2,20 % za proračun), se bodo dohodki za proračun zmanjšali za okoli 21 % v primerjavi z lanskoletno realizacijo.
© Prispevek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v letu 1969 ne bo večji; stopnje prispevka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se bistveno niso spremenile, v poprečju so celo za malenkost nižje kot v
letu 1968. Del dohodka, ki odpade na proračun, bo prav tako nižji zaradi ugodnejše delitve v korist TIS; odnos v delitvi med proračunom in TIS se je spremenil od 50 : 50 v letu 1968 na 40: 60 v letu 1969 in sicer v korist TIS.
#	Prispevki iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti pod zaporedno št. 3, 4 in 5 se v bistvu ne povečujejo. Znižanje dohodkov za proračun je prav tako posledica ugodnejše delitve med TIS in proračunom.
Predvideno povečanje teh dohodkov (v globalu za 5%) bo mogoče doseči predvsem s preciznejšo davčno odmero knjigašev. Upoštevano pa je tudi upadanje števila zavezancev, zlasti iz kategorije avtoprevozništva.
£ Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev je predviden v nekoliko višjem globalnem znesku, predvsem zaradi povečanja števila zavezancev.
0 Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bo v letu 1969 nižji, predvsem zaradi nižje občinske in višje republiške stopnje.
#	Prispevek iz skupnega dohodka občanov bo v letu 1969 znatno nižji; predstavlja komaj 47 % lanskoletne realizacije. Močan izpad tega dohodka je posledica uzakonjenih olajšav za družinske člane, ki so predpisane z republiškim zakonom.
2. DAVKI:
#	Davki — kot proračunski dohodki — se za leto 1969 ne povečujejo zaradi spremenjenih davčnih stopenj. Povečanje posameznih vrst davkov, izkazano v predlogu bilance dohodkov, izhaja iz spremenjene delitve dohodkov med TIS in proračunom. Delitev prometnega davka, izkazana pod zap. št. 12 in 13, je znašala v letu 1968 50: 50, v letu 1969 pa 13,40 : 86,60 v korist proračuna.
0 Davek od prometa blaga na drobno je po predlogu višji za 8 %, za kolikor se pričakuje tudi povečanje prometa v trgovini in gostinstvu.
#	Prometni davek od plačil za storitve je predviden v enaki višini, kot je bil realiziran v letu 1968. Pri oblikovanju tega vira dohodka so upoštevane nespremenjene občinske stopnje in odprava občinskega prometnega davka od prevoznih storitev, ki se opravljajo za družbeni sektor. Zaradi tega bo izpad iz tega naslova znašal okoli 110.000 dinarjev.
#	Prometni davek od nepremičnin in pravic je predviden v znatno nižjem znesku kot v letu 1968. V letošnjem letu ni pričakovati tako močne dinamike prodaje zemljišč med zasebniki, razen tega pa je bilo veliko število pogodb sklenjenih že v prejšnjih dveh letih, ki pa jih zaradi urejanja nove zemljiške knjige ni bilo mogoče izvesti v zemljiški knjigi.
#	Davek na dohodek od stavb bo v letu 1969 predvidoma večji za 39% v primerjavi z lanskoletno realizacijo.
Povečanje izhaja predvsem iz večjega števila zavezancev, ki S? i® i? oziroma še bodo ugotovljeni s kontrolnimi pregledi. Stopnja tega davka se v letu 1969 ne spremeni.
•	Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se bo povečal za dvakrat, predvsem z uspešnejšim pravic ™ dollodl<ov od premoženja in premoženjskih
•	Davek na kmetijske proizvajalne priprave se povečuje za toliko, za kolikor je predviden porast kmetijskih Proizvajalnih priprav, tj. traktorjev za kmetijsko proiz-
® Davek na cestna motorna vozila je na novo uveden z republiškim zakonom za cestna motorna tovorna vozila.
® Daiiek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, je predviden v približno enaki višini, kot je bil realiziran v preteklem letu.
•	Davek na dediščine in darila bo predvidoma le malenkostno višji kot v letu 1968.
3.	TAKSE:
•	Pričakovati je, da se bodo upravne takse povečale za okoli 16 % v primerjavi z lanskoletno realizacijo. Povi-sa.nJe temelji na spremembi taksnega zakona in taksne ta-rite, s katero je predvideno povečanje nekaterih upravnih taks. Pričakuje se, da bosta tako republiški zakon kot občinski odlok sprejeta v naslednjih mesecih.
•	Pri sodnih taksah je predviden nižji dohodek. Z novimi predpisi se bodo povezale tudi nekatere sodne takse, ™at™ tarifne postavke pa bodo oproščene plačila sodnih • u:i zmanjšanje dohodka vpliva predvsem dejstvo, da je bilo v lanskem letu izvedeno preko 100 primerov vknjižb lastninske in zastavne pravice za nove zgradbe, v letu 1969 pa bo takih primerov veliko manj.
•	Komunalne takse v letu 1969 skoraj odpadejo, ker so ukinjene komunalne takse na motorna vozila.
4.	DOHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH:
•	Prispevek za uporabo mestnega zemljišča je predviden v približno enaki višini kot v letu 1968. Ta dohodek se v celoti prenaša v sklad za komunalno dejavnost.
5.	DOHODKI ORGANOV IN RAZNI DRUGI DOHODKI:
•	Pričakovati je, da se bodo dohodki organov povečali za 6 %.
•	Razni drugi dohodki bodo predvidoma znatno nižji kot v letu 1968. V letošnjem letu ni pričakovati takih dohodkov, ki so stekali v občinski proračun v preteklih letih, kot na primer dohodki likvidacijskih mas iz likvidiranih gospodarskih organizacij in v letu 1968 prispevek na sredstva sklada skupne porabe, ki je v letošnjem letu postal republiški dohodek.
PREDLOG RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE VELENJE ZA LETO 196S
Razpored dohodkov
KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST
1.	Knjižnica Velenje
2.	Knjižnica Šoštanj
3.	Zgodovinski arhiv Celje
4.	Zavod za spomeniško varstvo Celje
5.	Muzejska zbirka Velenje
6.	štipendije
7.	Kajuhove nagrade
8.	Prešernova družba
9.	Slovenska izseljeniška matica
10.	Sklad »Borisa Kraigherja«
11.	Delavska univerza
12.	Kulturni domovi
13.	Ureditev Kajuhove kulturne zapuščine
14.	Prometna vzgoja
15.	Muzej revolucije Celje
16.	Arheološka karta Slovenije
17.	Proslava 25. letnice XIV. divizije
Realizacija 1968	Predlog 1969	Indeks
32.000	48.000	150
17.000	17.000	100
10.000	10.000	100
13.500	13.500	100
28.785	30.000	104
45.929	64.000	139
5.000	5.000	100
500	500	100
500	500	100
1.000	_	__
33.600	33.600	100 .
21.000	20.000	95
3.000	3.000	100
3.633	4.000	110
5.000	_	_
1.000	1.000	100
—	100.000	—
221.447	350.100	158
1.	KNJIŽNICA VELENJE
Knjižnica Velenje je matična knjižnica občine Velenje. V njej sta zaposleni dve delavki s srednjo in višjo izobrazbo. S svojim delom veliko pripomoreta, da je delovanje knjižnice povoljno. Proračun mora zagotoviti osnovne pogoje za delovanje matične knjižnice. Doslej je dobivala knjižnica le toliko sredstev, da so bili zajamčeni zelo nizki osebni dohodki in najemnina za prostore. Za leto 1969 so predvidena večja sredstva z namenom, da se osebni dohodki delavk približajo vsaj poprečju osebnih dohodkov delavcev z enako izobrazbo na drugih delovnih mestih in da se omogoči obnavljanje knjižnega fonda. Predvideno je, povečanje sredstev za knjižnico za 16.000 din.
2.	KNJIŽNICA ŠOŠTANJ
Knjižnica bi potrebovala 21.000 din. V knjižnici je honorarno zaposlen upokojenec, ki je pri svojem delu zelo prizadeven, predvsem se to odraža v skrbi za knjižni fond. Knjižnica je v letu 1968 dobila 17.000 din, v enaki višini naj bi dobila sredstva tudi v letošnjem letu.
3.	ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU
Občina je po zakonu o arhivih in arhivskem gradivu dolžna zagotoviti arhivsko službo. Zagotovila jo je tako, da je z ostalimi desetimi občinami celjskega območja so-ustanovila medobčinski zavod »Zgodovinski arhiv v Celju«. Za izvedbo minimalnega programa je po soustanoviteljski obveznosti dolžna prispevati ustrezni delež, ki v letu 1969 znaša 10.000 din.
(
4.	ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V CELJU
Tudi ta služba je za občino obvezna, zato je bil za potrebe celjske regije ustanovljen Zavod za spomeniško varstvo v Celju. Po razdelitvi obveznosti mora naša občina zagotoviti potrebna sredstva za osnovno dejavnost v znesku 10.000 din, 3.500 din pa je namenjeno za izdelavo načrtov za zaščito velenjskega gradu in za začetna dela pri ostankih gradu v šaleku. Za spomeniško varstvo je predvideno 13.500 din.
5.	MUZEJSKA ZBIRKA VELENJE
Za delo Muzejske zbirke je potrebno 150.000 din. Večino stroškov nosi Društvo inženirjev in tehnikov, ki je soustanovitelj Muzejske zbirke. Občinska skupščina daje dotacije le za osebni dohodek vodje muzejske zbirke; za leto 1969 je predvideno 30.000 din.
6.	ŠTIPENDIJE
Iz občinskega proračuna prejema štipendijo 11 rednih slušateljev na višjih in visokih šolah. Te štipendije prejemajo študentje, ki izhajajo iz socialno šibkih družin. V letu 1968 je bil sprejet odlok o štipendiranju nadarjene mladine. Razpisano je bilo 5 štipendij; le-te so bile razdeljene po kriterijih, ki jih določa odlok. V jeseni bo potrebno razpisati novih pet štipendij, ki bodo razdeljene po istem odloku. Za vse štipendije in za nagrade za dobre učne uspehe je predvideno 64.000 din.
V jeseni poteče rok izplačevanja nekaterih štipendij; namesto teh bi dodelili dve novi štipendiji za potrebe občinske uprave. V letu 1969 ni predvideno poviševanje štipendij.
7.	KAJUHOVE NAGRADE
Po občinskem odloku se najbolj prizadevnim družbenim delavcem vsako leto ob občinskem prazniku podeljujejo Kajuhove nagrade. Za leto 1969 so predvidene 3 osebne nagrade in ena nagrada za najboljše društvo. Kajuhova nagrada za posameznika je predvidena v višini od 900 do 1.100 din, za društvo pa v višini 1.500 din.
8.	PREŠERNOVA DRUŽBA
Občina Velenje je član Prešernove družbe; znesek v višini 500 din je predviden za poravnavo članarine.
9.	SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA
Slovenska izseljenska matica vzdržuje stike z našimi rojaki v tujini in jih povezuje z domovino. V ta namen ji občina zagotavlja prispevek 500 din.
10.	SKLAD BORISA KRAIGHERJA
Univerzitetni svet v Ljubljani je leta 1968 ustanovil spominski sklad Borisa Kraigherja za štipendiranje najbolj
nadarjene mladine. Lani je občina dodelila temu skladu 1.000 din. Ker je v merilu republike že več takih in podobnih skladov in ker je tudi Skupščina občine Velenje sprejela svoj odlok o štipendiranju nadarjene mladine, menimo, da tega sklada ne bi več materialno podpirali.
11.	DELAVSKA UNIVERZA
Delavska univerza organizira in vodi izobraževanje odraslih. Obseg te dejavnosti je v letu 1968 razširila. Približno dve tretjini stroškov izobraževanja nosijo slušatelji sami ali organizatorji, del stroškov pa pokriva temeljna izobraževalna skupnost in občina. Za leto 1969 je v proračunu predviden enak znesek kot v letu 1968, tj. 33.600 din.
12.	VZDRŽEVANJE KULTURNIH DOMOV
Za dejavnost prosvetnih društev so zajamčena skromna sredstva. Vsa društva, ki upravljajo tudi svoje prostore, so morala v preteklosti vlagati del sredstev, ki so jih dobivala za dejavnost, tudi za vzdrževanje in opremo domov. To je hromilo dejavnost in družbeni objekti so postopoma propadali. Doslej so iz te postavke dobivali pomoč: Kulturni dom Velenje, Prosvetno društvo Šentilj, KPD »Svoboda« šoštanj, Prosvetno društvo v šmartnem ob Paki ter Krajevna skupnost Zavodnje za opremo kulturnega doma. V letu 1969 je potrebno pomagati Domu kulture v Velenju in Prosvetnemu društvu Šmartno ob Paki. Za te namene je predvideno 20.000 din.
13.	UREDITEV KAJUHOVE SPOMINSKE SOBE
Leta 1968 je občina prispevala 3.000 din za ureditev Kajuhove kulturne zapuščine. Del sredstev so prispevale tudi delovne in družbene organizacije, predvsem pa je pri akciji materialno pomagala šolska mladina iz vse Slovenije. Z zbranimi sredstvi je bila urejena spominska soba na Osnovni šoli »Karel Destovnfk-Kajuh« v šoštanju. Opravljeno je bilo ogromno delo; stroški so bili za okrog 8.000 din višji kot dohodki. Znesek v višini 3.000 din je predviden za delno poravnavo obveznosti iz tega naslova.
14.	PROMETNA VZGOJA
K preprečevanju prometnih nesreč lahko mnogo prispeva prometna vzgoja, ki jo učitelji in člani avto-moto društev prostovoljno opravljajo na šolah. Programi so bogati; znesek v višini 4.000 din je predviden za pokritje materialnih izdatkov.
16.	ARHEOLOŠKA KARTA SLOVENIJE
Pri financiranju izdelave karte sodelujejo tudi občinska skupščine; občina Velenje je sprejela obvezo v višini 2.009 din. Polovico prispevka je že nakazala v lanskem letu, drugo polovico v višini 1.000 din pa je treba zagotoviti letos.
17.	PROSLAVA 25. LETNICE XIV. DIVIZIJE
27. aprila 1969 bo v Velenju velika proslava »štajerska in Koroška v revoluciji«, s posebnim poudarkom na 25-let-nico pohoda XIV. divizije na štajersko. Te proslave se bo udeležilo veliko število ljudi iz vse Slovenije.
Prispevek v višini 100.000 dinarjev je samo del celotnih stroškov za proslavo, ostala sredstva pa se bodo zagotovila s prispevkom Republiške konference SZDL in še na druge načine.
NARODNA OBRAMBA
Realizacija Predlog Razpored dohodkov 1968	1969	Indeks
din • din	s
Predvojaška vzgoja, naborne zadeve in izvenarmadna vzgoja
ter civilna zaščita 173.596	135.610 • 78
Sredstva v višini 135.610 din je treba zagotoviti za obrambno vzgojo prebivalstva, naborne zadeve, predvoja-ško vzgojo in civilno zaščito.
Sredstva za obrambno vzgojo prebivalstva bodo porabljena za organizacijo in izvedbo pouka predvojaške vzgoje, povračilo zaslužka obveznikom — nabornikom in predavateljem, za prehrano in materialne stroške pri izvedbi taborjenja s kmečko in delavsko mladino.
V sredstvih so zajeti tudi honorarji za predavatelje za jzvedbo seminarjev in sredstva za nabavo literature in filmov za ta predavanja.
Sredstva, predvidena za naborne zadeve, bodo porabljena za kritje stroškov najemnine za prostore, za objave v časopisju ter za lepake pri organiziranju in izvedbi nabora.
Predvidena sredstva za civilno zaščito bodo uporablje-
na za urjenje in opremljanje enot civilne obrambe; te enote so ustanovljene v občini po določilih sedanjega zakona o narodni obrambi. Sredstva so namenjena tudi za vzdrževanje opreme in prostorov, kjer je ta oprema spravljena.
Izvedbo naštetih nalog nalagajo zakonski in drugi predpisi, finančna sredstva pa mora zagotoviti občinski proračun.
SOCIALNO SKRBSTVO
Razpored dohodkov
_____'■ ■■.'.'!
Realizacija 1968
Predlog 1969
Indeks
1.	Pomoč žrtvam fašističnega teororja
2.	Kadrovske, podpore
3.	Izredne pomoči
4.	Stalna družbena pomoč
5.	šolanje revnih otrok
6.	Pomoč izpuščenim iz zapora
7.	Oskrbnine mladoletnim v domovih
8.	Oskrbnine odraslih v domovih
9.	Oskrbnine y vzgojno poboljševalnih zavodih
10.	Rejnine
11.	Socialno zavarovanje podpirancev
12.	Rehabilitacija invalidov
13.	Disciplinski center
14.	Sklad za zadeve bivših borcev
15.	Vzdrževalnine kmetovalcem, ki so oddali zemljo v družbeni sektor	.	, l
16.	Stroški za prevoze pobeglih otrok
17.	Kategorizacija otrok
1.	POMOČ ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA
Sredstva v višini 10.000 din so predvidena za pomoč telesno ali duševno prizadetim osebam v vojni, ki niso sposobne za delo in ki nimajo pravic varstva iz kakršnega drugega naslova.. Pomoč je predvidena v višini 150 din mesečno.
2.	KADROVSKE PODPORE
Družinam hranilcev, ki so na odsluženju vojaškega roka, je po republiškem zakonu treba zagotoviti materialno pomoč. Trenutno prejema pomoč 8 družin. Višina denarne pomoči je odvisna od pridobitnih razmer upravičenca; mesečno povprečje znaša okoli 300 din.
3.	IZREDNE PODPORE
Te podpore so namenjene osebam, ki trenutno zaidejo v gmotne težave, prav tako pa se iz teh sredstev daje pomoč osebam iz drugih občin, da se lahko vrnejo v do-micilno občino (prevoz).
4.	STALNA DRUŽBENA POMOČ
V	občini je 78 oseb, ki uživajo stalno družbeno pomoč (ostareli, osameli in nezmožni za delo, ki nimajo sorodnikov in ne dohodkov iz kakšnega drugega vira). Povprečni znesek mesečne podpore je 120,00 din.
5.	ŠOLANJE REVNIH OTROK
Doslej je bila ta pomoč omejena le na skrajno nujne primere. Tako pomoč prejemajo dijaki, ki ne prejemajo štipendije. Za leto 1969 je predvidena pomoč za 7 dijakov v povprečni višini 100 din.
6.	POMOČ IZPUŠČENIM IZ ZAPORA
Pomoč se daje tistim osebam, ki so prestale zaporno kazen ter na prostosti nimajo sredstev za preživljanje. Povprečno letno prejme takšno pomoč 5 oseb; višina pomoči znaša največ 200 din.
7.	OSKRBNINE MLADOLETNIH V DOMOVIH
V	zavodih je trenutno 7 otrok (6 v Dornavi, 1 v Črni na Koroškem), ki niso sposobni za šolanje, so pa sposobni za delovno usposabljanje. Mesečna oskrbnina za gojenca v Črni znaša 931,15 din, letna oskrbnina za 6 gojencev v Dornavi pa 57.585 din.
Nujno je treba v zavod oddati še 1 gojenca, ki je nevaren svojemu okolju.
V	predvidenem znesku so zajeta tudi povračila staršev.
9.570	10.000	104
30.280	39.000	128
2.679	3.000	111
• 110.764	117.000	105
7.040	7.000	99
210	700	333
33.411	55.000	164
252.709	253.940 .	100
60.670	70.000	115
32.415	33.425	103
55360	55.000	98
1528	5.000	197
461	2.000	433
160.000	166.150	103
4-.800	4.800	100
1.259	1.500	119
9.619	7.500	77
774.275	831.015	107
8.	OSKRBNINE ODRASLIH V DOMOVIH
V	domovih za. odrasle je trenutno 43 oseb (od tega v šaleku 34). Cena oskrbnega dne je v posameznih domovih zelo različna in se giblje od 13 do 22 din (v bolniških oddelkih). Za plačevanje oskrbnine v teh domovih je potrebno 289.000 din oziroma 254.000 din letno, če ne upoštevamo povračil, ki jih plačujejo svojci.
9.	OSKRBNINE V VZGOJNO POBOLJŠEVALNIH DOMOVIH
V	vzgojnih zavodih je trenutno 6 gojencev. Mesečni oskrbni stroški za gojenca se gibljejo od 868,00 do 1.146,00 din, odvisno predvsem od strokovnih zahtev osebja glede na značaj mladoletnikovih motenj. V letošnjem letu bo treba v vzgojno-poboljševalne zavode oddati še 3 gojence.
10.	REJNINE
V	rejništvu je 18 rejencev; povprečna mesečna rejnina znaša 170,00 din.
11.	SOCIALNO ZAVAROVANJE PODPIRANCEV
Da bi bilo zagotovljeno zdravstveno varstvo tudi za socialno ogrožene osebe, plačuje občina v sklad za zdravstveno zavarovanje prispevek 50,00 din mesečno na enega zavarovanca. Takih zavarovancev je v letošnjem letu 90.
12.	REHABILITACIJA INVALIDOV
Planirana sredstva so predvidena za plačilo razlike med doseženo storilnostjo dela in normo. Razliko bo treba plačati zavodu za rehabilitacijo invalidov za delovnega invalida.
13.	DISCIPLINSKI CENTER
Za delo disciplinskega centra je treba zagotoviti minimalna sredstva, čeprav števila mladoletnikov ni mogoče predvideti.
Ukrep oddaje mladoletnika v disciplinski center izreče sodišče, občina pa ga je dolžna izvesti.
14.	SKLAD ZA ZADEVE BIVŠIH BORCEV
je obrazložen pri skladu
15.	VZDRŽEVALNINA KMETOM, KI SO ODDALI ZEMLJO V DRUŽBENI SEKTOR
V	družbeni sektor je zemljo oddal en kmet, občina pa ima z njim sklenjeno pogodbo, po kateri plačuje kmetu 400 din mesečne vzdrževalnine.
16. STROŠKI ZA PREVOZE POBEGLIH OTROK
Mladoletnika, ki pobegne od doma, je občina dolžna pripeljati nazaj v njegovo stalno ali začasno bivališče. Stroške nosijo starši, če so neizterljivi, jih mora plačati občina.
17. KATEGORIZACIJA OTROK
Med otroci je določeno število takih, ki so moteni v duševnem ali telesnem razvoju. V posebnem postopku (kategorizaciji) je treba ugotoviti stopnjo prizadetosti. Stroški za ta postopek znašajo 250,00 din mesečno, predvidenih pa je 30 otrok za kategorizacijo.
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Razpored dohodkov	Realizacija 1968	Predlog 1969	Indeks
1. Zdravljenje nepremožnih	8.486	10.000	117
2. Preventivna zdravstvena služba	33.000	90.000	272
3. Bolniški prevozi siromašnih oseb	387	1.500	387
4. Sanitarna služba	28	500	1785
5. Mrliško ogledna služba	2.036	2.600	128
6. Regionalni zdravstveni center Celje	15.000	15.000	100
7. Letovanje socialno ogroženih otrok	2.850	4.000	140
Skupaj	61.787	123.600	200
1.	ZDRAVLJENJE NEPREMOŽNIH
Zdravstvena služba je dolžna nuditi zdravstveno pomoč vsakomur, ki je potreben. Ce pacient zdravstveno ni zavarovan ali če zdravstvene storitve ne plača, jo mora po zakonu plačati občina, od pacienta pa naknadno izterjati stroške. Večkrat pa je dolg neizterljiv in bremeni občino.
2.	PREVENTIVNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA
Zdravstveni dom, zlasti pa higienska postaja in patro-
nažna služba izvajajo preventivo za nezavarovane osebe in splošno preventivo. Sem spadajo cepljenja proti nalezljivim boleznim, zdravniški pregledi predšolske in šolske mladine, posvetovalnica za otroke, patronažni obiski dojenčkov, rejenčkov, nosečnic, starčkov, bolnikov TBQ alkoholikov in drugih, ki jim je socialno zdravstvena pomoč potrebna; predavanja, tečaji, nadzor nad vodoskrbnimi objekti. V letu 1969 bo posebna skrb posvečena zdravstvenim pregledom šolarjev novincev in ostali šolski mladini, zdravljenju zčib predšolske in šolske mladine; izvedena bo zaščita s floorozacijo zobovja pred gnilobo. Za zdravstveno preventivo je predvideno 90.000 din.
3.	BOLNIŠKI PREVOZI SIROMAŠNIH OSEB
Sredstva so predvidena za plačilo prevozov z rešilnimi avtomobili za tiste osebe, ki same niso zmožne plačila. V sredstvih je verjetno tudi plačilo pogrebnih stroškov za siromašne osebe.
4.	SANITARNA SLUŽBA IN TRŽNA INŠPEKCIJA
Ti dve službi opravljata nadzorstvo nad kakovostjo živil, ki so v prodaji; po potrebi jemljeta tudi vzorce v
prodajalnah in jih dajeta v kemično oziroma organolep-tično analizo v laboratorije; znesek 500 din je namenjen za stroške analiz.
5.	MRLIŠKO OGLEDNA SLUŽBA
Mrliški ogledniki niso redno plačani, dobijo pa pavšalno povračilo za pot in delo, ki ga opravijo pri posameznem smrtnem primeru.
6.	Sredstva za izvršitev programa dela Regionalnega zdravstvenega centra v Celju se v predlogu proračuna zagotavljajo v višini 15.000 din, to je v enaki višini kot lansko leto, čeprav je zahtevek tega centra nekoliko višji, Zdravstveni centri so organi zdravstvene službe, ki opravljajo z zakoni in drugimi predpisi določene naloge in javna pooblastila za zdravstvene zavode, za družbeno-politične skupnosti in za skupnosti socialnega zavarovanja; njihoya dejavnost je posebnega družbenega pomena. Naša občina je skupnost s še desetimi drugimi občinami soustanoviteljica Regionalnega zdravstvenega centra v Celju in mora za delo tega centra zagotoviti vsaj taka sredstva, kot so predvidena v predlogu proračuna.
7.	LETOVANJE SOCIALNO OGROŽENIH OTROK
Občinska zveza prijateljev mladine vsako leto organizira letovanje predvsem za tiste otroke, katerim je letovanje potrebno iz zdravstvenih razlogov. V preteklem letu je začela tudi s počitniškim letovanjem otrok v domači občini. Taka oblika dela je zelo uspešna. Za letovanje otrok prispevajo del sredstev delovne organizacije, skromna pomoč pa je predvidena tudi v proračunu.
KOMUNALNA DEJAVNOST
Razpored dohodkov
Realizacija 1968	Predlog 1969 .	Indeks
65.995	70.000	106
6.000	10.000	166
48.179	60.000	124
19.998	40.000	200
14.997	15.000	100
54.984	55.000	100
1.003	10.000	997
—	5.000	—
211.156	265.000	125
1.	Javna razsvetljava
2.	Vzdrževanje spomenikov
3.	čiščenje ulic
4.	Vzdrževanje pokopališč
5.	Vzdrževanje železniških prehodov
6.	Vzdrževanje zelenic
7.	Cestna signalizacija
8.	Prevozi avtobusov na pokopališča
Skupaj
1.	JAVNA RAZSVETLJAVA
Predvidena sredstva v višini 70.000 din letno so namenjena za tokovino in električni material. Sredstva so planirana po lanski realizaciji in bodo zadoščala, v kolikor ne bo povišana cena tokovini.
2.	VZDRŽEVANJE SPOMENIKOV
V občini je 52 spomenikov NOB, ki jih upravlja občinska organizacija ZB. Planirana sredstva bodo zadoščala le za najnujnejše vzdrževanje.
3.	ČIŠČENJE ULIC
Sredstva so predvidena za čiščenje ulic mesta Velenje in Šoštanja. Skupna kvadratura znaša 120.000 m-. Predvidena sredstva se bodo razdelila med obema mestoma po površini cest in ulic, ki so bile čiščene v letu 1968.
4.	VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ
Predvidena sredstva so pretežno namenjena za vzdrževanje opuščenih pokopališč v Velenju, Šoštanju ter za ostala pokopališča, ki jih vzdržujejo krajevne skupnosti in
komunalno obrtni center Velenje. Sredstva se bodo porabila v sporazumu s svetom za komunalne zadeve in krajevnimi skupnostmi.
5.	VZDRŽEVANJE ŽELEZNIŠKIH PREHODOV
Na območju občine je 31 železniških prehodov. Polovico stroškov za vzdrževanje železniških prehodov je po veljavnih predpisih dolžna plačati občina. Predvidena sredstva bodo zadostovala le za najnujnejša vzdrževalna dela.
6.	VZDRŽEVANJE ZELENIC
Sredstva so predvidena za vzdrževanje zelenic v Šoštanju in Velenju. Skupna površina zelenic znaša preko 22.000 kvadratnih metrov. Sredstva bodo razdeljena sorazmerno s površino zelenic, ki so bile v letu 1968 vzdrževane v Šoštanju in Velenju.
7.	CESTNA SIGNALIZACIJA
Cestna signalizacija mora biti zaradi varnosti prometa redno vzdrževana. Predvidena sredstva bodo uporabljena za nabavo novih cestnih signalnih naprav in znakov (novi predpisi) in za ureditev in popravilo obstoječih cestnih primarnih naprav in znakov.
8.	AVTOBUSNI PREVOZI OB POGREBIH NA CENTRALNEM POKOPALIŠČU
Prevozi z avtobusi na centralno pokopališče večkrat niso plačani s pobrano voznino in zaradi tega nastopi razlika med dejansko ceno prevoza in pobrano voznino od potnikov. Po dosedanjih obračunih je razvidno, da bo letno ca. 5.000 negativne razlike.
DELO DRŽAVNIH ORGANOV
Razpored dohodkov
Realizacija 1968
Predlog 1969
Indeks
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
Izvršitev programa dela občinskih upravnih organov in sodnika za prekrške
Izvršitev programa dela občinskega sodišča Povračilo osebnega dohodka odbornikom s stalno zaposlitvijo v občinski skupščini
Izvršitev programa dela občinskega javnega pravobranilstva
Izvršitev programa dela občinskega tožilstva Funkcionalni izdatki občinskega sodišča Potni stroški odbornikov s stalno zaposlitvijo v občinski skupščini
Stroški sklepanja zakonskih zvez
Stroški govornikov ob pogrebih
Stroški sej občinske skupščine
Stroški sej svetov in drugih kolegijskih organov
Stroški plačilnega prometa in storitve SDK
Stroški protokola
Objave predpisov občinske skupščine Refundacija osebnih dohodkov gasilcev Materialni stroški postaje milice Strojno vzdrževanje katastrskega operata Sofinanciranje medobčinske službe za klasifikacijo zem-' ljišč
Članarina v pogodbeni skupnosti »Občan« Sofinanciranje občinskih medinšpekcijskih služb Stroški volitev
Skupaj
1,733.000	1,987.423	114
324.670	398.465	122
55.832	68.000	121
16.800	18.144	108
32.224	43.350	134
14.300	29.900	209
4.225	5.000	118
6.736	9.000	133
_	4.000	—
6.379	9.000	141
9.117	10.000	109
18.566	20.000	107
11.801	15.000	127
14.877	21.000	141
15	2.000	—
73.516	89.941	122
9.943	15.000	150
3.275	4.000 •	122
3.926^	4.000	101
11.120	36.000	\ 323
—	20.000	—
2,350.322	2,809.223	119
Za delo vseh občinskih organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna, je v letu 1969 predvideno 2,809.223 dinarjev ali za 19,5 % več kot v lanskem letu. Povečanje sredstev za občinske organe je v skladu s povečanimi nalogami, ki jih imajo občinski organi po novih predpisih in po smernicah Predsedstva in Izvršnega komiteja CK ZKJ.
Za posamezne namene so predvidena naslednja sredstva:
1. Za redno dejavnost občinskih upravnih organov in sodnika za prekrške je predvideno 1,987.423 dinarjev ali za 154.423 dinarjev več kot v lanskem letu. Povečanje izdatkov za delo občinske uprave se predlaga zaradi tega, da bo tudi letos sposobna izvršiti vse naloge, ki se po veljavnih predpisih v sedanjem obdobju izvajanja gospodarske in družbene reforme od nje zahtevajo. V letu 1969 se bo izvajala organizacijska utrditev in kadrovska okrepitev tistih organov, ki se morajo angažirati zoper razne družbeno negativne pojave, posebna pozornost pa bo posvečena izboljšanju dela davčne uprave in organov, ki izvajajo obrambne priprave. V občinskih upravnih organih je skupno zaposleno 74 delavcev s polnim delovnim časom (od tega 6 oseb, ki opravljajo tehnične in pomožne posle) in 2 delavca z nepolnim delovnim časom.
V občinskih upravnih organih so trenutno zaposleni 4 delavci z visoko izobrazbo, 18 z višjo, 31 s srednjo in 15 z nižjo šolsko izobrazbo. Kvalifikacijska struktura se postopoma izboljšuje, vendar zaradi sorazmerno nizkih osebnih dohodkov na nekaterih delovnih mestih ni mogoče hitreje zagotoviti takšne izobrazbene strukture, kot je predpisana z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V posameznih upravnih organih je zaposleno naslednje število delavcev: v uradu tajnika 3, v oddelku za splošne zadeve in druž-
bene službe 17, v oddelku za občo upravo 5, v oddelku za narodno obrambo 6, v oddelku za gospodarstvo in finance 16, v davčni upravi 11, na katastrskem uradu 4, pri sodniku za prekrške 3 in na krajevnih uradih 3. Od skupnih sredstev bo uporabljeno okoli 320.000 dinarjev za materialne izdatke, od tega več kot polovico za plačilo najemnin za poslovne prostore in ogrevanje upravne zgradbe; 30.000 dinarjev za skupne potrebe delovne skupnosti, ostalo pa za osebne izdatke s prispevki. S predvidenimi sredstvi bo možno zagotoviti 4,1 % povprečno povečanje osebnih dohodkov. Sredstva na posamezne namene bo po sprejetju občinskega proračuna razdelil svet delovne skupnosti v soglasju s tajnikom občinske skupščine.
2.	in 6. Izdatki za izvršitev programa dela občinskega sodišča v Šoštanju, ki je krajevno pristojno tudi za občino Mozirje, bodo znašali 582.100 dinarjev. Občina Velenje naj bi po številu zadev, ki jih obravnava sodišče iz območja posameznih občin, prispevala 65 % potrebnih sredstev, občina Mozirje 35 %. V istem razmerju se naj bi delili tudi dohodki iz sodnih taks, ki se večinoma stekajo v proračun naše občine. Delež naše občine pri financiranju občinskega sodišča bi znašal tako skupno 428.365 dinarjev ali za 28 % več kot lani.
3.	in 7. Sredstva za stalno mesečno nagrado predsednika in za honorar neprofesionalnega podpredsednika občinske skupščine so predvidena v višini, kot je določeno z odlokom občinske skupščine in o osebnih ter drugih dohodkih oseb, ki jih voli ali imenuje občinska skupščina (Uradni vestnik občine Velenje, št. 6-105/68). Tudi sredstva za potne stroške teh oseb so predvidena v skladu s tem predpisom.
4.	Občino Velenje mora po zakonu v premoženjskopravnih zadevah zastopati občinsko javno pravobranilstvo.
To pravobranilstvo je za našo in še za deset drugih občin ustanovljeno v Celju. Delež občine Velenje pri njegovem financiranju znaša 18.144 dinarjev ali 8 % več kot lani.
5. Delež občine Velenje pri financiranju stroškov občinskega javnega tožilstva v Celju žnaša 11,5% vseh izdatkov tega tožilstva. Obseg dela tožilstva se ocl 1. 1. 1968 dalje neprestano veča, ker je uveljavljen noveliran zakonik o kazenskem postopku, ki zahteva večje angažiranje tožilca v kazenskem postopku in s tem tudi kadrovsko okrepitev tožilstva. Zaradi tega se delež občine Velenje povečuje od 32.224 dinarjev v letu 1968 na 42.350 dinarjev v letu 1969.
8.	Sredstva v višini 9.000 dinarjev, ki so v predlogu proračuna predvidena za kritje stroškov sklepanja zakonskih zvez, so predvidena za nakup knjige »Vajino skupno življenje«, ki jo brezplačno prejemajo vsi mladoporočenci ter za simbolično povračilo stroškov tistim odbornikm občinske skupščine, ki sodelujejo pri sklepanju zakonskih zvez.
9.	Sredstva v višini 4000 dinarjev za kritje stroškov govornikom ob pogrebih so predvidena za plačilo manjših zneskov govornikom, ki se v imenu občinske skupščine poslovijo od vsakega pokojnega občana na centralnem pokopališču v Podkraju pri Velenju.
10.	in 11. Sredstva za izplačilo stroškov sej občinske skupščine, svetov in drugih kolegijskih organov občinske skupščine v višini 19.000 dinarjev so zagotovljena po veljavnem predpisu občinske skupščine. Povračilo, ki ga prejemajo odborniki in člani drugih kolegijskih organov za udeležbo na sejah v višini 7 dinarjev od seje, je najnižje v republiki.
12.	Sredstva za kritje stroškov plačilnega prometa in ostalih storitev službe družbenega knjigovodstva v višini 20.000 dinarjev so ugotovljena po tarifi, ki jo uporablja ta služba za opravljanje plačilnega prometa za občinski proračun in za izdelavo raznih analiz, poročil in pregledov za potrebe občinske skupščine.	""
13.	Protokolni stroški, ki bi naj znašali v letu 1969 15.000 dinarjev, so namenjeni predvsem za razne čestitke, oglase, osmrtnice v dnevnem časopisju in za vsakoletno proslavljanje občinskega praznika.
14.	Za objavo predpisov občinske skupščine je predvideno 21.000 dinarjev. Vsi predpisi občinske skupščine se objavljajo v posebni prilogi lokalnega lista šaleški rudar in je tako zagotovljeno, da se lahko z njimi seznanijo vsi občani.
15.	Sredstva za refundacijo osebnih dohodkov gasilcev v višini 2000 dinarjev so predvidena za povrnitev stroškov gasilcem pri gašenju takih požarov, kjer teh stroškov ni
dolžna refundirati kakšna druga organizacija. Sredstva se bodo koristila tudi za pregled orožja.
16.	Od 1. 1. 1968 morajo občinske skupščine po določbah 5. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 13-99/67) v celoti kriti vse materialne stroške (najemnine, ogrevanje, čiščenje, pisarniški material itd.) postaj milice na svojem območju. Stroški za osebne izdatke, oborožitve, tehnično opremo in uniformo pa se krijejo iz proračuna SR Slovenije. Za kritje materialnih stroškov za postajo milice v Velenju in njenega oddelka v Šoštanju bo potrebno 89.941 din.
17.	Stroški strojnega vzdrževanja katastrskega operata, ki ga opravlja Zavod za statistiko SRS v Ljubljani, bodo predvidoma znašali 10.000 dinarjev. Zaradi prehoda na strojni sistem vzdrževanja tega operata se je pred leti število zaposlenih v občinski upravi znižalo za enega katastrskega referenta.
Naročena bo tudi reprodukcija map k. o. škale pri geodetskem zavodu SRS; stroški bodo znašali okoli 5.000 din.
18.	Sredstva za službo katastrske klasifikacije zemljišč v višini 3.500 dinarjev je potrebno zagotoviti za plačilo stroškov storitev geodetskega strokovnjaka, ki opravlja boni-tiranje zemljišč za 11 občin in je zaposlen pri Zavodu za izmero zemljišč v Celju.
19.	Občinska skupščina Velenje je kot vse ostale občine v SR Sloveniji članica pogodbene skupnosti Občan, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Glavna naloga te pogodbene skupnosti je pospeševanje medobčinskega sodelovanja na raznih področjih. Članarina v tej pogodbeni skupnosti bo predvidoma znašala 4.000 dinarjev, ki se v ta namen zagotavljajo v predlogu občinskega proračuna.
20.	Za našo občino opravlja gozdarsko inšpekcijo in inšpekcijo dela medobčinska inšpekcija s sedežem v Dravogradu. Ti dve inšpekciji sta organizirani v medobčinskem merilu, ker bi bilo zaradi sorazmerno majhnega obsega dela organiziranje take inšpekcije za samo eno občino predrago. Poleg tega pa se občinska uprava poslužuje tudi medobčinske urbanistične in gradbene inšpekcije, ker se delovno mesto gradbenega in urbanističnega inšpektorja ni moglo zasesti s primernim strokovnjakom, ker prejemajo le-ti v gospodarstvu za enako delo dokaj višje dohodke. Skupni stroški medobčinskih inšpekcijskih služb bodo predvidoma znašali 36.000 dinarjev.
21.	Sredstva za kritje stroškov volitev v višini 20.000 dinarjev bodo porabljena za kritje stroškov, nastalih v zvezi z izvedbo volitev v zvezno, republiško in občinsko skupščino v zaCetku leta 1969.
DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Razpored dohodkov
Realizacija 1968
Predlog 1969
Indeks
1. Prispevek za izvršitev programa dela krajevnih skupnosti
DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH
180.000
200.000
111
ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
Razpored dohodkov
Realizacija 1968	Predlog 1969	Indeks
116.776	133.576	144
44.000	51.000	115
82.000	85.000	103
1.000	—	—
1.000	1.000	100
70.000	70.000	100
14.000	14.000	100
20.000	28.000	140
32.000	35.000	109
74.300	334.678	450
600	1.000	166
600	1.000	166
5.000	5.000	100
2.000	2.000	100
_	1.000	_
2.000	2.000	100
5.000	5.000	100
69.260	70.224	101
_	2.000	—
_	1.000	—
9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZMS Občinska zveza združenj borcev NOV Koroški borci NOB
Zveza borcev — prostovoljci za severno mejo Občinska gasilska zveza
Sofinanciranje preventivne in represivne dejavnosti zavoda za požarno varnost Občinski odbor RKS
Občinska zveza prijateljev mladine in pionirskih iger
Sklad za društveno dejavnost
Društvo upokojencev Velenje
Društvo upokojencev Šoštanj
Društvo slepih
Društvo gluhih
Društvo za pomoč prizadetim otrokom Domicil Tomšičeve brigade Dnevnik »Večer« Maribor Lokalni časnik »šaleški rudar« Celjska turistična zveza šaleški študentovski klub
Skupaj
539.536
842.478
156
DELO KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Predvidena sredstva v višini 20.000 din so namenjena za izvedbo programov krajevnih skupnosti. Sredstva bodo posameznim krajevnim skupnostim razdeljena na osnovi njihovih programov oziroma nalog, ki jih morajo izvesti pri urejevanju krajevnih cest, mostov in podobno. Krajevne skupnosti so dolžne, da čimprej predložijo svoje programe, da bo mogoče sredstva razdeliti še pred predvidenimi zbori volivcev v marcu.
Razpored dohodkov za dejavnost krajevnih skupnosti je v tabeli ha 9. strani.
Predlog proračuna predvideva za financiranje dejavnosti družbeno-političnih organizacij in društev skupna sredstva v višini 842.478 dinarjev, kar je za 302.942 dinarjev oziroma za 56,2 % več kot v lanskem letu, ko je bilo za te namene zagotovljeno 539.536 dinarjev.
Posamezne družbeno-politične organizacije in društva naj bi po predlogu sprejele naslednja sredstva:
1.	Občinska konferenca SZDL 133.576 dinarjev oziroma za 14,5% več kot v lanskem letu, ko je sprejela 116.776 dinarjev. Povečanje sredstev za to našo najširšo družbeno politično organizacijo je potrebno, ker bo njena dejavnost zaradi volitev in proslavljanja 27. aprila letošnjega leta še večja in raznovrstnejša kot je bila doslej.
2.	Občinski komite ZMS 51.000 dinarjev oziroma za 7.000 dinarjev več kot lansko leto, ko je sprejel 44.000 dinarjev. Povečanje sredstev za to pomembno družbeno-politično organizacijo je predvideno predvsem zaradi tega, ker bo občinski komite ZMS v bodoče financiral tudi dejavnost počitniške zveze in zveze tabornikov kot specializiranih mladinskih organizacij; organizacije v letošnjem letu ne bodo dobile nobenih sredstev iz občinskega proračuna.
3.	Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV v višini 85.000 dinarjev ali za 3,6 % več kot lansko leto, ko je sprejel 82.000 dinarjev. Občinska zveza združenj borcev NOV združuje poleg organizacij borcev tudi vojaške vojne invalide ter organizacije rezervnih oficirjev in podoficirjev. Občinska zveza z dodeljenimi sredstvi skrbi za uveljavljanje članstva svojih organizacij v družbenem življenju in v samoupravnih organih v delovnih organizacijah ter pomaga pri reševanju perečih stanovanjskih, socialnih in drugih problemov svojih članov. V njenem delovnem programu ima vidno mesto prizadevanje za uspešno obrambno vzgojo svojega članstva, skrb za negovanje tradicij narodnoosvobodilne borbe, vzdrževanje spomeniških objektov itd.
Program dela občinske organizacije ZB NOV je v letu 1969 zelo obsežen, tako da ga bo s predvidenimi sredstvi zelo težko izpolniti.
5.	Občinska zveza prostovoljcev — borcev za severno mejo ima v predlogu proračuna predvideno dotacijo v višini 1.000 dinarjev, to je toliko, kot je bilo predvideno lani.. Ta organizacija združuje prostovoljce, ki so se v letih 1918/19 borili za naše severne meje. Aktivnost te organizacije je bila v lanskem letu, ko se je proslavljala 50-letnica bojev za slovensko severno mejo, zelo velika in se pričakuje, da njihovo udejstvovanje tudi v letošnjem letu ne bo nič manjše.	,
6.	OBČINSKA GASILSKA ZVEZA
Dotacija občinski gasilski zvezi za leto 1969 znaša 70.000 dinarjev. Sredstva dotacije so namenjena za redno delovanje občinske gasilske zveze in dvanajstih društev. Občinska gasilska zveza plačuje še anuitete za najeta posojila za gasilsko opremo (avtomobil, motorne brizgalne in drugo orodje). V tej vsoti so zajeta tudi sredstva za redno vzdrževanje gasilske opreme in gasilskih domov, zavarovanje opreme in gasilcev ter strokovna vzgoja gasilcev. Predlogu predračuna občinske gasilske zveze v višini 140.000 dinarjev za leto 1969 ni bilo mogoče zadostiti zaradi ostalih proračunskih potreb.
7.	Sofinanciranje preventivne in represivne dejavnosti Zavoda za požarno varnost Celje znaša 14.000 dinarjev.
Zavod za požarno varnost opravlja na območju občine Velenje v sodelovanju z oddelkom za občo upravo preventivne preglede v delovnih in drugih organizacijah (inšpekcijsko službo), daje razna strokovna mnenja za ureditev požarne varnosti v industrijskih podjetjih in sodeluje pri tehničnih prevzemih važnejših objektov. Referent za požarno varnost je polno obremenjen z referatom za promet, zato ne more opraviti vseh pregledov po požarni varnosti; sodelovanje zavoda za požarno varnost je nujno. Zavod opravlja določene represivne dejavnosti za območje naše občine, kot so iskanje utopljencev v jezeru, razstreljevanje najdenega eksploziva in podobno. Delovnim organizacijam pomaga pri strokovni izobrazbi kolektivov iz področja požarne varnosti.
8.	OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA
Sredstva v višini 28.000 dinarjev bo Občinski odbor Rdečega križa porabil za tečaje prve pomoči in tečaje socialne vzgoje, za organizacijo in opremo ekip prve pomoči, za organizacijo krvodajalstva, za male sanacije, za izvedbo programa ob »svetovnem dnevu zdravja« in za izvedbo ostalega dokaj obsežnega programa. Občinski odbor RK je za svojo aktivnost v zadnjih letih dobil precej priznanj.
9.	OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE
Delo občinske zveze prijateljev mladine je že nekaj let
zelo uspešno. Njen program dela je usmerjen k vzpodbujanju in pospeševanju svobodnih aktivnosti predšolske in šolske mladine in k tekmovanju pionirjev na tistih področjih, ki aktivirajo in oblikujejo mladega človeka. V programu so zajete tudi jugoslovanske pionirske igre, ki imajo namen domovinske vzgoje. Občinska zveza prijateljev mladine pa je prav tako zelo uspešna pri organizaciji zdravstvenega in počitniškega letovanja otrok. Za to dejavnost je v občinskem proračunu zagotovljeno 35.000 dinarjev.
10.	SKLAD ZA DRUŠTVENO DEJAVNOST
V ta sklad se bo stekalo 0,20 % prispevka iz osebnega dohodka delavcev. Sredstva sklada so namenjena za financiranje kulturno-prosvetne in telesno-kulturne dejavnosti, ljudske tehnike, občinske strelske zveze in planinskih društev. Predvideno je, da se bo v sklad nateklo 334.678 dinarjev sredstev. Tako zagotovljena sredstva bodo omogočila so-lidnejše financiranje omenjenih dejavnosti.
11.	in 12. DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Sredstva v višini 2.000 dinarjev so namenjena za uresničitev obširnega programa kulturnih in družabnih prireditev, poučnih izletov, proslav in obiskov v zaščitnih domovih društva upokojencev v Šoštanju in Velenju.
13. in 14. DRUŠTVO SLEPIH IN DRUŠTVO GLUHIH
Društvo slepih, ki pokriva teritorij celjske regije, se poleg običajnih društvenih zadev ukvarja zlasti s socialno zaščitnimi vprašanji, za vsakega člana vodi potrebno dokumentacijo, člane šola in usposablja za delo, vključuje jih v delo in okolje, skrbi za njihovo razvedrilo in rekreacijo, pravno jih varuje in podobno. Dotacija 5.000 din bo koristno vložena.
Društvo gluhih zajema občini Mozirje in Velenje. Ima podoben program kot društvo slepih, le da ne zajema habilitacije in rehabilitacije.
15.	DRUŠTVO ZA POMOČ PRIZADETIM OTROKOM
Leta 1968 je bilo v Velenju ustanovljeno društvo za pomoč prizadetim otrokom. Pobudniki tega društva so učitelji — defektologi na Posebni šoli Velenje. Namen društva je, da nudi socialno pomoč prizadeti mladini, pomoč pri usposabljanju te mladine za življenje in za primerne poklice. Člani tega društva so lahko fizične in pravne osebe. Tudi občinska skupščina Velenje je član tega društva, zato je 1.000 din predvideno za članarino za leto 1969.
16.	DOMICIL TOMŠIČEVE BRIGADE
I. SNOUB Toneta Tomšiča ima svoj domicil v Ljubljani in Velenju. Pododbor te enote bo tudi letos nadaljeval z zbiranjem zgodovinskega gradiva in prenašal tradicije te brigade na mlado generacijo. Za to obširno delo so zagotovljena minimalna sredstva v višini 2.000 dinarjev.
17.	Predvidena dotacija dnevniku »Večer« v višini 5.000 dinarjev je kot priznanje za uspešno informiranje občanov z dogodki iz naše občine.
Uspešnost tega lista na našem območju potrjuje število naročnikov, ki jih je preko 1000.
18.	Lokalni časnik šaleški rudar ima v predlogu predvideno dotacijo v znesku 70.224 dinarjev, šaleški rudar je glasilo občinske konference SZDL in s poprečno naklado 7 tisoč izvodov uspešno informira občane. S pomočjo tega časnika tudi občina uresničuje določbo svojega statuta, ki ji nalaga čim širše in objektivno informiranje občanov.
19.	Celjska turistična zveza skrbi za napredek turizma na celjskem območju. Občina Velenje je članica te zveze; predvideni znesek v višini 2.000 dinarjev je članski prispevek občine celjski turistični zvezi, ki zelo uspešno skrbi za napredek turizma na svojem območju.
20.	šaleški študentovski klub je družbena organizacija študentov iz naše občine, ki študirajo v Ljubljani. Predvideno dotacijo v višini 1.000 dinarjev bo klub uporabil za svojo redno dejavnost, med katero spada tudi seznanjanje študentov z gospodarskim in družbenim razvojem občine, seznanjanje ostale mladine s pogoji univerzitetnega študija in z aktualnimi zunanje in notranje političnimi dogodki in podobno.
NEGOSPODARSKE INVESTICIJE
Razpored dohodkov
Realizacija 1968
Predlog 1969
L Odplačilo anuitet za občinsko stanovanje
2.	Odplačilo kredita za stanov. PM
3.	Nabava opreme in obveznosti za intervencijo vozila za pomoč
4.	Nabava opreme občinske uprave
5.	Nabava opreme za civilna zaščito
6.	Odplačilo kredita za ceste in obresti
7.	Pogodbena obveznost za cesto Šmartno ob Paki—Gorenje
8.	Odkup dveh stanovanj EKK
9.	Uročitev sredstev za stanovanjske kredite za borce
10.	Urbanistični projekti
11.	Bančni stroški
12.	Odkup zgradbe RŠC za gimnazijo
13.	Investicije v šolstvu
14.	Obveznosti RLV —- za cesto Gorenje
15.	Nabava opreme za občinsko sodišče
16.	Anuiteta za gasilski dom
Skupne obveznosti za najeta dolgoročna posojila, ki jih ima občina Velenje po stanju 31. 12. 1968, znašajo:
—	za občinska stanovanja
—	za šolska stanovanja
—	za stanovanja PM
—	za investicije, adaptacijo šol in vzdrževanja šol
—	za cesto Šoštanj—Gorenje
Skupaj
2,208.632,27 641.076,55 73.892,00
2,523.309,72 500.000,00
5,946.920,54
Navedene obveznosti do najetih posojil se z odplačilom letnih anuitet letno zmanjšujejo, nekatere pa se v celoti odplačajo, ker jim poteče rok odplačila.
V izdatkih po predloženem predlogu negospodarskih investicij so zajete samo letne anuitete z obrestmi, ki se nanašajo na zgoraj navedene obveznosti.
Med negospodarskimi investicijami pa so tudi nekatere nove obveznosti, za katere so bili krediti najeti v tekočem letu oziroma bodo investicije izvršene iz sredstev, ki so navedena v posameznih postavkah in bodo posebej obrazložene.
Zneski za odplačilo anuitet pod tekočo številko 1, 2, 8 in 13 se nanašajo na najeta posojila oziroma obveznosti, ki so zgoraj izkazane.
—	Znesek pod številko 3 je predviden za odplačilo kredita za nakup intervencijskega avtomobila za potrebe PM.
—	Znesek pod št. 4 je predviden za tekoče investicije in sicer za nabavo opreme — pisalnih in računskih strojev — in za vzdrževanje zgradbe občinske uprave.
101.587	122.134
	10.900
5.000	20.000
5.000	21.000
25.000	114.390
2.011	18.600
150.000	340.000
	8.000
	12.000
102.654	90.000
33.053	30.000
	164.000
336.752	315.210
	300.000
	10.000
	56.000
761.057	1,632.234
:214
—	Znesek pod št. 5 je zagotovljen za nabavo opreme za civilno zaščito v letu 1969.
—	Znesek pod št. 6 je predviden za poravnavo obresti od kredita, ki je bil najet v letu 1968 v znesku 310.000 dinarjev za vzdrževanje cest IV. reda.
—	Znesek pod št. 7 se nanaša na sprejeto obveznost do Cestnega podjetja.Celje za sanacijo ceste na odseku Gorenje—Šmartno ob Paki, ki je bila izvedena v jeseni leta 1968.
—	Znesek pod št. 9 je predviden za lastno udeležbo pri najetju kredita v višini 50.000 dinarjev za reševanje stanovanjskih problemov kmetov-borcev.
—	Znesek pod št. 10 je predviden za dokončno izdelavo urbanističnega programa za območje občine Velenje in za pričetek izdelave urbanističnega načrta.
—	Znesek pod št. 11 se nanaša na stroške bančnih manipulacij in provizije banke in SDK.
—	Znesek pod št. 12 je predviden za odkup zgradbe za gimnazijo v Velenju. Skupna pogodbena vrednost znaša 644.000 dinarjev, plačljivih v štirih letih. Prva anuiteta zapade v letošnjem letu v višini 164.000 dinarjev.
—	Znesek pod št. 14 se nanaša na delno odplačilo posojila za cesto Šoštanj—Gorenje, ki je bilo najeto v letu 1967 v višini 1,000.000 dinarjev.	n
—	Znesek pod št. 15 je predviden za tekočo nabavo opreme Občinskega sodišča v Šoštanju.
—	Znesek pod št. 16 se nanaša na odplačilo anuitete za kredit, ki ga je najela občinska skupščina za Gasilski dom v Šoštanju v višini 100.000 dinarjev z rokom odplačila dveh let.
GOSPODARSKI POSEGI			
Razpored dohodkov	JRealizacija 1968	Predlog 1969	Indeks
1.	Regres za mleko 2.	Veterinarsko-higienska služba ter preprečevanje nate?; ljivih bolezni 3.	Pospeševanje kmetijstva 4.	Turistična dejavnost 5.	Občinski cestni sklad 6.	Sestava gospodarskega plana razvoja občine (republiška gospodarska zbornica) 7.	Komunalni sklad	69.266 18.000 2.489 50.000 850.000 20.000 1,868.257	75.000 20.000 10.000 40.000 110.000 22.385 1,870.000	108 111 401 80 12 111 100
Skupaj	2,878.012	2,147.385	74
1. REGRES ZA MLEKO
V letu 1969 bo potrebno za regres za mleko okoli 68.900 din. Za 1 liter mleka se izplačuje 0,10 din regresa. Predvideno je, da bo v letu 1969 potrošnja svežega mleka narasla na okoli 75.000 litrov.
Sredstva za regres je treba zagotoviti zato, da bo gospodarskim organizacijam, ki oskrbujejo območje naše občine z mlekom, dana možnost koriščenja zveznega in republiškega regresa.
2. VETERINARSKO-HIGIENSKA SLUŽBA TER PREPREČEVANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI
Sredstva so planirana v minimalni višini; namenjena so za osebni dohodek konjarja, za razkužila, čistila, zaščitno obleko, nabavo in vzdrževanje inventarja, prevoze, amortizacijo in upravne stroške. Iz teh sredstev se mora financirati tudi preventivna služba (zatiranje prašičje kuge in goveje tuberkuloze, rdečice, slinavke, parkljevke in drugih kužnih bolezni).
3.	POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
Planirana sredstva bodo uporabljena za organizacijo poročevalske službe za rastlinske bolezni in škodljivce, za analize vzorcev umetnih gnojil, semena in zaščitnih sredstev ter za nabavo opreme za jemanje vzorcev semen in umetnih gnojil.
4.	TURISTIČNA DEJAVNOST
Odobrena sredstva bodo dodeljena turističnim društvom na podlagi predloženih programov dela in v soglasju s pristojnim svetom.
5.	OBČINSKI CESTNI SKLAD — obrazložitev pri skladu
6.	SESTAVA GOSPODARSKEGA PLANA RAZVOJA OBČINE
V zvezi s sprejetimi stališči federacije morajo republiške in občinske družbeno-politične skupnosti izdelati programe družbeno-ekonomskega razvoja za obdobje 1971— 1975.
Svet za gospodarstvo Skupščine občine Velenje je že pred sprejetjem teh stališč ugotovil, da je nujno treba izde-
lati dolgoročnejšo koncepcijo razvoja občine Velenje, ki naj bi bila osnova za objektivno presojo družbeno-ekonomskih gibanj v naslednjih letih. .
Izdelava programa zahteva znanstveni pristop in princip celovitosti; velenjska občina je integralni del širšega gospodarskega prostora, kar zahteva konfrontacijo tudi na širšem nivoju in združitev podjetniških, občinskih in republiških vidikov razvoja in programiranja v najbolj smotrno sintezo.
Zaradi takšnih stališč je svet za gospodarsko izdelavo dolgoročnejšega programa razvoja občine Velenje poveril Biroju za operacijske in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici SRS, ki je prvo fazo dela že opravil (razvoj v preteklosti in ugotovitev sedanjega stanja). Potrebe po ustrezni preorientaciji gospodarskih organizacij narekujejo intenzivno nadaljevanje že začetega dela, za kar je treba zagotoviti tudi ustrezna sredstva v občinskem proračunu. Znesek v letošnjem proračunu je predviden za plačilo že opravljenega dela v lanskem letu.
7. KOMUNALNI SKLAD — obrazložitev pri skladu.
GOSPODARSKE INVESTICIJE
Razpored dohodkov	Realizacija 1968	Predlog 1969	
1.	Odplačilo anuitet za Kmetijsko gospodarstvo Velenje 2.	Odplačilo obveznosti za Kemokombinat Velenje	23.660 12.760 "	18.186 12.760	
Skupaj	36.420	30.946	
Celotni dolg po stanju 1. 1. 1969 znaša 563.581,60 din. Predlog v letu 1969 je za 5.474 din manjši, ker je bil v letu 1968 plačan zaostanek anuitete za Kmetijsko gospodarstvo Velenje iz leta 1967.			
PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI	IZ PREJŠNJIH LET		
Razpored dohodkov	Realizacija 1968	Predlog 1969	Indeks
1. Proračunske obveznosti	22.999	243.647	812
Rezervni sklad 1. Rezervni sklad — 1 % dohodkov	75.511	72.000	95
Nerazporejeni dohodki 1. Tekoča proračunska rezerva	57.707	78.326	135
Proračunske obveznosti iz prejšnjih let: Po predlogu razporejenih sredstev se v letu 1969 znatno povečujejo proračunske obveznosti iz preteklega leta. V teh obveznostih so predvideni izdatki za vračilo komunalnih taks za cestna motorna vozila, vplačanih v letu 1968 v višini 117.574 din, obveznost do komunalnega sklada v višini 66.347 din, ki je zajet v saldu dohodkov iz prejšnjega leta; ta obveznost se mora kanalizirati v komunalni sklad, ker izvira iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč. Med neporavnanimi obveznostmi so še razni neporavnani računi.
PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA SKLADA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST
I. DOHODKI:
1.	Prispevek za uporabo mestnega zemljišča v Velenju
2.	Prispevek za uporabo mestnega zemljišča v Šoštanju
3.	Anuitete iz posojil
4.	Prodaja mestnega zemljišča (Zt Stara vas, Šoštanj)
i'
/
dih
1,750.000
280.000 92.0000
820.000
Skupaj
2,942.000
II. IZDATKI: '
1.	Načrti za ceste v Pesjem	4.000
2.	Zazidalni načrt Z4 (med Pako in starim
delom Velenja)	41.000
3.	Zazidalni načrt za »Staro vas« Velenje	60.000
4.	Zazidalni načrt za vzhodni del industrijskega območja v Velenju	20.000
5.	Načrt kanalskega kolektorja Velenje—
Šoštanj	45.000
6.	Načrti za avtobusno postajo, tržnico, parkirne prostore, pločnike in javno stranišče na gradu	100.000
7.	Odkup zemljišč zaradi gradnje ceste v
Pesju	30.000
8.	Odškodnine zaradi gradnje ceste v Pesju	20.000
9.	Ureditev razsvetljave na Ljubljanski cesti
v Velenju	50.000
10.	Ureditev javne razsvetljave ob novi cesti
v Velenju	20.000
11.	Dokončanje Gregorčičeve ceste v Velenju	80.000 12.. Dokončanje cest na zahodnem delu soseske Šmartno II	22.000
13.	Dokončanje že začetega dela južnega dela cest v Šmartno III in dokončanje v gramozni izvedbi preostalega dela cest	50.000
14.	Urejevanje cest v gramozni izvedbi v soseski Konovo	16.000
15.	Urejevanje cest v gramozni izvedbi v soseski Selo—zahod	26.000
16.	Urejevanje . cest v gramozni izvedbi v
Pesju	150.000
17.	Ureditev odcepa od Celjske ceste mimo
Stixa v gramozni izvedbi	20.000
18.	Ureditev poti na vzhodnem delu soseske
Šmartno II a	8.000
19.	Ureditev postajališča pri tržnici	20.000
20.	Asfaltna prevleka cest in pločnikov v Velenju
21.	Ureditev ceste na industrijskem območju »Gorenje«
22.	Ureditev ceste v gramozni izvedbi v Šmartnem ob Paki
23.	Urejevanje ceste talcev v šoitanju
24.	Odvodnjavanje Aškerčeve, Levstikove in Gregorčičeve ceste v Šoštanju
25.	Odkup zemljišča (na zazidalnem območju »Stara vas« Velenje)
26.	Gradnja cest v gramozni izvedbi na zazidalnem območju »Stara vas«
27.	Odškodnina za zemljišče na zazidalnem območju med progo in Pako v Šoštanju za enodružinske zgradbe
28.	Gradnja poti v gramozni izvedbi na zazidalnem območju med progo in Pako v Šoštanju za enodružinske zgradbe
29.	Odškodnina za zemljišče za gradnjo stanovanjskih stolpnic na zazidalnem območju Zt
30.	Nadzori
31.	Dokončanje javne razsvetljave na Tomšičevi cesti
32.	Odškodnina v zvezi z rekonstrukcijo cest
Ostali izdatki:
33.	Rezerva
34.	Stroški SDK
206.000
700.000
20.000 170.000
110.000
310.000
150.000
200.000
80.000
80.000 20.000
10.000 20.000
80.000 4.000
Skupaj :
2,942.000
Dohodki finančnega načrta sklada za komunalno dejavnost za leto 1969 se oblikujejo iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki ga plačujejo občani v Velenju, Pesju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, iz anuitete za posojila iz tega sklada ter prodaje delno urejenega mestnega zemljišča. Dohodki so planirani v znesku 2,942.000 din.
Izdatki so predvideni predvsem za izdelavo načrtov za urejevanje mestnega zemljišča in komunalnih objektov za urejanje cest, pločnikov, parkirnih prostorov ter v obliki posojila za delno ureditev mestnega zemljišča, ki je v letošnjem letu predvideno za zazidavo v Velenju, Šoštanju, Pesju in Šmartnem ob Paki.
1.	NAČRTI ZA CESTE V PESJU
Zaradi razširitve naselja Pesje, v katerem se grade družinske zgradbe, je potrebno med ostalimi komunalnimi objekti zgraditi tudi cesto na vzhodni strani naselja in sicer paralelno z obstoječo cesto. Zato je pred gradnjo ceste potrebno izdelati načrt ceste.
2.	ZAZIDALNI NAČRT Z, — SPREMEMBA (območje med Pako in starim delom Velenja)
Po generalnem urbanističnem načrtu za šaleško dolino je predvidena razširitev mesta Velenje tudi na zahodni strani na še preostale proste površine in sicer za gradnjo več-stanovanjskih zgradb na območju med Pako, novo cesto in Celjsko cesto v Velenju. Za to območje je že bil izdelan zazidalni načrt. Glede na to, da so se medtem spremenili nekateri pogledi v zvezi z gradnjo garaž (prej vrstne, pritlične — sedaj skupinske, montažne) in da se je nekoliko spremenila tudi trasa ceste, je treba zazidalni načrt spremeniti.
3.	ZAZIDALNI NAČRT ZA OBMOČJE »STARA VAS«
Ker primanjkuje zemljišč za gradnjo družinskih zgradb na območju Velenja, se je svet za urbanizem in komunalne zadeve odločil, da naj se zazidajo preostala zemljišča okoli naselja »Stara vas«, hkrati pa je treba v obstoječem naselju urediti cesto, kanalizacijo, vodovod in električno napeljavo. Območje, za katerega je treba izdelati zazidalni načrt, obsega: železniško progo, Kidričevo cesto ter daljnovod visoke napetosti pod blokom Elektrarne Šoštanj, ki napaja TGO »Gorenje« Velenje do trafopostaje. Na tem delu bi se gradile predvsem enodružinske zgradbe v zidani in montažni izvedbi, predvidena pa je tudi gradnja vrstnih zgradb in dvojčkov.
4.	ZAZIDALNI NAČRT ZA VZHODNI DEL INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA V VELENJU
Po generalnem urbanističnem načrtu za šaleško dolino sta na območju mesta Velenje predvidena dva coninga za gradnjo obrtniških delavnic ali manjših industrijskih objektov; za obrtnike ob potoku Trebušnica, za obrtnike in manjše industrijske objekte pa na vzhodnem delu območja med železniško progo in Pako, zahodno od Velenja. Zaradi smotrne zazidave in urejanja komunalnih naprav je potrebno, da se za ta (vzhodni del) izdela zazidalni načrt, dočim je za zahodni del tega območja naročila zazidalni načrt Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje.
5.	NAČRT KANALSKEGA KOLEKTORJA VELENJE— ŠOŠTANJ
Po vodnogospodarskih osnovah šaleške doline je predviden glavni kanalski kolektor, ki bi zbiral odplake z območja mesta Velenje, z industrijskega območja Velenje, naselja Pesje ter mesta Šoštanj v čistilno napravo pod Šoštanjem. Sedaj je kanalsko omrežje zgrajeno ločeno za posamezna naselja in za posamezne industrijske objekte z direktnimi vtoki v Pako, kar je po zakonu o varstvu voda nedopustno. Nujno je potrebno izdelati načrt za kanalski kolektor.
6.	NAČRTI ZA AVTOBUSNO POSTAJO, TRŽNICO, PARKIRNE PROSTORE, PLOČNIKE IN JAVNA STRANIŠČA NA GRADU
Kljub hitremu razvoju mesta Velenje ni bilo mogoče zgraditi prepotrebnih objektov, kot so avtobusna postaja, tržnica, parkirni prostori za vse večje število osebnih vozil, in zagotoviti sredstev za razširitev pločnikov in gradnjo novih pločnikov ter javnega stranišča na gradu. Ker je v letošnjem letu predvidena gradnja navedenih objektov, je potrebno predhodno izdelati potrebne načrte.
7.	ODKUP ZEMLJIŠČ ZARADI GRADNJE CEST
V	PESJU
Kot je že bilo omenjeno v točki 1, je potrebno zgraditi na zahodni strani naselja Pesje novo cesto. Pred gradnjo je potrebno odkupiti zemljišče, ki je last privatnikov; znesek pod to postavko je namenjen za odkup zemljišča za to cesto.
8.	ODŠKODNINA ZARADI GRADNJE CESTE V PESJU
Hkrati z gradnjo cest je čestokrat potrebno odstraniti ali prestaviti razne ograje, manjša gospodarska poslopja in podobno. Za urejanje teh vprašanj je potrebno zagotoviti potrebna sredstva.
9.	UREDITEV RAZSVETLJAVE NA LJUBLJANSKI CESTI V VELENJU
Urejanje javne razsvetljave v mestu Velenje ni teklo paralelno z gradnjo stanovanjskih in komunalnih objektov.
V	Velenju je še vedno vrsta ulic, ki so še nerazsvetljene in jih bo potrebno v prihodnjem obdobju razsvetliti. Med njimi je predvidena tudi ureditev.
10.	UREDITEV JAVNE RAZSVETLJAVE OB NOVI CESTI V VELENJU
V preteklem letu je bil urejen del ceste Šoštanj—Velenje in sicer odsek Velenje—Pesje. Odsek nove ceste od križišča šaleške s Celjsko cesto do križišča nove ceste s Celjsko cesto je sicer urejen kot mestna ulica, vendar nima potrebne razsvetljave, kar je glede na močan promet ter ločene pasove za pešce, kolesarje in motorna vozila nujno potrebno. Zaradi tega je predviden potrebni znesek za primerno razsvetlitev tega dela ceste.
11.	DOKONČANJE GREGORČIČEVE CESTE V VELENJU
Pri izgradnji stanovanjske soseske Velenje—Šmartno III je bila v gramozni izvedbi urejena tudi cesta, ki povezuje vso sosesko z ostalim delom Velenja. Zaradi dovozov materiala na gradbišče in velike obremenjenosti postaja ta cesta vse slabša in jo je nujno potrebno asfaltirati. Ureditev te Ceste je potrebna tudi zaradi tega, ker je ostalo cestno omrežje — na katerega je priključena ta cesta — že modernizirano; moderniziran pa je že tudi del cestišča v stanovanjski soseski Šmartno III.
12. DOKONČANJE CEST OB ZAHODNEM DELU SOSESKE ŠMARTNO II
Stanovanjska soseska Šmartno II je komunalno že skoraj v celoti urejena. Na zahodnem delu te soseske še nista urejeni dve razmeroma kratki cesti, _Jd sta priključeni pravokotno na Kajuhovo cesto v dolžinah po 70 m. Predvidena je modernizacija še teh dveh odsekov, da bo celotna zahodna soseska kompletno komunalno urejena.
13. DOKONČANJE ŽE ZAČETEGA DELA JUŽNEGA DELA CEST V STANOVANJSKI SOSESKI ŠMARTNO III IN DOKONČANJE V GRAMOZNI IZVEDBI PREOSTALEGA DELA CEST
Stanovanjska soseska Šmartno III se komunalno šele ureja. V tej soseski je urejen vodovod in kanalizacija ter električno napajalno omrežje, ni pa še končana ureditev oest ter javne razsvetljave. Del ceste v tej soseski je praktično še neurejen, kar povzroča velike težave koristnikom te ceste, ki že stanujejo v svojih hišah. Predvidena je vsaj gramozna utrditev še preostalega dela cest na tem območju.
14.	UREJEVANJE CEST V GRAMOZNI IZVEDBI V SOSESKI KONOVO
Tudi ta stanovanjska soseska še ni v celoti komunalno urejena. Med drugimi neurejenimi komunalni objekti so tudi ceste, ki so na nekaterih odsekih samo provizorično urejene. Zaradi pomanjkanja sredstev je za nadaljnje urejanje cest predviden razmeroma skromen znesek, ki naj bi prispeval k izboljšanju stanja cest v tej soseski.
15.	UREJEVANJE CEST V GRAMOZNI IZVEDBI V STANOVANJSKI SOSESKI SELO—ZAHOD
V	tej stanovanjski soseski je na skrajnem zapadnem delu SGP »Vegrad« Velenje zgradil večje število montažnih stanovanjskih objektov, ki bodo kmalu vseljeni. Tudi privatni investitorji so na tem območju zgradili nekoliko stanovanjskih zgradb. Praktično pa na tem območju še ni urejeno cestišče ter je zato nujno potrebna cesta za že zazidan predel vsaj v gramozni izvedbi.
16.	UREJEVANJE CEST V GRAMOZNI IZVEDBI V PESJU
Po odobrenih zazidalnih načrtih za naselje Pesje bo to naselje imelo trikrat večje število stanovanjskih zgradb kot prej. Takšen razmah naselja pa zahteva precejšnja sredstva za gradnjo komunalnih objektov; med drugim je potrebno zgraditi tudi vrsto novih cest, ki bodo povezovale zemljišča, ki so že ali bodo še zazidana. Neurejene ceste zavirajo tudi izdajo lokacijskih odnosno gradbenih dovoljenj, ker enostavno ni dostopov do gradbenih parcel. Na novih Zemljiščih je predvidena vsaj takšna utrditev cestišč, ki bo omogočala prevoz gradbenega materiala na gradbišča in kasneje povezavo z ostalim omrežjem cest v tem naselju.
17.	UREDITEV ODCEPA OD CELJSKE CESTE MIMO »STIXA« V GRAMOZNI IZVEDBI
Z modernizacijo Celjske ceste v Velenju je ostalo nerešeno še vrsto odsekov odnosno priključkov stranskih cest, ki spadajo pod »Celjsko cesto«. Eden izmed teh je tudi odsek na južnem delu »Stixa«, ki je v izredno slabem stanju. Predvidena je utrditev tega odseka in asfaltiranje priključka v dolžini 20 m na Celjsko cesto.
18.	UREDITEV POTI NA VZHODNEM DELU STANOVANJSKE SOSESKE ŠMARTNO II A
V	okviru zazidave vzhodnega dela stanovanjske soseske Šmartno II je ostala zgradba Švajgel Alojza v Efen-kovi cesti brez dostopa. Zato je potrebno urediti in omogočiti dostop do te stanovanjske zgradbe, tako kot imajo dostope urejene druge zgradbe v tej stanovanjski soseski.
19.	UREDITEV POSTAJALIŠČA PRI »TRŽNICI«
Avtobusno postajališče pri Tržnici je izredno frekven-tirano. Tako se dogaja, da čestokrat stojita na cesti naenkrat po dva ali več avtobusov, kar povzroča zastoj v prometu, poleg tega pa veliko nevarnost za pešce oziroma potnike. Predvidena je ureditev postajališča in sicer tako, da se bo cestišče na obeh straneh ceste razširilo v potrebni širini in dolžini.
20.	ASFALTNA PREVLEKA CEST IN PLOČNIKOV
V	VELENJU
Po izgradnji cestnega omrežja in pločnikov v Velenju se je cestišče v glavnem vzdrževalo le s krpanjem posameznih lukenj. Ker so cestišča in pločniki že močno izrabljeni, je potrebno izvesti na določenih odsekih kompletne asfaltne prevleke.
21.	UREDITEV CESTE NA INDUSTRIJSKEM OBMOČJU V VELENJU
Na industrijskem območju je že zgrajena vrsta industrijskih objektov. Ti objekti se nahajajo ob cesti mimo železniške postaje. Ker je ta priključek neumesten in nefunkcionalen, je predvidena rekonstrukcija cest na tem območju, tako da bo urejen novi priključek' direktno na novo „cesto Velenje—Pesje.
22.	UREDITEV CESTE V GRAMOZNI IZVEDBI
V	ŠMARTNEM OB PAKI
V naselju Šmartno ob Paki je že zgrajeno večje število stanovanjskih objektov na zemljišču nasproti železniške postaje — tovornega dela. Investitorji so si napravili zasilne priključke deloma na železniški asfaltni del ob progi, deloma pa na obstoječo krajevno pot. Ker je železniška uprava prepovedala uporabo železniškega prostora, so nekatere zgradbe ostale brez dostopov. Zaradi tega je nujno potrebno urediti cesto za dostop k novim stanovanjskim objektom in sicer po trasi, ki je predvidena v zazidalnem načrtu.
23.	UREJEVANJE CESTE TALCEV V ŠOŠTANJU
Cesta talcev v Šoštanju je ena izmed najbolj neurejenih cest v Šoštanju. Zaradi svoje lege ob vznožju strmega griča in neurejenega odvodnjavanja je v zelo slabem stanju. Cesto je treba čimprej urediti in istočasno rešiti tudi odvodnjavanja meteornih voda.
24.	ODVODNJAVANJE AŠKERČEVE, LEVSTIKOVE IN GREGORČIČEVE CESTE V ŠOŠTANJU
Aškerčeva, Gregorčičeva in Levstikova cesta v Šoštanju so v zelo slabem stanju. Eden izmed vzrokov za takšno stanje je tudi neurejeno odvodnjavanje, kar povzroča pretakanje vode po cestni površini in s tem razpadanje zgornjega ustroja. Predvidena je ureditev odvodnjavanja teh cest, kasneje pa še modernizacija.
25.	ODKUP ZEMLJIŠČA NA ZAZIDALNEM OBMOČJU »STARA VAS« V VELENJU
Zaradi načrtnega in smotrnega urejanja novih zazidalnih površin je nujno potrebno, da občina najprej odkupi zemljišča, jih komunalno uredi in nato odda bodočim investitorjem. Šele z odkupom zemljišča je mogoče brez zastojev zemljišča razparcelirati ter jih komunalno urediti. Sredstva so namenjena za odkup zemljišča; ko bodo parcele prodane investitorjem, bodo sredstva vrnjena v sklad.
26.	GRADNJA CEST V GRAMOZNI IZVEDBI NA ZAZIDALNEM OBMOČJU »STARA VAS«
V	VELENJU
Kot je že bilo omenjeno v prejšnjem odstavku, je poleg drugega za nemoteno stanovanjsko graditev potrebna ureditev cest, ki investitorjem služijo za dostop h gradbenim parcelam, kasneje pa kot podlaga za dokončno ureditev cestišča v soteski. Sredstva, ki so vložena v ureditev cestišč, se smatrajo kot »posojilo«, ker se vrednost teh cestišč skupaj z zemljiščem proda bodočim investitorjem, sredstva iz tega naslova pa vrnejo skladu.
27.	ODKUP ZA ZEMLJIŠČE NA ZAZIDALNEM OBMOČJU MED PROGO IN PAKO V ŠOŠTANJU ZA ENODRUŽINSKE ZGRADBE
Po odobrenem zazidalnem načrtu za območje med železniško progo in Pako v Šoštanju je pretežni del tega območja predviden za gradnjo enodružinskih hiš, manjši del pa za gradnjo večstanovanjskih hiš. Zaradi smotrne in organizirane gradnje je potrebno, da občina najprej odkupi zemljišče, ga razparcelira, komunalno uredi in nato od-proda bodočim investitorjem. Ta denar se smatra kot »posojilo« in se vrne "v sklad z odprodajo zemljišč bodočim investitorjem.
28.	GRADNJA POTI V GRAMOZNI IZVEDBI NA ZAZIDALNEM OBMOČJU MED PROGO IN PAKO V ŠOŠTANJU ZA GRADNJO ENODRUŽINSKIH STANOVANJSKIH ZGRADB
V	novi stanovanjski soseski med Pako in progo v Šoštanju je potrebno zasilno urediti tudi ceste, tako da lahko investitorji nemoteno grade na svojih parcelah, kasneje pa bodo ta cestišča s primerno ureditvijo služila za cestno omrežje naselja. Sredstva, ki so vložena v gradnjo poti, bodo vrnjena skladu z odprodajo zemljišč bodočim investitorjem.
29.	ODKUP ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO STANOVANJSKIH STOLPNIC V ZAZIDALNEM OBMOČJU Z, (OBMOČJE MED PAKO IN STARIM DELOM VELENJA)
V	letošnjem letu je na zazidalnem območju med Pako in starim delom Velenja (ZJ predvidena gradnja nekoliko stanovanjskih stolpnic. Zaradi smotrne in racionalne gradnje je potrebno, da občina zemljišče odkupi, se razparce-lira in nato proda bodočemu investitorju.
30.	NADZOR
Znesek pod to postavko je namenjen za stroške nadzora nad gradnjo objektov, ki so navedeni v finančnem načrtu.
31.	DOKONČANJE JAVNE RAZSVETLJAVE NA TOMŠIČEVI CESTI V VELENJU
Cestna razsvetljava Tomšičeve ceste je skoraj v celoti urejena, ni pa še urejen manjši del. V letošnjem letu je predvidena tudi ureditev tega dela, da bo ulica v celoti urejena.
32.	ODŠKODNINE V ZVEZI Z REKONSTRUKCIJO CEST
Znesek pod to postavko je namenjen za odškodnine, ki nastajajo v zvezi z manjšimi rekonstrukcijami obstoječega cestnega omrežja, kot so razširitev cestišč na ovinkih, zagotovitev boljše preglednosti cest in podobno.
PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA CESTNEGA SKLADA
I. DOHODKI	din
99.646,15 110.000,00 300.000,00
1.	Prenešena sredstva iz preteklega leta
2.	Dotacija iz proračuna
3.	Pristojbine motornih vozil
4.	Prispevek avtobusnih podjetij za ceste III. in IV. reda
Skupaj
II. IZDATKI:
1. Neporavnane obveznosti za ceste
IV. reda		
Redno vzdrževanje cest		IV. reda
a)	cesta Šentilj	16.558,20
b)	cesta Bevče	9.967,80
c)	cesta Hrastovec	12.037,00
č)	cesta Pesje	10.120,90
d)	cesta na pokopališče	1.931,60
e)	cesta Ravne	31.964,20
f)	cesta Šentflorjan	42.658,95
g)	cesta Velunja	54.628,40
h)	cesta Lokovica	19.786,00
i)	cesta Plešivec	22.816,00
j)	cesta- Metleče	8.037,20
k)	cesta Bele vode	22.594,00
1)	cesta škale	26.194,90
m)	mesto Velenje	73.717,25
n)	cesta Topolšica	11.940,10
o)	mesto Šoštanj	27.047,50
P)	Šmartno ob Paki	8.000,00
20.000,00 529.646,15
88.646,15
3.	Rezerva
4.	Ostali izdatki
a)	SDK
b)	2 % prispevek za Skopje Skupaj
400.000,00 30.000,00
3.000,00 8.000,00
529.646,15
Obrazložitev:
Za prihodnje leto pričakujemo, da bodo dohodki cestnega sklada znašali 529.646,15 din. Ce od tega zneska odštejemo neporavnane obveznosti, rezervo ter ostale izdatke, kot so nadzor, stroške SDK in prispevek za Skopje, ostane za vzdrževanje ceste IV. reda 396.448,05 din odnosno vključujoč tudi rezervo, ki se uporabi proti koncu leta, 463.118,15 din. Ta sredstva so namenjena izključno za vzdrževanje cest IV. reda na območju občine ter ulic v Velenju in Šoštanju. Pri razdelitvi sredstev po posameznih cestah IV. reda in ulic v Velenju in Šoštanju ter stroškov zimske službe se je upoštevala predvsem obremenitev, gostota prometa, avtobusne linije, širina ceste ter stanje ceste. Obstoječe stanje cest IV. reda terja nujne rekonstrukcije, ker nobena izmed teh cest v celoti ne ustreza pogojem, ki jih določa zakon o cestah za ceste IV. reda. Tako bi bilo potrebno na nekaterih odcepih ceste razširiti, urediti podporne in oporne zidove, nadomestiti lesene mostove z že-lezobetonskimi, urediti cestno signalizacijo in podobno.
Pri razdelitvi sredstev na posamezne ceste se je tudi upoštevalo, da je večina ulic v Velenju in Šoštanju že modernizirana in da so zaradi tega stroški vzdrževanja znatno manjši. Na ta račun je več sredstev namenjeno za vzdrževanje cest IV. reda.
Neporavnane obveznosti se nanašajo na opravljeno delo v novembru in decembru 1968 (situacije — računi, ki do 31. 12. niso bili predloženi). Obveznosti se nanašajo na vzdrževanje cest IV. reda.
PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA SKLADA ZA ZADEVE BORCEV NOV IN VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV
Zap. št.
Imenovanje
Predkolona
Glavna kolona
14.514,00
163.086,00
14.514,00
163.086,00
DOHODKI
1.	Prenešena sredstva iz preteklega leta
DOHODKI V LETU 1969:
2.	Dotacija iz občinskega proračuna
Skupaj dohodki IZDATKI
Priznavalnine in dijaške pomoči
—	priznavalnine borcem in aktivistom NOV
—	priznavalnine koroškim borcem v 1. 1918/19
—	zdravstveno varstvo
—	dijaške pomoči otrokom borcev
—	Enkratne finančne pomoči
OSTALI IZDATKI
—	stroški SDK
SKUPAJ IZDATKI
Obrazložitev:
1.	Predlog priznavalnine za prihodnje leto znaša 93.600 dinarjev. Predvideno je, da bo priznavalnino prejemalo 65 oseb po 120 dinarjev mesečno, število novih uživalcev priznavalnine sicer narašča, k'er pa so to v pretežni večini starejši ljudje, je umrljivost precejšnja, tako da število uživalcev bistveno ne narašča.
2.	V letu 1968 je prejemalo občinsko priznavalnino tudi 10 koroških borcev za severno mejo v letih 1918/19. Trenutno je 8 uživalcev občinske priznavalnine (dva člana sta med letom umrla). Ti borci prejemajo priznavalnino v enakih zneskih po 50 dinarjev na mesec.
Za leto 1969 je za priznavalnine koroškim borcem predvideno 6.000 dinarjev. Ker je že bil sprejet republiški zakon o borcih za severno mejo v letih 1918/19, ki razširja za-
	177.600,00
93.000,00	
6.000,00	
26.000,00	
30.000,00	
22.000,00	
	177.000,00
600,00	
500,00 177.600,00